169. štev. PaviaHtl Iranko v državi SNS. V Uubllani, v torek 27. iulila 1920. Posamtsna ilev. f krono. Leto IV. Izhaja razen pcn^eljka in tfneva po prašniku vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’20. Uradni razglasi, poslano Jer notice isti prostor K 1*60. Pii večjem naročilu popust. Cslasilo Jugeslov. socUalno-demokralKno stranke. Telefonska it. 312« Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Ameriko K 360. Reklamacije za list bo poštnine proste. «'al» Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 Učiteljska tiskarna. Sijajna manifestacija v Celju. Celie, 25. julija. ^ocijalno demokratična organizacija }e sklicala za danes v veliko dvorano hotela Union velik liudski shod Dokaže naši javnosti, da ie vse tfovorienie o ssociialnodemokratični Stranki, ki ie ni več« lažnjivo in SKraino nepošteno. V imenu krajevne organizacije je ■Otvoril impozantno zborovanje so-drue Koren. Pozdravil ie na tisoče na zborovanje dosnevših sodrueov. želeč, da ima ta veličastvena manifestacija kar naisiiaineiše uspehe. Pevski zbor »Svobode« ie zapel delavsko himno. v Mladi nevski zbor ie žel Za svečano prednešeno pesem navdušeno briznanie. Predsednik s. Koren ie na to Dodal besedo sodrusru Antonu Kristanu. ki so ga zborovalci navdušeno pozdravljali. Sodrueinle so obsule Govorniški oder s šooki in venci. Sodr. Anton Kristan ie izvajal: Živimo v resnih časih. Dolžnost delavskeea liudstva ie. da se zanima za politiko in za nieno živlienie sploh. Bili smo svedoki zgodovin-sjkih dogodkov. Bita ie avstro-oerska država — iIL.fi ve% n'en'h razvalinah 5h«s 1*™-' med n,'imi tlldi država SHS., ki ie dovršeno dejstvo. ker in ie priznala že večina velikih držav. Malo jih ie. ki so tako državo pričakovali — veliko iih pa ie. ki si danes orisvaiaio take ororo.ške misli. Delavska stranka mora računati z deistvom. da ie Jucoslaviia tu — da bomo v nii živeli, z njo delili dobro in zlo. Sociialni demokratie smo za konsolidaciio te države. Zato smo tudi oo mogočnosti sode-10vah, ker nam ni vseeno, kakšna jjai bo hiša. ki nam ie določena za domovanje. So liudie. ki so prihajali roed delavske vrste ter zasmehovali sociialne demokrate, češ: kai nam mar konsolidacija. mi hočemo nezadovoljstvo — ker to ie predpogoj za konsolidacijo vaViC' de,° nroti revoluciji«. Imeno-va" s° se taki liudie komuniste«. Slovensko delavstvo pa ie kma-u JZDrevidelo, kdo so ti individuii .—)!rn ,e Dokazalo vrata. Tudi ne ere drugače. Razmere v Rusii so rodile »boljševizem«, to se pravi: absolutizmu carizma moral ie slediti ekstrem: diktatura Lienina in Trockega. Presaiati metode ruskih revolu-ciionarcev na naša jugoslovanska tla. ki so diametralno v nasprotju z zeodovino tako ruskega despotizma kakor ruskega rcvoluciionarizma — ie naravnost neverjetno početie. • Težavno iedelo pri konsolidaciji naše države. Koncentracijske vlade niso za konsolidacijo, ker ne moreio dati razvo'u države nobenega pravilnega oravca. Kako more vlada, v koii sede klerikalci, radikalci, liberalci. narodnjaki in ne vem še kdo. voditi politiko, ki naj uredi državo, da bo odgovarjala potrebam, ki jih ima koncentracijska vlada, samo pokriva in tolerira napake strank, ki so v nii zastopane. V taki vladi ere naibolie nasilnim, predrznim strankam, takim, kot ie n. pr. klerikalna stranka. i Za konsolidaciio države ie težko. Prva naloga ie za državo, da uredi promet. Imamo pa ministra, ki misli, da se promet more urediti brez — dobrih železničarjev. Mož se imenuie dr. Anton Korošec in proslavil se ie s tem. da ie strl na naibrutaineiši način železničarsko stavko ter vrgel na cesto okrog 5000 železničarjev. V krogih, ki poznaio potrebe države. prevladuje mnenie. da ie Koroščeva politika v tem ooerledu katastrofalna za našo državo. Vidi se že danes, da so na železnicah dnevno slabše razmere. Bližajo se v državo hudi časi. — Naša industrija, ki bi s rada opomogla in se Dostavila na noge. peša. Delavci postaiaio brezposelni — obrati se zaoiraio. V državi Imamo železno rudo — železarske tovarne ne gredo naprej. Imamo svinec, a nimamo svinčenih izdelkov. Imamo vse polno lesa manjka na vagonov za eksport. Letos ie n. pr. dobra letina sliv. tidiio. da bo v Srbiji zgnilo na tisoče in tisoče vagonov sliv. ker ni vafir°nov in ker ie promet odpovedal. V interesu delavskega liudstva ie da se država industrializira, da se uredi vse potrebno za orodukcilo vsega onega, kar potrebujemo. Izvozna politika države mora iti za tem. da se iz države ne izvažaio surovine, ampak oolsurovine in že izdelani izdelki. Tudi ona pšenica in koruza, ki ie določena za izvoz, ne bi smela iti ven kot žito. ampak kot moka. da povzdignemo lastno mlevsko in-dustriio. Brez industrije- brez cvetoče industrije ni dobro plačanega orole-tariiata. ki na ie pogoi za uresničenje sociializnia. Naša država ie sestavljena iz več delov, ki so se vsak po svoie in v raznih okoliščinah razviiali. Srbi so narod, ki ni imel priložnosti in ne časa. da bi prišel na tako stopinjo kulture kot smo n. or. Slovenci. Ako se kdo posmehuie srbskemu načinu živlienia na kmetih, mora vedeti, da sc ie Srbija bojevala nad 180 let za svoio osebno in politično svobodo. Naloga sociialne demokracije ie. da se boiuie za boliše živlienske oo-goie delavskemu liudstvu. Vemo. da ie uspešen boi le mogoč v urejenih razmerah, ker le tedaj ie mogoče da pridobljeno tudi ostane. Bližamo se volitvam v konstitu-anto. Volilni red ie v prvem čitaniu snreiet. Pri drugem čitaniu ie vlada podala ostavko, ker ie večina poslancev hotela nckai izorememb ..(pasivno volilno pravo učiteljev!) ki iih vlada ni odobrila ali — volilni red. postane kmalu zakon. Konšti-tuanta izide iz volifev. ki se bodo izvršile na femeliu tega zakona. Nato«, ustavetvorne skupine ie velika. nad vse važna, ker bo dala naši držav? ustavo. Od dobi e ali slabe ustave je mnogo odvisno. Mi hočemo tako ustavo, ki nai zaiamči demokratično, nanredno in svobodno državo. Volilni red ima mnogo nedostat-kov tako izkliučuie neslovanske prebivalce od volilne pravice. okre-niuie proporc. ker vstvaria mesto velikih male volilne okraie itd. — ali plod ie koncentraciia strank. Sccijalna demokracija poživlja delavstvo, da se organizira v trdne vrste, ker čakaio io velike naloge: ako bo delavstvo dobro organizirano. imelo bo znatno uoliva na razvol države — ako bo razcepljeno in ne-editio. oogazila ca bo kapitalistična moč. ki se noraia v ugodnih razmerah bogate države. Delavstvu ®dniost nuina potreba — le složno bo izbojevalo velike boie. ki g& čakaio. Ali svet bo last krenkih in značainih — bodemo laki in sociiaHzem bo edino veljavni evangelij. Burno so zborovalci pritrjevali govorniku. Za niim ie govoril strankin tainik sodrug Svetek. ki ie leno razložil potrebo trdno sklenienih vrst. Govor s. Svetka še prinesemo. Govoril k: še s. Leskovšek, ki ie med drugim konstatiral. da meščan- ske stranke vedno naoravliaio true-shode. kadar mi skličemo zbor. ali — vedno se prevaralo. Tudi danes ie JugosJ. Matica napravila truc-shod. Na koncu ie še izoregovoril sodr. Kristan o naciionalnem hujskanj«, ki ga ie kreoko obsodil... Pevci so zapeli internacionala in shod se ie po lepih besedah s. Korena ob pol 12. uri razšel. Res lena ie bila ta manifestaciia. Naš novi Novi roman, ki ga začnemo objavljati tdlcoj po 1. avgustu je spisal Gaston i.e-roux, hborni opisovalec, o katerem piše francoska sllustration« naslednje med drugim: »G. Gaston Leroux je časnikar v pravem pomenu besedo. Bil Je odvetnik, poro-Črvaiec sednih razprav, gledališki kritik, hi-gijenik, dramatik, (L. 1913. se je igrala z velikim uspehom njegova drama »Alzacija« v .pariškem gledališču tRčjane« — opomb, prevajalca). Leroux je prepotoval svet: vedno Je ostal časnikar. Mojroče postane že j>o’Jedelec ali tndustrijec, bodite prepri-£?tir zgodi se to samo vsled njegove ljubezni do poročevanja. Biti poročevalec, to je držati vsak dan v rekah košček življenja, čutiti kakor -.ropoče med prsti, »odviti ga Ji pa uničiti s svojim diliom, obleči ali sleči ga do golega; zato so potrebni zakladi čustvovanja in domišljije G. Gaston Leroux ima oboje. Njegova domišljija ie r.kaj posebnega, Čeprav včasih presenetljiva, 0‘‘tane vendar resnična. Kolikokrat so mislili čitatelji *Matina«, ko so čitali njegova poročila, da so to samo sadovi bujne fantazije, in vendar so imeli pred seboj fotografijo, mislili so na roman, pa je bil odlomek zgodovine. Nekega dne Je hitel naproti Nordensk-joldu, ko se je vračal iz polarnih krajev. | Da bi ga imel popolnoma res samo zase, ga je šel iskat na sredo Atlantskega oceana. Ko' je prišel na njegovo ladjo, je izbruhnil silen vihar. G. Leroux, dasi ravno zelo bo-lan, je ostal izredno dobre volje, Nordensk-jiild, čeprav zdrav kot riba, pa je postal čudno molčeč. Pet dni nato začne izhajati serija Lerauxovih člankov pod naslovom: »Nordcnskjoldovi dogodki«. Da se maščujejo, so mu metali njegovi konkurentje polena pod noge v obliki obdolžitev: roman, podlistek, kar je vljudni izraz za: izmišljotina, laž. In vendar ni bil to niti roman, niti izmišljen podlistek, kar je dokazal tudi Le-ronx, ko Je objavil po sklepu »NordenskjOI-dovo pismo: »Res ne bi verjel, da Je mogoče napisati tako obširno in tako točno poročilo po tako maloštevilnih razgovorili.« podlistek. Nekoč je hotel govoriti s Chamberlainom. Bilo je to takrat, ko je vstajala med bursko vojno nad ministrovo glavo zarja sovraštva. Na vse zgodaj zjutraj se mu po-sreči priti v njegovo stanovanje. Ministeil je še v postelji. G. Leroux sedi v sosednji sobi s Chamberlainovim tajnikom. Dve url že čaka tukaj, a zaman. Tajnik mu Je po-novno izjavil, da ne bo Chamberlain nikdan sprejel nobenega časnikarja. Ta »neuspeh« je postal za Lerouxj| vendar Izreden uspeh. Objavil je članek treh kolon z naslovom: Kako sem zgrešil Chamberlaina. Naravnost mojstrsko delo. Sest kolon razgovora z ministrom ne bi imelo takega uspeha. »Skrivnost Rumene sobe« je delo po-sebne vrste. Slaven kritik piše o tem delu: »Skriv« nost rumene sobe« je izredno delo materna-* tično točnega sklepanja in popolnoma psi-, hološko utemeljeno. Sam Rouletabille pravi nekje: »Storiti moramo nekaj boljšega, nego navadno policijsko delo, biti moramo logični, poslušajte me dobro, tako logični kot je bil ljubi Bog, ko je rekel 2 + 2 — 4. Treba je prijeti pamet na pravem koncu«. V tem tiči ono, ki dviguje to delo nad deli Conana DoyIeja. Vsem bode ugajalo delo, z vžitkom bodo sledili jedrnatim izvajanjem v, nešte vilne pasti, v zasede, v slepe izhode s zopet drugi bodo okusili veselje videti izvršeno divno zadačo, ki je sami niso mogli rešiti. So to res izredni doživljaji reporterja Jcžeta Rouletabilia. Čudno, kaj? Mislili sl bodete, ima res kdo tako ime? Rouletabillei res živi. Ziv je, reporter Je In kličejo ga Rouletabille. Čitali bodete njegove doživljaje, in ko se vam bodo dozdevali najbolj neverjetni, bodite uverjeni, da so gola istina. Spomnite se da je g. Leroux tudi sam reporter — kot Rouletabille — ter vedite, da so to ljudje, ki so na svetu najbolj nevamls ko mislite, da so najbolj od resnice odda* ljeni, takrat so ji najbiižje.« Tako piše svetoven list. Naši čitatelji se bodo sami prepričali, da je »Skrivnost’ Rumene sobe« res nekaj izrednega. Tore}, pozori Vojaška autodeiavnica, prebivališče ruske reakcije! Na shodu ljubljanskih kovinarjev meseca inniia ie bil izvoljen odsek, ki ima nalog zasledovati in obiavliati LISTEK. Maksim Gorkij: Pripovedke, (Poslovenil Fran Pogačnik.) III. Soparen poldan, nekje ie pravkar zaarmel top. mehak, tui zvok. kakor tla ie počil ogromen, gnil obraz. V zraku, ki ga ie pretresla eksploziia. So se iedki duhovi mesta oiačili. ^streie zaudaria po olivnem oliu. tesnii, vinu in zgretem prahu. /arki šum iužnega dne. pokrit s težkim pokom topa. se ie za sekundo grizel k razgretemu kamenitemu tla-Kl1 m se vnovič dvignivši nad ulice, m v mor*e široka, motna reka. Mesto ie praznično pisano in pe- S k.akor bo£rato obšlto oblačilo svečenika, v niegovih strastnih krikih. vzdihih pobožno doni pe-k; Z1v»ienia — vsako mesto ie hram i so ea zeradili napori iiudi. vsako '-io ie molitev k bodočemu, cjj.. v zenitu, razžarjeno ne^° °sleolia. kakor da nada iz ■ \e njegove (očke na zemlio in na eosoodarstvo polkovnika g. Vasiča. Prvo svoie poročilo podala odsek vi sledečem: »Meseca marca ob razpustu avtodelavnic na Ledini ie bilo* prisiljenih 42 monterjev in strugnriev morie pgnieno sinji žarek, globoko s« zaiedaioč v mestno kamenie in v vodo. Morie se blešči kakor svila, gosto obšito s srebrom in iedva se dotikajoč obrežia s počasnim pljuskanjem zelenkastih toplih valov tiho poie modro nesem v viru živlienia in sreče — solncu. Opraženi potni liudie. veselo in sumno se kličoč, bcgaio obedovat, nekateri hite na obal, urno zmetavši sive obleke s seb. skačeio v mvrie riu\ a telesa, ki padaio v vodo. oesta-iaio takoi smešno maihna. kakor temna smetna zrnca v veliki čaši vina. Svileni olioki vode. radostni kriki osveženih teles, glasovi smeh in cvi-lienie otrok, vse (o in mavrični brizgi moria. ki ga razsekavaio skakaioči liudie. se dviea k solncu. kakor vesela žrtev. Na trotoariu velike