VSEH SEDEM OBTOŽENCEM JE BILO OBSOJENI SPOZNANI SO BILI KRIVIM UBOJA POLICIJSKEGA NAČELNIKA ADERHOLTA ORGANIZIRANJE DELA NA JUGU Sodnik Barnhill je zavrnil vse protipredloge ter izrekel drastično razsodbo. — Porotniki so se posvetovali komaj eno uro, dočim jim je sodnik dve uri in pol pojasnjeval slučaj. — Zagovorniki bodo vložili priziv. Ameriška Delavska Federacija je zbrala pre- j _ -cej denarja, da organi- Predsednik žira tekstilne delavce po južnih državah in jim pomaga. H. HOOVER JE PROSLAVLJAL T. A. EDISONA VAŽNE VOLITVE ISTIMSONBO V FRANCIJI NAČELOVAL CLEMENCEAU TEŽKO BOLAN WASHINGTON. D. C.. 21. okt.— Uradniki Ameriške Delavske Federacije, ki so se vrnili s konvencije v Toronto, se pripravljajo, da izvedejo program Federacije ter iffii- Hcover j s odpotoval na štiridnevno potovanje na zapad ter je obiskal najprvo Dearborn v Michiganu,' kjer je govoril Edisonu - • I na cast. CHARLOTTE, N. C., 21. oktobra. — Proces proti sedmim unijskim organizatorjem oziroma štrajkarjem je končan. Zagovarjati so se morali! j0™*^ ves Jug/n izvedei° f" ,. v, 1 . i tisk na kongres, da sprejme zako- /aradi umora policijskega načelnika Adernolta in nodajo. ki bo omejila protideiav- nasilnega napada na policiste Roacha, Gilberta in Fergusona. Ze pravorek porotnikov je vse presenetil, tembolj presenetljiva je bila pa razsodba sodnika Barn- hilla. Ko so zagovorniki in zastopniki države zaključili svoj slučaj, je obrazložil sodnik Barnhill zadevo s svojega, baje nepristranskega stališča. Govor je imel s pisalnim strojem napisan na 83 straneh ter ga je čital dve uri in pol. Nato so odšli porotniki v posvetovalnico, odkoder so se vrnili po petinštiridesetih minutah. Njihov načelnik je izjavil, da smatrajo vseh sedem obtožencev krivim. Sodnik Barnhill je zavrnil vse predloge zagovor-nkov ter pozno zvečer razglasil obsodbo. Organizator National Textile Workers Union, Fred Erwin Beal, je obsojen zaradi uboja Aderhoi-ta na ječo od 1 7 do 20 let ter na ječo od 5 do 7 let ske injunkcije. To so bili glavni načrti, ki je konvencija odobrila. Kampanja glede Juga ima dva vidika. Prvi je zbrati zadostne množina denarja. Neki odbor je že zbral več kot deset tisoč dolarjev, in pisma so bila razposlana vsem narodnim in mednarodnim unijam, naj pomagajo s prispevki, vsled čf* sar bo najbrž mogoč zbrati milijon dolarjev. Druga tonila pa je organizacijsko delo. Predsednik William Green bo kmalu sklical konferenco načelnikov vseh unij. da začrta program, ki ga bo vodil v glavnem gl^de tekstilne industrije. Verjetno je. da -se bo ta konferenca vršila v Knoxville. Fedfrravija bo tudi izvedla pritisk na kongres, naj sprejme povsem novo proti-injukcijsko predlogo, ki jo izdelal posebni komitej in ki jo je odobrila konvencija. Predloga bc. stopila na mesto predlog Shepsteada in Blaine-Norrisa, ki se nahajajo sedaj pred WASHINGTON, D. C.. 21. okt. — Predsednik Hoover je odpotoval proti Zapadu da poudari ameriške uspehe in domače razvoje v zadnjem času. To je bilo njegovo prvo | daljše potovanje izza časa. ko je nastopil predsedniki urad. Zvečer je bil Mr. Hoover v Dear-bornu, kjer je govoril na čast Thomas Edisonu ter se udeležil proslave petdesete obletnice iznajdbe žarnice. V sredo bo pa v Cincinnati ju in Louisvillu proslavil napredek, katerega je dosegla dežela z izvršitvijo notranjih vodnih sistemov, vsled dovršen j a kanalizacije Ohio reke od Pittsburgha do Caire. T1I. Predsednik bo imel v celem tri govore, kojih enega, v sredo zvečer, pričakujejo z veliko pozornostjo. IRSKA REPUBLIKANSKA ARMADA IŠČE VOJAKE DUBLIN. Irska. 21. oktobra. — Včeraj je bila po celi deželi razobe-šena proklamacija. ki poživlja mlade ljudi, naj vstopijo v irsko repu- ČLAN SCHUTZBUNDA UBIT DUNAJ, Avstrija. 21.. oktobra. — Sovraštvo med fašistovskim Heime-wehrjem ter socijalističnim Schutz bundom je zahtevalo nadaljno žrtev, ko je bil neki član Schutzunda ustreljen od nekega člana Heim-wehrja. inžinirja Meira v Langen-wangu. v bližini tukajšnjega mesta. se glasi, da hoče Irska pretrgati vse vezi z Anglijo ter vnovič potrditi neodoljivo pravico Irske, da določi sama svojo usodo. zastran nasilnega napada na tri policijske uradni- senatnim judicinarnim komitejem. J blikansko armado. V proklamaciji ke. Ista kazen je zadela Clarenca Millera ter organizatorja George Carterja in Josepha Harrisona. MacGinnis in McLaughlin sta bila obsojena zaradi-uboja na ječo od I 2 do 15 let ter zaradi nasilnega napada na ječo od 5 do 7 let. K. Y. Hend ricks bo moral sedeti zastran uboja od 5 do 7 let, zastran nasilnega napada pa 5 let. Zagovorniki bodo vložili priziv. CAR BAJE SE VEDNO ŽIVI Tako že vsaj misli njegova sestra Olga, ki živi na Danskem. — Značilno poročilo danskega časopisa. KODANJ. Dansko, 21. oktobra.— Nekemu zastopniku dnevnika * Da-ger Nyheder", je povedala sestra bivšega ruskega carja Nikolaja, da je prepričana, da boljševiki niso usmrtili carja. Tozadevne govorice so vztrajno krožile, čeprav je uradno potrjeno, da je bil načelnik Romanovi- j če v s svojo družino vred ustreljen. Ustrelili so ga sovjetski vojaki v ' kleti neke hiie v Ekaterinburgu in j sicer v noči 16. julija 1918, ko soj domnevali sovjetski vojaki, da se I bliža napad Kolčakovih čet. FORD BO DOBIL IGRAČKO EDISONA IZ LETA 1889 - j WEST ORANGE. N. J., 21. okt.! i Mr. in Mrs. Henry Ford bo^ta do- j bila jutri od Thomas Edisona, ki i je nju gost v Dearbornu, govorečo j punčiko, katero je napravil Edi- j son leta 1889. i I Igračka vsebuje kovinast rekord z neko pesmico in kadar se je na-vije, govori igračka prav tako razločno kot je pred štiridesetimi leti. To je bila ena uporab fono-grafske ideje Edisona in pred številnimi leti so izdelali na tisoče in tisoče takih punčk. NIZOZEMSKI AEROPLAN UNIČEN VČRNEM MORJU CARIGRAD. Turčija. 21. okt. — Neki nizozemski aeroplan. ki vozi pošto med Amsterdamom in Javo. se je ponesrečil včeraj v bližini Kil-los ob Črnem morju. Aeroplan je bil popolnoma razbit in mehanik je bil resno poškodovan. Pilot pa ie ušel nepoškodovan. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleškoslo vensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2.— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18 Street New York City Izvolitev 98 senatorjev bo mogoče določila bo* dočnost Briando v e g a kabineta. — Vprašanja glede reparacij :n evakuacij. PARIZ, Francija?, 21. oktobra, — j Francija pričakuje skrajno zapo- j slen teden v polit^pnem oziru. in v tem Lasu se bo odločila bodoča usoda kabineta ministrskega predsednika Aristida Brianda. Osemindevetdeset senatorjev, ali približno ena tretina članov višje J zbornice, je bilo včeraj nanovo izvoljenih. Parlament se bo jutri sestal. Pojutrišnjem se bo vršil kongres radikalno socijalistične stranke. Med prvimi značilnimi uspehi je bila zopetna izvolitev Pavla Dou-mera, predsednika senata, ki je do- ' ma s Korzike. Če bi bil Doumer po- j ražen, bi ga ne vrgli le iz predsed- j ništva senata, temveč bi bil tudi izločen kot možni naslednika Ga- i stona Doumergua. predsednika republike. i Na predvečer volitev je bil po- ! slanec Paul Dumaine obstreljsn in nevarno ranjen. Nanj je streljal neki blaznež, ki se je skušal osve-titi. ker je poslanec glasoval naj Francozi odidejo iz nemškega Pc-renja. t Glede jutrišnjega zopetnega sestanka parlamenta vladajo najbolj živahne špekulacije. Ljudje skušajo uganiti, kako se bo godilo Briandu v poslanski zbornici, ko j bo skušal zahtevati izpraznenje j Po renske in francosko stališče gle- j de haaških dogovorov. Ko je Briand sprejel urad mini- ; strskega predsednika je rekel, da ! bo njegovo ministrstvo le začasno, j ki je postalo potrebno vsled bolez- } ni in resignacije ministrskega predsednika Poincareja. Za gotovo pa se smatra, da bo vztrajal Briand v dogovoru s svojimi tovariši pri preizkušnjah ter da ne misli resignirati. DELEGACIJI Stari francoski diplomat | je dobil nenadni srčni Predsednik Hoover je do~ napad ___ Zdravniki ni ločil može, ki bodo za< stopali Združene drža« ve na razorožitveni konferenci v Londonu. WASHINGTON. D. C , 21. okt. V delegaciji, ki jo bo poslala Amerika na razorožitveno konferenco v London, bodo zastopani ob stranki v senatu. To se je danes izvedelo. Čeprav ne bo predsednik Hoover podal nikake oficijelne izjave, dokler se ne bo vrnil s svojega potovanja, so dognali časniški poročevalci, da bodo tvorili ameriško delegacijo naslednji: Predsedoval ji bo državni tajnik majo dosti upanja. PARIZ. Francija. 