Posamezna številka Din 1.
Št. 179.
%%%%%^%%%%%%%%%%%
V Ljubljani, \ torek 12. avgusta 1924.
Poštnina v gotovini.
Leto L
i
f
W»»^WftW>WfW M|»»i|MtM>«■»———
Izhaja vsak dan popoldne.	\
I	Mesečna naročnina:	•
i	V Ljubljani	in po pošti Din 16, inozemstvo	Din 25.	|
Neodvisen političen list.
-------—-----o-------------
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1 /I. — Telefon 213. (Jpravništvo: Marijin trg 8. - Telefon 44.
i	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	i
| Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
!	Račun pri poštnem čele uradu št. 13.633.
0--
Seja narodne skupifine.
Velik govor Marinkovima.
Važna sela vlade.
Radičeve hujskarlje med vojaki. — Bolgarska pred revolucijo. — Naš protest Albaniji in Bolgarski — Azem Bejta je mrtev. — Podpora za poplavljene« v
Sloveniji.
Beograd, 11. avgusta. Včeraj je imel v predsedništvu vlade ministrski svet od 10. do 13. plenarno sejo, na kateri }e bil tudi vojni minister Hadžič. Nastas Petrovič je referiral o situaciji v državi. V splošnem vlada v zemlji mir. Stanje v Južni Srbiji pa je isto, kakor je bilo za časa prejšnje vlade. Situacija v Hrvatski je povoljna, v Bosni je bilo nekoliko neredov, ker nekateri rekruti pod vtisom Radičevih hujskarlj niso hoteli priseči kralju zvestobe. Ta odpor pa je že likvidiran. Notranji minister je pooblaščen, da podvzame vse korake, ki so potrebni, da se položaj v notranjosti zboljša in da bo povsodi zavladal red. Zunanji minister Marinkovič je referiral o zunanji situaciji, posebno o položaju na Bolgarskem in v Albaniji. Režim Cankova je v največji nevarnosti, ker je Bolgarska na pragu revolucije. Komunisti na Bolgarskem so zelo napredovali:	Naša	vlada	je	podvzela
potrebne korake proti pripravam ma-kedonstvujočih, da bi vpadli v naše ozemlje in je protestirala, ker je bolgarska vlada mobilizirala še 7000 dobro-voljcev. Pri albanski vladi je naša vlada vložila protest, da na svojem ozemlju tolerira razbojnike in vrši plačkanja. Sinoči je odpotoval v Sofijo naš poslanik
Prehoden značaj vlade.
Beograd, 11. avgusta. Včerajšnji dan so se vršile v vladnih in opo-zicijonalnih krogih pridno priprave za nadaljne delo v skupščini. Opozicija je pripravljena, da prenese borbo tudi na izvenskupščinska tla. V ostalem pa potekajo dogodki normalno. V dobro poučenih krogih se trdi, da se sedanja sestava vlade in opozicije ne bo mogla trajno vzdržati. Na eni strani so radi-čevci presilen balast za vlado, na drugi
Bolgari In Albanci se pripravljalo za vpad na naSe ozemlje.
Rakič z instrukcijami vlade 'za protest pri Cankovu proti povečanju bolgarske vojske. Dalje je vlada sinoči prejela potrdilo o smrti Azem Bejte. Vlada priznava, da je uničenje razbojniškega gnezda v Drenici velik uspeh prejšnjega notranjega ministra Srskiča. Vlada je imenovala za predsednika razmejitvene komisije med Slovenijo in Italijo — polkovnika g. Panta Draškica. Dalje je bil odobren kredit vojnemu ministru Hadžiču v znesku 4 milijonov Din za zgradbo topčiderske ekonomije. Poplavljencem v Sloveniji je bila določena podpora iz kredita 10 miljonov Din, ki je bil že preje odobren. Dalje je odobren kredit 1,100.000 Din za zidanje poljedeljske šole v Kraljevu in kredit za cesto iz Kraljeva do Raške. Svečanosti v Surdulici, ki bi se morale vršiti 19. t. m., se prelože na 24. avgusta iz tehničnih razlogov. Vlada je zadovoljna 2 razvojem parlamentarne diskusije o deklaraciji; ni pa pričakovala, da bodo pašičevci tako agresivni. Proti uradnikom, ki so zapleteni v razne koruptne afere, še ni vlada podvzela nobenih korakov. To stori vlada, ko bo deklaracijska debata končana in vladi izrečena zaupnica.
pa ovirajo samostojni demokrati delo radikalov. Zato se vedno bolj utrla mnenje, da ima sedanja vlada samo prehoden namen, dokler se ne izčistijo razmere v radikalnem klubu in pa med radičevci. Med slednjimi je razkol samo vprašanje časa. Splošno se povdarja, da pridobiva teza Ljube Jovanoviča stalno na veljavi in da je zato ključ h končni rešitvi vedno bolj v rokah g. Jovano* viča.
Doba pomirienia.
Vsled pretiranega strankarskega navdušenja, da se izrazimo čim najmilejše, so nastale pri nas naravnost nevzdržne razmere. Stanovska solidarnost Je bila razbita, v rodbine je bilo vnešeno nesoglasje in končno smo prišli celo tako daleč, da je postal zadnji Političen argument samokres in da so postali politični poboji neizogiben običaj.
Proti tem nezdravim pojavom je vsa trezna javnost odločno nastopila, ker vse je čutilo, da je naše propadanje neodvrnljivo, če bo naše življenje pod utisom teh nenormalnih razmer. Ta zavest je bila vzrok, da je večina javnosti novo vlado simpatično pozdravila, ker vse je upalo, da bo glavna obljuba nove vlade, da bo vlada pomir-jenja tudi njena glavna skrb.
Priznati je treba, da sedanja vlada sama še ni dala povoda za razočaranje in da je tudi dejansko nastopilo med ljudstvom pomirjenje. Toda, če je v tem oziru izpolnila svojo dolžnost nova vlada, pa je ni izpolnilo časooisie in ua agitatorji vladnih strank. Ti so ostali zvesti svojemu staremu sovraštvu in ti mislijo, da -je prišel z novo vlado čas, da zadoste svojim strankarskim strastem. Zato je dolžnost vlade, da opomni svoje agitatorje, da ni politika pomir-ljivosti obvezna le za vodstva strank, temveč tudi za glasila strank.
Zlasti v Sloveniji je treba to izrecno povdariti. Že opetovano smo morali konstatirati, da je »Slovenec« še čisto v vodah starega strankarskega fanatizma, slučaj njegove blamaže z »veleizdajstvom« Orjunašev je to vnovič potrdil. Mesto da bi se svojim bralcem lepo opravičil, ker jih je tako zelo potegnil, mesto da bi se opravičil onim Or-iunašem, katere je razžalil in mesto, da bi opustil svoje sovraštvo, vsled katerega se je tako blamiral, je svoje sovraštvo še stopnjeval in napisal cel članek psovk na naslov oklevetanih.
Gospoda, tako ne pridemo do po-mirjenja. Če izreče hudo besedo A, ni treba, da odgovori na njo B s še hujšo. Nasprotno, dobra beseda B-a, mora ublažiti prvo hudo besedo, ker tudi danes je še res, da dobra beseda dobro mesto najde.
Zlasti pa je dolžan izpregovoriti dobro mesto list, ki je glasilo vlade in ki vrhu tega pravi o sebi, da je predstavnik krščanske misli, misli, ki ne pozna sovraštva. Zakaj, če ne bo vlada sama dala primer strpljivosti, če ne bo iz njenih vrst izšel vzgled pomirljivosti, potem je tem manj pričakovati, da bi mogla to storiti opozicija, ki je bila vržena iz vlade.
V Sloveniji pa bi imeli še posebej vzrok, da smo pomirljivi in da se vsi naši časopisi pridružijo gibanju za pomirjenje duhov. Ne bomo dokazovali potrebo tega s položajem naših manjšin ali s težavami našega gospodarskega življenja, temveč omenili bi le kratko, toda silno konkretno činjenico.
V par dneh bo otvorjen ljubljanski sejem in naši narodno-gospodarski krogi so se potrudili, da bodo številni tujci odnesli dober utis od našega gospodarstva.
Ali res ne bi bilo mogoče, da bi se tudi naši. listi potrudili, da bi imeli tujci dober utis tudi od naše kulture?
Vendar je skrajno nekulturno, če se izdajajo pri nas listi samo zato, da se medsebojno napadamo. Kakšen pojm pa naj dobi tujec o slovenskem narodu, če pa čita psovanja naših listov. Končno vemo vendarle vsi, da je vse polno stvari, ki nas združujejo in da je pravzaprav le malo bistvenih stvari, ki nas ločijo. Ali ne bi mogli deset dni dolgo posvečati vso skrb samo stvarem, ki nas družijo in le malo pažnje neprijetnostim, ki nas ločijo!
Drugi kulturni narodi imajo vsako leto gotove dneve, ko utihne prav vsak strankarski boj. Vsaj za časa velesejma poskusimo, da bo tudi v Sloveniji uveljavljena treuga Dei, dan strankarskega miru. V času, ko so tujci med nami, je za to najprimernejši dan in ob otvoritvi velesejma se naj prične za naš narod doba pomirjenja.
Nujno potrebna je nam ta doba in
Beograd, 11. avgusta. Ker so šefi grup sklenili, da se kmalu preneha z diskusijo o vladni deklaraciji, je vladalo za današnjo sejo skupščine veliko zanimanje. Po običajnih formalnostih je najprej
dr. Edo Lukin ič
vprašal predsednika skupščine, kaj misli o izjavi, ki jo je podal Radič uradnemu sovjetskemu predstavniku. To izjavo je namreč prinesel zagrebški »Slobodni dom« v svoji predvčerajšnji posebni izdaji.
Predsednik Jovanovič odgovori, da je za sedaj to vprašanje brezpredmetno.
Lukinič pravi dalje, da je dolžnost vlade, da prisostvuje diskusiji, ki je nastala povodom njene deklaracije. Vlada v svoji deklaraciji izjavlja, da bo vodila parlamentarno politiko, pa tega ne stori. Tri dni že traja diskusija, pa nihče od strani vlade še ni podal nobene izjave. Medtem, ko vladna večina molči, je Radič dal uradnemu predstavniku sovjetskega tiska izjavo, ki popolnoma dopolnjuje to, česar vlada ni hotela povedati v svoji deklaraciji. Predsednik opomni govornika, naj ne citira Radičeve izjave, ker je to proti poslovniku. Nastane pojasnjevanie in prepir. Lukinič pravi, da je v svojem 18. letnem delovanju vedno tako postopal, pa ga ni nihče prekinil Končno zaključuje svoj govor in še enkrat poziva vlado, naj se izjavi, kaj misli o tem vprašanju. Predsednik izjavi, nai se preide na dnevni red: diskusija o vladni deklaraciji.
Besedo dobi najprej radikal
Žlka Tajslč,
ki je v dovolj obširnem govoru kon-statiral, da je prišla vlada do oblasti parlamentarnim potom. On se ne bori proti temu, ampak njegovo trdno prepričanje je, da bo nova vlada skoraj padla, ker ni mogoče tako heterogene stranke obdržati v soglasju. Ako smo en narod, se morajo Spaho, Maček in Korošec o tem izraziti.
Nato navaja Tajsič zgodovino 19. stoletja in pravi, da se mora narod potom volitev izraziti za državno in narodno edinstvo. Končno je Tajsič dejal, da on glasuje proti vladni deklaraciji. Besedo je dobil zunanji minister
Voja Marinkovič.
Za delo vlade je merodajna njena deklaracija. V deklaraciji je vlada očrtala glavne smeri svoje politike. Za tem preide govornik na ustavo (»U-a« klici pri radikalih.) in pravi, da je za revizijo ustave. (»Ali za revizijo komunistične ustave?«, ga prekinejo radikali). Marinkovič citira Trifkovičev govor, ki hvali ustavo, in pravi, da se bo trudil, da se bodo glavna načela te ustave izvajala. Dalje je govornik po vda ril, da cel svet ve. da Srbi, Hrvati in Slovenci niso en narod. (Burno ploskanje radičevcev.) Radikali želijo, da bi bili Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, ker hočejo srbsko hegemonijo. (Ploskanje!) Današnja deklaracija je delo koalicije In tako je 7. vsemi deklaracijami koalicijskih vlad. (Radikali: Kaj je z Radičem?) Marinkovič: Vi se jezite na nas, ker baje zavisimo od Radiča. (Radikali: Tako je!) Marinkovič: Ni tako! Trajanje vladne večine zavisi od parlamenta in sploh od vseh grtip, ki so se sporazumele, da bodo podpirale vladno politiko. Sporazum je vladna deklaracija. Deklaracija je jasna in je glavni pravec politike cele vlade.
Dalje govori o centralizmu. Vladna koalicija smatra, da je državno in narodno edinstvo vezano s centralizmom. Centralizem je naš spas!
ves narod bo hvaležen stranki, ki jo uresniči. Toliko dela nas čaka, da za prepire ni časa iti zato strankarski fanatiki v ozadje, zakaj prva beseda gre tistim, ki narodno bogastvo množe, ki ubijajo pomanjkanje, ki s tem utrjujejo ujedinienje in to so naši gospodarski krogi.Ti pa pravijo, da se da delati le, če vlada mir in red in zato bodi nam vsem delo za pomirjenje strasti — zakoni
Dalje je Marinkovič govoril o obnovi odnošajev z Rusijo, ki so postali splošna diplomatska zadeva. Zveza z Rusijo mora postati prav tako tesna in prijateljska, kakor je naša zveza z zapadnimi evropskimi državami. Dalje je Marinkovič govoril o narod-nem edinstvk Mora se uporabiti vse sile, da se vprašanje narodnega edinstva spravi z dnevnega reda. Tu je nastal velik nemir, radikali in sam. demokrati so delali številne medklice in je morala biti seja vsled splošnega nemira prekinjena za 10 minut.
