.... . , -r^^f • Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. =4 Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki first Slovenic DaiJ^ in the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays. JN. Chicaški štrajk. Vse ostane pri starem, GLASOVANJE CHICAŠKIK POSESTNIKOV VOZOV ZA IN PROTI ODDAJI BLAGA BOJKOTOVANIM tvrdkam. 155 posestnikov je glasovalo proti in le trije za dovažanje blaga. MIKI/ ŠE NI PRIČAKOVATI. ( ' r. 111.. 12. junija. Tukajšnja Ti ;im <'v •!< Association, pri kterej 800Q TOmikiiv, je j*»tom glaso-,; «t:\ i »sume pri seda- nient d<- .iv-k<-m konfliktu v Chieagu neutralna. CM pričetka Strajka nada-i - K imenovana OlgJaŠZMija tru-a« H upoštevala mir potom ne-prist i -i rV a. toila vozniki • , i .redlose i- dnofflasno za-..:\; ; vkai časa je bilo prieako-viti. i« !•» lastniki. vozov svoje .i ••;! -trnik - tem. da bodo od njih z a lit«'v al i dostavljati !,].,._, , "<«»tovanim tvrdkam. j , , .vanje -e je vršilo vreraj, toda 155 članov j« glasovalo 7X , i »Jo la-tniki vozov te- V,,..! c .i:;:! neutralaii in le trije člani ur" -o bili za to. da se delavJ" ri-dli. <1? tudi bojkot o van im tvrdfiam dostavljajo blago. V-- »i '■ ■ ■ x'in j> gajanja med straj-, •: i-ji,' daialci so se zaključila bn'/ : '. kajti ni jedna stranka .-o- kedo je kriv? O izvodu informacij glede stanja ■bombaža. Wssl ington, 12. junija. Preiskave „ j.. ; , . letošnjem stan- •n i . . ; . .:ll Šk.T.Mlalu SO 1 II- v Washington« nedavno na sled. S1. w t-.i. ih ve«"jih mestih republi-V<- V teh mestih preiskujejo detekti- • V preiskave bodo povsodi trajale ' : v i oliei'elskem odelkuni po j : r • - N ! . * ......, , , :i tvrdk in o sob. • ■ .,. vrše poizvedovanja, kaj- li t V ' : ': v ■ -1 i niti omenjenih t p ,,or' < il" o tej zadevi je pričakovati tekom 10 dni- 'k Vri:-'-n potrjuje poroi-uo. da Sf. 1 r 1 via din štatislik kteri je ,„,,! | ar dnevi odpotoval, v Evropo, nemudoma vrniti v Washington. TUNEL POD VODO. Vodovodna cev se je razpočila. Glavna vodovod-a eev na Park S. ve. med 41 in 42 ulico "Manhattan Bori iti-h v X'iv Vorlu je včeraj proti jutru p»rila in vhajajofa voda je v pro'l'Tii /t leznice. napravila izdat o -'!<<••'•.. Vsled ti-a je bil promet nn p duličnej železnici več ur vstavi/ : . k<-r je bilo za občinstvo zelo t . ,r ij'n. .. Višjih uradnikov vodovoda ni bilo nikjer najti, škoda znaša $ 100.000. Rockefeller in krčmar. Iz Ilrigsvill«* X- v.. je John D. Ro-<*kfl-'ller na originalen način pregnal kr-"-i ar j a John Melina. Nedavno je hotel Rockefeller kupiti Melinovo posestvo, toda Melin ie zahteval več nego je hotel Rockefeller plačati. Sedaj je pa Rockefeller kupil vse mestece Brk i!V z 2000 prebivalci. Vsled tega so prebivalci razšli, tako da krčmar ni n < ■_< 1 nikomur več prodajati pijače. Sedaj bod® Rockefeller dobil Melinovo premoženje za vsako ceno. Poroka v sili. Baltimore. Ma.. 12. junija. Minoli četrtek bi se morala vršiti poroka vdove Tie M. C ^ndV-ve z John D. Don rsa. Vse je Vilo vže pripravljeno, tod:i neveste m bilo. Vendar pa ženin vsled te a ni izg-.bil ] ' "in a in prosil v rr.ij se radi takih malenkosti ne razburjajo. Na to je prašal povab-ljenko vspi.dič. o Ani ie W.. lligjnns. ako hoče ona postati njegova žena in Annie je bila takoj zadovoljna, na kar ju je duhoven poročil. Po poroki se je vršila svatba lepo naprej in novopo-ro«*enea sta sedaj isto tako srečna, kakor da bi'se že vee let ljubila. Cipriano Castro. Venezuelski predsednik razume svoj poklic. Letos je priredil volitve, se ukazal izvoliti in naštel veliko večino. Kaj je proti temu severoameri-Ška svoboda. Rosko=Japonska zvezaRooseveltov t,iumf ___j radi Rusov in Japoncev, Rusija sklene z Japonsko mir, ako Japonska ostane pri doktrini "Azija Azijcem", pripozna Rusijo kot azijsko velesilo in sklene z Rusijo zvezo proti inozemstvu. PREDSEDNIK MINISTERSKEGA ODBORA, WITTE, POTUJE KOT POOBLAŠČENEC V INOZEMSTVO. — ROŽESTVEN-SKOVO BRODOVJE IN NJEGOV PORAZ. Petrograd, 13. junija. Ivo je bil v :n:ili-m ]••■.. i.;u predsednik ruskega mi:ii-dij-». je 1»" » rn-'co brodovje po-/eni vsled denv»ralizacije. ktera je •v-;ai.i takoj za tem, ko se je Rože-strenskova zastavna ladija Knjaz Sn-i. :• !a. Načrti Iio/.estv n j >':i'ki. tako da so bili edino > c.l nlov edvisni. Odkar cta se ' 'n:/iln Ntbm-atov in Rožestvenskij. govorila le enkrat. -Ta-:, r.ri -> sir. Mali vedno :z vseh !;vlij lir: fd:-. t" - bid i jo. in ko se i potopila, na d "turo. Rusom je ž.e i>rvi dan pošlo streljivo. * * r -r -rad. 12. junija. Predsednik i-: . r-kejra /bora, "VTiite. odpotuje 7.;i dva tedna v inozemstvo, ker :::::» izvršiti razne in zelo važne urad-■ ' i -'e. Njegovo potovanje je brez-ilV"inno v zvezi z eventuelnimi mi-r.ivnimi i ovajanji. L'.~r "Novoje Vremja7' objavlja brezdvoviuio od vlade inspiriran čla- "Baron" Fejervary --ogrski diktator. DOSEDANJI EONVEDSKI MINISTER BARON FEJERVARY IMENOVAN MINISTER-SKIM PREDSEDNIKOM. V novem kabinetu bodo politično ne-utralni politiki. DRŽAVNI ZBOR IZDA NEZAUPNICO. --o- Budimpešta. 13. junija. Generala *• baron"' Fejervarvja sprejel je včeraj cesar Fran Josip v avdijenco in ira ime ioval tem jxjvodom definitiv-n'm ogi-skim m'nisterskim predsedni-k. m, oziroma nasleilnikom Štefana Tisze. Svoj novi urad bode nastopil dne 15. junija, 'ko se zopet sni de ogrsko-nrvatski državni zbor. Pričakovati je -k raj no burne seje. V Fejervarvjevem. kabinetu bodo jotovo samo neutralni jK)litiki, ne pa lani d i*ž a vil o zibor.sk e večine. Državni /bor bode novemu kabinetu brez-| dvomno takoj 'zrekel nezaupnico. Sedaj je tukaj vsakdo prepričan.i l.i zn:ič:. imenovanje Fejervarvja mi-; m-ter-kim prelsednikom prieetek vojaške diktature. Gčza Fejervar>r je rojen marca j 1S;13. Leta 1S59 je bil v vojni i-rotij Italiju T.cta 1SS3 jx)stal je domobran-: -"ci minister. -o-— Klima na Marsu. Aftronom Camille Flamarion je: pror.ašel. da je na zvezdi Mars zelo j zdravo in prijetno podnebje. V New' Vorku, Philadelphiji Millwaukee, St. j Louisu, bi bil marsikedo zadovoljen, j ako bi Mr. Flamarion natančneje opijal pot na Mars, zlasti sedaj ko pri-l-no baje v kratkem voziti parniki najnovejše družbe na Mars. nek. kteri je naperjen proti optimizmu raznih diplomatov, kteri mislijo, da je sklenitev miru že zagotovljena. •'Toda mir je mogoč le pod pogojem, ako Japonska pripozna devizo "Azija Azijcem'*, nadalje, da je Rusija po zgodovini in svojem razvoju azijska kakor i evropska velesila ter ako Ja-"i-onska sklene z Rusijo poleg miru tudi — zvezo." Isti časopis tudi poudarja. da je vedno učil. da je Rusija vedno bila oni jez, kteri je čuval Evin ; o pred rumeno nevarnostjo. Tudi izjavlja ""Novoje Vremja'', da je Rusija na zapadu glede razširjanja izključena in da je povsem naravno, da ra/teza svoje meje na iztoku in da d 'se/.e toplo obrežje. Članek se za kij uči: je s pristavkom: "Ako zamo-re Japonska uvideti. da je Rusija azijska velesila isto tako. kakor Japonska, potem je trajni mir zagotov-ljen.»_ Minis' cr inostranih del grof Lams-lorf je -:c f:bvestil inozemstvo, da se d ' v kratkem sešli ruski in japon-- .i mirovni pooblaščenci, da se tako ložene. b.-li bil sklep miru sploh mo- g. e. Petrograd, 12. junija. Rusija je že vročila ameriškemu poslaniku odgovor na Rcoseveltovo ponudbo glede imenovanja pooblaščencev, kteri bodo priredili \ a Rusom in nadaljuje z vojnimi operacijami, ne da bi se oziral na mirovne korake. "JACK, THE SLUGGER" Napada v New Yorku zaljubljene parčke. "V čeraj ob T. uri zjutraj je nek ro-par na Spedway in 100. ulici napadel dva zaljubljena para, ktera sta sedela na tamoŠnjih klopeh. Napadel jih je 7. železnim drogom ter jih težko poškodoval. Dve žrtvi našli so policaji nezavestni in jih poslali v bolnico Žrtvi sta Samuel Aranov in Ida Kaminska. Po izvršenem napadu je i-opar všel v grmovje. Dve uri kasneje je polieija na 152. zapadnej ulici aretirala norega mladega zamorca, o kierem sumi da so mu omenjeni napadi natančneje znani. dasiraviio on ni napadalec. Ko so namreč zamorca prijeli je imel pri sebi komade možke in ženske obleke, kteri so bili last Aranova in Kaminske. Ko so zamorca dovedli v bolnico k ran Ijencem sta sledja obleko spoznala kot svojo last. dočim sta zatrdno izjavila da zamorca nista še nikdar videla. Njun napadalec je bil dobro obleeen beli. Zamorec izjavlja da je obleko našel na Spedwavu iz česar sledi, da zamorec govori resnico. Ropar je odnesel Aranovu $12 in Kaminske j 30 centov. Ko sta Aranov in Kaminska sedela na klopi približal se je jima je ropar od zadaj in ju pobil s železninm drogom na tla ter jima odvzel denar. Kmalu po tem napadu zvedela je polieija za drimi na pad če gar žrtve sta Seery in njegova zaročenka, ktera oba sta ranjena na glavi. Samomor ob Niagari. Niagara Falls. N. Y., 12. junija. Nek inozemee je včeraj pri Inspiration Pointu severno od vodopada Horseshoe, na c-anadskej strani reke, skočil v voVo. Po listinah, ktere so našli v žepih samomorilca je soditi da je bil samomorilec rodom iz Budimpešte in da mu je bilo ime Szen-larmay Elemier. Njegovo truplo sta našla dva dečka. V desnej roki je držal revolver a v levej fotografijo neke lepe ženske. Razun tega so našli pri njem tudi zavoj ženskih pisem z podpisom "Ana" in napisom: "Ta pisma morajo iti z menoj v grob." ROOSEVELTOV! NAPORI GLEDE PRIČETKA MIROVNIH POGAJANJ MED RUSI IN JAPONCI SO USPEŠNI. V nadalje bode Roosevelt svoj lastni državni tajnik. DIPL0MATIČNE LOVORIKE. "Washington. 