PoStnina plačana v gotovini
“ " TRGOVSKI LIST “"
Naročnina za Ljubljansko ■■ ■HHRHf	~WJR8	ML	Jfltfj	'«B	RA	Bjgg	K) B3 igBk jfiM Uredništvo: L J ubij an*,
pokrajino: letno 70 lir (za BB	'0M.	§|»	IftnjmflF	HB	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
inozemstvo 75 lir), za '/>	tgfl H	mjfiB IBagv gna ižSa, gja	B#jaa^l tim	ffifli	25-52. Uprava; Gregor -
leta 35 lir, za */i leta 17.50	čičeva ul. 27. Tel. 47-«L
lir, mesečno 6,— lir. Te- v	Rokopisov ne vračamo.—
denska izdaja letno 25 lir.	faiAnil	VJk ffCIOlfi 1)0	iflrffjci fllo	Oilff	In	fŠ Š9 nBM Š & f V A	Račun pri poStnl hranll-
Plačaintoži se v Ljubljani.	%m&M%9§*iU	IrgOlfinUi	IflUUal VI f V«	UUfl	CCS	UCII«f nitt*¥W	nici v Ljubljani St. 11 £63.
Wja/a£^^	pefefc	22.	avgusta	1941-XIX	Cena	JESSTS	0*60
Stranka za ljubljanski velesejem
Uredbeni list Stranke objavlja:
Pod pokroviteljstvom Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino bo od 4. do 13. oktobra 1941-XIX jesenski ljubljanski velesejem, ki bo prikaz gospodarskih sposobnosti nove italijanske pokrajine. Zveze borbenih Fašijev, Italijanska liktorska mladina in Dopolavoro bodo pri' tem sodelovali in prispevali k uspehu razstave.
Ta odredba kaže, da se za ljubljanski velesejem zanima tudi Stranka, kar je po zanimanju samega Duceja najvišja počastitev, ki si jo more prireditev želeti.
Paviljon kmetijstva na velesejmu
Visoki Komisar je odobril načrt kmetijskega odbora ljubljanskega velesejma za postavitev posebnega paviljona kmetijstva Ljubljanske pokrajine. Glavni namen razstave v tem paviljonu bo prikazati italijanski javnosti stanje kmetijstva v Sloveniji in njega važnost v okviru oskrbe v vojni se nahajajoče Italije. Paviljon bo razdeljen v tri oddelke. V prvem bosta Preizkuševalna postaja in Kmetijska zbornica priredili znanstveni in statistični del razstave, v drugem paviljonu bo kmetijski odbor Društva sadjarjev in vrtnarjev v glavnem prikazal kmetijsko 'proizvodnjo pokrajine, v tretjem pa bo Higienski zavod v Ljubljani priredil živilsko razstavo, dočim bo Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata prikazal avtarktične možnosti kmetijskih proizvodov Ljubljanske pokrajine.
Iz italijanskega gospodarstva
Paroplovna družba »ltalia« Soc. An. di Navigazione, Genova, ki je največja izmed štirih paroplovnih družb, v okviru poldržavne finanč-
110 skupine »Finmare«, je lani zabeležila nespremenjen čisti dobiček 31.9 milijona lir in bo izplačala na glavnico 500 miilijonov lir nespremenjeno 6% dividendo (od ostalih treh družb »Finmare« je imel lani Tržaški Lloyd pri delniški glavnici 300 milijonov lir 12.5 milijona lir čistega dobička, družba »Adriatica« pri glavnici 150 milijonov lir 6.4 milijona lir čistega dobička in družba »Tirre-nia« pni glavnici 150 milijonov lir 4-6 milijona lir čistega dobička). Kosmati dobiček družbe »Italia* je znašal lani 182 milijonov lir (prejšnje 195), odpisi pri plovnem parku pa so znašali kakor lani 1^7.5 milijona lir. Letno poročilo ugotavlja, da je bilo poslovanje v prvem polletju zelo dobičkonosno. Družba, ki je v mirnem času oskrbovala zlasti potniški promet z Ameriko, izkazuje v bilanci vrednost ladij z zneskom 928 milijonov
lr (prejšnje leto 814); temu naproti pa stoji amortizacijski fond v vižini 510 milijonov Ur.
Proizvodnja živega srebra se dviga od leta do leta. Od 1. 1935.
!• 1939. jie narasla od 975 na 2315 ton. Najizdatnejša je proizvodnja v rudnikih Monte Amiata
111 v Abbadiji. Tudi v idrijskem rudniku se je proizvodnja v zadnjih letih podvojila.
