OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine AKOPRAV EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVI. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), AUGUST 10, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 157 JOSEPH REPASI V petek je nagloma preminil v - Luke's bolnišnici Joseph Re-stanujoči na 20591 Tracy ^ojen je bil na Ogrskem, v ^eveland pa je prišel pred osmi-^ Gti iz Aliquippa, Pa. Zapušča J Susie, sinova Frank in JI, hčer Mrs. Helen Friga, tri sestre Mrs. Mary Horai J ^I'ona v New Yorku, v stari °®ovini pa Elizabeth. Pogreb je vršil danes zjutraj ob 8.15 ^ pogrebnega zavoda Mary Svetek, 478 E. 152 St. v cer-sv, Kristine ob 9. uri in nato w^°^®Pališče Calvary. "^VMAVKO anes zjutraj ob sedmi uri je ^ a Mary Mavko iz Dock Rd., Madison, Ohio. Podrob-bomo poročali jutri. , ^^sdragovich yj je umrl Louis Drago- Ave' na 14719 Darwin Zwv oskrbuje pogrebni A. Svetek. Podrob-^ bomo poročali jutri. ^eriško delo življenja ameriških delav-^edno zapisati sledeča Iz&Vci - 1 L lalit Razsodbe, da delavec Odkloni ' - ' • NA KOREJI IZVAJAJO PREMIRJE; KOMUNIZEM ZAJEL UJETNIKE! Zamenjava vojnih ujetnikov na Koreji se vrši po programu, kakor to določa'listina o premirju. Ko se zamenjavajo angleški vojni ujetniki, se pri njih vidi, da so morali biti bolje hranjeni in oblečeni od ostalih, da so bili v nekem pogledu privilegirani. Novi moment pri izmenjavi vojnih ujetnikov je ta, da so bili nekateri ameriški vrnjeni vojni ujetniki stavljeni pod policijsko opazovanje, ker so bili ovadeni, da so se navzeli komunizma in gredo nazaj v domovino, ta tam širijo komunistično propagando. Tudi v Severni Koreji je prišlo^ tra za delo, ki ga sma- skodljivega svojemu Južne ameriške države poslale ^rav % v Zedinjene države deioy^ ® delegate, ki študirajo Unij ameriških delavskih °^§^^izira svoje de-® po vzgledu A.F.L. pri l^OWERJU ypR, Colo., 10. avgusta državni tajnik John dopoij je prispel danes kjej. ^ letalom v Denver, Sedjjj^^ ameriški pred- thiligg ^^^"hower na dopustu, jeni • ^ j® sestal z Eisenhower-staujji,poročal o svojih se-kih g ' 'razgovorih in zaključ-feip Predsednikom Južne Ko- Sfinn ^ JUGOSLAVIJI ^UgQgj^ 9. avgusta — V '^nsltiL^P se mudi vodja bri-, ^ee. °r^stov Clement potuje po državi in Vprašanje Jugoslavije ^bisjj . ^esta. Zadnji njegov §ori_ jj? Peljal Jadranu in Črni-^ Črnogorci dali puško. • ^ozn °"^°vino ^ 1955^^ Joseph Kočevar t^dai n Ave. se je isga f-?■ /^^omesečni obisk svo-Gbfa 1^. ® kraja v vas Pod-. pošta Videm pri Do- kjer ima dve sestri . , ^^Up'a " v* * %1 J orodnike, katerih let. Srečna pot h ^Povratek! Va ? ^isa =ta se poro- ^lice Vilcoff in Mr. >>^®rkvi o Poroka jo bila fta \T^r of Perpetual Mr. in Mrs. Tony - ^ca, ki Vodita keglji- do čistke med komunisti. Vlada je objavila, da je bilo deset vidnih komunistov obsojenih na smrt. Stali so pod obtožbo in bili tudi obsojeni, ker da so bili zarotniki in snovali oboroženo vstajo zoper komunistični režim v Severni Koreji; delno pa, ker so bili kot špijoni v ameriški službi. Vlada nadalje poroča, da je več komunistov v zaporih, kjer pričakujejo razprave. Vsi obtoženi in obsojeni so po poročilu vlade svoje dejanje priznali. Med obsojenci so važne osebnosti kot bivši propagandni minister, bivši zunanji minister, bivši podpredsednik vlade in druge važne osebnosti. ZN svarijo komuniste Šestnajst zavezniških držav, ki so aktivno sodelovale v vojni na Koreji, je podpisalo skupno izjavo, da se bodo zopet znajdle na bojnem polju na Koreji, če bi komunisti poskušali s kakimi novimi napadi. Kanadska in britanska vlada sta k tej izjavi dostavili, da bo njihove vojaške akcije narekoval novo nastali politični položaj. Nova izjava generala Clarka Ameriški general Clark se v svojstvu vrhovnega poveljnika na Koreji vrača na Korejo. V demilitarizirani zoni med Severno in Južno Korejo ob 38. paraleli, kot jo sedaj predvideva premirji, vidi general Mark Clark eno od rešitev, ki zna končno privesti do bodoče zedinjene Koreje. General Mark Clark ni preop-timistično razpoložen. Sklicuje se na svoje skušnje, ki ga utrjujejo v tem, da so komunistični predlogi in sklepi neiskreni in imajo vedno dvojni pomen. Sicer pa je na Koreji že organizirana armada južnih Korejcev; politično vprašanje Koreje pa mora rešiti politična konferenca. Koliko ujetnikov pobitih? Ameriški vojni ujetniki, za slišani po ameriških oblasteh posamezno trdijo, da so jim znana pokopališča, kjer je pokopa nih 1,700 do 2,000 ameriških vojakov—vojnih ujetnikov. Ti da so pomrli bodisi naravnost pobiti, ali pa shirali vsled splošnih pomanjkanj. Ujetniki predlagajo, da Zedinjene države dobijo potrebna pojasnila o teh mrtvih, njihova trupla pa naj se prenesejo v domovino. din jenih državah. Iznesla se je celo trditev, da napovedujejo socialno revolucijo v Zedinjenih državah že v bodočih štirih letih. Poslušaj me— pa ne glej me! PARIZ, 8. avgusta—Madžarski politični begunci objavljajo v časopisju vest, da je ena od največjih madžarskih trgovin v prestolnici v T'- -šti rezer-viranr j, ruske državlja- ne. Ta trgovina se nahaja na najbolj prometnem prostoru, prodaja pa stvari, ki sicer po drugih trgovinah niso na razpolago. Prodaja po nizki privilegirani ceni, %#r gre za ruske privilegirane kupce. Politični begunci iz Češke pa enako javljajo, da med Čehi še dalje vre radi zadnje valutne reforme. Čehi delovnega sloja se Dritožujejo nad dejstvom, da imajo tudi pri izmenjavi valute iomunistijpni prvaki prednost. Staro krono zamenjajo ti ve-jaki v razmerju tri stare za eno novo, dočim morajo navadni Zemljani dati za eno novo krono —50 starih. «ce na E:, al ^ ^ Ka jako potova- ***%kx]&bBndno! ha Mladi par se je U jf^tniki—propagandist! komunizma Poleg nekaj slučajev Ameri-kancev vojnih ujetnikov, ki so direktno odklonili povratek domovino, se nadalje navaja, to po zatrdilu vrnjenih vojnih ujetnikov, da je med ujetniki, ki se vračajo v domovino mnogo takih, ki so v ujetništvu postali prepričani komunisti. Severno korejski in kitajski komunisti so jih radi vrnili, dali pa jim na RAZBITO LETALO TRIPOLI, 10. avgusta—Ameriško transportno letalo, ki je vzletelo v Udine v Severni Italije v Severni Afriki v Libiji treščilo na zemljo in se razbilo. Od 24 potnikov je 21 ostalo živih. Prvotne vesti, da je letalo padlo v Sredozemsko morje, niso bile točne. SAM V ČOLNU PREKO ATLANTIKA NEW YORK, 8. avgusta—V pristanišče je prispel 31-letni Anglež Colin Leslie Fox, ki je prevozil Atlantski ocean sam v svojem motornem čolnu, dolgem 23 čevljev. Colin je rabil za pot 87 dni. 80, rojstni dan Splošno poznani Mr. Joseph Smi^ekar iz 13508 Lake Shore Blvd., je zadnji teden v krogu svojih domačih obhajal svoj 80 rojstni dan. Mr. Smrekar je že več let član direktorija slovenske posojilnice St. Clair Savings and Loan Co. Slavljencu izrekajo prijatelji svoje iskrene čestit ke k dogodku ter mu želijo še mnogo let zdravja in veselja Odhod v Californijo Mr. in Mrs. Joseph T. Miklich iz 1204 E. 173 St. sta se preselila v sončno Californijo, kjer se nameravata nastaniti za vedno. Prijatelji jima lahko pišejo na naslov: General Delivery, Paradise, Cal. Graduiral Robert Vidrick, sin poznanih Mr. in Mrs. Louis in Julia Vid rick iz Shawnee Ave., je gradu iral iz John Carroll univerze nakar je prejel čin poročnika in bil poslan v armadno oficirsko logo, da širijo komunizem v Ze- šolo v Fort Eustes, Va. MLADINA—TI SI NAŠ UP IN NAŠA NADA . . . Amerika se zvija v krčih in v programih, kako dobiti zavezništva v azijskih državah in ljudstvih. Kaj potrebuje Indija, Pakistan, Indokina, da jim pomagamo in jih pritegnemo nase! Zakaj velika kitajska socialna revolucija! Predsednik Eisenhower in njegov državni tajnik Dulles opozarjata Amerikance, da je nastopil čas, ko se mora Amerika za Azijo bolj interesi-rati kot pa za Evropo. V Ameriki je bila delegacija visokošolcev in visoko-šolk iz raznih držav Azije, da na licu mesta študira ameriške razmere. Razumljivo je, da so ti mladi študentje in študentke bili nad-legovani z vprašanji, kako je pri njih doma. Visokošol-ka iz Indije je bila bombardirana z vprašanji, kaj je vloga—indijskih slonov doma v Indiji. Torej nič o sto in sto milijonih prebivalstva, nič o socialnih reformah Nehruja, nič o boleznih, stradanju, komunizmu in podobno. Pa je Indijka po receptu, da kakršno vprašanje, tak je tudi odgovor—odgovorila: "Indijski sloni se zelo rabijo kot prevozno sredstvo. V Indiji imamo celo 'slone taxicab—izyoščke.' Ti sloni izvoščki dobijo 42 centov za vsako prevoženo prvo miljo in 21 za nadaljnjo če-trtinko milje. Kei? so sloni veliki, je prostor za njih parkiranje velik. Da pa ne pobegnejo, jih povežemo med seboj—za repe. Da so pa kot izvoščki vabljivi, privlačni, jih pobarvamo kakor je barva oblek v posameznih indijskih krajih." Ameriški študentje in študentke so tem odgovorom Indijke cfelo verjeli. Malenkov je zopet poudaril--mir! Sovjetska zveza ima vodikovo bombo DELJENA MNENJA MED AMERIŠKIMI ZNANSTVENIKI Predsednik sovjetske vlade Georgij Malenkov je govoril dve uri na zasedanju Vrhovnega sveta Sovjetov, ki je zboroval štiri dni, se je zaključil in razšel. Malenkov je trdil: Ni vprašanj, ki bi se ne dala rešiti in ki so med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami sporna, na miren način. Sovjetsko zunanjo politiko preveva ideja miru. Amerika naj ne straši z vodikovo H-bombo, ker jo ima tudi Sovjetska zveza. Največje javno zanimanje v"^ Ameriki je vzbudila Malenkova Iz bolnišnice Mrs. Josephine Kosic se je vrnila domov iz bolnišnice. Še vedno še nahaja pod zdravniško oskrbo in prijateljice jo lahko obiščejo na domu. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, vo-ščilne kartice, cvetlice in darila, ki jih je prejela. Na obisku Iz New Smyrna Beach, Fla., je prišla na obisk v Cleveland Mrs. Elizabeth Haffner. Tu je nastanjena pri sestri Mrs. Mary Starman na 18948 Kenwood Ave., kjer ostane par tednov. Dobrodošla v naselbini, iz katere se je preselila pred več leti! Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Robert in Edna Arko so se zglasile vile rojenice in pustile v spomin krepkega fantka-prvorojenca. Srečni oče se nahaja z ameriško armado na Koreji, mlada mamica pa biva v Wickliffe, Ohio. Tako sta postala poznana Mr. in Mrs. Frank in Frances Arko iz Madisona, O., ki sta pred nekaj leti vodila restavracijo na Babbitt Rd., tretjič stari oče in stara mama. Čestitamo! trditev, da Rusija poseduje vodikovo ali H-bombo. Ali jo Rusija res ima, ali pa gre samo za propagando? Bivši ameriški predsednik Harry Truman n. pr. še vedno dvomi, da bi imela Rusija navadno atomsko bombo, ki vodikovi bombi služi, da rabimo primer atomskih znanstvenikov, "kakor petelin na puški." Brez navadne atomske bombe torej ni vodikove bombe. Tisti, ki verujejo, da Sovjetska zveza vodikovo bombo v resnici poseduje, opozarjajo na sledeča dejstva: ' Sovjetska zveza se je okoristila zunanjih špijonov, da je prišla do atomskih tajnosti. Špi-jonažna služba v prid Sovjetski zvezi je bila organizirana v letih 1943-1946. Vanjo so bili zapleteni Angleži in Amerikanci. Leta 1950 so se začele aretacije teh špijonov, prvi pa je bil aretiran naturaliziran Anglež Klaus Fuchs, ki je bil prijet, stavljen pred sodišče in obsojen na 16 let zapora. Med Amerikanci je znana špi-jonažna družba, kateri sta bila na čelu zakonca Rosenberg, ki sta bila tudi obsojena in celo na smrt ter je bila smrtna kazen, kakor znano izvršena. Ko se opozarja na atomske tajnosti, ki jih je dobila Sovjetska zveza potom imenovane službe Angležev in Amerikancev, se kaže tudi na to, da so prijeti špijoini izdali kot strokovnjaki na atomskem polju in kot aktivni člani angleško - ameriških atomskih komisij, vse atomske tajnosti za katere so vedeli; torej tudi tiste tajnosti, na katerih je bila v nadaljnjih posledicah in raziskovanjih zgrajena tudi ameriška vodikova H-bomba Nadalje se namiguje na znanstvenika Bruno Pontecorvo, ki je leta 1950 izginil neznano kam za železno zaveso, ki pa je bil popre je v Angliji in poznal dotedanji razvoj atomske energije. Smatrajo, da se Pontecorvo sedaj nahaja v Sovjetski zvezi, kateri je postregel z vsemi izsledki znanosti iz atomske energije. Med ameriškimi znanstvenimi in političnimi krogi kot rečeno gredo mnenja narazen. Nekateri trdijo, da Rusija sama zase nima na razpolago potrebnih surovin za produkcijo vodikove bombe. Drugi obratno opozarjajo na to, da Rusije in njenih naravnih zakladov doma in \ satelitskih državah ni podcenje vati. Morda gre le za začetno vodikovo bombo, ki pa se zna končno razviti v pravo uničujočo bombo. Predsednik odšel na dopust Predsednik Eisenhower je odšel na svoj redni enomesečni dopust, ki ga bo prebil v državi Colorado. Bela hiša ni dala o žavah sovjetskega bloka in je ironično omenil Združene države, ki prepovedujejo vstop tujim državljanom, dočim Sovjetska zveza vabi Amerikance v njen teritorij, na katerem da se lahko svobodno gibljejo brez policijskega nadzorstva. Rusija vodikovo bombo, nobenega komentarja. Važno pa je, da se trdi naslednje: Če bi Sovjetska zveza v resnici imela vodikovo bombo, bi to dejstvo vplivalo odločilno tudi na ameriški sistem narodne obrambe. Proti-akcija Amerike bi morala biti hitra. Zakaj da je predsednik Eisenhower odšel mirno na dopust, kakor da se ni ničesar važnega zgodilo v svetu, ko bi sicer moral ostati v Washingtonu in eventualno sklicati aniieriški kongres na izredno zasedanje?! Rusija do drugih držav Predsednik vl^de Malenkov je napadel Severno atlantsko zvezo, ker da je ta zveza glavna nevarnost za svetovni mir. Sovjetska zveza in Združene države se lahko pobotata o vseh vprašanjih, ki so med njima porna, pa porazgovorita brez grožnje z orožjem. Malenkov je obsodil tiste ameriške politike, ki zahtevajo, da se stavijo na Sovjetsko zvezo predlogi v obliki ultimatuma, t. j., da jih Sovjetska zveza ali sprejme, ali pa riskira vojno. Malenkov je opozoril svet in Ameriko, da je Sovjetska zveza močna in nepremagljiva. Malenkov je zahteval, da se komunistična Kitajska pripusti med Združene narode. Sovjetska zveza se pogaja s sosednjim Iranom o vseh spornih točkah, kakor n. pr. o mejnih sporih in o raznih finančnih vprašanjih. Sovjetska zveza je obnovila diplomatske zveze z judovsko državo Izrael v Palestini; ta korak pa ne pomeni, da bi imela Rusija kaj zoper arabski svet, s katerim ima itak dobre odnosa je. Posebno tople besede je Ma lenkov naslovil na Francijo, kateri je dal prav, da se bojuje zoper nemški militarizem in katero je opozoril tudi na dogovor o prijateljstvu, ki je še v veljavi in ki veže Sovjetsko zvezo in Francijo. Malenkov je ostro napadel politiko, da se Zapadna Nemčjia pridruži kot oborožena sila anti-sovjetskemu bloku pod okriljem skupne zapadno evropske armade. Sovjetska zveza ni krvavela, ko se je borila zoper fašizem, da bi sedaj dopustila obnovljeni nemški militarizem. Moskva bo stala v tem vprašanju odločno na strani vzhodno nemške vlade. Malenkov hoče imeti normalne odnošaje z Japonsko, katera se bo podpirala v vseh pogledih da se zopet postavi na lastne noge. Sovjetska zveza bo pomagala pri obnovi severne Koreje. Določila je v svojem proračunu postavko v dolarski valuti 250 milijonov dolarjev, kot pomoč Sovjetov severnim Korejcem Malenkov je zanikal, da bi bila Za evropsko skupnost BONN, Nemčija, 8. avgusta- V nemškem letovišču Baden-Baden so se sestali zunanji ministri šestih zapadnih evropskih držav, ki že sodelujejo pri skupni upravi premoga in jekla in pri skupni obrambi. Te države so: Francija, Zapadna Nemčija, Italija, Luksemburg, Belgija in Nizozemska. Zunanji ministri so izdelali načrt, kako naj se tudi politično združijo omenjene države pod eno skupno suverenost. Ta za-jednica bi imela 150 milijonov ljudi, druge evropske države pa bi kasneje imele enako pristop k njej. Poudariti je, da pri tem ne gre za kako privatno, marveč za uradno akcijo, ker so program izdelale osebe, ki so kot zunanji ministri aktivni člani domačih vlad. S pijanci ven iz prometa! Preteklo leto je bilo radi prometnih nesreč ubitih 38,000 ljudi. Na vsakih 14 minut pade v smrt na tak način en Amerika-nec; 1,350,000 pa je bilo ranjenih ali pet Amerikancev na vsakih pet minut. Vsaj nekaj naj se zgodi: Pijanim voznikom za zmeraj odvzamite licenco—pravijo povprašani Amerikanci. razodetju Malenkova, da ima omejena osebno prostost v dr- OGNJEGASCI— BABICE Trije clevelandski ognjegasci so na poklicanem mestu opravili svojo dolžnost, ko jih je pričakovala še druga nepoklicna naloga. Irene DuRell, ki stanuje na 17511 Park Mount Ave., se je napotila v porodišnico. V avtomobilu so jo prehiteli porodni krči. Irene je bila v družbi svoje sestre, ki je morala ustaviti avtomobil pri najbližnji gasilni postaji, gasilci pa so pomagali pri porodu. Mati in novorojenček sta bila nato prepeljana v bolnico, njihovo stAnje je dobro. ČAJ—NARODNA PIJAČA NEW YORK, 8. avgusta — Povpraševanje po čaju narašča; tudi uvoz čaja v Zedinjene države narašča. Lansko leto je na-rastel za 12%. Lansko leto se je popilo v Zedinjenih državah eno milijardo čaš čaja več, kakor pa je bil to slučaj leta 1951; 2,200,000 vrčev za kuhanje čaja gre vsako leto na novo v amerir ške kuhinje. V 15 letih bo čaj najbolj priljubljena narodna pijača v Zedinjenih državah in bo potisnil vstran uživanje kave. AMERIKA—160 MILIJONOV LJUDI WASHINGTON, 9. avgusta— Avtomatični števec, ki sešteva rojstva v Zedinjenih državah, bo danes dopoldne pokazal na številko 160 milijonov. Toliko imajo na današnji dan Zedinjene države prebivalstva. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST it ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEndeison 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.0C - 6.0t _ 4.0C For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemake države); For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) -«12.00 - 7.00 - 4.5C Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 DEMAGOGIJA SE MAŠČUJE (1) Včasih beremo in slišimo izraz, da kdo posnema noja Kaj je politika noja? O njem se trdi, da tam v afriških puščavah, ko sluti vihar, skrije svojo glavo v puščavski pesek in misli, da se bo s tem v celoti rešil. Politiko noja je igral republikanski kongres, ki se je ravnokar odgodi na 6. januar 1954. Če in ko se konča zasedanje kongresa se politično življenje sprašuje kakšne so bile pozitivne in negativne strani ameriškega političnega življenja, ki ga predstavlja ravno kongres. Ce pogledamo z notranje političnega vidika vse re zultate, moramo odkrito priznati, da so republikanci, ki so po dvajsetih letih opozicionalne stranke dosegli fede ralno oblast, igrali politiko noja. Nobenega velikega vpra šanja niso do dobra obdelali. Da pa se je nekaj zdelo, ko da hočejo začeti, so ustanovili razne odbore in pododbore so že v obstoječih odborih razpravljali in zasliševali, toda preko vsega tega niso prišli. Politično vzeto lahko imenu jemo zasedanje 83. kongresa politiko čakanja, politiko pre mir j a, politiko letargije, z drugo besedo, popolne nede lavnosti. Pokojni senator Robert Taft seje večkrat sam pritoževal, da delo v kongresu ne gre izpod rok. Ne more mo trditi, da radi tega ne, ker bi republikanci zlasti z zve zami z južnimi demokrati ne imeli zadosti zaslombe tako v spodnji zbornici, kakor v senatu. Tudi v odnosa jih Belo hišo je še kolikor toliko šlo po potih kompromisov Predsednik Eisenhower se je ravnal po taktiki čakanja Naj se izgovorijo vsi na skrajnih krilih, tudi oni v sredini potem pa bo zavzel neko posredovalno vlogo in bo gotove ideje celo prikazal kot svoje. Eno moramo priznati republikancem, da so bili zelo hitri, kadar je šlo za podporo takozvanega zasebnega ka pitalizma in zmanjšanja podpor federalne vlade tam, ko je šlo sicer za ameriško socialno skupnost. Naravne zaklade —ležišča petroleja so dali nazaj posameznim južno zapad nim zveznim državam, da jih skoriščajo po principih za sebnega kapitalizma. Ti zakladi so bili po demokratski za misli namenjeni splošni ameriški potrebi, naj prvo šolam nato, če bi se pokazala kaka druga skupna potreba, pač tej! V kolikor pa je šlo za splošno socialno skupno stvar smo videli: Zamisel stanovanjske akcije, da se ameriška mesta očistijo, propale beznice kot leglo zločina in bolezni od pravijo, ljudje pa spravijo v dostojna stanovanja, je bila obsojena na smrt. Ideja demokratov, da naj ameriška vod na sila, ki končno služi tudi produkciji električne ener gije, bo pod federalnim nadzorstvom, je bila pokopana ker naj se da v izključno skoriščanje privatne iniciative po republikanski razlagi privatnemu kapitalu. Republikanci so ukinili tako imenovane kontrole: Kontrole cenam, kontrole najemninam in kontrole mezdam. In posledice? V stanovanjskem vprašanju, kar se tiče najemnin, jih trenotno še ne moremo otipati z roko. Kar pa se tiče cen življenskim potrebščinam, jih čutimo z vso realnostjo na lastni koži. Cene so dosegle višek, kot ga ne beleži ameriška zgodovina, niti ne v vojnih časih. Volilna parola republikancev je bila štedenje v federalni upravi in p^rnitev'vrednosti ameriškemu dolarju. Ce je federalna vlada ukinila nekaj kreditov, pa se kljub temu nadalje zadolžuje in se je zadolževala, potem stojimo pred nekim vprašanjem, ki se nam zdi kakor uganka. Nekaj postavk se je v federalnem proračunu črtalo. Ste-dilo se je v narodni obrambi, štedilo pa tudi pri ameriški pomoči tujini. S tem se je črtalo nekaj milijard in ameriški predsednik Eisenhower je s svojimi tajniki člani federalne vlade trdil, da gre Amerika na pot zdravega gospodarstva. Ce je gospodarstvo zdravo, potem se ne zadolžuje. Morda pride do slučajne potrebe, da je nekaj dolga potrebnega. .Gospodar pa, ki najame dolg, ravna pri tem s skrajno previdnostjo. Ameriški dolgovi so nastali kot posledica prve in druge svetovne vojne in pa znane depresije. Pred prvo svetovno vojno so znašali komaj eno milijardo dolarjev. Ta vsota za Ameriko ni pomenila ničesar. Administracija demokratov, ki so imeli breme, da nosijo vse težave prve in druge svetovne vojne, je nujno zabredla v javne dolgove. Tudi so bili oni tisti, ki so morali reševati depresijo. Ko je bivši predsednik Truman zapustil Belo hišo, je bilo kljub korejski vojni državni dolgov okrog 263 milijard dolarjev. Tendenca federalne vlade pa je bila, da se dolgovi plačujejo. In pod republikanci? L.C. Družabni sestanki Svob. Slovenk št. 2 SDZ CLEVELAND, Ohio —Članice društva Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ smo pred nekaj meseci uvedle nekaj novega — namreč popoldansko sejo ali družabni sestanek, kar je zelo lepo uspelo. Vsaki mesec seveda imamo našo redno mesečno sejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., tekom meseca pa se enkrat snidemo pri kateri članici. Za vsako družabno sejo ali sestanek si zberemo drugi kraj. Naš prihodnji družabni sestanek se torej vrši v torek, 11. avgusta pri naši članici Jo-hani Bricelj na Babbitt Rd., Euclid, Ohio. Vabljene so vse članice, ki so rade v veseli družbi, da pridejo. Ne bo vam žal. To bo naša že četrta družabna seja ali sestanek. Prvo smo imele maja meseca pri naši tajnici Josephine Petrič na E. 225 St. v Euclidu Ohio. Petričevi imajo jako lep dom poleg jezera v zelo lepi okolici. Drugi sestanek je bil pa pri naši članici Agnes Žagar na 19270 Newton Ave., Euclid, Ohio. Ko smo stopile iz avta, smo zagledale krasno cvetje, zdelo se nam je, da so se vse cvetlice obrnile k nam in nas pozdravile. Ta krasen dom je okoli in okoli obdan s cvetjem. Vso čast Žagarjevim in hčerki! Tukaj smo pa bile presenčene. Ravno isti dan je bilo 45 let, kar sta Žagar jeva bila poročena! Sestra Žagar nas je izvrstno pogostila s pomočjo sestre L. Belay. Prav tako je bilo kakor na kakšnem banketu. Hvala lepa obema, Žagarjevim pa želimo še na mnoga leta zdravja, sreče in zadovoljstva! Naš tretji sestanek pa je bil na domu naše članice Josie Ška-bar na 22801 Ivan Ave., Euclid, Ohio. Tudi Škabarjevi imajo krasno hišo, okoli in okoli obdano s cvetjem in zelenjem. Ko smo stopile iz avta, nas je prav prijazno sprejel Mr. Skabar in hčerka Josie. Mr. Skabar nam je razkazal vse okoli hiše, ogledale smo si razne cvetlice, tudi figovo in orehovo drevo nam je pokazal, kar je tu redkost! Ko smo si vse ogledale, pa pride sestra Skabar in nas povabi v spodnje prostore njih hiše. Tu nas je pogostila s pravo polento, prašičjo pečenko, domačo solato in drugimi dobrotami. To je bila zame prava ohcet—rojena sem namreč v Gorici, kjer je prava polenta doma! Prav prisrčna hvala sestri Skabar in družini za tako prijazno postrežbo in gostoljubnost. Ne bomo tako hitro pozabile! K temu želim pripomniti, da je namen teh družabnih sestankov ta, da se po domače pogovorimo med seboj, malo pozabavamo in se nekoliko razvedrimo in nasmejemo, ker smeh je pol življenja. Pa tudi za to, da si ogledamo krasne^vrtove in cvetlice naših članic, ki so sedaj v najlepšem cvetju. Ne vem, če je katera brala v časopisu, kjer je urednik "Nove Dobe," Mr. Terbovec zapisal pod naslovom "V sezoni poletnega cvetja," tale odstavek: "Pisec teh vrstic nima niti kvadratnega čevlja lastnega vrta, toda uživa prelesti poletnega cvetja kadarkoli mu čas dopušča; cvetje ga pozdravlja iz domačih vrtov, mimo katerih hodi, iz skrbno negovanih gred v javnih parkih in iz polj in poljan podeželja, kjer narava sama goji svoje ljubljenke v razvedrilo vseh, ki pridejo mimo. Pol življenja bi mi bilo odvzetega, če ne bi mogel vsaj včasih uživati teh krasot." Torej, drage članice, pridite, da se razvedrite in da z nami uživate krasote narave, ker to je "pol življenja." Sedaj pa še nekaj o naši članski kampanji. Odkar se je začela tekoča članska kampanja naše organizacije, se naša tajnica trudi, da bi vpisala kar največ novih članic! Zato, članice, potrudite se, da vpišete vsaj vsaka po eno članico, da bo naše društvo ob zaključku kampanje ponovno v vrstah onih, ki so storile svojo dolžnost. Pa boste tudi deležne lepih nagrad! Torej, na delo! Mary Somrak, blagajničarka. Zahvala Dne 12. julija je bil velik praznik za spodaj podpisana, zato želiva malo opisati, kaj sva doživela. Zbrala se je množica ljudi, naših prijateljev od blizu in daleč. Vsi so prišli z enim namenom, da počastijo z iznenade-njem naju za najino 25-letnico zakona. To je bil v resnici "surprise," na katerega ne bova nikdar pozabila. Bilo je krasno vreme. Videlo se je vesele obraze naših sosedov in prijateljev iz Clevelanda, Thompsona, Leroy, Montville, Painesville, Madison, Fairport in Hambden. Pa tudi Mr. in Mrs. John Peterka iz Floride sta bila navzoča. Vse to se je vršilo na naši farmi. Ne moreva popisati občutkov v najinih srcih, ko so vreli ljudje skupaj in odkritosrčno