Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 210 Din
za inozemsivo
metečno 35 Din nede'tsltn Izdala celole no v Jugo» slavili 80 Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, pellt-vrsta mali oglasi po I SO ln 2 D, večfl oglasi nad 45 mm vltlne po Din 2-30, vellKJ po 3 In 4 Din. V uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri veClero g naročilu popust Izide ob 4 zlulraj razen pondellka in dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6 lil Koli opisi se ne vračalo. nefranklrana pisma se ne sprejemalo - Uredništva telefon Stev. SO, upravnIStva Stev. 328
I*oliiičen list sa slovenski naroči
Uprava le vKopltar/evI nl.il.6 ^ Čekovni račun: Ljubljana Stev. 10.65o ln 10.34» xa Inserate. Sarajevošt.7563. Zar/reb St. 39.Otl. Praqa In Dunaf St. 24.797
Korupdia bo imela nekaj časa mir...
Vlada stoji na staiišču, da je vprašanje korupcije
Ve!žk fhod vjefo protškorupcionhtlčnih ftrank 30. maja v Ljubljani.
Belgrad, 18. maja. (Izv.) Uzunovičeva vlada je padla na korupciji. Od glasovanja pa do časa, ko je moral iz vlade Pavle Radič, so se dogodki razvijali tako naglo in tako nelogično, da se je pri tem moglo le površno slediti vsem važnim in zanimivim posameznim momentom. 2e od samega začetka se je napravila anomalija, da se ostavka vlade ni sprejela. Kljub temu pa je Uzunovič skušal pridobiti za sodelovanje še druge stranke, ne da bi imel praznih portfcljev, ki bi jih stranki, ki naj bi stopila v to vlado, mogel ponuditi, oziroma dati. Zato je bilo takoj jasno, da je Uzunovičeva ponudba neiskrena in da so radičevci padli že tako daleč, da bi se jim v slučaju vstopa kake nove stranke brez kake rekom-penzacije odvzelo kar polovico portfeljev.
Pri nadaljevanju krize se je to mizerno stališče radičevcev tudi potrdilo. Pripravljeni so bili žrtvovati vse, kar se je od njih zahtevalo. V tem svojem popuščanju so šli radičevci, oziroma njih glavni delegat minister Pucelj, tako daleč, da je za to njihovo početje izraz kapitulacija preblag. Enakega primera ni v politični zgodovine nobene stranke na svetu. Stjepan Radič, oziroma Radičev klub, je dopustil, da so radikali diktirali, keliko ministrstev bo dobil, pa ne samo to. Diktirali so osebe, ki smejo to mesto zasesti.
Razni so vzroki, katerim se pripisuje to neverjetno popuščanje in stališče radičevcev. Naglasili smo, da se splošno misli, da je k temu žalostnemu dejstvu veliko pripomogla nesposobnost in nedorastlost Puclja kot glavnega delegata radičevcev za pogajanja z Uzunovičem. Gotovo je, da je minister Pucelj s tem, da je prevzel nase odgovo/nost v tem delikat-nem položaju voditi pogajanja z radikali, nase prevzel veliko nalogo, ki je bila pretežka, da bi jo mogel s svojimi političnimi zmožnostmi uspešno izvršiti. S tem, da se je Pucelj spustil na tako pot, je prevzel nase velik del odgovornosti za rešitev krize, pa tudi za nadaljn«) delovanje vlade, ki je iz te krize izšla. Da je g. Pucelj prevzel veliko odgovornost za to, se vidi iz dejstva, da je Stjepan Radič dal svojim ministrom nalogo, da morajo v vseh pikantnih vprašanjih poslušati Pucljeve nasvete. S tem je dal Puclju blagoslov in ga potrdil kot svojega ministra v vladi. Pucelj igra sedaj vlogo edinega Radičevega zaupnika v vladi, ker se za ostale ministre ve, da so deloma odločno proti politiki Stjepana Radiča, deloma pa ljudje, ki mislijo z lastno glavo za sebe. Odgovornost, ki jo s tem prevzema Pucelj, je težka. Povsem je namreč jasno, da je Uzunovič-Pucljeva vlada samo nadaljevanje dosedanjega režima in da vodi samo prokuraturo za g. Pašiča.
Čim Uzunovič v pogajanjih z demokrati ni hotel pristati na to, da bi se po obstoječih zakonih sodnijsko preganjal Pašičev sin in vsi oni, ki stojijo v zvezi z njegovimi aferami, niti na to, da bi se sprejel zakon proti korupciji, je že samo s tem g. Uzunovič dal Uzunovič-Pucljevi vladi jasno obeležje. Za vsakega človeka, ki ima količkaj pravnega čuta, je nekaj neverjetnega, da se najvišji predstavitelji javne moči javno odrekajo izvrševanju obstoječih zakonov. Zato je jasno, da v tem oziru ni pričakovati od te vlade po izjavah in stališču, ki ga je Uzunovič zavzel, prav nobenega zboljšanja in da bo največje zlo, to je korupcija, 5e nadalje vladala v naši državi.
Ni pa ostalo samo pri tem, da je Uzunovič v imenu vlade odbil Davidovičeve zahteve, Vladni krogi gredo še dalje. Tekom današnjega dneva so se vršile med predsednikom skup-Scine in vladnimi člani konference glede nadaljnjega postopanja v korupcijskih aferah. Na zadnji seji, ko je bila na dnevnem redu ko-rupcijska debata, ni prišlo do nobenih sklepov. To pa zaradi tega ne, ker jc vlada vezala zaupanje s prvim predlogom. Ker je ostala v manjšini, se je morala seja po parlamentarnem abičaju prekiniti, vlada pa je danes na stališču, da se seja ni samo prekinila, marveč da se e tudi končala in da se v skupščini ne more več razpravljati o tej interpelaciji niti o drugih ra tej ^cji stavljenih predlogih!
S tem jc vladna večina našla najlepšo for- ; ruilo, da sc otrese te neprijetne zadeve in da ire prekn vseh v skupščinski razpravi navedenih dejstev. Vlada misli, da v skupščini ne more priti do nobenega glasovanja o anketnem delu in o drugih stvareh, ki *o v zveri '
z interpelacijo, češ da po poslovniku se mora o vsaki interepelaciji dokončati v enem dnevu. To se je zadnjikrat izvršilo in dokončalo. Ce se heče še kaj skleniti in voliti anketo, je treba nove interpelacije! Vlada pri tem na-glaša, da ona pač ni tako neumna, da bi sama postavila novo interpelacijo in da je to stvar opozicije. Morda misli vlada s tem odvrniti opozicijo, da ne bi o korupciji vložila nove interpelacije. Vendar pa je jasno, da opozicija potem, ko se je parlamentarni red na ta način izigral in potem, ko je Stjepan Radič s svoje strani pred korupcijo kapituliral, gotovo nima več tistega velikega interesa v skupščini ponavljati stvari, ki so znane celi javnosti in tudi vladi, ker je vlada radi tega padla.
Edina pot in pravilna pot, ki preostaja opoziciji, je ta, da borbo proti korupciji vodi med ljudstvom. Borba proti korupciji v skupščini po kapitulaciji Radičeve stranke ne bi imela več praveg i erelta, ker bi se ista igra, ki se je sedaj izvršila, lahko ponovila drugič ir r tem bi se to vprašanje izigravalo. Zato je treba proti korupciji podvzeti najenergičnej-šo borbo med ljudstvom, da ljudstvo vlado samo prisili, da stori korake proti vsem, ki so se označili kot korupcionisti, proti vsem, proti krterim stoje dejstva in dokazi, korake, ki bodo mogli zadovoljiti pravno zavest r.až^ga ljudstva.
Belgrad, 18. maja (Izv.! V smeri, ki smo jo zgoraj označili, so se voditelji opozicije tekom ! dneva tudi že razgovai jali. Prišlo je do soglasnega sklepa, da je treba širom cele naše države prirediti velikanska manifestacij ka zborovanja, na katerih naj bi se ljudstvu pred-očila resnična slika o velikanskem zlu, ki ga predstavlja krog korupcionistov, ki zavzemajo vedno večji razmah v upravi in v naši javnosti. Pri tej priliki so voditelji sklenili, da se bo vršilo prvo tako velikansko zborovanje v Ljubljani, ki naj bi se po dosedanjih načrtih vršilo 30. maja. Na ta način bi se v Ljubljani vršilo veliko zborovanje, na katerem bi nastopili vsi pošteni elementi z dr. Korošcem na čelu, na čigar predlog se je bela Ljubljana tudi določila kot prva, kjer bi se izvršile manifestacije proti korupciji. Poleg tega bi na ta shod prišli poslanci demokratske stranke z voditeljem Davidovičcm dalje muslimanski poslanci z dr. Spahom, zemlforadniški poslanci s predsednikom Joco Jovanovičem in morda tudi Jova-novičevi poslanci s samim Ljubo Jovanov'čem.
Za Ljubljano bi sc to manilestacijsko zborovanje vršilo v Zagrebu, Sarajevu, Subotici, Belgradu, Skoplju in drugih večjih mestih v celi naši državi. Ta predlog je bil sprejet z največjimi simpatijami tudi v javnosti. V vladnih krogih pa, ko so za ta sklep zvedeli, se je opazil strah pred javno sodbo. Ljudska sodba je najtežja, proti njej namreč ni nobenega re-kurza.
Izdava 6r. Korošca.
Belgrad, 18. maja. (Izv.) Predsednik Jugosl. kluba dr. Korošec je danes sprejel časnikarje in jim dal na njihovo prošnjo sledečo izjavo:
»Nam, ki nismo aktivno sodelovali v poslednji krizi, se zdi, kot da se je pred nami odigrala velika komedija, pri kateri je posebno publika prišla na svoj račun, ker je bilo dovolj prilike, da se osmeši glavni junak v komediji, g. Stipica Radič. Od vseh strani je dobival udarce in odšel je s pozorišča med splošnim smehom. Radič ni dorastel svojim partnerjem v vladi. Izgubljal je bitko za bitko. Po tej krizi je ostalo vse pri starem. Sa- i mo Radič je odšel iz bitke z novimi ranami.
Toda igra, ki so jo hoteli vprizoriti z demokratsko stranko, se ni zaključila za radikalni del vlade tako srečno kot z Radičem. Demokratska stranka je čvrsto ostala na svojem protikonipcionističnem stališču in ga krepko naglasila. Vladni posredovaved pa so vzbudili upravičeno sumnjo, da jim do preganjanja korupcije vsaj v lastnih vrstah ni mnogo. To je selo nevarna zmaga vlado. Ljudske mase so namreč radi korupcije v naši državi tako ogorčene, da se mora danes, ko v celi Evropi vre, s tem resno računati.
Edini pozitivni uspeh, ki ga je prinesla ta kriza, jc ta, da se je i Jovanovičovim nnsio-pom odstranila nevarnost, da bi se zopet vrnil režim Pašič-Pribifevič. Mislim, da je to zgodovinski dogodek in da oa javnost ni dovoli
Novi boji na Poljskem.
Varšava, 18. maja (Izv.) Včeraj se je ob veliki udeležba ljudstva in zastopstva vlade ter državnega zbora izvršil slovesen pogreb ob zadnjih dogodkih padlih žrtev. Poštne, brzojavne in telefonske zveze zopet normalno poslujejo. Vojaška kontrola nad poročevalsko služb je ukinjena.
Berlin, 18. maja (Izv.) Po poročilu mnogih listov so na Pomorjanskem nasprotniki Pilsudskega sestavili novo vlado, ki organizira tudi vojaške čete pod vodstvom generala
Hallerja. Pri včerajšnjih pogajanjih, ki bo s« vršila med obema vladama, je prišlo do popolnega preloma. Kavalorijske čete generala Hallerja in Pilsudskega so pričele nove boje. Baje šteje sedaj Hallerjeva armada 24.000 mož.
Varšava, 18. maja (Izv.) Ker je mnogo
ranjencev iz zadnjih bojev v bolnišnicah umrlo, se je število mrtvih zvišalo na 310. Maršal Pilsudski je obolel in se ne more več udelževati ministrskih sej.
Zborovanje komisije za razorožitveno
konferenco.
Ženeva, 18. maja (Izv.) Danes ob 11 dop. je pričela zborovati prva sekcija komisije za mednarodno razorožitveno konferenco. Udeležujejo se sej zastopniki 20 držav in s»icer Francije, Anglije, Italije, Japonske, Brazilije, Španije, Češkoslovaške, Belgije, Uruguaya in Švedske, ki imajo zastopnike pri svetu Društva narodov. Od držav, ki niso zastopane pri Društvu narodov so zastopane 6ledeče: Združene države ameriške, Nemčij?, Bolgarija, Romunija, Jugoslavija, Poljska, Finska, Ho-. landija, Chile in Argentimija. Sovjetska Rusija, je kakor znano, svojo udeležbo odklo-
nila.
Ženeva, 13. maja (Izv.) Prvo sejo pri-
pravljalne komisije za razorožitveno konferenco je otvoril gen. tajnik siT Eric Drum-mond. Za predsednika je bil nato izvoljen holandski zunanji minister Onodn, za podpredsednika pa Cobian (Španija) in Buere (Uruguny). Pri posvetovanjih je predlagal lord Ceeil, da se takoj izvolita dva pododbora. V prvi odbor naj se izvolijo zastopniki v Društvu zastrpanih držav. Odbor naj prouči vojaška vprašanja vseh držav. Drugi odbor naj bo sestavljen tudi iz držav, ki niso članice Društva naredov in naj se peča z gospodarskimi in socialnimi razmerami. Predlog je bil sprejet.
Hudi boji v Maroku.
Tanger, 18. maja (Izv.) Po poročilih iz Alhucemnsa imeli Španci pri zadnjih operacijah proti Rifom velike izgube. En oddelek tujskih čet je skoro popolnoma razbit. Tudi na /.apadni fronti so divjali hudi boji in so imele španske čete veliko izgub.
Po stavki v Angliji.
London, 18. maja (Izv.) Splošna stavka je popclnoma končana in se bo v nekaj dneh povsod zopet pričelo popolnoma normalno z delom. Vsa pozornost je sedaj obrnjena na rešitev premogarske krize. Rudarska inter-nacionala je poslala na vse pokrajinske zveze vprašnnja na katere naj odgovore, da bo na I podlagi teh mnenj mogel glavni tajnik pričeti pogajanja z Bahvinom. V četrtek se bo vršila
plenarna seja rudarjev nakar se bodo pričela pogajanja z Baldvvinom.
London, 18. maja (Izv.) Število prostovoljcev ob zadnji generalni stavki je znašalo nad 51.000.
London, 18. maia (Izv.) Stališče rudarjev napram Baldwinovim posredovalnim predlogom še ni znano, ker še niso vsi zastopniki posameznih okrajev podali izjav. Rudarji v Wigan so odklonili Baldvvinove pogoje. Rudniški podjetniki dementirajo vest, da so oni proti predlogom Baldwina za rešitev rudarske krize.
OGRSKI PRORAČUN.
Budimpešta, 18. maja (Izv.) Parlament je hončal razpravo o proračunu notranjega ministrstva in preide k razpravi o ministruslvu narodnega zdravja.
zapazila in naglasila. S tem se je odstranila glavna zapreka za evolucijo narodnega sporazuma. Samo je za to evolucijo potreben sposobnejši taktik in politik kakor je Stjepan Radič. ki leto dni ni znal in ni vedel tega vprašanja razviti, marveč se je igral s temi frazami, kakor mačka z mišjo.
Slovenci so so v tej krizi zopet mogli prepričati, da z njihovim narodnim življenjem in z njihovimi potrebami v Belgradu ne računajo. Imamo sicer prijatelje, toda ti niso v vladi. Mi smo za Belgrad dobri za davke in za gospodarsko eksploatacijo. Služiti moramo kot objekt, ne smemo pa nastopati kot subjekt. Pucelj ni predstavitelj slovenske narodne volje, niti ne bo pomagal do zmage. Postal je suženj Radiča. ki hoče tudi Slovence zaplesti v svojo nesolidno in neresno politično igro. Neplodnost sedanje hrvatske politike mora tudi Slovence odbiti od Radiča in jih privezati na stranko, ki je edina voljna slovenskemu narodu priboriti pogoje za svobodno, gospodarsko in kulturno življenje s pomočjo naših srbskih in hrvatskih prijateljev.«
Seja in sktepi opozicije.
Belgrad, 18. maja (Izv.) Davi so se zastopniki opozicionalnih skupin zbrali in raz-govarjajj posebno o dogodkih, ki so dovedli do III. Uzunvičeve vlade. Po daljšem pretresu pol žaja so sklenili nadaljevati svoj program proti korupciji in nezakonitemu postopanji oblasti in za olajšanje gospodarsko-finrnčne krize. Opozicija je ugotovila, da mora Uzunovičeva vlada takoj začeti s tem, da predloži zakon o korupciji. Ako je Uzunovičeva vlrda II. pred tem vprašanjem zbežala, mora Uzunovičeva vlada III. sprejeti rešitev večine narodne skupščine v tem pogledu.
Položaj je tako težek, da je treba misliti tudi na to, da se olajša gospodarska in fin. kriza. Opozicija je svoje predloge že stavila. Po teh prrdl gib bi se moglo takoj privarčevati najmanj 500 milj. Din, poz.neje pa preko j 1 milijarde. Ravnotako je opozicija sklenila, i da se takoj, čim se sestane narodna skup- { šfiina. orične razprava o nuinem zakonskem '
načrtu o pobijanju korupcije, ki ga je predložila. Vsaka skupina bi določila po enega govornika, ki bi v smislu poslovnika govoril o tem predmetu. Material za rapravo je že zbran. Razporejen je tako, da bi nihče ne ponavljal iste stvari.
Tudi snov o gospodarski krizi je opozicija zbrala. Določena sta po dva govornika. Eden bi govoril v generalni, drugi v specialni debati, o gospodarski in finančni krizi. V imenu demokratov bi govorili šečerov, Vcljkovič, Marinkovič; Jugoslovanski klub: Kulovec, Vesenjak, Pušenjak; muslimani: Hrasnica; zemljoradniki: Vujičevid, Moskovljcvič, Kraft. Sodeloval bi tudi po en član Jovanovičevega kluba z govorniki, ki se bodo poz.nej določili iz vrst njegovih pristašev.
K nčno je ožji blok opozicije prišel do prepričanja, kakor poročamo na drugem me-I stu, da nova vlada, ki je padla pri vprašanju korupcije, pri pogajanjih za novo sestavo vlade ni hotela sprejeti predloga opozicije za zakon o korupciji in da nima volje, nastopiti proti korupciji. Zato je ožji opozicionalni blok sklenil prirediti shode v Ljubljani, Zagrebu. Belgradu, Sarajevu. Skoplju, Subotici in drugod. Na teh shodih bodo govorili vsi poslanci opo 'icije. Prvi shod se bo vršil po dosedanjih načrtih 30. maja v Ljubljana-
Vlada pripravka - prazns obljube.
Belgrad, 18. maja (Izv.) Nova Uzunovič-Pucljeva vlada je imela danes prvo sejo. Po seji so ministri izjavljali, da se je govorilo o programu. Odveč bi bilo ponavljati, kakšen je ta program, ker smo tekom časa, odJvar je Radič na vladi, videli vlado vedno razpravljati o programih. Ni pa izdelala niti ene točke, ki si jo je stavila. Obljubljajo se zopet starejši zakoni, Id se obljubljajo že cela leta. Te obljube »o zasedaj samo efenuinerne, ker morajo o vsem tem razpravljati skupščvnski cdbori. Dejansko vlada ne more skupščini ničesar predložiti, ker ni dopustila, da bi skupščinski odI>ori mogli delovati. Pucelj jt» po današnji seji s salonskim vozom odpotoval v Vel. Lašče.
Radič bo Interniran.
Belgrad, 18. maja. (Izv.) Popoldansko Časopisje poroča o Stjepanu Radiču .Posebno naglaša njegovo izjavo, da je pristal na to, da ie mu postavi nagobčnik na usta, da ne bo mogel več govoriti. Z ozirom na to ugotavlja časopisje sledeče:
»Po končanih pogajanjih in uspehih za nadaljnje sodelovanje z radikali, je Stjepan Radič snoči zapustil Belgrad. V Zagrebu ostane nekaj dni, dokler se definitivno ne sklene njegova nadaljna usoda. Kakor znano, je Radič poleg ostalih obvez sprejel tudi to, da se bo pustil za dva meseca internirati, da ne bo vladi prizadeval neprijetnosti » svojo prisotnostjo in s svojim delom.«
Uzunovič misli, da bi za stabilnost nove vlade bilo dobro, če g. Radič ne bi neposredno vplival na svoje poslancc. Zato je zahteval, da Radič vsaj za gotov čas odide. Radič mora v internacijo. Ni se še pa določil kraj za internacijo. To pa bo najnujnejši posel nove vlade. Danes se je trdilo, da vlada želi, da Radič sploh ne bi ostal v naši državi, marveč da odide daleč v kakšno kopališče »na zdravljenje«. Dobil je dovoljenje samo za to, da sme imeti pred internacijo dva shoda, nato pa hajd.
Zavezniki se ie napadalo.
Belgrad, 18. maja. (Izv.) Proti novi vladi so radikali že pričeli z napadi. Dri. podtajnik v notranjem ministrstvu dr. Pernar je namreč premestil dva okrajna glavarja v Sremu in je to storil na lastno pest. Radi tega so radikalni poslanci dvignili velikanski protest. Znani Pašičev pristaS poslanec Ljuba Popovič je takoj poslal pismeno vprašanje predsedniku vlade, notranjemu ministru in predsedniku radikalnega kluba, v katerem zahteva energično akcijo proti temu postopanju radičevcev. PaSi-čevci sploh mislijo, da Radičevi ministri ne smejo storiti nobenega koraka in nobene premestitve brez poprejšnje odobritve radikalnega kluba. Ta prvi incident je najlepše znamenje za slogo, ki vlada v vladnih krogih in za dolgost življenja sedanje vladne večine.
• • •
PRIHODNJA SEJA SKUPŠČINE.
Belgrad, 18. maja. (Izv.) Po sporazumu vlade s predsednikom skupščine se bo vršila prva seja narodne skupščine v sredo, 26. maja. Na dnevnem redu je določitev dnevnega reda prihodnje sejo.
Dva tabora.
Burni politični dogodki zadnjih dni so se končno razpletli tako, kakor menda nihče ni pričakoval. Sploh ni mogel pričakovati takega konca, kdor je navajen z zdravimi možgani presojati stvari na njihovo smiselnost, logič-nost in smotrenost, brez katerih se neha vsaka stvar in tudi politika, in pa kdor navsezadnje še kaj veruje v čast, poštenje, moralo.
Toda pri nas smo postali zares dežela neomejenih mogočnosti. Pri nas je vse mogoče: tudi najneverjetnejša, najabsurdnejša in pa — najgrša stvar že. Sicer pravijo: politična pesem — grda pesem, toda pri nas je ta pesem že naravnost ostudna. In če človek premišljuje vse to, kar se je odigralo te dni na naši politični pozornici, ga obhaja samo en čut — čut globokega sramovanja.
