\\
1/
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
A*	A
>;.*	* ; 1 ,' ' . / / " • : '	' ■ ' • . .'-j.''/- '."7	. "-"i ' f	' |„ ' " '; _ ■•
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.

-i?

The first Slo veni c Daily in
the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.
■a
VXLSFOH PIftARNE: 1S79 RECTOR.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1270 110799.
NO. 100. — ŠTEV. 100.
NEW YORK. MONDAY, APRIL 29, 1907. — V PONEDELJEK, 29. M AL. TRAVNA, 1907.
VOLUME XV. — T -/rim XV,
Washingtonske novosti. Cannonova kandidatura.
PRED SEDNIK ZASTOPNIŠKE ZBORNICE, JOE CANNON, KOT KOMPLIMEN-TARNI KANDI-D A T.
Z jed. države bodo glede vojnih ladij modela Dreadnought kmaio nadkrilile Anglijo.
RAZGLEDNICE.
non, mu bod*' roki; daj stop. rt'
Washington, 21). aprila. Predsed-k zastopniške zbornice, Joe Can-,je v skrlieh, kajti njegova rekla-'.a predsedniško kandidaturo se zgubila med dragimi »ličnimi .mami. Kadi tega so pričeli se-n j ego v i prijatelji energično na-►afi v javm»ti, da dokažejo, da ta arna v resnici obstoji. Joe ima takih prijateljev jk> vseh državah mnogo, toda ]K>vsodi premalo, da bi bilo mogooe izvoliti l anuona kot delegata za naeijonalno konvencijo. To velja tudi o državi Illinois, kjer je Cannon aelo i>opulaičen, ne da bi bil njegov p>litičen upliv velik.
* * •
V tukajšnjih mornaričnih krogih se zelo zanimajo za načrte novih velikih vojnih ladij, ktere bodo zgradili }»-> uzoru antrleške Dreadnought, samo da bodo boljše ol>orožene, tako
da v tem pogledu nadkrili Anglijo. * » *
p. na kterih je več nego oijrafije ali slike, pošta razpošiljala. Razpošiljale ^e je tako razvilo, da jiie nastale {»osebne špe-da -o okrašene s perjem, i. T eddy je vi m i medvedi, tkovi itd. Take razarled-vadalje mogoče razpoši-pismih.
tgledi
FOMOL SE JE PODRL.
Pri novej zgradbi v Baltimore je 6 delavcev ubitih.
Itaiti
v eg.
na j«
v«er; 'in j »a
i.atio,
i i us] omol, M«
neti «*. I ud., 28. aprila. I>el no-«>iitola pri naselniškej postaji u>t 1'ointu, So. Baltimore, se i j podrl in 20 do 25 o sob je pri <tto v vodo. V kolikor je do-je <! delavcev utonilo, trije se všajo in l/> je ranjenih. Vsi so užbeuci Baltimore Bridge Co. I;i je dolg 480 čevljev, je ve->0.000.
Dnevne nezgode na železnicah.
Middletown, N. Y., 28. aprila. In-hpek«'ij>ki vlak, na kterem so se vo-ziit uradniki New York, Ontario & Western železnice, je včeraj tukaj zavozil v nek z mlekom naloženi vlak. Šest uradnikov je bilo ranjenih.
Lampasas, Tex., 28. aprila. Mešani viak Houston & eTxas Central železnice je včeraj padel raz most med Burnettom in tukaj. Skoraj vsi potniki so ranjeni.
Ofallon, Mo., 28. aprila. Parni kotel neke tovorne lokomotive "Wabash železnice se je nedaleč od tukaj raz-letel. Trije uslužbenci so bili pri tem ubiti. Strojevodjo in kurilca je vrglo 150 čevljev daleč od tira.
Nova drama Tolstega sina.
Tolstega sin, Lev Levovič Tolstoj, jo spisal dramo "Bratia Pomještiki" ki se je neslavno igrala v petrograd->kciTi "malem gledišču" z velikim uspehom.
Dvanajst in pol milijonov dobljenih v 24 urah.
Iz Liverpoola poročajo, da je neka znana tamoenja spekulacijska tvrdka v Bombayn, Indija, dobila v 24 urah dvanajst in pol milijona frankov. Podrobnosti te ogromne kupčije niso Še znane. Toliko se pa ve, da se je že več časa pripravljal načrt za ta »rečen uspeh.
Spomin izgubila pet let.
Pred petimi leti so sprejeli v Ber rolirKi neko žensko v bolnico, ki je pozabila na svoje ime in na svoje prejšnje bivališče. Čez pet let pa se jj bolnici Hofmaan iz Daaziga povrnil spomin.
$800.000 ukradel. Tristotisoc v postelji.
Božanstvena zdravnica se je zastrupila s plinom,
DOUGLAS JE UKRADEL ZA IME- V SLED NJENE SMRTI JE ZAVLA-
NOVANO SVOTO VREDNOSTNIH LISTIN.
Za $300,000 teh listin so našli pri bankarju Deiuiettu.
BEG V CANADO.
Nek član izvrševalnega odbora Trust Company ot' America v New Vorku naznanja o tatvini, ktero je izvršil Douglas. Clan priznava, da je bila tvrdka okradena za $300,000. in sicer >o za to svoto ukradenih li--lin našli v po>telji bankarja Den-netta. prodno je zamogel z listinami uiti v Canado.
Družba je pa kljub temu zgubila $10,000. kajti toliko vrednostnih li--.in je zginolo brez sledu. V kolikor je dosedaj znano, je bilo ukradenih za *SOO.OOO bondov.
HRVATSKI "SOKOL".
Mlado hrvatsko društvo je priredilo na pravoslavno Veliko soboto svojo prvo veselico, ktera je izbor no uspela.
\'-estranska radost in zabava prav j>o domače "onako po naški". Nedavno ustanovljeno newyorsko telovadno društvo "Hrvatski Sokol", je -lavil v noči od sobote na nedeljo v Amsterdam Opera House svoj častni dan, oziroma prvo po njemu prirejeno zabavo, o kterej moramo iskreno izjaviti, da je tako izborno uspela, kakor maloktera sličnih slavnosti.
Posebne vrednosti pri tem je bilo dejstvo, da se je pri zabavi nastopalo harmonično, da so tudi med Hrvati strankarstva saj za trenotje mirovala, da so bile tu združene vse ju goslavjatiske narodnosti in da so je-ilen kraj druzega se radovali tako Slovenec in Hrvat, kakor tudi Srbin in Bolgar.
Za zabavo je skrbelo preti vsem mlado društvo z nastopom Sokolov, nadalje slovensko tamburaško društvo s -viranjeni raznih slavjanskih skladb, kakor tudi po hrvatskih di-letantih prirejena zabavna igra. Vse je uspelo izborno. pohvala je bila splošna in tej je sledil naravno tudi splošni ples, ki je trajal vso noč. Le o polunoči je ples za trenotek ponehal. ko so Hrvatje in Slovenci želeli pravoslavnim bratom "vesele velikonočne praznike". Jedva, da je velikonočni odzdrav "Va istinu vos-krese" utihnil, že se je nadaljevalo neizogibno "kolo". <iodba kapelnika Tramontana iz Zadra, — ki ni Italijan, temveč baš "naški" — je svi-raia skoraj izključno hrvatske in slovenske komade, one iste, kakor nekdaj v Zadru. ko je bil Tramontana še kapelnik godbe t am oš njega polka.
Pri zabavi so zbrane Jugoslavjane veselo iznenadili tudi Slovaki, kteri so poslali posebno deputacijo svojih Sokolov.
Tudi omizja v stranske j dvorani so bila kar najveseleja, za kar se je v prvej vrsti zahvaliti mladim Hrvaticam, posebno pa še gdč. Dragici Seča ri"-, ki je drasre volje razdelila svoje cvetke in trobojnice, kakor tudi Dragici Segal, g. Ani Duper in vsem drugim, ko jih imena nam, žal, niso znana. Da sporazum med Poljaki in Jugoslavjani ni prazna stvar, nam je dokazala Poljakinja gospa Frida pl. Kroge, ktera je povdarjala ob v sake j priliki slavjansko vzajemnost in to tudi temeljito dokazala, tako z buteljkami, kakor tudi s poljubi s Hrvaticami in Slovenkami.
I>a je zabara tako dobro uspela, zasluži naravno prvo pohvalo odbor "Sokola", kteri ni zamudil ničesar in uredil vse, kar je bilo za zabavo potrebno. Tudi dekoracije te velike dvorane so bile krasne, tako da je bilo vsakomur obilo užitka.
Jedino, kar smo opazili kot nepravilno, je bilo to, da "prvi Hrvat" in predsednik N". H. Z., oziroma največje hrvatske organizacije, ni prišel k tej zabavi. Ko smo se o vzroku odsotnosti informirali, dejal nam je nek njegov zastopnik v šali, da mu je odpadla peta od čevlja. To nikakor ni motilo veselice, radi ktere moramo Hrvatom kar najiskreneje čast i tati.
DALA PO VSEJ ČEŠKEJ KOLONIJI V NEW YORKU VELIKA ŽALOST.
Pokoj niča je bila žrtev navadnega pozemskega švindlerja.
"KRALJICA MALE ČEŠKE".
{1 Boža ust vena zdravnica" je umrla iako, kakor umirajo vsi prebivalci te zemlje. Z namenjem vzeti si življenje je aninoli petek v newyorski češki koloniji vdihala strupeni plin in se tako preselila v boljšo bodočnost, nego je-ze-:nsko življenje, kjer je zdravljenje zemskih bolesti nepotrebno. Coroner Aeriteili, uradnik povsem navadne zemske oblasti, mora sedaj njeno truplo pregledati, da do-žene, vsled kterih vzrokov se "boginja" preselila iz te solzne doline.
"Madama Vitouš je umrla", tako se je minoli petek razlegalo po češki koloniji od tenementa do tenementa na severnej iztočni strani New Yorka in trumoma so hiteli "verniki" v liiŠo pokojnice 214 iztočna 72. ulica. Med temi je bilo mnogo Čehov, Nemcev, Madjarov in Slovakov, kteri vsi >o občudovali božamstveno zdravilno moč pokojnice. V češke j koloniji je gospo Yitous poznalo vsako dete, ker je ozdravila več Avstrijcev, nego marsikak zdravnik, kteri si je v potu svojega obraza prislužil svoj doktorski naslov. Množica je v njo verovala kakor v kako nadnaravno bitje in to vero je pokoj niča tudi praktično izkoriščala, tako da je postala hišna j>osestniea in da je bila njena hiša skrajno elegantno opremljena.
Toda "božanstvo" ni nikdar kos -venskemu švindlu, kteri se baš pri nas kar najbolje razvija. Boginja je l*:stala žrtev izuanniškega švindla. Nek zelo pameten človek jej je pripovedoval. da je nekaj izumil, vsled česar bodo v hišah, v kterih se rabi plin, nevarne žveplenke nepotrebne. V trdnem prepričanju, da bode ta iznajdba prinesla še več zeinskega bogastva, nego izkoriščanje onih, kteri verujejo v nadnaravno zdravljenje, je pokoj.iiea vzela lii|x>teko na svoj hišo. Minoli četrtek je dobila pismo, ktero jej je naznanilo, da <»<1 iznajdbe ni. ostalo druzega nego dim. kakor ostane potem, ko odide Mr. vrag.