21. oktobru Danes ob jutranji zori je 1 -žal George Clemenceau. vojni minisU r Francije, skoro v zadnjih zdihlj..-jih. Dobil je namreč naenkrat .srčni napad. Preko noči so ga obdržali pri življenju s pomočjo neprestanega dovajanja kisika. Dr. Charles Laubry. znani specialist za srce, je bil ob njegovi bolniški postelji ter je storil vse. kar je bilo v njegovi moči Bolnik je zašepetal zdravniku: — Moj čas torej še nI napočil? Zatem se je obrnil proti sv o i i hčeri, vnuku in drugim, ki so se Henry Stimpson; dodeljeni pa muj^ ob njcgovi bolnižki postelji. bodo: republikanski senator iz Pennsylvanije David A. Reed. dc- i mokratski senator Joseph T. Robinson iz Arkansasa. Charles Dawes. poslanik v Angliji in Hugh Gibbson. poslanik v Belgiji. IRSKEGA UČENJAKA - DUBLIN, Irska, 21. oktobra STAR IZSTRELEK UBIL MEHIKANCA IN SINA MEXICO CITY, Mehika, 21. okt. Iz Tampica poročajo, da sta bila Gustavo Barranca Sanchez in njegov sin razstreljena na košče vsled eksplozije nekega artilerijskega izstrelka v bližini mesta Chijol. Oče je izkopal izstrelek na vrtu in sin je tolkel po njem s kladivom. Do-, mneva se. da gre za relikvijo izza i dni Pancho Ville. nakar je dostavil s slabotnim smehljajem: — Kar .spat pojd-te. Dr. Laubry je rekel poročevalcu — To je bil skrajno kritičen srr-j ni napad. Tekom zadnjega poletja so Ck-Ko je predsednik Hoover zbiral menceau-a svarili, a kljub temu ni ameriške zastopnike za konleren- | prenehal pisati svojih spominov ec, ki bo skušala omejiti morna- Možak je star oseminosemdc- t rice petih vodilnih sil. je v prvi vr- ! let, in njegovo srce nc more tako sti skrbeli zato. da so v delegacij1 1 uspešno prenašati naporov, zastopani tako republikanski kot ___^_ Konferenca se bo lotila v glav- 1 SMRT ZNANEGA nem problema omejitev križark. \ katerega ni mogla rešiti ženevska ' konferenca leta 1927 v glavnem | raditega. ker niso mogli ameriški 1 _ . », . , . > Dr F O. O Conell. znani irski u - m angleški delegati najti kompro-- , . > njak in eden eksekutivnih vodi- * „ . , . teljev dublinske postaje, je bil ub.L Predsednik Hoover in angleški / ..... . . _ ,, danes tukaj tekom neke poulicn? ministrski predsednik Ramsay McDonald pa sta potom uvodnih pogajanj in osebnih konferenc dosegla dogovor glede vseh točk. v katerih sta si dosedaj obe vladi nasprotovali. Preostalo bo še težavno delo, da KANSAS CITY. 20. oktobra, se sprijazni Francijo in Italijo. Če Aircraft Financial Company iz L alifc priporočamo, de ae poprej s nun rpororamete glede nakarils. IZPLAČILA PO POftTI ftO REDNO IZVR&CNA V DV«R DO TRSU TSDMM gUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER 2J PRISTOJBINO 75«. SAKSER STATE BANK •S OOBTLANDT STREET, NBW XdU. B. X. Ttlspkonst BareUf 0380 j i slovenski dnevnik T A C^ TWT A T^ T\ A ^e largest Slovenian Daily i^l sECIHls VxlJi\0 m AIVUUA gl Za inosemstvo celo leto $7.00 JU , , , . . Ml 75,000 Readers. Hi ........................List slovenskih delavcev v Ameriki. | .................. ...........| TELEFON : CHELSEA 3878 Entered as 8econd Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder Act of Congress of March 3. 1879 TEUGFON: CHELSEA 3878 NO. 248. — ŠTEV. 218. NEW YORK. TUESDAY, OCTOBER 22. 1929. — TOREK, 22. OKTOBRA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVI *OLAS R IKODI" NEW YORK. TUESDAY. OCTOBER 22. 192» j "Glas Naroda" j Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedlk, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: S1G W. 18th Street, Boroagh of ManhtUn, New York City, N. Y.I "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto vdja list za Ameriko Za New York za celo leto -----.57.00 in Kanado _______r.....................$6.00 Za pol lete ---------------------------„..$3.50 ia pol leta ................................$3.00 Za inozetastvo za celo leto ........$7.00 :etrt leta ...............................$1.50 Za pol leta--------------,43.53 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. _ Glas Naroda" izhaja vsaki dan Izvn-mSl nedelj in praznikov. pisi brez podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-oj> pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, -oiumo. da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _ "GLAS NARODA", 21C W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: Chelsea 387$ NEMŠKI REFERENDUM ( ltie LARGEST SLUTENE DAILY fft U. 8. A Iz Slovenije. I Peter Zgaga Se!o-Moste pri Ljubljani. Lastovice so odletele na jug. a naši ameriški rojaki, ki so prišli v domovino na oddih, vranjo se na zapad z iepimi spomini, z nado v srcih, da pridejo zopet v par letih in pa z več ali manj izpraznjenimi repi. Pa saj so zdravi in krepkih mišic, delavni in podjetni in v d oglednem času bodo tudi zaslu ženi potni stroški. Predzadnjo soboto vrnil se je v Cleveland. O. znani restavrater Mr čelo dekoncentracije upravne oblasti. Veliko število uradov in poslov preide v delokrog banov, ki bodo MiUco Jerže sin utttclja lz ^^ poslovali docela samostojno. Umrli so t celjski javni bolnici v soboto 5. oktobra 4 in polletni §a, in 5-letna Julijana Cretnik. kuharica iz Vrba pri Žalcu, v ne-dtljo 6. oktobra pa enoletna Marija Weiss iz Sp. Kra^ pri Kokar-ju vsled škrlatinke. Nadalje je imenoval kralj: za bana dravske banovine Ser-necc. Dušana, bivšega ministra in profesorja vseučilišča v Ljubljani: j za bar.a savske banovine dr. Ši-• lovita Josipa, profesorja vseučili- . I šča v pokoju in člana Vrhovnega' 1 zakonodajnega sveta: 18-letni delavec Anton Golob iz } za bana vrbaške banovin? Milo- \ Gaberja je padel na krmilo kole-savljeviča Svctislava, ministra v sa tako nesrečno, da si je preklal Nesrečen padec s kolesa. •piši brez podpisa tn osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-oii pošiljati po Money Order. Pri spremembt kraja naročnikov. ■(,simo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo madov in zbrala s svojim izvrst- naslovnika. Alojz Strnad. ki je bil tukaj z ženo dvema hčerkama in sinom. Hčerka Jože fina se je odlikovala na tekmi I za bana pnn:arske banovmc cir" harmonikarjev na ljubljanskem I TartagHo Iva otivctnika in ^^ jesenskem velesejinu in dobila nagrado. Na poslovilnem večeru je zaigrala v hotelu Miklič nekaj ko- | viča Velimira, ministra v pokoju: za bana zetske banovine Smiija- pana mesta Splita; za bana drinske banovine Popo- na desni strani spodnjo in zgornjo ustnico, obenem pa je zado-bil tudi na drugih mestih glave lažje poškodbe. Sodi so ga poškodovali. s sedtkov Ui zabojev piva v St. Peter v Savinjski dolini. *i m kaj mu je pred neko gostilno zcuKnilo V3Č nepravilno naloženih sodov z voza na desno nogo ter mu jo poškodovali tako, da je moral v bolnico. V spanju je padel z voza. 68-letni liiapec Simon Kerklan-ko. uslužben pri Franju Kalanu. trgovcu i kurivom v Aškerčevi ulici 10. .