rtajv «6 j i slovenski dnevnil^*^ v Združenih državah | /e^ja za vse leto - • • $6.00 iS | Za pol leta.....$3.00 H Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto Listislovenskihtdelavcev yAmerikh ■ The largest Slovenian Daily in the United States. I limed every day except Sundays o and legal Holidays. 75,000 Readers, | lJ TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, .1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 29. — ŠTEV. 29. N*3W YORK. MONDAY, FEBRUARY 4 1924. — PONDELJEK 4. FEBRUARJA, 1924. VOLUME XXXH. — LETNIK XXXII. VČERAJ JE UMBL W00DR0W WILSON Včeraj je umrl v Washingtonu bivši predsednik Združenih držav Woodrow Wilson. — Umrl je brez bolečin. Bolan je b-1 izza leta 1919. — Smrt je povzročila okorelost žil. — Doba žalovanja bo trajala trideset dni. — Najbolj osovražen in najbolj priljubljen predsednik. Washington, I). O., 3. februarja. — Danes dopoldne ob ret rt na dvanajst je umrl bivši predsednik Združenih dr-i.av Woodrow Wilson. Vzroka smrti sta bila mrtvoud. in okorenelost žil. Y prvič ga je zadela kap leta 1919, nakar se je začelo njegovo stanje slabšati. Umirati je pričel v petek popoldne. Šele eno uro pred smrtjo je padel v popolno nezavest. Umrl je brez bolečin. Ob njegovi postelji sta bila neprestano njegova žena in njegov zdravnik, admiral Grayson. . Woodrow Wilson je bil rojen leta 1856 v Staunton, Va. Wilson je bil eden onih maloštevilnih mož, ki so izvajali velik vpliv na razvoj svetovnih zadev. Pod njegovim vodstvom so Združene države opustile svojo politiko osami jen ja, zamešale so se v evropsko politiko ter s svojim vojaštvom, nnuiieijo in živežem pomagale zaveznikom k zmagi. Wilson je nastopil povsem drugačno pot kot so jo hodili njegovi predniki. Izza Andrew Jack son a je bil on pr-\i demokrat, ki je služil dva termina. Njegov prednik Jackson je bil neotesan samovoljen vojak. Wilson je bil inteligenten človek, mož ogromnih duševnih zmožnosti. poŠte in Izplačuj* "Poštni čfkovni zavod" in "Jadranska banka" ▼ Ljubljani, Zagreba, Beograda, Kranja, Celja, Maribora, Dubrovniku, Splitu, Sarajeva ali drogod, kjer je pe£ sa bltro lipkOlo najugodneje. 1000 Din.......$12.70 2000 Din. ...........$2550 5000 Din.......$62.50 Pri nakazilih, ki znala j o manj kot an tlaoč dinarja« raCunlmo posabaj 1» cantev u poltnlno In draoa atroftk«. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJI; Razpošilja na sadu Je poete ln lsplaCaje "Jadranska banfaT T Trato« Opatiji in Zadru. 200 Kr ........ $10.00 300 Kr ........$14.70 500 lir ........$24.00 1000 lir ........ $47.00 Pri nakazilih, M znaiaJo manj kot M tir rfčunlma poaabaj P® « eMtor sa pottnlno In tfruaa atroika. Za peiilJaUe, ki prisegaje sneaek pel tise« «narjer aH po «v» «M Br Aeveijujaae pe ■egejtoestl ie pssrUii popust. Vrednost dinarjem ln liram sedaj ni stalna, menja se ve&zat ln nepričakovano ; is tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dosne postani denar ▼ roka. Denar nam Je poslati najbolje po fotti Bank Draft. Money Order all pa Hew jrear York, V. T. ^SStti n i —n S KONVENCIJE UNITED MINE WORKERS Howatt je bil poražen. — Lewis je odgodil konvencijo, ko go se pojavili nemiri vsled vprašanja, če naj se stavi na prejšnje mesto linijskega uradnika iz Kansasa. — Po petminutnem pretepu je bil konvencija zaključena. — Članstvo U.M. W. veruje v konstruktivni napredek. t VELIK ODPOR PROTI REPUBLIKI HONDURAS ANGLEŠKO ČASOPISJE PRIZNANJU RUSIJE Indiaiiapolis, Iiul..:». februarja.—Aleksander Ilowait. prejšni predsednik Kansas okraja I'nited Mine Workers ; of America, ji* bil vržen z odra tekom zaključne ure pre-| moiiarske konvencije, ki se je vršila tukaj. Ni s«« Ihm namreč pokoriti ukrepu predsedniku Lewisa, po veliki !» ki, ki si* je vršila med njegovimi pristaši in prijatelji m p ri st a š i a d n li ?1 i st raci j e. Zadeva Howattaje bila predložena konvem iji. ki je s ; pretežno večino odklonila predlog, naj zopet zavzame t prejšnje mesto. Konvencija je bilo odgodena sredi divje ;demonstracije katero so vprizorili prijatelji Howatta proti I predsedniku Lewisn. kateremu ]>a so pomagali njegovi pri-1 staši. Kdlna prilika Howatta, da dolu zopet mesto v prcmc-garski organizaciji, obstaja v tem, da sprejme pravorc*k j konvencije, ki je pripravljena glasovati glede njegovega | slučaja, če se vrne na delo z lopato in krampom. Nato s - ># » zopet lahko dvignil v vrstah premogai-ske organizacij*. s> veda pod pogo jem, da mu bodo ostali njegovi sedanji pristaši verni. George VV. Savage, tajnik komiteja za pritožbe* in zive, je prečital poročilo glede Howattovega slučaja, p i i ko je bila preeitana resolucija Howatta. v kateri je zahteval pravično postopanje. V poročilu komiteja sr je ,1..-| silo, daje uveljavil prejšni voditelj premogarjev v Kansas j"dvojno" organizacijo v uniji in da ni hotel izročiti nn*-l-narodni uniji unijske lastnine. Tudi ni primerno poročal o ; fnančnem stanju organizacije pod njegovo upravo. Ko je zaključil Savage svoje poročilo, se je dvignil j Howatt s svojega sedeža v ozadju dvorane ter stopil ]:r.,ri i odru. Zahteval je pravice ter prosil, naj se mu da priliko da govori. Njegov nastop je vzbudil precej vznemirjen ja, ni predsednik Lewis je moral več kot enkrat pozvat.i : ■ izoče, naj bodo niirnir ; Tekom velikega trušča je stopil Howatt na oder. uk .poleg predsednika Lewisa. Njegovi prijatelji so vprizorili • nadaljno demonstracijo ter zahtevali pravično postopanje. Predsednik je odločil nato, da ne i Sovjetsko poslaništvo v Angliji trdi, da so novice o narodnem po-gromu v Rusiji plod reakcijo-narne domišljije. — Nazadnja-ki so pridno na delu. London, Anglija. 2. februarja. Najboljše informirani lukajšni Rusi so mnenja, da so izmišljena poročila o bližajočem st' poe skuša tudi preprečiti priznanje sovjetov od stnini Italije. Reakcijonarn! izgnanci smatrajo smrt Lenina ter bolezen Troekija za dobro priliko. o sledilo polno priznanje, kakorhi-tro bo našla Anglija primernega poslanika. Rusija bo zadostila vsaki legitimni želji Anglije glede trgovine in prijateljstva. S priznanjem I.talije bo ojačen mednarodni položaj Rusije m so-vjeti se bodo za nadaljni toraK približali svojemu končnemu cilju. — diktatorstvu mednarodnega proletarijata potom mirne sve-. tovne revolucije. Moskva, Rusija, 2. februarja. Ofieijelno je bilo objavljeno, da je bil imenovan Aleksij Ivanov Rikov načelnikom zveznega sve-' ta koB^saxjev kot naslednik po- •'Ji' "' J'." ji 'i - -. . # ■■ > v« »ri-_i«l« z revolucije. — General Carias je zapustil mejo, da prevzame poveljstvo med vstaškimi četami. ga politiki, — pravi neki list. Washington, D. <\. 