200. številka. Ljubljana, sredo 1. septembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti prejenian za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. za četrt leta 4 gld. — Za Ljnbljano brez poliljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljnbljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiris'.opne potit-vrsro 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole lrankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka atolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Bog nas varuj tacih prijateljev. Pred sedmemi leti so nekateri požrtvovni duhovniki ustanovili v Ljubljani slovensk časopis, ki so ga krstili „Slovenec". Čeravno je imel ta list od kraja v prvej vrsti nalog in namen, naš" „Slovenski Narod" izpodrivati, ker so baje nekateri verjeli hudobnim sumničenjem, da hočemo mi bojevati tudi „zoper vero" ali vulgarni nemški psevdo-libe-ralizem izvrševati, katero sumničenje smo vselej od sebe odbijali in zdaj z mnogoletnim delom in dejanjem svoj čisto narodni program tudi dokazali, — vendar je bil „Slovenec" od početka vsaj dosledno naroden in političen. Odkar je pa g. Kljun popustil ga in je „Slovenec" prišel v roke Brencelj-Aleševcu, ureduje ga menda res včasi le Rešpehtarjeva kuharica, ali ka-li. Za mnogo bedarijo v „Slovencu" razkladano, se nijsmo niti brigali, češ, slobodno mu; Če bo njegovi ustauovitelji in podpiratelji zadovoljni, moramo mi tudi biti. Ali zdaj ta list na škodo slovenskemu imenu uže take bedarije počenja, da ne smemo več molčati, ker tu gre za poštenje naroda in njegovega jezika, tu bi uže utegnilo veljati: qui tacet consentire videtur. Kakor da bi bil od nemškutarskih Sovražnikov našega narodnega programa n a j et, spustil je ta Aleševčev „Slovenec" zadnji četrtek grd in psovalen članek zoper slovenščino v svet na veliko radovanje vsein ustavoveruimnemškutarjem in Nemcem! It a v no zdaj, ko terjamo vsi Slovenci, da se slovenski jezik uvede v urade in šole, prihaja ta „Slovenec", ki še hoče naroden organ biti, ter s strme uja vredno nesramnostjo govori O neveljavnosti našega narodnega jezika! Pa da se nam ne bode reklo, da zavijamo, naj citiramo, kar „Slovenec" piše v svojem članku (ne v kacem dopisu) od 26. avgusta. Tako le piše: „Za to nam jo jezik v pruktičuom prometu šo zelo pomanjkljiv. Za naj u a vaduej šo obrt-Iijjsko stvari nimamo slovenskih izrazov, ali pa čo bo, potem so goli germanizmi. Pisalcu tega jo enkrat prestavljal eu proračun za z Uanje neko ćolo. Skor neverjetno je, koliko truda ga jo stalo, prej da je vkup Bpravil vso tesarsko, zidarske, klju-čarske in mizarsko izraze. Wolfov slovar jo v tem o /.mi čisto za nič, ker obrtniških terminov nima skor nič; sploh ima VVollbv slovar to lastnost, da čo kdo kaj išče v njom, gotovo no bo nič dobil, ali pa bo dobil kaj napačnega; tisti, ki fO ga delali, sami niso slovenski znali. — Kavno taka jo pri trgovcih. Da oni nemški dopisujejo, krivo je to, ker dotičnih kupčijskih terminov v slovenščini liimamo, ali pa za njo no vemo. — lz početka mojemu šo nasprotno mnogo gormauizmov v pisavo sprejeti, posebno pri obrtniških izrazili, sicer ostane knjiga popolnem nerazumljiva; rokodelec, ki celi teden dola, nema čusa, da bi študiral staroslovcnščino, ruščino in srbščino, da bi take izraze razumel. — O sodnijah, advokatih in notarjih pa smo uže pisali, da no morejo prej začeti s slovenskim ura-dovanjem, dokler ne dobimo slovensko pravne akademije, kjer so bodo še le termini za vso juri-dično izraze so stavil i. Dokler tega nij, bo pisal vsak po svoje in nastala bo grozna zmešnjava." Tako piše, ne ranjki „Tagblatt", ampak „narodni" organ, ki so ga ustanovili in ga podpirajo rodoljubni slovenski duhovniki! Razume se, da so vse nam sovražne nemške novine zdaj — ko ravno terjajo naši poslanci uvede nje slovenščine v šole in urade, in ko se vsa netnškutarska in našemu narodu sovražna birokracija temu ustavlja, Češ, da je naš narodni jezik nesposoben, — da so, pravimo, zdaj vse nemške novine to krivično in neumno „Slovenčevo" psovanje zoper slovenščino ponatisnile in