hiše. sredi četvero tlakariev. ki se pripravliaio k' obedu, vsi so sivi. suhi in krepki kakor skale. Sivolas starec, oprašen. kakor bi bil posut s pepelom, ie napol zaprl crladiio. bistro oko in reže z nožem dolg hleb kruha, pazeč, da bi bili , vsi koščki enaki. Na ulavi ima rdeče I vezano čepico s čopom, ki mu nada na obraz: starec stresa z veliko, apostolsko glavo in nieeov dolgi nos. za-krivlien kakor nn papigi, sope. da vzdrhtevaio nezdrvi. Poleg niega leži na razgretem ka-meniu na hrbtii^ mladenič bronasto-črn kakor hrošč: na obraz mu padaio krušne drobtinice, on leno nomežikuie in ool$rlasno poie. k a k or da sania. Še dva moška se ooirata s hrbtoma k beli steni in dremljeta. Bliža se iim deček s steklenico vina v roki in neveliko culo v drugi, ere s povešeno elavo in zvonko kričeč kakor Ptica in ne videč, da skozi slamo, s katero ie ovita steklenica, padaio na zemlio. krvavo se ‘bleščeč kakor rubini, težke kaplje srosteea vina. Starec ga ie opazil, položil kruh in nož mladeniču na prsi in nestrpno mahaioč z roko poklical dečka. »Brže. slepec! Glei vino!« • Dečko dvigne steklenico do obraza. vzdihne in brzo steče k tlakar-lem. ti se zganeta In otipavajoč steklenico živahno kriče, dečko pa steče kuKor strela nekam na dvorišče in se pravtako urno vrne z veliko, trebu šasto skledo v rokah. Skledo postavijo na tla in starec brižno vliva vanio živordečo struio. štirje pari oči se raduieio nad isrro vina na solncu in suhe ustne iim poželjivo podrhtevalo. Prihaja ženska v bledo* sivi obleki. z zlato obšito čipkasto šerpo na davi: clasno biieio nb tla visoke pete rjavih šolnov. Za roko pelie malo ko-ilro’a«o deklico, ki maha z desno roko. držeč v niei dva nagelička,.s.-- i;n-zibava in DOie! , ' ^ ^ »'J ma. o roa. o ima ma-a .. « Za hrb.tom starega tlakaria *'c iiS 1 in utihne. vr z i' n c se na prste in čez starčeve rame resno gleda! kako tcce vino v žolto skledo, teče in zve-vt* .kakor. nadaiiuie nieno nesem. Nat0 se 'ztrga iz rok ženski, potrga od cvetk vse listke, dvigne temno ro~ cico. slično vrabčii peroti. in zažene r.ceče svetove v skledo z vinom. Četvero lnidi se zgane, srdito dvigne opražene glave, deklica Ploska z rokami in se smeie. teptaioč z malimi nogami, osupla mati lovi nieno roko. z visokim glasom nekai besedujoč. dečko se kohota in zvila, a v skledi plavajo do temnem vinu kakor rožni šolnički cvetni listki. Starec privleče od nekod kozarec, zaiame vina z listki vred. se trudno dvigne na kolena in dvignivši kozarec do ust reče s pomirljivim, resnim glasom: »Nič hudega, gospa! Dar deteta, dar boga...! Na vaše zdravie. lepa1 gospa sn tudi na tvoje, dete! Bodi krasna kakor mati in dvakrat tako srečna!« Približal ie^sive brke kozarcu, zamižal in v počasnih požirkih lokaioč. migaioč s krivim nosom, izsesal temno tekočino. ' Mati se ie nasmehnila, poklonila in odšla. yedoč deklico za roke. ta pa se ie. pozibavala, drsala z nožicami po kamenju in kričala pomižikujoč: , »O. ma-ma o. mia. mia-a.. .k Tlakarli eledaio sedai na vino. sedal za deklico, se nasmihajo in se z gibkimi južnimi jeziki razgovariaio. A v skledi se zibljejo na površju temno rdečega vina jarkordeči cvetni listki. Morie poie, mesto prepeva in žarko se blešči soince, ustvarjajoč —• pravljico. Stran 2. NAPREJ. Ste v. 169. ,v Niš. ako niso Hoteli DOginiti gladu, kaiti v Sloveniji dela ni bilo dobiti. Neka! od teh se lih ie že vrnilo radi zelo slabega živlienia v Srbiji in ker v Sloveniji zopet ni dela nikjer, so se. ko so čuli. da avtodelavnica zoper obratule. obrnili na gospoda Vasiča. ki iih ie na kratico odslovil, češ: Ne rabini: ni dela! Ravno tako le odslovil še več drugih brezDoselnih kovinarjev. Ali ko ie vprašal za delo ruski reakciionarec. ga ie snreiel ta-koi brez vsakih dokumentov o kvalifikaciji. ko se ie vendar trdilo ored meseci pred gospodarskim nolomom avtodelavnice. ko Je bilo treba delavstvu reenliratl plače, da ie edino tisti kvalificiran delavec, ki ie obiskoval »voino zanatliičko školo.« •Dan za dnem prihajalo novi ruski »kvalificirani« »tudi« — delavci. Do danes iih ie že 7 zaposlenih in kar ie naiboli interesantno ie vsaki izmed teh gospodov monterjev tehnik in vsakega nazivlje«) »doktorjem.« Kaineda. priiatelii. kako se to leoo sliši! Vsakdo izmed nas bi želel biti tako »učen«! Kvalificirani so baie tako. da razločuieio levi viiak od desnega. Nehote se nam vsiljuje mnenle. da dirigira centralna vlada caristično gospodo v Ljubljano. Ali Jih spreiema gospod Valič po lastni volji? Čuditi bi se njemu ne bilo nič. kaiti znano nam Je, da se on brani organiziranega delavstva Iz enostavnega razloga, ker mu ie organizirano delavstvo takoj ob njegovem prihodu v Ljubljano gledalo v karte in tega on noče. Vsega tega se mu oa od strani ruskih reakcionarnih elementov ni bati: kaiti ako bode šlo tako dalie. bodo oni kmalu imeli večino v delavnici in bodo še tistih car domačih delavcev izrinili s svo-iim klečeplaztvom. Tako gospod Vasič povečuje brezposelnost! Mesto da bi sprejemal v resnici kvalificirane delavce, spreiema nezmožno rusko caristično gospodo. Zapomni naj si pa g. Vasič dobro, kedai ie on napovedal boi organiziranim kovinarjem, kateri so boi tudi soreieli in unamo. da ga bodemo tudi srečno dokončali. Prosimo naše poslance v narodnem predstavništvu, da ukreneio potrebno. da se ruski reakciionarni elementi odpuste, ter spreimeio v delo domači brezDoselni kovinaril. Na čigavo inicijativo se spreiema v delo tula gospoda ? Napravi nai se že enkrat konec Vasičevemu samolastne-mu paševaniu v LJubliani! Glede železniške nesreče na progi Doboj—Brod. Interpelacija narodnega poslanca, e Josipa Kopača, na ministra za promet. dne 17. iulUa. Nato vprašanje ie odgovoril minister za promet naslednie: Na vprašanie g. poslanca o železniški nesreči na progi Doboj—« Brod. ki se ie zgodila 30. iun. t. !.. sem dobil brzoiavno vest od sarajevske, direkciie o trčeniu dveh vlakov med Ramenom in Vrbovem in le bilo pri tei priliki poginilo 4 delavcev in 18 ranjenih. Poškodovane so 3 lokomotive in 5 vagonov. Preiskavo do tei nesreči ie tako* na licu mesta prevzela od saraiev-ske direkciie odrejena komisiia. ali ta preiskava še ni končana, ker te delo trčenia komplicirane narave ln potrebuie dali časa za izsleditev, dokler komisiia ne odkrile popolnoma pravih vzrokov in kdo ie krivec. Rezultat sa predloži g. poslancu po končani izsleditvi. Po celem svetu in tudi tam. kier ie železniški promet naidovršeneiši. se gode slične nesreče, navzlic vsem tehničnim pripomočkom, da se odklonita. Rezultati so dobri, ker ie število nesreč maniše. ali do danes še ni nikjer usoelo. da bi železniške nesreče povsem preprečili. Dne 30. lun. 1920 se le zgodila na progi med Kamenom in Vrbovem v Bosni železniška nesreča, pri kateri le na mestu poginilo 4 delavcev in 18 lih ie bilo težko ranlenih. od katerih ie 1 DOzneJe umrl: 1 lokomotiva Je razbita 2 so težko poškodovane ln več vagonov ie razbitih: materijelne škoda znaša več milijonov kron. Kakor so konštatirali ie nesreči kriva: 1. Defektna lokomotiva, ki ie zaostala v goroviu in povzročila zakasnitev: 2. Nestrokovniaško in neizkušeno osobie. ki ie vozilo, na eni kakor drugi strani. Vprašam g. ministra: 1. Kai misli ukreniti, da se v bo-Uoče take nesreče preprečijo? 