«»fl«tnl!» Matom t gotovini.
?
efo XVII., St. 294
Ljsifeljana, sobota 19. decembra I936
Cena 2 Diii
Opravništvo: ujubljana, Knafljeva ulica & — Telefon ftt 3122, 8123,
3124, 3125, 3126. Lnseratru oddelek: Ljubljana, Selen-
ourgova ul 6 — TeL 1392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka nlica
11 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. St. 2
Telefon št 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: LJubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105 241.
[zhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znafia mesečno Dtn 25.— Za inozemstvo Din «0.—
Uredništvo: EfluMJaua. Xnafljeva ulica 5, Telefon
3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. i. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
SCHACHT: KOLONIJE NEMČIJI!
Sistematična akcija za vrnitev nemških kolonij — Za Ribbentro-pom, Goringom in Gobbelsom je izpregovoril sedaj še Schacht
B®rba za novo turško
državico
Pred štirinajstimi dnevi, ko se je v Ženevi sestal svet Društva narodov, so presenetile javnost vesti o nekakem konfliktu, ki se je pojavil med Francijo in Turčijo; torej med dvema državama, ki obe pripadata istemu mednarodnemu bloku. Ze to dejstvo bi zadostovalo za pravilno sodbo, da konflikt ne spada med hujše probleme mednarodne politike. Kljub temu bi zadeva bržčas izzvala precej večjo pozornost, ako ne bi je potisnila v ozadje velika angleška kriza, ki je dober teden obračala nase pozornost ne le vse politične, marveč tudi ostale mednarodne javnosti. Ob njej se seveda za diference med Francijo in Turčijo ni zanimal nihče drugi, kakor vlade obeh držav in krogi Društva narodov, ki so morali o njih razpravljati in razsojati.
Pri sporu ne gre za kaka načelna nasprotja med obema državama, marveč le za interesna. Predmet spora je razmeroma majhna sirska deželica, ki niti svojega imena nima, marveč se označuje po mestih Aieksandrete in Antiohija. V turški dobi je tvorila mal sandžak, leži pa na severni strani Sirije ob meji napram Turčiji. V tej deželici prebivajo poleg Arabcev, Armencev in Židov tudi Turki. Precejšnje število jih je, zaradi tega je Turčija že kmalu po svetovni vojni zahtevala naj se tej pokrajini v okviru Sirije dovoli nekaka samouprava.
Nekdanja turška Sirija je po vojni prešla kot mandatno ozemlje v francosko upravo. Francija je stremela za tem, da bi čim bolj upoštevala verske in narodne posebnosti sirskih pokrajin. Razdelila je Sirijo na štiri oblasti, v katerih naj bi se skušala zagotoviti samouprava onih verskih ali narodnih pripadnikov, ki imajo v dotičm oblasti pretežno večino. Zato je razumljivo, da je bila francoska uprava tudi napram turški zahtevi po avtonomiji Aieksandrete in Antiohije zelo dostopna in da ji je ugodila v kar največji meri.
Tako je bilo do najnovejšega časa vse v redu. Letos pa je Francija, kakor smo že ponovno poročali, sklenila dati Siriji popolno avtonomijo, tako da bo polagoma postala suverena država. Po pogodbi, sklenjeni med Francijo in sirskimi veljaki, naj bi stopilo novo stanje dokončno v veljavo konec leta 1939. Po tej pogodbi naj bi se sirsko ozemlje razdelilo na dve državici, na libanonsko s pretežno krščanskim prebivalstvom :in sirsko v ožjem smislu s pretežno arabskim, mohamedanskim prebivalstvom. To priliko so izrabili Turki, da so zahtevali enako samostojnost tudi za aleksandretsko deželico, in ankarska vlad i je +o zahtevo odločno podprla. Verjetno so za daljšo bodočnost načrti ti, da bi se samostojna aleksandretska državica prej ali slej odločila za združitev s Turčijo.
Ne da se dvomiti da je odločitev Francije, dati Siriji samostojnost, res iskrena. Saj ima s to pokrajino neprestane težkoče. ki so spričo naraščajočega arabskega nacionalizma še od leta do leta večje. Kolonij ima Francija do-vclj velike gospodarske prednosti v Siriji pa ji bo še vsaj za eno generacijo nudilo dejstvo, da je bila ta pokrajina polnih 20 let v njeni upravi. Zaradi tega v Parizu niso več tako zelo inte-resirani na ustroju in mejah nastajajočih novih sirskih držav. Zato tudi turške zahteve niso odklonili, postavili pa so se na formalno pravilno stališče, da Francija sama ne more reči ničesar, ker je Sirijo upravljala le v imenu Društva narodv; Društvo narodov je torej tudi edino kompetentno, da o turški zahtevi sklepa.
Po vsem tem turška akcija in njena vloga na Društvo narodov nimata direktno protifrancoske tendence. Vsekakor pa bi bilo Franciji mnogo ljubše, ako bi Turčija še nekaj časa počakala, najboljše seveda do leta 1939., ko bo Francija itak dvignila roke od Sirije. Turčija pa je očividno hotela izkoristiti dosedanji položaj, ko ima Ženeva vse ocino drugih skrbi in se ne more tako zelo posvetiti aleksandretskemu problemu.	. Stvar je namreč taka, da lurki pri
svoji zahtevi nimajo čisto mirne vesti, kajti \ aleksandretski deželici tvorijo samo dobro tretjino prebivalstva. Res sta ostali dve tretjini razdeljeni na več drobcev, vendar pa je turška večina samo relativna. K. temu je treba še prijaviti, da je, kakor sploh v Orientu, tudi v biriji zelo težko določiti narodno pripadnost, zlasti pa je skoraj nemogoče potegniti mejo med Turkom in
Arabcem.
Turčija je zahtevala, naj prebivalstvo i m,i odlo.i o s voji bodoče državni pripadnosti. Plebiscit bi najbrž za njo j izpadel ugodno, ker so Turki poleg j svoje relativne večine tudi po vplivu najjačji element, pa bi lahko pritegnili j na svojo stran tudi velike množice j ostalega prebivalstva Z ozirom na gori ! opisani položaj pa se Društvo narodov ni odločile nikako definitivno reši- I
Berlin, 18. decembra, b. Po najnovejših izjavai) odgovornih nemških državnikov in politikov sodeč, je Nemčija začela čisto resno razmotrivati vprašanje vrnitve nekdanjih nemških kolonij. Znane so izjave, ki so jih v zadnjem času dali o tem vprašanju dr. Gobbols. Goring in Ribbentrop. ki je o tem problemu govoril celo sredi Londona pred nekaj dnevi. Ribbentropovi kolonialni akciji med Angleži se je pridružil sedaj še nemški gospodarski minister in predsednik nemške narodne banke dr. Schacht. ki je za ugledno angleško revijo »Foreign Affairs« spisal daljši članek »O nemškem kolonialnem problemu«, v katerem piše med drugim:
V mednarodni javnosti se danes toliko govori o nekakšnih avtarkičniih težnjah nove Nemčije, kakor da bi bilo to kaj novega. v primeru z avtarkijami, ki so jih dejansko že izvedle n. pr. Velika Britanija. Francija, da ne govorimo o Rusiji in Ameriki. Take avtarkije ni težko uresničiti, ko pa imajo vse navedene države same na svojih ozemljih dovolj za to potrebnih surovin.
sicer ne bo miru
Tem ogromnim imperijem nasproti stoje one države, ki imajo precej omejen prostor in ki so spričo goste obljudenosti na eni
strani in spričo pomanjkanja naravnih bogastev na drugi strani navezane na mednarodno izmenjavo blaga. Japonska in Italija sta s svojimi najnovejšimi osvojitvami že prešli v vrsto nasičenih držav. Izined nezadovoljnih in nenasičenih držav je sedaj ostala samo Nemčija. Iz tega sledi, da bo Nemčija nujno — in navzlic svoji veliki ljubezni do miru — ostala element nemira vse dotlej, dokler ne bo pravično urejeno vprašanje surovin, kar je seveda mogoče doseči tudi povsem mirnim potom. Kdor hoče mir, ta ne sme velikih naravnih zakladov sveta zapirati velikim narodom.
Pred vojno, ko je vladal sistem svobodne izmenjave blaga in svobodne trgovine najširšega obsega, se Nemčiji ni bilo treba posebno truditi, da utrdi svojo kolonialno posest in jo primerno izkorišča. Ako bi Nemčija dobila s^oje kolonije nazaj danes, ko ni več svobodne trgovine, ko jo silno stiskajo zunanji dolgovi in je brez surovin in brez deviz za njih nakup, bi se s čisto drugačno intenzivnostjo posvetila razvoju svojih kolonij, iz katerih bi lahko prejemala velik del surovin in celo živeža, ki ga sedaj tako živo potrebuje.
Sicer moram priznati, da je razumevanje za ta problem danes večje, kakor je bilo pred letom. Znano je. dn se je tudi sir Sa-
muel Hoare v svojem govoru pred skupščino DN v Ženevi izrekel za novo razdelitev surovin in zemeljskega bogastva, ni pa še nihče predložil, kako naj se ta zadeva kon-I kretno in praktično uredi.
Pogoji za ureditev kolonijalnega problema
Dva pogoja sta za rešitev nemškega surovinskega problema neobhodna: prvič, da dobiva Nemčija svoje surovine iz ozemlja, ki stoji pod njeno oblastjo, in drugič, da je v tem ozemlju v veljavi nemški denar, ki bi ga bilo mogoče brez težav uporabiti tudi za potrebne kolonialne investicije. O vseh drugih vprašanjih: vojaštvu, policiji, pravnem sistemu, cerkvenem življenju, mednarodnem sodelovanju itd. bi se dalo razpravljati le o pivih dveh točkah našega kolonijalnega programa ne. ker sta to dva naša pogoja za ureditev kolonialnega proMema in problema dovoza suTovin. O prvih vprašanjih bi lahko razpravljali na osnovi iskrenega med na rodnega sodelovanja.
Kolonije — gospodarska rešitev nove Nemčije
Nemški kolonialni problem ni nikak imperialističen problem, tudi ne samo prestižni problem, temveč enostavno problem go-
spodarskega obstanka današnje Nemčije. Prov zato bo od rešitve tega problema odvisen končno tudi evropski in svetovni mir.
Proti Ribbentropovemu vmešavanju
London, 18. decembra, b. »Manchester Guardian« posveča najnovejšim Ribben-tropovim izjavam protj komunizmu daljši članek, v katerem odklanja Ribbentnapove nasvete Anglija List opozarja da se je Ribbentrop pregrešil proti načelu nevmešavanja v zadeve drugih, kj ga je sicer v svojem govoru označil kot glavno vodik) nemški politike že takoj ob svojem prvem nastopu v Londonu, ko je hotel dajati Angh ji celo lekcijo zaradi »smešne« svoibode, kj jo užjva angleški komunizem. Enako grožnjo je ponovil v svojem poslednjem govoru v ponedeljek, ko je izjavil, da je komirrterna spravila Nemčijo na rob prepada. Z zgodovinskega stališča je ta trditev popolnoma naipačna, saj se mora celo sam Ribbemtrop zahvaliti za svoj sedanjj položaj akciji — kom in teme, saj bi brez komunistov tu<ft nacionalnih socialistov ne bLTo. Prav tak< odklanja list Ribentropovo zahtevo po vr nitvi nemških kolonij, ker je mnenja, da bj to sedanjega g*>s<podaTs!ke£a položaja Nem črje prarv nič ne omnlilo.
Anglija in nemška posojila
London, 18. decembra, b. §e£ oddelka v
finančnem ministrstvu Colville je včeraj na vprašanje nekega poslanca v spodnji zbornici izjavil, da je obstoječi sporazum o nemških zamrznjenih kreditih podaljšan za nadaljnjega pol leta do 30. junija 1937. Popolno izplačilo zapadlih obresti v Dawe«o-vem in Youngovem posojilu ostane nedotaknjeno.
O lil
Podpisan bo najbrže še pred božičnimi prazniki
Rim, 18 decembra. AA. Gentlemanski sporazum med Anglijo j>n Italijo, ki ga je predlagal Mussolini, bo kanalu sklenjen in ni izključeno- da bo podpisan že pred božičnimi prazniki. Med obema vladama bodo izmenjane note. kj bodo poudarile, da so prometne žj.le v Sredozemlju življenjsko važne za obe državj Te poti ai ne morejo bitj v nasprotju ampak se kvečjemu lahko izpopolnjujejo. S posebno noio bo priznan sedanji status quo v Sredozemlju. Italijanski krogi izjavljajo, da bi bila ta formula dobra ne samo za zapadni, ampak tudi za vzhodni del Sredozemlja. Pogodba bo čisto dvostranska in torej nobena zveza v širšem smislu. Sporazum bo vsekakor zmanjšal napetost v Sredozemlju.
Bistvo dogovora
Pariz, 18. decembra, o. O sporazumu med Anglijo in Italijo poročajo tukajšnji li6tj na-
slednje podrobnosti: Italtjia in Anglija se za-i vezujeta, da bosta spoštovali oboto.eč; sta" ! tu6 quo na Sredozemskem morju ter da ne bosta storili ničesar, kar bi knšilo to razmerje. Angljia bo ukinila ©voie poslaništvo v Adis Abebi jn 6 tem molče priznala aneksijo Abesinje po Italiji. V smislu tega sporazuma bosta Italija in Anglia omejili svoje oborožene sile na Sredozemskem morju ter znižal,- tudi tonažo novih vojnih lad;ij in kalibre topov. Obe državj se razen tega zavezujeta, da se bosta medsebojno obveščali o svojih pomorskih programih, da bi se tako ohranilo doseženo ravnotežje pomornkih sil.
Pogajanja še niso končana
London, 18. decembra. (Reuter) Poročila, po katerem se je dosegel popoln sporazum v britansko italijanskih razgovorih, se zdi preuranjena. Treba je namreč razčistili še eno ali dve točki.
itajske zmešnjave
'aložaj upornikov postaja vedno slabši
Šanghaj, 18 decembra w. Vladne čete so prispele v Tienjang, 20 km severno-za-padno od Sianfuja ter so prisilile upornike, da so se umaknili Nasprotno so morale vladne čete na ozemlju H.iasien, vzhodno od Sianfuja ustaviti svoje prodiranje ter počakati na ojačenja. Vladna letala so opazila divizijo upornikov, ki koraka severno od Šansija in katere predstraže so že pri Sanjuvanu, 40 km severno od Sianfuja. Uporniške čete se koncentrraio med Sian-fujem in Kvejnanon.
Iz dobro poučenih virov poročajo, da je general Finguen prinesel v Nanking izjavo
maršala Čangkajška v kateri pravi, da mu je zelo žal, ker je postal vzrok državljanske vojne v trenutku, ko ;e treba doseči narodno enotnost pred zunanjo varnostjo.
Pred izpustitvijo maršala čangkajšeka
Dunaj, 18. decembra, b. Tukašnje kitajsko poslaništvo je objavilo, da je po najnovejšem poročilu iz Narakinga mairšal Camgkajšek žrv in da se vsak trenutek pričakuje njegova izpustitev, ker se je položaj upornikov močno poslabšal.
Blum zahteva ukinitev vseh stavk v kovinski
industriji
Pariz, 18. decembra, o. Min. predsednik Blum je brzojavno naročil vsem profektom, naj takoj zahtevajo ukinitev stavk v vseh podjetjrb. ki so zaposlena z dobavami za potrebe državne obrambe. Najkasneje do jutri mora biti v vseh teh tovarnah uvedeno zopet normalno delo. Blum je pri tem apeliral na patriotska čustva delavstva in podjetnikov, naglašajoč, da morajo biti interesi države najvišji zakon. V svoji okrožnici pravi Blum. da je senat na svoji včerajšnji seji soglasno izrazil željo, naj »e spori v kovinski industriji čhn prej razrešijo. ker zahtevajo to interesi državne obrambe. Vlada se je pridružila tej želji in meni. da bo njeno sedanje posredovanje privedlo do sporazuma. Stavke naj se končajo po naslednjem postopku: 1. V vseh podjetjih morajo delavci takoj začeti z delom. 2. Vsi spori se morajo predložiti v razsodbo predsedniku kasacij&kega sodišča, ki mu daj'1 vlada formalni mandat, za presojo
tev, marveč je poseglo po svojem starem sredstvu ter imenovalo komisijo, ki naj prouči dejansko stanje ter sestavi podrobno stvarno poročilo s konkretnim predlogom. Zadeva je tako zaenkrat odstavljena z dnevnega reda in vsai nekaj časa ne bo kalila ženevske vode zlasti na ne pri t a tel iskih odnošajev med Turčijo in Francijo.
vseh sporov. 3. Od sobote naprej morajo vsi pokazati maksimum napora, da se takoj obnovi normalno delo. 4. Proučevanje sporov se mora začeti v soboto.
Blum zahteva od prefektov, naj takoj posredujejo, da bodo delavci in delodajalci pristali na te zahteve in da se bodo nato i delom začela tudi pogajanja.
Abesinija zasedena do sudanske meje
Rim, 8. decembra. AA. Po uradnem poročilu so italijanske čete sedaj prodrle do sudanske meje ob Modrem Nilu. Ker so zasedle Gambelo. lahko nadzorujejo ves ladijski promet s sosednim angleškim ozemljem.
Dopoldne je imel predsednik vlade Mue-solini v Littoriju govor, v katerem je med drugim dejal:
Vsi afriški računi so do zadnjega urejeni, imamo pa še druge račune, ki jih je treba razčistiti. Trdno sem prepričan, da se bodo ti računi uredili no redni poti. kakoT želimo. To želimo, ker smo fašisti, ki ne priznavajo pravljice o večnem in nepretrganem miru, kakršne?? n;koli ni bilo in niko li ne bo. ki pa želimo omogočiti čim daljšo j dobo miru.	I
glija In vojna v Španiji
Eden o prizadevanju za omiljen je državljanske vojne v Španiji — Anglija in Francija bosta nadaljevali svojo
posredovalno akcijo
London, 18. decemhra. AA. V debati o zunanji politiki se je v spodnji zbornici zunanji minister Eden v svojem govoru bavil s položajem na španskem. Odgovarjajoč na razna vprašanja je izjaval:
želel bi videti v Španiji vlado, ki bi jo hotelo prebivalstvo samo. Mislim, da je dolžnost vseh narodov, da ostanejo ob strani in dajo tako možnost španskemu narodu, da svoje težave, ki so dovolj tragične, sam uredi, kakor hoče. Ce nekateri mislijo, da se pridružujemo nevmešavanju zaradi simpatij do te ali one stranke, se met-jo. Hcčemo biti nepristranski. Nevmešavanje ni zadovoljilo našega pričakovanja, kar pa ne more biti zadosten razlog, da se odpremo, ker bi odpoved te politike še bolj približala nevarnost evropske vojne. Dovoljenje španski vladi, da kupuje streljivo v Veliki Britaniji, ne bi imelo nobenega učinka na potek vojne. Alternativa bi bila aktivni ukrep intervencije Velike Britanije, toda nihie ne more tega priporočati. Nevmešavanje je vzlic flagrant-nim kršitvam znatno omejilo nevarnost evropske vojne.
Podpiranje politike nevmešavanja ni posledica slabosti. Mislimo, da je počteno nadaljevanje te po'it:ke najpametnejša metoda za nas same in za Evropo, obenem pa tudi dolžnott nasproti Španiji v tem trenutku. Položaj je tak, da ni prav nič zadovoljiv. Iščemo pota in načine, da bi se zboljšal sporazum o nevmešavanju; oSitno najboljša metoda za to bi bila uvedba
kontrole. Ce so se velike evropske države res hotele sporazumeti o ne vrneš avanju, bi bil najpreprostejši sistem kontrola, 6e pa tega ne žele, ne zadošča noben drogi sistem. Britanska tn francoska vlada, nista pričakovali, da bd že pri svojem prvem poizkusu dosegli ugoden sprejem posredovalne akcije bodisi v Španiji aH v Bvropi, vendar bosta nadaljevati svoje prizadevanje, ki bo morda naposled le kronano s uspehom.
Glede olajšav za evakuacijo civilnega prebivalstva v Španiji se je dosegel znaten napredek, prav tako glede zamenjave talcev. Najplodnejše je bilo delo v tem pogle. du na severozahodu Španije, kjer sta burgo-ška in baskovska vlada sklenili vrsto dogovorov. Več sto civilistov je že zamenjanih, upati pa je, da jih bodo v kratkem zamenjali še 4000. S potrpljenjem in vztrajnostjo bomo mogli prepričati krajevne oblasti budi v ostalih delih Španije, da Je prav, če izrabijo našo poniudibo in izmenjajo ujetnike-civiliste. To se bo zgodilo povsod, kjer bo le mogoče, ne ba di se ozirali na politične simpatije prizadetih.
Temu delu pripisujemo velik pomen ne samo zato, ker rešujejo človeška življenja, temveč tudi zaradi uspeha, ki ga bo tja akcija imela. Upamo namreč, da se bo vendarle zmanjšalo sovraštvo, olajšala možnost posredovanja in da bo mogoče organizirati človečansko delo v večjem obsegu. V ta namen smo predlagali sestanek mednarodne zveze za podporo.
S španskih bojišč
V teku so zaradi neugodnega vremena ^mo »fc^rje
manjšega obsega
Madrid, 18. deccnibra AA. Odbor za obrambo Madrida je opoldne objavil naslednji komunike:
Na madridskem bojišču ni bilo posebnih dogodkov, ker ovira gosia megla vse operacije. Republikanske čete so napadle več postojank severozapadnega madridskega bojišča.
V odseku Aranjues so republikanske čete prodirale na cesti v Monsejon in zavzele postojanke pri Časa los Conehon
Jugozapadno od Taja so po hudem štiri-urnem napadu zavzele vrh Serra de las Nieves, ki obvlada cesto, po kateri dova-žajo nacionalističnim četam na madridskem bojišču hrano.
Prodiranje republikanske vojske v tem odseku je bilo uspešno, ker je prodrla 4 km daleč. Napadli smo močno nacionalistično postojanko Mora de Toledo, nakar se je moral sovražnik umakniti, pustivši na bojišču mnogo mrtvih.
Republikanski glavni stan je iz zanesljivega vira zvedel, da so med karlističnimi četami in falangističnimi oddelki v pokrajini Navari blizu Tafalle hudi boji Doslej je bilo več sto mrtvih Tjakaj so poslali Maročane in tuje legionarje z nalogo, da posredujejo in preprečijo nadaljnje boje. Republikansko letalstvo je bilo včeraj in danes zelo delavno
Iz Francovega štaba
Vojno poročile generala Franca pravi, da so marksisti pustili na bojišču v Boadillu 95 mrtvih Nacionalisti so zaplenili 15 strojnic in rovni možnar ter tri tanke z ubito sovjetsko posadko. V Boadillu so prijeli
ujetnike, ki so izjavili, da vodi operacije madridskih čet višji sovjetski oficir. Nacionalistični letalci so z uspehom bombardirali Madrid. Pri povratku so naleteli na štiri rdeče bombnike in enega sestrelili
Nova katalonska vlada
Barcelona, 18. decembra, b. Vladna kriza je bila rešena včeraj & formiranjem novega kabineta, kateremu stoji spet na čelu dosedanji ministrski predsednik Farradellos. Od ostalih članov vlade pripadajo trije katalonski republikanski stranki, štirje anaT-histično-sindikalističnim delavskim zvezam, trije socialističnim korporacijam in eden kmetski zvezi. Izločen je samo dosedanji minister za prehrano Gassol. ki je od leta 1931 pripadal vsem katalonskim vladam. Predsednik Companvs je določil zanj novo. važnejše mesto.