12. junija. Ko bode odšel predsednik Roosevelt po preteku dveh tednov na "spremembo počitka"' v Sagamore Hill pri Oyster Bayu, N. Y.,zamore to storiti v zavesi i. da je poletni počitek zaslužil. Novosti iz inozemstva. RUSIJA DOBI SVOJ PARLAMENT POČETKOM JESENI V OBLIKI DVEH ZBORNIC. Pobjedonoscev potuje v inozemstvo, da s: okrepi zdravje. — Norveški pooblaščenec. GROZOVITOSTI V KONGU. -o- Petrograd, 13. junija. Rusija dobi svoj parlament v jeseni. Car je že privolil v ustanovitev dveh zastopniških zbornic v obliki "gosudarstvenaje dume" -n 'cgosudarstvenago sovje-ta". Zbornici imata pravo ustanov-Ijati zakone, odobravati in razveljavljati proračun itd., dočim car sebi pridrži komno odločitev. Volitve se bodo vršile v poletju. Compapie Generals Transatlantique (French Line) naznanja tem potom slavnemu občinstvu, [da tvrdka FRANK ZOTTI «$: Co., lOS Greenwich St., New York, kakor tudi v podružnicah, ni več opravičen prodajati parniške listke za .njo, ker ni več njen pripoznani agent. New York, 3. junija 1905. Compagnie Generale Transatlantique. Zjedinjene države -sovražnik Japonske, JAPONSKI PROFESOR T OMIZIJ VZBUJAL JE JAPONSKO PROTI ZJEDINJENIM DRŽAVAM. Odločilen boj za gospodovo v iztoč-nej Aziji se prične po izgoto-■ritvi panamskega prekopa. GOSPOESTVO NA PACIFIKU. "KOlVIA^j" je izšel in to zelo ličen ter zanimiv. Vsak naročnik "G!a?a Naroda3 S VEDSKI KRALJ OSKAR n., BIVŠI VLADAR NORVEŠKE. Radi njegovega posredovanja v prid sklenitve miru med Japonci in Rusi >i je zaslužil nekako viteštvo med diplomati, tako da se lahko odpočije na svojih lovorikah. Naravno, da bi prišlo do vprašanja miru itak kmalo, kajti Japonci moledujejo za mir že več ne.sro pol leta. Vsekako je pa ne->'1 :< i reki j i v a pred se d ni ko v a za si u ga. la je v tem vprašanju našel pravi trenotek, kterega je izrabil direktno brez dipiomatičnih zvijač. Predsednik se ni ustrašil eventuelne iblamaže in se o tem ni posvetoval niti s svojim državnim tajnikom. Kljub temu je dobil svojo itri-n. dasiravno so profe-sijonelni diploma t je majali z glavami. Vsled tega se v bodoče ne bodemo niti malo čudili, ako v nadalje predsednik pri važnih vprašanjih ne bode potreboval več svojega državnega tajnika. Nezgode na železnicah. Quiney, Mass., 11. junija. Na potu iz Broektona v Boston, razletela se je lokomotiva tovornega vlaka. Nesreča se je pripetila v neposrednej bližini postaje Wollaston. Več vagonov je bilo razdejanih. Nek zavirač je bil smrtno ranjen. Vzrok razstrelbe ni znan. Kldon, Ta., 11. junija. Potniški vlak Rocek Island železnice ponesrečil j? včeraj zvečer, blizo tukajšnega mesta. 25 osob je bilo ranjenih. Štrajk predilcev. Cliicopee, Mass., 11. junija. Del delavcev Chieopee Cotton Mills je pričel štrajkati. vsled česar mora 1300 predilcev počivati. Prvotno je štrajk le neznatno vpljival na delo v tovarni toda ker je sedaj zmanjkalo onega blaga, kterega so prirejali štrajkarji, morali so i ostali delavci prenehati z delom. Štrajk so provzroČile dekleta, kterim so znižali plačo za S odstotkov. Petrograd, 13. junija. Proknrator svetega sinoda, Pobjedonoscev, je toliko okreval, da bode ■ odpotoval v inozemstvo. ~ Christinia, Norveška, 13. junija. — Tekom par tednov bode nova norveška vlada imenovala svojega poobla-ščenea. kteri bode odpotoval v inozemstvo, da izposluje pripoznanje konzularnih zastopnikov Norveške. Rim, 13. junija, fri današnjej dr žavnozbt rekej seji razpravljalo se je o grozodejstvih v državi Kongo v A-fnki, vsled česar je vlada sklenila, da ne bode pripustila, da bi se kedo izselil v Kongo. Vrati slava, nemška Poljska, 11. junija. Po vsej nemškej Poljske j razsajal je \ čeraj vihar, tako da je na mnogih krajih promet popolnoma ustavljen. Reke so izvanredno hitro narastle in mnogo nasipov je voda podrla ter odnesla in razdejala vse polno mlinov in žag. Tudi več ljudi je vtonilo, toda število ponesrečencev še ni natančno znano. Samo tekom zadnjih d nil je v vratislavskej okolici strela ubila 10 ljudi in požgala nad 50 poslopij. Poznanje, nemška Poljska. 11. jun. Tukajšnja policija je prijela trgovca z dekleti Boasa, kteri ima mnogo deklet na vesti. Kijev, Rusija, 11. junija. Nekdo je včeraj streljal na podpolkovnika Spi-ridoviča, ko je šel po glavnej cesti. Napadalec je ušel. Spiridovič je težko ranjen. London, 11. junija. Kralj Alfonso je včeraj dopoludne odpotoval domov v Madrid. Do kolodi rora so ga spremili kralj Edward, princ TTaleški in mnogo dostojanstvenikov. SLOVBNOI IN SLOVENKE! SyeBiiijaJte se ob rasnih prilikah nai« pr«koristB6 dražbe sv. Cirila is Metoda v Ljurijanil Mal položi dai d«na ma oltar 1 (v d) T"kio. 13. junija. Japons-ki vseuči-liščni profesor in ekonom, Tomizu. jt objavil dolgo vrsto člankov, kteri s< zelo važni z ozirom na sedaj bližajte se mirovno obravnavanje med Rusijo in Japonsko. Iz člankov je posneti lahko nazore one vrste japonskega prebivalstva, ktero je za Japonsko na višini kulture. Pred vsem se profesor Tomizu bavi z razmerjem, v ktereui živi Japonska napram za-padnje-ovropskrm dr/.avam. Toda japonski profesor Tomizu izjavlja, da Japonska od Rusije ne sme pričako viti sovraživa, temveč prijateljstva dočim so Zjedinjene države najhujš uaspro t ni k J a po n ske. Sklicevaje se na razvoj Zjedinje nili "clržav v vsakem pogledu, je Tomizu prepričan, da morajo ameriški tovarnarji iskati nova trgovišča, med kterimi pridejo najpreje na vrsto ona na Dalj litim Izto»ku, radi česar svetuje svojej domovini, da si zagotovi go--podsivo na Pacifiku in da se priprav na boj z Ameriko, kteri bode nastal kakor hitro bode panamski prekop izgotovljen. Dasiravno je boj z Rusijo za Japonsko velikega pomena, to ni druzega. nego predigra boja z Ameriko. Newyorsko predmestje. Vsled vlakov, ki vozijo med New Torkom in Chicago v IS urah' posta lo je mesto Chicago predmestje New Torka. — N. T. Herald. — Bolje bi bilo, da temu ni tako. kajti chicaški štrajki zamorejo postati nalezljivi. Prosimo — Mr. Roosevelt. Mogoče je. da bode se laj predsednik Roosevelt poskusil izposlovati sporazum tudi med obema bojnjočima se strankama v ehieaškem štrajku Sicer bode to nekoliko težavneje nego napotiti Ruse in Japonce do miru, morda bode pa vendarle šlo. Velik požar v Fort Worthu. Fort Worth Te:c., 13. junija. Požar je uničil včeraj vseli osem tukajŠnih velikanskih klavnic. Škoda znaša $ S0.000, zavarovalnina pa le $50.000 Bolna učiteljica. Miss Ema Mengler, učiteljica v Bruno, Nebr., je bila zelo bolna. Njen oče, Mr. Frank Mengler nam je pisrl naslednje pismo: "Moja liči je bila lalj Časa zelo bolna na želodcu in pljučih in čestokrat so se na njej pojavili znaki pomarjkanja krvi; Tako smo izgubili vso na do, da bi še kedaj okrevala, ker sm omislili da ima jeti-ko. Končno smo poskusili Trinerjevo ameriško grenko vino in smo bili veselo iznenadeni, ko smo videli kako hitro je okrevalo bolno in slabotno dekle. Njena moč se jej je povrnila, bolečine so zginile in danes se čuti bolj zdravo ter krepkejšo, necro kedaj popreje. "Trinerjevo ameriško grenko vino deluje direktno na želodec, poveča njegovo prebavalno moč ter napolni telo z novo, čisto in krepko krvjo. To je tajnost in posledica rabe tega sredstva. Kjerkoli je potreba nove moči, izposluje jo to sredstvo.. V lekarnah, Jos. Triner 799 So. Ashland Ave. Chicago, HI. S* dobi na ogled. Velja do konca leta 1005 LE 50 CENTOV. Upravništvo: 109 Greenwich St., uredništvo: SO ! ireenwich St., New Tork. List bode izhajal spočetka vsake 14 li.i na osmih straneh in veljal do oola. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Princess Alice iz Bremena. Prinz Oscar iz Genove. Potsdam iz Rotterdama. Ocnluii so: Kaiser Wilhelm LL 13. junija v Bremen. Caronia 13. junija v Liverpool. Odpluli bodo: Majestic 14. junija v Liverpool. Ryndam 14. jun. v Rotterdam. La Savoie 15. jun. v Havre. Cretic 15. jun. v Genovo. Friedrich der Grosse 15. jnn. v Bremen. Mol tike 15. jun. v Hamburg. Cedric 16. jun. v Liverpool. St. Louis 17. jun. v Southampton. Columbia 17. jun. v Glasgow. Vaderland 17. jun. v Antweipen. Konig Albert 17. jnn. v Genovo. Lucania 17. jun. v Liverpool. Satared u Secoad-CIass Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Ntw York T., under Act of Confrwa of March S, 1S79. ŠTEV. 138. NEW TORK, V TOREK, 13. JUNIJA, 1905. LETNIK XII. "GLAS NARODA" L.i§t slovenskih delavcev r Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC Lastnik; Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. »■»'a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse l«*to.......4.50 " " " pol leta.......2.50 j " " " četrt leta...... Us V Evropo pošiljamo list skupno dve _ _žtevilki. j WGLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. —-— Za oglase do de^et vrstic se plača 30 I centov. Dopisi biez podpira in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali- i ^.čc naznani, da hitreje najdemo naslovnika Dopisom in pošilja t vam naredite na;Iov. "Glas Naroda" 109 Greenwich Struct, New York City. Tslefon: 379B Cortlano. Še enkrat Cuba. Zveza poljedelcev republike Cube, L ktertj spadajo skoraj vsi tamošnji polji- lel.-i, zahteva od vlade, da izda Eakuiio, kteri bi pospeševali naselje-vanje na Cubi, !cer inače bode pomanjkanje delavcev krmilo zelo ob-L-utno. To svojo zahtevo pa vtemelju-jejo s tem, da i no rodni kapitalisti, v prvej \r-ii pa državljani Zjedinjenih držav, ustanavljajo po vseh krajih otoka tovarne za sladkor in že obstoječe tovarne so vporabile svoj letošnji dobitek za izboljšanje in posvečanje svojih jN..-ljetij in nasadov. Radi t<".ra potrohuji-jo mnogo več delavcev. V pokrajini Orient bodo prihodnje !eto potrebovali do 40,000 delavcev več, nego letos, kajti tam so Egradili celo vrsto novih tovarn za sladkor. William Va i Horne v Jati-boDM hoče svoj letni pridelek za 150 tisoč vrt-"- -ladkorja povečati in to velja tuli o tovarnah v Mariboni, Alio Radi letošnjeira pomanjkanja dela vr-ev ?c bilo mrv >'_ro sladkorje vetra tr-:a r .■'•eneira n se večje bode opu-st<»~«-njr j>ribodnje leto, ko >e bode pridelalo več sladkorja, nego kedaj poprej e. Cttbaneem toraj ne preostane drugo, nt LT) dobiti delavce iz inozemstva in oni ž "le dobit i v prvej vrsti ljudi iz severne Španske, kteri so za delo na n:w lih najbolj sposobni, kar se pa n kakor ne more trditi o Američanih. Tekom zadnjih Sest mesecev naselilo se ;e na Cubi 16,3")0 inozemeev, kteri vsi so po večini pr šli iz Španske. ktero morajo ostaviti radi nepo-{kSm bede na članskem. Med naseljenci je mnogo tacih. kteri so se udeležili spanskft-ameriške vojne in tudi mnogo bivših vojakov iz Filipinov prihaja. Ko so se vrnili na Špansko, jim je bilo tamkaj nemogoče najti dela, tako da so bili primornni osta-viti domovino. Na Španskem dobivajo ile!;-.vei ] o 20 centov dnevne plače, s ktero naj potem preživljajo svoje rodbine! Vsa Amerika, razum Zjedinjenih držav, skuša pridobiti španske naseljence. Na Cubi dobiva delavec po $1.20 do $1.40 v španskem srebrnem denarju in od te svote potroši dela%~ee 3e 20 eentov na dan za hrano, dočim dobi stanovanje brezplačno. Cubanski posestniki nasadov imajo radi špansfke delavce, ker taki delavci se najhitrejše prilagode podnebju. Nesreča pa hoče. da ostaneta dve tretjini španskih priseljencev v mestih, ali oredo pa delat v rove in druge tovarne. Tekom zadnjih šest mesecev naselilo se je na Cubi le 729 državljanov Zjedinjenih držav, kteri vsi so imeli dovolj denarja, tako da so si kupili komad zemlje in je pričeli obdelovati. Dosed a j ni prišel še niti jeden Američan na Cubo, da bi preživljal kot delavec. Žrtev modernih romanov. Pekovski učenec Ro»*hn v Berolinu je imel kov-: ček poln modernih romanov. Roman o umoru srbskega kralja in kraljice! mu je pu zmešal vse možgane. Cesto j je "bledel proti drugim, 'kako mora i biti krasro. če se kdo sam ustreli ali! če era kdo drugi usmrti. Pred nekaj1 dnevi je odšel ootem vidimo, da je ta podobnost le zunanja in da je med okrajnim severom ter jugoiztokom Evrope velika razlika. Ločitev Norveške od Švedske je skrajno zanimiv, ne pa skrajno važen docrodek. Koristi Skandinavskega polotoka so posebne koristi, ktere le malo vplivajo na ostalo Evropo in svetovna politika se vsled neodvisnosti Norveške ne bode spremenila. Odpad Norveške je dogodek "sam po sebi" in nihče si ne bode belil glave vsled teira. ako postane Norveška republika ali pa bernadotska pokra-jina. Povsem drugače je pa z Avstro-Oirrsko. Ločitev Ogrske od Avstrije bi bil zgodovinski dogodek, čegar velikosti si sedaj še ne moremo predstavljat'. Čmožolta monarhija bi prestala biti velesila in trozveza, iktera je že sedaj brez vsakega pomena, bi tudi na papirju več ne obstala. Kralj Oskar se bode in se mora ukloniti osodi. Dasiravno se temu še -cdaj vpira, vendar ne bode dopustil, da prida do skrajnosti in tako bode preje ali sleje med Švedsko in Norveško zavladalo prijateljstvo. Vse drugače je pa zopet na jugu ob Dunavu. Cesar Fran Josip, a tudi Avstrija sama, kakor tudi njeni "zaveznici. potrebujejo Osrrsko in tako jej ne bodo popustili do neodvisnosti. Dokler irre z dobrim, bode vse dobro, toda ako tako ne gre, potem bodo govorili topovi, kakor za časa poikojne-^ra hrvatskega bana Jelačiča. Izvirna poročila i z Ljubljane. Hrvati se krepko potegujejo za slavjansko bogoslužje. Do 800 hrvatskih duhovnikov je podpisalo in poslalo škofijskemu zboru v Rimu spomenico, v kteri zahtevajo svoje staro pravo do slavjanskega bogoslužja. Slovenski duhovniki niso v tem oziru ničesar storili, da bi vsaj moralno podpirali hrvatske tovariše. Škofi sami niso jedini. Med njima sta dve ttranki. Vemo le toliko, da je papež sam sovražnik slavjanskemu bogoslužju in da sra v tem podpira avstrijska vlada. Posvetovanju predseduje kardinal Serafino Vanutelli, ki tudi ni naklonjen našim težnjam; med škofi samimi imamo zagrizene •zatiralce slavjanskega bogoslužja, in tako menim, da ne bodemo nič razočarani, ako bodemo slišali, da se naše želje niso izpolnile in da so nam celo vzeli sedaj, kar je bilo v veljavi v starih časih. Zgodovinska istina pa je, da ima slavjansko bogoslužje ravno tako pravo in veljavo, kakor na pr. latinsko. Ako se toraj bode zgodilo, da nam bode rimska stolica to pravo pri krajše vala, potem bodemo spet imeli nov dokaz, da niti sveta stoliea v vsakem času jednako ne sodi. Znano je, da je vse naše Primorje ]>olno i reden to v. Ob sinji Adriji postavili so si Lahi čuvarje svojih proti-avstrijskih naklepov in tu preže na vsako bodočo ugodno priliko, da bi pod kopal i temelj in premaknili sedanje državne mejnike. Lahom je ideal, da se Trst odvzame Avstriji, da se priklotpijo Italiji vsi Italijani, kteri žive tu *i v Tirolih. Italijani se z vso rnemo pripravljajo na bodoče dogodke. a tudi sedaj že nastopajo o vsaki priliki. Nastopajo pa kot prava revo-lueijonarna stranka, ktera deluje z bombami. Naša avstrijska vlada podpira italijansko gibanje osobito v Trstu, a to samo zaradi tecra. da udušuje slavjan-ski živelj. kteri si tod hoče izvojevati politično veljavo in državljansko svobodo. Vsalc dan se pa kaže, da je naša vlada na zelo napačni poti in da se l>--.de njena kratkovidnost bridko maščevala. Slučajno se je sedaj prišlo na sled večji italijanski zaroti, ktera ima zvezo s kraljevino Italijo in ktera je delovala na to. da bi ob ugodnem času italijanski prostovoljci udrli iz Ttalije v Avstrijo in da bi tu izvršili to, po čemur hrepene iredentovci: namreč da bi Trst in Trident združili z Italijo. Kakor sem rekel, v Trstu so vjeli nekaj takih Italijanov, ki so pripravljali zaroto. Vjeli so jih in pozaprli in so jih pozaprli na zatožno klop. Porotna