Our Writ« Us Today
Advertising
are
REASONABLE____
GLAS NARODA
'i
List slovenskih delavcev v Ameriki.
{TELEPHONE: CBelm 3—1242
No. 239. — Stev. 239.
Mt(l«r hffi
till. IMS at the PMt Offir* \t New I«rk N.
Ac« af Upprw March M 187».
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO POSTI NARAVNOST NA ft SVOJ DOM (izvšemi nedelj in 0$ ii i*	praznikov).	ii
NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 14, 1939 -SOBOTA, 14. OKTOBRA, 1939
Volume XLVII. — Letnik XLVU.
UALUA SE ODTUJUJE
ANGLEŠKI NOVINCI NA VE2BANJU
Delavske pesti
VA2NOST KOLEKTIVNIH POGODB
Na konvenciji 44Controller's Institute of America" je govorili« lelavška tajnica Miss Perkins ter poudarjala važnost ko-lektivnih pogajanj in |>og<tdb. — V letu, ki se je končalo 30.
junija, — je rekla, — je bilo devetdeset odstotkov vseli spo-rov fined vlelavci in delodajalci uravnanili potoni kolektivnih pogajanj, dočiiu je bil prejšnje čase štrajk taJcorekoč edino o -rož je, ki so se ga i»osiužili delavci v talcem slučaju.
w	#
STAVKA PRI CHRYSLERJU V DETROITU
MKTROIT, Micli., 11. okt. — Chrysler Corporation je izpol-riihi svojo p ret njo. Ko so prišli včeraj delavci delat v Dodge tovarno, >o delali samo dvajset m»nutf nakar so bili poslani domov, 10,(MM) po številu.
Podpredsednik Hermann L. Weckler je izjavil: — Odkar je biio prejšnji teden odpuščenih (»4 •delavcev, so začeli njihovi tovariši počasneje delati. To je posebne vrste štrajk. Obratovanje Ihhiio oibnovili, če bodo delavci delali kot je treha.
Včeraj zjutraj je prišlo v tovarno omenjenih 64 delavcev, družba jih ni hotela zapoditi. V protest proti temu «so -e žačeli njihovi tovariši |»očasneje obračati vsled česar je produkcija zaostala za 50 odstotkov.
RAZVAZALCI SKLENILI POGODBO
<i RAN D RAPIUN, fMich., 11. okt. — John Bridge, podpredsednik Interstate Motor Freight sistema, je sporočil tlanes, da j«* «bila sklenjena za do4>o dveh let pogodba z International »therhood of Teamsters, ki prepoveduje pred [>otekoni I>0 v-ako stavko in rzprtje. Pogodba se tiče 350,(KM) delavcev Ivanajstih državh. Razvažalcem bo zvišana plača in sicer razredih. Pogodba bo stopila v veljavo 1. novembra ter se razvažaleev v državah: Michigan, Missouri, Illinois, Ohio, Indiana, Wisconsin, Iowa, Minnesota, North in South Dakota, Nebraska in Kansas.
* * *
JQHN L. LEWIS KRITIZIRA DELAV. URAD
AN FRANCISOO, Cal., 11. okt. — Tukaj -se je začela let-konvencija Lewitsovega Kongresa za industrijalno organ i-i.j< CIO. Uvodni govor je imel John L. Lewis ter je pri tej iki srdito napadel Delavski urad (National Labor Relations Board). Očital mu je, da je pri tolmačenju Wagnerjeve pusftave dejal prednost Delavski federaciji.
a Lewisova trditev je v očitnem nasprotju s trditvami Dc<->ke federacije, katera pravi, da je šel Delavski urad v vseh ajih CIO na roko, fkar je dalo članstvu povod za mnoge, -sem upravičene pritožbe.
'o Lewisovem mnenju je največji problem demokracije zmfmjšati število nezaposlenih.
Tako daleč smo prišli, — je vAliknil Lewis, — da se jetniki za nezaposlene sploh nič več ne brigajo. In politi je treba, da je v deželi še vedno «-koro dvanajst mili j« hiov delazmozni'h oseb, (ki zaman iščejo delo in zaslužek, o lajalci se brigajo edniole za svoje dobičke, ki so posdbno •m času posebno veliki.
je*'rs je (Kisvaril »delavce, naj se vsled vojne v Evropi ne lajn prevelikih zaslužkov in 'boljših delavskih razmer.
koneu svojega govora je poudaril Lewis, da se Združene ta\e pod nobenim pogojem ne sinejo vmešati v evropsko
no.
\ on venci ja CIO, katere se udeležujejo delegati iz vseli de-Združenih držav, tx> trajala najbrž dva tedna.
NEMČIJI
Mirovni blok na Balkanu
Rojake prosimo, k o nošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako jc vam le priročno
Razne Vesti
MRS. ROOSEVELT STARA 55 LET
LONDON, Anglija, 14. oktobra. — Angleški vladni krogi naznanjajo, da so v teku zelo važni diplomatski razgovori, iz katerih je razvidno, da se Italija umika od osi Rlm-Beriin in da se nagibljc k dpbrotni nevtralnosti do zaveznikov.
Vsled diplomatskega delovanja, čegar namen! je "nevtralizirati" Italijo, navzlic njen.1 vojaški zve j zi z Nemčijo, je prišlo tudi do več zapletenih diplomatskih razgovor o balkanskih državah in tudi v j državah samih.
Ta pogajanja imajo namen postaviti nov balkanski mirovni blok, čegar prava pokroviteljica bo Ita- J
lija. Po mnenju angleških vladnih krogov bo bal- GREW SE JE VRNIL kanski blok nevtralen, toda, kadar bo enkrat utr- V TOKIO
WASHINGTON, I). C., Ki okt. — Mrs. Roosevelt je praznovala v sredo svoj ."»."». roj •Ini dan. Vršilo se je skrom-j no družinsko slavje, pri kale- j rem sta bi'a navzoča tudi nje-j na dva sinova .lamela in Kl-liott. Prvi je dospel iz Molk wooda, drugi pa iz Fort Worth Texas.
Angleški vojaki pozdravljajo novinec, ki prihajajo na voja-:.o ve/banje. Anglija je do -edaj poslala preko 158,000 ti—« • -voja'kov čez Rokavski preliv brez izgube enega vojaka.
j TOKIO, Japonsko, VI. okt.
slanik Joseph C. Grew, ki sc:okl-je mudil v Združenih državah, H"rk,' več tednov na jMjčitiiicnli.
na
zac
pri
la\ slu
IM
P« mi
Di
v
na I
dr
Voi
moj gost lord He.ivcrbrook, i/.
TORONTO, Kanada, ITS okt. — Vlak Canadian Pacifi«
železnice je zadel v avtomobd ' dajatelj nekaterih angleških ki je obtičal na železniški pr.>-gi. V avtomobilu sta se naha jali dve ženski in sedem šolarjev. Vseh devet o-ob je bilo U smrčenih. Strojevodje ne zad«*-ne nobena krivda, kajti vlaka ni mogel pravočasno ustavit'.
Č. I. 0. za nevtralnost
Po mnenju Johna L. Lewisa naj bi ne bila Amerika niti tej niti oni stranki preveč naklonjena. — V ugodnem trenutku naj predsednik poseže vmes.
SAN FRANCISCO, Cal., 13. u«kt. — Na konvenciji CIO je zahteval vaditelj John L. I^ewis, naj ostanejo Združene države nevtralne, ni pa ]>onudil sprave AmeriSki delavski federaciji. Kongres je pozval, naj sprejme nevtralnostni program predsednika Roosevelta in pri tem rzražil upanje, da se bo fioslužil predsednik svojega velikega vpliva v interesu miru, če bodo namreč dovoljevale razmere in če bo intervencija u-
pravičena.	......
K a konvenciji je nastopi kot govornik tudi californijski go-verner Culbert L. Olson ter načel vprašanje glede sprave rneci CIV) in AFL. Po njegovem mnenju'bi bil sporazum med obema delavskima organizacijama potreben, ne samo p stališča ameriškega delavstva, pač pa tudi s stališča splošnega narodnega blagostanja.
(Nadaljevanje na 2, strani)
jen, bo najbrže posebno naklonjen zaveznikom.
BALKANSKI POSLANIKI SO SE DOGOVO- s< > vmil ameriški i
RILI ZA BLOK
0
Misel za balkariski blok je dozorela v Londonu na banketu, katerega so se udeležili poslaniki Turčije, Jugoslavije, Romunske, Bolgarske in Grške. Od tedaj je ta misel postajala vedno močnejša. DEVET MRTVIH
Na tem sestanku je bilo tudi govorjeno, da se bal- \j KOLIZIJI kartska antanta iz leta 1934 razširi v balkanske zvezo, ki bi se postavila proti vsaki tuji sili, ki bi napadla kako balkansko državo. Temu bloku se bo najbrže pridružila tudi Bolgarska in slednjič tudi Madžarska.
BALKANSKE DR2AVE SE DRUŽIJO ZA MIR Beograd, 14. oktobra. — Nek članek v listu "Politika", ki je posebno važen zaradi tega, ker je list pod vladnim vplivom, pravi, da je jugoslovanska vlada uspešno posredovala med Madžarsko in Romunsko, da ste zmanjšali vojaštvo na medsebojnih mejah in da se bo isti ugodni pojav kmalu pokazal tudi drugod po Balkanu.
Jugoslavija se tudi pripravlja, da posreduje med Romunsko in Bolgarsko, da bo ugodno rešeno vprašanje glede Dobrudže, kajti Bolgarska jo zahteva ves čas, odkar jo ji je vzela Romunska po drugi balkanski vojni.
