Our Write U» Today
Advertising
are
REASONABLE____
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki,
TELEPHONE: CBelsea 3—1242
m 8 ttmš CIks Min« 8cpti
tilt IMS at the Hm* Office U New l«rk N. I.
Act mi
mi Mtrfb M. IVM.
No. 222. — Stev. 222.
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 23, 1939-SOBOTA, 23. SEPTEMBRA, 1939
Volume XLVU. — Letnik XLVI1.
JUGOSLAVIJA DELUJE ZA MIR NA BALKANU
JUGOSLAVIJA DELUJE ZA VSTANOVITEV NEVTRALNEGA BLOKA DRŽAV OD DONA-VE DO EGEJSKEGA IN ČRNEGA MORJA
BEOGRAD, 23. sep. — Odnosa j i med Jugoslavijo in Bolgarsko so zelo dobri—prvič po svetovni vojni. Skupaj ju je spravila skupna nevarnost. Obe državi se sedaj pogajate za skupno carinsko zvezo. Macedonsko vprašanje, ki je bila največja zapreka za prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarsko, ne obstoja več, posebno ne od onega časa, ko je Hiiler omeni! PcJjsko kot "nove Mace-i • • •• dom jo.
Odnošaji Jugoslavije do Madžarske niso bile še nikdar boljši, četudi ste bili obe deželi na pragu raz-pora ob času atentata na kralja Aleksandra. Jugoslavija je tudi vedno posredovala pri Bolgarski, da ni napadla Romunske. Bolgari namreč nikdar ne morejo pozabiti izgube Dobrudže, katero so Bolgarski vzeli Romuni. Ravno tako je Jugoslavija vedno posredovala med Madžarsko in Romunsko, da si niste skočili v lase zaradi Transilvanije, katero hočejo Madžari od Romunske.
HRVATJE SODELUJEJO S SRBI
Hrvatje dobivajo od Srbov več, kot pa bi mogli pričakovati, tako da Hitler ne bo mogel govoriti o "Sudetih" v Jugoslaviji. Dr. Vladimir Maček, ki je ministrski podpredsednik, zvesto sodeluje s svojimi srbskimi tovariši, tako v vnanjih kot v notranjih zadevah dežele.
Pred nekaj tedni je dr. Maček izjavil, da je pri-oravljen sprejeti pomoč Nemčije, da dobi Hrvatska avtonomijo. Ti časi so enkrat za vselej minili. Vsled tega ima nemška tajna policija Gestapo nalog, da mnogo bolj pazi na dr. Mačka, kot pa na kateregakoli srbskega politika.
REDNI PROMET V JUGOSLAVIJI
Med tem ko je železniški in zračni promet po celi Evropi v veliki zmešnjavi, vozijo mednarodni vlaki skozi Jugoslavijo redno od Istanbula do Budimpešte. Ravno tako tudi obratuje zračni promet. Vojaki pa na svojem potu prepevajo in po celi Jugoslaviji vlada mir.
PRUATELJSTVO DO FRANCUE
Srbi očito kažejo svoje prijateljstvo do Francije in dijaki pogoato prirede kake demonstracije pred nemškim potniškim uradom.
NEMCUA KUPUJE MNOGO JUGOSLOVAN-SKEGA BLAGA
Polovica celega jugoslovanskega izvoza gre v Nemčijo Poleg žita in prašičev pošilja Jugoslavija v Nemčijo še baker, svinec, kromij, železno rudo, bavsit; antimon in cink. Nemčija pa v zameno za to blago pošilja v Jugoslavijo stroje in do zad-njega časa orožje. Državna jeklarna "Zenica** je opremljena samo z nemškimi stroji. Vojaško letališče v Beogradu ima skoro samo nemške aeroplane.
Nekateri Nemci — katerih je v Jugoslaviji okoli pol miljona, — so skušali zlasti v bližini Maribora pokupiti nekaj posestev, toda vlada je sedaj to preprečila.
VOJAŠKA PRIPRAVLJENOST
Jugoslavija mobilizira svojo vojsko in bo proti koncu tega meseca imela pod zaatavami 2,000,000 vojakov. Razvrščeni bodo v bližini jugoslovanske Maginotove obrambne črte, ne daleč od Ljubljane in blizu nemške meje.
Kot Združene države se Jugoslavija oborožuje za mir in ne za vojno. Nek visok uuradnik vnanjega u-rada je rekel časnikarskemu poročevalcu, da so Jugoslovani pripravljeni braniti svoje meje, kot leta
1914,
Razdelitev plena
NEMČUA IN RUSIA STE DOLOČUJ MEJE POLJSKE
BERLIN, Nemčija, -eptembra. — Po nemško-ruskem uporazumu je Rusija dobila približno tri petine Poljske, Nemčija pa dve tretini. Vojaštvo je zasedlo odmerjeno ozemlje.
Ta meja pa ne bo stalna, temveč je samo začasna vojaška m^ja; stalna politična meja bo pozneje določena z diplomatskimi pogajanji v Moskvi.
Mejna črta se prične od Vzhodne Prusije na kraju, kjer reka Pisa prereže i>oljsko-vzliod. »prusko mejo, nato teče ob Piši do reke Narev, nato od Nartj\a do Buga, dalje ob Bogu <10 Vit>le, ?everozaipadno od Varšave ; -zatem proti jugu ob Visi i do Sana ter ob Sanu do [»oljsko-ma*Ižanske meje, malo proti vzhodu od skupne slovaško-madžarske meje.
VARŠAVA RAZDELJENA <NA DVOJE
United Pres»s poroča, da začasna meja med Nemčijo in Rusijo deli Varšavo na dvoje in sicer je dobila Nemčija večji del mesta; predmestje Prago pa je zasedlo rusko vojaštvo. Ta mejo skozi sredino Varšave pa •bo najbrže samo začasna.
NEMCUA DOBILA NAJBOGATEJŠI DEL POLJSKE
Z ra"zdelitvijo Poljske je dobila Nemčija najbogatejši ciel dežele: industrijske'kraje Šlezije, premogarska in železna polja;* Rusija pa je dobila tekstilne tovarne na -severozapadu, tovarne za stroje v Lvcivii in sladkorne tovarne v Ukrajini i.
RUSI SO NAJDALJE PRODRLI V POLJSKO 250 MILI
Nadalje so Rusi dospeli 250 milj od svoje meje v Poljsko in «icer preko Bre-t - Litovska do Varšave.
Nemška armada je zavzela mnogo ozemlja, ki ga je sedaj po sporazumu v Moskvi prepustila ruski armadi.
VARŠAVA SE ŠE VEDNO BRANI
Varšafvu, ki je oibkoljena od vseh strani, se še vedno noče podati in seibrani tako proti Nemcem, kot proti Rusom.
VELIKANSKE NEMŠKE IZGUBE NA POLJSKEM
PARIZ, Francija, 23. septembra. — Jean Giradoux, ravna telj francoskega informacijskega urada, je vcera'j po radi.) naznanil, da je Nemčija v svoji vojni s Poljsko izgubila 150.000 mrtvih in ranjenih, 900 aeroplanov in 600 letalcev.
Juugoelavija prodaja Nemčiji, kolikor največ more, pesnice, bakra, cinka in železne rude, kar Nemčija prav posebno potrebuje in upa, da jo bo Nemčija pustila v miru.
Propaganda:
"Anglija hoče zvaliti Ameriko v vojno,"— pravijo Nemci. — Pravijo tudi, da je Biddle bil v službi angleške propagande.
Delavske
vesti
_* <
MORNARJI BODO BOLJE PLAČANI
Ameriška mornariška komisija (U. 8. Maritine Commission) je ugodila zahtevam svojih mornarjev, nahajajočih -t-v vojnih conah, d oči in je sedem privatnih parnikov še ve dno v nevvyorškem pristanišču, ker so lastniki ne morejo sporazumeti z uslužbenci.
Načelnik komisije, rear admiral Emory S. Lami, je rekel, da bo mornarjem, kak< r-hitro dospejo v »vojno cono, povišana plača za 25 odstotkov. Isto plačo bi tudi dobivali, čo bi bila njihova ladja internirana.
Ta odredba bo najbrž toliko vplivala na privatne lastniki«, da se ne 'bodo več branili, pač pa sledili vzgledu komisije.
til mornarjev pred mornariškim na«tzorstvom, ker niso hoteli odpluti s parnikom American Trader proti Londonu. Zahtevali so po $250 mesečnega bonusa in zavarovalnino v znesku $25,000.
Mornarji so pričali, da je bilo na krovu vse polno bakra in drugega materijala za izdelovanje »vojnih potrebščin. Na krovu je bila tudi tudi velika zaloga nabojev.
— Na krovu je bilo toliico strojev in sličnega tovora, --je pričal neki mornar, — da smo se komaj premikali. < e bil parnik res nameraval privesti samo ameriške državljane iz Ev rope, bi se peljal /. njim. Ker je pa nameraval vzeti s seboj toliko za vojno uporabnega materijala, sem premislil. V tako nevarno-1 se nisem hotel podajati brez zavarovalnine in bonusa.
BERLIN, Nemčija, 22. sen. "Diplomatiische Politi s c h e Korrespondenz", napolofici-jelno glasilo nemške vlade, piše, da je začela Anglija izrabljati poraz Poljske v namenu, da spravi Združene države v vojno.
