Skupni cilji nesporni 10 Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko ocenil cilje in naloge 4 dolenjskih občin O predlogu dogovora o skupnih temeljih planov občin Cmomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje za obdobje 1981 -1985 je v ponedeljek razpravljal tudi izvršilni odbor Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko in ocenil, da lahko predlog, tak kot je, z nekaj dodatnimi pripombami pride pred dcupščino Medobčinske gospodarske zbornice v februarju. Ob nekaterih pripombah je bilo poudarjeno, da so pri sestavi predloga kot prednostna zapisali tista področja, ki so zares v skupnem interesu'vseh štirih dolenjskih občin (gospodarstvo, ki naj se preusmerja k proizvodnji in storitvam z vi^im dohodkom, agroživilstvo, gozdarstvo, trgovina, turizem in gostinstvo, razvoj proizvodne in storitvene obrti, izboljšanje cestnega in železniškega prometa, ptt omrežja, itd.), pri čemer naj bi bilo posebej omenjeno tudi gradbeništvo in industrija gradbenega materiala. • Na ponedeljkovi seji izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko je bilo v razpravi tudi slišati, da so ob obravnavanju samoupravnih sporazumov o temlejih planov samoupravnih interesnih skupnosti prevladala mnenja, d« je predvidena obremenitev gospodarstva za ija-■a.o^c "srednjeročno obdobje izjemno v^tuka, precej večja od dosedanje. Vendar pa ob tem niti v združenem delu niti v skupnostih, ki sp programe izdelale, ne vedo natančno, kolikšna ie dejansko ta celotna ..velika obremenitev" gospodarstva. izvodnje rasti za 5 odstotkov počasneje od rasti dohodka, v družbenih dejavnostih pa v skladu z opravljenim delom, vendar največ do rasti sredstev za osebne dohodke v materialni proizvodnji. Izvršilni odbor je tudi prevzel nalogo, da začne akcjjo za ureditev perečih vprašanj na področju prevozov na delo, ki se utegnejo ob podražitvi naftnih derivatov še zaostriti, ter pri pobudi, da se poveča zbiranje različnih odpadkov. Z. L,-D. OKREPILI OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK Pred novim letom so v Sevnici na posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZK slavnostno sprejeli 22 novih članov. Razveseljivo je, da bo po več novih članov okrepilo nekatere doslej maloštevilne organizacije, npr. na osnovni šoli na Blanci. Več novih članov so dobili v osnovno organizacijo tozda gradbene operati-ve sevniškega Betona in osnovne organizacije Lisce. Med novimi člani je več žensk in mladih. Žal v nekaterih osnovnih organizacijah, kjer bi ravno tako morali članstvo osvežiti, a tega niso storili že vrsto let, ne sledijo tem zgledom. Življenjska, bolj učinkovita Medobčinski svet SZDL za D olenjsko zahteva: „Med ljudi z resnico, ne s slepomišenjem! Vsako vprašanje s programskih ko nferenc ne sme ostati brez odgovora!" Obravnavali so tudi predlog dogovora o nalogah Gospodarske zbornice Slovenije, splošnih združenj in medobčinskih gospodarskih zbornic ra izvajanje dogovora o uresniče-vanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981, ki kot eno bistvenih nalog Medobčinske gospodarske zbornice navaja vključevanje v presojo poslovanja posameznih organizacij združenega dela in spoštovanje dogovora, po kate-rem smejo sredstva za osebne dohodke v ozdih materialne pro- Na Dolenjskem ugodno ocenjujejo programsko sejo RK SZDL, kije bila 21. januaija v Ljubljani. V komentarjih ; oudaijtgo, da je postala SZDL še bolj življenj&a in učinkovita. Dokazala je, da ni nkakršna organizacija za reševanje socialnih in tem podobnih vprašani, kar ji hočejo nekateri nalepiti, marveč pomemben dejavnik, brez katerega bi ne bilo moč dobiti bitko za stabilizacijo, uresničiti gospodarsko in družbeno petletko. zacij SZDL zahtevali, da. morajo zavzeti stališča glede voznih postov, preskrbe prebivalstva, nezdravnih pojavov v komunali, še posebej pa dregniti v nesptejem Ijive odnose med komunalnimi organizacijami in (Nadajjevanje na 4. strani) Se posebej živo odmevajo besede predsednika Mi$e Ribičiča, ki je poudaril, da so delavci in občani odgovorneje začutili, kako so moč našega_ političnega sistema, naša trdnosf in varnost odvisni od njih samih. Novo gradimo s preseganjem preživelega in nesprejemljivega,.ven-dar pa potrebne kritike ne uveljavljamo z administrativnim i ukrepu Dva dni zatem, 23. januaija, so na seji Medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko v Novem mestu obravnavali, kar se je dogajalo na program- skih konferencah krajevnih in občinskih organizacij SZDL v dolenjski regiji. Programske konference so bile klicane v vseh 76 krajevnih organizacijah SZDL na Dolenjskem. V sedmih primerih je bilo treba sklice ponoviti. V petih krajevnih skupnostih (v metliški in novomeški občini) programskih sej sploh niso imeli. Osem krajevnih organizacij je dobilo novo vodstvo. Obravnavana problematika ni bila zgolj strogo lokalna. Med drugim so od občinskih oigani- Dolge letošnje počitnice, ki jim res ni kaj pregovarjati, da s snegom niso bile radodarne, se počasi iztekajo in spet bo treba sesti v šolske klopi. Ana, Ro man, Jože, Lojze, Tatjana in Robert iz pornjega Mokronoga po sankanju in smučanju kaj radi zlezejo na toplo kmečko Peč, da se jim otrdeli udje nekoliko ogrejejo, potem pa hite nazaj na grič. Kot zanimivost posebne vrste °menimo Romanov in Robertov pa tent ,.senenega bo-ba ’> ki ga lahko naredi prav ^k, ob tem j« Se upošteva navodila o vsesplošnem varčevanju. S takim podložkom •'Oman in Robert zganjata Pfave vragolije, saj je vsa Nadeva zelo okretna, pa Se sedež je gosposko mehak, ■sajbolj so vesele njune rna-•erc, saj ob vsem tem hlače bstanejo popolnoma cele. otroška fantazija ne P°zna meja, pove tudi to, da Povsem na drugem koncu ®bčine, v Novem mestu PJtoci podkladajo pod zad-P)o plat stare gume Umrl je Karel Sterban Iztekla se je življenjska pot revolucionarja, komunista, borca NOV in družbeno političnega delavca Karla Šterbana s Senovega. Rodil se je 14. oktobra 1904 v družini malega kmeta v laški občini. Kot sedemnajstletnik se je zaposlil v hrastniškem rudniku. V revirjih se je kmalu pridružil revolucionarnemu delavskemu gibanju in se izgrajeval v aktivnega borca za napredne ideje in interese delavskega razreda. Njegova revolucionarna dejavnost ga je že 1922 pripekala v SKOJ, šest let kasneje pa je postal član KPJ. Leta 1939 so ga kot delavskega zaupnika druge skupine rudarjev v Hrastniku skupaj s tridesetimi drugimi rudarji odpustili. Prebil je tri tedne v ljubljanskih zaporih in 1940 irišel za kruhom na Senovo. Zaposlil se je v rudniku. Tam je nadaljeval svoje revolucionarno delo med rudarji in na območju Kr&ega in Posavja, saj je takoj 10 prihodu postal partjski sere tar organizacije Senovo — Brestanica. V m^u 1941 je bil Sterban med organizatorji partijske konference na Penku pri Brestanici Narjjo so prišli komu- nisti iz Posavja, zastavili delo OF, organizacijo narodnoosvobodilnega gibanja, zbiranja orožja ter dokončne priprave na začetek oboroženega odpora. Revolucionar Karel Sterban je tudi vse povojno obdobje zavzeto opravljal odgovorne družbeno po litične dolžnosti Bilje nosilec partijske spomenice 1941, številnih odlikovanj in priznanj, rezervni vojaški starešina, član sveta republike in do zadnjega dne predsednik občinskega odbora ZB NOV Krško ter predsednik medobčinskega odbora ZB NOV Posavje. i E Lanska posavska bela vina boljša od rdečih Uspešen praznik vina Na Bizeljskem so 22. januaija razglasili zmagovalce na razstavi posavskih vin. Največ točk za bizeljsko rdeče vino si delita Barbara Gregl iz Drenovca in Stane Nunčič iz Krškega, za bizeljsko belo je do bila najvi§o oceno Erika Nepužlan z Bizeljskega, za cviček Agrokombinat iz Krškega, za modro frankinjo Zvonko Kovačič iz Krškega, za dolenjsko belo Stane Lekše z Velikega Trna, za virštanjsko rdeče Franc Debeljak iz Hrastja, za virštanjsko belo Maks Štravs iz Vir stanja in za zagorca Ivica Kišak iz KJanjca. Vino so letos ocenjevali po okoliših. Kakovost letnika 1980 je za spoznanje pod povprečjem,! na kar so vplivale neugodne vremenske razmere in izredno SPRETNI KOLIČI - Posnetek je s praznika posavskih vin na Bizelj&em. Pireditev je vsako leto v drugem kraju. Za Bizeljdcim bo spet na vrsti Č atež in za njim Kostanjevica. Na Bizeljskem, kjer je najve^ vinogradnikov, se krajani še posebej potrudijo, da ji dajo ^ečat izvirnosti in domačnosti. Vsaka vas se je v veselem sprevodu drugače predstavila. (Foto: Jožica Teppey) SEV NICA: POD HSOVANJE USPELO V ponedeljek, 26. januaija, so v Sevnici podpisovali družbeni dogovor o *temeljih plana razvoja občine za naslednjih pet let. Od 101 podpisnika je dogovor na tem skupnem podpisovanju podpisalo 65 nosilcev planiranja. Predvidevajo, da tudi s preostalimi 36 podpisniki ne bo težav. Med zamudniki je le nekaj krajevnih skupnosti, nek ateri kolektivi s sedežem v drugih občinah ali takih, ki so bili ta dan opravičljivo zadržani. Ferdo Šepetave, predsednic ocenjevalne komisije: Vino smo ocenjevali po mednarodni metodi, ki predvideva največ po štiri točke za barvo in prav toliko za vonj ter največ 12 točk za okus. bogata tigatev. Slabo so dozorele zlasti visok orodne sorte, kot je na primer žametna črnina. Bela vina so letos boljša od rdečih, rdeča pa so dobra predvsem tista z več modre frankinje. Komisija je prejela v ocenjevanje 256 vzorcev, vendar jih je zaradi bolezni, napak, nepravilne oznake in zaradi prenizke ali previsoke alkoholne stopje 38 takoj izločila. Diplome je prisodila tistim vinogradnikom, katerih vina so dobila vnaprej dogovorjeno število točk: po 14,5 za bizeljsko belo, 13,8 za bizeljsko rdeče, 14 za cviček, 14,5 za dolenjsko belo, 13,8 za virštanjsko rdeče, 14,5 za virštanjsko belo, 14 za sortna rdeča, 14,5 za sortna bela in 14 za vina iz Hrvaškega Zagorja. Komisga je ocenila 78 vzorcev belega in 49 vzorcev rdečega' bizeljčana, 42 vzorcev cvička, tri dolenjska bela vina, 7 virštanj-skih rdečih in 13 virštanjskih belih vin, 17 sortnih rdečih in 6 sortnih belih vin ter 3 vzorce zagorskih vin. JOŽICA TEPPEY Ne čakati pobud „od zgoraj” Na seji medobčinskega sveta ZS za Dolenjsko so govorili o nalogah sindikatov — D ogovor o skupnih temeljih plana dolenjskih občin je treba uresničiti Preden so zastavili svoj delovni program, ki vsebinsko in rokovno sega do druge polovice tega leta, in po tehtni razpravi soglašali z usmeritvami dogovora o skupnih temeljih plana dolenjtkih občin, so si člani medobčinskega sveta zveze sindikatov za Dolenjtko zadnji petek v Semiču ogledali tamkajšnjo Iskrino tovarno kondenza-toijev; seznanili so se z uspehi pa tudi težavami delovnega kolektiva, ki zaposluje blizu 1.500 ljudi in si prizadeva doseči čim boljše izvozne rezultate, ob tem pa teži k izpopolnitvi lastne tehnologije, izobraževanju kadrov ipd. Hotenja po ustalitvi gospodarstva nalagajo velike in odgovorne naloge tudi sindikatom, zato si bo medobčinski svet kot vzpodbujevalno in usklajevalno telo prizadeval, da sindik ati nalog ne booo le načrtovali, temveč tudi uresničevali Zivlie-(Nadaljevanj e na 4. strani) Ii1| Nadaljevalo se bo su-hladno zimsko ho in vreme. St. 5(1642) Leto XXXII NOVO MEST O četrtek, 29. januarja 1981 Cena: 10 din 13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI tedenski mozaik ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED 2 Združene drža ve A merike s so z odprtimi srd in solzami 2 v očeh pozdravile nekdanje J talce, ki so morali prebiti v > ujetništvu natanko 4 44 dni, * predno so znova občutili \ slast svobode. 2 Toda njihova vrnitev je S znova povzročila neprijetne 2 razprave - to pot po zaslugi S ameriških televizijskih novi-2 narjev, ki so obtožili general- 5 Ameriški talci ^ naposled doma J nega sekretarja Združenih S narodov dr. Kurta Wald-^ heima, da je napak posredo-S val pri iranskih oblasteh za ^ njihovo izpustitev. £ Obtožbe so bile tako ^ ostre, da se je moral Wald-S heimu postaviti ob bok tudi ^ nekdanji ameriški predsed-2 nik Jimmy Carter; Ta je \ dejal, da se je generalni 2 sekretar svetovne organizaci-S je pošteno trudil, da pa pri ^ tem žal ni dosegel nobenega j uspeha — ampak tudi napa-X ke ne. J Hkrati pa je nova ameri-S ška administradja u radno 5 (pred tem pa na različne 2 načine tudi neuradno) pro-£ testirala pri sovjetskih obla-2 steh zaradi pisanja sovjetske-S ga tiska v zadnjih dnevih 2 ujetništva talcev. Tedaj so \ namreč sovjetski Česniki in 2 jadio ter televizija v najbolj h občutljivi fazi pogajanj o 2 talcih poročali, da priprav-2 Ijajo Združene države A me-2 rike oborožen napad na 2 Iran, kar je po mnenju ^ ameriške strani le dodatno 2 zapletlo zaključne pogovore 2 o izpustitvi talcev. 2 To ni tudi brez širšega S pomena, zakaj Reaganova 2 vlada in sovjetsko vodstvo ^ sta zdaj na točki, ko bo 2 treba navezati delovne stike S in začeti uravnavati med- * seboj ne odnose. 2 POLJSKE SOBOTE 5 ZNOVA BURIJO £ DUHOVE 5 Medtem pa na Poljskem 2 proste sobote znova burijo S duhove. Zadnjo soboto seje pozivu sindikata solidarnost, naj ne delajo, odzvalo po nepopolnih ocenah nekako šestdeset odstotkov poljskih delavcev. Komentator poljske televizije je ob tem ugotovil, da ni ne zmagovalcev in ne poražencev, da pa so izgubili vsi, zakaj Poljska je utrpela zaradi nedelavne sobote gospodarsko izgubo. Sovjetski tisk je ziradi stavke poljskih delavcev obtožil sindikat Solidarnost (prvič s takimi besedami) kot desno protisocialistično kril^ Hkrati so ob tožili tudi ameriško sindikalno zvezo, da pomaga poljskim delavcem in jih spodbuja k nadaljnjim stavkam, pri čemer so dodali, da so ameriški sindikati (natančneje osrednja zveza) zgolj podalj-šana roka centralne obveščevalne agencije. KITAJSKA: SMRTNE KAZNI Z ODLOKOM Zaradi „spodkopavanja diktature proletariata, organiziranja in vodenja protirevolucionarne klike in ško-dovanja državi ter ljudstvu” je sod išče v Pekingu obsodilo na smrt 67-letno vdovo pokojnega kitajskega predsednika Mao Zedonga Jiang Qing, enako kazen pa so izrekli tudi njenemu najbližjemu sodelavcu 63-letnemu Zhang Chungiau. Toda smrtno kazen so odložili za dve leti, da b i tako obsojenima dali možnost poboljša-nja. Obema so hkrati odvzeli tudi vse politične pravice. Na različne zaporne kazni (od 16 do dosmrtne ječe) so obsodili tudi več drugih oseb iz kroga tako imeno va-ne bande četverice. Sodba je pomembn a zaradi tega, ker pomeni doslej najodločnejši javni obračun s celotnim obdobjem tako imenovane kulturne revolucije. Podredno izraža ta sodba tudi sedaj veljavna stališča do nekdanjega predsednika Mao Zedonga, ki je vodil državo v času kulturne revolucije. JANEZ ČUČEK 4 4 5 5 e 4 *4 4 4 \ 4 4 4 4 4 \ 4 4 l ! \ I ! 4 4 4 \ 4 4 \ '4 4 4 4 j: i 4 4 4 4 * ZNOVA EOJI V SALVADORJU - V Salvadoiju, najmanjši (za Slovenijo veliki) toda najbolj gosto naseljeni (okoli 5 milijonov prebivalcev) državi Srednje Amerike, so se znova razplamteli boji med uporniki demokratične revolu cioname fro nte in vladnimi enotami. Boji trajajo že dalj časa in je v njih padlo več tisoč ljudi, toliko neoboroženih prebivalcev pa so pobile tudi enote vcja&e hunte, ki vladajo v Salvadorju. Na sliki: skupina upornikov v Salvadorju. (Telefoto: UPI) Na poljih uspeva naša nafta Kako do zadostnih količin energije? Menjave hrane za nafto z neuvrščenimi Zvezni izvršni svet, zvezna gospodarska zbornica in stalna konferenca mest Jugoslavije so lani končno sestavili dolgoročni program varčevanja z energijo. Toda takšni programi - Slovenija ima svojega že štiri leta — seveda ne bodo obrodili rezultatov-že letošnjo zimo, ko se bomo hočeš nočeš morali še naprej greti s takšno kurjavo, kakršno smo si lahko preskrbeli. Skoda je le, da besedi energetikov, ki so že zdavnaj terjali boljše instalacije in merjenje porabljene toplote v stanovanjih, niso dovolj prisluhnili gradbinci. Vse bolj se zavedamo, da je premog kot osnova za gradnjo novih termoelektrarn najpomembnejši vir energije, še zlasti, ker s kurjenjem premoga v mestih vse preveč zastrupljamo zrak. V prihodnjem petletnem obdobju bi se zato morala proizvodnja premoga po načrtih podvojiti, to je povečati za 30 milijonov ton. Naj večji del te proizvodnje je namenjen prav proizvodnji elektroeneigije. Termo-elek trarne na mazut in plin pa bi bik) treba povsod, kjer je mogoče, preusmeriti na trda goriva m prenehati Z gradnjo novih. Porabiti pa tudi ne smemo, da imamo v Jugoslaviji še vedno velike možnosti za razvoj hidroenergije, saj smo doslej izkoristili samo 40 odstotkov zmogljivosti naših rek. Izgradnjo vodnih elektrarn bo treba pospešiti zlasti v steku Drine. Neretve, Cetinje, Save in Vardarja. Moč neizkoriščenih padcev pri nas ocenjujejo na 112 elektrarn s skupaj 256 meg.i vati. Nafta in plin iz uvoza vedno bolj obremenjujeta našo bilanco, zato ju bomo, kot vse kaže, izkoriščali predvsem v petrokemiji, v energetske namene pa samo tam, kjer ju ni mogoče zamenjati z domačo energijo. Več pozornosti bomo v prihodnjih letih morali posvetiti tudi raziskavam in proizvodnji nuklearnih surovin. Preusmeritev proizvodne energije terja torej ponovno proučitev investiejskih načrtov in Hm za H)r CORiVA I CT NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED TFT 9. Zakon o omejevanju uporabe in gibanja potrošniških in drugih motornih vozil, bolj znan kot „par - nepar”, bo verjetno kmalu prenehal veljati. O tem bodo razp ravljali na že napovedani seji zveznega komiteja za promet in zveze konec tega meseca. Ukinjen „par - nepar”? Da bo ,,par - nepar” prenehal veljati, je mogoče sklepati po analizi o porabi goriva v minulem letu, saj smo ga porabili za približno 145.000 ton manj kot leta 1979. Poleg tega po prvih analizah o možnostih proizvodnje naftnih derivatov v tem letu in določanju količin surove nafte, ki jo bomo uvozili, naftaši trdijo, da bo edino motom ega bencina dovolj. Nova cena bo zanesljivo še bolj vplivala na nadajjnje zmaijšanje porabe, zato je pričakovati, da bodo na seji zveznega komiteja predlagali ukinitev zakona „par — nepar”. POMEN SEKCIJ Na seji RK SZDb, ki je bila pred dnevi, je v razpravi sodeloval Janez Vipotnik in med drugim dejal: ,,Pred desetimi leti smo z dokumentom „SZDL danes” proglasili sekege kot najbolj odprto obliko takšnega delovanja. SZDL. Nenehoma gre stremeti tudi naprej, da so sekcije osnovno notranje gibalo od krajevne skupnosti do republike in federacije, nekakšna duša SZDL, da sekcije torej niso v senci konference in njenih organov, marveč da predstavljajo njihovo osredje. Za sekcije nikoli ni bilo mišljeno, naj bodo javne tribu ne za diskusijo. Politika ni samo diskusija, ampak iskanje sinteze interesov in ukrepanje, menjanje slike sveta. Sekcije morajo postajati čedalje bolj tisti dejavnik, ki bo oblikoval akcijski program, kjer se bodo posamezni problemi razpravljali do končnega predloga za konferenco.” TITOVA BIOGRAFIJA Zahodnonemška založniška hiša Schultz je pripravila tiskovno konferenco ob izidu nove knjige Vladimirja Dedijera „novi prispevki za biografijo Josipa Broza Tita”. Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi avtor knjige Vladimir Dedijer, kije govoril o tovarišu 1 itu, njegovem boju za enakopravnost narodov po vsem svetu in posebej o Titovem prispevku v boju proti interesnim območjem. Dedijerovo knjigo bodo izdali junija letos v nakladi 50 000 izvodov. PLEČNIKOVE NAGRADE Narodni galeriji v Ljubljani so podelili Plečnikove nagrade za leti 1979 in 1980. V uvodni besedi je podpredsednik SA ZU dr. Bratko Kreft orisal delo našega velikega arhitekta Jožeta Plečnika ter le-tega povezal s človekovim okoljem in njegovo sk rbjo zanj. Plečnikovo nagrado za leto 1980 je prejel prof. Marjan Mušič za svoje obvezno strokovno znanstveno delo: za leto 1979 pa sta bili podeljeni dve nagradi. Dobila sta jih dr Marjan Prelovšek za svojo Studijo o arhitektu Plečniku, kije izšla na Dunaju ter prof. Dušan Moškon za arhitekturne stvaritve v Ormožu v letu 1979. M MEDEN ** N s S * N * ** % S * H * S * s ** % s N N * N N 5 * S S % H * s % * * * s H s N * H S N S N S S S N S S s s s s TELEGRAMI NKW YQRK Koordinacijski biro neuvrščenih držav se je sestal v Ncw Yorku v vlogi pripravljalnega odbora za ministrsko konferenco. Na sestanku so obravnavali vprašanja, ki so v zvezi z bližnjim ministrskim srečanjem v New Delhiju. MADRID V napadu na neko restavracijo v baskovskem mestecu Bcrritz blizu Bilbaa, ki so ga izvedli desničarski skrajneži, je bilo ranjenih sedem ljudi, izmed njih imajo štiijc hude poškodbe. Skrajneži so podtaknili bombo na okno restavracije. V tem vzdušju so sporočili, da bosta kralj Juan Carlos in kraljica Sophra prihodnji teden prvič uradno obiskala B askgo. KA IRO Saudski kralj llaled je odprl tretjo islamsko konferenco,ki se je udeležuje 27 šefov držav in 11 drugih predstavnikov islamskih držav: med njuni je ludi predstavni 1*1.0. Po verski čeremuigi in branju korana je kralj llaled udeležence pozval k enotnosti in k skupni akciji. Okupaejja islamskih ozemelj in svetih krajev v Jeruzalemu ter sovjetska vojaška akcija v Afganistanu nujno zahtevajo enotnost, je rekel Sami skl kralj. RIM Italgansk 1 komunistični poslanci so od vlade zahtevali pojasnilo o ..mednarodnih slikih italijanskih teroristov". Povod za to je bila izjava predsednika republike IVrtinjiu, ki je v intervjuju za francosko tek-vizijo dejal, da je ..centrala” italijanskega terorizma v tujini. Komunisti so v parlamentu od vlade zahtevali, naj pojasni. „nu čem temelji trditev, da obsegajo stiki med različnimi suhverzivnuni skupinami, ki delujejo v jiosumc/.nih državah oziroma, da te države posredno ali neposredno ščitijo te ■kupinc.” njihovo prilagoditev novim razmeram doma in v svetu. Razvoja energetike tudi ni možno planirati na ..kratek rok”, od danes na jutri, ker so obdobja gradnje elektrarn zelo dolga. Zato bomo morali novi srednjeročni plan razvoja v celoti vključiti v pripravljanje dolgoročnega, razvoj energetike uskladiti z rastjo celotnega gospodarstva, več pozornosti kot doslej pa posvetiti tudi znanstveno-raziskovalnemu delu. To povezovanje je bilo doslej bolj slabo. Ce ima združeno delo kje skupen interes, ga ima prav na področju energetike, ki opredeljuje njegovo prihodnost in perspektivo. Ce se želimo izogniti pomanjkanju energije, pa moramo poleg izgradnje novih elektrarn, varčevanja in smotrne porabe energije v največji možni meri razvijati proizvodnjo hrane, ki bi jo lahko zimenjavali za nafto. Zaradi svoje nauvlUenr politike Je namrrC Ju- goslav5a razvila ekonomske odnose m si pridobila pryate|je tudi med državami izvoznicami nafte, od katerih je večina prav tako neuvrščena. Dosedanji dvostranski odnosi s temi državami so dali dobre rezultate, vendar je obojestranski interes za sodelovanje mnogo večji. Tako se je rodila ideja, da bi, preprosto povedano, natto zamenjali za hrano. viNKO BLATNIK Je smrtna kazen neučinkovita? Statistika pravi, da najhujša kazen ne učinkuje Dokler bo v kazenskih zakonikih stala zapisana smrtna kazen kot najhujša kazen za najhigšc zločine, toliko časa bo med strokovnjaki divja' zagrizen boj, ali je smrtna kazen ufinkovito sredstvo ali ne. Zagovorniki te najstrašnejše kazni psavijo, da mora ostati za tiste najbolj okorele zločince, katerih sc ne da ne prevzgojiti ne kako drugače odvrniti od zločinske poti, ter da ddije zastrašujoče na ostale zločince. STROGI PROTO KOL, KI VELJA za uradne državniške in druge ugledne obiske, razgovore in sprejeme se zadnje čase po svetu vse bolj spušča na raven vsakdanje praktičnosti. Vse manj je pompoznih gest in bleščečih slovesnosti. Temu seje pridružila, momogrede rečeno, tudi Jugoslavija, kije pred dnevi objavila nova pravila našega protokola, po katerem bo na sprejemih tujih gostov sodelovalo bistveno manj jugoslovanskih osebnosti, na ulicah bo manj državnih zastav tigega gosta in tako naprej. Praktično svet pač spoznava, da so časi o dvečnih oeremonij minili in da je mogoče gosta pozdraviti prisrčno tudi brez nepotrebnega hrupa Toda nekateri gredo pri tem še dlje kot predvideva že tako skromen protokoL Ko je te dni potoval na uradni državniški obisk v Braziljjo kanadski ministrski predsednik Pierre Trudeau, se je vsedel v letalo redne potni3ce linije. Ampak to še ni bilo vse: ko je stopil v glavnem mestu Brazilije iz letala, pred katerim je bila postrojena vsa brazilska „smetana” in kjer je stal, kot to veleva običaj, tudi celoten diplomatski 'zbor, je bil simpatični Kanadčan obut v športne copate, nosil je pisan karirast suknjič in iportne hlače. Njegovih gostiteljev to k sreči ni preveč presenetilo, sqj je Trudeau znan po izrazito neobičajnem vedenju. Edina opomba, ki jo je brazilsk i predsednik izrekel po sprejemu, je bila: Naš gost je zelo zanimivo oblečen, toda ne verjamem, da bi meni pristajalo, če bi se tako oblekel... Diplomatska vljudnost na pravem mestu... MEDTEM PA NA DRUGEM KONCU SVETA žal ne cvetijo diplomatske rožice. Vojna med Iranom in Irakom se nadaljuje, pri čemgr poročata nasprotnika o velikih izgubah - ampak druge strani. Znani inštitut za štrate3ca proučevanja iz Londona je te dni objavil izsledke svoje študije o izgubah bojujočih se strani v tej vojni. Podatki so zares prcscnclljivt. laku so ugotovili, O« •*>. HO«*«* -»f** —*‘— *• r IZgubuh O ^ uničili 13 letal več kot jih je Iran sploh imel pred spopadom, Iranci pa da so uničili 500 tankov več, kot jih je Irak imel pred začetkom vojne ... Napihnjene številke za dvjg morale domačega prebivalstva ali podtikale neresničnih podatkov za peša nje morale nasprotnika..- Prav to pa so nedolgo teg* zavrnili strokovnjaki središča ** uporabne družbene raziskave v Ne# Yorku. Strokovnjaki so statistično obdelali podatke o storjenih zloif nih v Neve Yorku v obdobju od I*** 1907 do 1963. To obdobje #> izbrali, ker je zanj značilno, da so tem času izvršili največ ''iiu,n*n kazni. Rezultat analize je bil PIf*" netljiv. Ostrejši kazenski P°h večjemu številu izvršenih smr ht kazni je sledil porast umorov. Ka da smrtna kazen prej spodbUJ zločin, kot pa ga zatira. »Dolenjski list« v vsako družino I z zadnjega Pavl ihe ARHEOLOGIJA LETA 5000 D0LENJSD UST tim*- srn n> xi mni mmoioKl PAKET VIŠJIH CEN 22. januarja ga verjetno ni bilo med nami, ki ne bi bil neprijetno presenečen ob vesteh Zveznega izvršnega sveta o celem paketu najnovejših podražitev od naftnih derivatov do najrazličnejših drugih izdelkov. Povišanje cen gre precej na račun vigih prometnih davkov, pri pogonskih gorivih pa tudi na račun večjega prispevka za ceste. Tako je treba od 21. januaija naprej za liter navednega bencina odšteti 24 din (26,3 odstotke več), za super 26 din (23,8 odstotka več), za dizelsko gorivo 22 din in za kurilno ojjc 13 din. podražili so se tudi številni drugi izdelki: cigarete, kovinski m nekovinski izdelki, lesni in gradbeni material, elek tomaterial, papir, kozmetika, alkoholne pijače, usnjeni izdelki, ure, zlatnina, kristal in okrasni predme ti. Dražja križanja ceste z železnico Pripombe iz sevniške občine na nov način vzdrževanja železniških prehodov Sejmišča NOVO MESTO: Med 33 5 pujski in 16 nad tri mcicce starimi prašiči so lahko izbirali kupci na ponedeljkovem sejmu. Kupili so 243 praši-re'r: pujski so veljali 1.400 do r^OO, starejši prašiči 2.200 do 3-700 din. bre^a^1®' Bo$eie bilo založeno soh, Kjmišče, saj je bik) v n *)to naprodaj 592 pujskov in 12 La« af' mcsecc 5,arih prašičev. Plasti menjalo 493 živali. 1 bili po 90, starejši prašiči tcžc|>0 ^ ('“1 kilogram "Svc Sevniško občino po dolgem prečka dvotirna mednarodna železniška proga, počez pa po doberšnem delu še dolenjska proga. Proge kajpak mnogokrat sekajo ceste, zato vprašanje železniških prehodov že leta buri (revno) sevniško občino, ki je zaradi tega bolj prizadeta kot druge. Delegati za zbor občin republiške skupščine so zato pred zasedanjem zbora ib skrbneje pregledali osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti železniškega • Prometni inštitut Ljubljanskega železniškega gospodarstva je po predlanskih cenah ocenil, da bi bilo treba v desetih letih za obvezna izvennivojska križanja železnice z magistralnimi cestami samo na postajnih območjih zbrati 220 milijonov di-n aijev. Govora je še o 23 posebnih križanjih, ki naj bi vejjala nadaljnji 150 milijonov dinarjev. Če bo sprememba zakona sprejeta, bo treba izdelati program gradenj v enem letu po sprejemu, sama dela pa naj bi letno u&lajevali s programi železniškega gospodarstva in upravljalcev cest. prometa. Pripombe delegatov je na zasedanju zbora posredoval Valentin Dvojmoč. Osnutek sprememb zakona govori o prehodih, kjer bo treba v petih letih zgraditi nadvoze ali podvoze, Kmetijski Nov vir - bioplin iz gnoja >n leta so kmetje pa tudi znanstveniki iskali načine, ° bi bolje uporabili gnoj ali sc ga vsaj znebili, sedaj pa ^ P^prč3111. tla jc lahko pomemben vir Pjc. Predelovanje odpadkov domačih živali v tako Prisk0^!11' b'°P*in (metan) bi lahko mnogim kmetijam fbcio potrebno energijo ali pa celo zagotovilo gorivo za komunalno električno centralo, bio j nizkih cenah naravnega plina v preteklosti pridobivanje ni |>rencslo ekonomskega računa. Ko pa sc je zemeljski zyn 81 100 odstotkov podražil, se je naglo povečalo tudi Proiz*an^C. m pUdobivanje bioplina. Znan je tudi primer, ko etie metana iz živalskih odpadkov zadošča za poetsko porabo tovarne in mlina. V pripravi je še več 'lek? > l»°jektov, celo lak, pri katerem bo bioplin poganjal v v ,Cno centralo. Ta bo zadoščala za 4.200 prebivalcev mesta k^oioradu, za njen pogon pa bodo potrebovali gnoj 50.000 Ve ^ioni r ,U(1| najbolj optimistični zagovorniki pridobivanja p, jo ^nc mislijo, da bi lahko rešil energetsko krizo. Pomagal 1 L omiliti, saj računajo, da bo sčasoma lahko nadomestil \tjwS[(),clt vse energije, ki jo porabijo v Združenih državah ^Potlbudno je zlasti. Ja so manjši sistemi predelave P?,n. sorazmerno zelo poceni. Strokovnjaki so Pridob ’ da bi far,IHr * petindvajsetimi glavami goveda lahko 13(V\ /ase vso potrebno energijo ob investiranju s krc |1 . ---,3U |AJIICUIIU vw '*bie„? lcv- Iz. vsake tone gnoja je mogoče pridobiti 4 do 4,5 NovT I"c,[ov bioplina. ,,rUtisk ®olovitve so pokazale, da je moč uporabiti tudi ,io»r & proizvo*1c. ki vsebujejo visok odstotek proteinov, in *ln? finsko krmo. S tem bi se cena plina zmanjšala za štiri Plin* j*Proizvajalec s Floride navaja, da ga stane ekvivalent ^°teuC?.. ,,0'tko kot lulta. Pravi tudi, da vsebuje gnoj več živinska krma, ki j ui, ki jo je prej kupoval. (HO GOSPODARSKI M VESTNIKU) 'za zavarovanje z zapornicami, polza-pornicami, svetlobnimi ali zvočnimi signali pa je določen rok treh let. Po tem osnutku naj bi si stroške delila železnica in upravljalec ceste. Kako bo s slednjim je tudi jasno. Po novem naj bi to bile občinske skupnosti za ceste. V Sevnici so skrbno preračunali, kakšni naj bi bili izvirni dohodki te skupnosti. Zaskrbljeno so dognali, da bo za sedanje obveznosti cestarjev premalo denarja. V zadnjih letih so skupno z železničarji ukinili vrsto prehodov lokalnih cest čez progo. Vseeno morajo iz občinskega proračuna dati za vzdrževanje sedanjih prehodov nad milijon dinarjev na leto. Težaven položaj sevniške občine zaradi številnih križanj železne in navadne ceste so v republiki spoznali že ob sprejemu doslej veljavne zakonodaje. V sevniški občini, razumljivo, ne morejo pristati na poslabšanje položaja. Nepravično bi bilo. da bi sevni-3co gospodarstvo, ko bodo ugasnili še sedanji proračunski viri, obremenjevali z železniškimi prehodu A. ŽELEZNIK Cene za skomine Tudi novembra je bilo Novo mesto najcenejše Nedavni pregled statističnega poročila o oktobrskih cenah na drobno petdesetih stvari, ki sojih ljudje kupovali v Kopru, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu, je pokazal, da je dolenjska metropola še naprej v poprečju najcenejša med naštetimi mesti. Enako, morebiti še l)oIj prepričljivo, govorijo tudi podatki o cenah v novembru. Od tedaj jc minilo že 4torqj četrt leta, zato so ob zadnjih podražitvah podatki o novembrskih cenah kaj slaba to-lažUu Pa si jih vseeno oglejmo, denimo, za skomine. Novembra so bile cene v Novem mestu najvišje le v sedmih primerih (oktobra v osmih). Najgloblje jc bilo treba seči v žep pri nakupu riža, zelene solate, limon, črnega kruha, o|ja, posteljnega platna in tkanine. Nckolikanj manj kot v lem ali onem n.ijd lažjem mestu so morali Novo-meščani odšteli za 13 slvari (mesec dni prej za 15); naj omenimo le krompir, fižol, čebulo, jabolka, moške ui ženske nizke čevlje. spalnico, cement, lignit m vstopnico za kino. Na predzadnjem mestu so bile novomeške cene v devetih primerih (oktobra v osmih), bodi dovolj omemba špinače, mleka, testenin z jajci in vina. Pri nakupu 21 stvari (to je za dve več kot oktobra) pa so morali Novomeščani novembra odšteti najnianj. V primerjavi z drugimi mesti sta spet zaostajali ceni za delo moške in ženske obleke, celo trikrat manj kot drugod pa so v Novem mestu stale deske. Bodimo iskreni: s temile podatki o novembrskih cenah si res nimamo kaj pomagati, zgovorno pričajo le o tem, da je glede na nenehno rastoče cene vsak pretekli mesec že - dobri stari čas. Pesek bo denar S sovlaganjem do separacije na Blanci ob Savi Gospodarski načrti sevniške občine vse pogosteje omenjajo izkoriščanje naravnih surovin - kremenčevega peska, ki ga okolica Blance ob Savi premore velikanske količine. To je dokazala strokovna raziskava, pri kateri je zgledno sodelovala Raziskovalna skupnost Slovenje. Izkopani Pesek pa je le delno uporaben. Cimprej je zato treba zgraditi separacjo, v kateri bodo ločevali različne vrste peskov, uporabnih v gradbeništvu. Letos nameravajo začeti s prvo fazo urejanja rudnika, ki bo šle omogočala nadaljnji razmah. Ta čas urej^o prostore delovodstva, marca pa naj bi sc lotili tudi separacje. Predračun znaša okoli 40 mil jonov dinaijcv. Cena vgrajenih naprav bo narekovala tro-izmcnsko delo. Ce bo res tako, bodo na teto pripravili 150.000 ton različnih vrst kremenčevega peska. Separacija naj bi začela delati pred koncem letošnjega leta. Težko jc narediti rudnik dobesedno iz nič, saj je treba poiskati sovlagatelje in premagati nezaupanje, ki spremja vsako porajanje novega. Prvi koraki so uspešni, saj pri urejanju blanške separacije že sodeluje krška Industrija gradbenega materiala, ki bo prispevala petino potrebnega denar)a. A. Z. * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 'i 4 4 4 4 4 I 5 I 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 * 4 0 * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 * 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 '4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: Tit Doberšek Dr. S. Šikovec: »Sodobno kletarjenje” Ko je naslov novega priročnika o kle taljenju, ki gaje napisala prof. biotehnične fakultete v Ljubljani dr. Slavica Šikovec. Knjigo je izdalo in založilo ČZP Kmečki glas in je v prodaji v knjigarnah po 360 din. Na splošno moram o biti veseli vsake strokovne knjige, ki nam je dragocen pripomoček pri delu. Posebno pa smo lahko veseli vsakega pisanega nasveta s področja kletarstva, kar velja zlasti za dolenjske in belokranjske vinogradnike. Vsaka pisana beseda zahteva od avtoija mnogo dela in truda in smo zato avtorici lahko hvaležni za mnogo potrebnih strokovnih nasvetov, ki so zbrani v omenjenem priročniku. Ker bo Državna založba Slovenije kmalu izdala še drugi, zelo obširen p riročnik iz kletarstva izpod peresa inž. Judeža, bodo vinogradniki imeli pri roki potrebne strokovne napotke v kletarstvu. Iz vsebine v naslovu imenovane knjige posredujem bralcem nekaj glavnih tem: Po uvodnih besedah avtorica v poglavju o sestavi grozdja seznanja bralca s posameznimi deli grozda. To je sicer zanimivo branje, ki pa za praktičnega kletarja nima posebnega pomena. V poglavnju o razvoju grozdja govori avtorica o dobi zorenja z neslovensko besedo laze zorenja. To poglavje bi se lahko združilo s prvim v bolj razumljivi obliki. Za kmečkega vinogradnika je morda odveč navajanje nanašanja vrednosti teže mošta in količine kisline na milimetrski papir 111 bi kazalo potek zorenja, to je posamezne dobe zorenja grozdja, povedati bolj po domače. Glede uporabe refraktometra pri določanju odstotka sladkorja v grozdju bi bilo treba povedati, da je ta pripomoček za manjšega vinogradnika na splošno predrag in ga je tudi težko kupiti, saj ga pri nas 111 v prodaji. Pravilno je prikazana uporaba Oeehslerjeve tehnice za določanje sladkorja v moštu ob trgatvi. Na žalost tudi te tehnice, ki ni draga, ni mogoče dobiti v naših trgovinah in si vinogradniki pomagajo z nakupi (večinoma preko zdomcev) v ZR Nemčiji. Zato ni zanemariti druge, enostavne kloslcrneuburške mostne tehnice, ki jc sicer manj natančna, vendar zadošča za ugotavljanje sladkorja v moštu ob trgalvt Zaradi možnosti nakupa te tehnice v so*-dnji Avstriji in Italiji so k loster- neuburške tehnice bolj dostopne N in so razmeroma poceni. Izraču- ^ navanje procenta sladkorja od ^ pokazateljev klosterneuburške J tehnice v vrednost Oeehslerjeve ^ , tehnice je pa za vinogradnika š brez pomena, pač pa obratno. ^ Premalo je povedano o važnosti š merjenja sladkorja v moštih ta- ^ koj obdrozganju (mletju) grozd- ^ ja, saj brez tega podatka ni ^ mogoče pravilno popravljati mo- ^ štov z dodatkom sladkorja. š V poglavju o trgatvi so drago- ^ ceni napotki o konzerviranju % praznih sodov. Pogrešamo napo- J tek o mokrem konzerviranju ^ praznih sodov s soljo — na 100 1 ^ vode 2 do 3 kg soli. Tudi pošto- ^ pek pri trgatvi je premalo opi- š san, saj tu vinogradniki zlasti v ^ neugodnem jesenskem vremeu, ^ ko grozdje gnije, največ grešijo. ^ Opis strojne opreme za prede- ^ lavo grozdja nas seznanja z š drozgalniki-pecljalniki, črpalka- ^ mi in stiskalnicami. Predelava ^ belega in rdečega grozdja je opi- ^ sana ločeno. Vinogradniki naj si ^ dobro preberejo potek obdelave S mošta afl drozge z žveplom in ^ uporabo kalijevega metabisulfi- š ta. Povedati je treba, da opisano J žvcplanje z utekočinjenim SO2 ^ za navadnega vinograd nika ni š izvedljivo, saj je to sredstvo pre- J povedano prodajati, zato vino- š gradnikom ni dostopno. O raz J sluzenju mošta bi želeli več po- ^ datkov za prakso, na primer o S vrstah in količinah žvepla za ^ posamezne stopnje gnilobe ^ grozdja ter nadaljnji postopek z J razsluzenim moštom. Dragoceni ^ so napotki o zmanjšanju kislin v J* moštu. Manjka podatek o mož- ^ nosti nabave priporočenega kali- ^ jevega hidrogenkarbonata za ke- J mični razkis vina. V opisu vrenja ^ nas avtorica seznanja z vinskimi S kvasnicami- Pogrešamo pa navo- . dil o postopku, če mošt ne vre. ^ V nadaljnjih poglavjih piše š avtorica o stabilizaciji vina, čt- ^ ščenju vina in uporabi raznih š čistilnih sredstev ter o pomanj- J kijrvostih vina, to je o vinskih ^ napakah in boleznih. Na koncu £ knjige je ponatis vinske zakono- ^ V knjigi me moti uporaba ^ nekaterih besed, kot so proiz- ^ vodnja, proizvajalci, maceracija, ' faza in drugo. Poleg avtorice bi ^ se tu lahko potrudili zlasti lek- ^ toiji založbe. Slovenski vino- y gradniki vino in grozdje pridelu- ji jemo, ne pa pro izvajamo, grozd- ' je drozgamo, ne maceruamo, A itd. ^ Kljub navedenim pomanjklji- ^ vostim je knjiga dragocen pri- J pomoček pri kletarjenju in pre- ^ delavi grozdja v vino. Zato naba- š vo k nj ige pr 1 poroč ant. v DT s liinunriii 1981 TEŽJiI DO LESA - Gozdaijem je letošnja zima povzročila nemalo težav. Najprej jim je sneg polomil veliko drevja, potem pa še onemogočil odvoz posekanega lesa. V Črmošnjicah, od koder je naš posnetek, sicer spravljajo les iz gozda, vendar gre posel le s težavo od rok. (Foto: Maikelj) SPOMENIKI PA TA KI — Precej drugačne spomenke, kot jih imajojpokojnki na ločenskem pokopališču, si je privoščil načrtovale^ garaže ob novome&i Cesti herojev. Več metrov visoke, na vrhu kot pipe zakrivljene cevi so zračniki, ki kažejo načrtovalčevo pomanjkanje čuta za le; o okolje. (Foto: D. R.) TRI SINOVE ZA SVOBODO — Delegacija preživelih borcev, ki so se udeležili sobotnega spominskega teka pod obronki roških gozdov, je med tekmovanjem obiskala partizansko mier Kolenčevo Marijo iz Poljan pri Dolenjskih Toplicah, ki je med vojno izgubila tri sinove. Ob obisku so ji borci—kuriiji TV—15 izročili šopek in ji poklonili skromno darilo, kije bilo namenjeno tudi njenem u 87. rojstnemu dnevu. Fotoreportažo o smučarskem-teku, ki tudi na Dolenjskem postaja vse bolj priljubljena športna zvrst, objavljamo v današnji številki na športni strani. (Foto: Janez Pavlin) Življenjska... (Nadaljevanje s 1. strani) krajevnimi skupnostmi. Občinske organizacije SZDL naj bi prav tako posredovale tam, kjer delegatske poti niso spoštovane, in v drugih primerih kratenja samoupravnih pravic obč anov. Sioer pa so se na krajevnih programskih konferencah zavzeii, da bi združeno delo svoje interese še bolj povezalo s krajevnimi skupnostmi, da bi teklo delo v društvih in drugih organizacijah, ki predstavljajo tako imenovare frontne dele SZDL. To so seveda samo nekatera vprašanja, ki so razvnemala udeležence krajevnih, potem pa tudi občinskih programskih konferenc v posameznih občinah. Medobčinski svet SZDL je menil, da bi ne smela nobena stvar, obravnavana na programskih sejah, ostati na papirju, brez odgovora. „Delovnim ljudem in občanom moramo odkrito povedati, kako je s tem in kaj smo storili za razrešitev problematike," je pod- črtal predsednik medobčinskega sveta Lojze Ratajc. Krajevne organizacije SZDL so ustanovljene v vseh krajevnih skupnostih, ob tem pa deluje še 19 uličnih in 324 vaških in drugih odborov SZDL. V se to so oblike delovanja SZDL, ki so se pokazale uspešne. Nadaljnja skrb pa bodi poslej zlasti več uličnih odborov v mestih in mestnih naseljih, kjer neposredno odločanje krajanov še precej šepa. Taka organiziranost bo tudi razgibala delegatsko bazo in omogočila delegatom, da bodo v skupščinah zastopali dejanske interese krajanov. Občinske organizacije bodo poslej ,.zagledane" predvsem na tri področja. Bolj kot do zdaj bodo morale opravljati svojo z ustavo opredeljeno nadzorno funkcijo. Tudi tako imenovana frontnost delovanja mora priti bolj do izraza. Poleg tega j e takoj nujno misliti na volitve, ki bodo prihodnje leto. Priprave morajo biti temeljito opravljene, videti morajo dosledno uresničevanje kadrovske politike in upoštevati po budo tovariša Tita o kolektivnem delu in odgovornosti. 