Leto LUm. ItevlIRo 35.
pen 13. [Mniinin
Cena Din 1.50
shaja vsak dan popoldni, ixne mil nedelje in prasalkt. — losaratl: do 30 petlt i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petlt vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — M Slo v enaki Marod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
i
Upravntatvo: Knall o va ali ca itev. 5, pritllfcfe. — Telefon štev. 304. DrodnUtvo: Ksallova mllca it. 5, I. nadstropie. — Telefon itev. 34.
M"      Poftnlna plačana v gotovini.
Za ugled in čast ljubljanske univerze.
2e del j časa opazujejo naši kulturni krogi, kako skušata »Slovenec« in SLS izrabiti ljubljansko univerzo ter za vleči naš najvišji kulturni zavod v politično - avtonomistično borbo. Ni rov olj, da je naša država privolita v kar najliberalnejše de ov an je katoliške fakultete/ Sedaj hoče tisk SLS zavreči ljubljansko univerzo in njene profesorje za voz klerikalne avtonomistične ter protidržavne agitacije! S to igro je začela SLS že pred leti, toda le sporadič-no, ko je branila nesrečne nastope dveh, treh politično neverzirrinih profesorjev, katere je naravno morala zadeti svobodna Časopisna kritika in obsodba naše nacijonalne javnosti.
Sedaj bi radi klerikalci ljubljansko univerzo en bloc pritirali v klerikalni tabor in jo radi tega predstavljajo po sedanjih ljubljanskih in slovenskih volitvah kot nekako pobornico klerikalnih političnih in kulturno nazadnjaških stremljenj: Proti taki nameri kar naj-od očnejše protestiramo v imenu državnih zakonov, ki ustanavljajo ljubljansko univerzo kot univerzo prebival-st\'a vse naše države. Ljubljanska univerza je v prvi vrsti kulturen zavod, ki služi vzgoji akademskega naraščaja, potem samostalnim znanstvenim preiskavam in končno temeljitemu študiju naših domačih kulturnih, zgodovinskih in slovenskih problemov. Ljublj. univerza ni asrit. zbirališče, nego semenišče znanst študij ter priprave za akadem. poklice. To njego čisto naučno in vzgojno stališče bomo branili proti vsaki zlorabi, pa najsi prihaja od klerikalne in nazadnjaške strani ali pa od triko zvanih lažinaprednjakov Ravniharjeve sorte. Seveda je čudno, da se poedinec, ki je profesor ljubljanske univerze, politično poteguje za klerikalno avtonomijo, ki bi vsekakor pomenila konec svobodne poti visokošolskih študijev in znanstvenega izsledovanja na tem zavodu! Absolutno znanstveni značaj naše univerze lahko zajamči samo država, ki uvaja za vsa vseučilišča absolutno svobodno znanstveno raziskovanje ter odreja samonaučni smoter in cilj!
Nadalje z vso odločnostjo zavračamo klerikalno časopisje, ki predstavlja naše univerzitetne profesorje kot nekake klerikalne agitatorje ter ljudi z nazadnjaško, klerikalno-avtonomistično duševnostjo, dočim je nasprotno res, da je odločna veČina našega profesorskega zbora čisto naravno v svojih zasebnih in političnih izjavah izključno nacijo-nalna ter jugoslovensko državna ter zagovornica čimvečje duševne svobode ter kar najširšega akcijskega radija ljubljanske univerze. Ti profesorji zavračajo klerikalno sleparijo, s katero bi hoteli nameniti ljubljansko univerzo samo prebivalstvu od Triglava do Gorjancev, kakor da bi ta univerza ne bi a sposobna vzgajati omladine iz vse države. Naš najvišji kulturni zavod se lepo zahvaljuje za klerikalno odganjanje srbskohwatske omladine od ljubljanske univerze! Naš zavod si želi obratno čimveč slušateljev iz vse države! Čimveč slušateljev si pribori in priklene, temveč poraste njegov znanstveni ugled ter od važnost v državi! V širokem akvjskcm radiju ljubljanske univerze leži klica njenega velikega bodočega razvoja!
Naši univerzitetni profesorji hočejo, da postane ljubljanska univerza prvi znanstveni institut v državi, ne pa lokalna preparandija brez večjega pomena. Toliko načelno h klerikalni ataki na ljubljansko univerzo in naše kulturne krose.
»Slovenec« piše predrzno, kakor da je preštel ljubljanske univerzitetne profesorje, ki so v nedeljo glasovali zanj. V resnici pa je ogromna večina teh profesorjev vsekakor na stališču preje poudarjene misije ljubljanske univerze ter se politično ne angažira za ekstrature blodnega Radiča in njegovega slovenskega pomagača, klerikalca Antona Korošca.
Ugled, čast in interes ljubljanske univerze zahtevajo, da slovenska kul-
Večina Narodnega bloka v parlamentu.
Narodni blok šteje 163 poslancev, samostojni demokratje pridobili še en mandat. — Klavern sestanek opozicije.
— Beograd, 12. februarja. (Izv. Ob 12.) Radi praznika treh hierarhov, ki ga praznujejo radikali kot svoj pose-
ben strankin praznik, ni danes nikakih novih važnih političnih dogodkov. Politične razmere se bližajo konsolidaciji. Vse kombinacije o sestavi nove vlade so prazne nade opozicije.
Po poročilih iz Kosovske Mitrovl-ce je džemijet pri volitvah popolnoma propadel. Edini še sporni mandat Fe-rada bega Drage je sedaj definitivno rešen. Ta mandat pripade Narodnemu bloku in sicer samostojnim demokratom, tako da šteje Narodni blok v skupščini sedaj 163 mandatov, odnosno samostojni demokratje 23. Izvoljen je učitelj iz kosovske Mitrovice Todor M i-h a j 1 o v i č.
Vladini krogi intenzivno sestavljajo delovni program nove Pašič-Pri-bičevičeve delovne vlade. Narodni skupščini bodo med prvimi nujnimi zadevami predloženi:
1. stanovanjski zakon, ki je bil, kakor znano, podaljšan s posebno ministrsko naredbo do konca meseca marca,
2. invalidski zakon, ki je sedaj v načrtu popolnoma predelan,
3. zakon o poljedelskih kreditih,
4. državni proračun za L 1925/26 itd.
Opozicijonalci so se danes v narodni skupščini sestali na konferenco. Iz opozicijonalnih krogov se sedaj ve-hementno širijo napadalne vesti proti samostojnim demokratom. Po vseh ovinkih skuša takozvani opozlcijonai-ni blok doseči nekako koalicijo z radikali, tako* da bi sestavljali novo delovno vlado: radikali, Davidovičevi demokratje, klerikalci in muslimani. O tej kombinaciji danes razpravljajo načelniki opozicije. V Beograd so prispeli: dr. Korošec, Fran Zebot iz Slovenije, Pavle Radič in dr. Polič iz Zagreba, dr. S p a h o in dr. B e h -men, ki je s težavo rešil svoj mandat, iz Sarajeva. Dopoldne so vsi imeli posvetovanja z Ljubo Davidovičem. Temu sestanku je prisostvoval tudi prt volitvah propadli radikalni disident Nastas Petrovič. V narodni skupščini je postalo zelo živahno. Prišlo je v Beograd veliko število bivših narodnih poslancev, ki so pri sedanjih volitvah izgubili svoje mandate.
Radi praznika ni bilo nikakih konferenc v ministrskem predsedstvo. Ministrski predsednik Nikola Pafšič je čanes dopoldne odšel v saborno cerkev.
Minister za šume in rudnike dr. G Žerjav je bil v daljši avdijenci pri kralju. Minister dr. 2erjav je Nj. Vel kralju poročal o situaciji v Sloveniji.
V zunanjem ministrstvu so se Ca-nes nadaljevale konference pridobitnih krogov glede sistematične eksploatact-je reške luke v smislu rimskega sporazuma. Konference vodi dr. O. Rybaf.
Zunanje ministrstvo sta danes dopoldne posetila bolgarski poslanik V a-karevski in avstrijski poslanik Hoffinger.
Sedanje razmerje Narodnega bloka do opozicije je 163 : 152.
— Zagreb, 12. februarja. (Izv.) Da napravi konec tendencijozni kampanji opozicijonalnega tiska, ki še vedno laže o neki dozdevni večini opozicijonalnih strank, prinaša današnja »RijeČc natančen seznam vseh izvoljenih poslancev Narodnega bloka in to imenoma. »Riječ« obenem poziva opozicijo-nalni tisk, naj s pravimi in tehtnimi argumenti ovrže resničnost njenega uradno potrjenega seznama.
Po tem seznamu je bilo izvoljenih:
a) poslancev Narodno - radikalne stranke: 1. v Srbiji 81, 2. v Bosni in Hercegovini 20. 3. na Hrvatskem in v Slavoniji 9, 4. v Dalmaciji 4, 5. v Crni-gori 2 in 6. v Vojvodini,£4, toraj skupaj 140.
»Riječ« dalje pripominja, da mogoče radikali dobe še 1 mandat v zve-čansko - raškem volilnem okrožju.
b) Samostojni demokratje: 1. v Srbiji 2, 2. na Hrvatskem in v Slavoniji 14, 3. v Sloveniji 2, 4. v DalmaciU 2 in 5. v Vojvodini 2, toraj skupaj 22 mandatov.
Celokupno toraj razpolaga Narodni blok s 162 mandati. Ni izključeno, da dobe samostojni demokratje še po en mandat v bjelovarskem in v mariborskem volilnem okrožju. Nikola Pašič obdrži mandat v Beogradu, dočim prepusti sremskega Žarku Miladinoviču in banjaluškega samostojnemu demokratu Kecmanoviču. Notranji minister Boža Maksimovič prepusti svoj mandat v Beogradu Ljubi 2ivkoviču.
Parlamentarna situacija.
Kompaktnost Narodnega bloka. — Neorljentiranost opozicije.
— Ljuba Davidovič se zavzema za ^.bstinenčno politiko. —
Državni proračun.
— Beograd, 12. februarja. (Izv.) Za danes je napovedan sestanek načelnikov opozicijonalnega bloka. Opozicija se je morala sprijazniti s položajem, ki so ga ustvarile volitve v ko-
rist Narodnemu bloku. Treba je ugotoviti, da je parlamentarna situ \]a matematično popolnoma razjasnjena. Narodni blok razpolaga v skupščini s 162 glasovi. Opozicija kot kompaktna količina še ni orijentirana in v opozicijonalnih krogih vlada povsod veliko nesoglasje.
Načelniki opozicijonalnega bloka so danes prispeli v Beograd. Med njimi dr. K o r o š e c za SLS, dr. S p a h o za JMO ter Pavle Radič in dr. Polič za HRSS odnosno Hrvatsko Za-jednico. V Beograd je prispel tudi iz Maribora znani Z e b o t, ki skuša prepričati novinarje o dozdevnih nasiljih vlade za časa nedeljskih volitev v mariborskem okrožju. Sestanek načelni-kov opozicije ima predvsem namen, da določi   nadaljno taktiko opozicije na-
pram vladi. Tu je treba naglašati, da so vse intrige opozicijonalnega tiska brez "vsakega pozitivnega efekta in imajo edinole namen, da varajo javnost. Ugotovljeno je danes, da odno-šaji med posamnili opozicijnnalnimi strankami niso prav prijateljsko urejeni. Nekatere stranke in tudi vodilni politiki opozicije žele, da se čimpreje razčisti vprašanje razmeria opozicije do Radičeve stranke. Zahtevajo gotovi krogi, da morajo radičevci revidirati svoj program in spremeniti politično taktiko, ker drugače te vsako sodelovanje ž njimi nemogoče in otežkočeno. Opozicijonalne kroge je zelo presenetila vest. da namerava vlada predlagati verifikacijskemu odboru razveljav-ljenje vseh mandatov HRSS.
Opozicija se je sedaj pomirila in sprijaznila z dejstvom, da vlada razpolaga v narodni skupščini s 162 glasovi proti 153 opozicije. Zanimivo le dalje, da se za abstinenčno parlamentarno taktiko najbolj zavzema Ljuba
turna javnost z gnevom odbije klerikalne laži o avtonomističnem in nazadnjaškem stališču profesorjev ljubljanske univerze, ki so in ostanejo v svojem lastnem interesu, v interesu svobodne znanosti ter bodočega razvoja našega najvišjega kulturnega instituta napredni ter nacijonalni po svoji ogromni večini!
Država pričakuje od ljubljanske univerze čimveč  znanstvenega dela.
čimveč kulturnega ustvarjanja, nikoli pa se ljubljanski univerzitetni profesorji ne bodo \pregli v voz klerikalne politike in za znanstvene namene klerikalne avtonomije!
Zato kličemo: roke proč od našega najvišjega kulturnega instituta! Naj živi svobodna, državi, znanstvu in narodni kuturi posvečena ljubljanska univerza!
Davidovič. Na seji glavnega odbora Davidovičeve demokratske stranke jc ta voditelj najpreje zelo živahno ple-diral za abstinenco, da naj parlamentarna opozicija takoj zapusti narodno skupščino. Kakor je videti, ta Davido-viäev predlog nI bil v njegovi stranki simpatično sprejet. Glavni odbor na včerajšnji seji ni o tem definitivno sklepal. Splošno smatrajo vprašanje abstinence samo za grožnjo napram vladi in opozicija sama ne misli stvar za tako resno.
Vlada je začela razmotrivati glavne smernice svoje nadaljne politike, sestavlja se v glavnih črtah načrt delovnega programa. V narodni skupščini namerava vlada v prvi vrsti predložiti državni proračun za leto 1925 26. Ker koncem tega meseca poide državni proračun, je vlada z ozirom na parlamentarno tehnične težkoče primora-na, da predloži dvanajstine za mesec marec
Glede formalne demisije vlade ie odločeno, da ministrski predsednik te demisije ne predloži Nj. Vel. kralju, ker je volilna vlada dobila pri volitvah delazmožno parlamentarno večino in zato bo predlagala kralju, da podeli vladi mandat za nadaljno zakonodajno delo v skupščini.
Opozicija, videč, da nima nikakih uspehov, je začela Širiti različne vesti o nesoglasjih v Narodnem bloku. Treba je sedaj pribiti, da so odnošaji med radikali in samostojnimi demokrati prijateljski in prisrčni. Pri prvi priložnosti v narodni skupščini se bo to prijateljstvo manifestiralo na najočitnejši način in se bo izkazala popolna solidarnost v vseh važnih političnih problemih. Opozicija zelo operira s skupščinskim predsednikom Ljubo Jovano-vičem, češ da ta ne soglaša z dosedanjo politiko Narodnega bloka. Iz najbolj zanesljivih virov lahko vaš dopisnik konstatira, da so te vesti brez vsake podlrge. Predsednik skupšline Ljuba Jovanovič sam najodločneje zahteva, da vlada nkrcne vse proti razdiralnemu delu HRSS.
Iz radikalnih krogov se je sprožilo vprašanie sestave posebnega kluba Narodnega bloka. Ta parlamentarni klub naj bi imel nalogo omogočiti hitro in nujno rešitev vseh važnih političnih vprašanj, kakor tudi gospodarskih in kulturnih. V tem klubi! nai bi bili ohe stranki    primerno razmerju zastopani.
Jüg:slGven:kü-if?!ijaR?ka pogajanja v Florencl.
Neokusno pismo Ljube Davidovima.
— Deograd, 12. februarja. (Izv.) Na snočni seji ministrskega sveta .»e zunanji minister dr. N i n č i č poročal o nadaljevanju podajanj med Italijo in našo kraljevino. Poca'ania se nadaljujejo 15. t. m. ne v Benetkah, pač pa v Pirenci. Seji ministrskega sveta, ki je bila posvečena temu vprašanju, sta prisostvoval predsednik naše delegacije čr. Otokar Rybar in pa strokovnjak dr. M e 11 i č i č. Sestal se je tudi poseben ministrski odbor, v katerega so delegirani prosvetni nrnister Svetozar P r i-b i č e v i č, nrnister za šume in rudnike dr. žerjav, zunnn'i minister dr. N i n č i č in minister dr. D r i n k o v i Č. Ta odbor je podrobno razpravljal o končnih navodilih naši delegaciji za nadaljevanje potrajanj z Italijo.
— Beograd, 12. februarja. (Izv.) Vodja opozicije Ljuba Davidovič je naslovil na zunanjega ministra dr. Nin-Čiča pismo, v katerem protestira proti nadaljevanju pogaianj z Italijo iz razloga, da vlada še nima zagotovljene večine v parlamentu in da mora popre-je to vprašanje premotriti narodna skupščina. Zastopnikom tiska je snoči dr. Ninčič izjavil, da je to pismo Ljube Davidoviča neumestno in neresno in da dobi Ljuba Davidovič odgovor, ka-koršnega zasluži.
— Beograd, 12. februarja. (Izv.) Pod predsedstvom načelnika oddelka za izvedbo mednarodnih pogodb v zunanjem ministrstvu dr. O. R y b a f a je bila včeraj konferenca pridobitnih in gosDodarskib krogov. Zastopane so bi- i
le tudi vse trgovske in obrtne zbornice kakor tudi banke. V glavnem je šlo za vprašanje sistematične eksploatacl-je reškega bazena Thaon de ReveL Ljubljansko Trgovsko in obrtno zbornico na tej konferenci zastopa zbornični tajnik dr. Iv. Pless.
KOMUNISTIČNI NEMIRI V FRANCIJI.
— Pariz, \2. lehr. (Izv.) Po poročil le
Marseilla so sn ki priredili komunisti tam velike den* nstracije. Prišk) je do tako resnih izgredov, da je več* < stb v medsebojnem metežu obležalo na ulici. Med izgredi so bile
3 osebe nhite in nad 100 oseb težko ranjenih. Razjarjena množica le napadla tudi 0 duhovnikov ter jih krvavo preiepla.
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 8.5125« ^
Ljubljanska borza.
LESNI TRG Deske I. in II. vrste, 20 mm. od To" cm media. 24 cm: frco meja: blaso 590; deske I. in II. vrste, 25 mm od 16 cm media, 2J> cm, frco meja: blaso 60<); deske I. in IL vrste, 30 mm, od 16 cm media. 26/27 cm, frco meja: blago 640; deske 1. in II. vrste, 50 mm, od 18 cm media. 27/28 cm, frco meja: blag* 610; trami od 3 3—6/8, monte frco nakladna postaja: denar 340, blaso 350; remeljni monte, 50/50, 70/70, 35/70, frco meja; blago $60; okroglice, 1 m dolžine, frco nakladna postaja. 3 vagone: denar 17, Maso 18, zaključek 17: bukova drva, 1 m dolžine, napol sn-ha, frco nakladna postaja: denar 18, blago 19.
ŽITNI TRG. Pšenica, domaČa, fco. Ljubljana, denar 460, blago 490; moka, pšenična, *0 gg« te »g«, fco. vag. slavonska postaja, blago 700; moka, pšenična, »2 gg« in *>g*« fco. vagon slavonska postaja, blago o50; moka, psciui« na, »5 gg« in »g«, fco. vagon slavonska po» staja, blago 600; moka, pšenična, »6 gg« iu »g«, fco. vagon slavonska postaja, blago 550; otrobi, pšenicni. drobni, feo. vagon sla von* ska postaja, blago 205: otrobi, pšenicni, ▼ juta*vrečnh, b/n, fco vagon Ljubljana, bia* go 204; koruza, nova. februar, par. Ruma, blago 215; koruza, nova. proraptna, fco. Po» stujna, trans., blago 270: koruza, nova, do* bava sukcesivno do medio marec, fco. Po» stojna, trans.. 2^0; koruza, nova, dobava april, feo. Postojna, trans., blago 290; koru» za, nova, dobava maj, fco. Postojna, trans, blago 295; koruza, nova, def., umetno suše* na, loco Ljubljano, blago 240; oves, srbski, par. Ljubljana, blago 340; oves bački, reše tan, fco. Ljubljana, blago 360; fižol koks, feo. Postojna, trans, blago 510; fižol, ribni« can. čišcert, feo. Postojna, trans., denar 340; fižol, m an da Ion, fco  Postojna, "rans., blago
4 5: krompir, bel. fco. gorenjska postaja, blago 155; krompir, rudečkast. semenski, fco. Štajerska postaja, i-uago 185.
EFLKTL
2i'^< drž. renta 7.1 vojno škodo 133, 7%' invest. pos. iz L 1921 65, Celjska pos. 208—-212. Liubljanska kred!tna banka 235, Mer-Ican 'na hanka 110—112—110. Prva hrv. stedionica S91— 900. Slavenska banka 75. Strojne tovarne in livarne 147, Trboveljska premoeokopna družba 4<)0—405. Združene papirnice 100, stavbna družba d. d. Lj. 280 29J, 47o kr. dež. pos. 1. 1888. 22—22—22.
