Leto LVIII. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vie spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošlljatve |e pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10 — K pol leta .... 6* — „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna Številka po 20 h. Za oznanila je plačati od cnostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h , , . dvakrat 14 „ , , . trikrat . . 12 , za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to Je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 8. febr. 1918. • v« • k ni ni l! Dne 28 decembra 1917. je zborovala v Ljubljani Zavezina delegacija, ki je sprejela več važnih predlogov. Na njih izvedbi že deluje Zavezino vodstvo. Sprejet je bil tudi Poslovni red, ki ima od imenovanega dne veljavo, in je torej v Zavezi včlanjeno učiteljstvo dolžno, da se po njem ravna. Ko bodo nova Zavezina pravila s Poslovnim redom vred natisnjena, dobi vse v Zavezi včlanjeno učiteljstvo po en izvod. Za danes je najvažnejši člen IV. Poslovnega reda, ki govori o članarini. Objavljamo ga v ravnanje vsemu svojemu članstvu. Člen IV. Članarina. a) Vsak v Zavezi organizovan učitelj in vsaka v Zavezi organizovana učiteljica plačuje po načelu enakopravnosti mesečne prispevke po 2 K, zato pa prejema brezplačno „Učiteljskega Tovariša" in „Popotuika" in nima niti za okrajna društva niti za deželne zveze plačevati nikakih drugih prispevkov, b) Vsaka deželna zveza pošlje meseca decembra vsakega leta vsakemu posamezniku svojega članstva po 12 položnic, ki jih ti mesečno ali vsaj vsak drugi mesec z zneski po 2 K, oziroma po 4 K oddajo na svoji pošti. c) Deželne zveze ali, kjer teh ni, učiteljska društva odpošljejo v Zavezino blagajnico tolikokrat po 16 K, kolikor je v njih organizovanih učiteljev in učiteljic. Iz teh prispevkov se krijejo izdatki za „Učiteljskega Tovariša," za „Popotnika" in za upravo Zaveze. č) Ti prispevki, se plačujejo Zavezi lahko mesečno, vsekakor pa tekom meseca junija in tekom meseca decembra vsakega leta. d) Ostanek članarine se porazdeli med deželne zveze in njih društva po razmerju števila članstva in na način, kakor to določajo občni zbori zvez. e) Kjer deželnih zvez ni, pridrže učiteljska društva ostanek članarine zase. f) S članarino, kolikor je ostane deželnim zvezam in njih društvom, oziroma — kjer deželnih zvez ni — posameznim društvom, predvsem krijejo zveze in društva stroške svoje uprave. S prebitki razpolagajo tako, kakor to določajo njih občni zbori v prvi vrsti z ozirom na stanovske in kulturne svrhe in potrebe. g) V pokritje posebnih in izrednih stroškov in izdatkov smejo Zaveza, deželne zveze in društva po sklepih delegacije in občnih zborov nalagati svojemu članstvu izredne iu začasne posebne doklade. h) Ako sta učitelj in učiteljica poročena, nista oba primorana plačevati po 2 K mesečno, pač pa plačuje ta prispevek le eden njiju. Drugi pa mora v tem slučaju plačevati samo po 8 K letne članarine, ki je od njih pošiljati Zavezi 2 K letnega prispevka. Ker so te nove dološbe dobile veljavo že dne 28. decembra pret. leta, se moramo od imenovanega dne dalje ravnati po njih. 1.) Vsa vodstva deželnih zvez in okrajnih učiteljskih društev s tem nujno prosimo, naj o teh obveznih sklepih'takoj obvestijo vse svoje članstvo! 2.) Vodstvu Zaveze naj pošljejo natančne i m e n i k e v s e g a s v o j e ga članstva (t. j. ime in priimek, službeni značaj, kraj, ulico, številko stanovanja, eventualno pošto) v dveh izvodih, da moremo takoj u-rediti redno dostavljanje „Učiteljskega Tovariša" in „Popotnika." 3.) Tisti, ki doslej niso bili naročniki tema listoma, dobe naknadno vse doslej izišle številke tekočegaa leta, čim bo urejeno vprašanje naslovov. 4.) Ako je že kdo doslej plačal sam zase naročnino za „Učiteljskega Tovariša" ali za „Popotnika," se to uredi med upravništvi imenovanih listov in med društvom tako, da se mu že plačani znesek odpiše od čl a n a r i n e in mora doplačati le še toliko, kolikor znaša razlika med vplačanim zneskom in 24 K. O tem bo dotičnik obveščen po svojem društvu. 5.) Društveni blagajniki naj redno in vestno pazijo, da članstvo pravočasno plač je mesečne prispevke, blagajniki naj se pa točno ravnajo po določilih Poslovnega reda, priobčenih zgoraj! Društvenikom in blagajnikom je dano na prosto voljo, da plačujejo, oziroma sprejemajo članarino ali v celotnem znesku ali v večjih obrokih, nego je določeno v Poslovnem redu. Večje prejete zneske lahko nalagajo plodonosno, da svoje društvo tako o-koristilo z obrestmi. 6.) Sicer smo prepričani, da vse v Zavezi včlanjeno učiteljstvo uvidi korist tega LISTEK. I B. Božično odelo si je nadela majka pri-roda. Milijoni svitlih sneženih kristalčkov se bleste o bledem luninem svitu kakor dragi biseri kraljevskega nakita. Sveta tihota vlada vsepovsod. Iz oddaljenih hišic seva ven skozi okna svetloba v spečo naravo kažoč, da stanovalci pričakujejo najlepši praznik, praznik miru in sprave. . • Tako razpoloženje je vsaj vladalo pri nas v onih časih, ko je vladal lepi mir. Vojna usoda pa je marsikoga pripravila do tega, da je praznoval mogoče letos že četrtič božični večer daleč proč od svojih dragih. Zato ni čuda, da občutimo ravno v teh časih tajinstvo tega svetega časa vse drugače kot poprej in da se dvigajo naše želje tjagori, odkoder se je čul prvo sveto noč angeljski glas: „Mir ljudem na zemlji!" Trkanje pri sosedu me je prebudilo. „Kdo trka v temi?" Instiktivno ti seže roka tja za zglavje po ročaj — v sovražni deželi smo. . . Skočim k oknu in v tem trenotku zahrešče sosedova vrata in bledorumeni pramen luči smukne na prosto in poboža tudi moje lice. „Mir božji, Hristos se rodi!8, se čuje pred vrati in odpirajoča žena odgovarja: „Vo istino se rodi!" Pravoslavni narod obhaja veliki praznik miru — Roždestva Hristovog. Mož, ki je potrkal rano na vrata, so zove „polaženik," ker je prvi „polazil kuču" in čestital praznik. Ves dan ostano spoštovani gost v hiši. Kjer so ohranjeni običaji, se vrši vsak obred po določenem redu in baš to daje vsemu slovesno-resni značaj. Na ognjišču tli „badnjak" (deblo). Vsto-pivšega „polaženika" pospe gazda z žitom. Ta dan ne sme biti nihče lačen — vsakdo si oskrbi jedi in pijače. Pečeno prase, ali delegacijskega sklepa in drez obotavljanja stori svojo organizačno dolžnost. Vendar naj v izjemnih primerih netočnosti ali ugovora store društvena vodstva svojo agitačno dolžnost, kakor se jim to zdi primerno in uspešno! 7.) S tem je vendar končno dana vsej naši organizaciji in imenovanima listoma trdna gmotna podlaga, in odstranjena je ona zapreka, ki je doslej vedno zavirala vso našo delavnost. Podpisano Vodstvo smatra za svojo dolžnost, da izreka vsem, ki so z načrti, predlogi in z glasovanjem pomogli k tako ugodni in popolen uspeh obetajoči rešitvi tega perečega vprašanja, svojo iskreno zahvalo! 8. Obenem vabimo vse svoje članstvo, naj marljivo sodeluje pri obeh listih, da se razvijeta v glasili nas vseh, ki nas združuje ena misel in ena želja — pomagati svojemu stauu do moči, ugleda in veljave 1 9.) Z ozirom na te realne koristi, ki jih odslej imej vsak od naše organizacije, se smemo nadejati, da naraste š te vilo našega članstva. Društvena vodstva imajo sedaj sredstva, ki z njimi lahko uspešno agitirajo! 10.) Med nami je sedaj pozicija obema listoma zagotovljena, skrb za obstanek je odstranjena. Z ozirom na gmotni uspeh nove članarini bomo zanaprej le še govorili o razvoju in napredku obeh listov! O tem bodo imeli priliko razpravljati odseki, ki so moralno ali materialno s tem prizadeti. 11.) Skrbimo pa, da sedaj širimo svoj tisk izven svojih vrst, kar nam more biti le v vsestransko korist! Svoji k svojim! Kdor pozna nas, ga poznamo tudi mi! Ne pozabimo „Zvončka," ki je ki je tudi naša last in ki mu moramo krog naročnikov izdatno razširiti! Za njegovo oleplanje bo Zavezi sedaj lažje skrbeti, če bo razpolagala s stalnimi dohodki. Pojdimo z ljubeznijo na delo za blaginjo slovenske mladine! 