Ll»t sa koristi •ktfaHirfttvt. D«Uv •i m oyrtviêtnl éa V««t* kar product re |e. Thé* paper It dovoi*ome-na tega vprašanja, kdor hi mislil, da je prihajalo veliko zanimanje za usodo ose m urne službe le od žele/.ničarskih organizacij in od železniških mag-natov. Nad vsemi Zediujeiiimi državami je ležali» kakor mors; vsa Amerika je bila prizadeta in vsa Amerika je čutila to. Ku je šlo na železnicah še vse kakor po navadi, so že daleč naokrog padale sence grozeče stavke in na vseh koncih in krajih se je čutil njen vpliv. Naj so se zavedali ali pa ne, v resnici so bili prizadeti vsi prebivalci /edinjenih držav od najstarejšega siveka do zadnjega novorojenčka, od predsednika v Beli hiši pa do zadnjega trempa na zapadu. Le tako je tudi mogoče razumeti, da se je predsednik Wilson s tako vnemo lotil posredovanja in »Ia je kongres opravil delo, o katerem se brez pretiravanja lahko pravi, tla pomeni kapitulacijo pred organiziranimi železničarji. KJE JIH JE ČEVELJ ŽULIL. V Ameriki niso stavke nič redkega, in kakor je dežela velika, kakor so njene industrije ogromue, tako dobivajo tudi delavski boji nenavadno velik obseg, Bile so že velike, zelo velike stavke v Zed i nje niti državah, ne da bi se bilo zdelo njih predsedniku potrebno in vredno, da hi «c ukvarjal z njimi, ne da bi bil kongres z zakonodajnim delom posegal vanje. Prav sedaj s»- bije v severni Minnesoti skrajno oster boj med ondotnimi rudarji iu mogočnim jeklarskim trustom; cela armada delavcev je prizadeta. štrajk vpliva na vse razmere železnega okrožja, vrše se vsakovrstne nezakonitosti in veliki interesi so in ko^kj,« Toda za predsednika Wilsons je prav tako, kakor da ni te stavke in v kongresu ni bilo niti sledu kakšne akcije. 1/ tega nikakor ni sklepati, da ima prezident več ljubezni do železničarjev kakor do rudarjev, ali pa «Ia bi kongres prve bolj spoštoval kakor druge. Vsa skrivnost uganke se razodeva enostavno v tem, «Ia so bile neizogibne posledice e-ventualne železničarske stavke popolnoma na dlani in da j«- zaradi nje strah lomil kosti neštetih interesentov, med njimi velikih kapitalistov in njihove vlade. Ta strah je izvabil Wilsons na plan in nagnal kongres na delo, s katerim je prekosil samega sebe. INTERESI PREKO MEJA. Ali vprašanje železničarske stavke je zbudilo živahno zanimanje tudi preko meja Amerike. Z one strani oceana je bilo uprtih na tisoče oči v te naše kraje; z napetostjo, ki ni bila nič manjša kakor v Zeiliujenih državah, so zavezniki v K v ropi opazovali razvoj te afere, zakaj njihovi interesi so bili enako na kocki kakor interesi ameriških industrij, ameriške trgovine, ameriških mest in njih aprovizacije, ameriškega delavstva in njega zaposlenosti. Kajti železnice, ki ne bi bile mogle voziti mleka in krompirja v New York, Chicago, San Francisco, Boston, Cleveland i. t. «I., tudi ne bi bile mogle dovažati orožja in streliva v Inke, da bi ga ladje spravljale odtod v K vri» po. Pogostoma se je že tekom sedanje vojne opažalo, kako se svet internacionalizira, kako postajajo gospodarski stiki tesnejši in tesnejši, dežele boljinholj odvisne od dežel; grozeča želeauičar-ska stavka, ki bi bila mogočno vplivala na razmere v Kvropi, je to .še ln»lj potrdila. Iu tistim, ki nočejo biti po sili slepi, je obenem' pokazala, kako postajajo delavski razredi od dne do dne važnejši faktor ne le v razmerah svoje dežele, ampak tudi v mednarodnih odnošajih raznih dežel. V8E GOSPODARSTVO SE INTERNACIONA UZIRA. V prometu se najjasneje opaža, kako so meje v gospodarskem oziru izgubile svoj poinen. In grozeča železničurska stavka je bila zelo poučna. Londonski listi niso pisali o njej nič manj kakor newyorski ali pa chicaški. In pisali niso le, da za-, dosté radovednosti čitateljev, ampak ker so globoko čutili, kako usodepolno bi taka stavka lahko vplivala na razmere Anglije ter na njeno vojno srečo in nesrečo. Toda če je v slučaju železnic, zlasti še z ozirom na vojno posebno očitno, kaki» postajajo gospodarska vprašanja hočeš nočeš boljinholj svetovna, se ne more reči, da v drugih panogah ni takega vzajemnega vpliva in medsebojne odvisnosti. V deželah s pretežnim industrijskim prebivalstvom trka lakota na duri. ko je dovoz od zunaj onemogočen ; jeklo in premog, cink in baker so v deželah, kjer se producirajo in v deze-lah, kj*r utiviajo lastnih zalog, enako važni vprašanja. Dasi jeklarski trust še noče priznali, ker bi tako priznanje mogočno podkrepilo samozavest štrajkujočih delavcev, ima stavka v Minnesoti vendar velik vpliv na muincijsko industrijo v tej deželi, vsled tega pa tudi na dežele, odkoder jc municija naročena. SPOZNANJE DELAVSKE MOČI. Železničarsko gibanje in njegova zmaga je dala delavstvu priliko, da razmišlja o teh rečeh. Važne so, in prolétariat spozna iz njih lahko svojo veliko moč, ako jo zna prav rabiti. To spoznanje delavske moči je pravzaprav še večji usiie-li železuičarskega gibanja kakor zakon o osem urnem delavniku. Ako bi bila organizacija delavcev temeljita in tako izvedela iu utrjena, kakor bi morala biti, če bi delavstvo povsod spoznalo svoje interese, bi lahko tako oiUočlio posegala v vse svetovno gospodarstvo, da bi bilo naposled le od delavstva samega odvisno, če se ekonomična mašinerija na lej ljubi zemlji, v tej civilizirani družbi vrti ali ne. Vso produkcijo in ves promet bi taka organizacija, ki hi obsegala vse delavstvo, izven katere ne l»i ostalo delavcev za skehstvo in v kateri ne bi bilo izdajalcev, lahko tako ugrožgia, da bi postajal kapitalizem boljinholj nesposoben za go-spoilstvo. Taka organizacija bi ga naposed lahko prisilila ua kapitulacijo. Zelezničarska stavka in njen uspeh kaže delavstvu, da je res samo največ krivo svoje sužno-sti iu bede. To gibanje razodeva, da ima delavstvo moč. Ali do veljave ne more priti ta moč sama po sebi. Delavstvo jo mora zbrati in organizirati, tedaj jo lahk<» spravi v akcijo. Tedaj lahko ziua- NOVA VPRAŠANJA. Toda — jr li železničarsko gibanje res končam»? Zakon o oseinurneui delavniku je sprejet; ampak to pomeni za enkrat le premirje in druze-ga nič. Omenili smo že, da so nekateri železniški magnati obljubili, da poizkusijo svojo srečo pri najvišjem zveznem sodišču, ki naj bi bilo tako ljubeznivo, «Ia bi pritisnilo na zakon pečat neustavnosti in mu s tem vzelo veljavo. To pa ni edini trik. katerega se mislijo baroni rels poslužki. Predsednik železnice Santa Fe je zelo hladnokrvno izjavil, da se njegova družba ne bo uklonila zakonu, ampak da bo mirno čakala, če jo sodišča prisilijo na to. Izjava j«1 res imenitna, in iz enega vzroka nam zelo ugaja. Anarhistična j«', o tem ni dvoma. Kajti v neprizuavanju zakonov je bivstvo anarhizma. Maks Stirner bi moral imeti največjo radost na«i tem zastopnikom kapitalistične družbe, ki z najhladnejšim cinizmom izjavlja: ''Zakon Je., vem. Ampak mi ga ne bomo ubogali." Tnrfa tniko je to? Niso li advokat» obstoječe družbe vedno slikali kapitalizem kot cvet zakonitosti? Niso !i nasprotniki razrednega delavskega gibanja vedno prišivali zavednemu proletaria-tu anarhizem? In vendar '— če primerjamo Kino <¿oblinami in tega prc«lscdnika mnogoniiljonskc železniške družbe, hi prišli skoraj v zadrego, če bi morali povedati, k«lo izmed obeh je bolj anarhističen. Pa vendar ni dvoma; gospod prezident j«- večji anarhist. V \Vashingtonu so se začudili, ko so eitali njegovo izjavo. Naivne glavice! Tako anarhističen kakor ta železniški predsednik je kapitalizem sploh. Le to je: Kden je z besedo povedal, da ne b«» ul»ogal zakona; drugi kapitalisti ue pravijo tega, ampak v dejanju teptajo zakonitost neprenehoma. In sedaj stojimo pred vsekakor zanimivim dejstvom, da bodo "anarhični" železničarji morila morali braniti osemurni zakon proti patentiranim oboževalcem zakonitosti. Tako čudno se sučejo reči na tem "najboljšem vseh svetov. ' In vendar ni v tem nič čudnega. I/«» tistim se zdi čudno, ki mislijo, da hodijo vsi dogodki na tem planetu po ravnih stezah; popolnoma razumljivo je pa to onemu, ki je spoznal, da ne odločuje v kapitalistični družbi fiobe-na zakonitost, ampak interesi. In v službi interesov stoji moč. ('¡gar interesom je zakon nasproten, ga potepta, če ima dovolj krepko peto za to. PRISILNA RAZSODIŠČA Š«« nekaj druzega je, kar stoji koncu železuičarskega boja ua poti. To drugo se zopet ne tiče samih železničarjev, ampak vsega delavstva. /e ko j«' Šel Wilson v kongres in še pred tem j«1 izjavljal, «Ia stoji načeloma popolnoma na stališ. •u razsodišč. V slučaju železuičarskega boja mu le to načelno stališče nič ni pomagalo, zato ker ni imel sredstva, s katerim bi mogel prisiliti železničarje, da bi bili šli s svojimi zahtevami pred razsodišče. Da bi bila stvar lepše izgledala. j<* dejal, da se naposled ne bi našlo nobeno razsodišče, ki bi razsodilo j»r«»ti osemurnemu delavniku. - Ampak zanaprej nočejo več priti v tako za-«lreg<». pa nameravajo delavstvu vsiliti zakmi o obligatoričnih razsodiščih. Za vzor jim služi podoben zakon v Kanadi. Nekaj takega je vpeljano tudi z državnim zakonom v Colorafli. Nobena stavka se ne snse pričeti, preden ni sporno vprašanje predloženo'razsodišču, in za tak proces je določena taka dolga doba, da je v mnogih slučajih /«• /. zavjačenjem samim stavka onemogočena. Da bi imela stvar nepristransko lice, je tudi podjetnikom prepovedan izpor delavcev brez razsodišča. To je pa le pesek v oči, kajti i*por ima za kapitaliste le tedaj praktičen pomen, če imajo delavci zahteve. Ker pa ne morejo svojih zahtev uveljaviti, to se pravi, ker ne morejo štraj-kati za svoje zahteve, postane za kapitaliste izpor hepot reben. Zak on «» prisilnih razsodiščih ima v resnici «»st b- proti delavstvu. A ta je zelo ostra. Kapitalisti bodo pač napenjali vse strune, da res izsilijo tak zakon. Delavci pa morajo hiti na straži. Najbolje hi seveda odvrnili nevarnost, če bi meseca novembra povsod volili socialistične kandidate. PROTI VOJNI Nekaj časa je tega, kar so pravila poročila, da se na Nemškem razširjajo manifesti proli vojni. Ker so prihajala ta poročila iz Amsterdama, ni bilo popolnoma gotovo, ali so resnična ali ne. Meni nič tebi nič jih ni bilo odkloniti, zakaj o manjšini nemške socialne demokracije je znano, da nastopa radikalno proti vladi. Sedaj je vprašanje rešeno, kajti besedilo manifesta je tu. Da se mora okli«' tajno širiti, se razume samo ob sebi. Njegova vsebina je zanimiva in pové tudi marsikaj o razmerah na Nemškem. Nekatere točke oklica smo objavili, ko je brzoja\ le na kratko sporočil izdajo manifesta. V celoti se pa glasi: "Z god I o se je, kar je bilo neizogibno. Pred nami se dviga pošast lakote. Na njenem pragu stojimo. Stradajoče mase v Lipskem, Berlinu, Brunsviku, Magdeburgu, Koblencu, Osnabrucku in kakšnih desetih nemških mestih so napadle trgovine z živili. Kakšen odgovor je dala vlada stradajočemu ljudstvu? Vlada vojnega stanja se je zatekla k vojnemu stanju; streljanje policije na množico in napadi vojaških patrol so odbili naskok notranjega sovražnika. Nemški kaneelar Bethniann ll«»llweg je dejal, da je zločinska Anglija kriva, če stradamo. Pristaši 44vztrajanja" in podrepniki vlade ponavljajo te gluposti. Toda vlada je morala poznati neizogibnost bližajoče se lakote. Kako bi bilo mogoče, da ne bi vlada o pravem času vedela, da privede vojna z Rusijo, Francijo in Anglijo neizogibno blokado nemškega ozemlja* (»d najdavnejših časov je pravilo, da škodujejo vojskujoče se stranke druga drugi s čimerkoli, med drugim tudi gospodarsko. Vojna je temeljno zlo. Sistematično ubijanje ljudi, to je prvi vzrok, pogibanje prebivalstva vsled lakote pa ni nič druzega, kakor naravna posledica vojne. OkVutni sovražniki so nas izolirali, kriče zagovorniki vojne. Vprašamo jih torej, zakaj so tedaj vodili tako politiko, kT je morala neizogibno dovesti k osami jen ju Nemčije. Vsaka roparska imperialistična politika je zločin in tega zločina so krive vse vlade Toda nemški vladi se je v njeni modrosti posrečilo, ds je zbudila proti iebi vse države .v Kvropi. Zdru živša svoje interese z usodo gnile Avstrije in poginu namenjene Turčije je nemška diplomacija umetno izzvala sedanjo svetovno vojno. . Ali na vesti nemške vlade ne leži le vojna. Ona je tudi neposredno zakrilila lakoto, ki je zadela Nemčijo. Vlada ni storila ničesar, da bi odvrnila krizo. Zakaj? Enostavno zato, ker ni vladni kliki, nič ležeče na bedi ljudstva, za jun-kerje in žitne špekulant«' je pa položaj ugoden. Začetkom vojne se je vlada bala storiti . kakšn° korake za odvrnitev krize. O možnosti krize ni smel nihče niti ziniti, ker bi bilo to ohladilo' patriot ičtii plamen množic in jim dalo čutiti vso tesnobo položaja. Zato so se lagali ljudst.vu in mu obljubljali hitro zmago, niso pa storili nobenega koraka, da bi ga rešili iz krempljev zmaja — a-grarcev in nenasitnih kapitalisto.v. » Scheidemann in njegovi pristaši so izkazali vladi veliko službo, podpirajoči njeno slrujo: Vztrajati do kraja! Vladajoči razredi nikakor ne mislijo na to, da bi se odrekli svojim blaznim osvojevednim načetoni. Vsi so nam pravili: Vztrajajte do konca in Nemčija postane svetovna sila, ki bo sovražnikom diktirala p«»goje miru. To za- Ameriški prohrhicionisti prerokujejo, da bodo v petih letih vse Zedinjene države suhe. Po dosedanjem napredovanju in nazadovanju prohi-bicije bi se človeku zdelo, da so to bolj krivi preroki. O izgubah svojih nasprotnikov poročajo vojskujoče se države vedno z veliko naslado, rim večje številke morejo navesti, tem bolj jih veseli. Tako poročajo iz Berlina, da so zavezniki od začetka ruske ofenzive izgubili, vštevši mrtve, ranjene in vjete, cel miljon mož in «Ia niso pridobili za to nič druzega kakor Bukovimi, košček (lalici-je in par pedi zemlje na Francoskem.,, Z druge strani poročajo i* Rimu, da je Avstrija le na italijanski fronti izgubila 450,000 mož, in sicer 154).-000 mrtvih, 200.000 tako težko ranjenih, da niso več sposobni za hoj, ii#100?000 vjetih . . . Najzanimivejše je to, da je vsaka vlada tako natančno poučena o nasprotnikovih izgubah, ničesar pa ne ve o svojih. Ker je človek vajen, da so skoraj vse gotavljanje ni imelo nobene podlage; enosta#vno varali so nas. Niso I i nam rekli, da pretrgajo naše pod-morske ladje vse trgovske zveze Anglije z zunanjim svetom in jo prisilijo, da bo ponižno prosila za mir.' O teh otroških pravljicah ni treba obširno govoriti.. Vsa ta slavi jena podmorska vojna je le pomnožila število sovražnikov Nemčije,- svojega cilja pa ni dosegla. Ni dvoma, če bi imela Nemčija desetkrat toliko podmorskih ladij na razpolago, kakor jih ima, da ne bi mogla na noben način izolirati Anglije. Laž, zavedna laž sc izraža v vekovečneni zatrjevanju vlade, da daje zlasti balkanska vojna Nemčiji možnost, da dvigne svojega duha, če si predstavi velikanske žitne zaloge Turčije. Vsem poučenim ljudem je jasno, da Turčija ne le nima nobenih nepotrebnih žitnih zalog, ampak da ne more niti rešiti vznemirjajočega vprašanja, kako naj zaklada svojo lastno armado. Tolažijo nas z novo žetvijo, ki je blizu. Zopet zavedna laž! Kaj nam more dati ta žetev, če smo v 22 mesecih vojne porabili ne le dve Jot iti i, ampak tudi velike zaloge, ki so bile v držiovi začet- «v Iti «I na poročila lažejo, bi želel, «Ia bi bila tudi ta . zlagana. Avstrijski državni «b»lg j«' pred vojno znašal ¡1.970 miljonov dolarjev. Me«l vojno je napravila vlada v dveh kratkih letih skoraj toliko novega «lolga. kolikor se ga je bil«» vsa leta pred vojno nabralo. T«» se pravi: Tek«»in vojne hc je avstrijski državni dolg skoraj podvojil in znaša sedaj <».7r»7 miljonov dolarjev. Srečni narodi, ki bodo to plačevali! Petrogradski "Den" je poročal, kakor trdi "Warsehauer Zeitung", da je bila po nalogu svete sinode iz Žit omira odpeljana 'čudodelna' mati božja počajevska v glavno cerkev v Novem (er-kasku. Neko staro proročanstvo namreč pravi, «Ia sledi ¡>(jiil»i te slike izguba vse jugozapadne Kusije. — Vera in babjevernost sta dve neločljivi sestri, pa naj gre za katoličanstvo ali pravo-slavjc, za i'Jam ali stari testament. kom vojne, da ne govorimo o žitu in plodovih, rekviriranih v Belgiji, severni Franciji, Polski, Lit vinski, Kuronski in Srbski ter o zalogah, ki so bile pripeljane iz llolundije iu iz skandinavskih «b 'žel: 'I eh /alog zdaj ni iu jih ne more biti. Osvojeno ozemlje je že davnoopustošeno iu izčrpano, prebivalstvo na P«»ljskeiu*i v Srbiji pa strada. Nevtralne dežele ne dovažajo več živil, ker jim jih samim