SVECE1NKOV SV- P. IN ZAJEDN1C S. J.
Uredništvo: Gorica, Piazza N. Tommaseo št. 20	Dne 15. junija 1925»	Izhaja 15. dan vsakega mesca.
Pisma sobratu
o naših evh- shodih-
n.
Drag:! sobrat! Priden si. Nisi še bral mojega odgovora na vprašanje zastran družbe duhovnikov častivcev, že prihaja novo Tvoje pismo, kjer vprašuješ a 2. točki iz znane okrožnice o evharističnih shodih v goriški nadškofiji.
Ta točka pravi: Uvede se, če ie mogoče po vseh cerkvah javno češčenjie Sv. P. Telesa in se sestavi v ta namen nov vspored.
Dobro, da me prašaš samo za mnenje, ne za pojasnilo. Pojasniti bi Ti ne mogel, zakaj je dostavljeno »če le mogoče«. Can. 1275/, ki govori o slovesnem- češčen-ju, takega »če le mogoče« ne pozna. Ta kancu ukazuje v vseh cerkvah, kjer se hrani Sv. R. T„ slovesno štirideseT.irno molitev, kjer pa iz posebnih vzrokov ta ni mogoča, »saltem per aliquof continuas ho-ras, statis diebus, sanctissimum Sp ramen tum sollemniore ritu cxponatur . ri-čakoval bi torej, da bi se ta točka già' ila: Uvede se, če le mogoče, po vseh cerkvah štirideseturna molitev ...
Znano Ti je, kako imajo 40-urno molitev urejeno na pr. v Rimu. — Za vsako leto se naprej določi 182 ali 183 cerkva, v katerih se ho opravljala: ta slovesnost. Sam Sv. Oče potrdi vspored. Naj svetlejše ostane izpostavljeno trudi po noči. Vrata po noči zapre, veliki zvon pa zvoni vsako uro. K nočni a dotaciji se pripuščajo le izbrane osebe, pred vsem »Aggregati alla Pia Unione degli Adoratori del SS. Sacramento«. O rajnkem papežu Benediktu XV. se pripoveduje, kako se je, ko je bil še navaden Monsignore, rad udeleževal teh nočnih adoracij in kmalu po polnoči maševal. Znano je, da Rimljani cerkve ob 40urni molitvi bajno razsvetle.
V	Florentinskem mestu imajo tudi skozi celo- leto 40urno molitev. Toda zvečer Najsvetejše shranijo.
V	neki čisto majhnii škofiji doli sredi Italije, kjer sem bil jaz nekoč »na letovišču«, so imeli 40urno molitev od septua-gesime do pepelnice. 1 a čas so se vse cerkve zvrstile, vendar nekatere so imele le en dan izpostavljeno. Jaz sem se udie-ležil treh celih in nekaj okrajšanih »kvaran ter«. Župniki poiščejo čimveč duhovnikov, da mašujejo, spovedujejo in z verniki molijo. Pridigati sem pa slišal, kar mi ni dopadlo, le v dveh krajih za sklep. Ljudstvo se je zelo udeleževalo. Povsod je bilo mnogo spovedovanja. Celo dopoldne so se vrstile sv. maše, ob 12.20 je začela peta maša.
O popoldanskih urah smo se duhovniki vrstili, da smo ljudem naprej molili.
Okoli 5. ure smo navadno shranili. — Hudič bi bil rad imel tudi svoj delež. Pravili so, da je motil duhovnike z igro in s pijačo. Ker se farovži drže cerkve, se je slišalo v cerkev, kako- so padale podobice, in kako so igravci to padanje z vskliki spremljali. Ko je škof to izvedel, je naperil su-spensicnem ipso facto incurrendam. Pomagalo je: dokler je bilo Najsvetejše izpostavljeno, so bile podobice skrite. — In vino? Kolikor sem bil jaz priča, je na sploh vladala treznost. Ker je radi vojske šlo bolj na pomanjkanje, gostitelji niso preveč točili. Od poprej so pa pripovedovali n. pr. ta-le slučaj: Don Cé (Cesare) je imel re-ponirati. Po stopnicah, ki so tam doli precej visoke, je srečno splezal. Kar obstane in gleda, dokler se ne obrne do dijakona z vprašanjem : Vidim tri mcnštrance. Katero naj primen? Odgovor je bil: »Ta srednjo!« In šlo je. — Ponovim, da se je tisto moje leto vse prav vzgledno vršilo*.
Ali hi ne zmogli pri nas kaj takega? Vsaj pri večjih cerkvah?
V ljubljanski škofiji so za slovesno češčenje odločeni posameznim cerkvam stalni dnevi skozi celo leto. Enako v lavantinski škofiji, kjer je nekaterim cerkvam odkazano po par dnij zaporedoma. »Bogoljub« prinaša vspored za obe škofiji. Določenih dnij se še drže cerkve ljubljanske škofije na naši stranižice.
Na Goriškem so v tej stvari precej zaostali. Siovesno češčenje je začelo šele 1911. in je omejeno redoma na nedelje in zapovedane praznike. V nekaterih cerkvah se izpostavi za 12 ur, v drugih samo za 6 ur. Nekaj malo cerkva ima češčenje dvakrat na leto. Na en dan je prišla najmanj ena cerkev, večinoma pa 2-4, časih tudi več. Kaka nedelja je vender ostala še prazna. Nekaj cerkva se še ni bilo pridružilo. Morda je v tem-le zadnjem dejstvu skrit ključ za tisti »če le mogoče«? Zana-prej takih izjem ne sme več biti. Da bi eno nedeljo* v letu vsaj 6 ur ne mogli imeti če-šcenja? Bežite, bežite! In če bi bili res taki vzroki, da bi se niti to ne moglo doseči, bi bilo treba postaviti resno vprašanje: Ali naj se v taki cerkvi še krani Najsvetejše?
Pred 10 leti je doli v Assisi v cerkvi sv. Frančiška en pater nam romarjem pravil, kako malo ljudi prihaja ob nedeljah k sv. maši. Če se ne miotim, je rekel, da je kakih 20. Ko je omenil, da je v mestu okoli 200 mašnikov, mu je en romar ogorčeno zabrusil: Pa vsaj vi duhovniki hodite k mašam drugih mašnikov. Sto povestjo bi rad izpodbil ugovor, da ni častivcev. Sobrat (ne mislim Tebe), dobi še enega duhovnika, pa se vidva vrstita v adoraciji: eno uro ti. eno uro oni itd. Tako Gospod Jezus že ne bo sam. In nekaj drugih duš se bo vender še dobilo, da bodo hodile mo-
lit. Le poduči poprej ljudi in lepo jih povabi, nekaj se iih bo že odzvalo, najbrže več, nego- misliš. Tisti, ki se bodo letos pcklc-nili Jezusu, bedo za prihodnje leto novih pridobili. Začeti treba!
Imaš samo barako. — Saj opravljaš drugo službo božjo v baraki, opravi še to slovesnost. Prva adoracija se je vršila v betlehemskem hlevčku !
Imaš več duhevnij in dela čez glavo. — Res je hudo! Če ne moreš drugače, raje kaj drugega izpusti, samo da prirediš slovesno češčenje v vseh cerkvah, kjer je Najsvetejše v tvoji oskrbi. Charitas Chri-sti urget no-s!
Nimaš za svečavo. — Pritrgaj nekaj sebi, nekaj poprosi pri kaki usmiljeni duši. Povej ljudem: nekaj bodo že zbrali.
Kratko: Tista vratca »če le mogoče« je na vsak način treba zapreti, zazidati. Mogoče mora biti, mogoče! je!
»Nov 7'""o*red naj se sestavi.« V ta namen bi se ' :’o morda držati teh-le smernic :
1.	Vse cerkev (in kapele), kjer se Najsvetejše hrani, se marajo oglasiti za slovesno češčenje. ' j
2.	Kjer se upajo, naj oglase za 40urno molitev.
3.	Kolikor mogoče, naj ostanejo že izbrani dnevi. Kjer je potreba izpremeniti, naj se sosedje dogovore, da si bodo pozneje lahko pomagali. Izbrane d nove je označiti na nedvoumen način.
4.	Dokler škofijske* meje niso definitivno določene, naj se cerkve ljubljanske škofije drže svojega reda. Isto veljaj za cerkve krške škofije, če imajo poseben red. Če ga nimajo, naj si izbero začasen vspored.
5.	Vspored stopi v veljavo, ko bo od Fravzvišenega petrjen.
Malo dolgo pismo, ne? Prenatančno in preodkrito srčno? Hitrega odgovora prosi
Tvoj sobrat.
Ne Hrvati ne Slovenci niso bili vajeni, da bi svojo narodnost istovetili z vero, kateri od nekdaj pripadajo*. V katoliški veri so gledali in gledajo skupino od Boga razodetih resnic,ki ni omejena na en sam narod, temveč po volji božji določena vsem brez izjeme. V luči tega dejstva je vsako identificiranje katerebodi narodnosti s katoliško vero že a priori izključeno in nemogoče. Drugače pa je pri Srbih, ako se oziramo na razmere v Jugoslaviji. Srbom je pravoslavje, kakor, se je od cerkvene osamosvojitve za časa Štef. Posvečenega in njegovega brata Save v prvi polovici 13.
stoletja dalje v njihovi sredi javljalo, naravnost srbska vera in »srpstvc« jim je od pravoslavja neločljivo. Identificiranje teh dveh pojmov ima posebne posledice, ki so jih Hrvati in Slovenci kmalu občutili ne samo kot naroda, ampak tudi kot katoličani.