ga rabijo kot argument zoper naše poslance! „Slovenec" je torej ravno o pravem času sovražniku orožje v roko stisnil! Pa da se zopet ne bode reklo, da zavijamo, evo hočemo citirati, kaj pravijo „libe-ralno"-neinŠki listi. „Neue Freie Presse" govori pod naslovom: „Ein Slovene iiber diesloveiiiseheSprache" tako-le: „Soit dem Jahro 1860 fordern die slovenischen Hctzbliitter und die slovenischen Abgeordneten im Landtage Krains und im Iioichsratho die Kin-fuhrung der slovenischen Sprache in Schule und Amt, und bat der Mentor unseres nationalen Landes-Prii sidenten W i n k I o r, Keichsraths-Abgeordnetor Dr. Vošnjak, eine dahin abzielendo Kesolution in der verflossenon Iioichsraths-Session beantragt, \velehe auch angenommen wurde. lloren \vir nun, was oin Voll-b 1 u t-Sloveno iin slovenisch-clericalen Jonrnale Slovenec, dom Organe des slovenischen Clerus, nach ■WanStg Jahrcn der slovenischen licwegung schreiht." Potem „N. EV. Pr." citira zvest prevod „Slovenčevega" članka in dostavlja na koncu : „Und eine Bpraohe, welehe dio Slovenen selbst derartig elassificiren, vili man in Schulo und Amt einluhren ?M Drug ustavoveren velik list „Deutsche Ztg." tudi citira pod istim naslovom članek pu pravi: * „Und eineni Idiom, \velehem von rinem enra-girten lVeundo dcsselhcu ein solches A r m u t s z o u g-niss ausgostollt \vird, soli dio doutscho Sprache in Amt und Schrift \veiclionV4 Na dalje končuje „Triester Ztg." enako navajajoč „Sloveučevu članek tako: „Und oin seitens der Slovenen so jiiiumer-licli . februarja 1880 s tfMn, da celi prevoz napade in po okoliščinah še na drugi način Tistim osobam, katere ovadijo nblartniji take prestopke, se zagotovi plačilo, in sicer, kdor ovadi protipostavno vpelja-vanje goved, iz katerega sledi zapad živine, dobi plačila do celega zneska iz čistega izku-pila za goveda, katera so se bila izrekla za zapadena; kdor pa ovadi storjene druge prestopke gori imenovanega predpisa, dobi plačila do 100 gld. Na mejnih krajih, katerim najbližje nevarnost žuga, se zopet prekličejo olajšave v malem občevanji ter se dado c. kr. okrajnima poglavarstvoma v Črnomlji in Ko-čevji zarad tega zaukazi. Winkler. — (Za Stanko Vrazovo svečanost) darovali so nadalje gg.: Anton GabriČ, župnik v pokoji, v Rogatci 'JO kr.; Josip Sovič, župnik v Stopercah 1 gld.; Janko Vraz, kaplan v Rogatci 1 gld.; Jakob Marin, učitelj v Rogatci 1 gld.; Merkuš, župnik v Žitalih, 50 kr.; Dr. Zidarič v Zitalih 1 gld.; Josip Simonič, župnik pri sv. Jurji na ŠČavnici 1 gld.; Janko Simonič, kaplan pri sv. Jurji na ŠČavnici 1 gld.; Franc Itošker, kaplan pri Malej nedehji 50 kr.; Anton Vraz, kaplan pri Kapeli 1 gld.;: dr. Fr. Simonič, umanuensis c. k. knjižnice na Dunaji 1 gld.; J. Mihelič, naduČitelj pri sv. Jurji 50 kr.; Fr. Geč, kaplan pri sv. Jurji 1 gld.; Blaž Štiberc, posestnik y Pušencih 1 gld.; Majhenič Kašpar, župnik pri sv. Miklavži 5 gld.; Peter Skuhala, kaplan pri SV. Maklavži 2 gld.; Matija Sinko, duhoven in posestnik v Vinskem vrhu 2 gld.; Ivan Tram-puš, župnik pri sv. Bolfenku 2 gld.; Anton Štuhec, učitelj pri sv. Bolfenku 1 gld.; Martin Itt-pič, učitelj pri sv. Miklavži 1 gld.; Ivan To* mažič, učitelj pri sv. Miklavži 1 gld.; Maks R o b i č, trgovec pri sv. Miklavži 1 gld.; Dav. Trstenjak, profesor v Krčovini 1 gld. 50 kr.; Jožef Moherič, posestnik v Hermancih 1 gld.; Ivan Štampar,gimnazijec v Vinskem vrhu 1 gld.; Anton Krambergar, mesar pri sv. Miklavži 1 gld.; Sigmund Friedrich, trgovec v Središči 50 kr.; vkup 31 gld. 70 kr., k temu uže izkazana svota 44 gld., dakle vkup 75 gld. 70 kr. . -Odbor Stanko Vrazove svečanosti: Anton Jesih, Dr. Ivan Geršak, blagajnik. predsednik. Razne vesti. * (Unesrećeni vojaki.) Jedna divizija vojakov je imela vaje dne 27. m. m. pri Budcjevicah na Češkem. Oddelek dragoncev je dobil nalog, da hiti v mesto, kjer je „sovražnik". Ta oddelek požene konje in v diru dospe* v Praško ulico. Jeden konj se zaleti, ker je bila megla in se nij dovolj pred se videlo, v oje voza ob cesti. Oje prehode konju trebuh in konj pade z jahačem vred, črezenj pa drugi dirjajoči vojaki popadajo