LETO XXI ŽALEC, JUNIJ 1967 ŠTEVILKA 6 \J »Hmeljar« izdaja Centralni delavski svet. Ureja uredniški odbor: predsednik: Karel Kač; člani: Pia-skan Vlado, Jeriček Zlatko, Janič Vinko in Janše Jože. Urednica strokovne priloge dipl. ing. Kač Miljeva. Glavni in odgovorni urednik ing. Vybihal Vili. — Uredništvo je na upravi KK Žalec. List izhaja mesečno. Letna naročnina 12 N-dinarjev. Rokopisov ne vračamo. — Tisk in klišeji »Celjski tisk« Celje. 15 LET INŠTITUTA ZA HMELJARSTVO V ŽALCI Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu. dov boljša, kajti več kot 50 % nasadov je izven optimalne rodnosti. To stanje se bo bistveno izboljšalo, do leta 1973, ko bo realiziran program obnove hmeljišč. Viden uspeh je bil dosežen tudi pri kvaliteti pridelanega hmelja. Pred ustanovitvijo Inštituta za hmeljarstvo je bilo v letih, ki so bila ugodna za razvoj bolezni in škodljivcev, mnogo hmelja poškodovanega zaradi peronospore in rdečega pajika. Odstotek tretjega in četrtega razreda v skupnem pridelku se je gibal od približno 24 in celo do 50%. Sedaj ugotavljamo škodo, ki jo povzročijo bolezni in škodljivci le še v tisočinkah, v najslabših primerih v nekaj odstotkih. V skupnem pridelku hmelja je tretjega in četrtega razreda le nekaj odstotkov kot posledica vseh negativnih činiteljev (bolezni, sušenje, skladiščenje itd.). S premišljeno odbiro zaščitnih sredstev nam je uspelo, da se že več kot 10 let izogibamo pojavu rezistentnih sojev hmeljne pršice, kar je v intenzivni proizvodnji redek primer. Bogate izkušnje in najsodobnejši pripomočki za varstvo hmelja pred boleznimi in škodljivci zagotavljajo zdrav pridelek tudi v najneugodnejših 15 let dela je kratka doba za institucijo, ki se bavi z raziskovalnim delom. Vendar je prav, da ob tej priliki napravimo kratek obračun dela in preverimo, če so naše smernice prave. Glavna naloga, ki je bila poverjena Inštitutu za hmeljarstvo ob njegovi ustanovitvi, je bila, da kar največ pripomore pri obnovi hmeljarstva na Slovenskem, ki je bilo med vojno skoraj uničeno. Obnoviti je bilo treba proizvodnjo in povrniti svetovni sloves savinjskega goldinga. Ustanovitelj — Okrajna zadružna zveza v Celju — se je zavedal, da je pri tako zahtevni proizvodnji kot je hmeljarska, mogoče uspeti le, če jo vodi dobro organizirana strokovna služba. Danes ugotavljamo, da je kolektiv Inštituta za hmeljarstvo to nalogo dobro opravil. Pridelki hmelja so hitro naraščali. V letih 1946—1952 so se gibali med 456 kg/ha do 1098 kg/ha. Po letu 1952 opažamo stalno rast hektarskih pridelkov, od 1194 kg leta 1953 do 1736 kg na hektar leta 1960. Sedaj se gibljejo povprečni hektarski pridelki za področje cele Slovenije med 1500 in 1600 kg/ha, lahko pa bi bili večji, če bi bila starostna struktura nasa- Perspektlva slovenskega hmeljarstva. letih. (Nadaljevanje na 2. strani) 2 Obdobje od leta 1961 do danes predstavlja poglobljeno in sistematično delo na področju žlahtnenja. Pri žlahtnenju smo z vzgojo primernih hibridov vključili druge sorte in s progenim testom določili lastnosti moških rastlin. Iz križanj v zadnjih petih letih imamo v proizvodnem poisku-su dva križanca, ki se odlikujeta z velikim pridelkom (30—60 % več kot Savinjski golding) in velikim odstotkom humulona (10—14%). Poleg 'teh pa je še več hibridov, ki kažejo dobre lastnosti in precej dbetajo, saj zorijo kasneje in imajo žlahtno aromo. Poleg vzgoje hibridov smo mnogo delali na klonski in vzdrževalni selekciji savinjskega goldinga. Uspeli smo, da zasajamo nova hmeljišča le s priznanim sadilnim materialom. V ta namen priznamo letno okoli 250 hektarjev matičnih nasadov. Tudi pri uvajanju novih tehnoloških postopkov, pri spravilu in predelavi hmelja beležimo uspehe. Izviren postopek pri žveplan ju hmelja je skrajšal proces od 22 ur na 35 minut ob sočasnem prihranku žvepla in boljši kvaliteti hmelja. Rezultat dolgoletnega dela na postopku za hitro odvolgnjenje hmelja je naprava za kontinuirano navlaževanje hmelja. Naravno odvolgnjenje hmelja traja več dni ali celo tednov in zahteva veliko skladiščnega prostora. Z napravo za kontinuirano navlaževanje hmelja pa je mogoče v eni uri odvolgniti 300 kg suhega hmelja in se tako izogniti izdatkom za gradnjo skladišč. V mnogočem smo izboljšali tehnologijo sušenja, modernizirali sušilnice, tako, da tudi v tem pogledu ne zaostajamo za najnaprednejšimi hmeljarji v svetu. Rezultati proučevanja tal, gnojilnih poizkusov in zasledovanje gibanja hranil v tleh nam omogočajo, da dajemo hmeljarjem nasvete, kako z minimalnimi stroški za gnojila doseči najboljše uspehe. Študij delovnih postopkov in organizacije dela je dal vrsto koristnih napotkov za prakso. Z novimi stroji in napravami smo močno vplivali na zmanjšanje delovnih ur v hmeljišču in na znižanje proizvodnih stroškov. Program dela Inštituta za hmeljarstvo za prihodnje daje največ poudarka raziskovalnim nalogam, katerih uspešna rešitev bi največ prispevala racionalnejši proizvodnji hmelja. Sliko o razvoju Inštituta za hmeljarstvo dopolnjujejo poleg navedenih uspehov tu- di naslednji podatki: Leta 1952, ko je bil Inštitut za hmeljarstvo ustanovljen, je štel kolektiv 7 ljudi, od tega le 2 z visokošolsko izobrazbo. Z leti so se formirali posamezni oddelki in število zaposlenih je nenehno naraščalo dokler ni bilo leta 1959 zaposlenih 53 ljudi. V naslednjih letih vse do danes se to število ni bistveno spremenilo. Spremenila se je kvalifikacijska struktura zaposlenih, saj je do sedaj v delovni organizaciji doseglo nad 50 % zaposlenih ustrezno kvalifikacijo. Kolektiv šteje 58 zaposlenih in od tega ima nižjo šolsko izobrazbo 7 ljudi, visoko kvalifikacijo 2, srednješolsko izobrazbo 12, višješolsko izobrazbo 4 in visokošolsko izobrazbo 12 članov kolektiva, ostali pa so pol ali kvalificirani delavci. Na tretji stopnji visokošolskega študija je sedaj vpisanih 5 članov kolektiva, poleg tega pa štipendiramo inženirja kemije in kemijskega tehnika. V zadnjih letih je več strokovnjakov opravilo krajšo specializacijo v inozemstvu. Poleg kadrov je inštitut stalno dopolnjeval opremo za opravljanje raziskovalne dejavnosti. Tako je znašala leta 1961 vrednost osnovnih sredstev 177 milijonov starih din, sedaj pa so osnovna sredstva inštituta vredna 311 milijonov starih din. Kolektiv se je marsikdaj zavestno odrekel višjim osebnim dohodkov zato, da je krepil materialno bazo inštituta, saj brez najsodobnejše opreme ni možno resno raziskovalno delo. Tudi dohodek inštituta, ki je znašal leta 1961 78 milijonov starih dinarjev, se je povečal na 202 milijona starih din v letošnjem letu. Vsi uspehi Inštituta za hmeljarstvo so rezultat tesnega sodelovanja inštituta z gospodarskimi organizacijami. Stalna zagotovljenost sredstev za izvrševanje nalog je omogočila kontinuiteto dela in nemoteno izvajanje delovnega programa. Stro-šek za financiranje inštituta je znašal leta 1961 1,67 % od izkupička, ki so ga delovne organizacije prejele za prodani hmelj, leta 1966 pa 1,42%. To pomeni, da je kolektiv inštituta poiskal tudi druge vire za kritje stroškov poslovanja, saj krije prispevek od gospodarskih organizacij le 40 % letnega proračuna. Za prihodnost načrtuje kolektiv inštituta poglobljeno raziskovalno delo, temelječe na sodobnih metodah znanstvenega dela. Raziskovalno dejavnost nameravamo razširiti še na področje tehnologije slada in piva. Upamo, da bomo ob podpori vseh zainteresiranih in s sodelovanjem s tovariši iz proizvodnje uspeli tudi v bodoče. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je bilo delo Inštituta za hmeljarstvo v Žalcu v teh 15 letih uspešno. Direktor inštituta dipl inž. Pelikan Zvone Najsodobnejše aparature za kemične raziskave hmelja. $ seje sveta kmetov - kooperantov podjetja Prva seja novoizvoljenega sveta kmetov kooperantov podjetja je bila 15. maja. Za predsednika je svet izvolil tov. Jelovšek Marjana iz Petrovč, za njegovega namestnika pa - tov. Rojnik Franca iz Sp. Grušovelj. Že pri obravnavanju zapisnika zadnje seje je tov. Pečovnik iz Braslovč postavil vprašanje nizkih odkupnih cen za prašiče pri zadnjem odkupu, tov. Kladnik z Vranskega pa vprašanje verodostojnosti analiz tolšče odkupljenega mleka. Svet ko- operantov je sprejel stališče, da se lahko odkupne cene pogodbene živine spreminjajo samo na osnovi sklepa pristojnih organov, rezultate izvršenih analiz mleka pa naj obrat Mleko dostavlja zbiralnicam mleka drugi dan po odvzemu vzorcev. Ko je svet kooperantov razpravljal o plemenskem sejmu v Trnavi, je sklenil, da naj strokovne službe prično z organizacijo plemenskega sejma svetlo-lisaste in sivorjave živine v jeseni na celjsko-vojniškem pod- ročju. Naj povemo, da smo se začeli dogovarjati s KK Šentjur o izvedbi skupnega plemenskega sejma v Šentjurju. Program obnove hmelja na žičnicah v prihodnjem letu je 110 ha. Program je bil objavljen v zadnji številki »Hmel-ljarja«. Ta program je svet potrdil z naročilom, da pristojne službe takoj prično z izdelavo elaborata, z izmero površin in dosežejo soglasje hmeljarjev-kooperantov, ki bodo pri obnovi sodelovali. Po obratih naj izdelajo programe obnove kooperacijskih hmeljišč do leta 1973. Predvidoma bi naj obnovili do leta 1973 620 ha hmeljišč. Svet kooperantov meni, da je treba dati obnovi hmeljišč v prihodnjih letih v investicijskih programih podjetja prednost pred ostalimi investicijami. Prav tako je treba izdelati program najustreznejših strojev in priključkov za kooperante, tako za hmeljarsko kot ostalo proizvodnjo. Kooperantom je treba $tiVrcnotya?