Gospa Vitous je zgubila skoraj vse, kar je imela. To si je vzela tako k srca, da je obupala in v petek jki-{►oludne so jo našli s plinovo cevjo v ustih mrtvo v nekej sobi njene elegantne hiše. Njena božanstvena duša je že plavala proti onim višinam. kjer se vrše brezplačni koncerti angeljev in kjer opravlja sveti Peter službo "janitorja". Zopet drugi verniki pa trdijo, da je njena duša odšla v f>ne po kraji ne, kjer je žveple-ni duh na dnevnem redu.
Madama Vitouš je prišla pred 15 leti iz Češke v New York in je takoj pričela s takozvanim verskim zdravljenjem. Najpreje se je nastanila na 1. Avenue blizo 9. ulice, nakar je odšla na 67. ulico in končno v svojo lastno hišo.
Zdravila je previdno in nevarno bolne bolnike je moral za njo zdraviti pravi zdravnik. Njeni rojaki so se za vsako bolezen zatekla vedno le h njej. V njenem stanovanju je bilo mnogo slik raznih papežev, Chauiieey Oleotta, in "last, but mot least" — Theodore Roosevelta.
Amor j eve eskapade.
Pittsburg, Pa., 28. aprila. Vdova milijonarja Wainrighta, stara 40 let, je z 301etnim Willard Hay Bratto-nom ušla v New York, kjer je parček poročil Rev. dr. Chas. Locke v Brook-lynu. Sorodniki milijonarke so o poroki zvedeli šele danes. Od svojega prvega moža je dobila $2,500,000 in njen jedini sin je dobil le četrt milijona dolarjev.
Južne republike. Mexico in Guatemala.
MEHIKANSKA VLADA ZAHTEVA, DA JEJ GUATEMALA IZROČI GENERALA LIMA.
Slednji je odgovoren za umor generala Burilla.
NAPETOST.
Mexico Ciudad, Mexieo, 29. aprila. Minister inostranih del, seuor Mari-scal, izdal je danes izjavo, vsled ktere je mehikanska vlada vlado republike Guatemale naprosila, naj jej izroči guatemalskega generala Jose Maria Lima, kteri je zakrivil umor generala Barilla.
Minister izjavlja, da srednjeameriška republika glasom pogodbe ni zavezana izpolniti zahteve Mehike, da pa bode z Guatemalo prenehala diplomatično Občevati, ako Guatemala iz kurtoazije ne ustreže mehikan-skim željam.
Mehikanska vlada je včeraj poslala na mejo Guatemale tri polke vojakov.
O mehikansken poslaniku v Gua-temali že par dni ni bilo ničesar slišati. —
San Antonio, Tex., 29. aprila. Iz Mexico Ciudad se brzojavlja:
"Tukaj je zavladalo splošno ogorčenje vsled poročila, da so domačini v Guatemala Ciudad vsled agitacije agentov predsednika Manuel Estrada Cabrera napadli mehikansko poslaništvo, kakor tudi ono Zjed. držav s kamenjem. Mehikanske čete so na meji Guatemale pričele z mobilizacijo, kar je zelo značilno.
* * •
Guayaquil, Ecuador, 29. aprila. Vsled agitacije za volitve v kongres so boji skoraj na dnevnem redu. V Guito je četa neodvisnih napadla Al-fariste (pristaše predsednika Alfaro. Vršil se je krvav boj, v kterem je bilo več osob usmrtenih in mnogo ranjenih. Tudi tukaj se je vršil včeraj boj. —
m vse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je 2* velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pri tem se je vedno obrafiati Ja zaupne ljudi in jeden teh je gotovo Fr. Sakser, ioo Greeomh 6*., New York.
NEZGODA V ROVU.
Sedem premogarjev je v rovu zaprtih, ker je pričela vhajati voda.
Johnstown, Pa., 28. aprila. V pre-mogovem rovu Fo ust well od Barwin-White Coal Mining Co. v countyju Somerset, je zaprtih sedem premo-garjev, o kterih osodi ni nič znanega in je dvomljivo, bodo li kedaj prišli živi na površje. V rov je namreč pričela vhajati voda in premogarji ne morejo na prosto. Sesalke delujejo noč in dan, toda napredek je le majhen. Kako je prišla voda v rov, je neznano. Tudi ventili delujejo, da se dovaja premogarjem sveži zrak. Ob treh popoludne so dobili prvi znak življenja o premogarjih. Prvotno so pogrešali 12 prernogarjev, toda pet so jih kasneje našli. Proti večeru so signali iz rova prenehali prihajati, iz česar je sklepati, da so premogarji utonili ali se pa zadušili.
Farme za čifutske naseljence.
Memphis, Tenn., 26. aprila. Tukaj se je vršila eifutska konferenca, pri kterej se je sklenilo, da se na jugu nakupijo velika zemljišča v svrho kolonizacije s čifutskimi naseljenci.
Oenerje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.35 ............ 50 kron,
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
ca $ 204.00 ............ 1000 kron,
za fl017.00 ............ 5000 kron.
Poitarina je všteta pri tak vsotah. Doma ae nakazane vsote popolnoma izplačaj« krat vinarja odbitka.
Naša denarna poftOjatv* Izplačuje c. kr. poitni hranilni oni v 11. £o 12. 4mA.
Denarje nam poslati j« najprilič-neja io $26.00 ▼ gotovini r priporočenem ali rsffctrovansEi plaam, večje
O rte aBpa New York Bask Draft FRANK 8AJCBEX 00.,
Vesti iz Rusije. Nepotrebni državni zbor.
ZNAČILNI GOVOR 8ERGEJA WITTEJA PRED DRŽAVNIM ZBOROM.
Gorenja zbornica naj postopa tako, kakor gosudarska duma.
Perograd, 29. aprila. Bivši mini-sterski predsednik grof Sergej Witte je včeraj v državnem zboru govoril skrajno značilen govor, s kterim je povedal gorenjej zbornici mnogo res* niee. Govoril je o vprašanju glede postavnega dovoljenja, da eksperti preiščejo proračun in tako podpirajo proračunski odsek dume. Tem povodom je strogo kritikoval nedelavnost gorenje zbornice in je dejal, da sploh ni vredna, da se tako imenuje. Nadalje je govoril: "Kak zavod je to, ki posluje brez cilja, ne da bi se zmenil za svoje delo, ki je preboječ, da bi naznanil svojo voljo in pokazal, da sploh obstoji. Delujmo po vzgledu dume in bodimo deležni poslov dežele. Ako tega ne storimo, potem moramo zginoti kot nepotreben del državnega mehanizma!" Wittejev nastop odobrava vse liberalno časopisje.
Odesa, 29. aprila. Tukajšnji lokalni odbor ustavnih demokratov je zvedel, da namerava "črna stotina" u-moriti Osipa J. Pergamenta, zastopnika pokrajine Harzon v dumi.
V vili, ktero je najel gubernator Kaulbars. so našli 16 bomb.
RAZSTRELBA V ROVU.
Štirje premogarji ubiti, devet je nevarno ranjenih.
Seattle, Wash., 26. aprila. V pre-mogovem rovu št. 6 v Black Moun-tainu se je pripetila razstrelba, pri kterej je bilo devet premogarjev nevarno ranjenih, dočim so štirje obležali na mestu mrtvi. Razstrelba se je pripetila, ker je neka svetilka prišla v dotiko s plinovi, kteri so se nabrali v rovu. ker se je podrl strop. Ubiti in ranjeni premogarji so vsi Italijani.
Deček se je zastrupil.
V Dolgeville je našel mali sin Chas. Krame rja, ko se je igral v- hiši, strihnin, kterega je povžil in par minut na to umrl.
KRETANJE PARNTKOV
m
•104 flfc COair Aim. KB*
Patricia 27. apr. iz Hamburga z 2244 potniki.
Main 27. aprila iz Bremena z 2942 potniki.
La 'Lorraine 27. apr. iz Havre s 1053 potniki.
Lucania 27. apr. iz Liverpoola s 1440 potniki.
Columbia 28. apr. iz Glasgowa s 1384 potniki.
Oalifornie 28. apr. iz Havre z S74 potniki.
Dospeti imajo:
Regina iz Trsta.
Zeeland iz Aaitwerpeai&.
Astoria iz Glasgowa. Bovic iz Liverpoola.
Gera iz Bremena.
Giulia iz Trsta.
La Bret ague iz Havre.
Celtic iz Liverpoola.
Bulgaria iz Genove.
Kroonland iz Antwerpena.
No or d am iz Rotterdam a.
Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bre-
Grosser Kurfuerst iz Bremena. C aro ni a iz Liverpoola.
Deutschlaod 30. apr. v Hamburg. Teutonic L maja v Liverpool. La Lorraine 2. maja v Havre. Main 2. maja v Bremen. Kroonland 4. maja v Antwerpen. Celtic 4. maja v Liverpool. Loeania 4. maja v Liverpool. Patricia 4. maja v Hamburg. 4. maia ▼
Iz Avstro-Ogrske. Cehi in Nemci.
VSLED OBISKA CESARJA FRAN JOSIPA V PRAGI SO NEMCI UŽALJENI.
Češki ugled je radi tega obiska postal mnogo večji.
WEKERLE IN NEMCI. -o-
Dunaj.	aprila. V avstrijskih
nemških kn.gih so zelo užaljeni radi dogodkov povodom cesarjevega potovanja v Prago, ob kterej priliki Nemcev uri nihče v-pošteval in so bili ves čas v popolnem ozadju. Nemci so sedaj prepričani, da je vsled cesarjevega obiska češki ugled avstrijskih Nemcev nazadoval.
Nadalje so Nemci tudi zelo užalje ni radi pripombe ogrskega minister-skega predsednika Wekerleja. Slednji je, kakor se iz Budimpešte poroča, v poslamskej zbornici odgovoril na neko interpelacijo. Interpelacija je bila naperjena proti ogrskim Nemcem in v svojem odgovoru je mini-sterski predsednik povdarjal, da je NemŠtvo v novejšem času v Avstriji kakor tudi na Ogrskem zelo oslabljeno. Ta odgovor miuisterskega predsednika se brezdvomno naslanja na zadnji obisk v Pragi, kjer Nemcev ni nihče vpošteval.
Budimpešta, 28. aprila. Tukaj preti štrajk šolske dece po vzoru v nemški Poljski, in sicer radi novo-spr^tega šolskega zakona, ki od-vzadie vsem nemadjarskim narodnostim šolske pravice. Vodje nema-djarskih narodnosti, kterih zastopniki so se imenovanemu zakonu proti-vili do zadnjega trenotka, so sedaj izjavili, da, ako bode kralj Fran Josip ta zakon podpisal, se prične splošni šolski štrajk po vzoru v nem-škej Poljski.
Dunaj, 29. aprila. Tukaj se je zvedelo, da je v Pragi sprejel Fran Josip v posebno avdijenco avstrijskega poslanika v Londonu, Mensdoria, in sicer v času, ko se je Fran Josip mudil v Pragi. Ta avdijenca je velikega političnega izmena in vsakdo ve. da je naperjena proti Nemčiji v prid avstrijskega Slavjamstva. S tem se je Avstrija približala Angliji in oddaljila Nemčiji. Nadaljnega razvoja tega veselega pojava vsakdo ra dovedno pričakuje.
Dunaj, 29. aprila. Dunajski župan dr. Lueger se je vrnil iz Ijovrane v Lstri na Dunaj, da se udeleži volilne borbe za državni zbor.