Da, priznamo: mi smo v veliki gesti, Id jo je pokazala narodna skupščina na 14. maja, videli nekaj ko svetlo znamenje preokreta na bolje, prehoda v čistejše, solidnejše razmere, začetka novega, zdravega državnega življenja ia dela. Verovali smo v to znamenje, ker smo kljub vsem žalostnim izkušnjam še vedno zaupali v politično moralo. Priznamo: Zmotili smo se. Zdaj vidimo vso frivolno igro, ki se tu počenja z državnimi in ljudskimi interesi, vidimo, kako se Pašičev tabor ne straši nobenega sredstva, kadar gre za to, da se obdrži na oblasti, in vidimo, kako popolnoma brez-močna igračka v rokah radikalov je g. Stjepan Radič.
ln efekt cele te krize, njenega ostanka in Evršetka je zopet en in isti: Korupcija. Iz korupcije je kriza nastala in v korupcijo se je spet povrnila. Pa če kdo ne bi vedel, kaj je korupcija, bi mu zdaj lahko pokazali: glej, prijatelj, način kako se je rešila ta kriza, to je korupcija. To je korupcija korupcije. In zdaj se še-le prav vidi, kako koruptne razmere vladajo v naši državi.
Toda: naj si je korupcija še tako velika, naj si je korupcija tudi zdaj zopet zmagala, in naj se korupcija še tako dolgo drži na oblasti, svoji usodi korupcionisti ne bodo odšli. Kajti naj je tudi vse koruptno, eden ni korumpi-ran — in to je narod.
Najmanj pa je korumpiran naš slovenski narod. In ta naš narod, naše ljudstvo z budnim očesom zasleduje vse dogodke in jih zna dobro presoditi in pretehtati na vse strani. Zato se naše ljudstvo tudi ne da preslepiti. Dobro ve, kje je resnica in kje je laž, kje je poštenje, a kje nepoštenje. Dobro ve, kdo je pošteno delal za ljudske interese, a kdo je z njimi le kupčeval; kdo se je odločno bojeval proti korupciji, a kdo jo je samo podpiral. In o tem bo ljudstvo izreklo svojo sodbo, ko pride dan obračuna.
Tista stranka pa, ki lahko vsak trenutek s ponosnim čelom in čisto vestjo stopi pred slovensko ljudstvo, da položi račun za svoje delo, to je naša SLS. Na njenem ščitu ni nobenega madeža. Njena politika je bila vseh teh sedem let samo politika poštenja. Ta politika pa je že vedno povsod na svetu končno zmagala; zmagala bo tudi v naši državi 1
Lep napredek HPS v Dalmaciji.
Split, 18. maja (Izv.) Po dosedaj znanih rezultatih v občinskih volitvah je položaj sledeč: Radičevci imajo večino v občinah v severni Dalmaciji, toda po številu glasov so na-irdovali za eno tretjino od volitev 1. 1925. CHnbljeni »o izšli iz volitev samostojni demokrati in radikali. Federalisti oo imeli, razen v Splitu, zelo slabe uspehe. Hrvatska pužka stranka je napredovala v Sinju za 900 glasov, v Imotskeon za 300, v Sibeniku za 240. Po dosedanjih rezultatih Je dobila HPS v splitski oblasti skupno 98 mandatov, dočim rezultati iz dubrovniške oblasti še niso povsean gnani. Razpoloženje za HPS je bilo zelo dobro ln se bo v prihodnje razširila še bolje. V Splitu bi HPS imela dobiti dva mandata, kida okrajni glavar je sporni mandat prisodil neščanakemu bloku. HPS je vložila pritožbo.
Samostojno demokratsko časopisje prinaša o volitvah zelo netočna poročila in poroča, da je dobila HPS v splitski oblasti samo 4 mandate.
NINČIČ V RIM IN PARIZ.
Belgrad, 18. maja. (Izv.) Zunanji minister Ninčič bo nocoj ali jutri odpotoval v Ženevo, da prisostvuje konferencam razorožitvene komisije, ki je pričela s svojim delovanjem, Pri tej priliki se bo Ninčič dalj časa zadržal v Rimu in najbrže bo šel tudi v Pariz.
PANGALOS IŠČE MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Grški diktator Pangalos je ponudil mesto ministrskega predsednika generalu Parasce-vopoulos-u, ki jc pristaš venicelistov. V letih 1917—1920 je bil generalisimus grške vojske. Trenotno biva Parascevopoulos v Franciji in se še ni odločil aH naj sprejme ponudbo. Če bi jo sprejel, bi to pomenilo znatno pomirjenje Pangalosa z venicelisti.
ZAKON O STROKOVNIH ORGANIZACIJAH V ITALIJI.
Rim, 18. maja. (Izv.) »Tribuna« poroča, da je ministrski svet končno odobril novi zakon o strokovnih organizacijah. Novo strokovno ministrstvo bo prevzel predsednik Mussolini.
POPLAVE V ITALIJI.
Rim, 18. maja. (Izv.) V zgornji Italiji divjajo veliki viharji z nevihtami. Ob genovski obali so vse telefonske in brzojavne naprave razdrte.
Rim, 18. maja (Izv.) V Veroni so v na-rastli Adiži našli 3 trupla. Tudi Pad je na-rastel zelo visoko in prestopšl bregove. V Pia-j cenzi stoji reka 9.55 m nad normalo in so ljudje že pričeli prazniti hiše. Železniška prega z Milanom je prekinjena.
HUDI NALIVI V ŠVICI.
Berlin, 18. maja (Izv.) Neprestano deževje je napravilo v italijanskem delu Švica veliko škode. V jezera Lago Maggiore se je površina vode zvišala za poldrugi meter. V Locarno stoje ceste pod vodo. Promet na centovalski železnici je ukinjen. Na progi i Visp—Zermatt se je na več mestih posula ! zemlja. Dežuje še vedno.
Mohamed VI. umrl.
Pariz, 18. maja zv. Zadnji turški sultan Mohamed VI. je v San Remo včeraj umrl. Podlegel ie kapi.
Bivši sultan Mohamed VI. je bil rojen 1861 kot sin velikega sultana Abdul-Medšid-Kana.3. julija 1918 je nastopil vlado za svojim S bratom Ghasi Mohamed Rcšad Kanom V. Ker je bil najmlajši brat svojega prednika, ni pričakoval, da pride na oblast. Šele ko je princ Jusuf Izzeddin leta 1916 nenadoma umrl, je postal princ Vahid Eddin, kakor se je poprej imenoval Mohamed V., prestolonaslednik, L. 1916 je obiskal Dunaj in sklenil zvezo z Avstrijo in Nemčijo. Po prevratu so Antantine čete zasedle Carigrad. Ko je Mustafa Ke-mal paša organiziral odpor in sklenil mir ga je Mohamed obsodil na vislice. Kemal je zmagal in narodna skupščina je 1. novemb, 1922 Mohameda VI. odstavila in ga zapodila iz Turčije. Obdolžili »o ga sodelovanja pri vstaji Kurdov In ga v odsotnosti obsodili na smrt.
BORBA PROTI FAŠIZMU NA ČEŠKEM.
Združene narodne organizacije so začele s široko akcijo proti fašizmu. Socialisti bodo stavili interpelacijo v zbornici. Voditelj socialistov bivši minister Bechyne zahteva odslo-vttev načelnika generalnega Štaba Ouida, češ da podpira češke fašiste.
(palača Ljubljanske kreditne banke).
Dr. Marks -- državni kander.
Nemčija se je zopet izročila vodstvu katoliškega moža. Dr. Marks je po pogajanjih z nemško ljudsko stranko sporočil Hindenburgu, da je pripravljen sprejeti njegovo povabilo na kanclerski sedež. S tem nastopa že četrta doba v povojni Nemčiji, v kateri vodi katoliški centrum — Felirenbach, dr. Wirth, dr. Marks in sedaj zopet Mark« — usodo nemik« republike.
Kadar je Nemčija bila v največjih težavah, pred rešitvijo najhujših problemov, tedaj je nehalo nasprotje protestantovske večine, v vodo so padli vsi pomisleki proti stranki z izrazitim katoliškim programom — tedaj jc vselej Nemčija poklicala katoliški centrum na vrhovno mesto državne uprave.
Tako sedaj. Nakopičili so se notranje politični oblaki nad berlinskim ozračjem. Vprašanja odškodnine za premoženje knežjih rodbin dr. Luther ni mogel rešiti. Luther je postavil svojega moža v finančnem resoru in zunanji politiki, v notranji pa je odpovedal. Naravnost žalostno se je moral posloviti ;aož, ki je brerdvomno vklesal svoje ime v zgodovino restavracije Nemčije, Vprašanje državne zastave, ki je itak rešena z ustavo, je na željo svoje diplomacije načel v trenutku, ko so privrele vsled odškodninskega vprašanja vse strankarsko-poiitične strasti na dan. Kot človek brez političnega instinkta je Luther mislil rešiti vprašanje državne zastave kot je rešil že toliko drugih vsakodnevnih upravnih vprašanj. Tako se mu je zgodilo, da ga je v zbornici zapustila desnica in levica, da ga je parlament naravnost izsmejal in stranka njegovega notranjega ministra mu je izposlovala nezaupnico.
Med tem je prišel na dan še dalekosežen načrt monarhistov-fašistov za državni udar.
V takem položaju se je Hindenburg obrnil na Centrum s prošnjo naj imenuje kanclerja. Prvi centrumov kardidat dr. Adenauer je naletel na težkoče pri nemški ljudski stranki. Taista stranka pa je po dr. Stresemannu predlagala dr. Marksa, ki je sklenil s strankami vladne koalicije sledeče smernice za bližnjo prihodnjost:
t. Ker je treba sedanjo krizo nemudoma rešiti, sestavijo dosedanje stranke manjšinski kabinet.
2.	Vsled zunanjega in notranjega položaja je treba pristopiti takoj k sestavi močne vlade, ki bo imela za sabo večino zbornice.
3.	Za sestavo večine pridejo v poštev samo stranke, ki priznavajo veljavnost dosedanjih mednarodnih dogovorov in odobravajo dosedanjo zunanjo politiko.
Najvažnejša je zadnja točka, ki veže nemško ljudsko stranko , da se ne bo spustila v kako sodelovanje z monarhistično desnico in je nujen apel na socialne demokrate, da vstopijo, kot soustvariteljl weimarske ustave v kabinet in preprečijo rušitev dosedanjega restavracijskega dela s strani desnice.
S tem si je Marks ustvaril trdna tla in se zavaroval kolikor je pač mogoče.
Vse časopisje od zmerne desnice do komunistov trdi, da je dr. Marks najboljši človek za sedanjo dobo. Z neverjetno dobrohotnostjo ga je sprejela tudi protestantovska javnost. Centrumov kancler pomeni pomirjenje, pomeni odločno republikansko smer, pomeni socialno pravičnost, pomeni zaupanje in ugled na zunaj. Tako piše te dni objektivno nemško in avstrijsko časopisje.
Kabinet se je v prvi seji pečal z vprašanjem odškodnine knežjim rodbinam. 20. julija se bo vršilo ljudsko glasovanje. Ta prvi nemški plebiscit, ki naj da odgovor na vprašanje ali se naj premoženje bivših knežjih rodbin konfiscira brez odškodnine ali ne, bo pač najtežja preizkušnja za vlado in vse stranke brez izjeme. Povdarili smo že v našem listu, da komunisti hočejo pri tej priliki odločilno udariti v vso konstrukcijo nemške politike in izvesti prvi generalni napad na tiste plasti vo-livstva, ki jim je sicer nepristopno. Komunisti imajo zase strašno orožje. Knezi in njihove rodbine zahtevajo za vsak košček premoženja, za vsako rento, za vsako čast, sploh za vsako ugodnost, ki so se ji morali odpovedati ogromne odškodnine. Nemško ljudstvo, ki je trpelo vso grozo inflacije, brezposelnosti in plačuje reparacije, je več kot ogorčeno nad temi zahtevami. Take razmere so pač najugodnejše za volivno geslo: razlastitev. — Toda prav nič manj divje pa ne nastopa desnica in brani zahteve svojih ljubljencev — knezov — s tem, da levico obdelava s tatovi in roparji«.
Centrum bo vodil ta boj. Marks, ki si je preko obtožb o izdajstvu upal v London in podpisal Davvesov načrt, Marks, ki ima še sloves levičarskega kandidata za predsednika republike in dr. Brauns, ki je že pet let neprestano v vseh vladah delavski minister, sta osebnosti, ki dajeta največ garancij, da bo Nemčija prebredla to notranjo krito brez krvi.
Centrum je znova poklican, da reši Nemčijo. . » •
Berlin, 18. maja (Izv.) Novi kancler dir. Marks bo danes prebral vladno deklaracijo. Dobrohotna opozicija socialnih demokratov mu je zasigurana. Vladno izjavo bodo vse stranke prijazno sprejele. V kabinetu ni nikakih drugih sprememb, le ministrstvo prav. ds je prevzel »ie!«to Marksa dr. Bell, bivši minister član centruma.
Naša politika
A Hud maček, ki je zavladal v taboru SDS, ker se ni v Belgradu pri reševanju krize prav nihče spomnil ne na Pribičeviča ne na Žerjava, dasi sta se odločivnim faktorjem ves čas z vso vsiljivostjo ponujala, hočejo nekoliko ozdraviti s tem, da kažejo na »razočarane klerikalce«. Naša stranka pa nima nobenega vzroka biti razočarana, ker se ji nikakor ne mudi, da bi zasedla ministrske stolce v Belgradu, ampak zaupa v to, da pride trenotek, ko bo sila razmer ustvarila nujno tak položaj, da bodo vsi pošteni elementi te države mogli združeni vzeti v roke vodstvo države, katero so razni PP in RR režimi pritirali na rob prepada. Ta trenutek bo nastopil tem preje, čim bolj se bodo korupcionistični elementi posluževali raznih manevrov, da obdrže na vladi režim, ki jim prija. Tem hujši bo njegov padecl Zato tudi nihče ni pričakoval niti želel niti je sploh mogoče, da bi Pašičeva senca, gospod Uzunovič, prišel vabit dr. Korošca, naj vstopi v vlado, katera noče začeti boja zoper korupcijo. V Belgradu predobro poznajo Jugoslovanski klub in njegovega načelnika dr. Korošca, da bi si upali priti predenj s tako ponudbo. Razočarani morejo torej biti in dejansko so le gospodje samostojni demokrati, ki so že mesec dni oznanjali po svojih listih, da se bo g. Pašič moral obrniti le nanje, da »rešijo državo«, da je SDS »središče političnega položaja« in da bo nujno »vajeti države moral vzeti v roke mesija Jugoslavije g. Svetozar Pribičevič«. Tem hujše jih mora boleti, da se gg. Pašič in Uzunovič res nista obrnila na SDS, dasi je obetala po »Jutru«, da ne bo dregala v nevarno sršenovo gnezdo korupcije, ampak le delala za »edinstvo nacije«, tako približno kakor dela zanj Nikola Pašič in vsa njegova spoštovana tovarišija v Belgradu. Sedaj, ko iz vsega tega ni nič, pa gospodje samostojni demokrati lahko nadaljujejo svoje razgovore pod lipo.
A Smolo imajo Hrvati z Radičem. Glede na poslednje politične manevre g. Radiča piše »Hrvat«: »Radič je gonil lisico, izgnal pa je volka in pri tem napravil neizmerno uslugo Nikoli Pašiču. Za Radiča je sploh usodno to, da vedno dela to, kar je v prilog Pašiču. Radič ni hotel v konstituanto in to je bilo za Pašiča dobro, da se je prerinil z vidovdansko ustavo, ki bi sicer ne bila nikdar sprejeta. Radič je šel v Moskvo in s tem dal Pašiču v roke najmočnejše orožje proti Hrvatom, katere je mogel Pašič neusmiljeno preganjati z blagoslovom in odobravanjem cele Evrope. Radič je končno i sedaj, ko je bil Pašič v največjih škripcih, dal Pašiču roko v pomoč pri vprašanju korupcije. Ali je to usoda ali samo Radičeva neposobnost...« »Hrvat« bi si prihranil dolga razmotrivanja, če bi enostavno pribil: Gliha vkup štriha.
A Občinske volitve v Dalmaciji. Hrvatski listi živahno komentirajo izid obč;nskih volitev v Dalmaciji: Predvsem ugotavljajo, da so absolutno zmagale hrvatske stranke in da ja Dalmacija hrvatska. Izid volitev je poparil beograjske kroge, prvič, ker radikalna stranka ni dosegla napovedanega uspeha in drugič, ker se je komunistično gibanje celo med kmet-skim prebivalstvom močno okrepilo. V notranjem ministrstvu se vrše razgovori, kaj proti temu ukreniti.
Nekaj poročil o .Norge'.
Frederic Ramm, porcčevalc za najrazličnejše časopise, pripoveduje, kako so se na tečaju ob praznovanju odkrili, kako je Omdat ve« čas od tečaja do rtiča Barrow pazljivo gledal, če bi kaj videl; 2000 km meri ta razdalja pa niso videli prav nič. Na takozvanem ledenem tečaju, središču neznanega sveta, 84° s. š., so si smehljajoč še podajali roke. V No-me so bili na Amundsena jezni, ker ni tam pristal, čeprav je brzojavil in prosil za 100 mož, ki naj bi mu pomagali pri pristanku zrakoplova.
Riiser-Larseo prvi, da so se na tečaju z opazovanjem precej zamudili. Spustili so se dol na 30 metrov, pozneje se pa zopet, dvignili na 1300 do 1400 metrov. Vsega skupaj so bili v M-aku tri dni, 72 ur. V Teller so prišli zelo utrujeni, a prav dobre volje. Pred pristankom so vrgli sidro dol in drugi mehanik Ardinose je spustil na tla, da je vodil pristajanje. Sicer je bil veter precej hud, n se je ! kljub temu vse srečno končalo. Napravili so par posnetkov za kino in »o nato zrakoplov izpraznili, v 30 minutah, potem pa pod vodstvom Nobila narazen vzeli. Posame;.ne dele bodo morda pozneje 6pet sestavili, če bo treba. Amundsen ugotavlja, da je zmeraj natančno vedel, kj se >Norge< nahaja. Poročnik Omdal hvali stroje, ki so vseskoz brezhibno delovali in so svojo nalogo sijajno izvršili. — V Italiji seveda velikanski halo, vsa javna poslopja v zastavah; zvonpvi na Kapilolu so zvonili poslanci v parlamentu so se ob poročilu srečne vrnitve dvignili s sedežev.
NOBILE BO ODLIKOVAN.
Rim, 18. maja. (Izv.) Kakor poročajo listi, bo kapitan Nobile odlikovan z zlato svetinjo za znanstvene zasluge in imenovan za generala pri italijanskem zračnem brodovju. Polcj! tega bo Imenovan za častnega meščana Rima
Gradimo STADSON - kuouimo srečke!
Kaj se godi dozma
Narodni blok v Mariboru
Maribor, 18. maaj.
»Nedeljski »Slovenec« je poročal, da je SDS skupina v mariborskem občinskem svetu imela posvetovanje z zastopniki socialistov in da se je to poznalo tudi v občinskem svetu. To resnično poročilo zavrača »Tabor« z dne 18. t. m. kot grd in lažnjiv napad na SDS v Mariboru. Očita nam zahrbtnost in zastrupljenje vodnjakov.
Da pa je naše poročilo bilo istinito, dokazuje »Jutro« 18. t. m., ki potrjuje naše poročilo, ga pa zavrača, zakaj mi to demokratom očitamo, če se oni, ki so dejansko člani narodnega bloka posvetujejo s socialisti za delovno večino v Mariboru. Da to svoje posvetovanje opravičijo in zakrijejo, navajajo, da je nekoč tudi SLS nastopila s socialisti proti SDS. Tega sicer ne pove, da SLS tedaj, če je kdaj nastopila, ni bila v nobenem narodnem bloku s SDS, kakor je zdaj SDS s SLS. To postopanje SDS se mora torej smatrati s popolnoma drugega vidika. Zato odvračamo od sebe sum, da hočemo mi razbiti narodni blok, ker SLS drži dano besedo, četudi večkrat na lastno strankino škodo, da je le v splošno korist naroda.
S svojim poročilom tudi nismo načeli debate o narodnosti brez vzroka. SDS člani vedo, za kaj gre. In z očitkom g. županu, da pusti nemškemu obč. svetniku, ki slovenski ne zna, nemško govoriti, niso mogli nam dokazati, da nismo lojalni v Nar. bloku, niti ne opravičiti svojega postopanja, ki ugledu Narodnega bloka niti najmanj ni služilo.
Gotovo je Maribor mesto, kjer naj bi slovenske stranke drugače običajno in splošno medstrankarsko napetost popustile in se medsebojno podpirale, da napreduje slovenski živelj, slovenska črta našega mesta. SLS se je tega zavedala in je šla v resnici do skrajnosti, kar je mogla popustiti. Nasprotno pa dela SDS. Ako je Maribor res tako mesto, zakaj pa delajo SDS krogi s tako silo proti vsakemu drugemu, ki naj bi v Mariboru deloval, pa ni za gotovo njihov? Zakaj tak zahrbten boj zoper vsakega nedemokratskega profesorja, zdravnika, advokata, trgovca, podjetnika? Pa naj bodo kdorkoli izmed naštetih še tako navdušeni in delavni Slovenci, naj bodo požrtvovalni do skrajnosti, če niso demokrati, jih SDS preganja kakor bi jih preganjali — narodni nasprotniki ali še bolj.
Narodni blok v Mariboru bo imel pred seboj lepo bodočnost in lepo delo, pa tudi lepe uspehe, a nikdar ne moremo pristati na to, da se na račun Narodnega bloka toliko greši. Narodni blok ni bil potreben za tlakovanje cest in pometanje ulic, pač pa je in bo ostal potreben za vsesplošno narodno kulturno sodelovanje in upoštevanje vseh narodnih krogov v mestu in okolici. Zato naj se SDS le vpraša, koliko je v tem oziru imela pred očmi skupne narodne koristi Slovencev v Mariboru in naj nam razjasni ona številna preganjanja vsega kar ni strankarsko njihovega!
Ker govorimo odkrito in nimamo nobenih posebnih sestankov z drugimi, nismo zahrbtni. Ker govorimo resnico in je ne prikrivamo, nismo lažnivci. Ker pustimo temu, ki ne zna slovenski, nemško govoriti, pa žrtvujemo strankarske koristi v prid skupni narodni stvari, nismo izdajalci. SLS in njen klub v Narodnem bloku sta lahko ponosna na svoje delo, ki je veliko Ln ki priča, da SLS ni pozabila ne svojega narodnega ne svojega delovnega programa. In ako jo zato »Tabor< in »Jutro« napadata, ne bo s tem — konec debte.
Obleke za gospode
v izvrstnih kvalitetah, priporoča po zelo zmernih cenah, tvrdka
A. KUNC, LJUBLJAMA
Ustanovljena 1. 1879
Fran Šuklje:
Po Sredozemskem morju
VI.
V Alžiru.
5. maja 1926.
