665 Pr egledni znans tv eni članek/ Article (1.02) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 84 (2024) 3, 665—673 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:09/2024; spr eje t o/ Accep t ed:11/2024 UDK/UDC: 27-584:929St ein E. DOI: 10.34291/B V2024/03/Primc © 2024 Primc, CC B Y 4.0 Liza Primc Edith Stein – sv. Terezija Benedikta od Križa o duhovnosti ženske Edith Stein – St. Teresa Benedicta of the Cross on Spirituality of a Woman Povzetek: Nemšk a filo z ofinja in t eologinja E dith St ein – s v . T er e zija Benedik t a od K riž a (1891–194 2) je bila v se življenje obdana z r azličnimi podobami o ž enski, ki so oblik o v ale njeno r azmišljanje o t em, k do ž ensk a je. P o spr eobrnjenju je r azmišljanja o ž ensk ah izr azila v osnutkih, ki so pos thumno iz šli v delu Die Frau. V š tudiji Duhovnost kristjanke se St eino v a spr ašuje o duho vni nar a vi ž ensk e in njeni poklic anos ti v s v e tu, na drugi s tr ani pa ponuja t emelje z a v zpos t a vit e v celos tneg a r a vnot e žja v sak e ž ene. Ključne besede : E dith St ein, duhovnos t ž ensk e, podoba ž ensk e, Duhovnost kristjanke Abstract: Thr oughout her lif e, the Germa n philosopher and theologian E dith St e- in - St T er esa Benedict a of the Cr oss (1891–1942) w as surr ounded b y imag es of w omen whic h shaped her thinking about w omen. Aft er her c on v er sion, she e xpr essed her though ts on w omen in writings published pos thumously in Die Frau. In her s tudy Spirituality of the Christian Woman, St ein ques tions the spi- ritual na tur e of a w oman and her v oc a tion in the W orld, while a t the same time off ering fundamen t als f or a c ompr ehensiv e balance f or e v er y w oman. Keywords: E dith St ein, Spirituality of W oman, Imag e of W oman, Spirituality of a Christian Woman 1. Uvod V današnji družbi je g o v or o s t a tusu in prispe vk u ž ensk v z asebni in ja vni s f eri še v edno pr edme t šir ok e r azpr a v e. 19 T a v ečplas tna r azpr a v a vključuje pr ouče v anje 19 Prispe v ek je nas t al v okviru r azisk o v alneg a pr ogr ama P6-0262 „ V r ednot e v ju do v sk o-kr šč anskih virih in tr adiciji t er mo žnos ti dialog a “ , r azisk o v alneg a pr ojek t a J6-50212 „Moč čus t e v in s t a tus ž enskih lik o v v r azličnih lit er arnih ž anrih St ar e z a v e z e “ , ki ju sofinancir a Ja vna ag encija z a r azisk o v alno in ino v acijsk o deja vnos t R epublik e Slov enije (ARIS), t er ciljneg a r azisk ov alneg a pr ojekt a V5-24003 „R eligio zna in duho vna oskrba z a pripadnik e Slo v ensk e v ojsk e v 21. s t ole tju“ , ki g a sofinancir a t a Ja vna ag encija z a r a- zisk o v alno in ino v acijsk o deja vnos t R epublik e Slo v enije (ARIS) t er Minis tr s tv o z a obr ambo R epublik e Slo v enije. 666 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 vlog , pr a vic in vpliv ž ensk v r azličnih družbenih k on t ek s tih, k ar odr až a spr eminja- joč o se nar a v o dinamik e spolo v in priz ade v anja z a enak opr a vnos t spolo v . P odob- na r azpr a v a je s t alno na v z oč a tudi v K a t oliški Cerkvi, ki je na t o vpr ašanje ž e od- g o v orila z v eč dok umen ti (okr o žnic a „Marialis cultus “ , pos tsinodalna apos t olsk a spodbuda „ Chris tifideles laici“ , pas t or alni pismi „Mulieris dignit a t em “ in „Le tt er a alle donne “). ( S Š K 2 0 2 3 ) Duho vnos t se pr eple t a z v semi dimenzijami člo v ek o v eg a življenja (Pla t o vnjak 2008, 50), med k a t erimi s t a pr a v t ak o dimenzija spola in pos ledično r azlik a, ki jo t a prispe v a k duho vnos ti. (Furlan Št an t e idr . 