Nufscll Orseaig* pri Neurathu
Berlfn. 18. decembra, b. Zaman K m ifister Neurath je včeraj sprejel v posebni avdi-enc; apostolskega nuncija Orseniga. s k»-term je ostal v daljšem ra/govoru. Obisk apostolskega nuncija je zbudi! v polntičnih in dinlomatfskjh krogih tem večjo nozor-nost. W je bil prav te dn; izdsn nov zakon o nemški mladini k; dopušča zbiranje mladine samo v uradno priznani mtednnsfc; o<r-ganrizac:ji »FMerieve mladine«, dočim je ranje v rfniigih	organizacijah,
seveda tudu katoliških, prepovedana
Josip Lavrenčič
J
Ljubljana, 18. decembra.
Po kratkem bolehanju je nocoj ob 21. url umrl v Leonišču g. Josip Lavrenčič, bivši postojnski župan, državni in deželni poslanec. Sledil je v grob svoji ljubljeni družici, gospe j Mariji, ki jo je izgubil pred mesecem. Prav takrat, ob prevozu pokojnice iz Gradca v Ljubljano in pri pogrebu se je nahladil,in to je bil povod, da se je moral zadnje dni zateči v zdravilišče, kjer pa žal tudi njemu ni bilo več rešitve.
Tragedija Lavrenčičeve družine fe z njegovo smrtjo tako velika, da mora vzbuditi najgloblje sočustvovanje. Pri Sv. Križu že počivata v skupni grobnici poleg njegove žene zet dr. Gregor Žerjav in ljubljena hčerka Milena, ugledna domačija v Postojni pa je pred dvema mesecema zgubila gospodarja, Lavrenčičevega prvorojenca Stanka. Bridko prizadetemu očetu ni bilo dano, da bi se bil udeležil sinovega pogreba. Prav danes pa je dobil po šestih letih dovoljenje, da sme priti v Postojno, kamor je bil namenjen, da bi uredil zapuščinske zadeve po pokojnem Stanku. Vse njegovo delo je zdaj prekrižala smrt. K večnemu počitku ga bomo spremili v nedeljo popoldne.
Časten bodi spomin zaslužnemu možu, uglednim žalujočim družinam izrekamo naše iskreno sožaljel
Pokojni Joeip Lavrenčifi ee je rodil 21.
marca 1859 v Postojni, kjer je bil njegov oče posestnik, trgovec ia gostilničar. V šolo je hodil v Postojni, nato pa je dovršil nižjo realko in Mahrovo šolo v Ljubljani, zatem pa še zadnji letnik Trgovske akademije v Gradcu. Po kratkotrajni službi v Kranjski eskomptni banki je moral zaradi očetove oslabelosti domov na posestvo. V Postojni se je tedaj poročil s hčerko notranjskega državnega poslanca Adolfa Obreze. Vee čas svojega bivanja v domačem kraju se je kot navdušen narodnjak neumorno udeleževal narodnega življenja, ki je bilo tedaj osredotočeno v Narodni čitalnici Postojna je bila v tistih časiih zelo preplavljena z nemškutarji, s katerimi bo imeli čitalničarji neprestane boje.
Leta 1887. je Josip Lavrenčič prišel v službo pri deželnem užitninskem zakupu ln se je preselil v Ljubljano. Po šestih letih je prešel k mestnemu užitninskemu zakupu. pri katerem je služil celih 18 let ter je to važno panogo mestnega gospodarstva temeljito preuredil, da je donnšala občini vedno lepe dohodke. Od leta 1893. do 1910. je g. Lavrenčič kot upravni svetnik vodil gospodarstvo v Narodni tiskarni. Predsednik upravnega odbora je bil ves tisti čas dr. Ivan Tavčar, s katerim sta se vseskozi dobro razumela. Tudi za tiskarno si je s preureditvijo gospodarstva in modernizacijo obrata pridobil velikih zaslug. Takrat si je tiskarna zgradila tudi lastni dom v Knnfljevi ulici. Z arhitektom Pochom si je g. Lavrenčič pred zidavo ogledal najmodernejše tiskarne na Dunaju, v Leipzigu, v Prasri. Berlinu in Budimpešti. Za tiskarno je kupil najprej na Tvrševi cesti one parcele. na katerih stoji danes Kmetska posojilnica. pozneje pa so dobili stavbišče v
Knafljevi ulici, kjer so Narodno tiskarno
ree postavili. Pokojni Lavrenčič je bil va« do zadnjega član upravnega odnoeno nadzornega sveta Narodne tiskarne, ta katero je imel vedno največje zanimanje ia skrb.
Leta 1910. bo je pokojni LavrenRS spet
preselil na svoje posestvo v Postojno, kjer je poslej živel do leta 1927.
Že 1. 1911. je na napredni Kali prišel v občinski odbor in bil izvoljen za podžupana, leto kasneje po smrti župana Pikla pa je bil soglasno izvoljen za postojnskega žu-
pana. Bil je eden najpopularnejših tn najbolj priljubljenih notranjskih županov. Decembra 1913. eo ga Postojna, Vrhnika in Lož izvolili tudi za svojega poslanca v deželnem zboru.
Ves čas svojega javnega delovanja Je nastopal Josip Lavrenčič kot navdušen napreden narodnjak, ki pa ni bil nikdar strupen sovražnik. Tako je razumljivo, da je imel tudi med svojimi političnimi nasprotniki vedno mnogo prijateljev. Le tedanjim postojnskim renegatom je bil zaradi svojega slovenskega prepričanja in narodnega dela vedno trn v peti. Ti so mu skušali škodovati, kjer so mu le mogli. A v urejenih razmerah mu zaradi njegove osebne neoporečnosti niso mogli do živega. Kakor hitro pa je nastopila svetovna vojna, eo se začeli zanj težki časi. V septembru 1915 je bil konfiniran v Gmundnu. pozneje pa v Gradcu. V konfinaciji je ostal dve leti, večji del skupaj s svojim zetom pokojnim dr. Gregorjem Žerjavom.
Tudi pod novim italijanskim režimom se pokojni Lavrenčič do zadnjega nI umaknil v ozadje. Leta 1921. je bil izvoljen za državnega poslanca Julijske Krajine. Tudi na tem mestu se je z vsemi svojimi močmi zavzemal za pravice slovenskega rodu.
Od leta 1927- je živel g. Lavrenčič v krogu svojcev v Ljubljani. Nikdar ni silil v ospredje na prva mesta, toda s svojim neumornim delom je zaoral globoke brazde v političnem in kulturnem življenju slovenskega naroda tostran tn onstran sedanjih meja.
ieck o položaju Poljske
Zanimiv zunanjepolitični ekspoze poljskega zunanjega
ministra
Varšava, 18. decembra, br. Zunanji minister polkovnik Beck je podal danes pred senatnim odborom za zunanje zadeve obširen ekspoze o zunanjem političnem položaju Poljske. Obširno se je bavil s perečimi mednarodnimi problemi ter je podrobno orisal odnošaje Poljske do posameznih evropskih držav, predvsem do Rusije, Nemčije, Francije, Rumunije in Male antante.
Glede mednarodnega položaja je naglasil, da so dandanes vse države na svetu v medsebojni odvisnosti. Čeprav Društvo narodov ni doseglo, kar so morda od njega pričakovali, vendarle ne gre zaradi tega podcenjevati te ustanove, ki je kljub svojim neuspehom dosegla tudi mnogo pozitivnih uspehov in ki se neprestano trudi, da postavi mir na čvrstejšo osnovo.
Ugodne posledice sporazuma z Rusijo
V	takem položaju je razumljivo, da je tudi Poljska prisiljena sodelovati z vsemi državami in ne samo z onimi glede katerih je najbolj zainteresirana. Poravnava, ki je bila že svoječasno dosežena z Rusijo, je rodila ugodne posledice. Prepričan je. da se bo prijateljsko sodelovanje z Rusijo v dogledni dobi še bolj poglobilo. Izjave sovjetske vlade po nedavnih napadih na zadnjem sovjetskem kongresu, so bile v vsej Poljski sprejete z zadovoljstvom.
Sodelovanje z Nemčijo v interesu obeh držav
V	odnošajih z Nemčijo se opažajo v zadnjem času znaki nervoznosti, vendar pogumno dejanje, ki je dovedlo do prijateljskih odnošajev z Nemčijo, ne bo izgubilo svoje vrednosti, kajti sodelovanje med Nemčijo in Poljsko ni samo v interesu obeh držav, temveč vse Evrope.
Poljski obrambni sistem in njena zavezništva v Evropi predstavljajo važen činitelj za ohranitev miru. V zvezi s tem je Beck omenil francosko-poljsko zavezništvo ter obnovo najtesnejših stikov s Francijo, ki bodo v bodočem evropskem položaju prišli še bolj do izraza.
Tesno sodelovanje z Rumunijo je prišlo do vidnega izraza z obiskom trgovinskega zunanjega ministra Antonesca in šefa ru-munskega generalnega štaba Samsonovi-cija.
Prijateljski odnošaji z Malo antanto
Z Malo antanto vzdržuje Poljska prijateljske odnošaje, ki prehajajo vedno bolj do izraza v sodelovanju na polju mednarodne politike. S Češkoslovaško so se odnošaji v zadnjem času nekoliko zboljšali. Upa, da bo med obema bratskima narodoma v dogledni dobi prišlo do iskrenega sporazuma. Z Jugoslavijo vzdržuje Poljska prijateljske stike, ki prihajajo do izraza tudi na gospodarskem polju.
V teku so tudi pogajanja, ki naj dovede-jo do zbližan ja med Poljsko in Anglijo.
Beck je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo. da je zunanje politični položaj Poljske zadovoljiv in da se bo v skorajšnji bodočnosti še bolj okrepil. Poljska zunanja politika pa je slej ko prej odločno proti temu, da bi se Evropa razcepila v dva nasprotna ideološka tabora.
Kolonijski interesi Poljske
Končno je Beck opozoril tudi na kolonij-ske interese Poljske, ki mora nujno dobiti ozemlje, kamor bo mogla usmeriti svojo emigracijo in kjer bo našla vir sirovin. ki so za pravilni razvoj poljskega narodnega gospodarstva neobhodno potrebni.
bavarskih škofov
M u n c h e n, 18. decembra, b. Preteklo nedeljo so v vseh bavarskih cerkvah čitali nov pastirski Ust bavarskih škofov, ki je zelo obširen m opisuje v prvem delu položaj katoliške cerkve v Nemčiji zelo pesimistično. V drugem zaključnem delu, poudarjajo bavarski škofje znova svojo lojalnost nasproti nacističnemu režimu in se z vso odločnostjo zavzemajo za rešitev spora med državo in cerkvijo. Škofje iz-
rečsno poudarjajo: Za na^ so spoštovanje avtoritete vestno izpolnjevanje dolžnosti nasproti državi in ljubezen do domovine prava božja zapoved. Na to zapoved hočemo neprestano opozarjati tudi svoje vernike. Fiihrer je lahko brez skrbi, da ga bomo v njegovi svetovno-zgodovinski obrambni borbi proti komunizmu podpirali z vsemi sredstvi in na vse načine. Ne zahtevamo nikakega sodelovanja v čisto političnih zadevah. Zahtevamo samo ohranitev božjih pravic ln zakonito priznane , svobode za našo sveto katoliško cerkev in za naše poslanstvo.
Beležke
Seja vodstva JNS
V	četrtek dopoldne ln popoldne je Imel V Beogradu sejo izvršni odbor Jugoslovenske nacionalne stranke. Navzoči so bili vsi člani odbora razen podpredsednika Derae-troviča, ki se je opravičil, ker je močno prehlajen. Izvršni odbor Je razpravljal o političnem položaju, o končanih občinskih volitvah ter o nadaljnjem delu ln nadaljnji taktiki stranke. Med drugim je sklenil, da bo sklical za sredo januarja sejo glavnega odbora stranke.
Nove vesti o doseženem sporazumu
V	četrtek popoldne se je sestalo vodstvo beograjske združene opozicije v stanovanju g. Ljube Davidoviča. Seji so prisostvovali poleg Davidoviča še dr. Joca Jovano-vič, Miša Trifunovič, Milan Grol in Božidar Vlajič. Po informacijah zagrebških »Novosti« je bila seja zelo važna z ozirom na »neke posebne dogodke v poslednjih dneh.« V krogih združene opozicije zatrjujejo, da je dosežen sedaj popoln sporazum glede procedure za rešitev hrvatskega vpašanja in to ne le v skupini beogaj-ske opozicije, maveč tudi spoazum med beograjsko in zagrebško opozicijo.
Prepričujoč dokaz
Ix Slovenjgradca nam pišejo: S
V	sredo zvečer je bila prva seja našega novega občinskega odbora. Otvoril in vodil jo je novi župan dr. Picej. Poleg njega je prišlo v upravo še pet članov, med njimi dva Nemca. Ko so bili občinski odborniki zapriseženi, je nova uprava prevzela svoje posle.
Pri slučajnostih se je oglasil dosedanji župan Ivan Rojnik, ki je bil pn volitvah 6. t. m. nosilec opozicijske gospodarske liste. Očrtal je način volilnega boja in zavračal očitke, da so se občinske volitve L 1933 v Slovenjgradcu vršile pod terorjem in nepravilno. Kot najbolj prepričujoč dokaz, da to ni res, je navedel dejstvo, da je bil 1. 1933 predsednik krajevne organizacije JNS in kot tak vodja volilne borbe šolski upravitelj g. Leopold Kopač. Ta je bil sedaj sprejet v JRZ in je bil na listi JRZ izvoljen v občinski odbor in to na prvem mestu, na katerem more kandidirati državni uradnik. Ako bi se bile volitve L 1933 vršile pod terorjem ali kakorkoli nepravilno, bi g. Kopač pač ne bil sprejet sedaj v JRZ in celo kandidiran.
Želje mariborskega Miklavža
Glavni urednik »Slovenskega gospodarja« g. Peter Rešetar pripoveduje v zadnji številki svojega lista, kaj bi vse komu prinesel, če bi bil Miklavž. Prinesel bi bil Trstu slovenskega škofa. Koroški slovenske šole, Jugoslaviji sporazum, doma pa hranilnicam denarja, kmetom novo uredbo, občinam plačilo doklad, pristašem ljudske fronte potni list za Španijo itd. Voditeljem JNS bi seveda prinesel samo veliko šibo. Bog ve, ali ne bi prinesel šibe še marsikomu drugemu, če bi smel in si upal.
Kako je bil izvoljen novi šef Suzorja
Kakor smo že včeraj poročali, je bil za novega generalnega ravnatelja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev izvoljen dosedanji podravnatelj g. Radovan Matjašič. Zagrebški listi objavljajo o seji ravnateljstva Suzorja obširna poročila, iz katerih posnemamo, da je bilo za mesto glavnega ravnatelja 15 kandidatov. Pred volitvijo je član ravnateljstva inž. Canielatti v imenu »hrvatskega gospodarstva in hrvatskega delavstva« zahteval, naj se volitve odgodi-jo, ker sedanje ravnateljstvo, ki je samo imenovano, nima pravice sprejemati sklepov, ki so obvezni tudi za bodočnost. Počaka naj se zato, dokler ne dobi Suzor izvoljenega vodstva. Pri glasovanju, ki je bilo tajno, je ta predlog propadel s 4 proti 18 glasovom. G. Matjašič je bil nato, kakor smo že poročali, izvoljen za generalnega ravnatelja z vsemi glasovi, razen enega, ki je bil oddan za ravnatelja zagrebškega OUZD dr. Mudriniča.
Pesniška zbirka sarajevskega nadškofa
Za božične praznike je izšla v Sarajevu zbirka pesmi sarajevskega nadškofa dr. Ivana Šariča z naslovom »Seljaci Hrvati«. V zbirki je 82 pesmi, ki so posvečene kmetom in kmečkemu pokretu. Na čelu zbirke stoji pesem »Hrast«, ki jo je spesnil nadškof na čast dr. Vladimirju Mačku za njegov rojstni dan. Nadškof dr. Šarič pesnikuje že od svoje mladosti in je izdal do sedaj že nekaj svojih pesniških zbirk.
Kmečki program ministra Voje Djordjeviča
Glasilo ministra brez portfelja g. Voje Djordjeviča, ravnatelja »Saveza srbskih zemljoradniških zadrug« objavlja uvodnik »Kmečka država«. V uvodniku pravi pisec, da si predstavlja njegov kmečki pokret delo za osnovanje kmečke države v obliki organizirane akcije za izgraditev kmečke maloposestniške gospodarsko politične miselnosti. Predvsem je treba prosvetno dvigniti našo državo. Najti se mora pot za povzdigo kmečke kulture, ki je predpogoj za obstoj in napredek kmečke države.
Člani kmečkega pokreta, ki ga vodi minister Voja Djordjevič so bili pred lanskimi skupščinskimi volitvami najbolj goreči poborniki Jevtičevega režima in so igrali v njem vodilno vlogo vse do časa, ko so njihovi poslanci ustanovili svoj klub in se kmalu nato pridružili režimu g. Stojadi-noviča.
Angleški katoliški škofi proti komunizmu
V	nedeljo so čitali v vseh katoliških cerkvah v Angliji pastirsko pismo štirih angleških katoliških nadškofov in 13 škofov proti komunizmu. V pastirskem pismu pozivajo škofi vernike, naj se organizirajo za skupno borbo proti rdeči nevarnosti. Ta organizirana borba nima na sebi ničesar političnega, ker jo narekuje le skrb za obstoj človeštva in nemoteni razvoj vere. Komunizem hoče zatreti vero, zato so pozvani vsi verniki katoliške cerkve, da
i se mu z vsemi razpoložljivimi sredstvi po-
Proslava obletnice prezidentstva dr. Beneša
Češkoslovaški dr.
zre pod modrim vodstvom mirno v bodočnost
Praga, 18. deocanfana. br. Vaa Češkoslovaška je danes proslavila prvo obletnic iz--ratotva dr. Beoefe za prtzidanrt* Ceikoato-
■vaske nepubike. Listi so objavili obširne članke ter izražajo polno priznanje dir. Be-ne§u. ki je tudi na tem včsckem jn odgovornem mestu ostal, kar je bil kot državnik in poliitilk, demokrat, humanist in odločen zagovornik miru in mednarodnega sodelovanje. Njegova jnicdftivmoet, podprta od vlade, je nakazala tudi v notranji politiki pote, po katerih se more doseči sodelovanje med narodno večino in narodnimi manjšinam;;. Da je ta duh danes prodrl že v vseh slojih, je v ne mali meri zasluga baš prezidenta dr. Bene.sa.
Glavno glas Do agrarne stranke »Vemkov« poudarja z zadovoljstvom, da je Masaryk ustvaril predsedniško tradicijo, kj Je po njegovem odstopu dokazala, da počiva predsedniška avtoriteta na demokratskih osnovah. Dosedanje predsednikovamje dr. Bemeša je bilo prežeto z odločnim in vztrajnim delom.
SoctaKstlčn} »Pravo Bdn« naglaSa, da vodi državo krepka roka. y sedanjih hudih časih sta češkoslovaški narod in država lahko srečna, ker ju vodi tak mož. Prvo leto dr. Beneševega predsednik ovamja je bilo v znamenju njegove krepke osebnosti, dd je znala vsem vLfti 6vojo neumorno »ne ari jo in ustvarjajoči optimizem. Zaupanje vojake v svojega vrhovnega poveljnika, zaupanje prezidenta v vojsko in zaupanje naroda v vojaško silo so neprecenljive dobrine, kj jih tujina ne more zanikati.
»Lydove listi«, glasijo ljudske stranke, ' poudarja, da je bilo prezidentovo potovanje po Češkem, Slovaškem ia t nemške kraje i
prava zmaga državne ideje Jn demokratskega duha. Dr. Beneš je ustvaril direktne stike med seboj jn narodom, kar ljudstvo močno cenj.
Neodvisne >Lidove noviny« pišejo med drugim: S podporo tenkočutnega in globokega duha predsednika ministrskega sveta dr. Hodže nadaljuje drugi prezident republike delo svojega prednika, prizadevajoč siri a ustvari vse ugodne pogoje, za miren in srečen razvoj vseh slojev in vsega prebivalstva Češkoslovaške.
Turi; senat je na svoji današnji sej<j pred prehodom na dnevni red proslavjl obletnico izvolitve prezidenta d»r. Beneša. Senator dr. Klofač je v svojem govoru spomnil na to, da so se prj izvoltvj dr. Beneša združile vse stranke in tako poste v i le narodno solidarnost na nove temelje. S hvaležnostjo sc ves češkoslovaški narod spominja skrbi, tki jo posveča prezident dT. Beneš javm upravi in vsem potrebam države ter zlus^i češllcoskrrašk; državni obrambi. Češkoslovaška pozm danes samo eno fronto koal ci je. Nikjer na Češkoslovaškem ni sovraštva pno6i Nemcem zairmf tega, ker pripadajo drugi narodnosti, in s priznanjem lahko ugotovi, da tudi na nemška strani vedno bolj prodira državljanska zsuvest. Baš modremu vodstvu p<reziidernta dT. Bene§a £re zasluga, da je položni Češkoslovaške danes na zunei in znotraj čvrst in da lahko 5e-škoslovašk na.rod mirno zre v bodoonoslt. Tudi predsednik senata dr. Soukirp je v imenu vseca senata izrazil čestitke preizi-d)en+u republike in mu zagotovil zvestobo in prd<ooro vseh resničnih češkoslovašfafh patriotov-
Odmev volitev v kočevskem sreza
Glasilo KatoMSks akcije »Slovenec« Ja nedavno očital »Jutru«, da Je glasilo nemčurjev, ln pozneje dokazoval to trdl-tem s tem, da so pri zadnjih občinskih volitvah ponekod volili Nemci opozicijske liste, na katereh so kandidirali tudi pristaši JNS. Kot posebno značilen primer je navajal mesto Kočevje, kjer so baje jugoslovenski nacionalisti izdali slovenstvo s tem, da so vzeli na svojo listo tudi nekatere predstavnike kočevskih Nemcev. Sedaj pa čitamo v > Pohodu-t poučen dopis o občinskih volitvah v kočevskem srezu. V dopisu stoji med drugim:
»Okrajni predsednik JRZ se je Sel od sestanka sreskega odbora JRZ pogajat z nekimi zastopniki nemške manjšine. JRZ Je sicer stvorila v Kočevju slovensko listo, toda v občinah Kočevje okolica, Mozelj ln Kočevska Reka Je postavila tako mešane liste, da Jih niso Sli volit niti vsi odborniki krajevnih organizacij JRZ. V občini
Kočevje okolica so od 24 odbornikov na listi JRZ samo 4 taki, ki t domači hffl govore slovensko. A Se od tefa Je eden poslal na sodišče preklic svoje kandidat* ske izjave, češ da Jo Je podpisal za popolnoma drugačno listo. Tamkajšnji predsednik JRZ je namreč zbiral pristanke slovenskih kandidatov s trditvijo, da bo ne listi 10 slovenskih in 14 nemških odbor, nikov, toda s slovenskim županom. Na mozeljski listi sta baje samo drva, ki govorita slovensko tudi doma. Od zavednih Slovencev ni šel skoro nihče volit, niti predsednik JRZ. Na Kočevski Reki je sestavil tisto predsednik JRZ Cepin, v katerega hiši govore nemško, z meščani in nekaterimi zavednimi Slovenci. Tudi tu se je več zavednih slovenskih odbornikov JRZ vzdržalo glasovanja«.
