Prvi slovenski dnevnik v
Zjcdinjeriih državah. Izhaja vsak dan ižvzemši nedelj in praznikov.

Glas
4
List Slovenskih delavcev v c-Ameriki.
VXLEFON PI8AJLKE: 1279 EECTOi.
Katarz M	Ciaa« Matter. S«r-*iDb«T SI. 1903 at ta* Post Ofic* it New /ork, N. T., nad« the Act of Con«re« of March S, 1879.
TI EFON PISARNE: 1272 UOTO]
NO. 231. — ŠTEV: 231.
NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 8, 1907. — V TOREK, 8. VINOTOKA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Iz delavskih kropv. Vladne odredbe Premogarji in povišanja.: proti naseljevanju.
PREMOG AR JI DRŽAV PENNSYLVANIA IN OHIO NE DOBE ZAŽELJENEGA POVIŠANJA PLAČE.
Tudi plačilne lestvice za premogarje v West Virginiji in Illinoisu ostanejo nespremenjene.
PROTI UNIJAM. -o-
Cleveland. O., 8. okt. Tukaj se je vrnila včeraj dobro obiskovana konferenca lastnikov premog«ivih rovov iz Penn^ylvanijc in Ohio. Po konferenci je je«len izmed največjih lastnikov ro-vo\ države Ohio izjavil, da se pri konferenci ni posvetovalo o podražitvi premoga. temveč <la se je sklenilo. d:i -«.iai..;a plačilna lestviea za pre-m.gar.je v Ohio. IVnnsvlvanijo, West Virginiio in Illinois na nikak način
po v Bat t
We-1 V
tan i na a
kar p dajali
. k. Mich... S. ..kt. Tukaj konvencija National Citi-rial A—oeiaiion, ktero >o narnen. da -«* bojuje proti mijam. Mesto pričakova-jratov. prišlo jih je le ."50. i ... g«.v« ril « *. W. Post. rvej 1 i proti linijam in
znci.ja prem. -garjev nas je . . :t j sv« tu iem>> rojakom pre-i. .la hi ne hodili na delo v i uit! i. o in Virgin i jo. kajti o družbe >v. je lastne proda kti*rih mora vsak premoga r -vole potrebščine. I )en« r mu ar odtegne. tudi ak«i bi «>.io, -huje. kupoval v druži h prt
LORETTA IN NJEN ŽENIN.
Omožena žena se je norčevala s svojim zaljubljencem.
A ko 1- eilo ljubi kacega dekleta, kte-
►	-e potem >: • 11 ugim pinm-i. je to «lo-il j slal>o. Skrajna -mola pa je. ako
človfk -e/,.iaui s kako prijazno da-
0.	s«- z njo zaroči in jej v znak več-• ljubezni in 'vestobe podari dia-anten prstan v vrednosti +80. na kar ora zvedeti. da ima dotična dama že ivno dobrega moža in da je zaljub-rnea le vlekla. Tako se je goiljlo pro-ijalcu ra* sii \Vm. Hontzu v Br<»okly-
1.	kteri b.ide kmalu 4<i let star. Hontz >e je nedavno seznanit z ne-» damo, ktera se j«- imenovala Lo-tia Gasthotf in ki je stanovala pri ..jej sestri Susan i .Joseph. 2<!S •hermerhom St.. kamor je prišla na i i-k. Prodajale«- je mislil, da ni omo-na in tako -e j«1 vaujo zaljubil. Ko-.'•no sta s«' zaročila in tem p«»vo«lom j j«' kupil krasen liamantni prstan.
>	j«- bilo pred 14 dnevi. Pred 13 dne-je j#a lepa Loretta zgiuola i.i pro-
i ialec mesa je .-eda j zvedel. <la je Lo-srečna žena necega izdelovalca \ C 'iucinnat i. O., kjer živi tudi in. ki jc star 20 let. Prodajalec edaj -eveda odstopi od Lorette. liamantni prstan bi vendarle
T«
tta
JM'1
en psa da d dobil.
Viharji na Atlantiku.
Cherbourg, 7. okt. Parnik St. Paul od American Line dospel je semkaj iz New Ybrka sedem ur prepozno, kajti ves čas so divjali na oceanu grozni viharji. Tudi parnik Umbria se je m«iral boriti z velikanskimi valovi, kteri so mu odnesli prednji most. dednemu mornarju je zlomilo nogo.
Velik požar v Newarku.
Dne 3l t. m. zjutraj razdejal je požar veliko tovarno jermen tvrdke Rosenthal - Redd*way Belting Co. v Newarku. N. J. Zgorele so tudi velike zaloge velblodove dlake in volne. Gasili sta dve sotniji gasilcev, toda pred-no so pogasili, je požar napravil že za $3o,000 škode.
VAŽNA RAZSODBA ZVEZINEGA GENERALNEGA PRAVNIKA GLEDE NASELJEVANJA.
Tudi posamezne države nimajo pra vice dovažati naseljence v Ameriko.
ČUDEN SLUČAJ. o
Washington, S. okt. Generalni pravnik Bonaparte je včeraj izdal zelo važno razsodbo, kiera se tiče pravice jH>sameznih držav, ktere do-važajo naseljence iz in. zemstva. Raz -o«1ba >e glasi tako, da se v generalnemu pravniku predloženetnu slučaju greši proti naseluiškemu zakonu, in -i«'er - tem. ker je država plačala v..žnjo za necega naseljenca, dasirav-no zavzema država v takem slučaju .-to -tali-«"-«', kakor posamezni indi-vidij.
1 > .e ajtllhl d ''-p d je v New Orleans. La., Geronim«« Garcia iz Cube t«"ia ua.-elniške oblasti v New Or lean-u tihi ui-<. pustile izkrcati se. !:■• -.> !ijeg v -1 w"-aj prei-kali. V<i
/a Garcio plačal je Reginald l >.\ k«-rs. agent" državnega |*oljedelsk:2-.a i:> la-e!ni-keua urada v I»ui.-iani. ill -ieer z d«*narj«-m. kt«*rega posiavo-da.;a dovoli za razne potrebščine med leteuin. Garciju so zatrdili, da bode k« t poljski d davee dobil »lelo in on je zopet < bijttbi 1. da bode za vožnjo pogojeni rau denar povruil.
Ta slučaj je država Ijouisiana iia-!a-r priredila. «la preskusi <loloči>t ia-el:iiškega zakona. Sedaj bode l_>ui-iana ta slučaj predložila so«li-ši'-em.	se kniM-uo dobi odredba.
ktiMii h. »de veljavna za vse južne države.
BIKA NA VRTU BELE HISE.
Na vrt ju je privabil nek mož, ki je pred njima bežal.
Wasihngton. 7. okt. Zamorec Cha Lancaster je šel včeraj ]x»poludne ob 2. uri mirno j>o Pennsylvania Ave. proti svojemu domu. ko je ugledal dva bika. ktera sta drvila v skoku, z _rlavarr:i navzdol in repi navzgor po Lafayette S.piare. Lancaster ni imel mimgo časa premišljati. Ograja krog >»ele hiše je previsoka, tako da ni mo-iroče preko nje, k sreči so pa bila vrata odprta in Lancaster je bežal skozi vrata, kar so ga zamogle nositi noge. Bika sta naravno tudi to storila. Lan-easter ie iskal drevo, da spleza nanj. kakor >voje«"-asno francoski poslanik. Hiterega je podil predsednikov pes Pete. Drevesa zamorec ni našel in tako je bežal naravnost preko njiv. po-jenih - krasnimi cvetlicami, dočim -la se mu bika vedno txdj približevala in sta mu sle«lila tudi po stopnicah in potem na dragi strani preko vrta zopet na ulico, kjer se jima je končno -kril v pisarniško poslopje za vojsko in mornarico. Bika sta bežala mimo poslopja in kasneje so ju našli, ko sta mirno prežvekovala travo, ktero sta jedla v nekem parku. Oba bika so are-tovali m zaprli za toliko časa, «la se zglasi njun lastnik, kteri m«»ra seve«la plačati škodo, kter«> sta napravila.
poSijemo lepo sliko paru ilea, kteri spada k najcenejši,najboljSi in najdirektnej -Si progi la Slovence. Pišite na Austro-Americana Line, Whitehall Building, New York.
Brezplačno
Dvojna smrtna obsodba.
Camden, N. J., 3. okt. Po petnajst minut trajajočem posvetovanju so porotniki spoznali zamorca Charles Gibsona in Stephen Dorseya krivim umora farmer je ve žene Forner v Cooper Creeku in njene služkinje Viktorije Natali. CM>a zamorca bo-deta prva, ktera bodeta v New Jer-seyu elektrokucijoni'rana.
Demaiit Cullinan.
Iz Pretorije, Transvaal, javljajo: • Zakon« dajna zbornica je z 42 proti 19 glasom sprejela predlog minister-skega predsednika Bothe, da se kupi znani diamant Cullinan in se ga podari angležkemu kralju Edwardu v zahvalo za podeljeno avtonomijo Transvaala. Diamant tehta nebru-šen 3025 karatov in je aavarovan proti tatvini za $2,000,000. Cullinan je največji doelcj najdeni diamant.
Root v Mehiki.
V Cortezovej palači.
NAJLEPŠI DAN, KAR JIH JE PREŽIVEL NAŠ DRŽAVNI TAJNIK V SOSEDNE J REPUBLTKT,
V Cuernevaci je sprejelo Roota vse tamošnje prebivalstvo.
LEPE SLAVNO STL — - o-
Cuemevaca, Mexico, S. okt. Državni tajnik Zjedinjenih «lržav je dne 0. t. m. bil pri poje«lini v Cortezovej palači in ta tlan je bil jki njegovem zatnlilu najlepši, kar jih je dosedaj preživel v Mehiki. Vsled njegove p. sebne želje so prvotni program tako prenaredili. «la je za mogel večino dneva prebiti v krasnih vrtovih Cor-teza.
Predsednikov vlak. na kierem s«» bili Root in razni gostje, je ostavil glavno mesto «d> 9:30 zjutraj. Vsaka postaja «»b jwiti je bila lepo okrašena iji ]H>lna ra«I vednih ljudi. N'a množili postajali so bili napravljeni slavo-i<»ki iz tropičnih cvetk z mehikanski-mi	zvezinimi zastavami.
Cuernavaea se je zbralo vse prebivalstvo na kolodvoru. Rootaa in njegov«« «lin,ičbo >o vodili na tribuno, k j r je pro ft - t Salino govoril ih»-zdrav go- u iz Zjedinjenih držav kot piijatelja rnehikanske republike. l*o .•iivniii -o peljali Rimla v mesto in v palač«., ktero je zgradil španski tiran i.i morile«* domačinov pred 400 !eii. Tu -e je na verandi vršil luncheon.
Po banketu j:' governer države M«>-reh s velel g slom d »brod.tšli in jim razkazal bist«jrieno palačo.
SUHA MESTA SO ZELO MOKRA.
V East Liverpoolu in WellsviUe, O., ne morejo končati s prodajo opojnih pijač.
Pittsburg, Pa.. 7. <«kt. "Pošljite z večernim vlakom '22. velikih besetlnja-kov, 19-jualih be-e.lnjakov in 17 žima-stili postelj.'*
Brzojavka te vsebine je dospela v sobot«* v neko .tukajšnjo trgovino z opojnimi pija«v-ami. V trgovini je bil slučajno nek novi klerk, kteri je takoj mislil, «lu je od pošiljatelj brzojavke zblaznel. Stari klerk mu je pa takoj brzojavko odvzel in napolnil 22 kvartov whiskeva. 19 pintov whiskey« in 17 steklenic viita. kar vse je lepo zložil v slamo. Vse to je poslal v East Liverpool v Ohio, kjer vla«la pojxdna suša. kakor v puščavi Sahari, dasirav-n«> ima imenovano mestece 20,000 prebivalcev.
Mesti East Liverp«x>l in Wellsville sta "suhi'"' in tam ni gostiln, vendar se pa v obe mesti utihotapi mnogo opojne pijače. Vsoko noč pride v Pittsburg kacih .300 mož. kteri nakupijo potrebno pijačo. Policija trdi, da se na zakone še nikdar ni tako malo oziralo, kakor sedaj, odkar so uvedli prohibicijo.
Svaiilo rojake m
V novejšem Časa pričeli so razni iiewro:-ki goijnfi. razpošiljati našim ojskom rame cirknlarje, s kterim: j-ui ponujajo delnice za neke zlate rudnike, kteri baje sploh nikjer ne obstoje.
Rojake svarimo radi tega, da ne kupujejo teh listin, kteri nimajo nikake vrednosti, kajti vsak denar, kterega bi kedo poslal za delnice, je prav gotovo zgubljen in nihče ga ne bode več videl, kajti dobiček bodo imeli le goljufi, kteri so si omislili naslove naših naročnikov, ktere je nekdo ukradel.
Rojaki, bodit^toraj previdni!
Zopet drugi goljufi, kteri so z zgoraj navedenimi v zvezi, razpošiljajo rojakom in tudi Hrvatom cirknlarje, s kterimi jim ponujajo "vino" in poleg tega tudi razne "nagrade". Tudi to ni druzega, nego navaden švindelj, čegar namen ni druzega, kot poslati rojakom navadno brozgo in ničvredna "darila" za njihov desetak, kterega zahtevajo, da se jim ga v naprej pošlje. Rojake svarimo, da se za te cirknlarje ne zmenijo in da jih takoj nničijo. Tudi priporočamo rojakom, da posvare Hrvate pred temi goljufi, kterim se ne poljubi delati in žele ndobno živeti na račun poštenih ljudi.
Kdor dobi take cirknlarje, naj jih mniči, ali -pa pošlje nazaj s priporočilom. da naj lopovi sami pijejo tako vino.
Abd lil Azis želi pomoči od Francije.
BOJI SE, DA MU NJEGOV BRAT MULAJ HAFID NE ODVZAME PRESTOLA.
