Poštnina plačana t gotovini.
ŠTEV. 270.
V LJUBLJANI, sreda, dne 23. decembra 1925.
Posamezna številka Din L—.
LETO U
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
Hsoavisan. li v
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Za ugled države.
V kratkem odpotuje v Ameriko naša delegacija, da najame veliko posojilo. Bi-ez vsakega dvoma je, da bodo pogoji za posojilo tem ugodnejši, čim večji bo ugled naše države. Če bodo naši upniki prepričani, da naša država vsako prevzeto obveznost tudi točno izpolnjuje, potem se nam ni treba bati trdih pogojev. Druga pa je stvar, če ne bo v Ame-
' riki tega prepričanja o naši državi.
2e iz denarnih ozirov bi zato morali paziti, da uživa naša država v tujini čim večji ugled in skrbeti bi morali, da bi država vsako svojo obveznost točno in sigurno izvršila. Toda ne samo svoje obveznosti v tujini, temveč tudi one doma, ker prvo je, da ima država ugled doma, da cenijo njeno besedo njeni lastni državljani. če je ne bedo cenili ti, potem jo bodo tuji še manj.
Ne more pa se reči, da bi naše vlade skrbele za ugled države. Cela vrsta zakonskih določb je, ki jih dosledno prezirajo prav vse vlade. In spoštovanja ne uživa niti ustava. Ta določa, da je pouk brezplačen, s taksami pa je finančni minister to določbo temeljito pokopal. Ustava določa, da je tisk svoboden, v skupščini pa je bil izglasovan zakon, ki samo neuporabljen ščiti svobodo tiska. Ustava daje ljudstvu samoupravno pravico, v resnici pa mine leto za letom, ko ostaja zahteva po oblastnih volitvah neizpolnjena.
Če se ne spoštuje ustava, naš osnovni zakon, potem ni čuda, če se drugim ne godi boljše. Takoj ob nastanku Jugoslavije je bilo rečeno, da se bodo dvajsetodstotni odtegljaji pri žigosanju bankovcev povrnili. Kolikor je bilo vlad v Jugoslaviji, prav vse so na to obljubo pozabile.
Pred kratkim so zborovali državni nameščenci in zahtevali, da se jim vendar že enkrat izplačajo z zakonom določene razlike. Pa čeprav priznavajo upravičen nost te uradniške zahteve prav vse stranke, se vendar bojimo, da bodo morali uradniki še leta dolgo čakati na ta dolg države.
Pri takih razmerah ni čudno, če pozablja vlada tudi na druge državne obveznosti, ki sicer niso določene po zakonu, ki pa vsled tega niso nič manj važne.
V prvi vrsti treba tu omeniti državne obveznosti do Jugoslovenov v tujini, do naših izseljencev. Kako vse drugačno stališče bi imela naša delegacija za ameriško posojilo, če bi se naša vlada malo bolj brigala za naše izseljence. Pa da bi se vsaj sedaj zamujeno popravilo in da se ne bi nikdar vec ponovila neverjetnost, da so izjave člana naše interparla-mentarne delegacije razžalile naš svet.
Še bolj ko za ameriške izseljence pa se ima naša vlada brigati za izseljence na Westfalskem. Božič bo Nemčija praznovala v znamenju naraščajoče brezposelnosti in nihče ne bo od te brezposelnosti tako udarjen, ko naš rudar. Ker je naš državljan, ne dobi brezposelne podpore od Nemčije, naša država pa mu tudi ne daje ničesar. Vsaj ne dobe vestfalski rudarji dostikrat niti invalidnin, ki jim po zakonu gredo in niti vizumske pristojbine se ne spregleda tudi najbed-nejšim.
Tako postopanje vlade je napačno in na škodo državnemu ugledu, ker državljani izgube vero v veljavnost državnih obvez. Država, ki v danem trenutku za-hteva od državljana i življenje i imetje, pa je interesirana na tem, da vsak državljan njeni besedi verjame, da ima vsaka njena obljuba polno veljavo.
Če ho videl državljan, da država vsako
Važna seja vlade
Beograd, 23. decembra. Kakor se do-znava iz dobro poučenih krogov, se bo še j pred božičem razpravljalo v vladi o nekaterih važnih vprašanjih. Zaradi tega so bili pozvani vsi člani ministrskega sveta v Beograd. Tako obvestilo je prejel tudi minister prosvete Štefan Radič, ki je sinoči ob 10. in pol dospel v Beo- j grad. On si je takoj dal poročati o vseh
vprašanjih, ki so najaktualnejša v njegovem resoru. Razen tega je tudi nekoliko narodnih poslancev prispelo v Beograd. Za danes dopoldne ob 11. je odrejena plenarna seja ministrskega sveta. Minister presvete Štefan Radič je prišel v Beograd, da uredi v vladi nekatera vprašanja, ki morajo biti regulirana še pred božičem.
Vagoni se bodo popravljali le doma.
Beograd, 23. decembra. V ministrstvu prosvete je bila konferenca direktorjev in šefov raznih oddelkov, k: se je ba-vila z vprašanji glede preureditve železniškega prometa v državi. Dela se na to, da se izda nov pravilnik o znižanju voznih tarif in o izdelavi edinstvenega v oznega reda za vso državo. Vprašanje o porazdelitvi vagonov je v načelu že rešeno. Vagoni se bedo od sedaj popravljali sa-
NOV PROTIDRAGINJŠKI ZAKON.
Beograd, 23. decembra. Minister soci-jalne politike izdeluje nov zakon o pobijanju draginje, ki se bo naslanjal na današnje skušnje v tem vprašanju. Definitivna redakcija bo gotova za en ali dva dni, nakar bo načrt zakona predložen ministrskemu svetu. Ko ga ministrski svet odobri, bo Nj. Vel. kralj obveščen o tem načrtu. Kakor hitro bo kralj podpisal ukaz, da se ta projekt predloži narodni skupščini, pride projekt takoj na dnevni red, in sicer 29. januarja 1926. Novi zakon bo popolnoma modificiran in apliciran na sedanje razmere.
mo v naši državi in ne več v inozemstvu, kakor so se doslej. Zaradi tega se bodo razširile državne delavnice za popravila vagonov in lokomotiv in se bo zvišala njih kapaciteta proizvajanja. Tudi privatnim delavnicam-se bodo dali nujni : krediti za izvrševanje državnih nabav. | Ako bedo razmere pevcljne, bodo do je-j seni popravljeni vsi pokvarjeni vagoni.
NOVINARSKE KARTE.
Beograd, 23. decembra. Predsednik in tajnik jugoslovenskega novinarskega udruženja sta bila včeraj pri ministru prometa Radojeviču v vprašanju brezplačnih železniških kart za novinarje. Od novega ieta se bodo izdajale karte po sedanjem pravilniku, da ne bi nastala nobena zmeda. V teku meseca januarja se bo proučilo vprašanje novega pravilnika, ki bo po predlogu novinarskega udruženja določal, da ima vsak novinar za minimalno naplavilo na svojo osebno legitimacijo pravico za prosto vozno karto.
BULLETINI ZUNANJEGA MINISTRSTVA.
Beograd, 23. decembra. Na predlog načelnika konzularnega oddeliva v ministrstvu zunanjih poslov Markoviča je odredil minister zunanjih poslov dr. Ninčič, da se vsa poročila naših 'konzulatov tiskajo in objavljajo kot mesečni konzularni bulletini ministrstva zunanjih poslov. 1
NAPREDOVANJE DRŽAVNIH SVETNIKOV.
Beograd, 23. decembra. Včeraj je Nj. VeL kralj podpisal ukaz, s katerim se vsi oni državni svetniki, ki so imeli ta položaj 1. septembra 1923, prevedejo v 1. skupino I. kategorije.
IGRALNICA V ZAMETU SE ZAPRE.
Beograd, 23. decembra. Po odredbi ministra zunanjih del Bože Maksimoviča je veliki župan ljubljanske oblasti izdal včeraj nalog policijskemu oblastvu v Zametu, da takoj zapre ondotno igralnico.
SEJA RIBARSKE KOMISIJE V OPATIJI.
Sušak, 23. decembra. Italijanska jugo-
slovenska mešana komisija za ureditev ribarstva na Jadranu je včeraj na svojih sejah v Opatiji pretresala vsa vprašanja, ki - c v zvezi z aplikacijo brionske konvencije. Nato je bilo predstavnikom naše in italijanske delegacije naročeno, da izdelajo načrt o ustrejstvu permanentnega arbitražnega sedišča, ki bi naj odločalo v vseh ribarskih sporih. Pretresali so tudi poedine odredbe brionske konvencije in pri tem ugotovili, da so nekatere odredbe nejasne in bi to lahko dovedlo do netočnih tolmačenj. Zato se je sklenilo, da obe delegaciji predložita svojim vladam poročila o tem in da se izdelajo predlogi, v katerih bo vse natanko precizirano. Da bi se vse to čim prej lahko izvršilo in detajlno proučilo, so bile cd-gedene seje te komisije do 21. januarja 1926. Na zopetnem sestanku se bo osnovalo tudi permanentno arbitražno sodišče. Člani naše in italijanske delegacije so včeraj odpotovali iz Opatije.
MINISTER DR. KRAJAC DELA DALJE.
Beograd, 23. decembra. Ministri so začeli odhajati domov. Dr. Nikič je že predvčerajšnjim odpotoval v Brod, nocoj odpotuje minister za agrarno reformo Pavle Radič in poštni minister dr. Šuperina. \ soboto zvečer odideta, v Niš minister za zgradbe Uzunovič in minister za promet Radojevič. Minister za trgovino Kra-jač pa je preobremenjen s posli in ostane zato v Beogradu.
FRANCIJA ZAHTEVA OD ITALIJE . POVRNITEV DOLGOV.