Znano je, kako se bije v Jugoslaviji hud ustavni boj za centralizem in proti njemu, za samoupravo in proti njej. Politično so Srbi Odločni centralisti; vsa uprava, vsa vlada bodi osredotočena v Beogradu!-Kulturno pomeni to stališče odločno ek-snanzivno stremljenje iztočne miselnosti, n. pr. uvajanje cirilice v ljudsko šolo povsod, v Sloveniji, uveljavljanje uradne korespondence v cirilici, širjenje srbskega jezika, nastavljanje srbskih uradnikcv, ki uradujejo srbsko, poleg tega tudi pojavljanje raznih praktik pri nastavljanju uradnikov (na podlagi strankarske pripadnosti), pri vporabljanju javnega denarja (v svrho privatnih intcVesov) itd. V verskem oziru pomeni srbski centralizem odločen poudarek pravoslavja v vseh smeneh. To naš tu najbolj zanima. Ta poudarek se je pokazal zelo jasno n. pr. pri dotiranju sve-čenstva v državnem bidžetu, kjer je, kakor je to dr. Janko Simrak v »Kat. Listu« statistično dokazal, katoliško svečenstvo v primeri s pravoslavnim zelo slabo odletelo; dalje v okolncsti, da. so sekvestrirali obširna imetja katoliške cerkve posebno med Hrvati (najhujše je bil udarjen križevski unijatski škof Njaradi, kateremu so one= mogočih celo vzdržavanje duhovnikov in bogcsl. semenišča), dočim so pravoslavni cerkvi pustili vse nedotaknjenoi; potem na raznih poljih, ki se tičejo privatnega šolstva, verskih ndrnžet i. imenovanje škofov itd. (glej dr. Korošcev članek v predzacb nji štv. »Zbornika«), Tendenca je bila oči ta: katoliško cerkev oslabiti, onemogočiti ji vspešno delo in vspcšen nastop, na drugi strani pa pravoslavju pota utirati v katoliške kraje. Ta tendenca se je opažala tudi drugače. V listih, ki so bodisi uradna glasila (n. pr. Glasnik, službeni list srbske pravoslavne patriarhije) bodisi glasila srbskih pravoslavnih duhovnikov (n. pr. Hri-ščanski Život i. dr.), so podtikali papeštvu razne nelepe namene, kakor se je to zgodilo lani, ko je sv. stolica skušala dobiti dovoljenje za znano dobrodelno akcijo v prid stradajočim v Rusiji (prim. »čas« 1923, str. 180 ss) ; pričeli so razne akcije, da se sezidajo pravoslavne cerkve ne samo v Ljubljani, kjer bi bila pravoslavna cerkev radi pravoslavnih vojakov končno upravičena, ampak tudi v Celju, Ptuju, Rogaški Slatini, na Bledu itd.; ustanovili so pravoslavno bogoslovsko fakulteto v Zagrebu, dasi ni bilo nobenih slušateljev za njo; ko so pa v Šibeniku obnovili zadrsko pravoslavno bogoslovno semenišče, je pisal »Glasnik«, (št. 10,1. 1922), da je njegov namen, pomagati katoliškim bratom, da bi se lažje upirali raznarodovalnim spletkam Rima ter se lažje otresli tujega jarma itd.
Vse to so Hrvati in Slovenci brzo opazili in na sebi občutili. Instinktivno se je vzbudil v njih sarncbranitveni nagon. Svojo narodno individualnost so videli ogroženo z vsem, kar tvori njeno vsebino: od samoupravnega dejstvcvanja na gospodarskem polju do političnega in kulturnega življenja ter tisočletne pripadnosti h kato-
liški veri ter zapadni • kulturni sferi. V identificiranju srbstva s pravoslavjem imamo torej enega najglobljih razlogov, da se je v Jugoslaviji pojavil tako srdit in neizprosen boj za avtonomijo med Hrvati in Slovenci proti srbskemu centralizmu. Miru ne bo, dokler se ta boj ne konča z zmago avtonomistične ideje. Kakega pomena je oit za svobodo katoličanstva v Jugoslaviji ter za versko življenje med Hrvati in Slovenci sploh, je iz navedenih podatkov jasno za vsakega. Odpor narodne individualnosti hrvatskega in slovenskega naroda proti srbskemu centralizmu je pa imel v verskem oziru to zanimivo .posledico, da je nastop pravoslavja dočakal ravno nasprotne včinke, kakor jih je nameraval. V drugih razmerah, kjer bi pravoslavje brez politične zveze s srbstvom agitiralo proti katoliški vari, bi morda doživeli, da bi bilo posebno med polinteligen-co mnogo odpadnikov v pravoslavje. To se je zgodilo v češkoslovaški republiki, ki je teritorialno ločena od Srbov in Rusov. V Jugoslaviji se to ni zgodilo. Med Hrvati se je sicer pojavilo takozvano reformno gibanje; v drugih razmerah bi se gotovo izlivalo v pravoslavje. Sedaj ne. Osnovalo je raje svojo lastno »narodno cerkev«, s pravoslavjem pa ni hotelo imeti nobenega stika, ker ni hotelo niti videza vzbuditi, da prehaja v srbstvo in da se na tak način izneverja hrvatski narodnosti. Med Slovenci ne mislijo niti. najhujši liberalci na odpad k pravoslavju, ker bi tak odpad pomenil prehod v srbstvo in izneverjenje slovenski preteklosti in slovenskemu ljudstvu. Le prostozidarski elementi med Slovenci se družijo iz sovraštva do katoličanstva s srbskim centralizmom, pa še oni ne odpadajo k pravoslavju, ker se zavedajo, da bi jim bilo v tem slučaju vsako delo med slovenskim ljudstvom popolnoma onemogočeno. Odpadi k pravoslavju so zelo sporadični in še ti se gode navadna o prilikah, ko gre za kako razporoko in sklepanje kake zakonske zveze, ki je po katoliškem cerkvenem pravu prepovedana.
Mogočno gibanje na političnem polju, odtujitev in oddaljitev katoliškega prebivalstva cd pravosiavja, to so vsekako zelo zanimive posledice, ki jih je izzvalo pri konkretnih razmerah v Jugoslaviji identificiranje srbstva s pravoslavjem! S.
Iz
ZLATA MAŠA LJUBLJANSKEGA KlwZsOSKOFA Dr. BONAVENTURE JEGLIČA.
Z vso slovesnostjo je te dni prazno* val svojo zlato sv. mašo in 25. letnico ustoličenja na stolico sv. Maksima ljub* Ijanski knezoškof Ant. Bonaventura Jeg* lič. Vsi katoličani Slovenije so se kosali v proslavi svojega zaslužnega voditelja. Zaostal ni tudi ljubljanski mestni svet. Tudi mi se v teh ponižnih vrsticah klanjamo najzaslužnejšemu katoliškemu možu tega veka med Slovenci. Bog živi še veliko let sivolasega vladiko, velikega naslednika kardinala Missia in moder* nega slovenskega Slomšeka!
Mussolini in obnova cerkva.
Dne 4. junija je Mussolini sprejel v Benetkah deputacijo »Odbora za pomoč
porušenim cerkvam«, ki je obstojala iz predsednika mons. Iv. Constantinbja, predsednice ženskega oddelka, grofice Julije Persico della Chiesa in tajnika Al. Vio. Mussolini se je živo zajemal za razvoj obnavljanja porušenih cerkva, za novo opremo istih in za nove zvonovè. Mons. Ccnstantini ga je posebno opozoril na dejstvo, da je že šest mesecev ustavljeno vsako novo ulivanje zvonov in povdaril posebno to pereče vprašanje. Mussolini je obljubil, da bo čimprej osebno preštudiral tozadevno spomenb co, ki mu jo je deputacija izročila.
VABILO
na občni zbor. Zadruge po vojni oškodovanih cerkva, ki se vrši v četrtek, d né 21. junija 1923 ob 9.30 h v zadružnih prostorih via Mazzini 4 z sledečim
dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika ustan. občn. zbora »zadruge«.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Čitanje in odobritev bilance.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
(>. Slučajnosti.
Z ozirom na važnost predmetov, so vsi člani najvljudneje vabljeni, da se v deleže zborovanja.
Načelstvo.
Katehetski vestnik.
Verski pouk v šolah in nameni na-učnega ministra Gentile. Naučni minister Gentile je imel z urednikom lista »Giornale di Roma« pogovor, v katerem je podal nekaj zanimivih izjav o svojih oziroma namenih vlade z ozirom na verski pouk v ljudskih šolah. Poglavitna m o va ureditev bo obstojala v tem, da ise bo dosedanja formula iprelobrnila, t. j. venski pouk bo obvezen za vse otroke lizvzemši one. za katere bodo stanisi izrecmlo zahtevali oprostitev od verskega pouka. Na vprašanje, kdo bò poučeval v šoli verske predmete, je minisiter izjavil: »Kdoje učil nas v šoli vero in sveto pismo? Učitelji in učiteljice.«
Na vprašanje, kako bo na z učielji, ki slo pripadniki framasomstva. materialistične šole itd., je g. minister izjavil: Predvsem je Ito pozitivistično gibanje z vsemi svojimi postranskimi oblikami premagamo. Država nima namena, da bi svojo volijo komu vrinila. Oe kdo čuti, da ne more biti učitelj, bo lahko delal kaj drugega ; mislil bo lahko kakor se mu zljubi, toda šola, ki je italijanska fin zato katoliška, prinaša s seboj zahteve italijanskega naroda.« Izjave g. ministra so izzivale v raznih listih mnogo razprav. Milanski »Secolo« se baVi še peioòj ostro is temi izjavami ter kritizira toliko obliko izSaiv, katera ije postavljena g. ministru v usta, kolikor vsebino, posebno, Ikar se tiče učiteljev.
Šola in dom. 2. jun. t. 1. je zborovalo v Zagrebu društvo staršev šolske mladine ob sodelovanju učiteljstva. Došlo je do precej ostrih nastopov med starši in pedagogi, katerim prvi očitajo politiko vanj e v šoli. Splošno se je nagiašala potreba, da šola in dom pri vzgoji mladine sodelujeta.
Ili
mnenja so bila različna le slede načina organizacije staršev. Dočim so eni za centralno organizacijo viseli staršev v enem samem društvu, naglašajo drugi, da so boljši rediteljski svéti po posameznih zavodih, ker se starši navadno zanimajo le za tiste zavede, katere pohajajo njihovi otroci. Do sporazumnih sklepov na zborovanju ni prišlo.
Iz krščanskega sveta.
F. Š.
RAZKOL V RUSKEM RAZKOLU. (Nadaljevanje.)
2.	Kaj pravi k'temu staro pravoslavje s Tihonom?
S padcem carizma je zgubila pravoslavna cerkev svojega vrhovnega poglavarja. Takoj po padcu carizma je ruska cerkev sklicala vseruski koncil v Moskvo 1917-18, kjer je bil Tyhon priznan kot pa-trijarh ruske cerkve s sedežem v Moskvi.
