NOVO MESTO, LETO XII
2. 6.1982 Št. 8
LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
IMMNI
MM—M
prve seje organov upravljanja
Namestnik predsednice DS DO je Rudi Praznik iz TOZD Temenica.
POSLOVNI ODBOR
Tončka Kralj, predsednica delavskega sveta delovne organizacije.
Po volitvah v organe upravljanja temeljnih organizacij in delovne organizacije, so se ti nemudoma konstituirali. Prva seja delavskega sveta delovne organizacije je bila v Ljubljani. Po poročilu o delu tega našega najvišjega organa upravljanja, ki je v preteklem mandatu posvečal največ pozornosti racionalnejšemu in še efektivnejšemu delu, stabilizaciji, dohodkovnim odnosom, pa tudi družbenemu standardu, so se prisotni zahvalili dosedanjemu predsed-
odbora naše delovne organi-
niku tov. Marjanu Dularju za odgvorno delo v minulem mandatu in izvolili novega predsednika in namestnika. Predsednica delavskega sveta DO je TONČKA KRALJ, industrijska šivilja iz TOZD LOČNA, sicer pa prizadevna in vsestranska družbenopolitična delavka. Namestnik predsednice je iz TOZD TLMLN1CA, tov. RUDI PRAZNIK, vzdrževalec strojne opreme in aktiven mladinec.
Izvršilni organ delavskega sveta DO je poslovni odbor. Člani tega odgovornega organa so izbrali iz svoje srede za predsednika tov. ANTONA SALAJA, krojača iz TOZD TIP TOP, ki je tudi doslej opravljal v svoji delovni sredini razne funkcije, namestnik predsednika pa je tov. KAZIMIR RUPNIK vodja nabave iz TOZD Commerce.
Predsednica .\omisije samoupravne delavske kontrole, ki bo
po sklepu članov na prvi seji
morala v tekočem mandatnem obdobju bolj zaživeti, je iz TOZD ZALL in sicer, tov. MARTINA HVALA, namestnica pa tov. DARINKA VRBI JAK iz DELTE.
Komisija za družbeni standard na ravni delovne organizacije pa je izbrala za svojega predsednika tov. JOŽETA MUHIČA iz DSSS namestnica pa je MARIJA ŠTAMPFELJ i/. Libne.
Tako na delavskem svetu delovne organizacije kot na seji poslovnega odbora je bila poudarjena misel, da v fazi snovanja naših sklepov, pričakujemo od delegatov in seveda od baze veliko demokratičnost, strogo disciplino pa ob izvajanju sprejetega. Glavni direktor je poudaril samoupravno dogovarjanje, ki zahteva od delegatov veliko dela in veliko posluha za informiranje sredin. „Delegati naj ne bi nikoli prišli na sejo brez stališč baze, brez pobud iz svoje delovne sredine."
Ob pogledu na delo DS in PO je bilo izpostavljeno področje planiranja, področje kvalitete dela. nagrajevanja po delu, družbenega standarda, pa še bi lahko naštevali.
Vsem delegatom želimo uspešno delo!
Predsednik poslovnega odbora, tov. Anton Salaj
Predsednica komisije za samoupravno delavsko kontrolo je v tem mandatu, tov. Martina Hvala iz TOZD Zala.
Tov. Jože Muhič je predsednik komisije za družbeni standard.
Člani poslovnega zacije so:
JOŽICA KORASA - TOZD LOČNA IVAN ZOHER - TOZD LIBNA SLAVKO 2UNKOVIČ - TOZD DELTA ANTON SALAJ - TOZD TIP-TOP JANEZ KREVS - TOZD TEMENICA JOŽICA ŠUBIC - TOZD ZALA
KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD
Stampfelj Marija — TOZD LIBNA Putrih Slavica — TOZD LOCNA Zavec Jožica — TOZD DELTA Humar Tatjana — TOZD ZALA Grabljevec Marjeta — TOZD TEMENICA Bajramovič Hodža — TOZD TIP—TOP Luzar Tomo — TOZD COMMERCE Muhič Jože — DSSS
Prva seja delavskega sveta DO je bila v Ljubljani.
kakšne so naše naloge in obveze do polletja
Naše obveze do domačega trga in do izvoza so v prvem polletju precejšnje. V programu perilo šport je za domači trg ta čas v delu cca 100.000 komadov. Material je v pretežnem delu iz uvoza, prevladujeta pa jersey in indijska vrečevina. Pri srajcah je poleg domačih materialov predvidena za 35.000 komadov uvožena tkanina, ki pa zaradi določenih težav pri uvozu, kasni.
