Štev. 32.
Cena ednoga drobca 60 fil.
8. August 1920, Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-30 fil. za ednok, za večkrat popüst. 
I. Slovenski Orlovski tabor v Maribori.
V naših „Novinah“ smo pozvali krščanske Prekmürce na veliki orlovski tabor v Maribor. Pričakuvali smo za gotovo, da bode ta velika slovesnost od naše strani častno obiskana, pa če tüdi se nam je zgodila nesreča, da nam ne bilo mogoče iti od Lotmerka prek Radgone po železnici, da smo zadnjo vöro mogli, spremeniti naš vozni red od Lendave skoz Čakovca do Maribora i da nas je vreme zadnji den še v negotovosti držalo, je naša vdeležba v Maribori bila častna, tako častna, da so. nas povsod občüdívali. Ne je poznano. s kakšimi težavami so naši lüdje iz Goričkoga mogli hoditi peški 12 in še več 'vör do železnice po blatnih cestah, da sobočka gospoda automobile samo. za liberalna Sokole dá na razpolago, a neso se stražili trüda, ino so v velikanskom 'števili pokazali celomi slovenskomi -sveti,-da je naš rod-« Prekmurji ostao 2vest švèfőj veri in svojemi narodi, in je pripravljen doprinesti še takše IrtveSa pokaže sveti javno svojo krščansko in narodno prepričanje.
Kak od nigda je tüdi ob. toj
priliki v lepom števili prekmürska duhovščina sprevodila naše ljüdi v Maribor, zvesto spolnüvajoč reči: „kde so ovčice, tam mora biti tüdi  paster“. 
Naše oči so bile obrnjene posebno na našo mladino, na naše vrle prekmurske „Orle“, ki so se pod vodstvom njihovega predsedstva in okrožnoga načelnika Erjavca v velikom števili zbrali v Maribori, pokazali sveti našo mlado a jako se raz vijajočo mladinsko organizacijo, ki je z vero v Boga in krščansko-narodno bodočnost Prekmurja razprestrla svoje peroti že skoro v vsako slovensko faro po tak kratkom časi našega osvobojenja.
V Maribor so z našimi „Orli“ šli tüdi, z malimi izjemami vsi naši dijaki, da se z drügimi tovariši iz  naše države pogovorijo od sküpnoga dela za brambo katoloških in narodnih načel in povzdigo verskoga življenja v stanovskih drüštvah.
Z nami so bili v častnem števili naši župani zdrüženi v svojej zvezi,
pa so na te način izpričali versko in narodno prepričanje naših, v svobodni Jugoslaviji samoupravov občin. .
Prekmurska kmetska zveza, "za šterov tablov je v sprevodi po mesti Maribora.'šlo nad stotine ljüdi, je jasno pokazala našo politično moč.
Pohvalno še moremo tüdi omeno ti naše Ženske in mladenke in. naše tretjerednice, ki so držale celi čas mariborski!! slavnosti pri procesijah in: povsod najlepši red, i napravile s tem:yèselje njih voditelom, spoštüvanje pri’ljüdeh in dopadenje pri Bogi. -Zaistino, dosta nas je biiö, več kak eno jezero Prekmurcov v Maribori, pa nešterne smo še le pogrešalr. Opazili smo" posebnov da naš komisarijat niti ne je zastopstva poslao, če tüdi je celo vrbovo! poglavar naše države, naš Vladar Kraljevič Aleksander, - M je javno tak bio povablen kak ti prekmürski komrsarijat, poslao svojega zastopnika in so tüdi tistoga pošlje celo sosednje prijateiske države.
Ne smemo še pozabiti našega vučitelstva, ki je bilo po beltinskom
Podlistek.
Kraljevičov govor v Ljubljani.
Ali najzanesljivejše jamstvo si napravimo mi sami. I mi ši je Zagvüšno stvarimo, če sküpno delamo na to, da kak najmodrejše napravimo svoje politične, prosvete i gospodarske od-nošaje. Bogata i napredna, prosvitel-jena i vrejena kraljevina Srbov, Hrvatov i Slovencov bo ne samo naša željena Sküpna domovina, nego tüdi v- krátkom ravnotak zanesljiva zastava naše Splošno, še lepše in še Popolnejše narodne bodočnosti, t
Delajmo - .stanovitno na" tom velkom in v zvišenom posli. Kda bo v našoj vozkejšöj domovini pravica i svoboda ednáka za vse; kda de naš orač na njivi, delavec v delavnici, trgovec in. obrtnik, meščan in vojak srečen i zadovoljen — in- to" bodo lehko; — te bo tá sréča obsijala i segrevala" tüdi naše brate, šterim močnejši od'nas so šče ne dopüstili, da bi se imenüval? naši državljani. Človečanstvo v našoj dobi ide brez
dvoma proti pravičnejšoj bodočnosti. Pravica, delo i Čas so naši zanesljivi Zavezniki, štere ne zmerno zgübiti izpred oči. Z gorečnostjov Vlečimo in izhasnüjmo naše svobode. Potem bodočnost more biti naša.