Pridobivanje rud iz morskega Peska napreduje ob vseh obalah Polotoka in otokov. Od Santa Severa do Torro Pogliano so prido-
bili iz peska okrog 430.000 ton magnetita, okrog 165.000 ton pa pri Salernu in Akropoli, dočim teren pri Gaeti še preiskujejo. Tudi na Egejskih otokih se je močno dvignila rudarska proizvodnja.
V	Carniniji je spet v obratu že davno opuščeni premogovnik, na otoku Rodosu pridobivajo magnetit, na otoku Cliiosu pa izkoriščajo ležišče lignita.
Vloge v italijanskih hranilnih in kreditnih zavodih so so zelo
Poslovno poročilo na občnem zboru Zveze industrijcev je navajalo v poglavju
o plačilnem prometu:
S pismeno anketo smo ugotovili, da znašajo blagovne terjatve iz italijansko-jugoslovanskega klini «iga din 12,460.000, in nem.ško-jugoslovanskega kliringa 4,239.000 din, na' bivšem jugoslovanskem ozemlju izven Ljubljanske pokra ■ jine din 148,448.000 in v ostalih državah din 2,765.000. Naša podjetja hudo pogrešajo te vsote in poudarili smo potrebo, da se na analogen način, kakor se je uredilo plačilo naših dolgov izven ozemlja Ljubljanske pokrajine, uredi tudi likvidacija naših dobro-inietij na bivšem jugoslovanskem ozemlju. Posebej smo predložili Visokemu Komisariatu konkretne predloge glede likvidacije terjatev iz bivšega italijansko-jugoslovanskega kliringa, kjer je zlasti prizadeta naša lesna stroka. Predlagali smo, da naj se dovoli onim italijanskim uvoznikom našega blaga, ki fakturnih zneskov še niso vplačali v kliring, neposredno plačilo terjatve našemu upniku ter se je to vprašanje v tem smislu že uredilo. Težave pa obstoje še glede onih primerov, ko je italijanski kupec blago že plačal v kliringu, a našemu izvozniku zaradi nastopivših vojnih dogodkov znesek s strani Narodne banke še ni bil izplačan. Da bi se to vprašanje premaknilo z mrtve točke, smo predlagali, da bi mi sami priskrbeli pri Narodni banki v Beogradu dokazila glede zneskov, ki so bili s strani italijanskega klirinškega zavoda avizirani Narodni banki, a se našemu izvozniku še niso izplačali. Čim bi se predložila taka dokazila, po našem mnenju ne bi bilo več ovire, da se klirinško vplačilo stornira ter vplačani zneski italijanskim kupcem vrnejo zaradi neposrednega nakazila našim izvoznikom.
Stiki z italijanskimi gospodarskimi organizacijami
so opisani takole: Še pred ustanovitvijo Ljubljanske pokrajine smo uporabili vsako priliko, da navežemo stike z italijanskimi gospodarskimi organizacijami. Tako smo imeli ponovno priliko neposredno razpravljati s federacijo italijanske tekstilne industrije v Milanu v vprašanjih dobave bombažnih in mešanih prediv našim tekstilnim podjetjem. Dne 27. maja t. 1. smo imeli čast pozdraviti v naših prostorih generalnega ravnatelja Con-federazione fascista degli indu-striali iz Rima g. profesorja Ba-lola, ki nas je oficialno obiskal. Navedena konfederacija je vrhov na industrijska organizacija v Italiji' ter igra v italijanski industrijski politiki zelo važno in pomembno vlogo. V njen delokrog spada
povečale. Eden največjih denarnih zavodov »Credito Italiano« je izkazal letos konec junija ram ih vrst naložb v višini 5699 milijonov lir, pred letom dni pa je imel le 3303 milijone naložb.
Za pridobivanje nafte v Albaniji je dobila državna petrolejska družba AGIP od ministrskega sveta na razpolago 50 milijonov lir. Gre za revir Patos v srednji Albaniji, ki ga je 1. 1925. dobila v najem družba Anglo-Persian Oil.
med drugim razdelitev mnogih važnih surovin. Tajništvo je že ponovno obiskal g. coni. Blais, inšpektor navedene konfederacije, s katerim smo imeli priliko raz-govarjati o raznih aktualnih vprašanjih. Obiskali so nas že nekateri drugi funkcionarji fašističnih industrijskih organizacij, med njimi ravnatelj federacije lesnih industrijcev iz Rima gr. uff. Corado Capuano ter general grof Cantuti Castelvetri od interfederalnega komiteja v Rimu.
