Leto LXX štev. 257 a V Ljubljani, v soboto, 7. novembra I942-XXI K^JlL!^!^9^ Prezro - Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, ca inozem* •tvo 20 Lir — nedeljska iedafa celoletno 34 Lir, za inozemstvo SO Lir. Ček. rat Ljubljana 10.650 za naročnino Ul 10.349 za inserate. Podružnica) Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in Injega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Uha|a Tiak dao c|utra| razen p onedeljka in dneve po praznika. S Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6, L|obl|an«. e I Redazion«, Amminlstrazlooei Kopitarju« 6, Lubiana. D Telefon 400I—400S. Abbonameotli Meto 18 Llr«| Eatcro, me« m 20 Lir«, bduiooe domeoic«. anno 34 Lir«, hiter o SO Lire. C C. f J Lubiana 10 650 per gli abbo-aamentli 10.349 pet 1« Imerzloni. Filiala« Novo meato. Coneessionaria esclnslva per la pubblleHJ di provenienza italian« ed estera: Unione Pohblictta Italiana S. A. Milano. BoIIettino No 894 Violenti combattimenti in Egitto II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: Reparti italiani e germanici hanno ieri im-pegnato in violenti combattimenti le formazioni blindate nemiche, nella zona tra F u k a e Marsa M a t r u k. A sera la batlaglia contenuava con immutata asprezza. Vojno poročilo it. 894 Težki boji v Egiptu Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Italijanski in nemški oddelki so se včeraj spustili v silovite bitke s sovražnimi oklepnimi skupinami na bojišču med F u k o in Marsa M a-t r u h o m. Zvečer se je bitka z nezmanjšano srditostjo nadaljevala. Rim. 6. nov. AS. Bitka, ki se je začela 23. oktobra na postojankah pri El Alameinu se je naslednje dni nadajevala z nespremenjeno srditostjo. Proti naraščajoči premoči tankov in sovražnega letalstva 60 italijanske in nemške čete v duhu čudovite tekme in junaštva nudile zagrizen in pogumen odpor, ter so večkrat prešle v protinapad in ponovno utrdile položaj. Angleško poveljstvo ni nehalo napadati z novimi množicami oklepnih sredstev in svežih pehotnih edinic. Proti prvim in drugim so se o^nc skupine dolgo liorilc na bojišču pri KI Alameinu in le očividna nasprotna premoč jih je po bitki, ki predstavlja strani junaštva, prisilila k umiku proti zahodu po nad vse trdili bojih, zlasti na obalnem pasu afriške puščave. Po drugi strani pa velikanski napor Anglije in Amerike v sedanji ofenzivi zopet dokazuje važnost sredozemskega bojišča. Taktični položaj jc negotov, ker je sovražnika njegovo napredovanje veljalo velike izgube v ljudeh in gradivu. Napadalni boji pri'Tuapseju Madžarski oddelki prodrli čez Don — Včeraj je bilo sestreljenih 35 sovjetskih letal — Bombe na Murmansk Hitlerjev glavni stan, 6. nov. s. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: _ Na odseku pri Tua pse ju je bilo v težkih napadalnih bojih, kr so bili uspešno podpirani od letalstva, zavzetih več sovražnih bojnih postojank. Protinapadi so bili odbiti. Na prostoru ob zgornjem Te reku so nemške in romunske čete v sodelovanju z letalstvom za bližnje polete, ob sovražnem odporu še vedno v napadu. Somo v teku včerajšnjega dne je bilo tu sestreljenih 35 sovražnih letal. Bojne operacije v Stalingradu so bile 5. novembra omejene na obojestransko živahno udejstvovanje napadalnih oddelkov in na odbijanje posameznih sovražnih prodorov. Železniške zveze vzhodno od Volge so bile ves dan nnpadane od bojnih letal. Na Donskem bojišču so madžarski napadalni oddelki prodrli čez reko in so na vzhodni obali uničili več sovražnih postojank ter zavzeli 31 podzemeljskih bunkerjev. Več topov ter mnogo lahkega in težkega pehotnega orožja je bilo zaplenjenega. Letalstvo je napadalo sovražne postojanko in prevozno kolone južno od O s t a š k o v a. Kolodvor v Ostaškovu je bil podnevi in ponoči bombardiran. .lužunvzhodnn od Ilmenskega jezer* je liilo v krajevnih napadih proti močnemu rožnemu odporu v naskoku zavzetih 37 bojnih postojank. Pri tem je bilo vzetih v plen 9 topov in 68 strojuir ter metalcev granat. Na L a d o š k e m jezer u je letalstvo poškodovalo 1 parni vlačilec 2 tovorna čolna. 1 t'»p-ničarko, 1 protiletalsko ladjo in 6 preskrbovali: ladij. Bojna in strmoglavna letala so z dobrim učinkom nadaljevala bombardiranje M u r m a n s k a in niurmanske železnice. V vodovju Severnega morja je bila neka 6000 tonska trgovska ladja z bombmim zadetkom potopljena. Druga večja ladja je bila težko poškodovana. Nemški in italijanski oddelki so včeraj v silovitih borbah napadali sovražne oklepne skupine Pomen Italije v Sredozemlju Bukarešta, 6. novembra. AS. Romunski časnikarji, ki so nedavno obiskali Italijo, 60 objavili firve vtise o italijanskem narodu v vojni. Urednik ista »Universul« popisuje življenje v Rimu kot »življenje v delu in zaupanju«, potem pa pravi, da žrtve, ki jih vojna neprestano terja, ne zmanjšujejo v italijanskem narodu prepričanja v končno zmago, ki bo prinesla Italiji tisto mesto, kakor ga zasluži. Glavni urednik lista »Porunca Vremii« ie začel objavljati niz člankov o Italiji v vojni. V prvem piše: »V treh tednih 6em prepotoval ves polotok. Italija ni država izobilja, nikoli ni bila država obilja. Toda v vsakem pogledu je pomanjkanje nadomestila organizatorna sposobnost vlade. Vojni napor je silno živ in volja do zmage navdaja vse ljudstvo, povsod 6e čuti utrip pričakovanja zmage. Italijanski vojni napori se razbero posebno v velikih tovarnah orožja in streliva, v velikanskih jeklarnah, ki smo jih obiskali, v ladjedelnicah, v topilniških podjetjih in tkalskih tovarnah. Povsod se italijanski duh kaže skupno z za-vestjo o najvišjih dolžnostih, ki jih narekuje vojna. Današnji prispevek Italijanov vojni je največji pri- spevek, kar jih je ta država dala omiki. Ne 6memo pri tem pozabiti, da se Italija bojuje na raznih bojiščih: italijanski vojaki so v Afriki, v Rusiji, na Balkanu in v Grčiji. Posebno se čuti njihova navzočnost na Sredozemskem morju v boju proti najmočnejši pomoreki sili, kar jih je zgodovina kdaj poznala. Brez italijanskega junaštva na Sredozemskem morju bi bila zmaga Osi nemogoča. Zgodovina jutrišnjega dne bo znala razložiti ves veliki obseg tega italijanskega prispevka. »Zmagali bomo«: v tem kratkem dnevnem geslu, ki spominja na slog Julija Cezarja, je zapopadena vsa usoda sodobne Italije. Ravnatelj lista »Actinea« je v uvodniku pod naslovom »Italijansko-romunsko bratstvo« zatrdil, da je v Italiji, kolikor 6e tiče odnošajev do romunskega naroda, globoko razumevanje in globoko ču6tvo za popolno bratstvo. Na vzhodnem bojišču se italijanski vojaki z ramo ob rami z romunskimi vojaki bojujejo proti skupnemu sovražniku. To je bratstvo v orožju, ki je značilnejše od vojaškega in političnega. To je bratstvo, ki dokazuje skupno krvno sorodstvo, ki na vse veke združuje naša naroda.« »>11 Duce sprejel poročilo o naboru fašistovske mladine Tajnik Stranke ie Duceju sporočil naslednje podatke o 16. fašističnem naboru: sinov volkulje, ki preidejo v ballilo. 311.445. od bal-lile prehaja v vrste avangnrdistov 329.179, od avangardistov v vrsto mladih fašistov 345.165, od mladih fašistov, ki prehajajo v fašistično stranko. ,336.465. Hčera volkulje, ki prehajajo v vrste majhnih Italijank je 281.939: malih Italijank, ki bodo vpisane med italijanske mladenke, ie 199.990: italijanskih mladenk pa, ki prehajajo v vrste fašističnih mladenk. 179.135; ženskim fašijem pa bo prištetih 141.188 mladih fašistk. Seja tehničnega odbora držav trojne zveze Roma, 6. novembra. AS. Gospodarski tehnični odbor, določen po pogodbi trojne zveze, se je včeraj sestal v ministrstvu za zunanje zadeve pod predsedstvom poslanika Amedea Gianninija. Na sestanku so bili vsi japonski, italijanski in nemški člani: ministrski svetnik Suniki Kase, kapetan bojnega broda Tojo Mitunobu, polkovnik Masatake Gonbo, prvi tajnik Kintero Mase, trgovinski tajnik poslaništva Tomiti Saida, član poslaništva Tomo-jesi Sirahta, član poslaništva in polkovnik Masaki Inaba, dr. F. Graef, svetnik poslaništva; od italijanskih članov pa so bili na sestanku član akademije F. Giordani, Santoro, M. Masi, Dalloglio, Giacchetti, dr. A. Antonucchi. prof. Mariani, polkovnik G. Ingravalle, in drugi visoki uradniki zunanjega ministrstva. Gospodarski tehnični odbor jc v duhu popolnega sodelovanja, ki vlada v gospodarskih odnošajih vseh treh sil trojne zveze, pretehtal nekaj važnih vprašanj glede delovanja odbora samega. Čungking je odrezan od sveta Šanghaj, 6. nov. AS. Poročila iz notranje Kitajske potrjujejo, da Kitajcem zelo slabo služi se-vernozahodna cesta med Kitajsko in pokrajinami, ki so pod ruskim nadzorstvom. Korist te poti je neznatna zaradi pomanjkanja avtomobilov, zaradi slabega stanja ceste in pa zaradi velikanskih raz-Uali med wediia. meiaoimi s to cesto. Nezadovoljstvo v Iraku Ankara, 6. nov. AS. Iz Bagdada poročajo, da iraški intelektualci vedno bolj sovražno nastopajo proti sedanji Angležem naklonjeni vladi. Med otvoritvijo parlamentarnega zasedanja v Bagdadu so organizirali študentje protestne manifestacije, tako da je morala nastopiti polici ja. Mnogo gimnazijskih in visokošolskih profesorjev je bilo odpuščenih zaradi odkritega protiangleškega prepričanja. Iraška vlada je prosila Egipt, naj ji pošlje univerzitetne profesorje na izpraznjena mesta, toda egiptovski profesorji so odločno odklonili vdi- v ozemlju pri F u k i in Marsa M a t r u h u. Proti večeru so bili boji proli nadaljnemu pritisku sovražnika z nezmanjšano srditostjo v teku. Bojna letala so podnevi napadla razne kraje v južnovzhodni Angliji. Bukarešta, 6. nov. AS. Tukajšnji krogi razlagajo položaj na raznih kavkaških bojiščih in pravijo, da so nepričakovani premiki zavezniških čet izzvali paniko v sovjetskem poveljstvu. Dočim se po eni strani napredovanje nadaljuje tudi v krajih, kjer terenske razmere ui-o ugodne in kjei sovražnik z lahkoto Izvaja protinapade, pa se po drugi strani opažajo premiki sovjetskih čet ne le v neposrednem . zaledju bojišča, marveč tudi v krajih, zelo oddaljenih od bojišča v Kavkaziii in vse ,io turške meje. Ta nervoznost je znak, da so Nemci popolnoma preprečili načrt Sov jelov, ki fo se v kritičnem trenutku naenkrat znašli zaradi napačnih računov ne samo v slabem taktičnem ln strateškem, marveč ludi številčnem položaju. Ne- redni premiki čet v zaledju so tudi prinesli nered v sovjetsko notranjost samo. Berlin; b. nov. AS. V odseku 223. nemške divizije na vzhodni fronti so ugotovili, kakor poroča nemška poluradna agencija, da Rusi uporabljajo dum-dum krogle. Zabojček s takimi kroglami, ki je bil odvzet sovražniku, je imel zinaniko neko angleške tvornice za strelivo. Berlin, 6. novembra. AS. V središču pozornosti v nemfkih političnih in vojaških krogih je dane* nov veliki uspeh, ki so ga dosegle nemške podmornice V dobi štirih dni je nemško podmorsko orožje potopilo za več kakor četrt milijona ton nasprotnikovega ladjevja. To pomeni prvenstvo, ki nima primere v zgodovini sedanje vojne. •Črnoglede napovedi ameriškega admirala I.inda,« piše »Borsen Zeitung«, »da bnmo pozimi priče rastočega potapljanja po podmornicah Osi, so bile potrjene v nekaj kratkih dneh po uspehih, ki jih jc naše podmorniško orožie doseglo po vseh vodah, od Ledenega do Indijskega morja.« Živahni boji v Kavkazu Berlin, 6. nov. AS. Zadnjih 4S ur je izboljšanje vremenskih razmer omogočilo obnovitev živahnejše ofenzive. Iz vojaškega vira se jc izvedelo, da so romunske čete izvedle nekaj zmagovitih napadalnih sunkov ter iako i/iHilj-šalc številne postojanke, ki so jih iztrgale bolj-ševikom. Romuni so v naskoku zavzeli še 12 drugih utrdb in zadali sovražniku težke izgube. Severno od Tuapseja so nemški planinski strelci nadaljevali napade na gorske postojanke. Letalstvo je krepko podp:»alo kopenske boje in je neprestano bilo po nasprotnih postojankah iu utrdbah. Nemški bombniki so na- padali tudi pristani-ke naprave v ltiap-c|,i. veliki požari »o izbruhnili v pctrolej-kili skladiščili, v živilskih skladiščili ter na pristnin-škili napravam sumih, kjer je nastalo strašno razdejanje. I ri prevozne ladje, ki so bile zasidrane v pristanišču, in so imele skupno okoli 13.0(H) ton, so Lile potopljene. Na bojišču ob lereku se jc sovrn/ni odp^r znatno jxiostril. Kljub umu so nemške .elit zasedle novo področje. V Stalingradu so Nemci z naskokom zavzeli močna sovražna odp> u i gnezda, narejena v podrtinoh industrijskih zgradb. Na Volgi je bil potopljen 500 tonski v lačilcc. Indijski odpor proti Angležem narašča Bangkok, 6. nov. AS. Voditelj indijskih mo-hamedancev Jinnah je imel govor, v katerem je predvsem zavzel jasno stališče do starega Cripp-rovega kompromisnega predloga in izjavil, da je nespremenljiv tudi načrt, ki ga je predložil pred nedavnim ministrski predsednik v Madrasu Ra-jagopalacari. Dejal je, da mohamedanci nikakor nimajo zaupanja v Angleže in se zato ne nameravajo postaviti na angleško stran proti kongresni stranki. .linnah je na koncu obžaloval postopanji nekaterih voditeljev, ki se obračajo na Aineri-kance, Kitajce in Ruse za pomoč in posredovanje, name«lo da bi nudili roko mohamedancem, ki so resničen in pravi narod in ki se jih ne more smatrati za manjšino v indijskem mozaiku. Sanghaj, 6. nov. AS. Na Šanghajskcm dirkališču je bila na velikem zborovanju slovesno ustanovljena »Liga za indijsko neodvisnost« na Kitajskem. Pri slovesnosti so bile navzoče tudi kitajske osebnosti ter osebnosti sil trojne zveze. Govorniki so omenjali angleški pritisk ter poudarjali, da se mora Indija pridružiti državam trojne zveze v boju proti Anglosasom. V ligi, ustanovljeni na osnovi programa, določenega na zadnji konferenci za indijsko neodvisnost v Bangkoku, so sc združile vse indijske narodne organizacije, katere so preje obstojale na Kitajskem. Ustanovitev lige, ki ie imela velik odmev, je začetek naraščajočega delovanja na Kitajskem živečih Indijcev v odprti borbi proti Anglosasom. . fi ove žrtve in davki v Ameriki Buenos Aires, 6. nov. AS. Harry Hopkins, predstavnik predsednika Rocsevelia, je objavil v ameriški reviji »Magazine« članek, v katerem napoveduje, da se bo ljudstvo Združenih ameriških držav moralo v bodočnosti pripraviti na velike odpovedi in žrtve Pri naštevanju žrtev omenja najpreje pomanjkanje delovnih sil. Po njegovem mnenju bo potrebno uvesti angleški način pritegnitve ženskih moči k delom, ki so potrebna za vojni napor. Ženske bodo izključene le iz vojaške 6lužbe v najožjem 6mislu. Vlada mora izvesti popolno mobilizacijo ljudstva za potrebe vojne industrije, noben moški in nobena ženska ne sme zapustiti svojega mesta in oditi drugam, kjer bi več neslo. Naravno je, da 6tavke ne smejo biti dovoljene. Govoreč o sredstvih za preprečitev inflacije