2. febr. — V Ilondurasu je izbruhnila revolucija in v najkrajšem času l»o prišlo dos popadov. arinicnt. ■ pritlikavce . . • ni dobil še nobenih defiuitivnih, —Politiki so ga pribili na krrž. sporočil glede volitev ali časa. "Observer** pravi: kdaj se bodo vršile. Ameriški po-j — potekajo leta, je pričela slanik bo zaenkrat ostal na svn-• Evropa spoznavati ves obseg izjem mestu, a bo mlpokliean. če sp jalovljenja "Wilsona. kajti mirovne 1m~m1o volitve kmalu vršile. ^ nu |M>g<»dl>a jo je skoro uničila. ROJA^rNABOČA-rTE SE NA ^ 11"na, V™*™' GLAS NABODA', NAJVEČJI k;lf^ hl "u[hUi ^ ^^ SLOVENSKI DNEVNIK V: f vkljuw-no Amerika - Njegovi ZDRUŽENIH DRŽAVAH. ,ll'ial1 ^ so ostah' C as 1,0 d°ka ----- -----j zal, da je imel prav . . . kojnega Nikolaja Lenina. Leon j — Tudi drugi so bili deležni Troeki bo ostal vojni minister. j kredita njegovih idej. a noben Tekom popoldanske seje so v jet človek v mogočnem položaju se skega ken-fjresa je M. Lirvinov ni v taki meri kot on poslužil za objavil angleško priznanje sovjet- «;otov namen sile. ki mu je bila ske vlade, kar je vzbudilo veliko na razpolago. Zgodovina ga bo navdušenje meti delegati. Spre je- častila kot moža, ki je dal svetu ta je bila resolucija, v kateri se J nov pojni in novo vest v med naje pozdravljalo angleško vlado, j rodnih zadevah. Kaflenin je rekel v svojt-m za-; Pariz, "Praneijci. februai^ja. ključnem govoru na kongres: — Kljub smrti Lenina smo postali močnejši, neglede na katku-laeije naših sovražnikov, da bomo postali slabši. Priznanje od Pariz je vznemirilo poročilo o smrti prejšnjega predsednika Wilsona, katerega smatrajo za največjega Amerikanea kar jih je kdaj obiskalo Francijo. V sko- strani Anglije je dokaz tega dej-^ro vsakem mestu ra-va parodija ljubezni. A ta parodija je koncem konca tragična. Žalostno je videti mlade moške, ki se izneverijo svojim mladim ljubeznim ter pohite v li^očje ostarelih vdov z dobro opremljenimi stanovanji. GLAS NARODA. 4. FEBR. 1924 "GLAS NARODA" IILOVKNI DAILY) Ov»n«d and Published by Blovtnio Publishing Company (A Corporation) PRANK KAK8ER, Prosldan« LOUIS BENKDIK, Tr*»ur« Placa of Bualnaaa of tli« Corporation and Addraaaaa of Abo v« Officers: « Cortlandt »troot. Borouph of Manhattan, Now York City, N. "Q L A • NAROD A" (Vole« of tha Paopla) liorttf C vary Day Excapt Sunday and Holiday. Za aaio lato valja I i at za Amarlke In Canada n ----------- M.00 Za pol lata ...................... HO® Za tatrt lata .................. »1.50 Za New York u tela M|.......... Za pol lata ..............—........ W Za Inozamatve za celo lata „••« Za pol leta ........................ Subscription Yearly >6.00 Advertlaament en Agreement. 'Glaa Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemil nedalj In praanlkov. L'opiai brci podplaa In osbenostl »« ne priobCuJeJo. Denar naj aa b!a«ovoU potil J* U po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da aa oam tudi prejtnjo bllvallA£e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "O L A S NARODA** Cortlandt Street, Borough of Manhatttan, New York« N. Y. Telephone: Cortlandt 287* m WOODROW WILSON I'mrl jo Woodrow Wilson, ki je predsedoval Združenim državam osem let. Pojavi! se je. ko je pod navidezno mirno površino svetovnega političnega položaja vse vrelo in kipelo. Marsikdo j<* slutil bližajoči se vihar, nekateri so ga eelo napovedovali, pojavil se je pa za vse tako nepričakovano, da so Lili v odločilnem trenutku največji svetovni državniki podobni diplomatičiiim šolarjem. Šele svetovna vojna je odkrila v W\lsonu izredne zmož nosti moža dalekovidnega vpogleda, ki se je temeljito raz-likoval od vseh svojih sovrstnikov. Naturni zakon je pa, da imajo veliki možje tudi velike napake. A* času splošne zmednosti, ko se je bližala evropska bojna vihra svojemu višku, je potekel njegov prvi termin. Sence smrti in groze so segale tedaj tudi v Ameriko. Kapitalisti so hoteli vojno, narod je trepetal pred njo. Wilson je poznal nemško objestnost in je vedel, da ji za more edinole Amerika zastaviti poti. < V bi obljubljal v predzadnji predsedniški kampanji, ii so se zbrali na Hrastu št. 27 v gostilni pri "-Bajti". Začeli so se kmalu zabavati, piti in plesati. 1'ili »i vsi prav zidane volje. Med njimi je bil tudi Lz domače vasi 2bletni čevljar Marko Sr-.bar, ki se je preeej napil, vendar nerodnosti ni počenjal. Gostilnitearka Mara Pojiovič je ukazala ob 4. popoldne svojemu hlapeu, da naj >ga Viže iz gostilne na sneg. In tako se je tudi zgodilo. Pred gostiilno pa so napadli Sribarja Peter Re-ba. Marko Selalcovič ui Janko Po-povie. vsi iz Drage, ter mu zadali baje smrtne udarce. Vse to je videla neerka gosti In ičarke, Danica, ki je takoj tekla v gostilno in ii>o-klucala Kozak o Težak, da naj gre pogledat, kaj delajo s Sribarjem. Ko je Rozika prišla, je že ležal Marko na obrazu. Imenovani su-roveži so reveža s snegom ometa-vali. Ko jim je zaklicala Rozika. kaj delajo, so ji odvrnili: "Sto te briga!" Nato je jelo dekle Šri-barja vzdigovati rn klicati, a ni lillo nobenega glasu več. Nato je poklicala Antona Pro senika iz gostilne, da ji je pomagal moža položiti na voz in odpeljati domov. Doma se ni nič več zavedel ter je ponoči ob 3. izdihnil. Znaki udarcev so bili videt1! na glavi na desnem sencu, za desnim očesom in zadaj na vratu, po telesu pa je bil ves čm. Na vse zgodaj je šel njegov oče naznanit zločin orožnikom in drugi dan sodišču v Metlitki ter prosil za sodnijski ogled. Čakalo pa se je na ogled zaman! Nobena oblast se ni ganila." Truplo je ležalo šest dni nepokopaaio, potem pa ga je pokopal domači župnik kljub temu, da se mu ni od nobene oblasti nič sporočilo in ne naznanilo pravega vzroka smrti. Ta brezbrižnost oblasti je med ljudstvom povzročila veliko nevoljo in ogorčenje, kar je razumljivo. Šri-bar je bil sicer priden obrtnik. Podjetni livarji. Iz topilnice S»*stni "Franeelj" že iz-maknll iz hslniee, uabajajoče se v azil 'm je dal Zupanu aretirati Brivec — detektiv'. "Jaz sem detektiv! Odprite v imenu zakona!" Tako je prišel v Ljubljani pred polnočjo pred stanovanje dveh samic Štefke No-grašek in Barbke .Jer»b ter je z osornim glasom zahteval, da mu odpreta, ker mora napraviti "re-l vizijo'Prestrašeni ženski sta ne-1 znancu res od]irli in slednji je začel po sobi razmetavati predmete ter stikati pp omarah Njegov u-radno .strogi obraz pa se je kmalu spremenil, ljubeznivo je pogledal dbe devojki tt-r eno pobožal po obrazu. Ko pa je videl, da ženski sumita, da ru ne more biti nekaj v redu, se je zopet namrdnil in i»aredil "strog" obraz. Zahteval je, da mora Štefka takoj z njim na policijo. Obe devojki, ki sta oči vidno opazili, da imata opraviti s preiViirameem, sta pričeli kričati na pomoč nakar je neznance j>:i-begnil. Prijela st » ju meti bejrom dva železničarja, katerima pa se je iztrgal iz rok in izginil v noč. Policija je v osebi podjetnega detektiva aretirala naslednji dan bivšega brivskega pomočnika Henrika 1'rbanea in ga zaslišala. Kasne nesreče. Delavcu Romanu Lehnerju v mestni klavnici v Mariboru je od-letel pri h rušenju lopatice elek'tro-mottjinega biusnega kanuia železen drobec v desno oko in ga tako poškodoval, tla so ga morali oddati v boinieo. V Gtitzoivi pivovarni v IMariboru je jiadel pri nakladanju ledu delavec Dominik ŠnuderL iz voza in si težko poškodoval desno nogo. Ravno tam je stopil nočnemu čuvaju Antonii Cvirnu konj na nogo in mu zdrobil stopalo. V opekarni barona Borna v Pristavi je padla delavki Mariji I mahove železna tračnica na desno nogo in ji) težko poškodovala. Kolarskemu iH>niočniku Antonu Zagoreu je patleJ hlod na levo roko in mu jo zmečkal. S.