Francija mu ni hotela dati na razpolago zahtevano vojno ladijo.
ŠPANSKI PROTEST.
Ogromen spomenik
zgradijo v Kremlju pred Nikolskimi vrati, kjer so ubili vel. kneza Sergij Aleksandroviča. iz finskega granita; sf>omenik bo imel oblike piramide in 1>* sestojal iz 3. velikih kamenitih delov; na njem bo bronast križ in plošča z napisom.	*
$25
pen.
$33 $25 $23 $21
Znižane cene.
"velja sedaj vožnja v Ham-^burgr, Rotterdam in Antwer-
Pariz. 8. okt. Iz Tangierja. Maroko, se poroča, tla je sultan Abd ul Azis v velikem strahu, ker število privržencev njegovega brata, novega sultana Mul a j Ha ti d a, postajaTedno večje, dočim so tudi njegovi uspehi vedno večji. Abd ul Azis je naprosil francoskega poslanika Regnaulta. naj mu da na razpolago jedno vojno ladjo, da odpelje svoje čete v pokrajine, ktere so v rokah njegovega lyata. Njegovo prošnjo je pa poslanik odklonil, češ. «la se mora glede tega obrniti na Špansko, kajti Mulaj Hatid se mudi sedaj blizo Melile, ktero mesto se nahaja v španskem" okrožju.
Prebivalstvu Oasablanee preti lakota. kajti domači rodovi ne puste ni jednemu trgovcu iz notranjih krajev v mesto, da tak«) v mesto ne pride p«i-trebna hrana za francoske in španske čete. Že dalj časa ni dobiti potrebne živine in v Casablanci se zahteva velikanske cene za sočivje. Potrebna živila bodo sedaj poslali vojakom iz Francije.
Madrid, 8. okt. Tu se je vršil veliki ljudski shod, pri kterem se je protestiralo proti postopanju Francije napram Maroku. Protestiralo se je tudi proti španske j vladi. Do nemirov ni prišlo.
Pariz. 7. okt. Admiral Philibert, ki poveljuje francosko bojno ladjevje v Maroku, brzojavlja. da so francoske križarke Gloire in Jeanne d'Are, na kterej slednji je francoski poslanik Mr. Regnault. dospele v Rabat. Zadnje rekognosoiranje v okolici Casa-blance se je završilo brez kacega posebnega <rogodk«.
v Mavre s francoskimi brzo-pamiki.	^ -
v Havre s francoskimi poŠt nimi parniki.*
v Havre s francoskimi navadnimi parni ki."j
v Bremen z navadnimi par-niki.
^^ v Bremen z ekspresnimi par-
J2| ▼ Trst alt Reko na parniklh ^ Anstro-Americana Line, Te cene veljajo do preklica. ET Originelni listki se dobe pri Fr, Sakser Co., 109 Greenwich St., New Ytrk.
• Cassie Chadwick smrtno bolna.
- Columbus, O., 7. okt. V tukajšnjih državnih zaporih se zatrjuje, da bode znana finančna goljiifica Cassie Chad-wiekova krmalo umrla. V bolnico so jo premestili šele pred 10 dnevi in tu so pričele njene moči kar vidno pojemati. Ona je brez sredstev in sedaj so jo ostavili eelo njeni odvetniki.
Vesti iz Rusije.
Odeški čifuti.
POGREB UBITIH ČIFUTOV DAL JE POVODA ZA NOVO POBIJANJE.
Domačini so že pred prihodom pogreb-cev obkolili čifutsko pokopališče.
UPOR KAZNJENCEV.
Iz Avstro-O^rske. Fran Josip še bolan.
PO AVSTRLJT KROŽIJO VZNEMIRLJIVE VESTI, KTERE SE PA URADOMA ZANTKUJEJO.
Razne i > o v o
Odessa, 8. okt. Domačini v tukajšnjem mestu nadaljujejo z napadi na čifute. Včeraj so židje pokopavali svoje mrtvece, toda že pre«ln«j- s«> prišli pogrebei na pokopališče, je bilo slednje obkoljeno po domačih. Naj-preje so na čifutimetali kamenje, potem so pa pričeli na nje streljati in so jih mnogo ranili. Na to so čifuti v divjem begu bežali.
Kasneje so se domačini razdelili v male skupin je in so oplenili male ži-dovske prodajalnice ter neusmiljeno pretepali prodajalce. Xek policaj je skušal posredovati, t«»«la množica je tudi njega napadla, na kar je jed nega sv«>jih napadalcev ustrelil. Kasneje so prišli na Ii«-e mesta kozaki. kteri so množico razgnali.
Tobolsk, Sibir. S. okt. Več zbičin-«*ev. kteri s.i bili na potu v Tob«dsk. Sibir. je napadlo svoje stražarje, kte-rih šest so ranili. Stražarji so ustrelili in ubili 22 kaznjencev. Jednajst kaznjencev je srečno ušlo; slednji so «»d-n«'sli ravno toliko pušk. ktere so stražarjem odvzeli.
CERKVENI BOJ ZA $1,000,000.
Reformirana cerkev v Pittsburgh zahteva od nemške evangelsko-pro-testantske cerkve imenovano svoto.
Pittsburg, Pa., 7. okt. V Greens-burgu se je vršila konvencija reformne cerkve in tem povodom sklenili, da se o«l nemške evangelsk«>-prote-stantsk? cerkve v Pittsburgni zahteva fl ,000.000 odškodnine. Vsa zadeva se izroči sodišču, da jo reši.
Detliči Williama Penna so 1. 1788 dali kongiegac-iji nemške evangelsko-portestantske cerkve velik tlel zemljišča na S mi tli field St.. 6. Ave.. Montour Way in Strawberry Alley. To zemljišče je danes vredno več nego -f2.000.000. Za časa državljanske vojne se je imenovana kongregacija razdelila v «lva dela in te«laj se je ustanovila reformna cerkev. Člani te cerkve sedaj trdijo, da so opravičeni <lo polovice vrednosti imenovane svote.
IKo si namenjen
ŽtICb
~ ■ ~ ■. —
rnroM
v Ameriko in voine cene &k
ali
vxeti. M I FRANK
I , __ __________St-, Vark, N«
ker tu bode« najpoiteneje In najbolje iwtickiL Fr. Safcaer je priznani castop-Hk veek iptvitoih peiobradnlh dru&

>
Čudna A>dbina
se rjahaja v Lacashire, Anglija. Mož in žena še živita in sta imela 20 o-trok. Polovica je bila možkega, polovica pa ženskega spola. V tej rodbini se je v 1st eni dnevu porodilo po dvojeotrok in i^otem sta na en in isti dan bila po «lva krsta: drugikrat je umrlo kar po dvoje otrok, ki sta bila na en in isti dan pokopana. Žetra je stara okolo SO let, a ima samo eno nogo, drugo, leseno, napravila si je od? one zelenke, ki jo je zasadila, ko je povila prvega sina. M................................	.... _____
Denarje v staro domovino
poiiljai—;
srn $ 10.30 ............ 50 kron.
80.50 ............ 100 kron,
u $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 102.00 ............ 500 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
sa 01017.00 ............ 5000 kron.
Pofearina Je Htoto vrt teh stot ah Dona m aakaaaae avuU popolnoma (splačalo braa vinarja odbitka.
Kaša denarne potOjatve laplačnje e. kr. puiial hranilni urad v 11. do 11. dadh.
Denarje mmm poda« Je najprflftt-aeje do 025.00 v^cotorlni v prtporo-aU recfatrlrenam pten, ve^je P® I><
Order aH pa 1Te*r York Bank rmAMK »Aim oo.,
i« •104
Avstrijski in ogrski ministerski predsednik pri cesarju.
SODBE O NAGODBI. -o-
Dunaj, S. okt. V novejšem času kroži j>o Avstriji toliko vesti o ne-varnej bolezni cesarja Fran Josipa, kteri <p«.tstaja vsle«l prehlajemja vedno slabši, da so morale oblasti vsa ta zatrjevanja oficijelro zanikati. Znano pa je, <la je m«»ral špecijalist profesor «lr. Neusser cesarja obiskati. Fran Josip ne sme sobe ostaviti, vendar pa sprejema «»bisk«K Danes sprejme v avdijeneo avstrijskega in ogrskega ministerskega predsednika.
V kratkem pHde semkaj španska kraljeva dvojica in tem povodom pride Fran J sip iz Schoenbinma na Dunaj. ako mu zdravniki v to privo-lijo. —
Budimpešta.	okt. Ravnokar
sklenjena na godba ugaja fruli avstrij-sk mu časopisju, le glasila *'ki-ščan-<kib" s«K*ijalist«»v trdijo, da nagodba jximenja poraz Avstrije. Posamezne t.H-ke uag«»«lbe še niso znane. Vendar je pa znano, da bode « ti skupnih izdatkov odpadlo le	na Ogrsko. Ba nčlio vprašanje >e posebej uredi. Valuta ostane nespremenjena in «*a-rinski tarif je avi-onomen.
Tudi tukajšnje časopisje je zadovoljno z nagodbo in v tem smislu se je izrazil tmli ogrski trgovinski minister Košut.
PROTI GLEDALIŠKIM PREDSTAVAM OB NEDELJAH.
Cerkve v Kansasu sc nastopile proti gledališčem.
Topeka. Kans.. 7. okt. V vseh mestih države Kansas so včeraj duhovni propovedovaii proti gledališkim predstavam ob nedeljah. Vsi so jedn oglasil«* zahtevali, da se gledišča za pro, ker so '4 vir vseh grehov * *.
Mestni pravnik je naznanil, da bode zaprl poslovodje gledišč, kakor tudi igralke in igralce, ker so grešili proti zakonu, ki prepoveduje delati ob nedeljah. Igralci s«i pa sedaj jeilno-glasuo sklenili, da bodo na podlagi ravno tega zakona «lali — zapreti vse duhovne, mežnarje. cerkvene pevce in druge ljudi, kteri delajo ob nedeljah za denar.
Skušal je umoriti svojo ženo.
V Newarku. X. J., je skušal minolo nedeljo Frederick Wintermeyer pred cerkvijo St. James umoriti svojo ženo, ktero je r.apadel z nožem in jo na vratu trikrat nevarno ranil. Wintermeyer je čakal svojo ženo pred eer kvijo, na kar se jej je. ko je šla proti domu, pridružil. Kmalo na to jo je udaril' po ustih, tako da je padla na tla. Na to je vzel iz žepa britev in ženo trikrat na vratu ranil. K sreči so prišle na liee mesta sestre njegove žene. ktere so umor preprečile^. Napadalca so aretovali, dočim so njegovo ženo odvedli v bolnico, kjer so z«lravniki mnenja, da bode okrevala. Wintermeyer je prišel minoli petek iz ječe
Bacil pasje stekline.
Washington, 7. okt. Vladini bakte-riologi, kteri eksperimentujejo na farmi Bethseda, ki je last poljedelskega oddelka naše vlade, so sedaj eksperimentirali z ubitimi steklimi psi, kakor tudi spo njih ugriznenimi kravami in konji. Pri tem so našli bacila pasje stekline.. S tem so cepili več zajcev, kteri vsi so vsled stekline poginoli.
Napad na vlak.
Union,-^S. C., 6. okt. Potniški vlak Southern železnice št. 13, ki je vozil proti severu z vso hitrostjo, je zavozil na rels, kterega je nekdo v zlobnosti položil preko tira. Lokomotiva je skočila raz tir, na kar sta jej sledila tudi poštni in tovorni voz. Dva uslužbenca sta bile nevarno poškodovana. Potnikom se ni nič hudega zgodilo.	,

iz , r: o z e in srna.
VOJNI TAJNIK ZJED. DRŽAV, WILLIAM T AFT. JE DOSPEL NA KITAJSKO; SPREJEM V MESTU SHANGHAI.
Samomori med šolsko deco na Nemškem se hitro množe.
DOLGOVI KRALJEVE HČERI. -o-
Shanghai. Kitajska. okt. Zastopniki ."i4 kitajskih tr-.ri>v<kih organizacij v Shanghaiju bod«> dane- -prejeli semkaj tlošlega. vojnega tajnika Zjetl. «lržav Williama Tat . a.
Berolin. S. ,.kt. Med šoL-ko -lečo v Nemčiji se pii{>eti v>ako !,•?<• ve.-samomorov in radi tega j • mi .i-ter stv.: za vzgojo odredilo, da -e	ra
stvar natančno preiskati, d - tako dožene vzr«»ke samomorov. < i-ta 1SS:J do 1003 je 112") ..t rok izvršilo -amom-T. in -i.-er ve ."i	v -
si i j n»d I ■">. le;«ini. To -i<\:'	ašT-ii
\-aki> lel • za najmanj 4-~> k. Meti otročjimi samoni ril.-i j; je -etina dekli«-. .led::;: vzrok -aiM->r r- • v ;;-i.k mi -troi^t'. «"-es;«»krat !>a:'iai"ske kazni v šolah in doma.
Bruselj. Belgija. okt.	krat-
kem bodo na dražbi prodali • sobno premoženje j«-koinr kraljice Henrietta*. >la s « :n denarjem {m»krij • dolgove njene in-ei i. ;-.ri:..-eziiije Luize, ki j«- ušla - lv«'glev i«-ern-Mat ašičem.
Paris. 7. okt. Uradoma se brzo-javlja iz Orana v Algieru. la sta r:'.r'i pri] ;. lila <lv;t m>\*a slučaja kuje. Oblasti store '-se. da preprečijo razširjanje nc\anie bolezni.
NOVA TOVARNA ZA RELSE.
Zgradi jo Jones & Laughlin Co. v svr-ho konkurence s trustom za jeklo.
Pittsburg. Pa.. 7. «»ktobra. Jones & Laughlin Steel ('«>. v Pittsburgu botle v Aliquippi. Pa., zgradila največjo tovarno za železniške relse na svetu, kajti železnico imajo - trustom za jeklo vedno večje sitnosti glede nabave rels«»v. -tones & I.aughlin ("o. je do se-tlaj vedno uspešno konkurirala timstu za jeklo.