2014, 3) T ema tiki se je podr obno pos v etila tudi nemšk a filo z ofinja in t eologinja s v et a E dith St ein – s v . T er e zija Benedik t a od K riž a (1891–1942), ki jo mor amo o značiti z a ma t er k a t olišk eg a f eminizma. Osnutki pr eda v anj, ki so pos thumno iz šli v delu Die Frau, s filo z of sk o-t eološk e per spektiv e analizir ajo nar a v o t er vlogo ž ensk e v družbi in Cerkvi. S v e tnič in pog le d na ž e nsk o , nje no nar a v o in v log o v dr užbi se je sk o zi le t a k o- r enit o spr eminjal. V pr vi polo vici življenja so njeno podobo posame znice iz oblik o- v ale družbene spr emembe, po v e z ane z emancipacijo ž ensk, po spr eobrnjenju in z v s t opom v k armelič anski r ed pa s t a vir njeneg a mišljenja po s t ala k on t emplacija in pr ebir anje kr šč anskih spiso v . Z ar adi t e dv ojne izk ušnje, ki se pr eple t a s filo z of sk o in t eolo šk o misl ijo , s t a njen vpogled in r az ume v anje podobe ž ensk e in ž ensk e du- ho vnos ti še t olik o pomembnejša. Namen pričujočeg a prispe vk a je orisa ti r az ume v anje ž ensk e duho vnos ti, k ot g a je v š tud iji Duhovnost kristjanke z as t a vila E dith St ein, pri tem pa bomo predstavi- li tudi r az v oj ž e nsk e podobe , k i je ključna z a r az ume v anje o z adja o ž e nski, k ot si jo je z amislila s v . T er e zija Benedik t a od K riž a. 2. O Edith Stein E dith St ein se je r odila le t a 1891 v Br eslauu, Prusija (današnji poljski V r ocla v), k ot najml ajši otr ok jud o v ski h s t ar še v . S t ei no v a je ž e z g odaj i z gu bi l a v er o i n pri 15 l e- tih popolnoma opus tila molit e v . P o opr a vljenih izpitih le t a 1911 se je vpisala na Univ erz o v Br eslauu in se pridružila Prusk emu z druž enju z a ž ensk o v olilno pr a vic o (nem. Preußischen Verein für das Frauenstimmrecht) – t ak o imeno v anim pruskim sufr až e tk am. Med seminarjem pod v ods tv om Williama St erna v zimsk em semes tru 1912/13 je pri pripr a vi r e f er a t a nale t ela na Logične raziskave E dmunda Husserla. Delo jo je popo lnoma pr e v z elo , z a t o se je le t a 1913 pr episala na Univ erz o v Göt- ting enu, kjer je delo v ala k ot Husserlo v a asis t en tk a. P od njeg o vim men t or s tv om je le t a 1917 dok t orir ala, po do k t or a tu pa je ž elela še napr ej r azisk o v a ti podr očje f enomenologije. Le t o k asneje se je z ar adi nemo žnos ti habilit acije odpo v edala me- s tu asis t en tk e. (W es t erhor s tmann [s. a.], 5; St ein 1986, 13–14; 17–18) Med pr v o s v e t o vno v ojno se je sr eč ala z v do v o , ki jo je pr esunila z osebno v er o. P o spr eobrnjenju je bila na no v o le t o 1922 kr ščena v K a t oliški Cerkvi. Ž e kmalu je v njej z ačela g or e ti ž elja po pos v ečenem življenju. K ot učit eljic a je do v s t opa v k ar- 667 Liza Primc - Edith Stein – sv. Terezija Benedikta od Križa mel v K ölnu ok t obr a 1933 delo v ala na dv eh dekliških šolah. Z ar adi an tisemitizma j e b i l a p ri mo r an a zb e ž a ti v k armel v E ch tu , o d k o d er so j o d ep o rti r al i v Au sch wi tz. Usmr čena je bila 9. a v gus t a 1942. (W es t erhor s tmann [s. a.], 5–6) 3. Podoba ženske Da bi r azumeli nauk o duhovnos ti ž ensk e E dith St ein, mor amo najpr ej pobliž e spo zna ti družbeni polo ž aj in podobo ž ensk, ki ji je bila St eino v a izpos t a vljena v s v ojem življenju – podoba ž ensk e in duho vnos t ž ensk e s t a v njenem primeru na- mr eč neločljiv o po v e z ani. Iz s v e tničineg a r azmišljanja o ž enski je mog oče določiti tri r azlična obdobja: z g odnje obdobje, obdobje po spr eobrnjenju in k armelič ansk o obdobje. 3.1 Podoba ženske v zgodnjem obdobju E dith St ein je v otr ošk em obdobju obkr o ž ena s podobo judovsk e ž ene. Čepr a v sama ni pr ak ticir ala judo v s tv a, s t a ji njena ma ti in babic a pr eds t a vljali dober v z or judo v sk e ž ene, ma t er e in v ernice. Sk o zi otr ošk a le t a je z elo v erje tno prišla v s tik tudi s podobami ž ena iz T almuda in se t ak o se znanila z nalog ami (skrb z a dom, v z g oja otr ok, skrb z a mo ž a), ki jih prinaša judo v sk o izr očilo. (St ein 1986, 31) V č asu š tudija se pri s v e tnici oblik uje podoba z a tir ane, trpeče ž ensk e. Na splo - šn o je b i l d ru žb en i p o l o ž aj ž en sk e v z g o d n ji h l e tih n jen eg a ži vl j en ja o p r ed el jen s t ak o imeno v animi ‚ tr emi K -ji‘ – v nemščini: Kinder, Küche, Kirche (otr oci, k uhinja, Cerk e v). Šele v njenih najs tnišk ih le tih se je družbeni polo ž aj ž ensk e pričel izbolj - še v a ti (Kiciński 2011), čemur so sledili z ače tki f eminis tičnih gibanj z bojem z a v o- lilno pr a vic o ž ensk. T udi St eino v a se je pridružila pruskim sufr až e tk am. »Bila sem odločna z ag o v ornic a v olilne pr a vice ž ensk, ki je t akr a tno mešč ansk o ž ensk o giba- nje še ni r az umelo. Prusk o z v e z o z a ž ensk o v olilno pr a vic o – ki sem se ji pridružila s prija t eljic ami, k er je ž elela ž ensk am z ag ot o viti popolno politično enak opr a vnos t – so ses t a vljale pr edv sem socialis tk e.