12.) Opozarjamo končno na svoj razglas v zadnji številki „Učit. Tovariša," proseč še enkrat nujnega dela, da moremo čimprej tehniško dopolniti svojo centralno organizacijo ! Ob tam omenjeni seji upravnega odbora se bodo morali konstituirati tudi vsi 4 odseki, ki bodo takoj lahko začeli s svojim delom, ker je več gradiva že pripravljenega zanje: Za gospodarski odsek se pripravlja važeu in dalekosežen predlog, tudi bo moral izvoliti stalnega preglednika Zavezine blagajnice; stanovsko-politiški odsek bo pretresal vprašanje o strokovnem taj- ništvu in Fleretov-Hreičakov-Pahorjev pred log, oboje z delegacijskega zborovanja; pe dagoško-didaktiški odsek bo govoril o refor mi šolstva in zlasti o službeni pragmatiki ii 0 splošni narodni in ženski vzgoji; časni karski in književni odsek pa 8e bo posve toval o izpremembi „Učit. Tov." v dnevnil in o drugih, za naš tisk prevažnih zadevah Gotovo se ta vrsta delovnega programa d< one seje še podaljša, ker pričakujemo oi vseh strani izpodbudnih, k novemi življenju in delovanju bodrečil nasvetov in predlogov. In že ini ciativni duh članov odsekov sam proskrbi da bo vedno dovolj važnega in potrebnegi dela. Vsi odseki bodo morali z ozirom ni svojo samoupravo izdelati tudi svoje po sebne^ poslovne rede. Čaka nas ogromnega dela Vabimo vse tovariše in tovari šice na živahno sodelovanje Vrzimo od sebe vse, kar nas loč 1 n o d t u j u j e , i š č i m o p o t o v i n za ko nov, ki nas družijo in ki jil je sankcionirala resnica, lju bežen in potreba! Z iskrenimi tovariškimi pozdravi Vodstvo Zaveze avstrijskega jugoslo vanskega učiteljstva, v Ljubljani, dne 20. januarja 1918. Predsednik: Tajnik: L. Jelene. Vil. Rus- Volna, LEOPOLD MARN. Še ni konca! . . . Slovensko učiteljstv bo moralo žrtvovati vse prav do zadnjega tem strašnem divjem klanju ljudi! V odprt rane nam lije zvrhana mera novih bolesti Sedaj je padel tudi naš ljubljeni L e o p o 1 < M a r n , mož čistega značaja, jeklene volje posoda vseh lepih čednosti rodovinskega c četa in uarodnega učitelja! Pokopali so ga na vojaškem pokopa llišču v Podgorici, kjer že počiva naš nepc zabni prijatelj in tovariš Karel Wider. Tak imamo že na vsakem bojišču te strašne tra ! gedije kulturnega človeštva svojo Meko, ka ; mor roma žalost naših duš in kjer moli ža lostni del našega narodnega rožnega venca kaj bo z našo šolo, kaj bo z našo mladine kakor ga imenujejo Srbi „pečenico" mora i-meti za ta dan tudi najrevnejša hiša. Tudi drugih predpisanih jedi ne sme manjkati ta dan in zato ni čuda, da imajo „u oči Božiča" (dan pred Božičem) domači polne roke dela. „Gazde" pripravljajo pečenice, „doma-čice" pa mesijo in kuhajo. Veselo plapola ogenj po dvoriščih in razpaljenih obrazov vrte moški ražnje, na katerih ho nataknjene razne „žrtve". V „pečenico" devajo srce in jabolko ali kutino, ali pa poleg tega tudi še pišče. Do-mačica pa zamesi „česnico." To je pogača, od katere mora pokusiti na Božič vsakdo, ki je ta dan v hiši. V testo se zamesi navadno srebrni denar, in kdor ga najde pri obedu v svojem kosu, mu je to znak posebne sreče. Miza je na Božič središče vsega slavja in dobrot. Na belopogrnjeni mizi stoji posoda z raznim žitom, v kateri je zapičena božična sveča. Na vrhu žita okoli nje pa je naložen zlati in srebrni denar.' Vse jedi in pijača so na mizi. Družina stoji okoli nje In čaka. Zdaj pride gazda iz kuhinje in priig svečo. Potem pa pokadi s kadilom okoli mi ze. Poje se božična pesem. Nato se služij vsi s pečenim srcem in kutino. Gazda vstan in začne lomiti „česnico," ki se razdeli sledečem redu: Prvi kos ostane „u kuči drugi pripada „najstarijemu članu" (gazdi a načelniku zadruge), nato pa razdeli vsem p vrsti in zadnji ostane „putniku." Gostoljubr narod niti na dan, ko prekipeva veselje i slovesno razpoloženje ves svet, ni pozab ubogega potnika, ki ga tira mogoče ravn ta dan kruta usoda po svetu. Tudi zanj j pripravljen kos in mogoče je celo v njer denar sreče. Nato pa se začne gostija in dolgo čas sede goBtje za bogato obloženo mizo. P slemenu hiš in vrhovih dreves se poigravaj še zadnji zakasneli žarki zimskega solne» Velike jate vran so posedle na visoka drt vesa — nič se ne gane. Videti je kakor t celo narava obhajala težko pričakovani praa nik miru in sprave . . . Božo Račič. če .nam pobijejo vse, ki so bili najboljši med najboljšimi? — — Mam je zadnja leta služboval kot nadučitelj v Grosupljem na Dolenjskem. Ljubili so ga kot učitelja, spoštovali kot prijatelja. Namesto očeta, učitelja in prijatelja je priplavala iz Črne gore v domači kraj mračna ujedna ptica, ki je svoje kremplje zasadila v stotino src in razglasila zlovestje; Ne bo ga več! — Nas, ki Btojimo sredi ljutega življenja, poganja val skrbi in težav naprej in naprej, da ne utegnemo sklanjati v obupu duha pred novim grobom. A kam naj gredo žena Pavlina in sinova Svetko in Dušan, ki so imeli vse, a so izgubili vse? Še na očetov grob ne morejo ! Naj pridejo med nas! Naša ljubezen in naša vera je tako globoka in plameneča, da je ne ugonobi nobeno trpljenje in nobena smrt, ker vemo, da je ljubezen in vera mati novega življenja — vseoživljajočega in vse-tolažečega! In tisti, ki so največ žrtvovali, bodo najlepši delež imeli ob njem: Glejte, rojeno je iz naših ran in iz naših grobov! Naše je! — E. Gangl. Odšel sem iz Ljubljane s trdno zavestjo, da je postalo božično zborovanje mejnik v razvoju na5e organizacije. Mejnik, ki kaže nazaj in vodi naprej, mejnik z Janu-sovim obrazom. Ni zborovanje samo rodilo mi te zavesti, ker ta zavest je bila v meni že trdna, preden sem prestopil prag ljubljanske mestne dvorane. Potek zborovanja me je v veri potrdil, bolj še po tem, kar se ni zgodilo, kakor po onem, kar naj se imenuje pozitivnost dneva. Učiteljska delegacija je doživela svoj Balaamov čudeži znevela je v besedi blagoslova, v visoko pesem harmonije realnosti in idealov. Bila je tudi ona otrok svojega čaša, časa sinteze vseh sil, ki so še v polpreteklosti posamezne tavale po samotnih potih in iskale torišča svojega udejstvova-nja. Bile so kot svetle veše v črni noči našega življenja, ki so vzbujale v dušah še močnejšo željo po stalni luči. Povsod klijejo na dan nove misli, porojene iz razvalin preteklosti. Kar nam je prostost ustvarila na trdnih in življenja zmožnih dobrinah, sprejemlje se v novo duhovno zgradbo, ki se postavlja na temelju naukov najstrašnejše preiskušnje človeštva. Tej elementarni zapovedi časa se ne more nihče zoperstavljati, ako noče, da ga zdrobi kolo zgodovine. Tudi naše delegacijsko zborovanje je stalo popolnoma pod tem vtiskom. Duh spravljivosti in konciliantnosti mu je dajal obilježje, odkrita volja posameznikov po sodelovanju mu je narekovala potek. Nočem trditi, da je s tem že vse doseženo, a mnogo je brez dvoma. Tudi naša organizacija mora iziti iz teh časov presnavlja-nja in prerajanja ojačena. Naloga mladih moči je, da izstopijo iz svoje pasivne ulo-ge, da posvetijo svoje najboljše moči naši organizaciji, da krepko zastavijo plodono-sno delo tam, kjer so se snovali zanj že desetletja premišljeni in nepremišljeni načrti, da vdihnejo že dograjenim organizacijskim ustanovam novega duha. Slovensko učiteljstvo stoji pred ogromno nalogo. Na rešitvi te naloge bo tnoglo delovati le, če se živahno zaveda svoje kulturne misije v narodu, če si jasno pre-doči polje svojega delovanja, če složno izbere najboljšo pot v dosego svojih ciljev, če se oprosti vsakih morebitnih predsodkov, ki so do zdaj hromeli njegovo energijo in gre na delo smotreno, z mla eniškim navdušenjem, polnim realnega optšmizna in trdne vere v boljšo bodočnost našega naroda. ^ Potrebujemo predvsem pravega sociološkega spoznanja, razumevanja fakti-čnih družabnih organizacij našega ljudstva, ter psiholoških momentov, kot kulturnih vzmeti v narodu. Nad opustošeni-mi evropskimi poljanami, preko katerih stopa militarizem s svojo trdo peto, na katerih pušča kapitalisten imperializem sledove svoje brezobzirne ekspanzivne sile, plava kot naravna reakcija te laži knlture visoka ideja splošne, vseobsegajoče demokracije. Demokracija nas bo vodila pri našem delu, in če smo se vživeli v njeno bistvo, ni nevarnosti, da bi zgrešili pravo pot. Nova doba zahteva prenovljene učiteljske generacije. Človek in njegove institucije so problemi, ki stavi današnji čas na sodobne kulturne delavce. Naravoznanstvo in tehnika, oboževane vede 19. stoletja morajo izgubiti svoj božanstveni sijaj, dobrodošle so nam, v kolikor služijo človeški družbi, v kolikor se podrede pravi demokratični kulturi. Čas, v katerem so novi tehnični Izumi donašali tudi nove vrste suženjstva nad človeštvo, se mora umakniti novi dobi. Ne pozabimo: zadnji smoter vse kulture je človek; čim večje garancije nudi družba posamezniku, da razvije vse svoje individualne zmožnosti, tem višja kultura. Ali vstrajamo še na častnem naslovu „kulturnih pionirjev"? Torej: spoznavajmo ljudsko zgodovino in njene gonilne vzmeti, družaben razvoj, dvigajmo svoj narod čuvstveno, umstveno in socialno, bodimo demokratje v pravem, najčistejšem pomenu besede! To je naloga „mladih" in „starih". Podrobno kulturno delo med narodom, organizacija tega dela in učiteljske samoizobrazbe, to je geslo, s katerim stopa slovensko učiteljstvo v novo dobo razvoja svoje organizacije. To je Janusov obraz s pogledom v bodočnost; trdna organizacija, delo starejših marljivih tovarišev in bogat zaklad izkušenj iz preteklosti so pogled nazaj. Božično delegacijsko zborovanje je sinteza obeh pogledov. V tem pomenu tvori za nas mejnik in družnik obenem, zato ga pozdravljam v imenu „mladih in mu želim splošne sankcije v imenu „starih". Lokev, 18. I. 1918. Al. Hreščak. !flX EGPUli — IBK i! Dne 6. t. m. se je zbralo