^kaču Ivanu Curiču je padel v gozdu na Pohorju težak ploh iui ramo in ga težko poškodovati. V tovarni pohištva Remec & Co. v Duplici je padel težaku Francu ]>enda hlod na levo no«ro in mu jo poškodoval pod kolenom Ravno v ista tovarni je odletelo ključavničarskemu vajencu Jožefu Golobu težko kladivo v glavo ter mu raztrgalo levo lice. V tovarni "Bistri" v Domžalah je odlctel ključavničarju Adolfu Loboda košček železa v desno oko in mu ranil punčioo. V tovarni "Titan" v Kamniku zaposleni delavec Peter Glagoljev je ijiadel na zmrzlih tleh tako, da si je zlomil levo roko v komolcu. Pri spravljanju lesa je težko ponesrečil vulgo stari Moikrin iz Rečice v Savinjski dolini; zlomil si je obe nogi. — Na podoben na-ein je .smrtno ponesrečil posestnik Suhovrimik pri Novi Štifti. I Peter Zgaga Lwmhmb^WH V soboto je bil tisti dan, ko je prišel krt iz krtine pogledat. Ce je videl svojo senco, se je zopet skril za šest tednov. Če je ni videl. je ostal zunaj, in konec zime bo lep. Tako pravijo ljudje. V to vraže verstvo več verujejo kot v vse znanstvene vremenske napovedbe. To je značilno znamenje naprednega veka. * * * Anglija je priznala sovjetsko Rusijo. V kratkem jo bo priznala tudi Italija. Za Italijo bodo počasi pri-capljale ostale države. Jugoslavija takrat, ko ji bo Pariz zapovedal. Amerika tedaj, ko bo dobila- povelje iz Wall Streeta. * * * Rojak ni dolgo časa videl svojega prijatelja. Pozdrav je bil odkrit in prisrčen. — No. kako je kaj? Sem slišal, da si poročen. Kako se kaj imata z ženo? — Poeasi se bova že pretolkla skozi. • * • Kje so časi. kje so časi, ko c.e je reklo: "Nak, dolarja pa že ne dam za galono vina". "Daj mi dve dobre cigari za pet". "Ko gre ženska preko ceste dvigne do gležnjev krilo. Sramota!" "Dragi moj. jaz 1i bom do smrti zvesta". JJugnsimmutfka 2tainL irimnta ^ Ustanovljena L 1898 VhSb Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Pr—cdnlk: RUDOLF PERDAN. »U E. 1M St.. Cloralao«. (X Podpredsednik: LOUIS BALANT. Box 1M Paarl Ave.. Lama, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. lllnn. Blagajnik: L.OC1S CHAMPA. Box s€l. Ely. Minn. ai«K»Jnllr neizplačanih amrtnln: JOHN MOVIRN, 411 — lid in. Oulutk. m«« •H ona« tv M tU innal u« Otmat Vrhovni zdravnik: Dr. JOB. ▼. GRAHEK. SOS American Stat* Bank Bid«., Slztk Ave.. Plitaburffk. Pa. Nadzorni odbor: ANTON EBASNTK. Room SO« BakaweU Bid«., eer Street*. Pittaburcb. Pa. MOHOR MLADIC. 1SS4 W. 1* Street. Cblca«o. 111. FRANK BKRABECL 4S2S Waablncton Street. Denver. CeM. Porotni odbor. LEONARD BLABODNTX. Boa 480. Ely. Minn. GKECOK J. PORENTA. S10 Stevenson Bid«.. Puyatlu*. FRANK SO SUCH. (217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Zdrulevatnl odbor: VALENTIN PIRC. 1*0 London Rd.. N. K.. Cleveland. PAULINE ERMENC. S8S Park fair.. Milwaukee. Wla. JOSIP STEKLE. 404 E. Meaa Avenue. Pueblo, ColOu ANTON CEllARC. SSS Market Street. Waukecaa. III. Jednotlno ara dno glasilo: "Gles Naroda". > ■ * i Vso vtvarl tikajoče so uradnih madev kakor tudi denarna poStlJatvt aa] ee pošiljajo na glavnega tajnika. Vae pritotbe na] se poillja na predsednika porotnega odbora. Proflnje ca aprejem novih Claaov la bolnlfta •pričevala na] so poillja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katolllka Jednota se priporoma vsem Jngoslovaaoas ad obilen pristop. Kdor iell poeta ti Clan te organizacije, naj ae aglaat tajnika blltnjega druitva J. S. K. J. Za uatanovltev novih dmltev se p* obrnite aa gl. tajnika. Novo druitvo ae lahko vatanovl a S Člani tU članicami. BOJIŠ, VABOOUn SE ■ j WABQDA'. BAJVEOJ) t "Kaj. šestdeset dolarjev naj plačam za drnsi razrerls na par-niku "France"? "Dva dolarja sem dala za šunko, pa je bila tako majhna, da smo jo komaj za dva dni imeli". "Danes me je gmpod prijazna pogledal, ko sem dala petdeset centov za cerkev". "Pomisli, sedemnajst let je stara sosedova punca, pa je že zaljubljena". "Če bi zaslužil po tri dolarje na dan, pa bi bil čisto zadovoljen". "Stanovanje vam zarentam .za šestnajst dolarjev na mesec, pa vam prvi mesec ni treba nič plačati". — "Ne. nočem. Petnajst dolarjev dam in šest tednov bom v njem zastonj". — " Dobro, pa naj bo". ' } r "Ta pa že mora biti bogat, ker se z avtomobilom vozi". "Največji kozarec piva za pet centov in free luncli". "To je mož poštenjaik". "Sram jo bodi. ker si pudra obraz". "Malo je manjkala, pa bi gospod na prižniei začeli govoriti o politiki". ^ "Vstopnina za piknik je. en dolar. Ženske proste. Jed in pijača brezplačna ". "Mi smo pa Franeelna služili". "Ah, kaj boš hodil v banko po denar, ti bom rajši jaz posodil, da ti ne bo treba plačevati obresti". "Kaj. petnaj>t dolarjev zahtevate za obleko, narejeno po meri?" "Ti prijatelj, ali mi veš povedati. kako se kuha- žganje f" * * * Kje so časi, ko se je takole govorilo? Ali se še vrnejo kdaj? Najbrže nikdar več. Jugoslavia irredenta. V Vipavi so ustanovili fašijo. | Predsednik je okrajni zdravnik Italijan dr. Deltpin. Med prvimi, ki so vstopili med. fašiste, je župan -Jo-šip Petrovčič. kateremu i/.-, premembe p;> vsakokratnem po!o-j žaju dobro polnijo žep. Moč ima kar št 'r; obrtne konee-s.je Ta člo-j >'ek je tudi pomagal pregnati »do-j ven-?ke*ra zdravnika tir. Kanca :/. Vipave. ZavediH'st. kje nI.' Tudi slovenske srednje sole odpravljene. ("radrii list prinaša odlok, ki d< 'oča. da se lio \ drugorodnili srednjih šolah in učiteljiščih vršil p< uik od šokkega leta P*27-28 dalje v italijanščini. K temu pouku se. bo prehajalo postopno, začenši s 1. razredom ni/.j» ga tečaja. Kako postopajo z Idrijci. V Idriji je ustavljeno delovanje Narodne čitalnice in podružniee Planinskega društva. Dramatično Iruštvo je moralo tudi prekiniti j «ivi je dilovanje, ker je bil i p!