Karin Marc Bratina UDK 378.147:81’243:81’373.7 

Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno sredi{~e Koper 
karin.marc@zrs-kp.si 

POMEN FRAZEMOV Z VIDIKA 
MEDKULTURNE SPORAZUMEVALNE 
ZMO@NOSTI 

^lanek poudarja pomen poznavanja frazeologije tujega jezika za razvijanje medkulturne sporazumevalne zmo`nosti, in sicer na podlagi modela medkulturne sporazumevalne zmo`nosti, izdelanega v okviru 
projekta LABICUM. Izhajamo iz predpostavke, da frazeologija izra`a do`ivljanje sveta nekega naroda, 
njegove izku{nje v teku zgodovine, zato ji lahko z drugimi besedami re~emo tudi jezik kulture. Ta trditev pa je blizu tudi pojmovanju jezika, kot ga je razvilo kognitivno jezikoslovje. 

1 Uvod 

V ~lanku `elimo poudariti pomen poznavanja frazeologije tujega jezika za razvijanje medkulturne sporazumevalne zmo`nosti. Za uspe{no medkulturno sporazumevanje je klju~no poznavanje podobnosti in razlik, ki se ka`ejo med kulturami. Leksikalni fond nekega jezika (katerega del je tudi frazeologija) namre~ ka`e na to, kako 
jezikovna skupnost do`ivlja svet, kak{ne so njene izku{nje v teku zgodovine, zato 
lahko pritrdimo trditvi, da je frazeologija z drugimi besedami jezik kulture (Teliya 
et al. 1998: 75). V prispevku bomo na podlagi modela medkulturne sporazumevalne zmo`nosti, izdelanega v okviru projekta LABICUM,1 predstavili enega od 
mo`nih pristopov za razvijanje medkulturne sporazumevalne zmo`nosti s pomo~jo 
frazeologije, kar je lahko zanimiv prispevek k premagovanju jezikovno-kulturnih 
ovir. 

1 Na Univerzi na Primorskem v sodelovanju z Britanskim svetom Slovenije v okviru evropskega pro-
grama Leonardo da Vinci Mobility Programme razvijamo projekt »Jezik kot most do medkulturnega sporazumevanja in razumevanja« (Language as a Bridge to Intercultural Communication & Understanding 

– LABICUM). V projektu pripravljamo oziroma dopolnjujemo u~ne na~rte za tuje jezike na univerzitetni ravni in nekatere predmete univerzitetnega slovenisti~nega {tudijskega programa z vsebinami medkulturne komunikacije. (Mikoli~ in Marc Bratina 2004: 84–85.) 
Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 6 


34 Karin Marc Bratina 

2 Frazemi v kognitivni lingvistiki2 

Za razlago frazemov v okviru kognitivnega jezikoslovja se moramo najprej za trenutek ustaviti pri pojmovanju jezika, kot ga razumejo kognitivni jezikoslovci, in v 
okviru tega pri eni od dveh smeri kognitivnega jezikoslovja, tj. kognitivni semantiki, 
kamor sodi t. i. teorija kognitivne metafore. 

Kognitivni pristop v jezikoslovju se je razvil v Ameriki v 70. letih preteklega stoletja. Kognitivni jezikoslovci razumejo jezik kot odslikavo ~lovekovih spoznavnih procesov in torej njegovo tesno povezavo z njimi. Prepri~ani so, da je naravni jezik vpet 
med psiholo{ki, sociolo{ki in kulturni kontekst, tako da je treba njegovo zgradbo 
prou~evati, upo{tevajo~ dejstvo, da ~lovekove spoznavne procese dolo~ajo psiholo{ki, kulturni in dru`beni dejavniki. ^lovekovi kognitivni procesi pa temeljijo na 
njegovi fizi~ni izku{nji stvarnosti, ki je povezana s kulturo. V okviru kognitivnega 
jezikoslovja sta prisotni dve smeri, in sicer kognitivna slovnica in kognitivna semantika, znotraj te pa je v ospredju sodobna teorija metafore (ve~ o tem Kr`i{nik 2004: 
57–58 in Badkowska - Kopczyk 2004: 15–57). 

Kognitivna teorija metafore, kot sta jo v 80. letih 20. stoletja oblikovala Lakoff in 
Johnson, temelji na tezi, da je metafora »sredstvo, ki nam omogo~a, da razumemo 
in do`ivljamo eno izku{enjsko podro~je (domeno) s pomo~jo (in v okviru) drugega 
izku{enjskega podro~ja«; mnogi pomembni koncepti so abstraktni, zato jih moramo 
razumeti s pomo~jo drugih konceptov, ki so zamejeni konkretneje (Lakoff in 
Johnson, gl. Kr`i{nik in Smoli} 1999: 64). Skratka, »mesto metafore sploh ni v jeziku, temve~ v na~inih, kako konceptualiziramo eno mentalno podro~je v okviru drugega. Splo{na teorija metafore je dana s karakterizacijo takih ~ezpodro~nih preslikav« (Lakoff 1998: 272). Kognitivisti menijo, da igrajo metafore in metonimije 
pomembno vlogo pri konceptualizaciji sveta. Metafore so na~in razmi{ljanja o stvareh, ki nas obdajajo, in ne samo na~in izra`anja idej s pomo~jo jezika. V nasprotju 
s tradicionalnim pojmovanjem metafore, ki naj bi bila prisotna izklju~no v pesni{
kem jeziku, so kognitivisti prepri~ani, da so metafori~ni izrazi zna~ilni predvsem za 
vsakdanje sporazumevanje, ~eprav nekaterih mi nimamo ve~ za metafore (npr. 
rumeni tisk, ~rna kronika ipd.); tovrstnim jezikovnim izrazom z drugimi besedami 
pravimo tudi »biv{e« ali »mrtve« metafore. 

Lakoff in Johnson poznata tri tipe metafor: strukturalne (en metafori~ni koncept 
vpliva na metafori~no strukturo drugega, vendar so med procesom metaforizacije 
profilirani le dolo~eni vidiki konceptov; posledica tega je, da metafori~no preslikavo dobijo zgolj deli konceptov), usmerjevalne (orientacijske – povezane so s prostorskimi kategorijami, njihov vir pa sta fizi~na in kulturna izku{nja) in ontolo{ke 
(koncept je razumljen kot snov ali stvar; sem sodijo metonimije in personifikacije). 
(Kr`i{nik 2004: 66, Badkowska - Kopczyk 2004: 49–50.) 

2 Frazeme razumemo kot tiste jezikovne znake, ki jih govorci nekega jezika jemljemo iz »spominskega 
slovarja« kot `e narejene enote, njihova oblika pa je stalna. Kot pravi Badkowska - Kopczyk, so to, 
podobno kot besede, konvencionalne celote. Ker so najve~krat metafori~no motivirani in zato izra`ajo 
neko konceptualno metaforo, imajo osrednjo vlogo v kognitivni semanti~ni analizi (Kr`i{nik 1998: 28, 
Badkowska - Kopczyk 2004: 55). 


Pomen frazemov z vidika medkulturne sporazumevalne zmo`nosti 35 

Konvencionalni izrazi (nefrazeolo{ki in frazeolo{ki) so nastali s pomo~jo kognitivnih mehanizmov kot so metafore, metonimije in drugi na~ini upodabljanja, zato gre 
tudi pri teh jezikovnih enotah za povezavo dobesednega pomena s prenesenim. 
Frazemi niso izolirane semanti~ne enote znotraj besedi{~a, ampak odsevajo koherenten sistem metafori~nih konceptov. Z. Kövecses in Szabó v svojem delu Idioms: 
A View from Cognitive Semantics primerjata tradicionalno opredelitev frazemov s 
kognitivnim pogledom na le-te. V tradicionalnem jezikoslovju so frazemi posebnost 
v jeziku, zadevajo izklju~no jezik in so lo~eni od ~lovekovega konceptualnega sistema; to so izrazi, katerih pomen je nepredvidljiv iz njihovih sestavnih delov, imajo 
pa tudi posebne sintakti~ne lastnosti. 