primanjkuje. Na posebno krasno in bogato žetev pa že zato ni računati, ker primanjkuje dela, piče in setve. Zagotavljajo nas, da privede "vsegamogoč-ni" diktator razdeljevanje živil v red. Blazne fantazije! Sedaj je prepozni». Oderuhi in laliko-živci, živeči od špekulacije so dosegli svoj cilj. Z njimi ni nobene sprave več. Kako ie mogoče pravilno deliti živila tam, kjer ni ničesar več za razdeljevanje ? Taka je gola resnica. S tem, da nas je vlada pognala v tolmun blazne vojne, nas je obenem obsodila na smrt «nI lakote. Živinski veleposestniki iu kapitalisti so z očitnim soghišanjcm vladajoče stranke napolnili svoje žepe na račun IjudsUa. . Kaj bo dalje t Sajase vojna lahko še zavleče pol lela, let«» dni. Pričakuje nas ^učasna smrt «hI lakote A ne le nas, temveč tudi ivj^o mladim», naraščajoči r«»«l. Prerokovat i konec vojne je pa pretežko. S f ilo orožja je ni mogoče končati. Nemški militarizem ie neglede na svoje zmage Zašel v zagato. Treba je končati vojno. Ako se podaljša, se zgodi le zato, ker se ljudske mase pomirijo s sramoto in blaznostjo vojne. IVlavci ste odgovorni za vse. Delavski razred lahko topo in potrpežljivo prenaša vse strahote vojne; ali delavski razred naposled tudi lahko vstane proti gospodujo-čim razredom in jih prisili na končanje strašnega klanja. Proletaria! ima le dve poti. Razmišljati in tehtati ni treba. Storiti je treba. Vstanile, nemški delavci in delavke! Pokažite svojo proletar-sko voljo 1 Izpregovorite na> glas! Dol z vojno I Naj živi mednarodna solidarnost delavstva!" O prazgodovini orodja Kakor imajo osnovui temelji naše kulture hvoje počet ke v najstarejši pradohi, prav tako moramo iskati tudi postanek in prvi razvoj našega orodja v najstarejših dobah človeštva. Prvo orodje so ljudje pravzaprav našli, ne pa iznašli. Ze iz prvega počet ks so morali ljudje sicer nekoliko misliti, če so hoteli količkaj zmiseliio rabiti razno orodje, duši *o rabili kot prve pripomočke delu le tiste predmete, ki so jih imeli pri rokah. L)a so Ijiulje pri rabi prvega orodja vsaj nekaj mislili, dokazuje že to, ker so predmete, ki so jih pričeli rabiti, potem raibili tudi nadalje, česar pa ne opazujemo n. pr. pri opicah, ki predmete, ki so jih rabile, zopet odmečejo in se ne zmenijo več zanje. Tako so rabile velike opice kamne, da so z njimi tolkle koščicc ter sadeže, pa če so bili kamnLšc tako pripravni, so jih vendar zavrgle. Splošno so menili prej, da so bili ljudje v pradohi velikanska bitja, ki se niso znala braniti samo proti vremenskim neprilikam, nego so bila tudi oborožena, da so se lahko branila pred divjimi zverinami in naravnimi nezgodami. Znanost je pa to mnenje že zdavnaj zavrgla, ker.je gotovo, da so bili ljudje v pradohi še manjši nego so dandanes. Zaradi tega je t tuli skoro gotovo, da so bili prvotni ljudje prav tako malo zavarovani proti vremenskim spremembam in proti zverinam kakor današnji, če nimajo nobenega varstva in nobenega orožja pri rokah, kvečjemu, da vremen ske spremembe na pračloveka niso tako vplivale, ker je živel tedanji človek bolj v naravi in ni bil tako omehkužen, kakor je današnji kulturni človek. Če m* je hotel človek ohraniti, je moraJ skuhati, da si nabavi obrambne poinočke, orožje, da se je z njim branil tzveri, in napraviti si je moral orodje, da «i je y. njim lajšul o I »sto j iu se varoval pred vremenskimi neprilikami. Prav to, da človek ni bil ustvarjen za obrambo, je moralo biti prvi povod, da si je izdelal orožje in orodje, kar je bilo početek človeškega razvoja. V teh početkih orožja in orodja tiči pravi izvir današnje čudovite tehniške popolnosti. Orodje in orožje v prazgodovinski dobi človeštvu je bilo le ojačenje in podaljšanje človeških organov, Raba kamna, da so z njim tolkli košči-časte sadeže ali drobili trda jedra, temelji na spoznanju in izkušnji, tla se dajo sadeži bolje treti s kamnom nego s samo roko, izkušnja je dalje'učila, da utegnemo ♦¿'kamnom, ki ga nataknemo ua t oporišče, še bolj uspešno raiztolči in zdrobiti trde sadeže, nego če držimo kamen kar v roki. Ljudje so tudi spoznali, da se da s kamenito skulico, * trdim lesom bolje kopati, grebsti, vrtati nego s prstom in nohtovi. Najdbo takega orodja je pa že narava sama podpirala, ker je nudila povsod predmete, ki se dajo porabljati za preprosto orodje, ne da bi jih 'bilo treba bogve kako težko oUlelavati. Tiste po- inočke, ki jih je naftel prve«ni človek, že kar v naravi, je utegnil rabiti kot sekiro, dleto, klin, pa tudi kladivo, šivanko itd. Preprosto orodje si je nabavljal med rudninami, rastlinami in živahni, iz kamenin so dobivali kamne za tolčenje, skali-ce za kopanje, s4rgauje, drobljenje iu rezanje, od živalstva pa rogove, zobe in kremplje za rtajraz-novrstnejše namene; v tiste namene so rabili tudi orodje iz lesu, in poleg tegu su rabili les tudi za vžiga nje ognja. Pračlovek se je moral prilagojevati aeveda razmeram; rabiti je mogel za orodje pač le tiste snovi, ki so se nahajale v kraju, zaradi tega so i-nieli v različnih krajih tudi orodje iu orožje iz različnih snovi. To opazujemo lahko še dandanes pri divjih narodih; divji narodi daleč na severu rabijo drugačne snovi, nego narodi po vročih krajih. Pri teh narodih tudi Jahko opazujemo iznajdljivost ljudi, ki so na najrtižji stopnji kulture. Kskimi imajo jako malo snovi na i ^bero. iz katerih izdelujejo orodje, orožje in obleko, pa prav zato, ker jim tuko nedostaja dotičnih sredstev za izdelovanje potrebnega orodja, opažamo, da izrabljajo tista, kar jih imajo, do skrajnosti. Raziskovalci, ki so opazovali običaje in kulturne razmere pri Eskimih natančno, pravijo, da izdelujejo h primitivnimi pripomočki orodje, kukor ga naši najizurjenejsi rokodelci z najmodernejšim orodjem in stroji ne izvedejo. Prvo orodje so rabili najbrže tudi kot orožje; šele pozneje se je pokazala v rabi med orožjem iu orodjem raalika. Iz tiste dobe, ko so našli orodje iu orožje, iz hajajo tudi početki iznajdb. Najprej so iznašli le preprosto orodje iu orožje, in sicer deloma tako, da so izboljševali in porabljali tiste predmete, ki jih je narava nudila. Ko so ljudje spoznali svojstva tega ali onega kamnu, ko so »poznali, kako se kamen najlaže razbije,so tudi laže izdelovali orodje iz kamna. Ker je bilo prvotno orodje jako preprosto, je naravno, da so ga rabili za različna opravila. S tisto skalieo, s katero ho drli divjačino, so rezali tudi sadeže, so morili ujete živali itd. Ko so bolj »poznavali suovi, so jemali tud za nove iznajdbe bolj primerne snovi, tako da so imeli vedno več vrst orodja, iu sicer sprva gotovo v najpriproHtejši obliki, ki so jih že morda tudi za nove izuajdU' bolj primerne snovi, tako da dja. Obenem pa so, kolikor so razmere dopuščale, izpopolnjevali orodje, da so z enim iu istem orodjem lahko opravljali različna tlela. Vsako preprosto orožje in orodje, ki ga poznamo iz pradobe človeštva; nahajamo še danes pri divjih narodih na jugu ,v ledenih pokrajinah, pa tudi pod vročim solncem srednje Afrike. Takt» nam je omogočeno, da opazujemo s svojimi očmi dolgo pot od najpreprostejšega orodja pa do današnjih velikanskih strojev in najuiuetnejših uredb. Delavsko gibanje v starem in srednjem veku. Davno preden so se ustanovile delavske organizacije in pt» vsem svetu razširila socialistična načela, su se že bili silni iu hudi razredni boji. Zgodovina nam pripoveduje, tla so že v starem Rimu j eksistirale mogočne delavske razredne koipora -eijc. Numu Pompiliju, ki je bil najbrž prvi orga nizat«»!' delavstva v Evropi, se je posrečilo že v onih davnih časih prav močno organizirati skoraj vse stroke delavcev. Organiziral je kotlarje, mizarje, i zde lova t ^.1 je godal, barvarje iu čevljarje vsake posebej, ostale stroke pa skupin». Značilno bojevitost iu vztrajnost so kazale vse te organizacija. Dolgotrajne stavke, burni shodi iu demonstracije po ulicah niso bile nič nenavadnega v starem Rimu. Ali veliko prej in še v večjem obsegu so s»' bili razredni boji v drugih krajih sveta. Ko je pre -vladoval v Evropi še najhujši barbari/ei^-so že eksistirale ua Kitajskem velike in mogočne delavske in kmečke organizacije. Organizacija Kung-So je združevala miljone delavcev vseh strok. Imela je svoj centralni ml bor in rezervne sklade. Tudi I met je s«» bili združeni v Kung-So, v katerega p' dročje so spadale tudi razne konzumtie in proizvajalne zadruge. Toda zgodovina nam pripoveduje, t»s)jednja kaplja krvi!" I 'gledal je od daleč žensko, ki jo je poznal iu Me ji je ognil s studom v srcu. (iledala je za njim, on pa je po penil korake. "Tako mmii se blatil radovoljno! In činlo, tla je ostal v srcu še neoskrunjen kot! . . . Toda ve tli I log, eouiu je bilo tako potreba in čemu je morah» biti tako! . . . Kako bi se veselil svetlobe, če ne bi bil šel nikoli sko/.i temo?" Plezal je p»» visokih stopnicah v svoje stano vanje. Izba je bila tesna, čisto prazna; ni bilo p<> dobe na steni, ne rože na oknu; v kotu je stala nizka postelja z razmetanim, umazanim perilom. Ozrl se je ua mizo in je ugledal dvoje pisem. Prvo je bilo veliko in zapečateno, naslov je bil napisan po nemško z okornimi, težkimi črkami. Mate ga je otlprl; v papir je bilo varim zav itn dvoje po-svaljkanih bankovcev. Pogledal je na to, na ono stran; nikjer ni bilo besede, ne podpisa, ne pozdrava. Mate je položil denar ua mizo in se je nasmehnil. "Kdor si že, pozdravljen bodi! Naj se ti godi dobro na tem in na onem svetu!" N»to je odprl drugo pismo; poznal je pisavo in roka se mu je tresla. Ko je prebral prve bese tie, je sedel za "lizo in je stisnil glavo v dlani. Bral je hitro, oči so ga pekle in rdečica mu je temnela v licih. Do konca jc prebral in je zav risk al od radosti in zajokal. "Ti draga, ti moj angel varuh'P » * " J Še tisti večer se je uapotiL 1 K » i' tukaj že vpliv časa in gospodarskega raz.voja. Tukaj si že stopaj«» nasproti korporacije posedu-jočih in neposedujočih rokodelcev. Prišel ni še na vrsto proletariat, ker je za to še vedno manjkal glavni predpogoj: industrializem in tehnika. Ali srednjeveške korporacije neposedujočih rokodelcev se, četudi jim razlastitev kapitalizma še ni bila cilj. že približujejo moderni dobi, ker jim gre ne le za zboljšanje svojega gospodarskega položaja, ampak tudi za pridobitev državne pravice iu nit>či. Prvi začetek delavskega, v pravem pomenu besede, razrednega boja, je menda opaziti na Nemškem iu Francoskem v XIV. veku. V tej dobi se Csled vedno naraščajočega števila prebivalstva in vedno večjega prilaščanja zemljišč od strani gra-ščakov tnnože tudi rokodelski sloji, medtem ko se znižava število kmetov, kar popolnoma predru-gači ves dotedanji razredni in gospodarski proces. Razmere rokodelcev postajajo silno neznosne. Zato skušajt» potom svojih organizacij zboljšati svoj vedno slabši položaj. Zedinile xo se v tem letu vse korporacije na Nemškem in sledil je dolgotrajen boj proti izkoriščevalcem in za razširjenje svobode. V Kolinaru je v XV. veku izbruhi ila stavka pekov, tkalcev iu krojačev, ki je imela obsežne učinke in nevarne oblike. V šestnajstem in sedemnajstem veku so stavkali francoski tovarniški tkalci, zahtevajoči zvišanje mezd in skrajšanje delovnega časa. Prvega maja leta l.r».'19. so stavkali tiskarji v Lionu, kljub reakciji in gro -žnjam od strani gospodarjev, ki s«» zahtevali, tla naj država razpusti delavske korporacije. V letu 1744. je stavkalo v Lionu iu Imosu 40,000 tkalcev. Vsepovsod pt» Francoskem je delavstvo stavkalo in demonstriralo po ulicah. V nekaterih krajih je gibanje imelo revolucionarne oblike. • Močne organizacije, stavke in nemiri onih časov nam pričajo, tla se je delavstvo že približevalo moderni dobi in se začenjalo zavedati svojega razrednega položaja. Tu se je delavstvo že borilo za gospodarske iu politične pravice. Ali moderni boji in cilji proletarijata so nastali tedaj, ko je velikanska francoska revolucija predrugačila do tedanji gospodarski in proizvajalni sistem na na čin, da se je iz slojev sužnjev in neposedujočih rokodelcev razvil razred plačenikov. Kapitalizem, razvoj industrij, razširjenje koalicijske svobode in nova stremljenja, ki jih je rodila francoska revolucija, so silile razred mezdnih delavcev, da se potom skupnega hoja skuša duševno in gospodarsko osvoboditi. Popolnoma razlaščen, neusmiljeno izkoriščan, prisiljen, da se mlaja železnim zako -nom kapitalističnega razvoja, je novi razred uvidel, da mu je edina opora ona moč, ki je omogočila zmago meščanskega razreda nad fevdalizmom — t. j. gospodarska, razredna združitev in politična zavest. Od razširjenja te zavesti je odvisna končna zmaga delavstva. IV. , llauea se je zbudila nenadoma iu je poslušala; vtlrugič je narahlo potrkalo. Skočila je s postelje in je odprla okno. "Ali si prišel, Mate?" Samo temno senco je videla zunaj preti oknom. "Pravkar sem prišel, kakor tat sem se priplazil, da bi ne srečal nikogar . . . Ali si me čakala, llanca? Ali si pripravljena na pot?** " V Pripravljena ! Saj si tako dolgo odlašal in .tako težko sem te čakala!" " Ponudila mu je roko, Mate jo je prijel in jo je stisnil z obema rokama. "Tako veselo mi je bilo pri srcu-, ko sem Šel čez hrib. Vse je bilo tiho, komaj da je dihalo v spanju . . .,/e davno je odbila polnoč in zdelo se mi je, kakor tla sva sama na tem božjem svetu . . . Samo v goste sein prišel, predno še zazori dan, se vrnem na faro . . . Tam imatiu svoj kvartir pod ko-zeleem, ker nočem, tla bi zijali za mano ... In tako je človeku prijetno, kadar je sam na svetu s svojci ljubeznijo . . . Skloni s<> malo, llanca, rad bi li videl v obraz!" llanca se je nasmejala, in se je sklonila. Mate je stopil na prste, stisnil ji je glavo v dlani in jo je poljubil na ustnice. "Kakor tat sein se prikradel in vse bom vzel s seboj, kar je lepega tu doli in dragocenega! Tako mi ne Imi treba domotožja! . . . Zdaj seru te videl, llanca, iu tako se vrnem; kaj odpotilješ z mano že drevi ?" ' * " "Precej pojtlem s tubo, Mate, če bi rad.," " "Ne precej 5 lepo se poslovi in pomisli inalo! Vredna je o ju mladost, da se pobožno posloviš od nje! Iu daj roko očetu in materi in jima obljubi, da se povrneš! Zakaj povrneva s»', llanca, in velik praznik bo tedaj! . . . Zgodaj je še, nič se še ne beli nad hribom; lahko bi št* malo zaspala to poslednjo noč, zakaj dolga bo pot!" "Kako bi mogla spati, ko je preti mano tako dolga pot ' Zakaj si ti vstal ponoči in si se napotil. ko ti ni dalo spati nemirno srce? Mislila bom lepe misli in btim gledala prt»!i nebu iu čakala, tla se nagne solnce , , ""Pa ne jemlji ničesar s seboj; naroči potov ki! Ni potreba, da bi te videli ljudje, nihče ni • potreba, tla bi vedel za najino srečo . . . Brez besed se posloviva, iu brez sovraštva in vzameva s sabo vso tiho ljubezen svojega doina. Kdor bi naju srečal in ogovoril, bi nama ukradel cekin iz najinega velikega bogastva. Ali zdaj sva midva skopa, vse ohraniva zase! . . . Nt», zbogom, llanca, pa do mraka!" Roke so se stisnile in združile so se ustnice. 