Po zopetni otvoritvi seje je govoril Marinkovič o zvezi z Italijo. Vlada se bo Prizadevala, da bo v svoji zunanji politiki gojila z drugimi sosednjimi državami vedno dobre odnošaje.
Notranja politika vlade pa temelji na sporazumu vladne večine in grup, ki podpirajo novo vlado. Ta del programa, pa je jasno začrtan v vladni deklaraciji, ki tvori v glavnem tudi sporazum prejšnjega opozicijonalnega bloka. Marinkovič je dej--)! dalje, da je prejšnja vlada tri leta izvajala ustavo, pa jo ni mogla izvesti. On noče, da bi se na seji pretresale stare stvari, ampak želi sporazumnega, skupnega delovanja. Skupaj smo bili v Nišu in Krfu, skupno smo osnovali to državo. Ker smo bili torej doseda] vedno skupaj, naj nam bo tudi skupno nadalnje delovanje. Burno ploskanje radikalov. Radičevci molče. Marinkovič nadaljuje: mi nismo za aristokracijo, za podrejene in nadrejene. (Ploskanje radikalov.) Sedaj v narodni skupščini moramo pustiti vse ključe in statistike in opustiti moramo tudi plemensko borbo!
V	državi naj vlada parlamentarizem! Uverjeni smo, da bo današnja vlada mogla s svojimi grupami delovati na konsolidaciji države. Pogumno bomo šli naprej, da najdemo izhod iz krize. (Burno ploskanje. Davidovič in drugi ministri častitajo Marinkoviču. Govor Marinkoviča je naredil na vso skupščino globok utis.)
Nato povzame besedo Trllkovlč in pravi, da je Marinkovič le slab advokat vlade. On govori mnogo, a se izogiba glavnemu predmetu razprave o deklaraciji. Mairnkovič mora(!) tako govoriti, ker je advokat radičevcev. Zakaj pa radičevci sami ne govore? Tudi vlada ni podala nikake izjave, ali je Makedonija srbska ali ne! Došen piše v »SIo-bodnem domu«, da je bolgarska. Dalje pravi Trifkovič: Makedonija je srbska in bo ostala za vedno. Trikrat smo že prelili kri in smo jo še pripravljeni. Makedonija je srbska slava, srbska zibelka. To niso samo gole patrijotične fraze, temveč to je naša vera! Trdno sem prepričan, da se bo enkrat končala nesloga in nebratstvo in da bomo v slogi delali za napredek naše države.
Marinkovič odgovarja Trifkoviču in pravi, da bo vlada vodila državno in nacijonalno politiko. Povdaril je še posebno, da se druge države ne interesi-rajo za našo notranjo strankarsko borbo.
Predsednik je ob 12.30 zaključil sejo. Seja se nadaljuje popoldne ob 4. uri in bo govoril kot glavni govornik Svetozar Prlblčevlč.
Sela pristašev Jovanoviča.
Beograd, 11. avgusta. Z ozirom na težke izpade Cicvaričevega »Dnevnika« proti radikalom Jovanoviču, Nin-čiču, Trifunoviču in Vukičeviču se je vršila v predsedstvu skupščine danes seja prijateljev Jovanoviča. Na seji je vladala popolna soglasnost in se je kon-statiralo, da je slej ko prej samo teza Jovanoviča v interesu radikalne stranke. Po seji je konferiral Jovanovič z dr. Korošcem in dr. Tomljenovičem (demokratom). Rezultat razgovora neznan.
LONDONSKA KONFERENCA.
Beograd, 11. avgusta. Vlada dobila sinoči uradno poročilo iz Pari da je bil sinoči ob 19,15 podpisan pro kol o reparacijski komisiji
Beograd, 11. avgusta. Po poročilih iz Sofije se nahaja v okolici Petriča do 500 makedonstvujočih, ki nameravajo vdreti v naše ozemlje, a iz Prizrena prihajajo vesti, da zbira bolgarski vojvoda Zlatarov dobrovoljce proti nam. Albanska vlada to odobrava. Generalni štab Zlatarova je v Korči. To-dor Aleksandrov potuje na Dunaj, kjer se sestane s kosovskim komitetom. Iz Dunaja namerava odpotovati v Italijo, kjer bo zaprosil za finančno podporo. Na Dunaju se sestaneta Aleksandrov in Radič. Vladino glasilo »Pravda* prizna-
NAŠ DELEGAT PRISOSTVUJE SEJAM LONDONSKE KONFERENCE.
Beograd, 11. avgusta. Intervencija naše vlade pri zaveznikih je uspela. Zunanje ministrstvo je dobilo obvestilo, da sta delegata naše države in Japonske konference. Delegata pa imata sa-ske konference. Delegata pa nimata samo glasovalno pravico. Našo državo zastopa g. Gjuričič.
KONVENCIJE Z ITALIJO BODO PODPISANE JUTRI.
Beograd, 11. avgusta. Italijanski poslanik na našem dvoru general Bodrero in odpravnik poslov Sola sta včeraj posetila zunanjega ministra Voja Marinkoviča in se razgovarjala z njim o sklenitvi konvencij med našo državo in Italijo. Končno so se sporazumeli, da se konvencije podpišejo najkasneje do torka.
Borzna poročila.
Zagreb, 11. avg. Devize: Curih 15.275—15.375, Praga 238.25-241.25, Pariz 460—465, New-York 80.60—81.60, Milan 362.70—363.70, London 366.80— 369.80, Dunaj 0.1136—0.1156. Valute: dolarji 79.75—80.75.
Curih, 11. avgusta. Beograd 6.45, . Dunaj 74.50, Trst 23.95, Pariz 30.15, New-York 529, Praga 15.70, London 24.05.
Trst, 11. avgusta. (Predborza.) Beograd 27.60—27.70, Dunaj 315—317.50, Pariz 123.50—124, New York 22.25- 22.30, Praga 65.75—66.10, London 101.75— lJi.S5, Curih 431.50, 422,50,
«
va, da je Aleksandrov že na Dunaju, -n Bolgarska vlada je umaknila svoje čete iz Plovdiva in Vidina v kraje, kjer preti nevarnost od zemljoradnlkov. 75 članov macedonskega komiteta je priseglo, d* bodo ubili vsakega člana makedonske organizacije, ki bi skušal ubežati v Jugoslavijo. 15 se jih je tudi zaklelo, da bodo pomorili vse bolgarske emigrante v Jugoslaviji. — Albanci in Bolgari s« pripravljajo z vsemi silami, da organizirajo v jeseni velike napade na naše ozemlje in da bi z velikimi pokolH in boji dosegli intervencijo velikih sil.
Nevtralci za vlado.
Beograd, 11. avgusta. Predsednik vlade Davidovič se je včeraj popoldne razgovarjal z Mihajlom Ivaničem, črnogorskim federalistom, In z Matejem Kordičem, radičevim disidentom iz Hercegovine. Oba sta Davido-viču sporočila želje svojih volilcev. Vladni krogi doznavajo, da je imel razgovor ta namen, da nevtralni klub štirih poslancev glasuje za današnjo vlado. Zagotavlja se, da je bil dosežen sporazum in da bodo nevtralci glasovali za vlado.
KAKO JE UMRL AZEM BEJTA.
Beograd, 11. avgusta. Včeraj je dobilo notranje ministrstvo vse potankosti o smrti Azem Bejte. Azem Bejta je bil po bitki pri Galici težko ranjen. Njegovi prijatelji so ga odnesli v amavt-sko selo Pročelj v Podrinju in ga tam lečill. Rane so Azem Bejtu previjali ar-navtski »vidari«. čez nekoliko dni je Azem Bejta podlegel ranam vsled infi-ciranja. Ko je čutil, da se mu bliža zadnja ura, je svojim prijateljem naročil, naj prenesejo njegovo truplo v Albanijo in ga tam pokopljejo. Prijatelji so truplo pokopali na pročeljskem pokopališču, čez dva dni pa so ga prenesli v selo Krasnič ob albanski meji In ga tam pokopali,
ktr&n 2.
>■
Resnici na ljubo.
»Slovenski Narod« dolii v štev. 179 velikega župana Sporna, da je radi njegove neopravičljive in kaznjive malomarnosti prišlo do nesrečnih dogodkov v Trbovljah dne 1. junija 1924.
Da poskusimo zadevo objektivno pojasniti, priobčujemo sledeče vrstice, ki smo jih prejeli od verodostojne stra-ni;
Glede dogodkov 1. junija se dajo dokazati sledeča dejstva:
Dne 25. maja 1924, tedai ob času, ko je okrajno glavarstvo v Celju že vedelo o nameravanem zlotu Orjunašev v Trbovlje, se je vršil v Rudarskem domu v Trbovljah komunističen shod, na katerem se je hujskalo in pozivalo na boi proti Orjunašem. Na tem shodu je bil navzoč komisar okrajnega glavarstva, ki je poročal o tem shodu okrajnemu glavarju Žužeku. Ta je pa — fadl svoje obolelosti — poslal poročilo o tem sho-iu tako pozno na velikega župana Sporna. — da je dospelo to poročilo velikemu županu šele 7. junija 1924. Tudi okrožno rudarsko glavarstvo v Ljubljani je poročalo velikemu županu o shodu dne 25. maja 1924; toda tudi tako pozno, — da je dospelo tozadevno poročilo velikemu županu dne 7. junija.
Shode dovoljujejo okrajna glavarstva ter izve o njih veliki župan le toliko, kolikor mu glavarstva o nffli poročalo.
l'1fub poročilu komisarja okrajnega °l /ar* /a v Celju o shodu dne 25. maji Se okrajno glavarstvo v Celju dovolilo, da se je vršil še dne 1. junija ob 10. url, tedaj ob času, ko so korakali že Orjunašl Iz postaje v Trbovlje, komunističen shod, na katerem se je hujska-
lo	in pozivalo na boj proti Orjunašem v Rudarskem domu, to je v neposredni bHžIni ceste, po kateri so korakali Or-lunaši.
Kdo je tedaj povzročil, da je moglo priti do žalostnih dogodkov dne J. junija 1924 v Trbovljah?
Da krivca javnost lažje spozna, naj navedemo še sledeča dejstva:
Kmalu po dogodkih dne 1. junija se je skušalo opravičevati v neki notici v »Orjuni« okrožno rudarsko glavarstvo, predvsem njegov predstojnik, vladni svetnik Strgar, češ da je on opozarjal po telefonu velikega župana Šporna na dogodke, ki se pripravljajo v Trbovljah. da pa velikega župana pri telefonu ni bilo in da se na te opozorltve niti 0‘j’asll ni. 2e iz stilizacije notice je bilo razvidno, da predstojnik okrožne rudarske oblasti g. Strgar velikemu županu Špornu pred 1. junijem ni ničesar telefoniral o pripravljajočih se dogodkih v Trbovljah, ker slednjega v smislu notice v »Orjuni« ni b*Io pr! telefonu. Res pa je vladni svetnik Strgat dne 2. junija 1924 telefonično vprašal velikega župana, kako da se ni oziral na njegovo poročilo, kaj se pripravlja proti »Orjunašem« v Trbovljah. Veliki župan Srorn mu ie mogel pa le odgovoriti, da od njesra še ni dobil ntkakega poročila in je v rejnici Strgarjevo poročilo prišlo v njegove roke Sele 7. junija 1924.
Kdor pozna intimne odnošaje gotovih gospodov s Trbov. premog, družbo, ki je bila s stranko samostalnih demokratov vred zainteresirana na tem, da se na dne 6. 6. 1924 razpisane občinske volitve v Trbovljah ne izvršijo, ta pozna tudi krivca trboveljskih dogodkov.
•NARODNI DNEVNIK«, 12. avg. 1924.
Sobotna popoldanska seia skupščine
Popoldanska seia je bila mnogo bolj mirna. Kot prvi je govoril radikal Grgurevič. Deklaracija vlade je slaba, ker se v njej vidi, da je njen končni cilj revizija ustave. Davidoviča spoštuje, toda srce ga boli, kadar ga vidi v družbi Radiča, Spahe. Korošca in Ferad bega Drage. Najbolj proti ujedinjenju so katoliške mase v Bosni. Prvi vodi-telj ultralderikalcev pa je Radič in ne Korošec, kajti Radič pričenja svoje shode s »Hvaljen Jezus in Marija«. Ce bi prestopil kralj Aleksander v katoliško vero, vsi Hrvati bi bili monarhisti. To mi je priznal nek radičevski poslanec, ki je v svoji naivnosti dostavil, da bi potem postali vsi pravoslavni republikanci. Govornik je nato obširno govoril o protislovanski politiki »pahovcev za časa vojne. Svoj govor je zaključil z besedami: Ne morem Vam (demokratom) reči drugega, ko da glejte, da se čim preje razidete, kajti čim dalje boste skupaj, tem slabše bo za Vas!«
Za njim je govoril radikal, kmetski poslanec Peter BJeilca. Njegov govor je poslušala vsa skupščina z zanimanjem, ker je govoril stvarno in mirno. Bjelica je močan kmet, pravi orjak in zlasti radičevci so ga pazljivo poslušali. Bjelica zahteva, da se skupščina peča zlasti z vprašanji, ki mo-
rejo ustvariti ljudstvu boljše življenje. Olavna naloga je, da se suha leta pretvorijo v rodovitna. Namakanje polj je. treba povsod izvesti. Pogozdovanje, zboljšanje cest, Izopolnitev železnic in njih elektrifikacija mora biti na programu vlade. (Ker mu ie vladna večina ploskala, je dejal Bjelica, da ne mara njenega aplavza, ker je preje ploskala Laziču.) Zahteva ustanovitev kmetijskega 'kredita In zavarovanje kmetijskega delavca. (Zemljoradnik KukanoviČ: Pa to je Pucelj predlagal! Svetozar Priblčevič Ku-kanoviču: In nazvali ste ga izdajalcem.) Bjelica pravi dalje, da je zakon o zaščiti delavca nepopoln. Ce bi se v tem duhu delalo. potem bi bila s tem dana največja garancija za ujedinjenje. Nato je dejal Bjelica: Govori prvič v skupščini, poslušajo ga poslanci, poslušajo ga diplomatje, stenografi pišejo njegov govor, ki bo izšel tiskan, pa Je naravno, da Je nekoliko razburjen. (Veselost) — Za njim je govoril edin poslanec srbske stranke, Aca Stanojevič. Pravi, da bi se morala naša država imenovati Velika Srbija in da se vodi danes prav isti boj, ko leta 1914, ko se je bil boj med črno-rme-nimi in Srbi. Njegov govor pa ni naredil nobenega utiša. Skupščina je bila nato zaključena.
