200. številka. Ljubljana, sredo 1. septembra. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti prejenian za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. za četrt leta 4 gld. — Za Ljnbljano brez poliljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljnbljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiris'.opne potit-vrsro 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole lrankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka atolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Bog nas varuj tacih prijateljev.
Pred sedmemi leti so nekateri požrtvovni duhovniki ustanovili v Ljubljani slovensk časopis, ki so ga krstili „Slovenec". Čeravno je imel ta list od kraja v prvej vrsti nalog in namen, naš" „Slovenski Narod" izpodrivati, ker so baje nekateri verjeli hudobnim sumničenjem, da hočemo mi bojevati tudi „zoper vero" ali vulgarni nemški psevdo-libe-ralizem izvrševati, katero sumničenje smo vselej od sebe odbijali in zdaj z mnogoletnim delom in dejanjem svoj čisto narodni program tudi dokazali, — vendar je bil „Slovenec" od početka vsaj dosledno naroden in političen. Odkar je pa g. Kljun popustil ga in je „Slovenec" prišel v roke Brencelj-Aleševcu, ureduje ga menda res včasi le Rešpehtarjeva kuharica, ali ka-li. Za mnogo bedarijo v „Slovencu" razkladano, se nijsmo niti brigali, češ, slobodno mu; Če bo njegovi ustauovitelji in podpiratelji zadovoljni, moramo mi tudi biti. Ali zdaj ta list na škodo slovenskemu imenu uže take bedarije počenja, da ne smemo več molčati, ker tu gre za poštenje naroda in njegovega jezika, tu bi uže utegnilo veljati: qui tacet consentire videtur.
Kakor da bi bil od nemškutarskih Sovražnikov našega narodnega programa n a j et, spustil je ta Aleševčev „Slovenec" zadnji četrtek grd in psovalen članek zoper slovenščino v svet na veliko radovanje vsein ustavoveruimnemškutarjem in Nemcem! It a v no zdaj, ko terjamo vsi Slovenci, da se slovenski jezik uvede v urade in šole, prihaja ta „Slovenec", ki še hoče naroden organ biti, ter s strme uja vredno nesramnostjo govori O neveljavnosti našega narodnega jezika! Pa da se nam ne bode reklo, da zavijamo, naj citiramo, kar „Slovenec" piše v svojem članku (ne v kacem dopisu) od 26. avgusta.   Tako le piše:
„Za to nam jo jezik v pruktičuom prometu šo zelo pomanjkljiv. Za naj u a vaduej šo obrt-Iijjsko stvari nimamo slovenskih izrazov, ali pa čo bo, potem so goli germanizmi. Pisalcu tega jo enkrat prestavljal eu proračun za z Uanje neko ćolo. Skor neverjetno je, koliko truda ga jo stalo, prej da je vkup Bpravil vso tesarsko, zidarske, klju-čarske in mizarsko izraze. Wolfov slovar jo v tem o /.mi čisto za nič, ker obrtniških terminov nima skor nič; sploh ima VVollbv slovar to lastnost, da čo kdo kaj išče v njom, gotovo no bo nič dobil, ali pa bo dobil kaj napačnega; tisti, ki fO ga delali, sami niso slovenski znali. — Kavno taka jo pri trgovcih. Da oni nemški dopisujejo, krivo je to, ker dotičnih kupčijskih terminov v slovenščini liimamo, ali pa za njo no vemo. — lz početka mojemu šo nasprotno mnogo gormauizmov v pisavo sprejeti, posebno pri obrtniških izrazili, sicer ostane knjiga popolnem nerazumljiva; rokodelec, ki celi teden dola, nema čusa, da bi študiral staroslovcnščino,
ruščino in srbščino, da bi take izraze razumel. — O sodnijah, advokatih in notarjih pa smo uže pisali, da no morejo prej začeti s slovenskim ura-dovanjem, dokler ne dobimo slovensko pravne akademije, kjer so bodo še le termini za vso juri-dično izraze so stavil i. Dokler tega nij, bo pisal vsak po svoje in nastala bo grozna zmešnjava."
Tako piše, ne ranjki „Tagblatt", ampak „narodni" organ, ki so ga ustanovili in ga podpirajo rodoljubni slovenski duhovniki! Razume se, da so vse nam sovražne nemške novine zdaj — ko ravno terjajo naši poslanci uvede nje slovenščine v šole in urade, in ko se vsa netnškutarska in našemu narodu sovražna birokracija temu ustavlja, Češ, da je naš narodni jezik nesposoben, — da so, pravimo, zdaj vse nemške novine to krivično in neumno „Slovenčevo" psovanje zoper slovenščino ponatisnile in ga rabijo kot argument zoper naše poslance! „Slovenec" je torej ravno o pravem času sovražniku orožje v roko stisnil!
Pa da se zopet ne bode reklo, da zavijamo, evo hočemo citirati, kaj pravijo „libe-ralno"-neinŠki listi.
„Neue Freie Presse" govori pod naslovom: „Ein Slovene iiber diesloveiiiseheSprache" tako-le:
„Soit dem Jahro 1860 fordern die slovenischen Hctzbliitter und die slovenischen Abgeordneten im Landtage Krains und im Iioichsratho die Kin-fuhrung der slovenischen Sprache in Schule und Amt, und bat der Mentor unseres nationalen Landes-Prii sidenten W i n k I o r, Keichsraths-Abgeordnetor Dr. Vošnjak, eine dahin abzielendo Kesolution in der verflossenon Iioichsraths-Session beantragt, \velehe auch angenommen wurde. lloren \vir nun, was oin Voll-b 1 u t-Sloveno iin slovenisch-clericalen Jonrnale Slovenec, dom Organe des slovenischen Clerus, nach ■WanStg Jahrcn der slovenischen licwegung schreiht."