ITALUA BO IGRALA VA2NO VLOGO
Zanesljivi viri so mnenja, da bo Italija v kratkem igrala zelo važno vlogo v gospodarskih odnosa jih balkanskih držav. Ji*tri bo v Beograd dospela italijanska trgovska misija. Jugoslovanska vlada je bila nekaj časa v velikih skrbeh zaradi opetovanih
poročil glede ureditve italijansko-jugoslovansko-1 Roosevelt — prijatelj madžarske meje, ker se je bala, da bi bil to mane- delavstva ver proti balkanski an t an ti, toda italijanski poslanik je jugoslovanski vladi zagotovil, da Italija niti najmanj ne namerava kaliti balkanske antante.
JUGOSLAVIJA SE BOJI RUSKEGA PRODIRANJA Vsled bojazni, da se bo Rusrja po svojih uspehih v baltiškh državah diplomatsko obrnila na Balkan, se Jugoslavija naslanja na Italijo. V Beograd so
prišla nepotrjena poročila, da so jugoslovanski opa- i*>trebna> toda vzrokov neslo zovalci v Moskvi prišli do prepričanja, da se sovjetska vlada kaže zelo hladno slede obnovitve diplomatskih odnosajev med Rusijo in Jugoslavijo. Tudi to bo Jugoslavijo pognalo bližje k Italiji.
Predsednik Roosevelt ne bo posredoval
Časnikarjem je rekel, da ni doslej dobil še nobene tozadevne ponudbe. — Prilika o Adamu in Evi.
WASHINGTON, h. C., !.;. -tov, kateremu je povedal na Predsednik Roosevelt ■ slednjo priliko: — Neki podate dni časnikarjem, da' ren kmet, Peter po imenu, je
ZAPUŠČINA KARDINALA
CHICAGO, IlU 14. okt. — Premoženje, ki ga je zapustil čikašiki kardinal Mundelein, znaša $35,000. $1000 je v svo/ oporoki določil za maše, vse n-
ni ameriška vlaoa doslej «tol>i-' hotel o neki stvari poiz\e*lcti. Ia še nobenega poziva oziro- pa mu j«* bilo rečeno, da i>o <it. ma pi"< šoj«-, .la bi posredovala liil o« 1 govor v ča>opi-sju. lVt< ' \ evropskih homatijali.	je odvrnil: — Saj vam je zn.i
Na vprašanje časnikarjev, no, kako je !>ilo z Aoamom. če bi >e na Hitlerjevo prošnja i je za>el v te^k<H-e. NjeCj-iv a /•' lotil [io-redovaiija, je oiivrmllna Kva mu je svetovala, n ,i predsednik: — Nedav'no je bil poje h'po rdeče jabolko, pa i o
vseveden. Aoani je ]>ojedel j.1 bolko, nakar sta l»ila on in nji-go v a žena vržena iz pa radi/a ter sta morala preživeti neprijetno nor v go>ti megli. Kva se je kesala, privila se je h njemu in dejala, da j«- nekaj eila-la v listih, d o« • i 111 ji je < n odvrnil: — Ti '-i čitala v listih, j.rz sem >e pa že včeraj popoldne spametoval.
ROOSEVELT JE POHVALIL FARLEYA
W ASHINGTON, l>. C., 14. okt. — O priliki tukajšnje konveiieije ameriških poštar-jev je rekel pre«i>ednik Roosevelt: — Ameriški poštni -istem se je pod spretnim vod-1
S tem j«* hotel predsednik
stvom našega generalnega po-	• i - .-u.,.. i. , ,
^ ,	namigniti, tla časnikarska p->
štarja .Jamesa A. rarleva raz	... • ...	t.,:,,
/	roeila nr."o veoiio mero«iajn.»
vil v eno najl>olj '.lovršeiiih a-
meriških ustanov. Farley vrši	Na vprašanje ea--nikar.it-..
i ču.Invito delo in v-ak med va-	če je še kaj izvedel o lievzoi
mi pri-peva k njegovemu u-	m*sti nemških subniarinov o .
speliu.	j ameriški obali, j»i odgovoril
Konveiieije ><* udeležilo	predsednik, da nima o tej za
*talo premoženje je pa zal'"-j „;l(, 4(M(0 poštarjev iz vseh de-	devi za časnikarje nobenih instil v dobrodelne namere.
t lov Združenih držav*
formaoij.
Konvencija A. F. of L.
Federacija bo bojkotirala Rusijo
William Green, predsednik | CINCINNATI, O., KI. okt.
Delavske fcderaeije, je izjavil	^"»U«	i«' i1"
n . , . .	.	konvencija Ameriške delavske
— Brzojavka, s katero poziva	- , .. , .....
, , .. _	tetleracije skoro izključno s ]>o-
pmLsednik Roosevelt <lelav- , liti£.1|il|li za,|,.va!Mi Federacija stvo k slogi, je povsem upravi j j,. <h>sedaj bojkotirala sama čemi. Narekovali so mu jo na j Nemčijo in Japonsko, sedaj j-.-iskrenejši in najplemenitejsi pa razširila svoj bojkot tudi nameni. Sloga je res nadvse j na Kusijo in vse dežele, ki se
bodo v sedanjem evro]*skem konfliktu pridružile Nemčiji in Rusiji. Neka druga re-olucija zahteva, <la se smejo Združene države po služi ti orožja izključno le za svojo obrambo. Ame-
ge ne »sme nihče iskati v naši!' vrstah, pač pa le v vrstah iu>-šili nasprotnikov.
rika naj se ne vsiljuje za po-1 žila napram Poljski.
>rtMo val ko, iker bi v tem slučaju zašia naša dežela v poetične zavlrege, uspeha bi pa nobenega ne dosegla.
Poražen je bil predlog predsednika Williama < i rečna, na i konvencija otlobri predse*Ini-kov nevtralnostni program
(Jlede bojkota Rusije je konvencija v| »oštevala (»reenovo pri[»oročilo, Green je prečita! več odstavkov iz Hitlerjeve vnjige "Mein Kampf" ter zatrjeval, <la sta sklenila Ber-l n in Mo-kva pogo*lbo za oplc-njenje slabotnih n a r o d p v ter sta se te pogodbe že poslu-
"fi LIB HiBODP - Ncn: Yoif
Saturday, October 14, I 93?
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
GLAS NARODA"
(vofa or
OvMfl aa£
WMU)
»ANI
(A Corporation)
46th Year
9A* izoirr »CAPA* a AND soljcazb
Art V^flrt^lAMttfetifrlkC ftffc
k
NiliiMa
•••••• ••••••••
— ...... 9UC
Ka Hew lork m c*o
Za vol Ms..........
2« Innrniirf a eato 1 S&A poi

A VSAKI L/AN IZTUUll K1DBJ (■ ? KAZNI KOV
M. S.
POMAGAlTE nam IZBOLJŠATI
UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati po-trebi čaaa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
PREZGODNJE VESELJE
Zadnja poročila iz Sovjetske Rusije so Nemce ze!o razveselila. Te dni se bo vrnila v Nemčijo trgovinska misija k polnim žakljem Obljub glede ogromnih pošiljate v živil in surovin.
Pravijo, da bo znašala letna rirsko-nemška trgovina od šeststo do osemsto milijonov dolarjev v primeri z osemdeset milijoni dolarjev v <ea*u, ko je bilo ikonci septembra besedilo pogodbe objavljeno. Nekateri eelo govore o bilijonski trgovini.
Zdi se, da Rusija vee obljublja kot bo mogla izpolniti. Produkcija olja se je v Rusiji zelo povečala, toda silen razvoj ruskih industrij, skoro onemogoča izvoz te najvažnejše vseh aurovin Lani je Rusija fkupila v Združenih državah velike množine gaaolina, ker ji domača produkcija ni zadoščala.
Nemčija upa'tudi ddbiti velike množine železne rude iz Rusije, pa bo najbrž tudi v tem jmgledu razočarana. Skoro vse železo potrebuje namreč Rusija za domačo porabo ter ga v zadnjih dveh letih ni mo^la .skoro nič ekv-iportirati. Slieno je glede ba"kra, srebra, cinka in drugih važnih kovin.
Kar se tiče živil, je položaj nekoliko boljši Letošnji pii-ilelek je 'bil izredno dober in Rusiji bo mogoče poslati Nemčiji precej pšenice in rži, nikakor ,pa ne toliko <kot bi je Nemčija potrebovala.
V Rusijo prihajajo menitem nemški inžinirji in upravni izvedenci, ki ibodo pomagali rganizirati in razviti ruske industrij^. Vse to pa ne bo Nemčiji dosti pomagalo.
Hitler bo moral prej ali slej odnehati in skleniti mir. K temu ga bo v prvi vrsti prisililo pomanjkanje gazolina.
POLJSKA PODMORNICA PO BOJU
tračnicah pri vozil vlak, ki je zaradi kosa železa iztiril in se prevrnil. Štirje vagoni so močno poškodovani, razen tega pa je proga na precejšnjo daljavo po vise m razbita. Skoda znaša okrog pol milijona dinarjev. Zagrebška policija je tatovom, ki so povzročili to nesrečo. že na sledu.
Peter
• •
NKNADNA 1ZPRKMEMBA
I Gotovo >i opazila, draga ro Zanimiv spor zaradi na* jakiuja, kako se ti je zadnje te
dne tvoj preljubi zakonski mo*: strašno izpremenil. No, saj je bil skrajni čas, kajti prav mvvadno od I oči »o. Tan»kajšnji	n«či ni bilo že rnogo-
nie^čan Karlo Heinrich je pred ce V*M* pr^tajati d in lea pre-
grobnega kamna.
Okrožno -cd išče v Pančevu je te dni izdalo zanimivo in ne-
Polj,
HARLAN
Ameriška vlada je prosila za razveljavijenje dvainpet-deset tožb, ki jih je dvignila proti premogovnim družbam in posameznikom v Harlan okraju, ker so ovirali organiziranje premogarjev. S tem (pa ni rečeno, da je vlada podlegla v isvo-jem boju za prijateljske odnosa je med majnerji in baroni.