ljudstvo Vipavske doline v Vipavi na velik zbor, da čuje poročilo svojega državnega poslanca dr. Lovra Pogačnika. Sprejelo je več resolucij, in zgodilo se je tekom vojne prvič v Vipavi, da je naše ljudstvo izpregovorilo glasno in odločno besedo — nam v korist. Poleg drugih resolucij, ki obsojajo izstop dr. Šusteršiča in Jakliča iz Jugoslovanskega kljuba, ki poživljajo vipavskega deželnega poslanca in člana deželnega šolskega sveta, deželnega odbornika dr. Pegana, naj takoj odloči svoje mandate, ker je ubegnil v škodljivo Slovensko Krnetiško stranko, se glasi 10, resolucija dosiovno tako: „Vipavsko ljudstvo izraža najostrejšo grajo, da si hoče deželni odbor vojvodine kranjske vračunati vsoto 1,017.000 kron, ki jo je dovolila poslanska zbornica na Dunaju kot enkratno podporo slabo plačanemu ljudskošoiskemu učiteljstvu na Kranjskem, na račun izdanega zneska, katerega je v letu 1917. plačala kranjska dežela kot vojno podporo ljudskošoiskemu učiteljstvu, in je sistiral izplačevanje nadaljnih vojnih podpor. Zbrani volilci vipavski zahtevajo, da se od poslanske zbornice ljudskošoiskemu učjteljstvu sklenjene vojne podpore nemudoma izplačajo in deželne podpore ne sistirajo." Vse učiteljstvo pozdravlja z iskrenim zadoščenjem ta ljudski glas, ki govori možato besedo za naše pravice in za naš kruh. Zbujajo se nam grenki spomini na tiste čase, ko je pozival sam dr. Šusteršič na javnem shodu učiteljstvo, naj si nume-rira svoje kosti, in ko je zlasti dr. Lampe razvnemal razpaljene množice do smrtnega sovraštva proti učiteljstvu! Kako drugače se glasi danes beseda, prihajajoča iz ljudske duše, ki ji ne razvnema strasti demagogija in zastrupljena nrav ljudskega voditelja! To je dokaz, da so bile laž in sleparstvo trditve sedaj zavrženih voditeljev S. L. S., ki so z njimi zavajali v krivo mnenje javnost, češ, ljudstvo sovraži učitelje! Pokazalo se je, da ljudstvo ne sovraži učiteljev; ampak sedaj odstavljeni voditelji ljudstva so sovražili učitelje in so to sovraštvo vcepljali v ljudsko dušo, kakor so z njim zastrupljali šolske oblasti — tudi deželni šolski svet! — dani bilo čuti o učiteljih prijazne in dobre besede! Znan nam je c. kr. okrajni šolski nadzornik, ki je proti dotičnemu avstrijskemu častniku denunciral vse učiteljstvo svojega okraja, ki ni v Slomškovi Zvezi, da ni patriotično in da ni avstrijskega mišljenja! To je tako predrzna in tako nevarna trditev uradne osebe, da se je le taktu in uvidevnosti onega častnika zahvaliti, da ni prišlo do nesreče, kakršno je tisti nadzornik želel našim tovarišem ! Nikjer na svetu bi ne mogel več biti tak denuniciant javni funkcionar; samo na Kranjskem ima še zaslombo tam, kjer režejo naš kruh — sedaj pač v takih odmerkih, da nas, naše žene in naše otroke spravijo s sveta — brez vislic. Vipavska resolucija vsebuje vso materialno grozo, ki nas in naše rodovine stiska danes za grlo. Treba je poznati može, ki bi se jim ne omehčalo srce, četudi bi jim ljudska kri brizgala v lica! V deželnem odboru sede Šušteršičevi privrženci: Lampe Pegan in Zaje — zadnji s šolskim referatom v tržni lopi! V dež. šol. svetu zastopajo deželni odbor Lampe, Pegan, Jaklič in Dr-mastja, ravnatelj slov. trg. šole. Poleg njih sedi Jakličev tajnik v „Slomškovi Zvezi«, učitelj Adolf Sadar, ki ga je kot „zastopnika učiteljstva" predlagal tjakaj -- deželni odbor! Cerkev zastopata kanonika Lesar in Kržič, ki je pa sedaj bolan in hodi namesto njega na seje dež. šol. sveta katehet dr. Levičnik. In to so tiste roke, ki drže našo usodo na uzdi: v deželnem odboru tri, v deželnem šol. svetu 7, a kakor bi vseh deset zraslo iz Šusteršičevega telesa! Javna tajnost je tudi, da je deželni šol. nadzornik dr. Opeka na Šušteršičevi strani. Če naposled premis- limo, kdo je referent v dež. šol. svetu, komu je deželni predsednik dal polnomočje v tej prevažni korporaciji, če se nam obrnejo oči na nemško-nacionalnega plemiča, dvornega svetnika Kalteneggerja, ki celo učitelje s fronte sprejema kakor berače zunaj na hodniku — potem vemo, koliko nam je ura bila! V resnici — vse, kar nam je sovražnega, to ima svoje zavetje v deželnem odboru in deželnem šolskem svetu! In nikjer ni energične roke, nikjer človeško čutečega srca, da bi napravila konec temu nevzdržnemu položaju! Ako bi imeli na čelu kranjske vlade energičnega moža, bi razpodil to družbo, da bi samo žalostni spomini ostali za njo. A sedaj vladajo kranjsko deželo in kranjsko učiteljstvo možje, ki nimajo nikogar za seboj — nobene stranke, nobenega uglednega in spoštovanega moža. To je tak unikum, da nima svet enakega! A mi moramo zaradi teh par mož in zaradi neodločnosti deželnega predsednika trpeti strašne duševne in telesne muke, da nam že obup lega na trezno misel! Glad se je raz-šopiril po naših rodovinah v vsej svoji grozi! Ni kruha, ni obleke, ni denarja! Ne! Denar je, naš denar, pa nam ga ne dajo! Za ta nepopisno strašni položaj delamo odgovorno deželno vlado, delamo odgovornega deželnega predsednika! Doslej smo prosili; sedaj zahtevamo v interesu svoje in svojcev ogrožene eksistence, da grof Attems nemudoma in neizprosno poseže vmes in napravi konec tej krvavi drami kranjskega učiteljstva! Sicer bo pisala zgodovina: Ko je bil grof Attems deželni predsednik na Kranjskem, je kranjsko učiteljstvo umiralo od gladu! Poživljamo Jugoslovauski kljub, naj osvetli te kanibalske razmere v državnem zboru! Ako pa govori kranjsko učiteljstvo o štrajku, se mi ne čutimo pozvane, da bi ga odvračali od dejanja, ki ga vanje sili izstradano telo in do smrti užaljena duša! Kulturni škandal naše dobe mora imeti tudi svojo krono! Namesto da v deželnem šolskem svetu tratijo čas z naročenimi inšpekcijskimi poročili in z odlikovalnimi predlogi uboge osebice ljubljanskega šolskega nadzornika, naj bi se rajši resno pečali z vprašanjem, kako naj kranjsko učiteljstvo živi, ako mu jemljemo še to malo kruha, kar ga je imelo, in ako mu ne dajo tega, kar mu je država namenila! Gorje njemu, ki si služi odlikovanja na solzah in krivici svojega bližnjega ! Dernokraški duh, ki se razliva vsepovsod v mogočnih valovih, razlomi tudi vseh sedem pečatov na vratih deželnega odbora in deželne vlade. To je le vprašanje časa! Dernokraški duh zdrobi lončene paše in njih lakaje, pomeče izza zelenih miz šove-nistične birokrate in stare plemiče in napravi prostor modernim živim ljudem, ki imajo smisel za obče koristi in srce za vse ljudi — za brate po krvi jeziku in mišljenju ! Naprej — v boj za staro pravdo! — J. PAHOR: B rili šolstva. (Nadaljevanje,) O kmetijskih, trgovskih, obrtno-na daljevalnih šolah ni treba posebe govoriti. Ker so nastale v novejšem času in iz dejanskih potreb, je tudi pouk v njih praktično in ob enem individualno urejen. Prav tako bo gotovo tudi s kmetijskimi tečaji, ki bodo imeli določne učne smotre pred seboj. Drugače je s sedanjo ljudsko šolo. Sicer gredo mnenja o njej še najmanj narazen, vendar vidimo, da vzlic temu preživlja prav v tekočem stoletju mnogo novosti. Marsikatero novo načelo je dobro, pa mora radi formalizma o pouku zopet izginiti, ne da bi obrodilo pravih sadov; marsikrat se tudi princip, ki je sam na sebi zdrav, potvori tako, da izgubi učitelj njegovo bistvenost iz oči. Naj navedem le gibanje za umetnostno vzgojo in stezo-sledstvo. Prvo se ni moglo v ljudski šoli prav razviti, ker je bilo omejeno le na risarski pouk kot tak, brez pravih sredstev, brez smotrene uredbe in brez praktičnih ozirov; stezosledstvo pa se pojmuje pri nas preveč v državnoorganizatornem in premalo v družbenem smislu, da bodi namreč vir ljudskega zdravja. Navesti bi mogel še drugih primerov, a naj zadošča ugotovitev, da gredo nova prizadevanja le vse preveč kakor nekaka poskušnja mimo šole, brez sistema in zato tudi bez pravih koristi. Nedvomno je, da zgolj eksperimentiranje ne more pustiti trajnih posledic. Dokazuje nam pa, da ljudska šola ne bo mogla več ostati tam, kamor je bila postavljena z zakonom 1. 1869 (oz. z novelo 1. 