nr
Stev. 38.	V Ljubljani, 17. septembra 1909.	IL. leto.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vie spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo.
Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Štiridesetletnica državnega šolskega zakona.
Govoril Engelbert Gangl na glavni skupščini „Zaveze" v Mariboru dne 16. avgusta 1909.
Prejšnji govornik je obravnal prevzeto nalogo tako temeljito in vsestransko, da zame skoro nic ne ostane. Morate mi torej oprostiti, ako moj referat ne bo zanimiv in ako morda tudi kaj ponovim, kar smo ravnokar slišali. Spričo vsega tega bodo moja izvajanja kar najkrajša.
Dobrote in slabosti novega drž. šol. zakona poznamo učitelji in učiteljice sami najbolje, ker jih čutimo na lastnem telesu; dobrote kot rahel, komaj čuten objem mehke otroške ročice, slabosti kot nož, ki se zapiči do kosti. Zakaj resnične so besede čestitega dunajskega tovariša Jesena, ko trdi, da se še sedaj poznajo na državnem šolskem zakonu sledi šap črne avstrijske hišne mačke, ko je bežala preko koncepta ministra Hasnerja.
Po evropskih državah so divjali revolucionarni boji, ki so si našli pot tudi v Avstrijo, kjer je 1. 1848. meščanstvo, delavstvo in dijaštvo porazilo fevdalce. V krvi teh burnih dni se je rodila svobodomiselnost, ki je dala našemu cesarstvu ustavo in tudi drž. šol. zakon.
Svobodomisleci so tedaj menili, da prešine Avstrijo z uvedbo ustave in drž. šol. zakona resnični napredek na vsakem polju. Toda zmotili so se.
Kar je zakipelo v avstrijskem ljudstvu in bruhnilo na dan, ni bilo plod svobodomiselnosti, temveč je bilo le refleks zunanjih viher in bojev, ki so pretresali eno stoletje sosedne države. Ljudstvo ni bilo prepričano, bilo je temveč — rekel bi — fanatizovano. Zatorej tudi ni našla uvedba drž. šol. zakona tistega odmeva, kakršnega bi zaslužila, to pa tudi zategadelj ne, ker je imel ta zakon, zlasti med posvetno in cerkveno aristokracijo, smrtne sovražnike. To je bilo maščevanje te aristokracije, ker se je v krvi, preliti za svobodo, zadušila njena moč, žal, da ne za vselej. Ko so se pomirili duhovi, so se zopet dvignile aristokratske glave in škofovske mitre, pa se je pod pasjim bičem plemstva in pod srebrno palico škofov sklonil ves ponižni avstrijski svet, ki si še do danes ni zravnal uklonjenega vratu 1
Kakšno je bilo tedaj mnenje reakcije na eni in naprednosti na drugi strani, to je razvidno iz govora poslanca Figulyja, ko je dejal dne 22. aprila 1869. ob veliki debati v državnem zboru : „Napredek pričakujemo od izobrazbe ljudstva, od boljše naobraženosti svojih otrok, od njih nravno-verske vzgoje — ki jo pa vem natančno ločiti od pietistiške in zelotske vzgoje. — Dobro vem, da to mnogim ne more biti všeč. Toda tu ne gre za interes posameznika, ampak za bodočnost in blaginjo prihodnjih generacij. Ako nas kdo vpraša, kaj hočemo mi, ki se tu zavzemamo za šolski zakon, tedaj mu povem, kar smo že večkrat povedali in kar je sklenilo in potrdilo milijon glasov: Hočemo enakopravnosti vseh konfesij in nečemo vladanja ene nad drugo; hočemo svobode učiteljev pri vzgoji otrok, a nečemo hlapčevanja duhovščini in episkopatu; hočemo svobode šoli iu znanosti, hočemo, da postane šola in znanost
Učiteljski TovariS izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne Številke po 10 h.
svobodna s tem, da ji da država priliko, da pospešuje svobodo sama potom inteligence in vede in s to svobodo druži nravni red in spoštovanje do državnega zakona. Brez svobode ni redu, brez redu ni svobode I Hočemo torej strogo nravno vzgojo svojih otrok, in zagotavljam vas, da je staršem največ na nravni vzgoji otrok, gotovo več nego pa onim, ki nimajo legitimnih otrok. — Vsaki konfesiji hočemo svobodo iu prosto pot, država pa se ne vtikaj več, nego ji dovoljuje ustava. Mi zahtevamo, da dobivajo otroci dober nraven in temeljit svetni pouk. Včeraj smo čuli tu govoriti samo o pravicah staršev, mi pa ne preziramo tudi njihovih dolžnosti."
Tedanji politiki pa niso uvaževali tega, niso znali zbuditi med ljudstvom pravega pojmovanje plemenitih namenov šolskega zakona. To okolnost je znal klerikalizem spretno izrabiti ter se je zajedel v zakon s tako silo, da je oviral njegovo moč in potvarjal njegovo bistvo. Zato ni bilo dolgo let po uvedbi drž. šol. zakona zapaziti pravega napredka avstrijskega ljudskega šolstva. Ljudstvo ga ni umelo, ker ga niso z njim seznanili njegovi voditelji, umel ga je samo klerikalizem, saj ni bilo niti nobenega šolnika, ki bi se bil uprl kršenju zakona, kaj šele, da bi bilo proti temu nastopilo meščanstvo ali delavstvo, ki je živelo brez vsake organizacije, v bedi, odvisnosti in izkoriščanju.
Kje pa je bilo učiteljstvo?
Zgodovina nam govori to-le resnico:
Pravega učiteljstva tedaj še ni bilo. Učiteljski stan se je začel razvijati šele na temelju tega novega zakona, a ta učiteljski naraščaj je vzgajal — žal — učitelj stare šole, po stanu duhovnik, po mišljenju reakcionarec, ki ni hotel in mogel umeti liberalnih načel zakona. Več samostojnosti in strokovne izobrazbe je pač dobil učiteljski naraščaj, a ni še imel pravih nazorov o novi šoli. Svobodomiselnih učiteljev ni nihče vzgajal, saj se učiteljišča v Avstriji sploh še do danes niso rešila mogočnega cerkvenega vpliva izza dobe konkordata.
Malo je bilo tedaj mož — kakor jih je še dandanes malo — ki bi prav pojmovali tista določila novega drž. šol. zakona, ki govore o izobrazbi učiteljstva. Saj je še celo današnji dan po učiteljiščih nekaj profesorjev, ki se ne zavedajo svoje važne naloge ter so sta-rokopitneži v vsakem pogledu, namesto da bi bili moderni pedagogi. Nimam tu v mislih samo tistih učiteljišč, kjer se vzgaja naš slovenski učiteljski naraščaj, ampak mislim tu na avstrijska učiteljišča sploh. Saj je že dovolj značilno dejstvo, da nimamo niti enega popolnega samostojnega slovenskega učiteljišča, kaj šele, da bi imeli kak zavod, kjer bi žuboreli neskaljeni studenci resnične, večno mlade in žive učiteljske vzgoje po visokih idejah naših vzornikov Komenskega in Rousseaual Suhoparno tradiranje učnih predmetov, mehansko ubijanje črk in številk v glavo pušča srca mrzla in zaklenjena globokemu pojmovanju velike naloge. Kar je doseglo učiteljstvo do danes, to je doseglo večinoma samo iz sebe. čudovito je, kako se je mogel naš stan spričo tesnih, prežalostnih razmer dvigniti tako visoko. To je bilo mogoče le zaradi samovzgoje. Učenec je bil modrejši in idealnejši od učitelja.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h » »I H dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanili sprejemi Učiteljska tiskarna (telefon it. 118).
Bil je pa tedaj, ko so sklepali novi državni šolski zakon, mož, ki je takoj spoznal veliko važnost vzgoje učiteljstva in naloge nove ljudske šole. Ta mož je bil knez Turjaški, nemški pesnik Anastazij Grün, učenec našega Prešerna. Kot član gosposke zbornice se je oglasil ob debati dne 18. maja 1869 k besedi ter je dejal: „Glavna moč, jedro in težišče sedanjega zakonskega načrta tiči v onih odstavkih, ki govore o izobrazbi učiteljstva. Sedaj govorimo o pomlajeni Avstriji. Vsekakor imamo toaletne umetnije, ki dajejo izživetemu telesu za kratko dobo sijaj mladosti; toda če hočemo mladost za trajno dobo zopet oživeti in ohraniti, je treba popolnoma drugačne moči. Toliko časa se ne vdam upanju, da imamo ta žalostni štadij že popolnoma za seboj, dokler se nismo potopili v oni pristni in pravi vrelec pomlajenja, ki zagotavlja tej državi obstanek in mladostno življenje, in ta vrelec življenja in pomlajenjaje regeneracija ljudske šole. To je veliki dobiček tega zakona, da nam v tej smeri kaže in izravnava pot."
Kolike važnosti se je tedaj zdela državi vzgoja učiteljstva, kaže govor poročevalca dr. Ungerja, ki je zagovarjal zakonski načrt ob debati v gosposki zbornici dne 10. maja 1869. „Učiteljišča so državna zadeva," je vzkliknil dr. Unger ter nadaljeval: Učiteljišča so trnek, ki se suče okolo njega ves zakon. Tam je vendar duševni element, ki šele oplojujoče vpliva na šolo. Ako hočete zbuditi skupnost kulture, tedaj ne smete provincialno izobraževati v raznih zavodih tistih, ki so poklicani, da čuvstvo te skupnosti v učencih bude in živo ohranijo. Država ne sme malomarno gledati, ako se je učitelj morda izobrazil v zavodu, kjer se morebiti goje tendence, ki niso državi prijazne. Ako dopusti država, da pridejo učiteljišča v centrifugalni vrtinec, pro-vzroči nevarnost, da se vzgoji generacija, ki bo gojila centrifugalne tendence, namesto, da bi težila proti središču. — Ako žrtvuje država učiteljstvo, žrtvuje tudi ljudsko šolo. V učitelju morajo otroci dobiti prijatelja, ki mora biti sam prijatelj države ..."
Iz citiranih besed je razvidno, da je država vse učiteljstvo in šolstvo konsignirala kratkornalo zase. To je morala storiti iz enostavnega razloga, ker ji je bilo treba stebrov, kamor naj nasloni svojo moč, veljavo in obstanek, če že ni uvaževala zdrave morale, da je močna le tista država, ki je nje kulturna sila živo ukoreninjena v splošni izobrazbi najširših ljudskih mas.
To je vse prav in res! In sedaj govori zdrava pamet, da bi ob teh pravicah, ki si jih je prisvojila država, morale vzporedno iti tudi njene dolžnosti do šolstva in učiteljstva. A tu se je zgodila napaka z najhujšimi posledicami : Država je ljudski šoli odrekla vsako financialno pomoč in podporo inje vse stroške za novo šolstvo navalila na rame avtonomnim korporacijam, predvsem občinam.
Določilo § 62., ki pravi, da skrbi za potrebe ljudske šole v prvi vrsti županija dotič-nega kraja, je bodočnosti zakona in šole največ škodovalo. Veliki stroški nove šole so bili naj izdatnejše sredstvo klerikalcev, ki so z njim
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
proti šoli, učiteljstvu in zakonu ščuvali kmeti-ško prebivalstvo ubožnih občin, ki so ga jeli tlačiti ti novi izdatki.
Razdelitev šolskih bremen se ne more vzdržati niti v bodočnosti. To nikakor ne more ostati, da se država odteza vsakim dolžnostim do ljudskega šolstva. Naj govore nekatera števila! Statistika centralne komisije je 1. 1890. dognala, da so znašali stroški za ljudsko in meščansko šolstvo istega leta v Avstriji 87,609.960 K. Od te vsote so plačale občine same 25,677.736 K, okraji 17,049.424 K in dežele 26,445.680 K. Država sama pa je prispevala 562.152 K, ki so se porabile za učiteljišča, vadnice in za remuneracije nadzornikom. Ostali znesek, ki ga navajajo tu naštete vsote, se je pokril iz drugih virov. Država prispeva k skupnim stroškom za vse ljudsko šolstvo v Avstriji samo 0 9 odstotkov, če pa odračunamo razne subvencije za Specialne kurze, nam ostane le 0-64 odstotkov. Prusija je v istem letu plačala k šolskim stroškom 40'1 odstotka, kar znaša ob skupnih izdatkih 212,000.000 K približno 80,000 000 K. Francija je porabila 1. 1902. za svoje šolstvo iz državnih sredstev 222,000.000 frankov. Tudi v Avstriji je treba napeti vse sile, da bo država tudi ljudskemu šolstvu v korist in po-vzdigo odpirala svoje blagajnice, da se vsaj prisili do tega, da bo prispevala po 50% k stroškom za ljudsko šolstvo, ako se že ne more izvesti podržavljanje vsega šolstva in učiteljstva. Tako pa meče država ogromne milijone samo nenasitnemu militarizmu v brezdanje žrelo.
Že leta 1869. so začeli avstrijski škofi grmeti proti državnemu šolskemu zakonu. Papež Pij IX. ga je proklel. Z vseh prižnic so govorili namestniki božji proti novi šoli, ki je baje brez konfesije in brez vere. A vsa ta sveta vojna, ki se je dvignila v vsi besni sili proti „biseru avstrijskih zakonov", bi ne mogla šoli in zakonu prav nič škodovati, ako bi ne čutilo kmetiško prebivalstvo težkih denarnih bremen. In tako je svojemu otroku država sama vzgojila sovražnika, ki ga je proti njemu dvignil in naščuval večni nasprotnik šolstva in prosvete — klerikalizem. Tako je bila priznana avstrijska skopost tepena z bičem, ki si ga je spletla sama.
Ali pa je ta boj proti novemu drž. šol. zakonu — če izvzamemo prej navedena denarna bremena — opravičen?
Ni mi težko dokazati, da ne.
§ 1. državnega šolskega zakona govori, da je ljudski šoli naloga, otroke nravno-pobožno vzgajati, jim razvijati duševne moči itd.
Tukaj je vendar jasno povedano, kaj je mislil zakonodajalec. Mislil je, da bodi vzgoja taka, kakršno uči vera, ki govori o krepostih in čednostih, ki jih obsega najlepši Kristov nauk, izražen v markantnih besedah: „Ljubi svojega Boga čez vse; ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!" — Ta nauk vzvišene, prave, bratovke ljubezni naj uči šola! To je hotel in to hoče zakon; to je delala in to dela šola. Nikakor ni pa v smislu zakona, da bi svetni učitelj učil otroke verskih resnic, ker je to naloga in dolžnost cerkve.
Direktni vpliv na šolo je dala država duhovščini s tem, da je z državnim šolskim
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
zakonom uvrstila med učne predmete ljudske šole tndi verouk. S tem ji je odprla vrata v šolo, kjer je vedno bolj razširjala in utrjevala svojo moč.
S tem bi bil klerus lahko zadovoljen. Toda ker je bil razvajen, ni bil zadovoljen, temveč je vedno rval proti drž. šol. zakonu, mobilizoval proti novi šoli kmetiško prebivalstvo, dokler ni 1. 1883. v zvezi s fevdalci in nekaterimi poslanci dognal, da je bil drž. šol. zakon izpremenjen v nekaterih bistvenih določbah.
Šolska novela iz 1. 1883. namreč določa, da je na občih ljudskih šolah po izpolnjenem šestletnem obiskovanju na kmetih in otrokom neimovitih ljudi po mestih in trgih iz ozirov vrednih razlogov dopuščati olajšave glede na mero, koliko jim je pravilno hoditi v šolo. Te olajšave obstoje v tem, da se poučevanje skrči na neki del leta ali na pol dne ali na posamezne dneve v tednu. — To je bil usoden korak — nazaj: od 8 letne šolske dobe k 6 letni I Poleg tega zla je prišlo še zlo, da se je uvedla ponav-ljalna šola in zopet uveljavil poldnevni pouk in da se je tudi izobrazba učiteljstva izdatno poslabšala. Bazen te potvare drž. šol. zakona iz 1. 1869. so dobili klerikalci še drugo koncesijo, da mora biti namreč prosilec za kako voditeljsko mesto izprašan iz verouka onega veroizpovedanja, ki mu pripada večina Šolo obiskujočih otrok. A še ena določba je, ki utrja vpliv duhovščine na šolo. Imenovana novela namreč določa, da je treba za izstop iz šole imeti razen potrebnega znanja v branju, pisanju in računanju tudi potrebno znanje v verouku.