Voditelja nemške delegacije.
Organizacija nemške propagande.
Po razpravi, ki jo je objavil pod gorenjim zaglav-jem Ambroise Got v prvi avgustovi številki pariške revije »Mercure de France«.
Med tem, ko pred vojno propagandno delo ni Igralo baš važne uloge in so mu posvečale vlade le skromno pozornost, polni ono Lzza konca svetovne vojne čim dalje bolj časopisje, povzroča diskusije in razvnema parlamentarne debate. Naravno, da so se v tem pogtedu povspeii s svojo pregovorno »Grilndlichkeit« Nemci, ki izpopolnjujejo precejšnje rudimentarne propagandne metode po znanstvenih načelih ter so dvignili propagando na stopnjo posebne vede, za katero ustanavljajo posebne inštitute, stolice in vpostavljaio profesorje na univerzah.
Vojna je pokazala, kaj zmore smotreno sprovedeno propagandno delo. Na podlagi pridobljenih skušenj se trudijo Nemci z organiziranim širjenjem tendencijoznih vesti sistematično zastrupljati javno mnenje v tujih državah kakor so med vojno s strupenimi plini, zastrupljali svoje nasprotnike. Danes, 5 let po vojni, ima Nemčija svoje propagandne teoretike in praktike, profesorje in filozofe, tehnike in taktike, kakor da je propaganda sestavni del vojaške vede. Najbolj tipični deli, ki ste v zadnjih časih izšli, je L 1921 izdani spis Stem-Rubarihov: »Propaganda kot politično sredstvo« in spis, ki ga Je 1. 1921 izdal prof. Plenge pod nazivom: »Teorija nemške propagande kot sredstvo praktične socljologije. Proi. Plen-ge vodi poduk propagande na Institutu za politične vede V Miinsteru, ki ga ie 1. 1921 ustanovila nemška industrija in naloga katerega je, izšolati propagandno izurjeni per-sonal za utrjevanje nemštva v tujini; radi tega ni nezanimivo seznaniti se z načeli, katere ta profesor presaja v duševnost svojih učencev.
»Propaganda.« pravi prof. Plenge, »je umetnost vstvariti socijalne sugestije«; kot učenec Nietzscheja, po katerem je resnica »najmanj izdatna oblika spoznanja«, se ta profesor niti malo ne briga za pravico, resnico in verodostojnost. Njemu je propaganda samo način, kako širiti katerekoli sugestije, hipnotizirati narode ter pripre-mtti njihovo duševnost tako, da more moralni invaziji slediti trgovska invazija, tej pa politična.
Socijalne sugestije naj se po njegovih naukih širijo na šest načinov.
Prvi in najenostavnejši in dostikrat tudi najučinkovitejši, obstoll v tem, da se lansira enostavna Ideja, lahko pojmljiva parola, in se ponavlja In vehementno naglaša kot nepobitna dogma od enega konca sveta do drugega: pred vojno ie bila takšna parola neozdravljiva dekadenca franc, naroda, sedaj po vojni pa krik o franc, imperi-jallzmu in militarizmu.
Drugi način obstali v čisto navadni reklami, t. j. hvalisanju samega sebe, povzdi-
govanju lastnih čednosti in svoje dobre pravice.
Tretji način, kako vzbujati socijalne sugestije, je soroden cinizmu: to je obrekovanje, ki ga prof. Plenge hladnokrvno priporoča. Ta način, obstoječ v profesionalnem razširjanju Izmišljenih ogabnosti o svojem nasprotniku, je danes najboli razširjen.
Ceirta metoda je gospodarske narave: umeteljno tlačenje tuje valute, ščuvanje so-cijalnih nezadovoljnežev, tajna organizacija stavkovnih gibanj itd. Vseeno je, če se povzročajo neredi In krize v podjetništvu ali v delavstvu, gre le zato, da se povzroči gospodarska škoda in se tako materijelno oslabi nasprotnik.
Peti način obstoji v navadni korupciji nasprotnika in ta je nujno potrebna, ako naj brezhibno funkcionira propaganda.
Kot šesto sredstvo priporoča Plenge spreminjanje lažnih trditev. Vsaka propagandna parola naj se prikroji mentalnosti onega naroda, med katerim naj bi se razširila in prilagodi naj se njegovim lastnim aspiracijam tako, da misli videti v njej izražene svoje lastne koristi.
(Dalje prih.)
Drobne vesti.
Prodaja tobaka In cigaretnega papirja
je bila v Turčiji proglašena kot monopol. izyoz tobaka pa ostane piost. Enako je dovoljeno zgraditi tobačne tovarne, ki se bodo pečale samo z izvozom tobaka.
Japonska vlada je naročila v Angliji
140.000	strojnic.
V Londonu je izvršil nek rumunskl dijak atentat na rumunskega konzula. Angleška policija noče atentatorja izročiti Pomu-
niji.
Amerika je dovolila Norveški posojilo v znesku 25 milijonov dolarjev.
V Tirani so bile velike demonstracije proti Grčiji, ker je ta izselila Albance iz Epira.
Mac Donald bo angleško-rusko pogodbo takoj podpisal, ker je prepričan, da se boljše pogodbe sploh ne bi dalo doseči.
Švicarska obiastva so‘aretirala francoskega komunista Gilberta in nemškega komunista Thomasa, ker so pričeli komunisti v Švicarski razvijati živahno propagando.
Prlmo de Rlvera je izjavil, da nikakor ne namerava odstopiti, temveč, da bo di-rektorii še naprej vodil Španijo (v propast).
Na mednarodnem kongresu transportnih delavcev je bij sprejet francoski predlog, da so vsi delavci dolžni propagirati misel Združenih Evropskih Držav.
Pristaniška policija v Singapore je zaplenila na neki nemški ladiji devet zabojev orožja in munjeije, ki je bilo namenjeno na Kitajsko.
Pogajanja med Rusijo in Japonsko so
se zopet pričela.
k
1
!
DR. MARX.
STRESEMANN.
Politične vesti.
= Nemška propaganda v Bolgariji. V
Sofiji Je bilo ustanovljeno društvo bivših bolgarskih dijakov v Nemčiji. Namen društva je poglobitev zvez med obema naro doma in pa razširjenje znanja, pridobljenega na nemških univerzah. Društvo bo izdajalo tudi svoj list, ki bo pisan v nemškem in madžarskem jeziku. Društvo bo ustanavljalo tudi čitalnice in knjižnice.
= General Nollet je izdelal nov načrt za vojaško izpraznitev Poruhrja. Po tem načrtu bi se določila izpraznitev po mednarodnem sporazumu in v zvezi z izpraznitvijo Kolnske cone. Zveza narodov pa ni zasigurala Franciji varnost. Vojaška izpraznitev bi se mogla izvršiti proti temu, da bi se Nemčija še bolj razorožila. General Nel-let je predložil svoj načrt Mac Donald o, ki pa ni bil od njega preveč navdušen. Vseeno ga bo predložil plenumu konference.
= Jnridični odbor Sveta Zveze narodov je izjavil, da Je vojaška kontrola Avstrije, Madžarske in Bolgarske utemeliena v mirovni pogodbi. Kako pa se naj ta kontrola uveljavlja, to bi bilo treba posebej določiti. Madžarski listi so vsled tega precej ogorčeni in pravijo, da je to vprašanje že urejeno s posebnimi dogovori med Madžarsko in obmejnimi državami.
Prosveta.
Emil Adamič: Pet veselih pesmi za moški zbor. Založilo in izdalo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Prva izmed teh res veselih, zdravega humorja polnih pesmi je splošno znana »Fantovska« na tekst Iva Peruzzija. Tudi druga »Za plotom« je že doživela izvajanje, dočim ostale tri, nekoliko težje še čakajo, da se jih loti kateri naših boljših moških zborov. Zelo hvaležna bi bila »Ali ne izhaja jasna zarja«, in trud, ki bi ga imel zbor z zadnjo, pesmijo »Mlada ljubezen« bi se izplačal. Veselih zborov nam manjka, zato se te pesmi same priporočajo. Pevsko društvo »Lj. Zvon« razpošilja poleg partiture tudi litografirane glasove vseh petih zborov.
Skladatelj Stanko Premrl je zložil v prav lahkem slogu tri nagrobnice za moški zbor »Z Bogom, srce plemenito;«, »Jamica tiha* in »Blagor mu«. Pesmi Izidejo v tisku še letos.
Pesmarica Glasbene Matice v M. Hubadovi ureditvi obsega nad 100 najboljših moških zborov in kvartetov, med katerimi je mnogo novejših skladb. Pesmarico bi si moral omisliti vsak slovenski pevec.
Pietro Mascagnl, slavni komponist opere »CavalleTia rusticana«, kateremu so se poznejša operna dela povečrnI ponesrečila, florira sedaj kot dirigent velikega opernega ansambla na Dunaju, ki vprizarja Verdijevo »Aido« na prostem.
Slovanski svet.
ČEŠKOSLOVAŠKA.
Država Ir stanovanjska beda. Od leta
1921 dalie, ko je stopil v veljavo zakon o podpiranju stavbenega gibanja, in do konca prvega letošnjega četrtletja je bilo ha Češkoslovaškem postavljenih 20.091 hiš * 38.739 stanovanji Država sama je zgradila 285 stanovanjskih hiš z 2367 stanova* nji. Stavba teh hiš ie veljala 3.250,022.361 čeških kron, h kateri vsoti je prispevala država 2.427,300.400 čeških, kron. Od tega pripada na Veliko Prago v letu 1921 1526 hiš s 7727 stanovanji, v letu 1922 387 hiš s 1607 stanovanji, v letu 1923 804 hiše S 3312 stanovanji in v letu 1924 195 hiš z 1308 stanovanji. Poleg države so stavbno gibanje podpiral! v obilni meri tudi občine, društva in posamezniki. V ta namen je Izdala Češkoslovaška posebne srečke, katerli se je samo med posamezniki prodalo zt preko 50 milijonov čeških kron. Večino o<3 teh srečk so kupili državni uradniki In oficirji. Bilo bi nad vse umestno, če bi tudi naša država storila nekaj za omlljenje stanovanjske bede.
Rusija.
Zunanja politika sovjetske Rusije. V
zadnjem času se mnogo govori, da je Rusija spremenila svojo politiko do Nemčije Spor zaradi eksteritorijalnosti ruske trgovinske misije ie definitivno likvidiran in Nemčija dobi v najkrajšem času nove koncesije. Sodi se da je ta sprememba sovjetske pollfke v zvezi z nemškimi notranjimi dogodki. Nemški komunisti trde, da je situacija za nle zelo ugodna, da so se popolnoma oprostili enostranskih inteligentov 1l da bo zato komunistični vpliv v Neinčij-sigurno rastel. Sovjetski krogi računajo, da pride skoraj do priznanja sovjetov s stran Francije. Sovjetski .isti so pričeli zato ob širno pisati o Franclji, Ob priliki desetletnice bitke ob Marni ic naročeno sovjetskim listom, da na široko spominjajo na žrtve, ki jih je doprinesla za Francijo Rusija.
Osrednll odbor Vseruskega Izvršnega odbora je sklican 15. septembra v Moskvo Giavna in prva točka dnevnega reda je vprašanje pomoči krajem, katerim preti lakota.
Pevski zbor »Zveze učiteljskih društev« v Trstu, čigai ustanovitelj ta dlrigenl
je g. Srečko Kumar, je priredil zadnje čase dva lepo uspela koncerta v Tolminu in pr< Sv. Luciji ob Soči. Zbor bo v bodoče bre2 pevovodje, ker je g. Kumar angažiran kot koncertni vodja pri Glasbeni Matici v Ljubljani.
Marijo Šimenc In Zdenka Zikova sta s 15. avgustom nastopila angažma v Za grebu. O. Matičič pa Je nastopil svoje nove mesto v Beogradu. Ljubljana bo vse tr zelo pogrešala.
Leopold Šmalc;
V carstvu lakote.
(Nadaljevanje.)
Moment je zahteval skrajno napetost sil, požrtvovalnost, centralizacijo, kontrolo nad vsem užitnim in uporabljivim, nad vsako kretnjo in korakom državljanov ln najracionalnejšo in skopo razdelitev produktov. Vsak Moskvič se z grozo spominja časov tretje in četrte kategorije prebivalstva, ki nista bili deležni sredstev življenja in časov »kalorizacije«, ko so v obednlcah delili le procente potrebnega minimuma, Id so bili določeni vsak dan posebe; in to le prvi in drugi kategoriji. Armada se je preskrbovala večinoma sama. kar gotovo ni preveč koristilo zasedenemu ozemlju.
Nazadnje so razklali obroč in zasedli
—	opustošeno Rusijo, ki so jo nasprotniki zapustllt s cinično resignacijo in z ironično mislijo, češ »Zdaj ustvarjajte raji«
Raj je bil že ustvarjen in se je razprostiral od Baltija do Bajkala, od Belega do črnega morja in do Indije.