— Anglija je trdovratno molčala in zatiskala oči, ko sc je godilo nemškim manjšinam na 'Poljskem strahovita krivica, zdaj pa divja, češ, da nemški zavojevalci slabo ravnali s Poljaki. To počne v namenu, da bi čimprej dobila na svojo stran nadaljnega zaveznika — Združene države. A-lueriški narod pa ni več tak kot je bil ob času svetovne vojne. Ameriški narod bo dobi o premislil, predno se bo odločil za nekaj, česar .posledic ni mogoče napovedati.
Goeringov časopis .piše z o-zirom na posebno sklicanje ameriškega kongresa: — Grehi, ki so bili zagrešeaii proti Nemčiji v Ver« a i lies u—žal, s soudeležbo Združenih držav — so sedaj popravljeni. Navzlic temu pa nima Nemčija nobenih natpadaLnih namenov napram Angliji ali Franciji. Poleg tega tudi nima nobenih načrtov napasti Združene -države. Spopada med Nemčijo in Združe-
nimi državami si ne želi niti nemški niti ameriški narod. Zatvrsil bi se edinole, če bi bila nevtralnost stopnjema o\r-žena in če bi bilo ameriško vojaštvo pslani v Evropo.
— Uotova stvar pa je, — za-kljuoje člankar, — ua bi o-branibna sila Nemčije hitreje naraščala kot bi pa mogla pošiljati Amerika svoje vojaka na ljubo Angliji v Evropo. BERLIN, Nemčija, 22. sep.
—	Uradno glasilo nemške vK-de je včeraj javno obtožilo J. ;1>. Biddle-a, Jr-, ameriškega
poslanika na Polj-kein, da je bil v (službi! angleške propagande.
J Ameriški državni department je dne 13. sep. objavil tive Biddle-ove brzojavke, da so nemški letalci obstreljevali neutrjena poljska mestni.
Cilj proti-nemške propagande je bil vzbuditi ogorčenje med Amerikanci.
Propaganda na fronti
PARIZ, Francija, 21. sep.
—	Nad francoskimi strelnimi jarki so se pojavili neznani letalci in vrgli med francoske vojake ogromne množine kart z napisom: — Francozi, če vi ne boste .streljali, mi tndi ne bomo!
Iz Kapitola:
DAVEK NA VOJNE DOBIČKE
WASHINGTON, D. C., 22. sep. — Demokratski senator Connaly iz Texasa, bo v posebnem kongresnem zasedanju predlagal davek na vojne dobičke.
— S takim davkom, — je rekel senator, — bi se dalo mir najlažje zaščititi in obenem o-jačiti narodno obrambo. V * lučaju vojne bi bila draftana na ša mladina in naš vojni materija!. Ne veni, čemu bi ne ti! draft an tudi denar.
ODSKODNINOJE DOBIL
SALBM, Mass, 21. sep. --(>8 letnega Jamesa Donovana je ipodrl avtomobil. V istem hipu je pridrvel drugi avtomobil in ga je povozil. Donovan je kolektal $2,975 odškodnine od avtomobil ista, ki ga je podrl in $1,525 od avtomobili-sta, ki ga je povozil.
Nad francoskim besedilom *ta francoska in nemška zasta-
va.
HXBPDX".Niwlofi
Saturday, September 23. 1939
4SLA& NARODA"
Iv

U
MM1
•f above officer«:
1	46th	Year
	mtmt mi,««	r SUNIUX8 AMD HOLIDAYS
> llm i m i i mu-		
hrta	^ • •••• • *«•••••« |M0. • ••Mi HttHIlM |L09	Se New Terk ee oelo leto 974M fle pd tHi (3.S0 Zrn lAoanMtTf. m eelo leto .. |7J0
		pel leto....... .... WM
S jI »lil Year* ft—		
""•i-as mmtmsr uhaja vsaki dak izvzsmSi xwdmu m praznikov		
lyyty; SM WWT IS»
IONI:
NSW
N. X.
OOPJM toe* milplH la oeebnoetl m ne prloMujeio. Dnu m naročnino bUforoil pnAIUmU po Money Order. Pri euremembi kraja naro*-^	todl prejšnje rtrellAfe nimin', d* hltrej® najde-
OSEM L£T BREZPRAVNOSTI ,
Te dni pred osmimi leti so začeli Japonci osvajati Man džurijo pod šepavo pretvezo, da so Kitajci razstrelili v bližini Muk*lena železniško progo, ki je bila japonska laM. Če se je atentat na progo res zaivršil, se vedno ni natančno dognano. Dokazano je pa, du so bili sestavljeni načrti za okupacijo Mandžurije že davno pred tem domnevanim napadom.
To je značilna obletnica dogodka, ki označuje začetek omalovaževanja miru v svetovnih odnošajih, kar je trajalo do 1 fseptemfcra. Vojna, ikii se je začela 1. septembra ima svoj is. vor v ok upad j i Mukldena pred osmimi leti. Evropski narodi so bili brezbrižni napram brezpravnosti. Danes žanjejo, kar <o sejali.
Ameriki ima poseben vzrok za (pritožbo, kajti Amerika je bila edina, ki je ostro protestirala proti zaivzetju Man džurije in proti Jcršenju pogodbe, sklenjene mod devetimi državami. Tedanji državni tajnik Stimson je slutil posledice no-izzvanega napada. Angleška vlada ni niti črhnila. Mukden seji je namreč Bdel preveč oddaljen. In ko je japonsko vojaštvo v teku štirih tednov zaivzelo provinci Liaoning in Kirin ter «redi novembra 1931 okupiralo Mandžurijo, so se Angleži in Francoei komaj zganili. .Sklicano je bilo zasedanje Lige narodov, kar je bilo pa Srez pomena. Anglija je skušala na svojo roko uravnati zadevo.
Ko so Italijani vdrli v Abesinijo, so se sicer v Evropi pojavljali protesti. L«ga narodov je bila pa brez moči. Italija je »poznala, da ima slične interese kakor napadalka Japonska in močna napadalka Nemčija. Trije sovražniki svetovnega miru so .začeli drug drugemu ustrezati. Ko je Anglija privolila v sankcije, je storila to le za^tranteg-a, <la se nekoli ko opraviči pred svetom.
Temu je sledila zopetna milita rizacija Porenja, okupacija Avstrije, razdelitev Čehoslovačke. zavzetje Afcanije, pod-jarmi jen je Češke in Moravske, nemška kontrola nad Slovaško in zavztje Memela. V vsakem, teh slučajev, l>i 3>i! edpor in sicer pod boljšimi pogoji kakor -v začetku tega meseca, ko sta se v zadevi Poljske Anglija in Francija odločili za odpor. Hitler bi začel rogoviliti, četudi bi ne bilo Mukdena toda imel bi znatno težjo nalogo.
Zgodovina vsega, kar je sledilo Mukdenu, dokazuje da razdalje ne pridejo dosti vpoštev. Za na* je največjega pomena ohranitev nevtralnosti. Ta misel in ta želja je »prevzela ve, narod. NV*otovost, v kateri živimo, je davek, ki ga plačujemo za brezbrižnost, ki jo je kazal svet napram diktatorjem
V zadnjem času je bilo 'veliko vprašanje po zemljevi-! pc«ebno ,za najnovejši evrqpski zemljevid, ki določa meje kot so obstale 1. septembra, 1939. Da bi ustregli naročnikom, smo preskrbeli zemljevid, ki je najbolj natančen ^napopolnejši. Samo rizba tega zemljevida je ve- i
ŽTt	Ker p* je biio zaradi zanimanja v današnjHi I
dne* neti*ana velika množina, smo jih mogli dobiti oa zaJdadatelja omejeno število za povojno oeno.
Vsak, ki bo ponovil oz- poslal za nadaljno naročnino (vsaj *a četrt leta) ali (pa si "Glas Naroda" nanovo na-ro&, BO DOBIL BREZPLAČNO TA VBLIK ZEMLJEVID (:20in * 24 in), na katerem so natančno označene me-" evmpukib držav, kakoršne so bile 1. septembra. Označena «o mesta, gore in reke z imeni, tako da bo vsakdo tnogrl zasledovati potek vojne, kako daleč je prodrla kaka armada, itd. — Na drugi strani zemljevida je označe-^MFginotovo in Siegfried obrambna črta ter utrdbe ob poljrtD meji. — Vojaška statistika: n? zraku, na zemlji in <m morju, itd.
T» zemljevid bo vsakomur dobrodošel, kdor se zanima ** aedanje vojne v Evropi..
KDO» POŠLJE DENAR ZA NABOCNINO, NAJ TUDI OMENI, DA 2JSSUL IMETI ZEKLJEVID. — TA POIftrMrA HAJ VELJA DO 30. SEPTEMBRA, KEK ^^ SAVO OMEJENO ŠTEVILO.