V tem programu so tudi naše obveze do inozemskih partnerjev zelo zahtevne, saj jih je samo v juniju mesecu za cca 150.000 komadov. Tako nas čaka odprema izdelkov za
Elmior, Lois, Melko in za Alžir. Ta čas teče tudi redno delo v TOZD Libni za Adidas ter izdelava poletne kolekcije.
V temeljnih organizacijah programa vrhnjih oblačil ima TOZD TIP TOP v proizvodnji največ artiklov iz kolekcije pomlad poletje. Za pravočasno izdelavo le te seje nujno kar najbolj potruditi, da bi še lahko ujeli zadnje roke dobave na tržišče ter da bi lahko pravočasno vključili delo za izvoz in sicer za firmo Jobis. Ker je pokritje te proizvodnje v celoti zagotovljeno, je potrebno le še napeti vse sile in zadostiti vsem rokom.
Iz TOZD ZALA pričakujemo najprej pomladanske artikle za
domači trg, ob tem pa teče redno delo tudi za izvoz. Če bo delo tudi v prihodnje teklo z začetnim tempom, gotovo ne bo odstopanj.
V TOZD TEMENICA je teklo delo za domači trg, te dni pa je v predelavi že delo za izvoz. Še vedno pa je v rezervi delo lovskih oblek.
Iz naštetega je razvidno, da čaka proizvodne temeljne organizacije do začetka dopustov še veliko dela. Za doseg planov bodo gotovo potrebni precejšnji napori, vendar prizadevanja na tem področju so se že ,,vrastla" v naše delavce, zato gotovo tudi tokrat ni bojazni, da delo ne bi bilo v celoti opravljeno. Pa še več kvalitetno opravljeno!
sporazum glede zemlje
V občini Bežigrad je na prioritetnem vrstnem redu investicij Mladinska knjiga, ki s programom izgradnje proizvodnih prostorov Tiskarne delno posega tudi v Labodovo zemljišče. V Labodu se zavedamo širšega družbenega interesa, ki je bil v tem primeru verificiran že v srednjeročnem planu občine Bežigrad, zato tudi želimo sporazumno pristopiti k reševanju vprašanja zemljišča.
Za izgradnjo Tiskarne bi Mladinska knjiga potrebovala cca 3.000 kvadratnih metrov zemljišča, ki je v uporabi in v razpolaganju TOZD TIP TOP in enote COMMERCE. Porušiti bi bilo nujno tudi del objekta, kjer je skladišče in kotlarna. Z omenjenim posegom bi Labod izgubil del asfaltnega zemljišča za stavbo, v zamenjavo pa bi Tiskarna omogočila tako opremljeno zemljišče pred poslopjem. To in ostala vprašanja bosta naša delovna organizacija in Mladinska knjiga reševali s skupnim samoupravnim sporazumom, ki bo hkrati služil tudi kot konkretni pristop k ureditvi zemljiško knjižnih zadev skupaj s posebno pogodbo.
Sporazum tudi določa, da bodo vsa dela opravljena v času kolektivnega dopusta TOZD TIP TOP, tako, da proizvodnja ne bo trpela.
V juliju mesecu pripravljajo DPO TOZD Libna izlet v Bajno Bašto k delavcem iz pobratene Kadinjače. Na posnetku sta sekretarka OO ZK, Vera Voglar in predsednica OO sindikata, Irena Strgar.
ponovno o kvaliteti
Od zahtevnosti trga in močni konkurenci, je skrb za najvišjo kvaliteto naših proizvodov gotovo povsem na mestu. Sicer prizadevanja na tem področju niso bila v naši delovni organizaciji nikoli potisnjena ob stran, saj smo o kvaliteti izdelkov često spregovorili na organih upravljanja, redno je bila ta snov obdelana na strokovnih kolegijih, za doseg višje kvalitete je bil pred dvema letoma vpeljan stimulans in sicer 20 odstotkov v sklopu individualne ocene uspešnosti, pa še bi lahko naštevali. Razvojna služba pa je za konec meseca maja pripravila posvet o kvaliteti in enotnih merilih le-te v celotni naši delovni organizaciji. Posvet naj bi „spravil v strugo" to, kar je bilo v Labodu že dogovorjenega, pa se je sčasoma izrodilo, odprl pa naj bi tudi nekatere nove vidike tega področja. Udeleženci posveta se bodo dotaknili posebej vhodne kontrole, kontrole v samem poteku dela in pa kontrole končnih izdelkov.