V	aktualnih gospodarskih vprašanjih je tajništvo v stalnem stiKU z uradom za gospodarska vprašanja pri Visokem Komisariatu, ki ga vodi cav. uff. dr. Scala. V raznih konkretnih vprašanjih, ki se tičejo uvoza in izvoza ter plačil-
Zaradi izenačenja predpisov o prometnih znakih motornih vozil je Visoki Komisar izdal naredbo, ki stopi v veljavo dne 1. septembra ter odreja:
Člen 1. Vsa motorna vozila (avtomobili, tovorni avtomobili) morajo imeti napravo za dajanje znakov o menjavi smeri, sestavljeno iz dveh osvetljenih smernikov podolžne oblike na obeh straneh vozila, ki jo upravlja voznik s posebnim vzvodom.
Vsak smerni kazalec mora biti tako gibljiv, da ob dajanju znamenja moli za najmanj 10 cm iz vozila; biti mora oranžne barve in se mora podnevi in ponoči dobro videti tako od spredaj kakor od zadaj.
Ko se neha dajati znamenje, se kazalec tudi delno ne sme več videti.
Pri kazalcih, ki bi bili tako nameščeni, da voznik ne more nadzorovati njihovega delovanja, mu mora biti mogoče nadzorovati njih delovanje s pomočjo pomežikoval-ca, ki je nameščen na armaturni plošči vozila.
Člen 2. Znak za zmanjšanje hi-
Član predsedstva Nemško - bolgarske trgovinske zbornice v Berlinu dr. nudolf Baier je nedavno v svojem predavanju naglasil:
Ze pred več ko desetimi leti je 1 »ostal evropski jugo - vzhod cilj ekspertne ofenzive nemške industrije poljedelskih strojev. Posrečilo se je že tediaj uvažati poljedelsko orodje v vrsto podonavskih držav, končni rezultat akcije pa ni bil zajamčeni. Za stoodstotni uspeh ntiso bili dani vsi pogoji. Stroji so se dobavljali na kredit, ki je pozneje v dobi gospodarske krize v
L. 1932. je ta družba vrtanje ustavila. Italijanski strokovnjaki so izpopolnili štiri od angleške družbe začete rove. Napravljen je načrt, po katerem bodo na obsegu 250 ha v desetih letih postavili 600 vrtalnih stolpov.
Italijansko-madžarska gospodarska pogajanja se bodo začela v prvih dneh septembra v Budimpešti za obnovitev gospodarskega dogovora, ki je bil podaljšan do 30. septembra.
nega prometa, pa od časa do časa posredujemo pri uradu Visokega Komisariata za izmenjavo in za valute, ki ga vodita com. Colombi in coni. dr. Pizzi. V stalnem kontaktu srno tudi s korporacijskim inšpektorjem dr. ing. Mašero, kateremu smo na njegovo željo izročili poročilo o ustrojstvu, namenu in delavnosti Zveze industrijcev. V vprašanjih, ki se tičejo carinske službe, smo pa imeli ponovno priliko razpravljat5 z višjim inšpektorjem com. Gurreri-jem, ki načeluje Carinskemu ravnateljstvu Ljubljanske pokrajine. Smatramo za svojo dolžnost ugotoviti, da smo pri vseh navedenih funkcionarjih vedno najlepše sprejeti ter da najdemo vedno najboljše razumevanje za naše upravičene težnje.
trosti ali ustavitev se mora dajati pri motornih vozilih iz člena 1. z napravo, ki je nameščena na zadnji strani motornega vozila ali priklopnega voza in se lahko spoji z rdečo lučko spoznavne tablice.
Posluževanje te naprave mora biti spojeno z nožnim vzvodom zavore, tako da se vselej, kadar voznik le-to uporabi, pokaže tudi oranžni svetlobni znak.
Člen 3. Vsi tovorni avtomobili in avtobusi morajo imeti refleksno zrcalo, ki naj vozniku omogoča, da v sliki opazi za njim prihajajoča vozila.
To zrcalo pravokotne oblike (veliko najmanj 12X20 cm) ali okroglo (s premerom najmanj 13 cm) mora biti tako nameščeno, da ga voznik z lahkoto uporablja in pri tem ne spremeni svoje navadne: drže kot voznik.
Člen 4. Pri motornih vozilih, ki so že v rabi in ki bi bila oprem-' ljena s tako učinkovitimi napravami, da dajejo vse znake, določene s temi predpisi, pa čeprav niso popolnoma skladne s predpisi samimi, teh naprav ni treba predelati.
južno-vzhodnih državah često za-mir7.mil Nemške tvrdke so imele velike izgube, v nekaterih južno-vzhodnih državah pa se je nakupi-fiilo preveč poljedelskih strojev, ker se je zmanjšalo povpraševanje ne samo zaradi gospodarske stiske, temveč tudi zaradi zaostalosti in nezaupljivosti, Dobavitelji so le površno proučevali potrebe tržišč.
