# V tem poglavju boste našli veè razliènih argumentov za obstoj Boga. Ob tem pa se na vas, bralce, obraèava s pojasnilom. Vemo, da mnogo ljudi, tako verujoèih kot tudi ne- verujoèih, dvomi v to, da bi bilo mogoèe ob- stoj Boga dokazati ali o tem sploh razprav- ljati. Morda ste eden izmed njih. Morda ste trdno preprièani, da se o tem ne da razprav- ljati. Kljub temu pa nihèe ne more upravi- èeno nasprotovati temu, da si ti dokazi za- slu`ijo mesto v vsaki knjigi apologetike. Mno- gi so preprièani, da so takšni argumenti mo- goèi in da nekateri med njimi dejansko slu- `ijo svojemu namenu. Verjamejo tudi, da je dober razumski argument za obstoj Boga pomemben prvi korak v odpiranju uma za sprejem mo`no- sti vere – v odstranitvi nekaterih ovir in za- dr`kov, ki ljudem onemogoèajo, da bi idejo bo`jega razodetja vzeli resno. In v tem ima- jo prav. Predstavljajte si, da nam pošten razmislek o naravi stvari ka`e, da je mate- rialni svet samozadosten in nepovzroèen; da njegovo zgradbo razumemo kot rezultat nakljuènega gibanja, brez vsakršnega na- èrta ali namena. Bi vas po vsem tem nav- dušilo, èe bi v neki stari knjigi prebrali, da obstaja Bog ljubezni, ali o tem, da nebe- sa razglašajo njegovo slavo? Bi vam vaše raz- polo`enje omogoèalo, da bi to sporoèilo vzeli resno? Bolj verjetno bi s tem dobili opravièilo za to, da kakršnega koli Stvar- nikovega sporoèila ne bi vzeli resno. Kot je nekdo dejal: Ne morem verjeti, da smo Bo`ji otroci, ker ne morem verjeti, da ob- staja kdo, ki bi nas posvojil. Dokazi, predstavljeni v tem poglavju `elijo razširiti takšen ozek in utesnjen pogled. Pred- stavljajo poskus, da bi se sooèili z radikalno nezadostnostjo vsega konènega in omejenega, in da bi odprli mišljenje tistemu bitju, ki je za tem. Èe bodo v tem uspešni – in iz izkušenj lahko poveva, da so nekateri dokazi pri mno- gih ljudeh uspešni –, imajo, navkljub vsemu, lahko veliko vrednost. Morda boste imeli obèutek, da ti doka- zi za vas niso koristni. Morda imate milost jasne zavesti Bo`je navzoènosti; in za to ste lahko globoko hvale`ni. Toda to še ne po- meni, da vam teh argumentov ni potrebno premisliti. Mnogi ljudje namreè niso bili tako blagoslovljeni kot vi. In dokazi so namenjeni njim – ali vsaj nekaterim izmed njih –, da bi jim ponudili pomoè, ki jo resnièno potrebu- jejo. Morda vas bodo prosili zanjo. Poleg tega pa, ali kdo izmed nas v resnici potrebuje tako malo pomoèi, kot si morda domišlja? Zagotovo je v veèini izmed nas ne- kaj skepticizma. Del nas je vedno v skušnja- vi, da verjame, da za vsem tem, kar lahko vidimo in tipamo, ne obstaja niè resniènega; drugi del pa ne glede na zagotovila Svete- ga pisma išèe razloge za verjetje, da obstaja še nekaj veè. Nimava namena pretirano pou- darjati pomena tega dokazovanja, ali da bi zmedla ‘dobri razum’ ‘z znanstvenim doka- zom’. Verjameva pa, da je mnogo ljudi, ki `elijo in potrebujejo pomoè, ki jo takšni do- kazi lahko dajo, saj ponujajo veè, kot bi ti sprva `eleli priznati. Še beseda o razporeditvi argumentov. Ure- dila sva jih v dve glavni skupini: tiste, ki svoje    %7 !5! %/) '   "   # @" & &.  " podatke dobijo od zunaj – kozmološke argu- mente –, in tiste, ki jih dobijo od znotraj – psihološke argumente. Skupina kozmološ- kih argumentov se zaène z najino razlièico znanih ‘petih poti’ Toma`a Akvinskega. To niso najenostavnejši izmed argumentov, in zato za številne ljudi niso najbolj preprièljivi. Najina razporeditev ne gre od najbolj do naj- manj uèinkovitega. Še posebej prvi argument je precej abstrakten in zapleten. Niso vsi argumenti enako dokazilni. Eden (Pascalova stava) pravzaprav sploh ni argu- ment za obstoj Boga, paè pa argument za vero v Boga, kot ‘stavo’. Drugi (ontološki argu- ment) ocenjujeva kot v bistvu pomanjkljiv; kljub temu sva ga vkljuèila, saj je zelo znan in vpliven in bo morda z novimi dopolnitva- mi spet sprejemljiv. Spet drugi (argument iz èude`ev, argument iz religiozne izkušnje in argument iz splošnega strinjanja) dajejo le moèno verjetnost, ne pa dokazljive gotovosti. Vkljuèila sva jih, ker prispevajo dober dele` k celotni zadevi. Verjameva, da le nekateri izmed teh argumentov, vzeti posamiè in lo- èeno, dokazujejo obstoj bitja z nekaterimi zmo`nostmi, ki jih ima lahko le Bog (nobe- den izmed argumentov ne dokazuje vseh Bo`- jih lastnosti); vseh dvajset skupaj pa, tako kot prepletena vrv, sestavlja moèan argument. %. A "     # Materialni svet, ki ga poznamo, je svet sprememb. Mlado dekle je doseglo višino 157 cm, toda vedno ni bilo tako visoko. Mogoèen hrast je pred nami zrasel iz drobnega `elo- da. Ko torej nekaj pride do doloèenega stanja, kot je npr. odrasla velikost, to stanje ni moglo samega sebe postaviti v bivanje. Dokler na- mreè ne priène bivati, ne obstaja, in dokler še ne obstaja, ne more neèesa povzroèiti. Èeprav je stvar, ki se spreminja, lahko ti- sto, kar bo postala, zdaj še ni tisto, kar šele bo postala. Zdaj dejansko obstaja v nekem stanju (`elod) in bo dejansko obstajala v dru- gem stanju (mogoèno hrastovo drevo). Toda zdaj ni dejansko v tem drugem stanju. Ima pa za to drugo stanje mo`nost. In sedaj vprašanje: Ali lahko razlo`imo spreminjanje iz same spreminjajoèe se stvari ali pa morajo biti udele`ene tudi druge stvari? Oèitno je, da morajo biti udele`ene tudi druge stvari. Niè ne more dati samemu sebi tisto, èesar nima, in spreminjajoèa se stvar ne more imeti `e sedaj tistega, kar bo imela šele potem. Posledica spremembe ne more dejansko ob- stajati pred spremembo samo. Spreminjajo- èa se stvar ima na zaèetku le mo`nost za spre- membo, da pa se sprememba tudi dejansko uresnièi, mora na to delovati neka druga stvar od zunaj. Sicer se ne more spremeniti. Niè ne spreminja samega sebe. Oèitno je, da so samogibajoèe se stvari, kot na primer telesa `ivali, gibana od `elje ali volje – torej neèesa drugega in ne od golih molekul. In ko `ival ali èlovek umre, molekule ostane- jo, telo pa se ne giblje veè, saj `elje ali volje tam ni veè, da bi ga gibala. Še naslednje vprašanje: Ali se druge stvari, zunaj spreminjajoèe se stvari tudi spreminja- jo? Ali se njihovi gibalci tudi gibljejo? Èe se, potem so sedaj