Tyhon je bil mož starega kova in se ni udinjal sovjetski vladi. Zlasti se jej je zameril, ko ni pustil ropati samostanov in cerkva. To je vlada porabila kot pretvezo, odstavila Tyhona in ga internirala, a na njegovo mesto postavila škofa Antonina, svojega podrepnika,
Tyhon pa je pooblastil metro-pclita Agathangela v Jaroslavu kot svojega namestnika, ki je v svoji prvi poslanici obljubil sklicati nov vseruski koncil; v poslanici, se bridko pritožuje o postopanju »žive cerkve«, rekoč: »Mi ne tajimo potrebe nekaterih sprememb in reform v liturgiji in obredih ... Toda vse to se mora izvršiti v skladu z avtoriteto koncila, ki mora sloneti na božji besedi, na občnih cerkvenih zborih in na sv. očetih.«
Ljudstvo je ostalo nalomarno ob novem gibanju. Antoniu sam obupuje nad začetim razkolom in se pritožuje v »Na-kanunje«, sovjetskem glasilu: »Čudim se, da imamo tako malo opore in pomoči od tistih, ki imajo največ pričakovati od naše
cerkve. Široke plasti ljudstva so velike bolj konservativne in se bolj oklepajo starega reda kot bi pričakovali po revoluciji«. »Satana in antikriste nas imenuje neuko ljudstvo«, se pritožuje Antonin na 16. julija v Moskvi sklicanem zborovanju, toda ne gledé na to, mi gremo naprej. Vse se mora reformirati; dogme, verski členi, klerikalna etika, liturgija itd. Zelo cesto slišimo pritožbe, da verniki pri svetih o-pravilih ničesar ne čutijo v svojih srcih ter se vračajo domov praznih duš.«
Ko je nekdo na tem zborovanju vrgel v obraz očitanje, da škof Antonin ne veruje v Boga, je Antonin z največjo indigna-cijo zapustil zborovanje ter se v senci bajonetov rdečih gardistev vrnil v svojo palačo.
Tyho je medtem čakal svoje usode v donskem samostanu; novembra meseca je bil obsojen na 5 let ječe. Obsodba vrhovnega poglavarja ruske cerkve je vzbudila veliko ogorčenje med pravoslavno duhovščino in med vernim ljudstvom. Za Tyhona so se zavzeli ne samo domači ruski škofje, ampak zlasti izven ruska cerkev, ki je na zborovanju v, Sramskih Karlovcih opzvala pravoslavne k zvestobi do' Tyhona in njegovega namestnika Agathangela. 0-benem je peterburški metropolit Benjamin izdal iz zapora pastirski list ter zaklinjal vernike, nai ostanejo zvesti stari cerkvi in patrijarhu.
K Tyhonu, ki je bil zaprt v Donsku, so začela prava ljudska romanja. Vlada je iz početka branila dostop ljudstvu, toda vsled naraščajočih in vedno se ponavljajočih nemirov zaradi prepovedi, je morala popustiti. In od tedaj sme patrijarh večkrat na dan raz okna blagoslavljati nešteto ljudske množice, ki dan na dan prihajajo k svojemu vrhovnemu poglavarju. Sedaj pa je boljševjška vlada obnovila proces proti Tyhonu z namenom, da se ga enkrat za stalno iznebi. Boljševiki pa so se vstrašili ogorčenega protesta celega kulturnega svata ter preložili obravnave na morda bolj ugoden čas.
Nek visok uradnik, vprašan, katera cerkev bo imela prihodnost, je odgovorii:
»Tega ne vem, toda vse ruske cerkve so polne vernikov, posebno tam, kjer si duhovniki ne strižejo las in ne hodijo v posvetnih oblekah. Za nami je čas, ko si je vsak komunist štel v čast žuliti Boga.«
Kaj pravi k temu tržaško komunistično glasilo »Delo«?
3.	Postopanje sovjetske vlade.
Sovjetska vlada je takoj v začetku nove ustave izločila cerkev od javne pravnosti. Cerkev nima mesta v državi, ozir. država ne da niti moralne niti materialne opore kaki verski družbi.
Temu naziranju pa se ne smemo čuditi, ako pomislimo, da so prišli na krmilo sami čisti marksisti — materialisti, katerim je duhovna plat življenja — himera. Tudi v njih samih ne smemo zreti tistih krvoločnih volkov kot se navadno vzame, ki iščejo samo plena, ampak ljudi, ki so vzrastli v tem ambijentu, ki jim je vtisnil svoj pečat. Toda mi sodimo njihovo delovanje po našem naziranju.
Sovjeti so nastopili z vse nasilnostjo proti veri. Nobena stvar jim ni bila sveta. Cerkve so boljševiki rekvirirali in jih dali na razpolago za ljudske shode, veselice, plese i. t. d. D/nhovstvo ni dobivalo nobene plače od države. Duhovnik je bil pri sovjetski vladi izvržek človeštva, tako, da ni smel opravljati nobene javne službe in si je moral po nujnem zakonu samo-ohrane z ročnim delom služiti svoj kruh. Tudi šola mu je bila zaprta ter strogo prepovedan (Vsak verski pouk javno ah zasebno.
. Narod pa je v svoji globoki vernosti cenil svoje duhovstvo, ter je podpiral tudi v svoji skromnosti tako, da sta živela stan od stanu klinih vsestranskemu preganjanju. In tako malouka ruska duhovščina je bila tudi z malim zadovoljna, samo da je mogla biti ljudstvu vedno na razpolago. Ni ga zapustila niti v največji nevarnosti.
Ako najdemo med Rusi »Živo cerkev«, tedaj jo moramo smatrati kot produkt za-padnoevrepske sebičnosti in suženjskega naziranja o življenju, ki išče le trenotnega .vživanja. V takem ozračju je vzrastel škof Antonin in drugi kolovodje. Ne najdemo.
LISTEK.
Ceutralno bogoslovno semenišče v Gorici.
(Dalje.)
Nastane vprašanje, kje pa so bili bogoslovci v tej, posstiški dobi, če je bilo s semeniščem tako? Koliko je bilo teh gospodov in kako so bili porazdeljeni na posamezne narodnosti Julijske Benečije?
V šolskem letu 1918—19 so bili tako razkrope Ijeni, da bi jih človek hote ne mogel bolj razme» tati. V Rimu, Inomostu, Ljubljani, Vidmu, Pa» dovi, Gorici, Trstu, Poreču, Montefrascone (Ro» magna) in ne vem še vse kod smo bili zastopani. V Gorici sami nam je bila v semenišču mala hiša sester vse: učilnica, molivnica, šola, spalnica, je» dilnica itd. Drugo je bilo itak vse zasedeno. No, samo za prvi tečaj smo imeli takrat dovolj; saj tudi ni šlo drugače. Bili smo samo Goričani.
Naslednje leto smo začeli šele po Veliki noči. Napredovali smo: .veliko’ semenišče je šlo v ,malo’, nekdanje deško semenišče, via Vettu» rini. Bog da je bilo tako!
Do konca julija smo končali prvi semester
—	vsi in civilibus —, do Božiča drugi: in cleri» calibus. Nismo bili več ravno po celem svetu, a še raztreseni. Raztrešati je pač lažje, kot zbirati!
—	Takoj po novem letu 1921 smo začeli novo šolsko leto in ga končali z božjo pomočjo in ne samo v potu obraza, do konca julija. S tem pri» bližno konča doba našega »eiganovanja«, naš »extra statum« z ozirom na dobo šolskega leta. Med tem je komunistična Ccrg — komunisti so imeli takrat veliko besedo v državi — popravila naš dom (brez cerkve), naše centralno semenišče. Meseca oktobra, ki je zadnja leta za nas mesce važnih dogodkov, smo polagoma zlezli v hišo. Po» lagoma, ker je bilo treba zavzeti vsak korak po» prej s ščetjo in sodo in vsako sobo s žrjavico in žveplom.
Človeka je bilo skoraj strah. Zdelo se nam je, da še imamo nekaj »ropotije« od vseh vetrov skupaj znešene, a v teh prostorih se nam je vse zgubilo. Privadili smo se in še nekaj rekvirirali, kajpak non invito domino. Kaj smo pa hoteli, če pa ni bilo ne dnarcev ne blaga. Seve to, kar ni naše clamat ad Dominum, a clamat tudi po dru» gem (blagu). Pa o tem drugič.
Post tot discrimina smo po osmih letih vendar zapeli začetkom šolskega leta, na sv. An»
drej 1921 Veni Creator — doma, v 1. muzeju. Ne vem, če nam je šla ta krasna himna kedaj bolj od srca. Peli smo — Reni Creator, Deo Patri sit gloria, Hostem rcpellos longius.. . vse v istem dušku, globokem občutku. Prošnja, zahvala — sklonjeni pred neskončnim Veličanstvom!
Z otvoritvijo semenišča doma, so prišli v Go» rico tudi Porečani. Tržačani so bili vzljubili lepo škofovo vilo v Skednju. Tam so sc bili v potrebi uredili pod vodstvom gg. dr. Tula in Uk» marja. Skušnje so polagali v Gorici. Letos (1922— 23) so tudi Tržačani, kjer nekdaj, v Gorici.
Koliko je bogoslovcev bilo in kateri narod; nosti so pripadali nam pove naslednja statistika.
Šolsko leto	Slovenci	Hrvati	Italijani	Skupno
1915/16	39	12	23	=	74
1916/17	29	6	23	=	58
1917/18	15	7	18 =	40
1918/19	9	2	13	=	24
1919/20	12	1	18 =	31
1920/21	11	1	16 -	28
1921/22	15	2	16 =	33
1922/23 /	15 + 2*	.. —	20 =	37
	147	31	147	=	325
* Dv aNotranjca študirata v Ljubljani. Ra» tiene originis sta naša.
pa med vladajočimi krogi one ruske mistične duše, ki je edina med kulturnimi narodi ostala, so nepokvarjena. »Živa cerkev« ne pozna ruske duše, ker so njeni ustanovitelji goli materjaiisti, zato tudi nima izgleda na vspeh. Tako globoko vernega in pobožnega naroda ni morda videl svet kot je ruski. Tega smo se osebno prepričali pri ruskih vojnih ujetnikih svoj čas. Kdo ni občudoval njihove potrpežljivosti, njihove vere v Boga in v domovino!
