lihi j fl veti! i četrtek in veljii - poštnino v rad in v Mariboru t pošiljanjem na dem □a teto . s H. „ pol ktn . 1 H. 60 k. " v, . — fl.sok. Brci poiiljflTtja na il oni 2» 6(lo leto . 'J fl. 60 k. . pol lota . 1 fl.Mk. i : -*■«*> Posamezni hpti sa ilobijo pri knjigarn NoviJtU na veliktra trjru r.a .i k. SLOVENSKI Naročimo) ppifjtiJlin vredni« t vo v Muri ti or«. i te Ito (j i« i a t tj o vračajo, ncplaottni [Jati h d prijem njo. Podučiven list za slovensko ljudstvo. „Poduk v g&spodaiutvtt bogiui ilsJelo/ O/na i lila ne prijemajo, plai* ?,a vrstico ja 10 k. in sa kolek so k. iS t V. 6. V Mariboru 6. februarja 18t>a Tečaj II. («ilkiiijr i j.i te i.'i narodnosti puiebno t. otU ri.Hn ii¡t o\^iiski) pnlifilio prvtettlegn U'(h. Odgo vor iic fj hi i dva i isto «i. L \Velcbi?ii fJcddiikcn ilia /* e tt einnoal erkurcn , Dcr m pete i t imd boschiCOrsti Ud i wir5 ewiit ^eilor^cbertn Troti allero WidontTOi& SrifM Feinde moheb si tli aLi Mit Selil in kc n uTiil Usmdon. Si a icaehteii iho girai xu Srhatid kraljestvo v veliko boljšem stanju, kar se Administracije ali uprave, pravosodja iu reda tiče, nego drugi deli naše domovine, to da gospodarji in ravnatelji vsega tefia so vendur lo tujci Avstrijanei, ali bolje rekoč „tedesehi1* fnetnei), Itali jani so poleg tega le čreda, nad ktero Stranj s ki pastirji vladajo; ljubšo bi aam (namreč Mazsini-tia) bilo, ako bi biln uprava po burooski ali hoteutotski, samo da bi Lila domača, da bi bila italijanska! i. t. d. razvija MnSizini popolnoma odprto načela naroduosti. Trdi, da v Italiji smejo bili sam o Italijani gospodarji, vse drugo morn iti vnn iz dežele iu „fuori i iedeseliiJ je postala parola vse mladino od „fnrn dl Messiua" noter do Hieuuerja, Se ve, da je vso to gibanje počasi napredovalo, kajti p redno se debeli cd starih tradicij razpoka iu staja, potrebuj« se mnogo let. Trebit je vedeti, da so 181 i. lela, ko so se Francozi Avstri-janjccm vmeknoli, po vseh italijanskih mestih od radosti z vsemi zvonovi zvonoli, da so Ji na po vseh crkvah „te denm laudamus" peli in da jih je povsod neizmerna množica z nepopisnim veseljem sprejemala, posebno je bil veličasten jinov uhod v Milani. Bili so tudi podložni od začetka z Avstri-janei še uaj bolj zadovoljni, ker plačevali so malo davkov in vsa druga uprava, kakor smo že rekli, bila je v celi Italiji naj boljša, akoravno absolutna; politično življenje je bilo s počel ka za obe strani za gospodujoče „tedesehr1 in za podložne Lahe takt» rekoč idiliško iu {o vso tako dolgo, — da ni nenadama že omenjena Mazzini-ova bomba med nje padla. — O veliki, mogočni Italiji se je že Dante lu sanjalo m Maechinvcli pravi, da hi mu bile on veke blažene oči, ako bi mogel v čakal i iu videli tistega moža, ki bi vso Italijo v eno veliko telo zjcdinil. Ali lo so bile takrat le sen-jarije osamljenega globokega političnega misleca, vmrl je slavni mol ;500 let poprej nego se jc to vre&utčilo. — V tem slučaju bi človek skoraj nehote fatalis! postal, ker bil je Maccbiavelt v svujej dobi gotovo eden naj slavnejših mož eele Evrope, imel jc že takrat tiste uzore o nnčelu narodnosti, kakor so jih v sedanjem času Mazzini, Gioberti, (TAzegHo iu Cavour razvijali, pa je le vendar osamljen ostal, morebiti si ni uiti enega prozelita pridobil, falalist, mislimo v tej zadevi, da je vsakemu velikemu človečanskemn načelu svoj vek odločen, kterega ne more niti naj ženialnejši človek i v k te io drugo stolclje poprej ali poznej prenesti. Kdo hode še dvoinil o tem, da jc rojstvu, razvitku in zmagi nadela narodnosti HI. stoletje odločeno ? Ze v poprejšuib stoletjih je to dan denes za nektcrc tako strašno načelo v javnost vda-rjalo, kakor postavim v velikem koneiliju v Konslanctt, kjer so se zbrani škofje po narodnostih razdelili, ali kakor vladajoče načelo vendar ni moglo v nobeni državi in v nobeni deželi pred li>. vekom predreli. Kaj so bdi nasledki te Maz-zmitove bombe, ne bodeuio dalje razvijali, ker ni naša naloga tu sc z Gerviuns-om skušati v pisavi povestnice l9. stoletja. — Samo to moramo omeniti, ila Hazzini je pri svojem vstopu v javnost samo sanjal kakor Maechiaveli o edinosti Talfjtonske, to da prai;tiinomogofia in izpeljiva se mu ni ta ideja zdela. Točke razvijanja načela narodnosti so uiti bile takrat: L) o&nažit! [talijo Vsakega iu I udi uaj manjšega iu naj bolj skritega tujega gospodarstva, to je bila tako rekoč „condilio sine rjua uon" jegove politične agitacije in 2, ako ho mogoče pozneje še ¡e pO vsili talijanskih državah in državicah republikansko vlado vpeljati. Kaj poprej so se MaašinMove misli zaplodilc v lombnrdo - beneškem kraljestvu io pa po Rimskem, ¿c so močno šumeli in bohaeli i-alovi narodnega gibanja po vsej Italiji, žeje bilo mnogo zaprtih, postreljenih iu obešenih, že je Silvio Pdico |>rastal in opisal svoje muke v trdnjavi Spielberg, ko na enkrat a bate Gioberti knjigo (bilo je43. leta) napiše podnaslovom: il primata d'Itaba (prveBBtvO ItalijeJ, ki spet na novo ves italijanski svet potrese. Gospodarske stvari. Gospodarska dela mesca februarja. V hiši in dvoru. Semenska žita se morajo očistiti; delo, ki jc mesca januarja zaostalo, se mora dovršiti pol8ko orodje se mora popraviti. V hlevih. Obrejena živina sc mora dobro krmiti in opazovati, ovcam se mora pripustiti oven, če hočemo, da bodo že mesca julija vrgle mlade. Na polju in senokošah. Struge se morajo strebiti. Pepel, prst, blato iu druge take stvari še se morajo zmirom po snegu trosili; setve, klere je_. mraz vzdignol, se u;t stihih njivah Bpet morajo p o val jati. C'e pripušča vreme iu lega njive, se že ta mesec Ichko začne orati, krogli grašek iu oves sejati. Detelje se morajo povlačiti, kamenje po polju pobrati. Ce zemlja ni zmrznjena, se lehko napasti vode na scuokeše, stihe senukoše se morajo s karnjakora ali golob-ujakom pognojili, po mokrih pa ae mora potrositi apno, gips pepel ali saje. V v rtih in sadovnjakih. V sobi se lehko že cepi, mlada drevesa se morajo presaditi, živi ploti zasaditi in popravili, Sadovua semena sc morajo posejati, iz dreves strebiti mah, stara skorjn odstraniti; salata, krastavci ^mnrke), špinača, melone itd. se morajo v toplo grede posejati. V vinogrndih in hmelnikiji. Trsje, ktero je /a to se mora dol j položiti In zakopati. Ce hočos nove grede za hmel napravili, moraš že zdaj zemljo za dva črevlju izkopali, in če je prst slaba, moraš drugo uavositl. Pri ribnikih. Še moraš zmirom luknje na ledu preseko vati in skrbeti, da voda dobro priteka in odteka. Pri ui n j akn. Panji, ktere si prodal, ali ktere hočeS preseliti, se morajo ta mesec prenesti. Log in Uv. Gozd so mora iztrebiti, potekanadrva se morajo odpeljati; jeläevo in mecesenovo (reKhovo) seme se mora nabrati, Smreke, hoje, borovje, breze se morajo posejati ali zasaditi. Smola se naj začne nabirati, Zajci se ne smejo vefi streljati; jazbeci, lisice m ptice roparice pa se morajo marljivo pobijati. -——— 41 ijosiiodariitvciii kurjavi. Občno je mnenje, da za kurjavo, posebno v pečeh, izdaja več debelo cepljena drva in se trdi, da glavuje dalje gorijo, in vzdržujejo dalj časa ogenj. Kes, prav imate, ako bi se kurilu v peči le za kratek čas; ali nam ni mar, ali gori v peči eno ali dve uri, naš namen je le sobo ogreti, in kolikor hitreje i o z manj dr vam i dosežemo ta cilj, toliko zadovolj-nejši smo. Ako napolnimo pet z debelimi poleni, nam bo res dolgo, n. p- 2 uri gorelo (prav za prav tlelo), v tem Času pa zbeži mnogo več toploto v dimnik) kakor če bi zgorela ravno ta drva na drobno cepljena le v oni ali celo v pol uri, Z debelimi drva m i zmlačimo le peč; vloživši pa drobna drva, ker imajo v razmeri veče površje, pride tedaj veči del drv z zrakom v dotik, hitrejše gonjo, pa tudi bolj ugrejejo peč in zrak v sobi. Zadnjič naj omenim o tem še nekaj iz lastne skušnje. Odbrali sino si ednuko suha in zdrava drva za dvojo kurjavo. Zakurili smo prvi dan z drobno cepljenimi polenci, gorelo je le okolo pol ure; pa temperatura [toplota) v sobi je poskočila od -¡- 1" na + 8U Ji. Dragi dan smo pa z debelimi kost zakurili, gorelo jo res več kot jed no uro , alt živo srebro v gorkomeru se je komej do šeste stopnje povzdignolo. Pri enakih okoISčiiiah smo ngreli raviJo ti itn sobo t drobnimi dr vam i za + 7" li., z ravuo toliko debelo cepljenimi pa le + 5" V. Drva za kurjavo morajo biti tudi prav suhe. Po dča v enski. (■fOMiioriarak«1 drobtinici'. L Pogovarjal sem se 9 mojim prijateljem gosp. Čer ¡čem O mnogo gospodarskih stvari, med tem tudi to , kdaj naj žita žanjejo? Kekel je, daje mnogo o žetvi skusil, ter mi sledeče navedel: 1. Kadar sta dva tretja dela žita zeleno barvo izgubila je dobro, da se žita požanjejo, kajti, on pravi, da osem dni pred navadno žetvo Sanje. Naj se žanjej stebla celo bi izo tak 2, Požeta in hitro na solneu posušena žita so dosti lepša odovih, ktera se v senci suše, zato kmetje napačno ravnajo, ako hitro omlačenn žita v svojo žituiee shranjujejo iu Si: le kesneje čez eden ali dva meseca na sol neu