D O M O £ JUB
Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. - Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inserntnem delu stane 10 Din. - Naročnina Stane W Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din. inserate in reklamacij® sprejema uprava »Domoljuba« - Telefon 29-91
99Vera
Ta svetovno znani vzdihljaj nas srečuje danes že za vsakim voglom. Ali je pa to resnica? Ali je res danes manj res, da je Bog stvarnik nebes ki zemlje, kakor je bilo to pred »tu, prod tisoč teti? Ali je danes manj resnično, da je milost božja za zveličaiije potrebna, kakor takrat? In tako daije ...
Vera nič ne peša, ne sme pešati; verske resnice so in morajo ostati resnice za stoletju, ta tisočletja, do konca sveta. Pač pa bo res, da mnogi verniki pešajo. Njih vera ni taka, kakršna bi morala biti. Verske zavednosti jim manjka. Vzrokov tega žalostnega pojava je preveč; ui mogoče, da bi vse našteli.
Ves tok in duh današnjega časa je veri »i \ razen. Zato tudi ni zanimanja za verski pouk, ko končam s šolo, sem »dovršen« katoličan. Potem pa grem iu hitro pozabim v boju življenja še to, kar znam. (i lavno besedo v družbi imajo vedno za vero najbolj hladni ljudje. Pa naj bo ta družba v gostilni, pri zabavi, pri delu, povsod. Strah j>red tako družbo je domalega povsod strašansko velik. Hrepenenje po napačni prostosti tira nekatere od Boga, od cerkve, od vere. Tujina uaai je vzredila žo na ! debele tisoče versko mrzlih in mlačnih ljudi. Dnevno, no bom rekel protiversko, četudi za vero neodločno, vodeno, brezbarveno časopisje nosi skoraj še več krivde kakor očitno protiversko časopisje. Le nič govoriti o nedolžnosti; beseda o jagnjetih v ovčjem oblačilu je vse preveč znana.
»Vera peša.t Prazna beseda, prazno govoričenje.
Verske zavednost! manjka. To je glavno.
Venska zavednost pa ne obstoji v tem, da druge veroizpovedi, četudi eo napačne, obsojam, smešim, zaničujem, tudi ni v tem, da se trikrat ali štirikrat na leto pokažem v cerkvi, da hodim morebiti poslušat iepoto cerkvenega petja, tudi ne v tem, da ob vsaki priliki presojam papeža, škofe In duhovnike, če tako uče, kakor je meni všeč: verska zavednost obstoji v tem, da se vedno in povsod, v javnosti in doma, točno držim vsoh navodil svoje vere. Vsehl Daues poudarjajo povsod in na vseh straneh versko strpnost. Dobro! Pustimo jo živeti. Ve-dimo pa, da verska strpnost ni v tem, da bi jaz '»radi par drugovercev moral svoje versko vaje opustiti, ali da bi jih hotel skrivaj opravljati, češ, da ne bom s svojim ravnanjem vzbujal
pozornosti, da ne bom verskega čuta drugih ljudi žalil. Ali svojega pa smeš žaliti? Verska strpnost obstoji v tem, da se ti prav tako točno držiš svoje vere, kakor drugovetec svoje. Ce se je bomo res tako držali, potem no bomo vt)č slišali besedi in trditev, kakor smo jih prvo leta po svetovni vojni: »Druge vere so ooljSe kakor katoliška.« Vsak, kdor je to trdil, Je molče samemu sabi zapisal v verskem zna-
pesa"
nju red neiadostuo. Vere, veroizpovedi niso boljše, verniki pa morebiti. Versko zavedni so. Točno se drže navodil svoje vere. Zakaj bi se katoličani morali f jje vere pred svetom sramovati I Ne samo marsikaj, vse bo bolje na svetu, če se bomo točno držali navodil svoje vere. Mlačnost, m 1 a č i< o s t, ta prinaša na svet največ hudega.
Versko zaveden človek ne bo vpraševal, če vse verske resnice razume ali ne; sv. pismo je njemu božja beseda, v sv. evangeliju posluša Jezusa samega. Verske dolžnosti izipolujuje brez večnega »Zakaj?« Nedeljo posvečuje, posta se drži, nič: »Zakaj?« Bog pravi tako, sv. Cerkev uči tako, pa mirua Bosna!
Naj vam še podani line ki ravnanje enega
takih versko zavednih mož. Ne kakega svetnika, ampak vojaka. Bil je to sredi med krivo-verci, v trdnjavi La Roehelle živeči polkovnik Paqueron. Krivoverci protestanti so o njem govorili: »Ce bi bili vsi katoličani taki, kakršen je polkovnik Paqueron, potem bi bili tudi mi takoj katoličani.« Njegovo načelo je bilo: .►Ne prepirajmo se z besedami, glejmo pa, da bomo prav živeli. Luč dobrih del sveti lahko vsakomur, ne žali pa nobenega.« Ko je njegov sin odhajal v višje šole, mu je dal tole navodilo: »Takoj pokaži svojo zastavo, da bodo ljudje vedeli, kdo in kaj .si. V 48 uirah mora vsak tvoj tovariš vedeti, kakšno je tvoje versko prepričanje..
Ta je bil mož zavednosti. Ni dosrti govoril, pa je tem več delal. Zavedal se je, kaj pomeni beseda: »Po njih sadovih jih boste spoznali. Mar bero grozdje s trnja ali smokve z oeata?«
99
te par let izzvenevajo vsa obrtniška zborovanja v klic za boj proti »šušmar«tvu»:. V svojem obupnem boju za obstanek kličejo obrtniške organizacije na pomoč oblasti, naj z brezobzirnimi sredstvi in' ukrepi zatro »šu-šrnarje« in pred kratkim je bil sprožen celo predlog, naj se »šušinarjem« zapleni tudi orodje,
Kaj je »šušmarstvo«? Pravi pomen te besede je čisto drugačen nego ga pa imajo v mislih naši obrtniki na svojih zborovanjih. »Su-šmar« je namreč tisti, ki brez strokovne usposobljenosti izvršuje kaka dela, Ako bi se tesar lotil izdelovanja kolarskih, mizarskih ali celo zidarskih del, potem njegovi izdelki gotovo ne morejo biti polnovredni, ker se jih nikoli ni učil in jih zato tudi ne more izvršiti tako dobro kot izučen kolar, mizar ali zidar. To bi bilo pravo »šušmarstvo«.
Ali imamo pri nas res take »šušmarje«? Mirno lahko trdimo, da ne. Res je, po kmetih so v vseh časih kaka majhna opravila izvrševali tudi ljudje, ki zanje niso imeli stroge usposobljenosti, Marsikak tesar je za silo ometal tudi kak razdrapan zid, kovač časih poseže tudi v ključavničarjevo ali kleparjevo področje, zidarski pomočnik je časih na svojo pest izvršil tudi kaj takega, za kar zahteva postava že mojstra. To se je pri nas vedno vršilo in se bo vedno vršilo in smešno bi bilo tudi zahtevati, da bi moral naš kmet prav za vsako malenkost klicati na pomoč mojstra, ki itna za take posle vsa predpisima spričevala in postavna dovoljenja.
Sicer smo pn prepričani, da obrtniki na svojih zborovanjih sploh ne mislijo na te vrste »šušmarjev«, temveč imajo v mislih čisto druge ljudi. Silna gospodarska stiska, ki je zajela zadnja leta tudi naš ob-tni stan, je povzročila.
it
da na tisoče obrtnikov ne more prenašati bremen, ki tarejo našega obrtnika. Ni jim pre-ostajaio drugega, kot da so vrnili obriai list, a ker krasti ne smejo, iivi v grob pa ne morejo, izvršujejo pod roko še vedno kaka priložnostna, v njih stroko spadajoča dela, da se tako vsaj za silo preživijo. To pa niso nobeni »lu-šmarji«, temveč polnovredni in usposobljeni obrtniki, le da nimajo za izvrševanje svojega obrta potrebnih oblastnih dovoljenj. Obrtniške organizacije morajo zato za te ljudi najti že kak drug izraz kot »šušmarstvo«, kajti prepričani smo, da ima marsikak teh »Sušmarjevc vsaj to liko strokovno usposobljenost kot tisti, ki se proti tem »šušmarjem bore.
Mnenja smo, da pravega »šušmarstva« pri nas že davno ni več. Ce si kupim blago za obleko, lega blaga ne boni izročil kakemu v kruja-štvu ncizučenemu človeku, da bi mi »izšušma-ril« obleko. Marsikdo bo pa rad vzel pod stre ho dobrega brezposelnega krojaškega pomočnika, da mu bo za hrano in za par kovačev sešil obleko in še kaj prenaredil za otroke. Tudi na tisoče mojstrov je prišlo danes že tako daleč, da so morali vrniti obrtni list in se preživljati za silo danes s takim >šušmarstvom«. Res je, rednim obrtnikom delajo ti ljudje konkurenco, zato se seveda tudi ne moremo čuditi, čc jih gledajo po strani, toda prav tako se obrtniki ne smejo čuditi, če so zjasti kmetiške-mu ljudstvu ti »šušmarji« naravnost dobrodošli, ker dobi od njih strokovno ravno tako dobre izdelke, le za mnogo manjšo ceno, ker pač ti všušmarji« nimajo stroškov, kakršni tarejo da-fies redne obrtnike.
Tako je torej s to stvarjo in tu je treba iskati tudi rešitve. Boj obrtnikov proti »šu-Smarstvu ■ mora biti brezuspešen in tudi ne more n»iti nobene podrmre v ostalein prebhral-
i
RAZGLED PO SVETU
Masaryk — 85 letnik
Dne 7. marca je dopolnil češkoslovaški državni predsednik Masarjuk 86 let. Za.iluge lega oseimo zelo vernega moža so za napredek češkoslovaške republike res velike. V Češkoslovaški, ki je tudi tvorba povojne dobe ln narodnostno zelo mešana država, saj šteje skoraj tretjino Nemcev, je prav po zaslugi Masaryka do danes ohranjena demokracija. V Masarykovi republiki so na temelju splošne, enake in tajne volivne pravice voljene v parlament in senat tudi ženske in imajo seveda tudi volivno pravico.
Na željo državnega predsednika Masa-ryka je skoraj ves čas, odkar obstoji češkoslovaška republika, znana po svoji svobodomiselni večini zastopana v vladi po dveh ministrih tamošnja katoliška Ljudska stranka.
Da uživa taka država po vsem svetu največji ugleii in veliko zaupanje, leži na dlani. Bog daj doslednemu demokratičnemu državniku g. Masaryku potrebnih duševnih in telesnih sil. da "še dolgo vodi bratsko CeSko-slovaSko od uspeha do uspeha!
ITALIJA
s Sporazum 3 Abesinijo? Po dolgotrajnih pogajanjih med Italijo in Abesinijo se je menda dosegel sporazum med obema državama. Dogovorili sta se glede 6 km nevtralnega ozemlja med italijansko Somalijo in Abesinijo. Čudno je le to. da vzlic dogovoru Italija še vedno pošilja vojaštvo v Afriko. Kaj pa če lii se italijanski polki nazaj grede pred povrat-ki >n
s l'r«»ri nemški manjšini. Bocenskl prefekt je razpustil krajevne organizacije kaloliške ne/e trgovskih in obrtniških pomočnikov v \> li večjih krajih južnega Tirola. Prefekt utemeljuje svoj korak s tem. da je centrala te oi jam acije \ Nemčiji. Dalje navaja, da so le oi gnnizacije delale za to, da se je oviralo širjenje italijanskega jezika in italijanske kulture Odlok omenja v tej zvezi pogosto prirejanje javnih predajanj m gledaliških predstav \ nemščini. Odlok je vzbudil pozornost v Nemčiji in v Avstriji, ki ima z Italijo urejene prijateljske odnošaje. Mnogi smatrajo prepoved za dokaz, da hoče Italija svoje
MADJARSKA
s Velja za vse katoličane. Madjarski pri-mas in kardinal Szeredy je danes objavil pismo o bodočih volitvah v parlament. V tem
pismu pravi, da katoliki ne morejo glasovati za tiste kandidate, ki ne nudijo dovolj jamstva za zdravo nravstveno in versko obnovo madjarskega naroda.. Zato priporoča vernikom, da agitirajo in volijo samo one kandidate. ki nudijo dovolj jamstva, da bodo v parlamentu ščitili krščanske temelje narodnega iu socialnega življenja.
GRŠKA
s Par vesti z uporniškega bojišča. Ko to pišemo, ni v pogledu v Určiji izbruhle revolucije od zadnjega tedna nobenih pomembnejših izprememb. V časopisju zmagujejo eni kakor drugi. Gotovo je le to, da imajo uporniki v rokah pretežno večino bojnega bro-dovja, ki je enkrat že celo Solun bombardiralo. Vlada trdi, da severno od -Soluna, torej v grški Macedoniji, vladne čete niso mogle napredovati vsled povodnji iu neugodnega vremena. Zdaj pa so se baje že začeli odločilni boji, ki so dovolj hudi. Baje je padlo na obeh straneh že doslej 600 vojakov, nad 2000 pa je bilo ranjenih. Zelo delavna je uporniška mornarica. Križarka »Averov«, o kateri so že ponovno poročali, da je hudo poškodovana. je zavrela otok Mitilene. Neka druga uporniška torpedovka (>a otok Samos. Pri Solunu je zopet neka tretja uporniška ladja bombardirala položaje vladnih čet in ogroža železniško zvezo med Solunom in Ate-
stvu, dokler ja bodo vodili redni obrtniki na sedanji način. Prvi pogoj, če ai hočejo obrtniki pomagati, je, da odkrito pogledajo na vzuke tega stanja m napneio vse sile, da odpravijo vzrok«, ne pa da preganjajo stradajoče svoje tovariše, žrtve teh vzrokov.
ln v tem pogledu obrtniki ne vrše svojih dolžnosti. Ce pregledujemo poročila o delovanju raznih obrtniških ustanov in organizacij, beremo pač o vsem mogočem in nemogočem, važnem in nevainem, toda vse kaže, da ae današnje glave teh ustanov in organizacij skrbno in previdno izmikajo ravno jedru m glavnini vzrokom vse obrtniške bede in krize.~Na eni strani današnji voditelji obrtnikov nimajo poguma odkrito in odločno nastopiti proti glavnim vzrokom obrtniške stiske, nc drugi strani j« pa le premnogo obrtniških »voditeljev« 'v vs« pretesni ilahti s tistimi politiki, ki so odgovorni za to, da je prijel naš obrtnik tako popolnoma na psa. A vrana vrani ne izkljujs oči, kakor vemo. Kar spomnimo se n. pr. na »il«n vriič, ki se je razlegpl med čevljarii, ko
je prišlo neko konkurenčno podjetje v našo državo. Kričali so in mahali so na vse strani, toda nihče ni hotel ali se pa ni upal pokazati na tistega, ki je Bati odprl vrata v našo državo.