Tako je dobila duhovščina v šoli pač toliko moč, da bi ji bilo lahko dovolj, ako bi ne gojila še pohlepnejših željd: Osvojiti si hočem vse šolstvo, odvisno napraviti od sebe vse učiteljstvo! — Tako vihra ta boj naprej do današnjih dni, ko je nemara še slabše, nego je bilo v dobi konkordata, ker se je vpliv klerikalizma povečal, zato tudi boj poostril, kar nam lahko izpričajo na primer tovariši s Kranjskega, ki čutijo na tilniku trdo klerikalno pest.
Državni šolski zakon je zagrešil še eno napako, ki je ne smem prezreti niti ob tej priliki. To je namreč § 55., naš stari, že neštetokrat obkritikovani znanec, ki govori o službenih prejemkih učiteljstva. Največja napaka tega paragrafa je ta, da ne navaja gotove minimalne plače, temveč določa i navadno frazo, da je najmanjše prejemke odmeriti tako, da učitelji niso primorani truditi se s postranskimi opravili, ampak da lahko vso svojo skrb obračajo na svoj poklic, in da je učiteljem tudi še mogoče, svojo rodovino preživljati primerno okolnostim dotičnega kraja.
To določilo je tako splošno, da obsega lahko vse ali pa nič. In ker je zadnje lažje in cenejše, se drže zadnjega, in zato se mora učiteljstvo od pamtiveka do danes truditi s postranskimi posli, da more sebe in svojo rodovino preživljati, ako se neče zadovoljevati — s stradanjem.
Logično bi bilo, da bi država z državnim šol. zakonom obenem zagotovila učitelj-stvu primerno eksistenco, ker je oboje — šolo in učiteljstvo — kakor sem dokazal, določila sebi v korist. Ker tega ni storila, je zagrešila na učiteljstvu velik socialni pregrešek — izkoriščanja in izrabljanja. Ta pogrešek se obsoja danes bolj nego se je kdaj prej. ker je socialna zavest prešinila vse sloje po vsem svetu, ker se danes bolj nego kdaj prej izkuša uveljaviti izrek sv. Pavla apostola, da je vsak delavec vreden svojega plačila. — Samo avstrijska vlada, ki si je v členu XVII. državnega osnovnega zakona pridržala glede na vse šolstvo pravico najvišjega vodstva in najvišjega nadzorstva, samo ta vlada nima smisla za socialne potrebe svojega ljudsko-šolskega učiteljstva. Samo to naj dela še dandanes tlako I
Menda ni predmeta, ki bi učiteljstvo o njem že tolikokrat in tako vsestransko razpravljalo kakor o svojem gmotnem položaju — zadeva je tako splošno znana, da je vsaka beseda odveč. „Über diese könnten Dichter schreiben huderttausend Bände." Kake prijatelje ima učiteljstvo glede rešitve tega vprašanja v klerikalcih, se je videlo zadnji čas v deželnem zboru kranjskem, kjer je večina — S. L. S. — kratkomalo pozabila postaviti tozadevni nujni predlog na dnevni red.
Vse to so bile in so zapreke, da se vrši preporod ljudskega šolstva tako počasi. Vendar
pa je opažati napredek, ki je dokaz vrlin državnega šolskega zakona, kakršen je bil brez popačenja pred novelo iz leta 1883.
Pred drž. šol. zakonom ubogi trimesečni, šestmesečni, naposled dveletni preparandovski kurzi z najprimitivnejšo izobrazbo — poslej moderna učiteljišča, ki pa seveda današnjim časom več ne odgovarjajo in ne zadoščajo. —
L. 1865. je prišel na eno šolo povprečno 1 učitelj, od 2,234.180 šolodolžnih otrok ni uživalo 565.084 otrok nobenega pouka. Povprečno je imela vsaka šola 100 otrok, v Bukovim 300.
Stališče učitelja v tej strašni dobi je bilo grozno: Bil je cerkvenik, ki je moral svojega župnika in dekana ogovarjati z „Vaša milost" in mu pokorno poljubiti roko. Brez vsakih pravic, brez ugleda in moči je bil lačen in raztrgan suženj svojemu mogočnemu gospodu. L. 1865. je dobival učitelj povprečno na Dunaju letnih 346 gld., v Lincu 189 gld., v Solnogradu 155 gld., v sekavski škofiji 151 gld., v lavantinski škofiji 159 gld., na Goriškem 203 gld., v Trstu 421 gld., v Trientu 71 gld., na Predarlskem 94 gld., v Olomucu 182 gld., na Češkem in Moravskem največ 257 gld. itd. — Motivno poročilo k državnemu šolskemu zakonu na državni zbor pravi do-slovno: „V splošnem je dosedanja odškodnina, prav posebno ona podučiteljev tako na kmetih kakor v mestih z ozirom na velevažni poklic tega stanu in z ozirom na draginjo živil popolnoma nezadostna. Celo v Avstriji pod Anižo dosezajo nekatere učit. plače komaj 100 gld., na Gorenjem Avstrijskem pa niso redki podučitelji, ki dobivajo v gotovini 50 gld. Na Češkem in Moravskem, kjer je ljudska šola primeroma dobro napredovala, je v več krajih položaj učiteljev j ako žalosten. Ne samo na kmetih ni plača zadostna, ampak tudi v mestih se ne more imenovati primerna. Seveda se dobi tu prilika za postranski zaslužek. Toda na ta način dobljeno boljše stališče ni šoli v korist, ker mora učitelj svojo najboljšo moč porabiti v boju za obstanek, a za napredek in izobrazbo mu ostaja malo."
Tako so sodili tisti čas, tako bi morali soditi tudi danes I Od sodbe pa bi morali preiti k dejanju in učiteljstvo kratkomalo dostojno in primerno plačati! To je vsa modrost.
Seveda je ¡bila slabo izobraženemu in beraško plačanemu učitelju enaka tudi šola. Ves pouk je slonel na brezmiselnem klepetanju besed, medtem ko se je razum popolnoma zanemarjal. § 42. pohtiške šolske ustave je celo svaril pred boljšim poučevanjem. Tam se je zahtevalo, da se „das Auswendigzulernende" čvrstvo obdrži in „auf einzelne Beispiele angewendet werden könne."
Take uboge, zanikrne šole so obiskovali marljivejši učenci šest let, mnogo pa jih je uživalo samo petletni in štiriletni pouk. Toda nikar ne mislimo, da je bil teh 6 let pouk celodneven. L. 1866., ko je pruski učitelj zmagal avstrijskega generala, je imelo v Avstriji le 9871 šol vse leto celodnevni pouk; 2585 šol je imelo vse leto poldnevni pouk, 2078 šol le pol leta celodnevni pouk in 258 šol le pol leta poldnevni pouk.
To žalostno šolo je končal državni šolski zakon iz leta 1869. Izobrazbo učiteljstva je razširil od 2 let na štiri leta ter je uvedel na učiteljišča realije, potem pedagogiko, psihologijo in logiko. Učitelje je napravil neodvisne od duhovščine ter dvignil njih materialno in socialno stališče. Šolska obveznost se je določili od 6. do 14. leta. Tako sta se za vzgojo mladine pridobili dve najboljši leti — od 12. do 14. — ko je že zrelejši duh najsprejemljivejši v vsi šolski dobi. Tudi v ljudske šole so se uvedle realije. Jezikovnemu pouku in računstvu se je postavil višji učni smoter, ves pouk se je poveril moderno izobraženemu učiteljstvu. Temu je bilo naročeno, da posebno izobraža razum otrok, da jih dovede do samostojnega razsojanja in do duševne samostojnosti. Izboljšale so se šolske knjige, nove uvedle za realije in šole opremile z učnimi pripomočki zlasti za nazorni nauk. Štiriraz-redno prejšnjo najvišjo kategorijo stare šole je državni šolski zakon razširil v petrazredne do osemrazredne ljudske šole in v večjih krajih ustanovil meščansko šolo kot najvišji tip našega občega ljudskega šolstva, zmanjšal je število učencev za vsak razred in pomnožil število učiteljstva.
Vse, kar sem navedel doslej, je zgodo-
vinska resnica, in nihče ne more in ne bo mogel tega ovreči.
Da je zakonski načrt že tedaj, ko je prišel v razgovor v državni zbornici, imel vsakovrstnih nasprotnikov, ki so z vsemi mogočimi očitki izkušali preprečiti njega sprejetje, dokazuje govor tedanjega naučnega ministra dr. pl. Hasnerja z dne 23. aprila 1869. 1., ko je zavračal očitanja in zagovarjal načrt. Med drugim je dejal: „Sedaj prihajam do tretje kategorije ugovorov, to je do onih, ki trdijo, da obsega zakon nevaren idealizem. — Doslej se otroci gotovo niso preveč učili, pa mislim, da se tudi v bodočnosti ne bodo Ta ugovor me nikakor ne straši. En ideal mora imeti vsak človek, imeti ga mora tudi postavodajalna oblast; če stremimo za tem idealom, je dobro v vsakem oziru. Ako ga ne dosežemo, mu pridemo vsaj bliže, in ako mu ne pridemo bliže, tedaj postanemo v hrepenenju po njem boljši in jačji, in to je tudi že nekaj in to je celo jako mnogo."
Bes, daleč smo še do ideala. Poldnevni pouk in olajšave šolskega obiska, prenapolnjenje in pomanjkanje šol — vse to slabo vpliva na kulturno povzdigo ljudstva; saj imamo še vedno nekatere dežele, ki štejejo 30 do 50% analfa-betov. Toda v primeri z dobo pred uvedbo državnega šolskega zakona smo vendarle nasploh napravili velikanski korak naprej.
Vseh 40 let, odkar je drž. šol. zakon v veljavi, je imel toliko skritih in odkritih nasprotnikov kakor nobena druga slična ustanova. Toda vzlic temu in vzlic težkim bremenom, ki so ležala vso to dobo na občinah in vkljub vsem drugim zaprekam, ki so stale izvedbi zakona in izpopolnitvi ljudskega šolstva na poti, je vendar napravilo šolBtvo v Avstriji v zadnjih 40 letih tak razvoj, kakršnega ne pomni zgodovina avstrijskega šolstva!
Naj zopet govore števila!
Od 21.114 učiteljev se je dvignilo število učnih oseb do leta 1906. na 64.561, torej se je število več kakor potrojilo Seveda se je pomnožilo tudi število šolskih otrok. Leta 1871. je obiskovalo ljudske in pa meščanske šole 1,820.710 otrok, leta 1906. pa je to število zraslo na 4,172.622 otrok. Število šolskih otrok se je torej nekaj več kot podvojilo. Leta 1871. je prišlo na eno učno osebo povprečno 82 otrok, leta 1900. pa 61 otrok. Povsod torej očividen napredek.
Morda bolj za današnje čase nego za one dni, ko je državni zbor razpravljal o državnem šolskem zakonu, so znamenite besede naučnega ministra dr. pl. Hasnerja: „Priznavam čisto odkrito, da imam o narodih Avstrije vse boljše mnenje, kakor je ono, ki so ga tu izrekli nasprotniki zakaj mogoče je doseči ta ideal, četudi z naporom vseh sil. Seveda ne smemo reči, da nismo dovolj močni za dobro ljudsko šolo. Ampak če nimamo nobene dobre ljudske šole, ne bomo nikoli močni. V tem vrtincu obupnosti pa ne pridemo nikamor naprej. Svoje moči moramo dvigniti in prešiniti nas mora prepričanje, da je ljudska šola — ako že ni edini odločilni moment — pa vendar bistveno odločujoč moment z ozirom n a obe strani kulture, nelezozirom na duševno samo, ampak tudi z ozirom na materialno, da je ekonomski položaj — torej moč zmagova-nja bremen — bistveno pospešen z uspehi ljudske šole. Ne samo na bojnem polju, ampak tudi na polju, ki ga obdeluje kmet — povsod odločuje ljudska šola. Temu pritrdi vsak, in zategadelj potrebujejo ravno n a j u b o ž n e j š;e dežele pred vsemi drugimi dobrih šol."
Tako je bilo pred štiridesetimi leti, tako je danes in tako ostane vekomaj. Zato je pa popolnoma opravičena in v razvoju vsega človeškega rodu dovoljno utemeljena sodba: Kdor neče ljudstvu, narodu, človeštvu dobro, ta mu ne da šol, in kdor mu ne da šol, ta je njegov sovražnik!
Seveda ne smemo rok držati navzkriž, temveč moramo z vsemi silami in z vso energijo delati, da se odstranijo pomanjkljivosti in napake, da piide državni šolski zakon zopet v prvotni svoji obliki v veljavo, da ga bodo izvajali nasproti vsem slojem in vsem narodnostim enako pravično!
Pol žalostna in pol vesela čuvstva nas navdajajo sedaj, ko slavimo 40 letnico drž. šol. zakona. Preveč so ga bili pred 26 leti popačili, nego da bi mogli ta jubilej praznovati s čistim zanosom in neskaljeno radostjo. A če
pogledamo v ono dobo nazaj in stavimo ob njo sedanje dni, vidimo do neba kipeč razloček: tam mračna globel duševnega hiranja in uboštva najširših plasti ubogega človeštva, tu lepa zgradba smotrnega, vztrajnega kulturnega dela. ki je potegnilo vse ljudi iz nižin duševne in socialne odvisnosti do samostojnega mišljenja, do vstajenja duševnih sil, do samozavesti in mogočnega socialnega gibanja, ki ustvarja človeštvu sigurno podlago materialne blaginje. Iz prebujenih duš, tam od dna živega srca, tam s trdne, z vsem naporom in bojem priborjene materialne podlage odmeva do visokega neba preko vee široke zemlje ena ponosna pesem: Človek sem I
Ta pesem se glasi kakor protest proti tistim, ki so jo desetletja šiloma dušili; glasi se kakor veličastna himna v proslavo šoli, ki je vsem enako dobra in pravična.
A tudi njemu v hvalo naj služi te pesmi bučeči odmev, tudi njemu, ki je — sam ubo-žen, izkoriščan, teptan in zaničevan, v najsil-nejših duševnih mukah, v najtežjem materialnem poležaju, vse dni in, reči smem, vse noči služil domovini in človeštvu, njemu — učitelju I
Tudi njega je dvignil državni šolski zakon, tudi on poje danes: Človek sem !
Blagor kranjskemu učiteljstvu !
„Slovenski Narod" je priobčil prošnjo upokojenega kranjskega učitelja na deželni zbor. Ta prošnja osvetljuje učiteljske razmere na Kranjskem tako drastično, dajo ponatiskujemo v naslednjem v celoti:
Vdano podpisani nadučitelj v p., rojen v Goricah nad Kranjem 1. 1846, dostojen v Stari trg pri Poljanah, bivajoč v Begunjah pri Lescah, služboval sem na raznih šolah na Kranjskem in v Trbovljah-Vode na Štajerskem od 1876. do konca 1905., oziroma 1907. leta — torej par mesecev manj. nego trideset let.
Bolezen, katero sem si vsled mojemu zdravju ne prijajočega zraka — osobito slabe pitne vode v Starem trgu pri Poljanah nakopal, bila je posledica moje predčasne vpokojitve, datirane z dnem 15. septembra 1905, št. 4296 (začasno) oziroma z dnem 30. julija 1907, št, 1911 (stalno).
V vpokojnino všteli bo mi — 26 let — t. j. definitivna leta, dočim so mi blizo štiri provizorična leta — in povrh še tretjo starostno dokiado enostavno kar naravnost — odbili.