*i»»:-Ijeio podreti v rudniškem «;!eda-lL-ču svoj oder, katerega si j-> nabavilo z velikimi stiv-ški. V jrleda- ; lišču je rudniško nmiate'jstvi* nastanilo vojue in val Me. ki so prišli \ rudniško službo. Tako politična oblast uničuje vse. kar drill j» na slovenskem kulturnem polju in uvaja v Idrijo tuj živel j. Beda in brezposelnost v Istri. I'o vesteh i/. Istre se iia.sdlju nad tamkajšnji si« vanskhn elementom nadaljujejo. Naredba o št^Iah se strogo i/vaja, čeravno se v tem oziru pojavljajo velike težkoče. Natši ljudje živ« v veLikih materi-jalnih neprilikah, ker Zii nobeno ceno ne morejo prodati svojega vinskega nridelka. Oljka se je lani dobro obnesla in to edino Še ublažil je splošno bedo. Ljudje gledajo s strahom v bodočnost, ker je možnost kakega druge^i zaslužka iirnanalua. Mlajši ljudje tulhajajo \ Kraneijo. kjer dobivajo delo pri obnovi v vojni opu- sioši-nih krajev. Napad na profesorja. Pred kratkim je l»ll napaden na pt'.-if*riji goriškega mesta profe-s4-r Bonesu Težko raaijenega in ne-za vest n etra so spravili v goriško bidnieo. Profe«*">r niti govorili ne more. Naoadalea še nimajo. Za vse bančne posle, kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi najvest-nejše in najbolje izvršeni. Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po 4% ako jih naložite pri nas na — "Special Interest Account" Glede denarnih posiljatev, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavi jen ja "affidavi-tov", pooblastil itd. posluzi Yas naš zavod ceno, brzo in solidno. FRANK SAKSER STATE BANK Glavno zastopstvo Jadranske Banke. 82 Cortlandt Street : : New York, K. T. HOVA umnvi KVJIOI BPLENJE in strahote s bojnih pohodov bivieg* A slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji biviega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in p polkovem upora ter njega zakletvi. NA KRVAVIH | POLJANAH i C—a«|i TI.T.r — J&M Knjifm Je Mi venaa, vatbaj« STO «trul in M "Hk is vajaa "OUUB KAlODi" m Oortteaii Blreel, Mmr Tak, M. T. GLAS NATiOfcA. 4. FEBR. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI Strašen doživljaj z blaznim morilcem. Edvard Pink h am. osemnajst let prisotnostjo duha, kajti spoznal stari fant, se je pogojftff vpraše- je, da mora imeti več časa in pri-val, kaj bi storil, če bi se naen-jlike za beg. krat znašel na samotnem mestu s j — Na, je že dobro. Je še več kakim pobeglim blaznežem. Stvar boljših načinov, kako spraviti te o kateri je mladi Pinkham tako^spoti, — je odvrnil Harington ter pogosto razmišljal, se mu je res pomignil Pinkhamu, naj gre na-konečno pripetila. I prej. Dostavil pa je: Blaznež je bil velik, močan in j — Bom že gledal da dobiš, kar zvit človek. Bil je neki Everett si zaslužil, ko prideva na poko-Harnington, kateremu se je dva pališče onstran griča, tedna poprej posrečilo pobegniti1 Tako sta šla naprej preko po-iz državne umobolnice v Norwich, j lja in Pinkham je bil že izmučen > Conn., kjer je bil interniran kot od dolge hoje ter boja na tleh. nevaren bla-znež z morilnimi m»-nijami. Harrington je star trideset let, močan in vefck, in osemnajst let stari dečko ni mu bil nikakor kos v telesnem oziru. Pred par leti jc videl ta dečko v neki prodajalni sliko nekega znanega umetnika, predstavljajo-čo blaznost. Ta presenetljiva slika je napravila na dečka velik nt is in povsem naravno je bilo, da se je pričel pečati v duhu s čudnimi duševnimi kapricami blazne/ev ter se vpraševati, kaj bi pač storil, če bi se kedaj se-sial s kakim blaznežem. Ko pa je mladi Pinkham srečal nekega tujca na koncu vasi East Killinglv v Connetieutu, kjer živi s svojim stricem, mu niso nič .pomagale vse njegove teorije. Harrington je s prijaznim nasmehom ustavi ldečka ter ga z značilno pretkanostjo blazieža vprašal, če bi mu hotel pomagati pri nekem majhnem delu, za katero ga bo dobro pdačal. Bilo je krog ene popoldne in blaznež je pojasnil: — Jaiz imam mnihno, prenosno kočico malo izven vasi. a je preveč težka, da bi jo mogel en sam človek spraviti z mesta. Če pa hočeš iti z menoj ter mi poanagaiti par minut, te bom dobro plačal. Ničesar nenavadnega ni bilo v zunanjosti tujca in njegov predlog je bil mičen, ker ni imel dečko onega popoldne nobenega posebnega opravka. Vsled tega je odšel s tujcem naprej po cesti, ven iz vasi. dokler ni rekel Harrington : — Tukaj bova zavila preko polja. Posta bližje je. Šla sta molče naprej preko polja. dokler nista prišla v majhno gozdono parcelo. Tam sta našla majhno lovsko kočico kot jih rabijo lovci, da poiščejo v njih zavetja. Naenkrat pa se je obnašanje tujca izpremenilo. Harrington se je ustavil, se ozrl v deT'k;i ter ga vprašal s peklen-^ skim usmevom krog ustnic: — Ali ves, kaj bom storil s teboj? — Niti najmanjšega pojma nimam, — je odvrnil Pinkham, ki je domneval, da si hoče tujec privoščiti kak dovtip. Ko pa je zrl deček v lice Ilar-ringtona, se je slednje izpremenilo in planil je na dečka, ga podrl na tla ter pričel daviti z obema rokama. Napad je bil tako nagel in nepričakovan, da ni imel Pinkham nobene prilike braniti se. Čutil je, da jc izročen smrti in pričel je domnevati, da se je konečno sestal s pob eg i m .blaznežem, da se mu je pripetila prav ista stvar, o kateri je tolikokrat razmišljal. Ko jc že napol omedlel ter nm je pošla sapa vspričo mogočnega oprijema blazneža, je slednji naenkrat Izpustil vrat svoje žrtve ter vstal. V trenutku je izpreme-nil svoje misli. Pogrignil je dečku .naj se dvigne ter mu rekel povsem mimo in prijazno: — Mislim, da se te bom lin najboljši način iznebil, če te zvežem, vržem v ono lovsko kočico ter jo za ž gem. Pinkham se je počasi dvignil ter ni ničesar odgovoril. Blaznež je med tem najbrž spoznal, da nima vrvi in mogoče tudi ne vžigalic, s katerimi bi mogel izvršiti svoj načrt. — To bi bilo preveč nerodno in ra^ventega bi potrebovala vrv, s veliko J-: Prihajal je mraik in potikala sta se naokrog že pet ur, ko sta konečno dospela na. Westfield pokopališče v bližini Ea>st Killinglv, Connecticut. (M časa do časa je pričel blaznež kak pogovor in dečko je na skrivnem zasledoval delovanje neurejenega duha, kot se je izra- žalo v besedah. — Ali si že kedaj videl človeka z odezano glavo? — je vprašal Harington nenadno, -ko sta korakala naprej. — Ne morem se spomniti, da bi kedaj videl človeka z odrezano glavo, — je odvrnil deček, ki je posiajal vedno bolj nemiren. Blaznež nI ničesar odgovoril, pač pa se potopil v svoje lastne misli. Očividno je ra-zmišljal o ljudeh brez glave, kajti po krat-kem odmoru je rekel: Praviš, da nisi še nekdar videl človeka z odrezano glavo! — Pri tem se je pričel krohotati na glas. se ustavil ter pričel pozorno ogledovati tilnik in vrat Pinkha-ma. — Spomnil bi se, če bi kedaj videl človeka z odrezano glavo. Kanalu pa boš imel priliko videti takega Človeka, — če ga boš mogel videti po tem. ko ti bom odrezal glavo. Č*e se bo zvalila vstran, jo bom pobral ter držal tako, da jo boš lahko videl. iZopet se je pričel blaznež krohotati in oba sta odšla naprej. Kmalu nato