1 tanca se ni vrnila v posteljo tisto noč; prižgala je luč, oblekla je prazuiško obleko iu se je napravljala na pot. Mate je šel dalje v globel, mimo temnih spečih hiš. Postal je preti oknom, poslušal je in izku-šal razločiti v temi, toda bilo ni ne mna, ne luči. V tihi žalosti se mu je stisnilo srce. "Ali bi «topil kakor ponočni, plaši ji vi tat v hišo, kjer me je rodila neljobeča mati? In če bi stopil., če bi jih predramil — kdo bi me pogledal prijazno, kdo bi me pozdravil?" Narahlo je pritisnil kljuko, duri so bile zaklenjene. Sel je «»koli hiše, odpahnil je tiho nizke durée v vežo rn je sttipil po prstih v sobo. Cul je težko sopenje, postal je na pragu. Mati se je zgenila v spanju, izpregovorila je nerazumljivo besedo iu je zavzdihnila. Oče je začutil v obraz hladnejši zrak, v spanju in z zatisnjenimi očmi je vzdignil glavo in je za ječa 1 nerazločno. " Kdo je?" Mate je zaprl duri in je odšel prav tako tiho kakor je bil prišel. Počasi je stopal, po klancu navzdol v globe I . . . Tam je bila tista pot, ki so jo rosile nekoč otroške solze; tam je bil tisti kraj, odkoder so plavale sanje, velikega hrepenjenja polne, onstran hriba v solnem» daljavo. Tam, na tisti grapavi pot i, se je rodila ljubezen, 'blagoslovljeni studenec vsega življenja m nehanja; tam, ob tolmunu, je tisti kraj, kjer se je prvikrat zbudila plaha malodušnost - ta neumrljiva, velika senca velikega upanja . . . Pozdravljena, nda-dost ! • Poslavljal se je z veselo dušo, brez obžalovanja. Takt» se poslavlja od matere mladenič, ki ga klice moško življenje. Pač mu je morda srce mehko, dramijo se ljubeznivi spomini, toda ako jih posluša komaj napol, že sliši od daleč silno buča nje, takt» vabljivo za mlado, samosvestno moč,.,. " Pozdravljena, mladost, poslednjikrat !" Ko se je vračal, je že bledelo nebo nad hribom, »»glasilo se je od nekje tičje žvrgolenje in rosa je padala na listje. Mate ni apal že drugo noč, toda bil je ves miren in krepak, telo mu je hib» lahko in g»bko, bistro no gledale oči. Vesel je bil vlažnega jutranjega vztlnha, vesel tinte plašne bele zarje, ki se je bila prikazala v dolgi tenki črti na obzorju . . . Bila je zarja novega dneva, ki mu ne bo nikoli konca, kvečjemu če se časih za hip pooblači nebo, nevihta preko ravni, zato tla vzkipi pomlajeno življenje A toliko večjo silo in v toliko večji lepoti . . . Prazniško oblečena je stopila llanca v sobo. "Napravila sem se, oče, popoldne se napo t i in!" In v tistem hipu jo je obšlo sočutje; z dru- gačnim, vse umečim očesom je pogledula očeta n gačtiim, vse umečim očesom je pogledala oeta in mater. "Ne bodite hudi, če sem vas žalila kdaj . . . Pisala bom iu ne ho dolgo, ko se povrnem ..." Onadva sta molčala, Ilanci pa se je stisnilo srce še bolj, ko je spoznala, tla v molku ni bilo neprijaznosti. Mati je prinesla kave na inizo. "Prav je, tla si se oblekla ... ni ti treba danes na polje . . . Ampak, llanca, kaj ne bi rajša ostala? Saj ti ni hudega doma!" Oče se je ozrl nanjo s hipnim, vprašujoči ni pogledom in tudi v tem pogledu je bila kakor pritajena prošnja. "Kaj ne bi rajša ostala? Olcj, stara sva in težko nama bo sanrima!" llanca pa se je poslavljala kakor nevesta, ki ostavlja očetov dom z vse solznimi očmi iu s lire penečim srcem. "No, zmerom ne more ostati doma!" je izpre-govoril oče. "Samo sporoči kdaj, llanca, kod In», tliš in kako se ti godi!" Mati je zajokala. Počasi je plavalo solnce pt» nebu; zdelo se je nestrpnemu srcu, tla čaka že teden, že mesec dni, solnce pa se je premeknilo komaj za minuto. llanca je zvonila opoldne, zato tla se je poslovila od cerkve, svojega drugega doma. Se bolj samotna in siromašna je bila;, gole, razpokam* stene so dremale smrti naproti; plašč Matere božje na velikem oltarju je že popolnoma obledel, zvezda, ki je bila nekoč nad njeno glavo, ji je le žala poti nogami. Stranska oltarja sta bila polu podrta; če je stopil človek ua stopnico, je zaškri palo in se zazibalo. Toda Hanei j* bilo žal, ko se je poslavljala in zdelo se ji je, da gledajo nanjo z oeitajočimi, prosečimi oemi razpoka ni kipi svet ni kov . . . Zvonila je, v zvoku velikega zvona pa je bilo nekaj slovesnega in veselega, kakor da In zvonila k prazniku. V globeli so se odkrili ljudje in morda je (poslušal, se je začudil kdo izmeti njih: "Kako, tla zvoni danes, kakor tla bi potrka valo za Veliko noč? ..." Ko je stopila iz cerkve, je prišel učitelj mimo in jo je pozdravil veselo. "Tako prazniška danes, llanca?" V "Odhajam iz globeli." " "Srečno pot! Tudi jaz se odpravljam 1" " "Kam?" " "V svet, kamorkoli!" Hanei se je zazdelo, tla je bolj jasen in bolj svoboden njegov pogled. ' Rad bi šel že danes, ko je tako b^»o solnce, pa moram čakati do poletja . . . Kam pa Vi?" "\ svet'" " je odgovorila llanca z veselim nasmehom. (Konec prihodnjič.) ADVERTISEMENT Aistr. Slovensko JaaavarJa Bol. Pod, Društvi lakarpatiraaa M. fa i** w árftavt tMiM Scdei: Frontenac, Kana. . GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OH K RŽ AN, Box 72, E. Mineral, Kan«. Podpreds: JOHN GORÔEK, B«x 171), Radley, Kana. Tajnik: JOHN C'ERNE, Box 4, Breezy llill, Mulberry, Kans. Blagajnik : KRANK STARCIl', Box 245, Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kana. NADZORNIKI: PONGRAC JtTRftE, Box 207, Radley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kan«. ANTON KOTZMAN, Froutenac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUC1N, Box 226, Jcnny Liud, Ark. MATIJA ÔET1NA, Box 23, Franklin, Kans. POMOŽNI ODBOR: WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse denarne pošiljat ve. pa gl. blagajniku. IMENIK IN NASLOVI URADNI KOV KRAJEVNIH DRUŠTEV A. S. B. P. D. V LETU 1916. IZ URADA OL. TAJNIKA A. 8. B P. D. Št. 1. Fronten ac, Kana. Preds. Anton Lesjak; tajnik Frank Kr/nožnik J>. 410, Prontenac, Kana.; blagajnik Jacob Klauser, K. K. No. 1., b. 2*21, Pittaburg, Kana. Seja sc vrši vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 2. Chlcopee, Kans. Pre Šraj, b. 199. Stanujejo vsi na R. F. D. No. 2, Mulberry, Kans. Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 4. Mineral, Kans. Preds.: John Brezovar, Mineral, Kans.; tajnik Frank Speiser, b. 136, Mineral, Kans.; blagajnik Frank Kti ! |»ri dr. št. H». Ant. Ravnikar. Suspendirani član(lce): Pri dr. št.' 1. Ant. in Mary Kotaman, Win. in Louisa Cristel, .lohn Zibret, Ant. Urb, John Jajtnar, Fr. Buhman, John Lipi«1, Albin Franke. Pri dr. št. 2. Ed. Stumfol. Pri dr. št. O.JVIarx in Teresija Aldrian, in Mary Cirile. Pri dr. št. 9. Ant. Hartol, Mik. Biber, Fr. in Johana Vehar. vrši Pri dr. št. 11. Ceorg Pajer in Fr. Oko ' ren. 'Pri dr. št. 16. Karl Oreon, Jos. Bratko-vi«"-, Vine, in Katar. Novak, in John Prašnikar. Pri dr. št. 19. F.rnest Jesenšek. Od dr. At. tocan. Izobčeni dlan(lee): s. Anton in Antonija Po- der, Stone City, Kans. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 5. Weir .Kans. Preda.: John Shuberger, 1. St. Weir, Kans.; tajnik Yodoek Moosbrugger, Weir, Kansas; blagajnik John (»ovc kar, R. No. 1, Weir, Kans. Seja se vrši vsako 2 nedeljo v mesecu. Št. 6. Yale. Kans. Preds.: Joe. Teršinar; tajnik Josef Od dr. št. 9. .los. in Julija Versnak. (Jrošelj; blagajnik J. Grošelj. Stanuje (»d dr. -t. 10. Fr. (irile, cr. 1504. jo vsi na R. R. No. S, Pittsburgh, Kas.; Od dr. št. 11. Mat. Selan, .loh. Polan Seja se vrši vsako 3. nedeljo v mesecu. šak in Fr. Maser. št. 8. Fleming. Kans. <>«» Mat Koren Preds.: Mat. Lomšek, b. S2, R. R. No. • ,.....«« i 2, Cherokee, Kans.; tajnik Jacob Cuk Prostovoljno odstopil od dr. st. 19 John jati, R. R. No. 2, b. H3, Pittsburgh, JuvaM tr- 17n7' Kans.; blagajnik: John Bobnar, R. R PrestopUl tlan(lce): Na. 2, Cherokee, Kans. Se ja se vrši! jr ^ ] |r „ „ A,oU K]in| v,ako 3. nedeljo v mesecu. |lH;i Ai<|nik. Št. 9. Radley, Kans. -— Preds.: John Lekše, b. 107, Ringo, Kans.; tajnik Alex Cukjati, b. Si, Bad ley, Kans.; blagajnik Leo Steiner, Rin go, Kans. Seja se vrši vsako 3. ne deljo v mesecu. Št. 10. Jenny Lind. Ark. Preds.: Mat Bokal, b. 13; tajnik Fr. «irile. b.- 37; blagajnik Anotn Kolbe, b. 102. Vsi v Jenny Lind, Ark. Politične črne liste. V Ameriki smo imeli veliko gonjo, ker je Anglija zapisal« nekoliko ameriških tvrdk na svojo "črno listo", kar pomeni, da je Angležem prepovedano kupčevati s takimi tvrdkami. Nikakor pa ni misliti, da sc poslužuje take me-Sejs todc le Anglija. se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 11. Breezy Hill, Kans. Preds.: Anton Močnik, R. F. D. No. 2, b. 362, Mulberry, Kans.; tajnik Mar tin Južnik, b. 4, Breezy Hill, Kans.; blagajnik John Žordani, Breezy Mill, Kans. Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 13. Adamson, Okla. Iz ženeve v Švici se preko Pariza poroča, da se je tudi Nemčija poslu-žila "črne liste", ravnotako kakor Anglija. Nemčija pa poskuša s svojo noto ogrožati švicarsko trgovino. Število švicarskih tvrdk in posameznikov, ki jih ima Nemčija na svoji "listi", se vedno bolj množi. Švica ni odgovorila na zadnjo nemško noto, medtem so pa zavezniške in Preds.: Rudolf Zore; tajnik Rudolf rpntra,nc (,ržavc ukrpnHc več važnih Jeglič, b. 244; blagajnik R Jeglič. Vsi korakoy Zav07.ni*ke države so Švici v Adamson, Okla. Se ja se vrši vsako ; Hovo1jI|% (Ja )ahku V8C blago uvaža in 2. nedeljo v mesecu. izvaža, in sicer ne da bi se ji mogle od Št. 16. Franklin, Kans. kakšne strani delati ovire; velja le ta Preda • Ig Košir; tajnik Vincenc pogoj, da ne sme Švica potem onegn Fstforšek h 45; blagajnik Anton Ko blag«, ki ga uvaža iz savesniških dr-ftir Vsi v Franklin, Kans. Seja se žav, odpošiljati v centralne države, vrši vsako 3. nedeljo v mesecu. Nemčija sicer ni nastopila proti švi- Št 17. Carney, Iowa. carskim trgovcem, ki trgujejo z zavez- . , .. . w 11 f a n Highland niškimi državami, v t»ki meri kakor Preds,. h rank W.lf.n H.¥hland ^ Park, Des Moines, ^ c kolikortoliko odvisna tudi od Krantx, R. No. 4, Des Moines. lowa.H'J J blagajnik Luka Witfon, Highland Park, DesMoines, Iowa. Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 19. Black Diamond. Wash. onih švicarskih trgovcev, ki so v zvezi z zavezniškimi državami. Svojo listo je na ta način prikrojila, da mora zdaj vsak švicarski trgovec, preden pošlje ali naroči blago v Nemčijo oziroma iz Preds.: Filip Sterning; tajnik Jark Nrmčije, prej prositi pri nemškem Schaller, b. 64; blagajnik Marko Zl !vlsdncm zastopstvu v Bernu za do-b. 264. Vsi v Blsck Diamond, j voljenje. Nič ne pride zdaj v Švico iz Kuropatkin In vojna. Pred kratkim je bil ruski general Kuropatkin povišan na tak način, ki pomeni pravzaprav degradacijo; imenovan je za generalnega guber-natorja v Turkestanu, torej odstavljen od aktivnega vodstva armade/ To je za pravega vojaku gotovo občutljiva kazen, katere ne more nobeno generalno gubernatorstvo osladiti. Ta epizoda kliče v spomin delo, ki ga je Kuropatkin spisal v obliki spominov, ki je pa v svojih zaključkih pravzaprav kritika ruskega vojaškega položaja. Spisana pred sedanjo vojno, postaja ta študija prav z ozimni na razvoj tekom vojne zanimiva. Jedro Kuropatkinovrb idej je obseženo v sledečih točkah: O verjetnih nalogah ruske vojne sile v 20. stoletju sem že v najponižnejšem poročilu vojnega ministrstva iz leta 1JMK) izvedel mnenje, tla stopi že v naslednjih letih vprašanje ruskih državnih mej v ospredje. Razrešiti je treba naslednja temeljna vprašanja: Ali smo sedaj zadovoljni s svojimi mejami Ako ne, v katerih okrajih in iz katerih vzrokov nismo? Kavno ta vprašanja morajo rešiti tudi naši sosedje z ozirom na njih meje. Tako pridem do zaključka: Ako smo sedaj zadovoljni s svojimi nasprotniki in ne stremimo za tem ,da jih poženemo iz tega ali onega kraja, tedaj ne bomo v teku 20. stoletja vodili nobene nove napadalne vojne. Ako pa smo si za ceno strašnih napotov in neznanskih žrtev ustvarili take meje, ki nas sicer zadovoljuje, ampak spravijo tega ali onega naših sosedov v prt ložaj, ki jih sili, da se pripravljajo za zopetno osvojitev od Rusije pridobljenih dežel, tedaj ne izgine za nas nevarnost novih bojev, ki zavzamejo obliko obrambnih vojn. Pregledovanje obmejnega vprašanja proti najmočnejši naši sosednji državi — Nen.čiji — me je privedlo do sklepa, da ne bi bilo tako za Nemčijo, kakor posebno za nas koristno, da bi se vojskovali za povečanje že'obstoječih meja. Rav-noisto velja tudi za Avstrijo. Čeprav j»* moč Rusije tekom 1H. in lil. stoletja harastla v znatni meri, se je izvršil isti proces tudi pri naših sosedni}) v še povečani meri. Ka dobili osetnuml naslov (address): delavnik. Res, nekoliko po sili so "PROLETAREC" ga dobili. Ce ne bi bili zažugali s 400S W. SI. SrREST. CHICAGO. ILLINOIS »4 .. , . .... ,„„.„„..,.., -—— » ------ utrajko»^ hi bila ti j i n osemurna služba prav tako gotova reč ka-i kor mož v luni. V Detroitu je Hughes dejal, da delo ne uživa HUGHES KAŽE BARVO Republičanski predsedniški kandidat gospod Hughes se jc premagoval, koli kor se je le dalo in dokler se jc dalo. To mu mora tudi nasprotnik priznati, in dasi živimo v Ameriki, kjer jc ob volitvah v navadi taktika, kakršno je imenitno opisal Mark Twain, se tistega priznanja, ki mu. gre. Sedaj, ko so železničarji dobili nekoliko priznanja v obliki osem-urne službe, se Hughes jezi. Po shodih napada ta zakon, pravi, tla to ni zakon ti osemurnem delu, ampak zakon o plačah, in izjav- . .. . . . i Ija, da bi se rajši odpovedal pred nam /rudar nc bi zdelo lepo trara- , ... , , , .• , , i . ... . sednistvu. kakor da bi odobril tati nasprotnikove zasluge le za to, L , , , . . . .. ko zakonodajstvo. ker je političen nasprotnik. „ ... . ..... Ej, zdelo sc nam je da je Resnici na ljubo torej izjavlja- . ... . .., .. . , * Hughes takih misli! Kandidirati mo, ne da bi nas kdo silil na to: Tir .. ajk , , .. , . za VVall Street, pa odobravati za- Hugties se jc mogočno premago- , . . ' .. . . j konodajstvo v prid delavstva, se ne strinja. Loviti delavske glaso- Le pre vda rite, dobri ljudje! g praznimi besedami jc dovo-j Gos p < hI llughes je bil stnlnik pri najvišjem sodišču Zedinjenih držav. Vsi veste, tla to ni mlacnkost. Narobe. Tak sodnik jc, kakor sc po domače.pravi, velika zverina. ljeno. Celo obljubiti sc sme marsikaj, seveda z znano "mentalno rezervacijo", s tihim pridržkom, tla sc obljuba ne izpolni. Vse to! jc Hughes delal s precejšnjo Ne le da ima plačieo, ob kateri, spretm>Htj0t dokier ni kongres si že lahko včasi privošči čeden priboljšek; tudi moč ima. katere s svojim osemurnim zakonom takt» ujezil, da je za hip pozabil na marsikateri grški ali rimski bog intpr0se svoje agitMeije in pove m dosegel. gvoje j)ravo mnenje. Gospod Hughes je kandidat re-publičanske stranke, to sc pravi kandidat najbogatejših ljudi v A- meriki, kandidat kapitalizma. V, , , ... . , ... . ... , . ... • i. delavci, ki so na njegovih shodih družbi multmilijonarjev je kakor , , ,. . . . .• • . Nas ni s svojo izjemoma odkrito besedo prav nič iznenadil. Radovedni sum le, kaj poreko sedaj doma. Ali se je takemu možu treba po-nia.vati' Nima li pravice, da In bil ponosen, celo ošaben? Kdo pa naj bo ošaben, čc nc taki polbo-i govi T ✓ In naš mister Hughes se jc ven-tlar ponižal. V Detroitu, Mich.,i kjer je "zaštartal" svojo karnpa-1 njo, je blagovolil govoriti o delavcih. O dčlavcih in o njihovih i pravicah. Mnogo tlelavcev jc o-čaral s svojimi bcsetlami. Nas nc bi bil, ker smo preveč zakrnjeni. Nam so sc njegovi reki o delavcih zdeli prazni, brezpomembni, meh- ploskali in ga pozdravljali kot svojega prijatelja. 1 Hughes pravi, tla bi se rajši odpovedal predsednistvu, kakor tla bi odobril takti zakonodajstvo. Delavstvo mu lahko prihrani sitnosti, ki bi jih imel s svojo rc-signacijo. Ni ga treba izvoliti, in nikdar ga nc spravi nobeno zakonodajstvo v zadrego. To jc tako enostavno, da bi pravzaprav Hughes sam sebi najbolj ustregel.i če bi umaknil svojo kandidaturo. Ker tega najbrže ne bo storil, ga delavski volilci lahko rešijo nadlog s tem, tla glasujejo za bolj-j ^P vuzni kakor molnski. Take živa- ■ .. , t . . .. sona. lice plavajo po morju in so v votli j _ videti izredno lepe. Podobne so; _ . ...... .. 1 . Trgovska mornarica. veliki golu, ali pa modernemu ° klobuku. Lepo bele so in nežne. Predsednik Wilson je v četrtek da bi človek kar iztegnil roko in podpisal zakon o trgovski morna-pobožal tako meduzo. A če jo slu- rici- Tapredtoga poaM*ča vlad čajno vjameš in potegneš iz vode.»