^haja v Trstu* tato soboto opoluflie. popisi se ne vra_ J°- Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. DjM“ištvo in upravništvo u • del Lavatoio St- I, I. TELEFON 18-67. Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K '4'—; za pol leta in za četrt leta razmerno. Glasilo »Narodne delavske organizacije" v Trstu. »Bie, gen oder Brechen!" pro ^0c'Mn' demokratje v naših deželah ]jllt^)a.^,raj0 vedno in vedno neizprosen, <1^1ln dosleden boj proti vsakemu delo- de">’,cu' naj si bo isti zasebnik občinska, I 'e int^ ^r^avna uPrava- Njih stališče DelfJr^8^entno’ radikalno do skrajne meje. Mal'f\6C J® v^a^aj°^'D zasebno-ka-de, D' razmerah naraven nasprotnik inte^eiBa*Ca' interes gospodarja izključuje ^e}aTca. Vse prizadevanje in delo-l)o 6 P?^jetnika je posvečeno k cilju, kako *a rd ° ,Moriščanju delavske moči izvlekel jalc^ veAji dobiček. Zasebni deloda- ttied r. . M delom večna napetost, večni boj. rnJ' J6 poguba delojemalca. Zato vlada Sl Podajalcem in delavc em, med kapi- k0n^aD tega dejanskega položaja skrajne °bzi Vence> izvrševati najstrožjo in brez-°C° kritiko delodajalčevega poslovanja, 80vJ11*'1 vedno v delavčevem srcu čim večje ^tvo in mrŽDj0 do delodajalca, raz-lavcVat* PrePfld med delodajalcem in de-jeili) vzdrževati neomajeno zaupanje v ..a|0Ve izrednega boja: to je življenska st°;^a naših soc. demokratov. V tem na-Ju socijalni demokrstie ne poznavajo »Biegen oder — brechen«. (Uporni streti): to je, na kratko povedano, v l naših soc. demokratov, pa naj že Pard, (5Hjtj0a*: »Biegen oder staliŠ dej Petnem slučaju koristi ali škoduje ija feniu nasproti moramo konstatirati, lik* 11180 socijalni demokratje opustili pri-j!er’ °nd°lžiti nas izdajalstva delavskih in-■ ?* * * * v- Težka naloga bi bila, našteti vse „ h !'ai:e> vse one epitete, s katerimi nas Mj .^a soc. demokratična stranka ob Prdiki, na shodili in v glasilih. Be-Pja«’ kakor n. pr. „institucija izkorišča zij^’ »tovarna krumirjev“, privesek buržoa->n gospe dujoče stranke i t. d. so bile vedno na dnevnim redu. Ho !a vse to zakaj ? Ker ne zastopamo Haij^truktivno in skrajno intransigentno H h 6v' To se bo storilo o svojem času ^ drugem mestu. Tukaj bočimo le še Ms Pr^iti, da je življenje močneje od t*a Je °dp°rna moč vladajočih Mn-ar8kih razmer v sedan.i družbi mnogo Pod Ja.nego odporna moč onih, ki trpijo Mej 1 Pojavi- Moramo pač, hočeš ali Mdo’ -ra^unati z dejanskimi razmerami, z ■Pskim tokom, ki se dajo siesr po- podlistek, Nabor. Spisal: H. {o ti je bilo danes hrupno pri !|l 81qu’. ljubega poldne, ko se je obe o J' cerkovnik za vrv velikega zvona, M -a večcra so se fantje stanovitno n-)eg°ve gostilne. Trebušni oče Zalar %\ a° kapico na glavi je ves zasopel '»lijig ? stopnicah v klet in nosil polne N y la Stefane na mizo. Fantje so pa Jab tvom Joškovega Jožeta, ki se je v njih sredini nahajal, junaško N J'» kot bi morali že jutri v gotovo Mj;a radi tega danes rajše še zadnii \i;2aPyo. Jože bi jo bil pac rad k “ S)0 ukral, a vedel je itak, da po dnevi J' Ptu ?.,?®Woteoo žpjo govoriti in potem %S8 Jlk fantje hudo zamerili, če bi bil M, j2aPustil svoje starešinsko mesto pri Mj^11. tako je ostal sedeti tudi on in fci1® naPrej. %0 Je že precej vinjen ko se je na j J0,8kl°nil mehki pomladni mrak. Zdaj ž Mi ni več dalo miru v hrupni M se ar ven i® nekaj vleklo. Silna 6 8» je polotila, da bi spet stal tam speševati in retardirati, nikakor pa ugonobiti ali popolnoma zaustaviti. Pospeševati gospodarski razvoj, uveljaviti po vseh močeh princip gospodarske kolektivnosti, omogočiti tudi delavstvu udelc žbo pri blagoslovu kulturnih in gospodarskih pridobitev, oslabšati ubitačno moč in upliv kapitala v rokah zasebnega podjetništva, povzdigniti delavstvo vže v okvirju danih gospodarskih pogojev, pripomoči delavstvu do veljave že v sedanji družbi, to je naš smoter. Imeti pred očmi in računati z danimi razmerami in uravnati svoje delovanje po danem položaju, to je naša taktika. Principijelni nasprotniki vsakemu oportunizmu v politiki, smo včasih in sicer proti svoji volji tudi oportunisti. Temu se ni čuditi! Socijalno demokratična stranka na Nemškem, ki radi resnosti nastopa, brilantne organizacije in premišljenosti ukrepanja vsiljuje tudi najhujšemu nasprotniku spoštovanje, je plavala in plava posebno v zadnjih 1- tih med intranzigent-nostjo narekovano ji po programu in med uvaževanjem obstoječih razmer moči, torej — oportunizmom. — Kdor to oporeka, ta ni prečital člankov Pid. Bernsteina, enega najizrazitejšib inclividualitet sedanjega teoretičnega in praktičnega socijalizma. Če je pa temu res tako, pot-m se vsiljuje vprašanje, ali ni naša socijalna demokracija s svojim šovinističnim in mehaničnem izvajanjem razrednega boja, včasih delavstvu več škodovala nego koristila? En primer naj zadostuje : Minolo leto sem se nahajal v Pulju. Kakor mi je bilo znano, so soc. dem. v prejšnjih časih bili v Pulju precej močni, v puljskem okolišu in v arzenalu, in se jih je pri c. kr. mornarici precej uvaže-valo. A čudom sem se začudil, ko sem se prepričal, da so socijalni demokratje v Puli ne le zgubili skoro vsako oporo v delavstvu, ampak da so celo socijalni d mokra-tj e previdno opustili vsak nastop vedoči, da bi pri mornarici ne dosegli ničesar, ali celo nasprotno od tega, kar bi