-i «je poiskal ležišče v i,c:iu na \isokem vozu. V spanju je stari voznik, ki wa po-zna skoro celo mesto. padel voza in obležal skoro i nezavesten na tlrh Okroc: pol 4 I zjutraj so ga našli ostali hlapci ne-| zavestnega in ga nemudoma od-j premili v javno boiivco. nim igranjem mnogoštevilne gosto j Vrnil Se^okoju: ! niča Krsto, armijskega generala v Zdravniki so ugoiovili da si je Pri celjski zalogi piva pivovarn^' starček pretresel možgane. Siromak Unicn" je zaposlen tudi 40-letni se tudi drug dan ni prebudil iz ne- tega hotela okrog sebe. Vrnil se|HV",WJ"* voznik Franc Leskovšek. Popoldne zavesti in je njegovo stanje skoro ; » w.- i, o.,1 o ! za bana dunavske banovino Po- . ... ____ „ - t je tudi Mr. Frank Strnad s svojo . je odueijal po naročim z vozom vec ; brezupno. - . ,__. . M 1 poviča Dako. bivšega ministra: soprogo in se vec drugih, ki so 83 r ;_____ vkrcali 2. t. m. na parnik "France".! za bana Moravske banovine Ne-;--= Med potniki, ki so se vrnili zad- | storoviča Gjorgja. državnega svet- j S pota. n * ™ ; nika v pokoju in člana Vrhovnega njo soboto in se vkrcali 9. t. m. na i parnik "lie de France', so bUi med ;svcta• kratkim operiran glavni tajnik J za bana vladarske banovine La- Žrtev kola in noža. V Celje so pripeljali 24-letnega i V duluthski bolnišnici je bil pred Konrada Nežmaha. delavca v Mar- Knma.i se jc nekoliko poleglo žalovanje za nemškim. 7.inianjiiu ministrom Stresemanijom, že prihajajo nenri ■^ki n;i«-t joiialiM i na e udej~; >tvil, uničil St re.seinannovo de'O za evropski mir ter o~i majal duha zmernosti v Nemčiji, na katerem je temelji ia njegova politika. Nemški naeiji, ki govore, krivila vojno in vse one ivparaeijske uravnave, ki teme"; Ije na teh klavzulah, z drugimi besedami reeem> —j Youngov naert. Wtjimarska ustava zahleva odobrenje 10 cnlstotkovj vseh kvalitieiranili vtdileev, ki so se udeležili zadnjih volitev, */.a predložeiij«* reft'iendnejia predlogu in absolutno veeiuo volileev za sprejem predloga. Naeijoualisti baje lahko raeunajo s temi desetimi odstotki. Toliko glasov >o dobili jni tlržavnozl»orskih volitvah meseea maja leta računajo }>a tudi na podporo raz- nih fašističnih strank. Ker zavračajo Vouu^ov načrt in trditev, tla je Nemčija edina zakrivila vojno, simpatizirajo ž njimi skoroj vsi sloji prebivalstva, tudi taki, ki so sprva nasprotovali njihovim načrtom. Toda pri koneneni glasovanju bodo naeijnnalisti naj brž poraženi, baš kot je bil leta H)2t> poražen referendum za ekspropria« i.jo premoženja bivših nemških vladarjev. Preem zmožna pu-at- Št!c sedaj s<-!r prebolela •• a' neiioiiko. Tvcjo odklonitev, ko -es: Te k seb: povabila. Ti si mi pa košarico dal Nič st* ne boj. se povrne in zadnje me tolaži. — da bi le še Ti f-nkrat m pa kaj kmalu kako k >t-rico vjel. To j prebolela sem. Dolgo oasa tudi Tv< e kolone p <-gledati nisem mogla, in še sedaj, kc jo pogledam, se mi stisne src:. Ampak ne domišljaj si, da od silne ljubezni, oh ne. ampak od Tvoje silne puščobe. 2e v naravi, je t j ko puščoba, in zdi te mi. da se je tudi v Tebi naselila jesen. Toda naj bo še toliko dni oblačnih. sem in tja le še iiatenkrat schice pesije, dočim je pvi Tebi iti v Tvoji koloni vedno oblačno. Kdt. Tc vprašam, bi ne bil Tebe in vsega skupaj žalosten? Sodelavcc je okradcl v Škofji Loki. Ko so se delavci zjutraj odpravljali k delu na most. je Dalmatinec Pešut Jadre prestrašen opazil, da mu je zmanjkal ves njegov težko prisluženi prihranek v znesku 630 Din s suknjičem in srajco vr?d. _ ... . .. , ,,t „„ • ■ ■ napiši, da nas boš malo razvese- Bridkc se je mladi fant razjokal ] _ 1 Samo kadar kaj o ženskih pove.š, takrat se mi zdi. imaš še nekaj volje, drugače pa si presneto pust in žalosten. Toraj. Peter, zdrami se, otresi se vseh mračnih misli, in enkrat kaj ob nepričakovani izgubi. Hip nato Okoliškemu občinstvu nazna- i se je že oglasil pri svojem ležišču osnovi ljubljanskega obč. sveta po j njam. da bo priredil odbor S. N. delavec Mihael Draksler iz Mav- 6. januarju imenovan za podžu- Doma veselico in sicer se prične ne. ki mu tat prav tako ni priza- pana. ■ dne 26. oktobra ob 8. uri zvečer, j nesel in ga obral za več kosov oble- t , - t ^ _______i. ■ ___ Jugoslavija ki je bila dosedaj raz- 1 Rojaki iz Gowanda in bližnjih na- ke. m. Da Ti po pravici povem, nimam dosti upanja s Teboj do sv. Martina. Sele potem, mislim, da .se Ti bo ■ I duh nekoliko zjasnil, prej bo pa deljena na 33 oblasti, bo v bodoče ; seibin, pohitite ta dan v S. N. Dom. o tatinskem tovarišu so si bili bol, t€^ko kaj razdeljena na ff oblasti, ki se bo- da se zopet malo razveselimo. Za- kmalu navzoči na jasnem, ko so o-do imenovale banovine. Ukinjeno bo tedaj 33 velikih županstev. Srez vrtel se bode lahko vsak, če ga bo- ; pazili, da je izginil in ubežal preko j Pa da mi ja ne boš kaj zameril, _______„___________^_______ _ . , do srbele pete. 1 noči njihov kuhar. Vstajal je za Črnomelj, skero ccla Belokrajina. j Vstopnina za moške 50c, ženske ' radi zajtrka običajno preie. to pot Ves narod je vzel ta ukrep via- j 25c. * . 1 pa jc ugodno priliko skupne spal- de z navdušenjem na znanje, šc j Odbor pričakuje velike udeležbe,' nice- grdo izrabil in oškodoval so-celo Hrvati, ki niso z nobeno reč- j zato se tudi priprravlja, da se bo stanovalce za okrogih 1500 Din. jo zadovoljni, se baje navdušuje- ; udeležencem dobro postreglo, v vseh j-- jo zanj. Mogoče da se bližamo ča- | ozirih. su. ko bomo res z dušo in srcem I T m potom ste vsi uljudno vab to za čemur smo po ideji velikega ; ljeni, da nas obiščete omenjenega Strossmajerja stremili: Zedinjeni! večera. in svobodni Jugoslovani. Letos smo imeli, izven par slučajev toče. jako ugodno vreme in je letina debra. Pcsebno jc pa veliko Na veselo svidenje dne 26. oktobra ob 8. uri zvečer v S. N. Domu. Za direktorij S. N. Doma: J. Matekovich, predsednik. Barbcrton. O. mi je znano, ni še nihče tukajšnjih ..... . , , sadja, ki se precei ugodno proda rojakov odklonil prejem iz Amerike ja y inozemstvo. Lctošnji vinsk mu poslanih dolarjev. pridelek bo jako dober, ker je groz- j Kar se lice kulture lil SOCljalne- , , , Prva seja Amerikanskega Sloven- dje dobro dozorelo m ima mnoeo gr čuta. lahko rečem, da preanja- sladkorja v sebi v srczu Crncmcl;, fVega Državljanskega Kluba se vr- C ijo naši rojaki pred tukajšnjimi Uo vi dnikom prepovcdano j SI dne 27. oktobra ob 7. uri zvečer J „ w * . w Iv dvorani društva "Domovina , 14. pred 2. oktobrom tri?ati. Ker smo; St. Na tej seji bodo zastopani kan- L1STNICA UREDNIŠTVA. Clevelanclska naročnica: — Pišite v angleškem jeziku, toda dvomljivo je. če boste dobili odgovor. POZDRAVI IN ZAHVALE seveda, resnica v oei bede Ampak mišljeno je pa pri meni dobro. Takole, marsikaj bi Ti lahko pisala. kar je v Cicvclandu novega pa ne bom. samo to Ti zatrdim, da tu se je sezona odprla, nam-rcc'jza veselice in dramatiko, in pa saj veš. kar j? glavno — da se ^tisa nekoliko odpravi. Sicer pa ni da bi se človek bolj jasno izrazil, sigurna sem. da boš razumel. Zatrdim Ti tudi. da kadar bom v veseli družbi, se bom v gotovih delavskimi sloji. Lahko se ponašate s svojimi dobro organiziranimi Jednotami, kulturnimi društvi, z Narodnimi domovi, denarnimi zavodi, s svojimi zdravniki in odvetniki. In pa Vaše cerkve, ki jih zidate z lastnimi sredstvi in ki so središča kolonij! Ako bi se morale tukaj cerkve vzdrževati iz privatnih virov, bi gotovo nobena ne obsta- j *" jala. V Ameriki je skoraj vsak slovenski delavec naročen na en časopis. kaj takega se pač ne more tukaj opažati. imeli začetkom oktobra jako lepo solnčne dneve, je bila ta prepoved jako umestna, kakovost vina bo s poznejše