Pokojnine so mi z zgoraj navedenim vpokojninskim dekretom (stalnim) z dnem 30. julija 1907, št. 1911, priznali 1051 K ali mesečnih 87 K 60 v.
Sem sodnijsko ločen oženjenec s tremi živimi otroci, katere moram sam s svojimi u č i t e 1 j s k i m i d o h o dk i brez kakega drugega premoženja ali k a k e g a p o s t r a n s k e g a zasluzka preživljati, razen najstarejšega sina Bu-dolfa, katerega sem spravil v službo pri c. kr. državni železnici v Trstu.
Meni za mojo osebo določenih je 50 K na mesec, žena pa, katera z dvema hčerkama biva v Ljubljani, dobiva iz moje pokojnine zase in za obe hčeri skupaj mesečnih 36 — piši šestintrideset krone.
S to iD tako pokojnino brez vsakega premoženja ali drugih dohodkov — pa naj stanu primerno — živimo! — Ironija — naša šolska postava.
Vrhutega — neozdravljiva bolezen v družini! — Ena navedenih hčerk — 17letna Angela — je od rojstva sem padavična ali epilep-tična — tako, da revica niti šole ne more obiskovati — in je vsled tega popoln analfabet, ter je vsled te grozne bolezni mati prav mnogokrat karpoceledni, od jutrado večera z njo zaposljena. — Hčerka Maksimilijana obiskuje pa drugo leto višjo mestno dekliško šolo v Ljubljani.
Sram me je kot omikanca povedati tukaj, kako po beraško-siromašno se preživljamo, kako po pasje — stradamo. Zatrdim pa takoj tukaj, da bi i še nadalje voljno in potrpežljivo
Dalje v prilogi.
Priloga k 38. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 17. septembra 1909.
pranašali to siromašno uboštvo, da ni sila skrajna, da nam ne preti pogin za lakoto.
Vprašam Vas, merodajne faktorje, ali sem sedaj morebiti jaz na vrsti, da po zgledu mnogih mojih t o t a r i š e v - s o t r -pinoT zapadem po Vaši krivdi z nedolžno družinovred — strašni kranjski učite lj s k i bolezni, katera gre na Kranjskem po lju-deh-nčiteljih — tanki sušici — t s 1 e d pomanjkanja in groznega pasjega stradanja?
Na veliko sramoto naših kranjskih učiteljskih razmer naj mi bo na tem mestu dovoljeno navesti fakt, da sem kot upokojeni nadučitelj s tridesetimi službenimi leti bil primoran — vzpričo take beraške pokojnine — na eni v s 1 e d take grozne draginje — na drugi in rezultirende teh dveh — vsled strašnega pomanjkanja in pasjega stradanja — po tretji strani — bil prisiljen kot hlapec stopiti v službo za samo hrano in stanovanje, in sicer pri posestniku Fran Botarju v Srednji vasi pri Goričah št. 13 in v isti lastnosti in za isto plačo zadnji čas pri posestniku Fran Bibnikarju na Dobrem polju št. 1 pri Radovljici.
Ker pa nadalje — star sem 62 let — ne morem več hlapčevskih del opravljati — nedolžna družina pa mi v Ljubljani gladu umira, prosim veleslavni deželni zbor, naj mi kar najhitreje zapiše zdatna in območna zdravila za moj oslabeli želodec — in za izstradane želodčke moje siromašne družine tam doli r beli Ljubljani.
V Begunjah pri Lescah, 28. avgusta 1909.
F. €1«) nadučitelj v p.
Ha, kaka radost, po tridesetih letih trdega vzgojevanja kmetiške mladine uživati tak pokoj, čast deželi kranjski, ki tako ravna s svojimi učitelji, da na starost
še p s a lahko zavidajo za njegovo eksisten co 1 * *
*
Še drug slučaj je, ki kričeče ilustruje današnje razmere učiteljstva, to je selitev tovariša Potokarja v prognanstvo v kranjsko Sibirijo — iz Št. Lovrenca v Banjaloko.
Čujmo, kaj nam poročajo!
Nadučitelj tov. Fran Potokar se je selil te dni iz Št. Lovrenca v daljno Banjoloko. Dobro uro od Kočevja se je vlila silovita nevihta med grozovitim treska nj em in grmenjem. Na vrhu hriba je udarila strela tik pred vozom, kjer se je peljala družina z nedolžnimi otročiči, in le z velikim naporom se je posrečilo vozniku ustaviti preplašene konje, sicer bi bila strašna nesreča neizogibna.
Tako je šla hišna oprava v najhujšem dežju v vrednosti do 3000 K skozi sedem ur proti hrvaški meji. Dasi so bili vozniki preskrbljeni s plahtami, nič ni pomagalo; lilo je kakor iz škafa, vse se je premočilo, škoda je velikanska.
Kako izgleda pohištvo, perilo, obleka itd. o tem si cenjeni čitatelj lahko sam napravi sodbo. Da je to resnično, priča to-le: Izjava.
Gospodu nadučitelju Fran Potokarju se je ob selitvi iz Št. Lovrenca ob Temenici v Banjoloko med potom zelo veliko škode naredilo pri njegovi opravi, ker je voznike med potom ujel dež na samoti in ni bilo mogoče priti pod kako streho.
Veliko so trpele krasne podobe, tako da so skoraj uničene. Omare in druga oprava je radi moče silno trpela, tako da je izgubila polovico vrednosti. Posteljna oprava, zlasti žimnice, so bile docela premočene in ravno tako tudi perilo, katero je bilo treba več dni na solncu sušiti.
Kratko: Vse se je zelo pokvarilo radi silnega naliva in škoda je zelo velika, o čemur se je podpisani na lastne oči z drugimi navzočimi vred prepričal in lahko tudi vsak hip potrdi.
Banjaloka, 6. septembra 1909.
In če se še dostavi, da se je družina tako prehladila, da je zrela za boiniščnico, je s tem dovolj označena kruta usoda preganjanih učiteljev na Kranjskem 1
* * *
To je grozno, kaj se danes godi na Kranjskem! Kakšnega značaja more biti učitelj, ki se druži z ljudmi in ki se suženjsko klanja njih ošabnosti in krvoločnosti — z ljudmi, ki provzročajo take krute udarce učiteljem in njihovim nedolžnim otrokom?!
Škandal, sramota 1
Tovarišu Žirovniku •v slovo.
Žirovnikov pevski zbor je priredil v nedeljo, dne 5. t. m. popoldne v Št. Vidu pri „Slepem Janezu" zadnjo pevsko veselico pred odhodom svojega priljubljenega pevovodje. Zbrali so se vsi pevci in pevke, tudi one, ki so daleč proč omožene, da se s pesmijo še enkratgposlove od svojega vodje. Odhodnico je posetilo tudi mnogo tovarišic in tovarišev iz Ljubljane ter jako mnogo faranor. Peli so prav ljubko narodne pesmi. Kar vstane Albin Ko-man mladenič pevskega zbora in izpregovori sledeče :
Cenjena družba!
Bridki čas je dan slovesa. To čutimo zlasti mi danes, ko se poslavljamo od svojega ljubljenega g. vodje, ki nas jutri zapusti in odhaja v tujino.
Tem bridkejše je pa slovo, ker smo bili tako tesno združeni med sabo kakor člani ene ljubeče se družine. Nazivali smo ga svojega očeta ali fotra, kakor je že prišlo, on nas je pa tudi ljubil s prav očetovsko ljubeznijo kakor svoje otroke.
Ta naša vzajemna ljubezen je bila tako brezmejna, da nikdar nismo mislili na kako ločitev, ker se nam je to nemogoče zdelo. Dakaj časa smo uživali neskaljeno srečo. Pri veseli zabavi in razvedrilu duha potom poučnih predavanj so nam hitro minevala leta. Toda pojavili so se ljudje, ki so z vso silo hoteli razdreti to lepo družbo, Vas pa, pre-blagi g. vodja osamiti. Suvali so zoper nas leta in leta, izrabili proti nam vsa mogoča sredstva, laži obrekovanja, svoje časopise, da, celo prižnico in izpovednico. Toda vsi ti zlobni poizkusi nas razdružiti so jim spodleteli.
Šele ko so prišli na merodajna mesta ljudje njihovega kalibra, se jim je zlobna nakana posrečila, toda le v toliko, da so nam provzročili bridkost ločitve. Po duhu in po srcu nas pa ti ljudje ločili ne bodo, ker nas ločiti ne morejo. Toda ne bom našteval nizkotnih sredstev, ki so se jih posluževali naši nasprotniki, ker nam je o tem prijatelj Pipan že sinoči precej povedal.
Pač pa hočem izpregovoriti par besedi o naši organizaciji.
Današnji dan je za nas velikega pomena, zakaj z današnjim dnevom smo postali nekako polnoletni za politiško življenje. Do sedaj smo imeli varnha v osebi g. vodje, ki vestno opravljal to prostovoljno naloženo breme. Mi smo do sedaj le nekako od strani opazovali našega neutrudnega boritelja, kako je spretno vodil svojo armado, odbijajoč sam vse napade.
Z današnjim dnem izgubi sicer naša armada svojega generala, a je tako prepojena z njegovim čilim duhom, da se bo znala tudi sama voditi in odbijati vse mogoče napade.
Naš ponos nam ne dopušča, da bi se uresničila namera naših nasprotnikov, ki so si mislili: Udarimo pastirja in čreda se bo razkropila. In udarili so. Zadeli so sicer pastirja, toda črede razkropili ne bodo,
Ta prijateljska vez, ki nas je že tako lepo število let družila krog našega ljubljenega g. vodje, tudi sedaj ne bo popustila pač pa bomo skrbeli ter tudi delali po svojih močeh na to, da se bo ta krog širil in širil v močno organizacijo. Karkolikor več nas bo, tem lažje bomo korakali, ne ozirajoč se na razne ovire hudobnosti in nagajivosti naših nasprotnikov, po poti, ki nam jo je naš g. vodja tako jasno začrtal, namreč po vzvišeni poti in vzvišenim ciljem nasproti.
Dobro se zavedamo, da bomo z Vašo odsotnostjo na politiškem kakor na gospodarskem polju občutno prizadeti. Zato Vas pa prosimo, da nam ostanete tudi vbodoče tako
blagonaklonjeni ter se Vam priporočamo, da nas velikokrat razveselite s svojim posetom. Bodite prepričani, da nas ne boste našli nikdar speče, temveč vedno pri delu za izobrazbo, napredek in gmotno blaginjo. V slovo pa blagovolite sprejeti našo najtoplejšo zahvalo za Vaš neumorni trud in za vse zlate nauke, ki ste jih vcepili v naša mlada srca neizkušena srca že kot otrokom r ljudski šoli in vseskozi do današnjega dne. Ne poznam primernih besedi, s katerimi bi Vam, predragi g. vodja, zamogel izraziti našo odkritosrčno hvaležnost. Bečem le toliko, da je Vaše uspešno delovanje na politiškem in gospodarskem polju tako velikansko, da Vam je in ostane fara šentviška večni dolžnik.
Če pogledam v svet, moram pač reči z našim nedosežnim pesnikom, da mnogo moških, malo mož naS vek rodi,
a kar nebo nam dalo mož, med prvimi ai Ti.
Zato Vam pa tudi hvaležnosti polnih src kličemo:
Le trosi Bog Vam sreče rož na vse poti,
a nam pa daj še mnogo mož, mož takih kot si Ti, Bog Vas živi 1
Govoril je tako navdušeno in s takim občutkom, da je malo oči ostalo suhih.
Zahvalil se je tov. Žirovnik vidno ginjen ter med drugim dostavil prav primerno opazko, da vidi, da se je njegov duh že toliko razširil, da nimajo „klanfarji" toliko pleha, da bi ta duh pokrili. Ve, da bo kateri njegov nasprotnik pri odhodu morda na skrivnem pokadil z ajdovico za njim, ve pa tudi dobro, da vsi skupaj pri Bogu nimajo toliko milosti, da bi jim Bog dal toliko ajdovice, da bi za njim tako pokadili, da bi ga več v Št. Vid nazaj ne bilo.
Videti je, da so klerikalci ravno nasprotno dosegli, kar so nameravali! —
Slovo je bilo res presrčuo ter je pričalo, kako globoko korenini ugled učitelja v srcih ljudstva, ki si ga je pridobil s svojim poštenim delom, s svojim čistim značajem. Tako ljudstvo bo kmalu vrglo klerikalno golazen v kraj ter pojde za svojim učiteljem tja t lepšo, asnejšo bodočnost!
Iz voloskega okraja v Istri.
Žalostna slika naših raimer.
Imenovanje novega okr. šol. nadzornika za voloski okraj, g. Dragotina P i i b i 1 a , je učiteljstvo tega okraja z veseljem pozdravilo.
Navdaja ga namreč up, da je našlo v novem nadzorniku zaščitnika, ki je že pokazal, da zna varovati ugled šole kakor tudi ugled podrejenega mu učiteljstva.
Nekaterim „merodajnim" krogom ni všeč imenovanje nadzornika D. Pribila, ker že čutijo, da se bliža konec njihovemu dosedaj krutemu samovladarstvu napram šolam in učitelj-stvu. Žalostno stanje šol bo g. nadzornika nadvse presenetilo, saj niti najmauje ne odgovarjajo sedanjim potrebam To se posebno opaža v slovenskem delu okraja, kjer so šole v takem stanju, da bi se jih sramovali celo Culukafri. Tujci nam očitajo, da ne spadamo mi v 20. stoletje, temveč — iz usmiljenja — komaj v 10. stoletje. To je sicer bridko očitanje, dasi-ravno resnično.
Kdo je vendar temu vzrok, da smo v vsem tako zaostali?
Je li temu vzrok učiteljstvo ali pa duhovščina? Mogoče je narod sam zaradi neznosnih razmer temu kriv? Ne, ne in tisočkrat ne! Vidim, da si že vsak bralec tega dopisa misli, češ, temu so vendar vzrok tamošnji Italijani. Besnica je, da so Italijani mnogo škodovali Slovanom v Istri, kjer so le mogli, a njihove nadoblasti se čedaljebolj otresamo in bodo prejeli kmalu zasluženo plačilo. Navzlic vsem zaprekam in krivicam, ki so jih nam zadajali Italijani skozi več stoletij bi bili lahko slovanski kraji marsikje v gmotnem oziru mnogo bolj na trdnem stališču in bi bilo ljudstvo napredku bolj dostopno, zlasti pa v kmetijstvu, ako ne bi bilo zadrgnjeno od nekaterih pijavk, ki imajo vsepovsod glavno in odločilno besedo. Narod pada že drugim v suženjstvo, ko se še prvih ni odkrižal. To so v Istri redko posejani bogatini, ki so obenem župani, kraj-nega šol. sveta predsedniki, cestni odborniki, gostilničarji, trgovci itd. Ti se vsesajo povsod,
kjer jim le kaj kaže, in zasedajo razna častna mesta, da lahko delujejo le sebi t prid in se poslužujejo raznih podlih, zvijačnih, zahrbtnih, nesramnih in protipostavnih zlorab. Ljudski blagor, napredek in omika tem klevetnikom ni pogodu, ker vedo, da bi jim bilo vse to ▼ pogubo in ne bi imeli več moči zlorabljati ljudstva.