V toirne vzdignem svojo kupico in pijen na srečo vseh Slovencov, ki so s težkov in mantrniškov, junaškov in vztrajnov preininočnostjov zaslüžili boljšo i sijajnejšo zdašnjost. Z drüženimi močmi njim ščémo i moremo zagotoviti boljšo i sijajnejšo bodočnost. Na to delo Vas gospoda, poznam v imeni svojega vžvišenoga Roditelja, našega Ijüdnöga králja i v iméni Cele naše mile domovine.
Odgovor dr. Brejca na kraljevičov pozdrav.
Predsednik deželne vlade dr. Brejc je odgovoro:
Vaša Kraljevska Visokost! ■ Pred 1100 leti so si naši očaki izbrali zadnjega kneza (hercega) svojega roda, pred 506 leti se je na
Gosposvetskom polji vstolíčo zadnjikrat po našoj staroj Slovenskoj Šegi karafitanski Vojvoda. Dnes pozdravlja Slovenija v svojoj sredi nanovo narodnoga kneza, šteroga je sprejela z vsem ‘v danih razmerah mogočim zvünešnji sijajom, pa tüdi z vsem tistim prekipevajočim navdüšenjem, z vsov listov odkritov prisrčnostjov, vdánov zahvalnostjov i globokim poštüvanjom, šteroga je zmožen narod, kda po jezeroletnom robstvi prvikrat pozdravlja znamenje svoje slobode in svojega odrešenja.
Naše senje so Spunjene. Kak feniks (ftica) iz pépéla se je zdignola iz razvalin svetovnöga požára zlata sloboda pri zdrüženji ž brati Srbi in Horvatipod vodstvom junaške narodne dinastije Karadjordjevičov. Beli Orel je razprestro svoje zmagoslavno peroti nad vsem troedlnim národom,, šteri v svojoj" državnoj edinosti .vidi pogoj i jamstvo svoje moči iti. svoje bodočnosti. Trdna in nerazdrüžljiva: je vez; Štero smo sklenoli" po svojoj slobodnoj1: Odločitvi; záto pa tem tr-dncjša i vekovita, ar je izraz naše
2
NOVINE
1920. 8. august
g. nadučitelji Šprageri in türniškom g. vučiteli Horvati na tom lepom tabori in pri vučitelskih zborovanjih zastopano.
Sprejem, šteri se nam je Prekmurcom v Maribori povsod pripravo, je bio ne le prisrčen, temveč ižraz iskrene bratske lübezni v Kristusi, ki prevevá vse Slovane, šteri so krščanskoga düha. Skuze so prišle v oči skoro saksemi našemi človeki, kda je gledao, z kakšov lübeznostjov pozdravlajo, naš, še le pred kratkim iz tüjih rok odrešen prekmürski rod zastopniki naše vlade v Belgradi in Ljubljani, zastopniki naših bratov v Ameriki, voditeli bratskoga češkos-lovaskoga naroda, naši bratje po krvi in jeziki iz Srbije in Hrvaške, iz tužne Koroške in cele Slovenije. To so bili za nas dnevi veselja, ki vsakšem!, šteri je bio nazoči, ostanejo v večinom spomini.
Mi Prekmürci smo pa tüdi z tem velikim slovanska orlovskim táborom zdrüžili z ednim cerkvene slovesnosti, i smo se sküpno zahvalili v veličastnoj cerkvi frančiškanov Bogi Vsemogočemi za vse dobrote, štere je prikázao nam in našemi trpečim rodi v Prekmurji, prosili smo Vsemogočnoga in blaženo Devico Marijo, mater milosti, stanovitnost za našo mladino in za naše dijake, da bodo batrivno šli po poti. štero si je naprej vzelo orlovsko drüstvo, proti senci k Bogi, od šteroga izhaja Vse dobro; prosili smo za naše trpeče brate, ki ešče so mogli ostati pod tüji državi, da bo Bog Vsegamogočni tüdi njim poslo skoro odrešilnoga angela, a do tistoga časa pa je naj občuva stalne v veri in narodni zavesti. Prosili smo za naše. siromake, da bi njim bilo olajšano zemelsko trplenje, pro-
sili za bogate^ da bi jim omehčalo se srce nasproti trpečim sobratom, prosili milosti vsem, ki so se v našo molitev prippročili. Vsegamogočni pa naj sliši naše prošnje in ohrani nas in mili naš slovenski rod! — Naténčen popis vseh slovesnosti začnemo v drugi številki „Novin“.
