P- b, b
kulturno - politično glasilo

s v/ e /rov n / AV /n domač ih do go d Kov


Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfnrt 2.
~LETOXIII./STEVILKr7	‘
CELOVEC, DNE 16. FEBRUARJA 1961
Lthaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt

CENA 2.- Šil JINGA
Wo bleibt die $3!ekhberechtigung?
„l)ie Prcssc” bcrichtete im Zusammenhang mit den angekiindigtcn osterreichisch-italicnischen Ver-handlungen iiber Siidtirol in Klagenfnrt, dali Abg. Klenner im Nationalrat erkliii tc, die SPO ware „fur c"mc realistische Beurteihing des Problems, aber auch iur eine konscquente Vertretung des Prinzips der Anerkennung von Minderheitenrechten. Ostcrreich babe durch die Bchandlung der slorvenischen Minderheit, die nicht in cinem so geschlossenen Sprachgebiet vvohnt wie die Siidtiroler, bereits be-"iesen, dali es gcuillt sei, die Redite der Minder-beiten voli und ganz anzuerkennen.”
Wr Kamtner Slowenen sind allerdings anderer Meinung. Denn von einer Gleichberechtigung der sioivenischen Minderheit in Karntcn kanu solange keine Rede sein, bis der Artikel 7 des osterreichi-sclien Staatsvertragcs nicht zur Ganzc realisiert ‘>t. In unserem Leitartikel halien wir ausfiihrlich darauf hingewiesen, dali man bisher samtlichc Vor-schlage der Karntner Sloivencn zur Liisung der 'linderheitenfrage einfach ignoriert bat. 4—5000 dovenischen Kindern wird auf Grund des neuen Minderheitenschulgesetzes kein Sloivenischunter-ticht erteilt, fiir das sogenannte Minderheitenschul-"esen ivurde noch inimer nicht die im dsterrcichi-sthen Staatsvertrag vorgesehene Schulanfsichtsbe-hiirde geschaffen, die fiir cntsprechende Lchrplane luid die Herausgabc der erforderlichen Lehrbiichcr ■šorge zn tragen hatte, wohl aber ivurde Anfang februar fiir den zucisprachigen Bezirk Klagenfurt-Land ein Inšpektor bestellt, der der sioivenischen 'Vrache nicht machtig ist. Unserc Landivivtschafts-ond Haushaltungsschulen sind gcgeniiber den Kicichartigen dcutschen Schulen im Nachteil, da sie ;,ei:ens des Staates in keiner Hinsicht materiell
dnterstiitzt iverden. Die sioivenischen Erziehungs-, kultur- und Sportorganisationen sind ohne finan-tieller und staatlicher Fordenmg, von einer spiadilichen Gleichberechtigung und Gleichstel-,unS Itann iibcrhaupt nicht gesprochen iverden, da die Frage der Zulassung der sioivenischen Spra-'he als Amtssprachc zusiitzlich zum Deutschen und ''•e Frage der ziveisiirachigen Aufschriften noch hnmer nicht gercgelt ivurde; die sioivenischen Vnsgcsicdelten und andere Gpfer der nazistischen beualtmalJnahmen ivarten noch immer auf ent-‘■(“rechende Entschadigungen fiir die Zeit ihres ^-"angsaiifenthaltes in den Cberwachungslagcrn, 111 die ivahrend der Nazizeit vernichteten oder fschlagnahmten sioivenischen kulturcllen Giiter ist '"'th immer keine Entschadigung erfolgt; deutsch-"ationalistische Vcrbande und Organisationen ver-kdten auch weiterhin die Atmospharc zivischcn C*eu beiden Volkern, ohne daB seitens des Staates dagegen eingeschritten ivird, obivohl der Artikel ' S 5 des Staatsvcrtrages Osteneidi hinrcichcndc dglichkeiten gibt und Osterreich sogar die Vcr-Jdlichtung aufcrlcgt, solehe Tiitigkeit zu unter-duden. Statt dessen svili die Regierung die von 'h n eruahnten Organisationen lietriebene Auf-'1’altung unserer Volksgruppe sanktionicren und 1 seit 14()0 jahren bodenstiindige sloivenischc c'dlkerung erst auf Grund einer Minderheiten-s stellung zu ennitteln lersuchcn. Wie man an-kfsichts dieser Tatsachen noch erkliiren kann, 'stei-reich habe durch die Bchandlung der slosvc-llsthen Minderheit „bercits beivicscn, dali es gc-sei, die Redite der Minderheiten voli und vl"?' “uzuerkennen” ist, mildc ausgedriickt, unver-bhidlich und konnen solehe Erkliirungcn im Na« " 'bat nur den Zsvcck verfolgt haben, das eigene "bilechte Geivisscn zu besanftigen, der Weltoffent-lchneit aber die Wirklichkeit zu verschleiern.
/'b iisterreich im Herbst des vergangenen Jahrcs FraSe Siidtirols vor die UNO gebracht hat, ha-" 'vir dsterreichische Sloivenen beuuBt davon ' and genommen, svegen der ungelosten sloive-. 'len Minderheitenfrage vor die internationale lt. 1|,:"thkeit zu treten. Statt dieses faire Verhal-' ^er Minderheit anzuerkennen und mit ein-^ ut'gen Taten zu honorieren, svili man den Slo-I ent'n auch in Zukunft durch die unhaltbare Be-"Pbing, es svare soivieso alles in bester Ordnung, 'e Rechte vorenthalten. Vortentlialten aber liiCt 'VVeltoffcntlichkeit die Wahrheit nicht. — j * e‘n solehes Verhaiten der Verantivortlicheii im ut‘sse Ostencichs ist, ist eine andere Frage.
Kje je enakopravnost?
Avstrijski zunanji minister dr. Kreisky je v debati o južnotirolskem vpraSanju, dne 9. februarja t. 1. sporočil v državnem zboru, da se bodo razgovori o tem vprašanju med Italijo in Avstrijo nadaljevali po želji Italijanov v Celovcu. Po poročilih dr. Kreiskega in državnega rajnika dr. Gschnitzerja so zavzeli zastopniki vseh treh v parlamentu zastopanih strank obširno stališče do zadržanja Italije pri milanskih razgovorih, ki je dosledno odklanjala zahtevo avstrijske delegacije po samostojni avtonomiji za bozensko provinco. Za socialistično stranko je govoril državni poslanec Klenner. Dejal je, da zastopa ra stranka dosledno načelo upoštevanja manjšinskih pravic in da je Avstrija pri obravnavanju slovenskega manjšinskega vprašanja ob primeru te manjšine, ki ni naseljena na tako kompaktnem jezikovnem območju kot Južni Tirolci, že dokazala, da je pripravljena docela priznati pravice manjšini.
Koroške Slovence je ta izjava, ki je bila očividno namenjena svetovni javnosti, zelo presenetila. Vprašamo, kje in kdaj so bile vendar Slovencem njih pravice priznane? Take in podobne javne trditve avstrijskih politikov imajo za posledico le, da moramo ponovno in tudi javno izpovedati, kako je na Koroškem z našimi pravicami.
Nerešeno šoisko vprašanje
19. marca 1959 je sprejel avstrijski parlament manjšinski šolski zakon, ki ga je manjšina docela odklonila, ker v njem niso bile upoštevane upravičene želje manjšine. Tako danes 4000 do 5000 slovenskih otrok ni deležnih1 slovenskega pouka. Na predlog predstavnikov slovenske manjšine, da bi naj bila slovenščina obvezna za vse otroke, ki se poslužujejo v družini slovenskega jezika, se doslej nihče hi oziral. Ta zahteva sloni na mednarodno priznanih načelih, da mora graditi šola na 'temeljih, ki jih je položila družina.
Za k slovenskemu pouku prijavljene otroke je slovenščina marsikje velika muka. V poznih popoldanskih urah prihajajo otroci šele domov, ker je pač slovenščina pogosto odrinjena na konec normalnega pouka. Obisk slovenščine se smatra že kot kazen. V kolikor se poučuje slovenščina ob navzočnosti od slovenskega pouka odjavljenih otrok, morajo otroci, ki obiskujejo slovenščino, poleg svoje v slovenskem jeziku obdelane snovi v celoti slediti tudi pouku v nemškem jeziku. Vrhu tega poučujejo učitelji še danes brez učnega načrta, manjkajo razdelbe učne snovi za posamezne šolske stopnje in drugi prepotrebni učni pripomočki. Gospodarski in politični pritisk pa pripomoreta svoje, da je prijavljenih vedno manj učencev k slovenskemu pouku, ki ga nihče ne nadzoruje načrtno. Sploh je vprašanje šolske nadzorne oblasti za celotno »manjšinsko šolstvo« še vedno nerešeno, kljub temu, da jo predvideva člen 7 državne pogodbe. Te dni pa je bila imenovana za šolskega nadzornika v okraju Celovec-okolica na predlog socialistov oseba, ki slovenščine ne obvlada.
Zapostavljanje naših kmetijskih šol
Skozi desetletja že vzdržuje gospodinjski šoli v St. Jakobu in št. Rupertu zgolj idealizem šolskih sester, a tudi za slovensko kmetijsko šolstvo država in dežela nimata na razpolago denarnih sredstev. Podpor so deležne le nemške kmetijske in gospodinjske šole. A ne samo to. Sredi Podjune
bo zgradila dežela s pomočjo plebiscitne podpore nemško gospodinjsko šolo, kljub temu, da je v deželi dosti nemških gospodinjskih šol. Tako bo služila ta gospodinjska šola v prvi vrsti ponemčevalnim namenom. Zakaj se ne zavzame deželna vlada na državne in deželne stroške za zgradnjo slovenske gospodinjske ali kmetijske šole ali pa vsaj za modernizacijo že obstoječih tozadevnih šol? Ali bi ne bilo na mestu, da bi država in dežela vzdrževali tudi učne moči na slovenskih gospodinjskih šolah, k’i imata pravico javnosti?
Na podeželju obstajajo tudi kmetijske nadaljevalne šole. Na njih se slovenščina ne upošteva, kljub zahtevi slovenske manjšine, naj bi bile te šole v južnem delu Koroške dvojezične.
Kulturne organizacije brez podpore
Celotno prosvetno delo koroških Slovencev se je vršilo skozi vsa desetletja od začetka ustanovitve krajevnih prosvetnih društev in osrednjih slovenskih prosvetnih organizacij brez državne oziroma deželne podpore. Dežela vzdržuje pri deželni vladi nemški kulturni referat, država pa zvezni prosvetni referat, ki podpirata oba nemške prosvetne organizacije in kulturne ustanove z znatnimi letnimi finančnimi podporami. Po državni pogodbi bi morala država gmotno podpirati vse slovenske vzjgoj-ne, kulturne in športne organizacije, kar pa doslej ni storila.
Tik pred razpravo o južnotirolskem vprašanju pred Združenimi narodi je izšel na Dunaju vladni osnutek zakona, ki naj bi dopuščal v upravnih in sodnih okrajih dvojezičnega ozemlja Koroške poleg nemščine tudi rabo slovenščine kot uradni jezik. Čim je bila debata pred UNO zaključena, pa se o vladnem osnutku ni slišalo niti besedice več, kaj šele, da bi vlada odgovorila ali reagirala na stališče osrednjih slovenskih političnih organizacij, ki sta ga predložili v zvezi z vprašanjem slovenskega uradnega jezika avstrijski vladi. Pač pa so v zvezi z demonstracijami proti uvedbi dvojezičnosti pri uradih v Trstu avstrijski časopisi obširno poročali. »Simpatije« celotnega avstrijskega tiska in dunajske radijske postaje so bile na strani tržaških Slovencev. Avstrijska javnost nikakor ni mogla razumeti, zakaj so demonstrirali Italijani proti slovenščini.