Razmere pa so se od takrat spremenile. Od 1. 1935. so Nemci vedno več kupovali v južno-vzhodnih državah, zaradi česar se je po-
ljedelstvo balkanskih dlržav vedno bolj ravnalo po potrebah nemških tržišč in se je dvignila tudi kupna moč v južno-vzhodnih deželah. Ta prilagoditev je postala temelj gospodarske skupnosti srednje in južno-vzhodne Evrope.
Zdaj podonavske dežele dobro vedo, kaj jim je potrebno, po kliringu pa je plačevanje tako urejeno, 'da ni nobenih nevarnosti več m kupca in prodajalca. Izvoz poljedelskih strojev iz Nemčije v južno-vzhodne dežele je v pravem teku, ima pa tudi dlobro bodočnost, ker so v nekaterih deželah velike potrebe. Predavatelj je navedel Bolgarijo, ki potrebuje m pr. 600 tisoč plugov, ima jih pa 392.000, strojev za žetev potrebuje 45.000, ima jih 7.920, strojev za prekopavanje ima samo 1.800, potrebnih pa bi jih bilo okrog 200.000.
Nemška industrija tekstilnih stro-' jev se je razvijala' v veliki mednarodni konkurenci. Najpreji je morala dohiteti prednosti, 'ki jih je Anglija dosegla' .s tem, da je kot prva država 'razvila1 predilno industrijo ter sama izdelovala za njo potrebne stroje. Angleška, tehnika je mogla' izkoriščati dolgoletne izkušnje pri izdelavi strojev in izmišljala si je lahko razna zboljšanja, ko na svetovnem trgu še ni imela tekmeca. Ko se je tudii v Nemčiji močno razvila tekstilna industrija', so takoj začele nemške tovarne izdelovati za njo potrebne stroje in produkcija tekstilnih strojev se je talko dvignila1, da je prehitela ameriško in švicarsko industrijo ter se uvrstila takoj za angleško. Ko je Anglija izvažala predvsem stroje za predenje, je postala Nemčija prvi svetovni dobavitelj strojev za1 tkanje in pletenje. Na te stroje je odpadlo okrog 20% vsega nemškega izvoza1.
Kakor velika' iniciativnost in podjetnost domače strojne industrije, tako je Nemčiji pripomogla do velikih uspehov tudi pozornost, ki je bila vedno posvečena vsem izumom in novostim v tujih industrijah tekstilnih strojev. Mnoge iznajdbe je Nemčija odkupila in njena industrija je s pridom izvedla tudi razne' smele poskuse in načrte, nad1 katerimi so v drugih državah že obupavali. Za vsako novost v tekstilni stroki je dala nemška industrija takoj vse potrebne stroje ne samo za1 uporabo doma, temveč tudi za pota: v svet.
Zunanja trgovina Egipta
Relativno dobro razvito gospodarstvo Egipta ima zaradi vojne velike težave. Najbolji je prizadeta zunanja trgovina. Od leta 1935. do leta 1939. je znašala povprečna vrednost egiptskega uvoza 34,5 milijona egiptskih funtov, izvoza pa skoraj ravno toliko, lani pa sta se uvoz iin izvoz po obsegu in vrednosti znižala skoraj' za polovico. Preskrba prebivalstva s krušnim žitom je sicer zagotovljena, nastalo pa je občutno pomanjkanje strojev in tekstilnega blaga. Po zielo nizkih cenah je Anglija kupila ves lanski pridelek bombaža, zaradi transportnih ovir pa je ostalo v egiptskih skladiščih okrog 50 °/o tega bombaža in ko egiptska vlada tudi ne ve, kam bi z letošnjim' pridelkom, se ukvarjal, kakor smo že poročali po navedbah >Sttdost-Echo«, z načrtom^ 'da bi se bombaž uporabljal kot kurivo. Preprečen je bil tudi izvoz čebule in ogromne količine so se že pokvarile, ker za pravočasni transport ni bilo ladij na razpolago.
Iz poročila Zveze industrijcev
Določbe za prometne znake motornih vozil
Nemški poljedelski in tekstilni stroii
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 22. avgusta 1941-XIX.
Štev. 88.
Združenje trgovcev
naproša trgovce, da dvignejo takoj cenik št. 3 v pisarni Združenja trgovcev, Trgovski doni.
Vpisovanje v strokovno na daljevalno šolo Združenja trgovcev v! Ljubljani
Vpisovanje v strokovno nadaljevalno šolo bo za vse tri razrede od 2. do 5. septembra 1941. vsakokrat od 9. do 11. ure in od 15. do
17. ure v pisarni Združenja trgovcev, Trgovski doni.
Novinci morajo biti stari 14 let in morajo predložiti pri vpisovanju zadnje šolsko spričevalo, učno pogodbo in zdravniški izvid. Za sprejem v šolo mora imeti vsak najmanj tri razrede dovršene srednje ali meščanske šole. Z dovršeno nižjo meščansko ali srednjo šolo imajo prednost. Z manjšo šolsko izobrazbo bodo učenci sprejeti le v primeru razpoložljivega prostora.