1. ZORAN Ne čakati... (Nadaljevanje s 1. strani) nje samo bo narekovalo obvetujoča stališča, kako jih udejaniti, pa bo skrb tudi medobčinskega sveta, katerega težišče dela ne bo na sejah, pač pa bodo to seminarji, posveti, delovni dogovori o posameznih vprašanjih. Tudi v dolenjskih sindikatih morajo začeti razmišljati o prevrednotenju del in opravil, pri čemer gre kajpak za to, da bi bil osebni dohodek dejansko odvisen od rezultatov dela, da bi bolje nagrajevali zahtevnejša dela, zlasti v proizvodnji, in tako zajezili beg v pisarne. Nič manj potrebno ni storiti odločne korake v smeri, da bo delavčev osebni dohodek pravičneje odmerjen tudi po minulem delu. Da bi dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo lahko v celoti uresničili, so res potrebne še nekatere strokovne podlage, a zato v delovnih organizacijah vseeno ne bi smeli v nedogled čakati pobud »od zgoraj”. V sindikatih je treba zaostriti odgovornost tistimi, ki so zadolženi za uresničevanje dogovora o letošnjem družbenem usmeijanju dohodka; vse oblike porabe naj bi zaostajale za rastjo dohodki', dovoliti pa ne bi imeli, da bi fe naprej padala življenjska raven zaposlenih. Nič manj važno ni, da se končno le spravi z mrtve točke sporazumevanje o svobodni menjavi dela; tovrstne samoupravne sporazume, ki ustrezajo določilom Zakona o združenem delu, imajo na Dolenjskem menda le v Novolesu. Zato pa je toliko več delovnih oiganizacjj, ki poslujejo na robu izgube in se morajo za izplačevanje osebnih dohodkov posluževati ceb bančnih posojil. Teh bo odslej manj, zato se kaj lahko zgodi, da bodo marsikje v hudih škripcih, če ne bodo izboljšali gospodarjenja. Ponekod še zmeraj mislijo, da *e je moč iz zagat izvleči le z vifimi ocenami, tako prepričanje je ob ičajno dvorezen meč, zato si bodo sindikati tudi na tem področju prizadevali doseči red, vzpodbujati produktivnost, varčevanje z energijo, surovinami ipd. O tem, da imajo štiri dolenjske občine veliko skupnih interesov, člani medobčinskega sveta seseda ne dvomijo, kot eden od podpisnikov dogovora o skupnih temeljih plana, ki zagotavlja hitrejši in skladnejši razvoj, pa bodo storili vse, da dogovor ne l>o le papir brez veljave. Zavzetost za reševanje skupnih nalog bo morala priti do izraza zlasti na področju agroživilstva, turizma in drobne obrti, prometa, gospodarstva in vodnega gospodarstva in ne nazadnje usmerjenega izobraževanja. D. RUSTJA Brigadirski načrt Na MDA Bela krajina 81 480 brigadirjev — Vodovod in ( osodobitev cest Na letošnji mladinski delovni akciji Bela krajina 81 računajo, da bo v štirih izmenah - vsake tri tedne bodo delale po tri brigade - sodelovalo skupaj okoli 4 80 brigadirjev iz vse Slovenje. Glavna dela, pri katerih bodo delali brigadirji, so gradnja kanalskega kolek torja v Črnomlju. Tu bodo brigadirji izkopali zemljo in jo zasuli ter pomagali pri montažnih delih. Nadaljevali bodo dela pri lani začeti gradnji vodovoda v Adlešičih ter se lotili dela pri posodobitvi 3 km dolge ceste od Omote do Gradnika. Brigadirje čaka še delo pri posodobitvi dobre 3 km dolgega odseka na cesti med Dobličami in Starim trgom. Če bo šlo vse po načrtu, bodo na letošnji delovni akciji opravili skupaj 32.400 delovnih ur in v tem času opravili dela v vrednosti več kot 4,3 milijona dinarjev, medtem ko bodo stroški akeje znašali 2 miljo na dinarjev. KRITIČNI POČITNIČARJI — ,.Počitniška zveza v Sloveniji je v kritičnem položaju,” so ocenili delegati skupščine na Otočcu. (FotJ. Pavlin) Pfc w ■ H ■ w ■■ ■ ■ ■ Pocitmcarji v krizi Z letne skupščine počitniške zveze Slovenije na Otočcu ZA OTROKA IZ SLUŽBE V Kočevju se dogaja, da mlade mamice zapuščajo službe, ker nimajo urejenega otroškega varstva. Pred kratkim smo bili priča, ko je v gostinskem podjetju Hotel Pugled prišla odpovedat službo kuharica. Odpoved je utemeljila s tem, da je mati dveh majhnih otrok. Zanju ne dobi varstva v vrtcu ne pri zasebnikih, sorodnikov pa nima tukaj. Menila je, da je pomembneje, da ostane pri otrocih, kot da bi neprestano trepetala, kaj se bo zgodilo otrokoma, medtem ko bi bila ona na delu. V soboto, 24. januatja.so se v Gami hotelu na Otočcu zbrali slovenski počitničaiji na svoji redni letni skupščini Počitniške zveze Slovenije. Počitniška zveza velja za najbolj množično organizacijo, saj samo v Sloveniji združuje kar 10543 pretežno mladih iz osnovnih in sredinih šol in skrbi za njihova potovanja, letovanja in rekreacijo. Število članstva je samo v lanskem letu poraslo za 2000 novih članov, kar pa ne pomeni, da gre organizaciji brez težav in zapletov. Vzrok gre iskati v premajhnem upoštevanju zanimanja mladih za tovrstne oblike dela, število članstva seje večkrat spreminjalo, kar kaže, da je krivdo iskati v občinskih organizacijah (teh je le enajst v Slovenji). Te se nemalokrat srečujejo z finančnimi in kadrovskimi težavami, zato bodo morali v bodoče prav tem problemom posvetiti kar največ pozornosti Iz razprave na skupščini velja omeniti dva razpravljalca iz organizacij, ki bi marale s počitničaiji čimprej najtesneje sodelovati. Predsednik Turistične zveze Slovenje Leopold Krese se je zavzel za tesnejše sodelovanje in skupno iskanje rešitev za popuste na javnih prevoznih sredstvih ter za olajšave za počitničarje v dometih organizacij združenega dela po Jugoslavji. Podpredsednik Planinske zveze Slovenje Tone Bučar pa je med drugim poudaril, da bi se moralo več ' sredstev nameniti množični rekre-acji mladinskega športa, kar je osnova zdravega življenja, manj sredstev pa vrhunskim športom. Ob koncu so izvolili tudi 14-član-sko vodstvo Počitniške zveze Slovenje, na čelu katerega bo še naprej predsedoval Metod Zalar. J. P. Proti redukcijam le varčnost Položaj v oskrbi z električno energijo je kritičen — Zaradi velike porabe so v pogonu vse elektrarne, rezerv pa praktično ni — Na uvoz ni računati Z električno eneigio moramo varčevati, kolikor se le da, sioer ) ne priljubil novinarski konferenci bo prišlo do ner Ijenh mrkov, tako so ugotavljali na petkovni Ljubljani. R edukcjje, ki se obetajo, č e se poraba ne bo zmanjšala, pravzaprav ne bi smele nikogar presenečati, za gotovo pa ne bodo presenetile elektrogospodantve- nikov, saj so kritični položaj v oskrbi z električno energijo v letošnjih rimskii mesecih predvidevali. V pogonu so sicer vse slovenske narašča, hkrati pa so na tesnem z vodne in toplotne elektrarne, če izvzamemo obe plindci, ki sta namenjeni predvsem za rezervo, vendar kljub polni proizvodnji primanjkuje električnega toka. Poraba znaša skoraj 27.000 kwh na dan, tolko pa naše elektrogospodarstvo ne more pokriti z lastnimi močmi. Zaenkrat pokrivajo eneigetski primanjkljaj z uvozom energjje iz drugih jugoslovanskih republk, vendar ta del energije ni zanesljiv, saj tudi v drugih republkah poraba zalogami goriva in vodnimi rezervami V primeru izpada katerega od elektroenergetskih objektov bodo seveda najprej zadostili domačim potrebam. Na uvoz iž Avstrije in Italije tudi ni računati, ker sta obe državi v precejšnji eneigetski stuku Preostane torej samo zmanjšati porabo in jo spraviti v meje proizvodnje. Z drugimi besedami; z električno energijo moramo vsi in povsod varčevati Ni mogoče reči, da odgovorni v elektrogospodarstvu niso poskusili pričakovano k rizo omejiti Lani so v našem največjem energetskem objektu, termoelektrarni Šoštanj, varčevali z gorivom tako, da so zdaj, ko obratujejo s potno paro, zaloge dobre, s čimer se ne morejo pohvaliti termoelektrarne drugod v Jugoslaviji Toda prav neprekinjeno obratovanje v zadnjem času bo prej ali slej povzročilo neizbežne okvare, z njimi pa izpad katerega od agregatov. Samo tretjino izpadle energije je mogoče nadomestiti z rezervnimi plinskimi elektrarnami, za preostali dve tretjini pa energije preprosto ne morejo nadomestiti in preostanejo samo redukcije, ki bodo po sprejetem družbenem dogovoru najprej prizadele velke odjemalce, za njimi pa tu di široko potrošnjo. MiM BORCI ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE! Vabimo vas na 18. tradicionalno tovariško srečanje, ki bo v soboto, 7. februarja, ob 15. uri v Ijubljani, v Domu JLA, Trg OF 13. ODBOR XIV. DIVIZIJE Pomoč ostarelim Popis krajanov, starih nad 65 let, bodo izvedli po vseh krajevnih skupnostih v občini Kočevje do konca marca. Njegov namen je ugotoviti, kakšne oblike pomoči starejši občani potrebujejo, oziroma si jih žele. Po končanem popisu in njegovi analizi bodo v aprilu po vseh krajevnih skupnostih široke javne razprave, na katere bodo vabljeni vsi občani Na njih se bodo dogovorili, kako bodo v vsaki krajevni skupnosti v okviru svojih potreb in možnosti pomagali ostarelim. & doslej so za ostarele skrbeli predvsem patro- . nažna služba, socialno skrbstvo, RK, organizacije ZZB NOV, krajevne skupnosti in drugi Kaže, da bodo v bodoče uveljavili še nekatere oblike pomoči (nekatere izmed njih delujejo ponekod tudi že zdaj), kot so soseska pomoč, laična nega na domu, pomoč mladih članov Rdečega križa itd. Taka pomoč bo potrebna predvsem tistim, ki nimajo otrok ali pa so otroci v službi' v oddaljenih krajih in tako ne morejo pomagati staršem. Popis ostarelih občanov je organiziral sekretariat za ustanovitev sekcije „Pomoč ostarelim občanom in njihova nega", ki deluje pri občinski konferenci SZDL. Pobudo za ustanovitev pa je dal svet za zdravstveno in socialno politiko pri Republiški konferenci SZDL. OB LETU PONOVNO NA REŠETU Občinska konferenca ZK v Brežicah je na zadnji seji sklenila, da so komunisti dolžni spremljati akcijo za omejevanje administracije, konec leta p bo preverjala rezultate oziroma dejanja, ki naj bi sledila postavljenim zahtevam po racionalizaciji. Konferenca je pozvala tudi družbenopolitične organizacije, da se pridružijo začetim prizadevanjem in ocenijo, koliko lahko prihranijo upoštevajoč uveljavljanje kolektivnih organov. Za drage medicinske instrumente Namesto čestitk ob novem letu so v sklad za drage medicinske instrumente prispevali; Zavod za družbeno planiranje Novo mesto 1.000,00 din, TZ Krka - Farmakcm 500,00 din, Obč inski sind. svet 2.000J)0 din, LB, Tem. dolenjska banka 5.000,00 din 2TO - TOZD Promet 1.000,00 din. Vinko Novak - parket, plastika 10.000,00 din, Franc Vidmar, pleskar 5.000,00 din, Tone Sker|j, odvetn ik 1.500,00 din. Namesto venca pokojni Ankici Sašek je prispevala Tilka Sašek 1.000,00 din. Vsem darovalcem iskrena hvala. Jate Vidic. IM Po sledouih uojnega zločinca Frama Frakeljna Znanec, pisatelj, mi je nekoč povedal, koliko knjig raznih tujih filozofov, tudi nacističnih, je prebral in preštudiral, da je lahko psihološko oblikoval pripadnike Hitlerjeve vojske, gestapa m druge funkcionarje, kijih je predstavil v knjigi Meni za oblikovanje značajev oseb v tej knjigi ni bil potreben študij filozofije, ker pač ta knjiga ni roman. Vsi nastopajoči imajo osebno izkaznico in svoj življenjepis, nikomur ne morem ničesar dodati ali odvzeti. Umorjenim ne morem pripisati kanček grešnosti ali Frakcljnu dodati drobec milosrčnosti, če nimam dokazov, oziroma če ljudje niso imeli teh dobrih ali slabih lastnosti. S tem sicer ne trdim, da so bili vsi partizani samo dobri in vsi domobranci slabi. Clovekcma osebnost je zapletena zmes dobrih m slabih lastnosti, od katerih to nekatera halj in dmga manj pomembna. Nekatere od teh se bolj cenijo v vojni kol v miru in nasprotna Pa vseeno si ob razmišljanju na Uagedijo barjanskih žensk nisem znal odgovonti na nekatera vprašanja, ki so kipela v meni. Na primer na tole; morilci so bili mladi, pretežno kmečki fantje, ki so trdili, da so Kristusovi vojaki in se ravnajo po njegovih navodilih. Kje so dobili navdih za takšno prepričanje? Da bi dobil odgovor na to vprašanje, sem prebral več cerkvenih knjig, med njuni tudi sveto pismo stare in nove zaveze. V roke sem vzel tudi učeno knjigo teološke filozofije Pastoralno bogoslovje, ki jo je napisal dr. Fr. Ušeničnik, založila pa Jugoslovanska tiskarna 1940. leta v Ljubljani. Snov te obsežne knjige so morah obvladati vsi študentje teologije, se pravi tudi vsi duhovniku V poglavju Dušnemu pastirju potrebne kreposti beremo: „Dušnopastirske službe ne more yr*iti z uspehom, kdor nuna potrebnih kreposti in primerne vednostu Oboje, krepost in vednost, ti mora kandidat osvojiti v dobi pripravljanja na mašniško posvečenje in celo življenje se mora v obojem izpopolnjevat i. 1. Mladenič, ki se je privadil slabemu, sc temu težko zopet odvadi. Zato je Cerkev ustanovila posebna deška semenišča (seme-naria puerorum), v katera sprejema še nedorasle mladeniče, preden so sc vdali strastem. V deškem semenišču sc položi temelj izobrazbi srca in duha ...“ Umor žensk na Lisičjem so vodili seme-njščniki Martin Oblak in Janez Benko ter gojenec škofovih zavodov Franc Frakelj. V semenišču so jih učili samozatajevanj in odrekanj. Ko pa so se zaradi vstopa v belogardistične vrste osvobodili okovov semenišča, so njihove strasti po narodno knvoverskem učenju škofa dr. Gregorija Ražmana podivjale. Nadalje v Pastoralnem bogoslovju beremo: ,.Prava gorečnost (namreč dušnih pastir jev; opomba J. V.) mora obsegati vse ljudi: za uboge ul bogate, bolne m zdrave, mlade in stare, piavične in knvične, pametne in nespametne, za vse nam mora goreti srce. Taka je bila gorečnost Zvcličarjcva. A dasi se je Jezus za vse trudil, da bi vse zveličal, je vendar njegoro Srce posebno ljubilo otroke, bolnike, siromake in grešnike. Prav te naj posebej ljubi tudi srce gorečega mašnika...“ V kapeli na Lisičjem gradu so tri matere goreče in kleče prosile duhovnik a za pomoč prav zaradi otrok. Spomnimo se. kako je Frančiška Strumbclj prosila: ..Usmilite se me, če ne zaradi drugega, pa zaradi mojih osmih otrok." Kaj sta storila ..goreča dušna pastirja", nam je znano. S tem v zvezi naj citiram še naslednji primer iz Pastoralnega bogoslovja: ..Arski župnik, sv. Janez Vianncy, je rekel mladi materi, ki mu je potožila svoje skrbi zaradi obilne družine: .Nikar sc ne bojte bremena. Naš Zveličar nosi breme z vami. Kar Bog stori, prav stori. Cc podari mladi maten mnogo otrok, jo ima za vredno, da jim bo vzgojiteljica. To je znamenje zaupanja, ki ga ima Bog do vas'" Po teni učenju je Bog zaupal Ftančiškl Strumbclj vzgojo njenih otrok. V kapeli v Lisičjem gradu so ji semeniščniki, bogoslovci in duhovniku odvzeli to ..božje zaupanje". S kakšno pravico so se lahko uprli božji postavi, ki so jo razglašali za sveto? Skof dr. Gregorij Rožman je med vojno v posebni poslanici vernikom opozarjal na krivoverce m pri tem citual sveto pisma Predstavljali se bodo kol božji služabniki, a njih vera je knvu. Takšnih kiivo-vercev je bilo na nesrečo slovenskega ljudstva med vojno kar preveč. Kdo so bili, ni treba posebej razlagati. Od opisanih dogodkov je minilo več kot trideset let in še danes za križev pot vrbljenskih žensk letijo vse osti na Franca Frakeljna. Sestavil je spisek, ukazal aretacijo in usmrtitev. Površno gledano je bilo res tako, toda navedena razlaga zločin zelo poenostavlja. Frakelj je bil izrodek, samovoljfiež, ki je po svoje ukrepal niuno vednosti vodstva domobranstva. Iz slednjega sledi napačen sklep, da so bili med domobranci samo posamezniki zločinci in da v našem primeru ni posredi organiziran umor. Vojaško in politično poraženi emigraciji takšen sklep ustreza, saj lahko rečejo: ..Frakcij in morda še nekaj njemu podobnih so delali hudobjje, sicer pa smo bili pošteni. Niti Rupnik niti škof Rožman nista vedela za Frakdjn«w zločine." Je bil umor devetih barjanskih žena in deklet in Martina Furlana samovoljno delo Frakeljna ali pa je v ozadju organiziran umor, pn katerem je Frakelj opravil samo del ukazane mu naloge? Kot je znano, so Nemci iz zasrdcnc Štajerske in Gorenjske pregnali večino duhovščine, ki se je zatekla v Ljubljana Skof Rožman je utiel precej dela, da jun je našel ustrezne prostore in služba Štajerskim salezijancem je dodelil prostor v Lisičjem gradu. (Salezijanci so kongregacija, ki sije nadela ime po duhovniku Franu Šaleškem iz francoskega mesta Annccy. Le-ta je 1610. leta ustanovil kongregacijo slazijank, salezijance pa 1855. letu Giovam Base o iz Torina. Salezijanci se ukvarjajo predvsem z vzgojo mladine in pri teni uporabljajo vsa sodobna sredstva.) Noben proces proti vojnim zločincem ni do kraja razknl sknvnustl Lisičjega gradu. Razvpita je domobranska klavnica na Urhu, v Kozlarjevem gozdu m še marsikatera, toda Lisičji grad je še vedno v sceni. Morali ga bomo izbezati na sonce, da ga bomo bolje videli. V največji tajnosti to sc salezijanci z I isičjcga tudi med vojno ukvarjali z vzgojo mladine. Naj prvič plane na dan resnica: v Lisičjem gradu so salezijanci vzgajali bodoče črnorokce. Skozi njihovo vzgojno testo so šli številni urhovski, barjanski, druvcljski, turjaški in vclikolatki pripadniki črne roke. Ob dolenjski železnici v Ljubljani krvi upokojeni prvoborec Ivan Jevc, ki že več let zbira podatke o žrtvah fašistično-dO’ mobranskega nasilja v občini Ljubljan*' Vič-Rudnik. To je široko območje* rajema vse Ljubljansko barje, Tutjak, ke Lašče in še dlje. Med drugim jc 1 * zbral tudi podatke o najbolj zagn*e domobrancih. Ko sem ga obiskal, n>' J navedel imena pnč, ki so videle prih«)* ‘ odhajati mlade fante iz Lisičjega gradu. so bili na ..vzgojnem" tečaju. Med ljudje prepoznali najbolj zloglasnega ve _ laškega črnorokca Ivana Kotarja, dra ske. urhovske in druge klavce. Vsi so ^ zelo mladi. Jevc je zbral imena prič. doma v bližini Lisičjega in so videle. ^ sc v ranih jutranjih urah zaknnkam m vračajo v grad. O strogo zaupni misiji omenjenih juncev zvemo tudi iz Sajetove knjjgs^ * f gardtzem. Ptcd kapitulacijo -4talij*1 ' |riai,| držcvala belogardistični slovenski p odred in četniški odred. Major Kare je oba obiskoval, kar vodstvu S 0Vl [<))C legije ni bilo všeč. Zato jc |el* Malovrh Breznik 5. septembra * .g (in*1 pisal vodstvu Slovenske legije: d* jorja Novaka) bomo morda dali v k » ^ Lisičje. Važno je, da k bo o tem m da ne bo imel nepotrebnih c" obiskov." dove«***! Malovrh je hotel poveljnika j»i četnikov internirali na Lisičje. n* mešal klcrofašitučmh načrtov. 1 ..uflOj Novakovo funkcijo si lahko pre' * p(i kakšno zaupanje so imeli 'jl£/IJ.il|ntf •*' belogardističnem vodstvu ul kako pomembno vloga ^ |i»"‘ Predstojnik salezijancev je’ y Cigan, rojen IH. septembra Ivi • g gpi"1 Zižk. pri Veržeju na Štajerskem- r ^0 laciji Italije je dl. < *•*'* f ,nte. d obiskala delegacija osvobodilne 1 b, se pogovorili glede medse ho)"* č. n dfid2) 29. i-mu^L pisma in odmevi. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO ULICA TALCEV 3/11 f VABI OBČANE K VPISU V: - OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (5., 6., 7. in8. razred) — 100-urne TEČAJE ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA po AV metodi (začetni in nadaljevalni) Prijave sprejemamo vsak dan od 7. do 14. ure do vključno 13. februarja 1981. Vse informacije dobite po telefonu (068) 21-319 in 21-640. 64/5-81 hydrovod kočevj e r I b n l c a Zbor delavcev delovne organizacije Hydrovod Kočevje—Ribnica, Kočevje, razpisuje prosta dela in naloge: 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGA-NA* 2. TEHNIČNEGA VODJE; Dela in naloge se razpisujejo za dobo Štirih let r, ki so določeni i nasled nje pogoje: Poleg splošnih pogojev,' ki so določeni z zakonom, mora kandidat izpolnievati še našli ‘ pod 1.: - da ima višjo ali srednješolsko izobrazbo in najmai^ pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih pri vodebu tovrstnih organizacij, ~ da ima družbenopolitične in moralne vrline; pod 2.: - da ima srednjo šolo strojne smeri in pet let ustreznih delovnih izkušenj. Pismene ponudbe o izpolnjevanju pogojev naj kandidati Pošljejo na naslov: HVDROVOD KOČEVJE-RIBNICA, Kočevje, razpisni komisiji, Kočevje, Ljubljanska c., v 15 dneh od objave razpisa. frijav^ene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh do izbiri. 65/5-81 I SPLGSNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR' NOVO MESTO, DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B OBJ A VUA PROSTE DELOVNE NA L OGE 'N OP Ra VILA: 1. TEHNOLOGA IV. 2. TEHNOLOGA II. POGOJI za sprejem: 1- gradbeni tehnik in 3 leta delovnih izkušenj 2- diplomirani gradbeni inženir in 3 leta delovnih izkušepj al. gradbeni inženir in 4 leta delovnih izkušenj ali gradbeni tehnik in 5 let delovnih izkušenj Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s P® n»m delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem -mesečnega poizkusnega dela. d ?U _ 2 opisom dosedanjega dela, življenjepisom in PirAk'*' 0 'z°bfazb' sprejema 15 dni od objave SGP IR", K ettejev drevored 37, kadrovski oddelek, 68000 J^ovo mesta ®ndidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po Zal 24 mesecev delovnih izkušenj pri opravljanju del m nalog v termoelektrarni — 3-mesečno j>osku sno delo Kandidati naj ,pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo kandidati prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 58/5-81 S Kompasom na smučanje « AVORIAZ - MORZINE: odhodi 7. in 14. 3. LA TOUSSUIRE: odhodi 7., 14. in 21. 3. CHAMONIX: odhodi 14. 3. in 25. 4. COURCHEVEL: odhod 14. 3. VAL SENALES: odhod 26. 4. PAMPEAGO — Val di Fieme: odhodi 14., 21. in 28. 3. MARMOLADA: odhod 25. 4. INFORMACIJE IN PRIJAVE: VSE POSLOVALNICE KOMPASA KOM PAS JUGOSLAVIJA ' AVTOPROMET, GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO - STRAŽA vabi k sodelovanju - VEČJE ŠTEVILO AVTOMEHANIKOV ZA VZDRŽEVANJE AVTOBUSOV IN TOVORNIH VOZIL - VEČJE ŠTEVILO VOZNIKOV V TOVORNEM PROMETU -VOZNIKE AVTOBUSOV - VODJO KUHINJE V EXPRES RESTAVRACIJI - SNA2ILKE ZA TOZD GOSTINSTVO IN DSSS. Pogoji so naslednji: — Delavec avtomehanik mora imeti končano poklicno šolo za naziv avtomehanik. — Delavec voznik mora imeti vozniški izpit C in E kategorije in najmanj eno leto delovnih izkušenj na težkih tovornih vozilih. — Delavec voznik avtobusa mora imeti vozniški izpit D kategorije in je lahko začetnik. — Delavec vodja kuhinje mora imeti najmanj poklicno šolo gostinske stroke in tri leta prakse v stroki. Za vse delavce velja sploftrti pogoj. od«iul«n voi«fik> ^ ,n trimesečn o poskusno delo. Osebni dohodek je zagotovljen po določilih pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ponucbe z dokazili dostavite kadrovski službi podjetja v Straži. Objava prostih del in nalog velja 15 dni po objavi. Odbor za delovna razmerja 61/5-81 v._____________________________________________ OAIVA & - Komisija za delovna razmerja objavlja prosta del* in naloge: 1.3 VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL 2. 2 STROoNIH KLJUČAVNIČARJEV nJ) 3. V EC DELAVCEV ZA DELO V PROIZVOD* IN TRANSPORTU POGOJI: pod 1-5 jn „E" poklicna šola za voznike motornih vozil, ..*■> kategorija in eno leto delovnih izkušenj pod 2.: KV strojni ključavničar in eno leto delovnih izkušenj j»d 3.: NK delavec - delovne izkušnje zaželene ^ Za opravljanje navedenih del in nalog združujejo d®l^j^uSpif*1 za nedoločen čas s polnim delovnim časom in (M’ jpe * delom 3 mesece. Kandidati naj vložijo pismene P‘ po dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev v J ajjt*t i* ob|avi na naslov „DANA", tovarna rastlinskih sp**: destilacija Mirna. rO** O izbir ibomo kandidate otvestili v 30 dneh po pr za prijavo. 57/6—® Mladinska kn|iga, knp-gerna in papirnica. Novo mesto. Glavni trg 9, obvešča cenjene kupce, da bo v času obnovitve mhdd poslovni h prostorov od 5. Ir' 1981 poslovala v skladiščnih prostor ih na G komandanta Staneta št. 6 (nasproti ekspoziture Ljubljanske banke)- Delovni čas od 7. ure do 19. ure. 4/1 81 garsonjer6 I DOLENJSKI NARSKI ZAVOD VO MESTO zamenja garsonjero prti e/no 9 ta Nov*,n < nar*0,,l Črnoml|U. n*’1' j Ponudbe pošl|de Dolenjski veterin* Novo mesto, L -o ,1. ..1 74 48w- Sejmu se pozna stabilizacija Sejem ,,Moda 81" je v nekaj dneh privabil več deset tisoč obiskovalcev, poslovneži pa so sklepali kupčije — K ot že 25 let doslej: med zelo lepimi izdelki tudi pisana šara in tretjerazredno blago Ne sneg ne mraz in ne prav v 'istem času naraščajoča gripa tista zavrla obiska poslovnežev in radovednežev, tako da seje v ^jemskih halah vse dni gnetlo 5udi. Zanimivo, da je bila vselej 9neča pred Labodovim razstavnim prostorom in pri nekaterih Pleteninarjih skratka povsod, kjer je bilo videti kaj lepega in Uporabnega. Po tem sodeč, se je okus Potrošnika močno izboljšal, kljub temu pa nekateri proizvajalci še vedno ponujajo izdelke, katerih lahko le skomigneš z rameni. Zanje bodo našli kupce Večjemu v najbolj zaostalih predelih, znabiti pa tudi med LABOD ZADEL V C RNO Prav Labodova kolekcija za zimo 1981/82 je lep primer za iznajdljivost In Zlatega zmaja Labod ni dobil slučajno ali po zvezah, marveč povsem zasluženo, je bilo splošno mnenje potrošnikov. Nagrajeno kolekcijo sta kreirali modni kreatorki Jelka Novak in Petra Brecelj. Kakšen cilj sta zasledovali in kakšne modne novosti, je povedala kreatorka Jelka: „Vemo, da bodo kupci ob splošni draginji in naraščajočih življenjskih stroških tudi bolj pazili na izdatke za obleko. To je bilo eno od vodil za kolekciji, ki pa je tako rekoč že v prodaji, še izredno lepe ženske dvodelne komplete iz kitajske svile in moderne bluze. Pri moških srajcah ni posebnih novosti, ■ Precej je drobno črtastih, z nevpadljivim vzorcem iz šantunga in bombaža, novost v tovrstni Labodovi proizvodnji pa so jersey majice v raznobarvnih ali le dvobarvnih črtah. Fantje in možaki bodo tako majico iz dobrega materiala gotovo radi nosili v novi, toplejši sezoni. Zelo posrečena pa j e iz Labodove težke konfekcije tud i kombinacija moškega suknjiča pepita vzorca z enobarnimi hla- VRHNJA OBLAČILA '81 — Primerna za vsak letni čas in postavo ^9ovci s slabim okusom kje v testih. • V I rv' in splošen vtis s sejma je je 05 Rabilizacjski. Prejšnja leta *a Panoji, kjer imajo komer- svoje postojanke, viski potokih, letos ga ni bilo naši, dolenjski glisti 'akel v Posebno st0'*vaialci so bili skromni. Go-pal-, s° ljubeznivo nudili boby šr»o e’ ^ekse, kavo in tudi kak- arnPakd°maČ0 Ž9an° pi in pogodbe so se naj-gjk “Pisovale tudi brez dra-s n P'iač. „S,8bili; r'ar*ienn° Ve^ **ot Pre)in>a la,a bilo ^.^^acijsko naravnanost je bili m.61' Pfi izdelkih, ki so n°9Q in *Urovln' '* ^oma^'b tkanin konCno pa tudi pri lh Kodelih. model naših novih zimskih plaščev v ruskem stilu. So iz domačega, a kvalitetnega materiala, vsi so v temnih barvah, prevladuje črna, krojeni pa preprosto, vendar moderno, in jih kot posebnost krasi le dvojno zapenjanje z vrvico. Tak plašč sodi k stabilizacijski garderobi za mlade in starejše, ker ga lahko z majhnimi in razmeroma cenimi modnimi dodatki na več načinov osvežimo in spreminjamo. Prav po istem principu je delana kolekcija novih kril. Nudimo enobarvna krila, karirana, svilena — iz raznih materialov in raznih krojev, od nagubanih do ozkih in rezanih v pole. Moderna so prav za prav vsa, ženske pa glede na postavo izbero tisto, kar jim najbolj ugaja.'' ' Labod ima v spomladanski so čarni. Namesto tradicionalne obleke za poslovneže je taka kombinacija prav to, k ar doslej potrošniki iskali, a največkrat ne dobili. Med barvami, ki jih Labod letos predstavlja v svojih kolekcijah, so največ zastopane modne: zažgano rjava, oker rumena, siva, turkizna in petrolejsko zelena, seveda pa beige in črna ne manjkata. Ti dve sta celo v večini, ker sta vselej moderni. VSE VEC MODELOV ZA ŠPORT Izraba prostega časa očitno ni več samo skrb psihologov in pedagogov ter sociologov, pač pa tudi konfekcionarjev. Oblačilom za prosti čas s posebnim poudarkom na smučanju in kopanju ter sprehode v naravi je na sejmu ,,Moda 81" dano eno ' tlicjj i . — rviviLMurvkt i jt ui ■ 01 kupci radi segali f o teh modelih najvidnejših mest. Z odličnimi športnimi modeli za tako rabo pa se ne ponašajo več zgolj doslej najbolj znani slovenski proizvajalci, marveč jim krepko mešajo konkurenčne štrene kolektivi iz drugih republik. Najrazličnejši primer je Asti-bo iz Štipa, ki je med drugim tudi dobil Zlatega zmaja za celotno športno kolekcijo in je predstavil zares to, kar ljudje želijo, a so morali po take modele in materiale največkrat v tujino. Za kolekcijo Teen, namenjeno zlasti mladim za prosti čas in tudi sicer, pa je novomeški Novoteks dobil diplomo. Gre za celo vrsto najrazličneje krojenih hlač za oba spola iz domačega svetlo modrega jeansa. Kolekcija vsebuje modele od jahalnih hlač do oblačil za prosti čas, z najrazličnejšimi modnimi poudarki: gumbki in gumbi, žepi, zadrgami, šivi itd. Tudi Jutranjkina kolekcija otroških oblačil, med katerimi je največ športnih, je bila nagrajena z Zlatim zmajem. Domiselna oblačila za deklice in dečke od predšolske dobe do dijaških let imajo poleg praktičnosti še to lastnost, da so iz dobrega blaga in da pogostno pranje ali čiščenje ne škodi. PRI PLETENINAH SREDNJE Medtem ko je prejšnja leta ob ogledu izdelkov pleteninskih tovarn marsikateri obiskovalki sejma zastajal dih, tega letos ni bilo. Tako Rašica, kot Almira in Angora so kazale sicer lepe stvari, ampak Arena iz Pulja jim že lepo konkurira. Medtem ko je bila Rašica vsa v nežnih pastel tih barvah, se je Almira predstavila s športnimi modeli za oba spola. Značilne zanjo so razne možne kombinacije. Angora ima precej dvodelnih ženskih kompletov, pri katerih so krila pletena, kot bi bila krog in krognagubana.zgor-nji del pa je kot bluzon do bokov ali pa ohlapna jopa, da jo spomladi lahko nosimo tudi kot kostim. Komet ima na razpolago 3 n ove modele korzetov in 4 vrste nedrčkov, tudi Lisca iz Sevnice je bila opažena, vendar ni bilo nič tako novega ne presenetljivega, da bi kupci hodili za zaveso spraševat, kje se to dobi. V tej skupini velja omeniti še kopalke, pri katerih ni več bikini v absolutni večini, marveč stopajo na vidno mesto enodelni modeli brez naramnic, ki met, ker se ob njih in na njih samo nabira prah. ODEJE, ZAVESE IN DRUGO ' Z vsakovrstnimi odejami in posteljnimi pokrivali je bil sejem dobro založen, ampak med temi izdelki gre ločiti zrno od plev. V ideti je bilo lepe odeje, ki bi si jih vsaka gospodinja želela v svojem domu, pa tudi take, za katere bo težko najti kupca. Le kdo bi si želel odejo, pod katero se ti zjutraj oči najprej zazrejo v. jelenovo rogovje ali tigrov gobec ... Zelo lepe zavese in dekorativ- A ZENSKI MODELI ZA SEZONO POMLAD-POLETJE '81 — Proizvajajo jih v majhnih serijah, kar pa bo ljubiteljice ekskluzivnosti še posebej veselilo - imajo spredaj za okras nabrane dele. Okrog leta 1960 ali malo prej Je bila zelo podobna moda. UDOBJE V NOGAH Na sejmu letos ni bilo videti dosti obutve. Pekovi modeli, ki so jih nosile manekenke na popoldanski modni reviji, pa so navdušili zlasti ženski svet srednjih let. Tudi k modernim elegantnim kompletom niso več no blago pa je prišlo na sejem iz znane tovarne Induplati pa iz Dekorativne, ki je bila tudi dobitnica diplome. Ta tovarna je pokazala celo kolekcijo ročno izdelanih tkanin. Verjetno pa zaradi cene ne bodo dostopne širšemu krogu potrošnikov. Omeniti velja še posteljnino Ukrine iz Dervente. Frotirasta posteljnina te tovarne lepih vzrocev in barv bo gotovo našla pot h kupcem, medtem ko se GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA SEJEM MODA '81 - Razstavni prostor tovarne oblačil LABOD iz Novega mesta POMLAD POLE TJE '81 — Zaradi elegance krojev in lahke tkanine Med pleteninarji sta bili nagrajeni z Zmajem le ljubljanska Pletenina za celotno razstavljeno kolekcijo in Rašica samo za moško konfekcijo, Almiri pa je pr ipadla diploma. PRI PERILU NIC PRESENEČENJ če izvzamemo nagrajeno Pie temno, potem proizvajalci spodnjega perila na sejmu niso izstopali. Tudi Beti, ki je vselej dobivala visoka priznanja, je letos ostala praznih rok, čeprav so obiskovalci sejma hvalili razstavljene modele iz golobje sivo-modrega frotirja. Krojeni so kot pajaci, kot spalne srajce, vendar tako, da niso le za v posteljo, marveč uporabni tudi za razno-namenska ,,hišna" opravila. niflni „špičaki", v katerih trpi z nogo vred tudi njena lastnica, marveč nudi Peko udobne elegantne čevlje z nizko peto. Sploh pa so bili sivi semiš kratki škorenjci s tanko polno peto obuvalce, ki gre k vsakemu oblačilu in k vsem rojstnim letnicam. Torbice so novih oblik, ampak malo je bilo videti res lepih. Med nagrajenimi tovrstnimi proizvajalci letos ni ne Galanta in ne domžalskega Toka, marveč se je kot najboljši izkazal Mercur iz Bačke Palan-ke. Na Galantovem razstavnem prostoru pa so bile sicer torbice lepih pastelno zelenih barv, toda volančki in naborki kljub modi najbrž ne bodo šli v pro- an uana 1981 bo mlajši rod moral šele privajati novostim iz Tržiča. Vajeni pisanih posteljnih garnitur se bodo šele spoznavali s sicer lepimi damastnimi posteljnimi prevlekami iz časa naših babic, katere krasijo le vdelani drugo-barvni cvetovi. Sejem je potrošnikom spet pokazal, da naše tovarne znajo in zmorejo dati na trg marsikaj lepega, da pa s tem ni rečeno, da boš tisto lahko tudi kupil.’ Vse je odvisno od trgovcev. Če modele in blago naročajo, ga bo možno dobiti, kjer pa si ne upajo iz kože in ne segajo po pravih novostih, bodo še naprej pod napisi „Modno" prodajali v modnem svetu že zaprašene modele. R. B. DOLENJSKI LIST (TELEVIZIJSKI spored 30. I. petek 20.00 A. Marodič: NASA KRAJEVNA SKUPNOST Naslov tokratne oddaje iz humoristične nanizanke ljubljanskih tele- 1 10.00 in 13.15 ZIMSKI SOLSK1 SPORED 17.20 POROČILA 17.25 OLIMPIADA SMEHA 17.50 JUGO ROCK 18.20 OBZORNIK 18.30 NEPREKINJEN PROCES PROIZVODNJE OD VLAKEM DO GOTOVIH TKANIN Kar se tiče inovacij in izumov, na Slovenskem še zmeraj preradi segamo po tujem, dragem znanju. Naši dosežki na tem področju so dokaj skromni, zato bo zanimivo ogledati si tovrstno belo vrano — kranjsko Industrijo bombažnih izdelkov, kjer so s pomočjo inovacij v celoti spremenili tehnološk i postopek pri izdelavi zahtevnih žak ardnih tkanin. 19.00 NE PREZRITE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK vizijcev je Vrana vrani ne izkljuje oči. 20.45 JAZZ NA EKRANU: KVARTET GARY BURTON Gaiy Burton velja za enega najboljših vibrafonistov na svetu, drevi se nam bo predstavil s svojo glasbeno skupino. 21.00 T. Hardy: ŽUPAN V CASTERBRIDGEU 21.55 V ZNAMENJU 22.10 NOČNI KINO: NA POMOČ Pred kratkim smo si lahko ogledali risanko Rumena podmornica, nocoj pa se bodo mnogi razveselili se enega nima o legendarnih št i* ih dolgolascih iz Liverpoola. Delo je naslovljeno po pesmi BejiLov, pokojni John Lennon pa Paul McCartney, Ringo Starr in George Harrison igrajo v dokaj fantazijskem filmu, ki je poln šaljivk pa norčevanja iz kriminalk in podobnega. Ringo nosi prstan, ki ga ne more sneti. Toda za nakit se zanima tolpa razbojnikov, dva znanstvenika in še kdo. Ringo in prijatelji so tako nenehno na begu, na poinoč jim pogosto priskoči orientalska vila. zadeva pa se razplete na Bahamskih otokih. Delo je 1965 zrežiral Richard Lester. 16.55 Test — 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik — 17.45 Naši pesniki — 18.15 Mladi za mlade - 18.45 Zgodbe Danila Nikoliča — 19.30 Dnevnik —20.00 Naš čas - 20.45 Zagrebška panorama - 21.10 Zeleni kabaret - 21.40 Kulturni mozaik 31.1. sobota 1 8.30 POROČILA 8.55 MALI GODCI V GLASBENI DEŽELI 9.05 SEBASTIJANOVA BABICA 9.20 J. Tomažič: POHORSKI STEKLAR 9.40 TOVARIŠIJA 10.10 MALI SVET 10.40 SL IKE S SAMOTNIH KMETIJ 11.00 OD REFLEKSA DO LOGIKE. OTROKOV SVET V sili hudič muhe žre, televizijci pa ne ponavljajo samo dolgočasnih nadaljevank, ampak tudi izobraževalne oddaje. Tako si bo moč še enkrat ogledati šest oddaj, ki so namenjene staršem in vsem, ki se tako ali drugače znajdejo v vlogi vzgojitelja ali učitelja. Prikazana bo otrokova intelektu alna rast od prvih dni življenja do zrelost L 11.30 B. Ibanez: TRSJE IN BLATO 12.25 SMUK ZA MOŠKE,prenos iz St. Antona 13.40 in 15.40 POROČILA 15.45 DAJMO, NAŠI, italganski mladinski film Deček pride na počitnice k teti, spozna vrsto prijateljev, igrajo se v bližini etruščanskih grobov, kjer živi čudaški slikar. Ljudje ga ne marajo, z otroki pa se spoprijatelji. Deček iz mesta zboli, vsi so zaskrbljeni zanj, ponoči stražjjo, da si smrt ne bi upala blizu ... To še ni vse, o čemer bo govoril italijanski film o življenju odraščajočih. 17.15 CRVENA ZVEZDA: CIBO-NA, prenos košarkarske tekme 18.55 NAŠ KRAJ: MOZEU PRI KOČEVJU O tej krajevni skupnosti smo pred kratkim obširneje pisali tudi v Dolenjskem listu, zato bo zanimivo videti, kako bodo vsakdanje težave tamkajšnjih {udi s sliko in besedo prikazali televizijci. 19.10 ZLATA PTICA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 SREČANJA 21.45 POVEJ JIM, DA JE W1LLIE TUKAJ, ameriški film V prvem desetletju tega stoktja šerif zasleduje mladega indganca. I 17.30 Ljudska ustvarjalnost - 18.30 J. Horvat: Maček pod čelado — 19.30 Dnevnik - 20.00 Življenje na zemlji — 21.20 Poročila 21.25 .športna sobota — 21.45 Feljton - 22.15 Glasbena oddaja 1. II. nedelja 1 9.10 POROČILA 9.15 JUŽINA Madžarska oddaja za-otroke bo govorila o času pred zadnjo vojno, ko hude gospodarske razmere odločilno vplivajo na odnose v družinah. Tako neki oče izgubi delo, zaposliti pa se uspe sinu in tako mora mlajši vzdrževati družino. Očetu to kijpak ni vfeč, prihaja do zapletov, končno pa se vse uredi. 9.55 J. Horvat: MACF.K POD Čelado 10.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz SC Antona 12.00 KMETIJS KA ODDAJA 12.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. tek a iz St. Antona 14.00 TV KAŽIPOT 14.50 POROČILA 14.55 OD BIJELEGA POLJA DO PLEVI J A, dokumentarna oddaja 15.25 IGRE NA SNEGU, posnetek iz Cavaleseja 16.25 PRISLUHNIMO TIŠINI Na sporedu bo predzadnja iz sklopa štirih oddaj, ki so namenjene gluhim gk-dalcem. Glavna tema oddaje bo avdiometriranje, to je merjenje sluha pri otrocih. 16.45 ŠPORTNA POROČILA 16.55 NORICA IZ CHAILLOTA, angleški film Grofica živi v premožni pariški četrti in se v mislih zateka v čas, ko je izgubila najljubšega ljubimca. Sosedje jo spoštigejo, stike pa vzdržuje z mladeničem, katerega oče je član zarotni&e skupine, ki veruje, da je pod Parizom polno nafte, in se hoče z njo obogatiti. Mladenič razkrjjc grofici tajne načrte ... K aj se izcimi iz tega, bo razkril konec filma, ki ga je 1969 posnel Bryan Fobes, glavne vloge pa igrajo Katharine Hepburn, Charles Boyer, Claude Dauphin in drugi. 19.15 RISANKA I 9.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 M. Smoje: VE;LIKO MESTO 21.05 DR. IVAN R IBAR. dokumentarna oddaja 21.50 V ZNAMENJU 22.00 ŠPORTNI PREGLED 9.00 Oddaje za J1A - 15.00 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risani film 19.30 Dnevnik - 20.00 Večer z Gledališčem na le ra/g ah 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Imitacjja življenja (amenški film) 2. II. ponedeljek 8.45 TV V ŠOLI 10.00 ZIMSKI ŠOLSKI SPORI D 14.55 TV V ŠOLI, ponovitev 17.10 POROCl lA 17.15 VRTEC NA OBISKU: ŠVIGA, ŠVAG A 17.35 Človekovi prijaielji 18.00 metodologija POll-TlCNEGA DELA: SESTANEK Prava mala umetnost je na sestanku ustvariti delovno vzdušje, ki bi udeležence pripravilo do tvornega sodelovanja. Zato bi morali vodje ostankov vedeti marslraj o poteku tovrstnega političnega dela, a zveči- ne ne vedo, zato so sestanki dolgočasni itd. 18.20 SPEKTER: ZATIRANJE ŠKOUJIVCEV Oddaja bo prikazala dosežke ameriških znanstvenikov v boju proti žuželkam, ki delajo veliko škodo kmetovalcem. 18.30 OBZORNIK 18.45 POP GODBA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 F. Slak: KRIZNO OBDOBJE Televizijsko dramo z gornjim naslovom je po lastnem scenariju posnel dokaj neznani mladi filmar iz Kopra I ranci Slak. Delo obravnava življenjske težave študenta psiholo-gge. Glavno vlogo igra Robert Batteli. 21.25 35 KM V odda|i z dokaj nenavadnim naslovom homo izvedeli kup zanimivosti o začetkih beograjskega Testa, o najbolj gledanih filmih v I juhliani pa o distribuepskih načrtih Vesna film a. Govor bo o tilin-Ju-m sporedu v M ariboiu, o poljskem režiserju Andrzcju Wajdi in še o čem. 22.25 V ZNAMENJU 3. II. torek 9.40 VELESLALOM ZA MOSCE, prenos 1. teka iz Schladminga 10.45 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED 12.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Schladminga 15.45 VELESLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Schladminga 17.05 POROČILA 17.10 SEBASTIJANOVA BABICA 17.25 JUGOSLOVANSKI NARODNI V PESMI IN BESEDI: tane;c 17.55,PISANI SVET: DOPOLDNE FABRIKA, POPOLDNE KMETIJA Da bi posneli d anašnjo oddajo, so se ljubljanski televizijci odpravili na bloško planoto, kjer so obiskali dve vasi, v katerih je prciej kmetij, ki izgubljajo gospodarje. Mladi se odseljujejo v mesta ali pa se vozijo v tovarne, zemljo pa obdelujejo zgolj priložnostno. 18.35 OBZORNIK 18.45 MOSTOVI - lilDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.00 KNJIGA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20i)0 ODPRTO ZA USTVARJALNOST V drevišnji oddaji bodo ljudje, ki se na to spoznajo, govorili o načelnih usmeritvah razvoja Slovenije do leta 2000. Beseda bo tekla o gospodarstvu, prostorskem planiranju, o družbenih od nosili itd. 20.55 W. Reymont: OBLJUBLJENA DEŽELA 21.45 V ZN AMEN JU 22.00 IZ KONCERTNIH DVORAN: D. Šoštakovič: SIMFONIJA ŠT. 8 Soštakovičcva 8. simfonija jo bila prvič izvedena 1943 ob obletnici oktobrske revolucije. Skladatelj je o tem svojem delu dejal, da je z njim skušal pogledati v prihodnost, saj je živjjenje čudovito, vse temno in sramotno izgine, k-po pa ostane. Lev Danilevič pa je to skladbo opisal kot „eno najbolj tragičnih orkestrskih del tiste dobe“, je „epopeja o trpljenju in bridkosti ljudstva, kije prenašalo vojna grozodejstva*. V dvorani Slovenske filharm onjjeje to delo Dmitrjja Šostakoviča izvedel simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada. 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 .Dnevnik - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 2v{ e nje knjige - 18.45 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik - 20.00 Razvoj popularne glasbe - 20.55 Zagrebška panorama - 21.20 C as podvigov 4. II. sreda Pri tem se o d krivdo najrazličnejše posebnosti življenja rdečekožoev, iz. dela, ki ni pravi westem, pa veje tudi nepravičen odnos belcev do Indijancev, ki so navsezadnje tudi {udje. Film je 1969 posnel Abraham Polonsky, igrajo pa Robert Redford, Robert Blake, Katharine Ross, Susan Clark in drugi. 23.15 TV KAŽIPOT 23.35 POROČILA Alan Bridges, glavne vloge pa igraj0 Robert Shaw, Sarah Miles in Peter Egan. 21.40 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.25 SODOBNIKI: ZDENKO KALIN 22.10 V ZNAMENJU 9.20 TV V ŠOLI 10.00 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED 17.30 POROČILA 17.35 S. Makarovič: LEVA ROKA - DESNA ROKA 1 7.50 VELIKE RAZSTAVE 18.20 OKROG LI SVET 18.30 OBZORNIK 18.45 AMATERSKI STUDIO 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: ZABLODA Zaradi moževe smrti se neka gospa nikakor ne more znajti v odnosih do svojega šoferja, čeprav se varno počuti le v njegovi bližini. Do možaka ženska sploh ni hladna, ko pa ji šofer izpove lju bezenska ču stva, se gospa prestraši, umakne vase. Ta angk-3ci film je 1973 posnel 17.10 Dnevnik v madžarščini 17.30 Dnevnik - 17.45 Majske igje - 18.15 Splošna ljudska obramba -»18.45 Amaterski studio -19-3” Dnevnik - 20.00 Mož, ki je hod« skozi stene - 21.05 Zagrebška panorama - 21.25 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju lpren°s tekmovanja parov iz Innsbruck«) 5. II. četrtek 1 v.OO TV V SOLI 10.00 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED 15.05 TV V ŠOLI, ponovitev 17.30 POROČILA 17.35 TOVARIŠ IJA 18.05 MOZAIK KRATKEGA FILMA: FRIZIJA JE VAŠA Nizozemski turistični film bo na dokumentaren način prikazal l-rizi-jo- kot zaokroženo pokrajino Nizozemske. Spremljali bomo dru žino, ki si v Frizjjo prihaja ogledovat kulturne, zgodovinske pa tudi krajinske znamenitosti Fjlm je posnel Log n Tichelaer. 18.30 OBZORNIK 18.40 MAČVA, dokumentarna odd;ga 19.10 RISAN KA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 STUDIO 2 22.05 V ZNAMENJU 22.20 EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, prenos tekmovanja moduh iz Innsbrucka 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Jelenko 18.15 Sola zelenega načrta - 18.45 Muppet show — 19.30 Dnevnik — 20.00 Teleskopi a: Zgodovinar Vasa C ubrilovič 23.00 24 ur 21.00 Po izbiri PRVI RADIJSKI PROGRAM] 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik 17.45 Pravljica 18.15 Znana, neznana Jugoslavjja 18.45 športni grafikon 19.30 D nevnik 20.00 Po poteh spoznanj 20.50 Zagrebška panorama 21.15 Družina Polanieck ih 22.35 7+7 (ponovitev zubavnoglasbcnc oddajc) ZAKONSKI TRIKOTNIK PETEK, 30. I. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (Ch. Perrault — M. Vodopivec: Obuti maček). 8.41 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na potL 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 lz glasbene tradicjje jugoslovanskih narodov in narodnosti. 1 2.30 Kmctjjski nasveti (Tatjana Brumat: Priprave na spomladanska dela v okrasnem vrtu). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Orkestrski pejsaži. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 N&potki za turiste. 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi. 18.30 S kpjižnega trga. 19.45 Minute s Celjskim instrumentalnim kvintetom. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede m zvoki iz logov domačih. 23.0 5 Lirični utrinku 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05 4.30 Nočni paograin. SOBOTA, 31.1. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Zapojte z nam u 1 2.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Veseli domači napevu 14.05 Kulturna jKinorama. IS.30 Zabavna glasba. 17.05 Spoznavajmo svet m domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Sohotni zabavni večer. 21.00 Za prjjctno razvedrilo. 21.30 Odtluja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Z lahkimi notami po domovini 0.05 4.30 Nočhi program NEDELJA. I. II. 7.30. Zdravo, tovariši vojaki’ 8.07 Radijska igli /a Otroke (Alenka Goljovščok; llisuj. 9.05 Se pomnile, tovariši! 10.05 Nctlcljska matineja. I 1,00 Pogovor s poslušalcu I 1,10 Nasi poslušalci čestitalo m pozdravijo. 13.20 Za krnelijske proizvajal- ce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (Branislav Nu-šič: Humoreske). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radijska gra (Johan Dicksson Carr: Hudobni gostje). 18.40 Na zgornji polici. 19.45 Glasbene razglednice. 20-00 V nedeljo zvečer. 22.20 Glasbena tribuna mladih. 23.10 Mozaik melodij in pk-snih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program . PON E DE UEK, 2. II 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Izberite pesmico. 9.05 Z radiom na potu I 1.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Veliki rcvgski orkestru 12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v februarju). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radgskih postaj. 14.25 Naši poslušalci čestitajo ui pozdravimo, 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Na {udsko temo. 18.25 Zvočni signalu 19.45 Minute z ansamblom Ludvika lepaka. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz nak- diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.30 Popevke iz jugoskivan-skih studkiv. 25.05 lirični utrinku 23.10 Za ljubitelje jazza. TOREK. 3. II. 8.08 Z glasim v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šoL 9.05 Z. radiom na poti. I 1.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti iMojmir NVondra: Pospešeno islronjc inošta oziroma mladega vina v velikih posodah). 12.40 Po domače. 15,30 Zabavna glasba. I 8.00 Sotočje. I 8.45 Glasbena medigra. 19.45 Minute z ansain h lom Jožeta Pr ivška. 20.00 Slovenska /cinli.i v pesmi lil besedi 20.30 S solisti jn ansambli J K1. 21.05 Radijska igra (Johan R Uganda: C rna mamba). 22.30 T tpke in 5 23.05 Ltrični utrinki. * popevkami po Jugo" 0.05 4.30 Noč ni program. SREDA, 4 II 8.30 8.08 Z glasbo v dober dan. * z Pisan svet prav|ic m zgodtv • ^ radiom na poti. 11.35 Zn» ^-^jii priljubljeno. 12.10 Velik' lt t, orkestru 12.30 Kmetijski (l,-od (Iban Marolt: Uporaba zcm{r* IV daljnovodi). !2.4o Ob ujj- ske glasbene umetnosti. H-jgjJ nosljamo, ugotavljamo..-Naši poslušalci čestitajo 01 P {gjo. 15.30 Zabavna glasba. ' } Pesmi Stcvana S. Mokianjs*-Naš gost. 18.30 Kaj radi po«“' , 19.45 Minute- z ansamblom ' ^ Žagana. 20.00 Koncert g» , (Sonet). 20.25 Komorne ' pihala in trobila Jeana Fr gCtc 21.05 Odlomki iz G. Vcrd'* ,n*ih Olhelki. 22.30 Rcv|j.‘tovenj4n, pevcev /.stavne glasbe. utrinku 23.10 Jazz pred pob*0 0.05 -4.30 Nočni program- CETR1EK. 5. II g j0 8.08 z glasim v dober dajV p, Mladina poje. 9.0.1 „,(|lUts{en0- potu 12 10 tijski varjje iu pujc* • rtriMub*!® 11.35 Znano in P™ 0 Znanc me M'K- 1 **ptlaobi- ■ • u-rfri:fTOo r« 111 ________________________ .šali*: vred mnenje <^„^1 (XI vasi do vasi 14.«- |Ušab'; 14 20 Koncert za mlade P ,5.30 14.40 Jezikovni P0*®*'*" .iiilja Zabav iu glasba. iB-Oj) . . .jiil ** bo / nami zapel* I8-3- k)-* Škerjanca Dru|W sonat’ ^jind1 19.4 5 Minute z an«*nbwm ,0)I,«- Sepcta. 20.00 Četrtkov ve« ( (|r čih pesmi in napevov. -: ,(i4! oom in naj* sies- tami večer (Podoba N alasb’ Lepe melodge. 22.30 «e»»a *j05 1/ jugoslovanskih studio • _.vk I Uičm utr.iikU 23.10 Pak-ta^.JO jugoslovansk Ih avtorjev. Nočni program. - Počastitev ()Zvona” Razstava ,,100-letnica ustanovitve Ljubljanskega zvona" bo odprta v novomeški študijski knjižnici tudi v počastitev slovenskega ku Iturnega praznika Pred.kratkim je minilo sto let od izida prve številke slovenske literarne revije »Ljubljanski zvon”. Razvoj te znane revije, kije izhajala nepretrgoma enainšestdeset let in utihnila šele potem, ko se je pridružila kulturnemu molku, h kateremu je napredni tisk in razumnike pozvala OF, bo prikazan tudi na razstavi, ki jo bodo v počastitev slovenskega kulturnega praznika odprli v novomeški Studijski knjižnici. Bogo Komelj, ki je v Studijski knjižnici tudi po upokojitvi še vedno nepogrešljiv, pripravlja gradivo za to razstavo že več tednov. Povedal je, da bo razstava sestavljena iz več delov, tako da bodo dobili obiskovalci čim popolnejšo informacijo o prizadevanjih, da bi na Slovenskem dobili ustrezen revialni tisk. »Uvodni del bo prikazal nekatere poizkuse ustanavljanja do leta 1881, ko seje Pojavil Ljubljanski zvon, denimo, od lista .Slovenija’ dalje. Za neposredne predhodnike .Ljubljanskega zvona’ pa seveda lahk o štejemo Janežičev .Glasnik’, ki je izhajal v Celovcu, Stritarjev •Zvon’, ki so ga tiskali na Dunaju, in druge. Omenjeni časopisi bodo predstavljeni s Primerki hkrati z njihovimi “redniki, če so njihove podobe kakorkoli ohranjene (na fotografijah). , »Osrednji del bo namenjen .Ljubljanskemu zvonu’, j* pojasnil avtor razstave Ko-taelj. ..Razstavljeni bodo vsi ktniki te revge, ki jih je bilo rkupaj enainšestdeset. Po svoje zanimivi so tudi ovitki, Sai K bila zunanjost skoraj z 'jnkitn leimkom spremenje-n%* Pri likovni opremi so nanireč sodelovali znani sli- karji. Na razstavi bo moč videti osnutek platnic, kakor si jih je zamislil slikar Ivan Vavpotič. Ta del razstave bodo popestrile fotografije vseh urednikov .Ljubljanskega zvona'.” Razstava bo urejena tako, da bo razvidna tudi vsebina omenjene revije. Iz razgrnitve se bo videlo, katere literarne zvrsti je »Ljubljanski zvon” predvsem gojil. »Prvotni načrt razstave je bil, da bi bile z značilnimi primeri predstavljene vse zvrsti, ki jih je gojila revija. To bi zavzelo preveč prostora, ki pa ga v Studijski knjižnici ni na voljo. Zato smo se odločili, da bomo pripravili le izbor prešernian, ponati- Bogo Komelj: ,,100-letnica .Ljubljaniega zvona’ je pomemben kulturni dogodek.” sov Prešernovih del in spisov o tem pesniku v vseh letnikih .Ljubljanskega zvona*. S tem bi počastili tudi Prešernov dan.” Mnogi imajo »Ljubljanski zvon” za prvo pravo slovensko literarno revijo. Na njenih izkušnjah so zrasle številne druge revije, kot »Književnost”, »Sodobnost” in »Dejanje”. Toda pravi in neposredni naslednik je po mnenju nekaterih zgodovinarjev »Novi svet”. I. ZORAN ,JGRA MO ZA PREPROSTO PUBLIKO” — S sobotno premiero »Poslednjega moža” so sotešci amaterji dokazali, da jim ni zmanjkalo poguma in igral&ih sposobnosti, saj so delo postavili na oder po 25 vajah. Prihodnji mesec bodo z igranjem razveseljevali ljudi v dolini Krke od Muljave pa tja do Novega mesta. (Foto: J. Pavlin) Uspešna vrnitev »Zarje Člani KPD »Zarja' ekipa na novi poti - iz Soteske spet na odru — Pomlajena Ponudb za predstave ne manjka Po enoletnem »prisilnem odmoru” so se člani kulturno-prosvetne-ga društva »Zarja” iz Soteske spet zbrali in prekinili kulturni molk v kraju. Pod režisersko roko Janeza Vovka, ki je s Soteščani postavil na oder že sedem gledaliških del, so zadnjo soboto v nabito polni dvorani imeli premiero deia č eškega Razstava tiskov Odprta je v Črnomlju V črnomaljskem Gentru srednjih šol so odprli razstavo tiskov iz 19. in prve polovice 20. stoletja pod naslovom »Vsaka doba ima svoje knjige”. Razstavljeno gradivo je bilo nekdaj last učiteljskega društva, okrajne učiteljske knjižnice in državne gimnazije v Črnomlju. Razstavljene knjige zajemajo široko vsebinsko področje. Med njimi so leksikoni, slovarji, priročniki, učbeniki, leposlovna dela, drame, potopisi, živfenjepisi in zvezki zgodovine. Največjo vrednost predstavlja vsekakor komplet štirih knjig Valvasorjevega dela »Die Ehre des Hezogthums Krain” (»Slava vojvodine Kranjske”). Ohranjenih je tudi ngjcaj letnikov »Ljubljanskega zvona”, »Doma in sveta”, »Vede”, »Planinskega vestnka”, nekaj številk »Mladice” in »Učitetjdcega tovariša”. Zanimiva knjižna razstava bo odprta do konca februarja, ogled pa je možen vsak dan od 6. do 14. ure, razen ob sobotah in nedeljah. pisatelja h. X. Svobode »Poslednji mož”. Z veseloigro v treh dejanjih so tako ustregli želji sovaščanov in prebivaloev v dolini Krke. »Na* lanski reviji gledaliških skupin občine Novo mesto smo bili grajani, češ zakaj zbiramo igre s kmečko tematiko in nastopamo v narečju. Z dejavnostjo smo nameravali povsem prenehati, pa so nas na številna prigovarjanja in žeje spet spravili na oder. Kritiko smo upoštevali in se lotili novega dela z uporabo gledališkega ježka. Izbrali smo delo iz meščanskega življenja med obema vojnama. Težko je bilo skočiti iz stare kože, kajti nas so ljudje hoteli prav take”, je kot v opravičilo po predstavi povedal režiser, V mnogočem jim je nov prijem uspel. Anton Virant, ki skupaj s soteškimi kulturniki slavi letos 45-letnico delovanja, je prepričljivo zaigral gospodarja Petelina. Iz stare garniture so v novem delu nastopili še Marica Fifolt, Franc Vovk in Sonja Novak, drugidel vlog pa je bil zaupan mladim, obetajočemu podmladku bodoče soteske »Zarje”. Do zadnjega kotička napolnjena je bila dvorana tudi naslednji dan, kar priča, da so soteški amaterji na dobri, stari poti. V naslednjih dneh pa jih pričakujejo v kulturnih hramih v Straži, Dolenjskih Toplicah, na Dvoru, Muljavi in še kje. Ponudb, pravijo, da je bilo že pred prvo predstavo toliko, da bodo vsem, kulture žejnim kar težko ustregli. J. PAVLIN Priprave ne poznajo zastojev •Pionir zagotavlja, da bo center usmerjenega izobraževanja v Šmihelu pravočasno nared," pravi inž. Božo Kočevar, ravnatelj novomeškega ICTS polovica vseh šol jj^jencga izobraževanja na ineJnj*em bo v okviru novo-*a tli®*. Izobraževalnega centra b0 r\ni'ke stroke. Na njih se ^ *°lalo več kot 1.900 učen i*oL°^ j'b bo usmetjeno koj /^anje začelo 540, koli-ic*n‘ vpisanih v prvih Razporeditev vzgojno ^“"■ievalnih programov je v tako j* znana te od objave | % r tak0 ,lt1r*iovane mreže tol, prav •btho omenjeni izobraže- Pod ki jih je dobil talc*^ ^no izobraževanje bo po-večini u meritev po >o p_ m ue»lnjem programu. “ve |el j*** k° Ugjalo izobraževati c **’*• L&.P° dru*cm P* Oi ali »tiri ta lir Jr*0’ k* »olarle •»tlkp y7 ’cm programu, »c bo “ v izobraževanje po >l*l4| P^iramu, č* bo ob-‘*>*o tabnu znarlc, to pa bo “Wtk ' **** * diferencialnimi NA PRI DELOVA U ^OmeiL 1 ltV R P,va vokvtru ,*»,*** hobraževalriega cen- *** k)a !*° U,'r p° Obeh programih n ** ,HKfc) ^encl Isto LV o^,,et upravljal« h ** obla *V ***“ »tirih letih bJNaie* preoblikoval« l*tmjtv jjvta* vzdrževalce vseh ^."n,KA 1 'trojne trhnfcc. Prir na A, grama, po srednjem pa sc bodo kandidati izšolali za clcktromcha-nikc ali elektrotehnike. GRA DRENA USMERITEV pa bo po skrajšanem programu daia gradbinca (1), poklicnega zidarja in tesarja, po srednjem pa gradbinca (2), zidarja, tesarja in gradbenega tehnika. KEMIJSKA USMERITEV bo dala v prvih dveh letih šolanja priprav||alcc kemikalg ter upravljal« kemijskih strojev in naprav, v treh ali »tirih letih pa kemijske piocesničatjc in kemijske tehnike. CESTNO PROMETNA USME-RfTEV pozna le srednji program, iolanjc pa bo trajalo tri leta. Iz »prometne” tole bodo prifli avto-mehanki in voznici Usmerjenega Izobraževanja ne bi bilo moč začeti, če ne bi bili zagotovljeni materialni in kadrov-kt pogoji ter omogočeno izvq|an-Je proizvodnega dela in delovne prakse. Malerlalni pogoj obsega lastni prostor, opremljene specialne učilnice za usmerjeno izobraževanje in delavnice za praktični pouk. Inž. Božo Kočevar, ravnatelj Izobraževalnega centra za tehniške stroke, pravi: „V Šmihelu gradimo nov center za jotrehe usmerjenega izobraževanja. Izvajalec gradhe nih del SGP Pionir zagotavlja, da bodo vsa dela končana v roku. Za to računamo, da bodo toliki prostori z opremo nared do I. septembra, kasneje pa naj bi dobili telovadnico in delavnice. Učiteljski kader smo v glavnem zagotovili, ne-k aj težav je le še z diplomiranimi gradbenimi inženirji. Učitelji se na usmerjeno izobraževanje pripravljajo tako, da obikujejo seminarje, organizirane za posamezna predmetna področja. Diplomirani inženirji, ki so prišli na šolo iz industrije, oblikujejo seminar za pridobitev pedago&e izobrazbe na filozofiki fakulteti v Ljubljani. Ustrezno bodo uposobljeni, ko bodo opravili štiri izpite: iz pedagogke, di-daktitc, andragogke in psihologije.” Poleg skupne vzgojno-izobrazbene osnove je za usmerjeno izobraževanje zelo pomembno organizirano proizvodno delo oziroma proizvodna praksa v organizacijah združenega dela. Medobč inska gospodarska zbornica za Dolenjsko je že evidentirala organizacije združenega dela, ki imajo pogoje za izvajanje proizvodnega dela. Te so: za kovinskopredelovalno usmeritev IMV, Trimo in Bclt, za gradbeno usmeritev SGP Pionir in GOK, za kemtjdio Krka, cestnoprometno Gorjanci in za elektro vse Iskre na Dolenjskem. Prav zdaj potekajo priprave za izvajanje proizvodnega dela: izbira delovnih mest, instruktoijcv, samoupravni dogovori med vzgojnoizohraževai-nuni oigantzacjjSmi in organizacijami združenega dela. »Na podlagi zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja in zakona o usmerjenem izobraževanju smo Z*- Inž. Božo Kočevar: »Na ICTS se z vso resnostjo pripravljamo na usmerjeno izobraževanje” Čeli tudi z ustanavljanjem enot posebnih izobraževalnih skupnosti pri našem centru, kjer my bi de-jandeo izvajali svobodno menjavo dela,” pravi inž. Kočevar. „&■ la n* ega junija smo ustanovili enoto posebne izobraževalne skupnosti za kovinskopredelovalno usmeritev in ta tudi žc uspešno dcligc. Za druge usmeritve pa ustanovitev takih enot Je pripravljamo.” Casa, da se uredi vse, kar narekujejo narekujejo priprave bej akcijki načrt za prehod prvih Ictnkov v usmetjeno izobraževanje jeseni 1981, ni več veliko. Že februarja bo objavljen skupni razpis za vpis na vseh usmeritvah in smereh, kolicor jih bo v Sloveniti, sam vpis učencev za prve letnike pa naj bi opravili že ob koncu junija, torej čez vsega pet mesecev. Do tedaj pa bo moralo biti rešeno še marsikaj tistega, kar je trenutno videti trd oreh ali koroda nerazrešljiv problem. 1. ZORAN PRAVILA ALI STATUT? Razveseljivo je, d a preveva skrb za lepši jezik ljudi na vsakem koraku, ne le ožji krog strokovnjakov. Na občnem zboru sevniških gasilcev so se minulo nedeljo tako pomudili pri vprašanju, kako poimenovati svoj statut. Odločili so se, da mu bodo raje rekli po d omače — pravila. Navsezadnje so ga tako poimenovali že predniki pred skoraj sto letu Plečnikov nagrajenec Plečnikovo navado dobil tudi novomeški rojak arhitekt r rof. Marjan Mušič Eno od treh Plečnikovih nagrad, slovesno podeljenih za leti 1979 in 1980 prejšnji teden v ljvbljanki Narodni galeriji, je dobil tudi arhitekt in ariti-tekturni teoretik prof. Matjan Mušič, novomeški rojak. V obrazložitvi so poudarili, da je Mušič vidna, odmevna in samosvoja osebnost slovenskega kulturnega živ-jenja. Izšel je iz gibanja, ki ga poznamo kot »novomeško pomlad”, dokončal arhitekturno šolo Jožeta Plečnka in se kasneje uveljavil kot aktivni arhitekt, teoretik, vzgojitelj in arhitekturni zgodovinar. Izpod njegovega peresa je izšlo več knjig, med katerimi pomeni zbirka študij »Arhitektura in čas” eno najpomembnejših del za proučevanje arhitekture. ODZIV POTRJUJE NAS UGLED V SVETU Prireditelji 14. med narodnega grafičnega bienala v Ljubljani so do zdaj zbrali prijave 795 avtorjev iz okoli 60 držav. Prjjave še prihajajo, vendar pa je že zdaj znano, da bo moč predstaviti dela vsega 350 grafikov. Velik odziv je zgovoren dokaz za to, kolikšen ugled in pomen ima ta likovna prireditev v svetu. Tokrat bodo na prireditvi bolj kot do zdaj zastopani umetnici iz dežel v razvoju. kultura in izobra- ževanje J>likarstvo Žiže Prosič Ob novi likovni razstavi v novomeškem Domu JLA V avli novomeškega Doma JLA so‘od ponede^ka, 26. januarja, na ogled slikarska dela dr. 2že Prosič, polkovnice sanitetne službe JLA iz Beograda. Na razstavi, ki bo odprta do 10. februarja, so tudi nekatera dela, za katera je bila s likarka nagrajena (npr. Palme v Hercegno-vem. Zimski pejsaž). Avtorica ni prišla v Novo mesto anonimna in ne fot začetnica, zato veja o razstavljenih delih in slikarkinih nagnjenih zapisati kako besedo več. Slikarstvo Žže Prosič je zasnovano na siloviti potrebi po iskanju in izpovedovanju lepote na način, kije tej avtorici lasten, neklišejski. Učinke dosega z razlitostjo blagih, nepoudarjenih barv. To je videti kot beg v občutenje, daleč od vsakdanje sivine človeških opravil v urbanizirani družbi. Ta beg ni nekaj negativnega, ampak vseskozi pozitiven, ker se končuje v predelih umetnosti. Daleč je strah, ki ga ustvarjalcu prinaša osvajanje nečea, do česar se mora po notranjem klicu dokopati. Zdaj so naslikane breze kot lahna likovna glasba, žetev diši po žitnem zrnju in kruhu. V slikarki se prepletata svet znanosti in svet barve in oba stajo prižela nase. Slikarstvo je zanjo kot knjiga, kjer je vsak list tema zase, zahtevna in zahtevajoča, da jo je treba do konca izčrpati. To pa je temeljitost in v naravi Žže ftosič je, da vztraja na tej poti. Barve in platno sestavljajo večji del njene prtljage na potovanjih, naj bo namenjena kamorkoli. TASA ADEMOVIC KAKO NASTANE »RAENDEZ—VOUS”? Gledališka skupina senovskega kulturnega društva Svoboda pripravlja uprizoritev komedge Antona Medveda „Raendez-vous”. Delo režira Vida Jalovec. Jutri zvečer bo v izobraževalnem centru rudnika na Senovem študijska vaja, na kateri bodo ob pomoči strokovnih sodelavcev iz Združenja gledaliških skupin Slovenije podrobno obdelali posamezne faze nastajanja gledališče predstave. Področni odbor tega združenja za Posavje je na te vaje oziroma seminar povabil vse gledališke amaterje iz posavskih občin. Aplavz za Metličane Metliške skupine nastopile v Dolenjskih Toplicah V okviru medobčinske kulturne akcije »Spoznajmo se", ki poteka v počastitev 40-letnice vstaje in STOVICEK RAZSTAVLJA V SLOVENJ GRADCU V Umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu razstavlja svoja dela akademski k ipar Vladim ir Stovičei iz Krškega. Razstava obsega skupaj 113 del, od tega je 18 večjih plaket iz brona s portreti narodnih herojev, 25 plaket s portreti kulturnih in znanstvenih delavcev ter 62 miniaturnih meda|j v bronu in mavcu, na katerih » upodobljeni kulturni ustvarjalci ali pa so to simboli za najrazličnejše prireditve. Ob tem je razstav|enih tudi 8 tako imenovanih prosto stoječih Stovičkovih plastik. Razstava bo odprta do 10. februarja. 40-letnice ustanovitve OF pod pokroviteljstvom Medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko, se je v soboto, 24. januarja, zvečer metliška občina predstavila novomeški v Dolenjskih Toplicah. Dvorana topliškega kulturnega doma je bila ob gostovanju Metličanov povsem zasedena, za kar se je treba zahvaliti tamkajšnji krajevni skupnosti, ki je neposredno organi -zirala to prireditev. Obiskovalci so prisrčno pozdravili nastop pevskega zbora »Beti”, folklorne skupine, ki so jo spremljali tamburaši, in Tonga Gašpcriča, ki je povezoval program m hkrati obširneje spregovoril o življenju in kulturnem delu v metih ški občini. Za slovenski kulturni praznik bodo skupine posamezne občine nastopile pred svojim občinstvom, nadaljnja kulturna izmenjava pa se bo nadaljevala sredi februarja. STOVIČKOV USPEH — Razstava plaket in medalj kritega umetnika je v Slovenj Gradcu vzbudila veliko pozornost. POTA IN STft? 'Tt dežurni poročajo GROZIL S PRETEPOM - V ncdeSo zvečer so metliSci miličniki pridržali do iztreznitve 30-letnega Petra Posinaka iz Metlike. Peter je vinjen prišel domov in razgrajal, za nameček pa grozil še s pretepom. Ker ga pač drugače niso mogli pomiriti, je moral z miličniki na hladno. Pot k sodniku za prekrške pa ga še čaka. ČIGAVO JE MOTORNO KOLO? - Prejšnji ponedeljek so v Šentjerneju našli kolo z motorjem. Ponny ekspres so shranili na tamkajšnjem oddelku milice, kjer čaka na pravega lastnika. V nasprotnem bo Končalo na licitaciji. SAMI ZA KOMBI Člani gasilske desetine v Zabu-koyju so lani kupili prepotrebni kombi. Posebne pohvale je vredna po žrtvovalnost samih gasilcev. Devetnajst članov te skupine je namreč krepko seglo v lastni žep. DVA VLOMA, EN VLOMILEC? V noči na 26. januar je bilo v Trebnjem kar dvakrat vlomljeno, obakrat v gostišče. Najprej na Rimski cesti v gostilno Dunje Pavlovič, kjer je vlomilec vlomil skozi svetlobno okno nad VTati. Odnesel je 13 kg kave, manjši televizor in za 1.200 din drobiža. Skupaj je bilo 3code za 12.000 din. Kot vse kaže pa je isti vlomilec obiskal še Goljev trg, točneje gostilno Tilčke Siligo, nasilno odprl dvokrilno okno in odnesel radiaka-setofon, 4 litre ruma, namizni prt in 2.000 din drobiža. VOZNIKI IN POTNIKI OST A LI CELI Prejšnji teden je^ože Klakočar iz Bizeljske vasi peljal avtobus .Zagrebškega transporta" od Čateža proti Ljubljani. Pri Drnovem je dohitel kombi, ki ga je upravljal Radislav Bunčič iz Velike Gorice. Ker je kolona vozil pred avtobusom in kombijem zavirala, sta enako storila tudi Klakočar in Bunčič, vendar je avtobus na zasneženem vozišču zaneslo v tovornjak, ki ga je nasproti pripeljal Darko Perdec iz Gradišča, nato pa je avtobus oplazil še kombi. SAM STRELJAL NASE, PRIJAVIL DRUGEGA Brežiški miličniki so 20. januaija v zgodnjih jutranjih urah prejeli prijavo, da je nekdo streljal na 60-letnega Martina Slivška iz Gornjega Obrežja pri Brežicah št. 2. Po izjavi SlivSca, kije bil od strela laže po Scodovan in se zdravi v brežiški bolnišnici, naj bi nekdo streljal nanj, ko se je vračal domov. Delavci PM Brežice pa so pri nadaljnjem preverjanju ugotovili, da je Slivšek podal lažno ovadbo. Sam je namreč kasneje priznal, da se je po nesreči sam poškodoval z lovsko puško. Pijanci imajo prednost Ali pri namembnosti bifeja na Otočcu igrajo edino vlogo le ekonomski interesi? — Kdaj konec? D ogodek izpred nekaj dni v otoškem bifeju, kjer je neki gost s svojim početjem v zgodnjih jutranjih urah (novico smo beležili že v prejšnji številki) žel veliko zgražanja, ima tudi drugo plat. Kot]e znano, je bil bife na Otočcu zaradi uriniranja po lokalu zaprt in skrajni čas je, da se ob tem dogodku pošteno zamislima Pogled v inšpekcijsko poročilo za opravljeni pregled lokala tisto noč govori o skrajno zanemarjenih prostorih, nasmetenih in neprimerno vzdrževanih, kar še posebej velja za stranišče in prostor za goste. Sicer skopo poročilo pa navaja tudi izjavo takrat prisotnega natakarja, ki pravi, da so pogoji za delo v tem lokalu izredno težki, da morajo zaradi nediscipliniranih in pijanih gostov večkrat zaprositi za intervencijo miličnike, da je večkrat s pretepi uničen inventar. In še nekaj temeljitega premisleka vrednega je v tem poročilu inšpektorja. Da lokal, namenjen verjetno izključno potujočim gostom in šoferjem, po 22. uri posluje brez kuhinje! Alkohol je tam mogoče dobiti ob sleherni uri Očitno je pač, da za bife na Otoč cu ne velja odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač do sedme ure zjutraj. Koliko logičnosti je v tej ugotovitvi, pa pove že prej omenjeno dejstvo, da je lokal namenjen potujočim gostom in voznikom. In kaj lahko tem resnično ponudimo? Ob tem, da se kuhinja zapre že ob 22. uri, bore malo. In kaj drugega reči, kot da je bila razlaga, komu namenjamo lokal, le izgovor, v katerem so poslovneži pač dali prednost ekonomskim interesom. Pijancu namreč denarja praviloma ni žal, če ga seveda ima. O naših prometno— gostinskih uslugah pa naj razmišljajo — gostje. Morda le še tole, da zapis ne bo izzvenel zgolj v obsojanje. Inšpektorji že razmišljajo o sestan ku, na katerem naj bi neslavnemu „ ugledu" otoškega bifeja naredili konec. Dovolj bo en sam dogovor: da občinski odlok o prenehanju točenja alkoholnih pijač p nočnem in jutranjem času velja tudi za bife ob avtocesti Ljublja-na-Zagreb na Otočcu. B. BUDJA OD AVTOMOBILA MALO OSTALO - Kup pločevine na posnetku je le del osebnega avtomobila, medtem ko je drugi ostal „ pri lepljen" na tovornjak. Verjetno ni potrebno posebej pisati, da v razbitinah po trčenju ni bilo nikakršnih znakov življenja. Davek prehitri vožnji in — magistralki. Odlok pred sodiščem Ustavno sodišče SRS sprejelo pobudo o oceni ustavnosti odloka SO Metlika o prepovedi prometa z zemljišči lo, da je treba oceniti skladnost uvodnega odloka z določbam zakona o urbanističnem planiranju. k> pravi, da lahko skupščina občine z odlokom razglasi splošno prepoved prometa z zemljišči na posameznih območjih, kjer se predvideva izdelava zazidalnega načrta ali uvedb* razlastitve zemljišč za potrebe stanovanjske- in komunalne graditve. Vendar takšen odlok o splošni prepovedi lahko velja le za d as, dokler ne postane odločba o razi*" stigvi pravnomočna, nikakor p* ** dalj kot tri leta. Samovolja je ogrozila Krko Cestno podjetje in Pionir povzročila pogreznitev dela obrežja v strugo Krke — Delali nezakonito in brez lokacijskega dovoljenja V prejšji številki smo na kratko omenili nezgodo, do katere je prišlo pri starem novome&em konzolnem mostu, ko se je v Krko ustdo več kubikov zemlje z drevjem. Da pa vsa stvar ni tako nedolžna, smo izvedeli te dni pri uslužbencih Uprave inšpekcijdtih služb Novo mesto. Nekaj o resnosti položaja govori tudi podatek, da je ob zdrsat it vi zemlje zasedal celo štab za civilno zaščito, vendar je ogled pokazal, da ne gre za nkakršno elementarno nesrečo. Danes je vsa stvar že tako leti SGP Pionir začel nestrokov- daleč, da sta znana tudi krivca. Cestno podjetje in Pionir sta namreč nezakonito in brez. dovoljenja dalj časa navažale zemljo in odpadni gradbeni material na desni breg Krke pri železniškem mostu. V so stvar sta počenjala tudi brez lokacij-skega dovoljena, ki bi bilo nujno za dovoljenje o navozu zemlje. Tako je že pred nekaj no zasipavati zemljišče na mestu nekdanje pralnice kremenčevega peska, delo pa je nadaljeval še potem, ko je na ta kraj navažal zemljine v času obnove in gradnje železniškega podvoza. Takšno delo se je nadaljevalo tudi lani jeseni, ko sta Pionir in Cestno podjetje Novo mesto odvažala ogromne količine raznega materiala z gradbišča Ceste herojev in ga odlagala na obrežju. Nič čudnega potem, da je del obrežja z drevjem vred zdrsnil v strugo, kjer še naprej predstavlja nevarnost, da ga morebiti odnese in po&oduje most. O povzročeni škodi je zaenkrat še prezgodaj govoriti, vendar je v nasprotju s prejšnjo informacijo ogromna! Cestno podjetje in Pionir sta s svojim neodgovornim, nezakonitim in povsem samovoljnim početjem kršila zakon o vodah, kot tudi zakon o urbanističnem planiranju in ju seveda čaka primerna kazen, ki pa nikakor ne bo mogla odtehtati povzročene škode. BOJAN BUDJA KONFERENCE RDEČEGA KRIZA V trebanjski občini bodo do 10. februaija opravili krajevne konference RK, ko bodo pripravili tudi predavanja za člane te organizacije. Okoli 15. februarja pa bo še konferenca Rdečega križa na občin-sk i ravni. Vse kaže, da vloga Metličana Milana Kremeseca na Ustavno sodišče SRS le ne bo zaman. K remesec je namreč sodišč u dal pobudo, naj začne postopek za oceno ustavnosti in zakonistosti odloka SO Metlika o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in prepovedi graditve ter spremembe kulture zem Ijišč. K remesec sc je na sodišče obrnil iz enostavnega razloga, ker je pač prepričan, da omenjeni odlok ni v skladu z ustavo in zakonom. Razlog? Skupščina občine Metlika je leta 1974 z odlokom o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelic|e zemljišč, prepovedi gradnje in spremembe kulture zemljišč predpisala splošno prepoved na območju metliSce občine. Z uveljavi tv j o uvodoma omenjenega (in po besedilu enakega) od loka pa je tisti iz leta 1974 prenehal veljati, vendar je bila ponovno predpisana splošna prepo-red. Ustavno sodišče pa je ugotwi- VOZNICA IN SOPOTNICA ’ POŠKODOVANI Na Bizeljskem je nasproti krajevnega urada 20. januarja okoli M-ure prišlo do prometne neueče. Boža Osojnik je med vožnjo * osebnim avtom dohitela pešc* in zato pričela zavirati, pri tem pa joj« na snegu in ledu zaneslo. Pri nesreč’ sta se voznica in sopotnica T atjan* Per poškodovali, na pločevini pa je za 40.000 d m škode. Pijan s sekiro ubil očeta Sodišče je Elku Brajdiču odmerilo kazen petih let zapora — Spor, kdo bo vodil vpr«9°' se je tragično končal — Oče umrl čez osem dni Senat novome&e enote temeljnega sodišča Novo mesto, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, je prejšnji teden obsodil 29-letnega Elka Brajdiča z Račjega sela pri Trebnjem zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe s smrtnim izidom na pet let zapora. Elkoje skupaj z očetom Valenti- jih potem seveda vnovčili. Namerilo potem, da je med potjo dofl>®* prišlo do prepira. Elko je nanu*c hotel voditi korejsko vprego. mu pa oče, ki je bil trezen. z*f* vinjenosti ni dovoliL Elko ni dos” Sodišče razsojalo med delavci Monotonost v delu novomeškega sodišča združenega dela — Sindikalne organizacije ak tivnejše — Razprave tudi v delovnih organizacijah nom, ženo in otroki živel v skupnem „gospodiristvu*‘. In tako so sc vsi lanskega 26. septembra — pridružil sc jim je še Rajko Brajdič -odpravili nabirat i zelišča, ki noj bi pa sc je, da je imel Rajko pri sebi nekaj odvečnega denarja, s katerim sta si z Elkom kupila dva litra enejjana m ga tudi popil* Pa j ima to ni bilo dovof, zato sta se polotila še očetovega žganja. Nič čudnega razmišljal. Pograbil je sekiro in z hj® udaril očeta po glavi, da se je rezil0 Ce bi z eno samo ugotovitvijo hoteli oceniti delo sodišča združenejp dela v Novem mestu za | ir teklo leto, potem velja, da bistvenih novosti ni. Ob poslanstvu, ki bi ga naj imelo to sodišče, je prav ta podatek dovolj velk razlog za razmišljanje. Lesji delež dela novomeškega sodišča sestavljajo namreč spori iz delovnih razmerij. Sicer pa si „raz-predelnico" oglejmo nekoliko pobli-že. V lanskem letu je kar 84 spori Ml '• ‘9 arov odpadlo na denarne terjatve, 39 na prenehanja delovnega razmerja, 29 jih je bilo namenjenih hujšim kršitvam delovnih dolžnosti, medtem ko je narastlo število stanovanjskih sporov (30). Ob vsem tem pa moramo posebej poudariti, da organi samoupravne delavske kontrole v delovnih organizacijah niso vložili nobenega predloga, pa tudi „priča-kovanih" drugačn ih sporov, razen tistih, ki zadevno delovna razmaja, ni bilo. Ali morebiti sporov iz VLOM ALI KAJ DRUGEGA? Krški miličniki ao bili prejšnji teden obveščeni, daje v noči od 19. na 20. januar nekdo vlomil v blagajno podjetja llidroelektra iz Zagreba na gradbišču jedrske elektrarne v Krškem. Iz blagajne je bilo i&radenih 13.000 din. Ob ogledu blagajne miličniki niso ugotovili prav nkakršnih znakov nasijja, tako da se sedaj vsa zadeva preverja v smeri, ali je sploh šlo za vlom ali kraj os dohodkovnih razmerg ali sporov o ocenitvi zakonitosti odločb notranjih arbitraž na Dolenjskem ne poznamo? Da pa vse ni tako črno, kaže neki drug podatek. V vseh prejšnjih poročilih smo praviloma pisali o nedelu sindikalnih organizacij pri sporih. Sod išče tokrat ugotavlja, da se je v lansk e m letu stanje bistveno spremenilo in da se predstavniki sindikatov ne le udeležujejo obravnav, pač pa dqqo tudi svoje predloge in mnenja. Sicer pa je imelo novomeško sodišče združenega dela v letu 1980 38 razpravnih dni, na katerih je opravilo 198 javnih ustnih obravnav. Ob tem velja še omeniti, da je kak obravnavni dan odpadel tudi zaradi neresnosti nepoklicnih sodnikov. Teh jev lanskem letu sodelovalo 38, vendar se prenekateri obravnave ni udeležil. In za konec še ena pomembna novost iz dela novomeškega sodišča združenega dela. Senat sodišča je namreč nekigkrat imel obravnave v delovnih organizacijah, s čim er je ne le zmanjšal stroške tistim, ki bi se naj obravnave udeležili, pač pa predvsem delo sodišča približal delavcem v združenem delu. Na obravnavah v podjetjih so namreč praviloma sodelovali tudi predstavniki delavskega sveta, sam (upravne delavske kontrole in drugih DPO v podjetju. B. B. Novo mesto: vlomilci ponovno na delu V zadnjih nekaj dneh troje vlomov Zatišja med tatovi in vlomilci, ki smo mu bili priča zadnjih nekaj tednov, je, kot kaže. konec. Zadnjih nekaj vlomov v minulem tednu namreč kaže na znova oživljeno tovrstno dejavnost. Najprej je bilo v noči na soboto vlomljeno v osebni avto Z 750, last Novomeščanke Branke Bukovec, ki je vozilo pustila na parkirišču v Segovi ulici V lomilec je vdrl skozi trikotno okence m izmaknil radijski aparat, vreden 5.000 diru Naslednja ..žrtev" je bila Nada Novtva. Zadnje dni ji je namreč vlomilec vdrl v klet na Ulici Majde Sile. Storilec je odtrgal obešanko na vratih in odnesel zabojček z avtomobilskim orodjem, vrednim okoli 3 .500 din. Precej podoben je bil tudi zadnji vlom. ki si ga je v noči na nedeljo „privoščtl“neznanec na kodo Novomeščana Jožeta Medveška. Vlomilec je tz garate v Bršljinu odtrgal obešanko in IZ prostora vzel gumi, vredni 3.000 din. zapičilo v lobanjo. Elkova žen* tastu prva priskočila na pom«*y obvezala, potem pa so ga odpe') , bolnišnico, kjer je 4. oktobra u Na obravnavi je E Iko trdil. ^ dogodkov sploh ne spominja, da so nabirali zelišča. Sicer obtoženca tudi psihiater ugo . da gre za izrazito impulzivno o nost brez razumske kontrole m w inteligenčno podpoprečen. T u ' . je povedal, da Je Brajdič m da se takrat gotovo ni SNEG POBIRA ŽRTVE — Posnetek je star vsega nekaj dni, dovolj nazorno pa kaže, da je na zasneženem vozišču potrebno le malo nepazljivosti. Tokrat se vse sku paj ni končalo najbolj nedolžno. ui u a »c |w.wv- AMr popolnoma zavedati storjenega ^ r\ja. Ob takšnih okoliščinah, je sodišče podalo š* skrb z» otroka, od obtcžilnih pa p»ed* m vanost, sgj je bil Elko ^ storjenih krvnih deliktov do i j štirikrat kaznovan, je senat iz . kazen pet let zapora, v k*le^kt™b,s všteje nidi pripor od 4^ da|je. Hkrati je sodišče pripor podaljšalo do pravnomoc sli sodbe. MRTEV ALŽIRSKI ŠTUDENT OB PROGI V petek ob 10. uri so ob železni&l progi Zagreb Zidani most pri vasi K ladje našli truplo neznanega moškega. Kasneje se je izkazalo, da gre za 20-lctncga alžirskega državljana Arczki Moussaouia, študenta na univerzi v Knarku v Sovjetski zvezi. Ugotovljeno je, da se je Arezki peljal zgodaj zjutraj z enim izna d mednarodnih vlakov, pri Kladju pa jc iz neznaneju vzroka padel iz vlaka, udaril ob betonski podstavek ebktnčncga droga m bil zaradi dobljenih poiuidb takoj mrtev. ZAGOZDIL Sl JE POD TOVORNJAKOM Koman Selan iz Orlake pat Selih Sumbctku sc je v petek /jutra) prl|al t tovornjakom po magistralki proti Zagrebu, pri Ribnici pa je na cesti opazil tovornjak s priklopnikom, ki jc tam obtičal zaradi ok vare. Selan je hotel zapeljati mimo pokvarjrncga vozila, ker pa je takrat nasproti pripeljal drug avto, je pričel zavuati. V o je storil lup prepozno, saj je zadrl zadnji del inAlopnika in a: zagozdil pod njim. Selan Je bil ob nesreči huje poškodovan in so K* odpeljali na zdravic-nje v brežiško bolnišnico, medlem ko drugemu vozniku ni bilo nič. Na Sclamrecm tovorr|aku Je bil naložen tudi tovor, ki sc je ob nesreč i razsul po cesti, tako da je na vozilih za 300.000 din škode, na tovoru p*** 50.000 din, _ LE MATERIALNA SKODA Na priključku na Jo Čatežu je prišlo v |»ctek ob pmmctnr noirečc, ki Jč , ...»ine povzročila le 60.000 din m*t*» ^ škode, medlem ko »O JO . odnesli brez poškodb. *• r je Trebovc U Rogale „,0n*l’ namreč med zavijanjem i* v0r-no orski pred tirčemnjcm njakom zaviral, na poledene* ^ zasneženem vozišču pa g* K v zadnji del tovornjaka. Kadeti osmi v državi Mladi novomeški košarkarji na državnem prvenstvu Sarajevu navzlic zadnjemu mestu napravili dober vtis Po izrednem uspehu in osvojitvi naslova najboljše kadetske košarkarske ekipe v Sloveniji so mladi košarkarji Novega mesta te dni sodelovali na državnem kadtskem prvenstvu v Sangevu. Navzlic osvojenemu zadrtemu, to je osmemu mestu v državi, kar je PRVENSTVO BELE KRAJINE V MALEM NOGOMETU Komisija za šport pri Beltovem sindikatu pripravlja za 21. in 22. februar ter 28. februar in 1, marec v športni dvorani v C rnomlju odprto prvenstvo Bele krajine v malem nogometu. Za turnir se lahko prfavijo ekipe iz Bele krajine in širše Dolenjske na naslov: Peter Teržič, Belt, Črnomelj. S prjavo mortgo poslati potrdilo o plačani prijavnini v višini 500 dinarjev, ki jo je treba nakazati na žiro račun številka 52 110-679-30010 konferenca OO ZS Črnomelj. Prve tri uvrščene ekipe prejmejo pokale, vsak tekmovalec pa spominsko značka vsekakor velik uspeh, so Novomeš-čani v Sarajevu prikazali odlične igre in bili med največjimi presenečenji prvenstva. Da niso kakšno mesto više, gre pripisati predvsem pomanjkanju izkušenj in v odločilnih trenutkih tudi sreče. Tako so v zadnjem srečanju na 7. mestu nesrečno izgubili z ekipo Mladosti 67: 72(40: 44). Ostali rezultati: za 5. mesto: Ilirja-Rabotnički 99:65 (42: 32) za 3. mesto: Radnički LMK -Sutjeska 71 : 65 5 (33 : 30) in za 1. mesto: Bosna — Sibenka 127 : 94 (66 : 5 2). Za najboljšega igralca prvenstva je bil izbran Sibenčan Dražen Petrovič, najboljši strelec pa je bil igralec ljubljanske Olimpije Mičunovič s 146 koši NAMIZNI TENIS V ČRNOMLJU Zadnjo soboto je bil v Črnomlju zadnji krog tekmovanj v občmšci ligi v namiznem tenisu, ki se je je udeležilo 20 moških in dve ženski ekipi. V zaključni del, ki bo to soboto v Cmomfu. se je uvrstilo Sest ekip: Partizan Črnomelj I in II, Iskra Semič, Dobliče, Butoraj I in Belt I; med posamezniki se jih je Uvrstilo U: trije iz Belta, po d va iz Doblič in Gribelj ter po eden iz črnomaljskega Partizana, Iskre in Starega trga. Pri dekletih je bila ekipa Starega trga boljša od Ciriliclj. 8. FEBRUARJA NA TRNOVSKI MARATON Prizadevni organizatorji VII. trnovskega maratona, ki bo 8. februarja in katerega pokrovitelj je narodni heroj, generalpolkov-mkrftanc Potočar-Lazar, te dni ne držijo rok križem. Na sporedu prireditve so namreč kar štirje teki: maraton, dolg 42 kilometrov, mali maraton, dolg 15 kilometrov, smučarski tek SLO na 12 km za pripadnike JLA, TO in milice in pionirski smučarski tek na 5 kilometrov. Vse proge tudi tokrat potekajo po obronkih Trnovskega gozda. Kjer so se med NOB borile enote slavnega IX. korpusa NOV in POJ. Start in cilj prireditve bo pred hotelom Bor v Črnem vrhu. ZNOVA POD VRIIOM - S sobotno zmago so novome9ci košarkaiji ponovno začasno splavali iz nevarnih voda, zaradi izredno majhnih razlik na lestvici pa se celo povzpeli pod vib. Močno se je poznalo, daje v ekipi ponovno zaigral Munih. (Foto: Budja) Z dvema točkama z dna pod vrh Pomembna zmaga Novomeščanov v soboto - Novo mesto: Dalvin 96:93 (55:44) — S 14 točkami pod vrhom — V soboto v goste k ekipi Borova REVIJA NOGOMETA V ŠPORTNI DVO RANI Novo mesto bo od sobote dalje v znamenju velikega tumiija v malem nogometu, ki ga v počastitev 60-letnice NK Elan prireja domači nogometni klub. Turnir, za katerega se je prijavilo 32 ekip, bo trajal do 22. febru-aija, igral pa se bo vsako redeljo. Kot zanimivost omenimo, da bodo v novo-mešci športni dvorani preskusili svoje znanje v malem nogometu nekateri znani igralci, med njimi tudi državni reprezentant Simonovič iz nišcega Radničkega. V popolni postavi z okrevanim Munihom in tudi z nekaj sreče v zadnjih minutah so novomeški košarkaiji v 13. kolu II. zvezne košaric ar dt e lige osvojili dve izredno pomembni točki v boju z D alvinom, ki po dveh zaporednih porazih veliko pomenita. Rezultat sobotnega srečanja 96:93 (55:44) govori o izredno napeti in dokaj kvalitetni košarkarski predstavi, ki si jo je v novomeški ortni dvorani ogledalo okoli 500 glasnih navijačev domačega moštva. Novomeščani so tokrat zmagali zgolj s petimi igralci, med katerimi je eno najboljših iger v rumenem Letos še nekaj metrov in točk več Bo letošnja atletska sezona še uspešnejša? Ko povrnimo o napredku aJo- vrnske atletike v nekaterih, pred-vsem tehničnih disciplinah v minulem letu, enostavno ne moremo mimo nekaterih dolenjskih imen, ki so za takšno oceno nqzasluž-nejša. Novomeški atletski klub je v landcem letu posegel v sam vrh jugoslovanske atletike, zato ni nič čudnega, če med najboljšimi lanskimi rezultati v Sloveniji najdemo dosežke Kranjčiča, Šimuniča, Okleščena, Cujnika, pa ŽužJta, Pen ec in še koga. Tokrat bi se omejili na rezultate v tehničnih disciplinah, kjer je napredek naj-očitnejši. Pričeti moramo seveda z rezul- tatom Borisa Okleščena, ki je temu mlademu novomekemu atletu prinesel naslov državnega arvaka. Strokovnjaki celo napovh ujejo, oa je prav Bons tisti, ki lahko resno ogrozi že šest let stari državni rekord Zdravka Pečarja s 60,72. Ob Okleščenu pa je treba omeniti še eno mlado ime: Igor Primc, 14-letni novomeški atlet, ki meri 180 cm in tehta blizu 100 kilogramov, je v metu diska med pionigi kar za 5 metrov izboljšal prejšnji Pečarjev pionirski rekord SRS. zato nič čudnega, če mnogi vidijo v njem še enega odličnega metalca, ki jih naši atletiki zadnja leta tako primanjkuje. Darko Cujnik je deseterobojec brez konkurence, njegovih lanskih 7.339 točk iz Sofije pa je vendar še nekaj za zmožnostmi, pri čemer moramo seveda upoštevati poškodbe, ki so Cujnika lansko leto vseskozi pestile. Zelja, da bi z 7.600 točkami dosegel državni rekord, bo letos verjetno stvarnost. Sicer pa Cenika kot dobrega deseteroboje« najdemo po lanskih rezultatih tudi na 10. mestu v skoku v daljavo s 689 cm, v metu krogle je imel 5. rezultat s 14,42 metra, peti je bil tudi v metu diska s 46,20 m, medtem ko je nekoliko zaostal v svoji ..specialnosti’’, mestu kopja. Iger je imel lani drugi rezultat s 73,42 metra. Nekaj teh njegovih rezultatov govori, daje Darko Cujnik, kot prav j o strokovnjaki, resnično sposoben v deseteroboju premagati mejo 8.000 točk. Se en Novomeščan je po lanskih rezultatih povsem na vrhu: Edvard Kranjčič je s 15,19 metra 1 v troskoku (bilo je to v najboljši rezultat sezone, postavil Celju) takoj za njim pa je s 14,72 Milan Simunič. Slednjega najdemo tudi na osmem mestu med najboljšimi skakalci v daljavo, rezultat, ki ga ^a uvršča, j>a je 692 cm. Ne smemo pozabiti še mlad Slavka Malnarja, ki je s 50,8 metra v metu kladiva lani dosegel drugo najboljšo znamko v Sloveniji, pa Jožeta Možeta s 63,94 v metu kopja, kar je lanski sedmi rezultat, in Kosije Viranta z metom diska 43,92 metra, kar je prav tako lanski sedmi najboljši dosežek v Sloveniji. dresu pokazal mladi 2 upe ve c pa tudi Munih je ob standardno dobrih Plantanu in bratih Seničarjih hitro prebolel krajši premor in z dvajsetimi točkami dosegel običajno „nor-mo“. Sobotni potek dogodkov sicer kaže, da zmaga domačinov ne bi smela biti vprašanje, saj so vodili od prve do zadnje minute. Vendar seje v odločilnih trenutkih srečanja ponovno pokazala znana slabost domačega moštva, da ne zna obdržati priborjene prednosti in z mirno igro v zadnjih minutah priti do zmage. Tako je bilo tudi tokrat. Novomeščani so nekaj pred koncem vodili že s o smimi kosi prednosti, rotem pa zapored izgubili štiri žoge, ar so gostje izkoristili in se približali na vsega dve točki. No, na srečo se ni zgodilo najhujše, saj so domači košarkaiji še imeli dovolj moči za novo zmago, vseeno pa so se znova dodobra pograli s svojimi in živci navjjačev. Strelci za Novomeščane: P. Seni-čar 25, S. Seničar 14, Zupevec 23, Plantan 12, Munih 20, Skube 2. Lestvica po nepopolnem 13. kolu, v kateri margka še rezultat te km e med Branikom in Ježico, ki pa ne more spremeniti uvrstitve Novomeščanov, je takšna: Jug in Novi Zagreb 18, Borovo 16, po 14 točk pa imajo Putjanka, Domžale, Zaprudje in Novo mesto. S sobotnima osvojenim točkama lahko Novomeščani v soboto mirneje potujejo v goste k ekipi Borova, ki so jo v prvem delu prvenstva na domačem igrišču resda ugnali, vendar jim bo tokrat kaj podobnega na vročem terenu težko uspelo. SMUČARSKI TEČAJ NA MIRNI Telovadno društvo Partizan Mirne je pretekli ted en na Lanšpr žu pripravilo smučarski tečaj, katerega se je udeležilo 54 otrok z mirenske osnovne šole in otroškega vrtca. Po koncu tečaja je bilo v soboto tekmovanje, na katerem so v posameznih skupinah zmagali Nataša Kržan, Blaz Kržan Cvelbar. Krhin in Sašo ■IV tel, \ * Z GOJZARJI IN CEPINOM ODBOJKARSKI TURNIR V soboto ob 9. uri bo v športni dvorani v Novem mestu 'odbojkarski turnir. Sodelovali bodo: Karlovec, Novi Zagreb in Pionir. „CLOVEK IN GORA1 V četrtek, 5- februarja, bo ob 18. uri v mali dvorani Muzeja NOB v Novem mestu projekcija diapozitivov na temo ,,Človek in gora”. Vstop je pro st, vabljeni pa so vsi ljubitelji gor. FEBRUARJA A LPINISTICNA SOLA AO Novo mesto obvešča, da se bo letošnja alpinistična šola pričela v četrtek, 12. februarja, ob 17. uri v prostorih PD Novo mesto. Novi trg 4. Predavanja bodo popestrena tudi z diapozitivu Tudi tokrat sov šolo vab^eni vsi, ki jih veseli bivanje v gorah. VZPONI IN TURNI SMUKI Novomeški alpinisti so v soboto in nedeljo opravili nekaj vzponov v okolici Vršiča. Tako je naveza Brezovar- Mokotaj, priplezala Meniskusov žleb (35 40 , 400 m) s prečkanjem Robičja (II), nasledili dan, v nedeljo, pa še Uroševo grapo v Sito vi glavi. Janez Železnik pa je iz Velike in Male Mojstovke opravil dva turna sm uka, so b ile razmere dokaj ugodne, le snega je bilo bog malo. S. MOKOTAR timC Pns°**v<>vali številni preživeli borci, med katerimi je bil To»»ii.,on* Strnite, nosilec partizanske spomenice iz Dolenjskih (Prvi z leve). Nekaterim so na cilj pomagale tudi dobro namazane „dilce“. ROŠKI TEK SPOMINOV Smučarsko društvo Gozdar iz Novega mesta je pod pokroviteljstvom uredništva lista TV-15, občinske zveze sindikatov iz Gozdnega gospodarstva Novo mesto 24.januaija v Občicah pri Poljanah pripravilo 5. tradicionalni ro&i smučarski tek za pokal „TV 15“. Stopetinšestdeset smučarjev tekačev, največ iz dolemskih krajev, priča, da ima ta šport svoje mesto tudi na Dolenjskem. Na startu 2,4 km in 6 km dolge proge so se pomerili pioniiji, mladinci, članice, borci in kurirji NOV, ki so s svojo udeležbo obujali spomin na nekdanjo kurirsko postajo, ki se je imenovala „TV 15“. Prireditelj je odlično pripravil proge, za kar imajo veliko zaslug tudi letošnje ugodne snežne razmere. Med tekači Je največ pozornosti vzbujal nekdanji smučarski as, danes že 68-lctni Gregor Klančnik, prvi Jugoslovan, kije tekel na največjem tekačem maratonu, 86 km dolgem Vasa teku na Švedskem, in prehitel kar 5000 Švedov, To sc je zgodilo na njegov 60. rojstni dan, Gregoi Klančnk Je v Občicah osvojil drugo mesto v 11 članski ekipi TV-IS, ki so jo sestavljali nekdanji borci in kurirji. Mrd mladimi smučarji, teh ie bilo največ, je pokal kuritja Joviče v trajno last dobila ekipa osnovne šole iz Dolenjskih Toplic. Drugo priznanje, pokal ,,TV-15 , so osvojili pionirji o. i. »Katje Rupene’ , med pionir- kami so bile najboljše iz a L „Baza 20”, med mladinci pa kolesarji iz Novoteksa. Tekačice Kočevja so bile najhitrejše pri mladinkah, pri članicah ekipa novomeSce Krke, pri članih pa ekipa SGP Pionir. Rezultati- ml^še pionirke (2 km): 1. Bcšter (TV 15) 7,45. 2. Turk (Dol. TopU 12.24, 3. Zupančič (Grm NM) 13,04; Rupena) 8,21, 3. Sribar (OS Grm) 8,44: starejše pionirke (2 km): 1. Križe 10,38. 2. Jarc 11 ,45, 3. Markovič (vse Dol. Topi.) 12,34starejši pionirji (2 km): 1. Jurekovič (OS K. Rupena) 8,34, 2. Rabzelj (Dol. TopL) 8,49, 3. Božic (Bršljin) 9,07.; mladinke (4 km): 1. Bešter 18,01, 2. Mihelčič (obe Kočevje) 10,09, 3. Zrimšek (KIC Grm) 22,05;‘mladinci (4 km); 1. Dcijak (Kočevje) 13,51, 2. Košir (Sodražica) 14,25, 3. Papež (KD Novoteks) 14,38; l- St ■ članice (4 km): sterk (Trimo Trebnje) 17,04, 2. Aušpcigcr (OBS NM) 17,14, 3. Matelič (Sodražica) 18,11; člani nad 45 let (4 km): 1. Zafred (ESS NM) 17,40, 2. Novak (KD Brod) 19,27, 3. Čibej (GG Novo mesto) 19,50; borci in kurini NOV (4 km): 1. Kordcž 13.51, 2. Klančnik 14,27. 3. Medja 16,39, 4. Bcšter 16,56, 5. Vodopivec 17,13 (vsi TV 15); člani (6 km): 1. S«crk (Trimo) 16.52. 2. Osrwnikar (Krka) 17,22, 3. Laznk (Kum, Trbovlje) 18.21 itd. JANEZ PAVLIN Alojz Seraii—Žižo ima največ zaslug pri organizaciji roških tekov Najstarejši med tekači je bil Jo ie Šemrov, ki je že dopolnil 71 let. Najmlaiši udeleženec, 4-ietni Boris Matelič iz S odražice imh™ foto sliSal: Milan Markelj MMM) bcttooip l'- r-1i UBOGI REVEŽI, KAR NAPREJ IMAJO POPLAVO. k ( DOLENJSKI LIST pf||| 28 letj~) Puhlice o interesih I OBVEŠČENOST je pogoj demokracije. Pravkar živimo sredi razgibanega pripravljanja družbenih načrtov občin in okraja, petletnih perspektivnih načrtov in proizvodnih načrtov podjetij, ki so sestavni del prvih. Že več kot tri mesece razpravljamo o tem, pa je še vrsta podjetij in tudi občin, ki so doslej naredile zelo malo. Ali so komunisti kje že načeli ta problem? Načrt ni postal načrt šele potem, ko smo ga dali na papir; svojo vsebino je dobil šele potem, ko so proizvajalci o njem razpravljali, dali svoje predloge in načrt potrdili. Se vse preradi se skrivamo za puhlicami o ,,velikih interesih1* in trdimo, da se ne izplača tolmačiti, ker proizvajalci ne bi razume 1L Ali jih ne bodo prav proizvajalci? . ALKOHOLIZEM je zlo, ki ruši srečo in mir v premnogih družinah. Kdor v življenju ni nikoli poznal groze in strahu, ki ga doživlja družina pijanca, skrite boločine ne bo doumel. Družba kot celota bo morala takim problemom posvetiti več skrbi: to so naloge, ki čakajo tudi politične in mladinske organizacije, socialne organe in druge činitelje naših ljudskih odborov. Ob teh pojavih okolica ne sme molčati. NOVOMEŠKE ulice bi morale biti čiste tudi pozimi, pa niso. Ljudje menda mislijo, da v tem letnem času ni treba paziti na čistočo, češ saj bo vse lepo pokril sneg. Žalostno, toda resnično dejstvo je, da zmečejo gospodinje in služkinje marsikje smeti iz svojih hiš kar na ulico. V MOKRONOGU imajo le eno črpalko za vodo ali, kakor oni pravijo, ,,pumpo“ in še iz te napumpajo gospodinje razen vode še stonoge in druge živali, ki jim Mdkrožani sami ne vedo imena. S Edina črpalka je na spodnjem koncu Mokronoga in imajo ■ gospodinje iz središča precej daleč do nje. Hudo je pozimi ■ zaradi mraza) in ostalih letnih časih, ko zaradi avtomobilov in g vetra prinesejo domov prašno vodo. »» (Iz DOLENJSKEGA LISTA 5 26. januarja 1961) J Rešitev iz prejšnje številke SVETU OKOLI RAJE SMRT — Lastnik plemenskega bika holštanjske pasme iz Chestra v Veliki Britaniji je dobil 407.000 dolarjev odškodnine, ker mu je plemenita žival poginila pri opravljanju svoje naravne dolžnosti. Pri piojenju se je veličastni bik na smrt utrudil in po veterinarjevem nasvetu ga je lastnik moral dati ustreliti. Krivec za bikovo smrt je neki rejec živine, kije v ogrado, Iger je preživljal svoje dneve slavni bik, spustil čredo krav. Plemenjak, zavedajoč se svojega naravnega poslanstva, je začel čredo obdelovati in ni odnehal, dokler ni od izčrpanosti obležal. Sledil je strel in poduk, da moški ponos lahko stane glavo. HARMONIJA — S holštajn-skim bikom se res ne more primerjati, a poskusil je nekaj podobnega trgovski potnik iz New Yorka. Na svojih službenih poteh po Londonu se je zaljubil v Angležinjo in se z njo tudi poročil, čeprav p je doma v New Yorku čakala zvesta žena. Trgovski potnik je svojo prvo zakonsko ženo odpeljal v London, ji priznal svoj drugi greh in ji predlagal, da bi poslej vsi trije živeli v zakonski harmoniji. Žal, prva zakonska žena ni bila za harmonijo te vrste in je moža tožila. In ker sodišča v ZDA niti v Veliki Britaniji ne priznajo mnogoženstva za zakonite stvar, je predlagatelj harmonije v troje nasedel na trdo čei zakona. PEVSKA STRAST - Oh, možje! K vsemu zapisanemu dodajmo še tole žalostno prigodo. Miren uslužbenec iz Chicagr je verjel, da ima njegova ljubljena žena izjemne pevske talente in je pridno kradel iz blagajne podjetja, kjer je bil zaposlen, da je lahko vzdrževal zasebno operno skupino, v kateri je seveda blestela njegova pevska zakonska družica. Ko So policaji prišli na sled nečednemu početju, je mož pevske zvezde pobegnil. Detektivi domnevajo, da sta oba, mož in operna pevka, v Italiji, deželi petja, kjer uživata milejše podnebje in petju bolj naklonjeno okolje. Samo kje bo mož denarce jemal, da jih bo za slavo svoje ljube dajal? Mraz stiska naše uboge ptičke (Z novim) letom smo dobili prav trdo zimo. Beda in mraz stiskata sedaj naše uboge tičke. Zaradi tega se obračamo do milosrčnega občinstva z lepo prošnjo, da naj vsak blagovoli po svoje skrbeti za te živalice. Nastavljajmo j im povsod, po vrtovih in drugod potrebnega živeža, da se nam ohranijo čez zimo, saj je znano, koliko koristnega dela napravijo ti drobni tički v poletnem času in kako nas razveseljujejo s svojim ljubim petjem. V Novem mestu so na državni cesti proti kolodvoru postavljene tri take mizice za pokladanje krme. Nosimo jim tjakaj potrebnega živeža. Zlasti prosimo p. n. gospe in gospodične. Ako bo manjkalo živeža po teh mizicah, treba bo pobirati milodare, da se odvrne pomanjkanje in lakota od naših prijateljev in dobrotnikov. (Bomfasto) vino, kakor tudi po puščobi dišeče, dokazuje le ali popolnoma strokovno nerazumnost dotičnega pridelovalca oziroma dotičnega gostilničarja, ali pa dokazuje tako vino skrajno nebrižnost, zanikernost glede i : l t ohranitve prazne vinske posode, bdino prava shramba bodi si sodov, barigel, polovnjakov ali pa sodčekov je ta: sod, ki ima vratca, se koj po iz praznjenju odpre, potem se pošlje vanj enega človeka s primerno kletarsko krtačo in šešlo. (R a do o v o 1 j n o s t) s katero je vsprejela Kitajska pogoje miru, vznemirja vse poznavalce kineških razmer in kineškega značaja. Kinezi so se podvrgli vsem pogojem v nameri, da ob prvi priliki prekršijo pogodbo. To je njihova stara zvijača. (Nož) — pri večini bolnikov je to grozna beseda — nož se je rabil v bolnišnici pri 372 bolnikih. Med temi jih je ozdravelo 343, zboljšalo se je 23, ostalo 5, umrl je tedaj samo eden, in še ta radi ognojenja možganov. Zaradi kile je bilo operiranih 56. Nož torej dela prav izvrstno V rokah izvedenega zdravnika. Rezanje boli, to je res, ali bolečina trpi malo časa, potem pa je bolezen izginila. (Iz DO L J-N J SKIII NO VIC 15. januarja 1901) ^300*311 SSfr-' Naša domača mačka je odporna žival, ki preživi tudi brez posebne nege, redka in dragocena pasma sphynx (na desni) pa je brez človeka obsojena na hiter pogin. Ljubezen, starejša od piramid Mačko je človek udomačil že v starem veku, zdaj pa se poigrava z njenimi n.a.r^^' danostmi — Dragocene pasme mačk, vredne milijone, a nezmožne svobodnega življenj Skoraj nemogoče si je zamisliti kmečko domačijo, da ne bi k pisanemu življenju, ki vrvi okoli nje, prišteli tudi domače mačke. Ta žival, ki jo odlikuje ljubkost in prirojena eleganca, pri nas ni kdove kako cenjena, če izvzamemo otroke in babice, ki radi popestujejo mehkodlako živalco; visoko pa jo cenijo v razvitih deželah. Z mačkami, ki nekoristno žde v salonih bogatih ali pa samo na mačke udarjenih ljubiteljev, je vse drugače. Uživajo izbrano prehrano, zanje skrbe s kozmetično skrbnostjo, imajo svojega zdravnika ipd. Pri vsem tem pa je vprašljivo, ali ta Škodljiva slast Marihuana še enkrat na zatožni klopi — Srce trpi Nobeno mamilo ni bilo deležno toliko prizanesljivosti kot marihuana. Bii so celo poskusi, da bi to mehko mamilo legalizirali in dovolili uporabo. Na srečo so se pravi čas oglasili ljudje, ki zadevo poznajo malo globlje kot površni zagovorniki jemanja tega mamila. Prvo Earočilo zdravstvenih stro-ovnjakov o učinkih marihuane na pljuča in ploditve-ne organe je javnost šokiralo, saj je bilo splošno miljenje zasukano daleč proč od resnice, ki je, žal, hudo nasprotna zagovornikom uživanja marihuane. To mamilo, tako so dokazali, škodljivo vpliva na pljuča in na ploditveno sposobnost uživalcev. V zadnjem mesecu lanskega leta pa je izšlo še eno poročilo, ki postavlja marihuano na zatožno klop tudi zaradi škodljivih učinkov, ki jih ima na srce in človekov samozaščitni sistem. Dr. VVil-bert S. Aronow je raziskal vplive marihuane na srce in ugotovil, da so kadilci tega mamila mnogo bolj podvrženi srčnim napadom kot nekadilci. Nevarnost je toliko večja, če uživalec marihuane že boleha za katero od srčnih bolezni. Kajenje mu hitro in zanesljivo skoplje prezgodnji grob. Dr. Gabriel Nahas pa je raziskal, kako učinkuje uživanje marihuane na človekov imunološki sistem. Ugotovil je, da stalno kajenje marihuane zmanjša število limfocitov T, ki igrajo nad-we pomembno vlogo pri naravnem samozaščitnem sistemu, na osupljivo nizko število. Kadilci marihuane imajo v krvi več kot polovico manj te življenjsko pomembne snovi od nekadilcev. Razumljivo, da so zato prej žrtve številnih virusnih, bakterioloških in drugih infekcij ter tudi raka, čeprav slednje še ni raziskano in dognano. Marihuana torej nikakor ni neškodljiva. Mnogo hujša je od tobaka, pa že ta zabjja žeblje v krsto. , ■ aristokratski sloj mačjega rodu še „uživa“ v življenju. Vprašanje je še posebno primerno, če pomislimo na najnovejše poskuse križanj in hormonskih posegov, s katerimi žele reici dobiti nove pasme plemenitih mačk. sa je tovrstno početje zanesljiv vir dohodka. Odveč je skoraj zapisati, da na račun mačk v razvitem svetu deluje cela industrija. Danes štejejo, da je samo v ZDA okoli 4 milijone mačk plemenitih pasm, medtem ko je navadnega mačjega plemena za 50 milijonov. Takšno število mačk po ameriških domovi! postavlja to deželo v položaj nekakšne mačje velesile. Nič nenavadnega ni, da prav v ZDA ustvarjajo nove mačje pasme in da z njimi sklepajo dobre kupčije. Rejci mačk so vzredili že zelo zanimive pasme. Nekatere so takšne, da so komajda še podobne mačkam. Kljub željam pa je pot do priznanja nove pasme dokaj težka. Zveza ljubiteljev mačk nerada izda uradno potrdilo, da gre za novo pasmo. V desetih letih so priznali samo 12 novih pasm, tako da jih je zdaj vsega skupaj 31. Kandidatov je neprimerno več. Novejši čas je torej nekakšna renesansa za mačji rod, kar pa ne pomeni, da so bile mačke doslej ves čas zaničevane in zanemaijene. Doživele so že slavnejše in sijajnejše čase, kot so sedanji. Rod domače mačke izvira iz nubijske mačke in spada v ožji del pisane družine zveri. Nubijsko mačko so v njeni domovini Afriki že zelo zgodaj udomačili. Med starimi Egipčani je uživala sloves svete živali, kateri niso izkazovali časti le za življenja, marveč tudi po smrti. V staroegipčanskih grobnicah so arheologi izkopali na stotine mačjih mumij. Stari kitajski rokopisi kažejo, da je veliki in modri Konfucij ljubil mačke, saj ga kitajski umetniki često upodabljajo z mačko v naročju. Tudi muslimansko izročilo govori, da je Mohamed večkrat molil z muco v rokah. Vse to kaže, da je zgodnja zgodovina mačjega rodu zares bleščeča in slavna. Domača mačka se je i^ Egipta širila v Arabijo in Sirijo,Trato pa preko Grčije in Italije v Evropo. Naša domovina se je s to domačo živaljo seznanila šele v srednjem veku. Mačjemu rodi se je pri nas sprva slabo godilo. Nič hudega hotečo mačko so povezovali s hudičem in drugimi temačnimi silami, kar je nedvomno odmev na položaj, ki ga je mačka imela v staroegipčanski mitologiji. Bili so celo časi, ko je inkvizicija imela za dokaz ukvarjanja s čarovništvom že to, da je osumljeni imel doma mačko. Končno pa, spomnimo se pravljic iz otroških let! Kaj niso čarovnice spremljale kot sence črne mač-ke? Novejša mačja zgodovina se začne v 1 9. stoletju. Angleži sicer poznani kot ljubitelji živali, so leta 1871 priredili prvo svetovno razstavo mačk, po čemer lahko sklepamo, da so do takrat mačke že zasedle pomemben položi med ostali štirinožnimi domačimi ljubljenci. Londonska raz ava v Kristalni kultu anem “janro duhovno potem ostane prevladi* sila sebičnost. E. FROMM w^eti .izključno zase in sa-a0 ^ če preseže določe-^ r°. postane katastrofalna Š. AUROBINDO neprijazna usoda je J. VIDMAR palači je spodbudila drugo gato deželo, Združene dr Amerike, da so organizirate go svetovno razstavo mač 1895. Tega leta so v Amerj ustanovili tudi prvo sveto združenje ljubiteljev mačk, k* pod leto dni starejšimnazivo Cat Fanciers Association deluj še danes in bo letos praznova diamantni i jubilej. Organizacij je danes edini uradni razsojev lec, ko je treba priznati nov® mačjo pasmo. Med nenavadnimi omenimo brezrepo mačko, tere izvor sega daleč na sko in na Himalajo. S križa)? ^ in skrbno selekcijo so reJc _0 brezrepe mačke ustvarili P3 živali z dolgimi nogami, ne belo dlako, ki je le po zadku posejana z rjavord® sto dlako. Prav nič 1®P? , pogled, zato pa toliko m go cena je mačka z n*21",, Devon Rex. Pasma je na«3 slučajno v zadnjem desetim) “ Rejci so jo ohranili in dalj® stane posamezna žival do 5.9 Nedolgo teea ie začel delo-dolarjev, v. * JL ti S'S* d 1 dav ir,-, ska skladbe gr.crka naš pesnik domevi "lakirke renij dl ored- mestje splita (OŽO- krilci vrtna lopa zdelcvs eetolo, fr. umaza- ne.. dusevre zaosta- lost V splet las zgodn* poqan m* % spis cimoso avto mor. riba pivski izraz T)irova-ruu sil pega fe '' ,-Vt' w . » ■ > dl bog bogast- va zcedek igiavce vodilo taoizrrc In drugi mit. ackiard kardelj ra4n 1 pritok ilmen. jezera del obraza škotsko jezero igralka •TViranda bitni. it.izdel. violin tkanina prašek za lase avstr. agencija Špan. mavri iap.luke split lepo vedenje del cepca velebla- govnica stari slovan nadav Veliko radijsko oko zre v nebo človek poskuša z novimi napravami pogledati še globlje v vesoljski prostor . Človekova radovednost je Še močnejše orodje bodo rezmejna. Silni vesoljski pro- dobili astronomi v roke, ko bo N ASA izstrelila prvi optični teleskop, ki bo krožil zunaj našega ozračja. Znano je, da ozračje povzroča m d nje v optični sliki neba. Teleskop, ^ Saje očaral že pred tisoč-vendar šele danes lahko P°gleda v globine vesolja s P°m°čjo najsodobnejših na-Ptav. Med njimi so se na prvo “^sto povzpeli ogromni siste- ki bo pogledoval v globine • j- — , — z O — — — radijskih teleskopov, ki de- vesolja iz kozmičnega prosto-djo kot ena sama naprava, ® optični teleskopi, ki bodo T1 čas začeli obratovati zu^ |^i zračne plasti našega plane-® Sposobno st teh naprav je ®ukšna, da obetajo množino n°vih odkritij. ra v bližini Zemlje, bo imel za desetkrat čistejšo in natančnejšo sliko, kot jo ima sedaj ajboljši optični teleskop na zemlji. Seveda pa bodo morali tehniki pred izstrelitvijo takšnega teleskopa rešiti težavno uganko, ki jo prednje zastavljajo strahotne temperaturne spremembe v vesoljskem prostoru. Če želijo, da bo teleskop opravljal svoje delo, morajo preprečiti krčitve in raztezanja zrcala. To pa je pri temperaturnih nihanjih za več kot sto stopinj presneto zapletena zadeva. ouj?v*, j ^//MJvučji sistemski radijski Se bolj nenavadna je mae teleskop „a ,*tu v New Mexi- ki nosi zagonetni naziv Spmu■ • Gre za redkodlako, skoraj golokožo kreaturo dolgih u in zelo žalostnega videza. ^ so jo narava in rejci pr1^#. za toplo dlako, je mačka o jena na življenje v toplih pr ^ rih. Njena tetesna tempe)3 { je za cele štiri stopinje vi§3 pri drugih mačkah, zat° ine. prostem hitro zboli in Pj^r Na srečo se za nesrečni zanimajo le tisti, ki si privoščijo skrbno nego cu v ZDA. Gigantsko napravo Ustavlja 27 posamičnih an-jr11, ki je vsaka zase ogromna, j® Pa jih računalnik uskladi n Umerja, delujejo skupaj ^ **redno velik radijski teleti’ Razločljivost radijskega Prvi!'°Pa v ^ew Mexicu se je 1 PriKi- ^ z8°d°vini astronomije llio - ^ razločljivosti, ki so te^r. zmožni le optični Del gigantskega sistemskega radijskega teleskopa. Čaj za ljubimce Hongkonški strokovnjaki obljubljajo poseben čaj Biokemik dr. Y. C. Kong, ki poučuje na hongkonški univerzi, zatrjuje, da’ je odkril najpreprostejše in najmanj škodljivo kontracepcijsko sredstvo na svetu. Novo sredstvo naj bi bilo dostopno vsem ženam, k er gre za rastlino, iz katere se da pipavljati čaj. Naziv rastline je zaenkrat še skrivnost strokovnjakov na omenjeni univerzi, pavijo pa, da je razširjena po vsem svetu. , .Ženske jo bodo lahko same nabirale in si pipa vi ja le čaj iz nje,“ razlaga dr. Kong. Stvar je toliko bolj peposta, ker kontracepcijskega čaja ne bo potrebno kar naprej piti, temveč bo zadoščala skodelica izrednega napitka zjutraj po spolnem občevanju, torej takrat, ko klasična kontracepcijska sredstva nimajo nobene koristi več in je zanje že pepozno. Kdo ve, ali ne bo skrivnostna rastlina najbolj gojena roža na policah dekliških oken? »Dolenjski list« v vsako družino jetnica i £ Ifh«, ' ® Cin!rte_• in povesti iz narodne A — ■ « i«n»n Ko konča Grom magister kot gospodi pete m pljunke — ali kaj za to? Kanje, da je ie steklo? Teletina mi diši. čeprav tele ni bilo moje. Svet vsaj zdaj hvali, kako ste razumni. Bedak je pozabil, da ste si pridobili vse to s svojo vrtoglavostjo. Vrtoglavost pa ni nič drugega ko norost Kar trpi vaša milostiva gospodična Roza, je tedaj podedovala po očetu." Grom ni zameri! nič ne magstru ne padarju, kajti je oba ie poznal; grenko smehljaje se je prosil zdravnike še enkrat za dober svet in pomoč. Možje mu reko. da naj malo počaka, in se oddaljijo v bližnjo izbo na posvetovanje in dogovor. Čez pol ure pridejo nazaj, v ime vse trojice veli Gromu magister, da se mora Roza vsekako preseliti v kak drug kraj Najbolje bi °B gadovega bilo, če jo da v ljubljansko norišče. Ako jo hoče odpeljati morejo vselej drugam, se tudi ni bati, da mlada deklina ne bi ozdravela. Toda treba se bo držati natanko teh pravil: Roza se mora /p 'j,, ‘n "Bmarnost, znebiti vsakega društva in vsake knjige. Naj se zapre v potem je pritisnil p.g(pod ' ^orn^ . po dolgem prostorno, zračno stenica Vina in cvetne pijače sploh ne sme premišljevanju: "Gra‘H%aH obsm,n t.‘e Vaša hč' pokusiti, niti jesti kave. mesa in dmgih gosposkih jedil. Živi stonila na gada- Pripove i(} živela naj prosto kakor kmetje ob mleku, kaši, močniku, kislini in 3rom “Ofr, rriot? ** f>avacJ3g'as' naIPmi najstarejši- J- p0,em ' da ie najprej ozmerjal človeka, zakal ^ f jubj ga p prav prisrčno, mu Pozdravil .i, j/ m. svojo - - >e napisal celo knjižico; po njegos« - 10 °d od- prav prisrčno, podporo. Najbolj so g3 pika premnogi spomniti. ljudje. f \SV ,,,,, I« Tim Da ne opusti šege. I Gri>] (IH dvc ne naiprej rekel nemarnost, P° dolgem i - '•"'oi-o or 11 cu I A r Ul lu. ujiiujc naj, nuMnui jo • * — — - / ~ — --------—.. — proti soncu, zato raste "* ^ ^ *Gd>fl'.f1ik°ri- ^čnŽL'^3 in. če ima obilne prsi. 1(0 pta*1 ' n°beria mu *'iati- potem veli: ..E*«*. ie^Tet * riti. ° Pbsil^ br'9a' ™ lahko znori, umrl. potem zmeša pamet trudi. Kadar se ‘riieP^JJ ivtZj"'0’ e* Offo- L stopila na gada. — - je živela naj prosto na™, n,w --------------------- in da se je posebno rad ^ ^ 0(*ična ka Se °^rB^a črnem kruhu. Stanuje naj, kolikor je mogoče, na hladnem, ne proti soncu, zato raste 3 j. JUhove^!'*3' 3,1 prav sme se ji dajati ne topla ob! zato se ležejo ondi tu ^0 N:katen^ človek bolje, da nekoliko zmrzuje. lahko znori, toda ni u ^ J blede, da bi Sploh se mora odstraniti vse. kar bi ji moglo vnemati kri, razdruževati čutnice in motiti rjavo. Na vsak način pa jo morajo doktorji sami videti, da se prepričajo, če ne bo treba morda kakega drugega pripomočka. Grom se zahvali gospodom in jih vpraša, če utegnejo iti precej z njim. Vsi trije pravijo, da imajo čas, in gredo v kočijo. Ko spozna Roza zdravnike, se jim zakrohoče in veli: ,AH mislite, da ne vem, po kaj ste se privlekli? Prišli ste gledat mene. Jaz pa ne maram za take grde dedce. Vi, doktor, menite, da ste lepi. Ko bi videli našega Jernejca in Jožka, bi vas moralo biti sram." Gospodje se pogovarjajo z njo dobro uro in jo opazujejo. Potem reko Gromu, da nimajo ničesar dodati, naj se drži tega, kar so mu povedali v mestu. Po njihovem odhodu se napoti graščak k svoji ženi in se dogovarja z njo, kam da bi se hči poslala. Nazadnje odločita, izročiti jo brigi svojega nekdanjega oskrbnika, kolovškega gospodarja Vihta. Drugo jutro se odpelje Grom na Kolovec, vprašat Vihta, če prevzame Rozo. Mož je zadovoljen. Se tisti dan dopoldne dobi dekle zapoved, da se napravi in sede v kočijo. Gromovi So se bali, da se bo ustavljala in hotela vedeti, kam pojde in za kako dolga Ona pa ni vprašala in rekla nič, šla je molče na voz, ne poslovivši se niti z mate rja Družina je izvedela, kaj se snuje, in se je zbala okoli kočije. Ko prime Grom bič in skoči na kozla, se obme Roza proti hlapcem in jih pozdravi smehljaje se in mahaje z roko: ,.Zbogom, zlati fantički! Zgogom, moji ljubčki, moji srčki!" Bita bi rada še kaj več govorila, ali oče požene konja in zadrja z njo proti vasi in od vasi naprej ob Krki naravnost proti Kolovcu. Poglejmo, kdo in kakov človek je bil gospod Viht. Najrajši je slišal, če se mu je reklo „von Viht"; tako se je tud podpisoval. Bog ne daj, da bi bil kdo dvomil o njegovem žlahtnem rodu. Takega predrzneža je smatrat za najhujšega sovražnika. Ljudje so se sicer smejali tej bahatosti; trdili so močno, daje bil njegov ded nemški iblajtar, ali so ga zvali itak „von", ker se mu niso hoteli zameriti in ga žaliti. Gotovo je le to, da je napravil še jako mlad skušnjo za oskrbnika. Težko ga to ravno ni stalo. Zahtevalo se je, da zna po nemško brati in pisati. Oskrbnikov posel je bil, da je beležil grajske račune, da je dobro paziI na kmetiške dolžnosti in njihovo natančno 0^'. teko zajokajo, ne 'z vrečice edini norci se srnel 'ne b čutijo nič žalosti, nobe mehanična" Zdaj pove svoje neotesanca v ceh o 1 k takrat, ko se mu ho* moli. Graščak je dobri oj ^ V n," ** * Eisto nič ne čudim, daje V Vi niste drugo, ko P-pmstn^ OfJ^ V čobodn * /e pnmesJo nekaj k^ jfl jeli - - • " p™f>a v celi okolJ^uz^J J človeka še misli, da kumike, pa ste zvn na Vinico, pravim moledova', priporoi (>">*.Y,e 'fideli . .. jlazi11' m evati se, lizati r*bo ste se grajske Priplazili graščine. Novinec se je v teh rečeh po kratki praksi izuril. Vest je malo brigala te moža Sleparili in odirali so brez razločka.kmete in gospodarje. Ne bom rekel, da vsi; govorim le sploh, da je bša to navada in pravila Največ postranskih grošev so jim dajale hosta Najprej so se posekali hlodi za javno prodajo, to se pravi za graščino. Dražba se je vršita po redu in pravici; skupljeni denar se je pošteno odšteval graščaku; ta je bil zadovoljen. Ali lepega drevja je stalo brez števila; noben gospod ni vedet, koliko in kakih mu raste smrek, hrastov in bukev; v gozd se je hodilo samo zaradi lova, ne pa iz gospodarskih namenov. Človek je prišel k oskrbniku in ga prosit, da mu proda kak rkelj za stavbo, kako škrambolasto deblo za kurjavo ali kak voziček Ustja Če je znal kupec molčati, sta se kmalu pogodila Dobil je, kar je poželel, za pol cene, oskrbnik pa je vrgel denar v svojo mošnjo in postregel sebi in kmetu brez mzžaljenja svoje gospode, ki ni vedela ničesar. Po deželi je šla starodavna govorica, da oskrbniki kradejo, ali posameznim se ni moglo dokazati to, kajti kradli so pametno: nikoli očitno in nikdar toliko naenkrat, da bi se poznalo. VAŠA ZGODBA PRVIČ NA SEJMU Na naši kmetiji na Selih smo imeli v hlevu vedno le govejo živino. Edino težki voli so bili kos ilovnati zemlji in strmi poti v Vinji vrh, kjer smo imeli vinograd, senožet in nekaj gozda. Ob sušnem letu sem peljal v Vinji vih k zidanici polovnjak vode za škropljenje, a tudi s težkimi voli nisem mogpl speljati. Moral sem iti k drugemu kmetu prosit za priprego, da smo speljali do naše zidanice. Rad sem imel govejo živino; niti njen značilen duh me ni odbijal. Najraje pa sem imel mlado telico pšenične barve. Ta je kar sama hodila za menoj. — Ko so bila glavna pomladna dela končana, je rekel oče v nedeljo pri kosilu: „V šredo bo v mestu sejem- Vole bomo gnali tja, če se jih bo dalo prodati in mlajše kupiti. Denar nam je nujno potrebenj kvartiija za Naceta že dva meseca nismo plačali, to je najnujnejše. (Naoe je hodil v gimnazijo v Novem mestu.) Ti, Cenček, boš pa vole gnal, saj si že dosti velik.” . Dopolnil sem enajsto leto. Vesel in ponosen sem stekel ven iz hiše povedat vaškim fantinom novico, da grem v sredo na semenj v Novo mesto, kjer še nikoli nisem bil. V torek popoldne sem gnal vole k potoku Marule, kjer semjih lepo okopal, zvečer pa sem jim dobro nastlal s slamo. Spal sem nemirno. Slišal sem očeta, kako je volom že ob štirih zjutraj pokladal krmo- Sam pa sem vstal ob peti un. Najprej sem šel v hlev pogledat, če sta vola Cista. Hitro sem se umil in pozajtrkoval nato pa smo krenili z živino po vaški poti na cesto, kjer so že mnogi gnali živino na sejem, celo tam od Dmovega, Krške vasi in Podloga- Dve uri in pol smo gonili živali do sejmišča. Čimbolj smo se bližali mestu, bolj sem bil radoveden. Mnogo vozov, avtomobilov in živine se je pomikalo na sejmišče. Moije živali in ljudi je valovilo na velikem prostoru. Vpitje mešefaijev in kupcev mi je polnilo ušesa. Ob strani na bregu sem videl zvonik kapiteljske cerkve. Vse mi je bilo novo; a višek doživetij je bil, ko sem prvič v življenju zagledal vlak, ki je prisopihal čez kandijski most. Prodala nisva nič. Živine je bilo veliko, a kupcev malo. , Italijana ni, da bi kupil,” so govorili kmetje vsevprek. Ko je v kapitlju odzvonilo poldne, je rekel oče s težkim glasom: „Ni kupcev, domov-bova gnala!** Obrnil sem vola in : ju gnal s sejmišča. Oče je imel še nekaj opraviti, jaz pa sem • postal z volmi ob drevoredu v senci. Vedel sem, da se ta čas • konča pouk v gimnaziji Dijaki so trumoma hodili mimo. Napeto sem gledal, da bi uzrl med njimi brata Naceta. Zagledal sem ga, a me ni takoj videl, bil je namreč kratkoviden. Ko pa sem mu še pomahal, je zagledal mene in vole. Takoj je prišel k meni. Povedal sem mu žalostno novico, da volov nisva prodala. Medtem pa je prišel oče. Ko je brat Nace dobil ob očeta nasvet, kako se naj zgovori pri svoii gospodinji glede plačila, smo se poslovili. Se sem gnal vole na sejem v Škocjan in St. Jernej, a nikjej nisva sklenila kupčije. Na jesen pa sva šla zopet na sejem v mesto. Kaj kmalu sva vole prodala kmetu Jermanu iz Ločne. Ko je bila kupčija sklenjena, denar odštet in likof popit, sem s ponosom odpel verige z volov in si jih obesil čez ramena — znak, da smo vole prodali. r' . Z očetom sva zavila v Kosovo gostilno v Ločni. Oče je potegnil iz malhe veliko štruco belega kruha in naročil velik krožnik tople obaie zame. Z veseljem me je gledal, kako jem, in mi rekel, ko je gostilničar postavil polič vina pred naju: „Vidiš, tako se gre na semenj.** V. BOBIČ * * p * EETRTK0V INTERVJU s Vsaj streho nad glavo j ^ Mnimm/ičLi l/niIimr ...>nJi n4nn .......A...... .. n . .S : ^ * <* * * * * s f I g Novomeški Kovinar gradi dodatne prostore v Bučni vasi, pri zemeljskih delih pa so vse ceste blatne Novomeški Kovinar z okrog 100 zaposlenimi je delovna organizacija s področja drobnega gospodarstva. V bršljinskem predelu je kolektiv že od leta 1966. Kaj delajo, s kakšnim uspehom in kakšnimi težavami, je povedal direktor Milan Blatnik. ■mm. Milan Blatnik: „Prve dni februarja bodo zemeljska dela končana, potem bo cesta spet čista.” ,JDelamo predvsem krovne in regalne konstrukcije za gradbeništvo, strojne naprave za kranjsko Savo, opravljamo manjše kooperacijske posle za IMV, okrog 20 jj odst. naših zmogljivosti pa t predstavljajo drobne usluge, predvsem občanom Novega mesta. Sicer pa opravljamo dela vse od Anhovega do Bleda. Glavna težava pri nas je v tem, ker poteka okrog 30 odst. del na prostem, delno na montažah po terenu, delno pa na dvorišču, ker nimamo pokritih prostorov. Prostorska stiska in nemogoči delovni pogoji so nas silili v investicijo, ki se že začenja uresničevati. Pridobili bomo 1.100 m2 pokritih površin in okrog 4.000 m2 dvorišč in parkirišč. S tem bodo naši zaposleni imeli vsaj streho nad glavo v rednem delovnem procesu in ustrezne delovne pogoje. Hkrati pa tako povečanje pomeni 30 novih delovnih mest s področja kovinske stroke.” — Kako sprejemate dela? Imate dolgoročne pogodbe in kakšen je vaš finančni uspeh? „Naš sistem dela je: ponudba — povpraševanje. Finančni rezultati so dokaj ugodni. Se nikdar nismo bih nerentabilni, ampak narobe. Naši zak ljučni računi so kar lepi v primerjavi z drugimi. Za lanskoletno poslovanje pa točni podatki še niso znani.” — Lotili ste se gradnje, ob tem pa se krajani pritožujejo, da je glavna cesta proti Bučni vasi in Karteljevemu močno onesnažena. Kdo ie kriv? „Res je, da je cesta večkrat pomazana z zemljo, ker pač Pionir odvaža zemljo na prostor ob odcepu ceste za Trško goro. Mi nismo krivi za onesnaženost cestišča, izvajalec del pa cesto večkrat pere, ampak v zimskem času takoj zmrzne in je morda še slabše. Upoštevati je, da imajo tudi Pionirjevci velike težave. Ta nevšečnost pa bo v kratkem minila, saj računamo, da bodo vsi premiki zemlje končani prve dni februarja. Občane bi pro sil le, da tačas malce potrpijo.” — V vaši proizvodnji potrebujete materiale, ki jih na tržišču ni dobiti. Ali zaradi tega prihaja do zastojev v proizvodnem procesu? „Pri nas ne delamo z uvoženimi materiali, ampak z domačimi, pa tudi teh ni. Izredne težave imamo z nabavo profilnega železa in pločevine. Dobave so neredne in dobivamo manjše količine, kot jih potrebujemo, vendar doslej še ni prišlo do zastojev. Biti moramo zelo iznajdljivi in spretni, da tovrstni material dobimo.” P.B. S S S S I * 5 % * s I * I ZADNJE SLOVO — Množica Novomeščanov se je v petek v Domu JLA poslovila od revolucionarja, oficirja JLA, družbenopolitičnega delavca in mladinskega mentorja Janka Gregoriča. (Foto: J. Pavlin) V dveh letih bo vse drugače „Krka" je v Šmarjeških Toplicah že začela uresničevati investicijski program - Najprej obnova starega hotela, potem novogradnja s poudarkom na zdravstvu Pred štirinajstimi dnevi so začeli prenavljati stari hotel v Šmarjeških Toplicah, to pa je le del nove investicijske naložbe tovarne Krka. Spomladi se začne novogradnja. Stari hotel v Šmarjeških jev. Od tega bo polovico sred- Toplicah res ni več ustrezal današnjim zahtevam po udobju. Njegova največja napaka je v tem, da mora gost iz hotela čez travnik v drugo stavbo na kopanje. Prav zaradi takih pomanjkljivosti se z zimsko sezono niso mogli pohvaliti. Nova naložba vsebuje poleg temeljite prenove starega hotela, ki bo postal objekt B kategorije, tudi gradnjo novega hotelskega poslopja s 180 posteljami in več prostori za fizioterapijo, suho in podvodno masažo, laboratorije, telovadnico in dva zaprta bazena, od katerih bo eden večji, drugi manjši. Vse to bo v sklopu hotelskih objektov, tako da bo tudi stari hotel povezan. Zdravstvene zmogljivosti bodo grajene tako, da bodo lahko kasnge, če se bo izkazalo za potrebno, dogradili hotel še za 130 postelj. Novogradnja se začne zgodaj spomladi, celoten program Šmarjeških Toplic pa bo veljal 230 milijonov dinar- Pisarniški stolčki še mikavni Aktivno delo sindikalne organizacije v Novolesu — Skrb za družbeni standard, a tudi uspešno gospodarjenje — Nagrajevanje po delu zavora begu iz proizvodnje? Tudi v preteklem letu se je sindikalna organizacija v Straškem Novolesu s svojo dejavnostjo aktivno vključevala v vse gospodarice in d ružbene tokove v tej delovni organizaciji in se spopadala s problemi, ki tarejo zaposlene. O raznovrstni aktivnosti sindikalne organizacije na različnih področjih je spregovoril predsednik konference osnovnih organizacij Z«ze sindikatov v Novolesu Marjan Grabnar. Ptedvsem je poudaril angažiranje sindikata pri planiranju proizvo dnje, pri vključevanju vseh delavcev v planiranje in odločanje o pridobivanju in razporejanju dohodka. Da bi bilo to čimbolj uspešno, so ravno v lanskem letu prešli na trimesečno planiranje. Seveda niso zanemarili področja družbenega standarda, na katerem je marsikje osnovno težišče dejavnosti sindikata. Uspešno je opravila svoje delo npr. komisija za oddih in rekreacijo p ri organizira- STIKALO JE BILO KRIVO 19. januarja je precejšen del Novomeščanov okrog 14. ure občutil dveumo prekinitev električnega toka. Izpad toka je'pri-zadel meščane na levem bregu Kriče, v centru mesta, kjer seje v Šolski ulici pokvarilo električno stikalo in so morali popraviti napako. Medtem pa tudi v nekaterih gostilnah niso mogli kuhati ne kave in ne jedi. Ob popravilu so morali za nekaj časa izključiti tok & na drugem koncu mesta, tako da so bili prizadeti tudi stanovalci dela Kandije. nju letovanj za zaposlene. Tudi zdravstvenemu varstvu je bilo posvečene precej skrbi. Na osnovi lani izdelane analize o odsotnosti delavcev z dela, ki so jo obravnavah na konferenci, v izvršnem odboru pa v vseh osnovnih organizacijah in delovnih skupinah, so že uspeli — s pomočjo lastne zdravstvene ambulante in odgovornejšim obnašanjem vseh — da se zmanjšuje odstotek bolniških izostankov. Zaradi številnih pripomb so se resneje spoprijeli tudi z organizacijo tople prehrane. Tako sta sedaj na voljo dve vrsti tople malice, v menzi pa lahko delavci tudi kosijo, česar se največ poslužujejo delavci iz drugih republik. Na plečih sindikalne organizacije je bilo tudi delo na področju samoupravne aktivnosti, organiziranje razprave in usklajevanje pripomb pri sprejemanju novih samoupravnih sporazumov na ravni delovne organizacije in v decembru organiziranje javne razprave o temeljih plana za obdobje od 1985, ko so jih v vseh tozdih na referendumih tudi sprejeli. V Novolesu je bilo veliko narejenega tudi na področju nagrajevanja po delu, ki se kljub nekaterim pomanjkljivostim (predvsem je še vedno premalo upoštevan individualni prispevek delavca) uspešno uveljavlja. Predvsem pa jim je uspelo znižati raven osebnih dohodkov administracije v primerjavi z osebnimi dohodki v neposredni proizvodnji. Vendar je značilno, je poudaril Grabnar, da mnoge delavke, ki so prišle v pisarne iz proizvodnje, ne marajo nazaj, čeprav imajo sedaj manjše osebne dohodke, kot bi jih imele v proizvodnji. Z. L.-D. IZ N0V0M£Š*[ PORODNiSNiC^it Med 15. in 21. januarjem so v novomeški porodnišnici rodile: Marja Urbanč iz Dolnjih Radulj — Andreja, Marija Hodnik s Sela — Dejana, Cvetka Mijak z Vrha pri Trebelnem — Mojco, Ljubica Stonič iz Črnomlja - Tatjano, Jožica Franko s Sela - Katjo, Štefka Lekše iz Kalc—Nakla - Moniko, Ema Bizjak iz Leskovca — Danijela, Rozalija Bele iz Kota pri Semiču - Ireno, Anica Groznik iz Šentjanža - Niko, Marja Hočevar iz Brezovice — Matejo, Mojca Hajšen s Sela pri Ratežu -Jožeta, Sonja Mikec z Vrha nad Mokronogom — Barbaro, Rasina Čijič iz Črnomlja - Damirja, Irena Perla iz Trnovca — Ton ja, Marija Perico iz Krmeja — Draga, Danjela Rabzelj iz Krmelja — Ernesta, Mira Semen iz Črnomlja — Milana, Tere-zja Štemberger iz Šentjerneja -Petra. Česutamo! Slev zagotovljenih z bančnimi krediti, ker ima zdraviliški turizem prednost in ker se bo devizni priliv povečal za trikrat. Ostala sredstva zagotavlja „Rrka” s sovlagatelji na dohodkovnih odnosih. Medtem ko imajo zdaj v Šmarjeških Toplicah poprečno četrtino tujih gostov ob 80-odstotni zasedenosti postelj, bo po modernizaciji 40 odstotkov tujcev. Glede tega ima Krka že aranžmaje z več agencijami. Dela bodo končana do sezone 1982. Pionir je obljubil vsa dela opraviti v 15 mesecih. Letos bo turistična sezona Preverjanje šibko Občinski komite zahteva na vseh ravneh preverjanje že sprejetih sklepov 21. januarja so člani občinkega komiteja ZK v Novem mesju obravnavali gradivo z nedavnega posveta sekretarjev komitejev občinskih konferenc ZK in s tem v zvezi naloge na domačem področju. Komite daje pobudo izvršnemu svetu občinske skupščine, naj skliče sestanek z odgovornimi iz vseh večjih delovnih organizacij, kjer naj bi tekla beseda zlasti o možnostih širitve in naložb na manj razvitih področjih v državi in tudi v tujini, s posebnim poudarkom na nekaterih državah Latinske Amerike. Hkrati s tem naj bi gospodarstveniki razpravljali o gospodarskem položaju v letu 1981 nasploh. Glede ostalih usmeritev, ki jih je dal posvet, pa so bili v novomeškem komiteju mnenja, da je bilo v preteklosti sprejetih nič koliko dobrih sklepov na različnih ravneh, ampak preverjanje uresničitve teh teh sklepov ni zadovoljivo. Tako marsikaj lepo zapisanega ostaja v predalih in nad sklepi se dela prah ... Razprava je tekla še o pripravah »a problemske konference o znanosti in razvoju, o gradbeništvu in kmetjsstvu. Sklenili so, da bo problemska konferenca o znanosti in razvoju organizirana regijsko, ostali dve pa v občinskem merilu. Delovne skupine iz obeh področij, gradbeništva in kmetijstva, bodo pripravile tehtne podatke in analize, o katerih bodo nato spregovorili komunisti. Predvideno je, naj bi bila občinska problemska konferenca o gradbeništvu februarja, kmetijska pa marca letos. Hkrati s tem tečejo priprave tudi na program ko volilno konferenco občinske konference ZK Novo mesto, za katero bodo gradivo poslali predčasno v razpravo vsem osnovnim organizacijam ZK. Na seji komiteja je tekla beseda še o osnutku programa dela zborov občinske skupščine, kjer so dali celo vrsto novih predlogov za obravnavo v delegatskih klopeh. In tudi pri teh zadevah so poudarili, da ne kaže sklicevati obravnav in sprejemati sklepov, ne da bi ugotavljali, kaj je bilo ob doslej sprejetih sklepih že narejenega. zaradi gradnje malce trpela, ne bo pa bistveno motena, ker bo novi hotel stal v podaljšku sedanjega, v loku proti bungalovom. Cesta je že prestavljena. Šmarješke Toplice bodo po letu 1982 postale specializirana ustanova za zdravljenje ne le živčnih obolenj, marveč za bolezni ožilja. Trije zdravniki, med njimi dva specialista, pripravljajo program tega zdravljenja, v katerega bo vključena tudi akupunktura. S tem pa v Šmarjeških Toplicah še ni rečena zadnja beseda. Ukvarjajo se z mislijo, da bi po letu 1984 začeli z gradnjo tipične dolenjske vasi v bungalov naselju. Skupno s Pionirjem bi Krka tu gradila hišice za trg, in sicer za zasebnike in družbeni sektor. Podobne zamisli so v obmorskih krajih in v- nekaterih gorskih središčih že uspešno izvedli, v kopališkem zdravljenju pa je novost. R. BACER ZAPUŠČENA KATRCA Te dni so v gozdu pri Prečni našli zapuščen osebni avto R-4 bele barve, resda nekoliko ..oskuben”. Po spominu bližnjih sosedov naj bi vozilo v noči na 18. januar pripeljal nekdo kar na traktorju in ga tam odložil. Dokaj čudna reklamacja, kij ne? Pred dnevi je širšo Dolenjsko hitro obšla žalostna vest, da je za posledicami nesrečnega padca nepričakovano umrl Janko Gregorič, upokojeni podpolkovnik JLA> revolucionar in znani družbenopolitični delavec. Zadnja leta je živel v Novem mestu, medtem ko mu je zibelka življenja stekla pred 58 leti v Beli krajini. Janko Gregorič Mladost je preživljal v kmečki družini, se v Črnomlju izučil za trgovca in se že zelo mlad opredelil za napredne ideje. Med prvimi se je vključil v napredno mladinsko gibanje pod vodstvom Osvodo bilne fronte m postal sekretar mladinske skupine v Črnomlju, ki je zbirala znatno gmotno pomoč za NOB. Tudi po odhodu v partizane leta 1943 je bil vedno v prvih, vrstah borcev. Najprej v Tomšičevi brigadi, kjer je že prvi dan postal Skojevec, in kmalu komandir čete. Bil je tudi v I. četi VDV bigade in v zaščitni četi Glavnega štaba NOV na Rogu. Najbolj pa je v širši Sloveniji in tudi preko njenih meja znan kot komandir zaščitne čete, ki Je spremljala slovenske delegate na zgodovinsko pot, na II-zasedanje AVNOJ v Jajce. Janko Gregorič je za svoje požrtvovalno delo in hrabrost med NOV prejel sedem vojaških in državnih odlikovanj. Kot eden tistih borcev, ki jim je bila največja skrb in veselje prenašanje tradicij NOB na mlajši rod, je z mladimi v zadnjih letih še velikokrat prehodil pot do Jajca. Mladi so v njem videli ne le izkušenega borca in hrabrega partizana, marveč tudi iskrenega prijatelja in. mentorja kateremu so zaupali. Janko Gregorič je opravljal še vrsto funkcij v družbenopolitičnem J^!ivifčnjbT- povsod pa zaradi vestnosti, njemu lastnega humorja in doslednosti zapušča vtis: pogrešali ga bomo in s hvaležnostjo nam bo ostal v spominu. Novomeščani so se od z3" služnega krajana lepo poslovili. V četrtek, 22. januarj3’ ko so njegove posmrtne ostanke prepeljali v malo dvorano Doma JLA, so se od njega poslavljali številn' krajani, popoldne pa je bil3 organizirana tudi žalna slovesnost s številno udeležbo- Novomeška kronika EKSPRES POPRAVILO - Odkar je mesto pridobilo še enega čevljaija (nasproti bivšega Sokolske^ doma), se to pozna, vseeno pa je čevljarjev še veliko premalo, da bi lahko zadovoljili potrebe meščanov. PTICAM POMAGAJO - V letošnji hudi zimi se je prenekateri otrok, seveda po nasvetu staršev, odločil krmiti premrle in lačne ptičke. Veliko zasebnih vrtov ima že hišico za ptičke, ponekod pa jih je videti -tudi na oknih v blokih. Toda v nasprotju s tem strelci ptic še niso odnehali. Pred dnevi so imeli občani priložnost videti ustreljeno grlico na tleh v ozki ulici za Drogerijo... BO SNEG S.TOP1L? - Kako občani spoštujejo odlok o čiščenju mesta, se najbolje vidi pred vsako hišo. Ponekod so pločniki suhi že dobrih deset dni, ponekod pa pešec meje sneženo brozgo kar naprej. Hoja po tako različnem terenu je vse prej kot prijetna, zato marsikdo vpraša, če so bile že kdaj izrečene kazni tistim lastnikom hiš ali odgovornim, ki ne skrbijo za čisto pot pred svojim pragom. TA TEDEN PET NOVIH - V novomeški porodnišnici so pretekli teden rodile mamice z območja mesta: Branka Starešina iz Segove 13 — Gabrijelo; Nada Šušteršič 3 Mestnih njiv 2 — Majo; Em3|>. Lampret iz Lobetove 31 - Vane5®’ Mijda Mežik iz Segove 6 - Mi(ia3j Alojzija Ivanuša z Ulice Ivana R° 32 - Mihaela. JAJCA IN OREHI - Novome#1 trg tudi zadnji ponedeljek ni pl*01'T gel nobene zelenjave. Kmetice imele naprodaj le jajčka p o 6 dih- orehe po 300 dinarjevkilogt*.^ rumeno korenje ter kislo reP°_, zelje, sirčke in fižol. Stalna stojni** Kmetjjske zadruge je prodajala sve*T žeje, solate pa tudi tu ni bilo niti3? vzorec. Ena gospa je rekla, df Novomeščanom v prihodn)® več bati novih in nepričako'' nih podražitev. V občini n3*^ i reč ustanavljamo novo ^ ' „sku pnost za cene”, v kateri^ bomo samoupravno dogovafj li... od delegatovi za delegate Plani s težavo šli skoz številne pripombe na plane SIS ne pomenijo nujno, da vidimo le do svojega pjota Znano je, da je padlo v razpravah o planih za novo srednjeročno obdobje do leto 1985 predvsem v združenem delu mnogo pripomb na plane samoupravnih interesnih skupnosti in da so mnoge le s težavo dosegle potrebno dvotretjinsko večino pri podpisu njihovih samoupravnih sporazumov. Smo mogoče tu pokazali svojo dvoličnost, ko na eni strani zahtevamo nove šole, vrtce, trgovine itd., po drugi strani pa za vse to nismo pripravljeni prispevati? Ali pa^gre res za prevelike apeti- Podpis samoupravnega sporazuma o temeljih plana za precej samoupravnih interesnih skupnosti so v celoti ali delno zavrnili tudi v Noto lesu, kjer smo se pozanimali, zakaj odklanjajo podpis. „V Novolesu je bilo v razpravi res danih precej pripomb na plane samoupravnih interesnih skupnosti. Sploh pa je bilo za temeljito obravnavo na razpolago pre- malo časa. Kljub pripombam pa je dejansko težko vplivati oz. doseči spremembo programov,” je povedal Marjan Grabnar, predsednik konference osnovnih sindikalnih organizacij v Novolesu. V Novolesu jim je popolnoma jasno, da so mnogi programi res nujni, vendar so obveznosti oz. prispevne stopnje za marsikatero skupnost te previsoke. Poleg tega so bili mnenja, da bi morali investicije v planih ločiti od ostalega programa. Iz tega razloga so delno zavrnili podpis samoupravnega sporazuma o temeljih plana zdravstvene, izobraževalne, kulturne in stanovanjske skupnosti. Prevladalo je mnenje, da plani nekaterih skupnosti niso pripravljeni tako, kot bi morali biti, premalo pa je bilo tudi časa za usklajevanje najrazličnejših potreb in želja v novomeški občini, še posebno, ko je popolnoma jasno, da za uresničitev vseh ne bo denarja. Z. LINDIC-DRAGAŠ r JUBILANTI DELA TOVARNE AVTOMOBILOV - Svečanost v novomeškem Domu JLA je najzvestejšim članom velikega kolektiva IMV pomenila ne le veselje nad gmotno nagrado, marveč tudi moralno priznanje za vztrajanje v dob rem in hudem v delovni o rganizaciji. (Foto: Henigman) Priznanja za zvestobo tovarni 24. januarja so 311 jubilantom IMV v Domu JLA svečano izročili priznanja V soboto, 24. januarja, je sindikalna organizacija v tovarni IMV peto leto zapored organizirala svečanost s programom za jubilante dela. Tokrat je 14 zap oslenih dobilo plakete za 25-letno delo v IMV, se pravi od ustanovitve; medtem ko je bilo 73 nagrajenih z denarno nagrado za 20-letno zvestobo kolektivu in 224 članov kolektiva za 10-letno delo. Tudi ti so prejeli denarne nagrade. Svečanost je popestril kulturni program, ki sta ga izvajala pevski zbor IMV ter folklorna skupina Kres iz Novega mesta. Slavnostni nagovor s čestitkami pa je imel Jože Turk, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v IMV. -Glede na to, da so v IMV že od nekdaj razmeroma nizki osebni dohodki in veliko dela, gredo zaposlenim, ki ob takih pogojih vztrajajo vrsto let, zaslužena priznanja. Mnogi so si namreč medtem poiskali lažji MANJ NOVIH ZAPOSLITEV V letu 1981 se bo v novomeški občini zaposlilo 1030 novih delavcev, kar pomen?2,4-odstotno rast v primerjavi z letom 1980. Ker bo 420 delavcev krilo nadomestne potrebe zaradi upokojitev, smrti, preselitev itd., ho število dejansko na novo zaposlenih znašalo samo 610. Zaposlovali bodo lahko samo v tistih industrijskih panogah, ki so v resoluciji natančno določene. Kjer pa bodo šli čez resolucijske okvire, bodo morali tudi več prispevati za razvoj: za gradnjo stanovanj in za infrastrukturne objekte. Pri zaposlovanju bo v letu 1981 dan poseben poudarek na vključevanje v delo Romov in invalidnih ter teže zaposljivih oseb katerim bo omogočeno tudi strokovno usposabljanje. »Dolenjski list« v vsako družino Veselje NA SNEGU - Kljub temu da je začela snežna odeja kopneti, je le še toliko debela, da Iliadež dodobra izkorišča podaljšane počitnice. Na vsakem klančku in vzpetinici krog in krog mesta in todi med bloki se otroci smučjo in sankajo. Posnetek je z novomeških Mestnih njiv. (Foto: R. Bačer) Kam gredo samoprispevki občanov — . ---------------- ^ novomeški občini se vsako leto nabere s samoprispevki krajanov okrog 29 milijonov dinarjev - Razen v Brusnicah povsod dajejo 1 ali celo 2 odstotka od mesečnih osebnih dohodkov Leta 1979 so v veliki večini krajevnih skupnosti na območju Novomeške občine krajani na referendumih sprejemali obveznost o 'Jtokomesečnem plačilu samoprispevka za hitrejše reševanje najbolj *8očih potreb. V kolikšni meri pa so bili-takrat zastavljeni Phiffami del uresničeni, je pred kratkim ugotavljal izvršni svet in Poročilo predložil delegatom občinske skupščine. I Vsekakor so občani dolžni ^Vedeti, kaj se z njihovim debijem dela in gradi, kajti sprejeto obveznosti niso majhne. J^ajevni samoprispevek so ~todle vse krajevne skupnosti v '“ini 1 ali 2 odstotka od mednih osebnih dohodkov, planejo pa ga v vseh 31 krajevnih .ppnostih« občine, razen v Anicah. Samoprispevek je bil Ptejet leta 1979 in velja pet NA TREH ŠOLAH NOVA VODSTVA Ko bo po končanih polletnih P°čitnicah v novomeških šolah sPet običajni živžav, se bo na **®h osnovnih šolah v občini delo odvijalo pod novim vod-stvom. V dveh primerih gre za ^menjavo direktorja, ker sta šla Prejšnja na nove dolžnosti, eden Pa je šel v pokoj. Tako je na “rš(j inski osnovni šoli 12. »NOUB postal ravnatelj Janez ^terbenc, na osnovni šoli Milke ^obar-Nataše v Šmihelu pa Ro-Tran Celesnik. V Šentjerneju je 113 šoli Martina Kotarja postal ravnatelj Marjan Močivnik. let, na leto pa se zbere okrog 29 milijonov dinaijev teh sredstev v občini ali v poprečju 900.000 din v vsaki krajevni skupnosti. Sredstva samoprispevka se zbirajo na žiro računih krajevnih skupnosti in glede tega je odveč vsaka bojazen, da bi kdorkoli v občini z njimi utegnil razpolagati ali jih usmerjati v druge namene. Tudi krajevne skupnosti sredstva samoprispevka ne morejo uporabljati v druge namene, kot. za tiste, ki so bili določeni z referendumskimi programi. Medtem ko zunanje krajevne skupnosti namenjajo samoprispevek za popravilo in m oderni-zacijo cest, za gradnjo vodovodov in kanalizacije, za gradnjo telefonskega in elektro omrežja ter urejanje pokopališč, gasilskih ter družbenih domov, pa so meščani vil krajevnih skupnostih (razen v Bučni vasi) sprejeli sporazum, po katerem polovico od 1-odstotnega samoprispevka namenjajo skupni gradnji primarnega kanalizacijskega omrežja. Tako naj bi se v 5 letih zbralo za glavno kanalizacijo na območju mesta 25 milijonov dinarjev, k temu pa so računali še na dotacijo območne Vodne skupnosti, na del kanalščine in pristojbin za priključke, del sredstev iz stanovanjske izgradnje, soudeležbo združenega dela, bančne kredite in 1 -odstotni prispevek iz dohodka tozdov. Skupno je bilo v finančni konstrukciji predvidenih 121,9 milijonov dinarjev za gradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja v Novem mestu, toda medtem se je ta konstrukcija izkazala za račun brez krčmarja. Prišlo je do hudih podražitev del, izpadel je prispevek iz dohodka tozdov in še kaj. Dejansko je bil doslej samoprispevek krajanov edini trdni vir dohodka v ta namen. Doslej je bilo iz samoprispevka združenih na območju skupnosti krajevnih skupnosti 9,2 milijona dinaijev, ostali sofinancerji pa so vsega skupaj združili nekaj čez-20 milijonov dinaijev. Na osnovi že sklenjenih pogodb bo s temi sredstvi zgrajeno: „S” kanal: od Loke do mosta v Kandiji v dolžini 592 m. Dela so v zaključni fazi. Nad aljuje se gradnja od mosta do Seidlovega mlina v dolžini 640 m. Ta del gradnje bo v kratkem začet, končan pa mora biti v prvi polovici leta 1981. V gradnji je MANJ LJUDI V PISARNAH? Glede na stabilizacijsko usmeritev in tudi včasih neprevedene očitke, da je po pisarnah preveč ljudi, pripravljajo v Novem mestu v občinskem merilu komisijo, ki bo proučila možnost za zmanjšanje števila admini-strativcev. Občinski sindikalni svet je to pobudo med prvimi f odprl in tudi imenoval svojega člana v komisijo. kruh za ooljse plačilo. Med redkimi, ki v IMV vztrajajo o d ustanovitve, je 14 posameznikov: Jurij Levič nik, Ivan Fer-kolj, Anton Hren, Stane Kolenc, Milan Kukovec, Peter Levičar, Jožica Okroglič, Franc Pod ržaj, Jože Seničar, Anton Sladič, Stane Slapničar, Jože Šinkovec, Franc Šmid in Alojz Zupančič. ZA PRIPOMBE JE ŠE CAS Kolikokrat in o čem naj bi v letošnjem letu razpravljala novomeška občinska skupščina, je tačas predmet javne razprave. Osnutek programa dela skupščinskih zborov je nastal kot lani na osnovi predlogov združenega dela, društev in družbenopolitičnih organizacij, še vedno pa je čas za dopolnitve. Javna razprava o programu dela občinske skupščine bo trajala do konca februaija. Prve pripombe in spre-minjevalni predlogi že prihajajo, hkrati pa je vse glasnejša osnovna pripomba: ne pisati preobširnega programa, če jt že vnaprej negotova uresničitev. Ker so občinske seje dostikrat dolge tudi zaradi nujnih dodatnih in nepredvidenih zadev, ni umestno sestavljati dnevni red, ki zavoljo dolgosti že vnaprej odbija delegata. Iz lanskega programa dela je ostalo 11 neuresničenih tem za razpravo. del kanala na Cesti herojev do vrtnarije, v dolžini 390 metrov. Ta del-kanalizacijskega omrežja bo končan do konca maja letos. Do istega roka bo končana tudi gradnja črpališča odpadnih vod na Loki. Pogodba pa je sklenjena tudi zagradnjo ,,R” kanala od Doma starejši občanov do Regerče vasi, v dolžini 743 metrov. Dela še niso začeta. Kar pa zadeva gradnje s samoprispevkom po zunanjih kajevnih skupnostih in tudi po mestnih, ki segajo na druga področja, so občani z uspešnostjo izvedbe del dokaj seznanjeni. O tem večkrat v letu poročajo na sejah krajevne skupnosti, obveščajo pa tudi preko svojih glasil. R. B. KMETIJCI SO IZJEMA Medtem ko v novomeški občini ugotavljajo, da so navzlic nekajkratnemu rezanju srednjeročnih planov le-ti na vseh področjih še dokaj napeti in ambiciozno zastavljeni, pa je edinole kmetijsko področje izjema. Kmetijcem so že na več sestankih očitali premalo poguma pri načrtovanju nove petletke, zlasti kar zadeva proizvodnjo hrane in mesa. Kaj z dolgovi? V prejšnjem in zdajšnjem obdobju ne dajo za komunalo 26. januarja je družbenopolitični zbor novomeške občinske skupščine obravnaval poročilo o delu poravnalnih svetov v občini in izhodišča za oblikovanje občinskega proračuna v letu 1980 ter osnutek program dela skupščine, ki gre v javno razpravo do konca februaija. Kot dodatno točko dnevnega reda pa so obravnavali poro čilo izvršnega sveta o uresničevanju komunalnih programov v občini, pri katerih je v sofinanciranju zajet krajevni samoprispevek. Ugotovili so, da samoupravno dogovarjanje o združevanju sredstev v komunalne namene v preteklem srednjeročnem obdobju ni naredilo izpita. Vse pa kaže, da za komunalne gradnje združeno delo tudi v obdobju od leta 1981 do 1985 nima posluha. Do zasedanja je namreč temelje plana komunalne skupnosti podpisalo le 49,8 odstotka delovnih organizacij. Če bi pi tem ostalo, bi bik) vsekakor nujno krčiti že tako skromne komunalne programe, to pa hr akti pomeni bistveno manjše mož nosti za stanovanjsko izgradnjo. Prav na področju komunale najbolj prihaja do izraza dvoličnost interesov tozdov. Da je zaostajanje na komunalnem področju tako očitno, je v največji meri krivo to, da dogovorjenih sredstev, ki naj bijih-združe-no delo s samoupravnim sporazumom podpisano dalo, ne plačujejo. V letih 1976, 1977 in 1978 je bilo plačanih že 69 odst. planiranih sredstev od 1-odstotnega dohodka tozdov, za leto 1979 pa je samo pri komunali iz tega naslova za več kot 30 milijonov dinaijev dolgov. Skupno je iz pre teklega srednjeročnega obdobja izpadlo nad 50 milijonov dinaijev, predvidenih in obljubljenih od tozdov. Nič čudnega, da tudi gradenj ni bilo toliko, kot je bilo predvideno. O teh dolgovih in tudi o slabem odzivu združenega dela do novih komunalnih nalog bo tekla te dni beseda v zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela. Če delovne organizacije nimajo denarja, da bi obvez nosti do komunale krile, potem naj sprejmejo tudi posledice. Ne bo komunalnih gradenj! R. B SKLADOVNICA CEVI ZA S KANAL - Ob križišču Ceste herojev in Koštialove ulice je te dni stala gomila betonskih cevi metrskega profila, namenjenih gradnji glavnega kanalizacijskega kanala S. Po teh ceveh, kijih vgrajujejo pod novo cesto, se bodo stekale odplake do ločenske čistilne naprave. (Foto: R. Bačer) od delegatovi za delegate I Konec načrtovanja „v oblakih” NASMEJANI VINOGRADNIKI — S takimle sprevodom se je v četrtek na Bizeljskem začel praznik vina. V sprevodu so bile zastopane vse vasi, kmečka opravila pa so prikazovale cele družine. Nikomur ni bilo 3coda časa za sodelovanje na naj večji turistični prireditvi kraja, ki je hkrati tudi srečanje posavskih vinogradnikov. (Foto: J. Teppey) Praznik jih trdno povezuje Prebivalci krajevne skupnosti Bizeljsko pokažili veliko volje za sodelovanje Posavski praznik vina je letos največja turistična prireditev na Bizeljskem, zato se je tamkajšnje Turistično društvo posebej po trudilo za prijetno počutje obiskovalcev. V Biltenu smo zapisali, naj ta kov, kakršne poredko vidimo, prireditev strne vse, ki v srcu dobro mislijo, je dejal predsednik društva Rok Kržan in zadovoljen povedal, da so v pripravah sodelovali vsi prebivalci krajevne skupnosti. — Dali smo ji svojsko obeležje z veselim sprevodom vinogradnikov. Zamisel o njem je prvič vzniknila pred tremi leti. Sprevod je tokrat že drugič domiselno organiziral Franc Balon. Obiskovalcem bo ostala v spominu tudi razstava starin, zlasti vinogradniških pripomoč- Zanimiva je tudi razstava pristnih domačih jedi in drugih dobrot, pri kateri sodeluje širši okoliš tja do Brežic, Kostanjevice in Krškega. Razstava vir\ sega še dlje, v Virštanj, Hrvaško Zagorje, pod Gorjance do Novega mesta in v sremiški okoliš. — Potemtakem ste zadovoljni z odzivom. —' Zelo. To je prireditev, ki nas povezuje čez občinske in republiške meje. V program smo vključili celo Bistransko Poljanico, danes pa prisostvuje- Nikoli jim ni dolgčas Šolarji opravijo ogromno koristnega dela — Pomagajo na poljih, tekmujejo na kvizih, zbirajo papir ipd. poznavanja naše revolucionarne zgodovine, s sodelovanjem na srečanjih učencev z borci NOV in vojaki JLA, z zbiranjem zgodovinskega gradiva o NOB in z obiski partizanskih krajev. Mladi se usposabljajo tudi za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, sodelujejo s KS v akcijah ,,Nič nas ne sme presenetiti” in obiskujejo tečaje prve pomoči, v Artičah, v Dobovi, v Globokem v Pišecah in na Veliki Dolini pa imajo tudi obrambne krožke. V minulem letu so učenci osnovnih šol v brežiški občini-opravili tudi ogromno družbeno koristnega dela. Zbrali so na tisoče steklenic za kislo vodo, sadne sokove in sirupe in na tone starega papirja, pomagali so pri trgatvi na Bizeljskem, pri obiranju jagod in sadja v nasadih Agrarie in pri pogozdovanju. Učenci osnovne šole na Bizeljskem so opravili ogromno ur v šolskem vinogradu, Artičani pa so pomagali oskrbeti šolsko kuhinjo z zbiranjem krompirja, fižola, zelja in jabolk. Odzvali so se tudi pozivu za sosedsko pomoč ostarelim obč anom, ✓ jo tukaj predstavniki občine in Turistične zveze iz Klanjca, dobro pa je zastopana tudi občina Krško. — Na vprašanje, kako so domačini zadovoljni z vinogradniškim sprevodom, je organizator in usklajevalec Franc Balon odgovoril, da ^zelo. Nihče ni I odrekel sodelovanja. Vsaka vas je prikazala nekaj drugega in mraz v četrtek ni nikogar za-1 držal doma. Dobra volja je kar sij ala z obrazov količev, trga-1 čev, pevcev, tovorn ikov, kletar-1 jev, gospodinj, točajev in trak-1 toristov in ogrela tudi najbolj premražene gledalce. J.T. »Vinograd je moje veselje!” Delo osnovnih šol je vedno tesneje povezano z njihovimi okoliši, zlasti s krajevnimi skupnostmi, v katerih imajo šole svoj sedež. Šele seštevek dejavnosti, ki jih šole organizirajo same ali v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, nas opozo ri na povečan delež učencev v življenju domačega kraja in občine. Sole se izredno živahno vključujejo v prizadevanja Zveze borcev za ohranjanje tradicij NOB s prirejanjem tekmovanj iz TEDEN AMATERSKE KULTURE OD 8. DO 1 5. FEBRUARJA V brežiški občini napovedujejo pevska društva, gledališke skupine, folklorni plesalci, skupine za izrazni ples, godba na pihala in likovniki štiri prireditve, na katerih bodo od 8, do 15. februarja prikazali celovit presek svojega dela kot prispevek kulturne skupnosti občine in kulturnih organizacij h kulturnemu prazniku in bližnji skupščini. Ta bo 1. marca po štirih letih ocenila ljubiteljsko dejavnost v tem obdobju. V tednu amaterske kulture bodo prireditve v Brežicah, v Dobovi, v Globokem in na Bizeljskem. Z belim vinom se je Gre-glova uvrstila prav na vrh NOVO V BREŽICAH MORALI BI SE ZEDINITI. Za malokatero zemljišče je toliko interesentov, kot za prostor ob Agrariini trgovini v sredini mesta, na katerem je zdaj rokometno igrišče. Občinske konference Predsedstvo Zveze mladine je predlagalo, da bi osnovna šola, rokometni klub, Agraria, zdravstveni center in krajevna skupno st z dogovorom čimprej poiskali skupno rešitev in da bi tako osnovna šola in športniki končno dobili nov objekt. Biti pa mora vsaj toliko opremljen, kot je sedanju C AS ZA PRIPRAVE NA NNNP. Krajevno skupnost Brežice - mesto čakajo letos obsežne naloge za novo akcijo Nič nas ne sme presenetiti. O ' programu bo tekla razprava tudi v Socialistični zvezi. Predsedstvo krajevne konference ga je dalo na dnevni red sinočnje seje. Na njej je hkrati obravnavalo najbolj žgoče probleme uličnih odborov, med katere sodi na primer v mestu nezaželeno širjenje tovarne pohištva. ODPRAVITI KONKURENCO. Tud i v brežiški občini je že slišati glasove proti pretiranim izdatkom za vence pokojnikom. Posamezniki, društva, družbene organizacije, delovni kolektivi in družbene skupnosti porabijo za to p ogosto nerazumno velike vsote, zato bo Socialistična zveza v kratkem prišla na dan s p tedlogi za d arovanje vencem namenjenega denarja v humanitarne namene. O tem razmišljajo že nekatere krajevne skupnosti, na nedavnem srečanju pa so izrazili tako željo tudi predstavniki verskih skupnosti v občini. BREŽIŠKE VESTI Greglova hiša v Drenovcu slovi po dobrem vinu, kljub temu pa je gospodinja Betka od presenečenja komaj prišla do sape. ko so ji prišli povedat, daje bil njen beli bizeljčan najbolje ocenjen. — Ste že večkrat sodelovali na razstavi? — sem jo vprašala, ko sva se po končanem sprevodu srečali v zadružnem domu. — Do zdaj še vsakič, priznanje in diplome pa pričajo o dobri kakovosti vina iz mojih nasadov. — Vas je dovolj za delo? — Zal, ne. Odkar mi je pred štirimi leti umrl mež, gospodarim sama. Veliko mi pomaga zet, hčerka pa poskrbi, da dobim pomoč za največja dela. Pri trgatvi smo letos imeli srečo. Grozdje smo pobrali ravno tisti teden, ko je sjjalo sonce. — Ali si pri obdelovanju lahko pomagate s stroji? — Samo tam, kjer so terase, v starem nasadu pa to ne gre. Kljub temu ga ne bi rada posekala. Zet sicer pravi, da je obsojen na smrt, trsje pa, kot bi se tega ustrašilo, zdaj rodi več kot prej. Ravno zato mi ga je žal posekati in mu podapujemo življenje. — Ste vinogradnica že od mladih let? — Seveda, saj sem tu rojena. Vinograd je moje veselje, in čeprav sem sama in ne zmorem vsega dela, bi trto zelo pogrešala. Prebivalci Bizeljskega smo bili že nasilno ločeni od svoje trte. To so bila leta, ki smo jih prebili v izgnanstvu od 1941 do 1945. Ob vrnitvi sva z možem našla vse trsje posekana Zagnala sva se na delo, da sva obnovila svoj nasad, najprej pa sva morala pospraviti bodečo žico, s katero je bil prepreden uničeni nasad. — Ali kdaj prodastc tudi grozdje ali samo vino? — Vedno vino, ker je bil mož dober kletar. Kletarjenje je zahtevnejše od vinogradništva, zato mi je zetova pomoč pri tem nadvse dobrodošla. J. TEPPEY Živahna in vsestranska razprava o resoluciji za leto T981 v krški občini Resolucija mora biti j red vse m izvedbeni dokument in spodbuda za skrajne napore pri uresničevanju srednjeročnih načrtov. Tako je poudarilo predsedstvo krške občinske skupščine, ko je obravnavno delovni osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine v letu 1981. Da bi se čim konkretneje lotili uresničevanja načrtov, r predvsem pa da bi srednjeročne načrte obravnavali d elavci in združeno delo, so v Krškem pripravili sestanek s predsedniki delavskih svetov in vodji temeljnih delegacij za zbor združenega dela. O osnutku resolucijeje te dni spregovorila tudi občin- r | Posluh za druge Jože Pečnik z Malega Trna je veliko storil za razvoj krajevne skupnosti Veliki Trn Na Malem Trnu, vasici kakih 10 kilometrov po cesti iz Krškega, blizu najvišje vzpetine Krškega gričevja, so doma Pečnikovi. Na 15 hektarjih kmetije vzorno gospodari Jože Pečnik, mož srednje postave, ki mu srečanje z Abrahamom zapušč a redke sledove. Čeprav sta bila oče in stari oče kovača 50 let, Jožeta polstoletna obrt in že tradicija ni izmamila iz osnovne dejavnosti - kmetovanja. Še več, vaščani krajevne skupnosti Veliki Trn, ki šteje okoli 800 prebivalcev, so mu zaupali pomembne naloge za hitrejši razvoj tehkrejev. Dolga leta je bil predsednik krajevne skupnosti, krajevne konference SZDL in predsednik treh gradbenih odborov za izgradnjo vodovodov. Vaščani so napeljali kar osem vodovodov v dolžini okrog 50 km, leta 1979 pa so pridobili še telefon. 30 priključkov precej pomeni za kraje, kijih povezuje s središčem občine asfaltirana cesta. Za okoli 15 km asfalta so morali veliko prispevati in opraviti dosti prostovoljnega dela. Samo za 8 km oeste od Goleka, šole v Velikem trnu do Ravni so gospodinjstva dajala od štiri do šest tisočakov, pro stovoljnih ur je bilo najmanj 3.000. Vaščani želijo položiti asfalt še od Goleka do Lomnega, za cesto Črešnjice - Pijavsko pa so že pred tremi leti zbrali denarne prispevke. Ko jim bo lahko priskočila na pomoč še občina, ki jim ni še nik oli odrekla, saj v Krškem cengo ustvarjalne pob ude vaščanov, bodo lahko uredili še te povezave. Jože Pečnik, k ooperant krškega /Agrokombinata, je vsak dan oddajal čez 100 litrov mleka, ko so se krmila podražila, je oddajo zmanjšal za več kot polovico. V novem hlevu, za katerega je dobil nekaj posojila tudi pri Agrokombinatu, je zdaj 9 krav - prej jih je bilo 12 - ko pa bo sodoben hlev gotov, bo sprejel več kot 20 glav govedi. Kako sc je Jožetu Pečniku posrečilo, da je ljudi pridobil za akcije? „En človek ne naredi nič, če nima za seboj ljudi. Menda sem se znal prilagoditi. Brez podpore občinskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine ne bi šlo. Niso sc odzvali le povabilom na svečane otvoritve, ampak so prišli, kadarkoli je bilo potrebno, ko smo akcije š snovali,” zopet pohvali druge Jože Pečnik, ki ga je fele moja radovednost, ko sva se izpred hleva preselila v prijetno domačo izbo, prisilila, da je kaj več povedal še o sebi. Na zidovih in v vitrini opazim številna priznanja za hitrejši napredek kraja. Med njimi je tudi prizna nje Osvobodilne fronte. „Za urejene zadeve na področju splošnega ljudskega odpora smo bili kot krajevna skupnost večkrat pohvaljeni,” skromno pove Jože povesi pogled in doda, „pa tud osebno.” Kot da bi povedal veliko vojaško skrivnost! PAVE! L PERC ska konferenca ZK, pa tudi predsedstvo občinske konference SZDL. Hitrejše razvijanje samoupravnih družbeno gospodarskih odnosov, stabilizacija in krepitev vloge združenega dela so poglavitne usmeritve resolucije. Poseben poudarek daje resolucija tudi uresničevanju načel delitve po delu, izkoriščanju domačih virov energije, pridelovanju hrane in izrabi „domače pameti”. Krško gospodarstvo se bo v prihodnje še bolj kot doslej moralo posvetiti izvozu. Komunisti v krški občini si bodo prizadevali, da bodo planski akti sprejeti pravočasno in da bodo upoštevali stvarne možnosti. To velja zlasti za naložbe, ki morajo biti bolj gospodarne kot doslej. Gospo- TEČAJ NEGE BOLNIKA Občinski odbor Rdečega križa je zadovoljen z odzivnostjo na okoli 2.000 obvestil, ki so jih, naslovili gospodinjstvom, da bi pridobili kar največ ljudi za 18-umi tečaj nege bolnika. Na Senovem, v Brestanici, Krškem, Leskovcu in Podbočju bo tako okoli 110 ljudi pridobilo osnovno znanje o negi bolnika ali poškodovanca. Tečaj se bo pričel v začetku februarja. OTROCI ROMOV, V VRTCU Občinski skupnosti socialnega skrbstva in otroškega varstva je uspelo pripraviti starše, da svojim otrokom omogočijo strokovno otroško varstvo. Že od lanskega februarja dvanajst Romov od 5. do 7. leta starosti tako pridno obiskuje otroški vrtec pri leskoviki osnovni šoli. Da bi le vztrajali! DOBRE POVEZAVE Krški Izletnik je na pobudo občinskega sindikalnega sveta podpisal s krškimi delovnim i organizacijami sporazum o delavskih avtobusih, ki že lep čas vozijo na delo v mesto precej okoličanov. Potrebe po delavcih so pač velike in sporazumevanje o boljših povezavah je zato dobro stekla V fiovembru lani so odprli progo Ravne — Zdole - Krško, ta mesec pa še progo Studenec - Raka - Krško. Ko je bila nova blagovnica odprta, je pričela že lani lokalna proga, kjer vozijo avtobusi vsako uro. Z občino so sk lenili posebno pogodbo, ki jim zagotavlja, da krijejo možno izgubo. Odkar so pričeli pri Izletniku uporabljati nove delavnice Agrokombinata, so zelo zadovoljni s kakovostjo sprotnih popraviL Za večja popravila pa avtobusi romajo v Celje. darstvo načrtuje za prek 1,18 milijarde dinarjev naložb, ob tem pa se nadeja kar za 470 milijonov dinarjev bančnih posojil.. Predsednik občinske konference ZKS Jože Habinc je na zasedanju poudaril, da namišljenih planov ne moremo in ne smemo imeti. V tej luči je moč razumeti tudi zahtevo, posebej izraženo na seji občinske konference, da je ob vsakem planiranju potrebno imeti tudi analizo „za nazaj”. Hvalevredna je tudi pobuda, da se bodo pogovorili z vsemi tozdi, ki načrtujejo nadpovprečno rast družbenega proizvoda, pa tudi s tistimi, kine predvidevajo nobenega porasta. 1600 PARCEL ZA ZDRUŽBO V krajevnih skupnostih Krška vas in Skopice je malone vse pripravljeno za začetek komasacije. Za združbo pride v poštev 3 36 hektarov zemljišč z več kot 1600 parcelami. Te so zelo majhne, saj obsegnjo povprečno komaj 0,20 ha površine. Delo bo izpeljal ljubljanski geodetski zavod. Kmetijska zemljiška skupnost je namenila za komasacijo nekaj nad 1 milijon dinarjev, kar predstavlja slabo tretjino vsote, ki jo bo treba odšteti za opravljeno delo. Republiška geodetska uprava bo krila 40. odst,- za 10 odst. pa bodo iskali finančne vire znotraj občine. Zasluga obveščenosti Podpisovanje samoupravnih sporazumov za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti tudi v krški občini zelo dobro poteka. Okoli 85 odstotkov vseh delavcev je v povprečju pristopilo k sporazumom, ' za skupnost za varstvo pred požari pa je glasovalo 86,9 odstotka del»^*v. Morda je k ugodnim rezultatom prispevala tudi skrb za dobro obveščenost. Plansko-analitska služba je namreč družno s koordinacijskim odborom za usklajevanje skupne porabe in komisijo za pripravo srednjeročnega programa pripravila povzetke obsežnih gradiv. Najmanj vsak tretji delavec se je lahko prepričal, da se obremenitve za občinske samoupravne interesne skupnosti ne povečujejo, že iz povzetkov, ki so jih razmDŽili v nakladi 4.000 izvodov. Sicer pa bi bila slika prejšnji teden še bolj razveseljiva, če ne bi v nekaterih okoljih po podpisu sporazumov zatajili pri pošiljanju sklepov. Nevednost ali malomarnost? KRŠKE NOVICE SE DVANAJST - Toliko novih ležišč imajo od 1. januarja naprej na voljo zaposleni v tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj” za zimske počitnice. V zakup so jih vzeli v Kranjski gori, vse do konca marca. Enako število ležišč imajo vrsto let na Veliki plan ini, v dveh kočah. Za vse je to zimo veliko zanimanje in so že za dalj časa vse postelje oddane. VEC MLADIH! - Čebelarska zveza Krško je imela in še ima svoje krožke na osnovnih šolah v Krškem, Kostanjevici, Brestanici, v Leskovcu ter na Blanci, v sevniški občini. Že v prihodnjem šolskem letu, to so sklenili pred kratkim, naj bi njihovo število povečali še s štirimi; v Podbočju, na Raki, Senovem ter v Koprivnici. Ker je starostna struktura aktivnih čebelarjev manj ugodna, je pomlajevanje nujno. ALI JIH NOČEJO? Rok, ki so ga postavili kot zadnji za predloge za podelitev Bloudkovih značk, najvišjih priznanj športnim delavcem v krški občini, je že potekel, prišel pa je samo eden. Po dolgoletnih kritikah. da b i kaj takega morali vpeljati. je sedaj tak odnos k omajda razumljiv, saj so priznanja namenjena tudi tistim, ki danes niso več v sredi športnega živjenja, a je bilo njihovo delo uspešno tako v tekmovalnih dosežkih, kot organizacijaskih. A* se jih danes v društvih ne spominjajo več? TUDI NA RAKI - Tamkaj se te zimske dneve mudi ekipa zagrebsK televizije, ki bo dalj časa snema a eno izmed televizijskih dram za « tošnji program. Seveda je njihov delo med krajani zbudilo veliko zanimanja, saj je to zanje novos Nekaj jih bo ekipa vključUa me« statiste. NE LE KRČANI - Podaljšane polletne osnovnošolske počitnice bodo letos tudi v krški občini lan* bolje izrabili za organizirano smuko* Krajše ali daljše tečaje so že PrlPL. vili na prav vseh popolnih osem« kah, v svoji neposredni okolici. Bohorju ali v Gorjancih. Izkazalo P sc je, da je dandanes smuč ar> ^ oprema vendarle dokajsna o brent nitev za družinski proračun, saj J ima malo otrok. lisjak lisjaku MED NAJBOLJŠIMI — Sevniški radioklub sodi 0 BO STEKLO, BO DO TUDI STANOVANJA — Čeprav je gradnja blokov v Mokronogu že gotova, P* Jih gradbeno podjetje še ne more predati stanovalcem, ker ne morejo dobiti stekla, da bi zasteklili j*®*- Tako se utegne zgoditi, da bo treba z dokončano dograditvijo na Mimi in v Mokronogu P°cakati še mesec ali dva. (Foto: J. Simčič) Vsi bodo imeli streho nad glavo V preteklem srednjeročnem obdobju je bilo zgrajenih 208 družbenih stanovanj Samoupravni sporazum o temeljih plana za pravkar začeto srednjeročno obdobje je pripravila tudi samoupravna stanovanjska skupnost trebanjske občine, žal t a delovne organizacije (vprašanje "j so za to krivi delavci ali vodilni, še ni rešeno) tako kasnijo s Podpisom o pristopu, da se v skupnosti sprašujejo, kako bodo v tem mesecu obračunavali financiranje. Tajnik samoupravne stanovanjske skupnosti Jože Klemenčič je povedal še, da to ni edina težava, s katero se ubadajo. Po ^konu o stanovanjski gradnji namreč ne smeta biti investitor. i*1 graditelj v eni in isti osebi, kar pomeni, da je ta na ta način zadali. Še vedno bo nam reč prisotno vprašanje denarja, saj ima stanovanjska skupnost velike težave pri vzdrževanju starih stanovanj po gradovih, kjer mo rajo veliko vlagati, ne da bi jim v resnici uspelo izboljšati raz mere. O tem, kakšno je stanje po gradovih, pa bomo pisali še posebej. j. s. Ne želi si še v poko. > Trebanjski poštar Tone Hren že poštarsko torbo 32 let nosi onemogočena gradnja za trg. ^tav tako pa stanovanjska skupnost nima lastnega denaija za gradnjo stanovanj. In če bodo hoteli graditi v obdobju 1981 — 1^85, kolikor so si že zadali, ho do morali kršiti zakon. Seveda pa je tudi vprašanje, koliko denarja bodo imele banke, ki so doslej stale za večino investicij. Čeprav sedanje nejasnosti nekoliko meglijo pogled v prihodnost, pa je vendarle res, da je bilo na področju stanovanjske gradnje v trebanjski občini veliko narejenega. Zgrajenih je bilo , 208 družbenih stanovanj, letos Pa nameravajo v Trebnjem zgraditi še 41 stanovanj, ki so jih načrtovali že za preteklo srednjeročno obdobje. V kratkem bo predanih namenu še 22 stanovanj v Mokronogu, tako da hh bo skupaj 33, in na Mimi še 25 stanovanj ter 11 stanovanj v 'prstnih hišah za potrebe KPD J-ob. V tem srednjeročnem obdobju pa bodo zgradili še 161 družbenih stanovanj, večinoma v Trebnjem in na Mirni, ter po nekaj drugih krajih, če seveda bo interes delovnih organizacij, “krati bodo gradili tudi zaseb-jjjjti, za katere računajo, da bodo na leto dogradili po 50 stanovanj. V trebanjski občini menijo, nn bodo na ta način v glavnem ^dostili potrebam po novih Snovanjih, še posebej če bodo bresničili vse, kar so si v načrtih Med trebanjskimi prejemniki odlikovanj ob lanskem dnevu republike je bil tudi 56-letni poštar Tone Hren, ki je zvest PTT že celih 32 let. Kot je povedal, ima to delo rad in ga namerava opravljati, dokler bo zmogel. Seveda pa poštarsko delo niso samo prijazni klepeti s prejemniki pošte. Če hoče raznositi vso pošto, mora kar poprijeti za delo, tako da mu delovni čas naenkrat mine, medtem ko delavci po tovarnah komaj čakajo, da je konec „šihta“. Seveda je zaradi starosti tudi torba vsak dan težja, tako da ima zdaj Hren ožji okoliš, medtem ko je bilo prej treba večkrat v hribe. Seveda so dodatna teža v njegovi poš tarski torbi tudi izvodi Dolenjskega lista, katerega po Hrenovem pripovedovanju bralci komaj čakajo. »Dolenjca" ima tudi sam rad, saj ie i v naročniški akciii pred leti zbral kar 300 novih naročnikov, marsikaterega novega naročnika pa dobi tudi še sedaj. Mimogrede je omenil, da bi bilo dobro, ko bi tudi letos pobrali naročnino za vse leto takoj v januaiju ali februarju, saj je zdaj ljudi najlažje dobiti doma. Tone Hren že od mladih nog igra tudi v trebanjski godbi na pihala. Godbi je zvest še- sedaj, le da igra na boben, ker zaradi izgube zob ne more več iz trobila izvabljati melodij. Seveda je aktiven tudi v osnovni organizaciji ZK, krajevni skupnosti in društvih. Pravi, da mora biti vsak človek aktiven, če se hoče obdržati pri zdravju in močeh. Prav zato si še ne želi v pokoj, čeprav ima do njega le še štiri leta. In takšna delavoljnost je prav gotovo vredna reda dela s sre- * brnim vencem, ki ga je dobil lani 29. novembra ob dnevu republike. TREBANJSKE IVERI VSE SO PODPISALI - V neki trebanjski delovni organizaciji, ki se je že doslej ..odlikovala” z izrednimi dosežki v proizvodnji, je zdaj dosegla še izjemen rekord na področju podpisovanja samoupravnih sporazumov. Podpisali so namreč prav vse, ne glede na to, ali jih zadevajo ali ne. Žal pa njihova darežljivost ni znamenje samoupravne zrelosti, ampak prej obratno. Žal pa tega kolektiva ne moremo omeniti s celim imehom, ker je med ..strukturami” zelo priljubljen in bi tako omenjanje spet dvignilo val hude krvi MATERIALA MANJKA - K splošnemu pomanjkanju različnih materialov bi zdaj na seznam lahko dod ali še pomanjkanje stekla. Zaradi tega ne morejo gradbena podjetja do kraja zgraditi blokov na Mirni, v Mokronogu in morda še kje. Kako TREBANJSKE NOVJCE rešiti to vprašanje? Morda pa bi bilo dobro, ko bi se vrnili k staremu, dobremu pergamentu. REGRES ZA PRIVEZ - Kot kaže, se bo v boljšo preskrbo z mesom v trebanjski občini vključila tudi pospeševalna skupnost, ki bo izplačevala regres za privez telet. Vendar bi bilo treba tej skupnosti povedati, da tudi doslej v trebanjski občini ni manjkalo živine, mesa pa vseeno ni bilo. Torej bi morah skupnost izplačevati nagrade za „privez mesa”, če hoče iz bolj šati preskrbo z njim. NAVALA NI BILO - Čeprav so vse trebanjske trgovine s čevlji objavile razprodajo obuval, pa posebnega navala v obeh trgovinah ni bilo. Ljudje so se namreč že tako navadili na artikle, ki so, da iščejo samo še tiste, kijih ni. Teh pa je še vedno nekaj tudi v trebanjskih trgovinah. Berite »Dolenjski list« Krajevne skupnosti v starih mejah? Naj bi sevniško krajevno skupnost razbili na več manjših? — Primož naj ostane V nekaterih slovenskih občinah niso oklevali: iz velikih krajevnih skupnosti so ustanovili nekaj manjših. Interesi ljudi so različni, običajno lažje post avg o stvari na pravo mesto v manjših enotah. Svet za družbenopolitični sis- ve. Izkazali pa so se v številnih tem pri občinski konferenci SZDL v Sevnici očitno ni imel srečne roke, ko je vzel v precep najmanjšo krajevno skupnost v občini na Primožu in največjo — sevniško. O pobudi sveta so spregovorili na seji predsedstva občinske konference SZDL v ponedeljek, 19. januarja. V razpravo so se vključili domala vsi člani predsedstva. Poglavitni med zaključki je ta, da se o pobudi izrečejo občani sami. Vseeno je bilo ocenjeno že sedaj, da bi pustili primoško krajevno skupnost tako, kot je. Reš je tam le okrog 300 krajanov tako, da celo težko najdejo ljudi za vse delegatske zadolžit- ZASLUŽNI GASILCI Na občnem zboru sevni-škega gasilskega društva v nedeljo so se z nageljni spomnili svojih članov, ki praznujejo letos visoke živ-ljenske jubileje. Častni predsednik občinske gasilske zveze Jože Smodej bo letos dopolnil 85 let, Alojz Košo-rok in Frenk Valand 75 let, Franc Omerzo in Anton Perušek 70 let, Jože Knez in Jože Novak pa 60 let. Članske izkaznice so izročili 14 novim član icam, vrsta članov je prejela priznanje za desetletno delo. akcijah. Ob ustavnih spremembah bo treba vzeti v roke tudi statute krajevnih skupnosti. Takrat naj bi bila prilika, da bi poenostavili nekatera administrativna opravila, predvsem pa, naj bi poiskali način, kako pri tem takim krajevnim skupnostim pomagati. Kaj storiti v sevniški krajevni skupnosti, je težje vprašanje. Določno opredeljene akcije so vedno zgledno izpeljali. Dokaz so lahko številna opravljena komunalna dela. Delavnih je tudi 15 vaških in uličnih odborov. Kot nekakšno sivo liso v dejavnosti še vedno omenjajo predvsem blokovsko naselje heroja Maroka. Ne manjka pobud, kako naj bi vzpodbudili politično delo v mestnem središču. Na seji predsedstva smo podobno kot na podobnih srečanjih slišali grajo komunistov. Večina se jih bojda kar nekako skrije za svojo osnovno organizacijo v KINO V IZGUBI Sevniški zavod za kulturo je seznanil najodgovornejše dejavnike v občini s težavami pri poslovanju kina. V minulem letu je obisk znatno padel, stroški, posebno za dvorano, pa hudo rastejo. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta se je zavzelo za racionalno p oslova-nje, predvsem pa naj bi vprašanje kina obravnavali v občinski kulturni skupnosti in v krajevni skupnosti. podjetju, namesto da bi pomagali razbiti mrtvilo v mladinski organizaciji in SZDL. Zatorej bi bilo koristno začeti tod. A.ŽELEZNIK med naše najboljše klube. Na občnem zboru minulo nedeljo je predsednik izvršnega odbora Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije Marjan Zidarič podelil predsedniku kluba Stanetu Kočevarju (na levi) in Ivanu Jazbinšku (spredaj) bronasti plaketi Borisa Kidriča. To je priznanje konference LT Jugoslavije za posebne zasluge pri širjenju tehnične kulture. (Foto: Železnik) SEVNIŠKI PABERKI PONUDBA SMUCl - Podajšane šolske počitnice in nekaj snega v dolini vodi vse več kupcev po smučarsko opremo v trgovino na Glavnem trgu. Cene otroških smuči z že pričvrščenimi vezmi pa tudi oblačila so konkurenčne. Bojda so nekateri na smučarskem sejmu prodajali rabljeno dražje, kot je sedaj novo v trgovini. Za zahtevnejše dilcarje ie vabljiva tudi Lisca z vlečnico, ki letos s snegom prekaša celo nekatera bolj znana smučišča. CVlCKARJI NA PLAN - Društvo vinogradnikov v Tržišču pripravlja pokušnjo lanske letine cvička v "ebruarju. Najboljši se bodo lahko potegovali za nadaljnja tekmovanja. DELAJ, CE MOREŠ - Ce česa zmanjka, niso vedno krivi trgovcu Tako ie že pravcata redkost, če najde kdo kje kaj PPR kabla, zadnje čase pa celo mizarji in drugi, ki bi radi lcaj sami postorili z lesom, zaman stikajo za mizarskim lepilom. Gospodinjam se godi že bolje, če Evzamemo cene. Dobilo se je ponovno celo maslo, tudi plin je bil domala ves čas na razpolago. PROGRAM PA TAK - Na tem mestu je pred časom že gostoval sevniški zavod za kulturo s poman-kljivim lepakom za sicer lepo raz- stavo na gradu. Očitno jim ni do tega, da bi temu načinu obveščanja posvetili kaj več pozornosti. Če ne bi bilo za zaklenjenim steklom, bi lahko rekli, da jim je vse skupaj kdo podtaknil. Tako pa je očitno, daje delavska univerza samo nalepila svoje ime na neki širši program, kaj naj sicer ima z novo izobraževalno sezono npr. izobraževanje televizijskih in filmskih delavcev? - „Tole mi pa ne gre skupaj. V zadnji številki Dolenjca zgoraj ni manjkalo p ohval na račun sevniške krajevne skupnosti za uspehe v komunali in drugem, za kar so dobili celo zvezno priznanje, spodaj pa so bile pikre na račun osnsnaženega potoka in uničenega parka? ” - „Komu pa so še mar parki in sprehajališča!” SEVNIŠKI VESTNIK KOMITE O TERITORIALNI OBRAMBI Komite občinske konference ZK v Sevnici je na seji minuli teden ocenjeval idejno politično delo v teritorialni obrambi. V začetku februarja se bodo predvidoma sestali tudi člani občinske konference. Obravnavali naj bi vprašanje administracije v družbenih dejavnostih. Zadevo želijo osvetliti z vseh zornih kotov. ELEKTRIČARJI , NA PLANEM Sedanja zima ni povzročala delavcem sevniškega delovodstva Elektra omembe vrednih težav. Mraz vseeno ni prijeten spremljevalec pri delih na prostem. Kljub temu dela ne smejo zastati. Trenutno imajo največje delo na novi transformatorji postaji Ogorelce v sosednji laški občini. OBILO DELA V SZDL Predsedstvo občinske konference SZDL v Sevnici je na zadnji seji potrdilo program jo usmeritev te najširše organizacije. V obrazložitvi je predsednik Jože Bavec posebno po udaril nekatera vprašanja: odgovornost organizacije do dobrega dela vseh oblik delegatskega sistema, vpetost v stabilizacijsko naravnanost, več dela s sistemom vzgoje in izobraževanja. Tudi v sevniški občini se bodo zavzeto vključili v aktivnosti ob tretjem kongresu samoupravljal-cev Jugoslavije. Pomembne naloge narekujejo priprave na kongrese ZK v državi in republiki. Roke posameznih obravnav bodo določili sveti in koordinacijski odbori. Opozorila zaman Gluha ušesa cestarjev Krajani Orehovega so z velikim odpovedovanjem in denarnimi prispevki sodelovali pri asfaltiranju republiške ceste skozi kraj. Zato so še tembolj prizadeti, če vidijo, da vloženi trud propada. Sredi jeseni so celo v občinski skupščini postavili delegatsko vprašanje, da cesto na nekaterih krajih spodnaša, na enem mestu proti Savi je bil asfalt dobesedno spod-jeden. Kmet Franc Radišek in drugi vaščani omenjajo tovornjak gramoza, ki so ga pod cesto stresli s sevniškega delovodstva novom eScega cestnega podjetja. ,.Podrta hruška zadržuje ta pesek, poglejte, še tu v snegu se vidi razpoka," opozarja Radišek. Vozniki avtomobilov omenjajo tudi poskakovanje vozila, ki zapelje čez kamniti most. Če se je stoletnik kaj podal, naj ocenijo strokovnjaki. Sredi zime nihče ne pričakuje korenitih del. Bi pa, kot pravijo krajani, cestarji lahko kaj storili že v jesenu A. Ž Franc Radišek: »Pon ašanje cestarjev je nerazumljivo. Rekel bi, da je to že sabotaža!" Stare težave v usmerjeni gradnji Sedaj se kažejo pomanjkljivosti prejšnje premalo načrtovane gradnje — Kanalizacija in električno omrežje na Čardaku ne zadoščata novim potrebam Po podpisu samoupravnega sporazumna o družbeno usmerjeni gradnji leta 1978 so se v čmomaljSl i občini lotili načrtnejšega urejanja urbanistične in tehnične d okun entacije v okviru sedanjih in novih zazidalnih načrtov. Prav tako se je s tem sporazumom spremenil način zbiranja denarja za gradnjo družbenih stanovanj, ki ga poslej zd ružujejo pri stanovanjski skupnosti. Stanovanjska skupnost je ta- kaj, pa bo za 7,2 milijona dinar- ko postala tudi usmerjevalec dogovarjanja o vseh zadevah, ki se tičejo zadovoljevanja stanovanjskih potreb delavcev v združenem delu pa tudi ostalih občanov. Tako so podpisali samoupravni sporazum o financiranju m gradnji treh blokov na Čardaku v Črnomlju. Sedaj pa tečejo priprave na gradnjo dveh 26-stanovanjskih blokov, za katera je denar v glavnem že zagotovljen; okvirna cena enega bloka je 17,5 milijona dinarjev. Gradnja 66 stanovanj v treh blokih na Čardaku, pri kateri je prišlo do precejšnje zamude, pa bo brez komunalne opreme veljala 4 2,7 milijona dinarjev, s komunalnimi objekti, kamor sodijo transformatorska postaja, komunalni vodi, parkirišče, j vna razsvetljava, cesta in še jev dražja. Pri gradnji poslovno-stano-vanjske zgradbe v Semiču, ki bo veljala dobrih 28,8 milijona dinarjev — od tega odpade 3,4 milijona din na komunalno opremo - sta investitorja semiška Iskra in novomeška PTT. Pri družbeno usmerjeni gradnji pa se spopadajo še s težavami, ki so jih „podedova-li“ iz prejšnjega obdobja, ko so stavbna zemljišča za gradnjo blokov pridobivali sproti in tako sedaj kmetijska poslopja stojijo tako rekoč pred vhodi v bloke. Resno se postavlja tudi vprašanje kanalizacije in električnega omrežja, ki ne zadoščata več sedanjim potrebam. Prav tako se otepajo s težavami pri pridobivanju soglasij za izdajo gradbenih dovoljenj, saj pristoj- ne službe prr tem nimajo vedno enakih stališč. Tudi v Črnomlju izvajalci zamujajo pri grad rji, tudi po pet in več mesecev; če pa slučajno gradnjo dokončajo v roku ali celo prej, paje toliko napak in pomanjkljivosti, da jih še lep čas ne morejo odpraviti. RADBIČČE V SNEGU - Čeprav je letošnja zima hudo mrzla, na ardaku kljub snegu pripravljajo gradbišče, kjer bosta v okviru usmerjene gradnje zrasla dva bloka s po 26 stanovanji. Ocena in usmeritev sindikatov Letni sestanki sindikalnih osnovnih organizacij Letni sestanki sindikalnih osnovnih organizacij v črnomaljski občini so se začeli ta teden in bodo trajali do konca februarja. Ti sestanki so med drugim tudi lepa priložnost za učvrstitev povezave med vodstvi sindikalnih organizacg in članstvom, ki lahko v veliki meri prispeva k nadaljnji poglobitvi demokratizacge sindikalnega dela v slehernem okolju. Na teh sestankih bodo ocenili delovanje izvršnih odborov ter sprejeli smernice za delo v letošnjem letu. Hkrati so sestanki priložnost, da ocenijo gospodarjenje v lanskem letu in izvajanje stabilizacijskih programov. Seveda ,bo na teh sestankih tekla beseda tudi o nadaljnjem razvoju gospodarstva, delitvi po delu, obveščenosti delavcev in drugih vprašanjih, ki zadevajo delovne ljudi. RAZISKOVALNI TABOR V SEMIČU Letos bo črnomaljska raziskovalna skupnost skupaj z gibanjem „Znanost mladini” pripravila mladinski raziskovalni tabor v Semiču. Predvidevajo, da se bo tabora udeležilo okoli 50 dijakov in študentov iz domovine in zamejstva s svojimi mentorju Dela se bodo lotile biološka, etnološka, geografska, arheološka skup ina, glavni poudarek pa bo na zgodovini Semiča. Po opravljenem delu bodo udeleženci pripravili razstavo. Čista razvitost Do 1985 čistilne naprave v Črnomlju, Semiču, Vinici V tem srednjeročnem obdobju, se pravi do leta 1985, naj bi v črnomaljski obč ini zgradili tri čistilne naprave, in sicer v Črnomlju, Semiču in na Vinici. Tako je zapisano kar v treh dokumentih, ki že vsak zase morajo zagotavljati, da bodo zapisano tudi uresničili; v občinskih temeljih plana, temeljih plana komunalne skupnosti in planskih dokumentih teh krajevnih skupnosti. Predračunska vrednost gradnje vseh treh čistilnih naprav znaša 55 milijonov dinarjev, od tega naj bi črnomaljska stala 30, semiška 20 in viniška 5 milijonov dinarjev. V Črnomlju naj bi bila naprava zgrajena leta 1983, za semisJco pa bodo glavni načrti kmalu pripravljeni. Tu morajo izdelati še načrt za zbiralnik od Iskre do čistilne nap rave, kajti v čistilno napravo se bodo stekale tako odplake iz naselja kot iz Iskre. Za Vinico p a sedaj še iščejo najboljše rešitve za pro-' jekt kaniske mreže in čistilne naprave. Vsekakor je gradnja čistilnih naprav precejšnja investicija, vendar dolgoročno gledano nadvse pametna in koristna, zlasti z vidika preprečevanja onesnaževanja okolja. Dokaj čisto okolje in neokrnjena narava sta menda edina koristna zadeva belokranjske dosedanje nerazvitosti. Zgledov, kako na poti hitrejšega razvoja ne smejo ravnati, pa imajo Belokranjci v Sloveniji več kot dovolj. Načrtovana gradnja čistilnih naprav kaže, da so ti zgledi zalegli in d a bo Bela krajina tudi, ko se bo pridružila razvitejšim in bogatejšim območjem naše republike, ostala lepa, čista in zdrava. A. B. S telefonom so bližje Vuščani Cerovca, Črešnjevca in Krvavčjega vrha dobili telefon — Sedaj le šest, končno pa 40 priključkov Proti koncu lanskega leta so vasi Cerovec, Črešnjevec in Krvavčji vrh dobile telefonsko zvezo. Ker so povezani s telefonsko centralo v Metliki, le—ta pa ima sedaj še močno omejeno število priključkov, so zaenkrat dobile vse tri vasi le šest telefonskih priključkov: Cero- vec tri, Črešnjevec Krvavčji vrh enega. dva in ČRNOMALJSKI DROBIR BREZ ELEKTRIKE - V mestu se ljudje razburjajo, če zmanjka elektrike za kakšno uro, sgj jev tem času res vse narobe: kosilo ostane na pol kuhano, televizor je le za okras, iz hladilnika kaplja, centralna kurjava ne dela in tako n aprej. Kaj bi se šele zgodilo, če toka ne bi bilo cel teden, tako kot pred časom v 120 gospodinjstvih v Ziljah, Balkov-cih in na Pretoki, ki~se napajajo z električnim tokom iz sosednje Hrvaške. Da, na vasi znajo veliko bolj potrpeti, za „nagrado” pa so dobili odgovor, da je v dolgoročnem programu novomeškega Elektra električna povezava teh vasi iz Zuničev do Vinice. ODREZANI BOJANO - Čeprav občina kot celota po novem ne sodi več med nerazvite, pa so zlasti obkolpske krajevne skupnosti še 20. in 21. februarja, bodo namreč opravljali maturo slušatelji srednje tehniške tekstilne šole, učenci, ki so se izobraževali ob delu. Približno dvajset jih bo štiri dni odgovarjalo pred komisijo, ki bo ocenila, koliko znanja se je nakopičilo v njihovih glavah. Edino, kar lahko storim0 zanje, je to, da tiščimo pesti ter da jim zaželimo: srečno! BELOKRANJCI SICER NE SLOVIMO kot dobri smučarji, prej bi sc lahko reklo, da smo smučarsko ne' pismeni, vendar niso redki krajank ki se postavijo na dilee. Urejenih smučišč na tej strani Gorjancev m. ljudje se spuščajo in padajo na Gavgenhribu, odpeljejo se v Crmos" njice ali pa si pretresajo koščice na Štuparjevem travniku nad Obrhom-„Bolje nekaj kot nič.” pravijo in se hkrati pozanimajo, če ni slučajno zmanjkalo tudi že mavca. metliški tednik Prednost tovarni ivernih plošč Na kratko o nekaterih načrtovanih investicijah — Predlogov in pripomb iz baze veliko več kot prejšnja leta Večina pripomb na dogovor o temeljih plana občine Koč e'j e za obdobje 1981—1985 je upoštevanih, upoštevane pa niso tiste, ki so lzrazale le želje neke Sredine,»ki se ni vključevala v načrte občine, j* pravi večine. To je poudaril na seji predsedstva občinske onference SZDL Kočevje, ki je bila 20. januarja, predsednik ^nega sveta občine Alojz Petek. . Nadalje je poročal, da je do imajo skupno 61,57 odstotka januarja podpisalo republi- zaposlenih v občini, sporazume *e sporazume 75,86 OZD, ki občinskih SIS pa 77,59 OZD, Kmalu bomo spet prešteti L kočevski občini pred 100 «.000 prebivalcev, leta 1948 . 18.000 leti največ oz. dobrih le slabih 13.000, letos Za letos je v naši državi spet razpisano ljudsko štetje, o pripravah nanj v naši občini pa bomo še poročali. Tokrat po-gtejmo nekaj podatkov iz minulih štetij. Po podatkih Krajevnega leksikona *eta 1971 je bilo na območju občine Kočevje leta 1961 v 317 naseljih 16.970 prebivalcev. Med te- Komu priznanje OF? Rok je 20. februar V kočevski občini bo letos po-dienih pet srebrnih priznanj OF in bronastih. Srebrna podeljuje občinska konferenca SZDL, bronasta P® krajevne konference SZDL. Občinska konferenca SZDL je že razposlala razpis za podelitev teh Priznanj vsem družbeno—političnem. delovnim, družbenim in družni organizacijam in društvom v °bčini, v katerem je med drugim Poudarjeno, da bodo pri podeljevar nju priznanj up oštevali predvsem bste delovne ljudi in občane ter njihove organizacije, ki so se še Posebej izkazali in so še dejavni pri Uresničevanju idejnopolitičnih nalog SZDL v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, organizacijah Združenega dela, še posebej pa pri socialistični vzgoji mladine. Vsak Predlog za priznanje mora biti obrazložen in dokumentiran. Ce Predlog ne bo sprget, oz. če predlar gani kandidat priznanja ne bo dobil, bo 5ie Slak. TREBANJSKE NOVICE DOLENJSKI LIST Več za pospeševanje kmetijstva Trebanjska skupnost za pospeševanje kmetijstva bo letos zbrala 3,5 milijona Dinarjev — Večina den arja bo šla za pospeševanje živinoreje in poljedelstva ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 84. letu starosti zapustila naša skrbna mama, sestra in stara mama MARIJA HROVAT iz Rebri pri Žužemberku Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem,, sosedom in znancem, ki so pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremi lina njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se podjetjem, župniku za opravljeni obred, pevcem ter vsem, ki ste nam pomagali in z nami sočustvovali, hvala vsem, ki ste pokojno v času njene bolezni obiskovali. Žalujoči: hčerke Anica, Micka, Rezka, Nežka, Milka, sinovi Feliks, Jože, Matija, Ivan, Franc z družinami ter ostalo sorodstvo OSMRTNICA Sporočamo, daje sredi dela in živjenja preminil naš dragi TONE ZORC iz Razbor4 Po greb pokojnika bo v četrtek 29. 1. 1981 ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališču Čatež pri Veliki Loki. Žalujoči: žena, hčerki Mateja, Metka, mama, brata in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 51. letu starosti nas je po težki in kratki bolezni za vedno zapustila naša draga mama, žena, sestra in teta HELENA MIRTIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki soji darovali cvetje in jo spremili na meni zadnji poti. Posebna zahvala PGD Dvor, pevskemu zboru Žužemberk, delovnima kolektivoma Pekarna Piran in Slovenijales Ljubljana, župniku pa za poslovilne besede in lepo opravljeni obred. Žalujoči: wi njeni ZAHVALA V 81. letu starosti nas je nenadoma tiho zapustila naša ljuba mama MARIJA ŠKRBEC iz Dol. Suhadola 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom in sovaščanom ter znancem in prijateljem za vso pomoč, izraženo sožalje ter podaijeno cvetje in vence. Hvala duhovniku za lepo opravljeni obred in za poslovilne besede ter cerkvenemu pevskemu zboru. Posebno se zahvaljujemo Mercatoiju - sadje in zelenjava Ljubjana za darovani venec, Dularjevim, Kovačičevim in Srebrnjakovi za podarjeni venec. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 85. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama MARIJA AVSEC iz Mak Cikave 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so se od nje poslovili ter darovali cvetje. Posebna zahvala sosed om, delovni organizaciji Varnost in kaplanu za lepo opravljeni obred. Žalujoč i: vsi njeni ZAHVALA V 76. letu staro sti nas je nenadoma in tiho zapustila naša dobra mama, stara mama in sestra JUSTINA KOSEC roj. Vrtovšek iz Stare vasi pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in pomoč, darovano cvetje in vence. Hvala vsem za spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Hvala tudi sindikalnim organizacijam IMV ter župniku za poslovilne besede in oprav jeni obred. Žalujoči: sinovi Evald, Tone, Franci z družinami, hčerka Fani ter bratje in sestre ZAHVALA Ob kruti, tragični izgubi našega en ajstmesečnega ljubljenčka ROMANČKA CELESTINA iz Zg. Vodal pri Tržišču smo bili deležni številnih pretresljivih izrazov sožaja in tolažbe v teh težkih trenutkih. Iskreno se zahvajujemo vsem, ki ste počastili spomin našega malega Romančka, mu darovali vence, cvetje. Zahvajujemo se osebju ZD Sevnica za nadčloveški trud iztrgati srce iz objema smrti, vsem domačim sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, za pozornost se zahvajujemo Lisci-tozd Krme j, duhovnikoma za opravjeni obred, govorniku KS Tržišče tov. Selevšku za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste imeli našega Romančka radi. Žalujoči: neutolažljiva mamica, očka in ostalo sorodstvo ZAHVALA Za vedno nas je v 76. letu zapustila naša draga in skrbna mama AMALIJA LAMOVŠEK iz Dol. Jesenic pri Šentrupertu K zadnjemu počitku smo jo pospremili v soboto, 24. januarja 1981. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatejem in znanoem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, pevcem, župniku za opravljeni obred, Močanu za ganljive poslovilne besede, še posebej pa se zahvaljujemo za pomoč v času njene bolezni sosedom Kos ter Strajnar. Vsi njeni ZAHVALA V 70. letu nas je nepričakovano zapustila naša neizmerno draga žena, mama, stara mama,sestra in teta KAROLINA MATJAŠIČ iz Rakovca 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter za spremstvo pokojne do njenega preranega groba. Posebej se zahvaljujemo Maroševim, družini Leščanec ter kolektivom Beti, Novateks in Komet za tolažbo, vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti, duhovniku pa za opraravjeni obred. Žalujoči: mož Jože, sinovi Jože, Tone, Martin, Ivan in hčerka Mirna z družinami, sestre in bratje z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 75. letu starosti nenadoma zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek VILJEM ŠTIMPFEL iz Žalovič 37 pri Šmaijeti I dere no se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno so žalje. Zahvaljujemo se tudi župniku iz Smaijete za opravjeni obred in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ančka, sinovi Karel, Vili, Rudi in Franci z družinami, hčerki Ančka in Milka z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila naša mama, babica in prababica ANA FAJDIGA roj. Kastelic Iskreno se zahvaljujemo vsem prjjatejem in znancem, ki ste z nami sočustvovali Hvala vsem sosedom, organizacjji ZZB Črnomelj, ženskemu pevskemu zboru Črnomej. godbi na pihala Črnomelj, vsem darovalcem vencev in cvetja ter govornikoma Lojzki Urh in Milanu Šimecu. Žalujoči: PAHULJEVI v imenu vsega sorodstva ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 78. letu starosti zapustil naš dragi oče, mož, stari oče, brat in stric VIKTOR RANGUS Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, vence in cvetje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Šentjernej, Iskri, gasilcem in druhovniku. Žalujoči: žena Marija in hči Martina z družino ZAHVALA Po težki bolezni je umrl naš dragi mož, oče, stari oče, stric, brat in svak FELIKS KOREN iz Šedma pri Senovem Zahvaljujemo se vsem sorodn ikom, pr jatejem in znancem, ki so ga v težki bolezni obiskovali in mu s tem krajšali dolge dni Iskrena hvala zdravnikom ZD Senovo za zdravjerje in obiske na domu, enako medicinskima sestrama Heleni in Minki za V90 pomoč. Hvala Društvu upokojencev za spremstvo s praporom, ZZB za podarjeni venec, spremstvo s praporom in poslovilni govor. Prav lepa hvala pevcem in župniku za lepo opravjeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Srečko in hčerka Zdenka z družinama V SPOMIN 3. februarja bo minilo žalostno leto žalostnih spominov na našega dobrega ata ALOJZIJA GRACELJA iz Prapreč pri Trebnjem Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Žilujoči: žena Vida z otroki d P] b DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO MOV/r. MCQTn QOkOl QKA 1 NOVO MESTO , SOKOLSKA 1 n-itj-iuvsmu Četrtek, 29. janupja - Franc Petek, 30. januarja - Martina S#bota, 31.januarja - Vanja Nedelja, 1. februarja - Ignac Ponedeljek, 2. februarja - Marija Torek, 3. februarja - Blaž Sreda, 4. februarja - Andrej Četrtek, 5. februarja - Agata LUNINE MENE 4. februarja ob 23.14 — mlaj BRESTANICA: 31. 1. in 1. 2. ameriški barvni film Carstvo mravelj. BREŽICE: 30. in 31.1. francoski barvni film Krvni sorodniki. 1. in 2. 2. ameriški barvni film Sedem sejalcev smrti. 3. in 4. 2. jugoslovanski barvni film Zavlačena gibanja. KOSTANJEVICA : 31.1. angleški film Vm itev Pink Panterja. MIRNA: 31. 1. film Penzion po Mateju. NOVO MESTO - KINO KRKA : Od 30. 1. do 1. 2. angleški barvni film Moč 10 Navarone. 2. in 3. 2. ameriški barvni film Pie tj e groze. 4. in 5. 2. japonski barvni film Boksar. NOVO MESTO - KINO JLA: 30. in 31. 1. ter 1. 2. nemški film Erotika na delovnem mestu. Od 2. do 4. 2. ameriški film Dva vele-bandita. RIBNICA: 31. 1. in 1. 2. hong-konški barvni film Povratek tigra. BRIVSKO FRIZERSKO POMOČNICO sprejme frizerski sa-on LAVRINSEK, Krško, teL 71 -27 8. DS iNIKARSKEGA POMOČNIKA Ji priučenega delavca - poštenega sprejmem takoj. OD od 8.000 Jo 10.000 din. Samska soba "igo t ovij e na. Lože Lovrenčič, imnikarstvo, Vipava 292. TAKOJ ZAPOSLIMO KV KUHARICO ali natakarico. OD po ogovoru, možnost stanovanja v hisi. Gostišče Pavlin, Mačkovec 31, Novo mesto teL 22-308. SPREJMEM VAJENCA ali fanta za riučitev v RTV mehanični stroki Zlatko Šepetave, CKŽ 11, Kr3co. SLUŽBO ISCE Dekle z dveletno administrativno šolo išče primerno zaposlitev v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pošljite pod šifro »PASIVNO ZNANJE NEMŠČINE Ponudbe Motorna vozila PRODAM LADO 1600, letnik 1978. Tel (068) 71-680. PRODAM FIAT 1 26 P, letnik 1978. Zvone Petan, Podgora 40, Straža. PRODAM Z 750 L, letnik 1978. Tel. 25-342. PRODAM R 4, letnik 1973. Goriška vas 16, Mirna peč. ZA 2,5 M prodam katrco, letnik 1974, potrebna zamenjava tal. Pšeničnik Ragovska 16, Novo mesto. PRODAM R 12, letnik 1976 in novo registriran fiat 125. Ogled možen na naslov: Cesta Gubčeve brigade 4 a, stanovanje 2, T reb-nje. . PRODAM 126 P, letnik 1977 (december). Tel 25-912. R 4 TL special, modre metalik, letnik 1978, prevoženih 30.00 0 km, garažiran, prodam za 12,5 M. Ogled vsako popoldne. Ivo Umek, Šenovo 308. PRODAM R 6, letnik 1972, registriran do januarja 1982. Informacije vsak popoldan na teL 23—970, Trdinova 5 c, Novo mesto. D PRODAM ohranjeno škodo, letnik 1972. Jože Fele, Cankarjeva 13, Sevnica. PRODAM TAM 4500—prekucnik v voznem stanju. Ignac Krhin, Šmarje ta 35, Šmarješke Toplice. PRODAM 125 PZ, laže karamboli-ran. Hudeje 1, Trebije. PRODAM Z 750 SC. Krampe j, Zagrebška 14, Novo mesto, teL 22-102. PRODAM FIAT 126, letnik 1978. Branko Rugelj, Okrog 1, Šentrupert PRODAM Z 750, letnik 1978 (november). Anton Brili, Brezje 27, Šenovo. PRODAM Z 750, letnik 1975. A nton Novak, Š trekljeve c n. h., Semič« PRODAM R 4 (kompletno ali po delih), Z f01 (po delih) in Z 1500 PZ (po delih ali kompletno). Bogomir Radi, Slakova 7, Novo mesto. PRODAM R 4 TLS, letnik 1978. TeL 24-506. PRODAM Z 750, letnik 1978, prevoženih 16.000 km. Tel. 24 -24 5 ali na naslov Milan Velkavrh, Prečna 79, Novo mesto. PRODAM štiri leta staro Jcatrco”, registrirano za celo leto. Jakša, Vranoviči 5, Gradac, tel. 78 —545. PRODAM Z 101 po delih. Mirko Hudoklin, Mladje 1, Podbočje. PRODAM 126 P, letnik 1978. Drago Saje, Dol. Toplice 192, teL 21-563 do 14. ure. PRODAM 4 leta staro Z 101 Luxe, garažirano, registrirano do januarja 1982, prevoženih 42.000 km. Marjana Štern, Nad mlini 39, Novo mesto, tel. 21-035. PRODAM ali zameijam mini 1000 za vozilo na zadnji pogon. Naslov v upravi lista (288/81). PRODAM FIAT 125 za dele. Janez Klemenčič, Smolenja vas 64, tel. 25 -239. PRODAM HIAB FOKO, nosilnost 3500 kg, brezhiben, po ugodni ceni Jože Novak, Gor. Straža 33. R 4 star eno leto, 6.000 km, prodam- Šmihel 43, Novo mesto. PRODAM 126 P star 3 leta, registriran za leto 1981. Gotna vas 39 c, Novo m esto. PRODtM odlično ohraijeno Z 750 S, september 1978, Somrak, Majde Šilc 8, Novo mesto. PRODAM R 4, letnik 1970. Ivan Kozole, Krško, CKŽ 15/a. Kmetijski strojt PRODAM traktorske pluge IMT in cirkular za BCS, Alojz Križan, Mo verna vas 3,68333 Semič. PRODAM TRAKTOR IMT 558 v dobrem stanju. Karol Judež, Praproče 2, Šentjernej. PRODAM dobro ohranjeno BCS in novo motorno žago Stihi 45. Ivan Bohte, Vinja vas 38, Novo mesto. PRODAM TRAKTOR URSUS 42 ali zamenjam za Zetor 25, novo kosilnico BCS in žago 041. Anton Berus, Srednji Globodol 6, Mirna peč« PRODAM generalno obnovljen traktor Ferguson (25 KM) s priključki Andrej Šušterič, Šmaije-ta 53, teL 84-953. PRODAM HONDA agregat 250 W. Jože Rangu s, Šentjernej 157. PRODAM malo rabljen štedilnik (4 plin, 2 elektrika). Somrak, Brod 5 5, Novo mesto. PRODAM motorno žago Dolmar 144 v dobrem stanju. Celestina, Zg. Vodale, Tržišče. PRODAM kravo, 9 mesecev brejo. Mirko Verbič starejši, Regerča vas 82, Novo mesto. Č OLN GUMIJAST 5 prekatov (Šport Beograd) in motor Tomos 4, prodam vse za 2,5 M. Naslov v upravi lista (292/81) PRODAM felge za FE 533 montirane gume 28x13. Alojz Bambič, Šmalčja vas 27, Šentjernej. PRODAM kompletno dnevno sobo. Ko sta Seku lovski, Mestne njive 3, Novo mesto. kupim KUPIM kombiniran otroški voziček. Tel. 24—974. Mali, Kristanova 2, Novo mesto. KUPIM rabljen menjalnik za ficka. K raj, Brusnice, teL 85 -930. PRODAM vikend parcelo z načrti in gradbenim dovoljenjem na Priči nad Mokronogom. Kuhar, Mokronog 86, tel. 82—769. PR ODAM staro hišo na Grmu pri Novem mestu. Tel. 23—816 od 15. ure dalje. V NEPOSREDNI BLIŽINI Kostanjevice prodam 24 a zemlje z vinogradom. Dostop z avtomobilom, elek trika in vodovod v bližini. Jankovič, Ulica Talcev 2 B, Kostanjevica. V OKOLICI NOVEGA MESTA PRODAM 6 a vinograda in 4 a pašnika. Dostop z vsakim vozilom. Dovoljena gradnja. Naslov v upravi lista. (287/81). V NEPOSREDNI BLIŽINI KRŠKEGA ob asfaltni cesti podam stanovanjsko hišo, primerno za obrt, vinograd in sadovnjak. Naslov v upravi lista (289/81) PRODAM zidanico in 8 arov vinograda na Osojniku, ob cesti. Jože Ramuta, Osojnik, Semič. UGODNO PRODAM 15 a vinograda v Starih vinah pri Škocjanu na sončni legi, dostopno z vsakim vozilom, elektrika na parcele Naslov v upravi lista (291 /81). RAZNO PRODAM PRODAM globok otroški voziček in zibko, dobro ohranjeno. Tropina, Krško, Aškerčeva 2, teL 72-334. PRODAM karoseriji za NSU 1200. Lesjak, Mokronog 93. PRODAM 2 peči na olje in sprednji pokrov od R 12- Marko Matič, Jerebova 16 a. Novo mesto. POCENI PRODAM omaro za dnevno sobo. Krštinc, Paderšičeva 13, Novo mesto. PROD AM žago Homelite. Povše, Drska 46, Novo mesto, ali vsako soboto v Zagradu 11, Škoqan. UGODNO PRODAM zelo ohraijeno tritonično navadno harmoniko. Anton Virant, Stara vas 10, 68275 Škocjan. UGODNO PRODAM enofazni 300-litrski betonski mešalec. Franc Vresk, Cankrajeva 1 a, Krško. PRO DAM garažo ob progi v Tomšičevi ulici za gotovino. Marko Figar, Kočevje, Kidričeva 1. PRODAM štedilnik Kuepersbusch. Nataša Udovič, Jerebova 12, Novo mesto. UGODNO prodam pod velikost 10x5. Franc Mervar, Boričevo 4, Novo mesto. PRODAM parni kotel (50 1),kad za kopanje in plinsko peč. Mat J a Šinkovec, Otočec 36. COLN P 500 (ISTRANKA) z motoijem Yamaha (15 KS) nujno prodam. Naslov v upravi lista (290/81). PRODAM 100 kostanjevih stebrov, dolžine 3,10 cm. Anton Malenšek, Maline pri Semiču. PRODAM balkonska okna vrata, (komplet), širine 3,70 cm (nova). Alojz Žlogar, Delavska 10, Krško. NOVOST! V eni minuti izdelam 4 črno—bele ali barvne fotografije za osebne izkaznice, vozniška dovoljenja in potne liste. Fotografiram samo doma v ponedeljek in petek od 7. do 9. ure in od 15. do 20. ure- Cena fotografij je zelo ugodna. Fotografiram tudi otroke o b rojstnih dnevih (na domovih), poroke in pogrebe. Vsako soboto fotografiram poroke na magistratu v Novem mestu. Priporoča se fotograf CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Bela cerkev! ElEKTRO INSTALACIJE, napeljave in popravila (material na zalogi), oprav J a IVAN-PETRIČ, CBE 46, METLIKA, in se priporoča! DRAGIMA MAMI IN OČETU MATILDI IN IGNACU STRAJ-NAR iz Gor. Globodola želimo za njuno 50. letnico vse naj bolj .še, obilo zdravja in razumevanja, otroci z družinami, vnuki in ostalo sorodstvo! 2. FEBRUARJA bo praznovala 70. rojstni dan MARIJA KUMP iz Uršnih sel. Za praznik ji želim še mnogo zdravih in zadovoljnih let, Justi Turk. DRAGIMA ATU IN MAMI ALOJZU IN JOŽEFI GAČNIK iz Polja 16 za 25. letnico skupnega življenja vse najlepše, veliko zdravja in skupnega razumevanja želita hčerki Zlatka in Jožica z možem Brankom ter hčerki Branka in Kristina. DRAGEMU OČETU JOŽETU PUNGERČARJU iz Zalovič za 75. roistni dan želimo mnogo sreče, predvsem pa zdravja, otroci z družinami Mami Mariji pa lepe pozdrave! NAŠIMA DRAGIMA MARIJI IN TONETU PETRIČ iz Birčne vasi za visoka jubileja — maminih 60 let in 40 let skupnega življenja -željo vse lepo in še mnogo let otroci in vnučki. DRAGEMU Dragu Sulcu iz Prečne 18 vse najboljše za njegov 25. rojstni dan m u želita žena Joži in sin Damjan. ŽIVIVA Z MOŽEM, stara 50 let, v veliki novi hiši, nekaj kilometrov od Trebnjega. Sva o samljena, zato si želiva kakšio dobro družino, ki bi hodila k nama na vikend. Nudiva sobe s posebnim vhodom. Ponudbe pošljite pod šifro „ZRAK V DOLENJŠKIH GRIČIH”. VDOVA brez obveznosti išče sebi primernega partnerja upokojenca starega 45 do 60 let, po možnosti šoferja, dobrega značka in nealkoholika. Ponudbe pošljite pod šifro „SREČ NA POMLAD . ODDA M v najem delavnico ob avtocesti na Čatežu. TeL 61—770 pri Brežicah. Tsaajct-^ JOŽE OMERZEL, kmetovalec iz Malega Trna 16, preklicujem izrečene besede, ki sem jih izrekel v Elektrotehni, trgovini v Krškem tov. JOŽETU TURŠIČU iz VeL Trna 12 za neresnične in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. JANEZ STRUNA iz Žužemberka 55 a, preklicujem obtožbo suma kraje zoper ANTONA KOVAČ A iz Žužemberka 45 in se mu zahvaljujem, ker je odstopil od tožbe. ^ . . _ VIDA LINDIČ, Sela 1, Šmarješke Toplice (roj. Borštnar, Martinja vas), prepovedujem vsako sečnjo v gozdu v Bruni vasi, k. o. Mokronog (parcela št. 2540 in 2542). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sod no preganjala. »^OBVESTILA I STRANKAM SPOROČAMO, da imamo vsako soboto enodnevne piščance bele, težke pasme, rjave nesnice Hisex in petelinčke po konkurenčni ceni Piščance lahko naročite po telefonu in vam jih bomo rezervirali do 10. ure na dan prodaje. Informacije na teL 23—384, od 12. ure tudi na teL 23-385. VALILNICA, CEGEL-NICA 20, NOVO MESTO . CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bo bife na letališču v Prečni zaprt od 28. januarja do 28. februarja 1981. ..OSNOVNA ŠOLA ,,BAZA 20” DOLENJSKE TOPLICE RAZPISUJE OPRA VILA IN NALOGE - 1 KV KUHARICE. Prijave sprejema svet delovne skupnosti 15 dni po objavi razpisa.” Osnovna šola Vinko Paderšič-Batreja, Brusnice razpisuje dela in naloge UČITELJA MALE ŠOLE ZA DOLOČEN CAS (od 9. 2. do 12. 6. 1981). Pogoji: učitelj razrednega pouk a ali vzgojitelj z dokončano šolo ali absolvent PA. Prometne zveze z Novim mestom so ugodne. Stanovanja v kraju ni. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. \l BR€2IŠK£ POKODNlSNICt V času od 17. 1. do 23. 1. 1981 so v brežiški porodnišnice rodile: Bariča Žige c iz Rakitja - Tomislava, Svetlana Konstantinovič iz Krškega - Ano, Božica Frkanec iz Kraja Gornjega — Nikolino, Dubravka Dobranič iz Novakov - Mirelo, Gordana Klasič iz Drenja — Nikolino, Marja Kapusta iz Drenja -D angela. Ljubica Trbuha iz Goljaka — Natalijo, Mira Zupančič iz Dobove — deklico, Magadela Setinšek iz Presladola - Andrejo, Branka Tasič iz Kraja Donjega - Mihaelo, Djurdja Palčič Kovačevič iz Zagreba — Kristino, Jelena Tomaškovič iz Samobora - Darka, Dragica Žeravi-ca iz Stojanskega viha — Maria, Ana Balja z Bratovskega vrha - Zdravka in Ljubico, Mara Jagodič iz Samobora — dečka, Ljudmila Babič iz Kunšperka — deklico, Marija Kovačič iz Trstenika — Ksenjo. ČESTITAMO!!! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice in tašče JOŽEFE GRANDOVEC iz Preske pri Dobrniču se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom ter ostalim, ki so’ ustno ali pismeno izrazili sožalje, OK ZKS Trebnje, 0 Z.1! y /u odboru ZZB NOV Trebnje, godbenikom iz Trebnjega, KO zz,d NOV Dobrnič ter tov. Feliksu Pekolju za poslovilni govor p odprtem grobu. Žalujoči: sinovi Maijan, Feliks, Ivan, hčerke Pepca, Cveta, Angelca, Anica, Francka, Štefka, Silva in Majda z družinami ZAHVALA V 87. letu starosti nas je po težki bolezn i zapustila draga mati MARIJA PAVLIN * roj. Turk iz Dobravice pri Šentjerneju 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se DO Iskra Šentjernej za darovani venec in denarno pomoč ter duhovniku za opravljeni obred- Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 91. letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni zapustila naša dobra, skrbna mama, stara mama, babica in prababica IVANA GLAVIČ roj. Rajer z Jame pri Dvoru Zahvajujemo se vsem sosedom in vaščanom za pomoč in izraze sožalja, sorodnikom in prjateljem za lepo cvetje in vence, podjetju Novules-tozd Žaga Straža za vence, sodelavcem za denarno pomoč, dr. Kocutaiju in ostalemu zdravstvenemu osebju za dolgoletno zdravljerje, pevcem iz Žužemberka, GD Dvor za prevoz in župniku za op ravjeni obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: otroci z družinami ril IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. j IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. ~ . • UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože SimčiC, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. —. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 10 din, letno naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din — Za inozemstvo 760 din ali 26 amerišk' dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga \eluta v tej vrednosti)-' Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka No\® mesto). . OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določen strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prv strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadagn) beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 11 od i • 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije ' skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list n« plačuje davek od prometa proizvodov. . TEKOČI RAČUN pri porkužnici SDK v Novem mesi • 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Glavn trg 7. p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: Glavni trg J-p. p. 33, tel.(068) 23-611 - Naslov ekonomske propagande in ma" oglasov: Glavni trg 5, p. p. 33. telefon (068) 22-365 - Nenaročen* rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto - Barvni t' in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil ljubi mož dobri in skrbni očein stari oče FRANC URBANČIČ iz Velikega Cimika 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice Novo pesto na internem in pljučnem oddelku ter oddelku za intenzivno nego za trud iri lajšanje bolečin. Iskrena hvala vsem, ki so darovali cvelje in vence in v tako velikem številu spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Trgovskemu podjelju, Lisci Krmelj in Goijancem Novo mesto, organizaciji ZB Šentjanž, gasilcem iz Velikega Cimika, pevcem iz Krmelja, govornikom za tople poslovilne besede, nosilcem praporov in duhovniku za lepo opravljeni obred. Lepa hvala vsem, ki ste z nami delili žalost in nam lajšali našo bolečino. Žalujoči; žena Marija, hčerki in sin z družinami ter ostalo sorodstvo .ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega JOŽETA BLAŽIČA iz Novega mesta * zahvaljujemo vsem, ki ste nam v poslednjih težkih trenutkih stali ob strani. Še posebno se zahvaljujemo Upravi inšpekcgskih služb Novo mesto in ZZB za skrb in pomoč ob slovesu. Zahvaljujemo se tov. Bečaju 111 tov. Klobučarju za poslovilne besede ter delavcem Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto za zadnje spremstvo. Zahvalo sm o dolžni zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice za njihov trud. Iskrena hvala Pevcem, godbenikom ter vsem, ki ste nam kakorkoli izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in vsem, ki ste Pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Novo mesto, 25.1. 1981 ZAHVALA Kruta in neizprosna usoda nam ie iztrgala iz naše sredine drago ženo, mamico, hčerko, sestro in teto ANICO PIRNAR iz Dol. Prekope 50 fcrfO se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, se tako številno poslovili od nje;.ter ji olepšali njeno zadnjo pot s cvetiem, venci in številnim spremstvom. Posebna zahvala Galerji Božidarja Jakca iz Kostanjevice, IMV-ju Novo mesto, Mercatorju Šentjernej in Gasilskemu društvu Prekopa za darovane vence in spremstvo na njeni zadnji poti, govornikoma ravnatelju OŠ Kostanjevica tov. Ladu Smrekarju za tako ganljive poslovilne besede in Francu Drmažu, godbi iz Krškega, pevcem iz Kostanjevice rn župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoč L mož Jože, sin Jože, oče, bratje in drugo sorodstvo Z A K V A LA ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga in skrbna mama, babica, prababica, tašča in teta MARIJA PEVEC iz Trebnjega Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom, ki ste nam trenutkih lajšali bolečino, nam pomagali in tako številno spremili našo mamo na zadnji poti. Pi v težkih _ Posebej se zahvaljujemo dr. Jerneju Kranjcu in sestri Milki Leničevi za dolgoletno zdravljenje. Prav tako se Zahvaljujemo delovnim kolektivom in družbenopolitičnim organizacijam, tozd Tesnila Donit Vel. Loka, So Liubliane Center, Zavodu za zaposlovanje Ljubljana, KSSO Trebnje, ZZB in SZDL Trebnje, Društvu h pokojencev in govorniku tov. Uršiču za poslovilne besede ter pevcem in godbi. Najlepša hvala tudi Župniku za lepo opravljeni obred. Vsemše enkrat hvala. Vsi njeni Trebnje, Rim, Ljubljana, Novo mesto in Čatež Po težki in dolgotrajni bolezni je prenehalo biti plemenito srce ljube žene, mamice, stare mame, sestre in tete. Z neizmerno bolečino v naših srcih nas je za vedno zapustila HEDVIKA JAGODIČ Mnogo prezgodaj je ugasnila luč v njenih očeh in mnogo prezgodaj je zamrl smeh na njenih ustih. Iskreno s® zahvaljujemo vsem sorodnikom, so sedom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem, ki ste jo v tako vclikem številu spremili v poslednji dom, darovali cvetje, nam izrazili sožalje in ste kakorkoli pomagaliv najtežjih dneh. Globoko žalujoči: mož Vlačo, sin Vlado, hčerka Milka z družinama in hčerka Hedvika DELOVNE ORGANIZACIJI, ZASEBNIKI ! pionir NOVO MESTO vabi občane in delovne organizacije zainteresirane za nakup ^ v UPORABNIH POVRŠIN v objektu B na Novem trgu v Novem mestu, v skupn em obsegu okoli 2000 kvadratnih metrov. Površine so primerne za razne lokale, manjše prodajalne, poslovalnice in podob no, ob nakupu prostorov pa dobite tudi pokrit parkirni prostor oz. podzemno garažo. Dostop v prostore — lokale bo iz drevoreda ob Cesti kom. Staneta, medtem ko bodo ostali vhodi s ploščadi Novega trga (sedanja avtobusna postaja) Če ste zainteresirani za nakup, vas vabimo, da čimprej obiščete našo komercialno službo v Novem mestu, Ljubljanska ulica 3. Pri gradnji in oblikovanju prostorov želimo upoštevati vaše želje in potrebe. Z gradnjo bomo pričeli v letošnjem letu. Vse podrobnejše informacije dobite v SGP PIONIR Novo mesto, komercialna služba. Ljubljanska ulica 3, telefon: (068) 23-686. HHHHMHi ■m . ■■■H ■HHHi HMHHBMI mm EHBK j ZA HVA LA Po dolgi in mučni bolezni nas je v 73. letu starosti dne 17. 1. 1981 za vedno zapustil naš dragi mož, brat in stric ALOJZIJ JEVNIKAR iz Lukovka 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki ste z vso požrtvovalnostjo priskočili na pomoč med boleznijo, darovalcem vencev in cve^a, ter vsem, ki so nam izrazili sožalje in v tako velikem številu spremili pokcjnika na zadnji poti Še posebej smo dolžni zahvalo družini Meglič, GD Luk ovek za pomoč pri pogrebu, ZZB Dol. Nemška vas za sodelovanje, kolektivu Iskra Mokronog, pevskemu zboru, fDvornikoma tov. Prjjategu in tov. M egličevi za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobuzdravnikom, D Trebige za zdravniško pomoč in dekanu za lepo opravljeni obred. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala! Žalujoči: žena, brata in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo ZA HVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata JANEZA Žaklja iz Žužemberka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu sprem ili na njegovi zadnji poti, nam ustno izrazili sožalje in pokojnemu podarili cvetje in vence. Prisrčna hvala duhovniku za opravljeni obred, domačim pevcem, Iskri Žužemberk, sodelavcem, učenoem 7.b razreda OŠ ter mladincem, KLI Logatec in sodelavcem Lekarne. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marjanca, sin Marko, mama, bratje Jože, Matevž, Tone z družinami ter ostalo sorodstvo 01 salon novoies pohfilva komandanta staneta 38 tel.: (068)25-091 %!!!'* Mercator * DOLENJSKI LIST 23 SPET DVE RAZSTAVI -Ljubitelji malih živali, združeni v novomeškem klubu ,JPismonoša” bodo priredili dve razstavi m alih živali. Prva bo v šentjemejski osnovni šoli 31. januaija in 1. februarja, druga pa 7. in 8. februarja v športni dvorani v Novem mestu. Ob tej priložnosti bodo organizirali bogat srečelov, v prodaji pa bo tudi nova klubska značka. Šport no tekmovalna sekcija bo razstavljala najboljše golobe — pismonoše. Med uniformo in civilom Zagotovo ga ni med tistimi, ki so imeli v svojem življenju možnost srečati se s Titom, da ne bi m povsem rutinsko vprašanje o najlepših 'trenutkih svojega življenja, odgovoril, da je bil to dan, ko se je srečal s Titom. Jože Rebernik, natanko 25 dni upoko jeni uslužbenec Uprave za notranje zadeve Novo mesto, pripoveduje takole: „Tito je bil s Kardeljem in druščino na lovu na polhe v okolici Trebelnega. Moja naloga je bila varo vati predsednika. In ko smo zvečer sedeli ob ognju, si navzlic temu da sem bil v službi, nisem mogel kaj, da ne bi skupaj z njimi zapel nekaj pesmi Sicer pa to ni bilo moje edino srečanje s Titom, saj sem ga nekajkrat spremljal tudi med obiskom na avtocesti Bratstva in enotnosti “ Že te besede so do neke mere dovolj, da predstavijo delo Jožeta Rebernika, ki je vsa leta službe posvetil le enemu poklicu. Začel je kot 22-leten fant pred tridesetimi leti na republiškem sekretariatu za n otranje zadeve, kjer se je ob delu došolal in opravil višjo upravno šob. Potem se je poskusil v domala vseh uniformiranih in civilnih službah, ki jih premorejo organi varnosti Preživel je UNZ Novo mesto, dočakal TNZ, delal tudi ob spremenitvi naziva v ON Z in UJV in prav ob njegovi upokojitvi je bil v delovno knjižico ponovno vtisnjen pečaf Uprave za notranje zadeve, ki je nadomestila donedavni naziv UJV. Jože Rebernik pravi, da gre pri vsej zadevi zgolj za formalnost, saj poslanstvo organov varnosti ostaja od vojne sem nepsremenjeno. „Resda se je od petdesetega leta sem marsikaj spremenilo, noge so zamenjali avtomobili, oprema je sodobnejša, vendar smo to v tistih časih zam enjali z n ečim drugim. Delali smo brez delovnega časa, naš urnik so bile potrebe." In dokazov, da je bilo delo zadovoljivo opravljeno, hrani Jože R ebernik veliko. Tu je medalja dela pa red dela s srebrnim vencem, zlata značka in republiška plaketa za varnost ter, ne nazadnje, enako zvezno odlikovanje. Rekli bi, da je po vsem tem pokoj več kot zaslužen. Toda Jožeta že čakajo nove dolžnosti. Pri tem ne mislimo obveznosti, ki jih ima kot tajnik krajevne organizacije ZZB Majde Šilc, kjer že vrsto let vestno opravlja svoje delo, pa drugih nalog, ki jih prinašajo še ostale zadolžitve, pač pa obvez- ** nosti, ki se jim noben dober dedek ne more ogniti. In priznati moramo, da je Jože v teh treh tednih, kar, gospoduje doma z malo vnukinjo Katko, obvladal že v prenekatero „veščino“. Dolgčas pa jim ne bo niti% kasneje. Dogodkov iz otroških let domovanja v Sevnici pri Mirni, kjer je bil i a mizi rudarski kruh, pa kasnejših * zgod ir nezgod iz časov med NOB, kateri se je zapisala cela Rebernikova družim, je za nešteto prijetnih večerov. BOJAN BUDJA — Halo! Rad bi govoril z direktorjem vseh direktorjev. — N e bo mogoče. Tovariš direktor vseh direktorjev je odšel s hčerko smučat v Avstrijo. Veste, zdaj so polletne počitnice. — Pa me zvežite s komercialnim direktorjem. Tudi z njim se bo dala zadeva urediti. — Komercialnega direktorja ni v delovni organizaciji že cel teden. Z otrokoma smuča v Kranjski gori. Še dva tedna ga ne bo, kajti otrokom so za sedem dni podaljšali počitni- _______________________________ — To vem, hvala. Zvežite me, prosim, s tehničnim direktorjem. — Tovariš tehnični smuča s kompletno družino v Delnicah. Teren mu tam zelo ustreza, a tudi otrokom, ki niso zelo vešči dilcanja. — Direktor temeljne organizacije združenega dela rdeče nogavice pa dela, kajne? — Žal, ne. Odpotoval sicer ni od doma, vendar ga je videti cel dan na smučeh na Repičevem travniku. Familija je kujala Tomosovo vlečnico, pa se veselijo. — Bodite prijazni pa prikličite direktorja prodaje. /rvssfir A P v JE KV* V — Nemogoče. Ob devetih se je odpeljal s hčerko in s sinom v Italijo. Naš poslovni prijatelj mu je plačal štirinajstdnevno uživanje bele opojnosti v Madoni di Campiglio. Ves je bil iz sebe od navdušenja. — Direktor nabave mi sicer ne bo mogel dati točnih podatkov, toda bolje nekaj kot nič. — Direktor nabave je izpuhtel že predvčerajšnjim. Sosedje so videli, da je naložil otroka, ženo in smuči. Nikomur ni zaupal kraja,kamor je odpotoval, ker ima nerad, da ga kdorkoli vznemirja. — Kaj pa finančni direktor? — Ne bodite smešni, tovariš. Finančni direktor je navdušen smučar. Če samo vidi snežinko, že hodi naokoli .v smučarskih čevljih. Poiskati ga boste morali kje v Švici. — Menda ne boste rekli, da ni v delovni organizaciji tudi direktorja splošnega sektorja? — Res je. Tovariš Splošnik smuča s svojim nezakonskim otrokom nekje na Krvavcu. — Kdo, za vraga, pa sploh je v vaši bajti? — Delavci, tovariš. — Mar oni ne smučajo? — Ne, oni drsajo. Bolje rečeno: na drsajo. Petnajstega ko dobimo osebne dohodke- TONI GAŠPERIČJ^ LANI 13.000 ZVEZ S SVETOM Sevniški radioamaterji se prizadevno udeležujejo tekmovanj radioamaterjev. Lani so v boju za pokal Zveze radioamaterjev Jugoslavije s kratkovalovnim oddajnikom osvojili četrto mesto, na UKV območju pa so bili celo drugi v državi. V lanskem letu so člani klu ba vzpostavili 13.000 zvez z vrstniki po celem svetu. Obnesli so se poskusi zvez s pomočjo satelita. Veliko si v klubu obetajo od nove generacije mladih. Neredko se^ primeri, da bi število slušateljev naraščalo med tečajem. To se namreč dogaja pri tečaju za konstruktorje. Sep tembra so začeli z devetimi, sedaj pa tečaj obiskuje redno že 22 slušateljev. Posebno lepo sodelujejo s sevniško osnovno šolo Sava Kladnika. TOMBOLA ZA PTICE Poročali smo že o razstavi ptic v Kočevju. Tokrat naj omenimoše, da so k ot vsako leto tudi letos imeli ob tej priložnosti tombolo, katere čisti dobiček so namenili za nakup hrane za zunanje ptice. V endar denarja ne bo dovolj, da bi redno oskrbovali vseh 52 krmilnic, ker se je hrana zelo podražila. Tako bodo odslej redno oskrbovali le še 30 krmilnic, za vsako pa porabijo preko zime okoli 50 kg krme. _ko OBUJANJE POZABLJENEGA — Dolenjsko galerijo je zadnji petek do zadnjega kotička napolnil zanimiv nastop mladih slovenskih glasbenikov, zbiralcev instrumentov in melodij naših pradedov. Največ pozornosti je prav gotovo vzbudil naj starejši slovenski instrument oprekelj, ki ga je predstavila Mira Omerz el—Trlep. (Foto: Janez Pavlin) - H 11 La 1 i |>& fi 9 |f 9 liiig % Pl Zd §J is 1 mn Akcija brežiških miličnikov in krške UNZ uspešna — Prijeta deveterica osumljenih za vlome in tatvine — Med njim i tudi trije m ladoletniki Delavci postaje milice v Krškem so v sodelovanju s krško UNZ opravili 14. in 15. januarja uspešno akcijo odkrivanja-kaznivih dejanj in njihovih storilcev. Šlo je za iskanje organizirane skupine oseb, ki se po Brežicah in okolici že dalj časa ukvarja z raznimi tatvinami, vlomi in podobnimi kaznivimi dejanji. Dvodnevna akcija je bila več kot uspešna. Miličniki in delavci UNZ so namreč prijeli skupino devetih oseb, osumljenih, da so -v drugi polovici lanskega in v začetku letošnjega leta skupno ali v manjših skupinah, Žvrgolenje ptic nas razveseli že tedaj, če se sprehodimo po gozdu ali parku, kaj šele, ko naš prijetno ščebetanje pozdravi že ob vhodu v stanovanje. Tak pozdrav je namenjen vsem, ki odpro vrata stanovanja Jermanovih v Sevnici. Alojz Jerman, enainšestdesetletni upokojeni rudar, ima že od mladih nog privzgojeno ljubezen do malih živali, zlasti pa je vzljubil ptice v rojstnem Malkovcu. „Ko sem nehal hoditi po terenu, sem se odločil za - vzgojo kanarčkov," z ljubeznijo pripoveduje Jerman, kije 7 let član celjskega društva za varstvo in vzgojo ptic. In kako postaneš rejec? „Osnova je veselje. Seveda je po-treno marsikaj vedeti. Poznati moraš genetiko, da ne pariš ene vrste ptice z drugo. Pri lipokrom kanarčkih zahtevajo ocenjevalci čisto barvo,ki ne sme imeti meleninskih znakov," strokovno pojasnjuje Alojz. Čeprav Jermanovi kanarčki ne sodijo v skupino pevcev, ampak med postavne, je njihovo žvrgolenje prava pesem. Predvsem pa nepoznavalec težko ocenjuje kakovost, vse odtenke, ki prinesejo ptici zmago na tekmovanju. V skupini postavnih kanarčkov vrste border so Jermanovi kanarčki na 5. republiškem ornitološkem prvenstvu v Ljubljani zasedli prvo mesto, na 26. državnem prvenstvu pa tretje. Na lanski izjemno dobro obiskani razstavi v Ljubljani, kjer so Jermanove ptice osvojile zlato in bronasto medaljo, je bilo na ogled kar 1650 ptic. „Veliko rejcev greši, ker parijovsako leto z novimi mladi- vendar vselej organizirano zakrivili 29 kaznivih dejanj tatvin in vlomnih tatvin. Po dosedanji preiskavi je ugotovljeno, daje skupina kradla motorne žage, brusilne stroje in druge predmete večje vrednosti, med katerimi so zlasti motorna kolesa. Skupinaje osumljena tudi nedavnega vloma v upravne prostore brežiške „Agra-rie". Deveterico sestavljajo: 19-letni Janko Močnik iz Boršta 24, 21-letni Ivan Pavlovič iz Krške vasi 32, 23-letni Željko Hušnjak iz Črešnjic 47, mladoletni J. R. iz čl Sam imam tudi tri leta stare pare." odkriva skrtvr,ost uspeha Jerman. Tudi to, da je lani nahran i! ptice okoli blokov in dal v ptičje krmilnice več kot sto kilogramov sončnic in drugih krmil, dokazuje občuteno ljubezen do ptic in narave sploh. To je gotovo odsev tenkočutnosti, kakor tedaj, ko Alojz Jerman včasih zamenja samico in sam potrpežljivo z zobotrebcem ali pinceto hrani mladičke, ki jih vzgaja za tekmovanja in da je doma še več topline. PAVEL PERC Hrastja, I. F. z Malega Vrha ter R. J. iz Brežic, nadalje 22-letni Alojz Andrej aš iz Hrastja 3, 28-letni Branko Jerič iz Trnja 25 in 21-letni Jože Jurič ič iz Črešnjic 50. Zanimivo, da je izmed omenjene deveterice osumljenih le eden zaposlen, vsi ostali (med njimi so kar 3 mladoletniki!) pa so se preživljali večidel le s tatvinami. Ukradene predmete so prodajali, denar pa pridno zapravljali. Zoper vse bo podana kazensk a ovadba, enako pa tudi za tiste, ki so po smešno nizkih cenah kupovali ukradene pred mete. Te pač bremeni kaznivo dejanje prikrivanja storilcev. B. B. GOSTILNA HRIB OBNOVLJENA Gostilna na Hribu, pod starodavnim mogočnim hrastom, ki je po obsegu menda četrti v Sloveniji, je obnovljena in zopet odprta. Izgubila je tisto zunanjo podobo, ki so je bili vajeni novomeški sprehajalci iz predvojnih časov, ko so ob nedeljskih popoldnevih trumoma obiskovali to priljubljeno izletniško točko na deželi, le nekaj kilometrov oddaljeno od Novega mesta, znotraj pa kljub moderni opremi še vedno kraljuje velika kmečka peč in daje prostoru svojo estetsko in kalorično toplino. Novomeškim smučarjem sta b ila prijazni Hrib in gostilna na njem v teh sončnih zimskih dneh oba dobrodošlo poživilo. T. J. 82-letna Jožefa Grando; vec umrla ob električni peči Žalostnemu dogodku so bili prejšnji ponedeljek zvečer ph vaščani Preseke pri Dobrnič"; Zaradi zastrupitve z monokst dom in zaradi opeklin, predvseij1 pa zaradi nemoči, je 82-letna Jožefa Grandovec. Grandovčeva je tisti več sama sedela v kuhinji in , ob prižgani infra elektrv pečki Vročina pa je sčasoffl postala prevelika, tako da se J od nje Grandovčevi vnela oWe' ka, zaradi slabo tn osti pa si salB ni mogla pomagati Preden soj našli in ji lahko pomagali, Jj zaradi opeklin in ogljikove?* monoksida, ki je nastajal p1 ^gorenju obleke, izdihnila. j ZASEDENI VRTCI Tudi v letošnjem letu v vrtaj*! črnomaljski občini ne bo do^ prostora za vse malčke. Že seda)J^ vrtcih v Črnomlju in Semiču otrok več, kot dovoljujejo norm* vi, vendar v teh vrtcih le ni ** gneče, saj zaradi bolezni in druP vzrokov ne pridejo v vrtce vsak “ vsi otroci Kljub temu si bo upi*'; prizadevala uvesti še varstvo družinah ali v najetih prostorih. Proizvodnja ------------------ Nova razsodba Jezikov-nega razsodišča pri Rl' SZDL . ~ — —— Med izrazi ki so danes * gospodarstvu zelo pogosti, je to di proizvodnja z vso besedno družino (PROIZVESTI, PROIZVOD, PROIZVAJATI, pio* izvajalec, proizvajalka, pro-izvajalski, proizvodnost...). Izraz nam je kot slovanska sposojenka toliko zastri da nam lahko po meni m ar.sil ai. TaKo ja Tit Doberšek v pismu Jezikov-1 j nemu razsodišču, da vsevprek! govorimo in pišemo o PRI? IZVODNJI pšenice, koruze, krompirja, grozdja, vina, sadju-živine, mesa, mleka, avtomobr lov, traktorjev, premoga, že^ za... Pisalo je celo, da „fakulleJ ta PROIZVAJA kadre za pOU* slovenščine.” ( Namesto te nenazorne besed* uporabljajmo rajši domače iz**' ze PRIDELOVATI, REDIT’1 GOJITI, IZDELOVATI, PRlDp BIVATI, PRESTI, TKATI, PUj' STI... in govorimo o PRID KIH, PRIREJI, IZDELKIH.