Potem „N. EV. Pr." citira zvest prevod „Slovenčevega" članka in dostavlja na koncu :
„Und eine Bpraohe, welehe dio Slovenen selbst derartig elassificiren, vili man in Schulo und Amt einluhren ?M
Drug ustavoveren velik list „Deutsche Ztg." tudi citira pod istim naslovom članek pu pravi: *
„Und eineni Idiom, \velehem von rinem enra-girten lVeundo dcsselhcu ein solches A r m u t s z o u g-niss ausgostollt \vird, soli dio doutscho Sprache in Amt und Schrift \veiclionV4
Na dalje končuje „Triester Ztg." enako navajajoč „Sloveučevu članek tako:
„Und oin seitens der Slovenen so jiiiumer-licli <iualillcirto3 Sprachidiom \vollen die Ilerren Dr. Uloivveis und Dr. Vošnjak in den Mittclschuleii and k a i s e r 1 i eh e D A e m t e r n eingei'iihrt sehen und obendrein noch soiort I"
Nij dvombe, da bodo to bedasto grdenje našega jezika ponatisnili v s i drugi ustavoverni listi in nemški poslanci si ga lehko izrežejo in ga proti našim citirajo!
Brencelj-Aleševec je bil menda pišoč lo aboto, in svoje lastno neznanje slovenščine jeziku na račun stavljajoč, pozabil, da nij več v službi pri Issleibovej „Laibacherici" ali korektor pri „Laib. Tagblattu", kar je nekdaj bil, temuč da dela pri JeriČ-Marnovem „Slovencu", kateri narodnega jezika ne sme na ta način psovati, dokler mu ne stoji na čelu, da se odslej imenuje „Ilešpektarjeva kuharica", organ za kvarjenje dobrega okusa mej Slovenci.
Stvarno nam o nSlov." članku menda pač nij treba slovenskemu izobraženemu občinstvu mnogo govoriti. Vsak ve, kaj si ima misliti o grozno hiperboličnej negativnej sodbi, da Ciga-letov nemški slovar nij „čisto za nič," da se „nič" ne najde v njem; vsak pozna, da je laž, da bi v katerej koli stvari „čisto navadnih" izrazov v slovenščini ne bilo; vsak, kdor ve, da so vsi državni zakoni uže uradno v slovenščino prestavljeni, ve tudi, da juridične terminologije nij še le pri-hodnjej pravnej akademiji treba ab ovo delati, temuč, da lehko začno notarji, advokatje in sodniki uže zdaj slovenski uredovati, kar mnogi uže res tudi delajo.
Mi hočemo h koncu le to reči, da ne moremo in nečemo ničesa ugovarjati, če hote* nekateri duhovni gospodje v Ljubljani za svoj stan poseben političen organ imeti. Ali to bi jih pač v imenu Slovenstva in njih samih rodoljubja morali prositi, naj nadzorujejo ta svoj list vsaj toliko, da bode resen ostal in se ne popolnem pobrencljil, dokler govori v njih imenu in v imenu slovenske narodne stranke. Za take Aleševčeve kozlovske skoke, ki pred svetom smešijo tridesetletno di-lovanje in zahtevanje narodne stranke, in o katerih morajo drugi Slovani strmeti, ko jih bero, pač nij vredno, da gospodje s težavo mej svojimi tovariši podporo nabirajo.
Slovenski učitelj je revež pred c. kr. okrajnimi glavarji.
Iz Krškega, 23. avgusta. [Izv. dop.J „Slovenec je rojen, da trpi". — To je izkusil uže marsikateri slovenski untelj, a posebno britko sem jaz to izkusil pri občevanji s c. kr. okrajnimi glavarji, pod katerimi sem služil.
Kakor znano, imajo učitelji po novih šolskih postavah enako c. kr. uradnikom pravico do petletnih starostnih doklad (kvinkvenij). Petletna doklada pa se jim dovoljuje le tedaj ako so s povoljnim vspehom svojo službo opravljali. Za prvo petletno doklado sem prosil uže leta 1870 na Štajerskem, kjer ima deželno šolsko Bvetovalstvo graško te starostne doklade dovoljevati, a okrajno šolsko sveto-valstvo ima sodbo izreči o vrednosti ali ne-
vrednosti prosilčevej. O mojej prvej prošnji se je okrajno Šolsko svetovalstvo ljutomersko povoljno izjavilo in jo priporočilo na višje mesto. Predsednik te korporacije, g. glavar, tega sklepa nij ustavil, ker se mu je zdel postaven, a vendar je bilo njegovo zasobno poročilo na deželno šolsko svetovalstvo vse drugačno, namreč negativno. Deželno šolsko svetovalstvo je žalibog poslušalo g. glavarja, a ne postavne šolske gospodske, Okrajnega šolskega sveta, ter mi prošnjo odbilo.
V dotičnom odloku pa se zahteva, da bi jaz moral v svojem (4.) razredu več predmetov v nemščini predavati. — Da bi bil jaz dosegel po postavi mi obljubljeno kvinkvenijo, moral bi bil v šoli pridno ncm skovati, in to proti obstoječim postavnim in vladnim nameram.