<> organizacijo ene ali ver korani nikjer nič. Sevrkne se kakor poracij s kapitalom, ki nc presc-j slanina na ognju, malo sline osta-k» 50 miljonov dolarjev, da na-' ne, in to je vse. Take so se nam kuP» a,i »aJ»"^ trgovske ladje m j Zdele Hughesove beswie o delav-1 vzdržuje z njimi promet, ako se stvii. Dokler poslušaš le z ušesi, ti! »c morejt» najeti za operacije pri- j lepo zvene; če pokličeš možgane »vatnega kapitala. na pomoč in pogledaš, kaj jc v he- l)a Je vo,k sit »» kozA rrla | sedali, vidiš, da — ni nič. K«'« najlepša prilika, tla bi se Dostikrat se zgodi človeku, tla ustanovila trgovska morna-sliši lep nape v, ki ga ves očara, i riea popolnoma kot last iu v re-Besed ne more razumeti, ker je J žiji Zedinjenih držav. Ampak pevec predaleč. A kaj zato, ko je|privatni kapital ne pusti takega melot lija lepa? Ampak noge te profita iz rok. Itjijši je zavlačil prinewo bliže, nehote razločiš be- stvar dve leti na škodo vse ameri-scdilo iu sposnaš, tla jc — navad- trgovine. na kvanta. j -- To je naša prokleta bolezen, da Vladni vojni oddelek jc ukazal, nam ne zadostuje melodija, am-1 da sc demobilizira vsa milica, ki pa k če se poje pesem, hočemo fuel i vedeti, kaj pravi. Hughesova pesem je bila prazna. je bila poslana na mehiško mejo. Junaki sc že vračajo. Nekaj sniodniška so sicer poduhali, am- Totla v Detroitu ni bilo nje go-, pak hva|abogu le ko st» streljali vo edino ponižanje. Oovoril jc tu- na tarčo. Nič ne de. Doma spre-di v drugih mestih, govoril jc po ieniajo slavnostno vojščake, ki se zapatlu, tmicnjsl jc delavce t ti i vi -tam, dal jim je lepe besede tudi v San Franciscu. Tista pesem sc nam je zopet zdela sumljiva. Ni vračajo z "bojišča". Meti Charles Chaplinom in kak ftnim drugim klovnom sc k alejo bila prazna, ampak donela je # o po kinematografih republičanski, harmoniji. demokratični, prohibieionistični i To jc lepa bcsctla. Ne le lepa kandidati. Nehote kažejo, kam beseda, ampak tudi lepa reč. Le spadajo. če ne bi bili mi taki sitneži, ka- -- kršni smo. Hughes je govoril o Proletarec se ne piie in ne tiska harmoniji med delom in kapita-1 sa to, da bi ga delavci podpirali, lom; to pa šegeče človeka tako. ampak DA BI SE DELAVCI ClM da sc mora smejati, čim se spo- VEC NAUClU IZ NJEOA. Torej umi, da živimo v prekrasni kapi-1 za to, da ga delavci ČITAJO, Vojna akcija Rumunije je imela svoje prve posledice v ogrskem državnem zboru. Ta parlament jc nanireč še tako srečen, tla zboruje, dasi jc Ogrska poti isto slavno haltshurško krono kakor Avstrija, kjer ima državni zbor že od januarja 1JI14. "počitnice" in se zakoni nadomeščajo s "cesarskimi naredhami." Ogrski parlament »boruje, kajti v obtlonav-ski dvojni monarhiji igra "zatirana' Ogrska že davno prvo vlogo, medtem ko nastopa Avstrija bolj kot njena poni/, ta dekla. V najvažnejših, namreč v gospodarskih vprašanjih še je že tlav* j pred vojno vršilo vedno to, kar se jc zahtevala ua Ogrfikem, pa tudi, če jc bilo na najočitnejfto škotlo ljudstva v Avstriji. Ogrska vlada jc imela več vpliva otl avstrijske in ogrski parlament več od avstrijskega. Zato jc bilo tudi veliko lože pognati dunajski parlament domov, kukor hudim-pcKtanskcga. Iz tega se pač ne sine sklepati, da je na Ogrskem ustavnost resnično v veljavi. Za to bi moral biti ogrski parlament drugače sestavljen, kakor jc. Izmed vseh evropskih držav ima Ogrska,najbolj zanikrno volilno' pravico, in to, kar se tam imenuje državni zbor, ni nič druzega, kakor za-stopsbvo visokega in malega plemstva. Vsi dozdevno visokopolitični boji, ki so se tam odigravali, 'niso bili nič druzega kakor interesni boji teh dveh razredov, ki sta bila popolnoma složna v tem, tla ne pripustita* pravega, delavskega ljudstva na noben način v bližino svojih predpravic. Ta položaj tudi — vsaj deloma — razlaga, zakaj je smel ogrski parlament kljub vojni ostati skupaj, medtem ko ne sme v Avstriji niti najmanjši deželni zbor zasedati. Ako bi za ogrski državni /bor veljala splošna in vsaj deloma enaka volilna pravica, bi bil tudi že davno odgoden ali pa razpuščeu. Tak državni zbor bi namreč vse drugače izgledal, kakor tisti, ki pleše po godbi grofa Tisze. Nismo utopisti in nc mislimo, da bi splošna in enaka volilna pravica napravila iz ogrskega parlamenta takoj idealno zastopstvo. Splošna volilna pravica daje ljudstvu priliko, tla si pribori politično moč; ali čc ljudstvo ni zrelo in ne zna porabiti prilike sebi v priti, koristi tudi splošna volilna pravica njegovim nasprotnikom. V Ameriki, kjer ima demokracija že precej let na svoji grbi, sc ljudstvo šc nc zna prav posluževati svojih političnih pravic; tem manje bi bilo to v začetku pričakovati na Ogrskem, kjer je splošna, iu vsled tega tudi politična izobrazba šc bolj zaostala in še bolj pomanjkljiva, kakor v Ameriki. Ali četudi nc bi parlament na podlagi splošne volilne pravice podal takoj prave slike razmer v deželi, bi bil vendar bivat veno različen tal sedanjega. V Budimpešti iu sploh po večjih mestih je delavstvo jako dobro organizirano, in to pomeni skoraj povsod po Kvropi, tla je socialistični». Tudi na velikih latifuudijah, med poljedelskim delavstvom v Rački in Hanatu je socializem močno razširjen. Z vsem pritiskom in z vsemi sleparijami ne bi bilo vendar mogoče ugrabiti temu zavednemu ljudstvu vseh mandatov. Socialna demokracija bi bila v ogrskem parlamentu močno zastopana, ako bi bila volilna pravica splošna in enaka. Druga velika razlika bi bila ta, da ne bi bil ogrski parlament tako madjarski, kakor jc sedaj: Po narodnosti namreč večina prebivalstva na Ogrskem sploh ni inadjarska. Sicer tudi naj-idcalnejša volilna reforma v praksi he bi takoj spravila netnadjarskih narodnosti v |»arlamentu v večino, vendar bi pa temeljito izpreinenila nacionalno sliko državnega zbora. Tako pretlrugačen parlament bi pa v slučaju vojne lahko postal zelo siten, in posebno nerodno bi bilt», če bi prišla v tujim» kakšna poročila o.razpravah, pt» katerih bi se dalo posneti, da jc tudi Ogrska vsa polna "nelojalnih elementov." In tak ogrvki parlament bi zanesljivo lahki» pričakoval enako usodo kakor avstrijski. Ker pa ni sedanji ogrski parlament nič tlru-•zega kakor debaten klub inadjarske fevdalne aristokracije iti džentrije, mu jc smela goreti luč življenja tudi tedaj, ko je bila onstran Litve upih-njena vsemu, kar jc količkaj dišalo po parlamentarizmu. Zdi se pa. da se pripravlja tudi na Ogrskem izpreiiiemba. Popolnoma jasne slike o položaju si ni mogoče napraviti, ker so vsa poročila pomanjkljiva. Temu se ni čuditi, ker cenzura ni iznajde-na za to, tla bi dobivali ljudje čim natančnejše in jasnejše vesti, ampak zato, da se napravi čim gostejša megla in zataji zlasti vse, kar bi moglo biti v bulam neprijetno: navadno jc pa to baš tisto, kar bi bilo najbolj zanimivo. Kljub cenzuri jc pa le oči t nt», tla se je položaj na Ograkfm znatno po<»stril in tla se tam gode reči, ki zlasti na dunajski strani gotovo ne povzročajo veselja. Opozicija takozvane neodvisne stranke se giblje in videti je, tla prihajajo stara, načelna nasprotja meti Ogrsko in Avstrijo s podvojeno .silo na dan. Posamezna znamenja nesoglasja so sc opažala že prej tekom vojne. Tikala so se v prvi vrsti razmerja med habsburško monarhijo in Nemčijo. Kakor jc našim čitateljem znano, se j«' iz Nemčije na vso moč propagirala ideja takozvane srednjeevropske gospodarske zveze, o kateri je inadjarska opozicija povsem opravičeno slutila, tla jc njen cilj politični potop Avstro Ogrske v Nemčiji. Medtem ko je dobila ta ideja v Avstriji takoj svoje navdušene pristaše, jc inadjarska o|h»-zicija prav vehementno vstala proti njej. linij kočljiva jc postala reč. ko sc je razvila druga ruska ofenziva in sc je približala možnost, »la prodré Rusi na oirrska tla. Ko so stale ruske armade prvič v Karpatih.se je bil ministrski pre»l-sednik grof Tisza odpeljal naravnost k Viljemu, prtvsit za nemško pomoč, tla se prepreči ruska invazija. Bilo je več kakor značilno, da se niti habsburški podrepnik Tisza tedaj ni zmenil za Dunaj, ainpak tla jc šel naravnost v Berlin. Topot bi bilo ostalo tako romanje brez večjega uspeha, zakaj Viljem sam nima sedaj toliko armad na razpolago, da bi lahko ustregel triadjarskim željam. Največ, kar jc mogel storiti, je bilo to, da je imenoval Hindeiihurga za vrhovnega poveljnika vseli armad na vzhodu; ali šc to ni držalo in čez par dni se jc morala podati izjava, da ne spadajo čete avstrijskega prestolonaslednika pod Hindenhiirgovo komando. Celo meti avstrijskimi generali in oficirji st» nc namreč začeli vihati nosovi, ko sc je nemško vrhovno |>oveljništvo tako očitno razglašalo, Razun tega pa ni mogel storiti Viljem za Ma-tljare nič druzega, kakor tla jc podrezal Turke, naj pridejo avstrijskim tlžavrom malo ¡»omagat— menda v zahvalo za to, ker jim je Avstrija vzela Bosno in Hercegovino in s tem tlala iniciativo za vse vojne, v katere jc bila potem Turčija zapletena. Nesebičnost Turčije jc bila res tako velika, tla je poslala nekaj čet — baje 70.(MM) mož — v Galicijo. Se več pa ni 'mogel pač nihče od nje pričakovati, kajti reva ima sama skrbi in posla dovolj. Sedenidcsettisoč moč izpričuje njeno dobro vo jo, toda inadjarska opozicija v Budimpešti sije najbrže mislila, da to vpričo sedanjih mil jonskih armad vendar ui sila, ki bi mogla definitivno odločiti boj v Galiciji iu v karpatskih prelazih. Tedaj jc prišla vest, tla snujeta grofa Karolyi in Apponyi novo stranko; govorilo se jc o separatnem miru, ki naj bi ga Ogrska sklenila. Poročila st» sc preklica vala. toda položaj ni po«tal vsled tega nič jasnejši. Sledila jc vest o neki avtlienci madjarskih opozicionalnih voditeljev, potem o nekih izjavah v parlamentu, iz katerih j»- -bilo posneti, tla odpoveduje opozicija sodelovanje z vla»lo. Naposled pa jc Rumunija napovedala vojno. Tedaj st» sc t»tligrali v hirdimpeštanskem parlamentu hrupni prizori, o katerih sc ve le toliko, da so bili nenavadno bučni — torej vsekakor veliki kravali, zakaj hrup in vriše in nekoliko dvignjenih pesti ui v ogrskem parlamentu kakor znano nič nenavadnega — in tla so bili naperjeni v prvi vrsti proti grofu Tiszi. V*top Rumuuije v vojno jc opozicija označevala za fiasko avstro-ogrske diplomacije; ker jc zunanji minister baron Bu-rian ogrski državljan in ker je znano, da jc imel sicer Tis/a največ vpliva v zunanji politiki, jc imela opozicija razumljivo pretvezo- za napade nanj. Zahtevala jc, tla naj odstopi, in je z ob-strukcijo ovirala razpravo. Seveda zadene vojna z Rumunijo v prvi vrsti Ogrsko. Tukaj ima najnovejša bojevna država svoje glavne cilje. Ker živi na Krdeljskem par miljonov Rumunov, zahteva to deželo; njene želje pa segajo še dalje in anektirala bi rada vsako mesti» in vsako vas v Banatu, kjer živi le par Ruinu-nov. Mimogrede rečeno prihajajo tudi tukaj jugoslovanski interesi v konflikt z rutnunskirai. Toda Rumunija nima le aspiracije na Ogrskem. temveč tudi precej upanja, da se uresničijo. Kakor se je v drugi balkanski vojni spravila na noge, k«» j»' bila Bolgarska že na treh drugih bojiščih tako oslabljena, tla ni iuogla misliti na noben odpor več, tako se je tudi sedaj pridružila zaveznikom, ko so vzhodnim avstrijskim armadam že Rusi prizadeli pomembne izgube in ko so ruske armade prodrle tako daleč, tla stoje z ru-inunsko že v eni črti. Ako doseže Rumunija z zavezniki uspeh, ga mora plačati Ogrska. Tisza ne bi bil mogel tega preprečiti, razun če bi bil mogel,ponuditi Riiniii-niji brez boja to, kar hoče sedaj pridobiti z bojem : seveda bi bila tudi tedaj Ogrska plačala račun. Ali opozicija ne vprašuje, če je Tisza inogcl preprečiti ali ne, ampak mu le očita, da ni preprečil ; in ker ni preprečil, zahteva, da naj odstopi. Odveč je vpraševati, kaj bi sc tedaj moglo zgoditi, če bi Tisza res odstopil. Se pred kratkim bi bila opozicija, ako hi bila prišla na krmilo, čisto gotovo skušala skleniti poseben mir z zavezniki, kar bi že samo po sebi pomenilo odcepitev Ogrske otl Avstrije. Iu nobenega dvoma ni, da hi bili zavezniki sprejeli tak predlog, zlasti če bi sc pokazalo, da ima nova ogrska vlada kaj vpliva na ogrsko vojaštvo ali pa vsaj na ogrsko domobranstvo. Rešitev narodnega vprašanja iia Ogrskem ali pa celo osamosvojitev neniadjarskih narodov bi bila zaveznikom zadnja briga, če bi mogli Ogrsko fak-tično 11 m'* i t i od svojih sovražnikov. Sedaj, ko so romunske čete že v erdeljskih mestih, ko je celo Oršova že v rumunskih rokah, so vse tak«' kombinacije odveč. Zanimivejše ml zunanjega je notranje ogrsko vprašanje. Tisza namreč niti v sanjal» nc misli na to. da hi izpolnil željo opozicije in odstopil, ampak je naznanil, tla je dobil pooblastili», da lahko razpusti parlament, kadar hoče. in «la stori to res, čc se ponovc taki prizori, kakršni so sc odigrali zadnjič. Tako je torej tudi največjim sangvinikom jasno, da je ustavnost na Ogrskem prav tako prazna pena kakor v Avstriji. Za parado preti zunanjim svetom je bil <(>grski parlament dober, dokler se je z njim moglo paradirati ;sinel jc zborovati, dokler je igral ponižno vlogo vladne dok le. Cim bore biti res parlament'in kaj odločati, si pa cksceletica Tisza Pista potrka na žep: 4itdajo dotični kapitalisti. Na tem čisto go*|Midar*kem temelju počiva sodobni patriotizem, ki se odeva s čim privlačnejšim plaščem, da bi zavedel nezavedne delavske mase, ki naj bi postale slepo orodje v rokah svojih izkoriščevalcev, žrtvujoče za nje vse, celo svoje življenje. Militarizem ali vojska je bila vedno in je orodje v rokah vladajočih razredov, da drže delavsko ljudstvo v .podložnosti, da vzdržavajo v njem duha sužnosti in barbarstva, na drugi strani pa da rabijo iste delavce v slu« čaju spopada zaradi trgov /a zatiranje delavstva v drugih deželah. «> Soeinlizem, ki je filozofija in teorija bojevitega proletariata vsega sveta, ki uči obstoj razrednega boja - v družbi in kaže delavcem pravo pot, kako naj vodi ta boj /a osvoboditev iz|iod kapitalističnega jarma, smatra militarizem /a izraz nenasitnosti in burbarstva bur/.oazi-je, vseg« vladajočega razreda, ki uničuje v svojem stremljenju po bogastvu vsa načela morale, človečnosti, kulture, razuma in pravičnosti. Pristaši znanstvenega revolucionarnega socializma vedo, da je stalna vojska v bojih med delavskim ljudstvom in kapitalisti v eni in isti deželi vedno na strani zadnjih, in da prihaja delavski razred vsled duševnega zasužn.je-vanja in brutalnega nasilstva od strani gospodarjev sam s seboj v krvavo nasprotje, ker je ogromna večina vojske sestavljena iz sinov in zastopnikov delavskega razreda. Toda vojska in militaristično pripravljanje ni le nevarno delavskim slojem v okvirju ene dežele, ampak tudi svetovnemu miru, brez katerega si ni mogoče misliti resničnega napredka in kulture. Iz zgodovine vidimo, da je storilo človeštvo največje korake na polju napredka in civilizacije v mirnih časih h sredstvi razuma in solidarnosti, s poukom, umetnostjo in koristnimi izumi, vojne so pa nastajale kot izraz stremljenja vladajočih razredov jm> zasužnjevanju drugih na rodov, |mi ie večjem zatiranju In ugonabljanju delavskega razreda. Vojne v sedanji dobi nastajajo kot logična in iiuravna posledica tekme med kapitalisti raznih držav na svetovnem trgu. Sedanja svetovna vojna je izbruhnila glavno kot pnsbdiea stremljenja velikih evropskih sil, da bi osvojile rim več kolonij, da bi zatrle čim več držav in narodov za razširjenje svojega polja za plen. Z ene strane to, z. druge pa želja, da bi vsaj začasno ustavile ljudsko "drami jen je, ki se je posebno izražalo v socialisti«'-nem gibanju vse Kvrope. Socialisti, predstavniki razredno zavednih jugoslovanskih delavcev v Zedinjenih državah, jasno opažamo, da ne sme in ne more imeti socializem nič skupnega n so vražniki delavskega razreda, da torej iaključtfje vsak militarizem, vojne in vsa druga nasilna sredstva, ki jih rabi buržvazija za uresničevanje svojih egoističnih, proti narodnih in prot¡kulturnih ciljev. Najodločneje protestiramo proti vsem mednajodnim vojnam, ki se vodijo edino za izkoriščanje in osvajanja, za' zatiranje iu podjarmljanje drugih narodov. Zlasti protestiramo najostreje proti sedanji svetovni vojni, ki se vodi v interesu nemških, angleških, francoskih, ruskih, italijanskih in ostalih kapitalistov, kraljev, bankarjev, veletrgoveev, diplomatov, generalov in drugih bogatašev^ iu nasilnikov, proti vojni, ki uničuje v groznem in neza tdišancu prelivanju krvi narodne sinove, ki uničuje dru žabno bogastvo in vse kulturae pridobitve, povrača človeštvo v najnižje barbarstvo in ga |>eha v strašen prepad. tinako obsojamo stremljenje ameriških kapitalistov iu oblastveaikov, da bi povečali «talno vojsko ia mornarico, ki je itak jako velika; v vsem patriotičnem in šovinističnem gibanju takoz»snega "pripravljanja" vidimo edino željo, da bi Amerika poatala moderna militaristična dežela, ki bi v interesu plutokracije izkoriščala militarizem za osvajauje tujih teritorijev in za zatiranje drugih narodov, pa tudi za boj proti delavcem, proti vsemu proletariatu te dežele, ki se orgauizira v boju za boljše življenje. Odločno nastopamo proti vsakemu militarizmu in proti vojski, ki predstavlja brutalno nasilstvo vladajočih razredov, izpreminja ljudi v neinisleče mašine in ustvarja iz njih lastne sovražniku, nasprotnike splošnega uapredka in civilizacije. Odločno naglašaino, da bomo vedno, kakor smo bili doslej, za ne|M>pustljiv razredni hoj proti vsej huržvaziji, proti vsemu kapitalističnemu redu z vsemi njegovimi institucijami, ki so urejene, da služijo edino interesom plutokracije, t. j. tistih ljudi, ki posedujejo večino družab-nega bogastva, ki imajo v svojih rokah vajeti gospodarske in politične moči. Jugoslovanskim delaveem v Ameriki priporočamo, da naj se vedno in povsod trdno drže načela mednarodnega socializma, da naj v ničemer ne odstopajo od socialistične teorije in čiste taktike nepopustljivega razrednega boja, ki se enako vodi v mirni in v vojni