Res radovedni smo, kaj bo na ta očitka odgovoril »Slovenec«.
Narodna skupščina
Beograd, 18. decembra, p. V nasprotju x včerajšnjim živahnim jn mestoma viharnim dnem je vladalo danes ▼ narodni skupščini popolno zatišje. Seje finančnega odbora so odgodene in bo prihodnja sklicana pismeno. Zgodilo se bo to šele po pravoslavnem novem letu. Narodna skupščina sama bo imela svojo prihodnjo seyo v ponedeljek, ko bo verifikacijska debata končana. Na ponedeljkovi seji bo izvolila tudi Skupščinske odbore za predložene zakonske načrte, med njimi tudj za konkordaft, nato pa bo odšla na božične počitnice. Tudi novi odbori bodo začeli z delom šele po počjitaicah, torej sredi januarja.
Intervencija za ribiško društvo v Celju
Beograd, 18. decembra, p. RibiSko društvo v Celju je utrpelo letos veliko Škodo zaradi neurij in poplav, zlasti pri svojih napravah in vališčih. Nar. posl. Ivan Pre-korSek je zato posredoval v kmetijskem ministrstvu v oddelku za ribogojstvo, da bi se temu zaslužnemu društvu dovolila čim večja pomoč za nadaljevanje koristnega dela. Kljub vsem svojim prizadevanjem se je moralo društvo doslej boriti z velikimi težkočamri Ln-tervemcjja posl. Prekorska je v toliko uspela, da mu je bila obljubljena pomoč za celjsko ribiško društvo, v kolikor bodo dopuščale možnosti.
Odlikovanja
Beograd, 18. decembra. AA. Odlikovani so z redom Jugoslovenske krone 4. stop. dr. Anton Milavec, predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani, z redom Jugoslovenske krone 5. stop. dr. Ernest Gorišek, vršilec dolžnosti upravnika OUZD v Beogradu, dr. Janko Vrančič, ravnatelj Pokojninskega zavoda v Ljubljani, in Jerko San-tič, podravnatelj Pokojninskega zavoda v Ljubljani.
Pogreb poslanika
Jovana Vučkoviča
Beograd, 18. decembra, p. Ob prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja, članov diplomatskega zbora ter mnogih drugih odlič-nikov so danes pokopali pokojnega Jovana Vučkoviča, dolgoletnega pooblaščenega ministra in poslanika v inozemstvu.
Unifikacija tiska v Nemčiji
Berlin, 18. decembra, g. O novem t s kovnem zaJkonu, kj se pripravlja, se doznava, da bodo mogli ▼ bodoče biti glavni uredniki listov samo člani nemške narodne socialistične sitranke. Nadalje se govori, da se bosta s 1. januarjem fuzionjrnla »BerV-ner Tegeblatt« in »Deutsche allgemeine Zeitung«. Tudi »Frankfurter Zeilung« če-gar glavni urednik dr. Rudolf Kircher ni člain stranke, bo pretvorjen v oficiclni list.
stavijo po robu. Med komunizmom in katoliško cerkvijo ne more biti niti najmanjšega kompromisa. Z novim letom bodo objavili angleški katoliški škofi nov pastirski list z natančnim načrtom za borbo proti
i komunizmu.
Francoska in Nemška armada
Pariz, 18. decembra, b. Iz govora, k* ga
je imel francoski vojni minister Daladier v izvršnem odboru radikalne stranke, sledi, da razpolaga Francija trenutno s 600.000 možmi redne armade, od katerih jih je 150.000 potrebnih na severni francoski meji, tako da jih odpade na vso ostalo Francijo komaj 450.000, dočim ima Nemčija že sedaj pod orožjem stalno armado najmanj 800.000 mož, katerim pa je treba dodati še najmanj 200.000 militariziranih članov delovne službe in okoli 50.000 v vojašnicah se nahajajočih policajev.
Spomenik Viteškemu kralfu v Mariboru
Maribor, 18. decembra.
V mestni posvetovalnici je bila nocoj seja širšega odbora za postavitev spomenika pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Sejo je otvoril predsednik odbora, bivši mestni župan dr. Lipold, ki je v uvodu pozdravil vse prisotne, med njimi mestnega poveljnika generala Milenko-viča, ki so mu navzoča priredili prisrčne ovacije. Nato je poročal, da se je 19. novembra 1934 konstituiral odbor z nalogo, da postavi pokojnemu kralju Aleksandru L primeren spomenik na severni meji Ker je mestna občina takrat sklenila, da bo zgradila v njegov spomin šolsko poslopje in zavetišče v magdalenskem okraju, je bil odbor mnenja, naj se mu postavi z zbranimi prispevki likovni spomenik.
Blagajnik odbora ravnatelj g. Pogačnik je poročal, da je odbor zbral doslej 667.501.50 Din, ker pa je bilo izdatkov za poštnino, tiskovine in druge potrebščine 56.980 Din, znaša sedaj fond za postavitev spomenika 610.521.50 Din. Blagajnik se je ob tej priliki zahvalil vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k temu uspehu.
Prav tako se je zahvalil tudi predsednik odbora dr. Lipold, ki je obenem naglasil, da obstoja v Mariboru tudi fond za postavitev spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju in sicer v znesku 230.000 Din, ki pa je zamrznjen.
Predsednik idejnega odseka notar dr. Sor-li je prečital obširno poročilo odseka, ki pravi, da je med vsemi trgi m prostori v Mariboru najprimernejši za postavitev spomenika pokojnemu kralju Aleksandru L Trg svobode.
Končno je bilo na predlog dr Lipold a sprejet sklep, da se osnuje ožje razsodišče, v katerem naj bi bili dr Lipold univ. prof. Plečnik, kipar Meštrovič, konzervator dr. Štele, župan dr. Juvan in ravnatelj De-tela. To razsodišče naj bi razpisalo natečaj za postavitev spomenika na Trgu svobode, kar naj bi umetniki upoštevali pri svojih osnutkih. Nadaljnje posle bo vodila dosedanja uprava.
Vremenska napoved
Zagrebška: Stalno, precej vedro in toplo vreme.
Dunajska: Nekortiko izpremanbc sedanjega milega vremena.
»JUTRO« št 294
3
SoSofe, T9. XI!. 1955.
Streli z« hčer ftt za čast
Podrobnost! o ljubavni tragediji, ki razburja vso prestolnico
Vdova gospa Dimitrijevičeva s tremi hčerkami, od katerih je prvorojenka
Mila (X) že teden dni v grobu
Beograd, 18. decembra.
Tragedija Mile Dimitrijevičeve in njenega. očeta je posledica usodnega srečanja ljudi iz dveh različnih svetov. Mlada, lepa Mila se je ubila, ko je uvidela, da je njena ljubezen grdo izkoriščana in zavržena-Ustrelila se je v veliki zmoti, ko je mislila, da je človek, kateremu je poklonila svojo ljubezen, pošten. Ko je spoznala, da je podlež, je izgubila vero v svet in življenje. Reva ni vedela, da takšnji ljudi, kakršen je Svetozar Stojanovič, ni toliko na svetu, kakor bi se dalo sklepati po objestnosti in hrupnih škandalih, ki jih počenjajo. Nesrečna mladenka je sploh malo vedela o življenju in v smrt je šla v veliki zmoti, da je »vet brez Bate Stojanoviča brez vrednosti, dočim je res baš nasprotno.
Prostovoljna smrt razočarane mladenke je povzročila veliko senzacijo, ki je bila inž. Stojanoviču neprijetna. Pri vsej neprijetnosti pa se je bogataški gin dobro zavedal, da denar opere vse madeže in da lahko tudi računa e pozabljivostjo ljudi. Ko so nesreč-bo Milo pokopali, so mnoge matere in mkt-denke zajokale, mnogi očetje in pošteni
Oče Zika Dimitrijevič,
»oladeaiči so stiskali pesti in kleli---
Jutri pa bi bila nesrečna Mila pozabljena in jutri bi bil Svetozar Stojanovič spet mlad l>eograj»ki bogataš brez made-ža. Nekega dne bi z neko drugo mladenko stopil pred oltar m nova beograjska senzacija bi bila-razkošna svatba.
Vse to. kar bo jutri, je imel pred očrni oče nesrečne mladenke. Žika Dimitrijevič. Podlo igračkanje zapel jivca z njegovo nesrečno hčerko je bilo zanj najhujše razžaljen je. Hčerkin samomor ga je pognal v <jbup, ki je bil brez dna baš zaradi tega, ker .je mož videl, da bo zločin ostal nekaznovan in da bo vse utonilo v pozabljen ju.
„Tata te bo maščeval •.
Ko so Milo pokopavali, so skušali zvesti prijatelji potolažiti nesrečnega očeta, ki je ob odprtem grobu pretresljivo vzdihoval in jokal. Slišali so njegove besede: »Hčerka, tata te bo maščeval!« — Komaj so nesrečnega moža odtrgali od groba in govorili so mu, da ima še dva otroka, za katere je treba skrbeti in da zaradi dolžnosti in ljubezni do družine ne sme storiti ničesar nepremišljenega. Na vse to je Zika Dimitrijevič odgovarjal z vzdihljaji in solzami.
Včeraj pred svojim strašnim dejanjem je bil Zika Dimitrijevič z ženo, hčerkama in mnogimi sorodniki spet na grobu svoje hčerke Mile. Bil je sedem-dnevni pomen — spominska pobožnost — in oče je bil ravno tako potrt, kakor pri pogrebu. Zgrudil se je na grob. krčevito je objel križ in jokal. Ko je bil obred na grobu končan, se je poslovil od žene, sorodnikov in prijateljev ter rekel svoji tašči, da ji bo pokazal, kje je okrožno sodišče, kamor je bila tudi ona povabljena k zaslišanju. Malo pred po! 12. uro sta s taščo prišla v poslopje okrožnega sodišča in se znašla na hodniku pred sobo štev. 25. v kateri je preiskovalni sodnik baš zaslišaval inž. Stojanoviča. Dimitrijevič je vprašal slugo, če bi lahko govoril B preiskovalnim sodnikom. Sluga je potrkal na vrata, pogledal v sobo. Dimitrijevič pa ga je odrinil, naglo stopil v sobo in zaprl vrata za seboj.
Nekaj trenutkov pozneje eo zagrmeli streli. Sluga je planil v sobo in zagledal na stolu pred sodnikovo mizo krvavečega inž. Stojanoviča, pred njim na tleb pa Dimitri-jeviča. Iz druge sobe sta pritekla sodnik in zapisnikar, po hodniku pa sodniki, uradniki in sluge iz drugih sob. Tudi zdravniki so bili takoj na mestu. Ugotovili so, da je Dimitrijevič že mrtev, Stojanoviča, ki je je-čal in klical: Joj. joj. majka moja!« pa so položili na prvo mizo. ga pregledali in odnesli iz sobe.
Šest revolverskih strelov je povzročilo v starem, v opoldanskih urah vedno polnem poslopju okrožnega sodišča strašno zmedo, kot blisk pa se je tudi daleč na okrog raznesla vest: Dimitrijevič je ubil inž. Stojanoviča, tistega, ki je uničil njegovo hčer! — Okrog sodišča in po ulicah so se zbirale gruče ljudi in razburjeno razpravljale o tej vesti. Najrazličnejši komentarji so se čuli, a vse simpatije so bile na strani nesrečnega Zike Dimitrijeviča. V nekaj minutah je bila o tragediji obveščena vsa prestolnica.
Stojanovič o svoji nedolžnosti in „ženskem tipia"
Tudi v kirurškem oddelku državne bolnišnice, kamor so pripeljali ranjenega Stojanoviča, je bilo vse na nogah. Največja skrb je bila posvečena odpravljanju radovednežev in Da vrata sobe. v katero so odnesli ranjenca, so takoj nabili listek, da vstop ni dovoljen. Pred bolnišnico se je zbrala velika množica ljudi in tudi vsi hodniki so bili polni. Na hodniku pred sobo, v kateri je bil ranjenec, je vzbujala pozornost neka dama v dragocenem kožuhu zaradi tega, ker je bila menda edina, ki je slabo govorila o nesrečnem Dimitrijeviču. Tujim ljudem, ki so jo mrko gledali, je pripovedovala:
— Zločinec, kaj je napravili Zločinska banda je to... Saj bi bil lahko še na« ubil, ko smo prišle včeraj, da bi govorile z brar tom.
Dama je sestra inž. Stojanoviča. Od nekod je prišel njen mož in jo odvedel iz hodnika bolnišnice. Ob pravem času je prišel,
Inž. Svetozar Stojanovič
ker so ljudje že godrnjali Neki mlaj® mož,
invalid brez DOge, je glasno zaklical: Ce bi jaz bil zdravnik, ne bi ga zdravil!
Neki novinar se je le preril v strogo zastraženo ranjenčevo sobo in točno je zabeležil tele njegove besede:
— Ne pustite sem novinarjev. Vsega je krivo razpoloženje javnosti... Masa je kriva! Obžalujem ta dogodek! — Niseim kriv... Jaz sem mlad človek. Ona je bila lepa. Je pa poseben ženski tip, nov tip ženske. To so »simpsonke«! — Njen oče je patriarhalni človek. Hotel je oprati svojo čast... A jaz nisem kriv. Ni vse tako, kakor je videti... Drugače je... Dokazal
bom. da nisem kriv--
Ko so ga še enkrat pomirili, da novinarjev ne bodo pustili v sobo, je utihnil. Njegove besede so res značilne. Ni se utegnil potvarjati, govoril je res iskreno. Čisto enostavno! Kakor je že marsikaj počenjal, tako si je tudi Milo prisvojil iz golega sno-bizma. Ker pa ni njegov tip. jo je zavrgel. Čisto enostavno! Kravata, srajca, ki ni več moderna, gre v cunje in 6e ženska ni več njegov tip. jo zavrže. Če se zaradi tega ubije, je to njena stvar. Velika neumnost, neprijetno, žalostno, a on ni kriv.
To je pač naziranje ljudi sneta, figar
predstavnik je inž. Svetozar Stojanovič. Mila Dimitrijevičeva in njen oče pa nista is tega sveta in zato sta morala žalostno umreti. Sicer žalostno, a čisto enostavno. Da bo razlika teh dveh svetov 5e bolj očitna, naj sledi nekaj kratkih podatkov
o življenju Dimitrijeviča in Stojanoviča
Zika Dimitrijevič se je rodil leta 1894 ▼ Kragujevcu. Tam je dovršil osnovno ln srednjo šolo. Potem je bil vojak in se je hrabro boril na vseh frontah. Po vojni m mogel uresničiti svoje srčne želje, da bi študiral tehniko in vpisal se je v poštno-telegTafsko šolo v Beogradu, da bi čimprej prišel do kruha. Postal je uradnik poštnega ministrstva in po svoji sposobnosti in vestnosti je lepo napredoval ter si pridobil najboljši sloves med predstojniki in tovariši. Poslali so ga bili tudi v neke posebne strokovne tečaje v Belgijo, katere je dovršil z najboljšim uspehom in postal pozneje šef I. tedefonsko-telegrafske tehnične sekcije r Beogradu. Bil je človek kristalno čistega značaja, najboljši mož in oče. Zadnjič je bil
Matineja ZJCJV.
DANES ob 14JS la jutri ob 10 M	Vam bo zaigrala
FRANČIŠKA GAAL svoj najveselejSi film
C C v D V Hermanu Thimig — Theo Lingen 9 1 D 1 in drugi ...
V ELITNEM KINU MATICI pri matinejskih eonah Pin SJSO tn 5JS0.
Inž. Svetozar Stojanovič, 80-letni ste
nekdanjega pomočnika finančnega ministra, je študiral večinoma v inozemstvo. Diplomiran je bil leta 19S3 ▼ Berlinu. Potem je odslužil vojake, po vojaški službi pa je do julija lanskega leta s svojim športnim avtomobilom potoval po sveta od enega letovišča do drugega. Tudi ▼ Slovenijo je prihajal zaradi zimskega športa. Lani julija je postal dnevničar ▼ poštnem ministrstvo. Za službo se ni brigal in med tovariši ni bil priljubljen. Užival je slove« brezobzirnega egoista. Ko je pri Sel ▼ javnost kot povzročitelj tragične smrti mlade dijakinje, je bil 14 t. m. odpuščen iz državne službo.
Takega pogreba Se nI bilo
Kako je beograjsko javnost razburila velika tragedija, je najbolj pokazal danes popoldne pogreb nesrečnega očeta Zike Dimitrijeviča. Pogrebu je prisostvovalo daleč nad 20.000 ljudi. Skratka tako velikagea pogreba še ni bilo v Beograda Stekale so se ogromne množice ljudi, da počastijo spo-
v svoji pisarni v sredo popoldne po uradnih	min poštenega človeka, ki je s svojim živ-
urah. Nekemu tovarišu je povedal, da ga	' ljenjem branil čast evoje družine. Ker pa je
naslednji dan ne bo, ker bo šel na grob	j Zika Dimitrijevič sam segel po orožju, je
svoje hčerke in ker ga kličejo na sodišče.	I bU pokopan brez prisotnosti duhovnov.
Jutri bo pela v kinu Slogi	GITTA ALPAR §
Razkošna opereta po glasbi G. Millockerja in Thea Mackebena
DU B A R R Y
že tako dolgo pogrešana priljubljena pevka fenomenalnega glasu. — Rezervirajte si že danes potrebne vstopnice!
Mariborska relejna postaja ogrožena
Sestavljena bo spomenica vseh mariborskih društev
Maribor, 18. decembra.
KaJcor smo svoj čas poročali, so v okviru mariborskega mestnega sveta izbrali poseben radijsk, odsek, kj ima ncunen,, da pripomore k izvedbi načrta za postavitev re-lejske radijske postaje v Mariboru. Na podlagi informacij v zadnjem času je načelnik tega odseka podžupan Franjo Že bo t sklical za četrtek zvečer v mestni pos^e.ovalnio poseben sestanek p-edstu-mikov vseh mariborskih sjlturn h, eai.onodnih, znanstvenih ter narodno obrambnih organizacij, da zavzemajo stališ?« k položaju, kakršen je. Iz uvodnih besed podžupana Žebota in referata Krambergerja je bilo razvidno, da je ta načrt ogrožen in sicer iz finančnih, kakor tudj iz tehničnih vzrokov. Obe poročilj sta izzveneli v to, da je dejansko stanje taikšno, da ne moremo računati z gotovostjo na izpolnitev te stare mariborske želje. Ni izgleda, da bi potrebni znesek prišel v novj proračun poštnega ministrstva in da bj se v doglednem času rešilo kabelsko vprašanje. /
V izčrpni debat; so poedini udelžeenci naglašali svoje stališče ter poudarjali veliki pomen, kj ga ima vprašanje radijske re-lejske postaje za Maribor. Načelnik mestnega urada inž. Baran je naglašal, da moremo pričakovati jn zahtevati to. kar v Mariboru finančno in kulturno moremo. Iz tega vidika Maribor relejsko radijsko postajo tehko prenese. ArbivaT prof. Baš, ki je zastopal mariborsko Zgodovinsko jn mu-
zejsflco druSlvo, je naglašal potrebo, pomen n kvalifikacijo Maribora ter vse mariborske javnosti za takšno ustanovo. Prof. dr. DolaT, predsednik Narodne odbrane in Zveze Maistrovih borcev, pa je opozarjal na veliki pomen nujno potrebne radijske relejne postaje in narodno obrambn h vidikov in sta se v tem smislu priključ la njegovim izvajanjem predsednik CMD g. dr. Lašič in g. Golež v imenu ZKD. V zvezi s tem se je nadalje povdarjala potreba, da priprav; mestn; radijski odsek potrebna finančna sredstva za real zacijo tega načrta, pa tudi gradivo, ki naj bi se zbralo v posebno obširno utemeljeni spomenici. To spomenico bo pc<tem ustno podkrepila posebna deputacija mariborskih kulturnih, nacionalnih ter na-rodno obrambn h organizacij, ki bo v kratkem odtpotovala v Beograd in v zadevi relejske postaje posetila poštnega ministra.	> p« i
JIM ■iMU.jiMb»i—iiii iiijgfflmjmibji Matineja kina Uniona
Tel. 22-21
Pretresljiva drama očetovske ljubezni po romanu prevedenem v 22 jeziku in 4 milijonov izvodov naklade
Sorrell in njegov sin
Predstave danes ob 14.15 — jutri ob 11. dop. Cene 3.50 in 5.50 Din
Milijoni za pobijanje tihotapstva
Saharina je na tone — Nagrade iz centralnega Sonda
Ljubljana, 18. decembra. Tihotapstvo g saharinom, užiga'naki in ttfigalnimi kremem&ki zavzema v Sloveniji na meji proti avstrijski republiki zmerom večji obseg. Posebno v mariborski okolici se nmogo ljudi preživlja s tem poslom. Kakor kažejo uradne ugotovitve, je tihotapstvo za nekatere tako rentabilno, da tvegajo življenje tn zdravje — saj kronika nesreč neprestano beleži veliko Število mrtvih, a zlasti ranjenih, ki zapadajo strelom iz pušk obmejnih organov. Predvsem tihotapstvo s saharinom se na naši Štajerski meji obnaša s tako dobičkano-snim uspehom, da so na avstrijski strani dale celo uradne instance tej vrsti tihotapstva svoj blagoslov. Tako so pri vseh oddelkih finančne kontrole na avstrijski meji deponirani paketi, ki vsebujejo po dva, pet in več kilogramov saharina in ki so paketirand pod plomfbo, ki jih avstrijski finančni organi izročajo avstrijskim tihotapcem, da ^h prinesejo na našo stran, "□služnost teh organov gre tako daleč, da tihotapcem celo pokažejo pot, na kateri naših financarjev ne bodo srečali...
Tako je bil pred nekaj dnevi na progi med St. Ujem in Mariborom uradno ustavljen tovarni vlak, v katerem so finančni organi razen druge tihotapske robe odkrili tudi večje količine saharina in so iimeli priliko, da obenem aretirajo tudi spremljevalce blaga. Vlak je bi] izven službenega reda ustavljen sredi proge in tihotapsko kolono so finančni organi zajeli v vagonih, ki so se pod označbo, da so prazni, vračali iz graSke smeri. Na podoben način je bil nedavno na Jezerskem zajet profesionalni tihotapec, pri katerem so finančni organi našli nič manj kakor 30 kg saharina, veliko število vžigalnikov in pet kilogramov vžigalnih kamenčkov. Za moža, ki je bil zaradi tihotapstva že svoj čas dve leti v zaporu, je v zakonu določena globa, ki znaša nad milijon dinarjev. Ko imajo naši finančni organi toliko opravka s tihotapstvom saharina, se po pravici
DANES PREMIERA! Prvi v 1 j o 11 n s k 1 koncert
slovitega virtuoza VASE PftIHODE
v filmu! Sodelujejo še: Gustav Diessl, Isa Miranda, Attila Horbiger in Hilde v. Stolz.
V elegantnem razkošnem miljeju živi eksotičen mož, ki se zaljubi v lepo tujko Razdvoj njegovega srca! _______ __ w __ . _ _	.