1. maja t. 1. je odplul vrli naš »Kara-džorže« ob 19. uri iz Tunisa in 3. maja ob H. uri je došel v alžirski pristan. Vozili smo se tedaj neprestano 34 ur po morju, ki je od nekdaj razupito radi hudih viharjev, toda sreča nam je bila mila in nikoli še nisem užival bolj prijetne vožnje. Spanje bilo je izvrstno, po dnevu pa si gledal vedno zanimivo igranje valov in umirila se H je duša! Boljšega sredstva ne poznam za razburkano živčevje nego morsko potovanje. Kedor ne verjame, naj poskusil
Zgoc'aj zjutraj smo se izkrcali na alžir-sl n moiu. Aranžman ni bil točen, zmešnjav..' je nastala, ker so naši voditelji računali z naUm senčnim časom, alžirski sindikat za promet tujccv pa s svojim. Sploh sta bili uže v našem programu predvideni dve skupini: ena, ki hoče z avtotaksi malo pogledati v rfrikansko cclino, v 80 kilometrov oddaljeno kremo ob opičnem potoku, druga ,ki si hoče ogledati mesto Alžir. Ogromni večini so jc zahotelo po tistih krajih, kjer se na visokih •lalmah »afne guncajo«, mene pa so bolj zanimali ljudje in tedaj sem se odločil za skupinski oohod do mestu. Toda. glej, od 10 odlašenih
Šolske skrbi v Mariboru
Mesto Maribor se še od prevrata bori s pomanjkanjem prostora za ljudskošolske razrede. Mesto je po vojni precej napredovalo po številu prebivalstva, tudi število ljudsko šolo obiskujo-5ih otrok je zelo narastlo, tako da jih je danes že okrog 3000, šola se pa ni zgradila nobena, eno je celo zasedla država ter namestila v njej policijski komisarijat Ze nekdaj so bili vsi razr redi prenapolnjeni in nekaj časa so morali celo uvesti deljen pouk, da se je lahko poučevalo vse šolobvezne otroke. Z raznimi adaptacijami je sicer preteklo leto občina te nedostatke že odpravila, toda letos zopet grozi pomanjkanje prostora. Enako je na meščanskih šolah, zlasti na deški, ki Je parno ena v Mariboru, dočim je za deklice bolje preskrbljeno, imajo dve meščanski šoli in še šolo šolskih sester.
Mnogo je kriv naval okoliških otrok na mestne šole. Okoliške občine imajo sicer svoje ljudske šole, toda mnogo staršev pošilja svoje otroke v mesto, meščanske šole pa v okolici itak ni. Otroci iz okolice morajo plačevati na mestnih šolah posebno šolnino. Sedaj jih obiskuje okrog 600 mestne ljudske in meščanske šole.
Dolgo časa je že v načrtu mestne občine zgradba novega šolskega poslopja za ljudsko in meščansko šolo, ki bi stalo nekje na desnem bregu Drave. Občinski svet je storil že tozadevne konkretne sklepe ter sklenil sezidati novo šolsko poslopje na oglu Valvasorjeve in Smoletove ulice. Nova stavba je preračunana na 6 milijonov dinarjev, in sicer štaba sama na 4 in pol milijona in oprema 1 in pol milijona dinarjev.
Nova šola bi bila namenjena v prvi vrsti otrokom iz okoliških občin Pobrežja in Studencev, da se tako razbremene razredi v mestu. — Premestila bi se v novo poslopje tudi ženska ljudska šola iz dosedanjih prostorov poleg Magda-lenske cerkve, ki absolutno ne odgovarjajo svojemu namenu. Ker bi imele od nove šole pred vsem korist okoliške občine, zato bi bilo umestno, da prispevajo gotove zneske k zgradbi.
Na svoji zadnji seji je občinski svet obširno razpravljal o tem. Predlagalo se je, da naj se uvede za otroke iz okoliških občin zelo visoka šolnina; predlagalo se je tudi za slučaj, da občine ne bi privolile pomagati mestu pri graditvi nove šole z večjimi prispevki, naj se izpišejo iz mestnih šol otroci iz okolice. Oba predloga sta bila odklonjena. Simpatičen je predlog okrajnega zastopa, ki nudi kot svoj prispevek poldrugi milijon dinarjev, katerega bi izplačal v letnih obrokih.
Graditev novo šole je pred vsem sedaj odvisna od posojila, kojega namerava občina najeti, ker iz lastnih tekočih sredstev bi bilo tak načrt nemogoče izvesti. Stvar pa je že nujna in se mora rešiti še tekom tekočega in prihodnjega leta, drugače bo pouk na šolah zopet zaostajal.
podružnica v Ljubljani, je zborovalo 14. in 15. maja v Ptuju. Zborovalci so prihajali že dopoldne dne 14. t. m. ter si ogledali mesto. Nekateri so se priključili akademikom gradbenikom iz Ljubljane, ki so tudi bili tedaj v Ptuju. Popoldne se je vršilo v veliki dvorani mestne hiše glavno zborovanje. Vodil je zborovanje dr. Lovrenčič z Vrhnike. Dočim je imelo to zborovanje značaj letnega občnega zbora, mu je sledilo ob 17. uri oficijelno, na katerem so gozdarji pozdravili oficijelne povabljence; za meslno občino je zborovalce pozdravil g. župan dr. Senčar, za Muzejsko društvo pa okr. sodnik dr. Vladimir Travner. Sledila je razprava o temi: »Liberalizem v gozdarstvu«. Zvečer je bila v Župančičevi gostilni skupna večerja, pri kateri je prepeval oktet Slovenskega pevskega društva v Ptuju.
udeležencev za drugo skupino sem ostal edino jaz zvest svojemu ukrepu, vsi drugi so »zbez-ljali« k — opicami Z naročenim »vodičem« sva čakala od pol 10. ure, nazadnje, ko sem ga pozval, naj greva sama, mi je rekel, da se mu je naznanilo 10 popotnikov ter da me hoče voditi le tedaj ,če mu — plačam za celo skupino. Vprašam »koliko«? On; »50 frankov«. Meni je bilo le preveč, za sprehod 2 in pol ur plačati spremljevalca 100 dinarjev, torej odklonim ter jo hočem sam udariti po Alžiru. Tu sc mi prijavi lep, visok mladi gospod ter se mi ponudi kot spremljevalec — v srbskem jeziku! Nek stari gospod, Francoz, ki se mi predstavi kot predsednik alžirskega sindikata, mi pojasni, da je dotičnik njegov zet, ter da si bo štel v čast brezplačno voditi me po Alžiru. Nato sem si naročil avto in kmalu sva zdr-drala po tem prekrasnem, amfiteatralično na pobočju sezidanem mestu. Kaj so Francozi tekom 90 let znali napraviti iz razvpitega gnezda turških morskih roparjev? Alžir je danes mali Pariz, istotako eleganten, morda še bogatejši. Povsod vidite žive dokaze sila razborite ob-činke uprave!
Peljali smo se najprej do najvišje točke, do onega stebra, ki spominja na generala Voi-rola, kateri je padel I. 1830 pri osvojitvi alžirskega mesta. Vstopimo v trdnjavo, ki jc obenem služila kot grad in bivališče alžirskim vladarjem. Danes imate tam kasarno zuavov in črnih Senegalcev. Nikakor nisem strahopeten, ali naravnost rečem, kar zbal sem sc, ko sem si ogledal oddelek teh črncev. Visoki
Dne 15. maja se je vršil izlet zborovalcev v gozdove grofa Herbersteina na Vurbergu. Ob B. zjutraj so se odpeljali v Vurberg, kjer jih je pričakoval in spremljal g. grof ter jim razkazoval gozdno kulturo. Zborovalci so si ogledali tudi ruski sanatorij na vurberškem gradu. Izleta se je udeležilo 45 zborovalcev. Po ogledu jih je grof llerber-stein pogostil v svoji vinski kleti v vinogradu Po-povcu in Vurbergu z južino in izborno kapljico. Proti večeru so se udeleženci odpeljali domov. Pri tej priliki so si ogledali izletniki tudi ptujske zgodovinske zanimivosti. Odnesli so najboljše vtise iz prijaznega Ptuja.
IE
l&dranska straža" v Mariboru.
Pesniki in pisatelji slavijo mogočno lepoto morja, državniki, politiki in probujeni narodni možje vedo ceniti morje kot sredstvo in pot do bogastva države; primorci in vsakdo, ki je žrivel delj | časa v kakem primorskem mestu, vidi in ceni dnevno velikanski pomen domače, za promet ugod-| ne obali. Mi v zaledju le premalo cenimo važnost morja za kulturo in svetovni promet; k večjemu da se spominjamo, kar smo nekdaj kot dijaki pisali v kaki nalogi n. pr.: Donava kot cesta narodov. Sedaj imamo v naši kraljevini 562 km dolgo obal našega t. j. Jadranskega morja Ali poznamo lepoto in vrednost te posesti? Ali je izkoriščamo j in varujemo? Ne, nič ali premalo! Zato se je ustanovila
»Jadranska straža«, j da zbira sredstva za gradnjo trgovinskega ali vojaškega brodovja. Vedi, Slovenec, Hrvat, Srb, da dar, ki ga damo domovini na oltar v tem namenu, ni žrtev, ampak sigurno naložen denar za procvit in blagostanje sedanjosti in še lepše bodočnosti. Naša zavest in briga mora iti za tem, da ohranimo naše, to je Jadransko morje, da povečamo silo bro-| dovja. Zato se je tudi v Mariboru ustanovila »Jadranska straža«, kater istojijo na čelu posvetni in cerkveni dostojanstveniki; med temi premil. knez in škof, vel. župan, vojaški komandanti. — ; Dijaški pododsek »J. s.< priredi 20. t. m. akade-: rnijo, da da zgled domoljubja in požrtvovalnosti.
Uleta rokovnjaška družba.
Tatinske ptičke, ki so toliko časa strašili in j vlamljali po ribniški dolini, so vendar prijeli. ; General te družbe je bil neki Virant iz Zlatega repa pri Sv. Gregoriju, znan lat, ki je bil zaradi različnih tatvin ravnokar odsedel v novomeških zaporih 6 mesecev. Tehnični vodja pa je bil neki i Goršek iz Celja, po poklicu ključavničar, ki Je znal izborno odpirati razne ključavnice in predale. Nji-| ma v pomoč je bil tretji ptiček ki se je menda s prejšnjima spri, pa je prišel ogledovat ribniško cerkev, menda ne iz pobožnosti, potem pa jo mah-I nil javit svoje tovariše orožnikom in jih še prosil za kako nagrado 1 Nagrado je seveda dobil v ribniških zaporih. Četrtega so tudi izdali, in bo gotovo kmalu v rokah pravice. Kako bodo krošnja-rili po ribniški dolini, so se skupno domenili v novomeških zaporih in si tudi razdelili vloge. Za režiserja je bil Virant, ki mu je v pokrajini vse znano. Dobri prijatelji bodo zopet lepo skupaj živeli v zaporih. Vsa dolina si je oddahnila.
»jpa.
V Hrastniku se je preteklo nedeljo zjutraj zastrupila Marija Deotto, ker ni imela ne službe I ne sredstev za življenje. Izpila je pol litra esence. Zvijala se je in vpila pod Orožnovo jablano; zdravnik je bil takoj na mestu, a ji ni mogel več pomagati Poslali so tudi po duhovnika na Dol, ker pa je to zelo daleč, je prišel tudi prepozno.
njegov knjigovodja Markovič pa 100.000 Din. Map-kovič se zagovarja tipično: »če je mogel krasti moj šef, zakaj ne bi tudi jaz.«
Zopet korupcija.
Komisija, ki je pregledala upravo zagrebškega gledališča, je našla čedne stvari, tako da se je glasilo končno poročilo ministrstvu za pro-svelo v imenu velikega županstva takole:
»lz vsgea navedenega se vidi, da delovanje bivše gledališke uprave ni bilo samo nič vredno, ampak naravnost škodljivo za državno imovino, da se z slednjo ni niti najmanje razumno gospodarilo, da se je pri gospodarstvu postopalo sploh protizakonito in nepravilno, zlasti pri nabavkah in izplačevanju računov. Zato je potrebno, da 33 odredi točna revizija celotnega delovanja bivše uprave, da se ugotovi krivda vsakega in se I pozove na odgovornost. Predlagam, da se da zagrebški oblasti neposredno nadzorstvo, da se za-branijo v bodoče tako težke protizakonitosti in kršenja zakonskih predpisov.«
Korupcija torej povsod I Najlepša korupcijo, nistična afera je pa vsekako ona iz Lepoglave, da ravnatelj kaznilnice, ki je določen, da vzgoji iz kaznjencev dobre državljane, svoje tatiče in goljufe daleko prekaša in se jim končno pridruži v celici kot vrl tovariši
Velika poneverba na Hrvatskem.
Ljubljanska policija je dobila obvestilo, da Je izvršil v paromlinu v Kopanici, ki je last Petra Stadelmana, neki Mate Kadič veliko poneverbo v ikoUo lastnika mlina. Kadič je bdi nastavljen pri mlinski upravi in je šel kot tak k nekemu Stadelmanovemu znancu, Veljlai Lazarju na Bro-du ob Savi in ga prosil v imenu svojega gospodarja za kratkoročno posojilo v znesku 180.000 dinarjev. Veljko Lazar je Kadiču, katerega ja tudi osebno poznal, denar kratko malo izročil. Kadič je z denarjem neznano kam pobegnil in ja bil, ko se je razkrila sleparija, že bogve kia preko meje.
V
Na podlagi dosedanjih sodnih poizvedb se je ugotovilo, da je upravitelj kaznilnice v Lepoglavi dr Šaban poneveril 2 in pol milijona dinarjev,
VLOMILSKA KRONIKA.
V	noči od 14. na 15 maaj so vlomili tatovi v gostilno in trgovino Vaš v Zgornji Ponikvi pri Žalcu. Odnesli so veliko denarja, nekaj obleke in blaga. Potem pa so vlomili še v župnišče skozi okno v župnijsko pisarno. Prebrskali so vso pisarno in župnikovo zasebno sobo poleg pisarne. Odnesli so puško, samokres in nekaj obleke. Denarja niso dobili. Težke blagajne Wertheim niso mogli odpreti. Pač pa so odnesli staro cerkveno Skrinjico misleč, da je polna denarja ln so jo pri pokopališču razbili. Bili so bridko razočarani: skrinjica je bila polna knjig in tiskovin orlovskega od seka, katere so v jezi na vse strani razmetali. — V Trbonjab pri Slovenjgradcu je bila v noči od 15. na 16 maja že drugič okradena učiteljica gdč. Tinka Selak. Tat ji je odnesel vso boljšo obleko, čevlje in druge kaj vredne reči. Pustil je le posteljnino in nekaj stare obleke. Tat mora biti v bližini, da lahko opazuje, kdaj gdč. učiteljice ni bilo doma.
VLOM V TRBOVLJAH.
V	noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v trgovino g. Sporina pri Sv. Katarini, ki jo ima v najemu g. Hudarin. Tatovi so odnesli okoli 1G.000 Din raznega blaga v manufakturi, speceriji in tobaku. G. Hudarin je s tem vlomom kot mali začetni trgovec naravnost uničen. Na mesto vloma je bil pozvan detektiv iz Ljubljane s svojim policijskim psom Akoravno je pes izvohal sled v trgovini, vlomilca ni mogel zaslediti, ker je dež v oni noči izbrisal vsako sled.
ZVERINSKA MATI.
Blizu Podgorice na obali Ribnice v črni gori so bili najdeni ostanki novorojenčka. Mati mu je prerezala vrat, ga polila s petrolejem, nato pa zažgala. Uvedena je preiskava.
silni vojaki, z nepopisnim izrazom v plamtečih očeh, snežnobele zobe, čudovito kontrastu-joče s črno poltjo — razumem sedaj, zakaj so se hrabri Nemci bali teh eksotičnih sovražnikov. In vendar, isti divjaki vise z ganljivo zvestobo na svojih francoskih častnikih!
V gradr alžirskega deja sem stal v dvorišču, kjer se je odigral prizor, ki je pred šest-indevetdesetimi leti neposredno dal povod francoski okupaciji. Takrat samoobsebi tako plodovita Alžirija pod turškim gospodarstvom ni bila v stanu, da preživi svoje prebivalstvo z domačim žitom in dej je moral kupiti žito v inozemstvu. Dobavljal ga je nek francoski žid, a alžirska vlada jc pač sprejemala ječmen in pšcnico, nikakor pa se ni požurila s plačevanjem svojih obveznosti. Saj trdž hudobni jeziki, da sc kaj sličnega še dandanes pripeti cclo v tej ali oni evropski državi! Zid se obrne na svojega francoskega konzula in le-ta, vr-šivši svojo uradno dolžnost, stopi osebno k deju, da doseže izplačilo. Toda slabo je naletel! Baš je bil turški post, mcseca Ramazana, in tedaj so Turki neki slabo razpoloženi. Kako pa boš pristopen in uljuden, ko nc smeš cclih dolgih 30 ur nič uživati, niti nc kaditi. Francoski konzul energično zahteva plačilo, in dej — v svoji jezi ga udari s svojim pihalnikom! Seveda —casus belli«! Francoz se poda takoj na zasidrano vojno ladijo in začnč ohstrclia-vati mesto. Odtod posledica, da je francoska vlada odposlala ckspcdicijsko armado ,ki je po hudem boju z naskokom vzela Alžir.
S tciJa zgodovinskega kraja smo šli nav-
zdol najprej v staroturško mesto. Prva znamenitost, ki sem si jo tu ogledal, je bila strokovna šola za izdelovanje orijentalskih preprog (1' ecole profcssionelle indigčne pour la fabrication des tapis). Zanimivo je bilo videti, kako so male deklice od 9—10 let že spretno spletale čudovito lepe preproge. Al ker nisem strokovnjak v presoji sličnih izdelkov, sem kmalu zapustil učni zavod ter poslušal preriniti se do svojega avta. Kajti oblegala ga je tolpa arabskih otrok in prosjakov, ki me je sedaj obsula s tako nadležnostjo, da so naši domači cigani, ves rod rod Brajdičev in Hudo-rovičev v primeri s svojimi afrikanskimi konkurenti uprav uzor skromnosti in krščansK« ponižnostil
Odtod naprej mimo mohamedanske visoke šole »Mederse«, dalje mimo spomenika orleanskega princa, vojvode asunalskcga h katedrali in v palačo alžirskega nadškofa. Poslednja je prekrasni ostanek nekdanjega poslopia alžirskih vladarjev, zgrajenega še od glasovitih bratov Hcjredin Barbarossa med 1516—30. Vse v najlepšem mavriškem slogu. Občudoval sem finost v izvršbi detajlov. Opozorjen sem bil, da so to nepresežno rfatančnost vršili krlst janski sužnji ,zaposleni pri teh zgradbah
Nasproti nadškofovi palači jc lepa katedrala, poleg nje zimska rezidenca guvernerjeva. Njegovo poletno stanovanje jc v gr-.rnjem delu Alžira, v takozvanem »Mustapha supe-ricur«. Krasna palača v arabskem slogu, okolo nje prelepi vrtni nasadi.
Sploh alžirski vrtovi, kaka bujnost in raz-
Dnevne novice
k Obletnica Leonove enciklike »R»rum
oovarum«. O priliki obletnice znamenite enciklike papeža Leona XIII.: »Rerum novarum« »e je vršilo 17. t. m. v Rimu zborovanje voditeljev italijanske katoliške akcije — »Azione cattolica«. Voditelje je potem sprejel v avdijenci sv. oče Pij XI., ki je imel zanje pomemben nagovor. Naglašal je, kako imajo načela Leonove enciklike večno vrednost, da pa so obuke socialnega življenja in pota socialnega razvoja različne, kar je treba vpoštevati. Katoliška cerkev se je znala vedno prilagoditi krajevnim in časovnim potrebam, ohranjajoč večne resnice. Zato je njena zgodovina tako čudovita.
-k Chicaški župan o evharističnem kongresu. Zupan mesta Chicago, W. E. Devor, je objavil izjavo, v kateri pozdravlja bližajoči se mednarodni evharistični kongres. Med drugim pravi: »Predvsem pa pozdravljam ta kongres tato, ker bo osredotočil pozornost vseh: domačih državljanov kakor tudi obiskovalcev na duhovni ideal, ki je bistveni pogoj veličine vsakega mesta in naroda. Prepričan sem, da bo ta kongres v državljanskem zmislu rodil veliko dobrega za vse, ki se ga bodo udeležili ln njegov pomen prav pojmili: da je treba lep-lo, duševno stran življenja bolj ceniti; to bo poglobilo njih spoštovanje do postav.« — Tako govori svoboden mož resnično svobodne dr-lave o eminentno katoliški verski prireditvi; v naših pritlikavskih razmerah se take reči opsujejo kot protinaroden in protidržaven »klerikalizem«.
■k Za izpremembo imena »K. S. K. Jed-aote«. Sedanje vodstvo KSK Jednote v Ameriki je sprožilo zelo aktualno vprašanje, da Jednota času primerno izpremeni svoje ime iz •Kranjske slovenske katoliške jednote« v »Ameriško slovensko katoliško jednoto«. Za društvo, ki hoče objemati kolikor mogoče vse katoliško misleče Slovence v Ameriki, je kra-levna označba gotovo popolnoma nezmiselna, aezmiselna in neopravičljiva tembolj, ker smo danes Slovenci združeni v eni narodni državi in so padle med nami vse prejšnje deželne meje. Bolj nego med Slovenci samimi pa dela krajevna označba iz avstrijske dobe zmedo med Američani, ki itak težko ločijo med po-»ameznimi narodi bivše Avstroogrske. Kljub vsem tem razlogom pa se del prekonservativ-nih elementov v Jednoti z vsemi silami upira izpremembi imena. Vendar predsednik Grdina trdno drži krmilo v novo smer in je pričakovati, da bo pamotna stvar zmagala.
■k Poročila se je na Ježici dne 17. maja ugledna članica kat. organizacij gdč. Mici Dovč iz Savelj z g. Alojzijem Kovačem, zemlj. posestnikom iz župnije Št. Vid nad Ljubljano. Bilo srečno!
■k Oglej si najpreje pri tvrdki I. Dogan na Dunajski cesti (poleg kavarne Evrope) prvi veliki dobitek stadionske loterije, vreden 25.000 Din in nato kupi v trafiki poleg Dogana srečko za 10 Din. Žrebanje se bo vršilo v nedeljo teden pooldne v Ljudskem domu.
■k Nuncij Pelegrineti v Subotici. 15. t. m. se je papeški nuncij Pelegrinetti mudil v Subotici, kjer je sprejel kat. duhovnike iz Bačke. Iz Subotice je odpotoval v Sombor, kjer je v nedeljo prisostvoval svečanostim sv. Terezije, katero je priredil kairmeliški samostan. Iz Sombora se je vrnil v Belgrad.
•k Iz uradnega lista. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 15. t. m. objavlja poleg drugega: Pravilnik stalnega strokovnega sveta za preizkušanje in ocenjanje zdravil pri ministrstvu za narodno zdravje; Razpis glede premoga, ki ga uvažajo brodarska podjetja za svoje ladje v prevozu po Donavi; Odločbo glede ocarinjanja blaga po uradni dolžnosti.
~k Belgrajsko ženstvo za izboljšanje favne snage ▼ Belgrada. Bclgrajske ženske organizacije so priredile 16. t. m. na belgrajski univerzi velik javni shod, na katerem so nastopile razne govornice za izboljšanje javnih zdravstvenih razmer v Belgradu. Vse govornice so ostro napadale mestno upravo, ki tekom povojnih let ni umela še prav ničesar storiti za večjo snago v mestu, za preskrbo stanovanj itd. Belgrad je najbolj umazano, z vsemi mogočimi boleznimi najbolj okuženo mesto v Evropi. Med govori je došlo večkrat do hrupnih nastopov. Končno so sprejeli resolucije ,ki zahtevajo temeljito očiščenje ulic in dvorišč, izvedbo kanalizacije, tlakanje ulic, izpopolnitev vodovoda, redno čiščenje ulic, ureditev razmer na živilskem trgu itd.