Z?n>ebška borza.
Dne 12. februarja. — Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 11.75—11.05. Praga 17S.^0—1SI.S0, Pariz 326.50—331 50. New» york 60.375—61 37\ London 290.75—293.73^ Trst 251.^5—254.125, Dunaj " ^51— 0.0671, — Valute: dolar 5930—60-50.
Efekti: 7% in\ esr. pos. 1921. 64S—» 65.50. 2)4% drž. renta za ratnu stetu 139—, 140, Centralna banka 25—27. Ljubljanska kreditna 235—245. Hrv. esk. banka 109—110, Kreditna banka, Zcb. 118—120, Hipotekama banka 60,S—6130. JnRobanka 102—104. Praštedona 890—or>0, Slavenska banka 7.1 —75 Cksp!oatacija 59—60 Drava d. d. Osijek 19 1—210, Sečerana, Osijek 740—760 NJhag 38, Gurman 595 Slaveks 175—1S5, Trboveljska 3S5—395, Vevče 100—120.
Inozemske borze«
— Curih, 12. februarja. DanaSnja borza: Beograd S.5125, Pariz 27.83. London 24.81* Newyork 518.70. Mil 2130, Berlin 1-235, Praga 1530, Dunaj 0.00737».
— Trst, 12. februarja. Bo.-*-.: Beograd 39.55—39.65, London 115.35—115.45, Parit 129—129.25. N*cwv~rk 24.12—24.15, Curih 463—465.50. Dunaj 0.03335—0.03375, Praga 71—7125.
— Dunaj. 11. iebr. Devize: Beograd 1163- 1167, London 339.500—340.500, Milan 2934— 2946, Newyork 70.935—71.185, Pari* 3S04—3820, Praga 2095—2105. Curih 13.700~ 13.730. — Valute: Dolar 70.460—70.860, dU nar 1157—1163, Ura 2920— 2940, češka krona 2082—2098.
Stran 2.
»5lO vtwaiRi  tfAKvo* Oneto. rconiara n*ra>
Viharna seja češkoslo vaškega paiiamenta.
Ustanovitev češkoslovaške emisijske banke. — K
protidraginjske demonstracije.
— Praga, IZ. februarja. (Izv.) Snočna eeja narodne skupščine je bila mestoma zelo burna. Skupščina je razpravljala o komo* nističnih protldraginjskih demonstracijah. V Imenu vlade je kot namestnik ministrskega predsednika podal daljšo Izjavo narodni so-djalist Stebrov. Komunisti so vprizorili pravi koncentrml napad na vlado. Začeli so med govorom ministra Stfibrnega tako razgrajati in tuliti, da je bil zbornični predsednik Tomašek prlmoran trikrat ukoritl sedem komunističnih poslancev. Ker se ti niso zmenili za podeljene jim ukore je bil predsednik končno primoran vseh sedem komunističnih poslancev izključiti iz desetih sej skupščine. Skupščinska straža je večino iz-kljočencev odgnala s silo iz zbornice, V znak protesta so nato zapustili dvorano vsi ostali komunisti.
Minister Štribmy je nato lahko nemoteno govoril. Izjavil je, da je vlada trdno odločena ukreniti vse potrebno za pobijanje draginje in resno razmotriva vprašanje, kako se naj zajezi naraščajoči val draginje, ki močno tare vse sloje. Vlada ne bo mirovala in bo brez pardona začela preganjati ▼se špekulante z živili In življenjskimi potrebščinami. Glavni vzrok Uči v tudi v tem,
da h Češkoslovaška
uvoz IIvlL
Glede ureditve valutnega minister izjavil, da se je vlada odi novit! emisijsko S>ai publik«, kl ne Sf bila odvli niti od finančnega ministrstva. Formalno m stvarno bi bila ta emisijska banka popolnoma neodvisna.
Zelo obširno je nato m tolst ar govoril o zadnjih komunističnih protldragfnjskJb demonstracijah. Vlada je pripravljena zasledovati z največjo strogostjo zakona vsa one, ki so povzročili te krvava demonstracije. Ugotovljeno je, da so bili ti krvavi izgredi inscenirani od znanih inozemskih faktorjev na dano povelje. Nekaj ur pred demonstracijami se je sestal komunistični napadalni odbor na kratko sejo, na katert je razmotri-val načrt za demonstracijo. Seje se je udeležilo 40 oseb, po večini Rusov in drugih Inozemcev.
O vladlnl izjavi glede demonstracij se je razvila nato živahna debata, v katero so posegu 1 nemški socijalist, več komunistov in lani vseh vladinh strank. Danes se debata o teh demonstracijah nadaljuje. Komunisti so protestirali proti postopanju viadl-nih organov in policije pri demonstracijah.
Komunistični izgredi na Češkoslovaškem.
Sramoten beg komunističnih poslancev. — Žrtve v Pragi.
_ Praga, 12. febr. (Izv.) Naraščajočo
draginjo na Češkoslovaškem so komunisti Izrabili v svoje agltacijske namene. V svojem glasilu »Rude Pravo« so ves čas pozir vali delavstvo na Izgrede in demonstracije. Komunisti sc Izdali bojni klic: »Delavci vstanite! Delavci stopite na ulice In s pestmi nastopite proti vašim nasprotnikom«. V torek ob 18. so priredili komunisti na Sta-romestnem trgu protidrasinjski shod, katerega se je sprva udeleži-o okoli 400 oseb. Na govorniški tribuni je hujskajoče govorilo 6 govornikov. Pozneje je zbor narastel na 1000 oseb. Večino so tvorili radovedneži. Po shodu se je formirala povorka demonstrantov, ki je iz starega mesta korakala po glavnih ul. na Vaclavske namesti. Med demonstrante so se pomešali nemški in ruski komunisti, ki so ščuvali delavstvo na po-kolj. Demonstranje so prišli pred znani hotel »Zlata Husa«. Del demonstrantov je pričel nato razbijati uredništvo »Narodne Pomike«. Policijska straža se je nahajala v tem momentu v zelo kritičnem položaju. Komunisti so na policeijsko stražo navalili m ta je bila primorana rabiti orožje. Tako je bil Vaclavskl trg izpraznjen. Ker so stražniki bili v samobrambi, so streljali med množico in Je bilo več oseb ranjenih. Demonstrant je pa so tudi navalili na stražo in je bilo znatno ranjenih. 35 stražnikov. Zanimivo je, da je začela komunistična množica« katero so nahujskall komunistični poslanci, bežati na vse strani. V kritičnem tre-notku pa ni bilo nikjer nobenega poslanca in je nato množica ogorčeno vzklikala: Poslanci so nam pebegnill.
— Brno, 12. febr. (Izv.) Komunisti so včeraj priredili protidraginjske demonstra-Po shodu so skušali komunisti po glavnih ulicah demonstrirati, toda močni policijski kordon je demonstrante potisnil v predmestje. Policija je aretirala 12 komunističnih hujskačev. V mestu je drugače vladal mir.
Velika rvMte katastrofa v
lemcijL
Strahovita plinska eksplozija. — Mnogoštevilne človeške žrtve.
— Dortmund. 11. februarja. (Izv.) No* eoj se je dogodila v rovu »Minister Stein« strahovita rudniška katastrofa. Vžgali so se plini. Nastala jc silovita eksplozija, ki jc na daleč razdrla velikanski rov. Eksplozija jo zagrebla okoli 80 v rovu zaposlenih m* darjev. Rešilna akciia je bila takoj uvedena. Pogled na katastrofo je strašen,
— Dortmund. 12. februarja. (Izv.) V rudniku »Minister Stein«, rov III, se je sno-či dogodila velika katastrofa. Vžgali so se jamski plini.- Nad 100 rudarjev je bilo pri eksploziji zasutih. Rešilna akcija je do da* ne s zjutraj izvlekla iz zasutega rova 30 mrt* vih in 8 težko ranjenih rudarjev. Pred ro-vom se odigravajo pretresljivi prizori, ker prihajajo na mesto katastrofe žene in otroci nasutih rudarjev ter z nestrpnostjo čakajo, kdaj rudarje rešijo, odnosno prineso iz rova.
SESTANEK MALE ANTANTE V BUKAREŠTI.
— Praga, 12. febr. (Izv.) Zunanji minister dr. Beneš odpotuje S. marca v Ženevo k seji društva narodov. Po tej seji odpotuje dr. Beneš v Bukarešto na redni sestanek Male antante. Zastopniki držav Male an-tante se sestanejo v Bukarešti 25. marca ti. Na tem sestanku se bodo razmotrivala vsa tekoča vprašanja, ki interesirajo države Male antente. Predloži se tudi posebna kulturna konvencija. Pred sestankom okoli 20. marca se dr. Beneš sestane z zunanjim ministrom dr. Ninčičem. Vesti, da postane minister dr. Ninčič poslanik v Vatikanu, se ne potrjujejo. Dr. Ninčič bo vodil še nadalje na-»o zunanjo politiko.
REVOLVERSKI STRELI V TURŠKI SKUPŠČINI,
— Carigrad t? febr. (Izv.) Po poročilih «l Angore je prišlo v torek v turški narodni skupščini do pr«ve krvave bitke. Streljali so se začeli n-ed seboj pristaši vladne t;ianfce. Ha!id pasa Je odklonil svoj podpis na neko interpelacijo. Prišlo jc do ogorčenega prerekanja, lia'id paša Je potegnil re-
Xftlvet ter i* a-uuuU i»roU wolsm smuk**
niku Ali begu, V skupščini so začeli pokati revolverji, oddanih je bilo okoli 100 strelov. Haiid paša Je bil težko ranjen In so ca
odnesli nezavestnega na njegov dom. Skupščinska dvorana je bila prav podobna krvavemu bojišču
KATASTROFALNA MEGLA V AMERIKI.
— Newyork. 11. febr. (Izv.) Ob Atlantski obali je nastala katastrofalna megla. Megla je tako gosta, da je popolnoma ves promet ov.. an in deloma ukinjen. Parniki ne morejo odpluti iz prtsianišč. Na morju se je dogodilo več velikih nesreč. Železniški 1 romet je ottžkoč-n. Vozijo le podzemske železnice. Trgovina trpi velikanska škodo Na železniških progah je trčilo več vlakov. Ubitih je v^č os-o
PADANJE CEN ŽITU V AMERIKI.
— Ke*york, 12. febr. (Izv) Na žitnem tr**u v N^-vyorku, Clucagu in Winypecku beležijo znatno p a o a n j e žitnih cen.
Radičevci vprizarjajo nerede.
Radičevski teror.
—■ Beograd, 11. februarja. (Izv.) Vaš dopisnik je dobil od zelo ugledne« ga člana vlade nastopno informacijo: Lažnjive vesti, katere je opozicija raz* širila v državi, češ da je viada pri volitvah ostala v manjšini, so imele težke posledice. Po vseh poročilih, ki priha* ja jo od oblast ev in privatnih oseb iz Hrvatske, Bosne, Hercegovine in Dal* macije, se te vesti tako uporno vzdrzu* jejo in širijo s tako metodo, da je očit* na čudna sličnost z obvestili, katere ima beogradska policija o komunističnih pripravah za izzivanje nemirov pri vo* litvah. Lažnjive vesti o volilni zmagi opozicije so imele identične posledice v mnogih centrih radičevske propagan* de. Radičevci niso samo poizkušali v znak zmage to manifestirati z za do-voljstvom, kar bi bilo razumljivo, tem* več so poizkušali izzvati krvave nerede in terorizirati svoje politične nasprot* nike. Metoda in sistem v širjenju laž« njivih in alarmantnih vesti jasno od« kriva ves načrt za izzivanje krvavih ne« redov v državi za slučaj, ako bi bil izid volitev v korist opozicije. Ako se po« misli na to. se mora tembolj obžalovati postopanje gotovega dela opozicijske* ga tiska, ki je morda nezavestno dajal svojo pomoč pri širjenju lažnjivih ve« sti z upornostjo, kateri se moramo ču* diti in ki se nikakor ne more opravičiti. Vršila se bo najstrožja preiskava, ki bo razsvetljila mnoge nedostojne vlo-ge ter ugotovila vsako odgovornost. Te tendencijozno lansirane vesti so imele ponekod za posledico pravo pubuno med narodom. Ako se bo dokazalo po preiskavi, katero vodi ministrstvo za notranje stvari, da so take vesti o poz i« cijskega bloka imele tudi to tendenco, bo vlada storila korake proti opoziciji, ki bodo mnogo težji., kakor n. pr. pre* poved izdajanja opozicijskih listov.
Poleg pripravljenih krvavih demon* stracij v Zagrebu, Splitu, Travniku, Mostarju, Sarajevu, in drugih manjših mestih, katere je policija pravočasno preprečila, so se zgodili radi izmišljenih vesti o zmagi opozicijskega bloka tudi sledeči dogodki:
V Slavonski GradiSki so ob 19.30 radičevci priredili burno demonstracijo ter kli* cali proti kralju, pa za republiko in za Ra« diča. Štirje orožniki, ki so hoteli napravit! red, so se morali umakniti pred agresivno maso. Na poziv oblasti je prišel na pomoč iz Bosanske G ra diske orožnliki poročnik a 40 orožniki. Demonstranti to te orožnike takoj napadli ter ao orožniki morali raSrti tudi orožje. Demonstranti so se skrili p© vrtovih in streljali na orožnike. NacijooainJ elementi so prišli orožnikom na pomoč. Ve* liki župan je zahteval nujno pomoč ia Broda na Savi. Od vojake, orožništva m civil!« stov, ki so prišli orožnikom na pomoč, nI bil nihče ranjen. Glede demonstrantov f«a se še ne ve, all je bil kdo ranjen, ker se je to vršilo ponoči Doslej so bili aretirani štirje demonstranti, dočim se aretacije vrae ie dalje. Srcaki načelnik Je btt
Ia Zagreba, dobila večino. Te vest! m Imele za pasli ÜBOw da radičev* ci terorizirajo vse piibtishNu, ki je oda ne državi Nadjonalno prebivalstvo se s svoje strani pripravlja sa olif—lip Vesti is Za* greba so lansirane tako vešče in tendenci« Jörne, da jm Jc zelo tefko kontrolirati. Na lažnjivo vesti o zmagi opozicije so radlčev« ci v selu Ratvača pri Kirim, ponoči naigali hišo znanih nacijonaMstov bratov Pokrajec ter hišo areakega poglavarja, Id sta obe zgoreli do tal Tudi v dubrovniSld oblasti so na zlagano vest o zmagi opozicije radičevci poizkušali terorizirati pristaše Nacijonalne* ga bloka ter so posebno naskočili zastopnike oblasti. V selu Pakline so streljali na logarja, selih Vrgorac, Koteai in Du sine so razbijali hiše pristaSev nacijonalne ga bloka ter klicah proti kralju in za republiko. V Hercegovini so radiifcvci poizkušali razdirati po ser-no srbske hiše. Posamezniki se obračajo na ministra za notranje stvari za pomoč. Iz teh prošenj, deloma brzojavnih je raz* vidno, da je zlagana vest o zmagi opozicij« akega Moka za tamošnjc narodno prebival« stvo napravila slično stanje. ka4cor jc bilo v letu 1024 po sarajevskem atentatu.
Nocoj je val dopisnik dobil od zelo uglednega pristaša Narodnega bloka iz Lju« buškega brzojavko, v kateri govori o strahovitem terorju, ki ga vrše radičevci povodom lažnjive vesti o zmagi opozicijskega b'oka, Radičevci so na več kilometrov da* leč po vseh hribih zažgali velike kresove. Nacijonalno prebivalstvo je moralo bežati v bližnje okrajno mesto, da prosi tam pomoč proti radičevcem.
Trezna sodba o izidu skupščinskih volitev.
»Trgovinski Glasnik«, ki je v svoji politični rubriki vedno objektiven in stvaren, priobčuje v zadnji številki članek »V novi situaciji«, v katerem izvaja: »Nedvomni večini, s katero vlada sedaj razpolaga, odgovarja tudi njena notranja homogenost, kar jamči tudi za nadaljnje sodelovanje obeh vladajoč h strank v duhu rešitve mnogih važnih problemov notranje in zunanje po itike. Idcntičnost pojmovanja teh strank v temeljnih vprašanjih države izključuje nepotrebno dolgo razpravljanje o sestavi nove vlade, ker razpolaga ta sedaj s svojo lastno večino in ni včč navezana na neizbežno sodelovanje z drugimi skupinami, niti ni od te strani ogrožena v svojih pariamentarnih funkcijah.
Zagonetka vladnega uspeha leži v nerazpoloženju širokih narodnih slojev napram neprestanim trzavicam, ki jih je morala preboleti zadnje ča:-e naša država. Želja po ureditvi razmer v državi in družbi potom ustanovitve homogene veČine in u posobijenosti parlamenta za delo, Čigar zastoj je zadnje čase po p;a-vici razburjal vso javnost, nadalje težnja, da sledi nedvomnemu gospodarskemu napredku države slednjič tudi saniranje neurejenih političnih razmer, vse to je bilo odločilno, da so se velilci opredelili za vlado in stranki, ki imate sedaj pred seboj Široko pelje, da tudi z dejanji opravičita zaupanje naroda.
Mi zlasti podčrtavamo zadnje či-njenice, da s t.m povdarimo dolžnost nove vlade v izvajanju velikih na'og, brez katerih se življenje naše države ne da niti za trenotek več zamisliti. V nasprotju z dosedanjo nedelavnostjo mora biti nova politična siruac ja obeležena Z novo orijentacijo politike v pravcu konstruktivnega dela in vzleta na vseh poljih javnega delovanja.
Naslanjajoč se na nesporno veČino, se mora vlada sedaj odločiti, da izdela delovni program in ga izvede, čim se V kratkem sestane narodna skupščina. Osvobojena od neizvestnosti in nestal-nosti svojih predhodnic, je sedanja vlada dovolj osigurana in nesporno tudi dovolj močna, da uresniči svoj delovni program v dobrobit celokupne države in naroda. Ako so se preje lahko opravičevale ncprilike z neugodnim razmerjem političnih moči, odpate to danes, ko ima vlada naravnost zavidljive možnosti, da lahko razvija najširšo aktivnost Ako uvažujemo, da ni bilo do-sedaj rešeno niti eno važnejše vprašanje, je razumljivo, da vse pričakuje in stavi svoje nade v parlament, ki je sposoben za dela
Na prvem mestu stoji niz gospodar-sko-finančnih vprašani, katerih rešitev je potrebna, da se dvigne materialno blagostanje vseh narodnih slojev in da se zasigura splošni napredek v našem javnem življenju---Ako ie bil splošen lastoj v delo najbolj poklicanih či-nitefiev vzrok, da so se tri plemena našega naroda med sabo odtujila, je gotovo, da pospeši zdrava konstruktivna politika proces spojenja, ki Je v interesu Hrvatov irt Srbov, izenačenje v zakeno-daistvu, ki ie danes razkosano po pokrajinah, izvedba davčne reforme in za-kotiav o centralni upravi, Izpopolnitev gospodarske in socliane zakonodaje, ureditev aktualnega stanovaniskega vprašanja in niz drugih problemov, vse to se mora sprejeti v delovni program nove vlade in njene parlamentarne ve*
Za izvedbo teh velevažnlh nalog mora vlada pokazati potrebno široko-grudnost In angažovatl za sodelovanje vse, kar Je sposobno im voljno zrn delo. Treba, da enkrat zagotovimo splošni polet danes uspavanih sil, a to se ne da Izvesti, ne da bi se sprejela metoda in sistem, s katerima se odlikuje življenje naprednih narodov. Sodelovanje gospodarskih krogov na polju notranje konsolidacije se kaze kot neodložljiva potreba.
TI ustvarjajoči sloji so dokazali tudi v Času splošnega političnega zastoja, da so sposobni za vse napredne inici-jative, njim tudi dolgujemo vrlo mnogo za fazvo] in napredek naše države po osvoboditvi. Dolžnost vlade pa ni bila, da bolj uvažuje njihove upravičene zahteve, kakor se je to do sedaj zgodilo. Zahteva gospodarskih krogov, da se osnuje gospodarski svet, daje vladi prvo možnost, da tudi v tem oziru po-svedoči svojo pozornost napram velikim interesom našega gospodarstva Združitev privrednih slojev iz vseh krajev naše države v gospodarskem parlamentu bi nudila mečno sredstvo tudi za njihovo medsebojno spoznavanje in spajanje, poleg tega pa bi tudi izredno olajšala dcio parlamenta, ki bo sicer preobremenjen z drugimi zakonodajnimi posli. Reševanje perečih vprašanj zunanje politike se bo izražalo v krep-kejšem povdarjaju naših pravic, Čim se bo ta zunanja politika naslanjala na urejene notranje razmere.