VHODNA KONTROLA V
tej fazi bo nujno poostriti sprejem vseh materialov osnovnih in pomožnih. Nujno bo doseči, da bo Labodovo ime narekovalo tudi kvalitetne tkanine oz.
najboljše materiale. Ob poostreni kontroli materiala bomo gotovo omilili klasiranje, s tem pa verižno vplivali na višji dohodek.
KONTROLA V TOZD O
takoimenovani medfazni kontroli smo že precej govorili in precej napisali. Posvet naj bi pospešil in zagotovil, da bodo organizatorji proizvodnje, skupaj z vsemi delavci, kontrolorji TOZD in direktorjem, dosledno skrbeli za kvalitetno opravljene operacije. Skratka doseči bo treba samokontrolo in izvajati v sklopu medfazne kontrole vse, sicer že dogovorjeno, ne pa še organizirano zapisano.
KONČNA KONTROLA naj
ne bi bila več čista selekcija, temveč le še formalna ugotovitev morebitnih prepustov. Končna kontrola naj bi le ugotavljala stanje, opozarjala na odstopanja, skratka, postala naj bi ogledalo dela oz. nastanka celotnega modela. Vse to pa bo mogoče le, če bo predhodna kontrola zares zaživela v zastavljenem okviru.
Posvet bo zajel organiziranost posameznih kontrol, način dela kontrolorjev in zadolžitve za kvaliteto ter odgovornosti vseh vključenih oseb.
Posebej pa bo posvet opozoril na pravilnik o standardih, kvaliteti izdelkov in normiranju, ki smo ga sprejeli v prvi polovici lanskega leta in kije bil doslej v praksi pozabljen.
o sodelovanju z jugo-tekstilom
Jugotekstil je po obsegu prometa Labodov največji partner. O preteklem sodelovanju in o usmeritvah v bodoče je tekla beseda na skupnem sestanku predstavnikov Jugotekstila in naše delovne organizacije. Iz strani Jugotekstila nas je tokrat obiskal generalni direktor ter pet direktorjev posameznih področij dela te delovne organizacije. Razgovor je tekel v smeri možnosti za sodelovanje na tržiščih vzhodnih in zahodnih držav, dežel v razvoju in celo na ameriško celino.
Še tesnejše sodelovanje med Jugotekstilom in Labodom je razvidno iz dogovora o uvozno--izvoznem delu ter o financiranju. Glede zunanje trgovine so se predstavniki dogovorili tudi o tekočem informiranju naše delovne organizacije o izvozno-uvoznih predpisih oz. sprememb teh, saj je Jugotekstil, kot zunanjetrgovinsko podjetje, s temi gibanji povsem seznanjen.
Srečanje obeh partnerjev je bilo zaključeno na Sromljah, kjer so se predstavniki Jugotekstila poslovili tudi od dolgoletnega sodelavca tovariša Petana.

Končna kontrola v TOZD LOČNA.
pozdrav
štafeti
Delavci Laboda - tovarne oblačil iz Novega mesta, ki združuje sedem temeljnih organizacij iz takorekoč cele Slovenije, pošiljamo iz našega skupnega srečanja v Ptuju, štafeti mladosti tople pozdrave. Danes, ko smo se zbrali, da mladi pomerijo svoje znanje o naši herojski polpreteklosti, se znova zavezujemo, da bomo negovali bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Živeli in delali bomo v duhu in smeri naših velikih Tita, Kardelja in tisočih, ki so kovali našo svobodo, našo samoupravno socialistično družbo.
Želimo, da enotno in s polno močjo gradimo na teh trdnih temeljih, da gremo dosledno po stališčih kongresov v uspešno in srečno prihodnost.
Ptuj, 23. maja 1982
spominski
trak
V Dolenjskih Toplicah je bil ob krajevnem prazniku zbor Petega slovenskega partizanskega bataljona 1. dolenjskega bataljona. Ob tej priložnosti so preživeli borci tega bataljona razvili prapor, pokroviteljstvo pa je kot smo v našem glasilu že pisali prevzel Labod.
Bataljon je bil prva večja partizanska formacija na Dolenjskem. Sestavljali so ga pretežno borci iz novomeškega območja, okolice Trebnjega in še nekaterih krajev. Ustanovitev bataljona je bilo nadaljevanje boja novomeške čete na Bučki, zadnje dni meseca oktobra leta 1941. Prihod številnih borcev v zbirne baze na Frati, Jeleniči, Topli rebri itd. je narekoval ustanovitev 1. dolenjskega bataljona, imenovanega: V. slovenski partizanski bataljon NOVJ.
Na srečanju v Dolenjskih Toplicah je zbranim spregovoril predsednik odbora bataljona Dušan Švara Dule. Ob razvitju prapora, ja naša delovna organizacija. kot pokroviteljica, prejela tudi spominski trak bataljona, ki bo odslej krasil naš sindikalni prapor.
