logaške Glasilo občine Logatec letnik XXX - april - številka 4 Območna obrtna zbornica Logatec je s prizadevnim sodelovnajem poslanca v Državnem zboru Stanislava Brenčiča pripravila pogovor predstavnikov območnih obrtnih zbornic od Vrhnike do Pirana s poslanci Državnega zbora, izvoljenimi na tem območju. Pogovor je sodil v okvir podobnih srečanj, ki jih zbornice pripravljajo z namenom, da bi poslance pobliže seznanili s stališči zasebnih delodajalcev do zakonskih predpisov, ki si ta čas utirajo pot skozi parlamentarne procedure. Zbornice utemeljeno nasprotujejo tistim zakonskim predlogom, ki valijo nove obveznosti na pleča delodajalcev. Tako zakon o delovnih razmerjih kot zakon o zdravju in varstvu pri delu kot spremembe pokojninskega zakona predvidevajo še večjo odgovornost delodajalcev in večje finančne obveznosti v zvezi z odpravninami, z varstvom pri delu in z invalidskim postopkom. Zbornice ne nasprotujejo pravicam zaposlenih, pač pa (novim) finančnim bremenom in tveganjem. Posebej so, seveda, občutljive za nova bremena ali za povečevanje sedanjih. Menijo namreč, da bi morala naša država vendarle upoštevati smernico št. 162 Evropske skupnosti za sprejemanje takšne zakonodaje, ki bi bila za manjša podjetja in male delodajalce ugodnejša kot za podjetja, ki zaradi velikosti laže nosijo bemena in odgovornost. Pogovora, ki ga je usmerjal predsednik OOZ Logatec Berto Menard, so se udeležili predstavniki skoraj vseh 12 območnih zbornic (OOZ), predstavniki Obrtne zbornice Slovenije (OZS) na čelu s predsednikom Mihom Grahom, sedem od 19 vabljenih poslancev, med njimi je bil tudi podpredsednik Vlade RS Marjan Podobnik, župan Občine Logatec, dve svetovalki Vlade RS, državni podsekretar in novinarji. Vodja pravne službe OZS Vesna Podržaj Pipuš je nadrobno predstavila stališča in zahteve slovenskih obrtnikov do omenjenih zakonskih aktov. Dodatno so jih utemeljili predstavniki zbornic, generalni sekretar OZS Anton Filipič in njen predsednik. Svetovalki Vlade RS Tatjana Plešnik in Tatjana Petriček sta utemeljili strokovna stališča do predloženih zakonskih predpisov. Poslanci in podpredsednik Vlade so obrtniškim utemeljitvam prisluhnili in izrazili razumevanje zanje. Poudarili pa so, da je treba na zakonodajo gledati scela in upoštevati zahteve različnih zainteresiranih skupin, pri delovni zakonodaji, seveda, tudi zahteve delojemalcev. Spretno so zaobšli stališče zbornic, naj za (še večjo) varnost delavcev poskrbi država. Tako se je zdelo, da gre za nasprotovanje širjenju pravic delavcev (in v nekaterih primerih večanju pravic organizacij, kot je denimo pokojninski sklad), čemur da nasprotujejo zbornice, in ne, da bi se skušalo razumeti bistvo vseh pripomb: namreč, mali delodajalci, ki z vsem svojim premoženjem jamčijo za tekoče in minule obveznosti, ne morejo sprejemati tolikšnega tveganja pri zaposlovanju, kolikršno se jim zdaj kani naložiti. Upravičen je strah, da mali delodajalci tega tveganja ne bodo več sprejemali v tolikšni meri, kot so ga doslej. Zaposlovanje se utegne zato zmanjševati, saj bo vsak preudaren obrtnik zares desetkrat premislil, če lahko tvega kakršno koli novo zaposlovanje in s tem stavlja na kocko svoje zasebno premoženje. Premalo prostora je na straneh tega časopisa, da bi vprašanja širše razlagali in skušali nanje utemeljeno odgovarjati. Menim, da še tako neugodna zakonodaja ne bo preprečila novega zaposlovanja v ti. malem gospodarstvu. Prepričan pa sem, da ga ne bo spodbujala, nasprotno, v določeni meri ga bo celo omejevala. Prepričan pa sem tudi, da bodo poslanci pred sprejetjem posameznih predpisov še pretehtali možnosti, kakršne je predložila slovenska obrt: del tveganja naj prevzame država. J. Gostiša Kljub zares neugodnemu zgodnjespomladanskemu vremenu je na Domu v Grapovčniku že postavljeno ostrešje Končno nova centrala Župan občine Logatec Janez Nagode je povedal, da je Občinski svet na nedavnem zasedanju sprejel letošnji proračun v 1. branju. Potrebno mesto v njem imajo tudi investicije. Povedal je tudi, da je bil na sestanku z ministrom za promet in zveze obveščen, da bo do konca septembra končno rešeno dolgoletno pereče vprašanje razširitve telefonskega omrežja v Rovtah. Z optičnim kablom bo vzpostavljena povezava med Logatcem in Rovtami, del zveze bo tekel radijsko. Sedanja, premajhna centrala bo zamenjana z novo, digitalno in, predvsem, zmogljivejšo. Podjetje, ki bo ta dela opravilo, bo še letos poskrbelo tudi za krajevno razpeljavo telefonskih vodov. Optični kabel bo še letos povezal tudi Hotedršico z Logatcem. Tudi v Hotedršici bo analogna centrala zamenjana z digitalno, krajevna razpeljava vodov pa bo opravljena prihodnje leto. -za Na marčni seji je Občinski svet za podžupana Občine Logatec imenoval Marcela Štefančiča, roj. 16.1.1937 v Dekanih, stan. v Logatcu. Podžupanu je za zdaj naložena poudarjena skrb za področje kulture in turizma v občini. Ob ponedeljkih, sredah in petkih ga občani lahko obiščejo med 8. in 13. uro v pisarni vrhnjega nadstropja zgradbe na Tržaški 13 v Logatcu. Ukinitev nočnega dežurstva S 1.4.1999 je na Policijskem oddelku Logatec ukinijeno nočno dežurstvo. Odtlej v zgradbi Policijskega oddelka v Logatcu, Nova vas št. 15 ne bo več dežurnega policista od 22. do 6. ure zjutraj, med vikendom pa od petka od 22. ure do ponedeljka do 6. ure. Vsi telefonski klici na št. 741-202 bodo v tem času preusmerjeni na Policijsko postajo Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 1. Dežurni policist bo na postaji vsak delovnik od 6. do 22. ure. Vse dni pa bo na območju občine delovala patrulja Policijskega oddelka Logatec 24 ur na dan. Bojan Lampreht, komandir Policijskega oddelka Filip Gantar - stoietnik Naš najstarejši občan Filip Gantar praznuje letos 1. maja stoletnico rojstva. Kot najstarejšemu izmed osmih bratov je bila le njemu namenjena tako častitljiva starost. V zakonu z Ivano, roj. Klančar, so se mu rodili štirje sinovi. Filip je eden najstarejših še živečih vojakov prve svetovne vojne. Pri svojih častitljivih letih je še poln humorja, in čeprav nekoliko naglušen, med sosedi rad stresa dovtipe, ki kažejo njegov življenjski optimizem. Še vedno zelo rad prebere kako knjigo ali revijo, poleži na domači peči, Če pa mu je dolgčas, jo kar peš (včasih še brez kljuke) mahne k bližnjim sosedom. Da leta hitro tečejo, lahko povzamemo že po tem, da v njegovem rodu ne štejejo samo pravnukov, temveč so na vrsti že prapravnuki. V imenu Logaških novic mu ob visokem jubileju iskreno čestitamo in mu želimo, da bi še dolga leta prebiral Logaške novice in se počutil kot mladenič, poln vedrosti in humorja. Albin Čuk Proti koncu aprila je zaradi plinovoda prekopano Staro cesto spet prekril asfalt. ( Foto in tekst: J.G.) OBVESTILO ZA JAVNOST Štab CZ RS poziva državne organe, občine, gospodarske družbe in druge organizacije ter posameznike, da po svojih močeh prispevajo humanitarno pomoč za begunce s Kosova. Človekoljubno pomoč beguncem na Kosovu, v Republiki Makedoniji, Republiki Albaniji in Crni gori bodo na območju Slovenije zbirale humanitarne organizacije, predvsem Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas. Zato se vsi, ki želite prispevati kakršno koli pomoč obrnite na sedež Rdečega križa Slovenije, Mirje 19, Ljubljana, številka tel. 126-12-00 oz. na območna združenja Rdečega križa oz. na druge človekoljubne organizacije. Pri Rdečem križu je odprt tudi žiro račun za pomoč beguncem s Kosova, številka 50101-678-51507, šifra 6003, pripis: za begunce s Kosova. Uprava RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo bo neposredno organizirala zbiranje in pošiljanje državne pomoči. Zbiranje, priprava in