Na poiju zdrave notranje konsolidacije ialiito via.ua računa na podpoio vsen fcospodarstiih ČiiiUclj^v naše države, in Sicer v isti meri, ka\cr bo drugače izpo^tavlcjna tudi upravičeni kritiki, atvo ne bo izpolnjevala velevažnih onih nalog, radi katerih je edino dobila n^sirše zaupanje celokupnega naroua. Položaj nove vlade je zavidanja vreden z ozirom na usluge, ki jiii lahko stori državi in narodu. Želeti je, naj bi 8. februar pomenjai pozitiven preokret v tem pravcu.«
Češkoslcvpiki tisk o volitvah v Jugoslaviji
Vsi češkoslovaški listi so priobčili v torek uvodnike, v katerih razpravljajo o rezultatih nedeljskih volitev v našo narodno skupščino. V celoti sicer ugotavljajo, da borba med centralističnim in federalističnim principom z zmago Narodnega bloka še ni končana, vendar pa priznavajo, da so volitve naše politične razmere v marsičem razčistile in spremenile.
V »Prager Presse« piše E. Oplat-ka med drugim tako-le: »Nove volitve so v prvi vrsti mnogo prej, nego se je pričakovalo, matematično razčistile situacija v parlamentu. Nejasna ostane pozicija opozicije, ki bo odvisna od kazenskega postopanja proti voditeljem hrvatske opozicije. Vlada in policija sta se zadnje tedne pred volitvami proti-vili sodišču, toda po dobljeni volilni bitki se bo ta zadeva bržkone razvijala rednim sodnim potom. Notranja politična kriza v Jugoslaviji stopa v novo dobo Icgisluture, v nov stadij. Večina volilccv se je izrekla za centralistično vldovdansko ustavo ln zi PaŠIČevo vlado. Vendar pa je treba ravnati z ideološkimi protislovji med P*eogradom in 7agrebom oprezno in previuno, tla ne bi imele od tega k^ risti trotove politične špekulacije Izviti drŽave. V nover.i parlamentu bo vladala ideja centralna, federalizem bo pa potisnjen v kot kjer bo moral čakati boljših Fasov ali pa se boriti za svoje cilje v obliki pa« nmentarne opozic^e. Poles via.line večine bi bila mogoča samo nova kombinacija in si' er velika koalicija, v kateri bi zastopniki vseh ugoslov tjiskih bratskih plemen zahtevali uo'azitcv ^rogega centralizma na temelja gtografsko - političnih in ekonomsko kulturnih činiteljev. Za taKO koiiibiTiacijo, ki bi zavzela mesto da našnje v adne večine, se pa za enkrat ne bo ogrevala nobena stranka.
V legionai^kem »Narodnem Osvo-(jozetm piše H. Ripka: »Vlada Je dobila bre>.d* MM absolutno večino, k t zadostuje za noimalne administrativne agenoe. Ima sicer samo 10 mandatov večine, tod? po yveji notranji moči »a močnega or.i or»c žirije, ki Je razbita ita $—0 hctt'rocenth sfrank. Največja senzacija rugoslovenskih volitev je. da >e potegni! TrumbiČ za seboj od 69 Ra-dičevih mandatov 32. To je sicer v hrvatskem taborn velika sprememba sil, vendar pa ne predstavlja osfabljcnia hrvatske opozicije. Zato vladtna večina, dasi lahko tehnično obvlada »»pozicijo, ni tako močna, da bi mogla rešiti plei^er.sV; spor med Srbi, Hrvati in Slovenci...«
K!ofačevo *Ceske Slovo« naglasa kot naiboh karakteristični rezultat na-l\h volitev to. da so izginile »afe stranke. V tem vidi list znak konsolidacije. Ker in*a vlada v skupščini večine. Ji ne bo ti ena kooperlrati s dm-jgHnf skupinami h. tako bo Imela prt-ioznosL da rcvktii» vtise predvolilne
kampanje. Tudi postopanje proti RaJl-čn se poenostavi. — Demokratska »Narodna Politika« naglasa, da z izidom volitev nI še končan boj med Pašnem in Radičem. Ali zdaj lahko pričakujemo od Pašiča, da bo z ozirom na kraljevo Željo glede miru in sporazuma s Hrvati ln Slovenci, opirajoč se na močno večino inauguriral novo politiko, ki bi zadovoljila tudi Hrvate. Ta problem se seveda ne more rešiti tako hitro, toda če preide vlada od obljub k delu, zlasti na socijalnem In gospodarskem polju .lahko upamo, da se razburjeni duhovi v Jugoslaviji kmalu pomlre in da krene ju gosi o vensko ljudstvo sporazumno na novo pot v veliko bodočnost.«
Prlifione vesli.
=- Rad?<< duševno obolel? »Nova
Severna Posta* v Subotici poroča, »da je Stjepan Rac"?č obolel na paralizi, in pravi: »Dobili smo absolutno točno informacijo, da je imel Rad č te dni zelo ekscesiven živčni napad, ki jc kazal vse znake duševne zmedenosti. O tem se. naravno, čuva najstrožja tajnost, gotovo pa je, da so nenadoma prekinili zasliševanje Stjepana Radfča pred preiskovalnim sodnikom. Sodišče je prepovedalo, da bi prišle kakršnekoli vest? v Javnost o Radičevi bolezni, za to n stvari tudi novinarji ntso dobiti nobenih informacij. Potrudili smo se. da doSenemo, koliko je resnice na tej vesti in ugotovili po informaciiah na p' solurno zanesljivem mestu, da Je Padičevo duševno stanje zelo resno ln da ga stalno more bolestne halucinacije. Ni še rešeno vprašanje, afi ga prepeljejo v kak zavod za timobolne al! pa ga bodo skušali zdraviti v preiskovalnem zaporu.* — Vest ni neverjetna, saj že ves svet ve. da Radič ni normalen. Sicer pa že dlje Ča^a prihajajo iz Zagreba vesti, da je na Rad:ču opa-Žatl znake duševne bolezni. Ali ni potem značilno, da se dado Hrvatje voditi od duševno bolnega Človeka?
— Volilni rezultati. Za snoči je bila napovedana uradna objava volilnih rezultatov. Ker so nastale še nekatere diference, je ta objava snoči izostala. Po informacijah vašera dopisnika, dobljenih v notranjem ministrstvu, vlada de-finltlvno razpolasra v narodni skupščini s 162 mandati proti 153 glasovom ooozlc?je. Ima torej veČino 9 glasov. To priznava srdaj tudi opozicija. Kakor je razvidno iz njenega časopisja. Mandat Perada bega Drac:e. ki se Se vedno nahaja v zaporu v Kosovski Mitrovlcl. je še sporen. Obtožen je ti zločinov. Sodne oblasti so odredile aretacijo nekaterih njegovih soudeležencev.
ss V znameniu »nastlja ln slcpar-stev« so se vršMe sedanje volitve1 Tako joče današnji »Slovenec«. Ko bi vsaj njegovi čltatellf hoteli pomisliti ter se vprašati, kie v Sloveniji se je ob volitvah zgodilo kako nasHstVO, kdo je sleparil? Naj bi posvečeni gospod ie navedli vsaj en slučaj Pa ga ne morejo! Zopet torej same laži. Včeraj je »Slovenec« poročal, da se je pri nas podkupovalo, strahovalo in kaj še vse! Same trditve brez sence dokazov! Kako neverjetno zakrnjena mora biti publika, kateri servira »Slovenec« take izmišljotine o »nasilstvih in sleparijah«! In se najdejo še intelieenti ter med mirni univerzitetni profesor, ki se s takim tisVom še ponašajo in ki glasujejo za dr. Korošca!
s Novec In polit'ka. V zadnjih mesecih so se v Nemčiji male novčnnicc nadomeščale s srebrnim novcem ?, 3 in 5 mark. Na tem novcu je bilo ntis-njeno: »Hnigkeit, Recht und Freiheit«. Nastala so nato pri merodajnih oblastih prerekania. Fni hočejo republikansko devizo: »Finiirkeit, Recht und Freiheit«, drusf pa deviro H^hen-zoHernov: »Oott mit uns«! In tako je bilo nadainie izdelovanie srebrnega novca z^asno ustavljeno.
sr Nesramne ta*l s'rllo klerikalci po Inozemstvu. 7e včeraj smo poročali .<*a je lan^iral elavni generalni Stab v H^inkovo glasüo »Slovak« tendencijozno vest o zmagi onozjcile. V vče-ra'Snji številki je priobčil »Slovak« članek, v katerem fantazira o strahovi-tem nasiliu ln terorm. ki tra ie baie Iz-valala vlada nad onozlc'io. Po mncniv te*^a zakotnega kleriVametra lističa k bilo 7aprt;h na HrvatsV^m nad 3 tisoč Pa^'ccvm agitatorjev. »Slovak- ve oo. ročati tudi o kolosMnem nanredku Ra-dlča ln Korošca. Naravnost nesramne hujskanj si je ra dovohl H1;nka v svojem elas;lu s trditvijo, da nomentio ne deljske volitve v Jugoslaviji začeteV boja na življenje in smrt in da se lahke v tem boju poruši — tudi srbski prestol. Razumemo sk^omn? klenkaln** zelje, da bi rimovci odstranili naŠegz vladarja in posadili na njegovo meste kako novo anostolsko Veličanstvo vendar smo mnenja, da bo morala vla da prijeti za jezik tiste, ki širijo to ne-Čuveno protidržavno propagando * inozemstvu.
i Inserirajte v ..Slov. Narodu"!
Stev. 35.
»SruVCNSKl  NAROD« dne 13. febr o ar ja 1925.
Stran a.
Dr« L. Lenard:
Oelo rJr. Pivka.
Izprožilo se jc v teka volilne borbe vprašanje, ako je bilo delo dr. Pivka koristno za naš narod, ali ne?
Treba je razločevati tri vprašanja:
1. če je bilo delo subjektivno do-»ro, to je, če je Pivko delal z dobrimi ?ameni in imel prepričanje, da pošte-to dela za dobro stvar;
2. če je bilo objektivno dobro, to *e, če Je bilo res na sebi dobro in polteno, da Človek med vojno prestopi •s nasprotnika in obrne orožje proti svoji državi;
•   3. Če je bilo to res dobro in koristno za naš narod?
Prvega vprašanja ne zanikuje ni- |
h če.
Jasno je. da je dr. Pivko delal ne-sebično, vlekla ga ni »lakota slave, blaga,« zakaj to, kar je on delal, — ne samo, da je pobegnil k nasprotniku, nego še več, da se je postavil v njegove vrste, ter se izpostavil največjim nevarnostim, ne dela človek ne za slavo, ne za nagrado, in on v resnici za to ni prejel in ni iskal nobene nagrade. Dr. Pivko Je Idealist, ki je za svoje narodne ideale žrtvoval vse — to mora priznati vsak pošten človek.
Tudi o drugem vprašanju sedaj ne more biti več dvoma.
Češki legijonarji so cvet češkega naroda in pri Cehih bi človek zelo slabo naletel, ako bi rekel, da so legijonarji zločinci in veleizdajalci, ali pa jih hotel opravičevati s tem, da so delati v nepremagljivi omotici »in conscientia crronea«! Tudi češka katoliška stranka se hvali s svojimi legijonarji in poskušala je celo ustanoviti društvo čeških katoliških legijonarjev. Katoliška cerkev pa vendar ne more dovoliti, da bi se ustanovilo »društvo zločincev*«, kakor jih je n. pr. krstil »Slovenec« na katoliški podlagi!
Še bolj čudno je bilo pri Poljakih. Ti so imeli takoj v začetku vojne dvojne legijonarje. Eni, katere je snoval Pilsudski ,so se borili na strani Avstrije proti Rusiji, a bili so večinoma ruski podložniki. Pilsudski sam je bil vodja socijalistov in njegovi legijonarji so bili večinoma socijalisti, splošno pa svobodomiselni in protiklerikalni. Toda imeli so tudi svojega vojaškega duhovnika, ker je bila taka navada v avstrijski vojski. Tega bi pa vendar sveta katoliška cerkev ne mogla dovoliti, da bi neka zločinska družba, kadar gre na zločinsko pot, imela s seboj duhovnika, da ji deli versko tolažbo pri njenem zločinskem delovanju! Ali si je mogoče misliti, da bi duhovnik spremljal razbojniško družbo pri ijenem poslu!
Tekom vojne pa se je situacija v toliko izpremenila, da so tudi ti legijonarji obrnili svoje orožje proti Avstriji ter prešli s svojim duhovnikom vred k Rusom, a ker je med tem ruska fronta razpadla, so šli preko Rusije čez morje na Francosko, kjer so stopili v boj proti Nemcem, posredno torej tudi proti Avstriji.
Drugi legijonarj!. in teh je bilo več, so pa takoj v začetku prešli k Antanti in osnovali na froncoski fronti mogočno armado. Ti so bili pa bolj katoliškega mišljenja. Po vojni so se vsi legijonarji vrnili na Poljsko, osnovali svoja društva, razvijajo svoje društvene zastave s katoliško cerkveno slovesnostjo, svoja zborovanja pričenjajo s službo božjo, njihovih shodov sc udeležuje duhovščina in škofje. Nemo-Soče je reči, da so vsi ti tisoči in tisoči delali samo v nepremagljivi zmoti, ali pa da so bili zavedni zločinci. Katoliška cerkev ne more dati svoje asistence in svojega blagoslova za proslavljanje zločina, pa tudi če se je ta zločin izvršil v nepremagljivi zmoti.
Že to je zadosten dokaz, da legijo-narstvo ni ne zločin, ne zmota. — To vprašanje je bilo po vojni rešeno od največjega in najbolj avtoritativnega aeropaga, kar si jih te mogoče misliti. V mirovnih pogodbah, kjer so bile udeležene skoraj vse civilizirane države sveta in na katerih je osnovano Društvo narodov, je jasno rečeno, da so bile centralne države krivični napadalec, da so one izzvale krivično vojno, zastopniki teh držav so morali to slovesno priznati In podpisati. Ta obsodba ie podlaga mirovnih pogodb in pakta lige narodov, ki je sestavni del mirovnih pogodb. To mora biti tudi za nas merodajno. Ako pa so centralne države vodile krivično vojno, ni smel v taki vojni nihče sodelovati, vsakoo je bil dolžan gledati, da koiikor mogoče dela proti temu zločinu. Med Vojno vsakemu posamnemu človeku ui moglo biti jasno, na kateri strani je pravica. Kdor je pa to spoznal. Je bila njegova moralna dolžnost da se kolikor mogoče prtrfivi krivici ln pon»;iga pravici do zrnate.
Mirovna konferenca je posebno priznavala zasluge legijonarjev. Na temelju teh zaslug je ona tudi zavzela posebno prijateljsko stališče napram narodom, ki so dali legijonarje. Mirovna konferenca je izrekla, da so prizadete države brezpravno držale
svoji oblasti druge narode in Je te narode osvobodila. Pariška mirovna konferenca ni imela značaja državniške mešetarije, kakor je bil na primer dunajski kongres, marveč je imela značaj najvišjega mednarodnega sodišča, ki deli pravico ln popravlja stare krivice. Ta najvišji aeropag človeštva Je torej izrekel razsodbo, da Je legijonar-stvo bilo ne samo pravično, nego i vrlo zaslužno delo!
Ostalo bi še tretje vprašanje, če /e bilo za nas narod koristno, da je človek proti Avstriji pomagal Italijanom?
Človeštvo je bilo med vojno razdeljeno na dva tabora. V enem taboru je bila Avstrija, v drugem Italija. Kdor je imel globoko zavest, da je Avstrija po krivici izzvala vojno in da ona po krivici drži naš narod v sužnjosti, je bil moralno dolžan, da, kolikor more, dela proti krivici in nasilju. Izsiljena prisega ga pri tem ni smela ovirati, ker izsiljena prisega velja samo v enem slučaju, če ima dotičnik, kdor jo izsili, pravico, da to zahteva. Avstrija pa ni imela pravice, zahtevati, da se borimo v krivični vojni
Vojak ne more sam izbirati mesta, kjer hoče stati. Tudi dr. Pivko ni mogel sam izbirati mesta, kjer se hoče boriti. Ce bi ga bili postavili na Rusko, bi šel k Rusom, če bi ga dali na Francosko, bi šel k Francozom, ker je bil na italijanski fronti, je šel k Italijanom. Italijani so bili takrat naš* zavezniki, borili so se na skupni zavezniški fronti. Na italijanskem bojišču so bili tudi Francozi in Angleži, na srbskem so bili Italijani. Francozi in Ancleži. če bi Italijani ne bili mogli drsati fronte ob Pia-vi, povslali bi jim bili zavezniki čete z drugih bojišč. Morda bi bili v tem slučaju likvidirali solunsko fronto in poslali Srbe proti Carsanu! Za zaveznike je bila namreč italijanska fronta mnogo važnejša, kakor pa solunska. Saj je malo manjkalo, da niso solunske fronte sploh likvidirali in čete prenesli drugam. To misel so jako resno pretresali v vrhovnem vodstvu.
Res, da so Italijani imeli pohlep po naših zemljah, toda ta pohlep ni bil nič manjši, če so se naši hrabro proti njim borili, marveč Še večji. Pred mirovno konferenco je bilo vprašanje to-le:
Ali so Slovenci Avstrijci ali pa od Avstrijcev podjarmljeni narod? Italijani so z vso silo dokazovali, da Slovenci, to so Avstrijci. Proti njim je bilo treba dokazovati, da Slovenci niso Avstrijci, nego da so samo proti svoji volji bili od Avstrije zasužnjeni in so se želeli osvoboditi. Italüani so bili slabi vojaki, toda dobri diplomati in so delali z jako dobro izbranim materija-lom. Vse. kar je pisalo slovensko časopisje za Avstrijo, vse, kar so delali no-samnl Slovenci, zlasti pa borbo Bosancev. Hrvatov in Slovencev, so navajali kot dokaz v svoio kor'st.
PIvkovo delo Je bil naš največji adut proti Italijanom. To je bil dokaz, katerega tudi Italijani niso mogli prezreti, da Slovenci nismo bili vsi Avstrijci, nego da so vsaj posamni imeli zelo jasen pojem, kje je naš sovražnik, in kje zaveznik. Stališče Slovencev na mirovni konferenci ie bilo jako težko, ker so imeli zelo malo argumentov. A med temi crgumenti je bil naj-jačji Pivkov bataljon. Samo vpliv srbske vlade ln požrtvovalnost malega števila naš*h dobrovoljcev ln »veleiz-dajalcev« je rešila Slovence, da niso ostali pod Avstrijo, oziroma da niso kot vojni plen bili dodeljeni Italiji.
Vprašanje, če je Pivkovo delo bilo za naš narod koristno, ali ne, sploh ne more biti več v razpravi. To ni stvar, o katerem bo reševala zgodovina in o katerem lahko razpra-ija sedanjost. To je vprašanje, katero ie rešila mirovna konferenca.
Ako je dr. Pivko s svojim delovanjem kaj koristil Italijanom, to naj preiskujejo italijanski vojni strokovnjaki, da je pa mnogo koristil našemu narodu, to je priznala mirovna konferenca, ki je odločila, da Siovertcl niso del premagane Avstrije, Ko bo avstrijakant-stvo izginilo iz slovenskih duš. dobi dr. Pivko spomenik za svoje zasluge in veljal bo kot narodni junak.
Jeseničane ter Sokola naklonjeno občinstvo vabi k obilni udeležbi odbor. 334 n
— Sokol LJubljana IL vabi članstvo in prijatelje društva na prijateljski sestanek v soboto dne 14. t m. ob 20. uri v gostilni pri Kavčiču na Privozo. 328.n
Srtelsfvo.