pa se je Harrington zopet oglasil: — Ali si že kedaj videl blazneža ? Jaz mislim blaznega človeka. ki je ušel iz blazniee? — Tega ne morem reči. — je odvrnil dečko. -— Ali si že kedaj čul o Frank AVeedenn. blaznemu morilcu, ki je ušel iz blazniee! — Da, — je odvrnil Pinkham po pravici. — Čital sem. — Ali si že kedaj "videl" Frank We eden a? — je vprašal blaznež ter se srepo ozrl na tovariša. — Ne, nikdar, — je odvrnil dečko. Tedaj pa se je Harrington zasukal, prijel dečka za oba ramena, se sklonil z glavo naprej ter rekel s plamtečimi očmi: — Dobro, sedaj ga vidiš. "Jaz sem Frank Weeden"! Z groznim strahom v svojem srcu in v prepričanju, da je prišel konec in da ga ho razkačeni blaznež v Istem trenutku umoril, se je dečko nekoliko ojunačil ter rekel s precej mirnim glasom: — Veseli me spoznati vas, Mr. Weed en. Vsak človek je več ali manj prismojen v gotovih stvareh in zelo zanimivo je srečati Človeka kot ste vi. Rad bi videl, če bi mi hoteli povedati kaj o svojih doživljajih. Višek blazneževega razburjenja pa je bil medtem že prekoračen. Izpustil je dečka in brez vsak t* nadaljne besede sta odkorakala naprej, ko se je Hairrington naen krat ustavil. .— Kaj pa je to*? — je vzkliknil, ko sta se približala nekemu skrivnostno izgledajočemu kupit na tleh. Harrington je prijel svojega spremljevalca »za tilnik in oba sa se plaizila previdnih kora« kov naprej ter se sklonila nad kup. (Konec prihodnjič.) (Foreign L&nrueff* Information Servlc«. — Jugoslav Bureau.) PREISKAVE GLEDE ZRAKA V RUDNIKIH. FederaliS rudniški urad vodi že ■ ikr vnieujejo v nekaterih kcvin-in {nekoliko let preiskave v kovinskih sk » rudniških nk:v".!i Zdiužeuih rudnikih širom Združenih držav Držav veliko število podzemelj-v svrho. da se ustanovi, dali v teh škili delavcev in provzmčujejo Klateži po vsemirju. poletnem večeru v zvezdah žart-čega neba? Cesto se ti zdi. kot da se je od nebeškega obloka odcepila -zvezda in zletela na zemljo. In kar si v tem hipu želel, se ti izpolni — tako vsaj nam je pravil ded in tako so menda govorili dedje vseh narodov časov. Toda v resnici je ni zvezde, k hi mogla zleteti v vsemirje. To. rudnikih je zadosti ventilacije za i.-nogo bede in te-a v nyhov.m žrt-kar imenujemo padajoča zvezda, rudarje. Iz dosedanjih preiskav vam fn družinam tudi tedaj, ako ki leti skozi vesolje, so kosi me: se je dognalo, da petdeset odsto smrt ne nastopi. Te bolezni pro-teorov in kometov, ki se klatijo delovnih prostorov nima dovolj ali vzročujejo ogromno gospodarsko po vsemirju in so dospeli v oko-|Sp]0h nikake zračne cirkulacije, zgubo tolikor prizadetim osebam, liš zemeljske privlačnosti. Me- T0 preiskave sta vodila po en kolikor organizicajim /.a katere teori in kometi namreč nimajo |zdravnik federalnega zdravstvene- delajo. svojega nepremen 1 jivega mest* p«, urada" in po en inženir rudar-' Ker je dokazano, da te bolezni kakor solnce ali zvezde stalnice, skega urada. Proučevanja so se nastajajo vsled vdilianja nevarno Z večjo in manjšo hitrostjo leta- vršila večinoma globoko doli v ja- drobnih prašnih drobtin, popolno-jo po neskončnem svetovnem pro- mal? kjer 1 judjo delajo. ma logičen lek bi bil, dase pre- storu, kretajo pa se po določenih j y mnogih okrajih našlo se je. preči slohodno ustvarjanje in gi-zakonih kakor vse. kar vidimo f]., mn0gi rudarji bolehajo na ru- banje tega kovinskega prahu. Ali okoli nas. 'd.-.r-ki jetiki, kar provzročuje mno- to ni vedno izvedljivo. Sedaj so ' Okoli meteorov, ki dospo v o-j?n onesposobljenja in veliko smr- prišli do zaključka, da najboljša koliŠ privlačnosti naše zemlje. »ejt; y rimgih okrajih je komisija rešitev tega problema obstoja v česti odtrga več ali manj delov. jlias|a i celo i.a dušenja pih prostorih", kjer so zračne rudarjev, ki so vdihali plin pn razmere najslabše, je raba prož-eksplozijah. V nekaterih ruaniklh nih cevi za dotok zraka jako pri-nastopile so bolezni in smrt vsled merna. Te cevi se sedaj rabijo v visoke temperature in p revialne- velikem obsegu. Dočim zastrulje-ga zraka. Skoraj v vsakem «;!uč:i- nje vsled svinca ne izvira nairav-j«. ic je našlo, d: bi se vse to ne- no>t iz prahu, vendarle drobni zgode in težko-V dale cd;»raviti prah, visoka temperatura, in po-p«vtom napeljave sveže zračne stru- kvarjen zrak doprinašajo k tc-H naj se dovodi u:\ mesto, kjer mu za strni jen ju. Rad i tega tudi v rudar dela, bodi ., direktno ali po- tem slučaju dotok zraku potoni tom prožnih eevi. |eevi utegne vsaj deloma odstra- Rudarska jctlka in vnetja vaj- niti nevarnosti. veški pisatelji. Natančnejše pa jih poznamo šele iz 15. stoletja. Najbolj znana je ona ploha me-teoritev, ki se je vsul a 2fi. aprila med 1. in 2. uro popoldne v Franciji. Takrat je padlo^okrop 3ft0f) kamnov ki so tehtali deloma po nekoliko gramov, nekateri pa tudi po par kilogramov. Dne 15. junija 1878 so deževali meteoriti pri Brnu, leta 186f» je padel na Ogrskem največji znani meteorit. težak pet metrskih centov. Največ meteoritov padla na zemljo sredi novembra. Mnogo veličastnejši pojavi od meteorov na nebu so kometi. Ta velikanska nebesa telesa, ki se pojavljajo na nebu v sijajni sve tlobi. so smatrali praznoverni ljudje v srednjem pa tudi v novem veku za oznanjevalee zla. bede, lakote in vojske; toda danes vemt>, da tudi kometi prihajajo k nam v določenih časovnih presledkih po večnih zakonih, po katerih neprestano drve po neskončnem vsemiru. Komete opazimo po svetih progah, tako zva-nih "repih", ki jih puščajo za seboj. Komet, ki se je pojavil \ Evropi leta 1843, je imel 250 mili joi.ov kilometrov dolg rep, t. j. za 100 milijonov kilometrov daljši, nego je oddaljena zemlja od solnea. To pot bi prevozil brzo-vlak, ki vozi s hitrostjo 100 km na uro, pri polni in nepretrgani vožnji šele v 370 letih. Hitrost kometa je okrog 380 km v eni sekundi — predstavljajte si to bT-zino! Največkrat imajo kometi en sam rep, komet leta 1858 je imel dva. komet leta 18fil pet. komet leta 1744 pa celo sem metlastih repov. J * kar j a nekoliko predolga, je začela kontrolirati sporočila, katere srečke niso prodane. In strah Hotel je zadeti pol milijona lir z in Našla je med m-prmla- Originalna goljufija, neprodano loterijsko srečko.— Sleparji v zaporu. nimi številkami tudi številko srečke z glavniih dobitkom, za katero je javil Leoni, da je v njegovih rokah. O tem je bila takoj obveščena policija. Ko so se trije naši go-sipiuije pripeljali v Milan, jih je Sreča je opoteČa". pravi ljudski pregovor. In ima prav. To je že marsikdo poskusil y loteriji. Stavil je na eno številko vse svn je nade. pa je vse izgubil. *• Lo*e-« P"je!a straža. Namesto v loterija je sleparija!", se je jezil injrij"- >M moraIi v zapor, potem ko je fidel. da je zapravil! T:,m M>