Hopkins zahteva, da je treba omejiti izdatke, uvesti obveznost štednje in nove davke. Nujno je še večje racioniranje od dosedanjega, ki bo določilo vrsto prehrane, obleke in drugih potrebščin, tako da bo strogo urejena dnevna potreba slehernega državljana. Po Hopkinsovem predlogu Amerikan-cem ne bo dovoljeno potovati, niti telefonirati ali W Pričetek novega akademskega leta Rim, 5. nov. AS. S svečanostjo vojaškega in vojnega značaja je bilo slovesno otvorjeno akademsko leto 1942-43, ki je 640. leto od ustanovitve rimske univerze. Na obsežnem stopnišču rek-torske palače, ki je bilo okrašeno s trofejami in zastavami, so zavzeli svoje prostore rektor z akademski m senatom in profesorji, katerim so bila namenjena odlikovanja z. zvezdami za zasluge in zaslužnimi diplomami. Na posebnem prostoru so bile družine padlih študentov. Med zastopniki oblasti in hierarhi so bili navzoči podtajnik ministrstva za narodno vzgojo Giudice, senator Salvi za senat, podpredsednik zbornice Fašijev in korporacij nacionalni svetnik Gray, podtajnik Stranke Ravasio, zastopniki Vojske, zastopnik šefa glavnega stana Milice, prefekt in zvezni tajnik. Navzoč je bil tudi nemški veleposlanik von Mackensen. Na trgu pred univerzo so bili posfrojeni študenti, uvrščeni v GUF in Milico. Pred stopniščem so bili hrabri invalidi, ki so gostje klinike iti or-topedičnega oddelka. Rektor je z zastopniki oblasti pregledal po-strojitev ter nato prečital motivacijo za posmrtno odlikovanje s sredbrno kolajno dr. Silvia Bruna, asistentu za zgodovino in pomorsko politiko. Omenil jo vseučiliščnike, ki so padli v vojni v preteklem akademskem letu. Zvezni inšpektor Moglie je potem prečital motivacijo za odlikovanje z zlato kolajno padlih vseučiliščnikov GlTF-a iz Rima. To so: ladijski podporočnik Giorgio Sca- 1 ia, kapitan pilot Ammanato Athos, kapitan pilot Chirini Guglielmo, poročnik Ambro-sio Vincenzo in kapitan pilot Montefusco Mario. Zvezni inšpektor jc dalje prečital imena odlikovancev s srebrno kolajno (4 posmrtna in 4 odlikovanja živečih) in z bronasto kolajno (ena posmrtna in 4 živečim). Nato je odredil fašistični poziv padlim študentom, ki jih je. 45 in katere je rektor promo-viral za častne doktorje ter izročil diplome njih svojcem. Rektor je po tej spominski svečanosti izročil diplome odlikovancein za zasluge v šoli in za zasluge v narodni vzgoji. Srebrna zvezda je bila podeljena prof. Emiliu Alberlariju, nacionalnemu svetniku Albertu Asquiniju. Enricu Bompianiju, Alfredu de Gregorio, Aristidu Gianelliju, Jovoni-ju Giorgiu, Giuseppu Messini. senatorju Amadeu Perni in Fillu Vassaliju. S srebrno zvezdo so bili odlikovani: prof. Renato Balzarini, Giuseppe Chiarelli, prof. Giuseppe Checcliia in Francesco Piccolo. Z zlato kolajno je bil odlikovan prof. Mario Menghini. s srebrno kolajno prof. Adalberto Fazzini, dr. Gaetano Burgada in Maria Ortiz. Za z.asluge v narodni vzgoji so bili odlikovanj z zlato kolajno prof. Antonio Munoz. Arnaldo Fosehi-ni in dr. Ernesto Padula. Svečanost so je zaključila s pozdravom Duceju ter Kralju in Cesarju. Reklor je ob spremstvu zveznega inšpektorja Moglia in poveljnika vseučiliške legije Cassettija položil lovorjev venec na spomenik slavno padlih študentov. telegrafirati brez dokaza, da je to nujno. Vsak kolegij in vsaka univerza mora biti spremenjena v središče za vojaško pripravo. Hopkins svetuje severnoameriškemu prebivalstvu, naj sprejme omejitve. katere mu priporoča, kajti tudi ruske izgube so bile velikanske in ruske potrebe bodo v prihodnji zimi »nad vse številne in obupne«. Bombardiranje Malte Področje vojnih nastopov, 6. nov. AS. Eska-drile italijanskih in nemških bombnikov so celo noč napadale letališča na Malti. V zaporednih valovih so prihajala letala nad cilje v Halfarju, Luki in La Venez.iji. Velika škoda jc bila prizadeta pripravam na letališčih, v skladiščih ter letalom na vzletiščih. Skoro povsod so izbruhnili požari. Odpor protiletalske obrambe in žarometov je bil zelo močan, ni pa mogel preprečiti neprestanih in silovitih nastopov italijansko-nemških bombnikov. Marconijeva proslava v Berlinu Berlin, 6. nov. AS. V prisotnosti italijanskega veleposlanika Alfierija, voditelja nemškega športa in predsednika italijansko-nemškega društva von Tschammer und O.stena ter drugih nemških političnih in kulturnih osebnosti je bila na berlinski politehniki proslava v spomin Guglielma Marco-nija. Navzoči so bili tudi številni predstavniki italijanske skupnosti z inšpektorjem fašijev v Nemčiji. generalnim konzulom in drugimi, Na zborovanju, pred in po katerem so bila izvajana dela italijanske klasične glasbe, so govorili rektor berlinske univerze prof. Niemczik, veleposlanik Al-fieri, prof. Geire in von Tschammer und Oston, ki so povzdigovali življenje in lik tega italijanskega znanstvenika ter dobrotnika človeštva. Nerednosti v ruski proizvodnji Ženeva, 6. nov. AS. Ruska proizvodnja so nahaja v velikih težavah, kar se da spoznati celo iz moskovskega radia, ki je dejal: »Lansko leto je vrhovni sovjet razglasil ukrepe, ki uvajajo smrtno kazen za delavce in nameščence, kateri so bili nemarni v oživljanju svojega dela ali ki so brez dovoljenja opustili delo. Dekreti so pozivali voditelje organizacij, naj zelo ozko tolmačijo te zakone ter naj na noben način ne dopustijo kršitve zakonov. Zdaj pa so oblasti ugotovile, da voditelji podjetij in organizacij ne samo, da niso izvajali zahtevane strogosti, marveč so celo trudijo zagovarjati krivce. Zato je minister za proizvodnjo začel proces proli določenemu številu voditeljev industrijskih organizacij, okrivlje-nili, da so ščitili sabolerje narodne proizvodnjo ter kršili veljavne zakone. Okrivljcnci so bili obsojeni na zaporne kazni.< Rimsko pismo i Misijonska razstava Rim, oktobra. Ta majhna in uboga a lična razstava je imela namen pokazati trenutni položaj krščanstva v mi-sijonih in je v glavnem ta cilj tudi dosegla. Kdor je prehodil tistih nekaj deset kvadratnih metrov nekdanje samostanske obednice, je dobil sliko mogočnega napora in tolažljivega uspeha, ki ga je katoliški apostolat dosegel v zadnjih letih po svetovni vojni. Na drugi strani so nem pa statistike in številke zelo jasno nakazale ogromne potrebe ubogega človeštva, ki ie v toliki meri ne pozna Kristusovega nauka. Poseben poudarek je bil seveda na evharistič-no življenje v posameznih deželah, saj je bila Lv-haristija glavna misel in vodilo vse naše prireditve. Vstopimo najprej h Kitajcem! Na vratih majhne kapele poleg glavnega razstavnega prostora opazimo rdečo zastavo z belim soncem v modrem levem oglu. To so oni. Posebej so se spravili. Kitajska je prevelika, da bi delila prostor z drugimi v skupni dvorani. Saj jo oni sami imenujejo »Dežela na sredini«. Že kar na pragu zavzeti obstanemo. Vse stene so polne slik v pisanih barvah na beli podlagi. Razlagalec se smehlja s svojimi poševnimi očmi in nas povabi dalje. Tedaj opazimo, da je ta bela podlaga prava kitajska svila in da so vse te čudovite barvne podrobnosti izvezene z barvastimi svilenimi nitkami. In vendar diha iz teh fantastičnih pejsaiev toliko naravnosti in pristnosti, da nam pride kar sam po sebi vzklik: Tu smo na višku umetnosti! Poglejmo samo Čenove Marije! Toliko miline in nežnosti v vseh najmanjših odtenkih najdemo samo še pri Japoncih. Ali Wang So Dajev Samarijan in Beg v Egipet, ali slika Presv. Srca! Takoj bomo zadeli glavne poteze kitajske duše: prava vzhodnjaška religioznost, ki se ji pridružuje mistična zbranost in poduhovljenost. In vendar so Kitajci kljub silni ddmišljiji tudi veliki realisti. Sv. Jožef je ubogi tesar, mali Jezušček, kakor drugi otroci. Kitajska krščanska umetnost je ie mlada. Nekaj nad Acset let ima. K življenju jo je po priklical nadškof Constantini, sedanji tajnik Propagande, ko jc bil tam apostolski nuncij. Še nekaj zanimivega je tu: oltar, ki so ga kitajski katoličani darovali Piju XI. in je sedaj last našega zavoda. Je iz kovine, postekljen, z vdelanimi ornamenti iz drobcene žice. Delo je trajalo nad eno leto. »Pa kako morete izdelati vse te podrobnosti?« »Potrpežljivost,« se smehljajo poševne oči. Šele sedaj vidim napis: Razstava kričanske umetnosti. No, dovolj je, da sem dobil novo sodbo o sinovih rumene zemlje. Na steni vise še črteži. Trije milijoni katoličanov od 50 milij. prebivalcev! Spodaj jo majhen kipec: Debeli lenuh Budha za dovoljno boža svoj trebušček ... Prvi izmed paviljonov je a n a m i t s k I. Če so Kitajci morda tu in tam preveč kričavi in brutalni, so ti majhni ljudje skoraj preveč nežni in ženski, kakor njihova topla, bogata zemlja s svojimi tihimi gaji in umetnimi jezeri. Anamiti so umetniki, pesniki, a znajo biti tudi mu6enci: Njihovih 2000 mu-čenikov je vzgled kričanske moči in stanovitnosti. K temu je brez dvoma veliko pripomoglo izredno razvito evharistično življenje. Imeli so že tri narodne kongrese, bogoslovcev imajo razmeroma skoraj enkrat več kakor mi Slovenci! Zanimiv je njihov jezik. Bolj petje kakor govorjenje. Imajo lastno kulturo, pod vplivom kitajske in francoske. Oučudujem slike na svili in one, ki so jih naslikali tovariši sami. Stara pesem: Nežnost, m'r, molk. Njihov največji umetnik Le Van De se je spreobrnil v Rimu in je bil krščen v našem zavodu. Silno lepe so njegove Marije, zlasti original, ki ga je ob krstu pustil zavodu in ga hodim gledat vedno znova, da se mi smeji mali Vy: »Pa menda nc misliš postati Anamit?« »Če ne bi bil Slovenec ...« No, Afriko poznam že nekoliko bolje. Črnci namreč zelo radi govorijo in sc smejijo. Njihov paviljon je prava s slamo krila afriška koča. Ne vem, ali bi ogledoval pisane drobnarije in okraske in iznajdljivo izdelane vsakdanje potrebščine, ali bi poslušal Bipija, ki mi razlaga rodovitnost afriške zemlje. Zanimivi so črteži, ki kažejo neverjetno nagel porast katoličanov. Od 160 milij. prebivalcev jih je že 10,200.0(X) in imajo nad 900 bogoslovcev. Abesinija ima svoj posebni kot s silno pestrimi vezeninami in slikami narodnih običajev. Pozornost vzbuja majhen prenosljiv oltar, ki ga je po sv. očetu darovala za enega našega zamorskega novomašnika hrvaška grofica pl. Eltz. Ker jih je letos kar pet, bodo žrebali. Bipi je prepričan, da ga bo dobil on .,. Indija, dežela sanjačev, pesnikov, filozofov in fanatikov, bogatinov in revežev do skrajnosti, dežela čudovitih verskih sistemov, dežela sužnosti, kast, ki jih niti katoličanstvo ne more odpraviti! Vstopim skozi tempeljski vhod. Skrivno zro vame temne Fousecove slike, potopljene v vijoličasi molk. Dolge, vitke postave v preprostih haljah so skoraj prozorne. Na tleh je razgrnjena tigrova koža, na njej polno mizic, čudovito zrezljanih, iz rosovega lesa. Škatlje iz sandala z vdelanimi poldragimi kamni zaudarjajo po orientalskih dišavah iz Tisoč in ene noči. Kipci božanstev iz slonovine vzbujajo občutek nasprotij s svojo brezmadežno belino in potankostjo. Svilene vezenine so pač indijske, kakor tudi kovinski izdelki: Imam vtis skrajnegla vzleta duha in skrajnega napora možgan. Misijonsko delo je težko. Katoličanov je komaj en odstotek. V zadnjem času se je spreobrnilo 40 tisoč Malabarijcev s svojimi škofi vred. Bel beduinski šotor s polmesecem na vrhu: Bližnji vzhod. Pesem peščene samote, grozeči molk rumene puščavske svetlobe. Cedra libanonska, pozlačene kupole džamij, muzeinov krik. Molčeči Arabec, ki v pravljični zelenici čepi ves dan s podvitimi nogami in brunda dva kratka verza: — Le Bog in jaz veva, kaj polni mi srce — In še: židovski kapitan, Oziris in Ra, sfinga, ki ubija s svojim molkom. Bel in prazen je ta beduinski šotor, brez barv in pisanosti, kakor je siva pustinja in prazen šotor puščavskega sina. Le nekaj knjig in listov je na majhni mizici in nekaj slik na stenah: široki obrazi, zastrti in temni, počaščeni s črno brado; orientalska mesta v pesku in kamenju; nekaj zelenic in nekaj liturgičnih oblek vzhodnih obredov. Številke: 700.000 katoličanov, 30 milj. muslimanov .,. Dežela, ki je rodila Luč, tone v temi. Veliki kenguruj (seveda iz lepenke) straži vhod v pristno avstralsko kolibo. Ta kotiček je med najbolj zanimivimi. Posebno vrednost mu dajejo predzgodovinski izdelki domačinov: bume-rangi z lepimi ornamenti, bojne sekire, loki, umetno izdelane puščice, priprave za pridobivanje ognja, posode, vesla in modeli borilnih čolnov. Ne manjka niti majhen črn bat iz korenine nekega posebnega drevesa, ki je bil z njim ubit prvi mučenec misijonar. Vrtiljaku podobna naprava, ki se neprestano vrti, kaže kako je 1. 1700 bila na avstralski obali prva sv. maša. Ena izmed takrat posvečenih hostij sc je ohranila okoli dvesto let. Štirje rodovi so jo skrbno čuvali v nekaki omari, Košček tega edinstvenega tabernaklja smo tudi videli med razstavljenimi predmeti. Albanija je zanimiva s svojim tisočletnim narodnim izročilom, s svojimi gorami in s svojim narodnim blagom, v znamenju Skender begovega dvoglavega orla na rdečem polju, v znamenju svojega Trishta in lirika Ujedja. Vsi ti so katoličani, Albanija pa je muslimanska. Katoličanov j« pičla tretjina. Tudi ljudje so Albanci, muslimani še trši ko albanske gore. Zato gre počasi, vendar gre, kakor kažejo črteži. Kako smo napravili Slovenci, bomo še posebej pogledali pozneje. Hrvatje so lepo prikazali z zemljevidi in črteži stanje verstev v novi Hrvaški, katoliški tisk, evharistično življenje itd. Na častnem mestu so slike zagrebškega in sarajevskega kongresa. Ostali del razstave je posvečen hrvatskemu tisku, verskemu in svetnemu od »Zamorčka« do Hrvatske enciklopedije. Zato poživljajo razstavo izredno lepe pokrajinske sliko in barvaste podobe slikovitih narodnih noš. Škandinavci, Norvežani in Danci, so podčrtali žalostno dejstvo: kako je protestanti-zem skoraj popolnoma zatrl katoličane Na Danskem jih je nekaj nad 20.000, na Norveškem komaj 3000. Edeft danskih tovarišev je napravil lepe slike glavnih in najznačilnejših cerkva iz XII. in XIII. stol., ki so sedaj vse protestenatske. Tako znana danska cerkev v Kalundborgu s petimi stolpi in značilna norveška lesena v Eidsbourgu. »Bilo je nekoč...«, so zapisali spodaj. »Pa bomo spet dobili nazaj. Gotovo!