— Sc koliko dmšf\*o v SJražfšču priredi v nedeljo dne 15 .t. m. ob šestih zvečer prvo »Maškerado« v vseh prostorih sokolskega doma. Prosimo vsa sosednja društva, da se pri svojih prieditvah ozirajo na to. 338/n
— Sokolsko društvo v Stražišča priredi v nedeljo dne 15. t. m. ob Šestih zvečer svojo r»r--o ^Maškarado* ▼ vseh prostorih so« i:r>Iskv'ca tl^n.«. Maske dobe izkaznice na dan prireditve pri br. tajniku v sokolskem domu. Vstopnina za osebo Din 5.—. za dru* iino Din 15.—. Pri prireditvi svira polno« itevilni orkester »Narodno čitalnice v Kra« nju«. — Vabimo vse. ki so prijatelji nepri* siljeno zabave. — Zdravo! 338;n
— Sokolskn društ\r> na Jesenicah prx» erdi v nedeljo dne 15. t. m. ob osmih zvečer telovadno akademijo s sodelovanjem dru«
.V i itveaeaa salonskega orkestra. Vaa naoredne
Julijska krajina.
P0L02AJ NA REKI,
Nekateri Italijanski listi so zadnje čase označaii položaj na Reki za znatno zbolj-San in so menili, da se napovedujejo prometu v Kvarnem no\i Časi. Proti takemu izvajanju se je oglasila sedaj reška trgovska in industrijska zveza s komunikejem, v katerem pravi med družim:
Pristaniško £ibanje je doseglo lansko leto komaj 2oT° predvojnega prometa, železnica ni dala niti tretjine predvojnega uvažanja in izvxzanja, reška industrija trpi najtežjo krizo. Zato protestirajo r._Ški trgovci in industrijalci proti pretiranemu sli kan ju položaja, kakor ga je podala »Idea Nazionale«. V reških podjetjih je bilo pred vojno 11.00Q delavcev, sedaj jih je komaj 3000 in krmcelu decembra je fcilo nezaposlenih 2J0Ü, drugi, okoli 7000, so zapustili Reko. ker so uvideli, da ni dela za nje in ga tudi ne bo. Mesto je štelo poprej 55.000 prebivalcev, po sedanjem štetju jih je bilo 35.000. Odvzctje Baroša je napravilo veliko škodo stari cvetoči lesni trgovini na Reki. Kar se tiče javnih del, se viši samo dopolnjevanje pomola Sv. Marka s svoto 40O.ÖUO Br. Razširjenje ceste med Reko in Opatijo se odlaša od !eta do leta. V ladjedelnicah je zaposlenih samo 400 delavcev, pred vojno jih je bilo tam 4000. Tvarnica kemičnih produktov prodaja svoje zemljišče, tako tudi nekatere djrogjc nornlce, ostale pa ne morejo nikamor ns^rtj brez podpore in ukrepov vlade, kakor jih je predlagal guverner Giar<±i::o in kakor jih je rimska vlada odobrila ali doslej se odredbe in sklepi vlade še niso pričeK izvrševati. Dcia samo petru-lejska rafinerija.
Vsi slavni problemi, od katerih Je v resnici odvisna obnova Reke, vedno niso rešeni, tako zlasti problem valute, industrijskega in trgovskega kred ta, obdačeva-nja, mobilizacije kapitala, pomorske službe, tarifov. javnih del, pripustitve Reke k mednarodnim trgovskim konvencijam itd. Kljub moratoriju se nadaljujejo falimenti važnih reških tvrdk... Reški trgovci in industrijalci se končno obračajo znova do vlade in Mussolini ja za pomoč, ki jo Reka nujno potrebuje,
—
— S samokresom je streljala na svojega moža 49-letna Alojzija Samandrea v üo-rici dne 1. februarja lanskega leta. Radi tega Je prišla pred poroto v Gorici 9. t. m. Njon mož h Je bil nezvest in imel je polno ljubavnih razmer po italijanskih mes.ih, pa tudi v (Jorici si je privošcii zakonsko nezvestobo. Omenjeni dan ga Je zalotila z njegovo ljubimko v hotelu »üorizia«, kjer Je sprožila nanj iz samokresa šest krogelj. Pa ga n» poškodovala. Porotnik, so jo oprostili obtožbe.
— Ponesrečil se Je v gorovju za Čedadom beneški Siovencc 56-emt Josip Cenčič. Sekal je ies; pridrvela je nanj skala in ga ubila.
— MašCevanje varane žene. Pri Sv. Jakobu v Trstu se Je 3^1ttna Jordana LSio-cher rnaščc\aia nad ijubiniko svojega ne-zvestega moža šivi.jo Biče Collarig s um, da ji je iiu cest« vrgla v obraz viuijol iz male steklenice. Coiiarigeva ima hude opekline po obrazu in vratu; nahaja se v bolnici.
— Samomor je izvršil v Gorici vpoko-jent jetniki pa/iak 47-lemi Fran Dreai. bil je ppUepticea.
— Sestäasefc živinorejcev je sklical urad za kmetijs.vi pouk v tržaški pokrajini v r-o-MOjiiu. Uovoiilo se je o pospeševanju kme-tijsu-a sploh, posebno živinoreje in sprejeli so se tuüi temu pnmerni sklepi.
— Po,av narodnega sovraštva v tržaškem občinskem svetu. Dne b. tm. so zjo-rovali modri tržaški mestni svetova.cu Uo-vorili so nekaj o narodnih spomenikih in komunist Juraga se je začudil nad trditvijo, da bi oili oooki Chiozza naroden spomcuik. Kaj ta.-vega ni nikdar slišal. Svetovalec Lucaie.it je menil, da so oni oboki izza časa političnih bojev proti Slovencem. Lucateili ja nahiuhl Jurago in ga ozmerjal s »ščavo«. Juraga ;e protestiral in označil Lucatellijev izbruh za lopovstvo. Nastal je vik in krik. Vidi se, da izvestni italijanski gospodi tiči še giuboxo v krvi sovraštvo do S4ovencev, katero so topot pokazali nad komunistom Jüraso, ki jim je pa odvrnil, da on ni b;l nikoar »šča-vo«. Gospodarstvo tržaške občine gre rakovo pot, za gospodarsko delo gospodje nimajo smisla, marveč se. rajši gibl^e.fo okoli političnih spomenikov in raz-grevajo v narodnem sovraštvu. Pa pr^de čas, ko jih bo r/hnua besnjst proti Slovencem!
— Čitalnica pri Sv. Jakoba   v Trsta
ponovi v nedeljo 15. tm. Cankarjevo tarso »Pohujšanje v doini Sentilonjanski«.
— Škrlatica razsaja hudo po Trsta hi deželi. V Trstu je postalo vprašanje boja proti škrlattci eno najbolj perečih vprašanj. Mestni urad poroča skicp, da se v tržaški občini uvede cepljenje proti škrlatici.
Turistlka in spori.
Stanje prvenstva n			ia	Dunaj'	a«
Hakoah	IC	3 3	2	19:14	13
Admira	10	5 2	3	23:13	12
Rapid	10	5 1	4	23:17	11
Amateure	9	* J	3	15:12	11
Vienna	10	5 1	4	17:14	11
Simmertal	10	5 1	4	22:19	11
W. A. C.	10	5 1	4	18:2a	11
Wacker	10	3 4	3	11:13	10
Sportklub	10	3 1	6	14:17	7
RudoIfsbii'Ae:	10	2 2	6	13:27	6
Slovan	9	2 1 •	^>	13:22	5
— S. /C »Jadran« priredi ▼ nedeljo dne 15. februarja 1925 ▼ gorenjih prostorih go« stilne pri »Roži« ▼ Židovski ulici za svoje člane družabni večer. Prijatelji kluba dobro« došlil Začetek ob osmih zvečer. 337/n
— Svetovno prvenstvo v umetnem dr-sanju. Zmagovalec v moški konkurenci za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju je postal Graefstrom (Stochoim) s 193 točkami, mes:na «tevllka 3: 2. Page (Anglija) 167 točk, mestna številka 6: 3. Clarke (Ans:Mja* 130 točk, mestna številka 9: pri damah je zmagala ga. Brockholff (Schlirtschuhklub Berlin) s 152 točkami, mesma številka 9: Ž. Miß Kuckelt (Anglija) 147 točk, mestna številka 9: 3. Mile Saint OuentLn. 109 točk mestna številka 13.
— V nedeljo se odigra na Dunaju zadnja prvenstva tekma za preteklo sezono in sicer med Amateuri in Slovanom. V slučaju, da zmagajo Arratcari, pridejo na prvo mesto tabele.
— Vrdjuka pri Ostmarkl. Kakor smo že poročali, se je bivši vratar Gradjanskeca Vrdjuka, prijavil k dunajski Ostmarki. Vrdjuka je igral v prijateljski igri z Donaustad-tom, katero je Ostmark izsubfa z 2:0, dru-g! mateh je igral proti Elekiri. Ostmark je zmagala s 6.2. O prvi tekmi piSe dunajski »JournaU: Pri tekmi je nastopil bivši zol-man Gradjanskesa, Vrdjuka, ki j? nekoliko popustil od svoje nekdanje forme ter ni mnogo pokazal.
Zita proti trianenskemu miru.
»Prestolonaslednik« Oton se uči hrvatski.
Budimpcšranski -»Magvarorsaij« priob« čuje pogovor z legitimistom grofom Karo* lyjem. ki se je nedavno vrnil iz Lequcitia. bis vališča bivše cesarice in kraljice Zite.
Najprvo Je zavrnil raznotere izmišljotine, ki krožijo o Žiti po evropskih novineh. Posebej je še odbil vest, da sc občuti na Z\* tinem dvoru močan češki vpliv. Ves čas, kar je bil on v Lcsqueitiu, ni bilo tam nobenega Čeha in nika'cega češkega pritiska.
Kar se tiče Otonove vzgoje, se stalno vodi v madžarskem patrijotičnem duhu. Se* daj se je začel učiti tudi hrvatskega jezika.
fKaroIv pravi torej, da se je »prestolonaslednik« Oton začel šele sedaj učiti hrvat« ski. poročila lanskega in predlanskega leta so trdila, da se že uči hrvatski in da že nc» kaj zna!) Sicer se kraljevič Oton ne bavi s politiko. (Kaj se bo tak pobič že bavil f politiko!)
Glede na vesti o intervenciji velcposfa« niškega sveta pri španskem dvoru radi do* mnevanega politikovanja bivše cesarice Zite pravi Karolyi, da so brez podlage Izjavlja pa objektivno, da Z:ta ne politikuje, toda naravno je. da je ostala zvesta oporoki svojega moža. Ako govori Zita o Madžar* ski, misli samo na Veliko Madžarsko. Pozna sedanj? meje, ali ne mere jih nikdar pri* znati. Nikdar nI slišal grof Karolyi iz njenih ust izraza »Češkoslovaška«. Govori pa rada o Slovakih, ki so naklonjeni Madžarski. — Trianon V/ mir za njo ni obvezen. (Ti mad' žarski grofi so pravi tepci, ki mislijo, da bodo imeli ves svet za norca. V tisti sapi, ko pripoveduje Karolyi, d3 Zita nc politi* kuje, navaja njeno politikovanje. naperjeno proti trianonskemu miru!)
Materijatna situacija Zitinega dvora je sedaj najlepša. Španski dvor se briga za Žito z naravnost vzornim gosti ljub jem. (Tako poroča Karolyi. Še nt dolgo, ko so pisali madžarski in nekateri nemški listi, da Zita strada in da hodi prestolonaslednik z raztrganimi hlačami okoli!)
Najzanimivejše poročilo jc pač to. da se Oton uči hrvatski sedaj, ko mislijo Madv žari da jim bo Radič pomagal obnoviti Ve* liko Madžarsko! Kaka sreča za Radiča, ko bi ga pozdravil Otonček po hrvatski!
— Dne 10. aprila se vrsl tekata Turčija t Bolgarska v Carigrada. Revania se ogidra l*. urila v SoliJL
Pros ve ta.
Repertoar Narodnega gledališča ▼ L;'u jjzni.
DRAMA: Zale t »k ob 20. zvečer.
Četrtek, 12. februarja: Zaprto. (Generalka.)
Petek,  13.  februarja;  »Rosmcrsholm«. Pre* mijera. Red F.
Sobota, 14  februarja: »Stričkove sanje«. C.
Nedelja 15. februarja: ob 3. pop. Pepeiuh, mladinska predstava. Izven. — Ob S. zvečer Rosm^rslioim. Izvcn.
Ponedcljck 16. februarja: Magda. Red B.
Oi'üRA: Začetek ob p al 20. zvečer. Četrtek, 12. februarja: »Traviata«. Red B. Potek, 13. februarja: Zaprto. Sobota, 14. februarja: »Don Juan*. Red A. Nedelja 15. februarja: ob 15. pop. Smrtna taran.ula in karakteristični plesi, ljud«
ska predstava pri znižanih cenah. Izven.
•t •
Šentjakobski gledališki oder v ljlbljanl
Začetek ob 20. zvečer.
Sobota, 14. febr.: Vražja misel. Nedelja, 15. febr.: Vražja misel.
— Travlata z gostom a. Darianom. —
Danes zvečer se poje v operi za red B Verdijeva Traviaia s tenoristom Ado Darianom kot Alfredom. Ostale vloge so v običajni zasedbi Opero dirigira kapelnik Neffat.
Preraljera Ibsenove šttridejanske dra-ne »Rosmcrsholm« bo v petek, dne 13. t. m, ob 8. zvečer v tukajšnjem dramskem gledališču, na kar opozarjamo vse ljubitelje dramske umetnosti. Sodelujejo: s?. Marija Vera. Medvedoma, Levar, Skrbin§ek, Putja-ta, Rogoz. Režira ga Marija Vera.
— Šentjakobski gledališki oder v Ljub* ijani vprizori v soboto dne 14. februarja in v nedeljo dne 15. februarja krasno burko »Vražja misel«. Naslov burke pove, da so xapletljajt res vražji. Vsebina igre je v krat« kern sledeča: Stric Slana zaloti ženo, da vodi M oekim al Viacem taiao koraaoondenc*
„KINO IDEAL«« 12., 13., 14. Im 15. februarja
.Sovražniki žensk41
Ruska družabna drama v 8 dejanjih. — F !m naj>ečte n?ko nosti IftoSnje seti e. Naravni posnetki iz Pariza, N zze, Monte Carlo in R viere. Film največjih lepotic, bogastva, tazkošja, drama zabavcfelineea kneza Ljublmova In vojvod n e Alice, urgi e rusKih kurtizank, uvgcdiu v igralnici Monte Carlo, ruska revolucija m vzoune, naravni votni posnetkL 414
in misli, da ga vara r njim. Zato sklene na« praviti daljše potovanje. Za čas svoje od* sotnosti poveri oskrbništvo stanovanja svojemu nečaku. Nečak medicinec Slun pa ja vedno v denarnih zadregjh in premišljuje, kako bi prišel do denarja. Stari študentovski faktotum Vrana ga spravi na idejo, za ča* stricove odsotnosti oddati stanovanje ▼ na« jem. Tako tudi stori. — S tem momentom pričnejo komični zapK-tl ia ji. — Kdor se hoče dobro zabavati, naj poseti predstavo. _
Vstopnice so v predprodaji od petka na* prej v kavarni Zalaznik na Starem trgu.
— Shakespeare na Japonskem. Obiske* valne liste v Shakcspcarjevem rojstnem kra* ju Stratfordu pričajo, da tudi Japonci dobro poznajo velikega angleškega pesnika. V Mi* kadovem carstvu je Shakespeare izmed inozemskih dramatikov najpriljubljcnejsi. Naj* odličnejši Japonski igralci nastopajo ▼ Cna* kespearjevih delih. Sloveči igralec K-a . kani je igral Hamleta prvič leta 1906. Da pa spravi Hamletovo vlogo ▼ sklad z oku« som svoje publike, je podal melanholičnega danskega princa v vtšnicvem svilenem jopi* Cu in Z rdeče ali Kelo prevlečenimi hlačami: pojavil se je na dvokolesu in pelja! parkrat okoli odra. predno je pričel igrati svojo vlo-go. Tudi druga Shakcspcarjcva dela so pri*
krojajo po japonskem gledališkem razume vanju. Tako se prikaže v »OthcIIu« oec Des» demone kot guverner Formoze. Potek dcia-nia pa sledi sicer točno po riginalu. »Romeo in Julia«, ta tragedija ljubezni in ljubosumnosti najbolj odgovarja duhu in vsebini japonskih dram in je zato jako priljubljena.
— O novih vseučiliščih v Italiji. Zc da* lje časa mislijo v Italiji, da je 21 vseučilišč (17 državnih in 4 svobodne) preveč. Predlagalo se je s poklicanih strani, da se neka* tera vseučilišča ukinejo ali zgodilo »e je, da so prišla štiri nova. izmed starih pa ne ni odpravilo nobeno. Pričakuje ae ie pet** vseučilišče. Sedaj pravijo ▼ prosvittjenih krogih: svetilniki so vedno dobri. tudi. ak» obsevajo manjšo površino. Zadnja leta jc bila otvorjena katoliška visoka šola v Mila nu; pred kratkim se je otvorilo v Milanu državno vseučilišče, potem visoki šoli ▼ Flo* renet in Bari. Uresničuje se tržaška želja po vseučiliSču najprvo s trgovsko vedo. Pre» rekanja radi nekaterih novih visokih So! ja bilo mnogo, ali vseučilišča rastejo. Istocasv no se lahko beleži, da je nekdanji slove* znanih italijanskih univerz zatoni! ca no» jem.
— »Glasba severnih narodov*. Pod tem naslovom se vrši V. muzikalno predavanja, ki je namenjeno mladini ljubljanskih šolskih zavodov in se vrši v nedeljo dno 15. t. m. ob 11. uri dopoldne v dvorani Filharmonlčn« družbe pod vodstvom prof. Jeraja. LTvodno besedo o glasbi severnih narodov govori dvorni svetnik dr. Josip MantuanL. nato pa igra orkester razne orkestralne akJadbe, med njimi tudi silno lepo in zanimivo Grlo. govo S'Jito za godalni orkester v starem slo« gu. Godalni orkester šteie 27 članov ter je sestavljen iz članov opernega orkestra, orke* stralncga društva »Glasbene Matice« la iz gojencev konservatorija. Starše prosimo, da opozore mladino na to izredno aanimivo predavanje. 3367»
— Slovenec'plantst Ciril Ličar nastopi zopet na našem koncertnem odru kot član Tkalčičcvega komornega tria v ponedeljek dne 16. t. m. ob osmih zvečer v Filharmov nični dvorani. Brez dvoma je Ciril Ličar eden na jodliČnej5ih slovenskih pianistov, kojega sloves sega tudi preko mej naše do* movine. V Tkalčičevem triu igra klavirski pnrt tn je tudi stalni spremljevalec čelista Tkalčiča na njegovih umetniških turnejah. Trio igra v Ljubljani Saint*Saensove, Beet* hovnove in Dvofakove skladbe. — Vstopni* ce v Matični knitgarnl. 535/a
Po svetu.
* Za eno noč na Fiffetovem stolpu. Tn* ženier Fiffel sf je postavil vrhu svojega atol* pa v Parizu ma'o stanovanje. Takrat pač ni sbitil, da vzbudi to njegovo visoko bivališče toliko poželjenia. kolikor se ga javlja zadnje čase. Iz vseh delov Francije, potem pa po* 9ebno mnogobrojno iz Amerike prihajajo vprašanja in pon"dhe za vsako ceno. da ae pripusti na Eiffelovem stolpu ponudnikom prebiti vsaj eno noč. Visoko in samotno ja ono malo stanovanje in vrh stolpa se nepre* stano giblje semintja. v času viharja pa še prav znatno. Značilno je, da ai želi mnogo evropskih in ameriških poročnih parčkov preskrbeti za vsako ceno živce pretresujoča* senzacijo na Eiffelovem stolpu.
• Stroški ameriških lepotic za parfume lansko leto so znašali 117.175.000. Napram letu 192L pomeni to povlšek za 26 milijonov dolarjev. Američanke hI bile rade vedno lepše hi na vsak način hočejo prekositi Evrope jke.
— Cena avstralskega frebca. V Met-bonrnu so te dni Hcitirali avstralskega dir« kalnega konja odlične pasme za ogromno svoto 17.000 Sterlin, kar znaša nad milijon in pol francoskih frankov aLi 5 milijonov dinarjev.
Ellen Kurit. lepa mlada Madžarka. kt je filmovala v Münchnu in čije film »De« kleta, katera se ne poro če«, je bil pred kratkim dovršen, je postala pred kratkim žrtev avtomobilske nesreče.
— Tudi Danska dobi ameriški kredit Newyorska »National City Banke je nakazala danski vladi 40 milijonov dolarjev. Tm je prvi korak za stahlHsaciJo daissM *%t«v
»
«mnn «?
»SLOVENSKI  NAftOD« dne 13 februarja 1925«
Dnevne vesti.