suše. Obljubil mi je moj domoljubni Čeriček, ila me hoče še v marši kteri h drugih gospodarskih stvaroh podučiti, ako ga le vbogam in jegove skušnje in priporočila tast. čitnleljcm «Slov, Gospodarja" naznanjam, kar mu iz srca rad stori m. Zato hočem vprjlmdnjie pod naslovom gospodarske drobtinice" v „Slov. Gospod." marsikaj razlagati, da željo vrlega Cérica in drugih gospodarskega napredka želečih kmetov spolnim. Prosim tedaj »lavno „vredništvo" „Slov. Gosp." da rado sprejema in razglaša drobtinice, ktere bora pri iskuše-nib gospodarjih nabral. Pri sv. Jakobu v slov. gor. na BoStjanovo 18 ti S. Franjo Čeh, Strmski. Pod Lipo. Pod uči vili In vgodni pogovori. Debelko iu Jglič (tedita ¡tri mizi in Mvjeta časnike.) Iglič: Vrli , Primorec" je dcues prinesel neke lepe odmeve (o rake |j ovc j tke) ali kakor mi pravimo bruni o ve odgovore. p. „kteri časnik nosi Slovencem že 24 let novice? No, Debelko, kaj mislite, kaj odgovarja odmev ua to? D o belko: Kaj jaz vem. 1 g 1 i č: Saj pa veste, da se pri odtnevu, tuje, če več ne, zadnja beseda, tedig tukaj „Novice" in to je tudi odgovor. Cujte Še tudi neka dalja prašaqja: p. „Kteri narod ima poklic Turka naj prej popraskati, kjer ga srhi"? „Srhi." — ^Kaj dobijo tisti, ki ua zid pritiskajo Slaven e?" ,,Slnve ne." „Cesa manjka tistim v glavi, ki moSajo prst v sol, mesto da bi nam dajali čiste soli?" „Soli". — Kteri tič (sokol gotovo ne} zabada v lastno meso svnj K 1 j u n?" „Klun" in tako gre dalje. Debelko: To je res dobro zloženo, Zdaj pa mi povejte, saj zmironj pravite, da vse rázamete, kaj poln eni beseda omika, ali omikan, — ktero skorej vsaki dan v časnikih četejem V Iglič: To pa je res Čudno, čo Se Vi tega ne veste. Moj dragi o m i k a u pomeni toliko, kakor lepo počesan, poglajen, vrnit, poprek prav snažen iu zatoraj tudi pravimo izobražen v onem istem pomenu, ker dobi vsaki, ki je lepo počesan in vrnit, celo drngi obraz. Debelko: Drugega tedaj ta beseda celo nič ne pomeni V I gl i č : Jaz mislim, ne ! Debelko: Tega pa Vam skorej ne verjamem. IgliČ: Kaj, tega mi ne verjamete ¥ Dobro, tedaj pa Vam hočem dokazati, da imam prav. Ali ne pravimo o mikal i predi v o, če je lepo počešemo iu poprek izčistimo, kaj ? Debelko: To je sicer res, al) pu moji slabi pameti še mora U beseda tudi kaj dragega pomeniti , ker drugače bi vsaki bil omikan, kije lepo počesan iu vrnit, to pa vendar ni. L j u h o m i r (ki zdaj tum topi s S c m e ti k o iu /a giini drugimi imeti,) Kakor ste videli, tako iu v tem času delam že mnoga h>ta tople gredo fs par niče) in moram reči, da sem eelo zadovoljen in vam tudi hočem to oh svojem času celo mi tanko razložiti, opazi Iglica in Debelka zakaj pa vidva tudi nista došla na v rt V Iglič: Ker nisva znala, da ste tamu, pa te čas sva vendar marljivo časnike prebirala. Debelko: Ju se prepirala? Ljnbomir: O čem neki? Debelko: O besedi «mika, Iglič namreč trdi, da ta beseda drugega ne pomeni, kakor samo počesan, vrnit, poprek snažen, kar mu jaz ne verjamen, in trdim nasproti, da Se ta beseda tudi mora nekaj več pomeniti. Kaj rečete na to g. učitelj. Semen ko: Da g. ljnbomir, razložite nam to beseda, jaz moram reči, da je tudi prav ne zagtopiui. L ju bom i r: Dobro: Izobraženega ali omikanega imenujemo onega, kteri si je, kolikor jo mogoče, potrebnih znanosti priskrbel, posebno onih, ktere v svojem stanu naj bolj potrebuje, in Re tudi zna vljudno obnašati Iglič: Čujte, Debelko J da som tudi jaz po tem prav imej, ker po mojem mnenju, se beseda umika tukaj rabi samo v prenesenem pomenu, iu jaz bi rekel, da jo omikau, tudi tisti, kteri si je svojo duševne moči I epa »gladil, kaj no g, učitelj V L j u h o m i r: Nekoliko tudi naj Vaša velja g. Iglič, Vsaki izmed Vas tedaj zdaj ve, kaj pomeni omikan, zdaj pa naj bo vaša skrb, da hoste vsaki v svojem stanu zadosti omikani. <> čem pa smo zadnjikrat govorili? BI a ga tič: O krivi politiki, o kteri ste rekli, da »e tudi pravi rnahtavelizem, ktero besedo prosimo, da, nam razjasnite. L jubo mir: Dobro: Beseda mahiavclizem je izpeljana od nekega laškega učenega politi k a rja, kteri je živel pred tristo leti v Flor raciji iu se imeaoval M a o h i a ve l L Ta mož je med drugimi učenimi deli tudi spisal neko knjigo „II principe" t, j, vladar, v kteri priporoča vladarjem glavna vodila, ktera zagovarjajo podjarmljenjc ljudstva, p» Eterili se smejo tlačiti pravice in navade ljudstva in ktera vsako sredstvo odobmjejo, če bi ravno bilo naj krvoločucjše, ce se le po njem vladarska moč povekša. Po mahiavellxmu ame biti vladar, z vi j aČas t g ol j uf, prisegi nezvest, prilizavcn potu h u j e n ee, sme ua eiurl obsoditi m grozovito vladati kakor hoče, z besedo, sme Tahiti vsako mogočo pomočko, če to ž njo svoj namen do-segne. Som on ko: To je res strahovito vodilo! Ljubo mir: Strašno je strašno in zatoraj je tndi ta spis ne samo ua Laškem iu Francoskem tomoč tudi v Nemški mnogo nesrečo prinesel, ker so se vladarji in jihovi ave to-vavet iu ministri po njem ravnali. Kralj Miroslav veliki je po tem spisu bil tuko razkačen, da je temu nasprotuega spisal, ktereea je imenoval -Anti mnhia ve] ize ra", kar mu vendar ni odgnalo željo alt pohlepa do osvojitve iu tako pod vrči pravice moči. Sem en k o: Ktera pa je tedaj prava politi k a V lihi j fl vcafci četrtek in velja - [ioitliino v rad in v Mariboru t pošiljanjem na dom □ a eelo leto . S 1!. „ noi k-tn . 1 H. 60 k. " V, . — fl.Blili. Brci poiiljflTtja na ti oni 2» 6(lo leto . 'J fl. 60 k. . pol km . 1 fl.Mk. i : -*■«*> Poaanieioi hfli BO dobijo pri knjigarn NoviJtU na veliktra trjru r.a .i k. SLOVENSKI Naročnico pprejama vredni« t vo v Muri ti or«. KolfC^jisi a t tj o vračajo, ncplaOttni liati ne prijem njo. Podučiven list za slovensko ljudstvo. „PoiliLt v gospodarit vtt bogiui dsielo,* O/na i lila ne prijemajo, i'lat-0 ?,a vrstico ja tO k. in sa kolek SO k. iS t V. 6. V Mariboru 6. februarja 18t>a Tečaj II. (jil»;iiijr ii.i te i.'i narodnosti poiebno t. otU ri.Hn ii ¡t url ovnu« ko polili ko prvtettlegn U'(h. Odgo vor ifo p> ziisk hi i dva i isto ni . L V/elohfln (Jcduntcn dia 7 e tt oinnoal erkoven , Dcr m pcfcil und boetbworen Uoi wir5 ewi(t ivieiliri-pibnren Trulz al leni WidontTOi& Srme Feinde m obe n sitb aLi Mit Selil in pen umi [tantiem, Si a uiaehtei! i h h gitue nt Srhnndcn, ¡'ud «trni ot icinp liingst verblandin, Iiiiteu ffia norb iein (JruU. „l'[>r (iedrankc dur Zd>ii-, von Herman Ling. leta je «pisal Jožef Mazzini knjigo pod naslovom _la gioviue Ifalia1- (mlada Italija), v kteri jc prvikrat temeljili) vprašanje jiosia vil, iegnva j p Italija iu kilo jej smo go< spodar hiti? Sla je iz roke v roko, posebno je zanimula mladino, zu klero je bila prav za pra* pisana. Prvikrat so ic tu brala načela kakor na priliko: Kadi priprtim a mo » da je lombardo-bene&ko kraljestvo v veliko boljšem stanju, kar se administracije ali uprave, pravosodja iu rerln tiče, nego drugi deli naše domovine, (o da gospodarji in ravnatelji vsega tefia so vendar Jo tujci Avstrijanei, ali bolje rekoč „tedeschilJ fnetnei), Italijani so poleg 'ega le čreda, nad ktero Stranj s ki pastirji vladajo; ljubše bi nam (namreč Mazsini-tia) bilo, ako bi biiu uprava po buronski ali hotentotski, samo da bi bila domača, da bi bila italijanska! i. i. d. razvija Mniizmi popolnoma odprto načela narodnosti. Trdi, da v Italiji smejo bili samo Italijani gospodarji, vse drugo morn iti vnn iz dežele iu „fuori i iedeseliiJ je postala parola vse mladine od „faro di Messiua" noter do Hieuuerja, Se ve, da je vse to gibanje počasi napredovalo, kajti p redno se debeli cd starih tradicij razpoka in staja, potrebuje se mnogo let. Treba je vedeti, da so 181 i. leta, ko so se Francozi Avstri-janjcem vmeknoli, po vseh italijanskih mestih od radosti z vsemi zvonovi zvonoli, da so jim po vseh erkvali „te dcnui laudamus" peli in da jih je povsod neizmerna množica z nepopisnim veseljem sprejemala, posebno je bil veličasten jibov uhod v Milani. Bili so tudi podložni od začetka z Avstrijanci še uaj bolj zadovoljni, ker plačevali so malo davkov in vsa druga uprava, kakor smo rekli, bila je v celi Italiji naj boljša, aknravno absolutna; politično življenje je bilo s počelka za obe strani za gospodujoče ntcdescbiu in za podložne Lahe takt» rekoč idiliško in {o vso tako dolgo, — da ni nenadama že omenjena Mazzini-ova bomba med nje padla. — O veliki, mogočni Italiji se je že Dante lu sanjalo m Macchinvcli pravi, da bt mu bile na veke blažene oči, ako bi mogel v čakal i iu videti tistega moža, ki hi vso Italijo v eno veliko telo zjedinil. Ali lo so bile takrat le son-jarije osamljenega globokega političnega misleca, vnirl je slavni mol ;500 let poprej nego se jc to vrosmčilo. — V tem slučaj n bi človek skoraj nehote fatalist postal, ker bil je Maecliiaveli v svojej dobi gotovo eden uri j slavnejših mož cele Evrope, imel je i.e takrat tiste uzore o načelu narodnosti, kakor so jih v sedanjem času Mazzini, Giobcrti, (TAzegllo iu Cavour razvijali, pa je le vendar