Jezikovne enakopravnosti ni
In pri nas? Nimaš možnosti se posluževati slovenskega jezika na občini, na pošti, pri železnici, na orožniški postaji ali kateremkoli drugem uradu dvojezičnega o-zemlja, kaj šele, da bi mogel oddati v slovenskem jeziku pisane prošnje ali vloge. Večina slovenskih prebivalcev v Podjuni v celovškem, beljaškem, oziroma šmohorskem okraju pa te pravice tudi na sodniji nima, kljub temu, da to pravico zagotavlja državna pogodba. Zagotavlja pa manjšini ■tudi dvojezične napise na javnih poslopjih, ki jih po naših občinah zaman iščeš. O tem pa avstrijsko časopisje molči kot grob.
15 let je minilo, odkar so velesile premagale nemško vojsko in vrnile Avstriji samostojnost. Vendar žrtve nacizma še danes čakajo na primerno odškodnino za prisilno bivanje v taboriščih in zaporih. Slovenska prosvetna društva in kulturne organizacije so bile med vojno oropane svojega premoženja. Tiskarski stroji, knjižnice, odri, glasbila, garderobe za igralce, kultur-
ni domovi itd. so postali plen nacistov. Slovenske organizacije in društva ter fizične osebe zaman čakajo na poravnavo materialne škode. Duhovne škode — prizadeto posameznikom, oziroma narodni celoti — pa itak ni mogoče nikoli popraviti.
Nemoteno šftivanje proti manjšini
Vrsta nemško-nacionalnih organizacij že skozi leta in leta nemoteno zastruplja vzdušje med slovenskim in nemškim narodom v deželi. Gonja proti dvojezičnemu pouku, uvedbi slovenskega uradnega jezika ter sploh vsemu, kar je slovenskega, je dokaz, da odločajo o tem, kako naj se rešuje manjšinsko vprašanje v deželi, nem-ško-nacionalni krogi, ki so dosegli s svojo gonjo, da je deželni glavar izdal odlok žalostnega slovesa proti obveznemu dvojezičnemu pouku. Po členu 7 državne pogodbe bi se moralo delovanje organizacij, katerih delo je naperjeno proti manjšini, s strani države preprečiti. Vendar do danes še nihče ni bil klican na odgovornost zaradi sodelovanja pri šolskih štrajkih in ustrahovanju naših ljudi, kljub temu, da so imena teh oseb vladnim krogom dobro znana, saj so bila označena tudi v spomenicah predstavniških organizacij koroških Slovencev in objavljena v tisku.
Za našo državo nevredno je, da dvomi o obstoju slovenskega prebivalstva, ki je že nad 1400 let naseljeno v deželi. Nikoli ni bilo, ne v monarhiji in ne v prvi avstrijski republiki v vladnih krogih dvoma o tem, da bivajo na Koroškem tudi Slovenci.
I edaj 'tudi nihče ni mislil na cepljenje manjšine v Slovence in »Windische«. Ob desetoktobrskih proslavah v Celovcu pa je celo sam zvezni 'kancler dejal, da bo treba ugotoviti najprej šele razmerje med nemško govorečim in vindišarskim prebivalstvom na eni strani ter Slovenci na drugi strani. Germanizacija, nasilje nad manjšino med 2. svetovno vojno, stalno zapostavljanje Slovencev v deželi tudi v povojnih letih dokazujejo, da gotovim krogom ne gre za zaščito, ampak za ugotovitev, da slovenskega življa na Koroškem ni več. Kako more kdo ob vsem tem še govoriti o »upoštevanju načel manjšinske zaščite«, nam je povsem nerazumljivo in v zvezi z južnocirolskim vprašanjem docela neumestno in skrajno žaljivo.
Slediti mora resnična enakopravnost
Tudi na nemški strani trezno misleči Avstrijci odklanjajo odrekanje pravic koroškim Slovencem ter opozarjajo z veliko skrbjo na nerešeno manjšinsko vprašanje na Koroškem, tako vrsta sotrudnikov in dopisnikov v najuglednejšem avstrijskem tedniku »Die Furche« ter mesečniku »Die osterreichische Nation«.
Med razpravo o južnotirolskem vprašanju pred Združenimi narodi bi imeli koroški Slovenci možnost svetovno javnost opozoriti na naše narodnostne prilike v deželi. Avstrijski Slovenci tega nismo storili, v veri in upanju, da bo vlada končno vendar kaj ukrenila za manjšino. Žal .smo tudi to pot bili ponovno razočarani.
Svetovna javnost je tenkočutna za manjšinska vprašanja. Je to eno izmed tistih vprašanj, ki je vsako leto v ospredju razprav v Evropskem svetu, pri Združenih narodih, na kongresih Unije evropskih manjšin ter na mednarodnih konferencah. Zato je tudi v interesu naše države in dežele, da uredita to vprašanje v soglasju s prizadeto manjšino v duhu resnične enakopravnosti po načelih, ki jih zastopa Avstrija v zvezi z južnotirolskim vprašanjem pri pogajanjih z Italijo.
Vse kaže, da so črnci v 'Kongu že dobili v roke Machiavellijeve knjige o politiki in da s pridom berejo zgodovino tridesetletne vojne ter renesančne Evrope.
Po svetu ...
Zadnji teden predpusta so se po časopisju vrstile vesti o prešernih pustnih sprevodih in obilnih pojedinah, vmes pa poročila o lakoti stodsočev in umorih politikov v Kongu, uporih v portugalski koloniji Angoli, o strelih na letalo sovjetskega državnega predsednika Brežnjeva v Alžiru, o džungelski vojni v Laosu. Medtem ko je »stari svet« obhajal orgije obilja in razigranosti, so pa »mladi svet« Afrike in Azije pretresali težki notranji krči, ki napovedujejo rojstvo vsake nove dobe.
Sovjeti zopet v ofenzivi
Minuli teden je zopet označevala sovjetska politična in propagandna aktivnost, po starem plavilu, da tisti, ki ima inciativo, ima tudi že pol uspeha v žepu. Sovjetski državni predsednik Brežnjev se je podal na letalsko turnejo v Afriko. Odzval se je vabilu Seku Ture-ja, predsednika Gvineje, bivše francoske kolonije v Zapadni Afriki, ki je po pridobitvi samostojnosti takoj zaplavala v komunistične vode. Vmes se je ustavil v Maroku, tudi bivši francoski koloniji v Severni Afriki, kjer vladajo nasledniki šerifov (verskih poglavarjev muslimanov), to je potomcev islamskega preroka Mohameda (sedanji kralj se imenuje Mohamed V.), ker pa se v zadnjem času vedno bolj jači vpliv brezbožnega sovjetskega komunizma. Brežnjev kot državni predsednik je v sovjetski hierarhiji po časti sicer najvišja osebnost, vendar je v resnici brez politične moči, kajti to ima vse v rokah Ni-kita Hruščev, ministrski predsednik in glavni tajnik komunistične stranke; vendar ima polet Brežnjeva izrazito politične namene. Je nekak trgovski potnik komunizma v visoiki uniformi. Z vsem pompom naj pokaže moč in naklonjenost Sovjetske zveze do mladih afriških narodov. In Brežnjev ni šel praznih rok na pot. Ko je njegovo letalo pristalo v Rabatu, so v pristanišču Casablanka iztovarjali 15 bleščečih novih reakcijskih lovskih letal, darilo Sovjetske zveze. Zadnja leta je maroška vlada zaman prosila francosko vlado za razno orožje, med njimi tudi lovska letala. Pariška vlada je maroške zahteve po orožju vedno odbijala s tem, češ, da Marok podpira upornike v Alžiru in da tbi francosko orožje utegnilo končati v rokah alžirskih upornikov. Ko so v Parizu zvedeli za sovjetsko darilo Maroku, se je De Gaulle pomujal z obljubami raznim bivšim francoskim kolonijam v ekvatorialni Afriki, ako ostanejo zveste »Francoski uniji«.
Poleg pridobivanja simpatij za Sovjetsko zvezo ima obisk Brežnjeva dva širša politična namena: nevtralistične afriške države, ki jih gre obiskat, bo skušal pridobiti za odločnejšo podporo alžirskim upornikom, •kajti ti bi (tudi ob podpori sovjetskega orožja) mogli staviti De Gaullu glede reševanja alžirskega vprašanja zahteve, ki bi jih on ne mogel sprejeti. S pošiljkami sovjetskega orožja alžirskim upornikom prek nevtralističnih afriških držav bi zrastel sovjetski vpliv ne le v teh državah, ampak tudi med samimi alžirskimi uporniki in ,]x>tem si bi moral De Gaulle premisliti, ali naj res izroči to severnoafriško kolonijo domačinom za to, da postane novo oporišče komunizma v Afriki. Drugi cilj Brežnjeva je pa priprava za nove spletke v Kongu.
Vedno večja zmeda v Kongu
Položaj v tej bivši koloniji, ki je po proglasitvi samostojnosti zapadla v zmešnjavo in je tudi poseg Združenih narodov ni mogel iz zmede izvleči, postaja vedno slabši. V resnici skupne države sploh ni več, kajti iz nekdanje po Belgijcih izvežbane vojaščine (v kateri so pa domačini smeli »napre-dovati« samo do čina narednika) so nastale strankarske milice raznih politikov. Tako razpolaga »državni predsednik« K as a tv u bu, oz njegov vojaški poveljnik 30-letni »general« Mobutu (bivši časnikar) s 7000 oboro-ženci, ki so disciplinirani tako dolgo, dokler v redu prejemajo plačo. Prijateljem bivšega ministrskega predsednika Lumum-be je uspelo zajeti nadaljnih 7000 vojakov pod poveljstvom »generala« (bivšega narednika pod Belgijo) Lundule, s 5000 mož razpolaga 'Molise Čombe guverner j>rovince Katanga, okrog 1000 mož pa prisega zvestobo Kalondjiju.
Mobuta podpira Zapad, čombeja podpirajo Belgijci, ki vodijo njegove vojaške čete in je zato njegova vojska pod poveljstvom 'belgijskih častnikov še najzaneslji-
vejša. Lumumbove čete pa podpirajo »nev-tralisitične« afriško-azijske države kot podaljšana roka Moskve. Vsi ti se borijo eden proti drugemu, včasi se dva zvežeta proti tretjemu.
Doslej je 20.000 mož »varnostnih čet« Združenih narodov preprečevalo izbruh splošne državljanske vojne, toda odkar so nevtralistične afriško azijske države napovedale, da bodo odpoklicale svoje oddelke izpod zastave Združenih narodov, je »varnostni zbor« združenih držav sam v nevarnosti razkroja.
V zadnjih 14 dneh so pod le napol prikrito potuho afriško-azijskih čet v okviru Združenih narodov Lumumbove edinice zabeležile znatne uspehe in se polastile okrog i/3 državnega teritorija, kljub temu, da je Lumumba sam bil najprej ujetnik Mubu-ta in potem Čombeja. Ko je že izgledalo, da ga bo slednji moral na pritisk Združenih narodov izpustiti, je naenkrat Lumum-ba »pobegnil« v skrivnostnih okoliščinah. Čez nekaj dni pa je katanška vlada naznanila »smrt« Lumumbe, ki so ga baje zamorski kmetje linčali. Zato so dobili izplačano od vlade razpisano nagrado, Lu-mumba pa je bil pokopan na skrivnem kraju. Tako je Lumumbova zvezda, ki je nenadoma vzšla iz nič, prav tako v nič zatonila.
Tito tudi v Afriko
Afriko si pa je vzel na piko tudi jugoslovanski državni predsednik Tito, ki rad potuje pozimi, ko v naših krajih gospodarita zima in mraz. Letos se je namenil v Ghano, Gvinejo, Mali in druge zapadno-afriške dežele, kjer bo ponekod še naletel na sveže sledove »tovariša« Brežnjeva. Tudi njegovo potovanje je politično, skušal bo pa prijetno združiti s koristnim, namreč gospodarski strokovnjaki, ki ga spremljajo, bodo navezovali gospodarske stike s temi državami. Jugoslaviji gre posebno za prodajo industrijskega blaga, ki ga sama ne rabi, s katerim pa v zapadni Evropi in Ameriki ni konkurenčna. Zamorcem pa bo morda všeč. Vsekakor bosta pa tako Vzhod kot. Zapad potovanje jugoslovanskega predsednika spremljala z veliko pozornostjo, kajti Jugoslavija je komunistična država z nevtra lis lično politiko med obema blokoma, obenem pa uživa gospodarsko podporo Zapada. In mladi afriški politiki bi tudi radi stali med bloki, obenem pa uživali podporo zapadnega bloka. Kako se to naredi, bi jih naj naučil Tito, zato je treba verjeti poročilom iz Afrike, da je »Galeb« (ime jahte, s katero pluje Tito po morjih) ondi najbolj pričakovani dragi ptič.
in pri nas v Avstriji
Plesi in pustne prireditve so 'kot »javni dogodki« minuli teden bolj zaposlovali naše javne delavce, to je politike, kot notranjepolitična vprašanja. V znamenju blagostanja je bil letošnji karneval res prešeren in mize so bile bogato obložene z raznimi dobrotami. Godci so tudi imeli polne roke dela, vrstili so se plesi, pa tudi pustne burke. V pustnem hrupu je govorjenje politikov o »štednji« zamrlo.