Prireditve se je udeležil tudi naš glavni direktor, tov. Bratož.
Vsi smo nestrpno Šakali na odgovore „naše" ekipe.
	j H	"ISiPn
'HSmP*'	1 j		
Žirija pri delu
Vsem nastopajočim ekipam so delavci Delte poklonili KURENTE za spomin na srečanje v Ptuju.
Tudi ekipa TOZD TEMENICA se je letos dobro „odrezala''.
četrti
kviz
znanja
Leto je na okoli in ekipe naših temeljnih organizacij so ponovno pomerile znanje iz naše herojske polpreteklosti.
Gradivo za kviz je bilo obširno in zahtevno in lahko rečemo, da 'je bila trema pred nastopom zares upravičena.
Letos se je med seboj pomerilo devet ekip. Tokrat se kviza ni udeležila TOZD ZALA, ker so imeli ravno na dan 23. maja organiziran sindikalni izlet. TOZD Commerce je imel zopet dve ekipi iz ljubljanskega in novomeškega dela, sodelovala pa pa je tudi ekipa JLA. Med kvizom so se zvrstile kulturne točke, ki so znova pokazale, koliko talentov je med nami.
Kljub zares prijetnim nastopom, pa je živčnost naraščala. Tabla s točkami je bila vse bolj popisana in nestrpnost se je stopnjevala. Nekatere ekipe so imele nekaj smole in rezultat je bil drugačen od pričakovanega in morda tudi od zasluženega. Toda pomembno je sodelovati! In prav je tako.
Ob učenju zahtevne snovi so udeleženci znova spoznali pomembne in odločilne trenutke v našem razvoju, znanje pa je bogastvo.
Tatjana in Slavko, ki sta povezovala program, sta po nastopu vseh ekip zaprosila ansambel JLA za glasbeni prispevek, da ne bi bilo čakanje na poročilo žirije predolgo. Ker ni bilo (uradnih) pritožb, je žirija razdelila ekipi JLA in novomeškega dela Commerce dodatna vprašanja, saj sta obe dosegli po 14 točk. Tudi ob dodatnih odgovorih sta si bili obe ekipi blizu pa vendar je za točko zmagala ekipa Commerce N. m. Veselje je bilo nepopisno.
Ker je imel naš glavni direktor obveznosti na drugem koncu Slovenije, na predajo pokala pa zmagovalci zares niso mogli več čakati, je še enkrat to „nalogo“ opravil tov. Petan. V gostoljubni Delti pa so za vse ekipe pripravili tudi spominska darila kurente.
Po uradnem delu seje začelo rajanje, da pa nam je vsem šel ples bolje „od nog“, smo se podprli z okusnim piščancem na ptujski način.
Ta čas se nam je pridružil tudi glavni direktor in, kljub napornemu dnevu, z nami zaplesal kolo. V sproščenem in veselem vzdušju ter z veliko pomočjo fantov iz ansambla in neutrudnih pevcev, nam je popoldne prehitro minilo. Toda naslednji dan je bil delavnik, pot do doma pa za marsikoga še dolga.
Razšli smo se z najlepšimi vtisi in z obljubami, da se moramo zopet kmalu srečati. Ob vsem naštetem pa se velja še enkrat zahvala Delti za gostoljubje in organizacijo prireditve, ki je tekla skupaj s KSS.
Pokal je sprejel predsednik zmagovalne ekipe, Tomo Luzar. Veselje je bilo nepopisno.
premiki
v strojni
Zmagovalna ekipa letošnjega kviza — ekipa TOZD COMMERCE iz Novega mesta.
opremi
a.
prireditve, na kateri pevke LIBNE ne bi nastopile. Tudi v Delti so nas raz -s svojim ubranim petjem.
Ob nekaterih prostorskih premikih in rešitvah v DSSS, so dela, tudi s pomočjo naših delavcev, hitro stekla in novi prostori že služijo svojemu namenu.
In kako je videti postopno obnavljanje našega strojnega parka v številkah? Prejeli smo že 15 strojev specialk znamke YUKONTRl 82, med temi je nekaj novitete, ki bodo gotovo pripomogle k višji kvaliteti naših izdelkov, nekaj pa smo jih zamenjali z dotrajanimi stroji. Omenjene stroje smo dobili iz sejma, medtem ko plan predvideva za letos uvoz 32 strojev
specialk za program perilo -šport in 12 strojev za program vrhnjih oblačil. Skupno s tistimi stroji, ki smo jih prejeli letos, vendar na račun lanskega uvoza, bomo skupno v letu 1982 uvozili šestdeset specializiranih strojev.