2. Zakai ptvSillaio na otvorieno progo osobie brez izkušnje ht izpitov —■ vlakovodja, ki Je vozil od Kamena proti goroviu ni imel izpitov za vožnjo!? 3. Kaj misli ukreniti, da oride k železnici zadostno število strokovnega. voznega in prometnega osobja, ki bo v stanju, da zabrani nesreče? Politični pregled. + Prihod plebiscitne komisije na Koroško. Plebiscitna komisija ]e publicirala pro-klamacfjo prebivalcem koroškega plebiscitnega ozemlja, v kateri Javlja svoj prihod, naglaša načelo spoštovanja ljudske volje ter priporoča red in mir. Plebiscitna komisiia izjavlja, da Jamči za svobodno neodvisno glasovanje. + Med Avstrijo In Jugoslavijo ni več vojno stanje. Z ozirom na to, da je st. ger-mainska mirovna pogodba ratificirana, ne obstoji več vojno stanje med našo državo ln Avstrijo. + Kamenev pride v London. Ka- rraenev. predsednik moskovskega so-vieta. v boliševiških in evronskih di-plomatičnih krogih zelo cenjen politik. pride v London, da nadalluieio tam delo svojega predsednika Krasi-na. Po vsei priliki le stvar taka. kot da bi bili zavezniki volini. pokriti svoie neuspehe z mirnim pogaianiem. Seveda, tistega tihotapskega odpoši- ljanja pomožnih čet na rusko-polisko fronto m otročilh groženl z — notami. se bodo morali prel odvaditi! + Ententa ni zadovoljna z Nem-ško-AvstrHo. ZakzN? Ker ie dunajska vlada prepametna, da bi hodila zanjo v žerjavico po kostanj. Posebno zsdniega avsiriisko-ruskeca dogovora. o katerem smo že poročali, naša triželodčna deteliica ententa ne more fn ne more prežvečiti. • Zato zahteva kategorično revizijo omenjene pogodbe. Vse to doznavamo iz dunajskih listov in močna želia nas orilemHe. da bi zaklicali: Možie Jugoslovanski. dalte. naredimo lim Se mi. ententovcem. majhno neprijetnost v delno povračilo za vse žalosti. ki smo Jih prestali s strani te kšef tarske kompaniie! Te dni pride sam bukareški maziljenec aelti-tirat. da nam izrabi no nHhovem naročilo naše sinove. In Jih požene v boi proti zmagovitemu oroletariiatu. Pokažimo mu. kie imamo v Jugosla- viji halbližla vrata, skozi katera sunemo vsakogar, ki nam Je nepriieten gost! Povejmo mu. da nas ne mika. deliti usode s poljskimi žlahčiči. z grškimi koristolovci in usode — njega samega! + Bela Kun. Brzojavi so pred kratkim poročali, da je Bela Kun že v Moskvi, ter da so mu tam priredili velike ovacije. To pa ne odgovarja resnici, nego so Bela Kuna na Nemškem internirali. Madžarska vlada je od nemške zahtevala, da se Belo Kuna izroči njej. Nemška vlada na to zahtevo ni pristala. XIII. redni kongres češkoslovaške socijalno-demokratične stranke se bo vršil v dneh 25. do 26. septembra t. L v repre-zentačni palači v Pragi II. Na dnevnem redu so poleg drugih tudi tele točke: 1. Program in taktika, dosedanja in prihodnja politika stranke. 2. Socijalistična internacljo-nala. 3. Gospodarske in socljalne zahteve. 4. Novi organizacijski Statut — Na kongre-je vabljena tudi naša stranka. 4- Kapitalistične intrige. Mnogokrat smo že zapisali resnico, ki pravi, da je buržoazija, ki smatra nacijonalizem za najboljše sredstvo, s katerim se bori za svoje razredne Interese, le toliko časa nacljonal-na in »za domovino«, dokler se ji polnilo njeni žepi. Kadar ji pa preti nevarnost, da se ji kup kapitala zmanjša, kadar gre za blaginjo skupnosti, interese delovnega ljudstva, pokaže buržoazija svoie roge. Prav lep primer za to resnico je v zadnjem času dala avstrijska buržoazija ob priliki sklepanja zakona o oddaji imetja.Ves čas je avstrijsko buržoazno časopisje kričalo, da »domovina propade«, če se ne uvede oddaja imetja, kričala seveda zato, da je lovila na svoie limanice volllce, ko pa je sedaj zakon parlament končnoveljavno sklenil, je — kar ne bi bil nihče pričakoval — nastopila zoper ta zakon na ta način, da Je intervenirala pri ententni reparacljski komisiji, nai ona ta zakon ukine tn prepove oddalo Imetia. Nakane, ki lih ie smaratl za atentat na zakonitost parlamenta ln vlade, so se pa kaplalistom ponesrečile. + Angleška vlada je zaprla finskega so* cijalista Nuorteva, ki se je hotel iz Amerike peljati na Rusko in je imel pri sebi potni list sovjetske vlade. Angleška vlada je Nuorteva izročila finski vladi, ki ga je obsodila na smrt. Sedaj javlja ruska sovjetska vlada, da bo, če se obsodba Izvrši, dala postreliti vse angleške častnike, ki se nahajajo v njeni oblasti na Ruskem, v Ukrajini in Azerbejdžanu. Vsaka krivica, ki Jo povzroči finska vlada Nuortevi se bo stokratno maščevala nad Finsko. + Tudi na Portugalskem! Tudi na Portugalskem ie šlo celokupno ministrstvo na počitnice. Vendar so se možie že pomenili, da iih bo nado-mestoval med tem časom na novo sestavljen koncentracijski kabinet — kakor vidite, se izvrše take-le stvari tam doli vse hitreie kot ori nas! No ia. naši liudie se izgovarjalo z dobo — kislih kumaric! +Mohamedancl se Izseljujejo iz Indije. Brzojavka iz Karašija prinaša vest, da -se indski Mohamedanci izseljujejo na tisoče v Afganistan.Vzrok temu gibanju tiči v angleški politiki do lzlama. — Ni dvoma, ia se bodo zgodile še resne stvari, če ne bodo zavezniki revidirali mirovne pogodbe s Turčijo! -t- Velika tolovajska tolpa Nikl-tovili pristašev, ki ie vznemirjala Crno goro. ie zbežala v Albanijo vsled energičnega zasledovania oblasti. posebno oa še vsled tega, ker se iim ie postavila po robu organizirana omladina in prebivalstvo samo. Na čelu tolpi Je znani zlikovec Sava Raspopovič. ki ie plačan po italijanski vladi. V Braču so se vkrcali na italijanski parnik »Epir«. ki Jih je prepelial v Gaeto v Iialiii. kjer se nahaia večie število Nikitinih najemnikov. - RUSKO - POLJSKE ZADEVE. London. 25. Po brezžičnem poročilu iz Moskve se rdeča armada po poveliu boliševiškega vrhovnega po-veljništva umika. Moskva. 25. Poljskemu vrhovnemu poveliništvu! Da se izvedeio navodila. ki Jih ie oreielo vrhovno po-veliništvo rdeče armade, in ki so bila dne 23. iuliia prijavljena tudi poljskemu poveliništvu Vam naznanjam, da ie vsled orodirania armade zveza z nto težavna in da ie belo-rusko prebivalstvo zastopnikom ooliske armade sovražno cadi izgredov, ki so iih zagrešile ooliske čete med zasedbo in na umiku, vsled česar moramo izdati varnostne odredbe, da se izoenemo sovražnostim. Za prestop ruske meJe po ooliskih odposlancih smatram za naiugodneiši dan 30. julij, kateri datum ie naveden v Vaši brezžični brzojavki. Neprestano premikanje fronte onemogočuie natančno določitev kraia. kier se snidemo. Moremo Vam samo naznačiti pot. na katerem boste lahko prekoračili fronto. Izvolil sem v Vaši brezžični bi zoJavki navedeno oot in sicer cesto Baranaviči - Brest Litovsk. Fronto prekoračite pri točki, kier se nahaiaio ob cesti naše oredstnaže dne 30. iuliia ob osmih zvečer. Vaše odposlanstvo se mora približati z belo zastavico in se ravnati po službenem redu rdeče armade o soreie-mu in spremstvu parlamenteriev. Po soreiemu bodo Vaši odposlanci od-oeliani v Baranaviče. kier se sestanek) z zastopniki rdeče armade. — Vrhovni poveljnik frantnih čet Tuha-čevski. NE MŠKA VLADA ZAVARI ME NfcMSKE ME.IE NA VZHODU. Berlin 24. Predsedniku m:o«rne kor.fercLce v Parizu ie bila d-ie 21. iuliia izročena nastopna nota: Po p »ročlhh. ki iih ie oreiela ntmška vlaJa so oddaljene sovietske Ctie le še n‘:kai pohodov od vzhodno*! ruske mei?. Da ohranimo nevtrah.)st. da vanremo meie in da pomirimo prtbi-va!«.tvo. se nam zdi umestno, dvoriti iz domačinov prostovoljno :>rambo. ki bi se v skrajnem slučaiu mogla pritegniti na pomoč obrambnim mer nim čeiam Nemška vlada orosi zavezniške vlade nai li to dovoi.io m nai tega ne smatralo kot prestopek proti dc.eovorom ki so se sklenili pri pogajanjih v Spaii. Hkrati prosi nemška vlada, nai se ii dovoli, da sme ocšiPat; čete. katere ootrebuie v ohranitev nevtralnosti in obrambo meia čez glasovalno ozemlie Allcu-stein in Maffienwerder na mejo. Nemška vlada se ooira na to. da ie po mirovni poeodbi suverenost v Kilovatnem ozemlju ostala nrei in da ie tedai po mednarodnem pravu obvezana ukreniti potrebno proti morebitnim kršitvom nevtralnosti in državnih meia. Podrobnosti bi se izdelale po potrebi z medzavezniš-kim vriaškonadzorovalnem odsekom v Berlinu. ZOPET OJ1RIN IN KIRKIL1SSE. London, 25. »Dailv Express« iav-lia: V okoiici Odritia se nadaljuje bitka. Odpor Turkov v Vzhodni Tra-ciii Je bil hitro zlomljen. Grki nameravalo s svoJimi četami obkoliti De-fars. ki leži med Odrinom in Kirkilis-se. Grško topništvo ie razbilo turške utrdbe ob Marici. PRED PREDSEDNIŠKIMI VOUT-VAMI V AMERIKI. London. 25. Kakor poročajo »New York Times«, se ie republikanski predsedniški kandidat Hardinae uo- Leon Trocki: Boljševiška revolucija. (Dalje.) Kapitalistične vlade so poizkušale naša odkritja Izigravati diugo proti drugemu, toda ljudske mase so nas razumele in priznale. Nm en socijalpatrijotičen Ust si ni drznil, kolikor mi vemo, protestirati proti dejstvu, da Je vlada delavcev In kmetov vse metode diplomacije temeljito izpreme-dila ln da smo se odrekli vseh njenih podlosti in nečastnih mahinacij. Naša diplomacija si je stavila za cilj prosvitlienje ljudskih mas, spoznati jih je hotela z bistvom politike njih vlad ln jih v boju in sovraštvu proti meščansko-kapitlističnemu redu trdno skovati v celoto. Nemško meščansko časopisje nam je očitalo, da »zavlačujemo« mirovna pogajanja; toda vsi narodi so prisluškovali s hlastno pazljivostjo dialogu v. Brest-Litovskem; in s tem je bila tekom dveh in pol mesecev mirovnih pogajanj storjena mirovni stvari velikanska usluga, katero so morali priznati celo poštenejšl izmed našili sovražnikov. Prvič se Je mirovno vprašanje obravnavalo na način, ki ni poznal nobenih zakulisnpsti in intrig. Dne 22. novembra smo podpisali pogodbo, za ustavitev vseh vojnih operacii na vsej fronti od Vzhodnega do Črnega moria. Zopet smo se obrnili do entente s ponudbo, na se nam pridruži in se skupno z nami pogaja. Dobili pa nismo nobenega odgovora, čeprav ententa tokrat ni več poizkušala, strašiti nas z grožnjami. Mirovna pogajanja so se pričela dne 9. decembra, poldrugi mesec po sprejetju mirovnega dekreta; Izmišljena so vsled tega vsa sumničenja kuruptuega socijalno izdajalskega časopisja zoper nas, češ da nismo storili ničesar, da stopimo v stik z entento. Poldrug mesec smo obveščali entento o vsakem našem koraku in Jo neprestano poživljali, da se pridruži mirovnim pogajanjem. Pred narodi Prandle, Italije In Anglije je naša vest fclsta ... Ml smo storili vse, kar Je bilo v naši moči, da pritegnemo vse vojujoče se dežele k mirovnim pogalanjem. Krivda torej, da smo bUl prisiljeni, pričeti separatna mirovna pogajanja, ne zadeva nat, temveč imperljaliste zapadne Evrope ln one ruske stranke, ki so vladi delavcev in kmetov Rusije ves čas prorokovale skoraišnio smrt in naprošale entento, naj ne jemlje naše mirovne Inicijative za resno. Bodi že kakorkoli, mirovna gogajania so se PjriCela dne 9. decembra. Naša delegacija le podala načelno izjavo, ki natančno označuje temelje splošnega demokratičnega miru v smislu dekreta z dne 28. oktobra (z dne 8. novembra po novem štetju časa). Nasprotna stranka Je zahtevala, da se seja prekine, in vsled predloga Kuhlmanna se Je z nastavkom pogajanj vedno bolj odlašalo. Jasno je bilo, da je formulacija odgovora na našo izjavo povzročala delegaciji četverozveze velike težkoče. . Dne 25- de" cembra je bil odgovor gotov. Diplomati četverozveze so se pridružili demokratičnemu geslu miru brez aneksij in kontribucij na podlagi samoodločbe narodov. Mi smo sl bili svesti, da je to le gola hinavščina. Ali pričakovali nismo niti hinavščine, kajti hinavščina je — kakor pravi neki francoski pisatelj — tribut- ki ga zlo odplačuje kreposti. Ze okoliščina, da je nemški imperi-Jallzem smatral za potrebno, priznati ta tribut načelom demokracije, Je po našem mnenju pričal o tem, da Je notranji položaj Nemčije precej resen . . . Čeprav si v splošnem nismo glede demokratizma gospodov Kiihlmanna in Czernina delali prav nobenih iluzij — predobro namreč poznamo nemške in avstro-ogrske vladajoče razrede te treba vseeno priznati, da si nismo mogli nikdar predstavljati one velike razlike, ki je ločila dejanske mirovne pogoje nemškega imperijalizma od onih gesel, ki jih Je prvotno stavil kot plagijat ruske revolucije gospod KUhltnann dne 25. decembra. Na tako nesramnost res nismo bili pripravljeni. Odgovor Kuhlmanov je na delavske mase Rusije napravil silen vtis. Smatral se je za posledico bojazni vodilnih razredov centralnih držav pred nezadovoljnostjo in stopnjujoče se nestrpnostjo delavskih mas Nemčije. Dne 28. decembra Je bila v Petrogradu kolosalna delavsko-vojaška demonstracija v čast demokratičnega miru. Toda drugo jutro se je naša delegacija vrnila iz Brest-Litovskega in prinesla s seboj one roparske zahteve, ki jih Je gospod Kuhl-mann stavil v imenu centralnih držav in stopdjujočo se nestrpnostjo delavskih mas Na prvi pogled bi moglo bii naravnost nepojmljivo, na kaj da je nemška diplomacija pravzaprav računala, ko Je stavila demokratična gesla le za to, da dva, tri dni pozneje povsem očitno pokaže svojo volčlo požrešnost. Teoretične razprave —■ največ na inicijativo Kiihlmanna — o demokratičnih načelih so bile, če že ne več, pa vsaj drzne. Da sl diplomacija centralnih držav. stavil na stališče nasprotnikov zveze narodov. Sodilo, da deli Hardinge stališče s senatorjem Knoxom. ki je za posebni mir z Neinčiio. TURKI PODPIŠEJO MIROVNO POGODBO. Pariz. 