»Duhovne vaje« na Semmeringu
Postna resnoba je zavladala šele na pepelnično sredo. Mandatarji prve vladne stranke so začeli politični post (brez pritr-govanja) z »zaprtimi duhovnimi vajami« na Semmeringu. OeVP prireja vsako leto ondi sestanek svojih osrednjih in deželnih mandatarjev ter funkcionarjev, da potegne obračun čez minulo leto ter si postavi smernice za naprej.
V ospredju razprav na Semmeringu bo stala seveda koalicija, to je razmerje med obema vladnima strankama. Veliki od-sotnež — vsaj po dosedanjih poročilih — bo na Semmeringu zvezni kancler ing. Raab, ki se je minuli teden podal v bolnico na običajni pregled, ker boleha na sladkorni bolezni. Zato mora od časa do •časa za krajšo dobo v bolniško oskrbo. Po prvem pregledu so zdravniki izjavili, da je pacientovo stanje povsem zadovoljivo in da bo v kratkem mogel spet prevzeti vse vladne posle. Sedaj pa najnujnejše vladne zadeve votli kar z bolniške postelje. Njegov odhod v bolnico namesto na Semmering je zopet zbudil govorice o skorajšnjem odstopu ing. Raaba. Ta pa k vsemu molči.
Vprav koalicijska politika ing. Raaba v minulem letu je tvorila jedro nezadovoljstva »deželnih knezov« OeVP (ki ima vse deželne glavarje razen koroškega) ter mlajših krogov stranke, ki očitajo sedanji vodstveni generaciji, da je preveč popustljiva do socialistov in da si je s koalicijskim paktom pustila povsem zvezati roke. Ta,ko, da dejansko brez socialistov OeVP ne more nič odločati, dočim pa mora preti javnostjo kot prva stranka nositi večje breme odgovornosti. Vendar to nezadovoljstvo »reformistov« zaenkrat ne gre tako daleč, da bi zahtevali odpoved koalicijskega pakta, temveč se zavzemajo zgolj za njegovo »/rahljanje«,' ki bi naj stranki vrnilo svobodo gibanja vsaj v nekaterih zadevah.
Težišče zahtev OeVP bo seveda ležalo na gospodarskem področju. Generalni tajnik stranke dr. IVithalm je že nakazal smer politike OeVP s svojo temeljito kritiko poslovanja podržavljenih podjetij, ki ne le ne prinašajo dobičkov, ampak obremenjujejo držav, blagajno. Posebno neugodno izpade primerjava med donosnostjo avstrijskih podržavljenih podjetij ter podobnih privatnih podjetij v Zapadni Nemčiji, ki so visoko aktivna. Socialisti tukaj niso mogli kaj prida ugovarjati, prav posebno so se pa znašli v zadregi zaradi tega, ker je sredi te debate socialist ing. Hitzinger, glavni direktor na j večjega avstrijskega podržavljenega podjetja, železarn VOEST v Linzu, odpovedal službo in šel k privatni
kapitalistični avtomobilski tovarni Mercedes-Benz v Zapadni Nemčiji, kjer bo imel desetkrat večjo plačo. Zahteve OeVP sicer ne bodo šle do popolne reprivatizacije podržavljenih podjetij, ker bi to pomenilo prelom s socialisti, ki se ga sedaj nihče na strani OeVP ne upa izvesti, ampak po delni reprivatizaciji s pomočjo »ljudskih delnic«, ki so se doslej zelo obnesle v vseh primerih.
Predokus postne štednje pa je občutilo minuli ponedeljek tisoče gospodinj, ko so plačevale mleko. Po tem, ko je že bil povečan odstotek maščobe sladkega mleka, so prišli sedaj na vrsto kislo mleko, Jogurt, kisla smetana in kavna smetana. Obenem s povečanjem odstotka maščobe je bila povečana tudi cena. Kislo mleko v litrskih •steklenicah stane od minulega ponedeljka 2.80 šil. (prej 2.66 šil.), jogurt v četrtlitr-skih steklenicah pa je poskočil od prejšnjih 90 grošev na 96 grošev. Tako bo za gospo-dinje kislo mleko postalo ne le mastnejše, ampak tudi po ceni kislejše.
Pri nas na Koroškem se je sestal deželni zbor.
Po zelo kratki debati, ki sta jo obe koalicijski stranki proglasili za »mirno in stvarno«, je bilo izglasovanih pet zakonov, med katerimi eden kaže, kako bo javna uprava v praksi štedila: celovški mestni očetje dobe pokojnino. Kljub temu, da je bilo v minulih tednih, predvsem s strani takih, ki nimajo izgledov, da bi kdaj prišli do te pokojnine, slišati mnogo pomislekov proti temu zakonu v vrstah obeh strank, pa je na seji deželnega zbora na zunaj vladala ganljiva sloga in zakon je bil sprejet z glasovi obeh koalicijskih strank.
V naglici je bil sprejet nato še zakon, ki spreminja volilni red za osrednjo deželno Kmetijsko zbornico in okrajne kmetijske zbornice, kjer bo odslej tudi veljal uradni volilni listek, dočim bo za krajevne kmečke odbore ostal v veljavi volilni listek raznih političnih strank. Tako pač najbolj prija večinski socialistični stranki in zopet je obveljalo znano načelo naše birokracije: »čemu enostavno, če se da zadevo narediti tudi komplicirano!« Tudi ostali zakonski osnutki so bili sprejeti. Med političnimi dogodki je treba omeniti, da je dravsko mesto Beljak ponovno odklonilo predlog Celovca po »združitvi«, ki ga je minuli teden iznesel na javnem zborovanju v Beljaku župan Ausserwinkler. čim je 30-tisoč-glava množica slišala besedo »Anschluss«, je vstalo mrmranje, nato pa so zadoneli množični govorni zbori »Lei lossn«. Bila je to namreč tradicionalna pustna prireditev na glavnem trgu v Beljaku, kjer je bila do torka opolnoči proglašena »norčevska svoboda« pod vlado Veselega Veličanstva princa Fidela Fidelija IV in Njene Ljubkosti princese Britte 1, da pokažeta našim politikom, kaj se pravi rhodro vladati. Vsi dnevi n june vlade so pokazali, da uživata pri ljudstvu veliko priljubljenost in vse zaupanje. O štednji namreč nova oblast ni spregovorila niti besedice.
SLOVENCI
dama La f><% aa&tu
LctoSnje Prešernove nagrade
Vsakoletne ..Prešernove nagrade”, naj višje državno priznanje republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti in kulture, so bile podeljene:
dr. Dragotinu Cvetku za knjigo „Zgodovtna glas-Itene umetnosti v Sloveniji”,
pesniku in publicistu Miletu Klopčiču za literarno delo in prevajanje,
gledališkemu igralcu Vladimirju Skrbinšku za odrske ustvaritve, in
ing. Edvardu Ravnikarju za arhitektonske ustvaritve.
V	okviru vsakoletnih proslav v spomin največjega slovenskega ]>csnika Prešerna so na ljubljanski univerzi razdelili študentom 46 del za najboljša študijska deia v skupnem znesku 1,300.000 din.
Slovenska poroka v New Yorku
V	slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda v New Vorku sta si obljubila zvestobo do groba prof. Janez Mahnič in gdč. Cvetka Saksida. Poročne obrede je opravil župnik č. g. Rogan, priči pa sta bila prof. Oto Muhr in njegova soproga gospa Sonja, nevestina sestra. Nevesta je po rodu Ljubljančanka in njene starše sta zastopala g. Jernej Grom in soproga. Ženin je bil med vojno profesor na takrat v Gorici obnovljeni slovenski gimnaziji pod vodstvom ravnatelja in pesnika, pok. dr. Jožeta Lovrenčiča, po vojni pa je poučeval na goriških srednjih šolah pod zavezniško upravo. Končno [ta se je preselil v Kanado, kjer poučuje francoščino in zgodovino.
70-letnica Alojzijevitfa v Gorici
V	nedeljo 5. februarja je praznovalo Alojzijevišče, vzgojni zavod za dečke v Gorici, 70-letnico svojega obstoja. Gojenci so ta dogodek proslavili z ljubko akademijo, med katero so prebrali čestitke sv. očeta Janeza XXIII., ki je brzojavil, da »predstojnikom, sodelavcem in gojencem, ki s hvaležnostjo do Gos[>oda obhajajo sedemdesetletnico zavoda, iz srca podeljuje apostolski blagoslov v poroštvo božje pomoči.” Goriški nadškof, msgr. Hijacint Ambrosi, pa je pisal: „S čestitkami za preteklost združujem svoja očetovska voščila za prihodnjost, da bi zavod nadaljeval svoje delo in žel vedno obilnejše sadove pri krščanski vzgoji mladine, ki je zlasti dandanes izpostavljena tolikemu zalezovanju. Voščilu dodajem še svojo ponižno molitev, da bi Gospod s svojo milostjo utrdil to, kar je sam sejal.”
V	sedemdesetih letih svojega dela, ki je bilo posvečeno vzgoji duhovniškega in svetnega izobražen-stva, je iz zavoda izšlo 70 duhovnikov in cela vrsta laikov, ki so igrali vidno vlogo v slovenskem narodnem življenju. Med drugimi sta bila gojenca Alojzijevišča č. p. Janez Ehrlich, ki kot jezuitski misijonar deluje sedaj v Indiji ter sedanji kanonik v Trstu dr. Jože Škerl. Svojo pot v svet učenosti so pa začeli v Alojzijevišču pesniki Ivan Pregelj, Alojzij Gradnik, Joža Lovrenčič, Narte Velikonja in številni drugi slovenski izobraženci. Zavod sedaj vodi ravnatelj msgr. Močnik.
Umrla je Marka Komanova
V	starosti 80 let je v Ljubmjani umrla Manica Komanova, priljubljena otroška pisateljica. Pokojnica je bila preprosto kmečko dekle, toda z vztrajnim branjem in samoizohraževanjem se je usposobila, da je mogla prijeti za j>ero in posredovati mladini zaklade svojega svežega in pristnega talenta. Je avtorica številnih ljudskih pesmi, črtic in igric za otroke in še pozne generacije slovenskih otrok bodo rasle ob zakladu, ki ga nam je zapustila.
Avstralsko mnenje o slovenski univerzi
Glasilo slovenskih rojakov v Avstraliji „Misli’ poroča, da je bivši študent ljubljanske univerz« Hubert Pribcc, ki je bil prekinil študij, kot politii" ni Iregunec zapustil domovino in se preselil v Avstralijo, šel ondi na univerzo v Melbourne vprašat, ali bi mogel tam nadaljevati svoj prekinjeni študij-Z velikim zadovoljstvom in ponosom je zvedel, da univerza v Melbourne univerzo v Ljubljani zelo dobro pozna in jo zelo čisla. Smatra jo za najboljšo med vsemi univerzami v Jugoslaviji. PribcU brez pridržka priznali vse v Ljubljani opravlj«'1* izpite ter mu dovolili nadaljevanje študija.