nameravali. Zadnji mesec minolega leta je bil zav vslužbence arzenala največje važnosti. Šlo je za vzakonjenje novih določeb ličočib se pokojnine „civilnih“ vslužbencev arzenala c. i kr. vojne mornarice in njihovih udov. To gibanje, katerega se je vdeležila puljska podružnica N. D. O., do-velo je do naredbe 2. decembra 1908. Od tedsj uživajo imenovani vslužbenci in njih udovo pokojnino, ki v vsakem pogledu pomenja znaten napredek. Sedaj si puljska podružnica N. D. O. prizadeva, da bi se tudi vpokojence starega stila, to je vpokojene pred 2. decembrom 1908. storilo deležne poviška omenjenega regulativa. Soc. dem. stranka v Pulju, katera tako rada govori in piše o svoji moči, o svojih velikih shodih v Arco Romano i t. d., ta socijalno demokratična stranka ni bila j v stanu zavzeti niti svoje stališče v tem i vprašanju. Zakaj ? Ker je dobro vedela, da S bi se le osmešila. Slišal sem od zelo za-t nesljivo osebe, da se je neki višji uradnik Jv c. i k. arzemalu v Pulju, govoreč o 'puljski socijalni demokraciji, izrazil nekako itako-le : »Ti gospodje socijalni demokratje so beračili ob raznih prilikah in prosili, naj se ugodi njihovim zahtevam. Kakor hitro pa so bili prestopili prag arzenala in se nahajali na ulici, so dvigali krik: „Dol z arzenalom, dol z Ripperjem (poveljnik pristanišča, op. ured.), dol z vlado i. t. d.“ Nam sicer ne pride na pamet, da bi Mer da branili upravo c. i kr. arzenala. Omenjamo ta slučaj samo radi tega, da vidimo, kako nedosledni so sociialni demokratje ravno tedaj, ko hočejo biti — predosledni. Ob vsaki priliki hočejo »izvajati" svojo radikalno in ortodoksno stališče. Ker so jih pa izskušnje poučile, da se svojim radikalizmom ne dosežejo veliko, združujejo naši socijalni demokratje obe taktiki skupaj: beračenje in posredo- vanje pri merodajnih činiteljih (oportunizem) z hujskanjem, vnemanjem strasti in rnržnje de delodajalca (»program"). Ali je to iskrena in lojalna politika? Temu nasproti je naše stališče jasno : Povdarjamo sicer odločno in brezpogojno delavsko stališče, pri tem pa hočemo (ter moramo) računi ti tudi z danimi razmerami. Nikakor pa se ne moremo navdušiti za pfoslulo staiisce Biegen oder brechen/1 Volu -- poskusit kamen iini- m Monta. Obrnimo se, kamor hočemo, povsod so narod slovenski in posamezni njegovi stanovi šele pri začetku razvitka svojega lastnega narodnega življenja in bitja, povsod še odvisen in nesvoj. Bodisi na polju gospodarskem in socijalnem, bodisi na polju političnem : povsod šele pričenja pravo njegovo lastno organizatorično delo za ravnopravnost, za gospodarsko osamo-svojenje, povsod šele odmeva klic po drobnem premišljenem, sistematičnem delu na polju narodnega napredka in procvita. Pred desetletjem še so se Slišala sicer visokodoneča gesla, govorili so se navdušujoči govori, — toda ostalo je pri tem. Na resnično organizatorično delo, delo v velikem in malem — se ni mislilo! pod okencem svoje Ivanke. A fantje ga niso hoteli pustiti, češ kam bi šel sedaj, ko bo ravno najveselejše postalo ? „Lej ga no ! Kaj pa ti je ?“ je hreščal z debelim basom močno natrkan Blaž. „Kaj te je koza brcnila, kali ? Kaj biš šel kot šleva domu na zapeček? Poj no pojd’, saj si fant, ne pa baba ! Sedaj šele bomo pili in peli in bomo vt-seli ! Nič se ne kremž:, tvoja punca te že še počaka, posebno danes, ko si se ji tako obnesel. Kar sedi Jože, pa pij ga, Danes plačam jaz. — Lej ga no Zalarja! Ti duša oštirska, da bi te pes popadel za tista tolsta, pregrešna bedra ! O ti mrcina, ti! Kje pa tičiš ! Kaj ne vidiš, da so bokali prazni! Mar si se kot polž v svojo hišo zaliz 1, da se za svojimi sodi sliniš ? Lisjak stari, hej ! Daj no, prinesi no še en par bokalčkov tiste tvoje klislice na mizo! Ali čuješ! — Hehehe! Ti duša nejeverska ti! Glejte ga, ko sem s peti-cami zarožljal, je pa koj pritekel kot bi mu pete gorele. Ti Zalar meni se vidi, da te bodo še na parah zdramili, če bodo poleg tebe tolarje šteli! Hahaha“. Blaž se je med svojim govorom tako močno zibal na nogah, da ga je moral Zalar do stola peljati, da spotoma ne omahne. Vsi so se na glas krohotali Blažu in njegovemu govoričenju. Tudi Zalar se mu je navihano muzal, saj je vedel, da ne misli tako hudo, in potem je imel Blaž tudi kaj pod palcem in ni nikoli tiščal pest, kadar je bil v veseli družbi. A zdajci se je pozornost vseh obrnila na drugo stran. Vrata so se hrupno odprla in na pragu je bahato obstal Grčarjev Jernej. S prezirljivim očesom je zrl po fantovsk-družbi in tiščal svoje roke v hlačnih žei povili, češ kaj boste vi, ki se komaj neslanega soka najeste. „Hej Jernej, ti duša babarska", je kriknil Blaž, „kaj pa tišč š tako tiste roke v jirhovni, kot bi se bal za svoje krajcarje? Nič se ne boj saj je tudi pri nas še en par kebrov, danes plačam jaz. Sem sedi pa pij, saj ni tepkovec ampak cviček, če prav kisel kot tista kislca, ki za vašim plotom raste!“ Jernej je premeril z mrkim očesom družbo poznalo se mu je, da ga ima že veliko pod kapo, potem pa se je približal mizi, kjer je sedel Jože. Trdo je sel na stol in bahato zavrnil Blaža : „Blaže! kar sam pij, saj nimaš preveč ne. Kar jaz spijem, plačam sam. — Hej, Zalar ! Bokal !