« pravi Lars, ki je bil že protestantski učitelj. Japonska, dežela vzhajajočega sonca, dežela lotosa in cvetočih češenj, kjer je vsakdo pesnik in vsakdo vojak. Dežela mučencev. Samo v letih 1616—1636 jih štejejo nekateri domači zgodovinarji do 250.000. Dvesto petdeset i« prištetih blaženim. In vendar je danes komaj 300.000 katoličanov. Gledam slike iz preganjanja. Kaj takega zmorejo le Japonci. Tako so se držali, da so celo Japonce presenetili. In to je veliko. Nekaj nerazumljivega je v teh ljudeh. Znajo molčati in delati. Zato vidiio globlje v stvari in njih simbolizem. Živijo z naravo, s cvetjem češenj, ki se čez noč ospo, živijo v zbranosti. Zato imajo čas prisluhniti najtišjim utripom zemlje, najnež-nejšemu trepetu lotosovih listov, Le tako morem razumeti to nepopisno nežnost barv v njihovih slikah in neskončno zbranost in skrajno samoobvladanjc teh obrazov. Razumem sliko katoliške slikarice Koseki: Mlada deklica mirno piše testament, ker bo v naslednji minuti padla pod rabljevim mečem za vero in Kristusa. Neko čudno domotožje se me polasti ob vseh teh vzhodnih narodih: koliko pestrosti in neznane globine bi prinesli v krščanstvo, mislim v doživeto krščanstvo, koliko zdravja in svoje silne moralne moči, ki jo Evropa tako pogreša, • Taka je bila naša razstava. Nič velikega in posebnega. V Lateranskem muzssju bi videli marsikaj lepšega. Toda velika je bila ljubezen in skrb, s katero smo gledali. Zato je vsakdo odšel z nje-s polno dušo: Ti majhni paviljoni (urejeni po različnih okusih so že s tem razodevali značaj narodov) — so bili pristni, domači, posebno če ste imeli potrpljenje poslušati zgovorne »cicerone«. Dali so duha, tisto skrivnostno vez med mrtvimi predmeti in gledalcem, tisto življenje, ki ga sicer pogrešamo ob takih prireditvah In tako smo v kratkem času prešli svet in s« spet vrnili k izhodni točki, ki je: Evharistija. Ona je dala dušo kongresu in sij razstavi; ona je končno v prvi vrsti dala polet in moč našim mladim srcem z vseh koncev zemlje, da lahko sedaj z novo, lepšo besedo zakričimo svetu neomajno resnico: Edina vez ljubezni in trajne edinosti med po-edinci in med narodi je Rešnje Telo, Kristus, Sin Očetov! Samo On daje življenje in srečo in mir, l ki ga svet ne more dati. f Radovan Matjašič, zavarovalni strokovnjak Ni še minulo leto dni, odkar |e bivši OUZD | izgubil svojega ravnatelja g dr. Jožeta Bohinjca, , že nas je pretresla druga žalostna ve6t, da je generalni direktor bivšega SUZOR-ja v Zagrebu, gospod Radovan Matjašič dno 29. oktobra 1942 ob 8 zjutraj odšel v večnost po plačilo za vse 6voje veliko in nesebično delo za blagor naših delavcev in nameščencev. Radovan Matjašič je zagleda! luč tega sveta dne 10. IV. 1885 v Kranjski gori. Ko je imel komaj šest let, mu je oče Marko umrl. Mali Radovan Je moral zato k 6tricu trgovcu Martinu Matjašiču v Kranj, kjer je končal ljudsko šolo in gimnazijo z odliko. Leta 1903. je odšel na Dunaj, da bi študiral na vseučilišču matematiko. Kot neštete druge slovenske mladeniče je tudi Radovana trlo siromaštvo. Moral si je poiskati zaslužka, ki ga je dobil pri znanem profesorju dr. Ernestu Blaschkeju, načelniku oddelka za nadzorstvo nad zasebnim zavarovanjem pri ministrstvu notranjih zadev. Začel je kot pomožni dnevničar. Pri dr. Blaschkeju je kmalu vzbudil pozornost s svojim delom, ker je izrnčunal najmanj trikrat toliko kot drugi in vrh tega še brez napak. Dne 7. XII. 1911 je postal aulorizirau zavarovalni tehnik. Po autorizaciji je sledila hitra kariera. L. 1913. je hil imenovan za pristava za zavarovalno-tehnično službo v notranjem ministrstvu. Leta 1918. je postal Kleželno-knežji komisar« življenjske zavarovalnice »De Laglioc in kmalu nato zavarovalno-tehnični svetovalec pokojninske blagajne tvrdke »Philips Haas et Soline«. Delal je pa tudi za razne druge aulo-rizirane aktuarje, predvsem za vladnega svetnika dr. Alojzija Palliso, katerega klientelo bi imel prevzeti, ako ne bi prišlo do razpada Avstro-Ogrske. Leta 1918. se je poročil z gdč. Olgo Miiller, hčerko znanega javnega delavca, ki je po prevratu postal niinister. V zakonu se mu je rodila 1. 1920. hčerka Olga, ki trenutno študira na agronomsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Leta 1919. je bil sprejet za tajnika pri socialnem referatu poverjeništva za socialno 6krb v Ljubljani, in sicer v VIII. uradniškem razredu. Pol leta kasneje je odšel v ministrstvo socialne politike v Belgrad, kjer je kmalu poslal načelnik. Leta 1923. je bil izbran za direktorja strokovnega oddelka SUZOR-ja v Zagrebu, kjer je leta 1935. napredoval za pomočnika generalnega direktorja in leta 1936. pa za generalnega direktorja, v katerem svojstvu je ostal do konca Jugoslavije. Dne 1. V. 1941 je bil upokojen, vendar je tudi še nadalje urejeval razne pokojninske sklade itd. Zaradi pomanjkanja aktuarjev ga je Pokojninski zavod za nameščence v Zagrebu v jeseni 1941 namestil kot pogodbenega aktuarja, katero funkcijo je opravljal do svojo smrti. Že v službi na Dunaju si je pridobil s svojo razumnostjo in marljivostjo kakor tudi z neposrednim stikom z raznimi avstrijskimi aktuarji obsežno in temeljilo znanje vsega javnega in zasebnega zavarovanja. Vse to ogromno znanje mu je kori- stilo pri ustvarjanju socialnega zavarovanja v bivši Jugoslaviji. Zakon o zavarovanju delavcev, številne novele zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, uredba o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji, uredba o sanaciji zavarovalnice »Feniks« in neštete druge uredbe in naredbe itd., ki 6e nanašajo na javno kot zasebno zavarovanje, eo plod njegovega dela. Sodeloval je nadalje kot strokovnjak pri vseh mednarodnih pogodbah glede socialnega zavarovanja, katere je sklenila bivša Jugoslavija. ^ V svojstvu zavarovalnega strokovnjaka je službeno prepotoval vso Evropo. Leta 1925. je bil pol leta v \Vashingtonu zaradi konverzije (10 milijonskega dolarskega predvojnega srbskega posojila. Zadnjič je bil na mednarodnih pogajanjih glede ureditve bivšega socialnega zavarovanja, ki so 6e vršila lelos meseca aprila v Berlinu. Razume se, da je pri takih prilikah vzbujal spoštovanje pri neštetih zavarovalnih in finančnih strokovnjakih najrazličnejših držav. Vrednosti vsega Matjašičevegn strokovnega dela laik ne more zadostno oceniti Največjo in glavno zaslugo si je pridobil e tehnično unifikacijo vsega socialnega zavarovanja, ki jo je uveljavil v našem zakonu o zavarovanju delavcev in s principom kontinuitete socialnega zavarovanja pri selitvi delavcev in nameščencev iz ene države v drugo, katerega je uveljavil pri vseh mednarodnih pogodbah o socialnem zavarovanju, ki jih je sklenila bivša Jugoslavija. Že samo s tem si je pridobil mednarodni sloves. Kot delavec je hil npumoren, kot predstojnik pa vsem svojim nameščencem ljubezniv, dober — celo preveč, ker ga je to stalo težke, težke tisočake. Slava spominu blatropokoinega Rndovana Ma-tjašiča. njegovi užaloščeni pospej soprogi Olgi in gospodični Oltjici kakor ludi bratu a Miroslavu pa iskreno sožalje I I. L. GOSPODARSTVO Cene na debelo in življenjski stroški Iz mednarodnih statističnih podatkov je razvidno, da so cene v vseh državah na svetu več ali manj narasle. Najmanjše je še zvišanje cen v Nemčiji, kjer je le nekaj odstotkov za predvojnim stanjem. Nadalje so do 150% v primeri s cenami avgusta 1939 narasle cene v naslednjih državah: USA. Kanada, Južna Afrika, Avstralija, Nova Zelandija, Japonska, Kostarika, Mehika in Venezuela. V petih državah: Turčija, Hrvatska, Iran, Palestina in na Finskem so se cene več kot podvojile, v ostalih državah pa znaša povišanje od 150 do 200%. V zadnjih 6 mesecih so najbolj narasle cene v Palestini in na Portugalskem ter v Bolgariji, kar velja tudi za življenjske stroške. Nagrada za dvojčke Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Kovač Rudolfu in Ani iz Hote-dršice 43 ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. Darilo Bance di Roma za dvajsetletnico Ravnatelj ljubljanske podružnice Banco di Roma je poslal Zveznemu tajniku darilo v znesku 5000 lir v imenu upravnika delegata iste banke, Gr. C. Josipa Vorcija. Zvezni tajnik se je za darilo zahvalil in je odredil razdelitev vsote takole: 1000 lir za zvezno glasilo »Prima linea«, 4000 lir za Fašistični Dopolavoro. še nekaj o novomeških imenih Na šaneali se pravi drevoredu, ki raste za proštijskim vrtom ob ostankih nekdanjega mestnega obzidja. Iu so stali pred nekaj stoletji okopi ali šance (nem. Sehanze), ki so morali varovati mesto pred napadi s severne, od narave najmanj zavarovane strani, šance pozuajo tudi v Ljubljani na Grajski planoti. Kapitelj je ljudsko ime za oznako okolice kapiteljske cerkve in kapiteljskega poslopja, ki so ga postavili že 1492. leta. Beseda kapitelj pomeni zbor kanonikov. Na vratih se spominjamo na dobo, ko so na tem mestu še stala mestna »gorenja ali ljubljanska vrata«, ki so imela na vsaki strani po en obrambni stolp. Desni se je ohranil povezan v Škabrnctovo hišo, levi pa je izginil. Slej vrti se zove ozka ulica od Ropasove do Borštnikove hiše. ki vodi mimo mestne sirotišnice med vrtovi. Beseda »mej« je starodaven predlog, ki se je sčasoma po vplivanju ostalih predlogov (nad, pod, pred) spremenil v današnjo obliko »med« (podobno kakor je stari ot dal sedanji od). Na loki se imenuje majhna ravninica ob Krki, nu kateri so se prejšnje čase vršili mnogo obiskani prašičji semnji. Uporabljala pa se je istočasno tudi za športne namene in razne prireditve. Loka je ledinsko ime za nizko ležeč travnik ki se razprostira navadno ob vodi in je porasel z redkim drevjem. Kapiteljski hrib se imenuje grič, katerega najstarejše ime je bilo Rosenbuchl ali Rosenberg, kakor je sporočeno iz začetka 16. stoletja. Po slovensko bi se reklo Rožni hrib ali kratko Rožnik, toda slovenskega imena nimamo sporočenega. Dasi so v tisti dobi govorili meščani med seboj večinoma le slovensko, so se v uradih čule vendarle le nemške besede, zato so nam viri ohranili samo tuje ime. Dokler je imelo mesto pravico izvrševati smrtne obsodbe, se je nahajalo na tem griču mestno morišče. Spomin nanje se je ohranil v ljudski govorici, ki imenuje ozko dolinico ravno pod hribom »Pod ga v ga m i«. Izraz gavge je nemškega porekla (Galgen) in pomeni vislice ali vešala. Ob koncu 16. stoletja je kupil hrib mestni svetovalec pl. Raab in hrib se je po njem na-zival Rabensberg Rabov hrib). Ko pa je rodbina Raabov izmrla ali pa se je iz mesta odselila, a je ime Rabensberg še nadalje živelo, so ljudje pozabili, odkod je ta naziv, zato so tuje ime po svoje razumeli in v prevodu začeli nazivati hrib »Na krokarjih« (nemško Rabe = krokar, vran). V 17. stoletju je prišel hrib v last hmelj-niškega graščaka Jankoviča in njegove žene Sidonije, ki sta 1658 darovala svojo pristavo na Krokarjih kapucinom. da bi tu sezidali samostan. Toda za ta namen je bil ta kraj neprimeren, zato jim je dni prošt Ivan Andrej Stem-berg v zameno za Krokarje kapiteljsko zemljišče. ki je ležalo zunaj mesta tik za mestnim obzidjem. Tu so nato zgradili kapucini samostan in nanje spominja Kapucinski trg pred pošto. Na tn način so postali Krokarji last novomeškega kapitlja, ki je dal na griču sezidati več gospodarskih poslopij in Krokarji so dobili ime Kapiteljski marof, kakor ga še dandanes imenuje ljudstvo, uradno ime pa je Kapiteljski hrib- Beseda marof je skrajšana iz nem- Meierhof, ki pomeni pristavo, t. j. gospodarsko poslopje, ležeče daleč vstran od gospodarjevega stanovanja. Ta hrib se je nekaj časa imenoval tudi Friedensberg (Hrib miru), ker so med 1785 in 1799 pokopavali na njem mrliče. Semkaj so namreč prenesli Novomeščani pokopališče, ki se je sprva nahajalo okoli kapiteljske cerkve, ker je cesar Jožef II. odredil, da morajo iz zdravstvenih ozirov pokopavati mrliče kolikor mogoče proč od človeških stanovanj. Kolonija je ljudsko, neuradno ime za skupino kakih 40 novih stanovanjskih hiš, ki so jih postavili po prejšnji svetovni vojni na nekdanjih mestnih njivah med Kapiteljskim hribom in mestnim znamenjem nad novim pokopališčem. Vrste se ob novi Režkovi cesti. Bršlin. Novomeška železniška postaja leži na ozemlju sosednje vasi Bršlina. ki ima ime po rastlini, kajti vas se je razvila iz prvega selišča. ki je nastalo ob skalnatih in z brš-ljanom poraslih bregovih Bršlinskega potoka na mestu, kjer ga prečka državna cesta Razbor novomeških krajevnih imen nam razodeva pisano sliko življenja in umiranja v naši dolenjski metropoli. Nadalje so cene zelo narasle v Indiji, Peruju, Zedinjenih državah in v Španiji, v manjši meri pa so narasle cene na Japonskem. Švedskem, Švici i. t. d. Delovni čas italijanskih borz. Od 2. novembra do 31. marca prihodnjega leta bodo italijanske borze za vrednostne papirje odprte od 10.30 do 12, ko se bodo vršili borzni sestanki. Sanfe in resnica Konec. To pa ne pomeni, da bi Nemci pozabili izrabiti prijateljske namige iz Pariza in iz Petrograda. Nemški cesar se je zelo trudil, da bi si pridobil Francoze in je bil v tem oziru bolj navdušen, kakor pa njegovi ministri. V juliju je v Bergenu obiskal franrosko šolsko ladjo in poslal prisrčno hrzojavko predsedniku repuhlike Loubetu. V avgustu je odprl nemški''spomenik na iKvjišču v St. Privatu. Ob tej priliki je tudi počastil grobove franc. bojevnikov in je rekel, da se ti junaki liojevali za svojo domovino prav tako pogumno, kakor nemški. Vse to je naletelo na zelo lep sprejem v Franciji, dasi pri tem niso pozabili na izgubljene pokrajine. Če podrobno proučimo vse te razmere, moramo reči, da je resnična sprava bila nemogoča, dokler Nemci ne bi pristali vsaj na kakšen kompromis o Alzaciji in Lotaringiji. Vendar je napetost med Francozi in Nemci nekoliko popustila. Zveze med Rusijo in Nemčijo pa niso bile tako zadovoljive. Nemci niso želeli oddaljiti se od Rusije, bili pa so zbegani zaradi nenadne mirovne pobude ruskega carja. Poleg tega pa tudi vmesne osebnosti med carjem in nemškim cesarjem niso bile take, da bi prispevale k zboljšanju zvez med obema državama. Dasi je Viljem večkrat obiskal ruskega carja, ko je ta bival v Darmstadtu, se ruski car vendar ni niti enkrat podal v Berlin ali pa v Potsdam. Nazadnje je Viljem II, izjavil, da ne bo več »tekal« za svojim ruskim bratrancem. Šele tedaj se je car dal pregovoriti, da je odšel na obisk v Berlin, kjer je ostal komaj pol dneva. To je bilo v novembru 1898. Obisk je potekel zelo srečno. Nikolaj je pohvalil nemške načrte za oboroževanje na morju in je,še enkrat poudaril, da se mora Evropa zbrati proti Angliji. V istem času sta on in zunanji minister Muravjev opozarjala na nemško udejstvovanje na Bližnjem vzhodu in sta izjavljala, da je to udejstvovanje naperjeno naravnost proti Rusiji. Pretrograjska vlada je namreč bila že poskušala doseči z nemško vlado nekakšen sporazum o Dardanelah. Tak sporazum pa bi preveč priličil nemške koristi z ruskimi in bi zvezal roke nemški politiki v vprašanju zvez z. Anglijo. Nejasne Muravljeve ponudbe je nemška vlada odbila in zveze med Nemčijo in Rusijo so se še bolj ohladile. Vendar tega dejstva ne smemo precenjevati. Dokler so se Rusi prerivali z Angleži na Daljnem vzhodu, se niso smeli spustiti v odkrito sovraštvo z Nemčijo. Sicer