dobi Naše geslo mora vedno biti: Nikakršnih kompromisov z buržvazijo v dobi miru, še manj pa v dobi vojne, kadar nam hočejo šiloma vtc|wti v glavo, da so naši interesi baje enaki z interesi naših zatiralcev in izkoriščevalcev. Pravimo, da nima proletariat vsega sveta za svojo osvoboditev razloga in koristi in da ne sme nastopati v zvezi z buržvazijo, ampak se mora držati načela absolutne neodvisnosti in samostalnosti kot razred. Danes veljajo bolj nego kdajkoli besede naših velikih učiteljev Marža in Eagelsa: "Osvoboditev delavcev mora biti stvar delavcev samih." Sodrugom in oftalemu jugoslovanskemu delavstvu preporočamo, it« vodi v tem zmislu tudi nadalje socialistično agitacijo, da širi prosveto, razpečava knjige iu časopise, prireja shode, predavanja in diskusije, da se organizira na gospodarskem in političnem polju iti da raz vija razredno zavest med ostalim delavstvom. Danes v dobi svetovne blaznosti, prelivanja krvi in bestijalnosti vladajočih razredov vsega sveta je treba bolj nego kdajkoli napovedovati odločen boj proti vojni in militarizmu, pa naj nam ga prinašajo naši nasprotniki v katerikoli obliki. Naši sovražniki niso drugi narodi, delavci drugih držav, temveč naši lastni izkoriščevalci, vsi bogatinski in vladajoči sloji v mejah te dežele in tudi po vsem svetu. Vojna vojni! Vojna militarizmu! Živela socialna demokracija! Živelo bratstvo delav-cev vsega sveta! Živio mednarodni mir! O PODPORNIH ORGANIZACIJAH. Z ozirom na to, da posega vprašanje o zavarovanju življenja globoko v vsakdanja vprašanja delavskega razreda vsega sveta in posebno tukaj v Ameriki, in z ozi-tom na to, da dobivajo delavci" navadno le bedno nagrado za svoje delo, ki komaj pokriva njih najnujnejše potrebe in sicer ob času, kadar delajo, če pa vsled bolezni, ne sro^, invalidnosti, starosti in brezjKiselnosti, delavke razun tega vsled iiosnosti in materinstva ne morejo prodajati svoje delovni moči, so pa pehaili v največjo bedo; z ozirom na to, da ima vsak delavec pravico do dostojnega življenja v družbi, je naloga države kot predstaviteljice te družbe, da oskrbuje svoje člane s sredstvi za človeka dostojno življenje v interesu ohranitve njihove delovne moči. Na podlagi vsega tega je dolžnost vseh zavednih delavcev brez razlike narodnosti, vere in spola, da zalite-vajo in se bojujejo za uredbe, s katerimi se morejo bolezen, nesrečni slučaji, invalidnost, brezposelnost iu dru ge nezgode čim bolj in čini hitreje preprečiti. Da se to doseže, je treba čim bolj energično porabiti politično organizirano moč delavskega razreda za zakonodajne zbore. Dokler se to ne doseže, se priporoča članom J. S. Z., da pristopajo v obstoječa v delavskem duhu organizirana podporna društva v Ameriki, da se v njih za sedaj zava rujejo, da se pokaže članstvu resnično grozna krivica, ki se vrši nad delavskim razredom v sedanjem družabnem redu, in da priporočajo in vodijo boj, ki gre za tem, da si pribori delavstvo državno zavarovanje svojega življe .nja, dela in zdravja. GORKIJEV OKLIC Ko je izbruhnila vojna, so se kmalu začele širiti »i nastopanju' odličnih ruskih socialistov in revolucionarjev vsakovrstne vesti in mnogim izmed njih se je očitalo, tla so zatajili svoje nekdanje ideale in svojo preteklost. Kdor ni naravnost izražal želje, da bi bila Rusija poražena, je prihajal v nevarnost, da so ga urni sodniki razglašali za zaveznika ruske vlade in carskega hlapca. Tudi Maksim (lorkij ni popolnoma ušel tej usodi. Toliko sicer niso gnali ti njem govoriti kakor ti IMehanovu, Krapojkinu in drugih; ali napadali so ga vendar, češ tla je tudi on vrgel svoja proticarska revolucionarna načela v kot. Več kakor dve leti vojne je minulo. Marsikaj, kar je bilo v začetku popolnoma temno, je postalo v tem času jasneje. Na Ruskem je vojna pespešila notranje probleme, za katere so se njeni najboljši ljudje bojevali žc davno pred vojno. Hoj med demokracijo in carizinoni se ni ustavil. (Vtudi ne dela nihče izmed revolucionarjev za poraz Rusije, vendar ni med njimi in vlado ti-stega "razrednega miru", " liurgfrieden® ". ti«t»* "svete sloge," ki jo opažamo v nekaterih drugih d' želi:h. Ruski revolucionarji strogo ločijo Rusi; jo in rusko vlado, in boj z zadnjo vodijo, enako odločno ali pa še odločneje, kakor pred vojno. V tej veliki krizi se je z oficielnc ruske strani dostikrat poročalo tako, kakor tla pospešuje vlada sama demokracijo. Ministri, ki so bili po svojem prejšnjem uredovanju znani za najčrnejše reakeionarje, so naenkrat v intervjuvih in časopisih razodevali liberalno srce. In naši najbolj navdušeni patriot je so triumfirali, češ nič več se ne more govoriti o barbarični in tiranski Rusi ji 1 Današnja Rusija je svobodna dežela, vse, kar je bilo v njej nasilnega, je pokopano, in osvobojena Rusija prinese svobodo Evropi . . . Vse to se na papirju brez težav zapiše. Žal, tla se praksa ne ravna po tem, kar pravi črnilo. V Rusiji je boj za demokracijo, toda v Rusiji je tudi boj proti demokraciji. Kakor izku.Šajo revolucionarji izrabiti položaj, ki ga ustvarja vojna, za dosego večje svobode, tako i/knš;i vlada izrabiti vojno za utrditev svoje moči iu za potepta-nje ljudskih pravic. Preti kratkim so najodličncjši. ruski listi objavili oklic Maksim i (Jorkega, namenjen ruskemu narodu in obsegajoč plamteč protest proti absolutistični samovolji. V njem pravi veliki pisatelj: "Od tega časa, kar so nas rešili vodke, so nas začeli z nič manjšim vsiljevanjem struplli i besedami. Še nikdar ni popi« vil tak veletoke h ti -dohnih, sovražnih, bahavih besed naše dežele. Le v dobah največjih katastrof in notranjih pot reso v doni tako silno zversko tuljenje in -rjovenje. Rrzojav iz Berlina poroča, tla je bilo te dni vpisanih za peto nemško vojno posojilo osem velikih zneskov, katerih skupna svota je lil miljo-11 o v mark. Nemška .vlada poroča take reči st veda iz reklamnih razlogov. Sicer pa ne pomenijo taki veliki vpisi nič druzega, kakor tla ima tudi Nemčija svoje niultimiljonarje. Prav lahko je mogoče, tla je med njimi tudi kaj takih, ki niso imeli pred vojno nikakršnega znatnejšega bogastva. Zakaj ne bi taki ljudje, ki imajo debele miljone zahvalili vojni, vtaknili nekoliko prišpekuliranih nii-ljonov zopet v vojno, ki jih redi? Vsekakor; O- (Mirnem je postalo jasno, da je splošna s\e-tovua nesreča pritisnila posebno na Rusijo in jo zadelo z nenavadnimi udarci. Vpričo njih smo le spoznali in še spoznavamo popolno pomanjkanje državljanskega čuta in državljanske možatosti. Menim, da ni treba navajati dokazov, da vlada v našem družabnem življenju popoln propad, nemarnost in ogabnost. Povsod so nezadržni bak hanali ropa, tatvine, izguba družabne dostojnosti, povsod divje orgije. Tolpa ničvrednežev, živečih za čas brez dela in skrbi, napolnjuje vsa javna mesta. Vseokrog je kvas blaznega razkošja. Dragotinarji in vsi izdelovalci luksuscvih predmetov delajo izvrstne kupčije. Naposled, če se vzame vse po p rek, je tudi v drugih deželah mnogo tatov, mnogo podležev, ki jih živi vojna. Vendar pa imam vse vzroke, da mislim, da tam vendar ni. kar je pri nas. Tam ima beseda "domovina1 poseben, jasen pomen, ki je nedostopen nam Rusom, ker nismo v svoji deželi državljani, ker nismo gospodarji svoje dežele. Na Ruskem so naše državljanske pravice. sem podpisov, ki znašajo skupaj lil miljonov -to že daje človeku nekoliko'pojma ti koncentraciji kapitala v Nemčiji. Vprašali so: Kaj bo |wi vojni? Dobili so odgovor: Mir . . . To je navidezno zelo modro. Pa morda vendar ni res. ( e ne napravi socializem zelo velikega koraka, bo po vojni najbržc pripravljanje za - novo vojno. Socializem in nevedno«! se nikakor ne vjc-mata. naše dolžnosti veliko bolj sramotno in brezobzirno poteptane, kakor v katerikoli drugi deželi. Pred nekoliko leti smo storili poizkus, da bi postali svobodni, da bi vzeli sami svojo usodo v roke. Ta poizkus se je končal z neuspehom in mi smo bili zoept vrženi v zloglasno brezdno brezpravnosti, v katerem giiic fizična in duševna moč Ijutlst va. Kot državljan svoje domovine imam pravico iu moram izpregovoriti. Vsakdo izmeti nas je danes odgovoren za to, kar se godi v njegovem domu, v njegovem mestu, v njegovi deželi. Vladajo nas slabo, nepošteno, podlo in o-krutno. A prav nam, edinemu ljudstvu, se je sedaj treba oglasiti, treba je zbrati vse sile, vse sposobnosti. vso strast, tla delamo za samoobrambo preti sovražniki, ki so nam blizu in ki nam uničujejo telo in dušo." Takti piše Maksim (Jorkij, ruski veleuin. (torkij ni sklenil nobenega kompromisa z vlado, tai se nič pokoril carizmu. ampak kakor vidimo, je ost n I stari odločni in prêt I vsem neustrašeni revolucionar, kakor smo ga poznali ves čas preti vojno. Kar pa pravi Gorki j. ima za nas stokrat več \ rednosti od najlepših besed carjevih ministrov in silnikov. Iz njegovega oklica najbolje spoznamo pravi položaj na Ruskem in vidimo zijajoči prepad med bogataši in reveži, med vladajočimi in potlačenimi. Ali v vsej tej noči vidimo tudi ble-ščečo zvezdo tipanja; kjer se izraža v najnevarnejših razmerah toliko poguma, kolikor v Gor-kijevih besedah, tam ne more poginiti demokracija. Skozi vso zsnikrnost, skozi vse zatiranje, skozi hrezprsvnost kaže ta pogum v bodočnosti znvagnjočo rusko svobodo. * PROLRTARRO ADVKKTÍrtKMMNT SLOV. DELAVSKA UUlMTljw« 4n« Ii l«r»U PODPORNA ZVEZA Ukvrportrara W •arii« IM V ditev) I Vi«». . Sedet: CoDenuiugli« Pa. GLAVNI URADNIKI: 1'MDHKDNIK: Ivan Proator, 10M Norwood H.I., Cleveland, Ohio. PODPRKDHKDN1K: Joalp Zorko, K. F. D. 2, ho» 50, Weat Newton, I*». TAJNIK: Bias Novak, 20 Main St., Conemaugh, Pa. POMOŽNI TAJNIK: Audcej Vldrich, 170 Franklin Main Ht., Conemaugli, Pa . BLAGAJNIK: Josip Žele, flloi Ht. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI HI. ACS A J NIK: Frank Pavlovtit, L'O Main Ht., Coaemaugh, Pa. NADZORNIKI: 1. nadzornik: Ivan A. Kakor, 207 Hanover Ht., Milwaukee, Wis. 2. nadzornik: Nikolaj Povle, 1 Craib Ht., Numrey Hill, N, H Pittsburgh, I'a 3. nadzornik: Jakob Kocjan, 1400 K. 52d Ht., Cleveland, Ohio, t POROTNIKI: 1. porotnik« Anton Lavrii, box N, Yukon, l'a. 2. porotnik: Frank Havdek, Box 242. Diuilo, p». 3. porotnik: Anton Welly, box 44, Superior, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. Kern, M. I>., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI ODBOR: Frank Škufca, 4H5 2nd Ht., Coaemaugh, Pa. Ivan Jager, b, 513 Woodland Ave., Coucmaugh, l'a. Franc Kos, Coucmaugh, l'a. Mihael Kick, It. F. D. 4, b. 113 a, Johnstown, Pa. Jakob ltupert, b. 23S, Houth Fork, Pa. Ivan Hribar, Johnstown, l'a. GLAVNI CHAD v hiii it. 20 Main Ht., Coucmaugh, Pa. I poldne, v dvorani društva sv. Hurbar«, itaydav ill«*, Ohio. "8okol", »tv. .19, N*ff«. Ohio — Predsednik Franc Kozman; tajnik: Karul Dcruač, b. 26; blagajnik; fllkilU, b. If| vsi v Nef fa; O. — He i* vsako tretjo nedeljo v prostorih lobra ta Karol l>eiuadiiik • \ik Zvoiiariè 1» .15 • , ,. r , , . i .... I 111 caka, «la se Usliilll Bog. Ku>l- ¡L ! il u 'i i ••Vu.»' il [dovolj ,ver:ic in il ljudstvu dober ajnlk: .lurij M i halje vu-, b. 02; blag.: , ,J tf) .,;„ , , lallst se lie lisiiilll. «mil (lnnat/i. h. H3. Val v H«.ni Z L'led. Tudi <8 Billy HtllKlaveVC "Bratje trdno stojmo", Al. 65, New Alexandria, l'a. — Predsednik: Ivan (laie, b. 150; tajnik: Josip Ribič, b 150; blagajnik: Jo«ip Hlak, b. 110; v«i box 103, New Alexandria, l'a. — Heja viiako drugo nedeljo. "▼»1 Slevam", ¿tv. 66, Wass«a, 111 « Predsednik: Frank hajertc, b. 541; tajnik: Alojaij Grebenjak, b. (f); bla ;ajnik: Avgual hturm, b. 427; vai v «Vmskou, 111. — Hoju vsako drugo ne leljo ob 1. uri ]s>pl. v prostoru Ixjuis Grebasjaka. "Narodua Sloga", it. 67, Seminole, | daje jo tako drugemu, veasi lu ta.,--------J W—«- -M, - —... . . Kmil Gonot/i, b. 63. V«i v Homi Kgletl tee, H103 Marble Ave.; tajnik : Jakob I n»1«'« I'»- s,,l« vaako prvo ne.lcljo križarske vojne proti liudiéu pri-Volčaniek, 35S2 K. *2tid Ht.; blagajnik:1* «erkveni dvorani. «nova in da se irrcàlie mase izpre- bnn Himunèiè, *723 K. 77th HtVsi v| "Združeni Balkan", itv. 6S, Clin ,S >0 HJ.°* vj|, rczidclicah, glavna llinlitCV ^k°4rvp^°pa - «¿iSS':'' Fnufk ^ïï* ^¡TsU» k P« -veda kakor vsakemu Predsednik : KarolAmnk ; tajnik :' Ju i J^J" pravemu kristjanu oèeiUlS, O ka- rij Knspotnik. It. F. I». 1, box 77; Ida ¿"VI' ; Allt'.v- tereni so nam v mladih letih kate- gajnik: Martin Haspotaik. Vsi v Port N v u'u ' !', ~ V beti nriiMivodovuli . 1, b. 5. - Heja vsako l"vo v K S ,,OM,u- 1,1 V (,H JÇ «lajupsa, tretjo nedeljo * "Zvesti brstje", it. 70, New Derry, na iglobokoUliiliejsa molitev, m «la Peatisylvania.- Predsednik Pavel pie obsega vse, kar more človeški črv veli«*, b. 7«»; tajnik: Jakob 1'ino/a, b. , . . , . 75; blagajnik: Ivan Proh. b. 41. Vsi v sploh prositi svojega nebeškega gajiiik Frank Kobof aVr— Seja 'vsako | lU'TT>' I'h - H, j« v sako 1. nedeljo očeta. '' .* i.ptiutiii .I. ^.iL.ut» I..L..I. I*......... ..I. O ... drugo nedeljo. "Mirni Dom", it. 45, Johnstown Pa. Predsednik: Mat. Pečjak, 287 Co« DAJ NAM DANE8 NA6 VSAK I reeept: Hlebček naj se prodaja DANJI KRUH ... |>o pet centov, ampak manjši naj AmeriAki k« pila I .Mi s„ «elo po- j'||am (|h||h „^ vsttk(Ullji " ' ljudjr. Skoraj v».k ,«„d ..Jllm|ijo k(1|(itl,IiHli. nj.h lina »v«.)««« favoriiiraiicji ic mi „,„,„ "reverenda in svojo priljublje- 1 . J ... , , , . It_ 5 V", ii »a • sodrgu višjo ceno, dodaja na »o cerkev m v njej sedeže /ase L||n|| ¿u svojo krščansko familijo. In In če ne more plačati višje Cene T--Naj pa moli očenaše "Triglav", itv. 4 4, Tercie, Colo. — Predsednik: Frank Itebol, ml.; tajnik: Frank Bebo! st., Cokedale, Colo.; bla Uradno Glasilo: PROLETAKEC, 4008 W. 31st Ht., Chicago, IU. Oenjena druitva, oziroma njih uradniki, so uljudno proieni, poiiljati v»e dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. I>eimr na se pošilja edino potom 1'oitnih, Expresnih, ali Pančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih «Vkov na naslov Hlas Novak, H. 1). P. Z. i Couemaugh Doposit Itauk v Conemaugh, Pa. V slučaju, da opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ae v pri hodnje popravi. v prostoiih Hobrata Jakob 1'iuoza ob 0 uri dopoldne. "Delavec naprej", itv. 71, Pense persdale Ave.; tajnik: Gregor HreWak, ""¡'J'"; ^ «'^«^»»¡k: Franc Heitel, 407 Kighth A ve oba v Johnstow n. Pa. k/ ^ ,. T'1' V ' 17Î \ j ni" blagajnik: Ignac Peêjak, 524 Broad WJ««h: Lou»a Hnbar, b. 171 ; vsi v Bes, st.. Johnstown. Pa.—Seja vsake drugo Miner, Pa. ~Seja vsako prvo nedeljo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda / P™*0"1» Anton Klinieka. "Južni Premogar", štev. 46., Alix, "Koscziusko," itv. 72, Baukhead, ArkariHHH. — Predsednik: Math. Htar- Alta,. Canada. Predsednik: Pjav Hpie man, b. 107, Alix,' Ark.; tajnik: l\an wak, box 501; tajnik: Karol Kauik, P. Jantar, b. 7, Alix, Ark.; blagajnik: Ju (). box 537; blagajnik : Ivan Petrašek, rij Kokalj, R. F. I>. b. 77, Altus, Ark.— b. 35; Vsi v Henkhead. Alta, Canada. — ï^eja \»:iko drugo nedeljo. Seja \sako tretjo nedeljo v mesoeu. Zakaj je cerkev iznašla poleg tega še toliko drugih molitev, ki so očkvidno nepotrebne, če je že v očenašu vse, ne vemo; menda ne zato, da bolje cvete kupčija z molitveniki. No, naj to opravijo, kakor hočejo. Zadostuje nam za enkrat, da so ameriški kapitalisti pobožni BES£DA O ORGANIZACIJI. Socialistična stranka mora biti sestavljena iz socialistov. To je menda tako jasno, da ni treba dokazovati. To da — kdo je socialist? Marsikdo postavlja stvar na glavo pa misli: Socialist je vsak pristaš social demokratične stranke. To se sliši tako, kakor da bi bilo V.elo ravno. Pa je vendar zmota. Nasprotniki se lahko zadovoljujejo s tem, da smatrajo za republikanca človeka, ki glasuje pri volitvah za repuhličanske kandidate, za demokrata pa tistega, ki daje gvoj glas demokratičnemu kandidatu. Tako skromna pa ne sme in ne more biti social demo-kratičua stranka. . box 52, Garrett, Pa.—Seja vsako prvo ■edeljo. "Jedlnost", it. 7.—Claridge, Pa. — Predsednik: Frane furman, b. 255; tajnik: Matija Regina, box 216; blagajnik: Josip Pivic, box 28. Vsi v Claridge, Pa.—Heja vsako drugo nedeljo. "Planinski Baj", itev. s., Dawson, N. Méx.— Predsednik: Frane Jekovec; tajnik in blagajnik: Mih. Krivic, box I06, Dawson, N. Méx. — Heja vsako drugo nedeljo. "Zavedni átajerc", štev. 0.. Johns town, l'a. — Predsednik : Fab jan Horvat; tajnik Stefan Debelak; blagajnik: Mihael Plek, vsi b. 143. R. F. I». 