^ Lt ubijam dna 12. februar t a. i&S,
LJubljana — slovenska Z
(Glösa.) 1
»Ljubljana — slovenska.« Radiotc-Icfon je zlciei iz »S*ove«ičeve«Vi<< uredništva in n■jlo iii' zemlja sta poslušala, Ko jc nebeška antena zabrueia, jj blat škof M ali nič zamišljeno pri strani In r^epetai meü prste: »To se pravi klerikalna** hi zadovoljen smehljaj nu je širni preko lic. »Kaj«, jb retvel Jurčič« »saj slovcnslzu je bila že za našiU časov.« — »To vendar m me novemu,« je zarobnitil L c v s i i k, »čemu tauo vest pošiljajo v svet? Menda je vendar nc bouo dali Nemeem nazaj.« — »Saj je bila zc za mojih časov jugoslovanska*, je rekel tir. Tavčar, »sicer so mi spraviü sedem Nemcev v občinski svet, toda več kot slovenski sii.o biii vendarle* To je napredek 1« — »Hm!« se je posmejal Prešeren. »Mi smo Slovenstvo poudarjali pred petinsedemdesetimi leti, ko so oni še molili: vse za vero, dom cesarja«. — »To je njih večna molitev,« sc oglasi Aškerc, »saj še Slovenci niso! Treba bo še petdeset let!« — »Da je ni branil major Švabič, bi bila italjanska, takrat jih ni bilo nikjer,* se ogiasi M a 1 g a j. »Daj ni padla bomba, bi bila nemška,* se sliši iz vrst jugosiovenskih nacionalistov, ki so pomrli po ječah. »Kaj pa sicer!« vpraša S v e t e c, »Vse čniu, kakor po navadi. Grki so imeli enega Efijalts% v tem narodu jih je toliko, da se iz njih komaj vidijo pošteni ljudje. Številke kažejo, kako malo ljudi se zaveda svojega iugostavenskega državljanstva. Le poglejte: ni bico neumne in topovske kandidature, da bi pri njih ne dobila glasov. Vse, kar je proJaržavno, jim je dobro došlo. In za ta narod je teklo toliko krvi! Hlapci!*
— »Aha,« se je posmcjal Cankar. Nekdo je zopet povzel besedo: »Le poglejte: tu in tam je kaka izjema: Laško, Železniki in Še par. Vse drugo je dokaz, katšen narod je to. Tu in tam Ima Narodni blok po dva ali tri glasove. V celi občini misli dvoje, troje lju-dij na državo — vse drugo jo sovraži in se druži okoli skrinjic njenih sovražnikov. Osvobojeni narod! Prekmurje! Koroška! Ljubljana slovenska! Kje je Še tisti narod, ki bo narod...?« Čez tisoč let, pravi dr. Ravnihar. — »Po njegovem niti takrat ne!« — Slovenski univerzitetni profesor voli klerikalca in ga ni niti sram,* pravi C o p. Kopitar se pomenljivo nasmehne. Luka J e-fan se hvaležno prekriža. Stross-mayer stopa veličastno in zamišljeno po raju. Težke misli mu klonijo gln-vo. Kralj Peter sedi v pravoslavnem oddelku in gleda mirno predse... — Ljubljana slovenska! In nebeščani se zbirajo. »Kaj pa je, da jc tUi krik?« — »Ljubljana jc slovenska!« — »Joj, čudež!« ---
Med tem so antene v svetovnih mestih sprejele* radijsko poročilo, ki je šlo preko nebes. Sam škof Hren je blagoslavljal veselo vest, le to mu je bilo žal, da ni latinska* In culo se je: »Halo: Rim! Ljubljana s'ovenska!« — »Bravo, samo da ni jugoslovenska!« — »Halo, London!   Ljubljana slovenska.«
— »Kaj? Kje pa je to mesto?« — »Halo, Pariz! Ljubljana slovenska!« — »Ali nI to mesto v Jugoslaviji?« — »Halo, Amerika!« — »Ljubljana slovenska!« »A, to je v Avstriji!? Zc zopet narodni spori v skrssiiratii Evropi.« — »Ne, to je v Jugoslaviji, v državi SMS.« — »A tako?« --
O, zemlja ln nebo, sedaj sta zvedela veliko novico: Ljubljana jc slovenska in večina slovenskega nriroda je proti državi, kaka slava, ker ga je osvobodila* «—a.
—Sijajni komentar ravnlharjevccv. Dr. Ravnihar poroča o sestanku dr. Žerjava s Pašičem in PribiČevičem ter komentira popolno solidarnost radikalov in samostojnih demokratov kot prestop SDS v radikalno stranko. Ravniharja seveda ze!o boli ta solidarnost in zato pravi z drugimi besedami, da postanejo naši »mladini radikali, samo da jih je za enkrat še sram to povedati.« Pribijcmo, da bi se ta »sramota« ne dala niti oJ daleč primerjati s sramoto dr. Ravniharja, ki je postal kar čez noč — klerikalec. Nc, gospodje zgagarji, sramotno ni sodelovali z najmočnejšo stranko v državi, ki je Jugoslavijo ustanovila in jo tudi dostojno in častno brani, pa2 pa je nečuvena sramota prestavljati piskrček tako, kakor ga prestavlja Ravnihar — k razdiralcem Jugoslavije
— h klerikalcem.
— Klerikalci vprizarjajo stavko — Sofske deee. Poročajo nam, da so sno-či klerikalci priredili v Št. Vidu nad Ljubljano shod zaradi premestitve učiteljice Žirovnikove iz Št. Vida. Na shodu je imel glavno vlogo neki novope-čeni poslanec, ki je ščuval ljudi, naj svoje dece ne pošiljajo tako dolgo v šolo, dokler se učna uprava ne ukloni In ne prekliče premestitve. Njegovo äSttvanje ic imelo uspeh. Klerikalci ba-
je danes svoje dece r o poslali v šolo. Kaj poreče k temu naša javnost, kaj oblasti k takšnemu poslancu, ki nima drugega pametnejšega dela, kakor da inscenira stavko šolske dece? Ali m mladina že dovolj podivjana? Klerikalci se bodo tako dolgo igrali z ognjem, da se na njem pošteno opečejo. Sicer pa ima oblast dovolj moči, da nauči renitentne klerikalne St. Vidčane pameti in naj jih v renitenci napram oblastnim oareubam še tako podpira tudi kak poslanec. St. Vidčane opozarjamo, da ta gospod sedaj pač na široko odpira usta in j.h ščuva na odpor proti odredbam oblastev, kadar bo pa treba dajati odgovor za neprevidna dejanja, se bo ta mož junaško skril, se zaba-rikadiral za svojo imuniteto ter ravnodušno pustil, da bodo trpeli zapeljan*! sami, plačevali globe in sedeli po zaporih. Pozor!
— Pasla taksa za leto 1925 v znesku 100 Din za vsakega psa se mora plačati najkasneje do 2J. februarja 1925. v mestni blagajni (Šolski drevored št. 2/1.). Kdor si nc bo pravočasno nabavil pasje znamke, bo moral v smislu § 4 zakona z dne 12. avgusta 1922, Uradni list št. 429-131, pbčati takso v dvojnem znesku.
»Razglas o nc vroči ji via pošiljkah za mesec december 1924 je izšel tc dni fn Je bJ razposlan na vse poštne urade, kjer je v prostoru za stranke občinstvu na vpogled. Naslovniki, oziroma pošiljatelji teh pošiljk se opozarjajo, da jih v reku enega leta dvignejo, ker b > sicer poštna uprava, ko ta rok poteče, tc pošiljke na javiti dražbi prodala, če so brez vrednosti vsebine, pa uničila, izkupiček za prodane pošiljke oziroma gotovina, ki bi se našla, je na razpolago upravičencem osebam le za dobo nadaljnjih dveh let, potem pa zapade v korist poštni upravi.
— Zgradba justlčne palače v Beograda.
Ministrski svet odobri na eni prihodnjin sej večji kredit za zgradbo monumentalne ju-stične palače v Beogradu.
— V naše državljanstvo le sprejet turški državljan Bogos-Agos K u r d i j a n, trgovec v Leogradu.
t — Kolovodja dravcljsklh klerikalcev pod Radičevo posteljo. Iz Dravelj nam pišejo: kadieu izredno podobne klerikalce imamo v Dravljah, so prav njegove narave in kričijo, da bi se slikalo skoraj do nebes, kakšna krivica se jim godi od naših državnih oblasti. Noben očitek jim ni prenizek in ni človeka, ki ne trobi v njihov rog, da bi ga ne ošteli. V tej svoji gonji ne prizanašajo nobeni stranki, posebno pa so jim trn v peti pristaši demokratske stranke in sedaj seveda tudi Narodni blok. Ker pa so v svoji gorečnosti prišli na polju zabavljanja proti državni upravi na Kad.ču podobno polje, ni čuda, da se je zanje začela zavzemati tudi ista oblast in uvedla poizvedbe, da najde izvor te gonje. In glejte: V tem momentu so postali kričaČi pohlevni, kakor oveiee nedolžni, in tožijo, da so v Dravljah ljudje, ki jih izdajajo in ovajajo. Svetujemo tem junakom, da naj bodo potelaženi; če niso ničesar zakrivili, se jim ne bo skrivil las na glavi, ako pa se čutijo prizadete, naj to lepo priznajo, naj se poboljšajo in sc jim ni treba skrivati pod Radičevo posteljo, ker tudi tam jih najde roka pravice.
— Zadnja pot Lovra Humra na Jesenicah. Poročajo nam: Prihiteli so od vseh strani njegovi sobojevniki za nacionalno idejo, zastopniki nacionalnih društev vse Uo-renjske, deputacije sukolskih društev iz Kranja, Radovljice, Bleda, Poh. Bistrice, Ja-vornika, Mojstrane, Jeseniški Sokol z godbo na čelu, Oriuna iz Kranja, Radovljice, Lesce, Bleda, Javornika in Jesenic, prostovoljno gasilno društvo z Jesenic in Mrušicc, krajevna organizacija JDS z Jesenic in la-vornika, podružnica sv. CM, jeseniški župan z občinskim odborom ter nebroj zastopnikov narodnih in stanovskih organizacij, da se poslovc in spremljajo na zadnji poti moža, ki je bil neizprosen bojevnik za nacionalne ideje, dober prijatelj, učitelj in svetovalec vsem .ki so ga poznali. Marsikomu Je zarosilo oko, ko je ob njegovi krsti pred hišo žalosti spregovoril v slovo njegov si no-jevnik Jaka Spree r: »Dragi Lovro! Odprla so se vrata na stečaj, da izpuste iz hiše moža, katerega življenje Jc bilo trnjevu pot. Prišel si pred 2J leti na Jesenice, pri* šel si v puščavo narodne samozavesti. Kako Te le bolelo srce, ko si videl v občinskem uradu slovenskega župana, a poleg Slovenskega župana nemško uradovanje, kako Te Je bolelo srce, ko si našel v slovenskih knjigah nemško vodstvo. Nisi se ustrašil boja in čl z noč si presenetil Jesenice na občini s slovesnkim urudovanjem in slovenskim vodstvom. Nakopal si si sovraštvo vseh onih, ki Te niso razumeli. Prezirali, sovražili so Te, marsikatero trpko je moralo preslišali Tvoje uho, vendar ne oziraje se na desno in na levo si šel svojo začrtano pot, katere g'avni cilj Je bila naciia in narodna samozavest. Po težkih boj'h se Ti je želia izpolnila. Jugoslavija, katero si tako ljubil, je zasijala v lepši zarji, odpira se nnm bo!jša bodočnost, in kakor si bil po-preje ncutruffm, neustrašen borltel] za na-rodn> idejo, teke si sedaj, ko so se vršili IJuti strankarski boji, počival, miroval, kot da si si bil sv est, da Je Tvoje deto konča« no, Tvoja želja izpolnjena. Zatisnil si »vole trudne oči v prepričanju, da boš spal svoj večni sen v domači zemlji, v Tvoji Jugoslaviji, za katero si žrtvoval vse In katero si nadvse ljubil. Kličem Ti: Slava Tvojemu spominu! Zdravo! Godba jeseniškega So* kola je zasvirala turobno žalostinko. pevci so zapeli večno lepo »Vigred« in veličasten sprevod se Je začel pomikati na pokopališče. Pri odprtem grobu je spregovoril po* kojniku v siovo predsednik krajevne orna« nizacijc JDS g. dr. K o g o J, nakar so ie to* kolski, ortunaški in gasilski orapori onklo-
lajočef a soinca so obsevati vso pokrajino In bližnje gore, ko so v grob, zasut s svežim cvetjem, začele padati prve grude. Slava Tvojemu spominu, večnaji TI pa m Ja t!
— l/ftt-iisšnje našega železniškega parka. Gljvna kormou It pristala na Izplačilo 104 milijon j\ dinarjev kredita, katerega |e zahtevalo Ministrstvo saobračaja za Izboljšanje in popravilo železniškega parka v naši državi.
— Z Viča nam pišejo: Volilna borba Je končana. Posamne stranke pa so bile močno presenečene nad izidi, videč, da so se varale v svoji moči ln o svojih pristaših. Največje presenečenje so dožive'1 pač klerikal, seveda tisti, ki niso vedeli, kakšna kupčijo je sklenil njihov štab. Pričakovali so namreč največ 330 glasov, a dobili so jih 558. Mi se temu ne Čudimo, ker vemo, da Je za ceno krmun;s'ičnih glasov ostal bivši župan Gai? med klerikalci v občinskem odboru, da Jc za ceno komunističnih glasov odpustil župnik Galetu, ker bi ga moral sicer točiti za nesramne govorice, ki Jih Je razširjal o našem dušnem pastirju. In Gale je vestno izpolnil svojo obveznost. Prodal se Je klerikalcem, dnsi se Je preje tako ponosno trkal na prsa, da je socijalist. Pred volitvami je svečano prestopil tudi formalno v klerikalno stranko in ž niim naj-zagrizenejši komunist iz Rožne dolin? P c-t r I č. Ta dva sta pripeljala čez 200 komunistov v Koroščcvo skrinjico. To Je delavska »zavednost«, kateri se Je čudil g. župnik pri pojedini v župnišču. Vtpričo takih izdajstev lahko seveda klerikalci trlumfira-jo, toda naj si zapomnijo, da Jc to samo trenoten uspeh, ker so ti glasovi samo tistih zapcljancev, ki se bodo dali jutri zopet prodati in zamašiti v drugo bisago. rTdino demokratska stranka lahko trdi, da je napredovala in sicer za okoli 100 glasov od zadnjih skupščinskih volitev. Sla Jc v boj sama proti 8 strankam in izšla je najčastneje iz tega boju, priborivši si 214 glasov. To so naši trdni glasovi, katerih ne boste podkupili, to naši zavedni volilei, ki se bore za zmago i-apredne ideje Vsa čast in hvala našim zavednim voli'cem!
— Cctnlki IV. čete, II. bataljona (bivša V. rezervna četa) se poživljajo, da se udeleže obveznega sestanka dne 13. t. m. ob 2X Na s-Stanku sc pobere tudi prvi obrok za potno blagajno. — č. k. 339/n
— Gavra skupščina Udružen »a finančnih uradnikov se vrši 22. t. m. v Bcograi'u. Glavna točka dnevnega reda bodo volitve novega centralnega odbora.
— Podružnica slovenskega planinskega društva v Radovljici priredi v soboto dne 14. t. m. ob osmih zvečer planinski p!'*s v SokoUkcm domu v Radovljici. 333 n
— Pokrajinska zadruga fotografov za Slovenijo v Ljubljani naznanja, da se vrši njen X. redni občni zbor v torek 17. februarja 1925 ob pol 15. popolne v salonu hotela »Lloyd«, Sv. Petra cesta z običajnim dnevnim redom. Ce sklicani občni zbor ob pol !5. nc bo sklepčen, se vrši pol ure pozneje, ne oziraje se ni število navzočih članov, § IS. zadr. pravil. — Za nace'stvo: Hu-gon M i b ? c r I. r., t. č. načelnik.     33 >/n
— Akademsko društvo »Obil"č« potuie za veliko noč na Poljsko, kjer ostane 15 dni. Pkskurz:jo bo vodil predsednik društva g. Pžuja. N^ši dijaki bodo poseili sledeča poijska mosta: Lvov, ViJno. Varšavo, Lub-Sin, Lodz"  K^tavlco. Poznanj In Krakov.
— Senza^lionctna historična najdba. Nasi priznani historiki*strokovnjaki. ki mar» ljivo raziskujejo že več let zgodovinske m prazeodov. podatke našega intcrc«nntncgi barja, so po srečnem slučaju naleteli pri ko« panju na staro ladjo nenavadne konstnik* eiie. Ladje jc deloma okamencla ter vslcd tcjja razmeroma dobro ohranjena. Iz napi« sov v stirogrsčni podobnem jeziku na ladji sami, kakor tudi na najdenih lončenih ta M i* cah. se je po trudapolncm študiju posrečilo rgotoviti, da se gre za eno izmed treh ladij starih Argonautov, ki so pred več kot 3000 leti pod vodstvom Jazona potovali iz Crnc« pa morja po Donavi, Savi in Ljubljanici do današnje Vrhnike, nanrej pa so ladje nesli po S"hcm do Trsta. Vslcd neprestanega ve« likci'a napora ter boja z divjimi zvermi in Ijodmi so morali biti Argonauti tako deci« mirani, rta so morali eno ladjo popustiti v bližini današnje črne vasi. Ladje se je n* nepojasnjen in ČVd-.-žcn na'in ohranila do danes ter tvori \r iVstoričncpi ozira nepre« eenljivo vrednost. Ta nad 3000 let stara ladja pride v ljubljanski muzej takoj, lo se izvršijo v muzeju potrebne adaptacije, to jc, ko SC podere mrd dvema dvoranama stena, tako da bo imela litija prostora za ncokr, njeno hranjenje. Do tedai se pa ladja spravi v dvorano Narodnega doma. kjer bo ja v« nostl na ogled 24. februarja od osme ure zvečer pa do druzega jutra zjutraj, in sicer ob priliki, ko se vrši v vseh prostorih Narodnega doma na postni torek najpriljub« ljcncjša sokolova maškerada pod naslovom »Noč na Jadranu«. Tedaj bo imel v?akdo, ki se za Intercsantcn sl-ičaj zanima, dovolj prilike, da si ladio ne le natančno ogleda, temveč jo ho tudi sam lahko vozil po mili volji. Opozarjamo vsakega, da se za s*var pravočasno zanima, da nc bo potem jok in stok, kako pravočasno dobiti lepo masko, ko bo že prepozno. 332 n
— Vlom v Slš^l. Danes ponoči so neznani storilci vlomili v gostilno pri »Dalma-tincu« v Šiški. Odnesli so moško kolo, par sto Din gotovine in 23 škatelj sardin. Kolo se jc danes našlo za državnim kolodvorom.
— S*f:A|i:or v Zagrebu. Včcra) zjutraj se Je v Zagr:bu s cijankalijem zastrupil vp. višil nadzor. Petar Ljudcvit Stagelschmldt. Ko je prišla zjutraj njegova gospodinja k nJemu v sohl*, je pasla vrata zaklenjena in na njih napis: »Stej!« Zato Je takoj odhitela na policijo in#zadevo prijavila. Na lice mesta prispeti policijski zdravnik Je ugotovil zastrupi ] en je s cijankalijem ln sicer le mož Izvršil samomor že v večernih urah. Samomorilec Je zapustil tri pisma, naslovljena na svojo gospodinjo, na hi*ne posestnike in aa policijskega ravnatelja, v katerih veli. da gre v smrt radi raznih nesoglasij in nasprotij v stanovanjskem vprašanju. NapraWl Je tudi oporoko, v kateri zapušča vse svoje premoŽenje* okoli 30.000 O «*tovIna» svoji gospodinji
— Tragična smrt Invalida. Trrvalld Marto Vulovič, ki jc v vojni izgubil vse in je bil sam težko ranjen, je pred kratkim znorel. Fred di Lrim mesecem Je bil prepeljan v državno uolnico v Beogradu, kjer naj bi ozdravel. V bolnici Je bil Vulovič molčeč, z nikomur ni spregovoril besede. Večkrat le samo izjava, da je življenje zlo in da si konča življenje. V bolnici so bili mnenja, da nesrečnež to govori le v napadih blaznosti in mu niso verjeli. Pred dnevi pa Je Vulovič izvršil svojo namero. Bila Je polnoč, vse jc bilo mirno, bolniki so spali, le tupatam je prekinil nočno tišino korak djžurne bolničarke. Nekako v zgodnjih jutranjih urah je bolničarka začula nekako pridušeno hro-penje, ki Je prihajalo iz sobe, kjer Je ležal Vulovič, Siopiiu je v s^bo in nudil se jI Jc grozen prizor. Vulovič je ležal na trebuhu, v desni roki Je držal krvavo britvo. Nesrečnež si je prerezal vrat Še predno je dospe) zdravnik, je bil invalid že mrtev.