« (W es t erhor s tmann [s. a.], 6) V njenih š tudijskih le tih je pos t alo v ja vnos ti v se glasnejše vpr ašanje o učit eljski službi in z a v e z anos ti življenju v celiba tu: por očene ž ensk e namr eč niso smele opr a- vlja ti učit eljsk eg a poklic a. »V pr ašanje pr a vic ž ensk nas je v tis t em č asu v se močno v znemirjalo. /…/ P og os t o smo g o v orile o pr oblemu dv ojneg a poklic a. Erna in obe p ri ja t el ji ci s t a b i l i z el o n eg ot o vi , al i se je tr eb a od p o v eda ti p okl i cu v k ori s t p or o k e. Samo jaz sem nenehno z a trje v ala, da s v ojeg a poklic a ne bom nik oli žrtv o v ala.« (W es t erhor s tmann [s. a.], 6) T a podoba je še napr ej v ztr ajala tudi v le tih, k o je delo v ala k ot asis t en tk a oče t a f enomenologi je E dmunda Husserl a. Le t a 1919 se je s Husserl o v o podpor o posk u- šala habilitir a ti na Univ erzi v Fr eibur gu, v endar na seji upr a vneg a odbor a kljub pripor očilom Husserla o njeni vlogi niso r azpr a vljali, k er je bila ž ensk a. Z ar adi t eg a je z ače la s pe ticijo , k i jo je minis t e r z a znanos t le t a 19 21 spr e je l k ot odlok : spol ne sme v pliv a ti na habilit acijsk i pos t ope k ali znans tv e no k ar ie r o. (Bor de n 2006, 171) 668 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 3.2 Podoba ženske po spreobrnjenju P o spr eobrnjenju le t a 1922 se je z ačelo obdobje sr ednje poti, kjer skr ajno f emi- nis tično usmerjeno r azmišljanje nadomes ti kr šč ansk o izr očilo. T o obdobje pr ed- s t a vlja sk upek z g odnjeg a in po zneg a k armelič ansk eg a obdobja, v k a t er em nam St eino v a pr eds t a vi r esnično iz delano misel o obr a vna v ani t emi. Med učit eljskim pokl i cem, ki g a je na dekl i ški šol i v S pe y erju i n k asneje v Müns tru opr a vl jal a dese t le t, so vpr ašanja o ž enski nar a vi in njeni vlogi v Cerkvi t er družbi v odila k nas t ank u r azličnih r azpr a v , ki so bile k asneje iz dane v zbirki Die Frau. V t em obdobju je pr edhodna podoba trpeče in z a tir ane ž ensk e z amenjana s popolnoma pr esene tljiv o podobo: ž ensk a je pr eds t a vljena k ot bitje dos t ojans tv a s s v oje vr s tno nar a v o , ki bi jo bilo nujno upoš t e v a ti na v sak em k or ak u. P omemb- nos t in poklic anos t ž ensk e se k až e v ma t erins tvu, v z g oji in partner s tvu. 3.3 Podoba ženske po vstopu v redovno skupnost V k armelič anski samos t an je s v e tnic a v s t opila v ok t obru 1933, t am pa se je njena podoba kr šč ansk e ž ensk e dok ončno izpopolnila. St eino v a ug ot a vlja: »P odariti se v ljube zni, pos t a ti popolna las t nek og a drug eg a in g a hkr a ti pop olnoma posedo v a ti – t o je najgloblj a ž elja ž ensk eg a sr c a. /…/ Samo Bog lahk o spr ejme t ak šno pr eda- nos t in samo Bog se lahk o daruje t ak o , da s seboj napolni celotno člo v ešk o bitje, ne da bi pri t em iz gubil k ark oli od sebe.« (Adamsk a 2011) Gla vni li k, po k a t er em se z gleduje, je Ma ti Marija. Bo žjo Ma t er pr epo zna v a z a tis t o osebo , ob k a t eri se je naučila biti po z orna in pr epo zna v a ti r az se žnos ti člo v e - šk eg a duha, da g a mor e napolniti Bo žji Duh. (Adamsk a 2011; St an f or d 2022) 4. Duhovnost kristjanke P o spr eobrnjenju je E dith St ein pripr a vila vr s t o pr eda v anj 20 na t emo o življenju in izzivih por očenih, samskih in pos v ečenih ž ena, s k a t erimi se je s v etnic a sr ečev ala k ot k a t olišk a laikinja (S w eene y 2007; Laur el 2017, 381). Študija Duhovnost kristjanke je osnov ana na osnutkih š tirih pr eda v anj, ki jih je St einov a imela v Zürichu med 18. in 28. januarjem 1932 na po v abilo Or g aniz acije k a t oliških ž ensk. Osnut ek celotneg a r ok opisa obseg a 104 s tr ani, pr