Leto 1903. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XXXIII. — Izdan in razposlan dne 16. aprila 1903. Vsebina: (St. 85—87). 85. Zakon o obrani znamenja in imena rdečega križa. — 86. Zakon o uporabnosti delnih zadolžnic dolenjeavstrijskega železničnega zajmaza 18 milijonov kron v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilamih in sličnih glavnic. — 87. Zakon o uporabnosti delnih zadolžnic za eden milijon kron, ki ga vzprejme poknežena grofija goriška in gradiščanska, v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic. 85. Zakon z dne 14. aprila 1903. 1. o obrani znamenja in imena rdečega križa. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: §• 1. Rdeči križ na belem dnu, ki se je uvel za znamenje nevtralnosti z dogovorom v Genfu z dne 22. avgusta 1864. 1. (drž. zak. št. 97 iz 1. 1866.), imajo pravico rabiti za znamenje na prevezah ali zastavah — ne kraté rabe v vojaški službi — samo: 1. avstrijska družba rdečega križa in njena pomožna društva in podružnice 1er po pravilih teh društev za to upravičene osebe; 2. Nemški viteški red in suverenski malteški viteški red in po njihovih pravilih za to upravičene osebe. Ministrstvo za notranje stvari lahko v poraznimi z ministrstvom za deželno bran dovoli tudi drugim vojaški zdravstveni službi posvečenim društvom, rabiti rdeči križ na določen način za znamenje. §. 2. Vzprejeti besedi: ,rdeči križ* v ime združbe imajo pravico samo avstrijska družba rdečega križa in njena pomožna društva in podružnice. Prav tako smejo samo ta društva rabiti ime rdečega križa za pozivljanje javne dobrodelnosti z zbirkami in drugimi prireditvami. §. 3. Rabiti rdeči križ na belem dnu ali besedi ,rdeči križ* za oznamenilo trgovskih podjetij ali obratovališč, za oznamenilo blaga, ki se ima na prodaj, se izlaga ali spravlja v promet in na njegovem omotu, ovoju ali posodah, na naznanilih, okrožnicah, cenikih i. e. ter kakor sestavina firm, nadalje imeti na prodaj, izlagati ali spravljati v promet blago, ki je opremljeno s tem znamenjem ali imenom, je dovoljeno samo na podstavi posebnega dovolila političnega deželnega oblastva. Natančnejše predpise o podeljevanju tega dovolila je izdati ukazoma. Določila prvega odstavka ne veljajo za pravilom primerno poslovanje v §. 1 oznamenjenih društev in združeb. (flluT.DlMh.) 41 §• 4. Z denarnimi kaznimi od 2 do 200 K ali z zaporom od 6 ur do 14 dni naj politično oblastvo kaznuje: a) neupravičeno rabo rdečega križa na belem dnu za znamenje na prevezah ali zastavah in proti predpisu §. 2 grešečo neupravičeno rabo imena rdečega križa; b) ravnanje zoper določila §.3, 1. odstavek; c) vsako drugo neupravičeno rabo rdečega križa na belem dnu, ako je raba znamenja pripravna na videz pokazati, da je kdo organ katerega izmed društev ali združeb, ki imajo po §. 1 pravico nositi rdeči križ, ali da gre za predmete ali prireditve teh društev in združeb. V primeru obsodbe je razen tega razsoditi, da se odstrani neupravičeno oznamenilo, ako bi pa ta odstranitev ne bila več možna, da zapadejo predmeti, ki nosijo to oznamenilo, kolikor gre obsojencu še pravica razpolagati s temi rečmi. §• 5. Uporaba določil §§. 3 in 4 se s tem ne iz-1 ključi, da se rabi znamenje rdečega križa s takimi pristavki ali izpremembami, ki jih ob navadni pazljivosti ni opaziti. §• 6. Denarne kazni se stekajo v uboški zaklad tistega kraja, v katerem se je storil prestopek. §. 7. Določila §. 3 in §. 4, lit. b) stopijo v moč s 1. dnem januarja 1905. L, vsa druga določila tega zakona pa z dnem, katerega se razglasi. Pred začetkom veljavnosti tega zakona podeljena dovolila za rabo znamenja ali imena rdečega križa ostane v moči in jih je šteti za enake dovoli-lom, podeljenim na podstavi tega zakona. §. 8. Od dneva razglasitve tega zakona se smejo iirme, ki obsegajo ime rdečega križa, vpisovati v trgovinski vpisnik samo tedaj, kadar se priloži v tem zakonu omenjeno oblastveno dovoli za rabo teh besed v firmi. Imetniki že vpisanih firm, v katerih sta obseženi ti besedi, morajo, ako nedostaje v §. 7, odstavku 2 omenjeno dovolilo, pri političnem deželnem oblastvu prositi za dovolilo, da smejo imeti nadalje ti besedi v firmi, in morajo dosego tega dovolila izkazati trgovinskemu sodišču do 1. dne januarja 1905. h, sicer jih naj to sodišče prisili, da primerno izpremené firmo. §• 9. Izvršiti ta zakon je naročeno Mojim ministrom za notranje stvari, trgovino, pravosodje in deželno bi an. Na Dunaju, 14. dne aprila 1903. 