Slovenčeve iznajdbe za vesoljske ladje
Dr. Frank J. Modic, slovenski kemik, ki j« poslcn v raziskovalnih laboratorijih ..General Elcc tric” največje ameriške družbe za elektrotehniške ll' tlelke, je nedavno sestavil kemično spojino z ’7’ retino ugodnimi lastnostmi za zavarovanje elektronskih delov vsemirskih latlij in raket. Nameravaj" jo uporabiti pri gradnji bodočih ameriških vesoljskih vozil. Iznajditelj je doma iz Clevelanda, Kj‘r je največja naselbina Slovencev v Ameriki. S'oj<: Študije je dovršil že leta 1943, od leta 1951 I,a v službi pri „General Electric”. Je član raz"'*1 ameriških znanstvenih družb ter Chemical Soči"*! v Londonu.
0 razlagi sanj
Že itisočletja se ukvarja 'človek z razlaganjem sanj — pa najsi jih 'tolmači 'kot božje poslanice ali prerokovanja, kot doživljaje duš brez telesa, kot dbfcJke iz -dežele mrtvih, kot ipodzavestne reakcije spečega na zunanje vplive ali motnje. O tem 'imamo dokaze iz vseh ikulturnih obdobij. Za Slavnega nevrologa Freuda so sanje izpolnitev ali vsaj poSkus uresničitve naših hrepenenj in želj, za Adlerja izraz življenjskega nazora in Jung jih ima za poskus človeka, da si razloži svoj lastni duševni razvoj in oblikuje bodočnost.
Vse 'te teorije, pa najsi bodo še tako stare, imajo danes svoje privržence. Sanjske bukve so še v nedavni preteklosti igrale enako veliko vlogo kot v času renesanse, ko so sanjsko knjigo grškega vedeževalca in zvezdarja Artemodirusa prevajali v razne jezike in so jo ra‘zni koristolovci ponarejali, razlagali in napačno razumeli, še v našem času razlagajo sanje na podlagi novih psiholoških spoznanj, vendar se ni nihče od 'sodobnih psihoanalitikov potrudil, da bi sanjske slike zdravih ljudi sistematično zbral 'in jih po njihovi vsebini in značaju znanstveno obdelal.
Nedavno so v Ameriki napravili zanimiv poizkus. Od 10.000 ljudi v starosti od 18. do 80. leta so zbrali sanjske doživljaje, zapisali 'kraj, število, starost in spol oseb, ki *>o se pokazalle v sanjah, in poskusili dognali 'tudi razpoloženje in duševno stanje ljudi, ki so sanjali. Tudi so vsakogar povprašali ali so bile podobe črnobele ali barvne. Seveda ni mogel nihče povedati, ali vse to, kar je zapisal sanjajoči, še ustreza dejanskemu sanjskemu doživljaju. Dobili so pa zanimive podatke.
Pri tisočih sanjah iz skupine odraslih izobražencev se je pokazalo 1328 različnih prizorišč, !ki so jih preučevalci lahko strnili v deset splošnih kategorij. Kot najpogo-stojše prizorišče 'dogodka so sanjajoči navedli del stanovanja ali hiše; sledila so vozila in prosta narava, šola, tovarna in pisarna so hile le redlke prizorišče sanj. Za splošen sanjski doživljaj je bilo značilno, da se je odigral v vsakodnevnem okolju, he redko so imele sanje čuden, eksotičen značaj.
Zaradi 'boljšega pregleda nad sanjskimi podobami so razdelili osebe, ki so jih pritegnili k poskusu, v 'dve starostni Skupini. Pokazalo se je pa, da med ljudmi obeh skupin ni bilo nobene globoke razlike. V 1819 sanjah, ki so jih registrirali od mlajše skupine, v kateri so bili ljudje od 18. do leta, je bil sanjavec sam edina nastopajoča oseba. V ostalih 85 odstotkih sanj so nastopali poleg njega še tujci, prijatelji,
znanci ali sorodniki. Odlične osebnosti so bile v enem samem odstotku registriranih sanj te skupine. Tudi redko pojavljanje osebnosti iz javnega življenja dokazuje, kako malo skupnega imajo sanje z dnevnimi dogodki. Od družinskih članov nastopa v sanjah naj pogostejše mati. Možje sanjajo enkrat več o 'ženskih osebah kot o moških, medtem ko je v ženskih sanjah moških in žensk enako. Zelo pogosto so bile sanjske osebe iste starosti kot sanjavec. V splošnem pa so sanjali starejši ljudje pogosteje o mlajših kot o enako starih in tudi večkrat o družinskih članih in 'sorodnikih kakor o prijateljih in znancih. To je razumljivo, če pomislimo, da so v starejši skupini, to je med ljudmi od 30. do 80. leta prevladovali poročeni ljudje, v mlajši skupini pa neporočene osebe.
V dobri tretjini preiskanih sanj je dejanje potekalo v gibanju, kot v hoji, teku itd. Nato pridejo ipo vrsti govorjenje, sedenje, opazovanje ali igra. Padanje, visenje in plavanje pa so bili začuida zelo redki pojavi. Malo so sanjali 'tudi o ročnem ali duševnem delu, na take sanje so odpadli le 4 odstotki, še redkejše so bile tekme alt spori, spet dokaz za beg iz dela v igro, iz aktivnosti v pasivnost. Zelo zanimivo, tla so sovražna dejanja prevladovala v razpier-ju 3:1 proti izrazom 'naklonjenosti ali dobrohotnosti.
Med čustvi, ki jih je doživljal sanjavec, so bili na 'prvem mestu s 40 odstotki strah, napetdst in osuplost, zelo pogosti tudi jeza in razočaranja, veselje ali razburjenost, izredno redko se je pa v sanjah pojavila žalost. Tudi tu so negativna čustva spet v večini. Kljub temu je večina sanjavcev občutila sanje kot prijetne, le četrtino vseh samij »o prizadeti označili kot izrecno ne-osvežujočo.
Popolnoma nerešeno je ostalo staro vprašanje, zakaj so nekatere sanje izključno ali največkrat kot »črno-beli filmi« medtem, ko občutijo sanjavci v drugih primerih naravne barve. V splošnem imajo ženške več sanj v barvah kot možje, stari ljudje manj kot mladi, primerjava sanjskih doživljajev samih pa ni pdkazala ndbene očitne razlike. Tudi tega niso mogli ugotoviti, zakaj ima ista oseba enkrat barvne, drugič črno-bele sanje. Prav tako niso našli nobene podlage za domnevo, da imajo poedine barve simboličen pomen.
Ta Statistika vodi do spoznanja, da so sanje miselni proces, ki 'ga speči človek ne doživlja v 'besedah, ampak v slikah in sim-bdiih. Z drugimi besedami: abstraktne in nevidne misli se spremenijo v konkretne slike. Po nekem načinu, ki ga ne 'poznamo, lahko speči vidi svoje lastne misli. č:e se
sanje ukvarjajo z drugo osebo, potem se ukvarjajo ž njo tudi njegove misli, pa naj se tega zavoda ali ne.
Sanjske misli so 'popolnoma cgocentrič-ne,v sanjah postavlja človek sebe vsemu za središče; zdi se, da v sanjah ni prostora za neosebne misli. Zato daje analiza sanj vedno jasno sliko človeka samega, dopušča pogled v njegovo notranjost ih mi vidimo svet z njegovimi očmi. To je bistvo za razlago sanj in Vzrok, zakaj so 'bolnikove sanje za zdravljenje duševnih bolezni tako važne.
Sanjajoči igra v sanjah vedno tisto vlogo, ki si jo v mislih sam dodeli. Lahko je žrtev ali napadalec ah pa tudi oboje hkrati. Lahko igra vlogo grešnika ali svetnika,
O gangsterjih in
V Združenih državah je izšla nova znanstvena študija o gangsterjih in njihovi organizaciji, iz katere povzamemo naslednje podatke:
Gangster je pripadnik razbojniške tolpe, ki naj svojim 'članom pomaga do lahkega življenja. Beseda »gang« pomeni skupino, je pa jezikovno nejasnega porekla.
Gangster sovraži delo, pač pa ljubi igro, ker je po njej najlažje priti do denarja in si pomagati. Ima se za boljšega človeka, ker je prepričan, da je vse druge ljudi mogoče kupiti, če ne zlepa, pa zgrda. Razlika je samo v ceni.
Gangster veruje v strah kot pripomoček, ki doseže vse in odpre vsako blagajno. Toda ljudi je treba zastraševati premišljeno, hladnokrvno in po znanstvenih načelih. Gangster svojih ciljev ne more doseči sam, temveč le v skupini.
svobodnega ali nesvobodnega človeka, zlobneža ah človekoljuba. Gtjprav se značaji menjavajo, so vendar v nekaki zvezi s sanj a'včevim življenjem. Dejstvo, da sanjamo tako pogosto o tujcih, je razlagati tako, da ti 'pogosto niso nič drugega kot poosebljenje določenih značajev znanih prijateljev.
Sanje nam odkrivajo miselno dbomčje sanjavca. Vrsta sanj iste osebe nam Običajno odkrije navzkrižja, napetosti in zagrizenosti, katerih se sanjavec ne more znebiti. To se vleče kot rdeča nit skozi vse njegove sanjske doživljaje. Zato velja omenjena statistika o sanjah za nadaljnji korak pri poglabljanju našega poznanja človeka.
njihovih tarifah
Gangsterske tolpe morajo biti organizirane smotrno in po istih načelih, kakor so organizirane industrijske skupine. Te se vežejo v kartele, gangsterji pa v tako imenovane sindikate. Vsako novost v tehniki, organizaciji in drugod je treba takoj izkoristiti za večjo učinkovitost sindikata.
Gangsterstvo je 'poklic, ne muha ali čustvenost. Zaradi tega mora biti vsak pripadnik tolpe za svoje delo plačan. Najnižje tarife za opravljanje poslov, ki so v zvezi z zastraševanjem ljudi, da so poslušni gangsterjem in jim plačujejo so naslednje?
Pretepsti koga: en dolar; uho odgrizniti: 15 dolarjev; roko ali nogo zlomiti: 19 dolarjev; strel v nogo: 25 dolarjev; umor: od sto dolarjev dalje. Te tarife se primerno večajo po okolju in nevarnosti dejanja, ki naj ga gangster po nalogu organizacije o-pravi.
Preteklost in bodočnost sc srečujeta v teni avtomobilu, ki je bil „rojen” leta 1912, je pa prvo motorno vozilo na sončni pogon. Na strehi je namreč nameščena plošča z 10.240 sonč-nimi celicami, ki polnijo 72-voltno baterijo, ta pa poganja motor avtomobila. Ce sonce sije nanjo 8 do 10 ur, lahko potem s tako nabrano energijo avto vozi eno uro. Zaenkrat vsekakor zelo zamudna stvar, toda tehniki bodo napravo sčasoma še tako izpopolnili, da se bomo mogli voziti s sončno bateriji tudi v megli. Take sončne baterije so z uspehom preizkusili že pri ameriških umetnih lunah, ki so krožile okoli zemlje.
FRAN ERJAVEC:	307
koroški Slovenci
(III. del)
Za delavska socialna vprašanja ni imel mnogo smisla, -'ato je skušal tudi brezposelnost preprečevati zgolj za-iadi vzdrževanja proizvodnje. Stremel je za tem, da preskrbi ljudstvu delo in cenen kruh.
Važna njegoVa sredstva za pospeševanje gospodarstva
Pila tudi številna javna dela, zlasti gradnja prekopov 111 cest (med temi so bile za nas posebno važne velike prekoajpske ceste, po katerih je šel potem promet iz Le-'ante preko Ilirije v Francijo). Celinska zapora je po-'ajala celo vrsto novih industrij in pospeševala razvoj rugih, omrtvičila |>a tretje, a (pristanišča je naravnost u'ličila.. Nobenega dvoma seveda ni, da bi bila mir in primerna trgovska pogodba z Anglijo neprimerno ko-istnejša za Francijo nego vojna, vendar je znal v danih koliščinah precej spretno vskladiti interese jmsameznih l°jev in vzdrževati vsaj zadovoljivo gospodarsko aktiv-)'ost brez pretiranega oblastnega poseganja v porajanje n "Pii kova nje novega kapitalističnega gospodarstva.