Z rajem vred pa je ostala tendenca vojnega komunizma, ekonomične politike ekstremistov, ki jim le zmaga osigurala vpliv in veljavo tudi nadalje. I zdaj. to je z 1920. letom se začenja neupravičeno ka-prlclranje na fantaziji, ki Je raj poglobilo in primerno ozaljšalo. Nadaljevanje te politike
6	privedlo do notranje borbe v Kremlju, pa se je lahko vršila brezkontrolno, ker Je takoj po zmagah nastopil drug pojav, ki ga Je »Pravda« (oflcljoz stranke) Imenovala »demobilizacijo duha«. To se pravi: v vrstah odgovornih delavcev, organizatorjev, komisarjev in komandantov se je pokazalo očitno in brezlzjemno stremljenje umakniti se, vsaj za nekaj časa, na brezpomembno dolinost, k fizičnemu delu, ki ne zahteva napetih Sivcev,, V*rok temu Je bila ieč’o-veika utrujenost.
Ekstremna politika s« Je nadallevala in Je v realnosti našla svoj najjačji izraz v zboru produktov. Boljševikl so se od prvega dne in v prvi vrsti pečali z razdelitvijo blaga. V produkciji se deloma niso spoznali, deloma fll dopuščal čas in desolatni položaj,
ffrodukta zbirali po enotnem, ideal-
nem načrtu, da jih potem državna oblast razdeli konsumentom po normirani potrebi. Glavni produkt Je žito. Nobenih zalog že zdavnaj ni več in pri razdelim bremen gre le še za tekoče žetve. Vlada je našla re-kompenzacijo za nevoljno razdelitev zem-ije v zboru iita In v tel razdelitvi bremen. Razdelitev ali razvrstitev bremen, to je »razvjorstka«.
Skupna potrebnost v produktih se podeli kot breme na vso državo. Agrarne grupe, vasi, hutorji, posestva so obvezane določeno, pravzaprav pa vso množino žita oddati v državne shrambe, da se zmelje v državnih mlinih, speče v državnih pekarnah in razdeli, kakor dopušča moment, spet po kategorijah, dokler ni mogoče izravnati porcij, ali pa jih Se pozneje deliti po potrebi. Za izpolnitev razvjorstke odgovarjajo vasi kolektivno. (Krugovfija poruka
—	to Je star in znan Institut v ruskem pravu.)
Še enkrat spominjam na žalosten položaj elevatorjev In hranlllšč po državljanski vojni in če Se pomislimo, da so se zbirali povsod vojaški odredi (prod-otrjad — preskrbovalni odred), ki so zbirali in sipali vse vprek, pa si lahko predstavimo komedijo, ki se je začela z zadnjimi koščki ruskega kruhka.
Prod-odredi so vršili svojo nalogo po vojaško, prod-komisarji so po vojaško komandirali. Staknili so vse kašče, kleti, podstrešja in tudi jame, kamor so kmetje začeli svoje žito zakopavati. Vendat pa je bila organizacija zbora tako silna, da je zlomila vsak tak odpor in po vseh potih in cestah so se povlekle sani ali pa vozovi, ki so bili naloženi z žitom ln z grenkimi občutki. Za žito so dobili kmetje na prod-pun-ktu kos papirja, grenkobo tega akta so pa odpeljali nazaj v prazno hišo. Zbrano žito so morali kmetje tudi prevažati. (Dekret o prevozniški obveznosti, ki pa v Rusiji ni nova, kakor je sploh marsikatera nova uredba dišala po stari Coli, v kolikor ni bila že sploh utemeljena v posebnostih ruskega življenja.)
Na zbornih punktih Je zakipelo življenje. Marsikod se je zbiralo In sipalo vse žito vprek, vlažno in suho, novo in staro, semensko ln mešano. Na pristaniščih in postajah so zrastle gore vreč, pokritih, ali pa _tual ne plahtami in izpostavljenih vre-
menskim nezgodam, ki so čakale na vagone ali pa na prve pomladanske parnike.
Za shrambe so se porabili vsi, količkaj pripravni prostori, kleti javnih poslopij, trgovska skladišča, kašče in šupe privatnikov, pa tudi zemlja pod odkritim nebom.
Mogoče bi se vsa stvar ne končala tako tragično, če bi vlada Imela na razpolago strokovnjake. Zbirali In hranili so pa vsemogoči elementi, ki s poljskimi pridelki svoj živ dan niso Imeli posla Od vseh strani so se natepli ljudje, ki se jim |e šlo le za priboljšek prod-uslužbencev, ki pa so Imeii najmanj smisla in še manj pa vestnosti, ali pa so nalašč, Iz gole maščevalnosti prepustili produkte njihovi usodi. Večina takih tipov je imela v rokah zadnja sredstva za Življenje ruskega naroda.
Nastal je nepopisen kaos, da je celo ljudi, ki so globoko verovali v koristi tega početja in vestno vršili svoje delo, postalo strah.
Skladiščne posle je imela v rokah judovska poluintellgenca, ki se Je takoi pri-sevala na prava mesta. Včasih sem vprašal takega skladiščnika, kaj je po poklicu in redno sera dobil odgovor, da le absolviral agrarni Institut Laž je bila očividna, ker ravno na agrarni institut Judje sploh niso imeli dostopa. Odpor proti takim strokovnjakom se Je vzdignil celo v komunističnih vrstah.
Tretja zapreka je bila v prevoznih. sredstvih. Navzlic vsemu je bilo nabranih veliko več pridelkov, kakor pa se jih Je meglo odpeljati. Najbolj je kmete bolelo srce, ko so vfdeli, da pridelki propadajo. Če bi bili oui videli, da se prevoz vrši redno in da kruh res prihaja v roke legendarnih delavcev v mestih, pa bi se bili gotovo pomirili zaradi lastnih Izgub. V tem so me prepričali kmetje sami, ki sem jih ob času njihovih največjih žrtev kritično opazoval in sem jih že prej dobro poznal. Saj sem že prej celo leto med njimi živel In kmetarll. Kmet bi bil pozabil na svojo zgubo, ker je preveč doživel ln je imel prevelike skušnje, da bi ne razumel nujnosti.
Se ena strašna zapreka je obrezuspe-šlla razvjorstko — to Je bilo pomanjkanje tare. Sicer je vlada objavila »teden tare« v svrho dobrovoljnega zbora ln nekakega davka v obliki VTeč, sodov, zabojev, obročev, iebljev itd., pa vse to ni zadostovalo
in produkti bi že vsled tega morali zgniti na mestu, čeprav bi bilo dovolj vagonov.
Jasno, da se je med oblastjo In kmeti vnela tiha borba, k! se je počasi razrastla in rodila strašne, v krvi zadušene upore, umore komisarjev in je polnila partizanske bande v gozdovih, ki pa so zgubile že vsako Idejno podlago in se prevratlle v bande navadnih, organiziranih razbojnikov. Proti absurdu se' je kmet uprl Svoj upor je pa vršil pod sovjetsko zastavo proti stranki, kar je karakteristično za mišljenje naroda in za taktiko nekaterih kozaških častnikov, ki so upore takoj spet izrabili. Te čudne posebnosti karakterizirajo ravno največje kmečke upore v 1920. letu in tudi Kron-stadtski upor.
Posledice razvjorstke so bile strašne! Zlto je po shrambah kalilo m gorelo. Okrog vseh punktov so mrgoleli ljudje, ki so reševali dragoceno zrnje, razmetavali ga, sušili, prekladali in počenjali z njim vse mogoče, pa vse brez uspeha.
Včasih je ulice, kjer se je po kleteh hranil krompir, napolnil neznosen smrad. Vlomili so okna in so v oblakih neznosne pare naravnost na ulico vlačili preperele, mokre vreče z gorečim krompirjem, nakladali Jih na sani in odpeljali v jame za mestom. Pri takih prilikah sem videl, kako malomarno se hranijo prodijkti.
O	Jajcih ne govorim. Mogoče je zima rešila le zaklano In vskubeno perutnino, ki pa tudi ni prišla na svoje mesto. Vsaj po bolnicah nisem opazil nobenega učinka razvjorstke.
Kozakom na Uralu In po drugih rekah je bila odvzeta starodavna pravica lova rib, ki ga je organizirala država, kakor tudi na morskih bregovih. Riba pa je za kruhom najvažnejše hranlvo ruskega ljudstva,
o	čemur se prepričamo, če le pogledamo na karto in vsaj malo poznamo ruske reke. Vem, da so nalovili ogromne mase rib, ko so se spomnili, da nimajo ne tare ne soli. Ribe so zgnile na bregovih.
Posebe bi lahko povedal marsikaj o soli, posebe o drvlh. Ker pa to ne spada več k vprašanju in mi brani prostor, naj zadostuje omenjeno. Pač pa bi moral omeniti velikansko ulogo zadružništva, ki Je pred vojno, posebno v Sibiriji dominiralo v življenju In uravnavalo cirkulacijo, in ki je »daj ni. bilo ye<5, »a nai ravno tako zado-
stuje, če omenim, da novi organi sploh nisc mogli nikjer vršiti svoje babilonske naloge
Trust se je spremnil v tatarsko branjarijo. Vsled neuspeha so se pojavili upor* kmetov, vsled kmečkih vstaj je državni voj krenil po Izvoženi poti in voznik Je popustil vajeti.
Le eno leto sistematične vseruske raz vjorstke je zadostovalo, da žetev 1920. leti ni zadostila potrebam. Res, da sta velike množino produktov požrli stolici, ki jih ji bilo treba vsaj malo obredlti, pa ta malenkostni priboljšek je prišel predrago. Bojne geslo razvjorstke je bilo: »Nakrmimo Moskvo!« in to geslo so razumeli nekateri komisarji dobesedno.
Prod-komisar Išimskega ujezda, ki J* pač najbogatejši v Sibiriji, se Je Izrazil, (U se zaveda, da tira ujezd k uporu, vendai pa ga mora žrtvovati blagobltu trpeče pre-stolice. On Je dosegel vse, kar Je pričakoval, razen blagobita Moskve. V Išimu je bil najhujši upor in komisarja Je zadela Ista usoda, ko tisočere druge. Pribili so ga na drevo, živemu razparali trebuh, nasipali so vanj pšenice, na gole prsi so mu prišlli papir z besedami »Razvjorstka je srečno končana«, in so ga pustili izdihniti. V Altaju ps so se otresali komisarjev na drug naSla Živega človeka se stisne med dve moŽn deski, ki se jih počasi žaga, ko deblo.
Pričakovati je bilo preokret v ekonomični politiki ali pa kaos. Nastopil Je preokret In zdaj je prvič nastopil Lenin v osnovnih vprašanjih. V marcu 1921. leta J« bil dekretlran naturalni davek, takoj nato pravilnik z izrecno točko o spašnostl, da s« kmetje seznanijo z njim še pred posevl. Po silnih in vročih debatah o novi politiki 14 med petimi projekti zmagal naj radikalneje Bogdanova z malimi spremembami. V av gustu je bil dekretlran »Nakaz o provede-niji v žizn novo) ekonomlčeskoj politiki«< s katerim se začenja doba NEP-a, prav*a<* prav pa udejstvovanje prvotne taktike Lenina, dasi v popolnoma novih razmerah, ka Pa so bile prvotno mišljene In po grozovitem razdejanju.	,	.
Posledice starih grehov vseh struj M časov pa so favno med dekretlranje® NEP-a v strašni vročini egiptovske v Povolžju dozorele in obrodile pekaensice
3ad°Ve'	©ulje	j>rU»4®#y	.
JStev. fifr-
»NAJR0DN1 DrijEVNJK«, II. avg. 1924.
Dnevne vesti.
w .r- Avdijcjscs. Nj. Vel. kralj je sprejel
dvom na Bledu v avdijenci svetovnega Prvaka v telovadbi Sokola Leona Štuklja. Kralj je »uaggvalcu iskreno čast ital in se »razil, da je Štukljevo prvenstvo v ponos ® čast vsej državi. Lastnoročno je nato Kralj pripel Štuklju na prsi visoko odlikovanje in ga povabil na obed. Med razgovo-ght se je kralj živahno zanimal za razvoj »okcbtva ptI nas. Prvaku Štuklju iskreno BMtiiamo na odlikovanju, i, — Proslava 28. oktobra. Včeraj je pri-»P*l v Beograd delegat čehoslovaških le-Bbnarjev dr. Skroutnjik, ki se bo sporaz-.*®iel z našimi dfibrovoljci glede skupne Proslave 28. oktobra, ko praznuje čehoslo-Vaška Tepublika dan svoje osvoboditve in *»ri>ad Avstrije. Proslava se bo vršila isti dan v Pragi in Beogradu.
— Uradniški zakon. Ministrski svet je »členil, da se izvrši revizija uradniškega *akona. Radi tega je pravosodno ministr-*tvo zahtevalo od vseh ministrstev, da poš-Dejo eventuelne predloge k tej reviziji.
. — Obsojenci po zakonu o zaščiti dr-r***. Pravosodni minister je odredil, da se *si tisti, ki so bili po zakonu o zaščiti dr-*ave obsojeni na prisilno delo, premestijo v kaznilnico v Stari Gradiški, c — Za popravo telefonskih prog v Slo-ij^uji je nakazalo finančno ministrstvo zne-*®k 370.000 dinarjev.
L — Invalidi ln davki. Po »Ratnem inva-“du« je prinesel naš »Vojni invalid« v pred-radnji številki odredbo finančnega ministrstva, po kateri imajo polni invalidi pravico Prositi za odpis osebnih davkov. Pozneje so MneslI to odredbo tudi drugi časopisi, na-
Je finančni delegat pojasnil s posebno gotico, da nima nlkakih navodil v tem oziru. P® njegovem mnenju velja omenjena odredil® le za Srbijo, kjer se plačuje takozvana »•avarina. Obrnili smo se radi tega vprašanja na delegata ministrstva financ v Ljubinj in preko Središnjega odbora direktno
ministrstvo financ v Beograd in se bomo
Vsak način zavzeli, da se da v enotni arzavi poleg davčnih obveznosti tudi vsem aržavljanom enake ugodnosti. Tovariši naj °«ko časa počakajo, da stvar razčistimo H Uh o uspehih obvestimo. — Izvršni odbor • V. I. Ljubljana.