Te vrstice so namenjene posebno onim županom iz slovenskega dela voloskega okraja, ki naj si vzamejo za zgled za občni blagor svojih občanov vnetega župana v Kastvi, ki žrtvuje vse svoje moči njim v prid, a je poleg tega jako navdušen hrvaški rodoljub. — Hočemo li navesti, kako se vršijo občinske seje ali pa seje krajnega šolskega sveta? Zastopniki učiteljstva in cerkve so pri krajnem šolskem svetu brez moči — peto kolo. Gorje onemu, kdor bi si upal le količkaj ugovarjati županu, oziroma predsedniku kr. šol. sveta. Plameneč ogenj šviga iz njegovih oči, znamenje jeze, ki je prepojena z maščevanjem, in močni udarci z nogami po tleh — to vse kaže, da se mora streti v prah zdajpazdaj ubogi prosilec. Ugovorov se sploh ne trpi, da se ne vlije na siromaka ploha očitanj, zasramovanj in ponižanj, Tega so zmožni ti velikani, ki so izšli večinoma iz ubogih hiš in so neizobraženi, sedaj pa, ko so se vzpeli skoro do neba, pozabljajo na svoje nekdanje uboštvo in igrajo vlogo zatiralcev naroda, ki ne trpijo nikogar nad seboj. Namesto da bi s sklenjenimi rokami hvalili Boga, da so prišli do take blaginje, pljujejo na vse, kar je svetega in so že davno pozabili na krasen nauk, ki ga je učil Kristus sam: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!" Kako se postopa s kmetom, naj si napravi vsak sam sodbo, le to naj se še omeni, da veljajo le oni državni in deželni zakoni za kmeta, ki pravijo: Ubogaj, molči in trpi! — Kolikokrat se je že prigodilo, da so bile oblasti na razna vprašanja napačno pcučene, ker so bila naslovljena na županstva, ki so v rekah teh mogočnežer. Znan je slučaj, da pri podelitvi državnih podpor neko županstvo sploh ni vložilo prošnje, ker ljudstvo ne potrebuje podpore in ima vsega dovolj, dasiravno so občani skoro gladu poginjali.
Slovenska javnost gotovo obsoja tako kruto postopanje napram svojim sobratom, dasiravno se jo je doslej varalo, ker so bili na glasu ti sebični župani itd. za največje rodoljube in narodne bojevnike, čeprav so vojskovodje le za svoj žep. Tudi pri volitvah imajo le oni odločilno besedo.
V neki občini že ni bilo šest let občinskih volitev, a zaradi nedavnega dogovora med italijanskimi in slovanskimi deželnimi poslanci se še šest let sploh ne bodo vršile županske volitve v Istri v svrho proučavanja novega volilnega zakona za oočine; tako ne bo v tisti občini nepretrgoma 12 let nikakih izprememb v županstvu. Torej še šest dolgih in suhih let se bo nadaljeval ta sistem, morda še v krutejši obliki, ker je ni moči, da bi se mu zo-perstavljala. Ljudstvo vidi in čuti to dušečo moro na sebi, pa se je ne more otresti, ker je do grla zadolženo svojim županom. Učitelji in duhovniki mu ne morejo pomagati, ker so brez vpliva in moči in ne razpolagajo s tisočaki ter še na umeten in zvit način vcepa ljudstvu «ovraštvo do šole, kakor tudi do cerkve.
Žalibog, da je več učiteljev odvisnih od teh „dobrotnikov" in na ta način zasužnjenih, časih zavre tudi ljudstvu kri in si hoče pomagati kar s pestmi, a se pravočasno zatre ljudsko nejevoljo s tem, da jim vsem obljubi, a nič ne da.
Pred dvema letoma se je vršila v nekem županstvu občinska seja. Ker so županstva v Istri jako obsežna, da štejejo po 25—40 pod-občin, so se možje iz treh podobčin zbrali in prišli k obč. seji kot nepovabljeni gosti in začeli biti s pestmi in v gorečnosti za svoje pravice žugali, da bodo vse pobili, ako se jim ne da šole, ko vendar imajo one podobčine do 300 otrok. Župan jim je — hočeš nočeš — moral obljubiti šole, kar je tudi izpolnil, ker se je bal za svoje kosti. Seveda so bili ti možje čiči, ki ne poznajo pardona, če kaj po pravici zahtevajo. Tudi drugod hrepeni ljudstvo po izobrazbi in prosi za šole, a je vsako prizadevanje brezuspešno. Da pa se občani v vseh rečah obračajo do svojega župana, so v mnenju, da jim le on lahko izpolni, česar prosijo, drugače pa jim prekriža vse račune. S pestmi si morajo izvojevati svoje pravice seveda le oni, ki so popolnoma neodvisni.
Župani vedno trdijo, da so vneti za šole, katerih pa se ne more zidati, kar so občine ubožne itd. Kadar pa se združi več podobčiu skupaj, ki morajo všako leto nabirati prispevke za šolo in imajo nekatere nabranih že precej tisočakov, da bi si kar na svojo jroko zidali šolo, takrat je župan prvi, ki noče dotičnim vasem izročiti njihovega denarja, ki ga hrani županstvo. Vlada nam sicer ni mila, a je vendar pritisnila na župana, da so se zidale šole.
Ne le med Italijani, temveč tudi med našim narodom imamo škodljivce, ki nam stokrat bolj škodujejo in nam jemljejo ugled. Nekdo izmed teh županov se je svoje čase bratil celo z zloglasnim dr. Krsticem, čeprav je javnosti znau kot „kremenit značaj" in sedi na županskem stolu skoro 40 let. Da je ponekod v Istri žganje tako razširjeno, skrbijo za to tudi nekateri župani, ki imajo cele zaloge raz-upitega šnopsa. Šnops je torej sredstvo in glavni vir blaginje. Ubogo ljudstvo 1
Oblasti pa mirno gledajo vse te spletke in grda početja na račun zatiranega kmeta in nima za tega nikake tolažilne besede in moči. Visoki uradnik v Trstu pozna naše žalostne razmere jako dobro, a je imel toliko sočutja za zatirance, da je vprašal neko osebo po ta-mošnjem županu, rekoč: „Lebt noch der Alte?" Potem se je celo izrazil, da so z županom zaradi tega tako potrpežljivi, ker je že star. A tako, vi čakate, da župan aam obnemore in se prostovoljno odpove županski časti ali pa umre? Kaj pa, če bi župan navzlic svoji starosti živel še 10 do 20 let. Ljudstvo naj trpi še nadalje krivice na ljubo ene osebe. Stare ljudi spoštujemo tudi mi, če so župani ali ne.
V kolikor smo se razveselili imenovanja novega g. nadzornika, v toliko ga pomilujemo, ker vidimo vse težkoče, ki mu jih bo treba premagati. A mi zaupamo njegovi neupogljivi energiji. Zaman ga bodo izkušali izvabiti z dobrikanjem na svojo stran, kakor se sploh izkuša pridobiti uradništvo. O učiteljstvu pa sem uverjen, da bo vrglo od sebe okove suženjstva in se vrglo z vsemi silami na delo za blaginjo in napredek naroda, kakor tudi šolstva 1 Tožna Istra, prebudi sel,
Skupščina Smrdelovcev.
Slavno uredništvo
„Učiteljskega Tovariša"
v Ljubljani.
Z ozirom na članek „Skupščina Smrdelovcev" v štev. 36. Vašega lista z dne 3. septembra 1909 prosim, da sprejmete v smislu § 19. tiskovnega zakona sledeči popravek:
Ni res, da sem kompromisno s klerikalnimi kolegi in s klerikalno tiskarno ter s svojimi krščanskimi načeli takorekoč ukradel tiskovine ali rokopis šolskih tiskovin in ga nesel v klerikalno tiskarno, da ga tam ponatisnejo, založe tiskovine in dobim jaz slično službo, kakor sem jo že opravljal.
Ni res, da sem si pripravil cenik že prej in ga dal istotako ponatisniti.
Bes pa je, da sem kupil zbirko šolskih tiskovin v Učiteljski tiskarni in res je, da jih nisem nikomur, zlasti ne kaki tiskarni izročil, nego da jih imam še vedno doma.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1909.
A. Smerdelj, mestni učitelj.
Srednješolski vestnik.
** Samomor. Ustrelil se je profesor na občinski realki Giordano B e n k o v svojem stanovanju ulica Majolica št. 10 v Trstu z revolverjem; zadel se je v desno sence. Zdravnik, ki je bil poklican iz rešilne postaje, je mogel konstatirati smrt. Kaj je mladega 29. letnega moža, ki je bil jako znan in cenjen ter se je imel v kratkem poročiti, privedlo do nasilne smrti, ni znano. Bil je jako nevra-steničen.
** Slovenec profesor — esperanta.
Stavbni tehnik Št. T o m i č v Waldbachu pri Voraun je napravil v Ženevi izpit iz esperant-skega jezika in je dobil diplomo.
** Umrl je v Mariboru vpokojeni re-alčui prof. I. S e d 1 a č e k. Deloval je od leta 1889. do 1907. na mariborski realki.
Kulturno delo.
+ Novi knjižnici „Prosvete". „Pro-sveta" je ustanovila novi knjižnici v Š e n t Juriju in v Č a č a h v Ziljski dolini. Na Koroškem je sedaj deset „Prosvetnih" ljudskih knjižnic. — Le požrtvovalno naprej 1
Književnost in umetnost.
Mod uniforme. Burka s petjem v treh dejanjih. Spisal Jak. Š t o k a , uglasbil H. O.
V	o g r i č Cena 80 vin. — Igra polna debelega humorja, utegne dobro služiti manjšim odrom, ki radi goje veselo igro — lek in tolažba sedanjih žalostnih dni.
Prokleta. III. zvezek tega romana je pravkar izšel. Nadaljnih pet zvezkov izide vsak približno na vsakih 14 dni. Naročuje se pri V. Požgaju, knjigovezcu v Kranju. Vsak zvezek stane 60 h. Pri naročilu naj se pošlje pri vsakem zvezku 10 h za znamko.
TrlallstlČnl remije vid habsburške monarhije. Sestavil Henrik Hanau, Založil č. kr. dvorni zemljevidni zavod P. Freytag & Berndt na Dunaju. Druga izdaja. — Po združenju Bosne in Hercegovine z našo državo je nastalo vprašanje: Kaj bo iz teh dežel ? Iz-prožena je bila misel, naj se monarhija razdeli na tri skupine in naj se iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Dalmacije, Istre, Goriške, Kranjske in Sp. Štajerske ustanovi slovanska država.
V	pričujočem zemljevidu je ta misel" kartogra-fično izvedena.
Leonid Andrejev: Bdeči smeh. Odlomki najdenega rokopisa. — V Ljubljani 1909. Narodna založba. Cena 1 K 40 h, s pošto 10 h več. — To krasno pripovedno delo naj-topleje priporočamo.
Petdesetletnico slavi „Napredak" stro-kovno-pedagoški list v Zagrebu, ki ga izdaja „Hrvatsko-pedagoško-književni zbor".
Politiški pregled.
*	Dejželni zbori. Obenem a kranjskim dež. zborom, ki je sklican na 23. septembra, bosta na 21. septembra sklicana tudi češki in moravski deželni zbor. Češkemu deželnemu zboru bo vlada predložila med drugim novelo glede sistemiziranja dveh novih deželnoodbor-niških mest. Češki radikalei izjavljajo, da toliko časa ne morejo dopustiti pomnožitve deželnih odbornikov, dokler se ne izvrši reforma volilne pravice v deželni zbor v demokraškem smislu.
*	ČeSki poslanec Stanek za manjšinske šole. češki poslanec Stanek predlaga, naj bi vse češke občine naložile 1 % doklado za manjšinske šole. To bi prineslo na leto okolo 700.000 K. Ker iznašajo dohodki obram-beuih društev in češke šolske družbe okolo 2 mil. K, bi bilo na ta način vprašanje čeških narodnih manjšin, če še ne rešeno, pa vsaj postavljeno na trden temelj. Za nas češke poslance, tako zaključuje posl. Stanek, ne bi smele obstati nikake, in to prav nikake državne potrebe, dokler se vprašanje naših manjšin ne reši pravično in stalnol
Izjava posl. Stranskega glede češke šole v Poštorni. Češki poslanec Stransky je nekemu novinarju izjavil, da ni v Avstriji še nobena vlada napravila tako velikih napak kakor je napaka, da je dala zapreti češko šolo v Poštorni in da je prepovedala shod čeških Sokolov. Stransky je rekel, da je zbog razburjenosti, ki vlada med Cehi na češkem in Morav-skem, izključen z Bienertom vsak sporazum. V očigled dogodkov v Poštorni nimajo poizkusi Globinskega več nikakega pomena v stvari posredovalne akcije.
*	Zborovanje češke socialne demokracije. Na Smichovu se je dne 6. t. m. otvoril IX. glavni zbor češke soc.-demokraške stranke. Zbor je obsodil seglasno zatvoritev čeških šol na Dunaju in v Poštorni kot barbarski čin. Tudi je obsodil vsako nasilnost napram narodnostnim manjšinam. Dalje je izrekel občudovanje švedskim delavcem in simpatije španski socialni demokraciji.
*	Baski šovinizem proti Poljakom. Preganjanje Poljakov na Buskem Poljskem se nadaljuje. Oblasti so razpustile neko poljsko društvo, ki je zbiralo denar za siromašno poljsko deco, ki obiskuje privatne poljske srednje šole. Na ta način hoče Busija prisiliti Poljake, da prenehajo z bojkotom ruskih srednjih šol. Praški „Hlas Naroda" poroča iz Varšave, da je ruska vlada v Buski Poljski zaprla 184 poljskih šol.
*	Kako dela „najbolj hrvaška" Banchova vlada! Hrvaški časopisi poročajo o najnovejšem škandalu, ki se je zgodil v na-učnem odseku hrvaške vlade. Ta je izdala novo čitanko za II. razred ljudskih šol, in sicer na podlagi stare, a z nekaterimi izpremembami. človek bi mislil: te izpremembe so pedagoškega značaja, a bi se motil. Prvo delo Bau-chove vlade je bilo, da je vrgla iz te čitanke cirilico; drugo pa, da je vrgla iz čitanke vse pesmi in sestavke, v katerih se je kaj govorilo o hrvaški domovini, o hrvaškem narodu, o ljubezni do naroda in domovine in podobno. Na mesto teh pesmi so se vrinile druge, ki govore o lastovkah, o duhtečem cvetju, o črnem kruhu, o jagnetih itd. Tako dela „najbolj hrvaška" Rauchova vlada za okrepljenje hrvaškega rodoljubja.
*	Slndjari izganjajo hrvaške učiteljice. V nekaterih ljudskih šolah v Medju-muiju (to je hrvaški kraj, ki so ga pa Mad-jari oteli Hrvaški) so poučevale doslej sestre iz zagrebškega samostana. Sedaj pa so Madjari s silo izgnali te Hrvatice čez Dravo, češ, da se niso učile v madjarskih preparandijah. —
In kje so se učili madjarski učitelji na madjarskih šolah „Juliana" v Hrvaški?!
*	Pasivna volilna pravica duhovnikov v Bosni in Hercegovini. Iz Sarajevega
poročajo : V soboto, 4. septembra, je bila pri civilnem adlatu baronu Benku velika deputa-cija katoliških duhovnikov, ki mu je izročila memorandum 8 prošnjo, da bi se pripoznala pasivna volilna pravica duhovnikov v Bosni in Hercegovini. Civilni adlatus je izjavil deputa-ciji, da je vlada naklonjena temu vprašanju. V načrtu je točka, ki priznava pasivno volilno pravico tudi duhovnikom. Za vlado tu^i ni odločilno dejstvo, da je sveta stplica prepovedala sprejeti frančiškanom kake zbornične mandate. Glede uvedbe kongrue, je izjavil, da ga veseli, ker je zvedel, da škofijski Ordinariat pripravlja tozadevni predlog. Vlada se bo radevolje lotila s cerkveno oblastjo rešitve tega vprašanja. De-putacija je seveda glasno odobravala tak odgovor.
*	Kongres za židovsko Izseljevanje.
Nedavno so se nekateri odlični ameriški židje obrnili na vse židovske organizacije in društva, da se skliče svetovni kongres za židovsko izseljevanje". Svrha kongresa bi imela biti ureditev židovskega izseljevanja. Mnoge organizacije v Londonu, Parizu, Berlinu in na Dunaju so se izjavile za kongres, na katerem bi morali biti zastopani vsi sloji, iz katerih se rekruti-rajo izseljenci, ker je samo to jamstvo za uspeh. Med osebami, ki so obljubile svoje sodelovanje na kongresu, se nahajajo tudi židovski poslanci raznih parlamentov, ki naj pripomorejo k rešitvi nekih težkih in kompliciranih vprašanj.