vsi v stanju, ko nanje delu- jejo druge stvari, sicer se ne bi mogli spre- minjati. Ne glede na to, koliko stvari je v tej vrsti, vsaka potrebuje nekaj zunaj sebe, da lah- ko udejanji svojo mo`nost za spremembo. Vesolje je vsota vseh teh gibajoèih se stva- ri, ne glede na to, koliko jih je. Celotno ve- solje je v procesu sprememb. Toda, videli smo `e, da sprememba katere koli stvari zah- teva zunanjo silo za svoje udejanjanje. Po- temtakem mora obstajati neka sila zunaj (po- leg vesolja), neko dejansko, vesolju transcen- dentno bitje. In to je ena od stvari, ki jo mi- slimo z ‘Bogom’. Na kratko, èe zunaj materialnega vesolja ni nièesar, potem ni nièesar, kar bi lahko pov- zroèilo, da se vesolje spreminja. Toda vesolje se spreminja. Torej mora obstajati nekaj po-    " # leg materialnega vesolja. Toda vesolje je ce- lotna vsota vse snovi, prostora in èasa. Te tri stvari so odvisne ena od druge. Torej mora to bitje zunaj vesolja biti tudi zunaj snovi, prostora in èasa. To ni spreminjajoèa se stvar; to je nespremenljivi Vzrok sprememb. '. A "   $$  $ Opa`amo, da nekatere stvari povzroèijo obstoj drugih stvari (da zaènejo obstajati, da se ohranjajo v bivanju ali oboje). Na primer, èlovek, ki igra klavir, povzroèa glasbo, ki jo slišimo. Èe preneha igrati, glasbe ni veè. Vprašajmo se: Ali je obstoj vseh stvari pov- zroèen s strani drugih stvari? Predpostavimo, da to dr`i. To pomeni predpostaviti, da ne ob- staja nobeno Nepovzroèeno Bitje, noben Bog. Vendar pa v tem primeru niè ne bi moglo ob- stajati. Spomnite se, da v hipotezi brez Boga vse stvari za svoj obstoj potrebujejo obstojeè vzrok zunaj sebe. Torej sedaj vse stvari, vkljuè- no z vsemi tistimi stvarmi, ki so vzrok obstoja drugih stvari, potrebujejo vzrok. Bivanje lahko dajejo, le dokler je tudi njim dano bivanje. Vse, kar torej obstaja, potrebuje po tej hipotezi nekaj, kar povzroèa obstoj. Toda, od èesa je povzroèeno? Onkraj vse- ga, kar je, je lahko le niè. To pa je absurdno: vsa stvarnost je odvisna – odvisna od nièa! Hi- poteza, po kateri je vse, kar biva, povzroèeno in obenem Nepovzroèeno Bitje ne obstaja, je absurdna. Zato mora biti nekaj nepovzro- èenega, nekaj, od èesar so odvisne vse stva- ri, ki potrebujejo uèinkujoèi vzrok obstoja. Bivanje je kot dar, ki ga vzrok podari po- sledici. Èe ne bi bilo nikogar, ki bi najprej dar imel, potem dar ne bi mogel potovati vzdol` verige prejemnikov, ne glede na to kako dolga ali kratka bi veriga bila. Èe si nek- do `eli izposoditi neko knjigo, vendar pa te knjige nima nihèe, potemtakem nihèe ne bo nikoli mogel priti do te knjige. Èe ni Boga, ki bi imel bivanje sam od sebe po svoji veèni naravi, potem dar bivanja tudi ne bi mogel prehajati navzdol po verigi ustvarjenih bitij, in ga zato tudi mi ne bi nikdar uspeli dobiti. Toda, ta dar imamo, saj bivamo. Torej mora obstajati Bog: Nepovzroèeno Bitje, katere- mu ni potrebno sprejeti eksistence, tako kot jo moramo sprejeti mi ali katero koli drugo bitje v verigi prejemnikov. Vprašanje 1: Zakaj potrebujemo nepov- zroèeni vzrok? Zakaj ne bi enostavno mo- gla obstajati vrsta brez konca, v kateri bi stvari medsebojno druga drugo ohranjale v bivanju? Odgovor: To je privlaèna hipoteza. Za- mislimo si nekega pijanèka. Po vsej verjet- nosti sam ni sposoben stati pokonci. Skupina pijanèkov, ki se med seboj podpirajo, pa bi verjetno lahko stala. Verjetno bi se bili celo sposobni premikati se po ulici. Toda pozor: Mogoèe si je predstavljati skupino pijanèkov in stabilna tla pod njihovimi nogami, ki v skupini iznièijo njihove mehke noge ter jim omogoèajo, da stojijo (relativno) pokonèno. Ne bi pa bilo mogoèe razumeti njihove po- konène stoje, èe jih tla ne bi podpirala – èe bi, na primer, vsi viseli nekaj stopal nad tlemi. In, seveda, èe sploh ne bi bilo pijanèkov, tudi ne bi bilo nièesar za razumeti. To nas je pripeljalo do našega argumenta. Stvari morajo bivati, da bi lahko bile med- sebojno odvisne; njihovo bivanje ne more- jo biti odvisno le drugo od drugega, saj bi potemtakem obenem bili drug drugemu vzrok in posledica. A povzroèi B, B povzroèi C in C povzroèi A. To je nesmisel. Argument poskuša pokazati, zakaj svet povzroèenih vzrokov sploh lahko je. In enostavno poka`e: Èe neka stvar lahko biva le zato, ker ji ne- kaj drugega daje bivanje, potem mora obsta- jati nekaj, katerega bivanje ni podarjeno. Si- cer bi vse v istem èasu potrebovalo dar bivanja za svoje bivanje, toda niè (poleg ‘vsega’) ne bi obstajalo, kar bi lahko bivanje dalo. To pa pomeni, da dejansko nièesar ne bi bilo.     " Vprašanje 2: Zakaj ne bi imeli brezkonène vrste povzroèenih vzrokov, ki bi se raztegovala nazaj v preteklost? Potem bi vse bilo dejansko in bi dejansko obstajalo – tudi èe njihov vzrok ne bi veè obstajal. Odgovor: Prviè, èe kalâm argument dr- `i (6. argument), potem ne more obstajati neskonèna vrsta vzrokov, ki bi se raztegovala v preteklost. Toda, predpostavimo, da takšna vrsta vzrokov lahko obstaja. Argument se ne tièe preteklosti, in bi lahko deloval bodisi da je preteklost konèna ali neskonèna. Argument se tièe tega, kar obstaja sedaj. Celo medtem, ko to berete, ste odvisni od drugih stvari; brez njih bi zdaj ne mogli bi- vati. Predpostavimo, da obstaja sedem takšnih stvari. Èe teh sedem stvari ne bi obstajalo, tudi vi ne bi obstajali. Sedaj pa si zamislimo, da je bivanje vsake od teh sedmih stvari odvisno od nadaljnjih stvari. Brez njih tudi teh sedem stvari, od katerih ste sedaj odvisni, ne bi ob- stajalo – prav tako pa ne bi obstajali vi. Za- mislimo si, da celotno vesolje sestavljate vi in sedem stvari, ki vas podpirajo. Èe poleg tega vesolja, ki se spreminja, in ki je odvisna stvar, ne bi bilo nièesar, potem vesolja – in vas kot njenega dela – ne bi bilo. Saj vse, kar v vsa- kem trenutku je, potrebuje dar bivanja, nièesar pa ne bi bilo, kar bi to lahko dalo. In vendar vi ste in vesolje je. V tem primeru torej mora obstajati nekaj poleg vesolja odvisnih stvari – nekaj neodvisnega. In èe mora bivati v zgornjem primeru, mora tudi v tem. V našem svetu je brez dvo- ma veè kot sedem stvari, ki jim prav zdaj za to, da so, mora biti darovano bivanje. Toda ta potreba se ne zmanjša, èe je teh stvari veè kot sedem. Ko si jih predstavljamo veè in veè – celo neskonèno število, èe bi to bilo mo- goèe –, s tem le preprosto veèamo skupino stvari, ki ostajajo v potrebi. In ta potreba – po biti, po eksistenci – ne more biti izpolnjena    Špela Bevc: Gora Tabor, Izrael, 2007. " # zgolj v mislih. Toda oèitno je izpolnjena, saj prigodna bitja obstajajo. Potemtakem mora obstajati izvor bivanja, od katerega je prav zdaj odvisno naše fizièno vesolje. 