721 OCENA / REVIEW Peter G. Kirchschlaeger. 2023. Ethical Decision-Making. Baden-Baden: No- mos, 140 str. ISBN 978-3-7560-1341-8. Pr of esor t eološk e etik e v Luz ernu v Š vi ci P e t er G. Ki r ch sch l aeg er j e v zb i rki „NomosT extbook“ v angleščini iz dal delo z naslov om Ethical Decision-Ma- king (Etično odločanje). Delo je r az deljeno v sedem pogla vij. V pr v em pogla vju a vt or pr eds t a vi potr ebo po oblik ov anju modela z a etično odloč a- nje danes. Člov ek se namr eč ne mor e iz- ogniti nujnos ti etičneg a odloč anja, saj je s v obodno in a vt onomno bitje. A vt or po- v z ame gla vne elemen t e r azličnih ž e ob- s t oječih modelov , pok až e na sk upne t oč- k e in si z as t a v i cilj, da bo oblik o v al pr e- pr os t in upor aben splošni model, ki bo t emeljil na pr epričljivih ar gumen tih. K ot gla vna krit erija z a e tično pr esojanje ž e v izhodišču na v ede spoš t o v anje s v obode in dos t ojans tv a vsak eg a člov ek a. Drug o pogla vje je pos v ečeno global - ni r az se žnos ti e tičnih vpr ašanj, ki jo z a- znamuje plur alnos t etičnih pris t opov . Kir chschlaeg er ponovno izpos t a vi, da s t a pr vi načeli vseh etičnih načel spoš t o- v anje s v obode in člo v ek o v eg a dos t ojan- s tv a, ki ima t a un iv erz alno v elja v o. Spo- š t o v anje t eh dv eh načel z ag ot a vlja, da noben člo v ek ni nik oli ins trumen t alizi - r an in da lahk o samo ob br e zpog ojnem spoš t o v anju t eh načel sobiv amo znotr aj r azličnih partik ularnih e tičnih vr edno- tenj. P omembno pa je, da znamo ob spoš t o v anju t eh načel oblik o v a ti s v oje r az umsk e r azlog e, ki bodo pr epričljivi z a os t ale sog o v ornik e v sk upni e tični r az- pr a vi. A vt or poudarja, da plur alnos t v etiki nik ak or ne v odi v arbitr arnos t ali r ela tiviz em, ampak v z ah t e v o po oblik o - v anju dobrih ar gumen t ov z a posame zna s t ališč a. T retje poglavje obr avnava odnos med etik o in pr a v om. Izpos t a vljena je ne v arnos t demokr a tičneg a sis t ema, ki lahk o z odloč it v ijo v e č ine spr e je m a z a- k one br e z t emeljit eg a e tičneg a pr emi- slek a in br e z pr ocedur e e tičneg a odlo - č anja. Pri spr ejemanju političnih odlo- čit e v ima v edno v ečji vpliv moč k apit ala in medije v . Če trt o pogla vje spr eg ov ori o priho- dnos ti e tičneg a odloč anja v po v e z a vi z upor abo ume tne in t elig ence. A v t or se spr ašuje, če nam bo upor aba umetne in t elig ence olajšala br eme e tičneg a od- loč anja in pride do z aključk a, da še t ak o i zp op o l n jen s tr oj n e mo r e n ad omes titi člo v ek a na podr očju e tičneg a r azmišlja- nja in odločanja. Umetna int eligenca namr eč nima z a v es ti, s v obode, r anljiv o- s ti, odgovornos ti, a vtonomije in spo- sobnosti predvidev anja prihodnosti. Zato etične odločitve ostajajo tudi v dobi ume tne in t elig ence v izklj učni od- g o v ornos ti ljudi. P et o pogla vje pr eds t a vi specifik o etič- neg a odloč anja, ki g a z aznamuje enkr a- tnos t v sak e k onkr e tne situacije. Z a r eši- t ev primer a namr eč nik oli ni mo žna z g olj deduk cija načel in norm. E tik a z a t o ni z g olj k az uis tik a. Kir chschlaeg er izpos t a vi pomen v es ti in kr epos ti epikije, ki posa- me znik u omog oč a, da opr edeli najv ečje 722 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 mo žno dobr o v k onkr e tni situaciji. Pr a v t ak o ne mor emo o e tičnos ti določeneg a dejanja odloč a ti z mnenjem v ečine ude- le ž ence v v pr ocesu. A vt or poudari, da etik a ni demokr acija, saj lahk o pr ek o de- mokr a tičneg a pr ocesa pridemo do e tič- no