Baš nasprotno. Zdi se namreč, da je ta 'boj uspešno iz-voje\ala. Trinajst tisoč kopačev melikega premoga, članov United Mine Workers unije, je sklenilo.s premogovnimi baroni pogodbo glede plač in delovnega časa. Pogodba bo veljavna dve leti. Vladi je bilo mogoče razveljaviti tožbe, ki so trajale enajst tednov in *o veljale četrt milijona dolarjev, kajti vlada je dosegla tfvoj cilj.
V nekoč krvavem Harlan olkraju .so se nasilja in umori umaknili mirnim kolektivnim pogajanjem.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Lewis je poudarjal, da se je treba zahvaliti Kongresu za in-dufstrijalno organizaeijo, da je prebivalstvo Združenih držav spoznajo važnost delavskega prolblema. Governerjevega pred-loga »ploh ni upošteval, pač pa dejal, da je pripravljen voditi svojo organizacijo še najmanj pet let.
—	Pred petimi leti, — je rekel Lewis*— <sem bil ravno v tej dvorani delegat Ameriške delavske federacije, toda moj glas je bil takrat (brez vsakega pomena in veljave. Danes je pa za mefoj armada štirih milijonov moških in žensk in imam več pristašev kot jih je kdaj imel Ikakšen os vo je valeč v zgodovini. <*> sc bomo po petih letih zopet sestali v tej dvoran*, bo imela moja organizacija najmanj devet milijonov članov.
Delegati ®o mu navdušeno ploskali, ko jih je Lewis ponovno pozival: —'Organizirajte neorganizirane! — ter se zavzel za zajamčenje mednarodnega miru.
—	C'lani Kongresa -za indu-trijalno organizacijo, — je poudarjal, —» flo Amerifkanei, ne samo v mislih, pač pa tudi v dejanju V vsaki (krizi i-n vsFkdar, ko bodo ogrožene naše ustanove, bomo pod našo zastavo podpirali vlado in politično vo l-stvo na3e dežele. Trdno smo prepričani, da Ameriki ne foe treba vmešati se v evropsko vojno ter pomagati tej ali oni stranki.
Geverner Olson in Harry Bridges, voditelj CIO ob zapadiu obtlL »ta, pozivala ameriško delavstvo, naj se aktivno udeležuje političnega življenja ameriškega naroda.
KONEC SUŠE NA JUGOZAPADU
KANSAS Cnr, Kans., 11. oktobra. — Včeraj je po dveh me-aecib prjffč deževalo na j-ugozapadu. Dež, ki je padel v Okla-bottymriWWtr ill	bo omogooii precej zakasnelo žetev.'
ka |kodiiiorniea, katero so poškodovali nemški topovi, se je zatekla V šved>ko pristanišče
Stockholm, kjer je bila internirana.
Iz Jugoslavije
Svojo zaročenko zadavi! Borba žene z volkom, in zakopal.
pr
S leti da! raz vezat i zakon ~ svojo ženo Katarino, s lcatero ji' imel sina. Sin je no razvezi zakona nstal pri nlderi, ki pa se je čez nekaj časa znova jm>-ročila z Mihajloin Koiiigoin. Preteklo leto je -in umrl in <o irs» pokopali v Heinriehovi rt d-bi-nski irrobniei. Zdaj pa je Katarina s .svojim drairim možem dala po.taviti nad grobnico spomenik, v katerega je dala vreza t i svoje ime in ime
netega. Večkrat si mislila, da se ti mora cul vsega hudega v glavi ablest i, takšen je bil.
Zjutraj si ira komaj odrejala iz postelje in namesto, da bi te za dobro jutro poljubil, je kakšno grdo klet vino momljal —'sama -sreča, da so otroci še ><pali, da se niso pohuj.šali nad njegovo jutranjo kozjo molitvico.	i
V vasi Preset niči blizu Trno-
X v;iisi Ha-.tu v Muikan&em Primorju je te dni odigral razburljiv dogodek, v katerem vega pri Sarajevu je bil odkrit je pokazala veliko mero po-u~ drahoten zločin. 2*-fetui kmetjma kmetica Marica Starčič. Lazar Mamiič je zadavil svo- Kmetica je molzla živino, ne-JO zaro<*ervko <;os,pavo Sjubo- daleč od svoje hiše Naenkrat tre ter jo poten. zakopal v bli- ,m jt. p[im\{ v sta j0 voik in
zini svoje hiše. Ta zločin je, zgrabi I jarca. Poguaiuia kme-ii a pravil H. avg.. pa -o ira šelejtiea j.- takoj skočila jarcu na
zdaj odkrili. H;:zen Lazarja so prijeli tudi njegove tri brate, ki so mu pomagali pri zločinu.
Iz obupa zažgala hišo, od katere se je vnela vas.
v bližini je živela v
\ vasi Kongort Travnika v Bosni velikem siromaštvu 50-letna vdova .l<'ka. Po ovojem možu je prejmnala mesečno 1(>0 din invalidnine, imela yia je šo majhno hišico, za katero pa -o se na vso moč potegovali sorodniki. Joka se je odločila, da napravi vsemu konec. Za-žgala je svojo hišo in sedla na klop, čakajoč, da se tudi nje prime ogenj. Zaradi velike -u-so pa se je požar razširil na vso vas. Vdovo so sosedje pravočasno rešili. Ker niso mogli z ničemer pomagati, je pogorelo pet hi- z vsemi gospodarskimi posloji vred. Ko je |w>ži-gal'ka videla, kakšno nesrečo je izzvalo njeno dejanje, je pobegnila v gozd. Orožniki pa so jo kmalu našli in oddali v sodne zapore.
iWHinujjiiinnii,, „11111111,,..,1111111111,lja|isr uiiiiio ''ifiiitun* "ihimuK1 'Uiiiiuiii^Miiit
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V ITALUO
Za 9 0.30 $ 12.— $ 29— | 57.-$112.50 1167.—
Ur 100 LAt 200 Lih MX) Ur 1000 Lir 2000 Ur 3000
KEB SE CENE SEDAJ HITRf' MENJAJO SO NAVEDENE CE ND PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
NUJNA NAKAZILA IZVRŠI' ftJEMO PO CABUC LETTER ZA PRISTOJBINO |L-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) p tli W. 18th ST., NEW XORR
polil j«- iiiM'l št* toliko mori, <fa ,!«• skoMl ]M>konci in otekel na (fvoriic"t% <}i!koil«»r so je vrnil z lato in napadalca ■/. njo pur-krat utlaril po irlavi. Nato se je zrušil nezavesten. Orožniki so mipadalea kmalu izsledili v <»sel>i .*»(Vletiiejfa delavca ?a\-ka Stojkova. Stojkova so zaslišali,. pri renier je priznal svoj zločin, dejal pa je, da se je zmotil v osebi, kateri je veljalo njegovo maščevanje.
Potiski Kuerten aretiran
zimi Hoinricli i«' zaradi t<"«ra -1--1 . ■■
, v., ... . .... . . izlicke sladkorja -v I o«i ha to/ho m s(hli-vc ie nie-1-	,
-:allC0, cn] list >1
I Z največjo požrtvovalnostjo .	^ i si mu Skuhala kavo. tri zvrha-
krat zalHMlel v trebuli. Leo- ^^	Dni" ne žlice kofeta si zasula, tri
i mu dala v
nonm tožbenenm zaldevku n	"" M ^»trflFBla
irodilo* tem, da ie odbn-ilo. da k™ in 1,1,1 naIl,a v ka>^ -e mora stK>«nen*ik odstraniti, "ajl^ zapečeno zemljo si mu
Odvetnik toženke je izjavil, da!namaza!a 2	M™
bo oroti odlo.--.bi vložil prizi v. Iluu 1,a »»e^natem Apchu ocvrla, ker )>o njeirovem mnenju za'on se Pa komaj pritaknil taksno >-tv«tr sploh ni pri stoj- vseli teh ddbrot. Največkrat je
no civilno sodišče, amjoafc cerk-l v«e skupaj odrinil o^l st-be re-vena oblast, ker je .pokopališče koč: — K<lo lw> žrl to žlobi.-joosVečeno mesto.	;dro! Saj je vse prismojeno in
--1-
|M?moč, zgrabila volka za zadnji notji in i^a pričela tolči s Jialieo. Volk >e je nekajkrat vr<rel proti ženski, ne da l»i pri tem spustil jarca iz zob. Na klice kmetice so prihiteli sosedje. Ko jih je volk zmrledal.	* j«' stpudil jarca 111 besna navalil na ženo. S poslednjimi močmi >e je ženski posre<"iloT da i^a je odbila. tem i*a so prišli do nje §ose Ije, ki se jih je volk I »res t raši 1 in pobegnil. Kmetici je volk raztrgal vso obleko, ranjenn pa ni prav nič.
V mirni ban a tek i vasi Sv. Nikoli je vladalo zadnji ča-, razburjenje ker ro je v okolici pojavil neznan zločinec, ki je iz zasede napadal žene 111 dekleta. Nekatere liapadenke so očlnee ]>!a-
la je zločinec ]>! ni i naji- iz turšr-lce. Kna izmed njih se je komaj rešila nje««:ove-.ira sitrašnoira objema, dm^o so polie^nile, čini so ga ugledale. Orožniki so brž uvedli zasle-< lova nje in so prijeli delavca Franca Kokoši ;a. Žen.skt
SMRTNA OBSODBA
brez žmaliti.
Brez slovesu je odšel sk|)zi vrata 111 se s silita brez pozdfa-BKRLIN, Nemčija, 14. okt. va vrnil. Vse poletje ti ni ]<ri-— Tukaj je bil danes obglav- voščil nobene prijazne besede Ijen Gunter Haupt, ki je b;i in zvečer se je v postelji kai*
obsojen na smrt zaradi špijo-naže. rJV> je bilo v teku enega tedna že peto obglavljen je v Nemčiji.
ZASILNI PRISTANEK V PUŠČAVI.
4'Vavenire dltalia" poroea iz Buciior« Airesa, tla j«' motala italijanska pilotka Carolina Loreir/ini na svojem poletu iz OiBueiios Airesa proti Para^a-
Huda nezgoda zakoncev 1 na bicildju.