25. Turška mirovna pogodba bo vsekakor podpisana prihodnl teden v Sevresu. BOT/ IRCEV ZA SVOBODO. London. 25. Iz Irske iavlialo, da ie tam dešlo do ponovnih spopadov, ki so zahtevali človeškega živlienia. V Belfastu so bili veliki izgredi. M so končal! v pravcati bitki. Po uradnih poročilih ie bilo nri ooboilh 13 oseb ubitih več kakor 200 oa tanie-nlh. Novice. — Železniška konlerenca, ki je bila napovedana za 26. julija v* Mariboru, Je P*** ložena na prvo polovico avgusta. — Ustanovitev ženskega učiteljišča * Zagrebu. Uradni list hrvatske vlade objav« lja naredbo, po kateri se ustanovi v Zagrebu samostojno žensko učiteljišče. — Upor letnikov c Cetinju. »Novosti* poročajo iz Cetinja, da so se uprli letniki. Poizkušali so premagati stražo in pobegniti. Straža Je morala rlbiti orožje ter |e bilo več oseb ranjenih. Večino jetnikov so zopet njell ln zaprli. — Kuga na Grškem. V Pireju se je pojavila kuga. Ker se bolezen čimdalje bolj širi, je minister za narodno zdravje izdal najobsežnejše ukrepe, da se nevarna bolezen ne prenese v našo državo. — t Ludvig Oanghofer. V Tegernsee I* dne 24 t. m. umrl znani pisatelj dr. Ludvig .Ganghofer v starosti 65 let. Zadela ga Ja kap. — Na Dunaju je pričela zborovati mednarodna komisija za razdelitev podonavskega ladjevja. Komisiji predseduje amerf-kanski polkovnik Hines, ki je še nedavno fungiral v Beogradu. Jugoslovanska delegata sta v tej komisiji dr. Novakovič in admiral Pržoe. — Belgijska vlada Je že izdala zakon o uvedbi osemurnega dela in tedenskih 48 ur. — Italijanska ladja se je potopila. Vojna ladja »Racchia*, ki je spremljala nekaj italijanskih parnikov z ruskimi vojnimi ujetniki v Odeso, je zadela v Črnem morju na na mine in se potopila. Posadka je skoro vsa rešena Eksplozija. V Piacenzi Je treščilo V. skladišče razstreljiva 70 ton bafistita je zle- '' telo v zrak. Pri tem Je bilo ranjenih sedem vojakov. — Velik požar t Benetkah. V nedeljo je izbruhnil v arsenalu požar, ki se je razširil na mestna dela San Marino ' in Sati Francesco. Mnogo družin je zbežalo na RI-va degli Schiavoni. Mornarji, vojaki M ognjegasci so pomagali gasiti. Iz muzeja, ki se nahaja v bližini pogorišča, so morali odnesti vse dragocenosti. — Francozi, pardon francoski narodnjaki bodo proslavili petdesetletnico domača takozvane — »republike«. Tozadevno o predložil naučnl minister poslanski zbornici dva zakonska načrta: 1. načrt o posojilu 500.000 frankov v čimvečjo proslavo tega vrlo redkega dneva. 2. Oficijelni prenos posode, ki vsebuje srce prvega predsednika Leona Gambetta v Panteon. (Kjer počivaj« pozemeljski ostanki velikih francoskih mož). — 3. (a to smo sami dostavili!): ustanovitev velikega narodnega zdravilišča za vse one, ki so se Jim od samega rodoljubnega na* vdušenja skisali redki možgani. — Zborovanje pravoslavne duhovščine ▼ Belgradu. Dne 25. t. ra. Je bilo v Belgradu otvorjeno veliko zborovanje pravoslavnih svečenikov iz Srbije, Bosne, Hercegovini Macedonije in Vojvodine. Razpravlja^ o drugi ženitvi svečenikov. ... Delavske organe v^^gra{-cale ljudsko skupSciuo 7 .».v* »Apolo«, kjer so zavzele ostro StallSČe proti vojnemu ščuvanju. na ta način ne bo prislužila nobenih lavorik, tega sl je morala biti svesta že v naprej. Vsa skrivnost Kiihlmannove diplomacije pa Je obstojala v tem, da je ta gospod bil resno prepričan o tem, da bomo mi trobili ž njim vred v njegov rog. Mož je kalkuliral ^ približno tako-le: Rusija nujno potrebuje miru. Boljševikl so dosegli oblast zato, ker so se zavzemali za mir — naj jo torej ob-drže še nadalje. Toda obdržati Jo bodri mogli le, če res sklenejo mir. Sicer jih veže nekak demokratični mirovni program, ali čemu so potem vendar na svetu diplomati, če ne za to, da Iz črnega napravijo belol Ml Nemci bomo boljševlkom stališče olajšali s tem, da bomo svoj plen odičili z dekorativnimi gesli. Boljševiška diplomacija prav gotovo ne bo brskala za političnim bistvom našega načrta, — ali pravilnejše, _ ne bo si niti upala razgaliti pred očmi vsega sveta prave vsebine naših varljivih gesel ... Da povemo drugačeti Kilhlmann je upal, da se na skrivaj sporazume z nami: on nam bi pripustil, da šo nadalje figurlraino s svojimi lepimi gesli* mi pa naj bi mu kratkomalo omogočili, da si Nemčija prilasti razne pokrajine in podjarmi narode. V očeh nemškega delavstvS bi seveda to pomeuilo toliko, kakor, da ru- Dnevne vesti. Kdo ščiti miliionarie? Tako se izprašujeta zadnii čas CfosDodie klerikalci in liberalci in debelo gledaio drug drugeea v svojih elasilih, pod mizo Da se pomenliivo suvajo. češ. sai se razumemo... Vprašanje ie načel klerikalni manipulant s fra/ami. »Večerni list«. Zaradi stanovanj ie šlo. »Milijonarji na! zidaio hiše«, tako ie zavDil med maso liudi. ki so brez stanovanj in ki so »takrat« mislili že na »pobuno«. Misel samo ie izprožil dr. Gosar — morda iz »idealnosti«. — Mi sme to misel hoteli uravnati z našimi nasveti na pot. ki bi bila vodila do nieneea uresničenja. Toda »Večerni list« se ie zbal. da bi kak naivnež morda stvar res vze! za resno, pa ie takoi zapisal: Glejte jih sociialiste. milijo-.^}c°variajo! Kristan in Korun “jpnarla. in to ie dokaz! — Mi i.