Od skupno 33 predvidenih strojev iz Bagata, smo jih doslej prejeli že 13, ostale pa pričakujemo koncem meseca maja oz. v začetku junija. Med temi so brzošivalke s ,,quick stop“ motorji, stroji z obšivnim šivom ter dvoigelne in enoigelne stroje za okrasne šive. Omenjeni stroji so v pretežni meri namenjeni programu vrhnjih oblačil, saj so le-ti za šivanje lažjih materialov manj primerni.
Delno lanske, v pretežni meri pa letošnje novosti v našem strojnem parku, pomenijo premik naprej, vendar s tem še vedno ne moremo biti zadovoljni.
Nujnost posodabljanja strojne opreme je v naših delovnih sredinah že nekaj časa močno poudarjena. V preteklih letih je bilo na tem področju precej težav z uvozom, domač proizvajalec pa je imel zelo dolg rok dobave, saj smo morali na Bagatove stroje čakati leto dni in več. V preteklem letu smo dobili zeleno luč za uvoz določenega števila strojev, iz tega naslova pa smo prejeli nekaj teh šele letos. Pred kratkim pa je naša delovna organizacija podpisala z Bagatom samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju, združevanju dela in sredstev ter združevanju deviz in deviznih pravic. Ta korak je omogočil občutno zmanjšal rok dobave, saj bomo odslej dobivali Bagatove stroje že v roku enega meseca.
preizkus
obrambne
sposobnosti
Utrinek iz vaje.
V	trebanjski občini je bila v maju tridnevna vojaška akcija, v kateri so sodelovale vse sestavine splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Poizkus mobilizacije vseh družbenopolitičnih sil in gospodarskih dejavnikov je popolnoma uspel, prav tako pa tudi njihovo sodelovanje s štabi in enotami civilne zaščite, službe obveščanja in alarmiranja ter poveljstvi, štabi in enotami oboroženih sil. V vaji je bila izpričana visoka stopnja strokovne usposobljenosti in moralno politične zrelosti, kar se je pokazalo tudi v pritidesantski obrambi. Vajo so si ogledali tudi predstavniki Slovenije, tov. Avbelj, Marinc in Zemljarič ter predstavniki zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, ki jih je vodil admiral Branko Mamula.
V	TOZD TEMENICA ocenjujejo svojo udeležbo v vaji kot uspešno, saj so vse aktivnosti stekle nemudoma. Čim je prišlo obvestilo o splošni mobilizaciji, so se zbrali člani komiteja, sproti pa so prihajali tudi člani civilne zaščite. Seveda pa je bila na svojem delu prva narodna zaščita in zavarovanje je bilo takoj zagotovljeno. V sami vaji TOZD Temenica ni imela posebnih zadolžitev za akcije posameznih enot, saj je bila predvidena za vojno proizvodnjo. Drugi dan akcije so bili
TOZD TEMENICO so si ogledali republiški opazovalci vaje SAVA 82.
i

Posvet zadolžen za
med direktorjem TOZD in tov. Jakopinom, ki je bil spremljanje poteka vaje v TEMENICI.
delavci na delu dvanajst ur. s posebnim odlokom pa so bili zadolženi tudi za osem-urno delo v nedeljo. Ta dan seveda zaradi vojnega stanja ni bilo rednih in organiziranih prevozov na delo, kljub temu pa je bila udeležba sto-odstotna, če odštejemo vojne obveznike.
,,Ob tej akciji, kije zahtevala tretjo stopnjo ukrepov, smo tako delavci TOZD Temenice, kot celotna občina Trebnje preizkusili našo stopnjo pripravljenosti in zavesti. Seveda pa je akcija pokazala tudi na nekatere pomanjkljivosti, konkretno ob razporedu posameznikov v enote v krajevnih skupnostih in na delovnem mestu hkrati. Namen vaje je preveriti šibke točke in na podlagi izkušenj dograjevati dalje. Omenjene pomanjkljivosti so sedaj že odpravljene. Ob vaji vellja izreči vso pohvalo našim delavkam in delavcem, ki so se odzvali ter se resno in odgovorno vključevali v vajo“, je dejal direktor Temenice, tov. Kopina.
Izvajanje in potek vaje v Temenici je spremljal tov. Ja kopin. Tudi on je v svoji oceni pohvalil resen in discipliniran odnos delavk, dodal pa je. da bo sčasoma potrebno izpopolniti enote in jih tudi materialno opremiti. .,Po manjšem začetnem zapletu ob objavi splošne mobilizacije, je steklo delo po obrambnem načrtu, ki je zelo ažuren. Čl ani NZ in CZ so se nemudoma vključili v akcijo, tako, da pri aktiviranju zares ni bilo težav in lahko rečem, da so delavci pokazali visoko stopnjo moralno-politične zavesti," je dejal tov. Jakopin.