In tega atanja je sokrivo obrtništvo. Dokler ae vsak obrtnik ne bo zavedel, da je sam kovat svoje sreče, toliko časa ni upati na izboljšanje. Kaj pomaga stokati in zabavljati doma pod mizo ali v zapečku, vodstvo obrtniških organizacij pa brezbrižno ali strahopetno prepuščati ljudem, ki so v polni meri soodgovorni za današnji obupni položaj obrtnika. Boj proti »šušmarstvu-. je najglavnejši današnji klic iz obrtniških organizacij, a prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da je tako delo obrt-n.ikih organizacij samih, kakršnega opazujemo *e nekaj let sem, največje in tudi za obrtnike najnevarnejše .šušmarstvo«. Dokler se obrtniki ne bodo tega zavedli in dokler ne bodo odpravili tega »šutaarstva., bodo vsa njdh prizadevam* zaman.	g
nami. Zaradi grških dooodkov je nasl8lg "T cejšnja napetost med Bolgarsko in Turčijo ki je baje poslala na mejo 5 divizij. Veni*^, je proglasil Kreto z« samostojno republiko in Je menda to proglasitev tudi že uradno srn. rotil Društvu narodov. Priobčujcmo vse te ve. pti, čeprav ne Jamčimo, da so povsem resniis. ne. Bližnji dnevi nam bodo morda povedali kaj bolj gotovega. Za enkrat je dejstvo sam, to, da je Venizelosova revolucija za grško vlj. do trd oreh.
AVSTRIJA
s Bazne. Radi ošpic je bila šola v Ljubelju d-vu tedna zaprta. — Na Strugarjah je umri Hanza Ambrož. — V Slov. Plajberku so pokopali Andreja Launegerja, podom. Molija.
—	Na Olšenici pri Velikovcu je preminula Neža Falšink. gostilnic-arka pri Majeriču. -V ftkocijanu so pokopali Florijana Miklavea, gospodarja Rivčeve hiše v Piskrčah. — Gorela je dvonadstropna vila (slari hotel), kj
• pripada hotelu Anenbof v Loga vasi. _ Na ! Dravi so pokopali župnika A. Mlinarja. -; Ugotovljene »o številke lanskega ljudskega štetja: na Koroškem je skupno 405.129 prebivalcev. Od zadnjega štetja leta 1921-1. sc je število pomnožilo za 34.779 oseb. — Deželno glavarstvo je izdalo brošuro »Koroški lovski zakon«. Naroča se pri deželnem glavarstvu v C«, lovcu za 1 šiling.
AMERIKA ___
s Drobiž. V Herminie Pa. je umrla 74lel-na Ana Stovasnik iz Komende pri Kamniku.
—	V Pueblo Colo. je preminula 31 letna Pavla Goršič. — V Detroitu je zapustil ta svet Anton Anžiček. — V Argentini je v bolnišnici umrl 22 letni Jožef Uršič iz Trnovega pri Kobaridu. — V Crucible Pa. se je smrtno ponesrečil Kari Kajfež. — V Ely Minn. je zapustili solzno dolino Marija Giach, roj. Debevc. — V St. I/niisu Mis. so pokopali Francu Sušiu ii Kamnika. — V Mulberry Kansas je umrl a poškodbami, ki jih je dobil pri delu v premogovniku 67 letni Janez Želeanik iz Skocja-na na Dolenjskem. — V Red Lodge Mout. jc zapustil solzno dolino 57 letui Valentin Mance iz Starega Laza pri Verbovskem. — V Brodi-way Minn. je preminul 52 letni rojak Janei Rekar.
DROBNE NOVICE
Umrl j« zadnji predsednik avstrijska parlamenta dr. Gustav Gross.
Aeroplan. ki se be povzpel v višino 14 11-seč metrov, grade v lx>ndonu.
Novo madjarsko vlade je zopet sestavil Gembeš. Torej po starem naprej!
Pet in p«! milijona prebivalcev ima sedal japonski Tokio.
Stalno pada število rojstev na Mndjar skem.
BANKA BARUCH
11. Sne AHfear, Parts (»"i
Odpremljn denar v »HflO«ln»"c
najhitreje In po najboljšem dnevnem kuriu.
Vrši vse banice posle nsjkulantneje.
Poitni uradi v Belgiji, Frauciji, Holandiji to Luk««-Irorgu sprejemajo plačila na naša čekovne raCune. MMU» K. **».« Bwieaw. mztUi,». mM« P«ri.. MU» W«1 HK-M IM,	LnKlSBTOS; g. M«? UM"*»»
N» 7,«htevo pošljemo brezplačno naše ček. n«k»nle*
KAJ JE NOVEGA
Brusiva za varstvo deklet
Društvo za varstvo deklet je imelo preteklo nedeljo v Ljubljani svoj občni zbor. Človekoljubno društvo je zelo vneto delovalo, ven-diir ni« primanjkuje denarnih sredstev. Občnega zbora se je udeležil tudi knezoškof dr. Gre-gnrij Kožman, ki je Spregovoril sledeče pomembne stavke:
»Iz kratkih poročil vidimo, kako važno in velikansko je polje, na katerem vrši Društvo za varstvo deklet svoje karitativno delo. Neprecenljive so izgube, ki jih trpi naš narod, ko mora mirno gledati, kako zapuščajo dekleta domačo hišo, rodno grudo in gredo po svetu, kjer se jih toliko izgubi. Vse sile moramo zastaviti in podpreti društvo v njegovem stremljenju. da zajezi pogubonosni tok in reši, kar še rešiti da. Mnogo se naiu jih je že izgubilo. Tudi za te moramo poskrbeti, da se dvignejo.
Tekmovanje za »Domoljubove« nagrade smo uredili tako-lc:
1- V vsaki naslednji številki »Domoljuba« bosta na vidnem mestu, pod posebnim na-naslovom objavljeni dve črki. 2. Ti dve črki bo treba vselej iz »Domoljuba« izrezati in skrbno spraviti, najbolje v kuverto.
8' Ko bomo objavili vse črke, boste iz njih
lahko sestavili stavek koristne vsebine. 4. Crke boste nalepili v pravilni razvrstitvi "a papir in obenem s svojim naslovom poslali na uredništvo »Domoljuba«. Do žrebanja bodo imeli pravico tisti, ki bodo uganko prav rešili in imeli na dan žrebanja plačano naročnino do konca leta.
Nagrado za »Domuljubovo« naročnike so le-loi
| nagrada Din 1000,— 1 nagrada Din SCO.—
da postanejo spet polnovredne članice človeške družbe. Dati jim moramo priliko, da začnejo spet pošteno življenje.
Velikanske so naloge, ki si jih je društvo začrtalo v svoj program. Kakor mreža božjega ribiča naj njeno delo zajame vso škofijo. To delo je delo dobrega pastirja, ki rešuje izgubljene ovce, in je v pravem pomemi besede dušnopastirsko delo, ki spada pod okrilje Katoliške akcije. Zainteresirali moramo za to delo vse naše ljudi. Pri reševanju pa ne smemo gledati na to, kakšnega prepričanja ali vere je dekle, ki potrebuje pomoči. Pomagati moramo vsem - to je v skladu krščanske ljubezni do bližnjega.
Od srca želim, da bi postal vsak zaveden in veren Slovenec člun tega človekoljubnega in rodoljubnega društva.«;
1 nagrada Din 300,— 1 nagrada Din 200,— 10 nagrad h Din 100.— Dan žrebanja bomo pravočasno ua z.nanili.
Danes priobčujemo drugi dve črki. Izrežitc in dobro spravite!
me
a
Izrežiie in ilobro spravite 1
ALI STB ŽE PLAČALI NAROČNINO ZA »DOMOLJUBA«?
ZAHVALA
Podpisani Miklio Anton se upravi »Domoljuba« prisrčno zahvaljujem, da mi je pri moji požarni nesreči izplačala znesek 1000 dinarjev (en tisoč dinarjev). Za to veliko prvo pomoč bom upravi > Domoljuha« vedno hvaležen. - Anton Miklič, s. r., posestnik v Ruc-uiaucih, Sv. Tomaž pri Ormožu.
OSEBNE VES TI
d Desetemu jinu skladišnika g. Frana Kukavice v Dev. M. v Polju je bil preteklo uedeljo boter kralj Peter. Zastopal ga je ka-petan 1. razr. g. Ulepič Radovan.
d Za novega ravnatelja zagrebške želez niške direkcije je imenovan inž. Terček.
d Novi italijanski poslanik na dvoru v Belgradu, Vida grof di Cainpalto je nastopil dne 6. marca svoje mesto.
IZ DOMAČE politme
d Volitve se približujejo. Peti maj bo kmalu tu. Za listo gospoda .levtiča se prijavlja vedno več kandidatov. Pravijo, da jo število teh že prekoračilo 7000. Gospodu Jevtifiu izbira ne bo težka. Kakor je iz gotovih izjav mogoče spoznati, bodo v vsakem volivnem.okraju postavili po več kandidatov Jevtičeve liste, med katerimi bodo volivci lahko izbirali. Odločitev, kdo izmed teh tisočev bo izbran za kandidata, ima v rokah gospod Jevtič. Za slovenske kandidate bosta imela gotovo važno besedo tudi gospod minister Marušič in gospod ban Pnc. Ko bodo kandidati določeni, bomo že zapisali.
d Šest državnih Ust bo morda pri sedanjih volitvah, in sicer: vladna lista g. Jevtič«, lista Jugoslov. narodne stranke g. Hodžeie, lista skupine »Zbor« z dr. Ljotičeni na čelu, socialistična lista z nosilcem dr. Topalovičem in zagrebška lista, katere nosilec, pa še ni določen. Govori se še o šesti listi, katere nosilec bi bil Boža Maksimovič. Doslej pa sta gotovi samo prvi dve listi.
d Ministri govore. Vse jugoslovanske radio postaje bodo v predvolivni dobi večkrat prinašale politične govore naših ministrov. Prvi je v soboto govoril g. minister za notranje zadeve, ki je razlagal, da bo glavna naloga naša bodoče politika v tem, da poživi in utrdi v državljanih jugoslovensko misel, ki mora postati temelj našega političnega, gospodarskega in
Za zgraditev železnice St Janž—Sevnica
Veliko zborovanje za takojšnjo zgraditev železnice St. Janž —Sevnica se je vršilo dne 10 marca 1935 v Sevnici. Soglasno je bila sprejeta sledeča spomenica:
Kraljevska vlada se opozarja na neodložljivo potrebo nujne /.graditve proge Št. Janž —Sevnica, ki bo vezala glavno progo Zagreb -Zidani most z dolenjskimi železnicami. Ta proga ni samo največjega pomena za ves štajerski in dolenjski del dravske banovine in za sosednjo savsko banovino, marveč je tudi izredne važnosti za nadaljnji razvoj prometa k Jadranskemu morju. Je to edini načrt zveze med dolenjskimi železnicami in glavno progo Zagreb—Zidani most, ki prihaja lako >?, gospodarskih kakor tudi iz tehničnih vidikov v poštev. Posebej je poudariti, da je zgraditev te proge neodložljiva tudi z ozirom
Zahteva po nujni zgraditvi železniške proge Št. Janž—Sevnica je tembolj utemeljeni! ker je bila ta proga uzakonjena že leta (92 a vnovič predvidena v drž, proračunu
1927-28. Za to progo so izdelani vsi podrobni načrti ter se lahko takoj vrši ofertalna licitacija Po izjavi kraljevske vlade so sedaj v sporedu velikih javnih del finančna sredstva tudi zu to progo zagotovljena.
Spričo priprav za volitve v Narodno skupščino se polašča prebivalstva bojazen, da ne bi njegove žive nade po končani voiivni borbi zapadle. Tem nujneje je, da se gradbena dela takoj oddajo in <ia se z gradojo resnično prične že meseca aprila 1936. V takem dejstvu bo prebivalstvo videlo dragoceno jamstvo z.a rešitev iz neznosne bedo, v kateri propada vsled dolgotrajne gospodarske krize.
V. tem duhu ponovno prosimo in poživljamo kraljevsko vlado, da z vso pospešbo ukrene vse potrebno, da se more nemudoma pričeti z gradnjo železniške proge St. Janž —Sevnica.
VINA
prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri Csntralni vlnernl v Ljubljeni
Uganim zrn »Domoljubove" naročnike!
»DOMOLJUB«, dne 13.
Človeško lelo in njegovo naravno zdravljenje:
Pomlad j« lu ia narav« *« prebuja k novemu življenju in obnavljanju. Baš T lem času j« treba prav posebno paziti na zdravje, ker je človek »postavljen vsem mogočim nevarnostim. Kakor priroda, tako je tudi naie telo onemoglo in se težko brani bolezni. Zaradi tega mu moramo pomagati in j« napraviti odporno io zdravo. Moramo ga očistiti nakopičenih in telesu škodljivih tvarisi ter mu dovajati nove in oživljajoče sok«. V U namen se priporoča naravno zdravljenje s »PLAN1NK A—čajem BAHOVEC, ki j« pripravljen večinoma ii najboljših planinskih zelišč io je njegovo koristno delovanje ie priznano v znanstveni medicini.
Dolgoletne izkušnje nam potrjujejo, da je »PLANINCA« zdravilni čej zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo njegove sestavine iz znanstvena in deloma tudi iz ljudske medicine
»PLANINCA« zdravilni čaj je dober regulator za čiSčenje in obnavljanje krvi. Radi tega učinkuje 6-12 tedensko zdravljenje s »Planiaka«-čaj*ia Bahove« izredno dobro:
pri »iabt tetodttU nrafcmH 1» »«l»r«J»i pri »laboan w«r«dwaai dolov»l"
tmeihii pri s»p«te»W taieza, pri onollti, gtonttbolM, w»p«<n»»a
ULiSflSl
prl abolasju i«in« >lsllw 1» hwnor«'iia
pri e>»l«sl« )«I*ri
pri H*r»oz! t« ŽUŽnlto boleznih.
»PLAN1NKA- zdravilni čai pospeiuje tek. Zahtevajte v lekarnah izrečno PLAN1NKA«-čai BAHOVEC u Din 20 - pakei, ki vsebuj« samo tedaj pravi »PLANINK A«-čaj, kadar j« paket zaprt in plombiran, ter nosi naslov:
Le&arna Mr.Baisovec, Ljubljana
H« S, hr	10 /Vil IsH
kulturnega življenja. Govori drugih ministrov siede v prihodnjih dneh. d Mnoge poslancev
in bivših članov Jug osi. nacionalne stranke čisto prostovoljno ne bo več kandidiralo, ker eo menda utrujeni zaradi prenapetega deta.
d JNS je sicer šla >ii lima<, vendar redki i\tsti pristaši te stranke po deželi pridno sklicujejo sestanke, ua katerih postavljajo kandidate, ki bi se naj pridružili Jevtičevi listi. Svije sestanke sklicujejo tudi pristaši g Ms-rušiča in g. Puctja. Ti postavijo navadno zopet svoje kandidate. Ponekod so skušali ti drugi pritegniti v svoj krog tudi nekatere pristaše
a se zdi. da
ne tiodo imeli uspeha.
NAROČITE
»SLOVENCA* ua ogled! — Na slov: Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
d Minister Marešič oMtrii legaški mandat.
Na volivneui sestanku n« Rakeku je bivši minister Kucelj izjavil, da Ivo minister dr. Ma-rušič sprejel kandidaturo v logaškem okraju. Kandidiral pa bo še v ljubljanskem in oeij-skemi oiraju. toda obdržal bo logaški mandat.
d Fi»«;kbi mioisirr dr. Stojadinovi* je odposlancem ir Vukovarja izjavil, da ne kandidira pri sedanjih skupščinskih volitvah.
d Del belgijskih obrtaikov je sklenil, da hoče podpirati listo g. Jevtiča. Zahtevajo pa. da se postavi večje število obrtnikov za kandidate
d Krščasski delam ta socialni derat^ kratje. V zadnji Številki je »Delavska prn-
Adrokatsko pisarn'.« sem otroril ▼ Ljubi jam, Tyršev* cest« la IL nncL, palača Ljubljanske kreditne banke.
Tele ton 3*3«.