•' PRIDELUJEMO na primer ii*0' koruzo, krompir, grozdje, sadi*; vino, meso, mleko.... REP ; MO živino, konje, krave, ovc*’ koze, prašiče... GOJIMO čehf le, rože, sviloprejke... IZD? LUJEMO ali SESTAVLJAM1 avtomobile, traktorje, žet)* ve ... PRIDOBIVAMO sladko*; električno energijo, železo, b* ker... KOPLJEMO premog.lU' do,glino... Sposojenka PROIZVODNJA je v nekaterih splošnih in absO** tnih zvezah, posebej kot nad" mestek tujke PRODUKCIJA, **' cer upravičila svoj obstoj, vend** ne sme spodrivati domačih iz** zov! J ŠČ E BET AVI PRIJATELJI - Alojz Jerman z ljubezngo goji svoje drobne ljubljenčke, ki vzbujajo posebno pozornost na razstavah in tekmovalcih ptic. (Foto: P. Perc) Skrivnosti ptičjih zmag O reji kanarčkov pripoveduje Alojz Jerman iz Sevnice Io- ni v . -■>'' ' • ' 'V \ 'i* "> r ■ v/ n -T * ' , < -*vV ^ ^ '■'. A ^ ': J> ! i •'>’ ■ ' ••••.'-Vv / vA V.:-';. V .n >'*v: . • ^ I.' ? v‘A ^ V ^<.L/ ■. V V. ' k a/V A »v .v '-'■ ^ ^ >,‘ ‘ '71 U , .V^ •■ *'v ;. ■ C^<' f: \SV a v'- /<'■.>1 -* .1 '->V• > t 5-, 11 / ‘ i v- ■■«1 <-C* >, *.. s _*. — y v 1 > • ■ ->j >s ■ • ■ *X i.' 'V . . V V., /' .' V- /H*: •V J .r ••' ^3* : ij&V •^,**‘-v^ I*-’ rVSk's 1 ^ » ~> ♦-TJ „• A f y^./ ' "J" >■ l it v. * vt, * * <-v ry. r; - r v r*» .-. t <; " 7 ~ v . ■ '•.^T: A V,-'-'.V.A. ‘>'0'-* MAi ■>' A S rv. z divjega zahoda Za doraščajoča dekleta in mlade mamice ponuja letošnja moda iz drobnega ali tudi malo večjega kara sešite obleke. Krasijo jih mnogi volančki, dolžina je malce čez kolena, zraven pa sodijo kratki škorenjci. Taka oblačila so v svetovni modi dobila ime „Westrn stil". večnamenski kuža Če vaš sinek v bloku ne sme imeti psička, ki siga tako želi, mu lahko naredite nadomestek. Iz ostankov kož, pliša ali tudi blaga sešijete pasjo obliko. Takle „odrti kuža je lahko imeniten predposteljnik ali počivalnik. Če pa glavo podložite, naredite spredaj odprtino in znotraj kužka podložite s flanelo, je lahko tudi spalna vreča. Kuha PETER BEVC domače koline ŽOLCA NADEVANI ŽELODEC SVINJSKA JUHA Z AJDOVIMI ŽGANCI PEČENA KRI NA MASTI OKISANA JETRCA S SLANIM KROMPIRJEM SVINJSKA PEČENKA S ČESNOM MESENE KLOBASE ŠIVANKA POLNJEN SVINJSKI ŽELODEC JETRNICE PROSENICE TOPLA KAŠNATA POTICA VANIUEVI ROGUIČKI Danes vam bom opisal te jedi, na katere smo že več ali manj pozabili, čeprav so zelo dobre. Toda čas hiti in tako ne utegnemo, da bi si te dobrote večkrat privoščili. Včasih so bile koline domač praznik. Danes vse manj uživamo suhomesnih izdelkov, ker so prišle v gospodinjstvo zmrzoval-ne skrinje. Res je, da je sveže meso bolj zdravo. VOJAŠKI KOTIČEK ZDRAVJE JE V NOGAH Malo je športov, ki tako učinkovito krepijo zdravje, ohranjajo in večajo telesne zmogljivosti, obenem pa so tako poceni, kot je tek. Naj gre za tek v zaprtem prostoru (v športnih dvoranah) ali v naravi, v čistem okolju in na svežem zraku, tek je in bo ostal šport množic, ki ga zdravniki in drugi strokovnjaki toplo priporočajo. To je šport, s katerim se res lahko ukvarja prav vsak, ne glede na leta starosti, telesne zmogljivosti in denarnico. Žal pa se pomena tega za zdravje tako koristnega športa premalo zavedamo. Kot za vsako ukvarjanje s športom tudi za tek velja: posvet z zdravnikom je pred odločitvijo, ali teči ali ne, priporočljiv, za nekatere starosti pa celo nujen. Zdravnik naj vas pregleda, opozorite ga na morebitne zdravstvene težave ali probleme. Potem je na vrsji oprema. Tek je šport, ki ne zahteva skoraj nobenih izdatkov. Seveda pa je prav, če imamo za ŽOLCA Vzamemo 2 kg svinjske noge, ušesa, rep, ličnice in malo mesa. Nogice razsekamo in damo vse skupaj razen mesa kuhati v manjšo količino vode. Ko zavre, dodamo jušno zelenjavo, cel poper, lovorov list, zrno česna in sol. Paziti moramo, da juha vre počasi, drugače postane motno. Ko vse skupaj vne 2 uri, dodamo še košček mesa. Ko je meso kuhano, ga vzamemo iz juhe, lepo oberemo od kosti in večje kose narežemo na ma lo večje kocke. Žrlca je najboljša, če jo damo v stekleno posodo. Na dno damo najprej rezino trdo kuhanega jajca, kolobarčke korenčka, ki se je kuhal v juhi, malo zelenega peteršilja, nato meso in nazadnje prilijemo juho. Skledo postavimo na hladno in pustimo, da se žolca strdi. Strjeno narežemo na kose in ponudimo s čebulo v solati. OKISANA JETRCA S SLANIM KROMPIRJEM Jetra oplaknemo s tekočo \>o-do, jih narežemo na tanke rezine in pražimo na čebuli. Med praženjem dodamo moko, lovorov list in majaron. Vse skupaj zalijemo z juho, nazadnje še popramo, solimo in dodamo malo nerazredčenega kisa. Zakaj nazadnje solimo, in kisamo? Ker^bi bila jetra sicer trda. Zraven serviramo kuhan krompir. MESENE KLOBASE -PEČENICE Vzamemo 5 kg ohlajenecp pustega svinjskega mesa, ga zmeljemo bolj na debelo. Če je prepi£to, dodamo slanino; najboljša je iz vratu. Masi dodamo česen, sol in poper. Maso dobro pregnetemo, da postane vlaknata, nato pa pustimo čez noč, da počiva S to maso_ lahko napolnimo tudi žd o dec. Šlodec napolnimo, zašijemo in postavimo v skledo, ga še malo posolimo in pustimo stati čez noč. Nato ga zbrišemo, obložimo z deskicami in zvežemo ter damo sušit. Čez nekaj dni ploščice preložimo in sušimo naprej. Čim bolj ga stisnemo, dalj časa stoji. Serviramo kuhanega s hrenom in jajčkom. ŠIVANKA Boljše kose mesa od šunke narežemo na debelejše rezance. dodamo malo Špeha, slanine, dobro posolimo, popramo, dodamo česen in pistimo, da se malo razsoli. Odstranimo rebrno mreno, jo sešijemo do polovice in v njo nadevamo meso. Vse skupaj dobro stisnemo in zašijemo z vrvico. Obesimo v dim in posušimo. JETRNICE Vzamemo 1 kg svinjske glave, 1 kg svinjskih jeter, 1 kg riža, sol, poper, majaron, zarumenjeno čebulo, nekaj žlic masti in juho. Svinjsko glavo skuhamo do mehkega. Jetrca zrežemo na lističe in na čebuli prepražimo. K uhano glavo in pražena jetrca zalijemo, dodamo kuhan riž, sol, poper, majaron, prilijemo juho in vse • skupaj dobro premešamo. Z maso napolnimo oprana čreva, zašpilimo in damo v vrelo vodo. Klobase kuhamo v kropu, ne smejo pa zavreti. Čas kuhanja je nekoliko . krajši kot pri krvavicah. Kuhane oplaknemo z mrzlo vodo in jih damo na hladna Pred pečenjem jih namažemo z maščobo in damo peč. PROSENICE Prosenice delamo na isti način kot jetrnice, le da vzamemo namesto riža proseno kašo, in izpustimo jetra. TOPLA KAŠNATA POTICA Iz moke, jajca, malo soli in mlačne vode naredimo malo trše vlečeno testo. Posebej skuhamo na mleku proseno kašo in jo ohladimo, V posodi umešamo malo margarine, dodamo 2 rumenjaka, pregreto smetano in narahlo primešamo kaši. Testo razvaljamo, namažemo z nadevom, ga lepo zvijemo in pečemo v ne prevroči pečici. Ko testo zarumeni, večkrat prilijemo malo tekoče smetane. Potico serviramo še topla VANIUEVI KI FE UČKI Potrebujemo 28 dkg margarine, 14 dkg sladkorne moke, 40 dkg moke, 1 rumenjak, 2 vanilijeva sladkorja, pol pecilnega praška, malo ruma. Margarino penasto umešam), dodamo sladkor, vanilij, rumenjak in rum. Vse skupaj dodamo presejani moki in na hitro ugnetemo testa Oblikujemo rogljičke in takoj spečemo. Pečene povaljamo v sladkorni moki, kateri smo dodali vanilijev sladkor. treniranje navadno trenirko in primerno obutev. Trenirka vpija znoj, obenem pa tkanina za trenirke omogoča koži dihanje. Če za trenirko ni denarja, prideta prav jopa in stare hlače, ki pa ne smejo utesnjevati. V poletnih mesecih ter spomladi in jeseni lahko tek trenirate v športnem dresu (hlačkah in majici), torej zelo poceni oblačilih. Obutev je pri teku zelo pomembna. Izberite si tako, v kateri se bo noga dobro počutila, po možnosti naj bo podplat mehak. Trdi podplati namreč pri teku po trdnih tleh preveč obremenjujejo nožne sklepe, tetive in mišice. Najprimernejša obutev je tako imenovana trimska obutev. Posebni športni trim čevlj i imajo elastične podplate, v notranjosti pa vložke, ki blagodejno vplivajo na počutje noge. K taki obutvi sodijo tudi športne mehke nogavice, ki vpijajo znoj. Če dežuje ali je vreme hladno, teku pa se ne nameravate odpovedati. vzemite s seboj vetrovko (anorak), kapo, šal in rokavice. Za tiste, ki svoj trening natančno programirajo, je priporočljiva navadna ura s sekundnim kazalcem ali štoparica. Strokovnjaki menijo, da je 15 minut teka tista meja, ki kaže, da je kdo normalno telesno sposoben in zdrav. Toda doseči to mejo, ni tako preprosto, normalno jo lahko doseže le človek, ki redno skrbi za svoje telesne sposobnosti, torej tisti, ki se redno ukvarja s športom. Kot za vse športe tudi za tek (zanj še posebej) velja načelo, da je treba trenirati postopoma. Prehitra in pretežka obremenitev nepripravljenega organizma je za zdravje škodljiva V sodelovanju s športnimi delavci, s tovariši, ki že tečejo, si pripravite načrt za trening. Tek je šport za vse starosti. Zato si tek lahko organizirate tudi v družinskem krogu, na trening lahko greste skupaj z družino in prijatelji. Tek v družbi je zabavnejši, kar je zabavno, je tudi privlačno. Mesta za trening skoraj ni treba posebej izbirati. V naših mestih je že skoraj povsod dovolj športu in trimu namenjenih površin, v manjših naseljih pa je teh možnosti še več. Če vam dopušča čas, se na tek odpravite peš, prav nič pregrešno ni tudi, če se odpravite z avtom. Lepo in dobro je, če tečete po stezi skozi gozd, ki se dviga in spušča; manjše ovire so priporočljive, vendar niso pogoj. Za tek je primeren skoraj vsak del dneva, čeprav je seveda jasno, da julija in avgusta ne boste tekali okoli opoldne. Ni pa prav, če greste na trening takoj po jedi; zdravniki menijo, da moramo prebavo pustiti na miru vsaj dve uri. Vsekakor sta za tek najbolj primerna jutro in večer. Tudi v dežju lahko tečete. Obleči je treba vetrovko, na glavo dati primerno kapo. Ob slabem vremenu naj bo tempo teka lažji, tek enakomernejši. Po vrnitvi je treba pod tuš. Če tuša ni, s frotirko dobro zbrišite znoj in oblecite suho perila Poznavalci menijo, da je tek v drobnem dežju prava kozmetika za telo. Osnovno načelo, ki ga je treba upoštevati pri teku, je, da nam bo predvsem v zabavo. Pretiravanje je škodljivo. Zato sprva tecite (to je odvisno od splošne pripravljenosti) pol minute, potem hodite in globoko vdigavajte čist zrak. Tempo zatem povečujete, tečete lahko minuto, dve in celo več. Važno je, da dihanje ni težko, da srce ne bije premočno, utrip naj ne bo hitrejši od 140 do 150 udarcev v minuti. Postopoma povečujte tempo in že po dobrilV dveh tednih vsakodnevnega urjenja in treniranja boste odkrili, da lahko vzdržema tečete celih 5 minut! priloga dolenjske „V1HRE VOJNE” V BREŽIŠKEM GRADU Živahna filmska druščina z vsega sveta je sredi januarja letos nenadoma prekinila idilično tišino grajskih hodnikov in soban. Brežiški grad in njegove prostore so čez noč spremenili v filmsko prizorišče, v Goeringovo lovsko rezidenco Kari-nhall pri Berlinu za televizijsko nadaljevanko „Vihre vojne”, ki jo angleški Paramount snema v koprodukciji z Jadran filmom. Pri nas bodo posneli del vojnih dogodkov na Poljskem, v Nemčiji in Rusiji. Pisatelj je za zgodovinsko ogrodje zgodbe zbiral podatke cdo desetletje. Vztrajno kakor črv seje prebijal skozi arhivske police in se poglabljal v dokumentarno gradivo, da bi lahko kar najbolj verno prikazal dogajanja od Evrope do Amerike v času od nacističnega zavzetja Poljske do japonskega napada na Pearl Harbour. Televizijsko nadaljevanko režira Američan Dan Curtis, ki je hkrati tudi producent. Njegov pomočnik za Evropo in direktor filma je Zagrebčan Branko Lustig. Glavno vlogo igra Robert Mizchum, v Ameriki zelo priljubljen filmski igralec, ki ga dobro pozna tudi jugoslovansko filmsko občinstvo. V „Vihrah vojne” igra mornariškega oficirja Puga Henryja, ki se kot vojaški ataše Združenih držav srečuje s Hitlerjem, Mussolinijem, Stalinom in Churchillom. Z njim bodo gledalci spremljali dramatična zakulisna dogajanja in vojaške akcije po vsem svetu. Privlačni, razgibani zgodbi daje zgodovina trdno ozadje resničnosti. Ob Mitchumu nastopajo še drugi znani igralci. Hitlerja igra Guenther Meisner, Hermana Goerin-ga pa Rene Kolldehoff. Med vidnejšimi imeni velja omeniti še Michaela Logana in Angležinjo Nadaljevanka bo trajala šestnajst ur. Za predlog ima roman ameriškega pisatelja Hermana Wouka ,,Vihre vojne" /The Winds of War/. Knjiga je tudi pri nas deležna velike pozornosti. Victorio Tennant, med Jugoslovani pa Mitjo Mejovška, Venca Kapuralisa, Demetra Bitenca in Boža Vovka. Filmska ekipa je zasedla brežiški grad za tri dni in ga spremenila v pravi čebelnjak. Prostore so opremili tako, da so kar najbolj verno ponazorili bahavi blišč Karinhalla. Bogata poslikava dvorane jim je nadomestila kulise za razkošen banket v svetlobi sveč. Gostom so stregli livrirani natakarji, mojstri svojega poklica iz najuglednejših zagrebških hotelov. Stopnišče v dvorani so zakrili z ogromnim kaminom, pred katerim se odigrava Goeringovo srečanje s Hitlerjem. Za prizore v dvorani so pripeljali iz Zagreba 140 statistov, ki so na sprejemu predstavljali množico mladih oficirjev in njihovih spremljevalk. Po stopniščih, na dvorišču inv grajskih sobah so se tiste dni mešale slovenska, hrvaška, nemška, italijanska in francoska govorica pisane filmske družine, ki je po besedah asistenta režije Zvonka llijiča zaživela v prijetnem in prijateljskem sožitju. Niti sneg niti mraz, ki je vel iz debelih zidov, nista pokvarila razpoloženja. V ekipi je bilo precej Američanov. Zanje je Zagreb, kjer so stanovali, prekrasno, mirno mesto, kjer jim policijske sirene ponoči ne kratijo spanja. Tudi sicer jim je vse novo. Mnogi izmed njih so prvič v Jugoslaviji in njihov garderober se na primer ni mogel načuditi, da pri nas ni pravzaprav nič drugače kot kjerkoli v Evropi. Snemanje nadaljevanke v Jugoslaviji bo trajalo do poletja. Junija bodo ponovno prišli v Brežice in na mostu čez Savo posneli bitko na Visli v Varšavi. Vsa prizoršča je izbral naš režiser Branko Lustig, ki vedno znova zatrjuje, da je zaljubljen v Slovenijo, zlasti še v predel in ljudi od Bizeljskega do Kostanjevice. „Se bom prišel v te kraje," je dejal, zadovoljen z ljubeznivostjo in korektnostjo muzejskih delavcev, s katerimi je odlično sodeloval. „Edino presenečenje, ki sem ga doživel, je bila cena, ki jo moramo plačati muzeju kot odškodnino oziroma najemnino. Želim, da bi s tem denarjem grad še lepše uredili, in sem hkrati vesel, da bomo prispevali delež k vzdrževanju tega mogočnega zgodovinskega spomenika." Branka Lustiga se domačini spominjajo od takrat, ko je Jadran film na Bizeljskem snemal film o kmečkem puntu, tokrat pa je pripeljal tja topove, da so fiImaIi ruski štab v kmečki hiši blizu Moskve, kjer igra ruskega generala Mitja Mejovšek. Kostanjevico si je Branko Lustig pred leti izbral za prizore iz jugoslovanske nadaljevanke o Nikoli Tesli, ameriškega režiserja Dana Curtisa pa je že pred dobrim desetletjem prvič popeljal na Bizeljsko, da je posnel tam grozljivko „Vampir". JOŽICA TEPPEY st h -V ' mA # 3 A l .jii „ d*»j ' J ♦§ J) \ «] S a AMERIKA V DOLENJSKIH OCEH (2) OSAMLJEN V MNOŽICI Od zahoda se je srebrnkasto zableščala izhodna reka, kot ogromne televizijske antene 03 veliki strehi so se globoko spodaj dvigali visoki newyorški nebotičniki nad široko mestno površino. Zgoraj so oblaki vse bolj zakrivali sončne žarke in v oktobrskem popoldnevu je New Yorku 9rozil jesenski dež. Edvard Rusjan, ena izmed dveh desetk Jugoslovanskega aerotransporta, je očitno dobil dovoljenje za pristanek na Kennedyjevem leta-••sču: reka se je postavila na glavo, nebotičniki, ki so bili prej na eni strani trupa, so poševno Potovali na drugo stran. Spustili smo se nad Pristajalno stezo, luči različnih barv so postajale 'rss večje in vse hitreje smo šli mimo njjh, nenadoma smo čvrsto stali na tleh Novega sveta. Hip pozneje sva s kolegom pri zajetni črnki opravljala carinske formalnosti in na zvedavo vPra sanje, po kaj sva prišla tako daleč, sem ji odvrnil, da zaradi košarke. Zanimalo jo je, za 'katero uvinverzo kaniva igrati, da sva ji morala razložiti, da prihajava kot trenerja. Sele na tleh prostranega letališča — kot za nalašč jeod nekod prihajal New York, New York l-ize‘ Minelli — sem nenadoma spoznal, kako sem daleč od doma, osamljen, nebogljen, izgubljen, kot da bi ogromna naprava sesala ljudi, se je množica valila proti izhodom: belci, črnci, Azijci, Babilon barv kože in govoric se je prepletal. Povezoval in odbijal in nekje na robu tega veletoka sva midva poiskala telefonsko govorilnico in poklicala telefonsko številko, ki sva jo dobila še v Ljubljani, češ: „Tale predstavnik IBM v New Yorku je v davnih časih igral košarko v Ljubljani..." Za prvi večer bi se ura pametnih nasvetov v da lj n i Ameriki kar lepo prilegla, pa tudi od letališča v mesto je daleč in za nevajenega Potnika tudi kar zamotano. Prijazen glas je. Potem ko je v telefonu nekajkrat škrtnilo, Povedal: „Sorry, toda Mister je prav včeraj odpotoval v Ljubljano..." Smola, kaj hočemo! Človek prileti iz Jugoslavije in v Ameriki mu Povedo, da je možak, ki ga med drugim išče, odpotoval v Jugoslavijo. Že prej sva povprašala stevardeso, kje prenoču-l®jo jatovci. Povedala je naslov hotela, pa sva se ^varovala z vprašanjem, koliko stane prenočišče. „Okrog 90 dolarjev," je ravnodušno odvrnila in na dodatno vprašanje, če je to za dva, povedala, da za enega v dvoposteljni sobi. Za najin proračun je bilo to odločno preveč — ne dolgo let nazaj bi za tak denar kar zmerno lahko živel teden dni na naši obali. Prijatelji so mi že prej svetovali, naj na letališču nikakor ne jemljem taksijev, češ da mi bodo zaračunali 50 dolarjev za vožnjo do mesta. Morda za Amerikance te številke niso osupljive, toda na žalost imam še vedno jugoslovanski osebni dohodek in si 3.500 dinarjev stroškov v eni noči le težko privoščim Potem ko sva že razmišljala o tem, kako bi najceneje prišla na drugo newyorško letališče La Guardia, od koder sva imela naslednje jutro navsezgodaj polet v Chicago in naprej v Lincoln v državi Nebraski, sva zagledala vrsto v rumeno pobarvanih telefonskih celic. To so direktni hotelski telefoni: za 35 dolarjev (vsak) sva dobila prenočišče vTravelers hotelu in njihov zeleno-rumeni kombi naju je pripeljal do hotela in zjutraj na letališče — zastonj. Ob vseh drugih stvareh, o katerih bi bilo mogoče reči, da so od njih prebivalci Novega sveta obsedeni, bi bilo vsekakor mogoče na primerno visoko mesto postaviti tudi (barvno) televizijo. Po moje bi bilo za Amerikanca manjše zlo, če v hotelski sobi ne bi bilo kopalnice, kot da bi bila brez televizorja. Tako sva prvi ameriški večer že doživela tudi vse slasti televizije: na enem programu neprekinjen spored risank, na drugem tekmo profesionalcev v ameriškem nogometu, med poročili pa sva zasledila, da bodo ponoči (od 24. na 25. oktober) premaknili aro za eno uro nazaj. Na srečo sva naročila bujenje pri zeleno oblečenem portirju, tako da naju časovna sprememba ne bi mogla prizadeti, niti če bi jo preslišala. Zgodaj se je znočilo in zaradi časovne spremembe — pri nas je bilo že odločno čez polnoč — sva kmalu postala zaspana. Naslednje jutro naju je boeing 727 ameriške družbe United airlaines odpeljal v gangstersko prestolnico Chicago, 737 iste znamke in iste družbe pa pol ure pozneje še v Lincoln v Nebrasko, na srednji ameriški zahod. Najin ameriški znanec Tom Baack, trener na univerzi v Lincolnu, ki je bil že tudi na slovenskem košarkarskem taboru, naju je nekaj po dvanajsti uri po lokalnem času pobral z velikim oldsmobilom — „Za mesec dni bo to vajin avto!" nama je takoj povedal — in naju odpeljal domov. Spotoma smo si naročili ogromne porcije sladoleda, ki ga Tom obožige, odložili prtljago v Nebraska centru, hotelu tamkajšnje univerze za študente na dopolnilnem oziroma podaljšanem študiju, in se odpeljali k Tomu domov, kjer nam je žena pripravila mehiško ljudsko jed čili. Nisem si mislil, da bom 2e prvi dan jedel daleč najboljšo jed med vsemi, kar sem jih še imel poskusiti... JOŽE SPLICHAL priloga dolenjske Ko smo pred štirinajstimi dnevi s sorazmerno skopo informacijo delavcev krške UNZ skušali vsaj delno razgrniti dogodke, ki smo jim bili priča zadnje mesecev brežiškem Stbvinu, smo to storili v dobri veri, da stopimo na rep takšnim in drugačnim neutemeljenim govoricam in namigovanjem v tem delu Dolenjske. Vsi namreč dokaj natanko vemo, da so se v poslovanju brežiške delovne organizacije Slovin pojavile številne nepravilnosti, ki jih je odkril tudi skupni pregled delavcev krške UNZ in službe družbenega knjigovodstva in ki je prinesel enajst kazenskih ovadb zoper osem delavcev Slovina in tri kooperante. Da ne gre za povsem nedolžne stvari, je pokazal tudi naš zapis, ki je pač temeljil na izjavah odgovornih mož UNZ Krško, vendar je po mnenju Slovina prinesel ..nepravilnosti pri tolmačenju strokovnih izrazov, navedb in domnev, ki zavajajo bralce, Slovinu, slovenski in jugoslovanski vinogradniški dejavnosti pa povzročajo nepopravljivo škodo." Tako je pisalo v uvodu vabila na razgovor, ki so ga sklicali v sozdu Slovin v Ljubljani in ki naj bi zbranim novinarjem raztolmačil tiste strokovne izraze, navedbe in domneve, ki so menda zavedle bralca Takšnih razlag pa je razgcA/or, na katerem so sodelovali vodilni možje iz Slovina, predstavniki kooperantov iz Jastrebarskega, predsednik skupščine občine Brežice Stanko Rebernik in številni novinarji, ponudil bore malo. Zato pa je postregel s tolikanj zanimivimi ugotovitvami in novimi nejasnostmi, da mu upravičeno lahko namenimo nekaj več prostora. KDO JE PRIVOLIL V EMBARGO? Naj si osvežimo spomin s podatkom, da naj bi si večina posameznikov, ki so danes v priporu, prisvojila znatno protipravno premoženjsko korist s prodajo nekvalitetnega vina za bizeljčana, z goljufijami, ponarejanjem listin in še čem. Po besedah - generalnega direktorja Slovina in£ Rada Dvoršaka je bilo za bizeljčana, vino z geografskim poreklom, prodano okoli 2 milijona litrov manj kvalitetnega vina, pri vsej zadevi pa da je šlo za 12 novih milijonov din protipravno pridobljene premoženjske koristi. Šele preiskava bo potrdila ali ovrgla takšne številke, zato pa se velja zamisliti ob nekaj naslednjih izjavah Slovinovcev. Po njihovih besedah so bili nad novico o nepravilnostih v Brežicah presenečeni, kar je tudi razumljivo, nikakor pa ni razumljivo, da so hoteli preprečiti ..predčasno" javno objavo informacije o dogodkih na ' Bizeljskem- Kot je bilo slišati, so imeli o tem ..embargu" celo nekakšna zagotovila (vsekakor bi bilo zanimivo izvedeti, kdo jim jih je dal), zato da so bili presenečeni tudi nad objavami v časopisju, ki so sledila informaciji krške UNZ. Po njihovem bi naj pač vsa zadeva zagledala beli dan šele po končani preiskavi, kar je nekje tudi razumljivo, vendar izgubi ta izgovor veljavo ob dejstvu, da so po Dolenjskem in še kje že nekaj časa krožile številne govorice, ki so nujno terjale uradno pojasnilo. ClMPREJ IZTE2AV No, najzanimiveje ob vsej stvari bo verjetno slišati, kako so dogodke v Slovinu ocenili delavci brežiške delovne organizacije sami. Enotno so obsodili to dejanje, hkratfpa tudi početje tistih delavcev, ki skušajo danes z raznimi govoricami in nedisciplino izkoristiti dejansko stanje ter tako še slabšajo položaj, ki je z izgubo osmerice vodilnih delavcev izredno težak. Otežkočeno je namreč normalno in nemoteno delo, zato je treba čimprej prebroditi sedanje težave. V tem smislu je izzvenel tudi sestanek delavskega sveta sozda Slovin z družbenopolitičnimi organizacijami v brežiški DO. Izmed sprejetih sklepov jih nekaj dobesedno povzemamo: ..Delavski svet se v imenu vseh v Slovinu združenih temeljnih, oziroma delovnih organizacij, distancira od dela in obnašanja posameznikov, ki so svojo delovno organizacijo spravili v zelo težak položaj. Strokovne službe in poslovni organi v Sloviiju so dolžni ponuditi vso pomoč raziskovalnim organom pri ugotavljanju dejanskega stanja, da bi se s končno razjasnitvijo sedanjega položaja ustvarili pogoji za normalno delo delovnega kolektiva v Brežicah. ....Poslovodni organi delavskega sveta so dolžni ustanoviti komisijo, ki bo pri ugotavljanju stanja izhajala iz tega, česar so osumljeni posamezni odgovorni delavci DO Bizeljsko—Brežice, da bomo na podlagi tega potem lahk o storili ustrezne ukrepe za sanacijo v tej naši organizaciji." ..ZASEBNA" PREISKAVA OB BOK URADNI In preden se dotaknemo še zadnjega sklepa vsekakor koristnega sestanka, se moramo ustaviti ob zadnjih vrsticah, ki govore o ustanovitvi posebne komisije. Ta po najnovejših novicah vneto dela. Doslej so njeni člani pregledali že večino enoloških, laboratorijskih, odkupnih in prodajnih podatkov v brežiškem Slovinu za tri leta nazaj in tako prišla seveda že do nekaterih zaključkov. Najpomembnejši je ta, da po njihovem z zadnjimi dogodki v Slovinu poreklo bizeljčana sploh ni ogroženo, da se prodaja ujema z odkupom vina, skratka. cista uino tudi iz soda resnice ? cotrmouHANO pohs®** prišlo je do precej mu čnega vtisa, da se nekaj ne ujema v doslej znanih rezultatih preiskave delavcev krške UNZ. Ne bomo se spuščali v umestnost lastne preiskave ob bok uradniTrditve, ki sojih prenesli v javnost, da so vsi od 500 pregledanih vzorcev vina iz brežiške kleti neoporečni, točneje, da gre za vino korektne kakovosti, da doslej ni bilo ugotovljene ene same napake, kaj šele nezakonitosti, pa so izredno pogumne (o njihovi točnosti bo več povedala nadaljna preiskava delavcev UNZ in preiskovalnega sodnika) in pomenijo povsem novo plat afere, ki je s takšnimi razlagami nekaj doslej navidez jasnih razlag ovila v meglo. Pa najsi smo bil' novinarji še tako vztrajni, nenadoma nismo več dobili odgovora, kam je potemtakem ..izginilo" tistih dva milijona litrov vina slabše kvalitete, ki jih je uvodoma po lastnem izračuna omenil generalni direktor, če J® komisija posredovala javnosti, da oporečnih vin (zaradi morebitne nestrokovnosti katerega od izrazov se že vnaprej opravičujem) v brežiškem Slovinu enostavno ni in jih po njihovih ugotovitvah ni bilo. „V BREŽICAH NI BILO NIC NAROBE" V nadaljevanju je komisija postregla tudi z nekaterimi podatki o odkupu grozdja in vina, predvsem iz območja Plešivice in Jastrebarskega, kjer ima Slovin kar 400 lastnih kooperantov, združenih v svoj tozd. Predstavnik tega tozda je bil na omenjenem razgovoru tudi eden izmed tistih, ki kar ni hotel verjeti resničnosti dogajanj v Brežicah. Celo tako je dejal: ..Prepričan sem, da razen formalnih pomanjkljivosti ni bilo v Brežicah prav ničesar, kar bi bilo vredno takšne publicitete... Prav bi bilo, da, ko govorimo o Edu (Verstovšku, dinektorju-op. p.), odmislimo vse njegov morei. :ne napake, saj je za razvoj brežiškega Slovina ogromno naredil." Ta citat, podobnih je bilo še nekaj, verjetno dovoli zgovorno prikazuje, da večina odgovornih mož v Slovihu (ena izjem je generalni direktor) še zmeraj kot da m dojela resničnosti vseh dogodkov v Brežicah in da so pripravljeni s takšnimi ali drugačnimi izgovori in argumenti prikriti dogajanje. Eden najbolj redkobesednih je bil tudi predstavnik brežiškega Slovina, ki si v svojih redkih besedah ni dovolil nikakršnega prizvoka samokritike. KONEC ODKUPA VIN Pa se vendarle polotimo še tistega zadnjega dela sklepov, sprejetih na skupnem sestanku DPO brežiškega Slovina in delavskega sveta sozda. Ponovno povzemamo dobesedno! „V Slovinu moramo okrepiti kontrolo kvalitete naših prpizvodov, s tem v zvezi pa prenehati z odkupom vin8 od kooperantov in odkupovati samo grozje- To seveda ne velja za trgatev 1980, za katero so že sklenjene ustrezne pogodbe. Pri odkupu vina po teh pogodbah j® potrebno poostriti kontrolo ob prevzemu. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v združenih temeljnih in delovnih organizacijah morajo organizirati aktivnosti in storiti vse potrebne ukrepe za dokončen sprejem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interne banke, s čimer se bomo na finančnem področju usposobili za boljše in organiziranejše delo." Če gre sklepati po teh nekaj besedah, so bili dogodk' v Brežicah Slovinovcem vendarle v poduk. Čeprav, razumljivo, najteže sprejemajo obtožbo o morebitni ponarejenosti bizeljskih vin, so sprejeti sklepi dokaz, da v prihodnje izključujejo vsakršno možnost predrugačenja vina. In četudi po. zatrditvah predstavnikov Slovina doslej en sam vzorec njihovih vin, pa naj si bo iz Brežic, ali od drugod, ni bil obtožen za neprimernega in neustreznega za prodajo, je njihova prvenstvena skrb posvečena poostreni kontroli. Razmišljajo celo o ponovni uvedbi centralne enološke službe, ki so jo v Slovinu že imeli, vendar so jo ob ustanovitvi sozda razpustili in so ostali le na nivojih delovnih organizacij-Še najbolj zgovoren pa je sklep, ki govori, da bodo poslal prenehali z odkupom vin in da se bodo posvetil' izključno kupovanju grozdja. Seveda je to povezano s kupom- težav, v Brežicah vzemimo s premajhnimj ■ predelovalnimi zmožnostmi, vendar bi naj-to premaga1' tudi s predvideno preorganiziranostjo. In kaj za zaključek? Ob nekaterih navedenih nejasnostnih in razhajanjih je vendarle skupna želja vseh, da se preiskava čimprej konča in da morebitni krivd prejmejo zaslužene kazni. Čeprav je nesmiselno dogodke v Brežicah kakorkoli povezati zostalimiosmimi tozdi in DO sozda Slovin, je vendarle jasno, in to je pokazal tud' omenjeni razgovor, da nadaljna usoda te brežiške delovne organizacije le ni odvisna zgolj od njih samih-Nekaj zaradi ne6amokritičnosti nekaterih, nekaj zaradi resnosti položaja, v katerem so se znašli, bo še kako potrebna pomoč sozda, ki mu po dotedanjem razvoju dogodkov sodeč še zdaleč ni vseeno za usodo 350 delavcev in nekaj sto vagonov na brežiškem območju pridelanega vina. Od tako ugledne delovne organizacije, kot je Slovin, pa javnost seveda pričakuje, da bo nalila čistega vina tudi iz soda resnice. BOJAN BUDJA STEKLINA NA PRAGU DOLENJSKE Dolenjski list 15. januarja letos: Steklina vse bliže Savi. Minuli teden so v vasici Kalobje pri Planini nad Sevnico uplenili steklo lisico. ,,Morda so prenašalci te nevarne bolezni, ki prinese strašno smrt okuženemu, že na našem območju, v sevniški občini, a jih še niso registrirali," opozarja veterinar Alojz Mihev. Sevniški občinski izvršni svet je z od redbo že proglasil levi breg Save za neposredno ogroženo območje. Sledijo že cepljenje in drugi ukrepi. Steklina je na pragu Dolenjske. Naj bijemo plat zvona in delamo paniko med ljudmi? Ne in še enkrat ne, svetujejo veterinarji in zdravniki. Mnogo koristneje je ljudi seznaniti z nevarnostjo, opisati bolezen in njena pota, predvsem pa nevarnosti za okužbo. 4 od nekdaj je steklina, ki se strokovno imenuje tudi rabies ali pa hidrofobija, strah vzbujajoče obolenje. Otroke so vedno strašili z njo, četudi je ponekod skoroda niso več poznali. Medtem ko je bila Jugoslavija pred vojno po številu primerov stekline na .četrtem mestu v Evropi, se je nadloga po vojni pošteno unesla in je že kazalo, da bo za zmeraj izginila. Osemnajst let, od 1955 do 1973, Slovenija ni poznala te bolezni. Nevarnost se je zelo povečala po 1979. letu, ko je steklina ..prestopila" avstrijsko-jugoslovansko mejo, kar pomeni, da nas je dosegel val tako imenovane gozdne ali silvatične stekline, ki se že od 1939. leta širi iz Poljske s hitrostjo približno 40 kilometrov na leto. Najbolj nevarne prenašalke so lisice, zlasti če so se čezmerno razpasle. To se rado zgodi, če lovska bratovščina veseljači po lovskih kočah, namesto da bi zalezovala zvitorepke, ki razen lovcev skorajda nimajo naravnih sovražnikov. Virus slinavke, proti kateremu je iznašel cepivo Louis Pasteur, lahko prenašajo tudi druge živali, predvsem psi in mačke, ki so glavni prenašalci mestne ali urbane stekline, nekdaj najbolj razširjene oblike te bolezni Dovzetne pa so vse toplokrvne živali, celo netopirji in seveda človek. Prenaša se z ugrizom, možna pa je tudi okužba s slino živali, ki prenaša viruse. Inkubacijska doba, to je čas, ki mine od okužbe do bolezni, je zelo različna, kar zelo otežuje zdravljenje in ugotavljanje obolelosti. Virus stekline, ki je zunaj organizma zelo malo odporen in ga zatre že sončna svetloba ali izsušitev, po ugrizu obolele živali različno dolgo potuje po živčnih vlaknih v možgane.kjer se loti možganskih celic ter jih poškoduje. Navzven se to pokaže v obliki različnih motenj, tako značilnih za strašno bolezen, ki pogosto pripelje do smrti. Smo pri odločilnem trenutku, ko je mogoče zavreti širjenje bolezni in se obvarovati usodnega ugriza, čeprav žal ne v vsakem primeru. Žvinozdravstvo pozna več vrst steklin in pri živalih, od divje ali maniakalne do neznačilne ali atipične, ki navzven skorajda ne opozarja, da so živali že obolele in nas že lahko okužile z virusi. Divje oblike stekline ni težko prepoznati. Obolel pes se sumljivo obnaša, je pobit, nezaupljiv, razdražljiv, se umika v temne kote; |»pasti skuša celo lastnega gospodarja, namesto običajne hrane pa se loteva zemlje, slame, lesa, papirja, lastnih iztrebkov. Priklenjen pes se skuša utrgati, s svojim slinastim gobcem se loteva verige in zgrabi celo razbeljeno železo. Napada tiho, fretuhnjeno. Ko bolezen še napreduje, je na koncu povsem izčrpan, dokler ne pogine zaradi omrtvitv® dihalnih mišic. Pri mačkah so znaki bolezni podobni kot pri psih. Podobno poteka bolezen pri ljudeh, kjer tud' poznamo tiho in divjo obliko. Morda je še najbolj zanesljiv znak za bolezen nenaden neverjeten strah pred vodo, odtod tudi ime steklina — hidrofobija. Krč' žrelnih mišic se pri obolelemu človeku pojavijo ne le pr pitju, marveč že tedaj, če bolnik sliši ali vidi pretakanje vode. Če zasumimo, da nas je ugriznil stekel pešali mačka, pustimo rano nekaj časa krvaveti. Rano nato izperemo z enim izmed desinfekcijskih sredstev, čimprej pa J® seveda treba poiskati pomoč zdravnika, ki bo * cepljenjem skušal rešiti bolnika. Vsak sumljiv primer J® treba prijaviti na postaji milice ter veterinarskemu inšpektorju. Živali, ki je poškodovala človeka, ne ubijemo, marveč jo, če je le mogoče, ujamemo m osamimo, da lahko veterinar ugotovi, če je res zbolela za steklino. » Tako je torej z nevarnostjo, ki zdaj prihaja tudi v naše kraje. V sevniški občini so na levem bregu Save ž® preventivno cepili pse, ki so izostali pri rednem oepljenju. Inšpekcija tudi opozarja, da morajo biti psi 'n mačke zaprti oz. na verigi, veterinarsko-higienska služba in lovci pa imajo posebno nalogo, da pokončal0 potepuške živali. Lovci bodo morali odstreliti večje število lisia Od 642 lani obolelih živali v Sloveniji je b'l° namreč kar 594 lisic, kar potrjuje dejstvo, da se p° Sloveniji zdaj širi gozdna steklina. Če ,.potuje",s 40 kilometri na leto, bo v nekaj le*' ..prepotovala" vse dolenjske gozdove in bo ogrozila naše živali in ljudi. Zato vsa ta resna opozorila, M. goriva služba. Dobivajo plačo, za uspešno reševanje pa še posebno nagrado. Prva reševama društva so nastala že konec 18. stoletja v Angliji, v Nemčiji pa so po omenjenem dogodku z ladjo „Alicante" ustanovili Nemško društvo za reševanje brodolomcev, ki je od ustanovitve do danes rešilo že več kot 1 Z000 življenj. Izvrstno je urejena reševalna služba tudi v Združenih državah Amerike. Opravlja jo Obrežna straža Združenih držav, ki ima na voljo številna sredstva za pomoč na morju, poleg drugega tudi letala in helikopterje- Osnovno reševalno sredstvo v vseh reševalnih družbah in zvezah sveta je pač rešilni čoln. Sodoben obrežni rešilni čoln ima toliko neprepustnih pregraj in prekatov, da se skoraj ne more potopiti, mnogi so grajeni celo tako, da se sami vzravnajo, če jih val prevrne. Poleg druge opreme imajo metalo za vrvi, radiotelefon, zvočnik na jamboru, radar, električni reflektor, olje za oljenje morja, optične signalne naprave, globinomer itd. Če ponesrečena ladja nasede na podvodno čer ali na plitvino blizu brega, lahko reševalci uporabijo top ali raketno napravo. Z raketo ali topom izstrele na ladjo tanko vrvico, s katero potegne posadka k sebi močnejšo vrv. Po njej se rešijo na kopno. Ob naši obali nimamo spremenljivih sipin, tudi megla je zelo redka. Zato je vprašanje, ali bi se pri nas izplačalo ustanoviti drago stalno reševalno službo. Če se v naših obalnih vodah vendarle dogodi nesreča, lahko pomagajo reševalne ladje „Brodospesa'' in vojne mornarice, vlačilci, luške oblasti pa imajo pravico, da lahko v času nesreče uporabijo za reševanje vsako ladjo, ki je tedaj v luki. Poleg tega imajo obalne radijske postaje na Reki, v Splitu in Dubrovniku stalno službo. Za ladjo „Dunav" nekateri domnevajo, da se je prelomila na valu in zaradi specifičnega tovora (železna pločevina) takoj potonila. Ob tem je zanimiv primer ladje „Christer Salen", ki jo je leta 1951 na poti iz Jokohame v Kanado zajel tajfun. Na razdivjanem morju se je nenadoma odlomil sprednji del ladje malo pod poveljniškim mostom in odplaval. Ker so pregrade držale, se sprva ni potopila ne ena ne druga polovica. Posadka, ki je bila pod krovom, je izvedela, kaj se je zgodilo, šele ko je poveljnik zapovedal, naj spuste čolne v morje. Klice na pomoč je slišala ameriška ladja za prevoz čet in prevzela 10 potnikov s ponesrečene ladje. Posadka je vztrajala na ladji. Sprednji del seje čez nekaj dni potopil, zadnji del pa se je s hitrostjo 4 vozlov napotil proti Jokahami in tudi srečno prispel tja. Neka ladjedelnica je ladjo na prelomu neprepustno zakrpala, nato pa je polovica lacfe spet sama odplula v Bremen, kjer so ji zgradili nov premec. Žal ni vsaka ladja tako srečna, kot je bila „Christer Salen", katere polovica je obplula pol sveta. M. B. Po letu in pol veljavnosti zakona o parnih in neparnih avtomobilskih številkah ostaja še naprej nejasno, kako in koliko je ta predpis učinkovit, še manj pa, kakšne so njegove vzporedne posledice. Ustanove, ki jim pravni red nalaja skrb za usklajenost in ustavnost zakona (če že ne za njegovo ekonomsko upravičenost) opravljajo svoje det0 neučinkovito, po drugi strani pa nosilci in zagovorniki z3kona (še posebej komite za promet in zveze), vsaj po časopisnih poročilih sodeč, niso prišli dlje kot do ocene, da se je poraba bencina v prvih devetih mesecih lani v primerjavi z istim obdobjem v 1 zmanjšala za 11 odstotkov: od 1,78 na 1,65 milijona ton. Pri tem celo pozabljajo, daje leta 1979 že veljala prepoved vožnje za pet od primerjanih devetih mesecev. Zvezni komite preprosto trdi, da je bencin Privarčeval zakon. Zadeva pa ni tako preprosta. Ocene, ki temelje na Primerjanju prodaje v dveh letih, pri tem pa pozabljajo na druge dejavnike, ki tudi določajo prodajo bencina, P“o nikakršne ocene. Ekonomski inštitut pravne akultete v Ljubljani se je stvari lotil bolj resno. Rezultati njegove analize varčevanja z bencinom omogočajo nekaj pomembnih ekonomsko—političnih ugotovitev. Ugotovitve najpjrej v celoti zavračajo trditev, da s cenami oziroma s politiko cen ni mogoče vplivati na Prodane količine bencina. Edino kar je res, ugotavlja inštitut, je, da do predlandtega leta takih poskusov ni bll°' učinki predlanskih in fanskih podražitev pa so bili 'račji od učinkov prepovedi. To dokazuje, da drastični ukrepi v obliki najrazličnejših prepovedi niso tako učinkoviti, kot je to videti na prvi pogled. Poleg tega Prepovedi niso sad nenadoma spremenjenih pogojev, ampak rezultat dolgotrajne pasivnosti ekonomske Politike. Problem se zaostruje do mere, ko je videti, kot Pa se z običajnimi ekonomskimi ukrepi ne da ničesar Na jugoslovansko avtomobilsko sceno stopa Zastava lugo 45. To je kombi limuzina s tremi vrati, s povprek nameščenim motorjem v nosu in s prednjim pogonom. •Jugo 45 je razmeroma moderno vozilo nižjega razreda, namenjenoje časom, v katerem živimo. Zapolnil je vrzel med predpotopnim f ičkom in še dovolj sodobno zastavo 01. Naj bo, kar bo, proizvodnja je stekla, jugo 45 je ta trenutek najmlajša evropska limuzina z vrati na zadku in 2 zložljivimi zadnjimi klopmi. Motor, nameščen poprek pred prednjo premo, omogoča dovolj prostora za potnike. Štirje potniki sev lugu udobno počutijo, sredi zadnje klopi nekoliko manj udobno sedi tudi peti član posadke. Za ppčutje bolj Polgega voznika v novem avtu ni najbolje poskrbljeno, tako vsaj pravijo redki srečneži, ki so novinca že vozili. Pohvalijo pa pripraven in neposreden volan in dovolj natančno prestavno ročico. K osnpvni opremi juga 45 spadajo med drugim tudi ogrevana zadnja šipa, brisalnik ‘n brizgalka zanjo, luč za vzvratno vožnjo, avtomatska varnostna pasova za prednja sedeža, leyo zunanje °9ledalo, varnostne utripalke, ključavnica na pokrovu Posode za gorivo. Zglavnikov na prednjih naslonjalih ni. ' ■ovarna je izjavila, da gre pač za osnovno različico ju^, oa vrsto bodo prišle tudi dražje, močnejše in bolje ppremljene, čeprav jugo, kakršen je zdaj, glede na Jugoslovansko ponudbo in raven niti ni pomankljivo opremljerv Srce vsakega avtomobila je motor. Vodno hlajeni ^tirivaljnik z 903 kubiki gibne prostornine in 33,1 kW utoči (po starem 45 konj) ni nikaršen dosežek moderne tehnike, je pa že od fiata 850 in njegovega kupeja sem znan po potrpežljivosti. Glava je sicer iz lahke kovine, toda ročična gred je le v treh ležajih in odmična ob strani. To_ pa še ne pomeni, da motor ni kos visokim Vrtljajem, saj nabira moč do števila 6100. Motorje tudi d°volj prožen, zato ni prave potrebe po siljenju v višja °bmočja vrtljajev, v četrti prestavi gladko potegne že od hitrosti 35 km na uro. Glede porabe goriva za zdaj ne preostane drugega kot verjeti tovarniškim podatkom in reklapnnemu geslu, da je jugo 45 ne samo skromen, ampak tudi živahen avto. Tako naj bi novorojenček iz Zastave porabil pri hitrosti 90 kilometrov na uro le 5,86 litra bencina, pri hitrosti 120 km/h 8,10 litra, med mestno vožnjo pa še 3 decilitre več. Odlično, če bo res! Zaradi zamud proizvodnje domačega motorja za jugo 45 bodo najverjetneje vse do aprila 1981 prihajali ti avtomobili še z italijanskimi motorji ali pa vsaj s številnimi italijanskimi deli v njem. Če še ostanemo pri motorjih, stoji trenutno ob imenu jugo številka 45. Obljubljajo, da jo bo čez nekaj časa zamenjala številka 55, kar napoveduje nekoliko spremenjen model. Realno je pričakovati, da bo dobii jugo stoenkin motor s 55 KM, v še močnejši različici pa bo nekoliko navit stoenkin agregat s 65 KM. Odločilna za ta poseg je izredno trdna školjka juga, ki je načrtovana tako, da bo zmogla obremenitve močnejših motorjev. Karoserija juga 45 ni sodobna samo za oko, (nekatere spominja na fiat pando), v njen prid govore tudi meritve v/“ininfarinovem vetrovniku, kjer soji izmerili ugoden količnik zračnega upora. Če spominja videz juga na pando, je podvozje kopija tistega, ki ga poznamo izpod pločevine fiata 127, Italijani so za jugo celo zapisali, da gre za jugoslovansko različico fiata 127. Naj bo tako ali drugače, jugu takšno sorodstvo zanesljivo ne škodi, čeprav očetje in botri iz Kragujevca vztrajno trdijo, da gre za izvirno jugoslovansko vozilo. Jugo se na cesti obnaša natanko tako, kot je od tak&ie zasnove moč pričakovati. Vzmetenje je na meji med trdim in mehkim, torej primerno za povprečnega voznika, skromne zunanje mere jamčijo okretnost v gostem mestnem prometu, prednji pogon zahteva v ih ovinkih rahlo dodajanje volana. Zavore so dobre, predaj kol ut ne, zadaj bobnaste. In še graja: motor, ki da novemu avtu največjo hitrost 135 kilometrov na uro (od 0 do 100 km na urd pospeši v 21,6 sekunde), je preglasen. Zameriti mu tega ne smemo preveč, saj jugo 45 kljub velikemu trudu pri prepisovanju in lastnih idejah ni avto srednjega razreda in to tudi noče biti. Je pa prijetna ponudba množici kupcev, ki bi se radi vozili dokaj varno, zmerno hitro in ne predaleč. Če jugo 45 že ni resen avto, je pa gotovo vozi lo za današnje čase. Nedav,,o izginotje jugoslovanske ladje „Dunav“ v viharju blizu Japonske je bilo uvod, da napišemo nekaj' več o reševanju ladij in brodolomcev, klicih na pomoč, reševalcih in drugih rečeh, ki spremljajo najhujši doživljaj v življenju vsake ladje, trenutek, ko mora radiotelegrafist oddati v eter signal SOS. Ko so začeli na morju uporabljati brezžično telegrafijo, so klicale ladje na pomoč s signalom CQD. Kmalu pa so uvedli signal SOS, ker je bzrojavne znake tri pike, tri črte, tri pike (...