Dunaj, 29. aprila. Avstrijski Nemci postajajo vedno bolj jezni in danes je njihova jeza prikipela do vrhun ca. ko se je zvedelo, da cesar Fran Josip, ko se je mudil v Pragi, ni hotel sprejeti v avdijenco deputacije nemških mest; Nemci so ga hoteli naprositi, da 9e nemški del Češke odloči. Ako bi cesar to željo odklonil, bi za Nemce «« bilo toliko žalostno, kakor sedaj, ko jih niti sprejeti ni hotel.
Nemški in ogrski vol.
Nemški literarni krogi so razburjeni, ker je cenzura prizanesla nemškemu volu, ogrskemu pa me. Stvar je sledeča: Na dunajskih gledališčih igrajo Goethejevega "Goetza" in Sehillerjevega "Fiasco". V obeli igrah se govori o volih, in sicer v "Fiescu"' o nemškem, v "Goetzu" pa o ogrskem. V "Fietscu" se glasi dotično mesto: "Povejte nemškemu volu, naj drži gobec." —- V 'Goetzu' se pa glasi: 'Kdor ni ogrski vol, naj uri ne pride blizu." — In cenzura je ogrskega vola črtala, nemškega pa pustila. Najbrže je to posledica carinskega konflikta, da cenzura neče delati reklame za ogrske vole, ker je v Avstriji dovolj domačih.
Velik šotor se je podrL
Ithaca, N. Y., 26. aprila. Velikanski šotor, kterega so postavil oblasti eornelskega vseučilišča na polju A-lumni, in v kterem je za 5000 osob prostora, se je včeraj podrl. K sreči pri tem ni bil nihče ranjen.
Razne novosti
iz inozemstva
VULKAN NA OTOKU STROM-BOLI JE ZOPET PRIČEL BLJUVATI PEPEL. — POTRESI V CA-LABRIJI.
Posebna zastava za danski otok Island.
UMETNIŠKA RAZSTAVA V BENETKAH.
Raznoterosti.
tto sl namenjeii
ženo, otroke
ali
ter
v Ameriko in VftZne cene na; FRANK Oreeawtcfc St, New York. N. Y„ ta bodel najpoSteneje in najbolje Fr. Saner je priznani zastop-imsitsih parobrodnih druib
Catania, Sicilija, 2!). aprila. 1/, kraljevega observatorija na Etni »<• roča, da je vulkan na otoku Ntro-m-boli pričel bluvati pepel, ktti bode uničil vinograde na Siciliji in v < u-labriji. V vulkanu se pojavljajo r.iko razstrelbe. da je celo v Messini p«.|>o-kalo par šip. Po Calabriji j*- bilo vmv raj čutiti več potresnih sunkov.
Kodanj, Danska. 20. aprila. Tukaj se splošno agituje, da dobi otok Island svojo zastavo.
Benetke, 28. aprila. V prisotnosti grofa Turinskega, bratranca italijanskega kralja, je naučni minister Rava včeraj tukaj otvoril mednarodno umetniško razstavo. Oddelek Zjedinjenih držav je največji.
Cartagena, Španska, 29. aprila. Tukaj so se vršili uspešni poskusi z razstrelbami torpedov po brezžičnem sistemu, kterega je izumil Španjolec Balser.
Dunaj, 28. aprila. V Avstriji, Švici in Nemčiji so radi tapljenja snega nastale velike povodnji in pričakovati je veliko škodo. Včeraj je zopet skoraj povsodi snežilo; ponekodi niti trava ni ozelenela. Povsodi je nastala. zopet zima. Letina bode letos zelo slaba; pšenica in rž že od leta 1003 nista tako slabo kazali, kakor letos.
Lahore, Pendžab. Indija, 28. aprila. Med indijskimi dijaki je nastala agitacija proti Evropejcem, radi če^ar so oblasti oborožile prostovoljce. Indijsko časopisje objavlja navdušene članke proti belim in odločno zahteva, tla se kontrola indijske vlade izroči Tudijcem. oziroma indijskemu parlamentu. V Lahore in drugod je prišlo do nemirov. Protievropsko gibanje se je razširilo tudi na Moha-medanee.	*
Sofija, Bolgarska. 28. aprila. Francoski podkonzul v Burgasu je dobil negramatikalno francosko pisano, v kterem se mu preti, da bodo zarotniki pognali poslopje konzulata v zrak, ako konzul ne izroči gotove svote v podporo macedonskim revolucionarjem. Mnogo sumljivih ljudi so zaprli. Pismo so poslali najbrže grški agent-je, kajti Grška bi Bolgariji napravila rada mednarodne neprilike.
Tokio, 28. aprila. Glavni tajnik japonskega tajnega sveta, Tsusuki, ki je vodja japonske delegacije za mirovno konferenco v Haagu, odpotoval je od tu v Haag. Z njim potujejo podadmiral Shimamura, general A-keyama in H. W. Denison.
Tange r, Maroko, 27. aprila. Vodja roparjev Ras Ulah in Bn Hamara sta razposlala mnogo verskih agitatorjev, da uprizorita revolto proti sultanu, kterega dolžita, da je prodal oazo Ud jo Francozom. Vsled tega nastane najbrže v Maroku velika revolucija. Položaj v Casablanki se vedno bolj poslabšuje in governer ne more ničesar ukreniti proti raznim rodovom, ktere zamore obdržati le potom podkupnine v miru.
Tanger, 27. aprila. V Casablanki je nek zamorec ustrelil necega portugalskega čifuta. Zamorca je najel nek domačin, ki mu je plačal za ta opravek jelen frank.
Spomin pri pticah.
Neki vzgojitelj golobov-pismonoš v Belgiji je odposlal meseca junija 1905 enega svojih golobov s pismom v Bordeaux ina Francosko. Ker se golob ni vrnil v dveh dneh z odgovorom, je lastnik bil prepričan, da je goloba doletela kaka nesreča. Te dni, tedaj skoraj Čez dve leti, pa se je golob vrnil v golobnjak z obročem na nogi.

"GLAS NARODA"
U« slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdaj« slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK ER, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
tnkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1006.
U leto velja list la Ameriko . . . $3.00
* pol leta............. 1.50
la Evropj, za vse leto.......4..Vi
' " " pol leta.......2.50
" " četrt leta......1.75
/ Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
'flLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedtlj in praznikov.
»GLAS NARODA"
("Voice of the People")
jed every d.u. except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the tLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
7x og'ase do deset vrstic se plača 30
en lov.
Do'»t«i hrez podpisa in osobnosti se
ie natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po 4f.n:>v < 'rder.
P-1 spremembi kraja naročnikov •rosimo, da s^ nam tudi prejšnje bivali-č • ra*nani dn hitreje najdemo • aslov-i. Dopisani in pošiljatvam nare ite •aslov:
"Glas Naroda"
09 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector.
Zemljiške knjige.
Wakilo, ki'ilor je imel v Evropi kako liiMfso ali kočo, oziroma par akrov zemljišča, je znano, kaj je eemljLska knjiga. To je nekaj zelo koristnega in tega pri r.as — nimamo.
Ako hoče v Evropi kedo kupiti ko-madič zemlje, gre naj preje v zemlje-kmyilni urad. Tu pivmajde skoraj l>re»pla<'-nc in v par minutah, v koliko je Do posestvo zadolženo. Ko «e zemljišče kupi, se prepiše v zem-Ijiškej knjigi na njegovo ime in po-twnt mu je potem tako varna, kakor pribranjeni denar, kterega nosijo žene v nogovicaht
l*ri masi }>a, in še posebej v New Ycrtu take zemljiške knjige nimamo, tfo se pravi, imamo jo, toda zeimlji-6ka knjiga, je v takem stanju, da mu je mnogo slabše, kakor če bi je ne imela. V®e vknjižbe »o za par let zaostale in ker je kupčija z zemljišči sejo živahna, postaja ta zaostanek vt*tow> večji.
Ta velik nedostatek je pa ustvaril se drugo zlo: ustanovitev družb, ki jamuijo varnost jxysent i. Ta podjetja ho zelo bogata in bi ne m«»gia obstajati, ako bi zemljiške ne bile v tako £kj>mlal<>znem stanju. Te družbe zaslužijo >amo v New Yorku na leto fx> petindvajset milijonov dolarjev za ■teio, ktero bi moral zemljeknjižni urad brezplačno izvršiti.
Kadi tejra V* do sedaj uvedli znani avBtrsUki zelo praktični sistem vodstva zemljiške knjige, |»o kterem bo veljal prepis ]>ose&ti le tri dolarje.
Nesreče na železnicah.
Dan za dnevom se poroča o nesrečah na železnicah. Pri tem srno pa opazili, da veliki časniki o tem po-ročajo vedno le malo, tudi ako je število mrtvecev in ranjencev veliko, do-čirn objavi le malo notico, kadar je ubitih par nepoznanih, jedva iz Evrope došlih naseljeneev.
V leh poročilih ni najti nikake senzacije, ker se pre po gostom a ponavlja. In vendar mas zanimajo te nesreče, to tem bolj, ker mora pri njih za-glaviti toliko naseljeneev. Za slednje imajo železnice na razpolago le najslabše in že doslitžene vagone Voznega reda za naselniške vlake ni. Ti vlaki vozijo od postaje do postaje in morajo na stranskih tirovih ipo več ur čakati, da vozijo mimo vsi redni vlaki.
Vrhu tega pa pri železnicah ni nikjer opaziti discipline, varnostnih naprav ni nikjer, kljub viscm zakonom. Da je temu tako, je tudi malobriž-nost Američanov mnogo kriva. Ako je ubitih recimo 50 ljudi, pomenja to le — nesrečo za delničarje, ker dobe za 1% manjšo dividendo, kar je pa še vedno cenejše, nego nabava varnostnih naprav, novih vagonov in relsov. Deset, petdeset, sto človeških življenj: nič druzega, aego vprašanje o dolarjih in centih.
■Sicer imamo pri nas zvezine zakone v svrho kontrole zavor in npre-ve železnic. Toda izvajanje teh za-konov nihče ne nadzoruje in radi tega se nihče po njih ne ravna.
Stara Srbija — Mace= donija — JugosIo=! vanstvo.
Piše dr. Niko Zupanič.
L
V poslednjem času izšlo je dvoje znamenitejših del o etnografiji maee-donskih Slovenov. Prvo je sapisal dr, Jovan Ovijic, prvak slovanskih geografov in letošnji rektor bolgrad-skega vseučilišča: "Nekolika pro-mat ran j a o etnografiji makedonskih Slo ven a", Belgrad, 1906. (Angležki prevod: "Remarks on Uhe ethnography of the Macedonian Slavs", London, Horace Cox; franooski "Re-marques sur 1 'ethnographic de la Macedoine, v Annales de Geographic XV. št. 80 in 81), drugo A. Iširkov, profesor geografije na vseučilišču v Sofije: "Cviičovitje vzgljedi vrtm et-nografijata na Makedonia". iSept. izt. iz 4' Periodičesko spisanie". Knj. LXVIL st. 4«<i do 520. Sofija (državna tiskarna) 1906.
