URN_NBN_SI_doc-TVUGWCL3

199 IN MEMORIAM IRENI KERNEL In memoriam: Irena Kernel Anton Praznik Irena Kernel se je rodila v kraju Koče pri Postojni 17. 4. 1938. Po končani srednji šoli je študirala na Filozofski fakulteti, A – nemški jezik s književnostjo in B – slovenski jezik s književnostjo. Diplomirala je leta 1963 in se 1. oktobra istega leta tudi zaposlila. Prvo zaposlitev si je našla v Delavski knjižnici. Knjižnica je bila njena prva ljubezen in tudi zadnja, saj se je Irena knjižničarstvu zapisala z vsem svojim bitjem. Slovenci smo leta 1961 dobili prvi Zakon o knjižničarstvu , s katerim je bila uzakonje- na tudi Republiška matična služba v NUK-u, ki je opravljala matično dejavnost tudi za takratne ljudske knjižnice. Za izvajanje nalog matične dejavnosti je bila določena Delavska knjižnica v Ljubljani. Od leta 1971 je bila za vodenje Matične službe Delavske knjižnice zadolžena Irena Kernel, ki je vodila Matično službo večino svoje knjižničarske kariere, tudi po združitvi Delavske, Mestne in Pionirske knjižnice v Knjižnico Otona Žu- pančiča leta 1981, vse do svoje upokojitve konec leta 1998. Irena Kernel je skrbno in z veliko strokovno zavzetostjo in rednim sodelovanjem z Re- publiško matično službo vodila vse aktivnosti Matične službe Delavske knjižnice, ki je bila v tistih letih primer vzorčne, strokovno dobro urejene ljudske knjižnice. Matična služba je kasneje svoje delovanje razširila tudi na področje šolskih knjižnic. Ireni gredo zasluge, da je leta 1968 v krajevni skupnosti Poljane kot del Delavske knjižnice nastalo Izposojevališče Poljane, ki je na začetku delovalo na skromnih 12 kvadratnih metrih in je bilo odprto dvakrat na teden po eno uro. Sredi 90. let 20. stoletja je na isti lokaciji Izposojevališče preraslo v Knjižnico Poljane. Irena se je zavedala, kako pomembno je usposabljanje knjižničarskih kadrov, zato je organizirala vrsto predavanj za ljubljanske ljudske knjižnice. Na tem področju je ostala aktivna tudi kasneje, ko je bil na Pedagoški akademiji uveden študij knjižničarstva. V tem času so študentje knjižničarstva pod njenim vodstvom opravljali prakso v Dela- vski knjižnici. Vključevala se je tudi v razprave o organizaciji in preureditvi knjižnice Inštituta za sociologijo. Matična služba se je pri svoji dejavnosti povezovala s Kulturno skupnostjo, z NUK-om, s Skupnostjo SIK-ov in Društvom bibliotekarjev. Irena je sodelo- vala tudi pri urejanju knjižnice Vzgojne posvetovalnice leta 1971. S strokovnimi nasveti je pomagala reševati organizacijske probleme pionirskih oddelkov knjižnic. Irena je zaslužna, da je pod njenim mentorstvom, ob podpori direktorja Delavske knjižnice, Avgusta Vižintina, v sklopu Delavske knjižnice začela delovati prva potujoča knjižnica v