Letina sadja v Jugosla- Izjava Prja. Subašiča.
i Dr. tyu'l)i»>i(" je rpolal izjavo Sailjo je letos v Jugoslaviji ° uroH>i glede na razobesanje tako dol;ro <rtn*olilo. da ne ve- zastav cjfb svečanrp-tih. Iz po-ulo, kaj bi počeli ž njim. Kko- ja^niia o tej nreriibi, ki ga je dal uom»ko-finartčni ministrski »1- kan banovine Hi vaške s«' vidi, sek se je »moral na mnogih svo- ho lahko db svečanih pri-jili ne jaii prav r«sno pečati z H kali na ozemlju banovine Hr-vprašanjom, kako porabiti sa-	izobešala pole«; državne
dje. Odsek je sedaj odprl kro- tudi hrvaška zastava. V žgrad-dit o»l 20 milijonov mlinarjev za b*'*1* v katerih so mešane pri-odkup suhih sliv «po Priviligi- stojnosti In ustanove ibanovine rani izvocuii dru&bi in ene«fa Hrvaške iu državne, se bosta za 5 milijonov dinarjev v po- izdbešale obe zastavi, <lruga pomoč za izredno .prepariranje druge, ali na tistih ,pa, v sadja. Da ibi se pojačila doma- katerih so le državne ustanove, ča ui»oraiba sadja, je odsek zni- ^ t*> izobešala isanio državna žal voznino za sadje na želez-' zastava. Drugače sme narodi nicah za 5() ol-t. in cbeneni tu-!i®oiheSati ln vaiško zastavo, kadi zmanjšal ipostno tarifo za daifeoli in kjerkoli hoče, v me-sadne pošiljat ve. Vrh tega je H^k dfdžnega -jK>«tovanja, ki sadno žganj«1, ki in*a več ka-l^ro zastavama sploh, in sicer kor 45 stopinj alko'hola in eeHirva*ki kakor di*žavni. se i>ali za izvoz, oproščeno dr-
žavnega -davka
Izjva Drja. Mačeka
Zayuistivši Beograd Zii nekaj dni, je dr. Mačeflc, -poiLpi^ls^l-nik vlade, dotspel v Zagreb, kjer je sklical vse zastopnike organizacij Hrvatske kinetske stranke na sestanek. Na tem sestanku je <lr. Maček pojas-; nil, da on so< nikonl vlade (najlepši »slogi, ter »potem po-Kval cel naioil, naj vztraja s popolnim zaupanjem v vodstvo do -popolne zagotovitve |>ravice in resnice. Vsi tisti, je rekel idr Maček, ki kažejo nestra-nost, in širijo razne netočne govorice, delajo is tem najslabšo uslugo is vojen narodu v teli težkih in c«lgovorno^ti jk)1-nili dneh. I)r. Maček je še dodal, da -bo trnba še dosti časa, pretden se cel .sporazum razvije v d<'lovanje. posebno še, če se pmuisli, koliko in 'kako težkih protblefluov se ima se rešiti, in sicer rešiti na trajen, zadovoljiv in pravičen način, za kar je na vseh -straneh le najboljša volja.
čiji ni nobenega navdušenja za
vojno."
"Tuji li>tj poročajo, da prihajajo nemški rezervisti k svojim oddelkom brez vzklikov in ] esmi. To je resnica Totla to ji- •zt-.pot. ] vos Um lic a novega- sistema. ki je zavladal v Nemčiji. Danjišnja mobilizacija Nemčije se ne da primerjati z mobilizacijo leta 1914. V 1'lafbi jeklene romantike ne kaže nikakega prekomernega junaistva na zunaj. Kje v Nemčiji najdeš danes ženo, ki <bi jokala zaradi tega. ker ji je mož, sin ali brat odšel na bojišče? Nemčija je disciplinirana. Fuehrer je lahko prepričan, da ima nemški narod boljše živce kakor drugi na rod i.' *
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
Neurje na Jadranski obali.
Na Jadranski obali že nekaj dni besni orkansko neurje. Nalivi, plohe, nevihte in grmenje. Vse to se neprestano ponavlja. Te dni je treščilo v r red nji jambor parniika 44 Prestolonaslednika Petra" baš tedaj, ko se je začel parnik kretati, da
ii. .unv,cn |/wjcusi- -	,	1 .
Jeluje s nnvlseil-	1Z	-pnstam-
in celo vlada	katere vas. v okolici
(Splita so (bile hudo prizadete, 'med njimi tndi Stcrfbreč, Žrno-i vica iu Komin. Zagorski deli severne Dalimacije iso tudi hudo trpeli. Vas Brit i r je naravnost opustošena. V'sle<l hudega vremena je bil tudi lov na ribe v zadnjih dneh jako Klab.
NOVI RUSKI DIPLOMATI V NEMČIJI.
Kakor smo že poročali, je bil za ruskega poslanika pri berlinski vlarli imenovan Aleksander Akarcev.
Skarčev se je ro<lil 1 IDO1) v Rvbiknu ob Visli, ter je veliko-ru>Jkega pokolenja. Pred začetkom svoje diplomatske kariere je bil na vodilnem mestu v mioskovskem zavodu za tekstilne is^delke. V zadnjem ča: u je bil diplomatsko zaposlen v ruskem komisarijatu za zunanje zadeve.
(Ibenems Skarčevini je imenovan za i)o^laniškega svetnika v Berlinu Vladimir Perlov, dosedanji tajnik Molotova.
Feter
PRED DVAJSETIMI. LETI
NEKAJ PODROBNOSTI
Včeraj- sem nameraval z žganjem zaključiti ter dane.-z vinom začeti, pa seiu se spomnil še marsičesa, kar se m", zdi omenft>e vredno.
Tako naprimer, da so tisto,* kar so skuhali, rojaki le redkokdaj imenovali "žganje*'. Nikdar nisi ni koga k slišal, ki B: rekel: — Žganje kuham, — ali
— žganja sem skuhal. Imeno vali »o ga enostavno "ga".
~ Ali "gii" imaš kaj/ — Ali si t4ga" 'kaj ])rida naku-
liai t h— Kwl
!Sawe«la j(
bi
ga1' pozi rek.
stegnila je^ik, da
Moj Bog, še
»'Hihj.jiiiiiiiii,, JHIIIIII,,, ,,1111111,, ........
IIIIIH*-■'i'lll||ilH'P"»ii.ff||||ll'l|l||t|,;Hl»l||M|||
Zboljšani odnosa ji med Jugoslavijo in Ogrsko.
Zagrebški li^t "Novosti" prinaša članek o nevtralnosti Podonavja. ptmdarjaje to, <la je položaj Jugoslavije in Ko-munije ]v>f>olnonia določen in olajšan, cdkar je tudi Ogrska objavila svojo nevtralnost. List podčrtava to, da so »se od-nosaji med Jugoslavijo in O-jjrrsko nenavadno ziboljšali, ter pravi, da ste ti dve deželi veliko »prispevale k temu, da se v Podonavju razvija mirolju/l>-noht 'brez vsakršnih pustolovščin.
OB POTOPU "ATHENIE"
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
Zm I 2.30 ....................Din. 1.0
9 4^0 .......... Din. 2C<i
* «.«0 ....................Din. 30-.'
$10.25 ....................Din. 500
$20— ....................Din. 1000
*39,— ....................Din. 2000
Razne vesti.
V Italijo:
9 «JIG
9 12.—-« 28.— • 57.—
Ur 100 Lir 200 lib 500 Lir 1000
IM2J0 .......... Lir 2000
.......... Ur 30UQ
KER sv cene 8edaj HITRO menjajo so navedene cene podvržene spremembi gori ali doli
W»J naveden*,
jih ali lirah, Mjfe
NUJNA NAKAZILA UfMilL ^EMO P0 CABLE URI
ZA PRISTOJBINO
SLOVENIC PUBLISHING C O M P A N Yl
C1SATEL BtmsU) I W. 1Mb BT^ NEW TOK
TIŠINA V NEMČIJI.
Berlinski list "Der An^riff"
pišo:
44Kdor nv rita listov in ne posluša radia, no opazi niti najmanjše Hprenwiiitbe v berlinskem življenju. Res je, .šole so Kajj>rte iu v njih tso začasno na Tiiwer-ina stanjene eete. Potniški in tovorni avtomobili stoje v dolgih kolonah na drugih krajih, kakor obieajno, železniški promet je deloma ustavljen zaradi pre-zova vojaštva, živila so rario-nirana. Na tramvaju ali v u-radu ne vidiš marsikatere.«^ znanca. Bencirfske izkaznice so razredčile verige avtomobilov pred črpalkami in pred vojašnicami stoje straže s plinskimi markami na obrazih. To pa ne pomeni, da je Nemce strah; Jmarveč. nasprotno, da vlada red. Zato t»di:v;
Keuterjeva agencija navaja nekatere •značilne podrobnosti ki iso jih lilogli ugotoviti ob potopu angleške ladje "Athe-nie" ki je bila torpedirana na poti v Ameriko .pri Hebridskili otokih.
Fz »pripovedovanja očividcev izhaja, da se je torpedo zaril v odklelek za stroje. Posadka "sodi, da je četrtina ameriških .potnikov plačala torj>edi-ranje -z življenjem. Xa krovu ladje je bilo v trenutku katastrofo mnogo otrok. Odigravali so se pretresljivi prizori. O-troci so klicali svoje roditelje in neka deklica je izgubila zii-radi nesreče očeta in mater.
Neka družba, ki jo štela pri odhodu ladje proti Ameriki štiri člane, jo izgubila v trenutku dva -sina, oče in mati pa sta ostala pri življenju. Nekateri deli laid je so bili naj»olnjeni z vodo poldrugi meter vi-oko. Žensko >o »pokazale izredno liraJbrost. Skupno z moškimi so pomagale reševati otroke. Neko žensko jo odnesla voda s Trenutek fjmzneje so jo
ZASTRAŽENE TVO&NICE V AMERIKI.