organizirano pošiljanje pomoči na ogrožena območja bo potekalo v logističnem centru v Rojah pri Ljubljani. Državni organi, občine ter gospodarske družbe in druge organizacije lahko svojo pomoč dostavite neposredno v omenjeni logistični center. O tem predhodno obvestite Upravo RS za zaščito in reševanje po faksu št. 171-17-93 ali po telefonu 171-18-18 oz. 171-18-33 in 171-16-65 vsak dan med 8. in 15. uro, razen ob nedeljah. Za začasno oskrbo beguncev so trenutno najpotrebnejša sredstva za začasno nastanitev, živila, oblačila in obutev, higienske potrebščine, zdravila in druga tehnična oprema. Humanitarne organizacije, Štab CZ RS in Uprava RS za za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo bodo javnost sproti obveščali o zbrani in odposlani humanitarni pomoči. Štab se že vnaprej zahvaljuje vsem, ki bodo sodelovali v tej pomembni človekoljubni akciji. Štab Civilne zaščite RS Kjer je volja, je tudi pot Večinska koalicija v logaškem Občinskem svetu in podžupanska funkcija Po lanskih volitvah sta najmočnejši politični stranki SLS in SKD oblikovali večinsko koalicijo. V Občinskem svetu so tako ustvarjeni pogoji za normalno delovanje. Koalicija se je je pogodila tudi za podžupansko funkcijo in za podžupana imenovaia Marcela Štefančiča. O povezavah in načrtih smo se pogovarjali s predsednikoma strank Francetom Rudolfom in Štefanom Kociprom ter kratko tudi z županom Janezom Nagodetom in podžupanom Marcelom Štefančičem. C. Franc Rudolf, kaj pomeni vaši stranki - SLS, ki ji predsedujete, učvrstitev za najmočnejšo stranko v občini? Predvsem ogromno odgovornost, ki je v drugo še večja, kot je bila v minulem mandatnem obdobju, saj smo se zares učvrstili kot stranka z največ izvoljenimi svetniki. Odločili ste se za večinsko koalicijo. Ugotovili smo, da brez večine v Občinskem svetu ni mogoče plodno delati. Večina je še bolj potrebna, hkrati pa pričakovana, saj je tudi župan iz naše stranke. S koalicijo si želimo omogočiti usklajevanje interesov in si pridobiti potrebno podporo za glasovanje o naših predlogih že pred sejami občinskega sveta. Želimo zastaviti in uresničiti dolgoročnejši plan ter imeti umirjeno politiko napredka v občini. Je ta dolgoročnejši plan že v celoti oblikovan? V grobem je koalicija svoj 4-letni plan pripravila. Z delovnim je v glavnem oblikovan tudi finančni plan, kolikor se pričakovana soudeležba države v projektih ne bo bistveno spremenila v našo škodo. Večnamenska (športna) dvorana, obnova Narodnega doma v Logatcu, priprava šol na devetletni pouk, dokončanje začetih projektov doma za ostarele v Grapovčniku in otroškega varstva v Gor. Logatcu, vodovod v Grčarevcu, obnova dela »keltike« skozi Logatec, ureditev Tržaške s križiščem proti Rovtam pri Valkartonu, urejanje cest in javne razsvetljave ob njih, zadovoljitev potreb po dobri pitni vodi, razširitev čistilne naprave s kanalizacijo ter sprejem prostorskih, zazidalnih in ureditvenih načrtov ter oživitev obrtne cone so osrednje naloge v Logatcu. V Hotedršici je treba dokončati program CRPOV, nadaljevati z asfaltiranjem cest in se posvetiti kulturnemu spomeniku najvišje kategorije - Tomažinovemu mlinu. V Rovtah čaka vodovod prek Petkovca v Zaplano, dokončnaje vodovoda Medvedje Brdo proti Planinam ter, najprej, zamenjava telefonske centrale z zmogljivejšo in sodobnejšo. Podžupanu so naloge že določene? Podžupana pooblašča župan in koalicija o tem ne odloča neposredno. Menite, da bo koalicija trdna? Če bodo člani strpni, bo zagotovo zdržala celotni mandat. Govori se o združevanju obeh strank nasploh. Če bo prišlo do še tesnejšega povezovanja, ne bo to nujno pomenilo tudi zlitja in preprostega seštevanja članstva; tedaj bi smeli pričakovati celo prestope v druge stranke. Smiselno je, da smo zdaj previdni in potrpežljivi. Odprta je tudi opcija povezovanja s SDS. G. Kociper, kaj menite, da je botrovalo oblikovanju take koalicije v Občinskem svetu, ki se je bila v prejšnjem mandatu kazala kar nemogoča? V prvi vrsti verjetno spoznanje, da so v občinskem svetu vedno izglasovana stališča in predlogi, ki jih podpirajo izvoljeni predstavniki večine volivcev. Za stranko Slovenskih krščanskih demokratov je povabilo v koalicijo prav gotovo tudi priznanje za tvorno delo v opoziciji, v katero smo bili postavljeni v preteklih štirih letih. Za usklajeno delo koalicije pa je pomembna tudi programska sorodnost. In nenazadnje verjetno še dejstvo, da se bosta naši dve stranki, glede na razvoj dogodkov na državni ravni, že v bližji prihodnosti združili. V predvolilnem času je prišlo do zapleta, kije grozil s sodnim razčiščevanjem. Zatem pa sta se stranki, kista si stali nasproti, povezali v koalicijo. Res, težak incident v predvolilnem času je pustil velik madež na naši stranki, ki je kazal bolj na dokončni razhod obeh strank kot na kakršnokoli možnost sodelovanja. Treba je bilo zbrati veliko osebnostne moči, da smo se v vodstvu SKD kljub vsemu soglasno odzvali povabilu v koalicijo. Pretehtale so dolgoročne koristi občine nad prizadetostjo in posledicami storjene krivice. Pogoj za sodelovanje na trdnih moralnih temeljih pa so bila nekatera dejanja v smislu zunajsodne poravnave oziroma simbolne sprave. Vesel sem, da je gospod župan vsa ta dejanja zmogel in torej zadostil vsem točkam sporazuma o zunajsodni poravnavi in da je ta žalostni del zgodovine logaške demokracije končno za nami. Podžupana v občini poprej nismo imeli? Zakon o lokalni samoupravi določa, da ima občina tudi podžupana, ki se izvoli izmed svetnikov. V obeh strankah smo bili soglasni, da je Marcel Štefančič z vsemi političnimi izkušnjami iz obdobja osamosvajanja naše države in po njem primeren za to. Občinski svet je na predlog gospoda župana že imenoval Štefančiča za podžupana. Prepričan sem, da bo porazdelitev dela in bremen prispevala h kvalitetnejšemu in hitrejšemu razvoju celotne občine. Še beseda, dve o koalicijski pogodbi. Od 11. Januarja 1999 velja sporazum o sodelovanju SLS in SKD pri delu v občinskem svetu, kjer imata skupaj 11 od 19 svetnikov. Delo v koaliciji poteka zaenkrat dovolj usklajeno. Prepričan sem, da bomo tudi vnaprej znali s politično modrostjo premagovati ovire na poti kvalitetnega in uravnoteženega razvoja naše občine. Veliko dela in truda je bilo že vloženega, da smo pripravili kar se da uravnotežen predlog letošnjega proračuna. Dodobra je dogovorjen tudi srednjeročni program razvoja občine v letih 1999 do 2002, ki ga bo gospod župan verjetno predložil občinskemu svetu že na naslednji seji občinskega sveta. Prepričan sem, da bomo prav na tej točki v koaliciji zelo pozorno prisluhnili tudi ostalim osmim svetnikom in v okviru materialnih in finančnih možnosti upoštevali vse konstruktivne predloge. C. župan Janez Nagode, ste podžupanu že predvideli delovno področje? Podžupan že uraduje. Za zdaj sta dogovorjeni področji dela predvsem kultura in turizem. Ostala pooblastila bodo sprotna. C. Marcel Štefančič, čestitke k izvolitvi. Kaj naj bi po vašem podžupan pomenil občanom? Najprej se vam zahvaljujem za čestitveno pozornost. - Glede podžupanovega pomena občanom pa ne bi mogel tvegati velikih besed. Sploh pa, v naši občini se podžupan pojavlja čisto na novo. Suhi zakon pravi: prvič, da podžupan pomaga županu, drugič, da dela po županovih pooblastilih, in tretjič, da nadomešča župana v njegovi odsotnosti. Na teh treh točkah se bova srečevala z županom in potlej še z občani. - Vrata so odprta na stežaj. Izzivov je dovolj. Pričakovanj nič manj. Na delo tedaj. Zapisal Janez Costiša POROČILO S SEJE OBČINSKEGA SVETA Občinski svet je na 3. redni seji 23.3.1999 razpravljal o Statutu Občine Logatec v prvi obravnavi. Spremembe in dopolnitve