Pri svojih ukrepih ni trpel Napoleon nobene kritike, i rudar se je prav dobro zavedal pomena klej. Sam je Tčkrat izjavil: »Na svetu obstojita samo dve sili, sab-T' in duh; za trajmo pa duh premaguje sabljo.« Glede 11,1 'o je potem tudi stremel za tem, da se duhovi pro-Tj volj no in po možnosti celo z veseljem uklonijo nje-‘Piji sablji. V' ta namen je tudi sklenil konkordat z '"nom in posajal uslužne duhovnike rad celo na mno-k' vodilna mesta, zlasti v vsem šolstvu, ne oziraje se na ,°’ da se je v njegovi najbližji okolici stalno bil oster i0J med prijatelji in nasprotniki Cerkve. Ker je dobro 'cdel, da je bila velika večina kmetov še vedno moč-ll0. navezana na vero in na svoje duhovnike, pod po-k°.iem, da jih to nič ne stane, je postopno prevzel 'boške za bogoslužje na javne proračune, ukinil je
prepoved procesij, uvedel veronauk in verske vaje tudi v višje šolč, ukazal zapiranje krčem med nedeljsko službo božjo, uvedel zopet redovnice v bolnice, vrnil cerkvenim dostojanstvenikom vse javne časti itd. Kakor vse prosvet-Ijenstvo je tudi on mrzil redovništvo, vendar je dovolil obnovitev cele vrste moških in ženskih redov z njihovimi šolami vred.
Velika večina škofov mu je bila zato jako hvaležna in je 1. 1806 tudi sprejela njegov katekizem, ki je poleg običajnih verskih naukov (vseboval tudi poglavja o krščanski dolžnosti pokorščine vladarju, rednem plačevanju davkov, izpolnjevanju splošne vojaške dolžnosti itd. (kakor vemo, je ta katekizem potem poslovenil za Ilirijo Vodnik). V smislu trdoživega francoskega galikanizma je tudi on okrepljeval samostojnost škofov nasproti Rimu, istočasno pa tudi njih oblast nasproti nižji duhovščini.
Navžlic temu je pa ostal vendarle še velik del duhovščine zvest nekdanjemu kraljestvu, zlasti ko je prišel Napoleon vnovič v spor s papežem. Ta spor ni bil verskega značaja, temveč deloma cerkvenoupravnega, deloma pa je imel svoj izvor v navzkrižju s papežem kot svetnim vladarjem, kajti Napoleon se je smatral za naslednika srednjeveških cesarjev, ki so gledali v papežu kot svetnem vladarju le svojega vazala in si lastili tudi. pravice glede volitev novih papežev. Spor se je 1. 1812 zaostril celo tako daleč, da je proglasil Napoleon konkordat za razveljavljen, kar je potem pognalo tudi nekaj škofov im precej duhovščine vnovič v opozicijo. Ker je odgovoril cesar takoj z ostrimi represalijami, tudi večina francoskih 'škoifov vsaj na zunaj ni hotefla gnati spora predaleč, ne da se pa 'tajiti, da je v cerkvenih krogih zopet zapravil velik del tiste naklonjenosti, ki si jo je pridobil poprej s konkordatom; prav posebno pa si je Napoleon s tem sporom še nakopal nasprotstvo duhovščine v nekaterih zasedbenih deželah. — Trajno je pa ostal Napoleon precej naklonjen framasonstvu, tako da se je število lož Velikega Orienta meti leti 1804—1814 dvignilo od 300 na okoli 1000.
Mnogo pozornosti je posvečal Napoleon tudi vzgoji mladine. Kakor sem že povedal, je odkazal v njej duhovščini zopet vodilno mesto, a ne zato, tla bi vzgajala bogaboječe vernike, temveč pokorne podložnike, kakor so gledali na šolstvo tedaj tudi vsi drugi prosvetljenski vladarji. Načelno je smatral tudi on šolstvo za zgolj državno zadevo, je pa pustil predvsem iz finančnih razlogov vendarle še velik del šolstva v rokah krajevnih oblasti in Cerkve. L. 1808 je osnoval posebno telo, nazvano »Universitč«, ki naj bi vodilo vse šolstvo, razdeljeno v osnovno, srednje (colleges) in višje (lycees), a razen teh so osnovali potem še razne znanstvene 'fakultete. Prvič je sedaj v Franciji vzela osnovno šolstvo v svoje roke država, a za drugo je bila podrobno določena njegova organizacija, ki je pa ostala v precejšnji meri zgolj na papirju. Cerkev ni ustanovila ‘le velikega števila svojih »svobodnih« šol vseh vrst, temveč jii je bil odrejen vodilni vpliv celo v državnem šolstvu. Za kanclerja »univerze« je bil imenovan neki škof, v njenem svetu je bilo več duhovnikov in tudi na čelo velikega dela kolegijev in licejev so bili postavljeni duhovnikii, še več jih je bilo pa seveda med profesorji. Cesarju je šlo predvsem za to, kakor sploh vsem tedanjim prosvetljenskim vladarjem, da dobi zadostno število strokovno sposobnega uradni-štva, zato je posvečal svojo skrb zgolj srednjemu in višjemu 'šolstvu, dočim se za osnovno šolstvo ni zanimal in je odvalil skrb zanj občinam in Cerkvi. Glede na to se osnovno šolstvo tudi ni skoro prav nič dvignilo še izza predrevoilucionarne dobe, a prav posebno zanemarjen je ostal še pouk ženske mladine. Želel je pa veljati za velikega pospeševatelja znanosti in umetnosti, toda za to ni imel dovolj denarja. 'Njegova izrazito vojaška in upravna narava je 'imela premalo smisla za ti dve duhovni področji in ni jima znal vdihniti nobene velike ideje. Popoln neuspeh je doživel zlasti na polju književnosti in vse močnejše duhove sta še slej ko prej prepajah le dve skrajni miselnosti: tradicija 'in revolucija.
(Dalje prihodnjič)
ntm miMmkem
..Naše prireditve_____________
Slovensko kulturno društvo »Danica« iz Št. Vida v Podjuni priredi v nedeljo, 19. februarja, ob pol 3. uri pri Voglu v Št. Primožu resno dramo v 4 dejanjih:
»MATERINO SRCE«.
Iskreno vabijo igralci!
BILČOVS
(Poroka vrle mladenke)
V nedeljo, dne 5. februarja sta stopila pred poročni oltar llla/ej Gasser in Frida Krišic, pd. Žlaharjeva na Sodraževi. Ženin je priden tesar, nevesta pa si je doma in v gospodinjskih šolah pridobila potrebno znanje za novi poklic. Poroka je 'bila ob pol 5. uri s sveto mašo, med katero sta novoporočenca prejela sv. obhajilo, kot popotnico za srečno zakonsko življenje, bil-čovski pevci so pa med sv. daritvijo ubrano prepevali.
Poročno slavje je bilo pri Miklavžu, kjer je v veselem razpoloženju čas le prenaglo mineval. Večkrat so stopili pevci med nas in nas s pesmijo zdramili, kajti lepo petje po žilah gre in napravi nam veselo srce.
Po poročnem obedu je sledilo obdarovanje ženina in neveste; bilo je ginljivo slovo, ko so prišli oče 'in mati, ko so ju objeli sestre in brati. Vsi so prinašali darila, botri, botrce, rete in strici, pa tudi le-dik fantje in dečle (saj je bil ženin izvrsten igralec), da se od novoporočenega para poslovijo in jima voščijo vse dobro na novi življenjski poti. Daril je bila cela kopa, vdščiil pa tudi za zvrhan koš!
Botrica je posebno lepo spregovorila ne-vesti, tako da so nam vsem stopile solze v oči, ko smo se poslavljali. Dejala je: Preden se na pot podamo in preden boš ta rojstni kraj in ledik stan zapustila in stopila v zakonski stan, bi te še rada na nekaj opomnila. Ko se boš danes od te hiše ločila, ne pozabi, da si veliko hvalo dolžna tvoji stari mami in ateju, ki sta z vso ljubeznijo skrbela zate in tudi vsem drugim, ki so te vzgojili v pošteno nevesto. Največje veselje jim boš napravila s tem, da boš vedno dobra in poštena ostala. Posebno pa ne pozabi na Boga, da bo v tvoji družini res krščansko življenje. Rada poslušaj dobre nauke in se po njih ravnaj. Imej v časti Ringelnjakovo mater, ki so v življenju toliko pretrpeli!
Bodita srečna v novem stanu, zvesta eden drugemu, Bogu in naši materni govorici!
BILČOVS - LJUBLJANA (Dipl. ing. Marijan Reichmanu)
Na ljubljanski univerzi, fakulteti za strojništvo, je diplomiral 28. januarja 1961 Marijan Reichmanu, sin pokojnega koroškega rojaka dr. Blaža •Reichmanna iz Mo-ščenice pri Bilčovsu. Čestitamo!
CELOVEC
(Zanimivo predavanje o Egiptu)
V	sredo, dne 1. februarja, je bila Kol-pingova dvorana zopet nabito polna, da nisi imel kam sesti, če si pa bil bolj zadaj, si moral tudi vrat pošteno stegovati, da si kaj videl. Toda splačalo se je, kajti č. g. Vinko Zaletel nam je prikazal čudovito, skrivnostno in bajno deželo Egipt, njegovo nekdanjo slavo in moč, pa 'tudi njegovo moderno podobo. V krasnih barvnih slikah in s premišljeno besedo nam je pred-očil zgodovino te dežele, ki je vedno mikala tujce. Spoznali smo se s faraoni, kraljicami, templji, božanstvi in piramidami, mogočnimi stavbami, ki jim ni enakih pod soncem, čeprav so nastala pred več tisočletji. Le prehitro sta minili dve uri in vse, staro iin mlado, si je reklo ob napovedi, da kmalu sledi drugi del slik iz Egipta: Spet bomo vsi prišli!
GORENCE
(Uspela kulturna prireditev in drugo)
V	nedeljo, dne 5. februarja, so naša dekleta priredila v farni dvorani igro »Tragedija moderne družine«. Udeležba gledalcev je bila zelo dobra. Igralci, med njimi tudi otroci, ki so predstavljali angelčke, so svoje vloge izvrstno rešili. Za pripravo igre se prav posebno zahvalimo Maridi Škorjanc, naši organistinji, in njeni teti gospe Pepi, ki sta med otroki znali najti igralske talente ter jih naučiti vloge za ta res dober nastop. Upamo, da bo naša pridna organistinja tudi sedaj po poroki še naprej pomagala pri farnem kulturnem delu, posebno pri odkrivanju in vzgajanju igralskih talentov, ker gre sedaj tudi za to, da v prihodnje pri podobnih priložnostih naberemo skupaj nekaj prostovoljnih prispevkov za kritje strehe farne cerkve, ki na več krajih pušča, da noter teče.
Pa še nekaj drugih novic. Letošnja zima nam je prinesla mnogo ledu, na katerem se je več ljudi ponesrečilo. Tako si je Tičl-nova Barbi zlomila nogo iin sedaj leži v celovški bolnici, dve drugi osebi pa sta si zlomili roke. Na vzhodni strani fare pa je kar cela vas en sam »Led« in čez ta Led (tako vas dmenujemo) sedaj gradijo progo
podjunske železnice. Predor iz Leda v Gra-nitztal bo sredi letošnjega poletja popolnoma gotov. Prav tako bodo letos avgusta gotovi železobetonski oporniki v strugi Drave in pravijo, da bo do konca leta potegnjena preko njih .tudi železna konstrukcija mosta. Potem bo pa nekega dne prihrumel »Inkarnacija« in tudi naš Led bo dobil drugo lice. Takrat nam bodo tudi Kelagove žice prinašale mnogo »hice«, po mizah bomo pa imeli mnogo manjše žlice.
G o r e n č a n
ŠMARTNO pri TRUŠNJAH (Smrt plemenitega moža)
Le poredko se oglašamo iz naše vasi, pa še danes vam moramo postreči z žalostno novico.