osamljen ostal, morebiti si ni niti enega prozelita pridobil, fatalist, mislimo v tej zadevi, da je vsakemu velikemu človečanskemn načelu svoj vek odločen, kterega ne more niti naj ženialnojši človek i v ktero drugo stolelje poprej ali poznej prenesti. Kdo bode ¿e dvmuil o tem, da jc rojslvu, razvitku in zmagi nadela narodnosti lil, stoletje odločeno ? Ze v poprejšuih stoletjih je to dan denes za nekterc tako strašno načelo v javnost vda-rjalo, kakor postavim v velikem koneiliju v Konstant», kjer so se zbrani škofje po narodnostih razdelili, ali kakor vladajoče načelo vendar ni moglo v nobeni državi in v nobeni deželi pred li>. vekom predrctL Kaj so bili nasledki te Maz-zmitove bombe, ne bodemo dalje razvijali, ker ni naša naloga tu se z Gcrvinus-om skušati v pisavi povesinice ti), stoletja. — Mamo to moramo omenili, ila Hazzini je pri svojem vstopu v javnost samo sanjal kakor Maechiaveli o edinosti Talija tiske, to da praktično mogoča in izpeljiva se mu nj ta ideja zdela. Točke razvijanja načela narodnosti so mu bile lakrat: L) osnažili Italijo vsakega iu I udi uaj manjšega in naj bolj skritega tujega gospodarstva, to je bila tako rekoč „condilio sine rjua non" jegove politične agitacije in 2, ako oo mogočo pozneje se ¡o po vsili talijanskih drž mili in državicah republikansko vlado vpeljati. Kaj poprej so se Hazzini tove misli zapodile v lombarde - beneškem kraljestvu io ¡ia po Kimskem. ¿c so močno šumeli in bobneli nalovi narodnega gibanja po vsej Italiji, žeje bilo muogo zaprtih, postreljenih iu obcšeuih, že je Silvio Pelieo prestal in opisal svoje muke v trdnjavi Spielberg, ko na enkrat a bate Gioberti knjigo (bilo je43. leta) napiše podnaslovom: il primate dTtaha (prvenstvo Italijej, ki spet na novo ves italijanski svet potrese. Gospodarske stvari. Go^pt)dar»U.i ilcla mesca rt>brunrja. V biši in dvoru. Semenska žita se morajo očistiti; delo, ki jc mesca januarja zaostalo, se mora dovršiti p o! s ko orodje se mora popraviti. V hlevih. Ohrejena živina sc mora dobro krmiti in opazovali, ovcam se mora pripustiti oven, če hočemo, da bodo že mesca julija vrgle mlade. Na polju in senokošah, Strnge se morajo strebiti. Pepel, prst, blato in druge take stvari Se se morajo zmirom po snegu trositi; setve, ktere je_.mraz vzdignol, se na stihih njivah Bjiet morajo p o val jati. C'e pripušča vreme in lega njive, se že ta mesce ichko začne orati, krogli grašek iu oves sejati. Detelje se morajo povlačiti, kamenje po polju pobrati. Cc zemlja ni zmrznjena, se lehko napusti vode na scuokoše, stihe senokode se morajo s karnjakom ali golob-ujakom pognojili, po mokrih pa se mora potrositi apno, gipa pepel ali saje. V v rt i h in sadovnjakih. V sobi sp lehko že cepi, mlada drcvesn se morajo presaditi, živi ploti zasaditi iu popraviti. Sadovna semena sc morajo posejati, iz dreves stre-biti mali. stara skorjn odstraniti; salata, krasUvei ^mnrke), špinača, melone itd, se morajo v toplo grede posejati. V vinogradih in hmelnikiji. Trsje, ktero je zato se mora dol j položiti in zakopati. Ce hočos nove grede za hmel napraviti; moraš že zdaj zemljo za dva f revija izkopali, in če je prst slaba, moraš drugo na voziti. Pri ribnikih. Šc moraš zmirom luknje na ledu preseko v a ti in skrbeti, da voda dobro priteka in odteka. Pri ui n j akn. Panji, kterc si prodal, ali ktere kočeS preseliti, se morajo ta mesec prenesti. Log in Uv. Gozd so mora iztrebiti, popokana drva se morajo odpeljati; jeläevo in mecesenovo (rWihovo) seme se mora nabrati, Smreke, Ii oje, borovje, breze se morajo posejati ali zasaditi. Smola se naj začne nabirati. Zajci sc ne smejo vefi streljati; jazbeci, lisice in ptice roparice pa se morajo marljivo pobijuti. -——— 41 i;oü|iodariitveiii kurjih) Občno je mnenje, da za kurjavo, posebno v pečeh, izdajo več debelo cepljena drva in se trdi, da gluvnje dalje gorijo, in vzdržujejo dalj časa ogenj. Kes, prav imate, ako bi se kurilu v peči le za kratek čas; ali nam ni mar, ali gori v peči eno ali dve ari, naš namen je le sobo ogreti, in kolikor hitreje iu z manj dr vam i dosežemo ta cilj, toliko zadovolj-nejši smo. Ako napolnimo pet z debelimi poleni, nam bo rea dolgo, m p- 2 tiri gorelo (prav za prav delo), v tem Času pa zbeži mnogo več toplote v dimnik, kakor če bi zgorela ravno ta drva na drobno cepljena le v eni ali celo v pol «H, Z debelimi drva m i zatlačimo le peč; vloiiväi pn drobna drva, ker imajo v razmeri veče površje, pride tedaj veči del drv /. zrakom v dotik, hitrejše gonjo, pa tudi bolj ngrejejn peč in zrak v sobi. Zadnjič naj omenim o tem še nekaj iz lastne sknSuje. Odbrali smo si ednufco suha in zdrava drva za dvojo kurjavo. Zakurili smo prvi dan z drobno cepljenimi polenci, gorelo je le okolo pol ure; pa temperatura [toplota) v sobi je poskočila od -¡- 1" na + 8U K. Drugi dan smo pa z debelimi kost zakurili, gorelo je res več kot jedao uro , alt živo srebro v gorkomeru se je komej do šeste stopnje povzdignolo. Pri enakih okoISčiiiah smo ngreli ravno ti itn sobo t drobnimi dr vam i za + 7" Ii., z ravuo toliko debelo cepljenimi pa le + 5" V. Drva za kurjavo morajo biti tudi prav Mibe. Po tlča v enski. (■fOMiioriarak«1 drobtinici'. L Pogovarjal sem se 9 mojim prijateljem gosp. Čer ¡čem O mnogo gospodarskih stvari, med tem tudi to , kdaj naj žita žanjejo? Kekel je, daje mnogo o žetvi skusil, ter mi sledeče navedel: 1. Kadnr sta dva tretja dela žita zeleno barvo izgubila je dobro, da se žita požanjejo, kajti, on pravi, da osem dni pred navadno žetvo Sanje. Naj se žanjej stebla celo bi izo tak 2, Požeta in hitro na solne n posuSena žita so dosti lepša odovih, ktera se v senci suše, zato kmetje napačno ravnajo, ako hitro omlačenn žita v svojo žituiee shranjujejo iu Se le kesneje čez eden ali dva meseca na sol neu suée. Obljubil mi je moj domoljubni Čeriček, ila me hoče £e v marši kteri h drugih gospodarskih stvareh podučiti, ako ga le vbogam in jegove Hku&nje in priporočila tast. čitateljcm «Slov, Gospodarja" naznanjam, kar mn iz srca rad storim. Zato hočem vprihodnjič pod naslovom gospodarske drobtinice" v „Slov. Gospod," marsikaj razlagali, da željo vrlega Cérica in drugih gospodarskega napredka želečih kmetov «polnim. Prosim tedaj »lavno „vredništvo" „Slov. Gosp." da rado sprejema in razglaša drobtinice, ktere bora pri iskuše-uili gospodarjih nabral. Pri sv. Jakobu v slov. gor. ua BoStjanovo ISlifl. Franjo Ceh, Strtnski. Pod Lipo. Pod uči vili In vgodni pogovori. Debciko in Iglič (tedita ¡tri mizi in Mvjeta časnike.) Iglic; Vrli , Primorec" je dcues prinesel neke lepe odmeve (onikeljOTe jeke) ali kakor mi pravimo hrumove odgovore. p. „kteri časnik nosi Slovencem že 24 let novice? No, Debelko, kaj mislite, kaj odgovarja odmev na to? Debciko: Kaj jaz vem. Iglič: Saj pa veste, da se pri odmevu, čuje, če več ne, zadnja beseda, tedig tukaj „Novice" iu to je tudi odgovor. Cujte Že tudi neka dnlja prašaqja: p. „Kteri narod ima poklic Turka nti) prej popraskati, kjer ga srbi"? „Srbi." — ^Kaj dobijo listi, ki ua zid pritiskajo Slavene?" ,,Slave ne." „Cesa manjka tistim v glavi, ki mešajo prst v sol, mesto da hi nam dajali čiste soli?" „Soli". — Kteri tič (sokol gotovo ne} žabatla v lastno meso svoj K 1 j u n?" „Klun" iu tako gre dalje. Debelko: To je res dobro zloženo, Zdaj pn mi povejte, saj zmironi pravite, da vse razumete, kaj pomeni beseda omika, ali omikan, — ktero skorej vsaki dan v časnikih četejem V lglič: To pa ¡e res Čudno, če Se Vi tega ne veste. Moj dragi o m i k a u pomeni toliko, kakor lepo počesan, poglajen, vrnit, poprek prav snažen iti zatoraj tudi pravimo izobražen v onem istem pomenu, ker dobi vsaki, kj je lepo počesan in vrnit, celo drugi obraz. Debelko: Dragega tedaj ta beseda celo nič ne ]h>-meni V Iglič: Jaz mislim, ne ! De Ii clkn: Tega pa Vam skorej ne verjamem. IgliČ: Kaj, tega mi ne verjamete ¥ Dobro, tedaj pa Vam hočem dokazati, da imam prav. Ali ne pravimo o mikat i predi v o, če je lepo počešemo in poprek izčistimo, kaj ? Debciko: To je sicer res, al) po moji slabi pameti še mora ta beseda tudi kuj dragega pomeniti , ker drugače bi vsaki hit omikan, kije lepo počesan in vrnit, to pn vendar ni. L j u h o m i r (ki zdaj tum topi s S c m e n k o m ta Mnogimi drugimi kvïrtî.) Kakor sto videli, tako iu v tem času delani že mnoga b>ta tople grede (s par niče) in moram reči, da sem celo zadovoljen in vam tudi hočem to ob svojem času celo na tanko razložiti, opazi Igliča in Debel k a zakaj pa vidva tudi nista došla na v rt V Iglič: Ker nisva znala, da ste tamu, pa te čas sva vendar marljivo časnike prebirala. Debelko: Jn se prepirala? Ljubomir: O čem neki? Debelko: O besedi omika, Iglič namreč trdi, da ta beseda drugega ne pomeni, kakor samo počesan, vrnit, poprek snažen, kar mu jaz ne verjamen, in trdim nasproti, da Se ta beseda tudi mora nekaj več pomeniti. Kaj rečete na to g. učitelj. Semen ko: Da g. Ijnbomir, razložite nam to beseda, jaz moram reči, da je tudi prav ne zagtopim. Ljubomir; Dobro: Izobraženega ali