Da je šla sovjetska vlada preko ruske duše, ni nobeno čudo, saj je ni poznala. Obenem je hotela udejstviti Marksov program materializma in zato naj bi služil ruski mužik. kot eksperiment «čenjaških naziranj. Toda vsa učenost in vse težnje se morajo zlomiti ob resnosti in logiki življenja. Tako je morala tudi sovjetska vlada prejeti za žareče železe ter računati z ljudsko dušo. Kot pretveza ji je zato dobrodošel spor med starim pravoslavjem in »živo cerkvijo.«
Kakor se sovjetska vlada v socialnih in kulturnih napravah bliža s svojim popuščanjem zapadnemu živi jenskemu nazi-ranju, (da li prisiljena vsled razmer ali načelno, ker uvideva, da tak komunizem ni izvedljiv), vidimo jo tudi na ritiradi glede verskega vprašanja. Preklicala je odlok gledé uporabe cerkva za veselice, javne shode, plese i. t. d.
Zadnji poskus, da se ubije versko mišljenje v ljudstvu, se je izvršil o božičnih praznikih, ko je osrednji odbor komunistične stranke v mnogih mestih sklical shode preti veri, kjer se je na najpodlejši način zasramovalo in opljuvalo vse, kar je poštenemu človeku sveto in nedotakljivo. In neko poročilo z dne 12. jan. t. 1. iz Moskve pravi, da se je ta protiverska gonja raztegnila na cele pokrajine, kjer so se svete podobe, kipi i. t. d. sežigali, pele nesramne pesmi, komunistična mladina pa je prirejala plese na svetih krajih. Prirejali sc se protiverski tedni, kjer se je javno zahteval odpad od vere kot zadnje čase na Dunaju petem socialistov. Vlada pa je k vsemu temu molčala in si na tihem od veselja mela roke.
Kako dolgo bo še to trajalo in v če-gavo korist, nam pokaže bodočnost.
❖
Kongres proti kletvini v Turinu.
V prostorih turinske trgovske zbor* niče je bil otvorjen kongres proti kletvi? ni. Zastopane so bile najrazličnejše stranke. Govorili so com. Foa, com. Mosca, com. Polo in univ. prof. Ballini. Vsi govori so bili sprejeti z velikim a? plavzom. Posebne opombe je vreden go? vor com. Polo?a, ki je kot največjo silo proti kletvini označil vero in opozarjal na poglobitev verskega čuta med maso. Navzoč je bil tudi turinski pomožni škof Pinardo. Resolucije, ki so bile enoglasno sprejete, kažejo resno prizadevanje. Bog daj temu boju uspeha!
»Gerarchia cattolica«. Ta letopis ka= toliške cerkve je za letos že izšel v Rimu. Je to nekak šematizem celotne cerkve. Važen je posebno statističen del. Nekoliko podatkov prinesemo prihodnjič.
Umor kardinala Soldevilla y Romero v Saragozzi.
Dnevniki poročajo o umoru kardinala Soldevilla, ki sta ga napadla dva
mladeniča, ko je zapustil svoj avtomobil v okolici Saragozze. Ker se izključuje zločin osebnega maščevanja, pripisujejo kat. krogi ta atentat tajnim proticerkve? nim krogom. Zločincev do danes še niso prijeli.
Značilen incident v rimskem parlamentu.
V Italiji se zadnja leta po vojni po? sebno širi iz Amerike importiran meto? dizem. Amerikanski dolar jih je navdu? šil, da so kupili na Monte Mario v Rimu stavbišče, ki naj služi za zgradbo cerkve, ki bi po svoji velikosti nadkriljevala baziliko sv. Petra. Tako hočejo v Rimu sa? mem imeti cerkev, ki naj bi daleko nad? kriljevala največjo cerkveno stavbo kat. cerkve v osrčju kat. cerkve same. Kafoli? čani smatramo to za naduto izzivanje, kar bi tudi v resnici ta stavba pomenila, ker že višina Monte Maria samega nad? kriljuje Vatikan.
Poslanec it. Ijud. stranke Cingolani je tozadevno stavil interpelacijo na no? tranjega ministra. Odgovarjal mu je podtajnik za notranje zadeve Pinzi, ki je izjavil, da se vlada zaveda važnosti tega vprašanja za katoličane; ne more pa radi višjih ozirov dati konkretnega, od? govora. Cingolani se je z odgovorom za? dovolj il. Nastalo je pa nato burno pre? rekanje med njim in nekaterimi republi? kanci ter socialisti. Padale so cele kopice starih liberalnih fraz proti papežu, veri in cerkvi. Najbolj glasni so bili republi? kanci Chiesa in De Andreis ter socialisti Velia in Lazzari. Malo je manjkalo, da ni prišlo do dejanskega napada. Je torej tudi pri nas še marsikomu glavna ideja sramotenje cerkve.
Načrt za dekoracijo notranjosti cerkve
sv. Antona Novega v Trstu.
Novoklasična stavba cerkve sv. An? tona v Trstu je bila dovršena 1. 1840 po načrtih znanega arhitekta Petra Nobile. Notranjost cerkve pa je še danes nedo? vršena. Zadnje dni je župnik Dr. Vatto? vaz razstavil v cerkvi sami načrt za nje? no notranjo dekoracijo, ki ga je izvršil Tržačan Wostry. Po tem načrtu bi bila vsa notranjost cerkve koloristično deko? rirana. Načrt je zbudil v tržaških krogih veliko zanimanje.
Vseiičiliški profesor Aristide Stefani v Padovi je zopet našel pot k veri in ka? toliški cerkvi kot sam poroča v »Vita e Pensiero«. — Kot medicinec je zabre? del na pota materijalizma, in s 26. letom, ko je postal profesor, je sledil istim na? čelom, toda nikoli kar na slepo. Po dvaj? setletnem in resnem študiju se je prepričal, da je darvinizem in z njim ves materia? ližem znanstveno nevzdržljiv, ker se življenjski in duhovni princip s samim mehaničnim ne more razložiti. Tu mora biti najvišji inteligenčni princip, ki daje ravnilo in vodilo vsemu človeškemu sno? vanju. Prišel je do sklepa, da tudi veda mora priznati osebnost in bivanje božje ter konsekventno sprejeti božje razo? detje ter priznati Cerkev kot božjo usta? novo, kar mora priznati tudi veda.
Tudi lepo spričevalo sv. Cerkvi v današnjih časih!
Založba Pustet v Regensburgu je iz? dala nov Missale z vsemi najnovejšimi dodatki in popravki. — Ne bi bilo odveč, ko bi nam kdo o tem kaj več poročal.
Evharistični kongres v Puli. Prejšnji teden je bil zaključen kongres za poreške-pulsko škofijo v Puli. Slovani so bili od te slovesnosti izključeni, popolnomo v ister-skem smislu. V poreško-pulski škofiji je bil tudi izvoljen misijonski odbor »Misijonske duhovske zveze.« Tudi v tem odboru ni Slovanov. Zopet pravilno, kajti tem se godi slabši, nego katoličanom v misijonih.
Prof. dr. Piate, največji Haeckelev privrženec in njegov naslednik na univerzi v Jeni je napisal v »Mittelderutsche Zeitung« članek, s katerim je konečno zapečatil usodo Haeckelijancev. Kdo se iz dijaških let ne spominja Haeckelcvih knjig, ki so že po gimnazijah strašile. Haeckelova teorija je že skoro pela pesem zmago? slavja. Danes je le že v zgodovini znana. In zdaj pride še Dr. Piate in napiše smrtno obsodbo, končujoč svoj sestavek z besedami: »hoffe gezeigt zu haben, d as s der Kampf der Materialisten und Atheisten gegen die Gnnndanschauungen des Chr;-stentums keine Stiitze findet in den Er-gebnissen der Naturwi'ssenschaft«. Resnice krščanske so večne!
Pisatelj Leon Daudet, svetovnoznani francoski pisatelj je lansko leto spisal roman: »L’entremeteuse«. Katoličani so se nad romanom spotikali. Kaj stori Daudet? Opraviči se pri pariškem kardinalu in roman uniči.
Cvetje iz »Dela«.
»Medtem se slovenski klerikalci zav? zemajo za italijanske fašiste zato, ker so upeljali v šolo zopet veronauk in morda tudi zato, ker nočejo, da bi se v cerkvi pridigalo Slovencem v slovenskem jezi? ku. — Zato so sklenili, da se mora pridi? gati v cerkvi samo v italijanskem jeziku.«
»Danes pa je katoličanstvo eden iz? med bičev, ki jih meščanstvo uporablja za nagajanje proletari j ata, sredstvo za poneumnjevanje širokih plasti ljudstva, za njega ohranitev v črnem duševnem suženjstvu . .. Svetujemo našim sodru? gom in delavstvu, da naj ne pošiljajo svojih otrok k dosedaj še neobligatorič-nemu veronauku, kjer se njihovi otroci le zastrupljajo s tujimi ideologijami in se ne nauče ničesar koristnega za svoj razred.« Naj noben sodrug, naj noben za? veden delavec in kmet ne pošilja več svojih otrok ne k veronauku, ne v cer? kev, ker jih v to tudi nihče prisiliti ne more.«
To je stara pesem naših mladih ko? munistov. — Pa pravijo, da niso proti veri !
Papež in mednarodni ženski kongres. Po sklepu mednarodnega ženskega kongresa v Rimu v maju t. 1. so želele vdele-ženke avdience pri papežu, Pij XI. je pa sprejem odklonil z utemeljitvijo, da se je kongres pečal s političnimi vprašanji, nasproti katerim papež nikakor noče zavzeti stališča.
Konec Kijevo-Pečerskega samostana. Iz Varšave poročajo, da so sovjetske o-blasti zatvorile Kijevo-Pečerski samostan, najstarejši ruski samostan, znan po dragocenih bizantinskih freskah iz XI. stoletja in podzemeljskih katakombah, kjer počivajo svetniki. Sovjetski časopisi na kratko poročajo, da se preuredi cel razse-žen samostan v »muzejsko mestece« in da so dela pričeta.
Protiverske demonstracije na Dunaju.
Glasom noViih aivistrijisikiih zakonov, ki so :se katkior znanoi sklenali ob sodelovanju socialistične stranke, se vojaštvo oficielno ne udeležuje verskih prireditev, pač pa je molit vu dano na prosito voljo, da tsie takih prireditev udeleži. Letos se je udeležilo na Dunaju procesije sv. Reš. Tel. 620 vlo-jakov in mnogo časitnikov. Socialisti so za svoje somišljenike ob istem času priredili glasbeno akademijo. Za socialistično šolsko mladino je pa socialnodemofkratična organizacija »Prijateljev otrok« ipriredila dopoldne razne izlete, da bi jih odvrnila od udeležbe pri procesiji. V mnogih okrajih je socialistična množica glasno psovala vojake, ki so šli v procesiji; socialisti so napadali tudi katoliške mladinske organizacije. V 20. okraju so v župnišču razbili Okna. V Dun. Nov. mestu so socialisti že zgodaj zjutraj prišli pred vojašnice ter so z zasmehovanjem in zasramovanimi sprejemali oddelke, ki so odhajali k procesiji in ravno tako zopet ko so se vračali od procesije. — Kakor se vidi. se avstrijska socialna demokracija še vedno ni otresla svojega freisinnovstva, ki nima s socialnimi načeli nič skupnega.