1. Franc Jožef s. r Koerber s. r. Welsersheinib s. r. Call s. r. 86. Zakon z dne 14. aprila 1903.1. o uporabnosti delnih zadolžnic dolenjeavstrijskega železničnega zajma za 18 milijonov kron v plodo-nosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: §• 1. Delne zadolžnice železničnega zajma v največjem znesku 18 milijonov kron, ki ga vzprejme dežela dolenjeavstrijska na podstavi zakona z dne 15. februarja 1903. 1. (drž. zak. št. 17), se smejo porabljati v plodonosno nalaganje glavnic ustanov, pod javnim nadzorstvom stoječih zavodov, urada poštne hranilnice, potem pupilarnih, fidejkomisnih in depozitnih novcev in po borznem kurzu, toda ne čez imensko vrednost, za službene in opravilne varščine. §. 2. Izvršiti ta zakon, ki stopi v moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojim ministrom za notranje stvari, pravosodje, finance in železnice. Na Dunaju, 14. dne aprila 1903. Franc Jožef s. r. Koerber s. r. VVittek s. r. Holmi s. r. S?. Zakon z dne 14. aprila 1903.1. o uporabnosti delnih zadolžnic zajma za eden milijon kron, ki ga vzprejme poknežena grofija go-riška in gradiščanska, v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako : §• 1. Delne zadolžnice zajma v naj višjem znesku enega milijona kron, ki ga vzprejme poknežena grofija goriška in gradiščanska na podstavi sklepa deželnega zbora z dne 11. julija 1902. L, se smejo porabljati v plodonosno nalaganje glavnic ustanov, pod javnim nadzorstvom stoječih zavodov, urada poštne hranilnice, potem pupilarnih, lidejkomisnih in depozitnih novcev in po borznem kurzu, toda ne čez imensko vrednost, za službene in opravilne varščine. §• 2. Izvršiti ta zakon, ki slopi v moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojim ministrom za notranje stvari, pravosodje in finance. Na Dunaju, 14. dne aprila 1903. Franc Jožef s. v. Koerber s. r. Holmi s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja t založbi c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstraße št. 26, tudi v letu 1903. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, malo-ruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1903 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati se je v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstraße št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in posamezne kose državnega zakonika. Naročilu pa je ob enem priložiti zanj pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samö, če se je plačala prej naročnina zanj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo Letnik 1849. za . . . . 4 K 20 h Letnik 1867. za . . 4 K — h Letnik 1885. za . . 3 K 60 h » 1850. a • • . . 10, 50 > 1868. a . 4 — 1886. . 4 60 , 1851. - - 2, 60 a a 1869. a • . 6 — 1887. . 5 1852. • • 5, 20 a 1870. t • . 2 80 1888. . 8 40 „ 1853. . . 6. 30 1871. * • . 4 — 1889. . 6 ■ 1854. a • • . . 8, 40 a 1872. a « . 6 a 40 a 1890. . 5 4< ” 1855. • - -t, 70 a 1873. . 6 a 60 1891. . 6 1856. t • • - - 4, 90 1874. . 4 60 1892. . 10 1857. . . 5, 70 1875. . 4 — 1893. . 6 1858. - - 4, 80 a 1876. a • . 3 — 1894. . 6 1859. a • • . ■ 4, — a 1877. a • . 2 — 1895. . 7 — 1860. . . 3, 40 1878. . 4 60 1896. . 7 1861. — a 1879. . 4 60 1897. . 15 1862. - - 2, 80 a 1880. . 4 40 1898. . 6 a 1863. - • 2. 80 » 1881. . 4 40 1899. . 10 l> 1864. n • • - - 2, 80 T 1882. . 6 — 1900. . 7 1865. • • *. — a 1883. . 5 — 1901. . 6 j. 1866. 40 a a 1884. » — a a 1902. a • . 7 50 , Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po tistih cenah kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih popolnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20«/« popustka, ako pa se narocé popolne zbirke državnega zakonika od 1849 1., oziroma 1870. 1. naprej, se dovoli 30»/„ popustka od skupne cene dotirnih posameznih letnikov. NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celô niso došli ali pa so mu došli nedo-stalili, naj se reklamirajo najdalje v Štirih tddnih naravnost pri c. kr. dvorni in državni liskarnici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (Vi pole = 2 strani, stane 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (V* pole = 2 strani, stane 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjklnvel letnike, ter si liste urediti po tvarini.