obravnava bi se morala vršiti v Trstu, ali tržaški porotniki — Lahi — niso zanesljivi in iker kot La hi ne bi mogli sodit neprstranski. zato se je določilo v to porotno sodišče na Dunaju, kjer se je pričela vršiti kazenska obravnava radi tržaških bomb. Obravnava še ni kotnčana, zato sedaj naj le navedemo imena zato-žencev. Obtoženi so: davčni praktikant Oi^kar Sniban, trgovski agent Marcel Depaul, -List Salatej in dimnikar Napoleon Cozzi. Osem drugih osob, katere preganja državno pravdništvo, pobegnilo je v Italijo, med njimi učitelj Fumis in sin umrlega tržaškega župana Edgar aseovieh. In česa se dolže ti ljudje, ki spadajo k inteligentnemu stanu? Obtožnica pravi, da so ti ljudje kovali zaroto in da so bili v tesni zvezi z ire dentovci v Italiji, kteri so si izbrali znanega Riciottija Garibaldija za vodjo. Delovali so na to, da bi italijanski prostovoljci ob ugodnem času udrli v Avstrijo in da bi Trst in Trident združili z Italijo. Obtožnica nadalje pravi, da o ti iredentovei prinašali v Trst bombe in da so razširjali iredentovsfce spise, s kterimi so netili ustajo in s kterimi-so žalili avstrijskega cesarja* in vso cesarsko ro-dovino. V preiskavi so vsi zatoženci tajili, le Suban je nektere stvari priznal. Tako je priznal, da je širil ireden-tovske spise, da je na tržaškem magistratu razobesil italijansko zastavo, da se je udeleževal zarotniških sej in da je tako tudi bil navzočen na seji, na ikteri se je govorilo, da pride Garibaldi čez mejo. Ta Suban je tudi čez mejo vtihotapljal bombe, ktere so hranili v Trstu ter jih čuvali za ugodne nastope. V tem toku je tudi tekla obravnava. Ali mahoma so dobi.i dunajski porotniki pretilna pisma iz Trsta. V teh pismih jim irroze iredentovci, da bodo vsakega ubili, ako bode kteri obtožencev le na jeden dan obsojen. Ta pretilna pisma so vzbudila na Dunaju velilko senzacijo. Bilo se je bati, da se se kak iredentovec priplazi v dvorano, v kteri se vrši porotna obravnava, in zato je porotno sodišče odredilo, da se obravnava nadalje vrši tajno. Obravnava je zdaj tajna in ko bode končana, takrat še le bodemo izvedeli, ali bodo dunajski porotniki imeli toliko poguma, da obsodijo laške iredente ob naši sinji Adriji. Menimo pa, da avstrijska porota ne more drugače postopati, nego da uiduši revolucij on arno gibanje laške iredente, ktera izpodkopava Avstriji temelj ob najvažnejši točki: ob slavjanski AidrijL A. T. Važno za iste, kteri nameravajo ▼ kratkem potovati v staro domovino. Brzoparnik KAISER WILHELM n. odpluje dne 13. jtinija opoldan iz New Yorka v Bremen. Avstrijski parnik ERNY odpluje dne 14. junija ob 1. nri pop. iz New Yorka v Trst in Reko. Veliki poštni parnik BYNDAM odpluje dne 14. junija ob 10. nri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik LA SAVOIE odpluje dne 15. junija ob 10. nri dop. iz New "Yorka v Havre. Nemški parnik na dva vijaka FRIEDRICH DER GROSSE odpluje dne 15. junija ob 10. nri dop. iz New Yorka v Bremen. Nemški parnik na dva vijaka MOLTKE odpluje dne 15. junija ob 9. nri dop. iz New Yorka v Hamburg. Krasni poštni parnik VADERLAND odpluje dne 17. junija ob 10.30 nri dop. iz New Yorka v Antwerp en. Nemški parnik na dva vijaka GROSSER KURFUERST odpluje dne 20. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen-. Poštni parnik ROTTERDAM odpluje dne 21. junija ob 10. ari dop. iz New Yorka v Rotterdam. Avstrijski parnik GEORGIA odpluje dne 22. junija ob 1. nri pop. iz New Yorka v Trst in Reko. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbeuee na postaji, dovede k ram v pisarro in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, n^ ^a bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezikm, izogniti oderuha. ia slepar j** v Ne** Yorku. Vožnje listke za navedene paraikt prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSEJt, 109 Greenwich Street, New York City. K U K Z. Za 100 kron avstr. veljave treba j« dati $20.45 in k temu še 10 centov za p o starino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. Pojdite k na j bližnjem agentu po vožnje listke via The Great Wabash železnice. Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom CONTINENTAL LIMITED", kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. nri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction t Continental Limited'* iz New Yorka. Vozovi s komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti. VSTAVI SE V NIAGARA FALLS. Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Taeoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika. Informacije glede voinjih cen. oskrbljenja Pullmanovih in turisti-ških vagonov dobiti je pri H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway, New York. J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston: Mass. Slovensko ka to I ? š Ic o podp. društvo svete Barbare Ba ZJedlnJenc države Severno Amerika Sedež: Forest City", Pa, no dne 31, januarja 1903 v državi Pennsylvai^ POZOR! Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam najtopleje te? naznanjam, da prodajam raznovntn« parobrodne listke, m »njivam aovc« ter odpošiljam denarje ▼ staro dom« vime. Postr-žba solidna in p«it«na. Z velespoštovanjem BOŽO GOJZOVIC 5iS Cbsstani ftt., JOHNSTOWN. PA SLUŽBO IŠČE izvežban slovenski ORGANIST. Več se poizve pri "Glas Naroda". (13-27—6) Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu, iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina. Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 324 South Saata Fe Ave., Pueblu. Čilo« ROJAKOM priporočamo našega zastopnika Mr. JANKO PLESKOTA, ki se mudi se daj na potovanju ter bode obiskal cenjene somišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik je pri nas že več let vslnž-ben ter ima pravico pobirati naročm no za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo. Upravništvo "Glasa Naroda" * Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 517 S. Center Ave., Chicago, III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegiigče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošlil Vse bo-dem dobro postregel. . Za obilen L obisk se priporoča • Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čer Duluth, naznanjam, da sena se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli zo kolodvora. MoJ SA L.OON se nahaja pod ŽL <409 W. Michigan St., | in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, ) kreni aa desno in at takoj pri menu ZahvaljtijoC se za vso dosedanjo ^ naklonjenost rojakov, se za nadalje naj to pleje pri poročam in vsa-i kemu najboljSo postreibo zago-' tavljam. S spoštovanjem JOSIP SCHARABON, 40S> W. Michigan St., ^ DULUTH, MINN. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naznanjam cenj. rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem pred kratkem odprl na novo svojo NARODNO GOSTILNO (National Saloon) na št. 306 Pine St., Hibbing, Minn. Ob jednem zagotavljam, da bodem vsakogar postregel z dobro pijačo kakor: vedno svežim pivom, dobrim vinom in izvrstnimi likerji. Poleg gostilne imam tudi Boarding-house in prenočišče pod jatko zmernimi cenami. Rojaki, ki ste namenjeni v Hibbing, oglasite se vedno v "Narodnej gostilni". A. M. GERZIN, lastnik, 306 Pine St., Hibbing, Minn. Opomba. V zvezi sem tudi z dobro-poznano potovalno pisarno in slovensko banko g. Prank Sakserja v New Yorku. (3-6—3-S v d) POTREBUJEMO NEKAJ SLOVENCEV. Povsodi potrebujemo neikaj agentov za razprodajo naših zlatih, srebrnih, nikelnastili, Elgin in Walthamovih ur, in sicer na prav lahek način z mesečnim vplačevanjem. Mi vam dopošljemo nekaj vzorcev na ogrled; spravite iste doma ter jih pokažite vašim prijateljem in znanim tovarišem. Razprodaj a j te blago za nas. Za trud vam plačamo $3.00 na teden, ako delate za nas zvečer, ko ste z vašim poslom gotovi; ali vam pa damo $20.00 na teden in plačamo mi potne stroške, ako hočete le za nas delati in to od 9. ure zjutraj do 5. ure popoludne. Oziramo se le na poštene in solidne ponudnike. Pišite nam vaš natančni naslov in ime. Naslov za vsa pisma: North-American Watch Co., Box 1563, Dept. 9, New York, N. Y. (3-24—6 — tor čet sob) Rojaki! Pazite se pred MIKE KLAMFER, star 19 let, brez brk, doma iz Podkorena na Gorenjskem. Imenovani je bil pri podpisanem na boardu skozi 5 mesecev in je rekši, da gre na delo, neznano kam izginil brez da bi poravnal svoj board 850. Poleg tega ogoljufal je tudi druge so-boardarje za nič manj o svoto kot mene. Kdor rojakov ve za, njegov naslov, naj ga naznani: MARTIN ANTONČIČ, 66 Munich St., Cleveland, O. (13-19—6) o-o ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa..... n. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, P^ Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa, NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box SI, Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Vo. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR. Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box M7. Fars« City, Pa Društveno glasilo je "GLAS NAJBODA". CUNARD LINE PARINIKI F>L^jljje;JO AIE;D TRSTOM, REKOJN_NEW Y0RKQM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROYU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEG1 RAZREDA. PfflONIA T'"*" * ETOHIl ^ SLAVfllA Yorka dne 27". junija 1905. odpluje iz New Yorka dne 6. junija 1905. odpluje iz New Yorka dne 1L julija 1905. ULTONIA, 8LAY0NTA in PA^NONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agrentjo in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. Slovensko=Hrvatsko zdravišče. 334 W. 29th St., New York. Na tisoče ljudi boluje na obisliii (ledicahi pa o tej bolezni prav nič neznajo. Slabe in bolne obisti so uzrok najrazlič-b "ljših bolezni in noben orIjarii, Kongresni trg IS, nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po 4 2/o to je od vsacih ioo krcn 4 K 50 rin., in sicer takoj od dneva ▼ložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič 31a obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar ▼ neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese; Naslov je ta: Glavna slovenska hranilnica in "oosoiilnica v Lj\jt>Ij£ir»I, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posre- fj* duje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. * BABI telefon kadar dospel u iako poatajo v York La u v«i kak® priti k FRANK SAKSE2-JU. Pokliči številko S79S Coctbvtfg in forori slovensko. V Ljubljani, dne 2S. maja Z. rpet imamo nov dokaz, kako zne av>! rijska vlada kratiti Sloveneen: narodne pravice. V Gornji Radgoni na Štajersken imeli do?lej slovenskega notarja. Tv je bil za notarja Oton Ploj, ki pa s< je zdaj preselil v Črnomelj na Kranj >kem. To priliko so porabili Neme in hočejo Lzposlovati pri ministerstvu da se gornje-radgonski notarijat opusti. — Vprašanje je, ali je to kaj važnegz za Slovence. Reči moramo, da je tc zelo važno. V crornje-radironskeir okraju je do 33.000 Slovencev in It 'kakih 400 Nemcev, oziroma nemčur-jev. Ako bi se opustil ta notarijat. ! morali bi Slovenci hoditi k notarju v Radjroni ali pa v Ljutomeru, a oba ta notarja ?ta Nemca, in tako bi Slovenci bili izročeni njiju milosti in ne-mlosti. Oba nemška notarja bi skrbela, da bi se vsa zemljiška knjiga j>onemčila in da bi se pogodbe sestavljate le v nemškem jeziku, skratka, da bi slovenski jezik izginil iz urada in iz javnih knjig. A Nemei to namerjajo doseči in zato delujejo na rse kriplje za to, da da bi se goraje-radgonski notarijat, ki je do zdaj bil v slovenskih rokah, opustil. Radgonska in ljutomerska občina sta poslali dotieno prošnjo pravosodnemu ministerstvu in se potegujeta za to, da se Slovencem zatre njihov slovenski notarijat v Gornji Radgoni. Slovenske občine gornje-radgon-sketra okraja bodo se odločno potegnile za svojo pravico, in mi smo res radovedni, kaj bode storila vlada. Ako n:un zatre go rn j e-r a d go n sik i notarijat, potem bode zadala Slovencem ob Muri hud udarec. Poročal sem zadnjič, da se vrši v Rimu posvetovanje o slavjan.skem bo-goslužju. Posvetovanja se udeležujejo: zadrski nadškof Dvornik, kotor-ski šk"t" Uecelini, lesin^ki škof Zani-novič, dubrovniški škof Marcelič, ši-beniški .škof Pulejo, spletski škof Na-kie in Pavlovič-Lucič, senjski škof Maurovič, zagrebški nadškof Posilo-vie in zastopnik djakovske škofije, goriški nadškof Jordan, ljubljanski škof Jeglič, poreško - puljski škof Flapp, tržaški škof Nagi in krški škof Mahnič. Mariborski in celovški ško fnista bila povabljena, ker smatra rimska kuri j a Koroško in Štajersko za nemški deželi, a tudi se ni oziralo na škofe iz Bosne in Herce-, govine. —— ' Xnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN. P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, P». L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mick. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Bos 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O, IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BRO-BLCH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne p >šiljatve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY, MINN., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 2^. maja se je odbijalo /. ju/ju-ira kolodvora v Ljubljani v Ameriko 1!) Slovencev. 135 Hrvatov iu 13 Macedoneev. Napad. V Kranju so 28. maja zve-a iz Brodov pri Škof ji Loki. Sla je pod streho, kar pridirja avtomobil "mimo, in otrok teče k lini gledat, deska se ulomi, otrok pade z visočine ii" cesto in se ubije. Z železom po glavi je udaril dne 24. maja v predilnici v Ljubljani delavec Martin Šumi svojega tovariša Tomaža Tekauea in ga telesno poškodoval. Šumi je bil takoj od dela odpuščen. Ljubeznjiv tat. Dne 26. maja je prijel neki neznanec k neki dami v Kranju prodajat čistilni prašek. Ker dama ni imel at drobiža, je dala neznancu zlat za 20 kron, <> katerem ji je proda-jalec rekel, da ga gre menjat v bljiž-no g»>stilno. Dama je pa na tujčevo ljubeznivost zaman čakala, ker se je »dpeljal z zlatom proti Ljubljani. To-raj pozor pred takimi prodajalci čistilnega praška. Umor radi šale. Jožef G rum iz Spodnjega Kašlja iu zidarski pomo-fnik Jakob Brglez sta se v gostilni Franca Anžiča za šalo metala. Ko je Grum Brgleza vrg»l. je to Brgleza tako ra/ ji žilo. 'zojavno pri Hilmi pasi proti prod i 1 :u Semsi paše iz Prizrena proti Djakovu. ker bi to povzročalo novo albansko vstajo in žive s pašo v krvni osveti zaradi lanskih bojev. Hilmi paša je pozval načelnike brzojavno, naj ostanejo mirni in izjavil, da Sem si paša ne bo prodiral proti njim, ako se vzdržita red in mir. Grška vlada je protestirala pri ve-levlastih zaradi sultanovega odloka, ki prizna Ivucovlahe kot samostojni narod in naglaša, da so se kršile pravice grškega patrijarha. Pravoslavni grški patrijarli namerava proglasiti Ivucovlahe za šizmatike. Sofija, 28. maja. Sobranje je sklicano na dan 5. junija k izrednemu zasedanju, v katerem se bo v prvi vrsti odobrila oddaja graditve novih železnic. Carigrad, 28. maja. Turška vlada je obvestila poslanike, da je sprejela novi finančni program za Macedonijo, za katerega so se po dolgotrajnih pogajanjih zedinile vse velesile. Glede krečanskega vprašanja pa vztrajajo vse velesile pri status quo ter se bodo vsem izgredom Krečanov odločno zo-perstavile. RAZNOTEROSTI. Italjanska lopovščina. V minolej noči so trije mladi Ttal-jani, kterih jedi.ega so aretirali, kri-minelno napadli 27 let staro Charloto Lewnsonovo. na 108. iztočnej ulici, jo odvedli v nek hlev ter jo tam zlo rabili Ko so policaji dekleta našli, se je jedva še zavedala radi česar so jo takoj poslali v bolnico. "Charlota je bila včeraj zjutraj ob 2. uri na potu proti domu, ker je bila v Bronxu na nekem pikniku. Pred hišo št. 14i5. na iztočnej 10S. ulici so jo Italjani napadli jej tiščali usta in jo nesli v hlev. Nekdo je pri tem telefoniral policijskemu glavnemu stanu, od kjer so te-lefonično obvestili postajo na 104. ulici, od kjer je policaj Mc Gough odšel v imenovani hlev. .Tedva da je stopil v hlev, sta dva Italjana bežala, dočim je tretjega vjel. Njega in dekleta je povedel na postajo, kjer ga je Charlota obtožila. Za $120.000 delnic vkradenih. Boston, Mass., 33. junija. Na poti med New Torkom in Bostonom je nekdo vkradel 1008 delnic, ktere so bile vredne $120.000. Delnice so od Atchison Topeka & Santa Fe, Erie, Union Pacific železnice in od trusta za jeklo. Kedo je lastnik delnic še ni do gnano. Prosperiteta. Sedaj živimo v zelo naprednih časih. NeTvvorški hotel Piazza, kterega so pred 15 leti zgradili za svotico $ 3.000.000 in ki je bil takrat najlepši, so pričeli sedaj podirati, ker ne more tekmovati z hoteli. Waldorf in St. Regis, kterih vsaki velja $15.000.000. Norvežani in Švedje. Na stotisoče Norvežanov je kteri vsi so naši