Cerkveni koncil na vidiku?
Listi poročajo, da se sv. Oče Pij XI. bavi z idejo splošnega cerkvenega zbo= ra. Priprave, po teh poročilih bodo tra= j ale še dve leti. Na zboru bo navzočih 30G0 škofov. Koliko je na teh poročilih resnice ne vemo. Gotovo je le, da je sv. Oče korist takega koncila v svoji prvi okrožnici povdaril.
Momferertc^.
Konferenca C. J. v Črnem Vrhu. Na konferenci C. J. v Črnem Vrhu nad Idrijo dne 17 maja t. 1. je imel sobrat župnik Peter Likar referat o spovedni molčečnosti kot nadaljevanje prvih dveh referatov o dušnem pastirju v spovednici in reserva-tih. Po predavanju je poročal g., msr. Arko o konferenci dekanov v Gorici. Določne so se podrobnosti o evharističnem shodu, ki se bo vršil dne 19. avgusta v Idriji za idrijsko okolico. Z ozirom na lokalne razmere bo le enodneven evharistični shod.
Duhovščina idrijske dekanije se je ob tej priliki spomnila tudi presvetlega Škota dr. A. B. Jegliča, ki obhaja letos dvoje izrednih jubilejev, 25 letnico škofcvanja in 50 letnico mašništva. Odposlala je čestitke in udanostno izjavo, želeč Prevzvišene-mu, da bi ljubi Bog obilno blagoslovil njega in njegovo delo.v prid materi katoliški Cerkvi in slovenskemu narodu. Nato so se obravnavale še druge tekoče zadeve, pobrali so se prispevki za dekanijsko knjižnico ter določili Drihodnjo konferenco dne 14. junija v Zavratcu.
KRONIKA.
Dva sveža grobova.
f Ivan Kokošar, žup. v pok. V zad= nji številki smo ga priporočili v molitev. Ko so sobratje list dobili je bil Ivan Ko* košar že med mrtvimi. Dne 16. maja smo ga ob obilni udeležbi sobratov polo* žili v hladni grob na Grahovem. V slovo mu je govoril sobr. žup. J. Abram. Kaj
naj rečemo? Z rajnim Kokošarjem je le* gel v grob eden najmarkantnejših pred* stavnikov goriškega duhovništva. Rojen dne 13. apr. 1860. je postal duhovnik leta 1883. Kaplan v Cerknem, župnik na Še-breljah in pozneje na Travniku v Gorici in vpokojenec na Grahovem je bil vedno in povsod navdušen delavec v vinogradu Gospodovem in je kot tak zapustil naj= boljše spomine za seboj. To je prvo! L mel je pa še eno veliko zaslugo za cer* kev. Bil je pionir pravega cerkvenega petja na Goriškem. Vsak kulturni zgo* dovinar bo moral priznati mu na tem po* lju nevenljivih zaslug. Upamo dobiti v tem. oziru poseben članek. Njegovi učen* ci so mu mrtvemu v cerkvi in na poko* pališču izkazali s petjem zadnjo čast. Še nekaj ne smemo pozabiti. Umrl je brez premoženja. Svoje najdražje — harmo* ni j — je prodal, da je tako še med živi* mi poskrbel za kritje pogrebnih stroš* kov. Bolehal je že dalje časa, zadnje čase je prišel v Gorico vzet slovo od znancev, bil je telesno le senca nekdanjega Ko* košarja. Čeravno je zadnje čase neizre* čeno trpel — ležati ni mogel, umrl je se* dč — svoje šegavosti ni izgubil, svojemu prijatelju iz cerkljanskih hribov je par dni pred smrtjo na originalen način po* vedal svoje uboštvo. Narekoval mu je v cerkljanskem narečju:
»Kukajca paje, k’ nima 'ne naje kaku bi jaz pen ka b’ u klit kaj imeu.«
Sobratje, ohranimo mu trajen spo* min! Spominjajmo se. našega sotrpina pri sveti maši!
f Pipan Anton. Samo dve leti je bil mlajši od Kokošarja. Po kaplanski svoji dobi v goriški nadškofiji je odšel za ku* rata k mornarici. Ob polomu se je vrnil v svojo škofijo in se nastanil kot župni upravitelj v svoji rojstni vasi Škrbini. Bil je izvrsten duhovnik in dober človek. Umrl je po prav kratki bolezni v Škrbini dne 20. maja. t. 1. Mir njegovi duši!
Mons. dr. Andrej Karlin bivši tržaški škof je imenovan za knezoškofa lavantinskega,
Kaši podeželski evharistični kongresi se vrše to noletje v Logu pri Vipavi, v I-driji, Tolminu, Biljani in Komnu. Priprave sc v popolnem toku. Bog daj obilo blagoslova!
Koristni migljaj.
Sv. Oče romarjem rojakom blažene Terezije od Deteta Jezusa
Dne 29. apr. 1923. jel bila slovesno za blaženo proglašena častita božja služabnica Terezija od Detieta Jezusa. Naslednji dan je sv. Oče sprejel romarje roialke move blažene. Domači škof iz Baveiux - Lisieux je bral 'naslovnico v francoskem jeziku, na katero je siv. Oče odlglovoril tudi v francoščini, in to tako prisrčno genljivo> da bi bilo škoda, če bi sobratje ne brali tega nagovora. Vsi igotvori Pija XI. iprihajajOniz srca, potnega očetovske ljubeznii. Seveda je srčne izlive težko preložiti na drug jezik. Kakor prelambamo vino se mi zdi moj prevod, če ga primerjam' z izvirnikom.
»Dragi, predragi slinovi Francije, naše drage Francije!
Zelo mliloi nam je in zelo tolažilno, da
vas vidimo vse skupaj, da vas objamemo z enim pogledom, ki je bolj pogled Srca kot pogled oči, potem ka smo vas videli enega za drugimi, in potem ko smo slišali velicasltinio razlago vaše prisotnosti v besedah škofa Baješko-Lisiješlkega, ki nam je povedal vašo tako odkritosrčno, tako globoko, tako nebeško radost.
Tu ste torej, ker vas je poklicala vaša in naša draga mala Blažena. Tu istei v Svetlobi te »zvezde« — kakor io radi imen lije mo — katero je Božja roka hotela prižgati v začetku Našega papežcivanlja kot napoved in, obljubo zaščite, katero imamo' srečo izkušati. Tu site v radosti in v slavi, srečni in ponosni radi vaše male Blažene.
Do tega imate pač pravico. i’o pravico treba bez dvoma najprej pripoznati Ikar-meličanskemu samostanu v Lisieux dn vsej veliki družini Karmelski. Toda nato jo je treba pripoznati normanski Fralnciii. in celi Franciji, in tudi celemu katoliškemu svetu. Kajti ves katoliški svet je res v veselju : že dolgo se je nahajal pod čarom tega po naravi in po milosti izbornega dela, katero nam jei hotel Bog dati in ž niim pokazati, da je ile On veliki in edini Mojster duš, ker je On sam njih stvarnik.
Ves svet vam zamere zavidati in vam zavida, predragi sinovi, čisto posebno pravico, ki jo imate do veselja in slave tega blagoslovljenega dneva: ves svet, iz-vzemši Rim, kajti vse, kar je katoliško, je rimsko, in vse, kar je katoliško in francosko, je rimsko še na čisto poseben način.
Res, da site lahko videli: naš prednik Lev XIII. vam je dal »sestro Terez)!®« ; ponižni naslednik Leva XIII. vam no milosti božji daje »blaženo Terezijo«. In z druge strani ste vi dali Rimu »(sestro Terezijo«; danes vam Rim vrača »blaženo Terezijo.« (Da razumeš to besedno igro: Terezija bi bila že io 15. letu rada šla V samostan. Ker ie bila premlada, je niso hoteli sprejeti. Ko je z očetom romala v Rim, je prosila dovoljenja samega papeža. Ko so v Lisieux o tem izvedeli, so jo sprejeli Rapež je torej pomagali, da je Terezija postala »sestra Terezija«. — Op. prevaj.)
To vam v kratkih besedah p o Ve, predragi sinovi, kako Naše srce ume Vaš ponos in vašo radost. Naše srce bije enoglasno z vašim srcem, s srcem cele Francije, » srcem celega katoliškega sveta. Toda blažena Terezija ne bo zadovoljna, če se omejimo na veselje^ čeprav tako opravičeno. Ona nam želi duhiovnega sadu, katerega je hotel dobri Bog, ko je obudil to blažensitvo pred našimi očmi; ona hoče, da od veselja in silave prestopimo, k posnemanj«! nje. katero praznujemo s tolikim veseljem. Kajti dobri Bog nam pove zares veliko (po njej, ki je bila kakor živa njegova beseda; pove nam, kaj ima v njegovih očeh resnično in veliko veljavo1. To niso zunanje veličine in slava tega sveta, niti zemeljski zakladi niti kake dobrine tu doli, ki bi se zdele, da nam morejo zadlosfovati. Zaklad, pravi zaklad je notri v mas ; zaklad, ki igla Bog išče, je v našem srcu, zaklad ponižnosti in ljubezni, zaklad dejanskih krščanskih čednosti; (ljubezen do Boga, ki je umrl za nas, ljubezen do bratov, za katere je Bog hotel umreti. Vsega tega svet ne pozna in vse to svet prezira, pa vender je vse to resnično dobro za dušo, ki sama sebe pred Bogom
pozabi, da gleda vse v njegovi luči, da vse upa od njega, 'tako da ma krščanisibi način posvečuje celo življenje volji božji, naj bo ta volja' kakršnakoli in nai se kaže kakorkoli.