\ 3 Namensko varčevanje sredstev za Individualno gradnjo stanovanj Vsako leto je v podjetju več individualnih graditeljev stanovanjskih hiš, ki pri gradnji računajo tudi na sredstva podjetja v obliki posojil. Zaradi omejenih sredstev, ki jih ima podjetje v te namene, ni mogoče ugoditi vsem potrošnikom tako po številu, kakor tudi ne po vsoti zaprošenega posojila. Z namenom da omogočimo graditeljem stanovanj čim več j o finančno pomoč, je prav, da k temu pritegnemo tudi čimveč bančnih sredstev. Za pridobitev pravice do koriščenja bančnih sredstev je kreditna banka v Celju (in vseh svojih ekspoziturah) uvedla namensko varčevanje. K namenskemu varčevanju za stanovanje in najemanju posojil za nakup, gradnjo, dograditev, obnovo stanovanj ter pripadajočih komunalnih naprav lahko pristopi vsak občan. Pravico do posojila pridobi vsak varčevalec, ki sklene s kreditno banko pogodbo o varčevanju. Ta pogodba mora vsebovati: —• predvideni privarčevani znesek, to je, koliko sredstev bo varčevalec vložil, — obliko varčevanja. Varčevalec lahko v pogodbi določen privarčevani znesek položi z enkratnim pologom, z rednimi pogodbenimi pologi ali z izrednimi občasnimi pologi, — varčevalno dobo, čas, kako dolgo bo varčevalec varčeval, — višino posojila, na katerega ima varčevalec pravico. To mu banka izračuna na podlagi privarčevanega zneska in časa varčevanja, — obrestno mero in odplačilni rok. Najkrajša varčevalna doba, ki jo postavlja Kreditna banka za individualne varčevalce je 13 mesecev in najdaljša 10 let, če varčevalec varčuje z rednimi, izrednimi ali občasnimi pologi. Pri tem pa pridobi pravico do bančnih sredstev po naslednji lestvici: Od Za varčevalno privarčevanega dobo zneska najmanj 13 mesecev 80% 2 leti 100 % 3 leta 125 % 4 leta 150 % 5 let 175 % 6 let 200% 7 let 225% 8 let 250 % 9 let 275 % 10 let 300 o/0 Če pa varčevalec varčuje 'tako, da položi svoja sredstva z enkratnim pologom, pridobi pravico do bančnih sredstev po naslednji lestvici: °d Za varčevalno privarčevanega dobo zneska najmanj 13 mesecev 100% 2 leti 125 % 3 leta 140% 4 leta 170% 5 let 200% Privarčevani znesek mora biti tako visok, da zagotovi varčevalcu posojilo najmanj 2,500,00 N-din. Za varčevanje v organizirani individualni gradnji oziroma nakupu stanovanj v družbeni gradnji se gornji odstotki lahko zvišajo za 20%. Ta povišek se določi ob sklenitvi posojilne pogodbe in dovoli koristiti le na podlagi dokumentacije o namembnosti koriščenja. Privarčevane zneske banka obrestuje po 1 % obrestni meri. Varčevalec pa ima tudi pravico odstopiti od varčevalne pogod-( Nadaljevanje na 4. strani) VEZANE HRANILNE VLOGE Kmetovalci, delavci kombinata in ostali občani, vlagajte svoje prihranke pri kreditnih odsekih naših obratov, ker boste tako krepili obojestransko sodelovanje, vaša vloga pa bo obrestovana kot pri vsaki drugi banki ali pošti. Trenutno obrestujemo vloge takole: 1. Nevezane vloge 5% 2. Vezane vloge od 6 do 12 mesecev 6 % 3. Vezane vloge od 12 do 24 mesecev 7% 4. Vezane vloge nad 24 mesecev 7,5 % Sredstva, ki bodo zbrana v okviru naše organizacije, bomo v obliki posojil v skladu z našim pravilnikom o hranilno kreditni službi koristno vlagali za razne oblike proizvodnega sodelovanja pa tudi v potrošne namene. Zlasti pa vas opozarjamo, da v kolikor boste v času od 1. 4. do 20. 10. 1967 vezali za dobo enega leta najmanj 1,000 N-din, boste vključeni v kmetijsko nagradno žrebanje, ki bo na dan varčevanja, t.j. 31. oktobra t. 1. Nagrade so naslednje: Traktor Kosilnica Motorna škropilnica 2 super avtomatična pralna stroja Sadni mlin 2 električna pastirja 2 pluga 2 njivski brani Okopalnik Podrobnejše informacije v zvezi s tem dobite pri kreditnih odsekih naših obratov. \:l is . ... me omogočiti nabavo rezervnih delov za traktorje v centralnem skladišču podjetja, ker je zaloga v trgovinah podjetja preozka, saj večje zaloge v trgovinah niso rentabilne. Ker je prispevek od kmetijstva od katastrske osnove za 4 %, za kmečko zavarovanje pa za 1,5 % večji, ikot je bilo predvideno v proizvodni kalkulaciji hmelja za letos, predlaga svet kooperantov, da se odkupna cena za kg hmelja poveča kooperantom za 0,07 N-din. Zaradi spremenjenih cen umetnih gnojil vlaga kombinat v proizvodnjo hmelja za 0,66 N-din mineralnih gnojil na kg oddanega pridelka in ne za 0,59 N-din, kot je določeno v pogodbi. Interno se hmelj zavaruje proti viharju. Škoda se povrne takrat, ko je le-ta večja od 5 % pričakovanega pridelka. Škoda se bo ocenila v primerih, ko je vihar potrgal oziroma porušil Zadnji dež je zelo pospešil rast hmelja deset ali več odstotkov vodil oziroma hmeljevk. Kooperanti morajo nastalo škodo takoj prijaviti področnemu obratu. Tov. Fonda je na zadnji seji upravnega odbora postavil zahtevo, da se naj kooperantom v primeru škode zaradi toče ne priznavajo samo do nastanka škode p» kalkulaciji priznani stroški, temveč tudi dodatni stroški, ki pri poškodovanem hmelju nastanejo. Svet kooperantov je sklenil, da se naj do prihodnje seje pripravi o tem vprašanju ustrezen predlog. Na seji smo razpravljali tudi o plačevanju tistim kooperantom, ki hmelj škropijo z lastnimi traktorji. Osvojeno je stališče, da se jim storitve plačujejo po delovnih nalogih kot v lanskem letu, skupinam ali posameznikom se pa lahko v primerih, ko vse škropljenje opravijo z lastnimi traktorji, prizna za stroške škropljenja 0,44 N-din na kg oddanega hmelja, zaračuna se jim pa amortizacija in investicijsko vzdrževanje traktorskih škropilnic. Razumljivo je, da tudi v teh primerih vodi škropljenje strokovna služba kombinata in kombinat vlaga zaščitna sredstva. Svet je razpravljal o denarni akontaciji hmeljarjem in sklepu upravnega odbora, da se za-kupodajalcem zemlje, ki so v lanskem letu morali od v zakup dane zemlje plačati prispevek za kmečko zdravstveno zavarovanje, plačani prispevek povrne. Teh je v žalski občini 135 in so plačali 5,092.964 S-din prispevka. Ta prispevek občutno zvišuje najemnino zemlje in bo v bodoče smotrno, da organi upravljanja na obratih ponovno proučijo umestnost zakupa posameznih zemljišč. Plaskan Vlado ^■vfcnatyGJ\ 2 Kmetijska inšpekcija Skupščine občine Žalec opozarja ß S vse lastnike in uporabnike zemljišč, da iztrebijo iz svojih 9) (o zemljišč divji in podivjani hmelj, da se s tem prepreči škod- ß >2 ljiva oplodnja žlahtnega hmelja s cvetnim prahom divjega ß (6 in podivjanega hmelja. y) » Prav tako opozarjamo vse lastnike in uporabnike zem- ß S ljišč, da uničijo na svojih zemljiščih češminov grm, s katere- ß (6 ga se prenaša rja na žito. Ker rje ne moremo preprečiti s £> >/ škropljenjem in ni nobene sorte žita, ki bi bila dovolj od- ß ß poma, se borimo proti njej uspešno tako, da uničujemo češ- 0) (9 minov grm vsaj 300 m od njiv, posejanih z žitom. ß (6 Divji in podivjani hmelj ter češminov grm najlaže uni- v) » čite tako, da ga izkopljete s štorom in koreninami ali pa Čjj >2 poškropite s kemičnim sredstvom »regulex« v 1—2% kon- ß (6 centraciji ali »tormono« 80 v 0,5 do 1 % koncentraciji. Pri 9) >7 uporabi kemičnih sredstev morate biti zelo previdni, da ne ß S boste škropili ostalih rastlin, ker jih že najmanjša količina v) (9 lahko uniči. ß S IZTREBLJANJE DIVJEGA IN PODIVJANEGA HMELJA $ (7 IN ČEŠMINOVEGA GRMOVJA S ŠTOROM IN KORENINA- » >2 MI OB OBREŽJIH REK, POTOKIH, GOZDOVIH, ŽIVIH « (6 MEJAH, PAŠNIKIH JE OBVEZNO IN SE MORA IZVRŠITI 9) » DO 15. JUNIJA VSAKEGA LETA. ß S Kmetijski inšpektor 9) (9 Ivan Glušič, ing. agr. À 9 Jaruko Petriček, dipl. ing. chem. Hmelj, hmeljni ekstrakti in koncentrati v pivovarništvu Pivovarnarja zanimajo predvsem hmelj-ske grenčične snovi, katerih kemizem je hil dognan šele pred nekoliko leti. še danes se raziskave nadaljujejo, ker nastopajo pri teh zdlo kompliciranih analizah novi momenti. Že okrog leta 1900 so razni znanstveniki (Hayduak, Linter, Bungerer i. dr.) skušali izolirati posamezne komponente in uvedli analitske metode ter poizkušali najti strukturne formule glavnih sestavin. Pri tem moramo ločiti smole in grenke kisline. Kakor vsaka rastlina ima tudi hmelj veliko število snovi, ki jih ekstrahiramo z organskim topilom (npr. eter, benzen, metilenklorid, trikloretilen, pentan itd.). Od teh moramo določiti predvsem tiste, ki so važne za pivovarstvo. V začetku je bilo analitsko določevanje grenčičnih snovi zelo težko, _ ker še niso poznali pravilne metodike, niti niso bila na voljo pomožna sredstva (aparature, kemikalije). Zaradi tega nimo mogli ločiti snovi, ki jih je topilo ekstrahiralo poleg grenkih smol in kislin. To so snovi kot npr. klorofil, ksantofil, tanin, maščobe, voski). Pri analizi so dale te snovi lahko napačne rezultate. Danes to odpade, ker imamo na razpolago sodobne aparature, kot so npr. spektralni fotometer, po-larimeter, konduktometer, plinski kroma-graf — poleg še mnogo drugega. Že leta 1820 je Yves ugotovil, da se nahajajo v lupulinu hmelj skega storžka snovi, ki imajo grenek okus — imenoval jih je grenke kisline. Lermer je leta 1880 izkristaliziral razne snovi iz etil-eternega izvlečka hmelj-skega storžka, katerih pa ni mogel še identificirati. Nekoliko pozneje pa je Bunge-ner izločil čisto komponento s tališčem 92—93° C ter jo imenoval LUPULON. Pri tem je ekstrahiral čisti lupulin s petrol-etrom in po izparjenju topila izkristaliziral del ostanka. Temnozelene smolaste kristale je večkrat prekristaliziral v alkoholu in končno dobil čisti