Pretep vsled ljubosumnosti.
Pittsburg. Pa.. 7. okt. V tukajšnjej bolnici umirata Levi Jones, star 03 l«*t. in William Carpenter, .-tar 34 let. in sicer vsled ran. ktere sta si priza-dejala joden drugemu, ko sta se pretepala z noži. Pretepala sta se radi ljubosumnosti.
KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli so:
1.^» (fas«-ogne 7. «»kr. iz Havre s 1345 potniki.
Zeelaml 7. okt. iz Antwerpena s 1697 potniki.
Georgic 7. «»kt. iz Liverpoola.
Dospeti imajo: Giulia iz Trsta. Hudson iz Havre. Celtic Princess iz Hamburga. Potsdam iz Rotterdam a. Kronprinzesin Cecilie iz Bremena. Lucania iz Liverpoola. Astoria iz Glasgowa.
Odpluli oo:
Kr. mprinz Wilhelm 8. okt. .v Bremen.
Carmania 8. okt. v Liverpool.
Odpluli bodo:
Adriatic 9. okt. v Liverpool. Ryndam 9. okt. v Rotterdam. Peterburg 9. okt. v Libavo. Bluecher 10. okt. v Hamburg. Cedric 10. okt. v Liverpool. La Provence 10. okt. v Havre. Gneisenau 10. okt. v Bremen. Carpathia 10. okt. v Reko. Zeeland 12. okt. v Antwerpen. St. Lords 12. okt. v Southampton. Etruria 12. okt. v Liverpool. Astoiia 12. okt. v Glasgow. Pretoria 12. okt. v Hamburg. La Gaseogne 12. okt. v Havre. California 12. okt. v Havre.

"GLAS NARODA"
(Slorenk Daily.)
Owned anl pni tlished by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation).
SAKSKi:. L-e-Ment. VICTOK VAiJ.W i r Secretary. LOIIS tIKNKi'.K, "i .ea-uier.
Plan? ot bu-ine—«." the< «>■ nnraron *;•«! a<i<lre—<>« omlnv^oil, c-, «>:■•«» re<eu « h Htreel.	n \i*a-• .V-tan, New \ork
Citv, K. Y.
Za leto ve ja ii^t za A
r
L O

u . . . - . . - .	J.. t
a m'f-t'o Sew York . . .	~5-<>o
leta za m»^t<> New York .	2.0O
vropo za ieto.....4..VI
e!a .... rein ie:.i
. - . 1-75 Evropo [H^iljamo -Kupno tri >tevi!ke.
iLAS NAKOl>A ixbaja v>ak dan is-vzemši ne*ielj in prazni sov.
"GLAS NARODA"
("Voice of t. e People'*) tssue-l'every <i:*v, except Sun lavs and (Holidays. ~ ^Subscription yearly $3.00.
A J vertisement'o n agreement.
Dopisi brez podpisu in osobnosti ^e ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da >e nam tu<li prejšnje l>ivaiiš<"-e naznani, <la Uitreje na letno naslovnika. Dopisom ia pošiijatvain naredite naslov ;
"Glas Naroda" IOO Greenwich JStreet, New York Citv.
Telefon : 127;» Hector.
Naše železnice.
Zna.ua stvar je. da se pred 40. leti velike železnice, ki vodijo »»<1 Atlantika »1<> Pacifika. ui>-> gradile z dear), ui podjetnik««v, temveč s j»odpo-raiui. ktere je kongres dovolil. Podjetniki st» pa trdili bas nasprotno in tako so dobili ju kongresu pravico izdajati bonde na svoja ]K>djetja. Vladin denar je v knjižen kot hipoteka na drugim mestu za imenovanimi bondi. Pri tej (drugej) hipoteki pa izpustili klavzulo, ktera bi morala določati, kedaj in kako bi bilo treba to poravnati.
Z izdajo bondov so se pa pričele finančne umetnosti ustanoviteljev, ozi-tMoia podjettnikov. Bondov se je izdalo toliko, da so postale železnice uboge, [Kidjetniki pa bogati. Z na ta način dobljenim denarjem so grafi ili nove železnice.
Potem s«i ogoljufali lastnike bondov in delnic. Plačevali so velike ■dividend« iz kapitala, da so tako cene delnicam povišali, nakar so še več delnic prodali in |»otem je prišel polom.
l>a se je vse to moglo izvesti, treba je bilo vplivati na post a v o d a jo, sodišča in vlado — bas tak<>, kakor se še dandanašnji vpliva.
Kongres je nedavno ustanovil po-»ehuo komisijo, da preišče železniške lopovščine, toda ko bi lojvovi morali izpovedati razne tinančne tajnosti, ro-ziroma koliko denarja so vzeli iz železniških blagajn, prišel jim je na pomoč zvez in s. nlnik, kteri je izdal -■•dno prejMived. ktera zabranjuje lopove izpraševati o njihovih finančnih akcijah. Tu >e je politični vpliv dobro obnesel.
Baš tako je bilo tudi pred 40. leti in takti je tudi še dandanašnji, kajti ~odniki so izvoljeni le po milosti tru-stov. In potem se ljudstvo še čudi. ako dobimo samo trustom naklonjene odredbe, d očim postanejo proti-tnistni zakoni kar preko noči ti protiustavni".
Beseda '' boycott' *.
Gotovo bode čitatelje zanimalo, da izvedo, kako da je nastala beseda * * boy cot t*Beseda 4 * boycott' * prihaja od nekega angležkega kapitana, ki se je zval~~Boycott. Ta kapitan je upravljal posestvo nekega grofa na Angležkem. Radi svoje uprav pretirane strogosti ga je vse bližnje prebivalstvo silno sovražilo ter ni hotelo priti ž njim v nikako dotiko. Nihče ni hotel od njeira kupiti, niti mu kaj prodajati. Z vojaškim spremstvom mu je bil doveden letni prihod, tega so strogo čuvali, a tudi kapitan sam je moral imeti spremstvo, kadar je hotel iti v kako drugo mesto. Od tedaj je nastala beseda 14 boycott ' ali boyeot tirati". Pričeli so jo rabiti ob sličnih prilikah in kmalo je postale ta beseda običajna po celem kontigentn. — Kapitan Bsysott je umrl meseca junija 1907.
i
L.ov na anarhista na italijanskih kraljevskih manevrih.
Milanski "Corriere della sera" poroča iz Corna: V < krožju velikih kraljevskih vojaških vaj so začeli zasledovati z veliko vnemo nevarnega anarhista. Iskani je 231etni Giovanni Pontiggia iz Erbe, stanujoč v Cornu, kjer je imel zadnji čas delo. Pontig-gia, jeden od najbolj nevarnih anarhistov, je zadnji čas brez sledu izginil. Prej je živel v Šviei in v Franciji, odkoder so ga izgnali. Proilo leto so ga zaprti v Como, ker je bil na sumu, da namerava napraviti a-tentat na kralja Viktor Bmannela ob otvoritvi
Nagodba v Avstro-0grški
V zadnjem, najkritičnejšem trenot-ku so se obravnave med Avstrijo in Ogrsko glede nagod'be vendarle zaključile iiirtnlno. Brezdvomno so se
zagrizenci stranke neodvisnosti ustrašili grožnje ministerskega predsednika vir. Wekerleja, kteri je za pretil. | tla bode odstopil, ako bi bile obrav-' nave glede nag^ dbe neuspešne. Ako j Wekerle odstopil, bi se morala ko-! alicija razbiti in posledica temu bi i bila takojšnja uvedba splošne volilne j pravice, kar bi pomenjalo konec ma-' 1 jurskemu gospodstvu.
Gospodarska nagv>dba je torej, ako jo od brita oba parlamenta, do leta l:H7 zagotovljena. jVemdar pa ta nagodba ne }x»menja več one skuj>-nosti. ktero je preje določal paragraf 7 državne ustave z dne 4. marca i-40. Podlaga gospodarske na god be se je uničila s tem, da je namesto carinske in trgovinske zveze med obema deželama stopila pog< dba, ki je ravno taka. kakoršnjo skleneta dve d želi. kteri sta jedna drugej popolnoma tuji. Glavno podlago Deako-venm iiagodbenemu delu so že odvzeli. ko je Ogrska sprejela avtonomni carinski tarif. To je pomenjalo nadaljni korak do irosj « h 1 a rs k e ne-j
odvisnosti CHrrske. kar ni nič druze-- - i L;a. nego priprava za politično neod-!
visuost. Tudi v političnem pogleduj nam nudi sedanja nagodba dokaz, da j je Odrska dosegla že mnogo ne d vis-j nosi i. kajti določba, da morata obe j državni polovici {Kisebej potrditi z. inozemstvom sklenjene trgovinske po-godbe, je taka, da mora inozemstvo računati z Ogrsko kot samostojno državo, ne pa z delom skupne monarhije.
Avstrija in Ogrska sta sedaj dve popolnoma ločeni državi, kajti skupno med njima je le še zastopstvo v inozemstvu in obramba. Toda tudi zastopstvo v inozemstvu ni več poginoma skupno, ker v nadalje mora tudi Ogrska sklepati pogodbe, baš tako. kakor Avstrija.
demo še nadalje pustili na vladnem ffokai bCSCV 0 I10V0d0b"
krmilu na Hrvatskem.	•
ni h popotnikih in izlet
* • Po k ret'' je z oziram na to pisal, da računa madjaraka vlada sedaj
na pomoč Frankoveev v tej smeri, da bi oni zahtevali v saboru odpo-1 klicanje hrvatskih delegatov iz Pe-;
šte. -
Madjarom namreč, kar je povsem umljivo, sedaj mnogo bolj prija for-
na Četi nje.
. (Nadaljevanje.)
Črnogorska ustava živi v bolečinah.
Pismo iz Hrvatske.
V Zagrebu, 19. sept.
Iz Peste je došla vest, da se hrvatski sabor otvori 5. oktobra, torej pet dni pred ogrsko-hrvatskim saborom v Pešti.
Ko .se je v Pešti končala -obstruk-cija hrvatske delegacije in je prišel na Hrvatsko za bana Rakodczav, se hrvatski sabor ni sklical, marveč je bil s kraljevim raskriptom odgoden.
V	hrvatskem saboru je nameravala delegacija podati poročilo o svojem del ovanju v Pešti in zahtevati od njega navodila za nadaljno taktiko. No, Rakodczav se je bal sabora, ker bi pred vsem prišlo na dnevni red vprašanje o njegovem imenovanju proti volji hrvatskega sabora. A sedaj sta se naenkrat ohrabrila on in madjarska vlada in sklicujeta hrvatski sabor.
V	kakšno s vrli o ?
Madjarski vladi in njenemu hlapcu Rakodczav ju na Hrvatskem je največ ležeče na tem, da bi ua kakor-Šnjikoli način preprečila ali onemo-g<K-ila napovedano hrvatsko obstruk-cijo v j>eštanskem parlamentu. Ta obstrukcija jim je ue glede na druge neprilike tembolj nevarna, ker Hrvati groze, da bodo v Pešti z vsemi silami podpirali zahteve socijalistov in ogrskih narodnosti, da se čim najprej e na Ogrskem uveljavi volilna reforma na temelju splošne volilne pravice, ker stoji v kraljevem re-skriptu pogoj, da se ima najprvo uvesti splošna volilna pravica na Ogrskem, a šele potem na Hrvatskem. Hrvatje smo torej interesovani na tem in naj si je to docela notranja stvar Ogrske, da se splošna volilna pravica čim naj preje uvede na Ogrskem.
Ivako se naj torej prepreči nevarnost hrvatske obstrukeije?
Rakodczav si dosedaj ni mogel ustanoviti nove stranke, zato tudi ni mogel razpustiti hrv. sabora, da bi morda z novimi volitvami prišel do nove madjaronske večine v saboru in se s tem rešil neprijetne mu hrvatsko--rbske koalicije. No, jedna nada ni madjarske vlade zapustila: ona stavi vse svoje upe. kakor se to v normalnih razmerah paradoksno glasi, na našo baje '1 naj radikalnejšo " stranko dr. Franka.
To je Wekerle odkrito izpovedal takoj ob začetku razpora z našo koalicijo.
A to je tudi docela jasno, ako si predočimo dosedanjo taktiko Fran-kove stranke. Madjarski vladi je vse-kakoT pril:ladnejša politika pasivnosti napram Pešti, "načelna" politika, ki po programu perhorescira zajed ni co z Ogrsko, se postavlja izven zakonov, ali se zato v Hrvatski pod mizo povsem strinja z madjar-skim odposlancem. Slično taktiko je sam Wekerle priporočal hrvatski delegaciji začetkoma konflikta; podajte načelne zavarovanje proti želez ni carski pragmatiki, magari zapustite za nekaj časa parlament, samo ne delajte nam resnih neprilik, da vas bo-
_■____
malno prekinjenje državn pravnih Črnogorci se še niso privadili pisani odnošajev, kakor nevarna aktivna knjigi, ktero jim je podal knez. Po-barba v njihovem parlamentu, kjer prej je bil sam on zakon in zdaj ma-bi Hrvati z ustavnim orožjem pobi- homa naj jim bode knjiga. Č"ujmo, jali današnje razmere med Ogrsko in kako je pisala o položaju "Slobodna Hrvatsko,	i "Riječ" v Podgorici v članku z nad-
To je za vsakega treznega politika pisom: "TJ slozi je spas." Nije ni-povsem jasno.	i kakvo čudo za onega, koji poznaje
In res se je na to kombinacijo o- našu zemlju, što su u njoj, sad još u glasil v 4* Hrvatskem Pravu" fran- poeetkn ustavnog života, uzrujani du-kovski j> slanee katehet Bošnjak, ki hovi; što — kao ladja bez busole — je odkrito napovedal, da bode zares nema još odredjenoga pravea; što se predlagal v hrvatskem saboru, naj • nešto traži, nešto se hoče, nešto manse hrvatska delegacija odpokliče iz kaje, a što — ne zna se: što se vidi. Budimpešte in se s tem onemogoči ! da tako ne valja, ali kako da se ot-ofbstrukcija v skupnem ogrsko-hrvat-skem parlamentu.
Zakaj bi naj pomagali, vprašuje Bošnjak, koaliciji do cenene slave, da bi se borila v Pešti? Njemu je torej ležeče samo na strankarskem interesu. —
Pod pretvezo največjega "radika-Iizma bode se potrudil frankovec, da nudi pomoč Rakodczavju in madjarski vladi. Če bi ne bil Frank največji politični špekulant in spletkar, bi se še moglo domnevati, da j« do skrajnosti naiven, zakaj samo otročje naiven ali do cela pokvarjen Človek more priporočati tako taktiko.
Toda še eksistira nekaj, kar lahko povsem prekriža račune tako Rakodczavju, kakor frankovcem. Pred vsem se bode moral hrvatski sabor pečati s samim Rakodczayjem.
Ako koalicija sproži predlog, da se da. Rakodczay kot ban pod obtožb*"), ker je imenovan na temelju kršenja nagodbe, bodo z enim udarcem razsekane vse mreže. A koalicija ima v zalogi še druga sredstva, da si bode Rakodczav še dobro premislil, pred no bode sklical hrvatski sabor v svrho, da spravi v zadrego — koalicijo.
* * *
Težko je sedaj vsaj z daleka prerokovati, kako se »bode dalje razvijala ta kriza med Hrvatsko in Ogrsko, kako d« Jgo more obstojati ta na pet ost in kako se zopet obnove pretrgane vezi ? Ako bi Wekerlejevo minister-stvo padlo, potem bi seveda nastala nova situacija tudi za Hrvatsko. No, koliko bi šla nova ogrska vlada zaa roko Hrvatom, koliko bi mogla popustili od svojih im perij alistienih zahtev — o vsem tem se danes še slutiti ne da. Naravno je, da ne bi prenehali spori, odkrite ali tajne borbe s tistim dnem, ko bi se uvedla splošna volilna pravica na Ogrskem in Hrvatskem. Pred Msem pa je popolnoma izključeno, da bi se mogla na Ogrskem urediti volilna pravica tako, da bi močno potisnilo Madjare z njihove doseda-nje pozicije. A ker ni drugače, jih potisniti z manjšino, trajali bodo še nadalje -narodni spopadi. —
Eno je gotovo, da Hrvatska more le pridobiti z aktivno borbo v Pešti, ako nastopi pot zavedne in poštene etapne politike.
♦ * 4
I>ne 6. oktobra bode imela mlada hrvatska ljudska napredna stranka svojo drugo glavno skupščino. Lani se je konstituirala v stranko pod popolnoma demokratskim in ostro anti-klerikalnixn programom. V tem času njenega obstanka je ta stranka zelo lepo napredovala. Zbrala je okolo sebe ne samo vso mlado inteligenco, temuč je tudi že uspešno delovala med 'kmeti s^ svojim gospodarskim programom. Sedaj imajo tri svoje poslance, ali če bi prišle sedaj volitve, narastlo bi to število na kakih 6 do 7 mandatov.. Glavno njeno težišče je v Slavoniji, kjer so velike latifundije in kjer se je bilster narod precej emancipiral od duhovniške nadvlade. Zato bode imela Stranka drugo svojo skupščino v Oseku. Na dnevnem redu je tudi poročilo o splošni volilni pravici.
počne, ni to se još ne zna. Zar ovaj petovjekovni mučenik, zatvoren me-djn golo stijenje svojih gornih planina, naviknut vjekovima, da ga neko vodi. uči, savjetuje, kara. miluje i to uvijek živom riječju i otvoreno u četiri oka, pa da se sad od jedanput navikne na paragrafe i pismene — na osnovu ustavnih zakona — na-redbe ?''
S pričetkom Tistavnega življenja je kakor burja zapihalo po črnogorskih skalah in dolinah. Vse je mislilo, zdaj pride rešitev, zdaj pomine mučeništvo, -no prišlo je mnogo klo-potanja in nič moke. V narodu se vsaka misel tira do skrajnosti: ne-kteri 'brani nekdanjo patrijarlialno uredbo, drugi bi rad omejeno svobodo v okvirju nove ustave in brez protfkeij; velik je tabor tistih, ki hrepene po takšni svobodi, ki nima mej in jih nikoli ne sme imeti. Vse naj bi se na mah ustavilo, kar je bilo do zdaj, in na mah naj bi se razširilo takšno blagostanje, kakorštio so videli tisoči Črnogorcev daleč v tujih krajih. Ljudje, ki so toliko stoletij sukali handžar. branees ,voje skale, se ne morejo tako lahko vživeti v suhe paragrafe in naredbe, ki jim na mali ne prinesejo sreče, ampak so po mnenju nekterih zato na svetu, da jih razlaga vsak po svoje, ter jih krši, kdor more. Nejasni pojmi lete d kraja do kraja, tako nejasni, kakor v Sloveniji glede liberals!va in klerikalstva, in kakor so nesložni v narodu, tako tudi v skupščini. Ne-kteri poslanci so kakor trst v vetru in sami ne vedo, kara bi se nagnili: pa prehajajo iz tabora v tabor; mar-sikteri bi bil rad minister, najrajši vojni, — in osofoni interes je mnogim nad občni interes. • Javno se govori, da igrajo reakcijonarji zakulisno igro in hočejo osmešiti skupščino. Značilna je bila razprava, ki se je vršila 30. sušca lanskega leta pri zakonu o poŠti, telegrafu in telefonu. Ta dan je bil zakon z 32 proti 30 glasovom sprejet, -v tem, ko je isti zakon vsa zbornica nekaj dni poprej sprejela s soglasnim odobrenjem. In baš tisti poročevalec, ki je predlogo poprej utemeljeval, je sedaj govoril in glasoval za to. da se zavrže ves zakon. To je razboritost in doslednost
Seja 10. malega travna je bila zelo kratka. -Ker sem prišel nekaj minut prepozno, ue vem, kako in zakaj se je spor začel. Opozicija je napadala predsednika in vlada ter zahtevala odstop obeh. Priznati se mora, da ni padlo nič tistih grdih, moža, posebno pa še poslanca nedostojnih psovk, ki so običajne v naših zborih, čeprav je predsednik Petrovič s silni naglasom in trdimi besedami očital opozicijo-nalcem, da so izdajiee na narodnem programu, ki so ga podpisali. Petrovič je bil nekaj dni poprej obelodanil ponesrečeno politično pesem, v kteri je imenoval neki tabor poslancev ka-marilo. To besedo ni rabil v pomenu kakšne postranske tajne vlade, ker tej bi najibrž pripadal on sam, ki je knezov sorodnik. Poslancem, ki v šolskih študijah niso visoko dospeli, pomen besede kamarila ni bil jasen in so jo zamenjali z njim znano laško besedo *1 eameriere1 % ki pomeni lakaja. In lakaji niso hoteli biti. Ogorčeni so po ostri izjavi zapustili zborni-eo, ki je postala nesklepčna. Ko se je po poimenskem preštet ju zbornice pokazalo, da ni niti 3S t. j. polovica poslancev navzočih, je izjavil mini-sterski predsednik Radovič, da se popelje nemudoma h knezu, ki je bival v Baru pri bolni knegiti^i. ter je zaključil sejo. Meni je bilo žal za njo,
Kje je LOVRENC JELOVČANf Do- da ni traJala dalie> ker ™ za uro bi ma je iz Koprivnika, fare ŽirL Sli- bl1 rad jx>slušaI možake, pa naj že
Kje je IGNACIJ ZUPANČIČ t Doma je iz Puščave pri Mokronogu. Čul sem, da je bival pred tremi leti v Anacondi, Mont. Kdor ve rojakov za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Joseph Paulin, P. O. Box 6S0, Leadville, Colo.
(7-9—10)
šal sem, da se nahaja v West Vir-giniji. Pisal sem mu večkrat, pa ne dobim odgovora. Za njegov naslov bi rad zvedel: Mat. Primožič, P. O. Box 16, Aylmer, Colo.
(7-9—10)
OGLAS.
DELAVCI, OGIBAJTE SB MXET-NBSOTEf TAM JB &B VEDXO &TBAJK ZA F&AVXOO DELAVCEV. HE POSLU&AJTE A&BH-TOV, KI HAOOVABJAJO V MUC-NBSOTOI
razpravljajo o prošnjah ali pritožbah, tarifah ali lakajih. Tako je končala prva črnogorska skupščina. Nekaj dni pozneje sem čital v časnikih, da je zaključena in da je padlo Radovičevo ministerstvo.
Ker sem imel tisto popoldne dosti časa, sem se napotil na Orlovkrš. To je skalnata kopica nad metropolitan-sko cerkvijo sredi in poleg drugih višjih kopi« in gor. Na vrhn stoji na štirih stebričih dale's viden pozlačen bald ah in, kot spomenik v Kotom umorjenemu knezu Danilu. Pod menoj je ležala podolgovata, cetanjska kotlina, obkrožena e Bkalarai, na levo
sem zrl na zasneženi Loveen, na če-gar. vrhu je pokopan Peter H., pesnik * * Gorskega venea1' in poslednji vladi-ka. Ti črnogorski vladike so imeli večkrat handžar v rokah nego kriz in živo me spominjajo bojevitih papežev 15. in 16. stoletja, kterih jeden — Julij II. — je baje Mihelangelu, ki ga je vprašal, kako naj ga upodobi, zanosno odgovoril: "Z mečem v roki. ' * Kraj spomenika sem dobil 16-letnega Dušana Vujoviča, dijaka 2. razreda eetinjske pet razredne gimnazije. Imel je kopo knjig s seboj in učil s? je zemljepisja iz ruske učne knjige. Pri odgovorih na moja vprašanja se je zelo vljudno odkrival. Da-si revnih starišev sin, doma iz borne vasice daleč od Cetinja, vendar ni hotel vzeti denarja, kteri sem mu ponujal za šolske potrebščine. Naposled me je vprašal, če sem iz "zlat-noga Praga". Na Cetinju smatrajo za Ceha vsakega slovanskega gosta, ki ne gov< ri gladko srbo-hrvatski jezik. In tako so tudi mene. Čehi radi pohajajo na Črno Goro in dejstvo, da se je v Pragi že dosti mladih Črnogorcev s češko pomočjo naučilo rokodelstva,, je močno dvignilo ugled češkega imena. Posebno pa je zadnji izlet čeških Sokolov na Cetinje, kjer so bili veličastno sprejeti, zbudil simpatije vseh Črnogorcev do teh praktičnih Vseslovanov. Sokoli so tttkrat obljubili, da poskrbe za vsakega črnogorskega dijaka, ki pride na praško vseučilišče.
Proti večeru sem hotel pogledati v cetinjsko vojašnico, dolgo enonad-stropno poslopje, ki ima prostora za batalijon vojakov. Orna Gora nima prave stalne vojske, vojašnica se rabi za skladišče vojnih potrebščin in za bivališče onih mladeniče v, ki prihajajo k orožnim vajam. Ni me gnalo poz vedet i. kakšen red je v teh prostorih, leži li komis na desni ali na levi strani čedno zravnanega perila in obleke, z leti se skrhajo čuti za takšne stvari, pač pa bi bil rad videl mlade črnogorske junake v njih zavi-čarji. Pred rdečkastim poslopjem so šetali v tolpah visokovzrastli in temnili obrazov. Baš sem hotel vprašati junaka, bi se li smelo prestopiti prag vojašnice in ogledati <pjeno notranjost, kar se zakadi proti meni ru-jav, ščetinast pes. Po njegovi zlobi sem sodil, da bi me bil najrajši raztrgal. Sunil sem ga z nogo v režeči gobec, pa se ni dal odpraviti. Sklonil sem c>e po kamen, a tu je bil še le ogenj na strehi. Zagnal se je na moj površnik ter zasadil vanj zobe. Menda je žival ovohala v .njem stari avstrijski častniški plašč, iz kterega je narejen, pa se je znotsila nad njim. Začel sem upiti v vseh slovanskih jezikih: -"Pašol! Pozovite črta! Kakšen red je kod vas! Psiakrev!" Naposled so se me usmili v neki tolpi in so pozvali razkašeno zver. Spustila je moj površnik, kteremu je zadala ue-zaceljivo rano. Hitro sem jo odkuril in če pridem še kdaj na Cetinje, pri vojašnici gotovo nečem oglariti in oprezovati. Čemu sem ttja vtikal nos, ko sem vendar dosti vojakov videl na uliei! Ne omenil bi te dogodbice, ko bi ne bil zaradi nje opustil svoje prvotne namere, ca se povrnem s Ce-tinja peš nazaj k morju, in sicer po stari črnogorski poti, ki se mi je kazala v Kotoru tako slikovita in vabljiva. Brez tovariša sedaj nisem maral pešpoti, na kteri bi bil pač varen pred handžarji, pred psi pa morda ne. Šel sem na pošto, da si kupim za drugi dan listek za vožnjo v Kfotor. Pa na diližansi ne bilo več prostora. Ker vozi pošta samo enkrat na dan, sem sklenil, da ostanem še ves drugi dan na Cetinju in čakam na njo do tretjega jutra.
(Dalje prihodnjič.)
lov

t:cM idko
i Q*
podp. društvo
Cr

svete Barbara
o
ZJadlnJene države	Amerik s-
Scdczi Forest City, Pa.
1 lanuarla 1903 -v-
ODBOR NIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVER L, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN. Box 51, West Mineral, Kana.
L tajnik: IVAN TELBAN, Box U07, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠT1R, 1143 E. COth St., Cleveland. Ohio. Blagajnik1: MARTIN MHHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa KAROL ŽALAH, I. nadzornik, P. O. Box 547. Forest Citv Pa. FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa.
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill Sr., Luzerne, Pa.
Išče se JAKOB LUZNAR, doma iz Škofje Loke na Gorenjskem. Star je 20 let. Meni je ostal dolžan na boardu $80, zopet drugim pa je izmaknil iz kovčekov enemu $16, drugemu pa $3. Spozna se ga, ker ker na eno nogo Šepa. Tudi govori v spanju. Za njegov naslov bi rad zvedel: Anthony Vehar, 3877 Lakeside Ave., N. E., Cleveland, Ohio.	(4-9—10)
JOHN VENZI-L, 1017 E. 62ad Street, N. E.. Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških
H A R Al O IN I K.
Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo ttpežno in dobro. Trivrstni od $22 do 3*45. PloSCe so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z
KnajpoTim pralkoin, kdor želi poskusn o naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Z golobradc« in pleSaste imam najbolje mazilo po katerem se v 6 tednih lepi bikovi. briOa in lasje narastejo, če m to resnica plačam rsakomu $500.
Jakob Wahčič,
1114 B. tta. KILPOYLE STREET CLEVELAND, OHIO.
Bojakt aarožaju mm ma "«laa Na ujn^i im »ajenajil
POROTNI IN PR rzrVNT ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora. "SVeir, Kan. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Compagnie Generale Transatiantipe,
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Postni parniki so z}
"La Provence" na dva vijaka..................It,200 ton, 30,000 konjskih moči.
"La S^oie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „	„
"La Lorraine" „ „ ....................12,000 „ 25,OUO „
**La Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 „	„
"La Bretagne"................................ 8,000 ,, 9,000 „
"La Gasgogne"................................ 8,000 ,, 9,000 „	tf
Glavna Agencija: 19 STATE^STREET, NEW YORK.
corner Pearl. Street, Chesebrough Building.
Parniki ad plujejo od sedaj naprej Yedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. X.
10. okt. 1907 *LA TOURAINE 17. okt. 1907. *LA LORRAINE 24. okt. 1907. *LA SAVOIE 31. okt. 1907 *LA PROVENCE 7. nov. 1907. "LA TOURAINE POSEBNA PLOVTTBA: La Gasoogne 12. okt. ob 3. uri po pol La Bretagne 26. okt. ob 3. uri popoL
Samo ta H in 111. razred.
Parnika z zvezdo zazna ni orani imajo po dva vijaka.
M. w. Kozminski, generalni agent za za pad.
71 Deaoorn St, Chicago, lig.
•LA PROVENCE *LA TOURAINE •LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA PHOVENCE
14. nov. 1907. 2L nov. 1907. 28. nov. 1907. 5. dec. 1907« 12. dec. 1907.
r
AUSTBO-AHEBICAN LISTE
kejfularnl potni parnlkl
•^uilia** odpluje 12. oktobra. 4<L,aUra" (nov z 2 vijaki) odpluje 23. okt.
(nov z 2 vijaki) odpluje 31. oktobra. "Francesca" odpluje 20. novembra.
vozijo med l>i«sw Yorkom, Trstom In Reko.
Najpriprav nejša il najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja *do Ljubljane le <KO centov. Potniki dosi>o isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. <25, Co., General Agents,
2 Washington St., New York.
I

Talefon 246.
Frank Petko^sek
720 Market Street.	Waukegan, III.
priporoča rojakom svoj
S A L O O N, ^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter 4 ima na razpolago fine amodke*	1
V svoji PRODAJALN1CI ima vedno sveže grace- 4 rije po nizkih cenah.
PoSilja denarje v staro domovino selo hitro in ceno; t z ved je m Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.

A
ilA


___
_:_
.-.-v^/m
_
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Inkorporirana dne 24.janu»ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Fran Medoš. 9473 Ewing Avenue, So. Chicago, HI. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4S24 Blackberry Street, Pittsburg, Pa.
Glavni tajnik: Jurij L. Broži?, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: Maks Kržišnik, Box 326, Rock Springs, Wyo.
Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Braddock, Pa. Alojzij Virant, H. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Ijorain, Ohio.
Ivan Primožič, III. nadzornik, Bex 641, Eveleth, Minn.
POROTNI	ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet.
Calumet, Mich.	•	I
Ivan Keržišnik, H. porotnik,	Box 133, Burdine, Pa.
Janez N. Gosar, III. porotnik,	719 High Street, W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin	J. Ivec, 711 North Chicago Street, ~Joliet, I1L _ . ,, ^ . < ,	I
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premem be u-dov in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brozieh, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: John Gouze, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.	• T ,	. aC^!'|
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PRISTOPILI:
lv društvu sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgn. Pa.. 2^1. avj.: Lucija Strniša rojena 1S63 eerl. 7139. Društvo šteje članic.
K društvu sv. P«: ra in Pavla št. l»6 v Jolietu, 111., 27. avg.: Ivana Vieii- IS.^9 t-ert. 6825. Društvo šteje 2 članicL
SUSPEND EBANX
Iz društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisu, Ind., 25. sept.: Ivana Repir eert. 5953. Društvo Šteje 33 članic.
Iz društva sv. Cirila in Metoda^t. 1 v Ely, Minn.. 25. sept. Marija Kocijančič cert. 113. Društvo šteje 12S članic.
Asesment štev. 111.
Ely, Minn., 1. okt. 1907. ZA MESEC OKTOBER 1907.
Za umrlega brata Fran Mehteta. cert. št. G92S. člana društva sv. Alojzija ši, 36 v Conemaugh, Pa. Umrl 6. sept. 1907. Vzrok smrti: razstrel-ba smodnika v premogokopu. Zavarovan je bil v I. razredu za svoto 000.00.
Za umrlega brala Elija Sajatoviča, cert. St. 1596, člana društva sv. ^Jurija št. 22 v South Chicagu. 111. Umrl 3. junija 1907. Vzrok smrti: ,jetika. Zavarovan je bil v I. razredu za $1000.00.
Za umrlo Uršulo Udovič, so p r< go brata Martina Udoviča. cert. 1262, -člana društva sv. t'irila in Metoda št. 16 v Johnstownu. Pa. Umrla 19. avgusta 1907. Vzrok smrti: tifus. Zavarovana je bila za .^>00.00.
Za poškodovanega brata Josipa Barbiča. cert. št. 1460, člana društva sv. Jožefa št. 30 v t>parti, Minn. Poškodovan za zlomljeno n-ogo. Preji'] podpore $300.00, kakor bilo odobreno na zadnjem zborovanju Jednole.
Za bolnega brata Matijo Kajfeža. cert. št. 3415, člana društva sv. Petra št. 50 v Brooklynu, N. Y. Vzrok bolezni: hlazm»st. Prejel podpore v znesku $200.00, odpotoval v staro domovino in prenehal biti ud.
Ta asesment je razposlan na 44(i«i članov prvega in 466 članov družba razreda ter 1S53 članic. Vsak član prvega razreda plača 50e za smrtnino in 2tk* za poškodbe in bolezni, vkupno 70c: člani druzega razreda plačajo 25e za smrtnino in 20c za jxrškodbe in bolezni. vkupno 45c. <"lani«*e plačajo za t«nrtnino po 25c vsaka.
OPOMBA. Vse zaostale certitikate bodem kmalo začel izdelavati in iih razpošiljati na društva. Ravno tako kmalo izide in bode razposlan zapisnik zadnjega zborovanja Jednote. Vse prenaredbe gredo v veljavo dnem 1. januarja	Vsi uradniki krajevnih društev so prošeni. da
ta zapisnik natančno prečitajo, da se pouče o vseh premembali, dokler ne izidejo nova pravila.	j'
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Legar m- je pojavil v Gradišču pri Vipavi. I)o sedaj je obolelo dvanajst t^eb. Deželna vlada je odredila strogo izolacijo bolnikov, da se razširjanje bolezni kolikor mojroče omeji. — V Postojni je bil le en slučaj lejrarja. Drugi bolniki bodo po mnenju zdravnikov tekom štirinajst ill dni popolnoma okrevali.
Krompir in ajda sta se letos srednje obnesla. Prvega so pričeli sedaj p*. Gorenjskem in Not ranjskeni kopati. Ajdo prično žeti v kratkem. Krompirja je precej, toda veliko črne"« vmes: a idi i>a r-ta toča in mraz
izu Moravč je t rele Završnik orehe, padel z drevesa in se
Smrten padec
sel 59let ni po~e Pri tem pa ubil.
Ljubljanski občinski svet je sklenil zvišati letni pri-pevek "Družbi sv. i'irila in Metoda"*.
Ljubljanske ljudske šole so letos zelo prenapolnjene. N« dekliški mestni ljudski šoli pri Sv. Jakobu so morali odkloniti do 200 deklic. Vsled te-fra se polni mestna nemška ljudska šola in Šulferajnska fiola v Šiški. — Na II. državni gimnaziji se prične pouk šele 7. cktobra, ker še novo gimnazijsko poslopje ni gotovo.
PRIMORSKE NOVICE.
Kolika m popije v Trsta? Leta 1904 as j® iztočilo ▼ Trstu 167,379 hI vina,
96,902 hI piva in 4425 hI drugih alkoholnih pijač. Če se vzame, da se pomnoži prebivalstva od leta do leta za okroglo 4900 ljudi, je prišlo v letu 1«>04 na človeka 93.05 litrov vina proti 93.39 v prestopnem letu; 53,92 litrov piva proti 2.35. — Če izvzamemo otroke izpod dvanajst let ter vpo-števamo, da ženske pijejo malo, pride v Trstu na moškega povprečno 120.5 litrov vina. 70,34 litrov piva in 3.03 litre drugega alkohola.
V Višnjanu so našli v gozdu truplo bivšega župana po reškega in istrskega italijanskega deželnega poslanca C ancianija. Vzel si je sam življenje.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Iz Ptuja. Pijonir Vršnik s Koroškega je zaspal na oknu v drugem nadstropju vojašnice in se v spancu prevrnil na tla ter se trbil.
Iz Pristove. Brata Mihael in Fran Novak sta. ukradla baje nekje na Ogrskem okrog 1000 kron. To je po klepeta vosti žene Franca Novaka zvedelo orožništvo in hotelo zapreti oba. Fran Novak se je iz strahu pred zaporom s pištolo ustrelil, Mihaela pa je odgnal orožnik v Sevnico.
KOROŠKE NOVICE. Ponesrečen samomor. Strojevodja
vlaka 964 je opazil, ko je odpeljal vlak iz Treibacha, da leži na progi neki mož. Strojevodja je še ustavil vlak pravočasno, da ni povozil samomorilskega kandidata Duerabaeherja, ki se bo moral zagovarjati pred sodi-
NepoboHHj mmu tata drvarju Matij i Rassingu so prisodili v Celovcu štirimesečno ječo, ker je okra del Simona Trattniga.
Iz straha pred divjimi lovci Je zamolčala šivilja Antonija Perč iz Sela pri glavni razpravi več važnih okoliščin. Zato so ji prisodili v Celovcu dvomesečno ječo.
HRVATSKE NOVICE.
Očeta jo ubil zaradi matere. "Sri-jeniske Novine" pišejo: V Mali Ko-panici se je kmet Janoš Balog spri s svojo ženo Verko ter jo je, da pokaže svojo moč. neusmiljeno pretepel. Njegovemu sinu Janošu Balogu je bilo žal, da oče tako ravna z materjo ter ga je vsled tega resno opomnil, naj tega ne stori več, drugače bo slabo zanj. Oče je razjarjen zgrabil sekiro, da udari z njo sina, ali sin mu je sekiro izviL Ker je sin vedel, da bo moral še trpeti radi svojesra očeta in da je moral že dvakrat radi njega zapustiti rodno hišo in iti na tuje in ker mu razen te<ra tudi mater neusmiljeno preganja in tolče, je skočil kakor divja zver ter je udaril z ostrino sekire očeta tako hudo po glavi, da se je ves oblit s krvjo zgrudil na tla. Ubijalec se je prijavil sam okrajnemu sodišču v Brodu. kjer so jra pridržali. Sodnij-sko zdravniško prvenstvo si je ogledalo drugi dan lice mesta in odredilo, da se mrtvo truplo lahko pokoplje.
RAZNOTEROSTI.
Ukradena polkova zastava. Na Nizozemskem se je dogodila tatvina čisto posebne vrste: ko se je vrnil četrti pehotni polk po vojaških vajah v •yarnizijo nazaj, so opazili, da je nekdo polko v no zast>avo ukradel. Odtr-iral jo je od droga.
Natančno po vzorcu. Japonski rokodelci so znani vsled svoje natančnosti in pedanterije. Bivši angleški poslanik v Tokiju si je naročil od tam kompletno posodo za čaj. Posoda je bila dragocena, zato je hotel imeti na njej tudi svoj grb. in da bi ne nastala kaka jwraota, je zapisal pod grb angleško: "To je moj grb". Par dni pre«l veliko pojedino, pri kteri se je hotel postaviti z japonsko posodo, je prisj*ela pošiljatev iz Tokija, a na vsaki skodelici in na vsakem krožniku je bilo napisano s ponarejeno po-slanikovo pisavo: "To je moj grb." Seveda take posode ni upal poslanik pokazati svojim gostom.
Poljaka aretovali v Španiji. V Se-vili so aretovali Aleksandra VTilske-<ra, bivšega učenca akademije lepih umetnosti v Krakovu. Wiskega naznanil je nek tat, kterega je dostal pri kraji iz maščevanja, ker ga je pustil aretovati, anarhističnih agitacij.
Državna poslanca se stepla. V Ry-barowicah na Gališkem se je poslanee poljskega kola Fijak na shodu norčeval iz državnega poslanca pekovskega mojstra Dobi je. Kazal je majhno zemljo, ki jo je spekel Dobija in klical: "To je industrijec! Tako skrbi za svoje volilce l1' Navzoči Dobija je nato Fijaka dvakrat udaril in ga pričel obdelavati tudi s palieo. Fijak se je seveda branil. Nastal je tepež.
Ogled moške lepote. Angleško kopališče Folkestone je priredilo na zabavo svojih posetnikov ogled moške lepote. Publika bi imela odločiti, komu naj se prizna nagTada za lepoto in neka mlada dama se je sama izlo-žila kot ekstra-nagrada za moža, ki bi dobil prvo nagrado. Dobila je zato pri ogledu prostor v prvi vrsti sedežev. Okrog petdeset Adonisov se je zbralo na pozornici, na ktere fronti je stal zlat. z baržunom zagrnjen ok vir, skozi kterega so morali tekmeci na zapoved utakniti glavo ter se dati občudovati en face in en profil. Ko se. je zagrinjalo vzdignilo, je neki pes na splošno veselje hiše krepko zalajal. Vitezi lepote so vzbudili splošno radost. Lasje so se jim svetili od olja, kravate so jim blestele v ne-verjetnih barvah in večinoma so se zdeli tako nesrečni, da se jim je lahko bralo z liea, da bi bili raj še kje drugje kakor na pozornici. Vzkliki, ki so veljali glavam, ki so se prikazovale skozi okvir, niso bili vedno laskavi. Prvemu, ki je pokazal glavo, je sledil nepopisen smeh. Napravil je neverjetno neumno lice in je glavo hitro izmaknil, ko so mu klicali: "Percy, ti si pustil doma tvojo lepoto." Časo pisi se vjemajo v tem, da se je večina mladih, lepih gospodov obnašala "oslovski". Neka dama se je izrazila precej glasno: "Taki so kakor ovce." Iz severne Angleške je prišel celo neki "ciganski kralj", ki pa. ni dobil nobene nagrade. Tudi neki mali Japo-I nec, ki je vtaknil svojo žolto glavo skozi okvir, je odšel brez nagrade, dasi se je publika ž njim zabavala. Med junaki lepote je bil dalje: neki Švicar, ki so mu klicali, da je tak kot posneto mleko, neki Francoz, neki Nemec, neki Oger in Italijan. Prvo nagrado je dobil mlad huzarski sergeant, ki pa je bil dosti neuljuden ter jO dal po aranžerju ogleda razglasiti, da mora roko mlade dame odbiti, 'ker ima že svojo izvol jenko! * *
Poročnik — berač — ubijalec. Nedavno so obesili v Trapecuntu mladega poročnika Hussein Efendi. Živel je * s svojo materjo in sestro v joelo siro- 4 s masnih razmerah. Nekoč je prosil za ^Ip1
pomoč svojega prijatelja, ker je bil brez denarja. Nato je šel k vojaškemu poveljniku Hamdf pasi ter mu je potožil svoje bedno stanje. Ta ga je ozmerjal ter mu rekel, naj gre beračit. Nekega petka je sedel poročnik res 1 oblečen v cunje pred m o še jo ter je prosil miloščine. Ham d i paša ga je spoznal in ozmerjal, nakar ga je on ustrelil s samokresom. Vojno sodišče ga je obsodilo na vislice.
Vojaški began, ker ga veseli vojska. Neki ogrski topničar je pobegnil in potoval peš v Pariz, kjer se je zglasil pri oblasti, da želi kot prostovoljec iti na vojsko v Maroko in da je le zato dezertiral.
Prepeličji dež. Dopisnik "Evening Standarda** v Odesi poroča, da je nedavno zvečer v mestu Nikolajevu med veliko nevihto kar dežilo s prepelicami. Tisoč in tisoč prepelic, večinoma še živih, je pokrilo ceste. Vkljub silni nevihti so drveli ljudje kakor obsedeni iz hiš in lovili redki plen. Polovili so vsega skupaj več* kot deset tisoč prepelic. Vzrok te prikazni se pripisuje temu, da je nevihta zajela jate prepelic, ki so se zaman borile proti vetru in dežju ter se utrujene podale na zemljo.
Od draginje je znorel. Zgodilo se je slučajno v Budimpešti. Neki mladi človek je splezal popolnoma nag nad vežo budimpeštanskega hotela "Royal" ter je začel tam vpiti: "Draga Roža, končano je. Vse je predrago, ni mogoče živeti V Ko so ga s silo spravili z veže, so našli pri njem pismo. v kterem je bilo Napisano: "Budimpešta je najčudovitejše mesto na tem svetu. Vse je grenko in drago: stanovanje, mleko, premog. Ljudje umirajo od iakote, človek bi tu vse pojedel, da se preživi. Dne 10. listo-pada bo revolucija in ne bo škodovalo." Fanta so odpeljali v norišnico.
Štirinajstkrat se je oženil Neki Nemec Kottmann v Wuerttembergu je ljubi! popolnoma nenavaden šport: oženil se je. jmstal vdovec ter se zopet oženil. Bržkone ni imel o zakonu tako slabega pojma, kakor tisti naši fantje, ki se še pred enkratno ženit-vijo tresejo. Ali ženam gospoda Kott-manna ni baš sijala sreča. Prve tri žene so živele gotovo zelo "žaltovo", ker so kmalu po poroki umrle čisto naravne smrti. Dve ženi sta padli kot žrtve nesreče, tri so živele pol^g1 gospoda moža tako srečno in veselo, da je ena skočila v vodo, ena pod vlak, a tretja se je povspela na vrv ter osta-vila svojega moža vdovca. Tako je skrbel Ivottmann zaporedoma, da se razširi groblje in kmalu je mogel na Vseh svetih dan prižgati sveče na Štirinajstih grobovih. Ali ko se je hotel petnajstič oženiti, ga je zadela nepri-lika. Ob neki železniški nesreči je bil tako ranjen, da so mu odrezali obe nogi. Zdaj bo menda ostal vdovec.
Ljudske počitnice? Na Angleškem se Je pojavilo gibanje za vpeljavo splošnih ljudskih počitnic. Posebno se potegujejo za to industrijalni o-kraji Lancashire in Yorkshire. Počitnice bodo trajale en teden. Določili so zanje prvi teden avgusta.
Brez Zdravja-ni Sreče.
The Collins New York Medical Institute.
V tem ni r o go let obstoječem zdravniškem zavodu je na čelu zdravnik "specialist", kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih l>>k-zmj. A v svoji mnogekini zdravniški praksi, posvetil je naj vet jo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih boleznij MOŽKIH ŽENSKIM IN OTROČJIH.
Iz vseh krajev širne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravi; ni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z ni; , ^oorojnimi pismenimi zahvalami-
Radi i -a poživlja, tla st obrn« Jo na njima	kateri so bolni slabi in nemočni in katere
dragi niso mogli ozdraviti. Kakor hitro V. j holezt n natanko pn pozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku iKiznatr.i o ! i ujmo stanje \ 1	— kakor tudi navodilo, kako
se imate ravnati in zdra\ni. da t ;n p:<-j \ i < !r< n a c?dn.\ :«_, - i o je potrebno - ]>ošle Vam
tudi potrebna zdravila in sredstva s t^ nim navodilom, kako s.- m. r.vjo rabiti.
V d >kaz njegove sj retnosli. nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov.
Ozdravljen ©•! nn*-jolctneca rfv.i-tnatisma, bole:' • v k- -lehin živčne
bcIe-^aL
Mike Novak
1358 Mohlen Ave. Pneblo. Colo.
^ediciil In-.t:iute! Sierii p;«mom se V.tm 7p.l1 valju-lt-r Me	ni det--
ti.ike nairooje Loit-z-ni eit?! i mu i.vljenie pomočjo V«i"ih dobi 'j zdravil. — Kil sem pri
zdravnikih in vsaki mi je rc^i
da moje dele ne more ozdravili. Sično se Vam loraj zahvaljujem 1:5 dovolim i da se to nalivne v časopise. da vidijo rojaki, da ste Vi edini zdravnik:, kateri v resnici za-inore pometati.
Toliko na znanje našim rojakom v Ameriki. — LSileZ i m se do trola Vam hvaležni Sem Antultč 1950 Wasbincton Ave, Cotambas O.
daj po--t da ne
.-.e Vam lepo 1 l:ers»te me ozdtavilL
polnoma dobio ŠIE^im. bi bil nikdar irJ::t..
Pi:poročam Va> v eni roiakcm širne Amerike kot na:bo!. zdravnica itr Va-^ pozdravljam Peter šikonija Bos *11-ir,- .mtaiu, Mich,
Vam naznanim: da ^ern popolnoma ozcir«v. po V.. : , di avti.H d t ne črn 1 ui n: K.< ke b' in .IipilO, ? j k.ir seY-.ni s-rn no x-,iiv»lju:eui. Če budem še kedaj bolar-a. 'e b jr.:i /t* vedela tam obrniti in I udi dru-
. -m V.= - priv:,	—" i .-Jravi-
; itn	do KI oba Y„ .1 h
-M aria Mr-rl i, itCS We tem Ave, L::;cico 111

John Pofijnc
Box 151 Kock Spi
Wyo,
Rojaki Slovenci ! ako se v katerem koli slučaju obmet<- na naš zavod - U-d.U želimo, da
nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari - Koliko tasa truja bolezen ? in vse druge podrobnosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na :
HE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St.,
Dr. R. Mielke, Medical J^irector.
Nev. York, N. Y.
Ako osebno pridete, javite se v offi sil našega zdravniŠkt-na zavoda.. —ordinirajočetnu zdrav-niškemn direktorju vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popoludne- Ob nedeljih in 1 zaznikih od 10 dopoludne do 1 popoludne.
NAZNANILO.	,
Rojakom v Pittsbnrgn, Pa., in oko-; lici nagnmjamo, da je za tamošnji okraj naš j edini pooblaščeni zastopnik za tm pool*
Mr. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. J
kteri je sedaj zopet nekoliko okreval in bode -vsako soboto od 4. ure po-' polndne do 8. ure zvečer za nas posloval. Rojakom ga toplo priporočamo.
Prank Sakser Company.
Pozor, Slovenci, Pozor !
Dr. J. E.Thompson,
ravnatelj.
Bojakom t Chicago, HL, in okolici f.Mnmj«in« da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenne, Chi-«0, HL, vsled česar ga vsem toplo priporočamo.
TJpravništvo "Glasa Ni
Neovrgljiva resnica je, da je le isti zdravnik najboljši, kateri se ne hvali sam, temveč katerega hvali narod. Ravnatelja od slovensko-hrvaškega zdravišča hvalijo tudi naši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak, javlja ;
Veleučeni gospod profesor:— Poslana mi zdravila sem v redu sprejel in ista natanko po Vašem predpisu porabil, ter sem danes opet popoln« ma zdrav, \sled Če^ar Vam izrekam moje priznanje in hvalo in priporočal Vas bo dem vsakemu tiolnemu rojaku, ker vem, da res storite, kar obljubite. — V mojem zadovoljstvu Vas pozdravljam V am vedno hvaležni
Mike Miller, 1020 Watroliet Ave., Denver, Colo. Rojaki 2 Ne dajte se torsj nadalje motiti od kakih sumljivih kompsntj all institutov, temveč Idite ali pišite v slučaju bolezni le na to zdravi&če, kjer b od etc sigurno najboljše postrežem.
Bolezen morate natanko'optsati, a pisma pa tako naslonit i :
SLOVENSKO=HRVATSKO ZDRAVIŠČE
Ravnatelj: Dr. »I. E- THOMPSON, 334 West 29th Street,	New York, TV- .
Kdor poAlJe svoj naslov, dohl lep spomin zastonj.
Rojaki, naročajte se na "Glas Na-1 Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda' največji in najcenejši dnevnik. | roda", največji in najcenejši dnevnik.
Kje j« KABOL ZAKRAJŠEK T Do-* ma je iz Strmice, fare Fara-BIoke. Zanj bi rad zvedel njegov sorodnik Math. Zakrajšek, P. O. Box 709, Leadville, Colo. Karel Zakrajšek biva v Ameriki od spomladi teg-a leta.	(4-S—^10)
—— — — ^-■rrrrt^vvvvvtnnftfuman.ra
Rojaki Slovenci
Vi nimate
odlašati z naročnino, kjer
— samo do I O« oktobra
imate priliko, da si naročite jedno od teh ur po
Kje je moj brat JER2STEJ KOČE-VAR f Pred 5. meseci je bival na Evelethu, Minn., nakar je odšel nekam v Colorado. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu bratu: John Koče v ar, P. O. Box 502, Eveleth, Minn., za kar mu bodem zelo hvaležen, ali pa naj se on sam zglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega.	(8-11—10)
POZIV.
Kupca voznih listkov za JOHANO PEL C m MATILDO PAPEŠ naj se izvolita zglasiti v podružniški pisarni Frank Sakser j a v Clevelandu, Ohio. 6104 St. Clair Avenue, N. E. Naslovi teh kupcev so nam na nerazumljiv način zginoli, vsled česar prosimo, da se nemudoma zglasita, da za-moremo vse potrebno urediti in vozne listke odposlati.
Frank Sakser Company.
nevrjetno nizki ceni.
Tia
Ako Vam pa
Izvrstno rodeče fino
T
4
i 1
1 ■■■■■
^ ot askega leta po	^
j SOct. galona, |
i V (tosoriali j>o 40 do 50 galon | I je ua pnidaj. Vino je izvrstno I ua kranjski uat'-iu pre-šano. (
i George Travnikar, \
* 6102 St. Clair Ara., I,b, |
Clavsland, O. J
II '
pismeno garancijo denar nazaj.
Zato rojaki, ako ste si kdaj mis! mogli svetovati da knpnjete, ako iiel» dočakali. Naročite si torej s popolno sijr Ne odlašajte na jntri, ampak naročite 10. oktobra je pred durmi.
Kako naročev»ti? Pišite -šiev. 7in n n.i u m Pošljite $ 1,- na račun in nro dobite po ekspi i**ti na dobite uro po pošti priporočeno (re^ia;ere-1) ]M>^i»iiue ['losi.i.