5. A "   $    " 1. Okrog nas lahko opazimo stvari, ki zaè- nejo bivati in prenehajo bivati. Drevo, na primer, zrase iz drobne mladike; ro`e zac- vetijo, nato pa ovenijo in odmrejo. 2. Karkoli pride v bivanje ali odide iz biva- nja, ne biva nujno; nebivanje je zanj po- vsem realna mo`nost. 3. Predpostavimo, da ni nièesar, kar bi nujno bivalo; to pomeni, da je nebivanje povsem realna mo`nost prav za vse. 4. Potemtakem sedaj ne bi bilo nièesar. Saj: 5. Èe je vesolje zaèelo obstajati, potem mo- rajo izvori vseh bitij voditi v nek pretekli èas, pred katerim — dobesedno — ni obsta- jalo popolnoma niè. Toda: 6. Iz nièa ne more niè nastati. Zato: 7. Vesolje ne bi moglo nastati. 8. Toda predpostavimo, da vesolje ni nik- dar nastalo. Potem je, v neskonèno dolgi zgodovini kozmosa, vse, kar je nastalo, na- stalo v mo`nosti ne-biti. Toda: 9. Èe se v neskonènem èasu ta mo`nost ni nikdar uresnièila, potem pravzaprav sploh ni bila resnièna mo`nost. Zato: 10.Mora obstajati nekaj, kar mora biti, kar ne more ne-biti. Temu reèemo, da je nujno. 11. Ta nujnost pripada bodisi stvari sami bo- disi izhaja iz neèesa drugega. Èe izhaja iz drugega, potem mora konèno obstajati bitje, katerega nujnost ne izhaja iz neèesa drugega, torej absolutno nujno bitje. 12. To absolutno nujno bitje je Bog. Vprašanje 1: Èeprav morda nikdar ne bo- ste celega dne pre`iveli v svoji hiši, ne da bi stopili ven, pa ta mo`nost za vas obstaja. Za- kaj bi za vesolje bilo nemogoèe, da še ved- no obstaja, èeprav je bilo mogoèe, da bi pre- nehalo obstajati? Odgovor: Ta dva primera si nista podobna. Stopiti nekega dne ven iz svoje hiše je nekaj, za kar se lahko odloèite narediti ali pa tudi ne. Toda, èe je nebivanje za vas realna mo`nost, potem ste takšna vrsta bitij, ki ne more obstajati veèno. Z drugimi besedami, mo`nost nebi- vanja je vgrajena, ‘vprogramirana’, je del naše narave, je nujna lastnost. In èe bi vsa bitja bila takšna, kako bi potemtakem po neskonènem èasu sploh še kaj lahko bivalo? V neskonènem èasu je vsak trenutek kot cela veènost. Torej mora bitje imeti, kar omogoèa veèno trajanje, to pomeni, ostati v bivanju neskonèen èas. Zato mora v svetu bitij obstajati nekaj, kar ne more prenehati biti. In bitje te vrste je, kot pravi Toma` Akvinski, ‘nujno’. <. A "      Okrog sebe opa`amo stvari, ki se razliku- jejo na doloèen naèin. Na primer: odtenek barve je lahko svetlejši ali temnejši kot nek drug, sve`e peèena jabolèna pita je bolj vroèa kot pa tista, ki smo jo iz peèice vzeli pred eno uro; `ivljenje osebe, ki daje in sprejema lju- bezen, je boljše kot `ivljenje druge, ki ne. Nekatere stvari torej urejamo glede na veè in manj. In ko to delamo, te stvari sponta- no ocenjujemo glede na pribli`evanje najveè ali najmanj. Na primer, svetlost primerjamo kot pribli`evanje najsvetlejšemu ali èisti be- lini, in temnost kot pribli`evanje popolni èr- nini. To pomeni, da o njih razmišljamo kot o razliènih ‘oddaljenostih’ od ekstremov, in kot posedovanje ‘veè’ ali ‘manj’ tega, kar ek- stremi vsebujejo v polni meri. Vèasih je dobesedna oddaljenost od ek- stremov tista, ki naredi celotno razliko med ‘veè’ in ‘manj’. Na primer, stvari so lahko bolj ali manj vroèe, ko so bolj ali manj oddaljene od izvora toplote. Izvor v veèji ali manjši meri posreduje tem stvarem kvaliteto toplote, ki jo imajo. To pomeni, da je stopnja toplote, ki jo imajo, odvisna od vzroka, ki se naha- ja zunaj njih.     " Ko razmišljamo o dobrosti stvari, se to de- loma sklada s tem, kar stvari preprosto so, kot bivajoèe. Verjamemo, na primer, da je boljše relativno stabilno in trajno bivanje, kot pa div- je in negotovo. Zakaj? Zato ker v globinah slu- timo (èeprav ne vedno zavestno), da je bivanje izvor in pogoj vseh vrednot; konèno, biti je bolje kot ne-biti. In tako prepoznamo notranjo nadrejenost vseh teh naèinov bivanja, ki raz- širjajo naše mo`nosti, ki nas osvobajajo ome- jitev materije, in nam omogoèajo, da delimo, bogatimo in smo lahko obogateni z bivanjem drugih stvari. Z drugimi besedami, vsi pre- poznavamo, da je razumno bivanje boljše od nerazumnega; da je bivanje, ki je sposobno dati in sprejeti ljubezen, boljše od tistega, ki tega ne zmore; da je naš naèin bivanja boljši, bo- gatejši in polnejši kot pa bivanje kamna, ro`e, de`evnika, mravlje ali tjulnja. Toda, èe te stopnje popolnosti pripadajo bivanju, bivanje pa pripada konènim bitjem, potem mora obstajati ‘najpopolnejše’, izvor in resnièno merilo vseh popolnosti, ki jih pre- poznavamo kot nam, bitjem pripadajoèe. To absolutno popolno bitje – ‘Bitje vseh bitij’ ‘Popolnost vseh popolnosti’ – je Bog. Vprašanje 1: Argument predpostavlja ob- stoj realno ‘boljšega’. Toda, ali niso vse naše ocene primerljivih vrednosti le subjektivne? Odgovor: Tisti, ki to vprašanje postav- lja, obenem nanj `e odgovarja. Saj vprašanja spraševalec ne bi niti zastavil, v kolikor ne bi bil v resnici preprièan, da je bolje to na- rediti, kot tega ne narediti, da je v resnici bo- lje najti resnièen odgovor, kot pa ne. Lahko je sicer govoriti o subjektivizmu, vendar pa ga je nemogoèe `iveti. =. A "      Argument te vrste se pogosto uporablja. Skoraj vsakdo prizna, da se premislek o ure- jenosti in lepoti narave dotakne neèesa glo- boko v nas. Toda, ali sta red in lepota proi- zvoda razumnega urejevalca in zavestnega na- mena? Za teiste je odgovor pritrdilen. Argu- menti iz urejenosti so poskus odgovora na to vprašanje. Pokazati `elijo, zakaj je to najbolj razumna mo`nost. Ti argumenti so bili for- mulirani na razliène naèine, odvisno od izkuš- nje, iz katere izhajajo. V nadaljevanju je pred- stavljeno njihovo jedro oziroma glavna ide- ja. 1. Vesolje ka`e vznemirljivo kolièino razum- nosti, tako znotraj stvari, ki jih opazuje- mo, kot tudi v naèinu, kako te stvari sto- pajo v odnos z drugimi stvarmi zunaj sebe. Zato lahko reèemo: Naèin, kako stvari bi- vajo in sobivajo, ka`e na zapleteno, a èu- dovito urejenost in red, ki lahko prevzame celo navadnega opazovalca in ga navda z zaèudenjem. V naravi obstajajo smerni- ce, ki delovanje mnogih razliènih stvari usmerjajo k enotnemu cilju – na primer, vsi organi v telesu skladno delujejo v prid našemu `ivljenju in zdravju. (Glej tudi ar- gument 8.) 