omikanega imenujemo onega, kteri si je, kolikor jo mogoče, potrebnih znanosti priskrbel, posebno onih, ktere v svojem stanu naj bolj potrebuje, in ko tudi zna vljudno obnašati Igli i: Čnjte, Debelko! da sem tudi jaz po tem prav imej, ker po mojem mnenju, se beseda ondka tukaj rabi samo v prenesenem pomenu, iu jaz Iii rekel, da je omikan, tudi tisti, kteri si je svoje duševue moči I epa »gladil, kajne g, učitelj V L j u b o m i r; Nekoliko tudi naj Vaša velja g. Iglič, Vsaki izmed Vas tedaj zdaj ve, kaj pomeni omikan, zdaj pa uaj ho vaša skrb, da lj«sb: vsaki v svojem stanu zadosti omikani. O čem pa smo zadnjikrat govorili? Blago tič: O krivi politiki, o kteri ste rekli, da »e tudi pravi m ah ta vel i zem, ktero besedo prosimo, da, nam razjasnite. L j H bom i r: Dobro: Beseda mahiavelizem je izpeljana od nekega laškega učenega politi kar ja, kteri je živel pred tristo leti v Flor raciji iu se imenoval M a e h i a ve l L Ta mož je med drugimi učenimi deli tudi spisal neko knjigo „II principe" t, j, vladar, v kleii priporoča vladarjem glavna vodila, ktera zagovarjajo podjarmljenjc ljudstva, po kterili se smejo tlačiti pravice in navade ljudstva in ktera vsako sredstvo odobmjejo, če bi ravno bilo naj krvoločnejSe, če se le po njem vladarska moč povekšo. Po mahiavellxmu smo biti vladar, z vi j aČas t g ol j uf, prisegi nezvest, prilizavcn potu h u j e n ee, sme u a eiurl obsoditi iti grozovito vladati kakor hoče, z besedo, sme Tahiti vsako mogočo potnočko, če te ž njo svoj namen dosegu e. Semen ko: To je res strahovito vodilo! Ljubomir: Strašno je strašno in zatoraj je tudi la spis ne samo na Laškem iu Francoskem tcnioč tudi v Nemški mnogo nesreče prinesel, ker so se vladarji in jihovi sveto-vavet iu ministri po njem ravnali. Kralj Miroslav veliki je po tem spisu bil tako razkačen, da je temu nasprotnega spisal, kterega je imenoval -Anti mniiia vel izc m", kar mn vendar ni odgnalo želje alt pohlepa do osvojitve in tako pod vrči pravice moči. Sem en k o: Ktera pa je tedaj prava politi k a V Ljnbomir: Prava politika je ona, ktera nc oskruni niti pravice niti resnice. Igli 5: Kako pa nam jc mogoče pravo politiko razločili oii krive. L j 11 b o m i r t Po politični omiki, o te) vendar prihodnjič. Xa vodi Ei narodnemu gospodarstvu. Del II. (Dalje,) 8. Da je pa naše delovanje v razmeri k našemu trudu plodno in so nam dolino in pravično plata, moramo na to pazili, da se s tako robo pečamo, ktera je vredna našega dela, ali, da si takšnih pripomočkov dobimo, kteri nam delo po leti čaj o in to nadomestijo, kar je roba slabejo. Jaz si tsdaj potrebni b pomnikov poilčem, tla mi bode mogoče na moji njivi tudi vagonov Žita dobiti, da zato Škode ne trpim, ker ga po ravno taksni ceni kakor moj sosed prodajati morata ; ako pa vidim, da vse nič uc pomaga, pustim to njivo za pašnik aLi kaj druga, da svoje delo neplačana no izgubim in ga rajši za kaj boljšega obrnem. i). Veliko je ledaj na tem lefccfe, kako pametno z svojim delom ravnamo: treba nam je vedeti če jo roba vredna, da se z njo pečamo, in kakošno mora biti naše delo, da bodo vredna misle vedno na lo, da nase delo je n iče premoženje boga t si vo in sreča, a ki ero se po tem ravna kakor ga rabiti in obračati vemo in znamo. 10. Že od nekdaj iu vedno je zato težnja, si delovanje kolikor mogoče plodno natiuiti iu to se Je povsodi indi v tej razmeri doseglo, kolikor so je ktero ljudstvo xa lo bri-nolo, kolikor je marljivo, izobraženo in naafeno. Vsakdo lehko premini i in vidi kakšen je razloček med nami iu nagimi prodniki pred 20J leti, ali med napredkom naftni na Slovenskem iti onim v Srbiji» Bo&niji, Hercegovini ; kdor si jc pa zalo še n p. Angleško, Francosko in Nemško ogledal in 1o l našimi razmerami primerjal, najde sopel mnogo razločka. U. Iščemo i i načine kako nam mogoče si delovanje bolj plodno stori v najdemo posebno dva veljavna pota, namreč: d obro rabo naravnih delavnikov in p r i p o m o č-kov iu umno por a z d el i vanj e dela. Naravni del-iv-niki i n pripomočki so različni: voda goni mlinska kolesa iu druge taksne naprave: veter tudi goni mline in ladje po morju, drva ali oglje načini ogenj in vročino, vročina kuna l)4$e jedi, tali mile; vročina stvari razteguje kakor jih hlad krči, to nam načini vapor, sopult ali para, ki nam goni rnzne mfiSinf, strelni prah nam je potreben za lov, za rastreljaoje pečin itd, 12, NaSe naprave, orodje in maáine, s kteri mi vred prvi naravni delavniki delujejo, ali so jim prav to kar životueiuu telesu duSn se tedaj skupno naravni delavniki imenovati .....- rejo. Po takem nam uofie naprave, orodje in mašinc kažejo in dnvajo lastnosti naravnih delavnikov, in ker so, kakor rečeno, kakor duša in telo medsobno, ua£a skrb mora bili ene za druge pripravljati iu je v takšni družbi kod naše eodelavtiikc in pomočnike rabiti. ■ Hnrlovcn. X. + V. (Dalje.) Tiverton jc malo tri i Efe na Angleškem, v kterem je bi J Lord Palmarston več nego 30 let poslanec, kajti ni imel nikdar nobenega protikandidata. Lord Palmerstonovo delovanje in jegova politika ni bila znana samo vsakemu Angležu, teuiiič celemu svetu, pa vendar je starec za potrebno držal so vsako leto svojim volilceio predstaviti in jim natanko račun o vsem položiti, kteri govori so se potem vsem časnikom celega sveta tele* gralirali, kar je morebiti tudi B. znano. — Naši poslanci so pa dobro vedeli, da je bil ves slovenski narod po glasovanju za ndreso na nje razkačen — se Novioe" so evilile — pa vendar se ni niti eden o naši politiki nikjer obširno oglasil. Se ve, „meeting" svojih volilcev sklicati in se pred njimi opravičiti, bilo bi bilo naj bolj ustavno pravilno, to da tega tU.- postava takrat ni dopuščal», ali bil jim je jibe v organ „Novice" z miro m odprt, zakaj se tam niso oglasili, kakor 'zdaj S., ko Koio ga mi s strašnim trudom enkrat iz brloga spodili ¥ Držali se se si proti slovenskemu narodu kakor Da-l&Luna v Ti bel u, ki vsakih " let enkrat svojim vernim samo noge pokaže. Sam Luka se je znižal v toliko, da nam je eukrat v „Novicah" kmalu potem nesrečnim adresinim glasovanju a la Dal ai-Lama samo noge prav ošabno pomolil po priliki rekoč: Vam nič to mar! — zakaj sem tako glasoval, bom 2o oh svojem času tistim povedal, kterih se to tiče! Ali kdo so tisti V Ali kranjski dež. zbor, àli jegovi ribniški voltlci, ali kdo drugi V Kaj ? — Jaz pa „nepremišljeno" trdim, da je tisti ves slov. narod, da »i g. Svetee poslanec samih Ribntfianov, nego vsega slov. naroda, in poznani nekega j a ko poltenega Rilmičaua hI iz» Kostanjevice naseljenega, ki je mnogo, mnogo k Svctčevi volirvi pripomogel in ki je Se vse drngač razkačen in radoveden, nego jaz. zakaj so naši poslanci tako glasovali ? — Ako se hoče Luka bolj natanko o iiarla n eu ta meni življenju podučili, svetoval bi mu marljivo prebiranj o tell le časopisov iz parlam, držav, — pa oprosti, Bog o h varuj, kmalu bi se bil spozabil, pardon! kajti znal bi g. L Svetec „kacih par (Vaz v kakem časniku vjolj" in pasta! hi vsled toga Se slabil „politikar", nego je zdaj l Pojdimo toraj na temeljito učena dela tacih pisateljev, ki bo se ,,s politiko k aj časa pečali, kaj skusili, si in i s I i I i1-* morebiti več o tem, nego g. Svetftc z „učenim" dr. Oc notera vred. Priporočal bi prekrasno delo o angleškem ustava od John Staart Mill-a (dobi se tudi v neiuški prestavi, ako se ne motim od i Arnold Ruggc-ta), spise profesor ja Oneista ob enem prvaka prusk. parlamenta, in nazadnje hi še polil ii ki atbmmi Roberta pl. Molil a sudostili i ki se nahajajo tudi v prav dobri hrvaški prestavi). — V obče pa moram reči, da je g. Svelec zdaj pravo parlam. pot nastopil, da svoje delovanje obširno v „Novicah" opravičuje in opira, samo da hi se bilo spodobilo, da bi bil to ¿e kakih 5 mescev poprej storil, — bi se mn bilo veliko manj Zolca razlilo zarad nas „p o v rs nt b in h u d ob u i h" dopisnikov, kajti kjegod velja med poslanci iu narodom pravilo: Clara pacfa, t>i>ni amiel, — Odgovor na Svetčevo „novično" opravdanje svoje politike nés pu d a v ta sestavek. — Povem g. Sveten dalje, da nisem jurist, to da mi je že čez 30 let natanko aaano vse jugo-alov, gihriiije in posebno vse osebe v tem vpletene, kar iio tmii Cene, akoravno prav zidane volje pritrdil. — Povem Luki, da mi nikdar na mu ni padlo poStčmega moža kterega si liKi'i nnroila, naj manj pa alov. poslancu oljirati, ker nuni je bolj nigo ktereniu si bodi plemenu edinosti treba, zlasti ker nismo „po vrsti*1 honoriraui mi slov, dopisniki, kakor nemški korešpcmdeatL Povem tudi, da nisem tega niti iz .Sinkuufr1 pobral niti iz Ijublj. kazine, ampak povedal mile to mor... ki mi je že davnej poprej pravil, kdaj bo Cene Sek* lionsritth postal in ki je v obče vse veredostojnosti vreden. Povem ga Luki enkrat v polnejših časih, ako se srečava. kajti zdaj bi se, ako ga imenujem, preveč zavzel. Očitno pa tu izjavljujem, da mej ako veseli, da je vendar g. Wvetti' sam enkrat to „kreisgcriehtsialsko" novico energično preklical in