Navdušeni šahisti v TOZD DELTA si v času malice ne zamujajo časa, saj si pogosto ..privoščijo" partijo šaha v njihovi knjižnici.
pomanjkanje časa - je to potrebno?
Žal pogosto vsi ugotavljamo, da vseh delovnih nalog, ki so nam naložene, ne moremo opraviti v razpoložljivem času. Kako se je mogoče izogniti takemu stanju? Načeloma vemo, kako: tako, da bolje organiziramo svoje lastno delo, tako, da torej drugače izrabljamo delovni čas, kot smo to počeli doslej. Marsikje po svetu imajo celo posebne svetovalce
v ZDA npr. „TIME MANAGEMENT SPEICAL1STS" ki posamično ali na seminarjih svetujejo, kako je mogoče bolje izrabiti delovni čas. Natisnjena pa je tudi že dolga vrsta člankov, napotkov, pozivov, prošenj, ukazov, priporočil in resolucij, ki eni bolj, drugi pa manj uspešno! pripovedujejo, kako naj bi tega strašnega bika, ki tepta sodobni poslovni svet, zgrabil za roge. Tudi mi vam ponujamo takšne napotke:
1.	Ne pričnite delovnega dneva z drobnarijami, temveč se najprej lotite najpomembnejših in najbolj obseženih delovnih nalog. Šele potem, ko ste opravili te, se ukvarjajte z manj pomembnimi. Razdelite vse delovne naloge na 3 skupine: najvažnejše imenujte
A. manj pomembne razvrstite v skupino B in najmanj pomembne naj bodo v skupini C. Ob zaključku delovnega dne boste presenečeni ugotovili, da so se mnoge naloge iz skupine C opravile kar same oziroma ob opravljanju tistih iz skupin A in B.
2.	Vzemite si predvsem dovolj časa za to, da dobro razmislite o najtežjih problemih. Ali bi to mogli storiti celo za zaprtimi vrati, da bi se mogli resnično osredotočiti samo na obravnavan problem, ne pa biti ves čas razmišljanja o njem v navzkrižnem ognju vseh potrebnih in nepotrebnih strank?
3.	Prepustite svojim sodelavcem zlasti podrejenim) več možnos i, da vam pomagajo s tem, dr opravijo del nalog, ki ste jih ieer opravljali vi. Če ne morete nič drugega, jim prepustite vsaj listati po strokovnih revijah in modnih listih, prosite pa jih seveda, da vas opozorijo na pomembne stvari v njih.
4.	Manj dopisujte! Telefonski pogovor ima običajno isti učinek kot zelo dolg dopis, pa še manj časa porabite zanj! Kadar pa že morate napisati dopis, uporabite standardizira-
ne tekste in še natisnjene obrazce.
5.	Imejte več sestankov, toda naj bodo kratki! Vsaj enkrat letno poskušajte ugotoviti, kateri izme; njih so postali nekoristna rutina, redni sestanki zaradi njih samih, in jih takoj ukinite.
6.	Pravočasno predvidite, kako bo teklo vaše lastno delo! Zelo koristno je na primer, če nekaj minut ob koncu delovnega časa porabite za to, da si zapišete:
katere telefonske pogovore boste opravili takoj jutri zjutraj,
katerih sestankov sc res morate udeležiti, katerih pa ne, in
katerih delovnih nalog iz skupin A in B se boste lotili iv kakšnem vrstnem redu.
7.	Vsekakor stalno spremljajte svoje lastno delo. Poskušajte si odgovoriti na vprašanje: kako porabljen svoj čas, ali ga kdaj zapravljam nepotrebnih, nekoristnih, dvojnih, slabo pripravljenih, morda celo nesmiselnih del? Potrudite se in en delovni teden za vsakih 15 minut sproti napišite, kaj ste delali! Pri analizi tega zapisa boste gotovo presenečeni. Kaj vse človek ne dela v delovnem času! Če boste ugotovili na primer, da več kot pol delovnega časa presedite na sestankih, zborih in podobnih množičnih dejavnostih, se za manj pomembne od njih opravičite ali pa nanje pošljite koga od svojih sodelavcev.
8.	Zelo podrobno preverite vsa stalna, nekoliko pa tudi občasna poročila, evidence in statistike, ki jih drugi zahtevajo od vas. Vsaj pri prvih izločite vse, kar ni res nujno in koristno!