Takaj je, kar tako dolgo že iščete: Ura močna in trpežna, sigurna proti prahu i 11 vodi, točna in v vsakem pogledu zanesljiva, najboljša in nujpripravnejša za delo. popolnoma dobra /.a celo Vaše življenje.
Ta ura je iz Silveroida ali solidnega Nemškega srebra Ura je odprta z dvema pokrovoma ua vijake. Prvi pokrov ima močno francosko kristalno srek o, na zadujej strani ima krasno vrezano sliko lokomotive. To uro si lahko omislite z najboljšimi različnimi stroji in sicer:
z 7 kameni N. V. Standard strojem za samo $ 2.75 N. V Stauuard ,, za samo $ 3.50 Elgin ili Wall bani „ za samo $ 4.75 W;iltbam	,, za samo $ 5.!*0
Vlgin	„ za samo $ 6.50
Klirin ili Wallliam	/a samo $ 7.50
Rojaki Slovenci! Kaj »:.j V«m »ečenioo irh mah * Prve in ilru^t? vistp so dobn* in tor-n* v r-asii, prva Vas bode euak<> /.udovolila kot druga.	so p p 'Inoma garanti-
raiie. Vam samim je uajltolj /u.n:o. 'ia so Kigin ali Walt-bam iiiijltolji sir«M ii;i crl- 111 sv.-lil.
Knjiko vf.s e «1;« moral e p].o'-;iii v 111.1l h trgovinah naj-slal>i'j<* ure >n» S 4 i n ♦ — Xukn j p.i • .i si ne priskrbite " W"a tliahii uro. ki o mor»-ie ! Itk • iloit li sedaj
ajslabeje ure. <• ftotlano uro 4 novo a li \"aš
tsiSiL
7. lo
z 7 z 15 z 15 z 17
»» 99 99
99 - 9
lil in'-o eriip jf, Uot	}"» mul li
Izgno. ne nioietc 11 <•. ker «!••
ura dela poj;rešek. z;«men :auo
>\i n .111
J . I \ s
e n. o
li k 'ipit 1 1 ko Ui ..•«•.»• ■«--»:.' i ruos: ji <i 1 • 1 o 1 d .1 lies. 1 ■' e
d a ; v ,1 Ur-
na r e t« res /ammi
poti
i<- 1
^ i me st ro ja. k 1
! »o vzel Ako
M i \'a in u el »i ~ u e ne boiU'le jo i/.tifivle « lie/.i--*
1 «*r «;en« • ure. svoto naprej,

SLAVI
99
Watch & Jewelry C
New Vorl
IN. V"
m w m m m
Pišite po cenik = dobite ga zastonj.
«1
Rodbina Polaneških.
0 /
Roman, poljski spi-al H. Sienkiewicz, posloveni 1 Po dravski.
(Nadaljevanje.)
"Pnisini va~. gospodična, oprostite mi, da sem jel -takoj govoriti o denarju. To je trgovinska šega. Pa sem si tudi nemudoma dejal: Konično si k. kor -trašilo — in osramočen vas pro-im, da mi oprostite.**
"Nin ate a kaj prositi, zakaj tega ni-te krivi \ i. Povedali > vam. da vs« oskrbujem jaz. torej ste se obrnili name." *
Večerna zarja je bila naposled Še b«>ij zagorela in bila močnejša. Cez nekaj časa sta vrnila domov in ker se je kazal j a ko lep večer, sla sedla pod \t rando na vrtu. Polaneški je tre-nuti'k k e s ne je odšel v salon: poicm se je vrnil > podnožvikom, pokleknil in ga potiskal gos|H>dični Marici pod noge.
"Hvala, iskrena hvala!" reče ona. se skloni in objame krilo z rokami. 4 * kako dobri ste! Presrčna hvala!"
On pa je nadaljeval:
"Malobrižen -em že izza mlada; toda znajte, kdo me je priučil šted-ljivosti? — I.itka. Na njo je treba nenavadno paziti. 111 gospa Chwastow-ska mota imeti to v spominu.
"Saj tudi ima. ik!j:«h ori gosjx»-dična Marica. *'in vsi ji bočen.o ]*►-magati v tem. Da ni odšla v Reiehen-ball, bi jo bila i>ovabila k nam."
"A jaz bi bil dospel za I.itko brez vabila.JJ
"Vabim vas torej v očetovem imenu enkrat za vselej."
"Samo ne bodite. ir«»spi »lična, preveč lahkomiselni, zakaj pripravljen sem ziombljati vi« še gostoljubje. Tu se in.: 111 Jako dobro in kadarkoli se m >0 -.»i o v \ aršavi -i;il>«>. se za-lečem. -osp .«5ič a. v vaše zavetje...."
Sedaj je Polaneški že vedel, da ju
naiiu'ria.jo njegove besede zbližati ter navezati simpatije med njima: zato j iti j« i/g valja! i alašč jako <• Ikrito-srč.m. Pri I« 11 besedaii j»;i se je oziral po tem IjuiH-zniveai, n bolem Iii-u. ki
se It.U je. Ii/.ai' e to od Zaj >:«da joče U : s<»lue;i. z«i"!o š«- mirnejše	sieer.
< o.sj.. »I .;a Maii.a je tu i: dvigala k njemu sinje oči. v kterih je tičalo vprašanje: "A govoriš slučajno ali nalašč.'" ter odgovorila nekoliko ti- :
" I K »l iro. * *
Nato sta oba un.olkuila. češ. da se izvestn." še ln-k. j drugega razv ija med njima.
"<"udini -e. da -e oče še ni vrnil.*T reče najnisled g. -po.lična Marica.
lies. s4iln<-e je zaš!o: v rudastem mraku j«- je!a letati tilio naokrog siva čapl.ia : v ribniku pa -o -e oglasile ža I h* :
Ve. lar Polaneški ni odgovoril na Maričino opomin 1. neg. je začel govoriti kakor zatopljen v svoje misli:
"Življenja ne analiziram. ker ne utegnem. Ako mi jc .loliin. kakor 11a primer sedaj, čutim, tla mi je dobro, ako je slabo — pa -1 a bo — i;i to je vse. Vendar pred j>etimi ali šestin^ leti je bilo temu drugače. Bila nas je cela tolpa ljudi, ki smo se shajali k razpravam .. jmmemi življenju. Bilo je ondi nekoliki* učenjakov in en li-terat. dandanes vobče znan v Belgiji. Vpraševali smo se: Kam gremo? Kakšen j*4*fnen in.a vse t... kakšno eeno 111 kakšen konec? <*itali smo iK*-imi-ste in -<■ izgubljali v različnih vprašat jih brez dna: tako kakor eden izmed mojih znancev , asistent pri zv <■-zdoznaiiski stoliei. ki -e je jel klatiti v prostorih med planeti ter je ondi iz-
gnbi! it ožgane.....\ potem se mu je
zdelo, da se njegova g'ava vrti v brezkončni paraboli.... Pozneje je ozdravel ter postal duhovnik. Takl-to tudi n i nist. o do-mdi do t.ič.—ar. -e nis*i o
oil [h .čil i na ničemer.... Prav kakor ptice. ki lete črez morje in nimajo kam	i. Pozneje sem zapazil dve
reči: najprej lo. da je mojim Belgijcem manj do tega. nego meni.... za-k;i; mi smo naivnejšj. ._. Drugič, da izgubljam veselje do dela in da se pretvarjam v nek a k eg; i uičemurnika. Tedaj sem se prijel za ušesa in začel na v—., moč barvati perkal. Nato sem -i rekel sami to: Življenje je zakon pri rode, najsi je modro ali glupo. to je postranska stvar — toda je. Treba je živeti, t roba je izkoriščati življenje. kolikor -e da. Hočem si nekaj pridobili. Waskowski sicer pravi, da mi Slovani ne znamo prestati na tem, toda to se le tako govori. Da z denarjem -amim ne opravimo tega. to priznavam brc* okoliščin. Toda dejal sem si, da sta razen denarja potrebni še dve reči: mir — in veste li. gospodična. kaj še? — Žena. Zakaj treba je. da ima človek nekoga, s kterim more deliti vse. Potem nmra priti smrt — no. dobro! Tam. kjer nastopi smrt. ondi preneha človeška pamet. That's not mv business fto ni moja stvar!) pravi Anglež. Tu je trel>a imeti nekoga, da mu utegne človek dati to. kar ima, kar si je pridelal — najsi je že
«lenar. zaslužek ali slava.....\lj <0
na mesecu demanti ali ne. to ne bega Človeka, ker ni nikogar, ki bi zvedel, da imajo kaj cene. Jaz pa si mislim:
Kdo me neki umeje, ako ne žena, sa- ; mo da je neizrečno dobra, neizrečno ! čista, zelo vdana in ljubljena. To je
vse. česar si je mogoče želeti, zakai iz tega izvira pokoj, in to je edina reč* ki ima kaj zmisla. To govorim ne kot j»esiiik. nego kot pozitiven človek in trgovec. Imeti poleg sebe ^lrago glavico — to je smoter. Potem pa pridi, kar hoče. To je moje modroslovje.*1
Polaneški je trdil, da govori kot trgovec. toda govoril je kakor človek-sanjač. zaka<1 tako sta uplivala nanj ta poletni večer in navzočno-t te mla-!e deklice, ki je v marsičem ustrezala onim nazorom. izrečenim trenutek prej. Polaneški se je moral domisliti tega. zakaj . brail se je naravnost k njej 111 dejal:
"T:.ko si jaz mislim to reč. toda lava lno o tem ne govorim vpričo ljudi. Danes sem bil nekamo naveden do tega, zakaj ponavljam, da trdi Emilija prav. Z vami. gospodična, se človek v enem dnevu zbliža bolj nego z drugimi v let u dni. Vi ste res neizmerno dobri! (Hej te, ravnal bi brez-pametno. ako ne bi bil prišel v Kremen. Odslej hočem zahajati sem pogosteje. ako dovolite.'*
" Prihajajte. . . . pogost orna." *" Hvala lepa !' *
I11 poda ji roko, gospodična Marica mu tudi poda svojo kakor v znamenje sprave.
Oh. kako je bil tudi on njej všeč s svojim odkritim, moškim licem, s svojimi črnimi lasmi in z nekako kre-I m * s t j o v vsej postavi, s svojimi živimi očrni ! Vrh 11 tega je bil prinesel s seboj toliko duševnega življenja, ki je ne-dostajalo v Kremenu, nekako novo obzorje. se za joče daleč za ribnik in jelši-. ki so Kremenu zagrinjale obzorje. Prehodila sta v enem dnevu toliko pola. kolikor ga je bilo moči prehoditi* Nato sta sedela nekaj časa molče ter romala v molku enako urno kakor v razgovoru. Najn.sled je Marica pokazala z roko luč. ki je rr.stla za jelšami ter rekla: "Mesec! "
"A! Mesec!" ponovi Polaneški. Mesec je poča-i plezal nad Jelše, rdeč 111 velik kakor kolo. Toda v tem s.< zalajali psi. kočija je zaropotala na drugi strani hiš. , in trenutek ke-neje -e je v salonu, kjer so bili nekoliko prej prižgali svetilnice. pijavil go-s|m 1 d Plavvicki.
Marica je « dšla v salon, a Polaneški za njo.
"Nič -e ni pri pel ili^V reče gospod Plavvicki. " 1 >o-pela je k njim Ohro-r. cka. 111 ker so mislili, da kmalu odide. nas niso obvestili. Jamisz je nekoliko bolan, toda jutri namerja oditi v Varšavo. Ona je obljubila, da pride pojut risnjem.
i'T. »rej je v se v redu?"* vpraša Marica.
"J bi. A kaj sta počenjala vidva tukaj .'"
* • Poslušala sva žabe." odgovori Polaneški. "in dobro sva se imela."
"Bog je že vedel, zakaj je ustvaril žabe, in zato se ne pritožujem. »lasi mi časih ne dado spati. Toda Marica, sedaj nam * prinesi čaj!'*
< 'aj je bil pripravljen v drugi sobi. Cospod Plavvicki je pripovedoval pri čaju o svojem posetu pri damiszevih. Mlada človeka sta molčala ter le ča--ib gledala drug drugega z očmi, polnimi leska, a za lahko noč sla si krepko stisnila roke.
(•os|H»dična Marica je začutila ne-kako poti^ost, kakor bi jo bil ta dan I »osebno utrudil: vendar pa je to bila neka čudna in prijetna utrujenost. Potem, ko se je bila njena glava že zarila v blazinico, ni mislila na to. da je jutri ponedeljek, da se začenja nov I teden vsakdanjega dela ; mislila je le f 11a Polar.eškega in v uše-ih so ji zve-' ne'e njegove besede:	'
"Kdo me umeje. ako ne žena. samo dn je . • izre. no lobra. povsem čista, zelo uiiana in ljubljena. ..."
Polaneški pa je dejal sa»m v sebi. prižigaje si v pistelji cigareto:
"To je kaj lepa. dobra in mien a stvarca — kje bi našel drugo tako t"
III.