da mu veijam m, da je še zmirora naš stari pošteni Luka, dokler se o protivneib faktično neesve-dočim - akoravno smo „iu politicis" različnega mnenja. — Rekel lii, da je j ako naiven, ako bi se s časnikarstvom bolj pečal, pa ker je na žarnalisUko tako vjratiça ¿ veliko manj žolča razlilo zarad nas „p o v rš n i li in h u d ob u i h" dopisnikov, kajti kjegod velja med poslanci iu narodom pravilo: Clara pacfa, t>i>ni amici. — Odgovor na Sverčevo „novieno" npravdanje svoje politike n es pa d a v ta sestavek, — Povem g. Sveten dalje, da nisem jurist, to da mi je že čez 30 let natanko aaano vse jugo-alov, gih'iqje in posebno vse osebe v tem vpletene, kar iio tudi Cone, akoravno prav židane volje pritrdil. — Povem Luki, da mi nikdar na mu ni padlo poštenega moža kterega si bi-di naroda, naj manj pa slov. poslanca obirati, ker uhtu jc bolj nigo klercnta si hodi plemenu edinosti treba, zlasti ktr nismo „po vrsti'^ lionoriraui mi slov, dopisniki, kakor nemški korcšptiitdcati. Povem tudi, da nisem tega niti iz . Ziiluinfr1 pobral niti iz Ijublj. kazine, ampak povedal mi je to mož. ki mi je že davne j poprej pravil, kdaj bo Cene Sek* tionsrnth postal in ki je v oltčo vse veredostojnosti vreden. Povem ga Luki enkrat v polnejših časih, nko ho sr;-čuva, kajti zdaj bi se, ako ga imenujem, preveč zavzel. Očituo pa tu izjavljujem, da meja ko veseli, da jc vendar g. Wvetti' sam enkrat to „kreisgcriehtsiatsko" novico energično preklic&l in da mu verjamem., da je še z mirom naš stari pošteni Laka, dokler se o protivneib fakturno ne osve-dočim - akiKitvno smo „iu politieis" različnega inueuja. — Rekel bi, da je j ako naiven, ako hi se * časnikarstvom bolj pečal, pa ker je na žnrnalistiko tako vjratiça iiàs mu odpuščani lo čudno stabtevanje, da hi dopisniki doličuim vrad-nijam in nazadnje llyc-tn in zdaj Herbstu pisali, nli res Svet* če v a „kreisgerichtsratska" prošnja ua kaki zeleni mizi že „erlcdigana" loži?! (Konce prihodnjič.) Ifli/.o lliiribora. 26. januarja, Y št. t. 1. „Slov. Gospodarja" nam jo nekdo iz Maribora povedal, kako hvale In posnemanja vredno so čč. gg, bogoslovci mariborski za slov. matico meti seboj nabirati začeli, naimre da knjižnico svojo spravijo v vrsto nesmrtnih udov matičnih, in pristnvljcn je bil važen nasvet, naj bi se po vseh slov. duhuvšuicah, gimnazijah in čila vilicah enake nabire osnovale. Is celjske iu mariborske gimnazije sem že izvedel, da pobirajo za matico radovoljnc darove. Od drugod pa jc dozdaj še malo slišati, kar ai jaz iz tega razlagam, da povsod „Slov Gospodarja" ne berejo. Zato je pa bil nui g. dopisnik mi koncu svojega sostavka prošnja na s 1. v r c d n i š t v o Ijublj a n-skib „Novic" dodal, naj bi tudi one o apomeaotej zadevi ktero do svojih bravcev spregovorile. Ali ,, Novice" 80 poslej že trikrat izišlc, pa uašega dopisnika prošnje še zmiraj ne itslišale. Škoda J Iz slov. lïi*trici», SI. jan. — Hoj poslednji dopis vzhndil je nekaj nevolje pridotičnib gospodih, a toliko je le pomagal, da je to dni že prišlo dovoljenje občinam tiusko fare, da se smejo v eno zložiti. V kratkem bodo volitve odbornikov. Želeti bi bilo, da bi tudi druge občine našega Ljubo mir: Prava politika je ona, kl era ne oskruni niti pravice niti resnice. Igli 5: Kako pa nam jc mogoče pravo politiko razločiti otl kH ve. L j n b o m i r t Po politični omiki, o te) vendar prihodnjič. Xa vodi Ei narodnemu gospodarstvu. Del II. (Dalje,) 8. Da je pa naše delovanje v razmeri T; našemu trudu plodno in su nam dolino in pravično plača, moramo na to pazili, da se s tako robo pečamo, ktera je vredna našega dela, ali, da si takšnih pripomočkov dobimo, kteri nam delo po leti čaj o in to nadomestijo, kar je roba slabeja. Jaz si tedaj potrebnih pomnikov poilčem, tla mi bode mogoče na moji njivi I udi 20 vagauov žita dobiti, da zato škode ne trpim, ker ga po ravuo takšni ceni kakor moj sosed prodajati morata ; ako pa vidim, da vse nič uc pomaga, pustim to njivo zn pašnik ali kaj druga, da svoje delo neplačani ne izgubim in ga rajši za kuj bo(jšega obrnem. i). Veliko je leda j na tem lefccSe, kako pametno /, svoji tn delom ravnamo: treba nam je vedeti če j ti roba vredna, da se ž njo pečamo, in kakošno mora biti naše delo, da bode vredna misle vedno na to, da nase delo je noše premoženje bogatstvo in .sreča, a ki ero se po tem ravna kakor ga rabiti in obračati vemo in znamo. 10. Že od nekdaj in vedno je zato težnja, si delovanje kolikor mogoče plodno natiuiti iu to se je povsodi tudi v tej razmeri doseglo, kolikor sc je ktero ljudstvo »a to hri-nolo, kolikor je marljivo, izobraženo in naafeno. Vsakdo lehko premisli in vidi kakšen je razloček med nami ia našimi predniki pred 20 L) loti, ali med napredkom našim na Slovenskem in onim v Srbiji, Rosniji, Hercegovini -t kdor si jc pa zato še n p. Angleško, Francosko in Nemško ogledal in lo z našimi razmerami primerjal, najde sope! mnogo razločka. U. Iščemo li načine kako nam mogoče si del ova njo bolj plodno stori v najdemo posebno dva veljavna pota, namreč: d obro rabo naravnih delavnikov in p r i ji o m o č-kov in umno por a z d el i vanj e dela. Naravni delavniki iu pripomočki so različni: voda goni mlinska kolesa iu tlruge takšne naprave; veter tudi goni mline iu ladje po morju, drva ali oglje načini ogenj in vročino, vročina kana liašc jedi, tali rude; vročina stvari razteguje kakor jih hlad krči, lo nam načini vapor, sopuli ali para, ki nam goni rnzne ma<ti, strelni prah uam je potreben za lov, za raz streljanje pečin itd, 12, Naše naprave, orodje in maáine, s kterimi vred prvi naravni delavniki delujejo, ali so jim prav to kar životucniu telesu duša se tedaj skupno naravni delavniki imenovati .....- rejo. Po takem nam noše naprave, orodje i o niašinc kažejo in da vajo lastnosti naravnih delavnikov, in ker so, kakor rečeno, ' kakor duša in telo medsoboo, naša skrb mora biti ene za druge pripravljali iu je v lakšni družbi kod naše hodelavnikc In pomočnike rabili. Dopisi. ■ Harloven. X. + V. (Dalje.) Ti verton jc malo tržiife na AogleSkero, v kterem je bil Lord Palmarston več nego 30 let poslanec, kajti ni imel nikdar nobenega protikandidate. Lord Pal mers to novo delovanje in j ego va politika ni bila znana samo vsakemu Angležu, tcuinč celemu svetu, pa vendar je starec za potrebno držal so vsako leto svojim volileem predstaviti in jim natanko račun o vsem položiti, kteri govori bo se potem vsem časnikom celega sveta tele-gralirali, kar je morebiti tudi S. znano. — Naši poslanci so pa dobro vedeli, da je bil ves slovenski narod po glasovanju za adieso na nje razkačen — se Novice" so evilile — pa vendar se ni niti eden o naši politiki nikjer obširno oglasil. Se ve, „meeting" svojih volilcev sklicati iti se pred njimi opravičiti, bilo bi bilo naj bolj ustavno jiravilno, to da tega 5e postava takrat ni dopuščal», ali bil jim je jibov organ „Novice" zmirom odprt, zakaj se tam niso oglasili, kakor zdaj iS., ko k iu o ga mi s strašnim trudom enkrat iz brloga spodili ¥ Držali se se si proti slovenskemu narodu kakor Da-1 ai-Lam a v Tibetu, ki vsakih " let enkrat svojim vernim samo noge pokaže. Sam Luka se je znižal v toliko, da »atn je eukrat v „Novicah" kmalu potem nesrečnim adresinim glasovanju a la Dalai-Lama samo noge prav ošabno pomolil po priliki rekoč: Vam nič to mar! — zakaj sem tako glasoval, bom že ob svojem času tistim povedal, kterih se to tiče! Ali kdo so tisti V Ali kranjski dež. zbor, ¿11 jegovi ribniški vohlci, ali kdo drugi V Kaj ? — Jaz pa „nepremišljeno" trdim, da je tisti ves slov. narod, da ni g. Svctee poslanec samih Ribntfianev, nego vsega slov.naroda, in poznam nekega j a ko poštenega Rtbntčana blizo Kostanjevice naseljenega, ki je mnogo, mnogo k Svetčevi vol i r vi pripomogel in ki je Se vse dmgač razkačen in radoveden, nego jaz. zakaj so naši poslanci tako glasovali ? — Ako se hoče Luka bolj natanko o parla 11 en turnem življenju podučili, svetoval bi mu marljivo prebiranje teli le časopisov iz parlam, držav, — pa oprosti, Bog obvaruj, kmalu bi se bil spozabil, pardon! kajti znal bi g. L Svetee „kacih [tal- fraz v kakem časniku vjeii" in postal bi vsled toga Se slabil „politikar", nego je zdaj I Pojdimo toraj na temeljito učena dela tacih pisateljev, ki bo se ,,s politiko k a j časa pečali, kaj skusili, si m i s I i I j*' more bi l i več o tem, nego g. Svetec z „učenim" dr. Oc notera vred. Priporočal bi prekrasno delo o angleškem ustavu od John Stttart Mill-a (dobi se tudi v neiuški prestavi, ako se ne motim od (Arnold Ruggc-ta), spise profesor ja Oneisla ob enem prvaka prusk. parlamenta, in nazadnje bi àe politiiki atbriami Iioheria pl. Molil a zadostiti i ki se nahajajo tudi v prav dobri hrvaški prestavi). — V obče j>a moram reči, da je g. Sveleo zdaj pravo parlam. ]>ot nastopil, da svoje delovanje obširno v „Novicah" opravičuje in opira, ssuioda bi se bilo spodobilo, da bi bil to že kakih T> mescev poprej storil, — In se mu bi|<> veliko manj žolča razlilo zarad nas „p o v