Novinci, ki so uspešno dovršili srednjo ali meščansko šolo, bodo pogojno sprejeti v drugi razred. Novinci se sprejemajo' le do 80'. septembra*
Vsak učenec vplača pri vpisu IGO lir šolnine, novinci pa poleg tega še 40 lir vpisnine. Učenci III. razredov pa plačajo’ poleg šolnine še 40 lir oprostnine. Vpisovanje se vrši na podlagi lanskega šolskega spričevala.
Popravni in razredni izpiti bodo v sredo dne 27. avgusta ob 14. uri. Pismeni zaključni izpiti bodo v četrtek dne 28. avgusta ob 8. uri. Istega dne popoldne pa se prično ob 14. uri ustni zaključni izpiti. Podrobnosti bodo razvidne na šolski deski.
Redni pouk se prične v ponedeljek dne 22. septembra ob 14. uri
Pomanjkanje sladkorja in jedilnega olja v Romuniji
Do meseca julija se je letos v Romuniji dvignil indeks življenjskih potrebščin za 28 točk, s splošno podražitvijo pa se druži tudi pomanjkanje nekaterih živil. Najbolj je občutno pomanjkanje sladkorja in jedilnega olja. Na območju 'današnje Romunije je od leta 1938. do 1940. znašala letna potrošnja sladkorja kakih 110.000 ton, v prvem četrtletju 1941. pa 24.500 ton. V primerjavi s prejšnjimi leti se je potrošnja le malo znižala, močno pa je padla domača proizvodnja sladkorja. Leta 1989. je znašala 140.000 ton, lani pa samo še 77.000 ton zaradi teritorialnih sprememb, pri katerih je izgubila Romunija 6 velikih sladkornih tovarn in okrog 12.000 ha nasadov sladkorne repe. Potrošnja sladkorja je bila racionirana letos meseca maja, pred enim mesecem pa je bilo naročenih v Italiji; 5000, v Ceško-moravskem protektoratu pa 500 vagonov sladkorja.
Podobno je tudi pri preskrbi z jedilnim oljem, S pokrajinami, ki jih je morala odstopiti sosednim državam, je zgubila Romunija 55 tovarn za izdelovanje jedilnega olja ter 110.000 ha nasadov sončnic, lanu in repice. Ostali so sicer še obširni nasadi sončnic, ni pa dovolj obratov za izdelovanje olja. Na vsak način bo v kratkem potrebno tudi racioniranje potrošnje jedilnega olja. (»Sudost-Echo«.)
KNJIGOVEZNICA
L1UDSKE
TISKARNE
I	reg. zadr, z o. zav. ■
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda-konte, štra-ce, journale, šolske zvezke, mape, od|emalne knjižice, risalne bloke Itd.
Maksimalni cenik št 3
veljaven od 20. avgusta 1941-XfX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredbe šl. I7 z dne 9. maja 1941-XIX določil naslednje maksimalne cene v prodaji na debelo in na drobno za spodaj navedeno blago.
Maksimalne cene določajo v kategorični obliki mejo, pod katero se morajo stvarno gibati cene pri veletrgov-
Lire
cih in trgovcih na drobno; iz tega naravno sledi, da je mogoče prodajati niže, kot po maksimalni ceni, toda nikoli više kakor po njej.
Trgovci na drobno, ki nimajo v zalogi blaga cenejših vrst, so dolžni prodati potrošniku po isti maksimalni ceni enako blago višje vrste.
Na drobno
Vrsta in kakovost
Kruh, testenine, moka, riž, lizol itd.