trgatvijo jako zboljšana. Ker je rodi hudega mraza lansko zimo mnogo trt pozeblo, ne bo toliko vina, kakor lanjsko jesen, a ! kar ga bo, bo žlahtna kapljica in icer tako dolgo, dokler ga oštirji j v roke m dobe in ga po svoje, se-! veda ne v korist konsumentov po-| pravijo. B0ZIC V STARI DOMOVINI Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Božič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem parniku francoske p&robrodne družbe — ILEDEFRANCE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. pojBMfU gletfe potnih listov,-Return. Fermitov i. t. d. pišite na domačo — SAKSER STATE BANK f? CGtflANDf STREHI NEW YOWL, N. T. I ,. J, Bliža se doba vinskih trgatev, kr-Znano je. da se je nasa kralje-: .. .. „ _ . ^ . . iT_ ,. sčenje vina in enakih veselic. Roja-vina imenovala dosedaj "Kralje vina Srba, Hrvata in Stovenaca". S ki, pokažite zopet Vaša plemenita srca in darujte pri talcih prilikah sklepom ministrskega sveta z dne *1 , ^ . .. . . kako svotico za Dom slepin v do-3. oktobra, ki ga je sankcijomral . movini. Bratje, Mike, John in Andrew Pirnat, PogaGnik, Muc in drugi v New Yorku, ki ste bili zmeraj darežljivi za to stvar in pobirali prispevke pri vsaki priložnosti, pokažite. da še niste pozabili na Dom slepih, vzemite v roke klobuk in kc boste najbolj veseli, zmisiite se na najbednejše, na slepce v domovini, da se jim kmalo vresnlči želja in zida rijlh dom. diaatje, kateri so postavljeni na razne mestne urade mesta Barber-tona. Druga seja sc vrši dne 3. novem^ bra, par dni pred volitvami. Na tej seji bomo lahko razpravljali o kandidatih. kateri bi bili boljši za ta ali oni urad. Na tej seji se bo lahko tudi poučilo volilce, kateri niso še poprej volili, kako izpolniti glasovnice. da ne bodo njih glasovi zavrženi. ker bo precej glasovnic za izpolniti dne 5. novembra. Vabimo na veliko udeležbo obakrat. Frank Sikovich. predsednik kluba. ki Nj. Vel kralj Aleksander, imenovala se bo sedaj "Jugoslavija", a razdeljena bo na naslednjih devet-banovin: 1. dravska banovina s sedežem v Ljubljani; 2. savska banovina s sedežem v Zagi ebu; 3. vrhaška banovina s sedežem v Banjaluki: 4. primorska banovina s sedežem v Splitu; 5. drinska banovina s sedežem v Sarajevu; 6. zetska banovina s sedežem na Cetinju; 7. dunavska banovina s sedežem v Novem Sadu; 8. moravska banovina s sedežem v Nišu; 9. vardarska banovina s sedežem v Skoplju. Na čelu vsake banovine stoji ban, ki se nahaja izven kategorij uradniškega zakotia. S tem zakonom je izvedeno na- Prijatelj solncnlh rož Tdrie "iz Cle^eianda. O., se je malo obdrg-nil ob mene, da me je spoznal na neki sliki po. vteokem čelu in belem "lajbču". Z belim "iajbfcem" me- je že prijatelj Peter Zgaga precej časa zbadal, kar se pa tiče visokega čela, svetujem prijatelju Ter-bovcu, naj ga imenuje plešo. Ker sam priznava, da ima tudi nekaj takega na glavi, morava se oba tolažiti z mislijo, da se pleše pojavijo samo na tistih glavah, v katerih ni gnoja. Pozdrav! Joža. Predno odpotujem s parnikom • lie de France \ pozdravim vse mo- i ... ^ ; Ircnutkih Tebe domislila, ampak jc prijatelje na Tug tiill: Alois Bar- ' j hn Koš ' lJt,v:lblIa Tc Pa ne bodem nikoli tola. Frank Levstika in merla, posebno pa Mr. Joe Vidmarja ni Tone Knafeica. ki sta me > več. čeravno bi morda rad videl — kaker tisti Ribničan, ko so mu rekli iti jest k mizi, pa je odklonil in spremila na postajo v Utica. N. Y. Vsem rojakom priporočam tvrd- j rekel; t ™^ , ko Sakser State Bank. kateri po- , stc PreJ rekh! Pa in . . • , , „ ' tudi jaz Tebe ne bom nikoli vec tujetc v stan kraj. da se obrnete J na njo in v vseh drugih zadevah. John Bartol, na potu v Loški potok. * Prccl odhodom iz New Yorka s parnikom "lie de France", pozdravim vse moje sorodnike, prijatelje in znance, širom Amerike in jim kličem: Na veselo svidenje! Ne smem pozabiti se zahvaliti tudi Sakser State Bank za dobro in tečno postrežbo ter jo vsem rojakom toplo priporočam. Johanna Pausic, na potu v Sv. Križ. pri Litiji. M vabila, pa naj mi tudi srce zato poči. Kazen mora biti, tudi za Tebe. Zdaj. ko sen se nekdliko ohladila ter dala .duška ogorčenju — sem pripravljena za to pot končati, v upanju seveda, da se poboljšaš. Gotovo mi ne boš zameril, ako mi — pa — I don't care! Te srčno pozdravlja Tvoja prijateljica. * Tako se torej glasi to pismo ^vala lepa, draga prijateljica za iskreno tolažbo in za ljubke pozdrave, ki mi jih pošiljaš. Tako pisemce kar poživi človeka. magari. da je že eno nogo v grobu. Toda nič se ne boj. Rad bi te videl, ko boš ti teHom petnajstih let -«- razen nedelj in praznikov — vsak dan polnila to kolono. Poskušaj in se mi pridi po petnajstih letih pokazat* Zato ti nič ne zamerim in ti želim vse najboljše. Nič se ne boj. Ni še vseh dni konec. Kmalu bo sveti Martin, potem se bo pa dan prevrnil in bomo začeli lezti v pomlad. Do tedaj pa bodi pozdravljena in nič ne zameri. Dopisi. >•<£" i- v . . * : y £ v « - ; J .t Mali Oglasi ■ Ji * 1 «' v « • *■ .• . » imajo velik uspeh * ' j- - \ ■ - ii | .rjgv.. < - ,. '' , 'i " : •o L A 8 NA KODA* .......I - i ■ J I ___JJJ____J_■—j—j--1-u II — O' ||^TaTKa1dNEVNA ZGODBA j I §§ H. II.: f \ . HEW YORK, TCTSMT, OCTOBER 22, 1929 r* *» r • The LARGEST StXIVENE DAILY in C. 8. A. Po kongresu angleške delavske stranke. Ko sem se nekega den vračal z muslimanskega -tfokopalis* a, kj leži, kakor pri nas. tudi na izbranem mestu, slišim že oddaleč zamolkle vendar ritmično elasto. Grem /a glasovi in pridem v zbornico, ki imn cdprta vrata. Ludje hodijo noter :n ven. Tudi m?ni niso branili vstopa. Hiša je bU^ kockasta, enonad-stropna. Veliko dvorišče. V sredini rogežine iz posebne trave. Okoli rogožin lesena ograja, tako di jo bilo vseokrog dovolj prostora za glcdalce. Nad rogožina&i se j^ prostor dvigal kakor galerija: v steni so bila tudi okna. Spodnjo streho DERVIŠI PLEŠEJO... se lita ni je prelomijo. SIe4i pokoj-(Jaz pa sem vrdržal. Dva druga fta podobi mrmranja 'omahnila na tia. Bratje so ju ob- na n olif?v v A.lah il Allah odmoru y litanije pjnove, podobno kakor v začetku. Bratje sc medtem dodali svojim uibern novo kretnjo. Medfem kc so fee prej nagibali samo raprej inna-7'jtj, se niajejo zdaj tudi na stran, in sicer še vedno tepe. Petje m ocigo-\arjanje se stopnjuje v vsakem Na kongresu Labour Party v Brig h Ionu je bilo odobreno delo MacDonaldove vlade. Izkazaio pa se j ena kongresu večkrat, da mora sedanji režim v Angliji resno računati z levičarsko strujo v lastnih vrstah, ki je toliko močna, da ji1 lahko včasi pripravi precejšnje težave. Tako ni mnogo manjkalo, pa | bi bil minister Thomas doživel na kongresu sklep, ki bil na las enak nezaupnici. In po kratkem I stopili in ju jcli poživljati z umet- j nim dihanjem. Ostali pa .se vedno plešejo, tempo postaja čedalje hi-lrejši in zdi se naravnost, da ni mogoče doseči ničesar več. pa se s.vai še vedno nadaljuje. Konca ni in j,a naravnost noče biti. To je txe-nntek. ko dosež:- beoneiše višek. Šejk, ki gleda početje dervišev, pa ozii u ter izčrpava udeležence. Zač- j potegne dvajset centimetrov .dolgo ne se nekakšno tekmovanje med i bodalo in ga zasadi temu ah one-njinii. Grla so se izsušila, besede so | mu fanatiku v drob. Poterne ga postale nejasne, glasovi so zagrlje- tudi ven. e rana ne krvari. Drugi ni. In nenehoma narašča strast, dokler se besede in melodije ne iz- so podpirali vitki, mični leseni ste- i gube v nepoudarjenem ječanju m briči. Na tem dvorišču so si sedeli nasproti moški v dveh vrstah. Nosili .*o navadno arabsko obleko, plašč, ki jim je segal od glave do nog, to-dr brez bumusa. To je bil zbor ma-labutov. muslimanskih svetnikov, ki so se pravkar pripravljali na \crsko ekstazo. Evropa pozna to vrsto ljudi pod imenom plešočih dervišev. hrkanju. Nekaj časa se to nadaljuje v tej smeri. Dva tamburinu slična instrumenta z visokim glasom spremljata to kruljenje, med kateiim se oglaša histerično hlipa-njc. Derviši si že zakrivajo obraz. Kar se ta muzika zopet prelomi. ?t-rjpi na njeno mesto tiha molitev zbora, ki ji sledi zopet topeče, na-zalnc pstje. Najprej se slišijo posamezni glasovi, ki se vidoma po- mlad dervfš se zabode sam. Tretji ekftatik se bije z mečem po hrbtu, stiska rezto k trebuhu in se le neznatno rroii. Četrti ob steber, ici poka v svoji notra In ravno Thomas opravi a izmed vseh delavskih ministrov morda najvažnejšo funkcijo! Temeljni problem, ki mu nobena povojna vlada v Angliji ni mogla priti v kom, je še vedno vprašanje brsz-poselnosti. Prva MacDonaldovo vlada ga ni mogla rešiti. Brez moč je stal proti njemu Baldwinov kor servativni režim. Tudi druga Mac-Donaldova vlada ni doslej mogla ničesar učinkovitega ukreniti proti zlu, ki korenito izsesava britske javne finance. Pri zadnjih volitvah pa je dosegla delavska stranka veli- ' pravljajo. Oglaša se enostavna po-Začetek njihove cerimonije je ob | kojna meiodija, otožna in daleka ter monotona kakor stepa. Medtem so. zavzeli na rezerviranem prostoru na galeriji svoja mesta godci. Posedli so okrog ognjišča, s katerega se nekaj kadi. Poleg tamburinov se začno oglašati činele in neko oboi slično pihalo, ki ostro akcentuira ritme. Tedaj se začno bratje dvigati in plesati ples bcpnečih dervišev. najprei na me- ]K>1 štirih. Na eni strani z rogozi-nami pokritega dvorišča je st-dlo de«et inež. Prav teliko se iLm jih je postavilo nasproti. Vsi sede na dotikajočih sc petah, kl^če na sti-kajočih se kolenih. Njih poglavar, šejk, nosi višnjev kaftan in izgleda zelo avtokratsko. Napol pojoče, napel z besedami se glase in ponavljaj«. verski stavki iz korana. Moški na nasprotni strani jih ponavljajo kot nekakšen paral?lizem. Pri tem že pregibajo zgcrn.il život rem in tja. Stavki, ki kličejo Boga. se glase kakor litanije. torej litur-gičen obred. Kot glasba pa je petje kaj tnolične in no presega dveh do treh tonev Instrumenti manjkajo Nenadoma pa se dvignejo trije toni za terco. Dolgo ostane net-Ja na tej višini, vendar pa intenziteta. moč tona, tempo poleg gibov m kretenj telesa silnejša In čez nekaj dolgotrajnih minut se dvignejo glasovi na tretjo višino. Obseg tonov ostane pri tem isti kakor prej, le tempo in moč tona re J kanske uspehe baš s tem, da je o-buta z glavo | gitala konservativcem nesposobnost ~ | rešiti Anglijo brezposelnosti. Obljub njosti peni se kakor v epileptičnem ljala je vo]ilcem ^ £e bo z vsemi napadu. V.aaka glava bi se zdrobi-') silami lotila težke 2adev le ta pa je cela. Groza obhaja člo- veka. Kri ne teče in to je menda,1 kar še povzdigruje to grozotnost. | Raaen treia. štirih ležijo že vsi na' tleh. Krti iih stiskajo. Ko obleži vse j no tleh. utihne godba. Ura kaže pol osmih. Štiri ure je r- j e in ji posvetila glavno pozornost. Ko je prejela zaupanje volilcev in je dobila državno krmilo v roke, je zato z .odpravljanjem brezposelnosti poverila eno svojih priznano najbi-strejših glav velikega strokovnega organi2atorja Thomasa. •. . i trajal la človeški potres, vulkanič ni izbruh -verskega fanatizma, kij Nihče ne mora očitati Thomasu, ga ne bomo Evropsjci menda nikoli zapopadlt. Ali je vse to prosto-.---- ----------------------- , voljna sprejeta muka, asketsko do-! parat mu je bil na razpolago, on sej nosti° m P omirljtvostjo ublažiti ek-1 ga'je tudi poslužil in razvil živahno neugodni dojem Snowdenove grča- da si ni pošteno zavihal rokavov in se vrgel na delo. Ves državni a-! mom zaenkrat le še povečala in da ! morajo milijoni volilcev na izpolni-' tev volilnih obljub še čakati, kdo ve, koliko časa. Od toda velika ne~^ volja delavskega kongresa pro'.i Thomasu. Bolje od Thomasa so na kongresu odrezali drugi delavski ministri Zakladni kancelar Snowden živi še od svojega uspeha v Haagu, ki ga .ie dosegel s svojo shylokovsko nepo-pustljivostjo. Postal je nekak angle- ! ški narodni junak, k: _(e priboril svoji deželi nekaj milijonov funtov šterlingov — za angleško blagajno je to malo, denar pa je le — in .-i izvojeval siavospeve iudi tam. kjer ne ljubijo delavske stranke in njihovih voditeujev. Kakor je v Haagn trdovratno postavljal svoje teže m ni dopuščal diskusije o svojih trditvah, tako je nastopal apekdiktično tudi v Brigntonu in tudi tam ni pripuščal ugovora. Snowden pozna ljudsko dušo in ne ve, kako so po ceni pride do uspeha. Tako so kon-gresisti mirno sprejeli dejstvo, da je Angleška banka dvignila obrestno mero. Angleška deviza je opešala. Snowden pa je povedal, da je takp moralo biti in da je ukr?p Angleške banke zdrav in umesten. To bo že res. vendar je malo sitno, f.a se je to moralo zgoditi baš tedaj, ko je cn kot delavski zaupnik finančni minister. Najbolje je opravil Henderson. Temu se ni čuditi. Predvsem je Henderson aa moč simpatična o-seba. ki si je v Haagu in v Ženevi pridobil splošno upoštevanje in u-gled hi ki je skušal s svojo takt- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE gajanje ali umetno narejena staza^ Nikoli ne bomo tega doumeli. Zate pa ne smemo pozabiti, da je vse kar smo tukaj videli, čudež in znak. da to niso izrastki islama. Saj smo že rekli: žar teh bratov je v njihovem fanatizmu, v svetem cgriju in vse, kar trepeta v njih, ie religijozen potres, besnenje zaradi Boga samega in njegove volje. ttu. in soloplesalc^ poje še nekaj časa daleč. Bratje ne stoje več v dveh vrstah, vsa skupnost se je razblinila. Vsak pleše za se In meče život zdaj sem. zdaj tja. Tudi petje se ne razlega več. Vsa njiho- j---- va moč in težnja je zdaj posveče- v „ na plesu Glasba menjava tempo f [JS0DA BIVŠIH ČLANOV RU' in poudarke samovoljno, kadar nastop1 menjava, je izprememba na-j značena s sinkopumi. Od časa do I časa sc začuje iz trume zagrljen i krik. To je blaznost — in vera, i SKE CARSKE RODBINE zopet pojačata Gorn>i životi pa se majejo močnejše sem in tja. Ti gibi so že zelo vehementni in vido- ma uttujajc tra*--. Nenadoma pa Oslabeli živci? Mrr »1 T. Ilarris«. l-nbtr. Vu . t>ravi: "Ko M»KI «H"ela jemati Xuca-Tone, (•Itn SMv^m> uOifrVtiA, W:i «w»u tiwli b«t'nfIUi srni s«f nUiim«, im«,!a s'aoo Ki t »cr m m !i(ul>IJ(ViiU ti« trii: inivte turti ti-fko Jemala r^oiu Tiiti«- mtnii 2i» dni. t.jci.i i«- liOtk» rt-t-em, Ua H4* IkMUliU) (>«»11«', kot M'lll H' I Hi |>r»'>l pur io.^e.1,- — N»iKa-T«mr ir IZ J«>t dthij# z <"iuW>\i-tiiH upi >m «■ i>ri tiyi'iH Mi»abvUh Iju-• Ifli. ilajc Jim lwvo Vri in nic«' trievu. kahor tiMfi variti *1vrr»H. Xn^a-Toue utmg* tu>ii prfbt\i, trr odvru* diavuliol, onioiioo, *r]r»drW trr *ni>rtjf. ITbla- žj b-Ovlf««' tii nxhunte MTt.lmisI i v |xi.r dnrto ter |MJY«"'U ihYpaBln !jurhti. Xura-Titti«- *«» v karnaJ) in mor« B^dpvutJIlL uk,o ur, »r tl^nar povrne. Gl«j jamstvo na vtutkem ♦»vojn < Adv.) brezmiselno ponavljanje, formali- ; zem na ostrino, potencirana eksta- ' za., nezmernost. hrup in ples" fa- 1 natizem najvišje stopnje. — toda redvsem religija. Nekdo se zgrudi, drugi ga pobere. in pleše z njim dalje, dokler ( ju! ne premaga svoie .slabosti in ;ile> ?opct »-am napre * Di u+r* pade. Iz ust mu sili bela pena. na tleh leži kakor v krčili. Neplešoči brat- Usoda preostalih članov ruske carske obitelji ne le pretresljiva, ampak tudi zelo nevsakdanja in velezanimiva. Precej je med njimi takih, bi so si izbrali London za pribežališče. Na gradu Windsor ju aktivnost. Občinam je naklonil državne kredite, da so začele z javnimi deli. kjer se zaposlujejo brezposelni. Skliceval