1886). Vendar je svrha ljudske šole izven razpravljanja. Prejkoslej ostane resnica, da mora oskrbeti osnovna šola posamič-niku zadostnega osnovnega znanja in spretnosti, kakor tudi osnove morale kot članu družbe in države. Le kako naj se to vrši, je mogoče pretresati. Pred vsem z načelom praktičnosti. Kako naj se v osnovni šoli uredi pouk, da bo budil čim najbolj praktični čut, to je veliko poglavje, ki ga bo moralo vse učiteljstvo rešiti skupno. Prav tu naj bi govorilo svojo odločilno besedo o reformi šolstva. Zdi se mi, da bi bilo dvoje. Prvič : temelje pouka spremeniti in izvesti dosledno kolikor možno koncentričnost, drugič : vzgojo kot tako izločiti in skrbeti, da bo vzgojnost vseboval pouk sam, s svojo smiseljnostjo in sorodnostjo z življenjem. Ne smemo pozabiti, da v ničemer človek tako ne razvija svojih telesnih, duševnih in nravnih sposobnosti kakor v delu. Na ta način pa se zadosti tudi načelu o samo-razvoju, kolikor pride že v osnovni šoli v poštev: praktični pouk izključuje že sam vsako nasilstvo na učencu, zbuja zanimanje, podžiga podjetnost in določa smer gojenčeve samodejavnosti. Le če bo otrok v pouku povsod sam iskal, preizkušal in se prepričeval, če bo mislil o koristnosti, napel vse svoje sile v dilemi ter se samostojno odločal, bo mož kedaj s tvorno roko, iniciativno posegal v življenje, oblikoval lastno usodo in koristil svoji okolici. Le tako vzgojen mož bo sledil snovanju javnosti, ker bo jasno videl vse krog sebe. Ne pozabljajmo, da vladajo svet jasne in praktične ideje, ki se dado uresničiti. Priznajmo, današnja šola se omalovažuje. Odkod to ? Predvsem odtod, ker zaradi nepraktičnosti pouka mladina ne more dobiti vpogleda v vrednost tega, kar se uči. v pomen znanja. Zato tudi v prihodnosti navadno ničesar več prostovoljno ne stori za razširjenje svoje nazobrazbe. Poznam stavbnega podjetnika, ki je napadal šolo, češ, da nima ničesar od nje, in da si je le z lastnim trudom priboril svoje znanje. Taka trditev ni brez vse resnice: na Angleškem odhaja odgojenec iz šole prepričan, da se mora še vsega in posebno čitanja učiti z vstopom v praktično življenje. In menda se nikjer drugje taka množina knjig in revij ne prečita, kakor ravno pri njih, medtem ko jim služi časnik le malo in samo v informacije. Tudi pri nas bo moralo prodreti, da koristi le ono, kar je polna last in ima praktično vrednost. J. J. Rouseaujeva trditev o učencu, ki ve za najoddaljenejše kontinente sveta, a ne zna najti poti iz Pariza v predmestje St. Denis, velja pri nas čez 150 let še vedno. Otroku, ki sam ni meril, tudi vse znanje umetnih računov s tisočinkami, miljonkami metra ne bo prav koristilo, če nima posebnega, lastnega daru za izkoriščanje teoretičnih naukov. Če ni preizkušal n. pr. a in ha na prostem, si ju tudi ne bo znal prav predstavljati : ostala mu bosta zgolj šolska pojma. Isto je s pismenostjo. Tudi najlepša pisava ne zaleže mnogo, če si učenec naposled ne zna prav pomagati pri navadni dopisnici. Sicer se omika narodov meri po analfabetih, vem pa iz mnogih izkušenj, kako malo imajo ljudje od svojega znanja v pisanju in tudi čitanju le radi dejstva, ker naučenega izkoriščati ne razumejo. In kaj šele s praktično uporabo realij! Lahko trdimo, da je šola s svojim učnim sistemom dosegla mnogokrat prav nasprotni uspeh: omrzila je delo in vzgojila zajedalce, ki z nereeinimi posli izkoriščajo poštene, delavne ude družbe. To tem lažje, ker ustvarja kapitalistično gospodarstvo ugodna tla sličnim nezdravim odnošajem. Že v ljudski, posebno pa še v srednji šoli imamo vse preveč učencev, ki predobro vedo, da se lahko odtezajo nele vsakemu telesnemu, temveč tudi duševnemu delu, ker jim to dovoljujejo razmere, ki v njih žive. Dolžnost države je, da take pojave onemogoča z modrim šolstvom, da onemogoča posebno ono luknjičavo pol-izobrazbo, ki jo srečujemo pri vsakem koraku in ki napravlja toliko škode v življenju. Se nekaj bi moralo imeti naše šolstvo: pečat naših razmer. Sicer izhaja to že iz načela o praktičnosti, vendar podčrtam še posebe. Že v osnovni šoli je tolikokrat potreba, da se nese pouk ven izmed štirih sten, da se uči mladina o magnetni igli pod širokim nebom, da vidi erozivno silo vode v hudourni strugi itd.; nič manj važno ni, da srednja šola te osnovne izsledke razširi z resničnim opazovanjem in preizkušanjem, da naposled povzame dejstva in ugotovi splošno veljavne resnice in zakone. Kakor se uči Anglež v svojih podjetjih, v muzejih, v svojem parlamentu in v kolonijah, tako bo moral tudi naš razumnik prepotovati in spoznati našo zemljo, če bo hotel dobiti jasnih in praktičnih idej, vkorenjenih v življenskih razmerah, da z njih pomočjo vodi snovanje ljudstva in poveča blagostanje in kulturnost naroda. Naše šolstvo bo moralo iti vzporedno pot, da bo kedaj res bistveno odgovarjalo našim potrebam. Praktična pot vodi vedno iz posebnega v splošno, toda kar je resnično naše ■ to pravzaprav še nikjer ne tvori osnov našemu pouku, ne v ljudski in ne v srednji šoli. V poslednji čujemo o vsem, o dvorskih strankah starega Bizanca in o ustavi južnoameriških republik, tako bore malo pa o svojem lastnem gospodarskem in politiškem razvoju v minulem polsto-letju avstrijskega politiškega življenja in morda celo nič ne o hrvatski samoupravi, o važnih sličnih stvareh. Zato nič čuda, če izginja, kar je v naši bistvenosti, kar je dobrega, organskega v našem razvoju, da se nadomešča naposled s tujimi, največkrat škodljivimi gospodarskimi, politiš-kimi in nravnimi vrednotami. (Dalje) "j (Nadaljevanje.) Tajnikovo poročilo. Čestita delegacija! V imenu vodstva in upravnega odbora Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva mi je dana naloga, da poročam Vam, predragi bratje delegati in spoštovane sestre delegatinje, o našem delovanju v upravnih dobah od zadnje XXV. skupščine, ki se je vršila dne 6. 7. in 8. septembra leta 1913 v Ljubljani, do današnjega dne, ko zborujemo zopet tu v Ljubljani. Naša Zaveza šteje letos XXIX. upravno dobo. Proslava 25-letnice obstoja Zaveze. Izredno pomemben je bil srebrni jubilej naše Zaveze. „Učiteljski Tovariš" je izšel v praznični obliki. Na čelu našega stanovskega glasila je bil pozdrav slovenskemu učiteljstvu. V navdušenem spevu je obrazložil naš tovariš pesnik E. Gangl naše težavno a plodo-nosno delo. Na 20 straneh je razkazal „Učiteljski Tovariš" bogate naprave slovenskega učiteljstva, ki se druži v naši Zavezi, dokazal pa je s to številko tudi, kako mora biti urejevan moderni stanovski list. V 600 izti-sih je izšel ob tem jubileju „Spominski spis", ki ga je vzorno sestavil Zavezin predsednik tovariš L. Jelene. Spis izpričuje v 25 oddelkih, kaj vse je storilo narodno napredno in demokratiško učiteljstvo sebi, šoli in slovenskemu narodu v neizmerno korist v teh 25 letih. Kot nekak preludij k proslavi je bil na predvečer zborovanja jubilejni koncert v veliki dvorani Narodnega doma. Dvorana je bila kakor morda še nikdar ne, natlačeno polna onega ljubljanskega občinstva, ki sočustvuje z naprednim a žalibog tako kruto zatiranim slovenskim učiteljstvom. Ves vzpo-red je izvajalo zgolj učiteljstvo: zakaj tudi solistinja gospa Mira Costaperaria-Dev je bila svoj čas učiteljica in oba brata umetnika Anton in Ivan Trost sta učiteljska sinova. Mešan in moški zbor je izvajal mestoma teške zbore s sijajem, dasi je bila možna samo ena skupna skušnja. Zbor je dirigiral s požrtvovalnostjo in z veščo roko ljubljanski učitelj Fran Marolt. Moralen in materi-jalen uspeh je bil najodličnejši. Slavlju je dala poseben čar udeležba slovanskih stanovskih tovarišev, ki so prihiteli k nam s severa in juga, da nam dajo moralno podporo v delu za naše pravice in koristi. Zastave, ki so plapolale nam na čast, in pozdravni govori slovanskih bratov ter ljubljanskih naprednih veljakov so bili živa priča, da hodimo po pravih potih. Resnost in stvarnot razprav tako v delegaciji kakor na slavnostnem zborovanju so vsem udeležencem imponirala. Kuhinjo pri banketu je prevzela v splošno zadovoljstvo in pohvalo tovarišica Jerica Zemljanova s tovarišicami gojenkami iz kuharskega tečaja, pa tudi stregle so samb učiteljice. Povsod torej samo domačini. Vsem onim korporacijam, osebam in denarnim zavodom, ki so si pridobili za prekrasno uspelo XXV. glavno skupščino, je poslalo vodstvo v vse napredne liste, nekaterim tudi še posebej na njih naslov. Dalje prih. liliji Ml Gospod uradnik, povejte svetu, povejte narodu, da je mera trpljenja, pomanjkanja .polna. Povejte, da učitelj ne bo več stradal. Ne bo več stradal, iker noče. Ker je stradanje zoper njegovo1 čast; vsak dan uči učitelj paglavce: delaj dobro, plačaj delavca, kolikor zasluži. Učitelj sam pa dela, gara — brez zaslužka, brez do-klad. Povejte da so te miloščine, te drobim e nečastne, za njegov poklc nedostojne, učiteljevo delo zahteva plačila, učitelj odklanja z milostjo priznane podpore. Zahteva plačilo za storjeno delo, nič več in nič manj. Pa vprašajte tudi, če se bo dvigal narod brez ljudskošolskega učitelja. Zato mora narod učitelja plačati delu primerno, poklicu primerno-. Idealizem učiteljstva je te bede kriv. Mučil se je učitelj, ker mu je bil pri srcu blagor naroda, mučil se je, ker je bil idealen, a mučil se je zastonj. Da je živel, da je preživljal družino, je moral prosjačiti miloščine. Bo rekel kdo: narod ni kriv. — Njega predstavitelji in učiteljski idealizem sta kriva učiteljske revščine. Danes bi lahko prinesel »Tovariš« članek: Mor i tur i vos sailutant. Pa danes ne umirajo šolarji, ker morajo poslušati tega sveta modrosti v nezakurjeni sobi, danes umira učiteljstvo, vseskozi idealno, delavno kranjsko učiteljstvo-. • Odkrito povem, čudil sem se takrat, ko sem čital gori imenovani članek