dosedanjega statuta občine so narekovale sprejete novele Zakona o lokalni samoupravi, ki vsebujejo obsežne spremembe in dopolnitve zakona, ki v velikem delu spreminjajo nekatere njegove sistemske rešitve in posegajo praktično v vsa poglavja. Zato je Statutarno pravna komisija predlagala sprejem novega statuta namesto njegovih sprememb in dopolnitev, s čimer bi omogočili večjo preglednost veljavnih statutarnih določb. Tako so v skladu z novelami zakona podrobneje razdelane določbe glede krajevnih skupnosti, ki se nanašajo na njihovo ime, območje, naloge, organizacijo in delovanje ter pravni status. Pri občinskem svetu se ukinja funkcija predsednika, saj sedaj sejo sveta vodi župan. Predlagano je povečano število članov občinskega sveta od sedanjih 19 na 21. Predlog novega števila svetnikov se utemeljuje z rastjo števila občanov, omogoča pa tudi enakomernejšo zastopanost svetnikov glede na število občanov. Navedena določba naj bi se uveljavila z naslednjim mandatom. Poudarjena je vloga Nadzornega odbora kot tretjega organa občine, ki je pristojen za nadzor nad porabo javnih finančnih sredstev v občini. Podrobneje je obdelano tudi področje financiranja občine, kjer se teži k cilju, da se v proračunu zajamejo vsi prihodki in odhodki ter tako zagotovi preglednost javne porabe v občini. Sestavni del občinskega proračuna so tako tudi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti. Po daljši razpravi, v kateri so svetniki predlagali številne pripombe in dopolnila, je občinski svet sprejel Statut Občine Logatec v prvi obravnavi in zadolžil Statutarno pravno komisijo, naj pri pripravi predloga za drugo obravnavo upošteva pripombe iz razprave. Občinski svet je sprejel Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o javnem redu in miru po hitrem postopku. Sprememba odloka se nanaša le na določbo glede izvajanja nadzora nad določbami odloka. Prav tako je občinski svet po hitrem postopku sprejel Odloke o dopolnitvi Odlokov o ustanovitvi javnih vzgojnoizobraževalnih zavodov v Občini Logatec, to je vseh treh osnovnih šol. Pri navedenih odlokih gre le za določitev šolskih okolišev podružničnih šol in je s tem opravljena uskladitev s podzakonskim predpisom, ki je bil sprejet kasneje kot odloki o ustanovitvi. V nadaljevanju seje je bil deležen živahne razprave Odlok o gospodarjenju s stavbnimi zemljišči v Občini Logatec, ki ga je občinski svet obravnaval po hitrem postopku in ga z nekaterimi amandmaji tudi sprejel. S tem odlokom je bil za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v Občini Logatec ustanovljen režijski obrat v okviru občinske uprave. Z režijskim obratom v sklopu občinske uprave naj bi bilo gospodarjenje s stavbnimi zemljišči bolj nadzorovano in podprto tudi s strani drugih strokovnih služb v občinski upravi in spoštovano načelo integralnosti proračuna, saj bi bili vsi prihodki in izdatki režijskega obrata zajeti v proračunu občine. V zvezi s tem je občinski svet tudi sprejel sklep o likvidaciji Javnega podjetja Stavbna zemljišča Logatec, d.o.o., in imenoval Ivana Povaleja za likvidacijskega upravitelja, ki je pooblaščen za izvedbo vseh pravnih postopkov za izvedbo postopka likvidacije javnega podjetja. Določen je bil 30-dnevni rok za prijavo terjatev in obveznosti upnikov javnega podjetja, skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah. Primopredaja poslov in prenos vseh poslov, podatkov, evidenc in dejavnosti med javnim podjetjem in režijskim obratom naj bi bila izvršena v roku 15 dni po veljavnosti odloka, za kar sta zadolžena likvidacijski upravitelj in prejšnji v.d. direktorja podjetja Janez Smole. Po hitrem postopku je bil tudi sprejet Odlok o spremembi Odloka o ureditvenem načrtu "Industrijsko obrtna cona P2/26 Logatec", kjer gre za dopolnitev 26. člena odloka, ki omogoča izgradnjo komunalne opreme po delih, vendar tako, da vsak del pomeni tehnološko celoto. V nadaljevanju seje je bil sprejet Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. S Pravilnikom so svetniki določili plačo župana in nagrade za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev in drugih članov občinskih organov in delovnih teles. Svetniki so se odločili, da bodo njihove nagrade manjše, kot jim dovoljuje zakon. Sprejet je bil tudi sklep o ukinitvi javnega dobra na zemljiščih pare. štev. 944/2 in 944/3 v k.o.Petkovec. Na predlog župana je bil za podžupana Občine Logatec imenovan Marcel Štefančič. Ta se je zahvalil županu in svetnikom za izkazano zaupanje in obljubil, da bo ravnal v skladu s statutom in delal v dobro občanov ter za enakomeren razvoj vseh delov naše občine. Občinski svet se je v nadaljevanju seje odločil, da ne bo glasoval o predlogu Nadzornega sveta Javnega podjetja "Stavbna zemljišča Logatec", d.o.o, za imenovanje direktorja podjetja, ker je bilo imenovanje, glede na sprejem Odloka o gospodarjenju s stavbnimi zemljišči v Občini Logatec, brezpredmetno. Občinski svet je končno uspel v Komisijo za vloge in pritožbe občanov imenovati tretjega člana - Staneta Krašovca. Svetnikom sta bila posredovana dva pisna odgovora na svetniški vprašanji, in sicer glede najemnine za uporabo prostora za avtobusno postajališče pri stavbi Tržaška c. 32 v Logatcu in glede pluženja poti v Hotedršici. Zdravko KLEMEN V okviru prireditev sejma Alpe Jadran je bil sredi marca tudi sejem gostinske opreme in kulinarike. tia njem že tradicionalno razstavlja tudi družinsko podjetje Puc iz Hotedršice. Dyaki gostinske šole iz Ljubljane so pod vodstvom priznanega kuharja Jureta Munde obiskovalcem pripravljali raznovrstne jedi in obenem prikazovali uporabnost razstavljene opreme. Pripravljene jedi so številni obiskovalci lahko tudi pokusili. Zadovoljstvo je bilo veliko. Tekst in foto: F.B. rjR'/AVA TIJEI VABČIJJE Agencija za plačilni promet je uporabnike in imetnike računov obvestila, da s koncem aprila preneha poslovati njena logaška ekspozitura. Utemeljitev je preprosta: premajhen obseg poslovanja in s tem nerentabilnost oz. izguba. Z vidika racionalnosti je torej ukinitev sama po sebi razumljiva. Imetniki računov smo zadnjih pet let kar pozabili, kakšno olajšanje nam je pomenilo odprtje ekspoziture v Logatcu. Hitro smo se mu privadili. In enako hitro se ga bomo morali spet odvaditi. V razgovorih z vodjo ekspoziture in logaškim županom smo se lahko poučili, da je zaprtje že dlje časa viselo v zraku, posebej še potem, ko so banke začele same opravljati del opravil, ki jih je zanje dotlej opravljala Agencija. Zato tudi vsa prizadevanja, da bi do ukinitve ne prišlo, niso bila uspešna. Tako Občina Logatec kot Območna obrtna zbornica Logatec sta utemeljevali nesmiselnost ukinjanja ekspoziture le nekaj mesecev prej, preden bodo imetniki svoje račune lahko odprli (in jih obenem morali odpreti) pri poslovnih bankah. Agencija za plačilni promet, kakršna je zdaj, se ukinja, poslovanje pa se prenaša na poslovne banke. Tovrstno poskusno poslovanje že teče. Ni pa še dorečeno v tolikšni meri, da bi se mogli računi pravnih oseb že prenesti na banke. Kaže celo, da se rok, ko bo to postalo obvezno, oddaljuje. Tako bomo morali imetniki računov spet jemati pot pod noge do Vrhnike. Hranilnica in posojilnica bo. sicer lahko prevzela nekatere račune, predvsem društvene. Del računov bo lahko prevzela banka, zvečine pa bomo le morali do novega (poprejšnjega) sedeža ekspoziture. Upajmo le, da se bo našel vsaj ustrezni najemnik prostorov sedanje logaške ekspoziture, da ne bi prostori, ki so lepo opremljeni in vzdrževani, samevali v najožjem središču Logatca. J.C. Pogovor z ravnateljico Člani novinarskega krožka na OŠ 8 talcev v Logatcu se vadijo in brusijo tudi v zvrsti, ki jo imenujemo