2. Ta razumna urejenost je bodisi posledi- ca nakljuèja bodisi posledica razumnega naèrta. 3. Ni nakljuèja. 4. Torej je vesolje posledica nekega razum- nega naèrta. 5. Naèrt lahko pride le iz uma, iz naèrto- valca. 6. Torej je vesolje posledica razumnega Na- èrtovalca. Prva premisa je brez dvoma resnièna – priznavajo jo celo tisti, ki sicer argumentu nasprotujejo. Èlovek, ki tega ne bi priznal, bi moral biti skrajno otopel. Ena sama be- ljakovinska molekula ka`e èudovito ureje- nost; še toliko veè posamezna celica; in še to- liko veè organ, kot na primer oko, kjer ure- jeni deli strahotne in prefinjene zapleteno- sti delujejo skupaj z neštetimi drugimi, da bi dosegli doloèen skupni cilj. Celo kemièni elementi so urejeni tako, da se sestavljajo z drugimi elementi na doloèen naèin in pod    " # doloèenimi pogoji. Neurejenost predstavlja problem prav zaradi silne prevlade urejenosti in reda. Prva premisa torej dr`i. Èe vsa ta urejenost ni na nek naèin po- sledica razumnega urejevalca, posledica èesa bi lahko bila? Lahko bi se “kar zgodilo”. Stva- ri so postale takšne “po nakljuèju”. Na drugi strani pa lahko ugotovimo, da èe ves ta red ni zgolj proizvod slepih in brezciljnih sil, po- tem mora biti posledica nekega namena. Na- men pa je lahko le v razumnem naèrtu. Torej dr`i tudi druga premisa. Kljuèna je seveda tretja premisa. Konec kon- cev nam neverujoèi govorijo, da je vzrok za to, da je vesolje takšno, kot ga izkušamo, zgolj po- sledica nakljuèja in ne nekega naèrta. Preprosto se je zgodilo, da je vse tako urejeno. Na ramenih verujoèih pa je te`a dokazovanja, zakaj se to ni moglo zgoditi le po nakljuèju. Toda, zdi se, da gre pri tem za napaèno smer. Pravzaprav bi predvsem neverujoèi mo- rali zagotoviti verodostojno alternativo na- èrtni urejenosti. Izgovarjati se na “nakljuè- je” preprosto ni dovolj. Saj lahko razumemo, kaj je nakljuèje, zgolj na podlagi urejenosti. Reèi, da se je nekaj zgodilo ‘po nakljuèju’, pomeni, da se ni zgodilo tako, kot smo pred- videvali, ali da se je zgodilo tako, kot nismo prièakovali. Prièakovanje pa ni mogoèe brez urejenosti. Èe odstranimo urejenost in zaè- nemo govoriti le o nakljuèju kot edinem iz- voru, potem s tem odstranimo edino pod- lago, ki nam je omogoèala, da o nakljuèju sploh lahko smiselno govorimo. Namesto da bi razmišljali o nakljuèju na ozadju urejeno- sti, smo povabljeni razmišljati o urejenosti – ogromni, zapleteni in vsepovsod navzoèi urejenosti – na brezsmiselnem ozadju nakljuè- ja. Odkrito reèeno, to je neverjetno. Zato je povsem razumno pritrditi tretji premisi, ni nakljuèja, in potem sprejeti sklep, da je to vesolje posledica razumnega naèrta. Vprašanje 1: Ali nam ni Darwinova evo- lucijska teorija pokazala, kako je mogoèe, da je vsa urejenost v vesolju nastala po nakljuèju? Odgovor: Sploh ne. Èe je Darwinova teo- rija kaj pokazala, je v grobem pokazala to, kako so ene vrste lahko izšle iz drugih po nakljuènih mutacijah; in kako je pre`ivetje teh vrst mo- goèe razlo`iti z naravno selekcijo – s sposob- nostjo posameznih vrst, da pre`ivijo v svojem okolju. V nobenem primeru pa ne more raz- lo`iti vsepovsod navzoèe urejenosti in razum- nosti narave. Prej bi lahko rekli, da to urejenost predpostavlja. Èe navedemo znano misel: “Pre`ivetje najbolj sposobnih predpostavlja ob- stoj sposobnosti.” Èe `elijo darvinisti izhajati iz svoje povsem biološke teorije in jo razvijati naprej ter vztrajati v preprièanju, da je vsa neiz- merna urejenost okrog nas le posledica na- kljuènih sprememb, potem s tem trdijo ne- kaj, kar nobeni empirièni dokazi ne bodo nik- dar mogli potrditi; nekaj, kar empirièna zna- nost ne bo nikdar mogla dokazati; nekaj, kar je preprosto neverjetno. Vprašanje 2: Morda je mogoèe najti red le v tem delu vesolja. Morda obstajajo druga nam neznana podroèja, ki so popolnoma kaotièna – ali pa bo vesolje morda nekoè v prihodnosti postalo kaotièno. Kateri argu- ment ostane potem? Odgovor: Tako verujoèi kot neverujoèi izkušajo isto vesolje. Gre za vesolje, ki je bo- disi naèrtovano urejeno ali pa ne. In ta svet, ki ga izkušamo, je svet predirljive urejeno- sti in razumnosti. S tem dejstvom se moramo sooèiti. Preden zaènemo razpravljati o tem, kaj se bo lahko zgodilo v prihodnosti, ali kaj bi lahko bilo nekje v sedanjosti, se moramo pošteno spoprijeti s tem, kar je. Prepozna- ti moramo, ne da bi se tega ustrašili, razse`- nost – ogromno razse`nost – urejenosti in ra- zumnosti. Potem se lahko vprašamo: Ali je utemeljeno predvidevati, da naseljujemo maj- hen otok urejenosti, obkro`en z neskonènim     " morjem kaosa – morjem, ki nam grozi, da nas bo nekega dne pogoltnilo? Pomislimo samo, kako smo v zadnjih de- setletjih èudovito razširili meje našega vede- nja; naš pogled smo usmerili daleè onkraj tega planeta in globoko v prvine, ki so ga vzpostavile. In kaj nam je to razširjanje našega pogleda razkrilo? Vedno isto stvar: veè – in ne manj – razumnosti; veè – in ne manj – za- pletenega notranjega reda. Ne le da ni raz- loga, da bi verjeli v okoliški kaos, imamo raz- log, da vanj ne verjamemo. Nahaja se v skup- nem izkustvu, ki ga imamo in si ga delimo vsi – verujoèi in neverujoèi. Nekaj podobnega je mogoèe reèi o pri- hodnosti. Znano nam je, kako so se stvari v vesolju obnašale in se obnašajo. In zato, do- kler nimamo razloga, da bi mislili drugaèe, ostaja razlog, da verjamemo, da bodo stva- ri ostale v svojih urejenih poteh. Nobeno umovanje ne more iznièiti tega, kar vemo. In, mimogrede, kakšen kaos pravzaprav naj bi si predstavljali na osnovi tega vpraša- nja? Da posledice predhajajo vzrok? Da zakon