S>r. Astolf Korče.
vica«., g-lasilo krščanskega delovnega ljudstva zavzeta stališče nasproti listi g. Topa Soviča. List poroča, d« piše marksistično časopisje, da bo za to listo ('socialistično) glasovalo tudi veliko število krščanskih socialistov. Marksistični tisk se moti, ko namiguje čdateJjem. da so krščanski socialisti marksisti. Temu dosledno se je marksistični tisk povzpel do trditve. da bodo krščanski socialisti glasovali za socialistično listo. Toda Jugoslovanska strok zveza odklanja to insinuacijo. Marksisti so preveč strankarsko marksistično usmerjeni, da bi mogli računati na glasove krščanskih stro-kovničarjev. Tu ne more biti slepomišenja in ne riberenja v kalnem, kakor jc bilo to za časa strankarsko-poiitičnih bojev. Delavstvo ne zaupa marksistom, ker niso =e nikjer pokazali. da jim je delavsko vprašanje več kakor pa strankarska politega, ki jo vodijc njihovi voditelji, ki predvsem vidijo le sebe. Marksisti so vedno rušiti enutno delavsko tronto. namesto da bi obrnili ost proti kapitalizmu.
d Sad strankami? Predsednik osrednjega odbora »Narodne odbrane Ilija 2. Trilunuvič je vsem odborom, poverjeništvom in mladinskim starešinstvom »Narodne odbrane« izdal ukaz, da morajo od 1. marca do 10. maja opustiti vse sestanke, vsa zborovanja. Ukaz poudarja, da mora »Narodna odbrana« kot stroga izvenstrankareks. nacionalna organizacija v času volivnega boja opustiti vse' manifestacije in vsa zborovanja, da bi se to njeno delo ne moglo spraviti v zvezo s kakršnimikoli stranka rsko-potitičn imi težujami.
d Vlada ne bo prepovedala nobene kandl-dstae Ust*, ki bo v aklud,, s ;>re<lpi» vojiv-nega zakona. Tako je izjav« notranji minister Velja Popovič,
d »U ima M86 »oli.mb »pr»ričeneeT. Pri
sedanjih voutvah V£>u juiuosrbako mesto Niš prnč svojega podat** in ne ^ skupno t okrajem.	v
DOMAČE NOVICE
d Podtaknjena reklama. Naši naročnik lz okolice Domžal se pritožujejo, da dobivajo t :Domoljubu' priloženo reklamo za neki kino. čijrar filmi so vse prej koi priporočil« vredni. To reklamo je naiuniu listu ne podtaknil. Zadevo smo izročili pristojni oblasti s proftnjo, da izsledi in kaznuje krivca. Naše naročnike pa prosimo, da take slučaj« nemudoma .,poroče upravi lista.
d V kratkem poteče 140 let, kar jc laiel izhajati prvi slovenski časopis »Velika pra-tiks«. Lani je izhajalo v slovenskem jeziku 9 dnevnikov, 33 tednikov in 147 mesečnikov, skupaj torej 231 glasil
d Velike odposlanstvo kranjskih davkoplačevalcev je prišlo v Ljubljano. Pripeljali so se na številnih avtomobilih in se ob tO dopoldne podali na Lansko upravo, kjer jih je sprejel g. ban. Odposlanci davkoplačevalcev so pri tej priliki pojasnili banu zadeve trošarine za mesto Kranj. G. ban je obljubil vso pomoč. — Kranjčani so vzbujali med Ljubljančani prav veliko pozornost, zakaj šle; vilni avtomobili so cek) ljubljanski tramvaj ustavljali.
- Bolečine uTti&i»n>e »lellodco,
prtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziK«. bledico odpravi, kdor čeMe pije naravno »Frans-Jocef« grenčico, pote kozarec zve-Cer. preden gre spat. Zdravaiki-speciam" za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočat' kot itelo tmotreno. domače zdravilno sredstvo
d Zahteve učitcljstva- Dne 9. marca j« zborovalo v Ljubljani učiteljstvo U devet* okrajev. Med drugim so obravnavali noviske zadeve. Sprejeta je bila daljša resolucija, ki ugovarja nadaljnjemu zni*lv'snj? uradniških prejemkov, premeščanju u«W
,tva med Šolskim letom, zahteva stalnost za učitelje, večjo samostojnost Šolstva brez »u-naujih vplivov, zakar naj se Šolstvo loči od pomične uprave, dalje aaglaša potrebo novih učbenikov, toda dosedanji razpis je bil pre-uranjen, dalje zahteva učiteljstvo od prometnega ministra med počitnicami v olajšanje izobrazbe eno brezplačno krožno vožnjo po državi. Učiteljstvo zahteva svoje zastopnike v občinskih odborih, v banovinskem svetu in v parlamentu.
d Zgradbo poštne hranilnice in glavne poŠte r Belgradu je prevzel belgrajski inže-njer Zika Siojaaovič. Proračunska vsota znaša nad 15 milijonov dinarjev.
d Dokaze o plačanem davku skrbno spravite! Nekemu posestniku iz Peker je napovedala davčna uprava za mariborsko okolico rubež radi nepiačanja davkov. Prišel je eksekutor, kateremu je mogel prizadeti šele po uo.gem prepričevanju in z odrezkom požt-ue položnice dokazati, da je zahtevani znesek — Ki je bil razmeroma malenkosten in je znašal komaj okrog 100 Din — že poravnal preu novim leiom. Ce davčni zavezanec ne bi imel odrezka poštne položnice, bi moral plačati še enkrat zahtevani znesek in izvršilne stroške. Zato priporočamo vsem davkoplačevalcem, da hranijo vse dokaze o plačanju davkov.
d Pred beigrajskim sodiščem ia aaščito driave je bila razglašena obsodba članov komunistične družine iz Ljubljane in Slovenije, ki so se morali zagovarjati radi komunistične propagande. Sodišče je vse obtožence, razen Alberta Kosa in Egcna Klobučarja, ki sta bila oproščena, proglasilo za krive. Obsojeni so bili: Inž. Vilibald Konte na 4 leta robije ln 5 let izgube častnih pravic. Srečko Zganjar na 3 letu strogega zapora, Boris Kraigher na 2 leti in pol strogega zapora. Pavel Tcpina, Sergij Kraigher in Peter Stante na 2 leti strogega zapora. Jože Slak in Ljuban Jak še na 1 leto robije in 5 let izgube častnih pravic, Oskar Kovačič in Zoran Duječ na 1 leto in pol robije in 5 let izgube častnih pravic. Gregor Bajt, Pavel Zibelniik in dr. Alfred Serko na 1 leto strogega zapora. Obsodba je postala takoj izvršna.
d Vsi dolgovi mesta Belgrada znašajo nad 757 milijonov dinarjev. Občinske terjatve za zaostale in neplačane davke ter razne pristojbine pa znašajo nad 110 milijonov dinarjev.
d Kako je s točenjem vina brei takse. Iz okolice Šioonika se je javilo pri gradbenem ministru dr. Marku Kožul ju in finaač. ministru dr. Milanu Stojadinoviču odposlanstvo kmetov, da bi doseglo ugodnosti glede prodaje vina. V smislu finančnega zakona 1934-35 smejo kmetje v času 40 dni prodajati vino, ne da bi plačali trošarine. Kmetje so hoteli prodajati na la način tudi vino v mestu Sibeniku. Toda oblastva so zahtevala "d njih, da plačajo predpisane takse. Kmetje prosijo zdaj finančnega ministra, naj bi dovolil tudi v kraju, kjer kmetje splošno prodajajo svoje pridelke, to je tudi v mestu Sibeniku prodajo vina z olajšavami, ki Jih omenja zakon. Pomočnik finančnega ministra Letica je obljubil, da bo podpiral njihovo Prizadevanje.
d Srednješolski ravnatelji so »e posvetovali te dni v Ljubljani. Ob tej priliki je izjavil prosvetni načelnik g. Breznik, da v ministrstvu nihčs no misli In ne dela na to, da M so izrinil slovenski učni jezik iz slovenske "čne knjige iz kateregakoli razreda naših "ednjih Sol. — N»j pripomnimo, da bi bilo
v korist enakopravnosti v ustavi zajamčene slovenščine, da bi se slovenske knjige po vseh srbskih in hrvatskih Šolah uporabljale in se slovenski jeiik poučeval vsaj v toliki meri kot se pri nas srbohrvaščina.
d Vsled tnižanih potniških cen se je dvignil potniški promet na železnicah že doslej za 25 odstotkov.
d Naše učiteljske šole. V Jugoslaviji imamo 37 učiteljskih šol (moških in ženskih), od teh je državnih 31 (nad 83%), privalnih 6 (nad 16%). Privatne so: Novi Vrbas (nemška) v dunaveki, v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani, Mariboru in Skofji Loki. Državne so razdeljene po banovinah: Bebtrad 2, dunav-ska 4, savska 8, vrbaska 1, primorska 2, rno-ravska 4, vardarska 1, zetska 3, drinska 4, dravska 2. Mesto Belgrad ima 2, Zagreb 2, Sarajevo 3, Ljubljana 2, Maribor 2.
d Japonska konkurenca. V Split je dospela pošiljka japonskih nalivnih pere« in svinčnikov, ki so jih prodajali po tako nizki ceni, da je bila v hipu razprodana vsa pošiljka.
NESREČE
d Pri Ishljasu sledi na kozarec naravne »Franc-Josefove« (f renči ce, popite zjutraj ia koščo, brez truda izdatno iztrebljenje čreveea, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
d Trem posestnikom je uničil požar kozolce in razno poljsko orodje v Ostrogu pri Št. Jerneju na Dolenjskem.
d Ognjeni zublji so uničili gospodarsko poslopje posestnice Mariie Svet v Ločici pri Polzeli.
d Do ta! je pogorelo gospodarsko poslopje j»osestnice Marjete Gumzej v Gornji Bistrici pri Mariboru.
d Zgorela je viuičarija pri Gornji Bistrici, last Erike Cerne. Viničar Franc Debelak z družino je sedaj brez strehe.
d Gorelo je pri posestniku Matiji Mara v Moravcih pri Mariboru.
d Lačni volkovi so pred nekaj dnevi navalili na hi?o Jovaaa Mijuškoviča v Sarniku v Črni gori. Kljub temu, da so domači stro-
d Celo noč je jokal od veselja 19 letni trgovski sluga Matija Kramberger v Zagrebu. Zadel je v razredni loteriji 125.000 Din.
d Olajšava glede cacRljarine. Finančni minister je izdal pravilnik za izvrševanje uiedbe o olajšavah plačevanja zemljarine za davčno leto 1935. Po tem pravilniku se znižuje katastrski čisti d«rtos kot davčna osnova za zemljarino za vse njive v državi. Za vinograde pa velja ta olajšava le m nekatere skalnate vuiograde v savski, primorski in zetski banovini. Slovenski vinogradarji olajšave niso deležni.
d Velike parnjonske igre. O velikonočnem času bodo vprizar>ati v dramskem gledališču v Ljubljani novo Jezusovo dramo j V času obiskan ju <, ki jo je napisal Edvard Gregoi in. Drama je izšla tudi v knjigi, v založbi Jugoslovanske knjigarne in stane broširan izvod 20 Din, vezan 38 Din. Primerna je ludi kot čtivo za premišljevanje o Jezusovem poslanstvu. V nji je predočeno v osmih pretresljivih postajah Jezusovo delovanje med judovskim ljudstvom, njegovo trpljenje, smrl in poveličanje. Vprizo-ritev že pripravljajo, ki Ih? povsem nanovo in lopo opremljena ter bo ena najpomembnejših te vrste. Prva predstava bo na cvetno nedeljo.
d Pri nagnemja k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz-Jose» fova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo.
d Motite se ako mislite, da sto storili vse, če na zunaj čistite Vaše »obe s kakršnokoli zobno kremo. Bolj važno je, odpraviti zobni kamen, ki tiči >.a zobmi, a to so doaeže z zobno kremo Sargov KALODONT, katera ima v sebi učinkoviti dodatek snlforicinoleat dra. Briiunlicha. S tem odpravite polapomn vendar zanesljivo zobni kamen ln preprečite, da se naredi drug. Za izpiranje in razkuževanje ustna voda Kalodont.
ljali na volkove, se ti niso razbežali, ampak so podrli vrata v hlev in poklali 34 ovac.
d Pri padcu na ljubljanski klavnici si je
zlomil nogo 24 letni mesarski pomočnik Fran Ves iz Mengša.
d Čudna smrt dveh otrok. Dne 3. marca
1935 popoldne sta se Avsec Antonija in Aua iz Dolža pri Brusnicah nekaj skregali, nakar je Avsec Antonija vzela svoja dva otroka in šla z njima proti Gorjancem, rekoč, da gre na hrvatsko k svoji materi. Ko je prišla v gozd, je v noči, ki .se je med tem uaredila, zgrešila pot in zašla v les, iz katerega ni mogla več najti prave poli. Tavala je z otroci v mrazu in srnegu celo noč po gm. Iu. Ko sta otroka obnemogla, ju je mati vsa premražena in sestradana nosila, dokler ji nista oba umrla. Brez vsakih zn 'kov življenja ju je šele zjutraj prinesla ozir. privlekla do k'če Jožefa Rajka v Gabrja Zrlvi imata noge vse spraskane, iz čeear se da sklepati, da ju je mati po gozdu vlačila. Rezika ima tudi po obrazu več prask, zato je sumljivo, če sta umrli naravne smrti. Trupli so prenesli iz Kajkove hiše v mrtvašnico v Gal»eije, kjer I »ost;! najbrž raztelešeni. Mater so zaprli.
— Spomladansko pometanje. Moške nogavice lepe pastel barve ali vzorčasto tiskane par 2 Din. S t e r m e c k i, Celje.
IVOVI GROBOVI
d Prah boste tudi vi! V' Mostah pri Ljubljani je umrl 53 letni Fran Kračman, major
v pokoju. — Na Zgor. Pobrežju v Savinjski dolini je umrl 81 letni posestnik Ivan Bitenc — V Št. V;du pri Ljubljani eo pokopali Franceta Štruklja. — Pri Sv. Ani v Slov. goncpb sta zapustila 3olzno dolino viničarka Uršula Sipek in Ivan Sečkar. — Na Glincah pri Ljubljani je zapel mrtvaški zvem Francetu
5«
Javorniku. trgovcu iu posestniku. - V Planini pri Rakeku j« odšel , o večno piafclo Rudolf Smola, kapetan 1. razr. v rezervi. -V Kranju j«> umrl Ivan Kumer. gostilničar In posest uik. - Istotam j«- odšla v večnost l"7-letna Marija Killer. — V Plauiui pri Sevnici je izdihnila Kristina Spati roj. Leskovšek. — Ka Svibniku pri Črnomlju je zapustila ta svet Katarina \Veiss roj. Kure. - V Dobroviju pri Braslovflah so položili k večnemu počitku posestnika Jerneja Turnška. — V Beigradu je umrl vojni kurat g. dr. Novak. — V Ljubljani so umrli; teku, iiriulnik v p. Dragolin Verbk\ 82 letni okr glavar \ g. Gustav del Cott, vdova viS. so<i. svetnika Franja Zebre, bivši trnovski župnik in zlutomašuik g. Ivan \rhovuik, Marija Žagar in Kantila Zeschko. — V Zgor. Gameljnah je umrla Marija Pečar roj. Zajec. — Naj počivajo v miru!
d Pogreb ia pokojnim ilatomašnikoiu, bivšim trnovskim župuikivm g. Ivanom Vrhovni kom, je bil »elo lep. 1'deležilo se ga
Pomladne dolžnosti
Ko nastopa pomlad, ima mali »narava polne roke dela. ker nor« vse .buditi k novemu raz-r Tu to svojo pomladno do.inost Izpolnjuje narav«, toda človek. kl vlad« nad njo, vrli Se več, tudi on — naravi, kad« sama ne sn ore svojega dela. flovek ume s svojim duhom i«k£ ristiti naravo kol pomočnico. ker ina .»korist. . njeno plemenito »dravilno rastlinje u prepreč.-vanje bolezni in podaljšanje življenja.