rš n i li in h u d ob u i h" dopisnikov, kajti kjegod velja med poslanci iu narodom pravilo: Clara pacfa, trnu i amici. — Odgovor na Sverčevo „novieno" opravdanje svoje politike u es pa d a v la sestavek. — Povem g. Sveten dalje, da nisem jurist, to da mi je že čez 30 let natanko znano vse jugo-slov. gibanje in posebno vse osebe v tem vpletene, kar iio tudi Cene, akoravno prav židane volje pritrdil. — Povem Luki, da mi nikdar na mu ni padlo poštenega moža kterega si l>i-di naroda, naj manj jia slov. poslanca obirati, ker umu je bolj mgo klerema si hodi plemenu edinosti treba, zlasti ktr nismo „po vrsti*1 bonoriraui mi slov, dopisniki, kakor nemški korešpcmdeatL Povem ludi, da nisem tega niti iz . Ziiluuifr1 pobral niti iz Ijublj. kazine, ampak povedal mi je to mož. ki mi je že davnej poprej pravil, kdaj bo Cene Sek* tionsrath postaj iu ki je v obče vse veredostojDosti vreden. Povem ga Luki enkrat v polnejših časih, ako hb srečava. kajti zdaj bi se, ako ga imenujem, preveč zavzel. Očituo pa lu izjavljujem, da mej a ko veseli, da jc vendar g. Wvetti' sam enkrat to „krcisgcriehtsialsko" novico energično preklical iu da mu verjam m, da je še zmirom naš stari pošteni Luka, dokler se o protivneib faktično ne osve-dočim - akoravno smo „in politieis" ralliCnçga niuèpja. — Kekel bi, da je jako naiven, ako bi se * časnikarstvom bolj pečal, pa ker je na žurnalisliko tako vaoHqh i&ài mu odpuščani lo čudno zalili:vanje, da hi dopisniki dotičuim vrad-nijam in naz tdtije llyc-tn in zdaj Herbstu pisnli, nli res Svet-ččva „kreisgericbtsralska" prošnja ua kaki zeleni mizi že „erlcdigana" loži?! (Konce jirihudnjič.) Itli/.o lliiribora. 26. januarja. Y št. 2. t. L „Slov. Gospodarja" nam jo nekdo iz Maribora povedal, kako hvale In posnemanja vredno so čč* gg- bogoslovcl mariborski za slov. malico meti seboj nabirati začeli, naimre da knjižnico svojo spravijo v vrsto nesmrtnih udov matičnih, in uristavljcn je bil važen nasvet, naj bi se po vseb slov. duhuvšnieah, gimnazijah in čitavnicab enake nabire osnovale. Is celjske iu mariborske gimnazije sem že izvedel, da pobirajo za matico radovoljnc darove. Od drugod pa jo dozdaj še malo «I i Sat I, kar al jaz iz tega razlagam, da povsod „Slov Gospodarja" ne berejo. Zato je pa bil oni g. dopisnik mi koncu svojega sostavka prošnja na s 1. v red n i šiv o Ijublj a n-skih „Novic" dodal, naj bi tudi one o spomenotej zadevi ktero do svojih bravcev spregovorile. Ali „Novice" so poslej že trikrat izišlc, pa uašega dopisnika prošnjo še zmiraj ne itslisale. Škoda ! Iz slov. Mi*iri«*, 4L jan. — Hoj poslednji dopis vzbadil je nekaj nevolje pridotičnib gospodih, a toliko je le pomagal, da je to dni že prišlo dovoljenje občinam tiusko fare, da se smejo v eno zložiti. V kratkem bodo volitve odbornikov. Želeti bi bilo, da bi tudi druge občine našega 24 — «ikrojii posnemate ta izgled in se po več skupaj v eno zedi-nile. Naš (»kraj ima zdaj 4hn, cent. J^jec, tri Kfl , . , . Cesarski zlat velja o ft, 7 tiijo srebra 116.75, laroilno drž. posojilo G6.30. fl. k. :!., k i 11. k. a 40' S 45 ■I 45 4 50 tj 40 4.S0 a so 4 20 21 a 40 ,1 -a20' 1 40 -- JO - J4 - as 3 10 a 0(1 M I 80 i .«9 -11.1 — 'J ,211 3.-.0 Sad a 4o 140— 22 t 10 — 1>J — -2J - 25 — viti - :.'4 — iS -ar. T HO —25 10 — 10--— 1050 7 —'—j! t'eo i— so — so — 40 :,fl 10 — uo L S" i 20i;-l — 40 — 1-toL 1 kr. a. v, rti .11 -10 SCO -40 1 — l— r>a ■— i -70 l & —'90 70 Loterijlne srečke. V Gradcu 2i>- januarja : Trt 1J 7 T Prihodnja sre£ka»jo j a 12, fubrusrja JS6S. i« »«» Pi-ipoi'ocb a. P. ti. KOftilOitjirjeMi, vrtinir.itMi iu frmipodliijaui. V moji novi Specnrijski štacuni v Eadgoni na velikem trgu pod iugekom so tudi lološf^jt) pomlad dobivajo sledeča črslv;t, kaljiva in celo zanesljiva semena: Zelino, brati no (kolovo) kolorabino, kaiviolovo. tetkvino, (mesečne iu zimske retkvi) spi najino, salatino, travi no, dotelino seme itd. Da so semena pravu iu dobra, sem porok. Upa^e, da bodo Slovenci svo jega narod nega brata podpirali, se priporoča, Vencealav Vanaus. V Radgoni m, januarja lytlW. Linhiica vredniitva. O. L. D, v Arlci. Vsa dopi.i tjnjile prihodnjič, la vefikrat ntm Ukc poiljito, atroikov nit bosta i mol i nobanih. Tudi drogi dopisi dojdo riliodnjii. K, v. ilsij^reliu. Poemica Li fia šla, ali moito ^fietvano" i inoTalu hiti druga bentida. Dopisgf, bi*ei poilpisanaga imenri pisateljevega poslanih, no damo netiinoii. «ikrojii posnemate ta izgled in ¡m po več skupaj v eno zedi-nile. Naš (»kraj iuia zdaj 4<; občin ; ker ima vsaka svojega Župana, so gotovo stroški neprimerno veliki. Naj bi občino bile vsaj tako velike, kakor so fare, torej v eelej uašej komisiji naj bi bile mesto sedanjih 46 le te: 1. S1oy. Bistrica, mesto ; 3. Slov. Bistrica, okolica v obsegu fare; 3. Tinje; 4. ginnrtito; 5, Zgornja Polskava; 6. Spodnja Potikava; T. Orešuovec; 8. Makole; 9. Stodeniee; i0. Laporje; 11. Pol-čanej 12. Zgornja Ložniea. Te občine bi lehko opravljale vsa občinska opravila in manjšo priklade imele, kot sedanje. Za ve če občine pa, ki bi obsegale po več tur, nismo zavzeti in se zato ne alnžemo t nasvetom, ki ga je storil naš mestni župan, g. Kovnčič v poslednji seji okrajnega zbora. On namreč nas vetu je, okrajni zbor naj se obrne do deželnega zbora, da ta silama složi vse oličtnc celega okraja v samo tri velike občine: Slovenska Bistrica, Zgornja Polskava in Dravinskn dolina. K mestu bi po tem spadale: domača fara, Šmartno, Tinje, sv. lienčesl, Laporje in Grešnovce. N'ekieri polmraki kmetje bi imeli do sedeža te svoje občine po 4 do 5 ur-Kmečke občine bi v tej zvezi izgubile še le pravice snmou-pravja, ki jib zdaj imajo. Ne verjamem toraj, da bi po svoji volji stopile v tako vez in jim tudi ne svetujem, Pohorje ima vse druge razmere in potrebnosti, kakor spodnji kraji, sploh pa kmečko občine vse druge, ko mesto. Deželni zbor Ea bo gotovo, preden sklene tako postavo, tiste pop vaše val, tere I o zadene. V SuliMvi mesca januarja, /Tempom vMtantun) Kavno je preteklo leto, ko je po mili Sloveniji vela gorka sapa, vnemajoča v srcih plemena domačega jak ogenj čiste ljubezni do domov ja. Tukajšni kraj je sicer že po natvoraih »lučajih dobro otovarjen; a takega plamena ni moč vzdrža-vali ne jed no bitje po zemeljsko, kaj-ti vud se je bil po na-tvomih zakonik, ter je pridri tudi v romantično Solčavo. — Mislim namreč tukaj lanske volitve sedanjih naših poslancev. Dasirovno brila je huda burja, napotil se je vendar le tudi naš izvoljenec v starodavno Celje, vdeježit se slavne zmage krez nezaslišane naše dušmauine, knjo smo zev duhu dosta poprej radostno pozdravljali. Hvala Boga! nismo se opeharili, kajti, dosmevši nazaj, ponosno je nam povedaval naS Logar, kako junaško da so v obče stali voiilci y narodnem taboru, A to tudi ni moglo drugače biti. Kmet i gospod bila sta iste misli, flko se je le po njunih iiluh pretakala gotica slovonska kri. Edina ideja jiiešinjnla je slovenska srca. Jadrali smo složnu le jedn emu cilju naproti — v hladnem viru vzajemnosti našo Inmost projaviti, si črne ma-roge dolge razcepljenosti sprali, i majko našo, mogočno Slavo, povzdigne ti na zlati (ireatoi bolje bodočnosti. Le-li trije faktorji so mogočni o s reči te Ij i narodovi tudi pri nas Slovencih 5 projavilo se je, da nekdanji» rodovitna polja naia še niso izgubila popolnoma plodnega soka, dasi ravno *o ga pile požrešne pijavke čeloma ptnjega vztoka že mnogo mnogo godin; kaj-ti obrodila so obilo sadu, na kojem smo pa, žali Bože! le maleko dni pasli svoje duševne oči. \ o v i čar. — Odbora obeh delegacij se zdaj posvetujeta o pre v-d a rit u državnih stroškov, ■— Deputacija hrvaškega deželnega zbora je v poudeljek t. j. t. m. cesarju pismo izročila. Pravi se, da hode hrvaški deželni zbor prej odložen, ko dojde cesarjev odgovor na njegovo pismo. — V Srbski se bode zučel v kralkem kovali bakren denar, in zato raj je uvažanje takega denarja že prepovedano. Srbska še dozdaj ni imela svojega denarja, — Cislitavija je zdaj dobila mm naslov. Madjarska delegacija je namreč sklenola da v svojih opravilih ne bo več rabila besed „cislitavija" ali „neogTske dežele" temot „Ostale dežele Jih Veličanstva. — Mi smo tedaj zdaj ostali! — Pruski vladni časniki so zdaj zlo miroljnbui, koliko pa je jim verjeti, kaže to, da Prusija dela velikanske priprave za vojsko. — V vojaški granici jo veliko veselje, da so narodnjaki zapustili zagrebški deželni zbor. Na Slovenskem bi gotovo tuui enako veselje bilo, da bi biLi enako storili naši državni poslanci. — Časnik „Luski Invalid" piše: Zastonj obečajo vladni francoski časniki mir za to leto. Nezaupanje med vladami raste od dneva do dneva. Kazgovori o vojaških prenaredbah kažejo, da ima francoska vlada tajoe namene, — Dalje zahteva oni isti časnik, naj ae da avstrijskim Slovanom enako* pravnost z drugimi narodi in pravi, da hode potem Rusija Avstriji prijateljica. — Pravi se, da ima Ruska že zdaj 30O.i«X) dobro oboroženih vojakov na Poljski meji, in da se je dalo povelje, da