neprotislovnosti ne dr`i? Da ni potrebe po tem, kar bivajoèim stvarem omogoèa biva- nje? Takšne ideje so popolnoma nerazum- ne; èe o njih razmišljamo, jih lahko zavrnemo kot nemogoèe. Ali si lahko zamislimo manj reda? Da. Ali do`ivljamo nekatere preureditve urejenosti? Da. Toda popoln nered in kaos? Tega si ni mogoèe zamisliti kot resno mo`- nost. Razpravljati o tem, kot da bi to bilo, je v resnici izguba èasa. Vprašanje 3: Toda, kaj èe je red, ki ga iz- kušamo, le proizvod našega razuma? Èeprav si ne moremo zamisliti popolnega kaosa in nereda, pa vseeno obstaja mo`nost, da je re- sniènost v resnici takšna. Odgovor: Naš razum je edino sredstvo, prek katerega spoznavamo resniènost. Dru- gega dostopa nimamo. Èe se strinjamo, da ne- kaj ne more obstajati v razumu, ne moremo iti naprej in trditi, da morda pa vendarle ob- staja v stvarnosti. Potemtakem bi namreè mi- slili tisto, kar smo trdili, da ni mogoèe misliti. Zamislite si, da je red le posledica naše- ga razuma. To nas postavi v zelo neroden po- lo`aj. Trdimo, da moramo misliti o stvarnosti v kategorijah reda in razumnosti, toda stvari morda v resnici ne obstajajo na takšen na- èin. Vzeti nekaj v premislek pa pomeni misliti o tem. In tako trdimo: (a) o stvarnosti mo- ramo razmišljati na doloèen naèin, toda (b) ker, kot mislimo, morda stvari dejansko ne obstajajo na takšen naèin, potem (c) ne mo- remo o stvarnosti razmišljati na naèin, kot o njem moramo misliti! Ali smo pripravljeni plaèati tako visoko ceno, da bi zavrnili, da obstoj vesolja ka`e na razumen naèrt? To se ne zdi vredno svoje cene. >. : B "  Arabska beseda kalâm dobesedno pomeni ‘govor’, uporabljati pa se je zaèela za ozna- èevanje posebne vrste filozofske teologije – vrste, ki vsebuje dokazovanje, da svet ne more biti neskonèno star in mora zato biti ustvarjen od Boga. Takšen naèin dokazovanja je po- gosto in široko sprejet tako med kristjani kot tudi med muslimani. Njegova oblika je pre- prosta in jasna: 1. Karkoli zaène bivati, mora za ta prehod v bivanje imeti nek vzrok. 2. Vesolje je zaèelo bivati. 3. Torej mora tudi vesolje imeti vzrok za za- èetek svojega bivanja. Sprejmimo prvo premiso. (Veèina ljudi – zunaj bolnic in visokih šol – bi to sprejela ne le kot resnièno, paè pa kot oèitno, brez dvoma resnièno.) Ali je druga premisa resnièna? Ali je ve- solje – skupek vseh stvari obkro`en s prosto- rom in èasom – zaèel bivati? Ta premisa je nedavno dobila moèno podporo s strani na- ravoslovnih znanosti – s strani tako imeno- vane kozmologije Velikega poka. V njeno podporo pa obstajajo tudi filozofski    " # argumenti. Ali je mogoèe, da bi neskonèno delo bilo kdaj narejeno ali dokonèano? Èe bi zato, da bi dosegli doloèen cilj, morali na- rediti neskonèno število korakov, ali bi cilj bilo mogoèe doseèi? Seveda ne – niti ne v ne- skonènem èasu. Saj se neskonèen èas ne bi nikdar konèal, prav tako pa tudi koraki ne. Z drugimi besedami, ne bi bilo mogoèe do- seèi nobenega cilja. Naloga ne bi nikdar mo- gla biti izpolnjena. Kaj pa korak tik pred koncem? Ali bi bilo mogoèe doseèi to toèko? Torej, èe je nalo- ga resnièno neskonèna, potem ji mora pred- hajati prav tako neskonèno korakov. In zato tudi koraka tik pred koncem nikoli ni mo- goèe doseèi. Toda potem ni mogoèe dose- èi niti koraka, ki je tik pred tem. Pravzaprav ni mogoèe doseèi nobenega koraka v zapo- redju, saj mora pred vsakim korakom biti neskonèno korakov; vedno bi morali iti po en in en korak pred njim. Problem izhaja iz predpostavke, da neskonèna vrsta lahko s èa- sovnim zaporedjem dose`e neko toèko. Èe se torej vesolje ni nikdar zaèelo, po- tem je `e vedno moralo biti. Èe pa je `e ved- no bilo, potem je neskonèno staro. Èe pa je neskonèno staro, potem je pred današnjim dnem `e moralo preteèi neskonèno èasa. To- rej se je moralo zakljuèiti `e neskonèno dni – en dan za drugim, en delèek èasa dodan ti- stemu, ki je bil pred njim –, da je konèno priš- lo do današnjega dne. To pa je natanèno tako kot v primeru neskonène naloge. Èe smo dos- peli do današnjega dne, potem se je to zgo- dilo po dejansko neskonènem nizu zgodo- vine: pravzaprav se je dopolnilo do tega trenutka – saj se je za to, da smo prišli do se- danjega trenutka, morala zgoditi `e celotna preteklost. Toda, neskonèen niz korakov ne bi nikdar mogel doseèi te sedanje toèke – ali katere koli toèke pred tem. Torej, ali današnji dan sploh ni bil dose- `en, ali pa proces doseganja tega dne ni bil neskonèno dolg. Toda, oèitno je, da smo dos- peli do današnjega dne. Torej proces ni bil neskonèen. Z drugimi besedami, vesolje je zaèelo obstajati. Torej ima vesolje vzrok za svoj zaèetek bivanja, Stvarnika. Vprašanje 1: Kristjani verujejo, da bodo veèno `iveli z Bogom. Torej verjamejo, da prihodnosti ne bo konca. Zakaj potem tudi preteklost ne more biti brez konca? Odgovor: Vprašanje odgovarja samo na sebe. Kristjani verujejo, da se njihovo `ivljenje z Bogom ne bo nikdar konèalo. To pome- ni, da ne bo nikoli doseglo dejansko dovr- šene neskonène vrste. V bolj tehniènem je- ziku reèeno: prihodnost brez konca je ne- skonèna v mo`nosti, nikoli pa v dejansko- sti. To pomeni, da èetudi se prihodnost nik- dar ne bo prenehala širiti in veèati, bo nje- na dejanska razse`nost vedno konèna. To pa je lahko res le, èe imajo vse ustvarjene stvari zaèetek. Vprašanje 2: Kako vemo, da vzrok nastan- ka vesolja še vedno obstaja? Morda je le zag- nal vesolje v tek in potem prenehal obstajati. Odgovor: Vedeti moramo, da išèemo vzrok prostorsko-èasovnih bitij. Ta vzrok je ustvaril celotno vesolje prostora in èasa. Prostor in èas pa morata biti del tega stvarjenja. Torej, vzrok ne more biti še eno prostorsko-èasovno bitje. (Èe bi bil, bi se vsi problemi neskonènega tra- janja spet pojavili.) Nekako mora biti zunaj meja in omejenosti prostora in èasa. Te`ko je razumeti, kako bi takšno bitje lahko ‘prenehalo’ obstajati. Vemo, kako bitja znotraj vesolja prenehajo obstajati: pride èas, ko jih nek zunanji dejavnik usodno napade. Toda ta slika ustreza nam in vsem bitjem, ki so nekako omejene s prostorom in èasom. Bitje, ki s tem ni omejeno, pa ne more ‘za- èeti’ bivati ali ‘prenehati’ bivati. Èe