Oba učenjaka, jtosebno zadnji obeta neprist ranost in strogo znanetve-nost, no čitatelj vendarle zapazi emi-nentno kulturno-politične namene, •markirane z znanstvenim in kritičnim aparatom, ali tako, da ne dela ni Cvijič ni Iširkov historičnim dejstvom bas kake krivice; brez pomote pa je ni knjige. Zaradi tega in po-
so v državi Massachusetts (^^ ker Je stvar aktualna, mora
dli
deluje izborno. Kakor hi-1 r< S4> to uvede, bode tudi kupčija z zemljišči eeneja. Vprašanje pa je, It "h>-li zgoraj omenjene garancijske dntžflje dopustile, da bode sprejet zakon, kteri pomenja njihovo smrt, kajti agitacija proti temu zakonu se je že pridela
"Poštenjak".
V Parizu so zaprli nekega Peeu-cheta. ki si jc "služi" denar na poseben način: vstopil jc hrupno v kako trgovino, kjer je iztaknil kako dtvar tako, da ga je kdo videl, po-tam pa ukradeno zopet neopaženo položil na svoje mesto ter čakal, da ga primejo. Ako se je to zgodilo, vprašal je ves razburjen, kaj hočejo oid njega, ter zahteval, naj ga preiščejo. Seveda niso nič našli. Se-<iaj pa je zagrozil Pecuehet z ovadbo zaradi razžaljene časti. Da bi ■užaljenega jništenjaka pomirili, ponudili so mu povsod lepo odškodnino v donarju, ki jo je Pecuehet spravil in iwlsel. Koncčno so ga pri slepar-stvu le zalotili.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da se je naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO zopet podal na pot. Obiskal bode rojake ie po nekterih delih Pennsylvanije, potem pa v državah Ohio, Illinois, Wisconsin, Michigan, Minnesota, Co iorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Frank Saksei Co.
Ke jc JOSIP TRAMŠAK? Doma je iz Samobora na Hrvatskem. Sedaj se nahaja nekje v Clevelandu. O. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani: Uredništvu "Glasa Naroda", 109 Green-vir1' ^trppf, New York, N. Y.
(26-29—i)
tudi ocenjevalec računati s tem faktorjem ter precizirati i slovensko stališče napram obema
Z dvajsetim stoletjem Nje stopilo Jugoslovanstvo v novo fazo svojega razvoja. Posamezni deli se čutijo bolj in bolj celoto, j eden organizem. Polagoma izginjajo bratomorni, sterilni prepiri med Hrvati in Srbi na jedni, med Srbi in Bolgari na drugi strani, dočim so miroljubni Slovenci že od nekdaj dobri prijatelja i Hrvatom i Srbom i Bolgarom. Streznila nas je skupna nevarnost, preteča od severa, kakor nekdaj Grkom po silnem Filipyu Videti je, kakor da ■bi pri nas zmagovali pravi rodoljubni Demos t en i, četudi je še velika moč sladkobesednik renegatov-birokratov, ki nas po načinu Eshina slepijo in opominjajo h krščanskemu miru. Ali mi ne čakamo, dokler nam omota jo severni nasilneži vrvi okolo vrata ter nas zasužnijo ali pa zadavijo, če hi rie hoteli upreti.
Pri obrambnih pripravah je hrez dvoma drobno delo na vseh krajih in koncih .silno 'potrebno za notranje ojačenje in pokrepčanje, ali še bolj smo pogrešali do sedaj strategov in taktičarjev v narodni organizaciji in v političnih operacijah. Treba je mož, ki bi nam izdelali načrt za razdelitev in razpored obrambnih »oči na mejah in v notranjosti, kamor bi se zatekli v najhujši stiski. Organizmom so sicer potrebni vsi njihovi deli, ker so si podrejeni ter služijo drug drugemu, vendar so najvažnejši osrednji organi, ki so tudi posebno občutljivi. Tako se n. pr. ne bode odločila osodo Jugoslovanov v Ljubljani in tudi ne kje oh Ornem morju v Bolgariji, ampak v njegovem osred-ju, kjer biva srbsko ter šopo-mace-donsko plesne. Naj tudi sovražniki uničijo maso narodno organizacijo na Koroškem in Kranjskem — aeorga nizirana masa ni več "nabija" — Jugoslovanstvo če vedno lahko «kn-stira ter si še izleči zadtato rano; ka-
kor hitro pa nas hi kdc smrtonosno ozledil v našem osrčju, v Stari Srbiji in Macedoniji, pokopana ibi bila za večnost bodočnost Jugoslovanstva. 0 važnosti položaja omenjen;h dežel se čitiatelji lahko obširneje pouče iz J. Cvijičeve razprave: 41 Geografski položaj i obete geografske osobine Makedonije i Stare Srbije". 'Belgrad (Štamparija Sv. Nikoliča) 1904^ S tem ,povdarjanjem pa ne hodi rečeno, naj naqrnierimo mi Slovenci svoje pozicije ob severnem kotu Adrije, ne, ampak čuvajmo ta "vrata Italije" kot svoje oko, ali pri tem ostanimo v nepretnpani dotiki z razvojem in dogodki }«o ostalem Jugoslovanstvu. Do pred kratkim nam je bilo namreč to deveta briga. Sami si ustvarjaj-mo razmere in osoda nas!
Zalihog poznajo naši sovražniki važnost iioložaja Stare Srbije in Ma-cedonije bolje nego mi in napenjajo vse sile v naš zator ter izpodrinjenje našega elementa po onih krajih. Tu organizira, Avstrija Arbanase (posebno katoliške) v nacijo, podpihujoč v njih nii'žnjo proti Jugoslovanom.* t Na albanskih zemljevidih pripada Saara Srbija in zapadni del Makedonije takozvani "Sčiperiji" (Arban-aški), dočim i lastijo južno Macedomijtf Grki z nečuveno propagand*' po Evropi, čeprav nimajo do te zemlje aiikake pravice. In v po-slednjfao slučaju preži v ozadju Be-rolin Ui Ihmaj, da prodere v ugodnem t-reiwrtku do Soluna in obal Belega (Egejskega) morja, kakor hitro postane sl.var tam doli "motna" in se zafiric helium oonmum contra om-nes. Železniška proga Strassburg-Duin^i - <tarigrad - Bagdad, pa je že itak v (nemških irokab. Kakor je pred j»ar leti trdil bolgarski profesor Mihajlovski v Sofiji,, eksistira naša svolrtiniii ie na papirju, le kot kot fan-toHL ke.r smo gospodarsko in v diplomatskih akcijah odvisni od severnih <H**v.u-ev, posebno pa od Nemcev. —
Ko se preganjali in prepirali .med seboj, je-li Bosna dn Dalmacija srbska ali hrvatska, ko je bilo v Bel-gradu in Sofiji najvažnejše vprašanje, je-li Macedomija srbska ali bolgarska, uftrjeval je pri nas tujec svor je pozicije ^er je še netil prepir, smeje se našim budalostim. Bogme, ni na svetn večjega kurijozuma in gad-nejse perverznosti, nego dejstvo, da imajo Hrvati isti književni jezik kakor Srhi, pa vsejedno stikajo po kitajskih zidovih ločen j a in separatizma (m. pr. pismo, ime), mesto da bi se centralizirali. Če imate te dve n ajso rodtt«jši jugoslovanski plemeni jedem isti književni jezik, tvorite tudi j eden in isti narod. Torej bi morali imeti tudi skupno ime in narodno misel, kakor ob času preporoda v sredini XIX. stoletja: TT.TR.T Kajti
0	pravd an je izrek A. Huanboldta:
1	* l>ie wahre Heimat ist edgentlich die Spraehe."
In vendar nam pri vseh teh ne-iudobmowtik ni treba obuparti, ker imamo vse pogoje obstanka in 'boljše bodočnosti potenci jahto v sebi in okolo sebe: v enotnosti jugoslovanskega jezika inkompaktnosti domovinskih tal. To je naš temelj in naš največji ka-pitai, ki se da naložiti stotero.
Jugoslovanski dijalekti si niso namreč tako daleč, kakor Rusi, Poljaki, Cehi; ne, md smo si bolj sorodni in ego Sicilijanec ali Neapolita-nee s Pijemonftezom in Benečanom, bolj nego Oklenburžani in Holsteinci a Bavanea. Naš jezik med Trstom in Carigrad«um predstavlja samo večje število dijalektov, ki neznatno in polagoma prehajajo drug v druzega. To priredilo enotnost našega jezika naj samo prešine jedna misel, jedna duša, in izginile bodo barbarske iz Dunaja m &ima vcepljene ideje parti-kulariama kakor nočne sence pred zarjo} pred nami pa ostane jezikov na m kalfcuma jednota, en sam narod od Dr»ve do Olimpa.
Zavest, da nas je mnogo in dovolj za oibnttaffiek, sladila nam bode delo ter nas bodrila v boju z nacijonalno ekonomsko emancipacijo.
Pač utemeljene so besede, ktere je izgovoril ljubljanski župan Ivan Hribar pred velikim zborom Ljubljana čanonn črne 7. aprila 1907: "Narodnostno vprašanje je eminemtno krušno vprašanje za slovenski narod.
Ideja jugoslovanskega edinstva ni nova; njo so že večkrat čutili in spoznali njeno važnost.
Da ne grem predaleko v preteklost, omenjam samo Valentina Vodnika (uararl 1819). Ta naš prvi pesnik primerja v pismu na JVamcoze posamezna jugoslovanska plemena z Dor-eri, Jonci, Ejolci v stari Heladi, trdeč, 'da se more doseči jugoslovanska kul-tirnno-politična jednota na (podlagi srbo-hr\-atskega t. j. ilirskega jezika, kar smatrajo tudi danes "liri" v svojem programu kot kardinalno točko-N a njem namreč piše in se izobražuje že okolo 60 odstotkov Jugoslovanov v centorumui, ostali pripadajo periferiji: Slovenci 8 odstotkov in Bolgari 32 odstotkov.
Ko hi tu imel na umu politično zje-dinjenje Jugoslovanov, dal bi prednost Bolgarom vsled njihovega orga-nizatorskega 'talenta, vsled njihove žilavosti in smisla za materijaLno dobro, ali naš jugoslovanski program je kulturno-jezikovnega značaja in tu pride v po štev (srbo-hjrvatski ti. j. ilirski književni (jezik ravno vsled svoje razprostranjenosti in vsled svojega centralnega položaja. V pro-šli'h časih so ustvaa*jali narode meč in strahovanje, sedaj pa se razvijajo nacije na podlagi jezika in kulture in je le tupatam potrebna oborožena intervencija
Poslednji je že čas, da je vsak inteligenten Jugoslovan, na čistem z ilirstvom, ali kakor si že imenujemo moderno jugoslovansko gibanje, da dela zanj in ga med ljudstvom propagira kakor zna in more, praktično ali teoretično, materijalno ali duševno. Kdor se upira ideji jugoslovanskega edinstva, ta je nevednež ali duševni siromak, ali pa ostuden podkupljene«, kterem« bi bilo treba zamašiti usta v javnosti.
Te in enake misli so mi vstajale, čdtajočemu srbske in bolgarske publikacije, posebej še polemiko med Cvi-jičem in Išrrkovom o etnografiji ma-cedonskih Jugoslovanov.
Bilo jc samo še nekaj, kar je vsakemu posebej grenilo njuno kravar-sko življenje: Jernaču namreč to, da je bil kruljav na deani nogi, Maruši pa, de je šepala na levi. Vsak izmed njiju se je namreč bal, da ga drugi vzčrti, ko opazi njegovo hibo. In zato sta jo najskrbneje prikrivala. Ko so pa Maruši nekoč ovce zbezlj ale in se je spustila nepremišljeno za njimi v dir, ne da bi pazila na klju-kavost svoje noge, je spoznal Jernae, da šepa. Od tega časa pa tudi Jer-nač ni več prikrival svoje krivenčaste noge. temveč kazal jo je kakor nalašč, da je končno Maruša opazila v svoje zadovoljstvo, da tudi pri Jernaču ni vse ravno.
To medsebojno spoznanje pa je rodilo najprej medsebojno zaupanje. Dolgčas in pa poj ari ljubezni, ki sta jih imela vsak dan priliko opazovati pri njima poverjeni živini, pa so sčasoma vzbudili v njiju srcih ljubezensko hrepenenje drug po drugem. In to hrepenenj je je bilo tem močnejše, ker ga vsled zapreke, ki ju je ločila, nista mogla nikdar utešiti. Odtod njuni vzdihi, ki sta jim dajala duška v vezani besedi in mogočno zvenečih akordih, in sicer Jernač z bobnečim basom, da je odmevalo od skalnatih robov kot votel grom, Maruša pa z nežnim tenorjem, da je šuštelo po bukovju, kakor zahuhti, kedar smrkne podlasica po osehlem listju.
Toda niti petje niti pokanje z bičem in trkljanje po rebri navzdol jima ni moglo utolažiti hrepenenja za stalno. Ohladilo ga je samo malce in za trenotek. Ko pa je ponehala utrujenost, povzročena pri Jernaču po pokanju, pri Maruši po trklja-nju, postalo jima je zopet dolgčas in vnovič je vzplaantela ljubezen in še z večjim plamenom. Po vsem je bilo soditi, da pride v kratkem do srečne razrešitve ali pa do pogubne katastrofe.
In tako je tudi prišlo.
(Konec prihodnjič.)
ensk j katoliško
Kadar se bodo vsi dohodki, ki jih daje naša zemlja, stekali v roke do-majčih Slovanov, takrat hode pri nas dobojevair. eaninentno važen končni hej."
* Žalihmg igrajo pri arbanaškem pok rain £>k> venci in Hrvati najžalost-nejao »log«, ker jim je bolj na srcu ojačanje nam škodljivega elementa, nego (bodočnost Jugoslovanov. Ti ljudje — žalostna jim majka! — izhajaj« posebno iz nekega jezikovnega iontitata na Dunaju in iz nekega duhovniškega zavoda v Kvarnem, ki
eksportira frančiškane tamo doli v zemljo 6keoder-bega, da se osvetijo prarosliTzim shizmatikoxn — Srbom. Avstrija trosi 100,000 za svojo pro-pagamfo, posebno za šolstvo v Arba saški, m m slovenske kulturne zavode fanivena, umetnost) »imu denarja. Ona oam koplje grob tamo doli a —ftn denarjem a privoljenjem

Hero in Leander.
Spisal Dr. K.
Kaj mi nuca planinca, koder vedno snežek grel Kaj mi nuca moje dekle, ko ne morem do nje t
Tako se je razlegalo z enega, vrha planine, kjer je pasel credo volar JernaČ; z drugega pa, kjer je opravljala isti posel devica Maruša, je odmevalo:
Če 'maš fantič korajžo, se mlakuže me zboj! Zavihaj si hlače, pa pridi nocoj!
Tema popevkama pa so sledili še drugi ilivi njunih src; in sicer je pri-deval Jernač svoji pesmi celo juhe-jev, Maruša pa je koneavala svojo z brezštevilnimi la, la, lom.
V pojasnite v položaja, v kterem sta se nahajala pevca, pa je treba pripomniti to-le: Opevana planina ima dva grebena, na kterega enem je pasel Jernae, na drugem pa Maruša. Med grebenoma pa je široka, zelo dolga in precej globoka kadunja, v ktere sredi stoji leto in dan. voda, ki se nabira od obeh navpičnih rebri, ldealizovanjn in pretiravanju udani mestni turisti, ki o poletnem času tudi tukaj okrog strašijo kozle in ko-štrune ter begajo pred planinskimi biki in voli, to blatno vodo sicer imenujejo planinsko jezero; toda domačini, ki trezneje in zato stvarneje premo tri v a jo take nevarne prikazni, so ji z oziram na blatnost dna po vsej pravici nadeli ime mlakuže. In tako jo je zvala tudi Maruša, ki pa se, kakor smo videli, n>i pomišljala jo kljub prozaienosti imena vpletati v svoje popevke.
Ta nesrečna mlakuža torej je bila kriva, da JernaČ in Maruša nista mogla drug do druzega, kakor bi bila raxla. I nketr je Maruša in njena čreda bila doma iz doline, ki leži oh južnem vznožju planine, Jernae pa iz doline, ki leži ob nje nasprotni strani, zato se sploh nista pobliže poznala. Videti ste se zamogla samo preko mlakuže, kadar je stal Jernač na parobku strme skale na enem bregu, Maruša pa na zeleni tratini na drugem bregu. Vendar je neprevelika daljava omogočila Jernaču, da je po pisanem krilu in rdeči ruti spoznal, da je Maruša ženska, ta pa po sivih hodnih hlačah in črnem klobuku, da je Jernač mož ki.	•
(Pa tudi jdrug dbnugega (približno starost sta mogla dognati. Da Jernač ni star dedec, uvidela je Maruša iz tega, ker je na skali stoječ po cele ure pokal z bičem, da pa tudi Maruša ni stara baba, spoznal je Jernae po tem, da je cesto zavila krilo med noge, se zamotala v klopčič ter se za-ko talil a po rebri navzdol. Način njunega zabav an j a, s kterim sta si preganjala dolgčas, je torej kazal, da sta še primemo mlada. In to spoznanje ju je veselilo ravno tako, kakor ju je veselilo spoznanje, da sta različnega spola.
iSSiiSllfe Si
Kje sta IVAN in FRAN HRIBAR? Doma sta iz Zagraca, fara Žalna, Dolenjsko. Za njun naslov hi rad zvedel stric: Frank Hribar, Box 63, Canonsbirrg, Pa.
Kje je moj prijatelj ANDREJ KAr DUNCf On je oženj en; žena je doma iz Ljubljane. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Thomas Kotchar, Cheswick, Pa.
(29-4—1-5)	h
Kje je IVAN KOŠIR f Doma je iz Zgornjega Slatnika pri Novem mestu, Dolenjsko. Pred letom je bil v Westmoreland County, Pa. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra: Frances Košir, 1328 E. 55th St., N. E„ Cleveland, Ohio.
(29-4—1-5)	T
NA PRODAJ
Radi odhoda v staro domovino takoj prodam po jako nizki ceni
SALOON Z VSO HIŠNO OPRAVO
in z raznimi pijačami. Prostora je za 16 fantov in še posebej za družino.
Andrew Biziak,
1837 St. Clair St., Cleveland, Ohio. (29-4—4-5)

POZOR, ROJAKI I
Podpisani svarim rojake pred FRAN GOLOBOM, doma je iz vasi Sil, fare Bučke, Dolenjsko. Tukaj je imel saloon in si izposodil od več siromašnih rojakov krvavo zasluženi denar. Mesto istega vrniti prodal je saloon ter na taborna odšeL Kdor izmed rojakov mi naznani njegov naslov, dobi $2 nagrade.
Joseph Papež, 313 Grove St., Milwaukee, Wis.
29-4—1-5)
podp. društvo
svete Barbar*

Ml Wsdlnjene države Severne Amerik«.
Sedež: Forest City-, Pa.
13U januarla I902 v driav)
-o-o-
ODBORNULL:
Predsednik: JOSIP Z AT, AR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa.
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVER L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. g. Box M7, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in jrlavobobi, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena Trmd. Mmr. ___ družina ne ]w>«.Teša. Cena za 3 stekl. $1.80,
za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $.'».00	Varstven« znamka
Čudodelno mazilo za lasi:.
j-
IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
ŽENITNA PONUDBA.
Lepa prilika za pošteno Slovenko.
Mladenič, star 28 let, dobrega značaja, s premoženjem v vrednosti $2000, želi se ee znani ti s pošteno Slovenko, najraje s tako, ktera hna stariee v tej deželi in se lahko sami prepričajo, ako ni res tako, sem od- | govoren za ves strošek. Jaz sem rokodelec in delam v lastna hišici v prijaznem mestu ter zaslužim od 100 dolarjev naprej na mesec. Zahtevam sliko in priporočilo. Za naslov vprašajte pri:	,
"Glas Naroda", 109 Greenwich St., New York, N. Y. (26-29—4)
MARA VIVA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
gal on s posodo vred. Dobro belo vino od 6V) do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont S L, Sao Francisco, CaL
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega dtšKtj^ hn eh-, Ivbdi uja naj nikdone zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje druline, svojih prijateljev ?n drugih.
L©i«y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseli boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-Jo 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevoljc vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.

Iščem AIXXJIZTJA BRRČIČ, doma je iz iSrednfyega (Bitna pri Kranjn. Potovala sva v mesecu januarju skupaj v Ameriko in pri razidu odnesel mi je kovček. Potoval je nekam v Minnesoto ter mi poročal iz Chicage, da mi ga dopošlje, kar pa do sedaj še ni storil. Zato prosim rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani. Frank Čreanoš-nik, P. O. E. R. 8, Pittsburg, Kans.
(27-29—4)
NAZNANILO.
Rojakom, kteri mi kaj dolgujejo, naznanjam, da sem se odločil postavnim potom vse iztirjaiti, v slučaju, da mi v teku jednega meseca ne plačajo. Oni, kteri so v Pueblo, Colo., in okolici, naj izročijo Anton Stnpnikn, št. 1225 Berwind Avenue, Pueblo, in iz Leadville, Colo., in okolice naj plačajo mend samemu, ker jaz sem obrt prodal.
Prank German,
po domače Kovač, (v d - do prek) Leadville, Colo.
ni odgovorno niti npnvaiitio.
Hand*".
FR. SAKSER C0.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Gleir Ave., N.E. CLEVELAND, 0.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Priporoča ae Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v Ktaro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vae kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
109 Greenwich Street,
, in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostora, predno se da pregovoriti, da komn vroča denar, v mnenja, da ima opraviti z nami.
iiŠifci: 'i


Katcl. Jednota.
inkorporirana dne 24. janu^ija 1901 v držav? Minruesota. Sedež y ELY, MINNESOTA.
URADNI KJ:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GEKM, P. 0. ho. 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Bos 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, IT. nadzornik, B< x 641, ETeleth. Minn. IVAN KERŽISNTK, III. nadzornik. Box 138, Bnrdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
Bln<kberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR. II. porotnik, 115, 7th St., Calnmet, Mick. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb Vrb<*vni »dravnik Jednote: Dr. MAR TEN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov hi drnge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
DR0BN3SH
KRANJSKE NOVICE.
Na žagi se je ponesrečil Franc Gaz-vod v Radohi na Dolenjskem. Vrete-mo ga je zgrabilo za suknjič in ga vrglo na nož, kjer je pa k sreči dobil le majhno poškodbo na rami.