lupulon v obliki svetlih iglastih kristalov. Ti kristali niso bili dolgo obstojni na zraku, ampak so se kmalu obarvali temno in prešli v smolasto obliko. V stari literaturi najdemo, da so že konec prejšnjega stolet-tja razdelili hmelj ske smole v razne skupine smol ter jih imenovali alfa in beta smole, to so tiste smole, ki so topne v petroletru. Netopne pa so imenovali gama smole. Nadalje so še ugotovili, da tvori metil alkoholna raztopina alfa in beta smole s svinčevim acetatom rumeno oborimo, iz katere so izločili pozneje lupulon oz. beta smolo. Šele pozneje je uspelo z raznimi kemičnimi postopki izločiti iz prej omenjene oborine dve spojini — humu-lon in lupulon. Z večkratnim prekristali-ziranjem po določenih pogojih je uspelo dobiti obe snovi v čistem stanju — humu-lon s tališčem 56° C. Pozneje je Vollmer, katerega analitsko metodo še danes poznamo, dobil precej čisto snov in sicer preko spojine orto-fenilendiamina. To so bili takrat prvi rezultati pridobivanja dveh značilnih in glavnih komponent iz hmelja. V naslednji dobi je sledilo proučevanje konstitucijske formule teh spojin in sploh grenčičnih snovi v hmelju. Ni manjkalo poskusov delnih in totalnih sintez za proučevanje konstitucijske formule, pri čemer so odkrili sekundarne spoji- ne. Vsa leta pa do danes se s tem ukvarjajo razni raziskovalni laboratoriji, ki so s pomočjo novih fiziko-kemijskih metod odkrili nove, doslej še neznane spojine. S pomočjo sinteze in pretvorb posameznih komponent in njih ločitev s protitočno razdelitvijo so prišli do zaključka, da humulon in lupulon nista enotni substanci, ampak da ju tvorijo nehomogene zmesi raznih sorodnih komponent. Vse te snovi, ki so jih izločili iz hmelja, so označili s skupnim imenom HUMULOPIKROLI. Pred 15. leti je že uspela prvi sinteza, 'to je umetno dobljen humulon — in pa sinteza nekaterih drugih spojin, iki se ne nahajajo v naravi. Na tem polju je do danes nastala obširna literatura, ki pa je raztresena po različnih strokovnih revijah. Vsa vprašanja o kemizmu hmelj skega storžka obsegajo veliko področje vsled ogromne raznolikosti in številnih možnosti tvoriti različne spojine. Mnogo je študija o vlogi teh spojin pri varjenju piva. Težave so zlasti v tem, da tvorijo razni humulopikroli vsled svoje enol-dblike mnogo polimeriza-cijskih produktov — razne smole, ki so nastale sekundarno. Humulopikroli so torej snovi, ki povzročajo grenčico v pivu, bodisi direktno ali pa indirektno po transformaciji tekom kuhanja pivine. Poleg navedenih spojin vsebuje hmelj še celo vrsto snovi, ki niso važne za varjenje piva, to so proteini, pektin, lignin, celuloze, ogljikovi hidrati, organske kisline, tanini, hormoni, voski in hmeljsko olje, ki sestoji iz seskviterpenov. Doslej so nam znane v humulonu še sledeče: ko-humulon, ad-humulon, pre-humu-lon in post-humulon in tem odgovarjajoče pri varjenju nastale izo-spojine (npr. izo, ko, -humulon, izo-àd-humulon itd.). Prav analogno je z lupulonom, ki vsebuje ko-lupulon, ad-lupulon itd. Humuloni in lu-puloni se torej pri kuhanju pretvorijo v izospojine, ki dajo šele pivu pravo gren-čično vrednost. Naslednja shema nam daje pregled o humulopirkolih: Alfa kisline HUMULON KO-HUMULON ■ AD-HUMULON PRE-HUMULON POST-HUMULON iso-humulon d-iso-humulon l-isoTiumulon dl-.i so-humulon iso-ko-humulon Beta kisline LUPULON KO-LUPULON AD-LUPULON PRE-LUPULON POST-LUPULON HH ►—» S § ShO Alfa mehke smole (neznane zmesi) Beta mehke smole (neznane zmesi) TRDE SMOLE OKSIDACIJA - DELTA SMOLE GAMA SMOLA (nehomogena zmes) (neznana zmes) Oglejmo si po vrsti sestavine hmeljske-ga storžka. 1. Voda Sveže obran hmelj vsebuje 75—81 % vode. Sušiti ga moramo hitro pri 50—60° C, ker sestavine lahko oksidirajo, vrednost hmelja se zmanjša. Posušen hmelj naj ima normalno 10—11 % vode. Preveč suh hmelj se pa prehitro zdrobi in izgubi mnogo lupulina. Preveč vlažen pa se v skladišču pokvari. 2. Smole a) Sestavine smol. Hmelj izloča v lupulinu kisline, ki kristalizirajo, ter mu dajo grenčično vrednost in antiseptično lastnost. Te grenke snovi — kot smo že omenili — zelo lahko oksidirajo in polimerizirajo ter izgubijo pri tem svojo pivovarniško vrednost, grenčično vrednost in antiseptično zmožnost, to tem bolj, čim intenzivnejša je oksidacija in polirnerizacija. Navedeni procesi, ki jih pospešujejo kisik zraka, temperatura in vlaga, pričnejo že na rastlini v hmeljišču ter se še pospešijo pri sušenju in skladiščenju zlasti pri neugodnih pogojih. Zaradi spremenljivosti teh grenkih kislin je važno, da jih analitsko določujemo in preiskujemo ter s tem ugotavljamo konkretno njih grenčično vrednost. Najvažnejše grenčične spojine humulon in lupulon torej pri skladiščenju in pri višjih temperaturah hitro oksidirajo in polimerizirajo ter tvorijo tkzv. mehke smole, ki so topne v haksanu. Po nadalj-ni oksidaciji nastanejo iz teh trde smole, ki so heksanu netopne, topne pa v etru. Nadaljna oksidacija privede do produktov, ki niso topni v etru. Od vseh sestavin v smolah ima humulon oz. alfa kislina največjo grenčično vrednost. Zatorej je za ugotavljanje kvalitete hmelja predvsem važna kemična analiza, ki nam pove količino alfa kisline, najvažnejše komponente hmeljskega storžka. Beta kislina ali lupulon nima grenčične vrednosti. Ta nastane šele pri oksidaciji do stadija mehkih smol. (Nadaljevanje na 10. strani) Če hočemo torej pravilno oceniti gren-čično vrednost hmelja, moramo analitsko zajeti vse frakcije smolnatih snovi hmelj-skega krožka. Medtem ko so še pred kratkim smatrali humulon za enotno snov, vidimo iz sheme o humulopikralih, koliko različnih komponent je udeleženih pri hmeljenju pivine. S pomočjo protitočne razdelitve je bilo mogoče dokazati, da vsebuje tako alfa kot tudi beta kislina najmanj tri komponente. Komponente alfa kislin so imenovali humulon, kohumulon, adhumulon, post in pre-humulon, beta kisline pa lupulon, kolupulon, adlupulon, post in prelupulon. Navedene spojine se razlikujejo med seboj po konstitucijski formuli in so zmes petih optično aktivnih heksacikličnih spojin, ki dajo svinčevim acetatom in orto-fenilendiaminom kompleksne soh. Medtem je že tudi1 uspela sinteza humulona, to je humulon, izdelan v laboratoriju, pri čemer so uporabili kot izhodno snov floroglucin in klorid Valeri-, janske kisline. Humulon kristalizira v slabo rumenih kristalih — iglah, ima tališče 64—65° C, je optično aktiven — suòni kot [a]D 26' znaša — 211° v metanolu. Humulon je brez vonja, ima grenak okus in je dalj časa obstojen na zraku pri 0°C. Topi se v organskih topilih. Druga za pivovarstvo važna komponenta je kohumulon. Ta spojina se nahaja v hmelju v obliki svetlo rumeneg olja, katerega lastnosti še niso popolnoma znane. Je tudi optično aktiven [a]D 26" = 208,5° v metanolu, ima manj grenak okus kot humulon ter je v vodi nekoliko bolj topen kot humulon. Adhumulon se nahaja v hmelju tudi v obliki olja, tališče in vrelišče pa še nista ugotovljena, prav tako tudi ne njegov grenak okus in topnost. Je tudi optično aktiven, njegov sučni kot pa znaša —187° C. Pred nekaj leti so odkrili še tako imenovana pre in post humulon, ki pa sta manjšega pomena. Navedene snovi so za varjenje in kvaliteto piva odločilnega pomena, ker se med kuhanjem pretvorijo v takozvane izomer-ne spojine ter dajo sladovini grenak okus. Izomere imenujemo tiste snovi, ki imajo enako kemično strukturo, pa različne lastnosti. če segrevamo humulon v alkalni raztopini, dobimo odgovarjajoče izo-hu-mulone, pri dalj časa trajajočem segrevanju pa dobimo spojine s še nižjo mole- kularne? težo. Prva stopnja pretvorbe humulona so torej izohumuloni, ki tudi niso enotna snov, ampak predstavljajo zmes beta in gama izohumulona. Grenčična vrednost je torej odvisna od pretvorbe humulonov v odgovarjajoče izo-humulone — vsled kuhanja. Od vseh humulonov se najteže pretvori humulon v izo-spojino. Določene sorte hmelja vsebujejo med humuloni več ko-humulona kot druge, to se pravi, da imajo te sorte pri enakih količinah humulona večjo gren-čično vrednost. Sedaj je izdelana tudi že formula, ki upošteva proporc vseh treh najvažnejših humulonov. Ekvivalente humulona izračunamo: a (1+1/2 C), kjer pomeni: a = gr — alfa kisline v 100 gr hmelja, C = gr kohumulona v 1 gr alfa kisline. Ostane še vprašanje o grenčični vrednosti mehkih smol. To tudi danes še ni popolnoma pojasnjeno in mnenja strokovnjakov so zelo različna. Mehkim smolam pripisujemo samo 1/9 grenčične vrednosti humulona, to pa samo v slučaju svežega ali pa dobro konzerviranega hmelja. Pri neprimerno skladiščenem hmelju se poveča grenčična vrednost beta frakcije, ki je pa v manjši meri važna za varjenje piva. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) NAMENSKO VARČEVANJE SREDSTEV ZA INDIVIDUALNO GRADNJO STANOVANJ (Nadaljevanje s 4. strani) 10.000,00 N-din posojila, ali 100 % na privarčevano vsoto, 10. 5. 1969 dobi od banke 10.000,00 N-din Skupaj : 20.000,00 N-din Podjetje vloži zanj 20.000,00 N-din, in sicer 10. 7. 1968, po 10 mesecih 'tj. 10. 5. 1967 pridobi podjetje pravico do 15.000,00 N-din posojila ali 75 % bančnih sredstev na svoj vložen znesek. Skupaj: 35.000,00 N-din posojila Ta varčevalec bo imel po 2 letih na razpolago za gradnjo naslednja sredstva: 10.000. 00 N-din lastna privarčevana sredstva 10.000. 00 N-din bančna sredstva na svojo privarčevano vsoto 20.000. 00 N-din posojilo podjetja 15.000. 