Vendar je veliko, ~e ne celo ve~ina frazemov takih, ki so sad na{ega konceptualnega sistema in ne preprosto stvar jezika (in v okviru tega besedi{~a). Frazem ni samo izraz, ki ima 
poseben pomen glede na njegove sestavne dele, ampak izvira iz na{ega splo{nega védenja o svetu, utele{enega v na{em konceptualnem sistemu. Z drugimi besedami, frazemi 
(oz. vsaj ve~ina) so konceptualne in ne jezikovne narave. (Kövecses in Szabó 1996: 330, 
gl. Bílková 2000: 22.) 

Lakoff meni, da lahko v okviru kognitivnega jezikoslovja doka`emo nearbitrarnost frazemov; ti so namre~ predvsem motivirani, skratka, nastanejo avtomati~no s pomo~jo 
spoznavnih mehanizmov in se skladajo z enim ali ve~ vzorci, navzo~imi v konceptualnem sistemu, kar doka`e na primeru angle{kega frazema spinning one’s wheels.3 Ta frazem namre~ vsebuje konvencionalno mentalno podobo o neuspe{nem vrtenju koles v 
kak{nem blatu, pesku, snegu, tako da se avto le ste`ka premakne. Del na{ega védenja 

o tej predstavi je, da je bilo ob tem potrebne veliko energije brez uspeha in da se situacija sama od sebe ne bo re{ila ter da bodo morali vpleteni v dejanje vlo`iti {e veliko 
energije, da bodo avto premaknili, uspeh pa kljub vsemu ni zagotovljen. Metafora LJUBEZEN JE POTOVANJE je nadvse prikladna za razumevanje tega frazema. Frazem razumemo s preslikavo na podro~je ljubezenskega razmerja: za dosego cilja je treba vlo`iti 
veliko truda, situacija se ne spremeni sama od sebe, partnerja se morata potruditi, ~e 
`elita napredek. Kraj{e povedano, pri frazemih, ki asociirajo konvencionalne mentalne 
predstave, kar je, kot smo videli zgoraj, zna~ilno za temeljne konceptualne metafore, se 
védenje iz izhodi{~nega podro~ja preslika na ciljno (Lakoff 1998: 275–276). 
Tudi Erika Kr`i{nik je mnenja, da lahko povezave, ki podpirajo pomen in obliko, 
pomagajo pri u~enju frazeologije (1994: 94). O podobnih povezavah med razli~nimi 
ve~besednimi izrazi govori tudi Horn, ki uporabi izraz tematska kompozicija: nek 
izraz (frazem) ima tovrstno kompozicijo, ~e je tematska zgradba glagola v dobesednem pomenu in tistega v prenesenem pomenu ista (2003: 249). Kot primer navaja 
frazem prebiti led; ~e prebijemo led v dobesednem pomenu, gre za razbitje ne~esa 
trdega, konkretnega, ~e pa prebijemo led v prenesenem pomenu, gre za »prebitje« 
ne~esa abstraktnega, to~neje gre za premagovanje za~etnih te`av (konceptualna 
metafora OVIRE SO LED), npr.: 

Tudi novinarki, ki je sedela zraven in se je v nepopolni nem{~ini sama ponudila v razpravo, niso privo{~ili niti besede – dokler nisem iz torbe privlekla prenosnega telefona, 
po naklju~ju zadnji krik komunikacijske tehnologije. Silvio, Frank in drugi so se v hipu 

3 Kante je v prevodu Lakoffovega ~lanka angle{ki frazem slovenskemu bralcu pribli`al z zaiti v slepo 
ulico (Lakoff 1998: 275). Konceptualna metafora ostaja ista – LJUBEZEN JE POTOVANJE! 


36 Karin Marc Bratina 

zbrali pri meni in med vro~o razpravo o novih tehnologijah, ra~unalnikih in podobnim 
smo po {estih urah kon~no prebili led. Premi{ljevala sem: kako bi bilo, ~e bi Evelyn 
Höhme naslednji~ s seboj pripeljala katerega od indijskih ra~unalni{kih strokovnjakov, ki 
jih zdaj tako obupano vabijo k sebi nem{ka podjetja. 

Ker so frazemi semanti~no transparentni in njihov pomen lahko razberemo s pomo~
jo konceptualnih prenosov iz izhodi{~nega v ciljno podro~je, je razumevanje le-teh 
za nerojenega govorca lahko la`je.4 Poglejmo si na primer frazem s sestavino srce: 
streti srce (komu) je frazem, nastal na podlagi konceptualne metafore SRCE JE SREDI{~E ~USTEV; frazem z istim ozadjem poznajo tudi angle{~ina (to break s.o.’s heart 
’streti srce komu’) (Grad et al. 1997: 400), italijan{~ina (spezzare il cuore a qcn. 
’streti srce komu’) ([lenc 1997) in hrva{~ina (slomiti srce komu) (Menac et al. 
2003). Iz tega lahko sklepamo, da frazeme s podobnim metafori~nim ozadjem la`e 
razumemo, druga~e pa je to pri u~e~ih se, katerih J1 je bolj »oddaljen« jezik, v katerem srca ne pojmujejo kot sredi{~a ~ustev. Ta na~in razlage frazemov nam je na eni 
strani v pomo~ pri razumevanju frazema, poleg tega pa nam omogo~a ugotoviti, ali 
si jeziki delijo enake metafore, metonimije in sprejeto splo{no védenje oziroma ali 
lahko govorimo o enakih konceptih dojemanja sveta. 

Kr`i{nik in Smoli} (1999: 71) sta prepri~ani, da se konceptualna metafora na jezikovni ravni delno uresni~uje, uresni~eni del pa je konvencionaliziran in zavezujo~ 
za dolo~en jezik, iz ~esar sledi, da je na tej ravni smiselno ugotavljati razlike med 
jeziki. Skladnosti in druga~nosti pri uporabi metafor bi bilo treba temeljiteje raziskati v smislu podobnosti in razlik v kulturno relevantnih konceptih jezika. Na vpra{anje odnosa med kulturnimi mejami in univerzalnimi konstrukti s poudarkom na 
razli~ni rabi metafor lahko odgovorimo, ~e upo{tevamo konceptualno podlago. 
Teorija trdi, ~e povzamemo, da obstajajo osnovni ontolo{ki na~ini do`ivljanja sveta, 
ki so enaki v vseh kulturah zaradi fizikalnih zakonov, kot je gravitacija, ali fiziolo{kih zgradb ~lovekovega telesa. Fizikalnih zakonov se nau~imo `e v otro{tvu 
(Schmidt 2002: 14–15) oz. jih nosimo v sebi, kot trdi Lakoff, ko pravi, da je mesto 
metafore mi{ljenje (Lakoff 1998: 273). 

Da je s stali{~a medkulturne komunikacije kognitivna teorija metafore izvrstna 
interdisciplinarna podlaga za raziskovanje edinstvenega in univerzalnega v posameznih kulturah, je prepri~an tudi Schmidt, ki je izdelal model medkulturne komunikacije, ki temelji na individualnem, prirojenem in univerzalnem, kombinacija vseh 
treh pa tvori specifi~ne lastnosti neke kulture (Schmidt 2002: 2–3, 20). Da je kognitivna teorija metafore primerna za medkulturni vidik, ka`e tudi trditev @ic Fuchs, da 
kognitivne modele pridobivamo s pomo~jo izku{nje in kulturnega okolja, iz katerega prihajamo, prete`no pa gre za »tipi~ne« modele, ki so globoko ukoreninjeni v 
na{i kulturi (@ic Fuchs, gl. Kr`i{nik in Smoli} 1999: 66). To pomeni, da uporabljamo metafore za izra`anje vrednot, vzorcev mi{ljenja, norm. Abstraktne pojme, kot 
so ~as, ljubezen, dobro, zlo, ljudje konceptualiziramo s pomo~jo konkretnih pojmov, 
kar se gotovo odra`a tudi v stereotipih, mitologiji, ritualih, navadah in drugih 
na~inih izra`anja neke kulture. 