vič pa je bil v tisk ani obliki obja vljen le t a 1932 v Mäd- chenbildung auf christicher Gründlage . (Gelber 1996; Oben 1996) V š tudiji s v e tnic a p r ed s t a vi kr šč an sk o p o j mo v an j e ž en sk e, n j en e n ar a v e i n p o kl i c an o s ti, p r ed v sem pa ponudi per spek tiv o z a ur a vnot e ž eno življenje v sak e ž ensk e. (Laur el 2017, 381) 4.1 Ženska duša Steinov a se najpr ej osr edotoči na človek ovo notr anjos t. Na podlagi tomis tične f ormu- le anima forma corporis ugota vlja, da k olik or je struktur a duše vsak eg a posameznik a v 20 Osn utki p r ed a v an j, ob ja vl jen i p r ed l e t om 1996, so d os t o pn i v fr agmen tih , z a t o se v čl an k u skl i cu jemo na dv e iz daji Die Frau (1991; 1996). 669 Liza Primc - Edith Stein – sv. Terezija Benedikta od Križa osnovi enak a in poseduje univerz alne lastnosti ter z ak onitosti, mor a z ar adi specifičnih t elesnih las tnos ti mošk eg a in ž ensk e obs t aja ti mošk a in ž ensk a duša. Jasno je, da je vsak a duša edins tv ena in neponovljiv a, k ar pomeni, da vsak a ž ensk a izk azuje indivi- dualne pot e z e, vseeno pa s v etnica k vpr ašanju pris t opa s šir še per spektiv e: ali obs t a- ja univ erz alna s truktur a duše, ki je sk upna vsem ž ensk am? (St ein 1990, 37–38; 41) Isk an j a d o g o v o r a n a vp r aš an j e se l o ti z an al i z o tr eh l i t er arn i h d el , p ri k a t eri h se osr edot oči na ž ensk e lik e. T o so Ingunn St ein finns t och t er a v t orice Sigrid Undse t, Nor a Henrik a Ib sena in Ifig enija Johanna W olf g ang a v on Goe theja. Ob primerja vi ž enskih lik o v ug ot o vi, da: pr vič, so v se lik e us tv arili r azlični a v t orji, drugič, so v si liki pos t a vljeni v r azlična dog ajalna ok olja, tr e tjič, si liki med seboj niso viz ualno podobni, in če trtič, se liki sr ečujejo z r azličnimi življenjskimi situacijami. (St ein 1991, 38–41) A S t ei no v a v end arl e najd e sk upno t očk o , ki je »h r ep en enje po da- janju in spr e je manju ljube zni in v t e m pogle du hr e pe ne nje po t e m, da bi se dv i- gnili nad o z ek, v sak danji ob s t oj v s f er o višjeg a ob s t oja« (41). »Najgloblje ž ensk o hr epenenje je doseči ljubeč o z v e z o , ki s s v ojim r az v ojem potrjuje z or enje t er hkr a ti spodbuja in pospešuje ž eljo po popolnos ti pri drugih; t o hr epenenje se lahk o izr až a v najr azličnejših oblik ah in nek a t er e od t eh oblik so lahk o vide ti izkrivljene, celo deg enerir ane. /…/ t ak šno hr epene- nje je bis tv eni vidi k v ečne usode ž ensk e. T o ni z g olj člo v ešk o hr epenenje, t em v eč je specifično ž ensk o in naspr otuje specifično moški nar a vi.« (41) Hr epenenje po ljube zni ima s v oj iz v or v v ečni Bo žji ljube zni, ki g a ž ensk a ur e- sničuje v izk az o v anju ljube zni »z name nom ut e le še nja Bo žje ljube zni v č asu, da bi bila v njej z a v edno udele ž ena v v ečnos ti« (Laur el 2017, 381). T o hr epenenje je t emeljna prisila, da pos t aja t o , k čemur je njena duša poklic ana. S v e t duha t eme- lji na du ho vni in t elesni čutnos ti, ki se od posame znik a do pos ame znik a r azlik uje, še posebno me d moškim in ž ensk o , saj »ž ensk a dose ž e popoln r az v oj s v oje oseb- nos ti le z ak tivir anjem s v ojih duho vnih moči« (St ein 1991, 42). Pri ž enski je t or ej duša še in t enzivneje prisotna v v seh delih t elesa in vpliv a na v se notr anje pr ocese (2015), t o po v e z anos t pa s v e tnic a še posebno po v e z uje s poklic anos tjo v ma t erin- s tv o. »Skrivnos tni pr oces nas t ajanja no v eg a bitja v ma t erinem or g anizmu pr ed- s t a vlja t ak o in timno enotnos t t elesneg a in duho vneg a, da lahk o dobr o r az umemo , da se t a enotnos t v siljuje celotni nar a vi ž ensk e.