v stanovskem učiteljskem listu. Za Boga, kaj pa to briga učitelja, čemu si dela po nepotrebnem skrbi, če ni dobiti drv za šole. To je skrb drugih, in ne učiteljev. To je zadeva, ki spada v meščanske liste, delavske liste. V šolah zmrzujejo predvsem otroci meščanov, delavcev. V stanovski list spada apel na oblasti, da preskrbe kuriva učiteljskimi družinam, samskim učiteljem in učiteljicam, da bodo ti na svojih mestih lahko vzdržali, da jih ne .bo pregnal mraz in glad. Kdo' toži danes, kdo se vznemirja danes zaradi odredbe deželnega odbora? Učitelj sam. Sam se mora potegovati, sam1 mora rotiti. Vsalk članek v dnevnikih se tozadevno prične: Iz učiteljskih krogov nam pišejo. — Seveda se sliši vedno in vsepovsod: samo ob sebi umevno, da priznavamo in obsojamo to krivico, prijatelji učiteljstva smo itd. Da, so. Takrat, kadar rabijo učitelje. Takrat, kadar so bile politiške gonje, politiški boji, takrat je bil učitelj, ki je žrtvoval svoje ¡moči, svoj čas za druge, za izvolitev drugih. Seveda je bil učitelj v takih dneh vedno »pionir« kulture imenovan. ' ( Gospod urednik, ali ste dali duška svojemu prepričanju tedaj, ko ste volili Turka? Vam je tako velevalo mišljenje? Mislim1, da ne. Mislim tako zato, ker Vas poznam, spoštujem. Volili ste ga bržčas le, ker je velevala disciplina stranke. Proč s tako disciplino! To je tudi disciplina, da so glasovali zastopniki napr. učiteljstva proti svojemu prvotnemu sklepu zato, ker njihov sklep ni bil všeč drugim. — ln — ker je učitelj tak, otepava ne-zabeljene žgance, za južino pa prah šolskih sob. Danes je učiteljstvo brez doklad; brez doklad, ker si ni bilo svesto, da ima pravico zahtevati zboljšanje gmotnega položaja. Ker se ni zavedalo, da je sramotno, za značaj pogubno, prositi in prosjačiti. Ker je učiteljstvo prosilo, smo danes lačni, lačni učitelji in njih otroci. — Učiteljstvo je danes razdvojeno. Pa ločil učiteljstva ni križ. Ne, učiteljstvu je bilo lastno tisto hlapčevsko, ostudno kle-čeplaztvo'. Ta lastnost je vzrok cepljenja v učiteljskih vrstah. Ker je učiteljstvo vedno klečeplazilo, ker se ini zavedalo svojih moči, zato- se je dalo premotiti za kos mesa. — Kljub temu pa so- stradali tudi še naprej i oni i drugi. — Še -to: Kako pa postopajo predstojniki z učiteljstvom? Disciplinarno preiskavo si je nakopal na vrat moj stric, ker n-i imel spisanega tednika in kronike. Ne, ker je imel v šoli slabe uspehe. — Je priznan učitelj, lahko gleda s ponosom na okraj, kjer je deloval dolgo vrsto let. Z bičem stoje za učiteljem. Poleg šole, imej v redu tu-di spise, sicer dobiš po grbi. —Na misel mii je prišel ta dogodek: nad-učitelj na Dol. je zahteval za šolo petroleja. Aproivizacijskli nadzornik -pa je dejal: čemu, naj pa podnevi korigira! — Je sistem: le garaj, le vleči, četudi pogineš. Gospod urednik, najbrže se ne strinjate z -menoj. Tudi prav. Čudno bi izgledal sve-t, če bi bili vsi -enake misli in istega naziranja. Pribiti pa je treba: Učitelj je delavec. Učitelj mora 'biti delavec. Delavec dela, kolikor ga fabrikant plača. Da pa mu plača, za to ima delavec orožje: stavko in pasivno resistenco. Dunaj, 20. januarja 1918. Udani Stanko- Likar. mora biti učitelju vojaku, ki služi že četito leto v vojni in dobiva od doma take lepe vesti kakor zadnje čase. Dež. odbor je ustavil doklade, državnega brispevka ni, deca doma lačna, raztrgana, bosa. Vsa odgovornost je na ljudeh, ki jih jsešte-ješ na prstih ene roke. Potem se pa čudi svet brezupu in dejanjem, ki jih napravi nesrečnik. Vse razumem danes, samo onih kranjskih brezsrčnih gospodov ne. i ii® pena Učit. Tovariš je prinesel meseca maj-nika 1917 članek o podpori, ki pripada učiteljem vojakom, če dokažejo, da so se dohodki zaradi vojne zmanjšali. (Min. odr. 16/V. 1917, št. 295 od, XVII. dež. brambe.) Takoj še tisti dan sem vložil prošnjo za podporo. Danes je prosinec 1918, pa mislite, da sem dobil kak odgovor? Kaj še! Odgovor ali poziv dobiš le takrat, ke-dar te potrebujejo. Danes je prišlo nad učiteljstvo toliko gorja, da bi se ga že kamen usmilil — samo ljudje, ki imajo dušo nimajo srca zanj. Lahko si mislite, kako, Srednješolske vesti. Fran Jeraj, profesor na II. državni gimnaziji v Ljubljani je stopil v stalni pokoj; ob tej priliki mu je izreklo naučno ministrstvo zahvalo in priznanje. Josip Verbiß, profesor na ljubljanskem učiteljišču, je povišan v VII. činovni razred. nase organizacije. Skupna CESARJEVA ZAHVALA. Zavezi avsirijskega jugoslov. učiteljstva v roke gospoda predsednika Luke Jelenca v Ljubljani. Po Najvišjem naročilu se sporoči vsled ukaza c. kr. ministra za notranje zadeve z dne 5. jauuarje 1918, št. 25.651/M. J. ex 1917 Najvišjo zahvalo za brzojavno podano vda-nostno izjavo povodom zborovanja delegacije Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učitelj-stve v Ljubljani. C. kr. deželni predsednik: Attems, s. r. Goriško. Vabilo na zborovanje sežanskega učiteljskega društva, ki se vrši v četrtek dne 31. jan. t. 1. v šolških prostorih v Sežani ob 1. uri popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo društvenega vodstva. 2. Poročilo o delegacijskem zborovanju dne 28. XII, 1917. 3. Razgovor o učiteljskem gmotnem položaju. 4. Volitve. 5. Morebitni predlogi. Z ozirom na važnost tega zborovanja, pričakuje se polnoštevilna udeležba. Odbdr. Kranjsko. Vabilo k občnemu zboru Ljubljanskega učiteljskega društva, ki bo dne 2. februarja, ob enajstih dopoldne, z običajnim dnevnim redom, v Učiteljski tiskarni. K obilni vdeležbi vabi odbor. l\ jersko. Učiteljsko društvo za ptujski okraj je zborovalo dne 10. januarja t. 1. Navzočih je bilo 7 tovarišic in 11 tovarišev. Predsednik tov. Gorup, otvori zborovanje ter se spominja najprej v letu 1917 umrlih tovarišev Vrunkerja in Zupančiča. Besede, posvečene njiju spominu, so poslušali zborovalci stoje. Nato prečita tov. Gorup dopise, ki jih je prejelo učiteljsko društvo od c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju za v mesecu avgustu 1917 po deputaciji izraženo vdanostno in sožalno izjavo na Najvišje mesto. O dopisu učit. društva za okraj Frohnleiten, naj bi imenovala vsa učit. društva tov. Otter - ja in Herz - a častnim članom ter nabirala za njima namenjeni častni dar, se ni izvršil nikak sklep ker je zadeva prepozno došlega dopisa zastarela. V slučaju imenovanja, naj bi sesešli predsedniki učit. društev 27. dec. 1917 v Gradcu. Dopis pa je prejel predsednik še le v januarju. — H glavnim točkam dnevnega reda je prištevati zopetni razgovor o naši aprovi-zaciji. Učiteljsko društvo in šolska vodstva so prejela od gospoda c. kr. okrajnega gla-v tej zadevi daljši dopis, v katerem se izraža želja naj stavi učit. društvo c. kr. okrajnemu glavarstvu glede aprovizacije konkretne predloge. V to svrho se je izvolil ožji odbor (tov. Kauklerjeva ter tovariš Kajnik in Šerona), ki se jim je podelila polna moč, da stavijo v zadevi aprovizacije primerne predloge. Ker se gospod c. kr. okrajni glavar in pospod dr. Pirkmaier posebno trudita, da nam po možnosti olajšata bedno stanje, o čemer priča tudi enkratni dodatni prispevek živil, zato se sklene, da se jima po deputaciji izreče najlepša zahvala za njuno naklonjenost. — Poročilo tov. blagajničarke se je vzeloena znanje. Slišali smo, da je veliko število takšnih bivših članov, ki se ne zavedajo več svojih stanovskih dolžnosti. Cela vrsta je dolžna članarino še od leta 1914 naprej. Tudi na „Učit. sklad" zmisli le malokdo o prejemu draginjskih doklad. Mnogi ne pojmijo, da bi ne dobili niti teh drobtinic, ako bi ne bili organizirani. K zborovanju prihajajo vedno le isti in zopet isti. Mnogi zaradi nevednosti in malobrižnosti ostajajo doma ter čakajo na sad truda tistih, ki se žrtvujejo za stan. Res je sicer, da tu- intam kdo zaradi raznih ovir ne more k zborovanju, da pa bi se istega ne mogel u-nikdar, je laž. Vsaj po en zastopnik vsake posamezne šole bi se moral udeležiti vsakokratnega zborovanja. Prihodnje zborovanje bo 7. februarja. Upamo, da bo takrat obisk boljši. Vabijo se vsi člani, pa tudi oni, ki stojijo še izven organizacije. O tej priliki naj poravnajo zaostalo članarino ter prispevajo za „Učit. sklad." — Na koncu zborovanja se je razpravljalo o zadnji krivici, ki so je bile deležne z učitelji omožene učiteljice. Nabavni prispevek je dobil učitelj za otroke ter za sorodnike, ki jih vzdržuje, le za svojo ženo učiteljico ne. Naprosilo se je predsednika tov. Gorupa, naj pismeno vpraša predsednika „Zveze" tov. Rajšpa, ali je storila „Zveza" pred odločitvijo razdelitve nabavnega prispevka v tem oziru potrebne korake in kdo je kriv, da trpe žene-učiteljice pri vsakokratni odmeri draginjskih doklad tako velike krivice. Pridite 7. februprja vsi na zborovanje v ptujski Narodni dom! Trst. Učiteljsko društvo za Trst in okolico ima svoj letni redni občni zbor v nedeljo, dne 27. januarja t. 