Odkar se je začela v K v ropi vojna, jo ne\vyor»ška policija zastražila vse tuje konzulate in poslaništva. Zastraženi so tudi mostovi in vsi vojaški dbjekti. Oporišču ameriško vojne mornarico v Brooklvnu so ne smo nihče približati. Prav tako je prepovedan dostop k tvornicam, ki izdelujejo municijo in letala.
44ga" kuha. — spet si se "ga".
Take in slične pogovore je bilo slišati vsak dan, ob vsaki priiiki.
Tudi priprave za kuho so i-uiele različna imena. KotJu je le malokdo rekel kotel, pač so ga itewyorski rojaki imenovali oašper Hladilniku z za-vito cevjo so rekli "klofcase". Takole meseca oktobra ali no-vemfbra je bilo večkrat slikati: — Odcedil >em, kar ne je odcediti dalo, urugo sem pa v "klobase" podelal.
Sploh so se v tistih časih pojmi precej mešali. Nemalokrat sem dobil pismo, ki se je končalo z besedami: — Če ti zdi vredno, Zgaga, pa objavi v svoji ga I oni".
Besedi 44kolona" in "galo-na" precej slično zvenita in zato ni nič čudnega, če se ju pisec v naglici zmotil. Dokler je pfjača curljala iz
KRALJ IN KRALJICA PEG.
Ob največjem zanimaniu javnosti so v New Yorku izvolili otroka, ki imata največ sonc-, nih ipog, kot "kralja" in 4'kra- kotla oziroma iz hladilnika, so ljico" peg. Izločilno tetome v o ji rekli "pt^lž". Izraz je bil pribil e prej v 217 občinah f>o wej lneren, ker je le- po polžje te-Tniji, zmagovalci in zmagoval- klo in časi bilo treba celo ko so potovali v New York. Z;? noč čakati, prodno se je "polž'' žirijo je bila komisija, ki ji je izlizal iz svo juga bakrenega bi-načeloval svetovno znan goslač, vališča.
Naslov kraljice je dobila 12 let na Marv Dolanova, ki ima
v olbrazu kakšnih 12.000 peg. Konuisija je izjavila, da pri t«*j odločitvi ni odločalo samo število peg, temveč tudi njihova oblika in 44kakovost." Podobno je bilo s "(kraljem" peg, fi-letnim dečkom. 14 tekmovalcev- so diskvalificirali, ker so bili noveipege na obrazu naslikali z barvo ali so pa ntare pege isto tako "osvežile." V A-meriki imajo velike skrbi.
PARIŠKI UMETNIŠKI
ZAKLADI NA VARNEM.
Franco*^ uprava lepih u-metnosti je že v dnevih pred vojno nar]>ovedjo ukrenila ^"se potrebno, da se pariiski umetniški zakladi zavarujejo pre^l vsako nevarnostjo Kakor smo že poročali, so večino umetnin prepeljali v provinco, zlasti iz Louvre in vorsaillcskega muz«
seboj.
pojavila zopet na površju s kri kom: "Moj otrok!" Zatem je zopet izginila. Torpedo jo za- la- S<i<la.i <^lajo vse ipotretfrno, del potniisko ladjo v razburka- da ^ »»•itijo tmli ki[>i in s|»o-nom morju, ki je bilo naravnost moni-ki na javnih prostorih. Vo-
pošajstno, kor jo valove obliva- r'ina <lo,a ki Potrebno za to.
jo že opravljena.

t 'GLAS NARODA"
4 pošiljamo v staro do-j movino. JCdor ga ho-tU naročiti za svoje ^sorodnike ali prijate-j Ije. to lahko stori. — ^ 4 Naročnina za s t a r i S Jkraj stane $7. — V 8
Cltalijo lista ne poši- f
ff. - • * ■ 'i- * f
AKO NAMERAVATE OBISKATI
SVCTOVNO RAZSTAVO
boste rabili
MAPO
Mesta Naw Yorka
DOBITE JO
BREZPLAČNO
AKO NAROČITI
Slovensko-
Amerikanski Koledar
ZA lili
Cena Koledarja je:
50 centov Imamo jih se nekaj!
G1 a s Naroda"*
tli Wert lStta Slrert
Ne« York; ti. T.
(Lahko pofiljite vsote t poitnlb Kmtmkah po ^'ojdrOnir. po S ceste)
KONEC STRUPENJAČ V LONDONU.
•Kratko pred vojno nap>vodjo Anglije Xen<oiji. v lon-<lonskemi terariju pomorili vse kare stuponjave in strupene pajke, ki bi lahko po>tali nevarni , prebivalstvu. Ko so Londoneani zve«leli za ta nkrep niso niti za trenutek podvomili, da je vojna gotova stvar, kajti ipomorjene živali so bile zelo
dra<e. * ' -----
NA.J SE OGLASf
Prosim rojake v Ameriki, ako kdo ve, kje se nahaja Franc Zupane, podomače Prelesnik, doma iz Podgorja, pri Kamniku. Ako kdo ve za njega, naj mi sporoči njegov na.^ov, ako pa Čita sam ta oglas, naj se mi oglasi; imam mu poročati važne i -stvari vz starega kraja Zadnjih par let je menda bil v Ctevelandu, zato se posebno priporočam Hevelan<tekim rojakom za uslugo. Moj naslov: Valentine Jagodic, Box'4, No-randa, Qyebec, Canada. (3x)
Kuliafi so močnega po sto dvajset «lo stotruieset prufov, nakar so ^a "panali" s prekuhano \odo, da je padel na sto ali devetdeset. Dobili so se pa tudi junaki, ki jim je bilo preslabotno in h ruše v i vodi podobno vse, kar ni imelo že v«aj stodvajset 'prufov."
Kakor sem rekel, je bila tiste dni v rabi splošna zamenjava izrazov.
Roja'k je bil zbolel in }K»kli-cani zdravnik je ugotovil, da je bolezen resna, «'es, da ima bolnik 103 stopinje vročine. - -Pazite nainj, — jo zabičil ženi, — ena stopinja vročine več pomeni tsinrt.
Žena je nato pripovedovala svojim prijateljicam: — Zdaj a:a je ]>a zares .prijelo. pru-fe ima, je rekel doktor. Še en pruf več, pa ga bodo nesli v Brooklyn.
In prenesli so ga naši rojaki, bože, 1h»žo, koliko so ga prenesli in kakšnega!
V l)ownto\vnu «em poznal štiri, ki so prav radi kvartali. V soboto povečerji je gospodar kotel pristavil. Ub devetih, ko je zavrelo, so začeli kvartati.
Pijača je tekla v vinski koza ree in ko je bil kozarec poln, je stopil k peči prvi in ga je izpraznil do dna. Ko se 'je ko zarec v drugič napolnil, ga je izpraznil drugi, za njim tretji in slednjič četrti, nakar tse je £o{»et od kraja začelo.
Nihče ni govoril, le v kart« so strmeli, <v«akih pet ali deset minut so jim pa šinili pogledi proti peči. Tako so metali karte in praznili 'kozarce do jutra, dokler ni začela curljati iz kotla neužitna smrdljiva tekočina.
Gospodar se 'je lotil pomivanja, (prijatelji so pa molče in moško odšli.
Vsi štirje so bili močni in »irokoipleči. Tndo m teiko delo jim je »bila igrača. Vsi štirje v najlepših letih, stari po trident let.'	' •
Zdaj že dolgo počivajo pri sveti Trojici. Dva je vzela jesen, dva pa pomlad. PaldH so ki»kor izjiocbtekani „ h rast L
"0LXS KiBDDA"« New Yoi* ^
Saturday, September 23. 1939
SLOVEN® (YUGOSLAV) DAILY
MII.AN PTGKLJ:
< Vinaatarjev* K<>*l»a aedi v rakalnicL IJfaJefena je v črno ubl«fco, k t kaie, da je že dolgo t-ga, kar je ^fU nova. La>je moleči rapod črnega, poučenega klobuka, so pomešani z »euftx*Kno širino, nekoliko poz n iii let. Njen bledi, podolgovati Obraz je otmxi, blag in plemenit. Take *o tudi črne in nekoliko trudne oči.
(Pri vragih, ki peljejo k šefu tistega oddelka, kjer >l«ibuje njen sqprog, atoji alugu v dolgi črni j«uknji, drži v levi dlani il^sni komolec, in podpira z desnico giavo. .
Že nekaj ljudi hodi po čakal-niči. med nj'umi star, sivo po-r»Kel moi, ki potegne vsak hip stopo v are, napihne lice in puh-ne p r(h fee:
8luga stopi h gOKpe in pravi: 44<laj >te na vrst? vi." ' <;<*jpa vzaane i* čme motnje bel rofbee, malo zakaAlja in se obriše okrog ust. Rluga pomig-ne z glavo in pri-me za kljuko, (to.ipa pristopi na#r!o in prožno ter t Hm izgine za vrati.
»Šefova soba je irlo prostrana. Njegova pisalna mi-za nosi težak in visok nastavek, ki «kriva tirtega, ki sedi za njo. <M strani *e prikaže njegova u^n jata in suha glava. Ko opa-zi soprogo mojega' višjega u-nvtnika. naglo vstane, ji stopi mnproti in jo j>elje na zofo v nasprotnem 'k<Ku. Zdaj, ko Htoji, izgleda kwflcor slar, veli-komt^ten ljubitelj žensk. Nič novega nt na njem, toda vse je okiHKno, v*e se prilega, nič rte moti.