O učnem jeziku na Štajerskem stavi predloge krajno šolsko svetovalstvo, a razsoja pa v prvej instanci okrajno šolsko svetovalstvo. Ta poslednja merodajna gospodska pa je bila razsodila, da ima le slovenščina učni jezik biti
Ko se o tej zadevi osobno pritožim pri
g. c. kr. okrajnem glavarju, Fr. Schonvvettru, zavpije ta nad menoj: „Ich war stets Ilir Gegner und werdeauch immer gegen Sie arbeiten und schreiben. Sie k o n n e n mich meinetwegen in den „Slovenski Narod" geben."
Ali sem jaz kot učitelj to zaslužil, naj razsodijo še drugi, kateri me tudi poznajo, morebiti tako ali še bolje nego gg. Premer-stein in Schonvvetter.
Ivan Lap aj ne, začasni voditelj nemške meščanske sole.
Politični razgled.
Notranje riezele.
V Ljubljani 31. avgusta. V Podgoranih na Češkem je sklical centralistički poslanec Obentraut shod volilcev dne 29. t. m. Kakor je zdaj splošna šega pri usta-vovercih, tako je tudi ta poslanec zabavljal na avstrijske Slovane, posebno pa na Čehe, ki Nemce na boj pozi vi jejo. V imenu svojih vo
se je tiskal v turškej državnej tiskarni, podpira I i pa so ga taki možje, ki so v zvezi 8 turSko vlado. Angleški poslanik v Carigrada je dobil nalog, da v tej zadevi postopa pa svojem mnenji. Ta se je sporazumel s porto ter je Gbscben dne 11. julija angleškej vladi naznanil, da je dotični Časopis zatrt in da se mu je vsaka podpora odtegnila.
Na Fraiiconkcin se baje pripravlja ministerska kriza. Časopisi Gambettine stranke očitajo neprenehoma Frevcinetu, da prem lačno izpeljuje marčne dekrete zoper nepooblaščene duhovenske bratovščine. Baje da stopi pravosodni minister Cazot na Frevcinetovo mesto.
Dop
INI.
lilcev je  izrazil zahtevanje,  da se nemški del Češke loči proč od češkega dela Vložil "sem pa zopet novo promjo ; okrajno j jf 0SnuJe kot samostojna nemška dežela v
šolsko svetovalstvo je v seji kakor prvikrat g***', °*en*aut g ™zvi-ial svo'e mnenJe' J.' . '    .      kako bi bilo to doseči ter njegovi  nazori so
mojo prošnjo priporočilo višjej gospodskej, a prav ^ kakor &Q _ naši za zjedinje.
glavar nij sklepa ustavil v seji, kakor bi to nje Slovenije!  On namreč meni,  da se
storiti moral, ako se mu je zdel sklep nepo- j mora Avstrija razdeliti, ne oziraje se na
staven, ampak je zopet zasobno pisal deželnemu šolskemu svetovalstvu, naj se mi prošnja
z nova odbije. — Kdo je to rajše storil, nego
ti graški gospodje, katerim je moje delovanje
za slovensko šolstvo tako malo všeč bilo.
Ko sem  tretjikrat   kvinkvenije prosil,
skrbel je okrajni šolski nadzornik, da je ne
dobim.   V svojem poročilu nič ne omenja, s
kakim vspehom da sem v šoli podučeval, ampak očita mi politično mišljenje in zanemarje-
ranje nemščine, rekoč: „Lapajne hat gesucht,
sich mit seinem nationalen Unabhiingigkeits
geflihle gegenllber der Anordnung des hohen
k. k. Landesschulrathes vom 22. April 1875
Z. 2448 (tega odloka še nikoli v rokah nijsem
imel), mit welcher die gebtlhrende Rtlcksicht-
nahme auf das Deutsche und grossere Pflege
dieser Sprache aufgetragen vmrde — dachin
al izuri nd en, dass er die IV. Klasse seinem
Unterlehrer J. J., welcher librigens seit Kurzem
Lapajne's Uberschvvengliche politische Ansichten tbeilt, — aufgelastet hat, um so vermeintlich der Verantwortung beztlglich der deutschen Sprache zu entgehen."
In ta klasifikacija je bila kriva, da mije bila na Štajerskem tudi tretja prošnja za zasluženo starostno doklado, katero so drugi moji sodrugi tako lehko dobivali, odbita.
Iz Štajerskega sem moral otiti brez kvinkvenije.   Na   Kranjsko  doiel, poskusil sem tukaj svojo srečo. Ali tudi v tej avojej najožjej domovini stavijo se mi velike zapreke. Najprvo  Be je krški g. glavar branil prošnjo sprejeti, potem se je obotavljal prošnjo šol-Bkemu svetovalstvu pred sejo izročiti, pri seji sta moje delovanje glavar in nadzornik najslabše opisala, in ko je vendar sklep obveljal, da se mi kvinkvenija dovoli, ovrgel je predsedujoči okrajni glavar ta sklep kot ncpostaven Odločevati  je  moralo na to deželno šolsko svetovalstvo v Ljubljani, kjer Hem moral milo-stljivo prositi posamezne gospode, da sem ven dar nekaj malega dosegel. A ker mi pretekla leta nijso bila vračunjena, prosim še za to. Pri nekej okrajnej šolskej seji se mi je hotelo privoliti na račun preteklih let še 50 gld., a g. glavar je tako deloval zoper mene, da se je moja prošnja v tej prvej instanci zopet ovrgla
zdanjo in historično razdelitev in sicer bi te dele mejil samo jezik, samo narodnost.