Tak je najlepši nauk, katerega niam daje mala Terezija: dopasti diobremu Bogu, iljubiiti dobrega Boga: dopasti mu ta liubiiti ga z izpolnjevanjem njegove Volje, kar se da vresmičevati v šumu (svetta in v tišini samostana. Vse eno je, ali site bogati, razumni, ali je vaša volva močna, vaš duh krepak ; • seveda, brez dvoma, bo v tem iskal isiviojo tolažbo, kedor ravna svojo misel po kruti sodbi sveta : toda Blažena, ki šteje pred Bogom, nam pravi, da so vsi v stanu Bogu darovati: vsi zamo-rejo pred njega ipriti bogati na srčnem miru in z dušo polna odkritosrčnih čustev, ako se sveto izročč v njegovo božjo voljo.
Ta spomin, (predragi sinovi, želimo, da bi nesli svojim družinam. Ta misel naj zavzema celega vašega duha ce'o srce, ko se boste vračali v domovnic zapustiv-ši Rim, ta krščanski Rim, 'kamor va> je pripeljalo čustvo vere in vdanosti d,o skupnega Očeta, kar kažete v obilnih in tolažilnih dokazih, ki se berejo v vašem ljubeznivem, dobrem, zbranem pogledu. Ta misel bodi podlaga bolj trdne vaše kreposti in naj se razširi iz vaših src v srca vseh naših sinov na Iranocekem! Tako naj ta velika in draga družina francoska, slavna Cerkev francoska;, postane še bolj slavna; pred vsem naj čuva tako obilno zasluženo slavo, da sei imeiuuie »mati svetnikov«; vsi Francozi naj se zanaprej vedno ravnajo primerno temu veličastnemu in rodovitnemu materinstvu: ta blodi najčistejša slava 'med tollikimli slavami naše drage Francije!
Nositei s seboj blagoslov, katerega ste prišli presit k skupnemu Očetu. Bodi z vami vsemi in z vsakim izmed vas. Nesite ga tudi celli vaši deželi, celi vaši do-moviini. Nesite ga vašim mestom, vašim vasem, vašim ognjiščem: vsem, ki sio vam najdiražji, vašim otročičem, vašim starčkom, posebno vašim bolnikom, katere radi njihovega trpljenja Bog posebno nežno ljubi Z eno besedo, bedite deležni vsi našega blagoslova;, kateri naj vas spremlja vse dni vašega življenja. Kakor Cerkev v svojih molitvah prosi in nam ukazuje neprcnehcma prositi, naj ta blagoslov v vas ostane, zedinjen z vsemi milostmi in z vsemi darovi dobrega Boga!«
Ne veim. kako je pni srcu tebi, dragi sobrat, ko si prebral besede sv. Očdta. Potem pa sveto zavist srečnim Francozom. Kaj bi diali, da bi miogel jaz stati dob v Sala Ducalle in (poslušati sv. Očeta, da bi nam govoril o kakem našem blaženem: »Dragi, predragi sinovi slovenski iz naše drage Goriške!«..-.. »Tukaj site, poklicani po vašem, našem dragem1 blaženem I. (po vaši, naši dragi blaženjih)«....
Alili @a nam res maša zemlja ne bo nikoli rodila, da bi iga Cerkev postavila na oltar ? Ali ireis nlikdli ne?
»Družba duhovnikov častivcev naj se oživi.«
O tem ise ima poleg drugega razpravljati v odsekih na naših letošnjih evharističnih shodih. Ako bi ise ta družba že dosti preje ožiivilain ipoživila, sem prepričan, da bi se evharistični shodi prav dobro
obnesli. Duhovniki čalstiivoi bi se namreč z velikim navdušenjem za nje zavzeli in pred tabernakljem potrebnega bliagoslotva izpresili. A trudi če bi ne imeli evharističnih shodov, bi morali to družbo poživiti. Naj to potrebo pokažem na lastnem vzgledu.
Že precej let sem vpisan. Pristopil sem s pravim srcem, čuteč potrebo1. Sprva sem redno opravljal Itedenlske adoraciije, časih bolj goreče, časih bolj suho. Libele sem redno vpošiiljall. Navadno isem na njih dostavljal commemdatiiones ad predeš.
Da bi bilo tako ostalo! Toda začel sem adoraicije opuščati. Iz nemarnosti:, iz lenobe. Seveda se je to poznalo iv mlojem duhovnem življenju in dušncipaistirskem delovanju. Začel se je mehanizem:. Zunanji firnež se jei še sveltii, znotraj pa seveda tema, mraz.
Kaj bi tajil, priznati treba najgrše: ii-bele sem še odpošiljal in dostavljal križce pni dnevih, ko bi bil moral opraviti ado-raciijo, ko je pa v resnici nisem1 opravil. To se imenuje laž in hinavščina. Seveda sem sam sebe tolažil, da dopolnim. Pa nisem.
Hinavščina traja Ile nekaj časa. Opustili isem llibele. Vest pa mi bila zadovoljna. Kolikokrat me je (opominjala: pioprimii zopet ! Sem: časih tudi res zopet opravili kako uro, redno pa ne več. Libela misem nobenega več vposlal. Zunanji firnež se je od-luščill1: stopilo je na dan, kar je bilioi pod njim: tema, mraz, nesnaga.
In tu berem v okrožnici 1. točko: Družba duhovnikov častivcev naj se zopet oživi. Dregnilo me je kakor s šilom: Oživi ti pri sebi, takoj in brez odloga, pa zares!
Upam, da sedaj pojde. Dosti je nemarnosti! Učenik glasno kliče: ni mogoče, se mu ne odzvati.
Menim, da tako nizko ni padel noben dragi, ki je vpisan v družbo duhovnikov častivcev: ta žalostni rekord je pač moj. Ampak več ali manj so najbrže tudi nekateri drugi popustili. Upam seveda, da nekateri so prav trdni ostali. Ti naprej, c-mabijivci za.njimi, novi zraven: družba duhovnikov častivcev bo. oživljena!
Emitte Spiritum Tuum, et creabuntur — Et renovabis faciem terrae.
V žaru in v toplini večne luči se bomo najprej prenovili mi, sol zemlje. Mi bomo presolili ubogo, zbegano ljudstvo. Tedaj se bo dopolnilo, da bomo mi in ljudstvo »si-cut novellae olivarum Ecclesiae filli in cir-cuitu rhensae Domini«.
Pisano na dan sv. Pashala Bajlon-skega, patrona vseh. častirvcev Svetega Rešniega Telesa. Naj on za nas pri Bogu prosi!
Nekaj odgovora na vprašanje o laudes in off. dfet. — Da sem »začel di= rektorij popravljati«,«,. sem se že nekoli-krat pokesal; precej nerodovitno delo je in pa zamero rodi. Nc mislim, več. — Tiste hvalnice jaz cele opravim. Do Au= divi recitiram, potem pojem. Slišal sem, da je v Bogu počivajoči kardinal Missia take Laudes, kaker jih je Jože v Zbor; niku opisal, imenoval »Laudes trunce-tae« in jih obsodil (če ni pretrda ta be* seda). Zato cele molim. S tem pa ne re; čem, da naj tudi drugi tako delajo. Kar; dinal ni izdal ukaza, naj molimo cele
Laudes. Če je navada opravičena, dobro. Rad bi bral, če bi nam kedo zgodovinsko pojasnil, kako je do te navade prišlo. — Slabo odgovoril, kaj né?
»Naša verska organizacija«. Dve o; pazki mi silita v pero na ta sestavek v 8. št. »Zbornika«:
1.	Kako, da Zbor ni vzel v svoj pro; gram tretjega reda sv. Frančiška? Papeži vanj največ zaupajo. Mi pa ga tako od strani gledamo, oziramo, zamolčujemo in skrivamo. Sentire cum Ecclesia? Se; danjemu svetu je najbolj treba pokore. Tretji red je red pokore. Ali ne sledi ne; kaj iz tega?
2.	Kaj bi dal, da bi pod »soglasno sprejeto resolucijo« stala avtoriteta ško; fijske sinode! Kedaj pridemo do nje? Naj bi bile tudi resolucije evharističnih shodov gradivo škofijski sinodi, ki naj bi v našo razdrapanost prinesla nekoliko reda.
Iz dragih listov.
Zagrebški dvomesečnik »Živet«, ki ga izdajajo jezuiti je v letošnji majevi številki prinesel lep pregled nemške sodobne književnosti. Za danes ponatisnemo v izvirniku prvi oddelek, ki mu je naslov: VERA.