se morajo vse vojaške ladje dobro,ohorožiti in da bo šlo veliko ladijevje (flota) v tuje dežele. Ouje se tudi, da gre veliki knez Konstantin s tem ladijevjem obiskavat svojo hčere v Grško. — G. Modri taja k M. župnik in dekan v Jereniui je i monovan za kanoni k a v Mariboru. — Bolgari se že vzdigujejo. Po vsem Bolgarskem in eelo pod paševim oknom se poje sledeča pesem: „Vzdignite se južni sok di, ozrite so krog sebe i skrbite, da ho^ie vredni imenovati se Bolgari i Sloveui 1 Podaj m o si bratovsko roko ; združimo se i zagotovimo si pri bodri j ost Naši prijatelji i vragi so isti, Ne zaupajmo ni Sultanovej dobroti, ni obc-čanjem Francozov iu Angležev. To niso ljudje, ampak volkovi o oVijpj koži. Zanašajte se bratje na se in na svoje sorodnike, ker lastni brnt vas ne more zatirali. Greh pred Bogom j c bojazen pred Turkom io sramota pred človeštvom. Poglejte Turke, kterih se bojite, iu videli boste, da so boječi zajci. Saj jih vendar Kaudijoti vodno t ep o, io kako se trese Turk, ako sliši ime; Kandioi, Črnogorec, lias.i( Tržna cena pretekli teden. '■•k 1 "a = 3 si v-? '"i — Pšanica vn^an (drevenita) . Dii n ... Jetmena „ ... Ovsa „ , T mi iti: (kurore) vagan . , Ajda „ Prosa „ Krompirja „ , Govedina fant Tdetini, „ Svinjelicte ¿rstve fant , , Drv 3J — -ij - 25 — viti - :.'4 — ifi T 60 — 25 10 — tO--— 1050 7 —'—j! t'eo — SO — 00 — 40 r,(l 10 — 00 1 so i 20i;-l — 40 — 1-ioL 1 Ur. a. v. rti .11 -tO SCO -40 1 — l— r>a ■— i -70 -00 t & —'90 70 liOterijlne srečke. V Gradcu 2i>- januarja : Trt 1J 7 T IViliodnjp sreEkanjo j a 12, fubrusrja 1S6S. i« »O Pi-ipoi'ocb a. P. ti. n:OA|)Oitjirj«Mi, vrtinir.i«1»! iu grnipodlnjaui. V moji novi Specnrijski štacuni v Radgoni na velikem trgu pod (ugekom so tudi letošpjt) pomlad dobivajo sledeča črstv;t, kaljiva in celo zanesljiva semena: Zelino, brati no (kelovo) ko I orali iuo, karviolovo. tetkvino, (mesečne iu zimske retkvi) Špinačino, s a lat i no, travi no, de tetin o seme itd. Da so semena prava iu dobra, sem porok. Upaje, da bodo Slovenci svo jega narod nega brata podpirali, se priporoča, Venceslav Vanaus. V Radgoni m, januarja lytlW. Listnica vredniitva. O. L. D. v Arici. Vsa dopi.i dojila prihodnjič, la vodkrfil. ntm Ukc poiljito, alroikov nit boste i mol i nobanih. Tudi drugi dopisi dojdu rilioilnjii. K. v. ilij^rcliu. Poemica Li fio ala, ali moito ^fiovano" i inoTalu biti druga bentida. Dopisov, bi*en podpisiitiagu imenii pisateljevega poslanih, no diamo nstitnoii. 24 — «ikrojii posnemate ta izgled in ¡m po več skupaj v eno zedi-nile. Naš (»kraj iuia zdaj 4<; občin ; ker ima vsaka svojega Župana, so gotovo stroški neprimerno veliki. Naj bi občino bile vsaj tako velike, kakor so fare, torej v eelej uašej komisiji naj bi bile mesto sedanjih 46 te te: 1. S1oy. Bistrica, mesto ; 3. Slov. Bistrica, okolica v obsegu fare; 3. Tinje; 4. Šmartno: 5, Zgornja Potekava; 6. Spodnja Potikava; T. Crešuovec; 8. Makole; 9. Stndeniee; iO. Laporje; 1 L Pol-čane; 12. Zgornja Ložniea. Te občine bi lehko opravljale vsa občinska opravila in manjšo priklade imele, kot sedanje. Za ve če občine pa, ki bi obsegale po več tur, nismo zavzeti in se zato ne slažemo t nasvetom, ki ga je storil naš mestni župau, g. Kovačič v poslednji seji okrajnega zbora. On namreč nas vetu je, okrajni zbor naj se obrne do deželnega zbora, du ta silama složi vse oličtnc celega okraja v samo tri velike občine: Slovenska Bistrica, Zgornja Pniskava in Dravinskn dolina. K mestu bi po tem spadale: domača fara, Šmartno, Tinje, sv. Benčesl, Laporje in Grešnovce. N'ekieri polmrski kmetje bi imeli do sedeža le svoje občine po 4 do 5 ur-Kmeike občine bi v tej zvezi izgubile še le pravice snmou-pravja, ki jib zdaj imajo. Ne verjamem toraj, da bi po svoji volji stopile v tako vez in jim tudi ne svetujem. Pohorje ima vse druge razmere in potrebnosti, kakor spodnji kraji, sploh pa kmečko občine vse druge, ko mesto. Deželni zlior Ea bo gotovo, preden sklene tako postavo, tiste pop vaše val, tere to zadene. V SuliMvi mesca januarja. /Tempom vMtantun) Kavno je preteklo leto, ko je po mili Sloveniji vela gorka sapa, vnemajoča v srcih plemena domaČega jak ogenj čiste ljubem do domov ja. Takojšni kraj je sicer že po natvornih ukčsjrth dobro otovarjen; a takega plamena ni moč vzdrža-vali ne jed no bitje po zemeljsko, kaj-ti vud sc je bil po na-tvomih zakonih, ter je pridri tudi v romantično Solčavo. — Mislim namreč tukaj lanske volitve sedanjih naših poslancev. Dasirovno brila je huda burja, napotil se je vendar le tudi naš izvoljenec v starodavno Celje, vdekžH se slavne zmage krez nezaslišane naše dušmauine, knjo smo zev duhu dosta poprej radostno pozdravljali. Hvala Boga! nismo se opeharili, kajti, dospevši nazaj, ponosno je nam povedaval naS Logar, kako junaško da so v obče stali voiilci y narodnem taboru, A to iudi ni moglo drugače biti. Kmet i gospod bila sia iste misli, flko se je le po njunih žilah pretakala gotica slovonska kri. Edina ideja prekinjala je slovenska .srca. Jadrali smo složnu le jedn emu cilju naproti — v hladnem viru vzajemnosti našo lntnosi projaviti, si črne umroge dolge razcepljenosti sprali, i majko našo, mogočno Slavo, povzdignoti na zlati (¡resici bolje bodočnosti. Le-ti trije faktorji so mogočni o s reči te Ij i narodovi tudi pri nas Slovencih; projavilo se je, da nekdanji» rodovitna polja naša še niso izgubila popolnoma plodnega soka, dasi ravno *o ga pile požrešne pijavke čeloma ptujega vztoka že mnogo mnogo godin; kaj-ti obrodila so obilo sadit, na kojem smo pa, žali Bože! le maleko dni pasli svoje duševne oči. \ o v i čar. — Odbora obeb delegacij se zdaj posvetujeta o pre v-darku državnih stroškov, ■— Deputacija hrvaškega deželnega zbora je v poudeljek t. j. t. m. cesarju pismo izročila. Pravi se, da hode hrvaški deželni zbor prej odložen, ko dujdc cesarjev odgovor na njegovo pismo. — V Srbski se bode zučel v kratkem kovali bakren denar, in zato raj je uvai:uijc takega denarja že prepovedano. Srbska še dozdaj ni imela svojega denarja, — Cislitavija je zdaj dobila mm naslov. Madjarska delegacija je namreč sklenobi da v svojih opravilih ne bo več rabila besed „cislitavija" ali „neogTske delale" temot „Ostale dežele Jih Veličanstva. — Mi smo tedaj zdaj ostali! — Pruski vladni časniki so zdaj zlo miroljubni, koliko pa je jim verjeti, kaže to, da Prusija dela velikanske priprave za vojsko. — V vojaški granici jo veliko veselje, da so narodnjaki zapustili zagrebški deželni zbor. Na Slovenskem bi gotovo tuui enako veselje bilo, da bi biLi enako storili naši državni poslanci. — Časnik „ltuski Invalid11 piše: Zastonj obetajo vladni francoski časniki mir za to leto. Nezaupanje med vladami raste od dneva do dneva. Bazgovori o vojaških prenaredbah kažejo, da ima francoska vlada tajoe namene, — Dalje zahteva oni isti časnik, naj ae da avstrijskim Slovanom enakopravnost z dragimi narodi in pravi, da bode potem Rusija Avstriji prijateljica. — Pravi se, da ima Ruska že zdaj 30O.i«X) dobro oboroženih vojakov fiji Poljski meji, in da se je dalo povelje, da se morajo vso vojaške ladje dobro,ohorožiti in da bo šlo veliko ladijevje (flota) v tuje dežele. Ouje se tudi, da gre veliki knez Konstantin s tem ladijevjem obiskavat svoje hčere v Grško. — G. Modri ni nk M. župnik in dekan v Jereniui je imonovan za kanonika v Mariboru. — Bolgari se že vzdigujejo. Po vsem Bolgarskem in eelo pod paševim oknom se poje sledeča pesem; „Vzdignite se južni sok >li, ozrite sc krog sebe i skrbite, da bo^ie vredni imenovati se Bolgari i Sloveni! Podaj m o si bratovsko roko ; združimo se i zagotovimo si pri bodri j ost Naši prijatelji i vragi so isti. Ne zaupajmo ni Sultanovej dobroti, ni o bičanjem Francozov iu Angležev. To niso ljudje, ampak volkovi o oVijcj koži. Zanašajte se bratje na se in na svoje sorodnike, ker lastni brnt vas ne more zatirati. Greh pred liogoiu j c bojazen pred Turkom io sramota pred človeštvom. Poglejte Trnke, kterili sc bojite, iu videli boste, da so boječi zajci. Saj jih vendar Kaudijoti vedno tepo, io kako se trese Turk, ako sliši ime; Kandioi, Črnogorec, lius.i( Tržna cena pretekli teden. '■•k 1 "a = 3 si v-? '"i — Pšaiuca vn^an (drevenita) . Dii n ... Jetmena „ ... Ovsa „ , T mi iti: (ktiruru) vagan . , Ajda „ Prosa „ Krompirja „ , Govedina fant TeteUne „ Svinjelicte ¿rstve fant , , Drv 3J — 24 - 25 — viti - L'4 — ifi -¡¡0 T 60 ~ 25 10 — tO--— 1050 7 —'—|! t'eo — SU — 00 — 40 :,fl 10 — 00 L 50 120i;-i — 40 — 1-ioL 1 Ur. a. v. rti .11 -tO SCO -40 1 — l— r>a ■— i -70 -00 t & —'90 70 liOterijlne srečke. V Gradcu 2i>- januarja : Trt 1J 7 T IViliodnjp sreEkanjo je 12, fubruarja J S6S. i« »«» Pi-ipoi'ocb a. P. ti. KOftilOitjirjeMi, vrtinir.itMi iu froHpodlnjaiii. V moji novi špecnnjski štacuni v Radgoni na velikem ti-gu pod iugekom so tudi letošpjt) potnlad dobivajo sledeča črwlv;t, kaljiva in celo zanesljiva semena: Zelino, brati no (kolovo) kolorabiuo, karviolovo. tetkvino, (mesečne iu zimske retkvi) Špiuačino, salatino, travi no, de tetin o seme itd. Da so semena prava iu dobra, sem porok. Upa^e, da bodo Slovenci svo jega narod nega brata podpirali, se priporoča, Venceslav Vanaus. V Radgoni m, januarja lytlW. Listnica vredniitva. O. L. D. v Arici. Vsa dopis tjnjile prihodnjič, la vodkrfil. ntm Uke poiljito, slroikov nit boste i mol i tiobamh. Tudi drogi dopisi dojdu riliodnjii. K. v. ilsif^reliu. Poemica Li fio ala, ali mosto ^fietvano" i inoTtttu biti druga bentida. Dopisov, bi*ei poilpisiitiagu imena pisateljevega poslanih, no {lamo netitinoii. «ikrojii posnemate ta izgled in se po več skupaj v eno zedi-nile. NiiH okraj ima zdaj 4J — i-l - 25 — -Jti — :.'4 — ifi T 00 ~ 25 10 — tO--— 1050 7 —'--1! t'co' i— ao — tso — 40 10 — GO L 50 i 20i;-l — 40 — 1-ioL 1 Ur. a. v. rti .