pogovor, intervju. Tanja Ostič in Monika Novak sta ga z ravnateljico Metko Rupnik zastavili takole: Gospa ravnateljica, na katere učence ste najbolj ponosni? To je pa težko vprašanje. V bistvu sem ponosna prav na vse, zelo vesela pa sem vseh uspehov, ki jih dosežejo učenci naše šole. Koliko časa na dan porabite za svoje delo in učence? Uh, polno. Dosti več kot osem ur. Za učence pa najmanj eno uro na dan. Koliko časa ste že ravnateljica in kako ste to postali? Ravnateljica sem že tri leta. Poprej sem študirala. Sem predmetna učiteljica matematike in fizike. Imam pa tudi šolo za ravnatelje, ki pa ni bila težka. Na katere delavce na šoli ste najbolj ponosni? Na vse, ki dobro opravljajo svoje delo. Nad katero učiteljico se učenci največkrat pritožujejo in katero največkrat pohvalijo? Ja, zanimivo. Povedati moram, da učenci zelo hvalijo učitelje, pokritizirajo pa jih tudi velikokrat. Jezijo me učitelji, ki žalijo učence. Učitelj pa mora biti tudi strog. Zaradi katerih stvari ste na šoli kdaj jezni in katere so vam všeč? Najbolj jezna sem, ko se učenci v jedilnici grdo obnašajo, ponosna pa sem, recimo, na razstavljene izdelke. Vam je vaše delo všeč? Zdi se mi naporno, a ga rada opravljam. Na kakšne težave pa naletite pri opravljanju dela ravnatelja? Včasih na nezadovoljnost staršev, na finančne težave, težko pa je tudi, če zbolijo učitelji. Kaj pa vam prinaša zadovoljstvo pri delu? Zadovoljni učiteji in učenci. PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO NOVIC SPREJEMAMO DO 10. MAJA Uredništvo LOGAŠKE NOVICE Informativno in uradno glasilo Občine Logatec. Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Odgovorni urednik Janez Gostiša. Naslov uredništva: Tržaška 15, Logatec. Tisk: mali d.o.o. Izdelano 3500 izvodov. Po mnenju Urada za informiranje Vlade Republike Slovenije štev. 4/3-12-1622/95-23/346 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tar. štev. 3 Tarife prometnega davka, po kateri se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Na logaškem obrobju Prek Hleviš do Vrha sv. Treh Kraljev Kdo od Logatčanov še ni bil ali ni slišal za Vrh sv. Treh Kraljev? Po obdobju osamosvojitve Slovenije je bilo izrečenih kar precej besed, kako naj se Vrhu (nad Rovtami) vrne staro ime. Besedovanje je končno pripeljalo do odločitve, naj se Vrhu vrne prvotno ime. Tako je tudi prav, saj na vrhu hriba dejansko kraljuje cerkev sv. Treh kraljev. Ljudje v teh krajih se še vedno dovolj posvečajo kmetijstvu. Na vsak način je zanemarjenosti v kmetijstvu Logatca mnogo več kot pa v strminah Hleviš in Vrha sv. Treh Kraljev, koder sledimo pridnemu kmetijstvu že iz davne preteklosti. O tem pričajo že naselitveni podatki v 14. stol.; dve naselji imata celo ime po hlevih (Hlevni vrh in Hleviše). Ti kraji pa so od 11. stol. pa vse do prihoda Francozov sodili pod loško gospostvo freisinških škofov. Tudi drugače se ljudje v teh krajih dobro poznajo in povezujejo, o čemer še posebej priča delovanje Športno kulturnega društva, zlasti pa njegove dramske sekcije. Le kje v Logatcu bi za igro "Prisega opolnoči" zbrali dva tisoč gledalcev v letu 1998? Pri igri so sodelovali vsi mladi Vrhovci, dogajala pa se je na dvorišču pred župniščem in cerkvijo sv. Treh kraljev. Pa tudi drugače so njihove predstave v osnovni šoli dobro obiskane. Prav za zaključek sezone so na belo nedeljo, na njihovo žegnanje ponovili komedijo Jeana Jacquesa Bricairea "Dohodnina". Tudi njihovo gasilsko društvo izredno dobro deluje. Med dobro znane ljudi prav gotovo smemo šteti Antona Koklja, predsednika Kmetijske zadruge SORA Žiri in predsednika krajevnega gasilskega društva. "Blagor mu, kdor daleč od mestnih homatij -očetovo polje s svojimi voliči obdeluje." Seveda, posvetila, ki ga je v letu 1854 po Horaciju zapisal Janez Zalokar, fajmošter v Škocjanu pri Mokronogu v svoji knjigi "Umno kmetovanje in gospodarstvo", ne moremo več razumevati dobesedno. Časi so se spremenili, in življenje ponuja danes tod že povsem drugačno podobo. Še vedno lahko rečemo, da je na svoji zemlji kmet sam svoj gospod, toda soočen s trdim delom in s prepotrebnim mnogo večjim znanjem kot nekdaj. Idile z voliči ni več, potrebna je vse večja usmeritev v bolj donosno kmetijstvo, ki omogoča, ne samo preživetje, temveč tudi večjo tehnično opremljenost za vsaj kolikor toliko lažje delo. In za takšno usmerjenost se je odločil tudi Anton Kokelj, po domače Petračev Tone. Kmetija se je specializirala za proizvodnjo mleka, in Tone se lahko pohvali s priznanjem za lani doseženo prvo mesto v pridelavi mleka in za drugo mesto v pridelavi mleka in mesa v žirovski zadrugi Sora. V hlevu se prestopa 36 govedi, od tega 23 molznic, lisastih simentalk in črno belih frizijk. Celotno posestvo se rasteza na 47 ha, od tega je 17 ha obdelovalnih površin, preostanek prekriva gozd, ki je nastal iz strmih pašnikov in senožeti, ki so se v letih zarasli, saj ni več koscev, ki bi jih pokosili (vsaj sedem koscev je bilo potrebnih za košnjo). Čeprav gospodarju ostane nekaj ročne košnje, se delo odvija večinoma s kosilnico. Pokosijo predvsem prvo košnjo. Od 1. maja do novembra pa je živina na paši. Dela z živino jim, seveda, ne zmanjka, saj morajo med letom voziti vodo na pašnik. Proizvodnja mleka nekoč in danes Ko listam po knjigi že prej omenjenega Janeza Zalokarja, naletim na zanimive podatke, ki so vredni naše pozornosti: "Koliko živine naj vsak kmetovalec ima? Toliko, kolikor prirediti more in se mu dobro splača. To pa naj se ne pretehtuje po napačni šegi in navadi kraja, ampak po pravem umu. Presodi: koliko vsaka glava skoz leto klaje potrebuje, postavim 50 centov suhe dobre merve ali 5000 funtov, to pride na dan skoz leto blizu 14 funtov. Te mere se je treba zvesto deržati, in če ima kmetovavec 300 centov merve, zmore 6 glav rediti. Kakšin komaj verjetin razloček je med kravami na zgornem Nemškem, na Holandskem, na Laškem, pri Lodi, Milanu itd., kjer nekatere krave po spričevanji Majarja in dr. Burgerja po odstavi teleta en dan po 25 do 32 estrajskih meric (firklov) mleka dajo..." Še pred leti so strokovnjaki izračunali, da za pokritje glavnih stroškov preživetja družinske kmetije zadostuje pridelati 140 litrov mleka na dan (to naj bi zadostovalo za financiranje stroškov proizvodnje, razvoja, vračanja posojil, amortizacijo). Zdaj je potrebnih že 400 litrov mleka na dan. To pa ni tako malo in zato ni čudno, da je pri Petračevih gradnja nove hiše zastala pri prvi "plati". Čeprav so pri mleku dosegli evropsko kakovost in količino, pa pogrešajo stimulacijo države (kot, na primer, v Avstriji) - regresiranje proizvodnje mleka po hektaru pa še kakšne druge ugodnosti. Rod in njegova prihodnost Kmetija je po Tonetovih besedah stara približno 300 let. Na njej so se zvrstili mnogi gospodarji, ki so se zvečine priženili na kmetijo. Kot zanimivost še pove, da so v njegovi hiši za kamnito mizo gospodarji kmetij z Vrha podpisali zaobljubo, da se od 6. avgusta leta 1864, ko je toča sedemkrat v enem dnevu uničevala njihov pridelek, praznuje dan zaobljube v spomin na strahotno razdejanje. Razne vremenske in druge nezgode niso uklonile njegovega rodu. Tako tudi Tone ostaja optimist. Prepričan je, da kmetija obstaja le dotlej, dokler je v hlevu živina in - kot nekdaj - za zimski čas pripravljena krma in pridelek. Zaradi usmerjenosti v proizvodnjo mleka ne redi prašičev več kot za lastne potrebe in tudi krompirja ne več, kot ga porabijo doma. Seveda, pa malce le razmišlja tudi o kmečkem turizmu, če bodo njegovi otroci pripravljeni sodelovati (zlasti sin in obe hčerki). Že sedaj skuša dopolniti kmetijsko dejavnost s pridelavo jagod. Ko bodo dozorele, bo tudi pravšen čas, da si ogledate domačijo pri Petraču, ki leži na severozahodni strani Vrha. Od tod je lep razgled na dolino Račeve, na del Žirovske kotline z Blegošem, Poreznom in Triglavom na slikovitem ozadju. Tam je res lepo. A.