1 \ Johnstown, Pa. — Heja vsako tretjo nedeljo v Cellso, l'a. "Jasnaja Poljana" št. 10., Hrown field. Pa.—Predsednik: Urban Pueel, tajnik: Edvard Zalokar, box 6, Lemont Furnace, Pa.; blagajnik: John Stritar, box 72, Hrownfield, l'a. — Seja vsako prvo nedeljo v Hrownfield, Pa. "Zarja Svohode", št. 11., Dunlo, Pa — Predsednik: Louis Htrle; tajnik: Frane, Kauidé; blagajnik: Franc. Doler. Vai v Dunlo, l'a., box 341. — Hoja vsa ko prvo nedeljo. "Danica", itev. 12., Heilwood, l'a. —«Predsednik: Jurij Stupid, tajnik: Josip Tomažin, box 36; blagajnik:: Josip Peterlin, b. 35. — Vsi v lleilwood, l'a. Heja vsako prvo nedeljo. "Večernica", St. 13., Raggaley, Pa. — Predsednik: Louis Keše, b. 46, Hos tetter, Pa.; tajnik: Ivan Salmirh, b. 57. Whitney, Pa.: blagajnik: Anton Rako, b. 53, Hoatettcr, l'a.—Heja vsako dru go nedeljo. "MoJ Dom", itev. 14., Orient, Pa. — Pred.: Ant. frnologar, b. 26; bin rajnik: Joseph Rnbnieh, box 106, v*¡ v Hopris, Colo. Sej« vsako 1. nedeljo v , prontorih sobrata Ivan Koncilja, v Piedmont, Colo. "Bratstvo", itev. 16., Ruxton, Iowa Predsednik; Franc Hregar, tajni« Frank Raspotnik, box 683; blagajnik Frane Krištof, b. 104. Vsi v Huxton. la. Heja vsako prvo nedel jo v prostoru sobrata Anton Tomsira. "Zora", iter. 17., Akron, Mich. — Predsednik: Gašper Volk; tajnik: Anton Novak, box 6H; blagajnik: John Volk; vsi v Akron, Mich.—Seja vsako prvo nedeljo. "Zvon", iter. 18., Hrsddock, Pa. — Predsednik: I>esjak Josip, 1111 NVood Wav; tajnik: Jskob Zalnrnik, 1013 4. Vsi v Huntington, Arkansas. — Seja vsako prvo nedeljo. "Sokol",, ftter, ti.,* Waal Mineral, Kans. — Predsednik: Mihael Fine, Htone City, Kans.; tajnik: Louis Zu pa n»'-i r, b. 4, Mineral, Kans.; blaga j nik: F'ran A pa i ser, b. 36, Mineral, Kans. — Heja vsako četrto nedeljo. "Od boja do zmage", štev. 22., I j» Halle, III. — I'red.: Leonard Alpner. b. 22. La Salle, III.; tajnik: Ferd. Ar zenšek, 2122 State St., Peru. Iii.; bla gajnik: Josip Gregorie, 604 Church St., Peru, III. — Seja vsako prvo nedeljo. "Slovenski Bratje", itev. 23., C..ke ton, W. Va. — Predsednik: Anton Vidmar, box 4*0, Thomas. W. Va.; ta j nik: Frank Kocian, box *6; Coketown, W. Va.; blagajnik: Ivan Ko/lev «^ar. box 472, Thomas. W. Va. — Sej» vsako zadnjo nedeljo /.a ]irihodnji mesec.. "Ilirija", štev. 24, Iselin. Pa. — Predsednik: Ivan Turk, box 241; tajnik: John Tel ban. bo\ 171; blagajnik: Matija Zadravec; vsi v Iselin, l'a. — Seja vsako 1. nedeljo. "Delavec, štev. 25., Roek Springs. VVyo.—Pred.: Wal. Jugov ich,; taj.: Fr. Verhune, 244 M. St.; hing.: Valentin Htalik, 240 M. St. Vsi v Hock Springs, Wvo.—Heja v«ako drugo nedeljo v Slovenskem l>omu. "¿mamica", it. 26., Export, Fa. -Predsednik: John Kern, Hox 1«M); . tajnik: Frank Trebeč, box 45; blagaj nik: Alojzij ZupaneW, b. Vsi v Kx-port, Pa. Seja v*ako prvo nedeljo. "Mlroljub", štev. 27., Dinmondvillc, Wvo.—. Predsednik: Alojzij Kralj, b. 16; tajnik: Toni. Pegan, b. lii4, Oakley, Wyo,i blagajnik Ivan Hornau, Ii. 35, Piamondville, Wyo. — Heja vsako prvo nedeljo v prostorih Josip Penca v hiamondville, Wyo. "Habsburski Siuovi", štev. 28., H. j Brownsville, Pa. — Predsednik: Anton Kovarie, b. 45S, Republic, Pa.; tajnik: Ivan Erjavee, l»ox 52, Orient, l'a.; bla gajnik Josip Ziipam-ic. b. 31 s, Hepublic, l'a. Heja vsako 2. nedeljo. "Jutranja Zarja", št. 20., Meadow Lands, l'a.—Predsednik:Frank Tomine; tajnik: Andrej Posega, b. 275; blagaj nik: Josip Bizjak, b. 253, Meadow Lands, l'a. — Heja vsak prvo nedeljo. "Trpin", itv. 30., Breezy Hill, Kans. —- Predsednik: Martin Hmolrik, R. F. D. 2, I><»x L'!»*; tajnik: Karol Worina, box 22, Breezy iiill Sta.; blagajnik: Josip Zibert, box 54, Breezy Hill Sta.; vsi v Mulberry, Kans- — Seja v*ako 3. nedeljo. "Sloga", itv. 31, Delagua, Colo. — Predsednik: Frank Urbaniii, b. 7; taj nik: Alojzij Ludvik, box 3:i; blagajnik Josip Zele, b. 126; vsi v Delsgua, Colo. —Seja vsako drugo nedeljo. "Zeleni Vrt", itv. 32, Palisades, Mo lo.—Predsednik: Ivan Zupaniil, b. 766; tajnik: Jakob Trojar, h. 744 ; blagaj nik: John Werzel, Hox 513;vsi r Pali sades, Colo. — Heja vsako drugo ne deljo. "Slovenska Zastava", it. 33., Jenny Lind, Arkansas. — Predsednik: Frane fttnein, b. 226; tajnik: Franc <• ril«-, b. ¡37; blagajnik: John Tratnik, b. 115. Vsi v Jenny Lind, Arkansu. —Seja pr vo nedeljo ob 2 uri popoldne. "Edinost", itev. 34 Jukon, Pn. — Predsednik: Anton Golobih; tajnik: in blagajnik Anton Lav rit'-, b. s. v*i \ Yukon, l'a. Heja vsako prvo nedeljo v dvorani ob lo, uri dop. "Planinski Raj", itv. 35, Lorain. Ohio.— Predsednik: l\nn Kragelj, 177!» K. 20th St.: tajnik: Josip Lavretw'i«', 1770 K. 20 St.; blagajnik: Ivan Atru kel, 1650 K. 31 St., Lorain, Ohio. Seja vsako drugo nedeljo r prostorih g. Viranta. ' ZdruiltelJ", it. 36, Houth F«rk, Pa — Predsednik: - Ivan Suhndoluik; taj nik: Jakob Rupert, box 238; blagajnik: Mirko Grgorie'.i, b. 405; vsi v South Fork, Pa.—Heja vsako tretjo nedeljo. "Ljubljana", št. 37., Harberton, O. — Predsednik: Frank Merzlikar, 162 Kuston Ht.; tajni'«: Andrej Repa r, llop Ith Ht.; blagajnik: Jakob Fink, 114 Ford Ave., Harberton, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo dopoldne od 0. uri, v IU Bolivar Rd. "Dobri Bratje", it. 38., Bridgeport, Ohio. — Predsednik: Martin Potnik. K F. D. 2.. b. 12 n: tnjnik: Frank An drojnn, R. F. D. 2., b. 12 a; blagnjalk: Ivan Gercar, b. 710. Vsi \ Bridgeport, O. Seja vsako prvo nedeljo ob S. uri do ljudje 111 da molijo. Ampak obza-. ., . , , , ... .. . . 1 : 1 : : 1 rini. Soeia na demokracija je poli- lovanja so vredni, ker imajo gla- • . • "Slovenrkl Bratje", it. 47, Avella, ..Pod Triglavom", itv. 73, Smith vn miJll,. „l,.,.: :,. VKi,..i t„ffn n<, t lena stranka ; socialist mora torej Pa. Predsednik: Martin Obed, box 167; fWi| . Predsednik: Josip Stric, W ,M,.,,ir "f™ " >8.1,U biti politično organiziran. Kdor tajnik: Ivan Ra/.voza, b. H»< ; blag.: b R. F. D. 7; tajnik: Ivan Eržen morejo moliti z zbranimi mislimi » ,.irllV»:' .. ..S -.«-i» Alojzija Dolin ar, b. 72; vsi v .Avella, / ? ,, , Lm,u'r (e ne bi bilo te ovire, bi morali P«liti«i-.lo org.i.z.ran, 1.1 soe.a- Pa. — Seja vsako drugo nedeljo. Zupan. R. F.- I». 2. b. 150. Vsi v Smith .1.. v „iihovih molit- l,st l,,,l,a PravICf. l»iK'"'»vat 1 sa "Sloveuskl Mladenlfi", itv. 48. Au field, Pa.—Heja vsako drugo nedeljo. J«- * tako, n« če bi zahajal lia vse sliO- rora, III. - Predsednik: John Haiko "Kranjski prijatelj", itv. 74, Falls vali nekaj zincsaiiega. » 1 . J vi,'., 621 A urora ave.; tajnik: Ivan K. rn„.k . ^IbeinÎ-. Alojzij 81ak, V OČCIUISU molijo n. pr. : »Daj ^ ^ " '»aj/.N CStejN.. cla.l SVO- Marsich, R. 3 b 193a; bUgajn.k: Gas- |m>, ; u jnik l rAi, ,;. 261 ; „,,„ danw |mA vsakdanji kruh." 10 K,ir°koiVn|t! lil ee bi per AhaciA, k. 1, box 222. Vsi v Auro blagajnik: Alojzij Slak, b. 61. \ hi v .. j.. % % nosil najbolj rdeče kravate. III.- Seja vsako drugo nedeljo ob pri J. Baškovič. "Olevclandske Slovenko", it. 40. Cle veland, O. — Predsednica: Ivana Smr del, 3552 K. vj. St.; tajnica: Ana Srnre kar, 3551 E. so. st. K.; blaga juica: An tonija Le^an, 3701 E. 77 S. K. Vse v Cleveland, O.—Seja vsako prvo nede ljo v mesecu. Proletarec' \ it v. 50, hiagainik: aio|/.ji m:ik. p. ni. v si v .. .. nosi iiaiholi nlcce kravati*. Falla Creek Pa — Se a vsako druso ( «' pr«WIJO Zase, se liam zdi to pre- """" 1 ' J , . . rani trt «.a, 1 a. ¡seja vsaao urugo i j . » Soeialist mora biti politično or- nedeljo v prostorih sobrata Josip Ur ecj nepotrebno. I ako hudo kc ni . . 1 . v Ameriki, da si miljonar ne bi «««»«ran. To je prvi pogoj, ki se nedeljo Ameriki, da si miljonar ne bi i^HHVHH ■■ "Naprej do Zmage", itev. 75, Fitz |( d kupHi kniha. In Potem — i mora ,,a Vsak naelu izpolnjevati. I len r v, l'a. Predsednik: Frank Rav ,...... ,. lifllil . • Tli ne Opravičuje Iiobetl izgovor. nikar; tainik: ............... blagajnik: ,,,,, HO — *dl SC nam, da 111 • Matev/. Podbevšek. \ si v Fitz Henry, kruli baš liajglavnejša brana v J ... l'a., box 10.;, Seja vsako prvo nedeljo UapitHiwlif.nih hišah Če ga kak- demokracija Je »trati- od 0. uri zjutraj v Italijanski dvorani , 1 . v , (|(.|aVstva To je vse druiračc. Franklin. 9V Barbare. HC11 dan ne bi bilo, se zato se lie ' » ™ Kans.- Predsednik: Frank Dobrotniiek "Sloveuska Cvetljica", itev. 76, A palača lia1 v Hii|ieroir, Wvo. Seja . J ' ' vsako drugo nedeljo v mesecu ob 0 uri vsak«i drugo nedeljo o deseti uri «lo mailj, ima kruli drugačen pometi, dop. v 6<>25 st. ciair Ave. 'poblne. je drugod kruh le prigrizek k "Ljubljanski Grad", it. 52.. DeKalb,! "Slovenija", štev. 7*. Miller Run, „,; ,„,„„„ • v. III.- I redsednik: Pavel Košir. ItdO.Pa. - Predsednik Marko Magdi*; taj |M'ceilkl, piHCttlieu ali la/ailll, jc % State Ht.; tajnik: Frant. Prebil, sulnik: Josip (ia.uik; blagajnik: Jo/.ef pride v usta poleg kruha drug delavstva je socialisticiia stranka socialistična stranka. Združitev pa ne sine viseti v zraku: Taka mora biti. da se lahko vidi iu prime. Stalna mora biti. Taka, da se lahko zanaša sama nase. Taka združitev pa more biti le organizacija. Pravimo: Združitev zavednega Market St.; blagajnik: Fran^ Zvokelj. Opnrn. Vsi box 25. Reita, l'a. — Seja t » K i ll llišalb 1iicso le sredstvo, da Združitev pa seveda lii vcč vredni 4 Market St. Vsi v MeKalb, III. — vsako prvo nedeljo v mesecu pri so .111 Hej« vsako drugo ne.leljo pri «obratu bratu Jakob Radman. °kus. na, ee je le na svetu, kakor kup "Bonairskt Slovenci", štev. 70, Bon proletarskih slojih ima. pros- desek ali prsti. Namen te zdru- |a Fr. Kerži«'-. "Planinaka ViJoUca", itv. 53. Hirk- i V(M,. .Vi-.il''^1!*» - t» "l V ".V nJa "(,HMes na* vsakdanji kruh" žitve je delo, in sicer tako delo, s n"' tfi^C/irNv'1?^- tainii-Iv^n IHi k.»v"ec, b"* 7'!:,";^ I. i a gaj»i k*J !l osi p Dra drugačen ziuiset kakor za miljo- kakoršnim se najbolj gotovo do- '^pold^bos*46; Vlagajaik: Jo/ef Molan,'j 605, Conemaugh. Pa. Vsi v Bon narjcvo mizo. Tam je vsakdanji sežejo cilji. Torej taka zilružitev, ,ox 26; vsi v Pickens W. Va.-Heja Air IV - Heja n0Jr.« v fi." "ajresnejša želja, t e z,nanj- ki spoznava svoje cilje, ki najde sako tretjo nedeljo ob 3 uri popoldne - v. ' 1 i._ ...........„..:i........................ :.. :.. l.: i..i,v.,v ens, g«j I fcasHP vsako tretjo nedeljo ob 3 uri popoldne v prostorih sobrata Iv. čeprlo. "Karol Uiekar", štv. 51, Vockwood, F'a. — Predsednik: Jo*ef Ilo«'evar, b 1 ; tajnik: Anton Hočevar, box 1M; blagajnik: Mihael Hočevar, b. 1*4; vsi v Rockwood, Pa. — Heja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih sobrata Ant. Hočevar. "Vrh Planin", štev Pa. — Predsednik: Andi Air, In. "Slogá", itev. so, Philadelphia, Pa 1'redseduik: Ivan Petan, 253S Salmon St.; tajnik: Mihael Omerzu, 2723 E. Huntington St.; blagajnik: Josip Ko /.ole, 2555 Salmon St. Vsi v I'hiladel phia. Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Prvi maj", itv. «1. Bishop. Pa |,j| via Ii kdai njegov monopol, 55, Crabtree. i'reds^dnik : Frane (irenorič, b. 352 C , 1 11: 7 d rej Jereb ; taj ^ ^^ taj. Mihael Ko^evar. (Veil, Pa. | '»U ga kapitalist, ukradli. Z I ka tega, zmanjka vsega. pota in sredstva 111 ki lahko urav No. otroškim hlačam smo pač na delo tako, da pride po doloee že vsi toliko odrasli, da nc jem- uih potih 7. najuspešnejšimi sred-Ijemo molitev dobesedno. Bog stvi organizacija predpogoj s soi.ratsk m ' ' na j pot rebnejše živilo podražiti. suiotrcnega socialističnega dela in tajnik s. D. P. Z. Ze nekaj časa se vleče tii reč. zalo mora biti soeialist politično Ko so se pojavile prve vesti po organiziran. Sredstvo proti pijančevanju. rasopisih, se je zdela čjovcku Zakaj politično? stvar smešna.* V Ameriki, v tej Socialna demokracija je poli Neka londonska firma jc iznašla farmarski deželi, v tej bogati žit- tična stranka. Ona ima opravljati "Rudar", itv. TiS, Canmore, Alta, Canada Predsednik: Anton Poliitnik,Urcdstvo proti pijančevanju in je raz- j ||. 7.H 15 vinarjev ravno toliko, kot .. . ... . . ' ... » , , nik: Anton 1'intar, b. 204, Moon Run, 'J *_ , . .. um 11osi kupčija pnifite. (e ste lavstvo priti drugače kakor Seja vsako tretjo nedeljo V -mese a Angleškega aa lo kron »n »ti ravno • P(>|i,;/.„na niso člani |»olitične orga bins, Pa. — Predsedniki Viktor ftuster nll||t da je ženska noga vač vredna ter | hlebcev je bila le uvod, kakor nizacije ¡11 se brigajo zanjo toliko lanski sneg. „ moč socialist H-iir stran Se,a vsako prvo nedeljo. tisr>č. Morda sc pa računali, da je Zdaj že prihaja resnica nekoliko ke? Nc v mnogih takih ki nosijo ••Brataljub", Itv. 04. Milwaukee bil moški "samo" iofer .. . očitneie • Mali hlebci se lahko We«t »t« 1 ' Wis — Predsednik: Ivan Sem, 276 r j ''UCJ' 1 4f,HM n,roei s« laiiKo niece kra\ate m sr bijejo po pr First Ave.} tajnik: Ivan Hkerbii. 25* •— — ! peko, ampak ne za pet, temveč za sih, ampak samo v organizaciji. Washington st.; blagajnik: Joseph si Mislite na to, da se krajša čas hcs1 centov bodo na prodaj. To je Deset organiziranih I i so m ve I O« volitev. Dramitc «peio tov« .„„IraP.ilov » 91 .„iMotknv. v ni, ki i/,.„l„j„j,j() ^„j, dvorani Frank Benda, 170 National av. riše! M hieagi pa poizkušajo še drugilin opravljajo socialistično delo. je oms, i a. — i reiisffiiniR. > iRior «usier nnjj (Jh Jc 70nska nogn več vredna ter uicimm-v je ona ic uvotl, Kaaor li.zacije lil tr. r^«^ ' miM No*k-'"Vl 85 li"0i nrh*i *«•» , Stl,,zl,ij" KV,,j'' «I 1 Joseph J a pel, box 7«, Voh oghanv, I'a odškodnine, Si»cnccr.ju pa samo 10 instrumente, preden zaginlejo. V čem je 12312734 več vredno kakor uto kričačev. mu napraviti večji dobiček Kno preostanek v rokah tvorničarjev rešeni enega naših najhujših na-To naj premislijo naši delavci; ali drugo ae lahko doseže h po- in trgovcev, temveč ti morajo du sprotnikov. Cstreljeni je bil ¿e JH pn trm nuj M» ravnajo. Kdor ni draženjem To je edini vzrokk da ti dele tega preostanka kot abrt j,t v službi /a detektivske afM politično organiziran, ni in ue more biti socialist. ui mogoče peči hlebcev po pet »ti, dividende, rente itd. drugim ture. ¡centov. KRITIČEN POLOŽAJ V NEW YORKU. Ogromen delavski boj se pripravlja v New Yorku. Tam so stopili uslužbenci na nekaterih cestnih železnicah v stavko, ker so družbe sncdle besedo, dam» organizaciji ob zadnjem Uslužbenci so takrat sprejeli oh kapitalistom. Dobiček pa imenu Dne 30. a\g se je ponearečil tu-Vladu preiskuje. V rokah bi | jemo samo tiste dele preostanka, kaj rojak Frank Weber, doma iz imela veliko izdatnejše sredstvo, j ki ostanejo v rokah tvorničarjev Medvod, Kranjsko; padel je tako Prepove naj.izvoz moke in žita, | in trgovcev. Ves preostanek, to jej nesrečno s stola, da so ga drugi pa ga bo # Ameriki dovolj in vso tisto vsoto, ki se dot! za blago dan prepeljali v bolnišnico in je vsak vzrok za podraženje odpade. 