so bile težave, bilo je nuiogo obojestranskega nezaupanja, toda nemški vladi se je posrečilo z rusko vlado ohraniti takšne zveze, ki so šle od Pariza do Petrograda. Če ne bi imeli jasnega pojma o zavezništvih v Evropi ob tem času, si ne bi mogli razlagali delovanja diplomacije ob koncu prejšnjega stoletja. Mirovni manifest ruskega carja je deloval kot bomba v ozračju, ki je itak že bilo dovolj vznemirjeno in zmedeno. Vendar pa ta manifest ni vplival na razporejanje velesil, ker te velesile same niso imele dovolj jasnih pojmov o razmerju med seboj. Lahko so reče, da je bil položaj na evropske celini predvsem nestalen. Dogodki izven Evrope so povzročili toliko skrbi in novih smeri v delovanju velesil, da so nova oblikovanja pri ustvarjanju evropskih skupin nastajala popolnoma pod tem vidikom. V takih okoliščinah bi bilo napačno iskati ključ evropske diplomacije v zgodovini zavezništev. Važen razvoj je v letu 1899. opravila samo Velika Britanija. Oblaki bližnjega spopada v Južni Afriki so začeli metati svojo senco na mednarodni položaj. Anglija je bila na tem. da bo zapletena v boj, ki bo resnejši, kakor pn bi si niogel misliti. Svojo politiko je morala Anglija usmerjati tako. da bi bila kos temu novemu položaju in njena glavna naloga je tedaj morala biti ta, da bi ohranila svoj položaj v Evropi in da bi mogla pobijali spletke svojih tekmovalk: Nemčije, i>a*eije in Rusije. Presenečenja narave: pomlad v jeseni Topli jesenski dnevi so prebudili iz spanja izredno mnogo prvih pomladanskih cvetic, tako da se čudom sprašujemo, ali zime ne bo in se lx> jesen prevrgla kar v pomlad? Vendar to najbrž ne bo držalo. Zagonetna pota narave nam vedno znova pripravljajo prav različna presenečenja. Tako presenečenje je tudi prava pomlad v jeseni. Po vrtovih opazimo med travo in listjem bohotno odprto zlate očke trobentic, pod grmovjem se skrivajo vijolice, ki imajo svoje svetlo modre cvetove že tudi na pol odprte. Regrat je znova odgnal. Po Dolenjskem so opazili že telohove cvetove, ki epadrivajo in prebadajo odpadlo listje. Pred Centralno mlekarno v Maistrovi ulici so ozolenele lipe, divji kostanj napenja svoje popke, se:n in tja so že pokukali iz njih v bel puh oviti listki. Sadno drevje, zlasti jablane in hruške, je pričelo cveteli. Na Japljevem vrtu na Ižanski cesti cveto jablana že ves mesec oktober. Ponekod na Dolenjskem se je sadno drevje odelo v cvetje, kot bj morala kmalu nastopiti pomlad. Največje čudo pa so opazili posestniki vrtov v zadnjem tednu, ko so jim na vrtovih zacveteli grmiči forzicije. če bo vreme držalo še dalj časa, bomo videli tudi na drugem grmovju in drevju, ki cvete zgodaj spomladi, prAv različno cvetje. Gotovo bo čitatelje zanimalo, kako si tolmačiti drugo — jesensko cvetenje sadnega drevja, okrasnih grmov iu ostalih cvetic. Ostali živi svet, razen rastlin, se spočije [KuioČi ko spi; rastline, ki tudi jiotrebujejo počitka, saj so prav tako živa Litja, pa se spočijejo pozimi, prej pa odvržejo listje in plodove. Pred spanjem, torej že v jeseni, pripravi rastlina popke, ki jih tudi oskrbi z zadostno zalogo raznih hranilnih snovi, da je spomladi vse »pri roki«. Nato pa pride drevo, oziroma rastlina, v dobo nekakšne omrtvelosti — v spanje. Ta nujno potrebni in prostovoljni počitek pa trnja navadno le nekaj mesecev, navadno 2—3. Ko so jo rastlina odpočila, bi lahko na novo odgnala, a to so ne zgodi, ker nastopi sedaj druga, neprostovoljna doba počitka. Ta traja vso zimo, ker ovira mraz kroženje sokov in oživitve popkov. Če odrežemo jeseni cvetno vejico od katerega koli sadnega drevesa in jo postavimo na toplem v vodo. se cvetni pojiki ne bodo odprli. Kasneje, ko se "je prostovoljna doba počitka že zaključila, to je navadno že v decembru, se nam bodo v topli sobi prav kmalu razvili popki v lepe cvetove. Pri nas je že stara navada, da na dan svete Barbare (4. decembra) poiščemo na sadnem drevju šibe s cvetnimi popki. Šibe porežemo, jih prenesemo na toplo ter postavimo v vodo. V primerno zakurjeni sobi se odpro popki prav za božič. Isto jo z drugimi drevesi in okrasnimi grmi, ki se prav tako lepo odpro v topli sobi, ko so enkrat žo prespali prostovoljni počitek. Kdor molči ob tolikih zločinih komunistov, si nakopava strašno odgovornost soudeležbe z molkom pri prelivanju krvi nad lastnimi brati! V letih, ko Je poletje toplo in bolj suho, zori sadje hitrejše in se drevo v jeseni tudi prej objeti. če je še jesen lepa kot letošnja, prično rastline kmalu kopičili in gromadili razne snovi v popke in jih preskrbe s potrebno hrano. Nato prične drevo počivali. Po kratkem počitku oživi še toplo sonce posamezne popke k življenju, da se odpirajo iz dneva v dan novi. Seveda gre vse to na škodo cvetov prihodnjega leta. Pa šo nekaj Igra veliko vlogo pri odpiranju cvetov, in to je toplota. Kot je že znano, no potrebujejo vse rastline enake množine toplote za razvoj cvetov. Najmanj jo potrebujejo tiste, ki spomladi najprej zacveto. Te rastline so po »pomoti« tudi v jeseni najprej odenejo s cvetjem. Leska potrebuje n. pr. 22<5, navadni volčin 303. dren 570. forsicija 450, Češnja 1265, jablana 1432 stopinj Celzija itd. Po tem vidimo, da v jeseni najprej odpro cvetove one rastline, ki imajo najkrajši prostovoljni počitek in porabijo za razvoj cvetov najmanj toploto. Ob izdaji novih veroučnih knjig Človeški duh, kakor je povedal sv. Avguštin in z njim vsi veliki misleci, hrepeui po resnici. Težko je priti do nje. Treba je iti preko tisoč ovir in okojiov zmot, umišljenih predsodkov in svetih ter nedotakljivih navad. Boriti se s svetom in njega duhom, njegovimi krivimi preroki, ki nastopajo v znanstvenih in neznanstvenih oblekah in oblikah kot brošure, publikacije in cele razstave učbenikov. še dvakrat težje jc danes v času splošne duhovne zameglitve voditi zlusti mladino, ki je tako rada ponosna na to, da zna samostojno misliti, pn je le nesamostojna v samostojnosti. Vse življenje, svet in ljudje, jo hitro zvabijo v sužnost duha in materije. Velika umetnost je danes približati mladino na pot resaiee in jo na tej poti tudi obdržuti. Kdor je tu uspel, ta je ne bo več izgubil, ne bo se mu več iz-izmikala na stranjiota ali nazaj v temo, zakaj resnica osvoboja, plemeniti in osrečuje ter pomirit je. Važno je, kaj bere mladina, kaj je njena duševna hrana, ali so prijateljice mladine — dobre knjige res dobre in vseh ozirih neoporečne. Ali so vedno in povsod glasilke resnice, kar bi po svojem pomenu in namenu morale biti, ali pa so večkrat zvodnice in morilke mladine. Knko so se previdno utilio-tapile pod dijaške klopi, saj so bile one na klopeh tako zastarele in nezanimive, daleč proč od pravega in zanimivega življenja. Te dni pa sta izšli dve dijaški verotični knjigi, ki bosta ponosno stali odprti na dijaških klopeh. Ljudje, ki so bili sami nekoč dijaki in doživljali vse težave in probleme, ki tarejo mlarle ljudi, vedo, kako je bilo pri vero-nčnih urah. Zdaj stoje pred zaupano ii mladino kot vzgojitelji in učitelji. Ob teh knjigah mladini ne no dol čas, saj so pisane v prijet-mladini ne bo dolg čas, saj so pisane v prijetnem in domačem tonu. izčrpno in bistveno, življenjsko in nazorno Verouk I: Prvošolec ne bo več ponavljal starih zgodb in romal z Izraelci po pustin ji sem in tja in občudoval Mojzesovo brado in Aronovo čudežno palico. — Nova knjiga ga takoj postavi v njegovo' resnično življenje doma. na ulici, v šoli in cerkvi, očetom. Z njim naj bi bil v stalnem povpra-Tu naj se vede knkor otrok pred svojim dobrim šujočem in- prosečem razgovoru — molitvi. Ko-tehet se bo pomudil nekaj ur z nadzorstvom in praktičnimi vajami o molitvi. Saj prav moliti. se pravi prav živeti. Kako vse drugače bo sedaj oh prikupni razlagi krščanskih resnic spet oživel katekizem s svojimi večnimi vprašanji. Ob stalnem ponavljanju vodilnih stav- Jakob Alešovec v Groharjevem portretu Poročali smo v eni zadnjih številk, da se je pojavil v Ljubljani portret neznanega moža, za katerega so ugotovili poznavalci, kakor Riliard Jakopič in drugi, da je ta umetnina nedvomno Groharjevo delo. Ni bilo pa znano, koga ta slika predstavlja, Umetnina, ki je nastala po mnenju Rihar-da Jakopiča okoli 1. 1900, predstavlja starejšega moža z brado in naočniki. To sliko si je v salonu Antona Kosa v prehodu nebotičnika, ogledal tudi g. Sever, znani ljubljanski knjigarnar in lastnik antikvariata. Ta je v sliki takoj spoznal Jakoba Alefovca, znanega slovenskega pisatelja in satirika. »Resničen Alešovec, kakor bi bil živ pred menoj,« je izjavil g. Sever. »Noben fotograf ga ne bi mogel zadeti bolje.« Slika je res izvrstno Groharjevo delo iz srednje dobe njegovega ustvarjanja in je Grohar očitno slikal Alešovca eno leto pred njegovo smrtjo. Jakob Alešovec se je rodil 24. julija 1S42., umrl pa je 17. oktobra 1901 v ljubljanski hiralnici, b?den in zapuščen. Alešovec je bil eden najbolj plodovitih slovenskih pisateljev in časnikarjev svojo dobe. Gimnazijo je študiral do šeste šole, tedaj je tudi pričel pisati — toda v nemškem jeziku. Bil je kot Levstikov naslednik domači učitelj pri Miroslavu Vilharju na Kalcu in ta ga je pridobil za slovensko pisateljevanje. Sodeloval je nato najprej pri celovškem »Slovencu«, ko pa je bil usta- novljen ljubljanski »Slovenec«, pa stalno pri njem. V uredniškem zboru sicer ni bil, pač pa ga moremo smatrati za pravega poklicnega časnikarja, ker se je preživljal le s peresom. Izdajal je tudi satirični list »Brencelj« (v letih 1869 do 1885, s presledki), v katerem je neusmiljeno, vendar duhovito šibal napake tedanjih sodobnikov. Na piki je imel zlasti tedanje »prvakarje« javnega življenja. Večji njegovi spisi so: avtobiografični, šaljivi roman »Kako sem se jaz likal«, humoristični spis »Ričet na Zabjaku«, zanimive, ostro pisane »Ljubljanske slike«, ki predstavljajo nekako reportažo, dalje poučna povest »Ne v Amerikot, povest »Jama nad Dobrušo« itd. Spisal je tudi tri igre (dva prirejena prevoda in ena izvirna humoreska), ki so se svoj čas dosti igrale. Bil je tudi sotrudnik Bleivveisovih »Novic« in drugih listov. Sploh je bil izredno marljiv in plodovit časnikar, dasi je bil že 1. 1885 oslepel, kar je tudi povzročilo, da je od tedaj dalje vedno bolj propadal. Njegov grob na pokopališču sv. Krištofa je bil pred kakimi 20 leti še ohranjen, danes pa je že povsem pozabljen in prekopan. Vendar je spomin nanj še vedno živ, ker se je s svojim delom trajno vpisal v slovensko kulturno in politično zgodovino. Groharjeva umetnina, ki je bila sedaj odkrita, pa je ponovno obudila spomin na tega marljivega nekdanjega slovenskega javnega delavca. kov v lekcijah bo ohranil vez med posameznimi resnicami. Tudi pri drugem delu — pri zapovedih — ne bo videl tistega krutega — ne smeš. Ko se je nekoliko u živel v resnico o Bogu in pravem razmerju do Boga. potem mu ne bo težko izpolniti v=ega. kar spominja na Roga (božje ime. prazniki in nedelje, telo kot božje orodje, bližnji in daljnji ljudje ter njih lastnina). V vsem tem bo videl, da je zapisano Očetov ime. Verouk VI.: V klopi ne sedi več prvošolec, v daljavo zagledane oči, nagubano čelo. po"eseui glava govori o težini in ostrini bojev, ki se vrSe na dnu morskega dna na zaprtem polju mlade duše. Ob vsaki debatni uri polno ugovorov, ki naj kateheta jHitNnejo v kot, (in naj so zrasli na lastnem zelniku ali od drugod jiobrani od preglobokega pekla pa tja do previsokih nebes. Dvom, to je že ideal dijaku, ki zna že sam misliti in sc igrati s sofizmi. Zmota in druga navlako, nabrana od vseh mogočih knjig, ki «o že na indeksu ali morale biti zanj prejiovcdane, so mu zakrile resnico. Treba jih je spet poživiti, napraviti tisto lahko pot v dušo kakor takrat, ko je še kot majhen kratkohlnčnik sedel v prvi šoli. Tisto bogastvo neslutenih resnic, ki so se nekam poglobile ali zašle v zaton, je treba priklicati v življenje, logično in znanstveno utemeljiti njih pravico do življenja, pokazati njih nujno zvezo z življenjem. Delo ni lohko, ko je bilo pred knte-hetom od prve šole že toliko učiteljev, ki so učili nasprotno od božjih resnic, odrekali jim celo življenje, saj vse, kar je Ivo/jega, je Ic plod in izrodek človeške domišljije. Previdno, nevsiljivo, a prepričevalno je treba proti tej zmotni duhovni stavbi postaviti trdno stavbo krščanskih resnic in njih pravilnega gledanja na svet in življenje. Previdno bo rušil zmotni ninterializem, ki jc ponižal človeka na stopnjo žive materije in visoko dvignil človeka v luči krščanskega gledanja njegovega prihoda in njegovega mesta v svetu, Iz svetega pisma in zgodovine l>o odprl pot Kristusu, jiokazal njegovo delo in osebnost, njegovo odrešenje in človeško hrepenenje in usovršenje in ob Njem in po Njem kot velikem Duhovniku, ki nam prinaša življenje, ki se krščansko imenuje — milost. Ne bo govoril le s svojo učenostjo, na pomoč bo klical nezmotljivost Cerkve, povabil velike cerkvene učenike, da še iz svojih bogatih izkušenj in izsledkov potrdijo nezmotljivi nauk svete Cerkve. Pravilno rešeni odgovori na ugovore bodo pripravljali rcenicam hitrejšo pot. Obe knjigi, ki ju je izdala Ljudska knjigarna sta okusno opremljeni, nekaj novega v naši veroučni literaturi izj>od peresa priznanih pisateljev in vzgojiteljev (Fajdiga, Pogačnik, Pavlin, Ambrožič, dr. Ilanželič in Oražem). Naj bi bili naši mladini obe knjigi in druga, ki pripravljajo luč, v razsvetljenje in kažipot k enemu in edinemu cilju — Bogu. Iz gospodarstva Bolgarija kupuje kmetijske stroje. Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je sklenilo kupiti za 300 milijonov levov kmetijskih strojev in 6icer 500 čistilnic za semena in sortiranje, 150 traktorjev, 200 6lamoreznic, 100 stiskalnic za seno in 100 valilnic za perutnino. Transnistrija je prejšnja Besarabija. Te dni se vrši v Bukarešti razstava romunskega dela v Transnistriji, ki jo je leta 1940 odstopila Romunija Rusiji, leta 1941 pa zopet dobila nazaj. Iz podatkov, objavljenih ob tej priliki, je razvidno, da ima 6edaj Transnistrija 2.24 milij. prebivalcev, dočim jih je bilo preje 3.49 milij. Romunska uprava je našla v tamošnjem kmetijstvu 3.103 kolhoze in 1.404 sovhoze. Pod sovjetsko upravo je kmetom ostalo 8—12% pridelka, dočim 6edaj pod romunsko upravo ostane kmetom 20—25%. Število žrvine se je pod sovjetskim režimom precej zmanjšalo. Najbolj pa je vojna prizadela besarabsko indu-6irijo. Za obnovo te industrije je bilo potrebnih 12 milijard lejev. Kmet in komunizem Znano je, da se kmet v nobeni deleli ni po-sebno navduševal za uvedbo komunističnega dru-lahnega reda in to ii «elo razumljivih razlogov. Kmet poseduje zemljo kot zasebno last, komunizem pa zasebno last odpravlja. Kmet je torej naravui nasprotnik komunizma. Kaj hoče prav za prar komunizem s kmetom? Na to nam lahko odgovorita nauk komunizma in pa skušnja ii nekaterih deiel, kjer je komunistični način družabnega ustroja s silo uveljavil. Nauk komunizma o zemlji in torej tudi o kmetu je ta, da se mora vsa zemlja podruiabili, lastnikom odvzeti, da je edini upravičeni lastnik zemlje država, njeni prejšnji lastniki pa postanejo le delavci lam. kjer so prej svobodno gospodarili v okviru splošnih državnih zakonov. Skušnje ii deiel, kjer se je ta nauk kdaj uresničil, nam povedo, da komunisti niso ostali zgolj pri besedah, da so torej zemljo res razlastili, jo vzeli njenim lastnikom. Prejšnji lastniki zemlje so postali le poljedelski delavci, kolhozniki, nesvobodni. brez premoženja, neinatni, suženjski členi i ogromnem stroju komunističnega družabnega aparata. Morda se bo zdelo neverjetno, da je kmet, ki je vendar predstavljal recimo v nekadnji rarski Rusiji ogromno večino naroda, pristal ua tako glodanje družabnega ustroja, ki njemu očitno v bistvu nasprotuje. Toda tu je treba vedno računati na pretkanost komunistične propagande, ki stvari nikoli ne predstavlja v tisti luči, kot jo gleda komunizem saiu. Ruskega kmeta je pridobil komunizem s čisto drugimi propagandnimi gesli. Šele ko si jo zagotovil svojo premoč, j« razodel svoje prave ua-nicne in kmetu zemljo odvzel. Tudi slovenskemu kmetu se je komunizem predstavil v čisto drugi, potvorjeni luči. Slovenski kmet nikoli ne bi pristal na to. da bi mu bila zemlja razlaščena in da hi postal hlapet brez vsakih pravir tam, kjer je bil prej svoboden gospodar, tudi če je posedoval še tako majhen košček zemlje. Zato pa je komunizem skril svoje namene in svoj značaj in se oblekel v plašč narodnosti, da bi pridobil zase široke kmečke množice. Nadel si je krinko narodnega osvobodilnega boja in *e proglasil ta edino upravičenega, da odloča o stvaren, ki se tičejo naroda. Toiln kakor drugod, je tudi tu obveljalo pravilo. da se drevo spozna po svojih sadovih. Lnž o »osvobajanju« jo bila kmalu razkrinkana, kmet je žo od prej poznal komunizem, njegov nauk in njegove cilje, ki so s kmečkimi koristmi v bistvenem nasprotju, in tako ni bilo težko zavzeti odklonilnega stališča nasproti namenom komunistično revolucije. Tako je bil kmet tisti, ki je najbolj prepoznal pogubnost komunističnih namenov in se ni dal zapeljati od slepilne propagande, ki mu je obljubljala eno. pripravljala |io drugo. Danes ve vsak slovenski kmet. da mu je komunizem pripravljal razlastitev zemlje, ve tudi vsak, da se mora in zaradi tega zoperstaviti mu z vsemi silami in z vsemi sredstvi. Kdo re kriv tolikih žrtev? Boris Kidrič, glavni vodja komunistične tOsvo-bodilne fronte«. Ze od srednje šole se je udej-stvoval v tajnih terorističnih tolpah ter živel vedno sredi prelivanja krvi. Na njegovi vesti leže tisoči zaklanih Slovencev, sto in sto izro-panih ali požganih slovenskih domov. Iz njegovega krvoločnega pogleda žari še zdaj smrt, razdejanje in sovraštvo. KULTURNI OBZORNIK Iv. Ljeskov: Začarani romar Kot 5. zvezek Slovenčeve knjižnice smo dobili zanimivo povest iz ruskega življenja, ki jo je napisal zlasti zadnja desetletja zelo cenjeni pisatelj Nikolaj Semjonovič Ljeskov (1831-1895), katerega nekateri stavijo ob stran samega Dostojevskega, zlasti zaradi njegove velike moralne 6ile ter pravoslavne religioznosti. Ta trgovski potnik, 6CKlobn'k Dostojevskega in »počvenikov«, zelo soroden Go-golju, je ob času ekspresionizma dobil novo ceno tudi v svetu, kjer so ga začeli prevajati in na novo odkrivati zlasti Nemci. Pa tudi .Italijanom ni neznan, saj je prav ta roman »Začarani romar« izšel pred kratkim v italijanskem prevodu. Pri na6 so posamezne črtice izhajale v podlistkih raznih dnevih ikov; v »Slovencu« pa je v 1. 1927 izhajala pričujoča povest, kar pa ni omenjeno v uvodu. Dvakrat prav je, da jo je sedaj Slovenčeva knjižnica dvignila iz pozabe, kajti s to knjigo dobivamo sedaj v knjižni izdaji drugo njegovo povest (prva je Askalonski hudobec), vredno, da se z njo seznani vsak, ki ljubi veliko rusko literaturo in hoče spoznati resnično Rusijo, pravoslavno in mistično, ne pa te, ki 6edaj predstavlja Rusijo v 6vetu: brezbožno in breznarodno. Ljeskov je namreč poleg Gogolja in Dostojevskega eden najbolj pristnih ruskih pisateljev, prepojen je ves kot pravi ruski mužik 6 pravoslavnim čustvovanjem ter je poln ljubezni do malega človeka in njegove duhovne veličine. V neznatnem, smešnem vaškem originalu, zlasti rad v vaškem duhovniku odkriva neizmerne globine pravega krščanstva, tiste široke ruske in vzhodne religiozne zunanje pasivnosti, ki 6e pokaže kot velika notranja aktivna postavka v moralni veličini ruskega naroda. In to kaže tudi pričujoča povest, o kateri je mnenja prevajalec dr. N. Preobraženskij in vsak, ki jo pazno prebere, da 6pada ^rr.ed najlepše zaklade ruske književnosti«, pa tudi — najznačilnejše, saj take nazorne podobe 6tare Rusije iz srede prejšnjega 6toletja, lahko še izpred osvoboditve kmeta od tlačnstva, najdemo le pri največjih klasikih. Poleg tega pa je še naravnost avanturistično razgibana in globoko mistično zakoreninjena v vero in narod. »Začarani romar« je ubogi tlačan Ivan Sever-jani iz Orlovske gubernije ob Volgi, 6e rodil kot »izmoljeni« otrok, to je — otrok, katerega je mati sprosila po dolgih letih zakona od Boga in ga zato kmalu po rojstvu zaobljubila Bogu, to je — da ga da v samostan. To je tista mistična usoda, ki je bila mužiku dodeljena in določena, pred katero pa se je kot v začaranem krogu odmikal in primikal in končno prispel v mirni pristan, da ga zopet zapusti. Romantični nestalni človek, ki po čudnem začarnem življenjskem romanju pada iz nesreče v nesrečo, iz poklica v poklic, iz nevarnosti v nevarnost, iz nadloge v nadlogo — vedno pa ohrani dobroto 6rca, potrpežljivost, vero in čudovito dušno čistost, kar ga dela velikega, duhovno močnega človeka, pravega junaka moralnih vrednot, pravega predstavnika ruskih, 6edaj skritih in tajenih narodnih 6il. Njegovo življenje je pravo dantejevsko romanje 6kozi pekel ruskega življenja: kot konjar (ko-ne6er!) — ta poklic mu je bil v krvi — je doživel nesrečo, rešil življenje, pa 6i — kot Krpan — izvolil za nagrado malenkost, le harmoniko, ki mu je bila drugi dan pokvarjena. Po naključju je prišel med cigane, celo med konjske tatove, brez .potnega lista taval okrog, bil pestunja in varuh častnikov, delal dobra dela, živel v tatarskem ujetništvu v mnogoženstvu, boril se za druge in ubijal iz ljubezni do ubite, da bi ji ne bilo treba napraviti samomora... Vse to je doživel, da je po tem »zločinu«, ki ga je 6toril do najbolj ljubljenega človeka, stopil k vojakom, 6e podal prostovoljno v gotovo smrt, pa je dosegel za drznost in uspeh le povišanje v častnika in plemstvo. Ko je bilo njegovo romanje videti pri kraju, kronano z uspehom mirnega udobnega življenja, je po klicu ve6ti stopil tja, kamor bi bil moral kot mladec: v samostan kot konjar, še ne pravi menih. Tu si najprej izbije iz 6ebe'v6ako 6lo'po življenju ter mora pretrpeti slrašno pokoro za majhne napake, tako da imamo pred 6abo živega popolnega svetnika: kajti vse svoje 6krbi in težave prenaša s polno vdanostjo v Boga, pravega ruskega Boga, ki 6e je zapadnja-kom — Evropcein zdi 6koraj 6tnešen, pa je tako resničen in velik, da bo nekoč prerodil še vso sedanjo brezbeštvo. Pa tudi iz samostana ga že sili v — vojsko, ki jo iz instinkta vidcev in prerokov iz Pisma prerokuje in skuša v boju za vero najti svoj notranji mir. Pisatelj zaključuje povest z bedami: »Izpovedal je povest svoje pretreklosti z vso odkritosrčnostjo svoje preproste duše. Njegove napovedi pa ostanejo do svoje ure v rokah Onega, ki prikriva 6voje skrivnosti modrim in razumnim ter jih razodene le včasih malim.« In .tak mali človek, ki mu je Bog razodel mnogo, mnogo svojega v čudnem, začaranem mističnem kolobarju usodnega iskanja prave duhovne popolnosti, je ta 6mešni vražarski, pobožni, meni-6ič, orjak po telesu in duši, preprosti mužik, ki ni karikatura, temveč monuittent ruski duhovni moči in globini, segajoči v mistične izvore. Kljub temu pa ima vsa povest značaj živahne avanturistične zgodbe, ki je manj verjetna k?kor grozna prav zaradi strašnega metafizičnega ozadja, na katerem raste podoba trpečega mužika v ogromnost moralnega junaštva. Tudi druga novela isfega pisalelja, ki je dodana, »Nesmrtni Golovan«, ima isti značaj ter se zato 6 prvo glavno povestjo ne vjema samo po moralnem 6mislu zgodbe temveč tudi imenu glavnega junaka: tam Glavači tu Golovan, ki pa 6ta različni osebi. Toda če je prva povest živahna in razgibana, je druga drugačnega kova: psihološka, karakterna 6lika, ki predstavlja počasno in nena-peto branje, dokler v koncu postava Golovatta«prav tako ne izstopi iz vražarske in pokvarjene množice kot izredno velika moralna veličina. Kot celota dobi novelica pravi 6mi6el ter postane vredna novega, premišljenega branja. V njem je podana mogočna podoba ruskega verskega navdušenja, pa tudi nazadnjaška, pravoslavja in zlorabe cerkvenih slovesnosti v zlobne namene — ruskega ateizma in misticizma obenem, pa tudi požrtvovanja in trpljenja za moralne vrednote, kakor jih prinaša Golovan, živeč v »polni ljubezni« z zavrženo ženo cerkvenega tatu. Oba junaka obeh povesti — Glavač in Golovan — 6ta človeka »občudovanja vrednih dejanj in neverjetnih —, oba preprosta in v svoji preprostosti velika v popolnosti ljubezni do Boga, ki ju je navdajala in ju postavila nad vsak strah ter jima podredila naravo«. To je smisel obeh povesti, ki sta pravi, pristni izraz starega ruskega »bogoi6kateljstva«, močna pripoved-niska dokumenta tiste ruske 6amorodnosti, ki je danes v Rusiji sami zastrta, pa je predstavljala tako bistveno podobo stare konservativne, pravoslavne Rusije. td. * Zvonim i r Ciglič: Nokturno za klavir. Založba Kaos. Ljubljana tzar-jamo na koncert, ki bo prvi simfonični koncert letošnje sezone, in sicer v ponedeljek, dne 9. t. m. ob 18 v unionski dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. 1 Višji trgovski tečaj zn ekonomsko-ko-mercialno izobrazbo. Vpisovanje se vrši še do tO. novembra. Pogoji zn sprejem: višja šolska predizobrazba. šolnina zmerna, manj premožni uživajo popust. — Izrednim slušateljem-icarti je dovoljen tudi obisk posameznih predmetov po želji. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče C hristofov učni zavod v Ljubljani, Domobrau-ska 15. 1 Pomlad v jesen'. Letošnjo jesen poročajo iz raznih kra jev o spomladanskih pojavih. Naš naročnik, industrijalce g. Milan Jager, nam je ta teden razkazal svoj vrt p r i svoji tovarni žime na Fužinah pri Ljubljani. Na tem vrtu so sedaj v pravem bujnem cvetju tri jablane in dve hruški. Res redek primer cvetja v jeseni! 1 Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo, in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — prično 9. novembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Učnina zmerna. Specialna strojepisca šola! Največja moderna strojepisnica. — Oddelek tudi za dijnkc-inje. — Posebni tečaji za stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino (izbira predmetov po želji). Vsi tečaji so odobreni od pristojne šolske oblasti. — Novi prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. 1 Staršem dijakov srednjili, strokovnih ln ljudskih šol. Ako želite, da bodo dijaki vedno pripravljeni za šolo, jih pošljite k nam, kjer jih- bomo dnevno po dve uri pripravljali iz vseh predmetov (razlaga, izpraševanje, naloge). Pripravljamo tudi privatiste za razredne izpite po učnem načrtu. Prijavljanje dnevno: Korepetitorij, Mestni trg 17-1. 1 Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — prično tekom prihodnjih dni. Pouk dopoldne, pojioldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali kon verzaci jskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje ter informacije dnevno do 19. ure. I Poljanski nasip jo zaprt za ves vozni promet od stare cukrarne do Živinozdravske ulice zaradi del na cesti, ki bodo najbrž trajala 6 dni. 1 Nakazila za petrolej za razsvetljavo bo mestni preskrbovalni urad začel deliti današnjo soboto. 7. t. m. ob 15 v I. nadstropju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10. Posebno opozarjamo, da bo urad delil ta nakazila samo ob popoldanskih uradnih urah in samo onim strankam, ki nimajo električne razsvetljave. Stranke naj prinesejo s seboj nabavno knjižico za meso in pa potrdilo hišnega gospodarja. Iz te;ia potrdila mora biti razvidno število družinskih članov stranke, ki prosi za petrolej, prav lako pa tudi, da ta stranka v svojem stanovanju nima električne razsvetljave. Opominjamo pa, da bo urad v potrdilih navedene podatke preizkusil, ker morajo biti resnični. 1 Z staro onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču je g. višji dež. sodni svetnik v |>okojti dr. Adolf Kaisor podaril 1000 lir v spomin svoje pokojno soprogo gospo Tekle. Mestno županstvo izreka dobrotniku ^ najtoplejšo zalivalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! 1 Morske sipe in gobe. Na prostoru zn prodajo rib ob petkih pri semenišču jo bila v petek, 6 t. m. postavljena stojnica, na kateri je mlad moški prodajni pri nas znane »morsKe sipe«, ki jih v Triesteju imenujejo tudi »vol-pi«. Čurina sluzasta, nekoliko počrnela masa se je zdela mnogim ljubljanskim gospodinjam nekfij nenavadnega in niso moftle verjeti, da se iz te morske živali napravi kaj okusita jed. Rile so te sipp po 28 lir kg. Tvrdka »Riba« je imela na izbiro nekaj sladkovodnih rib. nalov-ljcnili v Ljubljanici pri Zalogu. Bile so po 28 zadnjih bojih razbilo na egiptovskem bojišču občina pritegnila k sodelovanju tudi srbsko delovno organizacijo. 