— Podmorski kablL Poštno ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 70.000 D
Polaganje podmorskih kablov,
i	~ Naši rudarji pozdravljajo novo vla-S Rudarji mdniškega revirja Hrastnik so jvslali novi vladi brzojavni pozdrav, v kafram apelirajo na vlado, naj se izpuste ua “lobodo njilrovi tovariši - delavci, ki sede
nedolžnem v zaporih, v, — Dokumenti za Invalidske podpore. 3r®Jstrstvo ver je Izdalo vsem župnim ura-r?® naredbo. da morajo brezplačno izdajati "Irebna potrdila odnosno spričevala, kate-;® Potrebujejo invalidi za prejemanje inva-**>Slcih podpor.
_ — Razstava ženskih ročnih del na Osrednjem zavodu za ženski domači obrt Ljubljani, Turjaški trg št. 6-II se bo vršila od 15. do 25. avgusta t. 1. vsak dan od ». do 12. in od 14. do 17. ure. Vstop prost. *avod ima tudi izložbo na velesejmu pavi-hon K št.. 519 c. Občinstvo se vljudno vabi K obisku.
y T— Svojega očeta je obdolžila posilstva, ohr me5varu se *e ^n' VT5H'a nenavadna k»toVnava Pr°ti nekemu Stefanu Erdeliju, jit. ?ea le njegova 13 letna hčerka obdol-se j . 1° 3e hotel posiliti. Pred sodiščem pa viJe ^kazalo na podlagi zdravniške ugeto-J"e. da je dekletce izvedlo to nesramno "dolžitev proti lastnemu očetu na prigo-aHanje svoje delodajalke neke dame Iz Te-Se®vara, ki se je hotela maščevati nad de-etovltn očetom, ker ta ni dovolil, da bi "legova hčerka ostala še nadalje pri njej v službi. Sodišče je takoj ustavilo kazensko vstopanje Proti Erdeliju in je uvedlo prebavo proti brezsrčni In nesramni svetovalki.
v — Moža zastrupila in ga potem obesila.
Skoplju so te dni našli seljaka Nedeljko-jfča obešenega v konjskem hlevu. Sodna *°misija je ugotovila, da je bil Nedeljkovič ]*aiPoprej zastrupljen, a nato obešen, da bi Skledalo, kot da je izvršil samomor. Sum !® padel takoj na Nedeljkovlčevo ženo. o kateri.Je bilo znano, da ima Ijubavno razmerje z nekim seljakom iz okolice. Prelska-ra le dognala, da je zločinska žena v res-sn ^struP'la svojega moža in ga nato oberi*®. Zena.in njen ljubimec sth bala aretirana v oddana' sodišču.
— Od stekline obolela Je bila te dni prignana v bolnico v Konštanci na Romunskem neha deklica, ki je v dveh dneh ogri-
'a 6 oseb.
Ljubljana, 13. avgusta.
— Naveličana življenja. Včeraj dopoldne je našel delavec Anton Aler na Prugah blizu neke tvornice ob Savi v Zagrebu neko na tleh ležečo žensko, ki se je zvijala v bolečinah. Ko jo je vprašal, kaj ji je, je odgovorila, da ji je slabo, ker Je zavžlla 20 praškov kinina, da bi se zastrupila. Alcr je obvestil rešilno postajo, ki je takoj poslala na označeno mesto voz. v katerem je bila nesrečna ženska prepeljana v bolnico. Tu se je ugotovilo, da je poizkušena samomorilka neka mlada vzgojiteljica, po Imenu Marija Knop, ki je služila v Zagrebu in je doživela v ljubezni težka razočaranja, kar jo je napotilo, da izvrši samomor. Za sedaj je izven nevarnosti in bo najbrže opustila na-daljne poizkuse samomora.
— Propadli bankir. Nedavno ic v Parizu skrahiral tamkajšnji bankir Simeon Danton. Ostal je dolžan 20 milijonov frankov. Danton je pobegnil ln je bila za njim od francoskih oblasti izdana tiralica. Pozneje je bil aretiran v Rumunijl, odkoder so ga prepeljali v*Vel. Kikindo, kjer bi ga prevzele Italijanske oblasti. V Zagrebu pa je nenadoma obolel in mu je bilo dovoljeno, da ostane pod nadzorstvom polic, detektiva v hotelu. Policija pa je uvidela, da Danton namenoma zavlačuje potovanje v Francijo In mu je prepovedala nadaljnje bivanje v Zagrebu ter je bil izročen komisarijatu železniške policije, da ga odpravi do Rakeka. Dantonu je v Zagrebu zmanjkalo sredstev in je brzojavil neki banki v Pariz po denar, ki ga je v resnici tudi dobil.
— V Donavo je hotela skočiti v Budimpešti neka mlada, lepa deklica, ker jo je njena mati nagovarjala in jo slednjič celo silila, da na nemoralen način služi denar. Ker pa se ni mogla udati prostituciji, se je raje odločila, da umre. V zadnjem trenutku jo je zadržal neki policist. Proti materi Je bila hvedena preiskava.
— Lakota v Albaniji. V severnem delu Albanije je zavladala velika lakota med prebivalstvom. V Tirano je prispelo več de-putacij. ki so obvestile vlado o obupnem stanju ljudstva. Zahtevali so nujno pomoč. Vlada se je ponovno obrnila na Društvo narodov za pomoč. Vslcd tega težkega stanja v Albaniji je položaj Fan Nollijevc vlade zelo omajan.
— Trčenje vlakov pri Erfurtu. Na postaji Hellrichsstadt se je zaletel neki posebni vlak v na isti progi stoječo lokomotivo, pr! čemur je bilo mrtvih 17 oseb.
Mu&fijans.
1— Deložacija. Včeraj se je nudil na Glavnem trgu nenavaden prizor: Pod arkadami »Mestnega magistrata« smo opazili na vse zgodaj matrace, omare etc. Stranka X. Y„ ki je stanovala dosedaj v Šiški, Vodnikova cesta, le bila sodnim potom deleži-rana. Nakazano ji je bilo stanovanje v barakah na Ledini. Stranka trdi. da tam ni ne vrat, ne oken, ne *ega in onega, kar odgovarja »cum grano salis« ist ni, kakor ve vsakdo, ki je to barako videl Stranka se ni hotela vseliti v to »šupo« ter se je etablirala provizorično pod arkadami mestnega magistrata. — Naknadno pa si je stvar premislila. zakaj, danes zjutraj je ni bilo več pod arkadami.
1— Zadnji nalivi in ribe. Zadnji nalivi so bili takorekoč tudi za ribe usodepolni.
V	Gradaščici so poginile — kakor se nam poroča — vsled pregoste vode vse postrvi, tako, da jih vse polno leži po viških travnikih ter jih bodo morali na novo zaploditi.
1— Vlom. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v pisarniške prostore zavarovalne družbe »Gommercial Union« na Sv. Petra cesti ter je bila ukradena ročna blagajna s približno 2700 Din gotovine. Storilec še ni ugotovljen.
1— Sokolski dom na trgu Tabor je dozidan do strehe. Tudi strešnik bo kmalu gotov.
1— Aretacije. Židan Peter, Frank Rudolf, Virant I., kaljenje nočnega miru; Bregar Josip, radi pretepa.
1— Policijske prijave. Poskušen samomor 1. telesne poškodbe 3. poškodbe tuje lastnine 2, ogrožanje telesne varnosti 1, kaljenje nočnega miru 5, prest, cestnopol. reda 14, prest, pasjega kontumaca 2, godba in ples brez dovoljenja 1, pretepanje otroka 1, trphčenje živali 1, prest, zglaševalnih predpisov 1.
1— Društvo trg. potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo dne 17. avgusta 1924 ob 10. uri dopoldne v salonu hotela Lloyd v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Eventualna vprašanja v pisarni. Ljubljana. Gradišče štev. 17-1.
Po sobotni vodni katastrofi.
. . Leto 1924 bo ostalo poleg let svetovne JOjne zapisano v zgodovini narodovega Tazvoja kot rekordno leto nesreč. Udarec r® udarcem deli usoda nesrečnemu ljudstvu, J si je od vojnih strahot in opustošenj ko-"aJ toliko opomoglo, da le s skromnim! ffedstvi zamoglo postaviti temelj rednemu »vljenju mirnih razmer. Zdi se, da gre vse Po tistem biblijskem izreku, kjer se pra-da je Bog obiskal svoje ljudstvo z ne-fcečami.
, Ne da se biti optimističen v oceni zla, M leži v vsei grozi opustošenja pred nami. F® da se točno zamisliti veličine gorja, ki j* Prišlo nad naše podeželje v teh dneh. Le ”1 dejstva so tu, ki povedo vse: Nesreča je prebivalstvo je obupano, pomoč je °hjna.
Niso se še posušile solze neutešenih ž^ov in novih sirot šentjanških rudarjev, £1 so umrli strašne smrti v zalitih rovih, že ‘JHhaja z drugega dela dežele obupen klic 5a Pomoč. Škofjeloška okolica, eden najplo-^vitejšlh in najlepših delov naše Gorenjce, je danes pod utisom pravkar minule cementarne nesreče, ki je povzročila Pktotnno škodo, a nekatere ubožnejše pre-?lvalce popolnoma uničila, S težkim delom ® krvavimi žulji zgrajeni skromni domovi *° se v par trenutkih porušili in divji hudo-”niki so jih odnesli s seboj, v Včeraj je odšel član našega uredništva ‘lee mesta, kjer sl je na lastne oči ogle-Posamezne po povodnji prizadete kraje
7	kolikor so bili dostopni Mostovi namre«’ vodijo čez potok Hrastnico, so popolno ca ali vsaj do polovice odnešenl ln kjer U vjl Poprej most, štrle sedaj le tupatam nap »leni stehri, na katerih je slonel most, i vode.
, Prebivalstva se je polotila taka panik.' r® tavajo ljudje kakor omamljeni od stru ®*nih plinov okrog. Bledi in prepadeni ^očuiejo. s krvavim! očmi sl pripovedu-
jejo, da so tam doli nekje pri Medvodah potegnili iz vode mrtvo truplo malega utopljenca, da je voda vrgla na obrežje moža, o katerem ni znano, odkod je. In od ust do ust gredo poročila In povpraševanja, če ni to morda kdo od pogrešanih...
Kmet pripoveduje...
Med tistimi tavajočimi In obupanimi obrazi sem srečal krepkega moža srednjih let. Od daleč sem ga ugledal, ko mi je prihajal nasproti. Iz na debelo nanešenega blata in mivke je pulil svoje noge, ki so tičale v nizkih škornjih. Ozrl se je tja preko opustošenega polja, pokritega z umazano rujavo blatno navlako. Pozdravil sem ga in ga vstavil: »Kako je bilo, mož?« »O, gospod, strašno je bilo. Doma sem tu, a ne vem, kje je predvčerajšnjem šla cesta, ne razločim, kje se začenja in konča moj svet. Kaj takega še nismo doživeli. Bog se usmili, kako se bomo preživeli? Jaz sem lz Pu-štala. Okoli pol desetih je moralo biti, ko je začelo najhuje grmeti ln treskati, šel sem pogledat v hlev, kjer je živina nemirno stopicala sem in tja. Še preden sem opravil pri živini, se je zunai vlilo, da je bilo groza. Od hleva do hiše imam komaj kakih 15 korakov in povem vam, da sem se komaj prebil skozi ploho. Takoj se ml je zdelo, da se je utrgal oblak- Cesta in prostor pred hišo sta bila v trenutku pod vodo, ki je jela siliti že v vežo. Po vrtu Je pokalo in se lomilo, kot, da je sodnjl dan. Zena in otroci so vsi preplašeni letali po hiši in poizkušali moliti. Ni šlo. Kajti v tistem, trenutku je vdrla voda v vežo in z deskami ter cunjami smo morali zajeziti vrata, da ni mogla voda v hišo. Bila je strašna noč in raje bi šel še enkrat na fronto, kakor da ml je zavžiti še kedaj toliko strahu, še dolgo v noč je prihajalo v hišo votlo hrumenje od zunai. Slednjič se je grmenje poleglo in se valilo nekam v daljavo.
Di višaje ln-’mimiko v.
Komaj se j* zdanilo, smo zvedeli pretresljive stvari. Že to, !.»r so videle oči, je bilo nekaj strašnega. Mc-.ia živita je stala po noči do trebuha v vodi in ko sem stopil zjutraj v hlev, jc bila v sa odveza za in brodila še do kolon r-o dež« v n ki. Gt znate ne bi mogle hujše opustcšltl vrte, kot ga je uničil vihar. Poruvano drevje jc ležalo vse-križem, a polomljene vc'e so popolnoma gole. Kot da so deževale sekire. Stopil sem k sosedu, ki mi ja pravil, da je voda odnesla Jankovičev mlin na Pojkah. Spali so že vsi, ko se je začelo poslopje majati. Jankovič in žena tor aajstarejše dekle so skočili skozi okno in zbežali v hrib, a štirje mali otroci so ostali pokopani pod mlinom, ki se je podrl in ga Je hudournik odnesel s seboj. Kržlšnikova žaga je z vsem lesom tudi Izginila pod vodo. Fojkarjev Jaka je bil na poti z naloženim vozom iz gozda domov. Spremljal ga je hlapec. Vjela jih je nevihta že blizu doma in vihar je prebrnil voz ter Fojkarja, hlapca in konje z vozom vred je odnesla voda. Nedaleč od moje hiše je imel svojo domačijo tesar Pavle Kristan. Doma je bila Polona, Kristanova žena In dvoje otrok. On je bil z doma. Ko je prihrumela voda, je bila žena z otroci v postelji. Hotela je pogledati, kaj se godi zunaj. Odprla je okno in v hišo je bušila voda. Na čudežen način se je reva rešila, a njena otroka, ki sta bila stara od 1 do 2 let, je vzela voda. Hiša se je porušila. Moji hiši je vihar odnesel streho, okna so vsa razbita. Poškodovan je močno tudi hlev. Kozolec, poln pšenice, mi je odnesel hudournik. Dvoje otrok imam, pa midva z ženo sva. Skrbi me, kako bomo živeli.« Tako je pripovedoval mož, ki je takorekoč še srečen med nesrečnimi.