voščili še na mnogo srečnih let! Seveda, sva vse povabila na najino 50-letnico. Da poveva, kako se je začelo Sedeli smo zunaj pri mizi, ko smo zaslišali mnogo trobenja na cesti 86. Čudili smo se, kaj se mora zgoditi tako nenavadnega na deželi, pa vidimo, da je ne-dogledna vrsta avtomobilov, ki se počasi pomikajo naprej in— zavila je vsa procesija proti nam na dvorišče. Kakor bi me s kladivom po glavi, se mi je posvetilo v glavi—najina 25-letni-ca. Poskusila sem zbežati v hišo, da se malo preoblečem, pa me noge niso nesle, kar prikovana sem bila na mestu. Smejala in jokala sem, vse obenem. Neizmerno veselje in ponos me je obdal, ko sem videla toliko prijateljev, ki so vsi nama voščili srečo za vse življenje. Srčna hvala vsem skupaj in vsakemu posebej. V %uhu stisnem roko v zahvalo' in z željo, da se še mnogokrat snidemo Z JUGOSLOVANSKE CONE STO ikuieta sta z vilami ujela delfina Cetin Lazar in Debernardi Jakob iz Salare sta delala na i;olju ob zalivu v Škocijanu pri Kopru. Kai sta opazila velikega aelfina, ki se je pognal iz vode ler pri tem nasedel na plitvini. Hitro sta se oborožila z vilami m šla nad zverino, ki je bila brez vode skoraj brez moči. Po nekaj minutah sta ga premagala, na-!,ar sta ga navezala na vrv in odvlekla na suho. To ni bilo posebno lahko, saj je bil delfin dolg J.va in pol metra ter je tehtal nad sto kilogramov. Delfina sta nato naložila na amion ter se šla z njim poba-hat. Seveda je bilo dosti zbadljivk na račun ribičev, ki jim Aelfini pogosto trgajo mreže, pa jim ne morejo do živega, kmetom e je pa nastavil kar pred vile. Ker je za vsakega ujetega delfi-la določ(!na nagrada, bosta tudi ba kmeta prejela nagrado 1500 dinarjev. Nove hiši' Ankaranu Kmečke družine v Ankaranu 0 se nedavno vselile v novo stanovanjsko naselj«,-ki je bilo grajeno z denarjem okrajnega judskega odbora. Naselje so gradili z namenom, da bi se 1 m bolj uspešno obdelala tam-kašnja meliorirana zemlja. Ob- inski odbor Koper-okolica, ki je lastnik teh stanovanj, je dodelil štiri izmed teh hiš kmetijski zadrugi v Ankaranu, štiri zadrugi v Šmarjah, eno pa Zavodu za lijo. pospeševanje gospodarstva v Kopru. Zadruge bodo za stanovanja plačevala mesečno najemnino, po 20 letih pa bodo postale lastnice hiš. Dve zlati poroki 7. junija sta praznovala v Ligu nad Kanalom zakonca Anton in Frančiška Berdon zlato poroko. Krepka in zdrava sta dočakala Anton 74 Frančiška pa 72 let. Od šestih otrok in številnih vnukov sta imela srečo na dan zlate poroke pozdraviti v svojem družinskem krogu le eno hčerko z vnukom. Med narodnosovobodilno borbo je bila Berdonova samotna domačija tik ob Idrijci in tik sedanje državne meje varno zatočišče partizanov, ki jim je Berdon pridno pomagal in jih podpiral. Po vojni je prvi vstopil z vsem imetjem v obdelovalno zadrugo. Zlatoporočena, ki sta med domačini zelo priljubljena, sta ob svojem lepem jubileju prejela nešteto čestitk. Tudi zakonca Ivan in Marija Janežič iz Podrage že petdeset let skupno vozita-ta "prešmenta-ni zakonski jarem." Svoj zlati jubilej sta praznovala v krogu svojih sinov in vnukov, ki jih je toliko, da je bil fotograf kar v zadregi, kako bi vse spravil na sliko. Zlatoporočena sta še tako čila in mladostna, da bosta prav gotovo še dolgo vrsto let vozila svoj "jarem," kar jima tudi vsi znanci in prijatelji iskreno že- Nepojasnjeni pojavi v naravi Moderna znanost je pojasnila že mnogo zagonetne pojave v naravi in vzroke istih, toda milijone jih je še nerazrešenih. Vidimo in beležimo jih, toda vzrokov in načinov ne poznamo; kaj je za njimi, kako se izvajajo, ne vemo. V neštetih primerih znanstveniki samo ugibajo, pa pošteno priznavajo, da je samo "morda" tako kot oni sodijo. Na primer, vsi poznamo selitve ptic na jesen od severa proti jugu, na pomlad od juga proti severu. Kako ptice prele-tijo tisoče milj nad neznanimi kraji in morji do določenih prezimovališč in spomladi spet nazaj v kraje, kjer so se izlegle? Vemo, da se take selitve vršijo leto za letom že stoletje in tisočletja, toda zakaj in kako, znanstveniki samo ugibajo. Sličnih nepojasnjenih pojavov v naravi je mnogo in eden med njimi je periodična selitev nekih severnoevropskih glodavk le-mingov (lemmings). Te rjave kakšnih pet palcev dolge glo-davke s kratkimi repi sličijo nekako malim hrčkom in živijo v mrzlih krajih Švedske in Norveške. Hranijo se s travo, mahom, pritlikavimi brezami, lišaji in koreninami raznega rastlinstva, ki tam eksistira. V tistih nego-stoljubnih krajih redkokdaj pridejo v stik z ljudmi. Toda v razdobjih petih in desetih let se te male glodavke začnejo seliti proti zapadu v ogromnih, milijonskih čredah. Spoto ma uničijo vse, kar je zelenega in ne zadrži jih nobena zapreka. K sreči so tisti kraji redko naseljeni, tako da poljedelstvo ni preveč prizadeto. Potujejo nevz- ŠKRAT vedno tako veseli in praznični ^ držno proti zahodu preko gora, pri enem ali drugem prijatelju. Kar ne pozabite na naju ter bova skušala biti v vsakem slučaju z vami vesela. Z zvestimi prijatelji si želiva deliti veselja in žalost. Vsem, ki so pomagali napraviti tako pomemben dan in se niso udeležili, srčna hvala stokrat. Posebna hvala gre Mrs. Anna Klančar, ki je to začela in potratila cel teden njenih počitnic v namenu, da nas razveseli. Hvala najinemu edinemu sinu Tonetu, ki je bil kregan vsaki dan kot hodi, da ni nikdar doma in tudi ne spi, ker dela ponoči v tovarni, podnevi pa je treba spraviti seno, ker farmarji smo zaposleni in seno se mora sušiti, kadar sonce sije. Enako tudi vsem drugim, ki so se tako trudile: Mrs. Rose Miller, ki je bila moja tovarišica pred 25. leti, in tako tudi na srebrni poroki; Mrs. Julia Makuc, Mrs. John Japel j in družini, Mrs. Betty Sernel, Mrs. Anton Sernel, Mr. in Mrs. Frank Vidrih in hčerki Irene, Mrs. Frances Leskovec, katere so se vse potrudile, da je bil dovršen party za stare in mlade. Imeli smo tudi godbo, da smo poskočili nekoliko, čeprav v stali, kjer je dišalo novo seno. Narava se je veselila veselih ljudi isin nam pustila nepozabni spomin, kar Bog plačaj vsem stotero! Vas pozdravljava vse skupaj! Anton in Jennie Sat<*j, R. D. 2, Thompson, Ohio. Zbor Slovan EUCLID, Ohio—Počitnice gredo svojemu koncu. Naš Tone Šubelj pravi, da se je malo oddahnil in tako pa tudi njegovi pevci. Zato se prav vljudno vabi vse pevce zbora Slovana, da se gotovo udeleže prve vaje, ki se vrši v torek, 11. avgusta, in sicer točno ob 8. uri zvečer, čas gre hitro naprej in se moramo požuriti, da se pripravimo za koncert, kateri se vrši v prosti naravi v nedeljo, 23. avgusta na farmi SNPJ. Na ta dan nas bodo naši prijatelji prav gotovo obiskali, kakcfr je zadnjič zapisala Mrs. Jesenko od zbora Triglav. S pevskim pozdiavom Frank Kupt rt. rek in otokov in, ko pridejo do morja, se spustijo v vodo in plavajo proti zahodu ,dokler ne utonejo. Prvim sledijo nadaljne črede in izvršijo samomor v morju. Na njihovem romanju proti zapadu jih neštete tisoče pogine in podlasice in krokarji in sove imajo večmesečne gostije. Mno-gokje tudi utonejo v studencih in potokih in jih okužijo. Toda selitev se vrši naprej, ne glede na vse zapreke, dokler preživele živalce ne utonejo v morju, plavajoče proti zahodu. Manjše selitve teh glodavk se ponavljajo vsakih pet let, večje pa vsakih deset let. Zdi se, da se v določenih razdobjih te glodavke tako razmnožijo, da domovinski kraji nimajo dovolj hrane za vse, pa se odvečne črede odpravijo proti zahodu. Zakaj gredo proti zahodu in zakaj skušajo preplavati morje v zahodni smeri, nihče ne ve. Istotako nihče ne ve, zakaj se nekatere teh glodavk odločijo za potovanje, druge pa ostanejo "doma." Znanstveniki ugibajo, da je morda vpliv periodičnih sončnih peg odgovoren za večjo razmno-žitev teh glodavk ali za zmanjšanje rastlinske hrane ali za oboje, pa mora odvečno število živali na pot. Nerešeno je tudi vprašanje, zakaj potujejo živa-lice strogo proti zapadu in neiz-gibno smrt v morju. Ali je bila tam v davni preteklosti suha zemlja, kamor -se je po potrebi izseljevala preobilica lemingov? Ali je to nepisan program in način narave, da v določenih razdobjih s potopom uniči stomili-jone teh glodavk v svrho, da imajo ostale dovolj hrane za preživljanje? Znanstveniki še niso mogli točno odgovoriti na ta vprašanja. Vsekakor je primer periodičnega samomora lemingov tipičen vzorec tisočerih tajnosti narave, ki jih moderna znanost še ni mogla razrešiti. —NEW ERA. glasilo ABZ Trasiranje železnice Fele in Toni sta bila brezposelna. Da bi si krajšala čas in dobila kaj za pod zob, sta šla v okolico in kar po svoje trasirala železnico. Povsod, kjer sta opazila ljudi, sta zabijala v zemljo količke in pri tem delu pokala gromozansko resne obraze. Ko sta prišla do neke večje kmetije, so jima iz kuhinje zadišali zabeljeni žganci. Pomembno sta se spogledala, vstopila v kuhinjo, se nekaj časa pred začudeno gospodinjo ozirala P" njej, vzela iz torbice