*40as4 niti je,'* *e >jifcehlja. 4*Oo»fpod ( emažar na dopust, njeigova vrla go*pa pa u« n.^e govo mesto v urad. Izvolite
aesti.*'
i4<i(jn|)od,,f pravi gospa, 4vprišla «*em k vam kakor hčerka k očetu. Sveta vas prosim."
"ftomo če ga ve«n. Poslušam po&orao."
448la(V>šega stanu ni, nego je uradn&ki. to itak veste. Plače unite, da niti «a hrano ne zadostujejo. Nobene nade da sc kaj iodltoljsa. Familija je pri nas velilka, devet na«? s služkinjo deset."
"Frt," zažvižga galantno 5ef 44to je dosti."
44Mi .smo, oprostite, živeli moralno, naravno, ne tako. kaknr inteligenca dandanes. Mladi, tfdr&vi -zakoni bre« otrok. Te mlade ženske se vaeijo v.tuja
POSIILJATELJEM DENARJA
Zaradi političnega položaja v Evropi naznanjamo onim, ki so nam poslali denar, da ga pond jemo v stari kfaj, da ga začasno držimo, dokler ne prejmemo zagotovila, da bo izplačan brez vseh teikoč. *
V tem oziru smo se že obrnili na pristojno mesto ter upamo, da bomo mogli v nekaj
BOLEZEN
* • . • 1*1
mesta, fej, kakor se mi gmusi-jo. Toda nočem vas zadrževati. Naiši otroci >0 še vsi nepreskrbljeni. Najstarejši sin je v zadnjem seme?4m visoke šole, drugi v prvem, dva v gimnaziji, ena deklica na učitelji-hču in ttfko. No, to je vse v redu. Mojega soproga poznate dobro, čarH n«u, neoporočen je od pete do glave. Prej se je l>avil nekoliko, o prostih urah. j- ftolitiko. Pisal je v list wlaj tako, »laj tako, kakor so nanesle prilike, in ^plačali so mu vse, ne sicer sijajno, nekaj pa le. Ali vas zelo zadržujem?"
44 Ne, ne, gospa. Jako me zanima, kaj'boste povedali."
" Veste, mnogokrat se je sam sebi smejal, ko je vtikal v žep '"•lanetk. 'ki ga je spisal in je izšel drugi dan v listu. Naenkrat pa se je vsega navel rčal in ny dejal, da se ne bo več tako prodajal. Te si res imoz. je rekel, ne moreš »biti strankar. Pri stranki je glavna stvar skupna disciplina, te pa prava samostojnost ne prenese."
44In »daj je pisanje opustil? Zelo škoda! Njetgovi članki so bili duhovit;."
44*Ne, ni ga opustil. Piše Še, toda — pesmi."
Gospod šef pogleda debelo in neverjeino, zmaje z glavo, in ne prestopi po sdbi.
44Da, gospod. Piše jib!"
41 Neverjetno!"
44Kaj ne. Toda ni rešitve."
* ^Po vejte mu vendar, recite um pametno besedo."
44Ravno zaradi tega 1*0*11 prišla k vam. S prejšnjo namreč, da bi mu rekli to besedo vi. Jaz som mu žf enkratt namignila — tako od daleč, t<*la pogledal me je tako čudno, skoro pretresljivo — in rečeno sem takoj popravila."
"Kako pa oprostite, prav za prav to veste?"
44 Kaj?"
44,No, da dela pesmi."
44Našla sem jih, ko je pozabil doma ključ od glavnega predala svoje mize. Potem vedno premišlja, je rad sam, hodi h kota v kot, po drevoredu posluša ptice in gleda rože in drevje. Dvakrat me je tudi že ponoči zbudil in mi prebral nekaj pesmi, ki .jih je ravno zložil."
44 Neverjetno. Kakšne pa so?"
44Tako — bolj kratke navadno. Sicer se pa nič ne spo-anam in sem prišla tudi zaradi tega <k vam. Toda najprej «ni povejte, kako je s tem delom. Ali kaj nese?"
44 Ne, nič. Nekaj jih poznam, ki se bavijo s tetn£ rečmi. E-den na primer je že star, pa nima nikjer nič. Ljudje mu sicer včasih pravijo, glejte, naš prvi pisatelj, no, in to je vse."
44 List i, ki take stvari pribo* Čujejo, nemara kaj plačajo?"
4 4 Nič. ^*ravijo celo, da plačajo šotrodtiiki listom za to, da pricflbieijp njihove pesroi."
44Bežite! Kaj poveBte? O —
Šef maje ramo, drži list v roki in premirja.
44Nepojmljivo! O vrednosti pesmi pa se mi niti ne sanja."
44 In " pravi gospa, 44 in rekel je že, da bo izdal celo zbirko pesmi, prav knjigo — lla Kvoje stroške. V teb časih pomanjkanja." 44 Nesmisel!"
44Oh," vzdihne gonpa, pobe-si obraz in gleda nekaj časa v tla.
44In se to." povzame čez ue-^so se tUnlobra zavedli, kaj časa ter pomoli šefu nov liot. ftef čita:
44 Po cesti sape* pihajo, v bližini voda Šumi. na n<4hu mrzlem in žalostnem nobene zvezde ni. Večer je prazen in zapuščen, in ki njo išče, srce -še praznejše, zapudčenejše, še daleč bolj žalostno je. (►h menda pri oknu je ljubica ziimišljena v'temo to zre,
Kaj se misli in govori po širokem svetu ...
» A Z
*j>ominja se vsega, vsega, samo mene ne." Gospa je vzela medtem iz mošnje robec in ni briše solzne oči.
44Neverjetno," pravi ogorčeno in važno šef.
44To je. kar je najhujše," pravi go-pa in še nalahko usekne. 44Povrh vtsega. kaj ne, pa še to! Oh, ali ni grozno!"
ČASNIKAR V TABORIŠČU V NEM&JI
IvODANJ, Dansko, JI. sep. — Berlinski dopisnik 4'National Ticlende ' je imel priliko ogledati si nemško ujotniško taborišče v bližini bivše poljske meje. Svoje vtise je opisal v dolgefli članku, iz katerega je razvidno, tla Nemci z vojnimi ujetniki še preslabo ne ravnajo.
— V taborišču je približno pet tisoč ujetnikov, — piše časnikar. — Nikogar ne silijo delati, če se pa hoče kdo iz dolgočasja kakšnega dela lotiti, dobi za to posebno nagrado. Nemčiji manjka i*o!jedelskih delavcev in nekateri irjetuiki bodo kakor nalašč za to delo. V okolici taborišča je prostora še z-i kakšnih 30,(XH) mož.
V drugem delu članka je rečeno: — Pogovarjajoč se z ujetniki, sem se čudil, koliko je med njimi takih, ki niso Poljaki in se ne zanimajo za usodo Poljake. Naletel k'Iii na Litviucc. Nemee, Beloruse in L'krajinee. .la-no jt*, da je i»olj>ko arma-dno vodstvo ,jK»sla lo te ljii4li prve na fronto. Vojna je trajala zanje le nekaj dni in -e orožja sploh niso posluževali. Predno
-o bili že nemškem ujetništvu. « • •
RAYMOND MOLEY O VOJNI
Raymond Moley, svoječasni Rooseveltov svetovalec in član t a ko imenovanega 44 možganskega trusta", je govoril na letnem zborovanju National Industrial Advertisers Association ter rekel, da 'bi bilo mogoče preprečiti vsitop Združenih držav v vojno, toda vse kaže, da se bodo na'l>osled le zapletle v njo. — Združene države pač niso vajene nevtralnosti, — je dostavil. — Mi se radi zavzamemo z atso vnemo za to ali ono stranko. Mi radi preveč govorimo.
NUJNA PROŠNJA POLJSKE ZA POMOČ
TUDI FORD SE JE OGLASIL
DETROIT, Mich., 22. sep. — Avtni magnat Henry Ford, ki velja za velikega nasprotnika vojno, je proti vsaki izpremem-bi nevtralnost ne postave ter rekel, da delajo vojni dobičkarji i/, človeške revščine silne dobičke.
— Sedanjo nevtralnostim postavo, — je rekel Ford časni kar jeni, — so sestavili možje, ki |xrznajo vojno, (.'e bomo v ;:ji izpremenili samo eno črko, bomo s tem napravili korak proti vojni. Taka vojna bi osirotela milijone ljudi ter nas pot n i snila nazaj za več tisočletij. Ford je poudaril, da nas vojna v Evropi popolnoma nič ne 44No, no,'' prične šef pomir-for nadaljeval: —Z izpreiucnfro nevtralnostnc post-i-
ljivo, 44petileset let je že pre-konu il. zato nveroda ne l»o sile. Pomirite se, gospa, ne jemljite si te stvari preveč k srcu. Vsi pesniki fantazirajo."
"Zdaj prosim pa še samo vašetga sveta. Kaj naj storim!"
Šef se malo prestopi, prekriža roke na hrll^tu, jiogleda v sirop, potem nohte in obstane končno sredi sobe ter upre oči v gospo.