00 N-din posojilo banke na sredstva podjetja podjetju ne gre zagotoviti sredstev v takšni višini, kot bi jih želeli. Podjetje bo v bodoče sredstva, namenjena za individualne gradnje, v večji meri dodeljevalo prav prosilcem, ki bodo h gradnji pristopili na ta način. Komisija za družbeni standard pri podjetju zato priporoča vsem članom kolektiva, ki nameravajo v naslednjih letih pričeti z gradnjo stanovanj, da se čimprej vključijo v takšno namensko varčevanje, ki jim bo omogočilo v čim krajšem času uresničiti načrte za pridobitev lastnih stanovanj. Vsa podrobnejša pojasnila dajejo vse podružnice Kreditne banke Celje in kadrovska služba podjetja. Minka Žilnik Žetev in skladiščenje pivovarniškega ječmena Skupaj: 55.000,00N-din za gradnjo stanovanja____________________ in sicer 10.000,00 N-din gotovine in 45.000,00 N-din kredita. 45.000,00 N-din kredita bo posojilojemalec vračal takole: — 10.000,00 N-din bančnega kredita na svoja privarčevana sredstva prične odplačevati, ko sredstva porabi, vendar najkasneje v enem letu po sklenitvi posojilne pogodbe (posojilno pogodbo sklene posojilojemalec ob odobritvi bančnih sredstev na njegovo privarčevano vsoto v tem primeru po preteku 2 let). Ta znesek vrne v 4 letih in sicer mesečno ca. 230,00 N-din. — 20.000,00 N-din posojila podjetja in 15.000,00 N-din posojila banke, vrača posojilojemalec po postavljenih pogojih podjetja in sicer v roku od 13 mesecev do 20 let. Ce vzamemo vračevalno dobo na primer 10 let, bi znašal mesečni obrok ca. 320,00 N-din. Skupaj bi vračal: od 1 leta — 4 let 230,00 N-din za bančna sredstva 320,00 N-din za sredstva podjetja Skupaj:________550,00 N-din mesečnega obroka___________ od 4 leta — 10 let 320,00 N-din mesečnega obroka Na ta način bo bodočim graditeljem individualnih stanovanjskih hiš zelo olajšana gradnja, ker bodo imeli na razpolago znatnejša sredstva kot doslej. Saj spričo tolikšnega števila prošnjikov Žetev opravimo z žitnim kombajnom. V kolikor robovi posevka niso ravni oziroma, da je po ozarah visoka trava, je treba to pokositi. Ker ostaja še precej nepospravljenih stebel, je prav, da za kombajnom str-nišče še pograbimo. Če za kombajnom ostaja še veliko ječmenovih bilk, opravimo za kombajnom še en obhod s pick-up prešo, da tako spravimo še slamo, ki je za nastilj živini tako potrebna. Nakladanje bal slame in vreč z ječmenom ter skladiščenje žita je večinoma še ročno opravilo. Žanjemo, ko je zrno popolnoma zrelo s 15 % vlage. Bolj suho zrnje se pri kombajniranju lomi, bolj vlažno se kvari v skladiščih. Najprimernejši čas je med 9. in 11. uro. Ko relativna zračna vlaga pade pod 60 % in tri ure po tem, je zrno preveč suho za kombajniranje. Če je visok pridelek, moramo pri žetvi zmanjšati hitrost kombajna. Če je veliko zdrobljenih zrn ali slabo omlačenih, popravimo štekljalnik. Najprimernejši odstotek vlage za brezskrbno skladiščenje žita je 13—14 % in relativna vlaga 65—75 % in temperatura zrna 10—18 stopinj C. Pri teh pogojih lahko nasujemo zrna tudi do 5 m visoko, pri 15 do 17 % vlage zrna pa te 1,25 m na debelo. Če je vlaga višja, moramo dosuševati. Mešanje različno vlažnih zrn ni priporočljivo. Skladiščenje slabo suhega zrna v neprimernih prostorih in v visokih kupih povzroči kvarjenje zrna, slab vonj in zmanjša kalivost. ®Tr>nriotygA UVAJANJE 42 (Nadaljevanje iz prejšnje številke) a) Splošni ukrepi — Razpored delovnega časa se prilagaja sezonskemu značaju proizvodnje. Zato je delovni čas različen za tri skupine delavcev (poljedelstvo, živinorejo, finančno-administrativne službe), od katerih ima vsaka različen razpored delovnega časa. Ta razpored je delno različen tudi v posameznih obratih, vendar pa ni večjih odstopanj od nakazanega razporeda v elaboratu. V tem ukrepu so pravzaprav odločujoče rezerve kmetijske proizvodnje in je zakon o skrajševanju delovnega časa prinesel rešitvi, ki jih s smotrnim razporedom lahko v čim večji meri izkoristimo. Z razporedom delovnega časa, ki ga predlagamo, se izognemo plačevanju neproduktivnega dela v zimskih mesecih, ko je delavec sicer prisoten na delu, vendar zaradi vremenskih razmer im nese-zone ne more koristno proizvajati. S skrajševanjem delovnega časa v zimskih mesecih se bo zmanjšalo število prehladnih obolenj in s tem bolniških izostankov, ki so bili v dosedanjih pogojih zelo pogosti. —. Razpored dopustov se mora prilagoditi proizvodnji s tem, da jih bodo delavci pretežno koristili v nesezonskih mesecih. Koriščenje dopustov v času proizvodnih konic ima dvojni negativni vpliv: a) zaradi odhajanja delavcev na letni dopust v času sezone zahteva dodatno zaposlovanje nekvalificirane delovne sile z vsemi njenimi posledicami (stanovanje, priučevanja, slab delovni učinek); b) delavci, ki so izkoristili svoje dopuste v letnih mesecih, terjajo delo v nesezonskih mesecih in ker tega ni, dodatno obremenjujejo letni sklad OD. — Izboljšana organizacija dela je osnovni pogoj uspešnega gospodarjenja. Boljšo organizacijo dela bomo dosegli z dobro pripravo dela, ki mora zajeti delovno enoto kot celoto. Potrebno je bolje koordinirati potrebe po delovni sili in delovnih pripravah med poslovnimi enotami in ne nazadnje tudi med delovnimi enotami. Brez priprave dela in takojšnjega obračuna si ne moremo predstavljati organizirane proizvodnje oziroma nismo v stanju analizirati uspeha in neuspeha posameznih proizvodnih odločitev. Vzporedno spremljanje oziroma registriranje proizvodnega procesa mora omogočiti strokovnemu kadru, da lahko hitro ukrepa, če proizvodni in ekonomski rezultati odstopajo od programa. S konkretnimi zadolžitvami, ko posamezna poslovna enota s pogodbo prevzame obveznost do realizacije proizvodnega programa, bo dosežena večja odgovornost posameznih delavcev, ki bodo materialno zainteresiram, da v čim krajšem času dosežejo čim boljše poslovne rezultate. Boljša delovna disciplina je pogoj za racionalnejše izkorišačnje delovnega časa ter je odvisna predvsem od dobre organizacije dela, zato obrati predvidevajo v svojih konkretnih ukrepih ostrejše sankcije za kršitev delovne discipline. Poseben poudarek dajejo točnemu prihajanju in odhajanju z dela. Rešitev je tudi v tem, da delovna sila prihaja direktno na de- ----------------------n URNEGA DELOVNEGA TEDNIKA lovno mesto brez vmesnega grupiranja na sedežih obratov oziroma delovišč, kar znaša za 6,25 % boljšo izkoriščenost delovnega časa. — Izobraževanje in sistemizacija delovnih mest. Za realizacijo uspešnega gospodarjenja v pogojih skrajševanja delovnega časa je potrebno posvečati še večjo skrb izobraževanju delavcev. Izobraževati moramo vse kategorije delavcev, kajti samo tako bomo lahko dosegli boljše delovne uspehe. Program izobraževanja moramo prilagoditi dejanskim potrebam, ki izhajajo iz delovnega mesta. Zimske mesece bo potrebno še v večji meri izkoristiti za interno izobraževanje na vseh nivojih strokovnega in splošnega izpopolnjevanja. Nadalje so obratni delavski sveti postavili zahteve po kompleksni proučitvi celotne sistemizacije delovnih mest. — Eden od važnih ukrepov je racionalno izkoriščenje sredstev, ki naj omogoči ekonomi čnejšo kmetijsko proizvodnjo. Poseben poudarek so obrati dali smotrnemu koriščenju obratnih sredstev na vseh področjih poslovanja ter s tem v zvezi že prilagajajo zaloge materiala tisti višini, ki je nujna za nemoten proizvodni proces. Obrati se v polni meri zavedajo, da je večja izkoriščenost delovne sile osnovni pogoj večje produktivnosti, vendar dajejo v svojih ukrepih poseben poudarek izkoriščenosti kapacitet, ki v mehanizirani kmetijski proizvodnji močno vplivajo na proizvodne stroške. Z izločevanjem tehnično in ekonomsko zastarelih osnovnih sredstev smo delno že realizirali ta ukrep, vendar bo potrebno v tej smeri pospešeno in energično ukrepa- ti. b) Rastlinska proizvodnja — Nadaljevati moramo s formiranjem večjih zemljiških kompleksov ter urediti hidro in agro melioracije; —• takoj izločiti iz lastne proizvodnje tista zemljišča, ki za mehanizirano družbeno proizvodnjo ne pridejo v poštev ah pa so preveč oddaljena od ekonomskih središč (obrat Vojnik), in jih z različnimi kooperacijskimi pogodbami vključiti v rentabilno blagovno proizvodnjo; — na osnovi programa skrbeti za razširitev hmelj'skih nasadov in na obstoječih hmeljiščih izkoristiti vse potencialne možnosti, ki jih tu prostor daje, s ciljem: doseči maksimalno hektarske pridelke. Pri tem pa je treba skrbeti, da je v hmeljiščih čim manj praznih mest, da so vse potrebne delovne faze pravočasno opravljene, posebno tiste, ki bistveno vplivajo na višino in kvaliteto pridelka; — specializirati obstoječo proizvodnjo in izboljšati tehnologijo predvsem pri spravilu krme; — povečati hektarske pridelke vseh poljščin in izboljšati njihovo kvaliteto; — uskladiti proizvodnjo krme s potrebami živinoreje; — vzporedno s specializacijo forsirati rentabilnejše vrste proizvodnje. c) Živinoreja V cilju, da izboljšamo stanje v proizvodnji pitancev moramo v živinorejski proizvodnji izvesti naslednje ukrepe: —• posvetiti večjo skrb pitovnemu materialu in organizirati pitališče telet do 200 kg v kooperacijski proizvodnji za potrebe lastnih pitališč; — izboljšati moramo tehnologijo prehrane predvsem s kvalitetnejšo osnovno krmo in uporabo linearnega programiranja za izračun optimalnih krmnih obrokov in s tem doseči ekonomičnejšo proizvodnjo. d) Kooperacija Nekateri ukrepi za hitrejši napredek kooperacijskega sodelovanja: — najti nove oblike sodelovanja v tistih panogah kmetijske proizvodnje, kjer v dosedanji praksi nima tesnejšega sodelovanja s privatnimi kmetijskimi proizvajalci; — vključiti v kooperacijsko proizvodnjo čim večje število kooperantov, ki imajo možnosti za intenzivnejše vrste proizvodnje; — pospešiti razvoj nove oblike kooperacijskega sodelovanja na družbenih ali v najem danih hmeljiščih; — z ugodnimi kreditnimi pogoji pospešiti mehanizacijo privatnih proizvajalcev v cilju doseči čim večjo blagovno proizvodnjo. Vsi navedeni ukrepi predvidevajo izboljšanje proizvodnje ob istočasnem skrajševanju delovnega časa. Ukrepi ODS ne zajemajo samo proizvodne rešitve, ampak v veliki meri nakazujejo izboljšave v vzporednih dejavnostih (trgovine, skladišča, finančno-administrativne službe) z namenom, da se tudi te službe prilagodijo splošnemu izboljšanju gospodarjenja, če hočemo v pogojih skrajšanega delovnega časa doseči vsaj enake oziroma boljše delovne uspehe. Te službe se bodo morale predvsem z večjo produktivnostjo enakopravno vključiti v zahteve proizvodnje ter svoj razpored delovnega časa prilagoditi potrebam osnovnih dejavnosti. Konkretni ulkrepi, sprejeti na sejah obratnih delavskih svetov in že nakazani splošni ukrepi v elaboratu, dajejo zagotovilo za uspešen prehod na skrajšan delovni čas. Čebele po sadovnjakih Mirosa-na in po drugih nasadih so veliko storile za dobro oprašltev. 