pripravljen koUček in ga poleg samega ognjišča zabila v ilovnata tla. "Gaspudi, kaj pa tu pamin' je z zanimanjem in očividnim strahom vprašala gospodinja. "Ajznpuon bu šau ta skuz, je važno odgovoril Fele. "Jemenes, pa glih skuz kuhne, ka je ži tak tak drejo vajni, de nimam kam marejn® za pastaut, zej baste pa aniznpuon napelal," se je branila gospodinja. Pravijo, da sta se Fele in To^ dala' pregovoriti in da sta zara zvrhane sklede dobro zabel]®' nih žgancev uvidevno prestavil® količek za hišo. Čas mine Veronika je- vnovič dopo^®' dovala možu: "Nimaš pojma« Miklavž, kako obupani so bi vsi moški, ko sem tebe vzela. Miklavž je pokimal: "Da, ve^j Ravno včeraj se je spet por' neki doktor, ki se je takrat r^di tebe ustrelil." i odlo- Marljiv študent —Zdaj sem se dokončno ločil, da bom delal izpit v sep tembrskem roku . . . —Vendar enkrat! —. . . samo letnice še nise določil. Diskusija —Kako pa je kaj govoril " ne snoči na sestanku? . —Slabo! Prvič je govor drugič ga ni dobro bral in jič ni bilo vredno branja, kar bral. ■i Ne velja za vse —Cujte, sprevodnik, ali dam otroka v avtobus? —Dokler ne dovolim, ne te! —Kaj tisto niso otroci, že notri ? —To pa so otroci mojih srn®' ki 90 cev; Tako Oglatojte v Enakopravnosti je —Danes sem se skregal z rektorjem. Ce ne prekliče svo izjave, prvega sploh ne pi'^ v službo. , —Kaj pa ti je rekel takeg&^^ —Naj si do prvega novo službo. Orientalska Živel je bogat, toda zme' godrnjav mož. šel je neko® trgovcu z sužnji, da bi j® f ifl toda k® dar se smeje, ne pokaže zob. K sužnjo. Deklico, ki mu j® jala, si je natančno nato dejal: "Lepa je, ''y'jgpih VC"' "Nič zato," odgovori "V tvoji hiši se ne bo nikoli s jala." + Tolažba Jaka pride od daleČ f svojega težko bolnega v bolnšinico. Celo uro §g tolaži. Ko je le treba iti, # enkrat stisne roko: . "No. Gustl, pa zdrav K pogrebu bomo pa že vsi šli!" ENAKOPRAVNOST BTRAN 3 IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1953 Ameriško jugoslovanski cenler" na Recher Ave. Žagar; pod-df(w no_; ,o Susnik; tajnik An-% 1 18508 Shawnee Ave., Kirchtr ii ' blagajnik Theodore panči^. zapisnikarica Gusti Zu-odbor: John Gerl, BarkoZk ' BostjanCie in John Frank wV' gospodarski odbor: Tegel in fpredsednik, Frank odbor- p, Godec; publicijski % in" Rupert, Gusti Zupan-torji' T!^ , Ogrin; ostali direk-%, Praif^ Derdich, Frank Segu-Senikml^ Gorjanc in Josephine pan, kp i John žig- ^Wvešpv fir ? oskrbnica Mary Seie ^ 1-3822. " "»esecu Ib%o^^i tretjo sredo „ * ^Wniola Hive" št. 493 L TM Mary Bolta, ''^^dsednj^^ ^sephine Stwan, pod-%vna vnrt^t Christine Glavan, du-!)r%ii;°%Gl]ica Mary Tekaučič, krica Mary Mahne, vra- %ry Voeoi ® Zigman, stražnica Wni«^' ^^Pisnikarica in tajnici oddelka Julia Brezo-?«B5na St., EN 1-4758, fi-1287 E i Pauline Debevec, pice:{v,„ ^ St., IV 1-2048, nadzor-1® Paulin Ursula UnetiC r^bdnist Stampfel; zastopnici za Julia ^ Josephine Stwan Brezovar.' Jvsako prvo sredo v Clair St. 1 SND na St. ^ve., ob 7.30 uri. "C, • ^ ^ Tent" it. 1288 T. M. »ar, ^^^'■edsednik Thomas Mli-^PW^Gdnik Joseph Babnik, S John v-'^oseph Sušnik, taj- f'ke, zT^i^vcar, blagajnik Louis ^rni oij^^l^ar Ivan Babnik, nad-^%an in tf" Joseph Skuk, Anton 1 Thnm 'i Praust, bolniški od-Mlinar, John Grbec in ?'cv odborniki za otvo- T®- Paul Praust, Anton ,%le .°^Gph Drobnich, Frank M ^ SuvJf Debelak, vratarja: i?Pnika i Frank Meserko, -za-Tavji^^ .Klub društev SND, Sejg in Joseph Babnik. v vsako četrto nede- 0 Clair v Slov. nar. domu na (lopoldn' ^t. 1, ob "Ci * . ^edserin-?®^" št. 126 SNPJ »iu^®dniwLouis Smrdel, pod-Edward Branisel, taj-Av ^ac ^abrenja, 22100 Ivan VaL ' zapisnikar felaž No- ^m^%eli T^' blagajnik Frank U v °hn Pire, nadzorniki: ^ Vi,;"''etich Victor Gruden, p,,J^ mladinski reditelj V>niki- (KorenčiC), ml., ®velanH., .Slovenski zdravniki . Sprg. »n okolici. (d 16. do ft ^rosta ^^G od rojstva do 16. Odi^Srade ,^ travniška preiskava ^ »ovo članstvo v oba tretjo nedeljo ■»T. "O 9. uri v SND na St. "Coll- * »nwoodske Slovenke" Bo^edsedr,;®^- ^2 SDZ Fannie Brezovar, Isee i^ose Koncilja, taj- Ave .^ickovic, 19612 Chero- ive laeiz unero- I'W; jy 1-6500. blagajni-Hal ^Pisnil ^on^sich, 693 E. 160 5„^rr^cl"'karica Rose Šimenc, Gtn. 3. Ma5 Sedaj, pred- Jl. Cernigoj in Alice vsako drugo sredo • ob 7 vn °Y- domu na Holmes '••^0 uri zvečer. št. 450 SNPJ V°®eph MaCarol, pod-J^odie ^77 tajnica tel. E. 239 St., Euclid, ^Cx^artWi^ blagajnik mIkAČ, ' zapisnikar John Sti' • odbor: Frank WL^astoDn;5^''tin, Andrew Yer-SNpV ^ Clevelandsko Olg. A Frank Habič, za vS'^ol in'v?" Safred. Jo- ^ % J?'' fotrtck Ob >V4 a.t I'vl, »■' .. 'av/.^" Hechsr aS A':""", p«" zaoiwt' blagajnik Ifl i^adzn^^ Mary V^'^dsednTk' J^bor: Fred Zajec. ' Segulin Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. "Kras" št. 8 SDZ Predsednik Joško Jerkich, 19091 Naumann Ave., podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, blaga j ničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Ave. "Lipa" št. 129 SNPJ Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Joseph Terbovec, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in Joseph Fili-pič, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne. * Klub "Ljubljana" Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorni odbor: John Ludvik, predsednik, John Oshaben, Joseph Susnik, zastopniki: za Klub društev AJC Louis Zgonik, Frances Zajec in Mary Medvešek, teta Frances Rupert, stric Joseph Plevnik, maršal Louis Starman, kuharica Frances Go^janc. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. "Lunder-Adamič" 51. 28 SNPJ Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor; Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND. ■K "Loška dolina" Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blaga j nik-zapisnikar John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovsek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na' Holmes Ave. Frank Znidarsič in Gasper Knafelc. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. * "Mir" št. 142 SNPJ Predsednik Anton Bokal, pod-predsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki; August Syetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki; dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave. ■K "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič tajnica Josie Zakrajsek, blaga j niCarka Helen Mikus, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice" Katie Bradach, Jennie Skuk in Josie Krasovec, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik m Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Artel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen '^'s^e se vršijo vsak P^vi. Četrtek v mesecu v starem poslopju SNU na St. Clair Ave. -K "Naprej" št. 5 SNPJ Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebcl, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki; Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire. . Seje se vršijo vsako prvo nedeno v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. * "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ Predsednik Andrej Tekauc, pod-oredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki; Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave. * "Napredek" it. 132 ABZ Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 4-33595 Morris Dr., Willoughby, O., tel. WI1-loughby 2-4359, blagajničarka An-tonia Tanko, zapisnikar Frank Se-šek, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter. Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na nedeljo, se pobira na 26. -K Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk Predsednica Anna Zaic, podpredsednica Fani Henikman, tajniea-blagajničarka Marion Bashel, 18913 Cherokee Ave., tel. KE 1-2173, zapisnikarica Theresa Gorjanc, nadzornice: Frances Francel, preased-nica; Rose Paulin in Rose Sanabor, prosvetni odbor; Paula Prudič, An-tonia Tomle in Mary Dacar, poročevalki; Theresa Gorjanc in Mary Vidrich. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ■K Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blagajničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay. Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. "Krožek št. 3 Prog. Slovenk" Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdicb, tajni-ca-blagajniCarka Elizabeth Matko, 330 E. 260 St., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: Frances Julyia, Frances Gorjanc in Angela Ogrin, poročevalka Vera Potočnik. Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. "Podr. št. 5 S.M.Z." Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 PL, tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in Frank Petkovšek, zastopniki za Federacijo: John Sever, Frank Brancel in Frank Petkovšek, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar. Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave. "Ribnica" št. 12 SDZ Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph Sankovič, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 E. 75 St., nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Lun-der, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center Frank Wirant in John Vi-rant, za S. N. čitalnico Louis Mr-har, za Sans Joe Champa. Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer. "Slov. nar. dom" na St. Clair Ave. Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrich, nadzorni odbor: John Pollock, Leo Poljšak; Josephine Zakrajšek, Anton Wavpotich in Frank Ilersich; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Joseph Okorn, Janko N. Rogelj, Frank Virant, Joseph Fifolt, Stanley Dolenec in Josephine Stwan. Namestniki: Andy Turkman za tajnika; Max Traven za podpredsednika, Andrej Tekavc za blagajnika, John Lekan za zapisnikarico. Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v navadnih prostorih. ■K "Sv. Ane" št» 4 SDZ Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1414 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. -K "Svoboda" št. 748 SNPJ Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisni; karica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in T. Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ; Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel. Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd. "Svob. Slovenke" St. 2 SDZ Predsednica Nežika. Kalan, pod predsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petrich, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Josephine Razinger. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; poročevalka Rose Alden. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer. * "Sv. Ano" St. 4 SDZ Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsediiica Jennie Stanovnik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104 blagajničarka Josephine Orazem Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na S*. Clair Ave. "Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Geromi, tajnica Cecilia Subel, zapisnikarica Antoinette Wichich, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalo-kar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult. center, za SANS in čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pevski zbor "Slovan" Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar Ciril Ozbič, arhivar Joseph Ivančič, nadzorni odbor: Joseph Vičič, Frank Urbančič in Ludvik Oster, pevovodj^ Anton Schubel. SI. Clair Rifle and Hunting klub Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peter ca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramar, predsednik, Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. "Waterloo Camp" št. 281 W.O.W. Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, straža Peter Bukov-nik, nadzorniki: Frank Stiipar, Valentine Malnar in Frank Stupar. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji. "Waterloo Grove" št. 110 W. C. Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Emma Jane, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 E. 173 St., KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd. "Washington" št. 32 ZSZ Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič. Seje se vrše vsak četrti petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. "ženski odsek farme SNPJ" Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1;4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer. 'Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ Predsednik John Koss, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Frank Mišič in Mary Segulin. Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. 'Združeni bratje" št. 26 SNPJ Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebelj, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar Joiin Kikel, nadzorniki: John Kikel, John Zaman in John Krebely. ~Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. PRODA SE Naprodaj je električna ledenica Westinghouse izdelka, ki je v zelo dobrem stanju. 6 kub. čevljev. Cena samo $60. Vpraša se na 21950 Ivan Ave., RE 1-7011 TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se iz-telilo, dofiim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vaiim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba im»V. določenega dogovora. Njegov naslov je Dr. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod samo na Eatt 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 z), do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK BARBARSTVO v svojem lanskem govoru v Gorici je italijanski ministrski predsednik omenil tudi položaj slovenske narodnostne manjšine v Italiji in v zvezi s tem izjavil, da so Slovenci lahko srečni, da živijo v Italiji, ker imajo baje vse demokratične pravice. Kakšne so te "pravice" jasno kaže zadnji teroristični bombni napad na slovensko srednjo šolo v Gorici. To zadnje barbarsko nasilje je le člen v verigi surovih povojnih izpadov narodnostne nestrpnosti proti Slovencem in potrjuje, da se iredentisti niso odrekli nekdanjih metod fašističnega teroriziranja Slovencev. Žalostna statistika, ki obenem prepričljivo ilustrira današnji nevzdržni položaj Slovencev v Italiji, kaže, da je bilo v povojnih letih v goriški in vi-demski pokrajini devet sodnih razprav proti antifašističnim borcem-partizanom, štirideset fizičnih napadov na zavedne Slovence in dvanajst bombnih napadov na sedeže slovenskih organizacij, na domove zavednih Slovencev in slovenske prireditve. Začelo se je z eksplozijo' bombe na slovenskem ' planinskem plesu v Gorici in nadaljevalo z večkratnim bombnim napadom na trgovino slovenskega trgovca Korena v Gorici, s požigom sedeža Demokratične fronte Slovencev za Beneško Slovenijo v Sent Petru Slovenov itd., da sploh ne govorimo o stalni strupeni protislovenski in protijugo-slovanski gonji v italijanskem šovinističnem tisku. Barbarski napad na slovensko šolo je le naravna posledica današnjega ozračja skrajne šovinistične zagrizenosti, ki so ga s svojimi dosedanjimi proti-jugoslovanskimi izpadi umetno ustvarili goriški šovinisti. Obenem pa je to logična posledica sedanje politike rimske vlade, ki noče Slovencem priznati najosnovnejših pravic in s tem daje potuho iredentističnim ekstite-mistom za oživitev nekdanjega fašističnega nasilja nad Slovenci. Slovencev v Italiji ni nobeno izzivanje po letu 1947 tako razburilo in ogorčilo kot ta zadnji teroristični atentat in zato slovenska javnost v Italiji odločno zahteva, kakor je poudaril v protestni brzojavki De Gasperi-ju pokrajinski svetovalec in sekretar DFS v Italiji, Viljem Na-nut, naj rimska vlada stori vse, da se podobna teoristična dejanja ne bi več ponovila. Za dosego tega cilja pa ne zadostuje le hinavska obsodba tega dejanja, kot je to storm goriški župan Ber-nardis, temveč so nujni ukrepi, ki bi ustvarili ozračje strpnosti in v kali preprečili take izpade. Prvi in osnovni korak v tej smeri bi bil, da rimski oblastniki po petletnem odlašanju že enkrat priznajo Slovencem vsaj tisti minimum pravic, ki jim jih zagotavlja mirovna pogodba z Italijo in celo sama italijanska ustava. To pa pomeni, da priznajo slovenskim šolam že tolikokrat zahtevano avtonomijo, prenehajo z gospodarskim pritiskom itd. Samo na ta način je mogoče ustvariti tolerantno sožitje med obema tu živečima narodnosti-ma. Izpolnitev teh zakonitih slovenskih zahtev pa bi bila tudi stvarni dokaz dobre volje za zboljšanje odnosov med obema sosednima državama. Društveni koledar AVGUST 16. avgasta, nedelja—Piknik društva Ribnica št. 12 SDZ na Joe Stare farmi, WickUffe, O. 16. avgusta, nedelja—Piknik Naprednih Slovenk št. 137 SNPJ na farmi SNPJ. 33. avgusta, nedelja—Vrtni koncert Združenih pevskih zborov na farmi SNPJ. 30. avgusta, nedelja—Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ. SEPTEMBER 5. septembra, sobota—Veselica Slov. nar. čitalnic v SND, St. Clair Ave. 6. septembra, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi SNPJ. 13. septembra, nedelja—Proslava Prog. Slovenk Amerike na farmi SNPJ. /iO. septembra, nedelja—Klubov piknik na farmi SNPJ. n. septembra, nedelja—Piknik in južina Ženskega odseka farme SNPJ. OKTOBtOE i. oktobra, nedelja—Vinska trgatev na farmi SNPJ. 17. oktobra, sobota—Veselica 'društva Ribnica št. 12 SDZ v SND, St. Clair Ave. 17. oktobra, sobota—Kokošjo večerjo servira društvo Danica št. 34 SDZ v SDD, Prince Ave. 18. oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu, St. Clair Ave. 24. oktobra, soboto — Veselica društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ, v SND, St. Clair Ave. 25. oktobra, nedelja/—Koncert zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O. 31. oktobra, sobota—Maškerad-na zabava na farmi SNPJ. NOVEMBER 1. novembra, nedelja—Glasbena Matica poda opero "Cavalleria Rusticana" in "Pagliacci" v SND. DECEMBER 6. decembra, nedelja—Koncert zbora Slovan v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave. Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo po CENAH, KI JIH VI DOLOČITE pokličit# A.GKDINAtJ'SONS «» Cam M« ST.* Hiše naprodaj Hiša pet leta stara; 7 sob, 3 spalnice, blizu jezera, severno cd bulevarja. V najboljšem stanju. Velika lota. Hiša s 7 sobami na E. 270 St. V dobrem stanju. Lota 100x190. Zelo dober nakup. # — Imamo tudi mnogo drugih hiš, ki vam jih lahko pokažemo. LAKE SHORE REALTY 565% Easi 185th Street Pokličite: KE 1-1055 ali KE 1-2881 Pri nas radevolje POŠILJKE V JUGOSLAVIJO PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. PRODA SE SKORO NOV SINK ZA KUHINJO, IN SINK ZA UMIVANJE TER DRUGE STVARI Vpraša se na 19500 Lake Shore Blvd., KE 1-6631 IŠČE SE STANOVANJE Upokojena dvojica, slovenska, išče stanovanje s 3 neopremljenimi sobami kjerkoli v slovenski naselbini. Z parno ali plinsko gorkoto. Pokličite med ponedeljkom in petkom med 8.30 zjutraj in 5. pop. HE 2-1300 HISE NAPRODAJ Hiša za eno družino se proda 6 sob, fornez na plin, 2 zaprta porča; vključene so preproge, zavese in zastori. Garaža. Zglasite se med ponedeljekom in petkom od 6. do 8. ure zvečer. 897 Ea*t 207th St., KE 1-2942 V NAJEM TRGOVSKI PROSTOR SE ODDA V NAJEM V SLOVENSKI NASELBINI NA 924 E. 222 ST., VOGAL MILLER AVE. Za podrobnosti pokličite T' RE 1-6262 DELO DOBIJO MOŠKI TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN AND MACHINE REBUILDERS TOOL ROOM HARDENER Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E. 152 St. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 EAST 152nd ST. FORD MOTOR GO. 17601 BROOKPARK RD. potrebuje Machine Operators and Assemblers Visoka plača od ure Izvrstne delovne razmere Važno je, da prinesete ta oglas s seboj, ko se zglasite v našem Uposljevalnem uradu na ENGLE RD. južno od Brookpark Rd. IDUCATION MOLDS OUR FUTURE MTTER SCHOOU BUILD A nilONCm ilMIIIKA VELIKA POLETNA (IJTILNA RAZPRODAJA * V ANZLOVAR'S DEPT. STORE 6214 ST. CLAIR AVE. — EN 1-8042 Razprodaja na vsej opravi za ženske, moške in otroke. Posiužite se te razprodaje in si prihranite denar. Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke. Vsak torek damo dvojne znamke. RAZPRODAJA SE KONČA 15. AVG. STRANI ^ ENAKOPRAVNOST JANEZ JALEN Trop brez zvoncev POVEST t (Nadaljevanje) Petra se je lotila skušnjava, da bi Tkalca posvaril. Strel bi se razlegel in odjeknil od gora naokrog. Boštjan pa bi vedel, da mu je Peter za petami. Kasneje, ko bo Jerca že njegova žena, menda vendar ne bo zahajal več v njegovo lovišče. Da se je tisto minuto spet pokazal kepen, bi si Peter nič ne poi^išljal. Pomeril bi in stisnil, pa čeprav bi vznemiril živad. Svojega gamsa bi že prihodnje dni kdaj podrl. Pa kepena ni mogel nikjer več opaziti. Streljati v prazen zrak se mu je pa zdelo grdo in nepošteno. Kaj pa, če navsezadnje ne hodi pred njim Tkalec, ampak kdo drug. Verjetno ni, mogoče pa. Vsak bi se mu v pest smejal in ga imel za strahopetca. Nak! Sicer je pa prisegel, da bo divjad pred vsakomer branil. Peter se ni več obotavljal. Vstal je in se pričel oprezno kakor lisjak pomikati naprej. Včasih mu ni kazalo drugače, kakor da je legel na tla in se plazil po trebuhu. Spotil se je in umazal, a sledu ni smel izgubiti, še manj pa izdati sebe. Na jasi pred sabo je spet zagledal hermelina. Ni mogel vedeti, če je prav tisti, ki ga je bil prej videl. Ptiča je nesel v gobcu, se na pol vzravnal in se razgle-dal naokrog. Petru niti na mar ni več hodilo, da bi streljal. Sklenil je le, da ob prvi priložnosti vzame s sabo mali sklopec in mu nastavi. Podlasica se je zgubila med kamenjem, Peter je pa kaj kmalu spet opazil v snegu odtise dolgega čevlja. Bili so tako razločni, da je prepoznal žeblje. Sedaj ni niti najmanj več dvomil, da zasleduje Boštjana Tkalca. Lotila se ga je vnema, kakršne do takrat še ni poznal. Nase in na Jerco ni utegnil več misliti. Vedel je samo, da mu Tkalec ne sme več uiti. Peter se je oddihoval, prikrit v nizki kotanji. V ruševju, nekaj sto korakov pred njim, je počil strel. Odjeknil je od skal in se porazgubil v vrhovih gora. Gamsi v meli so zbežali v pečine. Peter je slišal proti sebi drveti skoke, ki so prešli v čedalje počasnejšo hojo in nazadnje za streljaj od njega obstali. Peter je hitro presodil, da je bržkone slišal prihajati zastreljenega gamsa, za katerim bo prišel tudi Tkalec. Vendar ga lahko prehiti, ker je sedaj kozel bliže njemu kakor pa kraju, s katerega je streljal Tkalec. Trdno si je pritisnil klobuk na čelo, da ga ne zgubi, se previjal okrog grmov in skal, kakor se previja vidra v Sai, ter z na pol priprtimi očmi srepo gledal predse in naokrog. Za hip je časih postal in prisluhnil. Gams bi utegnil vstati in se preleči. Še bolj pa je vlekel na ušesa, da bi ne preslišal Tkalče-vih korakov. "Tu nekje je moral obležati," je sodil Peter. Previdno je razgrnil vejevje in pogledal na jaso, ki se je bila odprla pred njim. Ob robu snega, ki ga je bilo za dobro nasušilno rjuho, je ležal 3 podvitimi nogami težak kozel. Ni se več ganil. Peter jo gamsa takoj prepoznal. Bil je tisti z velikim čopom, ki si ga je bil sam izbral za odstrel. Pogrela ga je jeza, pa se ni smel prenagliti. Skrbno se je prikril in čal(al. Skozi vejevje je pa še vedno videl rdečo liso krvi na snegu. Bolelo ga je, kakor bi bil krvavel on sam in ne gams. Ni mu bilo več treba oprezovati naokrog. Dobro je vedel, da bo Boštjan prišel po krvavi sledi. Visoko pod nebom sta se oglasila spet krokarja. Peter je dolgo čakal, preden se je zamajalo ruševje onstran jase. Kakor prej on, je oprezno pogledal na jaso Tkalec. "Drzen je," je pomislil Peter. "Niti s sajami se ni namazal po obrazu, da bi se ošemil." Petru se je zdelo za malo, da tako podcenjuje njegovo čuječnost in vestnost. Pa bo že skusil. Sedaj se mu ne izmuzne več. Bal se Boštjana sicer ni, hotel se je pa ogniti ruvanju in če le mogoče tudi prerekanju. Naj le misli, da je varen. Tkalec gamsu ni zaupal. Z napeto puško se mu je približal. Šele ko je kozla brcnil in se ta ni ganil, je previdno spustil petelina. Obraz mu je zmagoslavno žarel. Saj bi tudi Petru, da ga ni Boštjan prehitel. Premagati se je moral, da ni pri priči planil na Tkalca in ga podrl na tla. Preden se je lotil dela, se je Tkalec ozrl okrog sebe. Pa bolj iz navade kakor iz zaskrbljene previdnosti. Da se čuti popolnoma varnega, se je izdal, ko je puško prislonil na dobra dva sežnja oddaljeno skalo. Bila je skoraj bliže Petru kakor Tkalcu. Boštjan je pokleknil v sneg in pričel z roko dvigati čop na gamsovem hrbtu. Od zadovoljstva je kimal z glavo. Vzel je iz žepa že dokaj pomečkan papir, ga razgrnil poleg sebe, začel previdno puliti čop in ga zlagati na papir. Peter ga je opazoval in čakal pravega trenutka. Namenil se je pa, da se Tkalcu pokaže prej, preden bo le-ta segel po nož, da kozla odpre. Boštjan je populil že ves čop, kolikor je bilo kaj pridna vrednega. Na srečo se je še tako obrnil, da je Petru kazal hrbet. Lovec se je previdno dvignil iz grma, potem pa hitro stopil k Tkalčevi puški; svojo je nosil na rami. Boštjan se je zdrznil in ozrl naokrog. Da je zagledal pred sabo medveda, bi se ne bil tako začudil. Kar sapo mu je zaprlo. Nič ni vedel reči. Počasi je vstal, potem pa se je naredil, kakor bi se ne bilo nič posebnega zgodilo, in je prav vsakdanje vprašal: "Kaj pa bo zdaj?" "Sami veste, kaj bo," mu je Peter odgovoril resno. "Če ti nočeš biti pameten, ne bo zame nič prida." Tkalec je zmajal z glavo. "Jaz bom že skušal biti pameten. Vi pa niste hoteli biti, čeprav sem dovolj svaril." Peter je bil spet bolj žalosten kakor jezen. Tkalca je bilo pošteno sram. Stal je pred Petrom skoraj kakor šolar. Skušal se je izgovoriti: "Priznam, da imaš ti prav in ne jaz. Pa nisem nikoli mislil, da se bova zares srečala." "Sedaj je, kar je." Peter je skomizgnil z rameni. Tkalec ga je prav razumel: "Tak praviš, da ne moreš zamol-čati." "Sami veste, da ne,\ kakor bi rad zavoljo Jerce." Boštjan je stopil korak proti Petru. Lovec je odprl Tkalčevo puško in jo izpraznil. "Nič se ne boj. Tak nisem." Boštjan je obstal. Bilo mu je hudo nerodno. "Ne mislim, da ste. Pa varno je varno. Pri takih snidenjih se rad sam hudič vtakne vmes." Peter je Tkalčevo puško že razpel na dvoje in jo deval v oprtnik. "Seveda. Včasih se kakšen lovec ponesreči, kakor se je na primer rajni Bitenc." Boštjan je Petra skoraj porogljivo pogledal in brž pristavil: "Pa saj to naju nič ne briga. Imava za zadj sama s sabo pa s temle gamsom dovolj opraviti. Če ti je prav, ga kar jaz iztrebim. Bo po tvojem za oba še najbolj varno." Peter ni mogel drugače, kakor da je privolil. Boštjan je ročno opravil delo. Videlo se mu je, da je vajen. Vamp je vrgel za grm, gamsa pa obrnil na rez, da bi mu odtekla kri. Umil si je roke s snegom, narejeno mirno sedel Petru nasproti, si natlačil in prižgal čedro ter spregovoril: "Nerodno se nama je naredilo. Še najbolj prav bo, da nosim gamsa jaz. čop pa vzemi ti! Pa si ne mislim