V ponedeljek, dne 30. januarja, smo pospremili k večnemu počitku na naše pokopališče moža, ki zasluži, da se ga spomnimo tudi v našem listu. Ta mo'ž pa je bil Vincenc Grudnik, kmet pri pd. Matiji. Zibelka mu je tekla v Šoštanju na Spodnjem štajerskem. Bdi je pristna štajerska korenina, delaven, veder in odkrit značaj. Tudi se ni sramoval jezika svojih staršev in je prav tako v našem, v narodnem oziru manj ugodnem okolju, ostal njemu zvest. V tem duhu je vzgajal tudi svoje otroke, eno hčerko ter 'tri sinove, ki jih je vse prezgodaj, še kot šolarje, moral zapustiti za vedno. Dalje časa je bolehal na krvni bolezni ter iskal zdravja pri zdravnikih in v bolnišnici. Bog pa je odločil drugače in ga poklical k sebi v starosti oseminpetdesetih let.
Veliko zaslug si je rajni pridobil s pomočjo, ki jo je nudil naši cerkvi. Skrbel je za zvonjenje ob vsaki potrebi in času ter snažil in venčal cerkev in oltarje za slovesne prilike. Bog mu bodi za vsa dela večni plačnik! Nam pa naj, kot spomin na rajnega, ostanejo v srcu besede, ki jih je pri pogrebni maši spregovoril naš preč. g. župnik: »Imejmo in vzemimo si čas, misliti na smrt, kajti smrt bo čisto gotovo imela enkrat čas, misliti na nas!«
Ko želimo rajnemu večni mir in gledanje božje, izražamo težko prizadeti ženi in o-trokom naše iskreno sožalje.
SELE
(Pustna prireditev)
Naši igralci so v pustu gostovali s šalo-igro »Trojčki« na štirih krajih. Že se je zdelo, da za domače nimajo več časa. Ko pa se je približala pustna nedelja, se je pa le opazilo neko gibanje. Pustna nedelja — pa brez zabavne igre, to v Selah vendar ne sme biti. A le štiri dni je bilo časa za pripravo na uprizoritev burkaste zgodbe »Lumpacij Vagabund«. Kar resno smo dvomili, ali bo predstava po eni, dveh vajah gladko potekala. Bili pa smo prijetno presenečeni, ko je pred našimi očmi igra tako živahno in sigurno potekala. Glavne vloge so sicer res imeli vajeni Igralci, a tudi novinci so manjše vloge prav dobro rešili. Očividci, ki so videli »Lumpacija« prejšnjo nedeljo v Celovcu in to nedeljo v Selah, so priznali selski uprizoritvi mnogo vživetja in živahnosti. Kako je igra občinstvu ugajala, je dokazovalo ploskanje in smeh, ki je spremljal vsa štiri dejanja. Hvaležni smo režiserju in igralcem za ta veseli pustni popoldan.
Po igri je sledila v krogu prosvetnega društva družabna zabava.
še v postu nas hočejo dekleta povabiti na predstavo zgodovinske igre »junaške Blejke«, ki jo hočejo uprizoriti v prid skladu za zidanje nove cerkve.
ŠMARJETA V ROŽU
(Izdajalec svojega rodu in Avstrije)
Prijatelj nam piše:
Morda se boste čudili naslovu mojega dopisal, toda ko vam zadevo pojasnim, boste videli, da je ta naslov popolnoma ha mestu. Eri nas imamo nekaj nepoboljšljiv-cev, ki so bili leta 1938 ilegalno organizirani v nacional-socialiistični stranki ter pomagali izdajati Avstrijo, da je iz nje končno nastala »die deutsche Ostmark«. Med temi je bil samo eden pravi Nemec, vsi ostali pa so bili slovenskega rodu, saj jih dobro poznamo. Ne bomo zanikali, da se jih je nekaj poboljšalo in svojo zmoto spo-
znalo, toda še vedno jih je ostalo nekaj, ki se niso spremenili, pač pa se glasno trkajo na svoje prsi in trdijo, da so samo oni »heimattreu«. Vprašujemo se, kako je mogoče, da si bi ljudje, ki so izdali svojo domovino in svoj rod, danes prisvajajo čednost, ki je nimajo in je ne poznajo. Med njimi je tudi nek znan renegat, ki je leta 1940 bil zelo aktiven v Hitlerjugencl (kjer se je nasrkal toliko nacističnega strupa, da se ga menda še do danes ni znebil) in takrat pri svojih nadrejenih ovadil več naših ljudi, da s tem pridobi na veljavi. Danes skuša isti človek s pomočjo nekih svojih prijateljev iz Galicije v Podjuni ustanoviti podružnico nemške Raiffeisenkasse na Kočuhi. To kaže, da bi tu ljudje radi še naprej na vse načine razdvajali naše ljudstvo. Pri nas ni potrebe po kakem novem denarnem zavodu, saj obstoječi posluje v obeh jezikih, ne dela nobenih razlik ter zadošča potrebam vseh občanov. To lahko potrdi vsak, ki je imel opravka z našo zadrugo.
KLANCE
(Miklavž je zopet hodil in še kaj)
Klanče so rebrška podružnica, nekoliko v stran od velike ceste, ali nekoliko »Bogu za hrbtom«, vendar ne proč od Boga, kajti Klančani in 'iz bližnjih sosesk le radi prihajajo k službi božji, čeprav imajo sedaj pozimi sv. mašo v nedeljskih in prazniških popoldnevih, tako imenovano večerno mašo.
V	pozni jeseni je Klanče nekajkrat obiskal avto celovškega radia, ki je v Klančah posnel zvonjenje in nekaj krajevne zgodovine. »Klansko oddajo« so domačini z zanimanjem in veseljem poslušali. Samo nekaj, da so na radiu pozabili povedati, je reke! eden starejših fantov, da je namreč v Klančah precej »starejših ženinov«. Pa je jr rej el odgovor, da se bo to omenilo za pust v tolažbo in vzpodbudo tistim, ki še do takrat ne bodo »pod kapom«. (Ta obljuba se sedaj izpolnjuje vsaj po časopisu!)
V	Klančah je v adventu »nastopil« tudi »Miklavž«, čeprav že od davnih časov tudi »hodi« po hišah. Lani si je izbral nastop pri »Rupiou«, v nanovo preurejeni gostilni Rozi čertove. Pa zato, ker je takoj za »Miklavžem« bilo tamkaj zanimivo skioptično predavanje preč. g. Vinka Zaletela o evharističnem kongresu v Miinche-nu. Stari in mladi so ginjeni sledili tako živim slikam in tako lepemu petju in govoru. Še si želijo kaj takšnega.
V	cerkvenem življenju je z novim cerkvenim letom bilo uvedeno tudi nekaj posebnosti. V adventu smo po večerni maši nosili Marijo okrog cerkve in prepevali Marijine pesmi. Po Božiču pa imamo po večerni nedeljski maši '»verski film«, namreč lepe barvne slike verske vsebine.
Kakšnih novosti iz vaškega življenja pa poslednji čas pod klanškim zvonom ni bilo.
GLOBASNICA (Smrt dveh dobrih vaščanov)
V	soboto, 4. februarja, smo položili na domačem pokopališču k večnemu počitku 60-letno Esihovo mater Marijo Kuster iz Podroja. čaša njenega življenja je bila polna grenkih kapljic. Tik pred koncem druge svetovne vojne je krogla usmrtila njenega najstarejšega sina in tako za vedno preprečila težko pričakovano vrnitev k materi. Kmalu nato je ročna granata pred durmi domače hiše ubila najmlajša sinova, še otroka. Pokojna mati zapušča moža Jaka, delavca pri Leitgebu v Sinči vesi, in sinova Mirka in Jožka, ki sta bila zadnja leta zaposlena v Nemčiji.
Na dan pogreba Esihove matere pa je za vedno zatisnil svoje oči vdan v voljo božjo, v 76. letu starosti Hodnikov oče, Luka Greiner v Globasnici. Rajni Hodnik je bil kmet z dušo in telesom. Neutrudno je posvečal vse svoje življenje in svoje zmožnosti ljubljeni družini ter procvitu Hodnikove kmetije. Med drugim je postavil novo gospodarsko poslopje, pri čemer mu je bil desna roka sin Lukej. Čeprav je Hodnikova hiša ena najstarejših na vasi, pa napravi vtis, kakor da bi bila šele včeraj zgrajena. Tako lepo je prenovljena in urejena. Pokojni je bil po naravi mehkega
Režiserski tečaj MZ
Krščanska kulturna zveza naznanja vsem društvom in igralskim skupinam Farne mladine, ki so prijavile udeležbo na režiserskem tečaju v nedeljo, dne 19. februarja 1961, v Mohorjevi hiši v Celovcu, da se ho tečaj začel ob 10. uri dopoldne. Po prvem predavanju bo kosilo v Mohorjevi hiši. Najkasneje ob 3. uri popoldne bo tečaj zaključen. Vabimo vse igralce k obilni udeležbi.
Dobra kuhinja - zadoraijstvo družine
V moderno opremljenih kuhinjskih prostorih Mohorjevega internata bo vodstvo gospodinjske šole iz Št. Ruperta priredilo za celovška in okoliška dekleta — naše bodoče matere in gospodinje
KUHARSKI IN SERVIRNI TEČAJ.
Namenjen je zlasti dekletom, ki so čez dan zaposlena v raznih službah, zato bo enkrat na teden od 7. do 11. ure zvečer in bo traja! do konca maja.
Začetek tečaja bo v torek, to je 21. februarja. — Na veselo svidenje ob 7. uri zvečer!	Vodstvo gosp. šole Št. Rupert
FaSimska Marija v Ceiovcu
Če pridete na kvatrni četrtek, 23. februarja, v Celovec, ne pozabite obiskati tudi slovenske fatimske Marije v kapeli šolskih sester, Viktringer Ring 19, kjer je ta dan celodnevno češčenje Najsvetejšega.
Darovi za tiskovni skiati
v januarju 1961
Preč. g. Kuchling Anton, Bistrica na Zilji 20.—; Brajnik Frančiška, Dobila ves 20.—; Wister Terezija, Otož 10.—; Boštjančič Ozvald, Beljak 20.—; Puschnig Maria, Tinje 26.—; Preč. g. Rudolf Safran, Šteben 20.—; iKatnig Franc, Vovbre 20.—; Preč. g-Karicelj Andrej, št. Jakob 40.—; Klemenz Valentin, Mullnern 5.—; Preč. g. Brumnik Franc, Kotmara ves 20.—; Riedl Josef, Pliberk 20.—; Pluitter Janez, Globasnica 20.—; Knafllč Terezija, Loče 20.—; Miki Josef, št. Lenart 20.—; Marta VVrantschurnig, Mart 8 10.—; Lobnik Jakob, št. Martin 20.—; Mohar Picej, Schvvarzach 20.—; Preč. g. Fatur Jakob, Zeltschach 20.—; Tischler Ana, Tinje 10.—; Preč. g. Pipp Vilko, Gra-denegg 10.—; Klampferer Anton, Gorit-schach 10.—; Mil. g. kanonik Aleš Zechner, Celovec 20.—; Karner Niko, Celovec 20.—; Preč. g. P. Ramšak, št. Andraž 10.—.
Vsem darovalcem prisrčna hvala. Živeli posnemalci!
značaja, močan in trden je pa bil tudi v najtežjih časih v zvestobi do verskih in narodnih svetinj svojih prednikov. Za njim ža-Ijujo poleg brata Pavla, pd. Falandra še otroci: sin Lukej, njegov naslednik, hčeri Marica in Pepca, slednja poročena Kurat v Dobrli vesi. Naj sveti Esihovi materi in Hodnikovemu očetu večna luč! Žalujočim pa naše iskreno sožalje!
BISTRICA PRI PLIBERKU Pa še nekaj o »Vindišarjih«
Naročnik nam piše:
V zadnji številki »Karntner Nachrichten« sem bral zopet nekaj o Vindišarjih, ko se neki pisar sklicuje celo na izjavo našega zveznega kanclerja. Na 'to že toliko razvpito vprašanje si dovoljujem opozoriti našo javnost z zgodovinskimi dejstvi, ki čisto jasno pričajo o naši narodnosti.