Cesar se je nedeljo popoludne ob Va3. uri pripeljal v Olomuc. Predstavili so se mu nadvojevode, generali, župan in deputacije. Potem se je peljal po krasno ozaljšanih ulicah v mesto. Pri drugem slsvoloku se je cesar ustavil. Tu ga pozdravi predstojnik Olomuške „Ustfedni rolnicka zatožna", župnik Vrba. Cesar odgovori: „Teši Mne vyvoj a razvoj založen a pramvslu velice, nebot Mne vždy na srdci leži prani štčstf rolnietva". Mej gromo-vitimi slava-klici peljal se je cesar dalje. Pod slavolokom, ki ga je postavilo mesto, pozdravi cesarja Olomuški župan. Prostejovskemu okrajnemu glavarju je dejal cesar, da ga jako veseli, ker zna okrajni glavar dobro češki. Vsa narodna društva so se cesarju poklonila ter ima vse slavljenje cesarja bolj č e 8 k značaj. Zvečer je bilo mesto razsvitljeno ter si je cesar na vozu ogledal razsvitljavo.
Te dni so imeli inoravnkl učitelji deželno učiteljsko skupščino. Bilo je navzočnih 80 odposlancev vseh moravskih šolskih okrajev, velika večina teb učiteljev je bilo slovanskih. Kakor so češki učitelji v Pragi glede nepotrebnosti nemščine sklenili, v tem smislu so sklepali tudi moravski učitelji. Obravnavanje se je vršilo skoraj izključno češki. Skupščina je izjavila, da so utrakvistične ljudske šole škodljive in negdo je dejal o teh Šolah, da so se razširjale samo zato, ker so se blagoslavljale od zgoraj, od zdolaj pa so jih podpirali udje. Skupščina je sklenila, naj se odpravijo dvojezične, nemško-češke ljudske šole in osnove čisto češko in čisto nemško. Vse slovansko šolstvo ponosno gleda na slovansko učiteljstvo na Češkem ter Moravskem! Možje so ter zavedni sinovi svoje matere!
TII»nJe drime.
Kakor se kaže, Riza paša ne bode pri llbaucili nič opravil; prvič nema nanje, po telegramih soditi, nič upliva, drugič se pa njega vojaki bratijo ž njimi.
Turčiji so baje evropske velevlasti dovolile ustno še jeden teden obroka, da odstopi Črnogorcem Osinj. Evropsko brodovje pa da bode uže zdaj pričelo križati ob albati-skej obali, ne glede na to, kaj bode Turčija ukrenila, ker se tej nič več ne zaupa
V angleškem parlamentu so soboto vlado angleško interpelirali o turškem hujskanju Mohamedanov v Indiji. Dilke je na to izja vil, da je uže sir Henry Layard pred meseci poročil angleškej vladi, da se v Štambulu tiska neki časopis za musulmane v Indiji, katere je imel namen zoper Britance ščuvati. Ta časopis
Iz »lovenskega Stajerja 29. avg. flzv. dop.] Pri nekej sodniji na slovenskem Štajerskem, torej tam kjer od nedkaj uže, kar zgodovina pomni, biva črez 400.000 Slovencev, poleg teh biva le peščica privandr&nih tujcev Nemcev, vložila je neka slovenska stranka slovensko vlogo ali tožbo, na kojo je prišel nemšk odlok. Tožnik vrne tožbo, ter motivira to vrnenje s tem, da se imajo na slovenske vloge slovenski odloki dajati ter se sklicuje na § 19 osnovnih postav, § 13 sodskega reda in na mnogotere višje sodnijske ukaze. Dotična sodnija reši vlogo onega vrnenja s tem, „dass die Sprache des Gerichtes die deutsche ist*-Torej na slovevenskem Štajerskem, kjer biva le peščica naseljenih Nemcev (vsi drugi so nemškutarji), tam je uradni jezik nemški, naš slovenski pa se z nogami tepta! Ali nij to prelomljenje člana 19 navedenih postav? Nam je znano, odkod to vse prihaja in čas je, da so dosedanji sistem prenaredi. Pod Auerv spergom celo smo dobivali včasi na slovenske vloge slovenske odloke, sedaj pa, ko minister-stvo trdi, da hoče vsem narodom pravično biti, sedaj se smejo goditi take reči? Ako slavnej vladi te razmere nijso znane, po-oblastujem slavno uredništvo, da jej naznani moje ime, jaz jej hočem rudovoljnim srcem S dati ustreči. — Da Be je zoper navedeni odlok rekuriralo, razume se samo ob sebi in višja sodnija v Gradci ima razsoditi, je-li rea pri nas „sodnijski jezik nemški". O resultattt vam hočem poročati.
Iz Celovca 29. avg. [Izv. dop.] (Ke-daj je slovenščina dobra za uradnike? — O imenovanji novega deželnega predsednika.) Čitali ste te dni telegram is Celovca, da je tukajšnji vladni svetovalec N 0» vak imenovan za voditelja civilne vlade v Bosni in pride v Sarajevo. Zanimalo vas bode slišati, da je ta politični uradnik le za to dosegel to visoko mesto, ker je Slovenec, t. j. po rodu in znanji jezika. Ko je namreč g. Novak poganjal se za  načelništvo civilne vlade, na-glašal je Bvoje rodno Slovenstvo in le zavoljo tega dobil rečeno mesto. Prej pa je svojo slovenščino rad utajeval, germanizatoril in re-negatoval.  Torej le tačas je nekaterim uradnikom všeč in dobro slovenski znati, kadar se pri kompetiranji more z nje znanjem pohvaliti, sicer pa ne marajo govoriti je,  iz šol bi jo radi izpahnili itd.   Čudni patronje ti nemšku-tarji slovenski!