Dr. I. Ude, sveučil. profesor u Grazu s dje; lom »Der Unglaube« uvodi nas u dogmatiku i ps:-hologiju bezvjerstva. U psihologiji razlikuje dva izvora: nutarnji i vanjski. Prvi su: um, volja, strasti, oholost, zapuštanje vjerskih vježbi: va-njski su izvori: odgoj i pouka. Sve je to pisac učeno i opširno prikazao. Djelo je posebno važno za odgojitelje. — V. Kolb S. I. izdao je u »Styri;« (Graz) sada treče i povečano izdanje svoje knjige »Die Gottesbeweise« mit besonderer Riici:-sicht auf die neuesten Ergebnisse der Naturfor-schung. Sadržaj je ovaj : Svjedočanstvo čovje-čanstva. Sto veli opstanak svijeta? Sto gibanje svijeta? Sto zvijezde? Što priroda. Punina života u vodama. Biljke, Hipoteza o panspermi Arrhe-niusa. Čovječje tijelo. Istraživanje prirode i atei-zam, Svjedočanstvo istine, čudoreda i pravedno-sti. To se čita kao da je kakav roman i uz to je tako poučna grada o največem pitanju: o opstau-ku Božjem. — Cl. Ba.nn.wart je nadopunio Denzin-gerov »Enhiridion« symbolorum, definitionum et declarationum de rebus fidei et merum. Ovo je petnaesto izdanje (Herderovo) i bez njega rc može biti nijedan svečenik ni učeniji laik. U ne-vom su izdanju ne samo razne odluke Pija X., nego i Benedikta XV. o parusiji u poslanicama sv. Pavla, o spiritizmu i teozofizmu. — E. Frzy-wara S. L, »Vom Himmelreich der Seele«, Cri-stliche Lebensfiihruhg. To djelo ima dosiije pet svezaka. U četvrtom pod naslovom »Heimat« razlaže ove tačke: Sluge i djevice. Svatbeno rubo, Talenti, Upravitelj, Neprijatelj i Lazar, Vino-graditeij nagraduje. U peto] svesci »Christus« vješto obraduje ovih 7 Isusovih riječi:	Ja sam
pastir Ja sam svijetlost, Ja sam kruh života, Ja sam uskrsnuče. Ja sam put. Tako je pisac obje-lodanjo kod Herdera pet zvezaka, koji su punì krščanske miline i dižu dušu k nebeškim višinama. Prvi je svezak: Geist, drugi: Ernst, treči: Barmherzigkeit. — J. H. Kardinal Newmanu, Christentum. E. Przywara S. J. sakupio je ;z Newmannovih djela oveču knjigu. »Krščanstvo«, a to je preveo O. Karrer i dosiije je izišlo (kod Herdera) 8 svezaka: 1. Weg zum Christentum: Advent. 2. Fulle der Zeiten, 3. Glauben, 4. New-manns Wesen und Werk, 5. Weg im Ciiristen-tum:: Seele, 6. Gemeinschaft, 7. Welt, 8. Kind. U
sedino] svesci o prekogrobnom i ovozemnom životu, u osmoj o nužnim svojstvima prema Spasitele vini riječima: »Ako ne budete kao dieca, rie cete unici u kraljevstvo nebeško«. Sve je prikazano u lapidarnitn i kratkim odlomcima. X V novije.se doba sve jače širi pokret katoličke liturgije. Opat je Herwegen osnovao posebna knjižnicu u Herderovim izdanjima »Ecclesia orans«. Doslije izidoše ove sveske: 1. Gvardini, Vom Geist der Liturgie, 2. Casel, Das Gedachtnis dcs Herrn in der altchristlichen Liturgie, 3. Ham* menstede, Die Liturgie als Erlebnis, 4—5 Miiller, Die Psalmen, 6—8 Kramp, Messliturgie und Goi-tesreich, 9. Casel, Liturgie als Mysterienfeier. Sve su zgodne knjige i zanimive. Kamo. sreče, da bi se te stvari raspačale i po našim krajevima i naši inteligentni ljudi Upoznali uzvišenost crkve-nih svetih obreda! Drugom bi pobožnošču on; pratili svete čine. U zadnjoj se svesci upoznaje-mo s odnošajem krščanskog te židovskog i helen-skog kultusa. — Apostolat je svjetovnjaka kato-ličkih velevlast. O torne nam tako zaneseno govori M. Meschler u svom djelu »Apostolat«. Tu je i krasna rasprava o crkvenom celibatu (str. bi—98), te o pobožnosti presv.' Srca Isusova i ka-toličkim tnuževima (43—60). Dr. K. Schollova je knjiga »Jungfraulichkeit, ein christiches Lebens-ideal. Gedanken fvir Priester und gebildete Kas tholiken« izišla (kod Herdera) u petom izdanju. Ova jé knjiga kao i gornja Meschlerova vrlo sa-vremena, jer se sada kao nikada prije napada na najlepši ures Crkve, na celibat. Što jc djevičans stvo? Koji putevi vode k djevičanstvu? (Mišljenje, volja i karakter, askeza i odstranjenje, djelo-vanje i nutarnji život, čuvstva i čud, sramežljivost, milost, molitva i sakramenti, zavjet i Iju-bav); Plodovi djevičanstva (sloboda i dostojanstvo, napredovanje u spoznaji, ojačanje volje, sa-mbzataiamozataja i požrtvovnost, samodricanje 1 ljubav k Bogu, sreča). Poteškoče sa fiziološkog, etičkog, teološkog i povjesnog stanovišta. O sve-mu če torne čitalac nači u ovoj knjiži. — Kod istog nakladnika izišlo je treče izdanje J. Konna, »Auf dem Wege zur Ehe«. Bine Vorbereitung tur die reifere Madchenwelt. Koji su uvjeti tjelesni, duševni gospodarstveni i religiozni za sretnu že-nidbu? Koje su dožnosti u ženidbi? Sve to vjere-nici moraju znati. J. Mayer uknjiži »Midi segnet die Sonne«. (Ein Lebensbuch fiir die Jugend liber die Gna’denmittel, Herder) govori o raznim dužnostima krščanskog mladiča, a L. Wolpert svojim djelom »In der Apostolschule« upozoravu sve krščane na dužnosti, o kojima nam Crkva razlaže u misnim poslanicama kroz sve nedielje. Na naša pak vremena primjenuje duhoviti pisac O. Cohausz S. I. Saulov život u »Blatter aus dern Lebensbuche Sauls.« On je osnovao posebna knjionicu »Betrachtungen liber die hi. Schrift.« Ovo je drugi svezak te knjižnice, prvi je »Bilder aus der Urkirche«. Naklada je kod »Vier Ouellen Verlag, Leipzig.« — Što je karakter? Njegov fizični temelj i odnošaj prema krščanskem čudorc-du. Koja su svojstva karaktera? (Sloboda, jedin-stvenost, čvrstoča). Kako se odgaja? To su lije-pa pitanja, koja kratko i pravo riješava Dr. J. Ude svojini djelcem »Charakter und Charakter-bildung« (Graz, Styria). — G. 1910. je' A. Gemelli, sada rektor katoličkog sveučilišta u Milanu i pri* je liječnik, održao konferenčije sa diskusijom o lurdskim čudesima pred liječničkim udruženjem u Milanu. Sve je to -stenografski zabilježeno i ponovno evo objelodanjeno u Firenci (Libreria editrice fiorentina) »La lotta contro Lourdes«.
V. V.
(Dalje).
Veis čas obeda so nani bralli. najplo-prej on živahen mlad lajik, Ikar je frančiškanom ukazano, potem en nas tovaniš življenje siv. Frančiška Salskega." Najbolj vneto je iposlušal voditelj sam, iki je Buo-naserovi kuhinji malo časiti izkazal. Tako nam je še pni jedi pridigal — z vzgledom zmernosti.
Eno posebnost moram Ikoj povedati, da je ne pozabim. Eksercitandi so zljutralj zgodaj začeli maševati. Šeile ko :so vsi od-maševali, je bilo I. premišljevanje, Tisiti pievosto, kateri me je soboto potem s seboj vzel, je imel veliko ofiaiiev naročenih. Pa so opravili vsako jutro po dva, itd ofi-cije, dve,, tri pete maše, drugi iso pa maševali tihe maše za dotične raljnke. Za Vsako peto mašo se je že našlo nekaj gospodov močnih grl, da iso pel. Da bi slišali mojega gospodarja, kako jo je rezal, ali pa kanionilka don Paci, ki je za pol tona višje od drugih držal. Don Bernardo — (prevosto — je potem dal vsakemu mašniilku za sv. mašo po pet lir, kar je bilo takrat še precej. Toliko nam ije plačeval, kedar smo na njegovo faro prišli maševat. Tako je bilo vsem ustreženo: mašniki slo dobili dobro intendijo, ljudje iso bili veseli, da so bili oficiji hitro in še pri Sv. P. opravljeni, dom Bernardo je pa prihranil plačilo za vozove, katere bi bil morali duhovnikom iz mesta na svojo faro preskrbeti. — Meni to ni preveč dopadlo:, težko se je varovati neke naglice. Menda bi bilo bolljše, da bi bili pri sv. maši, ki (jo je voditelj ekser-ciciij maševal, in se od njega učili maševati.
Drugače je bil dnevni red našemu podoben, le duhovnega berila nismo skupaj brali, ampak vsak sam.
Čas je, da voditelja duhovnih vaj natančneje predstavim. Privoščil bi vam, da bi sami mogli ipod njegovim vodstvom o-praviti duhovne vaje. Potem hi pač rekli, kaker kraljica iz Sabe, da sem ga veliko premalo pohvalil. Mislite, da bi se ne dalo narediti? Takrat je od francoisko-švicar-sko-italijansfce meje prišel dol v sredo Italije. Dio nas bi ne imel nič daljše poti. Sicer je spotoma obiskali Loreto in Assisi. Tu bi pa Sv. Goro in «sveto» Gorico. In mi bi videli in slišali ekiserciltatiorja, ki bi se nam nepozabno prikupil, kaker se je tam doli. Menda misio prišli zlepa duhovniki skupaj, da bi ne govorili o miiem. Še sestra mojega gospodarja ije rekla: E’ tantu grazidsu! osipodar pa: Da bi vsaka škofija imela le dva taka duhovnika!
Mož blizu 60 let, visoke postave, prijetnega glasu. Govori jasno, ne hitro. Pa s kako lahkoto! In prikupljivo. Kaker oče otrokom1, ali Jezus apostolom. Res, ta misel .mi je večkrat prišla : nekako talko-le je moral Jezus učiti. Vidi se mu, da bi rad umrl za resnico naukov, ki jih nam podaja. Kar nam priporoča, on že vse davno dela. Iz njega govori isrce: priča nam ije njegovo dobro loko. In kako se božja beseda prijema. Potem pa njegov vzgled. Kako on mašuje. Štel bi se srečnega, da
bi smel pri njegovi maši streči. Morda bi se mi posrečilo, ujeti kako Solzo, ki mu radi ginjenosti lezejo po licih, da bi zmehčala še moje trdo srce.
Voditelj je menda tudi zato nam Vsem tako' ugajal, ker je kot dušni pastir na deželi vedel bolj prav ubrati strune naših src. Iz svoje obilne skušnje nam je s kakim doživljajem povedal, kaker bi redovnik ne bil znal. Bog ne daj, da bi hotel graijati redovniške eksercitotorje. Tudi ko bi jih grajal, bi mi bnavec ne Veroval, ker sam iiz lastne Skušnje ve, kako dzvrsitne patre eksercitatorje je že imeli. Vender bi kazalo včasih povabiti tudi kakega svetnega duhovnika za voditelja naših duhovnih vaj. Ta-le misel me je večkrat grebla, da hi jo izrekel. Sedaj sem jo.
V 8. številki Zbornika v načrtu za našo versko organizacijo, kakor sta ga predložila na sestanku v Gorici 12. apri* la t. 1. sobrata g. Cigoj in mons. dr. Lis ean, je takole čitati: . . . »potrebne, času primerne in izvedljive ... so Marijine družbe tudi za mladeniče, ako so le tla ugodna za to; sicer pa naj se organizis rajo mladeniči skupno z možmi v apo* stolstvu mož in mladeničev«.
Kaj je s to zadnjo obliko organizas cije?
Bilo je malo let pred svetovno vojs no, ko so ljudski misijonarji na Nems škem skupno z gorečimi dušnimi pastirji razglabljali in skušali rešiti vprašanje, s kakšnim sredstvom bi kar najpreprostes je in najzanesljiveje narodu ohranili gos večnost, vzbujeno ob ljudskih misijonih. Tedaj so zamislili napravo, ki jo pripos roča izkušnja blizu dveh desetletij pa ima zase tudi že pohvalo mnogih cerkves nih dostojanstvenikov. Dali so ji prepro* sto ime apostolstvo mož.