« (1991, 42) Pri ž enski v sr edišču t e enotnos ti najdemo čus tv a, ki skrbijo z a celo vit r az v oj nje- ne nar a v e. Ž ensk a duša v čus tv enih v z gibih namr eč z azna v a s v ojo las tno bitnos t in odnos do drug eg a bitja. St eino v a je z a t o pr eprič ana, da bo ž ensk a duša do z or ela le, če bodo sposobnos ti posame znice us tr e zno usposobljene. S v e tnic a z a t o z aklju - či, da je nujno isk a ti f ormacijo , s pomočjo k a t er e je mog oče ž ensk o dušo pripelja ti do nar a v e, ki ji je namenjena, in jo ob v ar o v a ti pr ed mor ebitno deg ener acijo. (43) 4.2 Izobrazba ženske V drug em delu š tudije se s v e tnic a osr edot oči na r az v ojni pr oces duha. Iz v orne sp o so b n o s ti o zi r o ma n o tr an j o o b l i k o p r ep o zn a k o t ed i n s tv en o z a v sak o d u šo p o s t opnji in vr s ti, ki ž e poseduje las tnos ti z a določeno usmerit e v . (43) 670 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 »Duša se lahk o r az vija le z upor abo s v ojih zmo žnos ti; /…/ čutila pr ek o v ti- so v , ki ji h sp r ejemajo i n obdel ujejo , r az u m pr ek o mi sel neg a del o v anja, v o- lja pr ek o dose žk ov , ki so z anjo značilni, čus tv a pr ek o r azličnih občutk ov , r azpolo ž enj in s t ališč. Z a v se t o so potr ebni določeni motivi, ki spr a vljajo sposobnos ti v gibanje.« (43–44) St eino v a izpos t a vlja, da je »otr ošk a duša mehk a in občutljiv a. K akr šen k oli vpliv v s t opi v anjo , jo zlahk a oblik uje z a v se življenje« (2008, 239). Z a r az v oj duše je z a t o nujno z as t a viti v z g ojne v sebine, »ki bodo pos t a vile dolžnos ti pr ed r az um in v oljo , v zbudile čus tv a in izpolnile dušo« (1991, 44). Zunanji v z g ojni de ja v nik i so v e z ani na nar a vno pr edispo zicijo – člo v ek u ne mor ejo da ti las tnos ti, ki mu niso dane po nar a vi. »V z g oja lahk o le z ag ot o vi v sebino /…/ ne mor e pa prisiliti k spr ejemanju ali posnemanju.« (44) Nemšk a filo z ofinja iz t eg a izpelje, da nar a v a določ a meje oblik o v anja duše. Ne le nar a v a, tudi s v obodna v olja. K ak or pr a vi St eino v a (44), so: »/…/ spo zna vno delo in dose žki v olje so s v obodna dejanja; pr a v t ak o je s tv ar s v obode pr epušč anje ali z a vr ač anje pr v otnih, nepr os t o v oljnih, samoupr a v - nih čus tv enih dr ažljaje v . T ak o člo v ek, ki se je pr ebudil v s v obodo , ni pr epr o- s t o izr očen zunanjim oblik ov alnim vpliv om, t em v eč se jim lahk o , naspr otno , pr epus ti ali jih z a vrne, k o išče mo žne oblik o vne vpliv e ali se jim iz ogne.« Pri t em pa s v e tnic a ne po z abi, da ob s t aja V z g ojit elj, z a k a t er eg a t e meje ne ob- s t ajajo: Bog , ki nar a v o podari, jo lahk o k adark oli odvrne od nar a vneg a pot ek a r a- z v oja. (44) S v e tn i c a n a p o d l agi sp eci fi čn o ž en sk e d u še p o d a n asl ed n j e vp r ašan je: k ak šn a bi bi la pr a v a me t oda z a v z g ojo ž ena? Na v aja tri elemen t e, na k a t er e mor a biti po- z or en v z g ojit elj ( Bildner ) (45): - upoš t e v anje pr edispo zicij v sak eg a posame znik a; - upoštevanje in razumevanje edinstvenih elementov (žensk e) duho vnos ti; - pr edispo zicije, ki jih prinaša posame znik o v o z unanje ok olje. Pri v sem je v z g ojit elj tis ti, ki se mor a z a v eda ti z as t a vljenih cilj e v (sk upnih, spe- ci fi čn o ž en ski h i n i n d i vi d u al n i h ) . D ar o vi , ki j i h l j u d j e p o s ed u j emo , se p o j a vl j aj o p ri obeh spolih, v endar v r azličnih r azmerjih. 21 Če se o zr emo na ž eno , jo St ar a z a v e z a opisuje k ot pom očnic o mo ž u, njena primarna nalog a pa je ma t erins tv o in v z g oja otr ok; z adnji dv e nal ogi S v e t o pi smo na v aja k ot ek skl uzivni pr a vici ž ene i n ju po- s t a vlja z a njeno sr eds tv o izpolnitv e nadnar a vneg a cilja. (1 Mz 3–4; St ein 1991, 45–46; 48) No v a z a v e z a poleg ma t erins tv a in v z g oje v ospr edje enak o vr edno pos t a vlja tudi de viš tv o. »P onujeno je najin timnejše, osebno občes tv o z Odr ešenik om, r az vijanje 21 »Dejs tv o , da lahk o duhovno zr ele osebe z družujejo t ak o mošk e k ot ž ensk e las tnos ti, po mojem mnenju ne z anik a t e z e E dith St ein o ž enski duši in duhovnos ti. V skladu z analiz o s. Prudence Allen bodo ž ensk e izr až ale las tnos ti, ki v eljajo z a mošk e, na ž enski način, moški pa bodo izr až ali ž ensk e las tnos ti na moški način. T o ne spr emeni r esničnos ti njihov e duše, ki je k ons titutivno mošk a ali ž ensk a.