Č. "Mladi in kmetijstvo" Regijski kviz Tudi letos so se mladi iz Društva podeželske mladine iz Rovt udeležili tekmovanja iz znanja o kmetijstvu. Tekmovanja se je udeležilo 17 ekip iz cele ljubljanske regije. Mladi s podeželja so se pomerili v znanju o reformi kmetijske politike, zdravstvenem varstvu drobnice, o negi mladega gozda in celo o vinogradništvu. Predstavnice mladine iz Rovt: sestri Gabrijela in Martina Jereb ter Anica Trpin so se, kljub temu da nimajo formalne kmetijske izobrazbe (kakor večina drugih tekmovalcev), na tekmovanje dobro pripravile. Po prvem, pisnem delu tekmovanja so vodile, zbrale so največ točk. Po zelo razburljivem in zahtevnem ustnem delu kviza pa so na koncu zasedle odlično tretje mesto. S tem uspehom se je znova potrdila delavnost in prizadevnost podeželske mladine iz Rovt. Vsi skupaj si želimo še veliko podobnih doživetij. Vsem trem tekmovalkam iskreno čestitam. Mojca Dolenc, Kmetijska svetovalna služba ^Življenjska zgodba vojnega ujetnika Bilo je na cvetno nedeljo leta 1941, ko je Nemčija napadla Jugoslavijo. Takrat sem bil v Nišu kot podoficir. Takoj ob napadu sem bil premeščen v Šabac, da bi šli braniti mejo na Lavan. Toda bilo je prepozno. Umikali preko Drine v Bosno. Že v nedeljo, na Veliko noč so nas dohiteli in ujeli Nemci. To jim ni bilo težko, saj so se vozili s tanki, mi pa s konjsko in volovsko vprego. Že 21. aprila sem se znašel v taborišču v Avstriji. Nemci so nam pobrali vse, razen obleke. Zelo hitro so nas razporedili na razna dela. Nekateri so šli na kmetije, kar je bilo še najboljše. Ostali so odšli na razna delovišča in postavljali barake za nova taborišča ali pa so bili poslani v tovarne. Najhujše je bilo pomanjkanje hrane. Bilo je je malo in bila je slaba. Dobili smo, na primer, kuhan radič, katerega so kar nakosili, pograbili ter zmetali v kotle, s travo, peskom in zemljo vred. In bili smo samo številke. Tudi na obleke so nam napisali velike črke K.G., kar je pomenilo Kriegsgetaugen - vojni ujetnik. Pred nami so bili v taborišču že Francozi, Belgijci, Poljaki, kmalu za nami še Rusi, ki pa so bili z bodečo žico ločeni od nas. Poleg lakote je bilo najhujše domotožje. Doma je bila medtem okupacija s strani Italijanov. Ljudje so jih sovražili in mnogi so šli v partizane, za kar pa so se Italijani maščevali tako, da so ljudi odvažali v taborišča. Ta položaj je izkoristila komunistična partija in pričela revolucijo, ki je delila slovenski narod in družine. Moji domači so pošiljali prošnje prek komande domobrancev za mojo izpustitev, s čimer so dosegli, da so me Nemci pod stražo odvedli v Slovenijo. Toda italijanska komanda me ni pustila domov, zato sem bil dodeljen v taborišče v Italiji. Tam sem bil do jeseni 1943, ko je Italija razpadla. Ponovno so me ujeli Nemci in odpeljali v Muenchen. Tam sem bil kot mizar dodeljen nekemu mojstru. Popravljal sem stare vojaške kamione. Hrana je bila spet pičla, dokler nam ni mednarodni Rdeči križ začel pošiljati paketpv, kar je bila velika pomoč. Na mesec smo dobili petkilogramski paket. V njem so bili poleg mesa in ribjih konzerv tudi marmelada, keksi, sir, čaj, kava in cigarete. Kavo in cigarete sem menjaval z Nemci za kruh. Tako je bilo vse do konca vojne, ko so nas osvobodili Amričani. V Muenchnu sem doživljal tudi strahotna bombardiranja. Pred vrnitvijo domov so nam osvoboditelji dali na izbiro: ali se vrnemo domov, pod komunizem ali pa se povežemo s kraljem in njegovo vlado ter se vrnemo domov z orožjem v roki. Za slednje se je odločilo le malo internirancev; še največ Srbi, Slovenci in Hrvatje pa skorajda ne. Domov sem prišel 13. julija 1945. Bil sem zelo razočaran. En brat je bil partizan, drugi domobranec, vendar mrtev. Sestra je ostala s šestimi otroki sama, kajti moža so ji po vojni ubili komunisti. Mladih fantov je bilo v vasi le pet, šest. Nekaj jih je bilo še v raznih vojaških enotah, vsi drugi pa v begunstvu ali pod zemljo. Od kmečkih sva bila samo dva, ki sva se vrnila iz nemške internacije. Kaj si mislim danes? Če bi bil takrat doma, bi danes ne bil več med živimi. Po pripovedovanju L. Zelenca Janja Dolenc, 8.r. OŠ Tabor MATEMATIČNO TEKMOVANJE V soboto, 17.4.1999, je na OŠ Rovte potekalo občinsko tekmovanje iz matematike. Udeležili so se ga učenci OŠ Tabor, OŠ 8 talcev in OŠ Rovte, ki so na šol. tekmovanju iz matematike dosegli ustrezno število točk.Tekmovanja se je udeležilo 60 učencev. Gospod ravnatelj, ki je letošnjega uspeha svojih učencev zelo vesel, je tekmovanje komentiral takole: učenci so pokazali veliko znanja in iznajdljivosti. Izstopata pa učenca Martin Logar iz 6. raz. OŠ Rovte in Igor Džaič iz 5. raz. OŠ 8 talcev, ki sta zbrala vse možne točke, slednji pa je res zgledno rešil naloge in jih tudi v lepi obliki spravil na papir, kar navadno ni odlika dobrih matematikov. Na državno tekmovanje za zlato Vegovo priznanje pa so se uvrstili: Meta Jurca in Ana Geohelli iz 8. raz. OŠ 8 talcev, Gašper Šemrov, 8. raz. OŠ Tabor ter Urša Modrijan in Igor Hladnik, oba iz raz. OŠ Rovte. Vsem učencem, ki so se uvrstili na državno tekmovanje, čestitamo in jim želimo veliko sreče in znanja na prihodnjem tekmovanju; OŠ Rovte z ravnateljem pa se zahvaljuje vsem učiteljem matematike za sodelovanje. Ajda Žižek, novin. krožek OŠ Rovte POČASTITEV MATERINSKEGA DNE Tudi letos smo materinski dan počastili s prireditvijo, razstavo in majhnim presenečenjem za vsako obiskovalko! Na prireditev je prišlo največ mamic, babic in tet, sledili so otroci, pa celo očetje so se pomujali in prišli. Odlično! Dvorana je bila tudi tokrat nabito polna. Vse skupaj se je začelo z rovtarskim orkestrom, ki ga sestavljajo mladi iz Rovt in iz Logatca, pod taktirko našega domačina Janeza Trevna. Njihov premierni nastop je občinstvo sprejelo z navdušenjem. Sledila je zelo lepa zgodba KO JE BOG USTVARIL MAMO, ki jo je z izredno tankočutnostjo povedala Jerneja Tušar. V marsikakšnem očesu se je zasvetila solza... Nastopila je tudi plesna skupina Peter Pan, otroški pevski zbor, mladinski cerkveni zbor, celo predšolski otroci so se potrudili in zapeli dve pesmici. Ker so še zelo majhni, jim je pri napornem petju pomagala njihova vzgojiteljica. Učenci 3. in 4. razreda, pa so že pravi korenjaki, kadar je potrebno razmišljati o tem, kako mami popeni in kdo potem poseže vmes, pa kaj se pogovarjata oči in mami ponoči, ko mislita, da že vsi spijo. Naši učenci so dokazali, da imajo vse v malem prstu! Za na konec pa je gospod Marcel Štefančič poskrbel še za dve igrici: Cankarjevo Sveto obhajilo in Ko boli zob. S tem se je prireditev tudi zaključila. Na koncu so si obiskovalci lahko vzeli pecivo, ki so ga napekli sedmarji in osmarji pri pouku gospodinjstva, si vzeli papirnate labode v jezeru in si ogledali razstavo knjig; te so napisali, ilustrirali in zvezali njihovi otroci. Tako so se starši in ostali prepričali, da duh ljubezni do staršev v Rovtah še živi! Ajda Žižek, novin. krožek OŠ Rovte Na materinski dan se je prvič javno predstavil rovtarski komorni orkester pod vodstvom Janeza Trevna. (Foto: M.L.) Sto obrazov Planinskega polja Pod tem naslovom je mlado Kulturno društvo Laze-Jakovica 10. marca pripravilo v Knjižnici Logatec predavanje z diapozitivi. Predavatelj in avtor diapozitivov je bil Marko Simič iz Ljubljane. Predavanje je bilo hkrati tudi uvod v razstavo barvnih fotografij s Planinskega polja, ki sta jih posnela dr. Luka Pintar in Marko Simič. Predavanje in razstavo je