Kruh iz enotne moke v kosih do 100 g
Testenine iz enotno moke Pšenična moka, enotna Koruzna moka, enotna Riž »Splendor«
Fižol:
la nizke vrste 1 la nizke vrste visoke vrste (preklar)
Krompir:
uvožen
domač
Olje, surovo maslo, mast slanina
Jedilno olje Surovo maslo Slanina: sveža soljena prekajena
Mast
vinski
špiritni
Kis
kg	2.40
g kg	2.25
g kg	2.20
g kg	2.10
kg	4.10
kg	2.30
kg	1.70
kg	3.70
kg	3.60
kg	3.25
kg	3.80
kg	1.40
kg	1.10
liter	9.60
kg	20.50
kg	11.80
kg	12.80
kg	15.20
kg	15.20
liter	4.-
liter	2.90
Mleko, sir, jajca
Mleko	liter
Sir Ementalec	kg
Sir Trapist	kg
Jajca sveža, nad 58 g komad Jajca sveža, pod 58 g komad Sladkor in kavni nadomestki Sladkorna sipa	kg
Sladkor v kockah	kg
Cikorija	kg
Figova kava	kg
Žitna sladna kava (a la Kneipp)	kg
Ržena kava v orig. zavitkih kg Ječmenova kava v orig. zav. kg Ječmenova kava prosta kg Gnjat, salame in klobaso itd. Prekajena gnjat, surova kg Prekajena gnjat, kuhana kg Hrenovke	kg
Safalade	kg
Šunkarica	kg
Klobasa, »letna«	kg
Klobasa, »lovska«	kg
Klobasa, »kranjska«	kg
Kurivo, milo
Premog Bela krajina: kosovec •kockovec
1.00
17.85
16.70
0.75
0.65
7.20
7.30
10.75
11.10
8.00
8.45
0.85
5.40
15.20 28.50
14.25 12.15
15.20 13.30
9.10
18.25
stot
stot
stot
stot
19.40
18.60
13.70
12.55
41.80
4.55
18.50
115.— 110.— 100.—
1,—
9.80
8.45
Premog Kočevje: kosovec kockovec
Drva:
mehka za prostorni meter mehka v kolobarjih po 18 kg (20X50 cm) butare, zvezane z žico, l in dolge (suh smrekov ali jelov les)	stot
trda:
la	kakovosti	za	prost,	m
lla	kakovosti	za	prost,	m
lila	kakovosti	za	prost,	m
Cene veljajo za	razžagana	in
na dom postavljena drva.
Bukovo oglje	kg
Milo, enotno: 50°/o kisline kg 40°/o kisline kg
Opombe:
1. Maksimalne cene določajo naj višjo dopustno mero, pod katero se vsekakor morajo držati dejansko veljavne cene v trgovini na debelo in na drobno.
2. Cene na debelo je razumeti za blago franko skladišče prodajalca, vključno ambalažo, izvzemši vreče. Davek na potrošnjo, razen pri moki, ni vštet v gornjih cenah.
3. Pri prodaji na debelo je cenik obvezen za vso pokrajino, pri prodaji na drobno pa le za mestno občino ljubljansko. Za vse ostale pa velja kot smernica pri urejevanju cen.
4. Okrajna načelstva za svoja območja lahko določijo še nižje cene, vse popravke navzgor pa bi morala predložiti v odobritev predhodno Visokemu komisarju.
5. Spredaj navedene cene se zaokrožujejo tako, da deli nad 2.5 cent. dajo 5 cent., deli pod 2.5 cent. se pa ne upoštevajo.
6. Ta maksimalni cenik mora biti izvešen v vseh skladiščih, prodajalnah in obratovalnicah, ki prodajajo v njem
Na debelo
Vrsta in kakovost
Lire
Testenine, muka, riž, fižol itd.
Testenine iz enotne moke stot	390.—
Pšenična moka, enotna	stot	210.—
Koruzna moka, enotna	stot	152.—
Riž »Splendor«	stot	310.—
Fižol:
la- nizke vrste	stot	323.—
lla nizke vrste	stot	285.—
visoke vrste (preklar)	stot	342.—
Krompir, uvožen	stot	115.—
Ulje, slanina, mast Jedilno olje	stot	839.50
Slanina osoljena	stot	1132.40
Mast	stot	1330.—
Kis
vinski	hi	350,—
špiritni	hi	250.—
Sir
Ementalec	stot	1444.—
Trapist	stot	1368.—
Sladkor in kavni nadomestki
Sladkorna sipa	stot	090.
Sladkor v kockah	stot	099.20
Cena za proizvajalca:
Cikorija	kg	8.15
Figova kava	kg	9.
Žitna sladna kava (a la Kneipp)	kg	7.—
Ržena kava v orig. zav. kg	6.90
Ječmenova kava v or. zav. kg	5.60
Ječmenova kava prosta kg	4.40
Cena za veletrgovca:
Cikorija	kg	9,—
Figova kava	kg	9.65
Žitna sladna kava (a la Kneipp)	kg	7.50
Ržena kava v orig. zav. kg	7.35
Ječmenova kava v or. zav. kg	6.—
Ječmenova kava prosta kg	4.70
Suho meso, prekajeno, klobase Prekajena gnjat, surova kg	14.65
Hrenovke	kg	13.70
Safalade	Kg	11.60
Šunkarica	kg	14.65
Klobasa: »letna«	kg	12.75
»lovska«	kg	8.55
»kranjska«	kg	14.65
Kurivo, milo Premog Bela krajina:
kosovec	tona	114.—
kockovec	tona	110.20
Premog Kočevje: kosovec	tona	96.90
kockovec	tona	86.60
Cene premoga veljajo franko vagon rudniška postaja, brez javnih davščin.