— Smrtna tramvajska nesreča v Zagrebu. Včeraj zjutraj je tramvaj v Bakrčevi ulici v Zagr-hu povozil 87-letncga starčka Marka Curman , prodajalca zelenjave. Starček se je hotel baš izogniti nekemu vozu, ki je drvel od Kapitola proti Jelačičevemu trgu, a je pri tem zašel pod električni voz. Voznik je sicer tramvaj takoj zavrl, toda bi'o je prepozno. Tramvaj je nesrečneža popolno.na z nekak
— Prclječe na našem Jadranu. Hotel »Miramare«, Crikvenica. — Tople i hladne ir.orske kupke. Soba sa čelom obskrbom od Din 90.—. 319/n
Iz Linbljens.
— Uredite Dlslwclsovo cesto! Pišejo nam: Med najlepše cituirane in naj-prometnejše ceste v Ljub'jani spada Kulovo Bltiweisova cesti. Ob ti cesti se nahaja cela vrsta zelo važnih po-slcph kot n pr. vladna palača, policijska direkcija, licej, muzej. Nar. dom in precej zelo lepih vil ter Je zasajena in obdana z ličnimi nasadi. To cesto mora uporabljati skoro vsak tujec, ki pridi* v Ljubljano; bodisi da Ima opravka pri vladi, pri polic, direkci'i. na vclc-sejmu ali pa čc si hoče ogledati naš Tivoli. Vkljub svoji lepi opremi in okolici pa učinkuje ta cesta s svojim vedno blatnim ali pa skrajno prašnim cestiščem, s svojimi neurejenimi hodniki in slabo nočno razsvetljavo — naravnost porazno. To pa še posebno, če se pride iz lepo tlakovane Aleksandrove ceste, h kateri se ta zanemarjena cesta prilega, kakor blatni In strgani čevlji k fraku in dlfr ru. Skralnl Čas je. da se ta cesta tlakuje ter uredi hodnike in razsvetljavo vsaj od Tržaške ceste do Gosposvctske ceste. Na pospešitev te ureditve pa naj bi predvsem pritisnila, že zaradi lastnega ncleda vek župan in pa velcscjmskl odbor.
— Radi smeti, ki jih pobirajo smetarji vsako jutro, se očka »Slovenec« silno razburja in kriči, da je zdravje vsega ljubljanskega prebivalstva radi teh smeti v nevarnosti. In vendar jc tako poMranie smeti odredil tisti dr. Peric, ki so ga klerikalci tudi to pot dvignili na svojo listo. Ko je bil dr. Tavčar župan, so smeti spravljali v zaprte vozove. Zakaj, kdo bi to vedel, ako je »Slovenec« v tem oziru radoveden, naj se le obrne na svojega prijatelja za potrebna pojasnila. Ta ga bo morda tudi poučil, da se pri nas hiše In stanovanja pometajo in pospravljajo običajno zjutraj v prvih dopoldanskih urah, zato tudi smeti ne morejo pobirati in odvažati preje, kakor zjutraj. Ako pa lahko »Slovenec« poskrbi zato, da bodo ljudje sploh vstajali že ob 4. ali 5.. predvsem pa da bodo služkinje — ln te so skoraj Izključno njegove prjateljice — v tem času že tudi opravile svoj posel, bodo tudi mestni smetarji že ob tej uri na razpolago. Evo »Slovenec« kako hvaležna naloga te čaka! Na delo torej, da osvobodiš Ljubljano, da je ne uduši prat jutranj h smeti! Morda bi ka-za'o v tem oziru vpreči tudi čestitega gospoda Korošca?! Mogočen mož je on, ni vrag, da bi on ne dosegel, da bi Ljubljančani, o katerih pravi narodna pesem, da so »zaspanci«, vsta.-ali že ob štirih! — Z druge strani nam pišejo o tej stvari. »Slovenec« je včeraj ndari! na svoj ljubljanski volilni boben, pa je zelo puhlo zadonelo. Všeč mu ni — po dolgem času — pobiranje smeti. Ce še nikdar, mu moramo pritrditi, kajti pravi« kand3l je to, kako se to pobiranje vrši. Ali kaj pomaga, ko se »Slovenec« vedno prepozno razburja. Zakaj ni podrezal svojih prijateljev takrat, ko so gospodovali na ljubljanskem magistratu. Takrat je bilo za Ljubljano vse dobro. Za ostudne oblake, ki so zakrivali odprte vozove s smetmi, niso takrat našli pri »Slovencu« nikakega opazova'ca. Za Časa v'adan'a klerikalcev na ntag'stratu so izg'n'H zadnü pokriti vozovi za pobiranje smeti in živ krst se ni zmenil za ureditev tega perečega vnrašanja. Kljub mnogim predlogom ln poročilom mestnega stavbnega urada, so klerikalci v stavbnem odse!<u parkrat odstavili rarpra. vo o tem vnrašanjn z dnevneza reda ln Jo kočno pus*Tn v popolno pozabtjenle — do včeraj. »Slovenec« naj bo kar potolažen. Le Ljubljančani bi morali prenesti še veliko nadlogo, ako bi se na sedanje vozove pred njihovim Izranžlranjem naklada'a poleg smeti Še klerikalna hinavščina: poleg oblakov prahu bi namreč tudi zelo neprijetno dišalo.
— Občni zbor Splošnega ženskega društva je v nede Jo 15. februarja ob 4. popol dne v društvenih prostorih. Rimska c. 9. —-Dnevni red; Nagovor predsednice. Pon čila tajnice, blagjjničarke in knjižničarke. Slučajnosti Volitve. — Članice, pridite! 340/n
— Društvo »Soča« v ljub'jani naznanja, da v soboto 14. t m. odpade predavanle, ker ta večer priredi v Narodnem domu SK Primorje reduto, c'ino eütno maskerado v tc| sezoni, h kateri vabimo naše plcsaželjnc Sočanc, da se polnoštevilno udeleže te naše bratska prlrcdiive. 9&tu
— Vellat ples Sokola I„ združen z ma-škerado, kl sc vrši v soboto dne 14. februarja v ve*ik. dvorani Kazine, cbeča bi.i radi lepe r.'iöe ena najlepših letošnjih plesnih pi;ied'tev. Sokol 1. vabi članstvo in prijatelje Sok: a, da posetijo njegov ples v obilnem številu ter se tako koncem predpu-sta domača ter neprisiljeno pozabavajo. Za izborno poi težbo preskrb'j--no. Vstopnina Din 15 : članstvo Din 10; ti da le v pred-p* oda j L Preprodaja vstop ic pri br. A bin Turku, Prešernova 49. Odbor. 32« n
— Prtdvheirsko podporni društvo ljubljanske garn./iie priredi v soboto dne 14. februarja t. 1. fl 20. zvečer v veliki dvorani hotela Uiiui »rodoLcirski ples«. K udeležbi omenicneg.. plesa s: vljudno valijo \ si v pokoj eni rezervni oficirji, bivši dl. si. p^d-o/icir j i ttt nI.h povab'Jeni. 317 n
— Izgubil S2 je v torek ponoči od Ambroževega trga do Marjanlšča svilen turban (čepica). Prosi se, da sa pošten najditelj vrne proti odškodnini. Zanoškar, Poüanska cesta 49.
Iz Celja.
— Spartni klub Celje ima svoj občni zbor dne 19. t. m. ob 2J. zvečer v hutJu »Balkan«.
—c Attöttto gledališče. V torek 10. t. m. so domači igralci \ priborili pod rc.ijo e Fcrlcža »špansko mulio*. Gledališče jc bi j skoraj polno in se je občinstvo oči vidno dobro zabavaio. — V torek 17. t. ni. se \ prl-zari v domači zasedbi premijera »Veronika Dcscuiška«, Zupančičeva mojstrska tragedija^ ki je ia Ijub.junskcm ouru dosegla : -poln usp^ii. Udu režira g. Pedot* Gradišnik. Vloge so v rok h naših priznanih igralcev. Premij era posetija avtor g. Oton Zupančič,
ra\ujiiij ljubljanske drame g. Milan P..-gcij. Pred začetkom predstave prcd.40„■ >r. Nove kulise je oskrbel £. M. k bar. Vsa p Le se v pr dprou tji v knjigami Goričar in Le-tlcovlciL Predstava se vrši v abotietnen&ii.
—c Miadinski koncert s predavani« se vrši n.pr-Kočno v ncöwljo dac 15. t. m. ob pol 11. dot,oldiie v mali dvorani Celjskega doma. So 4i c tuj c cdčna. Milena V c r b i -č e v a, koncertna pe\ka iz Llubljane, ter pi-anisduja Mirca S a n c i n o v a. Uvodne besede bo imel g. učitelj in pevovodja Ciril Pregelj.
—c Velik požar. V torek dne 10. t. m. okrog 6. zvcč-;r je nastal v kozolcu gospe dr. Dečkove v Gaber ju po2ar, ki se jc hitro razširil na bližnji drugi kozolec ia uto. Ognjene zublje je bilo videti daleč na okrog. Na kraj požara je prišlo lil gasilnih društev iz raznih krajev okrog Celja, (iašenje je bilo radi pomanjkanja vode zelo otežkočeno. Objekti so pogoreli do tal. Zgorelo le tudi seno, slama ter vse, kar ie bilo v njih. Oo-spa dr. Dečkova trpi občutno škodo. Kako je požar nastal, se še ni dognalo. Sumi pa se, da ga Jc zanetila zlobna roka.
Iz Maribora.
—m Smrtna kosa. V torek fe prcmfr.il po daljši in mučni bolezni g. Alojzij Kranic, polkovnik v pokoju. Pokojnik, ki je dočakal starost 62 let, je bil v Mariboru znana in priljubljena oseba ter Je užival splošne simpatije. N. v m. p.!
—m Izročitev odlikovani. V soboto 14. t. m. bo okrajni glavar dr. Poljane: na Pragcrskem izročil odlikovanje tamošnjcinu župniku Seguli in nadučltelju Sabathu !z Polskave. Pri odlikovanju bo navzoč tudi dr. Pivko, ki bo župniku čest tal v imenu Jugoslov. češkoslov. Lige.
—m Predavanle pisatelja dr. Ivana Laha. V ponedeljek dne 16. trn. predava pisatelj dr. Ivan Lah na »Ljudski univerzi« o razvoju in smernicah slovenske literature.
—m Šahivski turnir med ce'jskim in mariborskim klubom se vrši v nedeljo dne 15. tm. Oba kluba postavita v boj svoje najboljše moči, skupaj po 8 igralcev.
—m Ponočno pometanje cest. Mestni magistrat razglaša: Da bi se odprlvalo dosedanje nadležno prašenje pri pometanju cest ob dnevnem času. je mestni magistrat mariborski v svoji seji 16. januarja 1925. sklenil čistiti ceste in trge mesta Maribor levi br;g po noči. Pripominja se, da je spraviti nesnago In smeti iz trotoarjev ln pešpotov v smetišnico dotlčnih hiš, ne pa na cesto n!l celo v kanale. Obenem se opozarjajo trgovci, da velja Isto tudi za smeti In nesnago Iz njihovih trgovin in lokalov oziroma za odpadke pri prevažanju blaga. Prebivalstvo se ponovno poziva, da pazi na snožnost mesta in ne meče raznih odpadkov na tla. Prestopki te določbe se kaznujejo v smislu § 19. cestnega in čistilnega reda za m'tsto Maribor z dne 15. marca 1882. štev. 1430-SS2.
—m Ccrkvenlkova drama »V vrtincu«
prepovedana. Oblast je znova prepovedala Igranje Cerkvenikove drame »V vrtincu«, čije premijera je pred kratkjm bila na mariborskem odru. Dne 9. tm. bi morala biti premijera v Ptuju, a je vslcd nenadne prepovedi odpadla.
= Irci se zavzemajo za narodno manjšine v Jugoslaviji! Beogradski in zagrebški listi reproducirajo brez vsakega komentarja in brez vsnke kritike poročila rimskih listov iz Londona o protestu Ircev proti sedanji vladi v Jugoslaviji. Ta poročila pravijo, da h Hi v Dublinu prirejen svečan pozdrav irski delegnciji. ki je odpotovala v New York in od tam namerava oditi v Washington, da izroči vladi ameriških držav in kongresu spomenico, katero je podpisalo 1,200.000 oseb, ki protsstUa-jo proti vpornbi znkona o zaščiti države v Jugoslaviji. Ta spomenica pravi, da mora protestirati proti nasilju, s katerim se preprečuje svobodno iztezanje političnega mišljenja v Jugoslaviji in se pol:tično zatirajo narodne manišJne, tako Mikedonci, Crnogorj* in Nemci. Ni Se znano, na kakšen način je prišla irska deputacija v posest tc't milijonskih podpisov. Znane tudi ni-i $0 osebe, ki so to spomenico podpisale
wwmmmmmmmwmmmmwm
Štev. 35
»SLOVENSKI NAROD« d— 13. februarja 1925.
Stran '5.
Gospodarstvo.
Tečaji naših efektov.
V »Jugoslovenskem   Lloydnc prl-
občuje dr. Stanič zanimiv Članek, v caterem izvaja med drugim: »Na tečaj tfektov vpliva primemo rentabilnost n sigurnost. V gotovih momentih, torej sekundarno vplivajo na tečaje izredni politični in gospodarski dogodki, špekulacija,  konstatacija,    da je cena efekta večja ali manjša, nego odgovarja notranji vrednosti in za naše razmere tudi spremembe v vrednosti denarja, bodisi potom inflacije ali defla-cije. Naše efekte je poleg tega potisnila   nazaj tudi špekulacija s frankom, ali ta pojav je izven našega gospodarstva.
Drugi vzrok padanja naših vrednot je porast dinarja. Cene naših delnic so izražene v papirnatih dinarjih in ce se vrednost naše novčanice mednarodno pojača, je naravno, da so prejšnji tečaji vsled večjega porasta dinarja izraženi v manjšem Številu zdaj več vrednih novčanic. To padanje cen bi se moralo poznati tudi na drugem blagu, toda ta redukcija se lahko irvede polagoma, ker ni mogoče tako naglo vplivati na znižanje produkcijskih stroškov. Dejstvo, da je poskočil dinar v Newyorku od januarja 1923 od 1.285 na 1.545 koncem leta, da je torej poskočil za 37.65%, mora seveda vplivati tudi na porast kupne moči našega denana in torej tudi na padanje cen. Naše delnice kot najbolj občutljivo blago so pa prve prizadete od boljšega položaja naše valute v inozemstvu.
Govoreč o porastu dinarja smo na-glašali samo vpliv tega faktorja na delnice. Kaj pa obligacije, t. j. obveznice, založnice in zadolžnice? Razlika med delnico in obligacijo je ta. da je delnica, ki predstavlja neko udeležilo na družabnem   imetju,   deležna usode Imetja in da se mora porast dinarja poznati tudi na tečaju delnic, če blago, stroji, surovine in zgradbe skačejo v ceni. Pri padanju cen mora nastati na sprotni proces. Obligacije se pa glase na gotove svote denarja, kjer ima upnik s samo posestjo papirjev pravico do vnaprej stalno doloČeneia obresto-vanja. P padcem valute imajo lastmki obligacij izgubo, ker postane tudi njihova terjatev manj vredna, kakor tudi obresti, ki jih dobivajo. Pri porastu pa imajo vsi lastniki denarnih kapitalov in upniki dobiček, ker se mora denar, ki se je utrdil na zunaj, utrditi tudi na znotraj in s tem okrepiti kupno moC novčanic, pa tudi vseh papirjev, ki se glase na denar. Posledica tega bi morala biti. da bi se morala vsled defla-cije in porasta dinarja pojaviti tendenca izbegavanja delnic in povpraševanja po čvrsto naloženih papirjih, večji dotok vlog pri bankah in eventuelno nagnenje k tezaurizaciji. Kdor bi hotel imenovati te vrstice teorija, opozarjamo na dejstva,   da so 1. industrijski papirji kot udeležba na blagu zelo padli; 2. da so bančni papirji, kot sestavina denarnih terjatev in manjšega dela blaga (efekti, inventar, nepremičnine) manj padli in 3. da so ostale državne obveznice maloen vse leto sta-cijonarne.
Bila je doba inflacije, ko je biLo glavno geslo: ustanavljaj in investiraj. Pa smo prišli v dobo stabilizacije, de-flacije, velike depresije in krize, s tem pa tudi do visoke obrestne mere, ki vsled občutnega porasta valute ruši brez razlike vse tečaje efektov. Nesreča je v tem, da na denarnem trgu ne poznajo razlike med dobrimi In slabšimi papirji. V glavnem se vprašuje: kakšna je tendenca, in če se glasi odgovor: slaba, pritiskajo vse vrednote navzdol.«
—g Razlika v teži tekočin ki se pošiljalo v cisternah. Generalna direkcija drž. železnic v Beogradu je izdala sledečo na-redbo: Z ozirom na velike razlike med težo pri nalaganju ln iztovarlanju naj vse železniške direkcije odrede, da se mora na vseh postaiah v slučaju zahteve stranke stvarno ugotoviti teža pošiljatve in strogo prepovedati potrdilo teže, ki jo je označila sama stranka v tovornem listu, če ni ta teža taktično potrjena. Postaje smejo dajati strankam na razpolago samo take cisterne, ki so popolnoma v redu. Če imajo privatne cisterne kak nedostatek, mora železniška uprava zahtevati od strank, da te nedostat-ke odstranijo ali pa jih označijo v fakturi, če postaje, kier se cisterne iztovarjajo, ugo-tove primanjkljaj v teži. treba na licu mesta ugotoviti, kakšne plombe so na cisternah ln da-H so poškodovane ali ne. Slednjič Je treba v takih slučajih tudi konstati-rati, kakšne In koliko nedostatkov ima II-sterna.
—g Praški mednarodni velesejem {od
22. do 20 marca 1925). I. radio-kongres v Pragi prirede o priliki letošnjega velesejma v Pragi, Omenjeni kongres organizira Csi radio klub. Obenem prirede I .radio-sejem, na katerem bodo zastopane vse tvrdke te stroke iz Češkoslovaške In ostalih industrijskih držav. V programu kongresa se nahaja tudi pregled tvornic »fTlektra«, radio-pos a-je na »Petrinu« ln v »Kbelih« in vojnih ra-dio-telefoničnih delavnic. Pregleda se lahko udeleže tudi posetniki velesejma in inozem-
— Nasa trgovinska t—lw« M Reil
je začela poslovati. Naslov je: Regia Prt-vilegiata Agenzia Commerciale del regno del Serbi, CroatJ e Sloveni m Hume Via Ciolta 15 IU naslov za brzojavke: SerbKal-Fiume. Za pisma, dopise In brzojavke ia naše kraljevine velja naslov: Gavra Stehet Sušak, SetaHšte kralja Petra 110, za brzojavke pa: Stejič-Sušak.
—g Grčija prvič na Praškem velesejma. V teh dneh je prispela prijava Grčije za površino 100 m*, na kateri bode organizirana ekspozicija grških eksportnih produktov.
—g Razstava Italije na velesejma. Na
spomladanskem velesejmu v Pragi bo prirejena velika razstava italijanskih ekspor-terjev, za katero je rezerviran cel paviljon C h. V omenjeni izložbi bodo zastopane v glavnem ribje konzerve, vina, sadje, siri, gumijevi izdelki itd.
—g Tedenski živinski sejem v Zagreb« dne 11. februarja. Na sejem je bilo prignano malo živine. Cene so bile sledeče: rogata živina: biki 12. junice I. 12—13, II. 11—11.50, Junci I. 12—14, krave domače I. 11—12, II. 9—10, III. 5—6; krave bosanske II. 9—10, voli domači I. 13—13.50, IL 11.50—12^0, |*L 9—10, bosanski voli i. 10—11, II. 8.50—9.25 Din za kg žive teže ; svinje pitane 13—15, pitane sremske 21—23.50. pitane domače 18.53—21.50, prešiči do 1 leta 12-13, starejši 16—18 za kg žive teže.