Vloga Sakovič Jožefa
i tov. na višji šolski svet.
Višjemu Šolskemu Svetu za Slovenijo	v Ljubljani.
Prekmurje se je britko varalo v svojem upanju na odrešenje. Prekmurci so se upali, da so iz Slovenije po duhu in srcu bratje prišli k njim, kateri njihovih'svetih čutenj ne bodo Žalik. Zdaj pa morajo viditi, da so v Prekmurje prišli ljudje tujega düha in nečutljivega srca, zagriženi protivniki krščanstva: uradniki, odvetniki in posebno učitel ji, kateri tukaj hočejo svoje novopoganske ideje pod prerazljivim izveškotn.^prednosti in kulture razširjavati. Prekmurci se tem hüdobnim nameram kar najenergičnej prótipos-tavljajo in zahtevajo za sebe pravico samoodločbe, po kateri oni sami hočejo odločiti, kakšim učiteljem bodo oni svoje otroke na vzgojo dali. Te svete pravice si ne dajo zeti. In nikake ne bodo trpeli takših učiteljev, kateri svoje svetovno naznanje iz brutalno antikristjanskega »Učiteljskega Tovariša" zajimlejo. — Zato mi podpisani člani Okrajnega šolskega Sveta za Prekmurje, da obranimo prekmurske krščanske otroke proti tem ultramo-dernim, a v svoji omiki jako slabo ,,naprednim“ Učiteljem, Višjemu Šols-
kemu Svetu za Slovenijo prediagamo v nujno ugodno rešitev sledeče zahteve:
1. Naj se takoj ustavi nadalnja pridelitev učiteljev k prekmurskim šolam iz onkráj Mure.
2. Naj se vse dnevnice ali izvan-redne doklade, katere se piačujejo učiteljem, ki so prišli iz onkráj Mure. s koncern meseca junija ustavijo, ali pa vsem učiteljem v Prekmurju brez razlike nakažejo.
3. Náj Višji Šolski Svet odobri, da bodo šolski stolci v Prekmurju v prišestnem mesecu julija vse uči-teljske slüžbe razpisali i po Slobodni volitvi učitelje namesti, in da Višji Šolski Svet tako izvoljenim učiteljem postavno plačo takoj bo nakazal. Za državne ljudske šole in za dve meščanski šoli v Prekmurju bo Okrajni Šolski Svet razpisal slüžbe in voli! učitelje.
4. Učni jezik na vseh slovenskih ljudskih šolah v Prekmurju naj bo prekmursko narečje; pismena ali kniževna slovenščina se naj kot poseben predmet uči. Zato je potrebno učne knige prepisati v prekmursko narečje, kaj naj Višji Šolski Svet takoj odredi.
5. Naj se tu predložene zahteve tekom 14 dni brezpogojno za nos ugodno rešijo,	
Zato prosimo Gospoda Či vilnegá Komisarja za Prekmurje, da ta naš_ predlog nujno odpošle Višjemu Šolskemu Svetu v Ljubljani.
če se pa naše pravične zahteve ne bi ugodno rešile, naznanjamo, da se v prišestnem mesecu septembru v v Prekmurju začela bode Popolna pa-sivna rezistencija proti vsem liberal-nim, brezvernim učiteljem, ki so vsi
proste volje. Zato smo pa tüdi trdno odločili, da vse svoje düševne i ma-terijalne moči postavimo v té namen, da nesčerbinjeno ohránimo, ka sme vküp z brati Srbi i Hrvati iména sami zgradiü; zato je naš slovenski narod, četüdi po števili najméši izmed treh enakovrednih in enákopravnih bratov, pripravljen z vsemi silam! braniti té najdragocenejši kinč zdaj in vsikdar in proti vsakomi.
