» •
P ft O L E T A R E C JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CJTATELJE
PROLETAREC
GIunII» Jugoslovanske Socialistične
eze in Prosvetne Mtiic«'
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
iT. — NO. 1842.
CaUrtd m m—d-chw
■uiur, D*c. C, IM7, «t «h. pomt «Mm «t 0»kW W-•r ti» Act of Cwi'Nt oI Mai cb V UTS
CHICAGO» ILL,, 30. DECEMBRA (December 30), 1942. PublinhtMl Weekly at 2301 S Lswndsle Ave.	LETO—VOL. XXXVII.
Ko j« ameriška armada udri« ▼ fraacoako Afriko, to »o ji nekatoro francosko posadko uprlo in potopilo par ladij. Na gornji sliki so amoriski
rojaki, ki so se oteli a rešilnimi čolni in v Afriko srečno prišli.
Francoski narod brez zastopstva v sedanjih metežih
JEAN DARLAN BIL ZGOU OPORTtJNIST. — GIRAUD SPREJEMLJIV ZA VSE STRUJE. ATENTAT V ALGIERU NI BIL ZA OSISČE NIKAKRŠNA PRIDOBITEV
Edvord Beneš pravi,
da bo leto 1943 leto
zmage zaveznikov
Čehoslovaška, majhna kot |e, oziroma je bila, je producirala v sedanji dobi dva dtžavnika svetovnega slovesa. Tomaža Masaryka irl Edvarda Be-neša. Prvi )e umrl po voini, drugi je predsednik če-hoslovaške zamejne vlade v Londonu. j Beneš je bil v "društvu narodov eden izmed najbolmzrazitih zagovornikov vzajemnosti in je tak tudilsedaj. A ker zastopa le vlado v begunstvu, njegovtsloves v svetovnem tisku ni tak kakor je bil, dokler je njegova republika bila še svobodna in ena 'izmed najbolj upoštevanih.
Beneš je v svoji poslanici češkemu in slovaškemu narodu dne 25. dec dejal, "du bo leto 1943 skcro gotovo leto zmage za zaveznike "
Ako bi bilo po Beneševem, ne bi prišlo do te vojne, toda on je bil zastopnik le male dežele Pa so vlade velikih držav smatrale, da čemu riskirati mir zato, da bi se par milijonov Nemcev ohranilo v mejah čehoslovaške proti Hitlerjevi volji
Beneš je edini izmed načelnikov vseh zamejnih vlad, ki je dobil zagotovilo vseh zavezniških velesil, da zanje marelarski monakovski pakt več ne velja. Poljski in Jugosliviji na primer niso še nič določnega obljubile.
Da-li je Beneš tako dober prerok kakor je vešč v državništvu, bomo videli, predno bo konec leta 1943, v katerega vstopamo. V zmago zaveznikov je prepričan, in če bo na mirovni konferenc» dovolj Benešev, bodo tudi narodnostna in socialna vprašanja rešena tako kakor je potrebno, da se rešijo.
Nemci mobilizirajo podjarmljene narode tudi za v vojno
Atentat na admirala Dar lana na zadnji Božič v Algieru ni nikoiffar posebno osupnil. Kdo je Umor hsvtšH, čemu in pod kakšnimi motivi in vplivi, o tem <bodo po <pravici pisali šele kdaj pozneje.
Kdo je bil "on"?
Darlan je predstavljal v Vichyju, in potem v Afriki tisto francoako kliko, ki je najbolj kriva upropadčenja njegove drtave. Darlan je sovražil Arvglijo na svoj način še celo bo4j kakor jo sovraži njegov fašistični tovariš Pierre Laval. Ne le, da jo je mrzil, nego je Hitlerju pomagal proti nji vseskozi do posrečenega ameriškega vpada v francosko Afriko. Proglašal in pozival je svet v vojno proti Rusiji in govoril zoper ameriški in angleški imperializem, kot da je le njegov edino nedolžen.
Francija ne bi bila izgubila vojne a Hitlerjem kakor jo je, če ne bi imela Darlanov in Lava lov, ki so ji bili in so ji sedaj na krmilu.
Ljudski zastopniki v ječi in v jetniških taborih
Tisti, ki ao Francijo hoteli rešiti in ai prizadevali, da jo otmo — med njimi Herriot in Bkim, ao zaprti. Francosko ljudstvo je pod vlado terorja, ki ga je pomagal ustvariti Jean Darlan, Pierre Laval, in stari maršal Petain.
V "starih časih", ko še ni bilo tako razvite vojne tehnike kakor je sedanja, se je ljudstvo lahko uprlo. Sedaj pa — tudi če bi se hotel dvigniti zoper Hitlerja ves francoski narod, ne bi dosegel drugega kakor kupe ubitih in ranjenih. Napačno od zaveznikov pa je, ker so del francoskega naroda, ki je hotel svobodo, potisnili v ozadje.
Ameriške tektika bila pravilna
Ko je ameriška armada prišla v Afriko, »i je njen poveljnik Eiaanhower, ali kdor že v imenu naAe dežele, skušal pridobiti naiklonjenost Jeana Dar-lana. Kako in kaj je bilo s tistimi posvetovanji z njim, bo pisala zgodovina. Dejstvo je, da je Darlan preskočil z nacij-sketira na ¿ave&ni&kega konja
in a tem ameriški okupacijski armadi res veliko poma&al. Toda ne zaradi4ega, ker je želel poraz Hitlerju, nego ker je hotel sebe oteti in pa zavladati nad Francijo.
Čim je napravil dogovor za
Glavni zaključki prve seje eksekutive Slovenskega ameriškega narodnega kongresa
J KAN DARLAN
sodelovanje z ameriškim poveljnikom, brž je oznanil svetu, da se smatra za glavarja Francije in njene-ga imperija, zato ker je maršal Petain, prejšnji glavar Frarcije, Hitlerjev jetnik.
Ta trik «e Darlanu ni po-< Nadaljevanje na 2. strani.)
Prva seja izvršnega odbora (Slovenskega ameriškega nar rodnega sveta se je vršila v torek, 22. decembra, v Chicagu. Navzoči so bili predsednik Et-bin Kristan, prva podpredsednica Marie P risi and. drugi podpredsednik Janko N. Rogelj, tajnrk Rev. K. Zakrajšek, zapisnikar Mirko G. Kuhel ter odborniki Vincont Cainkar, Leo Jurjevec, dr. F. J. Kem in Frank Zaitz.
Za pivnik prvega Slovenskega narodnega kongresa je bil prečitan in sprejet. Zaključeno je bilo, da sevtiska zapisnik v 30(H) izvodih in se ra.zdeli med kongresne delegate in lokalna društva slov. podpornih organizacij, obenem pa se apelira nanje, da pomagajo kriti stroške za izdajo.
Na lokalna društva vseh slovenskih podpornih organizacij bodo poslani apeli za organiziranje lokalnih ipodružr<ic SANS v s vrbo ab i ran j a prostovoljnih prispevkov tza politično akcijo. Naprošeni bodo pri. odbori naših podpornih organizacij za finančno podporo ter da apelirajo na svoja društva za ustanovitev postojank ali podružnic.
SANS je registriran pri ameriškem justičnejn departmentu ¡in na sugestijo tega dapart-
menta je bilo ime našega sveti spremenjeno v Slovenski ameriški narodni svet (Slovenian American National Council.)
Odbor je pooblastil pisatelja Louisa Adamičs, da posreduje pri governerju Lehmanu za pomoč v rekonstrukciji in rehabilitaciji uničene Slovenije.
Predsednik in tajnik sta de* legirana, da tvorita deputaci-jo, v katero smeta po potrebi in nujnosti imenovati še druge cdlbornike, da osebno ponesejo na pristojna mesta v VVashing-ton revolucije, ki jih je sprejel kongres.
Administrativni urad SANS se bo nahajal v Chicagu. politični pa v VVashingtonu, slednji potem, ko bodo finančna sredstva dopuščala.
Na vse slovenske časopise in revije se apelira, da podpirajo delo, katerega bo vršil SANS 'na podlaiTi resolucij sprejetih | na kongresu, posebno za «druženje Slovenije v federativni Jugoslaviji. Nastopati moramo enotno v besedah in dejanju.
Mirko G. Kuhel, zapisnikar.
Poročevalec newyorškega dnevnika Times je brzojavil dne 26. decembra iz Stockhol-ma, da bo Nemčija v naslednjih mesecih mobilizirala v o-kupiranih deželah nad dva milijona mož v direktno vojaško službo. V Nizozemski in v Belgiji jih namerava dobiti v svojo armado do 900.000, v baltiških deželah okrog 300,000, v Ukrajini 500,000, na Norveškem 100,000, ostale pa na Slovaškem. Hrvatskem, Češkem, Poljskem itd. Tega načina mobilizacije se je lotila vsled svojih velikih izgub na Ruskem.
Tudi Francija in Španija ji bosta morali pomagiti več kot deslej. Kmetje v vseh deželah morajo urejevati svoje poljedelstvo po nemških navodilih, da dobi tretji rajh še več živil kot dosedaj. Stotisoče močnih moških in žensk pa bo moralo to zimo iz okupiranih krajev v nemške tovarne in na nemške kmetije, da nadomestijo Nemce, ki so bili pozvani v armado, in pa izčrpane delavce v industriji.
Nemčija se vsled teh dejstev ponaša, da dela zanjo več ljudi kot za katerokoli drugo deželo na svetu. A kaj pa, kadar dobe priložnost delati proti nji — kaj bo potem z njeno veličino in njenim zasuznje-vanjem?
Wickard in Daviš pojasnila, da ¡e pred nami resen živilski problem
"HOARDERJI" BODO MORALI OZNAČITI VSO ZALOGO HRANE.—ČEMU POMANJKANJE 2IVIL V DE2ELI IZOBILJA? — ODJEMALCI ZELO SLABO ZAŠČITENI
Hull za enotnost v vojnih naporih
Državni tajnik Cordeli Hull je po prvih vesteh o atentatu na Jeana Darlan a z nora poudaril, da naj nas ničesar ne odvrne od našega glavnega cilja, in ta je, zmagati nad osiščsm. Vsi spori, ki obračajo pozornost drugam, nas oddaljujejo od tejra namena, je poudaril, j Slično je njegov oddelek izjavil tudi ko se je zvedelo o Stirmonovem pivmu Otonu habsburškemu.
V nedeljo 27. decembra zve-¡čer so morali izostati ob določeni uri vsi radio sporedi, da sta miula v tistem času pojasniti poljedelski tajnik Olaude R. VVickard in Elmer Daviš naš živllaki položaj.
Gremo na odmerke
Ni je dežele na svetu, ki bi na povprečnega kmetovalca pridelala toliko živil kot jih ameriški farmar. Nekaj let smo jim celo plačevali, da so pridelke uničevali, ali pa jim «dajali subvencije, da njiv niso ! zorali.
| Sedaj je vse tic^to proč, ker ¡smo v vojni.
In živilski problem je prvič v naši zgodovini postal res resna zadeva.
Pomanjkanja ne bo
Ni pa nevarnosti, da preti ameriškemu ljudfctvu glad. Navaditi pa se bo moralo, kakor sta mu sporočila omenjenega dne Daviš in VVickard, na od-
Vojna nas resno opozorila na spolne
bolezni
Zdravniške avtoritete v Zed. državah se resno ukvarjajo s problemom takravanih socialnih bolezni, med katerimi je -ifilida najbolj razširjena in najnevarnejša.
V preiskovanju vpoklican-ccv v armado so dognali, da jih ima v starosti ^d 21. do 35. leta 47 od vsakih tisoč pozvanih sifilido. Ta bolezen je rai-širjena veliko bolj kot se je domnevalo pred to vojno in merodajna oblast se bo morala potruditi bolj kakor se je dosedaj, da se to zlo saj zajezi, če ga že ni mogoče odpraviti.
merke. Vzrok pomanjkanju je kot.že rečeno vojna. V nekaterih mestih ni mogoče dobiti potrebščin Že od junija 1942 dalje. Transportacijska sredstva so vsa mobilizirana v vojne namene. Za dovažanj« potrebščin prebivalstvu doma ni ne dovolj vlakov, ne delavcev.
A to, kar imamo sedaj, so šele začetne težkoče. Ako bo vojna šla v nedogled, si bo treba tudi v naši deželi zelo za-tisniti pasove.
Kontrola nad konzumom neizogibna
Več milijonov fantov in mož, ki so bili prej uposleni na farmah in v industriji; je sedaj v armadi in mornarici. Treba jih je zalagati z blagom in a hrano. Povprečno porabi vsakdo v armadi in mornarici funt hrane na dan.več kakor v civilnem življenju.
Vrh tega ni sedaj brezposel-
t
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Velik pridelek koruze
V Zed. državah se je leta 1942 pridelalo tri milijarde buAljev koruze, kar je več ko kdaj prej.
Armada potrebuje tudi . pisalnih strojev
Ameriška armada in mornarica potrebujeta še okrog 600,-000 pisalnih strojev. Ker jih tovarne več ne izdelujejo, nego strojne puške namesto njih, jih skmša vlada dobiti od privatnikov in uradov, kolikor jih imajo odveč.
Tudi ameriški Hrvati sklicujejo narodni kongres
Hrvatje v Ameriki so se koncem konca v večini zedinili ob-državati svoj narodni kongres, ki se bo vršil 20. in 21. februarja v Chicagu. Predsednik sklicateljskega odbora je Ivan Butkovic. V pripravljalnem odboru so zastopane vse stru-je, med njimi par duhovnikov, in komunisti.
Kaznih frakcij in trenj je med Hrvati v Ameriki veliko več kakor na primer med Slovenci. Vrh tega je njihov problem zamotan vsled Paveltča
in njegove "neodvisne", ki mu jo je dal Hitler, oziroma Mus-solini, in pa vsled silnih razprtij med njimi in Srbi, ki so razplamtene tudi v Ameriki.
Ta boj med Hrvati in Srbi usodno škoduje vsem Jugoslovanom. kar v VVashingtonu in Londonu radi javno poudarjajo.
Ko je bil nedavno dr. Ivan M. Cok na pomenku s uradniki državnega oddelka v VVashingtonu, katerim je naslovil manifest v imenu Jugoslova-
nov pod Italijo, so mu rekli, da simpatizhrajo z zahtevami in aspiracijami Slovencev, toda glavno zlo med Jugoslovani je njihova nesloga.
"Kaj naj vam bo povečana Jugoslavija, ko pa se niti v dosedanji niste mogli sprijazniti in složno živeti," mu je rekel neki uradnik.
Temu zlu bi se moglo naj« laglje od pomoči in ga odpraviti, ako bi se zedinili med sabo Jugoslovani v Ameriki in vladi v VVashingtonu ter Lon-
donu dokazali, da sporom v starem kraju in tu ni kriv narod nego napačen režim in pa ferma države, ki je temeljila na dominiranju enega naroda nad drugima dvema.
Hrvatski kongres je potreben ne samo da zbriše med go-tcvimi krogi v ameriški javnosti napačne vtise o tukajšnjih Hrvatih, ampak da pomaga tudi narodu tam in pa da Srbe uveri, da ne more sovraštvo med njimi koristiti nikomur razen sovražnikom Jugoslovanov
Leto 1943 naj bo doba
kampanje za razširjenje Proletarca in naših idej
Elmer Daviš, ki načeljuje uradu za vojne informacije (0WI), je izjavil, da bi bilo za svobodo tiska silno slabo, če bi začela subvencirati časopise zvezna vlada.
Mnogo bogataških dnevnikov in revij namreč deluje, da bi jim vlada plačala oglašanje za vojne bonde ali jim kako drugače naklonila gmotno podporo.
Velike korporacije, ki sedaj delajo zgolj za vlado, po trošijo za oglašanje celo več kot pa so pred vojno. Vzrok je, ker izdatke za oglase lahko odštejejo od prebitka (profita), ne da bi jim bilo treba plačati davek, a ob enem s tem pomagajo listom, ki so protidelavski in protisocialni.
Proletarec in drugi slični delavski listi pa so navezani samo na tiste, ki soglašajo z njimi. Nihče teh ni imovit, do bi mu mcgel pomagati s stotaki in tisočaki, pa z milijoni, ki jih prejema kapitalistični tisk.
Ako bo vlada koncem konca od kongresa pri-morana pomagati časopisju, bo te ugodnosti deležen samo velebizniški tisk. Razni veliki dnevniki in magazini zvišujejo naročnino drug za drugim eno tretjino in več. Vzrok je, ker se nešteto stvori draži, pa tudi mezde so bile zvišane.
Uprava Proletarca si prizadeva ne zvišati izdatkov v svojem uradu, a kar pa se tiče višjih cen, ne moremo drugega kot jih plačati.
Naročnine vzlic temu ne nameravamo zvišati, ako bodo vsi prijatelji tega lista sodelovali z nami toliko, da mu zvišamo število naročnikov in pa število onih, ki prispevajo v njegov tiskovni fond. Odbor JSZ, ki je ob enem upravni odbor lista, je že sklenil, da se po novem letu prične s kampanjo za razširjenje Proletarca, in pričeli jo bomo, čim bo načrt do-gotovljen. Kdor pa lahko kaj stori v ta namen že prej, naj pomaga, kakor je pomagal doslej: Nove •naročnine, iztirjane naročnine, prispevki v tiskovni sklad—to je denar/s katerim plačujemo tiskarni in krijemo izdatke urada. A po novem letu pa moramo vsled sedanjih razmer še vse bolj odločno v akcijo!
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO.
ladeje JhimIoumIu DcUviIu Tiskovna Drušba, Ckicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah sa celo leto 13.00; sa pol leta $1.7»;
ta četrt leu 91.00. Inozemstvo: sa celo leto $3.60: m pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oflaai morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every .Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co..
Inc. Established 1906.
Editor______________
Business Manager_____
.........Prank Zaits
.Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION HATES: United States: One Year SS.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
23U1 S. Lawndale Avenue	CHICAGO, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
Vri enotni za zmago, ni pa soglasnosti, kakšen naj bo mir!
Predsednik Ameriške delavske federacije William Green je po naročilu konvencije svoje organizacije imenoval dne 26. decembra odbor unijskih predstavnikov, čigar naloga je delovati za povojne načrte. Kajti nekega dne bo vojne konec in aekdo bo po nji na konferenci odločeval, kakèen naj bo mir.