* Veste," pravi 44 svetujem vam, da ga pustite v miru. PesnLkovanje je bolezen. V takem slučaju kakoršen je ta, prejde vse gotovo zlepa in samo od sebe. Ravnajte ž njim blagohotno, kakor z bolnikom. Prepričan šem. da bo kmalu dobro. Tudi sam ne bom silil vanj."
Gospa >e nato zahvali, vljudno poslovi in odide. .
ve bi omogočili vojnim dobičkarjem delati drrtiičke iz splošne moritve. Po vojni streme le tisti, ki se nadajo dobičkov od nje. In če nam je jKdrebna vojna za d(fl»ičkano-ni fmanči sistem, }K>te?n je z našim finančnim sistemom pač nekaj narol»e. V takem slučaju je skrajni čaš jtodrediti ta sistem kontroli kongresa.
Ford je bil povabljen na konveneijo Ameriške leirije, ki =e b<> začela v Ohicatm, ter j<« reke! v zvezi s tem: — Ti možje, ki so se borili v zadnji vojni, nočejo noliene nove vojne. Njim je TiiDgoče preprečiti vse vojne, njim je mogoče razorožiti svet. ■Tfwz bom ob njihovi strani in bom prtdpiral njihova tozadev 11a stremljenja. C'e bi ne bilo v vojni nolienegsi dobička in nobene želje po moči. bi sploh ne bilo nobene vojne.
Nekaj dni zatem, ko je pričela nemška armada prodirati v Poljsko, je bila v London jKi^lana ]»oljska vojaška komisija, da posreduje za pomoč; tenia pomoči ni bilo.
Ford, ki je bil poslal v začetku svetovne vojne znano "mirovno ladjo'* v Evropo, je priporočal mirno kri in ohranitev zdrave razsodnosti.
* • •
JAPONSKA BI RADA SAMA GOSPODARILA
WASHINGTON, D. ('., 22. >ep. — J »t ionski |**danik Ken-suke Horinouchi je danes omenil, da >e je -začela Japonska pogajati s Franeijo in Anglijo, da ix I pokliče t a svoje vojaštvo s kitajskega ozemlja.
Po>lanik je dejal časnikarjem, da je Japonska 44prijateljsko .»vetovalu" Angliji, Fram-iji, Nemčiji in Poljski, naj bojujoče se države umaknejo <v«»je vojaštvo i/. Kitajske. Anglija in Francija sta edini bojnjiiči se državi, ki imata tam svoje vojaštvo.
— Trdno sem prepričan, — je rekel poslanik, — da bo glede te kočljive zadeve dose/en sporazum in sieer potoni di-plomatičnih pogajan j. Ta predlog je v -oglasju z našo politiko, d:i >e izogneni4» Miie^avanju v evropsko vojno.
Japonei zatrjujejo, da ne -mejo imeti bojuj«»če -e evropske države na Kitajskem ozemlju n«»beiiegn vojaštva in nobenih vojnih ladij v kitajskem vodovju. To je baje proti|»ostavno. t V bi >e Jap<»nski ta želja vr»—ničila. bi imela Ja|»on>ka na Kitajskem prost« 1 roko. po-ebno -edaj. ko j«- -kleiijen med Ru.-i in Japonci mir.
SVOJO MATES IŠČE.
dtteh sporočiti, da bo zopet mo- VMite, kako težko je to;
goee normalno pošiljati denar.
Denar v Italijo je mogoče poiiljatt ravno tako kot prej.
N« sprejemamo pA denarja s« poailjatve v Nemčijo in na Poljsko.
Nobena država ne izplačuje
več denarja v dolarjfh-	'
Uparho, da boste to npoSte-▼ati 1» boste preprTSall, 6* to dtfamo h previdnosti, dn obvarujemo ivoje rojake pred kako škodo
ZahvaQtijemo te za dosedanjo in se pH poročamo še za nadaijno naklonjenost. "" Potnttki Oddelek,
l Od,
Toda bil he mi, da malo pa le pretiravate. Prej senV rekla, da eem prišla k vam tudi zaradi tega, kef se na pesmi ne r&-Biwntem. Doma sem j?h skrivaj par vzela in jih vam' tu prinašam. Čakajte, tukaj	J Gospa'privleče vt motnje par Kotov papirja in jih izroči fiefia. f
pokažite, da vidimo."
Šef Sita:'
<4,Ko w tetne gwte, ko vaje ječe -v viharju nekje, kot ptica plaha se sti»nc moje erce,
V Sao Paolo živi že na«l 50 let H)6 let Mara Marija de Vir-geni de Purifieacao ki pravi, da je bila rojena leta 1833. Po tem takem je danes stara 106 let. Ta starka se hoče zdaj spraviti na noge, da-bi poiskala svojo mater, o kateri pravi, da mora imeti 142 let. Ima baje živo tudi sestro, ki šteje 120 let.
RAZGLEDNICE Newjrorik*
SVETOVNE
IJOBTTE
KNJIGARNI "GLASNARODA
m
Cm NAJTSČJS
li-
po a
poBJeto 1
po S centa.
"Padiaahovi aen-"Ob Vadarju";
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v ci" pri "Oboževalcih ognja", kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je poatavil May s svojim romanom najlepši spo~ spomenik?
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, 8 slikami, 627 strani
VSEBINA:
Smrt Mohamed Srnina. — Karavana smrti. — Na begu s Goropa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
KRJ2EM PO JUTROVEM
4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — KsM sem ▼ Mekko romal. — Pri Aamarib. — Med
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA:
Amadija. — Beg ix jede. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DE2EU SKIPETARfJEV '
4 knjige, s/slikami, 577 strani VSEBINA:
Brste Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju.
Cena $1.50
' ■' J t t f r
Naročite jiK lahko pri'
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač ft imen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1;50
SATAN IN IŠKARIOT
12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA:
Izseljenci. — Yuma ftetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta« — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.59
WINNETOV
12 knjig, s slikami. I 753 strani VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. —. Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata.
—	Za detektiva. — Med Komaači in ApačL — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt.
—	Winnetova oporoka.
Cena $3.50
2 U TI
4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot
Cena $1.50
Sloveuic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK. N. Y.
»GLX8 IIBODP. New Toft
'M/
Saturday, September 23. 1939
slu v cub rnrooblav) daily
^llllliii iiiiiilliHtijilllllH;^
Kje si bil tako dolgo?
Eoman ii življenja — Za "GIm Naroda" priredil L H. = 31 =
4'Hvala vam za valše dobre 'besede, igoepod Longwy."
Oh ariee &e ji prikloni.
"Da — Mr. Long-wyja pa bomo takoj postavili na stran zaradi njegove neokretnobli. Tukaj pri nae želim, da ine vsakdo kliče Okarlee, kot nie kli<6e imoja sestra, kadar sem priden," pravi najpol reeno, naipol šaljivo.
Truda gleda napol rsečna, napol plaho k Winnie. Ta l>a ji prikima:
"Satno vtdaj ee, Tnuda, zelo je slabo vzgojen in moraš, kot jaz, napolniti njogovo voljo, drugače je zelo težko izhajati ž njim," se šali.
Tedaj pa mu Ti uda ponudi roko.	,
"Stračno ste dobri do mene, kakor tudi Winnie."
Charles potegne njeno roko »kozi »s-vojo pazduho ter jo {►elje cm prav v hiušo, kar napravi s svečanostjo. Pet minut .lato vtei trije sede pri zajtrkovalni iniori. Trudine stvari so znosili v njene scfbe, toda Charles ne dovoli, da bi Truda že od^la. Najprej mora ž njim in Winnie zajtrkovati, kajti Winnie ž njima še onkrat drži. Toda čokolade ne dofoi več, ker jo hoče Charlcv olbdrzati za Trudo in vedno in vedno ji polni skodelico, nalaga veliko žlico smetane ter tudi skrt)i, da dobi dve mehko kuhani jajci in ženflje. Kar ne more nehati ji nuditi, dokler Truda .popolnoma ne zastavka. Charlee pa zmaje z glavo.
44Kako pa morete biti tako močni, če jeste kot kaka kokosa?"
44Toda Charlie, Trudo boš preplašil, saj je vendar ne ma-ranto zaklati!"
Truda se saneje.
44Saj veni, da .liti muhi ne more storiti kaj žalega."
*40, nikar tega ne recite. Kadar hočem spati, in me nadleguje kafro muha, trda j me naslaja največja moril na želja. Kaj pa, guspica Truda, ali bi še mogoče saj jabolko?"
44Ne, ne morem več."
44Samo pusti jo, Charles; mora se šele navaditi. Na Oravetv-tfiniu jedo jkkI lduninim gospodarstvom samo po kalorijah"
"Toga (ia turkaj ni; tukaj je trefoa jenti in urbogati, razumete?" pravi diarlre m (pravim trinoeikim obrazom.
Tru<la >e gla>no zasnuje. In ta smeh mu zveni tako ljubko na uho, da Trurio zatad^n pogleda in zakliče sestri:
44Ali si sltAala to? Ali si jo slišala krlaj tako smejati se?*
44<>h. Charlie, na Grav«*n>teimi ji je pod strogim SJuni-nitii nadzorstvom .-mrli prešel."
Oharb« se vzravna.
"IVmiidi, Winnie. Iduna je Tnidin-<*i*i naj-4rejšenui bratu obljubila, da s«> bo z njim (poročila, ko pa je podedovala Oravenstein, ga |»a j«* krat k mikalo jMistila; ali ni to podlo?"