Drva, prodajna cena za proizvajalca:
Ljubljana, franko postaja ali dostavljena v hišo, neraz-žagana:
mehka za prost, meter 38.— trda:
I. kakovosti za prost, m	89.—
II. kakovosti za prost, m	75.—
111. kakovosti za prost, m	05.—
bukova drva franko vagon nakladalna postaja:
I. kakovosti za prost, m	67.50
II.	kakovosti za prost, m	63.25
lil. kakovosti za prost, m	55.—
Drva L kakovosti so: bukova drva, suha, največ 5°/o okroglic ali grčavih ali slabše vrste.
Drva II. kakovosti so: bukova drva, suha, največ 15°/o okroglic ali grčavih ali slabšo vrste.
Drva III. kakovosti so: mešana drva.
Oglje, vilano in suho, franko vagon nakladalna postaja: bukovo	stot	70.—
hrastovo in drugo	stot	65.—
Milo enotno: s 50% mastne kisline stot 740.— s 40% mastne kisline stot 684.—
navedeno blago. Izvešen mora biti na vidnem in kupcu lahko dostopnem mestu. Razen tega morajo biti tudi na posameznih predmetih, namenjenih za prodajo na drobno, listki z oznako cen.
7. En prostorni meter drv je enak 500 kg po teži pri trdih in 325 kg pri mehkih drveh.
8. Vsako kršenje teh predpisov se bo preganjalo kazensko po veljavnih zakonih in naredbah.
Ljubljana dne 20. avgusta 1941-XIX.
Visoki komisar EMILIO GRAZIOLI
Industrijske možnosti Srhiie
*	barva, plesira in
Ze v 24 urah stez
itd. Škrob! in sretlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši, munga in iika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. šelenburgora ni. 9 Telefon št. 22-72.
Beograjski dnevnik »Novo vneme« je te 'dni v daljšem članku orisal možnosti industrijskega razvoja v Srbiji. V novih svojih mejah Srbija nima težke industrije in tudi ne prirodndh in gospodarskih možnosti za njeno ustanovitev, kot poljedelska in živinorejska dežela pa lahko uspešno razvije industrijo za predelavo poljedelske in živinorejske proizvodnje.
Možnosti razvoja in povečanja kapacitete že obstoječe živilske in agrarne industrije niso majhne. Pri tem pridejo na1 prvo mesto mlinska, sladkorna, lanena in alkoholna industrija, potem pa industrija olja, paprike, škroba ter mesnih, sadnih in sočivnih kon-seirv.
Industrija sladkorja in piva ter mlini bi delali prvenstveno za domače tržišče. V Srbiji je ostalo 9 pivovarn, mlinov okrog 70 ter
2	tovarni za sladkor. Dalje sta ostali v Srbiji samo 2 tovarni špirita, je pa dovolj surovin za izdelavo raznih alkoholnih pijač, ki bi jih bilo mogoče izvažati. V Srbiji ni niti ene tovarne kiisa in brezalkoholnih pijač, ni nobene tovarne sadnih sokov, ki bi se tudi dali z velikim uspehom izvažati, tovarni za rastlinsko olje pa sita samo dve, čeprav so dani vsi ldi-matični in gospodarski pogoji za dober uspeh takih podjetij.
Moderna industrija mlečnih proizvodov je tudi še nerazvita. V Srbiji je samo ena tovarna mlečnih proizvodov, in še ta v manjšem obsegu. Srbija pa ima okrog 5 milijonov ovac, veliko število koz in toliko goveje živine, da bi mogla nuditi živinoreja industriji mlečnih proizvodov obilo surovin. Možnosti razvoja in uspeha te industrije so zelo velike tudi zaradi tega, ker so srbski mlečni proizvodi na dobrem glasu daleč po svetu, čeprav jih primitivno izdelujejo samo doma.
Srbija je tudi izrazita sadjerej-ska dežela. Industrija za predelavo sadja in sočivja pa. je' zelo slabo razvita. Pri bogatem pridelku sliv ni modernih sušilnic, tovarne za sadne in sočivne konserve' pa so samo štiri, čeprav so izredno ugodne prilike za izvoz svežega in kon-iserviranega sadja in sočivja, ki se v dobrih letinah v velikih količinah pokvari, ker ni poskrbljeno za konserviranje in pravočasni izvoz. Industrija za predelavo sadja in sočivja bi dajala Srbiji velike dohodke in zaposlila bi mnogo delovnih moči1.
Iz tega kratkega pregleda je razvidna smer industrializacije Srbije, ki je potrebna zairadi smotrnega in izdatnega izkoriščanja pridelkov ter za potenciranje in razvoj vsega poljedelstva in živinoreje.