V	tem odboru Ameriške delavske federacije je devet članov. Načel ju je mu Matthew Woll. V njemu je David Dubinsky, o katerem bi se lahko reklo, da je po svoji ideologiji socialist, in poleg njega je v odboru še par drugih, ki jim socialistični programi in nauki niso tuje polje.
Sklep konvencije je bil, da naj ADF stori vse v svoji moči za zmago zaveznikov, a ob enem pa se briga tudi za mir, namreč, kakšen naj bo, in kako urediti gospodarstvo, kadar klanje preneha, da ne bo delavstvo izmed vseh slojev tudi po vojni najbolj prizadeto, kakor je bilo v večini dežel v prejšnji svetovni vojni, tu pa nekaj let pozneje v krizi, ki je bila ne samo posledica prejšnjega napačnega mira, nego še posebno izrastek gospodarskega sistema, ki ga označujemo za kapitalizen in Imperializem,
ADF hoče, da bo na prihodnji mirovni konferenci delav-atvo boljše zastopano kakor je bilo na prejšnji. Naloga njenega odbora devetih članov je predložiti državnikom pri zeleni mizi načrt -za povojno rekonstrukcijo. A poročilo z dne 26. decembra pravi, da so člani odbora sedaj edini samo v tem, da se delavstvu v deželah, katere kontrolira osišče, omogoči svobodne unije.	%
To je kajpada z demokratičnega stališča samoumevno. A le to ne bo zadostovalo.
Angleška delavska stranka, kateri so temelj delavske unije, si že nad pol leta prizadeva pridobiti ADF v sporazum za povojni program ne samo z angleškimi, nego tudi sovjetskimi unijami.
Na primer, ako se bÉ sešli v Washington«, ali pa v Londonu, predstavniki delavstva teh treh velesil, bi bil to za pravilno ureditev mirti najboljše jamstvo, če pa ga bodo nemoteno sfklepali taki državniki, ki so za ohranitev izkoriščanja ljudskih množic in narodov — to je, za ohranitev sistema radi kakršnega je nastala prva svetovna vojna, in sedanja, in večina drugih pred njima, tedaj je jasno, da bo novi mir le premirje, v katerem se dežele pripravijo v par desetletjih na tretjo svetovno vojno.
V	korist ljudstva vsega sveta je, da predstavniki tistih, ki delajo v industriji in na polju res pridejo k državnikom in pri zeleni mizi povedo, da tako kot je bilo doslej ne sme več naprej. Vzroke za vojno se lahko odpravi.
In tudi vzroke za razkole med unijami, kakršne imamo po krivdi napačne taktike ADF in pa vsled kapric raznih Lewisov. Za uspešen mir je potrebna soglasnost med ameriškim organiziranim delavstvom, in pa dogovor z angleškim ter delavstvom vseh drugih dtfžel, kolikor je takega, ki razume, da je jamstvo miru, svobodi, demokraciji in človečanstvu le sodelovanje v skupno dobro. Torej socialistični red.
Delavski odbor, ki ne bi priznal tega pravila, ne bo kos nalo(gi, pa tudi če bi sedel na konferenci za novo ureditev sveta y prvih vrstah.
JOSKO OVEN :
RAZGOVORI
Liberia v Afriki je lamortk« republika. v kolikor aploh ja republika. Bila ja ustanovljena j>o načrtu ameriške vlada, a ker »a eksperiment ai kaj prida obaeael, a»o »a aa to deielo irncev nabali zanimati. Liberia ima v •cdanji vojai važno »trategično lego, aato m jo i dovoljenjem njene vlada meseca decembra okupirale amari. ške četa samorskega rodu. Na vrkaji »liki »a trije ameriški vojaki črnci, ki ai v Liberiji ubijajo ¿as kakor pač najboljše vado in aaajo.
WICKARD IN DAVIS POJASNILA, DA JE PRED NAMI RESEN ŽIVILSKI PROBLEM
Zavezniki, kakršni demokraciji niso v kredit
Revija Nation ima v številki z dne 5. decembra karikaturo, ki predočuje ljudi, s kateremi bi demokracija ne mogla v nobenem slučaju kaj pridobiti, pač pa si z apizanjem in ljubimkanjem z njimi škoduje.
Očitno je, da ni Chamberlainova politika marsikoga v zavezniških deželah nič naučila, pa nadaljujejo po njegovi poti, z opravtebo, da je dopusten v diplomaciji in v politiki vsak korak, ki nam pomaga priti čimhitreje v zmago. Na tisti risbi v Natlonu so figure diktatorjev, ki služijo nacizmu, a ob enem so pripravljeni, ali pa bili pripravljeni vzeti od vlade v VVash-ingtonu in Londona kakršenkoli bakšiš. V Franciji so bile take osebnosti Petain, in pa fašista Laval in Darlan. Slednjemu je pot v zgodovini presekal atentator.
Dalj« diktator Franco, ki je nedavno vsemu svetu izjavil, da jc Španija za zmago fašizma, a ob enem pa prejema podporo združenih narodov v živilih, posojilih in zdravilih.
Na sliki je tudi Otto Habsburg. V prejftiji *>jni smo se borili, da habsburžanom storimo konec, sedaj pa naj bi on postal nekak prvoborttelj za "osvoboditev" Avirtrije.
Potem kartun v Nationu graja "flirtanje" zaveznikov z italijanskim kraljem Viktorjem Emanuelom, in pa namigava-
(Nadaljevanje s 1. strani.v
nosti, pa si delavske družine lahko privoščijo malo boljšo hrano kot pa dokler so bili odvisni od WPA in dobrodelnih uradov. Farmarji imajo vsled vojne manj delavcev, in pa mezdo so jim morali povišati.
V zadnji ekonomski krizi smo živila na račun vladnih subvencij uničevali namesto da jih bi spravljali v zaloge za "deževne dni". Nekaj smo jih, toda ne zadosti. Špekulanti tudi pomagajo, da v težkih dneh ne gre vse tako kakor bi bilo potrebno, in odjemalci pa so v tej deželi skoro brez zaščite. Prekupci, borzijani, veletrgov-ci in industrialci imajo v Wiwh-mgtonu polno takozvanih Mlo-bistov", a navadni ljudje si jih ne morejo privoščiti, pa se zanašajo na svoje kongresnike in senatorje, ki pa se po volitvah kaj malo brigajo zanje.
Pomoč zaveznikom
Veliko živil pošiljamo našim četam, ki so raztrešene v raznih krajih sveta, in pa zaveznikom, največ Angliji in Rusiji. Pa tudi Avstraliji, sedaj še francoski Afriki, pa tudi Kitajski, kolikor moremo.
2e vsled teh okolščin bi živilsko vprašanje ne moglo biti niti z daleč tako enostavno kakor v normalnih razmerah.
In četudi tega ne povd ar jamo, vendar vsakdo ve, da kadar nam sovražnik potopi ladjo, ne igre prazna na dno. Tako gre tudi na ta način tisoče ton hrane v nič.
Zalaganje neodpustno
Tajnik VVickard je zadnjo nedeljo med drugim izjavil, da vsakdo, ki si v teh časih kupiči hrano, služi osišču. Mnenje vladnih krogov, ki se brigajo z vprašanjem prehrane je, da delajo deželi "hoardarji" veliko škodo. Nakupili so si posebno prezerv, moke, masla, masti itd., in veliko tega se jim bo okvarilo ter ilo v nič. Nedvomno ima vlada dokaze za take trditve.
Ko bo uvedena prodaja na odmerke še za druga živila, bo moral vsakdo navesti, koliko "kant" živil ima v shrambi, koliko mesa itd. In Wickard
preti, da bo kontrola zelo stroga in tudi kazni.
Na drugi strani pa argumentirajo kritiki, ki pravijo, da vlada svojo kontrolo napačno uvaja. Njeni uradniki imajo o-bičaj najprvo pretiti, gospodinje se ustrašijo in tekajo v trgovine, špekulanti žanjejo, a milijone drugih, ki niso špekulanti in "hoardarji", pa trpe posledice.
To so upravičene graje. A treba je tudi upoštevati, da naloga. ki jo imajo poljedelski tajnik in drugi, kateri so pooblaščeni skrbeti za prehrano nam in zaveznikom, ni enostavna.
Francoski narod brez zastopstva v sedanjih metežih
(Nadaljevanje s 1. strani.) srečil.
Če se borimo za demokracijo in za atlantski čarter, pa za štiri svoboščine, tedaj je jasno, da Darlan po vseh dejanjih, ki jih je storil, za zaveznike ni bil zpnesljrva oseba. V Londonu so ga označevali za trojanskega konja in v Angliji je nastala taka burja, da se je samo zaradi «sporazuma ameriškega poveljnika z Darlanom vrnila tajna seja parlamenta.
Giraud novi poglavar
Kdo in čemu je Darlana ubil, ni še pojasnjeno s stališča resnice, nego z vidika zavezniške strategij*. V Angliji ni bilo za Darlanom nikomur hudo, niti ne tistim Francozom, ki so o-stali na zavezniški strani po mesecu juniju 1940 in jim pomagali zdržema neglede na premirje.
Izgledalo je, da kakorkoli se je ameriškemu poveljniku posrečilo pridobiti Darlana na svojo 5-tran, je bil ta kompromis udarec na Anglijo. Angleži so v vojni s Hitlerjem od jeseni leta 1939, m Darlan je pomagal kolikor je zmogel, da jih bi Nemčija čimprej potiš-nlla ob steno.
Javno je izgledalo vse lepo, a nedvomno se za kulisami niso slišale samo komplimentar-
ne besede. Ko je Darlan padel, so v Angliji, na ljubo naši deželi, pisali dokaj strpno, a v resnici so se radovali.
Naslednik Darlana. .*eneral! Henri Honore Giraud, je za Anglijo sprejemljiv. Darlan ni! bil in je Roosevelt javno na-glasil, da je pogodba med a-meriškim vrhovnim poveljnikom v Afriki in Darlanom le začasna. Kajti Čim je Darlan presedlal z osičnega na ameriškega konja, se je ob enem postavil na čelo vsega francoskega imperija.
Vse protestiralo
Tega čina ni hotela odobriti v taki obliki ne vlada v Londonu, ne angleška javnost, ne sovjetska vlada.
Se posebno pa ne Francozi, ki hočejo, da zmagamo nad fašizmom in ki so res za demokracijo. Ko bo vojne konec in bodo dobila tudi ljudstva besedo, bo govoril francoski narod tako, da ga bomo vsi razumeli. Darlani in Lavali niso po njegovi izbiri. Vse tri zavezniške velesile lahko v tej borbi veliko pomagajo, če priznajo tisto FVancijo, ki je sedaj najbolj zasužnjena. To je Francija kmetov in delavcev.
Pšenice v izobilju
Leta 1942 so ameriški farmarji pridelali 981,327,000 bušljev pšenfce. Samo leta 1915 so jo pridelali več kot toliko.
nja, da bi bil zanje Hitlerjev drug Goerinfr sprejemljiv, če iz-\T*i v Nemčiji "preobrat" — namreč, da vrže svojega firarja na smetišče.
Kartun bi kajpada lahko vseboval ie mnogo takih karakterjev, ki se bi sedaj radi oslonili na London in Wa*hington. a že ti zadostujejo.
Njim ni za demokracijo, saj sploh ne vedo kaj pomeni, zahtevajo pa, da ko bo vojne konec, oni ostanejo na ramenih ljudstev in si obvarujejo stare privilegije.
Joponske izgube
Ameriška sila je potopila od 7. decembra 1941, pa do decembra 1942, blizu pet sto japonskih ladij vseh vrst. Japonske ladjedelnice bodo v gradnji novih ladij toKkfcne izgube težko došle.
AGITATO 11JI
\A DELU
Vsa naročnina, ki jib pošljejo aa» • topniki in dragi agitatorji Proletar ca, so štete na baai polletnih naročnin. Namreč agitator, ki pošlja eno celoletno, ja sabeleien e tam »aana-ma a dvema polletnima.
John Krabel, Cleveland, O.	27
C ha«. Pogorelec, Chicago, III.	24
Frank Cvetan, Tira Hill, Pa.	24
Angela Zaita, Chicago, III.	17 Lovi« Barborieh, Milwaukee,
Wis.	14
Anton Zoriaik, rap. Penna	14
Anton Jankovick, Cleveland, O.	7
George Smrekar, Aliquippa, Pa.	6
Ludwig Yoaejr, Pueblo. Colo.	6
Mike Krultv. Willard. Wli. .	4
Prank Zaita, Chicago. III.	3
Amelia Oblak. Eliaabetk, N. J.	2
Pater Banich, Depue, III.	2 Naca ¿lemberger, Piney Fork, O. 2
John Teran. Ely, Minn.	2
Rudolph Potočnik, Detroit, Mich.	2
Anten Maslo, Colegreve, Pa.	1
Joseph Snoy. Bridgeport. O.	1
John Gallon. Osage, W. Ve.	1
Skupaj (4 tedne od 2S. nov.	do
26. dee. 150 naročnin, prejšnji	i«-kaa (4 tedne) I22t* naročnine. »
Božične misli
V na ¿i metropoli je kot v
vseh večjih mestih. Božič je bil podoben Božiču. Ulice so bile natrpane ljudi. Pehali so .e iz p/odajalne v prodajalno. V izložbenih oknih veletrgovin si videl razne božične ali pa pravljične prizore, prirejene v prvi vtvti za otroke, kjer e pa gnetejo navadno odrasfli ljudje, kateri so menda še bolj otročji kc<t so otroci sami. Tudi Miklavžev je bilo vae polno. Pred našo prodajalno je zvonil dnevno velik bradat Miklavž. Od silnega mraza, v katerem m o bUi preteče ne dneve, mu je poi>olnoma porudečil nos. Ko Sem ga ogledoval zadnji opoldan—je imel reve-ž okrog nosa vse oledenele brke, res pravi simbol tradicije.
Na deželi je drugače. Ni ?cneče, ne umazanih ulic. Vse <e pokrito pod belo sneženo o-dejo. Drevje, lesketajoče se v mesečini, se je zavilo v pajčo-lan belih kristalov, ki so metali dolge temne sence po belem polju. Za sentimentalnega človeka res prava božična idila.
Jaz ni^em ravno sentimentalen. Z leti je vse to minilo. Ali ne moreš zavreči spominov na bele poljane, na dišeče smrekove gozdove in globoke žamete. Vse to je menda daleč, mogoče, da bi se še ne «pomnil v drugem položaju, ali v drugačnih letih — ali danes se ti sili v spomin, kot da ti je na dlani.
Ne>rečna Slovenija. Ubogo ljudstvo, kateremu še v dobrih normalnih časih ni bilo dobro. Težko si je zamisliti na grozoto' in ogromnost trpljenja kakršnega še ni trpelo Človeštvo od vsega svojega pa mt i veka. In prav je, da se ob teh prazničnih dnevih kateri slede — spomnimo nanje.
Stalin grad
Ko sem v naAih meščanskih dnevnikih čital poročilo Hen-ryja Shapira, časnikarskega poročevalca od United Presna v Moskvi, o 4ijegovem intervju vu z vojaškim poveljnikom generalom Vasilijem Ivanovi-čem čuikovom, se mi zdi, da sem črtal eno največjih epopej ne samo modernih, ampak vseh časov. Želel bi, da bi kakšen od naših slovenskih časnikarjev prevedel to poročilo junaških braniteljev za slovenske čitatelje. Saj so bili nekateri teh precej pridni nekoč pri prevajanju stvari in član-okv, kateri niso bili ravno v prilog Rusije.
Danes, ko ruski delavci in kmetje prodirajo na celi črti. je šele svet zvedel o strašnih žrtvah in absolutni hrabrosti peščice neustrašenih borcev, za katere ni več obstajal svet na vzhodni strani Volere. Njih naloga — braniti Stalingrad do zadnjega moža — je bila sprejeta ne v frazi — ampak v fizični resnici. PeTdivizij Rusov, proti tridesetim divizijam cveta nemške fanatične armade in to: sto osemindvajset dni!
čuikov pripoveduje: "Ko sem stal na hribu pred štirimi meseci kakšnih trideset milj proč od mesta, se mi je zdelo, da vidim plamteČ ognjenik v daljini — goreče mesto Stalingrad.
Moja naloga je bila prevzeti poveljstvo in braniti mesto do zadnjega moža. Prva naloga je bila očistiti armado vseh bo-jazljivcev in obdržati samo ti-rte, kateri so bili pripravljeni žrtvovati vse. Zgodovina ne pozna takega boja in sploh ni v njej primere temu podobnega. Noč in dan — dan za dnevom neprestan boj. Nikjer v tej vojni se ni rabil bajonet in granata — kot v Stalingradu. VsaU hiša, vsek jarek je bila trdr java. Naše in sovražne pozicije so bile komaj dvajset do sto metrov narazen."
To, kar sedaj pišem, so samo iačrpki tega razgovora. Omenim še nekatere: "HMIer je po »lal na nas naboljše kar je imel. Hranil ni ne števila in ne kvalitete. Bil j« boj za življenje in smrt. Mi smo biliVne-pcestano napad a ni v velikem številu pehote, tankov, topništva in letal. Ves čas je imel sovražnik premoč in to na vseh točkah. Naj grozov it e jši je bil
nemški naskok 14. oktobra, to je bilo po Hitlerjevem «ovoru, ko je zapovedal zavzetje mesta za vsako ceno. Poleno po-' vedano, jaz nisem nikdar videl ničesar temu primernega. Jaz bi ne bil verjel, da je taka grozota mogoča na tej zemlji. Ti sti dan nisi mogel videti več ko pet metrov daleč. Ogenj in dim je pokrival vse."
Končno omenja čuikov: "Jaz verujem, da če bi bila ta vojaška mašina, katera je bila rabljena proti nam, naperjena proti kakšni drugi armadi na svetu, ukljiačivši Nemce, da bi ne mogli vzdržati niti desetin ke kar vmo mi »pretrpeli. Na§i vojaki so imeli samo eno idejo —-Stalin je zapovedal — ne umika.
Pri nas
Če je bila kdaj stroga kazen na mestu, je v slučaju Anaconda Wiw Co. Ti lopovi so ne samo goljufali vlado, ampak »e igrali s tisoči življenj naših in zaveznikih vojakov. Sovjetska Rusija se je pritožila, da je* več kot petdeset odstotkov žice poslane od te kompanije — nerabna.