Mnogoštevilno plemenito rastlinje se uporablja v vseh mogočih področjih. da se doseže na-ravni zdravilni učinek. Najpopularnejše |«i je lakoivuno pomladno zdravljenje s eaji iz preizkušenih planinskih zelišč. 1» takih sestoji med drugimi tiub obče znani Planinka raj ljubljanskega lekarnarja mr. Rahovca. Tako zdravljenje jopo-
stalo tekom let v vaaki družini, rekli bi „,k pomladna dolžnost, ki Jo radi izpolnjujejo Lcr n udoben in naraveu način dosega svoj namer, regeneracijo krvi, normalizacijo krvnega obtok, temeljito čiščenje prebavnih organov, kot črev«l, ledvic, jeter, žolčnega mehurja itd.	' '
Znaki nerednega delovanja prebavnih orgauo, so v prvi vrsti: zapeka, napetost telesa, goreči« pogostni glavobol, tesnobnoslui občutki. "nonunL kanje spanja, kakor tudi obolenja |>o sečni kislini hemeroidi, slabost srca. kopičenje mašfotie, bo. lezni ledvic, nervo2nost in mnoge druge i'iv(n, bolezni. — V borbi proti tem boleznim in posebna že proti nastajanju istih so prej navedeni fa|| izvrsten naraven in prijirost pripomoček.
je ve«'- tisoč faranov. pa tudi zastopniki raz nih oblasti, Spati i je delulo do 15.1)00 ljudi Naj poOiva blagi gospod ilatouuišnik in Bog mu bodi ia vse dobro uajlmljši plačnik!
II. EVHARISTIČNI KONGRES
Marija Pomagaj —
mčilnica kongresa
(•lavni pripravljalni odbor ia II. evhari-
vir nadnaravnega ži\ijenja v blagoslov naši domovini.
i\aj lepšega bi mogli svojemu nadpaslirju pokloniti /a njegov god kot zagotovila, da sin
stični kongres v Ljubljani je s navdušenjem njegov poziv ua kongres pravilno razumeli in
sprejel predlog ljubljanskega rladike previv. f dr. Gregsrija Koimaaa, da budi Marija Po-ttnutuj i Brstja laJciMica II. rrhanstičnega ksngrrs« ia Jugoslavijo,
j tem je dobila naša ev haristična manifestni .js nje vredno slavo. Kakor bo srce prireditve -sin Zveličat, tako t>o materinska ljubezen Device oni čiuitelj. ki bo dobrotno Klel nad kongresom. Kakor je po Mariji slopil božji Sin v svet. da ustanovi svoje kraljestvo v čkv-veških srcih, tak.» naj js Mariji naš kongres |s»:.ine vrelec milosti in blagoslova mi jugoslovanske katoličane.
Manja Pomagaj na Brezjah je slovenska narsnlna božja pot. Stotisoči, ki leto za letom J hrejK-iujo k Njej na Brezje, se vračajo ovi tam potolaleui, močni, življenja veseli. Kar je Lurd Francetom, to so Brezje Slovencem- točka je ua zemlji, ki si jo je Mati božja ubrala, da med nami s posebno darežljivih jo deli svojo milorst ■n sv, je dobrote. Čudovita uslišanja. katerih jc bilo na stotine romarjev že deležnih, vedno "K>vn pričajo, da je Marija Pomagaj na Brezjah budna varihmja svojih otrok
Marija Pomagaj bo dobra aam vsem, ki evharistični k,viujres pripravljamo, ki se ga hočemo udeležiti. vV ga Ikuiio pripravljali z Jezusom in ia Jezusa, če bomo nn kongres po-nnuali radi Jezusa.
Našemu škofu za god
V torek. li. marca je godova! naš nadpa-stir prevzv. g. dr. Gregorij Roiman. Kot dobri svete Oerkv e se lega dne radujemo. Zelo
da se hočemo za Kougros i vso vuemo prijira viti. To pripravo moramo in hočemo nameriti predvsem na znotraj, v naša srca. Z molitvijo, . sv. daritvijo in ju .gostejšim prejemanjem sv. zakramentov bomo izčistili svoje duše, da bodo za kongres žarele v pi m os Vi božje Ijulieziu. Pozabiti jui ue smemo, da omenja škof v svojem vabilu na kongres tudi »rtve. Brez žrtev ne more v/.kliti nikjer uič velikega, zlasti nič trajno »rednega Žrtve eo ouu skrivnostna sila. u katere poganjajo velika dela plemenitosti, junaštva, zvestobe, dejavne ljubetni.
Za letošnji škofov god hočemo zlasti po-i men žrtve poudariti. Po želji samega škofu, da | uaj bi namreč en dan v pripravah na kongres i popolnoma posvetili žrtvovanju, premagovanju, proglašamo nedeljo. 17. marca »a dan premagovanja. Duhovne in guiotue sadove tega dne bolim vse namenili evharističnemu kongresu.
Kaj uaj ta dan žrtvujemo? Predvsem vse ono, kar služi goli udobnosti iu ugodju. Za kadilce ho žrtev, ako ta dan opustijo vsako kajenje. Prav tako opustimo v uedeljo vsako alkoholno pijačo. l>an premagovanja uaj se pozna tudi v prehrani, ki naj bo preprosta. Ves pri-hianek darujmo za evhnristični kongres! Prosimo vse župue urade, da v svojem okolišu na najprimernejši način omogočijo zbiranje teh prihrankov m jih nato z izrečiio označbo .za škofov god c jHJŠljcjo Glav ueiiui pripravljalnemu odboru v Ljubljano.
umski knjigarni v l.jllbljnni jni i>iii •_> . pni|e jaim je še star«, po besedilu nenavadno preprog
,4...... |k> vsebini na vso moč globok« pesem: Nizko tr
miru kri«ijani. priklonimo i, ki j.- zaradi svojega črnino • nežnecn. kakor v tiho pobožno premišljevanje .'.(. topljenega ii«jw-va prav (»osebno primerna i« li«|. »ko pelje pre<l sv. liešnjiiit Mesom. |H> jm-zdijo. vanju, j>ri sv. obhajilu. IVsein »Povsod Boge!« uaj hi orgaiiisli in pevovodje dobro pregledali, da jim zlasti v drugem delu ne uidejo važne spremembe v ritmu (meri), /bori. dobro pripravljeni naj jo pogii-tii piijo. vsaj v>«ko nedeljo konec tistih opravil, pri katerih je zbranih največ ljudi. Pesem bo gotovo vse navdušila, hkrati |ia >»- bodo napev« in nek«terih sprememb ljudje kar luiinogrede privadili. Naučiti se je morajo p« poi-ml Tako je rekei odličen uosjkhI, ki jo ie v č.Mrtek siiStl — in mislim, že tudi pel: «'e je bila že dim« tako mogočna, kakšen učinek bo napravil«, ie |o na Stadijonu zapoje stolisoč ljudi! Prav |H>sebno naj se je uče moški: -uii jr ni pesmi, ki hi j. ji moški ulasovi lepše podali, ko tej. K.
Valilo t* godbe! (iodbe. ki IkhIo sodelouh n« Kvhsrističnem kongresu, liodo smele pri p» re-ijah igrati le naboiue skladb'-. (i lavni |rnpr. oillior v Ljubljani. Miklošičeva cesta 7, ima iia r«r.]<olago za vse instrumente notni materijal u sle«teče skladbe: t. Posvetitev domovine. 2. Si. Križ. 3. Sv. Rešuje "telo. 4. Laud« Sion. 5. Pred sv. obhajilom, d. Pridi molit, o kristjan. 7. Lepi si. roža Marija. 8. Povsod Boga. — Notni materijal »a vse te skladbe stane 80 Din in si g« nuj godb« nemudoma naročijo. Že pri letošnjih procesijah na Teiovo naj godbe opustijo sviranje maršev in plesnih pesmi ter naj nastopijo z zares nnboitio glasbo. Pri kongresu samem bodo gori označen« skladbi' deloma igrale ludi vse godbe skupaj. Zato je nujno |x>lrebno, d« imajo vse godbe notni materijal od (Slav. prip. odlvor«. Župnijske pripravljalne mlliore |irosimo. dn godbe na lo |>ofehe| opozorijo.
otroc
prav bo, ako Ihiiik> zadeve našega škola.
V letošnjem ietu imamo pa še prav posebno mnogo razloga, da se škofovega godu spominjamo. Saj je naš vladika prevzel na sebe odgovorno in težko nalogo pripravili evha-rističjiemu Kralju i II. evharisUčnim kongresom v Ljubljani veličastno slavnost ob sodelovanju katoličanov vse države. Pod njegovim pre\<darniDi vodstvom in jhhI zaščito njegovih molitev pripravlja re« močna četa delavcev kongres, ki nai postane po škivfovih besedah 6
»Povmni H..*«!« v prenovljeni obliki vztiuj« n»<dsienje. Hesedil« je jnsno. enolno, zelo krepko
svoje molitve vklenili i )6?1"1 1,e8wi8 ,voi lehte" pomen. Sape. je j točno povzet m, (rancoskem izvirniku, da bonio i ludi Slovenci tako peli, kakor pojo to pesem vsi narodi. Je pa tnijn« pesem in kliče v lioj u Rog« ki naj saviada po«od: nad našo mladino, nad aašimi drutinami. nad .emljv, »lo-e-isko: njegova j« - tako pravi _ z., večni fas' _ na,j j našim slsvanskim; in v boj n Cerkev, ki naj v svobodi namle uči. V ljubljanski stolnici so jc
la je pevce n poslušavce viignla. Prav tako le v^ala v četrtek - ko so Imeli odborniki 01« • neg« pripravljalnega odbora m raznih Odborov svojo pobožruvstv Križankah in ao „«S s koroni vred njeno odločnost občudovali, Nauev . oreur^ion Opremljanjem se lt()blv, v i„gX
Križ fr stoji.
'Prlmskovo pri Litiji.)
Na željo pripravljaluetta oiiboia m evlia; ristični kongres .-vino tudi pri nas postavili velik lesen križ ob pokopališkem zidu na zapadni strani cerkve, odkotier je krasen ra»-ttled |hi vsej okolici, saj w vidijo od tu snežni vrhovi Triglavu, grebeni Karavank in Kaminske planine. Prvo nedeljo v marcu s"10 imeli evliaristieno slavje. Po blagoslovu v cerkvi se je razvila procesija okoli tabora« h križu, ki ga je hln*roslovil domači gospo« župnik. Pevski zbor pa je zai>el nekaj evlia-rlstičnih pesmi. Slavja ko je udeležila malone c«-In farn. - Tudi radio imamo nn Prlin-skovem. Sedaj nismo več- tnko jzaplnnkam,4' Najrajši poslušamo še »kukavico--, ker .1« s« najbolj razumemo.
Kvharistirni krii.
(D*ile pri Litiji.)
Tudi pri nas se živahno pripravljamo » ljubljanski kongit>s. Nedavno suki postavili 12 metrov visok križ. ki nnj uas s]K)iniW» na pripravo za kontrn*. V nedeljo. 2t-,'«l)r' smo križ blagoslovili. V procesiji, kakrsr« pn nn« ne pomnimo, smo se podali h križu, vsi s svečami v rokah. Cela procesija jo P6"" nabožne pesmi, Tako domačo in iskrene W hoziiosti še nismo imeli! »Kakor nebeško pr«; oeslja . «o rekli ljudje. Pr«: križem smo ™ pii«>irli Kristusu Kralju kv^IoIki. Bog dnj stanovitnosti!
PO DOMOVINI
Naši vrli pevci.
(Dol pri Ljubljani.)
Nai cerkveni pevski zbor je 3. marca priredil pod vodstvom g. pevovodje Zabavnika v Prosvetnem Jjoniii krasno uspel koncert. Naravnost čudili smo te, kako je pevovodja izvežbal svoje pevce. Za nameček so zaigrali Se mično igrico s krasnim petjem. Itkraia hvala pevovoilji in njegovemu zborul — i.ani v juniju pa je naS zbor priredil koncert v žup. ni cerkvi. Na orglah je sodeloval g. prof. Tome. Cerkev je bila do zadnjega količka polna. Tudi sicer naši |>evci večkrat dostojno nastopajo, čeprav jih v javnosti ne omenjajo vedno. — Sodelovali bodo naši pevci tudi pri sv. maši na Stadionu ob dneh evhari-iličnega kongresa, ua kar se že vneto pripravljajo. Našim vrlim pevcem kličemo: Le tako naprej! Pevo-voJji pa še enkrat iskreno čestitamo!
Jubilej
(Kaka pri Krškeml Kdo ne pozna Golobovega očeta iz Podlipe, daleč znanega krojaškega mojstra, ki ga je vpletel j. pisatelj Pavei Perko v eno izmed povesti knjige ■ Iz naših gora*. Ta skromni mož je nedavno pra-»noval svoj 80. rojstni dan. Prav bo, da »Domoljub' svojem« naročniku posveti par vrstic. Svojo ibrt izvršuje ie nad 60 let samostojno. Šivalni ■troj si je nabavil prvi, kar ie bilo /.a tisto dobo posebnost. Najlepše priznanje mu je dal vešč krojač, češ: Dovolj nas jc krojačev, toda Golobov oče imajo posebno spretne roke.« Žena mu je med vojno umrla. Od tedaj ga oskrbuje hči Marija. Dvoje sinov mu krijejo bojne poljane Sin Franceti i» vitji finančni uradnik v Splitu. Naš jubilant je bil večletni predsednik Prosv. drulttva. Rad ie pohajal na božja pota. Bil ie štirikrat pet pri Mariji Ponujaj. na Zaplazu pa okrog štiridesetkrat. Pred leti ti je zlomi) nogo, «i opomogel in zopet ga je bilo videti pogosto v cerkvi Nedavno ua ie zadel rahel mrtvoud. Počasi se mu zdravje boljša in telimo mu, da bi završil 80. leto življenja zdrav in krepak.
Drobtlne IVače)
Zopet me je pleuinska pot vodila čez Klanec, ood SlemJkom in naprej mimo Rozinčka na Sveto (oro. Na levo pod menoj — da bi lahko kamen »rgel nanj — ae je kopal v dopoldanskem solncu trg Vače, na desno pn je ležala Kandrška dolina, zavita V lahno kopreno. Ustavil sem se za trenutek pri prijaznem možu s častitljivo »cesarsko brado«, Ha se oddahnem ter ustrežem moji radovednosti P" novicuh. Da so na Vačah, tako je mo* pripovedoval. dolg predpust obhajali po stari šegi; da Gorjanci pridno vozijo hrastov les rudniku v Zatforje po 100 120 Din m'; da na Vačah nima kdo zvoniti in ne orglati, ker se je oiganist Grošelj preselil v Dob; da zanaprej lahko prenočišče m dobro postrežbo dobim v novi gostilni na Vačah; »» hudje ie niirezujejo krompir za sajenie; da so na Slemšku prvi postni petek pred cerkvijo sv. Križa blagoslovili spominski križ; da je Bosna mirna, ker mora biti mirna; da on som. čeravno "letni, še vedno vse opravi pri živini, ker človek "ora delati, dokler more. Vse to mi ie prijazni mo* pripovedoval. PovpraSal nem ga tudi po nekaterih drugih okolilčinah, toda previdni možakar t« v odgovor na moja vprašan|a pogladil brke, mi "točil kozarec tolkovca ter skozi okno pokazal, "»d naj hodim, da ne zgrešim pota
Zanimiva seja Boja..