4 V nadaljevanju, v okviru razli~nih spretnosti medkulturne sporazumevalne zmo`nosti, podajamo nekaj 
predlogov nalog, s pomo~jo katerih se frazemov nau~imo kot celot in njihovo rabo tudi utrdimo v vseh 
funkcijskih zvrsteh. 


Pomen frazemov z vidika medkulturne sporazumevalne zmo`nosti 37 

3 Razvoj modela medkulturne sporazumevalne zmo`nosti v okviru projekta 
LABICUM 

Iz zgoraj povedanega je razvidno, da frazemi omogo~ajo zanimive medkulturne primerjave in so zato lahko pomemben element medkulturne sporazumevalne zmo`
nosti. Kot vidimo, je za medkulturno komunikacijo klju~nega pomena poznavanje 
ciljne kulture, ki se odra`a tudi v frazemih. 

Pri opredeljevanju pojma medkulturna sporazumevalna zmo`nost se moramo najprej ustaviti pri pojmu kultura. SSKJ kulturo opredeli kot »skupek dose`kov, vrednot ~love{ke dru`be kot rezultat ~lovekovega delovanja, ustvarjanja« (SSKJ 1997: 
465). Kymlicka pojem kulture uporablja kot sinonim za narod, iz ~esar sledi, da se 
lahko razvije na teritorialno omejenem prostoru in na osnovi skupnega jezika 
(Kymlicka, gl. Mikoli~ 2000: 19). Kultura je zato ve~krat razumljena kot vsebina 
etni~nosti, »tj. kot skupek lastnosti, po katerih se etni~ne skupnosti razlikujejo med 
seboj«, pri ~emer je etni~nost definirana kot distinkcija, ki dolo~a tako etni~no skupnost v o`jem pomenu kot narod (Mikoli~ 2000: 19–30). Kulturo, ki je sicer te`ko 
razlo`ljiv pojem (Agar 1994: 224–225, Skela 2000: 26), razumemo kot skupek prepri~anj, vedenj in pogledov (Byram 1997: 12) ter sposobnost delovanja ~lanov jezikovne skupnosti na osnovi socialnih, moralnih, politi~nih in drugih vrednot, ki izhajajo iz izkustva njihove jezikovne skupnosti (Teliya et al. 1998: 57). Medkulturno 
sporazumevanje pa ve~ini teoretikov pomeni interakcijo dveh tak{nih kultur ali jezikov prek meja nacionalnih dr`av. Za medkulturnega govorca je bistveno, da se zaveda kulturne razli~nosti v svetu in vpliva le-te na potek komunikacije. 

Za u~enje oz. pou~evanje tujih jezikov namre~ `e dolgo ni dovolj u~enje pravil jezikovnega sistema, saj samo to ne more zadovoljiti potreb komunikacije. @e Olga 
Kunst Gnamu{ je izpostavila temeljne postavke komunikacijskega modela jezikovne vzgoje in med drugim poudarila, da za sporazumevanje ne zado{~a poznavanje 
»pravil slovni~nega oblikovanja; poznati je treba tudi okoli{~ine, v katerih je 
mogo~e z izrekanjem posameznih povedi ali njihovih sklopov dose~i sporo~ilni 
namen« (Kunst Gnamu{ 1984: 93). Govorno dejanje je motivirano, izraz ~lovekovih 
potreb, usmerjeno k cilju. Razmerje med potrebo in namenom pa, kot pravi Kunst 
Gnamu{, »urejajo sporazumevalna pravila, ki usmerjajo izbiro takih izraznih sredstev, s katerimi bomo v danih okoli{~inah najprimerneje in naju~inkoviteje uresni~ili 
sporo~ilni namen«. Temeljni smoter jezikovne vzgoje je torej razvoj sporazumevalnih zmo`nosti (Kunst Gnamu{ 1984: 93). U~inkovito sporazumevanje je poleg skladenjskih pravil, ki so pomensko motivirana in uravnavajo razmerja med vsebino in 
izrazom (v skladu z njimi tvorimo stavke, stav~ne zveze in besedila), odvisno tudi 
od izbirnih pravil, ki nam omogo~ajo, da izberemo polo`aju ustrezno obliko sporo~ila; izbirna pravila obstajajo na vseh ravninah, v skladu z njimi pa glede na govorni polo`aj izbiramo socialno in funkcijsko zvrst, nato pa besedne, skladenjske, 
glasovne in oblikoslovne mo`nosti za izra`anje sporo~ila. Jezikovna sredstva torej 
izbira sporo~evalec glede na dru`bena razmerja med njim in naslovnikom. Na izbiro izraza torej vplivajo tako vsebina sporazumevanja kot tudi prenosnik, sporo~ilni 
namen in druge ~asovno-prostorske okoli{~ine. Z drugimi besedami, »sporazumevalne zmo`nosti uravnavajo razmerje med jezikovnimi zmo`nostmi, ki so sestavljene iz izbirnih jezikovnih sredstev, in dru`benimi dejavniki sporazumevanja. 


38 Karin Marc Bratina 

Sporazumevalne zmo`nosti sestavljajo izbirna pravila, ta pa postavljajo most med 
jezikovnimi zmo`nostmi in dru`benimi dejavniki sporazumevanja (Kunst Gnamu{ 
1984: 93–100). 

V okvir dru`benih razmerij med sporo~evalcem in naslovnikom, ki so, kot smo 
videli, eni od dejavnikov sporazumevanja, pa seveda sodi tudi poznavanje kulture 
drugega. Uspeh komunikacije je torej odvisen tudi (ali predvsem) od poznavanja 
razli~nosti in podobnosti med izvirno in ciljno kulturo; dejstvo je, da sta jezik in kultura nelo~ljivo povezana (Byram 1997: 3; Kramsch, gl. Grosman 2000: 13, Skela 
2000: 24, [abec 2000: 219; Schmidt 2002: 2). Kot beremo v Skela (2000: 24–25), 
uporabljamo jezik za sporo~anje pomena, pomen pa dolo~a kultura. Uspe{ne komunikacije govorcev v medkulturnem polo`aju torej ni brez dobro razvite zavesti o 
medkulturnih razlikah (Grosman 2000: 14). Pri komunikaciji med udele`encema, ki 
pripadata razli~nima kulturama, je treba upo{tevati tudi kulturno ozadje, iz katerega 
izhajata, zato bo torej sporazumevanje odvisno od njune medkulturne zavesti, ki pa 
ni zgolj poznavanje ciljne kulture, pa~ pa tudi utrjevanje in razvijanje zavesti dr`avljanske pripadnosti, je hkrati nadgrajevanje in vzpostavljanje etni~ne ozave{~enosti. 
Interakcija med razli~nimi narodi namre~ ni mogo~a brez poznavanja samega sebe 
in drugega; medsebojno spoznavanje omogo~a v`ivetje v drugo skupnost in tudi 
razumevanje svoje. Zmo`nost empatije je ena najpomembnej{ih medkulturnih 
zmo`nosti. Medkulturna komunikacija nam pomeni sposobnost prepoznavanja 
predsodkov in stereotipov in s tem sposobnost gibanja skozi kulturne ovire. 