Ena prvih nalog bodočega kengreta bo skoro gotovo korekcija tiste ovire najvišjih pilač $25,000, katera strašno boli fante, ki spadajo v "upper crust". Avtomobilski delavci so se že izjavili: če bo strop ^a najvišje plače odpravljen, bodo tudi oni svobodni za zahtevo povišanja plač .
Po govorjenju raznih kongresu i kov, bo bodoči kongres vodil boj ne samo proti administraciji, ampak še posebno proti raznim liberalnim ustavam in določbam, katere si je delavstvo s takšnim trudom pridobilo. Upam, da bo to združilo našo razdvojenost.
O našem vseslovenskem kongresu se je precej pisalo v časopisju ali kakšne večje akcije če nisem opazil do sedaj. Pričela se bo gotovo po novem letin. Velika ovira je sedanja jugoslovanska vlada v tujini, za katero se naši ljudje tu in v domovini nič kaj ipreveč ne navdušujejo, ter homatije in meglena situacija v Jugoslaviji, o kateri se zadnje čase . precej piše.
Za ruski relif
Mike Kobal, Eveleth, Minn., je daroval $1.00. Mike Pogorelec, Boone, Colo., tudi dolar. Obema lepa hvala. Julija Men-ton iz Detroita, Mich., mi je pri božični raz<gledki priložila dolar za namizni prt, katerega vsi doneski gredo v ruski civilni relif. Lepa hvala, Julija! Dosedaj se je nabralo za namizni prt že čez dvesto dolarjev. Vsem nabiralcem in prispevat oljem iskrena hvala. Mogoče boste mislili, da to besedo 'hvala" preveč ponavljam, ali verjemite mi, da ste darovali za ljudi, kateri so pri Moskvi, Leningradu, Sebasto-polu in Stalingradu v svoji hrabrosti in žrtvah aatemnil vse. kar je bilo preje zapisano v zgodovini.
Naročite si Ameriški družinski koledar.
Tole mi ne gre v glavo?
, 1ljudem po svetu tako lahko vse dobro voičiti, ne pa se tudi ravnati po voičilih?
POVESTNI DEL
ŠESTNAJSTLETNA IN DEKLE
KARL FIGDOR
(Nadaljevanje in konec.)
âe.Hnajstletnik ni nič preveč spust oval praškov in pilul belcev. Bolje je poznal gozd in vedel je, kako se je tieba braniti, kadar je sproščen zlobni sovražnik. Kaj naj tudi vedo beli možje o tem, kako se ubije .Pečina, ki se razliva iz gozda in se loteva telesa, kaj naj vedo ti — ki so prišli iz tako daljne, daljne daljave,
uPiti moraš listje," jo je I ro^il de*tna jat letnik še enkrat. "Ne veš, kako je vročina močna in kako so ljudje slabotni. Ali boš to storila?"
Toda Maud se je le dobr> hotno smejala in dejala da, nekoliko zdolgoča-en da, ki ga ni pomiril.
Najraje bi zdaj ostal tu, da bi pazil na Maud. dokler ne bi bilo hladneje. Toda sama ga je poslala demov: "Le pojdi, mali šestnajv-tletnik, pojdi v gozd! Ti spadfcS k ptičem, opicam in kačam, ir' j b ).m zdrava — in čez dva a i tri dni boš itak sipet prišel —?!"
Odmajal se je ubogljivo kakor vedno. Cim deli pa je bilo za njim taborišče oekev, tem bolj tesno mu je bilo pri srcu. Nekaj mu je tičalo v grlu in v srcu in se ni hotelo umakniti. Sam ni vedel, kaj je bilo. Srce mu je trepetalo in ni jenjalo trepetati, dasi se je opogumljal, za grlo ga je grabilo in mar^kdaj se je zdrznil v temi: Ali je bil tu še kdo, ki je ječal, kakor bi bil zadet z mečem ... Ali je bil to on sam?—
Čudna čustva so se ga lotevala in ga hromila. Divjaki ne vedo ničesar, slutijo pa -koraj vse. To je čut, ki ga daje pri-roda le entim, ki jih ogroža in jih istočasno ljubi kakor vrstnike, šestnaj.-tletnik se je boril s tem, kar ga je kot motno bolestna slutnja vedno bolj zajemalo. četudi se je še tako branil.
Nekega dne ga ni več zdr-žalcf doma v vasi na koleh. V temni noči }e poveže I v sveženj svojo bomo imovino in pobegnil.
Naslednje jutro je bil v taborišču ...
Ko je Maud, ki so jo zbudili vojaški signali s trobento, o-krenila glavo proti solncu, se je plazil âestnajstletnik plašno med stebriči, na katerih se je dvigala hiša. Prvič ga je bilo strah, da bi ji pogledal v obraz, ker je vedel, da ji ni ljubo,-če ostane. Kljub temu mu je poskakovalo srce v neizrečenem veselju, ker je prepevala pejm'co, ki je zvenela tako sveže in vedro, kaknr kdaj koli v hladni dobi. Zadovoljno se je zleknil po tleh in sanjaril. Zadostovalo je, da je bil tu in da je čakal. Nemara je slutnja varala. Nemara vendar...?
Hiša je bila zgrajena le rz palminih listov in zaradi tega
je vedel vse, kaj je Maud počela. Slišal je, ko je vstala in ko je šla * pat. Potem ko je bilo vse tiho, se je splazil venka. kakor kača in si je šel iskat hrane, že davno bolj spretno kakor tedaj, ko so ga ujeli.
Bil je srečen in brez želja.
Prijelo je deževati. Nebo se je zlilo nad majhim taboriščem v pragozdu in Sestnajst-letnik je zmrzoval v vodi, ki jo valovila okoli njetfa. Takrat se je nazadnje nekega jutra od-lt Čil, da se bo s krulečim želodcem pojavil na površju sveta. Maud se ni niti začudila, da je bil tu. dasi je bil gozd en :am hudournik. Razmišljeno ga je pozdravila in gledala kjzi okno ?.a mladim, vitkim fficirjem. ki je pravkar hitel \ :;\o zelenega vežbališča.
"Pojdi v kuhinjo, Sestnajst-letai-k," mu je dejala. "Jesti naj ti dajo. Gotovo si lačen."
Ttda Šestnajstletnik ni bil rueukrat prav nič več lačen. Tudi en je videl oficirja, in dasi še ni vedel, kaj je ljubezen, si je ra :!agal pogled, kakor ga je bilo treba razlagati. Tiho se je plazil na prosto.
Oficir ie prihajal naslednje dni ve^r. > bolj pogosto. Sest-na,i*tle n'k se mu je skrival. Obrez 'm;., ki ga mora človek sovražili, je pomislil Sestnajsit-letnik, mlad, bled, prevzeten obraz, ki je vedno gledal preko moro.-kega mladeniča» ka-ker da ga ni.
In nato se je zgodilo nekoč, ko se šestnajst letni k ni mogel več premagati, da bi se skril v gozd kakor žival, ki jo lovi ropar. Moral je zvedeti, kaj hoče belec. Dobrega gotovo ne. to je držalo. Bojazen se ni u-maknila in je rasla ter polnila vse šestnajstletni kovo srce. Splazil se je do vrat, pritisnil uho na tenko steno iz pletenega palmovega listja ter prisluškoval.
Nato pa se je vrstilo vse tako nenadoma naglo, da šest-naj-tletnik ni vedel, kako se mu je zgodilo. Oficir je potegnil bič izza škornje ve golenice n udaril šestnajst letnika preko obraza enkrat, dvakrat, trikrat!
"Charlie! Charlie! Saj je Sest-naistlitnik! Ne stori mu ničesar!" je zaslišal Šestnajst letnik Maud in glas skozi curlja-nje krvi. In zvok njenega glasu ga je omamil bolj kakor udarci.
"Ah, kaj! Moro! Odvadil ga bo m 'pr isl ušk m an j a!"
Nato se je šestnajst letnik onesvestil.
Ko se je zopet zavedel, je ležal v pravi, beli postelji, kakor jih imajo belci, z mrežo proti meskitnm, in pri njem je sedela Maud.
"Le kaj je storil?" je šepetala in cči so ji zalivale solze, "šestnajstletnik, saj ne ve, kaj stori, tako nagle jeze je. Le
SILVESTROVA ZABAVA
KLITKA ŠT. I J S Z
V ČETRTEK 31. DECEMBRA
v Slovenskem delavskem centru
2301 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO.
JGRA PUCL>EV ORKESTER
Vstopnine ni. Vsakdo, ki leh biti med prijatelj in prijateljicami, dobrodošel!
| čemu si prisluškoval?"
Dasi je šestnajsitletnik dobro vedel, zakaj je to storil, niso spregovorile njegova blede ustnice niti besede. Is; gledal jo je vedno znova in je iskal njenih oči.
In čudno, Maud je povesila pogled spričo vse razumeva jo-! čih mladeničevih oči.
1 *
V	dneh, ko je počival v veliki, beli postelji, ko je vročica polagoma zamirala in se je rana zarasla, je Sednajstletnik vedno bolj jasno spoznal, kaj se je zgodilo in — kaj se mora zgoditi. Za vedno je izgubil svojo kraljico. Nevredne ž mu jo je ugrabil in sdedila mu bo v njegovo kočo, ker mu je naklonjena. Naklonjena, dasi je tepel šestnajst letnika? Ali je bila teija zmožna, kraljica usmiljenja, kneginja dobrote...? Prav gotovo je bil belec Čarovnik! l*ridobil si jo je z zlomi silami, proti njeni volji jo je pridlil. Tudi njo bo tepel kakor njega, prav gotovo — tudi njo...
To se ne sme zgoditi. Ne, nikdar! Sestnajstle<tmku je zaplata kri tako nenadoma v glavo, da se mu je povesil pred oči rdeč pajčolan. On, Sest-najst letnik, sin kralja v džunglah, bi lahko podaril oficirju življenje, ki ga je zaigral — da, to bi storil, četudi bi ne mogel toga nikomur razložiti, če bi le Maud ... bila srečna. Ses«tnajstletn'k bi stisnil zobe. saj njegovo življenje je njeno . . . Poljubil bi ji noge in bi dejal, hladno in brez ginjenja, kakor se spodobi možu. ki bo nekoč glavar Morov v Mala-ba tiske m gozdu:
"Dovoli, da se povrnem v go^d ... Drugi pazi nate! šest-najstletnik blagoslavlja onega in blp|?o^)avlja tebe — toda Šestnajstletni k mora domov..."
Da. belec jo bo tepel in uvela bo kakor cvetlice, ki jih odlomimo in položimo na neusmiljeno solnce. Vročica—zdaj je vedel šestnajstletnik, da ga slutnja ni varala — vročica jo bo zjedla, čarovnik bo tako doljjo mučil njeno srce, dokler se ne bo zlomilo ...
To se ne sme zgoditi k«*r je bila tako dobra, tako dobra do šestnajst letni k a.
Nekega jutra je šestnajst-le4n:k izginil. Nihče, tudi Maud si ni mnogo belila glave s tem, kam je sel. Toliko je bilo mi*li in premišljanj, ki se niso tikale Sestnaj^tletnika ...
K a-no naslednjega dne je zdrknilo nekaj kakor kača med ste brke, ki so nosili Mau-dino hi o iz palmovih vej. Šesrt-naj.-Uetnik je bil, v njeg<*vih rjavih drobnih rokah j<* pkrb-no ležal orjaški dvoročni meč moroskih vojšeakov. Košček lune je viel na nebu in je tu i>a tam stresel med podečimi se oblaki bledo valujoče proge «rebra. Na<to je minilo tudi to, c b lak i so se zgostili in stena 1 i joče vode se je spustila pred svet.
V	Maudini sobi je bHa še luč. Spričo dežja in gostih, zaves ni bilo mogoče spoznati, kaj se v njej dogaja. Tod« šestnajrtiletmik je vedel kljub t »mu, da je bil zdaj pri Maudi belec, da jo je z rokami trdno objemal in jo poljuboval . . .
Kako bridko mu je bilo pri ?r«cu . . . Skoraj se je fiest-najstletniku zaradi tegobe in nesreče zdrobilo!
Ne, čakati mora! Se m<*ra počakati!
Potem so se nazadnje čez nekaj ur, ki so pe mu zdele kakor tisočletja, narahlo odprla vrata, šestnajstletnikovo telo se je napelo.
To je bil belec!
Vt rokah je imel rože . . . Maud i ne rože . . .
Sledil je skok, kakor skoči orjaška mačka, zadonel je na pol pridušen krik, težko telo se je zakotalilo . . . Vrata zgoraj so se odprla, Maud in glas je plašno zaklical v temo noči:
"Charlie — ali si ti?"
Toda ničesar več se ni zganilo in vrata zgoraj so se nazadnje zaprla . . ,
"naj gre tisto v tiskovni sklad	Frank Ilersich, zraven je pa še
li4a." Vsak po 5 koledarjev v	' priložil $2 v tiskovni sklad,
prodajo sta vzela Don J. Lo-	Pravi, da bi rad dal več, toda
tneh, ki tajnikuje pri našem	razmere so pač močnejše kot
uspešnem Jugoslov. stavbin-	njegova dobra želja. Sicer pa
<kem in ipesojilnem društvu, in	France ni eden izmed zadnjih,
pa naš "ekspre man" France	kadar more kaj storiti v prid
Udovich. Ker sem že doigolet-	naši stvari. Končno želi srečno
ni zasto«pnik za nabiranje o-	Novo leto Proletareu, osobju v
glasov v koledar, pa mi daj še	uradu in našemu delu. Hvala
nekaj koledarjev, da jih sku-	za vse! Tudi mi ti enako želi-
šam razprodati, je omenil	mo.
France. Tone Pulz is sosednje-' To so moje poslednje bes>
I I CSicera je prispeval $2.20 v tiskovni sklad..
de v tej koloni v tekočem letu. Skušal sem podati v njej sl'ko
V«aka livar ima kakino korist. Tako na primer tudi agorele iaraice. Staklo »drob« v kemične namen« in kovino pretope, da ¡»delujejo novo samice. V delavnici cikaake Cemmonwe»lth Ediaon Co. dobe vsako leto nad 10 milijonov »gorel.h iarnic, cijih materija I so v rasnih procesih snov* uporabi.
I>eževalo je. V (gozdu je donet spev kapljic v noči. Zemlja je valovita in <4eza je bila de-roč potok. Vse, kar je živelo, se je skrilo pod deblo ali listje.
Le nt'kdo je bil na poti.
Bil je Še t naj d letnik, ki je hitel domov med divjake, bled kakor smrt in z Maud in i mi rožami na srcu.
še nekaj iz Clevelanda: Ko n**»h aktivnosti po širni Ame-? mo že zaključili to kolono je riki in dati priznanje vsem o-"prirajžalo" še par pisem od I nim, ki delajo v naših vrstah.
tam. Eno od Johna Krebla, v
katerem je bilo se 15 naročnin. Pele g tega je poslal novce za oglase v' koledarju, prispevke Prosvetni matici za socialistično "Zarjo" za 1043 ter vsoto v tiskovni sklad, ki je izkazana na drugem mestu. Naročil je še 25 koledarjev. Drugo pismo je od Toneta Jankovicha.
Vsem, s katerimi sem bil na ta način v zvezi, moja iskrena zahvala za vse, kar ste .-torili za list, JSZ ali Prosvetno matico. Ohranite to naklonjenost tem ustanovam tudi v novem letu, da obdržimo to kar si je napredni živel j zgradil med nami, in da po možnosti te* ustanove še pojačamo. Vsem boljše in uspešnejše Novo leto
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES POGORELEC
"Big" Tone iz daljne Califor-nije je še zmerom v akciji. Naročil je 15 koledarjev in zbral $5 v t K-kovni «khtd.
V	Clevelandu je neprestano delaven John Krebel. Poslal je M naročnin. V tiskovni sklad Sta prispevala Felix Strumbelj $5, Matt Petrovich $.'! in Cilka Jankovich $1.
Amalia Oblak, Elizabeth, N. J., je poslala dve naročnini, naročila 6 koledarjev in prispela dolar v tiskovni sklad.
Lojze Barborich v Milvvau-keeju je prav priden s proda-jo koledarja. Naročil jih je do zadnje sobote že 150, poleg tega pa po*lad 14 naročnin za Pro le tarča in zbral $10 v tiskovni sklad li-Xa.
Lovrenc Baje, Fairport Har-bor, Ohio, je poslal božične pozdrave ki* dolar v podporo listu. Hvala Lovrenc. Knaka vo.'či!ii iskreno vračamo.
John Zigman, Strabaue, Pa. poroča, da je razprodal pno pošilja lev, 75 koledarjev in naročil jih je nadaljnjih 26. Pravi, da bo naročilo poravnal čimprej. S. Zigman, to nas nič ne >krbi. Ti le kar naprej prodajaj koledarje, obračun pa uredimo, ko boš delo skončal.
Mike Kobal, Eveleth, Minn. jc obnovil naročnino, prispeval do!ar listu v podporo in eneg« za ruski relif ter naročil koledar.
V	osrednji Pen ni je pridno na delu naš zastopnik Frank Cvetan. Pedal je 24 naročnin tor zbral $5.75 v ti kovni fond. Zdaj je zelo zaposlen s proda-
j jo koledarja, katerega je na-j ročil par sto izvodov,
V	Chicago je bilo naše delo sledeče: Angela Zaitx je dobila 17 naročnin, to v Chicagu in va č.isa kongresa v Clevelandu, Cha*. Pog*>reIec 24 na isti način. Ludvig Katz je sam poslal naročnino v urad ter dolar
i v tiskovni skb»d. Frank Zaitz je dobil .T naročnine, Joseph Zore pa je poslal $5 li. tu kot božično darilo. Frank Bizjak se ukvarja s prodajo koledarja. Raz pečal jih je že nad 40.? Za svojo okolico jih je naročil tudi Jože Oblak, toda zdi se, da ne dovolj, kajti tam se ga bi moglo prodati več. 5 izvodov je raz pečal a France» Vre-ček. Za Ckero pa je vzel zalogo koledarja seboj John Thaler. Za južno stran (PuH-man) jih je naročil Peter Ver-hovnik 15 iztisov. Kot zdaj izgleda, prodaja koledarja v Chicagu ne bo slaba. Mirko Ci-ganich je tudi obnovil naročnino, mama Ciganičeva pa so dodali še en dolar v tiskovni 'klad.
