List J* r . a dř r- Teôai XU i I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane gold., gold., četrt 1 gold., pošiljane Izubijani 3. januarija 1883. O j s e g : Naše mlekarstvo o izsuševanji ljubljanskega močvirja. (Dalj Gospodom načelnikom cestnih odborov in našim županom ! Zimske cvetlice Tehnično poročilo k projektu (Dalj in konec.) Spomini na veliko slavj sko Nekoliko blagovoljnih besed o tem in ónem romanje Rim leta 1881 (Dalje.) Liechtensteina pri splošnem razgovoru o novi obrtnijski postavi v državnem zboru 9. decembra dopisi. — Novičar. Govor poslanca kneza (Dalj e Naši Gospodarske stvari. Naše mlekarstvo. Marsikaj storilo se je pri nas za povzdigo živino Tudi ta ugovor ni prazen, toda ravno v njem tiči vzrok zastarelih napak, katere odstraniti se nam je prizadevati. iz mleka 5 nam o iz- trpežno in cenó delk Napake pri nas so ravno v tem nas pridelaneg čidel n e mlekarskih tako u m reje ULVlliV «v J vy jJl X JLlCiO CiiXi IJU y AKllgU LkV T lil U J--------U C Ci XX \J U JLJU U U 1 V ^ ii V/ 111 t C UU upamo tudi, da se bode storilo za-njo še mnogo, izdelovati, kakor drugje, in pa v tem, da se še nismo da se približamo tudi v tej stroki izglednim deželam. dosti ogledali po dobrem trgu za naše mlekarske iz- Tudi se sme po sedanjih svetovnih razmerah pri- delke, tedaj še nimamo dobrega kupca in dobre cene. čakovati, da se bode živinoreja kmetovalcu primeroma . _ Skrb nam ima tedaj biti, da se naučimo mlekarske najbolje splačala, ker po sedanjih razmerah nadjamo izdelke izdelavati tako okusne trpežne in raznovrstne da se bode mesna živina doma zadosti dobro prodajala; pa tudi s primeroma tako malimi stroški, kakor se to tudi kupčija s plemensko živino mora se zboljšati onih deželah godi drugod ; potem še le dobijo izdelki naši one last katere so bile v živinoreji do zdaj nekako po- posti, katere zahteva trg ali kupec za tako blago sploh, zabijene ali prezirane v tisti meri, v kateri se ima pri- in potem še le smo v stanu na trgu zahtevati za čakovati povzdiga te živinoreje, česar pa ne smemo pre- blago enako visoke cene, in potem smo tudi y zirati in ne dalj odlašati, to je naše mlekarstvo. stanu našega blaga zmiraj po dobri ceni spečati brez Kolikokrat slišimo pri kmetovalcih in grajščakih težave, kolikor ga pridelujemo. tožbo : „živinoreja bi še bila, ako bi se vsaj mleko moglo spečati po primerni ceni; tako pa smo ravno ob I (Dalje prihodnjič.) » t času, ko pridelavamo največ, najboljšega mleka, primorani razdati ga zastonj, ali ga dajati prešičem in prav A A A ^m flà _ _ ^^ A M A V potratiti pri družini Gospodom načelnikom cestnih odboro v in Tako nam toži kmetič, ki ima do krave, kmet V t kateri jih šteje do 12, in tako tudi véliki posestnik kateri šteje 20 do 50 krav. In resnična je ta tožba » našim županom! res je, da se velik del našega mleka 5 J Gospodar, kateri ima svoje gnojišče zavarovano, da potrati se gnojnica ne izgublja, kateri snaži sadno drevj Speča se mleko sicer primeroma lahko okrog ten ima osnaženo živino , hlev in hišo ? daj mest, ali v bližini tovarn liko število delavcev i v katerih je nakopičenih ve ? kdor ? kasi uže s akoravno — — uwutuw, po vseh bolj oddaljenih krajih se sme sploh trditi, da za mleko ni kupca ; kam tedaj njim? Odgovor na to vprašanje imamo najkrajši in naj-razumljivejši v izgledih dežel, katere se z živinorejo in z mlekarstvom razumno in res tudi izgledno pečajo In kaj delajo one dežele? One izdelujejo iz vsega onega mleka, kolikor ga dobro ne porabijo ali ne prodajo dobro tem sam spričalo umnega gospodarja tuj, zapazi taka znamenja reda, snažnosti in ' marljivosti pri malem gospodarstvu, prijazen ali naklonjen je gospodarju še prej, ko ga vidi in pozna. Enako izvira dober ali slab vtis cele dežele in znamenj, po katerih se more sklepati na gospodarstvo dežele. — Narava dá vsaki deželi svoj obraz, lepšajo pa to podobo posamezni gospodarji, lepša jo vljudno zdravo doma j ali surovo ali kuhano maslo, ali vsakovrstne kakor jih po najbolji ceni spečajo Odgovoril mi bo marsikateri nas poznamo, ni ga živinorejca, kateri bi surovega ali razumno ljudstvo in javne naprave Med poslednjimi gotovo so na prvem mestu cest in v resnici se gospodarstvo vse dežele more soditi naj i » bolj- šaj vse to tudi pri nadzorstvom dežele po stanu cest, katere so v oskrbovanji ali vsaj pod kuhanega masla ne izdelaval, pa tudi sir izdelavajo uže stikrat tako slab Žalibog je stan okrajnih cest v kranjski deželi do marsikje; toda vsi ti pridelki se težko spečajo in zato pritožuj nimajo take cene, da bi se delo splačalo " • j da se domačin ali tujec po pravici ? podobnih potih če je prisiljen voziti se po takih bolj grapam o Slovstven« stvari. Nekoliko blagovoljnih besed tem f latinskimi itd. Takisto piše Pogodin: Na ruskij presta izbiraetsja blagoslovennaja familija Romanovyh. čemu navajati primerov, ko se vendar vsak izmed nas Al ID Onem. tega pravila zaveda w (Konec.) Stvar je ta-le : Kakor drugi jeziki » poznajo in ra nekem slovenskem listu sem čital tako prišel ------«.V , vuwuvui -i JUI.U CVUJ V/AlCll ionu. „JJJ je na vrsto predlog za podporo poslančevo, ki bi šel razstavo". Naglica izgovarja pisatelja v oziru na nelo gično zvezo. Res se tudi te vrste stavki nahajajo po bijo tudi slovanski jeziki tako imenovane brezpodmetne stavke (subjektlose Sàtze); na pr. starosl. čim osolit se? čim se bode solilo ?) slov.: Grmelo je. Poli ene je bilo. Ali najti je v vseh slovanskih je Strah nas je bilo slovanski knjigi, vendar s takimi redkostmi ne gre po našati se zikih, __ kjer se ta raba brezpodmetnih stavkov razteza celó največ morebiti v poljskem, tudi takih primerov Pravilno bi se reklo šel na za podporo poslancu vprašanje je tukaj tudi to ? ki bi bolj podpirateljeva, nego podpirančeva ? ni podpora prehodne glagole s pristavljenim predmetom 7 tako, da ta predmet — kjer je stavek brez podmeta na m sicer stoji v akuzativu (torej: poučilo se je) V nekem drugem listu sem našel: „daljava zem od solnca ^ ---------- —M*,* . ;; ««-»ji* T c* A-ii namesto: daljava od zemlje do solnca x , îiawLiooLu . ucujava uu Zakaj bi daljava bila tukaj vprav zemlj katerim je pač odločiti svoje prepuščajoč učenim razklad, so da in ne soln- po Daničičevem nauku nego prak čeva? Pomisliti je še pridevnik: zemljin, solnčev veljal samo, kadar si zemljo7 solnce mislimo poosebljeno ali oživljeno, kar običajno nista Ni dvojbe o tem pogostoma rabimo. Namesto da Slovenci