Rim, 23. decembra. Včeraj popoldne je francoski poslanik Besnard posetil v palači Chigi državnega podtajnika v ministrstvu zunanjih zadev Grandija in pri tej priliki sporočil italijanski vladi, da francoska vlada urgira ureditev vojnih dolgov. — v dobro poučenih krogih trde, da Italija svojih vojnih dolgov Franciji ne bo priznala, temveč se bo sklicevala na neke račune, po katerih bi bila ona povrnila že vse kredite, ki ji jih je Francija med vojno otvorila.
svojo obveznost točno izpolni, potem je gotovo, da sme država ob vsakem hipu apelirati na svoje državljane. Kaj pa se more zgoditi v nasprotnem slučaju, si lahko misli vsak!	.
nove VOLITVE v SIRIJI.
Pariz, 23. decembra. Iz Beyruta javljajo, da je novi francoski vrhovni komisar Jouvenel razpisal nove administrativne volitve na vsem področju Sirije, razen v enih krajih, kjer še velja obsedno stanje. Volitve bodo 8. in 20 januarja 1926.
Čehoslovaški parlament.
ZDRUŽENA OPOZICIJA ZAHTEVA
OBTOŽBO MIN. ŠVEHLE IN FRANKE.
Praga, 23. decembra. V nadaljnjem poteku seje parlamenta so posamezne opozicijske stranke s skupno 140 poslanci stavile predsedstvu predlog, da se obtožita ministrski predsednik Švehla in bivši minister Franke, češ, da sta z redukcijo nemških, slovaških, madžarskih in tudi nekaterih čeških uradnikov kršila zakon. Poleg tega so bili vloženi trije nujni predlogi, prvi od socialnih demokratov, drugi cd komunistov in tretji od poslanca Petzola v imenu nemške nacionalne stranke. Na vseh treh predlogih je istotako podpisanih 140 poslancev. Predlagatelji zahtevajo v teh predlogih, da se ukine zakon o redukciji. Okrog ene ponoči, ko je poslanec Juriga utemeljeval svoj predlog o obtežbi ministrskega predsednika Švehle, je prišlo v skupščini do burnih scen. Predsednik Malypetr je poslanca Jurigc- dvakrat pozval k redu in mu končno na podlagi poslovnika odvzel besedo.
ČIČERIN PRI STRESEMANNU.
Berlin, 23. decembra. Včeraj popoldne je Čičerin ponovno posetil dr. Streseman-na. Nadaljevala sta razgovor o gospodarski politiki.
AMERIKA POŠLJE OPAZOVALCA NA RAZOROŽITVENO KOMISIJO.
Pariz, 23. decembra. »Agence Havas« javlja iz Washingtcna, da je ameriška vlada sklenila poslati svojega opazovalca na komisijo Zveze narodov, ki dela pri-piave za sklicanje .mednarodne razero-žitvene konference. Od poročila, ki ga bo ta opazovalec predložil svoji vladi o rezultatih komisijskega dela, bo odvisno, ali se bo Amerika dala zastopati na raz-orežitveni konferenci, ali bo odklonila poziv.
MESTO MOSULA - DENAR.
London, 23. decembra. V cityskih krogih trde, da je angleška vlada ponudila Turčiji kredit 10 milijonov funtov, če prizna odločbo Sveta Zveze narodov glede mosulskega vprašanja. Razen tega pa bi se morala Turčija zavezati, da bo železniški material in industrijske proizvode kupovala v Angliji.
NAPET POLOŽAJ NA KITAJSKEM.
Tokio, 23. decembra. Vlada je sklenila poslati takoj iz Pori Arthura 220 mož v Tientsin, da se tamošnja japonska posadka poveča na 550 mož, ker je položaj tam zelo kritičen.
NARAŠČAJOČ VPLIV FRANCOSKE LEVICE.
Pariz, 23. decembra. Kakor je dognal >L’ Echo de Pariš«, bo finančni minister Doumer na posebno zahtevo Brianda nekoliko spremenil svoj finančni načrt, da se nekoliko ustreže zahtevam skrajnih strank v levičarskem kartelu.
MOGOČ RAZKOL V ORJUNI.
Beograd, 23. decembra. Nesoglasje, ki je nastalo zaradi Pribičevičevega govora na kongresu samostojne demokratske stranke med njim in med dr. Leontičem oziroma nekim delom Orjune, zavzema vedno večji obseg. Ta organizacija je zato prišla v prav težak položaj. Mogoče je, da pride po predstoječem kongresu Orjune celo do razcepitve v njenih vrstah.
Slavenska banka.
Danes, 23. t. m. se vrši občili zbor »Slavenske banke. Že pred kakimi 14 dnevi je izdal upravni svet tega zavoda objavo, gl. katere »bilanca za leto 1924, potem ko se upošteva prenos dobička iz leta 1923 in se obenem pritegnejo izkazane rezerve, zaključuje z izgubo Din 39,996.288.25.« Nadalje stoji v tej objavi, da se bo občnemu zboru predlagalo, da se deln. glavnica zniža od Din 100 milijonov na 60 milijonov dinarjev, tako, da se izmenja pet starih delnic po Din 100 za tri nove delnice po Din 100 in da naj se obenem zopet poviša deln. glavnica na 100 milijonov dinarjev z izdajo novih delnic. V zvezi s tem je objavil upr. odbor izstop podpredsednika in poslevodečega upravnega svetnika Avgusta Praprotnika in ravnatelja dr. Kavčnika, naglasil izpremembo v sestavi ma-joritetnega konzorcija banke, povdaril reorganizacijo poslovanja in izrazil nade v bodočnost zavoda z ozirom na njegove zveze.
Izgube znašajo brez pritegnitve izkazanih rezerv in prenosa dobička iz 1. 1923 Din 39,996.288.25, v bilanci dobička iz 1. 1923 izkazane rezerve znašajo 12,725.186.67, iz dobička za 1923 se je dodalo rezervam še Din 1,073.175.40, prenos dobička iz 1. 1923 znaša Din 199.144.54. Skupaj znašajo torej izgube Din 53.993.794.86.
V bilančnem poročilu za 1. 1923 je posebno naglašeno, da izkazuje bilanca za 1. 1923 čistega dobička Din 6,463.508.09 »po oprezni oceni naših aktiv in pasiv.« Ker je to bilanco pregledal in našel v redu tudi nadzoretve-ni svet, nimamo povoda dvomiti, da je bilanca za 1923 pokazala pravo stanje zavoda. Ogromne izgube od skoro 54 milijonov dinarjev so morale torej nastati v letu 1924 in imajo za posledico izgubo vseh izkazanih rezerv in skoro polovico delniške glavnice. Vsak delničar bo, v slučaju pritrdilnega sklepa občnega zbora, izgubil pri petih delnicah (Din 500 nominale) — dve delnici (Din 200 nominale), pri sto dinarjih nominala torej 40 dinarjev.
Mnenja smo, da se delničarji Slavenske i banke nikakor ne morejo zadovoljiti s tem, j da se jih postavi pred gotovo dejstvo tega i zavoženega gospodarskega zavoda, kateremu j so zaupali svoj denar — ampak, da imajo j pravico zvedeti, kako so nastale te izgube! i V prvi vrsti je v to poklican majoritetni sin- I
dikat delničarjev Slavenske banke, kateremu je že od 1. II. 1922 stal na čelu g. dr. Gregor Žerjav. Pričakujemo, da bo pred vsemi drugimi dr. Žerjav poklical na današnjem občnem zboru na odgovor one činitelje, ki so event. zagrešili te velike izgube in da bo to storil ne glede na eventualne prijateljske zveze! Hrbti delničarjev niso parket, na katerem bi se smel plesati cancan!
Upr. odbor stavlja v svoji objavi nade v izvrstne zveze, ki jih ima zavod. Pod temi zvezami razumemo dunajsko Liinderbanko, ki je v zadnjih letih zadobila odločilen vpliv v Slavenski banki.
Z ozirom na sedanje prekerno stanje zavoda, kakor tudi z ozirom na tov da bo odslej v njem še pojačano gospodaril intema-cijonalni židovski kapital, nas kot Slovence navdaja s posebnim zadovoljstvom dejstvo, da se je fuzija Slavenske banke z Ljubljansko kreditno banko vsaj za enkrat preprečila. Saj je Ljubljanska kreditna banka edini večji denarni zavod, kjer imajo Slovenci še odločilno besedo, potem ko je Jadranska banka morala preiti v roke beogradske čaršije.
Pri tej priliki se spominjamo na uprav zločinsko kampanjo, ki se je vodila proti tedaj še slovenski Jadranski banki v Trstu in proti Jadranski banki v naši državi. Uprizarjali so se pravi runi na ta zavoda, od katerih je moral prvi že v letu 1922 izplačati svojim upnikom okroglo 20 milijonov lir, drugi pa v toku kampanje nad 150 milijonov dinarjev! Eiekt je bil, da je zavod v Trstu, kjer šo bili naloženi milijoni slovenskega denarja, končno skrahiral, v Jugoslaviji pa je morala prepustiti Jadranska banka Kreditni zavod v Ljubljani zopet Nemcem in z vsemi svojimi industrijami, oslabljena vsled kampanje, preiti iz rok Slovencev v beogradske roke!
Kako bombastično so se napovedovale velikopotezne akcije za Slovenijo! In kaj je rezultat! Jadranska banka v Trstu skrahiramai, Jadranska banka v naši državi izgubljena za Slovence, Kreditni zavod zopet v nemških rokah, Slavenska banka je izgubila svoje rezerve in dober del svojega kapitala in je razven tega zajadrala -čisto pod vpliv tuje Liinderbanke, in tuj kapital, ki je našel pri nas svoje eksekutorje, naskakuje že tudi Lj. kred. banko! Evo prave bilance našega de-narstva!	Dr. N. N.
Obravnava F. Gabrovšek — A. Prepeluh.
Albin Prepeluh oproščen.
Danes se je vršila pred deželnim sodiščem v Ljubljani razprava proti časnikarju Albinu Prepeluhu. Tožil ga je tajnik SLS Fran Gabrovšek zaradi članka: . »O dobrih in slabih duhovnikih.«, ki ga je A. Prepeluh priobčil v 41. štev. »Kmetijskega lista<, in katerega del se glasi:
»Pokvarjeni duhovniki. Pokvarjen človek ni nikje rdober; naravnost slab pa je pokvarjen duhovnik. Če so tudi med duhovniškim stanom slabi ljudje, je to naravno, ker so pač tudi ljudje. Mi pravimo: Molčimo o njih! 0 njih ni treba izgubljati ni besede! Dobre duhovnike pa spoštujmo! To so tisti, ki opravljajo z velikim požrtvovanjem posle svojega stanu in ki se bavijo nesebično tudi s takšnimi posli posvetnega značaja, ki so občekojistni in občenarodni.
Za dobre duhovnike, pa nimamo onih, ki nočejo opravljati poslov dušnega pastirstva, ker je služba pretežka in preveč slabo odškodovana, pa se zaradi tega pod plaščem branilcev vere skrivajo bodisi v parlamentarnih klubih, tajništvih političnih strank, uredništvih političnih listov itd. V tem se skriva takozvani politični .klerikalizem, ki ga nočemo, ki ga tudi ljudstvo zaničuje, pa čeprav ga podpirajo ljubljanski oo. jezuiti!«
Ta odstavek je smatral F. Gabrovšek za osebno žalitev in je vložil pri deželnem sodišču tožbo, češ da je A. Prepeluh s tem priobčil in raznesel nekaj neresničnega, kar utegne časti, dobremu imenu in družabnemu
ugledu zasebnega tožitelja F. Gabrovška škodovati. Pravi nadalje, da je ves članek ena sama filipika proti SLS in proti duhovnikom, ki se udejstvujejo v stranki, kakor poslancem: dr. Korošcu, dr. Hohnjecu, dr. Kulovcu, Smodeju, Kleklu — uredniku »Domoljuba« Zabretu in drugim. Zagrešil, da je torej kaznivo dejanje klevete v zmislu čl. 52. tisk. zakona.
V svoj zagovor pojasni Albin Prepeluh. <la
to ni nikak oseben napad, temveč zgolj teoretično razglabljanje in odkrita izpoved osebnega prepričanja. Da pa je ta članek napisal, va v politiko in strankarstvo, .temveč naj vzvišen nad obema deluje za obči in narodov blagor. Povdari tudi, da če bi bilo to njegovo dejanje kaznivo, da je nemogoča vsaka javna poštena kritika in sploh izpoved osebnega prepričanja. Da pa je ta članek napisal so bili predvsem povod mnogi »Slovenčevi« članki, ki so- napadali ali pa vsaj grajali članek župnika Barleta v »Kmetijskem listu«.
Toženčev zagovornik dr. Brejc povdarja, da je to zgolj reelen napad na duhovnike, ki delujejo v SLS in da se mora obtoženec kaznovati.
Obtožencev zagovornik dr. Marušič pa v jasnih besedah oriše, da je to z?olj samo kritika in da sploh ni govora o kakem kaznivem dejanju.
Sodišče nato izreče oprostilno razsodbo, ker je mnenja, da se je člankar gibal v mejah dopustne kritike.
Bajka o »nazadovanju" radičevščine.
Zagreb, 18. decembra.
Ljuba Jovanovič je sam priznal v Zagrebu, da so radikali treščili na mizo poslednji adut : lakozvane »madžarske« volitve, a naposled so videli, da je vse zaman. Kmetskega gibanja ni bilo mogoče zajfiziti ne z bajoneti in ne z metodami političnega bizantinizma. Ker se odpor ni dal zlomiti, je postala aktualna ideja sporazuma. Do 27. marca je imela HSS silno težavno stališče, aili odpor jo je tako usposobil za vse eventual-nosti, da radikali niso mogli dolgo razmišljati. Naposled je sam Pašič pristal na solu-cijo sporazuma, dobro vedoč, da mu sicer nič ne preostane. Odkar je stopila HSS v vlado, se je njen položaj neprimerno zboljšal. Organizatorji imajo sedaj akcijsko svobodo, ki je prej niso imeli. Seljaštvo je že davno informirano, da strankin pekret ne pomeni menjanjg taktike, marveč da je to nova politika, kakoršno zahtevajo-interesi Srbov, Hrvatov in Slovencev. V hrvatske vasi ne gre snubil razen radičevcev prav nobena stranka. Gospod Bazala^ bi si zunaj zamazal ! svoj cilinder, Lorkovič že po naravi ne more govoriti »inferijornim■< množicam, disidenti so se pa tako globoko zapletli v frankovsko j mrežo, da ne morejo iz nje. In v Sloveniji ; ljudje res ne vedo, da je končal tisti hrvat-ski politik, ki razgreva svoj dober prestiž na žerjavici jadne frankovščine. če bi se orientiral o hrvatskih političnih razmerah po kompasu »Slovenca«, bi človek mislil, da je že pol Hrvatske v taboru Buča, Došena, Tra-t ianoviča, Trumbiča e tutti quanti. Toda »Slovenec« pozablja, da je hrvatsko ljudstvo do grla sito opozicije in da si želi pozitivnega i zakonodajnjega dela. Podpirati sedaj federa-j liste, bi pomenilo formiranje nove opozicio-i nalne fronte. Tega pa ljudstvo noče in zato bo pri prihodnjih volitvah Stjepan Radič zo-
»Jutror in »Slovenec« se že nekaj dni tolažita z »rapidnim nazadovanjem radičevšči-ne na Hrvatslcem. Glasilo slovenskih (?) mla-dinov dobiva svoje informacije od poseštri-me »Riječi«, >'Slovenec pa naseda dobrohotnim kaptolskim informacijam. Da v Sloveniji ne bo slepomišenja s stanjem Hrvatske seljačke stranke, hočem' povsem objektivno prikazati dejstva, ki jih ne more utajiti noben poznavalec političnih razmer na llrva1-skem. Vsekakor pa je obžalovati, da slovensko časopisje v tem oziru ne vrši svoje publicistične naloge, kajti prišel bo dan, ko se bodo izkazale vse bombastične informacije kot čisto nedolžne race, škodo pa bo imelo slovensko ljudstvo, ki je iskalo točne slike o stanju na Hrvatskem iz zagrizeno-stran-karskega časopisja.
Čisto razumljivo je, da pričakujejo nasprotniki kmetske demokracije polom Radičeve stranke, zlasti pa velja to o Radičevih nasprotnikih izven hrvatskih mej. Tolmačenja za take trditve pa so različna. Samostojni demokrati gledajo in poslušajo — kakor hipnotizirani — na svoje nekdanje zaveznike radikale; če Pašiča radi hude zime ni v teku 48 ur v predsedstvo vlade, že tolmačijo svojim vernim čitateljem, da bo vsak trenutek izbruhnila vladna kriza, češ, »Radič je vse pokvaril« s svojimi neprestanimi govori. >Stoyenec« pa vtika svoj termometer v za-jednicarsko limonado in z;>to napoveduje vsak trenutek popolno katastrofo Radičevega izdajstva. Toda eno in drugo je napačno. Vse to je pia desideria ... Nemci imajo bo-Iji surogat: Der Wunsch ist der V n ter des Gedankens. Stvar je popolnoma drugačna.
Predvsem je treba vedeti sledeče: Borba med nekdanjim nacijonalnim blokom in HRSS je bila res borba na življenje in smrt.
pet izšel kot zmagovalec iz volivne borbe.
V poslednji vasi že vedo, da je izdelal se-ljački klub projekt o unifikaciji davčne zakonodaje in da so se radikali spočetka branili, vzeti ta predlog v pretres. Hrvatska vas že vidi, da je prešel Stjepan Radič v ofenzivo: sedaj velja pritiskati, da se iztisne, kolikor je mogoče. Seljačka stranka je vstopila v vlado, da sodeluje pozitivno pri socialnih in ekonomskih reformah, in ne radi strankarskega žongliranja. Vse to je znano v hrvatskih vaseh, le v Ljubljani se tolažijo z »nevednostjo« hrvatskega kmetskega ljudstva, čisto pogrešil pa je »Slovenec s tem, da vabi hrvatske katoličane v nekako vsekatoliško fronto, ki bi obsegala Slovence in Hrvate. To je nezmisel-no in ne more najti med hrvatskim kmetskim ljudstvom nikakega odziva. Sicer se bodo pa klerikalci lahko osebno prepričali na dan volitev — in je vseeno, kedaj se bodo vršile — da med Hrvati ne bodo dobile ničesar federalistične stranke. HSS bo obdržala vse svoje pozicije, a verjetno je, da se bo še nekoliko ojačila. Čedalje bo na vladi, tem bolje zanjo. Radikali bodo sporazumu in blagru srbskega ljudstva na ljubo morali pogoltniti-še marsikatero pilulo, pa to jim ne bo škodovalo. Doslej se je preveč politiziralo in premalo delalo. V tem so radikali iz nekega tradicionalizma prednjačili. Priznajmo jim zasluge, ki jih imajo, imejmo pa tudi dovolj poguma, pogledati si v oči. Da »radičev-ščina« -res ni brez moči v vladi1, je pokazal slučaj brodarskega sindikata. Nekateri prijatelji Raše Miloševiča — to je zainteresirani predsednik upravnega sveta brodarskega sindikata' — so poskušali frondirati proti Pašiču in Anti Radojeviču, ker jim utegne prekrižati podržavljenje plovnega parka vse materijalne račune. Stvar je bila že kritična, a v tem trenutku je priskočil Pašiču na pomoč Stjepan Radič ter je zagrozil z demisijo, ako vlada ne usvoji načrt prometnega ministra. Tudi to je znano že v hrvatskih vaseh, samo v Sloveniji se- tolmači politična situacija na Hrvatskem po željah, ki so neizpol-njive. HSS gleda mirno v bodočnost, ker ve, da je nobena sila — tudi nova obznana ne — ne more spraviti iz ravnotežja. To pa naj si zapomnijo vsi, ki pišejo o hrvatskih razmerah, a jih jedva poznajo, kamoli zasledu- j •jejo, kakor bi deval sam g. Stjepan Radič.
Viator.
: RckidltlB ne potrebuje S
*	I
: O.BERNATOVIC ?
: :
* •
ker se blago radi svoje kvali- š » • *	1	•
:	tete in cene samo priporoča! •
PAŠIČEV VEČER.
V soboto so proslavili mariborski radikali 80-letnico rojstva svojega vrhovnega šefa g. N. Pašiča v Narodnem domu. Že (ib osmih zvečer je bila dvorana, katero so v ta namen svečano okrasili, nabito polna in je vladalo prav svečano razpoloženje.
Predsednik dr. Ravnik je pozdravil vse navzoče in povdarjal, da je za slavljenca posebno zadoščenje velika udeležba s strani delovnega ljudstva in prelepa harmonija, ki prijateljsko veže vse sloje v korist ljudstva in države. Slavnostni govornik dr. Ferdo Miiller je otvoril svoj obširni in globoko ter poetično zasnova-ni govor s pozivom, da zapoj o vsi Zbrani državno himno, nakar je ob
zvoku godbe zadonela po dvorani mogočna >Bože pravde«. Z vznesenimi besedami je slavil govornik vrline slavljenčeve in ga na-zval zvezdo vodnico na jugoslovenskem obnebju. Orisal je njegovo življenje, trpljenje, boje in končno zmago v njegovem neprestanem in vztrajnem, z globoko vero prepojenem stremljenju za osvoboditev Srbov, Hrvatov in Slovencev. Veliko, ogromno delo, ga še čaka, vendar gledajo vsi trije narodi s po-polnim, že mističnim zaupanjem na svojo zvezdo vodnico, ki bo naš narod pripeljala v lepšo in boljšo bodočnost. V preroških besedah je pokazal govornik, kako vidi v bodočnosti celo našo jugoslovansko zemljo svobodno in ujedinjeno v sreči in blagostanju. »Slava« klici Nikoli Pašiču so zaključili lepi govor. Vrstile so se izbrane godbene in pevske točke, katere je spretno vodil g. nadrev. Premrou. Dr. Ravnik je okoli polnoči zaključil oficijelni del z lepim, navdušenim končnim govorom.	Radikal.
Politične vesti.
= »J uta ra ji list« o vseučiliškem vprašanju.
* Jutam ji list priobčuje o vseučiliskem vprašanju daljši članek, v katerem med drugim naznanja, da bo skoraj sklicana posebna komisija. ki ima sklepati o zakonskem načrtu o vseučiliščih. Komisija'bo sestavljena iz zastopnikov vseli univerz. »Jutamji list« pravi dalje, da je brezumno ekvipirati z vsem znanstvenim aparatom trikrat paralelne fakultete. Končno pravi »Jutamji list«, da je prezgodaj, če se na podlagi nezadostne interpretacije izjav prosvetnega ministra ustvarja dispozicija proti njegovim dobromislečim nazorom. — Na ta izvajanja »Jutamjega lista« moramo odgovoriti sledeče: Vseučiliško vprašanje v Jugoslaviji se more razpravljati samo s stališča s popolnitve že obstoječih univerz. Ne more biti niti govora o tem, da bi se na katerikoli univerzi izvedla le najmanjša redukcija. Zlasti pa povdarjamo to glede ljubljanske univerze, ki je bila itak ves čas prav po mačehovsko dotirana. In naglašamo, da je glede ljubljanske univerze slovenski narod tako enodušen, da si ho vsak samo sebi škodoval, če bi hotel vzeti ljubljanski univerzi le nekaj tega, kar je svoboda dala in požrtvovalna pridnpst ljubljanskih univerzitetnih profesorjev ustvarila. Menda smo poleg Albancev Slovenci edini evropski narod, ki nima svoje popolne univerze in zato je zahteva slovenskega naroda, da se univerza čim bolj izpopolni!
— Občinske volitve v Ljubljani »Jutru , njega dopoldanski in popoldanski izdaji ne dajo miru. Gospoda, ki edina ima krivdo, da je bila pogažena občinska avtonomija v Ljubljani, ima najmanje pravico kričati po upostavitvi avtonomije. Na frivolni način je bil razpuščen občinski svet samo zato, ker ni bil všeč demo km tom generalštabu. Ko so se čutili dovolj močne in so pod okriljem »na-cijonalnega bloka« — Bog mu grehe odpusti — upali na zmago, so brž razpisali volit-
ve in to na kratek rok na delavnik. Njihove mahinacije so^ preprečile vse ostale stranke, ki so se združile v »samoupravno zvezo« ter vložile enotno listo. Kot ena falanga je šla vsa poštena Ljubljana v boj proti stranki, ki se jej lahko očita, da je zaigrala avtonomijo ljubljanskega mesta. Z ničevim razpustom občinskega sveta zgolj iz partizanskih ozirov se je ustvaril nevaren precendeus za vso bodočnost. V naslovu »samoupravne zveze« je bila dana volilna parola. Takega poraza SDS še ni doživela, kakor bi ga bila pri spomladanskih obč. volitvah, tako zelo je bila ogorčena vsa Ljubljana nad skrunilci njene samouprave. Od strahu jej je padlo srce v hlače in takrat na migljaj Jutrovih redakter-jev vseposlušna vlada — je preklicala volitve. Ponovno kršenje avtonomije! Postavili so potem na magistrat triacije in po skoro enoletni vladi je bil velikemu županu dan migljaj, češ sedaj je prišel čas za razpis volitev. Promptno se je slušalo. Taki igri z obč. avtonomijo je bilo treba postaviti mejnik-Zategadelj je moral vel. župan preklicati razpisane volitve in pa tudi zategadelj, ker so se bili storili koraki, da se provedejo obč. volitve po čistem proporcu. Pričakovalo se je, da bo dotična izprememba volilnega zakona vzprejeta že v dvanajstinah. Iz tehničnih ozirov to ni bilo mogoče. Upajmo, da se bo to zgodilo v najkrajšem času. Potem pa naj bodo takoj volitve, še prej kakor pa 7. marca. Kršilcem ebč. avtonomije ljubljanske pa povemo, da bo skrbljeno za to, da jim bo Ljubljana ob volitvah v obč. svet dala pravilen in primeren odgovor. In ne bo nič izdala njihova takozvana »naprednost« in njihova takozvana »nacionalnost«. S puhlicami se ne bo slepomišilo.
= Celjski občinski svet je na predlog dr. Kalana protestiral proti odložitvi ljubljanskih občinskih volitev. Protestu so se pridružile tudi vse stranke. — Lepo je, da brani celjski občinski svet občinsko avtonomijo, toda kje je bil ta občinski svet s svojim protestom tedaj, ko se je prvič pogazila občinska avtonomija Ljubljane? In dalje:'razumemo, če predlagajo tak protest samostojni demokrati, toda čudimo se, da ne uvidijo strankarskega manevra drage stranke in da podpirajo samostojne demokrate.
»Politika« o situaciji. Zatišje je pooplno in zabeležiti ni prav nobenih političnih dogodkov. V predsedstvo vlade ni prišel prav noben minister, v skupščini %i pet poslancev. Kombinacije pa se delajo vseeno. Tako »odijo nelcntori opozicionalci, da mora priti
koncem januarja do krize. Državni stroj je v popolnem zastoju, dočim pričakuje vsa dežela inicijative, dela, eneržije. Da pa se pride do novega impulza, je treba iti med narod in najti nove sile. To pa je mogoče le, če se gre med narod z iskrenim programom. Po debatah, ki so vodile v radikalnem klubu bi se dalo sklepati, da je v .radikalnem kiu-bu dosti ljudi, ki bi mogli pričeti s takim delom. Vprašanje je le, če bodo imeli dovolj odločnosti. Če bodo imeli ti radikali dovolj vztrajnosti, potem ni izključeno, da pride do nove vlade, ki bi jo tvorili vsi radikali skupno s Hrvati ter nekaterimi opozicionalnimi strankami (Davidovičevci, Spahovci in SLS). Če pa ne bodo imeli dovolj odločnosti, potem govore nekateri opozicionalci tudi o možnosti vlade brez radikalov in bi vstopile v to vlado obenem z radičevci tudi vse opbzi-cionalne stranke. — Teh kombinacij seveda ni vzeti za suho zlato, temveč le ko! interesanten komentar, ki tudi ni brez podlage
= r Rusija in razorožitvena konferenca-Svet Zveze narodov je povabil sovjetsko vlado, da se udeleži komisije, ki bo 15. februarja zborovala v Ženevi v svrlio izdelave predlogov za razorožitveno konferenco. V tem povabilu povdarja Svet Zveze narodov, da je za izvedbo razorožitve Rusija tako važna, da ne zadostuje, če se udeleži samo raz-orožitvene konference, temveč mora sodelovati tudi pri delu komisije, ki bo razorožitev pripravila. »Izvestja« pišejo v svojem odgovora na to povabilo, da je sovjetska Rusija vedno pripravljena podpirali akcijo za razorožitev, vendar pa le pod pogoji, ki so za sovjetsko vlado sprejemljivi. Ker bojkotira sovjetska Rusija Švicarsko zaradi umora svojega poslanika, zato se sovjetski delegati ne morejo udeležiti nobene komisije, lci zboruje na Švicarskem. — Svet Zveze narodov bo torej moral sklicati razorožitveno konferenco izven Švicarske, če hoče, da se je udeleže tudi Rusi.
= Rusija ne plača predvojnih dolgov. Na zborovanju osrednjega odbora komunistične stranke je imel generalni tajnik stranke Stalin peturni govor o političnem položaju. Med drugim je dejal, da se je z letošnjim letom v resnici pričela zunanja trgovina s sovjetsko Rusijo. Amerika zahteva pred vsem bombaž, dočim kupujeta Anglija in Nemčija živila. Ovira za nadaljnji razvoj ruske zunanje trgovine pa je vprašanje carskih dolgov, ki I znašajo po računih zapadnoevropskih držav i 30 milijard rubljev. Nikakor ni sovjetska vlada v stanu, da' bi izpremenila revolucijske zakone iz 1. 1917 o neplačan ju carskih dolgov in nacionalizaciji industrije. Edino, kar more sovjetska Rusija storili, je to, da proti koncesijam naredi za Anglijo in Francijo izjemo in da bi dovolila bivšim lastnikom industrij' skih podjetij razne ugodnostli in pravice, '<e' da le pod pogojem, da se vojni dolgovi popolnoma razveljavijo. — Stalin je nadalje izjavil, da ne veruje v uspeh londonskih pog*"1' janj, ker je prepričan, da bo Amerika s svojim uplivom ta pogajanja razbila.
Dnevne vesti.
VPRAŠANJE LJUBLJANSKE UNIVERZE IN »NARODNI DNEVNIK«.
V uvodnikih, člankih in noticah smo se opet-ovano in jasno izrekli za popolno ohranitev sedanje ljubljanske univerze in enako jasno zahtevali, da se neha sedanje naravnost mačehovsko dotiranje ljubljanske univerze.
Zato smo bili mnenja, da v javnosti ne more biti nobenega dvoma o tem, da smo mi odločno proti vsaki redukciji na ljubljanski univerzi, zlasti pa proti ukinjenju medicinske fakultete. Ker pa smo objavili o ljubljanski univerzi članek, ki je izšel iz krogov ■ Zveze slovenskega kmetskega ljudstva, v prepričanju, da s to objavo ustrežemo oni javnosti, ki hoče slišati vsa mnenja, se nam očita, da smo se s tem izjavili proti ljubljanski univerzi.
Kakor je ta očitek brez vsake resne podlage in zato nanj odgovor pravzaprav nepotreben, pa smatramo za dobro, da razrušimo vsako nejasnost in presekamo vse intrige, da izjavimo sledeče:
Brez ozira na izjave aktivnih politikov in njihovo stališče do ljubljanske univerze smo mi slej ko prej odločno za ljubljansko univerzo in vztrajamo v polni meri na manifestu ljubljanske univerze ko tudi na izjavi kulturnih društev in političnih strank. V skladu s tem našim stališčem bomo podpirali tudi vsako akcijo, ki bo podvzeta v korist ljubljanske univerze.
Menda ni po tej naši izjavi nobene nejasnosti več in če bi bila, potem jo moremo smatrati le kot posledico slabe in zlolio-tne volje. Da pa na to ne bomo reagirali, je pač razumljivo.
Uredništvo »Narodnega Dnevnika«.
— železniški tarifi. Te dni se vrši v prometnem ministrstvu konferenca direktorjev vseh železniških direkcij. Konferenca razpravlja o reorganizaciji celokupnega železniškega prometa in znižanju potniških železniških tarifov. Govori se, da .namerava prometno ministrstvo znižati z novim letom osebne tarife za približno 25%.
— Pravilnik o zrakoplovstvu. V prometnem ministrstvu se izdeluje pravilnik o zrakoplovstvu.
— Pravilnik k invalidskemu zakonu. Definitivna redakcija pravilnika k invalidskemu zakonu je končana,. Pravilnik je predložen ministru socialne politike v odobren je.
— Administrativne kazni uradnikov. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo, ki določa, da za odloke o administrativnih kaznih državnih uslužbencev, izrečenih na podlagi disciplinarnega postopanja, kakor tudi za pritožbe zoper te kazni, ni plačevati nobenih taks.
— Vprašanje železniške proge Bihač—Oto-čac—Senj. V železniškem ministrstvu se pro-učava predlog zagrebške trgovske zbornice glede zgradbe železniške proge Bihač—Oto-čac—Senj, ki bi bila za zvezo zahodnega dela Bosne z. morjem velike važnosti. Kot se govori se pru-no dela že prihodnje leto.
—- Sanatorij na Korčuli. Po inioijatlvi kulturnih društev se je pričela v Korčuli akcija za ustanovitev modernega sanatorija z morskim kopališčem na Korčuli.
— Zobozdravniki zoper zobotehnike. Te dni se je vršilo v Zagrebu veliko zborovanje zobozdravnikov, na katerem so se obravnavala razna stanovska vprašanja. Med drugim se je obravnavalo tudi vprašanje samostojne prakse zobotehnikov. Soglasno je bilo sklenjeno, da naj se zotootehnihom samostojna praksa ne dovoli, ker bi bali sicer enakopravni z zobozdravniki, ki so -absol varali vi-sokošlske študije. V svrh tozadevne intervencije je bila poslana deputacija zobozdravnikov k 'ministru za narodno zdravje.
— Katehetske doklade. Intervencija Udru-ženja katehetov v Sloveniji in nekaterih narodnih poslancev je dosegla, da izplača finančna delegacija v Ljubljani vse zaostale katehetske doklade.
— Zvišanje plač poštnih odpravnikov. Daši radi kontroverze med kompetentnimi faktorji glede štetja službenih let poštnih odpravnikov v napredovanje in v pokojnino pravilnik o poštnih odpravnikih za enkrat še ne bo stopil v veljavo, se bodo regulirali prejemki imenovanih državnih uslužbencev že s prvim januarjem po določilih omenjenega pravilnika.
— Obala se zrušila v morje. Te dna se je zrušila balearska obala, ki je kazala že dalje časa sumljive znake, v morje. Vzrok je ta, da se pri zgradbi niso upoštevale posebnosti terena. Zgradba je veljala milijone dinarjev.
— Naval božičnih kupcev na dunajske trgovine. Dunajske trgovine delajo za božič nepričakovano dobre kupčije. Posebno velik naval na trgovine je bil v nedeljo. V nekatere velike trgovine ina »Mariahilferoi« so silile teko velike množice kupcev, da je maista-la smrtnonevarna gnječa ter so morali trgovci radi tega zapirati vrata in klicati n a "pomoč policijo. Na Dunaju se torej pridno kupuje _ kljub gospodarski krizi in kljub vedno naraščajoči armadi brezposelnih.
— Skoro milijon radio-abonentov v Nemčiji. Dne 1. decembra je znašalo glasom uradne statistike celokupno število prijavljenih poslušalcev radiotelefonije na Nemškem 9(56 tisoč 804. število je narastlo tekom meseca novembra za 53.028, kar znači na dan 1108 novih prijav.
— Demokratizacija romunske cerkve in borba za stari koledar. Jeseni jp izglasoval romunski parlament zakon o reorganizaciji in unifikaciji romunske pravoslavne cerkve na podlagi široke .samouprave. Gospodarska, kulturna ih administrativna uprava cerkvenih zadev naj bi prešla v kompetenco epiar-halne skupščine, obstoječe iz dveh tretjin lajikov in ene tretjine duhovnikov. — Pred kratkim se je vršila v Besarabiji epiarhalna skupščina. Na skupščini se je pretresalo pred vsem vprašanje reforme koledarja. Pravo-
slavno prebivalstvo se je izrazilo zoper uvedbo novega koledarja. Cerkve, v katerih* se vrši bogoslužje po novem, stilu, so popolnoma prazne. V nekaterih krajih je prišlo do ostrih sporov. Nekaj duhovnikov, ki so -obredovali po starem stilu je bilo odpuščenih. Kmetje izstopajo iz pravoslavne cerkve ter pristopajo k raznim sektam. Epiarhalna skupina v Ktišinevu je predložila kralju in vladi prošnjo, da se novi stil ukine ter da se proslave božični prazniki po starem koledarju.
— 14. kongres ruske komunistične stranke. Te dni se je vršil 14. kongres ruske' komunistične stranke. Kongresa se je udeležilo ■1253 delegatov, ki so zastopali 1,200.000 organiziranih članov stranke. Kongres je ©tvoril, ljudski komisar Rikov. Izvoljeno je bilo soglasno predsedništv-o, obstoječe iz 47 oseb. Med temi se nahajajo Stalin, Rikov, Buha-rin, Zinovjev, Kamenjev, Trocki, Džeržin-ski, Sokolnikov in Krupskaja. Stalin je podal poročilo o delovanju centralnega odbora.
— Državni izpit za esperanto v Avstriji. Te dni so so vršili v Avstriji prvi državni izpiti iz esperantskega jezika. Rezultat js bil prav dober. 19 kandidatov je dobilo izpričevalo za pouk na srednjih šolah, 10 jih je dobilo izpričevalo, da obvladajo esperantščlno. Prihodnji izpiti se vrše meseca aprila 1926.
— »Po nalogu fašistov« »Novi list« priobčuje odprto pismo več rešk-ih -prvaKov, naslovljeno na mestno poglavarstvo v neki. V pismu se povdarja, da so bili sestavljeni na roškem mestnem poglavarstvu pred_ dvema mesecema volilni imeniki, iz katerih^ pa so po nalogu fašistov izpuščeni reški meščani nefašistd. Med izpuščenimi je tudi mnogo
Hrvatov.	,	.
— Jules Me line. t 'Bivši francoska ministrski predsednik Jules Meline je umiri. Bil je vnet zagovornik zaščitne carine na Francoskem, Rodil se je dne 20. maja 1838. Po poklicu advokat in pozneje politični vodja lista »Republlque Franeaise«, je bil izvoljen leta 1872. za poslanca. Zbornici je pripadal do leta 1903. Od leta 1883. do 1885. je bil poljedelski minister. V letih 1888. -in 1889. je bil zbornični predsednik in -obenem poljedelski minister. Od leta 1903. dalje je bil elan senata. Njemu so pripisovali glavno krivdo radi Dreyfusove zadeve. Takrat je proglasil stališče: »D.reyiusove afere ni!«
Pred nakupom
Vaše zimske obleke poselite našo veliko izbiro raznovrstnih oblačil za gospode in dečke
los, Rojina, Ljubljana.
— Avstrija zoper inozemske delavce. V avstrijskem parlamentu je bil sprejet te dpi zakon o .zaščiti delavcev. Po tem zakonu je ve--zano priseljevanje .inozemskih delavcev na privoljenje posebnih od vlade vzpostavljenih komisij. Kljub ugovorom socialnih demokratov, ki se boje, da postanejo v slučaju svobodnega priseljevanja kmetijskih delavcev avstrijski poljedelski delavci brez kruha in da se bo -severo-zapadna Nižjeavstrijska če-hiziimla, se priseljevanje sezonskih delavcev ni omejilo.
— Avstrija se desavstriazira. Pred kralku.tii so se pritožili avstrijski socialni demokrati, da je odredila uprava avstrijskega tobačne^
i ga monopola, da morajo izobesiti tobačne ; trafike rumene izveske, Sedaj je odredila : oblast, da ne smejo bitii table rumene, tem-' več bele.
i — Delavska visoka šola na Dunaju. Sredi meseca januarja se otvori na Dunaju delav-j -ska visoka šola. Vodil jo bo Josef Štern. Pre-! davali bodo med drugim: dr. Iienner, dr.
1 Otto Bauer, prof. Maks Adler in prof. Fran-. kel. Tečaji bodo trajali 6 mesecev.
_L genski vinski trg. Iz vinorodnih krajev ob Renu prihajajo žalostna poročila glede letošnjem trga. Vinogradniki so prodali tako tnalo vina, da zro s težkimi skrbmi v prihodnost. Zdi še, da se toči tudi v gostilnah v Nemčiji manj žlahtne kapljice kot brozge, prav teko kot v Ljubljani.	.
— Kriza nemškega gospodarstva le dni se je vršilo v Diisseldorfu zborovanje različnih gospodarskih korporacij. Konferenca se je pečala s stisko, v kateri se nahaja nemško gospodarstvo. Udeležba je bila izredno mno-gobrojna. Razven zastopnikov državnih, provincialnih in komunalnih oblasti so Mii zastopani industrijalci in voditelji velikih renskih iu vveslfalskih koncernov. Eden od govornikov je napadal protigospodarsko vladno politiko. Povdarjal je med drugim, da industrija ne prenese nobenega zvišanja; davčnih in socialnih bremen več.
Najbolj hvaležna in času primerna
BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA SO
TRPEŽNA GORKA OBUTEV | IN OBLAČILA.
Za mal denar nabavite vse vrste islih edinole v detajlni trgovini konfekcijske tovarne
FRAN DEREND1 t CIE
LJUBLJANA GradiSEe 4.	Erjavčeva c. 2.
Triefon interurban 249.
— Tragična katastrofa pri sankanju. Iz
Černe poročajo: Hčerki gostilničarja Jekla, od katerih je bilo eni 11, drugi 6 let, sta našli srp,rt v hladnem Bosutu. Sankali sta. se. Pri 'tem pa se jima je udrl led. Njihov 7 letni brat, ki je vlekel sanke, se je rešil s tem, da je skočil na trdnejši led. Ko je oče zvedel za nesrečo, se je podal na lice mesta ter skočil v vodo, hoteč kolska-t-i trupla svojih otrok. Pri tein bi bil izgubil kmalu tudi sam življenje. S težavo so ga izvlekli iz vode.
— Avtomobilska nesreča. Te dni se je pripetila v Liibeaku velika avtomobilska nesreča. Radi močnega snežnega meteža ni opazil šofer nekega avtomobila, v katerem so sedeli ^ trije izletniki, rdeče luči na mostu reke Trave, ki je bil radi pasaže nekega parnika dvignjen. Težki avtomobil se na poledeneli cesti ni mogel dovolj hitro usfaviiii ter se je zaletel v zaiv-ornieo ter padel, preobr-uivši se med padcem, v globočino 10 metrov na kamenito škarpo. Vsi trije potniki so se ubili, šofer isi je razbil črepinjo ter obležal smrtnonevamo ranjen.
— Smrten padec z balkona. 10 letni sin vladnega svetnika dr. Riesa v Berlinu je opazoval te dni s svojo 12 letno sestro z balkona stanovanja v III. nadstropju snežni metež. Deček se je sklonil pri tem preveč čez ograjo ter izgubil ravnotežje. Sestra mu je hotela pomagati, toda dečkova teža jo je potegnila seboj. ^Šeile čez pol ure sta bila najdena otroka težko poškodovana na dvorišču. Deček je umrl kmalu po transportu v bolnico. Deklica si je razbila črepinjo ter je njeno stanje brezupno. Njuna mati je bila ob času nesreče pri tretjem otroku, ki leži bolan na Škrlatici.
— Živa bakija, Častilec lokomotiv Antonio de Nuzio v Trsiu je bil tako nepreviden, da se je približal v svoji z oljem prepojeni službeni obleki ognju. Zato se je obleka vnela in mož je bol podoben v trenutku živi baklji. Kljub temu, da so mu prihiteli njegova tovariši takoj na pomoč ter ga polili z vodo, je kmalu nato umrl v strašnih bolečinah.
— Rudarska nesreča na Angleškem. V rudniku v Bi-rchenvoodu na Angleškem, se je pripetila vetrna eksplozijska katastrofa. Sedem rudarjev je blokiranih v jami. Doslej so izvlekli enega mrtveca.
— Velika železniška nesreča v Rumuniji. Na progi Veliki Varad-in—Arad pri postaji Kislivadin je skočil s,tira neki brzovlak. Od potnikov je bilo samo nekaj ranjenih. Iz Arada je bil takoj poslan rešilni vlak, ki je naložil par potnikov ter se odpeljal proti Aradu. Vsled nepazljivosti strojevodje se je zaletel v težko natčvorjeni tovorni vlak. Pri tem je bilo 5 oseb težko, 23 pa laimo ranjenih.
— Nenavadna smrt šoferja. V Genfu se je zastrupil te dni neki šofer s plini, ki so dz-hlapevali iz motorja njegovega, avtomobila. Šofer plinov ni začutil do zadnjega trenutka, tako, da so ga našli mrtvega na avtomobilu.
— Nesreča filmske igralke Lyje de - uiti. Iz Berlina poročajo: Znana filmska igralka Lya de Putti se je skregala te dni v svetem stanovanju v Schonebergu s svojini zaročencem Bliimelom. Prepir je končal s tem. da je Bliimel razdražen odšel. Lya de Putti je skočila k oknu ter ga klicala nazaj. Pri tem je izgubila ravnotežje in padla iz I. nadstropja na ulico. Pri padcu se je nekoliko poškodovala na koleinu, tako da mora ležati par dni v postelji. Po drugi verziji je hotela izvršiti samomor.
— Poizkušeno izsiljevanje. Mladi detroni-ziraini perzijski šah, ki je zamenjal — kot se zdi ne nerad — svojo rezidenco v Teheranu s konforteblim hotelom, v Parizu, dobiva že nekaj časa od svojega strica, kateremu je, kot se zdi, »piimpal« svoječasno 50.000 frankov, redno grozilna pisma. Stric preti svojemu nečaku, da pride v Pariz ter ga prisili z revolverjem v roki, da mu denar vrne. Pariška policija je podvzela vse mere, ki so potrebne za to, da sprejme .strica, kot se spodobi ter ne zagreni eksšahu bivanja v Parizu.	x
— Bombni atentat na »Kattovvitzer Zei-tung«. Te dni je bil izvršen na list »Kattovvitzer Zeitung« bombni atentat. Na doslej nepojasnjen način je bila užgaina v prostoru, v 'katerem se nahajajo rotacijski stroji, večja množina eksnlozivne snovi. Rotacijski stroji so ostali nepoškodovani, vendar pa druga materialna škoda ni neznatna.
— Od žeparja kloroformiran. Berlinska policija skuša razjasniti temno zadevo nekega trgovca. Mož se je pripeljal te dni v Berlin, da plača menico, glasečo se na 1500 mark. Denar je imel v žepu. V tramvajskem vozu se je seznanil z nekim pasažirjem ter jel govoriti ž njim o trgovskih zadevah. Mož je izjavil, da je "rinravljen investirati v njegovo trgovino 3000 mark. V s vrbo nadaljnjega pogovora sita se podala v neko gostilno. Kmalu sta se sporazumela An tujec je izplačal trgovcu na licu mesta 3060 mark ter dobil od njega .potrdilo. Nato sta sedla v avtomobil ter naročila vozniku, da ju pelje preu trgovčevo stanovanje. V avtomobilu je opozoril trgovec neznanca kmalu na to, da se razširja, v vozu neprijeten duh. Neznan« je odgovoril, da ne voha ničesar. Predno sta dospela na cilj, se je trgovec onesvestil. Kaj se je zgodilo potem ž njim, ne ve. Zavedel se je šele dva dni nato ob železniški progi, kjer je ležal omoten ter slišal .neposredno predno so ga transportirali na rešilno postajo — misleči, da je pijan — vse kar se je govorijo, ne da bi bil mogel odgovoriti ter pojasniti, da ni pijan. Trgovec trdi, da ga je neznanec kloro-formiral ter mu odvzel ne samo 300 mark, ki mu jih je dal, temveč tudi njegovih 1500 4^rk, zakaj, ko se je zavedel, so bili njegovi žepi prazni.
— Volkovi v Banatu Iz Velikega Bečkere-ka poročajo: Te dni so napadli kmeta Jovana
. Antiča in njegovo ženo, ko sta se vozila domov, volkovi. Volkovi so se vrgli predvsem na konja, ml katerih so enega uinoriM, drugega pa težko poškodovali. Antič se je branil s kolom, kljub temu so volkovi, tuefi njega na roki precej težko poškodovali. Na njegovo klice so prihiteli lovci, ki so enega od volkov ubili, dočim so ostali pobegnili.
— Zasluženo plačilo je dobil. V Moravski Ostravi gostuje že nekaj tednov glasovita plesalka Anita Berber. Po predstavi zahaja vsak dan v bar. Te dni -se je približal toži, v kateri J®, sedela s svojo družbo, močno vinjen .starejši gospod. Ne da bi bil osebno znan ž njo, ji je parkrat zaklical: »Anita, pridi takoj sem!« Končno je Anita vstala, pristopila, k vinjenemu gospodu ter mu priložila, ne da bi . »'pi ogovorila kako besedo, krepko klofuto, nakar je prisedla zopet k svoji družbi, kot da se ni nič zgodilo.
— Pretep v pariškem gledališču. Te dni je prišlo ob priliki generalne skušnje v enem od prvih pariških gledališč med sinom pesnika Richepma in kritikom »Temipsa« Pi-er-rom Brissonom do -ostrega konflikta, tekom kslerega je dobil kritik -od Richepina klofuto. \s.ed tega je prišlo med nasprotnikoma do dvoboja na pištole, ki pa je končal nekrvavo. Nasprotnika sta se ločila, ne da bi se spravila.
— Aretacija sleparske igralke. V Kdlnu ob Renu je bila aretirana 321etna igralka Hemrieta Speide, ki ima na vesti številne goljufije. Med drugim jo išče dunajska ,po-iicija. uVa Dunaju je nastopala kot »grofica« rn »baronica« ter izvabljala lahkovernim ljudem pod Iažnjivimi pretvezami posojila. Med drugim je osleparila soprogo nekega notarja za 700 šilingov, nekega -trgovca za 4000, nekega bančnega uradnika pa za 3000 šilingov. Meseca decembra lanskega leta je bila -obsojena na Dunaju pogojno na 2 meseca ječe, ker je izvabila nekemu trgovcu kožuh.
Borb« z volkovi. Uradniki male železniške postaje Preria-ne-Ma 11 egna, v Italiji s© preživeli te dni hudo noč. Neki -okoliški kmet je ustrelil velikega volka ter ga -shranil v že-lezniškem -skladišču. Ko se je znočilo, je prišla nenadoma velika tolpa volkov, ki 'je ■skušala glasno tuleč udreti v skladišče. Ker so bili uradniki neoboroženi, zveri niso mogli od poditi. Zato so se zaklenili v pisarno ter niso mogli niti službe vršiti. Sele proti jutru so volkovi izginili.
— Oblastveno dovoljeno kepanje. Turingi-j-šk-o prosv-etno mii-n-Astrstvo je izdalo -sledeč odlok: Z ozirom na to, da -se pripete pri kepanju pogosto nesreče, ki imajo lahko za posledico -odškodninske terjatve proti državi, odrejamo: Kepanje med odmori v šolah brez nadzorstva učitelja je prepovedano. Boji s kepanjem pri telovadbi pod vodstvom učitelja so dovoljeni ter ise kot zdrava telesna vaja priporočajo. Merjenje v glavo je učeorbem -izrecno prepovedati.
— Zopet človeška opica izsledena. Kot poročajo londonski listi -iz Bonskulena (Nizozemska Indija) so srečali 4 tamkajšnji domačini neko žival, ki je -spadala najb-rže med Orang-pendeke (človeške opice). Ker so jo hotel-i ujeti, je prišlo do srditega boja. Orang-pendek -se je otresel vsled svoje velikanske moči vseh 4 nasprotnikov. Pri tem je enega -od njih močno ugriznil. Zdravnik je 'ugotovil, da ugriz -ne m-ore biti nit i ©d človeških zob, niti od zob kake znane živa-li. Taj i ust veno bitje je visoko približno tričetrl metra.
—1Teozofi prorokujejo povratek Mesije. Kot p-oroča »Chicago Tribune«, je razširjeno v krogih ameriških teozofov mnenje, da se vrne Mesija v kratkem zopet na zemljo. Ka-pi-ten Johnes^pričakuje njegov povratek že tekom prihodnjih mesecev.
»Si dno faciunt ide/n non ost idem«. To •je dokazal angleški duhovnik Nich-ol-son, ki je hotel imeti te dni v Portsdovvnu pri Belfastu posebno efektno pridigo zoper moderno damsko modo. Že davno je bil ta Kristusov namestnik zna-n kot velik original, in njegove pridige -so bile -silno dobro obiskane, j posebno -od strani dam. Toda njegov najnovejši domislek je bil vendar nekoliko preveč riakirum. Prišel je namreč na prižnico z zavihanimi -rokavi, brez -ovratnika, z odpeto sraj-oo in preko kolen zavihanimi hlačami. U-tiis: prestrašenje in začudenje, kmalu nato pa splošen smeh, ki ni hotel nehali. Tedaj je 'začel duhovnik grmeti zoper deko-lilrane blu-$e, kratke rokave in krila svojih poslušalk. »Tako^kot jaz izgledajo današnje ženske!« Proti žensltam obrnjen je vzkliknil: »Motite se, če mislite, da si boste pridobile na ta način spoštovanje moških!« D-obri m-ož ni, prepričal ne moških, ne žen-slc, zakaj če razkazujeta mlado dekle in star -podeželski župnik svoje roke im noge, to ni isto. In reveTend Nieholson bo moral -pač seči po drugih sredstvih, če bo hotel doseči, da prodre nekoliko sramežljivejša damska * moda. Veekafo pa bo storil bolje, če bo svoje dvomljive čare v prihodnje -skrival.
Vljudno naznanjamo cenjenim naročnikom, da -se je 22. dec. -t. 1. preselila naša pisarna -iz dosedanjih prostorov na' Rimski cesti št. 13 v Slomškovo ulico 19 (v prejšnje prostore g. mest. stavb. Bricelja). -Pri tej priliki -se zahvaljujemo za cenj. naročila in se obenem najtopleje priporočamo za nadaljnjo naklonjenost. —- Ljubljanska gradbena druž-
ba z o. z.
Ljubljana.
1— Umrla je p red včerajšnjim v starosti 69 let gospa Julijana Pavlin iz ugledne narodne rodbine. Pogreb se vrši danes ob 3. uri popoldne -iz hiše žalosti Poljanska eesia 10 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ji lahka zemljica! Prizadetim naše iskren-o sožalje!
—t Redni sestanek društva »Treznosti« v Ljubljani se prihodnji torek ne vrši. Zato se pa vrši 31. decembra 1925 praznovanje Silvestrovega večera. Ustanovni -občni zbor »Treznosti« vse vrši 10. januarja 1926 v higi-jenski točilnici na velesejmu. — Odbor.
1— Štirje vlomi v Ljubljani. V noči od j nedelje na ponedeljek so bili izvršeni v Ljubljani kar 4 vlomi, in sicer vsi štirje v — šole. Vlomljeno je bilo v humanistično gimnazijo, v realno gimnazijo, v realko in v osnovno šolo na Grabnu. Večji plen so odnesli -lopovi samo iz humanistične gimnazije, namreč 11.000 Din, od katerih je bilo 6000 Din last ravnatelja, 5000 Din pa uradnega denarja. Na Grabnu so dobili kakih 200, na realki kakih 100 Din, v gimnaziji na Poljanah pa sploh ničesar.
IANC BAR, UubljiM
CinkarlMO nabrali« r
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena soproga, mamica, stara mama, tela in tašfa, gospa
vdana v božjo voljo, previdena s tolažili sv. vere, v starosti 69 let, danes ob 9. uri zvečer mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice bo v sredo dne 23. decembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 10, na pokopališče k Sv. Križu.
Vselil, ki ste poznali njeno blago dušo, jo priporočamo v molitev in blag spomin.
L j ubij a n a, dne 21. decembra 1925.
Joško in Franc, sinova Pavel Pavlin, vnuk.
Martin Pavlin, soprog Marica Pavlin, sinaha
r-)tSSN)i
1 Vsak hote v Božiču in Jtosrem letu1
* napravili svojim veselje s primernim darilom in to je le mogoče, če iste kupi pri tvrdki
110SIP PETELINI ■ Ljubljana j
8
■
ki ima veliko zalogo žepnih robcev, rokavic, nogavic, plete- ■ nine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, ' ■ angleške šifone, fine klote, vezenino čipke, torbice, nahrb-nike, police in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih ■
stvari po znatno znižani ceni. — Na veliko in malol
SaaaunnnmHinni
Velika izbira vsakovrstnih živih sladkovodnih in svežih morskih rib
F2s „RIBA
J. OGRINC, Gradišče štev. 7.
naaaaaaaacaaaeaoisraaeaejejaaejcag „ Najbolje se kupi brez dvoma
„PRI NIZKI CENI"
Ignac ŽargI - Ljubljana
Sv. Petra cesta.
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbero raznega perila, nogavic, rokavic, zimske trikotaže ter raznih volnenih površnih jopic, jumperjev, moških sviterjev, otročjih obleke in jopic itd. Nadalje raznih vezenin, svile, kravat ter sploh veliko izbero za krojače in šivilje. — Znižane cene.
PREMOG - ČEBIN
W«Hova ulica 1/11. - Telefon 56.
50.000 Din
posijila -išče izumitelj umotvora epohalne važnosti, odnosno bolje situiranega sotrudnika. Cenjene ponudbe poslati na upravo Usta pod značko »Izume.
Akademik
ISče sobo, če mogoče separirano, za
takoj. Najraje v sredini mesta. Ponudbe na upravo lista pod »Soba*.
RADIO-aparate
in sestavne dele Ima v
FRANC
Izurjena stenografinia
in strojepiska z večletno odvetniško prakso išče službe. Gre tudi na deželo. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Vestna«. _______________
Fotografa
ali Amaterja za pokrajinske »like I in stereototogralije, sprejme1®0 < stalno. Ponudbe z referencami m navedbo plače pod šitro »Fotograf« I na »Publicitaac d. d. oglasni zavod, i Ljubljana, aeienburgova ulica 7. 11. j
Dve mladi gospodični
Slovenki, inteligentni, privatni uradnici v Ljubljani, želita radi pomanjkanja znanstva stopiti v korespondenco z mladimi gospodi od 18—25 let. Le resne ponudbe s sliko na upravo »Narodnega Dnevnika« pod šifro »Ljubezen«, »Zvestoba*.
Gospodična
ki ljubi šport, žeti poznanja z inteli-zantom športnikom v svrho skupnih | iSetov. Ponudbe na upravo lista 8 sliko pod Šifro »šport«.
Znanja želi
z inteligentno gospodično visoko šolec. Le resne ponudbe — neanonimne in s sliko — na upravo list3 pod »Dvajsetletna«.
Najboljši švicarski pletilni stroji na svetu znamke
DUBIED
za obrt in industrijo. — Edina tovarniška zaloga za Slovenilo
JOSIP PETELINC, LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika.
„GROTVl
CAH INSKO POSBKDNlSKI IN SPEDICIJSKI BUHE AU
KJUBI.JANA, KOLODVORSKA. ULICA «1.
Telefon Interurban itev. 494.
PODRUŽNICE:
Maribor, Jesenice, Rakek.
m vm ▼ to »troho »podaJoCo po»lo najhlirej. In pod Instantnimi pogoji.
 družbe analnih vos S. O. L
hdajaMj la odgovorni urednik MLMKKA« ALRK8AKDH1 - Z. tiskarno »Merkur« v Ljsbljaot Andrej Berer.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 22. decembra 1925.
-Vrednote: Investicijsko posojilo iiz 1. 1921. ■den. 78, bi. 79; loterijska državna renta zia vojno škodo den. 322, bi. 327; zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kranjske deželne banice den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 210; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvatska šle-dionioa, Zagreb bi. 950; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 49; Kreditni zavod za trg. in tod., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne to Livarne d. d., Ljubljana den. 125;
Združene papirnice Vevče, Goričane in Med- j 1 vode d. d., Ljubljana den. 120, bi. 125; »Stavb- • i na družba« d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; : j »šešdr«, tovarna klobukov d. d., Škofja Lo- j | ka den. 115, bi. 120.
j Blago: bukova drva, 1 m dolžine,- suha, fco ; I nakladalna postaja, 2 vag. den. 21.50, bi. 21.50; j j hrastovi hlodi od 30 cm prem. na p r., od 2.50 i i metrov dolžine na.prej, fco nakladalna po- ; staja, 1 vag. den. 450, hi. 450; smrekove deske, 25 mm, III. vrsta, fco meja, 1 vag. den. 400, bi. 460; hrastovi neobrobljeui plohi, od 90 do 130 mm, eventuel. z nekaj kom. 80 mm, od 2.50 m naprej, I., II., fco vag. Postojna tranz., 1 vag. den. 1200, bi. 1200; hrastovi neobrobljeui plohi, popolnoma zdravi, 90, 110, 130 mm deb., od 3 m dolžine naprej in 25 cm širine naprej, monte, fco meja, 10 vag.
den. 1100, bi. 1100; smrekovi remeljni, 30/60 in 50/60, monte, fco Postojna, 1 vag. den. 570, j bi. 570; pšenica domača, 76/77, fco slov. post. j bi. 300; pšenica bačka, fco vag. nakl. post.,
1 vag. den. 285, bi. 285; koruza, umetno eu- ; šena, fco vag. nakladalna postaja, za L, 10 j vag. den. 155, bi. 155; koruza, umetno su- i šena, fco vag. Novi Sad bi. 160; koruza nova, i času primerno suha, fco vag. nakladalna- po- j staja bi. 125; ajda domača, fco vag. slov. po- ( staja bi. 255; proso domače, fco vag. slov. : postaja bi. 200; proseni otrobi, nezmleti, fco vagon medjimurska postaja bi. 85; proseni otrobi, zmleti, fco vag. medjimurska postaja bi. 110; kislo zelje, b/n, sodčki po 50 kg, fco vag. Ljubljana bi. 200; fižol beli, banat., fco vag. nakladalna postaja bi. 200; brinje italijansko, fco vag. Ljubljana bi. 375; laneno
seme, fco vag. Ljubljana bi. 550; mast, gar. svinjska, v sodčkih po 50 kg, netto, fco sod, fco vag. nakladalna postaja bi. 21C0; slivovka 50%, 7co vag. Postojna tranz., sod -posebej za 100 litro-v bi. 1600.
BORZE.
Zagreb, 22. decembra. Devize: Ne\vyork 56.064—56.664, London 272.76—274.76, Pariz 210—214, Praga 166.23—168.23, Cunih 10.86 do 10.94,-Milan 226.55—228.95, Berlin 13.275 do 13.475, Dunaj 7.6190—8.0160, Budimpeš-ta 7.90—8.
Curih, 22. decembra. Beograd 9.185, Ne\v-york 518, London 25.13, Praga 15.34,. Pariz 19.15, Milan 20.89, Bukarešta 2.40, Dunaj 72.95, Sofija 3.775, Berlin 123.30, Budimpešta 72.50.
(163)
V oklopnjaku okoli sveta.
Spisal Roben Kraft,
Res, nima pomena, da bi .sedaj razstavili avtomobil in ga dvignili iz jame. Čez pol ure že plava v jami in zopet čez eno uro se povzpne z lastno močjo na zemeljsko površino.
Če bi se bilo to zgcdilo nekaj ur preje, bi sploh ne bili rabili Penhuenhov. Ali pa bi bilo bolje? Gotovo ne! Potem bi bil avto že Bog ve kje — in Leonor bi ne bila izvedela, da Georg še živi.
Če si prav premisli, ni to pravzaprav velika uganka. Kdo pravi, da je bil res Georg oni človek, ki so ga tedaj pokopali?
Pač, pclmrtvi mož je to sam rekel — ko ga je vprašala, jeli on Georg. »Jaz sem,« je izustil s poslednjo močjo in izdihnil. Kolikokrat so že morda zadnje besede, ki so jih izgovorili umirajoči, napravile grozne neprilike, ker so odgovorili z besedo, ki jim je bila stavljena v vprašanju takorekoč na usta.
Penhuenhi, okrog trideset mož, so delali skrbne obraze; Ittivanka pove deklici, za kaj jim gre.
Morda je to začetek deževnega časa, sicer bolj zgodaj kot navadno, potem pa morajo hiteti v svoje taborišče, da je prenesejo na varen kraj in rešijo povodnji.
In kaj stori potem moja sestra s svojim vozom?« |
Pomiri ga, poglavar pa tudi vidi, kako plava težki voz v jami.
»Poglavar, ali mi ne moreš pomagati, da najdem svojega prijatelja?«
Ne, tega poglavar ne more. Georg ni rekel nič, prav nič, kake načrte, da ima. Leonor torej odslovi Pen-huenhe, ki še vzamejo glave ubitim sovražnikom in petem odjezdijo sredi noči.
45. Na otoku v pampi.
Zopet je noč.
Avtomobil je vozil eno uro proti severu in potem čez dan brez cilja na vse strani,
Kaj vse se razvija v človeških možganih v dvajset štirih urah, ne moremo razložiti, če ima te možgane ženska, ki išče svojega izgubljenega ljubimca.
Ah, kaj je govorila Leonor z Adamom! Govorila sta celo o časopisnih malih oglasih, kjer dostikrat citatno: Dragi, vrni se, vse je odpuščeno.
A zdaj tu sredi neskončne pampe! In o čemer se je pogovarjala z Adamom, ni bil niti tisoči del cnili misli, ki so rojile po njeni glavi.
Končno stori Leonor najpametneje, kar more storiti: moliti prične; moli, da naj se ji izpolni najiskrenejša molitev, ki jo je kdaj poslala v nebo. To jo vsaj nekoliko pomiri.
Deževni čas pa se še ni začel, kakor so izprva mislili. Nebo je bilo še vedno temno, a ves dan ni padla niti kapljica dežja.
Zvečer so morali na strojih nekaj popravljati, kar se lahko zavleče še v noč.
Leonor obrne žaromet navzgor.
»Če vidi znano luč, bo gotovo prišel?«
»No, seveda,« reče Adam.
Kaj naj bi tudi drugega odgovoril?
»Recite vendar raje ne, saj tako sami ne verjamete!«
Sedaj molči Adam in Leonor moli dalje.
Ponoči okrog dveh je popravilo gotovo. Adam hoče še na zunanji strani nekaj pogledati, odpre zadnja vrata, stopi ven, najprej z desno nogo, potem počasi še z levo in... potegne obe nogi kar najhitreje nazaj.
»Voda! Povsod voda! Saj sem imel v gumijevi nogi takoj tak čuden vlažen občutek!«
Žaromet obrnejo navzdol — da, vsa pampa je pod vedo. Prišla je popolnoma tiho.
Narašča kaj hitro. Kje v bližini se je moral utrgati oblak in čez nekaj minut že dvigne voda avtomobil, da plava.
Maksimus se izpremeni v motorni čoln in vozi zopet sem in tja. Leonor je nenadoma praznoverna, hoče od usede, da ji pove, kam naj se obrne, da najde svojega dragega, in tako se prikaže solnce naslednjega dne...