Ker je bil g. Novak jedini politični uradnik pri koroškej deželnej vladi, ki je slovenski znal, nij tu zdaj nobenega več. Tembolj bi bilo torej treba, da bi prihodnji dež. predsednik, ki se ima v kratkem namesto v penzijo gredočega grofa. L o dro na imenovati, znal slovenski, kajti če moramo koroški Slovenci, katerih nas je dobra tretjina v deželi, davke v denarji in krvi plačevati, vendar smemo zahtevati, da nas oni vsaj tudi razume, kateri nam
I
cesarja nadomestuje. Naj se slovenski poslanci v tem smislu kaj potegnejo za nas.
■z ftrodiftča v ormožkem okraji. [Izv. dopis.] (Ormožki okrajni nastop.) Kakor je bilo uže javljeno, je naš, uže lansko leto ob veljavo prišli okrajni znstop 10. t. m. zboroval. — Ta krivični čin zastopniškega na-čelništva je vzbudil ne samo pri Slovencih ampak tudi pri zmerno mislečih Nemcih občno nevoljo; dokaz tega, da se tega zborovanja niti polovica udov udeležila nij, dobro znajoČ, da po postavi o na dnevnem redu stavljenih predmetih sklepati nemajo več pravice, ker je postavna doba okrajnega zastopa uže lani potekla.
Akoravno pa po ormožkem beriču zbobna-nih zastopnikov nij znašalo postavno število, da bi smeli zborovati in veljavno sklepati, so pa vendar vse na dnevnem redu imajoče predmete presojevali in o njih sklepali. — Še le proti koncu zborovanja so še po „eskorti" be-riča dobili dva uda, ki sta pripomogla, da je vsaj pri koncu bilo postavno število udov. — Ali je vse to postavno in častljivo za poprejšnji zastop, dvomim, in kakor sem slišal, vložil seje protest na samo proti sklepom tega zborovanja, ampak v obče proti veljavi te seje, iti če še v našej državi pravica vlada, potem nam o rešitvi protesta nij dvomiti. ' V povabilu k zborovanju se je reklo, da več predmetov silne rešitve čaka, zarad katerih je načelnik za potrebno izpoznal, sejo Sklicati. Če se je pa ta reč po pravej strani dobro premislila, je tu čisto drug ptič skrit.
— Prva skrb je bila, da še pri poginu starega okr. zastopa zavdajo zaušnico celemu Okraju zategadelj, ker je okraj naveličal se njihovega slabega gospodarstva, ter izbral v novi okrajni zastop može, od katerih se je po vsej pravici nadejati, da bodo za blagor okraja vestno delovali. — Staremu zastopu je bilo za to, da samovoljnemu vse graje vrednemu gospodarstvu poprejšnjega načelnika pri cestah in drugih važnih rečeh za lansko leto pritrdi, ter da se odstopivšemu načelniku ne bi trebalo braniti v tej zadevi pri novem zastopu.
— Dalje jim je bilo na tem ležeče, da si potrdijo račune za lansko leto, ker o potrdilu teh računov od strani novega zastopa so uže videli mej soboj črne nevarne oblake. — Končno pa Še jim je bilo zato, da si postavijo spomin starega okr. zastopa s tem, da volijo v okrajni šolski svet zagrizenega nemčutja. — To vse se jim je pri navedenej seji vrediti posrečilo, akoravno nij vse tako složno in gladko šlo, kakor so si gospod načelnik „et tutti quanti" domišljevali. — Sedaj pa čakajmo, kaj o teh junaških činih vlada poreče, da bodemo videli, če je postavo poslušati samo dolžnost Slovencev ali tudi nemčurjev.
Skrajni čas pa je tudi uže, da se volitev novega načelnika potrdi ali zavrže, ter da se ta reč na našo škodo še dalje časa ne zavlačuje. — Stari zastop uže črez eno leto postavne dobe životari in še ta skrajni čas uporablja za svoje nakane in strankarske demonstracije, kar kaže volitev g. It. v okrajni Šol ski svet. Kaj je te zavlečenosti krivo, nam nij treba dolgo tuhtati.
Da bi naš okrajni sodnik nc smel prevzeti načclništva okr. zastopa, se čudimo tembolj, ker je on uže skozi dve perijodi Imel čast biti tak načelnik na gorenjem Štajerskem, kjer je ta posel dobro izvrševal in za blagor dotičnoga okraja vestno deloval. — V našem okraju je občinstvo mu stem zaupanje skazalo, daje bil v skupini velicega posestva jednoglasno voljen
v okrajni zastop, tedaj z vsemi nagimi in z vsemi glasi nasprotnikov. — /a naMnika je dobil od tridesetih glasov sedemindvajset, ter so za njega razen vseh narodnjakov tudi velika večina ponemčencev glasovali. —
Domače stvari.
— (Volitev za Maribor-P tuj) se bode vršila 0. oktobra in ne 8. kakor je bilo včeraj v prvem dopisu poročano. Upamo, da se bodo zastopniki raznih volilnih krajev skoraj zbrali ali v Mariboru ali kje drugje, da se posvetujejo.
— (Iz Brežic) 30. avg. se nam piše: Na prošnjo okrajnega zastopa prišel jo včeraj izvedenec poljedelskega ministerstva g. dr. Resler preiskavat naše vinograde zastran „trtne uši" in žalibože denes pri Kapelah (pol ure nasproti Hrvatske vasi Kraj) našel po-končalnico trsa „phyloxeroa ravno pri mejašu vinograda znanega rodoljuba Ivana Tanšeka, katerega je itak uže letos 3krat toča pobil«.
— (Potres.) PredvČeranjem ob 2. uri in 25 minut so v Ljubljani v drnzem nadstropji ali višje stanujoči ljudje čutili legak hiter potres od vzhoda proti zapadu. Kakor „L. Ztg." poroča, bil je pa močnejši potres na Gorenjskem : v Lescah, Policah, Begunjah.