MAHARADzINA LJUBEZEN
KINU
DANES V
ELITNEM MATICI!
sprašujejo, kako je mogote tako nesorazmerno velike količine tega sladila uvažati v našo državo, ki fo po pravici imenujejo za deželo sladkorne industrije. Ra^og je predvsem v dejstvu, da naš mali in srednji človek v svojem rednem proračunu pač težko utrpi 15 ali 16 dinarjev za kg .sladkorja.
V zvezi s tem so naši odločujoči krogi začeli uividevati, da je potrebna tu temeljita remedura. V Ljubljani se je pravkar mudil neki zastopnik osrednje carinske uprave, ki je zastopnikom javnosti izjavil, da se v Beogradu snuje centralni fond, v katerem se je zaenkrat nabralo okrog 3 milijonov dinarjev, prispevanfh predvsem od naše sladkorne industrije, in ki je namenjen za pobijanje tihotapstva s saharinom. Zanimanje za izsledovanje tihotapcev saharina je bilo sicer že od začetka veliko, a spričo dejstva, da za izsleditev doslej — v nasprotju z nekaterimi drugimi vrstami tihotapskega blaga — ni bila odmerjena nikakršna nagrada, je bil velik del obmejnega prebivalstva od vrnjen od tega, da bi na lastno pobudo preganajal tihotapce. Novi fond začenja v tem pogledu povsem novo dobo in ne more biti dvoma, da bodo poslej prebivalci v obmejnih krajih z vse drugačnim zanimanjem iskali sled za tihotapci. Ker se zaplenjeni saharin po obstoječih predpisih ne more prodajati na Javnih licitacijah — za nakup tega dragega, mnogo iskanega sladila je potrebno posebno dovoljenje ministrstva — je finančna oblast doslej vse zaplenjene količine oddajala vojaškemu skladišču v Zemunu, kjer se ga je doslej nabralo že okrog 12 ton. Vojaške Instance ne vedo, kaj naj bi počele z vso to ogromno zalogo, ker saharin za prehrano vojakov ni uporaben.
O vsej zadevi tihotapstva s saharinom pripravlja vlada uredbo, ki bo v kratkem obljavljena. Po tej uredbi se bodo vsi primeri tihotapstva s saharinom obravnavali uradno v pospešenem tempu in je hkratu poskrbljeno, da se bo tudi vnovčevanje zaplenjenih predmetov vršilo na čim krajši način. Po novi uredbi bosta prijavitelj ln vlovitelj prejela, kakor hitro se doikumentarično ugotovi krivda, že takoj naslednji dan nagrado v skladu s saharozo zaplenjenega blaga. Ta nagrada bo po ki-
Ivan JelaSin, veletrgovec v LJubljani, jv bil na včerajšnji prvi seji novo izvoljene zbornice za TOI ponovno izvoljen za predsednika. Poročilo o volitvah je na 5. strani.
Io gramu zaplenjenega saharina znašala okrog 300 Din. Ta fond bodo v sorazmerju s kapaciteto financirale tvorni ce in veletrgovine sladkorja.
Somin: Atentat
(K današnji premieri) Avtor »Atentata« je Švicar Somin, ime, ki nam je bilo doslej neznano. Z »Atentat fcom« pa se je predBtavil kot avtor, ki pozna vse zakone odrske učinkovitosti in, kar je važnejše, vse neštete odtenke duševnih konfliktov in pretresov, ki jih doživlja dvoje ljudi, kot posledice izvršenega atentata. Mož in žena sta edini osebi, ki
Matineja kina Slege
Tel. 2730
Najlepši film božanske Grete Garbo
KRALJICA KRISTINA
Predstave ob 14.15 in jutri ob 11. dop. Cene 3.50 in 5.50 Din.
nastopata v igri. Eden izmed njiju je izvršil atentat. Prikrivanje tega dejstva pred soprogom, ugibanje o indicijah proti osumljencu, strah pred policijo, pred negotovostjo dokaznega postopka—vse to so prvine, na podlagi katerih je zgradil avtor sila učinkovito, močno, dramatično dejanje. Prvo dejanje je zgolj ekspozicija. drujo pa narašča po vseh zakonih logike in odrske učinkovitosti ter se sproži v tretjem, v usoden plaz, ki potegne moža in ženo s seboj. Krivec omaga in prizna zločin, ki ga je zagrešil nad vplivno politični osebo — ministrom. Ta zločin ni akt maščevanju temveč v prvi vrsti osebne osvoboditve resnicoljubnega človeka, zrušil se je pod pezo ministiove nasilnosti, ki ga je tirala k izdajanju poliličnih skrivnosti ministru nasprotne, radikalne stranke.
Srednik med zakonsko dvojico in zunanjim svetom je radijski aparat. Po njem izvesta vse nove momente v zasledovanju atentatorja. Telefon, glasovi ljudi s ceste ia
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
CELJE LJUBLJANA MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA
ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO.
hodnika in razgovori o vodstvu radikalne stranke približajo in oživijo gledalcu marsikatero osebo, ki niti ne nastopu
Vsebinsko prinaša igra mnogo resnic, kt jih je skovala izkušnja v sodobnem življenju, resnic o njegovih socialnih in političnih razmerah, in v svojem dialogu daje vpogled v izmaličena etična in moralna na^ čela današnjega sveta.	,
Igra, v kateri igrata gospa Mira Danilova in gospod Ivan Levar, je efektno delo. ki ga je oživil naš režiser Milan Skrbinšek. Nosilca vlog sta postavljena pred fizično in psihično naporni nalogi, ki zahtevata največjo skalo človeških čustev in vso silo umetniškega ustvarjanja, da za živita osebi moža in žene v oni neposredni intenzivnosti, ki sili gledalca k popolnemu sodoživljanju njunih usod. M.—S—eva.
Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josefove« grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
OgL rec. g br. 1518*"»
ažična številka nJUTRAa bo izšla v četrtek zjutraj.
Zaradi treh praznikov bo tri dni aktualna. Na pomnoženih straneh bo objavljenega mnogo pestrega in zanimivega čtiva. Rekordna naklada prazničnega »Jutra« v zvezi s tridnevno aktualnostjo bo nudila interesentom izredno močno publika-cijsko silo po običajnem, nepovišanem tarifu.
Ne dvomimo, da se bodo vsa ona naša trgovska pod' jetja, katerih kupcifski uspehi zavise od spoznavanja prednosti blaga, ki ga priporočajo občinstvu v nakup, posluiili te izredne publikacijske sile, kj jim bo dovedla mnogo novih odjemalcev in interesentov, njihovim starim odjemalcem pa bo z oglasi utrdila prepričanje, da kupujejo dobro blago pri dobrem viru.
Prosimo vse one naše velecenjene inserente, ki bodo to publikacijsko silo izkoristili, da nam svoja naročila dostavijo čimprej.
Oglasni oddelek „ JUTRA".
Domače Testi
* Kmetijski Šoli na Grmu je bilo za njeu zlati jubilej poslanih toliko čestitk od absolventov in drugih prijateljev, da je nemogoče zahvaliti «e vsakemu posebej. Zato rav nateijstvo po tej pofi jzreka prisrčno zahvalo vsem, ki so se spomnili jubilanfcke z iskrenimi voščili. Iskreno pa se zahvaljuje tudi vsem 380 absolventom in čez 70 drugim odličnim prijateljem Grma, ki so se proslave osebno udeležili in s tem največ pripomogli do njene sijajne izvršitve. Hvala vsem in na zopetno svidenje ob železnem
jubileju- pr#pa?aBdo tujskega prometa
deluje revija »Jugoslovenska turista«, ki se tiska v Ljubljani, urejujeta pa ga gg. proi. Franc Violič e Sušaka ia VL Regally iz Ljub-liane. Dvojna številka za november in december je spet okusno opremljena. Med vedno lepimi, izbranimi ilustracijami zaslužijo posebno hvalo krasni posnetki Frana Krašovea iz njegovega albuma »Slovenska zemlja v podobah«. Članki govore o lepotah slovenske zjme, o zimi v Gorskem kotaru, o bilanci letošnje sezone v slovenskih letoviščih in zdraviliščih, o pomenu športa za telesni razvoj naroda, o turističnem svetu savske banovine, o belem športu na našem jugu- o Dolenjski, o Pohorju, o St. Lovrencu, o Drubrovniku. o najlepših zimskih športih, o delu Ljubljane za tujski promet, o izletu na Koroško in v drugih lepotah in zanimivostih.
* Železničarjem v vednost. Obveščamo vse železniške uradnike ln nastavljence, da bo vodstvo ekskurzije ZKD na pariško svetovno razstavo upoštevalo pravico prijav-Ijencev iz železniških krogov do znižane vožnje. Vsem tem'se ne bodo zaračunali (ir-janski izdatki za vožnjo z vlakom pod pcgojem, da si sami preskrbe vozovnice po zn?žam tarifu Vodstvo ekskurzije mora vsak tak prijavljenec opozoriti na svojo pravico do znižane vožnje, nakar mu bo vodstvo zaračunalo samo izdatke za bivanje v Parizu in drugih krajih, vstopnine, prevoze z avtobusi, ladjo in tramvaji.
Dvoje prednosti
naravne nege zob
I o— Gojenci dri, koneervatorfja nastopijo na svoji L produkciji v ponedeljek 21. t. m. v veliki FUharmanidni dvorani in sicer: Dupša iz šole ravnatelja Betteta, Pavtovčičeva, Kolarjeva in Polajnar jeva te šole prof. Trostove ter Novakova iz šole prof. Wiatinghauanove, dalje iz klavirske-ga oddelka pr. Janka Ravnika, Loger Edita in Osterc Marta, iz oddelka prof. Antona Ravnika Adamič Bojan in iz komorne šole prof. šlaisa Burger, Marin in Adamič. Vsi izvajajo dela iz češke literature, o kateri bo predaval pred začetkom izvajanja skladatelj Vilko Ukmar. Končno točko ima orkester, ki zaigra Dvorakovo »Serenado« pod vodstvom gojenca Prevorška lz šole prof. L. M. Skerjanca. V Matični knjigarni se dobi točen spored, ki velja obenem kot vstopnica in stane 2 Din.
u— Lutkovni oder v Šiški- Jutri ob 9.15 bo v Sokolskem domu v Šiški krstna lutkovna predstava pravljične igre »Jaka baron«. Vabimo Šišensko mladino rn njiih starše na to predstavo. Prosvetni odsek.
n_ Filozofsko druitvo bo imelo danes, ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje tretje predavanje. Predaval bo vseuč. prof. dr. France Veher o temi: Dušeslovni značaj naše dobe. Vabljenj vsj, ki 6e zanimajo. Vstop prost.
u— V »Cavalerjji rustlcani« in »Bajacu«, a.	.	ki se ponovita drevi v operi, pojeta glavni
* V Planici je 2o cm suhega snega m j ženski partiji ga. Gjungjenac in gdč. Oljde-
"" T,"1! kopova, tenorski partiji gg. Marčec in Franci, prologa v Bajacu pa g. Primožič. Opozarjamo. da veljajo za to predstavo znižane cene.
smuka idealna. Vreme lepo solnčno. Tudi drsališče pri domu Ilirije je že od začetKa meseca uporabno za drsanje.
•	Ciril Metodove podružnice se pozivajo, da svoje prispevke za leto 1936 nakažejo po položnici.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
o— Večer dr. Njke Županiča. V četrtek je priredila starešinska zveza Akademskega društva »Jadran« v Zvezdi večer v počastitev šestdesetletnice svojega člana, uglednega znanstvenika, osvobodilnega delavca rn bivšega ministra dr. Njke Županiča. Zbralo 6e je lepo število akademskih starešin, častno zastopana pa je bila tudi akademska mladina, ki je organizirana v »Jadranu«. Navzoč je bil med drugimi častni član, dvorni svetnik M. Gabrijelčjč. Večer je otvoril s prisrčnim nagovorom predsednik prof. dr. Alojzij Zalokar, ki je 6la vijem ca orisal kot idealista in kot zaslužnega borca za veliki ideal jugoslovenstva Nato ie ravnatelj Rasto Pustoslemšek podal nekatere remini-scence na slavljenčevo delovanje v predvojni Srbiji in na njegove zveze s slovensko iredento , poudarjajoč dr. Zupaničevo zgodovinsko zaslugo, da je izposioval pri Srbski vladi uvrstitev osvobojenja Slovencev med vojne cilje Srbije. Govorili sta še akad. Drnovšek v imenu »Jadranove« mlade generacije in direktor J. Reisner. Vsem se je z izbranimi besedami, polnimi 6pominov na preteklost im vzpodbude za sedanjost, zahvalil dr. N. Županič, ki so mu navzoč ponovno priredili navdušene ovacije.

orig.,
KLAVIRJI PO KVALITETI: Steinway, BoesendorSer, Foerster, Hoelzl, St Petro!, Dalibor (6SR), Hofmann.
Velika Izbira edino pri tvrdki
ALFONZ BREZNIK* Ljubljana, Aleksandrova cesta 7
lz Celja
e— V pojasnilo. Prejeli smo: V Celju obstojata dve organizaciji, ki združujeta v svojih vrstah tudi akademike. To sta Starešinska organizacija Sloge, v kateri so organizirani vsi nacionalni akademiki in Društvo jugoslovanskih akademikov, ki združuje katoliške in par marksističnih akademikov. Društvo jugoslovanskih akademikov je spremenilo po sklepu nekega občnega zbora svoje ime v Akademski klub Brazda. Ker pa s tem niso imeli sreče, so si katoliški in marksistični akademiki nadeli ime Jugoslovansko akademsko društvo. Ta čudna zveza katoliških in par marksističnih akademikov obstoja samo zaradi velike premoči celjske nacionalne akademske mladine. Toliko samo v pojasnilo javnosti, da ne bi bila z dosedanjim poročanjem s strani katoliških in marksističnih akademikov na-
pačno informirana.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 18.15 in 20.30 »IZDAJALEC«. Matineja ob 16. uri: »TARAS BULJBA«.
a— Jugoslovenska razstava umetnostne fotografije je v galerijski dvorani Narodnega doma odprta eaino še danes in juuv To je torei zadnja prilika za ogled dela jugo-sjovenskih mojstrov amaterjem. Razstava je zbudila veliko zanimanja, posebno v teh dneh, ko je odbor mariborskega fotokluba objavil podelitev priznanj. Gotovo ni nobenega amaterja, ki bj s te razstave ne odnesel mnogih pobud za Lastno delo. Gotovo pa je tudi, da marsikdo odlaga z obiskom do zadnjega trenutka in utegne razstavo zamuditi. Tem §e enkrat; Danes jn jutri!
Ali je Vaša prebava v redu?
Vzemite zvečer 2—3 male
ARTIN-FRAŽEJEdr. Wandera.
in zjutraj se boste lahko iztrebili.
Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.—. In v vrečicah po 2 dražeji Din 1.30 Ogl. reg. pod S. br. 7724/34
u— Cerkveni koncert- Pododbor društva
Rdečega križa priredi cerkveni koncert v ponedeljek 21. t- m. ob 8. zvečer v frančiškanski cerkvi. Poje frančiškanski pevski zbor pod vodstvom kapelniika Neffata. Orgle igra g. prof. Matija Tome. Violinske solotooke izvaja vjrtuoz g. Leon Pfeifer, pevske soio-točke pa g. Tone Petrovčjč. Zbirali se bodo prostovoljni prispevki za ljubljanske reveže.
u_ Cril Metodove razglednice za božič
in novo leto se dobe v trgovinah, trafikah in pisarni. Beethovnova ulica št. 2. Podpirajte slovensko obrambno šolstvo!
u— Opozarjamo na recitacij večer Pavla Golia, ki bo v torek 22. t. m. ob 20. v mali filharmonični dvorani. Zbirko svojih najnovejših pesmi bo bral avtor sam. Sedeži po 10 Din v knjigarni Glasbene Matice.
u— Nedvomno boste imeli za praznike goste v hiši. Najlepše spomine na Vašo gostoljubnost bodo ohranili, če jim boste servirali v posodah, ki bodo že same govo-
Parfumerija in specijalna trgovina raznih DARIL v novi Frančiškanski pasaži Oglejte si naše Božične izložbe
GRISOGONO d. z o. z.
s klinično preizkušeno, od več fca* 5000 zobozdravnikov priporočeno Doramad radioaktivno zobno kremo: utrjuje zobno meso lnStedt ker Je tako Izdatna!
Dobite Jo pcvBOd!
*	Smrt pionirja železniškega prometa v Južni Srbiji. V Beogradu je umrl inž. Pavle Jovanovič, splošno znan in priljubljen pod vzdevkom »cika Paja«, ka si je pridobil velike zasluge prt urejevanju železniškega prometa v Južni Srbiji. Doma je bil iz smede-revskega okraja in že kot vjeokošolec se je udeleževal četnjškjfi akcij, med vojmo pa se je hrabro borii na raznih frontah- Iz vojne je prinesel Karadjordjevo zvezdo in druga visoka odlikovanja, a tudi brazgotine od 22 ran. Nobenega odmora si ni privoščil, takoj je nastopil službo v Južni Srbiji, kjer je zgradf! mnoge železniške mostove in predore ter se tudi udejstvoval pri trasiranju novih prog.
*	Zanimanje sa naše narodno blago v Angliji. Bivanje bivšega kralja Edvarda VIII. v Dalmacijij m ostalo brez posledic za modo v bodoči poletni sezoni. Zelo veliko zanimanje je za ročno vezene bluze z narodnimi ornamenti. Ateljeji in trgovine dobe potrebne informacije prj Drž. osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani. Tam eo tudi na razpolago najrazličnejši narodni vzore; za bluze jn obleke.
*	Na svetovno razstavo v Pariz se bomo peljali z odprtim avtobusom v dveh različnih variantah. Prva varianta od 6. do 20. junija in od 1. do 15. avgusta: Ljubljana, Lienz, Innsbruk, Konstanz, Schaffhausen, Strasbourg. Namcy. Pariš. Saarbrflckem Stuttgart, Munchen, Heilrgenblut, Ljubljana. Druga varianta; od 4. do 18. )ulija jm od 5. do 19. septembra; Ljubljana, Benetke, Gard-eko jezero, Mjlano, Turino Momt Ceniš, Gire-noble, Lyon, Pari«, Basei, Luzem, St Mo-ritz, Bolžano. Ljubljana. Vsako potovanje bo trajalo 15 dni. Poleg tega se bodo vršili izlefe v Benetke, Monte Carlo. Nico, Rim, Grcssglockmer, Salzkammergut, Češko, Dolomite, Dubrovnik jn Maria Zeli in bo še več krajših potovanj po tuzemstvu. Zahtevajte prospekte. Prijave in podrobne informacije v Okornovi izletni pisarni Ljubljana, hotel Slon.
*	Roparsk) umor po naročilu. Na cesti, ki vodj iz Jeleneke proti Popovači, so našli ustreljenega kmeta Jo6jpa Kljmčariča. Preiskava je ugotovila, da je bil Ključarič umor-
jen in izropan po naročilu njegovega svaka Ivana Škariča, kj se je polakomnfi njegove zemlje. Skarič }e najel nekega soseda, da je za 2.000 Dim- Kijučariča ustrelil z lovsko puško 500 Dfn mu je izplačal takoj, ostalo pa mu ie obljubil plačati po izvršenem umoru Ko so orožniki vodili oba zločinca na železniško oos*ajo. so razburjeni i.n ogorčeni va^an; hotel? z obema obračunati, ker sta "•>konala s «vo;fm zločinom vsei va^f. ki jp uživala doslej sloves miroljubnosti in poštenosti, veliko sramoto.
u— Glavni odbor Legije koroških borcev
vabj člane na sestanek, ki bo drevj ob 20. v društvenem lokalu (gostilna »Pri Sokolu«, Pred škofijo)- Na dnevnem redu sestanka so poročila predsednika, glavnega odbora, predavanje tovariša Primožiča: Naša Koroška in naša legija ter slučajnosti in tovariški razgovori.
u— Udruženje četni kov pododbor Ljubljana, ima redni letni občni zbor jutri v nedeljo ob 10. dopoldne v gostilni g. Leopolda Zupančiča na Ahacijevi cesti in ne v gostilni g. Rozmana na Sv. Petra cesti, ker je slednji svojo dano besedo preklical.
u— Slovensko zdravniško društvo priredi svoj 28. letošnji znanstveni sestanek v sredo 23. t. m. ob 18- v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice 6 predava-
rile o odličnem okusu hišne gospodinje. Pred nabavo nujno Vam potrebnega novega servisa si oglejte bogato zalogo stekla, porcelana in keramike pri Kolimanu, dvorni dobavitelj, Mestni trg.— Na zlato nedeljo je božična razstava otvorjana samo kupujočemu občinstvu, dočim je od pone-deljstka dalje zopet vsakamu na ogled.
m— Razne posestne * spremembe. Slavka Koeerjeva je prodala Tilkj Rantovj letno hišico na levem bregu Ljubljanice za 160.000 Din. Leopold Habicht je kupil v Stožjeah parcelo 672 m2 za 26.850 Din- Poslovodkinja Marija Pestotnikova ie kupila od Nemškega vtješkega reda parcelo na Mirju v izmeri 636 m2 za 98.400 Din. Jelica Mieova je kupila od zdravnika dr. Fr. Debevca parcelo
e — Predavanje o Španiji. V ponedeljek ob 20. bo nadaljeval dekan komercialne visoke šole v Zagrebu dr. Josip Nagy na Ljudskem vseučilišču svoje predavanje o Španiji. To pot bo osvetlil špansko politično zgodovino in vzroke, ki so privedli do revolucije. Predavanje bo v risalnici meščanske šole.
e— Napredovanje v vojni mornarici. Poročnik vojnega broda H. razreda g. Savo Salmič iz Celja je napredoval v čin poročnika vojnega broda I. razreda.
e— Umetnostna razstava. Za razstavo del akad. slikarja prof. Alberta Sirka in akd. kiparja Ivana Na potnika v dvorani Mestne hranilnice vlada živahno zanimanje. Obiskovalci se izražajo zelo laskavo o razstavljenih umetninah. Kupili so že več slik, izgleda pa, da bo ostalo še marsikatero delo v Celju. Razstava bo odprta do 28. t. m. vsak dan od 9. do 19.
e— Prireditev ljub' anske radijske postaje v Celju. Ker je bilo prvotno javljeno. da se začne prireditev radijske posllaje v mestnem gledališču ob 20. uri. opo*ar;a.mo občinstvo, da Ik> začetek koncerta točmo ob 20.20 uri, kakor to predvideva radijski spored.
e— Velikodušen dar. Na Irevnejšlm v celjski občini je naklonila za božičnico Cin karna d. d. 100 ton, tvrdka A. Westen d. d. v Celju pa 150 ton premosra, ki ga bo občina razdelila, upoštevajoč predvsem rodbl ne s šolskimi otroki in bolnimi ro^binslti-! mi člani. Celjska občina s® po-11«tiima j iskreno zahvaljuje za velikodušen dar.
njem g. dr. Valentina Kušarja iz Beograda v.izm,erri f° ** » 780°°	^rav-
o vaskularnih sk,erotičnih spremembah v	^J« P?™*> » «£»
ledvicah e posebmjim ozirom na anemično nekrozo v ledvični sikorji. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci'
Matineja ZKD. Tokratna matineja Zveze kulturnih društev »Csibi« je nedvomno najveselejši film Frančiške Gaal. Csibi je otroško ime, po domače bi rekji »Froe«, ki ga je imela slavna pri modoma o svoji mladosti. Da pomaga svoji materi, mora igrati pred svetom vlogo petnajstletne deklice, kar se ji posreči tako sijajno, da prevari vso svojo okolico. H koncu pa se izteče vse gladko, tako da niti njena življenjska sreča ni oškodovana s to igro. Hermann Thimig in Theo Dingen sta pa poskrbela s pošteno zabelo zdravega tn osvajajočega humorja. Matineja bo danes ob 14.15 in samo že v nedeljo ob 10.30 v Elitnem kinu Matici pri znižanih cenah 3.50 ln 5.50 Din.