slabe odločitv e. E tik a mor a na r acio- nalen in pr epričljiv način pr eds t a viti s v o- je ar gumen t e, ki mor ajo ime ti splošno v elja v o , pr edvsem pa mor ajo z agot a vlja- ti s v obodo , člov ek ov o dos t ojans tv o in enak e pr a vice z a v se ljudi. Osr ednje je šes t o pogla vje, v k a t e- r em Kir chschlaeg er r az vije s v oj model etičneg a odločanja, ki g a poimenuje S AMB A . Z njim ž eli ponuditi pomoč z a r eše v anje e tičnih vpr ašanj na š t e vilnih podr očjih našeg a življenja: od odločit e v v z asebnem življenju do sk upnih odlo- čit e v na podr očju ek onomije in politik e. ‚Sambo‘ ses t a vljajo š tirje k or aki: S nas najpr ej v abi »P oglej in r azumi r esnič- nos t« (See and understand the reality ), A nam na t o v elev a »Analizir aj r esnič- nos t pod Mor alnim z ornim k ot om«. B nas spo dbuja »Bodi mor alni sodnik« in A nas poziv a »Deluj temu ustr ezno« (Act accordingly ). A vtor ž eli ponuditi pr epr os t in učin k o vit model, ki bi posa- mezniku in skupnostim služil, da bi spr ejeli poglobljeno e tično odločit e v in ne bi spr egledali k a t er eg a od pomemb- nih k or ak o v pri oblik o v anju ut emeljenih in v er odos t ojnih z aključk o v . Z a v sak eg a od štirih k or ak ov oblikuje še vodilna vpr ašanja, ki naj bi poglobila posame- z en k or ak. V pr v em k or ak u nas spodbu- ja, da se z a v emo las tneg a ob z orja r az u- me v anja, znanja, pr eprič anj in z a v z ame- mo kritično dis t anc o t er da čim bolj ce- los tno , objek tivno in ne v tr alno pr esodi- mo r esničnos t. V drug em k or ak u iden- tificir amo etični pr oblem oz. izziv in oblik ujemo e tično vpr ašanje. P oiščemo e tičn a n ačel a, n o rme, t eo ri j e i n p ri s t o- pe, ki nas usmerjajo pri isk anju r ešitv e. Se v eda je nujno e tično opr a vičiti in ut e- meljiti r azlog e, z ak aj smo dali pr ednos t določenim načelom in normam t er upo- r abili določeno e tično t eorijo , drugih pa nismo upoš t ev ali. V tr etjem k or ak u je tr eba z a v z e ti e tično s t ališče in nar editi e tično ovr ednot enje. T a r a v en ž e v sebu- j e tu d i n o rma tivn o z ah t e v o p o i z vr ši tvi t eg a, k ar smo spo znali z a e tično dobr o. Pri t em je pomembno , da oblik ujemo r az umsk o ut emeljene in pr epričljiv e r a- zlog e z a naše s t ališče. ‚Dobri r azlogi‘ so tis ti, ki mor ajo biti r az umljivi in pr epri- čljivi z a v se ljudi, tudi če se sami osebno ne s trinjajo z našim s t ališčem. Zadnji k o- r ak pa je ur e sničit e v e tične odloč itv e v k onkr etni situaciji, pri čemer je tr eba izbr a ti način in s tr a t egijo implemen t a- cije. Pri t em je pomembno upoš t e v a ti enkr a tnos t v sak e situacije. V sklepnem pogla vju a v t or poudari, da model S AMB A ne bo zmanjšal t e ž e e tičnim izziv om, lahk o pa bo omog očil, da spr ejmemo bolj celos tno in f ormir a- no in pr e t eh t ano e tično odločit e v . Delo je napisano na sis t ema tičen in pr egleden način. Na z ačetk u vsak eg a pogla vja je pov z e t ek v sebine. V sebina besedila je v ečkr a t slik o vno ponaz orje- na v shemah in pr eglednicah. Gr e z a shema tično pr eds t a vit e v pr ocesa e tič- neg a odloč anja po posame znih k or akih z upor abnimi posame znimi vpr ašanji, na k a t er a si je dobr o odg o v oriti, če ž e- limo priti do ut emeljenih in pr epričljivih e tičnih ar gumen t o v . Delo je upor abno z a š tuden t e, ki se poglabljajo v etična vpr ašanja, z a odločev alce v politiki in g ospodar s tvu, v k ončni f azi pa tudi z a v se ljud i, ki se v sak odne vno sooč amo z e tičnimi izzivi na r azličnih podr očjih. R oman Globok ar