'več, kakor je veljalo izdelovanje i»u operaciji umrl. Spadal je 16 pa imenujemo po znamenitem ho- mesecev k društ.vu Mladi Slove« ciologu Marxu nadvrednost. In velika zasluga Marsova je da jc pojasnil nastanek nadvred- spremili k'zadnjemu počitki oosti Kapitalist nlača delavcu La Salle, lil., St. Vinccnsi C DELO IN PLAČA. Kakor je znano, je plača ali nagibanju. sda tista vsota, ki se plača za storjeno delo. Ali z drugimi lu»aeda-1 nosti. Kapitalist pla ljube 4n tako ae je tedaj prepre-! ml: .Plača izraža ceno dela, češ, čila stavka, ki bi bila lahko po stala usodepolna za veliki New kolikor je tvoje delo v resino, toll ko si plača zanj. Vrednost kak- nee, štev. 42, Oglesby, III. S. D. P. Z. Dne M. septembra smo ga počitku v cme- manj., kakor je vr*Haa njegova ter.v ; vsa tukajšnja društva so delovna moč. KajU bi plačal prišla z zastavami. Star je bil 40 kapitalist delavcu toliko, kolikor let. Tukaj zapušča žalujočo so- Vork. Zupan in ves uradni apa~ inega blaga pa lahko izrazimo z1 j«, vredna njegova delovna moč,, nrogo. Izrekam vsem, ki so se tirat jc posredoval, da «hIvrne ka- vi tastroto od mesta. blaga. _ ,________ _„ ___________________ __ ^ Toda kmalu se jc pokazalo, da tisto vrednost kakor ti trije stoli, da mu ustvarijo delavci mnogo lepšo zahvalol Žalujoči soprogi pa igrale družbe zahrbtno igro. ali pa tale omara, ali tale moja večjo vrednost, kakor jo on pla naše sožalje! jim je le za to, da pridobe |obleka. Vsakokrat je tu vrednost ča. Delavec naredi kapitalistu že rednostjo kateregakoli drugega potem bi ne imel nobenega dobi -jdeležili pogreba in nam pomagalij daga, na primer : Tale miza ima čka. Zato stremi - Ujetnik zatem, ob uri smrti našega sóbrala, naj-: Šlo „ časa. Ivo so uslužbenci sprejeli mize izražena na .drug način, i v par urah toliko, kolikor mu pla idjetja obrnila Prav taki» pa lahki» izrazimo vred- ča kapitalist; ve« ostali čas delu •Jesop Meglici), tajnik. fee»eeeeee»eee»MMMteee< StranKja število postopačc.v in profesional- Tako dobimo ceno mize. Ker manj časa, kakor delajo danda- ........................... pogodbo, s»» se podjetja do znanih skebskih agentur in | nost mize z denarjem, na primer :j samo za kapitalistov dobiček. De-gledala, tla si za gotove čim večje ¡Miza je vredna deset dolarjev. |aVci bi lahko delali polovico KAKI IZBORNI LINIMENT ima veliko število uporab v vsaki hili. Nikoli ne poteče dan ne da U ga kaki član imel priliko rabiti- Severa's Gothard Oil (Severovo Gothardsko Olje) je taki liniment ter ae le rabi preteklih 35 let. Izkazal je avojo vrednost pri zdravljenju REVMATIZMA, NEVRALGIJE, IZVINJENJ, OTOLKLJAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH ŽLEZ, OKORELIH SKLEPOV IN HI&C, KRČEV, . BOLEČIN IN BOLESTL Cana 26 in 60 centov. kitajte *I»W« rlimo: "H«wovo GothanUko Ob« •• )• l«k»««lo Min w«P®»|»o. Moj» teuu. i» llMl« hutl» botofliM» v u<«mh tod« po r»bl)»i»ju H«v*r»>v«*a Gotlmrd.k»-tm olj» k> U^iim; po»Uio luuuj UuOe In ko J« M»UI» pol **kUnkW, ao buUiim» aopulaoma lurltilto. ^^ mkukstlk. Rfd. No. 1. Boi 96. ln»o Muuntoin. Mloh. KLUBOM J. S Z. NA ZNANJE V kratkem dobe klubi glasov niče za glasovanje o pravilih, ki Kupite S«v«rov« Prlprmvk» » Mcarn&h. Ako lih m mpr»Ui ak dobiU, imruilte Jili od du Z»vrnit» u^do«u»»titv». W. F. SEVERA CO- Cedar Rapids, Iowa. nih razgrajačev, ker so vedele, da torej beseda 4'cena" nič drugega nes, ako bi se jim njih delovna pride do boja, čim spoznajo usluž- ne pomeni, kakor v denarju 14 moč tako plačala, kolikor je v re-benci, da so bili ogoljufani. Ne le ražeiio vrednost," mora tudi de- snici vredna. Šele tedaj, kadar se da niso družbe izpolnile svojih lavska plača pomeniti v denarju to uresniči, kadar bodo popokali jih je sprejel nas III. zbor. Vsa obljub; začele so tudi odpuščati izraženo "vrednost dela", ako okovi kapitalizma, kadar se ne bo navodila bo najti na glasovnici, ljudi, ki so se udeležili zadnjega hoče veljati za "ceno dela". delalo za dobiček posameznega Zapisnik zbora se je bil vsled gibanja in štrajka, daai je bilo to. Vi(U.,; gmo (,a vrednost sama ni I niogočnika, ampak za potrebo vse zadržkov, ki so jih imeli zapisni po pogodbi popolnoma izključe ni-( drugega kakor delo. Ni vsako človeške družbe, šele tedaj nasto- karji, zakasnil, in sedaj nima vec no. Postalo je sploh jasno, da so d(do vrednost, ali vsaka se družbe pripravile za zahrbten dp|0 Toda potem delo napad na organizacijo, katero bi nikH nikakršne vrednosti ... ------------ ^ . . . .. ------ „----------------- — s pomočjo slavkokazov rade raz- "vrednost (ali cena) dela" je ne- staviti nasproti mogočno organi- število. -- ToJiaj vzamejo^ Klubi H0 ia|,ko vsak i>ošiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote. i se 111! To bi bilo prav tako, ka ¡ziraneniu kapitalu mogočno orga r T r če bi dejali ''vrednost vred ! nizaeijo vseh tistih, ki jih je za- -ali "delo dela", kar oči- sinise bile. rslužbenei se niso dali kar tako kor voditi z.i nos. Ko so spoznali, kaj noati' nameravajo niagnati in ko niso j vidno Hotele družbe sprejeti odpuščenih Izvirno potrdilo (ORIGINAL RECEIPT) vrednost pi človeštvo svetlo cesto do svo- smisla priobčevati ga v listih, pač jki mm ga poS,je poStni urad ¡z 8tarega kraja, priča vsakemu, da je lo vendar bode in napredka. Zato pa je tre- pa izide tiskan v formi letaka in (lenap pos|,m naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, i in poj in ha neutrudnega dela, treba je po- ga bo dobil vsak klub določeno ^ - posiaj-, deliar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da število. — To naj vzamejo kluF na znanje. Tajništvo J. S. Z, nima nikakršnega smisla. Iz tega sledi z železno nujnostjo, uslužbencev nazaj, so na nekate-jda delavska plača ni cena deta, in ii!i pmguh razglasili stavko. Ker ,)a smo se zopet dali voditi od doni bil štrajk takoj splošen in ker idevnosti. Treba je spoznati, kave je konipaiiijain posrečilo dobiti ko jc pravzaprav s to stvarjo. Recimo, da jc delavska plača res " vrednost dela" in vpraš sužnjil kapitalizem. Šele tedaj bomo lahki» upali na zmago. okrog h m » skebov, so razbobuale po vsej Ameriki, da se je stavka Chicago, 111. Tem potoni se uljudrio vabijo vsi člani Jugoslovanskega socialističnega kluba št. 1, tla pridejo! na sejo v petek, dne 15. septem- . ,"' • bra v navadnih prostorih 1111 2ti. Olencoe, Ohio. m Avers Avp \a t(,j S(.jj tVnjeno urediiifttvo Proletar- ^je 8e bodo zanaprej DOPISI. ea Vem, da je že mnogim sodru- ponesrečila. Njih veselje pa jc mo s0> ^ako se vendar ta vedenost xl'ian() (}a je tukajšnje dru bilo prezgodaj, rslužbcnc na l|ol(>a Ta vrednost se določi po .|vo ^ 54 8. N drugih progah SO, ko so videli. ^ ki j, tr,llU| (la lzvrš, To R j dne 4. ,eptembra ^ ^ n\2uUio n .aksen jc položaj, sklenil, da se S|. pravi z (|ruginil besi,la,n.:l legctletnicu obstanka, in obenem * " irulruzijo stavki, zlasti ko so Vrednost dela j- tista množina1 primlilo veUk shod, na katerem lo 1 i>oTrer,no»aa ipazili, 4a bijnorali toalti i dni- dcia, ki ga je treba, da se delo iti orU su4 V a|isti<.|l¡ ( piknik, tla na pravo mesto, se spra.vi vse v lodina, tajnik. Cene po dnevnem kurzu. ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU 1 Prebitek, Glavnica in Hranilne vloge $6,000,100.(0. Pišite nam v vašem materinskem jeziku na KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE, GHIOAOO. ILLIONOIS. Vzemimo si ua primer tvorni- |iastopi| sodrug Ktbin Kristan i ško izdelovanje srajc in se vpra- jc a^^^-stvt> prav navtlušeno ske organi/.aeije v New Yorku ^» šajino: Katero tlelo je potrebno, poitiravii0 z burnim se st šle, tla pregledajo položa j, in ,|a SP ¡zvr;-( iZ(i,.|».k srajce? Odgo- ( jovornik jc v obširne ko jim jc postalo jasno, da se vo- Vor je lahak. Da more delavec iz- . dana&iiii črnili aplavzom. OBVESTILO. Radley, Kans. Vsi jugoslovanski socialistični m govoru "- klubi v Crawford County, . •■•11' žigosal današnji gnili kapitalisti- di boj za načelo organizacije, Ua- delovati v tvomiei srajce, '»»ol» sistem Opisal je, kako ne-tero družbe napadajo, je cela vr- st. Iin^)reje tega tlela naučiti, kraj sramno ¡zkoriščajo danes kapita-sta delavskih organiiaeij skleni-, tej?R mora tudi skrbeti za «vojoj,^ t|(>,aVHko maso, in da imajo la, da s,« iz simpatije do cestnih telesno moč in zdravje, tla lahko d(,,ftvci ravno tftk„ pravico do žele/,ličarj,.- pridružijo stavki. (1(>ia> kajti ako zboli, izgubi zmož- ftvljenja kakor kapitalisti. Vsega Ncw Vorku preti torej nevar- nilHt Za Za telesno moč in te|?a iZSesavanja smo pa krivi mi . t „opoldne v iiost, kakršne tlosb j Še nikdar ni Z(|ravje pa potrebuje delavec živ- ------j i 1 1 Kansas se obveščajo, da bo hodnja skupna konferenca vseh prizadetih klubov v okraju dne 24. septembra. poznal: nevarnost splošne stavke jjniHkih potrebščin, predvsem pa vsega organiziranega delavstva, hrane. Te življenske potrebščine Položuj je postal tako resen, da ,|aj0 (je|aVeu moč za delo, /.možje zbudil pozornost vlade in predsednik Wilson je naložil delovnemu oddelku, naj se bavi z zadevo, trebno množino hraiie, teilaj riti- ; Za varnost cela armada policistov sami. Povdarjal je, da delavci, organizirani v socialistični stranki, lahko Yale, Kins. Sod rugi ju sodmžice ! V poŠte vajino delo, ki nam je koristno in ajo delavcu moc za aeio, zmoz- IM|np.lv:nio Vsa zla ki jih danes J . . ' . , ii ........ v oapravinio \sa ¿iu, y J'« potrebno in storimo svojo dolžnost za delo. Ako dela\ee v tvor- prTna;amo> Hovornik je nagla: iMiritp|ii za od-, nici za srajce vsak dan pouzije po dft so delftVCi naredili vse, kar . . .. .. :„ , naj se oavi z zauevo. trebno množino hrane, tedaj do- • ' t producirajo vse, kar l»'»vo kaptta isticne suznost. in za st stavkoka/,,v skrbi lu zmožmmt. (la U(1eluje srajce. | . se stekajo ^ ^ • 11 a policistov. Več ka- ZmollllWt za delo Heveda pa še ^ ^^epe M^istov ki '^l'0 »»f^J m ,„,............ i„u,. .i« .i-i««.« vsl Pror,n N žepe Kapuaiisi »v, m sp ||(i |>ojno ustraSl|, v»akf nialen- kor polovica vse >,ewyorške poh- „j llelo samo; lahko, da delavec jjh |(l ^ delavpev pa n.i- ^ ''e honl° " cije je v službi na cestnih železni- k|juh SVoji moči in zmožnosti za {n ||li|jone ne naj. eah in ščiti te gentlemane. Kakor delo m, dohi deia. Življenske po- noh,,llP(?a ,lr„zega izhoda i/. /adn,Jn ,ko! je navadno, kadar nastopajo tl.e,mčine, ki jih delavec rabi, ne ().nfl.n- /.iov^Uo dnižbe. edina fn vK,la' ker jih stavkokazi v takih množicah, se jzrazaj0 torej že 'vrednost tlela', je tudi tukaj primerilo nekoliko ainpak samo vrednost delovne izgredov, na progah je bilo pa ue-!mo-j Tako smo prišli do pravega koliko nezgod, kar je popolnoma jzraza. Plača za tlelo je cena delovne današnje človeške družbe, pot jc socializem in njega caso , , . 1 J do Yale. Torej bo prihodnja konte- konfcrenca na Yale se ni bilo nobene udeležbe razun sodrugov, ki žive na RarSlrtte 7nnnj«>! Poučite m o sorialirmu! Razvedrite ii dubn! «'Prob-tatf«'" iiOu v nvuji književni zalogi »ledeče knjige in brošure. Pellji- te imriM^ilo Se tlanes: Makslm Ocrkl: Mati. mehka vezba ...............................»10l) Upton 8!nclilr (poslov. Jon. Zavertnik la Iv. Kaker): Diungel. Povtat lz chlcaikih klavnic ...........................................J® Enrico Ferrl: Socializem ln moderua veda..........................r>° Proletarlat.....................................................10 Etbln Kristan: Nevarni soclaUzem ............................... Kdo uničuje proizvajanje v malem ..........'...................... Socializem...................................................... Socialistična knjižnica, 2 zvezka ln "Naia bogatstva" ............ KapltaUztlčni .................................................. Vojna ln socljalna demokracija.................................. Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katolliko svetovno nazlranje ln svebodna znanost........................................ O konsumnlh društvih........................................... Zadružna prodajalna ali konsum .................................. Kako je lep vojadkl stan. (Poljodne zbirke "Več luči!" 6. snopič.)... Katoliška cerkev ln soclaUzem .................................... Spoved papeia Aleksandra ........................................ Francka ln drugo...............................................25 Vse te knjige ln brošure polijemo poitnlne prosto. PROLETAREO, .10 .10 .10 .10 .10 .15 .25 .10 .05 .10 .10 .10 naravno, ker razumejo' skebi o tej službi večinoma toliko kolikor zajec na boben. Struna je napeta do skrajnosti (-,jn kakor vrednost kateregakoli nisje. Delavci so opravičeni vsega, kar producirajo. Torej tlela vci na Olencoe, ne pozabite so-druga Kristana in njegovih je- 4008 W. 31 st St.. CHICAGO, ILLINOIS. lusvctleno. rencal kakor je gori rijudno se vabijo vsi stulrugi in sotlružice in vi somišljeniki, naj loge. in Asak bij) lahko poči. KRUH HOČEJO PODRAŽITI. Letošnja letina v Zedinjenih državah je baje slabša od lanske. Poljedelski oddelek računa, tla se d(,j0 "»»•i- '•'»-•» '•« «'"I" *......■»»"i drna.ih l»e»...li, knt.-re j,- ^.vori! I'-«**'* «onfer-noo, ....... «loloviti .•¡Hi,, naravno na tiali na- nn tl|kajii,ljenl Hho)Jll> Unjti on|pravnnn tam .m. (...tjc «voj, na- nam je govoril le resnico. Kdor pa danes govori in hoče povedati resnico, se mu mora »lati priznanje. Naj še omenim, da je 3. septem bra govoril v Bellaire, Ohio sn- blaga, namreč po vrednosti de -lovne moči, to se pravi po tisti množini dela, ki ga je treba, da se izdelajo tiste življenske potrebščine. ki dajo delavcu moč za OBVKSTILO! Canonsburg. Pa. Klub štev. H.H. Jug. soc. zveze je izvolil na svoji redni seji soil ruga Jože Atnbrožiea in John Sod rugi in sodru/iec! Bodimo Kirnnt da „iščeta vse sosedne naselbine v okolici Canonsburga v svrlio agitacije za 4 Prtdetaren LISTU V PODPORO. Nabrano na veselici društva "Kamnik" št. 204 S. N. P. J. Darovali so: Fr. Križe r>()e, A. Vozelj 2r)c, Fr. Juvan 15c, Fr. Rataie HOc. — Soc. klub št. 124 Klein, Mont., $5.0(), John Oerkman $2.7."» M. Konečni 2r>e. Oba v Klein, Motit. — Fr. Bergovcc .r>()c, Fr. Pomislim«, koliko so žrtvc.vali na- roja|i NOdruge in aomišljeni- Krašo\ec 2.r>c. Oba v (Moveland, zvesti delavci in bojevniki soc i a liznia, ksjti otl našega dela je odvisno, kdaj in kako dosežemo cilj. K,uh ¿ev." 118."torej prosi cenje- bušljev |^ar torej kapitalist kupi tul de- prižanje ti 54 niiljonov pšenice. Poprečna letina v zad-||aVrn( ni delo, kakor se splošno njih petih letih je znašala 72* niiljonov bušljev.. Vzrok, tla se mora kruli podražiti, je torej očividcu. Kapitali All u „ , začetniki za socializem. Marši- k d {() oluenjenoma BOdru- Ohio. Skupaj $10.15. Zadnji i.rkaz SS; itld tlčikdo 'rtV0Val 8VOje ŽiV,jpnje: k-ia kolikor mogoče na roke pri $353.05. Vse,a do danes $364.10. misli, ampak je delovna mot zmožnost za delo. To delovno mot . Spominjam se, kolikt» so pretrpeli ,,;„,.«„, (ir.i l POHln»al,ov. V svojem gov.^n » .....-„«i v atari -lomovini. kj,:r J Odbor kluba IUv. 118. , opisal poslušalcem militarizem n . n,,znv(,,in„ |jll(|stv» zasrn- upornlilja skupno s stroji, surovi- ':vr"^k" k.,ft,,j0 I.1,N,VW?'J '».ovalo, in razni fanatiki so I. izdelovanje, medlemv Wiji aelik m.litar.zem,^^ ^ M jjm ^^ s)orhi /Iti, )C torej oelVKieil. ivaplian nalili itd. za lztieiovnnjr, niruirm .... 7 |Mli„n„ <1 r/n ve .............. " zem ima namreč vedno očivitlne ko delovna moč dela, ustvarja k,Jub temu pft MniMn* 1 r/"Ne hujšega in gršega; in če so U vzroke kadar hoče posegati bolj. vre,Inost. Nikjer pa ne stoji za- prekašajo Nemčijo v stroških. Le- ^ MO Ntorili. Totla prepričat globoki» v ljudske Žepe. Zadnje pisano.da je vrednost, ki jo ustva- «« ^ N>m< ija za boj- dr„Ki ne nis0 nHtrašili in tnni U- leti je iinela žetev nenavadno ri delovna moč, prav tako velika, Ih«U»' mornarico nič vec m ampak tpdno so vztrajali ,ber uspeh in se je izredno vi- kakor vsota, ki se plača za delov-,»"' «nanj kakor 200 niiljonov do- jko dvignila nad poprečno mero, no moč. Ravno nasprotno. Bistvo lurjev, Združene države pa me lu.0|Hariatu. i vendar ni nihče ,v Ameriki današnjega kapitalističnega dru '"«»J ^Uouov dolar- Kaj pa „d, sotlnigi? Vs Oglesby, 111. Kot žc poročam», lio dne 17. ZA STRAJKARJE NA OGLESBY, ILL. Društvo "Mladi Slovenec" št. 42. le mo- sop(rn,|)ra v tukajšnji naselbini »• D P darovali sledeči: d v dolu sok I» prepričani so-¡Oglrsb.v, III. protestna parada. O omagali, cenjeni dan se bo vršil tudi pik nil< v Mùossc Parku. Pričetek parade bo ob 1. popoldan. Takoj po paradi bodo rovo-ri v Moosse Parku. (îovorniki bo- |lll MIKIIII lil »»" ' " ......... ••■•l«.".^. n» I--------------r- , , - » . " i, , i.i......... .......i. .............. ---- opazil da bi bil kruh postal ce- Àabm ga reda tvori ravno dejstvo, l«'v Dnncs pa se vedno nekateri u> stopinje se ustrašimo, čeprav i- tln of L.. .Mr. K Carbine la je vrednost vsakega blaga, ki se j«* izdelalo, mnogo večja liejši ali pa tla bi se bil p,»v«čal. Lani iu predlanskem je bilo dovolj v zroka, da bi bila padla cena pa so stroški za izdelovanje, kruha; letos ni nobenega resnic nega vzroka, da bi se moral po- jasno dražiti. Za domačo porabo in za setev je pšenice dovolj :še .'54 niiljonov bušljev je ostane za izvoz. Am|ujk lo .je tisto, kar «r»» kapitalistom za noble. Izvoz se si kakor »»»«• Pozdrav vsem sodrugom in či S tem je stvar razjasnjena iu tnteljem Proletarca! kakor beli dan rremo iz-' ,tritz- vor dobička: Tvorničar lahko pryda trgovcu blago za manjšo ceno, kakor je blago saimi vredno vendar pa jc ta cena še vedno lirastuik, Slovenec, setlaj začasni|e; Matevž Kn7.mar.nnr, T»0c; Hont. Hnrbmnn, 2.r>c; Anton (ilavan öoe; Joseph Culknr, 25c; Jakob Rüper, .tfte; John Iliber, 2.r>c; Joseph ampak da neustrašeno napredu- Cbnbbuck, <»rg»> Ani. F. Z. L. \ C.rahonja, CtOjp; Frank Strel, 25c; Jajc in razširja svtije koristno tlelo, .slovenskem jeziku Mr. Ktbin Kri S otl rugi in sotlružice! Polotimo urw|„¡k proletarca. V ome se )>osla iu ne pozabimo, da poj de pozneje tem laže, čini ^itrej« Oglesby, 111. Tukajšnji- štrajk ar Anton Zn- ¡opravimo začetne naloge, ki so se- j potrebne. Pridite v velikem številu na kob Oljoveknr, 80c; John Lukovič, 2.r»c; John Suhodolnik. 