— (Imenovanje.) Pravosodnji minister je imenoval pravoslavnega župnika Ivana Mari če vi ca vPeroju za duhovnega oskrbnika v kaznilnici Koperskej.
— (Poskusen roparskumor.) Dne 25. m. m. so našli na štajerskej meji na pol mrtvega Andreja Kovnčevič* iz Hrvatske. Roparji so na cesti strelih nanj, ter mu vzeli 30 gld. Sumi se, da ima tudi tukaj vmes svoje roke glasoviti razbojnik Guzaj.
— („D vaj set pedagogičnih pogovorov v poljubnej razvrstitvi") se imenuje nova slovanska knjiga, katero je fpisal dunajski učiteij Josip Ciper le in katera je izšla te dni iz R. Miličeve tiskarne v Ljubljani. O tem mnogostransko zanimivem delu izpre-govorimo obširno v katerem prihodnjih listov; za denes samo konstatujemo, da smo je prečrtali z velicim veseljem. Knjiga se dobiva pri uredništvu „Učit. Tovariša" v Ljubljani ter stane 30 kr. av. v. — il—
— (Ovčja kuga blizu kranjske meje na Hrvatskem.) Kranjska deželna vlada je izdala sledeče oznanilo: Vsled telegrama kralj, deželne vlade v Zagrebu od de-našnjega dne" se je na pašnej ravnini Kokošica mej Stubico in Močilami, tedaj samo pet kilometrov proč od naše (kranjske) deželne meje, za gotovo pojavila kuga pri ovcah. V Vojaškej krajini razsaja goveja kuga v Ogulinu okraja ogulinskega, v Brezovcu okraja R'ikoviškega in v MaČkovcu okraja novogrn-diškega. Vzvidi se mi tedaj v dodatku k tu-vradnemu oznanilu od 27. m. m, ukazati, ka kor sledi: 1. Vpeljevati in prepeljevati v § 1 postave o goveji kugi od 29. februarja 1880 (drž. zak. št. 37) imenovanih živali in stvari iz okužene podžupanije karlov.ške in iz vesoljne Vojaške krajine je do daljega prepevedauo brez pogoja. 2. Iz kuge prostih krajev civilne Ilrv.-tske je dopuščeno vpeljavati v g 1 postave o govejej kugi imenovanih živali in stvari samo po železnici črez Brežice pod pogoji postav |jenimi od c. kr. narnestništva v Gradci. Vsa-korlno vpoljavanje in prepeljeva nje takih živali in stvari po železnici črez Št. Peter je pa prepovedano do daljega. Tudi v vseh drugih krajih je še ostro prepovedano gori imenovanih živali in stvari vpeljvati, ter se bodo
kaznovali prestopki tega propisa po § 39 postave o goveji kugi od 2!>. februarja 1880 s tfMn, da celi prevoz napade in po okoliščinah še na drugi način Tistim osobam, katere ovadijo nblartniji take prestopke, se zagotovi plačilo, in sicer, kdor ovadi protipostavno vpelja-vanje goved, iz katerega sledi zapad živine, dobi plačila do celega zneska iz čistega izku-pila za goveda, katera so se bila izrekla za zapadena; kdor pa ovadi storjene druge prestopke gori imenovanega predpisa, dobi plačila do 100 gld. Na mejnih krajih, katerim najbližje nevarnost žuga, se zopet prekličejo olajšave v malem občevanji ter se dado c. kr. okrajnima poglavarstvoma v Črnomlji in Ko-čevji zarad tega zaukazi. Winkler.
— (Za Stanko Vrazovo svečanost) darovali so nadalje gg.: Anton GabriČ, župnik v pokoji, v Rogatci 'JO kr.; Josip Sovič, župnik v Stopercah 1 gld.; Janko Vraz, kaplan v Rogatci 1 gld.; Jakob Marin, učitelj v Rogatci 1 gld.; Merkuš, župnik v Žitalih, 50 kr.; Dr. Zidarič v Zitalih 1 gld.; Josip Simonič, župnik pri sv. Jurji na ŠČavnici 1 gld.; Janko Simonič, kaplan pri sv. Jurji na ŠČavnici 1 gld.; Franc Itošker, kaplan pri Malej nedehji 50 kr.; Anton Vraz, kaplan pri Kapeli 1 gld.;: dr. Fr. Simonič, umanuensis c. k. knjižnice na Dunaji 1 gld.; J. Mihelič, naduČitelj pri sv. Jurji 50 kr.; Fr. Geč, kaplan pri sv. Jurji 1 gld.; Blaž Štiberc, posestnik y Pušencih 1 gld.; Majhenič Kašpar, župnik pri sv. Miklavži 5 gld.; Peter Skuhala, kaplan pri SV. Maklavži 2 gld.; Matija Sinko, duhoven in posestnik v Vinskem vrhu 2 gld.; Ivan Tram-puš, župnik pri sv. Bolfenku 2 gld.; Anton Štuhec, učitelj pri sv. Bolfenku 1 gld.; Martin Itt-pič, učitelj pri sv. Miklavži 1 gld.; Ivan To* mažič, učitelj pri sv. Miklavži 1 gld.; Maks R o b i č, trgovec pri sv. Miklavži 1 gld.; Dav. Trstenjak, profesor v Krčovini 1 gld. 50 kr.; Jožef Moherič, posestnik v Hermancih 1 gld.; Ivan Štampar,gimnazijec v Vinskem vrhu 1 gld.; Anton Krambergar, mesar pri sv. Miklavži 1 gld.; Sigmund Friedrich, trgovec v Središči 50 kr.; vkup 31 gld. 70 kr., k temu uže izkazana svota 44 gld., dakle vkup 75 gld. 70 kr. . -Odbor Stanko Vrazove svečanosti: Anton Jesih,     Dr. Ivan Geršak,
blagajnik. predsednik.