Iz Bellaire, O., je poslal novce za prodane koledarje Louis Pavlvnich in zraven omenil, da «e spodobi spomniti se tudi tiskovnega sklada. PriložH je dolar v ta namen, in ker je on tajnik Federacije SNPJ za vzhodni Ohio in zap. W. Va., je poslal tudi polletne prispevke za 1943, Prosvetni matici.
Anton Goreni, Springfield, ' lil., je poslal dolar kot božično darilo lis4u.
Tone Maslo, Colegrove, Pa., naš gozdar, je poslal eno novo naročnino in naročil 9 koledar-
jev, da jih pnula med tovariši gozdarji.
Nace 2lemberger, Piney Fork. O., je obnovil naročnino, poslal dve novi in tudi tiskovnega rklad« se je spomnil. Pravi, da umreti se mu ne zljuhi, ker ga imajo ženske še vedno radč. Torej, ni nič čudnega, ako s» mu ne mudi na "oni svet". Tako se on šali vzlic svoji starosti.
Iz Depue, III., je poslal 2 naročnini Peter Banich. Včasih je kaj več pisal, to pot je brl pa zelo . kromen. Peter ima tam gostilno in filmsko gledišče.
Milan Kokanovich, Detroit, je naš srbski sedrug in dolgoletni naročnik Proletarca. Obnovil jc naročnino in da bo cel desetak, je pridjal 17 za v tiskovni sklad. Enako vsoto je bil poslal tudi lani. Milan ni skop kadar se gre v podporo Proletarcu in našemu pokrc-tu. To se mu mora priznati. V pismu omenja, da bi rad videl, da bi tudi srbski sodrugi v Chicagu spet postali aktivni v JSZ kot so biii nekoč. Od tam se je opomnil Proletarca tudi Rudy Pctochnik. Poslal mu je dve naročnini.
Ant. Shular je "odral" še 10 koledarjev. Upravnika je mikalo, da bi prekršil njegova "povelje" ter mu jih poslal več, pa se boji, da mu jih bo zmanjkalo, ker se naročila m nože.
Na severu, kjer bivata John Teran in Jakob Kunstelj, w
tako polagoma giblje naprej. Teran je prodal vse koledarje in jih je naročil še nekaj izvodov, zraven pa poslal tudi dve naročnini. Jaka pa je poslal prispevke Za Prosvetno matico od dr. št. 268 SNPJ za leto 1943 in naročil 10 koledarjev. Ti bodo i pa za nove odjemalce, j c omenil v pismu.
Tudi Jožetu Snoju v Bridge-portu je zmanjkalo koledarjev. Naročil je še štiri in poslal eno naročnino na Prolotarea. prispevke za klub št. 11 JSZ, ter prispevke P. M. od društva 13 SNPJ, to z« 1943.
John Gallon. Osa^-c, W. Va., je poslal prispevke za klub št. 228 JSZ in eno naročnino.
John Jereb, Rock Springs, Wyo., pravi, da ni imel dovolj koledarjev. Poslal je novce za prodane in naročil še tri izvode, %
Skoro bi bil pozabil Toneta Zomika iiz zapadne Penne. On je zadnje čase poslal 14 naročnin in naroČil še 75 koledarjev. Običajno jih on razpeča nad 300 komadov. Poslal je tudi par dolarjev v tiskovni sklad kot bo omenjeno v zadevnem izkazu.
Jaccb škerlj, Engelwood, Colo., je pred kratkem naročil koledar, pa pravi v svojem zadnjem pismu, da je vreden veliko več kot pa dolar in da se oddolži je poslal dolar v tiskovni sklad.
John Morsi g reverne strani naše velike vasi je vedno pripravljen Moriti kaj za našo stvar. On je tajnik društva št. K6 SNPJ in je naročil 15 koledarjev. "Provizije nemaram nobene,*' je omenil v pismu,
( On je poslal 7 naročnin in ne j kaj v tiskovni sklad. Tudi to je 1943!
izkazano v tozadevnem iz k a-!	-
Wisconsin ima denar
George Smrekar. Aliquippa, y blagajni
'a., ie nodal novro -/.a nroda- I	9
Država Wisconsin, ki slovi
vsled vzornega gospodarstva,
Pa., je poslal novce za proda ! ne koledarje, 6 naročnin in j svoj dolar v ti-kovni sklad, j George se kaj rad spomni Proletarca.
| Anton Tratnik, Diamond-jville, Wyo., je poslal polno vsoto za prodane koledarje, zraven tudi $6.00 v tiskovni sklad, ki jih je zbral med somišljeniki. "Sem zapo ljen da je kaj. toda ker vem v kakšnem stanju >e nahaja naš li t, sem si vseeno vzel nekaj časa v njegov prilog," je omenil v pismu.
Iz "moje ¿tare kontre" (Pu-
beleži v svoji blagajni 31. decembra 1942 nad $41,000,000 prebitka v gotovini.
TISKOVNI FOND PROLETARCA
XXI. IZKAZ
ßroseley, Mo. Louis Nosse $1.00. Weukefsn, III. Mary Sifler $1.00. Caklsnd. Calif. Linns Kužmk $2. (Poslal Anton Tomfrtf.)
Chicago, III. Joseph Zorc $">; John
eblo Colo*), je epet prišel gias; I	$2£5: pü .Alnlün z.aiu'
.	• . .. * 1 Valentin Mesetz »n Mirko »n Anna
ta je bil od našega zastopnika	ciiranuh. skupaj $10.25.
Ludvika Yoxeyja. Poslal je 6	Arcadia, Kan«. John Kunstt'lj $1.
naročn.':i, zraven sta pa še do-	Hrrminie. p*. Po $i: Tom Mihelčič
dala ^ Francetom Boltezarjem	(Irwin) in Anton Modle (Homer Ci-
vmk pO m dolar v tiskovni	!>
..	Zornik.)
-klad. Tudi koledarje, pise	Cleveland. O. Matt Pc t rovk h
Ludvik, je domaleg« že raz-	Cilka J »nkovi:h $i. skupe'j $4.00.
prodal. No, no, giblje se pa le	Cicero, lil. Anton Putz $2.20.
tudi tam	Bellaire, O. Louis Pavl&nich $1.00.
Engtewood, Colo. Jacob Skerlj $1.
Naša ¿tara farmarska kore-' Virdcn, 111. Frank lilersuh $2.00.
nina, Mike Krultz iz Willarda, Bentleyvüle, Pa. Louis Humar
Wis., je poslal 4 naroinine in ^ 25: ,>onr,0c: Antoni sk.bctz in _ ,	, , , . r-rances Humar; po 25c: Frances
novce za _pro<iane koledarje. !	R(*eri skrbet* in John
pri agitaciji mu rad pomaga Hafner, skupaj $3.00: (posla! Louis
nai dobri somišljenik Matt Humar.)
Malnar. Dobil ie enega nove- JoUl,own- Pa F,ank Tu wich $1.
naročnika. Miku pa	¿^O^r B. Go-
eil, naj novce zanj posije sku- (iin,., $5.00.
paj s svojimi.
Oscar B. Godina, ki je bil
Fairport Harbor, O. Lovrenc Baje $1.00.
Cleveland. O.* Frances Selan $2;
več let tajnik Slov. del. centra, i J„hn Krobel $1.90: Anton Ahram se je zadnji pondeljek Oglasil j |1; Vinccn? Salmich 80c, skupaj s pi mom in s>poročil, da pokla-1	lPo*IaLJo!?"
nja nagrado, ki mu jo je voti-ral d i rek torij Centra, v tiskovni sklad Proletarca. Pravi, da se rad sipominja vseh sodrugov ?n sodi^užic, s katerimi je delal v klubu št. 1 JSZ. Tudi mi se ga opominjamo, po<ebno pa še pisec teh vrstic, kajti 0««car je bil eden tistih dobrih dečkov, ki se ni nikoli branil dela, pa naj bi bilo v klubu, na veselicah, v Centru ali kjerkoli.
Cleveland. O. John U6cničnik $2; po $1: John Rome in Anton Jankovich; John Slajnar (Lorain) 75c, skupaj $4.75. (Poslal Anton Jankovich.)
Aliquippa. Pa. Geo. SmV^kir $1.
Diamondville, Wyo. Po $1; Joe B:i-stelj. Anton Tratnik in J. 11. Krzis-nik; po 50c: Frank Poličnik in John IHternH; po 25c: Joe Kalister, Mary TurV, Anton Galilit, Mike Zakotnik st., Jo^n Komp. Louis Sajovic, Frank 1'arlič in Joe Kiopuiek, skupaj $6. (Poslal Anton Tratnik.)
Pueblo, Colo. Po $1: Frank Bolte-zar in Ludwig Yoxey, skupaj $2.
izkaz
Končno želi uspeha naši stvari, koledarju in vsemu kar jc | ^LtiJwig Yoxey.)
povezano z našim gibanjem.	SM> j $56.00, prejšnji
Hvala ti, Oscar. Upam, da se	skupaj $1,04:1.05.
vrnt»š zdrav in vesel zopet med---
nAS*	Ako vaše društvo ie ni v
Iz Virdena, 111., jc poslal	Prosvetni matici, predlagajte,
novce za prodane koledarje	da pristopi vanjo!
Vsi, ki ste za dobro, vzgojno čtivo, priporočajte rojakom, da si naroče
Ameriški
družinski koledar
w
Vsebuje povesti, članke, razprave in • zgodovinske spise, pesmi, koledarske • podatke in veliko slik. Vezan je v I platno in stane $1. Poštnina plačana. I
•
e e
ee
Naročila naslovite:
prolktari:«:
2301 SO. LAWNDALE AVE. CHICAGO, ILL î
••••••••••••••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee/
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
Velike zvezde, in majhne, | pravično ureditev jugoslovan-
se utrinjajo. Saj tiste, ki na skega vprašanja.
zemlji svetlikajo. Legendarni1 zavezniški poveljniki, pa sovjetski Vorošilov in Timošen-ko, Hitlerjev maršal Rommel, in Hitler .sam zatemneva. Na Filipinih smo imeii poveljnika, ki se je Japoncem sijajno upiral. Pa so Rooseveltovi nasprotniki zagnali hrup, da je baš njega treba proglasiti za vrhovnega poveljnika vse zavezniške vojske. Bil je imenovan za vrhovno mesto na najvažnejšem kraju na Pacifiku, a ker čudežev ne zmore, o njemu sedaj najbolj molče tisti, ki fo ga prej najbolj poveličevali. Današnja je tehnična vojna. In pa vojna idej. Pravljičnih vitezov je malo v nji.
Komunistični tisk v Ameriki še vedno piše o izdajstvih Dra-že Mihajloviča. To ni nesreča. Nesreča pa je, da je to neuradna borba med Londonom in Moskvo, in med pristaAi demokratične Jugoslavije ter onimi srbskimi oficirji, ki žele "veliko Srbijo". Namreč tako Jugoslavijo, v kateri bi oni poveljevali, vsi drugi pa ubogaJi. Nekaj sličnega je poskušal po prejšnji svetovni vojni Nikola Pašič. Bil je spreten in resen. Naj se današnji Srbi iz njegovih neuspehov kaj nauče, pa bo dobro za Srbe, Hrvate in Slovence.
Prva »eja odbora, ki ga je i izvolil slovenski narodni kon-
Hvala za voščila. Da bi se le Kres, je potekla v znamenju res tudi uresničila.	i resnosti. Nekaj poročila o nji
"Osvc hodite v" Avstrije se je n.a drWn mestu v tej šte-končala nekako tako kakor viI1<i. V priznanje ji je, da ni "osvobodilna akcija Rumuni- j ni]h^e potiskal na n ji v ospre-je", kateri se je ponujal kralj t dje kakih osebnih Rapric in Kari na čelo. Nič ne bo škodi- j «mbicij, nego je vsakdo govo-lo, če naša vlada v Washingto- rH z vidika, kaj in koliko mo-nu nekega dne določno pove. remo boriti, da se otme narod, da je republikarrska tudi v j Objemanja ni bilo na tej prvi vnanji, ne samo v svoji notranji politiki.
Neki slovenski list tolmači cenzuro. Je v tej deželi sploh prizadeva ustvariti slogo
seji prav nič, medsebojnega razumevanja pa jako veliko.
Frank Keiže v New Yorku
ni, razen kolikor hočemo za-molčati sovražniku, koliko škode je nam storil v bitkah na morju in na suhem. To velja, v kolikor velja. A če Rusi
med ondotnimi Jugoslovani in njihnimi društvi toliko, da bi to vplivalo tudi na vladne kroge. Je pa obstojal v New Yorku tudi nekak odbor, ki je I ni Srpske
lahko izračunajo, koliko Nem- predstavljal organizacije Ju
beh straneh. A. Jaj to ni več vprašanje. Vprašanje je samo to, koliko lahko storimo s te in z one strani za izvršitev sklepov, zapopadeni v sprejetih resolucijah.
Rude Trott je tudi povedal svoje mnenje o kongresu. Storil je to v isti številki Ameriške domovine, v kateri odgovarja Jošu Penku Albina Novak. Rude pravi, da je bil kongres nerodno sklican, in da so "gospoda •sklicatelji* pozabili omeniti slovensko duhovščino, brez katere ne bi bil popoln niti pretekli niti prihodnji kongres". Rude jih je v tistem dopisu "našvrkal" nekaj na račun predsedništva kongresa, huduje se, ker je prišel pozdraviti zbor poslanik Fotič, ki je "grobokop Jugoslavije", in se čudi sklicateljem, ki so ga povabili. A ob enem graja predsedništvo, ker ni poskrbelo, da bi poslanika vsi delegati spoštljivo sprejeli, ali saj odšli iz dvorane oni, ki ga ne marajo. To so sedaj malenkosti m bo najboljše, če ife naši javni delavci z njimi nehajo ukvarjati.
Enakopravnost podpira Slovenski narodni svet veliko boljše kakor Ameriška domovina.
"Srptka Narodna Obrana"
je za demokracijo — namreč ! pravi ua je, a če bi bilo po njenem, bi morala ameriška oblast srbski list Slobodna Reč, ki ga izdajajo srbski komunisti v Pittsburghu, že davno u-staviti. Na enem shodu v Ga-ryju so grajali sklicatelji, čla-Narodne Obrane".
VTISI S KONGRESA IN DRUGO
Pile MARTIN JUDNICH
Težko je bilo zbuditi naše ljudi v zanimanje za slovenski kongres. Nekateri so rekli, *kaj bi s tem, premalo nas je, da tki nas kdo upošteval. Skrbimo rajše, da bo Amerika zmagala, itd."
Ko pa s*o potem društva in klubi dobila direktna povabila od V. Cainkarja, da naj pošljejo zastopnike na slovenski kongres, so nekateri zopet u-govarjali, češ, čemu je treba
Re*okicije sta lahko že čitali v naših časopisih. Referentov
ni nihče motil in resolucije so	ea P° l)lv*ih do *Uwiaga 0,tar-bile vse soglasno sprejete. Edi-	'a- Sklene ™ki k molitvi in gle-no rev. Vodušek iz Californije	da v 0**r ve* zamaknjen. Mase je hal, da bi se tako dolge	W dekletce in nuna dekorirati resolucije kam poslalo, pa ko	0,tar za dru«{ dan» ki nede" mu pojasnili, da bodo le iz-	,Ja- Matija pricaiplja k meni, črpke resolucij poslali na pri-	in komaj slišno šepeče: "Vidiš, titninu ma^j c __________te stt bre to ¡p marmor. Sko-
stojna me ta. S tem se je rev. Vodušek zadovoljil.
Fatcr VoilušeJf ima lep, pojoč dialekt, kakršnega se nisem nikdar prej slišal. Proti mojemu »o*edu na de- ni sem
iz posameznih naselbin več ko ' ™ ...
.<.».» »u	vt , ,0lmen"' to pa mora biti Beli
¿o zaklenjena, zato nas vodi j dela, da sva zaprta. Tako pa
na zadnja vrata. Potiplje za i živ krst ne ve, da sva v tej luk-k I ju ko. Aha, odprto je, pr«vl nji. O, sodoma in gomora! Vi-še peta je. Odpre vrata in stopi- diš, tako je, če si brezverec!
Tužna ti majka Slovenija. Prišli *mo sem, da te rešimo, pa smo sami v keho zašli. Po-vr>u pa še nihče ne ve, da .jem tuikaj. Nekakšna omotica se me loteva. Spati se mi hoče. Zibljem se, kakor bi bjl na vlaku. Hladno je tu. Nekaj me žgečka v nosu.,. Naenkrat kihnem s tako filo, da me pretrese od glave do nog. To me tudi zdrami in poživi. Kljutb vsemu me smeh posili, čakaj,
enega zastopnika? Neglede koliko društev in klubov je v naselbini, en zastopnik zadostuje. On lahko pove, da zastopa deset tisoč Slovencev, in izraz njihove volje je poti pirati slov. kongres. Toda večina je zmagala iti naši dve naselbini sta bili primemo dobro
knanjec." "čemu tako -kle-pai," mi pravi.
"Ne po govorici, pač pa po imenu. Mi imamo imena s taksnimi končnicami. Na primer: Voduška, Kokuška, Janučka, Mai Uíka, Babuška." B'O, to je pa po rusko! A fa-
te stebre to je marmor. Sko ro pol milijona so plačali za cerkev in šolo."
V soboto po popoldanski seji sem bil močno utrujen od neprespane noči in vožnje. Pa me vseeno prime želja, da bi si gj mislim. Kmalu bo konec te-
ofrledal SND od znotraj. Kajti drugi dan ne bo časa. Kako pa, ko ne poznam nikogar, ki bi moji želji ustregel? Ko pa stopim v pivnico, blizu velike dvorane, opazim večnega popotnika. Stoji sam sredi saluna in drži kozarec polizpite?a pi-va. Aha, .«i mislim, zdaj pa bo.