Drugi dan je bilo oblačno, in gospodična Plavvicka se je prebudila z očitki. Zdelo se ji je. da jo je bil odnesel včerajšnji tok dalje, nego je bilo u-niestno. in da je bila naravnost koketirala s Polaneškim. To ji je provzro-č-alo neko ]x>-ebno m rž njo, zlasti zato. ker je bil Polaneški vendarle dospel kot upnik. Včeraj je bila pozabila nato. danes pa si je dejala : 4<Iz-vestno si bo mislil, da sem si ga hotela pridobiti ali preprositi." in ob tej mfsli ji je šinila kri v glavo in v čelo. Bila je o<HTritosrčnega značaja in ponosna, torej se je razburjala ob mislih, da bi ji utegnil kdo očitati dobičkarstvo. Sedaj, ko je verjela, da je takšen sum možen, je začutila takoj nekak upor proti Polaneškemu. Vrhu-tega jo je obšla še ena jako mučna misel : Vedela je. da je blagajnica v Kremenu prazna, da ni denarja; ako bi bilo tudi pričakovati, da se po razprodaji Magierowke, ki jo je namerja I oče, dobi denar, bi se oče še zvijal ter .imel druge dolgove za nujnejše, nego je bil dolg Polaneškega. Obljubljala si je sicer, da stori vse, kar u-tegne, da bi bil Polaneški plačan go-
Hude bolečine v prsih.
i^osledica preblajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z
Dr, RICHTERJEV1M SidroPamExpellgrjem
Or. Goldstein, 134 RivingtonSt. v New Yorku i-javlja: Di. Rich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je tre Da po-močka zlasti pa za intluenco, pre-hlajenje itd.
iS&m Naša znamka Sidro je na , 1 vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
P. Ad. RICHTER & Co.
215 Pearl St., New York.
ROJAEX
kteri potujete V ST ABO DOMOVINO IZ CO" OBADA in želite kopiti parobrodne listke pel nas, poskrbite si šeleznični listek DO NEW YOBXA n* postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo, pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman: ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslnšbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-del ▼ našo pisarno.
To je sa vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodet? po našem nasvetu ravnali.
FRANK SAKSER CO.
tovo. in sicer še prej nego drugi, toda vedela je že sedaj, da ne doseže mnogo. Oc"e ji je si<_-er prepuščal gospodarstvo, toda denarne stvari je upravljal sam in je le malokdaj poslušal njeno mnenje. Njegova naloga je sicer tičala v tem, da se je izvijal, kolikor je bilo mogoče, da je delal obljube, kterih se ni nikdar držal, pri tem pa. vse le odlašal in odlašal. Ker je dovolj težko dobaviti posojilo na zemljišče in tudi dolgotrajno, ker se zadržek vračila tudi ne da zavlačevati v brez-končnost, se je gospod Plavvieki Kremenu na ljubo vztrajno držal svojega sistema. Naposled pa mu je vendarle grozila neudržna poguba, ali starec se je navzlic vsemu imel za "poglavitno osebo v denarnih stvareh** ter je tem nejevoljneje poslušal mnenje in svete svoje hčerke, obenem pa sumil, da že dvoji Marica o njegovi glavi — in lo je žalilo njegovo samoljubje kar najbolj.
(Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO. Rcjatom aaxnirjamo, da je sedaj aas potnik
Mr. JANKO PLEŠ KO
v državi Colorado; potem ide v državo Kansas itd., ter ga vsem prav srč-■•o priporočamo.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y
NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa..
je s nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa., it okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi rasne vrstne slovenske knjige po izvirnih cenah.
FRANK 8AKSER CO. ("Glas Naroda.")
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cehjenim rojakom in naročnikom v West Jordan, Utah, ter okoliei naznanjamo, da je za isti okraj naš zastopnik
Mr. ANTON PALČIČ, P. O. Box 3, West Jordan, Utah.
Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
Najboljše admvilo sa pat&e, trganje in revnmtiaem je RICHTER-JEV SIDRO PAIN EXPELXJEH. Dobiti ga je v lekarnah po 26e ia po 50 eentov.
Spominjajte se ob raznih priHkafc aaše prekoristne družbe sv. Cirila 1» Metoda v Ljubljani I Mal peloil dan loma na oltar 1	(v A
x	PRIPOROČILO.
Rojakom v Black Diamond, Wad. in bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Renton, Mackay, Taylor in Tin um claw. Wash., oriooročamo našega zastopnika:
Mr. GREGOR PORENTA P. O. Box 701, Black Diamond, Wash.
Dotičnik je pooblaščen pobirati na ročnino za "Glas Naroda" in je s nami v zvezi.
FRANK SAKSER CO.
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
- Cenile lenjig:,
KATERE SE DOBE V ZALOGI F RANIL SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET , NEW YORK
IVA PRODAJ__
NARAVNA CALIFGRNIJSKATWA
Dofcro črno in belo vina od d »5 «iL.U>f £T*loAJU
Staro belo ali črno vino 50 cento 1'Aiona.	/
Reesling 55 centov gakma. Kdoi iupi manj kakor 28 g-sb Li> a, mora sam posodo piaČali D rožni k pc» $2.50 galuna. Mlivovics po «3.00 galona. ?"r: »ečjenc naročilu dam pope*', b j. »><i t« i v an jem
STEPAJ« JAKSE
" O iVr»* 77,
Crocked. Contra Costa Co., Cal.
PrifTsža	svoja izvrstna
VIHA* ton 1 kskHoeti nadkxilju-jejo vwa drugs ameriška vina. ' Rudeče vino (Concord) prodajam po 50e gr&lono; belo vino (Catawba) i o 70e gal ono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO v JE 50 GALON.
BRINJE V EC. sa kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic laj .fl3.00. TROPINOVEC $2.50 galona. D ROŽNIK $2.75 ga-lona. — Najmanje posode za žgsnje so 4%galone.
Naročilom je priložiti denar.
7.a ebi^a naročila se priporoča
TOHS KRAKER,
Erclid, Ohio
MOLTVENIKL
Boja, kar je božjega, ličen molitveni'«-za možke, zlata obreza, polunu j. 75 c.
Dušna paša (spiral ž-kof Fr. Baraga' platno, runieča obreza. 75e.. tin* ve zava, zlata obreza, $1.00.
Jezus in Marija, vezano v slonok.^i $1.50. fino vezano v usnje $2.0o vezano v šagrin $1, vezano v plat no 75e.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlatu obreza 90c.
Nebeške iskrice, vejs. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., dno vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava ti.20.
(T
n
V obi w tud
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu » Cliicigi, lu.. kakua tudi rojakom po Z jed. državah; da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Tng!a?u"v
ŠI7 S. On*er Ave., Chicago.. HI..
blizu 19. ulice, kjer točim prist-o uležano Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Kajbolja vina in dišeče smodke sc pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igrdna miza (pool tablel.
Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bo dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center.Ave., Chicago, I1L
Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in i m po rti rana. vina, fine likerje ter prodajani izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
» Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. žba solidna _____
Postre-
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New Yurk.
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladin s čarobno cvetlico, lOe.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Be Igraj ski biser, 15c.
Beneška vedeževalka, 2Ge.
Berač, 15c.
Boj tek, v drevo vpreženi ritea, 16«. Božični darovi, 10c. Bur ska vojska, 30c. : Cerkvica na skali, 10c. i Cesar Fran Josip, "20e. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganov a o sveta, 20c. ! Cvetina Borograjska, 20«. ! Cvetke, 20c.
Nedolžnost pregajana in povelieae»e
20e.
V^zgoda na Palavanu, 20e. Nikolaj Zrinjski, 2i)c.
Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki, vezano. V^ak GOc.
Navodilo za spisovanj* raznih pisavi 75c.
Ob tihih večerih, 70e. Ob zori, 50e. Odkritje Amerike, 40c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo mrm--liti v Ameriki, 30c.
Pregovori, prilike, reki, 30c. Pavlih a, 20c.
Pod turškim jarmom, 20e. Poslednji Mohikanec, 20«. Pravljice (Majar), 20e. Pred nevihto, 20c. [ Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20«. Pri Vrbovčevem drogi, 20«. Prst božji, 15e. Prva nemška vadsica, 3fi«. Poezije. F. Prešeren. Broširano, S6«, Poezije. Vojanov-R. Majt*ter. 60e. Repoštev, 20c. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40e. Rodbina Polaneških. 3 cvedki Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slovenski in sloveaake-
angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slovenski alovar, J
žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.M. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-žič-Bari el, vezan $3.00.
Ročni slovensko-nemaki slovar,
Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c.
Sita. mala Hindostanka. 20c. Skozi širno Indijo. 30e. Slovenski šaljivec, 2 zvezka pe 20e. SpLsje, 15e.
Spominski listi iz avstrijska zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20e. Srečolovec, 20c.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom Slovencem in braton Hrvatom v Kansas City, Mo., nasms njamo, da je za tamošnji okraj in oko lico na< zastopnik
Mz JOHN KOVAČIČ, 1639 W. 9tn St., Kansas City, V kjer ima svojo gostilno in stanovanje. J-Slovenci so dobro postreženi. Pripo ročamo ga vsem toplo.
Frank Sakser Co
NAZNANILO.
Roj asom ▼ C alum e tu, Mirh., iz okolici naznanjamo, da je g.
PAUL SHALTZ,
11 7th Street, Calumet, Mick., pooblaščen pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in ga toplo priporu camo.
Upravništvo "Glasa Naroda**.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Leadville, Culo., naznanjamo, da je
Mr. FRANK MTKMČ, care of Sadar,	405 Him St.,
Leadville, Colo., i naš zastopnik za tamošnje mesto ter je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda".
Frank Sakser Company.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Oregon City, Oreg., in I okoliei naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš pooblaščeni zastopnik I	Mr. M. JUSTIN,
602 Main St, x ali P. O. Bok 104, Oregon City,
vsled česar ga rojakom prav toplo priporočano.
FRANK 8AK8EB OO., 109 Greenwich St, New York, V. T.
MARKO KOFALTV
249|So. Front St., STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, klere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše pamike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
1 Čas je zlato, 20c. 1 Črni bratje, 20e. j Četrto berilo, 40c. Darinka, mala Črn ogorka, 20c.
Deteljica, življerjje treh kranjskih Stanley v"A^i, 20c
bratov, francoskih vojakov, 20e.	Stezosledec, 20c.
Doma in na tujem, 20c.	Sto beril za otroke. 20c.
Dve čudopolni pravljici. 20e.	sto majhnih pripovedk. 2r>c.
Dimnik: Besednjak slovenskega	in gtrelec jOc
nemškega jezika, vezan 90«.	stric x'0^cva koČJfc 40c
Domači zdravnik po Kneippn, nave- Sv. Genovefa, 20e.
™ 50c-	Sveta noč, 15«.
Erazem Predjamski. 15e.	Sv. Notburga. 20c.
20c.	60 malih povesti j, 20«.
Evstahija, 15c.	Slovenska kuharica, Bleiweia, eleg«*-
Evangelij, vezam 50c.	j no vezana $1.80.
General Laodon, 25e.	Slovenski šaljivec, 20«. George Stephenson, oče železni«. 40c. Spisovnik ljubavnih in ženitovaa^-
Grolobček in kanarček, 15«.	! skih pisem, 25e.
Gozdovnik, 2 zvezka, aktrpaj	70«. Spretna kuharica, broširovano 88«.
Grof Radecki, 20c.	Stoletna pratika, fiOc.
Grundriss der slovenisches Sprache, 81ovarček priučiti se nemščine bres
vezan $1.25.	! ačitelja, 40e.
Šaljivi Jaka, 2 zvezka, rsak 20«. Šaljivi Slovenec, 75c. Štiri povesti. 20e_
Tegethof, s avni admiral. 20«. Timotej in Filomena, 20e.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle fakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
in ga ro- 1 R CO. I
Velika zaloga vina in žganja
Watija Grin;
Prodaja "belo vino po 70c g: .'lou „ črno ,, „ 5C)c ,,
Drožnik 4 jr»Ilone za.......B11.00
Branjevec 12 steklen1'^ ^a «12.00 ali g^ill- (sodček) za........$16.0<I
Za obilno naročilo se priporoča
Mati)a Grill,
1548 St. Clair-St.	CLEVELAND. O.
ri
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tef a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje druiine, svojih prijateljev in drugih.
Leley pivo je naj bolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesie pri Oee. Travelkar-ja iMZ St. Clair Ave. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY
".rfi
vezano
Hedvika, banditova nevesta, 15« Hildegarda, 20«. Eirlanda, 20e.
Hrvatsko-angležki razgovori, 50e.
Hitri račun ar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20«. Iz an ami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20«. Jaromil, 20«.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek gl.06. Kako je izginil gozd, 20e. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15«. Kako postanemo stari, 46s. Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan L, cesar - 20«
Mali vitez, 3 zvezki, ekxapsj Marija,, hči polkova, 20«. Marjetica, 50«. Materina žrtev, 50«. Mati Čo$a s Bleda, lfts. Miklova Zala, 30c. UPrko Poštenjakovič, Ms. SDaidi samotar, 15«. Mlinarjev Jmmm, 40e. Mrtvi gosteč, 20c.
Mali v—Imb, 20«. Mnčenikl A. Aškerc.
ssno, H3R. ITa indijskih otodh. Ma H> preriji, 30s. Harodns pripovedke, S ' 20«. Kaseljend, 20e. lfaeelnikovs hči 80s, Hal dom. Zbirka povesti. Ta
Tisoč in ena noč. 51 zvezkov. $6.56. Tiun Ling, morski razbojnik, 20«.
V	delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20«.
V	gorskem zakotju. 20c. Vrtomirov prstan, 20e.
V	zarji mladosti, 20c. Voščilni listi, 20c.
Winneton, rdeči gentleman, 3 ivnifi
»1.00.	s
Zlata vas, 25«.
Znamenje štirih, zanimiva pevasl^
12 centov.
Zbirka Ij bavnih in snubllnih pisoz, 30«.
Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare in nov« mm vezano 50c.
Zgodbe sv. pisma za niš j«
ljudskih šol, 30«. Z ognjem In mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20«. Žepni hrvatsko-angleški
40«., broširano 30«. Zemljevid Avstro-Ogrske 25«., —■ lOe.
Zemljevid kranjske dežele, mali lt«. Zemljevid Evrope, 25c. Zemljevid Zjedinjenih dršav
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, IjvklJ^Mfi^ in drugih mest na Kraajsksa, mmw yorike ia rasnih mest Amerike, t cvetlicami in hnmorističms po d-ucat 30c. aasne svete _ Ave Msrija, lOe. Album mesta Hew Tork s slikami mesta. 30«.
OPOMBA. HsročOom )e piOsiltl denarno vrednost bcdlM v poštni nakasnici ali potett ssawk ah. Poštnina je pri
rr.f -