Razne vesti.
* (Unesrećeni vojaki.) Jedna divizija vojakov je imela vaje dne 27. m. m. pri Budcjevicah na Češkem. Oddelek dragoncev je dobil nalog, da hiti v mesto, kjer je „sovražnik". Ta oddelek požene konje in v diru dospe* v Praško ulico. Jeden konj se zaleti, ker je bila megla in se nij dovolj pred se videlo, v oje voza ob cesti. Oje prehode konju trebuh in konj pade z jahačem vred, črezenj pa drugi dirjajoči vojaki popadajo od zadaj. Četirje vojaki so baje smrtno ranjeni, katere so prenesli v sosednjo hišo in potem v bolnico.
* (Rop na cesti.) V nedeljo na večer so neznani lopovi napadli blizu Zagreba kmeta Jurca iz Trnja ter so mu vzeli 14 gld. Druzih 100 gld., katere je kmet tudi imel pri sebi, tolovaji k sreči nijso našli.
* (Umor iz ljubosumnosti.) Iz Li-berc se poroča o groznem umoru. Dne 20. t. m. našli so zvečer umorjenega moža na ulici. Umoril ga je neki črevljar iz ljubosumnosti. Ta ima namreč lepo soprogo, za katero pa je umorjeni lazil.
* (1* r o ć z nemškimi zastavami.) V Monakovem in po eelej Bavarskoj se je obletnica bavarske kraljevske rodbine Wittels-bachov svečano vršila. V Monakovem so bile povsod zastave razobešene in poleg bavarskih tudi kakih 20 nemških. Ljudstvo je zahtevalo, da se odstrane te nemške zastave, sicer
da jih zasmode. Gospodarji so morali odstra niti nem>ke zastave. Torej v Nemčiji samej nemških znamenj nehčejo, ampak le deželne.
* (Goljufiv j ud.) Na cesarjevega godu dan je v Sarajevu naznanil trgovec Tinto, da mu je tat v ItaCBttO prodrl in po noči odnese za 4000 gld. blaga. Ali ko je sarajevska poli cija šla gledat, našla je, da je tat prodrl od znotraj ne od zunaj. In skoro so judu dokazali da je on sam po noči od znotraj steno svoje itacune prebil in sam Broje blago hme-sel ter nečemu druzemu kupcu skrivaj v prodaj dal, ker je — hotel potlej falirati. Policija ga je pod ključ dejala.
* (Amerikanska iznajdba.) Ce se sme amerikanskim Časnikom verjeti, iznašel je neki Covvell Broun neko materijo, s katero se napoji obleka, in s tako obleko na sebi nij mogoče utoniti. Kakor le namreč taka obleka z vodo v dotiko pride, brž se tako napne, da človeka na vrhu vode drži. Samo sitno je, če človeka v takej obleki dež zaloti, kajti ta ga tudi tako napihne, da nij izpoznati.
Dunajska borza 81. avgusta.
Enotni dtž. <l<dg v bankovcih .   .   72 g!d. 80 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   73   „   €5 „
Zlata rente.........88   „   15 „
1860 drž. posojilo  '......131    „   50 „
Akcije narodne banke   .... 835   „   — „
Kreditne akcije.......291    „10 „
London..........117   „70 „
Srebro..........—   *   — „
Napol...........9   „  35'/, „
C. kr. cekini........6   „   58 „
JDržavne marke.......57    „   75 „
Uradniška družina jemlje
(409-2)
dijake na hrano
in sta3a.o-va.n.je. Mesečna placa 15—16 gold. — Natančneje M izvoda pri g. M. Možlni v križev-niikih ulicah it. 9, II. nadstropje, zadaj.
Tri dijake
za gimnazij od dobre rodbine sprejme se na hrano in vbo obakrb. — Kje V pove opravniitvo ten Usta. (412—2)
Kupčijska učenca.
Jeden ali dva dobro vzgojena učenca, ki znata tudi nemški, sta zdrava, krepka, terja veseli kupčija, ■tara ne nad 14 let, sprejmeta se v dobro vodjencj prodajalni, i z mešanim blagom. Natančneje pove iz uljudnosti gospod Hartmann v LJubljani v Tav-Čarjevej hiši. (414—2)
Samostojcča, izobražena gospa, katera se peča uze več let z izrejo šolske mladine in s podukom v
Sodbi, in ki ima lepo zdravo stanovanje, želi v pri-odnjem šolskem letu sprejeti
dva mlajša dijaka,
oziroma tudi <lve «leldloi, v stanovanje ter po-populno obskrb in skrbno nadzorovanje. Vpraša naj ee v kolodvorskih ulicah št. M v I. mul-•tropji, (407—a)
Razglas.
C. kr. okrajna sodnija v Krškem dovolila je prostovoljno prodajo posestev Vincencij Cotarja, katera leže v sodnijskem okraji Krškem in obstoje:
Iz dveh hiš, dveh vrtov v vikarijatu luškem, iz vinogradov v Trškej Gori in na Nar peljnu, iz kmetije v Žlapovcu, iz pristave na Gmajni pri Krškem, en del hoste v Johih in en del v Krakovem, ter iz jednega travnika v Verbini.
Dražba je določena na rtn«; 13. sc»-ptembra, in Če bi se ta dan ne prodalo vse, bo dražba po potrebi še prihodnje dni pri dotičnih posestvih.