1., na zaposlovalnem tečaju goriškega učiteljišča v Trstu, ulica Tor-rente št. 12/11. — Na dnevnem redu so običajna poročila, določena po pravilih, volitve, poročilo o zborovanju Zavezine delegacije (tov. Marija Kmetova) ter več važnih sa-mostalnih predlogov. Zborovanje se začne ob pol 10. dopoldne. Člani vseh treh odsekov pa pridejo že ob 9., da se zedinijo za kandidate, ki jih izvolijo v društveno vodstvo. — Z ozirom na važnost dnevnega reda pričakuje polnoštevilne udeležbe — odeor. Goriške vesti. —>g— Odlikovanje. Nadučitelj in občinski tajnik v Šempasu na Goriškem Fran Križiman je -odlikovan z zlatim, zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje. ICranlske vesti. —r— 600.000 K si je dal votlrati od zvestih svojih oprod v deželnem odboru deželni glavar vojvodine kranjske dr. Ivan Šušteršič, da jih po njemu lastni previdnosti porabi ne za stradajoče kranjsko ljudskošolsko učiteljstvo, temveč za trdni temelj in krepak razvoj svoje kmetiške stranke. Silno se premagujemo, da ne imenujemo takega brezvestnega razmetavanja in zapravljanja deželnega denarja s pravim imenom. Ob času, ko kranjsko ljudskošolsko učiteljstvo gineva v bedi in stiski in zahteva odpomoči v 12. uri, pa sipljejo deželni denar skozi okno za lastne strankarske svrhe! Koliko časa bo vlada še mirno gledala tako gospodarstvo! —r— „Resnica" ne pove vse resnice. V poglavju „Ovaduštvo in podobne reči" piše zadnja „Resnica": „Odkar je stopil na čelo sedanji deželni glavar, je s svojimi zestimi sotrudniki uredil deželne finance in prejšnji primanjkljaji so se spremenili v prebitke. Kranjska dežela ima eno najboljše urejenih samopravnih gospodarstev." Tako se baha kranjski deželni glavar z urejenim deželnim gospodarstvom, in njegov sodrug dr. Lampe je zatrjeval samemu cesarju, da so kranjske deželne finance urejene, da so blagajne polne in vse v najlepšem redu. Če pa pogledamo od druge strani to stvar, s katero se ponašata deželni glavar in njegov namestnik, pa lahko trdimo, da bi se je morala — sramovati. Čegav denar je po večini tisti denar, s katerim sta uredila deželne finance? To je učiteljski denar! Učiteljske rodovine sta prikrajšala v zadnjih letih za miljone kron: denar iz malega finančnega načrta, ki je namenjen za podporo bednemu učiteljstvu, porabljata že več let v druge svrhe; denar, ki bi se moral porabiti že od 1. 1914 za regulacijo učiteljskih plač, je šel za Završnico, deželne avtomobile in deželne krave; pobasati sta hotela in spraviti v deželno blagajno tudi državni prispevek, ki ga je dunajski parlament nakloml učiteljstvu, a ker jima to ni obve-Ijaio, sta ustavila v teh strašnih časih ubogemu učiteljstvu draginjske doklade, da saj to ostane v deželnem žaklju in se s temi tisočaki položi zlat temelj njuni kmetiški stranki. Tako spravljajo na Kranjskem v red deželne finance in deželno samoupravno gospodarstvo. In s takim gospodarstvom, ki se ga drže solze ubogih učiteljskih ro-dovin, se še bahate merodajni osebi v deželnem dvorcu in trdite, da je vzorno! Ne, dokler se polnijo deželne blagajne s tisočaki, ki se po krivici zadržujejo in odtrgu-jejo deželnemu kulturnemu delavstvu, dokler pustite, da trpi to delavstvo pomanjkanje na vsem, česar je za življenje potrebno, toliko časa ne morete govoriti o do-' brem gospodarstvu: vi delate Teto za letom dolgove, ki jih bote morali plačaii učiteljstvu. Delate pa tudi zoper nauke naše vere ki jo imate vedno na jeziku; ti nauki ob- sojajo in zavračajo vsako storjeno krivico. Vsaka krivica se pa maščuje prejalislej, in to nas tolaži! —r— Pa zopet poreko, da hujskamo učiteljstvo. Učiteljski Tovariš je napisal v 25. štv. z dne 14. decembra 1917 iz priloge k skupni številki 11. in 12. lanskega letnika lista „Vzajemnost", glasilo sloven-" ske duhovščine, te - le besede: „Ali more kdo odobravati, da so pri učiteljskih podporah Slovence ločili katoliške od neka-toliških, nemškim pa razdelili vsem, naj je bil katoličan, liberalec ali ateist. V dno duše nas mora biti sram, da je slovenska katoliška stranka mogla kaj tako nečuvenega zagrešiti". — Ali mislite, da se deželni odbor kranjski sramuje takega nečuvenega postopanja in se kesa storjene krivice ? Prav nič! Sicer bi ne delal krivice še nadalje. Da trdimo resnico, nam izpričuje to-le: Pred leti je dovolil deželni zbor kranjski ljubljanskemu uči-teljstvu 50 % stanarinsko doklado. To do-klado dobivajo vsi nemški učitelji in učiteljice na ljubljanskih nemških ljudskih šolah, naj so katoličani, liberalci ali ateisti", slovenske učitelje pa pravicoljubni deželni odbor še vedno loči v „katoliške" in „nekatoliške", „katoliškim", da celo doklado, „nekatoliškim" pa — nič. —r— Novoletno napredovanje. Iz II. plačilnega razreda so pomaknjeni v I. plač. razred: nadučitelj Fran Črnagoj (z veljavnostjo od 1. januarja 1917), nadučitelj Fran Lovšin in nadučitelj Fran Rant; iz III. plač: razr. v II. plač. razr.: učiteljica Albina Ge-lobar. učitelj Fran Mercina, učiteljici Margareta Beletova Želetova in Franja Bezelja-kova-Bayerjeva, nadučitelj Janko Polak, učiteljici Leopoldina Vcrtelova-Tomšičeva in Marija Antončičeva, nadučitelj Josip Zupančič in učitelj Ivan Schneidek; iz IV. plač. razr. v III. plač. razr.: učitelja Leopold Ba-ebler in Ivan Jocif, učiteljice Elza Luschi-nova, Marija Sodnikova, Vilma Benigerjeva, Frida Hafnerjeva, Matilda Vibičeva Jagrova in Leopoldina Abramova, nadučitelj Leopold Levstik, učitelj Josip Dolgan, učiteljice Marija Jugovičeva, Ana Jakova in Marija Za-krajškova, učitelja Karel Sovre in Viktor Volk, učiteljica Alojzija Baševa in Antonija Stancerjeva, nadučitelj Karel Straus in učitelj Vilko Mazi. —r— Iz ljudskešolske službe. Učiteljska kandidatka Frančiška Baragova je nameščena za suplentko v Šiški, Herma Dietzova v Leskovcu in Marija Podbojeva na dekliški ljudski šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani; bivši suplent na Koroški Beli Viljem Grundner je imenovan za začasnega učitelja na Bledu; Frančiška Stre-narjeva, učiteljica v Kalu je dobila dopust, nadomešča je bivša začasna učiteljica -v Mošenčah Ana Turšič; obolelo učiteljico Ano Gollijevo v Zgor. Logatcu nadomešča Ivana Krannerjeva, obolelo učiteljico Jo-sipino Jagrovo v Čatežu pa Erna Turk-ova; umrlega nadučitelja Srečko Malen-ška v Zgor. Tuhinju nadomešča abs. učit. kandidatka Terezija Podržojeva; obolelega nadučitelja Josipa Ažmana v Breznici na-domečča Ana Lazarjeva; stalni učiteljici Mariji Zupančič-Uršičevi je povrjeno začasno vodstvo ljudske šole v Št. Vidu pri Vipavi; suplentka Ivana Čarmanova je imenovana za začasno učiteljico v Št. Juriju — šolski ekraj ljub. okolica — in učiteljici Angeli Cerarjevi je povrjeno vodstvo na tej šoli. Štajerske vesti. —š— Odlikovanje. Milan Megla, uči-teljiščni abiturient, je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo L razr. in z bronasto hrabrostno svetinjo. Njegov oče, bivši nadučitelj, tovariš Fran Megla pa že več nego dve leti čaka na zopetno nastavitev samo zaradi nesrečnega p. u. Nekoč so tudi starše proslavljali, ki so vzgojili junaške sinove, a danes ....?! —š— Društvo „Selbsthilfe derLehrer-schaft Steiermarks". Dne 20. oktobra 1917 je padel v boju za domovino v Lučah pri Bovcu tovariš Rudolf Wrany. Prosimo, da vsak član za ta 159. smrtni slučaj plača po 2 K v teku enega meseca. Obenem opozarjamo, da se mora v mesecu januarju plačati 3 K v rezervni zakiad in poslovni prispevek. Kdor želi, da se mu v letu 1918 naznani vsak smrtni slučaj posebej, pr loži še 1 K; izrazi pa tudi pismeno to željo. Ker povzročuje mesečno pošiljanje po 2 K društvu mnogo stroškov pri poštni hranilnici, naj se plačuje raji četrtletno. Gaishorn, dne 29. decembra 1917. Društveno vodstvo. —š— Pozdravi našega tovariša. Vsem tovarišem juž. Štajerja pošiljam z daljne Hercegovine iskrene tovariške pozdrave z željo, da bi prineslo pričeto leto našo svobodo, ki bi nas združila v močno organizacijo, na kateri podlagi bi si pod žarki^ svobodnega solnca ustvarili lepšo bodočnost našega stanu. Lastva, dne 18. I. 1918. Slavko Gobec. —t— Šolska prireditev v Škednju se je vršila v nedeljo, dpe 13. t. m., popoldne v veliki dvorani „Gospodarskega društva" in je uspela v vsakem oziru povolj-no. Dvorana je bila napoljena do zadnjega prostora večinoma od domačinov, deloma ga tudi od občinstva iz mesta in okolice. Šolska mladina je vzpored tako dobro izvajala, da je morala več točk ponoviti. Za tako lep uspeh ima največ zaslug domače učiteljstvo. Dan prej se je vršila prireditev v isti dvorani in z istim vzporedom samo za šolsko mladino. Obe prireditvi sta prinesli v korist vdovam in sirotam padlih vojakov ter v prid domači podružnici CMD 600 K. —t— Učiteljsko društvo za Trst in okoiico je poslalo potom Zaveze na vodstvo CMD utemeljeno vlogo, da naj svojo osem-razredno dekliško ljudsko šolo pri Sv. Jakopu izpremeni