\"la'kovodje i^oalne železnice Franjo Satlikar iz So raca pri Daruvarju je peljal svojo ženo na k<iN*>ii iz Oaruvarja v Slavonske Požeire. Na nekem klancu pa je počila vi lica prednjega kobsa. kar je imelo za posNdii-o, da sta se zakonca ]>revrnila na ce-.to, jM»snto z o-i-trim kamenjem. Žena je tako nesreono padla s kolesa, da dobila hude rane jk> <»lavi. tako da ima nakažen ves obraz. (Vz njo jo padel mož, ki je, prav ( jitko dobil hude poškodbe po jj-lavi. Nezavestna zakonca so našli kunetje in jn prepeljali v banovinsko bolnišnico v Poženi. Zdravniki imajo upanje, da bosta ostala pri življenju.
Dve šivanki je požrla.
potem ko je bila pred sodiščem ol.so jena na dve leti ječe. 1'ršula SaJamon se je morala pred sodiščem v- Petrin ji zagovarjati zaradi številnih tatvin dukatov. ki jih je kradla kme-J ticam po va^eJi. Ko ji je so-diišve razglasilo so«lbo, je požrla dve i^li. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer ji bodo vzeli iz drobovja z operacijo, ako je ne bosta opustili po normalni poti.
Žrtev usodne zamenjave
je po-stal 60-letni i>oljedelec G. Leopold 17, Lekiča pri Novem Sadu. Leopolod je zvečer sedel na |>ra^u svoje hiše in se hladil. Cez nekaj časa je opazil na drugri strani ceste neznanega moškega, ki je razburjeno hodi'l ffor in dol. Iznenada je neana<nec nameril korak proti I^eopoldu, niu pomolil levo roko z veli'kim nožeart, k,i ga ^J ' je držal v delnici, pa ga je več-
vra takoj spoznale kot napadal-j ju zasilno pristati.. Imela j< ca. Kokoši je gluhonem.
Vlak se je prevrnil po krivdi tatov.
je v bližini
defekt v stroju in morala se je opustiti v puščavskem predelu okrožja Santone.
Sunek v trenutku, ko se je dotaknila zemlje, je bil tako silovit, da se je aeroplan razbil
\ Zagrebu
Poron»rajske ceste pripetila I na ko^e. Letalka je bila pri huda železniška nesreča, ki so|tem [Kuškodovana na obrazu in
jo zakrivili železniški tatovi 11a čelu z zloglasnim Vidom Tepe-šom. Ta tatinska družba je na parkovnem prostoru zagrebškega kolodvora kradla iz va-conov razne železne pn*dmete. Ko so odnašali svoj plen, je oneintu od njih padel na tračnice veli'k ko< železa, ki irn pa ni pobral. Kmalu zatem je po
rokah. Nekaj časa je ležala v nezavesti, potem se je osvestila in je začela iskati orientacije. Dvanajst ur je križarila po puščavi, preden je prišla do ljudi. Tam si je izposodila konja in je odjezdila do Virasova, kjer je brrzoja\no obvestila argentinski letaWki urad o svoji nezgodi.
M
e li
1 -
j-
DARILNE POŠILJATVE
v Jugoslavijo
100 Dinar. 200 Dinar. 300 Dinar. 400 Dinar. 500 Dinar.
$ 2.90 5.20 7.50 9.85 12.15
ZAKADI RAZMER V EVROPI so bile naše zvm ' za denarne pošiljatve v Jugoslavijo začasno prHJ -njene. Sedaj pa smo ^dobili novo zvezo, po kateri je mogoče našiiu rojakom vztreti in denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana cena, ker s« stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Cena se lahko vsak iz premen i in upamo, da bo v kratkem znižana. Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka poSiljaiev zaradi evropskih razmer zakasniti.
ZA NUNO POŠ5UATEV POSLI ŽITE SE "CABLE ORDER**. — DOPLAČATI JE TREBA $!.- ZA j VSAKO POŠILJATEV V JI GOSL.WIJO
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York
■k steni obrnil. ('»• j«* liila «>-parna in vrora noč, je vso o-dejo nate zmetal, ee jt* |»a h a-dna sapa vlekla, je vso odejo s tebe ipobral.
\"se nedelje je preždel ob o-knu, gledal 11a cesto ter lit^kaj štel in na pr»te rac una i 111 vta-si tudi v prati ko pogledal, ua mu je menda, Šlo vse liaskriž, ker je nemirno zmajeval z glavo in se divje zadiral v te, si ^a kaj ljubeznjivo vprašal (V si <ra prosila, naj stopi ker reva težko hodiš — po piti polene v klet, je žarel divjati, da ni tvoj hlapee in ne t\jo-ja dekla in da že dovolj dela v fabriki ter ti da stokrat preveč denarja za tide neužitne pomije, ki jih vsak večer r mesto poštene veeerje predi na mizo (postaviš.
Ze -i zaeela premišljevati, naj se odpraviš k Gfospodu k doktorju ali pa kar k loj« ju po divois, ker kdo da prenašal to nerije presneto lun — manjka se dedeev, bo šili, lepših in mlajših kakor 011.
Kar naenkrat se je pa izpi t*-menil, ko da bi trešeik) val li.
M«tsee ok(to1>er mu nil dar ljtrbeznjivega govoila, obraz mu žari v veselju in 2 R-dovoljstvu 111 ko ti je prejšr ljI i teti en pograbil krtačo iz r ter porilml kuhinjo, so te sol oblile, eeš, zmešalo se je re\le žu. V klet ga ni treba pr« v nie vee siliti po drva. In 1 je deževno vreme ter ne mor perila zunaj posušiti, pravi Kar ;sem daj, boni pa jaz T kevdru razobesil, tebi se ni treba prav nie mart rati revi-ea.
Tu ka>ko mu jrre vsaka jed v slast. Ko si zadnjie jed dvakrat zaporedoma presolila, ni prav nie godrnjal, pač se iuu je pa še dobro zdelo.
•Loj« jesen, prijazna zima se ti obetata. Vsa težja dela bo 01. opravil in ee bo treba, -e bo tudi kuhe lotil, kulie in pranja. Kakor dva golobeka bosta živela tja do pomladi. No, potem, potem se bo pa zopet stara ]>esem zaeela.
Dva soda ga je namreč na-prešal in dva soda bosta komaj do Velilke noei.
<ftk
Ee
M
G L A 8 NAHODA" — New Yoif
Saturday, October 1 4, 1 939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
VINKO BBUOlO:
ZVON SVETEGA SEBASTIJANA
Brula Jukub Lz Struma se je i n i tridesetih letih \Tn il iz A-merike k svoji družini. Pri*el je rahlo <ključon, o i vel in na-uu> »noga obraza, a prinesel j«1 i lo vol j »lena rja, in ne bo ni^i treba ves4 iz domačega kraja. "Moj i?iin moj Loja!'J ( M>j*>l je za&avne*a fanta in rame s<S se mu trosle. Potem no >e njegove stare oči zagle-
iv sinov zagoreli in lepi in na usta je posijal ža zaeudent^iga nasnndia. t« moj fant, e vrsteči si, koti >cm si mislil."
I iio je prvo isreea-nje med o-č«»t< m* m sitiofiu
^ a njive in po rebri je sijalo iHipohlarpsko >omee. Zrak je |bil po neslavnem dežju sočni in omamljiv; tudi koseni-ce so bile v najlepšem cvetju. Ki1«« se to leto Se ni ojflasila.
"iZvoni, zrvoni pri tmr. Vidu!" je vzkliknil Amerikanec in se mstavil. Pritrkovanje mu je
nov in drobiža, občutlujoče oei io ju božale in ^preuifljale vsako njeno kretnjo. V marsikaterem wren se je porodil Vadili:
"Povsod ,so da bolje živeti, kakor tu domu."
(Kisla sta, in veliko vprašanje je, ali se še vrneta, vsaj rmmoirrede.. Mnogo pa se jih je izselilo, o katerih nihče ne ve, ali se jim i>o svetu godi dobi o ali slabo. Morebiti se ho-do leipega dne bogati vmiti, obiskali sorodnike, -se postavili z darovi in potem ostali doma, tako da ImhIo ljudje govorili:
"Glejte pa. ni manj primvel ko Brnla iz Strnifca."
Y času košnje in žetve je strunski bogatinec posedal doma in gledal na ravnino, po kateri se jc vila hela cesta iz -teljnikov in iz,ginjala za reber. Pred njim so vstajale podobe iz mladih let. Sti«*nil je oči in
donelo na uho v tisoč najlepših mežikal z nekoliko sklonjeno in najdražjih glasovih. * 'Zvon. glavo. CJlej, ali ni tamle med zvon!*' je šepetal ves -vetel v j brezami sveti zvonik sv. Sebe--niiin. medtem ko se mu je zlstijana? Seveda, samo zvonik lOM-bkumi , redkimi latami igral moli ianad brez!
ijMki vetrič.	otel pred nevih-
fmmini na daljno mladost t to in ^relo, ko sem premožnemu kmetu pasel živino, bilo mi je deset let. Kli, koliko strahu
Ilir <J
so ca. io
m zvonili vso f*>t do Stnn-A tam je zaman iskal svo-rodno hišo. Me*1 košatim i »» jem >e je »mehljala nova rddra, še neometana, z velikimi jlokni, s svetlimi pločevinastimi zidovi. Okoli nje -o Se I m »ili ia I i jriedovi |*t-ka. apna in opake. Nekaj najhlHLiih vej, ki fti bile sicer V na|>oto, je bilo odlekanih.
Aiiueri kanec je gleilal svežo -tj ^bo, mežikal v sončni ble-■V-j vi in ne >40ehljal. V listih rd čih lidovih, velikih svetlih ok lih in sivi strehi, je videl t-v jih trideset najlepših in lik Trti najtežjih let. Ofo njem je -ti a žena, trideset let so ju ve iile odinole misli, vroče mi--li in mrzla daljava.