zdaj svojilnike pre Ali to so redkosti mestce v sintaksi od starine slovanskega ali tujega tičnemu pisatelju pristoji bolje občnega pravila držati in takih redkosti ogibati se, sosebno za to, ker se taka pisava dandanašnji zdi pogrešna, da nezmiselna Hrva tom koč J- J ^Cl/ JJU-lO^IJUci 1 takisto Srbom, kateri se o božiči pozdravljajo TTrM af ne* ar\ fis\\ MA/] lr,(í i ~ ~ TT. la din predlog (ali ka jwv,. „Hristos se (je) rodio" in ne: dilo, in pa posebno tudi Čehom re Hristosa se je ro kor sem celo čital: vladini predlog) zdi se meni bolj vladni predlog. Naglica izgovarja tudi pisatelja Po vsakem bi naopak razumel stvar » kdo bi Mi ki je v nekem listu zapisal: „Otroci naj se ničesar ne učé das objekt in affirmativeu satzen X ^ ^ . - i • t n _ î n o 4^1 u 4 i i w» rv 1 ** ________* 1 ^ 1 i • i klošičeve besede (Syntax str. 363): „Die verba transi im accu č_____ ustreza ne ustreza njih radovednosti, namesto ne sativ imel za pravilo, katerega se je držati, dočim sme se to reči za : p e m s k i deželni zbor so f.?10 nadPis na čelu paragrafa o brezpredmetnih namesto: češki, dan današnji, ko je uže Prešeren pred stav,kl1h govorečega. Pravilo smo gori razložili, in zanj i ^ 1 ' 1__1 -1 ■ m ^ _ ____Jl O r\ A k t 1 ^ W ^ — ^ . 1 • 1 ^ • • 1 1 w ^ toliko leti pel o vrlem Cehu? Je načela tako pi Tli . V O---, 1U tJlALl se dobode primerov, kolikor se jih hoče : a za te iz sano? Kaj porečemo, ko bi nam se Čehi pomaščevali imlíe ali reclkosti navaja se na omenjenem mestu ubogo ter naš jezik imenovali —- „vindický : nekem podlistku sem čital povestco o veseli malo primerov, in še med temi sta dva kakor bi jaz sodil katera sta družbi mladih prijatelj po pomoti prišla tjekaj, namreč vname se med njimi živahen pogovor o nekem vprašanji. Pozneje pristopi še en mla v, kateremu je bilo treba povedati, o čem se suče slov. „iz hojice se druziga ne stori kakor kakšna žagan čica" ' in srb. „ako se gdj denič razgovor zvennje namnoži To je izraženo tako: „Na kratko se ga j Ker genitiv samostavnikov sklanjanih na i v ed mm in množini nima razločka oblika poučilo o denašnjej zadevi" (hat man ihn uber die »itiv nima pravice ni po izgovoru ni po zgodo, heutige Angelegenheit belehrt) ; namesto — so ga po- z ozirom na druge Slovane, priporoča se po zgledu učili, so mu razložili o čem je beseda opustiti Po moji nemerodavni sodbi imeli bi tako pisavo množ. geni ti »ju- bi razločka treba bilo Tako 9 Kaj pravijo slovnice? Slovenski jezik, ne imajoč prave trpne oblike, mora preži) ne pokvari, kar se mora reči gosi. akademije znanosti pokrivati množinski, zlasti naglašeni i s strešico ima v letošnjem „Ljublj. Zvonu" (stran 104) tudi naš pesnik B. M. oči in ne : očij, da mu se rima (oči da se je v istem se tudi pri prehodnih glagolih zadovoljiti s tvorno obliko izvrstnem leposlovniku pripetilo lepi pesmi davnih dni j. Ta raba na ta način, da delajoča oseba ali stvar (podmet), od katere djanje prehaja na predmet, v nominativu ljuba Oljk tudi res met v akuzativu stojí pr čitelj pred uči učence kadar delajoči podmet zamolčimo ter hočemo naznaniti rimi: nahaja nikakorvne služi v čast, kar se je podkradlo v letop ? v v knjigah naše Matice; ali nelepo je in .Matici 1882 Citam namreč str 13 samo toleranca vseh veroiz da se s predmetom nekaj godi, tedaj nam služi vedanî (namesto: tolerancija vseh veroizpovedanij) v nadomestilo trpne oblike tu raba, da se predmet pre 15 str dene akuzativa v Y —^^^— ^ — w v v a w «te vv * v/ JL I VV 1 K-/ w A A v vj X \/I/J l/\/ i» \ j \ I /I I J I <» popravljenje izmišljeni (nam. izmišljenij), stran 40 stavku in glagolu pristavi zaimek se mina ti v ter postane podmet konzuli in senat so več století (nam. stoletij). Tukaj j To je veljavno tako ima Metelko (str. 218): keder se vsa po- izpahovati pravilo soda umije (ne: vso posodo). Metelko je~menil j "da*se ta raba manj prilega živečemu podmetu, v tem, ko ima staroslovenščina vse polno tudi takih primerov, in Mi- izmišlj nego je opravičen, torej se tudi ne sme w J Še nekaj imam na srci namesto knjigi edino Zdaj so jeli pisati znanega : m o ž 0 m ož- ter klošič uči , > Ua Al be to kar naše da hvalit se pomeni laudatur hvali sam sebe ? hvalit reči Potočnik trdi (na str. 35) izrečno, da je nepravilno pesem se bo pelo, namesto pesem se bo pela Levstik (str. 118) ima primer: ta soba se vsak dan pomete (in ne : to sobo se pomete). Da to pravilo res velja v vseh slovanskih jezikih, dokaže se lahko z nebrojnimi primeri. Starosl. Mojsij spasajet se (ne: Mojsija); brat tvoj izgybl bé i obréte se ; nynja žnjet se trava (zdaj se trava žanje) itd. bar ima' T- 1 ' ™ * — J } sem se nekoliko začudil, da je tudi izvrstna somatolo gija to obliko odobrila, dočim ima živalstvo istega slovečega pisatelja še: možgani, če prav nosite obe knjigi eno in isto letnico. Ako v katerem kraji tako govore in kdo teh krajanov tako zapiše, ne more mu tega nihče zameriti. Ali vpraša se, kaj je naši knjigi primerneje: možgani ali m ožja ni? Jaz bi svetoval dozdanjo obliko. Komu pišemo? Slovencem Ljubi Slovenci ! Vam Tru čini Slovencev vori : možgani i torej ve ne manjini; a večina brez dvojbe go možjani. Trditi se celó sme da leta naša slovenska beseda do seh mal nam je vedejoč de vsaj priprost Slovenec izmed rečene večine še ne raz umé, kaj je to: mož j trditi se dalje sme, da bodo se nej pisala z Hrvatje, ki pravijo moždani (gl. Šulkov rečnik das * grosse Grehirn, moždani, das kleiiie Gehirn, mož- tero je moral vsak zapisati svoje imé. S temi listi smo danci) prej razumeli: možgani, nego možjani. Da večina res govori: možgani, svedoči to, da stari znajo samo: možgani (ali mužgane, P. Marcus) in da * se pri vhodu opravičili, da smo istiniti romarji _ Prestopivši vhodna vrata bili smo v zeló prostor- slovarji slovenski^ (Gutsmann, Pater Marcus; Jarnik) po- nem štirivoglatem predcerkvenem dvoru (predcerkvišči) ^ - v ^ v , katerega na vse štiri znotranje strani obdajajo odprta tudi MiKlošičev stari slovar nič ne vé o obliki: mož- hodišča, opasana od spredaj z na gosto postavljenim j ani, nego navaja za novoslovensko poleg moždžani kamnitim stebrovjem, ki služi za podslombo strešicam, sredi (kar utegne biti kje na Ogerskem ali Hrvatskem na- katera pokrivajo ta hodišča (Sàulenhallen) vadno) sploh znano: možgani. Edini Murko ima v dvora vgledali smo z zalimi cvetličnimi venci oviti __ slovenskem delu možgani in na drugem mestu: mož- okinčani precéj visoki kamniti postament, na katerem jani, ali v nemškem delu vé tudi on samo o možganih, sta bila postavlj Iz tega bi se smelo sklepati, da se kjekod na Štajar skem govori: možjani. stolov Ciril Ne tujimo, ne motimo si sami jezika knjižnega! Cigale. kamnita kipa slovanskih apo- Metoda. Tudi med stebrovjem zgor omenjenih hodišč razpete so bile okrog in okrog cvetlične gvirlande, od katerih osredja viseli so prelepi venci. Na zadnji strani proti cerkvi, to je, ob njeni zunanji steni vštric vhoda vravnanih je bilo šestero začasnih altarjev, in to zarad obilnega števila romarjev Spomini izmed duhovskega stanu, ker se je uže naprej sprevi delo , da vkljub obilnemu številu altarjev v baziliki ne bodo mogli lahko vsi za maševanje priti na vrsto. Okin- na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. čani so bili ti začasni altarji z lepimi rudečimi prepro Spisuje Jos. Lev i čni k. (Dalje.) gami, ki so bile obšité s svitlimi, širokimi, zlatimi (lion- bila , ki Kakor vsaki dan, bili smo Slovenci tudi v jutro 3. skimi) portami. Cez ves obširni dvor razpeta velika platnena (jadrasta) streha, da bi bili romarji bi se vdeleževali opravljanih sv. maš pri zunanjih julija tarjih hude vročine in o slučaji dežja ne bi nedeljo) s solnčnim vzhodom zopet na nogah, stali na mokrem. Ves preddvor je imel zeló prazničen Cesar nisem še omenil, povem naj tu, da le samo na častitljiv obraz, ter dokazeval veliko skrbljivost za do ljudskem trgu (Piazza del Popolo) stojijo tri prelepe stojno obhajanje tridnevnice. * cerkve. Dve ste po zunanjosti čisto enaki, imate zali sprednji lopi in ste kronani vsaka z visoko kupijo. Ena (imenovana: „Santa Maria in Monte Santo") stoji ravno na čelu, in „Via del Corso" (Dalje prihodnjič.) » to je ? spredej glavnih cest „Via del Babuino" druga njej vštric stoječa (imeno in „Via di Ripeta". Ti dve cer Obrtnijske zadeve. Govor poslanca kneza Liechtensteina vana: „Chiesa del Miracoli") pa je ob sprednji strani ceste „Via del Corso" kvi služite imenovanim trem glavnim cestam kot pose- pri splošnem razgovoru o novi obrtnijski postavi v državnem ben kinč. Popolo Popolo u u Tretja cerkev (imenovana: „Santa Maria del stoji njima nasproti unkraj trga ;;Piazza del ter ob levi strani mestnih trdnjavskih vrat zboru 9. decembra. 5? Porta del Popolo". (Dalje.) Kar se tiče oskrbovanja bolnišničnih blagajnic pri Cast. Peterlin je s pričetka nameraval ta dan katerih je načrt postave mojstrom po njihovih doneskih maševati v baziliki sv. Klemena; pa bal se je preve- odkazal tretjino glasov v zastopu, bo po mojem prepri Iikega drenja, toraj se je podal v cerkev „Chiesa del Miracoli", kamor šel sem z njim tudi jaz. Al tudi ondi pričanji ravno ta določba pri delavcih posebno nepri j etna za mojstre pa celó brez vse vrednosti. Saj tako JLAJ JLXJUL UUUX JiAjUm XX. JL UUU1 VUU1 J VtUCl« MASA» IIIU JUU1 V jJ lAi V;V1V vu » ^^ i J. ^ ^ J ww/ixv se je bilo sešlo toliko gg. duhovnikov, da je bilo za njihova ne bo nikdar obveljala, pomočnikom se bo pa maševanje prav težko priti na vrsto. Premalo je bilo vendar zamerilo, da se vmes vtikajo. Po mojih mislih altarjev in tudi ministrantov; toraj je morala zopet bi se moralo oskrbovanje bolnišničnih blagajnic čisto moja malenkost stopiti v službo. prepustiti delavcem, to je pomočniKom; nasprotno pa je Kmalu po 7. uri odrinili smo proti sv. Klemenu, silno potrebno, da zadruge načelnik uže zavoljo pogostih prememb pri dotičnih osebah pogleduje, kako in kamor bi bili imeli peš dobre pol katerih smo se zdaj uže dobro znali posluževati, peljali kaj, in jaz mislim, če je to nadzorstvo vestno, bi temu ure; a „omnibusi" so nas tje dol za primeroma zeló mali denar (za soldov). Peljali smo se čez „Corso a 5 premenili na Piazza Venezia" vozove, peljali se dalje čez trg „Foro Trajano" , memo „Koloseja" , ter kmalu dospeli do ba 5? namenu popolnem zadostovalo. Samo nekaj bom še omenil, kar se mi o tej zadevi težavno zdi iz parlamentarnih vzrokov. Postavni načrt veli, da se ima zadruga sestaviti po , „u.vrxv/»vsjiv , "lui«!« ^^ t ~ -------"O---------- JT zilike sv. Klemena. Ondi našli smo zbranih uže zeló vseh udih. Pa so zadruge, ki imajo sila veliko udov 5 veliko romarjev duhovnih in svetovnih, od severa in nekatere 6000 do 7000. No ? gospoda, take zadruge se juga, v svojih raznih narodnih nošah. Mnogo redovnikov parlamentarično nikakor ne dajo sukati. Na Dunaji je videl sem tu, ki so mi bili dozdaj znani le po imenih, uže več let navada, da se po vseh različnih zadrugah ne pa po njihovi opravi. Gospodje bogoslovci raznih zastopniki volijo kar naravnostno, in jaz mislim, da to vstavov razločevali so se zopet po barvah svoje obleke, pustimo pri starem. Jaz bi bil celó za to, da se enako Tudi rimska gosposka nas ni pozabila. Poslala je k sv. voli še pri zborih pomočnikov, in to bo tem potrebneje Klemenu tri vrste svoje straže (dve vrsti policajev in in koristneje, ker je želeti, da bi se zadruge razširile žandarje), kar gotovo ni storila brez vzroka. Vendar po celih okrajih, kar bo posebne koristi še tedaj, kedar nam ni nihče nič prizadjal; straže pa se niso vedle se bo vredjenje izdelovanja dalo sploh zadrugam v roke. proti nam le popolnoma dostojno, ampak bile nam tudi Dotaknil bi se še rad neke pike. Moč, ki jo načrt postrežljive, če je kdo kaj od njih zvedeti želel. Ker postave daje obrtnijskim zbornicam, bi jaz omejil 5 ko seje bilo bati, da bodo silili s slovanskimi romarji tudi likor se to dá. Izjem je gotovo od pravil; toda te drugi v baziliko, izročile so se nam vstopnice, na ka- družbe, ki nam do zdaj še obrtnih statistik podajati ne \ marajo, so take, v katerih je samo veliko obrtaijstvo in štveniki v obče više naobražence in omikance. velika bogatija gospodar, in to oboje je gotovo nasprotno imamo tudi bralno in podporno društvo, je ' — w vwjv, jv iiu,uťwt/uv l»"t*UlV 1/U.U.J UIM.1UV/ X ti ^UU^/UiUU U1 UÚUT V, J^ P ť a V , malemu obrtnijstvu; izjem je malo. Zato bodo vladi o tem oziru previdno in dosledno postopa, če tudi Odkar da v vsaki priliki skušali metati polena pod noge. ni nikdar prezirati, da v Gorici moramo društvenike pri-Po tem, gospoda, ko bodo trgovinske in obrtnijske dobivati in se tu pa tam zadovoljiti, če nam ude družbe zares razdeljene v svoja prava enaka oddelka, pomnožé možaki poštenjaki, ki niso velikih šol obisko- ko bo rokodelstvo, katero zdaj vlačijo za sabo, strašijo vali pa imajo srcé, da bi utegnili odločno narodno in v nič devljejo, imelo svoje zbornice, takrat, pa še le čutiti in domačo reč podpirati. Ker pa drugače in v takrat bo primerno, tej naredbi dati več duška, ker bo obče vlada v tem društvu redkeja in viša omika, je pač mogla blagodušno delovati. Zdaj pa, gospoda, ko sem izrazil želje in premislike v soglasji moja načelna tirjatev, da nam pri veselicah predstavljajo estetično veljavniše igre. Zlasti igra svoje, dovolite mi, da povem tudi, česa upam in priča- „Kje je meja?" je pripravniša, da nam na kmetih mej-kujem o njih. Preveč to ni. nike po kmečko določuje. Brez zamere, gospôda, ker Imenovana vese- Mojih predgovornikov nekdo je rekel, da ta postava doslednost velja tudi na to stran. je nekak dopolnilni kos. No, saj se nam kaj tacega zdi lica nas je kratkočasila brez petja, ker Gorica zdaj tudi vsa obrtnijska postava, pa zdi se nam to potreben nima slovenskih ali slovensko izurjenih pevcev, bolje, in času primeren pridatek, in to tako, kakor ono, kar pevskih zborov. Razkritje te strani bi nam pokazalo se stori začasno za varnost in rešitev o hudi vodi, ko občo bolezen sedanjega gibanja slovenskih moči v Go- > se ne reče, da se pozneje ne bo smelo kaj boljega ali rici. Eni trdé, da so pevci premlačni, kedar jim pevo trdnejega narediti, da se vredijo vodé in pogozdijo goré. vodjo dobé; drugi pa obdolžujejo prejšnje pevovodje Mi se ne bomo bahali s tem, da nam je treba narediti češ, da so se ti brez veljavnih vzrokov temu zaslužnemu le to postavo, da bomo dali obrtniku njegovo tako ime- delovanju umaknili. Resnice je tu in tam nekaj ; v r\ TT Í~\ ^ ^ . — : „ -------_______ vi i_____ _________________: novano „zlato stalo"; ne, mi poznamo in smo premerili so jim jih naglo, a upanji da se ta žalostna stran na bolje spremeni, nočem nikogar obsojevati, kolikor bolj so gospodje odkri globoke rane rokodelstva. Vsekali zaceliti jih bo težavno in počasi; zdaj jih bomo s to tosrčnosti nasproti jako občutljivi in zamerljivih Zamol postavo le obvezali za silo, da ne bo dalje odtekala kri čati pa vendar ne morem, da goriška čitalnica je po in odtekla. Pa v tej postavi vidimo neprecenljivo dobroto » ki statističnih dokazih v svojih dosedanjih 20 letih preveč plesala in premalo duševno po poti pravih ve vse njene napake obilno popravi, in ta je: Rokodelstvu selic svoje ude in goste kratkočasila in podučevala. se dá svoja pot, po kateri se ima gibati za svoj blagor; Gledé na to, da za plese preveč potrosi, skopari potem dá se mu zopet zastopanje svojih zadev v državi in dru- po celo leto v pogledu na vse druge potrebne pri- žini; iz malih reči se naredi telo, nezmožni, neživi tva- prave. Vsakodobni odbor pride potem v denarne stiske rini se vdihne duša in tako postane iz trpeče in tlačene in se trese za par forintov, ko bi želel kdo videti razun človeške gruče svoj stan, ki se svojih pravic in ciljev vdomačenih nemških in načelno naročenih vseh sloven- zaveda in ima voljo doseči jih. Pač dobro vemo, da je to zeló težavna zložba, ka skih tudi še kak drug slovanski, če ne časnik, vsaj primeren časopis. Razun par hrvaških listov namreč teri danes sadimo kal; toda, gospoda, ravno v tem bi bralec in gost brezvspešno iskal na bralni mizi še nam je zavest, da smo pravo zadeli, kajti vse, kar se ima razviti, je skonca zavozljano; topo je » kar je kak srbski ali drugi list z vej slovanskega debla, in vendar zahajajo k nam tudi drugi Slovani, ne gledé na to, da so tudi med udi taki bralci, ki o Slovanih radi trdo, nepremakljivo, kar ne more živeti, kar je zamrlo. Drug govornik je tudi nekaj omenil, na kar moram poizvedavajo novice v dotičnih jezikih. Doslednost tirja odgovoriti. Je nekaj obrtov, ki bodo poginili in ž njimi tudi v tem oziru, da se čitalnica pospne na višo sto- vred tudi ljudje, ki so ná-nje navezani. Ali, če se bodo pinjo; drugače bi še mnogokateri dosedanji udje uteg taki ljudje morali pozneje lotiti druzega obrta, jim dokaz nili stopiti niže, namreč v bralno sobo podpornega zmožnosti nikakor ne bo tako silno težaven. Naj se po- društva, ki udom ponuja za petkrat manjšo društve- društva misli, da je na pr. na Dunaji čez 600 raznih vrst obr- nino skoro iste časnike z istim številom! tov dovoljenih in izkazanih, obrtnijski zbor pa ni za hteval o več &o 60 dokaza zmožnosti; to zahteva obrt- zbor Čitalnica je imela 18. t. m. svoj redni letni občni na katerem se je izvolil za častnega uda sedanji ~ . ki nijski zbor, ki ima vendar veče želje, nego jim bo vlada deželni predsednik kranjski gosp. Andr. Winkler kedaj vstregla. Toraj bo za take ob kruh prišle delavce je v prejšnji dobi marljivo deloval tudi v tem sloven uže še prostora zadosti. (Dalje prihodnjič.) skem društvu. Predsednik čitalnici je zopet izvoljen A. Jeglič; odbor se je tudi le malo spremenil bil pa si je novo mlado moč, , prido- ki ima zaresno dobro Naši dopisi. voljo da bi čitalnici osnoval in iz njene srede izuril toliko pogrešani pevski zbor. željo > da bi goriška Gorice 25. dec. 1882. Goriška čitalnica je bila priredila dne 16. t. m. koncert v dvorani 5) Con- cordia". Občinstva je bilo dovelj došlo, udeležili so se zabave tudi udje bralnega in podpornega društva. Igri: „Krojač Fips" in „Kje je meja?" so naši diletantje prav dobro izvršili; zasluženo zahvalo je občinstvo igralkam talnica v tem pogledu in tudi z ozirom na opomnje mojega poslednjega dopisa v resnici napredovala in oži- voščim za danes samo še srečno novo leto temu drugim društvom slovenskim na Goriškem in vela m vsem vsakovrstnim rodoljubom razkosane Slovenije! Cola nad Vipavo 13. dec. 1882. Drage „No in igralcem obilo delilo. Vojaška godba je pa s slovan- vice" ! uže davno niste iz naših hribov med svet nič skimi komadi udeležence razveseljevala in pokazala je izvrstno izšolana. i da Gledé na igre bi jaz za bodočnost naznanile, a tudi danes nimam nič kaj veselega poro čati. Letina bila je še precéj dobra, ali neprestani priporočal, da naj si. čitalnica nekoliko izbira in se od- dež je sploh, posebno pa našim hribovcem, pri žitu ve-ločuje za ona dramatična dela, ki se po okusu in vse- liko škode napravil. Po kozolcih je žito kakor otava bini nad navadnost povzdigujejo. Kolikor jaz vem, rastlo ter je tako skalilo, da nima polovico prave cene. je goriška čitalnica jako občutljiva in izbirčna pri spre- Pa kaj še to, ker je morebiti samo za eno leto! Hujše pa je to. Dne 16. in 17. u. m. nam je sren in zmrzlina. jemanji novih udov in šteje vsled tega med svojimi dru naše gozde po visočinah tako polomil, da človek, ki ima veselje do lepega gozda, to videti, mora žalosti strmeti. Tam vidiš bukev, 10 palcev čez sredo debelo, prelom ljeno po za prostovoljno podporo za pota, pa je vselej ovrženo prišlo Da bi novo leto kaj boljšega prineslo tam zopet drugo s korenino se tudi hribovcem kaj dobrega privoščilo naj bi vsaj jim in še več skupaj do tal pripognenih in polom- čevati kot drugi zopet tam tako vse zeló odročno, a davke morajo ravno tako pla ljenih, in to ne na stotine, ampak na tisoče tako da Vrhnika 28. dec Bogom za letos 1882 človek ne more prosto po gozdu hoditi; in to je več svojem občnem zboru 26. t. m let zaporedoma, vendar pa tako hudo, kakor letos ni uže davno bilo zatorej Gabrijela Jelovšek-a enogl smo po pravici lansko leto pri Kotnika, véliko-posestnika enake nezgode objavili, pa žalibog > reklamacijah čez one gozdne dele zarad previsocega davka vse take in do danes še nobenega vspeha ne vemo Naj bo pri ti priliki vsem onim častitim posestnikom, kateri so več let veliko tisoč gozdnih sadik brezplačno iz tukajšnje gozdne drevesnice dobivali, katere sem jaz oskrbnik bil, in morda da bi jih še radi dobili , povedano, da nam je slavna vlada pred 3 leti vso gosp. slanca dr Naša čitalnica je pri vsled predloga gospoda imenovala gosp. Franc tovarnarja iz Vrda Vošnjaka, državnega in deželnega po častnim članom omenjenega društva Gospoda Kotnika imenovali so častnim članom zarad njegovih mnogih podpor darovanih društvu pa gosp dr. Vošnjaka zarad njegovih velikih zaslug za slovenski narod oso podporo in vzdržavanje žalibog te tako potrebne dre vesnice popolnem odrekla, in to je za našo okolico velika nesreča, ker gotovo jo bodo naši potomci žalovaje občutili. Želeti bi bilo toraj, da bi nam slavna vlada v zadevi zopet roko podala. Ker je ta drevesnica za bito za njegovo nesebično potezanje za narodne pravice. Gorij došel nam je v zadnjem trenutku precéj obširen popis o otvorjenji novo osnovanega „bralnega društva" , razvidimo . kar se je vršilo preteklo nedeljo. Iz dopisa pan občespošto da je za predsednika izvolj gosp. Jakob m orjanski žu za podpred našo okolico neobhodno potrebna, sem jaz potem, ko je slavna vlada podporo odrekla, na lastne stroške nekaj tisuč prav lepih sadik izredil, s katerim bodem najprvo sednika gosp. Janez Šlak ar, za tajnika pa gospod Janko /i rovni k; društvo šteje okoli 70 udov, je naročeno na 12 časnikov in ima uže zdaj nad 200 knjig. Obširneje poročilo prinesemo v prihodnjem listu. sebe in svoje prijatelje preskrbel, ostale bodem pa za malo odškodovanje semena in dela dal tistemu Ljubljane Ljubljanski mestni zbor priobčuj ki se prvi oglasi Andrej Eo Od sv. Vida nad Cirknico 22. grudna 1882 so večidel tudi letos a\j v^viiAci tuui icLuo iciZiiia sporočila uciu iz uuurjii Kra- -------- ---v v ^ f jf** " " »x jev neugodna; kolikor bolj pa še s hribov! Prebivalci pg°dno posojilo zna mestu preskrbeti samo „nemška po hribih imajo v mnogih zadevah velike posebne te- inteligenca, le spretne roke in modro postopanje nem v________~\.T ' " 1 •• v v « 1 . i^lriV» of It^ttU i- ~ 1----* 1___îf l _ __ _ a 1 • Y • Sploh poročilo odseka za mestno posojilo, iz katerega se pač čudno osvetuje tista slava, katero so si prepevali drug druzemu poprejšnji mestni očetje, vsi skupaj pa po- dobrih kra sredniku onega posojila S u p pa Tako žave Njih delu pridelaj Ijišča so veliko slabejša in ob težjem da si celó o dobrih letinah ških strokovnjakov malo tako morajo skoraj polovico živeža kupovati; zato sekajo svoje gozde. Toda kaj bo potem, ko še te posekajo? Nasled- sveta klike jih časnikih, tako tako se je kričalo po tukajšnjih Supp je S c h r e} telegrafiralo na vse kraj Deschm in ko se je prvi denar štel, hoteli so dr Sup nike pač še veče pomanjkanj čaka Veliko ljudi hodi pan-a dejati koj v zlat okvir. Pa ta slava je trajala še tukaj tudi na Hrvaško in celó na Ogersko zaslužka si dalj ker gospodarstvo in nadzorovanje mestnega poso iskat eni pa doma bukove in javorove žlice delajo ki se jih pa komaj po gold soč prodá jila ostalo je v istih rokah; zatoraj se je trobilo po svetu neprenehoma, kako ugodno za mesto je bilo ono Letina je bila tukaj srednja; žita se je še precéj P?soJilo> koliko dobička ima iz njega, tako da se prav pridelalo, sočivja pa skoraj nič, sena zeló malo je uže zdaj po gold preobilnega dežja zeló gnjil / • 1 • i i «1 « , zato 50 kr. cent. Krompir je zarad nič ne mudi nekaj časa prinaša tudi manje obresti akoravno gotovina iz onega posojila še Vsako letno dobro precej sadja dobilo , katero bo moralo druge slabe pri delke nadomestovati. Veliko škodo je naredila lanska da se je še vendar Poro&lo in računi o posojilu bilo je zavito v cvetj sreče in splošne zadovoljnosti Popol pa se je presukala ta stvar, ko je v zima pri sadji in po gozdih tukaj, akoravno ni bilo ve- mestn0 dvorano na mesto prejšnje stopila liko snega; nabirale so se od drobnega dežja cele gruče č mest b Naši gospodj ledů po drevji, ki se nikakor niso dale otresti ter so vaJ° Pogodbo o najemu posojila, pretehtavaj vrhove in veje pri nekaterih drevesih tako polomile da štejejo imetje, na kratko: preiskav pog dna leda- oje, temeljito vse so sami štuci stali, ki so se morali kar posekati ali izko- ra^une in res najdejo, da je bilo velik b i čka pati Da bi nam prihodnje zime take in druge škode pri tem mestnem posojilu; zračunali so svoto mnogo prizanesle ! Razun teh neugodnosti so pa še druge sad nad 438.000 gold., toda naši gospodj š loge in sitnosti; posebno s pošto, katera je daleč in nobenega stalnega pota nimamo; treba je toraj zmiraj popraševati, kdaj gre kdo po drugih opravkih v Cirk* a ti mest dobiček ni padel v mpak bi a gaj so, ljubljanskem bank kat posojilo dal nico, v Novo vas, v Lož ali daj Rakek, da se pisma od potem za Ljublj tako hvalj ugodno a največkrat se pa mora nalašč najemati drago posojilo? Tudi to so izračunali naši gospodje; dokazali plačati. Kaže nam pa še najbolj pod cirkniško pošto so v temeljitem obširnem poročilu, da ima Ljubi spadati, ker imajo ljudje največ raznih opravkov in tako gredoč vendar kako pismo odnesejo in prinesejo gold led onega posojila daj gube 119.000 To je sad gospodarstva ljubljanske ustavo Dotični poštar tega in unega pozdravlja s hribovci vern? inteligence! Zdaj naj pa še kdo reče, da oni go in smolarji s pristavkom, da spadamo le pod Novo vas ter zakaj ga zmiraj nadlegujemo. Na pošto se menda > oddajati, kamor je komu bolj vendar smejo pisma pritožno! Pod Novovas kdo nas je brez vprašanja stikrat zarad žametov ne mogl spod bron ! Ljublj ne zaslužijo spominjkov bolj neminljivih kot Uže samo zarad tega posojila pomnila jih bo mnogo stoletij. {Deželni odbor kranjski), roka zdaj uže toliko s spadamo, toda ne vemo zapisal. Pozimi bi še do- kot mrtvega našega, leta 1877. nekako čudno roienega hoditi a Cirknico deželnega zbora, obrača še svojega življenja zadnj tre je zmiraj pot odprta, ker vedno les in kar bodi dol vo- nutke v to, da bi v okrajnih šolskih svetih zavaroval zijo. Prosili smo uže dvakrat za pošto, in trikrat samo še za eno dobo svoja ponemčevalno-liberalna načela. naše gozde po visočinah tako polomil, da človek, ki ima veselje do lepega gozda, to videti, mora žalosti strmeti. Tam vidiš bukev, 10 palcev čez sredo debelo, prelom ljeno po za prostovoljno podporo za pota, pa je vselej ovrženo prišlo Da bi novo leto kaj boljšega prineslo naj bi tam zopet drugo s korenino izruvano, zopet tam in še več skupaj do tal pripognenih in polom- čevati kot drugi se tudi hribovcem kaj dobrega privoščilo, tako vse zeló odročno, a davke morajo ravno tako pla vsaj jim ljenih, in to ne na stotine, ampak na tisoče, tako da človek ne more prosto po gozdu hoditi; in to je več let zaporedoma, vendar pa tako hudo, kakor letos Bogom za letos ni uže davno bilo zatorej Vrhnika 28. dec. 1882 svojem občnem zboru 26. t. m Gabrijela Jelovšek-a enoglasno imenovala gosp. Franc Naša čitalnica je pri vsled predloga gospoda smo po pravici lansko leto pri Kotnika, véliko-posestnika reklamacijah čez one gozdne dele zarad previsocega davka vse take in enake do danes še nobenega vspeha ne vemo nezgode objavili gosp dr tovarnarja iz Vrda J. Vošnjaka, državnega in deželnega po pa žalibog, slanca, častnim članom omenjenega društva Gospoda Naj bo pri ti priliki vsem onim častitim posestnikom, kateri so več let veliko tisoč gozdnih sadik brezplačno iz tukajšnje gozdne drevesnice dobivali, katere sem jaz oskrbnik bil, in morda da bi jih še radi do- vlada pred 3 leti vso Kotnika imenovali so častnim članom zarad njegovih mnogih podpor darovanih društvu pa gosp. dr. Vošnjaka bili povedano, da nam je podporo in vzdržavanje žalibog te tako potrebne dre vesnice popolnem odrekla, in to je za našo okolico velika nesreča, ker gotovo jo bodo naši potomci žalovaje občutili. Želeti bi bilo toraj, da bi nam slavna vlada v zadevi zopet roko podala. Ker je ta drevesnica za zarad njegovih velikih zaslug za slovenski narod osobito za njegovo nesebično potezanje za narodne pravice. Gorij došel nam je v zadnjem trenutku precéj obširen popis o otvorjenji novo osnovanega • ____- „Ji! 1 1 . društva razvidimo » pan občespošto „bralnega kar se je vršilo preteklo nedeljo. Iz dopisa orjanski žu-za podpred- da je za predsednika izvolj gosp. Jakob m našo okolico neobhodno potrebna, sem jaz potem, ko je slavna vlada podporo odrekla, na lastne stroške nekaj tisuč prav lepih sadik izredil, s katerim bodem najprvo sednika gosp. Janez Šlak ar, za tajnika pa gospod Janko /i rovni k; društvo šteje okoli 70 udov, je naročeno na 12 časuikov in ima uže zdaj nad 200 knjig. Obširneje poročilo prinesemo v prihodnjem listu. sebe in svoje prijatelje preskrbel, ostale bodem pa za malo odškodovanje semena in dela dal tistemu, ki se Ljubljane Ljubljanski mestni zbor priobčuj prvi oglasi Andrej Eo Od sv. Vida nad Cirknico 22. grudna 1882 so večidel tudi letos a\j v^viiAci tuui icLuo iciZiiia sporočila uciu iz uuurjii Kra- -------- ---v v ^ f jf** " " »x jev neugodna; kolikor bolj pa še s hribov! Prebivalci pg°dno posojilo zna mestu preskrbeti samo „nemška po hribih imajo v mnogih zadevah velike posebne te- inteligenca, le spretne roke in modro postopanje nem v________~\.T ' " 1 •• v v « 1 . i^lriV» of It^ttU i- ~ 1----* 1___îf l _ __ _ a 1 • Y • Sploh poročilo odseka za mestno posojilo, iz katerega se pač čudno osvetuje tista slava, katero so si prepevali drug druzemu poprejšnji mestni očetje, vsi skupaj pa po- dobrih kra sredniku onega posojila S u p pa Tako žave Njih delu pridelaj Ijišča so veliko slabejša in ob težjem da si celó o dobrih letinah ških strokovnjakov malo tako morajo skoraj polovico živeža kupovati; zato sekajo svoje gozde. Toda kaj bo potem, ko še te posekajo? Nasled- sveta klike jih časnikih, tako tako se je kričalo po tukajšnjih Supp je S c h r e} telegrafiralo na vse kraj in ko se je prvi dena štel Deschman hoteli so dr Sup nike pač še veče pomanjkanj čaka Veliko ljudi hodi pan-a dejati koj v zlat okvir. Pa ta slava je trajala še tukaj tudi na Hrvaško in celó na Ogersko zaslužka si dalj ker gospodarstvo in nadzorovanje mestnega poso iskat eni pa doma bukove in javorove žlice delajo ki se jih pa komaj po 4 gold, tisoč prodá jila ostalo je v istih rokah; zatoraj se je trobilo po svetu neprenehoma, kako ugodno za mesto je bilo ono Letina je bila tukaj srednja; žita se je še precéj P?soJilo> koliko dobička ima iz njega, tako da se prav pridelalo, sočivja pa skoraj nič, sena zeló malo je uže zdaj po gold preobilnega dežja zeló gnjil / • 1 • i i «1 « , zato 50 kr. cent. Krompir je zarad dobro » da se je še vendar precej sadja dobilo , katero bo moralo druge slabe pri delke nadomestovati. Veliko škodo je naredila lanska nič ne mudi, akoravno gotovina iz onega posojila še nekaj časa prinaša tudi manje obresti. — Vsako letno poročilo in računi o posojilu bilo je zavito v cvetji sreče in splošne zadovoljnosti. Popol pa se je presukala ta stvar, ko je v zima pri sadji in po gozdih tukaj, akoravno ni bilo ve- mestn0 dvorano na mesto prejšnje stopila liko snega; nabirale so se od drobnega dežja cele gruče č mest b b Naši gospodj d u i leda ledů po drevji, ki se nikakor niso dale otresti ter so vaJ° Pogodbo o najemu posojila, pretehtavaj o vrhove in veje pri nekaterih drevesih tako polomile da štejejo imetje, na kratko: preiskav Po& ;-oje r temeljito vse so sami štuci stali, ki so se morali kar posekati ali izko- račune in res najdejo, da je bilo velik b i čka pati Da bi nam prihodnje zime take in druge škode pri tem mestnem posojilu ; zračunali prizanesle ! Razun teh neugodnosti so pa še druge sad nad 438.000 gold., toda naši gospodj so svoto mnogo š loge in sitnosti; posebno s pošto, katera je daleč in nobenega stalnega pota nimamo; treba je toraj zmiraj popraševati, kdaj gre kdo po drugih opravkih v Cirk* a ti