Kdo uničuje
lepoto Vaše kože ?
Megla, mraz, veter in prah. Da jo obvar-jete hrapavosti, lišaja in razpokanja, negujte jo edino le z »URAN-KREMO«. Dobite jo povsod!
u— Mladinska organizacija JNS za mesto Ljubljano javlja, da je uvedla vsak dan v strakinih prostorih Kazina II. nadst. od 3. do 6. dežurno službo v svrho informacij. V soboto in nedeljo dežurna služba odpade.
u— Društvo »Soča« matica naznanja, da bo predavanje univ. prof. g. Maklecova drevi v verandni dvorani »Zvezde« ob pol 21 uri. Predavatelj bo predaval o zakona in rodbini v sodobni Rusiji. Zajel bo snov iz zanimivega problema ki je rodil zelo obširno literaturo ne samo v Rusiji, temveč tudi v zapadni Evropi in Ameriki. Seznanil bo poslušalce s položajem zakona, žene in rodbine v Sovjetski Rusiji, počenši od prevrata vse do najnovejšega časa. Sočanl in prijatelji vabljeni! Vstop vsem prost! Predavateljski odsek.
Pri razpokanl koži, ozeblinah, lišajih in
izouščaiih — čudovito deluje »OBLAKOVO KAMILČNO MASLO« !
40.000 Din. Obe parceli sta v poljanskem predmestju.
a— Hazardne igre. Po mestu im okolici so ee zadnji čas razpasle razne igre, zlasti >21« in »mavšelj«. Strastni hazardisti igrajo po raznih igralnicah, tajnih lokalih in beznicah za velike vsote. Dostikrat leži na mizi po 20 jurjev jn še več. Neki Miha z Gorenjskega je nedavno zaigral v dveh urah 9000 Din. Ljubljansko okrožno sodišča ga je obsodilo na 800 Djm denarne kazni in v plačilo pov-prečnine 500 Din. Globo ima plačati v 2 mesecih. Predsednik prizrvnega senata ga je opozoril: »Drugič dobite za hazard are**!«
u— Namesto cvetk na grob blagopo-kojne gospe Marije Turkov« je izročila ženska šentpeterska CM podružnica Družbi sv. Cirila in Metoda 235 Din. Iskrena hrvala!
e— Ogenj v frizerskem lokaln. Včeraj okrog 6. zjutraj je opazil hlapec mesarja in gostilničarja g. Permozerja na Mariborski cesti v Gaberju, da je nastal v isti hiši ogenj v frizerskem lokalu Ane švigove. Poklical je ljudi, ki so vdrli v lokal in
KEMSil
Danes premiera! FIlm eksotičnega čaj-a in razkošja. Prvo eodeovanje so vi tega vljo.lnskega vlrtuoza VASE PRIHODE
MAHARADŽINA LJUBEZEN
GUSTAV DTESSEL — ISA MIRAVDA ATTILA HORBIGER — HILDE v. STOLZ
amaa
Dane« poslednjič! Himna tovarištvu v mornartctl
Edinstveni prizori lz ŽIV, 1 en J a mornarjev
DVIGNI SIDRO f
Jutri veMka operetna premlf-ra s priljubljeno že dolgo pogrešano GITTO ALPAR DUBARRV	Jutri!
Prekrasen film po nesmrtnem Gogoljtvem romanu
TARAS B ULJ B A
HARRY BAUR — DAVTKT.T.E DARRIKTJX
a— Rjbji trg je bil včeraj bogato založen. Cene pos?meznVn vrstam so b-'le naslednje: gjrice 9 — 10, mali 18 _ 20, aar-doni 14, jegulje 20 — 22, raki 28. igle 18. capi j 18, očade 14. brancin 30 — 34, bar-boni 26. ščuke 16, kar,pi 10 do 12, karašev-oi od 4 — 5 Din za kg.
a— Mlad; ljudje so siti ž«vljenja. Na Ro-§kj oesti 35 so naši; 25-letnega brezposelnega dehtvca Emerik.i <*Xiša s prerezanimi žilami na lev roki. Odpremjli so ga v mariborsko splošno bolnišnico. Vzrok poskusa samomo-ra ni znan.
a— Pr; likanju se ie zastrupi z oglH-lom v Zagati št. 6. stanujoča 2S-lefna sobaT?-a Marija Postru?n:kova. Mariborski reševalci so jo 'takoj prepeljali v splošno boln :šn;co.
a— Zgodba o neplačanih ter izdrfih zobeh. NTa
dvvriŠTi neke tukajšnje tvorm-ce je te dni i?drl neki delavki nek: uslužbenec doMčne tvomice umetne zobe. delavka je zadevo prijavila policiji, ker je ovadeni pojasnil svoje postopanje s tem. da je delavki izdrl imetne zobe. ker jf je rvri zobordravnn"ku famč?! Vir*t porok m T^cek 500 Dim, ki <*a txi defnvka n; vi ar z hi Zadeva
se bo končala pred sodiščem.
£z ^vranja
t— Gospa Fakinova bo vodila koncertno prireditev v prid pomladiai Rdečega križa jutrišnjo nedeljo ob pol 11. dop. v gimnazijski telovadnici. Ves obsežni in pestri spored je gospa Fakinova pripravka sama in s tem dokazala vsestransko zmožnost v glasbenem področju. Pokazala bo s tem nastopom, da se ne straši niti največjega napora, ako je ogrožen njene družine vsakdanji kruh. — Sodelovali bodo: orkester, mladinski pevski zbor, godalni kvartet, in kot posebna atrakcija zbor malih harmonikarjev (16). ki nam bodo posamezno. v skupinah in skupno s pevskim zborom pokazali vso svojo spretnost. Starši in vsi drugi ljubitelji mladine, pridite polnoštevilno. da podprete dobrodelno prireditev ter da se obenem prepričate, kakšno važno kulturno vzgojno delo vrši naSa Glasbena šola. Vstopnina je prostovoljna.
r— Ljudska univerza priredi dane« ob 20. v gimnaziji predavanje dr. Mihelaka o sodobnih denarnih problemih.
Slovenska služba b^žia bo v nedeljo 20. t. m ob 9. v mali dvorani Narodnega doma v Kranju.
r— Kino Narodni dom pr^dvata danes ob 2. im jutri ob 11. Silly Micky revijo barvastih flmov. Predstave po znižanih
ogenj pogasili, še preden so prispel, gasil-	j cenah. Drevi Ob pol 9. in v nedeljo običa-
ci. V lokalu se je bil ponoči vnel zaboj ža-	• •«.•»+•.* • j	•• i ,
; , J. . ^ . . . x . J	i jem program j,Spintistični duh«, renjskL
govme, ki je stal precej daleč od peči	J^J^ ^
Tlelo je vso noč. Ogenj je poškodoval zid
in nekaj pohištva, škoda znaša okrog 300
Božična igra. Jaslice z živim Je-zuščkom. Dolge vrste pojočih angelov tn pastirjev, sv. Trije kralji. Vse v krasni opremi iz bogate zaloge Danila 21. t m. ob 16.30 v do varni delavske zbornice. V kritje stroškov plačajo odrasli 5 Din, otroci 3 Din. Atena.
n— Umrla je v ljubljanski bolnišnic} gospa JuHja Ranthova, soproga poslovodje Krisper-
Din. Lastnica ni bila zavarovana.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 ruski velefilm »Ciganski zakon« z Lelo černajo in zvočni tednik.
Iz Maffibsra
a— Rezervni častnik; in rezervni vojaški uradniki imajo popust 50°/« redne voznjne 6 krat na leto v razredu in vrsti; vlaka alj ladje po izberi. Železniške legitimacije za uživanje te ugiodmosti izdajajo oblastne direkcije državnih železnic na zahtevo pristojnega vojaškega okrožja. Rezervni častniki in rezervni vo jaški uradm k: iz Maribora morajo za izdajo teh legitimacij za-
jeve^tvrdke. Pogreb blage ^ gospe bo Jutri j ^^ komam do mariborskega vonega ,A "r" "	...............' okruga im proSnj . kolekovam; z D n 25, pri-
tožbi tudi sliko v vel kost* 6X9 cm. Na hrbtni strani slike je točno označiti ime in pri mek lastnika slike.
a— Mestni župan dr. Juvan je odpotoval v Beograd, kjer bo interveniral v wko.te-f rih krmunalmiih zadiev*.h. zlasti glede 18-j »nil jonskega posojiila Mestn; hranilnici ter zamen iaive vo'ašn;c. a— Operno baletn; večer. V ie bil v če-delikatese, dobro šunko ^azne vrste sira trdk zvečer v Narodnem gleda1 šču. ie lepo
in mariniranih tibv likerjev, .buteljčnega vi- j "»pel, zlasti, kollco- gre w	^ ff.cke
,	.___ |__J*.	Z^i^ operne nrimadone T'mke WOTel-Pol1a. ki ie
ob 14. — Lep ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Združenje mesarjev in kjobasičarjev obvešča občinstvo, da bodo odprti mesarski lokali v soboto 26. t. m. t. j. na Štefanovo dopoldne do 9. ure. Na sveti dan in v nedeljo t. j. 25. in 27. t m. bodo loka'i zaprti.
VSe kar rabite za, božično mizo: fine
na in vse druge specijalitete v najboljši kvaliteti in po najnižjih cenah pri tvrdki Fr. Kham, Miklošičeva (nasproti hotela Uniona) telefon 29—69.
u— Posetniki mojstrskega tečaja v Ljubljani so darovali za slepce 268 Din.
u— Jutri, v nedeljo božična plesna vaja slušateljev abiturientskega tečaja v Trgovskem domu ob 16. uri.
Kupujte domače blago!
operne
tudi v Maritinru potrdil« eilove« k<rr*c"" ko-loratvrke- Tud: primabalerima lisa Hve je b;ia deležna toole"* pri zrem in. zla«t z t»ro-feikn-Vi n1e«ni »Pobožina He'ena«. Gledalj-š^e je Tiflb'to nolno.
a— Kako ie itn poh^k'11 vrhovih Put-nikovo vremensko ooročiilo 18 decembnj rvnavi- R Vinica na Pob orni r»b 7. imi ziu-*raf: temripemn-hira —3. smet sMem, obla^o; Smrekove'' temn —2 ■nr<5 ?<«! novega 5 cm 1-9 star; 40 cm norPati. <rmvk^ utodma. Senjorj-ev dr*Tr ohlapno m-rno 40 cm sre-na, smuka srednja, temp. +5.
baletni in pevski film.
Z Je$enis
s— Zvočni kino Radio predvaja danes tn jutri ob 8. un zvečer (v nedeljo tudi ob S. url pop.) velefilm »Nj. Vis. postrešček«. Med dodatki tudi barvana zvočna šala ln Paramoumtov zvočni tednik. Za božič sledi: Jan Ki ep ura v »Ljubimcu žena«.
*?, iivlna de^el"
Narodna čitalnica žabnlca priredi pod okriljem ZKD jutri ob 15. predavanje »Po Bolgariji«, s slikami. Predaval bo preva-vatelj ZKD g. Bučar Vekoslav.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20. in jutri ob 15.15 in 20. veselo filmsko komedijo Prava ljubezen _
lažmi denar«. Za dodatek ncrv Paramoim. tov zvočni tednik in domač kulturni film. Za božič veliki film >Bengali«.
VIŠNJA GORA. Kolo jugoslovenskih sester je tudi letos priredilo božičnico tn je 13. t. m. obdarovalo okrog 70 otrok in onemoglih starčkov. Predsednica je v uvodnem govoru poudarjala, da kolažloe posnemajo delovanje Nj. Vel. kraljice Marije, ki tako plemenito skrbi za mnogo nepreskrbljenih otrok. Pozvala je matere, da posvečajo vso pozornost vzgoji mladine in jih vzgojijo v ljubezni do Boga, do naše lepe domovine in našega vladarja. Sledile so deklamacije in pesmi »Tiha noč« in »Bože pravde«, ki jih je spremljal g. Holmar na harmoniju. Odibornice kola so nato razdelile zavitke z obleko, perilom in drugimi dobrotami. Predsednica je zaključila lepo uspelo prireditev z vzklikom: >čuvajmo Jugoslavijo!«
Gospodarstvo
Konstituiranje Zbornice TOI
Za predsednika je ponovno Izvoljen g. Ivan Jelačin, podpredsedniki pa so gg. Rihard Skubec, Konrad Els-
bacher in Ivan Ogrln
Ljubljana, 18. decembra.
Danes dopoldne se je vršila prva plenarna seja novoizvoljene zbornice TOI, da se konstituira.
Ob pol 11. je komisar dr Fran Logar ©tvoril sejo. Pozdravil je zastopnika banske uprave načelnika dr. Marna in vse navzoče zbornične svetnike. V daljšem poročilu, je omenil, da je trgovinsko ministrstvo razpustilo zbornico za TOI z odlokom od 2. juniju t. 1. in postavilo komisarja z naročilom, da vodi tekoče posle in tzvede v zakonitem roku šestih mesecev nove volitve. Po imenovanju konrsarja so se v zbornici vršili posli v redu in točno kar je v prvi vrsti zasluga vestnega urad-mištva. Omenil je tudi važnejše konference tn ankete, ki »o se v tem času vršile v zbornici in sodelovanje zbornice na konferencah izven Slovenije.
Volitve so bile razpisane za 29. novembra z od'okom od 22. avgusta. S tem odlo-^rom je trgovinsko ministrstvo tudi zvišalo število članov obrtnega odseka od 16 ma 20, tako da šteje zbornica sedaj 62 članov. Za predsednika glavnega volilnega odbora je bil postavljen banski sekretar g. Franc šimk. Komisar g. dr. Logar je ■prodal poročilo o poteku volitev, nakar ie prečita] imena vseh izvoljenih zborničnih aivetnikov. Obenem je sporočil, da se je zbornični svetnik g. Vencelj Skedelj, kolar-ski mojster iz Novega mesta, odpovedal mandatu in je bil zato oozvan njegov namestnik g. Franc Arh, mizarski mojster tz Leskovca pri Krškem. Ugotovil je da je cd 62 svetnikov navzočih 60. Svetnika erg. Josip Kavčič in Albin Smrkolj se seje nista udeležila.
V smislu zborničnega poslovnika je nato prevzel predsedstvo najlstarejši član zbornice g. Konrad Elsbacher. Prečita! je določbe poslovnika glede volitve predsednika, fci se voli tajno z glasovnicami. Gosp. Elsbacher je imenoma klical vsakega posameznega zborničnega svetnika, ki je sprejel glasovnico, jo izpolnil v kotu dvorane in jo nato v kuverti osebno vrgel v žaro na predsedniški mizi. Glasovnice je oddalo vseh 60 navzočnih zborničnih svetnikov. Ko sta skrutinarija g. Sire ln g. Fazarinc pregledala oddane glasovnice, je predsedujoči g. Elsbacher razglasil naslednji rezultat volitev: od 60 oddanih glasov Je bilo veljavnih 57 (trije zbornični svetnici so oddal? prazne glasovnice). Kandidat g. Ivan Jelačin je prejel 29 glaSov, kandidat g. Ivan Avsenek pa 28. Za predsednika je bil s tem izvoljen bivši predsednik g. Ivan jelačin. Zbornični Svetniki
so sprejeli njegovo izvolitev z živahnim aplavzom.
Po končanih volitvah predsednika je predsedujoči g. Elsbacher čestital g. Jela-Činu k ponovni izvolitvi. Izrazil je prepričanje, da bo predsednik g. Ivan Jelačin kakor doslej nesebično branil interese v.seh panog narodnega gospodarstva in izvolitev.
Gospod Ivan Jelačin je nato zavzel predsedniško mesto ter se v toplih besedah zahvalil za zaupanje, ki mu je bilo izkazano s ponovno izvolitvijo. >Kot pred-sednk ne bom poznal nobenih strank, temveč bom nesebično branil interese našega gospodarstva, ki še vedno trpi pod nezlomjivim centralizmom. Po petih letih latentne denarne krize imamo danes še težke sikrbi za prihranke slovenskega človeka. Tudi tu gre za vprašanje naše eksistence«. Po končanih svojih izvajanjih je predsednik g. Jelačin pozval vse zbornične svetnike, naj se obrnejo na zbornico, če imajo inicijativne misli ali predloge. Delovati moramo složno za interese našega gospodarstva in zasledovati le plemenite cilje.
Volitve podpredsednikov so se vrššile v znamenju kompromisa Oddanih je bilo 59 glasovnic, od katerih je bilo 5 neveljavnih, pet pa praznih. G. Konrad Elsbacher je bil izvoljen s 46 glasovi, g. Ivan Ogrin z 49 glasovi in g. Rihard Skubec z 48 glasov, po 1 glas sta dobila g. Avsenek in g. Fazarinc, 2 glasova pa g. Ferdo Pintar. Vprašanje vrstnega reda treh predsednikov na seji ni bilo rešeno. G. Ivan Ogrin je postavil zahtevo, naj ima obrtmi odsek prvega podpredsednika. G. Jelačin je pojasnil, da to ne bi bilo v skladu s sporazumom, ki je bil postavljen v zvezi z zborničnimi volitvami. Na predlog g. Avsene-ka je bilo sklenjeno, da se današnja seja prekine in da se nadaljevanje te seje skliče pismeno, da bo na ta način zadoščeno poslovniku, ki zahteva, da se mora na prvi seji določiti tudi vrstni red predsednikov.
Ker se je zbornica po izvolitvi predsednika in podpredsednikov konstituirala, je predsednik g. Jelačin stavil predlog, da se pošlje danostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru H. im kraljevemu namestništvu, kair je bilo z odobravanjem sprejeto. Poslane so bile tudi pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu in trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču. Pred zaključkom seje so se vsi trije novi podpredsedniki zahvalili za izvolitev.
Jugoelor. F. Beiersdorf & Co. d. * o. t. Maribor
Trgovinski sporazum z Madžarsko
Uvedba rednega kliringa
V trgovinskim ministrstvu je bil v četrtek zvečer podpisan trgovinski sporazum med našo državo in Madžarsko skupaj s sporazumom o plačilnem prometu. V imenu naše države je sporazum podpisal trgo- 1 vinski minister dr. Mila.n Vrbanič, za Ma- i džarsko pa poslanik g. Alt. Kakor Je znano, trgovinski promet z Madžarsko v zadnje mčasu zaostaja zaradi znatnih naših terjatev v Madžarski, ki jih m bilo mogoče likvidirati. Z novim sporazumom se t« težkoče odstranijo in se uKvarijo novi pogoja za trgovinsko izmenjavo med obema državama.
Sporazum bo stopil v veljavo 1. januar- 1 ja prihodnjega leta in bo zamenjal aranžmaji od 11- septembra 1934, ki velja do konca leta. Zgrajen je na principu kompenzacij, pri tem pa so bistvene povečani kontingenti, redni in izredni, ki nam jih daje Madžarska. Za drva je redni kontingent ostal isti kakor doslej, to je 50.000 ton letno, za gradbeni les pa se poveča od 27.000 na 35.000 ton in za oglje od 4.800 na 6.000 ton. Istočasno se povečajo kontingenti za naše sadje, za ribe, kemične proizvode in za nekatere druge predmete. V obliki Izrednih kontingentov pa smo dobili še za drva posebni kontingent 30.000 ton, za gradbeni les kontingent 18.000, za oglje kontingent 6.000 ton in za pragove kontingent 180.000 komadov. Po besedilu sporazuma se bodo ti izredni kontingenti odobrili samo tedaj, če bo to omogočeno na podlagi povečanega madžarskega izvoza v Jugoslavijo. Ta določba je bila ustavljena, da se ^a bodoče onemogoči naraščanje naših trgovinskih terjatev v Madžarski.
Novi sporazum velja za za leto dni in se tiho podaljša za nadaljnje leto, če ga nobena od obeh strank ne odpove tri mesece pred potekom. Vsaka pogodbena stranka pa Ima pravico zahtevati pogajanja. če bi se z novimi omejitvami v trgovini omajalo ravnotežje medsebojne trgovine in se v tem primeru sporazum lahko tudi odpove, Če bi pogajanja ne dovedla do rezultata.
Plačilni sporazum predstavlja nekai novega v naših trgovinskih odnošajih z Madžarsko. Doslej se je plačilni promet vršil na bazi avtonomnih predpisov ene in druge
države. Novi sporazum postavlja obvezo za naše uvoznike madžarskega blaga in madžarske uvoznike našega blaga, da vplačajo svoje obveznosti na poseben račun pri naši Narodni banki odnosno pri madžarskih pooblaščenih bankah in se bodo izplačila izvoznikom vršila po kronološkem redu. S tem se uvaja redni kliring. Obračunski tečaj bosta ugotavljali obe novča-nični banki sporazumno. Privatne kompenzacije izven tega rednega plačilnega prometa se bodo lahko vršile samo po odobre-nju obeh novčaničnih bank. Ta odobrenja pa se bodo dajala z ozirom na stanje klirinškega računa. Tudi plačilni sporazum stopi v veljavo 1. januarja in velja 6 mesecev ter se tiho podaljšuje za nadaljnje tri mesece, ako ga nobena stranka ne odpove mesec dni pred potekom takega roka.
Jugoslovensko-madžarska mešana komisija, ki je izdelala predloge za ta sporazum je s tem zaključila svoje tretje zasedanje. Sestavila je tudi program za bodoče delo in je postavila vrsto ukrepov za poboljšanje medsebojne trgovine Med predlogi te komisije je omeniti povečanje običajnih nabavk v Madžarski, trojno (tri-partitno 1 kompenzacijo naših terjatev v Madžarski z našimi obveznostmi v češkoslovaški in še vrsto drugih predlogov.
Uredba o Feniksu
Uredba o jugoslovenskem portfelju bivšega Feniksa je objavljena v »Službenih Novinah« od 16. decembra, ki so včeraj prispele v Ljubljano. Kakor je iz originalnega besedila te uredbe razvidno, so bile v zadnjem trenutku izvršene v uredbi še nekatere spremembe. Ze včeraj smo poročali, da se bo onim zavarovancem, ki so popolnoma vplačali pogodbene premije in onim, ki so kapitalizirali svoje police ali izvršili ameriško prolongacijo, v pogodbenem roku izplačalo zaenkrat 45% zavarovane vsote. Drugi listi so poročali, da znaša ta odstotek izplačila 50%, kar pa ni točno, ker je bil v zadnjem trenutku znižan na 45%. Zavarovancem, ki bodo naadljevali zavarovanje, se bodo bodoče premije vzele v celoti v račun, dosedanje premije pa se bodo zaenkrat upoštevale v višini 45%. Oni zavarovanci, ki bodo nadaljevali zavarovanje,
bodo tmeH prednost ,da se Jbn bo poviSal
odstotek preko 45% v onem obsegu, kolikor bo Jugoslovenski Feniks vnovčil Lo-singerjeve menice, ki Jih zadržujejo ▼ inozemstvu in kolikor bo imel dobička od storniranih polic. To povečanje bo znašalo, kakor je to razvidno iz izjave trgovinskega ministra, od 45 na približno 75% in ee bo izplačalo naknadno tudi onim zavarovancem, pri katerih je zavarovalni primer že nastopil. Spremnjene so bile tudi določbe glede državnih menic, ki so v posesti Ju-goslovenskega Feniksa. Včeraj smo poročali, da bo država za 425.000 dolarjev takih menic izdala 121etne državne obvenzice za 16.5 milijona Din. ki se bodo obrestovale po 4%. Iz besedila uredbe, ld Je sedaj objavljena, pa je sedaj razvidno, da znaša vsota Losingerjevih menic, ki se pretvorijo v državne obveznice, 200.000 dolarjev nominala, za katere bo država izdala 4% obveznice za 7.4 milijona Din. V zadnjem trenutku so bile spremenjene tudi nekatere določbe glede odpravnine nameščencev.