Na osnovi zgornjih teoreti~nih izhodi{~ smo v okviru projekta LABICUM (2003) 
`eleli obogatiti tujejezikovni pouk z vsebinami tako ciljne kot izhodi{~ne kulture. 
Na podlagi znanih modelov medkulturne sporazumevalne zmo`nosti (Byram 1997) 
in lastnih opredelitev jezikovne sporazumevalne zmo`nosti ter etni~ne ozave{~enosti (Mikoli~ 2003: 65–69, 75–80) smo izdelali naslednji model medkulturne sporazumevalne zmo`nosti: 


Pomen frazemov z vidika medkulturne sporazumevalne zmo`nosti 39

40 Karin Marc Bratina 

V nadaljevanju bomo obravnavali vlogo frazemov pri razvijanju posameznih spretnosti v sklopu predstavljenega modela medkulturne sporazumevalne zmo`nosti. 

4 Frazemi z vidika medkulturnega sporazumevanja 

Glede na to, da frazemi prina{ajo podatke o kulturi, se zdijo primerni tudi za utrjevanje medkulturne sporazumevalne zmo`nosti. Medkulturni stiki in vplivanja med 
jeziki se najbolj ka`ejo v besedi{~u in s tem tudi v frazeologiji, o ~emer je prepri~ana tudi Vida Jesen{ek (2000: 237). Ravno zato se zdi za vzgojo medkulturne 
komunikacije pomembno spodbujati poznavanje tega podro~ja jezika, ki nedvomno 
prispeva k poznavanju tako lastne kot tudi ciljne kulture. 

Raziskovanje frazemov pomaga razumeti na~in, kako ljudje razmi{ljajo, in nam da 
neprecenljiv vpogled v ~lovekovo psihologijo. Jezika se je la`e nau~iti, ko spoznamo podobnosti med ciljnim in lastnim jezikom, z u~enjem frazemov pa obenem ne 
spoznamo samo jezika, ampak tudi kulturo, zgodovino, navade in obi~aje, ki jih 
moramo poznati, ~e se `elimo pribli`ati ravni znanja jezika rojenega govorca. Za 
razvijanje sporazumevalne zmo`nosti v ciljnem jeziku moramo torej ujeti duha tega 
jezika, ki se ka`e tudi v frazemih. 

Da frazemi nosijo podatke o neki kulturi, je prepri~an tudi Boers, ki pravi, da nam 
za razmislek o zgodovinsko-kulturni podlagi v~asih lahko slu`ijo tudi frazemi 
(idioms), in navaja primere angle{kih frazemov s sestavino klobuk, ki po njegovem 
mnenju lahko predstavljajo nacionalni stereotip angle{kega gentlemana s cilindrom 
in sprehajalno palico; na podoben na~in lahko frazemi s sestavino ladja podajajo 
informacije o britanski zgodovini in geografiji. Tak{ne zgodovinsko-kulturne perspektive, nadaljuje Boers, so lahko podlaga za {tudente jezika, ki primerjajo preneseni diskurz ciljnega jezika s tistim iz J1. Na konceptualni ravni, pri konvencionalnih metaforah, se lahko poka`ejo medkulturne razlike; na jezikovni pa se lahko 
zmanj{a verjetnost interference J1 in napa~nih direktnih prevodov (Boers 2000: 
568). 

V evropski frazeologiji se v zadnjih letih ukvarjajo tudi s protistavami frazeolo{kih 
enot dveh jezikov, kar je gotovo eden od na~inov primerjanja konceptualizacije 
sveta. Korenine tovrstnega primerjanja segajo v komparativno histori~no jezikoslovje, ko so se frazeologi zanimali zlasti za izvor, raz{irjenost in prevzemanja frazemov. Pokazalo se je, da meje na tej jezikovni ravnini pogosto segajo prek meja 
posameznega jezika in so zato nadnacionalnega zna~aja (Jesen{ek 2000: 237).5 

V frazeologiji nas zato zanima tudi, v kolik{ni meri se podobne/enake frazeolo{ke 
enote pojavljajo tudi v drugih evropskih ali svetovnih jezikih, in torej katere so zato 
univerzalne. Z drugimi besedami, zanimivo bi bilo vedeti, koliko imajo jeziki in kulture skupnega, ko jih primerjamo na frazeolo{ki ravni. Kot dokazuje Vida Jesen{ek, 
je stopnja konvergentnosti logi~na zlasti za frazeme, ki izra`ajo kulturnospecifi~no 
sliko sveta; med tovrstne frazeme pa sodijo tisti, ki so bibli~nega, mitolo{kega ali 

5 Kar je gotovo dovolj trden argument za to, da pripadniki zahodne kulture nosimo v sebi podobno 
(enako?) konceptualizacijo sveta. 


Pomen frazemov z vidika medkulturne sporazumevalne zmo`nosti 41 

klasi~noliterarnega izvora (npr. umiti si roke) ter tisti, ki se nana{ajo na ~lovekove 
izku{nje iz vsakdanjega `ivljenjskega okolja. Ti namre~ niso individualne interpretacije sveta, ampak so univerzalne in jih zato lahko pripi{emo neki kulturi v {ir{em 
smislu (ne pa kulturi, ki se je razvila v okviru ene jezikovne skupnosti). Vida Jesen{ek te frazeme imenuje frazeolo{ki internacionalizmi – to so tisti, katerih struktura 
in pomen sta podobna ali enaka, tj. kombinacija posameznih frazeolo{kih sestavin 
je podobna ali enaka (2000: 242). To so npr. frazemi odpreti o~i (komu), to open the 
eyes of s.o., aprire gli occhi a qcn. ’omogo~iti mu, da zagleda, spozna stvar, kakr{na 
dejansko je’, speljevati vodo na svoj mlin, tirare l’acqua al proprio mulino, to draw 
water to one’s mill ’govoriti, delati v svojo korist’. 

5 Frazemi pri u~enju tujega jezika6 

Frazemi zaradi svoje kulturne specifi~nosti (npr. iti na magistrat, dr`ati se kot mila 
jera – ve~ v nadaljevanju) na eni strani in univerzalnosti (npr. streti srce komu) na 
drugi predstavljajo mo`nost za doseganje vseh ciljev v okviru zgoraj predstavljenega modela medkulturne sporazumevalne zmo`nosti, saj pri u~enju J1 {tudenti izhodi{~no kulturo primerjajo z drugimi kulturami, pri u~enju tujega jezika pa ciljno kulturo primerjajo z izhodi{~no.7 

5.1 Védenje (savoirs) 
Izvor frazemov prispeva k na~inu konceptualizacije v ~lovekovem umu, lahko je 
vodilo, kako ljudje organizirajo koncepte sveta okoli sebe. S pomo~jo frazemov 
lahko slu{atelji raziskujejo zgodovinske izku{nje, ki jih ljudje prena{ajo iz roda v 
rod, in so prisotne v frazemih. Poznavanje zgodovine ciljnega naroda pa je obenem 
tudi ena izmed sposobnosti, ki sestavljajo medkulturno sporazumevalno zmo`nost. 

Ker frazemi nosijo v sebi bogate podatke o neki kulturi, jih ne moremo prevajati, ne 
da bi upo{tevali kulturno ozadje.8 

Teliya et al. (1998) podajo klasifikacijo tipov informacij o kulturi, ki so predstavljene v frazemih. Avtorice predlagajo nove smernice frazeolo{kih raziskav, in sicer 
jezikovno-kulturne (linguo-cultural studies), tj. analize frazeolo{kih enot za kulturne podatke, kot so predstavljeni v dobesednem pomenu. Iz frazema bi bilo treba 
zbrati kulturne podatke, relevantne za njegovo obliko in pomen. Avtorice dokazujejo, da so jezikovno-kulturne analize najprimernej{e za frazeologijo, ki je zelo bogata s kulturnimi informacijami, frazeme pa te`ko opi{emo v celoti le kot skupino 
denominacij, ~e ne upo{tevamo njihovega kulturnega pomena. V ~lanku predlagajo 
okvir za opisovanje podatkov o kulturi, ki so uskladi{~eni v besedi{~u, in okvir za 
leksikografski opis tistih frazeolo{kih enot, ki potrjujejo najizrazitej{e kulturne raznolikosti (Teliya et al. 1998: 56). 