“ Narod naš je državi dajal sicer hrabre vojake, dobre pridne in pokorne uslužbence, bodisi korporale ali pa celo generale, — toda plačila za to ni dobil, ker je narodni organizem bil dezorganiziran, ker je sicer narodni posameznik znal drugemu dobro, da izvrstno služiti — svojo lastno narodno službo pa si narod slovenski dosedaj — ni znal urediti! In tu tiči vzrok in izvir njegove slabosti, na kateri je trpel in deloma še trpi dandanes ! Ni pa mogoč noben koreniti preobrat, dokler se sam z lastnim organizato-ričnim delom ne dvigne iz tega primitivnega stanja in lastne brezvlade, in dokler proti mogočni, krepki organizaciji tujih gmotnih sil, katere ga vedno vnovič in vnovič tlačijo k tlom, ne postavi nasproti mogočno organizacijo svojih lastnih gmotnih in moralnih sil, ktere — premagajo konečno vse še tako mogočne zapreke. Do tega spoznanja pa je končno prišla tudi velika večina tržaškega slovenstva in tržaškega slovenskega delavstva! Bodimo odkritosrčni: ni pač nič nenaravnega, da se naše večne pritožbe pri onih, kateri imajo moč v rokah, ne upoštevajo, da nas pritiska občina in država, ter v obče ves državni organizem, da si moramo najmanjši naš kulturni ali gospodarski, socijalni ali narodni uspeh priboriti z naj-večjo težavo. In priznati moramo, da smo si ga vedno priborili in izvojevali z la9tno močjo in proti volji nasprotnikov. Ker pa se je naš slovenski človek moral boriti največkrat sam zase za svoje pravo, je naravno,.da je podlegal premno-gokral organizirani sili. Ge pa hočemo napredek svojega naroda, potem pa se mora do duše slehernega Slovenca in slovenskega delavca posesati neomajno prepričanje, da nam je jedino-le v trdni narodni organizaciji vseli stanov našega naroda, v sistematični ureditvi naše narodne službe in narodnega dela osiguran vseobči napredek in — končna zmaga ! In tu pa je pred vsem potrebno, da ne bode naš razvoj samo izraz naše slabosti, temveč izrazom moči; ker pač edinole tako nam bo mogoče dati občutiti i nasprotnikom našim vpliv naše sile; ter jih tako prisiliti, spoštovati nas in naše pravice in zahteve ! Ta recept sicer doni krepko in samozavestno — toda življenje v obče ni ni-kaka igra sentimentalnosti in apostolstva, temveč boj, boj neizprosni in brezobzirni ! Razvoj in napredek tržaškega slovenstva v zadnjem desetletju nas sme v polni meri vspodbuditi k nadaljnemu organizato-ričnemu delu ! „0 ti duša prevzetna! Da bi ti sam hudič ustavil tisti dolgi, bahati jezik, da bi ti usušil grlo tako, da bi milo .tožil po božji kapljici, ki si jo sedaj zavrgel../1 Blaž se je še dolgo ježil in psoval Jerneja. A ta se ni zmenil za njega. Pridno je zalival svojo žejo in z motnim očesom je motril Jožeta. Stari Oglar, ki je do sedaj neumorno vlekel meh svoje harmonike, je zlil kozarec vina v svoje večno suho grlo in začel govoriti : „Ja fantje le pite ga, dokler imate še priliko, če pridete tja doli med Turke, tam ga ne boste dobili. Ko sem bil jaz na vojski tam v zeleni Bosni..." „Kaj ti, da si bil na vojski?" so mu začeli fantje oponašati. Ti? saj si suh kot trska !“ „Pa poglejte, saj ima Svedraste noge !“ „Pa brljave oči! Hoho, Oglar, ti da si bil na vojski! Ta je pa kosmata! Druge vodi za nos ne pa nas, ki ti za vino plačujemo !“ „Kaj? Jaz da nisem bil na vojski, jaz? Kaj niste videli moje medalje ?" „Videli smo jo že, pa tisto si nekje našel ali pa ukradel, sedaj se pa bahaš ž njo. Ej, ne boš nas Oglar ne!" Slovenski tržaški živelj si je s svojimi lastnimi silami priboril tudi pri nasprotniku spoštovano pozicijo. Organizirani so vsi stanovi — in med tem tudi slovenski proletarijat slovenski delavec, tvoreči pre-važen del tržaškega slovenstva — podlago slovenskega prebivalstva mesta Trsta. V sedanjem času pa nastopa za slovensko tržaško prebivalstvo prevažna doba v celokupnem narodnem razvitku — doba volitev ! Da je narodni živelj slovenski na tržaškem teritoriju napredoval, je očividno ! Toda nimamo pregleda o našem stanju, o naši narodni moči! Nujno pa je potrebno, ne samo za nasprotnika, temveč tudi za nas same, da se prepričamo o svojih silah, da si osnujemo kataster svoje narodne moči ! Kot tak kataster, kot poskusni kamen našega narodnega napredka pa bodo za nas — volitve ! Kot prva etapa za probujenost slov. delavca — volitve v delavsko zavarovalnico zoper nezgodi, — kot druga še važnejša etapa in vseobčega pomena volitve v tržaški deželni zbor in mestni svet! Bližajoče se volitve tvorile bodo mejnik v narodnem življenju tržaškega slovenstva. V slučaju za nas nepovoljnega izida morejo imeti za nas napregledne škodljive posledice, ter nam oteškočijo nadal.ni napredek ; v slučaju zmage in napredovanja pa okrepe mogočno našo samozavest, pridobe omahljivce na našo stran, ter spremene v obče mogočno celo dosedanje politično razmerje. I ta samozavest v naših vrstah se okrepi tem bolj, v čim večji meri nam posameznosti volitev pokažejo, da se je v naših vrstah delalo, in kako pridno, vestno in z naporom vseh sil se je delalo ! Zato pa je potrebno, da že sedaj vsak posamezni v dobi reklamacijskega roka stori svojo dolžnost! Sedaj je čas, da pokažemo moč svo e narodue organizacije, da pustimo občutiti nasprotniku svojo silo in veliavo ! Pri volitvah v tržaški deželni zbor nastopila bode množica okrog 45.000 vo-lilcev. Pri teh volitvah bo odločevala masa naroda! — Tim večjega pomena je torej, da vsak naš pristaš stori svojo