-----------------...) lahko razločevati od drugih. Angleška razlaga teh znakov: ,.Save our souls" (rešitve naše duše) ima le mnemotohni-čen pomen, laže si jih zajx>mnimo. Ta brezžični poziv oddajajo ladje, ki jim preti nevarnost na morju. Zlorabo znaka strogo kaznujejo, ladja, ki sliši klic SOS, hiti nemudoma na kraj nesreče, če pa je predaleč od njega, preda klic na pomoč drugim ladjam, ki so bliže- Če pa kliče ladja, ki je v stiski, pomoč z radiotelegonom, ne uporablja kratice SOS, marveč besedico ,,mayday", angliziran izgovor francoskega izraza ,,m’ aider". Oba klica imata prednost pred vsakim drugim sporočilom. Brž ko ju zaslišijo, morajo vse radijske postaje ustaviti obratovale, dokler ni dosežen sporazum, kdogre nesrečni ladji na pomoč. Ladje imajo v svojih radijskih postajah napravo, samodejni alarmni zvonec, ki sam nadzoruje mednarodno odrejeno valovno dolžino za klice na pomoč in Pokliče telegrafista, brž ko sprejme prvi klic na tem valu. Razen z brezžičnimi signali lahko ladja kliče na Pomoč tudi z raznimi optičnimi signali, z zastavno kombinacijo, s signalnimi raketami, s plamenicami ali z zvočnimi signali. Pomoč na morju pa ni bila vedno tako sama po sebi umevna kot danes. Se leta 1860 seje pripetilo, da je v viharju nasedla jadrnica „Alicante" pred Borkumom, ^■m izmed Frizijskih otokov. Vsa posadka je v razdivjanih valovih utonila, medtem ko so ribiči na bragu brezdelno opazovali tragedijo. Ponesrečencem n®° pomagali, naplavljeno blago z razbite ladje pa so seveda skrbno polovili. Po takratnem običaju so tudi 'meli pravico do tega. Taka miselnost v preteklih Stoletjih je vodila do tega, da so marsikod po Evropi ob nevarnostih prižigali ognje na obalah. Ne zato, da bi Pokazali ladjam pot iz nevarnosti, nasprotno — z ognjem so jih vabili v pogubo. V nemškem delu Severnega morja Je bil zaradi takih podvigov na slabem glasu predvsem °tok Helgoland. Sicer pja so v nemških obmorskih Pokrajinah šele leta 1777 nehali v cerkvah moliti, da bi del bog obilo naplavljenega blaga. V večini pomorskih držav je danes za primer nesreče ne morju urejena reševalna služba, ki temelji pretežno na Prostovoljnosti. Taka reševalna društva pa so združena v ^ze, ki uživajo izdatno državno in zasebno podporo. Reševalci so povečini ribiči in pjomorščaki, ki ne služijo trač na ladjah, so pa še dovolj krepki za težko in nevarno dovoljenja, prestavitvami prevozov in potovanj na druge dneve in podobnim. In ko se učinki prepovedi dovolj zmanjšajo, bolj ostre prepovedi iste vrste praktične niso več mogoče. Ko nekdo že ima dva avta, mu je popolnoma vseeno, če prepovedo vožnjo ne samo za posamezne dneve, ampak tudi meseca Izginjanje učinka podražitve pa se, nasprotno, da preprečiti. In sicer z rastjo cene bencina, ki je enaka sp lošni rasti cen, to je s preprečevanjem padca relativnih cen bencina. To je tudi smisel politike cen. Čeprav se ljubljanska analiza omejuje na učinke cen in prepjovedi na varčevanje z bencinom, torej na neposredno učinkovitost zakona o parnih in neparnih avtomobilskih številkah, pa ni moč pozabiti tudi vzporednih učinkov prepovedi. Med njimi je povečano povpraševanje po avtomobilih na tržišču, ki po svoji volji draži avtomobile. Prepoved tudi ne spodbuja nakupa avtomobila, ki rabi manj goriva, prepjovedi so vzrok neenakomerne uporabe javnega prometa, preprečujejo opravljanje številnih uslužnostniji storitev, oziroma jih podraže. Prepjovedi ne nazadnje nekatere pjostavijo v boljši pjoložaj, tako družine in ljudi z visokimi osebnimi dohodki, ter spjodbujajo lov na 'posebna dovoljenja. Rezultati analize zelo jasno kažejo na dejstvo, da je mogoče v jugoslovanskem gospodarstvu navkljub vse večjemu številu ukrepjov in zakonskih aktov, ki objektivno rušijo delovanje tržišča, željene efekte doseči tudi posredno, torej brez prepovedi, s katerimi država odloča namesto pjotrošnika ali proizvajalca. Ukrepi v obliki najrazličnejših prepovedi niso samo v nasprotju z ustavo,«o tudi v nasprotju s temeljnimi načeli delovanja samoupravnega socialističnega gospodarstva. Taki ukrepi niso učinkoviti, saj so v naspjrotju z ekonomskimi zakoni, stranski učinki pja so lahkb večji od osnovnih. Res pa je, da so taki ukrepi včasih videti nujni, vendar le zato, ker so posamezni členi našega ekonomskega sistema žal v naspjrotju z ekonomskimi zakoni. več rešiti. To velja tudi za naš odziv na (»dražitev nafte na svetovnem tržišču in predvidljive težave plačilne bilance. Namesto da bi takoj reagirala, je ekonomska politika pjo letu 1974 s cenami bencina porabo celo pospeševala, namesto da bi jo zavirala. Res je, da zaradi splošne rasti cen in s tem zaostajanja relativnih cen bencina učinki podražitve postopoma izginjajo, vendar postopoma izginjajo -tudi učinki omejevanja vožnje. ,,Zop>er" prepoved se ljudje bore z nakupom drugega avta, z iskanjem razlogov za posebna Udeleženke tekne ptedic DKFID Mlake 11. avgusta 1935 na Krasincu Krajevna skupnost Podzemelj, obsegajoča 12 obkolpskih vasi, si je za svoj praznik, ki ga je ob koncu junija lani prvič proslavljala, izbrala dogodek oz. dogajanje iz predvojne revolucionarne dejavnosti. Gre za delovanje Društva kmetskih fantov in deklet (DKFID) Mlake, prvega v Beli krajini, ki so ga domači komunisti in napredno usmerjeni posamezniki ob najtesnejšem sodelovanju s takratnim študentom in inženirjem agronomije Janezom-Marentičem iz Boginje vasi ustanovili 8. maja 1933 ter ga vodili vse do srede oktobra 1935, ko je bilo zaradi napredne dejavnosti istočasno s sosednjim DKFID Gradec kot prvo v Sloveniji od oblasti prepovedano. Gradivo o tem dogodku in sploh o belokranjski predvojni revolucionarni dejavnosti je zbral in obdelal zgodovinar Anton Štampohar. Njegove ugotovitve objavljamo v dveh nadaljevanjih. ki se pojavljajo od časa do časa med narodom in mu jemljejo njegovo čast in poštenje. Zato kmetska mladina naprej!" In je tudi šla. Zlasti v ilegalnem partijskem delu! TITO POHVALIL „AMERI KANCA" V desetletju pred vojno je bil najaktivnejši tesen Marentičev sodelavec, že omenjeni Niko Črnič, v partijskih vrstah znan kot „Amerikanec". Rodil se je 5. aprila 1897 v Boginji vasi. Kot avstro-ogrski vojak je prišel v italijansko ujetništvo. Po vrnitvi domov se je zaposlil kot lesni delavec v Črnomlju, od avgusta 1925 do marca 1 929 pa je bil v službi pri finančni kontroli na Gorenjskem, kjer je tudi opravil izpit za stalnega zvaničnika. Maja istega leta je odšel k bratu v Kanado, od koder se je leta 1 931 vrnil v domačo vas kot izgrajen komunist. Bil je član partijske celice Mlake, tudi prve v Beli krajini. Razpečaval je ilegalno partijsko literaturo -poleg ostalih je z njo oskrboval komunista Aloiza Kozana iz Pribincev — in bil v stalnih stikih z novomeškimi komunistu Kot član okrožnega komiteja KPJ za Belo krajino je bil na konferenci novomeških in belokranjskih komunistov poleti 1934 na Gorjancih izvoljen za delegata za pokrajinsko konferenco KPJ.za Slovenijo, ki je bila 16. septembra istega leta v Goričanah pri Medvodah in se je je udeležil tudi delegat CK KPJ Josip Broz - Tito. Tu je poročal o delu belokranjskih partijskih organizacij. Na podlagi njegovega poročila in drugih informacij je Tito v poročilu CK KPJ s temi besedami visoko ocenil njihovo delo in vlogo, zlasti v društvih kmetskih fantov in deklet: »Najbolje se dela, kot se je lahko razbralo iz poročila, med kmeti v Beli krajini. Tam je nekaj zelo dobrih in s|X>sobnih kmetov, ki prednjačijo. Tu je največ celic po vaseh, a partija ima med kmeti organiziran vpliv. Ta kmečki delegat je zahteval, da CK poskrbi za ilegalni in legalni kmečki list za Slovenijo. Tam kmetje želijo, da se jim pošilja čim več partijske literature, toda ta delegat meni, da je neobhodno potrebno izdajati ilegalni kmečki list, ki bo poljudno pisan, kot npr, .Hrvatski put'. Sicer pa so oni sami sposobni organizirati razne akcije kmetov, kar do neke mere že delajo. Potrebno bo, da se ravno iz te pokrajine organizira dopisovanje za partijsko literaturo in list, če bo izhajal". Še posebej je tovariš Tito povprašal Črniča, ki je govoril tudi o študijski partijski literaturi, od kod so jo dobili. Največ sta jo v letih po razglasu šestojanuarske diktature prinesla v Belo krajino takratna študenta agronomije v Zagrebu Janez Marentič in Jože Berkopec iz Kloštra pri Gradcu. Po _ prvi konferenci belokranjskih komunistov v Vavpči vasi pri Semiču januarja 1937, katere udeleženec je bil, je Črnič postal sekretar pozneje samostojne partijske celice Mlake. Bil je tudi delegat na konferenci leta 1940 v Kanižarici. »NASPROTEN CERKVI IN PREMOŽENJU" % Žandarmerijski postaji Gradac je bilo znano, da se ukvarja s komunistično dejavnostjo, zato je o njem zbirala podatke. V njegovi »Razvidni poli" je pod vprašanjem „S kom se druži? " zapisano: „S komunistom Butala Jakobom iz Gradaca. . Smatrata se kot glavna voditelja komunizma v rajonu stanice. Oba sta prebrisana in vztrajna". Njegovo komunistično delo-vanje pa je opisano takole: ,,Je agren agttaxor vsakokratno opozicijo. Teži za spremembo stanja v državi po ruskem sistemu in se druži z vsemi nezadovoljneži. Podpira vsak pokret, ki ima namen oslabiti sedanje politično in socijalno stanje v državi in izkoristi za ta cilj vsako priložnost. — Posebno pa ie nasproten cerkvi in cerkvenemu premoženju." Zato je razumljivo, da je bil v januarju 1941 med belokranjskimi komunisti in simpatizerji KP, ki jih je režim konfiniral v Medjurečju v Srbiji. Zaradi zadržanega stališča do oborožene vstaje, na kar je vplivalo tudi njegovo zdravstveno stanje, je bil še is® leto izključen iz partije, vendar je kljub temu v svoji vasi neprekinjeno delal za NOB in je bil predsednik vaškeg3 odbora OF. Umrl je za srčno kapjo 10. avgusta 1952. OSTRA REAKCIJA OBLASTI Reakcija oblasti na revolucionarno vrenje v letu 1935 v Beli krajini je bila ostra. Ne le da je v Dragatušu pocl žandarmerijskimi streli padla prva politična žrtev v Sloveniji, oblast se je spravila tudi nad obe društvi, na Mlakah in v Gradcu, obe trdno vodeni po komunistih in njihovih simpatizerjih, ter jih razpustila. Toda dveletno organizirano delo je že pokazalo rezultate, zlasti ob pjetomajskih volitvah v narodno skupščino, in če volilm rezultati ne bi bili grobo potvorjeni, bi v nekaterih belokranjskih občinah slavila zmago opozicija. Ob predvolilnem shodu Petra Korena na Krasincu — ni rečeno, da za te volitve — so skušali pristaši vladne stranke onemogočiti opozicijo tudi tako, da so tisto noč po vasi razbijali plotove,- pri tem pa po imenu vzpodbujali enega od svojih političnih nasprotnikov, s čimer naj bi vrgli sum na opozicijo. To jim je tudi uspelo. Na glavarstvu v Črnomlju so se morah zagovarjati trije domačini in eden od njih je moral plačati denarno kazen. Razen v Dragatušu je prišlo do ogorčenja in protestov še v Adlešičih, kjer so na dan volitev v (Dopoldanskih urah žandarji iz Črnomlja odvzeli volilne spiske in ponaredili izid. Drugega dne je šlo nekaj sto prebivalcev z območja Adlešičev in Gribelj v Črnomelj terjat pravico. Na mostu čez Lahinjo so jim zaprli Pot žandarji. Šele po zapovedi in grožnji žandarmerijskega - narednika ,,V imeni) zakona odrejam, da se takoj razidete, sicer bomo streljali!" so se kmetje pričeh razhajati. Dejstvo je, da med temi in možnimi središči up°ra zaradi kraje glasov, oddanih za opozicijo, ni bilo povezave, kar so ugotavljali tudi v partijskih vrstah. Janez Marentič, ki je s svojim delom v krajih ob Kolp1 spodbudil demonstracije v Črnomlju, je pripisal tem dogodkom zgodovinski pomen, sicer [ja je, zaradi uspeha reakcije, potegnil nauk: „Mi smo mladi in moramo se učiti". Ob tem lahko rečemo, da je kmečko-delavsko gibanje, spočeto v Beli krajini z društvi kmetskih fantov in deklet, ravno v času petomajskih volitev napovedalo svojo moč. Dan po volitvah so se na poziv partije tudi mladi delavci v večjem številu kot sicer zbirali v Črnomlju. V tem letu, 28. aprila, je bilo na rednem občnem zboru izvoljeno novo vodstvo DKFID Mlake: predsednik Martin Klepec, podpredsednik Janez Štravs, oba iz Prilozja, tajnik Jože Kralj in blagajnik Mato Šegina. RAZPRTIJE ZARADI IZKUPIČKA Kmetska sokolska četa v Podzemlju, ustanovljena sredi marca 1932, je sicer vnesla določeno razgibanost v dotlej tradicionalno klerikalno okolje, ni pa zadovoljila hotenj mnogih mladih kmečkih fantov in deklet, ki so bili vse bolj dovzetni za prepričljivo in neposredno besedo svojega rojaka Janeza Marentiča in posameznikov, med katerimi je vztrajno širil komunistično misel. Kljub temu je domači župnik videl v Sokolu veliko nevarnost, zato je pohitel in že čez teden dni v zakristiji sklical sestanek z namenom, da se oživi delovanje fantovske kongregacije. Od blizu 100 prisotnih fantov se jih je vpisalo 21, medtem ko je Sokol ob ustanovitvi štel 69 članov in članic. Ob zaključku vpisovanja je hotel spregovoriti akademik Janez Marentič, ki je bil na čelu v skupini došlih prisotnih fantov — sokolov, a mu župnik ni dal besede, češ da je shod končan. Kljub temu mu je Marentič postavil več vprašanj, med drugimi: „Ali vi veste, kaj je mladinsko gibanje? To katoličanstvo, ki ga vi oznanjate, ni pravo. Svete maše ni ustanovil Kristus". Nato pa mu je prepovedal govoriti. Medtem ko so se župnik in kongreganisti zaklenili v cerkev, so ostali pred cerkvijo še nekaj časa vpili in vzklikali parole, kot „Žvio Sokol, dol Marijina družba, farji itd." in druge, kar je župnik izdatno izkoristil v propagandi zoper sokoles Tudi od samega začetka tleča nasprotja v vodstvu sokolske čete so se zaostrila zlasti ob vprašanju porabe izkupička od veselice: ali z njim obogatiti knjižnico ali pričeti gradnjo sokolskega doma, kar bi predstavljalo i«liko breme, so se [ja za gradnjo zavzemali režimu zvesti člani. Sodu je izbilo dno, ko so bili na prvem občnem zboru izvoljeni v vodstvo nekateri komunisti. V spor je poseglo vodstvo sokolske župe v Karlovcu, razveljavilo volitve, na novih volitvah pa so bili v vodstvo izvoljeni samo konservativcu To je pospešilo uresničitev že prej prisotne misli med že leto poprej organiziranimi domačimi in gradaškimi komunisti o ustanovitvi Društev kmetskih fantov in deklet, prosvetno-kultumih organizacij, v katere bi se vključili vsi s sokolsko organizacijo nezadovoljni napredno misleči fantje in dekleta. Preke zime 1962/33 so bile izvedene priprave; med organizatorji velja poleg Marentiča omeniti Nika Jakofčiča s Cerkvišč, Nika Črniča iz Boginje vasi in Viktorja Kureta z Grma, katerega sta Marenčič in Črnič pooblastila, da na Zvezi kmetskih fantov in deklet (ZKFID) v Ljubljani poizve za pogoje glede ustanovitve. Že 9. aprila 1933 je bil v Smukovi gostilni na Mlakah pripravljalni sestanek za ustanovitev DKFID Mlake. O njem je bila objavljena vest v glasilu ZKFID „Gruda" in v »Kmetskem listu". V »Grudi” piše: »Podzemelj v Beli krajini. Tudi pri nas se je zavedna kmetska mladina krepko postavila na noge ter si osnovala lastno mladinsko organizacijo. Pričakovati je, da bo ta naš vzgled vzdramil vso kmetsko mladino v Beli krajini V a[jrilu se je vršil v Mlakah lep sestanek, ki se ga je udeležilo nad 80 fantov in deklet. Na sestanku je poročal o namenu kmetsko-mladinskih organizacij ter o mladinskem pokretu predsednik ,Zveze' tov. Ivan Kronovšek. Zbrana mladina se je z navdušenjem igavila za ustanovitev .Društva kmetskih fantov in deklet', o čemur pa bomo še (joročali. — Korajža velja, fantje in dekleta!" TEKMA KOSCEV NA SONČNO NEDELJO Novega poročila sicer ni zaslediti, iz ohranjenih članskih izkaznic pja je razvidno, da so bile izdane 8. rpaja 1933, kar je ustanovni dan prvega DKFID v Beli krajini. Ob tem velja naglasiti, da je Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani društvena pravila (predlagatelji so bili Jože Rožman, Bara Črnič, Martin Šegina, Anton Brine in Julij Pezdirc) potrdila šele 11. julija 1934, medtem ko so bila pravila v istem mesecu ustanovljenega DKFID Gradac odobrena že 5. junija 1933 DKFID Mlake je vključevalo fante in dekleta iz vasi Mlake, Boršt, Boginja vas, Prilozje, Cerkvišče (danes ni v okviru KS Podzemelj), Krasinec in Grm (torej brez Podzemlja!), v odbor pa so bili izvoljeni: predsednik Nikolaj Šuštarič iz Prilozja (član partije), tajnik Viktor Kure z Grma, blagajnik Niko Jakofčič s Cerkvišč (član partije), predsednik nadzornega odbora Niko Črnič iz Boginje vasi (član partije), člana pa Janez Šegina iz Prilozja in Jože Kralj iz Boršta. Ta imena dajejo odgovor, zakaj je banska uprava zavlačevala z odobritvijo pravil in da so nedvomno intervenirali domači sokoli ali klerikalci Ne glede na to, da na d ruštvenih pravilih pod stavkom »Ustanovitev društva po vsebini teh pravil ne prepo.-em* še ni bilo pečata bana Dravske banovine, je dr uš. o že pripravljalo svojo prvo tekmo. To je bila dobro organizirana tekma koscev sončno nedeljo 11. junija 1933 na Mlakah, ki se je razvila v mogočno manifestacijo kmečke sloge in moči ter odpora proti vladajočemu režima V sprevodu strnjeno članstvo DKFID Mlake in DKFID Gradac, delno na konjih, moški s kosami na rami, ženske s srpi ali grabljami v rokah — prvič javno [jojoč v gradaškem društvu porojeno revolucionarno pesem »Kosec koso brusi", ki je odtlej dajala ton vsem prireditvam obeh najtesneje sodeltjočih društev, med partizanskimi borci pa je bila med najbolj priljubljenimi od začetka vstaje— je korakalo na železniško postajo v Gradca kamor se je z opoldanskim vlakom pripeljal predsednik ZKFID l»n Kronovšek. Med potjo razlegajciče se parole »Dol z velesrbsko čaršijol, Dol z diktaturo!, Dol z domačo reakcijol, Žvela svoboda). Živela republika!. Živela dblovno ljudstvo!. Živela Sovjetska zveza!" so napovedovale, kje bo mesto belokranjskega ljudstva v Udeleženke tekme žanjic DKFID Mlake julija 1934 na Krasincu (harmonikar član DKFID Gradac Ferdo Potočnik, klarinetist Jože VArdjan iz Čmomfa) kasnejšem spopadu s fašističnimi okupatorji in domačo oboroženo reakcijo. Predsednik Kronovšek je bil vidno presenečen nad sprejemom, saj takšnega še ni doživel Tekmovanja ki se ga je udeležilo 12 koscev, med gledalci pa je bila poleg velikega števila kmečkega prebivalstva tudi inteligenca, sta vodila sreska kmetijska referenta Ivan Konda in Emeran Stok las. Nagrade so'si prikosili: 1. Janez Šegina iz Prilozja, 2. in 3. Peter Starešinič s Cerkvišč in Lojze Šegina iz Prilozja, 4. Franc Šegina in 5l Janez Šuštarič, oba iz Prilozja. V začetku avgusta je društvo sodelovalo pri orgmizaciji tekme žanjic DKFID Gradac. POGREB - POLITIČNA MANIFESTACIJA Društvi sta nastopili skupno tudi na pogrebu za posledicami nesreče pri delu v gozdu v začetku januarja 1934 umrlega delovnega člana DKFID Mlake in člana partije Martina Šegine. Pogreb, kakršnega dotlej še ni bilo, je bil organiziran v okviru rkuštva. Tako na domu kot na grobu je pokojnku zapel pevski odsek DKFID Gradac, kar je bila novost v teh krajih. Pri odprtem grobu se je od njega v imenu cfruštva poslovil Janez Marentič. Njegove obtožujoče in ohrabrujoče besede -tudi govor take vsebine, kakor organizaega pogreba sploh je predstavljalo nekaj prelomnega — so naletele na odpor (vi župniku, ki je nato s prižnice razglasil, da odslej prepoveduje vse govore na pokopališču, ki jih ne bo odotril on.. To je čas, ko je bila revščina doma v marsikateri hiši Javna dela. začeta v prejšnjem letu s premestitvijo klanca na banovinski cesti pod cerkvijo v Podzemlju, financirana iz bednostnega fonda, so se nadaljevala Z vplivom na javno mnenje so člani društva dosegli, da so bili sprejeti na delo res zaslužka najpotrebnejši Več let trajajoča suša je prinesla hudo pomanjkanje tudi v ta sicer najrodovitnejši predel Bele krajine. Zaradi tega in bolezni krompirja je bilo potrebno nabaviti pet vagonov semenskega krorTVJrja, medtem ko je banska uprava dajala razna semena proti vrnitvi ob pospravlja-rju letine. Revnejši so dobivali nekaj živil brezplačno, »da pošteno so jih odslužili s kulukam pri raznih delih: na izboljšanju ceste Gr m -G Iršiči, Krasinec—Cerkvišče. pri zniževanju klanca pri Primostku in v Gradcu od mostu proti Železniki postaji KLERIKALCI NISO VIDELI REVŠČINE Klerikalni »Domoljub" in njegov dopisnik iz Podzemlja revščine nista videla. Sklepala sta, da krize ni, dokler društva: štiri gasilska, dve sokolski in tri DKFID, prirejajo veselice, in to seveda s plesom! Zlasti ples je skušala duhovščina na vse načine preprečiti. Tako se je gasilsko društvo Dobravice še leta 1936, potem ko je župnik zaradi napovedane veselice s plesom odklonil blagosloviti novo motorno brizgalno, obrnilo ra starokatoliškega duhovnika v Karlovca Vendar je bilo gasilsko slavje brez blagoslovitve, kajti sresko načelstvo je po župnikovem posredovanju prejjovedalo opraviti obred starokatoliškemu duhovniku. Brizgalna je bila deležna blagoslova šele čez dve leti. Po ustanovitvi »Sloge", gospodarske in podporne zadruge slovenskih kmetov in delavcev, marca 1936 so bila v Beli krajini sklicana zborovanja z namenom pridobivanja članstva in širjenja zadružne misli. Gibanje se je uspešno širilo tudi v krajih ob Kolpi, čeprav so ga po človeka vrednem življenju hlepečih kmetov njihovi nasprotniki hoteli že na začetku onemogočiti. Za 10. maj napovedana zborovanja v Podzemlju, na Suhorju in v Metlki je oblast prepovedala. Niko Jakofčič je na Cerkviščih vpisal v,,Slogo” deset kmetovalcev in enega v Prilozju. Dejavnost društva, tudi gradaškega, je vplivala na , življenje sosednjih in tudi bolj' oddaljenih vasi, da so si ustanovili lastne organizacije: tako v Gribljah kot v Adlešičih sta bili v prvi polovici leta 1934 ustanovljeni društvi kmetskih fantov in deklet, ki sta ravno tako razvili živahno dejavnost in si pridobili simpatizerje tudi v sosednjih hrvatskih vaseh. Zlasti se je to pokazalo 22. julga 1934 ob 1. plavalni tekmi v Beli krajini v organizaciji DKFID Griblje, ki ji je poleg domačinov prisostvovalo članstvo ostalih belokranjskih društev, na desnem bregu Kolpe pa več sto Hrvatov. V juliju (po vsej verjetnosti 8. julija, po nekem dokumentu z dne 13. julija pa se da sklepati, da je bila tekma 15. julija) je DKFID Mlake priredilo na njivi pri Krasincu tekmo žanjic. Zmagovalka je bila Bara Črnič iz Boginje vasi, sledile pa so ji Jožefa Kralj iz Boginje vasi, Marija Štravs iz Boršta, Bara Šuštarič in Jožefa Klepec, obe iz Prilozja. Po tekmi je zbranim spregovoril sreski kmetijski referent Emeran Stoklas o pomenu »kmetskega pokreta ter zavrnil vsa zlobna in grda obrekovanja, ki jih širijo o naši mladini in njenem pokretu razni lumpi. VEDA, FANTJE pokrajinski partijski konferenci za Slovenijo septembra 1934 v Goričanah pri Medvodah Predsednik DKFID Mlake Martin Klepec s takrat prepovedano slovensko zastavo KORAJŽA IN DEKLETA! so □ priloga dolenjskega lista prebrali smo modrost vzhoda Čeprav je indijska filozofija' renila na veliki pohod po svetu * Pred nekaj desetletji, pa smo Slovenci lahko uživali filozofsko modrost Vzhoda le po aPljicah v preredkih prevodih, jcer pa s slovensko prevodno 1 ozofsko zakladnico tako ni 10 kaj prida. Prizadevanja sri aurobindo ovenske matice, ki zalaga naše rzisče s filozofskimi teksti, cye ,ares Pozdraviti, še posebno ker a. v sv°j program uvrstila ■človeški ciklus", delo pred 30 etl umrlega Aurobinda, indi-arBkega rišija, kot na Vzhodu /avijo modrim možem, katerih ^drost je globljega značaja, !ot ie modrost razuma., Svoje-^tno delo je prevedel, opremil Predgovorom, opombami fn Penino besedo Janez Svetina. Sri Aurobindo v „Človeškem Plklusu" izrisuje razvoj človežke družbe vendar ne z merili, etilnimi za naše zgodovinopisje jp družboslovje. V knjigi n' govora o vojnah, kraljih, zgodovinskih dogodkih, pa tudi o posameznih ljudstvih ali naro-ih ne. V središču dogajanja je ovek in človeška družba kot "°lavna oblika Duha. Razvoj r^eznika je tudi razvoj /Jjfbe, giblje pa se od manj k J osv^čenim stopnjam razvi-sto*1’ ^^oijna evolucija je po-. “Pno razkrivanje istovetnosti anence in transcendence Du-Y poznanih upanišadskih 'finih gre torej za znamenito . s®h atman je brahman, pri >.ni'er pomeni atman absolut v oveku, brahman pa transcen-ntni absolut Nekaj podobne-da ^0znarno iz Heglovega pogle-^ na zgodovino, ki tudi poteka ot samouresničevanje Duha. Sri Aurobindo je evropsko filozofijo dobro poznal in Heglov vpliv nanj ni izključen, čeprav je očitno, da je korenina Aurobindove misli indjska filozofska tradicija.^ Seveda je ,,Človeški ciklus" mnogo bogatejše branje, kot je mogoče zapisati v teh nekaj osnovnih potezah. Ena od nespornih vrednosti Aurobindove-ga pisanja je izredna sugestivnost, ki bralca sili k premišlja-nju in primerjanju lastnih misli ter izkušenj s povedanimi. Vsekakor gre za knjigo, ki ni le branje za enkrat. M. MARKELJ brezobzirno Tretji jošk. Kako je bil list ujet. Podojen. Prepir. Pomivanje. Kakor v kinu. Rabljeva gostija. Rit debele Grete. Zajčja poprova obara. Ogledovanje dreka. Pozno. Rimano sranje. Pogovor o vremenu. Kako so na sodišču navajali iz pisem. Trpeti lakoto. Oditi po gobe. Skrit pod k islico. Za strah. Preprosta ženska. Žebelj in vrv. Pečen krompir. Očetnidan. Do bruhanja. Pričkanje. Trikrat svinjsko zelje. Brez kakršnekoli medsebojne povezave smo prepisali nekaj naslovov podpoglavij ali pesmi iz knjige v devetih poglavjih. Na prvi pogled se bo komu morebiti zazdelo, da hočemo predstaviti kvantaško delo. A ni tako, omenjeni naslovi lahko ponazorijo le nenavadnost romana „List" nemškega pisatelja Guenterja Grassa. Mešanico stvarnosti in fantastičnosti, pi-krosti in čudaštva, napadalne zbadljivosti in svojeglavega humorja, ki je značilna za »Ploče-vinasti boben" ali »Pasja leta", je brezobzirni pisatelj v pričujočem besedilu privedel domala do meje, na kateri bi se bralec že začel spraševati, čemu sploh služi tako pisanje. Bližina take meje daje besedilu še dodaten mik, stopnjuje bralčevo pozornost pri odkrivanju bodisi sporočilnih vrednot romana ali jezikovnih domislic Vsebinski povzetek je povsem nemogoče spraviti skupaj, Grassovo pripovedovanje je tako spremešano kot kakšna nemogoča jed iz brezštevilnih sestavin. Sicer pa je kuharje res svojevrsten okvir romana. Morski list se hoče rešiti ponve ribičeve žene, zato pripoveduje, kaj seje godilo na svetu. Govori o zgodovini človeštva, ta zgodovina pa ni običajna, je vsakršna, saj jo je kuhalo in jo še zmeraj meša devet kuharic Je zgodovina, ki je ni moč ubesediti, na kratko pa se da prikazati le v devetih mesecih — in v prav tolikem času, kolikor traja nosečnost ribičeve žene, jo list tudi razodene. Roman govori o zgodovini človeštva s posebnim oziroma na nemštvo, za Grassa ni nič svetega, nič nedotakljivega, spotakne se ob vse, da bi prikazal najrazličnejše nravi, filozofske tokove, vere in praznoverja, gospodarstva in trgovine, politike pa spolnost in ljubezen. Itd. Itd. ,,List" ne prinaša samo vrste motivnih in slogovnih novotarij, ampak tudi jezikovnih posebnosti, o katerih so pred nekaj leti pripravili celo seminar za tuje prevajalce. Janko Moder (ki je dve knjigi poslovenil za izid v zbirki Modra ptica pri Državni založbi Slovenije) se seminarja ni udeležil, česar mu je žal, saj v spremni besedi pravi, da bi „moral prevajalec dostikrat delati čudeže". D. R. platonova dialoga Dialoga „Kratilos" in „So-fist", ki sodita, prvi, med uveljavljajoča se oz. starostna Platonova dela, najbrž ne bosta vzbudila velikega zanimanja pri tukajšnjem bralstvu, kogar pa filozofska besedila vlečejo iz tega ali onega razloga, temu takle zapis lahko pove zgolj to, da sta omenjena dialoga velikega starogrškega misleca odslej dostopna tudi v slovenščini iz izložbe Na začetku lanskega decembra je Cankarjeva založba razposlala preostale štiri knjige osmega letnica zbirke Nobelovci, v kateri je zdaj predstavljenih že nad petdeset književnikov, počaščenih z najvrednejšo literarno nagrada Po vrstnem redu, kakor so umetnici postajali nobelovci, bomo na kratko prikazali, kaj prinašajo knjige, ki so jih spisali: Jose de Echegaray y Eiizagurre (1904). Ta (na Slovenskem malokrat uprizorjeni) novo-romantični španski ckamatik je ustvaril veliko iger, menda jih je kar 66. V zadnji četrtini prejšnjega stoletja je veljal za neprekosljivega mojstra španskega gledališča, v pričujoči knjigi objavljene štiri drame pa kažejo vse smeri njegove tvornosti Tako rekoč nesmrtno slavo si je zagotovil z igro o časti in poštenju, ,,Blazno st ali svetost" so pred sedmimi desetletji uprizorili celo na odru ljubljanskega Deželnega gledališča. „Smrt na ustnicah" je zgodovinska drama, ki obravnava vprašanje verskega fanatizma, „Slaba kri" razgalja malomeščanske težnje človeka brez rodovnika, „Ker se ne znam dobro plaziti" pa je farsa o klečepiazništvu in povzpetnrštvu. Vse igre je v prozi prevedel Tone Knez, saj bi bili verzi za zdajšnjost prerazvlečeni, kakor ugotavlja Janko Moder v spremni besedi Carl Gustaf Verner von Heidenstam (1916). S prevodom (ki je tako kot spremna beseda delo J. Modra) romana »KarUnci" se prvikrat srečujemo z literarno ustvarjalnostjo švedskega nobelovca. Ne gre za enotno zgodovinsko pripoved, prej bi lahko rekli da je delo sestavljeno iz številnih novel, ki kažejo pisateljeve pesniške poglede na dogodke in osebe iz švedske zgodovine. Besedila ne poveličujejo stvarnih junakov, Karl XIL in njegovo spremstvo so popisani dokaj kritično, vladarjevo neugnanost pa že kar smešija Zaradi take neposrednosti je moral Heidenstam požreti kup očitkov, mnogi pa so v „ Karline ih" vseeno videli »odčarani svet". Albert Camus (1957). Po obeh glavnih romanih, vrsti novel in (tudi uprizorjenih) dramah smo končno doživeli še slovensko izdajo dveh znamenitih filozofskih spisov francoskega književnika, utemeljitelja t. L filozofije absurda. »Mit o Sizifu" (slovenjenje je opravil Janez Gradišnik) je fiiozofično nadaljevanje romana ..Tujec". V razpravi je zastavf eno vprašanje o (ne)smiselnosti bivanja v svetu, ki je človeku tuj in nedoumljiv. Ob taki nesmiselnosti, ko človek pomišlja, ali ni izhod v samomoru, se zdi, da je prava stvarnost edinole zavest o nesmiselnosti, zavest, ki je hkrati že upor zoper nedoumljivosti sveta in usoda Tako, denimo, Sizif, simbol absurdnega človeka, sprejema nesmiselnost svojega početja le zato,) ker se je zavedel nesmiselnosti; ta zavest (o nesmiselnosti) obogati igegovo življenje. O odnosu med človekovo zavestjo in zunanjim svetom — in sicer v luči politične in literarne zgodovine — govori tudi esej »Uporni človek". Tega je prevedla Zoja Skušek—Močnik, ki je sestavila zapis o Camusovem življenju in delu. Boris Leonidovič Pasternak (1958). Tega »sporne^" ruskega nobelovca, ki je celo odklonil velico nagrado, ni treba posebej predstavljati, saj je slovensko bralstvo razgrabilo že več izdaj njegovega romana »Doktor Zivago" (z dodatkom pesmi), krajša besedila pa so bila zlagoma dostopna po objavah v časnikih in revijah. Tokrat imamo na voljo domala zbrano P a st er na kov o kratko prozo. Za tri razdelke je J. Moder izbral in poslovenil »Spremno pismo", »Avtobiografski oris" pa vrsto novel, črtic in besedila »Iz romana o letu 1905", dodal pa je tudi »Slepo lepotico", nedokončano igro o tlačanski Rusiji D. R. Potemtakem bi tiicajle že lahko naredili piko? Povejmo še, da je filozofga domala najbolj zapostavljeno področje, kar se tiče prevajanja na Slovenskem, zato je (kljub temu da tovrstne knjige najdejo redke bralce in se po dolgoletnem valjanju po knjižnih skladiščih običajno znajdejo na policah nekega ljubljanskega antikvariata, kjer jih je moč kupiti po smešno nizkih cenah) vsak izid filozofske knjige svojevrsten dogodek, če pa taka krgiga v slovenščini prikaže žlahtnost naukov, iz katerih se je porodil t. I evropski način mišljenja, potem je to dogodek, ki ga ne kaže prezreti, zabeležiti ga je treba, pa četudi na tako suhoparen način, kot to počnemo zdajle;. Pričujoča dialoga (izšla sta kot 21. in 22.'knjiga v zbirki Iz antičnega sveta pri založbi Obzorja) močno bogatita dozdajšnjo bero Platonovih spisov v slovenščini »Kratilosa" (Ali o pravilnosti imen, kakor je bese- dilo podnaslovil filozof, ki nasprotuje jezikovnim raziskavam sofistov in podaja lastne poglede na vprašanja jezika in govora) je poslovenil Marijan Tavčar, ki je dodal tudi krajšo spremno besedo o Platonu (s podrobno razčlembo vsebine dialoga) in opombe. Prevod »Sofista" (Ali o bivajočem, dialog podaja sedem oznak poprečnega sofista, to je starogrškega misleca, ki kot učitelj modrosti kritično in z dvomom razpravlja npr. o verovanju, morali pa tudi o spoznavanju, in se nadaljuje s premišljevanjem o bivajočem in nebivajočem), obsežna razprava o razmerjih med sofistiko, filozofijo in ideologijo (kajpak v luči Platonovih idej) in dpombe so delo Valentina Kalana. fin loga dolenjskega lista Pred nekaj leti je, takrat še gimnazijec, Bojan Radovič iz Novega mesta v pogovoru za Dolenjski list izdal svoje skrito upanje in željo, da se bo nekoč lahko v življenju poklicno ukvarjal z umetniško fotografijo. Mnogi gimnazijci tako sanjarijo o bodočnosti, vendar le malokateri zmore toliko volje, da uresniči neobičajne življenjske cilje; prej ali slej zmaga praktični čut za življenje in mladenič krene po vpeljanih, utrjenih poteh. Radovič ni klonil, ostal je zvest svoji želji, zato bi ga danes zaman iskali med njegovimi vrstniki na ljubljanskih višjih in visokih šolah. Radovič se uči izbranega poklica v Veliki Britaniji na College of Arts v vvellškem mestu Svvansea. Pri nas namreč nimamo ustrezne fotografske šole. »Res, dolgo sem mlel v sebi, kam naj se obrnem" je povedal Bojan med novoletnimi prazniki, ki jih je preživel doma v Novem mestu in je mimog-ede prišel še pogledat na .uredništvo Dolenjskega lista. »Doma so mi svetovali, naj najprej naredim kakšno šolo, potem pa, ko bom imel zanesljiv poklic, če me bo že volja, nadaljujem s študijem fotografije. Vpisal sem v prvi letnik ekonomije na ljubljanski fakulteti, ampak kaj naj jaz z ekonomijo!" V tem času je prišlo do dogodka, ki je odločilno preokrenil Bojanovo življerjsko pot. V Dolenjski galeriji je imel razstavo svojih fotografij. Naletela je na ugoden odmev in Radovič se je odločil; konec z ekonomijo! „Ni bilo tako preprosto. Sprva sem nameraval študirat v Prago, a ker sem zamudil roke za prjavo, mi je preostala še Anglija. Na College of Arts v Svvansea so me sprejeli in tako sem se znašel v tistem koncu Velike Britance. Na oddeku za fotografijo nas je 14 učencev, od tega sva dva tujca." - Tujina ni mila stvar. Marsikomu je težko daleč od doma in dnevi so lahko strahotno dolgi. Vendar se je Bojan Radovič lepo vživel v novo okolje. Ne nazadnje ga je v družbi sošolcev najbolj izpričalo dobro poznavanje fotograf je, delavnost in marljivost. To pa je povsod najsolidnejša osebna izkaznica. »Če povem po pravici, sem se malo bal, ko sem pršel v šola Mislil sem. da bo tam vse polno fotografskih strokovnjakov, toda namesto med mojstre sem pršel med amaterje. To me je sprva malo razočaralo, potem pa sem le spoznal, da pač mojstri ne hodijo v šola Prvi semester je tako minil v začetnem razočaranju in kasnejšem navdušenju. Šola mi le daje to, kar sem si želel. Učitelji spodbujajo ustvarjalnost, hkrati pa je dovolj priložnosti za praktično delo. Opažam da drugi delajo, kar motajo, jaz pa, kolikor le morem." Intenzivno ukvarjanje s fotografijo, ki tako postaja Bojanov poklic, mu pomaga, da.se lažje spopada s tistimi stoterimi malenkostmi. Ki čakajo tujca v tuji deželi. Ko Radovič primerja naše razmere z angleškimi, opaža, da so severnjaki mnogo bolj disciplinirani, vestni; tako se je naš študent moral privaditi na redoljubne vrste na avtobusnih postajališčih. Najtežje pa je bilo privajanje na »nemogočo" angleško hrana Prva stvar, po kateri je Bojan Radovič segel doma, je bila -dobra domača goveja juha, ki je pri nas nekaj povsem drugega, kot je goveja juha tam visoko na severozahodu Evrope. »Vesel sem, da lahko povem še eno zanimivo novica Poskušam utreti pot slovenski in jugoslovanski fotografiji v angleške galerije. Med dosedanjimi pogovori z vodjo fotografske galerje v Cardiffu se je izkazalo, da bi lahko pripravili razstavo. Zanimivo je, da je vodja galerije zelo dobro ocenil delo novomeške skupine fotografov. Če bom le mogel, bom razstavo jugoslovanske fotografije v Cardiffu pripravil," pove Radovič, ki tako postaja še nekakšen naš umetnostni ambasador v.deželi, kjer se uči. M. MARKELJ / SLEDI SVOJI ŽELJI r Ko maj se je dobro zavedela sveta okoli sebe, že je morala Francka na delo, saj je bilo v družini mnogo ust in lenobe niso poznali. Hodila je delat na polje, nedaleč od" rojstne Stranske vasi. Na hribu je bil gradič Ruperč vrh, okoli njega pa sadovnjaki in polja, ki so ji dajala kruh do dvajsetega leta. Pri dvajsetih je bila iz poljske delavke povišana v grajsko služkinjo in čistilko in tako dobila dostop v grajske sobane in do graščakove družine. Gospodar je bil najprej Stare, poterr\ ko se je njegova lepa hčerka Dora poročila, pa je gospodarstvo prevzel njen mož Fabjančič. Taka je bila mladost Francke Hrovatove iz Stranske vasi. Kot vsi se je rada spominja in kot vsi jo rada zavija v tisto mehko sončno kopreno, iz katere pronicne le smeh in sreča. Težki trenutki so kmalu pozabljeni, ali kot pravi Francka: ,,Trdo smo delali, a bilo je lepo!" Spominja se, kako so dekle skupaj hodile prat Grajsko perilo so prale enkrat na mesec, zato se ga je veliko nabralo. Hlapec je zapregel par konj v voz, naložil perilo in dekleta in odbrzeli so v dolino proti Novemu mestu. Tu so prale v pralnici na Krki. Kar po dva dni je trajalo pranje. Potem je bilo treba vse skupaj razo besiti, da se je posušilo, nakar je prišlo na vrsto likanje, ki je tudi vzelo dva dni. Sedaj se na grajskem vrtu na Ruperč vrhu ne beli več 'perila Ena stena z nekaj okenskimi linami še strmi v zapuščeni sadovnjak, z druge strani, kjer so bili češnjevi nasadi, pa ji nagajivo mežikajo nasproti zidanice novomeških vinogradnikov. Hrovatova Francka si s svojim službovanjem na gradu ni prislužila prostora v tej druščini. Se pokojnine si ni prislužila. Tako kot takrat se tudi sedaj, pri sedeminsedemdesetih, lahko zanese le na lastne roke in na lastno delo. Sedaj živi na Težki vodi, malo popazi na otroke sorodnikov vmes, in zlasti zvečer, pa plete. Plete peharčke in peharje, košare in košarice. Po njenem delu sem jo tudi izsledil. V Stranski vasi so mi povedali, da Hrovatova Francka plete take peharje, da vodo držijo. To me je zanimalo in ko sem to trditev omenil Francki, se je samo nasmejala in povedala, da je sicer res, da je neka gbspodinja pozabila pod kapom pehar, v katerega se je ponoči nabrala deževnica, ne dela pa peharjev namenoma nepropustnih, dela pa trdne in močne. ,,Slamo je treba močno zviti in zategniti, da bo posoda trdna in ne bo luknjasta kot rešeto," pravi Francka in mi pokaže dlani, ki so kljub temu da so vajene dela, vse rdeče. Na dan naredi en dober pehar, če dela tistega večjega, za večje hlebce kruha, pa dela tudi dva dni. Gospodinje njene peharje zelo cenijo, zlasti tiste, ki so namenjeni za hajanje kruha. Pravijo namreč, da kruh dobro haja le v pravem peharju, ne pa v kakšni pločevinasti ali glinasti posodi. Zato ima Francka veliko naročil in kupcev. Šl ne more ustreči vsem, saj so dnevi in večeri prekratki, pa tudi roke in oči ne zmorejo več. Zelo pa je hvaležna staremu dedu Golobu, ki se je v Sransko vas preselil iz Šenpetra. Ta jo ješe, kot majhno deklico, učil rokodelskih veščin, ki jih je znal obilo. Spodbujal jo je in ji zabičeval, da vsako znanje človeku enkrat prav pride. Ker ga je mlada Francka takrat poslušala in pridno posnemala, ji sedaj na stara leta ni treba biti v strahu, čeprav je brez zemlje in brez pokojnine. Surovin za svoje izdelke ima dovolj. Slamo dobi od kmetov. Sedaj uporablja pšenično, čeprav je najboljša ržena. Rži pa kmetje ne sejejo več, pa tudi gozdne slame, ki jo je uporabljala včasih, sedaj ne more več nabirati. Iz gozda je včasih prinesla tudi tanke leskove vitre, ki jih je odrla, se pravi, umetelno razpolovila in take uporabljala za vezivo. Sedaj tudi tega ne more več nabirati, ampak za vezivo uporablja vrvico, ki jo kupi v kmetijski zadrugi. Iz leskovine je včasih delala tudi košare, sedaj pa je dobra tudi tanka vrbovina. Košara je pač malo težja, vendar če je dobro stisnjena in izdelana, prav tako kvalitetna. Če pa bi ji kdo prinesel dobrega šibja iz gozda, bi bila še najbolj vesela. Delala bi tako dobre in lepe košare, kot j ih je nekoč. Francka pravi, da se sedaj že tudi nekateri mladi zanimajo za njeno delo. Res, da je delo naporno za mlade, nevajene roke, zanimanje za stare veščine in kvalitetne izdelke iz cenenih domačih surovin pa je tudi vse večje. Nekaj teh starih veščin nas vsekakor lahko nauči tudi Francka, preden bodo njene oči opešale in roke oslabele. TONE JAKŠE "^SIZAKUO/ Obleka dela do Do približno 18. stoletja se je slovenski kmet oblačil tako, da se je že po oblačilih razlikoval od drugih slojev prebivalstva, kar so zahtevali celo predpisi. Kasneje takih predpisov niso več izdajali. Bili pa so seveda tudi številni drugi vzroki, da se je kmečka noša opazno spremenila: kmet se je začel zgledovati po mestni in trški noši, oblačil se je svobodneje. Kmečka noša 17. stol. ima jasne baročne poteze, ki so se ohranile še v 18. in začetek 19. stol., ko so bile v njej zaznavne značilnosti bidermajerskega načina oblačenja. Oblikovani in estetski razcvet pa je noša slovenskega kmeta dosegla na prehodu v 19. stoletje. Takrat se je prebivalstvo posameznih področij še vedno razlikovalo med sabo že po noši, potem pa se kmečka noša vse bolj približuje mestni, postaja enotnejša, opazne zunanje poteze začno izginajti, nekateri razločki — izhajajoči iz njegovega načina življenja — pa so seveda še vedno ostali. Narodna noša, ki se je začela oblikovati pred približno 100 leti, ni istovetna s pristno kmečko nošo slovenskih kmetov v 19. stol., čeprav si je večinoma lastila pravico, da jo predstavlja. Mislimo seveda na nošo, ki so jo ljudje uporabljali ip jo še sedaj za različne svečane priložnosti, prireditve itd. ■> Nošo enakega kroja — za ženske krilo z modrcem, za moške pa priležno krojene dokolenske hlače — so splošno nosili do okrog sedemdesetih let 19. stoletja na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in tudi na Dolenjskem nekje do Kostanjevice, zato bi si jo kazalo ogledati malo pobliže. Šnske so torej nosile krilo z modrcem, pod katerega so oblačile rokavce in spodnja krila, ki so ga dopolnjevale in tako oblikovale svoj „stil oblačenja" s predpasniki, različnimi pokrivali in obuvali, vrhnjimi oblačili, nakitom. Krilo z modrcem so nosjle kot delovno in praznično oblačilo pozimi'in poleti. Na prehodu v naše stoletje pa se je ohranilo le kot delovno letno oblačilo. Kako je zgledalo to krilo naših prababic? Na krilo, ki je bilo v pasu dobro nagubano in na notranji strani podloženo z drugobarvnim cenenim blagom, spodaj pa zarobljeno z vrvico, ki je ščitila tudi rob delovnih kril, je bil kot zgornji del prišit modrc, z velikim ovratnim izrezom in spredaj prevezan s trakovi ali zapet s škabicami. Krilo je segalo do gležnjev, spodaj pa je bilo navadno še okrašeno s trakom druge barve. S svilo ali zlato nitjo pretkani rožasti brokatni modrci so se nosili do prve polovice 19. stol., ko so prevladovala krila z modrci drugačne barve in materiala. Premožnejše kmetice so imele modrce iz brokata ali svile, revnejše pa so se zadovoljile z drugobarvnim platnom ali modrci iz enakega blaga, kot je bilo krilo, kar se je kmalu uveljavilo pri nas. Modrci so bili vse bolj enostavni, brez okrasnih našitkov, zato pa so se vse bolj uveljavile v noši živobarvne svilene rute. V prvih desetletjih prejšnjega stoletja so bila krila črno, rjavo, sivo ali rdeče barvana, iz raševine ali mezlana. V delovnih dneh pa so se nosila krila L domačega temno modrega ali bledo rdečega platna, v hladnejših dneh pa suknena krila temnejših barv. Poleg domačih tkanin se je vse bolj uveljavljalo razno bombažno, volneno in svileno blago živahnih barv. Krila z modrcem so se seveda vseskozi spreminjala in pod vplivom mestne noše po enostavijai., m-™*; koncu 19. stoletja pa sojih ženske nosile vse manj. Vse bolj splošno pa so se začela nositi krila s pasom. Pod modrc so ženske nosile rokavce — belo, do pasu ali še dlje segajočo srajco, ki je veljala tudi za zgornje oblačilo, saj srajce takrat še ■niso bile v navadi. Tako rokavci so se ohranili z drugimi kosi obleke do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, pozneje pa so jih nosile le še ženske v odročnejših krajih, pa še to v poenostavljeni obliki. Rokavci so bili spredaj prerezani, z' drobnimi gubami na prednji strani, polepšali pa so jih obrobki druge barve v zapestju in za vratom. Barva rokavcev je navadno ustrezala beli barvi domačega platna, iz katerega so bili krojeni rokavci še v tridesetih letih 19. stoletja, kasneje pa so jih šivali iz belega bombažnega industrijskega blaga perkala in muslina. Rokavce so kasneje nadomestile bluze iz raznobarvnega blaga. Spodnja krila so tudi Dolenjke začele splošno nositi šele kasneje, sredi 19. stol. Posvečale pa so jim veliko pozornosti in jih podobno kot rokavce škrobile. Nosile so tudi po več spodnjih kril, ki so razširile zgornje krilo, predstavnice ženskega spola pa so tako po takratnem okusu izboljšale svoj videz. Predpasnike so ženske nosile k delovni in praznični noši, prevladovali pa so beli predpasniki. Pokrite so bile z ruto (pečo), avbo, stari mali avbi podobno zavijačo, itd., hodile pa, predvsem Dolenjke, obute-v škornje ali čevlje, sprva kar brez nogavic. Zelo raznolična so bila tudi vrhnja oblačila — jope, špenzerji, kožuhi za hladne' dneve itd. Že takrat pa so se naše ženske rade nališpale z najrazličnejšim nakitom. Pa moški? Poglavitne sestavine moške noše v naših krajih so bile dokolenske hlače, srajca, telovnik, razna vrhnja oblačila, obuvala, pokrivala in dopolnila, ki so izpopolnjevala moško opravo in po svoje dokazovala moško nečimrnost, po kateri so veliko bolj znane predstavnice nežnejšega spola