Afrika	in	evroptko	vo
Znano nemško glasilo za izvoz in uvoz «t)bersec-Po'st» posveča, kakor smo že omenjali, veliko pozornost Afriki, ki jo smatra za dopolnilni gospodarski prostor nove Evrope. Prirodni zakladi Afrike so bili v tern listu že večkrat podrobno opisani, nedavno pa je bil objavljen članek, ki razlaga, kako je prišlo do napačne, a močno razširjene trditve, da je Afrika revna v pogledu surovin. V prilog te trditve so bili že večkrat navedeni razni statistični podatki, ki pa po mnenju člankarja dokazujejo le to, da jc Anglija nalašč zanemarjala bivše nemške kolonije.
Od 1. 1920. do 1936. je Anglija v kolonijah, ki so ji bile kot «mandati» priznane po versajski pogodbi, zvišala svoj vložek kapitala samo za 20%, dočim ga je zvišala v lastnih afriških kolonijah za 70%. Zanemarjanje bivših nemških kolonij je razvidno tudi pri izvozu. Do začetka gospodarske krize 1. 1930. se je zvišal izvoz iz mandatnega območja samo za 70 odstotkov, dočim se je izvoz iz prvih angleških kolonij večkrat pomnožil. Posebno slabo so upravljali kolonijo Kamerun. Njen izvoz se je od 1. 1913. do 1930. zvišal samo za 16%, izvoz sosedne angleške kolonije Nigerije pa za — 160%.
V	odboru za pregled surovin pri Zvezi narodov so pred leti trdili, da so kolonije sploh brez praktične vrednosti za narode, ki sami nimajo dosti surovin. To so dokazovali na ta način, da so primerjali vso svetovno proizvodnjo surovin s proizvodnjo kolonij v najožjem pomenu besede brez vštetja britanskih dominionov in ruske posesti v Aziji. Po takem računanju so prišli do zaključka, da imajo kolonije samo 3% svetovne proizvodnje surovin.
Dejstva pa govorijo drugače. Štiri nemške kolonije v Afriki: Togo, Kamerun, Vzhodna in Južno-zahodna Afrika so izvozile 1.1913. za 66,000.000 mark rudniških produktov, 1. 1937. pa je iznašal ta izvoz samo še 37,000.000 mark. Tudi pri upoštevanju najnižjega indeksa cen za surovine je očitno veliko zanemarjanje rudarstva v teh kolonijah. Podobno je tudi pri agrarni proizvodnji.
Pomisliti je treba tudi na les,
ki 'spada med najvažnejše industrijske surovine. Od svetovne površine gozdov, ki jo cenijo na 3 milijarde hektarjev, odpade 48.6% na tropične gozdove, ki jih je največ v Afriki. Ker se v vlažnovro-čein tropičnem podnebju skrajša doba drevesne rasti do ene desetine dobe rasti v normalnih kli-matičnih razmerah, je jasno, da so za sistematično izkoriščanje afriških gozdov dalekosežne, izredno uspešne možnosti.
Evropska inteligenca in afriška prirodna potenca, zaključuje članek, naj bi se čimprej združili v srečo in prospeh novega evropskega gospodarstva.
Odkrito novo ležišče vvolframove rude v Ameriki
Vlada Združenih držav je pred dvema letoma 'dovolila1 kredit pol milijona dolarjev za sistematično iskanje novih ležišč rud, ki so važne za oboroževalno industrijo. Ker so bila dana finančna sredstva primeroma' majhna, se je iskanje novih ležišč omejilo na antimon, krom, mangan, živo srebro, nikelj, kositer in wolfram. Do letošnjega marca je bilo preiskanih 32 kovinskih ležišč v 12 državah-Čeprav se je govorilo, da je bilo iskanje novih ležišč uspešno, se vendar ni nič poročalo. uradno o rezultatu tega raziskovanja. Sedaj pa pristojni urad za ta raziskava-nja (United States Bureau ol' Mineš) prekinil svoj molk in objavil, da se v državi Idahi v Yellow Pinc Districtu našlo najbrže zelo izdatno ležišče woMramai. Preiskava sicer še ni popolnoma zaključena, vendar pa je ugotovljeno, da vsebuje odkrita ruda 5% wolfra-movega trioksida (W03). Kot gospodarsko rentabilna pa se smatra že ruda z 0.75% W03-
Wolframova kovina se je sicer že doslej pridobivala v USA, vendar pa v nezadostnih količinah. V zadnjem času pa »e je potreba po wolframu še zelo dvignila in so morale Združene države wolfram uvažati, zlasti iz Kitajske- Z japonsko zasedbo južnokitajskih pristanišč pa je dovoz iz Kitajske zelo padel, Wolfram se v vojni industriji silno potrebuje, ker zelo povečuje trdoto jekla.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani