Leto V., štev. 17 Ljubljana, sobota, 19. januarja 1924 /cftnlns patlanratu. Cena 2 Din hb»|» ob 4 zjutraj. Stane mesečno 20-— Din za. Inozemstvo 30-— „ neobvezno Oglasi po tarlfu. Uredništvo: Jfiklošičeva cesta St. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo s L|ubl|ana, Prešernov* ul. it M. TeleL »t K, Podružnici: Maribor, Barvarrka ul. ty Celje, Aleksandrova o.'. Račun pri pošta, čekor. zavodu itev. 11.812. Ljubljana, 18. januarja. V Beogradu se, kakor pravijo poročila, dovršuje zgradba opozicijonalnp-ga bloka. ICer demokrati niso hoteli bloka samo na negativni podlagi, jo izdelal gosp. Marinkovič znani načrt o širokih samoupravah, ki, daje opoziciji Strok, a vendar čisto jasno viden skupen okvir za sanacijo državne administracije. Tako naj Iz bloka rušenja vlado postane blok za novo izgradnjo države. Različnost opozicijonalnih grup seveda navdaja vsakogar s skoptičnim razpoloženjem glede ustvarljivosti in trajnosti njihovega bloka. Izgleda, da radikali zelo računajo s tem dejstvom in grešijo nanj. Ti grehi pa so tako httdi, da skoro dan na dan kakor močno kladivo spajajo opozicijonalce v eno linijo. Ne mine skoro ura, da ne prida iz Beograda kakšna nesimpatič-na vest o nepremišljenem ln krivičnem gospodarstvu radikalov. Vsak dati menjajoči se ukrepi, brezglave redukcije, budžetske krivice, davčne abstruznosti, cinično poudarjanje ple-raenskesra interesa, vse to so precej močni kamni za zsrradbo opozicijonnl-nega bloka, ki sloni tudi na prepričanju. da v državi tako ne more iti več dolsro nanrej. Opozieijoitalni blok je brez Radiče-rih poslancev preslab, da zruši vlado srosn. Pa«iča. A takozvani sporazum z Italiio, ki ni nič drutreca nego kapitulacija v rečkem vpraSanju, markirana v navidez bleščeče forme neiskrenega priiatplistvn. daje vsem hrvatskim no-.laneem misliti, je-li ni dospel treno-tek. da nehalo z abstlnp.niH> podpirati radikale. Rpško vprašanje a celim sporazumom mora priti pred parlament, kjer pa nima trosn. Pašič irotovoati. da prodere f. plim. 7,daj prihaja na dnu flahost vlado, ki hoče kot manjšina reševati dalekosežne problem«, a sloni v svojem obstoju le na dejstvu, da ■0 poslancev ne vrši mandata- Naša SLR za muslimani prihaia na Uniio. ki se bliža zmenil koncepciji demokracije. Svoio pogreSko. storjeno z. tnanlm Markovim protokolom, more popraviti le z lojalnim pristankom ua sntmdništvo v npozieiionalnem bloku. pride nam na mi«el, da bi SLR ote-Eevali ta korak. Treba rta energičnih in nedvomnih dejanj, da prestaneio govorice. da SLS obenem stalno dr*i 5e dru<»0 železo v očrniti v razgovorih na kavi prf popu gosn. .Taniičti. Mi ne pripadamo taki ooozieiri. ki M v naprei graiila vsak ukrep vlade. A opaznio? metode, kako radikalstvo enostransko vlada in zlorabila t-o državo. smatramo, da je v nujnem interesu države, da se sednnii režim zro-H. Zato pa moraio 0rfa1ni7.ae.ij0 nnozi-eiinnalmva bloka podpirati tudi vsi oni. ki sicer niso mnenja, da ie zveza opozicijonalnih strank motroča razun ia provedbo nainujneiSe remednre v kortimpirani javni upravi, krivičnega davčnega obremenjevanja in za izvedbo samouprav in dekoncentracijo dr-Ifavne administracije. Vlada proti trgovcem Beograd, 18. januarja, n. »Tribuna« foroča, da namerava finančni minister Stojadinovič v sporazumu z ministrom ta socialno politiko PeleSem predložiti vladi predlog o ostrih upravnih ukrepih uro« draginll, in sicer vsled tega, ker se le kurz dinarla izbollšal in stabiliziral, dočlm cene na trgu niso padle, marveč Se celo vsak dan rastejo. ZAGREBŠKI SOKOL V BEOGRADU. Beograd, 18. Januarja, p. Davi so s Posebnim vlakom dospeli v Beograd zagrebški Sokoli. Sprejem je bil zelo prisrčen. Pričakovali so jih člani beograjskega Sokola, člani narodne obrane, Or-iuna In člani drugih patrlotlčnlh organizacij. Zagrebški Sokoli so si ogledali mesto, popoldne pa so bili sprejeti na flvoru. Nocoj ob 8. so priredili v narodnem gledališču slavnostno akademijo, katere sta se udeležila kralj ln kraljica, ZVIŠANJE ŽELEZNIŠKE LEŽARINE. Beograd, 18. januarja, n. Oencraltia tliiekclia državnih žcleznic je sklenila Povišati od 1. februarja pristojbine za ležarino v kolodvorskih skladiščih, ln oraziima o tem, koliko je potrebno, da pride nuličevcev v parlament, da ae zruši vlada. SodeB po optimizmu Davidoviča in dr. Ko-roSca, jo del Radičevih poslancev pripravljenih priti v parlament. Opozicija, bo nastopila po enotnem načrtu ter bo pustila na strani vsa postranska vprašanja. KOROŠEC PRI PAŠIČU. Beograd, 18. januarja, p. Jutri aH v pondeljck bo dr. Korošec poselil Pašiča, da se pri njem informira o politični situaciji. Dr. Korošcu gre za to, da prepreči likvidacijo pokrajin, kate-ro forsirajo, kakor izgleda, radikali baš zbog tega, da bi čim preje pritisnili na »avtonomiste« tor zlasti klerikalce odvrnili od opozlcijonalneca bloka Poincarejeve težkoče ZA LAS JE UŠEL NEZAUPNICI. -— NOVE Pariz, 18. Januarja, e. Razburjenje v parlamentarnih krogih po včerajšnji seji zbornice ni popolnoma nič popustilo. Med poslanci, ki so glasovali za kabinet, ae je Izražalo mnenje, da Te docela na« ravno, da je zbornica odgodila interpe« lacije, ker mora najprej proučiti proti« odredbe. Torkova seja zbornice se pri« čakuje z veliko napetostjo. Proti odgo« ditvi, ki jo je zahtevala vlada, je glaso« vala vsa levica, tudi Briand in Loucher ter pristaši Clemenceaua. Splošno obstoji mnenje, da je bil padec kabineta včeraj zelo blizu. Poincarč je bil zelo nervozen ter hotel zakon o upokojencih staviti popolnoma na stran. V tem trenutku je vstopil predsednik zbornice ter pre« kinil sejo za 10 minut. Jutranji listi ugo« tavljajo, da je predsednik zbornice a tem rešil vlado, ker Je prekinjenjc aeje dovedlo do mirnejše razsoje zadeve. Pariz, 18. januarja, j. Zbornica je da« nes dopoldne nadaljevala debato o in« tcrpelacijah glede zunanje politike. Po« incarč je izjavil, da je Francija že leta 1920 skušala pridobiti zaveznike za to, da se prične ruhrska akcija. Ker to ni uspelo, sta Francija in Belgija morali satni izvršiti okupacijo. Trditev da Fran« ZUNANJEPOLITIČNA DEBATA'. VOLITVE. cija zatira Nemčijo, je brez podlage, ker je Nemčija nadaljevala svoje repa« racijske dobave drugim državam, ko j« te dobave Franciji iz gospodarskih vzro« kov ustavila; upala je pri tem da pri« dobi druge državo za svoje stališče, -h Ugotoviti jo treba, da francoska vlada napram Strcsscmannu ni nikoli kazala nepotrebnega zaupanja. Nemška vlada pa ni nikoli izpolnila svojih obljub In tudi danes dela Franciji vse mogoče tež< koče, tako da sc niti nc more reči, da je ustavljen pasivni odpor. Francoska vlada ne tnisli na nobeno aneksijo nem« škega ozemlja. Kdor trdi nasprotno, ra« čuna z lahkovernostjo svojih sodržav< Ijanov. Po govoru Poincarčja je bila seja za» ključena in debata odgodena. Pariz, 18. januarja, j. Kakor se govo« ri, tudi po včerajšnji seji zbornice, ki je odgodila intcrpclnciie glede valutno politike vlade, ni izginila skrb političnih krogov glede usode franka. Z veliko napetostjo pričakujejo nadaljni razvoj dogodkov. Pariz, 18. januarja, s. V parlamcnt.tr« nih krogih menijo, da sc bodo volitve najbrže vršile v nedeljo 4. maja. Komunistični kongres v Moskvi Moskva, 18. januarja. 1. V sredo je bil otvorjen tu kongres po v je to v komunistične stranke. Navzočih jo bilo 3"«") delegatov in so jo razpravljalo predvsem o gospodarski obnovi države, o mednarodnem položaju in ustrojstvu stranke. V predsedstvo so bili soglasno izvoljeni: Lenin, Trockij, Zinovjev, Kamenjev, Stalin, Buharin, llikov, Kalinin, Kntpskaja in Frttnze. Kamonjev jo kot predsednik kongresa naglašal, da so se sicer v stran ki pojavila glede ekonomsko orijentacijo in notranje taktike nasprotstva v nazi-ranjti, vendar pa. je 6tranka močnejša nego kdaj prej. Ogromna večina so nam-roč strinja s politiko, ki jo vodijo sovjetsko republiko že šflst let po Leninovih navodilih. O gospodarskem položaju državo so je razvila obširna debata in so je splošno poudarjalo znatno zboljšanje. Nekatere panogo so žc oelo približujejo predvojnemu stanju. Vlada posvj-ča tudi vso pozornost stabilizaciji denarja In akrbi zlasti za pomnožitov zlate zaloge. (Akoravno se danes zopet pojavljajo vosti o ukrepih sovjetske vlado proti Trockomu kot voditelju opozicijo, je iz predstoječega poročila vendar razvidno, da m t« vesti netočnol Inozemske borze 18. januarja: CURITI: Beograd 6.625, New-YorK 578.50, London 24.50, Pariz 20.40, MIlan 25.17, Praga 16.8250, Budimpešta 0.0207, Bukarešta 2.90, Sofija 4.15, Dunaj 0.008125 TRST: Zagreb 20.15 do 26.40, Dunaj 0.0317 do 0.0322, Praga 66.40 do 60.80, Now-Yorl: 22.90 do 23.05, Švica 395 do 898, London 97.25 do 97.50, Pariz 104 do 105.5, dinarji 20.2 do 26.5, carinski franki 88 do 88.5, službeni kurz zlate lira 441.05. DUNAJ: Beograd 816 do 820, Berlin 15.90 do 16.50, Budimpešta 2.41 do 2.51, Bukarešta 854 do 35G, Londou 800.000 do 801.000, Milan 854 do 866, Ne\v-York 70.935 do 71.185, Pariz 8192 do 3208, Prn-ga 2070 do 2080, Sofija 503 do 507, Curih 12.275 do 12.325, dolarji 70.900 do 71.800, lire 8020 do 8040, dinarji 812 do 818. PRAGA: Beograd 39.875, Rim 151.75, London 147.55, New-York 34.70, Curih 601. BEULIN (v milijonih): Beograd 48.578 Milan 183.510, Praga 123.090, Pariz 193.515, London 17,055.000, New-York 4,189.500, Curih 731.659. NEW-Vl)KK: Beograd 115.50, London, 424.3, Pariz 459, Berilu 0.01)0.000.0024, Milan 436, Curih 87.17, Praga 290.25, Dunaj 0J.41, Budimpešta 0.88. Bukarešta 50.50. »JUTRO* St. it Sobota 19. f. 192« Službeni komunike načelstva JDS v Ljubljani glede vprašanja ljublj. mandata Predsedstvo JDS v Ljubljani objavlja: Po referatu poslevodečega podpredsednika dr. D. P u c a je načelstvo JDS v L.iubljani na redni seji 17. januarja 1924 v zadevi svoječasnega sporazuma glede ljubljanskega mandata soglasno sklonilo: «1. Dne 19. februarja 1923 sklenjeni volilni sporazum med JDS in NNS glede ljubljanskega mandata je NNS opetovano kršila in to po njegovem besedilu kakor tudi po njegovem duhu v bistvenih točkah na način, ki se ne ila več popraviti. Zato NNS nc more s svoje strani zahtevati izpolnitve pogodbe v točkah, ki so zanjo ugodne. Radi tega načelstvu JDS ni treba nadalje preiskovati, ali danes NNS sploh £e obstoji kot samostojna In organizirana stranka In ali nI morda samo navidezna firma za prestop v radlkalsko t tranko, golo ime brez organizacije ln dela. II. Poslanec Josip Relsner Je načcl-Stvo JDS že 27. decembra 1923 pozval, da naj mu naznani Izid seje,, ki je kategorično predpisana v točiti III. sporazuma od 19. februarja 1923. Izjavil je, če ne pride na tej seji do sporazuma glede oportunltete podaljšanja termina za njegov odstop, da bo z ozirom na dano besedo takoj odložil mandat. Načelstvo JDS mu na la po-?dv odgovarja, d;i po krivdi NNS do hkupne seje načelstev NNS In JDS, kakor Jo predpisuje sporazum, nI prišlo, radi česar za gosp. Reisnerja tre-nofek njegove obveze nI nastopil. Načelstvo IzTeka poslancu Relsner-fu polno zaupanje In ga poživlja, naj izvršuje mandat naprej v korist Ljub-lani ln ursdništvu.s V utemeljitev toga sklopa se navaja: 1.) Po razpustu Narodne skupščine jc radikalna stranka (NRS) začela v nudl>o posl. Reisnerja, da odstopi, NRS. Radi tega je JDS na seji skupnega odbora »Naprednega bloka* dno 33. marca 1923 interpelirala dr. Ravniharja, kaj je na tem, dr. Ravnihar pa je zanikal. Po vsej tedanji konste-laciji je bilo jasno, da so je NNS gleda klubske opredelitve dr. Ravniharja, če postane poslanec, sicer pustilo proste roke. vendar v okviru, ki izključuje vstop v stranko, ki so izvolitvi kandi-rlatov »Naprednega bloka» nasprotovale, t. j. klerikalna in radikalna. Ako Tti se moglo lo računati z možnostjo, ■ ia gosp. Ravnihar prekorači ta okvir, ki ga predpisuje najprimitivnejši čut liolitične dostojnosti in poštenosti, ne tii bilo prišlo do sporazuma, ki ga tudi beograjska centrala JDS nikoli ne bi odobrila. Pač pa je vsa javnost po Izjavah vodilnih članov NNS morala vsmatrati zlasti z ozirom na njihov nastop na zagrebškem kongresu in pri občinskih volitvah v Ljubljani, da so to demokratski disidenti, ki simpati-v.ujejo po lastni izjavi s krilom gosp. Davidovima, a so protivijo desnemu krilu demokratsko stranko in vsaki koaliciji z radikali. Z rastočim vznemirjenjem jo rad: fega JDS opazovala jeseni 1923, kako so grupa gg. Trillerja in Ravniharja bliža radikalom. Da stvar razčisti in olajša gladko rešitev mandatnega vprašanja, je pozvala t.o grupo, nuj so zopet združi z JDS. Na prvi seji obojestranskih delegatov je izhajalo iz izjave grupe dr. Triller - Ravnihar, da programskih razlik med JDS in to grupo ni. Nato so izjavili zastopniki JDS, da so v osebnih ozirih pripravljeni doprinesti vsakte.ro žrtev, da omogočijo združitev naprednih vr; juti znesek sodnim potem. V domovin« sko zvezo se sprejmejo: Homac Marija, Turin Ana, Umek Terezija, Griplč Nc« ž» in Amalija. Za saniranje plinarne sc izvoli poseben odsek, v katerega se od» pošljejo župan dr. Hrašovcc kot pred« sednik, kot člani pa mag. svetnik Ivan Subie, referent za elektrarno Iv. Kcbek ter vsakokratni