državljani, naprosilo je vlado, naj takoj pripozna neodvisnost Norveške. Vprašanje: Koliko republikanskih glasov Jahko oddajo Norvežani in koliko Švedje? Potreboval je denarja. Pred par meseci izročil je restavra-te Maks Eisner na Grand St. v New York svojemu nadntakarju Albertu Barachu $ 700. da jih nese shraniti v Norden Trust Co. Toda Barach se ni več vrnil in restavrater je mislil da so roparji napadli njegovega natakarja in mu odvzeli denar. Sedaj je pa dobil Eisner pi-mo v kterem mu njegov bivši natakar piše iz — Rumunske. da je že davno nameraval potovati v Evropo ker se hoče znebiti svoje žene ter mu obljubuje, da mu bode denar že poslal enkrat kasneje. Restavrater sedaj pravi, da bode v bodeče denar sam nosil na banko, da tudi drugi ljudje ki bi se radi znebili vojih žen ne odpotujejo ▼ Evropo. Ponesrečen rop. V minolej noči je nekdo na postaji 14. Str. nadulične proge na 6. Ave. petkrat streljal in izpraznil blagajno prodojalca voznjih listkov. K sreči so pa prišli detektivi pravočasno na lice. mesta in takb je ropar baje ostavil denar. Detektivom se je pa streljanje zdelo tako sumljivo, da so zaprli a-genta imenovane postaje. Ko so prišli policaji na postajo, videli so več možkili kteri o bežali preko tira na drugo stran proge. Pri vje-tem agentu so našli $22 in G voznjih listkov. Sodišče ga je stavilo pod $200 jamščine. Mrličeva obtožba. Dne 15. maja se je ustrelil na Dunaju desetnik Ivarol W. od 84. pešpolka vsled žaljene časti, ker je bil da poprej degradiran. Sta-riši njegovi bodo zahtevali, naj se slučaj strogo jjr.-išče. Samomorilec je napisal pred samomorom na stariše pismo, ki slove: Dan poštnega pečata, J l AVSTRIJSKO DRUŠTVO j J J \ V NEW YORKU, tf1 1 ^ 31—33 Broadway, 4 floor, jj | S —* n | ^ Daje nasvete na infor- % $ ^ jf macije, posreduje brez- ^ | ^ & plačno službe, ter deli v ^ ^ 2 ^ potrebnih slučajih pod* ^ i* s i pore' f t | j Pisarna odprta: od olni pišite ]>o to knjigo ! Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod. piSite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke rudi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vanj. je vse natanko znano, veliko iazje izzdravite. Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESOIMU COLLIXSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel tl;l se: 20 tisoe liliji«- zastonj rsizdoli moti naš narod, po celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zalogu onih 'JO.OOO. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih z namk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga posije zastonj. ICazliivo in bodete si>rcvideli kako zamorete v «luole^iii liajliitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE. Kateri piSe po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS, MEDICAL INSTITUTE, 140 W. 34th Street, NEW YORK. N. Y. > POZOlv! Rojake, kateri so knjige ze naročili, tem potoni prosimo, (la nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige se le sedaj gotove. --BANČNA PODRUŽNICA- CLEVELAND, O. 1778 St. Clair Street. Lastnik: Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. Vodja : Anton Bobck. ....prodaja..,. parobrodne listke za razne prekomorske črte po izvirnih cenah. ... Pošilja.... denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. VABILO k :- DRUGEJ LETNEJ VESELICI. Našim cenjenim rojakom in rojakinjam ter vsem Slavjaaiom, bivajoČim v Coaiemaugh, Pa., in okolici, tem potom prijazno naznanjamo, da priredi Kranjsko slovensko katol. podp. dru-žtvo s*1. Alojzija št. 36 J. S. K. J. svojo di-uigo letno veselico v soboto dne 17. junija 1905 v svojej lastni društveni dvorani v Conemaugh, Pa., ■na Alley med 1. in 2. cesto. Odbor se tudi trtrdi svoje cenjene goste kolikor mogoče z ugodno zabavo zadovoljiti, kakor z dobro iz-vežbano avstrijsko godbo, petjem in s točno postrežbo. Priporočamo se toraj vsem Slavjanom za obilen obisk. Vstopnina $1. Pivo brezplačno. (1013—6) Odbor. Kje je moj brat IVAN GRABNER, doma iz Mirne peči št. 1 pri Novem mestu na Dolenjskem? Za njegov naslov bi rad zvedel: FRANK G-RABNER, 746 Haugh St., Indianapolis, Ind. (13-15—6) Kje je FRAN PIRNAT, po domače Jeršinov, doma iz Borovnice na No- tranjskem? Tukaj v Waukegan je bival 1 leto ter je nekemu poštenemu dekletu obetal zakon. Sedaj je pa nekam pobegnil ter pustil dekleta v nesreči. Toraj rojakinje pozor pred njim! Kdor ve za njegov sedanji naslov, naj ga izvoli naznaniti: ANNA MELE, 614 10th St., Waukegan. 111. (13-17—6) Bell Phone: South 143 Cuy. Phone Cent. 1619 THE STANDARD BREWING GO. izdeluje najboljšo vrsto pive. 13T Train St. Cleveland, O. SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA! Mi tržimo na veliko s pravim bosanskim in tur. ■škim tobakom in zamoremo zato prodajati cigarcte, cigare ali tobak dosti cenejše, kakor kterasibodi amarikanska tvrdka. 5 zavojčkov najboljših cigarct, v vsakem po 100, toraj skupno 500 cigaret, vas velja samo --5 zavojčkov najboljših cigar, v vsakem po 50, toraj skupno 250 cigar, stane samo — 6 velikih zavojčkov najboljšega bosanskega tobaka — Cigaret©, cigar© al tobak poši- ljamo vsakemu zastonj na poskuSnjo, če se nam pošlje 50c v znamkah, s ktero svoto se pokrije samo poštnina. Naznanite nam v pismu natančen naslov in pošljite ga na The Croatian Tobacco Co. 43 Jefferson St. NEW YORK, IV. V RED STAR LINE Prekomorska parobrodna družba „Rudeoa zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom * * * + * * * * Philadelphijo in Antwerpenom JngflslOMta Katol. Jeflnota. Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki; VADERLAHD dva vijaka 12108 ton. KROONUND...:........12760 ton ZEELAND.............. 11905 ton. FINNLAND..............12760 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike te ali v Avstrijo s na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Priraorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Ii NEW YORKa odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 uri dopoC ludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHU .ADRir. F>HIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vprašanj,ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na: INesreoriica. POVEST. (Dalje.) Če tudi me imenujejo Suzon, in mi daje pljubovati skozi mrežaste manše-tc svojo suho in žiln-to roko. Z mojo materjo je nn jnko uljmlen, ]>a le malo -jrovori /, njo. reče jej kake five ali tri dobre l>esede, 11:1 katere mu ona hitro ©dirovori. — pa umolkne, in sedi j>o! ..sno oziraj«>■"• se. ter jemlje počasi oščapke tobaka iz španjske t obar'nice, olepšane z i-t ew-'ii n-savice Katarine. "Moje deveto lei.» ostane mi vedno v 'spominu . . . Izvedela sem takrat od hisinj in dekelj. da je Ivan Mat veji r Koltovski moj o«V. in skoraj ravno tisti dan se je moja mati na njegovo povelje poročila z gospodom T?ateem. ki je bil pri r.jera za neketra oskrbnika ,Taz nikakor nisem n.opla razumeti, kako je to mo«rorc*. glava me je zabolela in bila sem vsa zmešana! "Ali je res mama**, vprašala se mjo "to dišeče strašilo bijoče?" Mati se je grozno prestrašila in zamašila mi je usta . . . Nikdar nikomur ne govori o lem. slišiš Suzana — niti besedice ne, . . ponavljala je s trepečiin glasom, krepko pritiskajoč roko na prsi . . . Tn jaz nisem potem z nikomur govorila o tem . . . Ta ukaz moje matere sem dobro razumela . . . "Razumela sem tudi,, da moram molčati, dasi me je mati prosila odpušT-enja. nc-rf-a se je ravno takrat začela, gospod Rate ni ljubil moje matere, in tudi ona ira ni ljubila. On jo je vzel V:«radi d<- arjev. in ona se je r.iorala pokoriti. Cos;-od K«dtovski je najbrž mislil. se bo 11a ta način vse najbolje uravnalo — **la position etait !'(■• nlar'S'e**. (stvar je bila ure-jei;a.) Se dobro pomnim. tisto noč pred svatbo sva z i:iaterjo — vedno objemal! in molče plakali. Ni čnda da je tnol 'aki :i . . . T\aj je pa tudi mogla povedati meni? Pa je jaz nisem ničesar poi rase vala — to kaže, da se nesrečni otroci preje svametujejo, kakor srečni . . . sebi v škodo. "Hf.spod Koltovski je še dalje skrbel 7a ?r.ojo odirojo. ni celo približal me je r alo svo.it• | < <.