Pisarja omenjenega članka, oziroma g°' spoda, na katerega se sklicuje, nujno p1'0' sim, naj mi pove, kako je mogoče, da r>3 stotine naših slovenskih besed, ki jih rabimo vsi pri nas, še danes rabijo od nas na tisoče kilometrov oddaljeni in od nas ?-L’ najmanj 1400 let popolnoma ločeni Slovani!
Tudi takrat so že imeli svoje domovtj ki so imeli okna, pod, duri in prag. Iti’*0'1 so vozove, brane, srpe in kose, vpregli konje in jahali na polje. Pridelovali so fr*0’ rž, ječmen, oves in imeli jabolka. Goto.'0 je, ker imamo toliko enakih besed z istinj pomenom, da smo tudi isti narod, aii isto pleme.	(Dalje na 8. strani)
Za dekleta:
Senzacija v Parizu
Znano je, da usmerja modne novosti za vso Evropo mesto Pariz. To prvenstvo si je pridobilo v teku desetletij in postalo je merodajno za vsakoletne novosti v modni umetnosti. V ta namen imajo v Parizu prave modne zavode in modne visoke šole. V tej stroki sodelujejo najspretnejši sodelav-<i. ki s svojim izvirnimi in večkrat prav drznimi predlogi odločilno vplivajo na modne novosti.
Ena takih sodelavcev pariške modne umetnosti je bila tudi 2Tletna Mirijam Yocyeux, ki je kljub mladosti že )x>kazala izredne uspehe. Ko je pred leti končala srednjo industrijsko šolo, je vstopila v službo pri modni tovarni Pierre Cardin. Tu je pokazala odlične sposobnosti in je zato hitro napredovala v službi.
Po svojem vsakdanjem življenju je bila povsem podobna svojim prijateljicam. Bila je veselega značaja, a ne lahkomiselna; resna, a ne odbijajoča. Toda kljub temu je bila v svojem notranjem življenju vsa drugačna, kot je pariška mladina, ki se nebrzdano predaja uživanju naslad, ki jih nudi velikomestno življenje. Že v pogovorih so sodelavke iz tovarne kmalu spoznale, da je Mirijam vsa drugačna... Nikdar je niso videli, da bi zahajala na ples ali pa da bi jo fant čakal pri izhodu iz ateljeja dn jo spremljal na poti domov, kakor je bila že skoro splošna navada pri drugih.
Pa je kljub temu pred nekdaj tedni kot senzacija šlo od ateljeja do ateljeja in po modnih revijah, da je Mirijam odpovedala službo. Hvalili so njeno sposobnost in napovedovali, koliko bi še mogla koristiti v modni stroki; saj je bila tako spretna in je že bila deležna tolikih priznanj in nagrad. Senzacija je bila še večja, ko so revije prinesle novico, da se je Mirijam odločila vstopiti v samostan, da postane misijonska sestra. In res, 25. januarja letos je tudi resnično postala redovnica. Čez poldrugo leto bo pa odšla v Afriko kot preprosta in skromna sodelavka Kristusova na velikem misijonskemu polju.
Sama pripoveduje, kako je dozorela ta odločitev v njeni duši. Že dalje časa se je v njenem srcu bojeval težek boj, čeprav je na njenih licih odseval vesel smeh. Takole P'še: »že zgodaj sem imela to željo. Nisem se hotela vreči v posvetni vrvež. Sedaj pa, ko sem videla nebrzdano pariško življenje, še bolj hrepenim po redovnem stanu.«
Bog čudovito kliče in izbira tam, kjer bi najmanj pričakovali. Tudi Mirijam bi lahko ostala v šumnem Parizu, ki io je vabil in ji obetal življenje v nasladi in v priznanjih, pa je se odzvala glasu Gospoda, ki je s tihim glasom vabil na pot žrtve in odpovedi ... Tako je pariški svet visoke mode zgubil priznano sodelavko, ki mu je s svojo odločitvijo zgovorno pokazala, da je nad posvetnim vrvežem še lepše življenje..
S 340 prebivalcev na. kvadratni kilometer je Nizozemska najgosteje naseljena država na svetu. Za njo je Belgija z 295, Japonska z 264 prebivalci itd. Zanimivo je, da ima Nizozemska povprečno tudi največ perutnine na svetu: 37,730.000 kljunov.
Od kdaj se ljudje smejijo...?
(Nadaljevanje iz predzadnje številke)
Smeh — Zdravilo
Jsa Francoskem je bil zdravnik Rabe-največji šaljivec. Tako visoko je cenil smeh, da ga je bolnikom naravnost predpisal kot zdravilo. V kakšnih stekle-ničieah so ga bolniki uživali ni nikjer zapisano.
V	nemškem mestu Kolu je knez Ivan Klement takole branil smeh: »Vinski sodi bi sc razleteli, če ne bi včasih odmašili vehe. ‘V>as bi pa tudi razneslo vino modrosti in resnosti, če si ne bi dali duška v smehu.«
Stari Slovani so se zbirali okoli, potujočih pevcev, ki so ubirali strune na plunki, vmes pa pripovedali ljudstvu kratkočasne, so se za trebuhe držali. Ko je prišel ve-seli godec v gradišče, je bil tam dan radosti m smeha. Iz cele županije se je zbralo mlado m ob zvokih godčeve plunke so rajali, peli, 111 smeh je odmeval .pozno v noč.
V	vseli dobah so ljudi zabavali šaljivci, m so prejeli od Boga jx>sebne darove zgo-''urnosti in duhovitosti. Nekateri taki šaljivci so ostali znani skozi dolga stoletja.
V	srednjem veku se je s svojimi dovtipi °dlikoval nek italijanski humorist, ki je stanoval v Parizu pri neki družini z ime-n°ni Harley. Mnogo smeha je vzbujal in kmalu je postal 'ljubljenec Parižanov. Kli-
Življenje na odrih Roža, Podjune in Zilje
Z zadovoljstvom sem v »Tedniku« zasledoval naznanila in vabila na razne prireditve v letošnjem predpustu. Saj jih je bilo teden za tednom več. Pa sem zbral zadnje številke »Našega tednika« in še enkrat pregledal naznanila pod oznako: Naše prireditve.
Začel sem jih šteti in naštel sem jih skoraj trideset. In sem pomislil ter ugotavljal: v tridesetih farah je nastopila naša mladina in pripravila našemu ljudstvu ure lepe in zdrave zabave. Pa še naprej sem računal in sklepal, da je bilo teh prireditev delež-■nih pet do šest tisoč Korošcev slovenskega materinega jezika. Ali ni to dokaz, da se naše ljudstvo z ljubeznijo in zvestobo oklepa naše materine slovenske besede.
Pa še nekaj me je skoraj presenetilo. Navajeni smo že, da čitamo poročila o.prosvetnih prireditvah v St. Jakobu, v št. Janžu ali v Selah v Rožu in v Globasnici, št. Lipšu, v Šmihelu ali v Št. Vidu v Podjuni. Toda zadnje čase beremo, da je zelo dobro uspela prireditev v št. Lenartu pri 7 stu-dencih in na Bistrici na Zilji; opazili smo tudi vabilo iz Št. lija ob Dravi in iz Go-renč blizu Labuda. Tudi okrog Pliberka
živahno klije prosvetno življenje, mladina iz Vogrč nastopa doma in tudi pridno gostuje; prav tako pa tudi mladina iz Pliberka in Dobrle vesi.
Ta razveseljiva prosvetna delavnost koroške podeželske mladine je razveseljiv pojav v življenju koroških Slovencev. Ni res, da današnja mladina ni več idealna in ni več pripravljena doprinašati žrtve. Ta skromen pregled nam to dovolj trdno dokazuje. Kdor je kdaj sodeloval pri prosvetnem delu, ta ve, koliko truda, žrtev in odpovedi zahteva že samo trideset prireditev na odru. Mi pa vemo, da to delo še ni vse. V naših prosvetnih in farnih mladinskih udruženjih se naša mladina ne izživlja samo v igranju — to so le njeni zunanji nastopi —; vse važnejše je delo in prizadevanje za samovzgojo in za oblikovanje celotnega življenja na vasi po krščanskih načelih.
Tako se hvalevredno naša mladina vedno bolj oklepa svetih izročil rodov iz preteklosti in stopa na pot, katero je prekinil nacizem. Saj je to trdna in preizkušena pot, ki pa je mnogo pripomogla, da je naše ■ljudstvo ostalo zvesto Bogu in materini besedi.
Slovenski študentje smučali v Selah
Na vsaki gimnaziji je navada oz. predpis, da se učenci tekom gimnazijskih let udeležijo smučarskega tečaja. Tako smo tudi mi letos že pravočasno začeli zbirati denar za tečaj.
Naš g. ravnatelj so se ze'lo trudili, da bi nam 'kakor mogoče poceni preskrbeli takšen tečaj. Končno se jim je posrečilo. G. Kališnik so nam dali na razpolago svojo hišo na Šajdi.
Tako smo se v soboto, 21. jan. t. 1., odpeljali s posebnim avtobusom proti Selam. Krasen pogled se nam je nudil, ko smo zrli na Obir in Košuto. Od zasneženih vrhov so se odbijali topli sončni žarki. V avtu smo prepevali narodne pesmi.
Z nahrbtniki in smučmi na ramah smo dospeli na šajdo, kjer nas je g. Kališnik dobrotno sprejel. Pripravili smo si ležišča in popoldne smo že poskusili prvo vožnjo na smučih. Pod vodstvom prof. Milana 'Kupperja in ge. prof. dr. Petek smo se v enem tednu^reliko naučili. Bilo nas je mnogo, ki smo tokrat prvič stali na smučih. Vsak dan smo se proti večeru trudni vrnili v hišo. Po večerji smo prepevali in se zabavali z družabnimi igrami. V nedeljo zvečer pa smo v hiši prisostvovali sv. maši, katero so darovali preč. g. Alojzij Vauti. Pre-pevali smo božične pesmi. Znano pa je, da
so Selani izvrstni pevci. Zato so tokrat pesmi posebno lepo donele.
Sprva smo imeli krasno vreme, potem pa sc je nebo pooblačilo. Kljub temu, da smo med tednom uživali, maio sonca, smo bili vsi dobre volje. Dnevi so nam naglo tekli, posebno, ker smo vsak dan prebili po 5 ur na smučih. Zadnji dan smo pospravili naše stvari in se podali k avtobusu, ki nas je popeljal iz čistega ozračja selske »gorske republike« v prašno mesto.
Da je ta tečaj tako dobro potekel, je predvsem zasluga dobrega g. Kališnika. Ne najdemo besed, s katerimi bi vam mogli izraziti našo zahvalo. Zelo smo vam hvaležni za vse, ker ste vi prispevali, da je ta tečaj potekel itako dobro. Naj vam Bog, g. Kališnik, vse poplača. Vse neprijetnosti, katere smo vam storili, pa prosimo, da o-prostite.
Veliko smo se naučili na tem tečaju in to je zasluga gg. profesorjev. Hvala vama za ves trud, katerega sta imela z nami.
Preživeli smo en teden v lepem gorskem svetu. Duševno smo se odpočili in naužili smo se tudi svežega gorskega zraka. Bili smo pa tudi res prijateljska skupnost. Zato 'bomo na ta tečaj ohranili najlepše spo-
mine’	Mirko
Pustna prireditev v Št. Janžu
Kot so že pri zadnji prireditvi napovedali, so zares tudi pripravili v Št. Janžu pustno prireditev. Da bi pustni torek preživela naša farna družina v veselju in prijetni zabavi, nas je letos naša mladina ob tej priliki razveselila s pustno burko »Trije tički«. Na sporedu je bilo še par veselih pesmi, katere je zapel naš fantovski oktet in še .par prizorov za smeh. Po končani prireditvi pa smo se še nekoliko zadržali v prijetni družbi ob petju in muziki; ko pa je nastopil postni čas, pa smo se razšli z mislijo, da življenje ni le smeh in veselje, marveč tudi resnost in delo.