« (S w een y K urr en 2007) 671 Liza Primc - Edith Stein – sv. Terezija Benedikta od Križa v seh spo sobnos ti v njeg o vi služ bi in duho vno ma t erins tv o , tj. pridobiv anje duš in njiho v o oblik o v anje z a Bog a.« (St ein 1991, 45–46) Dela z a Bo žje kr aljes tv o (v z ak onski z v e zi ali r edo vniš tvu) niso tuja ž enski nar a- vi, ampak so , naspr otno , njena najvišja izpolnit e v in tudi najvišja mog oč a izbolj- ša v a člo v ešk eg a bitja. »T o v elja, dokler se delo v anje osebneg a odnosa r oje v a iz ljube zni do Bog a in bližnjeg a, deluje pr ek ljube zni do Bog a in bližnjeg a t er v odi k ljube zni do Bog a in bližnjeg a.« (46) St eino v a (48) t ak o z aključi: »/…/ v z g oja kri- s tjank e ima t or ej dv ojni cilj: v oditi jo k t emu, da bo sposobna izpolnje v a ti s v oje dolž nos ti ž e ne in m a t e r e v na r a v ne m in na dnar a v ne m sm islu t e r pos v e titi se be in v se s v oje moči Bo žjemu kr aljes tvu pr ek o bog oslužja.« Nar a v a in usoda ž ensk e z ah t e v a t a v z g ojo , ki lahk o na v dihuje dela učink ovit e ljube zni. Z a t o je čus tv ena v z g oja najpomembnejši deja vnik, ki je potr eben pri obli - k ov anju ž ensk e; v endar je t ak šno pris tno oblik ov anje pov e z ano z in t elek tualno j asn o s tj o i n en er gi j o t er s p r ak tičn o u sp o so b l j en o s tj o . T a v z g o j a o b l i k u j e u s tr e zn o nar a vnanos t du še v skladu z objek tivnimi vr ednot ami in omog oč a pr ak tično iz v a- janje t e nar a vnanos ti. P os t a vljanje nadnar a vnih vr ednot nad v se z emeljsk e je v skladu z objek tivno hier arhijo vr ednot. Z a t o mor a biti bis tv o v sak e ž ensk e v z g oje (in v z g oje na splošno) v er sk a v z g oja, ki zna odločno posr edo v a ti r esnice v er e na način, ki nag o v arja čus tv a in na v dihuje dejanja. (48) 4.3 Poklicanost ženske Pr ek pr ejšnjih dognanj se E dith Stein usmeri h k onkr etnemu vpr ašanju: h k akšni pokli- canosti se mor a nagibati posameznica, da bi z adostila s vojim notr anjim hr epenenjem? Uv odna pogla vja Pr v e Mojz eso v e knjig e (1 Mz 3–4) pok až ejo poklic anos t ž ensk e k skrbi z a mo ž a, otr ok e in dom – poklic ana je k nesebičnemu služ enju: »/…/ drugih ne mor e ime ti z a s v ojo las tnino niti z a sr eds tv o s v ojih nameno v; naspr otno , drug e mor a ime ti z a dar o v e, ki so ji z aupani, t o pa lahk o s t ori le, če jih vidi k ot Bo žja bi- tja, do k a t erih ima s v e t o dolžnos t, ki jo mor a izpolniti.« (St ein 1991, 50) Nemšk a filo z ofinja pr v o mo žno poklic anos t vidi v vlogi ž ene in ma t er e. Ž ensk a je mošk emu pomočnic a, ki g a dopolnjuje in mu pr eds t a vlja duho vno r a vno v esje. Otr ok om na drugi s tr ani pr eds t a vlja pr v o v z g ojit eljic o , k ar ji nalag a posebno ma- t erinsk o odg o v ornos t. Z ar adi nar a vne poklic anos ti ž ene k skrbi in v z g oji drugih St eino v a z a specifično ž ensk e poklice o znači v se tis t e, ki t ak šna priz ade v anja omo- g oč ajo tudi zunaj z ak ona in družine. E den t akih je z dr a vniški poklic, ki je dolg o v eljal z a izključno mošk eg a. Ž ensk a empa tija je tis t a, ki je ključna z a delo z bolnimi, še posebno pri tis tih, ki potr ebujejo celos tno (t elesno in duho vno) obr a vna vno. P oleg poklic a z dr a vnice so drugi ‚ ž enski‘ poklici pr a v z apr a v v si drugi socialni pokli- ci (skrb z a ubog e, socialno odri njene, mlade ipd.), saj v posam e znici v zbudijo čut z a skrb in nesebično podarjanje v ljube zni. (50–52) 4.4 Pričevalke večne Luči P osebno mes t o ima ž ensk a r a vno t ak o v cerkv enem občes tvu. St eino v a daje po- seben poudar ek na v ernice k ot gr adnice kr šč ansk e sk upnos ti. P o besedah E dith 672 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 St ein je kris tjank a »na v se z adnje /…/ poklic ana, da ut eleša samo bis tv o Cerkv e v najvišjem in najčis t ejšem r az cv e tu s v ojeg a las tneg a bis tv a in pos t ane njen simbol« (St e in 1 9 9 6 ). T a podoba se uje m a s podobo Ce r k v e k ot ž e ne v J ane z o v e m r az ode- tju: Cerk e v je ma ti v seh odr ešenih. (St