sploh biva, potem mora bivati veèno. Vprašanje 3: Toda, ali je ta vzrok Bog – on, in ne le neko ono? Odgovor: Zamislimo si, da vzrok veso- lja veèno obstaja. Nadalje si zamislimo, da     " ta vzrok ni oseben: to pomeni, da ni veso- lju dal bivanja zaradi neke odloèitve, paè pa preprosto zaradi svojega bivanja. V tem pri- meru si je te`ko zamisliti kaj drugega, kot da je vesolje neskonèno staro, saj bi vsi pogoji potrebni za zaèetek vesolja obstajali `e celo veènost. Toda, kalâm argument poka`e, da vesolje ne more biti neskonèno staro. Torej se zdi, da hipoteza veènega neosebnega vzroka vodi v protislovje. Ali obstaja kakšen izhod? Da, èe je veso- lje posledica svobodne osebne odloèitve. Po- tem imamo vsaj kakšno mo`nost razumeti, kako veèni vzrok lahko povzroèi èasovno ome- jeno posledico. Seveda, kalâm argument ne doka`e vsega, kar kristjani verujejo o Bogu, vendar tega ne naredi noben dokaz. Manj kot vse, pa vendar, veliko veè kot niè. In kalâm argument poda nekaj kljuènega za kršèansko vero v Boga: da vesolje ni veèno in brez za-    Špela Bevc: Kam?, Portoro`, 2008. " # èetka ter da obstaja Stvarnik nebes in zemlje. In s tem spodbija sliko vesolja, ki jo veèina atei- stov `eli ohraniti: samoobstojeèa materija, nenehno spreminjajoèa se v neskonènem èasu. ?. A "    " Osnovna oblika tega argumenta je preprosta: 1. Èe nekaj obstaja, mora obstajati tudi ne- kaj, kar temu omogoèa, da obstaja. 2. Vesolje – celota bitij v prostori in èasu – obstaja. 3. Torej mora obstajati nekaj, kar omogo- èa vesolju, da obstaja. 4. Kar omogoèa vesolju, da obstaja, ne more obstajati znotraj vesolja ali biti omejeno s prostorom in èasom. 5. Zato mora tisto, kar omogoèa obstoj vesolja, biti prostoru in èasu transcendentno. Zamislite si, da zavrnemo prvo premiso. Èe X obstaja, potem ni potrebe po obstoju tega, kar omogoèa obstoj X-a. Toda, “tisto, kar omogoèa obstoj X-a” pomeni neposredni pogoj za obstoj X-a. X lahko obstaja samo, èe obstaja tudi Y. Brez Y-a tudi X-a ne bi bilo. Torej bi zavrnitev prve premise pomenila: X obstaja; X lahko obstaja le, èe obstaja tudi Y; in Y ne obstaja. To pa je absurdno. To- rej mora obstajati nekaj, kar vesolju omogoèa obstoj. Toda, kaj je to? O vesolju smo govorili kot o “skupini bi- tij v prostoru in èasu”. Vzemimo eno takšno bitje: samega sebe. Vi obstajate in ste, vsaj de- loma, snovni. To pomeni, da ste konèno, ome- jeno, spreminjajoèe se bitje. To veste. Prav v tem trenutku, ko berete knjigo, je vaše biva- nje odvisno od bitij zunaj vas. Ne od vaših star- šev ali starih staršev. Oni morda niso veè `ivi, toda vi obstajate sedaj. In prav sedaj ste odvi- sni od mnogih stvari, da lahko obstajate – na primer od zraka, ki ga dihate. Biti odvisen na takšen naèin pomeni biti prigoden. Vi obstajate, èe poleg vas prav zdaj obstaja še kaj drugega. Toda vse ne more biti takšno. Saj bi v tem primeru vse za svoj obstoj moralo sprejeti bi- vanje, nièesar pa ne bi bilo, ki bi to bilo spo- sobno dati. Tisto, kar omogoèa bivanje dru- gim stvarem, sploh ne bi obstajalo. Torej mora obstajati nekaj, èesar obstoj ni pogo- jen od neèesa drugega; nekaj, kar ne obsta- ja le v primeru, èe obstaja nekaj drugega; ne- kaj, kar obstaja iz samega sebe. Kar tej stvari omogoèa, da biva, je lahko le ta stvar sama. V nasprotju s spremenljivo materialno stvar- nostjo, v tej stvari ne bi bilo razmika, èe lahko tako reèemo, med tem, kar ta stvar je, in tem, da je. Oèitno je, da bitja, ki se spreminjajo v prostoru in èasu, ne morejo biti takšna stvar. Torej, kar omogoèa vesolju, da obstaja, ne more biti identièno z vesoljem samim ali z delom vesolja. Vprašanje 1: Toda zakaj bi ta vzrok ime- novali “Bog”? Morda je to, kar utemeljuje spreminjajoèe se vesolje, v katerem `ivimo, nekaj neznanega. Odgovor: Dr`i. In to “neznano” je Bog. Kar lahko mi ljudje neposredno spoznamo, je ta èutni, spremenljivi svet. Prav tako vemo, da mora obstajati nekaj, kar drugim stvarem omogoèa, da obstajajo. Zaradi tega vemo, da niti to spremenljivo vesolje kot celota, niti nek njegov del sam, ne more biti tisto, kar omogoèa vesolju, da obstaja. Toda mi imamo neposredno vedenje o vzrokih spreminjanja stvari. Vemo, da mora obstajati vzrok; vemo, da ta vzrok ne more biti konèen ali materialen – da mora transcendirati te omejitve. Kaj pa ta zadnji vzrok je v samem sebi, ostaja do da- nes skrivnost. Z razumom je mogoèe povedati še veè; še veliko veè pa je, kar je Bog razodel o sa- mem sebi prek razodetja. Toda, tudi dokazi so nam dali neko resnièno vedenje: vedenje o tem, da je bilo vesolje ustvarjeno; vedenje, da sedaj vesolje v bivanju vzdr`uje nek vzrok, nevezan na kakršno koli materialno omeji- tev, ki transcendira vrsto bitij, ki jih ljudje neposredno spoznavamo. In to je zagotovo vedenje, ki ga je vredno imeti. Lahko pride-     "" mo do zakljuèka, da je smrt nekoga posle- dica umora in ne nesreèe, pri tem pa ne vemo natanèno, kdo je to storil in zakaj, in to nas lahko pušèa prizadete in nezadovoljne. Toda, kljub temu pa vendarle vemo vsaj to, v ka- tero smer naj išèemo naprej; vemo, da je to nekdo storil. Tako je z dokazi. Omogoèajo nam spoz- nati, da je v vsakem trenutku obstoj vesolja ustvarjalni dej Darovalca – Darovalca, ki transcendira vse materialne in duhovne ome- jitve. Onkraj tega pa nam o tem, kaj oziroma kdo ta Darovalec je, ne povedo veliko – toda usmerijo nas v toèno doloèeno smer. Vemo, da ta Zadnja Resniènost – Darovalec biva- nja – ne more biti materialen. In vemo, da dar, ki je darovan, vsebuje osebno bitje: ra- zumnost, voljo in duha. Neskonèni transcen- dentni vzrok teh stvari ne more biti manj od teh stvari, paè pa mora biti neskonèno veè. Kako in na kakšen naèin, pa ne vemo. Do doloèene mere mora ta Darovalec èloveške- mu razumu vedno ostati skrivnost. Druge- ga ne moremo prièakovati. Razum pa nam vendarle lahko da vedeti, da je “nekdo to sto- ril”. In to je najpomembnejše. C. A "          $   Norris Clarke, ki je mnogo let na Fordha- mu pouèeval metafiziko in filozofijo religije, je razvil zanimivo verzijo argumenta iz ure- jenosti. Tukaj ga predstavljamo nekoliko skr- èenega in spremenjenega – vam v