Gospodarske vesti
—	Povišanje nekaterih naših carin v po. godbi s Francijo. Ko smo zadnjikrat sklepali s Francijo trgovinsko pogodbo, Je Francija od nas zahtevala vezanje nekaterih carinskih postavk, kakor za žage, svedre, pločevino in pisalna peresa. To zahtevo so Francozi postavili, ker so mislili, da bodo lahko te predmete v večjih količinah plasirali na naših tržiščih in je naša dTŽava tej zahtevi ugodila. Izkazalo pa se je, da francoska industrija zelo malo izkorišča to ugodnost im da gredo nisike vezane carinske postavke predvsem v korist drugih držav, zlasti Nemčije. Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške. Zaradi tega je bilo pri nedavnih trgovinskih pogajanjih sklenjeno, da se te vezane postavke črtajo. Z uveljavljenjem trgovinske pogodbe se torej uvozna carina na svedre poveča od 30 na 60 zlatih dinarjev, uvozna carina na pločevino od 6 na 15 zlatih dinarjev, na žage od 50 na 80 zlatih dinarjev tn na pisalna peresa od 180 na 200 zlatih dinarjev. Na drugi strani pa so v pogodbi vezane naše carine na šampanjec (115 zlatih Dim), na kolonjske vode (450), na zobne paste (210), na puder in rdečilo za usta (420), na čipke iz naravne svile (2550), na trake iz umetne svile (1800), na papirnate tapete (270) in na vinogradniške škropilnice (90).
= Poslovanje Suzorja še vedno pasivno. Ravnateljstvo Suzorja je imelo danes svOjO zadnjo sejo v letošnjem letu. Na tej seji je bil sprejet računski zaključek za prvih 9 mesecev letošnjega leta. Splošen pregled kaže, da je štev.do zavarovancev naraslo za 30.000- Poslovanje Suzorja pa je še vedmo deficitno in zna*a primanjkljaj že prvih 9 mesecev nad 5 milijonov. Dohodki so znašali 212, izdaitkj pa nad 217 milijonov Din. Okrožni uradj v Banja luki. Dubrovnku, Ljubljani, Nišu, Novem Sadu in Osijeku so zaključili svoje poslovanje v tej dobi z aktivnim saldom, v vseh ostalih 14 okrožnih uradih pa izkazuje bilanca znaten primanjkljaj. Sprejet je bil tudi novi proračun. Prihodnja seja ravnateljstva bo šele februarja.
—	Odkupna cena za domači bombaž. V
četrtek se je vršila v kmetijskem ministrstvu prva seja posvetovalnega odbora za bombaž, ki je bil ustanovljen na podlagi uredbe o pospeševanju proizvodnje bombaža. V tej uredbi je predvideno, da se določi cena za odkup domačega bombaža, ki je lahko za 50%) višja od povprečne cene na svetovnem trgu. Prav tako je naloga te ga odbora da predlaga višino takse, ki se bo pobirala pri uvozu bombaža in bombažnih izdelkov. Ker se ceni, da bo v prihodnjem letu posejano z bombažem okrog 5000 ha (letos je znašal posejana površina 1800 ha) je povetovalni odbor sklenil, da se za prihodnje leto določi odKupna cena, ki bo za 50% nad borznim tečajem na zunanjih tržiščih. Ker znaša sedanja cena bombažu 11 Din naj bi se torej določila v novi kampanji odkupna cena 17.50 Din. Določitev take cene bo gotovo dala pobudo za povečanje posejane površine. Višina takse na uvoz bombaža se bo ravnala po tem, koliko bo znašala razlika pri odkupu domačega bombaža po višji ceni nasproti borzni ceni.
= Stanje Narodne banke. Najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t. m. zaznamuje povečanje zlatih rezerv za 4 na I6O7 milijonov. Narodna banka nadalje spravlja domov zla£o, deponirano v inozemstvu, kajti račun zlata v inozemstvu se je ponovno zmanjšal za 9 na 33 milijonov, dočim se je zlato v blagajnah povečal za 13 na 1573 milijonov. Posojila so se zmanjšale za 3 na 1713 milijonov. Znaten dotok deviz se ne kaže samo v povečanju zlatih rezerv, temveč tudi v povečanju deviz iz ven podlage za 17 na 620 milijonov Din. Na pasivni strani je obtok bankovcev malo spremenjen: zmanjšal se Je za 3 na 5215 milijonov. Obveznosti na pokaz pa so narasle za 32 na 1688 milijonov. 2irov-nl računi so sicer nazadovali za 22 na 858 milijonov, povečale pa so se naložbe države za 10 na 46 milijonov in obveznosti na pokaz po raznih računih za 44 na 784 milijonov. Kritje obtoka bankovcev tn obveznosti na pokaz znaša 29.89»/»
Borze
18. decembra
Na ljubljanski borz i so v privatnem kliringu avstrijski šilingi neflcol ko popustili in so bili zaključeni po 8.35, angleški fuat, pa po 240. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.33, v angleških funtih po 239.6750 in v grških bornih po 31.50; klirinške nakaznice na Mre so se nudile v Beogradu po 2.55. Nemški klirimški ček so prav taiko popustili in stanejo v Ljubljani 1332, v Beogradu 13.3663 in v Zagrebu 13-21 odnosno za konec decembra i 3.29 za konec januarja 13.18 in za konec februarja 13.40.
Na zagrebškem efektnem trž'šču je Voi-na škoda notirala 375.50 — 376 (v Beogradu promet 375.75). Tudi v ostaHh državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač pa ie prl-> šlo do promerta v delnicah Trboveljske po 220. v delm oah Sečerane VeVfc: P^Ve-elk po 630 in 650 jn v delnicah Osi ječke lje-1 vaonjce po 160.
Vprašajte...
zadovoljnejšega posestnika
i9&la
RADIO MEDIATOR
Ji	_ %		i_3	
		s		
^	V" Js	v	:v	-.V
v			N	&
	\ V •X	v v V' 'v'	v v	
&	, s	\	J	
SAMO
RADIO MEDIATOR
Najugodnejši pogoji odplačevanja.
DOMAČE TESLA ŽARNICE VARUJEJO TASE Od
Prodajo „TESLA" radioaparatov vrši
»Tehnik" J. BANJAI; Ljubljana
MIKLOŠIČEVA 20.	„ TELEFON S4-19.
Zahtevajte brezobvezno na poizkušnjo!
Devize
Ljubljana, Amsterdnm 2370.16 — 2384.76, Berlin 1743.03 — 1'56.91, Bruselj 733.20 — 738.27, Curih 996.45 — 1003-52, London 212.75 — 214 81, Newyork 4303.51 — 4339.83, Pariz 202.59 — 204-03. Praga 152.73 — 153.84, Trst 227.70 — 230.78.
Curih, Beograd 10, Pariz 20.33, London 21.3775, Newyork 435, Bruselj 73.5750, Milan 22.9250, Amsterdam 237.90, Berlin 175, Dunaj 79.75, Stockholm 110.2250, Oslo 107.4250, Kobenhavn 95.45, Praga 15.33, Varšava 82.10, Budimpešta. 85.75, Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 375.5O — 376 za jan., 378 bi., 4% agrarna 50 — 52, 6°/. begluške 69.25 — 69.75, 6% dalm. agrarne 65.75 — 66- 7% stabiliz. 84
—	86, 7°/» Blair 76.25 — 77, 8% Blair 86 — 87; Delnice: Narodna banka &900 den.. PAB 194 _ 196. Trboveljska 210 — 220, Sečera-na Osijek 145 — 160, Sečerana Veliki Beč-kerek 600 — 680, Našice 450 den., Gutman 50 — 53, Osiječka ljevaonica 150 — 185, Dubrovačka 260 — 320, Jadranska 350 den.,
Beograd. Vojna Škoda 375.50 — 376 (375.75), 6°/i begluške 69.30 — 69.50. 7% invest. 85 — 86, 7°/« stabiliz. 84.50 — 85 (85), 7°/» Drž. hip. banka 90.50 den., 7°/o Blair 76.75 bi. (76.50), 8% BJair 87 bi. (86.50), Narodna banka 7020 bL, PAB 193.50
—	194.50.
jiagov«^ tržišča
ŽITO
+ Chjcago, 18. decembra. Začetni tečaji: pšen'ca: za dec. 131.25, za maj 127.75; koruza: za julij 95-25.
+ Wjnnipeg, 18. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 124.625, za maj 120.25.
+ Novosadska blagovna berza (18. t. m.)
Tendenca nespremenjena. Pšeraku (78 kg): baška, sremsika, slavonska 163 — 165: banatska 158 — 161, baška. ladja Tisa in Be-gej 169 — 171; sremska, ladja Dunav, Sava 165 — 167. Rž: baška 127.50 — 130-Ječmen: baški 'n sirems/ki. 64 kg 124 — 126; jari, 68 kg 128 — 130. Koruza: baska in sremska, nova 67 — 69: banatska 65 — 67; sn-emska sušena par. Indija 82 — 84. Moka: baška in banafeka »0g« irn »Ogg« 242.50 — 252-50; »2« 222.50 - 232.50: »5« 202.50 — 212.50: »6« 182.50 — 192.50: »7« 142.50 — 152 50: »8« 105 — 110. Otrobi: baškj, srem-jfoi, bamatski 88—91. Fižol: baški beli in sremski, brez vreč 225 — 230.
BOMBAŽ
Liverpool. 17. decembra. Tendenca
stailna Zaključni tečajii: za dec. 6.69 (prejšnji dian 6.75), za maj 6.67 (6-71), za okt. 6-33 (6.42). ^^_
Sokol
Sokolska župa Ljubljana. 2upni prosvetni odbor ponovno opozarja vse župne edinice, ki Se niso poslale mesečnih prosvetnih poročil. da to nemudoma store in pošljejo 2P0 vsa zaostala poročila do 31. decembra t. 1. Mnogo je že edinic. ki niso poslale za letošnje leto še prav nobenega poročila. Bratje prosvetarji storite svojo sokolsko dolžnost. — Poročilo o proslavi 1. decembra naj edinice vrnejo ZPO takoj, prav tako poročilo o propagandnem tednu za sokolski tisk. Bratje prosvetarji naj tudi zberejo čim več naročnikov za iupni vestnik »Sokol«, posebno pozornost pa obračajte mladinskim sokolskim listom »Sokolič« in »Naša radost«. — Okrožni prosvetni dan ljubljanskega okrožja bo po sklepu zadnje prosvetne konference ob koncu meseca februarja. Vse bratske edinice ljubljanskega prosvetnega okrožja naj takoj odgovorijo na okrožnico 0P0. ki jo bodo prejele v prihodnjih dneh.
Iz Sokola LJublJana-Vlč. Naše druStvo i kaže vsestransko delavnost. Po lepo uspeli | telovadni akademiji se vrši delo po začrtam nem programu naprej. Tzredno je delo v te-: lovadnici. posebno pri mladinskih oddelkih, i ki so ponovno napolnili sokolsko telovadni-
co. Na Štefanovo popoldne bo v dvorani
sokolskega doma božičnica, na kateri bo obdarovana sokolska mladina z obleko in obutvijo. Uprava je zbrala sredstva med članstvom in prijatelji, prosi pa vse, pri katerih &e bodo oglasili naši bratje in sestre, da prispevajo po svojih močeh v denarju ali blagu, da bo mladina vesela. Mladina bo pokazala, kaj zna tudi na gledališkem odru, ko bo uprizorila 8. januarja izvrstno mladinsko igro »Lilijana in Cvetana«.
Sokolska župa Celje. Edinice v naši župi so se pričele pravočasno pripravljati na svoje letne redne skupščine. Skoro polovica, včlanjenih edinic je dosedaj že prijavila občne bzore, ki se vrstijo kakor sledi: 30. dec. Zabukovca, 3. jan. Kapele. 10. jan. Griže, Sromlje in Zagorje ob Savi, 12. januarja Dobrna 13. jan. Šoštanj, 16. jan. Rogaška Slatina in Šmartno ob Paki. I7. jan. Artiče. Braslovče- Polzela Rajhenburg. Rimske toplice, Rogatec. Sv. Jedrt nad Laškem. Sv. Jurij pri Celju. Vojnik. 23. jan. Mozirje. 24. jan. Bizeljsko. Dol pri Hrastniku. Hrastnik, Uboje. Senovo. Sv. Pavel pri Preboldu. Sv. Peter pod Sv. gorami. Sv. Peter v Sav. dolini. Store-Teharje in Zidani most. Ko bo župa prejela prijave še od ostalih, bo razporedila člane župne uprave in če 1« mogoče. ukrenila, da bo zastopana na vseh ediničnih občnih zborih, v kolikor se jih ne bo na kak dan preveč nakopičilo
Sokolsko društvo Zalog priredi drevi o*> pol 20. predavanje »Francoska riviera« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Pirnat Viktor.
Sokol Boštanj. Imamo letno telovadišče. kjer bomo postavili sokolski dom, čim bodo gospodarske prilike ugodnejše. Za telovadnico nam služi tesen prostor in se nikakor ne moremo razgibati, kakor bi si želeli. Morda nam bo uspelo, da dobimo v kraj« prikladnejši prostor, dokler si ne postavimo telovadnice. Preko župe smo povabili žepnega prednjaka. da ostane pri nas nekaj dni in priredi društveni prednjagki tečaj. Imamo vztrajnost in dobro voljo, zato nam je napredek zagotovljen.
Naše gledališče
DRAMA
Sobota 19.- Atentat Premiereki abonma. Nedelja 20.: ob 15. Repoštev. Premiera. Mladinska predstava. Izven; ob 20. Atentat. Izven.
Ponedeljek 21.; Zaprto.
*
Premiera »Atentata«, čigar avtor je Švicar Som in, obeta zopet zanimivo predstavo. V drami sodelujeta kot nosilca edinih vlog ga Mira Danilova g. Ivan Levar. Snov obsega tri dejanja; ta obravnavajo posledice atentata, ki ga je izvršil eden izmed zakoncev. Razplet dejanja in dialogi izpeljani 7 odličnim poznavanjm odrske tehnike Jn v6eh pripomočkov, kj poživljajo potek dejanja. eo združeni z vsemi odtenki psihološke motivacije. Režiser; M. Skrbjnšek. Predstava je za premierskj abonma.
Premiera Gregorinove božične Igre »Kralj 1 neba« ee bo vršila v sredo 23- t. m. Zajeta ie ir evangelija in tistega časa, ter se godi za časa rojstva Jezusa Kristusa. V delu je prikazana na ierazit način razlika med ubogim tlačenim ljudstvom jn razkošjem in bleskom Herodovega dvora. V delu sodelujejo ekoro vsi člani drame. Igra je prepletena z branjem božje besede, petjem psal-mov, v njej plešejo tudi plesalke na Herodovem dvoru. Zasedbo vlog objavimo jutri. Delo le zrežiral avtor g. Edvard Gregorin. Predstava bo za premiereki abonma. OPERA
Sobota 10.: Cavaileria rustieana, Glumači.
Izven- Znižane cene od 90 Din navzdol. Nedelja 20.: ob 16. Madame Butterf]y. Izven. Znižane oene od 90 Din navzdol. Ob 20. Mala Floramy.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Sobota. 19.: Ukročena trmoglavka. A Zni-
žane cene-Nedelja, 20.: Baron Tnale. Zctffcan*
»JOTBS« St M
.f
^Sofata, m xn. 19».:
Rumene
atlje na Daljnem vzhod
Zaradi vznemirljivih vesti o položaja na Kitajskem je ruski maršal Bliicher odpotoval z letalom v važno strategi čno oporišče Habarovsk. Temu dejstvu pripisujejo v
ijvečji pomen. Od leve proti desni: Maršal Bliicher - Patrulja mongolske revolucionarne konjenice na kitajskem ozemlja, japonski ministrski
mednarodnih krogih največji _
predsednik
H i r o t a, japonski zunanji minister A r i t o, ki je sklenil nemško-japonsko pogodbo proti tomunizmu.
Enzesfeld—Cannes
Kegljaška zabava — Film o abdikacip — Perlustracija hotelov v Londona — Rojstna hiša ge. Simpsonove postane muzej — Konjunktura v Enzesfeldu
Wlndsorsha vojvoda se počuti na graščini barona Rothschilda v Enzesfeldu 50 km od Dunaja očividno prav dobro. Poročajo sicer, da laborira na rahlem prehladu, ki ga je zadržal en dan celo v topli domači sobi, drugače pa se zdi, da mu način novega življenja zelo prija. Tretji dan svojega bivanja v Enzesfeldu je vojvoda odšel po kosilu na golfišče, kjer se je mudil dobri dve uri. Ko sta se nato vrnila dva avtomobila nazaj v grad, so služabniki pokorno pristopili k vratom, da bi odprli visokemu gostu in njegovemu spremstvu. Toda namestu vojvode in njegovih spremljevalcev je iz prvega vozila skočil mali vojvodov psiček, iz drugega pa psiček baronice Kitty Rotschildove.
Vojvoda je bil s spremstvom namreč izstopil med potoma in se je odločil za keglja-ško partijo. Kakor znano, se mu je ta igra priljubila ie lani na potovanju po naš; Dalmaciji in Primorju. v gozdu blizu Enzesfel-da se nahaja veliko kegljišče, ki ee da pozimi zakuriti. Windsorskj vojvoda ee je vrgel na kegljanje z vso strastjo in pravijo, da ni prav nič zaostajal za posameznimi sokeglja-čj. šele ob petih popoldne, ko se je dodobra stemnilo, so gostje zapustili keglj,i§če in se vrnjlj domov. Vsa družba je bila na tej zabavi oblečena v suknje, vojvoda pa je nosi iknjkerbokerice in je bil brez plašča.
Zvečer si je visoki gost dal predvajati kratek fjilrn iz Londona. Film je prikazoval njegov odstop in dogodke tistih dni v angleški prestolnici. Molče je motril vojvoda prizore in s- pa j tem mislil svoje. Posebno bo ga zanimale scene na Dow>njng Streetu, pred Buckinghamsko palačo. Fortom Belvedere ia v Portsmouthu. Pred filmsko predstarvo je govoril vojvoda 25 minut po telefonu s Gaa-neeom.
»Pariš Sojrc poroča da se Wjndsoredd vojvoda jn ga. Sjmpeonova najbrže ne bosta videla pred 27. aprilom 1937. t-j. pred dnevom ko bo mogoče ge. Sjmpsonovi sklenil nov zakon.
Iz Londona javljajo, da je angleška vlada sklenila perjustriratj vse velike hotele v za-padu mesta po agentih Scotland Yarda. Gre za to, da se ugotovijo pripadniki ameriških krogov, k,i so tvorili družbo odstopivšega kralja. Tj krogi so bili, londonski družbi dolgo trn v peti jn eo po sodbi odločilnih faktorjev soodgovorni za dogodke zadnjih tednov. Angleška vlada kanj vse te 06ebe izgnati kot nadležne tujce jn bo v ta namen predložila zbornici poseben zakon.
Obenem poročajo, da bodo morate arngle-žka poslaništva temeljito revidiraj seznam svojih vabjlnih list. Iz teh seznamov morajo izpastj vse tiste oeebe, ki eo tvorjfle okolico bivšega kralja. Tudi seznam oeeb. kj 60 jih hoteli za novo leto 1937 povzdigniti v plemenitaški stan, bo nanovo pregledan. V londonskem parlamentu se pa napoveduje debata o brjtskem radiu in list »Evening News<r pjše v zvezi s tem, da londonska vlada menda ni soglašala z govorom, katerega je imel odstopivši kralj v radiu pred njegovim odhodom iz Anglije.
Angleški detektivi, kj so prve dnd stražilj go. Sinipeonovo v Cannesu, so odpoklicani, damo straž} zdaj getorjca francoskih agentov. Ker pa je ga. Sknpeonova prejela veliko število grozilnih pasem, ni izključeno, da bodo njeno stražo poostrili. Napoveduje se tudi obisk mrs. Beesie Buchanan Merrimano-ve, tete ge. Simpsonove iiz Londona. V zvezi s tem ee ra znašaj o govorice, da bo ga. SLmp-sonova odpotovala drugam. Nekateri^ vedo povedati, da ee priprarvlja tajni sestanek ge. Simpsonove z vojvodo Windsorskim v Mod-lingu prj Dunaju, kjer živi ruimunska princesa Ileana, soproga Antona Habsburškega-
Ga. Sjmpeonova je seveda žena, o kateri govor; vsa Amerika. Iz Hollywooda je baje
dobila ponudbo za film pod pogoji, ki jih lahko sama določi. Ponudbo ii je napravila tamošnja družba lUmiversak kljub temu. da je snemanje filmov o ljubezni Edvarda VIII. prepovedano. Toda ameriški filmski cenzor Wilj Ilays bo že znal to preprečiti. Saj je bil on tiPti, ki je dal uničiti pet filmov, kj eo hoteli obravnavati to snov, kj tako strašno draži ameriško zvedavost...
Rojstna hiša ge. Simpsonove v Baltiimoru je tudi na prodaj in pravijo, da ee je že našla družba z velikim kapitalom, ki jo bo kupila. Iz rojstne liiise bodo napravili muzej. Obisk tega »muzeja« bo dovoljen seveda le proti visoki vstopnini...
A tudi še nedavno neznatni Enzesfeld v Avstriji je doživel nepričakovano konjunkturo. Vse gostilne so polne, kmetje oddajajo prostore na podstrešju, kopalnice in v skednjih radovednim tujcem za prenočišča. Gostilničarji so prodali; vse vino in hodijo po novega v Kamo Galilejsko. Vsak tujec v Enzesfeldu nosi
Nečloveška mati
Žalostna smrt ©stavljenega dojenčka
K babici Angeli Amig-hettijevi v Milanu je prišla pred nekoliko meseci 23-letna, Bianca Pedegoni iz Piacenze in jo je prosila, naj ji priskrbi kakšno dojiljo za njenega dva meseca starega dečka. Babica jI je priporočila 26-letno Giovanno SgareUo, ki je otroka sprejela, potem ko se je z materjo po-menila zavoljo plačila. Pedegonije-va je nato odšla v Piacenzo, kjer je bila v službi. Po tem dnevu se je Sgarellova zaman obračala pismeno in brzojavno na Pede-gonijevo za plačilo. Pedegonijeva ji sploh ni odgovarjala in se ni brigala niti najmanj za svojega otroka. Dojilja ji je pisa-
la, da otrok peša, toda nečloveška mati ji ni odgovorila. Nekega dne je Sgarellova. prišla v babjčino hdšo, položila tam otroka na posteljo in zbežala. Dojenček je bil strašno propadel. Amighetiijeva ga je spravila v neko bolnišnico, kjer je kmalu potem umrl. Sedaj sta 6e morali tako nečloveška mati kakor dojilja zagovarjati pred sodniki. SgaTellova je izjavila, da je storila pač vse, kar je mogla, za otroka, imela pa ni sredstev, da bi ga rešila. Sodišče jo je oprostilo, nečloveško mater pa je obsodilo na 4 mesece ječe in 1200 lir globe.