•k Rogaška Slatina. Sezona v Rogaški Slatini je v polnem teku. Po preobratu še ni bilo nobeno leto v tem času toliko gostov v zdravilišču kot letos. 15. t. m. je začela svd-rati vojaška godba Dravske divizije kot ena najboljših v državi, ki nam obeta mnogo umetniškega užitka. Naročila za sobe posebno za glavno sezono presegajo daleč naročila v prejšnjih letih, tako da smemo pričakovati zelo dobro sezono. Vsekakor 6e priporoča vsakomur, ki namerava v letošnjem poletju preživeti svoj dopust v tem renomiranem zdravilišču, da si že sedaj zasigura stanovanje. V binkoštnih praznikih nas počaste šahovski mojstri, na čelu jim prvak naš dr. Vidmar in bo ta šahovska prireditev brez-dvomno najzanimivejši dogodek sezone.
•k Revizija zakona o drž. računovodstvu. Akcijo za revizijo omenjenega zakona je za-počela »centrala industrijskih korporacij«, ki že zbira potrebni materijal.
•k Spomenik Svetozaru Miletiču hočejo postaviti v Vršcu, kjer je Miletič umrl.
■k Nova cesta na Štajerskem. Nekateri kraji v lepi Štajerski so še kakor odrezani od sveta, ker nimajo nobene prave prometne zveze in prave vozne ceste. Zato je hvalevredno, če se posebno še z lastno inicijativo spravijo ljudje na delo za boljše ceste. Tako zdaj gradijo novo cesto preko Sladke gore od Cecinj na Pečico. Nad 150 delavcev je na njej zaposlenih. Kljub težkim skrbem so podjetni okoličani izredno dobro razpoloženi, še bolj pa bi bili, če bi tudi državna oblast priznala to njihovo požrtvovalno delo, da bi ga podprla s kako primerno podporo. Nova cesta bo vodila do proge nekdanje južne železnice med Ponikvo in Poljčanami. Na tistem kraju hočejo iir.eti ti okoliši svojo železniško postajo, za katero se vstrajno borijo. Občudujemo podjetnost teh okolišev in pozivamo državno oblast, da jo podpira in ustreže njihovi zahtevi po nujno potrebni postajil
~k Nepremišljena zlobnost. Preteklo nedeljo so neznani pijanci po noči polomili in štrli železniške zatvornice na cesti, ki seka železniško progo med Št. lijem in Pesnico pri Mariboru. V temni noči bi sc radi zlobnosti nekaj pijancev lahko dogodila usodna nesreča; na omenjeni cesti je v vsakem času živahen promet v vozovi in avtomobili in le srečen slučaj je, da ni kdo zavozil vsled pokvarjenih zatvornic pod vlak. Sumijo, da je zlobno dejanje zakrivila neka znana družba iz Maribora, ki se je vračala pijana s fijakerjem iz Št, Ilja v Maribor.
•k Žrebanje loterije Društvenega doma pri Sv. Ani v Slov. goricah. Žrebanje srečk efektne loterije Društvenega doma pri Sv. Ani v Slov. goricah se bo vršilo v nedeljo dne 25. julija v Društvenem domu. Srečke se še lahko naročajo do omenjenega dne.
■k Gostje Francozi v Belgradu. Junija po-setijo Belgrad francoska pevska društva iz Lyona, Grenobla in Šamberna. Z njim pri-
—raMBEMnEg
košnost prirode! Predvsem veliki »Jardin d' essai«, naravnost svetovna znamenitost!
Skozi cestne ožine starega mesta je pri-oeljal naš avto mene in mojega srbskega spre mljevalca do »Karadžorža«. Na krovu sva še spila steklenico dalmatinskega rizlinga ter J to izborno kapljico nazdravljala oddaljeni državi. Pri tej prilik mi je pojasnil, kako se je udomačil v Alžiru. Bil je rezervni častnik v srbski vojski ter po groznem umiku skozi Albanijo na solunski fronti težko ranjen. Francozi so ranjence odtam pošiljali deloma v Tunizijo, deloma v Alžir. Tako so tudi njega tja spravili. Med alžirskimi damami, ki so ranjencem stregli, bila je tudi gospodična, ki se je bila zagledala v tega »zaveznika«. Ni čuda, kajti nenavadno lep mož je! In — vzela sta se! Sedaj je Srb nadaljeval svoje vsled vojske prekinjene juridične študije na univerzi v Alžiru in jc danes — francoski odvetnik! Letos hoče prioeljati svojo soprogo, čistokrvno Francozinjo, v Belgrad, da jo seznani s svojo obiteljo. Pri tem pohodu je obljubil, da me obiičeta »Na Kamnu.«
Tekom popoldneva so se s svojega izleta do »Opičjega potoka vrnili naši izletniki. Niso sicer videli začetka afrikanske Sahare, pač pa niso mogli prehvalitl intenzivnosti poljedelstva. In v istini se razvija alžirsko gospodarstvo na uprav čudovit način. Pri tej priliki so mogli konštatovati kolosalni napredek fran-eoiko-alžirskega kmetijstva ter so na lastne oči prepričati, kako daleč je zaostal naš kmet »a svoiim francoskim sovrstnikom.
Posebno so se divili alžirskim cestam in v tem pogledu sem se moral strinjati ž njimi. Ceste, široke 15—20 metrov, krasno izpeljane, brezizjemno asfaltovane, gladke in brez prahu, dasiravno po njih drvi nebroj avtomobilov. In tu se mi je rodila posebna misel. Kaj, če bi drugo leto poslali naše cestne načelnike in odbornike, z znanim harmonično zavaljenim »Štcmburjem« na čelu, v Afriko, da bi vsaj videli, kaj je cesta in kako se mora ravnati ž njo? Sedaj se namreč vrši znamenit prevrat v splošnem prometu. Označil bi ga tako: Svoje dni je železnica ubila cesto, dandanes v mnogem oziru ogrožava cesta in avtomobil železniški promet. Za svojo osebo sem uverjen, da je povsem nepraktično postalo dandanes še graditi vicinalne železnice za lokalni promet, bolje bo gospodarskim potrebam postreženo z dobro cesto in modernim avtomobilom.
Pred odhodom iz Alžira smo bili povabljeni v ondotno trgovsko zbornico. Le-ta se nahaja v lepi konzularni palači, ob morski obali. Sprejeti smo bili sijajno, kakor to le more francoska elegantnost. Pomenljivi govori, sprejeti z južnim navdušenjem, izboren pristen šampanjec s prigrizkom — razšli smo se v istinitem prijateljskem razpoloženju. In 10 minut po našem povratku na krov jc dvignil •»KaradžoTŽe« sidro in ladja jo zavije — proti Evropi, v smeri proti Španski Barceloni!
Naredila za fotograf amaterje
izšla. — Cena Din 16—.
Drouerlla A, Kane sinova, Llubltana
Za birmance
potrebne predmete prlporoče ljubljanske tvrdke najuspešneje v dnevniku „Slo\encu"
Ne zamudite ugodne prilike! Ta reklama se Vam bo l/plačala kot le malokatera druga!
dejo i solisti pariške opere. V Belgradu priredijo tri koncerte.
~k Velika uradna poneverba. V Šabacu so' pri okrožni finančni upravi našli, da je neki uradnik Korošec po imenu poneveril 200.000 Din. Obksti ga zasledujejo.
*k Groi — doktor — novinar Nikola Grbič, ki ima k sreči štiri razrede ljudske šole, pa se je izdajal za grofa, doktorja in novinarja, je bil končno aretiran v rojstni vasi Zivogosče v Dalmaciji. Zopet en slučaj izrazitega hoeh-štaplerstva in goljufije, kot se je razpravljal pri zadnjem porotnem zasedanju v Ljubljani in se je po vojni osobito razpasel.
~k Umrl je v Zagrebu g. prof. dr, Mijo Kišpanič. Njegova znanstvena dela so izšla v založbah »društva sv. Jeronima« in »Matice Hrvatske«.
•k Novi društveni dom si je dozidalo hrvatsko pevsko društvo »Jug« v Zagrebu. »Jug« je obtniško pevsko društvo.
~k Botri in botrice! Urarji in zlatarji v Ljubljani opozarjajo cenjeno občinstvo, da bodo imeli svoje trgovine na binkoštno nedeljo in ponedeljek dopoldne odprte, popoldne pa zaprte. — Da bo možno tudi slabše situira-nim slojem preskrbeti birmancem in birman-kam lepa in primerna darila, ki so mladini najljubša, se je sklenilo, da se bo prodajalo blago po znantno znižanih cenah.
*	Popravek. V včerajšnjem oglasu pod šifro Veletrgovina 3378 se mora pravilno glasiti korespondentinjo.
•k Delicit. Na skupščini »Udruženja želez-ničara« v Subotici pretekli teden se je ugotovil deficit 70.000 Din.
ir Pobegnilo je od doma prošlo leto v Belgradu 677 deklet, tako poroča belgrajsko društvo za zaščito deklet!
■©• »ADRIA« čevlji, Celje, Narodni dom. Ponovno znatno znižane cene.
*	Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal!
•k Krasna izbira najnovejših bluz. —
M. Krištofič-Bučar, Stari trg 9.
k Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja na današnji inserat tvrdke Iv. Perdan nasledniki v Ljubljani v zadevi Ciril in Metodovih užigalic. Mislimo, da je odveč hvaliti prvovrstno kvaliteto naših užigalic. Vsak Slovenec je dolžan, da kupuje in zahteva povsod naše domače Ciril in Metodove užigalice, kajti s tem pripomore naši šolski družbi k uspešnemu delovanju v korist Ciril in Metodovega šolstva. Dolžnost nas vseh je ta, da bodrimo in spodbujamo našo deco doma in v tujini ljubezni do njenega slovanskega jezika. Apeliramo tedaj ponovno, da se vsak posluži Ciril in Metodovih užigalic, katerih geslo je: Mal položi dar, domu na oltar. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
•k Čajanka! Zahtevajte povsod najizdat-nejše čajne mešanice »Čajanka«. Glavna zaloga pri tvrdki Franc Kovač v Ljubljani, Hrenova ulica 19.
.a WDm
lahko zadene, kdor kupi srečko loterije društva »Trgovska akademija" v Ljubljani 885 cobitkov od SO do 103.000 Din
CfuThlfana
0 Birmovanje v stolnici se prične binkoštno nedeljo okrog pol 11 in ob 3 pop.^ v ponedeljek pa okrog 11.
O Ko greš po Dunajski cesti mimo Stadiona, se spomni, da se bo vršilo v nedeljo teden žrebanje stadionske loterije. Najlepša prilika, da skromno prispevaš k graditvi tega velikega spomenika slovenske kulture, če kupiš srečko za 10 Din.
0 Na dijaški akademiji 22. maja v Rokodelskem domu ob 8 zvečer bodo imeli velik užitek tudi prijatelji klasične vede, ker bodo mariborski dijaki predstavljali prizor iz Ojdipa. Besedilo bo grško. Ves spored je zelo lep. Vstopnice se dobe za akademijo v trgovini Ničman, Kopitarjeva ulica, v unionski trafiki in v trafiki Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Ker jc dobiček namenjen v podporo revnim dijakom, se preplačila hvaležno sprejemajo. Na svidenje na akademiji!
0 Člani frančiškanskega prosvetnega društva se opozarjajo, da se po možnosti udeleže pogreba pokojnega g. Jožefa Avblja. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred hiše žalosti v Kolodvorski ulici 18.
© Krekova prosveta »Zveze delavk« priredi šivalni tečaj. Članice prosimo, naj se ztfla-sijo 1. junija od 7—9 zvečer v Alojzijevišču na Poljanski ccsti št. 4.
0 Agrarno reformni interesenti na ljubljanskem Barju se opozarjajo, da je v mestnem gospodarskem uradu iavno razpoložen izkaz
prosilcev za kurivo (šoto) in sicer v času od 19. do 26. maja 1926 med običajnimi uradnimi urami. Vsak atfrarno-reformni interesent ima v tem času pravico napravljeni izkaz pregledati in vložiti eventualno pritožbo na okrožni agrarni urad v Ljubljani.
O Razpis služb. Pri mestni klavnici ljubljanski je razpisana služba mestnega živino-zdravnika II. razreda in pa služba hladilničnega strojnega mojstra. Prošnje je vložiti do 31. majnika pri mestnem magistratu. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasa, ki je nabit na občinski deski v magistratnem poslopju.
Maribor
□	Občni zbor prosvetnega društva bogo-slovcev v Mariboru »Slomšek« ima danes svoj redni občni zbor ob navadni uri. Starešinb so iskreno vabljeni.
□	Pevcem in pevkam »Maribora« so
sporoča, da je skupna vaja celotnega zbora v petek večer in je udeležba strogo obvezna zaradi bližnjega nastopa. Bog živi!
□	Dulnvniki tretjeredniki imajo svoj redni mesečni sestanek v sredo dne 19. maja ob pol 5 popoldne pri oo. frančiškanih.
□	Vajeniška razstava je bilaprošlo nedeljo zaključena. Dosegla je lep uspeh, kar dokazuje veliko število posetmikov. Najboljša dela so bila nagrajena s posebnimi nagradami.
□ Podaljšanje Smetanove ulice do Stross-majerjevega drevoreda je postalo zopet aktualno z graditvijo nove mestne stanovanjske hiše v Smetanovi ulici. — V tem delu mesta se namreč obeta še več novih stavb in promet bo zato oživel, tako da je potrebna najkrajša zveza s sredino mesta. Dosedaj je bilo treba delati velik ovinek do Smetanove ulice čez Koroško ali Samostansko cesto, s podaljšanjem malega dela Smetanove ulice pa bi ta ovinek cdpadel. Občina je že sklenila na seji občin, sveta izvršiti podaljšanje, toda potreba bi bilo podreti v Strossmajerjevi ulici K ar t i novo hišo, katere posestnik ne more po primerni ceni prodati. Na zadnji seji obč. sveta je bilo sklenjeno, da občina zaprosi za rarlastitveno postopanje. Hiša, ki je stara ln majhna bo po strokovnjakih precenjena in občina jo bo dobila na ta način v last ter lahko izvršila podaljšanje Smetanove ulice.
□	Pododsek »Jadranske straže« v Mariboru priredi v četrtek dne 20. maja ob 20 v Narodnem domu akademijo. Na dnevnem redu so gedbene, pevske in telovadne točke, ki Jih izvajajo gojenci državnega moškega učiteljišča. Ker ima »Jadranska straža« tudi doinoljubno-vzgojni namen, za katerega so dijaki mnogo delovali, je tudi sveta dolžnost odraslih, da prisostvujemo tej prireditvi.
□	Racija skozi park v večernih urah bi morda ne bila odveč, posebno, če bi se razširila še na staro mestno pokopališče in bližnjo okolico.
□	Cestni valjar, ki se je izkazal tako blagodejnega za razdrapane mariborske ulice, je svoječasno nabavila občina skupno z okrajnim zastopom pod pogojem, da ga uporablja vsak polovico leta. — Ker pa bi s tem trpela ureditev cest v mestu, je občina sklenila valjar od okrajnega zastopa odkupiti za ceno 100.000 Din. Parni valjar je prišel sedaj v trajno last občine.
□	Razsvetljava mestnega parka. Okrog paTka je razsvetljava že izvršena, park sam je pa še vedno v temi, razen luči nad ribnikom, ki pa ne zadostuje. Olepševalno društvo bo dalo sedaj napeljati električno napeljavo do godbenega paviljona, kjer bo montiranih več svetiljk, tako, da bo tudi sredina parka kolikor toliko ra-svetijena.
□	Sladkosnedi tatovi. Preteklo nedeljo popoldne so vlomili neznani storilci v vili Pireh in Scherbaum v Tomšičevem drevoredu. Morali so pa biti mladi dolgoprsteži, kajti odnesli so samo razne slaščice in jest-vine, dočim so številne vrednostne predmete, kakor ure, srebrno jedilno oredje itd., pustili nedotaknjene. Vlom so izvršili med 3. in 4. uro popoldne, ko ni bilo nikegar doma.
□	Poskušnja vožnja z motornim čolnom po Dravi. Tvrdka Kowe,'ndel in Trabi na Vcdnikovem trgu v Mariboru je zgradila lep čoln za 8 oseb in ga opremila z motor jeni 4 konjskih sil. V tem motornem čolnu h! se naj vozili Mariborčani od glavnega mostu do brvi ob nedeljah ter praznikih. Te dni so preizkušali čoln na Dravi, a je izpadla preizkušnja slabo. Motor je preslab in ni mogel potegniti proti deročim valovom Drave niti praznega čolna, kaj šele, ako bi sedelo v njem 8 oseb, k: koT je bilo prvotno določeno. Se le sedaj, ko se je popolnoma izjalovil prvi poskus vo."nje z motornim čolnom po Dravi, so ugotovili strokovnjaki, da bj moral imeti inolor, ki bi gnal čoln za 8 oseb proti dravskim valovom 18 konjskih sil. Dosedaj je posedovala motorni čoln falska elektrarna, ki ga je
rabila za vlačenje splavov od Sv. Ožbalta do jeza. Tudi ta faiski čoln se je izkazal preslab.
□ Aretacija pretepača. Dne 9. t m. jo napadlo v gostilni Skof na Pobrežju večja družba mladih pijancev brez vzroka fijakerja Petra Dobršeka in dva njegova znanca, s katerima je sedel v gosti lni. Pretepli so jih najprej v lokslu, po'.em pa, ko se je napadenemu pisreJilo zbežati in sesti na voz, so jih zasledovali, udrihale po njih, po vozu in konju s plankatni, katere so izdrli h vrtnega plota ob cesti. Dobršek in njegova tovariša so bi;\ težko po5kodov"ni, istotako konj, na vo~u pa ;e trpi fsjaker tudi za okroglo 1000 Din škrde. Storilcev niso megli orežn ki izslediti. Dne 17. t. m. pa je Dbršek nenadoma prepoznal na ulici voditelja napadalcev, nekegu Ivana L e v i č a, brezposelnega elektrome-hanika iz Krčevine. Na Doberšekovo prijavo je strainik Levi2a aretiral.
Prilika m botre
da podarijo birmanccm prav čedne, trpežne in lepo izdelane OBLEKE po prav nizkih cenah »e nudi pri tvrdki
DRAGO SCHWAB - Ljubljana Trt ovlf g
Gadje ln škorpijoni ca starem pokopališču. Te dni so zidarji, ki popravljajo in čistijo na starem pokopališču grobnico Eichel-terja, našli prvi dan Štiri gade in več škorpijonov, ki so jih seveda pokončali. V cipresah, stoječih pred grobnico, se tudi vidijo kože gadov, ki so se prelevili. V tej grobnici, ki je bila do sedaj zapuščena, in se je šele zadnje čase spomnil na njo eden izmed Eichelterjevih daljnjih sorodnikov, pa se je naselil tudi kra-Ijiček, in v nagrobnem vencu, ki visi na zidu, gnezdi v mehkem mahu ter neguje svoj zarod.
Zupan še ni potrjen. Ta zadeva se bo reševala menda v Belgradu, ker so prejšnji teden iz Ljubljane tja odnesli vse akte, tičoče se občinskih volitev.
Loterija. Kupi srečko loterije Društvenega doma, ne odlašaj nakupa srečk na zadnje dneve, kar nikdar ni dobro, in ne izgovarjaj se na to in ono. Loterija ti nudi toliko lepih dobitkov in če imaš srečo, da zadeneš hišo ali pohištvo in druge vrednostne stvari, ti je pomagano za celo življenje. Podpiraj dobro stvari
Mežišlza ci®TMa
Prevalje. Dne 16. t. m. so se tukaj izvedle občinske volitve. SLS je odnesla 12 odbornikov, socialisti 10, uradniki pa 3. Dosedaj so na občini gospodarili socialdemokrati.
Prevalje. Na binkoštni ponedeljek se bodo za župno cerkev v Prevaljah slovesno blagoslovili in dvignili v zvonik trije zvonovi, izmed katerih tehta največji 2000 kg.
Hrasinilt
Gospodarska kriza, zvezana z redukcijo delavstva, se že povsod kaže, zlasti pri gosalničarjih. Igre so se prej prirejale vsako nedeljo; sedaj pride vsak mesec komaj ena na vrsto. Samo v Narodnem domu vidiš pri kinopredstavah par mladih ljudi. Gospodarska kriza ima pa to dobro stran, da razni ljudje spoznavajo, da brez delavca nikdo živeti ne more.
T?relzmLurfe
SE EN PREKMURSKI PROBLEM.
Sami problemi nas obdajajo; agrarno, gozdno, občinsko in druga enaka ter podobna vprašanja se globoko zajedajo v naše gospodarsko-socialno življenje ter čakajo radi svoje važnosti Čim skorajšnje rešitve. O vsem tem smo že ponovno govorili. A je še nekaj, kar ni manjše važnosti in kar se ravno tako mora čimprej rešiti in sicer v duhu naših zahtev. To je vprašanje »Vodne zadruge*. Od prejšnjih se razlikuje to vprašanje v tem, da so vsa prejšnja nastala po prevratu, to zadnje pa je ostanek bivše madjarske aristokratske uprave in se je oživotvorilo po večletnem počilku. Vprašanje ima na sebi nekoliko značilnih znakov, ki bodo gotovo zanimali širšo javnost.
Kakor rečeno je Vodna zadruga (s sedežem v D. Lendavi) stara tvorba in je bila pravzaprav diktirana prekmurskemu ljudstvu od strani madjarske magnatske vlade na prigovarjanje prekmurskih knežjih in grofovskih veleposestnikov; zastopniki naroda so se namreč na ustanovnem občnem zboru izjavili zoper njo, za ustanovitev pa so glasovali le zastopniki veleposestev.
Kot veleposlaniška ustanova se je v vseh lelih svojega delovanja ozirala skoraj izključno le na veleposestnike. Narod od nje ni imel koristi, dasi je moral dajati letne prispevke in dasi je dobivala zadruga letno državno podporo in sicer v ta namen, da bi mogla vršiti svojo nalogo ne le napram veleposestnikom, temveč tudi v interesu ljudstva.
Pred vojno Je zadruga prenehala delovati in je počivala skozi deset let, dokler je gotovi ljudje niso na novo vzbudili k življenju. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj je bil vzrok, da so se začeli pečati z Vodno zadrugo ljudje, ki se pri vsakem koraku tolčejo v prsi in naglašajo, da so narodnjaki in ki smrtno sovražijo vse, kar je tujega izvora? Da, kaj je moglo vplivati nanje, da so obnovili ustanovo, ki temelji le na bivših madjarskih zakonih, dasi na drugi strani kot nacijonalisti ne morejo trpeli, da bi se pri nas uveljavljal kak bivši zakon, dasi je to do sedaj še dovoljeno?
Komaj je začela zadruga na novo poslovati, se je dvignil proti njej enodušen protest. Odločen korak pa je bil storjen koncem lanskega in v začetku lega lota, ko so vse občine, ki spadajo pod obincčje vodne zadruge, podale pismeno izjavo, da te ustanove ne priznavajo in da iz nje — v kolikor bi jih oblast smatrala za člane — izstopajo. Svoj korak so utemeljile z razlogi, ki so na vsak nač n tehtni, zlasti pa so naglašali dejstva, da ja zadruga obnovljena le v dolnje-len'avskem okraju, dasi se je prvotno raztezala po celem Prekmurju, nadalje da zadruga ni vršila in ne vrši svoje ualoae v polnem obsegu, ker y kolikor
je vršila regulacijska dela, Je storila to le na ozemlju veleposestev in končno da so pripravljeni vrSiti vsa regulacijska dela sami, zahtevajo le državnega inženirja, ki bo delo vodil.