premislek. Izhodišèna toèka. Ta svet nam je dan kot dinamièen, urejen sistem iz mnogih aktivnih sestavnih elementov. Njihova narava (naravne lastnosti) je urejena tako, da tvorijo stabilne in vzajemne medsebojne odnose, ki jih ime- nujemo naravni zakoni. Na primer, vsak vo- dikov atom v našem vesolju je urejen tako, da se lahko ve`e z vsakim kisikovim atomom v razmerju 2:1 (kar vkljuèuje, da je vsak kisikov atom vzajemno urejen tako, da se ve`e z vsa- kim vodikovim atomom v razmerju 1:2). Tako je s kemijskimi valencami vseh osnovnih ele- mentov. Tudi vsi delci z maso so urejeni tako, da se gibajo proti drugemu glede na razmerja doloèena z zakonom gravitacije. V takšni medsebojni povezanosti, sinhro- niziranem, dinamiènem sistemu, je aktivna narava vsakega dela doloèena s svojim odno- som z drugimi, in tako izhajajoè iz drugih doloèa tudi lastno urejenost in sposobnost za delovanje. Sodobna znanost nam je raz- krila da naš svet-sistem ni le skupek mnogih loèenih, nepovezanih zakonov, paè pa tesno povezana celota, kjer odnos do celote obli- kuje in doloèa dele. Delov ni mogoèe razu- meti zunaj celote; celota vse pre`ema. Argument. V vsakem takšnem sistemu, kot je zgoraj (kot je naš svet), noben sestavni del ali dejavni element ne more biti samozado- sten oziroma utemeljen iz samega sebe. Saj vsak del predpostavlja vse druge dele – celo- ten postavljen sistem –, da dose`e sebi primerne odnose. Sam del ne more delovati, èe ne ob- stajajo tudi drugi, ki reciproèno delujejo z njim. Kateri koli del bi lahko bil samozadosten le, èe bi bil sam vzrok celotnega sistema – kar pa je nemogoèe, saj noben del ne more delo- vati, ne da bi sodeloval z drugimi. Tudi sistem kot celota ne more razlo`i- ti svoje lastne eksistence, saj je zgrajen iz se- stavnih delov in ni loèeno samostojno bit- je, ki bi bilo od teh neodvisno. Torej niti deli niti celota niso samozadostni; ne eni ne drugi ne morejo razlo`iti dejanske eksistence tega dinamiènega vzajemno delujoèega sistema. Trije zakljuèki: 1. Ker so deli smiselni le znotraj celote, in ker niti celota niti posamezni deli ne mo- rejo utemeljiti svojega lastnega bivanja, po- tem tak sistem, kot je naš svet, potrebuje sku- pen uèinkujoèi vzrok, ki ga postavi v bivanje kot zedinjeno celoto. 2. Vsak tak vzrok mora biti razumen vzrok, vzrok, ki privede sistem v bivanje v skladu z     # enotno idejo. Saj je povezanost celote – in vsa- kega od vesoljnih fiziènih zakonov, ki zdru- `uje elemente pod seboj – to, kar doloèa in ure- ja dele. Zato mora biti nekako dejansko navzoè kot uèinkovit urejevalec. Toda povezanost, ce- lostnost celote presega vsakega od delov, in zato ne more biti vsebovana v katerem izmed delov. Da bi dejansko lahko bila naenkrat nav- zoèa kot celota, je ta enotnost lahko le kot enotnost organizacijske povezovalne ideje. Saj le ideja lahko v sebi zdru`uje mnogo razliè- nih elementov naenkrat, ne da bi jih ob tem unièila ali odstranila njihovo razliènost. To je domala definicija ideje. Ker so dejanski deli razširjeni v prostor in èas, je edini mo`ni naèin, kako so lahko naenkrat skupaj kot enotnost, v ideji. Zato mora sistem sveta kot celote naj- prej `iveti znotraj enotnosti ideje. Realna ideja ne more dejansko obstajati in biti uèinkovito operativna razen v realnem umu, ki ima ustvarjalno moè, da takšen sistem privede do resniènega bivanja. Zato je zadosten razlog za naš urejen svet-sistem konèno lah- ko le ustvarjalen urejevalni Um. Vesoljni – ve- lika urejenost potrebuje vesoljnega – mo- goènega Urejevalca, ki je lahko le Um. 3. Takšen urejevalni Um mora biti neod- visen od sistema samega, to pomeni, transcen- denten; svoj obstoj in delovanje mora imeti neodvisen od sistema. Saj èe bi bil odvisen od sistema ali dela sistema, bi morali predpostaviti to, kot ̀ e prej obstojeèe, in bi zato morali hkra- ti biti pred sabo in za sabo. To pa je nemo- goèe. Zato mora obstajati in biti sposoben de- lovati pred in neodvisno od sistema. Torej naše materialno vesolje, kot zadostni razlog za svoj dejanski obstoj kot delujoèa ce- lota, nujno potrebuje nek transcendenten ustvarjalen Um. D. A "   $   1. Èude` je dogodek, za katerega edina us- trezna razlaga je izredno in direktno de- lovanje Boga. 2. Obstaja mnogo skrbno potrjenih èude`ev. 3. Torej, obstaja mnogo dogodkov, katerih edina ustrezna razlaga je izredno in direkt- no delovanje Boga. 4. Torej Bog obstaja. Jasno je, da èe verjamete, da je nek nena- vaden dogodek èude`, potem verjamete v bo`je delovanje, in verjamete, da je takšno delovanje bilo na delu tudi v tem dogodku. Toda vprašanje je: Ali je bil ta dogodek res èude`? Èe èude`i obstajajo, potem obstaja tudi Bog. Toda, ali èude`i res obstajajo? Kateri dogodki so za to primerni? V prvi vrsti morajo biti to nenavadni dogodki. Toda dogaja se mnogo nenavadnih stvari (npr. v Teksasu je iz neba letelo kamenje), kar pa se ne uvršèa med èude`e. Zakaj ne? Prviè, ker je njihov vzrok lahko nekaj na- ravnega, in drugiè, ker okolišèine, v kate- rih so se dogodili, niso bile religiozne. To so le nenavadni, èudni dogodki; dogodki, ki jih prebiramo v Verjeli ali ne, nismo pa o njih slišali s pri`nice. Da bi torej nek do- godek spadal med èude`e, mora biti smi- sel dogodka religiozen. Zamislite si, da bi sveti mo` stal v cen- tru Hustona in govoril: “Moji dragi brat- je in sestre! `ivite grešna `ivljenja! Poglej- te se – pijani! Razuzdani! Bog `eli, da se po- kesate! In kot znamenje njegove jeze bo po- slal nad vas kamenje z neba!” Trenutek ka- sneje pa – tunk! tunk! tunk! – kamenje priène padati. Hitro bi nam prišla na misel bese- da ‘èude`’. To še ne pomeni, da bi po takšnem do- godku morali zaèeti verovati v Boga. Toda, èe bi ta mo` v Teksasu izgledal pristno, in èe bi se nas njegove obto`be dotaknile, po- tem bi hitro pomislili “prav ima”. V tem pri- meru bi bilo zelo te`ko razjasniti, kaj je pov- zroèilo prevaro ali nenavadno sovpadanje. To pomeni, da so okolišèine domnevnih èude`ev kljuènega pomena. Ne le fizièna dejs- tva in ne le èas, paè pa je pomembno upošte-       vati tudi osebne okolišèine – znaèaj in sporo- èilnost osebi, s katero je dogodek posebej