je ankete, odpeljal se je celo čez Atlantski ocean, da pripravi Kanado do tega. da postane boljši odjemalec angleških proizvodov, zlasti premoga. Vrnil se je z lepimi obljubami in napovedal, da se bo prihodnje leto brezposelnost zmanjšala. Vendar pri močnem delu kongresistov ni dobro naletel, ker jim gra v.se prepočasi in izgubljajo vero. da bi sedanja vlada imela kaj več sreče in uspehov pri reševanju vprašanja brezposelnosti kakor Baldwin ova. Thomas sicer hoče, toda Thomas ne more. Opraviti ma z istimi činjeni-cami. ki jim konservativci niso bili kas. Nerodno je pa vendar, da sc ie brezposelnost pod delavskim reži- i POTKKBl"JEMO 30 MOŽ vosti. Svojih uspeh pa ima predvsem zahvaliti dejstvu, da se je delavska vlada doslaj še najbolj živahno udejstvovala na polju zunanje poUtike in tudi dosegla nekatere pozitivne rezuitat?. ki odgovarjajo željam delavskih množic. Sporazum z Egiptom, podpis faku-lativne klavzule v haaškem mednarodnem sodišču, priznanje Rudije in sedaj MacDonaldova ruzoro-žitvena pogajanja v Washington«, vse to je na moč prijalo Hender-sonovim poslušalcem v Brigntoni! Ker Thomas še ne more pokazali uspehov, je moral zunanji minister dvigniti glas. da prepriča volilce, da je z nastopom delavske vlad? napočil nov čas za britski imperij in ves svet. V Brightcnu so mu verjeli in priredili prisrčne ovaje.— Njegov govor je največ vplival, da se je vse srečno izteklo. Dr. Eckencr sc nc ho udeležil ck-»-pedicije na severni tečaj. V Friedrichshafnu so se sestale znanstvene komisije, ki pripravlja- jo polet z "Grofom Zepplinom" na severni tečaj. Dr. Eckener. ki se je udeležil te konference, je izdavil, da je načrt povsem izvedljiv. Sam sc* ne bo udeležil tega poiet?. pač pa oba "Zeppelinova" kapitana Leh-ir.ann in Flemming. ki sta bila dr. Eckenerju zvesta tovariša na njegovih velikih poletih. PRODAM HARMONIKO najnovejšega sracerskejja izilrika, nemško oclašeno. Imam novo in rabljene dvo in štirivrstno na iz-bero. Kdor rabi. naj C2 takoj oglasi. ker s ceno bo zadovoljen. Louis Pellich. 1857 Madison St.. Brooklyn. N. Y. i 2x 22&23 > POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, .ie razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se \ri opominja, temveč obnovite naročnino aii direktno, aii pa pri enem sledečih naših zastopnikov. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin n. pr. živi velika kneginja Ksenija za delati 42"' francoske doge. Ima- , COLORADO Aleksandrevna, ki ima pri sebi tu-'mo pogodbo za 3 milijon - do;.? it:! Denver, J. Schutte di svoj era sina. 'jamčimo delo za 3 leta. Vp:a-1 Pueblo, Peter Culig. John Germ, Toda Ksenija Aleksandrovna, ki šajte uri: Fecrhwood Band Mili je bila sestra zadnjega carja in se- | Co., Cordcle. Cia., ah J«e llerlevich, stiičina angleškega kralja Jurija,! c 0 Bceehwood Band Mill Company. ie tv pobrigajo zanj: poležijo ga, je med bivšimi člani ruske dina- je na prosto, polagajo mu roke na teme, ga primejo za gornji život in ga vržejo v krogu, centrifugalno. ; Med plesom je imel svojo glavo o- ! koli, da se je večkrat zdelo vprašljivo, kako se bo reč končala. Na ta način pride zopet k sebi in ko j se mu vrne zavest, ga odnesejo, proč. Drugi pa še vedno plešejo, l glasba pa ves čas svira. Evropec se pač vpraša, če se nahaja v blaznici ali peklu. Vse to. kar se godi pred njegovimi očmi. prekaša njegov razum. Zato odide. II H Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" I in prepričani smo, da boste potem ! ' stalni naročnik. ' ' j rmmrmmršm >stije izjema. Edino ona je ime'a srečo, da si je lahko ustvarila eksistenčno pozicijo na angleškem dvoru. Mnogi so se morali posvetiti meščanskim poklicem. Veliki knez Jurij, sin nekoč mogočnsga Konstantina, se je etabllral v londonskem Westendu kot trgovec s pohištvom. Princ Vladimir Galicin prodaja v ulici Berkeley starine, princ Trubeckoj pa ima v njegovi bližini modni salon. Veliki knez Mihael Mihajlovič. stric carja Nikolaja II. se preživlja s slikarstvom. Angleška aristokracija ga v tej stroki visoko ceni. Knez Mir ski se je takisto posvetil umetnosti in je postal v Angliji teki vpliven literarni kritik. Zanimivo je dalje, da so se mnoge ruske aristokratke, ki so pribe-žale v London po prekuciji, tukaj zelo dobro omožile. Hči zadnjega carskega ceremonijerja je n. pr. postala žena londonskega župana. Lepa in znana Rusinja, plesalka Lidija Lobkova je postala žena slovitega angleškega narodnega gospodarja Keynesa. njena tovarišica Tamara Karsavina pa soproga bivšega poslanika Velike Britanije v Sofiji. Odprli sta modni salon, ki zelo dobro prospeva. Zelo pretresljiva je usoda nekoč mogočnega Sabtina, nadprokura-torja sv. sta oda pod Nikolajem n. On živi v Kensingtonu, hrani grb ruskega carskega poslaništva v Londonu in sprejema svoje rojake s carsko zastavo. Pravijo, da se noben takšen sprejem ne konča brez solza, kar je čisto razumljivo, če pomislimo, da so vsi, ki prihajajo k Sabčinu v pose te. brodolome! nekdanje svete ruske domovine. Rhine. Ga. i Sx 19.21,22» Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banich 4 ___________ ILLINOIS KAD BI IZVEDEL za naslov svoje-! Aurora, J. Verbich ga očeta JOHNA ISKRA. Nalia- Chicago. Joseph Blish, J. Bevčič, ja se nekje v državi Michigan.! Mrs. F. Launch Prosim cenjene rojake, če kdo i Cicero. J. Fabian, ve. da mi poroča, ali naj se pa _ De Pue, Andrew Spillar. sam javi. ker poročati mu imam • Joliet, A. Anzelc, Mary Bambicl«, več važnosti. G i • v in i Iskra, 6. Regiment«. 5. Companio Tantario, Palermo. Italy. 12x 22&23 > ! J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salie, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barboricn. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in 'Jože Zelene. Euclid. F. Lajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Bala rt in J. Kumše Niles, Fiank Kogovšek. Warren. Mrs. P. liachar Youngstown, Aiilon Kikrlj. OREGON Oregon City, J Koblar. PENNSYLVANIA" Ambridge Fr.aih Jukš.;. Bessemer, Louis Hribar. BraddOek, J. A. Germ. Brouahton Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec, V Ro-vanšek. Crafton. Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Jupan-čič, A. Skerij. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin. Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Taužeij. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Dcmshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John Ž ust. Moon Run, Fr. Podmilšck. Pittsburgh, Z. Jakshc, Ig. Magi-st( r. Vine. Arh in U. Jakoblch, J. Pogačar. Presto. J. Dcmshar. Reading, J. Pezdirc. Steeltun, A Hren. Unity St a. in okolico. J Skcrlj, Fr. Schifrer. West Newton, Joseph J o v an Willoek. J. Pfternel. UTAH Helper. Fr. Kn ba. ' i WEST VIRGINIA: ^ Williams River, Anton Svet. 1 WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik m Jos. Koren. Racine in okolit o. Frank Jelene. Sheboygan. John Zofrr.an. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, F. Lumbert. Vsak zastopnik izda potrdilo n svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočano. Naročnina za ' Glas Naroda: Za eno leto S6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.: za četrt leta $1.50. New York City je S7 celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. in ADVERTISE GLAS NARODA" DOBILI SMO večjo zalogo BLAZNKOVIH PRATIK Cena 25c s poštnino vred. Onim, Id so jih naročili, smo jih ie odposlali. SLOVENSKO - AMERLKANSKI KOLEDAR IZIDE MESECA NOVEMBRA Cena 50 centov Naročila sprejema: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST llfli STREET NEW YORK CITY KANSAS Girard, Agnes Močnik, i Kansas City. Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Černe. Kltzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. J. Barich, An t. Janezica MINNESOTA Cblsholmn. Frank Oouže. A. Pa-nian. Frank Pucelj. Ely, Jos, J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert. Louis Vessel Hibbing. John Povše. Virginia. Frank Hrvatich. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panian Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternlshai Little Falls, Frank Masle. (OHIO ! Barberton, John Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Chas. j Karlinger, Louis Rudman. Arton Simcich, Math. Slapnik. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO i se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN KilffiROBr NEW YORK, TTESDAT, OCTOBER 22, 1925 Tbe LARGEST SLOVENE DAILY tal U. B. 1 WIMurr MMlii iMUiliiii—11 1 L Skrivnost sestre Marlen. ; -jtmem^tm, t * ftOMAN iz ŽIVLJENJA. mssm Za Glas Naroda priredil G. P. rat arm* (Nadaljevanje.) V DUHU VELIKEGA LINCOLNA... — Nisem si vzel časa za to. — In kje si pustil Katjo? V Mcrranu. Tam ji ugaja najboljše in tudi namerava napraviti grozdno kuro, c'a ohrani svtro vitko postavo. V Meranu je bilo naj-ooj viselo življenje in to ji je najbolj prijalo. Pustil sem jo v družbi veselih znancev, pod vodstvom neke častitljive dame in slovo od inene ji ni postalo posebno težko. V bistvu je zavidanja vreden otrok! Kako hitro se je potolažila nad izgubo očeta! . ( Da. ona je zelo elastična. Upam. da ji bo ugajalo bivanje v Meranu. Dailah je pač ostala pri njej? Gotovo, brez Dailah bi ne izhajala. Dailah je bila prav tako zadovoljna kot njena gospodinja. Tt besede je izmenjala z nervozno naglico, da prikrije-svojo razburjenost. Nato pa je rekla Marlen, vzdihnivši. " — Ti si lačen in žejen! Smejal se je kot srečen dečko, ki je prišel na počitnice domov. Ti si že večerjala. Marlen, kaj ne? Da. z gospo Darlag kot vedno ob času vajine odsotnosti. Delale pa ti bom nekoliko društine. Zelo ljubo od tebe. Hočeš naročiti potrebno? Jaz se bom medtem na hitro preoblekel. Marlen mu je smehljaje prikimale Njej je bilo tako čudovito krasno prt srcu. Par minut pozneje sta si sedela za mizo nasproti. Marlen je stre-,'la Haraldu z gospodinjsko skobnostjo in jedel je vse, kar mu je položila na krožnik ter ji zrl smehljaje v obraz. — Čudovito je to. Marlen, — jaz mislim, če se par tednov človek podi iz enega hoteia v drugega ter konečno mirno in udobno obsedi doma. Na ta večer bom še dolgo mislil. — Vidva sta videla marsikaj lepega. — dobila sem vajine razglednice. — je skušala odvrniti predmet pogovora. On je prikimal, ne da bi odmaknil svoje oči. — Krasne, — res krasne. — je rekel, kot da je pozabil na vse krog rebe. Nato pa je globoko vzdlhnil ter nadaljeval: — Veš kaj, Marlen. — mene obdaja«- vedno zona. kadar mislim nato. kakšno življenje bom moral voditi dan za dnem v Kota Rači. Vzdihrtila je ter se pri tem stresla: • — Ti ne smeš izgubiti upanja, da se bo Katja vendar enkrat sešla s teboj. V zadnjem času je bila dosti mirnejša in prijaznejša. Harald se je trdo nasmeimil. Iz strahu pred jetnišnico! Pustiva pa to, Marlen. kajti jaz nočem misliti na to in tudi ne govoriti o tem. Tekom naslednjih štirih lednov, ko bo Katja v Meranu. se bom pustil pošteno razvajati od tebe To bo miren, pokojen čas za naju in uživala ga bova veselo. Kaj ne. sestra Marlen? Marlen mu je prikimala ter se mu pogumno smehljala, da zatre nemir svojega srca. Da. Harald. jaz bi te rada nekoliko negovala, da se pošteno po-' praviš. Ti mi ne ugajaš prav posebno. — Rad pa bi ti zelo ugajal ter bom skrbel za ta. da izgledam po- . rbno debro. Zelo udobno bo postalo. Ko bova nato ločena drug od | druga ti tukaj — in iaz v Kota Rači. bova oba zopet mislila na te miroljubne dneve. — kot na izgubljeni paradiži Zardela je ter si ni drznila pogledati ga. Čutil je, da je storil preveč ter se energično vzravnal, da jo pomiri popolnoma. — Ali boš pridno korespondirala z menoj. Marlen? Rada. če želiš — je rekla ter se prisilila k miru. Vzdlhnil je globoko. — Med nama dvema ne sme več priti tako. kot v zadnjih dveh letih, ko sva komaj izmenjala kako pametno besedo. Ce bi le vedela, Marlen, koliko si očitam, da nisem ostal s teboj v stiku! — Kaj pa bi ti mogla pisati, mala neumna deklica. Harald? Harald je zamahnil z roko. — Ne spominjaj me svoje lastne neumnosti ko sem ves ta čas mislil o tebi. da si mala. neumna deklica in da te nisem znal primerno ceniti. Marlen. sedaj se zelo dobro razumeva, kaj ne? Ti mi moraš pi-* tati o vsem. ka doživiš tukaj, kaj počneš in kako oblikuješ svoje živ- | l;enje. — Rada. Haralu. poročila ti bom o vsem, o čemur domnevam, da bi te utegnilo zanimati. — Vse me bo interesiralo. prav vse, — nobene stvari mi ne smeš molčati. — In tudi meni moraš sporočiti vse. kar se tiče tebe in Katje. — To ti obljubljam. Kako si sedaj preživela dneve, tekom najine odsotnosti? Marlen se je zopet zasmejala. — V kontorju sem bila zopet. — Dosti pozdravov od gospoda Zei- dlerja! Tudi on se je nasmehnil. — To vrjamem. — Dosti težko te je pogrešal in prav gotovo ima rajše tebe na mestu nasproti sebi kot pa mene. — Midva sva r eumorno delala. — je rekal vesela — To si lahko mislim. Ti si bila gotovo zopet zelo vesela, da imaš sopet zvrhano mero dela? Marlen je prikimala. — Zelo vesela sem bila! Na ta način preide čas dosti liitrejše! — Na potovanju domov sem že mislil na to. kako bo. če se bova po letih zopet videla. Če te bom že vedno našel v tej hiši? Ona ni slutila, s kakšnim tajnim nemirom je stavil to vprašanje. — Kako naj bi bilo drugače Harald, če mi boš dovolil ostati tukaj? — O tem ni niti govora. Lahkcupa bi bilo, da bi se ti med tem časom pordčila... Postala je zelo bleda ter zmajala z glavo. — Ne. — nikdar, — je rekla trdno in odločna Njegovo srce mu je Silno utripalo. — Tako zelo ljubiš onega moža? — je vprašal hripavo. Marlen se je pogladila po čelu. — Jaz ne vem, če se more-več ali manj ljubiti. Človek ljubi ali pa ne ljubi. Če pa ljubi, mora ostati zvest svoji ljubezni, če hoče ali i.e. — je rekla zelo priprosto. Zaprl je za trenutek oči ter položil roko preko njih. Ali hčeš celo svoje lepo. mlado življenje posvetiti taki ljubezni. ki nima nobenega upanja? — je vprašal s pritajenim glasom. Zrla je predse z zamišljenim izrazom, ne da bi slutila, da je Harald žc davno uganil skrivnost njenega srca. Tako važno se je čutila za svojo pomožno bajko o njeni ljubezni do nekega drugega. Brez upanja Jaz mislim, da mora biti sUbša le ena stvar, namreč živeti, ne da bi človek kdaj občutil ljubezen. Podprl st je glavo z roko — Ženske občutijo pa drugače kot moški. — je rekel hripavo. 