9.	Če v strokovnem (in tudi v dnevnem) tisku zasledite članek, ki je vreden pozornosti, podčrtajte posebej pomembne misli v njem, nato pa nanj opozorite tudi svoje sodelavce. Njihovo pozornost boste tako usmerili na najbolj pomembne dele članka in skrajšali čas branja, sebi pa boste nekoliko razbremenili spomin, ker boste v njem ohranili predvsem ,,podčrtane misli".
10.	Bolje izrabljajte lastne ,,dodatne čase" (predvsem potovanja). Med potovanjem lahko na primer prav zbrano in predvsem v miru preučujete razna poročila, mišljenja sodelavcev, predloge. Upoštevajte dejstvo, da skoraj vsak službeni list pomeni vsaj urico miru in možnosti za brano delo brez stalnih telefonskih pozivov. ,,vdorov" sodelavcev, zahtev nadrejenih in podobnega, pa si zanj prihranite obsežnejša poročila in projekte, ki jih morate predelati.
več pobud naj prihaja iz osnovnih organizacij
MARICA PRAZNIK, dosedanja članica Občinskega sindikalnega sveta in predsednica Odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko--predelovalne industrije Novo mesto, je za naše glasilo pripravila naslednje poročilo iz skupščine Odbora, ki je bila v začetku maja meseca:
Skupščine so se udeležili dosedanji člani odbora, evidentirani člani za nov odbor, predsedniki izvršilnih odborov ter tov. Jože Klofutar, sekretar republiškega odbora.
Občinski odbor sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Novo mesto, se je sestal 5. maja 1982 na skupščini.
Skupščine so se udeležili dosedanji člani odbora, eveden-tirani člani novega odbora, predsedniki izvršnih odborov ter Jože Klofutar. sekretar republiškega odbora.
Občinski odbor povezuje osnovne organizacije ZS, DO Novoteks (TOZD Konfekcija, Proizvodnja tkanin, Proizvodnja preje, Trgovina in DSSS). Industrija obutve (TOZD obutev, BOR) DO LABOD (TOZD Ločna, Commerce in DSSS), Beti Mirna peč in Krojač Novo mesto.
Vsaka osnovna organizacija ima v odboru enega delegata. Na skupščini smo pregledali delo odbora v preteklem mandatnem obdobju, pripravili okvirni program dela za leto 1982 86 ter izvolili nov odbor.
Pri pregledu dela smo ugotovili. da je bila premajhna povezava med občinskim odborom in OOZS. Praviloma člani odbora niso istočasno tudi člani izvršnega odbora, zato niso bili dovolj seznanjeni z delom osnovnih organizacij. Pobude za razprave niso prihajale iz osnovnih organizacij, temveč le iz odbora. Nekateri delegati se niso udeleževali sej in so s tem ovirali delo odbora. Pri volitvah novega odbora smo zato dali poudarek, da so evidentirani kandidati tudi aktivni sindikalni delavci v svojih organizacijah. Občinski odbor bo v naslednjem obdobju vodil tov. Milan Močnik iz DO Novoteks TOZD Konfekcija, v republiškem odboru pa bo dolenjsko regijo zastopala tov. Slavica Putrih' iz DO Labod TOZD Ločna, dolgoletna sindikalna aktivistka, ki je evidentirana tudi za članico IORO.
Novoizvoljenim članom odbora želim pri delu veliko uspeha.
smučarski
tečaj
na zelenici
Spomini na smučarski tečaj, ki je bil organiziran v začetku aprila na Zelenici, še niso obledeli, kljub temu, da se že pripravljamo na dopuste. Tečaj je bil organiziran prvič in upam da ni zadnji. Udeležba je bila zelo dobra. Vsi prijavljeni smo se zbrali 1. aprila v počitniškem domu Panorama na Zelenici.
Bojan, vodja tečaja, nas je razdelil v tri skupine:
otroke (5 deklic) je vodil Borut, začetniki (mala šola) so bili Bojanovi, nadaljevalni tečaj (prvi razred) pa je imel Milan.