Obrambni vestnik.
Superlatlv predrznosti.
Nekoliko se časa gospodari i lažjo, zvijačami in sleparijo; nazadnje vsak lažnik se sam pokvari.
Jos. Stritar.
Na dveh drugih mestih današnje številke priobčujemo dva popravka, ki nam jih je poslal — Smrdel! Z mirno vestjo bi lahko oba ta popravka vrgli v koš; ker pa tudi takemu možu, kakršen je Smrdel, ne odrekamo usluge, objavljamo oba popravka. Menimo namreč, da hoče gospod Smrdel na mk način, da javnost spozna njegov značaj v vsi nagoti. Fiat 1
Glede na Smrdelov popravek, priobčen v Vestniku, smo pooblaščeni izjaviti to-le:
Smrdel se je odpovedal službi v „Učiteljski tiskarni" dne 5. januarja t. 1. zvečer. Volitev v mestni šol. svet pa se je vršila dne 7. januarja t. 1. Tov. Jelene torej ni odpovedal Smrdelu službe, ker je volil Simona, ampak jo je odpovedal sam pred volitvijo. Priča na razpolago. — Smrdel je potreboval štiri mesece, da je napravil popravek, ki pa ima to čudno lastnost, da nič ne popravlja. Tovariš Jelene izjavlja vnovič, da s Smrdelom o Simonovi volitvi in o prestopu k Slomškariji dO njegove odpovedi ni govoril, in to namenoma ne. Smrdel bi nemara rad veljal za mučenika med Slomškarji, rad bi se opral in prikupil onim, ki ga dobro poznajo in ne marajo zanj, zato se je zatekel k — laži. V kaki zadregi je, se vidi iz tega, da trdi sedaj že zopet nekaj novega. Pa če nam pošlje še sto popravkov, ne izpremeni resnice, ki ostane taka, kakor izjavlja tov. Jelene. Že ta gola resnica priča, kakšen značaj je Smrdel. Zavidamo zanj Slomškovo zvezo!
Še lepše je z drugim popravkom 1
Tovariš Likar, Smrdelov naslednik v „Učit. tiskarni", izjavlja tole:
Dne 3. aprila t. L me je nagovoril Smerdelj na mostovžu II. .mestne šole naslednje: „Ti, bodi tako dober, pa spravi mi zbirko šolskih tiskovin skupaj. H o r v a t mi je pisal, da bi jih rad imel, saj ga poznaš, kakšen štreber — no — ne štreber — tega ne morem reči — pa saj veš, kakšen je on, da hoče takoj vse imeti. Saj ti rad poplača tvoj trud; kar računaj goldinar ali dva, pa jih denivračun; denar dobiš takoj." Jaz pa sem odgovoril: „To se pa že zgodi — brez truda, saj imam že nekaj kolekcij napravljenih — lahko dobiš tiskovine takoj."
„Ali res? — Kdaj pa bi mi jih prinesel ?" vpraša. Smrdel.
Jaz : „Če hočeš, takoj popoldne."
On: „Dobro! Prosim te, prinesi mi jih, pa račun tudi naredi, pa pripiši zase k r o n c o ali dve — saj rad plača."
Popoldne mu je nesel zbirko tiskovin moj sin Ciril. Plačal mu je Smrdel 5 K 11 h — kolikor je znašal račun — s pripombo: „Glej, tebi pa ne morem nič dati, ker nisi postavil ničesar v račun!"
Tiskarni se je zdela vsa ta reč s šolskimi tiskovinami čudna. Zakaj neki Horvat, nadučitelj v Zagorju, ne naroča tiskovin direktno? — Tiskarna vpraša tovariša Horvata, poštenjaka od nod do glave, ki mu Smrdel ni vreden, odvezati jermenov na črevljih, kako in kaj? — Seveda je Horvata pogrelo, saj je Smrdelov sorodnik! Piše Smrdelu, ta mu odgovori, Horvat pa sporoči v Ljubljano v našo tiskarno to-le:
„Dragi!
V prigibu Ti pošiljam „pojasnilo" „tovariša" Smerdelja, katero Ti dovoljujem, da razpolagaš z njim kakor veš in
znaš; samo prosim Te, da mi z obratno pošto vrneš to famozno zalepko.
S prijateljskim potdravom Tvoj
Budolf Horvat, nadučitelj. Zagorje, 14./4. 1909.
NB. Pri prepisu izpusti „klerikalno", ker sejaz nisem tako izrazil.
Seveda sem prepovedal „tovarišu" Smerdelju še kdaj kaj na m o j e ime naročiti brez moje vednosti, kar sem mu tudi na dopisnici sporočil. Obenem sem zahteval od njega na m oj e ime naročeno kolekcijo meni doposlati po poštnem povzetju. Toliko v nadaljno razjasnilo t e grde in brezprimerne naročitve. V slučaju, da mi vrne kolekcijo, jo Vam seveda dopošljem, ker je zame brez pomena."
Tako Horvat! Lumparija je torej očita. Pa čujmo, kaj piše Smrdel!
Lj. 13. IV. 1909.
Dragi!
Bes sem naročil kolekcijo tiskovin za neko „klerikalno" (po Tvojem)*) šol. vodstvo. Ker sem pa upal, da bom hitreje postrežen, sem navedel Tebe. To je vse. Povdarjal sem, da bom takoj plačal in ni treba vknjižiti. To se je tudi zgodilo. Sklenil sem pa, da Ti to povem prvič, ko bova skupaj, ker sem itak vedel, da Ti prej ali slej na uho pride. Žal mi je, da Te nisem takoj pismeno obvestil, ker se mi je dozdevalo, dasumijo. Ako me ho-češ na malo laž postaviti, lahko mi to sporočiš. Ljubše mi je pa in uslugo mi storiš, ako tega za sedaj ne storiš, ker bom vzel še nekaj tiskovin. Ako ne maraš, da jih vzamem na Tvoje ime, mi kar sporoči.
Pozdrav vsem!
Smerdelj.
To pismo je klasičen dokaz vse brezkončne klerikalne popačenosti. V popravku pravi Smrdel, da ni tiskovin nikomur izročil in da jih ima še vedno doma, v pismu pa piše, da jih je res naročil za neko šolsko v o d s t v o 1 Kaj je laž ? če bi ne prišla lumparija ca dan, je hotel vzeti še nekaj tiskovin — tako pravi sam! Kje je beseda, da bi dovoljno označila tak značaj ? I
In sedaj cenik!
Smrdel je poslal Likar j e -vega sina Cirila v „Učit. tiskarno" iskat štiri cenike šolskih tiskovin, kijihjetudidobil, in sicer one od lanskega leta, ker letošnji še niso bili gotovi. Čemu je rabil cenik, čemu kar štiri in čemu tako zgodaj?!
Tudi iz „Katoliške tiskarne" so poslali v našo tiskarno po cenike šol. tiskovin; dobili jih pa niso, ker novih (letošnjih) še ni bilo. čemu to?!
Tem vprašanjem ne odgovarjamo, ker leži odgovor na dlani. —
Upamo, da stoji sedaj Smrdelov značaj pred vso javnostjo v vsi svoji gnusni nagoti in da smo tako tudi ustregli njegovi zahtevi. Kaj napravi sedaj Smrdel s svojim klerikalnim prepričanjem in kaj Slomškova zveza in „Kat. tiskarna" z njim — to nas nič ne briga, to naj opravijo med seboj. Poštena družba bi napravila, kar se edino spodobi. In tudi bo, ako se ji kdaj približa. Samo eno vprašanje: Kako more tak značaj še dalje ostati
učitelj — slovenske mladine?! *
*	Poglavje o Smrdela še ni končano. Po Ljubljani govori take reči, da ga bo treba prijeti za ušesa še z drugimi rokami.
*	Poziv naprednemu nčiteljstvu 1
Javno so proglasili klerikalni kolegi bajkot našemu stanovskemu glasilu. Toda ne da bi hoteli s tem škodovati gmotnemu stanju našega lista, ampak njih glavni namen je, da bi iz-podkopali tla napredni ideji med učiteljstvom, da bi ubili vsako svobodno, samostojno gibanje učiteljstva in z njim šolstva.
Tovariši in tovarišice! Kaj znači ubiti napredno idejo v učiteljstvu in kakšno bodočnost ima pričakovati pri tem šolstvo in slovenski narod — to vamje jasno! Protestujmo proti temu s tem, da razširimo svoj list do zadnjega napredno mislečega slov. učitelja, ki do danes še ni naročen nanj, do zadnjegalo-kala, kamor zahaja napredno občinstvo in učiteljstvo, da bo prodirala in se širila naša ideja in bo prodiral in se spoznaval s m i se 1 našega bo j a z a povzdigo slovenskega naprednega šolstva tudi izven naših stanovskih vrst.
Vsi na delo! Nikake izjeme,- ker ni dovolj, da pripoznavaš sam idejo, ampak je vsakega naprednega učitelja moralna dolžnost in njega lastni interes, da stori tudi kaj v prid tej ideji. Kontrolirajte in zahtevajte povsod „Učiteljskega Tovariša"! Naročite si ga, ker: „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!" Pokažite, da po bojkotu raste število naročnikov!
*) Kakor Horvat izjavlja v svojem pismu, je to laž!
2 Gospod Jaklič, predsednik „Slomškove Zveze", je imel na Brezjah govor, ki naravnost kriči po primernem odgovoru. Ta odgovor pride!
£ Učitelji na Clrll-Metodovih šolah. „Slovenec" (št. 203) piše: Na tržaški Ciril-Metodovi šoli je imenovan za učitelja Franc Kos, sedaj provizorični učitelj na Grosupljem.
—	čudna so pota Senekovičeve previdnosti, da se imenujejo za obrambene šole edino le „učenjaki" — pristaši „svobodne šole". Tudi ta Kos je tip takega fanta. Kot najboljši prijatelj V. M. Zalarja, odpadnika od katoliške cerkve, je zajemal z največjo žlico na učiteljišču modrost filozofije. Vseučiliški profesorji zatem ne pred njim. Požrl je celega Hacjkl», če prebavil, ne vemo. Schopenhauerja citira, kakor bi orehe stresal. Zaljubil se je v Darwina in
—	opice, z najnovejšim slovenskim svobodo-mislecem Ivanom Lahom pa sta preštudirala vzgojeslovje. Plod tega je predavanje — na shodu slovenskih svobodomislecev „o svobodni šoli". Tudi Nietzsche mu ni neznan, saj se je „nagulil" kar cele odstavke, da z njimi preganja „rimsko temo". — Krščaastvo je zanj premagano stališče. Vzor učitelj! Eno leto je bil na Grosupljem. Ustanovil je Ciril-Metodovo podružnico in v zahvalo zato je dobil to mesto. Grosuplje za učiteljem Fr. Kosom ne bo žalovalo, razen par hiš, kjer je prodajal svojo učenost lahko po centih". — Bolje ne more tovariša Kosa živa duša priporočati. Hvala „Slovencu" za uslugo! časih je že lagal, da napredni učitelji nič ne znajo, sedaj se je pa zopet enkrat pošteno počil po zobeh! Prav mu je! — Samo na koncu jo je zopet malo zavil, češ, Grosuplje za Kosom ne bo žalovalo. Bes je, da je večini staršev žal, da jih ostavlja idealni ¡učitelj. Samo kar je na Grosupljem klerikalno-neumnega, tisto se veseli, ker mu je tako — ukazano!
£ „Slov. Gospodar" — in nemški Šolski nadzorniki. „Nar. Dnev." piše: V tem umazanem glasilu spodnještaj. duhovništva se najdejo zmiraj značilne poteze našega kle-rikalizma: klečeplaztvo pred višjimi in nemšku-tarija. Nedavno tega smo poročali, da je pso-val „Slov. Gosp." naprednjake s „Štajercem" za srbofile ; pozneje je ovadil nekega učitelja zaradi cesarske pesmi; včeraj pa se veseli z
—	nemškimi šolskimi nadzorniki zaradi odhod« g. Peska s Štajerskega. Ni ga prav nič sram pisati sledeče: „Šolski nadzorniki na Štajerskem se bodo oddahnili, da zapusti učitelj, kojega delovanje so vsi obsojali..." Verjamemo, da odločno narodnega in še celo naprednega učitelja nemškutarski nadzorniki ne marajo Pa kaj govorimo ! Poslanci, ki stoje za „Slov. Gosp.", se baje sedaj v državnem zboru borijo za osamosvojenje slovenskega naroda, torej tudi z» odrešenje slovenskega šolstva izpod nemškega jarma. G. Boškar ubije vsakogar, ki bi tega ne verjel! Ker pa ni sigurno, kako se bo ta boj v interesu klerikalnih štre-berjev končal, se je dobro tačas prilizovati tudi nemškim šolskim nadzornikom, kajne? Sram vas bodi!
Poziv napredni slovenski javnosti!
Klerikalizem še nikdar ni s tako brutalno silo butal ob slovensko napredno uči-teljstvo kakor danes. Težko prenaša učiteljstvo največkrat krivične udarce klerikalne nasilnosti, a vendar junaško brani svojo čast In krepko odbija vse napade, ki mu jih pred-baciva umazani nasprotnik. Ne vda se!
Toda zaman ves trud učiteljstva, da ne pripomore k njega boju tudi slovenska napredna javnost! Ni slovenske napredne javnosti samo moralna dolžnost, temveč je celo nje lastni interes, da podpira napredno uči-teljstvo, ker v naprednem učiteljstvu leži naprednost naroda.
Ne s puhlo frazo „prijatelj učiteljstva", temveč dejansko pokažite, da se zanimate za učiteljska vprašanja s tem, da se vsi do zadnjega naročite na „Učiteljskega Tovariša" in podpirate po naprednih listih učiteljstvo v moralnem oziru, z naročnino pa v gmotnem oziru.
Pokažite, da slovensko napredno učiteljstvo ni osamljeno, da je z njim tudi slov. napredna javnost, ki ga podpira in brani!
Vestnik.
Koprsko učiteljišče. Naučno ministrstvo je zaradi intervencije poslanca dr. Mara-nija preklicalo naredbo, da se slovenski oddelek koprskega učiteljišča premesti v Gorico. To je škandal! Kaj bodo sedaj storili slovanski državni poslanci ?
Itnski učitelji in ruske učiteljice,
ki so sedaj s svojega potovanja po naših krajih dospeli na svoja mesta, pošiljajo vsemu slovenskemu učiteljstvu tem potom najlepše pozdrave. Za organizacijo naprednega slovenskega učiteljstva se zanimajo ruski tovariši tako, da smo
jim morali poslati pravila vsah naših društev in zavodov, ker hočejo po našem vzorcu osnovati svojo organizacijo. To nam je lepo priznanje in le želimo, da bi tudi rusko učitelj-sivo s svojo organizacijo tako napredovalo, kakor napreduje v naši „Zavezi" združeno slovensko napredno učiteljstvo.
Shod štajerskega učiteljstva, ki se je vršil dne 11. t. m. v Gradcu, je izborno uspel. Prostorna dvorana Štefanijina, ki so jo v zadnjem času izdatno razširili, je bila natlačeno polna. Računati smemo z gotovostjo na 2000 udeležencev in udeleženk iz učiteljskega stanu. Tudi slovensko učiteljstvo je bilo častno zastopano. — Govorila sta nadučitelja Kali-sta inMonschein; prvi o materialnih, drugi o pravnih razmerah štajerskega učiteljstva. Njiju izborna izvajanja so zbudila frene-tično priznavanje v poslušalstvu. Govorila sta stvarno, a ostro. Slišali smo rezkih, tehtnih besed; videti hočemo, kakšna bodo — dejanja. Predlagane resolucije so bile enoglasno sprejete ter se predlože prihodnji sesiji dež. zbora štajerskega. — Skupščino je posetilo več poslancev, a noben — šolski nadzornik. Brzojavno ali pismeno je pozdravilo zbor nekaj poslancev in dostojanstvenikov. — Pričakujemo obširnega poročila.