12 M-rknatyaS\ NOVOSTI IZ ŽIVLJENJA IN TEHNIKE Hlajenje perutninskega mesa s CO2 (suhi led) V napolnjene (kartone (velikost: 16 celih brojierjev) vbrizgajo 85 dekagramov CO2. Ogljikov dioksid se pri stiku z zrakom spremeni v sneg, ki pokrije piščance v kartonu. Naprava za doziranje CO2 je razmeroma preprosta, tako da je ta način cenejši v primerjavi z ledno embalažo. Ima pa prednost tudi zato, ker je teža za prevoz manjša, piščanci pa ostanejo suhi. Kartoni gredo nato v globoko hlajenje na — 5° C za približno 12 ur, nato jih razvažajo v hladilnih kamionih (okoli — 2° C), v trgovini jih skladiščijo na 2,5—4° C in lahko jih ohranijo 3—5 dni. Kartoni morajo biti brez odprtin, da ne pride do izgubljanja hladilnega snega. Tako se prihrani približno 25 % tovorne zmogljivosti kamiona v primerjavi z ledno embalažo. CO2 se lahko uporablja tudi za dodatno hlajenje kamionov, tako da se pred nakladanjem vbrizga suhi sneg v kamion. (Broiler Industry, AE Vestnik). Obdelava v plantažah Mirosana je s težkim Styjerjem in štiri-brazdnim plugom mnogo hitrejša, racionalnejša in tudi lepša.. Dostavni kamioni, hlajeni s tekočim dušikom, so cenejši od mehanično hlajenih Potrebne so manjše investicije, nižji vzdrževalni stroški, naprava zavzema manj prostora in meso se ne suši med prevozom, ker ni potrebna cirkulacija zraka. Naprava sestoji iz rezervoarja za tekoči dušik, cevi z odprtinicami v stropu kamiona in naprave s termostatom, ki odpira odtok tekočega dušika iz rezervoarja skozi cev in odprtinice v notranjost kamiona. Tekoči dušik vre pri —288° C in pri vplinjanju 650-krat poveča volumen. Zato z velikim pritiskom prodira v vsak prazen prostorček v kamionu; to omogoča tesno zlaganje zabojev. Naprava traja približno 10 let, je brezšumna. Če se hladi približno 12 m dolg kamion na okoli 2,5° C z 2,5 — 3 kg tekočega dušika na uro, znese to 20 centov, kar je 250 S-dinarjev na uro. (Broiler Industry in AE vestnik). Zakaj pitamo piščance 8 tednov Način priraščanja, to je večanje telesne teže piščanca, je gotovo različna na različne pasme, tipe in spol piščancev in seveda odvisen od krme in vseh drugih faktorjev okolja. Že sam tip piščanca pa ima v sebi določen potencial za rast, ki ga v različnih prilikah v različni meri uresniči. Najboljšo rast se da doseči s križanci raznih pasem in linij, če jih pitamo v zaprtih hlevih s čim manj gibanja in s krmo, ki v vsakem pogledu zadovolji potrebe piščancev. Po ameriških virih povzemamo prikaz rasti piščancev, linijskih križancev: Starost križancev, v tednih Povprečna teža v gr. Teden, prirast v gr. 0 40,5 1 85 44,5 2 160 75 3 210 110 4 415 145 5 595 180 6 805 210 7 1030 225 8 1270 240 9 1500 230 10 1120 220 11 1925 205 12 2115 190 13 2300 185 14 2480 180 15 2655 175 16 2825 no Tretja kolona vsebuje podatke o tem, koliko so piščanci v poskusih priraščali vsak teden. Vidi se, da tedenski prirastki rastejo do 8. tedna, potem pa so vsak teden manjši do konca pitanja v tem primeru do 16. tedna. Čeprav so sami prirastki nizki in z novejšimi tipi križancev dosegamo boljše uspehe, nam številke v omenjeni tabeli kažejo sam način priraščanja. Jasno je, da je 8. teden prelomnica, saj po 8. tednu piščanci manj priraščajo, čeprav je teža živali večja. Zaradi večje teže je poraba krme za vzdrževanje čedalje večja, prirast pa je manjši, torej postaja pitanje čedalje dražje. Mlad sadovnjak kooperanta Turnšek Pongraca na Bregu pri Polzeli Zemljiški davek Vzrok, da kmetskemu stanu slaba gre. tiči med drugim v velikanskih bremenih, s katerimi so kmetije obložene. Kako krivičen npr. je pri nas za kmeta davčni red, kaže naslednji vzgled: Uradnik s 4.000 kronami letnih dohodkov plača dače 60 K in nobenih doklad. Kapitalist, kateremu sploh ni treba nič delati in dobi na leto 4.000 kron obresti, plača tudi 60 kron davka. To znese le 1,5 % ali 66. del dohodkov. Posestnik, kater ima 4.000 kron čistega dohodka zapisanega na svoji posestni poli, pa plača: zemljiškega davka 22 ji %, potem hišne razredovine, doklade za občino, okraj in deželo, skupaj 1.200 do 1.600 in še več kron dače, to je 40 % ali 25-krat toliko kakor prva dva. Kje so pa še obresti od dolgov, zavarovalnina itd. Zemljiški davek, kakoršen je danes, je ena največjih krivic. Nobena vrsta premoženja ni tako visoko obdavčena kakor kmetsko. Zato je dolžnost posestnikov se v takih zadevah podučiti, in pravično spremembo krivičnih davkov po svojih zastopnikih odločno zahtevati. (Slovenski kmečki koledar 1910) Fr. Goričan Dajatve danes Kmet ima na primer 1,079.000 S-din katastrskega dohodka. Od tega plača: Občinski prispevek 36 % Zvezni prispevek 6 % Vodni prispevek 1 % Dodatni socialni prispevek 1,25 % Osnovno zdravstveno zavarovanje 16 % Pavšalni prispevek na zdravstveno varstvo (na eno gospodarstvo) Skupaj : 388.440 S-din 64.740 S-din 10.790 S-din 13.488 S-din 172.640 S-din 13.000 S-din 683.098 S-din Čistih dajatev, ki bremenijo kmetijo, je 43 %, s prispevki za socialno zavarovanje, zaradi katerih imajo kmetje olajšave pri zdravljenju, pa je skupaj 63,3 % bremen od katastrskega dohodka. Naši najmlajši prirejajo kratke izlete in medsebojne obiske, tako se spoznavajo z lepotami ožje domovine in med sabo Zamenjava predrtega kolesa kar na polju za Arjo vasjo Hudomušneži prvijo, da ceste Groblja—Šentrupert niso zaprli zaradi del, ker delavcev skoraj ni videti, ampak zato, da si domači in tuji turisti nehote ogledajo še obrobne kraje doline. Paša na farmi Zalog je letos obilna MEJNIK Minilo je že mnogo lei od takrat, ko se je Vinko priženil v vas. Kot vsak prišlek v vasi, tudi on ni takoj našel stikov z vaščani, še manj pa s fanti, ki so kar iskali priliko, da bi jo zagodli domišljavcu, čeprav Vinko to ni bil. Muhasta pomlad, a tudi dolga zima sta pripomogli, da je bila tisto leto prva košnja zelo pozno. Vinko je kosil na travniku za vasjo že od ranega jutra v srajci z zavihanimi rokavi in bos. V tistih časih je bila slaba z® denar in tudi za obutev. Pravijo, da so se otroci odpravljali ob nedeljah k mašam tako, da je šel eden k jutranji maši. Ta je pritekel domov, sezul čevlje in jih dal bratu ali celo sestri, da je le-ta lahko odcapljala k drugi maši. Vinkov mejaš Ivan in sosed Franc sta prišla kosit malo pozneje. Sklenila sta jo Vinku zagosti. »Sosed, o hoj, ali veš morda kje stoji tu mejnik?!« »No ja, kaj ne bi vedel,« se odreže Vinko, odloži koso in jo mahne z dolgimi koraki po rosni travi v smeri mejnika. »Tule nekje mora biti«, je tep-taje rosno travo govoril Vinko, soseda pa sta ga opazovala iz precejšnje razdalje, se dregnila s komolci, si pomežiknila in vzpodbujala: »Kaj še nisi našel, a tako poznaš svoje meje, da, da tam mora biti, morda bolj levo...« Nista utegnila končati stavka. Vinko je jel poskakovati, dvigati in otepati z dolgimi nogami, udarjati in kriliti z rokami. Soseda sta počenila v visoko travo in se zadovoljno smejala nad uspelo potegavščino. Ubogi Vinko nekaj časa ni našel rešitve. Končno jo je ucvrl čez travnik v bližnje grmovje, za njim pa vse črno os, kajti, skakal je po zemeljskem osirju, za katerega ni vedel in s tem razdražil nič hudega sluteče ose. Hudomušneži pravijo, da se os ni mogel drugače znebiti, kot tako, da je slekel vso obleko, jo mečkal in se drgni z mokrimi hlačnicami po bolečem in os polnem telesu. V vaški gostilni sta zvečer Ivan in France pripovedovala sosedom veselo, a za Vinka, ki je ležal doma povit v jesih nar močeno rjuho, dokaj žalostno dogodivščino. Vy Siliranje prve košnje na Seneku Ogled graškega spomladanskega velesejma 67 Svet kooperantov obratov Tabor in Vransko se je tudi letos odločil za skupen enodnevni izlet, in sicer za ogled graškega spomladanskega velesejma. Zbralo se nas je 42, za poln avtobus, ki ga je preskrbel Turistični biro iz Kamnika. Bilo je lepo majniško jutro, ko smo 5. maja krenili na pot. Z majhno zamudo, ne po krivdi avtobusa, smo ob 4,45 odpotovali z Vranskega in ob prijetni vožnji skozi Savinjsko dolino v Petrovčah do zadnjega prostora napolnili avtobus. Ob vedri glasbi ljubljanskega radia smo se kmalu znašli v Mariboru, kjer smo se ustavili za pol ure z namenom, da se dobro