Zopet so se stepli in sicer vročekrvni fantje v Gotni vasi. Precej dobro so "obdelali" Vovkovega klju-tarskega pomočnika. "Puščali" so mu na glavi, sedaj se bodo pa morali /araidi tega zagovarjati pred sodi-SžtBL
Ponarejen petkronski tolar so dobili v Stopičah pri Novem mestu v neki gostilni. Kovina je slabo izdelana in se lahko razloči od pravega denarja.	'
Detomorilka se sama naznanila. Od svojega moža ločena delavka Marija Florjančič je naznanila sodišču, da je svojega novorojenega otroka po rojstvu takoj zadušila, ker ni mogla poeslušati njegovega joka. PriAla je sama k ljubljanskemu sodišču, kjer je naznauila, da je otroka tudi radi t4*ga umorila, ker ga ni mogla živiti-Detomorilko so pridržali v zaporu.
Umrl je v Ljubljani vpokojeni davčni uradnik, sedaj lastnik Šmar-dove potovalne posredovalnice Josip Perhauz.
Umrl je dne 8. aprila na Dunaju v bolnici za onemogle vojake Ivan Za-lokar, doma iz Rodice pri Mengšu. Vojak je bi« /e četrto leto in od tega časia več kot polovico bolan, isil je blag mladenič, star šele 24 let.
Sodnijska razprava radi špionaže proti bivšemu nad poročniku Bartma-' nu. Dne 17. aprila se je začela pred združenim drugim in tretjem kazenskim senatom v Ljubljani razprava radi špionaže proti bivšemu avstrijskemu nadporočniku Bartmannu. Obtožnica se opir«. na sledeča dejstva:1 Neki Hoffmann iz francoskega dopi-sovalnega nrada je zahteval od Bart-manna, da mu izda vojaške tajnosti in pošlje poročilo o nemških cesarskih vojaških vajah v Šleziji- Pri teh j je bil 12. septembra pretečenega leta aretiran. Obtožencu se oč ita, da je hotel francoski vladi poslati oelo vrsto poročil o topovih, municijskih vozovih itd., ki bi morala v interesu do- | mobrambe ostati strogo tajna. Obtoženec trdi. da ni bil nikdar vohun in da je svoj čas ruske j vladi pojila! le knirrbinacije. ki so brez vrednosti. francosko vlado pa da je ravno tako \aral. Sumničenje, .da je dal u-kra.-ti tajne spise, da jih pošlje v Pariz. kjer bi jih fotografirali, njega, kot vojaškega pisatelja, žali. On .je pritrdil lioffmannovej zahtevi le, da! prr | »reči s pomočjo nemškega generalnega Ataba francosko vouunstvo. Seveda je hotel priti s tem do denarja. Med cesarskimi vojaškimi vajami je pisal majorju generalnega štaba pl. Bros**, da bi ga pridobil za svoj načrt, namreč za varan je francoskega korespondenčnega biroa. Nato je sledilo dokazovanje, trajajoče do dve uri. Major nemškega generalnega, j štaba pl. Brose izjavlja, da se ni oziral na ponudbo obtoženca radi njegovega prejšnjega življenja, ki mu je mano in mu zato ni zaupal. V drugih j okoliščinah bi se morda posvetovali o njegovem predlogu. Odvetnik dr. j Gilber z Dunaja je poročal o svojem razmerja do obtožene* in avrie <Mo-ma njegove trditve. Dr. Wagner, u-rednik " Schlesiscbe Volksztg." v Breslavi izjavi, da ga je obtoženec
hotel pred začetkom vojaških vaj v Šleziji izpraševati o vojaških rečeh. Potem so bile zaslišane v nadaljni tajni razpravi še druge priče. Razsodba je bila razglašena ob 9. uri zvečer. Bartmann je bil oproščen, češ, da se mu ni moglo dokazati, da je imel namen, izdati vojaške tajnosti.
PRIMORSKE NOVICE.
V pretepu je bil nevarno ranjen v
vrat in glavo 321etni kočijaž Ivan Fa-biani v Trstu. Mož je pa imel slabo vest, zato je pravil v bolnišnici, da se je sam ranil, ko je padel.
Drzni napadi. V Trstu so napadli neznani zločinci v ulici S. Fortunato Fortunata Legata in Antona Piščanca. Prvemu so ukradli uro, verižico in 20 K, drugemu pa 7 kron. *
Čudno pišče. V Pulja je kmetijska družba dala izleči jajce italijanskega kurjega plemena "Standard" domači kokoši. Iz jajca se je izleglo 9. a-prila pisce, dolgo 12 em s štirimi pe-rotmi. štirimi nogami in glavo z enim samim očesom in dvema klunoma. Živelo je pišče eno uro.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Ustrelil se je na Reki 56 let stari
krojač Tomaž Frank iz Celja.
HRVATSKE NOVICE.
Lajoš Košut na Hrvatskem. V Bukovju pri Vel. Gorici je leta 1848 preživel par dni Košut Lajoš. Dotična hiša je bila takrat posavskega vice-komesa, turopoljskega plemenitaša Pavlekoviča. Sedanji lastnik Ivan Zlatarič je dotično hišo podrl ter postavil novo. Košuta je pri prihodu in odhodu spremljala turopoljska godba, za kar ji je Košut podaril 25 cekinov. Uniforme teh niuzikantov še hranijo v t uro poljskem arhivu.
Srednjeveško barbarstvo. Zagrebški "Pokret" je prinesel sledečo, komaj verjetno vest: Nedavno so v Ru-mi v Slavoniji demonstrantje metali kamenje skozi okna okrajnega sodišča. Ker storilce ni bilo mogoče dobiti, prijeli so nekaj delavcev, češ, da so ti metali kamenje. Privedli so jih na orožniško postajo, kjer so jim potegnili z nog obuvala in jih po golih jtodplatili pretepali. Nekemu Haben-schussu so orožniki z nožem prerezali fH)dplat. nasuli mu v rano soli in ga pretepali z vso silo. Kakor se poroča, se je uvedla že stroga preiskava vse stvari.
BALKANSKE NOVICE.
Nov intendant bolgarskega narodnega gledališča. Novo bolgarsko narodno gledališče do sedaj ni imelo in-tendanta, ker je prejšnji povodom demonstracij ob otvoritvi novega gledališkega poslopja odstopil. Nedavno je imenovala bolgarska vlada novega intendanta v osebi bivšega načelnika oddelka za srednješolske zavode v ministerstvu za narodno prosveto, N. Lazarova. Intendant dobiva 430 levov mesečne plače.
Političnim listom ni treba plačati poštnine. Črnogorska narodna skupščina je sklenila pozvati vlado, naj izda naredba, da so politični listi v vsi državi poštnine prosti. Vlada je ta predlog sprejela in politični listi bodo v bodoče razpošiljali po poštah v Črni gori poštnine prosto, kar znači gotovo velik napredek.
Zopet bosenaki tiikovni zakon. V zadnji "Srpski Riječi" je bilo zaplenjenih 293, v "Narodu" pa 271 vrst.
Eksplozija v Zemunu. V gostilni Dragu ti no vi ča "pri srbskem kralju"
v Zemunu se je zgodila eksplozija, vsled ktere so uničeni vsi predmeti v sobi in razbita vsa vrata in okiwt Vzrok je bil, ker je lOletni sinček gostilničarjev neprevidno vrgel gorečo užigalico v predal, kjer je bil shranjen smodnik.
V Belgradu je umrl Ljubomir Ka-Ijevič, državni svetnik in izmed naj-zasluženejših mož Srbije. V šestdesetih letih preteklega stoletja je osnoval list "Srbija", čigar uredništvo je bilo shajališče mladih naprednja-kov. V politiki je bil nesebičen in je žrtvoval vse svoje imetje ter bil nekaj časa pregnan iz države. Bil je tudi minister v prehodnem Avaikumoviče-venc kabinetu.
RAZNOTEROSTI.
Poljski časnikarji protestirajo proti
BjiVmsonu, ki je krivično sodil o Poljakih povodom rusinskih demonstracij v Lvovu ter ga poživljajo, da naj pride v Galicijo prepričat se, da se je motil.
Huso v spomenik bo s* al na Sta.ro-mestnem trgu v Pragi. Predsednik dr. Podlipny je sieer priznal, da z estetskih razlogov trg ni pripraven za spomenik, pa ga hočejo vendar ravno tam imeti "iz zgodovinskih razlogov". Kip Matere Božje, ki so <ra mislili odstraniti, ostane; tako bosta na istem trgu dva spomenika, ki niti po svojem pomenu, niti po svoji obliki ne spadata skup.
Katastrofa na "Jeni" zločin? Pariz, 10. aprila. Dozdaj so našli na francoski oklopnici "Jeni", ki je kakor znano, vsled eksplozije streliva ponesrečila, 120 mrličev. Ker se je pa izmed mornarjev pogrešalo samo 118. cumijo, da sta se nahajali na "Jeni" dve neznani osebi, ki sta izvršili zločin, zažgali smodnišnico in sami poginili.
Najstarejša znamka. Splošno se misli, da je znamka izum 19. stoletja. Sedaj pa so našli v Berolinu neko knjigo iz leta 1574, v knjigi pa je bil pisemski ovitek z naslovom. Na zavitku je bil prilepljen štirioglat siv listič, črno obrobljen, z napisom 'velja 6 in pol groša. — S. K. D. Bryf-stall." "Bryfstall" so se takrat imenovali pismonoše, a črke S. K. D pomenijo ' * Seine kurfuerstliche Durchlaueht". Iz tega je jasno, da se gre za neke vrste pisemsko znamko, kar je vzbudilo v filatelističnih krogih splošno poozrnost.
Ker je kadila* je živela 108 let. V Harringtonu je umrla Mrs. Lovicia Cox. Pokojnica je bila rojena v Kolumbiji dne 12. januarja 1799. Ker jo je v minolem stoletju vedno nadlegoval bronhialni katar, je začela pred 50 leti kaditi in od tedaj -naprej je bila vedno zdrava. Da je toliko Časa živela, se ima gotovo zahvaliti tobaku.
Ženske — policaji. V Bruselju se nastavijo že jeseni ženske za policaje ter je tozadevni načrt že izdelan. Mladih deklet ne bodo sprejemali v naporno službo, temuč le krepke samice ali vdove med 40. in 50. letom. Za sedaj še ne dobe unifforme. temuč le legitimacijo, ki jim odpre vstop povsod o vsakem času.
Sanitetno ministerstvo v Avstriji. Državroa zveza avstrijskih zdravniških organizacij je izdala z ozirom na predstoječe državnozborske volitve, okrožnico na svoje člane, naj volijo le take kandidate, ki obljubijo nastopiti za sledeče zahteve zdravnikov: izdaja zdravniškega reda; pre-memfba državnega sanitetnega zakona iz leta 1870 tako, da se ustanovi sanitetno ministerstvo; prememba zakona o epidemijah; reforme zakona o delavskih bolniških blagajnah in zavarovalnic proti nezgodam.
Predrzen roparski napad na Dunaju. K danskemu trgovcu Dideman-du na Dunaju je prišel neki mož s pismom. V pismu se je zahtevalo, naj možu izroči 500 mark, sieer se izvrši nad njim smrtna obsodba. Podpisano je bilo pismo "Odbor črne krinke". Dočim je Didemand Čital pi^mo, nadel si je sel črno krinko, potem pa zaklical: Roki kvišku! ter ustrelil dvakrat na trgovca. Ko je Didemand odprl okno ter klical na porroč, odvračal je drugi mož v vozu pred hišo pozornost pasantov s klicem: "Človek tu gori je znorel!" Atentator pa je skušal raaijenega trgovca potegniti od okna, a meti tem je prišla policija ter ga prijela«. Napadalec je 191etni Emil Budde. Sokrivec je pobegnil. Didemand je ranjen smrtno.