Imeli so srečo z vremenom. Vse do četrtka, ko smo prišli na Zelenico, je deževalo, v petek pa se je zjasnilo in sonce je obsijalo vrhove. Tako lepo vreme, kot smo ga mi imeli, je na Zelenici že kar težko dobiti. V petek in soboto smo bili na smučišču sami. Žičničarji so nas s sedežnico odpeljali na zgornje smučišče, kjer je delala vlečnica. Smučišče ni bilo teptano, zato smo ga sami pripravili. V nedeljo, zadnji dan tečaja je dajalo podobo njive po spomladanskem oranju. Od mnogih padcev so nastale vdolbine, nekateri Tržičani so celo zatrjevali, da so začutili potresne sunke. Dobre volje je bilo dovolj, naši učitelji izredno požrtvovalni, zato smo bili zelo dobro razpoloženi. Zadnji dan tečaja, smo si ogledali še mednarodno tekmovanje v veleslalomu za memorial Zdravka Križaja. Milanova skupina je bila že tako izurjena, da so se nameravali priključiti tekmovalcem. Tudi Bojanovi učenci, so se naučili smučati, zato bo prihodnji Labodov veleslalom številnejši po udeležbi. Najbolj požrtvovalen je bil Borut. Otroke je skrbno varoval, mnogo truda je bilo potrebno, da jih je odvojil od mamic. Nekaj njegovih učenk se je v nedeljo bolje smučalo kot njihove mamice. Zadovoljni smo se v nedeljo razšli, prepričani, da se prihodnjo zimo zopet srečamo v še številnejšem sestavu.
Našim voditeljem Milanu. Bojanu se udeleženci tečaja zahvaljujemo za njihovo požrtvovalnost, mamice in otroci pa Borutu za njegovo potrpljenje in ljubeznivo pomoč.
MARICA PRAZNIK
V SLOVO MARIJI SKODA
8. maja smo se delavci TOZD TIP TOP in enote COMMERCE v Ljubljani poslovili od naše dolgoletne sodelavke, MARIJE ŠKODA. Nenadna smrt naše Marije je pretrgala življenje, ki je šele zadnja leta postajalo lažje, ugodnejše. Ob sinovi vrnitvi od vojakov, ki se je Marija tako zelo veselila, se je zdelo, da prav nič na svetu ne more omajati srečo družinice Škoda, toda smrt je tako nepričakovano in tako kruto posegla vmes.
V kolektivu TIP-TOP-a je Marija Škoda delala dobrih dvajset let. Kot industrijska šivilja se je vključevala v razna dela, dokler ji pred leti zdravje ni več dopuščalo dela v šivalnici. Na žalost pa je njeno življenje usahnilo prej, predno smo uspeli poiskati trajnejšo rešitev, njenemu zdravju in njenim letom primerno.
Nenadna smrt naše sodelavke nas je globoko pretresla. Skromno in dobro sodelavko bomo ohranili v spominu in se jo s šopki cvetja na njenem preranem grobu, vedno znova spominjali.
Sodelavci
SKLADIŠČNI ŠOTOR
Na dvorišču, ob skladišču materiala v Novem mestu, je TOZD COMMERCE postavil skladiščni šotor, kakršne proizvaja Induplati. S tem je funkcionalno in ekonomično rešil vprašanje skladiščenja. Prvotni skladiščni prostori, so zaradi nekaterih prostorskih sprememb in selitev zmanjšani za nekaj kvadratov, hkrati pa je Commerce s šotorom pridobil cca 336 kvadratnih metrov.
V šotoru bo pretežno skladiščena embalaža.
Dom na zelenici.
k
Milica Stupar, dobitnica SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATOV.
SREBRNI ZNAK SINDIKATA
Ob letošnji podelitvi znakov sindikata dolgoletnim zaslužnim družbenopolitičnim delavcem. je visoko priznanje SREBRNI ZNAK SINDIKATA prejela tudi tovarišica MILICA STUPAR, kontrolorka končnih izdelkov v ljubljanski enoti TOZD COMMERCE.
Tov. Stuparjeva je znana delavcem Laboda pa tudi v širšem prostoru, kot zelo prizadevna družbenopolitična delavka. V tem kolektivu je zaposlena od leta 1964 in vsa ta leta je opravljala poleg svojega zahtevnega dela tudi razne funkcije. Pred dvema letoma je prevzela tudi nalogo sekretarke osnovne organizacije ZK v ljubljanski enoti Commerca.
IZLET NA ČEŠKO
Mladina TOZD LOČNA je organizirala dvo-dnevni izlet na Češko. Na poti smo si udeleženci izleta ogledali tudi Dunaj, naslednji dan pa nam je vodič razkazal Bratislavo.
Izlet je v celoti uspel. Razpoloženje je bilo veselo, veliko novega smo videli in veliko novega spoznali. Škoda le, da avtobus ni bil poln, saj je obročno odplačevanje omogočilo potovanje še tako plitvemu žepu in zares je lahko žal vsem, ki te priložnosti niso izkoristili.
Mladina je vnesla v našo borbo svojo energijo, voljo do življenja, iniciativnost ter težnjo po napredku.
TITO