Kaj bo odgovorilo ministrstvo, kaj finančni delegat in drugi merodajni krogi? En uspeh je protest imel; komisija je bila namreč poslana na lice mesta, da celo zadevo preišče. Vse drugo je še negotovo. Ker torej končna odločitev še ni padla, nanašamo, da se zahteva vseh prizadetih ne sme odbiti. Vprašanje zadeva nas, zato je na vsak način upravičeno, da odločamo o njem mi, ne pa morda le onih par ljudi, ki se v pravem pomenu niti ne zavedajo, zakaj gre.
• • *
Narcise. Marsikdo misli, da rasto narcise sn-mo po gorah in da jih imamo Slovenci samo na Golici, kar pa ni res. Pozna jih tudi naše Prek-mvrje. kjer rasto po travnikih zlasti okrog Dobrov-nika in Eeltiner ter drugod. Kakor Golica, tako so tudi ti travniki, ki leže popolnoma na ravnem, v maiu vsi beli narcis. Ako se pelješ v Prekmurje, opaziš narcise kmalu od veržejsite postaje dalje proti Muri. Na levi strani železnice, tam, kjer je lansko leto povodenj pretrgala vodni prooust in kjer mora vlak še zdaj počasi vozili, si jih, ako si uren, lahko kar med vožnjo nekaj utrgaš.
Orjenj v M. Soboti. Preteklo nedeljo zjutraj rkro-T ene ure je zgorela baraka g Horvata ob Šolski ulici. Baraka je zgirela ponolnoma do tal. V njej je bilo nekai orodja in prinrav za mlatil-nico. Ogenj je najbrže podtaknila zlobna roka.
T plina. Ako creš po polju okrog M. Sobote, se boš začudil, koPko cve'nega prahu je letos na rži. Kakor na pašni cesti, tako ti nese veter v oči in obra*. rženi cvetni prah. Lepo je to! Kme'je se vesele dobre letine. Pravijo, da ne pomnijo, da bi bilo kdaj toliko »žitnegi praja*.
Nov trn! nor delajo ob Aleksandrovi cesti v M. Soboti Skrajni čas je. da dobe soboško ceste in pločniki kaj več mestnega.
Poteštati za trfaško pokrajino. 7a poteptate občin tržaške pokrajine so imenovani: Brove'ani Virgilij za občine Nabrežina, Šempo'aj, Slivno, Mavhinje, Devin: Kavalir Dreossi Jožef: Vreme, Gornje Vreme, Famlje; Kav. Giliberli Franc: Hrenovica, Bukovje; Zusig Jožef: Doberdob; Dal Soglio Marij: Dutovlje, Skopo, Kopriva; Kav. dr. Cosolo Higin: Fogliano; Lescovich Ludvik: Naklo, Lokev, Rodik; Marini Marino: Postojna; Perlati Franc: Ronchi; Radovani Pavel: Dolina: Premru Maks: Šmihel, Košana; Ronchi Alojz: št. Peter; Zanola Jožef: San Pier d'Isonzo; Kav. Piovnro Celzij: Sežana; Kav. Mohorčič Ludvik: Zgenik. Re-pentabor; Medon Jožef: Senožeče, Laze, Sinadole, Dolenja vas: Gerbec Jožef: Tomaj, Štjak, Avber; Maffei Ludvik: S'avina. — Večina slovenskih ob-č'n je dobila italijanske župane. Tako je fašis ov-ska vlada pokazala še zadnji ostanek ljudske samouprave.
»Barbari«. Stališč- tržaškega -Piccola«; napram Slovanom v Italiji in tudi izven Italije je kliub njegovemu zavijanju, ki spominja na judovski izvir »Piccola«:, vsem dobro z: ano. Čudno pa je, da se »Piccolo«, ki zmn vedno tako obrniti za vetrom, še ni sprijaznil z dejstvom, da tvorijo Slovani v Italiji sesaven del jugoslovanskega naroda, ki je organiziran v Jugoslaviji, s katero je fašistovska vlada sklenila prijateljsko pogodbo. Vseka žalitev slovanskega čustva pomeni žalitev vsega slovanska in torej tudi države Jugoslavije. — V eni izmed zadnjih številk tolaži »Pircoloc Tržačane, da sta bila bronasta kandelabra pred mestno pa'ečo, ki predstavljata dve ženski, le začasno ods'ranjene in da bosta postavljena zopet na trg, kakor hitro se ta regulira. Med drugim piše »Piccolo«: In kakor meščani, so nadeli barbarska imena dvema srednjeveškima pažema pod uro (Tržačani jih imenujejo »Mihec« in »Jakec«), tako so improvizirali civilno stanje teh dveh žensk, ki nosita svetilke, z nekoliko zaupnimi imeni »Tinca< in »Mar-janca«...

© oeisi
Črnomelj. 9. t. m. je priredil tukajšnji Orel III. telovadno akademijo v dvorani g. Matije Sku-bica. Spored je bil bogat, posamezne točke so lepo in precizno izvajali člani, članice in naraščaj. Ob tej priliki je bilo slovesno sprejetih 5 novih članov.
—	Dne 2. t. m. se je predsednik orl. odseka brat Jože Papež poročil z Marijo Absec, hčerko ugledne družine v Mihelji vasi. 10. t. m. pa se je poročila sestra iz tukajšnjega orliškega krožka Fani S k u b i c z lesnim trgovcem Jožetom L a v -r i č e m. Obema je orlovska družina priredila poslovilen večer. Obema paroma želimo obilo sreče!
Hoče pri Mariboru. Velika žalost je zadela v torek zvečer 11. t. m. družino Sterletovo v Hočah, ko je neizprosna smrt potrkala na vrata ln ugrabila ljubo soprogo in mater osmero otrok — Marijo S t e r I e. Pokojna je bila prava slovenska krščanska mati. Njena velika skrb za dmžino je povzročila, da ni bila dovolj močna proti hudi, dolgotrajni bolezni, kateri je končno podlegla. Pogreb dne 13. maja je pokazal njeno priljubljenost v kraju in soseščini. Domači pevski zbor ji je zapel v slovo, godba Omladine iz Maribora ji je zaigrala žalostlnke. Blaga Marija Sterle, počivaj v mirul
Kai bivši vojaki iz svetovne vojne, ki stanujete v okrajih Celje, Gornjigrad, Slovenjgradec, pridite dne 25. Julija 1926 v Šmartno ob Paki, kjer se bo odkril spomenik 63 vojnim žrtvam. Ta dan bo obenem vojaški tabor, katerega priredi Zveza slov. vojakov iz svetovne vojne. Vsaka občina naj organizira bivše vojake ter že sedaj javite š evilo udeležencev zaradi preskrbe podpisanemu odboru.
—	Odbor za vpostavitev spomenika v vojni padlim vojakom, Šmartno ob Paki.
Ribnica (na Dol.). Pri nas so se te dni v neki gos'ilni nekateri nobel gospodje prav pošteno stepli. Vsi so trdili, da je SDS batinaška stranka, pa so jeli izvajati program kar med seboj v dejanju. Dejarda naj govore!
Orel
Sv. Pefer-Ljublfana. Dnneg v sredo zvečer se na fantovskem večeru spomnimo Ivana Cankarja (uvodna beseda, par recitacij). Člani točno in številno I
MATIJA. JAMA V ZAGREBU. 1 (O lepoti slovenske lene.)
Matija Jam« je v zadnjem času razstavil v Zagrebu skupaj s Slovencem Zvoniinirom Mu Sitem. »Obzorov« kri ik Lunaček piše o Jami: -»Slovenci, ki ne poznajo v svoje.n narodnem razvoju nobene scciaine diference — Nemec pravi »soziale bchichtung« — niso toliko demokratični kakor radikalni Taki so tudi v politiki kot »klerikalci« in »liberalci«, ne priznavajoči nasprolniku niti trohice dobrega in zaslužnega — in taki v umetnosti in književnosti. Jama je prisegel na impresljonizem kakor francoski kralji na glagolsko sv pismo in zaradi te svoje prisege, ne pa zaradi unjetnoslnih ciljev in šole, se drži impresionizma.* Lunnček razpravlja nato o zaslugah impresijonlzma za razvoj umetnosti ter nadaljuje:
»Jama je osvojil glavno potezo impresijonizma (uveljavljanja čuvstva hi obču ja). Vse njegove slike, izvzetnši par glav, so samo na platno trans-portirani umetnikovi dojini. Živeč na Bledu, slika ta Bled, a ne tak, kakoržen ie, marveč kakor se kaže v neki razsvetljavi, v nekem odsevu rasllinske okol.ee, v začasni kopreni nedoločne dnevne sopa-rice. In tu treba Jami priznati, da mu slike izredno uspevajo. Vsekakor je tod in tam v njegovih slikah še preveč lirizma, toda kje lega lirizma ni v delih naših ume'nikov in književnikov? Veselih in radostnih molivov v njegovih slikah ni. a njegove ženske glave so »kranjske kmetice«, one brez-imene ohranjevalke slovenskega jezika in redu tekom dolgih tisoč let. V teh glavah je povedano vse. Žena, ki dela in redi, brez lepote (?!), bre/, uživanja življenja, ker ima narodno dolžnost ohraniti narod komaj milijona duš. Gledalec se zdrzne, ko pogleda v te obraze. Tako so hladni, »oporic, tako pripravljeni na ofenzivo — ne proti spolu, marveč proti onemu, k; ni od rojstva njihov. Redko se s'ikajo tako iskreno naši ljudje, iiakor vidimo n i obrazih Jamovih slik «
»Priznati se mova, da Je Jama oplememitil pastezno impresionistično tehniko in da je v nekaterih slikah dosegel, kar se v impresijonizmu da doseči, ne da bi slika učinkovala kot skica. Povsod in na vsaki sliki poje Jama himno svetlobi kot največjemu in naj'ajinstvrnejšemii pomočniku človeške impresije. Sredi vibracije solnčnih žarkov, med dehtečind drobnimi pisanrni lisami hoče Jcma podati glavni bar/nt ton, ki ga solnce s svojo svetlobo trenotno proizvaja. Samo v nekaterih slikah se Jama zanima tudi za temo. a v tem nikakor ne uspeva; tudi m teh slikah vidi še vedno samo svetlobo. Naravno Jarna, gledajoč samo v pri-rodo v polni solnčnl luči. opaža glavni barvni ton in razne majhne pisane ploskve, zanemarja pa preciznost forme. Risanje je zanj potrebno samo v toliko, da mora razbrati predmet. Kai je ta predmet, se more itak redko spoznati od daleč Skrajna konsekvenca impresijonističnih maksim.« Končno pravi Lunaček, da ima Jama mnogo toplega srca in da je širokogruden nacijonalist.
Eno Lunpčkovo sodbo bi radi popravili: kier govori o »kranjskih kmeticah«. Pravi, da so to žene, ki »delajo in rode, brez iepote, brez nazivanja življenja« Da bi naše kmetske žene živele brez lepote, da bi jim bila lepota tuja?! To >e popolna zmota. Srca naših žen ln mater, ki so delale in rodile, trpele in molile, ki niso »vživale življenja« in prav zato, ker ga niso — so bila prepolna lepote, naznotraj in silno dovzetne za lepoto, ki Jim je prihajala od zunaj. Prelepe so bile naše matere v svoji ljubezni in žrtvi, mehke in dovzelne za umetnost, ki jim jo je vsekakor skoraj izključno nudila cerkev: arhitekturo in sliko in kip in glasbo — vse sicer povečini ubogo nazunaj v primeri s svetovno umetnosljo, a vendar se je njenega preprostega srca globoko dojmilo, vse globlje nego se dojmi največja umetnina izživelih biazira-nih žensk, ki imajo zmLsel le za svojo lastno fizično lepote Citaj e, kaj piše o čudežni dušna leptoi naših priprostih deklet in mater Ivan Cankar! Njemu lahko verjamete. In da je Imelo naše pripresto ženslvo zmisel za lepoto tudi v vsakdanjem zunanjem življenju, priča naša narodna noša in naši lični kmetski domovi z rožmarinom in nagelni v oknih. Ne, naše kmetske žene ne žive brez lepote,
pregled
najsi tudi ta lepota nima nič skupnega t lepoto va* likomesinega okusa!
ZNAMENIT USPEH MLADEGA SLOVEN SKEGA KOMPONISTA V PRAGI.
Pred kratkim je praški državni konservatorij priredil koncert, na katerem so se izvajala dela troh absolventov mojstrske konipozitorske šole kon-servatorija. Med temi se je izvajal tudi godalni | kvartet, ki mu jo avtor mlad slovenski skladatelj | Mihovil Logar. Doma je iz P.eke, njegov cče pa iz Postojne. O tem koncertu poroča »Prager Pre3se« z dne 14. 5. 1926 (kritik I. B. Bartoš) najpreje o A Jelineku, Foerslerjevem učencu, da ima njegova sonata za gosli povsodi interesantno tematiko, mimogrede omenja učenca Vi;ezslava Novaka, K. Janečka, da je videti iz njegovih štirih klavirskih komadov, da polaga važnost na hormon-: sko stran; končno pa piše o našem Logarju dobesedno sledeče: »Mihovil Logar, učenec Sukov se mi jo zdel v svojem godalnem kvartetu inven-cijonolno najbolj svež. Sicer ni bilo logično vse popolnoma izenačeno, toda viharna kri je pulzirala v žilah in neki divji zagon, ki so ničesar ne boji in ki rajši predaleč strelja kot da ne bi zadel. Ta godalni kvartet ima momente, ki vsled svoje pristnosti človeku trajno ostanejo v duši.« Ta kritika na praških tleli, ki so za glasbene vrednote I jako občutljiva in stroga, pomenja naravnost Is-i reden uspeh, katerega so odkritosrčno veselimo. Omenjamo, da je Glasbena Matica preteklo jesen že nakupila manuskript klavirskih komadov Miho-vila Logarja, ki je po svojem izrednem talentu očitno poklican igrati znamenito vlogo v našem glasbenem življenju.
Roman Riehebnurg-Vasanov »Fliiolibelailen« — »Proklcta« je leta 1909. izdal založnik VI. Pož-gaj v Kranju. Poslovenil je roman Jarko L e b a n. Ta roman je pred kraikim zopet izSel v Chicagu v »Amerikanski Domovini t, ne da bi urednik imel za to dovoljenje od založnika ali preh gatelja. Da bi zabrisal sled plagiata, ga je celo samovoljno i prekrstil v »Zavržena«. Na protest prelaga tel jev je molčal ko grob ter ni plačal niti enta odškodnine ali honorarja. Tako nezakonito ravnanje se samo po sebi obsoja in nosi na čelu prčat — literarne j prevare, tembolj, ker je prelagatelj nameraval prirediti 11. pregledano izdajo, držeč se Breznikovega pravopisa.
Cjufolfanslco gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Sreda, 19. maja: JAKOB RUDA. — Red E. Četrtek, 20. maja: IDIOT. — Red B. Petek, 21. maja: Zaprto.
Sobota, 22. maja: JOHN GABRIEL BORKMANN.
—	Red C.
Opera.
Začetek ob ool 8 zvečer.
Sreda, 19. maja: BOIIEME. — Red F. Četrtek. 20. maja: GLUMACI - GIANN1 SCIIICCHL
—	Red D.
Petek, 21. maja: WALLY. — Red E. | Sobota, 22. maja: VEČNI MORNAR. — Red A.
Drevi se poje v operi Puccinijeva opera »Boheme« za red F. Vlogo Mimi poje pri tej predstavi prvič na našem odru ga. Pavla Lovšotova. Ostale vloge so v dosedanji zasedbi in sicer ga. Po-ličeva ter gg. Banovec, Betetto, Mitrovič, Šubelj in Zupan.
Marihorslzo gledišče
Repertoar:
Sreda, dne 19. maja ob 20. url: VESELI KMET.
Ab. A. (Kuponi.) Četrtek, dne 20. maja ob 20. url: MARIJA STU-ART. Ab. B.
Dr. Pesiofnik conira Zeleznikar.
Razprava preložena.
Din
78'
Najboljši ženski plameni vseh velikosti
samo pri „V0!KA", Ljubljana
Razpošilja se tudi po poštnem povzetju
Včeraj, v torek 18. maja se je vršila razprava, v kateri toži bivši ljubljanski prosvetni šef dr. Pestotnik glavnega urednika »Narodnega Dnevnika« g. Aleksandra Zeleznikarja. Za to razpravo, ki je bila mnogokrat preložena, je vladalo v vsej naši javnosti veliko zanimanje, kar priča tudi število občinstva, ki je zasedlo dvorano št 79. Navzočih je bilo tudi mnogo učiteljev.
Razpravi je predsedoval višji sod. svetnik Mladič, sodni dvor so tvorili še sodni svetniki dr. Gradnik, dr. Mohorič in Avsec. To-žitelja, ki je bil sam navzoč, je zastopal dr. K naf-
1 i 5, Zeleznikarja pa dr. R a v n i h a r in dr. M a -r u š i č.
Obtožnica.
Predsednik senata prečita sedaj obtožnico, ki jo je vložil tožitelj v smislu čl. 85 zak. o tisku radi pregreška klevete v smislu čl. 52. zak. o tisku, storjenega s tem, ker je obtoženec na način čl. 1. zak. o tisku objavil v št. 261. »Narodnega Dnevnika« leto II. z dne četrtek 13. avgusta 1925 na drugi strani III. članek pod dvokolonsldm naslovom »O bivši prosvetni upravi v Ljubljani«, kjer pravi:
»Pod pretvezo državotvornosti In narodne prosveto so se uganjale najvofjo krivico. Učna mesta so oddajala pravzaprav tajništva samostojno demokratske stranke, ta so tudi postavljala učitelje in profesorje, kateri sc niso slepo uklonili, kakor sc Je ljubilo. V Ljubljani je imel vso oblast v rokah
Sovcrjonik aH šef dr. Pestotnik. eksponent SDS. rozkl prosvetni referenti, dasi njegovega političnega naziranja. niso imeli nobene besede. Prav tnko ni imel nobene besedo oblastni ref. Ganjl. Veliki tupan ni imel na prosvetno upravo nobo-noga vpliva. Tako jc delal dr. Pestotnik po mili volj svoji in svojih par ofcjih političnih pristašev in strankarskih voditeljev. Posameznih kričečih slučajev ne navajamo, ker so dovolj poznani naši Javnosti vsaj površno. Zn vse grde zahrbtnosti in intrige, katerih še javnost nc pozna, je pa še redno čas.«
Tožitelj dr. Pestotnik pravi potem v obtožnici dalje:
Toženi odgovarja v smislu čl. 35. zak. o tisku in j« prevzel odgovornost. Izrečeni očitek je brez-dvomno kleveta, ker očita, da sem pod pretvezo državotvornosti i ti narodne jnusvete uganjal krivice, da sem bil le organ slrankinega tajništva, katero je pravzaprav ukazovalo in preko mene od-
dajalo mesta in prestavljalo učitelje in profesorje, ki se niso slepo uklonili, jaz fem srezkim prosvetnim referentom vzel besedo, pravtako oblastnemu referentu in velikemu županu in sem delil po mili volji svoji in svojih pristašev, ter so moji čini bili polni zahrbtnosti in intrig. Očta se mi torej zloraba uradne oblasti, očita se mi politična pristranost najhujše vrste, očitajo se mi grde zahrbtnosti in intrige, očitajo se mi torej bre/, navedbe določenih dejstev, vendar pa v smislu drugega in petega odstavka čl. 52, da stojijo neka dejanja, na katera bi se zgorajšnji očitek nanašal, katera dejanja bi bil jaz zakrivil, in v katerih dejanjih bi bil jaz storil razne kaznjive čine, celo zločine, in katera dejanja so razen tega sposobna škodovati mi na časti, dobremu Imenu in družabnem ugledu.
Vse, kar se mi očita, je pa neresnično. Toženi je sicer ponudil dokaz resnico. Sodišče je pri tem izredno milo tolmačilo njegove navedbe. Da-siravno toženec ni ponudil dokaza resnice za svoje očitke in dasiravno se je branil v čisto drugi smeri, kakor sem bil napaden, so se vendar vsi njegovi dokazi dopustili. Vkljub temu se je dokaz
Odgovornost toženca je brezdvomno dejanski slan pregreška klevete polom tiska podan, dokaz resnice poizkušen in onesrečen, vsled česar je zgorajšnji predlog v celoti utemeljen.
Dokazila,
priče in listine, kakor so navedene v spisih. Osebni prihod prič se ne zahteva, razven priče En^el-berta G angel na, oblastnega prosvetnega referenta v Ljubljani, kateri naj se osebno pozove ua glavno razpravo.
V Ljubljani, dne 28. aprila 1929.
Dr. Pavle Pestotnik.
Aleksander Zeleznikar se Je nato zagovarjal, »da so bile persekucijc uči« teljslva notorično dejstvo in da je on kot tak moral nastopiti kot branitelj resnice. Navedbe v »Narodnem Dnevniku« potrjujejo tudi izpovedbe prič. Pred izidom tega članka je bilo prestavljenih brez disciplinarne preiskave 79 učiteljskih moči. Časopisje SDS je na široko pisalo o protidržaviiosti teh učiteljev. Nikjer pa niso ti časopisi določno povedali, kaj smatrajo za protidržavnost. Tožite-ljeve naloge je določal strankin šef dr. Žerjav, ki je istovetil SLS s prolidržavno stranko, torej stranko, ki ni imela niti enega političnega procesa radi protidr/avnosti.«
Toženec predlaga, da se prečitajo vsi izrezki iz časopisja SDS, ki govore o preganjanju učiteljstva.
Nato Izvaja dalje Zeleznikar, »da je u Jasa
feh persekucij se zadolžil prosvetni oddelek za celih 100.000 Din, kar jasno govori, da za prestavljanje ni bila <lana stvarna potreba. Da niso bili merodajni službeni oziri, dokazujejo posamezni slučaji, da je moral premeščeni učitelj po dva meseca čakati, da se mu je njegov prednik umaknil s službenega mesta. Učiteljica Dieta v Zidanem mostu je bila premeščena, ua njeno mesto pa nI bila imenovana nobena nova učna moč. To je močno vplivalo na učiteljstvo in vpliva še danes. Samo dr. Pestotnik je povzročitelj učiteljske deklaracije. Nujno je tudi, da se preberejo vse številke »Učiteljskega Tovariša«, ko piše o učiteljskih perseku-cijah. Dr. Pestotnik je bil tudi nekonsekventen, da je preganjal učitelje radi protidržavnostt, ni jih pa izročil sodišču, da jih preganja na podlagi zakona o zaščiti države.t
Dr. Knafll?,
ki zastopa dr. Pestotnika, nato dokazuje, da se dokazila proti dr. Pestotniku niso posrečila. Vprašanje o podeljevanju štipendij ne spada na razpravo, ker je imelo štipendije v rokah le prosvetno ministrstvo Razprava se mora ogniti takim zadevam, ki se je ne tičejo Dr. Pestotnik ni nič imel opraviti z dijaškimi štipendijami, kvečjemu bi se tikala ta stvar tajništva SDS, o katerem govore, da je soodločalo pri štipendijah.
Dr. Ravnihar,
zastopnik toženega A Železnikarja, naglaša, da Je to samo majhen del tega, kar se je takrat dogajalo in to ne samo pod dr. Pestotnikom. Treba je osvetliti ves takratni sistem. »Po učiteljiščih« — tako izvaja dr. Ravnihar — »je krožila okrožnica, ki naroča ravnateljstvom, naj sprejemajo na učiteljišča le hčere in sinove onih staršev, ki so politično zanesljivi. Ta dokaz v vsej luči kaže, kako je dr. Pestotnik vladal čez našo prosveto. Naj se zaslišijo vse priče.«
Dr. KnafHč
fe nasprotnega mnenja, da bi to podaljšalo razpravo, zlasti, če bi se ves dokazilnt materijal 5e enkrat izvedel, ker priče tako ali tako ne bodo povedale nič bistvenega. Na razpravo pa naj se kot priča povabi tudi g. dvorni svetnik Engelbert Gangl; ko bodo priče navajale z lastnega stališča vzroke, zakaj so bile premeščeno, bi g. Gangl pri vsaki priči pripomnil, iz katerega službenega povoda je bila premeščena. Dr. Knaflič je prepričan, da se v nobeni od teh izpovedb ne bodo dobila dejstva, ki bi pričala proti dr. Pestotniku, da je napravil nekaj, kar bi služilo tožencu za obrambo. Dr. Pestotnik bi se lahko skril za zakonske določbe, ki določajo, da je prosvetni šef za svoja dejanja odgovoren le prosvetni upravi. Toda on se ne želi skriti, nego hoče dokazati, da je v svojem uradnem poslu delal korektno. Ako pa se začne napadati bivši režim, je to le govor skozi okno in je namenjen pristašem in občinstvu. Zeleznikar se lahko brani le s subjektivnimi pričevanji. Priča, ki tako izpove, je prepričana, da je premeščena brez vzroka. Vse izpovedi teh prič so si med seboj enake. Dr. Knaflič zahteva zato, da pri vsakem takem pričevanju priča še E. Gangl, ki naj objektivno poroča, iz katerih službenih ozirov je bila priča premeščena. Kei se bo zaslišal tudi dr. Bevk, naj se zasliši še dr. P u c. Ce zahteva tožena stranka pričevanje g. Zime, naj se zasliši Se g. Juvanec Po pričevanju Macarola se mora zaslišati tudi E Gangl.« Dr. Knaflič nato apelira na toženca, naj se pridruži njegovemu predlogu, le na ta način se dožene resnica, kajti Gangl ho povedal samo to, kar sprejmeta lahko obe »tranki.
Zagovor dr. Ravniharja.
Dr. Ravnihar najprej ugovarja predlogu toži-teljevecra zagovornika ker se ne ujema z načeli kazenskega prava, ki ne dopušča, da bi kaka priča ' poslušala izpovedbe posameznih prič.
Tudi ni res, da bi bilo razpravljanje o reži-movih dejanjih zgolj govorjenje skozi okno. 2e dolgo je od tega, odkar je bila tožba vložena, preko 70 prič je že podalo svoje izjave v zapisnik in dr. Knaflič je imel dovolj prilike, da se o njej pouči, najmanj pa v času, odkar je dobil obtožnico v roke. Tedaj bi lahko analiziral te izjave. Dr. Pestotnik ne navaja nikakih dokazov zase ali r 'tiri akazov proti našim. Ne oviramo protidokazovanja, le da nasprotna stranka nastopa z njim.
Dr. Knaflič
vztraja na predlogu, da se poleg prič zaslišuje tudi g. Gangl. Pisanje časopisov ne tangira dr. Pestot-nika. Okrožnice po učiteljiščih niso njegovo delo fn on odgovaja le za svoje lastno delo. Vsa premeščanja učiteljev so se vršila zakonito po § 41. Sol. zakona in vsakdo je bil premeščen iz službenih vzrokov. Nobena priča ne more razumeti tega, da
!e bila premeščena, ko ima vendar dobro kvalifikacijo. Stereotipno se končajo vse izjave teh prič (skoro sami člani »Slomškove zveze«, op. poroč.\, da so po nedolžnem preganjane. Krivice se niso vršile. Za vsako premestitev je bila podana službena potreba. Vsi drugi dokazi resnice naj se zavrne-<o, ker nimajo nič skupnega z razpravo.
Dr. Ravnihar:
Na izvajanja dr. Knafliča je takoj odgovarjal
dr. Ravnihar. Predlagal je, naj se vsi članki sam. demokratskih časopisov o tem prečitajo. Z ozirom na obtožnico zahteva, ad se omeji le na inkriminacijo onih mest v članku, ki se nanašajo direktno na dr. Pestotnika. Predlaga, da se prebero članki v SDS časopisju, ki da so napisani po navodilu šefa SDS dr. Gregorja Žerjava in ki govore o učiteljstvu. Dalje zahteva, da se prebero vse številke »Učiteljskega Tovariša«, ko je pisal o premeščanju in ljuto napadal dr. Pestotnika, dolžeč ga, da je krivec teh persekucij. »Učiteljski Tovariš« smatra vse te premestitve kot protizakonite in v katere so se vtikali razni neodgovorni elementi. (Tajništvo SDS.) Tudi učiteljska društva so protestirala.
-G. Luka Jelene« — izvaja dr. Ravnihar — »je bil delegiran, naj gre intervenirat Skupno sejo so vedno odlagali, samo da bi videli, kako se bo držalo učiteljstvo pri volitvah.
Anton Hren in Mirko Lešnik pravita naravnost, da je imel dr. Rape največ vpliva pri premeščanju učiteljstva.«
»Ko se je šlo za slovenskega referenta v prosvetnem ministrstvu,« — pravi dr. Ravnihar — »sta se zglasila pri dr. Pestotniku prof. dr. Pe-čovnik in prof. Zelenka. Kot je prof. Pečovnik izjavi), je dr. Pestotnik odkrito rekel prof. Zelenki, da za to mesto nf merodajna kvalifikacija, nego strankarska pripadnost. To partizanstvo je šlo tako daleč, da je dr. Pestotnik prepovedal nekemu učit. društvu udeležiti se predavanja, ki ga je imel dr. Henrik Tuma o sociologiji.«
»Dr. Pestotnik« — nadaljuje dr. Ravnihar — »je bil eksponent SDS, ki ga je imenovala za prosvetnega šefa, dasi bi moral po odstopu prof. Vad-njala po vsej pravici dobiti to mesto dr. Bevk. Dr. Revk pa je moral biti bolan, zakaj vedno so mu govorili: »Ti si bolan I«, četudi je bil popolnoma zdrav. Ko Je bi Idr. Bevk vprašal nekoS dr. P n c n , ki Je podpredsednik sani. demokratske stranke in sa prosil, aa ima vendar dalo to
mesto, kt mu gre, se ie dr. Puo Izgovarjal, da ima
dr. Pestotnik izvršiti se velik načrt v prosvetnem oddelku in zato rabi najmanj pol leta časa. »Sploh pa ti nisi za mesarja!« Dr. Puc je to izjavo pozneje priznal, le o »mesarju« ne ve nič«.
Ko je poslanec Pucelj interveniral glede premestitve Pirnata pri velikem županu dr. Baltiču, ga je ta napotil k dr. Pestotniku z besedami: »No, saj veste, kako je sedaj!«
»Dokazano je,« — pravi dr. Ravnihar — »da se premeščenja niso vršila na podlagi zakona. Učitelje se more premestiti le na izpraznjena mesta. To se ni vršilo in so mnogokrat prišli učitelji na mesta, ki so bila zasedena. Starf učitelji z izborno kvalifikacijo so se umikali mlajšim s slabšo kvalifikacijo.«
»Neki učitelj, koroški dobrovoljec, je bil premeščen. ker je prijateljsko občeval z domačim kaplanom.«
»Ko so učitelji zahtevali, naj dr. Pestotnik uvede disclnlinarne preiskave radi očitka proti-državnosti, jih ta ni uvedel, dasi bi bila njegova dolžnost, da jih radi tega očitka ne spravi samo v disciolinarno preiskavo, nego da jih ovadi drž. pravd niku.
Za dr. Pestotnika in njegov režim so značilni njegovi razgovori, ki jih je imel z raznimi osebami, n. pr. s poslancem Pucljem itd.
Zahtevam, da se zasliši poleg g. Gangla še dr. L o n C a r, sedanji prosvetni šef, ki bo gotovo vedel kaj o teh aferah.
»Kako prls'ranski je bil dr. Pestotnik.« — nadaljuje dr. Ravnihar — »kaže slučaj Šmajrlek. V St. Vidu je bilo razpisano mesto šolskega vodje in tja bi moral priti tudi Šmajdek. Ker pa je to mesto združeno z neugodnimi pogoji, je Šmajdek to odklonil. Nato pa so ga začeli od vseh strani siliti, naj prevzame to mesto, zlasti pa tajništvo SDS v St. Vidu. Šmajdek se je udal, ker pa je bilo to prepozno, je šel po nalogu dr. Pestotnika uradnik Juvanc k uradniku Zimi, z naročilom, naj Šmajdkovo prošnjo datira za mesec nazaj. Šmaj-
dek Je bil še toliko drzen, da ie nepravilno zahtevat selitvene stroške v znesku 10.000 Din in bi jih tudi dobil, ako bi PP režim dalje trajal.«
»Dr. Pestotnik« — izvaja dr. Ravnihar — »je tudi pred volitvami pritiskal na podrejene ravnatelje, uradnike in sluge, da morajo voliti nacijo-nalni blok. Priče so Abram, Gombac ln drugI.
»Kako se Je postopalo z učitelji, pristaši SDS« — nadaljuje dr. Ravnihar — »kaže slučaj Pibram. Ta učitelj Je bil obsojen po srbskem paragrafu 1048. Ničesar se mu ni zgodilo. Vsi ti dokazi so dovolj, da se tedanje razmere popolnoma pojasnijo.«
Dr. Knaflič
Izjavlja, da se toženčeva stranka umika, ker zahteva, da se vrši razprava samo na podlagi inkri-mlniranih mest, ne pa celega članka. Novih dokazov sodni dvor najbrže ne bo upošteval. Dr. Pestotnik tudi sme komu svetovati, da voli listo na-cijonalnega bloku. Glede ostalih prič nima nič proti, ako se osebno pozovejo k razpravi. Nobena priča ne bo povedala mnogo novega. Razprava naj se drži svojega predmeta, tu pa se govori za publiko, kar nima nič zveze z razpravo. Ne ugovarja, če se zaslišijo vse priče. Službena potreba premeščenja je povsod dokazana.
•
Nato je sodni zbor odšel v posvetovalno dvorano, po daljšem posvetu je sklenil, da se razprava preloži na nedoločen čas. Do nove razprave naj se izposluje odveza službene molčečnosti dr. Bevka, Juvana in Zime. Ministrstvo prosvete se bo naprosilo, naj da na razpolago potrebne akte. Pri prihodnji razpravi bodo zaslišane nekatere od predlaganih prič, kot min. Pucelj, Ro. stohar, Mlakar, Baje in drugi. Ostale priče se bodo radi nebistvenosti njih izpovedb odklonile. Vsi ostali dokazi se odklonijo.
Dr. Knaflič še predlaga, naj se tudi tožitelju dr. Pestotniku izposluje odveza službene molčečnosti.
Razprava se je prekinila ob 2 popoldne.
J. Š.:
Politične stranke poSftkih katolikov.
Praga, maja 1926.
V	poljskem političnem življenju igrajo poljski katoliki, ki so organizirani v strankah na verskem temelju, vedno večjo ulogo. Vodja krščanske demokratske stranke dr. Josip Cha-cinski je tekom zadnje krize dobil celo mandat za sestavo vlade. Če bi tvorili prepričani katoličani v političnem življenju enotno fronto in ne bi bili razdeljeni na tri stranke, bi se vsa poljska politika morala voditi v krščanskem duhu.
Do vznika poljske republike ni bilo med Poljaki razen v pruski Poljski nebene stranke, ki bi se izrecno postavila na krščamki temelj. S tem pa še ni rečeno, da bi katera izmed njih v svoji javni delavnosti stopila v boj proti katoličanstvu. Duhovniki so bili v izvršiln;h odborih in poslanskih klubov vseh strank, celo v narodni delavski. Poljake, ki so bili celih 126 let razdelj-ni med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo, je vezala živa tradicija na nekdanjo poljsko slavo in narodnostni boji v Nemčiji in Rusiji jim niso dali časa, da bi se borili med seboj. Preganjanje katoličanstva v Rusiji je Poljake vedno znova bolj tesno vezalo na njihovo vero.
Šele ustanovitev izrecne protikatoliške, vsepoljske, socialno-demokratske stranke dne 7. novembra 1918 v Lublinu je imela za posledico, da so se zavedli katoličani, da se morajo združiti tudi v politiki. V ustavotvorni skupščini, ki je 17. marca 1921 sprejela poljsko ustavo, se že javljajo tri kršč. stranke. Najmočnejša med njimi je Krščanska demokratska stranka, ki šteje sedaj 114 poslancev. Vodi jo dr. Chacinski.
Krščanska stranka ima podeben program kakor ostale ljudske stranke. Bori se enako proti kapitalističnemu kakor proti marksističnemu družabnemu redu. Njen cilj je prenoviti ljudstvo na podlagi idej Leona XIII., Pija X. in Pija XI. Doseči ga hoče z delom ne samo na političnem, temveč tudi na gospodarskem, prosvetnem in moralnem polju. Vsak delavec in obrtnik naj polagoma in postopoma postane soposestnik podjetja. Nasprotja med posameznimi stanovi hoče izravnati na podlagi kršč. pravičnosti in ljubezni ter je tako prvoborite-ljica kršč. vzajemnosti med stanovi. Zahteva nerazdružljivosti zakonske zveze, versko šolo in da bi bila Sv. Stolica zastopana v Društvu narodov.
V	nekaterih točkah se bliža socialističnim trankam. Bori se proti izkoriščanju delavstva, proti borzni špekulaciji in zahteva obvezno delavsko zavarovanje za bolezen in starost ter delavsko zbornico. Veliko važnost polaga na srednje in majhne posestnike.
Manj socialni in manj dosledno krščanski fe program krščansko narodne stranke, ki zastopa veleposestnike in večino višje duhovščine. Bori se zlasti proti agrarni reformi. Boljše čase pričakuje od spremembe poljske republike v kraljevstvo. Vodja stranke je poslanec Dubanovič. Stranka je sprejela svoj program na zborovanju 31. julija 1919 ki se do danes ni nič dopolnil. Poslancev šteje 19. Radi nezdravih razmer v poljskem gospodarskem življenju Poljaki kaj radi obračajo svoj pogled v svojo preteklost in v lepi luči gledajo na svoje nekdanje kralje. Ta psihološki moment zna krščanska narodua stranka spretno izrabiti v svojo korist in v okrepitev monarhistič-nega gibanja. Pri bodočih volitvah se bo znatno okrepila.
KrSčanska demokratska in krščanska narodna stranka spadata k desnici. V najnovejšem času pa se zdi, da bo postala krščanska demokratska stranka poleg stranke »Piast« glavni steber poljskega centra.
Najslabša in najmanj vplivna je katoliška ljudska stranka, ki ima v svojih vrstah samo
del duhovščine in del kmetov. Pri volitvah je izgubila mnogo glasov zaradi volivnega reda, ki je majhnim strankam v škodo. Šteje le 5 poslancev.
Razen tega pa imajo tudi druge stranke mnogo katoliških načel v svojem programu. Boj socialistov in komunistov proti katoličanstvu bo pospešil ločitev duhov, kar bo imelo za posledico vzrast moči krščanske demokratske stranke. Kakor hitro se bodo pojmi popolnoma razbistrili, pa bo edino krščanska demokratska stranka zastopala katolike v javnem življenju, ker ima le ona program, ki se popolnoma strinja s kršč. načeli in odgovarja duhu časa.
Krščanska demokratska stranka ima tudi dobro razvito časnikarstvo. Uredniki so sami odločni katoličani. Vsak urednik ima izobrazbo najmanj ene fakultete. Vsako leto se sesta-niejo katoliški časnikarji ,da si postavijo program za bodoče delo. Glavno glasilo je Postep. Druči važnejši listi kršč. demokratske stranke so: Dzienik Bydgorski, Gtos Pomorski, Po-lonja, Hasto, Nowie Zicie in Glos Pracy. Na versko zavest vplivajo zlasti s članki versko-vz<<ojne vsebine in z zanimivimi vestmi iz katoliškega življenja v inozemstvu. V novejšem času so začeli posvečati pozornost tudi delu za zednjenje pravoslavnih.
$icfalni v&stniU tas£!?ev?»n?e v Frandjo.
Vsem strokovnim zvezam!
Delegacija, ki je proučila na licu mesta i selitvene mcžnrsti in življenjske pogoje naših rudarjev v Franciji, je izdala o svojem študijskem potovanju poročilo, ki ga pošljemo v kr-tkem vsem strokovnim organizacijam rudarjev.
Iz poročila je razvidno, da bi mogli računati na zppcslitev:
A.	V premogovnikih:
1. Societe des Mineš, Len s 250 rudarjev, 2. Soc;ete des Mineš Courrieres Billy Mon-tigny 300 rudarjev.
B.	V žele-orudnikih:
1. Srcietč Metallurgique de Knutange 1000 rudarjev, 2. Socičte des Mineš Anderny Chevillon (Tucquegnieux) 200 rudarjev, 3. Sod6tv6 d'Acieries de Lcngwy (Tucquegni-eux) 500 rud-rjev; skupno 2.250 rudarjev.
Glasom m"ormacij pri ravnateljstvu Trb. premogokopne družbe ni računati, da bi mogla začeti družba z dosedanjim staležem delavstva v doglednem času polno obratovati.
To bi se moglo zgoditi šele tedaj, ako bi zapustilo delo še okrog 800 delavcev, ki so še zaposleni.
Se manj je seveda računati na to, da bi mogli upati od 1. januarja do sedaj odpuščeni delavci in delavke, bojih število presega 1250, na ponovno zaposlitev.
Ker je na drugi strani nemogoče, da bi mogli živeti rudarji, ki zaslužijo pri skrajšanem delu danes le po 500 do 600 Din na mesec trajno s tem zaslužkom, je računati, da bo izselitev za mnogo rudarskih rodbin edinn izhcd, ki jim ostane odprt.
Po tukajšnjih informacijah je okrog 260 rudarjev že na tem, da odpotujejo v Francijo.
Pri tem položaju je važno, da se izvrši to izseljevanje organizirano, da bo mogoče interese našega delavstva čim najblje zavarovati. Z ozirom na to svetujemo, da se prijavljajo vsi rudarji, ki se žele izseliti, pri svojih strokovnih organizacijah.
Srokovne organizacije naj znhevajo od Državne borze dela v Ljubljani, ki bo posvetila emigraciji rudarjev posebno pažnjo, potrebne tiskovine, katere naj izpolnijo vsi, ki se želijo izšel ti.
Nihče naj se ne seli na poziv privatnih posredovalnih agentov!
V Ljubljani ,dne 15. maja 1926.
Delavska ibornica za Slovenijo.
To in ono
-f Troekij profesor časnikarstva. Po poročilih ruskih listov je Troekij sprejel mesto profesorja na moskovski visoki časnikarski šoli. Troekij je v resnici izboren žurnalist.
-j- Brezžični telefon na M. Rosa. Na 4600 metrov visokem Monte Rosa montirajo brezžično telefonsko postajo. Tako bo telefon brezžičnim potom prvikrat v visokih Alpah stopil v reševalno službo. S tem bo marsikatero človeško življenje oteto pred smrtjo v gorah.
-f- Napredek v letalstvu. Leta 1921. se je z nemškimi Junker-aeroplani vozilo samo 2230 potnikov, a lansko leto že 93.2421 Tudi misijonarji na Kitajskem so v Nemčiji nakupili dve letali. Zahodni Kauzu v Kini je ozemlje, katero je petkrat tako obširno kot Nemčija, polno hribovja ter brez cest in potov. Misijonarji so odaljeni drug od drugega kot je daljava Madrid—Berlin. Kako hvaležno se bo v teh krajih uporabljalo letalo I V prihodnje se bo moralo reči ne več: Pojdite, temveč »Letite po vsem svetu«.
-f Trgovska mornarica sveta. Celotna ladijska tonaža trgovske marnarice celega sveta znaša danes 58,785.000 ton. Od tega števila ton ima Velika Britanija 19,274.000 ton, torej Anglija sama eno tretjino. Zanimivo je pri tem, da so po vojni vse države pomnožile število svojih ladij razen Nemčije, katera ima danes manj kot tri milijone ton, medtem ko jih je imela poprej nad pet milijonov. Nemčija je tako na petem mestu, Združene države na drugem, Japonska na tretjem, a Francoska na četrtem mestu.
+ Drage znamke. Pretečeni teden so bile na dražbi v Londonu prodane razne znamke velike vrednosti. Med drugimi so bil? na prodaj znamke iz Rta Dobre Nade in sicer ena rdeča 1 peni znamka iz 1. 1861. je šla za 38 funtov (12.400 Din), višnjeva 4 peni znamka pa za 28 in pol funta (8 tisoč Din). Devet 1 šiling znamk iz 1. 1863 je bilo prodanih za 90 funtov (24.000 Din).
-f- Tudi Angleži imajo napake v izgovorjavi. Ob priliki zadnjega razpisa služb za tele-fonistke v Londonu se jih ni oglasilo nič manj kot 9325, a sprejetih je bilo samo 1551. Samo te so prestale preizkušnjo brezhibne izgovorjave. Večina jih je bila, ki so leno izgovarjale, potem take z napačnim naglasom. Mnoge med njimi so jecljale, a nekatere šepetale. Največ pa je bilo takih, ki črke k na koncu besed ne izgovarjajo,
+ Najnovejša iznajdba. Neki Anglež je pred kratkim iznašel mehanični stroj, ki je pravo čudo. Z neverjetno hitrostjo polni steklenice, jih zamaši, zapečati ter etiketira in sicer v eni uri nad 7000. Steklenice napolni natančno do določene višine. Okrušeno ali počeno steklenico pa »odkloni«. Etiketo vzdigne, nato jo zmoči, pritisne na steklenico, potem pa obriše ter posušL
+ Čudna sekta. V Ameriki je 36 radio-oddajnih postaj, katere so last raznih verskih družb, to so baptisti, katoliki, metodiki, mor-moni in presbiterijanci. Sedaj je še ena prosila za dovoljenje oddaje, t. j. družba, katera ima zemljo za ploščato, ne pa za okroglo!
+ Stari okostji. Na Krimu so odkopali dvoje človeških okostij, o katerih trdijo ve-ščaki, da so 50.000 let stara.
-f Prvi dnevni časopis je izšel na Angleškem 1. 1702. Imenoval se je »Daily Courant«. -f Jezik žirafe je poldrugi čevelj dolg, + 100.000 lir za Lego Nazionale. Italijanski ministrski svet je v svoji zadnji seji dovolil tržaški Legi Nazionale 100.000 lir izredne podpore. »Piccolo« beleži stvar z izrecnim zadovoljstvom, češ da bo mogla Lega sedaj pospešiti svoje prodiranje med inorod-ci in svojo uspešno propagando za italijan-stvo. To se pravi, da se bodo po vseh krajih ob meji dvvgn li novi otroški vrtci, novj ricre-atoriji, nove kupovalnice za otroške duše.
-f Književna nadprodukcija v Nemčiji. V Nemčiji se je tiskalo v L 1924 28.100 izdaj, a v L 1925 37.700. Padla pa je kvaliteta knjig.
Železniški vpokolenci.
Beda starih železniških upokojencev, proviz.t-jonistov, miloščinarjev, nazgodnih renlnikov in njihovih vdov je od dne do dne strašnejša in žalost-nejša. Zaka, torej merodajni faktorji zavlačujejo to pereče in žalostno vprašanje? Imt- miloščin-ir bi moralo sploh izginiti, ker oni, kaleri je žrtvoval svojo najboljšo moč v splošno korist 30. 40 ali celo 50 let, ni zaslužil samo miloščine, ampak pridobil pravico, da se na stara leta dostojno preživi. Zakaj se prošnje, vložene od teh siromakov za pokojnino ne rešijo? Ravno tako oni nezgodni rent-niki, kateri so pustili svoje zdrave ude pri izpolnjevanju svoje službene dolžnosti, zaslužijo polno pokoj ninol
A to še ni dovolj, jemljejo jim še tiste pravice, katere so uživali že deseJletja. Ali ni to oeira krivica, da se jemlje upokojenim provizijonisioni, miloščinarjem in nezgo<inim rentnikora pravica do rezijske vožnje?
Društvo železniških upokojencev je do se:iaj storilo vse mogoče in ho tudi započeto delo nadaljevalo do končne ureditve.
Polrebno pa je, tovariši upokojenci, če hočemo doseči svoje pravice, izvojevali končno naš pravični boj, da se oklenemo trdno društva železniških upokojencev, katero je nestrankarsko in se bojuje edino za dosego pravic, katere gredo starim zelezniškim upokojencem. Zavedajte se, da le v skupnosti bo zmnga hitrejša in čnslnrjša. Zatorej ne poslušajte sovražnikov in razdiralcev prepotreb nega društva!
_ Društvo tcleiniških upokojencev.
Kupujte srečke za Orlovski stadion!
Gospodtirsivo
Produkcija premoga v Sloveniji.
Zalogo 31. marca 90.000 ton!
V naslednjem podajamo statistiko produkcije, oddaje in zalog premoga v marcu 1926 (v oklepajih so navedeni podatki za mesec februar 1926).
Produkcija v marcu je bila 134,070 ton (v februarju 148.399 ton, v januarju 179.307 ton, v marcu 1925 163.337 ton, v marcu 1924 177.427 ton, povprečno mesečno leta 1913. pa 132.250 ton).
Skupno je znašala produkcija v prvih 3 mesecih t. 1. 461.776 ton, v prvih 3 mesecih lani pa 515.195 ton.
Od produkcije v marcu in od zalog z dne 28. februarja, ki so znašale 81.470 ton, so oddali premogovniki: železnicam 54.108 (70.208) ton, brodarstvu 45 (—), industriji 37.395 (34.204) ton, raznim 10.824 (13.010) ton; premogovniki so izvozili 5,885 (6.400) ton, sami so pa porabili 15.401 (13.570) ton. Skupno so torej oddali 123.656 (137.138) ton.
Ker je bila oddaja manjša kakor produkcija, so zaloge znatno narasle. Medtem ko so znašale, kakor omenjeno, konca februarja 81.470 ton, so dosegle koncem marca rekordno višino 89.885 ton.
Tudi redukcija delavstva je znatna. Zaposlovali so premogovniki: 320 (311) uradnikov, 306 (307) paznikov in 10.368 (11.440) delavcev. Stanje delavcev se je v teku marca
zmanjšalo za 1000.
• • *
Konkurz. O imovini Ludovika Petka, trgovca v Celju, je razglašen konkurz. Termini: 28. maja, 20. junija in 9. julija 1926.
Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: Samobor, industrija drva, d. z o. z. v Celju (100.000 Din); Tekstilna tvornica, d. z o. z. v Kranju (240.000 Din); Mednarodna delniška družba premoga podružnica Ljubljana; »Le-vante«, mednarodna špedicijska družba z o. z. v Ljubljani.
Ijpremcmbe v zadružnem registru. Vpisale so se nastopne zadruge: Mlekarska zadruga v Kostanjevici, r. z. z o. z.; I. stavbna zadruga mestnih nameščencev ljubljanskih, reg. z. z o z. v Ljubljani; Savez agrarnih zajednic v Mariboru, reg. z. z n. z.; Pašniška ln planšarska zadruga v Naklem, reg. zadr. z o. z. — Izbrisale so se sledeče zadruge zaradi končane likvidacije (v likv.): Živinorejska zadruga na Breznici, r. z. z o. z; Produktivna zadruga ključavničarjev in sorodnih strok, r. z. z o. z. na Ježici; Konjerejska zadruga v Lescah, r. z. z o. z. — V likvidaciji so naslednje zadruge: liirska posojilnica, r. z. z o. z.; Krojaško nakupovalno društvo v Mariboru, r. z. z o. z.; Osrednja zadruga za vnovčevanje živine ln pospeševanje živinoreje v Mariboru, r. z. z o. z.
Rudarska in topilniška produkcija Slovenije v marcu 1926. (V oklepajil podatki za februar.) V mesecu marcu letos je znašala produkcija svinčene rude v Litiji 62 ton (22), v Mežici 1189 (926) ton, skupaj 1251 (948) ton. V Litiji je bilo zaposlenih: 2 (2) uradnika, 1 (1) paznik in 54 (84) delavcev; v Mežici 85 (84), ozir. 39 (39), ozir. 1154 (1154) oseb. — Cinkove rude so nakopali v Mežici 88 (8) ton. — Topilnica svinca v Litiji ne obratuje. Zaposluje pa 5 uradnikov, 5 paznikov. — Topilnica v Žerjavu pa je naiopila 805 (867) ton svinca. Imela je 4 (5) uradnike, 10 (10) paznikov in 218 (228) delavcev. — Nadalje je cinkarna v Celju natopila 324 (200) ton cinka. Štela je 8 (8) uradnikov, 8 (8) paznikov in 210 (164) delavcev.
Tobačne srečke in srečke Rdečega križa. Jz Belgrada poročajo, da je glavni dobitek 100.000 dinarjev zadela srečka Rdečega križa ser. 459, št. 55; glavni dobitek tobačnih srečk pa v znesku 20.000 Din pa serija 414, št. 86.
Iz bana:ske industrije. Po vesti iz Vel Bečke-reka je ustavila obrat največja banaška tvormca lesenih produktov, pohištva itd. Anton Bence m sin*
Konkun t Belgradu. >Beogradska Hipotekar-na banka« je prijavila konkurz. Banka s kapitalom 3 milijonov Din ima aktiv 4,578.000 Dih, pa-siv pa 6,104.000 Din.
Radio-oddajna postaja v Zagrebu. Dne 15. t.
m. je začela funkcionirati radio-oddajna postaja Zagreb
Konkurenea petrolcjskih družb v Jugoslaviji. Kakor poroča pariška »L* Information«, je konkurenca Standard Oil in Shell v Jugoslaviji zelo živa. Zaradi uvajanja uvoznih carin je družba Shell sklenila zgradili rafinerije pri Belgradu, toda prišlo je do težkoČ od strani vlade in vprašanje še ni rešeno.
Državna trošarina in takse. V mesecu mvcu jo bilo vplačano trošarino 65.8 milijon« Din (proračun 50.2 milijona), taks pa 102.8 milijona Din (proračun 80 milijonov). Dohodki od tak' so se v primeri z marcem lanskega leta zna'no zmanjšali (za 31 milijonov).
V varstvo franka. Francoski finančni minister Raoul Peret je prispel v London, kjer se pogaja z angleškimi in ameriškimi bankirji glede ukrepov za zadrževanje padca franka.
Avstrijske finance. Obračun zo leto 1925. Izkazuje prebitek v znesku 50.8 milijona šilingov.
Znižane cenc emajlu. Zveza evropskih producentov emajla je znižala cene.
Spori
Dne 18. maja 1026.
Denar.
Zagreb. Berlin 13.53-13.57 (13.514—13.554), Italija 208.53—209.73 (207.14—208.34), London 276.01-277.24 (275.888-277.088), Nevvvork 56.5775 -56.8775 (56.558-50.858), Pariz 1G8.3S-170.38 (172.80—174.80), Praga 167.925-168.025 (167.80— 168.80), Dunaj 8.0075-8.0475 (8.0035- 8.0465), Curih 10.9705—11.005 (10,86048—11.048).
Curih. Belgrad 9.115 (9.12), Budimpešta 72.25 (72.30), Berlin 123.075 (123.10), Italija 18.70 (18.25) London 25.16 (25.1725), Newy0rk 517 (517.375), Pariz 15.175 (15.65), Praga 15.325 (15.32), Dunaj 72.95 (73.05), Bukarešt 1.89 (1.93), Sofija 3.7375 (3.775), Amsterdam 208.20 (20ai0), Bruselj 14.90 (15.40), Kopenhagen 135.90, Stockholm 138.45.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.445—485, Korlanj 185.70—186.10, London 34.39—34.49, Milan 2560-2570, Ne\vyork 706.75-709.25, (Ček 704.55-708.70), Pariz 20.53-20.63, Varava 65.75—66.25. Valute: dolarji 710.50, francoski frank 20.44, lira 25.62, dinar 12.43, češkoslovaška kroma. 20.89.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 77.50—78.50, vojna odškodnina 805—309, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20 -22, Celjska 198-1C6, Ljublj kreditna 175 den., Merkantilna 102—102, zaklj. 102, Pra-štediora 865—868, Slavenska 60 den., Kred. zavod 165—175, S rojne 85 bi., Trbovlje 340—346, Vevče 100 den., Nihag 30 bi., Stavbna 55—65, šešir 104— 104, zaklj. 104.
Zagreb. 7% invest. posoj. 77.50—78, agrarl 43—44, vojna odškodnina 308— 308.50, Junit 311.50 —312, Hrv. esk. 103—104, Jugobanka 86—97, Pra-štediona 865—867.50, Ljublj. kreditna 175 den., Srpska 133 den., Eksploatacija 23 bi., Šečeraua 300 bi., Nihag 30 bl„ Slavonija 37-38, Trbovlje 340 -850, Vevče 100 den
Dunaj. Podcn.-savska-jadran. 791.000, Živno 740.500, Alpine 220.000, Greinitz 116.000, Kranjska industrijska 280.000, Trbovlje 426 0C0, Hrv. esk. 122.500, Leykam 127.500, Hipobanka 71.000, Mun-dus 1,150,000, Slavonija 41.000.
Blago.
Ljubljana. Les: Brzojavni drogovi (smreka, jelka, bor) 7.E0 m, prem. v sred. 16—18 cm, v vrhu 13 cm, ca 30%, 8.50 m, prem. v sverl. 17—19 cm v vrhu 1 cm, ca 70%, 8 m, na vrhu 12—13 cm, 10%, 9 m, na vrhu 12—13 cm, 15%, 10 m, na vrhu 12—14 cm, 10%, 11 m, na vrhu 13—15 cm, 40%, 12 m, na vrhu 13—15 cm, 10%, 13 m, na vrhu 14 —16 cm, 5%, 14 m, na vrhu 14—16 cm, 5%, 15 m, na vrhu 14—16 cm, 5%, blago zdravo, ravno, obeljeno, primemo suho, glave ravne, fco vag. meja 300 den., hrastovi žeiezniški pragovi, 12X14, 1.20 m, fco vag. meja 9.E0 den., hrastovi železniški pragovi 12X18, 1.50 m, fco vag. meja 15.50 den., jam-borniki od 12 m dolž naprej, od 16 cm debel, na gornjem korcu, fco vag. naklad pest. 2 vag. 175— 175, zakli. 175. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka 76-77 kg, 2%, fco ve g Novi Sad 305 bi., koruza, suha, zdrava, fco vag. Novi Sad okolica 134 bi., koruza inzulanka, fco vag. slov. p. 165 bi., ajda, fco vag. slov. post. 260 bi., proso rumeno, fco vag. slov. post. 210 bi., rž, fco vag. slov. post. 210 bL, krompir beli, fco vag. slov. pos aja 60 bi. — Seno, slama: Seno polsladko, v balah, fco vag. slov. post. 60 bi.
ZAKLJUCNS JUBILEJNE TEKME SK ILIRIJE.
SK TVja je Izvedla v soboto In nedeljo zadnji, glavni in najzanimivejši del svojega Jubilejnega programa: nogometni turnir za pokal mesta Ljubljane, v katerem so sodelovali poleg Ilirije še Hajduk (Split) HA5K (Zagreb) in Primorje, ter hazenski turnir za jubilejni pokal SK Ilirije, za katerega so tekmovali poleg Ilirije ASK (Zagreb), Mura (M. Sobota) In Atena. Za ta velepo-tezni program je bilo med občinstvom seveda veliko zanimanja; v soboto je prisostvovalo tekmam do 2000 gladalcev, v nedeljo V9led htule popoldanske nevihte in mučnega incidenta, ki smo ga omenili včeraj, nekoliko manj. Razumljivo je, da občinstvo s tem ni bilo zadovoljno.
Rezultati nogometnega turnirja se glase: Hajduk : Primorje 4:1, Ilirija : HAŠK 5:3, HAŠK: Primorje 3 : 0, Llirija : Hajduk 2 : 0.
Vsak klub je odigral na ta način po dve tekmi. Ilirija je dobila obe svoji tekmi ter dosegla s 4 točkami prvo mesto in s tem srebrni pokal, darilo mesta Ljubljana. Hajduk in HAŠK imata po 2 točki, Primorje Je ostalo brez točk.
K odločilni tekmi s Hajdukom je nastopila Ilirija v sestavi: Miklavčič—Pleš, Beltram—dr. Tavčar, Zanki, Lado—Herman, Oman, Verovšek, Doberlet, Kreč. Proti Haiku je igral v soboto namesto Pleša Pogačar in namesto lloberleta v prvem polčasu Pevalek I. Ilirija je igrala prvi dan dosti negotovo in dolgo časa brez prave ambicije. Izjemo je tvoril predvsem Zanki, ki je meral absolvi-rati vslsd indisponiranosti obeh stranskih halfov ogromno delo, dalje ožji obrambni trio in Doberlet. V odločilni borbi s Hajdukom je igrala zato tem lepše; gotovo je bila to ena njenih najboljših iger. Niti v enem oziru ni zaostajala za glasovitim moštvom, v halfih ga je celo znatno nadkriljevala. Taktično kot tehnično je bila igra Ilirije ta dan absolutno na višini, slabe točke v moštvu ni bilo. Energična poteza na gol v napadalni vrsti, zanesljiva obramba, točno in pravočasno oddajanje žoge so ji prinesle zasluženo zmago: tudi tempo je vzdržala Ilirija boljše od Hajduka. V odločilo! tekmi s Hajdukom je dosegla Ilirija prvi gol iz »cnajstke«, diktirane radi surovega foula branilca BonaSiča nad Doberletom, drugega je doBegel Herman z desnega krila z dolgim strelom preko vratarja. Tratjega regularno doseženega gola sodnik ni priznal, očividno misleč, da se je odbila žoga nazaj v igrišče od golove pokončnice, dočim se je v resnici odbila od notranjega droga v mreži. Še en nadaljnl gol Ilirije je bil anuliral vsled offsida Doberleta. 8 minut pred zaključkom igre je izključil sodnik vsled opetovanih brezobzirnih foulov in prerekanja branilca Bonačiča in levega halfa Poduja. Sodnik Vodišek, ki je vodil tekmo Ilirija : Hajduk, je imel z ozirom na nediscipliniranost nekaterih llaj-dukovcev, proti kateri je bil vse preveč obziren in popustljiv, precej težko stališče. V splošnem je rešil svojo nalogo dobro, nekatere nedostatke smo navedli že zgoraj.
Hajduk je prvi dan — kakor smo že pisali — vsaj prvi polčas precej razočaral. Kasneje se je vlgral, pokazal lepo, tehnično dovršeno igro ter naoravil s Primorjem, kar je hotel. Hajdukov rezultat prvega dne je bil dosežen brez napora, moštvo se je zadovoljilo s sigurno zmago, sicer se je očitno štedilo. Drugi dan se jo moralo po začetni ofenzivi, ki je trajala nekako 10 minut, trdo boriti. Zadelo je v Iliriji na težkega protivnika, proti kateremu ni bilo tako lahko uveljaviti tehnično znanje in skupno igro. Hajdukova igra je za oko brez dvoma odlična, toda nI koristna. Trd odpor Ilirije je spravil Ilajdukovo moštvo očividno iz ravnotežja, le tako se da razlagati nediscipliniranost in direktne surovosti, ki so jih zagrešili nekateri njegovi igrači.
HAšK-ovo moštvo ni moglo napraviti to pot onega vtisa kot ob prejšnjih gostovanjih v Ljubljani. Pripisovati moramo to iztrubi nekaterih dobrih sil, ki so se deloma preselile v druge klube, deloma so obolele. Povratek Dasoviča teh izgub ni mogel odtehtati. Na mestu obolelega centerhalfa Kolibaša je igral v Ljubljani mladi Bosner, manjkalo .je tudi levo krilo Jeren. Tehnično znanje moštva je sicer ostalo na prejšnji znatni stopnji, taktika in skupna igra mu je — po vtisu iz sobotne Igre — momentano pomanjkljiva. Do drugega nastopa Haška ni prišlo, ker Primorje ni hotelo nastopiti.
Primorje je nudilo Hajduku v soboto prvi polčas dosti trd odpor. V nadaljevanju Igre je bilo le inlerioren protivnik. Drugi dan proti Hašku ni nastopilo.
Hazenski turnir za jubilejni pokal SK Hirije
zaznamuje sledeče rezultate:
ASK : Atena 6 : 2, Ilirija : Mura 15 : 4, At®-na : Mura 9 : 0, ASK : Ilirija 6 :1.
Zmagovalec turnirja je torej ASK, ki Je v prvem kolu nadvladal Ateno ln v finalu Ilirijo. Finale ej bil sredi drugega polčasa vsled hudega naliva predčasno zaključen. Družina ASKa Je bila neoporečno najboljša družina v turnirju, njena zmaga torej zaslužena. Odlikuje Jo preti ostalimi udeleženci turnirja rafinirana, recimo moderna kombinacijska igra z nizkim, ostrim, predvsem pa prcciznim podajanjem žoge, velika vigranost in tehnika ter dobro streljanje na gol. Fizično je družina dovolj vztrajna in hitra in ima dober start. Obramba točno pokriva in smiselno podpira lastne napadalke.
Drugi finalist, družina Ilirije, igra precej ne-
racijonelno in ima pomanjkljivo skupno igro. Igralke se s tem, da zanemarjajo kombinacijo in poskušajo z igro na svojo roko, fizično preveč izčrpajo. Nasprotno kot pri ASKu si oddajajo Iliri-janke žogo običajno v dolgem, visokem loku, ki ga pogosto prestreža nasprotna Igralka. Zlasti velja to za oddajanje obrambe v navalo. Ilirija naj bi skušala prilagoditi svojo igro stilu ASKove ha-zene. Nekatere Igralke so dalje slabo vzdržale tera« po, kar je najbrž posledica prezaposlenosti v lahki atletiki. Tudi v tem oziru treba somtreno ločiti trening.
A lena se po načinu svoje Igre precej približuje ASKu. Taktično rnsleduje isto smer, le okret-nosi in vigranost njer i družine še zaostaja za ASKovo. V tehničnem oziru je dosegla hazena Atene ki sestoji deloma iz novink, znatno stopnjo. V obeli svojih turnirskih Igrah nI dosegla najboljše forme. Manjkala sta ji elan In požrtvovalnost. Zdi se, da se nI še dovolj odpočila od naporov sofijska turneje. Velik plus ima napram vsakemu nasprotniku v vralarici CimpcrmanovL * * *
Družabni večer v »Zvezdi«. Jubilejni teden je zaključila Ilirija z lepo uspelim družabnim večerom v »Zvezdi«. Oficijelnemu delu večera — razglasitvi zmagovalcev ln razdelitev nagrad In daril — »n prisostvovali -.astopniki vlade, vojske, mesta in ur.iverze, dalje mtd drugimi delegati nogometnega naveza v Zagrebu, ziinskoaportnoga saveza, HAŠKa, Hajduka, Atene, Jadrana, Slovana Itd. Zmagovalce v posameznih turnirjih in tekmah je navzoče innogobrojno občinstvo živo aklamiralo. S posebnim poudarkom in zadoščenjem je bila sprejeta predaja velikega pokala mesta Ljubljane ka-petanu zmagovitega moštva Ilirije dr. St. Tavčarju. Oficijelni del je zaključil predsednik SK Ilirije dr. J. Berce z Iskreno zahvalo vsem faktorjem, ki so pripomogli k tako uspeli in dostojni proslavi klu-bove petnajstletnice, ki Je bila obenem lepa manifestacija moči slovenskega športa.
*
Vienna Cricket F. C. (Dunaj : Ilirija 23. In
24. t m. Za binkoštne praznike si je zaslgurala Ilirija za dve tekmi Vienna Cricket and Football-Club, najstarejši dunajski klub in najboljše amatersko moštvo Dunaja, s čegar nastopom se še dalje stopnjuje dosedaj jako zanimiva nogometna sezona v Ljubljani. Vienna C. F. C. tekmuje stalno s prvimi dunajskimi profesijonalnimi klubi io dosega popolnoma njihovo kvaliteto. Njegovi novejši rezultati: s Slovanom 1:1, Amateure 1:2, Rudolfliiigel 3 : 2, \VAC 4 : 2, Rapid 2 : 2, Bratislava 4 :1, DFC, Praga 3 : 2, BEAC (budimp. univerza) 3 :2.
NOGOMET V TUJINI.
Angleško profesionalno moštvo Arsenal—Sla-vla 5 :1. Hakoah—moštvo mesta Sv. Louis 4 :2. Chieago—Hakoah 3 : 3. Angleški prvak Hudders-field—Old Boys (Basel) 11:1. Huddersfield—moštvo mesta Basel 4 : 2. Sparla—M. T. K. 3:1. Bar* celona—Bilbao 3 : 2 v boju za špansko prvenstvo.
Pripominjamo, da je zmaga Arsenala presenetila, vsaj tako velika diferenca. Hakoah se vidi je utrujena, ni navajena na ameriške razdalje in na oster ameriški boj Presenetila je tudi velika goalna razlika med Huddersfieldom in »starimi dečki« v Baselu. Goalne diference na Španskem navadno niso velike.
IZ HAMBURGA V NEWYORK V 12 URAH.
Pred par dnevi je nemška družba za zračni promet objavila v Hamburgu zračnoprometne načrte, ki morajo zbudili splošno zanimanje. Strokovnjaki so podali šliri referate; povedali so, da je družba preiskala zračnodinamične, tehniške, higienske in gospodarske predpogoje za redno trans-atlantsko prometovanje. Pridejo v poštev zelo velike višine, 9000 do 12.000 m nad morjem. V tej višini so zračni pogoji za brezhibni promet posebno ugodni. Poročevalci so dokazovali praktično možnost, da pridemo iz Hamburga v Newyork lahko
Nova križarska vojska otrok.
Francoski spisal Henry Bordeaia. Prevedla K. H.
44
»Nekdaj sem že videl sliko cerkve sv. Petra,« Izjavi župnik.
Toda ko so odhajali s postaje, se je mrak že raztopil in Rim je razsvetljen samo s plinom. Naši štirje potniki čakajo. Kaj čakajo? Sami ne vedo. Čakajo, ko vozijo mimo hotelski omnibusi, in ne upajo vstopiti v te lepe vozove. Zadnji so že mimo in naši štirje potniki vsi zbegani in plašni, se še niso zganili z mesta. V onem-le kotu je še ostal žalosten voziček z usnjatimi zavesami, ves reven in razpadel, v katerega je vprežen fantastičen, mršav in morda paralitičen ali celo jetičen konj, ki ga nikakor ni mogoče primerjati mlinarjevemu konju. Ta voz naznanja brez dvoma preprosto in ponižno gostilno. In na usnjatih zagrinjalih razbere učitelj s težavo napis: Albergo d i Sa v o i a.