TM.nnflB, . . VT , . ter Vcdušek pa je rojen v Cle-
Chioul \ i ,TAln, North ve andu." mi pove moja sose-1 Hej, Tone, Ti si nekakšna av-Clevela^	delegatov ' da, ki Pedj na moji kvj gtrani toriteta v tukajšnji naselbini,
t	*	Ona je faranka sv. Vida v Cle- a'i mi ne bi hotel pokazati do-
Imeli smo skupo sejo vsi de- vc andu, torej pristna katoli- move prostore? Dobra duša, legatje m se dogovorili, da se j čanka. Ona pozna vse duhov-¡ta večni poiiotnik, saj sem veji «peljemo *kupaj.. Vozne list-1 nike, ki so na kongresu. Ne ve <1*1 pa se mu že naprej ke nam je preskrbel rojak Jo», j pa. kako je to, da Vodušek ta- hvalil.
za-
/orc. Ob 9. zvečer smo šli iz j ko lepo pojoče govori. Ona \Vaukegana m na postaji La',klepa, da to prihaja od star-Salle smo bili ob 10.30. Se eno šev. Eden njegovih staršev, uro moramo počakati in tedaj pravi, je bil "Ribenčari", dru-od rinem». Skoro vsak nosi s gi pa iz Cirknice doma. I)a pa seboj kovčeg za prtljago. Sa- malo -kozi nos govori, tega se
"Da, da! Tisto pa, tisto! O, jas, večni popotnik, vsakemu rad ustrežem. Kaj bi pa rad najprej videl?" Vse, če je mo-sreče. pravim. "Balinišče ti bom najprej pokazal kar poj-
cev ubijejo vsak dan, in Japonci ter Nemci, koliko naših ladij potope, mi pa poročamo, koliko njihovih, potemtakem čemu treba cenzure? Prav je, da se sovražnika ne obvešča o tem o čemer bi rad najbolj kaj zvedel. Nima pa «misla zakrivati pred domačim prebivalstvom dejstev, ki so sovražniku itak že znana. Smisel cenzure — vsake cenzure v prvi vrsti je pobijati kritiko in pa udušiti poročila o stvareh, ki so sovražniku znana. Ameriška cenzura je bila doslej — in bo dobro, ako taka tudi o-stane, zelo strpna, razen v nekaterih slučajih. Roosevelt sam je priznal, da imamo tu časopise, ki so vsled .svojega ogromnega bogastva tako mogočni, da jim je tudi s cenzuro težko stopiti na prste. I* majhne se lahko zadavi.
Hrvati bodo imeli kongres. In izgleda, da bo res to kar se glasi v naslovu. Namreč, da bo HRVATSKI kongres. To je dobro. Predstavništvo slovenskega narodnega sveta pa ima sedaj priložnost kaj storiti, da se sporazumejo ameriški Hrvati in ameriAki Srbi za skupno akcijo s Slovenci za pravilno in
gosi o va nov iz Istre. Narodni Glainik v Pittsburghu poroča, da je bil "razpuSčen", ker se je vanj "umešal" dr. I. čok. Blagajno okrog $90 je dotični odbor poklonil Rdečemu križu, j diktatorske metode. Je z"a de Joseph Zalar pravi, da so bi-! rookracijo, a enem radu-li stavki, tikajoči se nastopa jJe* ker oblast zagrabila za Antona Grdine na slovenskem ivrat gasilo trockistov, in se
resolucijo za denunciranje Slo-bodne Reči že napisano, pa so jih menda nekateri prepričali, da denuncijacije več škodijo kot koristijo.
Tudi Daily Worker je za
mo jaz imam le majhen zavoj, je pa navadil o Am £ o ,	I n^da Ho* J.« v2£i
v katerem imam dve jabolki in i "Dovolite mi. gospa " ji se-	^^ trni"? Vugtm^d
L ! % ,Pr v ahk^ n Je td'	polagam." Pa greva, kakor
kaj di. da ia er \odusek izhaja iz	bi Ala na dv<>rii*e, prime za
sendvič. Sicer sem hotel vzeti j žem s seboj nekaj perila in
vem še vse. Moja ženica pa je I ar!>tokratske rodbine, m'orda|wjJku pa se ne odnre "O ia praktična, aH pa se je morda desetega ali dvajsetega kole- - 1	° ja'
bala. da bi ji spet v Rusijo | na. \ . inoma nmo anst >krat-ušel, j>a pravi: "Prav nič ti ni je nosljajo in to podedujejo
narodnem kongresu, kakor jih je priobčil v tej koloni Prole-tarec netočni v tem: njegov
huduje, čemu ne zagrabi enako odločno tudi Thomasovo-Kruegerjevo glasilo Call. To
(Grdinov) "govor" ni pomenil	da če bi imeli vlado v
spora med katoličani; on je! P^teh VVorkerjevi ljudje, ne irraial odhor i-n 7.n1 ar ia no bi imeli nič demokrariip
grajal odbor in Zalar je na Grdinove očitke pojasnjeval v imenu odbora, ne pa za katoličane. Sporov med njimi ni bilo, prejkont pa jih je bilo nekaj med socialisti. Mogoče, no, da, ako .se prišteje med socialiste vse tiste, ki so si prišli v čem v navzkrižja.
Albina Novak je v Ameriški domovini napisala nekaj "levi-tov" Jošku Penku, Fred A. Vider pa je pojasnil svoje stališče v Prosveti. V obeh slučajih se gre zaradi naloge, ki jo je imel na slovenskem kongresu nominacijski odbor. Nesoglasja so se torej zares dogodila, volitve so se vzlic njim izvršile, a ne vsakemu po volji. In nezadovoljni z njimi so na o-
treba nositi s seboj. V zimskem času ni toliko prahu na vlaku in tudi se človek ne poti. da bi se ga prah prijel kakor je to v poletnem ča*u. Nesi s seboj kar jc neobhodno potrebno."
"Bravo stara," pravim. Vesel sem bil , da nisem nosil nU česar s seboj.
Na postaji v Chicagu je čakalo 2e precej delegatov. Nekaj jih je bilo iz Chccaga, La Salla, Milwaukeeja in Sheboy-gana. Nekako pred 23. leti
drug od drugega."
"Vse je mogoče," pravi ona. "Ali ste slišali govornike!' Ti-
tu kaj je zaprto. Le pojva na to -tran." Pa jo mahneva po nekakšnih krivuljah, po enih topnicah gor po drugih dol. "Le potrpljenje, če tam ni btfo nič, bo pa tukaj toliko boljše.
sti ^tari Poljak "bita" Rudita G, jaz vem vse kod se hodi in
Trošta v govoru že v prvem kolenu. Naš župan je pa nad
c i
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI

Louu Adamič ni po mnenju I Hem bil na tej pekaji, ko sem Ameriške domovine v svojem \M na konvencijo JR^. v^r^-
Si nič^^l VAJ^|^bličansko združenje sein slaviji n»cesar povedal. A kon- ime\ veliko vero. Bilo je vse čno, kaj pa, če nekega dne tu- - - -	1 Jt
di urednik "A. D." izve, da je vrhovni poveljnik četniške vojne le legendama oseba, in pa, da se ne bore proti okupatorjem samo Srbi, nego tudi Slovenci in Hrvati, toda ne pod vodstvom legendarnega generala?
Hrvatska Katolička Zajed-nica je na svoji zadnji konvenciji odslovila urednika svojega glasila. G as i ki je ime Naša Nada in urejeval ga je časnikar in politik Kolander. Novi urednik je duhovnik Domladovac. Bile so osebne in razne druge razprtije, ki so povzročile to spremembo in pa položaj v starem kraju.
"Prazniika sezona" je pri kraju in vladni ljudje so nam 'a novo leto sporočili, da bo Ireba vojne naredbe poostriti, posebno še kar se tiče živil. Smo pič v vojni, ki je ni mo-inec; prezreti niti v praznikih, ^n jo bomo bolj in bolj občutili.
i USTANAVLJAJTE NOVA DRUSTVV^DESET j ^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^


NAROČITE SI pNEVNTK
PROSVETA
99
Naročnina aa Zdmien« 4rla*a (laven Cklcaga) ta Kanado $6.00 na loto; $3.00 aa pol lota) $1.50 aa tetrt letat sa diicago i» Cicero $7.SO aa celo leto) $3.75 aa pol letat aa Inoaemstee $9.00
Naslov zc list in tojniihro je:

h 2037 So. Lnnndak Avenue ^ (	i hirajo. Illinoi«	§
LUKA GROSER
vošči vsem
srečno Novo leto!
Vsem, ki so mi poslali vodilne karte, in drugim mojim znancem ter prijateljem voščim na tem mestu res srečno in veselo NOVO LETO I
Kart nUem pisal, zato hvala v?em. ki so mi jih poslali k božičnim in novoletnim praznikom.
Luka (iro^er in družina
2301 So. Lcwndale Avenue Chicago, tli.
zastonj. Upam, da zdaj ne bomo zastonj trošili naše energije in denarja.
Potovanje v ameriških vlakih je precej udobno, toda da-Ijaiva od Chicaga do Clevelan da in nočna vožnja človeka u trudi, če ves čas sediš. Z dela smo šli na potovanje in ko smo prišli v Cleveland, pa takoj na *ejo, ki je trpela nekako do pete ure popoldne.
Prišedši v SND smo se naj-prvo registrirali in prejeli smo znak, na katerem je bilo ime in priimek delegata ter država odkoder ie je delegat prišel. To so ti pripeli na prsi in to je bilo znamenje, da si potrjen za "kongresmana" ali "kongresnico".
Počasi, zelo počasi smo se posedali na stole in to na večkratni poziv J. Gornika, ki je bil predsednik lokalnega pripravljalne!»« odbora. Ta čas smo si pa ogledovali sliko, ki je na zaatoru odra. Lepa in pomembna slika, in posebno še v sedanjem času. V mislih sem jo *e prenesel na naš za-rtor. In bi mu tudi pristojala. O, zdaj pa ne bomo več gledali slike. Zastor na odru se dvigne in na pozornico pride John Gornik, ki pozdravi delegacijo in napravi primeren in kratek govor. Nato da besedo Vin-cencu Cainkarju, kateri je odprl kongres in bil tudi izvoljen, da vodi sejo ves čas kongresa.
Tudi Cainkar je imel govor. Nato nam je predstavil mnogo drivgih govornikov. Izmed vseh se mi je najbolj dopadel go-1 nja Matija bolj sebi kot nama. vor Leo Krzyckija. Cleveland- Jaz se upiram. Cerkve so vse ski župan je tudi dober govor- enake, pravim, me ne zanima.
vse.
"Rev. Zakrajšek pa za na ]>okopališče," pravi soseda na levi."
"Moj Bog. vsi se zavedamo nesreče naših bratov in sester v .tarem kraju. Ampak kako bi izgledalo, ko bi mi vsi začeli jokati, kar nas je v tej dvorani!"
V soboto opoldne gremo v spodnje pro.icre. kjer so rekli, da nam bodo servifali obed. Ko sem prišel doli. je bilo že vse zasedeno. Pa me prime Matija Pogorele za roko ^Pojdi z mano. jaz vem. kje bova dobila dobro južino." Torej greva. Zunaj se Matija razgleduje, pa pravi, "tuka neki blizu bo." Storkljava in se prerivava ¿)o ledenem troto-arju kakšne tri ali štiri bloke. Aha, pravi, tamle je čez cesto. Mislil sem. da je bližje, se o-pravičuje proti nieni. Stopiva noter. Navadna jediluiška soba. čistil In svetla. Moški je nosil na mizo in prazne posode pobiral z miT.. Naju je pogledal, kakor hi hotel reci. izginila. Toda Matija je slekel suknjo, jo obesil in še mojo je nataknil na obešalnik. Nato sva sedla, se še malo razgledala in pregledala jedilni list. Pri drugi mizi je sedel John Brmenc iz Milwaukee j a in Še en delegat iz Shebo.vgana, Wis. Naročiva si juho in g<iilftš, ki se nama prav ^obro prileže. Po o-bedu stopimo na ulico.
Sheboygančan, ki se nama je pridružil, pravi: "Matija, ti voš kje je tista cerkev, ki jo je dai Tone Grdina s plankami zabiti?"
"O. ja. tisto pa ja! Kaj ne >i vedel," trdi Matija. Saj ni daleč od tukaj, le počakajt*. Vama bom vse pokazal. Hodimo še en blok in pridemo do nove cerkve. "Vidiš, smo že u, pravi Matija. To je cerkev sv. Vida. O, to je lepo notri. Kar pojdita z menoj. I)a,' da. Vse pokaže. "Ja, ja! Lepe dnarce je vse to stalo,," godr-
nik in pa zraven še humorist. Govori pri prosto in razumlji-
Matija pa ne da miru. "Nič ti no bo škodovalo, le pojdi. Sta-
vo, ki med resne stavke pa po- vim, da bo* imel še kaj od te-meša nekoliko humorja. On ga." Pogledam okoli, stopim ve. da se ljudje radi smejejo, en korak naprej, pa zopet na-so bili poklicani referen-i zaj. Matija se smeje. No, naj
ti, je bila vsa dvorana mirna in pazno sledila govornikom.
bo, se odločim. Matija naprej, midva za njim. Glavna vrata
kam se pride, večni popotnik. Prime kljuko, cdpre vrata, vstopiva oba naenkrat. "Aha, vidiš, zdaj sva pa na pravi poti.' Prime za kljuko, da bi šla naprej, pa glej spaka, vrata so zaklenjena! "Nap, tukaj ne bo ni*, morava nazaj, odkoder *va prišla. Hoče odpreti vrata odkoder sva prišla, pa vrata cd koder sva prišla so se za nama zaklenila. Ključa pa ni-mava. "O, zlomek. kaj pa to pomeni?" Gleda na stopnice, ki vodijo nekam gor, pa pravi, vse je v redu, bomo šli pa tukaj ven. Skoči po stopnicah uor, skuša odpreti... "O. ti canalija ti, tudi ta vrata so zaklenjena. Pri^torklja po stop-nicar doli. V zadregi je. Men-ea. ne ve, kaj bi. Na vratih je ipa, ki pa je pobarvana. Sam) v enem kotu je barva nekoliko JuSČena, da sa je moglo videti k< li. \VeM, tukaj ne moreva >stati, pravim jaz. Potrkal !>om na vrata, ako bo kdo slikal.
Gledam skozi oluščen pro-tor na t p i, pa vidim na dru-jem koncu dvorane dvoje deklet. Hitro potrkam, da bi njih pozornost obrnil na naju. Namesto da bi nama prišle odpreti vrata, ko sta slišali ror.ot, *ta zdirjali, kakor dve divji kozi. Ali je to civilizacija? Tudi Tone trka na vrata, pa ni nič. Stoj Iva tako nekaj časa in jrledava drug drugega ko dva ogrska vola. če bi naju policija zaprla, bi vsaj policija ve-
mu. Vzamem žepni nožek in začnem ropotati žnjim po steklu. Najprej polahko, potem pa vedno bolj -pogosto in glasneje, toda nepretrgoma. Za-eno pa gledam skozi oluščeno špranjo na steklu. Dvoje deklet, menda ista, kakor prej, sta bežali nekam, ko sta slišali ropot. Baje sta mislili, da se dom ruši. Jaz pa sem nadaljeval z ropotom. Nekaj bo že izdalo. In res! Naenkrat se vra-tra hrupno od pro. Jaz še zmeraj držim moj nožek v poziciji kakor prej. ko sem ropotal po vratiji. Prikaže se ženska, tenka pa visoka v temni obleki. Bati se je bilo, da bova nekaj slišala, vsaj tako je izgledalo. "Hej, kdo ropoče tod okrog," Ko naju ugleda, pravi: 'Sem mislila, da so--"
Tone ji hoče pojasniti najin l>oložaj, toda ona se že obrne in izgine. S Tonetom se prijateljsko razideva. Jaz spat, on pa zabavati goste. Zelja, da si ogledam največji SND tudi odznotraj, se mi ni izpolnila.
V nedeljo popoldne se mi je program jako dopadel. Petje, deklamacija in žive slike.
John Kozjan iz Loraina, O., ki je od tam doma kot jaz, mi je po programu predstavil Pluta. Vidiš, pravi, ta je iz Su-horja doma. Torej je Belikra-njec. Lejga no! Tudi moje mame dekliško ime je Plut. Morda sva si kaj v sorodu. On ne Ve nič o tem. Morda v tretjem ali petem kolenu. Well, jaz sem ponosen na takega pevca, da je le Belikranjec. Da bodo vedeli tudi drugi, da je Plut Belikranjec, povem Fr. Alešu in J. Mescu, ki sta sedela tik za mano, pa sta se samo zlobno mutzaJa.
Ko je deklamirala Anica čebul. me Aleš nad.uto vpraša, ali je tudi ona Belokranjica? Well, tega ne morem za gotovo trditi, pravim jaz. Ampak vsi veste, da se čebula prideluje v Belokrajini. kakor pomaranče v Calif orni ji. Najbrž, da so njeni pradedje prihajali iz naših krajev! Pika. Zdaj pa lahko nehata. "Kaj pa Tone Grdina?" vpraša nekdo na levi. "Nak! On je črnikranjec.M Nekdo od druge strani: "Pa Rude Trok?" "No, tega si pa lahko vi osvojite," pravim jaz.
Predsednik nam naznani, da bemo peli in ko odpojemo God Bless America in Hej Slovani je kongres zaključen. Cainkar izroči kladivo Btbinu Kristanu kot predsedniku eksekutive in širšega odbora Ameriškega Hovenskega sveta, ali kako se že imenuje, Ivan Zorman sede
(Nadaljevanje na 5. strani v zadnji koloni.)
■ mmmmmm m mm m m m m m m m mi
m
M M
— —--— — — • —"
Rojaki Slovenci!
Reliance Federal Savings & Loan Ass'n
v Chicagu
posojuje denar na prve vknjižbe (First Mortgages) pod najugodnejšimi pogoji, in pred vsem, PO NAJNIŽJIH OBRKSTIH na zapadni strani mesta Chicage.
Ako rabite posojilo, obrnite se na nat urad, kateri sluh v popolno zadovoljstvo slovenskega naroda ie nad S{ let.
Točna in poštena postrežba vam je pri našem podjetju
zagotovljena.
Za Vašo naklonjenost se Vam priporoča
i LEO JURJEVEC, Sr., predsednik \
J Reliance Federal Saving» A Loan Ass'n k • 1904 West Cermak Rwd Phone Cowl 7130 !
«i o.