*4Tenai s«* prav nič ne čudim," oilgovori Winnie.
44In ftoiiucdi — naglic tetnu jo še vedno ljuibi. In na (kogar so Hollovi <il*»-ili svoj«* srce, toga en morejo več pustiti," pravi Char le« zmagualavno.
Winnie pogleda zelo zardelo Trudo in mu prikima. .
44Da. Truda p;t l jubimkt|je z Bogom i ncelim cvetom. In po Iduni, Ctiarlie, se ne botn več ravnala; do sedaj je imela Iduna |>reveč vipllva na mene. Sedaj pa je temu konec."
"To iik veseli, Winnie! Prav odkrito pevem da se meni ne zdi prav, da z vsakim prične kake ljubezenske spletne," pravi rwiw Truda. Winnie jo zamišljeno pogleda.
Negotovo in 1 »oječe pogleda Truda Charlesa.
44<)fe, .-a j ne vem — če i^mem vse povedati."
"Kam© povej brez olbotavljanja."
"Ako pa bo bolelo, Charlie!"
Charles naglo zamahne z roko. .
44Od je strani me ne more več boleti."
In Truda obsežno pripoveduje, kar se je prejšnji dan zjutraj in zvečer in<*d njo in Lduno dogodilo.
Ko Truda govori, postaja diaries vedno bolj razjarjen.
4 4 To se bo čudila L Z menoj se ne bo več igrala; to je končano! Sedaj jo natančno poonain Co se pa še kdaj pod-stopi biti proti vam surova, gogpica Truda, tedaj ji bom brez vsakega zmdnžka povoda! svoje ntnenje. Sicer pa Winnie povem ti, da bo gospoda z G rave rastri na danes popoldne prišla k nam. Najforfe hoče Iduna jeziti Trudo, ali mene, ali pa nas vse. Toda tega ne bomo več tnpeli. Gospica Truda, obljubite mi to! Pošteno ji morate odgovoriti, ako vae na kak način raažali."
Nekoliko boječe ga Truda pogleda.
"Ne vem, če bom imela toliko poguma. Danes zjutraj bi od nje prav gotovo dobila zaupnico, ako ne bi bil med naju prišel dr. Horvat."
"Sedaj dr. Horvata ne potrebujete več za svojo obrambo, sedaj sem jaz tukaj. Naš gost ste in pod mojim varstvom: to born ljribeznivi Iduni že dopovedal."
Winnie mu nežno pogledi lase.
"f>amo en jesi se. Ctiarlie, nikar ji ne napravi več časti, da bi se za njo qploh Se kaj amenil."
"Imaš prav! Tode gonpici Trudi ne ?me nikdar več ni-iesar storiti, tedaj bom zelo jezen."
Kako Trudi utrijtfje srce pri teh Charlesovih besedah in kako srečno se počuti v tej hiši!
Po zajtrku jo Winnie v velika Oharlesovo nejevoljo odpelje s seboj, da gre v .«voje sobe in ee preobleče.
"Pa ne ostanite predolgo taimi gori, kajti tudi jaz bi imel rad kaj od svojega gosta, Winnie! Potem pa bomo šli na u^n-ffcod akoai grmi. Že so srnam ire, če se ne motim. Saj d »i po tfjih, ako grem skozi goed."
44Eno uro moraš že biti zadovoljen sam e selboj, Charlie; Truda mora vendar najprej npracniti svoje kovčege in se lepo anpraviti."	,
Charlie nekoliko godrnja Njegove oči zelo nežno ieče-JoTi^dmeoiL	rri r„ _
fliidiljtunja pritabJUf}
Zapadna fronta...
ZAPADNA FRONTA PRIPRAVLJENA NA BOJ
PARIZ, Francija, 23. sep. — Na zatpadni fronti se bo vsak čas pričela velika in mogoče največja 'bitka v svetovni zgodovini- Tako Francozi, kot Nemci so pripravljeni za spopad; vprašanje je samo, katera armada bo najprej vdarila.
FRANCOZI SO ZAVZELI ŽE SO NEST, TRGOV IN VASI
Ob nemško-lukseniburški meji so do sodaj Francozi zavzeli že nad 80 nemških mest, trgov in vasi. Vsled tega bodo mogoče Nemci pričeli veliko batko, da preženejo Francoze iz nemškega ozemlja.
BELGIJA IN HOLANDSKA PRIPRAVLJENI
PARrZ, Francija, 23. septembra. —» Ob holandski in belgijski meji <se dbira mnogo nemškega vojaštva in Nemci gradijo svoj "zaipadni zid" dalje proti severu, »vsled česar je mogoče domnevati, da bodo Nemci skušali obiti francosko Maginoto vo črto ter vda riti na francosko levo krilo skozi Belgijo in Holandsko.
BELGIJA IN HOLANDSKA PREPLAVILI POKRAJINO
Da se zavarujete proti nemškemu vpadu, Ae Holandska in Belgija že odprli svoje jezove m »voda se je razlila čez planjave ob nemški meji. Okolica Utreclrta na lloland-kem je popolnoma pod vodo. Belgijci so odprLi jezqve Alberta prekopa in preplavljena je bila nižina med Liege in Antwerpom.
To kaže, da Belgija in Holandska ne verjamete nemškemu propagandnemu ministru dr. Pavlu Goobbel-su, ki je v četrtek zatrdil, da nemška armada ne bo kršila nevtralnosti Belgfje in Holandske.
BBWHWHIIHHIIM.lWWilMI.il HIWIJI'IHI
[■■■■»II
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE
Krnil Adami*—16 JUGOSLOVANSKIH NA KO ONIH PESMI za moški
zbor.........................M
SEST NARODNIH PESMI u moški zbor ....................M
ŠEST NA KODNIH PESMI n mešani zbor....................i«
NOTE 7A KI AVIR All HAR-
MONIKO
M
_ J5
Jt5

35e
S5«
Ji
torko Prelovec—15 SAMOSPEVOV
za clan s klavirjem ..........1.25
ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR .....................
1 Lit UM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za elu in klavir L—
Svojega sina našel
Neki švedski častnik je devet let iskal svojega »sina po vsej Evropi, rslerlnjič ga je te dni našel v Beogradu.
Oče, (po imenu Harold Schulz švedski mornariški kapitan, se je*poročil pred 10 leti. Po rojstvu drugega otroka pa je med njim in ženo prišlo do nespo-| razuma, ki je pri vedel tako da-« leč, da je prišlo do ločitve za-| ikona. S sodnim odlokom, s katerim je bil -zakon ločen, pa je ibilo tudi odrejeno, da sin o-stane pri očetu, hči $>a pri materi. Toda mati se ni mo<rla ločiti cvl sina in je pobegnila i njiiu. hčerko (pa je skrila pri svojih starših. Oče je <>edeiii let Weal sina po vseh evropskih mes4ib, dokler ni dobil prvih ugodnih vesti pred dvema letoma iz Beograda. Po-
iskal ga je in že je imel vse pripravljeno, da bi ga z letalom odpeljal na Švedsko. Toda policija mra je v zadnjem hipu na posredovanje njegove žene to preprečila in otroka spet izročila materi, ki je v drugič pobegnila z njim. Sedaj se je kapitan Obrnil na oblasti da bi io vprašanje uredile. Slednjič je dobil dovoljenje, da sme svojega, sedaj že 10-letnega >ina odpeljati r? i*eboj v domovino. Ker pa je bsprevidel, da je tudi njegova žena zelo navezana na otroka, je privolil, da se tudi ona vrne v Stockholm. Tako so se vsi trije po devetih letih ljej^anja in iskanja kot ena družina vrnili v domovino.
Franc Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......
.<5
rerdn Juvanec—IZ MLADIH LET, moški zbori ..................91»
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) ..............J5%
1.	SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA ___________
2.	PO JEZERU KOLO ................................
3.	BARČICA MLADI KAPETANE__
4.	OHIO VALLEY SYLVIA POLKA __________
5.	TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ
SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ „ DEKLE NA VRTU OJ, MAR1ČKA, PEGLAJ .„ ŽIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka). DEKLE NA VRTU
OJ. MARIČKA, PEGLVJ____
SPAVAJ, MILKA MOJA SIROTEK _______________________________ J4»
JZ STARE ZALOGE pa ima
mo še naslednje pesmi, katerim
smo znižali cene:
I Ameriška slovemka lira. (Holwmr) M
Orlovske himne (Vodopivee) ________ jN
Slovenski akordi, tt mešanih in
moških zborov (Kari Adamič) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Matica) .................................... .36
V pepelnifni noti, kantata za solo,
zbor in orkester, (Sattner)____ M
Mladini, pesni za mladino 3 klavirjem (E. Admniit) .................... .60
Dve pesmi, (Prelovee) za moški
zbor in solo................................ .20
Naši himni, dvoglasno .................... JS5
Gorski odmevi. (Laharnar), IL
____ .50
MEHKO VEZANE KNJIGE
DOŽIVLJAJ V GRAJSKI RAZVALINI.
Ruiuunski listi poročajo o groBotnein doživljaju, ki so ga imeli trije možje v prastari gTaj^ki raasvalini Hobavu nedaleč od SLbinja na Sedniogra-škem.