v petrazredno dekliško ljudsko šolo in trirazredno dekliško meščansko šolo. To je želja staršev in uči-teljstva. Pričakujemo ugodne rešitve. — Isto društvo je naprosilo namestništvo s posebno spomenico, naj izvede poobči-njenje vsek družbinih otroških vrtcev. V ta namen je osebno interveniral pri namestniku društveni predsednik tov. Anton Germek. —t— Tečaj za meščansko učiteljstvo pripravlja naše učiteljsko društvo. Prijave so že zbrane. Tečaj se otvori bržkone jeseni. Pozdravljamo! —t— Koroški Vsenemci In Trst. V nedeljo, dne 13. t. m., so zborovali koroški Vsenemci v Beljaku. Poleg znanih vsenemških želja so izrekli tudi zahtevo, naj se ustanovi v Trstu nemška paro-plovna šola. —t— V območju Sv. Vida so tri nujne naloge, ki zahtevajo nagle in uspešne rešitve: narodni kataster, otroški vrtec in slovenska šola. Dela se loti novo ustanovljena podružnica CMD. Naj bo njeno delo venčano s popolnim uspehom ! —t— Podpora mestnemu učiteljstvu v Trstu. Po odredbi vladnega komisarja je v ponedeljek, dne 21. t. m., občina ante-cipatno na račun od države dovoljene podpore izplačala eno mesečno plačo, zaokroženo navzgor na desetice, vsemu učiteljstvu mestnih ljudskih in meščanskih šol, gluhonemnice in enomesečno pokojnino, oziroma vzgojevalnino vsem vpokoje-nim učiteljem ter vdovam in sirotam, spadajočim v kategorijo zgoraj imenovanih šol. KniiievBiost. Ljubljanski Zvon, mesečnik za leposlovje in kulturo, bo izhajal letos pod pomnoženim uredništvom (Oton Župančič odgovorni urednik, A. Loboda in Milan Pugelj) in z izdatno bogatejšo vsebino (mesečno na 80 straneh). Sodelovali bodo naši najboljši pripovedniki, pesniki in esa-isti. Listek bo zasledoval vse naše kulturne in kulturno politične pojave in jih kritično motril. Zaradi pomanjkanja papirja se bo tiskal Lljubljanski Zvon le v tolikih izvodih, kolikor je sedanjih naročnikov in kolikor se jih bo priglasilo in vplačalo novih naročnikov do 20. januarja. Naročnina, ki znaša za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, naj se pošilja po poštni nakaznici na upravništvo Ljubljanskega Zvona v Ljubljani, Sodna ulica št. 6, pritličje. Izvenljubljanskim dosedanjim naročnikom so bile priložene položnice pri zadnji številki lanskega letnika. Levstikovi zbrani spisi za mladino izidejo v Učiteljski tiskarni kot prvi del celotne mladinske izdaje slovenskih klasikov, ki jo prirejata tovariša Fran Erjavec in Pavel Flere. Odveč se nam zdi govoriti o potrebi take izdaje; saj so napisali naši najboljši pesniki in pisatelji obilo izvrstnega blaga, ki bi bilo primerno za našo mladino, a ji je danes, ko so ti spiti ponajveč raztreseni po raznih listih, nepristopni; kar pa jih je izšlo v celotonih izdajah, so zanjo neprimerni, ker te izdaje tudi niso prirejene za mladino. Od take mladinske izdaje klasikov pa si smemo obetati, da bo to velik korak naprej v našem mladinskem slovstvu, kakor tudi v narodnem napredku sploh. Po teh delih bo spoznavala mladina pravo umetnino ter se izobraževala ob najplemeni-tejših domačih virih. — Levstikovi zbrani spisi obsegajo dve knjigi. Prva prinaša obširen Levstikov življenjepis s splošnim pregledom tedanje dobe, kolikor se neposredno tiče Levstika, in njegove pesmi. Druga pa obsega Levstikove pripovedne spise in kaže na njegovih najznamenitejših jezikoslovnih spisih Levstika-jezikoslovca. Ves izbor je prikrojen kakovostno; vendar se nahajajo v njem vsi spisi, primerni ljudskošolski in nižesrednješolski mladini, tako da nudi izdaja kolikor mogoče celotni vpogled v Levstika pesnika, pisatelja in jezikoslovca. — Učiteljska tiskarna, ki ima v rokah že dovršen rokopis teh Levstiko-vik izbranih spisov, priredi v najkrajšem času tisk ter oskrbi zunanjo obliko, kakršna se takemu delu prilega. Ilustracije oskrbi akad. slikar Maksi m Gaspari. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Poslano. Na razna vprašanja glede „Popotnika'' naznanja upravništvo sledeče : Da bi se izdatki nekoliko skrčili, je sklenilo Zavezino vodstvo, da naj izhaja „Popotnik" od leta 1917. dalje kot dvojnik t. j.< po dve številki skupaj. Prvi dvojnik je izšel meseca marca, drugi naj bi izšel koncem julija ali začetkom avgusta in tretji začetkom decembra. Zaradi vojnih razmer kakor nedostatek delavnih moči pomanjkanje plina itd. nas je tiskarna odrivala z raznimi obljubami in izgovori. Letošnji januar se nagiblje že h koncu in Učiteljska tiskarna še ni izpolnila dane obljube nasproti učiteljski organizaciji, dasiravno je imela gradivo za 3. in 4. štev. v rokah že meseca maja. Veliko bolje se ne godi Zvončku. Med tem pa je prevzela v i tisk en nov tednik in en nov dne. S nik, ki tudi redno izhajata. To omalovaževanje zasluži najostrejšo obsodbo ! Kedaj izide 3. in 4. št., ne vemo. Tudi tega ne moremo danes povedati, če izide 5. in 6. štev. še v Učiteljski tiskarni. Zavezino vodstvo nima na Učiteljsko tiskarno nobene ingerencije, zakaj ta je vse drugo preje, kakor učiteljska. Upravništvo „Popotnika Gasi©: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica "m posojši^isa „UsitsšJ-skesa k©awl&ša6s w Ll&sfeljani regisirovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 30. nov. 1917 K 1S3.S06.73. liradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/¡¡G. do '/26. ure popoldne. se vabijo, da v svrho zasledovanja naših skupnih lastnih koristi sporoče svoj naslovna „Goikovo združenje invalidov" v Kranju. 11 1 : Knjigoveznica Anton janežič Ljubljana Florijanska ulica 14 se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del. 88 m uaa dobro ¡01 poseda i Najpripravneje in najceneje dobavijanje dobrega črnila za šole. Tekoči ekstrakt št. 2 1 liter K 7'50 (za 10 do 20 lončkov črnila). — „Efesin", specialn, črn, '/2 kg K 12'— (za 30 lončkov črnila). — Ekstrakt za kovinsko črnilo — rdeč, zelen, moder, 1 steklenica 50 v (za '/4 1 črnila) — „Efesin" 1., črn, 1 zavitek K 7*50 (za 10 litrov izvrstnega pisarniškega črnila). ——— Reform-kreda (Hoschkora), lak za šolske table po izvirnih cenah. ———— Tvornica za črnile Franc Schüller, Amstetten (N.-Avstr,). SchiSilerjeve tvorniške izdelke priporoča upravništvo vsein šolam najtopleje. je imela vlog koncem leta 1916.....K 66,800.001 hipotečnih in občinskih posojil...... 27,000.000'- rezervnega zaklada.......... 2,000.000'- Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 57«, izven Kranjske pa proti 5'A"/« obrestim in proti najmanj 1°/» / oziroma VA> odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. Štev. 2. UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 25. januarja 1918. •-•■v 1 Stran 5. -o -t» o > o p o. p 2 « CD O »i—a .i—B ® .—5 t« p bC -2 O 3 75 O "S o ^ CL, „ 00 tri m « > šil co c iS rti o 13 P © > O bi3 o T3 Vi O H o . co 0 O >N g O C t» £ O O si 3 -S P NI <35 .© 00 ^ CO CS o ^ ^ 3 § v £ —• c . >N CO 3 ^ rS ® 3 X t» S © S s © O o ^t; O O. tri o o -g s 50 > >u C8 Vi > 4) 09 Vi (D 43 > CS P. (M* P3 "Mi C t* —< P. 'o* co O a CD O C u 03 t> .. — s C C "S >3 0 ^ -13 S P ~ N] O P. 1 « ^ © • rt "o "P B m b 5 »i t» 3 12 ® r 5 « «Ne o P tri (-i 13 03 NI aj C0 - ~ P rt p O g P 3\3 o. .S o. S O ° o >v P. -C p rr -P IS f: K fs IS IS co CD IO 1 co CD rt 00 O t- (M -t co iN iri K £ 1! * IS f! |s co m 1 iH 1 TH o Vi % K I K r 1 > IS IS . IS oi ■TH 00 T-l rJH 00 co CO rti O CD O t> IP 00 xT 1 ji 1 »s O IO e [ r: o IO IS 1 IS Ip IS O lp tri r C R is IS IS IS os O rji CO IS > o M o Vi r ft t |S IS IS IS rt T-l [> co ci t-" CO Ip rti J5 IO 05 CD ril OO trt © .2 "co ^ K f! r IS * IS .3 r C e ' R R IS i: 3 3 o C ft K R f! K (s trt rt "P >3 © 09 © E £ fi C IS IS IS IS 1P 00 > i; K ti 1! IS IS It ^ sq O tq Es, icj 5« 03 P OB g © P 13 © trt Pu O P. C3 >co C« p si O bc CD P 03 cn 'S. -O O a >o © > >N © rtrt © ■O p ® tO 5 CS P V as t/3 t» CS Si o s o CA O P. CS NI 03 E © a? a. v s v CD cs s as "5. CS C 53 h S P CS u © Z h 03 > O W) "O 0 v s 01 «i o 83 N £ 03 P S s O 3 CO O (H P. P >N P trt 13 CS N td O P. O N Qj t-— O >03 •rt. a o T3 CS z p. > ® bc p Vi 13 S M P CS > O TJ © Vi 00 O p p >N O I—< > p p CS CS *G © CD O 13 O co O 09 O P. p bt> © .2. W o 0 t> 55 <35 rJH CS >W O > ® >o CS p CS N Vi CO ¿e •—s 3 u 'ič5 © OB S ...» '5 •>—s O < J»! '3 E CS c > o 'S J3 ■o © ž ^ 83 ■O N l> tH OS TH O -t-> £ a N s >43 S CS N S « 03 S- 53 > 02 IS >W S © © s* © Oh «7 t« a. tri S 13 (O Vi Oh >ca tri a S -a ® VI Oi C5 (M (M M O oo i> 00 l> C5 <35 C5 ooooojcooaooojrt NlflŽN^Oi-it-OliJOO NrH©r-MO lO C0 05 CO -H O »P ^ I> 1-H ~ co bD o rt © 5 g •p-f co ** p a bc o v rt ' ^ ^a 5 . 