pripravimo za nadaljnjo vožnjo. Vožnja res ni bila ne vem kako utrudljiva, okrepčati se je pa vseeno treba. Kar živahnejši smo krenili dalje. Toda kmalu smo se morali ustaviti, prispeli smo namreč v Šentilj na ju-goslovansko-avstrijsko mejo. Brez kakršnihkoli težav smo prekoračili državno mejo in že smo bili v Gradcu. Po krajšem iskanju smo le zavili v pravo smer in v neposredni bližini sejmiščnega prostora našli parkirni prostor za avtobus. V želji, da bi čim več videli, smo jo nemudoma ubrali na razstavni prostor, kajti čas je bil pičlo odmerjen in ob 13. uri smo morali biti že spet v avtobusu, lasno je, da so se takoj formirale skupine dveh do treh ljudi, mogoče tudi več, in že smo se porazgubili med množico ostalih obiskovalcev. Štiri ure za ogled sejma res ni bilo veliko, zato se nismo mogli veliko zadrževati v posameznih halah. Marsikaj koristnega, lepega, zanimivega in privlačnega smo pa vseeno videli in mislim, da v glavnem res samo videli. Cene so bile namreč za nas neugodne. V veliko zadovoljstvo pri ogledu sejma je bilo tudi najrazličnejše cvetje, ki je bilo tam le kot okras in dopolnilo razstavljenim predmetom. Naše kmetovalce so prav gotovo najbolj zanimali prostori, kjer so bili razstavljeni najraz- ličnejši kmetijski stroji in pripomočki. Tudi v hali razstavljene živine — rumenega avstrijskega goveda (krav in bikov), so se najbrže nekateri kaj delj zaustavili. Prav letos je 60 let od prvih začetkov vzgoje in selekcije tega goveda. Pravijo, da so dosegli prav pomembne uspehe. To pa ni prišlo kar tako samo od sebe, temveč so to plodovi dolgoletne skrbne in stroge selekcije. Drugi so se mogoče bolj navduševali nad luksuznimi predmeti, gospodinjskimi potrebščinami itd. Poleg vsega zanimivega je tudi zabaviščni prostor tega sejma verjetno le malokdo izpustil. Prenekateri je zašel tudi v tisti del zabaviščnega prostora, kjer je bilo zunaj opozorilo, da je vstop pod 18 let prepovedan. Seveda je bilo to napisano v nemščini. Tu smo videli le »streaptease für jener, streap-tease für Sie« in poslušali mar lo »Beat« glasbe. Čas je hitro mineval in že smo se spet shajali pri izhodnih vratih in izmenjali svoja mišljenja o sejmu. Kmalu po napovedanem času smo bili spet vsi v atobusu. Odpeljali smo se nekoliko izven mesta na ogled nekega posestva. To je posestvo praktikantov. V hlevu je 34 krav molznic in nekaj telet v boksih. Druge živine nismo videli, povedali pa so nam, da imajo na 30 ha posestvu 70 govedi. Kaj posebnega tu ni bilo videti, le pa to primer čistega, zračnega in urejenega hleva. Stojišča so kratka, ležišča suha. Odstranjevanja gnoja iz jaška je bilo avtomatično. Tu smo videli tudi naveze živine, primerne za kratka stojišča. Molža je seveda strojna in mleko gre po mlekovodu v mlekarno, kjer že čakajo vrči in voda za hlajenje. V neposredni bližini tega hleva smo si ogledali na novo zgrajen, še nedokončan poskusni hlev, v katerem smo videli najrazličnejše sisteme navez za govedo za kratka stojišča. Živine tu še ni. Vsa zidarska dela so opravili praktikant je, material pa so prispevala različna podjetja kot reklamo za svoje proizvode. Po ogledu posestva smo se odpeljali v mesto, kjer smo po daljšem iskanju le našli parkirni prostor in se razgubili po raznih opravkih. Malo po 6. uri zvečer smo bili že spet polnoštevilni v avtobusu in čas odhoda je bil tu. Vzdušje v avtobusu se je po opravljenih carinskih formalnostih precej spremenilo, seveda na bolje in dobre volje ter na- Krave sivorjave pasme v hlevu praktikantov 15 Lončarjeva Fanika iz Prebolda pravi, da vadi zato, da bo lahko na kmetiji pomagala tudi s konjskimi močmi Razgovor s Vožnja skozi Podlog je zaradi slabe ceste prav neprijetna. Prijetno pa je bilo srečanje s Hramec Ivanom. Z domačega dvorišča je zapeljal z vozom predme. Kobila je porezgeto-vala, okrog voza pa je skakal Hramec Ivan iz Podloga z žrebičkom smejani smo se v Mariboru spet ustavili, tokrat za več kot pol ure in se dodobra podprli v Rotovškki kleti. Tudi petje ni izostalo. Mimogrede je bila ura pol dvanajstih. Morali smo se posloviti od Maribora, če smo hoteli doma ujeti samo še malo spanca. Rotovška klet je pripomogla k še boljšemu razpoloženju. Nekaj se jih je le opogumilo kooperanti dvemesečni žrebiček. Odločil sem se, da ga posnamem. Vanč ga je lovil, a se je razposajenec komaj dal prijeti in pripraviti k poziranju. Kooperant Hramec mi je še povedal, da že petnajst let niso imeli pri hiši žrebička, da je ta vsem v veliko veselje in da bo zopet gnal kobilo, ko bo zato godna. Van-ču sem obljubil posnetek, če bo uspel. Upam, da bo s tem v »Hmeljarju« kar zadovoljen. Ko se vozim po dolini, opažam, da kosilnica in traktor nista več stroja le za moške, ampak je ob njih in na njih vedno bolj pogosto videti kmečke žene in dekleta. Nekatere še bolj plaho in nespretno rokujejo z njimi, druge pa že prav urno in korajžno. Naj povem, da smo ob obisku pri avstrijskih kmetih videli delati žene in dekleta s traktorji prav tako spretno kot moške. Izkušnje in nesreče v tujini in tudi doma nas svarijo, da moramo biti za delo s stroji dodobra seznanjeni in predvsem pri košnji zelo previdni, da ne bomo ogrožali lastnega zdravja in zdravja drugih. V Zgornjih Gorčah sva si s tovarišem Ferlinc Francem — vodjo kooperacijskega proizvodnje DE Braslovče — ogle- in zbrali so toliko korajže v sebi, da so si upali k mikrofonu. Tako je ob pripovedovanju »vicev«, ob obujanju spominov na razstaviščni prostor, predvsem pa še na zabaviščni prostor oziroma na streptease ter na resnost pri prehodu državne meje v smehu in dobri volji vožnja minila hitro in ob enih zjutraj smo bili na Vranskem. FB dala 1,40 ha leseno žičnico, ki jo je DE postavila za koope-rantko Omladič Marijo. Nedaleč od te žičnice stoji skoraj 5 ha nova betonka. Pod njo so najboljše njive, ki so si jih med sabo zamenjali kooperanti tako, da si hmeljnik delijo: Pečovnik Franc, Strnad Ivan, Rizmal Anton, Plaskan Miha, Prislan Blaž in Vodlak Vlado. Vsi imajo med sadeži v redeh nasajen fižol po pogodbi s KK, poskusno med redmi pa so posadili čermak buče — golice, ki ne odganjajo dolgih poganjkov, ampak ostanejo v grmu in tako omogočajo obdelavo. Odločila sva se, da obiščeva gospodarja Pečovnik Franca, pa nama je njegova sestra povedala, da ga ni doma, ker je odšel po železje za hmeljsko sušilnico, ki si jo ureja, v Celje. Kooperanti tod so dobri pi-talci govedi, saj oddajo letno po tri do štiri bike. Tovariš Pe- čovnik je v novo betonko posadil že za njo odbrane in pripravljene ukoreninjence. Pri gradnji žičnice so vsi vložili veliko lastnega dela: razvažali so drogove na mesta postavljanja, razvlekli so žice, količili in tako pocenili gradnjo. Tovariš Ferlinc mi je še povedal, da je delovna enota Pečovnik Ivanu in Prislan Blažu krila izgubo pridelka hmelja zaradi postavitve nove žičnice tako, da jima je dala v obdelavo za eno leto hmeljišča iz lastne proizvodnje. Hmelj je navit in privezan. S tem se končajo važna spomladanska ročna dela v hmeljiščih. Še oddahnili si nismo in že se začenja košnja sena, ki nam zaradi mehanizacije letos prav gotovo ne bo delala preglavic. Lep pozdrav urednik Izmenjava vtisov in mišljenj po ogledu sejma Šolska zadruga pri šoli Tabor ima lepo obdelan in urejen vrt s čebelnjakom 16 ♦ Zelo prijetne so urice ob nedeljah in praznikih v vaških ♦ gostilnah, kadar se zbero starejši kmetje in obujajo spomine + na mlada leta, na košnjo, vasovanja, medvaške pretepe ♦ fantov, na razne potegavščine, strankarstva, nabore, vojaš-I čino, pašo, trgatev, na začeto hmeljarijo in kdo bi vse naštel. X Saj je toliko lepega in tudi trpkega. Ali ni škoda, da lepe I stare navade in doživljaji ostanejo le v ozkem družinskem ali vaškem krogu? Uredništvo Hmeljarja naproša vse kmetovalce in kmetijske delavce, da nam kaj napišejo iz svoje zakladnice spo- Iminov ali, če želijo spomine samo povedati, pošljejo svoj naslov. Vsak kmet samo eno zgodbo pa je zbirka spominov tu. Zakaj ne bi bili v njej tudi Vaši spomini? ^ Uredništvo Uganka Kakor sneg najprej sem bela, in nato ozelenela; slednjič kakor kri žarim, tudi tebi prav dišim. (efusaa) Spet rosa rožno gredo je umila, da v blesku sonca mavrice spreminja, ob oknu z nagi jem še živi stopinja, ki jo ljubezen mlada je gojila. Kakor spomin preteklost to objema, vse misli domu ljubemu prevzema. UGANKA Z r napajam ponoči na polju in otavo. travo, s k pa delam iz nje seno (BS05J — bsoj) NESPORAZUM tavljanju škode so uslužbenci opazili, da so bili najbolj poškodovani potni nalogi za službena potovanja. Tudi krava ve, kje se največ namolze. REKLI SO Edino, kar je potrebno, da zloba dokončno zmaga, je lenoba dobrih... (J. Kennedy). VREMENOSLOVSKA — Od kod neki se je tako Jutro vzela ta nevihta? — Jaz pa vem — iz križa naše stare mame. — Kako? — Saj je rekla, da jo je že ves teden čutila v križu. DOBESEDNO Vrabec mladiču: »Če se ne boš marljiveje učil letanja, ne boš nikoli prišel na zeleno vejo!« Sporočamo žalostno vest, da je umrl BRENKO MATIJA iz Malih Dol pri Vojniku. Dolgoletnega in dobrega sodelavca in kooperanta bomo ohranili v lepem spominu. Delovna enota Vojnik LJUDSKE NAPOVEDI Kdor zgodaj kosi, najboljšo krmo dobi. Če rožnega cveta pohlevno deži, veliko obeta ti žita, strdi. Pregovori Za krta ni treba plota okrog vrta. Sovraštvo vzbuja prepire, ljubezen pa vse napake pokriva. ZA SMEH — Zakaj so pa tako glasni v gostilni? — A, nič, le župana ven mečejo, ker jih je sram, da bi se vpričo njega tepli! Prvič na deželi Markec je z dedkom prvič m deželi in gleda kravo, kako prežvekuje. Pa vpraša: »Dedek, kje ja ta krava dobila žvečilni gumi?