Boj z ameriškim
šele ogenj v hiši ga je prisilil, da se je vdal poljcjstom
v bolnišnic* v nevarnosti za
V New7orku so po skoraj enoumem boju, v katerem so uporabljali bombe e solz-fotografsko kamero, razgle- j ljivimj plini in strojnice, premagali in uje"
dnice vasi so popolnoma razprodane- Da bi še bolj utrdiili svoj poslovni promet, ei En-zeefeldčani domišljajo, da bo vojvoda Wind-eorekj kupil Rothschildovo graščino ter jim e tem pomagal do velike blaginje.
li 251etnega bančnega roparja	Harryja
Brunettea in njegovo prijateljico	Robento Lakeovo.
V boju je Lakeova dobila strel	v hrbet
Krvnik odhaja v pokoj
Izvršil je 217 usmrtitev jn si je prištedil milijonsko
premoženje
tftefv. Prošnjo za upokojitev je utemeljil z boleznijo v jetrih in svojim naraščajočim odporom proti svojemu pok&cu. Čeprav je z nesrečnimi špekulacijami pri razvrednotenja franka utrpel veljfoe izgube, se lahko ponaša s tem, da bo stopil v pokoj * milijonskim imetjem. Za vsako usmrtitev je prejel 7500 frankov, poleg tega le potnine tn povrnitev stroškov za prevoz giljotine. Znal je torej dobro štediti ia gospodariti a svojim denarjem.
D e i b 1 e r, imenovan tudi »Monsieur de de Parls«, s svojo giljotino
Edini francoski ofieiataj krvnik, Anatole Dejbler, kj ga imenujejo >monsieur de Pariš«, je izrazil željo, da bi z začetkom novega leta stopil v pokoj. V svoji stroki je deloval 38 let, za svojega naslednika pa je priporočil svojega nečaka Andreja Obrechta. ki je ta čas zaposlen kot mehanik v neki pariški avtomobilski tovarn*.
Krvnjške posle ima družina DeSblerjev v svojih rokah že od časa drugega cesarstva. Sedanji krvnik je doslej izvršil že 2.17 usmr-
Ponedeljek — dan prehlada
V Ameriki, kjer sestavljajo statistike o vsem, eo odkrili, da se največ prehladov pojavi ob ponedeljkih in dnevih po praznikih. Vzrok ne bo v tem, tako pravijo vsaj Američani, da se ljudje ob nedeljah in praznikih preveč ogrejejo, temveč v tem, da v takšnih dneh več in boije jedo nego ob navadnih dneh.
Angleške znamke ostanejo
Po obetopn kralja Edvarda VHL eo sa ▼ krogu angleških zbirateljev znamk pojavilo govorice, da bodo najnovejšo znamke z njegovo podobo, ki je zbudila ve&iko pozornost, ker ni imela v nasprotju z dosedanjo tradicijo nobenih ornamentov. spravili ja prometa. To je imelo za posledico, da je vrednost te znamke zelo narasla. Toda poštno ministrstvo je te govorjce sedaj demantirato in jo izjavilo, da se bo znamka še nadalje prodajala, dokler (e bo še kaj v zalogi. Ministrstvo je odredilo je "vse potrebno, da ee čim prej iizda znamka s podobo novega kralja Juiija. Ta znamka itzide v dveh aH treh mesecih, vsekako že pred kronanjem
„Queen Mary" ima smolo
Največji parnik na sveto. >Quen Mary«, Je
prispel v newyorŠko pristanišče s sedemnrao zamudo. Zamudo je povzročila huda poškodba v strojnem oddelku. Okvaro morejo v Newyorku popravjtj le provizorno, tako da računajo s tem, da ee bo parnik vrnil v Anglijo z omejenim številom potokov ali pa ne bo imej sploh nobenih potnikov na krovu. Kakor poročajo, bodo »Queen Mary< po njeni vrnitvi oddali v neko angleško ladje delnico, da je temeljito popravi jn začasno torej ne bo vršjda eiužbe.
Tukaj biva zdaj Windsorski vojvoda
Grag&na Enzesfeld pri Dunaja, last barona Rothschilda
in leži sedaj življenje.
Gangsterjevo stanovanje je obkofjSo več nego sto dobro oboroženih policistov, kj so postavili strojnice v okoliška poslopja. Ker ee razbojnik nj hotel odzvait* pozivu, naj 6e vda, eo začeli pokc«ti streljati, Brunette in njegova ljubica pa sta odgovarjala s strojnimi pištolami. Končno eo vrgli v hi&o zaži-galmo bombo in hjša je začela goreli. Sosedna hššau kier prebiva 20 družin je bija »to tako v nevarnosti, da pogori, zato so pozvatj gasffce. Končno je stopil Brunette * dvignjenimi rokami iz svoje hiše tn se vdal
Dolgo je služila
80 let, od vvojega 12. leta daljo, je AngeHm Parttni bfla pri neki družini v Tunisu sa služkinjo. Družina je sploh ni štela več aa služkinjo, temveč za enakovrednega družin-akega člana. V tem dolgem času je preži-veia tri pokolenja svojih gospodarjev, na. Tadnje je stregla pravnukinji svoje prvo gospodinje. Seveda so ji dajali samo najlažje delo. a Se to zavoljo tega. ker je hotela na vsak način delati. Te dni je zvesta služabnica umrla in se je vsa družina jokala za njo. Svojim sorodnikom je zapustila večjo vsoto, ki si jo je bila prihranila v dolgih letih.
Moderna Trnjulčica
V januarju L 1932. je v Chicagu leipe, 171etra Patricia MacGeverjeva nenadno trdno zaspa'a in vsi napori zdravnikov je niso mogli zbuditi. S^rno z umetno prehrano in vsakdanjo masažo jo je biLo mogoče ohraniti živo, pravega upanja, da jim bo to za trajno uspelo, pa reso imeti.
Te dni pa je dekle po petletnem spanju spet odprlo oči. Njeni starši sprva niso hoteli verjeti lastnim očem. Seveda pa ji petletno spanje nsi preveč dobro delo. Danes je tako slabotna, da ne more niti dvigniti rok. Toda zdravniki se nadejajo, da jo bodo le počasi spravili pokonci. TW*$ fjmfi se zbirajo pred h'šo moderne Trajulčace n preje'a je nešteto šopkov in drugih daril.
Vojna, ki je trajala samo 37 minut
Ob začetku petega meseca španske državljanske vojne so se epamniH angleški listi na to, da je najkrajša dosedanja vojna bila pred 40 leti. V avgustu L 1896. Je sultan sansfbare -l napovedal ar^gleSkemc •kralju vojno. Nato je angleška križarka, ki se je mudila v bližini Sanisibarja, nemudoma začela streljati na sultanovo par lačo in je vrhu tega potopila edino f-aziat-barsko vojno ladjo. Točno 3rj minut po vojni napovedi je sultan pobegnil te par-laiče in nad njo se je pojavila bela zastava. Talko kratke vojne ni bilo nitaoH, n©-
Dogodek na pariški dražbi
Pri dražbi umetnin iz hiše pokojnega fer brikanta parfemov Cotyja v Parizm je prffiV» do incidenta. Med drugim eo prodajatfi po-pneje Voltaira, ki eo ga pripisovali kiparje Houdonu, Strokovnjaki so ta kip ocenili na 250.000 frankov, toda med dražbo je neki pariški draguljar izjavia, da gre za pofcvo*-bo. Popnsje eo haie ukradli iz foyerja nekega etarega pariškega gledališča in ga r©» stafvrirali- Strokovnjaki eo to trditev e tehtnimi dokazi takoj ovrgli, toda kip je doeer gel namesto najmanj četrt rruMjona frankov le 65.000 frankov, kar bi biilo za potvorbo seveda še vedno dosti preveč.
41 topovskih strelov je zagrmelo • • •
Is trd topov v Londona na 41. rojstni dan novega angleškega kralja Jarija 1I|
Lov na pobeglega bika
V vaseh in gozdovih bunzlauskega okrožja na Saškem lovijo že več nego štiri tedne pobeglega bika, ki je spravil prebivalstvo v veliko razburjenje. V dragi polovici novembra je žival pobegnila z nekega vele-posestva ln stekla proti Bunzlau. Tam so jo hoteli uloviti na nekem tovarniškem dvorišču, kamor se je zatekla, toda ušla Jim je. Naslednje dni je strašila ob železniškem nasipa lz Bunzlaua v GSrtttz. Ta Jo Je poskusila ujeti neka lovska ekspedicija, toda žival je kratkomalo preplavala reko Bobro in zbežala v gozdove. Odtlej se pojavi tu ln tam, a če pride v bližino ljudi. Jo takoj odkurL In tudi ljudje Jo pocedljo pred njo. Te dni so sklenili, da bodo bika enostavno ustrelili, če Jim pride pred puško, toda ves lov ni Imel doslej nobenega uspeha.
Mož proti 8 volkovom
V bližini Harmanlija v južni Bolgariji je tolpa lačnih volkov napadla dva lovca. Eden izmed lovcev se je od strahu onesvestil, drogi pa se je z dvema bodaloma boril proti oemim volkovom. Tri je usmrtil, drugi volkovi so zbežali, ko eo zagledali, da pri-
Roparski umor na Korziki
V njegovi delovni sobi v Bastiji na Korziki so našli umorjenega ravnatelja ene največjih južnofrancoskih lesnih industrij Laurenta. Blagajna, v kateri je bilo prej 300.000 frankov je bila prazna. Za storilci ni nobenega »ledu.
ANEKDOTA
L. 181&. je preje! Beethoven karto od svojega brata Johanna, Id ta IA postaS bogat & nadut Na karto se fa mož podpisal kot »Johann van Beethoven Lastnik •poeestvac Slavni skladatelj je karto poslal nazaj, potem ko je zapisal na njeno zadnjo stran; »Ladvig van Beethoven, lastnft možganov«.
VSAK DAN ENA
»AH bi lahko govoril z gospodam ravnateljem?«	i
»Trenutno Je nekdo pri njem, za ta čas lahko sedete semkaj na stol.«
»Oprostite, aii se mi, da ne veste kdo sem. Prihajam kot zastopnic tvrdke Petri« & Pavlič.c
»Potem imam čast ponuditi vam dva stola.«
frTlta«
Kočevski velelndustrljec pred novomeškim sodiščem
Obtoženi Bohuslav Horak se ni udeležil celodnevne razprave — Deljeno miš j en je izvedencev — Razprava se
bo danes nadaljevala
Novo mesto, 18. decembra yred senatom trojice novomeškega okrožnega sodišča pod predsedstvom s. o. e. Boži-dara Romiha ee je danes dopoldne prjčela za ves oaš poslovni svet zanimiva sodna razprava proti kočevskemu veleindustrijcu Bohuslavu lloraku, katerega tožj Csl. pru-mislova banka v Pragi. Iz obširne obtožnice i>osnemamo:
V Kočevju je dr. Josip Horak, industrijec m prokurist Matouševih tekstilnih tvornic v Semilich CSR, ustanovil leta 1927. podružnično podjetje. Ker tedaj še ni obstojala med Jugoslavijo in CSR reciprociteta, se je moralo kočevsko podjetje, dasi je bilo ustanovljeno izključno s Češkoslovaškim kapitalom, osnovati kot jugoslovanska tvrdka b pretežno večino jugoslovenskega kapitala. Tako se je ustanovila z notarskimi akti družlia z omejeno zavezo pod imenom »Kočevje«, tekstilna industrijska druž-z o. z. v Kočevjn z osnovno glavnico 300.000 Din. Po volji dr. Josipa Horaka sta postala družabnika in poslovodji te tvrdke njegov sin Bohuslav z osnovno glavnico 140.000 Din in Milan Kajfež iz Kočevja z osnovno glavnico 160.000 Din. Tako je imel formalno jugoslovanski kapital večino, dejansko je pa bil ves kapital pribavljen od dr. Josefa Horaka in tvrdke F. Matouš.
Vodstvo nove tekstilne tovarne v Kočevju naj bi imel za enkrat po volji dr. Josipa Horaka njegov sin. Za Milanom Kajfežom. ki se je izselil iz Kočevja, je vstopil po do-jrovoru z dr. Josipom Horakom dne 3. septembra 1929. kot novi poslovodja in družabnik Karol Kauschegg, zasebnik iz Ljubljane. ki je pred meseci umrl. Razmerje deležev na dnižbini glavnici je ostalo neiz-premenjeno ter je Bohuslav Horak prej ko slej ostal manjšinski družabnik. Opozorit! je na posebnost, da je bilo tvorniško zemljišče vložek štev. 88. k. o. Kočevje, na katerem se nahaja tvornica in se vrši obrat tvrdke »Kočevje«, prepisano po prvotnem ukrepu dr. Horaka na obdolženčevo ime. To se je zgodilo iz razloga, ker v času nakupa 15. 7. 1927 tvrdka »Kočevje« še ni pravno obstojala, ker se je vpis v trgovinski register izvršil šele 27. 8. 1927. Družbi-ne knjice in bilance po ustanovitvi družbe pa izkazujejo dosledno tudi nepremično Tnovino kot imetje in iktiva tvrdke »Kočevje«. Sele 29. 9. 1933. je obdolženec kot družabnik in poslovodja samolastno knjižno prenesel to imovino tvrdke »Kočevje« na svoj osebni konto. Kakor že povedano je ves za ustanovitev in vzdrževanje tvrdke -Kočevje« potrebni kapital od početka pribavljen od dr. Josipa Horaka in tvrdke Matouš.	..-.-..
Tvrdka F. Matouš v Semilieh je delala po večini z bančnim kreditom. Med štirimi češkoslovaškimi bankami je od početka bila Čsl. prumvslova banka v Pragi. Obveznosti pri teh bankah so narasle v teku časa na več ko 45 milijonov Kč. Od tega je polovica odpadla na terjatev čsl. prumvslove banke. Bankam je dala tvrdka F. Matouš razna jamstva, tudi z menicami, ki so jih podpisali poleg tvrdke Matouš člani družine dr. Josipa Horaka, zlasti tudi Bohuslav in pa tvrdka »Kočevje«. Tudi tvrdka »Kočevje«. opravljana od Bohuslava Horaka kot poslovodje, je svoje nabavke krila z gornjimi bančnimi krediti. Toda dne 24. novembra 1934 jo bil nad njo proglašen kon-kurz in je postal konkurzni upravitelj notar Anton Lovšin v Kočevju. Csl. prumvslova banka je prijavila terjatev 41.336.116 Din, ki je le z zneskom 16,389.685 Din kolikor toliko zanesljivo krita, nepokrit pa je ostal visoki znesek 24.946.432 Din.
Kritnih akceptov je bilo za 8,000.000 Kč. Dva od teh akceptov s podpisi Bohuslava. Horaka in tvrdke »Kočevje« po 1.000.000 Kč je Csl. prumvslova banka vložila pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Ta menični dolg pa tvori le majhen del celotnih obveznosti tvrdke »Kočevje« in Bohuslava Horaka nasproti Csl. prumjslovi banki. Na obe tožbi sta bila izdana zoper Bohuslava Horaka in tvrdko »Kočevje« dva menična plačilna naloga. Zoper oba je obdolženec v svojem imenu tedaj od njega še upravičeno zastopane tvrdke »Kočevje« vložil ugovor, vendar je banka že z omenjenim dnem dobila pravico, da zahteva za prisojeno vsoto 2,000.000 Kč izvršbo v zavarovanje. Pretečo izvršbo je Bohuslav Horak odgodil za 9 mesecev s tem. da je dosegel uvedbo tedaj še dopustnega posredovalnega postopanja o svojem premoženju. To postopanje je bilo ukinjeno 21. decembra 1933. Bohuslav Horak je namreč kot poslovodja samolastno gospodaril in se je osobito branil, da bi dal bankam upnicam obljubljena zemljiškoknjižna zavarovanja, ročno zastavo na blagovno zalogo, ter opustil cediranje fakturnih terjatev, k čemur se je bil obvezal Marca 1933 se je naenkrat postavil na stališče, da je on sam edini lastnik vsega družabnega premoženja, a Karel Kauschegg da je le navidezen družabnik. Skliceval se je na oblikovno pogre-šeno izjavo sodružabnikov Milana Kajfeža in Karla Kausehegga. Zaradi tega je Karel Kauschesrg sklical 20. junija 1933. občni zbor družbe »Kočevje«. Tu je bilo sklenjeno. da se obdolženec kot poslovodja odpokliče in da 6° postavi novi poslovodja Jiri Jičinskv. zasebni uradnik v Kočevju. Od 20. junija 1933. dni je torej obdolženec ni bil več poslovodja tvrdke »Kočevje«. Vendar ge mu je posrečilo da je z rajnimi pravnimi sredstvi zavlekel vpis sklepa občnega zbora v trgovinski register tja. do 21 januarja 193-t Čeprav se je moral zavedati, da mu je odrefeno vsako gospodarjenje v obratu družbe »Kočevje je vendar od odstavitve do 21. januarja 1934. zagreSil Pte-vL'na dejanja, s katerimi je bilo odsvojeno
na vse strani razpršeno premično premoženje družbe »Kočevje« in onemogočeno končno nadaljevanje tvorniškega obratovar nja.
2,e 14. decembra 1933. je bila dovoljena Csl. prumvslovi banki zavarovalna izvršba delnega zneska 500.000 Kč. Zaradi obdolženčevih rekurzov je bilo izvršilno postopanje 29. decembra 1933. ustavljeno. Vendar se je moral Bohuslav Horak zavedati, da je novo izvršilno postopanje po 21. decembru 1933 neizbežno. Vmesna pavza je bila od Bohuslava Horaka temeljito izrabljena v lastni prid, a v škodo tvrdke »Kočevje« in upnikov. To početje je nadaljeval obdolženec prav do onega časa. ko je bil kot poslovodja dokončno odstavljen. Izkazano je, da je utajil skupno vsoto 609.061 Din. Manipulacije so bile naslednje:
Neka tvrdka Borivoj Karič in sin v Beogradu je bila kupila glasom fakture od 9. februarja 1933 za 448.860 Din tekstilnega blaga, V začetku januarja 1934. je vtaknil obdolženec v svoj žep znesek 300.000 Din, ki mu je bil osebne plačan. Nato je dvigni! , za »Kočevje« nakazani znesek 120.000 Din pri tvrdki »Slovenija-Transport«. V knjigah tvrdke »Kočevje« je vpisan na kontu tvrdke Pavao Herškovič (Zagreb. Petrinjska ulica) neplačani znesek 120.061 Din. Tudi ta znesek si je dal izplačati obdolženec na svojo roko od tvrdke »Slovenija-Transport«. kamor je bil denar nakazan. Dne 17. januarja 1934 je dvignil Bohuslav Horak iz dobroimetja tvrdka »Kočevje« pri »Slove-nia-Transportu« znesek 117.000 Din in iz dobroimetja tvrdke »Kočevje« pri Ljub Ijanski kreditnibanki 42.000. Din. Obdolženec nobenega teb zneskov ni izročil tvrdki »Kočevje« in prejemi niso knj;žno izvedeni, manjkajo pa tudi v blagajni. Neposredno je za vse te zneske seveda oškodovana tvrdka »Kočevje«. S temi posegi v tuje. njemu zaupano imetje je pa hotel oškodovati svojo glavno upnico Csl. prumyslovo banko.
Obtožnica navaja proti koncu: Ne velja obdolženčev zagovor, da ge je smatral za lastnika cele imovine tvrdke »Kočevje« in da je razpolagal z njenim premoženjem ka kor s svojim, ker je bil v dobri veri. da bo v gori navedenih meničnih pravdah končno zmagal s svojimi ugovori ter da bodo prodrli tudi ugovori družbe »Kočevje«, podani po njem. Vsi ugovori so se izkazali po izvedenem dokazovanju kot iz trte izviti. S svojimi meničnimi zahtevki je Csl. prumy-slova banka po odločbah obeh višjih instanc zmagala. To je moral obdolženec jasno predvideti že koj ob vložitvi navedenih tožba. Odločba apelacijskega sodišča z dne 17. oktobra 1934. umestno pravi, da Bohuslava Horaka niti dejansko lastništvo (o katerem pa ni govora) ne bi upravičevalo do samovoljnega razpolaganja s premoženjem dTužbe »Kočevje«, saj je bil le manjšinski družabnik.
Obdolženec je pa z dohodki in blagajno
tvrdke »Kočevje še nadalje samolastno razpolagal. Dal je knjižno prenesti v škodo tvrdke »Kočevje« zneske, ki znašajo skupaj 797.452 Din. Dalje si je dal izplačati zneske 107.500 Din. 120.000 Din, 100.000 Din in 60.000 Din. a dovolil si je tudi že prej samovoljne knjižne prenose v svoj prid in v prid drugih oseb. Tako je obdolženec napravil tvidko »Kočevje« popolnoma nezmožno. da bi poravnala nujna plačila. Osobito je pa namerno oškodoval upnike ter spravil tvrdko »Kočevje« v konkurz.
Značilno je. da sta prisilni upravnik notar Lovšin in poslovodja Jičinsky našla končno v blagajni le še nekaj dinarjev. Še bolj obremenjuje obdolženca dejstvo, da so
Opomba: Na »zlato nedeljo« Ane
20. t. m. bo naša trgovina cel dan odprta. Kupcem Iz Slovenije, ki knpijo ta dan aparat v naši trgovini, povrnemo vožnjo v Ljubljano in nazaj.
Božični prazniki
ob radijskem aparata 90 dvojna radost Odločite se zato takoj sa nakup.
Obiščite te dni našo trgovino, Id Je največja ▼ Sloveniji. V zalogi imamo stalno nad 300 aparatov najboljših svetoxpIh znamk, zato
imate veliko izbiro.
RADIO
u
33
reg. zadr. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7» tet 3190
SAMO KRATEK ČAS!
ce¥
Sv. Petra cesta 20
Prodajamo cca
15 - 65-85'-
H—
- v? • —v -S* . f ~ -. "i. • V ' "i.:1' " j- ......
ŽIČNA DARILA
za dame, gospode in otroke, raznovrstno galanterijo, damsko,
moško in otroško perilo, potrebščine za turiste in potnike, damske torbice, igrače, parfumerijo itd. dobite y lepi izbiri
in najceneje v veletrgovini
IVAN SAMEC
LJUBLJANA — MESTNI TRG 21
TUDI SEDAJ ZA BOŽIČ DOVOLIM 10% POPUSTA.
se po veliki veČini izvršila vsa kaznjiva dejanja (ki se značijo kot zločin po § 359 odst. 2. k. z. odnosno kot prestopka po § 318. k. z. ter 336 tč. 4. k. z.) v drugi polovici decembra 1933. do 20. januarja 1934., ko je imel obdolženec pričakovati, da bo prišlo vsak čas do izvršbe v zavarovanju od strani glavne upnice Csl. prumvslove banke ter bo njegovega poslovodstva konec.