dolžnost, da je vsak upisan v volilnem imeniku in da na dan volitev odda svoj glas slovenskemu narodnemu kandidatu! Usoda in napredek slovenskega življa na tržaškem ozemlju pa sta tesno in nerazdružno spojena z zmagonosnim izidom bližajočih se deželnozborskih volitev. š. Sodniji in tržaško slovensko šolsko vprašanje. Značilnaje izjava generalnega štaba jugoslovanske socijalno demokratične stranke. Ta izjava, katero čitamo v zadnji številki njihovega glasila in sicer v uvodnem članku naslovljenim: „Tržaško slovensko šolsko vprašanje11, se glasi tako-le : „Ne smemo pozabiti, da ako hi prej Trst zastopan po osebah iz močne (čitaj: socijalno-demokratične op. p.) stranke, ki ne bi bila sovražna (noviteta!) tržaškim Slovencem, bi bila vlada še prej naredila to (kar je navsezadnje malo), kar je naredila. Ker nočejo pripoznati torej sodrugi v svoji farizejski preponižoosti zaslug „na-rodnjakarjev11 za slovensko šolo v Trstu — denimo, da se imamo zahvaliti le njim, oziroma njihovim apostolom Pittoni, Pa- „Kaj najdel... ukradel,..? Sam gospod hauptman mi jo je pripel na junaška prša..." pri tem se je močno udaril po suhih, udrtih prsib. „Hoho ! Ali ste slišali? Junaška prša! Ta je pa lepa! Tak je kot suha južna, ki sedem let ni nič požrla, — pa junaška prša? Hohoho!“ in fantje so se na vse grlo krohotali in se prijemali za boke. To pa je Oglarja močno užalilo. „Kaj se krohotate vi otročaji, ki se vam še mleko po bradi cedi ? Kaj ste pa že skusili na svetu, da se upate oponašati nam starim skušenim možem ? Kakšna suha južna sem jaz, kaj ? Zdaj sem seveda suh in star. Prej ga pa v celi fari ni bilo goršega fanta. Bolj sem se postavil kot vi v n skupaj. Vsako dekle me je rado videlo in koder sem potrkal na okno, povsod se mi je odprlo11. „Kaj ne, nabaše te je pa imela on-gava Rožmarinova Roža, ki zmiraj hiti: ena, dve, tri... prav, prav... prav..." To je pa bilo Oglarju preveč. Prijel je s voj o harmoniko pod pazduho, vstal in moško zinil: »Sedaj si pa sami igrajte!" (Konec sledi.) I gnir.i e compagnia bella če se je ta krivična vlada na njih komando vendar enkrat omehčala, ter siromašno naložila prazno mizo nenasitnega tržaškega Slovenca. Če odgovorja to faktično resnici, potemtakem moramo mi tržaški »narodnja-karji“ le obžalovati, da je ta vsemogočna socijalna demokratična stranka, ki nam je v hipu priborila to, kar zaman pričakujemo od leta 1883 sem, nekam pozno zagledala luč sveta cer se polastila še le pred kratkim usoda Trsta in njega prebivalstva. Vže omenjeni izjavi priznavajo ob enem sodrugi v svoji prenerodni ponižnosti da je to kar se je doseglo s pomočjo njihove močne stranke, navsezadnje malo. Tudi mi smo istega mnenja. Kajti sramotno je, da stranka, ki obeša svojo moč in svoj merodajni vpliv na veliki zvon, doseže nekaj — kar je navsezadnje malo, dasi ji gre slavna vlada o petkih in svetkih dobrohotno na roko. Sodrugi ! Če je bil vspeh akcije vaših vsegamogečnih apostolov v prid slovenske šole malenkosten, kaj hočete, da doseže edini slovenski državni poslanec ? ! Dne 4. oktobra 11)08. se je slavila pri s v. Jakobu v prostorih konsumnega društva dvajsetletnica obstanka Oiril-Meto-dove šole istotam. Komu se imamo na tem zahvaliti ? Mar Vam, sodrugi, ki vidite v družbi sv, Cirila in Metoda le sredstvo in podlo orožje, s katerim hočete rušiti narodne vrste le na korist svoje strankarske zavisti ? In vi se predrznete očitati narodnjakom, da so tekom zadnjih 20 let lenobo pasli ter spali spanje pravičnega! Izgovarjali se bodete, da tedai ni bilo vas še na svetu! Kaj ste pa ukrenili za slovenske šole v Trstu tedaj, ko sta eksistirali! Iskali ste dlake v jajcu. Kritizirali ste na levo in desno učni sistem i družb nih zavodov, ne zmeneč se na faktične razmere, živo potrebo ter gmotno moč naroda. Vaša parola se je glasila: bolje nič nego tako slovensko šolo, ki na vsezadnje je bila podvržena ravno istemu učnemu redu, kakor vse druge javne ljudske šole. Jasno se vidi, da Vam ni bilo do tega, da se predava nedolžnim otročičem a-b-c, ampak stavili ste na učiteljstvo družbinih zavodov pogoje z hudobnim namenom, da bi kolikor mogoče škodovali prekoristni stvari. Pa da nam bi vsaj ustvarili kaj boljšega, močnejo narodno trdnjavo, ki Ai vspešno odbivala požrtšne valove neizogibne tujinščine. Leni in zaspani „narodnjakarji“ šteli so si v svojo prvo in najsvetejšo dolžnost ustanoviti si lastno šolstvo in braniti nedolžno deco, da ne podleže silnemu navalu poitaljančevanja. Z ustanovitvijo slovenske šole so bili spojeni za obstoječe tržaške razmere ogromni stroški, ki so dnevoma rastli. Gospoda sodrugi, kdo je pokrival te stroške! Ravno tisti lenobni in zaspani tržaški »narodnjakarji11. Z občudovanja vredno požrtvovalnostjo tržaških in oko-ličanskih rodoljubov nabralo se je leto za letom lepo svoto v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Svetuiem sodrugom, da si malce ogledajo družbin koledar za leto 1909. Na strani 144 suh b) dobe znesek 17.045 K 29 st,, kateri se je nabral leta 1907 v Trstu in okolici. Ako vpoštevamo ekonomično moč tržaškega in okoličanskega Slovenstva, moramo čuditi se temu krasnemu vpehu, kateri priča, kako visoko cenimo pomen slovenske šole. Koliko ste prispevali vi, gospodje sodrugi, k goriomenjeni svoti ? Ste-li prirejali veselice, plese, protestne shode p o-u lične demonstracije (katere so pri vas tako v navadi) v prid tržaške slovenske šole? Je-li kaj dosegel vaš general Kopač stem, da je v svoji vzvišeni poetični navdahnjenosti (vulgo: balla) ovekovečal trebuh ter blatil slovensko trobojnico s „c u n j o“ ? Ker že hočete imeti glavno zaslugo za slovensko šolo povejte nam, kako ste se pripravljali na to toli opevano pridobitev. Par vrstic lahko žrtvujete za to v vašem glasilu. Radovedno pričakujemo poročilo o vaši borbi za slovensko šolo v Trstu. Samo na jedno bi vas opozorili. Ne pozabite omeniti vašega nastopa na manifestacijskem shodu za slovensko šolo, kateri se je vršil pred leti pri sv. Jakobu na vrtu družbine šole. Nasvidenje ! -b— TOVARIŠI! Čitajte Vaš list »Narodni Delavec14 in zahtevajte ga po vseh kavarnah in gostilnah. DOMAČE VESTI. Tovariši železničarji se opozarjajo, da se vrši v nedeljo, dne 4. aprila t. 1. občni zbor organizacije slovenskih železničarjev, katerega se udeležijo naslednji de-legatje iz Prage : poslanec Bufival, preds. žel. organizacije Vojna in tajnik žel. org. Nykl. Tovariši, agitirajte, da bo udeležba čim impozantnejša. Volitve v predstojništvo zavarovalnice proti nezgodam se vršijo v sredo, dne 31. t. m. Glasovnice morajo dospeti v roke komisije istega dne do 4. ure popoldan. Skrajni čas je torej, da tisti, ki še tega niso storili, vpošljejo svoje glasovnice predsedniku tukajšnjega volilnega odbora, odvetniku Dr. Slaviku. Naša kan didata sta: Anton Jeriha, delavec pri Dev. Mar. v Polju kot prisednik, F r. G o m i š č e k, delovodja v Solkanu kot namestnik. Glasovnico podpiše delodajalec podpiše in en zaupnik delavcev. Manever v volilnih imenikih. Kako koristno je, da se pregledujejo volilni imeniki, kaže dejstvo, da je v šentjakobskem okraju mnogo naših volilcev izpuščenih, mej tem ko so očetje dotičnili volilcev vpisani. 'To se je seveda-«godilo radi tega, ker so mladi bolj agilni, in hi drugi stranki škodilo, če bi smeli ti voliti. Torej vsi, ki so stari 24 let, naj pridejo pregledat volilne imenike: Se drugi bolj značilen slučaj se je našel v volilnih imenikih. Možje, ki so že preko 20 let v Trstu, niso vpisani v volilnem imeniku, čeravno imajo že tukai občanstvo. Sina se je našlo, a očeta ni nikjer. Kdor reklamira, naj prinese kot priloge k reklamaciji kakšen oblastveno potrjeni dokument (krstni list, poročni list, vojaško knjižico, delavsko knjižico) in potrdilo o triletnem bivanju v Trstu, katero se pa lahko napravi v reklamacijskem uradu in potem pošlje v potrditev na policijo, Glavni reklamacijski urad se nahaja v prostorih N. D. O. via Lrvatoio, volilne imenike se pa lahko pregleduje po raznih društvih in gostilnah, kjer so vsakomur na vpogled. Podpore rodbinam pozvanih pod orožje — Glasom naredbe vojnega mini-sterstva imajo rodbine tistih pozvanih pod orožje, ki so že dovršili redno prezenčno službo, pravico do podpore od strani države. Taka podpora gre soprogam, otrokom, starišem, starim očetom in materam, bratom in sestram, ako so jih po velikem delu hranili oni, ki so pozvani pod orožje. Ta podpora sestoji v prispevku za vzdrževanje in za one, ki ne bivaio v lastni hiši, marveč plačujejo najemščino, tudi v prispevku za stanarino. Za vzdrževanje je določeno: za Trst 67 stot., za Goriško in Istro 63 stot., za Zader 60 stot., za Dalmacijo 56 stot. za vsako glavo na dan. Prispevek za najemščino iznaša polovico prispevka za vdrževanje. Otroci izpod 8 let imajo pravico do polovice te podpore. Skupna podpora členom pozvanega pod orožje, oziroma pridržanega v vojaški službi, ne sme presegati zaslužka, ki gaje poprečno dobival v svojem bivališču, Pravice do te podpore od strani države ne odpravlja in ne manjša okqlnost, da podpirane osebe dobivajo kako drugo podporo, občinsko ali privatno. Prošnje je predložiti politični oblast (v Trstu namestništvenemu svetovalcu, na deželi dotičnim okrajnim glavarstvom) in so oproščene kolka in poštnine. Ali na kuverti treba zapisati: »Zahteva podpore za potrebno rodbino pozvanega v vojaško službo. Na podlagi § 20. zakona od 13. junija 1880. št. 30 drž. z. poštnine oproščeno". Za one, ki so bili pridržani v vojaški službi (toliko za one, ki 60 dovršili redno vojaško službo s 30. septembrom 1908., kolikor za one iz nadomestne rezerve, ki so bili poz ani pod orožje z dnem 1. oktobra, a niso bili odpuščeni z dnem 28. novembra) gre podpora od 1. januvarja 1909. dalje. Za one pa, ki so bili zopet pozvani pod orožje, od dneva, ko so zapustili s voj e bivališče. Podpore se izplačujejo anticipando od 15 do 15 dni. Zaostale podpore se morejo zahtevati in likvi dirati sedaj. Rodbine, ki imajo pravico do teh podpor, naj jih zahtevajo. Uboga južna železnica. (Pišejo nam.) Pod tem naslovom piše zadnja štv. Kopačevega glasila, o kričačih na južni železnici napada nekega višjega uradnika. Mi slovenski delavci na južni žoleznici gotovo ne odobravamo, ako se od strani uradnikov šikanira delavce. Toda v tem slučaju tiči zajec v popolnoma druzem grmu. Dotični gospod je narodnjak in ni nikdar skrival svojega prepričanja, kar seveda sodr. & nejčiču in nekaterim drugim lenuhom11 južni železnici ni po volji. Svetujejo da naj počiva zjutraj par ur več, da si morda ozdravi svojo