7. velikimi sredstvi se je občini že letos posrečilo doberšen del načrta izvesti ter se sedaj na prostoru, kjer je bilo prej močvirje in zaradi stalne vode ni mogla uspevati nobena kultura, raztezajo prostrane njive. Dobljeno rodovitno zemljo so letos povsod dobro obdelali. Pri izsuševanju teh krajev je bilo treba odstraniti vso nesnago. Samo /ab jc bil več vagonov. Cerkveni koncert v Belgradu. V bclgrajski katoliški cerkvi Kristusa Kralja je bil 5. novembra cerkveni orgeljski koncert. Na vspore-du so bila dela Bacha, Corellija, Tolinanna in Rcgerja. Protikomunistična razstava v Prilepil. y Prilepil, v Macedoniji, so prejšnji teden odprli protiKomunistično razstavo. Obnovitev Srbske nacionalne knjižncie. Srbska nacionalna knjižnica pod svojim strokovnim vodstvom neumorno dela na tem, rla pridobi za knjižnico zopet vsa dela. ki so bila deloma poškodovana deloma pa uničena lansko leto. Vodstvu knjižnice gredo pri tem na roko vse oblasti in inteligenčni krogi ter darujejo za knjižnico razne redke srhske knjige in listine. Vodstvo knjižnice je sklenilo izdati po možnosti tudi popolno srbsko bibliografijo. HARAMBAŠA JE PRIŠEL DRUGI DAN POGLEDAT, KAKO NAPREDUJE DELO IN SE JE ZAČUDIL, DA JE RAKEV ZE GOTOVA. ŠKRJANEC PA RECE: >J0J, V NAGLICI SMO POZABILI VZETI MERO VAŠEGA BRATAj ZDAJ PA NE VEMO, CE BO D0-.VOLJŠNAk HITRO SO IMELI NAJDEBELEJŠI HRAST NA TLEH IN DRUGI DAN JE BILA RAKEV ZA SILO ŽE IZDOLBENA. V POKROV SO IZVRTALI ŠE NEKAJ LUKENJ. štirikaratna diplomacija Amerika je čudna dežela; v vsem se razlikuje od ostalega sveta; zato ji no smemo preveč zameriti, če naredi vedno kaj smešnega. V tem ni izjeme med najvišjimi predstavniki in med navudninu državljani. Tako je pred nekaj leti poslal »gospod iz Bele hiše« v neko severno državo damo, ki naj bi zastopala Združene države. Ta duma ie bila inteligentna, dobra in ljubezniva; imela pa je 10 nupako, da ni vedela, zakaj so jo poslali in kaj naj tam počne. Prihod diplomatinje na dotičnem dvoru ni vzbujal posebnega veselja. Todu kralj ni hotel žaliti Roosevelta in je dinlomatinjo prijazno sprejel. Rekel pa je: »Rud bi vedel, če bi si Američani dovolili tako šalo tudi v Londonu.« Na dvoru so ugibali, kako prav za prav naj nazivajo poslanika v ženskem krilu, ali nuj ga nazivajo minister ali ministrica? Ministrica ne more biti, ker ministrica je žena ministra. Poslanica je tudi ne morejo nazivati, ker poslanica je žena poslanika. l'o vseh pravilih pa je bila gospa, ki je zastopala Združene države — minister. Končno so se na tujem dvoru odločili za naslov: »Gospa minister.« K sreči je bila ta gospa minister vdova, saj če bi bil živel njen nwž,_ bi ga morali nazivati — soprog-minister. Ko so uredili to kočljivo zadevo, so sledili sprejemi, kosila in druge uradne slovesnosti. Pri sprejemih in prireditvah so nastali kaj čudni zapletijaji. Na primer, če- bi hrazil-sk 1 minister hotel otvoriti ples z ministrom Združenih državi To se sliši, kakor da plešeta dva gospoda, ln pri razvrstitvi jo bilo tudi nerodno. Ali naj posade k ministru Združenih držav gospo ali gospoda? Težko je bilo spraviti to zadevo v pravilno obliko bon-tona. — Pripovdujejo, da je minister v krilu povabil nekoč na zajtrk lioljševiškega ministra in nekega poslanika države, ki je Sovjetija ni priznala. Da je bila opereta popolna, je bil povabljen tudi neki princ, nečak umorjene ruske carice s soprogo, ko so prišli na kavo, je princesa, potem ko so dolco časa molčali, omei tlela. To je zabavo nekoliko poživilo. Ministrovanje ministra v ženskem krilu se je končalo tako, da se je gospa minister poročila s častnikom kraljeve straže. Ker v Združenih državah ni navada, da bi zastopal njihovo državo kak tuj državljan, se je morala gospa minister odpovedati svojemu stolčku. Vsa Sofija pozna burkeža Earla, ki ureja Evropo po nočnih barih bolgarskega glavnega mesta. Tako se napije viskija, da je kur hudo. In potem izblebeta vse svoje diplomatske skrivnosti. Zanimiv je pogovor ob času sprejema v »Ameriški zvezi« med Earlom, njegovim poslovnim tovarišem Rcndlom (tistim od bomb v Stambulu) in med gospodom Viljemom Dono-vanom, polkovnikom diplomatom, kakršnih v Beli hiši kar mrgoli, ki je pravkar dospel v Sofijo. Cemu tak sprejem 111 take šale? se ie jezil molčeči Donovan. Rooseveltov zaupnik, trojanski konjiček. Ko je bil dodeljen kot vojni poročevalec v Španiji, je obiskal generala Franka. Prav zaradi njegove molčečnosti so mu vsi zaupali in tako je marsikatera skrivna novica dospela čez Lizbono v \Vashington. Enrle pa se je moral svojega poklica šele učiti. Pogovor tistega večera, ko je bil mož pod vtisom vviskija, je bil zelo buren. Earle je vpričo molčečega Rendela pribijal, da se tu lahko igra z odprtimi kartami, in je dopovedoval gostom in plesalkam, da ima nalogo pojasniti Balkun-cem, Turkom, \Vcygandu, Iraku, Špancem in Portugalcem, da Anglija ni osamljena, da je Amerika že na potu... Ko se je za vliko noč vrnil na ono stran Atlantika, j;e bilo njegovo poslanstvo že dovršeno. Iz Sofije, Bagdada, Madrida in Lizbone je dobil nikalen odgovor. Osrednja Srbija pa je bila že v nemških rokah. Grška bojna črta ob Strumi je bila razbita; Solun zaseden; . -TV - - -V —V srbska vojska razpršena, grške čete so se vdale; Cirenajko pa je ustrahoval Wawel. Pogumni Earle pa je šef 9. marca na kolodvor v Sofiji, da bi se poslovil od Rendela. (rovoril mu je: »Vi se boste vrnili v Sofijo z zmagovitimi angleškimi četami!« V resnici pa je prišlo drugače; čez dvajset dni potem so se Atene podale in Angleži so pokazali pete — pod dežjem bomb in krogel... Kadar pa Angležem usoda pošlje kakšnega dobrega diplomata, mu oni s svojo neumno propagando zavežejo usta. kakor se je zgodilo ubogemu poslanik'u Grevvu v Tokiju, kjer ga je vzela rumena mrzlica, ki je razsajala takrat na Kitajskem. Siromak je vedno s strahom pričakoval povelj iz VVushingtona. Nekoč so mu naročili, da naj poskuša stopiti v stik z romanopiscem So-mersetom Maugliamoni, ki naj dopove japonskemu ljudstvu, da bo Amprika zmagala, Nemčija pa da bo poražena- Tako je imela ameriška beseda v vsaki državi drug zvok. Obljube, same obljube; obljube na — papirju! Ubogi Grevv, kako so mu zvezali roke! Poskušal je pri Japoncih, toda brez uspeha; amerikanski tisk je vse njegove uspehe sproti podrl. Brez uspeha se je trudil, ko je 1. 1941, v ča«u od januarja do marca, skušal dopovedati llullu. kako ni nič upanja, da bi mu posredovanje uspelo. Grew je prav ocenil veliko nevarnost, ki je grozila, in nič ni dal na tako imenovano »vojno razuma«, ki je samo grozila. \Vashing-ton pa je neprestano pestil svojega poslanika: »Dopovejte Japoncem, da bomo imeli I. 1946 32 bojnih ladij, velikansko število letal in 4()0 podmornic.« Grew je poročal nazaj: »Japonci se požvižgajo na vse to. Njih ne zanima, koliko ladij bo imela Amerika I. 1946, ampak koliko jih bo imela I- 1941—421« Japonci so te grožnje pravilno razumeli ter so pohiteli, da so si zagotovili Vzhodno Azijo in Pacifik. (">rcw je vedel, kako je z Japonsko; vedel je, da je ameriški načrt neizvedljiv; vedel je, da bo težko odpreti birmansko cesto, ki jo je (.'ham-berlain zaprl. Vedel je, da je ameriško posojilo Cunkingu zgrešenu stvar, da je zaplemba japonsko petrolejske ladje in še več takih po-grešk, slal>o vplivalo na ameriško.japonske od-nolaje. In ko je meseca januarja I. 1941 Ma-tsuofca izjavil, da je japonsko cesarstvo sprejelo pogoje Osi in so japonske ladjr zaplavale in zajadrale proti Evropi, da obiščejo mesta Osi, se je papirnati grad anglosaških mogotcev sesul. Zdaj se je pokazalo, kako prav je imel modri Grevv. Pripoveduje dn je Grevv vil roke in preklinjal svoje gospodarje, ko je zvedel, du se je potopilo pri Pearl Harbourju polovico pacifiškega brodovja, in to že v prvi noči, ko se je vojna pričela! (Gubello Memmoli. »La Stampa«.) 5 j asi 9512? Izbira tekmovalnega športa. Po merah, ki ste mi jih poslali, sodim, da imate več naravne sposobnosti za lahko atletiko kot za plavanje. Visok ste 1.77 m, težak pa samo 55 kg, pomeni, da niste dovolj rejen za plavalne vaje, ki človeka izčrpajo. OdloČite se torej za lahko atletiko in si prizadevajte, da se boste še malo okrepili. Plavanje boste gojili lo mimogrede, v okvirju splošne telesne vzgoje, ki je v Vaših letih še vedno potrebna. Ker so Vaši starši tako visokih postav (oče 1.87 m, mati 1.78 m) je zelo verjetno, da jih boste tudi Vi v rasti dosegli. Izvrstno boste lahko skakali v višino, če se boste že sedaj urili in če Vas bo veselilo. — Rezultat v teku na 100 m, ki ga omenjate (14.3 sek.) je vreden 271 točk. (F. S.) še je čas za utrjevanje, ste pa precej zamudili, ker smo že v dobi, ko je hladno in ko ljudje kihajo in se jezijo na nahod in podobne nevšečnosti. Najboljše utrjevanje z vodo je tisto, ko si privoščite mrzle kopeli in sveže polive vse od vročih poletnih dni redno vsak dan preko jeseni do zime in čez zimo. Sedaj seveda ne smete začeti takoj z mrzlo prho, pač pa z vedno izdatnejšim umivanjem ali polivanjem. Ojx>zoriti Vas moram na važno pravilo knajpanja, ki brani mrzle prhe v primeru, če Vas zebe. Poskrbite torej, da bo zvečer toplo v sobi, potem pa korajžno v kopalnico. (Š. D.) »Zanimam se za jiu-jitsn in hi rad vedel kaj ta beseda pomeni?« Jiujitsu (izg. džiu-džitcu) je vrsta športa, ki je v tehničnem oziru nekako v sredini med boksom in rokoborbo. Značilno za to vrsto šjiorta je, da osjvosobi tudi šibkejšega človeka, da se obrani pred močnejšim in da ga onesposobi za daljni napad. Jlu-jitsu je metoda samoobrambe brez orožja: orožje tiči v prebrisanosti, znanju, hitrosti in mnogoterih »trikih«. Zadnja le- ta prirejajo po svetu tudi javne nastope v jiujitsu in tu imajo ljudje priliko prepričati se, da je res vredno učiti se napadalnih trikov in osvobodilnih prijemov, ki so prišli k nam iz domovino jiu-jilsa, iz Japonske. — Za besedno razlago Jiu-jitsa nimam virov na razpolago. (S. R.) Mlad lahkoatlet. »Ravnal sem se po Vašem nasvetu ter nisem opustil skoka s palico. Nedavno sem skočil 202 cm, pri skoku v višino pa sem napredoval na 1.33.5 cm.« No, sedaj bi radi vedeli, kako je s točkami. Pri skoku s palico bi Vam jih priznali 188, pri skoku v višino pa kar 310. Iz tega sledi, da se bo treba še pridno poganjati s palico v rokah. Vem tudi, česa še ne znate: teči s palico v rokah I Odličnega trenerja sem videl, ki je dal skakačem palice v roke, potem pa jih je pognal na 400 m dolgo progo. Poskusile s podobnim, Vašim letom primernimi (D. M.) Ali ima sodnik pravico podaljšati igro? Na nogometnih tekmah so često zgodi, da se igra prekine zaradi težje poškodbe igralca ali zaradi drugih nenadnih primerov: žoga se pokvari, gledalci vpadejo na igrišče ali podobno. Pravila nogometne igre dajejo sodniku pravico, da igro podaljša za čas, ki je bil zaradi takih in podobnih izrednih dogodkov izgubljen. V primeru, ki ga omenjate Vi, je podaljšal sodnik igro pač zaradi tega, ker je žoga večkrat zašla med sloge drva, od koder je biio »reševanje« precej zamudno. Po mojem mnenju je ravnal sodnik pravilno. (K. T.) »Med dvema ognjema«. Tako pravite, da se precej prepirate, kadar igrate, ker ne poznate pravil igre. Tu v listu bi bilo preobširno, da hi jih objavil, v izvlečku pa tudi nima pravega smisla, ker bi ostala spet nekatera sporna vprašanja odprta in bi bil j*> vrhu še sokriv Vaših prepirčkov. Če sem prav informiran, bo tudi ta igra opisana Najnevarnejši ugriz Pri preskušnjah na kirurški kliniki v Ziirichu 60 dqgnali, in je najbolj nevarno, če ee rana največkrat zastrupi in povzroči smrt, če koga ugrizne človkek. Manj nevaren je ugriz |*a in še manj ugriz konja. Sionova moč , Že jx> zunanjem videzu se slon dozdeva jako močan, tako da jx> pravici sklepamo, da je slon ena najmočnejših živali. In zares more slon vleči tovor, ki je devetkrat težji kot tovor, ki ga zmore najmočnejši konj. Znan je rimski vodomet z imenom »Fontana di Trevi*. Ta vodomet ni dobil svojega imena po mestu Treviju v Laciji in tudi ne po mestu Tre-viju v Umbriji, ampak po križišču cest, ki je bilo nekoč na tem kraju. Italijani pa pravijo križišču treh cest »trivioi ali »trevio«. Egiptovsko bojišče: Italijanski protitankovski oddelki so odbili napad sovražnikovih oklepnih oddelkov. Ljubljansko barje v preteklosti Proti jugu in jugozahodu od Ljubi iane se razteza Ljubljansko barje in zavzema velikansko ploskev 190 km2 v 289 m nadmorske višine. Po njem se razliva mnogo večjih potokov in voda, ki se deloma iztekajo v Ljubljanico, deloma pa se izgubljajo v močvirnata tla. Vsa barjanska ravnina ie bila nekdaj, kakor ie že znameniti prirodopisec II ac a ne t pravilno tolmačil, veliko jezero, ki ie dobilo pozneje proti severovzhodu odtok. Vsa velika množina vode tudi potem ni mogla odtekati skozi edino ožino pri Ljubljani, zato ic bilo umliivo. da ie ob večjem deževju stala vsa ravnina pod vodo. Zaradi tega lega ljubljanskega mesta v prejšnjih časih ni bila baš najugodnejša in zdravili koristna ter velike poplave v mestu in okolici niso bile redke. Tako piše Valvasor v svoji XI. knjigi »Slava voivodine Kranjske«, da ie bila Ljubljana v letih 1190. 1537 in 1589 v toliki meri poplavljena, da so se prevažali ljudje po cestah v čolnih in je voda skozi okna tekla v hiše. Se pred nekaterimi desetletji ie ob daljšem deževju Ljubljanica preplavila nižic ležeče mestne dele z umazano rumenim vodovjem. Barje ie bilo nekoč gosto pokrito z debelo plastjo mahovja, ki ie pokrivalo plasti šote. črno z vodo nasičeno močvirnato zetnlio in rumenkasto glino. Posamezni deli mahovia so plavali neposredno na vodi ter so povzročili neizkušenemu novincu lovcu, ki ie bil v prejšnjih časih edini obiskovalec Barja, nc baš najhnega strahu, ko so se njegovi čevlji udirali v tla in se ie ugrezal vanj.do kolen. To pa se ic ponavljalo ob vsakem koraku. Na drugih progah so rastle majhne smreke, bori. jeseni, breze in drugo nizko drevje, ki je s svniimi koreninami zadrževalo vodo, tudi ni manjkalo velikih mno- žin gostega trstja. Tukaj so bile tudi širne proge črne. z vodo nasičene šote. ki se ie na površini ob soncu spreminjala kovinsko rumeno in niodrordeče. Medtem ie rastla travnata goščava, na katero .ie moral stopati lovec, če ni hotel tvegati, da bi se do pasu udri v močvirje. Najbolj nevarni pa so bili s takim mahov jeni pokriti, včasih z bičiem obrastli. po več metrov v premeru, navpično izvirajoči studenci, jezerska okna imenovani, iz katerih ni bilo za potapliainčega se nobene rešitve. K poglobiieniu Baria ie prispevalo tudi dejstvo, da dela Ljubljanica od izvira naprei velike viiuge. skozi mesto in do izliva v Savo dolge ovinke, teče leno in počasi, prenaša ob višjem vodovju blato. les. ločje, ilovico in pesek. ki ga dobiva iz mesta in Gradaščice, kar ie delalo nekdaj Iudi otoke v rečni strugi. Poleg tega so imeli mestni prebivalci v preišniih časih slabo navado, da so metali vso mogočo nesnago, razbito posodo, opeko, smeti, ruševine in podobno v vodo in tako stanje rečne struge še poslabšali. Na ta način ie nastal sredi mesta, med semeniščem in šenipetrskim predmestjem iz takih snovi otok in še večji, s travo porastli olok med šempetrsko vojašnico in poljanskim predmestjem. Pri prvem otoku je večkrat uživala iz šole se vračajoča mladina ob pogledu na nutovoriene ladje, ki iih ie vodni tok odgna! od otoka tesno ob hiše šempetrskega predmestja in razbil ob podzidanih bregovih, da so se potopile. V ločie na tem otoku so prihajale pogosto tudi divje race in liske. Pod mestom ie bilo več mlinskih jezov, ki so že itak počasni tek reke Ljubljanice še zadrževali. Lov na Bariu ie pripadal graščinam v Logatcu. Bistri in Boštaniu. največji del pa nem škeniu viteškemu redu v Ljubljani, ki pa ca ie navadno oddajni v naiem. Lov ie bil od 25. julija do konca januarja prihodnjega leta. Tu so bile povodne ptice vseh vrst: kljunači, čaplie, štorklje, pribe, liske, povodne kokoške, divie race in gosi, žerjavi. Lov je potekal navadno takole: eden ali dva lovca sta najela v krakovskem predmestju ladio. ki ie imela na sredi mizico s streho. Lovci so imeli tudi gonjače in ptičarie. potrebno strelivo in brašno. Rano ziutrai v costi megli so se odpeljali iz Ljubljane, izstopali na Bariu zdaj na desnem, zdai na levem bregu Ljubljanice in se razšli v razne smeri. Kmalu ie bilo slišati tako gosto strelianie kakor na vojaških vajah, lovcev iz mesta ic bilo včasih 40 do 50. 