1 fova hiša se je sramežljivo bin Ciljala, ko da bi čutila nju-skrito. molčeče vprašanje;
".Wli je bil ta dom vreden toli-k< ta trpljenja? Smehljala se je.'ko da bi umela njen nemi odpovoi vreden!
njen
Bil ga je vendarle
Vrnitev Jarkoba Brule je p<> r oči 1 a mm o go go vo rjen j a, mifogo občudovanja, kajti pri na 4 -mo bolj vajeni od/hodov v tujino nego vrnitev iz tujine; a «' ae že 'kilo vrne, na/pravi samo obisk, pove, da se ima dobi f , in -ipet odide. Tako se je n lilo z Jernianovo s Pake. Pr leti jo je izvabila Pran-»■ij a letori se je prišla Tvan-H»kazat z dvema srekaninia '■»koma. Vsi so se ji čudili blagoslovili, da j*- lepo po-na. Odgovarjali so njena k a, a iz njunih ust ni bilo 'Belice.
Ali ne anata nič |>o naše?" )h, kam pa pride človek s iJH-en.-kim jezikom!* je vzdih-nila. Začela je malčkoma govoriti po tuje, eli, in bilo je čebljanja, da se je moral človek čiaditi. Po štirinajstih dtieb je Tvanka o<l*la na Francosko in Bog ve, kdaj jo bo «pet videl* rodna vas. če jo bo ne spowiala tujko.
S srečo v živi jen m se je princi pohvaliti še nekdo iz vas!, s sriboj je pripeljal tudi ženo. Bi lil *ta lepo oblečena, gladkega oforaaa, a govorila sta le nefcko. Of rokom iz moževeea soro<Wva sta prinesla Honfbo-\	- — V . ..
-«*ni tržil tedaj v tisti samoti, v tisti hudi uri! Živina se je stiskala k cerkvici in preplašeno mukala. O, ti moj Boar!" O, daljna, jauna mladost! Res — na .-redi pota med podnožjem Rodin in Paro se na visoki ravnini med brezami, steljo in hrastičjem skriva cerkvica s^v. Se'bastijana. Nekdaj je bilo tam kakor pripovedujejo, celo farno pokopališče. Stari oče mi je pravil, da je nekoč kot deček spremljal očeta v zidanico. Od sv. Seba-stijana sta slišala j^krivnostno, po-tumljivo tuljenje. "Janezek, to so pa volkovi,** mu jc rekel oče. ' \Amlpak nič se ne l>oj." Da. pred sto in še več leti, v času strašne kolere, so bili volkovi od zlorrtka di-zni in nevarni.
Okrog in okrog cerkvice so steljnpki. kjer se poleti pa<e ž-i vina in kjer se pastirji zibljcjo na vitkih brezah, dokler po veselem živžavu ne gredo zaskrbljeno iskat to ali ono izgubljeno živine o.
4Oo-ffK>d župnik, dober dan.* y^uipnik je odložil naočnFke in* pero, nato je vtstal in obraz se mu je zjasnil.
"Bog vas sprinui, Bimla." Sedela sta in se pomenkovala, i>oVpiii pa je Airoerikanec »pregovori l.
44Ooxpod župnik, sveti Seba-stijan se mi smili,, ker nra yo tako pusto v t ust i tišini. Glejte. pet in dvajset let je minilo, kar s*) mu v vojsfki vzeli zvon. Jaxl bi mu kupil novega, samo ne vem, koliko stane taka reč/ *4Bog vam plačaj, Brnla!'* je vakliknil župnik. "Napravili bo^te nekaj dobrega, nekaj, za kar se jaz že nrnpgo Tet trudim. A na£a fara je siromašna in še iz narj^x>tr€»hfnej^ih popravil nrkamor ne pridemo. Koliko bi zvon stal. hsm — vprašanje je, ali bo velik ali majhen.*'	r
"Tako mislini," se je smehljali BSrula, **da ne sme biti ve<cji, kakor pa so line v zVom-lqu, sicer ga ne bo moči obesiti."
Neke nedelje je bilo v cerfevi oznanjeno:

300 SVETIH MAS LETNO
V ll«fi*«ljw iN P* smrti, m «*Uint £l«ni "Main* ivtft m Afriko." 6lar«j-rina enkrat m vidna Jfi c«ntov mm vulu o»«bo, tiv« atl umrlo. NmIoV: DRUŽiA »V. rtTRA K LAV C RJA . - -	*)T4rr&k«'mlfei jon«.

in« Blvd..
St. L Quia. Mo.
44 Prihodnjo nedeljo bo ob
priliki žegnanja pri svetem »Se-Laistijami blagoslovljen novi zvon. ki je kupil Jakob Brula iz Strnwa. Ker s tem v župni cei'kvi sATeta maša odpade, se verniki naprošajo, da se udeležijo slovesno-ti in službe In^žje pri sv. Scbastijanu."
R< -a .-e je 'svetlikala v nedeljskem -xjuciu — kapljala z brez in s atelje med reso, ki je že rdela in slarflko dišala jk» steljnikili. Pri sv. Soba-^tJjanu so se z>brali 1 juvije, prihajali so po različnih stezah in potih, pa tudi kar navjprek. Gruče so se večale, zagoreli dekli siki ob raz i so se v za d regi unii k a-li fantov-ikini pogledom. Okoli cenlcvice je bilo pravo mravljišče. Tjoctar Matija je odganjal otroke, ki so brez dinarja v žepu tiščali k njegovi stojnici in se nevarno naslanjali nad dobrotami.
Tzza lirastičja je bilo slišati
"Aha, gredo.**
•Prišli so muzikantje z rumenimi glasbili, in use jK>stavili na ravnino, deset metrov pred zvonikom. Za njimi je šel voz, v»\s v cvetju in trakovih, tako da je bilo zvon komaj videti. Ta>koj za vozem je stopal Brula Jakob z gloriolo ziidovoljstva okoli ob-i.jsine glave, rahlo za-r^lel in samoziive-ten spričo tisočerih oči. ki so i-e upirale vanj.
Ko je cerkveni z;l>or zapel "Yivemi z'v oi}", je stopil župnik na vvzišen prostor pred zvonikoiik. Govorjenje je po-tilmilo.
"Vivos voco.** je zapihano na vsakem zvonu. Žive kličem
—	kličem jih k skrbi za njih večno srečo in blaženost, opominjam jih, naj v svetnih opravilih in delil ne pozabijo na snii-el svojega življenja--
tBescde so plavale nad razkritimi glavami, vrhovi brezno drhteli v «ai|>i, tu in tam je. v min o žic i za vet al otrok.
Zapisano je <>tudi. martuos plango — mrtve objokujem. Kadar sorodniki in prijatelji izročajo zemlji ljubljeno osebo, takrat se z njihovim jokom »hiši moj jok--
Stnnčan je zdaj zrl župniku v svetlo obličje, zadaj v zvon pred seboj, kjer je bral svoje ime.
"In naposled stoji zapisano: fulgura frango — »trele lomim, fiirvam. vatša p^>lja, vase vinograde, vaše stanje pred točo in ognjeni). Kadar trepeče v grozi pred uničenjem, tedaj prosijo moji glasovi večnega Stvarnika, naj prizanese sadovom truda in znoja. — Predragi v Kristusu, zvon spremlja človeka na vise j njegovi veseli in žalostni poti od zibelke do groba--*
Iz line so spustili debele vrvi, da i*o jih -tpodnji navezali na jarmioek. Okoli zvonika so brenčali razdraženi sršeni, sem pa tja se je kateri zasukal celo naic? glavo. NjBhovemru dolgotrajnemu .pokoju je odzvonilo
—	do prve velike vojne . . .
Stari HrosJč, ki je vcniil dviganje, >e stal pri zvonu, skoči naočnike učeno in samozavestno gledal'po ljudeh in je štet: "ena, dva, tri!'* Vrvi so se napele. .zvon se je dvignil in oglasila se je godba. Ijjudje šo se vzpenjali na prste, zvon pa se je dvigal in sijal v zamolklem leskiu. Toliko in toliko ginje-nih oči je spremljalo posvečeni zvon.
Proti konou slu-^lie božje je zadonelo gonjenje, milo in sladko se je razlegalo preko steljnikov in polj- Ah, zdaj ne l>o vee «<trnh žen-^k, kadar bodo
( Nadaljevanje na 4. str,)
Robinzon na otoku v Sredozemskem morju
V sedanjem! svetu, kjer je vsa'ka ped zemlje že zasedean, izmerjena in rk nji žena, je pač težko ojMHiašali romantičnega Robimzona in se umaJniiti tako daleč, da bi bil res sam svoj gospodar in samotar. In .vendar v naših dni'li še živi tak Robinzon, pa ne daleč kje v Avstraliji, ali na Fiži otočju, amjpak v Sredozemskem morju ne d alee <xl franoenke obale, na otoku La Nad i ere. Pre»l deset leti ni bil feanv, ribiških družin se je naselilo na otolc. da bi tu v miru živeli. In res so nekaj let. Potem pa je prišla med nje neka bolezen. Hitro SO umirali dnur za drugim in ko so ostali vidtli, kako hitro se njihove vrste redčijo, so pobrali šila hi kopita in odšli nazaj na celino. (Mal je le ribič Aeibert, ki je danes 80 let ^talin ,ie sam kot kralj na otoku.
Leta 1866 so naseljenci prišli, leta 1870 že ni bilo nikogar več na otoku, odtakrat je Aeibert sam. Njegova žena mu je bila edina druščina, ko pa jc še ta umrla, se je odiprla pred njim vsa samota zapuščenega otoka. Hišice, ki so si jih naseljenci postavili, so v naslednjih letih činfcfalje bolj razpadale in sredi teh nagnjenih streh in »»odrtih zidov živi 80-letni Aeihert, ki si svobodno izibira bivališsče. kjer je varnejše zavetje. Vsak dan hodi na obrežje, da -i s trakom nalovi nekaj rib, ki so mu skoro edina hrana. Mreže, ki jih je nekdaj bilo vse polno na otoku, sni so se oili ribiči dobro opremili, .^o danes že raztrgane in nerabne, en sani jih pa ne more popraviti, še manj pa razte<rovati po morju. 0>tal nru je le še track, na katerega
-v komaj ujame toliko, da sani živi. Na otoku ni uiibenega studenca. Aeibert pa ima še nekaj starih po^od, veder in sodov. ki jih postavlja jhhI zidove in razpadajoče strehe in čaka dežja. Dež mu daje edino zalogo vode. Pije ^amo deževnico in pravi, da je to najboljša pijača na svetu. Žiro li se pa tudi. da več tednov ni dežja in takrat mora odveslati z otoka na celino, da nebo sjjct jMfšlje dež. Njegova glavna
hrana so ribe. Za priboljšek o tu narava daje enkrat na leto nekaj fite, ki zrastejo in dozo-re na edinem drevesu, ki komaj še lvljul*lie ostrim vetrovom. V slabih letih pa tudi to drevo o<ty>ove in takrat na njegovi mizi ni sadja.
Redno štirikrat na leto Aeibert zapusti otok, ko gre na suho po pošto, ila prevzame .-svojo
majhno pokojnino, ki jo iuut. kot nekdapji poštar. To je njegova renta. Ob takih prilikah t«di nakupi najnujnejših |x>tivbščin. Natovori jih na r-voj čoln in .-e s]>et <wlpelje in spet tri mesece nihče ne ve. kako živi in kaj |>očne. V nje-irovo deželo nikdar nihče ni' zaide, ker v ti>U nerodovitni -a-moti nima kaj iskati. Tako je dočatkal Iet<» svojega življenja in ko je (»immI nekaj «tne-vi obhajal svoj rojstni dan, se ga je -pomnil tisk in razvpi! njegovo robinzonstvo po svetu.
SMRTNA KOSA
V	San P ranči sco, Cal.. je nedavno umrla Anna Stih, roj. Staniša, doma iz Težke vode pri Novem me-tu. Zapušča moža in šest odraslih otrok.
V	Joflinstown. Pa., je zadnje dni umrla Pearl Pintar, stara oO let in rojena v Rajhenberifu. Zapušča moža in več odraslih hčera.

Poučni
spisi:
AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vei. 279 «mn'	Cena $1.10
(Tčaa knjiga za Nemce In sa one. ki ao aem-ičlne smoinl.
AMERIKA IN AMERiKANCl. Spisal Ker. J
M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano
Opis posatueculb držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in dru^a nmroune ustanove. Bogato ilustrirano.
Cena $5.00
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavu dr.
F. J. Kern. Vezanr	Cena $2.00
BUKSKA VOJSKA. 95 strani.
Cena 40c
BODOČI DRŽAVLJANI naj anrot* knjižico — "How to become m 'Hizen of Um United States".
V tej knjigi so vsa pojasnlia In sako-ul ca naseljene	Cena 35c-
BREZPOSELNOST IN PROBLEM SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 76 atranl.
Cena 35c.
DENAR. Spisal dr. Kari EngUS. 236 atranl
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur Jasnega. Pisatelj, ki je anan Cefikl narodnogospodarski strokovnjak. Je razširil svoj« delo tako, da bo aiuilio slehernemu kot orientaCnl spis
9 denarju.	Cena 80c.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznib bolezni ln zdravljenje; alike.
DO ORH1DA DO BITOLJA. -tranl.
Zanimiv potopis - slikami t««tln krajev nafte stare domovine, ki Slovencem le malo ananl.
Cena 70c.
GOVEDOREJA. Spisal R. ,-egvart. 14» atranl. S slika t**'
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 atranL
Poljndni spisi o naravoslovju ln avezdosnan-atvu.
Cena 50c.
KOKOAJEREJA. Sestavil Valentin Kazlnger, «4
atranl. Cena trdover .... JI Broi.	J9
KRATKA SRBSKA GRAT.~*TIKA. 88 atranl
Cena 30c.
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. M strani
Cena 30c.
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vem.
Cena $L25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str.
Cena 50c,
KUBIČNA RAČUNICA. Trda vet. 144 «tr. '
Navodila za lzračunanje okroglega, seaane-ga in teaanega leaa.
. *	. Cejii^ 75c.
LJUDSKA KUHARICA, naj nove jia ln praktična zbirka navodil aa knbinjo in dom. '
Cena 50o
MATERIJA la ENERGIJA. 8plaal dr. Lato <3er-BMlj. S slikami. 190 atran« Nauk o atomih, molekulib ln elektronih. Poljudno pisana razprava o U*ledkm uoderna ananoatl.
Cena $155
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pere. S slikami 148 atranl.
Kifltga m' mlekarje ln ljubitelje mlekarstva ■ploh.
Cena $1.00
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c.
KUHARICA
965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1:25, vez. $1.50
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdaja, 728 strani.
$5.oo
NAROD, Ki IZtMIRA. 101 strani.
Poljuden nota naj.**evernejflega naroda na avo-tu. viegove ftege ln navade.
Cena 40c.
NAŠE ŠKODMIVE ŽIVALI v PODOBI In BESEDI. Opisal Fran Krjavec. strani. BrnS.
Cena 40c.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... Knjiga je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo *»r žele-soli varstvo.
Cena $2.50
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAR. Trije deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko ves Poljuden ln natančen opis odkrltla novega sveta. Spis se člta kakor zanimiva povest ter Je sestavljen po najboljših virih.
Cena 50c-
PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vea. 251 »tr... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri nakupu ln prodaji »otrebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE FII^)ZOKlJl	j
Spisal dr. F. Veber. 341 atranl. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se ^ hoče seznaniti a glavnimi črkami sodobno filozofije.
Cena 70c.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. jJ 413 strani.	k*1
V	knjigi ao opisani predhodniki in Idejni utemeljitelji te svojevrstno ruske struje.
Cena $1.50
SPOMINI. tCjisu; Jože Lavtlžar.) 243 strani. £1
V	tej knjgl obuja naš znani potoplsec župnik Lavtlžar spomine na svoja brezštevilna, (potovanja.
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
cena broš.	Cena 50c.
SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLESKO-SLOVKN-
SLOVAR. 148 atranL	Cena 90c.
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str.
Druga polovica Irjajige vsebuje nemško-slo-venskl slovar ln kratko alovnlco siovfeaakega ln nemškesa jezika.	Cena 40c.
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
362 atranL	Cena 75c.
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povile.
Cena broS.	Cena 50C.
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 atranl.
Zbirka aanimivih in kratkočesnih spretnosti ; burke ln Šaljivi poskusi; vedeževalna tabela; pun k ti račje; zastavice.
Cena $1.45
VODNIKI IN PREROKI. Iz8 atranl.
Knjiga je izšla ▼ založbi Vodnikove družbe ter vaebuje Življenjepise mož. k! so a svojim delom privedli slovenski narod ia «uženjstva T svobodo.	Cena 60c.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 atranl.
Zanimivosti is ruske zgodovine ln natančen opla vojaške republike sapo roških k osa kov.
Cena 50c.
ZDRAVILNA ŽELlSČA. 82 atranl.
Cena 50c.
VERNE DUŠE V VICAB
Spisal Proaper Merlmee. 80 atranl. Oena.. .M Eden najboljfih spisov francoskega mojstra, vzeta la naflega kmetakega življenja.
VOLK SPOKORNIK (spisal
______
Trda vea..
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA -
$1.88
..LSS
»ecss viBODr.HifM

Saturday, October 14, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
.........................iiK^miiimimiiiK^
j[je si bil tako dolgo?
Soman iz življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H.
<
48
Gospa skrbno nir>li na to, da bo njen go*t prišel do svojih }»ravic. Vixino ga boža njen materinsko usmiljeni pogled. Klaut< to ddbro dbeuti in prrprosti gospe j zelo hvaležen. Ima olfoutek, kot da ima potrebo popraviti, kar po njenem mnenju nenadno na svojem inšpekcij
AMERIŠKI TEMPO.
Izraz 'ameriški teunpo' nam služi navadno za predbtajvo hitrosti, «kisjrpeditivn<4-»ti ter napredka toda naslednja zgodbi ca, ki je v®l>unlila veliko ve^e-lost v ameriški javnosti, nam kažt1 da vendar ni tako strašen kakor miisliitto. Bančni inšpektor je prišel
IvIaiKu Weyer^bengu ne more več pomagati. Tudi v njej je */amr!o upanje, ki ga je vedno tiho gojila, da bi se Klau»s \Ye-yeinbeig zcpet vrnil in bi \t-e rešil dediščine, ki jih je mučila kot vrcVinrike sa.nje.
Tudi zvečer je slabo razjjoloženje. Kurt Vedno fcspra&uje Klausa, kar nm ja;sao ppkaže, kako zelo se peča z usodo pravega dediča ill kaiko je vesel, da o njegovi smrti ni mogoče več dvomiti. Klams mu na vsa prašanja odgovarja, toda se pri tem iz<gul>lje vsalke laži. Niti z eno lx^e<lo še ni omenil, da ;e Klaus Weyofl<berg mrtev. Temveč je vedno po\xlarjal, da ."je iiii izmed članov ek^»|>edicije o«tal pri življenj«. Tedaj te Rut VMikikrat o«»me k njemu z nenavadno težkim pogledom. Saj je že davno uganila njegovo tajnotst. Tako, kot je pripovedoval o «vo'ji nrurni osamelo».-ti, more storiti samo '•ni, ki je tipi jen je take samote moral sam prenesti. In če 7 ob« n njrjicv tc vanŠ ri liil resen, tedaj je samo on cMal in tako je ia\ro tin literal biti Klaus Weyertsbeng. ako je Klaun Weveis1! erg še živel kc.t ji je dr. Horvat rekel.