Olomuski nadškof dr. Baner postane v prihodnjem konzistoriju kardinal.
Izseljevanje Slovakov v Ameriko.
Pri vojaških naborih v Turčanskem Sv. Martinu je manjkalo 600 mlade-ničev, a izmed došlih so jih mogli potrditi le 25.
Nenavadna smrt. Na Dunaju je imel odvetnik dr. Simon navado, da je po večerji ležal na divanu ter jedel orehe. Nedavno je bil truden ter je med jedjo zaspal. Ponoči se je prebudil ter občutil, da ga nekaj dnši v grlu. Stekel je v stanovanje svojega soseda, Ifrjer je mogel le zaklicati: "Zadušim se!" nakar je padel,mrtev na tla. Debelo orehovo jedrce npu je namreč bilo obtičalo v grlu.
Stroški dnevnika. * 'Berliner Lokal-anzeiger", ki se ne bavi toliko s politiko kakor pa s poslovnimi vestmi, ima 248,700 plačujočib naročnikov. Za samo uredništvo je potrošil lani 1,080,175 mark. Povprečno je imel dnevnik stroškov 54,769 mark na dan. —
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemškega Lloyda in Hambnrg-ameriške proge, kteri od pluje jo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi:
V	HAVRE (francoska proga):
LA LORRAINE odpluje dne 2. maja ob 10. mri dopol.
LA SAVOIE odpluje dne 9. maja ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje dne 23. maja ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje dme 6i junija ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 13. junija ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 20. junija ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 27. junija ob 10. uri dopol.
V	BREMEN
(proga severonemškega Lloyda):
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 7. maja ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM n. odpluje dne 14. maja ob 7:30 zjutraj.
KRONPRTNZ WILHELM odpluje dne 21. maja ob 10. uri dop. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 4. junija ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM H. odpluje 11. junija ob 6. uri zjutraj.
KRONPRJNZ WILHELM odpluje 18. junija ob 10. uri dopoL
V HAMBURG (Hamburg-ameriška proga):
DEUTSCH3LAND odpluje 30. maja ob 7. uri zjutraj.
DEUTSCHLAND odpluje 27. junija ob 6. uri zjutraj.
Za vse pobližne ali natančno pojasnila glade potovanja pišite pravočasno na:
FRANK 8AXSE& CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju.
Ako kodo želi pojasnila še o dragih, no tukaj namanjenih parnikih, naj so s zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO..
109 Greenwich St, New York, in postrežen hode vsakdo vestno in hitro.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbence na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospe te v New York, ne da bi nam Vai prihod naznanili, nam lahko is postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Reetor in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vaa
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Torku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
IŠČE SE dobro izvežban urar, kteri zna, fino ročno graviranje. Delo stalno ter dobra plača za pravega moža. Slovenci imajo prednost. Natančnosti poizvedeti je pri: 1	Joseph Debevc,
7 Park Place,	Carbondale, Pa.
(2x t—n)
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskuŠnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to^ resnica plačam realcomu $500,
Jakob Wahcic,
339 SOUTH FRONT STREET? STEELTON, PA.
DELO DOBE PREMOGARJI. Izurjeni nakladal« in kopači s stroji, z rodbinami in boaxding-housi; nove hiše, dobre plače in stalno delo; ta. ni štrajka, pač pa pomanjkanje delavcev. Vprašajte pad: BED ROCK FUEL COMPANY'S COIiIiTBRTBS,
Bed Bock, W. Va oh Baltimore and Ohio železnici.
((23-30—4)
JOHN VENZliL, »17 R|*2ad Street N. E, Ckvelaa*. 0U«
izdelovalec kranjskih in nemikih
HARMONIK.
ONI ROJAKI,
kteri želijo potovati z manjšimi stroški, t. j. se voziti cenejši, naj se po-
slnžijo
AUSTRO-AMERI 'ANA PROGE, ktere pazniki vozijo direktno med Trstom, Beko in New Torkom.
Parniki odplujejo:
SOFIA HOHENBERG dne 15. maja opoludme.
LAURA (nov parnik) dne 29. maja opoludne.
FRANCESCA dne 11. junija opoludne. .
kov.
Delo napravim na zahtevan je naročni-Cene so primemo, nizke, a delo
no in dobro. Tri vrstni o*! do PloSfie so iz naibolišeea cinka. Iz-
delo
delujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstni m ie od $45 do $80.
POZOR SLOVENCI IN HRVATI
Podpisani priporočani vseen potujočim rojakom v Chieagi, HI., in okoliei svoj dobro urejeni
—: SALOON. :—
Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V ANTWERPEN:
KROONLAND odpluje 4. maja ob 10:30 dopoldne.
VADERLAND odpluje 11. maja ob 3:30 popoludiie.
FINLAND odpluje 18. maja ob 8:30 dopoludne.
ZEEELAND odpluje 25. maja ob 2:30 popoludne.
KROONLAND odpluje 1. junija ob 8:30 dopoludne.
VADERLAND
odpluje 8. junija ob 2:30 popoludne.
FINLAND odpluje 15. junija ob 8:30 dopoludne.
ZEELAND odpluje 22. junija ob 1. uri popoldne.
Na razpolago imam tudi lepo keg ljiife. Tofia vedno sveže in 'dobro 8eip pivo, j ako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna
Prod a jem tudi in preskrbujem paro* brodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah- Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzn. V zvezi sem s banko Frank Rikssr ▼ New Yorku. Svoji k svojim!
Z velespoštovanjem
JOSIP KOKPAB* 8908 Greenbaj Ave., So. Chicago, HL
IHUOHE
dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino poFR. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, a nijeden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne.

V BREMEN:
MAIN
odpluje 2. maja ob 10. uri dopoludne.
GROSSER KURFUERST odpJuje 9. maja ob 10. uri dopoludne. RHEIN
odpluje 16. maja ob 10. uri »dopoldne. MAIN
odpluje 6. junija ob 10. uri dopoldne.
GROSSER KURFUERST odpluje 13. junija ob 10. uri dopoldne
V HAMBURG:
KAISERLN AUGUSTE VICTORIA odpinje 16. maja ob 8. uri dopoldne.
IMTWRWCA
odpluje 23. maja ob 2. uri popoldne.
PRETORIA odpluje 8. junija ob 3. uri popoludne.
AMEftTjEA odpluje 15. junija ob 7:30 zjutraj.
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
IVtartin Oerdiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih obilni obisk.
ROJAKI SLOVENCI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
Novih
50.000
iztisov
»ZDRAVJE
u
se zastonj razdeli
med Slovence
iKiiisrcria-j^
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
0R E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad t,ZDRAVJE in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi Jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.
Ozdravljen: reumatizma v rokah, nošah
in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
1253 Moblen Avenue, Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. 1.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam posilam mojo sliko? katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zah^"Ijujem za VaŠa zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam Še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočujoč, ostajam Vaš prijatelj	<.
MIKE NOVAK-
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St.	New York N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	<
KOLIKO JE URA?
To Vam Elgin ali Watham ure
vedno najtočnejše kažejo ! Veliki ce-
nik, opremljen z več sto slikami teli nr in drnge različne zlatnine po n^j-nižih eenah se dobi brezplačna In poštnine prosto od
SLAVIA" Watch & Jewelry Co.
27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y.
Pišite takoj po njega!
v Pittsburgu, Pa. In okolici
Rojakom
naznanjam, da jr. za tamošnji okraj moj
i edini pooblaščeni zasfopniK za vse posle
»4824 Blackberry Alley
Pittsburg, Pa.
Uradne lire: vsak dan od ^7. do £8. ure, ttr ob sobot-.ih do > 8. ure zvečer.
Frank Sakser,
i§ »i »■ >1 &
m w w



Telefon 2034.
j Frank Petkovšek
714-718 Market Street. Waukegan, III.
priporoča rojakom svoj
3 A L O O IN, te*
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALN1CI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje ¥ staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorkn.
%
1 i
I J
^ ----1 t
ft aia 4k
"Winnetou, rdeči gentleman
Spiral Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
» »
(Nadaljevanje.)
Od t min korakava po mestu; naenkrat obstane Bernard pred nekim stormu, kjer je v^ej>oliio oblek naprodaj. Človek <si je izbral lahko najlepšo nieliikjii^ko obleko ali priprosto platneno oblačilo za delavce in kulije. AVaka ixtued razstavljenih oblek je popolna.
Bernardova nazrera se ialiko ugane. Naše obleke so bile sicer iz trdnega blaga, a so na potovanju tako trpele, da nismo oblečeni samo slabo, ampak prav slab.«. Obriti smo; tudi ostrigli smo se za -ilo. Samo obleke je treba. Pri nakupu zapazim, da ima dobri Bernard veliko okusa. Kupil ->i jo pot indijansko pol irapersko obleko, ktera mu prav dobro prija; seveda je tudi cena taka, kot je sploh v San Franciscu.
••Pojdite bližje. Charlie; hoeeva izbrati tudi za vas jedno!" pravi, ko se popolnoma obleče. "Vam jo jaz pomagam izbrati."
IIm, rabim j<>. to je res; toda za tako ceno sem malo prelaliak v žepu. Jaz ne »padam med ti^te nesrečne ljudi, kteri zaslužijo stotak povsod, kamor po»e«ej«>. .laz pripadam tistim ljudem, kteri žive v sladki zavesti, da so danes zaslužili, kar bodo rabili jutri. Zato »em napravil malo začuden obraz, ko poseže takoj po krasni obleki.
IzIhtc namreč sledečo obleko: lovsko, snežnobelo ustrojeno srajco, lepo prešito z rde«'-i m i trakovi, kar je delo indijanskih rok. Leggingsi so iz je-lenje ko/;*, n:ipuš'eni in narezani po šivu. Suknja je iz bivolje kože, a vendar tako mehka, kot bi bila iz veveriene. Čevlji so iz medvedje kože in napravljeni tako, da se dajo zlekniti čez kolena. Podplati so iz najboljše snovi, kar «e j'* dobi, namreč iz repa starega aligatorja. Kapa je iz bobrove k<>/.e, obšita z umetno strojeno in trpežno kožo klopotače. Bernard ne odneha, .l-ikler ne grem v stransko sobo in se oblečen. Ko se vrnem, je obleka že plačana. Rad l»i se malo jezil, a če povem odkrito, moram priznati, da &e ne morem.
"de še dobro. Charlie: jaz vam še mnogo mnogo dolgujem. Če ne marale tako, vam pa zapišem na vaš račun, kterega hočemo medsebojno poravnati."
Kupiti h-K-e nekaj tudi za Sama: jaz mu odsvetujem, ker poznam naravo malega možička in pa njegovo postavo, ktera je naravnost neprera-čunljiva.
Naj ve« je veselje kaže nad mojo izpremetio Bob, ko se vrneva v hotela Valladolid.
•*(>Li. Ma^>a. zdaj ste dosti, dosti lepši; tako lepi ste, kot Bob. če bi imel novo suknjo iti kapo!"'
Ne morem druzeira kot zahvaliti se mu s prijaznim pogledom: saj vem, da je bil Bob - primero na.-e na višku hvale.
Satmi llavi rtielihi je bil«? vendar le malo predolgočasno v sobi. Pri mi/i >edi prav sam in me pokliče, ko vstopim.