—g Razstava v Beljaku. Od 20. maja
do 15. junija se bo vršila v Beijaku razstava za trgovino, obrt, industrijo in kmetijstvo. Postavljena bo na nekdanjem vojaškem vežbališču.
—g Šivalni stroji na Praškem velesejmu. Razen češkoslovaških industrijskih podjetij te vrste bodo zestopane na vele-sejmu tudi nemške, francoske In angleške tovarne, ki razstavijo vse speciielne, v omenjeno panogo spadajoče stnijc,
—g Steklo In porcelan na Praškem velesejmu. To vrsto blaga bo zasrcpalo na velesejmu iOO čsl. tzvozmh tovarr. Samo za steklo se Je prijavilo 60 največjih čsl. tvornic, ki reprezentirajo kristalno, pr zorno, votlo brušeno steklo itd. Tudi porcelan bo zastopan po največjih Čsl. izvoznih tov ar- i nah.
—Z Kako raste nezaposlenost Zadnje poročilo z Dunaja naznanja, da je Šte* :'o nezaposlenih tekom poslednri.i 14 dni nara-st!o za 7000. D naj Irra šefinj nezuprs'-roh 89.485, dne 15. jan. jih je bilo 82 715 Tudi v okolici Dunaja se je število nezaposlenih povečalo od 11.320 na I2.C44. fz Londona poročajo, da se je Število nezaposlenih, ugotovljeno 26. jan.. z*"išaio za 28 700 nai-ram prejšnjemu tednu. Skupno število nezaposlenih znaša 1.2-11.000. Strašne Številke! Vidi se, kako delo zastaja povsodi in kako smo še daleč do ureditve medsei»ojncea evropskega gospodarstva, ker se nezaposlenost širi, namesto da bi je bilo vedno manj. Preveč političnega preklinjar.ja ie po Cvroni in premalo zdravega in smotrenega snr-sla za gospodarstvo, kateri edini more napraviti med narodi mir in orjnoviti gospodarski promet. S takega stališča naj se presojajo tudi gospodarske razmere v naši državll
—g Transvalsko zlato. Za leti 1924. se beleži rekordno črpanje zlata iz transvaal-skega produkcijskega ozemlja. Pridobljena množina zlata znaša 9.598.000 unc finega zlata, to je 5% več nego prejšnje leto.
—g Dobave. Ravnateljstvo d-ž. 2dea> nic v Ljubljani sprejema do 17 februarja t. 1. ponudbe glede dobave I4.<;00 kg strešne pločevine za kritje vozov. Natančnejši poda ki pri ekonomskem odelenju tega ravnateljstva. Vršile se bodo naslednje ofer-taine licitacije: Dne 2. marca t 1. pri ravnateljstvu drž, železnic v Ljubljani glede dobave cilinderskega olja; pri ravnateljstvu drž. železnic v Sarajevu glede dobave U-noleja; pri ravnateljstvu drž. železnic \ Subotici glede dobave železne pločevine ter glede dobave žarnic — Predmetni oglasi i natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g iiuuave. Ravnateljstvo drž. železnic v J_JULUjaiU Sprijlit.a uo U. Lof. t. L ponudbe zu uuoavo lu-a^ga ce^aicuigu
pri liküUüliib&wiil uuuu.iu ieteu lavuutvii* üivaj. — Viöue Se b\suu na^iwunje UKlLai-ite licitacije: uue 2o. icor. u i. pri fuv«ufr»
ICiJStVU Ui'Z. Zc.e-c.uC v £>Ui>ouw« UjMstts uo-buvc pi5&a z«t uvaiuc. — Uuc &4. Icuruaija l. i. pil lavuaiwiji>ivu drž, zeuztnc v 44-fcrvL>u fciwue uuUvc £iauueiii*a iioiicruiui ueuiciitu, opeke, sandale u*o&e ia oprite nuj. — unc dö. Kor. L L pti po^uu uuc*-ciji v Ljuoijcuii giwue üoUuve 3oo pi&«.m-Sftuu in öoo ueiiuiiiui vreč; pri ravuatcijatv u orz. Zefcctuc v Sarajevu gicue UoOave ta-pci; pn ravuute.jsiv u oca. zocziiic v öu-oouci gieue UuUdve sauzuic, g.wae dooawc öoiluwtitvUl lülU lil üiwuc Uoouve kok»x — frcauieuu o&.aäi m> v pisarui u^^vd&c m oürtms&e xooiaice v Ljuoij«uu ui.ircäcinoiu aa vpo^ied .
—g fr oda ja konjskega gnoja se bo vršila v voio^Auci lo. aiiiijvi.iiü.ita poika v Ljubljani unc 2ü. iebruarja t 1 ob lü. dop. iricumcuii ogias z nauuicnejsinu podatki je v pisarni trgovske in ooriniske zooraice v Ljuoijani JBirrcsi nioil ua vpogied,
—g Dopa ve. Vrüüe se txxio naslednje oiertaine Iicitacöie: Dne 25. februarja ti. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave mesa za ljubljansko gamizijo. Dne 3. marca ti. pri ravnateljstvi državnih Železnic v Ljubljani glede dobave kovinskih odlitkov; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave 4000 kilogramov firneža; pri oddelenju za mornarico v Zemunu glede dobave testenin, belega fižola m riža. — Dne 4. marca & Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave bombaža za blazine in volne za mazanje. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom ca vpogled.
To in ono.
¥ Znale b OmUtn.
Ce se ozremo v jasni mesečni aoa v titbo, vidimo nebroj trepetajočih tačic, ki *o posejane po vsem ne bo sklonu. Človek se Čudi vsemogočni naravi in nehote se mu vsiljuje vprašanje, kaj je vse to, kaj so zvezde? Na tovprasaoje razmeroma le nedavno ni bilo odgovora, dokler ni napravil človeški um ogromnih daljnogledov, ki so nam pripomogli vsaj deloma hi približno spoznati razvoj m življenje s vetov ja. Astronomija je izredno važna tudi za lajika, ker nam pojasni postanek in razvoj nebesnih teies, ker se peča s fizičnimi pogoji življenja na zemlji, kakor tudi s pomenom človeka v vesoljstvu, z njegovo preteklostjo in bodočnostjo. Prav za prav je astronornija edina panoga znanosti, ki nam pove, čemu smo na svetu. Govori nam, da je človek samo atom v neskončnosti prostora in časa, obenem nas pa uči, da se je svet razvil tekom milijonov let, da omogoči temu atomu življenje, da mu pripravi zibelko. Brez pretiravanja lahko tnihno, r*a so zvezde z'te.ke bodočih človeških pokoljenj ali pa gre ovi neitetih pokolcnj, ki so bila na zemlji pied nami.
Najstarejši astronomi, če sploh lah';o tako Imenujcno ljudi. r\ so pr\i opazovali neoo. hoteč prodreti v tajno s: ov—pii-rode, niso imeii niti priol čncjra ; i o oddaljenosti zvezd od zemlje, ne njihovem življenju a!! razvoju, šele Qrld do :»r.m zapust.ii v astr 'no*n ji prv^ uspehe, , j katerih sloni v gTavnum tudi dandanasje z*e-ždoslovje. Razmah grške znanosti ie pc?-e-je pr»;!.. :il rir^-.srfi miiltari/-.:n, ki »e ^a*.! vsak t. 1r.ljn; napredek. 2a Rln^te-i so p*j^iožili in du>ili vso ks turo nemški b?.r-fari. a kar so v 14 i:i !5. sioletiu r. Ia*je-vali Ta k; na Vzhodu to ;<ar se bi!J 7.<*č-Ji Germani iia zapuu. Uničili so arabsko znanost, sprčiti in zafrli gr§ki znanstveni sv^t ter o^roža'1 dvfl zaci;o celo v sred ji Evropi-
V ori:i Czs'h rnzmai.a rrvHjer'e vcV e p:>?!a do vela ve zlasti astronomija. S svojimi metodami ir. rezultati ie pripravljala pot vsem drugim panogam znanosti. Zgodovino astronom,?e lahko torej de'i7*ki v dva dela: » vr\o dobo s;>ada studii gibanja; v d .'?o pa tudlj sestavine zvezd. V 13. n 16. stoletju *e peeZ astronom^ z mo<' ni " Stadijem položaja, e-Maljcnost. hi t t-ar i Nj no delo rodi božate saJ »ve v o i liki Kopt tfkove teorije in KeDlcrjcvIh z-konov. Zenlja n1 več središče svetovja. kakor so krivo sodili do-tlsj. Mesto vsega ve-soljstva kror* okrog nje samo luna. zemlja sama je p'anet, kakor vsi drugi v s^h»(*nem sistemu. I »ru^a ?_za prve dobe v zgodovini astroromije s* pričenja z giavitad" kim za-1 ^nom in zakiuči z La^'a-eovo »Mehansko neha.«
študij rr.aterij^lne sestavine zve^d. ki predstavlja delo v drugi dobi zgodovine astronomije, se pričenja šele v 19. stoletju. Zelo važne in begate uspehe, jc do.ic^tla takratna astronomija s pomočjo spektroskopa. Ti uspehi so bili izpopolnjeni v 2 K stoletju, ko so se ohsei vato. iji z vso vnemo lotili opazovanja solma, nam najbližje stalnice, ki daje zemlji svetlobo, toploto n življenje. Na.av.io je. d i nas Zanin a, kak-Sen je b:l ta izvor vsega ^'vljenja na zemlji pred milijoni let m kakšen bo čez \eč milijonov let. Sok.ce iziureva ogromno rmiož no toplote in venuar se ohlaja zelo počasi. 7e:n,>e»atura na zerr.lji se ne spremeni v 20\iU letih skoraj nič, kar je najboljši dokaz, da so zaloge topioič na Soinca neizmerne In da se nam navzlic vsem pro-rokovanjcni še ni treba bati konca sveta, če se ne zgodi v sveto v ju kaj izcednega. Vendar pa se bo nekoč somve tako ohladilo, da življenje na zemlji ne bo več mogoče, seveda če si bodoči človek ne bo znai pomagati iz te stiske tako. da poslane s svojim visoko razvitim umom pravi gosp idai prirode. Materijeir.o kažejo ti življenski pogoji jasno, kolike važnosti je astronomija za razumevanje človeškega razvoja, ^amo astronomu se letamo zauvalili, da poznamo glavne zakone o razvoju maierfje, živ.jeija in duha. Astro? orni ja analizira mil jonc solnčniii m zvezdniii sistemov, siudiru njihovo pie.ekloM .n predvideva od..osno napo, eduje njihovo bodočnost. IV) zaslug* astronomične vede Vidimo tudi, kako se pojavi, razvija hi giuc človeštvo.
Astronomija nas uči. da se je sveto v je razvilo vm iljonih in miiijardah let in da je usmerjala ta razvoj neka neznana, ogromna In zagonetna sila, vladajoča v neoesnem prostranstvu. Astronomija nam torej kaže, koliko časa je bilo tteea za evolucijo človeštva od prvega začetka tja do današnjih dni, ko je človek s svojim umom premaga! in ukrotil ne le vse živali, nego tudi mnoge prirodne sile. Človeku je morala biti dana prvotno možnost, da dela zlo, ker si drugače ni mogel biti na jasnem, kaj je dobro. In del tega človeštva, ki živi na zemlji, je tudi Človeštvo drugih nebesnih teles — to je temeljna misel edine najvišje Misli, ki je položila v stvarstvo vse, kar je bilo potrebno, da je nastalo to. kar vidimo in slišimo, kar je bilo, je in bo.
Na podlagi moderne znanosti lahko trdimo, da so živa bitja tudi na drugih nebesnih telesih, če so tam dani življenjski Pogoji, zakaj način razvoja je povsod isti. Ni življenja brez protoplazme, a protoplaz-ma |e edina in s« je morala v gotovih okornostih razviti aa gotov način povsod. Kakor so zvezde posledice dolge evolucije, ki je nastala vsled gravitacije, tako je tudi v živih bitjih, v živi m organizirani materiji ena in ista ustvarjajoča sila. Iz tega lahko logično sklepamo, da hal biološka evolucija, ki krije v sebi enotnost materije, sile, življenja in duha« povsod ustvarja enaka misleca bitja, ki so cvet In sad, cilj ia vzrok razvoja, četudi se je stvarstvo razvijalo pod različnimi pogji.
Zdi se, da je kosmična evolucija na na-zemlji že končana, kakor tudi organičoa evolucija. Edino, kar še preostaja, je izpopolnitev človeka. Človeški duh se mora
človek mora premagati v sebi č«rt sebičnosti In zatreti vsa slaba nagnenja, izogibati se mora vsega hudega in delati dobro, kakor je učil Kristus, rekoč: »Stori bližnjemu, kar hočeš, da Di drugi storili tebi!« Ali geologi nas uče, da je človeštvo še vedno neprimerno bližje svojemu detinstvu. nego zrelosti. Od pojava človeka na zemlji ie minila razmeroma kratka doba v primeri z dobo, ki nas loči od usodnega trenotka, ko se solnce slednjič ohladi in ko bo za vse organizme konec življenja. Današnji človek
torej še dalsč ni popolno birje in žito bodo bodoča ptkolenja taka, kakor jih vzgojimo mi sami. To si moramo zlasti dobro zapomniti, kadar govorimo o vzgoi in izobrazoi mladine, ki ne sme podedovati slabih nag-nenj m srasti naše dobe, če nočemo, da bo življenje na zemlji pravi peke!. Tudi za nas veljajo Kristusove besede: storite bližnjemu to, kar hočete, da store drugi vam. Prizadevajmo si, da postane človeški rod boljši, da bodo ljudje ljubili vse lepo in plemenito, delali dobro in živeli med seboj v miru in ljubezni, kajti v tem je edino jamstvo sreče in blagostanja, po katerem zdaj v>i zaman hrepenimo.
R \trT*ri vod}* .; inevm M odpeljali v svoj glavni štab. Z njim ji pade
.:.<:.;• ei\ ki .s;; «ij uporniki ujeli in l glavni steber španske nadvlade v Maroku.
Krki fh cbf: ^vala km...
NaootÜa sta se v predsnestje. Ona 16« letna, pob;a romantičnega d.'ha ir. želje po pretajiicm sladostrastju, on 2-detni mlade* nie, ta..isto razpoložen /a si rivnostai siva* ri. . . In tako sta korakala v predmestje, dospela dc» zadnjih hiš in zavila po poljski atezici do živt meje Nad firmamentom s: je ra^-nilo Č idjx:>n jesens :o nebo, pose* jar.j 7. zvezdicami in n.^d zvezdicami je plu* »flia krasna št-p.   S.dla s"a v tra»o,
tag bila ravnotežje. St'ip na neb :, videvši lepo d» godevaujc na zei lj«, je /a.cl p<^.a* kovati. Slastni in strastni told so se preta* Ki.li po stvarstvu. Za živo in oživljeno me* jico pa se je tisti čd* skrival hudoben mož, r.ira sm^la za poezijo življenja. Grdo J- prislcšivoval dogodevanju. iš.er je pa bila noč temna, ni mogel natančno razločiti stva* ri Ko p« ir»e straž;:::*. U<oli mož opozori e.j« varjd javnega reda ia morale, da se v hli* zini dugodevajo prečudne stvari. Stražnik zapiše romantični par v svojo knjigo in hajd pred sodišče, "^odnik je pameten n'.o>, ki pozna življenje in ve, da se v sliCmh slučajih ne more natanko razbrati, kako in kaj se dv>gija, če dva zaljublcncs ß!. data v ščip, šepetata in se poljuhlja:^! T^di straž* nik ni moq-I uič.^sar izpovedati. Sodniku ni preostalo d«-' qo, kakor da je verjel zaljub* Ijencema, da sta samo gledala $čip in jtj je oprostil. Rosra vsa i <l-i^ič zanesljivo pre* vidn?»»5e gledala — ščip...
Stepam kralj rmenškf^ bamfitov.
Vsi ameriški listi se obširno bavijo z glasovitim bandltom, ronarjem in morilcem Geraldom Chapmanom, ki je bil pred kra*-klm aretiran v kraju Muncle, država Indiana. Listi Prinašajo na ?rvi strani Chapma-no\o sliko, več časor>i-ov pa prinaša uvod-nTke. v katerih se Chapman slavi kot eden prvih, najspretnej^ih, n^Jd^zn^iših m najdu-hovitei<ih lopov v 1 isti p;<e>o v splošnem o njegovi »krim nami kariieri« In pri občutje junaške dogodke o njem.
Chapman, ki je v ostalem že večkrat spremeni! svoje ime, je vzbudil nase pozornost prvikrat v letu 19'2. ko je bil radi tatvine obsojen na 10 let ječe. Leta 1919. je br i?pc?čen iz ?:ng Singa. V oktobru leta 1921. je izvršil naravnost »mo:stersko delo«. V osrčju Newvorka je napadel poštni voz ter s poldruirm milijonom crobrjev pobegnil. Mesec d :i za tem je ponovil isto v Niagara Falls ter nanravil 70.000 dolarjev plena. Ko je nato še izropal dve zlatarski izložbi, je mish'1 odriniti v Evropo, kjer je hotel mirno uživati sadove svojega »dela«. Popreje pa ga je še zalotila newyorska policaja in ga spravila na varno. 2e med zaslišanjem, je poskušal lopov pobegniti. Skoči! je skozi okno drugega mdstropja sodišča na ulico. Bil pa je ponovno prijet in prepeljan v zapor na Atlanti (Georgia). V marcu leta 1923 si je Chapman preskrbel na dosedaj nepojasnjen način pilo, prepilil je železno omrežje ter se spustil po skupaj zvezanih rjuhah na tla. Njegov beg je uspel. Nastala ie velika gonja za drznim lopovom. Chapmana je zasledovala cela armada detektivov, policistov in policijskih psov. Dne 18. jan. leta 1925. so ga izsledili v kraju Mimcie. Ker so se oblasti zdel! zapori v Muncie premalo varni, je bil Chapman odpravljen v India-nopolls. Cela dežela si je oddehnila. čim je bü ta lopov pod ključem.
Zanimivo pa je, da poveličujejo sedaj Usti in ljudje tega lopova kot »športnika svojega poklica«, o njem krožijo legende. Njegova kriminalna spretnost je bila tako velika, njegovo drzno junaštvo tako, da številne nepojasnjene lopovščine pripisujejo brez nadaljnega njemu. Chapman je bi! v Istem trenotku na vseh mogočih krajih. Njegov revolver je istočasno pokal v Newyorku in Chicagu. Listi so poročali, da je bil istočasno ranjen v Philadelphia in Mlnea-poHsu, res pa je bilo, da je lopov takrat mirno sedel v St. Louisu. Pripisujejo mu tudi nenavadne lastnosti, da se je namreč napravil nevidnega idr.
V ostalem je Ml lopov res junaške narave. Težko br \in — imel je 4\ stopni vročine — je skoči1! skozi okno drugega nadstropja in pobegnil svojim zasledovalcem. Trdi se tudi. da je bil zelo inteligenten m da :c Ml pravi »dandy« med tovariši. Izredna je njegova duhaprisotnost. Ko so ga nekoč s še kadečim se samokresom zalotili na posh», je razburjen mahal z orožjem sem-tertja in kri.al: ^Tu je bil nekdo ustreljen!« Pri tem je kazal na vrata. Clm se je drugi 07^1 nn vrata, se je Chapman izmuzm!. Sedaj je konec njegove karijere.
Kon&di v Trebiču.
človek se nehote vprašuje, kam jadramo, kaj bo s človeško družbo, ki se čedalje bolj pogreza v moralno močvirje. Dan za dnem se rrnože tatvine, umori, uboji, samomori in drugi zločini, ki jasno kažejo, da se je polastila ljudi neka Čudna, nerazumljiva psihoza ubijanja In uničevanja. Težko je odgovoriti na vprašanje, odkod izvira ta razdiralni duh časa, ta splošna moralna in družabna dekadenca, vendar pa se zdi nepristranskemu oparovalcu današnjih razmer, da je človeštvo izgubilo ono solidno morairo oporo, ki jo je imelo prejšnja leta v verskem čutu in cerkvi. Demoralizaclja ljudi po vojni je posegla zlasti med katoliški kler. ki se peča z vsemi mogočnimi posvetnimi zadevami, sarro verska vzgoja ljudi mu je z malimi izjemami deveta briga, ro.šlediee teca zanemarjanja neposredmh dolžnosti, ki jih ima dohovščina do Človeške družbe, se že kažejo povsod m bodo tem katastrofalnejše, čim bolj se bo cerkev od-daljevaia od svojega prvotnega namena na zemlji.