nervoznost. KomUr,s, količkaj znane razmere na južni železu1 mora priznati, da so ravno ljudje ® Jernejčič, Zlobec itd. isti kateri sploh' ne delajo, ter se gotovo njim samim čud® zdi zakaj jih južna železnica plačuje- 11 sami priznamo, da je res malo čudno, prihaja gosp. inšpektor ob 8. uri in osbc' do 12 ure v službi. A veliki sodrug Jernejčič, kateri navadni delavec pride še le ob 10. ali uri dopoludne in še takrat samo radi teg1 da prodaja „Del. list11 in vstopnice za selice in predavanja »Ljudskega odra11- Dalje pravi imenovano glasilo, da 1 lavci raje in več delajo, ako se jih ne nad guje. Sodrug Jernejčič gotovo sam Bob ‘ ve, kedo dela na juž. železnici. Poprej °° ler so dobivali prometni uradniki ib H , mikači tudi »Akordne deleži11, so ved'V kričali, da ne bodo za druge delali. S*■ . ko imajo sami ves akord, napadajo in* čijo, da se jih priganja k delu. Sami doD veste, da ako bi ne bilo „subakordant° potem bi bila res kmalo uničena južna leznica, in to po zaslugi znanih hujskaj Dalie pretijo, da bodo prisiljeni ® stopiti drug) pot, ako se ne poboljša d t čni gospod. No mi smo res rado?®1 kaka bi bila ta pot. Sodrugi, minuh časi ko ste bili absolutni gospodarji kolodvoru juž. železnic. Za vsako pošteno stvar smo pripra ljeni skupno nastopati. Svetujemo Vam pa, da naj prvo štor’ s voj o dolžnost na delu in potem še le dete imeli tudi pravico do kaj dru^S Dokler pa tega ne bodete storili in * samo hujskali, Vam ni upati na kake uspeI1 Capito ? ! Narodni železničar Krvavi konec slavnostne otvof‘{ gostilne »International11. — Kakor zadnji štev. našega lista poročali, j0 L otvoritev imenovane socialistične g°s L preložena, Dr seje iste vršila v soboto 20. t. m. Da se cela stvar kolikor mbgd veličastno izvrši so zbobnali vse Trjh^ sodruge, Nemce in Italijane skupaj. ( 'n 9l.(. nemško nacijonalno pevsko društvo »Mu. perle11, pevsko društvo »Sraka11 in ne- ^ SO1, lovala so celo tri pevska društva in 9l' k) * / * t »/ . gO italijanskih kričačev. Nastopili so razni » ■ miki", kateri so hoteli s svojimi komičnimi prizori izb jati norce na r8 Slovencev in Čehov. . j Vse je bilo Židane r~1:~ 'n ,e se je in nihče ni mislil, da bi mogo* j kedo izmed navzočih nezadovoljen. j prevelikemu veselju je sledila se večja ž* ^ Naenkrat se vzdigne pri mizi naš 6 j znanec in navdušeni socijalist Kraš n9, prične obdelovati ravnatelje in gosp0)1, j, imenovane gostilne z ne prelepimi Prl1 Kakor bi trenil so prebledeli gospodi0 drugi pri predsedniški mizi, in vid®1(V jim je na obrazih, da mora sodrug Kf8c( več vedeti, kakor bi bilo njim ljubo- ( sodrug Krašna ni hotel prenehati s kami, katere radi dostojnosti ne ponavljati, je vstal znani sodrug , Falk in pozval navzoče, da vržejo so° J in agitatorja Krašno na ulico. Temu so se takoj nekateri poslušni ,.p° gr: odzvali in bivši gostilničar sodrug Kr,f «1 je s svojim debelim teleson »zafrč®1 zraku in skozi vrata na ulico. jj Do tukaj bi bilo še precej vse * * * * v * ji Mi gotovo ne zagovarjamo Krašne. ^ nastopil s takimi argumenti proti vo ,f Ijem jugoslovanske sociialne demokt8^ je moral imeti pač važne vzroke >n^jc dokaze. Da je pa, ko je ležal n« ,er skakalo po njemu kacih 20 ljudi, so se skušali med seboj, kedo mu jih ^ več naložil, res barbarsko in ako odg0!^ resnici, kar je sam Krašna na polici > -(i vedal, da mu je pri tem izginila den* pj s 120 kronami, potem ni nikakega d* j več, da se gre tu za navadni rop napad. ot' > Tomaž Možina. — To je kega žganjarja, kateri je ogibni č°% južni železnici in desna roka Kop9 r> Šolarja. Mi bi se gotovo za to pijano 0 oveče ne brigali, ako bi se ne pisalo vfidno v listih jugoslovanske socijalne demokracije o njem. Da bodo pa naši ce-mJeni čitatelji, posebno železničarji, vedeli, akšne ljudi postavlja Šolar v deveta ne-esa, hočemo tudi mi posvetiti temu veleza-®uŽDemu sodrugu par vrstic. Ta človek, ateri je prava nadloga za vodstvo južne železnice, ima v svoji službeni poli toliko »zni zaznamovanih, da se je morala ista ?e pomnožiti za jedno prilogo. Vse te kazni, atere izhajajo večiuoma iz pijanosti v službi, so bile vedno posledica, da je moral ubogi Tomaž Možina preromati v nepre-'(‘°lgem času svojega službovanja skoraj vse P°8taje od Zidanega-mosta do Reke in Trsta, ■^fopak to še ni jedina napaka tega vrlega 1 ruga, jma |0 katere so še malo sabše nego prva. Dasiravno je oče 6 o rok Una, precej dobro znanje v Tržaški bolni- n*c* in io v 7. kirurgičnem oddelku. Malo manjša njegova bolezen je pa ta, da pusti Sv°je dolžnike za vedno čakati. Tako, go-sPodine Šolar, ker ste tako velik prijatelj ^sebnih napadov, Vam polagamo v nave-em*b vrsticah životopis moža, kateri je v vasih očeh ))UZOr Sodruga“. Dober tek! Dražba za prevažanje gramoza, ra8pisana po mestnem magistratu, ki je bil 'Posiljen v ta razpis vsled štrajka okoličanih voznikov, ta dražba se je vršila včeraj Ppoludne na magistratu. Vložene so bile \ °Pette, namreč ona vozniške zadruge in i Dobiva sa pri založniku : ®t. ŠKRINJAR, Trst, ul. Solitario 25. »TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza (lella Caserraa št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih stopnicah). — TELEFON št 952 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po pr- 4VI» "V* kontni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5%—6°/o» na