6 Besedilni primeri vaj so iz besedilne zbirke Nova beseda (In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{
a
ZRC SAZU, Laboratorij za korpus slovenskega jezika)
.
7 Primeri vaj za u~enje frazemov (vklju~no z utrjevanjem rabe) so predstavljeni v razdelku 5.5.
8 Kot kulturno ozadje je mi{ljeno vedenje o prvotni motiviranosti sestavine frazema, to so kulturni idr.
mehanizmi, ki so vplivali na oblikovanje njegove vsebine.



42 Karin Marc Bratina 

Na skupen izvor evropske kulture nedvomno ka`ejo frazemi bibli~nega izvora, ki se 
pojavljajo v razli~nih jezikih v enaki obliki in pomenu. Primer: oko za oko, zob za 
zob je frazem, ki se pojavlja tako v angle{kem (tooth for tooth, eye for eye) kot tudi 
v francoskem jeziku (oeil pour oeil, dent pour dent) in italijan{~ini (occhio per 
occhio, dente per dente) (Pavlica 1960: 316 in [lenc 1997: 711). 

Frazemi, kot so trojanski konj, Tantalove muke, Sizifovo delo, so lahko most do poznavanja gr{ke zgodovine in mitologije, in ~eprav so prisotni v ve~ini evropskih 
jezikov in razumljivi ve~ini govorcev, njihovega izvora ne poznajo vsi. Ob pojavitvi 
tovrstnih frazemov v sobesedilu se s {tudenti torej lahko ustavimo pri razlagi ozadja njihovega nastanka. 

Zunaj teh za~etnih problemov pa se bo najverjetneje cena evra izkazala kot tisti trojanski 
konj, ki bo na tem obmo~ju {e pove~al vse te pritiske. To seveda ne bi bilo ni~ nenavadnega, pravzaprav lahko to celo z gotovostjo pri~akujemo, ~e vemo, da gre za gospodarski 
prostor, na katerem kupec za isti izdelek pla~a celo do 40 odstotkov ve~, kot pla~a zanj 
kupec v nekem drugem delu tega istega obmo~ja. 

@e pri razpravah o drugi svetovni vojni, nacizmu in od{kodninah za njegove protipravnosti je meja med pravom in moralo nejasna: Tisto, kar morala zlahka podpre, pravo te`ko 
doka`e. Ko pa je `e zasedba vlog nejasna, postane vse skupaj kot Sizifovo delo: Naporno, 
zanimivo, pomembno, ampak, bog se usmili, brez u~inka. 

Ob tem je seveda Tantalove muke pre`ivljal predvsem obrambni minister, saj so mu ob 
vsem tarnanju nad pomanjkanjem denarja za nabavo oboro`itve in opreme, ki smo mu bili 
pri~e zlasti ob obravnavi poro~ila Ra~unskega sodi{~a o izvajanju TRP pred dvema letoma, sedaj pobrali {e dodatnih 70 milijonov mark. Da pa ne bi bil preve~ `alosten (ali 
hud?), so mu dovolili napisati »podalj{ek« zakona, s katerim bo dobil {e nekajkrat toliko 
denarja v naslednjih letih. 

Kot primer frazema, ki prina{a podatke o slovenski kulturi, naj navedemo frazem iti 
na magistrat oz. peljati na magistrat (koga). 

Toda takrat bi moral vztrajati jaz, moral bi jo peljati naravnost na magistrat ... Ali pa tudi 
ne: kaj pa bi bilo druga~e, ko bi se poro~ila? 

Izvirno slovenski naj bi bil tudi frazem iti rakom `vi`gat.9 Kakorkoli `e, ob tem frazemu lahko {tudente opozorimo na nekdanje navade ob lovljenju rakov na 
Cerkni{kem jezeru (in sicer z `vi`ganjem) in jih seznanimo z Valvasorjevo Slavo 
vojvodine Kranjske, v kateri so le-te opisane. Ob podatkih o na~inu lovljenja rakov10 
in iz sobesedila postane pomen frazema razumljiv. 

9 Tako je prepri~ana slovenska etnologinja Marija Stanonik, ki slovenski izvor dokazuje s citatom iz 
Valvazorja, oporeka pa ji Wolfgang Eismann, ki svoje trditve dokazuje s primeri iz drugih slovanskih jezikov, zlasti polj{~ine (Eismann 1996: 43–54). 
10 Valvasor nam takole predstavi navade ob lovu na rake: »Najbolj{i raki te de`ele ljubijo Krko in Kolpo. 
Kakor jih drugod s sakom in na razne druge na~ine lové, tako imajo ob Kolpi poseben in celo sme{en 
na~in lova. Na palico prive`ejo ~rva, jo vtaknejo v vodo, pribli`ujejo luknjam, ki so pove~ini v trdih skalah, in `vi`gajo na usta dolo~en napev in ~udno melodijo. Tako pridejo raki iz svojih skrivali{~, pa jih z 
drugo palico, ki je na enem koncu razcepljena, zagrabijo in potegnejo na suho, vselej pa le po enega. In 
ko so enega izvlekli, primejo z razcepom spet drugega in tako vedno naprej. Voda pa mora biti tedaj 
popolnoma ~ista, bistra in ne motna. Ko sem sli{al, da jim `vi`gajo, se mi je zdelo sme{no in kakor bajka. 
Odgovorili pa so mi, da bi raki redko pri{li iz lukenj, ~e jim ne bi `vi`gali … Marsikdo se bo prej smejal, 


Pomen frazemov z vidika medkulturne sporazumevalne zmo`nosti 43 

ITI RAKOM `VI`GAT: Zadnje desetletje, ~as politi~ne in gospodarske preobrazbe, Koro{cem 
med Peco in Pohorjem ni prineslo ni~ dobrega, prej veliko slabega. A tudi to se je mora-
lo zgoditi, da se je ravenska `elezarna prepolovila in preobrazila, da je me`i{ki rudnik 
prenehal dajati rudo, da so tujci postali lastniki nekaj tovarn in da je katera med njimi {la 
tudi rakom `vi`gat. Zanesljivo lahko re~emo, da so Koro{ci pred ve~ kot desetletjem 
`iveli bolj{e kakor zdaj, res pa je tudi, da so se razmere s pribli`evanjem leta 2000 tudi 
izbolj{evale. 

Slovensko ljudsko pripoved o siroti Jerici lahko {tudentom pribli`amo s frazemom 
dr`ati se kot mila jera. Keber namre~ izvor frazema s pomenom ’imeti malodu{en, 
neodlo~en obraz’ pojasnjuje z nastankom iz besed mil in Jera; na razvoj pomena je po 
njegovem mnenju vplival tudi izraz sirota Jerica ’sirota brez star{ev’, ki je nastal po 
liku iz slovenske ljudske pesmi (Keber 2001: 42). Poglejmo si primer iz sobesedila: 

»Lej ga,« se je jezil Matija, »Helena se mu skoro ponuja, on je niti ne pogleda, marve~ se 
{tuli okrog te dolgo~asne opatove sestre, ki se dr`i kakor mila Jera. Ta `enska se {e smejati ne zna in o{abna mora biti kakor tur{ki cesar.« 