(Ježica.)
g- številki »Preloma« je bilo priobčeuo, da sta *V ,ra7 Franc in Šnbelj Ignacij z Ježice izključena osrednjem izvršnem odboru (»Boj«) v Ljubljani
(KlN?aniZi,ci>c ,Boi«- Dnc 3- mirca S¥ i« vršila seja I»ra, nadzornega odbora in namestnikov »Boja« klini'« "a zavzaine odbor svoje stališče proli iz-v V , r °!"?njenih dveli. Po prečitanju dopisa OIO MHbljanii je predlagal član razsodišča OIO v Ljub-jani lov. Šušteršič, da odbor »Boja« na Ježici od-lij ? Protestira proti izključitvi tov. Straha in Sub-»klenV vai da 010 v Ljubljani prekliče svoj iii« n,. ?r 5e niala imenovana dva prav nič pregre-k 1 i,,/,i pravilom »Boja«, Ako OIO ne prekliče iz-edini , : bomo izvaJa!i posledice. Vsi člani so bili r"'" YJC'". da sla izključena člana govorila na obč-»boru »Boja« na Ježici v imenu vsega članstva, >• 'Obdarno vse članstvo z njima. Za enkrat so
zavzeli še milejše »tališče do OIO v Ljubljani, kateremu se je posla! dopis sledeče vsebine: Izključena člana se takoj sprejmeta nazaj v krajevno orgaitlzs-cijo »Boj« na Ježici z vbemi pravicami in dolžnostmi. Odbor smatra, da je izključitev omenjenih dveh tovarišev protizakonita, ker sta delovala po navodilih celotnega odbora ter nisla s svojim delom škodovala ugledu »Boja«. Zaslojiala sta edino stališče, da ostn . ne Boj-, nepolitična organizacija ter sla Ie radi tega prišla v nasprotje z OIO. — Krajevna skupina na Ježici računa tudi z možnostjo, da jo OIO v Ljubljani razpusti, ker sc ne bo uklonila nobenemu nasilju. S tem bo OIO samo dokazal, da hoče vse tiste, ki niso pasje jxjslušni, izključiti.
Jubllel
IPrlstavica pri Bell cerkvij
Nai rojak Joeip Padarčič bo »a svoj godovni dan, 19. marca, obhajal 60 letnico svojega rojstva. Uslui-ben je v ljubljanski hiralnici tv. Jožefa, kjer je že 32 let cerkvemk. Razume sc tudi na stroje, elektriko, vodovod itd. Vedno |e vesel in zadovoljen. Slovenca«, »Domoljuba* in druge dobre liste rad prebira in naroča. Na tvojem rojstnem domu je dal sezidati 8 m dolgo in i m široko kapelico f 16 m visokim zvonikom, v katerem visita dva bronasta zvonova. Posvečena ie ov. Jožefu. Pretkrbel ie tudi vso opravo za sv. mašo, ki »e v ka>peli lahko daruje. Za njegov god in luhilej mu f.elimo, da bi ga Bog ohranil ie innogo let!
Slovenci v Zagrebu
(Zagreb)
Zdaj |e pa res že zadnji čas, da se zopet oglasimo malo Iz Zagreba. V Zagrebu so našteli 11.078 Slovenk in 6463 Slovencev! Ti pa že nekaj zmorejo, če se »vkup vzamejo«! in skupaj pridemo naj-mani dvakrat vsako nedeljo pri sv. Roku, razen tega se zbiramo tudi pri predavanjih in pri igrah Slomškovega društva. Pred pustom smo gledali »Kulturno prireditev v Črni mlaki« in »Svojeglavika«. Predavanje je bito eno o sedanji boljševiški Rusiji, drugo pa o naselitvi starih Slovencev in o njihovem življenju. Obakrat je bilo polno poslušavcev. Razen tega ie imelo dekliško zavetišče »Nai dom« občni zbor, na katerem smo zvedeli marsikaj zanimivega iz življenja in trpljenja naših deklet. Nova predsednica ie Prislan Marija, svoje prostore pa ima druitvo v Bakačevl ulici blizu stolne cerkve. Dekleta, ki prihajate v Zagreb, oglasite se najprej v »Našem domu«, da se ne izgubite In ne padete v roke kakim brezvestnim zapeljivcem! —- Tudi za Evharistični kongres, ki bo poleti v Ljubljani, se pripravljamo. Kakor kaže, nas pojde nekaj stotin. — V mesecu februarju smo pa izvedeli tudi žalostno novico, da je umrl naš nekdanji duhovnik pri sv. Roku p. G a -b r i e I Cevc Vsi amo zajokali, ko Sfno slišali, da je požrtvovalni gospod omahnil kot žrtev vratne bolezni. Zagrebški Slovcnci ne bomo nikdar pozabili njegovega dela med nami, molili bomr, zanj, on pa te nas bo gotovo tudi spomnit pri Bogu, ki mu na| poplača ves trud in trpljenje.
Razno
(Polica pri Višnji gori) Za kongres |e tudi pri nas veliko zanimanje. Družinska zbirka za kritje stroškov kongresa se je lepo obnetia. Za toliko požrtvovalnost vsem najlepša hvala, Tudi naii najmlajši bodo skulali z igrico dobiti sredstva, da bodo lahko šli na kongres. Na dan Mar. Oznanjenja bo ob 3 popoldne Materinski dan z žaloigro »Materin« ljubezen* in z lepim petjem. Pridite v obilnem Številu!
Novi grobovi
(Kolovrat)
Bog je poklical tri lepe duie k sebi: Zohar-jevega očeta smo pokopali na njegov 80. god, na »v. Valentina. Krkov oče Ambrož, je bil rešen v 7S letu dolge bolezni. Boj; daj starčkoma večni miri
Mnogo jih je, ki so (Kjztiail Majorje-vo Pepčo iz Žuli riba v Kolovratu kot dobrosrčno, milodar-no ženo, krepkega značaja, živečo le za dom, družin ico in vero. Vse njeno življenje se je zrcalilo v ljubezni do bližnjega, posebno pa do svojih peterih otrožičev. Mukepol-ua bolezen pa je zahtevala, da se je 4. marca zvečer poslo-voje družine, zlasti od ljubljenih otrok, katerim je pred smrtjo podelila blagoslov in vnem podala roko v slovo. Odšla je v tiajlepAi dobi, v starosti 36 let iz doline solz v onostranstvo, kjer jo čaka plačilo od Večnega. Bog jI bodi plačnik in »veti naj ji večna luč!
Igrali bomo
IDol pri Lfubljant)
Bojevniška prosveta vprizori v nedeljo 17. marca ob 3 popoldne v Društvenem domu v Dolu tfl-dejanjsko veseloigro Navaden človek«. Za nameček bo ie komičen prizor in kuplet »Poredno dekle«. Tudi petja ne bo manjkalo, zato pridite po« gledat! Vstopnina nizka.
Cerkvene zadeve
(Huje pri Kranju.)
Te dni obhaja 60-letuico rojstva g. Franc .Talen. 80 let je že vesten ključar pri naii božjepotni cerkvi, 30 let je ie naročnik naSega lista. Bog živi inoža poštenjaka Se mnogo let! — Naša cerkev je izgubila cer-kovuiko. Imel je za svoje delo pičlo bero, toda ponekod niti te ni dobil. Nekateri mislijo, da jfl dovolj, če zoper cerkovniku zabavljajo in ga opsujejo, kadar prosi, kar je zaslužil. Cerkev sama cerkovnika tudi ne moro plačevati, ker je v dolgovih. Nekaj bo na vsak način treba ukreniti, dn ne bomo delali žalostne izjeme med drugimi soseskami.
Zapeli so zvonovi...
Lož pri Rakeku
Umrl je po dolgi, težki bolezni g. Jožef Lavrič, posestnik In mizar, star 86 let. Do zadnjega je bil pri polni zavesti in lepo pokrepian e tolažili svete vere |e stopil pred Sodnika. Naročnik našega lista je bil od začetka. Bil je poštenjak, globoko veren in povsod spoštovan. Pokopali so ga ob lepi udeležbi na domače pokopališče pri svetem Roku, kjer že 12 let počiva njegova žena in dv« vnuka. Nai v miru počiva!
Umor na pustni vei«
(Polica pri Višnji gori)
Zadnji četrtek smo pokopali i»ladeg» gospodarja Jan. Vidica iz Troičin, p. d. Stigazja. Dva sosedna fanta, ki sta že večkrat okoli njegove hij» izzivala in kvanlata, sla prišla zopet izzivat na pustni večer okoli osmih. VUlic je odprl hišna vrata ter ju posvaril, na kar ga j« 19 letni Jakob Janežič — bratranec umorjenčeve žene — udaril po nosu In mmil z nožem v srce, vsled česar
6-
O.
Vidic izkrvavel. Prejel i« »• »v- maziltenje pn popolni zavesti. Oba nesrečna krive« »ta »e proti jutru javila orožnikom. Sodni komuna |e pregledala truplo. Ranjki Vidic je bil mireo, pridan krič. mož, ki je bil »« pustno nedeljo pri »v. obhaiilu kot član apostolstva mož in fantov. Zapušča ženo in dva majhna otročka. Naj počiva v miru!
Postavitev evharističnega krlia
(Hotič)
Prvo postno nedeljo JO blagoslovili v Dol. Ho-tiču veličasten, skoraj 20 m visok evharwtičnl križ. V mraku se je zbrala velik« množic« n« Curkov breg. Zamišljale so lučke po oknih in v rorfah udeležencev. Zagorel je velikanski kres, ki )e kot žaromet osvetljeval silen križ. Po blagoslovil ,e fant iz vasi v lepih besedah razložil napis, ki blesti • križa: V te« znamenju boi zmagali Se drugi |e pristopil in vzneseno deklamiral pesem: Slovenski rod — tvoj dan |e vstali Sledile so pete litanue s toplim odpevom: Le za Jezusom hodimo — dokler n« tem svet' živimo. Prisrčn« slovesnost ae je zaključila z molitvijo z« kongres io s himno o sv. Križu. — Kakor čujemo, namerava zdaj v postu vsaka vas v fari postaviti svoj evharistični križ.
b dolenjskih Beaetk
(Kostanjevica)
Predpust ia pust — vse je minilo. Pustni krofi »o se pa marsikomu zaleteli, ko je nenadno planila novica, da gori Ravno so se zbirale v Kostanjevici maškare za nastop — maikerada ie ena onih starin, ki jih meščani najskrbneje varujejo, da ne bi zginile — ko je zatulila sirena na žagi. Namesto cilindrov in aub so pograbili čelade in napol našemljeni so jo urezali ljudje proti ognju, ki ie v Ostrogu uničil tri kozolce. — Klicano |e bilo pred cerkvijo zopet nekaj v navodilo interesentom za ■ agrarno reformo«. Poslušalci so takoj razumeli: so že res volitve tu. Agrarna reforma se namreč redno oglasi kot priprava za volivno razpoloženje. In »farovška loka«, t« dela grozne skomine.
Prosvetne vesti
(Smlednik)
Kljub krizi se naša druitva živahno gibljejo. Ono nedelja smo imeli kar dve igri. Rdeči križ nam je pripravil »Desetega brata« v res dovršeni obliki Uspeh je bil lep, čeprav so g« nekateri hoteli zmanjšati. — Dne 17. loarca bo priredil nai cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Slstnarj« koncert narodnih in umetnih pesmi. — Bojevniki
nrinravlialo znano igro »Izpod Golice«. — Za 25. m»«c p« pripravljajo naša deklet, materinski dan, na katerega že dan«a opozarjamo.
Cerkvena vest (KrSko ob S«vi) Kakor vsako leto, bo tudi leto. na sv. Jožefa dan v cerkvi sv. Jožef, na Trik gor ob 10 . pridigo, ki io opravi glavo. ta|nik pripravljalnega odbora za evharistični kongres v L|ubl|ani g. Vinko Zor Po 3V. maši pa bo zunai cerkve blagoslovitev evhar. križa. Isti gospod bo miel na sv Jožefa dan v dvorani cerkvene hiše v Krškem
ob 3 popoldne skioptično predavanje o presv. ev-haristiji. K dopoldanski slovesnosti, kakor tudi K popoldanskemu predavanju »te najvljudneje vabljeni tudi iz sosednjih, zlasti iz videmske in leskov-ške župnije. — Župnijski pripravljalni odbor z« evhar. kongres.
Naše prosvetno delo (St. Jurij pri Grosupljem) Na pustno nedeljo ie naše prosvetno druStvo dvakrat priredilo igro »Glavni dobitek« pod režuo gdč. Galetove. Ta igra ie res zabavo«; posebno ko so bile vse vloge izvrstni) podane. Pred in po igri so nastopili prvič naši tamburaši pod vodstvom naSega organist. g. Kraljiča. Tamburaški zbor je začel delovati Sele pred nekaj tedni. Treba i« bilo velike požrtvovalnosti za tako izboren nastop. Igralcem kakor tudi tamburašem iskreno čestitamo ter želimo še veliko uspeha.
Dva požara.
(Prevoje - Vrba.)
Pred dvema mesecema je pogorelo posestnici Frančiški Lukman z Vrbe stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Škoda je velika — zavarovalnine nič! Sedaj pa je zagorelo pri posestnici Mariji Kve-der iz Prevoj. Pogorelo je gospodarsko poslopje in zraven stoječi sosedov svinjak ter čebelnjak. Gasilci so ogenj lokalizirali. Kmalu bi prišel ob življenje Miha Kveder, ko ie reševal živino. Zadnji treno-tefc ga je sosed rešil nezavesti in s tem smrti. Pogo-relki priporočamo usmiljenim srcem.
Razno
(Poltnik)
Smrt nam je vzeta uglednega gospodarja Janeza Juvana. Med gospodarskimi opravki g. je zadela kap. Z njim smo izgubili dobrega moža. vnetega za vsako plemenito stvar. Deloval j* pri
gasilcih, pri sadjarski podružnici, pri Kmet. podružnici itd. Veličasten j« bil njeiov pogreb. Množico vencev so nosili pred njegovo krsto, gasilci so imeli ob njej častno stražo. Pokojniku, ki je bil naročnik naSega lista, naj da Bog večni mir, žalujočim pa tolažbo. — Volivna borba se razvija tudi pri nas, predvsem v obljubah. Obljubljajo nam elektriko, imenitno cesto in ne vesn kaj še vse. Tod« med obljubiti in dati je velika razlik«. To nam prihaja na misel, ko »lilimo obljube iz ust tistih, ki »o že toliko obljubili, pa še nič naredili za na«.
»Križarsko bratstvo«
(Št. Vid nad Ljubljano.)
Naše mlado fantovsko društvo bo 19. marca praznovalo svojo petletnico s celodnevno prireditvijo. Ob 0 zjutraj bo sv. maša iu skupno sv. obhajilo. Popoldne ob 4 borno v Ljudskem domu igrali uajnovejšo dramo »Luč gora«, prirejeno po povesti, ki je izhajala v Bogoljubu. Vsi farani bodo gotovo z veseljem nodprli naše mlado društvo s tem, da bodo napolnili dvorano. Vstopnice so v prodprodaji pri gdčni Zukotnik. — Iskreno vabljeni!