an f or d 2022) St eino v a poleg nar a vne poklic anos ti (ma t erins tv o) vidi tudi nadnar a vno pokli - c anos t ž ensk (d uho vno ma t erins tv o). (St an f or d 2022) Oboje sledi iz z akr amen t al- ne z v e z e: ne v es t a s pritr ditvijo pos t ane eno z ž eninom, t ak o k ot je Cerk e v K ris tu- so v e ne v es t e eno s s v ojim Ž eninom; podobno z z aobljubami pos v ečeneg a življenja r edo vnic a pos t ane K ris tuso v a ne v es t a. (St ein 1996) S v e tnic a ne spr egleda niti ti- s tih, ki so se odločili z a samsk o življenje. V samsk os ti vidi Bo žje delo in posebno m ilos t, ne pa ne uspe ha: »/…/ č e na s v oje živ lje nje g le da k ot na ne uspe h, pos t ane njena duša z akrnela in z agr enjena, da ji ne daje moči, da bi plodno delo v ala k ot ž ensk a.« Osebno poslans tv o se v t em primeru r azkriv a k or ak z a k or ak om. (1996) K ot pr a vi, »ni pomembno , ali je ž ensk a por očena in os t aja doma, ali z aseda od- g o v or en polo ž aj v ja vnem življenju ali živi z a zido vi samos t ana: po v sod mor a biti Gospodo v a služ abnic a« (1996). K armelič ank a v z v e zi z ž ensk o nar a v o ne mor e mimo De vice Marije. S v e tnic a čis t o ž ensk o nar a vno najde le v njeni podobi in jo pr epo zna k ot popolno podobo r az vit e nar a v e ž ene in ma t er e. S spr eje tjem vlog e Gospodo v e dekle je Marija po- s t ala ‚ vr a t a ‘ , »sk o zi k a t er a je On v s t opil v člo v eš tv o« (1996). Z ar adi Marijine nar a- v e nemšk a filo z ofinja pos t a vi K ris tuso v o ma t er z a ideal: Bo žja Ma ti odse v a moč sl už eče l ju be zni i n ut el eša ž ensk o nar a v o v njen i i z v orni či s t os ti. »K ot ž ena je tiha, nesk ončno z aup ljiv a, tiho ubogljiv a in z v es t o so-trpna. K ot ma ti z blaž enim prič a- k o v anjem prič ak uje r ojs tv o s v ojeg a Sina, čuv a njeg o v o otr oš tv o , g a spr emlja v ži- v lje nju, je na v z oč a na G olg oti, g a m r t v e g a dr ž i v na r oč ju in v c e loti ur e snič uje nje- g o v o v oljo.« (Kiciński 2011) Marija k ot učit eljic a daje kris tjan k am z gled, k ak o po- globiti s v ojo v er o , biti pogumen, ob vladan, poslušen in v ztr ajen, a ne le pri sebi, tudi v mo ž e v em življenju. (S w een y K urr an 2007) 5. Zaključek Z a E dith St ein lahk o r ečemo , da je bila v s v ojih r azmišljanjih o ž enski nar a vi in njeni poklic anos ti pr ed s v ojim č asom: pos t a vila je tr den t eološk o-an tr opološki t emelj z a kr šč anski f eminiz em t er s t em ž ensk o pr eds t a vila k ot enak o vr edno članic o družbe in kr šč ansk e sk upnos ti. S v e tnic a pok až e, da je posame znic a, čepr a v čus tv ena in prilag odljiv a, sposobna skrbe ti, v ar o v a ti in spodbuja ti sebe in bližnje. Univ erz alnos t v sak e ž ene je v daja- nju in pr ejemanju z as t onjsk e ljube zni, ki jo pr ek v z g oje in izpolnje v anja poslans tv a v odi do njene notr anje izpolnitv e. Globok a po v e z a v a med dušo in t elesom posa- me znici omogoč a najbolj in timno in edins tv o izk ušnjo , ki se k až e v zmo žnos ti us tv arjanja no v eg a življenja. Hr epenenje po v ečni Ljube zni daje ž ensk am, še posebno kris tjank am, posebno nalog o , da pos t ane jo pr iče v alk e v e č ne Luči, iz k a t e r e čr pajo m oč in upanje z a s v o- 673 Liza Primc - Edith Stein – sv. Terezija Benedikta od Križa je (d uho vno) poslans tv o. V z or v saki ž eni je De vic a Marija, ki v s v oji tihoti izk az uje popolno ž ensk o nar a v o. Z besedami s v . E dith St ein t ak o z aključimo , da »le s črpanjem iz v ečneg a Vir a moči lah k o ž ensk a opr a vlja nal og e, h k a t erim jo kliče t a nar a v a in usoda. P o drugi s tr ani pa lahk o v sak a ž ensk a, ki živi v luči v ečnos ti, izpolni s v ojo poklic anos t, ne glede na t o , ali je t o v z ak onu, v cerkv enem r edu ali v pos v e tnem poklicu.« (St ein 1996) Kratica SŠK – Slo v ensk a šk of o v sk a k on f er enc a. Reference Adamska, Immaculata J. 2011 . Po s ł a n n i c t wo d u c h o we Ed y t y St e i n. C o m m u n i o C r u c i s . 1 8 . 5. H t t p : / / c o m m un i o c r u c i s .p l /2 0 1 1 / 0 5 / 18 / p o s an - n i c t w o21 / (p r i d o b l j e n o 1 9 . 