Na ber.ško palico pa je spravila nesreča lesnega podjetnika Franca Hribernika. Z marljivim delom si je Hribernik tekom let pomagal do blagostanja in si ustvaril lepo lesno industrijo. Ob potoku si je postavil žago, ki je b!la opremljena z električnim motorjem In turbino. Ko Je prihrumela nevihta, goneč pred seboj uničujoče hudournike, je bil Hribernik odsoten. Na žagi sta se mudila le njegova brata France in Janez. Hitela sta odoirat zatvornice, da bi mogla narasla voda naprej, toda bilo je že pre-kasno. Ogromni hlodi so se jeli valiti v potok, ki se je poigraval z njimi, kakor s slamnatimi bilkami. Z grozo sta morala oba brata gledati, kako se je začelo tresti tramovje in s strašnim truščem se je žaga podrla v vodo. Parkrat so se posamezni leseni del! žage zavrteli v vrtincih, nato pa so splavali dalje. Voda je odnesla električni motor, turbina pa je popolnoma pokvarjena. Kjer je stala žaga, je sedaj kup umazanega blata. Tudi Hribernikov dom je uničen. Le gole stene še pričajo o strašni nesreči. Hri-bernikovim je vzela povodenj vse žito, ki so ga hranili v podstrešju. Iz kleti je splavalo različno poljsko orodje, iz kuhinje 'n hiše vsa oprema. Živino so rešili iz hlevov. Prav tako je izginila ogromna množina lesa, ki so ga cenili na več stotisoč kron. Poljedelski stroji so pokončani. Sod:jo. da je Hribernik najhuje prizadet in ima škode okroglo 7 milijonov kron.
V	ločniškl grapi.
Grozovito neurje je divjalo tudi po dolini, kjer teče potok Ločnica. Tu je bilo najhuje okoli polnoči. Med strašnim tul ciljem viharia. gromom in bliskom se je utrgal oblak ter izpremenil skromni potoček v trenutku v divje besnečo reko. globoko nad 3 metre. Ob dolnjem tokn Ločnice je stala hiša Matevža Aliča, lesnega trgovca. Takoj zraven pa bratova. V Ločnico se izlivajoči Beli potok je planil čez bregove In porušil Matevževo žago ter objel tudi hišo Aličevega brata, ki se je pred leti po nesreči ubil. Vdova Matevževega brata je bila sama doma s 5 otroci, Od teh so 4 izginili v valovih, a žena je zlezla skozi podstrešje na dimnik, odkoder je morala gledati, kako valovi podirajo pod njo stene. Obupno je klicala na pomoč, dokler n'so prinesli ljudje dolgo lestev, po kateri je ušla gotovi smrti. Posestniku Rusu je utonila žena in 9 mesecev staro dete. Aličev hlapec je splezal na kozolec, da bi ušel valovom. Toda kozolec se Je podrl in pokopal pod seboj nesrečnega hlapca, ki se je ubU. Vsa Aličeva živina je utonila.
Žrtve plavajo.
Trupla ponesrečenih ljudi je odnesla voda naprej po Sori v Savo. Med utopljenimi konji in kravami ter številnim tramovjem so plavale nesrečne Človeške žrtve dalje. Blizu Medvod so nekatere potegnili iz vode in jih prepeljali začasno v bližnje mrtvašnice. Med drugim je voda vrgla na suho tudi truplo Aličevega hlapca in Rusovo ženo ter 5 malih otrok, med temi 3 deklice. Ob izlivu Sore v Savo ln dalje ob Savi, ki teče Po Posavju so ljudje neprestano na straži ter strežejo trupla, les. pohištvo in druge stvari, ki jih prinaša voda s seboj.
Državni most v Medvodah.
je za vsak težji promet nesposoben. Le lažji tovori in pešci smejo prekoračiti mo9t. Na-koplčeno tramovje in druga navlaka se je uprla v en mostov podstavek, ki se je podrl in tako napravil pot silnemu pritisku hlodov. Med tem, ko ie v škofjeloškem okraju divjalo neurje, je v Medvodah samih pršil ponižen dež. *
Večina cest je ali ra2ruvanih, ali pa pokritih z blatom .ln mivko, ki stoji ponekod, do 2 metra visoko.
Kraljev obisk.
Nj. Vel. kralj se le takoj, ko je prejel poročilo o strašni nesreči odpeljal v avtomobilu v Sorško dolino. BH je globoko ganjen nad toliko nesrečo svojega ljudstva in se je s prizadetimi prebivalci ljubeznivo ter sočutno pogovarjal, tolažeč jih In obljubljajoč pomoč.
Tekom včerajšnjega dne Je pohitelo na Gorenjsko veliko ljudi, ki so sl ogledali strahovito opustošenje. Silna potrtost in obupno razpoloženje vlada med poplavljen-ci. Ne vedo, kaj in kje bi začeli. Vsekakor pa je neodložljiva pomoč nesrečntm Uudem danes najnujnejša zadeva.
V	Polhovem gradcu In na Dobrovi
Tudi Polhov gradeč In Dobrova sta doživeli strašno noč. Nad vasmi Sulca, Gabrje. Hrastovica, Belica, Dol Dolenja vas, Srednja vas. Pristava 4n Polhov gradeč je divjalo uničujoče neurje. Vsa okolica je bila pod vodo. Poljski pridelki so popolnoma uničeni, mostovi in brvi porušene, brzojavni drogovi poruvanl, ceste pokvarjene. Več gospodarskih poslopij, mlinov In žag je pokončanih. Tudi nekaj človeških žrtev je. Veliko živine pogrešajo. Hudourniki so nanesli na travnike in polja toliko gramoza in blata, da je le tu pa tam, opaziti kak zelen prostorček. Lindi* so obustni
Gospodarstvo,
boSgarsko gospodarstvo.
Poljedelska Bolgarska, v kateri vlada nezaslišani teror nad kmetskim prebivalstvom, se bliža s hitrimi koraki popolnemu gospodarskemu propadanju. Vse gospodarsko življenje propada. Producent in konsument, podjetnik in delavec, uradnik in zasebni Nameščenec, vsi trpe pod rastočim pritiskom bede, katero je povzročila kapitalistična in protinarodna vladna politika. Draginja raste z ogromno hitrostjo. Beda se po-lašča vedno širših krogov.
Državni proračun za leto 1923-2-4 je izkazoval 4.421 milijonov levov rednih dohodkov proti 2212 milijonov rednih izdatkov. Za zgradbo cest, šol, železnic in javnih del je bilo poleg tega določenih 139 milijonov levov. Za časa vlade Cankova so zrasli dohodki na preko 5.276 milijonov lovov, dočim so znašali redni izdatki 4.354 in izredni 228 milijonov levov. Vse izredne izdatke in ves prebitek je porabila profesorska vlada Cankova za zatiranje vstaj, vzdrževanje detektivov, ječ in sličnih sredstev nasilja. Vsi fondi, ki so bili določeni za podpiranje narodnega gospodarstva so bili zrušeni. Drža/a nalaga davke na rame najbednejših ln prejšnji progresivni davek je bil ukinjen. Danes plačuje isti davek posestnik, ki ima 5 hektarjev zemlje, kakor posestnik, ki ima 500 hektarjev. Pod vlado Stambolijskega je prišlo na vsakega državljana 900 levov davka, danes se je ta vsota zvišala na 13G0 levov. Carina in drugi indirektni davki so bili že opetovano zvišani in to predvsem v škodo kmetovalcev. Tako se je državni davek za tobak povečal za kilogram od 8 do 20 levov.
Tržne cene kmetijskih pridelkov pa so ostale iste. Kmet bo torej plačal poviške vseh davkov.
Špekulativni kapital je popolnoma udušil produktiven kapital in zlasti ta-družni. Zastopnik špekulativnega kapitala Petrovič je podpiral bolgarski fašizem, da je prišel do politične moči. Sedaj je fašizem čisto v službi špekulantov in po njihovi želji se urejuje izvoz in uvoz, padanje in dvig cen in se tako izropava prebivalstvo. Tako je mogoče, da so z državno pomočjo prodali v tujino vkartelirani špekulanti nad 4,800.000 kilogramov tobaka, dočim so zadruge prodale samo 800.000 kg.
Kako brezobzirno se odira bolgarski kmet, naj pokaže sledeče dejstvo. V tujini se plačuje bolgarski tobak po 180 do 200 levov za kilogram, bolgarski trgovci pa dajo kmetu samo 15 do 20 levov za kilogram.
Bolgarska je poljedelska država, ki je svoje državljane vedno sama prehranjevala. Samo leta 1919 je morala Bolgarska uvoziti živila, to pa vsled te-'ga, ker so špekulanti prodali vsa živila v Nemčijo in pustili armado in prebivalstvo stradati. Danes se zgodovina ponavlja. Tudi sedaj so špekulanti nakupi-
li	vsa živila in velik del ndh že odprodali v tujino, z ostalim blagom pa čakajo na ugodno konjunkturo. Narod pa mora z zlatom kupovati v tujini živila, da se prehrani in to po letu 1923, ki je bilo eno najbolj rodovitnih let. Tako }e mogoče, da je danes kruh 47 krat dražji ko v mirnem času.
Bolgarska vlada je bila edina premagana država, ki dosedaj ni padla v finančno katastrofo. Eno leto vlade Cankova pa je zadostovalo, da je Bolgarska pred finančnim polomom in da bo morala ravno tako prositi zaveznike za pomoč, kakor Avstrija in Madžarska. V bolgarskem narodnem gospodarstvu se najlepše vidi, kako koristna je bila za Bolgarsko vlada Stambolijskega.
X Avtomohllni plašči 915 krat 105 mm znamke 1 The Nord Brftisch, 1 Treugolnik In 2 Pneu-Semperlt se bodo prodali dne 16. avgusta t. 1. pri deželnem sodišču soba št. 68.
X Agrarna reforma v Besarabiji Romunski državni podtajnik za agrarno reformo je Izjavil da je bilo v Besarabiji v vsem razlaščeno 1,491.920 hektarjev veleposestniške zemlje, od katere je bilo oddano
1,098.045 hektarjev 375.061 kmetom. Vsi so svojo zemljo dobro obdelali.
Maribor.
Nesreča pr! nogometni tekmi Pri nogometni tekmi Vojna akademija: Rapld, ki se je vršila včeraj popoldne, je Igralec Ra-pida Oskar Kurtzman padel tako nesrečno, da sl je zlomil kost v levi rami. Prepeljan je bil v bolnico.
Nogometna tekma Vojna akademija: Rapld »0:4.
Cerkven rop. V noči od 6. na 7. t. m. so neznani tatovi vlomili v župno cerkev na Vidmu In odnesli več stvari: 1 mon-štanco vredno 7000 Din, dva ctborija vredna 5000 in 6000 Din, dva keliha vredna 5000 Din in 2000 Din. Skupna vrednost ukradenih predmetov je 25000 Din. Tatovi so prišli skozi zakristijo.
Vlomi v okolici Ptuja. V noči od 3. na 4. t. m. so neznani tatovi vlomili v hišo mesarja Frana Pintariča na Bregu Pri Ptuju ln odnesli več predmetov. V noči od 6. na 7. t. m. Je bilo vlomljeno v hišo Pavla Piriha na Bregu, 7. t. m. zvečer pa v hišo posestnika Kolmana v Hajdini. Sumilo, da so vse 3 vlome Izvršili eni in isti tatovi. Storilcem so i« na sledu.
Zakaj uspava ljubljanski ¥GSeseJeral
Kdo časa se je zavrtelo za eno kratko leto in zopet stojimo pred velesejmom, fe pred IV., kateremu daje pečat sijaja pokroviteljstvo Ni. Vel. kralja. Vsi smo vzrado-ščeni nad dejstvom, da bo na tako svečan način dano priznanje tudi naporu, katerega uveljavljajo v dobrobit države in v ponos naroda pridobitveni krogi Slovenije v zvezi z ustvarjajočo silo delovnega ljudstva na polju industrijskega razmaha, trgovinskega razvoja in splošnega gospodarskega udejstvovanja.
Ljubljanski velesejem, največje narodno gospodarsko podjetje v naši državi se ne razvija tako krasno samo zaradi velko-potezne propagande v svrho homogene pridobitve producentov in konzumentov, temveč tudi naravno trgovsko središče mesta Ljubljane in najugodnejše prometne zveze so važen faktor.
Najvažnejši faktor pa so razstavljalcl sami. oziroma njihova solidnost in realnost, ki je zaslovela v kupčijskem svetu domače države In inozemstva. To dejstvo znatno pripomore k propagandi velesejmske uprave. Od bližnjih do najoddaljenejših krajev tuzemstva. kakor tudi iz Inozemstva prihajajo mnogobroj.nl lronzumentl ln trgovci na velesejem — v solidno in reelno Ljubljano.
In še eden odločilnih momentov igra veliko vlogo v razvoju Ljubljanskih velesejmov — industrijski center. Znano je, da Ima Slovenija relativno, kakor absolutno najbolj razvito Industrijo, ki gravitira na naravno središče Ljubljano.
Prvotno zasnovana obrtna razstava v Ljubljani se je razvila v veliko organizacijo velesejem, ki je do danes najmodernejšo urejeno podjetje te vrste v na?! kraljevini. Se za večji razvoj te institucijo pa jamči ž!vo zanimanje, ki ga je letos začela k*z*tl tudi naša mala obrt za velesejem in ki b* letos številno zastopana, kakor še m>b#uo leto doslej.