Socialni knrz Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem, ki se je vršil pretekle dni v Celju, je sijajno uspel ob veliki udeležbi. Predavanja so bila stvarna, temeljita in zanimiva. Prosimo natančnejšega poročila.
Odkritje Volaričevega spomenika t Kobarida se je ob krasni slavnosti izvršilo dne 8. t. m. — Poročilo priobčimo prihodnjič.
Okrajna učiteljska konferenca ljubljanskih slovenskih ljudskih šol se vrši dne 33. t. m. v Mestnem domu v Ljubljani.
„Naša bodočnost" — zaplenjena! Zgodilo se je, česar bi si živ človek ne mislil: državno pravdništvo je zaplenilo v 9. št. „Naše bodočnosti" uvodni članek v celem o b s e g u. — Sedaj je domovina rešena! — Seveda bo že kdo poskrbel, da prekrižamo napačne račune!
Učiteljska tiskarna nima v zalogi vzornih urnikov vseh kategorij ljudski šol, kakor se je zadujič pomotoma poročalo, ampak samo te-le: za enorazrednice s poldnevnim poukom ; za dvorazrednice s poldnevnim poukom: za trirasrednice, v prvem in drugem razredu poldnevni pouk, v tretjem razredu nerazdeljen dopoldanski pouk; za vse razrede štirirazrednic z nerazdeljenim dopoldanskim poukom; za vse razrede petrazrednic z nerazdeljenim dopoldanskim poukom. Z drugačnimi urniki ne moremo postreči.
„Rdeči Prapor" in „Naprej!" sta
priobčila oklic slovenskim staršem, naj vpišejo svoje otroke le v s 1 o v e n s k e š o 1 e. Zavedno delavstvo bo gotovo uvaževalo ta poziv! — Nas iskreno veseli tak odločni glas slovenskih socialnodemokraških glasil. Vsi brez izjeme moramo z vsemi silami delovati za kulturno povzdigo slovenskega ljudstva!
Za ravnatelja na slovenski kmetijski šoli t Št. Jurju ob Jnž. žel. je imenovan dosedanji kletarski nadzornik Ivan B e 11 e , za učitelja istotam pa .T. Z i d a n -š e k. S tem imenovanjem je prišlo vodstvo omenjene šole v zanesljive strokovnjaške roke.
Vpisovanje čeških otrok r Komen-skega šolo na Dunaja se je vršilo dne 13. t. m. Sprejetih je bilo 850 otrok, zaradi pomanjkanja prostora so jih morali več ko 200 zavrniti. Starši so jokali, ker bodo morali dati otroke v nemške šole. Neki mož je zaklical: „Dvakrat že je bil moj otrok zavrnjen; hodil je eno leto t nemško šolo, pa niti svojega imena ne zna zapisati". Šolske razmere v Avstriji so res pravi škandal dvajsetega stoletja.
Schalverelnskl otroški vrtec t Zagorja ob Savi. Iz Zagorja pišejo: Pri nas obstoji že več let šulverajnski otroški vrtec, ki se napolnjuje vsako leto s slovenskimi otroki. Lovijo jih pod vsakovrstnimi pretvezami ter nekatere celo oproščajo šolnine. Znano je, kako originalni sadovi prihajajo iz tega vrtca. Ker bo sedaj kmalu začetek šole, opozarjamo slovenske starše, naj nikar ne pošiljajo otrok v to ponemčevalnico. Da ohranimo našo last in rešimo svojo čast in naših pradedov, glejmo, da nobeden slovenski oče ne vpiše svojega otroka v nemški otroški vrtec.
Pšenica gre t klasje klerikalcem na Kranjskem. Neki Slomškar se je obrnil k poslancu in učitelju Jakliču s proŠDjo, da mu zasigura nadučiteljsko mesto v Št. Vidu. — Tega mesta klerikalni učitelj ni mogel dobiti, ker je že bilo oddano. A naštel mu je klerikalni poslanec več vasi krog Ljubljane, in dasi ni prostih mest ondi, mu je zagotovil, da gotovo dobi, kar si koli želi. Tako daleč so danes na Kranjskem, če je to re«, je to škandal prve vrste!
Poročil se je v Trstu dne 13. septembra t. 1. tov. Anton Maslo, učitelj-voditelj v Ricmanjih v Istri, z gdč. Milko Puppisovo c. kr. poštno odpraviteljico v Sv. Križu v tržaški okolici. Bilo srečno !
Popravek. Prejeli smo: Slavno uredništvo „Učiteljskega Tovariša" v Ljubljani! — Z ozirom na izjavo g. Jelenca v „Učiteljskem Tovarišu" št. 21 z dne 21. maja 1909 in z
ozirom na notico: „Dr. Lampe zavija" t „Učiteljskem Tovarišu" št. 29 z dne 16. julija 1909 se slavno uredništvo v smislu § 19. tisk. zakona naproša, da sprejme sledeči popravek: Ni res, da je rekel g. Jelene podpisanemu po njegovi odpovedi: „Če bodeš volil Simona in se vpisal v Slomškarijo, ne boš mogel več ostati v tiskarni." Res pa je, da je rekel g. Jelene dva dni pred odpovedjo sledeče besede: „Smrdelj, ti si sumljiv. Ako boš Simona, moraš eo ipso iz tiskarne." Res je tudi, da je zadnji stavek ponovil tudi po moji odpovedi.
V	Ljubljani, dne 7. septembra 1909.
Anton Smerdelj, mestni učitelj.
Esperantskl zabavni večer v Ptuju.
Prejeli smo: V ptujskem „Narodnem domu" prirede dne 19. sept. t. 1. slovenski esperan-tisti svoj prvi zabavni večer z raznovrstnim vzporedom. Pri vseh narodih stoji učiteljstvo v prvih vrstah naših somišljenikov. Tudi med slovenskim učiteljstvom štejemo že lepo vrsto prijateljev našega gibanja. Zato upamo, da se tudi tokrat odzove slavno učiteljstvo iz okoliških šol ter počasti naš večer z mnogobrojnim obiskom.
Šolska vest Iz Trsta. Na novoustanovljeno dekliško šolo v ulici Acquedotto je vodstvo družbe Cirila in Metoda imenovalo za voditeljico gospo Miro Engelmanovo, učiteljicama pa gospici Emo Zamejševo in R o z o G o 1 i j e v o. Na novo deško vzporednico pa je imenovan I. Kos, dosedanji učitelj na Grosupljem.
Kako Čehi gradijo svoje šole! Ko so Nemci začeli nabirati Roseggerjev milijon za nemške šole v čeških krajih, so Cehi takoj odgovorili z nabiranjem četrtmilijonskega daru šolski družbi „Narodni Jednoti Pošumavski". In ta narodni dar bo skoro nabran. — Sedaj pa v odgovor na nemška nasilstva v Spodnji Avstriji nasproti češkim šolam so začeli čehi nabirati drug bogati dar svoj „Ustredni Matici Školski", ki se junaško bori proti potujčevalnim nemškim šolam med češkimi manjšinami. Na predlog A. Vanička so odločili mestni očetje Zlate Prahe v seji minulega ponedeljka, da se začne z nabiranjem zaklada milijon kron v korist „Ustredni Matici Školski". Prvi oboi so dali predlagatelji sami; 759 kron. — Tako gradijo Čehi svoje šole! Na tej poti moramo za njimi tudi mi in darovati vsak po svoji moči za našo Ciril-Metodovo družbo.
Na kranjski kmetijaki šoli na Grma pri Novem mesta se odda za prihodnje šolsko leto pet deželnih ustanov. Prošnje za to je poslati do 30. septembra t. 1. vodstvu imenovane šole.
V	pokoj je stopil šolski vodja na leiters-berški šoli v Mariboru tov. Mih. N e r a t. V njem izgubi ta zavod, ki so ga že tolikokrat naskočili Nemci, da ga docela ponemčijo, moža, ki je deloval na njem dolgo vrsto let v prospeh slovenske dece. Še na mnoga leta!
Poljedelska šola v Velikovcu je razširjena v dva tečaja. Prvo zimo se bode poučevalo samo predmete, ki nekako pripravljajo na nadaljno izobrazbo.
Iz šolske službe na Kranjskem. Prov. učiteljica v Črnomlju, Pavla Bayer, pride v čeplj e, učiteljski kandidat Josip G o -r i š e k pride v Dobliče. Za provizorično voditeljico v Hinjah je imenovana Valentina V i d i c , za provizoričnega učitelja v Mirni Viktor Sotenšek, za prov. učiteljico v Semiču je imenovana ondotna suplentka Ana E r z i n, Ivan P i r n a t s Krke pride za nadučitelja v Mokronog, Matevž P e t e r 1 i n pa za učitelja v Dobro polje. — Premeščeni sta rov. učiteljica Angela C e r a r iz Hrušice v t. Jurij, Antonija Adamič iz Studenca v Horjul. Učiteljski kandidat Dominik Brie pride kot prov. učitelj v Hotederšico, učiteljska kandidatiuja Henrijeta K o s kot prov. učiteljica v Planino, učiteljska kandidatinja Marija Pipan za prov. učiteljico v Javorje, učit. kandidat Stanisl. V r h o v e c za prov. učitelja v Hinje.
Šolo na Grosupljem na Dolenjskem razširijo v dvorazrednico.
Šmarski okrajni zastop je za leto 1909/10 ustanovil 3 štipendije, ki se imajo podeliti 3 gojencem kmetijske šole v Št. Jurju, ki so v okraju Šmarje doma — tudi je določil 100 K kot prispevek k stroškom razstave spodnještajerske govedi, ki jo letos jeseni priredi štajerska kmetijska družba v Gradcu. Priprave za to razstavo so dognale, da bo razstavljeni material boljši, nego je bil oni pri enakih razstavah za srednje in gornje Štajersko.
Učitelji zasebne šole, prevzeti v državno službo! Pa ne kake slovanske šole, ampak petorica učiteljev tržaške zasebne evangelske šole, ki zahteva od posameznega učenca mesečno šolnino 10 do 20 kron. Izvedeli smo, da je s 1. septembrom nakazana pri državni blagajni v Trstu trem učiteljem protestantske šole plača po X. činov-nem razredu, dvema pa po XI. A vsi bodo nadalje učili na zasebni p r o t e -stantovski šoli, kijo obiskuje mladina tržaških bogatašev, ki jim je mesečna šolnina do 20 K prava malenkost. Kaj pa s slovenskimi učitelji v Trstu?
Pozor pred sleparskimi agenti!
Tovariš nam piše: Z ozirom na Vašo notico v
36. št. „Učit. Tov.* pod naslovom „Literarisches Institut Kosmos' Vam poročam o vsiljivosti nekega drugega nemškega agenta iz „rajha", ki je te dni hodil po Slovenskem ter ponujal neke posebne vrste srajc in svitic. Mož je nekako kar šiloma mero vzel ter zapisal naročilo, Češ: „Videli bodete, kako izborna srajce so to l Eno leto vam ni treba plačati vinarja, potem pa odplačujete lahko v malih mesečnih obrokih." Znamenito je, da dotičnik niti naslova firme, ki jo zastopa, ni hotel dati, tako d« sedaj kdo, ki sluti, da je sedel prefrigancu na vabo, naročila niti ne more odpovedati. Dotični agent je bil majhen, precej debel, črnih, kratko ostriženih las s popolnim judovskim tipom. Kaj storiti? Če ve kdo naslov firme, ki jo ta agent zastopa, naj ga priobči.
Ali ste že našemu listu pridobili novega naročnika?
Iz slovanskih pokrajin.
O Češko dijaštvo pri narodnih manjšinah. Akademičua sekcija „Nar. jedn. severočeške" je odposlala letos v počitnicah 13 mladih ljudi, da so si ogledali razmere pri narodnih manjšinah na severnem češkem in jih študirali. Potovanja sta se udeležila 2 uradnika, 1 učitelj, 2 učiteljiščnika, 2 tehnika, 1 filozof, 2 jurista, 1 absolvent kmet. šole in 2 gimnazijca. Izletniki so sedaj izdali obširno poročilo o svojem potovanju in izprožili marsikatero novo dobro misel ter uačrt. Mladi ljudje veliko vidijo in v svojem mladostnem navdušenju marsikaj dobrega opazijo, zato bi enake izlete priporočali tudi pri nas.
O Proti pisateljem In časnikarjem
je ruski ministrski predsednik Stoljpin dal zapreti pokojninski zavod pisateljev in časnikarjev; ki je imel svoje podružnice v Moskvi, Rigi, Harkovu, Kijevu in v Kazani. Društvo je štelo 2000 članov. Vlada opravičuje svojo odredbo s tem, da je društvo podpiralo tudi osebe, ki so bile politiško kompromitovane.
O čehi na Danaja. Nemci na Dunaju dobivajo silen strah pred naraščajem češkega elementa. Zato v „N. Fr. Pr." in drugod n>« ovirano pozivajo na bojkot proti Čehom. Poglejmo številke! Od 1. 1903. do danes je naraslo število čeških društev na Dunaju od 137 na 195. Vsa društva imajo nalogo svoje člaie narodno vzgajati. Ljudsko štetje leta 1900 je naštelo sicer samo 102.000 Čehov, a dejstvo je, da jih je do 400.000. Ljudska štetja od 1880 do 1900 so pa tudi dokazala, da so čehi na Dunaju narasli za 16'2 % pri 1000, Nemci pa padli za 18'4% pri 1000. To pa je razlagati tako, da je magistrat pri poznejših ljudskih štetjih veliko manj mogel slepariti glede obče-valnega jezika nego pri prvih. Leta 1910. se bo to videlo še bolj jasno.
O Slovensko gledališče v Trsta se je v dobi počitnic jako izpopolnilo in se v kratkem prične nova sezona.
O Nova banka v Črni gori. V Baru so osnovali „Narodno banko kneževine Črne gore". Osnovni kapital znaša dva milijona kron. Banka je pričela delovati 15. pret. m.
^ O Rusija na Balkan. V Odesi so ustanovili pred kratkim družbo za posredovanj» trgovskih zvez med Rusijo in balkanskimi državami pod imenom „Vostok". Družba je ustanovila generalno agenturo za Bolgarsko v Varni ob črnem morju.
o Srbski list o Slovencih. Glasilo srbske vlade „Samouprava" je priobčila članek o politiških razmerah na Slovenskem. V članku govori pisec tudi o družbi Cirila in Metoda ter obsoja gonjo klerikalne stranke proti temu velevažnemu kulturnemu društvu.
O Vedno več madjarskih šol se snuje, kakor poročajo „Hrvatska" in drugi listi, po Hrvaškem. Rauchova vlada s svojimi organi Madjarom pridno gre na roko. Tako je n. pr. v daruvarskem okraju že doslej 9 madjarskih šol, a zdaj hočejo Madjari potom društva „Ju-lian" doseči še ustanovitev 10 novih šol. Tako pospešuje „najbolj hrvaška" (kakor jo nazivlje dr. Frank!) Rauchova vlada madjarizacijo Hrvaške !
O Novi šef nančnega oddelka hrvaške vlade, naslednik Mixichov, postane baje sedanji veliki župan Jelačič.
O Slovanski dom za izseljence v Novem Jorku. Minulo leto se je osnoval v Novem Jorku vseslovanski odbor za izseljence v Novem Jorku. Ta odbor se je obrnil s posebno okrožnico na slovanske bogataše v starem svetu, da pošljejo prinosov za gradnjo tega doma. Nedavno je ruski car daroval 500 rub-ljev za siromašne ruske izseljence v Ameriki. Obenem je obljubil, da bo vsako leto dajal pomoč slovanskemu domu za izseljence, ki ima postati zavetišče ne le ruskih izseljencev, ampak tudi ostalih Slovanov v Ameriki.
O «Narodna obrana" je zopet začela poslovati. Namen ji je, da ustanovi v \>eh deželah, kjer bivajo Srbi, podružnice in dopisujoče komiteje. Pri oživljenju podružnice v Kruševcu je razvijal vseučiliški profesor Da-<ič program in pri tem je napadel Avstrijo. Dosedaj se je oživilo v Srbiji 22 podružnic.