omogočil Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo. Obe prireditvi sta bili v okviru projekta Sto let regulacij reke Unice. Mala dvorana Knjižnice je bila ta večer prepolna naših znanih in predvsem mlajših obrazov, ki jih je v imenu društva pozdravila Nataša Prestor. Predstavila je predavatelja Simiča, ki nam je povedal, da so diapozitivi nastali v preteklih dveh letih na kratkih foto izletih, ko je ob izbranih dnevih obiskoval Planinsko polje. Na sprožilec je pritiskal iz notranje potrebe, da v objektiv svojega fotoaparata ujame zase in za druge lepote tega čudovitega kraškega pojava, enega najlepših na Notranjskem. S spreminjanjem letnih časov se spreminja tudi podoba Planinskega polja, spreminjajo se in pojavljajo njegove značilne barve. Od barv: nežno zelenih spomladanskih trav in pravkar zelenečih hrastov do zlatorumeno cvetočega vlažnega travnika pod belimi poletnimi oblaki, pa prek jesensko rjavih in celo rdečih odtenkov venečega listja, ki ga je ponekod že ožgala prva slana, do belih barv snežno ledenega oklepa okamenele vode, ki se obeša po obrežnih grmih ob presahli Uniči. Marko Simič nas je z bogato slikovno zbirko in s privlačno besedo popeljal od sotočja Raka in Pivke v Planinski jami vzdolž obrežij Unice, pod zidinami nekdanjega gradu Haasberg k zadnjim požiralnikom, s kovanimi mrežami pokritim Putikovim štirnam. Popotovanje z diapozitivi je kar prehitro minilo, a za ponovitev užitka so poskrbeli z razstavo fotografij, ki je bila na ogled še dva tedna. Umetniško zastavljena fotografija približa naravo ljudem, vzbuja v človeški duši potrebo, da naravo opazuje in razumeva v njej nenehno presnavljanje življenja. Vsa zahvala predavatelju, avtorjema fotografij in pohvala Kulturno športnemu društvu Laze- Jakovica za uresničeno poslanstvo. Jože Omerzu V začetku oktobra bo v Sloveniji gostoval Mladinski pevski zbor iz San Justa pod vodstvom Andrejke Vombergar Selan. Zborje nedavno slavil svojo 25-letnico in prihaja k nam na povabilo Slovenije v svetu. Zbor želi nastopiti tudi na Logaškem in se tako oddolžiti gostovanju Logaškega okteta pred tremi leti v Buenos Airesu in še posebej v San Justu, koder so bili pevci zvečine nastanjeni. Zanimivemu in kakovostnemu nastopu bo veljalo prisluhniti. -za Ženski zbor Tabor z zborovodjem Zdravkom Novakom in napovedovalko koncerta Barbaro Novljan na gornjelogaškem odru. Najpomembnejši nastopi so že za nami Vtisi po prvem letnem koncertu Ženskega zbora Kulturnega društva Tabor Lansko jesen je 22 pevk z zborovodjo Zdravkom Novakom pričelo z drugo sezono pevskega druženja. Nekatere pevke so nas, žal, zapustil, pridružilo pa se nam je nekaj novih. Za sezono 1998/99 smo si zastavile kar pester program, v katerem je najpomembnejše mesto prav gotovo pripadlo izvedbi 1. letnega koncerta. Zavedali smo se, da bo to kar zahteven projekt za nas, ki smo šele na začetku delovanja. Meseci so minevali, prvi pomembnejši nastop smo imeli v Hotedršici, kjer smo s koncertnim programom sodelovali kot gostje Moškega pevskega zbora. Tudi revija pevskih zborov je bila že meseca marca. In že je prišel petek, 9. april, datum našega prvega samostojnega koncerta. Vsi smo bili nerstpni, zaposleni s sto in več opravili, pomembnimi za organizacijo takšne prireditve. Tudi trema ni manjkala, še posebej je izbruhnila dan prej, na vaji, ko se nam je zdelo, da nič ni več tako dobro, kot smo mislili, da bo. Toda, ko nas je naša napovedovalka Barbara Novljan poklicala na oder v dvorani KS Tabor in ko smo začeli s programom, smo vsi zares vse dali od sebe. Ko smo odpeli prvih šest pesmi, so gledalce navdušili tudi naši gostje, etno glasbena skupina Tolovaj Mataj. Po drugem delu našega koncerta in burnem aplavzu smo skupaj z njimi tudi zaključili naš program. Po odzivu poslušalcev sodeč, je naš prvi koncert lepo uspel. Najbolj smo bile zadovoljne pevke, in seveda, upamo, tudi naš zborovodja, ki nas tako vztrajno in potrpežljivo vodi že drugo sezono. Želimo, da bi se nam v prihodnje pridružilo še kaj novih pevk. Vsake bomo zelo veseli in lahko se nam pridruži tudi še letos. Do konca junija se bomo namreč še dobivali na rednih vajah, ki so vsak četrtek ob 20. uri v OŠ Tabor. Če pa bi se nam katera želela pridružiti naslednjo sezono, naj nas o tem čim prej obvesti. Več kot polovica letošnje sezone je torej za nami. Veseli smo, ker nam je do sedaj šlo vse po načrtih, ker nam naše druženje prinaša veliko zadovoljstva in nas notranje bogati. In če tudi druge ljudi vsaj malo razveselimo s svojim prepevanjem, je to naša največja nagrada. Prepričana sem, da bomo še dolgo vztrajali in poskušali tudi iz leta v leto bolj napredovati. Bojana Levinger Imeniten uspeh Na tekmovalne uspehe logaškega pihalnega orkestra smo se že kar navadili in jih že pričakujemo tudi z letošnjega tekmovanja v 1. kakovostni skupini sredi maja v Krškem. Uspehov na zborovskem področju pa skorajda ne pomnimo, če ne štejemo dosežkov Logaškega okteta z zborom Lesarji Slovenije na radjiskih tekmovanjih, na Naši pesmi v Mariboru in CA. Seghizzi Gorici ter samostojnega, prav tako v Gorici. Zato smo se toliko bolj razveselili dosežene srebrne plakete, ki jo je pred dnevi za svoj prvi nastop na tem tekmovanju dosegel zbor Adoramus z zborovodjem Marjanom Grdadolnikom. Iskrene čestitke. J.G. ZA VSE, KI IMATE RADI OTROKE ... (3e hočete tesnično vedeti, kaj je dtevo, motate splezati nanj, moiate ga potipati, sedeti v vejah, poslušati vetet, kako poje skozi liste. ^>otem boste Lahko tekli: Uem, kaj je dtevo. oznam tisto dtevo. Ottoci so zelo občutljivi, zato nanje vplivajo misli Ljudi, ki so okoli njih. So kakot stikatska platna, kamot se slikajo sttahovi njihovih statšev. Ottoci se motajo igtati in igtati, več kot to počno danes. (Ze se veliko igtaš, ko si majhen, odneseš v odtaslost zaklade, ki te bogatijo vse življenje. ^>otem veš, kaj pomeni nositi v sebi sktit, topel kotiček, ki ti daje moč, kadat ti je v življenju težko. Katkoli se že zgodi, katkoli doživiš, ta kotiček ti je v opoto in tolažbo, daje ti moč vzttajati in ti pomaga. Alt ptičev, ki bi ptevlsoko ktožili - če le letijo s svojimi ktiti. Zbrala Lidija OŠTIR Prejeli smo SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., Ljubljana ENOTA VRHNIKA Cankarjev trg 3 1360 Vrhnika v tel • 061/755-194 nepremičnine uoa/ mjj . real estate fax: 061/ 754-393 PROD0MO fILI KUPIMO, NfiJEMEMO fiU ODDfiMO VfiM PARCELO, STftNOVfiNJE, HIŠO fiU POSLOVNI PROSTOR Pravi naslov za prave odločitve! Informacije in ogledi brezplačni tel.:755-194 Spoštovani! Razmišljate o počitnicah ali nakupu avtomobila? Si želite urediti ali kupiti stanovanje? Preprosto potrebujete gotovino? V ABANKI lahko najamete posojilo , s katerimi boste lahko uresničili svoje načrte. Odločite se lahko tako za potrošniško kot za stanovanjsko posojilo. Potrošniška posojila v ABANKI odobravamo z odplačilno dobo do 60 mesecev. Letna obrestna mera za posojila je odvisna od dobe vračanja in se giblje od T+4% do T+7,25%. Stanovanjska posojila odobravamo z odplačilno dobo do 180 mesecev. Obrestna mera za tovrstna posojila se gibajo od T+5,5% do T+7%, odvisno od dobe odplačevanja posojila oz. od statusa posojilojemalca. Zavarovanje posojil je možno: s plačilom zavarovalne premije s hipoteko na nepremičnine z depozitom z zastavo vrednostnih papirjev z dvema posojilno sposobnima porokoma, ki nista zaposlena pri istem delodajalcu Ugodnosti: • sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju s podjetji - aranžmaji z ugodnejšo obrestno mero • gotovinska posojila do 60 mesecev • posebna posojilna ponudba za študente nižji stroški za odobritev posojila upokojencem, ki so komitenti Abanke • nižji stroški za odobritev