Da bo razstavilo letos nad 600 tvrdk, kaže bolj, kakor vsa druga dolga Izvajanja napredek in važnost ljubljanskega velesejma, posebno še, če mislimo prf tem na veliko pomanjkanje gotovine; ko se vsaka tvrdka omeji le na najnujnejše Izdatke. Napovedani poset! kupcev tudi ne bodo Izostali in tako je pač že lahko dano zatrdilo* da bo letošnji velesejem uspel in se ne bo Izkazal samo kot okusno prirejena razstava ir d ust rilskih in obrtnih izdelkov, marveč kot časovno omejeno najvočje kupčljsko središče v splošno zadovoljnost razstavljalcev In kupcev.
Poštni urad Ljubljana Velesejem.
Za časa velesejma bo poslovala na sejmišču pošta in telefon z nazivom Velesejem. Uradne ure za blagajniško službo od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. za osta'o pošt. brzojavno in telefonsko službo pa od 9. do 18. ure.
Radio-telefonija In telegrafija na letošnjem velesejme.
Epohalna iznajdba Tadio-telefonlje le našla tud! na letošnjem velesejmu svoje mesto. Gradijo se že antene, na posebnem prostoru poleg sejmske restavracije se je postavil majhen paviljon, v katerem bo slišati v večernih urah najboljše koncerte evropskih velemest brezžičnim potom. Zanimanje za to napravo je veliko, saj jih. je malo, ki poznajo skrivnosti in uspeh te najnovejše iznajdbe človeškega uma. Ljubljanski trgovec ing. g. Gaberšček, je dobi! od znamenite tovarne Lorenz na razpolago potrebne aparate za velesejem, kar bo velike važnosti za obiskovalce tudi s poučnega stališča.
V	obče bo letošnji velesejem prinesel toliko novosti, da jih bo pač nemogoče preglodati vse in st načuditi velikemu razvoju industrije.
Cvetlični nasadi na letošnjem velesejmu.
Velika množina najraznovrstnejših industrijskih ln obrtnih izdelkov na velesejmu ubija pri pregledovanju duh gledalca, ker mu je nemogoče predelati vse ut;se. katere zadobi. Vsled tega bo tudi v tem oziru preskrbljeno za obiskovalca, da se mu oko razveseli pri pogledu na krasno cvetje in zelenje, katero bo sejmišče spremenilo ne v park, marveč v pravcat! vrt, Pogled z glavnega uhoda proti čehoslovaškemu paviljonu je bajen. Nairaznovrstnejše cvetje je razvrščeno v Tazne cvetlične skupine, vmes se t! kažejo razne eksotične rastloe, mogočne palme te spominjajo na južne kraje. V vseh teh cvetličnih nasadih se v!df vešča roka strokovnjaka, ki je to uredil res prvovrstno. Moramo na tem mestu pohvaliti ljubljanskega umetnega in trgovskega vrtnarja Antona Feranta iz Ambroževega trga, ki nam je letos kot velesejmski vrtnar sejmišče ozaljšal ln odel v slavnostno obleko. Na velesejmu bo razvidno, da tudi slovenska vrtnarska obrt zelo napreduje, prepričali se bodo vsi. da naš! vrtnarski strokovnjaki z ozirom na gospoda Antona Feranta v ničemur ne zaostajajo za drugimi Ipozemskimi.
X Stanje Narodne banke, dne 31. julija. Kovinska podloga le znašala 436.3 milijonov dinarjev in sicer v kovanem zlatu 72.3, v kovanem srebru 17.4, v tujih zlatih 2.6, in v tujih valutah 344.3 Din. Podloga seje pomnožila v zadnjem tednu za 3,8 milijonov dinarjev. Posojila so se pomnožila za 31.3 milijonov in znašajo sedaj 1,365.3 milijonov dinarjev. Državni dolgovi in drugi računi so ostali neizpremenjeni. Število bankovcev se je pomnožilo za 133.6 milijonov in znaša sedaj 5,567.5 milijonov. V zlati podlagi je računan en zlati dinar za en dinar, 1 angleški funt za 25 dinarjev (kakor pred vojno) 1 dolar za 5 dinarjev, 1 lira in
1	frank za en dinar. Obrestna mera za vse menice Je znašala 6 odstotkov, za druga posojila 7 odstotkov.
X Svetovna produkcija premoga v lem 1923. Po statistiki Reichskohlenrata v Berlinu je svetovna produkcija premoga leta 1923 dosegla 1.183.9 angleških ton ali 14.6% več nego I 1922 in 2.9% manj kot L 1913. Evo podatkov o produkciji v znatnejših zemljah:
Amerika
Angleška
Nemčija
Franclja
Belgija
Češkoslovaška Holandija Nemška Avstrija
V milijonih	ton
1913	1923
517 06	581.47
292.17	282.61
190.11	6213
40.90	38.52
22.84	22.92
1427	11.60
1.87	5.28
0.09	0J.6
Stran 4.
»NARODNI DNEVNIK«, 12. avg. 1924.
^ ^ ^ ^ • • • a ^	^	^	^	^	^	^
Stev. 179.
Šport.
MLADINSKE POKALNE TEKME.
Hvalevrednemu razpisu Ljubljanskega nogometnega podsaveza za mladinske pokalne tekme, se je odzvalo 8 moštev. Včeraj se je vršilo prvo kolo tega turnirja. Igre so bile vse zelo zanimive ter so dosegle svoj namen. Širše občinstvo ni pokazalo sieer večjega zanimanja za te prireditve, vendar je bilo med mnogoštevilnim drobižem tudi precej odraslih gledalcev. V splošnem so nam nudili naši mladi prav dober šport, nekatera moštva in poedinci so pa naravnost presenetili s svojo tehnično zmožnostjo. »Oxsord« in »voley« streli so bili prav često na repertoiru. Zanimivo je dejstvo, da sta se izmed treh »divjih« klubov nič manje nego dva kvalificirala za se-mifinale, kar dokazuje, da nekateri naši klubi ne posvečajo nobene skrbi za vzgojo svojega lastnega naraščaja. Vse tekme so sodili še neizprašani sodniki, ki so se več ali manj dobro odrezali in tudi tekme so potekle v prav lepem redu. Izidi prvega koia so sledeči:
Slovenija : LASK 1 : 0 (0 : 0). Čedna in zanimiva igra, v kateri je bil telesno jačji Lask skoro stalno v premoči.
Primorje : Hermes 6 : 0 (3 : 0). Najlepša tekma dneva, v kateri sta oba nasprotnika pr^dvedia res lepo in vzorno igro.
Mladika : Slovan 2 : 1 (1 : I). Boj malega Davida proti Goljatu je bila tekma med Mladiko in Slovanom. Telesno jak Slovan je bil skoro v stalni premoči, vendar mu ni uspelo vsled premalega znanja pred golom doseči več kot en zgoditek.
Ilirija : Panonija 10 : 0 (9 : 0). Ilirija ni samo telesno prevladovala, temveč bila je^ sploh v vsem absolutno nadmočna naraščaju Panonije. V drugem polčasu so se malčki Panonije borili s takim elanom, da je Ilirija dosegla samo še en goL Junak dneva je bil mali vratar Panonije.
Po rezultatih prvega kola so se kvalificirali za semifinale Primorje, Ilirija, Slo-
venija In Mladika. Semifinale med Ilirijo In Mladiko ter Primorje : Slovenija se vrš! na praznik v petek 15. t. m. na igrišču Primorja. Dozdevna finalista Primorje in Ilirija pa nastopita istotam v nedeljo 17. t. m.
Ilirija : Hermes 3 : 0.
Prijateljska tekma med navedenima I. moštvima je končala z nepreobilno, toda sigurno zmago Ilirije. Hermes se nahaja v prav dobri formi.
Občni zbor L. N. P.
Ker se po novem pravilniku J. N. S. mora vršiti glavaia skupščina do 15. septembra vsakega leta, a pred njo glavne skupščine vseh nogometnih podsavezov, se je vršila včeraj v hotelu Štrukelj glavna skupščina Ljubljanskega nogometnega podsaveza. Udeležba je bila pičla, kajti komaj
8	klubov se ’e udeležilo tega zborovanja. Kot po navadi se je debatiralo mnogo; sklenilo pa malo. Ker je ravn. Jug odklonil predsedniško kandidaturo, je bil izvoljen za predsednika Ing. Hrovatin. Od neodstopajo-čih starih odbornikov so ostali v upravnem odboru: Zajc, Cimperman, Mahkovec. Na novo izvoljeni so bili: za podpredsednika dr. R. Kropivnik, za I. tajnika Marij Kuret,
II.	tajnika Boštjančič, blagajnika Buljevič ter odborniki: Vodišek, Planinšek, Betetto, Klapalek, I.ukežič. Na občnem zboru je izšel od dr. Birse predlog, da se ustanovi enoten prvi razred za celo Sloveniio. Ta zelo dober in izvedljiv predlog, ki bi pomenil sanacijo našega revnega nogometnega športa ter brez dvoma povzdignil zanimanje našega občinstva, Je bil od koalicije odklonjen in to kakor se je zdelo iz čisto sebičnih in osebnih razlogov.
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
To in ono.
: Kralj zraka. Francoski general piše.o zračnem brodovju Anglije sledeče:	Angii-
ja dosledno izvaja svoj obrambni načrt in bo imela po njegovi dovršitvi 600 letal v prvi liniji in ravno toliko letal v drugi. Vsa sovražna letala bodo morala prodreti v Angliji štiri obrambne cone. Angleško zračno brodovje bo imelo leteče dreatnougte, ki bodo z lahkoto nosili poleg strojnih pušk in lahkih topov še 1000 do 1500 kilogramov težke bombe. Zračne križarke so iz same kovine, kakor sploh pripada bodočnost samo kovinskim letalom, katerim gre ime kraljev zraka. Bodisi kot bojna letala, bodisi kot bombna letala so te nove zračne križarke v. stanu razdejati vse važne postojanke sovražnika v zaledju Cela mesta, vse zaloge skladišč, vsa polja morejo uničiti ta letala In vsa industrija more biti ustavljena. Taka ie moč zračnih križark — kraljic zraka.
: Oprostitev učenjaka Unamuno. Poročali smo že, kako so francoski časnikarji oprostili slavnega španskega učenjaka, ki ga jo izgnal nasilni in glupi Primo de Rivera na zapuščen otok. Oprostitev je zadela nasilni režim Primo de Rivere v živo, zakaj španski svobodomiselci so spoznali, da niso osamljeni, temveč da tvorijo vsi svobodomiselci sveta eno celoto, k! si medsebojno pomagajo. Da bi ta utis španska vlada omilila, je proglasila, da je bil Unamuno od nje po-miloščen. Reakcionarno francosko časopisje se je že veselilo, da Je oprostilna akcija francoskih časnikarjev propadla. Todn prezgodaj, kajti tedaj je bil Unamuno že na ladji in je že proti amnestiji protestiral. Dejal je: »Moja amnestija je neopravičena, ker nisem ničesar zagrešil. Primo de Rivera je prazna glava, brez možgan, brez inteligence in brez morale. Kralj, ki ga je poslušal, je izgubil zvezo z narodom in bi najbolje naredil, če bi se prestolu odpovedal. Samo tako bi mogel rešiti svojo deželo.* Sprejem Unamuna v Cherbourgu je bil triumfalen. Cvet francoskega znanstvenega
sveta je prišel k sprejemu velikega španskega učenjaka. Zastopnik mesta je čakal Unamuna pred magistratom in mu ponudil v čast pokal. In nato je dejal: Tirani in diktatorji so se vedno bali duševne elite. Zato so se potentati, ki so se sicer sovražili, vedno razumeli, kadar je šlo za usužnjenje ljudstva. Toda to nas ne moti. Treba se boriti. Zmaga bo poplačala trud mislecev in napor mož dela, ki hočejo skovati svobodno in prerojeno človeštvo, miroljubno človeštvo od jutri.
•: Abraham Goldstein ali smola veriž-nika. Abraham Goldstein, žid iz Dunaja, sl je hotel ogledati Prago in njene krasote. Ker je imel Abraham denar, si je mogel obisk Prage tudi privoščiti. V Pragi je bilo Abrahamu zelo všeč in ko se je po končanih poslih vračal na Dunaj, ni v vlaku mogel prehvaliti krasote Prage. Iz neznanega vzroka pa je pričelo postajati Abrahamu slabo. Čim bolj se je bližal meji, tem slabše mu je bilo. Končno ni preostalo drugega, ko da je poklical zdravnika. Ta ga je preiskal In ugotovil, da ni za Abrahama druge rešitve, ko da izpije malo ricinusovega olja in si tako izčisti želodec. Abraham je to storil in čudoviti učinek olja se je takoj pokazal. Na dan je prišla -iz Abrahamovega želodca smotka, katere pa se ni moglo kaditi, ker je obstojala iz samih bankovcev, ki jih je Abraham hotel izverižiti iz Čehoslovaške. Smotka je bila vredna natančno 48.000 čeških kron. Ker se je pa v vlaku vse zelo zanimalo za ubogega Abrahama, je izvedela za čudovito smotko tudi čehoslovaška finančna straža, ki je povabila Abrahama s seboj. Abrahama so zopet prepeljali v Prago in mu dali na razpolago »krasno« stanovanje v zaporih okrajnega sodišča v Zižkovu. Ker še ni Abraham popolnoma ozdravel, so ga negovali dalje in skoraj je spravilo olje na dan novo smotko, obstoječo iz samih 5000 kronskih čeških bankovcev, v skupni vrednosti 90.000 kron. In nato je prišla na dan še ena smotka za
90.000	kron in nato še ena za 48.000, vseh pet za 248.000 čeških kron. Abraham Gold-
stein in tvrdka, ki je njemu pomagala, bosta poleg tega, vse smotke je seveda finali-ca zaplenila, morala plačati še zelo občutno kazen, Abraham sam, pa bo moral podaljšati bivanje v lepi Pragi, ki se mu je tako priljubila.