Sveti misijon.
(Skaručina pri Vodicah.)
Sv. misijon je pri nas lepo uspel. Pri govorih in ostalih pobožnostih je bila cerkev vedno polna. Tudi iz vasi izven naše soseske je prihajalo veliko ljudi. Sv. obhajil je bilo nad 2000. Višek misijotia sta hill obe procesiji: prva 2. marca zvečer z Najsvetejšim, ki so ga verniki spremljali s prižganimi svečami, druga ob sklepu, z misijonskim križem, katere se je udeležilo ogromno ljudstva Bo« daj, da bi mision obrodil obilne sadove. To bo najlepša priprava m evharistični kongres v Ljubljani.
Priprave za kongres.
(Reteče pri Skofji Loki.)
Minulo nedeljo smo imeli družineko zbirko za evharistični konjfrefi, ki se je prav dobro obnesla. Vse družine so rado darovale, tudi tiste, ki ao v bedi in pomanjkanju. Fanje Marijine družbe so prevzeli nalogo rediteljev v dneh kongresa. O. župnik pa skrbi predvsem za duhovno pripravo. Zato ima vse nedelje primerne pridige, da bi v dušah fa-ranov leto« še posebno živo zavladal Evharistični kralj. Ker smo v bližini Ljubljane, zato nam je dana še posebna ugodnost za ude-
SIROTA
Joj, kako beži svet mimo okem! Polje, travnik vas in cesta, tu log, taau z bičjem porastla močvara, strašansko poslopje z dimnikom kakor zvonik: tovarna — in spet hiše in polje in hiše, vrtovi in pota in ceste, hiše, vrtiči hi ceste, vedno več in več, venomer bolj na gosto, da epreletava Jančka groza. »Ali je to Zagreb?« »Kmalu bova tam,« meni Bogačička. Tu in tam šine mimo vrsta jkk! nebo str-mečih tajnJov, ali oko se ne utegne »počiti ob njih. Vlak drvi in drvi, pokrajina se tesni in zamre v samih hišah. Še te zbeže, kar je manjših, da napravijo prostor velikim, tistim, ki zakrivajo očem samo nebo. Jančku je tesno. Plaho se stiska k materi Bogažički, kakor bi se bal, da zdaj in zdaj omahnejo vse velikanske hiše in ga stisnejo medse. Tukaj je tedaj oče? Ne, tu ga res ne bi našel...
janček nič ne ve, kako se z Bogačičko izmotata iz vlaka. V človeškim morju mestnega vrvenja je samo neznaten listič, ki ga tok potisne zdaj sem, zdaj tja, od koder ga mora venomer reševati krojika Bogačičkina roka. Ne-fcje obstaueta in mati Bogačička govori z osor-mira možem. Potem gTestu noter, hodita po stopnicah in hodnikih, srečujeta ljudi ? pisanih haljah in sestre z belimi, plabutavitiii avbamL »To je bolnišnica,! se zave Janček. »Bolnišnica,« ponovi ženska. »Očetu «e je obrnilo na bolje —-«
»Oče — Na bolje —« Kje je pesem, kje molitev, da bi razodeta vso srečno blaženost Janftkovega srca?! »Oče, oče, oče I« vriska mlado srce. ko se odnro vi-5»
«oka vrata in se razgrne pred Jančkom svetla soba, polna bolniških postelj. Prijazna usmi-ljenka je doilima za vodnico, toda Jančku ni treba vodnika. Kakor ptiček, ki je našel gnezdo, šine k očetovi postelji:
»Oče —«
Oče gleda, ne more razumeti in motri u»mi-ljenko, ki mu počasi in previdno razkriva zgodbo o njegovi bolezni in sinkovem junaštvu. Čndna zgodlia, ki presune ludi mater Bogačičko, dasi jo sama pozna in jo je že pripovedovala Jančkovi tetil Oče samo fitrmi in sklepa oslabele rake:
»Moj otrok, moje zlato dete —«
Janček se zagleda v očetov izmučeni obraz. Dodiro mu de, ko vidi očeta pomirjenega. Kakor v sanjah posluša, kaj »c potlej menita oče in mati Bogačička, kakor v sanjah posluša in mu je tako toplo, da se nasloni na posteljo. S čelotm se dotika očetovih rok in je srečen liki v božjem narečju. V očeh čuti solze, tako je srečen. Ko z materjo Bogačičko odhajata nazaj na postajo, je ves »vet njegov. Hiše niso več sovražno velike in ga ne navdajajo s strahom. Kaj bi se bal, ko je vendar našel — očeta t
Kdo tako uka po vinogradu?
Janček I
Kdo je najbolj uren na trgatvi?
Janček 1
Janček, seveda, Janček!
C^podinja u,u je povedala, da pride v nedeljo oče ,z bolnice. Bolezen je premagal in moč! se mu teko čvrsto vračajo, da kmalu ne bo več potreboval bolniške nege. Zato Ja ček »kače 4X>je in vriska, nosi brente in dela ta-
kor, oh, kakor da mu je dvajset let in čez. V torek dopoldne ga je sam ogenj, tako j« priden in razigran. Kakor šfcrlat švi^a sem itt smuče tja, da ga je vos vinograd poln, njega in njegovega veselja. Mati Bogačička je kakor pomlajena, kjer ga' vidi. »Moje dete, moje dete,« se ji ziblje smehljaj na trudnih ustnih, »ali ste videli moje dete!«
Do opoldne so ga vsi videli, ko pa je bile treba h kosilu, ga ni bilo nikjer.
Jaaančeeek —«
Z goric je nagajal odmev, a Jančka ni bilo.
»Da bi se mu kaj ne zgodilo,« je zaskrbelo mater Bogačičko.
»Kaj bi se mu zgodilo,« se smejejo obirači, saj gn je bilo še pravkar povsod dosti — <
Bogačičko je vzlic temu skrbelo:
»Ko bi bil kje zaspal —«
»Se bo prebudil in privriskal k nam,« so ji odgovarjali razposajeni glasovi, a Jančka nI bilo. Solnce se je nižalo, vročina pojenjevola in včasih je že potegnil hladen veter, ko je naposled kriknilo: »Joj —«
»Ho-hoooj!« so se odzvali obirači, klic p« se ni ponovil.
»Pa ni bil Janček?« se je bala gospodinja.
Trije moški so se razšli po vinogradu in iskali, čez dolgo se oglase:
»Ho-hoooj —«
Glas je od daleč.
»Ho-hoooj —« ponovi Bogačička in odid« za glasom. Dolgo tava, predno v neškasti gl» beli najde ljudi z Jančkom v sredi.
»Koj je?«
»K vodi je odšel in zaspal — Da bi f ne preliladil —«
ležitev kongresa. Upamo, dn bo takrat cela župnija zbrana pri evharlstičnem elavju. Posebno častno morajo biti zastopani možje ln fantje. — Predpuet je minul v znamenju krize, na vse strani. Je res križ dandanes, ko se povsod oglaša tista znana: denarja ni, pa ga ni, že ves svet o tem kriči!
Smrtna kosa. (Svibnik.)
Na Svibniku pri Črnomlju je 5. marca umrla po dolgi zavratni bolezni gospa Katarina Wei.ss roj. Kure, v 44. letu h ta ros ti. Zapustila je tri nepreakrbljene otroke. Bila je dobra krščanska mati iz dobro znane rodbine Kure na Svibniku. V dolg-i bolezni jo je pod-
Siral zlasti njen brat iz Chieaga. Naj ji bo og milostljiv, saj je zaupala vanj vse svoje življenje. Preostalim naše iskreno sožalje.
NAZNAMLA
d Tretji »Tromcsečni gospodinjsko-kuharskl tečaj« se prične na Dr. Krekovi gospodinjski šoli v Ljubljani VII. dne 1. aprila t. 1. Učenke 9e uče v tem tečaju v prvi vrsti dobre kuhe in praktičnega gospodinjstva, ročno delo in šivanje. Po želji tudi serviranja in vrtnarstva. Praktičen pouk je v zvezi s teoretično razlago, — Vpisnina za vse tečaj 150 Din; mesečnina za notranje 600 Din, za zunanje 300 Din. Priglasiti se je do 31, marca.
n Groblje pri Domžalah. V nedeljo, 17. marca ob 4 bo v Društvenem domu krstna predstavo nove narodne igre s petjem v štirih dejanjih: »Črna žena«. Iffro. ki bo vsem ugajala, je priredil znani pr. Ivan Redenšek, Domžale. Vljudno vabimo!
n Breg pri Kranju. Gasilska četa ponovi igro »Carski sel« v nedeljo, 17. marca ob 4 popoldne v l.iudski'rn domu v Kranju. Vabljeni!
»SLOVENEC«
je edini slovenski katoliški dnevnik. Piše v duhu Katoliške ak cije, — Stane na mesec 25 Din. — Pišite, da ga Vam pošljejo nekaj številk brezplačno na ogled. — Naslov: »Slovenec«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
Bogačika »e zgrozi. Hitro domov in v posteljo — Tako razgret in k vodi —1 Janček je truden i« bled. »Saj ni nič,« pravi in se komaj prestopa, nedeljo bom videl očeta.« »V nedeljo,« se trese Bogačičkin glas, »le hitro domov i« -c posteljo, dn nc zbolišl«
Doma Janček leže, ali noč je nemirna, noč »n ves drugi dan in še potlej, naprej in naprej. Suha vročina gn muči, kašelj in zbadanje v prsih.
»V nedeljo bom videl očeta — t »V nedeljo —« joka Bogačička. »Zakaj jokati?« se čudi janček iin ne sliši odgovora. Vse mu mu nekam izgutbi. Bog ve, kako mineva čas!
Ko se zave, stoji oče pri postelji. Boga-čičikn joka in mm dirži prižgano svečko ob vaglavju. Janček kakor v megli zagleda očeta tn bi se mu rad nasmehnil v pozdrav, pa ne more. Vse je tako daleč i.n Bogačičkin glas kliče:
»Oče naš, ki si v nebesih —« Janček se zgane. Oči iščejo očeta, ki tone v mraku. Kam vse gine?
V trenutku ga spreleti groza, potem sipet vidi očeta in skuša ponavljati za Bognčičko: »Oče naš, ki si v nebesih —t v Nekdo zajoka. Je jok ali pesem ? Jamček vkč ne razloči. Tudi ustnice se mu ne gibljejo več. še srce je mirno. Saj stoji oče kraj popelje .,.
Saamo iz oči >e Jančku utrne solza. To je »jejfova zadw!«i soka, svetu v slovo.
(Konec.*
B—ski:
sveiome motnje
(Nadaljevanje)
P roti večeru sva se z gospodarjem vrnila s polnim vozom sena. Z Blazinškem nisva bila posebno navdušena za delo zato sva se z gospodinjo dogovorila, da nama bo dajala skromno vsakdanjo hrano za 16 kopejk, seveda brez suhara (sladkorja). Jeretina je precej boljše zadel. Pri nekem trgovcu je vsak dan vrti] posne-malniik in zalo dobival brezplačno hrano. Pa je to »sluibžo« kmalu izgubil, baje zato, ker mu je bila preveč všeč — sladka smetana.
Vsak teden enkrat nas je poklical ruski »starejši« k štetju. Nikdar nas ni bilo vseh, kar ga pa ni posebno vznemirjalo. Ob takih prilikah nam je povedal, kaj zahteva od nas nadzorstvena oblast. Vsi vojni ujetniki moramo biti ob 6 doma. Ven na oddaljeno polje gre ujetnik lahko sam« z gospodarjem. Tudi je prepovedano dajati vojnim ujetnikom lovske puške. Dobrodušni Sibkjak je namreč neredko in brez vsake bojazni ponudil našemu ujetniku puško, da je šel na lov.
Dne 17. maja 1915 sem v Sibiriji prvič slišal kukavico. Izmed ptičev, ki sem jih tisti čas vi-| del, naj omenim ščiukovca, čižka, dleska, prepelico, jerebico, divjo raco, divjo gos, vrano, vrabca, pastir i eo in škorca. Kosa, žolne in srak I nisem »pazil.
! Na barabiiiski stepi se jejo na desetino 9 do U) pudov pšenice, katera da (00 do 120, v najboljšem slučaju celo do 150 pudov žita. Žetev začne običajno koHcem avgusta. Sredi maja se-jejo pšenico in sa<ie krompir.
Zaurmivo je v sibirski vasi tudi medsebojno pozdravljanje. Prišedši v hišo, sem rekel: »Zdravstviijce,« domači so odgovorili: »Milosti prosim«. Pri odhodu sem vzkliknil: »Na svidenje«, domači pa so odgovorili: »Z Bogom«.
Zdaj pa še par zanimivih uradnih podatkov o sibirskih železnicah. V Vladivostoiku je bilo (9. maja 1891 posvetovanje glede zgradbe sibirske železniške proge. Sklenili niso nič gotovega, zakaj-ni bilo tri t; pravega načrta niti denarnih sredstev. Šele Mlaki finančni minister grof Vitte je našel oboje. — Delo je šlo primeroma hitro od • roJc. Sibirske železnice so izvršili ua leto 651 vrst (vrsta je nekaj več kot kilometer) dočim so n. pr. v ameriški Kanadi zgradili letno samo 438 vrst proge. — Kitajska je leta 18% dovolila Vitteju zgradijo žele/.nice po Mandžuriji, ki so jo nedavno Rusi na pritisk Japonske prodali novi »samostojni« man-džuroki državi. Sibirski del proge je veljal
■aaBaMaaM0Ma;RB»RBSB&!iBBBBBBBaBBafli
S
m m
321,590.000, zaibajikaleki del 245.i55.000, kitsj-»kovzhodni del (mandžurski) 30S.000.000, in ussurijski del proge 72,388.000 ruMjev. Celotna sibirska železniška proga je torej veljala 946,937.000 rabljev.
Zanimivo je tudi število potnikov, ki so ee vozili po uovi progi. V letu 1912 je potovalo po sibirski železniški progi 8.5 milijona potnikov, in po njej so prevozili istočasno 312 milijonov pudov tovornega blaga. Od tega je bilo raznega žita več kot 50, masla 4.5, lesa pa 2.5 milijona pudov (1 pud ie 40 fumtov). V letih 18*35 do 1895 se je preselilo iz evropske Rusije na Ural sani 14.500 ljudi, v letih 1896 do 1900 pa letno več kot 186 tinoč prebivalcev.
Naši oficirji so dne 22. maja 1915 morali zapustiti Krutejlago iu so ee pod strogim nadzorstvom odpeljali v taborišče v Kajnsk. To je bila posledica slabega ravuanja avstrijskih in nemških vojaških oblasti z ruskimi ujetniki »Nižji čini« smo za enkrat še ostali v Krutej-lagi. Tisto popoldne so roški »starešine in nekateri naši ujetnika vzeli puške na rame in odšli na iov na gosi. V Avstriji je bilo kaj takega izključeno. Če z drugim ne, bi prišli na-vsk ii ž z lovskim zakonom. Pa je vendar čudna ta reč: V Sibiriji ne vživa divjačina zaščite, streljajo jo na vse pretege in vendar jo je kot listja in trave. Pri nas pa smo n, pr. zajce »certlali« itn jih še »certljamo«« bolj kot molzne krave, pa vendar vse toži, kako lov nazaduje.