mest dobiček so, ni padel v žep ljubljanskem posojilo dal mpak blagaj bank kat nico, v Novo vas, v Lož ali daj Rakek, da se pisma od potem za Ljublj tako hvalj ugodno a največkrat se pa mora nalašč najemati drago posojilo? Tudi to so izračunali naši gospodje; dokazali plačati. Kaže nam pa še najbolj pod cirkniško pošto so v temeljitem obširnem poročilu, da ima Ljubi spadati, ker imajo ljudje največ raznih opravkov in tako gredoč vendar kako pismo odnesejo in prinesejo gold led onega posojila daj gube 119.000 To je sad gospodarstva ljubljanske ustavo Dotični poštar tega in unega pozdravlja s hribovci vern? inteligence! Zdaj naj pa še kdo reče, da oni go in smolarji s pristavkom, da spadamo le pod Novo vas, ter zakaj ga zmiraj nadlegujemo. Na pošto se menda oddajati, kamor je komu bolj îr res spadamo, toda ne vemo vendar smejo pisma pritožno! Pod Novovas kdo nas je brez vprašanja stikrat zarad žametov ne mogl sp o d bron ! Ljublj ne zaslužijo spominjkov bolj neminljivih kot Uže samo zarad tega posojila pomnila jih bo mnogo stoletij. (.Deželni odbor zdaj uže toliko zapisal. Pozimi bi še do- kot mrtvega našega, leta 1877. nekako čudno roienega kranjski), roka hoditi a Cirknico deželnega zbora, obrača še svojega življenja zadnj tre je zmiraj pot odprta, ker vedno les in kar bodi dol vo- nutke v to, da bi v okrajnih šolskih svetih zavaroval zijo. Prosili smo uže dvakrat za pošto, in trikrat samo še za eno dobo svoja ponemčevalno-liberalna načela. Udje, katere po postavi izbere deželni odbor v okrajne zjutraj je bila dvorana vsa polna, zbralo se je okoli200 šolske svete, izbrala je Schrey-Deschmann-Schaířerjeva ljubljanskih obrtnikov, rokodelcev in pomočnikov, drugih trojica deželnega odbora, brez ozira na zmožnost in ljudi prav malo. Razgovori so se vršili večidel dosti skušnje dotičnih oseb samo z ozirom na njihovo stran- mirno pod predsedstvom gosp. Regalija, govorniki so karsko, to je, nemčursko zanesljivost 5 tako ključno svojih privržencev, da so res brez madeža od temena pete. raku zagotovlj Naše dežele nemški poklic je po tem ko- odp tožili o bedi ljubljanskega rokodelstva in obrtnijstva ter sprejeli slednjič dve resoluciji do državnega zbora: o vsaj se za prihodnjih šest let ) ako prazniške dela po kaznilnicah pa o odp dela nedeljskega in Nek govornik je predlagal med dru tudi res še ves ta čas na krmilu ostala grof Taaffe in gimi predlogi tudi zaupnico vladi, ki se pa ni sprejela Conrad Za ta „odločni čin" slavo poje našemu nemškemu deželnemu odboru celó „Neue fr. Presse". ta korak naše „železne" garde Koppa Mi radi priznamo, da je skoraj podoben vitežkiin korakom dr. Weitlofa in drugov zoper česko šolo na Dunaji, pa tudi sad in lavor, kateri za to junaštvo ne more izostati našim vi- tezom, bo zeló podoben onemu, ki čaka Weitlofa Pa kar je našim nasprotnikom gotovo še najbolj po volji tudi mi smo prav zadovoljni ž njimi; korajža velja, 5 ne pa ono preinodro cincanje. Kdo bo skrival puške in streljivo za grm, ven ž njim! Sedanji odbor naj le po- 5 kaže upamo kar zna in more, da se vsaj prihodnj kakor j š narodni deželni odbor ne bo imel dolgo premišljevati, ali naj izvršuje važen svoj posel v — ro-kovicah ali z golo roko, in brez ozira na krik junaških (?) nasprotnikov ! Tudi v ljubljanski hranilnici je, kakor čujemo ravno iz zadnje seje starega leta, postopanje Schrey-Schaffer-jevih pristašev prav enako onemu v deželnem odboru. Morebiti, da bi se splačalo in da bi bilo tudi hranilnici in tistim, ki denar vá-njo nosijo, na korist, ako bo za to poklicana roka malo segla v gnjezdo, v katero smejo méd prinašati čebele vsake vrste, gospodarijo pa uže skoraj samo (61 Schrey odbor kmetijske družbe kranjske) zboro val je preteklo nedeljo in rešil razun poročil do c. kr. vlade: prošnjo podružnice Kranjska gora, katera si je kupila „Trier", stroj za čiščenje semenskega žita. Gospodar Janez Debeljak z Dobrave pri Kropi se pritoži, da plemenski bik, kupljen pri zadnji dražbi v Kranji za 62 gold ? pleme in prosi druzega. Sklene se, mu priporočiti drugačno krmenj je bik še mlad. še počakati ? ker Vodstvo za shod poljedelcev (Agrartag) na Dunaji naznanja, da bode tak shod letos dne 12. in 13. marca, ter vabi družbo, vdeležiti se tega shoda, v katerem se bode posvetovalo posebno vprašanje, kako odvrniti gro- zovite škode pogostih povodinj Sklene gospode državna poslanca dr. P o kl u k ar j naprositi . Pfei- ferj da se v imenu družbe vdeležita shoda Na prošnjo in priporočilo g. dr. Poklukarja privoli glavni zbor, da se podari novo ustanovljenemu „bralnemu društvu v Gorjah" zbirka vseh slovenskih knjig, katere je c dosti kmetijska družba izdala ima Po predlogu podruž jih še zatiške sprejmeta se za družbenika gospoda: Alojzij Jenčič, c. kr. okr sodnik v Zatični, in Franc G rožnik Šentvid pri Zatični beneficijat v roden meščan Gospod Jernej Gestrin, občespoštovan na- pold --— ~ J ^ v Kj v j. j. jj. , vwvvu^V/OUUÍU/U, AJ.CII barvar, oče prečastitega župnika Leo c. k. okr. sodnika dr. Karo i,v,iut*) iv. um. »urnima, ur. Jiaruia, barvarja J nez a in c. kr. oficijala Jakoba ter gospic hčera M rija m Frančišk leta dan umrl je v svojem 83. letu novega Pogreb je danes popoludne ob večna luč sveti blagemu gospodu uri. Naj {Silvestrov veter) v ljubljanski čitalnici je bil dobro obiskan in živahen trajala skoro do jutra ? kakor po navadi, zabava je („Ljudski shod") je sklicalo več obrtnikov in rokodelcev na sv. Štefana dan Tavčarj Več govornikov je vdrihalo po slovenskih časnikih po » Ljudskem glas Odslej bo menda vendar temu zabavljanju na časnike konec Novicar iz domačih in tujih dežel. Dunaj Pretekli teden stali so v prvi vrsti vsakovrstni spomini na 6001etnico združenja staroav strijskih dežel, kateri so se sijajno vršili v vseh deželah in pri vseh narodih. Odlikovani so bili zdaj k novemu letu trgovski mi nister baron Pino z redom žel kro P vrste, tirolski deželni glavar dr. vitez Rap p z istim redom druge vrste, in ud deželnega odbora tirolskega ter državni poslanec dr. Graf z istim redom tretje vrste. Državni poslanec Gregor Dobelhammer, ud bivše centralne komisije, pa je odlikovan z vi tež ki m križem Franc-Jožefovega reda. Prav ob kratkem ima se razglasiti začetek delovanja poštnih hranilnic; po vseh deželah naših sprejemal se bode denar na 3991 mestih, v oddelku za Štajersko, Koroško in Kranjsko pa na 404 mestih. Prva seja državnega zbora po praznikih bode dne 15. januarija. Voj minister Bylandt okreval je toliko, da je uže preteklem letu došlo je v Trst 6878 vstal iz postelj Iz Trsta bark (40 več kakor leta 1881) z blagom teže 1,226.369 ton. Po suhem pripeljalo se je v Trst preteklo leto blaga 6,820.477 met. centov, izpeljalo pa 3,345,590 met. cent. Iz Celj Dne 26. decembra sklicalo je „Sloven- pri kapo sko društvo" shod svojih družbenikov v Celj terem je državni poslanec dr. Vošnjak v obširnem zaslugi pohvaljenem govoru poročal o delovanji držav pa nega zbora c Celjski župan prepovedal je shod deželno namestništvo v Gradcu privolilo je shod v zadnjem trenutku po telegrafični poti Nemčija je reka Rer trgala bregove in preplavila več mest porenskih mest naznanja se, zopet zelo narastla, na več krajih. da re- Laska 1 j a j o Neredi zarad Oberdank se ponav Vlada je sklenila odpoved glavnega tajnika v vnanjem ministerstvu, barona Blanc, sprejeti. — Kakor naznanja časnik „Rasegna", sklenil je ministerski svet dreči izročitev tržaških begunov L in P a 5 soditi jih imajo laške sodnij Iz Pariza Kakor je za čas največe moči Napo leona III. gledala vsa Evropa ob novem letu v Pariz, da bi čula, kaj bo on na politični dnevni red stavil za pričeto leto, ravno tako obračate ob novem letu dve re dogodbi pozornost vse Evrope v Pariz. Dne 30. teklega meseca decembra usmrtil se je v Parizu naš zastopnik na Francoskem, grof Wimpf > zakaj » to zdaj še ni znano, samo iz okoliščine, da je za ministra Kalnoky-a pustil pismo, sklepa se, da bi bil vzrok • Mnogo važneja Gambette. Ta umrl je iskati v službenem poslu umrleg pa je dogodba druga: smrt dne 31. decembra v zadnji uri starega leta Pred ob 10. nekaj tedni razglasilo se je, da se je bil po naključb obstrelil z revolverjem po roki; drugi trdili so da je sterstvo ničel u ~-------- ~ » ~ , v,*. , V.» J p ^ Ui u6i ^ Uiu ov , ua, JU OlClňLYU ^IlitOl , střelila na-nj ženska, s katero je skupaj živel. Eni čas- jemu ministerstvu katero se je kmalu umaknilo sedan niki trdili so, da so rane popolnem drugi so Gambetta, srdit sovražnik katoliške cerkve "—-- «M, vv XIMUV ťvťviuvm uvuui W1UV) uiUçi OU VJT CW11 UC Ll/ĆL, Ol Lil L »U V la zopet trdili, da je ranjen nevarno. Iz vsega pa se je občudovan je bil leta 1870 vere videlo , da se c a prikriva z namenom Še —j- — — lulu., sicer pa se je kot državnik slabo obnesel. Močneja roka pristrigla je njegove časti zadnje dni pripoznalo se je, da hodijo k njemu trije lakomne namene po naši sodbi sloveči zdravniki in da bi znal stan njegov postati ne- Evrope. > sreči Francoske in varen. Dne 30. decembra naznanjalo se je še da je veliko boljši; novega leta dan pa je šlo naznanilo na vse kraje sveta, da je o polnoči pred novim letom po agoniji dveh ur umrl iz francosko-nemške vojske leta po vsem svetu dobro znani diktator francoski 1870 Leon Gambett Umrli bil je rodu judovskega iz Genove; oče njegov bil je mali kupec v C ah u glavnem mestu departementa Lot je bil Gambetta dne 30. oktobra še le star 44 let > 1838 tem mestu rojen umrl je tedaj meseca. Pravoslovja učil se je na vseučilišči pariškem in leta 1859. vpisal se je med od- vetnike javnosti pokazal se je prvič 1863 znan ' » J W » A* V/^ W-». ^vuukuj. UU I1V J.. lUUt». J ZjLICII postal pa je še le leta 1868. vsled sijajnega zagovar jan j a dveh časnikov, katera sta javno nabirala doneske za spominek onega B au din a, ki je bil vstrelj JI —___ 1 V _ 1. __ .1 .1 1. 1 -4 A K 4 1 ê 9 m dogodbah od 2. decembra 1851 ) katerimi se pri Na- poleon polastil cesarske oblasti na Francoskem. To mu je prineslo izvolitev za poslanca v zbornico leta 1869., in v tej postal je hitro vodja demokratične stranke. Po zmagi Nemcev pri Seian-u in begu cesarice Evgenije proglasil je Gambetta na čelu ljudske množice dne septembra 1870. leta z mestne hiše pariške za cosko republiko in ačasno vlad za • t arodno brambo, v kateri je sam prevzel ministerstvo notra njih zadev. Pa čez dober mesec prevzel je še veči posel odpeljal se je dne 7. oktobra kot „diktator "Trn " po oktobra v Tours balonu iz Pariza in je dospel dne da bi osnoval splošni boj in boj do zadnjega možá zo » per Nemce Pa Nemci so bili silnejši in primorali so začasno vlado v Parizu skleniti mir dne 1871 leta februarija ; Gambetta je potem odločilno podpiral pred sednika republike Thiers-a, drugemu predsedniku Mak-Mahonu, ki je hotel biti bolj samostojen, pa je naspro- od onega časa pa je neprikrito sam skušal se toval spraviti na prvo mesto predsednika ta namen podpiral je po odpovedi Mak-Mahona izvolitev Grevy-a za predsednika republike; dal pa je sebe na njegovo mesto izvoliti za predsednika zbornice dne 31. januarja Meseca novembra hotel je Gambetta sostaviti ve- 1879 liko ministerstvo 4 predsednikov z cinet-em in Ferry-om, pa po opravičeni teh predsednikov mu Say-om Frev aupljivosti spodletelo in sostavil je mini XXV. izkaz doneskov za spominek dr Gospod Vodè Jožef, oskrbovalec vrta c. k. kmet. družbe v Ljubljani Lap Valentin, j delavci na vrtu c. k. Lap Jožef, > kmetijske družbe v Kovač Franc, ) Ljubljani vitez Bleiweis-Trsteniškega. Nabral preč. g. Ljudevit Jenko 55 » 55 kaplan v Črnomlji Malenšek Martin, kaplan v Črnomlji Jenko Ljudevit, kaplan v Cr nomlji . . , Kupljen Anton c. kr notar 55 v Črnomlji Dev Edvard, c. kr. sodnik v Črnomlji . . . . Gospá Setina Josipina v Črnomlji Gospod Režek Peter, župnik v Starem trgu pri Poljanah . , Koren Ignacij, kaplan v Starem trgu pri Poljanah . . . Bižol Josip, kupec v Starem trgu pri Poljanah 55 55 Nabral preč. g. Anton Žgur 9 župnik na Premu » 7) 55 55 Žgur Anton, župnik na Premu Rant Mat., učitelj na Premu Žnidaršič Anton, c. k. poštar na Premu....... Lukanec Josip, ekspozit na Suhorji 55 Valenčič Anton, pilar sestnik ..... po 55 55 Baša Janez, pilar in posestnik Grahor Anton, trgovec . . . Skupaj K temu v zadnjem listu izkazanih gld. 1550 55 J7 55 40 40 20 55 T) 55 r> 5? 50 55 55 55 55 r» 55 55 55 55 55 kr. » n n n )* n n 5T n n n 5> n n n n n 75 21 gld. 50 kr 55 90 n Skupaj do zdaj 1572 gld. 40 kr» O ' A na prihodnje leto. Naročnina „Novicam44 ostane stara in veljajo z „Oglasnikom" vred: s posto prejemane za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četrt leta v tiskarni za za gld 30 kr., y Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto več. Naročnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikove tiskarne v Ljubljani. Vredništvo in opravništvo „Novic". Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.