Malo druga~e pa je pri tistih frazemih, katerih ena sestavina nastopa samo kot del 
frazema, kot samostojen leksem pa v jeziku ne obstaja ve~. V sloven{~ini so to frazemi priti na kant, na vse kriplje itd. Kognitivni jezikoslovci poznajo odgovor tudi 
za ugotavljanje (odkrivanje konceptualnih osnov) pomena tovrstnih frazemov. Ob 
takih primerih si pomagajo z etimologijo. Kot pravi Badkowska - Kopczyk, védenje 

o prvotni motiviranosti besede »pri~a o miselnih procesih metafori~ne preslikave in 
profiliranja, ki vnaprej dolo~ata spremembe pomena na diahroni ravni, in omogo~a 
preveriti raziskovalne hipoteze (~im ve~ realizacij ene in iste konceptualne metafore obstaja, tem bolj je ta utrjena v zavesti govorcev jezika)«, poleg tega pa »lahko 
poka`e konceptualne povezave med na videz oddaljenimi pomeni danega koncepta 
(pri ve~pomenskosti) in razlike med navidezno sorodnimi pomeni danega koncepta 
(sopomenskosti). Seganje v preteklost torej olaj{uje pojasnjevanje sodobnih jezikovnih pojavov in ka`e na dolo~eno razvojno logiko jezika, saj razkriva pomensko 
motiviranost (oziroma spoznavni mehanizem, ki jo implicira) {tevilnih na videz 
nemotiviranih (ali arbitrarnih) jezikovnih enot« (Badkowska - Kopczyk 2004: 149). 
Kognitivno jezikoslovje lahko torej s pomo~jo etimologije analizira asociacije, ki so 
v zavesti govorcev dolo~enega jezika nastale ob vsakem pomenskem premiku.11 
Poglejmo si primera iz slovenskega jezika: 
PRITI NA KANT: Jaz nisem kriv, ~e ste slabo gospodarili in vse zapili. Priden ~lovek ne pride 
nikoli na kant ... KRNEC prestra{en, jecaje: Jaz ne morem ni~, gospod Kantor... ne vem, 
kaj je z njim ... 

NA VSE KRIPLJE: Vpra{anje je, zakaj se mi to zgodi, resda ne pogosto, saj moji otroci dobro 
vedo, da sem imun na pritisk javnosti in sem vsak ~as pripravljen razdeliti zaslu`eno 

kakor verjel, zdelo se mu bo neumno; lahko pa povem resnico, da ob Kolpi pri Vinici, Pobre`ju in tam 
okrog res tako lové. ^e pa ni`e ob Kolpi tudi tako rake lové, mi ni znano … Kranjski pregovor pravi: {eu 
je rakam `vi`gat ali pujde rakam `vi`gat. To pomeni toliko kakor: umrl je …« (Valvasor 1984: 83.) 
11 V polj{~ini obstaja frazem wyskoczy} jak filip z konopii (dobesedno: sko~iti kot filip iz konoplje) ’nenadoma nekaj povedati (nekaj neumnega)’. Kot pravi Badkowska - Kopczyk, nih~e nikoli ni vedel, kaj je ta 
filip, dokler niso dialektologi ugotovili, da filip nekje pomeni zajec (gre namre~ za nare~ni frazem lovskega ali kme~kega porekla). Motivacija je primerjava ~loveka z zajcem, ki naenkrat naredi nekaj neumnega 
(iz elektronske korespondence z Badkowsko - Kopczyk, za kar se ji na tem mestu zelo zahvaljujem). 


44 Karin Marc Bratina 

porcijo klofut in u{esnih navojev. Sam tudi do`ivljam, ko otroci gnjavijo matere s takimi 
in druga~nimi `eljami, matere pa se na vse kriplje trudijo, da jih odvrnejo od zahtev. 
Ljudje opazujejo dogajanje in nih~e se ne ponudi, da bi otroku kupil `eleno re~. 

^e si ogledamo {e etimolo{ki razlagi besed kripje in kant, ki ju v sodobni sloven{~ini ne uporabljamo ve~, pridemo do prvotne motivacije. Snoj besedo kant razlaga 
iz srvnem. besede gant ’prodaja posestva z dra`bo’, kar je sposojeno iz neke predstopnje it. incanto ’dra`ba’ (to se je razvilo iz srlat. inquantum ’prodaja z dra`bo’, 
kar je nastalo iz pri dra`bi obi~ajnega vpra{anja lat. in quantum ’za koliko’) in frazem priti na kant ’bankrotirati’ (Snoj 1997: 215).12 Beseda kriplje v zvezi na vse kriplje ’na vse pretege’ je po Snojevem mnenju posamostaljeni primernik *krmpl’e 
’krepkeje, mo~neje’, ki sodi k sloven. krépek (Snoj 1997: 274). 

5.2 Medkulturni odnos (savoir etre) in kriti~na kulturna zavest 
Pri podobnih frazemih v razli~nih jezikih lahko govorimo ali o skupnem izvoru, tj. 

o univerzalnosti frazema, po drugi strani pa, ~e gre za sorodna jezika, s pomo~jo 
zgodovine lahko doka`emo neposredne stike in medjezikovna vplivanja med jezikoma. Na podlagi univerzalnosti in specifi~nosti na eni strani se {tudenti prepri~ajo o 
skupnem izvoru evropske kulture, s specifi~nostjo pa spoznajo dinami~nost jezika 
in mi{ljenja neke jezikovne skupnosti, ki se ka`e na unikatnosti metafori~ne konceptualizacije, ki je posledica kulturnih dejstev dolo~ene jezikovne skupnosti. Na osnovi te analize lahko {tudenti spoznajo stereotipe, pri ~emer razvijajo kriti~no kulturno zavest. 
Kot primer naj navedemo frazem (kaj) biti {panska vas ’nekaj neznanega’. Po Kebru 
poznajo frazem to je komu {panska vas v pomenu ’to mi je popolnoma neznano’ tudi 
v ~e{~ini, hrva{~ini in slova{~ini, v ru{~ini pa npr. temu frazemu ustreza kitajskaja 
gramota (kitajska pisava), v angle{~ini rabijo frazem that’s all Greek to me (to je 
zame vse gr{ko), v franco{~ini je nerazumljiva stvar nekaj hebrejskega, nem{~ina pa 
rabi frazem s sestavino {panska vas. Najbr` je ta frazem v sloven{~ino pri{el prek 
nem{~ine, nem{ki frazeologi pa menijo, tako Keber, da se nana{a na {panskega kralja Karla V., ki je bil tudi nem{ki kralj, in je v nem{kih de`elah uvajal nerazumljivo 
{pansko modo in navade; sestavina vas pa izhaja iz nem{kega frazema für jmdn. 
böhmische Dörfer sein (to so zanj ~e{ke vasi), ki ga razlagajo z dejstvom, da so bila 
imena ~e{kih vasi in ~e{~ina nasploh Nemcem nerazumljiva (Keber 2001: 44–45).13 

5.3 Spretnost raziskovanja in interakcije (savoir apprendre/faire) 
[tudenti so pozorni na frazeme v razli~nih diskurzih, npr. v reklamnih sporo~ilih. 
Pri tem na eni strani razvijajo spretnost raziskovanja, po drugi pa se, z u~iteljevo 

12 Morda so v preteklosti ljudje razumeli prodajanje imetja na dra`bi kot bankrotiranje.
13 Kebrove razprave o izvoru slovenskih frazemov so nedvomno dobra podlaga za izdelavo nalog za
u~enje frazemov (gl. npr. @ivali v prispodobah 1, 2 in raziskovanje frazeologije za oddajo Kdo ve na Valu
202 Radia Slovenija)
.



Pomen frazemov z vidika medkulturne sporazumevalne zmo`nosti 45 

pomo~jo, seznanijo tudi s t. i. prenovitvami frazemov. Primer: kdor prvi pride, prvi 

pelje14 kot prenovitev frazema kdor prvi pride, prvi melje.15 
Za razvijanje spretnosti raziskovanja in interakcije slu{atelji lahko ugotavljajo, ali je 
ista predmetnost v drugem jeziku predstavljena druga~e. Slovenski frazem hoditi v 
zelje (komu) in italijanski sta oblikovno podobna andare a ingrassare i cavoli (dobesedno: iti odebeliti zelje), njun pomen pa je razli~en: slovenski ’vtikati se v zadeve 
nekoga drugega, dvoriti njegovi `eni’ proti italijanskemu ’umreti’. Poznavanje tovrstnih razlik pomeni tudi spretnost interpretacije dolo~enega frazema, obenem pa zagotavlja tudi pravilno uporabo v razli~nih diskurzih. 