po- vezan. Vzemimo za primer štiri ali pet èude`ev iz Nove zaveze. Iztrgajmo jih iz njihovega kon- teksta, iz uèenja in znaèilnosti osebe Jezusa Kri- stusa. Bi bilo narobe, èe bi njihov religiozni pomen v veliki meri zmanjšali? Konec kon- cev, reèi nekim dogodkom èude`i, pomeni, da jih razumemo religiozno. Toda razumeti jih religiozno zahteva kontekst ali okolišèine, ki omogoèa, takšno interpretacijo. In del teh okolišèin obièajno, èeprav ne vedno, vkljuèuje osebo, katere moralna avtoriteta je najprej pre- poznana, in katere religiozna avtoriteta, za ka- tero se zdi, da jo èude` potrjuje, je priznana. Abstraktne razprave o verjetnosti obièajno zgrešijo ta moment. Toda okolišèine igrajo odloèilno vlogo. Pred mnogimi leti je priznan filozof v svoji, sicer dolgoèasni razpravi, raz- lagal, zakaj je postal kristjan. Rekel je takole: “V roke sem vzel Novo zavezo z namenom, da bi jo presodil, da bi pretehtal razloge za in proti. Toda, ko sem zaèel brati, sem spoz- nal, da sem bil jaz tisti, ki sem bil presojen.” Zaèel je verovati v èude`e – zgodbice. Oseb- nost in uèenje Kristusa je bilo tisto, ki ga je privedlo do sprejetja stvari, ki so bile pred- stavljene kot èista Bo`ja dela. Iz èude`ev torej ni mogoèe izpeljati pravih dokazov. Èe prepoznate neko dejanje kot èu- de`, potem se v tem vidi delovanje Boga. Ob- staja pot mišljenja od samega dogodka do raz- lage tega dogodka kot èude`nega. In kar spodbudi to pot, ni dogodek sam na sebi, paè pa mnogo okoliških dejavnikov, ki odprejo – ali zahtevajo – takšno razlago. Toda èude`ni dogodki obstajajo. Obstaja cela vrsta zanesljivih prièevanj zanje, v raz- liènih èasih, krajih in kulturah. Torej njihov vzrok obstaja. In njim edini ustrezen vzrok je Bog. Torej Bog obstaja. Ta argument ni dokaz, paè pa zelo moèna sled ali znamenje.1 %E. A "      Ko v vesolju izkušamo neverjetno razum- nost in urejenost, izkušamo nekaj, kar lah- ko razum doume. Razumnost je del neèesa, kar najdemo v svetu. Toda to vesolje samo se te razumnosti ne zaveda. Tako kot se na- ravne sile ne zavedajo samih sebe. Mi pa zanje vemo, vemo pa tudi sami za sebe. To po- membno dejstvo – navzoènost razumnosti v sredi med nezavednimi materialnimi procesi in podobnost teh procesov ustroju zavestne razumnosti – je prispevalo k novi razlièici ar- gumenta iz urejenosti. 1. Vesolje izkušamo kot razumno. Ta ra- zumnost pomeni, da je vesolje razumu do- jemljivo. 2. Bodisi da je razumno vesolje in konèni, omejeni razumi, ki so tako dobro prila- gojeni, da lahko dojamejo urejenost ve- solja, proizvod razuma, ali pa sta oba, tako razumnost vesolja kot razum èloveka zgolj posledica èistega nakljuèja. 3. Ni èistega nakljuèja. 4. Torej je razumno vesolje kot tudi ome- jeni razumi, ki so tako prilagojeni za nje- govo dojemanje, proizvod razuma. Pri tem gre za oèitne podobnosti z argu- mentom iz urejenosti in mnogo stvari, ki smo jih povedali v obrambo tistega argumenta, velja tudi za tega. Za zdaj pa se osredotoèimo na tretji korak. Bralci, ki poznajo delo Èude`i C. S. Lewisa, se bodo spomnili moènega argumenta, ki ga poda v tretjem poglavju proti, kot sam poime- nuje, ‘naturalizmu’: pogledu, ki trdi, da vse – vkljuèno z našim mišljenjem in odloèitvami – pripada enemu obse`nemu prepletenemu si- stemu fiziènih vzrokov in posledic. Èe ima na- turalizem prav, razmišlja Lewis, potem se zdi, da nas pušèa brez razloga, da bi mu verjeli, da je resnièen; saj bi namreè vse odloèitve bile ena- ko in konèno posledica neracionalnih sil. Ta vrsta razmišljanja ima oèitno zvezo s tretjim korakom. Kar mislimo s ‘èistim na-     #    kljuèjem’, je naèin, na katerega mora konec koncev delovati fizièna narava, èe je ‘natu- ralizem’ resnièen – brez vsakršnega racional- nega naèrta ali smiselnega vodenja. Torej, èe je Lewisov argument dober, potem tretji ko- rak dr`i: èista sluèajnost ne more biti izvor naše razumnosti. Ko sva pripravljala ta del, sva razmišljala o tem, da bi navedla kar celotno tretje poglavje Èude`ev. Ta vrsta argumenta izvorno ne pri- pada Lewisu, toda nisva še prebrala boljšega primera, in `eliva si, da si ga ogledate tudi sami. Toda našla sva oèarljivo in èudovito zgošèeno verzijo (napisano skoraj dvajset let pred Èude`i) v H. W. B. Joseph-ovem delu Some Problems in Ethics (Oxford University Press, 1931). Joseph je bil oksfordski profesor, Lewisov predstojnik, s spisi katerega je bil Le- wis dobro seznanjen. In ni dvoma, da je ta predstavitev argumenta kasneje vplivala na Le- wisovo, bolj dodelano verzijo. “Èe je misel gibanje v grlu, kako bi lah- ko kdo bolj resnièno mislil kot piha veter? Vsi telesni gibi so enako pomembni, toda ni jih mogoèe loèiti na pravilne in napaène. Zdi se nesmiselno govoriti o gibanju kot pravil- nem, kot tudi ne o vijoliènem okusu ali poh- lepnem zvoku. Toda, ko `e govorimo o miš- ljenju kot doloèenem telesnem gibanju, je oèitno, da je tudi obstoj mišljenja posledi- ca neèesa. Misel, ki jo imenujemo vedenje, in misel, ki jo imenujemo zmota, sta nujno posledici stanja mo`ganov. To stanje pa je nujno posledica drugih telesnih stanj. Vsa te- lesna stanja so enako resnièna, prav tako pa tudi razliène misli; toda, s kakšno pravico lah- ko trdim, da je moja misel védenje o tem, kar je dejansko v telesih? Saj trditi to pomeni le še eno misel, ki je, posledica gibanja te- lesa … Kakorkoli, ti moji argumenti so, èe na- èela znanstvenega ¡naturalizma¿ … ostajajo neizpodbitna, sami po sebi niè veè kot dogod- ki v glavi, posledica gibanja telesa; to, da ti ali jaz misliva, da so pravilni ali nepravilni, je le še en takšen dogodek; mislimo jih kot le še en drug takšen dogodek v sebi, pa vendar le še en takšen. In to je mogoèe reèi o kateri koli podlagi, na kateri bi `eleli resnièno sta- ti, Labitur et labetur in omne volubilis aevum ¡“Teèe in bo teklo v krogu veèno.” (Horacij, Pisma, I, 2, 43)¿.” (Some Problems in Ethics, 14–15).  #! 4+ * Iz: P. Kreeft in R. K. Tacelli: Handbook of Christian Apologetics. Intervarsity Press, 1994, 48– 86. Èlanek je dostopen tudi na: http:// www.peterkreeft.com/. 1. Za nadaljnjo razpravo glej 5. poglavje ‘O èude`ih’ iz knjige Handbook of Christian Apologetics.