>S a v o i a , to bo nekaj za nas.«
»Ta hotel ne more biti drag,« upa gospod župnik ki ima mošnjo v oskrbi.
Spravijo se v motovilo, čigar voznik je nem ali pa iz previdnosti ali brezbrižnosti noče govoriti. Bodo li odšli ali ne? Nazadnje se le odpeljejo. To mesto je brez konca, vsak čas so v novi ulici in skozi usnjene zavese ne morejo ničesar videti. Vendar pa se vozijo preko reke, ki je večja kot Are, ki teče ob vznožju Avrieuxa. In po dobršni uri se konj, ki se je le komaj prestopal, popolnoma ustavi. In naši štirje potniki izstopijo na cesto, ki je brezdvoma podobna edini cesti v Avrieuxu. V Rimu ni nič posebnega, nič več se ne boje in zopet so v ravnotežju kakor doma. In g. Laloze pokaže celo nekoliko prevzetnosti, ko zahteva dobro prenočišče. Niti za hip ne
dvomi, da ne bi razumeli njegove francoščine, toda njegovo zaupanje je bogato poplačano.
»Glej Savojce!« zakriči gospodar ošterije. »Sedite in pijte!«
»Savojci smo,« prizna učitelj z ugodjem, »toda kako ste uganili, če niste čarovnik kakor Tomaž iz Pierrelongue, ki se je dvignil v zrak?«
»Jaz sem doma iz Bozela: vi ste iz Maurienne in jaz sem iz Tarentaise. Po naglasu sem vas spoznal.«
Pozdravijo se in objamejo in gospodar gre po steklenico vina »dei Castelli«, potegne za slamnato vrvco in jo odpre.
»Je li imenitno?« vpraša in cmokne z jezikom.
»Nekoliko težek, gost in lepljiv,« prizna Andrej »Vendar pa ima okus po grozdju.«
»Ej, za zlomka, ni toliko vredno kot vino iz Saint-Jeana ali ono iz Montmeliana. In po čemu ste prišli sem?«
Zdaj se oglasi Pernuška:
»Svoje otroke iščemo.«
Drugi dan zleze g. župnik na vse zgodaj v ulico, ki je že posuta z zlatom. Tukaj imajo stvari barvo poldneva.
»Kam tečete, gospod župnik?«
»Maševat k svetemu Petru.«
»Sveta Marija Trastevcre je samo dva koraka od tu, gospod župnik. Tu smo v Trastevere.«
»Jaz poznam samo cerkev svetega Petra.«
Videl jo je na sliki. Kakšna srečal Sveti Peter ni daleč. Pokažejo mu pot: po tej ulici do ceste della Lungara, potem naravnost po njej, na bregu reke je bolnica pri sv. Duhu, ob tej na desno pridete po cesti svetega Mihaela pod stebre svetega Petra. In ne brez težave najde do trga, ki se v polukrogu razprostira pred neskončno baziliko. Je li to cerkev sv. Petra? Kaj je naredila iz svojega doma? Vidi se samo pročelje, ki je brozitpno enolično, kljub velikanskim soliam. o katerih bi človek rekel, da plešejo na njem.
Brizgajočih vodometov, ki sta rimska godba, ne občuduje, ker je župnik iz Avrieuxa in sosed slapa svetega Benedikta, Savojci so bolj nejeverni in ni jim lahko kaj natvesti; vselej se hočejo prepričati o tem, kar jim praviš, in ko so se prepričali, je že prepozno, da bi se navduševali.
Popel se je na hodnik in vstopil skozi glavna vrata. Neki vodnik, ki ga je opazoval, je skočil do njega in mu pokazal v tleh porfirasto ploščo:
»Q u a 1* e la lingua che parlate, m o n -signor?1)
»Nisem monsignor, župnik sem iz Avrieuxa« odgovori preprosto naš duhovnik.
Ne ve, da je v Italiji vsak duhovnik kaj hitro monsignor. In vodnik, ki je tako zvedel za obiskovalčevo domovino, razvija svojo reklamo v najčistejši francoščini in pravi z doktorskim glasom:
»Na tej plošči so papeži kronali cesarje, Karol Veliki je bil tu posvečen.«
Ta mož je zelo postrežljiv, uljuden, prijazen in učen. Da bi mu skazal svojo hvaležnost za to uljud-nost, mu tudi gospod župnik pove novico:
»Tudi mi smo imeli, kot vi, cesarja v Avrieuxu. Ime mu je bilo Karol Plešec: njegov zdravnik ga je zastrupil. Bil je jud Sedecia.«
Vodnik misli, da je naletel na župnika arheologa, ki je bolje poučen o preteklosti kot on in ne da bi ga pozdravil, gre dalje.
»Sem ga li žalil? se vpraša boječe gospod župnik. »Jud je ali pa zdravnik. Plemena in poklici so enako razdražljivl. V tej deželi, na oni strani gord bo treba držati jezik za zobmi in biti nekoliko diplomata.«
Gre po dolgi ladji, ne da bi opazil nje dolžine. Pisani marmor in zlato mu vzbujata razna čustva in sam vase mrmra:
»Očividno, vse je zelo bogato.«
»Kakšen jezik govorite?«
IHEIII5

03
1 i a, <4
S g
HM
<3 i

-e
„ts
3
Ct> g
■S, j|
"a
C ■B
S N
v.
e
C
u
£ •u !f>» 'r—,
c .v
«D
d 09
6 o
E
O
09 O
S
o
'č-g o
o %
A O
S
ta
>
O
o.
-iT
ta
=0 o a.
•O)
O
«3 ^ .Sf
£<5
d ca
I
Cl, «
o o.
=111=111
v 12 do 14 urah. »To ni teorija, to bo res.< Ena sama težkoča obstoja, in sicer dobava zadostnih denarnih sredstev za zgradbo primernega aero-plana. Na podlagi dosedanjih skušenj bo zgradila družba najprvo dva poskusna aeroplana in bo stopila nato s svojimi načrti pred širšo javnost.
Cerkveni vestnila
Romanje na sv. Vikarje priredi moravška de-kanija. lz Ljubljane se odpeljemo v soboto dne 10. julija zjutraj, vrnemo pa drugi dan popoldne. Pridružijo se lahko romarji iz kamniškega okraja
in ljubljanske okolice.
Maše dijaštvo
Mariborčani! Kostumi bodo pripravljeni! Dnigi: Odgovorile! Vsi: Pripravite se dobro! Polovična vožnja za binkoštno zborovanje. Velja za dneve od 20 .do 27. maja. Pri odhodnih postajah kupite karte, jih dajte žigosati, ker veljajo tudi za povratek; potrdilo, da ste se udeležili zborovanja, dobite v Ljubljani na zborovanju.
Akademska Marijina kongrcgacija ima danes dne 19. t. m. zopet svoj redni sestanek ob četrt na 9. uro zvečer. — Tajnik.
Naznanila
Katoliško prosvetno društvo Orlavas ponovi na željo občinstva na binkcšlno nedeljo dramatično igro »Izgubljeni raje v treh dejanjih (4 slikah). Začetek točno ob pol štirih popoldne. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Društvo železniških upokojencev naznanja svojim članom, da je umrl naš član g. Josip Au-bel, nadsprevodnik v p. Pogreb se vrši v sredo dne 19. t. m. ob 4 popoldne iz Kclodvorske ulice št. 18 k Sv. Križu. Prosimo obilne udeležbe.
Odbor.
Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani ima Bvoj izredni občni zbor danes ob pol osmih zvečer v prostorih Gremija trgovcev, Ljubljana, Aleksandrova cesta. — Odbor._
Knfi&e in revife
Nnš dom, list za ljudsko prosveto, letnik 18. maj 1926 ima sledečo vsebino: Uečla (Silvin Sar-denko). Kmetski dan v Mariboru. Pismo slovenskemu dekletu (Jože Ivartnik). V prvi zori (Sa-
vtnka). Pomlad (F. F.). Rastlina in dekli« (dr. Jože Jeraj). Sem slovenska deklica (Slika). Pesein o ljubezni (Micika Crček). Skralelj šel je po pomlad (Solovjej). Pridi (Višavska). Kramljanje o narodni noši (dr. Fr. Kotnik). Veselo srce — vir prave sreče (prof. Fr. Fink) Dekle, zakaj si žalostno? (Dekle iz Senovega). Pravdanje in ljudsko gospodarstvo (dr. Lojze Čampa). Tatje (M. Krevh). K Mariji tja (Slika). Ženski svet. S pisanih polj. Društveni novičar. Lepa knjiga. Urednikovo kramljanje. — List »Naš dom« izhaja vsakega 15. v mesecu. Rokopis je pošiljati na naslov: Jože Stabej, Aškerčeva ul. 22-1. v Mariboru. Uprava lista je v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1. Naročnina za celo leto znaša 20 Din, izven države 40 Din.
IszpreiI sodišča
Nerodne kupčije » mamkami. Svoječasno Je bila priobčena v »Slovenskem Narodu« anonsa, da kupuje ljubitelj znamk zbirke znamk in da tudi večje zbirke lahko takoj plača. Na ta oglas se je odzval bogatemu filatelistu tudi odvetnik dr. Aha-čič iz Ljubljane, ki je posedoval krasno zbirko znamk, in ga je povabil, da naj jih pride pogledat. In res se je zglasil kmalu nato pri njem mlad človek, ki se Je predstavil dr. Ahačiču za Josipa Bradača, filatelista iz Podhoste. Pokazal mu je dr. Ahačič svojo zbirko in filatelist je znamke pregledoval več ur in jih cenil. Končno mu je ponudil za celo zbirko 75.000 Din. Rekel pa je, da ima denar sedaj vezan v banki in da ga takoj ne more dvigniti. Dogovorila sta se, da bo prišel njegov pisarniški sluga (pisarne Bradač seveda ni imel nobene, dasi je trdil, da ima v pisarni tri uslužbenke) in bo odnesel albume z znamkami. Plačal pa mu bo kupnino v treh obrokih po 25.000 Din. In kupčija je bila gotova. Dr. Ahačič je izročil Bradaču dragocene albume in je nekaj časa potrpežljivo čakal na denar. Ko pa se je končno le naveličal čakanja, je povabil podjetnega filatelista k sebi in ga opomnil, da je rok za plačilo že davno potekel. Mesto denarja pa je dobil dr. Ahačič skoro sirov odgovor, čjš, da o", nima denarja in da naj počaka. Dr. Ahačič, ki je zahteval denar ali albume z znamkami, je čakal še nekaj časa, ko pa se mu je zdela cela zadeva le malo preneumna, je bogatega filatelista dne 27. decem. naznanil na ljubljanski policiji. In ugotovili so, da je podjeten fi'atelist iz Podhoste že skoro vse boljše znamke iz dr. Ahačičevih albumov dobro prodal in je s izkupičkom prav imenitno živel, med tem ko je dr. Ahačič čakal na denar. —
Končno je dobil celo zadevo v roke preiskovalni sodnik, ln včeraj se je zagovarjal eleganten filatelist iz Podhoste radi hudodelstva goljufije pred senatom deželnega sodišča. Bradač je prodal med tem že vse boljše znamke iz obeh albumov in so ostale znamke vredne komaj še 1000 Din. Pri obravnavi je obtoženi kupčijo in prodajo priznal, ugotavljal pa je, da ni imel namena dr. Ahačiča ogoljufati, marveč mu je hotel denar naknadno povrniti. Ker pa so ugotovili, da nima Bradač nobenega denarja, razen par manjših tirjatev, je bil po daljšem zagovoru in posvetovanju obsojen na 3 mesece ječe.
Razne nerodnosti. Malo preveč se je razgrel
Eosestnika in gostilničarja sin Ivan Završek iz marja, ki je nahrulil orožnika Martina Ačkota z besedami: »Kaj vas briga, koliko imamo živine, samo pri nas tako nastopate, drugih pa ne vidite, ki imajo cele noči gostilne odprte!« — Za te nerodne besede bo plačal mož 100 Din globe in pa vse sodne stroške. — Maiiji Malljevi pa so podelili 4 tedne težke ječe. Delrla je pri Urbančku na Posavju in Je pri tem vzela tovarišici Ivani Pečni-kovi citre, nekaj žlic in glavnik, kar so vse našli pri njej — Ključavničar na Hudem, Ivan Celar, pa je nahrulil dva orožnika, ki sta poizvedovala radi nekega pretepa, z besedami: »Banda žendar-ska, baba vam je plačala šnopsa, pa ž njo držite!«
Dalje Je bil obtožen, da je udaril Franjo Pogačar-jevo po glavi in da je metal v hišo kamenje in opeko, razbil vežna vrata in je napravil 1000 Din škode. Za zahvalo, ker so ga vzeli iz usmiljenja v stanovanje, se je fant tako neredno izkazal. Obsojen je bil na 14 dni zapora. — Mlada Vlada je slu-žila v neki ljubljanski trafiki. Ker je bilo čedno in veselo dekle, se je hotelo tudi lepo obleči, da so bili z njo fantje bolj prijazni Sama je tako povedala. Ker pa je bil za njene zahteve zaslužek premajhen, je začela gospodinji krasti razne zneske in je nosila hranit denar svoji sorodnici Gladkovi. Pridobila si je že okrog 8500 Din, ko so jI prišli na sled. Ker je Vlada vse priznala in je bila očividno zapeljana, je dobila samo 10 dni zapora, njena starejša zapeljivka in hranilka pa 6 tednov ječe.
"Poizvedovanja
Nailo se je nekaj denarja na Starem trgu. Kdor ga je izgubil, ga dobi na porti frančiškanskega samostana.
Poravna ste naročnino!
Vremensko ooročilo
MeteoroloSki zavod v Ljubljani, dne 18. maja 1926.
Višina barometra 308*8 m
Opazovania		Boro-	Toplota	Rel	Veler In brzina	Oblačnost	Vrsta padavin		V Ljub-
		meiei	» C'		i m				ljani je
	ros			» /l		0-10	ob opazovanju	v mm do /•<	
krni									
	7	758-3	10-2	75	NE 1	0			S
Ljubljani: (dvorec)	8 14	757-7 756-7	14-7 18-1	66 41	SE 1 SW 4	0 0			S a "S™
	2!	/58-1	12-7	49	SW 3	0			2 S
Zagreb		757-6	14-0	75	W 4	0			a ._ .o a
Bel p rad	8	758-9	15-0	85	SE 3	10		1	a kj
Sarajevo		758'4	12-0	65	mirno	9			K- >
Skoplfe		758-7	150	75	E 1	9		21	C. Sj >
Dubrovnik		758*0	I5'0	65	mirno	0		li	O —
Praga	7								>
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Vsaka drobna vrstica I>»n VSO ali vsaka beseda 50 par. Naj. manjši - !>in. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
dobite danes žal prav malo ali nit, vendar pa morete le ta n n;n narotit znesek J UM m a I oglas za Slovenca, ako ne obsega nad 6 besedi. — Malo večji oglasi od 5 Din dalje. Vet o tem pove cenik za oglase, ki ga brezplačno posije vsakomur upravništvo
SADJEVEC
prvovrst. lz žlahtnih Jabolk proda A. Oset - Maribor.
Priporoča se železnina
A. SUŠNIK
POMLADNE NOVOSTI
nogavice v raznih barvah, žepne robce, čipke, rokavice, naramnice, kravate, palice, razna mila, gumbe iu potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter nahrbtnike
Josip Peteline, Liu&ltana Najnlž!e cane
(oD vodi) blizu PreSernovepa spomenika
HARMONIJ
5 oktav, amer. sistem, Ljubljana, Zaloška cesta, j lep močan glas, prodam
3500 Din. — UDIR, Lesce (Gorenjsko).
5 dvojnih OKEN
« Saluzijami vred, brez
I.
POSTRHŽNICA se išče od 2 do 5 popoldne. — Fesljeva cesta 30, I. nad.
Sobarico
ki je marljiva in redoljubna, sprejmem takoj. Pism. ponudbe z zahtevo plače na naslov: VERA TOMIČ, Petrinja, Hrvat.
Sprejme se večje število krojaških pomočnikov
ve.-čih velikega, malega ter Tofnega dela in likanja. -Služba Je »talna. Voinja f® povrne ln plača. Tedenski iasl.vok (pri 8 nrii-m delil na dan) od 400-«00 Din. Biflektanti nal se Javijo oil torka do sobote od 9 ilo 11 dopoldne pri tvrdki E. BEKNATOVIC, Mestni trg St. 5. Ljubljana.
Stencgrafinja
In STROJEPISKA, per-lektna, vešča slov. in nem. jezika, po možnosti samostojna korespondenti-nja, se išče za vstop s 1. junijem. - Prošnje z referencami in zahtevka-mi na upravo lista pod Šifro: »KTV« St 3335.
Mesečno sobo
FOTO-ATELJE
D. ROVŠEK
KOLODVORSKA UL. t«
se priporoča naltopleje za fotografiranje Šolskih in društvenih skupin. Tudi družin, skupino pridem sli-knt na doni. Cene iinorne.
TRGOVINA ODON KOUTNY
specialna zaloga orodja in tehničnih potrebščin v Ljubljani, je vsled sklepa konkurznega sodišča v Ljubljani od 7. maja t. 1., S 18/25/108 zopet otvorjena ter se v kon-kurzno maso spadajoča blagovna zaloga zopet prodaja po dnevn. cenah.
Ljubljana, 17. 5. 1926. Uprava konkurzne mase.
Poravnajte naročnino!
pri
dobri rodbini išče
tnozemec, - Ponudbe na upravo lista pod »Soba«.
KUPIM
peso ali korenje
ž a živino. - Ponudbe Hotel »Slon«, Ljubljana.
Ne shranjujte doma
svoje dragocene kožuho-vine, ker se vam ista lahko pokvari vsled mrčesa (molov). Nudi se vam pa prilika, da isto varno proti požaru, vlomu in mrčesom shranite čez poletje pri staroznani in solidni tvrdki
I. WANEK
SV. PETRA CESTA 19.
oboda, zelo dobro ohranjenih, 162 cm visokih, 100 cm širokih, se s Sipami vred po zelo nizki ceni proda. - Pojasnila daje Al. Preaz, Rogatec.
NAJLEPŠI" SPOMIN
Je za birmanko ln birmanca
FOTOGRAFIJA
Priporoča se naltopleje ve-leconi. botream in bolrom foto-atelje D. R O V S E K. Ljubljana, Kolodvorska S4.
Cene zmerne.	8100
Najnovejša iznajdba!
Brez kvarenja blaga kemično snaženje ln vsakovrstno barvanje oblek
ANTON BOC, L.ubljana
Šelenburgova ul. 6. l,SIInce-Vlč 43
Vsakovrstno
zlelo kupole
po najvišjih cenah Černe, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. i
štampilje
S. PETAN, Maribor,
Nasproti glav. kolodvora
Skladišče
se iSče v najem za približno 4 vagone blaga, event. s pisarn, prostorom v bliž. glav. kolodvora. Ponudbe na poštni predal 127 — Ljubljana.
Polirja
dobro izvežbanega, išče stavbna tvrdka. - Nastop takoj. Plača po dogovoru. - Naslov v upravi It. 3417.
Kupimo takoj navadni, za pevske vaje primerni
HARMONIJ.
Ponudbe z navedbo najnižje cene je poslati na upravo lista pod St. 3407
Za starš® m bolre birmancev X
NajlepSa, največja in najcenejša izbira vsakovrstnega oblačila Vam zamore nuditi le naia detajlna trgovina na Erjavčevi cesti itev. 2
Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & Cie., LJubljana
Zahtevajte In kupujte edino le naia domaČe
Ciril in Metodove vžigalice
dobi.o se povsod. - • Glavna zaloga pri tvrdki
IVAN PERDAN, nasčedrnkt v Ljubljani
Namenilo preselitve.
V soboto, 22, maja, preselim svojo
mesnico
iz Wolfove ulice na Pogačar-jev trg v dobro znano prejšnjo mesnico g. Kozaka. Zahvaljujem se za naklonjenost svojim cenj. odjemalcem in se v nadalje priporočam
FRANC LOVŠE, mesar.
Prt znano dobri in solidni postrežbi se orodaia vsake vrste nomiadanskega oziroma poletnega modnega, manufakturnega blaga s 1 majem 1926 oo
znatno reduciranih
1HL & KUHAR
prej K ARi SOSS
Prešernova a lica 2 MARIBOR Aleksandrova cesta 9
ronnh V modni manafaklarni LCllUll	trgovini
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča
SIoif. narodne pesmi
IV zverek.
Za moški, mešani in ženski zbor harmoniziral
M. Bajuk. Besede zapisal dr. J. Debevee. Cena Din 16.—. Na te lahke in lepe narodne pesmi opozarjamo posebno podeželske zbore. Pesmarica je iz la v novem natisu
Naprodaj stružnica
(Drehbank) s pritiklina-mi. Naslov: Marija Šareč, Homec 35, p. Radomlje.
pozor!
ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! Ljabljana, Resljeva cesta IL 301., desno.
Pozor!
Volnene bluze, pletene jopice, moSke in ženske nogavice, kakor tudi si lahko preskrbite podple-
tenje starih nogavic po . .	'i- Ple-
tarni V. GLUMAC, Ma-
najnižji ceni v stroj.
ribor, Ulica 10. oktobra 4. »Na debelo in drobno.«
D0LČEK & MARINI
MANUfAKTURNA TRGOVINA MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 27
Po znatno znižanih cenah prodajamo nastopne predmete:
Sukno ra moške obleke........od	Din	70-—	naprej
Sukno za damske obleko, čisto volneno .	„	„	33'—	„
Pravi francoski poldelen..........„	15'—	„
Pravi francoski volneni delen.......,	„	50-—	.
Foulard, satine in batiste..........M	28-—	„
Etamine..................,«	20"—	.
Krepe za obleke, najmodernejše .....	,	30'—	„
Sifone...................„	12—	„
Velim za oga rosleljnlti cde|, ora-Inov » madrace, rjuh, brli Ih Itd
mmmmmmmmMmmmmmm
za gospode in dečke nudi v krasni izberi in po najnižjih cenah samo
J. SPAČEK
LJUBLJANA
-Veliki mlin.
delniško društvo z odličnimi proizvodi
išče dobro uvedenega zastopnika
s kavcijo in velikim številom odjemalcev.
Ponudbe pod „Za-8533" na PUBLIC1TAS d. d., Zagreb Gundullčeva 11.
Išče se za takojšnji nastop samostojna, periektna
ki obvlada popolnoma slovenski in nemški jezik in stenegraiijo. — Začetnice so izključene. — Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »VELETRGOVINA 3378«
Veletvrdke, ki so v stanu dobavljati velike množine
lesnega oglja
naj javijo svoje naslove na upravo »Slovenca* pod šilro: »VAGONSKE DOBAVE« itev. 3408.
Umrl je danes ob Yk2 uro zjutraj po mukepolnem trpljenju, previden s sv. zakramenti naš nepozabni soprog in najboljši oče, gospod
Jožef Avfoelj
nadsprevodnik v pokoju
Pogreb nepozabnega nam rajnkega se vrši v sredo 19. maja ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica St. 18, na pokopališče pri Sv. Križu. — Sv. maše se bodo brale v raznih cerkvah.
Ljubljana, dne 18. maja 1926.
žalujoči ostali.

Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Ce&
Izdajatelj: dr. Fr. Kolovac.
Urednik: Franc Terseglav.