5.4 Spretnost interpretacije in primerjave (savoir comprendre) 
Primerjanje frazema izvornega/lastnega jezika s frazemom v ciljnem jeziku zagotavlja razumevanje lastnih vrednot in vrednot ciljnega jezika. Pri jezikovnem pouku 
{tudenti sku{ajo iz besedilnih primerov razlo`iti pomen frazema, nato pa ga prevedejo v svoj jezik. Zbrane frazeme nato uredijo in jih analizirajo glede na to, kateri 
so univerzalni (tj. da se pojavljajo v ve~ini jezikov) in kateri so specifi~ni za nek 
jezik (pojavljajo se samo v enem jeziku), in na ta na~in izdelajo manj{i ve~jezi~ni 
slovar~ek, obenem pa razvijajo {e eno od zmo`nosti medkulturnega sporazumevanja, tj. spretnost raziskovanja. 

Poglobljeno primerjavo kulturnega ozadja nekega jezika omogo~a tudi zgoraj predstavljeni kognitivni pristop, s pomo~jo katerega nedvomno razvijamo tudi spretnost 
interpretacije. V nadaljevanju navajamo primer vaj, pri katerih {tudenti sku{ajo 
razlo`iti pod~rtano besedno zvezo s pomo~jo konceptualnih preslikav: 

GLAVA JE BISTROUMNOST: Ne mené se za svoje sosede ni na levi ni na desni, je pa skrbno 
in, kakor se mu je videlo, z veseljem, katero more le pravi prijatelj mladine imeti, poslu{al 
otroke, posebno ~e je izmed njih kateri odgovarjal, da sta mu se poznala talent in dobra 
glava. »Kdo je oni gospod tam v kotu?« vpra{a Leon zraven sede~ega kaplana. 

ROKA JE NADZOR + `ELEZO JE SUROVOST/GROBOST: »Neprese`na je va{a mo~, re{itelj moj!« 
spregovori Samorad. Abadon odgovori resno: »Za moje obzorje je ta mo~ neznatno majhna; 
zakaj nad menoj vlada z `elezno roko vi{ja mo~, kateri se moram tre petajo~ pokoriti. Za 
tvoje obzorje je pa moja mo~ tolika, da je ne preumi{: to ti je knjiga s sedmimi pe~ati! 

NOS JE INSTINKT: Seveda pa je treba imeti »nos« za tak{en uspeh in ob~utek za gospodarstvo. Temu primerno je potrebno dati tudi jasne naloge in cilje na{i diplomatski mre`i po 
svetu. 

5.5 Jezikovna zmo`nost (jezikovna, sociolingvisti~na, diskurzna zmo`nost) 
U~enje jezika (o`je) sestavljajo jezikovna, sociolingvisti~na in diskurzna zmo`nost. 
Jezikovno zmo`nost kot vsoto vseh treh na ravni frazeologije razvijamo tako, da 
u~ence seznanjamo z nekaterimi frazemi, ki jih morajo kasneje znati tudi uporabljati. Govorci tujega jezika, ki poznajo vsaj nekaj frazemov, bodo v medkulturni 

14 V zadnjem ~asu se pojavlja kot reklamni slogan za ugoden nakup tipa avtomobila.
15 Primere prenovitvenih frazemov najdemo tudi v ~lanku Erike Kr`i{nik Tipologija frazeolo{kih preno
vitev v Cankarjevih proznih besedilih.



46 Karin Marc Bratina 

komunikaciji gotovo prej opazili, kdaj kombinacije besed ne nastopajo v dobesednem pomenu, po drugi strani pa bodo usposobljeni za rabo frazemov pri sporazumevanju z rojenim govorcem. 

Pri u~enju frazemov se lahko osredoto~imo tudi na jezikovno zvrstnost frazemov. Tu 
mislimo predvsem na uporabo dolo~enega frazema v dolo~enem govornem polo`aju. Frazemi so lahko knji`ni, pogovorni, pokrajinsko pogovorni, nare~ni ali idiolekti~ni, nekateri so `e zastareli, drugi se uporabljajo le v umetnostni ali 
publicisti~ni zvrsti jezika, zato je {tudente potrebno opozoriti na zvrstno dolo~enost 
frazemov (Kr`i{nik 1994: 96). Mnogi frazemi, kot namre~ pravi Kr`i{nik (1994: 
96), v posameznih govornih polo`ajih niso primerni, ne zaradi neknji`nosti oz. 
druge zvrstne neustreznosti, temve~ zaradi negativnega vrednotenja – »vedenjske« 
neprimernosti; do neustrezne rabe frazema na tej ravni lahko namre~ pride pri neobvladanju jezika. Frazema pono~i je vsaka krava ~rna gotovo ne bi bilo vljudno uporabiti v pogovoru z `ensko, ki se pripravlja za na ples. Pri jezikovni zmo`nosti je 
treba razvijati tudi razlikovanja med frazemi, kot sta npr. bit pijan kot aksa16 in biti 
pijan kot ~ep ’biti zelo pijan’; prvi je namre~ nare~ni, drugi pa knji`ni. Pri poudarjanju primernosti oz. neprimernosti nekega frazema v dolo~enem govornem 
polo`aju pa smo se dotaknili `e sociolingvisti~ne zmo`nosti. 

Erika Kr`i{nik meni, da je frazeologijo mogo~e u~iti sistemati~no na dva na~ina, in 
sicer sistemsko in besedilno, pri ~emer pa opozarja, da je za spodbujanje rabe frazeologije nujno u~enje v sobesedilu. Pri sistemskem u~enju gre za u~enje dela oz. 
delov frazeolo{kega sistema nekega jezika. Frazeme danes lahko izberemo s pomo~
jo frazeolo{kega gnezda SSKJ, v besedilo pa jih uvrstimo s pomo~jo besedilnih korpusov slovenskega jezika (FIDE, Nove besede), v katerih dobimo tudi podatke o 
pogostnosti frazema. Glede na pomen frazema lahko obravnavamo frazeologijo 
dolo~enega semanti~nega polja, npr. frazeme govorjenja, premikanja, ~ustvovanja 
itd. Za u~enje frazeologije slovenskega jezika ta na~in ni primeren, ker frazeolo{ko 
gradivo po teh merilih {e ni v celoti zbrano (frazemi govorjenja so zbrani in delno 
pomensko sistematizirani v Kr`i{nik 1994). Bolj smotrno je u~enje frazemov, ki 
vsebujejo enako sestavino, in sicer tudi zato, ker te besede v frazemu nastopajo v 
svojem simbolnem pomenu (glava ’mi{ljenje’, roka ’fizi~na dejavnost’ itd.) in so 
najtesneje povezane s konceptualno metaforo (Kr`i{nik 1998: 27–43). 

6 Sklep 

Medkulturna sporazumevalna zmo`nost obsega spretnosti in znanja, ki jih lahko 
razvijamo oziroma jih pridobivamo tudi z u~enjem frazeologije. Na ta na~in lahko 
tako pri u~enju lastne kot tudi frazeologije ciljnega jezika pridobivamo znanje o 
svoji in ciljni kulturi (zgodovina, religija, vrednote); razvijamo medkulturne odnose in kriti~no kulturno zavest; z opazovanjem frazeologije v vsakdanjem `ivljenju 
razvijamo spretnost raziskovanja in interakcije, s primerjanjem lastne frazeologije s 
tujo pa tudi spretnost interpretacije in primerjave; z uporabo frazemov tujega jezika 
v besedilnih zvrsteh pa se pribli`ujemo ravni znanja jezika rojenega govorca, obenem pa utrjujemo uporabo frazemov v lastnem jeziku. Ob vsem tem se moramo 

16 Iz slovarja govorov Zadre~ke doline avtorja Petra Weissa. 


Pomen frazemov z vidika medkulturne sporazumevalne zmo`nosti 47 

zavedati, da medkulturna sporazumevalna zmo`nost temelji na poznavanju lastne 
kulture; ciljno kulturo torej lahko usvojimo le s poznavanjem izhodi{~ne. 