03 w 'g © i V. P t>| OP § ^ © rt -a P -s 5 P i co l C5 I 1-H lO *P "P . O Č5 ■—i O CO P © "-< .rt « -O E bi <33 CS Vi £> a 03 C3 00 icocot> It- Icocoio co <35 -r- o O O CS O" co O a Vi CS P 43 CS bC S ■S»"» S, bt « >N S t o -2 g © s**.;« « 43 rt d S rt jS p — 43 S © P 'S z; -¡—s 43 5 O V< © VI 03 I 00 C5 OS O f- Č 5 S a a p a & - 43 43 43 .rt H CS 43 N Vi fc, 43 Vi 03 " CS •4= .S 'P tO rt CS © §13 ?H .i-l Q O > Ort © a ^ s :2. C k> ! TZi a g.a-a P i"-« ® b ^ S cs . b ® ® c« ^3 "a «3 DOhOH THa0030t-HiM M s CO IO CO rt< o I> 00 IP 05 ® s o u 00 ip m 00 05 CS a s ¿t cc M as ® X! N pL, l-H »PU S (55 "K"* > SS o P & • PM S 03 U d > C3 a o > M 5 CD as O) epe* S rtJ CS •--t S -o CS s ® « E o fefl 3 ■S JS s CS P 03 > O c O. • i»»-; O m O & M cd •i»* CA g» ž •rt O I ¿d ® T3 O ■P • l-H > C C3 J > ' • i—t C C3 m 'Bu • l-H C D f-H 03 CO . -t-S i> 3CC (D 03 C O O a 03 o -o • l-H Sh P CVJ O) C 00 C 03 • H >o ^ C3 ^ i* O 00 tH C5 C3 'P 03 j* t> OS Q ff! H-H Z > ^ a es p' N 'P5 P S 5 >C3 p o "S 3 P CS a n a a ® ® P ¿6 >NJ CO P P A 13 "P >C3 03 CS N V P O p p > > •krt co co >« >CJ p p p p O O >G >3 o o V. Srt O O Ph OH S -is! >C3 3 •■—S 5 p N a ® 6 cn P P >® P Vi I 2 > a £ .5 c C >N > ? p ~ S e ^ •P >y .1 | > N CS rt P •rt Q g f 5 ¿ž CO >!0 £ p a p i.S rti N co o ® Vi ©' rt p a N © O 'o. a o > CJl U O N -O P P P P > 03 P 0 ^ a >© p 1 .s P 'O o ^ P h co bc co Vi 43 O rt-i ® N ® >U 1 ;S P C g > P — S ® ® > p -o .t; Vi N O CS P Drt « > ca CO «t< io ® 43 rt tO >S "E 3 s-T3 ^ P P N ® >© IP 3 co o M o > "o 30 03 ® © 3 is » p _. »rt © S a g a C3 J3 O bfl P vi ■P a o 13 © O Dh ^ ® ^ cd P G T3 fl e« > O p—H © © a >N S h S3 53 > m "S «S S ® co o > co O > ® >C3 P P K (4 CO p O ¿S ® 03 OS ® P 13 P Vi O XI N a ® p >CJ X! O o > > p •p 03 P ® CO p m h O E ® "i—s rJH tH <35 P V,* P « SčP N ® ° 5 Š š hJ p a - O cn P 3 < S 5 ® 5 ."P ^ >3 >C3 J3 P P ® > r © >o s 8 p - «T I > p ® >CJ r. «rt •rta >V 43 P C3 CS ® a tri s ^ N P S •E7 H p ^ g a ^ ® <]3 C3 P P rtH ^ j* if p >3 'bo 3 CS "S PS e CO 43 ^ S | i -P > ® Vi O P CS co 'a 13 ® p a "S o C0 J—» cc -g iS M' 'a P E N _ Vi P > C3 5 P "" -p -a 03 Vi Pa P os N > | I >N C • 2 S 43 T3 P P 3 S N N o.1-1 co o C a g © © O P o 3 p p CD a o i—i p: co 2 °< S a o >N o ¡3 ® vi a o vi a o •©* 'p >w p -a io "o a . i> 'O ^ o C5 •rt > rt © Pi >N ® ® "S a N o rt-i P ■P O CD O 05 13 5 g ® O — a 73 • rt o P ® *® 13 CS ® CD Ti co >N rt © 03 Ph ® o >o P v« ¿A 33 ® s A ■o p ® iS (H CS o p trt ® CQ P p p* rt tL ■H"* rt co P ® i-s S .. . p 'P O > P N SS P >tSJ 3 v, 13 N © N ® > SI > ;rt ® co P rt-l ® «8 br ® - 50 — P m ® co © co • > ® O p p "O ® > o a 13 O >N ® 13 P E O K^ irt ^ 05 O ^ OH CS 'v? P P Vi XI ® SM -bi P >C3 « Z S ® o -M M 2 cs P rtj CS •• N £ ,2 'g 3 X3 cd CD ® > 1== S © o 1 S P P P C P .--a 3 g P >K — N CD t! > P ® S s >u ® 43 P —s © rt rt ^ 3 bc B p t* ¿5 ■P 03 ^ N tsj p 13 P > P N! F > JU CD O a M P CS >N -fz CO 3 » o v, O -o a 03 «i N ® t> rf rt 05 CS ■S S a N IO P rJ fe ° rt S p -0 ^ g .© p C3 2 m • pU «D p ® 1-1 S '15 8 -p ^ P P in 3 £ E - ® P g O ® O N > O p >N P « P N O OS t> rt 05 XI »1-4 a p p t- XI CS T3 SI p p >C3 ® Vi a > o a p >C0 p p N ® P ® CD O > o p p p tri 00 o ¿<1 t> CD 00 o p -p ® Vi > tri o 00 ib oo <35 OŠ <35 cd O P "P ® Vi > C a > >B o rt >N O • rt >SI • rt "P -P 3 p p trt 05 P ¿d X! 3 3 p trt -p co 00 X3 — p p > ® ■p T3 ril rt P •rtS ® > tri -o o o ® trt a co O co O a N •J3 CD ® Vi -O o o co O "P ® ® P N P N P P 13 3 T3 P Vi P P -P ® 'm P P P E p vi • rt N O M a ® p p . 13 I O 33 P « ^ Sfs trt o 73 p « 2 N o 43 a P ® >® 'g, CS P a.5 o a ® 09 5 X © (rt © p >N P trt T3 CS N ® o o > aio p co p p f,- ■p N ^ o S > ® S © K a >N ® -Dg« ® "P > © o M S 3 - p © © IP 00 O M P 03 3 b >© ■S « a N co S co bD £ p o ■b B « 5 - N « ;a ® 3 -p rtS ® a » u 43 .2 p Is o M B © -i ® •rtB P P >N •o 3 © ta T3 cn XI ip O rti K5 O _ ' n C) O, t> o eo 3 o •rt PO cd P O O) p 3 p O CS 3 B £3 p g « P 505 3 >© P u o a CO rt. © ® E g 3 •S > tri ^^ I B o .s g* CS o $ CO ® E 'O rt P bc © o Ji M p CS CO > P co bo © "S B C3 «i-I CD > ^ 2, o g 5° E p © p £ 2 a a IO w © fe 09 JZ © O bo --p 2 2 > N P P» be d © E - q ~ ns 43 p C ^ N 3 vi -P P P CO © p N cB N © P P 5 B a 2 ^ ffi o p -c -t; 03 B 9 v T3 "J * "3 B ? a O O. 6 fiO ^ S. tt » H. • ? 03 SB < H Se p £ N «=: b « =2 (6 <=- « H ® S n s: 93. 88 SO ES < C B -a ss 5 B — rt« T3 O S 0 N< b | K B 1__ OP" Se 3 "B 3: o OP P 3 •o >1 B a ¿2. Se g D a B O B (D a c b s OM M 5" 55 O K 2* © Z i B g 5. 5 pc & OS ' 2! 2! N T3 I» » » O O- o 00 «T P cr o 5. N< s? «S* ^ 2 — 5* B 3 5* SO ® « B S" 0 ® 2 B* B rt CD H* O T3 i. S" C a t» 8* 3 2" ce K — o W a ® v sr ® — Gb ^ < 03 - cn rfk co to j» B « ¿t ® <1 -D >1 ti O Cr So ¡B: o "s -o CO "O ® O PT O N< c«< a «3-S i 3 3' 3" — SO s Bi S « us oj cn vf* co to >-* c^orNj "a ® cr so 5 ¡2 n. ¡3 o ¿5. Cfi< M 0-.5sS.s- 3 ffi 3 ® 3 O »tO? i—. _ o ® rt ® m O N< a (t a a o* ® -n cn C". 3 -S 3 — C. ?r® j s H3 rt- S.ag £<-b o n— se s o ce a 5 03 O 3 A ® 0-3: B. ® o 3 rf». rf*- i-1 ' d> •o n< se ® , B ' » OP a. ® B Si ¿3. S3 o = O" . rt ■ ® . 03 cr.. ■o . o cn . O Cn 00 —' co oc cn co to co !+>■ 00 to 00 o co 00 O O O rfk ^ os -j ^ U\ ti» 10 to T O cn cn O = o cr o Cl ■ -n 2"B o o -•a. s a' So" ® iT, 3 "H- 3 ^ pa ST s C O. OP O < ti--J co o; co o i —• ® 3 S < r» <6 < r+ 3 ® ¿2. B » C o 3 — C ' O O- Rs —- ^ S—' ---- •3 C 2< m 3 O B5 S- S5 Siosa« B 2,®.» 3 c3 T5 <1 S5 < I fS&Bgp- 3' ®* S-O se 3 O (t m cr "3 3 5. O cn ►i (D -rt 3 o O ® ¿5! cr » S s* — §■3 3 s: 3-o 3- 3: ^ S a 9 (t J-. < ' ® ' 55- 5 o •B o. rt d 3 iS Ig < 3 ® pr o,» r/ 3 . tu "O rt . cr . 3 cs 3.3. 3 S ® < o. -"2. B* E-g. S ff g< " Si 35 — 3 0< " N B N rt' 5 so Bi ® O 3 o a® cr» o . 0> o o* rt C6 b- cr. 3* -3 se • tO & >-f co cn cfi o -i to CD co cn ob o cn to o o o I i CO tU 00 1-. S 9? cn I — cr » rt cr. 12 ® O v> 3" - S 3". rt 3 so — ¿-3 3 cr ^O t3 . • m 3 < s: oq . . . . . o" . i-k tO ^ CO M. co «šota •-» ga -j oa <1 co CO 1-k 00 CO »JCOlfk w co cn jo. 00 cc 00 40 co to 00 cn o> vs co to <1 to to tO o «o & 6 cr M. © n dol J"! &3<3bOOtOOiCO-M-gOo ^ ^n co — Ni-^CPCDi^ — 01 0 — CC^J CotO OOO-OOOIASMOaO •d a. 0 g" X 5 0 5. 1 II 1 II 1 g 1 1 1 1 3* — P" zadružnikov »OtOtOOiCOfOKOtOtO — 1— OOCDOO — UOIOIOM^ - -'tsOOO ontn^tocDCTicr. oo — KJUMCOI 7! i deležev 1 OOOOO-JCnOSOi-lOlCli' sr — "MIOMMMM— — 00 to c» 0 — ---Ni to ai 0 ai 1— OIMIOO)O>OCO® — to sr O c& MOOCOC CO - tC5DN3C300CON3tO OOlOCnCJJi^hJOJOlNfrirf.®© dolžnikov 3 ■0 — -'•-'toioioisoto — — 10 ^^Ijico^ltocooooo^-o—OI — «acnu^uoai^j-M^isoo W — CntDOlMrfcOl OONiC/lOiOOlaiOOOCOOOCi-- ■a 0 CD S. m O < ooco — 0000 — — ©cn cnai'— iD^ii(»oo<£;<»tocnoetoc» ar TO » — (S M — — to — t\3totoco.ucec»jN3 — OtOOOO~JCnO>©CO — —ocn^ioo ■JOiOO&CnCOOOOSr>i31Jl « sr čistega dobiška i-»tO to — — — — —^to tsS^lto — t-.^c/icncncnc/icncn'^ K>©S©0©©©0©©0©0 « 0. K Ig K o a ° 53 1 II 1 1 1 1 1 1 1 II 1 sr 3 3 C" ® ® 3 rt: — -Č>NCO!-J®00 - oop> — — t^CnOOStNiCOtC — 03 ce -tSKJd 00<7)<0cocnrfi.us-j0 B" Ee •b -J O B ® B 09 •B ® N a o Se cc O B. a a B ® e» i- 3 » ^ « 2 B 8* ce «O O i* a o eo o. » n « 3 B--t se < < o O se so C» 03 ® ® ■b a 0 < « 80 a. < n< se y g S B < ® co 3 8» g a 5" < 3 o so <1 3- w b g- • so c:: < a O ® Si St B < 3 3 3 <5 1 S. t O rt 3 § S. C3 SS ® 2. " i 2. P ? 03 <3 O n i » S* |< 0 o- 5. sf 1 | ~ 3 9? a V) B K N Ss 3 Si o< ® > £ N g 75 w rt a 2. 9r b. B rt o w cr ® rt co ® ® 03 rt c. 3 a ® ® 2 N< - ® O» < 0= ® ® 3 2* " O so B. 03 O w a "o 2 — B- Se »< — ® 00 < Se rfi. ® »i^ cn S- « 3 § 80 O. ^ 3 2 - tO o. cn 3 -J *B W o r1 O cr o< 3 ® 3 H cr 0 1 3 Si -o rt ® a. o N< ® 3 ff N Si 3-rt C 3 ® 0 rt B 03< 1 1 < 3 N Si N crcj ■i So O. cr o cn o cr rt cn w o < ® ® o* 3 c 5 a ° >0 ^«r.505 s O' 5' B., o o; «< ® ?r so K< se co . 7T ® "B iC! S 33 Si < K S3 O 3 < ir se — K ■3 PJ rt Se 3 2. £ — o< £. cT < O Si o ® P3 CC IS & ČD it <1 p— cc it> crq s» a o C • o< PT P co tO 04 tO to io cn co o o o »t» 3 rt Si B 0 7T fs 1 3 r» ® 03 TJ \ Si S "S _ ro O 9- a S 3T 5. 03 w" N »i B Si O. N O OC I-*-< O TJ B B o a cc "S a Ca. cc £ x 5. iT 3 cr SO B t-*» B. 3 ® HA cn Se B 3 P .rt CO 00 s. < ¿7 B' cr <3 So H-< 3_ <5 rt ® qp_ ® 0. S" rt" rt 3. O < Bi B ® 0 cr B_ N N S» cr O. 0 rt rt B OP S ® < N 0 • O 3 0 CL ® 0 3 cr a—. rt ® 3 • 3 C—. 3 93 g 3 3 M CC 03 ¡T < rt* 0 N g SS E H se e—.. 3 o< •B 0 ® ?r S— o" ? < Si 3 3 O r- • _ B. ® 0 O ® K* 3 co ~ O CO rt- .0 ® -3; rt — TJ 3 O O* B. ® ® _. G 3 Si Bi r-r ® £L tCC co* r-f CO ?r < ® B OP se Bi B* 00 O 3 B^ O rt F se r ® •B O a o* < 3 0 -0 25 — a 05 ® ® CL o! g ^ S' s CO — T O < -1 O • co _ ® CR "3 ® 0 "S' -3 Ji Is-i 3 73 sr Si O rt co si • St Si B 3 g 3 a. o se g-rt fo CO _3 ® • 3 g 2 ^ 03 o 5" S' r — <3 i-, rt 3 — cr — ffi 3 N N < ® m < m O •o rt 0 trq s 1 £ s ® rt rt ® 0 Si 1 B-® • Oi cn ® -B r-h ® 3 B" rt Si < O ¡-1 ^ 3' 3 S to o 3 se rt ® . ® S — " ^ •rt " rt.Uq čn' 03 O -3 m ^ ® cs 3 0*3 Si 3 < X! S ^ 2 ® 2- oq 3 Si Cl is O rt 09 rt-< O *-+■ 3 B. co 3-1 a sil- CO O crq ¡s-so T3 a S S 3 O e—. I'- » 5' 91 rt- . . 3 < ® < rt po 2. S co -B 5* s a 3 Cl rt po po _ O O 3 se o< ®_ m- 3 n" < rt c«< co ® Si 3 op g p ?r N S3 ¿t s o< ® 9T N se cr oo. 0Q_ < 3 o rt ® < OP ® O 03 B -a 0 & rt) 3 rt_ CL rt Bi rt ?r C ■ rt- 3 i—« co 7S" g" "B rt ,® i—" •