« ta Čudni MALI SVET Maribor GNOJENJE GOZDOV IZ LETALA Na slivniškem letališču pri Mariboru vzbuja posebno pozornost letalo ameriške proizvodnje Piper, ki že nekaj dni gnoji gozdove z umetnimi gnojili na Pohorju. Tak način gnojenja je uvedlo po sodobni švedski metodi GG Maribor. KATMANDU — Po dvar naj st let zapora sta dobila v Nepalu moža, ki sta ubila »sveto kravo«. Eden izmed obeh je poprej izgubil otroka. Krava ga je bila napadla in ga tako ranila, da je podlegel poškodbam. NEW YORK — Kot prva ameriška zvezna država je Oklahoma pravno priznala umetno oploditev pri ljudeh. Oklahomski guverner je izjavil, da morata oba zakonca dati pismeno soglasje za tak poseg. MÜNCHEN — V kadi, ki je bilo v njej 2.000 litrov mleka, je v bavarskem kraju Berganger utonila poldrugo leto stara Brigit Würz, hči mlekamiiškega delavca. V kad, vgrajeni v zemljo, je deklica padla čez rob, visok 40 cm. Ko so opazili nesrečo, je bilo prepozno. LONDON — Španija bo kupila v Veliki Britaniji okoli 500 plemenskih krav in bikov, da bo krila potrebe po mesu, ki ga terja naraščajoči turizem. KAZAHSTAN — Na jugovzhodu te dežele so odkrili velika ležišča sivomodre ilovice — polne raznih mirko-elementov. Če so tej zemlji primešali nekaj suhe ilovice, se je pridelek paradižnika podvojü, donos krompirja in sladkorne pese je bil ena in polkrat višji, kumare, koruza in druge poljščine pa so dozorele mnogo prej. Zdravnik: »Reči vam moram, da ste nevrastenik in diabetik.« Kmet: »Poklical sem vas, da bi me zdravili, ne pa zmerjali!« ŠE TO Kje se molze: — Nedavno je zašla v pisarno Kmetijske zadruge v Vračeviču krava in začela premetavati akte. Pri ugo- STROKOVNA PRILOGA ZA HMELJARSTVO »Hmeljar« izdaja Centralni delavski svet. Ureja uredniški odbor: predsednik: Karel Kač; člani: Plas-kan Vlado, Jeriček Zlatko, Janič Vinko in Janše Jože. Urednica strokovne priloge, dipl. ing. Kač Miljeva. Glavni in odgovorni urednik ing. Vybihal Vili. — Uredništvo je na upravi KK Žalec. List izhaja mesečno. Letna naročnina 12 N-dinarjev. Rokopisov ne vračamo. — Tisk in klišeji »Celjski tisk« Celje. Pravilna uporaba herbicidov v hmeljiščih Uporaba herbicidov se tudi pri nas bolj in bolj uveljavlja, zlasti v intenzivni proizvodnji. Iz starih nasadov kmetijskih kombinatov im zadrug, se pomikajo na privatni sektor in v mlajša hmeljišča Ker je v vprašanjih, s katerimi se proizvajalci obračajo na Oddelek za varstvo rastlin največ zanimanja za herbicide, upamo, da bomo hmeljarjem ustregli, če jim na kratko opišemo primere, kje in kako lahko uporabljamo herbicide v hmeljiščih. Z reglonom in gramoxonom, ki smo jih zadnja leta preizkušali tudi v hmeljnih nasadih, smo možnost uporabe herbicidov v hmeljiščih zelo razširili tako, da jih je sedaj praktično mogoče v vseh vrstah nasadov in skoraj preko vsega leta s pridom uporabljati. 1. Kako uničimo plevele s herbicidi na parceli, kjer bomo postavili hmeljišče? Lucerna je bila včasih najbolj cenjen predposevek za hmeljišča. Ne samo, daoDO-gati zemljo na humusu in dušiku, ji popravi strukturo, temveč z gosto rastjo in pogostno košnjo uniči plevele. Prav bi bilo, da bi jo tudi danes bolj upoštevali, vendar na njo kot predposevek za hmeljišča redko naletimo. Večino hmeljišč obnavljamo sedaj na velikih površinah, ki so bile pred kratkim arondirane. Ne samo kvaliteta zemlje, temveč tuid zapleveljenost je na posameznih delih bodočega nasada različna, kot so bili različni včerajšnji gospodarji. Navadno ni dovolj časa, da bi zemljo homogenizirali. Moramo pa jo vsaj čimbolj očistiti plevelov. Najlažje temeljito očistimo njive plevelov s herbicidi in s koruzo. Kjer prevladujejo travnati pleveli posebno prirnica, poškropimo zemljo po zimskem oranju ali najkasneje zgodaj spomladi — v marcu z velikim odmerkom simazina oziroma redokora ali gesaprina oziroma radazina. Uporabimo 10 kg sredstva na hektar. Spomladi zasejemo njivo s koruzo za zrnje ali silažno. Ker smo poškropili najkasneje do konca marca, bo do jeseni dovolj dežja in mikrobiološke aktivnosti, da se bo sredstvo razgradilo oziroma porabilo, 'tako da ni nevarnosti da bi negativno vplivalo na razvoj ukore-niniencev ali podtaknjencev, četudi bomo sadili že v jeseni. Če imamo zelo zapleveliene niive in pole? travnatih tudi precei širokolistnih plevelov. svetujemo naslednje: V jeseni ali zaodaj spomladi poškropimo prav tako kot v orvem primeru njivo z 10 kg triazi-nov (stmazim. radokor, gesaprim, radazin) in sicer no zimskem oranim Spomladi seismo koruzo pozno in pustimo, da šhoko-listni pleveli z globoko korenino ozelene (osat, slak). Po setvi koruze, predno vzka- li poškropimo njivo z deherbanom. Če ob setvi koruze pleveli še niso bili razviti, temveč se pojavijo šele kasneje škropimo z deherbanom, ko je koruza 10—15 cm velika. Na njivah, kjer imamo predvsem širo-kolistne plevele, posejemo ozimno žito in škropimo naslednjo pomlad s »hormonskimi« pripravki: deherbanom, metoxom, če pa je v žitu podsevek lucerne ali detelje, z legumexom. Če imamo njive zelo zap level j ene in nismo utegnili pripraviti zemljo pozimi, temveč šele tik pred setvijo koruze spomladi, zasejemo njivo precej gosto s simo z 10 kg simazina (radokora) ali gesa-lažno koruzo in hkrati s setvijo poškropi-prima (radazina) na hektar. V tem primeru ne sejemo koruze za zrnje, kajti koruza triazine sprejema z ostalo hrano iz zemlje in čim gostejša je, tem manj je nevarnosti, da bi v jeseni ostali v zemlji ostanki herbicida, ki bi lahko škodili uko-reninjencem ali podtaknjencem, četudi ni bilo deževno poletje. Če v jeseni dvomimo, S simazmom očiščeno hmeljišče, zadaj kontrola da je bilo preko poletja dovolj padavin, ki bi preprečile škodljivo delovanje triazi-nov v jeseni, posejemo malo pšenice in opazujemo njen razvoj. Če je lepo ozelenela in se začela razraščati, ni nevarnosti, da bi ostanki triazinov poškodovali sadike. Ta poizkus s pšenico naredimo tudi, če zasejemo nasad šele spomladi, da se prepričamo preden globoko orjemo. Ko škropimo s herbicidi moramo paziti, da ne poškropimo nekaterih pasov po dvakrat. Dvojno poškropljena zemlja pri tako velikih odmerkih herbicida ima 20 kg triazina na hektar, to pa je navadno nevarno za sadike tudi po deževnih poletjih. Ko pripravljamo velike novršme za nasade, moramo včasih uničiti tudi žive meje. grmovje ali robidovje med posameznimi njivami. Prav ie, da grmovie najmanj mesec dni predno ga izorjemo, po- škropimo z 1 % tormono ali pa namažemo debla pol metra na dolgo z 5 % raztopino toninone v nafti, da s tem preprečimo naknadno odganjanje korenik, ki so ostale v zemlji. 2. Uničevanje plevelov s herbicidi v enoletnem hmeljišču V enoletnih hmeljnih nasadih lahko uničujemo plevel v času, ko so ukoreninjene! odnosno pbdtaknjenci posajeni, pa dokler ne pogledajo mladice iz zemlje. To pride v poštev zlasti pri jesenski saditvi hmelja. Zemlja je obdelana v jeseni in zgodaj spomladi, pleveli pokukajo iz zemlje navadno tik preden so se pokazali prvi poganjki hmelja. Njivo na široko škropimo s 41 reglona ali gramoxona na hektar. V času, ko je hmelj že pogledal iz zemlje pa do tedaj, ko je najmanj 1,5 m do 2 m visok, škropljenje s herbicidi ni mogoče ali bolje povedano, mogoče je škropiti le v vrsti, sadike pa moramo s stranicami na škropilnici zavarovati pred curkom herbicida — reglona ali gramoxona, ki bi ju v tem času lahko uporabili. Problema s tem nismo kaj prida zmanjšali. Plevel v vrsti lahko uničimo tudi z obdelavo, ostaja pa v medvrstnem prostoru. Plevel v tem razvojnem stadiju hmelja je zelo škodljiv. Ne samo da ovira hmelj v rasti, ampak pospešuje tudi razvoj peronospore na mladih rastlinicah. Zato je toliko bolj važno, da sadimo hmelj le na očiščene njive. Prav je tudi, da si pazljivo ogledamo nasade; dokler hmelj še ni odgnal, je še moč uporabiti region ion gra-moxon. V tem primeru se namreč izplača uničiti plevele, ki komaj kukajo iz zemlje. Herbicide lahko uporabljamo v enoletnih nasadih zopet sredi in konec junija, ko je hmelj dosegel 1,5—2 m višine. Tudi tedaj uporabljamo le region in gramoxon. V avgustu pa v normalno razvitih nasadih, kjer smo sadili ukoreninjence, že lahko škropimo tudi z mešanico talnih in kontaktnih ali pa talnih in »hormonskih« herbicidiov (gesaprim in region ali gesaprim in deherban ali gesaprim, metoxon in tormona). V nobenem primeru pa ne smemo Drvo leto v avgustu uporabljati več kot 2 kg gesaprima na hektar, kar pa popolnoma zadostuje, da preprečimo ka-litev semenskih plevelov preko vse jeseni. Enoletne nasade ukoreniniencev torej lahko škropimo v avgustu z 2 kg gesanri-ma in 2 kg deherbana ali 2 kg gesaprima, 31 metoxana in 0,61 tormone ali z 2 kg gesaprima in 41 reglona. če smo pred saditvijo temeljito očistili niiivo pred večletnimi travnatimi in širo-kolistrrmi pleveli, bomo z reglonom in gramoxonom oziroma kasneje z mešanico herbicidov in potrebno obdelavo lahko vzdrževali čisto zemljo v enoletnem nasadu. V takem hmeljišču se bodo rastline krepko razvile in dale že precejšen pridelek, saj jih plevel ne bo oviral v rasti, niti üstvarjal ugodne pogoje za razvoj peronospore. Tudi pridelek bo 'tako velik, da mirno lahko opustimo medposevke (pesa, fižol), kajti čiščenje plevela je v takem primeru drago (ročno delo) in redkokdaj uspemo. Ce smo zasadili nasad s podtaknjenci, potem v prvem letu lahko uporabljamo le region in gramoxon in sicer predno hmelj pokuka iz zemlje ali pa kasneje ko je hmelj že 2 m visok. Čiščenje plevela samo z reglonom in gramoxonom je dražje, kot škropljenje z mešanimi pri- še ne upamo škropiti zgodaj spomladi ali preko zime s talnimi herbicidi (gesaprim, radazin, simazin, radokor) v odmerku 10kg/ha. Če moramo uporabiti herbicide, potem do julija region oziroma gramoxon, v juliju pa se lahko odločimo za eno izmed kombinaciji, ki jih priporočamo za stara hmeljišča. Najbolj se je obnesla mešanica 6 kg gesaprima, 31 metoxona in 0,611 tormone. Navedena mešanica se prodaja tudi kot gotov preparat pod imenom semparol in ga uporabljamo v odmerku 10 kg/ha. Če je zapleveljenost manjša, zlasti če je manj pernice, lahko zelo poceni očistimo hmeljišče s 4 kg gesaprima in 2 kg de-herbana. sejanem s podtaknjenci v prvih dveh letih težje ohraniti čisto zemljo in so stroški precej večji kot v nasadih, kjeri smo pravočasno posadili ukoreninjence in jih tudi pravilno negovali. 