V Krutejlagi sein bil nekako od Binkošti do 8. junija 1915. V tem času se je sicer pripetilo marsikaj zanimivega, kar pa ne bom opisaval na dolgo in široko, da se jMorijat preveč ne zavleče. Vendar naj omenim nekatere značilnosti. Učitelj v Krutejlagi uživa brezplačno in davkov prosto '20 desetin zemlje. — Krst je sta! tisti čas v tej pravoslavni župniji pol rublja, poroka pa 30 do 50 rubljev. Kdor ni plačal, ga niso poročili, pa tudi krstili ne. To je menda tudi eden izmed vzrokov številnih divjih zakonov v Sibiriji. Boljši pogreb je veljal 50 rubljev. — Do mlina je bilo iz Krutej-lage nad 30 km. Od puda so plačali za mletev v denarju 7 kopejk in še en funt moke so pridali.
Dekleta kakor tudi fantje prepevajo pesmi tudi dvoglasno, končujejo jih pa dosledno v oktavi, kar zveni za naša ušesa nekam čudno, skorajda »divje«. — Na travniku »e dekleta igrajo, pojejo in mečejo po tleh. Preveč sram jih ni, drugače bi 18 letno dekle ne potisnilo vpričo otrok na tla so-vrstnico in jo nafloakalo po goli koži okrog hrbta.
Neizbrisno mi ostane v spominu tudi 25. maj 1915. Himka, 12 letna hčerka našega gospodarja ja začela jokaje in kar do norosti čuvstveno opevati v preprostih besedah in po nekem napevu sestro, ki Je bivala v daljnjem Novo-Nikolajevsku. Več ur se nI mogla pomiriti ta reva.
»BBt»S!SB»SIS£!BBnBBiI!3S9SiiB«BBSaiiS3BB£l
L-udska samoi«omoi
reg« pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7, poverjeništvo; Ljubljana,
Tyrševa 34, naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu januarju 1935
Lah Hi arija, ttečica Beišak Jakob, Murdčak Oven Anion, Vavia va* Gruber Ana, Raz vanje Savor Terezija, Brežice Huber Štefan, Studenci Polane Jurij, Sv. Vid Fohn Frančiška, Celje Tanko Frane, LJubljana Postružnik Franc, Selififti Koren Alojzija, CreSnjovec Markelj Frane, Lučerjev kal Kadi ln Lk Marija, Vojni k Holzmann Terezija, Maribor GoSnik Franc, Konjice Primožič Neža, Markovoi Vodeni Jak Franc, Ljubljana Dimee Agata, Ponoviče Dr. GregorM Viktor, Novo mesto Fric Josip, Maribor Lorbak Ivan, JanŽeva gora PnSniik Cecilija, Dovž« Hribar Frančiška, Sv, Katarina Jerln a Janez, Sp. Bi bde Toplak Elizabeta, Zlatoličje Vodopivec Neža, Celje Ga vos Marija, Dobrava Sajovic Jožef, Krče vin a
Vidovič tfdtoa«, SedlaŠek JeSovnik Terezija, Makarska Blagartinšek Fani. Laško Otorepec Janez, Buče Vogrinec Anton, G. Hajdina Lorenc Viktor, Konjice Vertič Jtilljana, Maribor Počevavflek Jakob, Buče Petaai Franc, 8 remije židan Terezija, Ljubljana PukSiČ Marija, Gnje Zor Marija, Ljubljaua Slik Julijana, Vosek GaŠparac Jakob, Biela Kosi Alojz, Maribor Kronvogl Anton, Sv. Lenart v £ RoŽinan Helena, A rtiče Kos Mihael, Ljubljana Žnidar Anton, Doklece Pečar Amalija, Oiglence Stauber Julijama, Maribor Peterko v ič Marija, Cnrnovod Krajnc Ivan, CreŠnjice Trogecr Jožefa, Brezje Muhič Frančiška, Za krade« Kočar Ana, Le kan ar Je Arbeitor Marija, Jurftimci Mihelčič Marija, Vel. Lašče
Plešej Franc, Šmartno va« Poldan Marija, Krška vam Greifonar Franc, Žikarce Rosenberger Albert, Maribor Kužnar Ema, Krištau vrh Svoboda Jem, Ptuj Kolarič Ivana, Nova vae Štandekar Marija. Sp. Kungnta Mandolj Helena, Šmartno Slavič Jožef, Križovci GIavIČ Marija, Praproče Bezjak Neža, Moravcl Kradovec Janez, Vrhnika Bratuša Marija, Ptuj Salar Terezija, Roffozniioa . ff. Lorber Neža, Dohovoc Gobec A;ntd»n, Sv. Rma Natlačen Franca, Otok Popi a« Franc, Stari trg I>oroaden4k Helena, Šesdobe Oehnar Neža, Koptrivnlk Krajne Gera, K"<oxa^ice Bokallč Janko, Losično Suflin Marijo, Mali vrh Fir»ž«ar Andrej, Varož Vsratovfiek Vifctorftja, Marlbw
Po vse^ umrlih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v kupnem znesku 648*600 0ia, Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, siaj zahteva bre*-obvezno in brezplačno pristopno izjavo.	Blagajniško ančetetra.
S	_
Današnja sovjetska Rusija
(Nadalievante.)
Listine ocerkv. poroki so bt e/ vreduosti (§2). Kodeks popolnoma loči zakon oduošaje mi sorodstvenih (§25). Dočim sta po vsem svetu zakon in sorodstvo neločljivo /.vezana, pa temelji v Rusiji sorodstvo izključno le na dejanski krvni zvezi in svaštvo seveda tudi ne more tvoriti nobenega zakonskega zadržka. Člen 6. dalje prepoveduje registracijo zakonov nuni najhližnjimi krvnimi sorodniki (od starega očeta do vnuka ter med brati in sestrami). nihče pa ne ovira neregistriranega -skupnega življenja n. pr. med očetom ter hčerko itd., ki po sovjetskem kazenskem zakoniku tudi ni kaznivo. Registracija zakona se izvrši z izjavo obeh delov pred uradno osebo, za ločitev zakona pa zadostuje že izjava enega samega istotam, da ne mara več živeti v dosedanjem »skupnem življenju«. Za vznik ne vpraša nihče in vsak izmed dosedanjih »zakoncev lahko registrira istočasno že iu>v zakon . Oboje je izvršeno v nekaj minutah. Žena lahko sprejme možev priimek ali pa obdrži svojega, kakor hoče. Razločka med zakonskimi i n nezakonskimi otroki glede na vse to seveda tudi ne more hiti (§ 25) in prav tako ne more biti nezakonskih mater. Po sovjetskih podatkih se je prvi čas po uveljav-Ijenju navedenega kodeksa sklepalo 70% lakih >boljše-viških zakonov«, brez duhovnika, mnogi so se pa dali seveda istočasno na skrivnem tudi cerkveno poročiti. Prvih 5 mesecev i. 1927. je bilo v sovjetski Rusiji registriranih !e 9000 zakonov, ločenih pa 7000. mnogo od teh že !>■■ par tednih in celo po par dneh.
\ se to je imelo seveda ogromen vpliv naziv-I j e n j e ruskega človeka. Res je. da si velika večina Kmetov in celo boljševiških izobražencev ni dala uničiti srečnega rodbinskega življenja v predrevolurijskeni smi-slu. !,hI.; med večino delavstva, zlasti pa med komunistično mladino (Komsotitolri) je nastala prava s p o 1 n a anarhiji. »Svobodna ljubezen- ali točneje povedano: p o ž i \ i n j e n j e te mladine presega vse meje. Ni dovolj, da že itak vsa ogromna boljševiška propaganda smeš, rodbino * prejšnjem smislu. temveč se smešijo I u d vsaka s p o i u a vzdržnost, zakonska zvestoba n sramežljiv osi ier se premišljeno pospešuje a e n r .i * nos i. Pojm ljubezni je zastrupljen in nado-r.,eš .i na živinski nagon \ se neštete komunistične mla-d: -it organizacije z vso silo pospešujejo skupno i. i v S j e n j e d e č k o v in deklic. K njih zabavam je učiteljem in staršem dostop celo prejKivedait, zato se razvijajo ie prepogosto v divje orgije. Deklice, ki bi se skušale upirati živalski sili dtviov. se zasranvajejo in izpostav ijene so prehudim posledicam, zato morajo se
likovali. 1933. je 1 milijon, v predsednic kolektivov
setme ž e n s k e b a t a 1 j o n e, ki so se tudi jako od-Najdemo jih na lokomotivah in v rudnikih. L. bilo žensk v stranki pol milijona, v komsoroolu ClK-u 185. predsednic vaških sovjetov 2d00, 6000. med dijaki 41 % itd. Toda i kar so ji boljševiki z eno roko dali. so ji z drugo vzeli, kajti ruska žena je danes bolj nego kjerkoli drugod le ' sužnja trenutne moževe strasti, nakar jo lahko po mili volji požene. Žena in človek sploh pa tako svobodo in enakopravnost odklanja, kajti njeno znamenje je — splavljenje.
Svoboda splav! jen j a v javnih bolnicah je bila i v sovjetski rusiji uzakonjena že dne 17. novembra I. 1920. in nato I. 1924. razširjena še na zasebne klinike, zaradi sitnosti, ki so združene s sprejemanjem v bolnice, in ker vlada v ujih tudi silno pomanjkanje prostora, se veda še naprej cvete zakotno splavljanje v ogromnem obsegu (ruski zdravniki cenijo, da odpade v SSSli letno 1.3 milijona rojstev zaradi splavov). Vzroki splavljanja so zlasti beda in zakonski spori, pri mladostnih deklicah pa seveda vse neprijetne okoliščine, ki so združene /. materinstvom. Umrljivost zaradi splavljanja je neprimerno večja nego zaradi porodov, a posebno žalostne so zdravstvene posledice za poznejše življenje, zlasti pri poznejših nosečnostih. Silen vpliv ima pa svoboda splavljanja seveda ludi na širjenje prostitucije in spolne razbrzdanosti, /ji rad i česar se izjavljajo celo lioljševiški zdravniki proti njej. ker se pač zavedajo strašnih posledic za prihodnji rod.
Najboljši zaveznik za boljševiško stremljenje po uničenju zakona in rodbine je strahotna stanovanjska beda. ki vlada že izza predvojne dobe v ruskih mestih in se je po vojni marsikje še povečala Prebivalstvo ruskih mest je samo od leta 192*1.—1928. narastlo od 21.2 na 27 milijonov, leta 1931. pa že na 40 milijonov. S socijalizučijo vse zasebne lastnine so bile podružabljene seveda tudi vse večstanovanjske hiše in uničena vsaka zasebna stavbna delavnost, a država ui imela sredstev, da hi mogla araditi zadostno število novih hiš ter je še velik del starih hiš, ki so tudi po mestih zgrajene po večini iz lesa, propadel. Zato je stanovanjska beda ie naraščala. 2e 1. 1924.25. je prišlo \ ruskih mestih na enega prebivalca komaj 6.76 m5 stanovanjskega prostora, 1. 1927.'28. pa že celo samo 5.53 m5, dočim je potrebnih vsaj 9 m®. V Moskvi, kjer se je dvignilo prebivalstvo od 1. 1912. do 1981. od t.6 na 2.8 milijona, so prišle 1. 1929. na tri sobe štiri rodbine, pri tem je pa še velika večina starih hiš strašno zanemarjenih. Stanovanjske razmere
-	jo seveda enega deia proietarijata so se res izboljšale v toliko, da
kloniti m po ruskih mestih srečujemo cele množice 12 do se je naseli! po stanovanjih, iz katerih so pregnali me-
ši\anstvo iih iiVialisi^oii n t-ni-	i _ .t. ____ ■
15 letnih nosečih deklic, ki si skušajo potem pomagati s splavljanje ui (1. 1928 je bilo izvršenih samo v bolnicah v Moskvi 50.000 splavov), ne glede na ta da skrbe posebne komisije za razširjenje varstvenih sredstev proti spočetju.
Glede na to se seveda ne moremo čuditi, da se rusko ienstvo dolgo ni mogla sprijazniti s takim »osvoboje-njem in ga ogromna večina se danes odločno odklanja. Ker je ienstvo komunizem in njegov družabni red naravnost sovražilo, so razvili boljševiki med njim še prav posebno srootreno propagando, pri čemer so se seveda lahko sklicevali ua resnično in popolno njeno enakopravnosti možem, ki so ji jo dali res šele oui v javnem življenju. Tako ima danes ruska žena maten vpliv »Usti pri vzgojna vprašanjih, ženske najdemo prav povsod in tudi ns najodli6oejših mestih, one so sodnice, predsednice sovjetov. ravnateljice podjetij in že es> časa mekNanske vojne so tvorile v rde« armadi po-
ščanstvo ter jih socializirali. a ker so bila ta stanovanja navadno velika, prebiva danes v enem samem takem stanovanju navadno oo 5 do 10 rodbin. Iz tega je nastal strašen kaos. ki že sam ua sebi ubija rodbine. V ruskih mestih ustvarja taka z eno vprai
pojem
izginja pojem doma. ker stlačenost po več rodbin v eno stanovanje kuhinjo in e«imi drugimi skupnimi pritiklinami neznosno življenje ter vodi dan za dnem
a le v n j i t i.
toliko. Res je.
do novih iaioiger. Da. žena je res > osvobojena c bremena gospodinjstva, kakor laže boijševiška propaganda.
kolikor - nima kje gospodi-. , . .	da ->e sovjetska žena na papirni so-
nalno jako zavarovana, da je v vsem. tudi pri de u popolnoma izenačena z možem in da se lahko posveča javnemu življenju.
!0dS-!° X*™**"*" h je odtrgalo
neovirano kar tako poudarja komuni-
razno
Občinski delavci v Banja-luki so prejemali po 16 Din ua dan. Pri zadnji proračunski razpravi je bil sprejet predlog. p0 katereme je določena najnižja mezda za delavca na 20 Din na dan. Posebej usposobljeni so s« boljše plačani.
Uradno poročilo pravi, da prejema v Ameriških Zedinjenih državah 22 milijonov 375.000 ljudi pod-poro. Ta podpora znaša dnevno 5 milijonov dolarjev.
Češkoslovaška vlada jc izdelala zakonski načrt,
po katerem bo vsak delodajalec zavezan, da namesti enega delavca ki mu ga pošlje posredovalni urad za službe. Le, če mu urad v štirih dneh po prijavi prostega mesta na pošlje nobenega delavca, sme delodajalec namestiti novo delovno moč po prosti volji. Vse zasebna posredovalnice za delo o« se odpravijo.