„. qS! "'J' na iasnem. da ere kleri-tAm i Za f°v na maso. tako Drl vnros ®|ior tudi Dri vseh drueih irii m. • ^r- Gosarja samesra so in *'^eralci Dolili z mrzlo oao. da sra streznijo iz omotice ^eve*’Ke idealnosti«, ker je že pre-*-c vneto računal do časooisiu. koli-- novih palač da bo do zime Že c, asilo »novo« Ljubljano. Prišlo le lednjič tako daleč, da so klerikalci. ° n stvar prišla celo Dred sodišče, zaceli »napadati« liberalce, da ščitijo "muonarie. Dr. Tavčar kaloada. Da e napravil, ne razumevajoč »finto«. usodno napako: Povedal >e javnosti Klerikalci ščitiio miliionarie in to celo tule, dočitn stranka hišnih po-sestnikov ščiti »kvečiem« domače jnuilonarie. »Trboveljski družbi je ^enkalna vlada dovolila povišanje „ n Dremoffu. to ie 120 miliionov let-ie?a dobička več in 10 milijonov do-c ~ a od mestne občine ljubljanske! ® tem povišanjem cen bo onemogo-ceno oadanie cen živlienskih ootreb-sJ-Jn jn z 10 milijoni ki iih Trboveljska družba dobi od llubHanskeea mesta, bo nlačana Trboveljski družbi njena palača v Ljubljani!« Tako se ie nad klerikalci razhudil župan liublianski. — in klerikalci so vzkliknili' »Oh. ta nerodni Tavčar ga oa polomi... »Bratomorni« boi se bo noterntakem mo.ral še vsekakor na- fSr^V-k lVJo- dr Q°sar ie med >*eni da končno res ne izeuhi krprli sv ci.il 40 milnonariev na seio in te spokorno priznal svoie srehe. kate-rai sp ie nad miliionarii nreere^i! i™ gm 8,.l66- M'Iiwnarii so soa. kcinežu velmodušno odpusti nleaov vi3 Vn da se združijo :a «m miiostno sezidaio veliko lnrj-o za dva milijona kron. kamor nal se notem soraviio mani važni urad!. r,n,Jldan^e oa iih nai potem nikar J i!uu ve^ ne Na podstrešjih v in h . ie prostora za 200 družin n oaraka bo napravila prostor 36 aružinam in kaj treba še več. — ta-„k SP mrmrali. — Torej stanovanjca beda ljubljanska ie za letos »rešena« nemirneea življenja in — komedija kanitalistov končana. KaDl-,alisti nloskaio... Kdo ščiti milijonarje? • Konsutnno društvo za Slovenijo le te t?.. ^upi'° š°lo bivšega »Schulverekia« v mesteZ*--°t0 270 000 K- v t0 Sol° 8e Po- sedaj na JSna pisarna ln skladišča, ki so no društ, krajih raztresena. — Konzum-Ši da sc bel° črnega prav v ničemur ne loči, ter da sfmo naša zla volja kriva temu, da raz- ujenio med črnltn in belim. Grof Czer- zastopnik Avstro - Ogrske, se je pri gajanjih obnašal tako, kakor ne more 'L*? "ik°mur ugajati ali morda biti celo v nas' oc*no ie feral ulotfo sekundanta in tren *!u- navodilili Ktthlmanna v kritičnih j:,v.°f. , obkladal z zasoljenimi ln prezlr- Kai 'rru *ziavami. General Hoflmann je po- g0 31?Ia ma^ce Poživil. Ne da bi kazal mno- itlsfSl^atie do Kiihlmannovih diplomaičnih Svoiri čestokrat razkladal po mizi ^ vojaški nesmisel, o f^piHTi po* del Vidite g. Deržlč, to celo prerekanje za tako malopomembno zadevo sem Izzval samo zato, da Javnost vidi, s kako demagogijo se dela pri nas politika. PokazaU sem hotel, da ste tudi Vi eden tistih amblcijoz-nlh politikov, ki vtakne nos v vsako posodo svojega političnega nasprotnika, če Ima upanje, da mu bo to pripomoglo, da bo vsaj v konštituanti — narodni predstavnik. V Ljubljani, dne 26. Julija 1920, Dr. MUan Korun. a»«'ri*«rr»w rrr Gospodarstvo. — Letošnja žetev v Vojvodini bo po vesteh, ki prihajajo, zelo dobra. Računajo, da se bo pridelalo okoli 110.000 vagonov žita. Za domačo potrebo bi zadostovalo 32 tisoč vagonov žita, tako da bi bilo za izvoz na razpolago okoli 80.000 vagonov žita. — Trgovinska pogajanja s Češkoslovaško v Belgradu se nadaljujejo. Ustanav-lena je komisija za likvidacijo kompenzacijske pogodbe s Cehoslovaško od meseca marca pr. L Razgovarjajo se na podlasi določil svobodne trgovine. Prepovedan bo samo uvoz In izvoz nekaterih predmetov, ki so za državo potrebni. Kot šef čehoslova-Ske delegacije v teh pogajanjih fungira F. Matejček čehoslovaški konzul v Beogradu. — Jugoslovansko-madžarskl »kšeft«. »Mittagspost« poroča iz Budimpešte o |u-goslovensko-madžarskih pogajanjih radi ustanovitve jugoslovenske-madžarske delniške družbe za izvoz in uvoz. Podjetje bi Imelo 500 milijonov kapitala. V najkrajšem času naj bi se že vršila ustanovna skupščina nove družbe. — Mednarodna poštua In brzojavna konferenca je sklenila, da se zavzame za tot da se mednarodni promet kar najhitreje vzpostavi vsaj z enakimi pogoji kakor Je bil pred vojno in da bi se zasebne brzojavke v kar največji množini pošiljale po brezžičnih postajah. —Francoski kapital v Jugoslaviji. S 1. avgustom bo pariška banka »Caisse hypu-thecaire de France* otvorila dvoje podružnic v Beogradu. Za te podružnice je določena glavnica milijon frankov. Ravnatelj te podružnice bo Oton Gavrilovlč, bivši hi' špektor v ministrstvu za finance. Ministrska kriza. Zagreb, 26. Današnja „Riječ“ javlja iz Beograda: Pregovori za sestavo nove koncentracijske vlade so se nadaljevali danes od desetih do trinajstih in pol popoldne. Ker v vprašanju izvoza še ni sporazunilje-nja, bodo danes dopoldne o tem razpravljali dr. Ninčič in Jankovič kot pooblaščenca radikalne stranke, Draškovič in Voja Marikovič pa od demokratske stranke. Tudi v vprašanju deželnih vlad še ni dosežen sporazum. Narodni klub daje demokratom v hrvatski vladi samo notranje posle in zdravstvo. O tem vprašanju se bodo nadalje razgovar-jali jutri dopoldne ob desetih. Jutranji listi prinašajo iz Belgrada: Merodajni parlamentarni krogi zatrjujejo, da Vesnlč ni zmožen obvladati vseh težkoč. katerim stoii nasproti, če hoče sestaviti novo vlado. Ako v dveh ali treh dneh ne bo ničesar dosegel, bo vrnil svoj mandat regentu. Sicer se dr. Vesniču zelo zaupa, vendar pa nekateri menijo, da nima dovolj energije, da bi jo pokazal v parlamentarni zbornici. Be.Vrad. 26. Stojan Protič in Hinko Križman sta imela sestanek, na katerem sta nadalievala razgovore o načinu reševanja agrarnega vpršanla. Danes dopoldne so se zopet sestali deleeati za sestavo koncentracijske vlade. V političnih krocrih tipalo, da se bo dr. Milenku Vesniču navzlic vsem težkočam morda vendarle posrečilo sestaviti koncentraciisko vlado. tem vnele komplicirane juristlčne debate. Mi s svoje strani nismo kajpada prav nič dvomili o tem, da je pri vseh teh pogajanjih smatrati za resno realnost res edinole ves ta nesmisel generala Hoffmanna. »Najboljši kup v naših rokah«, tako sl Je mislil gospod Kiihlmann, »je pa vsekakor ta, da se pogajanj udeležuje delegacija kijevske ra’de.