8 . 202 4 ). Borden, Sarah. 20 0 6 . Ed i t h St e i n ’ s U n d e r s t a n d i n g o f W o m a n . International Philosophical Quar- terly 4 6 , š t . 2 : 1 7 1 – 1 9 0 . H t tp s : / / d o i. org / 1 0 . 58 4 0 /i pq 2 0 0 6 4 6 2 3 Furlan Štante, Nadja, in Marjana Harcet . 201 4 . Ž e n s ko o b l i č j e d u h o v n o s ti : zb o r n i k u n a p o t . Poligrafi 1 9 , š t . 7 3 / 7 4 :3 – 5. Gelber, Lucy . 1 9 9 6 . Ed i t o r s ' I n t r o d u c ti o n t o t h e S e c o n d Ed i ti o n . V : L u c y G e l b e r i n R o m a e u s L e u v e n , u r . Essays on Woman. Z v . 2. W a s h i n g- t o n D . C . : I C S P u b l i c a ti o n s . Kiciński, Jacek . 2011 . Ed y t a St e i n o ko b i e c i e. C o m m u n i o C r u c i s . 1 8 . 5. H t tp : / / c o mm u ni o c r u - c is . p l / 2 0 1 1 / 0 5 / 1 8 / o - k o b i e c i e / (p r i d o b l j e n o 1 8 . 8 . 202 4 ). Laurel, Jane D. 201 7 . S p i r i t u a l C a r e o f t h e W o m a n Phy s i c i a n : I n s i g h t s f r o m Ed i t h St e i n a n d t h e C a t h o l i c T r a d i ti o n . The Linacre Quarterly 8 4, š t . 4: 3 8 0 – 3 92 . H t tp s : / / d o i. o r g / 1 0. 1 0 8 0 / 0 0 2 436 3 9 . 201 7 . 1 3 75 0 6 6 Oben, Freda Mary . 1 9 9 6 . T r a n s l a t o r 's Pr e f a c e t o t h e S e c o n d Ed i ti o n . V : L u c y G e l b e r i n R o m a e u s L e u v e n , u r . Essays on Woman. Z v . 2. W a s h i n g- t o n D . C . : I C S P u b l i c a ti o n s . Platovnjak, Ivan. 20 0 8 . D u h o v n o v o d s t v o i p s i h o - l o g i j a : s u p r o t s t av l j e n o s t i l i i n t e g r a c i j a ? . Obno - vljeni Život 6 3, š t . 1 :4 7 – 5 9 . Slovenska škofovska konferenca . 202 3 . V l o g a že n s k v K a t o l i š k i c e r k v i v S l o v e n i j i . K a t o l i š k a c e r ke v . 8 . 3 . H t t p s : / / k at o li sk a - c e r k ev . s i / v l o g a - - z e nsk - v - k at o li sk i - c e r k v i - v - sl ov e n i ji 2 0 2 3 (p r i- d o b l j e n o 2 3 . 8 . 202 4 ). Stanford, Mary . 202 2. St . Ed i t h St e i n : U n d e r s t a n- d i n g t h e F e m i n i n e. I n s i d e t h e V a ti c a n . H t t p s : // i ns i d e t h ev at i c an . c o m / m a g a z i n e / c ul tur e / s t - e di t h - s t e i n - un d e r s t an di n g- t h e - fe m i n i n e / (p r i d o b l j e n o 1 9 . 8 . 202 4 ). Stein, Edith. 1 9 8 6 . Life in a Jewish Family: Her Unfinished Autobiographical Account. Uredila L u c y G e l b e r i n R o m a e u s L e u v e n . Z v . 2. W a - s h i n g t o n D . C . : I C S P u b l i c a ti o n s . – – – . 1 9 9 0 . Žena . Z v . 2. Z a g r e b : K r š ć a n s k a s a d a- šn j o s t. – – – . 1 9 9 6 . Essays on Woman. U r e d i l a L u c y G e l - b e r i n R o m a e u s L e u v e n . Z v . 2. W a s h i n g t o n D . C . : I C S P u b l i c a ti o n s . – – – . 20 0 8 . Znanost križa . C e l j e : C e l j s k a M o h o r j e - v a z a l o ž b a . – – – . 201 5. Končna in večna bit . L j u b l j a n a : D r u ž i- na . Sveto pismo Stare in Nove zaveze . 201 5. Št u d i j s k a izd aj a . L j u b l j a n a : Sv e t o p i s e m s k a d r u ž b a S l o v e - n i j e. Sweeney Kurran, Kathleen. 20 07 . I s T h e r e a S p e c i- fi c all y F e m i n i n e S p i r i tu ali t y ? C at h o li c E du c a ti- o n . H t t p s : / / w w w . c at h o li c e du c at i o n . o r g / e n / c o n t r ov e r s y /fe m i n i sm / i s - t h e r e - a - sp e c i f i c all y - - fe m i n i n e - sp i r i tu ali t y - an - e x p l o r at i o n - o f - e di t h - - s t e i ns - t h e s i s .h t m l (p r i d o b l j e n o 2 2. 8 . 202 4 ). Westerhorstmann, Katharina. [ s . a . ]. O n t h e N a t u r e a n d V o c a ti o n o f W o m e n : Ed i t h St e i n ’ s C o n c e p t a g a i n s t t h e B a c k g r o u n d o f a R a d i c a l l y D e c o n s t r u c ti v e Po s i ti o n . L a i c i . H t tp :/ /w w w . l ai c i. v a/ c o nte nt / d am/ l ai c i/ d o c u m e nti/ d o n na/ f i l o s o f ia / e n gli sh / o n - t h e - n atur e - an d - v o c at i o n - - o f - w o m e n - e di t h - s t e i ns .p d f (p r i d o b l j e n o 1 8 . 8 . 202 4 ) .