Po prečitaniu obtožnice so bile zaradi odsotnost; obtoženca samega prečitane njegove izjave in kupni pogodbi ter njegov zagovor, v katerem obtoženec navaja, da je bil on sam izključni lastnik podjetja tekstilne tvornice v Kočevju. Razprava se je popoldne nadaljevala in so bili zaslišani kot priče Milan Kajfež kot bivšj nominativni družabnik g. Horaka. čigar tvrdka se je vodila pod imenom Tekstilna industrijska družba z o. z. »Kočevje«. Priča je potrdil navedbe obtoženca v celoti. Priča Jurij Jičiinski je kot zaupnik tožj/ielijce banke vztrajal prj obtožnici. Odvetnik dr. Ivan Saiovic iz Kočevja je pojasnil pravne odnošaje obtoženca do njegovega očeta in do tekstilnega koncema Ma-tous-Horak. Sodni izvedenci Joško Jereitina, Skalar in Lunder se v svojem izvedeniškem mnenju niso strinjali. Priča Gluširkj ravnatelj češke Industriiske banke v Ljubljani, je potrdil navedbe obtožnice, vendar pa se njegove izjave niso strinjale z izjavami dr. Sa-jovica, 6 katerim ie bil soočen. Zaslišan je bil tudi kočevkj notar Lovšin kot bivši pri-eiln; upravitelj podjetja ter uradnica Helena Mile, ki ie dala pojasnila o ust rojstvu knjigovodstva tvrdke. Razprava se bo jutri dopoldne nadaljevala in bodo zaslišane glavne priče.
O R T
Prva dva para turnirja v šiski
ob 13. Hermes : Slovan, ob 14*30 Ljubljana : Reka
Slednjič bo imela naša publika po daljšem
presledku zopet priliko prisostvovati lepim in napetim borbam na zelenem polju. Tokrat sicer ne bo šlo za pike prvenstvenega značaja, pač pa se bo borba vršila za ličen pokal, ki ga je razpisal prireditelj. V ostalih 6portm'h centrih naše domovine se takšne prireditve vr§e po končanih prvenstvenih borbah skoraj nepretrgoma do bodoče prvenstvene borbe, medtem ko smo v Ljubljani običajno po končanem prvenstvu zašli popolnoma v zatišje. Zato je tembolj hvalevredna
akcija agilnega Hermesa, kj ee nj strašil
truda niti stroškov, da je naši pubhki tudi v zimski sezoni preskrbel nastop elite našega najboljšega nogometa. Spored je, kot vidimo zelo pester in se obetajo v nedeljo tn še eno nedeljo pozneje brez dvoma zanimive in napete »pokalne borbe«. Našj publiki pa priporočamo, da si prireditve ogleda v čim večjem številu.
S. s. prj LNP objavi« službeno da bo tekmo Hermee-Slovan sodil g. Erljh, tekmo Ljubljana-Reka pa g. Hobaher.
V nekaj vrstah
BSK je v četrtek v Parizu odigral svojo prvo tekmo na turneji po Franciji in severni Afriki proti reprezentanci mesta Pariza, ki jo je izgubil z 2 : 4 (1 : 0). Pariška reprezentanca je nastopila enako močna kot proti Cehom in Madžarom, pa so naši kljub temu do odmora vodili z 1 : 0. Po odmoru se je situacija spremenila zelo v škodo BSK. tako da so Francozi zabili kar štiri gole zaporedoma, med njimi dva bivši zagrebški igralec Zivkovič Danes in jutri bo BSK igral še dve tekmi v Franciji, v ponedeljek pa potuje dalje v Maroko.
Kljub pogajanjem za odigranje zaostalih prvenstvenih tekem v ligi bo ta nedelja minila brez takšnega nastopa, kajti klubi se niso mogli zediniti za ta termin, tako da bo iz jesenske sezone ostalo neodigranih najbrže še vseh pet zaostalih ligaških tekem V nadomestilo za boljši nogometni spored bo v Beogradu prijateljsko srečanje med Jugoslavijo in Baskcm, v Zagrebu pa med Gradjanskim in Concordijo.
Jutri bo v Zagrebu z napetost io pričakovani občni zbor jugoslovenskega lahkoatlet-skega saveza, ki bo po vseh znakih sodeč
potekel v znamenju temeljitega obračuna med sedanjo upravo in novo opozicijo, ki pa je bila skoro vso poslovno dobo, za katero bodo jutri položeni računi, sama na krmilu. Iz obširnih poročil, ki jih je izdala nova uprava za ta občni zbor, bomo v jutrišnji številki objavili najzanimivejše podrobnosti. -
SO LNP Trbovlje. Po nalogu LNP sklicujem sestanek delegatov vseh treh zagorskih klubov jutri ob 10. Klubi naj sami določijo kraj sestanka. — Predsednik O. O.
TuTfstično-sportnl odbor. (Službeno). Jutri bo na igrišču ASK Primorja pod vodstvom g. Kletna dopoldne ob 10. cross-country trening za tekače vseh ljubljanskih klubov, ob 11. pa za V6e metalce. Pozivamo vse atlete, da 6e treniinga polnoštevtfno udeleže.
ŽSK- Hermes (nog. sekc.). Postava, kj igra na pokalnem turnirju proti Slovanu, je razvidna na oglasni desk; v garderobi.
Vremensko poročilo z Mozirske koče: s dne 17. decembra; Snega 40 cm, za smuko prav dober, vreme prav lepo. Smuka je mocroča takoj nad 1000 m.
Vremensko poročilo s Kofc: Vreme jasno, mrzlo — 3° C, snega 32 cm. Veliki vrh 116 cm. Smuka ugodna z Vel. vrha do doma.
Kdo je cenejši ?
Kdo je boljši?
Kovčeke, krasne damske torbice, aktovke, fotokaaete, manicire, necesere, denarnice, specijalne listnice.
Rokavice, toaletne potrebščine samo v strokovni trgovini
D. OS T ROŽNIK,
PASAŽA—NEBOTIČNIK
f/AtflE ^smzMMMtos^ flo p&Mfc&Mnka din.A(kp(MMMi
HooCinafi
Za nakup praktičnih in lepih
BOŽIČNIH DARIL
priporoča tvrdka
F. L GORI ČAR
LJUBLJANA
svojo novo otvorjeno Specijalno trgorluo s perilom, platnom tn pralnim blagom, na SV. PETRA CESTI 30, kakor tudi ie splošno znano trgovino z manufakturo in konfekcijo na SV. PETRA CESTI 29, po globoko znižanih cenah. Pri nakopa nad Din 50.— dobite reklamno darilce!
nfni!!fii?!!f!fnrTmmrmmnmfmmFmfrrrrimFrfTnTifn?fnnnffTrrr
Trgovina z
blagom
v centru Zagreba z velikim kiogoui mestnih odjemalcev
NAPRODAJ.
Iz oblteljskih razlogov. — Interesenti naj se obrnejo pismeno pod Številko 282/B-3 na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova ul. 28.
Točno plačuJ »Jntra« naročnino Varnf svojcem zavarovalnino
Za smučarje ugodna prilika
Našo bogato zalogo hočemo temeljito tagmsnftf, sate Vam
Kandaftar streme za Din 140
Smnči Din 55.—, palice Din 28.—, Stick streme Din 48.— dalja.
Na zalogi Imamo vse vrste različnih maž, palic, stremen, nahrbtnikov, teple, klobukov, volnenega blaga, nogavic, čevljev, veternlh joplčev, Thermos steklenic itd,
SPOBTNA TRGOVINA
KOLB 8 PREDALIČ, Ljubljana
KONGRESNI TRG 4

f
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem la
znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, teta, svakinja, gospa
JULIJA RANTH
soproga poslovodje tvrdke Krisper
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 20. t. m. ob 2. nrf popoldne iz mrtvaške veže sploSne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Mar. Oznanjenja T ponedeljek, dne 21. t. m. ob 7., uri zjutraj.
Ljubljana, Opava, G raz, Mehika, dne 18. decembra 1036.
Žalujoči soprog RANTH KAROL ter ostalo sorodstvo.
R. URBAN t	23
Vstajenje gospoda Treeja
Roman
Skušam se zamisliti v življenje, M je prej vladalo v tej hiši. Ko tako ležim in zapiram oči in premišljujem, vstajajo pred menoj sence in dobivajo podobo: portershallski mrliči. Po tej sobi hodijo, kakor bitja iz mesa in krvi z vsemi svojimi napakami, slabostmi in skrivnostmi. Stari gospod Tree, čigar slika gleda tu s stene na nas, resen in tih; dr. Fayfor, mladi hišni zdravnik in prijatelj, Stone, zvesti sluga, ki je z kdo ve kakšno strašno skrivnostjo izginil s pozorišča. Nesrečna zvezda je sijala na hišo in terjala svoje žrtve. Skrivnost, ki jo hrani ta prostor, mora biti grozna. Tu se je drama pričela: v tej postelji je preminul gospod Tree, umrl je naravne smrti. Zakon vrste, nu prav. Slučaj — tudi prav, a jaz to pot ne verjamem v slučaj. Narobe, prepričan sem. da sta smrt gospoda Treeja in umoritev dr. Taylor-ja druga z drugo v tesni zvezi. V petek, dne 20. marca, je umrl gospod Tree. V noči s sobote na nedeljo so umorili zdravnika. Vidim ga, kako se s krvjo oblit seseda vase. Morilec stoji zraven njega in zre na svoje delo. Nato stopi mirno skozi
vrata na hodnik ki s hodtoika ▼ kopalnico, kjer
si umije krvave roke. Potem se vrne v sobo svojega. dejanja, odlpre okno, vrže morILno orodje venkaj, zapre okno, zaklene vrata z notranje strani ie izgine. In to, gospoda, je tako nezaslišano, da bi človek zblaznel, če le količkaj pomisli. Ali je morilec ušel skozi ključavnico?«
»Slučaj je res edinstven v kriminalni zgodovini,« je pritrdil nadzornik Kant.
»In vendar, gospoda,« je Barton nadaljeval, »vendar mora biti nekje rešitev. Morda je labka^ da bi se ji otrok smejail, samo nam manjka ključ do nje. Morda je pa tudi zamotana in si bomo še dolgo ubijali glave, predem jo najdemo. Vsekako je to primer, v katerem nas pušča logika na cedilu. Mimo logike in razuma je pa še nekaj, kar imenujemo nagon. Ako ima človek mnogo opravka z ljudmi, gospoda, kakor mi v svojem poklicu, tedaj se v njem razvije ta šesti čut. Človek pride na kraj zločina, z naprejšnjo sodbo ali ne, govori z ljudmi iti jih zaslišuje in sumniči, a konec koncev ne more izreči niti slutnje, kdo bd utegnil biti storilec. Potem pa nemara kramlja z nekom, ki je bil dotlej prost vsakega suma, in mahoma mu čisto brez vzroka plane iz podzavesti glas: ta je zločinec, nihče drug ne! In res je tako! Vidite, gospoda, moi nagon mi pravi, da poznamo por-tershaiskega"morilca; spoznali smo ga že tako rekoč v prvih urah te drame. Vendar nisem — naj se še tako nesmiselno sHiši — še nikogar po nagonu obdolžil umora. Ne Stona, ne Eugena Taylorja, ne gospodične Adlercreuzove ne kogar koli drugega v hiši A vrag naj me vzame, če mo-
rilca nismo vkteH, ko smo prvič stopila v Posten HaflLc
»Hm,« se je Robin namuznil, »potem bi morali biti storilec vi ali pa kdo izmed redarjev. Sicer pa, kaj mislite o Stonovi ugrabitvi?«
»Gotovo je njegovo izginjenje nekako v zvezi z ostalimi zločini; s tem kakopak ni rečeno, da bi bil postaj žrtev istih storilcev. O tej stvari imam svoje misli, ki pa še niso dozorele, da bi jih izrekel. Morda se bo marsikaj pojasnilo, ko bomo imeli lepega dne člane »Brigade« pod ključem!«
»Krasno naključje je bilo,« je menil Robin, »da ste takrat zalotili Charteya, ko je hodil za Stanom. Zdaj vsaj s precejšnjo gotovostjo vemo, da se storiva za vražjim načrtom minule noči »Brigada«. Kar hitro moramo dognati, kdaj se shajajo njeni člani, da prej ko mogoče izpraznimo gnezdo. Samo eden ali dva nam nič ne pomagata, kajti ostali se nam v takem primeru tem zanesljiveje izmuznejo. Po mojem prepričanju sta delala Maxwell in Fitzner usodno napako, ko sta sklepala s tolpami nagodbe. Kadar se je kje zgodil majhen umor ali uboj, ki ga slučajno niso imeli člani organizacije na vesti, so bila v Scotland Yardu imena storilcev navadno že znana, preden je bil zločin prijavljen policiji. Vsi veliki uspehi zadnjega časa nasproti malim nepridipravom slonijo na sodelovanju Scotland Yarda s tolpami Seveda smo se morali potem izkazovati hvaležne in zatisniti oči, kadar so tolpe kaj napravile in je grozil policijski škandal. Z današnjim dnem se to neha; oddelek za umore sem prevzel, a po stopinjah svojih
pt^kAov ne mislim bodttL Tolpe je treba spraviti 8 sveta.«
»Izvrstno,« je pritrdil Barton, »kar spravite jih!«
Usmiljenka je prištet, s steklenko whiskyja ia kozarci ter pogostila obiskovalce ranjenega nadzornika. Robin mu je pri tej priliki kar zavidal ljubeznivo družabnico in upanje nočnega počitka, tem bolj, ker je zase vedel, da mu noooj služba ne bo dala spati Ko so še nekaj časa kramljali o neslužbenih rečeh, se je Robin z nadzornikom Kentom poslovil, da bi zdaj natanko preiskal siu-govo sobo. Pozneje je hotel obiskati vilo umorjenega dr. Taylorja.
»Dobro zabavo!« se je pošalfi Barton, ko je pri slovesu podal mlademu tovarišu roko.
»Hvala, enaiko,« je odvrnil npdzornik Kent. »Prav za prav imam nocoj prekleto neprijeten občutek, če ta noč dobro mine, vam prinesem veliko steklenico whiskyja, Barton.«
Ni je prinesel.
12. poglavje
Devet je bila ura, ko sta Robin in nadzornik Kent v wembleysiki gostilni »Two Starš« plačala račun za večerjo. Nato sta brez naglice vstala, stopila venkaj in sedEa v Službeni avtomobil. Čez dve minuti sta ga ustavila pred vilo dr. Tavlorja in sprejela od redarjev, ki sta stala pred vhodom, poročilo, da se ni nič zgodilo. Robin si je dal izročiti Mjuč, na kar je odklenil vrata in stopil v hišo, z njim vred mladi nadzornik in eden izmed redarjev, ki je bil že davi spoznal notranjost vale.
M Ali
Za praznike
kupite najboljše in najcenejše vino - vennnt liter D« 20, »Panonski biser« steJcl. Din 30 in vse vrste žganja in likerjev pri M. Ravtar. Stari trg.
318M-1S
Službo dobi
Beseda ! Din dav»k S Din •s lifro «1; lajanje naalova
S Din Najmanj!' tnesek 17 Din
Oskrbnika
*» do« na Polževem iščemo. Vešč mora biti gostilniških poslov. Kavcija vsaj 5.000 Din. Nastop takoj. Samo prvovrstne ponudbe na ogi. odd. JntrB pod Šifro »PoKevo«.
amo-i
Mlajšo frizerko
sprejmem takoj v stalno službo. iHnko Dolenc, Poljanska 51.
319154
/73
Gospodična
z malo maturo in enoletnim
trgovskim tečajem želi kakršnokoli zapoelitev. Naslon v vseb posl. Jutra, 31768-2
Diplomirani
komercijalist
dunajske Hoohschule fflr Welthandel, z znanjem svetovnih jf-zik0Tr in 8 prakso, išče primemo nameščanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komercijalist«.
31808-0
Brivskega	Haiermt (tce)
poslovodjo
»laj^ega, iščem za takoj. Cenj. ponudbe z omako plače propnn noelati na naslov: GaHner, brivec. _ Prevalje.
31794-1
Samostojnega
uradnika
z večletno prakso in pe*r-fektnim znanjem državnega in nemškega jezika ter knjigovodstva. sprejmomo za industrijsko podjetje v Zagreba. Nastop takoj. — Ponudbe brezpogojno z zahtevo plavalnih zahtev pod »br. -MSMEK na Publicitas. Zagreb.	3:789-1
Graverja -
pečatorezca
sprejmem takoj. Javiti se pismeno e pogoji in prepisi dokumentov na Propaganda. Beograd po&. fah 409 pod >«58«.	317T1-1
Vajenko
za brivsko obrt. spreroe takoj Albin Vreček, Ljui)-lana VTI., Celovške c. 34.
31837-44
Prodam
Purane - kapune
pularde, piščance tn kokoši, /.'.ve io zaklane po zmernih cenah. Prodajalna Kmetijske drnžbe v Ljubljani, Igriška 3 (z.--, dramo). Telefon 37-55.
31708-6
Smuči
s palicami in venaivo za odra«le od Din 1116 naprej, na otroke od Din 85 naprej dobiate samo pri ia-delovateiju: Matej Fajfar, Ljubljana, Trnovska ul. 35. Telefon 34-10.
31836-6
G. Th. Rothman:
Gospod Kozamurnik gre tia letovati!«
»Stehtati se moram spet dati«, je dejal gospod Kozamurnik, ko je oblačil čisto srajco, »ob teh naporih sem gotovo shujša!!« Klenk! Ne da bi vedel kdaj, je zbil steviljko z zidu, kajti soba je bila tako majhna, da se ni bilo moči ganiti. Gospa Kozamurnica je vzdihaje pobrala črepinje in jih vrgla v vedro za umazano vodo.
Primerna
božična darila
priporoča tvrdka
ASI
Šivalni stroj
pogrezljiv, nemški fabrikat i okroglim čotoiŠkom, kateri tudi Stika, poceni naprodaj. Nova trgovina Teševa 36.	31730-30
specialna zaloga platna, belega in pralnega blaga
LJUBLJANA
šelenburgova ul. 3
Pohištvd
Kuhinjske
pomivalne mize
v obliki omare, najnovejše vrste, z dvojnimi skledami — izvanredno praktično in higijenično, izdeluje po izredno nizki ceni. — Krže Franc, mizarstvo. Vrhnika. Pri naročnin kompletne kuhinjske ali sobne opreme pri misi znaten popust. — Brersobvezno na ogled pri Janeiič. pleskar. Tyrševa 28. Ljubljana.
31788-12
Radio in gramofon
na elektriko z ojačevalcem prodam. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra.
31790-0
Jabolka
zimska, sortirana, od Din 3.75 dalje, med. jajca vedno na zalogi. Prodajalna Kmetijske družbe v Ljubljani. Igriška 3 (za dramo). Teletom 37-55.
31700-34
Avto limuzino
štiri&edežno, malo rabljeno, z malo porabo bencina, pripravno za potovanje, kupim takoj. — Ponudbe oa ogl. »dd. Jutra pod šifro »Avto«.	31784-10
Nemško dogo
psa. 3 mesece starega, beJo-črnega, proda Albin Vreček Lj. VQ.. Celovška c. 34.
31636-27
ČOKOLADA
TAKO JE IZVRSTNA DA SE V USTiH TOPI
1ECORD
se zove novi sprejemnik renomirane dunajske tovarne
ZERDIK
6 cevni, z magičnim očesom, spremenljivo selektivnostjo
ŠLAGER SEZONE
SELECTRIC «Se 4 cevni Super, za vse valove in toke in za baterije. Model W ,, Din 3-975.—
Naprodaj v Ljubljani: A/BIRKE, Mestni trg št. 9, telefon 24-56 »RADIOVAL" d. z o. z*, Dalmatinova $t 13, telefon št 33-63*
NA DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE
© #
Psico dobermanko
prodam za ceno Din 100. Predajič S. Razdrto, pošta Šmarje - 3a.p Dolenjsko.
31743-27
Oblačim
Krasen plašč
perz. tačke, skoro nov. za sredinjeveliko damo. naprodaj za Dim 7.9X>. Na ogled iz prijatznosti v trgovini Rot. Mestni trg 5
31830-10
Hranilne vloge
kupite ali prod a« te ootom moje pisarne najboljše
Rudolf Zore
Ljubljana Gledališka 12.
Telefon 38-10.
91606-16
Bančno kom. zavod
TvrJute naiboltie nakup n prodaje rfRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov idgovor Din i znamk Maribor Aleksandrov* 4l M205-16
Nudim knjižico
Kmetske posojilnice ljubljanske okolice 85.000 hj 1115.000 gotovine brez obresti, nudim za dobo 8 mesecev. Ponudbe na ogL od>d. Jutra pod »Avgust 37 v«a gotovina«.
31797-16
WSERIRAJ V „JUTRU"!
Lokali
Mlekarno
oddam takoj zaradi odpo-tova/nja. Naslov v vseh po-elovatakah Jutra.
aieiev.f Delavnico
v«liko, sobo in svetlo, sa čisto io mimo obit, oddam takoj prati nizki najemnini. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
»errMe
Lokal
na Tjn*evi cesti St. 36, oddamo j. februarja. Informacije pri hišniku.
aieosne
Enosob. stanovanje
g pritiklinami, oddam. — Tuifc, StreKSka nI. 92.
31816-01
		
	£	m
Sobo
opremljeno ali prazno, od-
dam
»Zvezdi«
takoj pri dvema gospodoma. Event. večera. zajtrk. — Poseben vbod. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31636-33
Opremljeno sobo
sotnčno io zračno, s posebnim vhodom, oddam januarja. eOta na Rožnik it. 47.	31630-33
Opremljeno sobo
strogo separi.TB.no, oddam boljšemu gospodu. Turic, Streliška ul. 22.
3ierj9-S3
Opremljeno sobo
soJnčno, oddam za eno ali dve oeebi v I. nadstropju, na željo s pranjem perila m zajtrkom. Sv. Petra nasip 43.	3'635-33
Lepo solnčno sobo
v nov, hiM. s kopalnico in posebnim vhodom, oddam dvema boljšima osebama. Ilirska ulica 8T. levo.
31806-93
Sobe išče
Sobo
čez božične počitnice, išče učiteljica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.
\!1L_
Vsaka beseda S Din; iavek i Din, ta dajanje naslova S Din. najmanjli
laltpipiV ,np«eV -"v IVn
Sodobnost
dvignite pismo! 31633-34
ZIMSKE
SUKNJE ooljde vrste Hubertus uepre-močljiv 250 Din, perilo tn «rsa praktiftna oblačila nudi po reklamnih cenah
P B E S K E R,
Sv. Petra c. 14.
Najlepša Božična darila
violine od Din 68.— gitare od Din 120.— otroške harmonike od Din 28.— »Hohner« harmonike, tamburice in vsa druga glasbila najceneje
P M. MODIC
LJUBLJANA. Kopitarjeva 4.
Med mestom in deželo
oosreduje Jutrov mali oglasnik
Jnseriraite v „&utru"i
ZAHVALA
Ob prebridki izgubi naše dobre mame gospe
FRANČIŠKE KETTE
roj. IGLIC
nam je bilo iskreno sočustvovanje v veliko uteho. Toplo zahvalo izrekamo častitemu gospodu dekanu Zabretu za njegovo naklonjenost, daroval-vem cvetja m vsem, ki si spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi ▼ St. Vidu v torek, dne 22. t. m. ob pol 7. uri zjutraj.
St. Vid nad Ljubljano, dne 19. decembra 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
^srerto Rsvtfen, <— Izdaja za konzordl »Jutra« Adolf Ribnika?. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn arta Fran Jeran. «— Za luceiatiil M )b Odgovoren Alojz Novak — Jfei V Ljubi jam.