To se naznanja vsem, kateri žele od tega posestva kaj kupiti, s pristavkorn, da leže ka-tastralne pole, inventarni zapisniki in družbene pogodbe pri tukajšnjej c. kr. okrajnej sodniji do družbenega dneva vsakemu na pregled in da mora sleherni kupec pred dražbo položiti 10% jemščine (vadium). (4i3_2)
Tillfl. i         ',ri nnil('il Kapucinski ia Dunaja. — Munde
31 avgusta- \xl Gorice- — Scugliewich iz Trsta.  - Hris iz Ku-
PriHlonut Hofbauer I* Zagreba. - Wideman  ««vja. - GrOn n Dunaja._
ia Gradca. — VVesten iz D.maja.
Umrli no v a.liiiH hmi:
avgusta: Karlina Komar, ši\flja, 17 1., stari trg št. 18, U j« tiko.
18. avgusta: Jera Demšar, gostija, 47 I., sran trg št. 18, M drisko.
•_' 1. avgusta: Jane/ Cr.Hel, uradniškega sluge sin, 11 m., na Brega It r», m botjaatia
28. avgusta: Hedvig C. Autom' r, uradnika hči, 8 dnij, gledališko ulico št. 1.
89. avgusta: Franca Halant, postnščeka hči, rožne ulice št. 3, za driske. — Antonija Gruber, zvo-nikarjeva hči, 3 I., Kravja dolina št. 22, vsled difte-ritis. — Rasa Stibil, šivilja, 70 1., Kladezno ulice št. 16, za vodenico.
30. avgusta: Avgust Nadruh, delavke sin, 7 dni), rožne ulice št. 'M, za hožjastjo.
V deželnej bolnici:
21. avgusta:  Alojzij Kozina, delavcev sin, 1 I.
— Meta Debevec, gostija.
24. avgusta: Liza VVolbank, šivilja, 36 1.
25. avgusta: Jarnej Kode, delavec, 42 1.
26. avgusta: Anton Klaus, železolivec, 32 1., za j etiko.
27. avgusta: Franc Uršič, nmzačeva sin, 11 ni.
— Meta Sitar, gostija, 76 1., za slabostjo.
St. 12.182.
Zahvala.
(415)
Slavno vodstvo kranjske hranilnice, ki svoje urade dne 1. septembra t. 1. v novem poslopji odpre, je glede na to podpisanemu 500 gold. izročilo, da jih mej uboge mesta razdeli.
Ko podpisani potrebno določi, da se ta dar dne 1. septembra t. 1. razdeli, spozna za svojo dolžnost, da slavnemu vodstvu hranilnice, katero se je za ta trenotek pomenljivo, namesto blisčeČega pričetka svojega delovanja v novem poslopji raji ubogih spomnilo, v imenu teh svojo globoko čuteno zahvalo za ta zopetni čin dobrovoljnosti tega patrijotičnega zavoda dostojno občinstvu naznani.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1880.
Župan: Laschan.
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Velikanska razprodaja.
Politične razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer so je na stotine delavcev izselilo, tako da jo obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam jo zaupala prodajo Bvojih ur. To tako zovane šepne ure bo najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega srebrnega niklja, so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskega sistema. Vsled neke vlanlne konstrukelje ne more ne taka ura nikdar pokvariti, putlc lebko na tla, sine se stisniti, a teudar ura pri tem nič ne trpi.
Proti povzetju, ali vpošiljatvi malo svote, katera jo pri VBakej bazi ur zaznamovana, a katero je plačana le pridejana zlata double urna verižica, baržunasti etui, glavni ključ za ure in delavska plača, dobi vsakdo najtinejše repasirano uro skoraj na polovico smsIoiiJ. Vso ure so natanko repasirane, ter Karaulujeino ih vsako uro pet let.
~V dokaz 4s-°*<>"v*>4ffM. janintvu 1» nI ro«;-e lolldnopi i, prevzemamo s tem dolžnost javno, tl»i vmuIco neprlstojcčo uro nuzuj vzememo, iu as drujjo zunteujaino.
Izpišete ulx-
C. kr.
Krška,
dne 24. avgusta 1880.
1000 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovanu; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, tako da jih nobeden zlatar no more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20.
1000 komadov krasnih ur na sidro (ankuruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenutke m kristalnim ploščnatim steklom, natančno repasirane: preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
1000 komadov mobilnih ur na valje (cyliu-der-uhr) v teških giljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščuatun steklom, tekočih na 8 rubinih, fiuo repasirane, z verižico, medaljonom, in baržuuastim etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60
lOOO komadov VVashingtonskih ur na sidro od laiotnega srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekočo na 15 rubinih, elektrogalvanično pozlačene, da jih ne more nobeden Btrokovnjak ah zlatar od pravo zlatih razločiti; lino na trenutek regulovane in poskušeue. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40.
1000 komadov WashingtonBkih remontoir žepnih ur, od pravega 13 letnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožji jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako du se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj todi jedna zlata double urna verižica,- medaljon; ijaržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16.
1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospo, preje lOO gl. zdaj gl. 40.
650 komadov ur z ropotcem, fino regulovano, dajo se rabiti tudi na pisalnoj mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80.
650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v fino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo so vsakih osem dnij, lino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker jo taka ura po minolih 20 letih šo dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl, 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi
mala svota.
Naslov: U lircu-A iisvci'Uauf
(287—C)
F&ilipp WwQmmt> Uhrenfabrik,
Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9.
Izdatelj in urednik Makso Armič.
11833638