Fjg
, Romani, povesti, črtice in opisi
Poučne in znanstvene knjige

K\.IH,\ll\\ "PROLE T ABC A
2.101 South Laiviidiile Aienue, (liira^o. Illinois
99
Pesmi, poezije, igre
Angleške knjige socialne in znanstvene vsebine
.15
.2?
.25
.45
.35
.20
.35 .15
.50
.40
.30
.45
.65
.3 j
.40
.75
.50
.15 .40
.75
.20
.40
.35
.25
.50
.36
.35
.75
.50
.60
.35
.50
.75
.35
1.25 .75
.75
.85
.50
1.R0
.40
.35
.50
ftO
65
1.10
Ron tam, pcfvesti, črtice in opisi
Bacil' in bacilke. (Damir Fei-
gel), humoreske, broá........45
Babilonska sen«, (Joe Hocking), zanimiv roman v dveh delih,
629 str., broé. $1.75, ver......... 2.35
B««tin dnevnik, (Lujiza Pesja-kova), roman, broi.	.50
Beg is tem«, (ruski pisatelji),
broi. 50c, vezana......... 1.00
B«d«!tov« izpoved, tAuf- Strind-berg), broá $1.25, vez,....... 1.85
Besi, (P. D. Dostojevski), roman v dveh delih. 758 strani, broé
$2.00, vez............................ 2.60
Belgrajtki biser, povest iz davnih
dni, broá..................
Beneška vedeievalka, povest iz
preteklih dni, broá. ...............
Boj s pri rod o in Treskov« Uršk*.
povesti, broé..............................35
Boy, (L. Coloma), roman, broá. 25 Boitin« pesem v prosi, (Charles tokens), broa.........
Bele nocí—Mati junak, (F. M.
Dostojevski), povesti, broá. Bilke, (Marija Rjnei), povesti
in črtice, broé............
Blag«.jr« velikeg« vojvode,
(Frank Heller), roman, broá, 1.00 Orrs carje, (Milan Pugelj),
broš. 75c, vez.............;........... 1.25
Cvetic, (H. Majar), šopek pravi J H» za stare in mlade,
broi . ..................
Cvetin« Borogrnjska, ' (H. Majar), povest, broá.................
Ciganova osvot«, povest, ♦noš.. Črni drm«nti, (Maurus Jokali),
broš. $1.25, vez....................... 1.75
Črni panter, (Milan Pugelj),
povesti in črtice, broé......
Daj nam danes naš vsakdanji kruh, (A. Cerkvenik), povest, broš...............
Darovan*. (Alojzij Dostal), zgodovinska slika iz dobe slovanskih apostolov, broá. ........
Dalmatinske povesti, (Igo Kaš),
broš. ..........-.......................
Dedek je pravil, (Julij Slapšak), pravljice in pripovedke, bros. Devic« Orleanska, (S. K.), slika
• iz preteklih časov, broš.........
Domače šivali, (Damir Ft igel),
vez......................................-
Drobiš, (Fr. Milčinski), povesti-
ce, broš,................................
Dva svetova,. (Ivan Molek), povest slovenskt^ga priseljenca,
broš...................
Oon Corea, (G. Keller), roman
broš....................
D-e slike, (Ks. Mtško), broš.. Dvonošec, (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s slika-_
sii, vez...............
¡51» zr beta. hči sibirskega jetnika, broš...............
Farovška kuharica, (J. S. Baar),
povest, broš................
Filósefska sgodba, (Alojz Ji-
rasek), vez..............
Franci* i in drugo, (E. Kristan)
broš....................
Francija in francosko ljudstvo, (C. Petelin), splošen zanimiv oris Francije in njenega ljudstva, broš—.........................
Fran Baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov, (G. Pand'irié),
broš.......................................
Glad, (Knut Hamsun), roman
broé. 75c, vez........-............... 1.25
General Lavdon, oče vojakov
imenovan, (M. Molek), broé. .65 Gosdovnik, (Karol May), povest iz ameriškega življenja v dveh
delih, broé............................... 1.00
Gospod Fridolin Žolna in njegova draiina, (Fr. Milčinski), vez................
Grešnik Lenart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka,
broé............................-...........
Hiša bres oken, (Tone Seliškar),
socialna povest, broš..............
Hadši Murat, (L. N. Tolstoj),
toman, broé. ..........................
Heptameron, (Marg. Valoisks),
povesti, broš.............
Humoresko, groteske in satire (VI. Azov in Teffi), broš. .. Is naših krajev, (Zofka Kve-
der), povesti, vez................... 1.00
Igr«čke, (Fr. Milčinski), črti
ce, vez............-.................—
Jeromkin krog, (A. Koževni- • kov), povest za mladino s slikami, iz ruščine ptevel I.
Vuk, broé..............-...............
Jug, (P. Ohocholoušek), «go dovinski roman, 614 strani,
broé. 75c, vez.........................
Juan Miseria, (P. L. Coloma),
povest, broá........................
Jorkica Aglčera, (Ks. Aandor-
Gjalski), broé. 40c, vez.........
Konfesije literata, (i. M Machar), »birka spisov, broé.
50c, ve«................................
K a salu Ct. N. Tolstoj), «avka-
slra oovest. broé. ...................
Kraljev vites, (M. Zevaco), zgodovinski roman, 374 strani, * broé. $1.00, ve*. ...................
Kreutzer j«v« sonata, (L. N.
Tolstoj), roman, broi............
Krv«« osveta, iz spisov črkeske-
ga častnika, broé....................
Ljudske povesti, (Franc Jak-
šič), broi...............
Ljubljanski tipi, (Jos. Suchy), saririéno-psHioloéki obrati, h re*. .... M"rseljes«. (Herman Wendel), agodovina mednarodne delavske himne, bročirana. Malo éivljenjo, (Dr. Fr. Detela), povest, broé. 66c, ves.............
M«d potniki in morn«rji, (Brat-ko Kreft), zanimivi potopisni fragmenti, broi......................75
Moje šivljenj«, (Ivan Cankar),
vez. .........................................75
Musolino, iflasoviti italijanski
ropar, broi............-..................35
Moi s brazgotino in druge novele, (Jack London), broš.. .35 NapoUon I. (Is ruščine pri vel Ivan Stoklusa), zgodovinski
opis, broš------—........................75
N« preriji, (J. F. Çooper), povest iz pionirskih časov Ame-
rnke, broé...........................»... .35
Nas«lj«nci, (J. F. Cooper), povest iz pionirskih časov Amerike, broš..............«................35
Naša vas, (Anton ^ovacan),
broš. $1.00, vez................... 150
N«rod, ki isumir«, ali Življenje Eskimov, (Po Nansenu Ivan
Beinik), broi.........................45
N« krivih potih, (Žaljski),
broš......................30
Novele in črtice, (Milan Pu-
gelj), broš .............................. .15
Ornči, (A. Cerkvenik), povest ia
delavskega življenja, bros.....65
Otroška let«, (Mak«im Gorki), povest, broi............... , .80
Obi«ki pri slovenskih pisateljih
in umetnikih, (Izidor Cankar), vez. ............... 1.00
Oglenica, ali hudobija in nedol-nost, (Fr. Zakrajšek), povest,
broš........................................35
Pariiki slatar, (Silvester K.),
povest, broš................15
Paberki is Roi«, (Ivan Al-breeht), venček mičnih pove-
stic, (broš. ...............................25
Ping vinski otok, (Anatole
France), broš. $1.00, vez....... 1.50
Plat svon«, (Leonid Andrejev),
novele, vez.............35
Po solnčni Španiji, (M. A. Ne-
xo), potopis s slikam., broš.. . .40 Pr«vljic« in pripovedke, (S. Ko-
šutnik), broé............................25
Pravljic«, (Oscar Wilde), zbirka
mičnih povestic, vez............... 1.00
Pravljic«, (Frank Milčinski),
ilustrirane, vez.......................65
Povesti, (Fran Erjavec), vez. .40 Poper in p«prik«, hudomušne
kratkocasnice. broš..................15
Prih«j«č, (Dr. Fr. Detela), povest, broš..................................60
Povesti s potovanja in Korotan« ske povesti, (Ana Rehakova Gabrijela Preisova), broš.
$1.00, vez............................... 1.25
Pripove«ti o Petru Velikem, (A. Petruškevski—I. Steklasa),
vez........................................."1.25
Prigode gosp. Collin«, (Frank Hellr), šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. broš. .65 Prelep« V«siljic« in druge ruske pr«vljic«, (Cvetko Go-
lar), broš.............\. .25
P«sti in s«nk«, (L. A. Orel),
kriminalen roman, broš......25
Pikov« dam«, (A. 8. Puškin),
povest, broš..............35
Povestic«, (Rabindranath Ta-
gore), broš...............25
Podobe is sanj, (Ivan Cankar),
vez.........................,60
Poiigalec, (K. S.), broš.......20
Pove«ti, (Lcvro Kuhar), broš. .35 Predor, (B. Kellerniann), socialen roman, broš. 75c. ves. 1.00 »(•dbinska sreča. (L. N. Tolstoj), roman, broš..................60
Rasn« povesti, broš... ...............45
Roke Andreja Podlipnilc«, (Tone Seliškar), socialna povest,
broširana .................................60
Rinaldo Rinaldini, zanimiva roparska povest, broš..................35
Romance in satire. (M. A. de
Voltaire), broš....................... 1.00
Robinson, njegov*» vožnje in čudovite zgodbe s slikami, broé. .45 Sto ug«nk, (Oton Zupančič),
vez. ...»..........-..........................35
5«vič«v pesimisem, (Etbin Kristan), novela, broš. .................40
Senc« preko pot«, (Ivan Jon«
tez), mična povest, broš..........65
Španski testament, (Arthur Koestler), opis civilne vojne za svobodo in demokracijo, broé..........................................75
Štefka, ali kako j« družina Sa!» premagal« kriso, socialna povest iz sedanje dobe, broé. ... .75 Sinovi predmestja, (Mimica Ko-nič), mična povest is delavskega življenja, broi.......«.... .50
Spomini Krištofoveg« Pepčk«,
(Joseph Suohy), lično vez. .60 Srce, (Ivan Albr«cht), novele,
vez......................-....................35
Slika Doriana Graya, (Oacar
Wilde), roman, bro*........75
S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, broé....................65
Sesuti stolp. (Ivan Molek), po. vest iz dobe velike ameriške
krize, broš.................50
Sosed j« in drug« nov«le, (A.
P. Cehov), broš............40
Sirene tulijo, (A. Rofcmanc), povest it delavskih bojev,
broé......................50
Stric Tomeva koč«...........25
Srce. (Amiclf-Miklavčičeva), k
vzgoji mladin«, vez........ 1.25
Sr«čolov«c, IH. Majar), povest, broé................25
Staroiadijske pripovedke, (Jos.
Suchy), a slikami, broi..... 2o Stepni kralj L«ar In hiš« ob Volgi. (Stepnjak-Turgenjev),
broé......................
Taki so ljudje (Roger Martin du Gard), roman s francoskega podeželja, broéirana ...............75
T«ki so Ijudj«, (K. M. du
Guard), roman iz francoskega
podeželja, broi ......................
Taras Buljba, (N. Gogolj), satirična povest, broi. 60c, vez. Tri povesti (1« N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuj** človek), broi. ..............
Tik s« fronto, (Daniii Feige!),
broš. .....................................
Tri novel«, (Miguel Cervantes),
broi. ........................................
Udovic«, (I. E. Tomic), poveat
broš. 35o. vez.............
Uporniki, (Ivan Lah), povest kmečkih uporov, vez.......
V	Ameriko in po Ameriki, (A. Kristan), izredno zanimiv potopi«, broi...............................
Veliko mravljišč«, (Ivan Molek) (Ivan Molek), povest iz življenja slovenskih delavcev v
Ameriki, broš...............
Vites is rdeče hiš«, (A. Du-mu»), romati iz časov francoske revolucije, broi. 50c,
vez. _______-..................—........
Včeraj je bilo, jutri bo, (lier-mynia zur Mühlen), pravljice za mladino, s slikami, broi.....
V	lad k a in Mitka, (Zofka K ve-
di r, vtz.................
Vrtnar, (JI. Tagore), zbirka mičnih črt.c, vez.............~............
Z« kruhom, (H. Sienkiewicz),
povest, broš. ..........................
Zadnja kmečka vojsk«, (A. Seno«), '.godov: na kmetikih uporov v 14. in 15. stoletju,
broi. $1.00, vez......................
Zapiski is mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, broi. $1.25, vez.................
¿«lesna reka, (A. Serafimovič), roman iz civilne vojne v sovjetski Rusiji, brš. $1.00, ves. Zelesna peta. (Juck London), socialen r<*man v dveh «ie-
l.h. broš.................
Zgodovina papešev, (A. 1'atuz-zi), v dveh delih, 852 strani,
broš. $2.50, vez,...................
Znamenje štirih, (A. Conan Doyle), londonska povest,
broš. ......................................
¿¡vljeaje in eksperimenti Jeko-
v«, (M. Tichenor), broš.........
Zlato t«le in drug« sgodb«, (Janez Samojlov), broš. ............
Zmot« in konec gospodične P«vle, (Ivan Zoreč), broi.. Zvon«r jeva hci, (M illvr-Ster-
žaj). povest, broš........
Znanci, (Rsdo Murnik), povesti in orisi, broš.........;...........
Ženini našo Koprnele, (Rado Murnik), satiričen roman,
broi. .. .TT..............
Zlatar jevo slato, (Avgust Se-noa), zgodovinska povest is
16. stoletja, vez. ..................
Zabavna knjižnica, vsebina: Zločinci. Madež. Mojster Roba. in Mladih zanikarneiev
lastni životoplsi, vez...............
Zbrani spisi. (Dr. Hinko Dolenjec), broi.............
Zbrani spisi. Val. Voanika,
broš. .......................................
Zver s« je prebudil«, (Liam O'-Flahcrty), povest iz zakopov
v zadnji vojni, broi. ...............
Ženin is Amerike, (Anton Tanc) resnična zgodba iz polpreteklega časa Slovencev in druge novele, broš...........................
.65 .80
.35 .50 .50 .50 .60
.30 .50
.85
.40 .40 .50 .35
1.50
1.75
1.50
.80
3.50
.65 .65 .50 .25 .40 .75
.25 .75
.65 .40 .36
.65 65
SLOVENSKI PISATELJI.
Ivan Cankar: Zbrani spisi:
I.	zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika, izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, broš. $1.50
vez................................. 2.00
II.	zvezek: črtice in povesti ter Kritični in polemični spisi, broi. $1.50,
vez.................................... 2.00
III.	zvezek: Jakob Ruda, Po-. tovanje Nikolaja Nikiča,
Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, broi. $1.50, vez................................. 2.00
IV.	zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci, vezana ....................... 2.00
V.	zvezek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu, črtice, O-pombe, 323 strani, broi, $1.50, vez......................... 2.00
VI.	zvezek: Ob zori, življenje in smrt Petra Nov-ljana In Hiša Marije Pomočnice, bro*. $1.50, vez. 2.00
VII.	zvezek: Mimo življenja, črtice in novele ter Kritični spisi, broi. $1.60,
vez................................... 2.00
VIII. zvezek: Gospa Judit, Križ na gori, Potepuh Marko in kralj Matjaž. Oporwbe, 877 str., broi. $1.50, vez. 2.00
IX. zvezek: V mesečini, Martin Kačur, Nina, Iz Ottak-rintra v Oberhollabrunn, Opombe, 350 str., bro«. $1.60, vez. ________:............ f.00
X. zvezek: V «amotl, Rmrt In pogreb Jakoba Nestvče, Aleš Iz Razora, črtice, Opombe. 370 strani, broi.
$1.60, vez. ...................... 2.00
XII. zvezek: Pohujlanje v dolini Šentflorjahski, Zgodbe Iz doline šentflorjaaske, Novo življenje, Opoitrtie, 365 str., bro«. $1.60, vea. t.00 XIII. zvezek. Za kritem. Aosed Luka, Kurent, Oooir.be, 359 str,, broi. $1.50, ves. 2.00
XIV.	zvezek i Pesmi, Niaba. črtice, Novele, Hlapci, O-pombe, 313 strani, broi. $1.60, ve»....................... 2.00
XV.	zvezek: Troje povesti, Črtice, Opomoe, 327 str., broi, $1.50, vez............. 2.00
XVI.	zvezek: Satirični spisi, Kritični in polemični apUi, Bela križan tema, Volja in moč, Lepa Vida, Opombe, 355 atr., broš. $1.50,
vt*.	. 2.00
•XVII. zvezek: Črtice, Milan in Milena, Moje življenje, Grešnik Lenart. Opombe, 339 str., broi. $1.50, ve«. 2.00
(Prvih 7 zvezkov v fini napol-usnjevi vezavi po.......... 2.75
Fintgar F. S.: '¿brsn: spisi:
I. in II. zvezek :Pod svobodnim solneem, povest davnih dedov, C68 str,, broš. 2.50 LIL zvezek:Iz modernega sveta, roman, 280 str,, vez. 1.75
Masolj Fr«o-Podlimbarski—
Zbrani spisi: I, zvezek: Slike in Črtice, Gorski potoki in Tovariš Damijan,' br. $1.29, vez. 1.76
Pregelj Ivaa, zbrani spisi: IV. zvezek: Zgodbe zdravnika Muznka, Tolminske matere sv. noč, broi. $1.25, vez......................... 1.75
Tavčar Ivan: Zbrani spisi:
I.	zvezek: Gospa Amalija,
Dona Klara, Povest v kleti. Antonio Gledjevič, Bolna ljubezen, Mlada leta, Margareta, Ivan Slavelj, Valovi življenja, Med gorami, 506 strani, broi. $1.50, vez. .,r................. 2.00
II.	zvezek: In vendar ! So-ror Pia, V Karlovcu, čez osem let, Tat, Gospod Ciril, Mrtva srca, 480 str., broi. $1.50, vez............... 2.00
III.	zvezek: Otok in struga. Tibtriu.s Pannonicu«, Ku-zovci, Vita Vitae Meae, Janez Solnce, 464 str., broi. $1.50, vez............... 2.00
IV.	zvezek: Grajski . pisar. 4000, V Zali. Izgubljeni bog, Pomlad, 512 strani, broš. $1.50, vez. .............. 2.00
VI. zvezek: Cvetje v jeseni in Visoika kronika, broi $1.50, vez. r.................. 2.00
Trdin« Jsnes: Zbrani spisi, (Uredil Dr. Ivan Prijatelj), Bajke in povasti • Gorjancih.