¡i -tO SCO -40 t — l— r>a I— i -70 -00 t & —'90 70 liOtcrijlne srečke. V Gradcu 2i>- januarja lPfi- i 70 1 -I 7 T Prihodnja sreEkanjo je 12, tubruarja JS6S. i« »«» Pi-ipoi'ocb a. P. ti, KOftilOitjirjeMi, vrtinir.itMi iu frmipodlnjaiii. V moji in>\:i špecnnjski štneuni v Radgoni na velikem trgu pod iugekom so tudi letošnji« pomlad dobivajo sledeča črwlv;t, kaljiva in celo zanesljiva semena: Zelino, brati no (kelovo) ko I orah iuo, karviolov o. retkvino, (mesečin1 iu zimske retkvi) Špiuačino, salatino, travi no, detelino seme itd. Da so semena pravu iu dobra sem porok. Upa^e, da bodo Slovenci svo jega narodnega brata podpirali, se priporoča, Venceslav Vanaus. V Radgoni m, januarja lytlW. Lintnica vredniitva. O. L. D. v Arlci. Vsa dopi.t tJnjile prihodnjič, la vodkrfil. ntm Uko poiljito, alroikov nit boste i atoli nobenih. Tudi drugi dopisi dojdo riltodnjit;. K. v. ilsvf^rehu. Poemica hi fio ala, ali moito ^fietvano" i ntoTttlu hiti druga bentida. Dopisov, bi*ei poiipisiitiagu iraenri pisateljevega poslanih, oo damg nstitnoii. «ikrojii posnemate ta izgled in se pa več skupaj v eno zedi-nile. Naš okraj ima zdaj občin ; ker ima vsaka svojega Župana, so gotovo stroški neprimerno veliki. Naj in občine bile vsaj tako velike, kakor so fare, torej v celej našej komisiji naj bi bile mesto sedanji It 40 le le: 1. Slov. Bistrica, mesto; Slov. Bistrica, okolica v obsega fare; 3. Tinje; 4. Šmnrtito; 5, Zgornja Potekava; 6. Spodnja Polskava; T. Crcšuovec; 8. Makole; 9. Stodeniee; 10. Laporje; 11, Pol-čane; 12. Zgornja Ložniea, Te občine bi lehko opravljale vsa občinska opravila in manjše priklade imele, kot sedanje. Z a ve če občine pa, ki bi obsegale po več tur, nismo zavzeti in se zato ne slažemo z nasvetom, ki ga je storil naš mestni župau, g. Kovačič v poslednji seji okrnjuega zbora. On namreč nas v eni je, okrajni zbor naj se obrne do deželnega zbora, da ta silama složi vse oličtnc celega okraja v samo tri velike občine: Slovenska Bistrica, Zgornja Polskava in Dravinskn dolina. K mestu bi po tem spadale: domača fura, Šmartno, Tinje, sv. Kenčesl, Laporje in Grešnovce. N'ekieti polmraki kmetje bi imeli do sedeža te svoje občine po 4 do 5 ur-Kmečke občine bi v tej zvezi izgubile še le pravice satnou-pravja, ki jib zdaj imajo. Ne verjamem toraj, da tii po svoji volji stopile v tako vez in jim tudi ne svetujem. Pohorje ima vse druge razmere in potrebnosti, kakor spodnji kraji, sploh pa kmečko občine vse druge, ko mesto. Deželni zbor Ea Ijo gotovo, preden sklene tii ko postavo, tiste pop reševal, tere i o zadene. V SuliMvi mesca januarja. /Tempom vMtantun) Kavno je preteklo leto, ko je po mili Sloveniji vela gorka sapa, vuemajoča v srcih plemena domačega jak ogenj čiste Ijti-hezui do domovja. Tuknjšni kraj je sicer že po natvoruih »lučajih dohro otovarjen; a takega plamen« ni moč V7 drŽava ti ne jed no bitje po zemeljsko, kaj-ti vnel se je bil po na-tvomih zakonih, fer je pridri tudi v romantično Solčavo. — Mislim namreč tukaj lanske volitve sedanjih naših poslancev. D a si ravno brila je huda burja, napotil .se je vendar le tudi naš izvoljenec v starodavno Celje, vdeJežH se slavue zmage krez nezaslišane naše dušmauine, kojo smo že v duhu dosta poprej radostno pozdravljali. Hvala Bogu! nismo se opeharili, kajti, dospevši nazaj, ponosno je nam povedaval naš Logar, kako junaško da so v obče stali volilci y narodnem taboru, A to iudi ni moglo drugače biti. Kmet i gospod bila sta iste misli, ako se je le po njimili žilah pretakaj» golita slovonska kri. Edina ideja prekinjala je slovenska srca. Jadrali smo složno le jed nem u cilju naproti — v hladnem viru vzajemnosti mišo lutnosi pro j a vili, si črne ma-roge dolge razcepljenosti spral i, i maj ko našo, mogočno SI a ve, povzdignoti na zlati prestol bolje bodočnosfi. Le-li trije faktorji so mogočni o s reči te Ij i narodovi tudi pri nas Slovencih; projavtlo se je, da nekdanja rodovitna polja naša še niso izgubila popolnoma plodnega Boka, dasi ravno so ga pile požrešne pijavke čeloma p t njega vztoka že mnogo mnogo godin; kaj ti obrodila so obilo sadit, na kojem smo pa, žali Bože! le maleko dni pasli svoje duševne uči. \ o v i čar. — Odbora oheb delegacij se zdaj posvetujeta o pre v-d a rit u državnih stroškov, ■— Deputacija hrvnSkcga deželnega zbora je v poudeljek t. j. 3. t. m. cesarju pismo izročila. Pravi se, da bode hrvaški deželni zbor prej odložen, ko dojde cesarjev odgovor na njegovo pismo. — V Srbski se bode zučel v kratkem kovali bakren denar, in zato raj je uvažanje takega denarja že prepovedano. Srbska še dozdaj ni imela svojega denarja, — Cislitavija je zdaj dobila novi naslov. Madjarska delegacija je namreč sk lenobi tla v svojih opravilih ne ho več rahila besed „cislitavija" ali „neogTske dež e I e1** ternoč „Ostale dežele Jih Veličanstva. — iti smo tedaj zdaj ostali! — Pruski vladni časniki so zdaj zlu miroljubni, koliko pa je jim verjeti, kaže to, da Prusija dela velikanske priprave za vojsko. — V vojaški graniti jo veliko veselje, da so narodnjaki zapustili zagrebški deželni zbor. Na Slovenskem hi gotovo tuui enako veselje bilo, da bi biLi enako storili naši državni poslanci. — Časnik „ltuski Invalid" piše: Zastonj obečajo vladni francoski časniki mir za to leto. Nezaupanje med vladami raste od dneva do dneva. Lazgovori o vojaških prenaredbah kažejo, da ima francoska vlada tajue namene, — Dalje zahteva oni isti časnik, naj ae da avstrijskim Slovanom enakopravnost z drugimi narodi in pravi, da bode potem Rusija Avstriji prijateljica. — Pravi se, da ima Ruska že zdaj 30O.i«X) dohro oboroženih vojakov na Poljski meji, in da se je dalo povelje, da se morajo vse vojaške ladje dobro,ohorožiti in da bo šlo veliko ladijevje (tlotn) v tuje dežele. Ouje se tudi, da gre veliki knez Konstantin s tem ladijevjem obiskavat svojo hčere v Grško. — G. Modrini«k M. župnik in dekan v Jereitiui je i monovan za kanoni k a v Mariboru. — Bolgari se žc vzdigujejo. Po vsem Bolgarskem in celo pod paševim oknom se poje sledeča pesem; „Vzdignite se južni »okoli, ozrite se krog sebe i skrbite, da ho^te vredni imenovati se Bolgari i Sloveni! Podaj m o si bratov* ko roko ; združimo se t zagotovimo si pri bodri j ost Naši prijatelji i vragi so isti. Ne zaupajmo ni Sultanovej dobroti, ni obe-čanjem Francozov in Angležev. To niso ljudje, ampak volkovi o ovijpj koži, Zsnašajte se bratje n;i se in na svoje sorodnike, ker lastni brnt vas ne more zatirati. Greh pred Bogom j c bojazen pred Turkom in sramota pred človeštvom. Poglejte Turke, kterih se bojite, iu videli boste, da so boječi zajci. Saj jih vendar Kamlijoti vedno top», in kako se trese Turk, ako sliši ime; Kandioi, Črnogorec, lius.i( Tržna cena pretekli teden. "a = 3 0 '"i r" ® > 51 — Pšaiuca vn^an (drevenka) . Dii n ... Jetmena „ ... Ovsa , , T mi iti: (kurore) vagan . , Ajda „ Prosa „ Krompirja „ , Govedina fant TtloUn« „ Svinjelicte ¿rstve fant , , Drv 31 — -2J - 25 — -¿ti - :.'4 — iB -ar. T 00 ~ 25 10 — 10--— 1050 7 —'—|! t'eo i— ao — so — 40 10 — GO L SO i 20i;-I — 40 — 1-ioL 1 Ur. a. v. rti .¡I -10 SCO -40 1 — l— r>a I— i -io -00 t & —'90 70 liOteri jlne srečke. V Gradcu 2i>- januarja : 70 1J 7 T Prihodnja sreEkanjo je 12, fubruarja JS6S. i« »«» Pi-ipoi'ocb a. P. ti. KOftilOitjirjeMi, vrtinir.itMi iti gtnipodliijaiii. V moji novi Specnrijski štacuni v Radgoni na velikem trgu pod iugekom so tudi letošnjo pomlad dobivajo sledeča črwtv;t, kaljiva in celo zanesljiva semena: Zelino, ohrati no (kolovo) ko I o rab iuo, karviolovo. te t k vino, (mesečne iu zimske retkvi) spina ¿i no, salatino, travi no, detelino seme itd. Da so semena pravu iu dobra, sem porok. Upa^e, da bodo Slovenci svo jega narodnega brata podpirali, se priporoča, Venceslav Vanaue. V Radgoni m, januarja lSlilH. Linhiiea vredniitva. O. L. D, v Arlci. Vsa dojii.i dnjile priliodiu'iC, la vBfikrut nam Uko poiljito, alroikov no boste iuioli aobanih. Tudi (Iriiffi dopisi Jojdu riliodnjii. K, v. ilsif^reliu. Poemica ti fia ala, ali maito ^fietvano'' i inoTalu hiti druga bentida. Dopisgf, bi*ei podpisanaga itaenri pisateljevega poslanih, no iknia nstitnoii. kdiit'ji], KaloKuUt tn odgovorni iTodtiik Ur .llntljn 1'ri-lug. Tiskar Ildunrd Jiinilč v Maribora.