,V trdnom zavüpanji, da je to tüdi volja tak naših bratov Srbov, predstavitelov brezprimernoga, v zgodovini narodov šče nepoznanoga junaštva, kak tüdi v stoletnih borbah za svoj obstoj preizküšenih bratov Horvatov — posvetimo zdaj svojo nájvékšo pazlivost in skrb notrašnjoj obeditvi naše države, četüdi v teškom položaji svedočijo dejstva, da tečé demarkacijska črta sredi naše ozemlje, da nam še odprte zeva naša koroška rana i da smo v razdrapanem stanji po boljševiškom gospodstvi prevzeli v svojo upravo naše Prekmurje —
vendar napinjamo vse sile, da kak najprlé i na najbole pravičen način i dejanskim razmeram pa potrebam pripraven! način vrédimo zpunimo uprav-no pripravo i- tak napravimo pogoj da se v ljüdstvi v zbüdi in okrepi zavüpanje v tečnost javne uprave, nepodküpljivost i pravičnost upravnih oblasti in orgánov, s tem pa tüdi veselje do dela in čüt soodgovernosti i socialne pravičnosti v smisli pravih demokratskih načel.
Uverjeni smo, da tak napravimo najtrdnejši fundament našoj nad sve ljübljenci državi, štera de zgrajena na v zajemnom zavüpanji vseh treh plemen i medsebojnom sporazumljenji uvaževanji posebnih Potreb vsakoga izmed njih z'lehkotov prenesla sve trenotne z notrašnje neprilike i z uspehom proti stala vsem morebitnim zvinešnjim vihérom.
Vaša králjevska Visokost!
Kda té dni prvič stopate v neposredni stik Slovenskim narodom, se jetiko bodete uverim, da je té narod
vesel svoje politične svobode, za štero se je v mokah prizadévao, da je globoko veren krščanski zavedajoc se, kak njemi je ravno v ravnih gío-bočkiah vere zasidrana naravna moč ohranjuvala življenje v težkih letih njegove preminosti i da je ta nadna-ravna sila naj zanesljivejša graditeljica in ohranjevalka narodnih, drüžabnih i državnih dobrot. Vidili te, da je té narod delaven i da se pripravlja, kak bi si s svojimi pridnimi rokami popravo vse strašno navčio bojne kak si je ravno s temi svojimi rokami prlé sam stvoro, ka ma.
V imeni toga slovenskoga naroda, v imeni tüdi naših šče neodreše-nih bratov, ki so i ostanejo celoten del našega narodnoga tela 1 ki nikdar ne pozabimo na njé, zezoveih Njegovomi V eličanstvi presvetlomi krali Petri L in Njegovoj Kraljevskoj Visokosti Prestolonaslednik ,— regenti Aieksandri trikrat Živio!
(Konec.)
3
NOVINE
1920. 8. august
iz onkraj Mure prišli, in otroci k tem učiteljem ne bodo hodili v šolo.
Dano na sedmi seji Okrajnega Šolskega Sveta za Prekmürje v Murski Soboti 23. junija 1920.
Godina l. r.                Sakovič Jožef l. r. ev. farar v Petrovcih
Šiftar Karol l. r.                Klekl Jožef l. r. bodonski farar
Božidar Sever l. r.                Bašša Ivan l. r.
„Prekmurski Glasnik.“
Murska Sobota, 31. julija 1920.
V našoj tiskarni bodo začnola liberalna gospoda, ki so prišli „s trebuhom za kruhom“ v Prekmurje, izdavati že te dni ene nove novine, štere do se imenüvale: „Prekmurski glasnik“. Že zdaj delajo veliko reklamo po celom Prekmurji, pa iščejo okrog, da bodo te novine popolnoma nepristranski prekmurski list. To pa že naprej ne istina. Tüdi naslov, šteroga ščejo tem novinam dati je farizeuški, kajbi, te novine nedo nikdár prekmurski glasnik, pač pa bodo glasnik liberalnih fiškališov íno sobočkoga živinozdravnika, šteri je tüdi ze pozabo, Óh ga je vláda se za nikoj drügo poslala, i ne politiko delat proti prek-nttirskomi lüdstvi. Te samo šče reklamo delati za njihovoga brezverskoga JSokola", pa blatiti i napadati poštene krščanske može, dühovnike . in vučitele. -List ne bo ničesa prekmurskoga meo na sebi, zvün toga, da bo se štampao v Prekmurji.