  • letno je>*o. Radi tega bega se je zagovarjal paznik Rakovš, ki je bil ob tož^n. da je zakrivil !>cg radi zanemarjanja svoje službe. Pri obravnavi se je ugotovilo, da ta pobeg ni bil ravno težak. Ključav-niee so tako slabe, da je nekoč odprl neki kaznjenec ključavnico z navadnim nožem. Tudi so silno . l>i abljene, ker ho še vedno stare iz predvojne dal/e. Nadzorstvo je *edaj mnogo bolj pomanjkljivo, l:er je sedaj veliko manj paznikov kot jih je bilo preje in se je služba vršila lahiko redne je. Zato se o-piavlja tudi služba večkrat proti predipi*om. Poleg tega je pospešilo l>cg tudi to, da so morali ostati zjutraj kuharji nekaj časa .sami, in s:«ccr med tem, ko gre pactnrk po živila v shrambo. Na dvorišču pa str ji ob zidu lesena koliba, s čije strehe se lahko ipride na-zi. — frankov, to je se»|;ij prililiy.no $Hi»_— u enega potnika. V slučaju, da naslovljenec ca 1*-plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista. dol»l (Mdlljatelj labko dolarje nazaj ali nam pa ua novo naroČi Izplačali nakazani aneaek v dinarjih. Nadalje se uam zdi umestno pripomniti. da nikakor ne umremo priporočati puilljatl teke v Jugualavl- lo- Hplo&no mnenje vlada, da m Čeki, ki m glase na dolarje, todl v dolarjih izpUčaJo. kar t>a nI res. ker, kot £e zgoraj omenjeuu, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje. Tudi {»ošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI nikakor nlao pripravni ca ljudi na 'JežeH, ker so banke oddaljene in laplačajo take čeke ▼ dinarjih Sele pot.?rn, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobrenL Onim, ki stanujejo na deSell ln ne potujejo t Ameriko, je najbolje po-Hljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim Izplačajo na cadnjt poŠt* hrec neprilik. Tudi ca nabavo potnega lista (posa) je najprlpravneje poalatl dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula ne more potnik dvigniti dolarjev. StroSke ca racne listine in potni List M pa lahko pUča tudi a dinarji. V Italiji in *ai*d*n«m oMmlJm — so veljavne povsem dragačn* odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsa komnr do poljubnega sneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti rldfto: It-plačatl le, ako naslovnik potuje. Vsled naraščnjočih stroSkov amo podrejenih. Tako ..strašno se boji izgubljati eas pri jobedih, da si je dal postaviti ka-Ko se je razsulo staro habsburško cesarstvo, so izgubili vse svo-^hinjo v svojem uradu, kjer se pri-je imetje neštevilni ljudje, ki so imeli do onega časa največja-bo-.pravija njegovo priprosto hrano, gastva. Ceh svet se je muzal ošabnim nadvojvodom, ki so se morali .obstoječo v glavnem iz frankfur« seznaniti « pomanjkanjem, princem in grofom, ki so prvikrat v živ- Iteric in črne kave. Celi dan in več-Ijenju izvedeli, kaj je lakota ter neprestanemu padanju vrednosti 1« del noči preživi v banki. Njego-avstrijskega denarja v splošnem, ki se je igral kot z žogo z življen- va zabava obstaja v sprejemanju .skimi prihranki starih ljudi. Imamo pa zopet druge slučaje, ko so postali ljudje bogati v kratkem času. takorekoe preko noči. To so bili ljudje, ki so v pravem času spoanali resnični pomen "na-pihnjenosti denarja/' Nobenega boljšega vzgleda te skupine ljudi ne moremo najti kot je vzgled mladega moža. kojega S, februarja: Can op i c, Cherbourg In Hamburg. 8. februarja: Parte, Havre; lajnburg; I "res. 6. marca: Thuringia, Hamburg. Orduna, Cherbourg In Monroe. Cherbourg. T. februarja: America. Cherbourg In Bremen; Cle-eland. Cherbourg In Hamburg. • februarja: New Amsterdam. Boulogne. 1«. februarja: MInnekabda. Cherbourg m Hamburg. velikega števila obiskovalcev in jo. Prvo podjetje Žige Bosela je'dolgih telefonskih pogovorih s pri-bilo izvanredno uspešno. jjatelji in znanci. Bil je lastnik Prejšni ubogi trgovski pomočnik skoro poloviee Dunaja predno si ____w je pričel gromaditi bogastva. Vsa j^ nabavil črno večerno suknjo. I 16. februarja: njegova podjetja so temeljila nai^b* v zadnjem času. odkar so pri- bo^!nf!£iand istem principu; — Oni ni iskal tr-jčeli smatrati njegovo bogastvo za govskih dobičkov. Izročil je vladi i veliko eelo v Ameriki in ki pri-blago za zmerno ceno. a posluževal, sega bogastvo kateregakoli druge- , ! _ - . i • -p • . Rochambeau, Havre; Ohio. Ch^rboui* In se je imena m avtoritete vlade, da ga moza v centralni Evropi, se je Hamburg; Pres. Van Buren. Cherbourg dobi potrebni kerdit. Vrednost a v-J pričel nekoliko zabavati. V ta na-' 23. februarja: strijske krone je neprestano padla men si je kupil večje število si- M^^e^ur^o^Ro^cT^ in v vsakem slučaju je vrnil manj jajnih avtomobilov. Kot Salomon' 27m februarJa. _ ... Cherbourg; Andanla. Cher-pri- bourg; Zeeland, Cherbourg; L>uil: (Nadalj evanje.) — Predvsem sem skrbela za občinske reveže Zanje sem dala županu v S aunt Seriacu deset ti^>č frankov- — Pre sneto! Za deset tisoč frankov lahko že kupiim senator-st vo. — Pa ne v Bretanji, oče — je rekla Katarinea odločno. — V Bretanji f . . . No. mogoče v Bretanji, ne. Bretonci so zna-čajni ljudje . . ■ — Svoje delo bom pa tako zaključila, da bom podarila staro j obstoj je bil pred koncem vojne barako. kf:t ti praviš gradu, izobraženi, dobrosrčni osebi, hčerki u--popolnoma neznan na Dunaju, na gldnega zdravnika, ki ti bo desna roka pri volitvah. Sam dobro veš. Ikate^^a pa zro danes vsi Dunafj-kako .>0 zdravniki priljubljeni pri kmetih, ker jim store toliko do-Jčani kot na poosebljeneje vser*JS-svetu. Poglejte, kaj Ma .storila on in njegova hči za naše reveže. Sam če se hoče opisati Sigismunda! v onem času še izprevidel, da gre-,;Tb>sel pri rektorju ter mu rekel, 4 marca: pri M-bi l><) ]>a pristavil: Le poglejte, kaj sta storila zame. Vse te bo jBosel-a. Na stotine je prejšnih nad hvalilo, če boš storil tako kot pravim jaz. vojvod, in arist okra tov, ki bi bili — Verjamem, /a- verjamem. radi tako bogati kot je Bosel in — Denar, ki bi ga žrtvovala, hi ne bil izgubljen. Rovno na-jki si žele imeti njegove krasne av-sprotno — boljše ga ne moreva naložiti. Več sadu ti bo prinesel kot ,tomobile. V teku kratkih par let vsi tvoji premogovniki in vse tvoje akcije. Žive! naš bodoči se- j,> postal Bosel naravnost mistična liator! joseba. Kljub temu pa je star ko- — O ti presneta priliznenka ! |inaj trideset let 111 še leta 1915 je — Saj vendar izprevidiš, dragi očka, da delam samo zate. jbil slabo plača« pomočrik v neki - Toda. strela, stopetdeset tisoč frankov — je mrmral Lero- majhni trgovini, kjer je prodajal •sel, ki je znal ceniti vrednost denarja. To ni karsibodi. S tem de- 'stare in obnošene obleke, na rje m postane človek lahko že minister. y onemu času. v drugem — No. boš pa minister. «l<»bil mojega gradu. — K letu do k vragu prejšne dragocene va- uaj ne varčuje v svojih izdatkih" lute