Včeraj smo poroča!; o groznih zločinih v Trebiču na Slovaškem. Komaj so utihnili glasovi o kambalu Haarmannu, o Lederer-ju in Denkeju. ki so na zverski način morili Hudi In proč!Tali Človeško meso. kakor Haarrrann in Pcnke, In že se je pojavila nova družba Ijndožerov. Zločini v Trebiču razburjaio avropsko javnost prav tako, kakor grozodejstva v iianonovru aH Münster-bergu. Aretirani člani rodbine Dvofak in Pcjt so že priznali 7 umorov. Ne taje umora bratov Polickych. ki sta morala dati svoje mlado življenje, da bi se mogli morilci po-last'ti njunega denarja. Poleg tega so priznali aretiranci tudi umor Štirih židov-be-guncev in neke mlade poljske židovke. Skupaj so torej priznali že sedem umorov. Oblasti v Trebiču so aretirale doslej 18 osumljenih oseb. Gre bržkone za celo orga-mzacijo morilcev in kanibalov. Ko so zasliševali Jana Fejta, je prišlo na dan Še več esnzac;jonalniTi podrobnosti. Kohmov mlin, kjer so našli mrtva brata Polička, je za-stražila policija. Nihče ne sme na dvorišče, niti v poslopje, razen stanovalcev. Sodna preiskava je dognala, da zločinci niso zakopali samo v Trebiču pod Kohnovim mlinom, nego da so tudi več trupel razsekall, naso'ili in prodajali po tem po okolici nasoljeno človeško meso. Vse kaže, da je v okolici Trebiča zadnje čase cvetela trgovina s človeškim mesom. Ko bo zbran ves materijah presenetijo oblasti javnost s poročili o grozodejstvih, pred katerimi zatem-ni celo zversko početje Haarmanna ali Le-dererja.
• Tihotapstvo z alkoholnimi p!?ačami je
vršilo lansko leto ob obrežju Zjedinjenih držav 332 ladij, večina njih pod angleškim praporom. Axerisko justično ministrstvo je po tem poli rjskem poročilu ngotovilo, kako so nekatere inozemske vlade vedno bolj naklonjene kršenju zakonov v Zedinjenib državah.
*54 dni odrezan? od ostalega sveta. Ii Thorshavna. glavnega mesta Farörjev, poročajo, da je bil otok Myggenäs, najzapad-neišl v skupini otokov, vsled stalnih strašnih neviht m viharjev odrezan od ostalega sveta polnih 54 dni. Zaloge moke so bile ie skoro pri kraju, ko je končno nastopilo normalno vreme.
— Nezaposlenih na Madžarskem je Mi lo koncem lanskega leta 33.C95, končen 1923. jih je bilo 15.432. Torej tekom jednegi leta narastek brezposelnih za 100%.
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD*   dne !2 februarja 19 »5.
Rice Burroushs:
»warzatwv s m
66
Ena izmed krose!* ki so fifi izstrelili Maibih-novi ljiTdic, je zadela črnca, ki je bi! še z dvema drugima na straži pri ojetl Mcrieini. Siromak se je na mestu zgrudil r.a Kjegovi tovariši so mu oropali vso opremo in imetje, kakor ie to sploh navada afriških zločincev, in ga pustil; ležati tam. kjer tc padel. To je nPo ono mrtvo truplo, na katero je zadel Baynes, ko je prišel v naselbino.
Poglavar m njegovi spremljevalci so potovali po breiru ob reki navzdol proti svojim domovom. Eden od Arabcev se je oddaljil, da bi poskrbel za vodo. In ta je zagledal sredi reke Me-rlerno, ki je vsa obupana veslala proti bregu. Takoj je opozoril poglavarja na to nenavadno in čudno prikazen, na to belo žensko, ki je samotno letela proti bregu. Stari Arabec ie svojemu spremstvu zaukazal, ca se v zapuščeni naselbini po-skrije in <:a!:a, c'a tüja ženska prispe na breg in }:rene proti vasi. Arabec je pri tem mislil vedno le na visoko odkupnino, ki bi mu bila zelo dobrodošla, zakaj c\ om ga časa, ko ie Veliki Bwana obvladal ozemlje okoB njegove naselbine na daleč in sireko, poglavar ni imel možnosti, da bi si na lahek način »prisluži!« zadostno zlatega denarja. —
Onemogočeno mn je bilo krasti domačinom na ozemlju Velikega Bwana slonovine in jo vnovčiti; tako ni imel nikakega zaslužka.
Ko se je neznana, tuja ženska dejanjsko nahajala v paütü je v nji takoj spoznal ono mlado cekle. ki jo je pred leti tolikokrat kaznoval in na kateri se je maščeval za smrt svojega nečaka, katerega je nekdaj ujel francoski častnik. Zato je bilo sedaj njegovo veselje brezmejno. Takoj se je zopet izdal za njenega očeta »kakor je to storil pred leti in je to svoje namišljeno očetovstvo tudi dobro simuliral. Pri prvi priliki jo je zopet začel surovo pretepati. Dal jo je zvezati in neusmiljeno jo je vlačil s seboj po džungli in ni mu bilo mar, če se je dekletova nežna polt ob ostrem trnju trgala do krvL Postopal je z njo prav zverinsko in neprestano se je izmišljeval nove načine mučenja in sramotenja. Ni mogel zatajiti, da jo sovraži in da jo sploh smatra kot svojega glavnega sovražnika.
Po dvadnevnem potovanju so prispeli na kraj, kjer je Meriema preživela svoja strašna otroška leta. Prva oseba, ki jo je v naselbini, razvrščeni v polkrogu in od vseh strani obdani z visoko ograjo, zagledala, je bila gunsna, zoprna in ostudna, brezzoba baba Mabunu, ki je bila nekdaj njena I rezsrčna in kruta varuhinja. Meriemi se je zdelo, da je bilo vse, kar je preživela po svojem begu, le sanje. V naselbini poglavarjevi jo bilo še vse
neizpremenjeno, tako kakor je bilo pred njenim begom. Ako bi ne imela evropskega oblačila in ako bi ne bila že odraščena in dozorela, bi dejanjsko lahko mislila, da je vse, kar se je godilo, le kratek sen.
Vsi prebivalci poglavarjeve naselbine so se zbrali, in, kakor čudo, opazovali mlado krasno dekle »oblečeno v evropsko obleko. Marsikateri izmed njih jo je poznal še kot malo dekletce, ki se je igralo pred poglavarjevo kočo. Mabunu je nad povratkom Merieme hlinila vel ko radost. Toda dekle se je treslo groze, ko je videla nj:n ogaben brezzobi obraz in ko je pomisbla na vse prestane muke. katere je zagrešil na nji ta nečloveški stvor v človeški podob:.
Med Arabci se je nahajal tudi krasen, stalit in visoko postaven mladenič, star približno 20 let. Kadar je opazoval Meriemo, je postajal zamišljen in mračen. Ni mogel zatajiti, da ga žene neko čudno hrepenenje k tej v celi naselbini obsovraženi krasotici, pozabljal je na svojo čast in ponos in na vse lastnosti bojevnika, s katerimi mora ženskam imponirati in s katerimi naj nad ženskami vlada, ne pa se da obvladati. Zato ga je glavar posvaril in mu zaukazal, naj se pomiri. Toda Abdul Kamak je bil nemiren in vedno bolj zamišljen.
Ko so se vaščani nagledali Merieme in potolažili svojo radovednost, so odšli. Alerieme je zopet ostala sama. B.Io ji je dovoljeno, da se jc lah-
ko svobodno gibala po naselbini, saj je bila okror; in okrog naselbine trdna in visoka o^rn;a, da ie bil torej vsak beg izključen. Vrata pa so bila noč in dan dobro zastražena Kakor pred leti, tako se tudi sedaj Meriem ni brigala za prijateljstvo surovih Arabcev in duševno manj vrednih črncev. —• Zato se je izogibala vsake družbe in. kakor nekdaj v svcjlh otroških letih, iskala le samotne dele naselbine ,v katerih sc je prej leti igrala z zamazano in polomljeno Geeko, ki je bila njena edina prijateljica. Tudi sedaj ji jc kil najljubši prostor pod širokim, košatim drevesom, v Katerem se je pred davnim časom pojavil Korak, nien rešitelj in tovariš. Toda to drevo sedaj ni bilo vej tako gosto zarašeeno in veje so bile odsekane, da se je svetlikalo skozi drevo. Drevo je bilo najbrže okleSčeno iz previdnosti, ker se je na tem drevesu nekdaj skrival Korak, ki je pobil na tla pu^lavarja in nato I odnesel Meriemo.
Meriema se je vsedla na parobek ob ograji ln premišljevala, kako bi utekla brezsrčnemu Arab:u, ki se je izdajal za njenega očeta. Neka liha sreča se je zganila v njenem srcu, ko se je spomnila na svoje prvo srečanje s Korakom, na vsa dolsa leta, katera je preživela v njegovi družbi in je bil
■ cn njen zvesti tovariš in neustrašeni borec, ki je bil pripravljen za nio žrtvovati svoje življenje in
j se je zanjo bojeval in zanjo skrbel s pravn bratov«
■ sko ljubeznijo in nesebičnostjo. ?e več mesecev na 1 Koraka ni mislila tako intenzivno, kakor sedaj. —
inserira ima uspeh
V» e
ov. Narod'!
Mafculafurni pspir
ä Din 5*— se prodala v
upravi ,f$!ovsnskega Naroda"*.
— izmenski žrebci
des^ejo v soboto 14. t m. In j.h prodala E. WÄ j D A,      C®"   Čakovec, Kledjitnurj*
Telefon br. 59 i 4. 400
■aaeeBEe^^^
K al stare i sa slovenska
pManka n Ruska
delavn'ca
Ivan Brtceli, Düna aka s. 19,
se priporoca. izvršitev točna ene zmerne. \7ab
r
RIBJE OLJE
pristno norveško
za asiabeia otroka ia odraslo
priporoča      i&i r
lekarna dr. G. Pitteli
LJUBLJANA
Dunajska cc&ta
3
IIQr-lQSQGlQQL
Ki 3
I
407
H
Potrtim srcem v najgloblji tur/i javi amo vsem sorodnikom, prfate'fen» in rmn-cem pretresljivo vest, da je naš preljubbeiit soprog, nad.se Skrbni in djfcii OČe OZ.tOiua fctaii cee In stric, gospod
J
eff Ausee
vrvar in posestnik
dsne> dopoMre ob poln 12. po kratki, mukepolni bolezni, v 57. letu starosti, previden 5 tolažil« sv. ver«*, bogu\d*no premimi.
Pogreb ptebln^ega pokojnega bo v četrtek ob Štirih popoldne Iz hiše žalosti na tukajšn:e pokopališče.
Sv. ma c se bodo darovale v več eerkvah. Bodi mu ohranjen bteg sionvff! — Prosi se tihega sožalja. Novo mesto, dne 10. februarja 1925.
'  Žalujoča rodbina Auseo In ostefl sorodniki.
NARODNA KNJIGARNA
ZJUJSIsJANA, JPM ES EU A O F A ULICA T
priporoča sledeče knßif/e:
MEŠKO, Naše življenje.........Din 18'—
JULES VERNE, L Mojster Caharija ... . 10 — „ 9      U Kaj si je izmislil dr. Oks .   .   12'—
Kakršen gospod, tak sluga, burka v 1. dej. •   •   10 — FARRERE, Civiliziranci, roman • . • • •   9   20 — Po pošti Din 2-— več.
Obenem priporoča rasne tir wie romanmm nore**!, Ijlce za mladino, drame in reseialgre
			
			f
			
			
			
Ugledno prvovrstno podjetje v Ljubljani, ki je v polnem obiatu ter ima lepo bodočnost
išče za dobo 1 do 3 let 300 do 500.000 Din posojila
Podjetje je neobremenjeno ter zna§a realna vrednost 1.000,000*—Din.
Za varnost posojila nudi poleg obremenitve tudi ie
dobro poroštvo. *
Ponudbe z navedbo zneska, načina in dobe amortizacije ter zahtevane obrestne mere je poslati pod »Sigurna naložitev denarja*' na gospo* darsko pisarno dr. z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica l/Il.
■ali revtas«. HI »»a* »o v noteedotaln« Ia socialna  namm^ ob£ n«tva,
vaa*«a beseda 50 r ar. NajmanjAi znesek O o 5.
Z«»ri"tw — , donnovinls ter oi asi strono tmow-sken rr»tiC"»'n, vsaka b ■-,   ! i Din 1' . Najmanjši znesek Din tO
Jg-laBICuJ? Ti qf
Mlinara,
vješteg i samosta'nrg k sa- ggasmotoru — traži Vilim Blüh, Bisa2. pošra Gor. Rijeka. 415
Vrtnar,
oženj?n, išče si :žbe v kakšni vili ali vzame v najem tvdi pcszstvo. — Vaslov pove uprava »SI. Naroda«. 408
Oskrbnik
(majer), oženjen, zmo« /en v vseh panogah 1 me* tiistva — išče si 'žbc. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 409
Trgovski učenec
se sprejme taVoj v vc-Tjo trg vino z m^fanim hla-Iotj na dežei. Prgoji: dober raxtinar, veše sslo» venskega in n-^šVega ic* zika. — Nadalini p^tj^ji s- izved^ nri Fr. Prijatelju v Tržišču. Doleni* sko. 401
Dva natakerja
Cdona'alca) se »prejmeta ta':oj v restavraciji na g^avn—m kolodvoru v Ljuhljani. 411
Klavir,
Zlatarski vrjenec
iz boljše rodbine, pridan in pošten, s Sest^a^rcd* no šolsko izobrazbo — s~ sprejme. — Knjo D?* li«*, zlatar, Hilšcrjcva ril« ca št. 4. 410
I    Prodam I
Po ugodni ceni
ta'oj naprodaj: 1 trikrat* r; ft rbcln; stroj znamke Kirchner (Dreiseitige Ho. belmasehinc) in ca. 20O0 Vomadov novih zahoj* f-ov 7\ retrrlcjsko. o^i« roma bencinsko posodo iz pločevine; velikost dol* žira 51S mm, širina 268 milim., višina 3r>5 mm. — Vs; nredmeti se lahko ogl-dajo vsa'ci čas. — Naslov pove uprava »SI. Narrda«. 418
dobro ohranjen, ceno na* prodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 398
""^BansaejBBaeaiBeejav^
I j\e remičniti? |
Hiša naorodrj!
Velik vrt in dvorišče. — Cena 90.000 Din. — Na« s'ov pove uprava »Slov. Naroda«. 417
Pisa1
na miza
se kupi. — Pont:dSc na upravo »Slovenskega Nt« roda« pod »Ugodno 397«
Dokumente,
kavcije, \Tcdnnstne prt$ pirjc in dragocenosti — sprejema v shrambo pro* ti potrd'lu — Gospcdar« ffca pisarno, družba z o. z Ljubljana, Wolfova nli* ca 1 II. 30 L
I
Stanovzira
Stanovanje,
i
obstoječe iz 4 soh. kuhi« nje. kopalne sobe in z drugimi priti'Jinami — se odda za mesec ma^cc , v novo/grajeni palači Vrajrtnnc posojilnice na Miklošičevi cesti «5t. 7. — Natančni podatki se debe pri ravnatčlistvu Vzajemne posojilnice.
413
Lisičje kože
in drugih divjaein — ku* puje vedno D. Zdravič, trgovina usnja, Ljublja* na, i:Iorijanska ulica št. 9
10, L
Strojno pletenje
Pred Škofijo I/l — pre* vrema v delo vsakovrst« nc nogavice, ka'or tudi podpletanjc — Cene s^» liilnc. 25 L
Perfe,
kokoSie. račje in C^sie, p*jh. oddata vsako rnno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cako, vce 52 T
^,^4JSM=,M'Ü>IU',.,J
PREMOG
Uta velfs!r. 1 ^o:sk^,
ernomaPski Im, iattwdd Vrv?, o^lje, flrzi.sk e MMi
dohnvl a ILIRIJA L IN;**, Kraja Pttra trti B Tel. 2.0. — Plačilo tudi na obroke. I63T
Zdravniški zavod
! Vila Dr. Tednik, penzija ,Z zdravnikom. Scčevo. po# Ista Rogaška Slatina. Pri* jetno bivanje po zimi. V gnrah  Zagorja. Za lahko bolezni, posebno pljučne.
130 T
Pedk» Drilož^ost
aWHOaanBaVaaVBaa^^
kateio lahko »zrah» va:ik, kdor r*H?  tar'i^no mannfaktnrno b'a^o in sicer: IJ^e ka^pame ra l:čno sikno i-d Din 41*— na r i. različno nlnvo in belo koteni^o, slone od Dti 14 — naprej, \se prvovrstno b>go tu- in inozem>k b tovarn.
nay-       Pridi le in prepričajte se 1 "VI
Blago najboltSe kakovosti, cene neverjetno n'zke le pri
IVA
Llublana
Sy. Petra c 23.
ran
Celovška cesta 2.
Srednla vas 2.
Opozarjan izdelovalce oMeV In kro ače na ostanke sukna po polovičnih ce»ah! 157
219
Cblitite
RAST LAS  Mf«»t,fti»e  „ L E O A "
7j»V«nTt*» Msčltenn urfdstvo nrott füeiavostf, l«n»d»n!n f.i« fn mWahi D^hiv« se v vs*h lekarnah, drosjerijah,  hrl\nrr-<h nit p« povzetju 73 UY» di-a»>v  in 10 dinar ev po*;tni->a> lazpošilja  Kozmct. laäora^Oril ffLEDA", Zagreb, M.količava 1. 29 L
-----yataaaaaw
Industrijska, obt.ni^ka in trgovska podiclja, ki nudijo popolno vars vo z vknjižho in z zastavo zalep; blaea, ffice'o roaoiila oz r. družabnike ali kupce. Ponudbe sprejema in pojasnila daje
Gospodarska pisarna, dr. z o. z.
v Ljubljani, Wolfova ulica I II
S L
toliai,
8. dunaiski medna* rodni semen!
(Spomladanski semenj)
od 8. do 14. marca 1925.
Ii%1 rasarfe* v *orce« Indiastrlifklh In obrtnih lad ata o v.
Cena brez atcnktirencel
t2S.MO ototakovalcev, nta1 n'lml 2S O00 lnosa«rskH% aakupovaktv Ia 70 drla v.
Na avstr. lafnanlcah precej a nI S na vožnja.
Za »rasten sanje le treba kupiti aa fcren evatr. t*.O0O vtsumswo taieko ne potni list felelerjev —ZS|*
POJASNILO D Al« 2 Wtensr Messe, A. G., Wien Val ter aettn* saetaoatva v Llubijani; Avatrlfskl fceasuiet. Tur laiki tre 41 Zvusa en aa|e«l premet e Sloveniji; „Putntk" oo-tovelne In promet te pisarna, Aleksandrova ceste et Joelp Zidar, Ouna.stae c 31.
■o
ne^vozifl govor Ina bo'eren, težko govor-jen'r, afnnHa in irsa d'nr.i f>-n' ci«>nalna moten a or enia ki o^c^.ko^a o živli n;e nafnolj mlarji-nm \\ den, se fbrez medi« kamentov. rlektriVcc a i h nnoze, km p ri mnten \\ jjo\'ot **n;«i pr^i S'<odl) '< melito n ra vselei odstrani po s'ovlt' popohoma nanovo prerfe« la**l meodi no frs«rja Nnrmana in to pri ljud h vsako sta« i rostl. Čez 500 s jainih i rr čeval od < seh vseh sta-ov, ki so nr^l 1 trpele na motenin eovra. ter od 7d a n ^ov n frvederev R-»d| i noff'h orliav se spr»»:eniafo s*r-r»r»'-c še od »edetja j d) retrtka t. j od 15. do 19. ffobraarja orl 10. do 1. in od 3. do 5. ure v hotelu „SL0M", soba 23. 416
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani
prodaja 22 L
:: prem©
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovos'1, v celih vagonih no or ginalnh cenah prem" povn kov zu domačo up rar»o ka <or tudi za   industri aka   podjetja   in   razpeJava   na   d beli
inozemski   premog   in koks
vsake vrste in vsakega Izvora tc priporoča »-osebno prvovrstni <fe£ko«kovaški in an<jlc*ki koks za livarne n domaČo uporaoo, kovaški premog, trni picmoji in br kete
Načini!* ^romefn> zavod za premog d. d
ndjlUVa     v LjuLI anl, Miklošičeva cesta lil.
n n o a
Vi
IdVttninA ia tisk »Nerodne tiskwoe««