V«1^ dan je o tem premišljevala in ni prišla do nobenega drugega zaključka. In to ji je obtežilo tree. Njegove besede pri zajtrku so v njenem -reu ahudile lahno upanje, da bo nekega dme me«l njim in me«l njo prišlo do skupnosti. Na j-tran revnega dr. Horvata bi se mogla hrabro postaviti. Toda med njo in bogatim d«-di<"em Klausrtn Weyer^bergom j| zijalo veliko bnaidno. On in ona — to nikakor ne bi šlo! Zakaj pat ji je .predoeil, da bi bilo to mogoče? Ali se je ž njo hotel nekoliko poiiorčevati?
Toda ne; vsi o'x'utki v njej se dvignejo proti tej sunmji. l*ruv get<)"\"o ni bil med onimi, ki v revnem dekletu ne vidijo ničesar d rug epe, ket prwlmet za preganjanje doligega časa.
Rut pride v 7>otrteni razpoloženju in je vesela, ko more zofK^ orlit i.
Ko j h) nemimi noči prihodnje jutro pride v zaj<tnkoVal-no -dbo. jo najde še prazno. Miza je, kot navadilo pograje-T»a. Na mizi je sanito <na skiJdelioa. Nikomur še ni prišlo na mirel, da zadnje dneve ni nikdar sama zajtrkovala.
Z wlihom nat.K-i Rut svojo skodelico, ko pa hoče posodo z* pet j < fct a v i t i na plainen, prišle Klaus in stopi k njej k mizi. Radovedno ji ftogieda v bledi obraz, v njene nekoliko ofdfcne oi'-i. Spočettka Klaus ne reče nobene lxisede, samo vzame za sebe posodo, srde naMproti njej in ji proseče drži s>ko-dlico. Rut ga }>oaleda z velikimi, rečnimi očmi in predlo more KlauK kaj reči, pravi Rut naglo:
"Dane« mora ^»iti zadnjikrat, go*|x>d doktor — ne 1110-lem vtč dovoliti. da bi z menoj za jtflkovali — dokler imam ;ukaj *e kaiko bes odo."
S temi besedami odločno postavi kanilo na plamen.
Klr.rs prebledi in jo rad<rvedno pogleda.
"Ali pa smom vedeti, zakaj setn .<i nakopal vašo nevoljo?"
iRut globoko vadihne in ustnice se ji bole-tno zategnejo.',
"O nevoljnosti lie sine in ne niiore biti govora. Toda ]>ovedati vam moram da rem sicer smela zajtukovati z našim gostom, tokla ne spodobi se, da z gogt)odarjem hiše sama zaj-trkujem. dokler s<«n tukaj samo v službi.''
Klaus je zelo pree-onečon in se prikloni.
"(Jo-pica Bui!"
4*Pi<mip, kličite ne gtsj>iea Falkner — gospod Klaus Weyer*berg,!M
Tf> pravi tmko mirno,'da se Klaus nokoliko zasmeje. Toda Rut itfti ne pogleda v oči, pogleda samo na njegove malo osivele -enci in obide jo globoko sočutje, ko pomiitsli, kako trpljenje je moral prenesti, da so mu lasje tako zigodaj osiveli. Saj je vedela, da je star samo triintrideset let.
44Ali uri hočete }H>vedati, goK|»iea Falknier. odkod veste, kdo win!" jo vpraša, ne da bi skušal kaj tajiti.
Rut ga jatoo pogleda..
"Včeraj sem ]>o>lušala vaše pr*u>ovedovanjp. In vaše pripisovanje mučne osamelosti ni puSstild, da bi še mogla dalje verjeti, da ninte bili sami na onem otoku. Zadnji vaš tovariš ki je umrl polej? vas, ni bil — Klaus Weyensberg — temveč je bil vaš prijatelj dr. Horvat."
• Klaus jo presenečen ,pogleda.
"Zelo sle bisrtrounmi. tri Se dolgo vem; v reHnioi — včeraj s**n govoril san>o za vas."
Tislaj pa ji kri zojnrt ialajaV^ko šine v obraz.
"Vem — vem Ave," pravi Rut tiho.	•
Klausove oči zažare. .
"Ali **te kmiu |>ovedali o svojem odkritjuT"
"Kako morete misliti kaj takega? Prav gotovo ne, no-benenu člov<<ku, ^aj veivlar vem, da imate vzroke za svojo tajncfrt."	*
**Torej vaš«4 j»*ze nisem ribudil	te ta.jnosti?"
Rut zinaje z gla\t). .
"Ne, praA* gotovo ne."
^4 To rej, kaj pa e-e je '^rodilo, da mi danes stojite na»\>roti (ju ^Klinoma draftee kot vveraj? Zakaj ste tako hladni in ftroigi z memojt"
Njen jmj^UvI sreča njr-^ove oči.
^4 AI i tc^a ne rnameteT Kaikf> si morem <lovoliti, da bi % Mpodarj« m te hiše občevala kot s setoi enakim? Vse je vendar f>rrtikeiijeno! Jaz sem samo uboga služkinja, ki m n:ma služiti ^noj kruh. Vi pa ste gospod in gospodar Gravetrsteina, četmli s«Mdaj samo jaz vetn to. Te«fa ni mogoče nikdar ovreči, gcaapod dokior — kaj ne, tudi A-i imate naslov doktorja!"	' j
K lepili*, prijaznim nasmehom seže Klane čez mizo po fij«Bi roki.
{Kftdiljrranj« yrOiodaji^)
skem ]>otovanju v mestece, da bi pregledal baučtno |>odružini-co. Pri tem je doživel stvari, iki jkh ne bo nikdar pozabil. Stopil je k okencu v banki. Pri oikencu ni bilo nikogar, čeprav je bilo o<lfj>rto. Inšpektor je A^topil v uradliivški prostor in ker ni bilo nikjer nikogar, je pr» itopil k blagajnikovi mizi.
Prešitel je denar, pregledal knjige, in še vedno ni ni kdo prišel. Vzel je knjiige in denar ter si nabasal aktovko, ne da hi ga kdo pri tem motil. Kon< rav
dal v njo in videl, da ravnatelj, blagajnik in dru<ri uraxlniki sede ko motno, brez suknjičev, da jim ni vroče, in kvartajo. Inšpektor iih ni motil in vrnil «e ie oroti izhodu, preden pa je odselijo *i>rožil alarmno napravo. Zvonec ie 7ivonil zelo dol-'_ro. tako da je šlo skozi ušesa, t^d« iz THvnateljeve pisarne ni bilo nikocrar. r»ač je pa iz
modernim časom- Nič jih ne s)|>ominja na moflerne ča<e. V Oxfordu na Ani^lešikeni je skupina dijalkov na univerzi pred dnevi skeiiHa, da bo živela kakor ljudje v 15. stoletju. So to sovražniki modernega časa, ki so si napravili obleko, kakršno ^o nosili ljudje v l"j. r^tolet^u,. in so se odpravili na deželo. Potujejo od vasi do vasi in oropali rajo m*^ I ju 1 stvom ideto povrattka k naravi in primitivnim časoin.
REDKI PRIMERI POROK.
V dunški prestolnici Ankari ►o imeli oni dan svatbo, kakršne menda ni v enem letu na vsem svetu. Devet sinov ene rodbine se je oženilo z devetimi hčerami dru^e rodbine. Vseli devet jK>rok je bilo i>te-ga dne. Tej turški senzaciji se
meno se je oritihotatpil do Ir,0<"*lu, pnbhžuje tudi ameri--natel je ve pisarne, pogle-	Tu so l*»oeil, trojčki
I v 11 io -kozi steklena vrata ~ M,,ovl ~ ^ tro^kl h^raim
dim^e rodbine, tudi istega dno.
Najl>olj čutil)o j>a je, da je praznovalo vseli šest zakonskih mož in žena roj-tni dan istega dne. Trojčki r-o se ro-<1111 namreč istega dne, kakor trojčke. Talko >o [»raznovali šest rodbinskih praznikov obenem. .
V Varšavi so pa imeli v
lenem (hievu svatbo treh jM>ko-naspriotne strani hitel natakarf J^i rodbine Klodteinskili. 19-in nesel štiri kozarčke žganja.11(1 tTia «vilja Marija se je omo-Alanunna naprava ie namree žila. njena mati je bila We-s'uzila nraduištvu banke za to,|™ in omozila so je drnjrie. Da
da so klicali natakarja.	|doM,a<'a ^ (.-an^t^ tem
lefiša. se je oinožua se (»-Hotna •itara mati. Bila je več let vdova, pa jo je dober hčerin zet napotil, da je še ona stopila pred oltar. Sosedje baje skrbno ugibajo, katero pokolenie se bo najprej ločilo. Morda mati, ki ima v tem že prakso.
SOVRAŽNIKI MODERNEGA ČASA.
Ameriški mecen* večkratni milijonar John Rockefeller je oboževal preteklost in je v Kaliforniji zgradil srednjeveško mesto William'slnirg, kar ga je stalo težko milijone. Polnili trinajst let so zgodovinarji, arhitekti in umetniki gradili to sredinjeveško mesto, v katerem ni smela niti najmanjša po drobuost ii>ominjati na moderno dobo iti njene tehnične izume in pridobitve civilizacije.
Rockefeller je žrtvoval skoraj poldrugo milijardo dinarjev za svoje srednjeveško mesto, v katerem seveda ne gore ponoči plinske ali električne svetilke, temveč lojevke in le-seerbc, kakor je bilo v srednjem veku. To srednjeveško mosito ima tudi svojo -srednjeveško univerzo, v kateri pou čujejo sf>ecia!isti vse predmete v latinščini in se gredo humaniste, ker pa Ankeričan ne iz gubi nikdar smisla za realnost in sodobnost, je tudi Rockefeller dovolil, da so instalirali v srednjeveških hišah v \Vil-lianwtfuirgu centralno kurjavo, a kotle in grelce so morali arhitekti in graditelji skriti v zi-dovje. da imajo prebivalci mosta vedno in kljub temHi vtis, da ž'iATe tri ali štiri stoletja za
jwiiiiliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiu,li.iitiiiiiiii,i:iii">> min"'''iiniiiH1'^iti^iii"l'inm»«iif-.........i
POZOR ROJAKI!