in le par izvoljenih je razu- v znanstvene namene, ker je on,1 melo, kaj se vrši pravzaprav. Med (Bosel. pripravljen plačati za vse temi izvoljenimi je bil tudi mladi potrebe zavoda. Edini doka« nje-. Bosel in potoni nevednosti večineIgove želje, da postane znan in ljudi je postni bogat. Cela: vrsta slaven tudi izven meja svoje špekulacij je bila prepovedana jlastne deželo, najdemo v ustanov-potom strogih postav, med temi, l jen ju parobrodne črte, Bosel črte,1 investiranje kapitala v inozemskih j ki naj bi pomagala širiti v deželah deželah. Bosel pa je znal oviti j oust ran morja povest o tem du-krog malega prsta vse avstrijskenajskem parveniju. j oblasti. Ko je Dunaj najjgljobje i ^a Dunaju, kjer je pred vojno vojne, ko so zasedli Rusi Galicijo padel ter bil ves obupan, bi ne ponosna finančna aristokracija ter je pribežalo na deset in deset imogla policija nadaljevati s svo-{ponosno nosila pokonci svojo gla-1 - tisoč raztrganih beguncev v za pa d-j.i"" delom, če bi Bosel ne preskrbel vo- «>so ravno 7. veseljem pozdra-' i 110 Avstrijo iz zasedenega ozem- jcenenih uniform in živilskih ra-jv'l» nenadnega pojava obsknrnega1 Ija. je Bosel prvikrat pokazal svo-jcij' za častnike* in može. jmlade*ra moža. Ne more se pa zani- je sposobnosti in. svojo moč. Vlada j Ko je Avstrija izgubila vojrno kati, da je tekom vojne mladi Boje bila prisiljena preliranjati tei^'1" sp -i'' stara monarhija Habs-i-^d bolj še razumel političnri in e-nesreene begunce ter jih oblačiti,jhnržanov razsula v prah, je po-|konomski položaj kot pa vsi iz-' a vsi wl blokade ni bilo mogoče do-istal Bfcsel eden najbogatejših možjvedenei in da je v kratkem času -i biti v Avstriji zadostne množine v Evropi v naravnost nevrjetno jnagromadil ogromna Stuttgart, Bremen. 5. marca: Ve<-ndam, Boulogne. George Washington. Cherbourg, Bremen: Berengaria. Cherbourg; Colombo. Genoa. 11. marca: Pres. Wilson. Tr.«t; Chicago. Havre; Canopie, Cherbourg. Hamburg. 12. marca: Paris. Havre; Bremen. 15. marca: Aqultanla. Cherbourg; Orduna, Cherbourg: Urilima, Chert»ourg, Hamburg; New .Amstenlam, Koulogn*; Coiit« V-r-de. Genoa. 18. marca: i I Bremen, Rremen. 20. marca: Cleveland, Cherbourg !n Hamburg; Minn^kahda. Cherbo---«* in Hamburg. 22. marca: Leviathan. Cherbourg: Olympic. Cherbourg; Rrx-hamb^au, Havre: Saxonla, Cherbourg; Zeeland, Cherbourg. 26. marca: Martha Washington, Trst. 27. marca: TJuSlo, Genoa. 29. marca: I.a Sil vole, Havre: Pr*s. Harding. Ohre-bourg; Orr-a, Cht-rbourg. Hamburg; Anda-nia, Cherbourg. m2. aprila: i;erf»ngaria, Cherbourg. ANCMOR V Jugoslavijo u 9 dneh. Vsake *ob«to »dpluje e^ea ewiH vefiksae* AU NAMERAVATE DOBITI ROJA- V'™"'* • ............45.«^ ton Ke v AMERIKO? MAURETANIA.......... 30.704 ton® V AMfcK.rvwr BERENGARIA .......... 62,022 ton 1431 JUGOSLOVANOV BO LETOS Raz koine kabine S. razreda a 2-4-9 PRIŠLO V DEŽELO. posteljami. ITekrasne Jedilnice, kadil .. , ^ „ n!ce ln počivališča. Pokrit krov za fie- Naj Cunard proga pomaga. Valim tanJe. DomaSakuhinja.Domačaudob- rojakom, da dobijo liste, vlzlranja ter no8t. Brezmkrbnost. lim da potrebna navodila, ki ao po- N-akaz7llce denarja ^^ Cunard> trebna ra potovanje v Ameriko. plaeio v Jugo^av.Ji bltro. sigurno Vae potnike spremljajo do j>arnlka zaupno. Za karte ln nasvete vpra- družblnl uradniki brez kakega poseb- iajte pri najbližjem agentu v svojem nega doplačila. Potnikom, ki Imajo krajo. Cunardove vozne listke, nikdar nI i>. treba čakati, ker odpluje iz Kvrope CUNARD ANCHOR | večkrat v tednu kak parnlk te črte. LINE Vozni listki Cunard proge so veljavni za najhttrejfie parnlke na svetu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na naS*-ga mestnega agenta. K«---j.' — j<- začudila Katarinea. nad vse presenečena, oblek. Neka avstrijska postavaj kratkem časn. Avstrijska krona jeihre/. očividne težkoče. (irad bom obdržal zase in se boon poleti vanj preselil. Na ta 'uveljavljena tekom vojne, je dolo- izgubila skoro vso svojo resnično j razlikuje od Stinesa v red is«" n svojega politirnejra delovanja. i^ala. da je treba izročiti vladi vse vrednost. način se bom nahajal v — Tega pa ne bos -tori! — je vzkliknila prišla k sapi. Oet-ta je ljubeznivo objela t<*i- žalostno rekla: — Strašno bi bila žalostna! -— Praviš, da bi bila žalostna? — >e je nasmehnil. Ha. m-izmerno. Seveda, ti >e šališ, meni pa krvavi sree Srce li krvavi.' To pa nevarna reč. I>;i. >rer m i krvavi Kaj pa ima človek e»0 uročilo. Prav do današ-Prijel je otrokovo glavo z obema rokama ter jo začel polj ubijat i'd"e JP tajn°St' kak° mU je na solzne oči. moglo dati vojno ministrstvo tako — Le pomiri se. Katarinea. nikar ne bodi žalostna. Le daj tisto barako komurkoli hočeš. Kot pero je planil Katrinea kvišku. — Kec — je vprašala vcselo^se smeje. — Torej dovoliš? — l)a. dovolim. — Enkrat za vselej? — Da, enkrat za vselej. — Tako dobrega očeta kot si ti. ni na tem božjem svetu. Mukoma se ji je izvil iz objema ter ji pričel delati pridigo. — Ti si otrok, si bila otrok, in boš vedno otrok. To. kar sem sedaj privolil, je največja neumnost, kar si more kdo misliti. — Ne, to pa res ni neumnost, Baš nasprotnd — mu je ugovarjala Katarinea. — No, kar pa ravno hočeš------, — Si pa zadovoljen, kaj ne? — Sedaj pa ni treba o tem vee Ipredstavijala njegov čisti dogovoriti. Prihrani si svoje govorniške zmožnosti za parlament. Boječ se, da bi ne snedel svoje besede, ga je začela Katarinea poljubljati, da skoraj dihati ni mogel. Sele po dolgem prizadevanju je imel priliko vprašati: — Ali je že vsaj lepa tista zdravnikova hči? — Da, jako lepa je? Toda. zakaj se zanimaš zanjo, oče. — Po pravici ti povem, da me to res zanima. č> bi bila grda, bi pod nobenim pogojen ne dovolil. pisano naročilo nepoznanemu mladiču. čeprav se glasi, da je igrala neka ženska veliko ulogo v tej transakciji, ft podpisom vojnega ministra v žepu je šel Bosel v neko banko, da naprosi kredit. Zgodaj je namreč zapazil, da je pričela izgubljati krona svojo vrednost ter sklepal iz tega, da se mora človek pošteno zadolžiti, če hoče postati bogat. Kar bi mu dale banke na posodo, bi mu bilo treba pozneje vrniti v ničvrednem denarju in cela diferenea bi vsled biček. Načelniki različnih finančnih zavodov niso bili v onem času toliko bistroumni, da bi pregledali to igro. Dali so Boselu denar na kredit. S tem denarjem je odšel Bosel na Madžarsko, najel v Budimpešti več tovornih vozov, se odpeljal v vse je. Ko so pričeli prihajati v deže- in ko je bilo ustavljeno nadaljno padanje krone, je tudi prenehala možnost špekuliranja v velikanskem obsegu. To se je zgodilo pred približno šestnajstimi meseci. Ljudje, ki so poznali Bosela ter uživali nje-' govo zaupanje v onem času, so cenili njegovo premoženje na približno osemdeset