V pri~ujo~em ~lanku smo sku{ali podati primere frazemov, s katerimi lahko razvijamo medkulturno sporazumevalno zmo`nost, vendar bi frazeolo{ki slovar, v katerem bi za vsako posamezno zmo`nost medkulturnega sporazumevanja gotovo na{li 
ve~ in primernej{e primere frazemov, delo zelo olaj{al. 

Literatura 

Agar, Michael, 1994: The Intercultural Frame. Intercultural Rel. Vol. 18/2. 221–237. 

Badkowska - Kopczyk, Agnieszka, 2004: Jezikovna podoba negativnih ~ustev v slovenskem 
jeziku: kognitivni pristop. Ljubljana: [tudentska zalo`ba. 15–57. 

Bílková, Ilona, 2000: Czech and English Idioms of Body Parts: A View from Cognitive 
Semantics. A dissertation submitted in fulfilment of the requirements for the degree of Master 
of Philosophy in Lexical Semantics. University of Glasgow, Department of English Language. 

Boers, Frank, 2000: Metaphor Awareness and Vocabulary Retention. Applied Linguistics 
21/4. 553–571. 

Byram, Michael, 1997: Teaching and Assessing Intercultural Communicative Competence. 
Multilingual Matters Ltd. 

Eismann, Wolfgang, 1996: O historijskoj slavenskoj frazeologiji. Radovi Zavoda za slavensku filologiju 30–31. Zagreb: Filozofski fakultet Sveu~ili{ta u Zagrebu. 43–54. 

Grad, A. et al., 1997: Veliki angle{ko-slovenski slovar. Ljubljana: DZS. 

Grosman, Meta, 2000: Izzivi in podro~ja medkulturne vzgoje. [trukelj, Inka (ur.): Kultura, 
identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Ljubljana: Dru{tvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 11–22. 

Horn, George M., 2003: Idioms, metaphors and syntactic mobility. Journal of Linguistics 39. 
245–273. 

Jesen{ek, Vida, 2000: Protistava nem{ke in slovenske frazeologije – fenomen konvergentnosti. [trukelj, Inka (ur.): Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Ljubljana: 
Dru{tvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 236–247. 

Keber, Janez, 2001: Razlaganje izvora slovenskih frazemov. Kr`i{nik, Erika (ur.): Zbornik za 
u~itelje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika (Skripta, 5). Ljubljana: Center za sloven{~ino 
kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in knji`evnosti Filozofske fakultete 
Univerze v Ljubljani. 35–50. 

Kr`i{nik, Erika, 1990: Tipologija frazeolo{kih prenovitev v Cankarjevih proznih besedilih. 
Slavisti~na revija 38/4. 399–420. 

Kr`i{nik, Erika, 1994: Frazeologija kot izra`anje v »podobah«. Kri`aj - Ortar, Martina, Be{ter, 
Marja in Kr`i{nik, Erika: Pouk sloven{~ine malo druga~e. Trzin: Different. 91–140. 

Kr`i{nik, Erika, 1998: Frazeologija pri pouku sloven{~ine kot tujega jezika. Be{ter, Marja 
(ur.): Zbornik za u~itelje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika (Skripta, 2). Ljubljana: Center 
za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in knji`evnosti Filozofske 
fakultete Univerze v Ljubljani. 27–45. 

Kr`i{nik, Erika in Smoli}, Marija, 1999: Metafore, v katerih `ivimo tukaj in zdaj. Kr`i{nik, 
Erika in Lokar, Meta (ur.): Zbornik predavanj. Ljubljana: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji 
jezik pri Oddelku za slovanske jezike in knji`evnosti Filozofske fakultete. 61–80. 


48 Karin Marc Bratina 

Kr`i{nik, Erika, 2004: Pojmovanje metafore v kognitivnem jezikoslovju. Zbornik Slavisti~
nega dru{tva Slovenije 16. Ljubljana: Slavisti~no dru{tvo Slovenije. 56–74. 

Kunst Gnamu{, Olga, 1984: Govorno dejanje – dru`beno dejanje. Komunikacijski model jezikovne vzgoje. Ljubljana: Pedago{ki in{titut pri Univerzi Edvarda Kardelja Ljubljana. 

LABICUM 2003 – Dokumentacija projekta »Jezik kot most do medkulturnega sporazumevanja in razumevanja« (Language as a Bridge to Intercultural Communication & 
Understanding – LABICUM). Koper: Univerza na Primorskem, Britanski svet Slovenije, 
evropski program Leonardo da Vinci Mobility Programme, Ministrstvo za {olstvo, znanost in 
{port. Nosilka: dr. Lucija ^ok. 

Lakoff, George, 1992: The Contemporary Theory of Metaphor. <http://www.ac.wwu.edu/ 
~market/semiotic/lkof_met.html> 

Lakoff, George, 1998: Sodobna teorija metafore. Kante, Bo`idar (ur. in prev.): »Kaj je metafora?«. Ljubljana: Krtina. 271–325. 

Menac, A., Fink-Arsovski, @. in Venturin, R., 2003: Hrvatski frazeolo{ki rje~nik. Zagreb: 
Naklada Ljevak. 

Mikoli~, Vesna, 2000: Etni~na ozave{~enost in jezikovna sporazumevalna zmo`nost v lu~i 
medsebojne odvisnosti. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 

Mikoli~, Vesna, 2003: Jezik kot odraz etni~ne ozave{~enosti v narodnostno me{anem prostoru Slovenske Istre. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 

Mikoli~, Vesna in Marc Bratina, Karin, 2004: Medkulturno sporazumevanje na Univerzi na 
Primorskem – projekt LABICUM. Jezik in slovstvo 49/5. 84–85. 

Pavlica, Josip, 1960: Frazeolo{ki slovar v petih jezikih / Rje~nik slovena~kih, hrvatskosrpskih, 
latinskih, njema~kih, francuskih i engleskih fraza. Ljubljana: DZS. 

Schmidt, Christopher M., 2002: Metaphor and Cognition: a Cross-cultural Study of Indigenous 
and Universal Constructs in Stock Exchange Reports. Intercultural Communication, Issue 6. 

Skela, Janez, 2000: Odkrivanje drugosti: (med)kulturna zavest pri pouku tujega jezika. [trukelj, Inka (ur.): Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Ljubljana: Dru{tvo 
za uporabno jezikoslovje Slovenije. 23–40. 

Slovar slovenskega knji`nega jezika, 1997. Ljubljana: DZS. 

Snoj, Marko, 1997: Slovenski etimolo{ki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. 

[abec, Nada, 2000: Jezik kot odraz kulturnih vrednot. [trukelj, Inka (ur.): Kultura, identiteta 
in jezik v procesih evropske integracije. Ljubljana: Dru{tvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 218–228. 

[lenc, Sergij, 1997: Veliki italijansko-slovenski slovar. Il grande dizionario italiano-sloveno. 
Ljubljana: DZS. 

Teliya, Veronika, Bragina, Natalya, Oparina, Elena in Sandomirskaya, Irina, 2001: 
Phraseology as a Language of Culture: Its Role in the Representation of a Cultural Mentality. 
Cowie, A. P. (ur.): Phraseology. Theory, Analysis, and Applications. Oxford University Press. 

Vajkard Valvasor, Janez, 1984: Slava vojvodine Kranjske. Ljubljana: Mladinska knjiga. 

Weiss, Peter, 1998: Slovar govorov Zadre~ke doline med Gornjim gradom in Nazarjami. 
Ljubljana: ZRC SAZU.