4. Uničevanje plevelov s herbicidi v tri in večletnih hmeljiščih V večletnih nasadih brez dosajencev, je izbira herbicidov največja in tudi časovno so najmanjše omejitve glede uporabe herbicidov. Če je hmeljišče zelo zapleveljeno s pirnico, potem je najbolje, da v času mirovanja to je od kasne jeseni do zgodnje spomladi poškropimo hmelj z velikim odmerkom 10 kg/ha triazina (simazin, ra- S herbicidi očiščeno hmeljišče Močno zaplevljena hmeljišča na žalost še niso redkost pravki. Razen tega je zaradi počasnejšega razvoja hmelja doba, v kateri ni mogoče škropiti s herbicidi daljša in so potrebna tudi ročna čiščenja. To je še en argument, ki govori za to, da sadimo v nove nasade le ukoreninjence. 3. Uničevanje plevela s herbicidi v dveletnem hmeljišču brez dosajencev Če je bil nasad zasajen z ukoreninjenci in se je hmelj normalno razvijal, potem Drugače pa je v dveletnem nasadu, ki smo ga zasadili s podtaknjenci. Zanj velja isto kot za enoleten nasad. Talne herbicide (gesaprim, radazin, simazin, radakor) uporabljamo lahko le v majhnih odmerkih —■ 2 kg/ha v juliju in avgustu. Kombiniramo pa jih s »hormonskimi« pripravki: deherbanom, metoxonom, tormono; ali pa z reglonom oziroma gramoxonom. Seveda »milejša« uporaba herbicidov, ki se dokor, gesaprim, radazin). Ker v tem času hmelj ni napeljan, škropimo lahko z ramami na široko. Če uporabljamo sima-zin (simazin in radokor), škropimo lahko tudi, če hmelj že odganja, z airazinom (gesaprim in radazin) pa lahko na široko škropimo le če ni mladic na površini. Glede na obdelavo je najbolje, da poškropimo takoj po zimskem globokem oranju. škropljeno s sem- Zatravljeno hmeljišče nekaj dni po škropljenju s semparolom Zatravljeno hmeljišče spomladi, jeseni je bilo parolom ga v drugem letu lahko tretiramo kot star hmeljev nasad. Razlika je le v tem, da se kaže na eni strani pri izbiri sredstev (predvsem region in gramoxon), na drugi strani pa v manjšihi odmerkih talnih herbicidov (triazini), tudi manj energično vpliva na plevele. Zato je v nasadu za- Normalno zapleveljene nasade najuspešnejše škropimo s semparolom konec julija ali v začetku avgusta. Točen rok določimo glede na razvojni stadij plevela. Če ne dobimo semparola v trgovini, napra- vimomešanico sami (6 kg gesaprima ali radazina, 31 metoxona in 0,61 tormone). Pri manjši zapleveljenosti damo prednost mešanici 4 kg gesaprima in 2 kg deherba-na zaradi cenenosti. Samo po sebi se razume, da v starih nasadih lahko v vsakem času uporabljamo tudi region in gramoxon za čiščenje plevela, da le hmelj zaščitimo tako, da ne pade škropivo na mladice, ki so potrebne za napeljavo. Ker pa se nam v starejših nasadih nudi možnost da uporabljamo »krepkejša« sredstva z dolgotrajnejšim delovanjem, se region uveljavlja le za čiščenje odvišnih mladic in stranskih panog, sicer pa uporabljamo triazine in mešanico triazinov s »hormonskimi« pripravki, katerih prednost je razen v temeljitosti še v manjšem številu tretiranj in cenenosti. 5. Uničevanje plevelov s herbicidi v hmeljiščih z dosajenci Posebno poglavje pri uporabi herbicidov so hmeljišča z dosajenci. Brez posebnega razmišljanja lahko rečemo, da velja S talnim herbicidom uničen hmelj za hmeljišče z dosajenci isto, xot za enoletne nasade z ukoreninjenci oziroma podtaknjenci. Ker so možnosti za uporabo herbicidov pri ukoreninjencih boljše kot pri podtaknjencih, je to še en argument več k mnogim drugim, da dosajamo vedno le ukoreninjence in če je količkaj mogoče že v jeseni. Prav je tudi, da dosajanje resno vzamemo in se potrudimo, da ga dosledno izvedemo. Poznana so hmeljišča, kjer vsako leto dosajamo hmelj, pa je v njih stalno 10 in več odstotkov praznih mest. Taka hmeljišča so navadno tudi zelo zaplevljena, ker ni mogoče uporabiti v njih energični herbicid, ki bi pomagal iz zagate. Prav zaradi plevela, je tudi dosajanje manj uspešno. Ne pozabimo hmeljišča, ki smo jih namenili dosajati naslednje leto, v juliju poškropiti s semparolom (gesaprim, me-toxon in termona). Tako bomo imeli čisto zemljo že spomladi. Dosajajmo zgodaj spomladi, in če bomo — kar je edino pravilno — uporabili ukoreninjence, bomo lahko v juliju in avgustu škropili z mešanicami 2 kg gesaprima ali radazina, kar nam bo čuvalo nasad pred jesenskimi semenskimi pleveli. 6. Uničevanje plevelov s herbicidi v zatravljenih hmeljiščih Rez v zatravljenih hmeljiščih je zelo težak in drag postopek, brez uporabe primernega herbicida. Vrste moramo predhodno očistiti od trave in plevelov. Tudi pogoji za razvoj »kuštravcev« so v zatravljenih nasadih, kjer vrste niso očiščene tako ugodno, da je v deževnih letih vzgoja normalno razvitih rastlin resno ogrožena. Preizkušali smo celo vrsto raznih herbicidov in roke tretiranja, da bi ugotovili najprimernejšo kombinacijo. Odločili smo se za semparol 10 kg na hektar (ali 6 kg gesaprima, 31 metoxona, 0,61 tormone), ki je pokazal med vsemi sredstvi najdol-gotrajnejše in najbolj vsestransko herbi-cidno delovanje. Najugodnejši je avgust, pred obiranjem hmelja; če je količkaj mogoče vsaj 14 dni prej, tako da je prostor v vrsti počiščen že do obiranja. Vsa druga preizkušena sredstva so kazala več pomanjkljivosti, bodisi preozko (triazini, hormonski pripravki) ali pre-kratkotrajno (ureatij delovanje, bodisi da so zahtevala za uspeh dvakratno škropljenje (domatol). S semparolom smo bili vsestransko zadovoljni, vendar bomo morali paziti na plevele, ki se bodo pokazali bolj odporni in pri prihodnjih škropljenjih izbrati sredstva na katere bodo občutljivi. 7. Uničevanje plevelov s herbicidi v ukoreniščih Za ukorenišča moramo izbrati očiščeno zemljo. Na zapleveljenih površinah se proizvodnja brez potrebe zaradi ročnega čiščenja močno podraži, razen tega pa ustvarimo tudi idealne pogoje za razvoj peronospore. Uporaba herbicidov je zaradi razvojnega stadija hmelja izredno omejena. Kolikšna škoda zaradi malomarnosti V ukoreniščih škropimo lahko proti plevelom le v času, predno so mladice pogledale iz zemlje in pa ko je hmelj že 1,5 m do 2 m visok, oziroma, ko je dosegel streho žičnice. Predno mladice pogledajo iz zemlje le redkokdaj škropimo, ker je tedaj še zemlja čista. V ukoreniščih uporabljamo lahko le region in gramoxon. Talnim herbicidom se moramo tudi v manjših dozah izogibati. Možno bi bilo še škropljenje s hormonskimi pripravki konec avgusta, seveda ob primerni pazljivosti in samo s specialnimi dizami. 8. Odstranjevanje nezaželenih hmeljnih rastlin v nasadu Sortno čisto mora biti predvsem matično hmeljišče, kjer jemljemo podtak-njence. Razen tega je prav, da tudi v proizvodnih nasadih odstranimo rastline, ki nam ne odgovarjajo bodisi zaradi sorte ali pa zaradi obolelosti (viroze). Zgodnejše sorte so navadno občutljivejše za peronosporo kot savinjski golding in predstavljajo taiko izvor okužbe za ves nasad. Kas- Za škropljenjem žita smo škropilnico preslabo oprali nejše sorte prekasno dozore in nam tako otežkočijo obiranje. Najhitreje in brez bojazni, da bi naslednje leto preslabo odstranjene rastline odgnale uničimo nezaželen hmelj tako, da v avgustu pol metra na dolgo premažemo trte s 5 % raztopino tormone v nafti. Na isti način lahko uničujemo tudi divji in podivjani hmelj tam, kjer ni mogoče škropljenje s tormono oziroma z regulexom. 9. Čiščenje odvečnih mladic in stranskih poganjkov do višine 1,5 m Ko smo napeljali hmelj po opori, moramo odstraniti rezervne in vse tiste mladice, ki še naknadno odženejo. Cim je hmelj dosegel višino 1,5—2 metrov, lahko uničimo nepotrebne mladice tako, da škropimo z regulexom. Prednost tega načina je v tem, da je hitrejše, kot ročno odstranjevanje mladic, razen tega pa hkrati uničimo tudi plevel. Na isti način z regu-lexom odstranimo lahko stranske mladice na hmelju do višine 1,5 m. 10. Tehnika škropljenja pri herbicidih Ker predstavljajo herbicidi navadno nevarnost tudi za gojene rastline, na njivi kjer škropimo kakor tudi za sosednje parcele, moramo škropiti z minimalnim pritiskom in v popolnoma mirnem vremenu. Največkrat uporabljamo specialne diže, pri katerih je škopilni oblak odlikovan kot pahljača in ne v krogu tako, da lahko škropivo bolje usmerjamo. Posebno v kočljivim primerih moramo tiranimi na traktor ali obodom na razpr-gojene rastline zavarovati s ščitniki, mon-šilcu. Po škropljenju moramo škropilnice temeljito oprati (5 % sodno raztopino) in to ne samo sod, temveč tudi črpalko in cevi.