O Vseslovanska čebelarska zveza.
Pretekli teden so imeli v Sofiji shod bolgarski čebelarji, ki se ga je udeležilo tudi mnogo čeških gostov. — Na shodu je bil z navdušenjem sprejet predlog, naj se osnuje vseslo-vanska čebelarska zveza. Izvoljen je bil poseben odsek, ki bo stopil v stik z drugimi slovanskimi čebelarskimi društvi ter sestavil pravila za vseslovansko čebelarsko zvezo.
O Gradnja arheološkega muzeja v Splitu. Iz Splita poročajo, da je vlada odobrila načrt za gradnjo arheološkega muzeja v Splitu in določila v to svrho 250.000 K.
O Napredek Madjarov na Hrvaškem.
Iz letnega poročila madjarskega šolskega društva „Julia" na Hrvaškem posnemamo, da Madjari tam jako napredujejo. L. 1880. jih je bilo na Hrvaškem in v Slavoniji samo 41.400, deset let pozneje že 68.800 in 1. 1900 že nad 90.000, tako da je letos na Hrvaškem in v Slavoniji gotovo že več kot 100.000 Madjarov. Posebno v Slavoniji jako napredujejo. Društvo je lani ustanovilo 7 novih šol in jih ima v celoti sedaj 30; v njih je 4042 učencev. Društvo prireja tudi predavanja in daje podpore. Za letošnje leto 1909 je izdalo koledar, ki ga razdalo zastonj v 20.000 izvodih. Ogromna predrznost je, če se v tem koledarju trdi, da „v celi Evropi ni bolj preganjanega naroda, ki bi životaril v tako ubogih razmerah, kakor Madjari v Slavoniji in na Hrvaškem".
O S kakšnimi ljudmi hočejo Nemci Izpodriniti Poljake! Pruska naselbinska ki misija, na čelu ji vladni predsednik grof Schwerin, si je izmislila poseben način, kako izpodrine Poljake iz Poznanja. Ustanovila je v Vi lchynu vzgojevališče za zanemarjene dečke. Material pošiljajo zavodu sodišča. Mladeniči se mi rajo pri izstopu iz te poboljševalnih zavezati, da ostanejo na zemljišču, ki ga pridobi naselbinska komisija med Poljaki ter se sploh m > rajo podvreči naredbam naselbinske komisij». Te bodoče pruske pionirje pa so vzgajali v zavodu na posebno kulturni način, ki je mogoč le med Nemci. Vodja zavoda je mlad pntestantovski teolog, ki je gojence za vsako malenkost lastnoročno kaznoval s 50 do 100 udarci z bičevnikom ter jih vrhutega vklepal v verige. Tepel je gojence nage, pri čemer so morali biti navzoči vsi ostali gojenci in tudi nuna Olga je pasla zraven svoje oči. Sedaj pniskuje to nenavadno vzgojevalno metodo sodišče.
O Prebivalstvo Hrvaške in Slavonije. Glasom službenega statističnega izkaza je štelo prebivalstvo Hrvaške in Slavonije koncem 1908. leta 2,655.949 prebivalcev, za 29.319 več nego prejšnje leto.
O Prebivalstvo Petrograds. Po nedavno končanem ljudskem štetju ima Petrograd 1,454.704 prebivalcev. Od leta 1906. se je prebivalstvo pomnožilo za 230.065 duš. Mož je v Petrogradu 787.884, žen& pa 668.820.
mmmm%šmMwm£%mmm
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca avgusta: K 166.48512.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7»2.—7t3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.

Razgled po šolskem svetu.
—	Šole za jetične otroke so ustanovili na mestne stroške v čikagi. Šola je podobna mestu, zgrajenemu iz samih šotorov. Kako daleč smo pač od Amerike I
—	Profesor Jodl z dunajske univerze je dovršil svoje 60. leto. Prof Jodl u£iva v znanstvenem svetu prav odlično mesto. Najbolj znani sta njegovi deli: „Lehrbuch der Psychologie" in „Geschichte der Ethik". Dolgo vrsto lei stoji na čelu dunajskega Ijudsko-izobraže-valnega društva. V neštevilnih popularnih brošurah in v svojih govorih se je pokazal kot orlkrit in neizprosen sovražnik klerikalizma. Dunajsko ljudsko-izobraževalno društvo je svojemu predsedniku ob njegovi šestdesetletnici poklonilo adreso, v kateri so imena številnih oseb, ki so v zvezi z izobraževalnim delom na Dunaju.
—	Katoliško visokošolstvo na Francoskem nikakor neče uspevati tako, kakor bi to želeli razni škofje, prelatje in bogati monar-histi. Preteklo šolsko leto je bilo vpisanih na katoliškem vseučilišču v Parizu 670, v Lille 540, v Lyonu 540, v Angersu 240 in v Tou-louzi 100 slušateljev, skupaj torej na vseh katoliških univerzah 2090 slušateljev. Ako se s tem številom primerja število dijaštva samo na državnih visokih šolah v Parizu, ki znaša 17.000, potem se vidi, da je katoliško dijaštvo na Francoskem tako neznatno, da ne pomeni v javnosti čisto nič.
„Svobodna šola." Predsednik „Svobodne šole" odgovarja na ukrep ministrstva, ki izreka, da morajo v šolah tega društva poučevati verstvo učitelji, ki jih je cerkvena oblast potrdila, sledeče: „Svobodna šola" bi iz-grešila svojo življensko nalogo, če bi prosila za „missio canonca" za svoje učitelje. Upamo svojo pravico izvojevati, ker je ne dobimo drugače.
—	Prvo šolo za zrakoplovstvo na
svetu otvorijo dne 1. oktobra tega leta v Fridrichshafnu.
—	Zrakoplovstvo na ruskih visokih šolah. Na visokih tehniških šolah v Moskvi in Kijevu se bodo počenši od bodoče jeseni, vršila predavanja o zrakoplovstvu.
—	Gospodarske šole v Avstriji. Leta 1907/8. je bilo v Avstriji 172 gospodarskih šol z 8563 dijaki. Od teh so bile 3 visoke z 1077 dijaki, 3 akademije, 9 srednjih šol, 5 višjih gosp. šol, 2 višji vinogradski šoli in 1 višja pivovarska šola s 1874 dijaki. Dalje je 41 kmetijskih šol s celoletnim poukom, 80 z zimskim poukom, 11 nižjih gospodarskih šol, 17 mlekarskih in gospodarskih, 24 nižjih šol za hmeljarstvo, vinogradništvo itd. ter 2 pi-vovarski šoli.
—	Šole dunajskega društva „Frele Schule" zatvorjene. Dež. šol. svet nižjeav-strijski je svoj čas dal zapreti šole dunajskega društva „Freie Schule", češ, da na njih poučujejo verstvo osebe, ki za to nimajo pravice, t. j. ki niso potrjene od cerkvene oblasti. „Freie Schule" je rekurirala na naučno ministrstvo z ozirom na to, da je paragraf, ki pravi, da privatni pouk ni omejen po ozirih na kako konfesijo. Ministrstvo se postavlja na stališče, da tudi za omenjene šole velja določba, da sme kot učitelj verstva biti nastavljen le tak, kogar je cerkvena oblast priznala. Na podlagi te ministrske razsodbe je okrajni šolski svet zaprl te šole in naročil okrajnim šolskim nadzornikom, naj strogo pazijo na to, da se v teh šolah ne bo poučevalo. Sad klerikalnega hujskanja.
—	Častnim doktorjem je imenovalo dr. Cooka, ki je dosegel severni tečaj, vseučilišče v Kodanju.
—	Evropske univerze. Anglija ima 14 univerz; na vsakih 410.000 prebivalcev pride ena. Nato slede: Švica s 7 univerzami, 1 na 475.000 prebivalcev, Francija s 5 univerzami in 75 fakultetami, 1 fakulteta na 520.000 prebivalcev, Portugalsko s 5 fakultetami, 1 na 680.000 prebivalcev, Švedsko z 2 univerzami, 1 na 1,030.000 prebivalcev, Nizozemsko s 4 univerzami, 1 na 1,290.000 prebivalcev, Španija 9 univerz, 1 na 1,660.000 prebivalcev, Belgija ima za 1,720.000 prebivalcev eno univerzo, Maroko istotako 1 univerzo za 2,240 000 prebivalcev, Grška 1 univerzo za 2,434.000 prebivalcev; Dansko 1 univerzo za 2,605.000 prebivalcev, Bumunsko 1 univerzo za 2,950.000 prebivalcev, Bolgarsko tudi 1 univerzo za 3,750.000 prebivalcev, Nemčija ima 22 univerz, na eno univeizo pride torej 2,750.000 prebivalcev, Avstro-Ogrska ima 11 univerz, ena na 4.820.000 prebivalcev in Busija slednjič 10, ena na 11,000.000 prebivalcev. Avstro-Ogrska stoji torej glede vseučilišč na predzadnjem mestu. Pri nas imajo Nemci 5 univerz, Madjari 2, Poljaki 2, Čehi 1, Srbohrvatje 1. Najbolje so torej preskrbljeni Poljaki, ker 1 univerza pride na 2,130.000 Poljakov, najslabše Cehi, ker jih je 8 milijonov, pa imajo samo eno univerzo. Skoro 4 milijoni Rusinov in V/a milijona Slovencev — kakor znano — nimajo sploh nobene univerze. Zato pa ima dobiti svoje vseučilišče 735.000 Lahov.
—	Trgovska šola v Dubrovniku. Te
dni se odpre v Dubrovniku višja trgovska šola. V istem mestu sta še višja gimnazija in nau-tika. Tudi se te dni odpre hrvaška realka v Šibeniku, nižja realka z italijanskim učnim jezikom v Zadru dobi peti razred.
Ne zabite „Učiteljskega konvikta!*'
Z gospodarskega polja.
= Monopol na špirit, petrolej in vžigalice namerava uvesti naša finančna uprava, zakar je pa treba prej sporazuma z Ogrsko.
= Pogozdovanje Krasa. Iz poročila komisije za pogozdovanje Krasa posnemljem» sledeče zanimive podatke: V poliliških okrajih Gorica, Gradišče in Sežana so pogozdili novega pustega sveta v površini 84-78 hektarjev pri čemur so porabili 658.100 rastlin in 37 kg semena, kar je stalo skupno 5730 71 K. Z» izboljšanje že obstoječih nasadov so porabili 1,701.500 rastlin in 280 kg semen, kar je stalo skupno 16.305 68 K. Finančni račun po-gozdovalne komisije izkazuje 199-59 K prebitka. Dohodkov je bilo 70.870-64 K, stroškov pa 70.671-05 K.
= Za 236 milijonov kron se pokadi tobaka v Avstriji na leto. Ako odštejemo 89 mil. kron stroškov, ostane državi čistega dobička 147 milijonov.
= Monopoli. Vprašanje monopolov je jako interesantenj gospodarski problem. Kakor znano, more biti monopol dvojen: ali državen zaradi posebnega zakona ali privaten zaradi jakosti gotove kapitalistiške družbe. Na Nemškem so n. pr. železnice državen monopol, na Angleškem in v Ameriki pa privaten. V Avstriji študirajo sedaj vprašanje državnega monopola za užigalice, kakor ga imajo na Srbskem, Romunskem, Francoskem itd.; povsod tu so užigalice slabe in vrhutega še jako drage — v Švediji pa monopolizacijo tobaka, kakor ga imamo pri nas v Avstriji. Tudi na Nemškem stopa to vprašanje na dan.
= Žganj arij v Avstriji pač ni premalo. Našteli so jih 149.455 in plačujejo državi 2,280.000 K. Žganje prinaša skupno davka 90,332.000 K. Popilo se je žganja lani 97,600.000 litrov, 20,451.700 litrov več kakor leta 1879., ko se ga je popilo 77,148.300 litrov. Lani je prišlo na vsakega prebivalca naše državne polovice povprečno 3-70 litra žganja. Žalostne številke!
= Dvoletna vojaška služba za učence kmetijskih šol. Učenci, ki končajo kmetijsko šolo in dokaželo po zadovoljitvi vojaški službi v prvih dveh letih, da so potrebni za gospodarstvo doma in da bodo kmetovali ali na svojem ali pa na domu staršev, se lahko po dovršenem drugem vojaškem letu oproste na-daljne službe v tretjem letu.
= Izseljevanje v Ameriko. V mesecu juniju t. 1. je došlo v Novi Jork: 9077 Avstrijcev, 6264 Ogrov, 272 Belgijcev, 153 Bolgarov, 538 Dancev, 427 Francozov, 2162 Nemcev, 2382 Grkov, 16.591 Lahov, 491 Nizozemcev, 1142 Norvežanov, 275 Portugalcev, 170 Bomunov, 15.358 Busov, 110 Špancev, 1177 Švedov, 212 Švicarjev, 1323 evropskih Turkov, 5083 Angležev in Ircev. Manjše število je došlo tudi iz Azije, Afrike, Avstralije in Južne Amerike.
= Svetovna pšenična letina. „Beehr-bohm Erening Corn Trade List" v Severni Ameriki ceni letošnjo svetovno pšenično letino na okroglo 421 mil. kvarterjev (1 žitni kva-ter = 290-7 litrov) proti 397 mil. leta 1908. in 395 mil. leta 1907.
= Vinska letina letos v Avstriji in na Ogrskem ne kaže tako ugodno, kakor je bila lani. Mnogo škode je napravil dolgo trajajoči mraz, pozneje pa toča. Letošnja letina ne bo niti tako obilna, kakor je bila lanska, pa tudi pridelek ne bo tako izboren.
Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo!
Raznoterosti.
X Izum koroškega krojača. V Vol-špergu je tamošnji krojaški mojster Ivan Heine izumil praktično suknjo, ki se jo lahko nosi na dva kraja. Turistiški jopič, narejen na eni strani iz sivega, na drugi iz zelenega sukna, se lahko v petih minutah priredi na eno ali drugo stran, pri čemer se uporabljajo isti žepi in isti gumbi.
X 4000 kvadratnih metrov mozaikov so našli v Ogleju. Pod stolno cerkvijo kopljejo že dlje časa ter spravljajo na svetlo starinske reči. Mozaiki so iz dobe Konstantina Velikega. V Oglej je prišel zaraditega rektor dunajske univerze dr. H. Swobod».
X Duhovnik prodaja otroke. Župnik Prayton, ravnatelj zavetišča za najdene otroke v San Frančišku, je prodajal otroke iz navedenega zavetišča nekemu Kitajcu. Dobival je po pet do trideset dolarjev za otroka. Kaj si bodo še vse izmislili prečastiti služabniki rimske cerkve?
X Najmanj ljudi umira po statistiki na Švedskem in Norveškem, in sicer se trdi, da zaradi imenitnih higieničnih naredb v teh deželah, zlasti zaradi vzornih ljudskih kopališč in zaradi vzorno urejenih bolniščnic. Mnogo so pripomogla poljudna predavanja o zdravju in higieni k temu lepemu uspehu.
X Odpor proti klerikalcem v Belgiji. V Belgiji je sedaj klerikalizem 25 let na vladi. Pri zadnjih volitvah minulo leto pa je padla klerikalna večina za nekoliko glasov; ogorčenje naprednjakov in demokratov proti klerikalcem pa še neprestano raste. — Klerikalna stranka prireja sedaj po celi deželi slav-nosti k proslavi 25 letnice svoje vlade. Ko je imel ministrski predsednik Schollaert na taki slavnosti v Hasseltu govor, so ga strašno iz-žvižgali. Došlo je do velikih pretepov, pri katerih so bile klerikalne zastave in plakati raztrgani. Neki duhovnik je bil ranjen na glavi in obrazu. Orožništvo je naskočilo množico z nasajenimi bajoneti. Ko seje zvečer ministrski predsednik odpeljal, je prišlo k burnim demonstracijam na velikem trgu pred kolodvorom.