1'a tudi lovski plen ie bil pogosto prav izdaten, in ni bilo baš redko, da ie en sani lovec v enem dnevu ustrelil po 40 do 50 kliunačev. poleg tega pa še ninogo rac. prodnikov, lisk itd Na lovu so včasih tudi stavili in po končanem lovu imeli v nekdanji gostilni pri Marci v Podpeči lovske pojedine in gnstiie. Najstarejši protokoli nemške komande v Ljubljani izkazujejo v letih 1789 in 1799 nastopne kranjske ali v Ljubljani stanujoče plemiče in dostojanstvenike, sai druei sloji Iiub-lianskega prebivalstva takrat še niso imeli lovske mrzlice, kot navdušene lovce: Franc baron Schvveicer. grnščak na Klevevžu in Otočcu; Franc pl. Garzarolli. lastnik po niem imenovanega mlina ob Ljubljanici: ekscelenca Jožef baron Erberg. c, kr. tajni svetnik, komornik. eraščak v Dolu pri Ljubljani itd.; kapitan Ev-cen crof Barbo. umrl 1812 kot upokojeni major: Alojzij crof Lichtenherc. eraščak v Sne-perku: Franc baron Lazzarini. eraščak v Smledniku; 2iga grof Turjaški, infulirani stolni prost ljubljanski: baron pl. Kuschland. lastnik pose stva Kušlanov erad: Daniiel baron pl. VVolkens-nerg. eraščak na Ponoviču: baron pl. Boselti. poznejši euverner v Ljubljani: Anton in Pavel pl. Frankenfeld. prvi advokat, druei nieeov okrožni komisar: Andrei pl. Schildcnfeld. doktor medicine; Peter pl. Andrioli, posestnik; v knjigi »Veselja dom«, ki jo jo obljubila Sloven-čeva knjižnica. Ta čas pa igrajte odbojko, iu ostanite dobri prijatelji. — Glede točk pa tole: skok v višino 1.34 111 (314 točk). 1.85 m (323), 1.40 m (368); tek na 100 111 14.9 (264). 15.1 (161). (O. F.) Svetovni rekord v disku. Čitali ste. da je postavil Nemec Ernst I.ampert nov svetovni rekord v metanju diska 53.48 m. Ali ie nov rekord verificiran? Še ne. so pa vse formalnosti v redu. Disk so stehtali takoi po uspehu, ki ca je dosegel Lam-pert v Lembergu in poslali zapisnik o novem rekordu nemškemu uradu za lahko atletiko. Ta urad pa šo ni podal izjave Če bo priznal izvrstno znamko. ki jo je postavil Lanipert v metanju diska, tedaj bo prišla zadeva pred mednarodno lahkoatlet-sko zvezo, ki je pristojna za potrjevanje svetovnih rekordov. (I. J.) Družina mladih atletor. Takole ml pišete: »Ko smo pri nas zaključili lahkoatletsko sezono, se oglašamo pri Vas. da Vam sporočimo dosežene rezultate. Vsi smo še mladi, stari okoli 14 do 16 let in se že dve leti bavimo s tem Športom«. Vaši rekordi so torej sledeči in hi lih radi videli v vrednosti po točkah. Malo pusto opravilo, toda naj bo Je za Vas: 100 m 13 sek. (čestitam, ta jo najboljši in ima kar 414 točk H: 200 m 28.1 (33t), 100 m 1:05 (307). 1000 m 3 29 (242). daljina 5 04 n, (351). višina 1.415 m (382). troskok 10.53 ni (3."7). — Od"ovor na ostala vprašanja dobite prihodnjič. (SK V) Nekaterim. Nisem mosel vsem u«tre?i, da bi jim spreminjal atletske uspehe v točke. Plavači. nogometaši, smučarji in drugi bi godrnjali, če bi čitali samo lahkoatletsko številke Brez zamere v bodoče, če ne bo dobil vsak odgovora, ki se bo zanimal za točke. To pa tudi za to. ker smo na koncu atletske sezone. * V Ljubliani bo v nedeljo zanimiva nogometna tekma med Marsom in Ljubljano. Obe moštvi 6ta pokazali pri dosedanjih nastopih v jesenskem turnirju dokaj prikupno igro in sta zmagali vsako v svoji skupini Finalna tekma /a prvo in drugo mesto bo v nedeljo 8. t. m ob 15. Športniki, ali ic veste... ...da bo Igral znani člen italijanske nogometne reprezentance Meazza v letošnjem letu za turinsko moštvo Juventus? Nekdaj je bil Meazza poosebljanje najspretnejšega in nad vse duhovitega igralca. Potem pa je težko zbolel in se jc moral za dalie časa posloviti od športa Ko je okreval, je nastopal spet ra FC Milano. letos pa poskuša r novo srečo v vrstah Juventusa. Brez dvoma pomenijo neigove bogate izkušnje za vsako moštvo dragoceno pridobitev. ...da i« večkratni švedski prvak v tenisu Kalle Schroder, ki je nedavno prešel med profe-sionale. po poklicu trgovec s kolonialnimi predmeti? Pred leti go je pooblastil švedski kralj Gustav, da j« smel imenovati svojo najboljšo vrsto kave »Mr. G. — kava«. ...da se je pojavil na Irskem orjaški atlet ki je zalučal kladivo 58.68 m? Ime mu je Bert Healion, sijajno znamko pa ie dosegel v Dublinu Zaostal je samo za 32 cm za svetovnim rekordom, ki ga drfi Nemec Frwin Blask Ima pa njegov uspeh tudi svoj »toda« Ko so kladivo stehtali, so ugotovili, da je bilo za malenkost prelahko. Slo je samo za 15 gramov, kar pa )e dovolj, da so njegov uspeh razveljavili. ...da je prosvetno ministrstvo v BukareAti proglasilo lahko atletiko za najvažnejšo panogo pri telesni vzgoji ljudstva? Tej proglasitvi sledeč bo lahka atletika prihodnje leto v vseh rumunskih šolah obvezna v vseh šolah in vseh razredih. ...da se je rodila nova zvezda francoskega kolesarskega športa, znameniti dirkalcc Loui« Caput, v borni koči na kmetih? Precej časa so zasmehovali Caputa kot kravjega pastirja na dir-kolncm kolesu, po njegovih zmagah na najtežjih tekmah pa je zamašil usta vsem, ki so ga smešili ...da je švicarski kolesar Marcel Lequatre, ki je prevozil 1. 1902. 365 km dolgo progo od Romans-horna do Ženeve v 12 urah in 39 minutah dirkal še letos in slavil 40 letnico svojega aktivnega udej-6tvovania? In uspeh? 60 letni Marcel Lequatre je bil za 56 minut hitrejši kot pred 40, letil K njegovem uspehu pripominjajo časnikarji, da se ne bodo čudili, če se bo lotil za svojo 100 letnico Se tretje jubilejne vožnje od Romanshorna do Ženeve ...da niso le »veliki ljudje«, ki dosežejo v športu velike uspehe? Jean Lalanne iz Bordeauxa je navidezno droben, slaboten in majhen fant, vendar je pustil za seboj vse najhitrejše francoske tekače. Štirikrat je zmagal pri gozdnih tekih, po vrhu pa si je priboril tudi državno prvenstvo na 5000 in 10.000 m. Ljudje ga jxiznajo po njegovi neznatni postavi, pa tudi po njegovih posebnih navadah. Vselej teče z baretko na glavi, 100 m pred ciljem pa jo vrže v zrak in ujame. Tudi vedo povedati, da se hrani samo z mesom, kar je pri tekačih na dolge proge res nenavadno. ...da se poteguje Slovaška za evropsko prvenstvo v namiznem tenisu, katero bi radi priredili januarja prihodnjega leta v Bratislavi? Dejansko Di bila ta prireditev namesto svetovnega prvenstva, ker pa računajo samo z udeležbo evropskih na-todov, bo šlo torej 6amo za evrojisko prvenstvo. marki de Carmontaicne. stotnik pri pešpolku Thurn: crof Pazze. ljubljanski stolni kanonik. Bernardin baron Zois; Karol baron Gall. eraščak na Golem: Jožef Jeršinovic pl. Liivven-ercif. uradnik okrožnecn elavarstva v Ljubljani, nato okrožni blaeajnik v Postojni; Henrik baron pl. VVolkensperc. stanovski tainik: Avgust baron Codelli. lastnik graščine Kodelov erad (Thurn) ob Lluhliunici; Alojzij baron Tnuferer. eraščak v Višnji eori; Anton baron Apfaltern. upokojeni stotnik pri lovcih: bratn Vincenc in Feliks barona Sclnveiger. sinova zcorai imeno-vancea barona Franca, Vincenc ie bil eraščak v Soteski ter najboljši lovec in strelec na Krnili skem: Franc crof Hohenvvart. polkovnik, stolo-noša dednih dežel in član deželnih stanov krnni-skih. eraščak. c. kr. guherniiski svetnik, član ,37 učenih družb in društev, domačih in tujih: Ivan Desselhrunncr. lastnik tovarne za suknti na Selu pri Ljubljani. Druga zanimiva imena iz one dobe so: Ivan Potočnik, gluhonemi slikar, ki se nahaja od nieca šc mnogo portretov v Ljubljani: pl. R a i n i c . poročnik hessen - darnistattskih čet, ki so bile kot ancleški pomožni zbor v letih 1795 in 1796 v Liublinni. Nadalje so imena: Veron. Charles Thoos. Gnetano Albertini Gio-vanni Hrena. Moreto. Zack. oficirii prve fran coske invazije nn Kranjskem kot lovci. V kongresnem letu 1821. sta se zabavala z lovom na Bariu zlasti sir Robert Gordon. ancleški opolnotnočeni minister n:t avstrijskem dvoru in knez Volkonski. šef ruskega ccncralncca štaba, ki sta si pridobila sloves dobrih lovfev. V letih 1827 in 1828 se ie nahajal tukai sir II uni p lir v Da v v. slavni kemik, predsednik akademije znanosti v Londonu, ki ie umrl dni 28. maja 1829 v Ženevi in ie bil zelo vnet bar lanski lovec in dober strelce. Iz one dobe. ko se ie tukai nahajal Davv. so uvedli pri_ nas dolgerepe- angleške pse ptičarje. (Dalje) A. Fogazzaro; SI. Palača ob jezeru Ostale besede so so zgubilo v nenadnem hru-menju valov. Močan sunek vetra jo vrgel čoln proti skali, kjer je slal Silla. »Izstopite!« je zaklical ter so sklonil, da bi pograbil rob čolna, da bi ta no zadel ob skalo. »Izstopite takoj l< »Ne. Odrinite čoln. Vrnem so domov.« Čeprav sta bila tako blizu drug poleg drugega, da bi se lahko prijela za roke, ste se le s težavo mogla razumeti. Valovi, ki so se nenadoma dvignili, so hrumeli proti obrežju s peklenskim truščem Temu se je pridruževal ropot, ki so ga povzročali krmilo, vesia in veriga v čolnu, ki so ga valovi premetavali. Silla se je sklonil nad čoln, ga z obupno silo odpahnil od brega in ludi sam padel vanj. »II krmilu I« je zakričal in pograbil za vesla. »NaprejI Proli vetru 1« Marina ga je ubogala, se usedla nasproti in prijela za vrvi krmila. Nebo jo bilo popolnoma temno in ničesar več nista videla okrog sebe. Valovi so Se vedno divje butali ob obalo. Tamkaj je bila nevarnost. »Strela«, ki jo je Silla poganjal z vso silo, je dvigala sprednji tlel iznad valov in se nato spuščala v globino. Večje je prodirala kakor meč; tedaj pa je penasti greben planil v čoln. Ko je Marina prvič začutila vodo, je hitro dvignila noge in jih postavila na Sillove. V istem hipu jo strašen blisk pretrgal oblake in osvellii jezero ter okoli stoječe gore, na katerih je bilo mogoče opaziti vsako skalo, vsako drevo, ki se je sklanjalo v viharju. Silla je zagledal pred selioj Marino z razpuščenimi lasmi in z očmi uprtimi v njegove Tema ju je zopet zagrnila, ko ga jo ta pogled zapekel v srco. Njene nožice so so naslanjale na njegove. Ko se je čoln dvigal, so pritiskale z večjo močjo. Včasih so se za hip odmaknile, a k milu so se zopet prilepile na prejšnje meslo. Nenadoma so so veslaču zlomili obe vesli. Pograbil je za drugi dve in veslal z divjo besnostjo, kajti noč, glasovi sproščene narave, žgoči dotik, dekletov pogled, vse to mu je kričalo, da jo strahopetec. Ob svitu bliskov jo je neprestano gledal jued seboj, z glavo in prsmi nagnjenimi proli njemu. Ni mogel več vzdržati. Z velikim naporom se je dvignil in se presedel r.a drugo, bolj oddaljeno klop. »Zakaj?« je vprašala Marina. Tudi njen glas ie imel nek nenavaden prizvok, kakor bi bil nasičen z elektriko viharja. Silla ni odgovoril. Marina je bržkone razumela, kajti ni več ponovila vprašanja. Ob svitu bliskov se je proti vzhodu videl gost, bel pajčo-lan. Vlila se je ploha v ... Ni pa prihajala bliže. Veter in valovi so so naglo umirjali, »Lahko okrenete čo!n.< je z izmučenim glasom dejal Silla in namignil z glavo. »Palača je tam.c Marina nI takoj okrenila; obotavljala se Je. »Vas čaka sobarica?« »Da.« »Vrniva se torej h kapelici. Čez deset minut se bo jezero popolnoma pomirilo. Tam bom izstopil« »Ne,« jo dejala Marina. »Fani me ne čaka. Spi.« Okrenila jo čoln proti Palači. Oba sta molčala. Ko sta dospela do Palače, ni bilo več tako temno in veter je že popolnoma prenehal. Valovi pa so še vedno pljuskali ob zidovje, tako da Solna ni bilo mogoče slišati. Tudi Silla se je pomirjal. Plula sta mimo ložo. Ob pogledu nanjo se je znova dvignil njegov ponos. »Danes zjutraj ste mi rekli, da vas ne poznam. a se motite. Poznam vas zelo dobro.« Marina jo menila, da hoče namigavati na prizor, ki se je odigral tam in mu zato ni odgovorila. Po kratkem molku pa je dejala: »Pazite kako bo čoln pristal. Spustila bom Silla je veslal previdno. Ko je čolnlč neslišno drset proti obrežju, je Marina tiho vprašala spremljevalca: »Kako morete trditi, da me poznate?« A zdaj Silla ni utegnil odgovoriti Motal je paziti, da no zadene ob veliki čoln in da pristane tik ob stopnišču. Tema je bila kakor v rogu. Končno je Strela obstala. Silla je z roko otipal stopnice in izstopil. »Tu so stopnice,« je dejal in podal Marini roko, ki .jo je ta sprejela in ponovila vprašanje: »Kako morete trditi, da me jjoznate?« Skočila je iz čolna, a noga se ji je zapletla v vrvi in padla je spremljevalcu v naročje. Silla je začutil niena prsa na svojem obrazu. Slen od po-željenja je prižel nežno postavo k sebi. Stisnil jo je s tako silo. da ji je vzelo stopo in ji zašepetal eno samo besedo. Nato io je spustil, stekel po stopnicah in skočil na dvorišče. Marina je ostala nepremična z iztegnjenimi rokami. To niso bile sanje, ni bila prevara. Vsak dvom je bil izključen. Silla je dejal: »CECILIJA!« IX. Donna Marina Crusnelli gospe Juliji Do Bella. Iz Palače, 2. sept. 1864. »Domnevam, da sem uganila ime avtorja knjige «Sanje». Želim pa o tem hiti gotova in rada bi zvedela tudi za njegov naslov. Zagotavljam Te, da ne želim tega zato. da bi ga šla iskat. Spravi svoje dvorjane na lov. V tiskarni V... bodo lahko zvedeli vse; le nekoliko spretnosti je treba. Marina.* Gospa Julija De Bella markizi Marini. Varese. 4. sept. 1864. »Si se vnela? Moji dvorjani so se vsi razpršili. Nekdo mi je snoči dejal, da je tiskarna V... že mesec dni zaprta. Svetujem Ti, da obrneš list. Kljub temu pa Ti obljubljam, da Ti bom takoj sporočila, kakor hitro zvem kaj določenega o tej zadevi. Julija.