Prekmürci! Naš list je bio in ostane »Novine", štere so nas branile že te, gda šo te gospodje, šteri bi ‘dnes v Prekmurji radi velkoga konja iajahall, še niti ne znali, da živi tű, prek Müre dobro krščansko slovensko lüdstvo, štero se je vsigdár .borilo za svojo vero i za svoje pravice. Naš list »Novine" nam je bio v celom vojakom časi najbogši naš tanačnik in prijateo, šteri je vsakomi dao tanač vü potrebam in ga potroštao.
Mi Prekmürci najbole znamo, ka so nam bile naše Novine", pa jih tüdi ne zapüstimo. Gospoda pa, štera ščejo z novim listom v Prekmurji oz-nanüvati novi evangelium pogiblive liberalna stranke, naj bi se rajši pobrigao za drüge potrebe, štere ima Prekmürje v tom časi in ne razdirao -dela, šteroga' so naši voditelje na čeli njim naše »Novine" za našo novo domovino z velikim trüdom dosegnoli.
Naši lüdje bodo dali najbogši odgovor na to liberalno akcijo, s tem -da pošlejo vsakše novine, stere do -njim tej sobočki gospodje tudi zaba-davo ponüjali nazaj v gnezde, s šteroga so prišle. Gospod urednik .Novin* je že pred nešternimi' meseci izjavo, da vsakši, Šteri Šče kaj dobroga napisati za naše prekmursko lüdstvo,
dobi prostor v krščanskih „Novinah“. Nega teda nikše potrebe, posebi za Prekmurje ešče edne nove novine štampati, da papir tak primanjküje, da nam niti civilni komisarijat ne mogao za rekrutacijske spise zadosta štampa poslati.
Naša pot je ravna, naša reč je to: „Z Bogom delati za naše lüdstvo!“ Što pa ne z nami, je proti nam!
Glasi.
Kronski dinar. Magjarske novine pišejo, ka tam zdaj najbole iščejo kronske dinare, to je naše peneze pa za en dinar plačajo 10 K 10 fil.
Dr. Šabec Karl odvetnik. Pisarna poleg okrajnoga sodišča. Toplo ga preporačamo vsem Prekmurcom, ki delo majo pri fiškališi. Krščansko misleči človek je, vu šterom se lehko vüpate.	
Za osloboditev g. plivanuša Klekla. „Slovenec“ porača z Ljubljane:	Dr. Jos. Hohnjec poslanec
(követ) v Belgradi, je 15-ga julija na ministra za zvünešnje zadeve stavo sledeče pitanje: Priteklo je že skoro polleta, ka so mažari zgrabili i zaprli g. Jožefa Klekla dolenskoga plivanuša v našem Prekmurji. Lüdstvo pripovidavle, kaso vogri že dugo meli nakanenje g. plivanuša v svoje roke dobiti. Iskali so priliko, kak bi ga mogli prek demarkacijske linije spraviti. Zato so njemi pravli, ka slobodno ide prek dem. linije v Sobote!, kje je meo v posojilnici nikše: delo za opraviti. Oda je prišao na onstran dem. linije, so ga zgrabili, i kola njegova domo poslali, njega pa v Sombotel internirali i ga ešče zdaj tam držijo-zaprtoga. Vogri so štem dejstvom krivico napravili ne samo proti ednoj nedužnoj peršoni, nego tüdi proti našoj državi. Čast naše1 države teda silno zahteva, eto se g/,Klekl kak najprle na prosto püsti. Pol leta že duže trpi po nedužnom zaprt v Somboteli. Pol leta že nema fara Vel. Dolenc svojega dühovnoga pastera. Narod se čüdiva, ali naša držáva nema telko moči, ali se ne briga zato, ka bi svojega zavednoga, vernoga in nedužno trpéčega državlana oslobodila z vogrske voze? Deželna Vlada v Ljubljani je že večkrat silo delala za oprostitev g, Klekla. A za odgovor je to dobila, ka se pojasnila prosijo v Budapešti. Ne vem, kakša pojasnila so
prišla tam odnet. To pa znam, da g.
teki ešče itak ne prišao domo iz Sombotela in je Se vedno v zapori. Pitam zato g. ministra ali šče Včiniti vse, in če je potrebno, ešče ostre protikaštige nad Vogrskov, da se g. Klekl včaši püsti na svobodo ta ga pošlejo v njegov kraj. *
 Poročo se je v Dolnji Lendavi v soboto popoldne nadporočnik Drágo Gril šef državne policije z gdč. Fančkov Sušnik, poštaricov v Dolnji Lendavi. Mnogo sreče!