obratovodja, nadalje iz posameznih obč. klubov prof. Mravljak za JDS, Koren za SSJ, podžupan 2ab< kar za NSS in dr. Ogrizek za SLS. Umikanje Stjep. Radiča Dunaj, 18. jonuarja. s. Za sinoči je Stje-pan liadlč napovedal veliko javno predavanje, za katero so vodili emigrantski in monarhistični krogi živahno agitacijo. Nepričakovano pa je bilo predavanje odpovedano. Danes objavlja »Der Abend* obširno Radičevo izjavo, v kateri pravi med drugim nastopno: »Sinoči sem nameraval imeli predavanje o političnem položaju v Srednji Evropi. To namero sem moral opustiti. Izgleda, da Je Mala antanta vznemirjena radi mojega inlervjuva v Italijanskem listu »Secolo*. Ta inlervjuv pa nikakor ni pravilen. «Secolo» Je namreč pisal, da sem so izrekel za revolucijo. Ako bi nameraval Izvesti revolucijo, bi lo javno povedal. Tega pa nisom storil. Sem pacifist. Moja politika je politika pacifizma in no kakor izjavlja »Secoloj, politika razorožitve Jugoslavije. Pucifizem in razorožitev sta docela različni pojmi. Ves notranji in zunanji politični položaj Jugoslavije sili mene in mojo stranko, da iščemo sporazum z Beogradom. Od italijauske strani se mi je namignilo da moram računati na vso Italijo in vse italijansko stranke, ako bi zahteval samostojno Hrvatsko. Ako pa hočem sporazum z Beogradom, bo Italija na strani Srbije. V Angliji pn se ml Je reklo: Ako boste nastopili ».a zvezno državo in za ohranitev mednarodne enotnosti Jugoslavije, morete računat! na vso angleške stranke. Ako pa stremite zn od Poincare o obrambi franka Energični ukrepi francoske vlade. Pariz, 18. januarja, g. Na včerajšnji seji parlamenta Je Imel ministrski predsednik Poincare med splošno pozornostjo svoj ekspoze o vzrokih padca Iran-coskega franka ln protiukrepih vlade. Izvajal Je med drugim: Med svetovno vojno so bili veliko hujši trenutki, a parlament Je ohranil hladno kri. Napad na francoski frank bo zavrnjen z lahkoto, odvzeti Jc samo treba povzročiteljem njihove pretveze. Ves svet ve, kako velikanske stroške le Imela Francija za svojo obnovitev, toda položaj miroljubnega In delovnega našega naroda se vedno bolj Izboljšuje. Pasiva francoske trgovinske bilance so od leta 1921 vedno manjša. Obtok francoskega papirnatega denarja se je od leta 1920 zmanjšal za 1800 milijonov. Zbornica In senat sta sporazumno z vlado napravila znatne prlhrambc v državnih Izdatkih, posebno v vojnem proračunu. Dohodki so sc odtedaj stalno zviševali In prekoračili 1. 1923 proračun za tri milijarde. Tudi dohodninski davek Je prinesel več, kakor |e bilo proračunjeno. Davčna moč opustošenlh ozemelj se ojačuje stalno In ho zato kriza odstranjena, čim se izvedejo neobhodno potrebni ukrepi. Odkloniti je treba posebno vse nove Izdatke in doseči prihranke. Za odpravo primanjkljaja v proračunu In za obrambo franka pa mora vlada apelirati zopet na patrljotlzem zbornice. 2e meseca maja, ali pa še prej morajo biti finance sanirane, frank stabiliziran In Izveden uspešen boj proti draginji. Poincare ie označi! nato kot najnujnejši ukrep za popravo franka boj proti zavlačevanju plačevanja davkov. Vlada bo predlagala zato odredbe, ki so bile leta 1922 odklonjene. S sprejemom vladne predloge bodo prekrižani računi de-fetistov in odvzeto nasprotnikom onstran francoskih granic vsako sredstvo za upllvanjc na javno mnenje. Francija bo s pomočjo svojih kolonij dokazala, da stremi le za tem, da dela v miru. Zbornica je nato s 384 proti 190 glasom na zahtevo Poincareja odgodila razpravo Interpelacije o padcu franka dokler vlada ne preizkusi predlaganih protiukrepov. Pariz, 18. Januarja, z. Ministrski svet jc sklenil zahtevati v zaščito franka od parlamenta sledeče odredbe: 1.) strožja kontrola prometa z vrednostnimi papirji; 2.) pobijanje špekulacije s frankom; 3.) povišanje davkov za 20 odst.; 4.) pooblastilo vladi, da prištedi 1 milijardo v že odobrenem proračunu. Celjski občinski svet Celje, 18. januarja 1924. Na današnji seji občinskega sveta so sc vršile najprej volitve za stanovanjske komisije in stanovanjsko razsodišče za leto 1924. Ker je dosedanji predsednik stanovanjskega urada, podžupan 2ab' kar, iz stvarnih razlogov odklonil zopet no izvolitev, je bil nato z 19 od 25 gla« sov izvoljen za predsednika upravitelj bolnice, Ivan Prckoršck, soglasno pa za podpredsednika magistratnl svetnik Iv. Šubic. Za zastopnike najemnikov se do ločijo: pekovski pomočnik Štefan Lah in policijski uradnik Franc Jelen. — Iz vrst stanovanjskih najemnikov, odvet nik dr. Erncst Kalan In ravnatelj Drago cepitvijo Hrvatske od Srbije, moremo ei- Kralj pa iz «rst hišnih posestnikov. V cer teoretično priznati pravico hrvatske- 1 predsedstvo stanovanjskega razsodišča ga naroda na samoodločbo, toda nlhčo so bil izvoljeni: poštni ravnatelj Anton vam pri tem no bo pomagal. Sedaj mo-1 Mirnik, finančni tajnik dr. Močnik, po« rem torej Izjaviti: Ako bi kako država, | Hcijski svetnik dr. Ivan Senckovič in n. pr. Italija stavila predlog, naj izvedem davčni nadupravitelj I. Volovšck; kot ustanovitev samostojne Hrvatske z me- zastopniki hišnih posestnikov: Breznik ščansko ali cclo evropsko vojno, bi sc po- Karl, trgovec, Dečko Ivan, stavbenik, mislil in odgovoril, da Je zame in za ! Gologranc Konrad, trgovec, Janič M., hrvatski narod boljše stremiti za notranjo j stavbenik, Kuko- "* Vinko, fotograf, neodvisnostjo v sporazumu s Srbijo. Za : Pelikan Josip, mesar, Rebcvšek Franc in nns bi bilo celo bolje zndovolitl se s se- odvetnik dr. Vrečko Josip; kot zastop« danjim položajem, kakor da bi sprejeli ta! nikl stanovanjskih najemnikov in za« predlog.s jsebnlh —adnikov: Cebular Rudolf, okr, 'Faktično sem storil korake, da dose- šolski nadzornik, L. Čcmej, žel. podur., ženi sporazum z Beogradom. Kmalu bomo Fellcijan Karol, brz. nadz>, Kaus Ivan, prišli v Beograd, da strmoglavimo i opo- pek. mojster, Koren Franc, pek. mojster, zicijnnalniin blokom ministrskega prod-, Lah Štefan, str. tajnik, Lcskovšek Alojz, sednik« Pnštfa, ker ja Pašič s 6vojo naiv- stavben! Bvetnik, Marek Ivan, delavec, no politiko in s svojim korupcijskim go-jl-'aHr Ivan in tapetnik Strelec Ivan. — Ostali odborniki: Knaflič Pavel, usnjar, Novak Franc, kamnosek, Arko F.rncst, krojač, Debeljak Mihael, Pogačnik Fr„ posestnik, Stovičck, Leskovec Fran, tr. govec. Izvoljeni odbor bo z vsemi sila. mi skušal razširiti idejo Jugoslovenskeg* demokratizma. Za uspeh jamčijo zgoraj navedena imena. Na Trojanah se je vršil dobro obiskan sestanek naprednjukov. Poročal je g, dr. Ivo Potokar. Sklenjeno jc bilo, da se vrši v nedeljo, dno 3. februarja pre, davanje «0 davkih» ob 3. popoldne pri g. Konšku. V Radomljah Jo bil tudi jako dobro obiskan sestanek k, o. JDS, kojemu sn prisostvovali tudi pristaši nasprotnih grup. Izvajanja g. dr. Potokarja so bila sprejeta z velikim zadovoljstvom in j« bila navdušeno izrečena zahteva po e, notnem nastopu vseh napredniakov po deželi. Celo pristaši SKS z odločnostjo obsojajo pogrešeno taktiko svoiih voditeljev in so odločili iti tudi preko njih ako nc bi hoteli pokoriti se narodovi volji. V Bohinjski Bistrici se je ob 1. pop. vršilo predavanje «0 davkih*. Referiral je g. Cimerman iz Ljubllane. Številni udeležene! so posegli z velikim zanima, njem v debato, ki je trajala skoro dve uri. Uspeh jc bil z ozirom na namen pre davanja popoln. V Cerknici Be je vršil občni zbor k. o. JDS ob lepi udeležbi članstva. Izvo« Ijcn je bil sledeči odbor za poslovno dobo 1924. Predsednik 2umer Ivan, ho< telir, podpredsednik Mihevc Damjin, posestnik, tajnik Sušteršič Jože, hlagaj, nik Turšič Ivan. slikar, odborniki: Mra-mor Jože, posestnik, M'>dic Jakob, pc 6estnik, Jcrina Tone, mizar, Kasteile J., kovač, Carnelutti I., lekarnar, Ziherl A , posestnik in Kranjc Anton, posestnik. V Trbovljah se je vršilo v nedeljo predavanje »O socijalizmu v teoriji in praksi s posebnim ozirom na našo dr' žavo*. G. Bajič Stoian je nazorno orisal nevzdržne teorije, ki so jih postavljali razni teorotikl in praktiki o preureditvi družabnega reda, ki ne prenesejo kriti' ke niti v študijskem kabinetu, kaj šele v življenju samem. # KMETIJSKI ODSEK JDS. V seji načelstva JDS 17. t m. Je bfl storjen sklep, da se v njegovem okviru oz. v okviru tajništva osnuje v smislu pravilnika JDS tamkaj predvideni kme-tllskt odsek. Število organiziranih članov JDS-kmc-tov Je od zadnjih volitev narastlo za nad 2000, vsled česar se jc zelo pomnožilo delo kmetijsko strokovnega značaja in je čas, da so oživi v pravilniku predvl-deni strokovni odsek, ki bo stranki sistematično pripravljal gradivo za delo zs kmečki stan, vodil kmetijsko Izobraževalno delo, dajal pobudo za gospodarsko organizacijo in sploh odločal v zadevah, ki zanimajo našega kmeta. Kmetijski odsek v JDS bo pod vod' stvom odbora sestavljenega Iz kmetovalcev !n kmetijskih strokovnjakov; na razpolago mu bo aparat tajništva, ki mu bo pridcljena strokovno Izvežbana moč za pisarno. Posebno važnost se mora + Radikalskl svetniki. Dosedanjim dvornim, vladnim, školijskim In drugim svetnike m sc je pridružila novi svetniška šarža; dobili smo radlkalske svetnike. Imenovanje razglaša »Nova Pravda* v posebnem uvodniku, kier sramežljivo priznava, da pelje pot NSS naravnost v senco Pašlčeve brade. Kajti »NSS je stranka evolucije In kompromisov* iu sicer zato, ker »vodi ta način najhitreje ln najbolj poceni do urejenih razmer*. »Iz tega sledi naše stališče do NRS (radikalov). Ocenjevali bodemo po zssjugi ireno delovanje ter daialt nasvete. kakor najbolje vemo ln mamo.* Tako so gospodje torej postali radikalskl svetniki. Prihodnji uvodnik v »Novi Pravdi* bo narodne socialiste še bližje spravil s kapitalističnimi radikalci ter radikale »med vrstami* še bolj hvalil kakor današnji. Kadar pa bodo sedeli odločujoči narodni socialisti pri radikal-skem koritu, ali pa vsaj pred njim pa se bodo Iz radikalsklh svetnikov spremenil! v radlkalske pandurje. Ta način vc-dl »najhitreje In najbolj poceni do urejenih razmer*. Dekadenca NSS se najbolje vidi že Iz tega, da »Nova Pravda* lahko na uvodnem mestu piše, da ic radikalskl program »v marsičem podoben narodnosoclallstlčnemu*. Točno, v Ljubljeni namreč skrahiranl radikalskl In na-rodno-soclallstlčnl »politiki* po Istem programu ln na Iste troške skupaj kro-kajo... + Da ne bo nesporazumljenja. Neki agitatorji SKS se v potu obraza trudijo, da opravičijo združitev SKS s stranko kuluka iu davčnegs vijaka. Ta nesrečni korak daje klerikalcem ogromno orožja v roko, vsaj je zdaj prav lahko vse očitke speljati na grbo SKS, češ, glejte ta se je združila s kulukarjl, kako nam more očitati te grehe. Da se ne-odpustljlva taktična napaka olepša, napadajo JDS: 1.) da baje nI hotelo »Jutro* sprejeti člankov o kmetijskem po-kretu; 2.) da JDS pod »naprednim blokom* zahteva likvidacijo SKS. Oba ta izgovora sta jalova. SKS se nikoli nI obrnila na »Jutro* s kakršnimkoli tozadevnim predlogom aH le poskusom. Stvar je Jasna, zeleni generali so rabili list za napadanje demokratov. Čim hI bil sklenjen napredni blok, bi mu seveda celokupno naše časopisje bilo brezpogojno na razpolago. Do likvidacije SKS bo prišlo, ako bo videla svojo nalogo v boju z JDS in čisto naravno Je, da mi ne bo-: polagati na čim največje število gospo-mo žele!! prospeha, ampak raje konec daiskih predavan) in da se naglo In grupi, ki ovira združitev naprednih sil.1 uspešno Izvršijo Intervencije v korist Drugačna pa je stvar, če pride do bloka t j. do sodelovanja grup, k! potem lahko obstoje naprej In vsaka delajo za se a po skupnem načrtu. Tako razmerje jc bilo 1. 1920 in 1921 ln to, kakor vsakdo ve, prav plodovito za SKS, a škodljivo za organizacijo JDS na kmetih. Čim pa je SKS začela ubirati bojna pota proti JDS, Je začela ona — pešati, ml pa zopet — rasti. Le trezno premlšljuitc. pa boste uvideli, da bi bil napredni blok SKS več koristil nego JDS. Za nas pa bi bilo glasno zadoščenje kakor je bilo 1920: klerikallzctn bi padel! + Sporazum z Italijo temelji v bistvu na reviziji rapallske pogodbe z leta 1920 in sicer čl. 4. Zato ne bo odveč, ako dotično odredbo še enkrat citiramo. Olasl se tako-le: »Kraljevina SHS ln kraljevina Italija priznate popolno svobodo in neodvisnost Reke in se obvezujeta, da bosta to večno spoštovali. Dr-ž.'vo Reko tvorijo: a.) corpus separatum v sedanjih mejah mesta in okraja Reke; b.) del bivšega teritorija Istre, v granl-cah kakor sledi: na severu po črti, ki bo določena na terenu In katera, pohajajoč neposredno od mesta Kastva, izhaja na mejo corpusa separatuma na cesti sv. Matlja-RIJeke, puščajoč naseljene kraji Srdočl ln flostl kraljevini SHS In celi vozni pot severno od železnice, ki čez Malulje In križišča pri koti 3777 zapad-no od Kastva vodi k Rnpi v državi Reki,. c.) na zapadu po liniji, ki od Ma-tuIJ Izhaja k morju pri Prelukl, puščajoč postajo ln kraj Matulje na ltsdian-skem teritoriju.* članom stranke, ki so kmečkega stane, v lažnih gospodarskih zlasti davčnih zadevah. To m ono Iz demokratske stranke Včeraj se jc vršil ustanovni občni zbor k. o. JDS. v Smartnem pri Litiji. Shod je otvoril g. Fincinger Ognjoslav, ki je poročal o delu naprednjakov v do> mačem kraju, nato pa prešel na dnevni red t. j. poročilo o delovanju priprav« ljalnega odbora. Glavne točke demo« kratskega programa je orisal dr. Rape iz LJubljane. Navzoči so posegli ob koncu v debato in sklenili, da se prlre« de v doglednem času gospodarska pre« davanja, kot prvo pa naj se vrši pre« davanje »O davkih« v nodcljo, dne 10. februarja ob pol 3. uri popolunc. Izvo« Ijcn jc bil sledeči odbor: predsednik Blaznež v celjskem zaporu. Iz Celja nam poročajo, da Je zblaznel v četrtek 18. t. m. v zaporu okrožnega sodišča v Celju, kjer hI moral odsedeti 2 mesečno kazen radi hudodelstva posilstva, neki S. S. Ko je jetniškl paznik, nič hudega sluteč, prihajal v celico, g.i je udaril po glavi, da mu je prebil lobanjo. Težko ranjenega paznika so morali takoj oddati v javno bolnico. Kakor se pa čuje, je njegovo stanje skrajno opasno. Ko so prihiteli nato drusl pazniki, le zblazneli S. ranil Se nadalj-nih pei uslužbencev, predno so ga mogli ukrotiti. S. živi v iiksni Ideji, da bo moral radi svojega pregreška na vešaia Nesrečnega so prepeljali včeraj popoldne v blaznico na Studenec. Srednja šola za odrasle. Na gimnaziji v Mostarju Je bila nedavno ustanovljena šola za odrasle, I« bo trajala dve leti. Predavali se bodo vsi gimnazijski predmetL Obiskovalci šole bodo tnogll potem polagati Izpit' nt diugil. /.avodiii, b.d. i za p>sariMi'C razrede, bodisi maturo. Predavalo srednješolski profesorji. Šolo lahko obiikujo vsakdo brez ozira na predUobrazba t"' nlna znaša mesečno 79 dlnarlov. Predavanja se vrše dnevno zvečer. Zunanje ministrstvo iu Inozemski konzuli v Beogradu. Beograjski listi beležijo povodom zadnjih živahnih dni v prestolicl nastopnr diplomatsko plkanterijo Iz resorta go-spodina Nlnčiča In njegovega pomočnik;1 Pantc Oavrlloviča: Naše beograjsko ministrstvo zunanjih del žalibog ne pozni inozemskih konzulov, ki v Beogradu zastopajo Interese svojih državljanov, pre-blvajočlh v naši kraljevini Najbolje M dokazuje poročilo, da je bil na dvorst ples povabljen švicarski konzul g. Hcin-rlcli Fegell. Toda g. Hclnrlch Fcgeli n nikoli bil švicarski konzul, on Je konzul norveJkl! Švicarski konzul je bil g. Kristijan Fegell, ki pa Je leta 1922. umrl Sedanji švicarski konzul v Beogradu ic •JUTRO® št. 17 3 Sobota 19. I. 1924 VABILO na veliki shod zaupnikov JDS r Ljubljani, dne 3. februarja 1924 točno ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1.) Otvoritev zbora in nagovor predsedstva. 2.) Pozdravi zastopnikov JDS iz drugih oblasti. S.) Poročilo načelstva JDS v Ljubljani. 4.) Predlogi za volitve načelstva JDS in resolucije. 5.) Debata o točkah 1—4. 6.) Glasovanje o predlogih pod 4. 7.) Drugi prodlogi in slučajnosti. Na shod zaupnikov so vabljeni raz- ven strankinih funkcijonarjev, vsi za upniki, vsi odborniki krajevnih organizacij, vsi poverjeniki, vsi obiskovalci dosedanji političnih tečajov JDS v področju ljubljanske oblasti. Pristop imajo dalje tudi ostali somišljeniki JDS, vendar le v kolikor so vpeljani po zaupnikih in se ob vstopu zglasijo pri rediteljih. Obrtniško zborovanje v Celju Na poziv Občeslovenskega obrtnega društva sc je 17. t. m. vršilo v Celju zborovanje pridobitnih slojev, na katerega je prišlo Izredno mnogo obrtništva Iz Celja, kakor tudi Iz Savinjske doline, Trbovelj in Brežic, tako da ie bila dvorana Narodnega doma nabito polna. Na zborovanju je govoril predsednik Bruštva Ivan Rebek o Izgledih obrtništva za bodočnost. Orisal Je dosedanje živahno delovanje obrtnega društva In navajal naloge obrtniških organizacij za bodoče delo, ter Je posebno ostro žigosal ono ogromno večino obrtnikov, ki stole Iz nlčevlh razlogov Izven društvenih organizacij In s prckrlžantml rokami čakajo na sadove požrtvovalnega dela maloštevilnih zavednih tovarišev. Predlagal Je resolucijo, v kateri se zahteva čimprejšnja postavitev v ustavi zajamčenega gospodarskega sveta pridobitnih slojev. DrugI govornik g. Ivan Blzlak, predsednik Zveze obrtniških društev, Je predlagal o obrtniških zahtevah glede zavarovalnih zavodov. Predavanju jc sledila zelo živahna debata, katere so se udeležili tudi z živahnih zanimanjem navzoči blagajniški zdravniki. Resolucije, ki so bile sprejete z velikim navdušenjem zahtevajo: t. Ustanovitev še dveh okrožnih uradov za zavarovanje delavcev In sicer v Celju In Mariboru. 2. Redukcijo nepotrebnega urad-Dištva v zavarovalnih zavodih ln uvedbo osemurnega delovnega časa za ostalo uradnlštvo. 3. Strožjo kontrolo slmu-lantov, kakor tudi onih podjetij, ki delavstva ne naznanjajo v zavarovanje. 4. lipllvanje ravnateljstva okrožnega urada na večjo štedljlvost v upravi. Končno se pozivajo vse obrtne organizacije v Sloveniji, da Informirajo svoje članstvo o resolucijah. Obrtno-zadružnl nadzornik g. Založnik je govoril o pomenu volitev v dohodninsko cenilno komisijo. S številkami je dokazal, da obrtniki, trgovci ln Industrije! plačujejo več kot dve tretjini osebne dohodnine v Sloveniji in Je izvajal Iz tega zaključek, da so volitve v ce-nllne komisije baš za te kroge največjega pomena. Orala! Je, da se postavljajo proti gospodarskim kandidatnim listam politično strankarske liste ter sc skuša tako strankarstvo zavlečl tudi v tako važno gospodarsko institucijo, kakršna je ccnllna komisija. Pozval je obrtništvo, naj na dan volitev 20. t. m. stori svojo dolžnost. O polnoči je predsednik g. Rebek z zahvalnimi besedami zaključil lepo uspelo zborovanje. Občeslovcnsko obrtno društvo v Celju je sporazumno z ostalimi obrtniškimi in trgovskimi organizacijami za volitve v nadomestno cenilno komisijo za dohodnino dne 20. t. m. sestavilo sledečo kandidatno listo: 1. Za cenilni okraj celjska okolica, ki obsega ves okoliški okraj glavarstva ccliskega, politične eks poziturc mozlrske, člane: Božič Josip, gostilničar in posestnik nu Bregu; Pavlin Vinko, trgovec in posestnik v Trbovljah; Podbrcznik Franc, lesni trgovcc In posestnik v Oornjctn gradu; namestniki: Rozin Miloš, klepar v Trbovljah; Span-zer Ivan, pekovski mojster na Vranskem; Vizovlšek Ivan, trgovec v Žalcu. 2. Za cenilni okraj Celje mesto: Claul dr. Kalan Ernest, odvetnik in posestnik v Celju; Leskovšek Franc, trgovec v Celju, namestnika Hohnjec Miloš, klepar v Celju in Lukas Franc, Industrijalec v Celju. Volitve za mesto sc vršijo v prostorih davčne oblasti v Celju, volitve okrajnega glavarstva pa pri davčnih uradih. Voliti smejo samo tiste osebe, ki so vpisane v volilnem Imeniku. Opozarja se, da so volilcl, ki so prejeli od Občeslovenskega obrtnega društva dostavljeno kandidatno listo, zanesljivo vpisani v Imeniku. Včasih je lisko pasel... Ljubljana, 18. januarja. Včasih je lisko pasel . . ., pozneje, ko je odrastel, pa se mu je ob neki priliki zahotelo zlate ure. Po Dolenjski cesti je prispel mlad vesel fant, doma iz vinskih krajev, proti Florijan-ski ulici, njemu nasproti pa dva vesela Gorenjca. Sledil je radosten pozdrav, čeprav se niso poznali med seboj niti toliko, kakoT sta se morda poznala v pravljici povodni mož v Ljubljanici in lepa Urška. Urško je Igral v našem slučaju veseJi Francelj z Dolonjakega, njegova privlačna sila f>a ni bil njegov lepi obraz, marveč epa zlata verižica in še lepša zlata ura, ki se je skrivala v žepu telovnika. Veseli Francelj je povabil svoja nova znanca, ki sta zadela njegovo ime čisto slučajno, z značilno gesto v najbližjo gostilno, rekoč: »Kdor me pozna, ta mora pač piti kozarček!* Sledil je liter za litrom, gostilna za gostilno. Kmalu eo postali vsi skupaj sentimentalni. Eden od tovarišev je pripovedoval Francetu Miklavčiču o srečnih časih, ko je še doma na brodu pod Šmarno goro kravce pasel in podil svojo varovanko lisko okrosr ogla domače bajte. Zazibal jo tako Miklav-čiča nazaj v prijetno domačnost mladih dni in mu pri tem neopaženo segel v žep in odvzel zlato uro z verižico v vrednosti 36.000 kron. Neznana tovariša sta se nato vljudno poslovila od njega in izginila v temi. Miklavčič je šele pri odhodu iz gostilne opazil, da & nima več ure. Preiskal je vso kote, a zaman. Klical je tudi oba svoja prijatelja, pa tudi teh ni bilo več. Proti jutru pa je naznanil celo zadevo in svoje razočaranjo stražtdku. Hajduk Caruga Podrobnosti Iz njegovega hajdukova, nja. — Kako je Caruga Izvajal tolovaj, stva. Da se prav spozna strahota Carugi« nega hajdukovanja, je treba opazovati le razpoloženje slavonskega prebival« stva po njegovi arctaciji. Kakor nava« jajo slavonski in drugi osiješki listi, je samo Carugino ime vsebovalo toliko groze, da preprosto ljudstvo v Slavoniji še danes ne verjame, da se Caruga na« liaja v rokah pravice, ali pa sc vsaj še vedno boji njegove osvete. Vendar se že dnevno prijavljajo vedno novi ljudje ki jih jc Caruga opljačkal, a sl tega prej niso upali prijaviti. Tako je na primer Caruga spomladi 1922. oropal gostilni' čarja v Starinu in mu zapretil, da o tem ne črhne besede. Kaj je pomenila Ca« rugina pretnja, so se njegove žrtve prav dobro zavedale. Zdaj, ko ga tiščijo ve« rige, sc nekateri javljajo, drugi pa vse« eno neradi priznavajo, kar vedo, ker se bojč, da utegne pobegniti in so osvetiti, pa če že ne on sam, tedaj njegova ta« jinstvena kompanija, ki ima lahko bog« ve kod vse še svoje rezerviste. Čaru« gina aretacija je dogodek ne le za Sla« vonijo temveč enako za Liko, Bosno, Dalmacijo, kamor je prehajal po raz« bojstvih In se umaknil zasledovanju. — Tu ni Ie počival, temveč sproti opravil, če se Je dalo kaj primernega iztakniti. Ko pa je dobil zanesljive informacije, da je orožništvo opustilo brezuspešne pohode, se Je zopet vrnil v domače kra« je, na nove »posle«. Njemu je namreč vse bil le «posel». Ob takih izletih je nastopal elegantno, vozil se v I. razre« du, ustavljal se spotoma v Zagrebu ln se malo razživel. Nekoč je v Zagrebu ostal kar 20 dni, oziroma noči; predno se je odpravil dalje v Slavonijo, si je kupil orožniško uniformo. Glavna razbojstva so Caruga In paj« dašl Izvršili v orožnišklh uniformah. — Caruga je kot poglavar nosil sabljo in vojaško pišto!o T. uri zvečer v Sokolskem domu v Litiji Strindbergovo dramo »Gospodična Julija«. V nedeljo dne 20. jan. so vrši ista predstava ob 8. uri zvečer v Smartnein. Vabimo prijatelje k obilni udeležbi! SEMIČ. Dovolite nokaj vrBtic tudi ia našega vedno tako tihega kraja, ki so zdrami k večji živahnosti lo ob času volitev in borbo med naprednjaki in klerikalci. V nedeljo dno 13. januarja je priredil Sokol Semič veseloigro »Ploha«. Obisk je bil za tukajšnje razmero še dosti dolier. Igrali so člani iu članico, v splošnem dosti dobro. Osobito pohvalo zasluži Stana (gdč. Jakše), Mara (ga. Po-ličova), Nikola (br. Skrinjer), Pela (gdč. Skrinjer) in ciganka (gdč. Miei Bukovec). Velika zapreka za udojstvovanjo društva na prosvetnem polju jo pomanjkanje primernega prostora. Upamo pa, da r doglednem času postavimo svoj dom in so za pomoč žo sedaj priporočamo mv-prednernu občinstvu. OPLOTNICA. Danes ob 7. uri zvečer se vrši občni zbor tukajšnjega Sokola v prostorih g. Stoparja. Sokol jo kupil leta 1920. od Windischgraetza krasno parcelo za stavbo Sokolskega doma v Oplotnici. Ker pa jo parcela pod agrarno reformo, stvar kljub intervencijam še danes ni rešena, čeprav jc parcela ža plačana in je tudi pri davkariji vto poravnano. Pripravljena jo tudi že opeka, apno, kamenje in nokaj stavbnega lesa. Soveda, pa to š« ne zadostuje in rabimo šo mnogo denarja. Obračamo se zato na našo rodoljuho iu sploh na vso javnost, da nam priskoči na pomoč. Lo tako bo mogočo rešiti Sokolski dom v Oplotnici, ki mu proti ista nevarnost, kakor Taboru v Ljubljani. Posojilnica v Konjicah nam je žc naklonila tisoč dinarjev. Da bi našla mnogo po snemalcev. Prispevki naj so pošiljajo na Sokola v Oplotnici. VINICA. Naš Sokol jo uprizoril v nedeljo pod vodstvom br. Lovšina veseli-co in igri «Eno uro doktor« in »Sirotica in desetnik«. Ugajala je zlasti druga igra, ki jo jo spisal in za otroški oder priredil brat Lovšin in žel zato od številnega občinstva zasluženo pohvalo in priznanju. DOL. LENDAVA. Tukajšnja meščanska šola je dne 10. januarja ustavila redni pouk. Ravnateljstvo so opravičuj" s tem, da nima no drv, no kredita. Ali je naša država res tako revna, da nima za našo prepotrebno meščansko 5oli enega vagona drv. Dolžnost merodajnih oblasti jo, da poskrbo za takojšnjo zo-petno otvoritev zavoda. Kulturni pregled ljubljanski gledališki film Vesti iz našo opere in drame. G. dr. A. Rigo Je te dni pel v operi tMignons partijo starega Lotharia ter dokazal s svojo igro in petjem znova svojo izredno pevsko inteligenco in mnogo-slransko uporabnost. Ako zmanjša mimiko In gestikulacljo, bo njegov uspeh lepši v tej ln vsaki partiji. Gdč. Saiova se v partiji Mignon razvija in je v pevskem oziru vedno boljša. Kjen glasovni materijal in njena zunanjost poleg dokaj živahne igre obetajo, da se ta nadarjena začetnicn razvije v vrlo uporabno domačo moč. Zaradi bolezni med dramskimi prvimi igralkami se mora zasesti več glavnih ulog znova. Ofelijo in Desdcmono je prevzela ga. N a b 1 o c k n, cvelličarko v »Golobčku» pa gdč. Ježkov a, rodom Cehlnja. Ode. Jcžkova je simpatična po-java prijetnega temnejšoga glasu ln naravne Igre. Dosegla je kot začetnica prav i:eden uspeh. Vtisk zmanjšuje le še češki »aglas. Junaški tenorist g. Mnreel S o w i 1 -fiki Je v dneh od 7.—18. t. m. absolvlrnl '<• Izrednim uspehom gostovanja v Kelmo fajnu, Ujer je pel Badamesn v «AidI>, v Maria (ToscaV ter v Poznanju Radamesa. Na podlagi teh uspehov je sklenil z ravnateljstvi pogodbo, da bo še v tekočI sezoni gostoval v Poznanju 20krat ln v Varšavi trikrat v raznih junaških partijah ter da priredi štiri koncerte. 2e zvečer po svojem povratku Iz Poljskega Je pel v Ljubljani z najlepšim uspehom Radamesa in žel ob odprti sceni in na koncu dejanj živahen aplavz. Poleg njega sta se pri zadnji predstavi posebno odlikovala ga. R e w i c z e w a -3 o w i 1 s k a kot lepa Amneris in gosp. Z a t h e y kot silni Ramfis. Ga. Renvicze-wa izvaja partijo kot temperamentna Igralka in inteligentna pevka zelo prijetno in efektno. Od predstave do predstave raste v svoji izvrstni kreaciji kot Amo-nasro g. C v e j i č, ki se razvija v vsakem pogledu jako razveseljivo. Z zadovoljstvom beležimo tudi, da se jo ga. Le-wandowska malone docela oprostila posledic bolezni in poje partijo Aide žo prav prijetno. Le najvišje tono jemlje šo v II ln ji pp dela šo težkoče. V celem je njena kreacija simpatična in dobra. Kakor čujemo, se pripravlja tenor g. Šimenc na novo, baji) trivečerno gostovanje v Zagrebu, ki ima s tenorji nesrečo. Popularni pevec, ki tvori izvrsten par z gdč. Z i k o v o, pa nam mora vsekakor ostati ohranjen. V krogih gledaliških nbonentov sl Je g. Z u p a n z ulogo nemega sluge v operi »Suzanina tajnost*. Mladi pevec, ki so j« izredno hitro povzpel do prvih basovskih partij in Je vedno prav dober Igralen bodisi v resnih, bodisi komičnih ulogah, je naravnost izvrsten v buffo-partijah. Nemega slugo pa je opremil s tolikerimi mi-mienimi in gestikularnimi potezami in potezicami, dn se govori o njem kot o vrlo posrečeni kreaciji. Pripravljata se Verdijeva z go. Borovo in gospo Re-w i e z e w o v naslovni partiji. V drami pripravljajo Shakespearjevega cOthellas z g. P u t j a t o in »Trgovca beneškega z gg. R o g o z e m in L i p a ii o m v nnslovni vlogi. G. Putjatn pa so pripravlja tudi na «Cyrana» v Zupančičevem prevodu. Tako se dvigne tudi drama, ki ni doslej prinesla nič večjega, do novih velikih nalog in — upajmo 1 — tudi uspehov. Daljši dopust nastopita ga. Mila Sari-č e v a, nenadomestna prva naša igralka klasičnega in modernega psihološkega repertoarja, ter ga. Cir. Medvedova, ki je v drami že močan steber. Gospo Nab-locka in Marija Vera poleg gospej Balat-kove In Juvanove kreirnjo torej temveč novih vlog. 1 Kadar se razpravlja v ljubljanski druž-j bi o gledališču, jo seveda mnogo govora j tudi o eleganci in toaletah na odru. Najboljše odrežela pri tem na operi gdč. Z 1-k o v a in T h a 1 e r J e v a, ltl pa tudi si-no eimcatiio. 01 o sla I pridobili na zunanjosti, sili glasovnega ■ materijala. ter igralski moči; obe so — I vsaka "v svoji stroki — rnfinirnta in prl-I hajata z novimi potezami v svojih kreaci-| jah, ki dokazujejo noprestan napredek in i poglabljanje. Publika to zahvalno prizna-| vat Ako bi kak kritik vse to prezfral ali celo odklanjal, bi bilo to njegova čisto zaBebua zadeva . . . Hvala bogu, da so okusi in klofute vedno različne. Zalo se ne bomo pričkali. A mi smo za zdravje l Opazovalec. V ljubljanskem dramskem gledališču so uprizori danes »Othello« z g. Putjato v naslovni vlogi. V nedeljo popoldno ob treh so ponovi Mileinskoga »Mogočni prstan«, zvečer ob 8. uri pa jo prva re-prlza »Hamleta«. Ofelijo igra ga. Win-trova. Gostovanje gdč. Zikove In g. Šimenca v Zagrebu. Primadona ljubljanske opero gdč. Zikova in naš lirični tenorist g. Šimenc gostujeta prihodnjo dni v Za-grobu, kjor nastopita v »Tosci« in »Prodani novosti«. Zagrebška gledališka publika, kateri sta so naša povca omilila o priliki zadnjega gostovanja v »Tosci«, si obeta od novega nastopa ljubljanskih gostov največji užitek. Nadejamo so, da so bosta odlična povca tudi to pot popolnoma uveljavila. Slovensko marljonotno gledališče v Ljubljani (Mestni dom) igra v nedeljo dne 20. jan. ob 15. uri popoldne pravljično igro 7, godbo, pet.Jom in plesom < Gozdni kralj Lavrin«, spisal Franc Počet, Prcdprodajaki vstopnic na dan nted- stave od 10. do 12. ure dopoldne. Uvod v umevanje umetnosti. V soboto dne 19. januarja ob 6. uri zvečer so vrši v slavnostni dvorani ljubljansko univerze peto predavanje z naslovom »Umetnost v naravi«; predavatelj dr, Fr. Stolo. Vstopnice po 12 Din pri vhodu, nMoskovskl HudožcstvenI teatr* v Zagrebu. Od 8. do 18. februarja gostuje v Zagrebu trupa moskovskega Hudožest-venega teatra, ki nastopi v celi vrsti odličnih ruskih in svetovnih dram. Ka| pa Ljubljania? Ali res ni mogoče pridobiti Hudožestvonikov zc par večorov v našem glodališču? Publika bi bila upravi za tak aranžma gotovo zelo hvaležna. Na merodajnih faktorjih jo, da skušajo to izvesti. LJublinnska drama. Sobota, 19.: .Othello«. Izv. Nedelja, 20. ob IS.: »Mogočni prstana. Izv. Ob 20.: »Hamlet«. Izv. Pondcljek, 21.: »Mogočni prstan«, B. LJnblJans 'a opera. Sobota, 19.: »Oosposvctskl sen«. D. Nedelja, 20.: Suzanina tajnost, Mozart in Sallcri, fllannl Schlcchl. Izv. Pondcljek, 21.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Sobota, 19.: »Janko in Metka«. D, Nedelja, 20. ob 17.: .u mu je po nosreči zlomil roko in sam sebi palico. V silnem razburjenju je pač domnezal, da hoče obtoženec zaklat! tele In g% v porcijah odnesti v vas. Vsled prevelike nežnosti v ročnem Izražanju nedopadajenja je bil obsojen na 250 Din globe; vzklio pa je bil od ljub. dež. sodišča zavrnjen in ob-toženeo oproščen, ker skoro gotovo res ni imel drugega namena, kot nedolžno zabavo s teličkoma. g Tatinska bratca. Matevž ln Anton Jevnlšek, delavca iz Vrbe pri Dobrni, sta kradla v prijateljskem sporazumljenju v Dobrni slanino ter rada pobirala tudi kokošu Pri tem poslu je držal eden po-sestnikovega psa, drugi pa je Izbiral r kurniku perutnino. Okrožno sodišče jo obsodilo Matevža na 6 tednov poostrenega tapora, Anton, ki je baje držal psa, pa je bil veled nezadostnih dokazov oproščen. § «Jestl nismo dobili, zato smo hoteli uiti«, je odgovoril strugar Jurij Molnar iz Prekmurja, ko je bil dne 10. jan. pri razpravi pri okrožnem sodišču v Mariboru vprašan, zakaj je hotel ubežati. Dne 20. septembra 1923. so bile pri okrajnem sodišču v Lendavi vse celice prazne. Li v celici št. 4 sta se nahajala kot politična jetnika Viktor Pcrič in Jnrij Molnar in pa Ivan Litrov, ki je bil v preiskovalnem zaporu. S pomočjo žlic in železja. ki so ja vzeli od postelje, so izkopali pod oknom luknjo in skušali predreti 75 cm debeli zid. Izkopali so bili že 50 cm globoko, ko jo prišel okoli osmih zvečer naenkrat paznik Martin Škafar s svečo v celico in vprašal, odkod nenavadni šum. Litrov Je ležal takrat pod oknom in jo bilo njegovo telo do pasu v zidu. Paznik ga je prijel za vrat in potegnil von. Razjarjeni jetniki pa so nato ugasnili svečo in ga pričali biti. Iz mučne situacije so ga rešili šole vojaki, ki so bili poklicani na pomoč. Sodišče je obsodilo Molnarja na 6 mesecev težke joče, proti Poriču in Litrovu pa se jo razprava preložila. § Ogrožena poroka. 16-krat kaznovana nevesta bo je šetala z ženinom na predvečer proko po promenadi malega trga, ko se jima približa osoren orožnik tor uljudno, a odločno povabi osuploga ženina na sodišče — sicnr le za pričevanje, pa vendar... Osamljera nevesta sc spusti v jok in ozmerja na^preje v mislili nato pa z besedami krutega orožnika, ki ji je ugrabil preljubega, da bl pričal v zadevi njenega brata. Iz nepojasnjenega vzroka se je iskreno ba a, da ji obdrZo izvoljenca v zaporu ter tako .ireprcčijn svatbo. Orožnik pa je še njo odpeljal v zapor od tričatrt na ti dop. lo pop, kjor so jo nj>n& jeza povsem ohladila Da jo bo rai.n.o voselje do zabavljanja čez varnostni organe, ji je tudi ljubljansko deželno sodišč-« odkazal" 6obo v j-t-nišnici za tri dni. Tod i zdaj lil več tako hudo, kajti msd' 3 a so je vseeno poročila... TrboveljBkl premog in drva dobavlja u Dražba ILIRIJA, Ljubljana, B Kralja Petra trg 8. Telefon 220, hTip&mciL ens Jk.o Ljubljana 18. iannarja 1924. Ljubljana 80B nad morjom Krai ob Zračni Zračua Veter Oblačno Padavine opazovania tlak Kmneratura 0-10 mm Ljubljana . 7. 7H9 ft 1-8 brozvetra del g-7 I Ljubljana . 14. 769 7 4-8 n a ■ — Ljubljana , 21. 770 9 2-7 D — Zagreb . . 7. 7687 0-0 merla 0-1 Beograd . 7. 7683 00 |ng."vsh. 9'0 Dunaj . . 7. 7«8'2 0-0 brazvetra • — 1 1'raga . . 7. 767-8 1-0 n > i, — | ; Inomost , 7. 767-7 -10 reč jasno —- V Ljubljani barometer višji temper. visoka. Solnce vzhaja ob 7-89, zahaja oh 16-48 Dunajsko vremensko poročilo. Davi jo bilo na vzhodu Avstrijo jasno in južni vetrovi. Tudi na Snnunoringu jo bilo nobo jasno pri 3 stopinjah nud ničlo. Na Dima tu s« io meirla. In malo rn^nrAHn. nn vrpmo ničlo. Napoved za 19. jan.: V dolinah večinoma nejasno in megieno. Tenpern tura blizu ničlo. Na v,finali jasno in n'l lo vreme. Podnevi do vif.ii e 1000 m juž Iz Priprave za polet na severni tečaj Pisali smo, da so znameniti raziskovalec severnega tečaja RoaM Amundsen mudi v Berlinu, kamor jo dospel zaradi svojih priprav za potovanje na neverni tečaj. Priliko njegovega bo ravka v nemški prestolici je izrabil neki berlinski reporter, ki je pregovoril Amundsena, da mti je dovolil kratek intervju, ki se je vršil v treh prostorih: v hotelu, k jer se je Amundsen mudil na hodniku skozi katerega je tel, in na cesti preden je vstopil v av tomobll. Reporter jo ujel raziskovalca komaj pol ure pred odhodom njegovega vlaka iz Berlina. Amundsen je bil v spremstvu Bvoje mlade in cvetoče žene, katero je za ki val konzul Hammer, izredno debel Norvežan, nerazdružljiv spremljevalec Amundsena, ki si je pridobil mnogo zaslug, da so se dosedanje raziskoval-čeve ekspedieije sijajno posrečile. Konzul oskrbuje vsakdanje posle, je iorej praktičen gospod *za vse», dočim se Amundsen bavl samo s svojim znanstvenim delom. Amundsen je resen, častitljiv mož pri petdesetih letih, (lovori polagoma, rapsodično, premišljeno, neinpttlzivno. Izpod čela svetijo plave oči, pod njimi je fino vzbočen nos. Lasje so svetli, plavi, malone beli. Skratka, mož je tipična nordijska prikazen, koščen dolgin z izredno dolgimi stegni. Če ga premeriš od nog do pasa, se ti zdi, da ga je narava ustvarila nalašč za pešture po na-šem planetu. Amundsen jo pripovedoval: Ekspedieija pojile na pot koncem aprila ali v začetku maja. Odpeljemo se iz Norveške z dvoma letaloma, kl .sta napravljeni nalašč za naše svrhe. Letali sta dva ogromna enokrovca, na katerih je prostora za več oseb. Koliko duš se popelje z mano, Se ne vem. toda gotovo je, da mo bo spremljal konzul Hammer, moj potni maršal. Vse moje moštvo bo tehnično izvežba-iio. Letala so čisto drugačna, kakor drugi zrakoplovi ter so tudi drugače opremljena. Na spodnjem delu imajo pritrjene čolne in sanL Na ta način bolno lahko pristali na vodi in pa na ledu. Ekspedicija se ne bo bavila z novim raziskovanjem severnega tečaja. Ta mošnji kraji so nam na podlagi dotedanjih eksnedicij preeej dobro znani iu dvomim da hj mogli v njih odkriti kaj novega. Pač pa leži med Aljaško In severnim tečajem približno 1000 šti-rijaških metrov široko ozemlje, kate-rpjra želim prepotovati in proučiti. Naša vožnja bo trajala 28 do 80 ur. To zvoni sicer fantastično, če pomislimo, da so prejšnje ekspedieije na se-\erni tečaj trajalo leta in leta. Vsekakor računam z možnostjo, da ho vožnja trajala več nego 24 tir ali dva dneva. Od ugodnih klimatičnih razmer pa je odvisno, koliko časa bomo na potu. Ne izključujem možnosti, da bo ekspedicija, če bo vreme ugodno, trajala tudi par mesecev. Iz Norveške sc odpeljemo i ladjo . Oledallšče Jc bilo staro 135 let ln ena najstarejših gledaliških zgradb v Nemčiji. Po dosedanjih rezultatih preiskave sodijo, da jc zanetila ogenj zločinska roka. X Najbogatejši človek na svetu le danes sloviti avtomobilski kralj Henrv Ford, o katerem je tudi »Jutro, že parkrat pisalo. Ameriški časopisi so namreč Izračunali, da zasluži Ford vsak dan 400.000 dolarjev ali precej nad 100 milijonov kron. Nekdai največji bogataš Rockefcllcr Je zaostal daleč za For dom, ker zasluži dnevno baje «samo» 200.000 dolarjev. X Njujorška pošta. Nlujorška pošta jc v dneh božiča radi pomanjkanja naslovov morala zadržati okolu dvesto milijonov plscin. Ta pisma so se odprla v uavzočnostl komisije In v njih se je našlo za sto tisoč dolarjev denarja. Vsote so se seveda vpisale v poseben protokol, kl Je bil pozneje publlclran. Sedaj Išče pošta lastnike odposlanih pisem brez naslovov, da Jim vrne najdeni denar. Srečna Amerika! Ljudje so tam res tako pošteni, da vrnejo, kar ne sodi njihove žepe... X Napoleon In črka M. Neka revl-I Ja si je postavila nalogo, da pokaže usodno zvezo med Napoleonom In črko j M. Marbeuf je bil prvi, ki Je odkril Na-I poleonov genij v vojaški šoli. Marengo j Je bila prva velika bitka, katero Je Napoleon dobil, Melas pa Je odprl Napoleonu pot v Italijo. Mortier je bi! eden 1 od najboljših Napoleonovih generalov, ^ Morcau je Napoleona Izdal, Murat ie j zanj umrl. Napoleonova žena Je bila Marija Luiza. Moskva je bila začetek Napoleonovega konca, Mctternich mu Je bil opasen nasprotnik. Šest maršalov : njegove vojske je imelo Ime s črko M: ' Masasen, Mortier, Marmount, Macdo-nald, Murat In Moncey. Prva večja Na-! poleonova bitka je bila pri Montenodtu, j zadnja pri Mont-Salnt-Jeanu. Prva so-j vražna metropola, v katero je prišel, je ! bila MIlan, poslednja pa Moskva. Zadnje j svoje dni Je Napoleon prebil v Malmal-sonu. Na otoku Sv. Helene je Imel za tovariša Montholona, za sobarja pa Mar- cbanda. Tako Je bila črka M res usodna črka Napoleonovega življenja. X Ob Volgi zopet lakota? Moskovsko vladlno glasilo «lzvestlja» poroča, da Je ob Volgi zopet zavladala strahovita lakota. Mnogi kmetje, kl ne morejo prehranltl sebe In svojih družin, se Izseljujejo proti Jugu v kozaške kraje, upajoč, da se bodo tam prehranlll. X Odkod Izvira beseda .bojkot«? Beseda .bojkot« se danes mnogo uporablja, a le redki so tisti, k! vedo, odkod izhaja. Beseda datira od leta 1880. iz dobe bojev med Irci In Angleži, a prihaja od Imena James 13oycott. Ta Boy-cott ie bil neki Anglež, kl se je nastanil na Irskem, da vrši lunkcljo Intendanta pri grofu Ema. Irci so bili njegovi ljutj nasprotniki, ker Jih ie Boycott ob vsaki priliki maltretlral. O tej alerl se Je mnogo govorilo In Intervenirala Je celo angleška vlada. Vsi napori oblasti pa so ostali brezuspešni. Irci so ostali neizprosni In so prekinili z Intendantom vsako zvezo. Stvar je postala tako ostra, da je moral Bojcott po preteku nekaj mesecev zapustiti Irsko. Zapustil Je zgodovini svoje Ime kot sinonim današnjega pojma bojkota. X Umetna megla. Švedski Inženir Jernberg je izumil z uspehom aparat za Izdelovanje umetno inegle. Italijanska mornarica misli uvesti ta aparat na vseh manjših ladjah. Domače ogepšče Negujte zobe! Strašno Je, koliko ljudi prav nič ne goji svojega zobovja: ne zavedajo se, da so sami sebi sovražniki, da bodo še mladi grdo škrbasti alt bodo morali nositi umet- j ne zobe. In neverjetno Je, koliko ljudi malomarno pušča, da jim zobje gnijo in da so nadležno zoprni vsakomur, s kotni r govore. Celo ''ed Intellgenti naletiš vsak čas zanikarneža, ki ti zbuja stud b svojimi zobmi, kl okužajo okolico. In čudno Je, dn imajo prav ti zanemarjene! navado, da tlšče vate, da lezejo, ako se Jim umikaš, neprestano ta teboj in te včasih zgrabijo celo za gumb ali verižico, samo da te prav od blizu zagrlnjajo v lastni svoj smrad. Težko jo živeti skupaj s takimi ljudmi, ki se ne dajo civilizirati ln ki ne Utajo in ne slišijo vseh koristnih naukov, kl se tičejo zdravja tn udobnosti. Zaman so predavanja zdravnikov, zaman vsi članki po časnikih. Ti neollkancl so ne brigajo za nič. Trebn bi bilo vsak mesec znova pln-katiratl lepake b pozivi: Snnžlte si zobel Snažite si nohtovel Kopljito sel Umivajte M nogel — Toda bržčas bi niti teh lepakov ne brali ln bi bili umestnejšl kli-enrjl z bobni, da bi se drli na vsakem cestnem voglu: Hum-bum-butni Ljudje, za Boga, bodite civiliziranci! Pokažite svojo kulturo g tem, da b! snažite vsak dan zjutraj tn zvečer s ščetko in zobnim praškom svoje zobe, da ostanete zdravi tn lepi, da ne boste kakor škrbaste stare babe že e tridesetim letom! — da ne boste trpinčili znancev, prijateljev in vse svojo okolice! Strlžlte In Čedlte si nohte, umivajte si noge, kopljlte se itd. Bum-bum bum! Kdo ve, morda bi ta način knj izdal? Dr. med. dent. Stoebbe svari, da bi so dojenčkom in prav majhnim otrokom s čimerkoli umivala usta. Takim detetom snaži usta narava snma z Izrednim izločanjem sline. Ako jim umivaš ustca, Jih skoraj vedno raniš, Šele ko dobi otrok vse mlečne zobe, naj se začne umivanje zobovja. Cim večji postaja otrok, tem pogosteje naj se snaži. Odrasli pa naj si snnži zobe točno, redno in temeljito s šečtko, praSkom aH m oliko kredo, povrhu pa še z vodo ln robci. Kako si hilro opereš nogavice. Po-snemajmo Amerikanko, Id na potovanju sama snaži svoje čevlje, sama pere svoje nogavice in rokavice. Seveda mislimo tu le na eden nli dva para, ki se lahko čez noč posušit«. Nove, volnene nogavice naj se pred uporobo operejo, kojti volnn postane s tem trdnejša in trpežnejša. Najprej operi svetlo, potem temne nogavice, iu sicer najprej narobe, potem na lice. Sušili se morajo vedno narobe. Za volnene^ nogavice vzemi mlačno vodo, kateri primešaj nekoliko salmljaka. Na 3 1 vode 2 žlici salmijaka. Bombažnsle nogavice se pero kot barvasto perilo. Splako-vanje mora biti temeljilo, sicer se milo zaje v petlje in neprijetni duh mila ostane v nogavici Ako barva nogavic ni stanovitna, je dobro, da jih pereš v vodi, s kisom zmešani. Svilene nogavice namoči za nekoliko ur v mrzlo vodo pomešano z boraksom, potem jih operi v mlačni vodi z milom, še boljšo z žolčnim milom. Splaknl jih v mlačni vodi in zlikaj, dokler so šo nekoliko vlažne. Pri barvastih svilenih nogavicah uporabljaj benočanskn milo; vobče ravnaj z njimi kakor zgoraj opisano. Nogavice likaj vedno po dolgem, nikdar počez, sicer izgube obliko. Umazane slike (lotogralijo) očistiš s koščkom vate, napojenim z bencinom. Sredstvo, kl ne škodi srebru pri čiščenju, je žolčno milo. Umij Brebro od čo-sa do časa v peneči žolčnl milnici in potem dobro oplakni. Našo peti. Da kurimo štedljivo, a so naše sobe vendar gorke, za to treba precej pozornosti. Umetnost pravilnega kurjenja obstoji v tem, do zna gospodlnjs prav in popolnoma Izrabiti kurivo. Predvsem mora gospodinja poznati svoje poči. Pri kurjavi sainl jo treba paziti, da no pride do ognja preveč zraka. Samo prav znčelkoma, ko zakurimo in Je začelo šelo goreti, mora imeti ogenj dovolj zraka, dn Be more razviti. Kakor hitro so je to zgodilo, pa Je neobhodno potrebno, da omejimo dohod zraka. V koliki meri smemo to storiti, tega nas učita opazovanje in izkušnja. Nikakor ni potrebno, da bi biki spodnja vratca peči toko dolgo odprta, da pogori vse gorivo. Da jo le en del v polnem plamenu, pa lahko vsaj prlpremo vratca. Ako so spodnja vratca na stežaj odprta, odnese proplh, ki jo v peči, skoraj vso toploto v dimnik. Prisiliti moramo peč, da odda polagoma vso toplolo sobi Seveda treba poziti, da zlasti zvečer peči prenaglo ne zapremo. To velja posebno za peči starejšo vrste, ki imajo zatvoro. Lahko se namreč zgodi, da se zaradi pomanjkanja zraka naberejo strupeni plin!. Iti vhajajo v sobo. Žo vefkrat so se ljudje na ta način zastrupili. Najbolje je pač, da poči v spalnicah ne kurimo zvečer, ker je itak zdraveje spati v hladni sobi. Tirokat in atlas opereš takole! Priden! mlačni vodi nekoliko boraksa in raztopi v njej pnr rumenjakov. V tej tekočini operi atlas ali brokot in ga potem izplak ni v mlačni vodi. Da bo blago uekoliko trdo, primešaj zadnji vodi malo gumija. Atlas likaj še precej vlažen narobe. Ali je vino pristno, spoznaš na sle-! deči način: VliJ pol čašo vina na globok I krožnik. Nn sredo v vino postavi 2 cm I visoko svečico, kl jo prižgl. Potein povez-' nI prazen suh kozarec tesno na gorečo ' svečico. Ako je vino prlslno, steče takoj vse pod kozarec, ('a Jo vino ponarejeno, pa ostane nn krožniku. Ako steče ssmn neknj vina pod kozarec, Jc to znak, da je pristnemu vinu prlmešnnega neknj ponarejenega. Na drug nnčin preizkusiš vino. če ga zavreš in vrelega prlfgeš v loncu. Ako gori, mu je prl-iošnn špirit. Zarjavele likalnike dobro umijemo in suhe namnžeino z voskom. Po preteku dveh do treh ur posipljemo likalnik s soljo in ga dobro odrgnemo z mehko krpo. Noto naj stoji likalnik v hudi vročini, dn vosek izhlapi, nakar ga še enkrat dobro obrišemo. lil likalnik je kakor nov. Porcelanasti umivalniki postanejo sčasomn nn robu umazano sivi. Ta sivi rol: odstranimo, nko ga drgnemo s krpo, namočeno v špirit. K glasbi opere „Notre~Dame" Kljub deloma nepovoljni kritiki jc !me-Ta opera «N.-D.» pri nas uspeh. To je zelo razveseljivo, če upoštevamo dejstvo,, da smo dosedaj slišali v Ljubljani razmeroma malo sodobne glasbe, In da naša širša publika še nima zanjo potrebne predizobrazbe. Vsekakor Je to znak dobre muzlkalnosti in zmožnosti prila-sodenja občinstva, ki se Je, ne da bi po-"tialo Wagnerja (zadnje predstave nje-Uovih del so se vršile leta 1912!), znalo užlvetl v wagnerl]anske smeri Schmldto-^e opere. S tem pa še davno nI rečeno, Ja Jc «N.-D.» delo navadnega epigona. «N.-D.» spada samo v toliko v Wagner levo smer, v kolikor se poslužuje «Reit-uotiv-ovv, obdeluje orkestralni del sin-fonlčno In uporablja glasovni del vvvag-nerskem smislu kot peto govorico (Sprechgesang). Akoravno nismo nameren! primerjati Franca Schmldta s Straussoin, vendar mirno lahko trdimo, da nI v «N.-D.» ni jednega resnično banalnega ali celo prostaškega mosta, kar se večkrat rado, kakor znano, pripeti Strnussu, ne le v operah, tudi v njegovih sinfonljčnlh pesnitvah. nUsha «N.-P.» gi-tovn ne sega v svoji originalnosti In Iznajdljivosti do Straus-sovih slavnejših del In ostaja tudi z-t murslkako drugo Inozemsko moderno 'Deruo skladbo, a le za redkoktero. Zalo je oni glasbeni kritik brezdvomno za- za našo operno publiko. To mnenje je krivično ir, tudi napačno. Res je, da nam ni treba sptejemati z veseljem vsega, kal prihaja z Dunaja. Da pa od tam prihajajo tudi kvalitativno dobre glasbene stvari, o tem vendar ne bomo dvomili! Vsekakor Ima «N.-D.» toliko pozitivne vrednosti, da se lahko vprizarja tudi v nenemških krajih, posebno pa pri nas, kl imamo šc premalo del modernih domačih skladateljev, da bi se nam nc bilo treba več učiti pri sodobni Inozemski glasbeni literaturi. Mesto da Je torej kritika odklonila delo češ, da nam ničesar ne pove, bi nas raje opozorila na njene muzlkalne prednosti: njena partitura jc tako pestra tako bleščeča pravilno uporabljenih, z dejanjem naravnost spojenih orkestralnih efektov, da bi bila lahko vsakemu mlademu (ln ne samo inlademu» skladatelju v vzgled, tudi če se njena Invcncija ne drži vedno na Isti višini. Škoda le, da naš orkester kljub zmožnosti svojih dirigentov In koncertnih mojstrov, nI zmožen docela premagati vseh težkoč In tako marslkako lepo mesto zgubi. Da orkester ne doni polno, j temu je največ kriva pomanjkljiva zasedba godal (ciganska godba v Inter-1 Tfzzul), dedni greh našega gledališča. 'Tak orkester bi pravzaprav sploli nc i smel igrati večjih, oziroma težjih oper. že, predvsem z bogato polifonijo, kl spominja na komorno glasbo, vročekrvnega, tankočutnega, skratka pravega muzičar-ja, kl zavleče celo tempo dejanja samega, le da b! se v nekaterih slnfoničnlh medlgrah ves popolnoma svobodno razmahnil — kar seveda nI posebno všeč vsakemu poslušalcu, In tudi kritiku ne. j Kaj pa Wagner? Je II to sploh kaka napaka? Saj je težišče vsake opere glasba In gre predvsem za to, aH le na tem mestu kaj vredna. V nadaljnem razvoju opere naletimo tudi na slabša mesta, kl precej zaostajajo za silo predigre. Pa nI težko Iti mimo njih, če se spomnimo na krasno sceno pred katedralo, ki jc od početka do konca enotna, muzikallčno lil scenično prvovrstna. Zc njen uvod, kl tvori prehod Iz scene v ječi nam daje skupaj z vso predigro na orgijah krasen primer arhajizlrujočega slikanja splošnega sce-nlčnega razpoloženja; spominja na gotski element, kl .ie vezan z notredamsko katidralo. Toda brez not ne morem kaj več spregovoriti o lepoti posameznih tt.čk te glasbe. Olobok utis napravi tudi petje arhldl-Jakona In duhovnov s sprcmljevanjcin na orgijah In kratek dialog arhldljako-na z Esmeraldo. Olasba teh mest je, sktro hI rekel, pretresljiva. Višek scene pa je nje konec, flgurlranl stavek v zbo-| ru. Tu moram odločno nasprotovati gori omenjenemu kritiku kl v tem ne vidi ■ nič drtizcga kot le koncert pevske.g.i nekoliko predolga in ovira potek dejanja, je vendar tudi tako močna in učinkovita, da Jo moramo prištevati k onim «slnfoničnim mestom*, ki zbog svoie muzlkalne vrednosti popolnoma opravičujejo raztegnjenost prizorov na odru. Ta precej težka mesta se radi negotovosti in .plavanja« pevskega zbora niso mogla dovolj uveljavili. Kritik, pa bi si moral ogledati vsaj Izvleček za klavir in bi potem morda pokazal več razmneva-nia za to lepo mesto, ki ga povsem nerazumljivo naravnost odklanja. Pri uprizoritvah «N.-D.» ima povsod največji uspeh Intcrmezzo z motivom ciganke Esmcralde, kl se Igra med prvini In drugim prizorom. To sIcci n! najboljše mesto, nikakor nc, ali njegova lepa melodljoznost In krasna Insirumentacija sta res izbornl. Četudi je harmonija za cigansko godbo prehegata. Iti stavek preveč polifonlčen, ne smemo pozabiti na to, da se tu gre za prcstllizacljo, ki ■e opravičena In potrebna pri modernem opernem orkestru. Znano Je, Ja se je ta intermezzo (s predigro In karnevalsko muziko vred) že večkrat Igral pri raznih orkestralnih koncertih. Te dni Je nekdo poročal v «N. F. Pressc«, da je R. Strauss na gostovanju dunajskega fll-harinončnega orkestra v Buenos Ayres dirigiral tudi .Franca Schmidta z neohi-čalno močno metodiko prepojen intermezzo Iz «N.-D.»» Dalje Imamo v operi še Izrecen višek: predigro k prizoru na strehi katedrale je najti v celi novejši operni literaturi lalfr Izborno opisovanje mesečne njčl v zračtiih višavah katedrale. Ta s čudovito llncso tkana, plavajoča muzika ji: morda najdragocenejša v celi operi. Zaslužila bi posebno priznanje. Če bi jn bil napisal skladatelj slavnega Imena, bi hi-.l brezdvomno vsi navdušeni zanio. AH v teh rečeh so pač ljudje nepoboljšljivi. Če vzamemo celo opero v pregled, bi svetovali spretni roki, naj v prid delu samemu marsikaj črta: v prvi sceni nekaj v dialogu med Phoebusom iu čast-rikom in v duetu ljubezenske scene v gostilni stire Falourdel. Kvaliteta j;las-be ne opravičuje zadostno njene d-Mžim. Čital sem tudi, da so Leo Blechovl »Zapečatene!« boljši od cN.-D.»l Naj 1 ; dotlčnlk šel šc enkrat poslušati «N.-D. ali pa si skrbno in brez vsakih predraz-sodkov ogledal glasovlrski Izvleček! Kako bi mu drugače dokazovali, da sc sl-cei dobro posrečena In prijetna glasbi komične enodejanke vendarle ne da primerjati z «N.-D.», ki jo že radi svoj; neprimerno večje koncepcije daleč nad kriljujc. Končno naj še omenim dirigenta «N.-D.», g. Lovra Matačlča, kl se je znal t:i-ko Izborilo vživeli v to delo In sc prilagoditi njenemu slogu In ki Je s taktni pi.žrtvovanjem opero vzorno naštudhi.l in se nain kot dirigent kaže kot pravega umetnika. P. B. »JUTRO« U. 17 Sobota 19. L 1924 arstvo Svilarstvo v naši državi V Jugoslaviji so goje svilene bube v Srbiji, Vojvodini ter Hrvatski in Slavoniji. V Dalmaciji, Bosni in Hercegovini je gojenje svilenih bub Sele v prvih povojih, ker so so Sele lansko leto napravili prvi zadevni koraki. Zanimivi so naslednji podatki ministrstva za trgovino in industrijo o produkciji kokonov v posameznih pokrajinah: V severni Srbiji se je proizvedlo kokonov: v 1. 1920. 9823 lig; v 1. 1921. 9S7Gkg; v 1. 1922. 6310 kg; podatki za leto 1923. nja, smejo, ako ni drugače dogovorjeno, pri normalnem trajanju transporta ter pri normalnih prilikah kalirati v poletnih mesecih največ 3 odst., pozimi največ 2 odst. Poletni ln zhnski meseci se razumejo kakor pod točko 1.). Kalo sc ugotovi na temelju uradnega tehtanja na postajah predaje in prevzema. Pri osebno prevzetih kožah odpade klavzula za prevozni kalo. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (18. t. m.) -----, Pšenica: baška, 78 do .SO kg, 2odstot« niso znani. Kakor je iz teh številk raz-1 na, 4.5 vagona 340 do 315; banatska, 79 vidno, gojenje svilenih kokonov v tej po- do 80 kg, 2 odstotna, 2 vagona 332.5. krajini močno nazaduje. Ka ozemlju pred- Ječmen: haSki, juri, 68 k«, 1 vagon 300. vojne Srbije vrši odkupovanje kokonov iu Oves: baški, 1 vagon 237.5. Turščlca: brezplačno daje seme zn gojenje Poobla- ■ baška, duplikat kasa, 1 vagon 257.5; žčeno svilarsko društvo v Lapovu, ki ima j marc»maj, duplikat kasa, 2 vagona 267.5; koncesijo do leta 1929. ' maroapril, duplikat kusa, 15 vagonov V južni Srbiji so je proizvedlo koko- (2o0 do 257.5; februar, duplikat kasa, 5 aov: v 1. 1919. 110.SJ35 kg; v 1. 1920. | vagonov 260; marc.april, lOOodst. kasa, 145.377 kg; v I. 1921. 1D9.G30 kg; v letu | 5 vagonov 250. Moka: baza <0ss», 4 va« 1022. 227.800 kg; v I. 1923. SiOO.UOO lig. j goni 535; 2 vagona 460; «6», 5 va. Svilurstvo v južui Srbiji torej inoiiio na-1 gonov 305 do 325; «6.5», 1 vagon 300. preduje in prinaša gojilcem lepe dohod- Otrobi: v papirnatih vrečah, 1 vagon ke. V prošlem letu so dobili gojilci svilo-i 165; v jutinih vrečah, 2 vagona 170. — prej k za kokono v strumiškem, gjevgje- j Tendenca nespremenjena. lijskem in dojrunskem srezu preko 30 mi- j Celjski trg (15. t. m.) Govedina: v lijonov dinarjev. Gojilci iz teh srezov j mesnicah I. 25, II. 23, na trgu I. 24, II. proizvajajo seme sami pod nadzorstvom ! 20. Teletina: I. 35, II. 30, jetra in pljuča državnih svilarskih organov. Višek se-|22. Svinjina: prašičje meso I. 35, II. 30, mona, ki ga proizvajajo preko potrebe,! slanina I. 43, II. 41. mast domača 44, odkupuje drž-.va za potrebe v Vojvodini, tmeriška 39, šunka 45, prekajeno meso Proizvedene kokono prodajajo sami nn j 45, 11. 40. Mleko 4, surovo maslo 60, trgu v svobodni prodaji. Povprečna cena i "j™ 88, jajce 2 do 2.25. Špecerijsko kokonov v južni Srbiji v prošlem letu je , blago: kava Portoriko 64, Santos 50, bila 117 Din za kg. i Rio 40, kristalni sladkor 21, v kockah V Hrvatski in Slavoniji se ie prolzvcd-j 23- riž I. 11 do 14.50, II. 6.25 do 8.75, na. fo kokonov: v 1. 1920. 7031 kg; v 1. I921.'mizn° °'ic testenine I. 21, II. 13.50, 13.046 kg; v 1. 1922. 51.761 kg; za leto mi'o 17 do 20. Moka: «00» 6.20, «0» 6.00, 1923. Število ni znano. Napredovanje svi-'"2" «4» 5'30- koruzna 3.50, zdrob Inretvn v tej pokrajini je istotako znatno. 4 70 drobno 20 par več). 2ito: pše« Odkupovanje vrši na tem ozemlju Hrvat-!"ica 380« riž 320' Ječmen in oves 280, »ka r»oljedel?ka b-.nka, ki je v to po-1 f"r3i;ica 280 1,0 300' fižo1 600 do 65°" oblaščeua. Kurivo: premog črni 51, rujavl 26.50, V Vojvodini se je proizvedlo kokonov: lrda drva kub- metcr 140 d" 15°- mehks ' I. 1920. 5S.354 kg: v 1. 1021. 153.202 kg; V 1. 1C22. 292.203 kg; v 1. 1923. 222.000 kg. T)a je proizvodnja kokonov v Vojvodini, ki h prejšnja leta lepo napredovala, lani padla, je bil vzrok nizka cena, radi česar 112 do 120. Krompir 1.25. Mariborski trg (15. t m.) Meso ln iz« deliti: goveje meso I. 25 do 27, II. 22 do 24, III. 16 do 20; teletina I. 26 do 30, II. 24 do 25; svinjsko meso 30 do 40; se opušča gojenje. Za leto 1924. se coni, salo 38: črevna mast 32; svinjska pljuča da bo znašala produkcija okrog 450.000 kg.! 18, jetra 20; slanina 35 do 40, paprici. Tako velika produkcija so pričakuje za- rana 4-1, prekajena 41; mast 40; preka radi vladine narerlbe, po kater! se je povečala odkupna cena. Hazvoj svilar.stva v naSi državi ima 'orej lepe izglede. Ustanovitev nove Iržavne tvornico za svilo v Novi Kaniži i;akor že prej poslujoči tvorr.ici v Ponjavi ln Novem Sadu dajejo dovolj možnosti za predelavo vseh sirovin. Ako se bo »vilarstvo v tej meri razvijalo, bo prihodnja leta krita vsa domača potreba svile domačimi proizvodi. ieno meso 40 do 50; koštrunovo meso 17.5 do 20; klobase kranjsko prekajene (k|i) 52; konjsko meso L 12 do 14, II. 8 do 10. Kože: konjske, komad, 150 do 200; svinjske, kg, 11.50; goveje usnje, kg, 120: podplati, kg, 80 do 125. Perot. nlna (po komadu): maihen piščanec 20 do 25, večji 20 do 40, kokoš 45 do 55; raca 45 do 70, gos 80 do 140, majhen domač zajec 20, večji 30. Divjačina: zajec, komad, 60 do 80, srna, kg, 15 do 20. Ribe: krapi, kg, 35, belice, kg, 30, I ščuke, kg, 30. Mleko in izdelki: mleko, liter, 3.50 do 4, smetana, liter, 16 do 18, sirovo maslo, kg, 50, maslo, kg, 60, pol« ementalski sir, kg, 65. Jajce, komad, 2 V dneh 15. in 16. t. m. se je vršila v do 2'50- SadJ'e: iabolka> k8- 8- "J- 4< Uzance za trgovino s surovimi kožami frostorih Zcmaljskega saveza Industrijalca v Zasrebu pod predsedstvom generalnega direktorja g. 2lge Sterna konferenca predstavnikov usnjarske Industrije Iz Slovenije in Iz Hrvatske. Iz Slovenije so prisostvovali konferenci z načelnikom Odseka velike usnjarske industrije Zveze industrijcev r.- .iean B. Pollakom na čelu predstavniki tvrdk gg.: Carl Pollak (Ljubljana), Frane Wc-schnagg ln sinovi (Šoštanj), .Petovla. d. d. (Breg pri Ptuju), Viljem Freund fMaribor), L. Laurich (Konjice) in Aleksander Podvinec (Radeče). Zvezo industrijcev je zastopal g. dr. A. Oolia. Konference so se udeležili tudi zastopniki trgovcev s surovimi kožami. Predmet razprave je bila ustanovitev losebnih uzanc za trgovino s surovimi sovcjlmi kožami v svrho, da se ta trgovina na domačih tržiščih končno nor-nalizua ter privede na zdrave podlage. 7o vsestranski In izčrpni razpravi se je •porazumno z zastopniki trgovcev sklenilo, da se s 7. marccm 1921 uveljavijo naslednje uzance: 1.) Tvornlčarjl usnja prevzamejo od mesarskih zadrug goveje kože po teži, ki se ugotovi pri prevzemu od mesarja. Kože morajo biti izdelane brez kosti v glavi, brez repne kosti, brez gobe?, in parkljev ter brez blata. Najvišji kalo sme znašati: od 1. aprila do 30. septembrs 12 odst.; od 1. oktobra do 31. marca 10 odst. 2.) Kože z 1 — 2 zarezama, z 1 — 2 luknjama v sredini nit v vratu, kožo z žigom, ogrete kože (ako puščajo dlako) ler kože s 3 — 10 ogorki se smatrajo kot drugovrstno (sekunda) blago ter se idtegnc 10 odst. Zelo zarezane kože, ko-."c z več nego 2 luknjama, zasmradene kože in kože z več nego 10 oguki sc stnatiajo kot tretjevrstno (terclja) blago ter se odtegne 20 odst. 3.) Po provenijenci se dele kože: v nemške 0. kategorija); v madžarske (II. kategorija), ki se plačajo 5 odst. ceneje od I. kategorije; v buše (III. ka tegorija), ki se plačajo 10 cdst. ceneje od I. kategorije? v bosanske ln južno srbske žahtane kože (IV. kategorija), kl se plačajo 20 odst. ceneje od I. kategorije. ■— Kože od bikov v teži: od 35 — 45 kg so za 10 odst. ccnejše, od 45 — 55 kg za 15 odst., od 55 kg dalje pa za 20 odst cenejše. Kože od bivolov sc plačalo 30 odst. cenclc od I. kategorije. 4.) Kože od soli očiščene, kl sc po- posušenc češplje, kg, 7 do 8. Špecerijsko blago: kava I. 65, II. 40 do 55, sladkor kristalni 21, v kockah 23. Mlevski iz« delki: moka «0» 6.50, «2» 6, «4» 5.75, «6» 5, «7» 4.25, prosena kaša 7.50, ko« ruzni zdrob 5 do 6, pšenični 7, moka «1» 7 do 8. Krma: seno 95 do 125, ovsena slama 70 do 75. Kurivo: trda drva, kub. meter, 200, mehka 75, trboveljski pre« mog, q, 42 do 45, velenjski 27 do 30. Krompir, kg, 1 do 1.25. Hajduk Čaruga. Zemunu ponovna ofortalna licitacija glede dobavo 1000 ton olja za kurjavo. Natančnejši podatki so dobe v Trgovski to obrtniški zbornici v Ljubljani. = Sanacija Jadranske banke? »Za-grober Tagblatt« poroča iz Beograda: »Težkoče, v katere jo zašla Jadranska banka, vzbujajo v tukajšnjih finančnih krogih naraščajočo skrbi. Kakor se govori, so v teh krogih že pečajo z mislijo, da se ta težko ogroženi zavod sanira. V to svrho naj bi se pozvala cela vrsta beograjskih bank, ki bi vzele sar nacijo v roke>. = Dohodki glavnih carinarnic so znašali v tretji dekadi docembra 1928. vsoto 40,337.201 Din. Skupno so znašali od 1. julija do konca decembra 982,190.612 dinarjev. = Beograjska Trgovska zbornica je izvoljena za rednega člana Mednarodno trgovske zbornice v Parizu. — Promet na Donavi zopet upostav-Ijen. Iz Pamčova javljajo, da je ladijBkl promet na Donavi med Pančevom in Beogradom zopet otvorjen. Istotako na progi Novi Sad-Beograd. = Naraščanje našega prometa. Po podatkih miristrstva prometa je zadnje leto znašal promet poštnih, brzih, mešanih in tovornih vlakov v naSi državi 575.545 jedlnio napram 402.012 v lotu 1984. Od tega odpade na beograjsko direkcijo 85.760, na zagrebško direkcijo 208.350, na sarajevsko direkcijo 85.430, na subotiško 182.860 in na ljubljansko 75.190 vlakov. Zadnje leto so je zvišalo število vlakov za 178.000, kar znači velik napredek. Računa se, da bo število vlakov to leto doseglo 700.000. = Tvornlea za gradnjo In popravilo vagonov v Subotlcl. Subotiško industrijsko podjetjo »Ferrum« je dobilo od ministrstva za trgovino in industrijo dovoljenje, da otvori tvornico za gradnjo in popravilo vagonov. = Ustanovni občni zbor Prometne banke d. d. v Ljubljani se vrši dne 26. januarja ob 11. uri na Krekovem trgu 10. = Jubilej dunajske borze. Dno 15. januarja je slavila dunajska borza 76-lct-uico svojega obstanka. = Vzroki padca franka. Iz Pariza javljajo: Mednarodni trgovinski krogi v Parizu so zelo pesimistično razpoloženi, ker je notranjo najbogatejša država kontinenta zašla na. krivo pot valutnega padca, in obsojajo politiko vlade ter nacionalnega bloka kakor kratkovidnost Francije, ki išče povsod grešnike ln izdajalce, namesto da bi pametno gospodarila. Mednarodna trgovinska zbornica smatra za vzroke padca franka: prodajo bonov notranjega posojila v inozemstvo, javni škandal obnovitvenih milijard, ki so prišle v blagajno špekulantov, ln beg pred frankom premožnih slojev, ki svojo premoženje v frankih spreminjajo v angleško funte. — Povišanje obrestne mere Francoske banke. Iz Pariza javljajo, da je Francoska banka povišala diskont od 5.8 na 6 in lomliardno obrestno mero od 6.5 na 7 odstotkov. Sokol Profesor mednarodnega prava o Sokolstvu Dr. Ant. Hobza, profesor mednarodnega prava na Karlovi univerzi v Pragi, je imel ob priliki slovesne otvoritve sokol-skega doma v Roketnici slavnostni govor, ki je pomemben žo zaradi tega, ker izraža mnenje Nesokola o pomenu Sokolstva. Profesor dr. Hobza ee ne udejstvuje aktivno v Sokolstvu, ker je zaposlen s študijskim In diplomatskim poslom, pač pa se zanima za češko javno življenje in za vse javne korporacije ln njih delovanje ter si Je ustvaril povsem samostojno sodbo o delovanju teh. Prof. Hobza je rekel: Sokolska ideja Je bila sreča za narod. Danes se sploSno priznava delo Sokolstva za narod in demokracijo in to za časa avstrijskega režima in za časa prevrata. Vsenarodna misija Sokola ln njegova Izključna služba narodu dviga visoko to insitueijo nad vse ostale, zlasti nad Delavsko telovadno organizacijo in nad Or-lovstvo. Naloga Sokolstva nI jačenje samo ene skupine v razrednem boju ni jačenje Internacijonale, temveč je Sokolstvo v službi celokupnega naroda. In da je nam danes v prvi vrsti treba Ideje, kl utrjuje narodno edlnstvo in preprečuje razdor, o tem ne dvomi nobeden objektivni opazovalec. Za naB narod Je potrebno, da se vedno iznova vrača k Idejam napozabnlh ustanoviteljev Sokolstva dr. Tyrša in Fllgner-ja. Skrb za telesno zdrnvje in moralno dviganje posameznika ter s tem narodne celote, državljanska svoboda in enakost, svoboda naroda, vzajemno bratstvo, koristi celote pred osebnimi koristi, stroga disciplina in pravilno pojmovanje dolžnosti, to so vzvišeni ideali Sokolstva, žali-bog prevzvlšenl, da bi jih mogli popolnoma doseči, ali mogoče je, da se jim stalno ln čim bolj približujemo. Sokolska organizacija je primer prave demokracije. Ta beseda se danes pogosto izrablja. Demokracija Je vlada naroda, In sicer vsega naroda, ne pa samo ene kaste. Bila bi velika napaka, ako bi smatrali, da znači Sokolstvo samo etapo v razvoju naroda, da je njegova naloga v narodu že dovršena. S posebnim poudarkom na-glafiam, da eo sokolske osnovne Ideje trajne vrednosti, da «e Jim narod ne sme odreči, zakaj kakor hitro se narod tem idejam odreče, ogroža svoj obstoj. Sokol-ski ideali ntso vprašanje mode ali same vnanje oblike, ki se ravna po vladajočem okusu, to so temelji moderne demokratske države. Mnogo se govori o pacltizmu, to je zasi-guranje trajnega miru na svetu. To Je lepa ideja, ki zasluži vso našo pozornost. Toda težko narodu, ki veruje, da se svet resnično pripravlja, da Izvede to Idejo. Tak narod bo postal žrtev dalekovldnih in previdnih narodov. In okoli sebe imamo žalibog samo tako dalekovidne in previdne narode. Nemci in Madžari se pripravljajo na odpor v ugodnem trenutku. Mogoče bo treba še braniti našo svobodo z orožjem v roki. Zato pa je treba krepkih mišic ln duševnih vrlin. Pa tudi izven tega najvažnejšega slučaja naj narod pokaže krepko ln disciplinarno eno- = Nova tovarna za Uartače In čopiče. Osnoval se je hrvatsko-slovenski konzorcij za ustanovitev tovarne kartač, čopi-čev ter »ličnih produktov, ki se sedaj v veliki meri uvažajo v našo državo. Tovarna bo delovala v največjem obdegu ter bo oskrbljena z najmodernejšimi stroji, tako da bo v stanju proilucirati vsako, tudi najfinejšo vrsto tega blaga ter zadovoljiti celokupni potrebi naše države. Računa so tudi z znatnim izvozom v sosedne državo. = Ljubljanski sejem s kožami divjačino. Lovsko društvo nam piše: V pondeijek dne 21. jan. se vrši v Ljubljani tradicloneinl sejem kožuliovine, znan pod imenom »Ljubljanska borza«. Vrši so v prostorih spedieijsko tvrdko »Balkan na Dunajski cesti. Cene lisic, kun, vider itd. so sevoda odvisne no le od kakovosti blaga, ampak tndi od števila kupcov. V Nemčiji se plačujejo nastopno cene: kuna zlatica 19 dolarjev ali približno 1600 Din; kuna belica lf5 dolarjev ali približno 1350 Din; lisioa 8 do-larjov ali približno 680 Din; dihur 3 dolarje ali približno 250 Din; jazbec 2 dolarja ali približno 170 Din; vidra 22 dolarjev ali približno 1870 Dln; zajoc 20 centov ali približno 17 Din; podlasica 40 centov ali približno 84 Dln. Te cone so približne. Upajmo, da »Lubijanska borza» ne bo preveč odirala naših lovcev. — K temu mor.-.mo pripomniti, da so nemške cene vobče visoko nad svetovno pariteto. Zato se nam ne zdi baš umestno, da hi so pri nas preveč ravnali po nemškem trgu. Dobave in prodaje. Dco 5. februarja. se vrši pri Intendantskem slagalištu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani dražba 09.077 komadov ustnikov, dne 8. februarja pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici ofortalna licitacija gledo dobave 30 pisalnih miz, dne 5, fo-- ■ • | to, kl jo bo Svet visoko cenil. Izkušnja naj ! uči, da se zahteve napram slabim in meli. ' kim mnogo krepkeje kažejo In poudarjajo nego napram močnim in zlasti velja to < mednarodnem življenju. Tudi malim državam so jo posrečilo, da so si pridobilo ugled in da so jim priznavajo njihova prava, toda lo so do. segle vselej ta-povsod le vslod svoje mojj In edinstvenosti. Ako bi mogel spremeniti nemogoče mogoče, tedaj bi hotel zavarovati bodo«, nost naroda takole: vsem sinovom Ig hčeram svojega naroda bi vzcepil sokol, sko disciplino, sokolsko odločnost, sokol, sko bratstvo ln izvedel bi do Bkrajm konsekvence sokolsko geslo: cPosatnej. nik nič, celota vse!» Sokol štepauja vas ima v nedelji dne 20. t. m. v društveni telovadnici svuj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 14. Zdravo! Sokol I. v Ljubljani. V soboto da« 19. t. m. ob 20. uri prodava v društvenih prostorih brat prof. I. Bajželj: »Zgodovin-ski pregled razvoja Sokolstvas. Bratje in sestre, pridite polnoštevilno. Prosvetni odsek. Občni zbor Sokola v Gor. Radgoni s« vrši v četrtek 24. t. m. ob 20. v gostilni vec, Dunaj; Sokošek Stefa, trgovka. Sto' re; Schutta Ludvik, trg. potnik, Maribor; Schmidt Franc, zasebnik, Dunaj; Trošt Josip, abs. akad., Gorica; Wenzel Friderik, trgovec, Dunaj; Wekusch Ivan, trgovec z živino, Gradec; Wirtmara E., trgovec, Koprivnica; dr. Zdoišek Josip, nelvetnik, 13'c?.ice. JUŽNI KOLODVOR: Filač Franc, mesar, Gornji grad; Fcrjanič Marjet*, trgovka, Slav. Brod: Grujič Drago, trgo> vec, Brod; Knaus Franc, posestnik, Stai ri Kot; Plaščcvič Joža, trgovec, Brod_ na Pavi; Poje Janez, T>0'fstn;k. Stari Kot; Fus Franc, Iesotržec, Loški potok: R':' Ivan, lesni industrijalec, Loški potok: Rjreti Pavel, trgovce, Rovato; Simendič Vlada, trgovec, Dalj Slavon. LLOVD: Brnčlč AvguT lekarnar, '/,!• i>rcb; Calikjan Artin, trgo/i-, Pcojrad; (Siček Tone, trgovec, P^uj; RaMč Kri' stina, trgovka, Mojstrana; Rudnianov N!ko1aj, slikar, Kri :j. SOČA: Bcrtolnta Gio Batta, Trst: Durjava Peter, trgjvcc, škocjan; Leider Josip, šofer, Mežice; Venturini Peter, ti povee, Trbiž. TRATNIK: Ferjanč Frane, trgovec, Brežice; Gligori.ievič Bogoliub, skladi« ščnik, Kraguievac; Mikolič Ferdo, trgo< vec, Novomcsto; Oblak Ana, natakari' ca, Skofialoki. ŠTRUKELJ: Hotko Josip, trg., Ptuj; Kunčič T„ delavco, Grebini; dr. Luzm Josip, zdravnik, Kočevje; Mirtič Miha. trgovec, Prcvole: Pihlcr Josip, trg. pot' nik, Maribor; Seiko Frane, zasebnik, Trebnje; Stuller Karol, stavbenik, Graz: Skcrbec Franc, trgovec, Greblu); Simon; čič Primož, graščinski upravitelj, Kvi! pri Kamniku. Poleg tega je prenočilo: De Schiavi U, Stari tišlar 13, Ravnik 1, Amerika' ncc 1, Kajfež 3 in Kovač 1. Lastnik In lzda|atel| Konzorcij «Jutra> Odgovorni urednik Fr. Brozovli Tl-I. n.1.!jl.„ nil roki na hrbtu in iz oči mu je Sinila šegava porednost, ko je izpregovoril. »Gospod Preveč, — nikar! Ce jih že samo zaslišimo, vas bodo o prvi priliki stepli kot snop. Človek naj dd Bogu, kar jo božjega, Vi dajte pa fantom, kar je fantovskega. Amen ...» le dopoldne je govoril ves trg o Prevčevi serenadi. Dekleta so šepetala skrivnostno: »Škandal, s takim dekletom! Nobena ga tudi ne pogleda vefi In če bi bil iz zlata!* Preveč, ves ponižan, je po kosilu s knjigo v roki zopet premišljeval zju traj podčrtane besede. Ta hip se je zasenčilo okno: Minka se mu je režala skozi Sipe; niz njenih belih zob se mu je dojmil prav zverski. Zagrozil jI je s pestjo. Obraz je izginil. Zopet je poiskal svinčnik 1» telov. nika ln je zapisal na rob k podčrta nemu aksiomu: . . . neodoljivega hro-penenja za spojitvijo krvi s krvjo ..., šo besede: ... in blata z blatom. »N« tičun že prav do ušes v njem?* jo za-rontačil lu treščil knjigo v kot. Kes, Prevoc so je samemu Bobi za-studil; bil jo na mah najbolj nesrečen človek ua svetu. J/0 v pisarno in k jedi je zahajal ves mesec ln nikamor drugam. Moški so se mu rogali, žen-ski svet, osobito dekleta, mu niso od-zdravljale. Čutil je, da jo izgubljen: kajti žo so so ga ogibali na cesti. Se predon se jo odločil za samomor, je za dva meseca vbadanja in mučenja nataknil salonsko suknjo in jo šel k staršem najlopšo deklice v trgu vprašat za roko... In jo je dobil? — Da. Tak jo svet. ac t*3«fHj« i* naj tofjiifv »tio« »in, aato pttifu »ic afioduj. t« vstid »»oj« učinkovitosti ptt-Atoni mnogo tiuda i« ?cnaija !l „e.>ii»u)i" i. „a.iu." nik. ktiili 1 Din S-an. tuIu beseda 50 par. Za ..Dopisovanje" In -Ženltve-- se računa vsak« be.eda 1 Din. - Prlobtujsjo aa 1« mali oglasi, ki , plačani t naprej Plača •• lahko tudi v znamkah Na vprašanja odgovarja upra.a la. 6« Ja vpraianju prllotena mamka aa odgovor tar manlpulacljska pristojbina (2 Din). (dobe) Dekle ipvarno za vsa got-podlnj-iu opravilu v hiil, dobi la-dobro sluibo pri inanj&l btnl v LJubljani. Prednost /ua ona. ki Jo vajena poslov rl kakem boljšem gospo-Injutvu na deželi. Pismene 'ijuva poti felfro: ,.6naina, ^fttena ln pridna" na upra-,,Jutra" v Ljubljani. 1402 Primerno službo želi j absolventinja dvoraarcdne trg. dole a par mesecev praksi-. I — Cenjeno dopise na upravo ..Jutra" pod ftifro ..Abaolven- I tlnja". 1401 Trgovskega pomočnika :..:;..'aktu r i nt a !n ,ita, mlajSo moč. galanto-sprejme ikoj tvrdka KrliaJ & Kosto-Logatco. — Ponudbo a ttevo plačo ln sliko. 1445 Trgovski pomočnik 'pomočnic«) rneSano stroka, Tvovratna moč, so aprejme. 'onudbe pod ftltro „Mesto" :a upravo „Jutra". 1410 Mesta kontoristinje v meitu al. na d.teli, »eli gospodična i dveletno prakso, veSfn vseh ulsamlsklb del, zmuznu slovenskega in nein-Skego jezika. Nastopi takoj. Naalov povo uprava MJutra". 12D6 Leseni oboj (Lambrls) 2 m visok, akupno la 20 m» smrekovega, 15 ln pol m3 hrastovega lesa, se proda. Enoten atll. Pripravno za restavracijo ali trgovino. Cena Jako ugodna. Vprafta sa pri Aloma Company, Ljubljana. 1475 Vdova Inteligentna, Hrednja starosti, Seli mesto gospodinja pri starejšemu got-podu aLi man družini. Najraje v LJubljani. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Gospodinja". 1510 Absolvent ablt. tečaja trg. akademije e triletno prakso, liče kakršnokoli elužbo. Cenjeno ponudbe na upravo ,.Jutra" pod filfro ..Absolvent". 1570 Prodajalka liče službo. Ore kot blagaj- Pletarice i« ' prejmejo v službo takoj ____ _____________ s Izdelavo nogavic. Jopic Itd. nlčarka ali pisarniška pola ročni stroj, '.glase uaj se močnlca. Cenjene ponudbe pod ilimsno ali osebno pri gosp. IHsandru Stlbllju, pletllnl-Celjo. Spodnja Hudlnja t. 64. Stanovanje na razpo-aso. 1523 Strugarski pomočnik učenec st takol sprejmeta fitrugarekl delavnici s po-"ir.om. Vekoslav Bublč, Gorila Rečica, Laiko. 1410 Knjigovodstvo. 'a skupne vajo v knjlgovoa-iiu IPčcm kompanjonatnkOi 'onudbo pod .Knjigovodstvu a upravo ..Jutra". 1598 „PoStona" na upravo .Jutra' 156S Kuharico 'ibro, poSteno, iščem na dan. Plačilna natakarica sedaj v službi, iell mesto v kaki prometni gostilni aH letovišču. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod Šifro ..Agllua". 1571 PodoSicir aelo inteligenten, želi primerno službo. Ponudba pod ..Podojlclr" na upr. ,Jutra*. 1547 Kontoristinja z daljšo prakso, dobra stft- nogračlnja, 2ell premen,-tt mesto v LJubljani, trre tudi nekaj mcBece" brez. lepo ohranjene letnike: 1898 1911, 1916. 1918 ter ..Don. In Svet" 189»l, kupim. Event. tudi druge letnike ., Ljublj. Zvona" — I onudbe pod šifro ..Ljubljanski Zvon" na upr ..Jutra". Enonadstropna hiša na periferiji, b prodajalno In podzldantml kletmi, bo ugod-proda. Lokal In del hiše Izprazni. — Naslov pove uprava „Jutra". 1375 Večje posestvo ležeče v bližini poataje na Dolenjskem, po možnosti poleg ceate, se kupi. Oforte z navedbo najnižje ceno In popisom posestva in hl&e, naj se pošljejo na upravo .Jutra' pod Bifro ..Kupec". 1341 Lopo posestvo tri četrt ure od Celju ob okr. cesti, obstoječo Iz dobro zidane blše, na novo prenovljene b petimi sobami ln kuhinjo, 4 orale najbolj rodovitne zemljo, dva sadonoBnl-ka. začasno gostilna, prekinjena radi preselitve, so poceni proda. — Ponudbe na poštno ležečo Celje štev. 25. 1323 Skladišče na SuSaku za 1m In detelne pridelke, t železni Ako progo, se odda. Prevzame ae tudi blago za odpremo preko morja ali v komisijo. Ponudbe pod šifro ,,8uAak" na upravo „Jutra . 1561 Gostilna se odda takoj v najem prou mali odškodnini. Pouudbe na upravo „Jutra" pod „Qoatu-na proti odškodnini". 1017 KapiUU 100 odst zagotovljeno Plamene ponudbe pod 760 tisoč dinarjev na podruintco ..Jutra". Maribor. 302 10.000 Din posojlja išče dobrosltulran privatni nameščenec proti &> odst. obresti za pol leta ali proti odplačilu 15UU Din me sečno Pouudbe pod „Biguruo" na upravo .Jutra" lfoU Mladenič star 27 Let. rudar, popolnoma mirnega značaja In dober delavec, ae želi seznaniti i dekletom z detet*, katera ol Imela nekaj premoženja aa vsaj pohištvo. Ponudbe pod 6ifro ..Pomladansko eolne«' na podružnico ,,Jutra", Celje 1587 Poceni na&rodai lesena barijem in visoka otekleua Bten* z vratmi in okencem, ka'era eo lahko poliubuo montira in jo vpo-rabna tn predelitev pisarne, trgovino ctc. Naslov v u* pravi tega liBta. 26f Prazen kabinet s elektr. razsvetljavo, parket, v bližini Tabora, se odda. — Dopise na poštni predal 103. 1617 Samee državni poduradnlk, star 27 let, išče gospodično pošteue-ga značaja v svrho ženltve. Prednost Imajo sambdtojne šivilje. Ponudbe e sliko poo „KroJa6" na upiavo .Jutra". 1688 Veliko stanovanje v centru me£ta. Plačam polovico cclotno najemnine ta odstop 2 neopremljenlh sob, za ureditev elegantnega »umskega stanovanja. Direkten vhod a stopnJIAča ln aoupo-raba kopalnice, pogoj. Ponudbe pod ..Udoben atan" na upravo ..Jutra". 253 Nova hiša z nekaj zemlje, z električno razevetljavo. v lepem kraju ob državni cesti, blizu žel. postaje v Ljubljanski okolici, Jo naprodaj — Naslov pove uprava „Jutra". 130Y Na hrano in stanovanje *e sprejme dijak prj boljši rodbini v bližini obrtne Šole ln realke. Naslov pove uprava „ Jutra". 1537 Prazna soba v mestu, se Išče za zakonski par brez otrok. Ponudbe pod „1000 krrvn mesečno" na . upravo „Jutra". 1540 Dva invalida s etalnlml dohodki, v starosti 26 ln 30 let, eo želita seznaniti v svrho ženltve z dvema gdč. dobrega srca ln nek«j premoženjem. Prednost Imajo šivilje. Pisma s sliko, katera so takoj vrne, Jo poslati pod „Cas ženltbo" na upravnlštvo „Jutra". Piano Orchcstrion skoraj nov, dobro ohranjen, dva valcclnn, vsaki Igra 8 komudov. Cena 3000 Din. — Naslov pove uprava „Jutra". 1586 Shakespearjeva dramatična dela. Prcvcl Oton Župančič. Sen kresne noči. Broš. 15 Din, vez. 2! Din, po poŠti 1 Din 25 p več. Macbeth. Broš. 15 Din, vez. 21 Din, po poŠti 1 Din 25 p več. Othello. BroS. 23 Din, vez. 29 Din, po pošti I Din 25 p več. Jull] Cezar. Broš. 16 Din, vez. 22 Din, po pošti 1 Din 25 p več. Beneški trgovec. Broš. 16 Din, ver. 22 Din, po pošti 1 Din 25 p več. Knjige se naročajo pri TISKOVNI ZADRUGI v LJUBLJANI Bukov gozd v posek, lepi krrljl ln hrasti, kompleks ca 20 oralov ln tudi msnje, proda I. Kduls v Kočevju. 36G Lepa trinadstr. hiša v Mariboru z več lokalov sa trgovine, so po ugodni ceni proda. Naslow pri podružnici „J,utra" v Mariboru. 1534 Izredno ugodna prilika Proda se hiSa, zelo pripravna za veletrgovino ali kaj uličnega. Stanovanje takoj na I razpolago. V hlSI Je goslllna s krasnim senčnatim vrtom 1 kakor tudi z vrtom za zelenjavo. Na razpolago no tUdI krasne kleti, ev. z ležavno posodo vred. Kavarniška, hotelska In gostilniška koncesija. Vse v Ljubljani, četrt ure od kolodvora. Ponudbo pod značko ,,Ugodna prilika' na upravo „Jutra". 1303 Opremljena soba e kuhinjo v sredini mestu, ee odda slarejSi samski gospo ali gospodični. Naslov povo uprava ,,Jutra". 1506 Slanovanjo obstoječo Iz 1 sobe lu kuhinje, ISČo aolidna gospodična, uran-nlca- Ponudbo pod ,,Soba in kuhinja" na upravo ,Jutra*. Stanovanje 2—3 sobo o prltlkllnaml, ISČc za febrnor odlična mlrn« stranka (3 odrasle osebe;. Najemnina postranska 3tva.. Naznanilo se prosi pod Slfru ,,2 do 8 sobo" na upravni6tvy ,,Jutra". 1581 Samostojen gospod Uče dve neopretnljenl sobi, da si uredi lep stan. Plačo dobro. 8ouporaba kopalnice, poseben vhod n stopnjlftča. — Ponudbo pod ..Podjetnik" nn upravo „Jutra". 248 Novo flauto z etulom, prodam. Cena Izve pri vratarju na univerzi 1610 Amerikanski gramofon dobro ohranjen, so proda, — Nasiov povo uprava „Julra . 1602 Dekoracije za veselice. Cenjenim društvom ln gostilničarjem priporoča tvrdka M. Tlčar veliko zalogo papirnatih krožnikov ln norvijctov, serpentine, koinfell, lampljo-no. zalipko za Šaljivo poŠto iu srečolov, glrlande In druge lepe okraske po najnižji ceni. Drufilvom popusti 24 Ugodna priložnost.' Enodružinska V > LA, obstoječa iz 5 sob, kuhinje, predsobe, kopalnico, pralnico in drugih pritikiin (v vili centralna kurjava, električna razsvetljava in vodovod, zraven 1000 tn' stavbene parcele), so po jako nizki ceni in ugodnemu plačilu pr>oola. Kupcu vsa vila takoj na razpolago. — Naslov in pojasnila od 1. d« 2. ure popoldne pri Anončnom in reklamnem zavodu „APOLO", Ljubljana, Stari trg 13/11. Naročajte „Jutro"! Začudeni bodete 1 ako se prepričate o nizkih cenah ln točni postrežbi tvrdko Križaj & Kaeicllc v Logatcu. Krasna Izbira prvovrstnih volnenih tkanin za kostume, garniture, odeje, platr.o in 1ifo*ie za rjuhe, gradalne za blazine. 1448 Na hrano cclodncvno aH samo opoldansko, so 6pn.Jmo gospodo. • Kuhinja tuf.l češka. Naslov povo uprava „Jutra". 1057 Dve pisalni mizi iu dobro ohranjen pisalni str o i z vidno nlsavo, kupim Moderna trinadstr. hiša se proda v Ptuju blizu kolodvora na najbolj prometni cesti. Pripravna za hotol, trgovino aH kako drugo podjetje. Ima svoj lastni vodovod ter 3000 m* vrta za zc- | Kdor tioče ka! prodati Stanovanje v okolici Ljubljane, se odda. Naslov pove uprava ,.Jutra". ------ls-i I Kdor hoče kaj kupili Zamenjam stanovanje i I ^f |Jte 8lUZllB Itd. soba ln kuhinja v Ccntpitcr-1 ' , , . liil.n" i ski okolici, z enakim ali v«.- | 113 1I1SGIITS U „1111111 I CTamuiMi»iin)i»aii.wii. a jižnica Prevodna knjižnica Tiskovne zadruge: Dostojevski], BESI. Romun. Vez. 42.—, broš. 80.—, poŠt. 4,— Din. Goncourt, DEKLE ELIZA. Roman. Vez. -, broš. 12.—, pošt. 1.25 Din. 18,- 1G.-, Cervnntea, TKI NOVELE. Vez. broS. 10.—, pošt. 1.25 Din. Annlole France, P1N G VINSKI OTOK. Roman. Vez. 24.—, br. 18.-, p. 1.50 Din. Barbusse, OGENJ. Roman. Vez. 38.—, broš. 80.—, pošt. 2.50 Din. Andrejev, PLAT ZVONA. Povesti. Vez. 20.—, broš. 14.—, pošt. 1.50 Din. Strug, JUTRI. Vez. 18.—, broš. 12.-, pošt. 1.50 Din. Andrejov, POVEST 0 SEDMIH OBEŠENIH. Vez. 22.—. broš. 10.—, p. 1.50 D. Coster, ULENSPIEGEL. Roman. V. 70.-, broš. 60.—, pošt. 3— Din. Vujanslti, LETEČE SENCE. Vez. 28.-, broš. 22.—, pott. 1.50 Din. Fogazzaro, 8VETNIK. Cehov, SOSEDJE. Vez. 16.—, brol. 10.-, pošt. 1.25 Din. siinlilcivicz, 7. OGNJEM IN MEČEM. Vez. 120.—, broa. 100.—, pošt. 5.50 Din. NaroČila na Tiskovno zadniRo v Ljubljani, Prešernova 54. rdečelascu na trepalnico, ki mu jih po, lagoma popolnoma zaklopita. RdeSelasec se pogresne še globlje ^ stol; nastopila je katalepslja, prvi sta, dij hipnoze. Profesor gladi trepalnico Ee dalje) takoj so pojavi drugi Stadij hipnov^ letargija, v katerem jc dovzetnost mišic tako velika, da se pod najmanjšim dotikom krčevito vzburkajo. Sainclair prime rdečelasea za desni komolec, liotefc ee prepričati. da-li je žo nastopil drugi Stadij: s silnim sunkom se desnica skrči. Tedaj pritisne profesor s palcem na. lahno rdečelasea na teme: pacijentovj desnica skoči zopet v prejšnjo lego, oči ostanejo zaprte kakor poprej. Sain-c.lair zbode rdečelasea z iglo v ustnice, a rdečelasec se 110 gane. Profesor ij-pusti njegovo glavo, ki ostane neprs. mično naslonjena na naslanjač. Rdečelasec ee nahaja v tretjem ia nnjdovzotnejšem Stadiju hipnoze: v somnambulizmu. •Dobro,» zamrmra polglasno Lonr< me I, «do sedaj je šlo brez težav. VpraSanje je le, da-li nam bo paciient pokoren. Mar bo hotel govoriti? .. j Kljub samopremagovanju ne more profesor skriti razburjenosti, ki te je polastila; izdajajo ga oči, glas, kretnje. Laurenco Paili jc bleda, a mirna,; njen ostri pogled je preteče uprt v rdečelasea. Brez dvoma vidi v duhu pred seboj pravega Luciferja, ki nm j« on! rdečelasec verna podoba. Gospod Prillant se naslanja na s-te-kleno steno: stisnjenih ustr.ie, z rokami v žepu opazuje hladnokrvno do-godke okrog sebe. D' Arbol pritisne na gumb in zaklopka na stropu celice se zapre. Profesor zamaši pevko in jo vtakne v žep. »Počakajmo So pet minut, da pro-dro radiaktivne sestavine popolnoma v nas.« Laurence začuti prva, da jo začne v konce prstov nalahno zbadati. Skoraj istočasno začutijo iste občutke tudi Sainclair, d' Arbol, Prillant in Lourmel. To zbadanje preide potem vzdolž ramen na tilnik in od tam po hrbtenici v stegna, bedra in stopala. Profesor pogleda na veliko stensko uro, ki je kazala mesece, dneve, ure, minute in sekunde, in z malco vročičnim glasom pran: •Pričnemo, Sainclair?« S tresočim glasom odgovori Sainclair: •Pričnimo!« Vsi so bledi. Lauronee ne more več vzdržati na sedežu, vstane, stopi za stol in zagrebe roke v naslonilo; gola ledja se ji stresavajo od silne živčne napetosti. Tedaj položi profesor vso energijo svoje volje v oči in se nameri proti rdečelascu, ki ga prime z obema rekama za glavo, e Štirimi prsti čez sence, a palcem nad obrvi. In z za,povedujočim, rezkim glasom pravi: •Človek! Hočem da spiš! Zaspi, zaspi!« Profesorjeve oči so se svetlikale še dosti bolj kakor se svetlikajo mala zrcalca, ki jih uporabljajo hipnotizerji za uspešnejšo uspavanje. »Zaspi! Jaz hočem, zaspi!« Iu profesorjeva palca začneta lezti Opozarjamo na za popravo pisalnih in računskih strojov >1» x. baragu,, š"nbu""aatd.a'|'9 za revirno službo vsestransko poraben, ae sprejme. Retlektira b« eamo na prvovrstne moči. Nastop tako), event. do I. aprila 1924. Ponudba z osebnimi podatki druž. čl8nov, dosedanjim službovanjem, referencami no-slat: do I. februarja 1924. na npr. «Jutra» pod „60ZDAR". rogistr. zadruga z omejeno zaveio Pisarna v LJubljani, Tržaška cesta it 2 Tehniško vodstvo z oblaitvetio-avtorlzlranla gradbenim Inženjerjem. Projektira In Izvršuje m v stavbeno h inženjersko stroko spadajoča dela. Delo solidno! Cene konkurenčne! m drnge kože divjačiu^ ne prodajajte špeka-j lantom med vožnjo Ljubljano in na ulicalt| Prodajajte domačim trgcvcea ki b« naroča pri Tiskovni zadrugi v LJubljani ter velja a poštnino vred Dlu 6-50. Zahvala, Za vse izraze sočutja in Tsem, ki so spremili našega drajoga sina, brata ln svaka za Štajersko. M0 Reflektira bo n& večje tvrdke, oziroma gospode, ki 8<) v zavarovalni stroki verziraui. — Ponudbe pod „£k*lltOno&" na Aloma Companjr, Ljubljani. in aieer: od lisic, kunf dehorjev, vider, zajcev Itd. knpujem neposredno za Ameriko. Plaiam najvifje dnevne cene! Od 1. januarja zbirališča T vseh večjih me8tih Jugoslavije, Italije in Bolgarsko: Zajrab: M. KloboSkl, M»»nl8ka nlloa br. 1. Lovimo i Mato Kova£ovt6, 8ara|evo: Jokie 1 Roaio, Banjaluka: Mile Janko vid, 601. Novi: Ibrah m .Memii, Kotor: Burlslav Make>movl£ 1 dr., Beograd: Josip Fbcher (Hotal Petrogvad), Ostloki Hormann Lo^orer, Taila: Brača Antio, SttSak: Mato Stlpčli. Gkoplle: Jarnfiain Karto sinovi, Slkilb: Lazar Mandu, BJetovar; \Veber 1 drug. nadalje t Ljubljani, Hlin, Oosplčn, Sofiji in Tritn. 1AVRO FISCHEE, SISAK. Telefon St. 83, 30 In 61. 11 kupuje skozi vse leto in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah za ek-sport t inozemstvo D. ZdraviS trgovina s osnem Ljubljana, FlorUanska uliceJ na zadnji poti, nafa najiakrenejia hvala. Posebno ae zahvaljujemo cenjeni npravi narodnega gledališča za podporo t dolgotrajni balozul, gg. tehničnemu osohju za po-klonjon um krasni veoee, gg. članom zbora in orkestra za lepo petje in aviranje žalo-stinke, enako g. Albini Lekše za požrtvovalno postrežbo t bolezni. Vsom tisočera hvala! V Ljubljani, doa 18. januarja 1924. Frančiška Cvlrn, mati. Ana Andrle, roj. Cvlrn, eoetra. Jan Ar.4rle, avok. 281 prvovrstni banaški ln sremski, Speharji po najnižjih cenah ae dobe pri tvrdki zajumporje in obleke a v najmodernejših e barvah 20 1 | Toni Seger-tas 1 Dvorni trg I. ^ Popolna razprodaja Samskih klobukov, slamnikov, nakita, baržuna, avile trakov, cvetk, pajčolana in modiatovakega blaga po tvor-niškib cenah. MINKA HORVAT, modistinja Ljubljana, Stari trg št. 21. »6( ZAHVALA. Povodom prebrldke izgube našega preljubijenega sina, oziroma brata, gospoda Oskarja 3Pl.oroxiLin.ija se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ra 'mnogo-brojne izraze prisrčnega sožalja, za darovane vence in cvetje. Prisrčna hvala častiti duhovščini, gg. ljubljanskim in zagrebškim akademikom, trboveljskemu dijaštvu za venec, slav. društvu Sokol Trbovlje, pevskemu društvu „Zvon", Trbovlje, za ganljivo žalostinke, športnemu klubu Trbovlje za spremstvo, rudniški godbi ter gg. akadomiku Golonhu in bratu zastavonoši Mirku Kosu za poslovilne besede od pokojnika ob odprtem grobu. Hvala tudi g. dr. Baumgartenu, za požrtvovalno iečenje in sosedom, ki so nam ob dolgotrajni bolezui pokojnika pomagali - Trbovljo, dne 16. januarja 1924. ZaltljOČi OStall. za Slovenijo in ostalo državo se sprejme proti fiksni plači in proviziji za tvor-ntoo kravat. Naslov pod šifro „Takoj" ua Aloma Company, Ljubljaua. Preizkušeni ebratovodja za električno oddelenja ae v tovarno cementa Zidani most takoj sprejme. Ozira so lo na prvovrstno moči, z dolgoletnimi izpričevali, z državno izkušnjo, trezne in zanesljive, v električni stroki popolnoma izvožbano. — Pismeno ponudbo z navedbo mesečna plače jo poslati gornji tvornici. Stanovanje, gorivo, razsvetljava jc prosta,. 277 Kontortstinja z deaetlctno prakBO, popol noma earaostojna v knjig"; vodstvu in vseh pisaruišti■■ opravilih, z znanjem elo venskega, srbobrvatskega ii nemškega jezika v govoru i pisavi, želi premeaiti službo Dopisi pod ,Samostojna na upravo «Jutro«. Si" UPRAVNI SVET UČITELJSKE TISKARNE javlja t«žno vest, da Je naš mili tovariš ln vdani pisarniški uradnik, gospod Zgodovinski roman Iz dobo španske Inkvizicijo Plesne toilete mer, t nI učitelj v pokoju, po kratkem bolovanju danes mirno preminul, Pogrebni Izprevod bo v nedeljo, dne 70. t. m., ob pol 16. na pokopališče k Sv. Križu Izpred lilše št. 87 na Poljanski cesti. Bodi blagemu prijatelju in požrtvovalnemu sotrudniku ohranjen blag spomin! Ostal liani je zvest do smrti. V L j u b 1J a n I, dne 18. januarja 1924. Cena 80 Din, po poŠti 1-50 Din več. Naroča se pri upravi „Jutra„ v Ljubljani, Prešernova nt, 64. - Takojšna Izvršitev -Najfinejši materijal na - - - razpolago • • ■ Kongresni tra 4ii ♦.JUTRO« St. 1? - ■■■............ - - 8 -—— = Sooota 19. t 1924