*bi. On ni arovoril v. menoj . . . samo zjutraj in zvečer, ko je 1 ri sel tobak z dvema prstoma s sv< • i' ira s ra i č p eg a v ra 1 n i k a. u d a nI me jj> po li<-ih z ravno tema dvema prstoma, in včasih n i je dal kake sladkarije, katerih na n'Vlar nisem jela, ker so tudi di-ale po ambri. A* dvanajste n.letu p i • razumela, še celo takrat ne, 1 '■ r i<* on vomežik?joč z očmi v.! 1 r« lire ce dernier pi ra«rraplie, < ■ est bi-:i remarqnable! ' "i t ri.i še ■ i< 1; p.t zadnji odstavek, ki ie j a ko zna- 1 • *t.i Tvm Mntvjif- bil ie po-p <'■■'■<• t J :vnf"7. Živel je v Pariza p« .1 • ;roln vjo. f oumi! fe M*-* :» An ♦•d- m. . j. .Vnl-rrat je bil »••! 1 ;,o.a-\ ■ "'-.i v Tr- oion. Vid -1 .i-' 1 j.-j Mirani ana, kateri je nosil, kakor jo 01 pravi!. \elike gi rnbe — "evtve.-e Ci. toni"' IV v s« m pretemn.) i., ie sp1 ■!' bil čiovek slabega tona — ' ■ cii d: t f • sa t ai-sance!?' f Jezen. d:i s.j iv» lil.^ Fieer je pa Ivan .M.". t \ <- ji*'-le r^dko ke !a i pripovedoval o teh ča-pili: dva n i trikrat v letu deklamoval je po ca-i in skozi nos. obračajoč se k je«1 ' • •: . >ta:-t-!i:n emigrantu, ka-teri je imel pri njem zastonj Steno-vanje, in 1 . '1 a je. liag ve zakaj, nazivljal M. le rommandeur. neko improvizac-i.io. katero je nekdaj predaval pri s.,.-;! ,■ prirejenej ]v> vojvo-clinji P« lignae. Samo dve kitici sta mi še ostali v spominu . . . (to delo primerjalo j«- Rnse s Francozi-: "T/ ai_rle -e plait anx regio nsau-st. r-On T. vamier re «aura:t babi-ter ..." (Ore1 biva rad v neugodnih pokrajinah. Kjer golob ne bi zna' "Dig! e d. M. de Saint Aularie!" (Dostojno "os:>or;itvfjič bil je prav do svoje smrti -v i 'lot i mlad: lica imel je rn-l-eča, zob.- bele. obrvi goste in negibljive, ' « i prijetne in >ive. svit le in črne I nk r pristni ahat; muhast ni bil. obnašal j'' j a ko itljudno proti vsem. celo proti shiiram . . . Pa kako j«' bilo meni težko pri njem. kako rabe t 11 i --1 i s,1 ».><> nad!«-:ovale v njegove)" navzočn« -1 i! Oh nisem bila kriva tega! . . . Jaz nisem zakrivi.a tega kar so naredili iz mene "Gospodu Ratču odkazali so po svati i posrhf-n prizidek, ne daleč od svojo p at« "v>. tam z.-rne ni bPo vest lj:>. S'-, -,> je T-.:, t i j »o rodila tega Vi-ktoria, katerega smem po pravici ime- v< a t'«»roda se z« pavje moje matere, ki je bilo vze preje slabo ni več zbolj-salo. Krt 1 se tn :rat tn zdelo primer-no kazati »e tako vesele^a, kakor zdaj: bil je surov in trudil .se je, da bi veljal za dobrega oskrbnika. Z me-110] Dil in surov, f ntiln soto da se mi je nekako olajšalo srce, ko s'ni zapustila Tvitia ^fa t vejica; pa tudi naš prizidek sem z veseljem za-TVšr-ala. Ko sem tekla črez dvor, po zirttV po globokem snegu v hladnej lahkej obleki v gospodsko hišo, bila sem če najbolj vesela ... Ko sem pa notri prišla in zagledala te veliake in dolgočasne sobe. to pisano vse s svilo prevlečeno pohišje in t. *a prijaznega pa vendar trdosrcnega starca, v od-petej svilnatej domaeej suknji, z belim ovratnikom pri srajci inbelo za-vratnic-o, z do prstov sezajoČimi man-ši-ti in s štupo (pudro) potresenimi, skrbno na:'.aj počesanimi lasmi, zaprl mi je sapo duh ambre, in upalo mi je sive. Ivan Matvejič sedel je v navadnem prostornem volterskeni naslonja-«"-i na zidu nad njegovo glavo visela je podoba, predstavljajoča mlado žensko z jasnim in pogumnim o|razom, oble-1*0110 v drago in židovsko obleko z dragocenimi kamni in biseri . . . Po-uosto sem gledala to podobo, pa še le pozneje sem zvedela, da je to bil portret moje matere, katerega je naslikal njen oče po ukazu Ivana Matvejiča. A kako se je ona spremenila od tega časa! On je ume! zlomiti in uničiti. * * In ona ga je ljubila! Ljubila tega starca!" te misli so mi vedno rojile po glavi . . . Kako je to mogoči* Ljubiti njega! A ko sem se spomnila maisikaterih njenih pogledov, marsikaterih njenih izjav in nevoljnih gibanj . . . "Da. da. ona ga je ljubila." nonavljala sem z grozo in strahom. P, o g ne daj nikomur poskušati takih občutkov. Sleherni dan sem čitala Ivanu Ma-tvejiču. včasih cele tri aH štiri ure zaporedoma . . . Meni je bilo škodljivo toliko in tako glasno čitanje. Doktor naš bal se je za moje prsi. jeden-krat je to celo povedal Ivanu Matve-r.'n. Pa tn se je samo zasmejal (a ne: mi se ni nikdar smejal, ampak samo nekako zategnil je ustna) in rekel mu ie: "Vous ne savez pas ce qu* il v a de rt - sonrces dans cette jennesse. (Vi ne vrste, da so zato sredstva v takej hidosfi.) "Vendarvje prejšna leta M. le Commandeur . . . "predrzni! s., je opaziti d«»ktor. Ivan Mat veji č se je zoret zasmejal: "Vous revež eher. o rot r nI mu je besedo. fT.e eomman-derr n* a pb.-s de dents ct il erache a ehauone mot. J'aimes les voix j onus. *" (Vam se sanja dragi! gospod kon -lnder nima več zob 111 pljune pri vsakej besedi. Jaz ljubim mlade glasove.! Tu jaz sem dalje čitala, v-e tudi sem zelo kašljala vsako jutro in po noči. . V«'-a sili me je T van Mat vej ič veli! svirati na klavir. Pa godba nnlivala je ■/a > t »a no pa njegove živce. Oči so se mu zatisnile. glava se mu je počasi povesila. in poredkoma zaslišale so se besede: "C est dn Steibelt n' est-ee »as? Jouezmoi du Steibelt! (To je od Steibelta. kaj ne? Svirajte mi nekaj Steibeltovega.) Tvan Matvejič imel je Steibelta za veleuma. ki je umel zma-••ati v sebi "la gross i ere lourder des Allemands" (Debelo neotesanost Nemcev.) in grajal ga jo samo v "trop le fougne. trop d' imagination!" (Preveč nestalnosti, preveč domišlja-v ■-ti.) Ko je Tvan "Matvejič zanazil dn sem ^e utrudila za klavirjem, podajal mi je "du Caeliou «le "Boulogne". (Nekaka slaščica.) Tn tako so mi tekli dnevi drag za dragim. "Tn neko nepozabijivo nož . . . za-dela me je strašna nesreča. Moja mati '«:i i.- na naglem umrla. Jaz sem bila takrat izpolnila še le petnajsto leto. T11 kako je prišlo črez me to gorje, kakor nevihta. Kako sem se prestrašila, ko se mzdaj i r vik rat videla umirali koga. TT.ogn mati! Čudni so bili najini od noša j i: ljubili sva se strasno, pa br. z upanja: obe sva skrivali dru- ■ :i drug« j občno tajnost, molčali sva 0 iiiej dasiravno sva vedeli, kaj se go-j ■ii v lobini najinih src. Tudi o pre-ti'dos i »1 i mati nikdar govorila z menoj. nikdar se ni pritoževala, če tudi jo vse njeno bitje bilo nema pritožba! Izogibala se je vsakega resnega pogovora. Oh! jaz sem ve«lno upala, da pride ura. ko mi ona vse dopove, jaz 1 a njej, in lažje bo nama obema . . . Pa vsakdanje skrbi, neodločni in trezni značaj in bolehnost moje matere, navzočnost gospoda Ratča. pred vsem f.: 1.1 ve': > vpra'anje "čemu" in ne-izj ji v in ne 1 restan tek časa in živijo n ja. za prečil i so to — in \"se se je končalo z jednim samim nepričakova- ■ i- vror ovnifi udarom, a jaz nisem slišala od svoje matere ne le teh besed, ki bi bile razrešilo najino tajnost, a Še navadnega p red s m rt nega poslo-vljenja ne! Samo to mi je ostalo v spoi: inu. da me je j»oklical gospod I«.- t«" : Suzana Ivauovna, pojdite: mati vas hoče blagosloviti!" poi »m ]»a bleda roka. ki se je vzdignila t d o-«1 je. težko dihanje, in umirajoče oči. Dovolj! dovolj! "S kakim strahor. . s kako nejevoljo in otožnostjo ogloftovala sem rlede-■i 4lan. na dan t»«-greha moje matere, k raz mojega očeta . . . da mojega o-četa. V Škrijicj pokojne matere našli so njegova pisma. ?Ieni so je zdelo, da jo on malo pobledel in shujšal ... a si« er se ni nič Izj-remenil. Nič ni ganilo te kn.menite duše. Ravno tako, kakor ]>opi"oj, poklical me je črez jelen teden v svojo sobo. ravno tako kakor poprej, prosil me je citati: "Si vous le voulez bien, les observations stir 1' histoire de France de Mably, a la page 71 la. on nous avons ete ite-rror. pus" (Ako izvolite, Č-itajte mi opazko, o zgodovini Franeoskej Fran-ja do 3Iably-ja na strani 74. kjer sva bila prenehala.) Se celo materinega portreta ni velel sneti! Samo- preden sem šla, poklical me je k sebi in dal mi je v drugič roko poljubiti rekoč: "Suzane, la mort de votre mere vous a privee de votre appui naturel; rnais vous pourrez toujours compter sur ma protection", (Suzana, smrt vaše ma- tere vas je oropala naravne zaslombe, ali vedno smete računati na moje pokroviteljstvo.) pa ob jednim mi je položil drugo roko na ramo. in z nenavadnim poostrenjem usten pristavil je: "Allez mon enfant." (Pojdite dete moje.) Jaz sem vže hotela zakri-čati: "saj ste vi moj oče! — pa molčala sem in šla. "Drugo jutro-zgodaj šla sem na pokopališče. Bi! je takrat maj v vsej svojej krasoti listja in cvetja, in dolgo sem sedela na novej gomili.. Jaz nisem plakala, nisem tugovala: samo rojilo mi je po glavi: "Slišiš mama! On hoče tudi meni skazavati