menjice po 6°/o» na za' stave po 5‘/s in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. •hia najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednotnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. ^\\\\w\\\\' ; Poštno-hranilnični račun 816-004. Morana kemično pripravljena tekočina radikalno za iztrebljenje mrčes (osobito stenic) je povsem _ neškodljivo zdravlju in opravi. Vsestransko priznavanje in mnogobrojna spričevala (hotelirjev, vojaških oblastih itd. itd.) dokazujejo izbornost „MO&AN£“. Cena s>eklenici od 100 gr. 50 vin. Podpisani priporoča sl občinstvu in čla- I „N. D. O." svojo Pekarno, slaščičarno in tov. biškotov \ v ulici del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago vedno svež kruh raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd. Vdani LOVRENC REBULA. Podpisani naznanja članom „N. D. O", da je v ulici del Solitario št. 3 odpri svojo Mr GOSTILNO iL CASTELLO Dl DORNBERG” kjer toči najboljša vipavska, izborna Istrska in najfinejša desertna vina, in ima poleg tega vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne. Za obilni obisk se priporoča vdani R. Lužnik. Na novo vrejena 1 Pekarna Karol Trošt * TRST, - Čampo S. Giacomo št. 20. - TRST (nasproti cerkve sv. Jakoba) . ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje. jUatevž furlan ul. Antonio Cauiu D. (prej Androna del Moro). Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v ulici Miramar I , nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristuejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. —Pekarna 1 sladščičarna — Josip Pahor - Trst ulica Madonnina št. 39. ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladSčice in Izdeluje najboljše biš-ketfe. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na domt Priporoča se za Velikonočna pecila. Telefon št. 1190. Književne novosti. GREGORČIČ; Poezije, zv, iy. , , f K 2 20 vezano n 3-^0 GOVEKAR: .Dobra gospodinja", gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.........„ 2 80 „Štlrl ruske slike", povesti .... „ — 60 BENEŠ: .Brodskovskl odvetnik" . „ 1-50 Kip Gregorčiča...................4'— Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! ’ NOVOST Dohiti zn dvorane In vite pri :: zabavali :: v belo-modro-radečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinaijev Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski Knjigarni In papirnici Josip Gorenjec TRST. - Ulica Valdirivo 40. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom »N. I>. 0 “ svojo na novo odprto Gostilno „fllla cltta dl Flrenze" v ulici sv. Katarine št. !), kjer toči naizvrstnejši krušni t*ran in druga vina prve rr*te ter lahko vedno postreže z gorkimi in mrilimi jedili. Cene zmerne, postrežba točna Za obilen obisk se priporoča vdani Viktor Kosič. Slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0 “ priporoča podpisani svojo dobroznano ,»Kavarno Universo“ na trgu della Caserma št. 1, tik „Nafodnega doma", kjer ima na razpolago najfinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu strovane revije. Za obilni obisk se priporoča vdani Fran Bojc. ‘tz I ‘T? Euuaseo EOi|n J.SH1. - OIKOlim ON V Al mianiAisaf z noAoiii ud Fuojsbz BSB|q —.i ji uz iq?op B8a>[suiAisef —-0Q N BZ idnjjA Jopjj i aozoj i 0 ‘N“ !UB|0 Pekarna in slaščičarna Benedikt Suban TRST, - ulica delNstria št 12. - TRST je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrs ne mike in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat, na dan. aM* Postrežba na dom '09 Z a Do ga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTIČ Zalagate l.j c. kr. rcdarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč c kr. priv. lloyd oroi. e. kr. finančne st.aže v Trstu, Kopru ln Pulju. TRST. — Ul. Rosario st. 2. — priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše voščilo (is) C. io M. Velika izbera Galosch ------Cene nizke. — — — Postrežba točna. — AU8TRO-AMERIKANA - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. TRST-NOVI-VORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRST—NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec. TRST—BUENOS AIiMES, via Almeria, Oadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trntu, ulica Molla Piooolo it 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. Dobiva se po večjih mircdiloicah. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu in tov. členom „N. D. 0.“, da SOm odprl v nedeljo dne 14. marca t. 1. Novo gostilno „Pri Jelenu" v ulici Domenico Rossetti Štev. 3 kjer točim belo vipavsko I. vrste po 72 st. In istrsko vino po 72 st., kakor tudi Opolo po 80 st. lit. Domača kuhinja vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili - Točila bosta voditelja Alojzij ln Urika Kosec. - Mojim znancem, prijateljem, članom N. D. O. in slavnemu občinstvu, se priporočam udani JOSIP FURLAN, lastnik dobroznano gostilne pri Rranou v ul. fleppa. Člani „N. D. O." 2 #/o popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin Vek. Plesničar ulica Giulia štv. 29. : Pekarna JVlreule : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago C vedno svež kruh H in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Vaidirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „AlPAdria“ ul. Nuovn štv. 11 in „Ai fratelli 4almatl“ nlici Zudecrhe štv. $ v katerih toči svoja vina I. vrst Dr. Fran Korsano fspecijalist za sifilitične In kožne bolezni Ima svoj ambulatorU v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9. (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop. Podpisani priporoča svojo GOSTILNO v ul. deli’ Ittrla 658 kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. Podpisani priporoča svojo Gostilno Magagna na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega kjer toči najboljše „Križko vino", in pivo Pun-tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Udani Jakob Maganja. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in sladftitorno Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udan Filip Trobec. Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno trgovino izgotovljenih oblek za gospe, gospode in otroke • • • • ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem Bohinec & Co. - Trst Via delle Torri štv. 2 (za orkvijc .v. Antona novega;. Zaloga likerjev v sodčefeih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih najtioejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naroebe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča mal inovec in tamarindo. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano gostilno s krasnim vrtom a v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce. Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan. Kajetan Bonefačič priporoča svojo žganjarno ex POČKAJ na vogalu ulic Ghega in Cecilia Toči naravni dalmatinski in vodnjan-ski tropinovec i polhograški brinjevec in jagodec in druge razne likerje. Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. jfllojz povh, urar s pridelano delavnico Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje. MT Slovensko podjetje 1 ~MO Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih? V gostilni Hinka Kosiča ,,Pri stari Bre$kvi“ v ulici del Belvedere 17. kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla. Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. — Odlikovan dne 5. aprila I 906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo. Naročbe se Izvršujejo točno in se dostavljalo na dom August Štular. TRST, via delle Pos'e 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice. Civilna in - vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst se priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0 “ Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. — KARL SAMEZ TRST - ul. dl Tor S. Piero št. 4. - TRST priporoča sl. občinstvu svojo civilno in vojaško krojačnica Delo solidno. Cene zmerne. Postrežba točn& Gostilna društva Jadran ulica S. M are o št. 17. toči najboljša vipavska in istrska vina Gorka in mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi slovensk* časopisi. — Najnovejše avtomatično orgije, katere svirajo izbrane slovenske komade. ■CT Postrežba točna. tow Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporoča Odbor krčmar društva „Jadran“ Viktor Kante. IVAN KOŠMERU IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI v ROJANU, ut. Montorsino št. 7. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonijah!® j In druge Jestvine, kakor tudi razne delika-| teše, najboljša vina in pivo v buteljkah. r NOVO POGREBNO PODJETJE v Trstu, ul. Vineenzo Bellini 13, telefon 1402 N v. tik cerkve sv. Antona novega. Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov. Lastna lzdelovalnloa ln zaloga vencev in raznih ovetllo Itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaSke stroke. Zaloga voščenih sveč, z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno. Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deželo ln v Inozemstvo. VODSTVO. P. J n Slovenci! Pozor ! Slovenci! Pozor Vse blago, ki se nahaja v moji prodajžlnici V. Dobauschek TRST, ul. Giosue Carrtuccl 11 (prej ul. Torrente), TRST. proda se vsled skoraj pretekle sezone po jako znižanih cenah. zamorete kupiti po neverjetno nlikih cenah: Obleke za možke ln dečke, Jopiče, Jope, Paletdt, ranglao, Telovnike, Hlače, ObleSlce, Pletenina, Spodnje hlače, Srajce, Kape, kakor tndt vse potrebičlne za mOžke. E Izvršujejo se naročila za obleke p meri, po JAKO NIZKIH gNAH. Govori se slovensko. rssszOSREDNJA BANKA # ČEŠKIH HRANILNIC. as- Telefon 19-95. _ . . . _ ^7* , , _ _ Naslov za brz.: SPOROBANKA Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. A]/ 0/ vloge na knjižice. Vloge na tekoči račun do A 'J I Q I Hr /4 /0 Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 43/4°/0 • \ /Q Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije • • — JADRANSKA BANKA v TRSTU - Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica 2-30 — 5.30. — Bizojavl : „ JAS BANSKA “ - Trst. Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA VKE DfiOSTfiE PflPlHtJE (REJMTE, OBLIGACIJE, ZASTAVKA PISMA, PRI J OR1TETE, DELNICE, SREČRE i. t. d.) ----VALUTE IN DEVIZE ----------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. ■■.... Uradne ure .9 — 12 Eskim mmlc io iikaso, bora naročila A'\ " SAFE-UEPOSITS T |4 VLOGE NA KNJIŽICE. — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.---------- Telefon : 1463 in 793. .■■■ . . - 8 a ! Trst - Qrai>d Hotel - Trst = = * s t cene zmerne