posojil komitentom Abanke • kreditiranje nekomitentov • minimalni obrok 5.000,00 SIT. Na kratko omenimo še druge storitve Abanke, ki so namenjene občanom: vodenje tekočih računov, izdaja VISA kartice, AKEŠ - tekoči račun za mlade, različne oblike varčevanja, plačilni promet s tujino. Seveda ima Abanka pripravljeno enako zanimivo in ugodno ponudbo za malo gospodarstvo in podjetja: posojila, domač plačilni promet, plačilni promet s tujino, izdaja poslovne kartice VISA. V Abanki si prizadevamo, da je naša ponudba kar se da raznolika in konkurenčna, sledimo svojemu sloganu: SMO BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH UUDI. Veselimo se vašega obiska v poslovalnici Logatec, pokličite nas po telefonu številka 742 500 in dogovorili se bomo za sestanek ob času, ki vam najbolj ustreza. Se bomo zadušili v pasjih iztrebkih? - 2. del Z rahlim pričakovanjem sem prebrala članek kolega (imam sploh pravico kaj pričakovati???), da ja ne gre zopet za dolgovezno blatenje lastnikov psov in njihovih štirinožcev, kot je pred časom to storila gospa v imenu Društva kmečkih in podeželskih žena - iz njenega hleva pa se še danes v Logaščico veselo izteka vsebina nič kaj prijetnega vonja. V članku je bilo kar nekaj že zdavnaj znanih dejstev: v Logatcu iz dneva v dan več ljubiteljev psov, torej tudi iztrebkov na vsakem vogalu vedno več. Kaj zdaj? Kakšen predlog? Berem enkrat, nato še enkrat. Vajo ponovim danes, ko se dokončno odločim, da podam k razmišljanju še svoje mnenje (po kar nekaj prespanih nočeh, ko se misli zbistrijo, in mi jih urednik morda celo objavi!). Premiki v zavesti ljudi? Žal, lahko čistim le po svojem podstrešju! Tu imam že zdaj dovolj dela in kdo ve, kaj me še čaka v prihodnosti. Uvedba komunalnega redarja, da nas reši pred zadušitvijo s pasjimi iztrebki? Dvomim, komajda smo dočakali zabojnike za papir in steklo. Pa saj veste, počasi se daleč pride (tudi s sestopanjem s pločnika na cesto, da se veselo ognem nastavljenim zabojnikom, kot to že dalj časa prakticiram na Tovarniški cesti). Ker se vse začne in konča pri zakonih in kaznih, seveda, tudi tu predlog o uvedbi odloka, ki predpisuje iz zapoveduje...Kajpada, malce straha v kosti nikoli ne škodi. To bo to! Da si bomo na jasnem, že dalj časa - brez vsakršnega predpisanega odloka - prakticiram navedeno zamisel. Sicer me ne boste srečali s pasjo vrvico v eni in z lopatko v drugi roki, vedno pa z vrečko v enem izmed žepov. In tu se pojavi problem, na katerega pa, kolega Marko, verjetno sploh pomislil nisi! Kam potem z vrečko in njeno vsebino, ko daleč naokoli ni nikjer nobenega smetnjaka??? Ne bom naštevala vseh območij, kamor nas lastnike štirinožcev največkrat zanese, da se naš pes slučajno ne podela pred sosedova vrata (priznam, da našemu kljub nekajletni starosti to v njegovi karieri še ni uspelo). Vsem, ki dvomite v mojo trditev predlagam, da se sončnega dne odpravite v okolico Logatca, kjer boste z lahkoto ugotovili, da se bomo po vsej verjetnosti veliko prej kot s pasjimi iztrebki, zadušili z vso svinarijo, brez uporabe katere bi nam bi bilo življenje verjetno lepše in lažje. Samo še majhen namig: za začetek si ne izbirajte gozdne poti ob avtocesti, ki vodi do cestninske postaje v Logatcu. Želodec bi se vam lahko prevečkrat obrnil. Že tako se prepogosto znajdemo v stresnih situacijah - ne bi vas želela še sama usmerjati vanje! Lidija Oštir Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame Ivanke Puppis se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za ustna in pisna sožalja, darovano prekrasno cvetje, sveče in mašne darove. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, posebno pa Zvonki Sovanovi za ganljive poslovilne besede v imenu Zveze borcev. Prisrčno se zahvaljujemo dr. Skvarči za dolgoletno zdravljenje, dr. Žuraju za plemenite bodrilne obiske, dr. Turkovi za lajšanje poslednjih ur njenega trpljenja ter tudi ostalemu osebju Zdravstvenega doma Logatec. Hvaležni smo Območni obrtni zbornici Logatec za izkazano pozornost in gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoči Puppisovi "Žiuvljenje ječa, čas v nji rabelj hudi..." (F. Prešeren) Zahvala Ob boleči izgubi našega sina, brata in strica Milana Kavčiča roj. 1.9.1952 v Zirovskem vrhu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Zahvala Ob smrti Jožeta Rupnika - Lovca se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, Slovenski vojski - MORS Postojna, iskrenim tovarišem Lovske družine Logatec, pevcem in Janezu Petku. Posebna zahvala velja Poloni, Mojci in Valeriji. S hvaležnostjo vsi njegovi Ob prezgodnji smrti našega dragega sina, brata in strica Marjana Gantarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi osebju Zdravstvenega doma Logatec, dr. Deanu Gorkiču. Hvala g. župniku Vinku Podbevšku za lepo opravljeni pogreb in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga pokropili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi. Prizadetim se opravičujemo zaradi nepopolne objave besedila zahvale za pokojnim Marjanom Gantarjem v prejšnji številki časopisa. OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE LOGATEC Gasilska zveza Logatec je v soboto, 10. aprila 1999, imela občni zbor. Osrednji točki dnevnega reda sta bili poročilo o delu v preteklem letu in program dela za tekoče leto. Delo Gasilske zveze Logatec je po občnem zboru 14. marca 1998 potekalo na osnovi sprejetih dokumentov in sklepov, v skladu s iinančnimi možnostimi in aktivnostjo posameznih organov GZ, ki jih lahko označimo kot nadaljevanje aktivnega in uspešnega dela na področju požarnega varstva, gasilstva ter zaščite in reševanja. Nesporno je, da je iz leta v leto opravljenih več kvalitetnih nalog na organizacijskem področju, usposabljanju in izobraževanju, pri delu z mladino in članicami. Veča se tudi število operativnih nalog, ki jih narekujejo požari ter naravne in druge nesreče. Množica članov gasilske organizacije v občini Logatec zahteva dobro organiziranost organov gasilske zveze ter aktivno delo organov prostovoljnih gasilskih društev. Delo organov gasilske zveze zahteva veliko koordinacijskega dela, povezovanja in usklajevanja nalog tako na strokovno - organizacijskem kot na preventivnem in operativnem področju. Te naloge smo uspešno izvajali in lahko rečemo, da je stanje na področju gasilstva vsako leto boljše, vendar tudi bolj zahtevno. Posamezna društva so v letu 1998 naredila velik napredek in razvoj na področju požarnega varstva in gasilstva. .Finančna sredstva, ki jih občina Logatec redno nakazuje ( po merilih) za opravljanje javne gasilske službe, ne zadoščajo za opravljanje nalog v celoti. Primanjkuje sredstev za večje investicije (zamenjava starejših vozil) in vzdrževanje gasilskih domov. Društva pri večjih investicijah iščejo finančno podporo pri krajanih, podjetjih, obrtnikih in drugih sponzorjih. Tudi z njihovo pomočjo, predvsem pa zaradi velikega števila prostovoljno opravljenih ur je gasilska organizacija še naprej uspešna ter lahko izvaja sprejete programe. Izvajanje posameznih intervencij si v današnjem času težko zamišljamo brez dobro usposobljenega gasilca. Nadaljevalna tečaja za gasilca sta bila organizirana v dveh društvih ( Laze-Jakovica in Hotedršica). Zaključilo ga je 46 tečajnikov iz treh gasilskih zvez (Logatec 31, Cerknica 7 in Postojne 8). Na zaključni ekskurziji so tečajniki in predavatelji obiskali Regijski center za obveščanje Postojna in Gasilsko reševalni center Ajdovščina. Na taborjenju v Fučkovcih so mladi gasilci osvojili bronasto, srebrno ali zlato značko »Preprečujemo požare«. V izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu so naši člani uspešno opravili