« Malomcščanom, ki so v Ukrajini prilezli do krmila, se je »priznanje« njih vlade po kapitalističnih vladah Evrope zdelo nekaj, kar je oJiočilne važnosti. Najprej se je rada ponudila en-tentnim iinperijalistoin in je dobila od njih tudi nekaj denarja; na to je poslala svoje zastopnike v Brest - Litovsk, da si za hrbtom ruskih narodov izgovori od nemške in vstrijske vlade priznanje svoje državne zakonitosti. Kijevska diplomacija, ki je šele sedaj nastopila pot »mednarodne* eksistence, Je očitovala isto obzorje hi isti moralni nivo, ki je že od nekdaj označeval meskvine politike balkanskega polotoka Gospoda Kiihlmann ln Czernin ulsta seveda niti najmanj mislila na to, da bi samostojna Ukrajina moga res kaj dolgo obsto- Prireditve. Veliko vrtno veselico ob 251etnici svoieva obstca priredi društvo liub-lianskih mizariev in sorodnih strok v Liubliani v nedelio. dne 1. avgusta 1920. v Švicarijl. Začetek ob 4. uri popoldne Vspored bo iako obširen in zabaven, med drusrim srečolov s krasnimi mizarskimi dobitki, šaliiva pošta itd. Pevske točke Lzvaia odsek »Svobode Dodvzeli potrebni ukreni, da se nrepodiio boiiševiki iz rumunskeea ozemlia. V parlamentarnih krogih orevladuie mnenie. da ie bolie. da se mi v te stvari ne vmešavamo. D‘ ANNUNZIJEVA DRŽAVA V DRŽAVI. Reka, 26. D* Annunzio je osnoval posebna predstavništva v Palermu, Napol ju, Bariju, Florenci. Bologni, Turinu, Ženevi. Trstu, Benetkah in Ankoni v svrho ,da razvijejo veliko politično propagando. Vsa predstavništva so podrejena D‘ Annunziu ln njegovim delegacijam. ' kaK »Ilirije«, proti S. K. Slovan, naj občinstvo razvidi iz sledečega: S. K. Slova« ne more imeti radi nelzgotovljenega igrišči nlkakih pravilnih treningov ter so bile prvenstvene In druge tekme za rrvo moštvo »Slovana« faktično treningi. Samo*, obsebi Je umljivo, da moštvo ne more biti v kaki posebni formi, a je vzllc temu doseglo dobre rezultate. Iz tega se lahko sklepa, da bi samo reden trening in ipranie z močnejšimi moštvi dvignil formo prvegs moštva. Se večji udarec za S. K. Slovana pa je bil ta, da je bilo od prvega moštva' vpoklicanih v vojake 6 najboljših igralcev, ki so se morali s težkim srcem odpe'!ati v, Split in Zagreb. Posledica se je tako] videla pri prvenstveni tekmi napram ; Herti«, kateri je kakor znano Slovan podlegel. Da se Slovan Izogne še hujšemu porazu at športnemu ugledu, naprosil je ljubljanski podsavez, da se prvenstvena tekma med njim in sedaj v najboljši formi stoječa »Ilirijo« preloži na skrajno mogoči termin* ker je odbor »Slovana« napel vse sile, da se vrne onih šest igralcev, kar mu je bilo tudi zagotovljeno. O »Iliriji«, ki ima krasno urejeno igrišče, torej prilike za najrednejši trening, dalje sta si dva igralca, ki študirata v Zagrebu, pridobila tam še manjkajočo tehniko pri znanem trenerju Čehu Kože« luhu, in je prvo moštvo igralo toliko prvorazrednih ek cm, lahko trdimo, da je na višku. Ljubljanski nogometni podsaves pa ie šel preko tega na dnevni red In zagrozil »Slovanu« v slučaju neizigranja ne« deliske prvenstvene tekme, da ga kaznuje po pravilih podsaveza, t. J. da ne sme igrat! 6 mesecev nobene tekme in »Slovane, kateremu je bil na ta način nastavljen nož na vrat. se Je moral končno podati ln igrati prvenstveno tekmo z Ilirijo ne s 6 temveS z 10 rezervadi. Ta vls major je treba upoštevati in se torej zadnja, kakor tudi ona s Herto ne bi smeli imenovati prvenstveni tekmi in tudi ne verificirati. Ljubljanski nogometni podsavez ni škodoval v športnem oziru samo ugledu škortnega kluba »Slovan«, temveč tudi Iliriji, kajti ljubljansko športno občinstvo se bo korenito premislilo gledaU In plačati za tako slab šport tako visoke vstopnine. Toliko cenjenemu športnemu' občinstvu v vednost, da ne bode krivo tolmačilo nedeljske pod vsako kritiko stoječe Igre 10 iz rezerve. Tekma »Amatetire« — Kombinirano tnožtvo slovenskih klubov se 1© končala 3:4 v orid našetra možtva. Oledalec bi na prvi Doded proroko-val zmaco nemškemu klubu radi njegove tehnične izvežbanosti, vendar na ie ni moeel uveljaviti. Vzrok bo učal v tem c!a ;mn>no nap zelo soret-nih iemlcev nosebno v obeh branilcih in eoalmar>u. Sicer oa ie tudi ta tekma pokazala, da treba našemu možtvu še velike in vztrajne vežbe. da nridc do .*Kre leno ♦reniranosti. ki ie lastna praškemu *■■.■ ■ 'ui m pa usno-sobiia za leoo onui.:., in duhovito komblmrano krro. Iz Slovenile. Shod v Celju. V nedeljo dopoldne Je priredila naša stranka javen shod v Celju Sicer smo pričakovali, da bo shod dobro obiskan, nismo pa računali, da se bo spremenil v tako velikanski triumf socijalno demokratske misli. Več tisoč navzočih je z zanimanjem sledilo stvarnemu govoru s. Ant. Kristana, ki je priciziral zahteve, ki jih imamo do države. Govorniku sp burno aplav-dirali ter ga obmetavali s cvetjem. Pevsitf zbor je pred in po shodu zapel krasno pesem dela ln zbujenja duhov. Poleg s. Kristana sta govorila se ss. Svetek in Leskovšek. ki sta v jedrnatih besedah pozvala delavstvo na delo za ljudski blagor. Soglasno je bi! izvoljen predsednikom shoda s. Kor :c, ki je v zaključnemu govoru pozval navzoče v tabor socijalne demokracije. Shod je bil vseskozi na višini, disciplina vzorna. Belgrajska občina razpisuje mednarodni natečaj za izvršitev generalnega načrta me--sta Belgrada. I (Dalje prih.) ŠPORT IN TURISTIKA. Ilirija rez. — S. S. K. Celje. Danes v torek ob 19. uri na prostoru Ilirija fottball-match med rezervo Ilirije in prvim moštvom S. S. K. Celje. Ker sta obe moštvi precej jednakl obeta biti tekma jako zanimiva. Vstopnina običajna. Ob vsakem vremenu, k Avtomobllnl klub za Slovenijo v Ljubljani sklicuje Izredni občni zbor na nedelio dne 1. avgusta t. 1. ob 10 uri dopoldne v Etablisement Hugelman v Doleh ob Vrbskem jezeru. Dnevni red: sprememba pravil, slučajnosti. k Kako ubija oflcijelnl reprezentant slovenskega nogomota »Ljubljanski nogometni podsavez« slovenski šport. Da izve tudi širše športno občinstvo, katero ni prisostvovalo nedeljski prvenstveni (??) tekmi med Slovanom fn Hirljor kako ie postopal uo£o.iietni podsavez, ki je popolaoina v ro- Sklad za svojce padlih žrtev, Do sedaj izkazana darila K 23.046.29; nadalje so darovali: Ravnatelj Lajovic K T, učitelj Kerne K 15, Pregelj Rudolf K 4, 1. Erlali K 80, pendal Ignac K 40, Pehan Ivan K 10, Bohinc Peter K 6. Stegnar Rok K 3, Smole Karl, K 3, Megušar Mihael K 5, Krjstufek Prokop K 2, Strupi Peter K 2, Vrhunec Val. K 10, Mežek Jakob 9 K, Ru-don Jak. K 9, Ahlun Andrej K 10, Mežek Jakob K 9, Rudon Jak. K 9, Ahlun Andrej 5C 10, Snoj Henrik K 8, Debevc Josip K 2, Blaž Hribar K 20, Tomše Ivan K 2, Janeži3 Tone K 3, Oortnar Jakob K 3, Kogoj Rok K 5, Meglič Janez K 6, Čadež Alojz, K 5, Podrekar Anton K 10, Novak Ciril K 3, Tro-jar Josip K 4, Poluc Franc K 4, Sekardl Srečko K 4, Praprotnik Peter K 2, K!emenči5 Jožef K 2, Praprotnik Janko K 8, Pogačnik Valentin K 4, Nosan Franc K 20, Pretnar, Ivan K 15, Kunšič Ivan K 5, Simončič Ivan K 10, Kršič Jožef K 10, Majdičev mlin v Celju nabral s. Kasesnik in Morlna K 100, Apnenik Zelschegg nabral s. Železnik K 150, sodr, Streicher K 20, Maks Preželi, Lož K 20; v skupnem znesku K 23.732J9. Izdaiatell: Ivan Mlinar. ,Odg