"Čujte!" mi pravi polglasno. "Tukaj zraven se nekaj pogovarjajo, kar bi utegnilo recimo zanimati tudi nas."
"O čem pa govore?"
'Mlori v rudnikih in diggingsih se gode stvari, kterih se ne more odobravati. Tam se klati vsepolno 'bravosovT, a ne 'Indianos', ampak belih, kot se vidi. Ti napadajo vračujoče se diggerje, jih pomore in še kaj druzega. Tam >edi jeden. kteri jim je ušel za las. Baš pripoveduje svoje dogodke. Poslušajte!"
it" Pri mizi sedi več mož, kterim se vidi na prvi pogled, da poznajo razne strani življenja. Jeden izmed teh govori nekaj, kar vsi poslušajo z velikim
zanimanjem.
"Well," slišim, "jaz sem iz Ohija: to se pravi, da sem že nekaj skusil lia suhem in na v<> ii. v gorovju in dolinah. Poznam roparje na Mississip-piju in bushk'.epperje woodlandske; marsikterikrat sem se boril ž njimi. Zato pa tudi vem, da je marsikaj mogoče, kar se zdi drugim naravnost ne-1! • '-..."e, I»a .-(' J-Oile take .-tvari v tako živahni ulici, to presega vse 'in še celo stari 'gun', s kterim se lahko strelja okrog vogla."
''A vendar se ne glasi tako kot resnica," pripomni drugi. "Saj vas je bila č.-ta p-tr.a.l-tih proti osmimi; ali bi ne bilo sramotno, če bi se bilo dogodilo res tako, kot pripovedujete vi?"
"Mo/, vi gov>-rite zelo pametno in previdno; želim vam, da skusite sami. Ro> je, da nas je bilo petnajst, namreč šest tropeiros (vodniki mul) in devet minerjev, če zanašate na tropeirose, ste zgubljeni. Izmed devetih minerjev -o imeli trije mrzlico. Ti so se komaj držali na rmlah; bolezen jih je stresala, da niso imeli zanesljivega strela. Tudi moči niso imeli nobene. Ali nas je bilo torej petnajst, kaj?"
"Če tako pojasnite, potem je seveda vse kaj druzega. Toda po cesti vozij«., jahajo in hodijo vedno ljudje; ti so vedno v bližini in človeku lahko pomagajo."
"Mislite? Kaj pa, če lopovi čakajo ugodnega trenutka, ko ni nikogar
poleg f"
"Poten: pa pripovedujte tako. da se ImhIc dalo vsaj razumeti!"
"Kakor želite, mož! Mi smo torej gori ob Piramidnem jezeru našli kraj. da -i ne morete misliti boljšega in bogatejšega. Vrjeti mi smete, da smo imeli po osmih tednih vsak do centa zlatega prahu in zrn. Nadaljevati nismo mogli, ker je bilo s tem pobrano vse; tudi sta se dva od nas prehladila v noire. Ni baš prijetno, stati od zjutraj do večera do pasa v vodi in stresati *bate<?' (»kledi podobna posoda, v kteri se izpira zlato). Pobrali smo svoje stvari in se vrnili do Yellow-water-grounda, kjer smo poprodali vse nekemu Vankeeju; ta je plačaval dosti boljše kot tisti prekupci, kteri dajejo za unčo čistega zlata funt moke, ali funt prav slabega tobaka. A mož je vse jedno dobro opravil. Če se ne motim, se piše Marshall in je iz Ken-tuekvja ali iz okolice."
Bernard >e hitro obrne:
"Ali .je še vedno tam?"
"Ne vem; sicer mi pa nič mar to. Pustite me s praznimi vprašanji. Če hočete, da povem res vse po vrsti, kot zahteva ta mož, me ne smete vedno motiti. Torej ta Marshall, oziroma Allan Marshall, je pokupil vse, kar smo * :ieli. Če bi bili pametni, bi bili odšli. Toda prvič smo se morali malo od-I očiti od prestanega trpljenja, drugič pa ni bilo baš primerne prilike; tudi naših bolnikov nismo smeli pustiti kar tako. Mnogo se je govorilo od roparskih napadov: imenovali so se različni ljudje, kteri so se vračali iz digging-H>v, a niso nikdar prišli v Sacramento ali San Francico."
" Kako hil«> 1<»?"
"Že zveste! Mi smo čakali nekaj tednov. Toda življenje je tam pro-kleto drai?o; ker so vedeli, da nismo suhi, je nas obkoljevalo vedno vsepolno igralcev in druge nepotrebne golazni. Ker se je izboljšalo stanje zbolelima tovarišema, smo sklenili, da se ne zadržujemo več, ampak da se pridružimo petim možem, kteri so tudi hoteli oditi. Bilo nas je torej devet oseb in smo najeli jnitrebne mule: s šestimi trope i rosi nas je bilo torej petnajst. Vsi smo bili izvrstno oboroženi; tropeirosi so bili taki, da bi se spoprijel navidezno vsak posameznik z desetimi nasprotniki. Odpravimo se torej na pot; od začetka gre še dobro. Pozneje pa začne zdržema deževati, kar nam prinese mrzlico. Sploh se je pa voda odtekala tako polagoma, da smo se premikali le z največjo težavo. V celem dnevu smo prešli komaj osem milj; niti šotori nas niso varovali ponoči pred silnimi nalivi; padalo je tako, kot bi se bil oblak utrgal. Zato je pritisnila mrzlica še .bolj; bolnike smo morali privezati na mule, da niso popadali."
"Proklete težave," zagodrnja jeden izmed navzočih. "Jaz sem tudi prestal to in vem, kako je."
"Well! Prešli sin-o primeroma dve tretjini |>ota; nekega večera se pripravljamo, da bi taborili. Postavljali smo šotore in zakurili tako, da se je videlo daleč po okolici. Naenkrat počijo streli krog nas. Jaz sem klečal baš v senci nekega šotora in privezoval vrvi; zato me niso videli. Poskočim in vidim, da s«? naši tropeiros ustali in zbežali. To se je pa zgodilo tako pora-i, da bi jih bili bra vos lahko desetkrat postreljal. Baš hočem zgrabiti za pušlo in pomeriti. Ko pa vidim, kaj se je> zgodilo, sem odnehal. Kroglje osmih roparjev so tako dobro zadele, da je vseh pet zdravih tovarišev ležalo mrtvih na tleh. V trenutku, ko sem se jaz pripravljal, so drugi trije streli zadeli bolpike. Ostal sem torej aam pri življenju. Kaj bi bili storili vi na mojem meetu, kaj t"
"Damn! Jaz bi bil planil nadnje in storil, kar bi bilo v mojih močeh!" odvrne jeden.	•	f
"Ne, jaz bi jih bil pa nekaj postreljal/,' zagotavlja drugi.
(Dalje prihodnjih)
-Delavci na prostem-
izpostavljeni mraza in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehati ju za renin ati zrnom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevani nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let.
V vseh lekarnah, 25 ^in 50 centov, ali pa pri izdelovalca.
F. AD. RICHTER & CO.,
oporek
A
^r i
215 Pearl St.,
New York.
Spominjajte se ob raznih prilikah aaše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! Mal položi dar lomu na oltar!	(v ti)

Nižje podpisana priporo- • Cam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK oooo v Jtaterem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imain vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna____________
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
>1,
AfiSTEO-JlEBICAK LIRE
Regularni potni parnlkI "Giul id"* odpluje 4. maja.
"SofiaJ-Iohenbergr" odpluje 18. maja. "Laura" odpluje 29. maja.
vozijo med	Yorkom. Tr«tonvlnjWeko.
FRANK SAKSER CO.,
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. E.,	CLEVELAND, O.
cANTON BOBEK, ^odja.
Na'pripravuejfta in Juajcenejša parobudua črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane Ie ISO centov. Potniki dosi>o isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. <31, Co., General Agents,
2 Washington St^ New York.


Compagoie Generale TransatlantlQue.
(Francoska parobrpdna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA; ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
"La Provence" na dva vijaia 'La Savoie" ,, „ "La Lorraine" ,, ,, "LaTouraine" , ,,
"La Bretagne"........
"La Gasgogne"......
Poštni pamiki so:
......- -1-1.200 ton, :i«.(M)0 konjskih moči.
........12,OKO „ 2"», (M K) „
.........„ 25,o*K) „ ;;
..........10,0<H» „ 12,000
........^»"O „ 9,000 „
........ 8,000 „ 9,000 „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building,
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. Y.
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje In najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12_13
dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAR0BR0DNE LISTKE
za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah.
e_________
Potnike iz Clevelaada, 0., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti.
Dobi se v podružnici "CjItis Naroda" do i cent številka.
Cf\\
ROJAKi, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda".
ROJAKI, JNAA9ČAJTE BE NA
"GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!

mi
•LA LORRAINE *LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA PROVENCE •LA LORRAINE
2. maja 1907.	*LA SAVOIE
9. maja 1907.	*LA PROVENCE
16. maja 1907.	*LA LORRAINE
23. maja 1907.	*LA SAVOIE
30. maja 1907.	*LA TOURAINE
POSEBNA PLOVITBA:
6. junija 1907. 13. junija 1907. 20. junija 1907.-27. junija 1907. 4. julija 1907.
La Bretagne 4. maja ob 3. ari popol. La Bretagne 1. junija ob 3. uri pop. La Gascogne 18. maja ob 3. uri pop. La Gascogne 15, junija ob 3. uri pop.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dra vijaka.
Al. W, Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St, Chicago, 111.
CUNARD LINE
PARNIKI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
od p] nje iz New Torka dne 2. maja.
odpluje iz New Yorka dne 16. maja.
odpluje Iz New Torka dae 30. maja.
ULTONIA, SLAVONIA IN PANONIA so pamiki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in so xelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
Cnnarfl Steamship Co, M,
MINNEAPOLIS:	CHICAG6:
Guaranty Building.	67 Dearborn St.
21-24 STATE ST- NEW YORK.
CiBFATii MOM
BOSTON: 26 State SL
O
R
0 S
1
I DrWALNUTh
| pr SCHUH \
BOLNIKOM NA ZNANJE.,
Haii po eden cvetu slavni profesorji.
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po na vodih naših zdravnikov zdravila.	_
$500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
j? Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje I a* Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške b'olezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Oompanije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na razpih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki nspeh, kakor America Europe Co.	^
» Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?	=
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in ml Vam bo demo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
Vreden drugi zdravnik Vam nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi 1 Zato bolnik* '	pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dm rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo Maša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo prepjledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.	^ g
Tistim kater, trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!	' ^
Mnogi v pravem času
gospodi zdravniki Vam bodo garantirali teri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol-« Pnma ozdraviti morejo.
* • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE 1 ♦ • • Samo &a kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse moJ jgoče bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da se v človeku razširi in kako da človeško telo propade ako s o us ti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisati. Če nobena Zdravniška J^njiga ni bila tsko obširna kakor bode naša, kjer yt& knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo .mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Ml pošiljamo tudi ▼ staro domovino zdravila in kuj o dra vili samo v mesecu Novembru 2 sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo a Truzcga stanu iz stare domovine to je dober dokaz, da bo naši zdravili neprekoslivi in da so prispeL do največjega Človeškega znanja kateri nam pofiljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. tjSSTS NA SLOVENSKI* ODDELEK:	f : ,
► AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. ,
>«»« < aim od
t. en, TartaUoodlfcandol.