od zadaj. Četirje vojaki so baje smrtno ranjeni, katere so prenesli v sosednjo hišo in potem v bolnico. * (Rop na cesti.) V nedeljo na večer so neznani lopovi napadli blizu Zagreba kmeta Jurca iz Trnja ter so mu vzeli 14 gld. Druzih 100 gld., katere je kmet tudi imel pri sebi, tolovaji k sreči nijso našli. * (Umor iz ljubosumnosti.) Iz Li-berc se poroča o groznem umoru. Dne 20. t. m. našli so zvečer umorjenega moža na ulici. Umoril ga je neki črevljar iz ljubosumnosti. Ta ima namreč lepo soprogo, za katero pa je umorjeni lazil. * (1* r o ć z nemškimi zastavami.) V Monakovem in po eelej Bavarskoj se je obletnica bavarske kraljevske rodbine Wittels-bachov svečano vršila. V Monakovem so bile povsod zastave razobešene in poleg bavarskih tudi kakih 20 nemških. Ljudstvo je zahtevalo, da se odstrane te nemške zastave, sicer da jih zasmode. Gospodarji so morali odstra niti nem>ke zastave. Torej v Nemčiji samej nemških znamenj nehčejo, ampak le deželne. * (Goljufiv j ud.) Na cesarjevega godu dan je v Sarajevu naznanil trgovec Tinto, da mu je tat v ItaCBttO prodrl in po noči odnese za 4000 gld. blaga. Ali ko je sarajevska poli cija šla gledat, našla je, da je tat prodrl od znotraj ne od zunaj. In skoro so judu dokazali da je on sam po noči od znotraj steno svoje itacune prebil in sam Broje blago hme-sel ter nečemu druzemu kupcu skrivaj v prodaj dal, ker je — hotel potlej falirati. Policija ga je pod ključ dejala. * (Amerikanska iznajdba.) Ce se sme amerikanskim Časnikom verjeti, iznašel je neki Covvell Broun neko materijo, s katero se napoji obleka, in s tako obleko na sebi nij mogoče utoniti. Kakor le namreč taka obleka z vodo v dotiko pride, brž se tako napne, da človeka na vrhu vode drži. Samo sitno je, če človeka v takej obleki dež zaloti, kajti ta ga tudi tako napihne, da nij izpoznati. Dunajska borza 81. avgusta. Enotni dtž. "v*>4ffM. janintvu 1» nI ro«;-e lolldnopi i, prevzemamo s tem dolžnost javno, tl»i vmuIco neprlstojcčo uro nuzuj vzememo, iu as drujjo zunteujaino. Izpišete ulx- C. kr. Krška, dne 24. avgusta 1880. 1000 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovanu; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, tako da jih nobeden zlatar no more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankuruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenutke m kristalnim ploščnatim steklom, natančno repasirane: preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov mobilnih ur na valje (cyliu-der-uhr) v teških giljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščuatun steklom, tekočih na 8 rubinih, fiuo repasirane, z verižico, medaljonom, in baržuuastim etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60 lOOO komadov VVashingtonskih ur na sidro od laiotnega srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekočo na 15 rubinih, elektrogalvanično pozlačene, da jih ne more nobeden Btrokovnjak ah zlatar od pravo zlatih razločiti; lino na trenutek regulovane in poskušeue. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40. 1000 komadov WashingtonBkih remontoir žepnih ur, od pravega 13 letnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožji jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako du se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj todi jedna zlata double urna verižica,- medaljon; ijaržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospo, preje lOO gl. zdaj gl. 40. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulovano, dajo se rabiti tudi na pisalnoj mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80. 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v fino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo so vsakih osem dnij, lino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker jo taka ura po minolih 20 letih šo dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl, 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: U lircu-A iisvci'Uauf (287—C) F&ilipp WwQmmt> Uhrenfabrik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. Izdatelj in urednik Makso Armič. 11833638