Takole so računali početniki tega pokret a: naprava, ki jo namerjamo, imej delež na moči, ki je iz organizacije, toda ustroj bodi kar najbolj enostaven. Zato naj dušni pastir deležnike resnično vpiše v člansko knjigo ter jim izroči čedno sprejemnico, ki vsebuj v par točkah pre* prosta vodila, kakšen spodbuden rek in na čelu evharistično podobico.
Osvojevalna sila organizacije naj se tudi udejstvuje s sestanki. A ti naj ob* enem vedejo člane k prvemu studencu duhovne moči, k euharistiji, in sicer še v zvezi z zadostilnim češčenjem presv. Srca: zato naj bodo zbori apostolstva mož in mladeničev njih skupna sv. ob: hajila na prvo nedeljo vsakega meseca. Obhajilo naj bo med jutranjo sv. mašo, ko so zbrani tudi mnogi drugi župljani, ki naj jih zajme apostolski zgled obira? jancev.
Da se čim bolj izčrpajo vse sile, ki že psihologično rastejo iz organizirane vzajemnosti, zato naj se družijo v apo? stolstvu le možje in mladeniči brez žensk in otrok. V smislu naših predlagateljev naj bi se pripuščali že dečki takoj, ko za? pusté šolo. Res v naših razmerah mnogi razlogi govoré za to, da si napravo tako prikrojimo. A nemški voditelji zbirajo s tem naslovom le zrelo moško mladino z možmi.
Vlil
V večjih župnijah smatrajo za neo? giben pogoj, če naj člani apostolstva vz* trajajo, da se vsak mesec pred prvo ne? deljo pismeno opozoré na prevzeto dolžz nost. Vsi dušni pastirji, ki so po mestih in trgih poskusili z apostolstvom, zatrjm jejo, da se ta vabila ne smejo opuščati, sicer že dobro vpeljana pobožnost zamre. Brez mesečnih vabil bi apostolstvo vzdr= žalo le tam, kjer je nedeljska božja služs ba strnena v eni sami cerkvi ali celo v eni sami nedeljski maši, h kateri se zbira vsa verna srenja in posluša župnikovo besedo.
Apostolstvo ni bratovščina, zato ni treba kanonične vpeljave. Tudi naj se ta organizacija kot taka ne obremenja z drugimi nalogami ali priveski, kateri bi koga odvračali od njenega bistva, ki je: voditi moške župljane k sv. euharistiji v luči pobožnosti do presv. Srca Jezusom vega ter jih s tem vzgajati za cele kri;
stjane. To je da bodo možje in mladeniči, ki vztrajajo v dolžnostih apostolstva, tudi dobri pomočniki pri drugih delih krščanske akcije v župniji. A vendar o; stani apostolstvo kot tako zase najširša in najpreprostejša, v župniji posebe or; ganizirana oblika pobožnosti mož, ki naj svojih ciljev ne poistoveti s podobnimi cilji drugih organizacij.
Smisel organizacije se na sprejem; niči utegne približno takole izraziti:
Mož ali mladenič, kateri da svoje ime apostolstvu, bo držal ta le vodila:
1.	Moško bo nastopal za stvar Kri; stusovo in sv. Cerkve.
2.	V vseh potrebah se bo zaupno obračal do presv. Srca Jezusovega.
3.	Vsakdanja molitev, delo in tr; pljenje bo posvečeval božjemu Srcu Je; zusovemu.
4.	Zvesto bo prihajal k obhajilu mož
in mladeničev na Srca Jezusovega nede* Ijo (prvo v mesecu).
Važno je, da se za vpeljavo- apostol; stva porabi tak čas, ko veje v župniji toplejša] pobožnost.
Najboljši čas je gotovo ob misijonu ali ob kaki tridnevnici. Ako se oglašajo družine za družinsko posvetitev prsv. Srcu, nagovori ob tej priliki moške za apostolstvo. Upajmo, da bodo zlasti bli; žajoči se euharistični shodi pospešili tudi to preprosto a uspešno euharistično po; božnost.
Sovstvo' o tem predmetu je precej; šnje. — Ušeničnik, Pastoralno bogo; slovje II, 424 in 765. — Strater, Mànner; apostolat. — Siepe S. J., Standeskommu; nion un d Mànner apostolat (Theol. pr akt. Quartalschrift 1916, 300). — Skupni pastirski listi avstrijskih škofov leta 1915 in 1916.
1. okrožnica Pripravljalnega odbora za V. katoliški shod
Katoličani !
Katoliški shod ho na glavni dan, v nedeljo 26. avgusta, predvsem manifestacija zavednosti, številne moči, discipline in organizacije katoliškega ljudstva na zunaj: pred zastopniki države. Cerkve, tujih narodov in pred nasprotniki. Največji pou; darek sklepom odsekov, resolucijam katol. shoda in govorom bo dala dobro urejena množica pri sv. maši, v sprevodu in na zborovanju, ki bo najsijaj; nejši dokaz, da niso sklepi in resolucije vodite« Ijcv le nerodovitne želje posameznikov, ampak nepremagljiva volja celega ljudstva, celega naroda katoliških Slovencev.
Desettisoči enodušno nastopajočih disciplini; ranih mož in fantov, tisoči žen in deklet, čete in prapori naših organizacij s svojimi voditelji mo; rajo po točnem načrtu glavnega odbora nastopiti v prestolici Slovenije s takim številom in tako strumno urejeni, da bo ta največji dosedanjih na= slopov sloven. naroda dal nepremagljivega po; guma vsem, ki se bodo nastopa udeležili ali ga sa« mo videli. Po takem nastopu bo uspeh zborovanj in sklepov v ponedeljek in torek zagotovljen in zmaga ljudskih pravic dosežena. Kajti, česar ne doseže živa beseda resnice in pravice, to premore vtis nepreglednih množic, ki so ene misli, enega srca, ene nezlomljive volje.
Kdo je še danes tako nezaveden, neodločen ali mlačen katoličan, da ne bi želel biti v armadi zavednih, gorečih in odločnih mož in fantov, živo vernih žen in deklet, ki bodo ta dan, 26. avgusta, pokazali domovini in tujini, da med Slovenci Kri;
stus še živi, vlada in kraljuje? In kdor želi, hoče — tudi more! Posebni vlaki, polovična vožnja, s seboj prinesena hrana in priprave glavnega odbora bodo tako olajšale in pocenile udeležbo, da bo tudi najrevnejši človek mogel priti za ta dan v Ljubljano, ako si prihrani le po 100 kron vsak teden do 26. avgusta! L. 1920 je zbral v obmejnem Mariboru samo orlovski tabor 50.000 vernega ljud; stva k manifestaciji za katoliška načela mladine. L. 1921. je samo iz Gorenjske združil orlovski ta; bor v Kranju 15.000 ljudstva. Ali ne bo v 1. 1923., ko so vse številne naše organizacije tako lepo na; predovale, ko je 105.000 samih mož glasovalo za katoliško stranko, katoliški shod v našem promet; nem in kulturnem središču, v prestolici našega kne; zonadškofa;zlatomašnika, še lažje zbral 100.000 vernih Slovencev in Slovenk? To mora biti naš cilj, in dosegli ga bomo! V čast božjo in v korist narodu!
Kako? Z dobro urejeno pripravo! Sodelovati pa moramo vsi, tudi najbolj oddaljeni zavedni ka; toličani.
Najprvo treba v vsaki župniji v teku 14 dni po prejemu te okrožnice izbrati in sestaviti »Kra: jevni odbor za V. katoliški shod v Ljubljani L 1923.« Vanj naj izvoli vsaka organizacija svojega zastopnika. Ti naj se posvetujejo, katere vplivne in delavne osebe bi bilo dobro še pritegniti. Potem naj začno takoj agitirati za udeležbo na shodu in 'skušajo pridobiti zlasti vse verne može in fante. Zbirajo naj darove, s katerimi bi mogli pomagati
revnim, poštenim fantom in možem za pot na shod, Orlom in Orlicam za nabavo krojev, pev* cem, godbam itd. Tudi glavni odbor v Ljubljani bo lažje dobro pripravil vse potrebno in pocenit revnim dijakom, Orlom itd. bivanje v Ljubljani, če ga boste podprli s prostovoljnimi doneski. Vsi varčujte in si nabirajte za katoliški shod denar,, četudi ne boste (razen potnine) potrošili več nego morda 25 dinarjev.
Skrbite, da vsako navodilo glavnega odbora v Ljubljani takoj v Vaši župniji izvedete in poma; gate agitirati tudi v sosednih krajih, kjer morda ni dosti živa agitacija. Na vsa vprašanja glavnega odbora takoj točno odgovorite, zlasti že na vpra; šanja priložene prve statistične izvidnice, ki jih točno izpolnite in pošljite najpozneje do 31. maja.. Ne čakajte opominov!
Prosimo Vas, ne zanašajte se na dolgi čas ali na druge ljudi, ampak vsi se potrudite in požurite j s pripravami, in doživeli boste čudo, okusili veliči; , no in želi uspehe največje in najlepše dosedanjih j manifestacij katoliških Slovencev.
Na veselo delo, za čast božjo in v korist ver; i nemu ljudstvu!
V Ljubljani, dne 1. maja 1923.
Za glavni odbor:
Dr. Fabijan, tajnik. Dr. Slavič, predsednik.
Za odbor zunanjih priprav:
Jernej Hafner, načelnik.
Slike in Spominske Podobice za posvetitev družine Srcu Jezusovemu.
Katoliško tiskOUilO društvo V Gorici, je izdalo dvojne vrste slik Srca Jezusovega z besedilom posvetitve.
Prve slike v velikosti 87|25 cm, so namenjene za okvirje. Pod sliko Srca Jezusovega je besedilo posvetitve. Slika brez okvirja: Lit. 1*20.
Druge spominske slike so v velikosti navedeni podobic, vendar na štirih straneh. Na prvi strani je slika. Srca Jezusovega s primernim napisom. Na drugi strani je besedilo posvetitve, na tretji molitev pred podobo Srca Jezusovega in na četrti so navadni tozadevni odpustki, Sličica stane 15 CGnt»
Slike se vsega priporočila vredne. Naročajo se v knjigami Katoliškega tiskovnega društva
v Gorici, Via Carducci, 2.