Stara legenda pripoveduje, da je v tej razvalini zakopan velik zaklad, ki prinaša smrt vsakomur, ki bi **a hotel dvigniti. V eni zadnjih noči so se oc^pravili trije prebivalci iz kraja Hobava na pot, da bi ta zaklad poiskali. Ko so v nekem podzemeljskem prostoru izkopali že tri metre gV>boko jaiufo, se je neka tsena nenadno zrušila in enega izmed mož popolnoma zasula, estala dva pa naqwl. Z velikim naporom jima je uspelo, da sta se rešila. Ko sta dospela v vas, se je pokazalo, da je eden i&med njiju od strahu izgubil govor, drugi pa je znorel. Oblasti so uvedle preiskavo.
VELIKA TATVINA
V BANKI V PRAGI.
Pred dnevi so spretni tatovi v Pragi v t4(*oški trgovski ban-ki" uprizorili veliko tatvino kakršnih v Pragi ne ]>oiiinijo zlrjKi. Ko so uradniki banke prišli v slu/jlni. ^o ugotovili, da je bilo v blagajno banke vlom* ljeno. Tatovi iso odnesli" vse, kar so v tre^oru »dobili. 8G6.527 čeških kron v gotovini in veliko vrednostnih papirjev; skupno je banka oškodovana za blizu 1 milijon kron. OkoLščine kažrjo, da so bili na delu drzni in svojega j>osla vajeni zločinci, ki so se dobro pripravili. V banki so prebiii ves čas od sobote zvečer do pondeljka ponoči. Prod blagajno so v ponedeljek še dobili nt4taj ostankov kldbaB in kruha, kar so imeli za okrepčilo pri svojem delu tekom nedelje. Blagajna stoji tako, da bi jih mogel vsakdo z ulice videti — ako bi pogledal za okna. Toda val ljudstva je šel mimo min »o, stražnik v bližini ni opazil nič sumljivega, za okni urada pa so tatovi dvakrat navrtali blagajno in jo iz-
Moski zbori
OSKAR PEV:
r<M«-a ; OJ. moj ftorel Bo*;
Kam mi, fantje, drev v vas poj-demo .......................20
OSKAR I»EV:
.Kremno, ljtil*-a moj«; Ko ptiči-ca n» tu«e riv ; Si^l; MoJ o^ka 'ma konji^k't iItr ; !><t|>iv sem |il-sean-e; Slofo ■ Je riiihnila luč .10
EMIL ADAMIČ:
M'Mirn tlerojka f belokranjska. .JS0
\so n«>č i»ri fMitarl ...........J8»
J tir v a .......................25
Hudi Micka domo; Kaj ilrag^ jra lioi'i-rn; Zdrav lea ........JN
VASILIJ MIItK in A. OROBMINO: Velrič; P« inadlni ..........M
RazprodajiT
KNJIG
Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla.
FERIH» jrVANEC:
Zjutraj.........
SloraiiKka .....
..JP
PETER J K It KB: PHIn rnia; VASILIJ MIRK: PiHlitknica........J20
ZORKO PKEU>VBC:
Ko m) fantje ]>r«>tl rasi A11....JS0
Le enkrat Se ................"JO
Slava delu ...................20
11 R. %'OlJkRIČ: Roimarin ; JOS. PAVČIČ: Potrkan plea ......J5
2.
3.
4.
5. 6 7. ». 10. 11. 12.
14.
15,
16.
17.
18.
1».
xvezek, moški zbori ..........
ZA TAMBrRICE:
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tambnrice, zložil Mar ko Bajuk...............75
Slovenske narodne prsmi za tamba-
raški zb»r (Bajuk) .................75
Bom šel na planinre, (Bajuk),
podpori .............................. it
ZA CITRK:
Poduk za rilre. — 4 zvezki —
(Koirljaki)...................... 2^—
ZA KLAVIR:
Buri pridejo. — Korafnlea — ..... JSO
Josip Pavrič: NAROD POJE 20.
(za mlade pianiste)	21.
R4 sl<iv«-iiskili iiHriHlnili ]i^sml za klavir ln z besedilom........$135
21.
K A J NOV EJ ft A	1
P O S I L J A T E V
SLOVENSKIH PESMI »-
PESMARICA r.LASBENE MATICE
1»C maiKki zlMHi, umlll A. «Vrin %IJ5 Slovenske narodne pesmi. Janko Žimviilk
I.	zvezek. i^siui za nnr^ki alt i*iiskl zlM.r ............ 123
II.	zvezek. 77 |«esmi za m«»ki in m»"iani zlsir ................1.25
100 narodnih prsmi za mwJti In
mešani zbor, Emil Adami* ....1.— FANTJE NA VASI. 1« nam.li.ih
za mtiški zln.r. Ciril 1'rvRrlj.. Na r učil o poAljite na:
5»

Glas Naroda
99
21« WEST 1Mb STREET
prazinli. Delali so tako, da se niso premikali ob oknih, ampak čopeli na tleh za 'blagajno — tako nihče ni niti slutil, kaj se v banki godi. Do bančnih prostorov so prišli skozi skladišče neke sosednje trjfovine, kjer so izfMxlkoi>ali zid in se skozi odprtino splazili v ban-Tvo.
PLOVBA OKOLI AFRIKE.
Poročali smo. da je anjrleiška admirali teta Sredomorsko morje iz varnostnih razlogov zaprla- za britsko plovbo. Ang-
NEW YORK. N. T.
usiHaii
leske ladje ibo<lo plule o«^lej kakor v starih časih spet okoli Afrike. .
Potovanja ž njimi ^e bodo zavoljo tega podaljšalo, in sicer iz Indije na Angleslto za <>"> odstotkov, iz Kitajs-ke za 37 odstotkov, iz Vzhodne A/rike za 46 mistotkov. iz Avstralije pa samo za 10 odstotkov. Po izjavi strokovnjakov je daljše potovanje okrog rta Dobre na-de samo neka nemlobnost, nič več. iDa-li lx»do Soe^"ki ]>rekop za plovbo fj)loh zaprli, še ni določeno. .
31.
12.
33.
34.
r
| 30. 37. 3ft.
39.
40.
41.
42.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vL
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
1CNJIGARNA "GLAS NARODA"
s -)
BokJajflko Jsnro
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
43.
41.
45. 40. 47. 40.
49. 30.
51.
52.
53.
54.
55.
50.
57. 5ft. 59.
01.
02.
«3. 04.
Andrej Hofer (Junaški vodja Tiroleev
Belgrajski Biser (VitoJ Jelene > Beneška Vedeievalka
Boj in Zmaga (J»ser spnitnan)
Božični Darovi (Hu<lulf V rabi» Burska Vojska
Cvetke	(H. Majar>
Dedek je pravil (Julij Slai>šak> Devica Orleanska Dve sliki	iKsaver Meftko)
Duhovni boj (Ixtvrear Skupoll) Era Diavolo Fran Baron Trenk
(Ojuro pHiKluric) Gozdovnik, 1. zvezek Gazdovnik, II. zvezek (H. Majar) Hudo Brezdno <Fr. Erjavec) Humoreske, Groteske in Satire
(Azm- in Teffii Korejska Braia. trtira it misijo-nov v Koreji (Jtisef S|iiltmau> Krvna Osveta
Mesija	<Dr. JegliCi
Mladim Sreem. povesti zn
mladliKi	(Kmror Mr&k»>
Maron. krščanski defek z Uba
Munalino
Na Indijskih (Hokih Ob 50-|jrtniri dr. Janeza Ev.
Kreka Pariiki Zlatar
Patri a. Povest Iz Imke junaške
dobe	I H. Fed-rer *
Paberki h Roza tlvan Albreht t Popotniki, novele in trtice
(Milan Pu^>lj» Poiiealec
Pravljice	(H- Maj«r»
Pravljice in pripovrdke za mladino	(S. K<^ntnik» Povesti in Slike (K<aver Me^ko) Ptice Selivke (Tac«»re; Praski Judek (Jooip Volei Pred Nevihto
Praprctanove Zcndhe. Povesti
(Anton Stražar► Prihajat, povest (Fr. Detela) Pint Rož ji. I. zvezek Prst Božji. II. ivezek
(Anton Keller) Preganjanje Indijanskih mfcdjo-iji rje v	(J««sef S|>illmait i
Rdefa in bela vrtnira
(Anton Huonder) Revolucija na Portugalskem S'sto a Seal•	(H. Federer)
Skozi Airno Indija Spisi Krištofa Ami da Študent naj bo (S. Flnigari Strahote vojne
Suneški Invalid (S. K«£utnlk)
Sveta Notburga
Tri Indijanske povest
(Josef Splllmnn) Vefema pisma (Marija Kmetova) Vrtnar	(Ta gorel
Volk Spokornik ln druge povesti zrn mladino (Kmver Me^ko) Vojnimi r ali Poganstvo in krst
(Josip Ogrlnee Zadnja Kmefka vojska (August ftenoa) Zadnji dnevi nearefnena kralja
S. Kofiutnik Zbrani spisi za mlaillno
(Rn eel he rt Gangl) Zbirka narodnih pripovedk xa
mladino	(J. planinski)
Zgodovinske anekdote
(T»r. j^nrahon> Zlat okopi	f Jooef Spi Uma n)
Zmaj iz Rosne, povest Is bosanske zgodovine (S. Knšntnikk
(Vezavi* nekaterih knjig je od kia nja nekoliko lahaievm.)
Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek sa knjigo.
POZOR!
Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem število, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WE8T18th STREET
J WW TQRJ5