pokroviteljstvo Tn z«lelo se mi jo. da bi utegnil žaliti mater ta smehljaj, ki se mi je nehote ]v>si!il na mojih ustnih. "Včasih sem se povpraševala: zakaj tako hrepenim, da bi dobila — če tudi ne priznanje! . . . kaj še ... a vsaj kako toplo, prijazno besedo od Ivana Matvejiča ? Ali mari nisem vedela. kakšen človek je on. kako malo je podoben tem/ kakeršnega som si jaz v svojih sanjarijah mislila "očeta" . . . Pa bila som tako osamljena tako zapuščena na zemlji! Poleg tega mi noč in dan ni dala pokoja misel: Vsaj ga je resno ljubila ? Pa zakaj ga je neki ljubila?" "Minula so tri leta. Ničesar se ni izpremenilo v našem jednoobraznem, vže naprej izmerjenem življenji. Viktor je hitro rasteh Jaz sem bila osem let starejša od njega in rada bi se bila pečala ž njim, pa Ratč ni dozvolja-val tega. Dobil mu je č-uvarieo, katera je morala strogo paziti, da se otrok ne "razvadi", to je, da se ne druži z menoj. Pa tudi Viktor sam so me je ogibal- Jedenkrat je pa prišel Ratč v mojo sobo nejevoljen, pobit 111 jezen. Vže prejšni dan slišala sem sialic vesti o svojem očimu: ljudje so pravili, da je izneveril" mnogo denarjev, in prevaril nekega trgovca. Dalje prihodnjič. JOHN KRAGKER 1199 St. Clair St., CleTeland, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, k t era v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord), prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba), po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem import iral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga-lona. — Najmanje posode za žganje so 41/2 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER 1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio. ZASTONJ I Skk se naši občeznani "Jersey električni pasovi*' tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav' ljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naSe re-elne tvrake. Za pas nam ni treba oičesar pc tifjari, ker to je darilu. Kedar zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če no morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se ie na veličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey električnega pasa" ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanj«. Va5 električni pas jc toraj vse učinil, kar »te mi obljubili, in ševeč, pas meje iznova zopet pomladil. F'-an Jenčič, 30 Bryan Ave., Chicago, 11L Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko zelc hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem aedaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 E. 152nd St^ N. Y. City. Sar gpvorimoj tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — m pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite ij CSs Jersey Specialty Co.« 125 Cedar St., New York, N. V, Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, v . NEW YORK . . v k iter em točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajano izvrstne smočke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............. stanovanje in hrano prozi nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRSDA VOiVKROGE 197-109 Greenwich Street, New York. NAJBOLJE ss? N-vv York, iter to stori naikitreje in najsolid- NAR0ČUJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. ZA VSE LETO VELJA $3, ZA POL LETA §1.50 ZA TEJ MESECE 75 CENTOV. — 4 GLAS NARODA" DONAŠA VEDNO PRVI VSE DNEVNE NOVOSTI, NOVOSTI IZ STARE DOMOVINE; DOBRE LISTKE IN SKRBI TUDI ZA KRATEK ČAS. Vsem naročnikom, kterira smo do-poslali račune sa zaostalo naročnino, naznanjamo, da liodemo pošiljanje lista vstavili, ako v osmih, dr.ev ne poravnajo zaostalo naročnino. Upraviiištvo "Glas Naroda". 1 X- -n 'Ji' -...l1^. ■■ IL^:-" -1 JlTH.M'^ ROJAKI — DOBRODOŠLI 1 | Vsem rojakom, osobito pa i; i Clevelanda in okolice, priporo- ^ roČain svojo narodno GOSTILNO na 1795 St. Clair Street, Cleveland, O., kjer se vsakemu gostu postreže z dobrim Columbia, vedno svežim pivom, okusnim domačim vinom ali dobrim whiskeyem. Na razpolago imam tudi fine smodke. Rojakom, ki potujejo po Ameriki, ali doSlim iz stare domovine, dajem poceni lepespai-ne sobe (prenočišče) ter hrano. Rojaki I oglasite se torej pri domačinu, v mojej starej in dobro znanej gostilni. Pri meni boste dobro, ceno in gostoljubno postrežem,, za kar Vas zagotavljam. Zabeležite si dobro moj naslov ! V obilen poset se najtopljeje priporočam. Z velespoštovanjem 4> NEBIRO« ASTRO MEDICAL CURE (^EBJROS ASTKOLOGIČKO ZDRAVLJENJE) i i fi ti § J m j i! i i NARAVNA CALIF0RNI3SKA VIKA NA PRODAJ. Dobro črno in bzlo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali trno vino 50 centov galona. rj^ Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 50 ga- ^^ Ion vina, mora dati $2 za po- ^ sodo. rp-^ D rožnik od $2.25 do ^ $2.75 galona. m Slivovica po $5 galona. ^ Pri večjem naročilu dam po- /p Fust- Spoštovanjem Štefan Jakše, Cf* P. O. Box 77, (fa Crockett, Contra Costa Co,, Cal. Slavna e^ipSanckft vedeževnlka Agnlia-rept L. Nebiros zdravi po novej astro-lo^ičnej medicinske j metodi vse bolezni in celo take, ktere ne morejo drug-i zdravniki ozdraviti. Imenovana daje vsem onim ki so v nesreči nasvete in umi-mje obsedence. Za zdravila uporabljale razna zelišča, ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in jilijsama pripravlja. Obče znano je, da se za more s posredovanjem eitanja iz zvezd isli astrologije jako imenitno in edino uspešno zdravili, rad; lega naj st* vsak obrne r.a slavno vedeževalko Nebi ros. Vsakdo zve ]>ri njej njegovo preteklost in prilioilnjost iz nebesnih znamenj. Osobito ]>a vsakemu možu prerokuje kako ženo l>oi;e dobil ali pa deklelam. o njih ženinih. — Ona daje najboljše nasvete v vseli domačih razmerah, ter douaša na ta način srečo v hišo. — l're Vsak dan od 0. ure dop. do S. ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih. NASI 0V: 214 E, 25. ST., NEW YORK, "EP2-in3- AVH Na pismena vprašanja se točno odgovarja. Tel. <524 Madison Sq TosiD Perko, gostilničar, 1795 St Clair St., CLEVELAND, O. *.m- T^p*" i";« r: Velika zalega vina in žganja iVlgitija Grill, Prodaja belo vino j o 70e gallon „ črno „ „ i()c ,, Drožnik 4 gallone za.......SI 1.00 Brinjevec i*2 steklenic za S12.00 ali 4 gall, (sodrek) za........$10.00 /.a obilno napoC:ilo su priporoča Matija Grill, 154S St. Clair St. CLEVELAND, O Compapše Oenernle Iransatiai)tiqu8. (Francoska parobrodna družba.) /t ■ Anton Bobek, vod j Pošilja v zvezi z glavno pisarno DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA. ŠVitiE, INOMGSfA IN UUBUARL Glavna agencija; 32 BROADWAY, NEW YORK. '"sraSd odpit^ejo od sedai naprej vedno ob četrtka ob 10. ari copoiudtK iz prfca.1-niita St. 42 North River, ob Morion St., New York; *LA SA.VOIE La Bretagne •LA LORRAINE La Gascog-ne *LA SAVOIE 15. junija 190"}. La Bretagne 2Z junija 190". *LA LORRAINE 29. junija 1905. *LA TOURATNE 6. juli.ia 1905. La Gascog^ne 13. julija 1905. La Bretagne 20. julija 1905. 27. julija 1905. 3. avgusta 1905 10. avgusta 1905. j 17, avgusta 1905. P*raUc& s svMdo zazaamoTa&i Imajo po dva Tij&iA, denarje v staro domovino rnajhiti-eje in najceneje. Denarne pošiljatve d<»snejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denorje po dnevnem kurzu. Prevzema branilne knjige v izplačila in daje predplačila. F* f o d a j ti parobrodne listke za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz Cleveianda, 0., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti. Dobi se v podružnici "Glas ISaroda" po 1 cent številka. fi&Mr? Md SO tet ^^^ a.-i -j ©bnaaal W Dr. RiCHTERJEV ^ SVETOVNI, PRENOVlJBNi "SIDRO" I Dnin l?VT\a^0TJ ® j i aiil bApdiioi 'i kot najboljši lek zopei i ES u'M ATIZEH, i POKOSTNICO, I PODAGRO itd. in raxue renmatično iitrpriilke. J - 2SCt in 50rt. v v «h tckaTEafc' g k F. Ak Richter & Uo. M 215 Pearl Struet. *'La Lorrauif * na tlva vtiaka..............12.000 ton, 25,000 koniskii; mr-i "La Saw.e*' " ....... ......12,000 " 25,ail> LaToumne" " ........ ......10.000 ' 12,000 • L'Aajitaine-' " ^ " ............lOjOOO * 16,aX) Lz ..................................8,1100 • La Chaxi.pagne" ............ ............ 8,000 " 0,ua» ■ La Gaficcgne**..............................- 9,000 P A NČN ' PO ^T17r A 0/\i n v: ^ r:\ I \J £ \ U • 'i < k vrl 1778 S-', Cln.ir Sf^ee^ d ^VEL J^TX 0. C j a — r . : t.- r- - 1 = It'-/ .> IwC , i-iL iV s D?, ; > • . % Frank SaKSHR, lastnik J a