Jagostovanska strokov-na zveza priredi na praznik sv. Jožefa marca de'avski dan t Kranju Ob B zjutraj je v župni cerkvi posebna delavska služba božja z delavskim cerkvenim govorom Nato sledi ob 10 veliko zborovanje kranjskega delavstva v Ljudskem domu. Ob 4 popoldne pa je rav* •notam slavnostna delavska predstava
Težav* t Mežiški dolini. Mežiška dolina koma! še diha. Kmet pridela zelo malo. komaj ima za sebe. Les prodaia naravnost sramotno ceno. Jek-lama v Guštanju dela !• še tu pa tam. Premogovnik na Lešah svojim
delavcem že pot leta ne izplačuje zasluženih mezd. Ravno tako ie tudi i ostalimi manjšimi obrati v Mežiški dolini, ki kole-bajo med življenjem in smrtjo Iz tega se pač »i-di, kako »izborno« živ« naši trgovci in obrtniki, ter kako nujna ie potreba. da se tudi temu stanu pomaga- Zato pa ie t«di umljivo. da vlada ravno med obrtniki v naši
dolini veliko zanimanje, kdo bo bodoči zastopnik Mežiške doline t skupščini. Edini so si vsi v tem, da bo ta moral mati pač r večji meri ščititi interes« vseh slojev, kakor ps iijj j« znal ščititi dosedanji zastopnik prevaljskega okraja, ki je preveč z«' stopal samo koristi Jh& pa premalo koristil sološ' j no*ti.	|
Uateiae «ii so uporab g lisli ie stari Egipčani. I
Mlada žena je bila vsa obiitvana >Kuh*r-ska k«ui#*, katero si mi kupil, je	hiti
telo poceni tn polna tiskovnih i*>T3»i. Ui «i jifc videl
»Ne, jjfc aisetn rva- im ol-i-jl < v. -j-rv odgovor.«
>Biai is jaka sta s*. onnjv; fv^*,...., i..,:!., t ■	mboli poeieao prezai
gto-fcs^STMiaSr
'Zagotovili Me mi, ko sem kupoval avto-mobil od vas da mi nadomestite vse, kar boa ir«ubi! ah zlomil.«
'P1* t* t*ko- 111 k«J želite zdajf« , >iijnbxl sem Štiri prednje zobe ia s! »I* «aii kost t kolena.«
registr. zadruga z
Miklošičeva
(v lastni palači)
neom. zavezo
obrestuje hranilne vloge po
najugodnejši obrestni meri
NOVE VLOGE, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3°jo
Ako želite kupiti dobra in preizkušena semena, morate zahtevati povsod samo
§wtmm J^ semena
(Vsaka vrečica mora biti tako označena) V sluča u, d« lakih semen pri Vašem trgovcu ni dobiti, se obrnile na veliko trgovino s seim-ni
Josip SrMli, ijubijana
MiMoSiteva cesia SI 3
(nn8|>roti bolela >UNION<) C- nik vseh vist semen za vrt, travnik in polje, lepe cvetlice itd. je brezplačno na razpolago le pišite po njega
RADIO
PROGRAM RADIO LJUBLJANE
cd 14. marca do 21. marca 1939
Vsak delavnik* 12 Plošče. 12.50 Poročila. 13 čas, ploSč«. — Četrtek, 14. marca: 18 Plolče. 18.30 Pesmi Srečka Kosovela. 18.50 Srbohrvaičina. 19.20 Čas, jedilni list. 19.30 Jugoslov. žena v zgodovini. 20 Prenos i? Belgrada, 22 čas, poroč. 20.20 Plošče.
—	Petek, 15. marca: 11 Šolska ura. 18 Kulturno življenje starih narodov. 18.20 Radijski orkester. 18.40 Literarna ura. 19 Radijski orkester. 19.20 Čas, jedilni list. 19.30 Nac. ura. 20 Prenos polit, govora Iz Belgrada. 20.20 Tamburalki orkester. 21,15 Radijski orkester 22 Čm, poročila. 22.15 Radijski orkester. — Sobota, 16. marca: 18 Radijski orkester. 18.15 Aktualnosti. 18.30 Radijski orkester. 18.50 Francoščina. 19.20 Čas, jedilni list. 19.30 Nac. ura. 20 Prenos polit, govora iz Belgrada. 20.40 Klavir. 21.20 Slov. narodne. 22 Čas, poročila. 22.20 Radijski orkester. — Nedelj«, 17. marca: 7.30 Gnojenje vinogradov. 8 Ploiče. 8.20 Poročila. 8.30 Klavir iu harmonij. 9 Versko predavanje, 9.15 Prenos iz franč. cerkve. 9.45 Plošče. 10 Najvažnejša določila obrtnega zakona za delavce. 10 20 Radijski orkester. 11 Prenoa mednarodnih smuSkih skokov iz Planice. 15 Plolče. 15.30 Koncert. 19 30 Nac. ura. 20 Čas, jedilni list. 20.10 Koncert. 21 Radijski orkester. 21.30 Čas, poročila, radijski orkester. 22.30 Plošče.
—	Ponedeljek, 18. marca: 18 Spomini s poti. 18.20 Plošče. 18.40 Slovenščina. 19.10 Zdravniška ura. 19.30 N»c. ura. 20 Govor ministra za notranje zadeve (iz Beograda). 20.20 Prenos opere iz Beograda. — Torek, 19. marca: 7.30 Razstave zadružne živin«. 8 Plošče. 8.20 Poročila. 8.30 Radijski orkester. 9.40 Versko predavanje. 10 Prenos iz stolnice. U Radijski orkester. 15 Plošče. 15.30 Majda, radijska operet«. 19.30 Nac. ura. 20 Čas. jedilni Ust. 20.10 Kltvirski koncert. 20.50 Akademski pevski kvintet. 21.30 Čas, poročila, 21.50 Radijski or kester. 22.30 Aagle&ke ploiče — Sreda, 20. marca: 18 Plošče po željah. 18.30 Pogovor s poslušalci. 19.20 Čas, jedilni list. 19.30 Nac. ura. 20 Govor ministra za pravosodje. 20.20 Prenos opere iz Ljubljane, v odmoru čas in poročila.
Naročajte »Domoljuba«!
Gozdne sadike
z« pomladansko pogozdovanje, 4- in 5 letne presajene smrekove ter 2- in 3 letne mecesnove, prvovrstne, močne in zdrave, kakor tudi clprease sadike za vrtne ograje v različnih višinah do 1.20 m, ima poceni naprodaj Franc Dolenc, Preddvor nad Kranjem.
Brinje, fige, rezine in slive za žganjekuho
oddaja po najnižji ceni tvrdka
IVAN JELAtlN, Ljubljana Emonska c. 8.
Pozor gostilničarji, gospodinje, neveste itd*
Predan kupujete belo ali surovo tkanino sta namizno* posteljno kt teleaivo perUo, zahtevajte vzorce (breei^sč-no) od tvrdike Pavla Straaskjr, tov. zaloga, Tržlfi. Vata
Itn prediva tudi vedno v zalogi. Najaiftje cene! Kn sam poskus Vaa prepriča o kakovosti blaga.
za delo, svečanost In spori, kakor ludi vse moško in žensko perilo iz platna, cefirja, oksforda, šifona, botlsta in svile dobavi po zelo znižanih cenah
tan/so-on*
•II-OBUJ.
Celfe St. IS
Veliki Ilustrirani cenik zastonj l
ZA KRATEK CAS
Tine: »Torej v tvoji novi službi praviš, dn si popolnoma neodvisen?«.
tone: »Popolnoma. V službo lahko pridem, kadar hočem pred osmo uro in odhajam po šesti, kadar hočem.«
lil liOIflladaitSlfO $£10I1®
«mo si nabavili velikansko izbiro vseh vrst najnovejših blagov za moške, ženske in otroške obleke. Vse to blago smo kupili že sami zelo ugodno, prodajati pa bomo s čisto malim zaslužkom, samo da napravimo čim večji promet, ter privabimo poleg naših starih še čim več novih odjemalcev. Vabimo Vas toraj, da nas v čim večjem številu obiščete ter se sklicujete na ta inserat. Oddaljenim odjemalcem pa, če nam pošljejo svoj naslov, pošljemo brezplačno naš cenik, da boste o naših cenah
že naprej informirani. Pri večjem nakupu Vam povrnemo vožnjo.
r. I. Gorttar pri Ivanki
Uahljsna - sv. »ctr« ceste 29
Kramar je postavil svoj šotor na sejmu, pole;; njega je stal njegov |K>mo£nik. Kramar je vpil: »Halo, halo, pridite vsi k meni. Poglejte to zdravilo, ki inu ua svetu ni enakega. Ali vidite mene? Tristo let sem že star, pa še mladeniško žil in zdrav, a to samo zato, ker
Prodaja posestva
Proda se iz proste roke aii najpozneje 24. marca 1935 na javni dražbi v Dolnjih Ret|ah posestvo umrlega Primožič Antona. Posestvo meri 18 ha, je lepo zaokroženo in poslopja v naiboljšem stanju. Posestvo leži ob državni cesti, blizu železnice in trga Velike Lašče.	"
Proda ae na drobno ali skupa|. Izklicna cena skupaj 116.000 Din, plačljivo deloma v gotovim, deloma s prevzemom dolga ali s hran. knjižicami.
Vs* pojasnita daje upravnik mas* Hanžlč Ivan, javni notar v Velikih Laščah. ______
nudi ugodno, — (državnim
----------------------uradnikom tudi na obrobe
Oblačilnim »a Slovenijo, IJublJann Tj-rši-vK renta št lit
(hiin (lospoitarake /vozu) - V račun vzamemo Sinil hranilne knjižico članic /CnilruJn« zvuz«.
Manufakturo
vedno vživam to zdravilo.« Štibernik se je približal pomočniku, ga pocukal za rokav ter tiho vprašal: »Ali je res že toliko »tar?« — «Ne ve m.« se je odrezal pomočnik, isem šele st« let pri njem v službi.«
A
• Nie čudnega, da tako rad ribe loviš,« je dejal štibernik. ko je prišel mimo Dobernika, ki je držal trnek v vodi. tltibice. katere vja-ines. so tako srečne.«
»Kako pa veš. da so ribice srečne.« vpraša Dobernik začuden.
»Saj vendar z rejnini mahljajo. ko jih potegneš i/, vode.«
Mali ogrlasmilc
Vsaka drobna vrstica aii n;e prostor velja za enkrat Din 5. (Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje proelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov aii vajencev in narobe.
Mizarskega vajenca
sprejme takoj Franc Erjavec, Brou, p. Št. Vid n. Ljubljano Hrana in stanovanje v hiši.
lf n if im (*amam 'n goni™ 8podom izbiro
raznovrstne manufak-lure po ugodnih cenah. OblaSilnica ?a Slovenijo — hiša Gospodarske zveze, TyrSeva c. 29. Do preklica vzamemo v račun hrauilne knjižice članic Zadružne •zveze.
gabje m vsa kmečka uSniE (]eja sprejmem. Vižmarje 17.
fabulo zdrava
kupim večjo množino. Ponudbe F. Slamič. Gosposvetska c. 6, Ljubljana.
sprejuum takoj. Hrana stanovanje v hiši. — Pirnat, kovač. Jarše -Domžale.
od divjačine tudi polhove, kupuje stalno Zdravič. Ljubljana, Florjanska ulica 9.
Vajenca
boljšo šolsko izobrazbo išče trgovina z mešanim blagom. Podrobno se izve pri upravi Domoljuba pod znamko: »Poštenost« št 2080.
za 4 -5 glav živine. -Prednost Savinjska dolina ali Gorenjsko, .le-zeršek, Binkelj štev.2, Škofja Loka.
F»ntH 15-17 'etnega, ■ Bliio, poštenega sprejmem takoj '.a kmečka deta. Kočar, Zalog 9, Dev. Mar v Polju.
dobro suho slamo po dnevni ceni. Dravlje št, 81
Semena
poljsko orod'6, š|>eceri-jo in železnino kupite pri Joa. Jagodič, Celje, Guhfevn ulica-Glavni 'rg
Posestvo rS.
Franc Bfastinčar, Laze 6, p. Dol" pri Ljubljani.
Najboijše ciiis^e,
hlače, perilo itd. kupite zelo ugodno pri Pres-kerju, Sv. Petra c. 14. Ljubljana,
moško za večjo osebo kupim. Ponudbe s ceno na upravo liata pod •Pristna« št. 2337.
Gornje, g^e^štet-
tetue in druge čevlje prvovrstne dobite pri Jerneju leraju Zajioge št. Iti, p Smlednik
HribčNo delilo
za krmljenje prašičev, poljska in hišua dela iščem V jioStev pride samo pošteno, snažno, približno 30 letno dekle. 7. dolgoletnimi spričevali V ponudbi naj bodo navedeni natančni podatki in dosedanje službe na nasl.: Marija Homar, Bled, Grad 91
Fapns peMe psši
in stroje postavlja »Tehna« - Ljubljana, Mestni Irg 23. ■ Sprejema zastopnike Iz vseh krajev.
Česen !n čebulčeft
kujmjemo po najvišji ceni. Sever & Komp., Ljubljana.
naprodaj. Cena po do-govoru. Bervaoe št. 7, p. Grosuplje.
SSiŽS! 'tvodrnžinsko z "IBBi vrtom,sredi Krope, zaradi smrti prodam za Din 14.500-—. Potrebno polovica ao tovine Mesojedec, Jenkova ul. 10, Ljubljana.
blizu cesto naprodaj. Grčar. Studenec I p. Dob.
Rabla pridno, pošteno uciu« v p(imo,-. B0Sp0.
dinji sprejmem Naslov v upravi pod št, 2675.
Semenski oves
domač in inozemski nudi Sever & Komp., Ljubljana
lififl 1 vrtom lepa le-1,188 ga,Brdo 54Se5ka, prodam. Poizve se v gostilni Zadnikar — Brdo.
Fanta !8~"20 l8t sta'
i SSliiB raga j,a jjtnejjja
dela sprejmem. Zor-man Marija, Mala vas št. 4 p. Ježica.
sprejmem. Viktor Se-tlnn, Gunclje, 9.8t. Vid nad Ljubljano.
iie&iilčlia VBIii° mD0"
VUMMIVIIU Zinoima naprodaj Ivanka Kopač. St. Vid o. Ljubljano 21
Vaina jajca, tŽ;
rujavo štajerske kokoši m piščanci se dobe v Grobljah — Društveni (lom — p. Domžale.
Hmei^
vseh vrst ter semena kupite po ugodnih cenah pri Gospodarski zvezi v Ljubljani, Tvr-ševa c. 29
z gospodarskimi poslopji vrtom in njivo t'ako — Borovnica Pojasnila: Ig. Dormiž, Židovska ul.6 Ljubljana.
BOLNE
1 uporabo nsvega sredstva,
siajšanj« t treh minutah
Na tisoče ljudi v Franciji s« poslužuje danes novega sredstva, ki naglo in z lahkoto odpravlja vse težave in bolečine nog. Še drevi pomočite noge enostavno r vročo kisi-kovo kopel Saltrat Ro della. Občutljivost bo minila takoj, ko bo kisik prodrl v kožo. V treh minutah popolnoma prenehajo vsa vnetja in otekline. Kurja oče a s« omehčajo tako, da jih lahko odstranite popo'noms s koreninami brez bolečin in nevarnosti. Nosili boste lah ko lepe čevlje manjše itevilke ter z lahkoto hodili ves dan, ali pa plesali vse noč. Saltra Rodeil se prodaja jamstvom po neznatni ceni v vseh lekarnah, drogeriiah tn parlumnerliah
\saltrat
^hodell
FlillSlfiSSl® Podpisan: Tratar Anton, poieit-■•UlIVORISfi. nik v Bistrici pri Mokronogu, »« iskreno zahvaljujem Vssjemni zavarovalnici v Ljub-Ijanl, ki m! je o priliki mojega požara popolnoma pošte.io in pravično izplačala Din 15.000'— to i« celo zavarovalno vsoto, Bistrica, 21. februarja 1935. Tratar Anton I. r.
Izdfialeli: rBt Gre^oi-i) Pečjak
'Irerlnik .loje Kotiček
Kmet obolel!
Priznano dobre in cenene LESCE-pluge, osipalaik«, travniške io njivske brane, ter vse vrste plužni"
delov izdeluje	j
Tovarna verig d.d.vtescahpriBiedii f
Zaslopstvo za Dravsko banovino:
Franc Krištof, Ljubljana, Sv. Pelra cesta 69 |
V vsako hišo Domoljuba! j
lii4o«lnvaBsko tiskarno: Karel