2f»c; Andrej Meden, 2.r»c; Mirko Gregorič, 25c; Mary D.....25c; Mihael Skovja, 2f»c; John l.ešnjak, 2f>c; Nick. Chukurin, 2T»c; Martin Rezek, lf»c; Luka Koha- i/ida.-nje. zlasti seiluj, lonstroski, ki so hili. da se je blago r.atnega etiva.ja pod inienom tic- konferenco v Yale, da eim bolje (x jMli do|,i,'.rk je namenjen v ptnl- v hioi '.in .Miudeaki in trrtneoski' v<»- izdclalo; trgovec proda blago za orge Me Kinney iz Markwete Ce- re*imo vprasanja, ki jib iniaino ,MM.(, (.Pmentnih slrajkarjev. K o- rilvi I.'ti La ill j'' znasal iz.voz tisto vsoto, katere je vredno. Tn iiient Co. dne 2!». avgnsta zvecer, na tlnovneni retlu. 7> i I s t i mb lezbi uljutluo vabi " .o inil jonov bus I jev, in to je bila ko imata obadva dobicek, ccprav ker je po mestu streljal in se ui Na svulenje dne 24. scptembra.: Odbor. I ,.;ti L,»,,/.;;„ c>-. „staue kupi kupec blag«» za resni. no hotel na povelje pokoriti. Anton Vse za soeializem! --j \ njenem parku bo tudi I'oot Ball game Oglesb.v in Staudartl. Ze plesalce Ik» najboljša ginlba na razpolago. Hladna pijača in dru- ..O .....le i,horno preskrbljeno. ' • t',fn Í. i âVr »n" k a 7. $10.25. Zadni ukaz $16.20. oga skupnj $26.45. Joseph Mí'frlirh, tajnik. brllj.iiitiia kupčija. Da ostane kupi kuj *>rofit ua enaki višini, je treba ceno. skrčiti doiuačo poralio, ali pa do- Vendar pa ne Za hrust nik je kot v silobranu de preostane ves janja oproščen. Štrajkarji smo pa John Ooršek, konierenčni tajnik. Vsak organizirani delavec mo Čimbolj se debeli knpitaliatova mo*- ra imeti pred očmi, da je letos vo nja, tembolj se krči delavčev želodec, litno leto. Svojčas smo poročali, da zahtevajo ruski industrijalci uvoz kitajskih kulijev, češ da bi sc sicer morala ustaviti njihova podjetja, ker je večina ruskih delavcev poklicana k vojskoiu. Že takrat smo izrekli mnenje, da ta poizku* gotovo ne oMtaue omejen na Rusijo, kajti delavce, ki so ta-ko skromni kakor kitajsi kuliji, znajo ceniti tudi kapitalisti po drugih deželah. ped a j prihaja res na dati, da so najeli kulije tudi ua Francoskem. Iz Tieiitsina poročajo namreč, da so nemški agenti povzročili mnogo nemira med kuliji, katere pošiljajo francoski uradi na južno Francosko. Zastopniki francoske vlade so baje ohljuhovali Kitajcem, da se bodo rabili le za delo na polju, medtem ko so nemški agenti razširjali govorice, da misli francoska vlada porabiti kulije za izkopavanje zakopov in za podobna dela na bojiščih. T<«ga se je mnogo kitajskih delavcev ustrašilo in tako go bili prekrižani računi francoskih agentov ne le v Tientsin«, ampak tudi V Kantuugu. Mnogo kulijev, ki so bili pripeljani v Tientsin, je tukaj odreklo nadaljevanje potovanja, drugi, ki so bili že na ladji, so pa poskakali v morje in splavali na suho. Francoske oblasti so dobile od kitajske vlade dovoljenje, da najamejo 50.000 kulijev na tri >eta. Po ovinku čez Stokholin dobiva Berlin poročilo, da je bila v Moskvi pred kratkim vstaja in da je bilo več oseb ubitih iu ranjenih. Morda je malo preveč rečeno, če sc imenuje ta dogodek "vstaja", z«li se pa, da je šlo vendar za prav resne nemire, katere je povzročil davno znani in tudi tekom vojne ne premagan; nered ruske uprave. Poročilo pravi, da je ostal ambulančni vlak, ki je bil prenapolnjen z ranjenci, brez nadzorstva in brez strežajev. Vojaštvo, ki je bilo poklicano, da razžene razburjeno ljudstvo, ni hotelo porabiti orožja, in ko je prišla policija, se je izvršil krvav spopad. Ta dogodek je popolnoma verjeten in kaže, da je Rusija še daleč od tiste globoko segajoče reorganizacije in od moderniziranja, o katerem nuni pripovedujejo ne ljubitelji ruskega naroda, pač pa oboževalci ruskega earizma. Tista uprava, ki je lani pošiljala cele čete brez pušk na fronto, pošilja sedaj ranjence brez oskrbe in nadzorstva od fronte*..Po tem je jasno, tla je vsakega poraza, ki doleti Ruse, kriva korumpirana uprava. Cari-zem meti vojno ni nič Imljši kakor carizem preti vojno. Iz Berlina poročajo, da je bil ob prilike ru-munvkc vojne napovedi v Varšavi prirejen velik shod z dnevnim redom: "Vpliv romunske vojne napovedi i.a- poljsko neodvisnost in na preporod poljskega naroda." Po berlinski trditvi se je ulioJa udeležilo pettisoč oseb. Sprejeta je bila re-stlucija, ki naglasa, da bi ruska zmaga onemogočila ustanovitev neodvisne Poljske. Priporočalo se je, naj se razglasi neodvisnost Poljske in tako omogoči Poljakom, tla vstopijo kot samostojen nart d oh strani centralnih sil v vojno. Ker je Varšava od Nemcev zasedena, je težko vedeti, aJi ho Poljaki priredili ta shod po svoji želji, ali na migljaj svojih sedanjih gospodarjev. Razumljiv bi bil tudi prvi slučaj, m ne bi niti kdovekaj pomenil, kajti pettisoč oseb še ni za Varšavo ogromna množica. Od začetka vojne je bilo mnogo Poljakov, ki so bili prepričani, tla pomeni zmaga Nemčije in Avstrije zanje svobodo. Razumljivo je, da se niso posebno zanašali na neodvisnost, ki bi jim jo dala Rusija; kajti tam st» imeli neposredne izkuilije. Zdi se pa, da je tudi njihovo zaupanje v Nemčijo in Avstrijo dokaj preveliko; pogled na usodo pruskih Poljakov hi jih lahko veliko naučil, in če ni imela germaniza-eija in razlastitev v Galiciji takih us|>ehov kakor na Pruskem, je to pripisati deloma nesposobnosti Avstrije, deloma pa dejstvu, da je dunajska vlada potrebovala Poljake za izigravanje proti Rusi-nom. ("'lovesko je razumljivo, tla pričakuje ob takt) velikih dogodkih -kakor oh svetovni vojni vsakdo tisto, česar si najbolj želi, ampak upanje vendar z Željo še ni utemeljeno. O tem se bo na svojo žalost še marsikdo prepričal, ki sedaj ob vojni velikih držav pričakuje in upa. Na Krdeljskem (Sedniograškem) se je avstrijsko vojaštvo precej umaknilo pred prodira-jočimi Rumuni. Zbornica magnatov je imela oh tistem času sejo, na katero so prišli člani zbornice, skoraj sami grofi in baroni, v žalnih oblekah. V teh resnih časih imajo torej gospodje aristo-krati še zmisla za komedije. Senat Zedinjenih držav je v Četrtek večer o-dobril pogtHlbo o nakupu danskih zapadnoindij-skih otokov za 25 miljonov dolarjev. Le malo število senatorjev je glasovalo proti odobritvi. Dodatek senatorja Norrija, naj se zniža nakupna cena na 10 miljonov tlolarjev, je bil z veliko večino zavržen in pogodba tako odobrena, kakor sta jo 4. avgusta podpisala ameriški tajnrk Lansing in danski poslanik Brun. S tem še ni rečeno, da so zapadno indijski o-toki že ameriški. Na Danskem je bil sprejet predlog konservativne stranke, tla se izvoli odbor ¡10 članov za pogajanje o prodaji. Kadar izdela ta odbor s v o j predlog, mora pa iti na splošno glasovanje po novi ustavi. Do definitivne odločitve je torej še dolga pot. Iz Amsterdama poročajo: "Iz Nemčije in Avstrije prihajajoči potniki pripovedujejo, da se prebivalstvu v teh državah skrbno zatajuje res-nični položaj. Nemčija je povsod v defenzivi in njen položaj postaja obujen. Njena vojaška sila se taja kakor sneg na solncu, nemško prebivalstvo je pa se vedno prepričano, tla ima Nemčija premoč, ker sttjjc njene armade na tujih tleh. Ali kakor se vitli na Ruskem, gine ta premoč prav hitro. Tudi vse vesti, ki prihajajo iz Nemčije in Avstrije, dokazujejo* da drže ljudstvo v popolni nevednosti. Časopisi ne smejo pisati nič drugega kakor to, kar dobivajo od uraduv. Pred kratkim je bilo poročano, da so madjarski poslanci razburjeno protestirali, ker se zatajuje tudi njiut resnični položaj na bojiščih Tudi o pudeu Ooriec niso izvedeli ničesai, dokler ui bilo več nikakor mogoče tajti. Le toliko vedo, tla je avstrijska armada pod nemškim vodstvom in tla pritiskajo Rusi na OgTsko. Ljudstvo pa ve še manj kakor poalanci. Na Nemškem je podobno; tam so še vedno trdno prepričani, tla pade Vertlun in tla bo tedaj Fj-gncija prisiljena prositi za mir Medtem se vrše shodi ptnl protektoratiun mirovne lige, na katerih se govorniki prepirajo, koliko zemlje tla je treba odvzeti sovražnikom iu kako težke pogoje jim je treba naložiti." Kar pripoveduje to poročilo o obupnem položaju Nemčije, se ne sine, kolikor se tiče vojaškega položaja, vzeti dobesedno, in vojno vodstvo zaveznikov menda samo ui tako optimistično kakor amsterdamski poročevalec. Četudi je Nemčija večinoma * defenzivi, je vendar ta defenziva še prokleto žilava, na nekaterih mestih popolnoma neomajana, na drugih spojena s protinapadi, in na nemških tleh še ne stoji nikjer sovražnik. Na Balkanu st» Nemci z Bolgari celo še v ofenzivi. Takt» kakor sneg na solncu se torej ne taja nemška premoč in za njene sovražnike same bi bilo najbolj nevarno, če bi mislili takt». Za nas je bolj zanimiva tista stran poročila, ki govori o vladnem zatajevanju resnice. Tudi v tem ni nič presenetljivega, zakaj zlasti iz Avstrije vemo že davno, kako brezobzirno posluje cenzura. Ampak zdi se, da si niso vladajoči prav nič na jasnem, kakšna nevarnost se skriva v tem razširjanju nevednosti. Akt» pride dan, ko s* ne more nič več tajiti iu ko apoziia ljudstvo nenadoma, tla resnica ni svetla ampak črna in tla je bilo ves čas varano, tedaj se to lahko krvavo maščuje nad tistimi, ki so slepili ljudstvo. Feltlmaršal llindenburg je bil pred kratkim imenovan za šefa nemškega generalnega štaba. Londonske vesti pripovedujejo marsikaj o tem, kako se je mor ¿»J umakniti prejšnji šef Falkeu-hayu. Te vesti nas malt» zanimajo, že zaradi tega ker je London malo zanesljiv vir za taka poročila. llindenburgovo imenovanje je tudi brez obzira na ta ugibanja zanimivo. V Nemčiji ima ime tega-iaaršula nekakšen čaroben zvok; njegovi že-nialnosti pripisujejo vse uspehe, kar jih je Nemčija dosegla proti Rusiji, imajo ga za največjega živečega vojskovodji» in mislijo, tla ho morala biti Nemčija na vseh frontah zmagovita, akt» bodo vse fronte podrejene njemu. Njegov« imenovanje torej pomeni, tla se spoznava v Nemčiji resnost položaja in se misli, tla je setlaj ua odločilnem mestu tisti mož, ki mu bo kos. Nezmiselno bi bilo tajiti, da je llindenburg imel uspehe in da ima, kakor vse kaže, res znatno strategično nadarjenost. Ampak v nemškem občudovanju njegovih rezultatov je nekaj praznoverju zelo podobnega. Nanj gledajo tako, kakor da bi znal delati vojaške čudeže. Tt»da kakor je •vojna tekla, se lahko vitli, tla ima tudi llindeu-burgova moč meje. Tudi prodiranje njegovih ar mati je bilo ustavljeno, ko so ruske vojske dosegle dovolj utrjene pozicije iu ko so mogle v njih koncentrirati zadostno moč. Ni dvoma, tla je vojskovanje še kaj druzega kakor nastop brutalne sik». Tudi znanost in umetnost je v njem. Tuintam zmaga tudi na bojiščih duševna sila nad čisto fizično; toda v igro na Mihovi deski se vojna vendar ne more izpremeniti. Duše-vna sila disponira, ampak diaponiratj mora s fizično silo. Tudi llindenburg potrebuje vojakov, kanonov, municije, provianta itd., in če je na nasprotni strani pretežna fizična premoč, je mogoče, da zmaga naposled tudi brez llintlen-burya — nad llindenburgom. Dokler ne ho vojna končana in ne bodo znani vsi podatki o velikih potezah in t» detaljuih posameznostih, ne ho mogoče izreči prave sodbe ne o Joffru, Brusilovu, Cadorni, kakor ne t» llin-denhurgu, Maekensenu, Borocviču. Ali tudi \e nadkriljuje llindenburg vse druge za višavo Himalaje, se vdajajo na Nemškem zelo nevarnemu optimizmu, računajoč, da morajo njihove ženial-ne glave zmagati ¿tudi če vstane ves svet proti njim. Ta nesrečni optimizem je veliko kriv, tla se vojna takt» zavlači; kajti dokler nastopa oficielna Nemčija .v vlogi zmagovalke, ki si pripisuje pravico diktirati pogoje miru, je povsem izključeno, tla se vojna konča. Nevpoštcvanje dejanskih razmer in slepa vera v može, «k! Boga poslane, je setlaj ena največjih zaprek miru in etlen glavnih razlogov za podaljšanje klanja. Nimamo strahu, ker primanjkuje papirja. Zveza lastnikov ameriških časopisov je preti tremi tetini brzo« jav\i vsem svo iim članom, tla naj znižajo števil« strani svojih časnikov, t t* bo postajala tu kriza vedno Inijša iu hujša, du bo potrehu liste zelo zmanjšati, bo ta udarec preneslo vsaj eno zdravih» Kna sama vrsta bi bila zadosti v vsakem časopisu, namreč: Tri-nerjevo ameriško zdravilna grenko vino. Nebroj ljudstva tla daje to zdravilo takojšni» iu gotovo od-pomoč za zaprt je, iiapilutvun je, iz-oaliovanje, glavobol, izgubo eiier-žije, slabost, razne bolezni v želodcu, črevih, itd. itd., in tla tisti, ki so se prepričali o učinkovitosti Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, so njegovi največji hvalitelji. V lekarnah, ('ena #100. • • • Ravnotako je glasovito poznan TrinerjeA- liuiment. Imejte ga vedno pri rokah za revmatizem, nevralgijo, bolečine v h rini iu vratu, za izpahnjeiije, otekline, itd. Cena ?! • Ravnalfljskl otfter kf ICIVMI Zimmtr, utolii Kmaenel H*nn*k Or Anton Blank Ml J oh i, Kur i k A V. t;*r * o p^ADAR potrebujete društvene po- o trebščine kot zastave, kape, re- o galije, uniforme, pečate in vse tirugo o obrnite sc na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Millard Avenue. !! CHICAGO, ILL. \\ Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. Advar % ft CARL STROVE» Attorney at Law Zistipi ii tub torfdeik. specialist za tožbe v odškodnin* kih zadevah. St tobe 10*19 133 W. WASHINGTON STftEEI CHICAGO. ILL. Tslsfon: Mais 30 C t Dr. W. C. Ohlendorf. M. B Sdravaik sa notranja hal—u' ln raaocalnlk airaraiika prewkara bresplalae—fi •ali je ie adravila 1U2« Blue IaU* 4t«., Oklcifo. Urejuje ed 1 4« I p ^oi.; »d 7 da • a»eiar Iivea Cll«< Hvali bainiki aaj p>4a>i alaveaafc« --------- ROJAKOM NA ZNANJE. Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. NOVA IZBIRA, NOVE CENE! Slovenskih grafofonskih ploč imam v zalogi le še par sto. Naro čite, dokler ni prepozno! Tudi nekaj zlatnine še imam. Požurite se, dokler mi zaloga ne poide! Anton J. Terbovec, P. 0. Box 1 Cicero, 111. LOUIS RABSCL moderno urejen ealun M 460 GRAND AVE., KENOSHA. VIS. Telefon 11»P SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dnevne bolniške podpore in za $150, $ti00, $1 2f> S. Kacine Ave., Chicago, III. Telephone Canal 3014 Central Hotel Conemaugh, Pa. Fred. Mosebarger, LASTNIK. I----; Encv najboljših socialistom t revij t ingleikem jeziku v amaii ki je: "INTERNATIONAL SO CIALIST REVIEW " — Izhaji mesečno in stane $1 00 na Isto. — Naslov: Int. Soc. Reviow, 341 ■ Ohio St., Chicago, TU. Ako želi* citati najnovejše in dobre novice, potem se naroči na "Milwaukee Leader" navečji socialistični dnevnik vzhodno od mesta New York. Stane 25c na mesec. Milwaukee, Wis. Moderno urejena gostilna VILLAGE INN i prostranim vrtom za Izists MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno ft*leo& iks postaje, Lyons, I1L Telefonska itev.: 224 m. Boj za življenje. TRINCHl ELÍXIR BíTTIR-WlHE TU », KOV« kORKÉ VÍNO y Cena $1.00 Roj za življenje, ostrejši vsak dan, je škodljiv, ako ne pogubonosen, mnogim ljudem, ki po-jabijo nase, postanejo brebrižni in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, da je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sledijo nerednosti prebavljanja, duševna potrtost in fizična onemoglost. Človek v takem položaju si mora takoj pomagati in pravilno je, da brez odloga uživa TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO. To sredstvo spravi v pravi tir in gibanje pre-bavljalne organe, ki opešajo vsled prenapetega dela ali iz drugih razlogov, z rednim čiščenjem nečistoče iz droha; s tem izboljša apetit, regulira prebavnoat, prepreči zabaaanoat, odpravi zapeko in pokrepca telo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Uživajte to vino, kadar občutite izgubo apetita, alaboat po jedi, napenjanja crev, amrad iz uat, nacist jezik, koliko in krča, zapeko, obledeloat, nervoznoat in teleano alaboat. To vino vam zagotovi pokrepčevalno spanje in mile, tla lahko opravljate svoje delo vsak dan. Stari ljudje bi morali imeti to zanesljivo sredstvo vedno v hiši za redno uživanje. Ženske, ki trpe na glavobolu in na drugih neprilikah, bi morale poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. JOS. TRINER Izdelovalec* 1333 1339 So. Ashland Ave. Oiicaflo, III. I rorti revmatizmu, bolečinam v križu, neuralgiji, otečenim udom in otrplim zgibom se ponluiite Trinerjevega linimentn. Mišice, oslabljene vsled dela, je treba drgniti n Trinerjevim linimentom. Cena 2f»c ip 50c v lekarnah. Po pošti 35e in GOc.