« DRUGI DEL. I. Šestega septembra so bili vsi v Palači v velikem pričakovanju. Redke travnate bilke, ki so boječe kukale iz rožnatega proda na dvorišču, so izginile. Velika množina gosposkih cvetlic v loncih se je košatila vse povsod, skromne pasijouke in jasmin pa so gledali navzdol s tisoč očesi. Samo Steinegge se je sprehajal na slavnostno okrašenem prostoru, ves nališpan in gledal navzgor proti stopnišču, če pride kdo, da bi govoril skozi železno pregrajo z gospodom Pavlom, kj se je sprehajal po kuhinji za železno tnrečo kakor beli medved. Pogledal je na uro. Bilo je pol dveh. Grof je rekel, da se bo vrnil s kolodvora s sorodniki približno ob tem času. Steinegge je krenil po stopnišču navzgor s spoštljivim izrazom na obrazu. Na vrhu je zagledal ljudi. Bil je grof s svojim klobukom, ki je bi! tako širok, da je skoraj pokrival še služabnika. Kje pa je grofica Foska? Kje grof Nepo? Nihče ni izstopil iz vlaka, ki je dospel iz Milana. Grof Cezar je bil besen na sestrično. na bratranca, na vse neolikane sorodnike, robantil je nad kuharjem, nad Steineggejem, ker mu je prišel nasproti, in na Marino, ker ni prišla. Med njegovim rentačenjem se je »Strela« svetlikala v daljavi in videti je bilo, da so ji prav nič ne mudi domov. Grof se je kmalu pomiril. Pol ure pozneje je vzpodbudil Steineggeja z ljubeznivo besedo in preidical ukaze, ki jih je v jezi dal Ivanki. Z Marino nista še spregovorila besedice med seboj. Grof je nameraval odpotovati v Milan, a so je premislil, morda zaradi bližnjega prihoda sorodnikov in je mladeniču pisal. Prihod sorodnikov mu je povzročil mnogo skrbi. Potrudil so je celo toliko, da jih je šel sprejet na kolodvor. Ivanki se je zdelo, da morajo ti ljudje biti nekaj več kot sam kralj. Služabniki pa so rekli vrtnarju, da mu ni trelia zalivati, ker bo brez dvoma deževalo še pred nočjo. Estoril, prestolnica Lizbone Poročevalec lista »Neues Wiener Tagblatta« | piše iz Lizbone: Kakor resnično je Lizbona prestolnica Portugalske, tako je Lstoril prestolnica Lizbone« je zadnji zapisal list »Dario de Noticias«. V tej dcfiniciji je veliko, vendar ne vse, kar je Estoril tudi v resnici. Slalio uro vožnje z vlakom od Lizbone je Lstoril, zavarovan z nizkimi izrastki pogorja Scrro, lepo položen med pinijeviini gaji, prav tik širokega izliva reke Teja ob Atlantskem oceanu. V mirnih časih je imel brzovlak Pariz— Lizbona svojo končno postajo v Estorilu. Zaradi svojih čudovitih parkov, ki jih je pozimi in poleti en sam cvet in ena sama dišava; s svojimi mimozovimi in palmovimi drevoredi in s svojim: med njimi postavljenimi slikovitimi stavbami sla rojiortii-galskega sloga, ki se tako skladno prilega okolici, zaradi V6cga tega je Lstoril, najlepše in Zaljubljenca na izprehodu »Janez, nikar se ne obračaj, čeprav te še Iako kličejo. To so zopet vsiljivi ljudje s hotela, kateri bi 6e radi seznanili z nama.« Najstarejšo umetno nogo so našli v neki rimski grobnici pri mestu Capua. Noga je bila narejena iz brona v obliki človeške noge in je bila pritrjena na kos lesa. Jermen iz bronastih ploščic je držal umetno nogo. najbolj elegantno kopališče na portugalski sončni obali, bolj sanje kot resničnost. Nekdo je dejal, da »Estoril ni Portugalska, da je nekaj povsem umetnega.« To je res, pa vendar ni res. Estoril je ostal navzlic svoji posebnosti in razkošnosti po tujskopromeini organizaciji, vendarle povsem portugalski. Saj je vsa Portugalska glede na pokrajine neprera-čunljiva in čudovita. Če se pelješ, na primer, iz starinskega, 20 km bolj severno ležečega mesteca Sintre z avtom čez Scrro, si kur brez sape od samega začudenja. Tu si nad strmimi čermi n so pod teboj zanožine, da meniš da si sredi norveških fjordov, a koj nato zagledaš do 4 m visoke agave in te žge sonce, ko da si v Afriki. In zato se kot tujec nič več ne začudiš, ko sredi spreminjajočih se pokrajin zagledaš tudi vazo, ki bi utegnila biti kot prizor iz pravljice »Tisoč in ena noč«. Igralnica in vohunstvo. — Fstoril pa ima še svojo posebno privlačno silo: Tu je poleg razkošnih hotelov, kopališč, golfovih in teniških igrišč tudi igralnica. O njej so nastale razne vohunsko bajke. Zastopniki raznih svetovnih čosopisov so pisali, da posedajo ondi pri kozarcu piva ali wiskija vohunski agentje vseh nerodov in drug drugega ovohavajo. In zato se utegne slehernemu tujcu pripetiti da ga drug dan žc zaznamujejo kot »načelnika tajna policije« Eskimov ali Ognjene zemlje. Angleški mesečnik »\Vorld Digestc je v svoji okto' brski številki objavil kar bajke, da ni le Estoril, ampak tudi Lizbona obljudena samo z vohuni. Ker jc pisec tega poročila Anglež, govori seveda le o nemških »vohunih«. Ni čudno, da je po takih vesteh zadišalo angleško-nmeriškim filmskim industrijalcem, da bi bila dobra kupčij«, če bi vprizorili tozadevni vohunski film s privlačnim naslovom »The Lady of Lisbon«, ki se vrši v Estorilu in njegovi igralnici. A tudi v igralnici ni vse tako romantično, kakor pišejo angleški in ameriški časnikarji: Igralnica v Estorilu je tako, kot so drugod. Mnogo je igralcev iz navade, nato radovednih meščanov in spet bogatašev, ki ne vedo, kam bi z denarjem in jim igranje draži živce. Vse drugo so le bajke. Brezmejna gostoljubnost. — Letos poleti ie bilo na Portugalskem in predvsem v Estorilu toliko inozemcev, največ Spancev, da je mogel list »O Seculo« napisali kar o invaziji — seveda miroljubcev. Posledice so se glede na prehrano jako nljubo pokazale. — Zmanjka sladkorja, olja — zlasti okusnega orehovega olja, mesa in presnega masla. Celo riž, ki je na Portugalskem ljudsko živilo, je postal jako redek gost na mizi. Deloma je to v zvezi tudi s pomanjkanjem premoga in zato s prevoznimi težkočami. Toda gostje v velikih in majhnih hotelih ne opazijo tega pomanjkanja prav nič. Človek je kar vzhičen, videč, kako je Portugalska v svoji gostoljubnosti širokogrudn«. Niti za hip ne pomišljn, da ne bi dala «1 tiste pičle količine, kar ima, drugim, ki imajo še manj. Tu se najbolj odkrito [>okaže človeško-dobrohotna poteza v bistvu Portugalca in njegovega življenja. Tujec more brezskrbno uživati portrgal-sko gostoljubnost. Kar brez skrbi leži lahko na soncu in od časa do časa pogleda z daljnogledom na obzorje, tja, kamor vodi angleška pot v Gibraltar in kjer ;ščejo angleži podmornice ali se udeležijo boja z letali. Saj se tudi kaj takega pripeti časih, tako da se vojna kot strahotna senca prikaže v dalji in huškne mimo portugalske obale, kjer na njenih nevtralnih bregovih nemoteno polegajo skupaj Angleži, Nemci in Američani. Mrzli dih usodne borbe narodov pa takrat za minute dolgo zatemni vedre obraze množice. Otroško posteljico belo pleskano z mrežo ln žlmnlco - vse popolnoma novo, prodam 7.a 900 lir. Dolenjska c. 13/1. Pisalni stroj novejšega modela, prav dobro ohranjen, poceni prodam. Kaslov v upravi »Slovenca« pod št. 6114. Hijacinte, tulipane in krokuze originaine b o i a n s k e smo dobili Sever & Komp Ljubtiana Peč B Službe g dobro ohranjeno, takoj prodam. Folzve se: Poljanska cesta 7. Dobe: Kuharico samostojno. Iščemo za ta koj k majhni družini. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6059. B Sobe 1 Oddalo: Sobo veliko, pritlično, primerno za pisarno v Kolodvorski ulici, takoj oddam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »P-300« št. 6081. f KiHUmofj Globok otroški voziček dobro ohranjen, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro ohranjen« št. 6940. Predivo po najvišjih dnevnih ce nah kupujem vsako količino, dolžina od 20 cm naprej. MILAN JAGER, mehanična predilnica žt me, Ljubljana, Sv. Petra cesta 17. (k ulTHJT-Miln: Delavniki: 15-30, 17-30, Sloga od 14 dalje, nedelje in prazniki: 10. 13-30, 15-30, 17-30 Odlična družabna komedija iz ameriških bogataških krogov Medeni tedni v trofe Annie Naggl. Warren Hali, Ilenry Mollison kinu union tel. 22.21 Tenorist G1USEPPK LUtiO poje arije in popevke v sijalo i glasbeni komediji Bogastvo ni sreča Prvi šla gor- film sezone i kino matica . tel. 22.41 I/.brani pevci in glasbeniki radija v filmu Šola za boiazljivce Film 7.a vse zaljubljene! V glavni vlogi: Alborto liabagliati, Carla Del 1'oggio kino slooa - tel. 37-30 Eden najmogočnejših filmov, kar jih je bilo ustvarjenih Alcazar Foseo Giachetti — Mirelle Pallin Predstave nelavnik ob S, nedelja 00 V in pol 5 Danes izredna predstava ob pol 3. kino kodeljevo tel. 41.64 Naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni •soprog, oče, brat itd., gospod BoUa Ivan trgovec s sadjem in zelenjavo * po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega nam rajnika bo v nedeljo, dne 8. novembra 1942, ob 3 pop., iz kapele sv. Janeza na Žalah. Ljubljana. Vel. Bečcj (Banat). Šmartno ob Savi. 6. nov. 1942. Žalujoči ostali Ob vodnjaku Proti večeru so se ženske zbirale ob vodnjaku. Za kuho je bilo treba nanesti vode in za pranje, da zjutraj ni treba nositi škafov, ko je drugega dela dovolj. »Pomislite,« je dejala Bačarica, »razdrta poroka, joj, pa pri tako imenitni hiši, kot je Škri-njarjeva. Le kako se je moglo kaj takega zgoditi.« »Pa res,« je odvrnila Zgurka, »kaj se je le pripetilo, da so bili oklici ustavljeni.« Ženske so stikale glave in brbljale ter prehitevale ena drugo. Kar niso mogle najti pravega vzroka. »Nehajte, babe,« je zavpil nanje stari Pezdir, ki je gnal voli napajat. »Stavim, da spet koga obirate. Škafe zadenite na glavo, pa domov k ognjišču, da se vam ne prismodi večerja. Šmen-tana babja klepetavost, le kaj si imate toliko jto-vedati. Gbirajte rajši svoje kosti, pa druge pustite v miru, da se .jim ne bo kolcalo.« »Ti pa molči in ne vtikaj se v nas. Kaj ti pa hočemo, še vidimo ne, da greš mimo,« mu je odvrnila Bačarica, ki je bila znana v vasi kot največja klepetulja. Vse je vedela in k vsaki novici je še pridala. »Vem, da me ne vidite, ko ste pa tako zaverovane v vaš klepet, da bi vas edinole nevihta razpodtla.« »Voli ženi, da ti ne zlijemo vode na glavo,« so mu odvrnile. »Bačarica, pazi, da si jezika ne pregrizeš, ko tako hitiš,« je še rekel in gnal voli naprej po poti. »Pa je res že skoraj noč, kar morale bomo domov, da res ne bo kaj narobe,« je rekla Zavrti! i kova. Vsaka je zadela škaf na glavo, še malo so postale, polem so si pa želele lahko noč. »Mati, kaj mislile, da vam bom jaz za ku- harja, ko kar pustite na ognjišču, da vre kot štrena,« je rekel Bačarjev Zane, ki je stal ob ognjišču in nalagal polena. »Malo manj klepetajte, pa za svoje se brigajte.« »Kaj pa te je pičilo, da si nasajen kot osat. Jaz že vem. kaj delam, mojega dela šo nihče ni zame opravljal.« »Treba je tega, da se vam bo kmalu cela vas smejala. Vse vidite in vse veste, o svojih pa najmanj,« jo je zavrnil. »Ja, kaj pa je takega, da ne bi vedela,« je v strahu vprašala. »Vam bo že kdo povedal, jaz pa ne, ker vem, da bi bil ogenj v strehi.« Škrinjarjev Tine je v poznem večeru sedel pri vodnjaku. Čakal je Žaneta, da pride in mu pove, kako in kaj je uredil. Globoko se je zamislil, da ni čul korakoy, ko je Žane prihajal. »Tine, jaz ti res ne morem pomagati. Govoril sem z Mitico. ko je molzla krave, pa je ostala nema. Res ni bilo prav, da si tako storil z njo. Saj je pridna ne hvalim je, ker je moja sestra, toda prav gotovo bi bila tudi ona vredna biti za gospodinjo pri vas.« »Toda, Zane, ali razumeš, da so mi namenili nevesto, ki je nisem maral. Saj ne veš, kako mi je bilo hudo, ko so me tako grdo prisilili k temu, da se vežem z njo. Ko sem slišal z leče svoje ime, sem se skoraj zajokal. No, pa je Minca vendar poslušala mene, da je šla sama k župniku.« »Kaj, ti si ji sam rekel? Zakaj si se pa potem pustil oklicati?« »Razumi, Zane, če bi jaz rekel očetu, da hočem samo Minco za ženo. prav gotovo tega ne bi pustili. Zdaj pa bodo videli, da nič ne pomaga. Saj živ krst ne ve, da se\, imava rada, le tebi sem zdaj povedal. Ti si pameten fant in lahko boš kako uredil, da ne bo preveč hrupa. Saj veš, tvoja mati ne bi znala molčati, jaz bi pa rad na- redil tako, da ne bi bilo zamere nikjer, ne pri vas, ne pri nas.« »Težko je, Tine, dregati v tako stvar. Pomagal ti bom, da bom s tem pomagal tudi svoji sestri.« »Ali si ji povedal, da jo čakam tu, pri vodnjaku?« »Sem, in ko bo pospravila, pride. Pa zdi se mi, da že prihaja.« Minca je počasi korakala po poti. Kar težko je šla, a vendar ni mogla pustiti vsega v nemar. Prišla je do vodhjaka in se ustavila. »Minca, stopi bliže,« jo je poklical brat. »Saj tudi meni lahko zaupaš.« Minca je stala tik Zaneta in v mraku gledala Tineta. Bolj je čutila njegovo bližino, kot pa videla njega. »Poslušaj. Milica,« ji je dejal Tine, »bodi pametna in ne upiraj se mi. Saj veš, da sem vedno hotel, da bi ti postala moja žena in zdaj, ko sem prišel na pot da res postaneš, se braniš. Povej, zakaj! Ali ne bi bilo boljše potem, da te poroke ne bi midva tako razdrla?« »No vem, Tine, kako me bodo gledali tvoji domači. Očitali mi bodo, da sem ti odžrla bogato nevesto.« »Nič ne maraj, se bodo že potolažili. Jaz pa le ne bom zvezan kot vol v hlevu z verigo, ki bi me tiščala za gollanec. Bodi dobra in povej ti sama materi, ko Zane noče.« »Zane, lepo te prosim,« se je obrnila do brata, »reci ti, povej jim li, da sem jaz razdrla Ti-netovo poroko. Jaz sama sem kriva, pa naj potem rečejo, kar hočejo. Toda poročila se ne bom s Tinetom.« »Minca, ali se ne spomniš vseh lepih večerov tn ob vodnjaku, ko ni nihče niti slutil, da se imava rada. Zakaj hočeš zatajiti samo sebe in svoje življenje tako grobo uničiti. Tebi sem obljubil, samo tebi, da ti bom mož. Zdaj pa se tega braniš in hočeš s svojo trmo uničiti najino srečo.« Minca je pomišljala Res je, rada ima Tineta, zakaj naj bi se branila? Tudi, če ne bi bil škrinjarjev, bi ga ravno tako rada videla. »Žane, če boš ti jKivedal doma, bom pristala. Jaz sama ne morem, ker ne bi mogla razložiti. Tvoja moška beseda pa več zaleže,« je rekla Zanetil. »Hvala Bogu,« je vzdihnil Tine. »Bom povedal, tebi na ljubo, saj vem, kako bi bilo meni pri srcu, če bi bil na tvojem mestu,« je rekel Žane, potem pa brez besed odšel v vas. Tine in Minca sta ostala sama. Spomnila sta se vseh lepih večerov, ko sta se prikradla k vodnjaku, da si povesta par besed. Nihče ni vedel za njuno skrito ljubezen. Tine je bil že na oklicih, pa sta še vedno skušala premagati ovire, ki so jima jih postavljala trda načela staršev, Zane je drugi dan poklical v hišo mater. Povedal ji je, da je bila njena hči tista, ki je razdrla poroko in da pride v nedeljo Tine snubit, saj je Minci obljubil zakon. Mati .je nekaj časa obnemela, potem se je pa vsula ploha na Zane-tovo glavo. Tine pa je po svoje pripravil starega Škri-njarja do tega, da je privolil. Težko je šlo, a uspelo je vendarle. Zda j je bilo šele vrišča pri vodnjaku I Bačarica je prišla po vodo pa je koj odšla, da je nc bi preveč spraševale. Saj sama ni vedela, kako je prišlo do tega. Ko jo je srečal stari Pezdir, ji je v šali dejal; »Kam se ti pa tako mudi? Pa bi vendar malo poklepetala ob vodnjaku, bi vsaj kaj novic zvedela.« »Molči, kaj pa tebe briga. Imam doma dovolj dela.« »Saj sem fi rekel, da se boš ugriznila v jezik. No, pa. hvala Bogu, sc ni nič hudega zgodilo. Dekletu privoščim vso srečo.« Ob vodnjaku pa so ženske obirale, da bi si skoraj jezike polomile. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarie Jzdajatelj: Inž. Jože Sodja. Urednik: Viktor Cenžiž