usposabljanje za specialnost nosilca dihalnega aparata (6), za tehnično reševanje (2), za mentorja mladine (2) in vodje intervencije (3); 6 kandidatov je pridobilo znanje in čin gasilskega častnika. Trije poveljniki so sodelovali v učni delavnici Gašenje večjih požarov v stanovanjskih in industrijskih objektih. V Lazah je bil v oktobru organiziran tečaj za specialnost strojnika. Uspešno ga je zaključilo 22 tečajnikov, 15 strojnikov pa je v Hotedršici obnovilo svoje znanje, potrebno za delo z motornimi črpalkami. društvo Dollogatec požari v naravi 8 gradbeni objekti 3 požari prometnih sredstev 3 skupaj 14 Cor.Logatec 2 1 / 3 Rovtu / 1 / 1 Hotedršica / / 1 / Medvedje Brdo 1 / 1 / L\/x' Jakovi« 1 / 1 1 Vrh sv. Treh Kraljev / 1 / 1 skupaj 11_ 6_ 3_ 20_ Za gašenje požarov so operativci porabili 281 ur. Obveščanje o požaru je potekalo 6-krat s tihim alarmiranjem (pozivnikom), 74^rat po telefonu in 7-krat z javnim alarmiranjem (sireno). Največ požarov je - kot vedno - nastalo zaradi malomarnosti, neprevidnost in nevednosti ali pa je bilo težko ugotoviti vzrok za nastanek požara. Tehnične intervencije Gasilci kot najbolj množična sila v sistemu zaščite in reševanja sodelujejo tudi pri intervencijah ob naravnih in drugih nesrečah, nesrečah v cestnem prometu, ob nesrečah z nevarnimi snovni in onesnaževanjih; opravljajo pa tudi drugo tehnično pomoč (odpiranje stanovanj, odpiranje vozil, zapiranje plina, iskanje starejših in onemoglih oseb..... Tehnične intervencije so izvajali po enkrat PGD Medvedje Brdo (onesnaženje vode), PGD Laze - Jakovica (odklepanje stanovanja), PGD Gor.Logatec (razlitje kurilnega olja) in dvakrat PGD Dol.logatec ( črpanje vode, najdba mine). Onesnaženje vodnjaka in izlitje kurilnega olja k sreči nista povzročila večje škode. Ukrepanje ob poplavah V sredo, 4. novembra, so poplavljali narasli vodotoki v občini Logatec. Ukrepanje ob poplavah je potekalo na štirih lokacijah (Grčarevec, Ponikve, Hotedršica in Novi Svet), in sicer v sredo od 15.30 dalje in celo noč ter četrtek, 5.11.1998. Aktivirana so bila vsa gasilska društva. Na pomoč je priskočilo tudi PGD Planina. Gasilci smo prečrpavali vodo, preprečevali z različnimi materiali vdor vode v stanovanjske hiše, odstranjevali pohištvo in drugo iz kleti, spremljali naraščanje potokov in rek ter obveščali občane o nevarnostih. V intervencijah je sodelovalo 67 gasilcev in več drugih. Opravljenih je bilo 523 delovnih ur (predvsem nočnih), 16 motornih črpalk je delovalo 128 ur. Preventivno delovanje Preventiva je stalna naloga vsakega gasilskega društva oz. gasilske zveze. Z dobrim preventivnim delom lahko gasilci skupaj z občani pripomoremo k boljši požarni varnosti. Iz spodje preglednice je razvidno iz kateri društev so prihajali kandidati. vrli i/ijbu/i '.'.i ;j. D. L G. L. Rovte Hote. M. B. Laze Vrh značke »Preprečujemo požare« - mladina 9 15 H čin GASILEC 1 18 2 12 fin GASILSKI ČASTNIK 6 spe uliiost nosiks 1 HA 2 4 spec. mentor mladine 2 spi i !■ ii FrVv.ifij. 2 spis Minusi siiclmk 1 2 specialnost stroinik 5 2 1 9 ob. senuiijr hi strojnika 3 3 2 4 3 LIŠI 1.1 dfklVIlILcI 2 1 vodja intervencije 1 2 SKUPAJ 125 1 / 20 18 22 16 25 7 Podatek pod črto - 15% članstva je v letu 1998 pridobilo nov čin ali specialnost. Tekmovanja Na državnem tekmovanju 9. maja v Žižkih je mlade gasilce naše zveze zastopala desetina pionirjev iz PGD Rovte. V Novem Mestu so 16. maja tekmovale naslednje desetine: veterani PGD Dollogatec, člani A iz PGD Medvedje Brdo in člani B PGD Dol. Logatec. Dosežen i rezultati so bili zadovoljivi. Na tem tekmovanju sta sodila tudi dva sodnika iz PGD Dollogatec. Poveljstvo in mladinska komisija sta 18. junija organizirala izbirno tekmovanje mladincev. Priprava tekmovanja in tekmovalnega prostora ni bila zadovoljiva. Vzrokov je več: od neupoštevanja roka za prijave do' slabe povezave poveljstva in mladinske komisije. Prvouvrščene mladinke PGD Gor.Logatec in prvouvrščeni mladinci PGD Dollogatec so znanje in izurjenost pokazali še 20. junija na Rogli. Nekatera društva so tekmovala na različnih meddruštvenih tekmovanjih in 2 desetini na mednarodnem gasilskem tekmovanju v Kranju. AKCIJE GAŠENJA IN REŠEVANJA :lzvedenih je bilo 20 gašenj ( v letu 1997 17) , 5 tehničnih intervencij in 3 reševanja ob poplavah. Na nekaterih intervencijah je sodelovalo več društev hkrati. Požarna škoda je bila manjša kot v letu 1997. V februarju in marcu je naraslo število požarov v naravi. Glavni vzrok je bil dolgotrajni suši od konca januarja do začetka aprila. Razglašena je bila tudi požarna ogroženost med 8. in. 28. Februarjem - veljala je na območju celotne države - in ponovno med 13. in 18. marcem ter od 31. marca do 6. aprila. V septembru, oktobru in novembru je po osnovnih šolah potekalo več aktivnosti: - natečaj za likovne izdelke na temo požarne varnosti, - natečaj za literarne prispevke na temo požarne varnosti, - dnevi odprtih vrat v gasilskih domovih, - prikazi gašenja in reševanja, - evakuacija učencev in učiteljev iz šolskih prostorov. Najboljši likovni in literarni izdelki so bili nagrajeni z video kaseto Gasilec Samo ali knjigo Gasilec Globi. Pri nagrajevanju nam je pomagala tudi Zavarovalnica Triglav. V program preventivne dejavnosti (obisk v gasilskem domu Dol. Logatec) so bili vključeni tudi predšolski otroci iz WZ Kurirček Logatec. Mladinska komisija je organizirala in izvedla 28. novembra gasilski kviz. Kljub temu, da se je vodstvo zveze trudilo po najboljših močeh za izpolnitev obsežnega programa, zaradi objektivnih vzrokov niso bile realizirene tri naloge, in sicer: srečanje veteranov in gasilskih sodnikov ter izdelava operativnega načrta zveze. Delo prostovoljnih gasilskih organizacij v letu 1998 je bilo v veliki večini odvisno od dobro pripravljenih programov dela posameznih organov, medsebojnih odnosov v upravnih odborih, delavnosti predsednikov, poveljnikov in članov upravnih odborov, poveljstev in komisij glede na zadolžitve in sposobnost opravljanja posamezne funkcije oz. naloge. Tako kot prejšnja leta smo se tudi 1998 leta po najboljših močeh trudili za izpolnitev zastavljenih ciljev. Menim, da nam je v giavnem uspelo. Na dnevnem redu občnega zbora so bile tudi volitve. Za poveljnika Gasilske zveze Logatec je bil izvoljen Zvone Čuk,, za podpoveljnika pa Marko Cempre in Franci Jesenovec. Program za leto T 999 Program je bogato zastavljen. Del izobraževalnih programov bo zaključen že v aprilu oz. maju. V jesenskem času bodo gasilci svojo usposobljenost in pripravljenost dokazovali na občinskem in najboljši tudi na regijskem tekmovanju v Cerknici. Mladi gasilci in članice se bodo srečali in preizkusili v gasilskih veščinah in znanju na rednem letnem srečanju. Osrednja gasilska prireditev bo 11. julija 1999 v Rovtah. Gasilsko društvo bo praznovalo 100-letnico delovanja in prevzelo novi gasilski prapor. Opreativne enote društev pa bodo opravljale javno gasilsko službo. Delo prostovoljnih gasilskih organizacij je odvisno predvsem od dobro pripravljenih programov dela posameznih organov, medsebojnih odnosov v upravnih odborih, delavnosti predsednikov, poveljnikov, članov upravnih odborov, poveljstev in komisij, glede na zadolžitve in sposobnost opravljanja posamezne funkcije oz. naloge. Naša uspešnost je možna le tedaj, če smo složni in če s skupnimi močmi opravljamo načrtovane naloge. met Pročelje hotenjskega gasilskega doma (Foto: F.B.) MAŽORETNA SKUPINA DRUŠTVA MLADIH GLASBENIKOV LOGATEC VAS VABI NA VI. SREČANJE MAŽORETNIH SKUPIN V LOGATCU, KI BO V SOBOTO, 15. MAJA 1999 OB 17. URI PRED NARODNIM DOMOM. (V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO SREČANJE V OSNOVNI ŠOLI 8. TALCEV LOGATEC)