kozla prisvojiti. K tebi ga zanesem. Nič se ne boj! Ne bom ti utekel. Samo ne hodi za mano z napetim petelinom in ne ženi me na Bistrico. Bi nama ljudje preveč privoščili. Tebi še bolj kakor meni. Naj rajši misli, kdor bi naju srečal, da ti samo pomagam nositi uplenjeno divjad. Skozi vas se pa lahko sam oprtaš z gamsom, ki je res imeniten. Tam, vpričo ljudi, ne bo nikogar premotil hudič. Kasneje pa naj že bo, kakor bo." Tkalec je malomarno zamahnil z roko. Spet je Peter privolil v Tkal-čev nasvet. Grede mu je pa grenko oponesel, da je sedaj lahko uvideven, prej pa ni znal biti. "Za naprej skušaj biti ti," je Boštjan kakor poprosil Petra, prevezal gamsu noge in si ga oprtal. Med potjo sta Peter in Tkalec kaj malo govorila. Vsak je mislil svoje. Sicer se je pa Boštjan kmalu upehal. Ni bil več v trdnih moških letih. Petru se je zasmilil. Na Brvojah je poiskal v prvem kupu zloženih drva pripravno kol in jo potisnil gamsu pod zvezane noge. Zadela sta vsak en konec na rame in proti Hebatu nosila gamsa oba. Boštjan je na lastno željo hodil spredaj. Obema se je zdelo, kakor bi nesla koga k pogrebu. Po gorah in planinah je bilo vse tiho. Nizko z neba je gledalo bledo zimsko sonce na molčeča nosa-ča. Na Vogarju sta počila. Jesti se ni ljubilo ne Tkalcu ne Petru. Še žganje jima ni dišalo. Sredi popoldneva sta prišla do Petrovega novega doma. Tkalec se ni maral kar nič ustaviti. Mudilo se mu je domov. Peter se je bal, da bo spet pričel moledovati, naj ga ne naznani. Pa ni. Le pomenljivo ga je pogledal, kakor bi hotel reči, naj sam sebi pripiše, če se mu bo njegova vestnost utepala. Poznalo se je pa Boštjanu na obrazu, da ga razjeda več skrbi. Peter je gamsa zanesel v vežo. Kuhati se mu ni ljubilo. Pojedel je samo nekaj kruha in ga vrgel tudi Resi. Iz oprtnika pa je vzel Tkalčevo puško, staknil kopito iz cevi, si jo obesil prek rame in odšel na Bistrico. Tako težko kakor tokrat Hribarjev Peter še nikoli ni prestopil Venceljnovega praga. Oddal mu je Tkalčevo puško in suhoparno poročal, kako je zalotil Boštjana. Hrubečka je mirno poslušal, da je končal, potem je pa vzrojil nad Tkalcem; "Prekleta glava golidarska bohinjska. Z namočeno trnjevo šibo bi ga po nagi oplati pretepel." Dolgo sta sedela Peter in Ven-celj pri zakurjeni peči. Pa kakor sta obračala, nista mogla drugače obrniti, kakor da sta nazadnje odšla k stražmojstru Koren-cu. Bil je uvideven mož in ni maral nič podvizati. Šele drugi dan popoldne je šel z orožnikom novincem preiskavat k Tkalcu. Nekaj smodnika je dobil in pa srnjakovo križasto rogovje. Boštjana ni odvedel v zapor. Poče-mu. Saj ni nič tajil. Tudi mogel ni. I O božičnih praznikih se Hribarjev Peter ni postavljal z dolgim in košatim gamsovim čopom, kakor je mislil. Tistega, ki ga je bil zaplenil Boštjanu, je oddal Venceljnu. Ponujal mu ga je nazaj, pa je zagrozil, da ga vrže v peč. Gamsovega mesa tudi ni maral jesti in četrti ni poslal Tkalcu. Kozla so snedli Ljubljančani. Na svetega Štefana je pa vsa vas opazila, da Hribarjev Peter ni prišel pobirat potic k Tkalčevi Jerci. Pa pred pustom sta se mislila že vzeti. Peter bi še v krčmo nič ne šel, da ni prišel ponj stric Tomaž, ki si je ves večer zadovoljno vihal košate po-sivele brke. Po božiču je pritisnil mraz, kakršnega Bohinj že dolgo ni pomnil. ČETRTO LETO Nazobčani sklopec Zemlja je zamrznila globoko pod rušo. Snega ni nikoli padlo kaj prida hkrati. Naletaval je pogosto in v štirinajstih dneh zapadel čez meter visoko. Pre-pihal ga je strupeno mrzel veter. Premrznil je od vrha do tal. Sren je držal ostro podkovanega konja s težko naloženimi sanmi vred. Visok sneg in zmrzal sta divjad trdo pritisnila. Zajec je hodil ponoči prav pod okna. Vrane so priletavale, na dvorišča. Srnjad je iskala zavetja v globokih goščah. Za jezerom in v strminah Studora so se čez dan pasli gamsi, ki jih je burja prignala z visokih gora. Zvečer je v Izgarjih lačno lajal lisjak. Lovci so znali izrabiti njegovo stisko in so pretegnjenemu sestra-dancu trdo stopali na kremplje. Lakota je marsikatero lisico prisilila, da ni mogla prizanesti nastavljeni vabi in se je ujela v sklopec. Hribarjev Peter je imel na treh krajih nastavljeno. Naj-veg uspeha se je nadejal od na- zobčanega sklopca pod previsnimi skalami na vrhu Komarče. Celo orel bi se utegnil ujeti, je upal, ki je nastavljal. Pa orlov zadnje čase ni več videl. Najbrž jih je mraz pregnal in so odleteli v toplejše kraje. Da pregleda sklopce, se je Peter navsezgodaj odpravil z doma. Namenil se je naravnost čez polje proti zamrzlemu in zapadlemu jezeru. Sneg mu je škripal pod nogami. Na oprtniku so žvenkljale dereze. Tik njega je hodil Resa s povešenim repom, kakor bi tudi pes občutil slabo voljo gospodarja. (Dalje prihodnjič) SE UČE VARČEVANJA V Chicagu je First Federal Savings 8 Loan Association pred tremi leti vzpostavila poseben oddelek, imenovan Children's Thrift Center za mladinske vlagatelje do 12 let starosti. Uspeh je bil zelo zadovoljiv. Dosedaj ima hranilnica že nad 10,000 mladinskih vlagate- Good Home offered to RELIABLE WOMAN. General housework. Must like children. Own room, bath. Good salary. KEystone 9-4144 DOMESTIC COUPLE Nice South side rooming house needs EXPERIENCED COUPLE Woman to act as housekeeper. Man to be handy, painting, etc. COOK — GENERAL HOUSEWORK — 3 adults. No heavy cleaning or laundry. Room, bath. References. REAL ESTATE FOR SALE ROOMING HOUSE—Building and furniture. Near Cubs Park. 10 kitchen units—$5,750 inc. down payment $10,000. ELMHURST—Under $20,000 by owner, 2 year old ranch style, 2 bedrooms, large carpeted living room and dining room, fireplace, ceramic tile bath, brick cabinet kitchen, paneled recreation room, combination storm and screens, garage. Immediate possession. Elmhurst 4995 Ijev, ki so v treh letih nanosili tja $1,400,000. Povprečna mladinska vloga znaša $140. Otroci redno prinašajo tja svoje prihranke, imajo posebno postrežbo in posebne vložne knjižice. Po vsaki vlogi so postreženi s slad-korčki ali drugimi darili, primernimi za otroke. Mladinski vlagatelji le redkoma črpajo svoje vlo- ge. S tem sistemom mladinsW varčevanja je hranilnica dobil® tudi dosti odraslih vlagateljev, staršev otrok. Otroci se na t» način zgodaj uče varčevanji Poskus se je tako dobro obne-sel, da namerava hranilnica ti mladinski varčevalni sistem razširiti tudi na svoje podružnic®' —NEW ERA. glasiloj^ CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 DOMESTIC FEMALE FAirfax 4-6733 ANdover 3-6346 TISKOVINE IZDELANE V TISKARNI Enakopravnosti so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU -Cene so zmerne—naročila hi+ro zgotovoljena-. Se priporočano društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 so. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 A KISS FOR TESSIE... Doing a bit of good-natured clowning fo' the camera, an airman plants an affectionate kiss on one of his turret guns. Yet we realize —as he does—that there's another side to this picture. For the job of keeping America strong is a mighty serious one. And we know now that peace is only for the strong' You are in this Defense picture, too! Stop and think about it-your United States Savings Bonds provide the economic strengt to protect America, just as the people in our Armed Forces provide the military strength. By investing in Bonds you ar® helping to build a sturdy economy for your country and 8 more secure future for yourself and your family. If you aren't one of the 43 million Americans who own Bonds, why not become one now—today! Join the Payroll Savings Plan where you work—a practical way to save, because it saves something out of your pay check before you're tempted t" spend it. Don't put it. off—get started today! Invest regularly in United States Savings Bonds—a simple, sure, safe way to save for yoi' future, and for the future of America. Here's how E Bonds now earn more money for you I Now safe, sure U. S. Series E Savings Bonds pay an even better return tlian over before . • • thanks to 3 brand neu> money earning features announced by the U. S. Treasury. 1. Now every Sories E Bond you get begins earning interest after only 6 months. It earns 3%, compounded semi-annually, when lidd to maturity. 2. Every Series K liund you own can now go on earning interest for 10 moro years after it reaches the original maturity date—without your lifting a linger! 3. All maturing E Bonds automatically earn interest at the neui, higher rate (average 3% compounded semiannually) for 10 more years. Your original 118.75 can now repay you 133.67. 137.50 pays back $67.34. And so on. Start now! Invest more savings in better-paying Seriet E Bonds—through the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A-Month Plan where you bank! peace is for the strong i for peace and prosperity invest in u. s. savings bonds i Th4 U. S. CWnitwn« dom not pay for IhU Tht Vpar