milijonov ameriških dolarjev. Tedaj pa se je lotil biznesa v večjem in širšem obsegu. V enem slučaju je kupil eeli letni tobačni pridelek Bulgarske ter ga prodal z lepim dobičkom. Nakupil je tudi rudnike železne mde v Gornji Šleziji ter petrolej-ske vrelce v Galiciji. Pozneje je kupil ''mali komi j*' vse delnice ene najstarejših in najbolj čista-tiih bank v Avstriji, — Union banke, koje predsednik je postal, f? tem si je pridobil tudi družabno stališče. Del njegovega presenetljivega uspeha je najbrž posledice načina. kako preživlja ta i7^*anredni človek svoje dni. Čeprav je še zelo m7ad, nima vendar nobenega časa za zabave in razvedrila. Njegova strast do dela je obup njegovih — Le pomiri se! Lep je kol angel j. Blond inika je. Lepše ni med [Prodajalne z izgotovljenimi oblekami, kar jih je bilo v mestu ter pokupil vse, kar so imeli trgovei na prodaj . Ko pa imel to veliko zalogo oblek, je zadel na ogromne težkoče, ko jih je hotel s'praviti v Avstrijo, kajti madžarska vlada je prepovedala eksportiranje izgotovljenih oblek. Bosel pa je našel pot iz te težkoče. Šel je navzdol k reki ter govoril s kapitanom nekega podonavskega pamika. Rekel je, da je pripravljen deliti dobičke s kapitanom, če bi hotel Slednji spra Dinanom in Saint Malo. — Potemtakem ima dosti snubcev? — Seveda jih ima dosti. — Ali se bo poročila? — To vprašanje je spravilo Katarineo iz ravnotežja. Zardela je. povesila pogled in odvrnila : — Ne. meni se ali, da se ne bo poročila. — To se ti samo zdi. Ali ne veš zagotovo? — Pa tudi če se poroči, me to nič ne briga. Kar bom podarila, bom podarila le nji, ne pa njenemu možu. Da bi se izognila nadaljnim nadležnim vprašanjem, mu je začela gladiti brado. — Čisto si podoben avstrijsk emu cesarju, — mu je rekla priliz- njeno. ftamo mlajši si, seveda, dosti mlajši. Stari. Lerosei se je res včasih navduševal za starega avstrijske- viti zalogo oblek na krov ter jo po ga cesarja in za njegovo cesarsko brado. Laskalo mu jej če mu je noči spraviti v kako avstrijsko pri- rekel, da mu je podoben. Včasih si je mislil: Kaj če bi me imenovala francoska vlada poslanikom na dunajskem dvoru? Nihče bi me ne ločil od cesarja. .-i:; \ * ' ' ,'•',-. -v f- . • u - stan išče ob Donavi Kapitan je bi i zadovoljen .s predlogom in čeprav ko madžarske carinske straže streljale na parnik, se je Bosefu posre-tčilo vtihotapi* obleke ▼ Žemkc prencč šče v Beogradu. Beograjski ženski klub je otvo-ril te dni. v svojih prostorih, Kne-1 gianje Ljubice ulica št. 14. preno-. ČBHČe za ženske, ki prihajajo iz -Ju-; gotflavije za nekoliko dni v Beograd, a nimajo tamkaj .sorodnikov ali znancev, pri katerih bi mogle j prenočiti. Razen prenočišča dobe lahko tudi zajutrek vse skupaj za* 2"» dinarjev dnevno. ! Poplave v južnih krajih. Zadnje dni se je vreme v južnih j krajih Jugoslavije popolnoma iz-premernilo. Po hudem mrazu in velikanskih snežnih zametih je nenadoma pričelo deževati in reke silno naraščajo. Predvsem je nara-stel Vardar. V ogrožene kraje je bilo odposlano orožništvo in vojaštvo. — Neretva je preplavila celo Neretvansko polje. Materi-jalna škoda je velikanska. Uničena je vsa zimska setev. New York. Ptymouth. Havre, Pmrte PARIS .................. 6. februarja New York. Havre. Parts ROCHAMBEAU ........ 20. februarja SUFFERN ..............27. februarja LA SAVOIE ................ 1- marca CHICAGO .................. 11. marca New York. Vi«o [SimUxiJ. Bordeaux LA BOURDONNAIS........ 4. marca PSlt a un£i aetata afi m gkvai ara4: 19 STATE STREET. NEW YOR 7« POZOR, PLE&AVCI! Kadar je svatba ali krstija, imata duhovnik in godec poaiava-di nekaj zaslužka. Jaz kot dober godec na nemške in h revmatične harmonike ne bi rad videl, če bi pozabili name v takih slučajih. Ob pixiliki veselic priporočam ravnokar iLstanovljen orkeester pod imenom ''Moderni Cigan'*. ANTON ftlMČIČ, 14700 Thames Ave., Cleveland, O. (3x 31-1, 4&7-2) R0LE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobite edino pri: NAVINŠEK-POTOKAR 331 Greeve St.. Conamaufh, Pa. PIŠITE PO CENIK. Izid je "Slovensko - Amerikanski Koledar" za leto Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne bine in jo bi moral vsak imeti,, ker mu bo mnogo koristila in ga bo ▼ maririfrim poučila. SLOVEVŠKO - AMBRTKAftSKI KOLEDAR JE : KOTOA, » IMA TRAJVO YB£]»08T. : VABOČITE OA ftB Cena 8 poštnino 40 cenfov. t .■ & Jugoslavijo je Ista ena Hew Tertv H. T. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdo« kaj ponnja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT vsakdo priznava, da imajo čudovit uzpek — mali oglasi ▼ 44 G1 a a Naroda", Kako se potuje v starikra) in nazaj v Ameriko. K Jo DOIi stari kraj. namenjen potovati v Je potrebno, da Je natančno poučen o potnih 1 lati h, prtljagi in drugib stvareh. Pojasnila, ki ram jih zamoromo dati valed na3e dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotoro ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnlke, ki Imajo kabine tudi t III. razredu. Tudi oni ki 8e niso amertSki državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev In so prlpuSčenl bres vsake neprUlke v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor teli dobiti sorodnika ali p« ■vojea Iz stanem kraja, naj nam piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota ana3a 0428 novih priseljcseev. Za potne stroške Izplačuje po nagem naročilu JADRANSKA BANKA tudi ▼ dolarjih. Frank Sakser State Bank 88 Cortlandt Stmt New York Glavno zastopstvo Jadranska banka. Vsak pmo bi moral novo izdajo "PBSMABLDA GLAZBBNB MATTCB" £a itiri molke gjaaotrn Uredil Hatoj Habai Knjiga ima 296 strani, ter vzetm j« 103 najboljfib in najnorejiik pesmi a notami • poitotno $3.09, 0LA8 VASODA" 92 Cortlandt 81. 9«w York, H. T EAVHOKAB JE NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KKflei Najnovejša Snstrovana izdaja. Vsebuj« 308* strani. y Cena a poStnino $2.— BLOVBNIC FUBLXSHZNO Vmw Vort oatf, m. Y CO. r / , POTREBUJE se dobre dog&rje. Vprašajte pri: Max Fleischer, 475 McNeil Street Memphis. Ten. Požar v nar. gledališču. V soboto 12. januarja ponoči je nastal v podstrešju narodnepi jrK1-dalis'-a v Subotiei velik p^Kar, ki je uiiK-il skoraj eelo streho. Gašenje je bilo radi vetra in hudega mraza silno otelkoc^no. Kako je požar nastal, ni znano. KOLEDAR sa leto 1924 Gžr- STAKE SAMO 40c Maročite ga takoj, da aa bosta bioi njega "GLASNA ROD A" 82 Cortlandt St, Hew York ""■ t1 'rt.1 1 1 ■ "" *" i * ■ • -f - — ZA DOLGE ZIMSKE VEČERE. Vas razveseli pravi glasni garanti ran Victor gramofon in slovensk poskoCntce ln petje isto Victor iz delka kateri ao najboljši in najglaa nejSi kar jih svet izdela. IVAI PAJK, 24 Main St, Conemaugh, I jih ima v zalogi, en je edini sloven Ski trgovec v celi Ameriki PiSifce------