1» Kretan je Parnikov -— Shipping New« - H, Stresemannova vdova. Nemški listi posvečajo še sedaj, ne berlinske meščanske ko je pokojni nemški zunanji mi- Kleefeldove. L. 1903. sta se mlada nister in veliki pacifist dr. Gustav človeka poročila in nista imela nič Stresemann že pokopan, tople član-i ke njegovemu spominu. Ob tej pri-i liki ne pozabljajo na njegovo vdo-| vo, ki mu je stala vse življenje zve-i sto ob strani in ki jo je njegova i smrt zadela neizmerno huje nego ■ vsakega drugega človeka. Dasi so jo zdravniki že pred meseci opozorili ne neizbežnost moževe smr- drugega razen svoje ljubezni, razumnosti in ambicijoznosti. Toda ta ju je spravila naprej in ves čas, ko se je dvigal dr. Stresemann od stopnje do stopnje višje, mu je bila žena zvesta svetovalka in sodelavka. Njuju stremljenje je bilo kronano z največjim uspehom, ko je postal dr. Stresemann pred šesti- j boljše družice, nego mu je bila o-na. Sedaj pa je zanjo vse končano. Mož ji ni zapustil bog ve kakšno ka-j rijere in kot minister še celo skrb-družine no čuval vsakih poslov v svoj prid. Tako bo njegova vdova navezana sedaj na podporo svojih dveh odraslih sinov in svojega brata, zborniškega predsednika dr. von Klee-felda. SOLA NA ANGLEŠKEM ti, vendar jo je ta udarec stri po- j mi leti državni koncelar in potem polnoma. Uboga žena se je zaprla i v svojo sobo. sama s svojo bolečino in nikomur se ni posrečilo, da bi govoril tiste dni ž njo, celo ne državni vladi, ki se je hotela dogovoriti ž njo radi pogreba. Pokojni državnik se je seznanil zunanji minister. Takrat so se neki nemški krogi, ki ne morejo pozabiti preteklosti, bali. da bi njegova žena ne bila sposobna za izvrševanje reprezentacijskih dolžnosti. No. ga. Stresemannova je sijajno dokazala, da zna biti tudi velika dama. Kakršna bi naj bila s svojo poznejšo ženo. ko še ni štel 25 let. Takrat je bil še preprost meniu teh kro-ov- Vse * šovo sindikus. Tudi ona je bila zelo mlada in hči ne preveč dobro situira- rilo, da bi si dr. Stresemann kot zunanji xiinister ne mogel izbrati Nedavno so uvedli v posamezne londonske šole kot novo disciplino tečaje, pri katerih predavajo učečem raziskovalci in letalci o svojih doživljajih po tujih deželah. Med drugimi sta govorila n. pr. Sir Allen Cobham o svojem poletu okoli Afrike in eden izmed raziskovalcev, ki so se živi vrnili z zadnje Shakletorkove ekspedicije na Juž.ii tečaj. Skoraj vsi znameniti angle- S : Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutje: VULCAN IA 2. NOVEMBRA — 7. DECEMBRA 8. MARCA SATURN1A fi DNI PREKO OCEANA Najkrajta In najbolj ugodna pot za ootovanja na osromnin garniklh: ILE DE FRANCE 8. nov.; (i. dcc. <10 P M.» '10 P M ' FRANCE 22. Nov.; 12. drermbra «10 P M 'G P M 1 PARIS 24. januarja. <5 P M NaJkrtJIk pot po triesnirl V uro J« v poaebnt kabini a »Mini m-dernl ml udobnosti — pija a In litvDk franconk« kullnja !sr*Jnu nlske c«aa VpraA&jte katar«-*a.knil oootl*U*D*(« •(•nt* % FRENCH UNE II »TATE ITHIET M W YORK. N. V. 9. 20. NOVEMBRA JANUARJA—15. FEBRCAIU \ - ški raziskovalci so obljubili svoje sodelovanje pri teh kurzih. I S» turnia in Vult.iiiia |>r.ka&a v*e Uil-jt- sv. tu v razkošju. udobnosti in na-Klu i ter nu»li liajboljS«" s'Uibo V Kir-!*.. I'osebn«- »ene za tj* in i.azaj. VVf j novosti n;i I-H motoinih ladjah \Wija ■ fnn plavalni iKiT.t-ri v drugem razredu. riiELPS 11KOS. & CO »it n Agentje |i 17 Battary Piaca, New York | (Dalje prihodnjič.) Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potoratl v stari kraj, je potrebno, da poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše «*,i|fo-letne izkušnje Vam mi -amoremo dati najboljša poiasnila in priporočamo vedns. le prvovrstne brio-j parnike. I Tudi nedržarljanf za m >-rt jo po-[ torati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita Je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in žsii se ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec i osebno dvigniti pred od potovanje m v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden meseo pred nameravanim od potovanjem in on-;, ki potujejo preko New Torka, j* najbolje, da v prošnji označijo, naj ve jim pošlje na Barre Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: S ta riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedrzavljanov, ki so bili postavno pripusceni v to deželo za stalno bivanje.' Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK B CORTLANDT STREET NEW YORK -- STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki či a liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih toekT da je potrebno znanje zemljepis j a, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu to vsi deli »veta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. I | VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V CENA ■ VSAKEM DOMU SAMO j.*- ^ Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevni« potrebam. Ce ae moral« £ i A posluževati atlasa, morate listati po njem in prodno najdete, kar IMe- ^ij ■ t«\ mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se ^^^ I _ ' »» lahko zbere eelm družina in lahko razpravljajo o dnevnih vpraAa- ■ ■ njlb. Nm ZEMELJEVIDU lahko natančno ugotove. kje se je zgodila V \W M, A kaka nesreča, kje le porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi w otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče semljepisja. ^^ Canado $1.20 S Nai STENSKI ZEMLJEVID Je pravzaprav skopi na zemljevidov. Ima poštnino in carino vred.) »ost strani, ki vsebujejo približno MM kvadratnih inčev. Dolg Je _ . _ x . . 88, Urok pa 25 Inčev. Poštnino plačamo mi in Došliemo zavarovan n Dostikrat st« ie čltali v časopisih a)l knjigah o krajih, ki vam niso F J M,v*ruYdiiu. WH Mani zanimanje bi bilo dosti vrfje, te bi vedeli, k je se na- __hajajo. Z naitaa ZEMLJEVIDOM Je pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega aveta ir rssh k on- Nov zemljevid za paketno poito in Vodnik po tinentoT, tiakan ▼ petih barvah. i* - Združenih državah. ° Zemljevidi Pacif&Mg* jMini, otočja in ameriške Velik temljevid Združenih držav, na katerem »o lastnine. ▼M železnice in ceste. Opia dežel, meat, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne wiraje se na te. če ie imate temljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo ta vas velika važnosti. Ko ga boste tete Ml ga ae beote dali niti za pet dolarjev. I| NAMOČIT« GA mi ŠEGVENir PUBLISHING COMPANY 2i6w«ti8thstr~t,NewYork 23 oktobra: A^uitatiiu. ClTNmrj I>rwd«n, Cherbourg. Hremrn Itcsolute. Cl»erbuunc. U»nii»uf| j 24. oktobra: Ureimii, Cliejbuuis. l>rtni«n 25. okte^jra: UaJfSlic, Cherb-.urg Arabic. ("Iierlourit, Antwrr|*n AuguKtuK, >'a|-n 30. oktobra: U»-r»'iiirarm, CbvrbourK President I'ajdiug, Cln-rl«>ut k, l;re men itelianre, Clierlionrg, lluinl^jr^ 31. oktobra: Muen<'tirn. Cherbourg. Utenien 1. novembra: Vulva lita. Tr*t Olympic. Oi*rb«>urjr Lapln »d, • "lifrbourj;, A»»t« «-ri»-'i Minnesota, I'lyniuulh, IVu.-um- But Mer 2. nrvpibr.i: Clfvclanil, Ch«-rlM.nrc, II.iiik 1 .•■vfiiihan. Cht-rbouiK. l'.r« iik-u I NfW Amsterdam, l;.iul«>niM-, Sur Mer. K.it leriL-iin l 15. novfmbra: j TluiriitKla ItaitibuiR 6. novnnbri: Manrftuia. < *lHTl»«>urg K.'irlsrulir. |!i>[iii-n ITfHidetit elr, fin t Imici h . i:remeit j 7. novembra: I >•■ Crnsw, 11 a t re 8. novembra: l!»- ile I'm lo-e. tluvr« II«»mei ir, ClierlM.ure pcnnl.iunte l".ian< aiiiano, Nat<"!i <:«>uu« a 13. novembra: Ai|utt.inla, t "livrlrtiurjf Stuttgart. Boulogne Sur M--r. 1 •■ -lllen iicnn;c Washington, ("licrlioui g. lirfmcn i;. >111.1. Najxili, UelKiVfc, 14. novembra: iireim n. ».'herlKiurfj, l!ren»en 15. novembr.i : ll.ijrj.li4. Clirrl»iirK 16. nuvembn: lU'lcmlauil. Ch«il*»onr Afwiiipm M r ut«.-Ut h. IMikiCtir, .S ., Met ,\r* Vol k Clieibouii;, llamburj( 19. no vem bra : Situn '.i. Tr-I Slal. uOatll. I-.U a S ir Mer, llot-t. nlain 20 novembra: l--n-i,K.it M, «"h« r l«»urn I.Ki.iiltan, CherhuurK. |!n-inru 21 novembra K«* iietflheail. Il-.vre ln e-tl- ri. Clivi buurg. Ui ■ nien 22 novembra: • iiii'ii-. Ci erb«iuni .X ia !■»■-, « "tierl" M rj;. AllN «l 1-. 11 Fran««-. I lavre 23- novembra - C nt- 'Jrairde, Nh|«iI|( Giiinva I •• uImIi'«n«4 i. ln ibuurt. llaiiil'tir^ 2' novembra M ur-UiJ ("I .-i ".i K t'rr*idi'iu Haul i>n. Cherboii:k. L!».-- tJleli 28. novembra' M n m lien. Uuub'Kii'- Sur Mer. Ilir- 29. novembra: H.-uiei ic. i.'h-rlmiis l^M'tau.l. (TI-erU-urK. A«»«^t»*r» M I»r .f. •. , |1yineull . lU.ulos«' S ir Mer A.IKU-Iil«. Na poli, (jrlHiVU JO novembt a : MiwatiUee 1 "lirrbuui k. I laiiit'Urg I'l.-id. m Ciierl. uig. r. erne,J Je«en«k) izlet, — o »rt "il# «• Franc-" 8oži£nl ikuonl lsl«t. — S. dec.. "II* da F-*nc»",