X Število odvetnikov v Avstriji.
Koncem leta 1908. je bilo v Avstriji 4894 odvetnikov, in sicer: na Nižjem Avstrijskem 1247, od teh 1126 na Dunaju; Gornji Avstriji 76, od teh 24 v Lincu; na Solnogra-škem 25; na Češkem 1192, od teh 383 v Pragi; na Moravskem 356, od teh 95 v Brnu; v Šleziji 74, od teh 15 v Opavi; na Štajerskem 164, od teh 73 v Gradcu; na Koroškem 31, od teh 16 t Celovcu ; na Kranjskem 39, od teh 28 v Ljubljani; na Primorskem 163, od teh 90 v Trstu; na Tirolskem in Pred-arelskem 186, od teh 31 v Inomostu; v Galiciji 1117, od teh v Krakovem 132, v Le-vovu 228; v Bukovini 145, od teh 70 v Černovicah; v Dalmaciji 82, od teh v Zadru 27, Dubrovniku 16, Splitu 39.
X Na dopisnici — 13.170 besed.
čuden rekord je dosegel ameriški risar Farwell v Broklynu. Posrečilo se mu je na zadnjo stran dopisnice napisati 13.170 besed. Dva tedna je pisal in na uro je mogel napisati le pet vrst. Izbrani stavek, 16 besed, je napisal 878 krat. Pisavo se lahko bere, dasi je najmanjša in najožja, kar jih poznamo do sedaj.
X Pranje bankovcev. Zakladni tajnik severoameriških Združenih držav je odredil, da se ima od časa do časa izvršiti pranje bankovcev. To je potrebno, ker so zdravniki dokazali, da imajo bankovci, ki so skozi dolgo kroženje iz roke v roko umazani, dostikrat v sebi kali nevarnih bolezni. V Washingtonu so poizkusili kemično zmes, v kateri se more bankovec prati brez škode.
Leopold Gangl,
posestnik, mestni tajnik in blagajnik, ravnatelj Prve dolenjske posojilnice, član krajnega šolskega sveta, imetnik vojne medalje in zlatega
križca za zasluge itd.,
je v četrtek, dne 16. t. m., po dela in trpljenja polnem življenju umrl.
Pogrebni izprevod se vrši v soboto, dne 18. t. m., popoldne ob 4. uri iz domače hiše na pokopališče pri Sv. Roku.
Najblažjemu srcu — najblažji spomini V Metliki, dne 16. septembra 1909.
Marija Ganglova, roj. Štuparjeva,
soproga.
Vilma Predaličeva, roj. Ganglova, hči.
Engelbert Gangl,
Rado Predalič,
zet.
Jakobina Ganglova, roj. Tomčeva,
sneha.
Jožef in Alojzij Gangl,	Marija Ganglova,
brata,	sestra.
Marija in Jakica, vnukinji.
X Puške ni maral kmet Burdia pri Sobotici na Ogrskem, ko so ga pozvali na orožno vajo, češ, da je — naiarenec. To nas spominja na novinca Nemravo, ki je pred leti trpel hude muke in ječo iu vse, a uklonil se vendar ni, ker mu vera braui nositi morilno orožje. To je prepričanje.
X Najdebelejši predsednik. Ameriški predsednik William Taft tehta 155 kg. Ker po ameriških postavah ne sme predsednik zapustiti Združenih držav, si ne sme privoščiti blagodejnega vpliva Karlovih varov, zato je poklical k sebi maserja dr. Walkerja iz Bostona, ki naj mu z drgnenjem odpravi vsaj 15 kilogramov. Tudi predsedniki imajo svoje skrbi.
X XVI. mednarodni medicinski kongres je bil otvorjen 28. prêt. m. v Budimpešti. Otvoril ga je nadvojvoda Josip. Na kongres jih je došlo 3432.
X Prejšnji perzijski šah ne more zapustiti Perzije zaradi dolgov. Vsega dolga ima 8,000.000 mark. Vlada hoče ta dolg poplačati, toda šah mora prepustiti vse svoje nepremičnine državi, ki mu da vrhutega letne pokojnine 360.000 mark (1000 mark na dan), toda ta pokojnina bi zapadla, ako bi šah intrigiral proti Perziji. S tem pa šah ni zadovoljen.
X Ves Berilu se smeje, kakor se je pred leti zaradi kopniškega stotnika, ki je pred vrati Berlina izvedel svoj drzni čin. Sedaj se je zgodilo še nekaj originalnejšega. Lopovi so udrli v policijski ura'i in ker niso mogli drugega odnesti, so ukradli izborno dresiranega policijskega psa Diano. To je pač rekord vlo-milstva in tatvine!
Zahvala.
V dolžnost si štejem, da povodom neopravičene premestitve iz Št. Lovrenca v Banjo-loko izrekam za vse izkazane mi simpatije naj-iskrenejo zahvalo.
Osobito se mi je spominjati preblagorod-ne<?a gospoda dež. poslanca in dež. odbornika dr. Ivana Tavčarja, ki je storil vse, da prepreči vnebovpijočo krivico, ter uredništvoma „Slov. Naroda" in „Učit. Tovariša" kot neustrašenima zagovornikoma v boju za pravice našega toli zatiranega stanu. Zahvaliti se mi je nadalje učiteljstvu novomeškega okraja za od-hodnico, prirejeno mi na Veliki Loki, za gin-Ijive nagovore predragih mi nikdar pozabnih tovarišev, hvala lepa tudi uradništvu in sploh zavednemu občinstvu trebanjskemu, ki se je udeležil sestanka v tako ogromnem številu, velerodnemu gosp. dr. Iv. Kuharju, c. kr. notarju, za velikodušni dar „Učit. konviktu" v znesku 20 K, srčna hvala vrlemu velikološkemu tamburaškemu zboru pod vodstvom g. Alojzija Bukovca, ki je pri dveh odhodnicah sviral neumorno pozno v noč, velecenjeni rodovini Šlajpahovi za izborno postrežbo in za krasno okrašenje prostorov. Hvala vsem ljubim faranom éentlovrenske župnije, prišedšira na moj zadnji sestanek dne 29. avgusta. Med zavednim, šoli naklonjenim ljudstvom je učitelju prijetno bivati, zato sem bil tudi jaz tako rad med vami. Nikdar ne pozabim tudi tega, kar mi je bilo najdražje: svojih nekdanjih učencev in učenk, saj so tudi ti čutili z menoj, kar so pokazali zlasti zadnji dan šole, sluteč v svojih mladih srcih, da so bili njihovi starši zavedeni, da so podpisali pritožbo proti meni. Hvala slednjič vsem, ki so me tolažili v teh bridkih dneh in na katerikoli način pokazali sočuvstvo do mene.
Preko daljnih kočevskih hribov kličem vsem :
Zbogom ! Zdravi t
Banjaloka pri Kočevju, dne 12. septembra 1909.
Fran P o t o k a r , nadučitelj.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1236.	Kranjsko.	150 1—1
Našim, rodbinam priporočamo 29
- Kolinsko cikorijo -
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Naprednemu učiteljstvu!
Vsakdo bodi naročnik učiteljskih listov, ki so:
Učiteljski Tovariš Popotnik Zvonček Domače ognjišče Naša bodočnost.
Na enorazredni ljudski šoli v Mekinjah pri Kamniku «e razpisuje v stalno nemeščenje učno in voditeljsko mesto z zakonitimi prejemki.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj predlagati
do 15. oktobra 1909.
V kranjski javni ljudskošolski službi ie ne stalno nameščeni prosilci merajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 7. septembra 1909.
St 1007.	Štajersko.	149 1-1
Na dvorazredni ljudski šoli v Keblju se namesti služba učiteljice z rednimi dohodki po drugem kraj-nem razredu in sicer stalno ali začasno s prostim stanovanjem.
Redno opremljene prošnje je vposlati krajnemu šolskemu svetu v Keblju, pošta Oplotnica, do 10. oktobra 1909.
Dokazati je usposobljenost iz obeh deželnih jezikov.
Okrajni šolski svet v Konjicah, dne 3. septembra 1909.
Predsednik:
Lehmann m. p.
Slavnemu učiteljstvu in ostalemu občinstvu se priporoča za obilen obisk
gostilna ,pri Jurju4
na Dolenjski cesti
(v bližini dolenjskega kolodvora).
Priznano izborna vina, dobra kuhinja, lep senčnat vrt, steklen salon.
Točna postrežba, nizke cene!
Z odličnim spoštovanjem
Jurij Marenče,
87 10—8
gostilničar.
«.««MM»
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. U 26—19
Mt* Pišite po vzorce!
V. J. Havliček a bratr
v Podebradech na Češkem
:: izvozni dom modnega in ročnega tkanega blaga. ;:
Razprodaja \™nih velik°-
r J 1 stih m po znatno ACT£|t1|£p znižanih cenah.
Vzorci franko.
Volnenega blaga, sukna, pralne svile, delenov.
Samo pri nas vse pristno.
Zavitek s 40 metri pralnih ostankov, okusno sortiranih za 18 K ftanko dostavljeno.
Od teh ne pošiljamo vzorcev. 921—20
Ne zamudite
se letos prepričati o čudovito znižanih cenah
v veletrgovski hiši
l STERMECKI v Celju.
Vzorci proti vrnitvi in pošiljatvi čez
K 20-— franko. Posebno po ceni je: fina satinasta odeja, šivana, lastni izdelek, samo K 8-—.
55 26 16
naročajte iu širite naš list!
: Šolske :
knjige
za vse šole
v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schwentner
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3.
Poslopje „Mestne hranilnice".
Ivan Bonač
v Ljubljani i«-«
Šelenburgova ulica 6
(nasproti glavne pošte) priporoča slavnim šolskim vodstvom svojo
trgovino papirja in šolskih potrebščin.
Velika zaloga vsakovrstnih Šolskih zvezkov, papirja, črnil» itd. itd. — Edina zaloga najboljših svinčnikov v korist
družbe sv. Cirila in Metoda. (Prosim blagovolite zahtevati cenovnik, ki ga dopošljem brezplačno.)
Risarska stojala
iz močne Ia lepenke z upognjenim hrbtom (nezarezanim) po najnovejšem predpisu.
Velikosti I. = 240 X 195 mm k 10 vin.
II.	= 280X200 mm a 12 vin.
III.	= 350X250 mm & 22 vin. Trpežne zaponk« za pritrjenje predlog
100 komadov K 2'—.
- Velika knjigoveznica -
v kateri se izdelujejo preprosta kakor tudi najfinejša dela. — Za Šolske in Ijndske knjižnice stavim posebno znižane eene in so take knjižice najtrpežneje v močno platno vezane. — Cc. šolska vodstva naj blagovolijo radi cen vprašati.
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v ns-^o-i
zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital . . Zavarovalnine .... Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 . . . . Rezervne in poroštvene
zaloge.....
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva.....
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905
V	vsem pa doslej. . .
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za škode in nagrade . .
K 1058,737.339 88 8,090.621-62
4,361.283-89
„ 41,335.041 01
2,188.391-24
34,087.781-48
206.296-40 1,606.893-21
3,004.509-80
97,814.43097
Vsa pojasnila daje 14 26~18
General, zastop banke .Slavije*
v Ljubljani,
<3-osposlse -uJ-ice št. ±2.
Slavnemu učiteljstvu se priporoča stara in znana gostilna pri
„Zlati ribi':
Izborna kuhinja in klet. — Vsak petek raki In sveže morske ribe.
Za obilni obisk se priporoča
139 6-s Beti Pilko-Kos.
(jricar & lejač
v Ljubljani, Prešernove ulice 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame,paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Neprcmočljive pelerine iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih. Gg. učiteljem in učiteljicam popust za »Učiteljski konvikt«. 32 24—9
Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest. Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne osne.
&g. učiteljem in njih rodbinam 57« popusta.
Svetlolikalnica: ====
23 48-39 Kolodvorske ulice št. 8.
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice 111 52—11
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku njm.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2—8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska
itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti.
NaroČite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 5fu
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od S K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
JULIJA STOR
v Ijubljani, Prešernove ulice štev. 5.
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 14512_t
Elegantna in skrbna izvršitev po vseh cenah. ISTajpriležnejši čevlji sedanjosti I
Meseca oktobra se prične 8 mesečni tečaj
v krojnem risanju, prikrojevanju in izdelovanju ženskih in otroških oblek.
Sprejem učenk vsak dan med 6. in 7. uro zvečer Naslov: Terezija Hubmayer, lastnica učilnice,
Kongresni trg št. 6, 2. stop., I. nadstr.
Prodajajo se tudi krojni vzorci po životni meri.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja e. kr. šolskih knjig in igralnib kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 42—38
Denarni promet do konca leta 1908: K 71,417.342-75.
Stanje upravnega premoženja: K 17,519.983-93.
Ustanovliena leta, 1382. Pošt, hran, raž. št. 828.406.	Telefon 185.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Dunajska cesta 18,
v lastnem zadružnem domu obrestuje hranilne vloge po 4J/a %
brez vsakega odbitka rentnega davka, ki ga plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča po 5 '/."/o 2 1 '/»"/o amortizacijo ali pa po 5 V/, brez amortizacije. Na menice po 60/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi 146 načrt glede amortizacije dolga. 12 1
Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.-4.
„Učiteljska tiskarna" v Ljubljani priporoča vizitke in raznovrstne kuverte sfirmo.
RETTIG-ova SOLSKA KLOP je klop prihodnosti! 3!
Temeljito snaženje šolskih tal in prahu, učenčevemu zdravju najprikladneje sedenje.
Pravico za izdelovanje EETTIG-ove klopi ima in vsa pojasnila daje
I Fran Burger8?J
mizarski mojster v Spod. Šiški.
w
Šolske potrebščine
kupite jako ceno in dobro edino pri tvrdki
Goričar & Leskovšek
v Celju, Graška ulica štev. 7.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank In risalnih skladov po novih predpisih. — Zaloga šolskih tiskovin, papirja, peres, svinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črnil in tušov, kamenčkov, gob, tablic, uradnih zavitkov in strun. Na debelo.	138 9-2	Na drobno.
V najlnwii utlointétru
vojvodina kranjska
Izdava A za Sole:
17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z dodani« pojasnilom »emtjepmidi Sotavil t. DMHl PRAN MAROLT,
ufltelj T LjuHjjmi.
Visoki deželni svčt kranjska je z razpisom z dne
35. maja 1907, it 2463, odobril in pripurtil te uUo v uporabo kot razredno na ljudskih i* meščanskih folah s slovenskim učnim jezikom.
Vsi nariski, izvršeni na 18 listih, so risani t merilu 1 : 75.000. — Velikost 87 x «0 e».
Torej ponazorujejo po misunalnem načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih šolah izbrano učHo v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo.
Cena i« K.
Izdava B za učence: 17 »w>ji!|iiMiHi namtov v barvotiaku z besedtioa.
S »rt«»H in i.rH.1
PRAN MAROLT,
uOMI T
I »bar učiva se nastaja doslovno na piiiahuj. učni načrt, M ga je odobril c. kr. deželni šolski svtt z razpisom z dne 27. decembra 1903, št 2791, in ki velja kot normativ za domoznanski pouk v četrtem šolskem letu 2-, 3-, 4- m večrazrednih ljudskih M. Z razpisom vn. c. kr. deželnega šolskega sv&a kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. 468, je to Mc odobreno kot učMo na ljudskih m meščanskih M.
Ig. pl. Kteiaœayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Ceua 1 K.
37 12 9
Drage so
„Pekatete" to je res, a uvažujte današnjo visoko ceno zdroba, jajc in mleka, pa pridete do zaključka, da kaže bolj „Pekatete" kupovati, kakor domače testenine EEE=EEEE=E	pripravljati.	EE==E==E
%1? »
m

UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče štev. 4 v Ljubljani Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna
po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Telefon št. U8,
(5) 52—84
Litograflja.
Poštna hranilnica št. 76.307.
€M
<Â&
m m m m
m m
<?ŠS
m