V ZALOGI IMAMO NO\ E PREGLEDNE Z EMU E-V1DE:
Velik pregleden zemljevid
JUGOSLAVIJE
(Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) &t.ane $ 1.— Manjši zemljevid
JUGOSLAVIJE
stane 25< Zemljevid jugoslovanskih
BANOVIN
stane 25c
Zemljevid —
CELEGA SVETA
Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih rnest. s številom prebivalcev. Stane 50c
SLOVENIC PUBLISHING CO,
216 West 18th Street • New York
Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
lnmimiiim»imiHiimniiiiiiMiiiinmmmnmini;ir«i
Molitven ik:e
hiiiiiinmiiiniiifiiimiiiiiiiiimTnr
v krasni vezi importirane iz starega kraja • . •
Slovenski molitvenimi:
KVIŠKU S K C A
SVETA URA (štv. 408)
41G strani; velike črke
v iniitirano usnje tc~	M SVETO PISMO
» najfinejše usnje vex ....1.2*
▼	bel cellululd ves.........1-2U
RAJSKI <■ LASOVI
platnu veza no ...................8U
▼	usnje vei. (fttv. 415) ....1.—
▼	celluloid ve*, »ištv. 614). .1.50
KRISTUS KRALJU-I
(preko tis«f strani> sestavil <ir. Ivan
Vrečar. .1 73
vkOno življenje
(G40 strani)
sestavil <;rej;orij 1 >efjak.. 1.23
KATOLIŠKI KATEKIZEM .
f
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO) Key of H raves
. 1.5«
$3-
.... Ž9
rin<> TKtano ...
v usnje vezano
.15
.75
CATHOLIC POCKET MAMJAL
v fiuo usnje vezan........1.—
Slovenic Publishing Company
NEW YORK, X. Y.
-16 W EST 18th STREET
MEHKO VEZANE KNJIGE
JRazprodaja'
KNJIG
Da napravimo prostor za novo zaloga smo zm~ žali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker*bo zaloga kmalo iztekla.
'ZVON SVETEGA SEBASTI ! 7. Cvetke
JANA
Nadaljevanje s 3. strani.
LUTKE ZA TIHOTAPLJE NJE DRAGULJEV.
V L<>n<lonu je mnogo kitajskih zaujnii k«)V, ki sprejemajo in hranijo |x»siljke svojih rojakov na Kitajskem, pred	1 morale same i/. Rodin k fari, pošiljke dra«ruljev ki prihaja-1 zdaj -e ne hod o ve.'- prikazovali ,H» po najbolj rudnih poteh iz1 divji možje v t ust i hosti pri sv. dežele., kjer divja vojna vihra.1 Se»ba*tijanu in tekali za njimi. \'<m" i noma irre za lastnino bo^a- i>ae pa se bo^lo pastirji >e dalje tih iiiandarinov, ki menijo, da J jn ^jusovali zidovih eastit-ImhIo njih zmkladi v Londonu j ijive eerkviee^ in mladi /aljubil olj na varnem. Cariniki or-; ljent-i hodo risali prel>od«*ua sr-jrani ro izsledili dragulje ž<» v!Ca in tožili nad ("rnimi *»rmi.
L	Andrej >1ofer (Junaški vodja
Tirolrev	<
2.	Belgrajski Biser < Vito j Jelene)
3.	Beneška Vrdeievalka
I.	Boj in Zmaga (JoM-f S|.nim«rn
5.	Božični Darovi (Kudult VraM)
6	Burska Vojaka
umetnih greali v zal>ojilit a tudi v lutikah, ki so Imele oei iz s^narajrdov in rubinov. Skrivna znamenja kažejo zaupnikom v Londonu, kje so skriti takšni dragulji. .
OBRAMBNE MERE V VATIKANU.
V VaUkaifcskem liuvtu pripravljajo zaklonišča proti na pa(k)in iz zraka, we pot robno, da s«' kolikor ino-irore omeji nrrno razsvetljevanje vatikanskih poslopij.
Po maši, k«) so se ljudje za-eeli razhajati. >o ntiuzikantje prinesli iz cerkvice so«h"ek vina. ki >o ira imeli varno -prav-ljenejGja za oltarjem in ri v hrastovi sem'i nabirali nove <a|>e.
Bronasti zvon pa je vriskal in pel. ko mlad fant, da so se sršeni p ašno ražhešnili. Breze so šelestele, beli oblaki >o hiteli l>o nebu. in tenffio imnlre vinske goriee, kjer je zaeelo zore j 35.
NESREČA NA SEVERNEM MORJU.
. - ti CTozdie. »so driltele mh odme-ITkrenjeno je	.
vih praznione*ja zvonjenja.
"Žvon. zvon! Pri svetem Se
ba'-tiianu zvoni, pritrkava. eh.
moj Bo^!*'
Brula Jakob si je zaslanjal
<H-i in mežikal v zvonik. Sree
se mu j«' smehljalo, srce mu je
pelo milo in blaženo. Na nje-
(II. Mrtjar*
9.	I>edek je pravil (Julij Shij>^ak»
10.	I>evirm Orleanska
11.	I>ve »liki	(Ksaver MfRkai
13.	l>uhovni boj (I>(»vrenr S kupoli)
14.	Fra Diavolo
15.	Fran Baron Trenk
(<>juro I'aii'lurlrl
16.	fiozd«vnik. 1. ivMfk liozdovnik, II. zvezek (H. Mnjnr)
17.	Hudo Brfzdno (Fr. Krj«vw)
18.	Humoreske, (irnleske in Satire
(Azov In Tt'ffi)
19.	Korejska Brata, frtira iz misija-
nov v Koreji (Joscf Si<illuian> ?tl. Krvna Osveta
21.	Mesija	JegHci
22.	Mladim Srcem. | m »vest I 'a
mla«lino	(KsHv«.r MeAkol»
21. Maron. krščanski deček z l.it»»
nona 26. Musolino
28.	Oh 50-l<etniri dr. Janeza F*.
Kreka
29.	Paniki Zlatar
30.	Patri a. Povest lz Irske JnnaAk^
dobe	(H. Fed-rer
31.	Paherki iz Roža <Ivnn Albreht)
32.	Popotniki, novele in črtice
(Milan rugelj)
33.	Pnžlgalec 31. Pravljice	(II. Mnj«r>
Pravljice in pripovedke za mlv dino	(S- K<^-utnik
3«. Povesti in Slike (K^ver Meško
37.	Ptice Selivke	(Tac«>re
38.	Praski Judek	(Vole
Svetilki listi pišejo o ne>re- ^ovi desniei je stala žena, na ei, ki se je primerila t<> dni v j lovi sin Lojze— in še nekdo — Severnem morju, kjer je neka
...	. .	. .. . "Oee, to je pa
an^rkfska TKxhuomica potopila i^jjj j
neko švedsko ribiško ladjo.
Lamutova
Angleška jKxluiorni«i je na |w>-ziv Home Fleet, vozila z brzino 15 vozlov na uro proti dolini. V uosti me«rli, ki je zastirala railed na morju, je za-vozila v ribiško ladjo in jo tako poškodovala, da se je takoj jM^groznila v vo<lo Podmornica ni bila pri trčenju nie poškodovana. RibiT-o švedske ri-bišlke ladje so rešili šele nekaj ur po katastrofi.
40.
42.
43. 41.
45.
46.
47.
48.
Amerikanec >e je samo smehljal v sreri in zadovoljstvu,
yeter mu je božal bele lase. Tri-
J	50.
51. .»2. 53.
«leset dolirih, težkih h "t. — bilo je vredno trpeti za'ta mirri. •-re^ni. zadovoljni smeli — ti moj l.pi'bi Bo'j!
ADVERTISE IN
'GLAS NARODA
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vaa stane —	- t
n.
Si
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
s i
Bohinjsko jossro 216 WEST 18th STREET, NEW YORK
51.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
<3. 64.
Praprefanove Zgodbe. Povesti
(Anton StraiarJ	1
Prst Itn/ji. I. ive/ek Prst Božji. II. ivciek
(Anton Keller
Preganjanje Indijanskih misijo-i.arjev	(Josef Spillmnp
Rdera in hela vrtnica
(Anton Hnonder
Revolurija na Portnca'skem S:sto s Šesto	(H. Fe«lerer
Sko/i Širno Indijo Spisi Krištofa Šmida Študent naj ho (S. Finima r Strahote vojne
Suneški Invalid (S. Košntnlk ) Sveta Notburpa Tri Indijanske povest
(Josef Spilltnnnl Veferna pisma (Marija KniPtnvF Vrtnar	(Tacorr
Volk Spokornik in drnjje poveš« 1
za mladino (K«arer Meftkoi Vojni mir Ali Poganstvo in krs I
(Josip Ogrinee Zadnja Kmečka vojska ( Aujrust Sen«»a) Zadnji dnevi nesrečnega kralja
S. KoiSiitnik Zbrani spisi za mladino
(Enjrelhort nangll Zbirka narodnih pripovedk za
mladino	(.T. Planinski)
Zgodovinske anekdote
(Dr. Sarabon» Zlatokopi	(Josef SpHlman)
Zmaj iz Bosne, povesi ir, l>osan-ske zgrnlovlne (S. Košutnik)
(Vezava nekaterih knjig je od letanja nekoliko izkaiena.)
Ako ima kaka knjiga vee zvezkov, se šteje vsak zvezek z« knjigo.
POZOR!
Ker imamo nekaj teh knji|g v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA j
Glas Narodaj
216 WEST 18th STREET _	tOBK