Poziv tistima, štera sta vzela iz železnice v Dolnji Lendavi tablo „Prekmurski Orli“ in „Prekmurska Kmetska Zveza“, da jo kak najprele prineseta na varaško hišo v Dolnjo Lendavo.
Primicia. Dnes tjeden je darüvao prvo svojo sv. mešo Večnomi Oči Jožef Horvath v Črensovcih. Nove meše se je vdeležilo mnogo število lüstva in dühovnikov. Čestitamo novomešnike!
Gornja Radgona. Aug. 8.-ga de se vršo tam velki manifestacijski. V začetki meseca pride v Radgono antantna komisija, štera bode določila naše meje kre N, Austrije. Radgono smo že mogli izprazniti, a ne je še zgübleno vse. Zato pokažimo na tom. shodi, da mi Radgono za svojo ščemo meti, da njé ne püstimo, ar brez Radgone je Prekmurje odrezano od naše Slovenije. Zato Prekmurci vsi v (J-Radgono 8.-ga augusta. Vlak vozi. z Lotmerka zajtra ob 'AJ. Odhaja z ö. Radgone poseben vlák taki pp shodi". Vožnjo de samo polovično trbelo plačati.
Glasovanje na Koroškom. Komisija, štera bo glasovanje vodila, je že v Celo več prišla. Zastopana je, med., njimi Anglija, Francija, Italija, Jugoslavija - i—Nemška Austriji. Samo še Amerika ne poslala svojega zastopnika.
Cene v Zagrebi. MeIa L vrste 12 K, II. vr. 10 K. Mela za krűh 9*. Sad'.: jaboka i grüške kda po 6 K. Cuker se dobi po 54 — 56 K. kda.
Sv. Ciril i Metod 24. maja. Predsedništvo deželne vlade je oprosite ministerstvo za notranjih del v Belgradi, da bi se svétek slovenskih apoštolov Cirila in Metoda kak državni svétek obslüžavao po cerkvenom ka-lendari, to je julija 5.-ga. Ministerstvo je odklonilo prošnjo z tem, ka je svétek apostolov Cirila in Metoda kak državni svétek določen ze maja 24.-ga za celo kralestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Železnica med D. Lendavov in Čakovcom nema nikakših zvez z vlakom proti Maribori in Ljubljani. To zdaj edina železnica, ki veže Prekmurje z Slovencov, dobro bi bilo, če bi se kaj včinite za volo voznoga reda.
Mosti rhed Mursko Soboto to Dolnjo Lendavo so že skoro vsi napol podreti. Kaj pa dela prav za prav v Prekmurji Gradbeni urád?
Cena živine je v Ljubljani spadnola za 2 do 3 krone pri kili.
4
NOVINE
1920. 8. august
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:
Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi galic, ličje, mašinsko olje, cement v lagvah po 200 kg., vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba.	    Zmerne cene.
primešaj krmi; vsaki tjeden edno prgiščo, če se pa dava kak nadomestilo za krmo, te 2 prgišči. 5 zavojčkov Mastina, prahű za krmljenje zdrave, debele živine, za stvorbo belic i mleka, zadostüje za 6 mesecov za vsako živinče. Dobo je najvekše premije v Londoni, Parizi, Rimi, Beči. Na jezere gospodarov ga hvali i znova küpüje. Zahtevaj ga pri lekarnari (apotekari) ali pri trgovci, vsaki ga lehko prosto odáva: Ali pa piši lekarni Trnkoci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Košta 30 K 50 fil. z poštninov.
Mršavost (krlavost)
srbeščico, kraste, lišaje, vniči pri človeki mast proti mršavosti. Brez dišeca i ne maže perila. 1 lonček za edno osebo s poštninov 12 K 50 fil. pri lekarni Trnkoci, Ljubljana.
Franc Seršén, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmirom veliko izbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Što šče meti lepo i trpežno blago po zmernih cenah naj ide k Seršeni v Ljutomer.
Ogen. V nedelo 25. julija je velki ogen bio v Dokležovji. Šest hiž z zadnjimi hrambami vret je sploh zgorelo. Kvar je grozovitno velki. Hiže so na vekše ne bile sekulirane. Kak je prišao vö ogen, še neznano.
Odam
v dolnjelendavski gorah poleg kapele Sv. Trojstva 2 plüga goric in hižo z gruntom vrét poleg hotela »Krone«. Küpci se naj zglasijo pri Graššanovitš Otoni v D. Lendavi hiž. št. 91.
Podpirajte Novine!
Tisk: E Balkanji Dolnja Lendava
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.