III.	knjiga, broi. 75c, vez. .... 1.25
IV.	knjiga, broš. 75c, vez....... 1.25
V.	knjiga, broi. 60c, vez------- 1.10
VI.	knjiga, broi. 85c, vez .... 1.35
VII.	knjiga, broi. 86c, vez-------- 1.35
VI. in VII. knjiga skupaj, vez. 2.50
VIII.	knjira. broš. 75c, vez..... 1.25
IX.	knjiga, broš. 76č. vez. .. 1.26 VIII. in IX. knjiga akupaj, broš. 2.26
X.	knjiga, I spre b od v Belo Krajino, broi. $2.00, vez. 2.60
Jurčič Josip: Zbrani spisi, vezani:
I. zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda. Prazna vera, Uboštvo in bo»-gastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen...... 1 25
II.	zvezek: Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila. Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev
In Grad Rojinje...____ 1.25
III.	zvezek: Kloštrški iolnir
in Deseti brat ........ 1.25
V. zvezek: Lipe, Pipa tobaka. Moč in pravica, iupanovanje v Globokem dolu, V rojni krajini, Tetačja pečenka, Ivan Erazem Tatten-bach, Bela ruta, Bel denar, Na Kolpskem ustju in Doktor Zober ...... 2.00
(Uredil Dr. Ivan Grafen-auer):
V. zvezek: Sosedov sin, Sin kmetskega cesarja in Med
dvema stoloma, broi. 75c, vez..................................... 125
Janko Kersnik, zbrani spisi, vez. (Uredila dr. Ivan Prijatelj in dr. Vlad. Leveč) I. zv. II. sei.: Cyklamen in Agitator, bro«. 50c, vez. 1.00 in. »v. 1. sei.: Rošlin in Vr-
Janko, bro«. 66c, ve»......... 1.16
II. sei.: Jara gospoda in Očetov greh, bro«. 66c. -vez.................................... 1.15
IV.	»v, I. in II. ae«.: Gospod Janez. Kmetake slike. Humoreske in Povesti za ljudstvo, bro«. $1.26, ves. 1.76
V.	»v. I. in II. ae«.: Berite novice, šalolgra v enem dejanju, Kritike in Komentar, broi. $1,35, ve*. 1.85
VI.	»v, I, sei.: Leta mladosti
In učenja, broi. 76c, ve*. 1.25 II. in III. se«.: Novelist in politik, bro«. $2.00, ve«. 2.76
Spisi Andrejčkovega Jefteta:
!., III., IV., VI., TU. in VIII.
»ve*ek po..............................
V. zvezek ...............................
PESMI IN POEZIJE.
Akropoli» in piramid«. (Ant. Aškerc), poetični sprehnil po Orientu, fina ve*ba... . $1.00 Atila v Emoni, romanca, (Ant.
Aikerc), broi............................50
Hom«r jov« lliada, (Fr. Omer-za), broi. I, zv. spev, 75e,
VII. zve. XII. spev .................75
Modom« francosk« lirik«,
(Ante Debeljak), vez.......50
Pr«prost« pesmi. (Mile K1oi|kčič),
vez..................... . .50
P«smi, (Srečko Kosovel), broš. .50 Pohorsk« poti, (Janko Glaser),
broi. .................... .35
Primoi Trubar, (Ant. Aškerc), zgodovinska epska pesnitev,
vez......................50
Pesmic« is prirode, (VI. Ka-
pus), broi............... .35
Slovenska narodna lirika, (Janko Glajrer), broš....................... .45
Solne« in isncs, (Ante Debeljak, bro«................50
Slatnj«. (Ivan Albrecht), broš. .35 Sl«ske pesmi, (P. Bi-zruč), vez. .35 Sto l«t slovenske lirik«,, od Vodnika do moderne, (Cv. Golar), broš. 65c. vez. ... 1.00 Strup ta Judo je, (J. S. Machar),
broš. 75c, vez......................... 1.15
V sarje Vidove, (Oton Zupančič), pesnitve, broi. .,.....35
Trbovljo, prolviarske pesmi, (Tone Seliškar), broš. 35c, vez......................50
IGRE.
Anfi««, (Leonid Andrejev),
drama v štirih dejanjih, broi. .35 Beneški trgovec, (\Ym. Shakespeare), vezana ............50
čarlijeva ženitev—Trije ženini (F. S. Tauchar), dve ša-
loigri, enodejanke, broš.....25
Divji lovec, (F. S. Finžgar), narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih, broš.....................50
Golgot« (M. Krlež), drama v
treh dejanjih .............40
Gosp« s morja (Henrik Ibsen)
igra v petih dejanjih, broš.. .45 HrbUnic«, (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom...........25
Julij Ces«r, (W. Shakespeare)
vezana ...................50
Kjer je Ijubesen, tam Bog, po L. Tolstojevi poveiti spisa! F. Milčinski. Igra v 1. dejanju .25 Martin Krpan. (Pran Govekar), dramska pripovedka v petih
dejanjih, broi. ..........—.........60
Macboth, (Wm. Shakespeare),
vez......................50
Othello, (Wm. Shakespeare),
vezana ...................50
Očiščenje, (Angelo Cerkvenik)
tragedija v šestih scenah . . .50 Romantične duše, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih,
vezana ................60
Sea Kresne noči (Wm. Shakespeare), vezana ...........50
Umetnikov« trilogija, Ivan Cankarju v spomin, (Alois Kraigher), tri enodejanke, so celota zase, broš. 54c, vez..........60
Volkaiin, (F. Milčinski), roparska pravliica s petjem v enem dejanju ...................................35
Znanstvene razprave, politični in gospodarsko-socialni spisi, učne, zdravstvene in druge knjige ter brošure.
.30 .60
Fran Erjavec, »hrani spisi:
I. zv. Povesti, ve*. !.................. 100
V. sv. Zbrsni spisi ca mlsdino,
vez.....................................<1.76
ABC socialism«, kratek pregled socialističnih teorij (Iv.
Molek), broi..................4......15
Ali je religij« prenehal« funkcionirati? Debata .........15
Ali spolna vsgoja res ni potrebna? (Franjo 2geč), broš. .35 Angleško-slovensko berilo,
(Dr. F. J. Kern), vez..... 2.00
čitanka o higijeat, (Dr. Ivo
Pire* Ilustrirana, vez....... 2.00
Borba sa jugoslovansko državo,
(Dr. Al. Ogris), broi..............50
Človek — od kod in kam, duhovno presnavljanje sveta, (Ivan
Gol-Voj), vez...................— 1.75
Driavljanski priročnik, (Leo
Zakrajšek, broi.........................50
Doba rasuma, (Thomas Paine),
bro«..........................................50
Govedoreja, (R. Legvart), s slikami, broi.......................... .75
Doj«n*«k, njega negovanje in prehrana, (Dr. Bogdan Derč),
bro«..........................................36
Divlji Praostaci, (J. H. Moore), prestavil T. Cvetkov (v hrvaščini), vez. ............................ 1.00
Elementi moderne isobrasb«,
(I. Molek), broi. 40c, vez... .60 Hipnotisem, navodila za hipnotiziranje, bro«. ........................ .50
lavor šivi jen ja, (A. Z. Petronij), zdravniška knjiga o spolnih
zadeval), bro«......................... 1.00
Idejai predhodniki današnjega so«ialism« in komunism«,
(Abditus), broi............36
llastriran« Upa m«ska, navodila sa «minkanje, vez........75
Kaj naj storimo, d« bomo odrešeni? (R. G. Ingersoll), bro«. .25 Katoliška cerkev in socialisem bro«........................................25
Kako je nastalo današnje delavstvo lb njegovo gibanj«?
(Dr. D. Lončar), bro«.......36
Kapital, (Karl Marx), poljudna isdaja, vezana........... 1.76
Kari Mara, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer).... Kletarstvo, (Bohuslav Skali-
cky), broš. $1.50, vez.......
Kulturni pomen socialism«, (Dr. Max Adler), broš..........
Kratka sgodovin« Skvencev, Hrvatov in Srbov, (Matija
Pire) ....................
Krščanska raligij« in V«ltki svo-bodomisleci? (R. G. I igersoll
in J: S. Black), broš,............
Mesdno delo in k«pit«l, «Kail
Marx), broi........
Med padarji in sdravniki, (Janko Kač), spomini svoje matere, broi...............................
Miselni rasvoj evropskega človeštva, (Frank ¿runa), 387
str., broš..............................
Materinska pomoč sdravemu in bolnemu dojenčku, (I>r. Matija Anvbrozič), * 30 slikami Moji sapiski s Dunaj« (Emil
fctefanovič), broš. .................
Nekoliko pravopisa, (Veno Venomer), broš...........................
Naš svetovi : nazor, teorija in rnzvoj dialektičnega n.ateriaii-
ma, (Sigma), bros...................
Naš jesik, (Dr. Joža Glonar),
vez.....................
O zdravju in boleznih, (Dr. Ant.
Krece.j), broš.............
O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do ustanovitve Jugoslovanske socialnodemokratlčne stranke (1848-1896), (A. Kristan),
broš. 75c, vezana ........
Pomlad človoštv«, (Dr. 2ivko Topalovič), poljudna razloži-tev razvoja človeka in človeške družbe, broš.....................
Pravo in revolucija, (Leonid Pita mic), broi...........................
Priče «volucije in Adami pred Adamom (Ivan Molek), broi. 35c, vezana .............
Proletarska «tik« in morala,
(Ivan Molek), br^š.......
Prv« pomoč, (Dr. M. Rus;, s
40 slikami, broš.........
Psihične motnje ri« «lkohclski
podlagi, broš. 75c, vez.....
Rasa in v«ra v srbski proilosti,
(VI. čorovič), broš.................
Razvoj socializma od utopij« do sn«nosti, (Friderik Engels;
prevel M. žagat) ........
Reformacij« in socialni boji slovenskih kmetov, (Abditus),
broš. ......................................
Ročni spisovntk, obrtnih, trgovskih, ljubavnih in snubilnih pisem, (Viljem Požgaj), broi. Roparska trojic«, (Clae&sens-Molck) ..................
CoVialni ideali in Kako si j« človek ustvaril boga, />(Mo* lek-Keracher), broš. .... Slovenski politični problemi,
(Dr. Anton Dermota), zbirka črtic o narodnih in socialnih
problemih Slovenije, broš.......
Slovenski s«dj«r, (Martin Hu-mek), letnik 1918 in 1919,
broš. vsak................................
Smernice novega življenj«
(Dr. K. Ozvald), broš.....
Socialna saščit« dece In mladine,
(France Goriič), broš.............
Spol, Ijubeaen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vez. Spretna kuharica, vezana .... Spisovnik. ljubavnih in ienito-
vanjskih pisem, broi...............
Srbspa početnica. ali priročnik
za učenje cirilice, broš..........
Strokovne . organisacije v Sloveniji, broš..............
Svetovna vojna in odgovornost socializma, (E. K.), broš.........
Splošna zgodovina socialisma in socialnih bojev, (Maks Bear),
III., IV. in V. del, vsebuje a) Novejša doba, b) Doba od 1750-1860 in c) Najnovejšo dobo, vsi trije zvezki skupaj,
broš........*...............................
Temelji vere, (R. G. Ingersoll),
broš........................................
Uvod v Budhizem (Joseph Suchy) ..................
Varčna kuharica, (Marija lie-
mec), vezana ............
Vladar, (Niccola Michiavelli),
broš.....................
V novo deielo, (E, K.), broš.
Za staro pravdo, (Fran Erjavec) ....................
Zbirka rudarskih in fušinskih
i er« so v (J. Rezlaj) .....
Zakaj bog n« «bij« hudiča? (M.
Babcock). bro*......................
Zdravj« in higij«n«, koristni nasveti o spolnih zsdevah, bro«. Zakon Biogenesije, (J, Howard Moore—I. Molek), ponavljanje fizičnega in du«evnega rodovnega razvoja pri živalih In človeku, vez...........................
Zdravje in bo I« sen e domači
hiši, (Dr. Juata Bačar), t. del: Se.stava, delovanje in nega človeškega telesa; Ii. K del i Smernice zdravega življenja Ilustrirana, vez Zgodovin« socialism« v Srbiji,
Fran Erjavec) ........................
Zgodovina Srbov Hnaiov i« Slovencev, (Ant, Melfk), I. zv., bro«. $1.26, vez. I. in II, zv. skup., bro«. $2.26,
vez.........................................
Živčevje človek«, . (Dr, Alfred Serko), ilustrirana, ves...........
.35
2.00
.15
.'¿.t
.60
.15
RAZNO.
KOLEDARJI
2.00
.35 .15 .10
.50 .25 1.50
1.00
.7" .26
,5( .K ,Gi 1.26 .25
or
.3: •5C
.3»
.6f
.6:
.40
•6f
.3: i M
.35 M .26 .5f
1.5< .25 .16
Î.25
.«r .21
.35 .20 .25 .50
1.50
Ameriški	družinski koledar,		
letnik	1910.	vezan ........../.	.....40
letnik	1919,	vezan ..........	.....50
lotniK	14*20,	ve.:an ...........	.....65
1 lutnik	¡922,	vc?.an .........	1.00
i letnik	1924,	VwSi.lt .........	.....76
letnik	1925,	vezan ...........	.....75
1 letnik	1927,*	vezan .........	.... 1.00
i letnik	192H,	ve-an .........	.... 1.00
letnik	19.9,	vezan .........	.... 1.00
letnik	1930;	veoan .........	..... 1.00
letnik		vezan .........	....„1.00
letnik	1932,	vezan ......x.	..... 1.00
letnik	ima,	vezan ...........	.....75
letnik	1934,	vezan ...........	.....75
letnik	1935.	veza \ ......	.75
letnik	1936,	vetai............	......75
letnik	1937,	vezan ..........	......75
letnik	1938,	vezan .....	......75
letnik	1939,	vezan .......	......75
letn.k	1940,	vezan .........	..... .75
letnik	1911,	vezan .........	..... 1.00
letnik	1ÍU2,	vezan ........	..... 1.00
letnik	1943,	vezan ...........	..... 1.00
Koledar	Cankarjev« družbe		
ilustrirani in z izredno zanimivo vsebino:
letnik 1930, broš..................50
letnik 1932, broi. ................50
letnik 1934, broš..................50
letnik 1936, broš..........f.......50
letnik 1937, broš.................. 50
letnik 1938, broš. ................50
letnik 1V39, broš..................50
letnik 1940, broš................. v50
Zadružni koledar
letnik 1929, broš................40
letnik 1930, bros. •.................40
Cankarjev« slika r.a dopisnicah, 2 za ................05
(Imamo jih dvojne vrste.)
Informacij« o dobavi dršav-
Ijanstva Zedin jenih drž« v .15 Pro|et«r«c, vezani letniki
1919-28, vsak ........ ... 3.00
Naročilom priložite postni ali ekspresni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila 'ahko poaljete poatne znamke. Pri večjih naročilih popust. Kdor želi vezane knjige, je :ena toliko viaja koiskor znaša vesbe.
NASLOV:
PR0LETAREC
e
2301 S. Lawn da le Avenue CHICAGO, ILL.
/TISI S KONGRESA N DRUGO
(Nadaljevanje s 4. strani.)
h klavirju in Johoi Germ, predsednik KSKJ, je pel naprej lrujri pa 7a njim, vsi toje.
Potem smo «e kmalu razšli na vse strani, kakor snu prišli.
Moj op» kongresa je jako povrien, Tiifci, ki bi radi ¿¡tali uradne stvori s kongresa, bodo norali čakati na zapisnik.
»oeeo?eo»eo»eooooee>o»*oooo
POSLUŠAJTE
«sako nedeljo prvo m naj-.torejŠo jugoslovansko ro IfO uro v Chicagu od 9. do 0. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 ki!ocycteb. 'odi jo Georqe Marchon
»•O«oooe»ooeeteooooss»eoae
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3T24 Weat 26th btreet
Tel. Crawford 2212
OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M
(Exeept Wed. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M
(Except Wed., Sat. and Sun.)
Res. 2219 So. Ridf«w«y Ave. Tel. Crawford S440
If a« answer — C«H Austin 5700
1 25 .16
K 11 IMtlN MMIi»MMMI1
: BARETINCIC & SON
1.7ft TOO! t 2.50
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street
JOHNSTOWN, PA.

A Yugoslav Wetkiy Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1842.
Published Weekly at 2301 So. Lawadalo Aw.
CHICAGO, ILL., December 30, 1942.
VOL. XXXVll
Byrd Strikes Another Foul Blow
"Boss" of Virginia's Corrupt Machine Soys Repeal of 40-Hour Bill Would Have Saved Our Fighters From Defeat
Senator Hurry F. Byrd, a crafty politician who is kept in office because the poll tax and grossly unfair election lawn disfranchise 75 per ceiU of the voters in Virginia, »ever loses an opportunity to hit American workers "below the belt."
In a speech at Boston Byixl solemnly declared that if the 40-hour week had been repealed by Congress right after the fall of France, production in this country would have reached such heights that "the reverses we
huve so far suffered in the war would not have occurred."
♦ * » ♦
There U not a scintilla of evidence to sustain that statement. Unquestionably, Byrd knows that, but he is so anxious to serve the low-wage employers of his state that he cheerfully indulges in the most brazen filse-
hoods.
How could the 40-hour week be responsible for Japan's surprise attack on Pearl Harbor? That disaster was not caused by lack of munitions, but by the fact that our commanders were not on the alert. We had enough airplanes at Pearl Harbor to repeal and destroy the enemy, but they never uot off the ground.
♦ ♦ »
Byrd also knows, of at least he should know, that the law does not forbid a worker staying on the job more than 40 hours a week. It does provide that after 40 hours he shall receive time ar>d one-half. The big majority of the employers in this country are paying overtime ami workers in munition plants are working, in many instances, 48 to 60 hours a week; and the average is very close to 48 hours a week, which the A. F. of L. ■ points out is "the maximum for efficiency sot by eight government agon-
cies '	f « V
If there has been any slowing up in output, no responsible officialj blames the workers. The chief complaint, as a matter of fact, is lack of materials.
* * *
That this is the attitude of officials who are in constant touch with the nation's labor problems is shown by the statement made by Paul V. MoNutt, chief of manpower, when newspaper men directed his attention to renewal of attacks on the 40-hour law.
"The law has nothing to do with curtailing hours of labor," he sakl. "Time and a half for overtime is not hindering production in any manner.
"It is perfectly amazing to see in some reputable journals statements calculated to cause their readers to believe that the 40-hour week is a rigid limitation on work."
L. Metcalf Walling, who administers the Wage-Hour Act, agreed with Mr. McNutt, declaring that the repeal of the 40-hour week law "may seriously hamper our war production at a most critical moment."
* * *
The truth is that opposition to the 40-hour week does not come from the war industries, but from low-wage employers—"sweatshoppers" is tke proper term for them—who are producing goods for civilian consumption.
Senator Byrd is their spokesman. The enthusiasm he displays In their behalf is due to the fact that they and the public utilities supply much of the "oil" which keeps his corrupt "machine" in operation.—Labor.
THE MARCH OF LABOR
* fcJt au cowfmto«* o* tue
•Nil tNATtOMAL UNION . A NiC-t S3 AKT QUALIFICATION Of- Dil* 16ATI5 5KAU. SI IWl POS»* M »ON O« WtARlNfc Of AT UAftT UNiOftJ-KAPC. OAAXtNT.3 .*
SÄMÄ'SwWt
on* whf fit f<* i »o vi aw has mm imt (** ®
•mines «J tut ü.s. «i** ftAfti. rtAfffioe. 1* malp ve Mia or s1*«e lowts m ct m) ta*/'
tuis pai 0ay<~ a* mr '
ohi io% ** m* samt/
Upper Crust Leads Bitter Campaign On Ceiling of $25,000 (or $79 a Day)
JAMES B. CAREY, Sec'y of C. I. 0., in The New Leader
//
THAT 3rd WAR FOR REAL" FREEDOM
By NORMAN THOMAS
i"NOT A PANACEA, i SAYS SIR WILLIAM
II
REFLECTIONS i
By the Editor of the	j
Reading Labor Advocate
The ancient aesop gave posterity a fable which tells of frogs who lived happy, carefree lives in a very pleasant pool. However, there was something lacking; they had no king to rule over them. So they petitioned the gods to send them a king.
The gods, being wise and good, knew that a king would only bring trouble to the frogs and sought to satisfy them by e ating a log into the pool. For a short time the frogs weie delighted with their "king." But after a few days they came to understand that what they had was not a king that all, but only a log. And so they sent their plaints again to the gods.
"See," they said, "this that you have sent us is only a log, a dead thing upon which we can sit. We want a live king; one that can rule over us."
Thereupon the gods sent a live king in the form of a stork.
And the stork, after the manner of storki with frogs, proceeded to eat his subjects.
*
I recalled the a>bovc fable after many years while wondering what had happened to the workers of America since they accepted government regulation of labor relations within a private-profit economy in lieu of the economic democracy which Socialism offers.
For now it appears that the thing for which workers yearned, and which they accepted as a new "bill of rights." is not a bill of rights at all. Government regulation, which at first appeared tt be directed against those who exploited labor, has now come to mean control of labor, a control which is exercised when occasion warrants with the same force and effect as has resulted from government-sponsored labor fronts in nations where democracy is damned and derided.
The king is not a king, but a stork that is eating its subjects.
Perhaps my meaning is obacure to some people. But I am hopeful that it will be clear as day to the Philadelphia employes of the Electric Storage Battery Co.
Those battery unionists were given an object lesson when the War Labor Board penalized their union— by refusing to grant a "union security clause" in a contract between the union and the company—end by rejecting a request for a general
Overwhelmed* by the enthusiflrtic j reception accorded his social secur- ' ity progiam recently submitted to! the British government. Sir Willhm
"it
will not serve as a panacea for all economic ailments." It is a British plan, he emphasizes, and is designed to aid the Biitish people. "It will not carry us half way to either Moscow or New York."
Sir William is to be congratulated on this display of good sense. Many American commentators have failed to rote that the "plan" is merely an extension of well-tested principles of social security. Benefits are sharply increased, and some new ground is covered. So far as it goes, it is splen
In the military field, no miracles are happening and neither Germany
nor Japan as yet is "cracking," but Be vend*e" wTrns the world that progress seems to be satisfactory and the expectation of victory at the end of the road reasonable. The tragedy is that there is no coresponding reasonableness of hope that with victory will come a just and lasting peace. Pearl Buck challenged attention by saying that already the war "has ceased to be a fight for freedom" and is now "not even a war to save civilisation, but only a war to save European civilization." She is particularly and rightly concerned about the Asiatic peoples, who, she believes, already forsee "another war, a greater war, a real war for freedom, in which none yet sees clearly either friend or foe."
Pearl Buck's prophecy of another war • is all too likely as things are going, but I see no reason to believe that a third world war will be more truly a real war for freedom than is the second. The nature of war itself, especially modern total war, and the way nations are maneuvered into war—witness our own case in this war—tend to make it wishful thinking to talk about wars for freedom. Nevertheless, there is nothing for it now but to try to put into the winning of the peace those elements of justice to all peoples and co-operation (between them which may prevent a third world war.
Ten years ago, a congressional investigating committee revealed to the people of this nation the dirty linen of world war one—a shocking spectacle of super-profits going into the pockets of a small group of the people.
Then and there, in those deprtssion years, we resolved to take the profits out of future war.
Today that vow is being ignored. The bulldogs of great wealth, barking on flag-draped platforms or in the editorial columns of the press, are bitterly assailing a move by the commander-in-chief to limit the income of individuals to e paltry $25,000 a year after taxation,
The limiting of salaries to $26,000 (or $79 a duy) is certainly justifiable on a number of counts—all of them important to the war effort. There can no longer be any question that the Presidents Economic Stabilisation Program is necessary to the welfare of our country during this emergency. I need not go into the dangerous effect on our participation in the war if the domestic economy is not held stable. And the stabilization l2'6<ent-sn-hoiTr wage increase program cannot accomplish the desired aims unless it is accepted as a whole.
The workers of this country have gladly gone along with the President in accepting stabilization of their wages. Merchants have had ceilings olaced on the prices they receive for the goods they sell. Farmers have lad a ceiling pieced on the income they receive from their produce. Why, then, should the comparatively small number of persons with huge salaries be allowed to escape from their share of the burden? At a time when «»very man, women and child in the nation is being called upon to contrate to the struggle against aggression, is there any reason why we should play favorites? There are approximately 11,000 single persons and married couples in this country who will have incomes in excess of $25,000 and $50,000 respectively after paying taxes. And, mind you, there are about 21 million families in this country with incomes under $2,000. Furthermore, 82% of all American families have incomes under $3,000. We claim to be fighting a war for justice and equality. How in the light of such a claim can we *sk 82% of our people to make the major sacrifice in the war which is being fought for all of us?
The war is costing our nation unbelievable sums of money. No one
Let Us Make This Dream Come True
Planning Board's Nine-Point Program for After the War; We Have the Resources; Have We the Will?
The National Resources Planning Board, one of President Roosevelt's favorite projects, is constantly turning out "reports." Some are of gieat value; some are scarcely worth reading. Everything depends on the man, or men, who wrote the particular document one happens to pick up.
Recently the board presented what it describes as a "New BiU of
Rights." It has nine points. Here they are.
* * *
1—The right to work usefully and creatively through a man's productive years	.^.j,
2_The right to fair pay, adequate to command the necessities and
amenities of life, in exchange for work, ideas, thrift and other socially
valuable services.	it ,
3—The	right to enjoy adequate food, clothing, shelter and medical
care.
4—The	right to security, with freedom from fear of old age, want, dependency, sickness, unemployment and accident.
5——The	right to live in a system of free enterprise, free from com-l ulsory labor, irresponsible private power, aibitrary public authority and unregulated monopoly.
6—The	right to come and go, to speak or to be silent, free from the shying of sectet political police.
7—The	right to equality before the law, with equal access to justice, in fact as well as in theory.
8—The	right to education, for work, for citizenship and for personal growth and happiness.
9—The	right to rest, recreation and adventure, the opportunity to
enjoy life and take part in an advancing civilization.
♦ * *
Platitutes? Yes. Not particularly new? Yes. Yet worth reading and remembering. Our Commander-in-Chief, through thia board, says thess are the things we should all enjoy "after the war.M
Somewhat similar promises were made during the first World War, but the ink on the treaty of peace was scarcely dry before they were forgotten by politicians everywhere.
The same thing will happen this time unless the people are on the
alert. Nothing worth having is gained without a fight.
♦ * *
We have reproduced the nine points, not becuase we expect to have them handed to us on a silver platter, but in order to emphasize that there is no reason why the people in every civilized land should not have these blessings. There is nothing Utopian about them. Hero at kesne wo have everything needed to baild this better world—a world in which all men could live in peace and comfort.
This time lot's not permit the politicians to forgot!
—Labor, Washington, D. C.
I
I am not arguing here that any group of workers must necessarily receive anything they want under any condition. But this was not a usual decision. On the contrary, it was frankly a Penalty ruling, openly made to punish workers who dared to strike against their private employers.
And so I am argaing that wkoa a government board has the power to PUNISH and PENALIZE an organ, isation of workers, then that beard is not an instrnment of liberation bat of control.
Whether it functions in Nasi Ger.
FOOD COST ZOOMS 40% SINCE 1939
WASHINGTON, D. C.—The cost of food has risen 40% since the outbreak of war in August, 1939!
That was the startling revelation mede by the U. S. Dept. of Labor. Its report buttressed labor and consumer demands for tighter price control and rationing of necessary food products.
Food prices have jumped 16% rince mid-November, 1941, and are still going up. Sec. of Labor Frances Perkins noted.
Durii g the month ehding November 17, she said, average family i food costs soated upward by 1.2%.
Most of the increase, the Labor Dept. found, came in foods like fresh fruits, vegetables and fish, prices of which are outside the realm of the Officc of Pri:t» Administration. Prices of these commodities zoomed
up 6.6% in one month, and are now-many or in Democratic America, the nyi% hi|?her thlin in Mlly of ^
Instead, our government is playing with Hapsburgs and Darlans, guaranteeing the French Empire in Africa, and the British Empire in India . And what our government is dcing is exactly what was to have been expected under the circumstances. Anything else would have been a miracle but it is a miracle for which we still have to work. The enemy is not merely a hideously cruel German and Japanese imperialism; it is all imperialism.
WAR WORK ISNT HIT HARD BY SABOTEURS
America has been particularly fortunate so far as sabotage of the war effort i> concerned, Attorney General Frances Biddle declared this week.
While there have been .80 convictions under sabotage statutes, he said, the majority of the charges involved noticing mora serious than malicious jpimhief or a desire to get
did. but much more must be sccom«HH plished before workers will be assur- 1 begrudged that—least of all labor, which has the greatest stake in the final cd "economic freedom."	| outcome. Labor has been exceedingly glad to dig deep in its pockets to
Speaking for Americans, we must help finance the war. Workers want to feel that the tremendous financial
burden the country has to bear is distributed equally and fairly. I fe«»| fairly confident in saying that the 82% of our population who receive leas than S3,000 a year believe that incomes over $25,000 a year are excessive.
At the outset of this war promises were heard on every side than no one would profit unduly from it. And we all knew that we would have' to tighten our belts and make sacrifices before it was over. How can we justify the fact that in the first year of the war executives' salaries rose 400%, while workers wages only rose 71 per cent. Does that sound as though no one was profiting from the war?
Even if there were no other factors to justify this limitation, the effect of the morale of the country would be sufficient. The boys who are risking their lives for our protection are doing so in the belief that we will kaep the faith at home—that no special interest are profiting from their sacrifices..
The unity of the nation, the effectiveness of the President's seven-point economic program and every principle of democratic sacrifice to win the war justify this $25,000 limitation.
never forget that any plan for economic reform must include two basic requirements: The inalienable right of every worker to permanent employment at a wage suffcient to adequately care for his family and to join the union of his choice.
With a job at a good wages, and a union to protect him, the American wrrker will ungrudgingly make his contribution to the upkeep of a social security system even broader and more generous than the one contemplated by Sir Willism.—Labor.
government body that has the power to impose penalties has to power to destroy. Moreover, the union that is forced to aubmit to such punishments is not a free union at all but ♦he subject of a State that, whether by swift and brutal suppression or the devious course of legislative procedure. has eaten away the liberties of individuals and groups.
year.
Prices controlled by the OPA also moved up by one-half of one percent.
Publishers prosper on the best sellers. Best buyers prosper on the Union Label.
WEEP FOR 'THE NEW POOR
¡hi hi ie ity.
The "Wall Street Journal" is running a series of articles about "the New Poor"—those affected by the administration $25,000-a-year salary "ceiling."
One of the unfortunates mentioned by the "Journal" is the president of a big manufacturing concern in Cleveland. His salary is $150,000 a year, and he has "additional income" from investments.
Now what can a poor devil lika that do if, after paying taxes, he has only $25,000 of his salary left, and h<* is also compelled to pay Uncle Sam something on account of his "other Income"? The question is calculated to melt a heart of granite!
But we know a lot of men—official reports indicate there are millions of them- -who are rearing families i ni discharging all their obligations to their country, including the payment of taxes, on loss than $1,800 a year. Perhaps if the Cleveland manufacturer consults some of i these men they may tell him how to dodge tke breadline on $18.000 a year, plus "other Income."—Labor.
PLOTTING A PROFIT MELON
That new propaganda wave call-in* for the end of the 40-hour week Is nothing but a wage-cutting, prrtfit raising scheme.
Having got away with a so-called "excess-profits" tax that ia actually the biggest joke of the year, having piled a payroll tax on the poor in disregard of the "ability to pay" principle, and having sat on their noble rears while the coat of living shot upwards, these Tory congressmen are ncm proposing to cut s profit melon for that small minority of their constituents to whom they listen.
The tool they hsve used is the lie that production Is now on a 40-hour basis.
Actually, the latest lathor Department reports show 45.2 hours is the average work week in the durable goods industries where war produc-
tion is concentrated. Employees in the metal industry are working an average of 56.9 hours a week. The machine tool industry is working an average of 55 hours a week.
What these lousy politicians are proposing is that overtime begin at 48 hours-instead of 40. But putting over a profit melon for the owners and a six per cent wage cut for the workers under the pretense of war production demands would be the hardest slap the morale of the men and women who are turning out the planes, tanks and guns has yet received. And coming from politicians, who, since the first World War, have been braying about taking the profits out of war, such a profit melon ami wage cut would be the last word in indignities.—St. Ia>uis Union Press.
Unions Big Winners AT Ballot Box
Workers are selecting bona fide unions as their bargaining agency at the highest rate in history, National Libor Relations Board reports disclosed.
During the past year, the board said, nearly a million employes voted in 3,629 collective bargaining elections, or as many as in the entire first five yeftrs of the board's ex-sistence.
A. F. of L., C. I. O. or bona fide independent unions were chosen by the workers in 85.4 per cent of the ballot box contests, the board's roundup revealed.
We give away nothing so liberally ns advice.—l*aKochcfou<aluld.
THERE ARE PLACES WHERE LINCOLN IS NOT POPULAR
A petition is being circulated in South Carolina requesting the state legislature to make the public display of a picture of Abraham Lincoln an offense punishable by a fine of $A0 or thirty days in prison. "You wouldn't hang a picture of Hitler or To^o in a public building, would you?" asks the Anderson Independent, which favors the Idea.
"Any person guilty of ta.^h a thing would be tarred and feathered. But neither Tojo nor Hitler has done as much damage to the South as Abe lincoln did." The man who started the petition, incidentally, is named Lynchfield.—The Nation.
lÜkatyoußuylÜäJi
WAR MINUS
Hitler found out that his high powered mechanised and motorized army bogged down in the snow and mud of the Russian Winter. Although our Army is largely mechanized the cavalry horse is still s highly essential factor in thin mount ed division and in the Field Artll lery. The Army also maintains re mount farms where many cavalry horses are bred and raised
These select horses cost from $101 to $16.1 and our crack cavalrymen sre expert riders and carry on the traditions which have followed tht cavalry from the earliest days of the Army. Purchase of War Savings Bonds will Insure good mounts for the Cavalry. You and your neighbors buying War Bonds and Stamps regularly every pay day ean help buy these horses for tha U. 8 Cavalry. Invest at least 10 percent of your Income In Wsr Bonds.
V• I lr«a*arjr DrMMwn
MAKES LABOR THE"GOAT"
reset Blames Workers For
Plight of Little Basinoaa Moa
Men.bers of Congress are still worried over the fate of small business men. Unless something is done to prevent it. about 300,000 retailers may be squeezed out, according to the Senate Small Business Committee.
To avert thJt disaster, the committee has called a conference of more than 50 trade associations, to meet in Washington the middle pf January. Senator James E. Murray (Dem., Mont.), chairman of the committee, said relief measures now before Congress will be laid before the conference.
From the beginning of the emergency, oiganized l?bor has staunchly supported movement designed to help small businessmen, but this sympathy apparently was wasted, if a group which met this week correctly reflects their visws.
Calls for Shackles
A confercnce of Small Business Organizations at New York sought to place almost the entire reaponsi-bility for the plight for little business on the doorstep of the labor movement. Legislative shackels for labor were demanded, as was also a sales tax, "to be passed on to consumers."
The conference insisted there must be no extension of the Social Security system and that existing old-age pension programs be made even less than they are.
Vigorous attacks on various New Deal proposals indiacted that the conference waa dominated by the same reactionaries who recently dictated the "war program" of the National Association of Manufacturers.
DON'T BE KIDDED ABOUT THE 40-HOUR WEEK
In an obvious effort again to pull the wool over the eyes of the Amer-ican public, a section of the press and politicians haa set out to «tlr up pressure against the so-called 40-hour week. "There ain't no ¿uch thing!"
There isn't a defense worker in America who is intereated in limiting his working hours to 40 a week. All are willing to work 60, 70 or 80 hours. But they insist~«nd rightly so—that their profiteering employer pay them time and a half for all hours beyond the basic 40 per week.
The resctionsry press—and polfel tcians—never tell you this. They'd hsve you bslieve that the wage-hour set or some trsde union ruling will not permit employ ess to labor beyond 40 hours a week. Rsloney! The same gang has been trying for months to convince the American public that the 40 hour plsn will lose the war.—Ohio Labor Tribune