: Arhiv Bassano — izmišljotina. Poročali smo, da je bil v Brnu odkrit arhiv pokojnega vojvode Bassano, v katerem je bilo vse polno nad vse dragocenih dokumentov iz Napoleonove dobe. Sedaj se je izkazalo, da si je vse to neki Leopold Bassano zml-slil in da je potegnil ves svet na način, kakor ne še kdo zlepa. Vsa stvar je prišla na dan, ker so se vsak dan oglašali številni tujci, ki so hoteli za vsak denar kuP|" arhiv. Tudi francoska vlada se je za arhiv zanimala. Bassanu so ponujali samo za vpogled dokumentov po 50.000 dolarjev, toda Bassano je odklonil vse ponudbe. je pričenjala postajati stvar sumljiva ln »o so pričeli Bassana zasliševati, ie ta končno priznal, da se je vse skupaj izmislil. Stori je to, ker je hotel, da bi ves svet govoril o njem. Pravo ime Bassana je Marek in njegova vroča želja je bila, da bi bil gron Občeval je samo v plemenitaških krogih in v krstnem listu je njegov oče resnično Vpisan kot grof. Lepa iluzija Napoleonovih ce-stilcev, da bi izvedele nove stvari o velikem Napoleonu, so s tem poKopane.
: Ne bo več starih ljudi. Zdravnik dr. Pulver je iznašel sredstvo za odpravo SN& na človeškem telesu. Je to preparat, ki ie popolnoma prost parafina in ki se vbrizgava pod kožo. Vbrizgana tekočina se popolnoma spoji s celicami, ki napenjajo kožo. Sredstvo so preizkusili dunajski zdravniki izjavili, da je čisto neškodljivo in da je učinek popolen. Vse gube na licu se daio tore! vbodoče odpraviti, zato veselite se vsi, ki ste v letih, pa je vaše srce še mlado. Križ je samo v tem, da je to sredstvo zaenkrat S« zelo drago.
76
EDMRRICE BURROUGHS:
TARZAN
IN SVET
Par milj je bila cesta dobra in so potovali hitro, toda kmalu se je spremenila dežela, kjer so jahali, v puščavo in konji so se pri vsakem koraku udirali do členkov. Izven Tarzana, Abdula, šejka in njegove hčere so tvorili družbo še štirje divji sinovi puščave, ki so spremljali svojega šejka v Sidi Aisso. Ce bi šlo vse dobro, bi lahko prišli še pred mrakom v Bu Saado.
Oster veter je gnal pesek puščave, da je imel Tarzan vse ustnice izsušene in razpokane. Mali kos zemlje, ki ga je videl krog sebe, ni bil posebno zapeljiv; neprijazna pokrajina z valovitimi griči. Le tu in tam so videli kakšen slaboten grmič. Daleč na jugu so razločili zabrisane obrise Saharskega Atlase.« Kako drugačen je razkošni kos Afrike, kjer sem zrastel,« si je mislil Tarzan.
Abdul je bil venomer na straži in se oziral nazaj. Na vrhu vsakega griča se je obrnil in preiskoval okolico.
Končno je zaklical: »Glejte! Šest konjenikov za nami.«
»To so najbrže vaši sovražniki od včeraj,« je suho dejal Kadur ben Saden Tarzanu.
»Brez dvoma,« je odvrnil opičji človek. »Zal mi je, da vas bodo še sedaj na potovanju nadlegovali. Toda v prihodnji vasi bom zaostal in vprašal gospodo, kaj pravzaprav hoče. Vi jahajte med tem dalje, ker meni ni treba, da bi bil pred nočjo v Bu SaadL«	*
»Ce bodete počakali vi, počakamo tudi mi,« je dejal šejk. »Mi ostanemo pri vas, dokler ne pridete do svojih prijateljev, ali dokler vas sovražniki ne
prenehajo zasledovati. Tu ne trpim nobenega ugovora.«
Tarzan je le prikimal. Bil je mož, ki ni zapravljal besed in morda je baš to ugajalo Kadur ben Sadenu, ker Arabci ne sovražijo ničesar bolj od klepetavega človeka.
Cel dan se je Abdul oziral nazaj po konjenikih v ozadju pokrajine. Ostajali so zmirom v isti razdalji za njimi. Tudi kadar so počivali, se jim niso približali.
»Čakajo, da se stemni,« je dejal Kadur ben Saden.
In noč je prišla, predno so dospeli v Bu Saado. Ko je Abdul poslednjič motril belo oblečene postave, ki so jim sledile, je opazil, da so se očitno hitrejše bližali.
Pošepetal je to Tarzanu, ker ni hotel prestrašiti deklice. Tedaj je opičji človek malce zaostal.
»Jahajte naprej z drugimi, Abdul,« je dejal. »Jaz uredim s temi možakarji. Na prihodnjem pripravnem kraju jih počakam, da vidim, kaj hočejo.«
»Abdul bo čakal z vami,« je odvrnil mladi Arabec in noben ukaz in nobena grožnja ga ni mogla odvrniti od tega sklepa.
»Dobro,« je dejal Tarzan. »Tu je pripraven kraj. Tu so skale vrh griča. Počakajva, da se predstaviva gospodom.«
Pridržala sta konje in poskakala na tla. Ostali, ki so jahali naprej, so že utonili v temi. Pred njima so se bliskale že luči iz Bu Saade. Tarzan je vzel puško in potegnil samokres iz žepa. Ukazal je Abdulu, naj čaka s konji za skalami, da bodo varni pred sovražnimi krogljami. Arabec je obe živali privezal ob nekem grmu in se splazil k Tarzanu.
Opičji človek je stal baš na sredi ceste. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Skozi temno noč se je za-čulo galopiranje bližajočih se jezdecev. Trenutek pozneje je opazil bele postave, ki so se odražale na temnem ozadju.
»Stojte!« je zavpil, »ali pa streljam.«
Bele postave so obstale in par hipov je bilo vse tiho. Potem se je čulo šepetanje. Možje so se oči-
vidno posvetovali, kaj naj store in v hipu so se jezdeci razleteli.
Zopet je ležala mirna puščava pred njim, toda ta mir ni pomenjal ničesar dobrega.
Abdul, ki je ležal na trebuhu, je pokleknil. Tarzan je zostril uho, ki je bilo vajeno šuma džungle, ^aslišal je pridušeno topotanje konjskih kopit, ki se ie bližalo od vseh strani. Obkolili so ga! V smeri, kamor je gledal, je počil strel in kroglja mu je pri-frčala mimo glave.
Tarzan je ustrelil v smer, kjer se je zablisnilo. In potem se je razvilo živahno streljanje. Tarzan in Abdul nista mogla videti svojih sovražnikov, zato sta streljala zmirom le tja, kjer so se svetlikali streli. Bilo je jasno, da sta bila zmirom ožje obkoljena in da so sovražniki vedeli, da imajo Ie malo nasprotnikov pred seboj.
Eden od njih se je pa preveč približal in Tarzan ga je opazil takoj, ker je bil vajen gledanja v temi.
Strel in sovražnik je s krikom padel s sedla.
»Ostali mu bodo sledili,« je dejal Tarzan s tihim smehom.
Ko je pa ostalih pet na dano znamenje znova napadlo se je zdelo, kakor bi hoteli istotako hitro končati boj. Toda Tarzan in Abdul se nista pustila varati in sta skočila za skale. Slišala sta topotanje kopit in salve strelov z vseh strani. Arabci so se
umaknili, da ponove ta manever, toda zopet je padel eden od njih in zdaj so bili le še štirje proti dvema*
Par trenutkov je bilo vse tiho. Tarzan ni vedel* če se bodo Arabci zadovoljili s svojimi izgubami in opustili boj, ali pa bodo hiteli proti Bu Saadi, da SP počakajo ob cesti Dolgo ga niso mučili dvomi* ker so Arabci ponovno napadli.
Toda komaj je padel prvi strel, ko so se odzvale za Arabci oddaljene salve. Tem je sledil divji krik in konjski topot, ki se je bližal po cesti od Bu Saade.
Arabce ni prav nič veselilo počakati ojačenje, ki ga je nasprotnik dobil. Z zadnjo salvo proti Tarzanovi in Abdulovi poziciji so izginili v temi v smed proti Sidi Aissi.
Par trenutkov pozneje je prijahal Kadur h®tt Saden s svojim spremstvom. Stari šejk se je ze'° razveselil, ker se ni Tarzanu in Abdulu ničesar z2°“ dilo in da niso bili ranjeni niti njuni konju
Poiskali so sovražnika, ki ju je Tarzan ustrelil* in ko so jih -našli mrtve, so jih pustili ležati, kjef so bili.
»Zakaj mi niste povedali, da hočete počakati te lopove?« je jezno vprašal šejk. »Postrelili bi vse, čf bi nas bilo sedem.«
FRANC CERAR,
druiba z o. z. v Domžalah pri Ljubljani
tovarn',
slamnikov in klobukov
zalogi v Celju, Gosposka 4.
Popravil« te »prejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ul 5. n« dvor. Kovačič & Tršan.
NaJboliša kolesa in šivalni stroji
za rodbinsko in obrtno rabo so edino
Josipa Petelinca, znamke Gritznerio Adler
Ljubljana
ob vodi poleg Prešernovega spomenika*
MALI OGLASI
Suhe sebe
kupuje Sever a komp.
Ljubllana, N Wo!fova ulica.
Idi damski ft-UM
došli. Cen« od 180 Din višje. Miak| Horvat, modlstka, Ljubljana.
3 pisarni
V HI. nadstropju (lift) takoj in v I nadstropju a 1. novembrom odda Pokojninski zavod v Ljubljani.
. Trgovski lokal
manjši, blizu državnega rudnika »e odda Iatotam se sprejme natakarico, ki položi 5000 Din kavcije. Naslov v upravi lista
v Viti, pripravno za vsako obrt, posebno za trgovce in gostilničarje, radi družinskih razmer na prodai. Naslov v upravi lista.
101011.
prvovrstna moč, z večletno prakso (oženjen. starost 30) ki ima veselje posebno do polie-dejstva In živinore]e, išče primerno mesto za jesen ali novo leto. Ponudbe j« poslati pod »Ekonom", na upravo Usta
llm kdo
„Puch“ 6 ks. v dobrem stanju se vsled odpotovanja proda za 5 200 Din. jamski trg 198, Zelena Jama, Ljubljana
Vdik godbeni avtomat
tvrdke „Kmetec“ dobro ohranjen, primeren za večjo gostilno ali restavracijo se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.
Trgovski poifnik
Izučen v manufakturni in špecerijski stroki, vojaščine prost, išče mesta za takoj, k|erkoli Gre event. tudi ža potnika. Ponudbe pod ..Pošten" na upravo lista
Ki posedi 21 Din
za Ubolišanje male trgovine v dobrem industrijskem kraju, proti odplačilu v 10 mesečnih obrokih po 200 Din In obresti 25*/,, ubogemu Invalidu s 10O°/o de-
tanezmožnosti. pravo lista.
Ponudbe na u-
posojiln se išče, event. se odstopi tudi stavbena parcela. Naslov v upravi tista.
Ro prodai
21/, konjskih »11 močan dinamo. Rabljen samo 1 leto. Cena po dogovoru. AJojslJ Vrhoveo, Zu-žemberk.
znamke ..Ilirija", štev. 8, za pavolo In volno, dobro ohranjen se ugodno proda. Na ogled In cena pri Angela Valter, Tiilč štev. 220.
1011
boljša, mlajša, išče mesta pri boljši rodbini, (tudi z otroki). Ponudbe pod „Pridna In zvesta" na upravo lista.
Trgovec.
mlad, samostojen, želi znanja v svrho ženitve, z gospodično, ki bi imela veselje do gostilne in nekaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko pod ..Srečna bodočnost" na upravo Usta.
Prvovrstne
premoge
na drobno in debelo za Industrijo in domačo kurjavo
dobavlja
po najugodnejših cenah in plačilnih pogojih
Dom. Čebin
trgovin« s premogom Ljubljana; Wolfova ul 1/11.
od13.-2S.avg
IV. VZORČNI VELESEJM
V LJUBLJANI
NAJUGODNEJŠA prilika
ta nakup vsakovrstne najbolj*« in nafcanejie rob« tu- in inozemstva. Velesejmske legitimacija se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest In dajejo pravo
na 50% znižano vožnjo
tudi na brzovlakih (rezan S.O£. In br. 3.6.)
PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE. STANOVANJA PRESKRBLJENA.
yxm istopnici n dob« pri blagajni) za ctao I8‘-
Oglašujte v Narodnem Dnevniku I
Sprejme se
dober, trezen in zanesljiv
ščetarski
mojster
ki bi bil zmožen samostojno voditi delavnico in poučevati vajence. Nastop s 1. septembrom t. 1. Hrana, stanovanja ter sploh vsa oskrba v hiši. Ponudbe na upravo lista pod »Ščetarski mojster".
Medvode, dne 20. jun. 1924.
7\vrdka „Juhan" 3	3,
v Ljubljani
Vaš izdelek daje jedilom, zlasti jnhi prijeten okus; kdQY se ga privadi, ga težko pogreša. Zelo ugodno učinkuje tudi apetit in prebavo.
Poizkus? napraviti iz vode, juhine Zelenjave in KJuhant brez mesa okusno juho, se je popolnoma posrečil.
„jjuhan“ se z mirno vestjo lahko povsod priporoča i* podjetju le čestitati, da se je posrečilo pripraviti domač izdelat ki nadkriljuje dozdaj pri nas vpeljane.
Spoštovanjem
Julija Jaklič,
voditeljica gospodinjskih tečajev.
i
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico,
r. z. z e. s.
ki posluje v novopreurejenih prostorih
v Ljubljani, Mestni trg itev. 6*
Hranilne vloge in vloge na tek. račun obrestuje po 8% do 10%* ter |lh Izplačuje takol brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogbvoru.
Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema ceslle in Inkaso faktur.