Ob igri smo se prav pošteno nasmejali; saj so dogodivščine treh tičkov smeha vredne. Pa so jih naši fantje tudi častno zastopali na odru. Prav hvaležni smo jim za njihov trud in dobro voljo, s katero toliko žrtvujejo za razvedrilo in veselo družabnost, pa tudi za resno delo v prosvetno-kulturnem delu. Igralci pa se zahvaljujejo tudi gledalcem, ki so se v tako lepem številu odzvali povabilu.
„Karlova;?etka“ v Št. Jakobu
Že dolgo se nismo tako od srca nasmejali, kot na pustno nedeljo v št. Jakobu. V farni dvorani so šentjakobski fantje in dekleta 'igrali pustno burko; '»Karlova tetka«. Že zgodba je polna smešnih prizorov, ko se je v sili in zadregi moral tovariš-študent žrtvovati za svoja zaljubljena prijatelja in obleči žensko obleko ter spretno igrati »teto iz Brazilije, kjer je dosti opic«.
Pa so fantje tudi prav dovršeno podali svoje šaljive vloge, med katerimi sta bila prava mojstra burke svojevrstna tetka in njen neugnani in prevarani častilec. Tako je bila celotna prireditev zares povsem vredna pusta.
V št. Jakobu so znova začeli prav pridno delovati na prosvetnem polju in ugotavljamo z veseljem, da so odkrili celo vrsto prav dobrih igralcev, s katerimi nas bodo gotovo kmalu presenetili s kakšno večjo in zahtevnejšo odrsko prireditvijo.
MLADINA PIŠE:
Kakšno nevesto si bom izbrali
Jaz in moji starši bi radi videli, da bi bila moja gospodinja napredna, verna in dobra mati najinim otrokom. Hočem, da je iz verne, krščanske družine in da je obiskala gospodinjsko šolo v št. Jakobu ali v št. Rupertu. Znati mora tudi v kuhinji okoli štedilnika plesati. Bo naj tudi žavber-na, imeti dolge kite in ne prevelike postave. Vedeti mora tudi o polju kaj in znati napredovati dobro svinjerejo. Mora biti tudi prijazna in dobra starim ljudem. Pri denarju naj bi bila varčna, pa tudi ddav-na* ima dolge kite in ne prevelike postana, dobrosrčna in pazi povsod na snago. Bo naj pa tudi šivilja za silo, da bo znala iz starega novo narediti ali nadomestiti. Ljubiti mora mene in ne druge. Otroke more pošteno vzgajati. Bo pa naj taka, da bom šel z njo lahko v vsako družbo. Ima naj ta temperament, kateri je najboljši, in naj ne bo flegmatična. Naj bo tudi črnolasa kakor jaz.
J	MA. JO.
cali so ga kar z »Harlechine« — kar bi rekli po naše: harlekin ali hišni šaljivec. Nosili so obleke obložene s pisanimi krpami in s koničastimi kapami, katere so krasili številni roglički in kraguljčki.
Po tej šaljivi osebi je prevzel svojo zunanjost naš kurent. Tudi od njega vise navadno celi šopi pisanih trakov, z nogami pa poskakuje in igra na harmoniko vesele in poskočne melodije. Njemu je podoben tudi Pavliha ali belokranjski Jurij.
Na Angleškem tudi poznajo nosilca smeha in šaljiivk in ga kličejo clown. Njegov španski stanovski tovariš pa sc imenuje »gracioso«. »Hanstvurst« ali Janez Klobasa je na Nemškem vtelešen smeh; ponekod pa ga je zamenjal »der dumme August«.
Ministri smeha
V srednjem veku So na gradovih, kjer je potekalo življenje v dolgočasju, bili šaljivci še posebno v časti in dobrodošli. Ponekod so jih imenovali 'kar za »ministre smeha«. Na posebno duhovite dvorne norce so 'bili njih gospodarji zelo ponosni. Izmenjavali so si jih kot kakšno dragocenost. Tako so prišli taki dvorni šaljivci večkrat do precejšnje veljave. Postali so nekakšna javna vest. V norčavi im duhoviti obliki so večkrat velikašem povedali marsikatero bridko resnico, katere si nihče drug ni drznil povedati.
Z novim vekom se je na svetu mnogo spremenilo. Mirno in patriarhalno življenje se je moralo umakniti človekovi strasti po novotarijah, bogastvu in oblasti. Vse to je kvarno vplivalo na duhovitost in plemenitost javnega mišljenja. Kmalu se je pokazalo, kako se mora duhovitost umikati grobjanstvu in brezsrčnosti. Tudi burke in šaljivosti te dobe se večkrat sprevržejo v krvoločnost, kot jo poznamo iz časov rimskega grobjanstva ob cirkuških in gladiatorskih krvoločnostih.
Duhoviti Kolling
Ena takih grobih burk, ki se je zdela v tistih časih silno smešna je dogodba z dvora vojvode Filipa Burgundskega.
Ta je imel za dvornega norca duhovitega Kollinga. Na dan prvega aprila so se vsi pošiljali po aprila. Tudi vojvoda je dejal norcu: »Hej, norec, polno kapo cekinov ti dam, če me za aprila povlečeš; če pa jaz tebe, boš ob glavo.« Navzoči grofje in vitezi so si kar meli roke češ, zdaj bo užitek.
Tedaj zakliče vojvoda: '»Hej, norec, pij!« Vsa družba je junaško praznila trebušaste vrče. Niso pa opazili, da si je norec vso tekočino polival po pisani obleki. Toda kmalu se je pijan vrgel pod mizo. Vojvoda Filip ga je ukazal nesti spat.
Naslednje jutro je v veliki dvorani bil
postavljen črn mbrilni oder z vsemi rabljevimi pripravami. K norčevi postelji pa so priskakljali paži z žalostnimi obrazi. Zbudili so ga in odpeljali v morilno dvorano.
»Glavo si zapravil, ker me nisi potegnil,« je zaklical norcu njegov gospodar. Ubogi norec je položil glavo na tnalo. Krvnik pa je skrivaj potegnil izza pasa svinjsko črevo, polno krvi. Z njim je mahnil po norčevem vratu, da je kri brizgnila po vsej dvorani. Peklenski krohot se je razlegnil.
Kolling je ostal mrtev na tnalu. Ali mu je srce zastalo od strahu?
Vojvoda Filip, ki je imel norca vendarle rad, je bil globoko presunjen. Tudi razposajeni gostje so se zresnili in zapuščali dvorano v vidnem ganotju. Tedaj pa je planil norec kvišku in pomolil kapo pred gospodarja in zahteval: »Plačaj zlatnike!«
Pijanost, spanje in smrt so bile le norčeve šale, za katere je dobil lepe zlatnike.
V najnovejših časih pa se šale, ki povzročajo smeh in dobro voljo, javljajo vedno bolj v duhovitih smešnicah in zbadljivkah v pesmi, pismu in karikaturah.
Tudi dandanes se šaljivca povsod razveselijo; saj prinaša v družbo pol zdravja in odnese pol čmernosti. Biti veder in vesel je vendar človekova pravica; saj pravijo, da je veselih 'ljudi še Bog vesel.
(Konec)
Za post
Že od nekdaj zavzemajo ribe važno mesto v človekovi prehrani, človek jih je poznal in cenil že v času, ko je v glavnem pridobival svojo hrano z lovom. Tedaj je pač nagonsko vedel, da so ribe kakovostna hrama, danes pa nam to potrjuje tudi znanost.
Ribe vsebujejo skoraj vse važne hranilne snovi, ki so nam potrebne, da ostanemo zdravi in sposobni za delo. Te snovi so: beljakovine, maščobe, rudninske snovi in vitamini.
V naših trgovinah dobimo vsak letni čas na prodaj ribje filete, katere lahko s pridom uporabimo. Vendar si gospodinje ne znajo z njimi dosti pomagati in jih pripravljajo običajno le v eni in isti obliki: panirane. Tu prinašamo nekaj navodil, s katerimi lahko nudimo družini ne samo zdravo in ceneno hrano, ampak tudi pestro. Uporabljajte jih posebno sedaj v postnem času!
Ribji fileti z zelišči
1 kg ribjih liletov, 3-4 žlice olja, sol, limonin
sok,	2 do 3 žlice sesekljanih zelišč (peteršilja, melise, drobnjaka, basilike, majarona itd.) 2 žlici belega vina, 2 žlici kisle smetane.
Ribje filete, soljene in pokapane z limoninim sokom, najprej opečemo po obeh straneh, da lepo porumene, nato prilijemo vino in smetano in dušimo 10—15 minut. Zadnjih pet minut dodamo še sesekljana zelišča in dušimo vse skupaj.
Ribji fileti s slanino 1 kg ribjih filetov, 6 dkg suhe slanine, malo vode,
sol,	limonin sok.
Filete solimo in pokapamo z limoninim sokom. Slanino razrežemo na drobne kocke in jih zarumenimo, priložimo filete, doda-
Tržno poročilo: 9.2.1961
Položaj na živinskem trgu na Koroškem označujejo malenkostne prodaje, ki so v tej letni dobi normalen pojav.
V Italijo je bilo izvoženih 80 glav goveje živine. Bili so to povečini voli in biki. Povpraševanje po kravah je sedaj majhno.
Cene na kmetiji so:
Biki in voli: 10.— do 11.50 šil.
Krave: 8.— do 9.— šil.
Telice: do 11.— šil. za kg žive teže.
Cene za klavne prašiče se gibljejo med 11.50 in 12.— šil. za kg žive teže.
Oddojki stanejo na celovškem trgu živi >kg 16.— do 18.— šil.
Po znatno višjih cenah je Koroška izvozila v Italijo tudi še 54 konj najboljše kakovosti. Deželna zveza konjerejcev je posredovala prodajo 10 brejih kobil na Južno in Vzhodno Tirolsko.
Povpraševanje po dobrih plemenskih živalih je živahno, težave pa se porajajo pri prodaji neizvežbanih dve in tri leta starih konj.
Sveža jajca prodajajo na trgu v Celovcu po 1.10.
- ribe
mo malo vode, pokrijemo in dušimo pri majhnem ognju približno četrt ure.
Ribji fileti s cvetačo 1 cvetača, tri četrt kilograma ribjih filetov, 1 limona, 3 žlice olja, 1 jajce, 2 žlici smetane, malo sira, malo drobtin.
Cvetačo skuhamo v slanem kropu. Razdelimo jo na manjše dele. Ribje filete pokapamo z limono, čez 10 minut jih opečemo na olju. V 'kozico denemo nekaj olja, nato pa plast cvetače in plast rib. Ribe posolimo. Ostanek olja in soka, ki je ostal v kozici po pečenju rib, ohladimo, umešamo z jajcem in smetano in vse skupaj zli-
jemo po ribah in cvetači. Po vrhu potresemo še nariban sir in malo drobtin ter spečemo.
Ribji fileti z gorčico
Filete solimo, nato jih namažemo z gorčico, povaljamo v moki in v jajcu, nazadnje pa še v drobtinah in ocvremo v vročem olju. Namesto filetov uporabimo lahko tudi majhne cele ribe.
Ribja solata
Ostanke pečenih ali 'kuhanih rib brez kosti zmešamo z majonezo, okisamo z 'limoninim sokom, dodamo na kocke zrezan kuhan krompir, začinimo z različnimi zelišči in dišavami (poper, kapre, olive). Solato lahko obložimo še s trdo kuhanimi jajci in lepimi listi solate.
ZDRAVNIK SVETUJE:
Kaj moramo vedeti o prehladu
Vsaka mati naj bi poznala najvažnejše znake raznih otroških bolezni, da bi lahko pravočasno poklicala zdravnika. Včasih se znaki bolezni razvijejo postopoma, medtem, ko se drugič pojavljajo takoj v obliki povečane temperature, bruhanja, bolečin v trebuhu, v obliki izpuščajev po koži itd. Znak obolenja je lahko že sprememba v razpoloženju, v obnašanju otroka. Otrok, ki je bil do nedavna zadovoljen, nasmejan, postane nemiren, cmerav in nezadovoljen. Če se otrok, ki ima sicer dober apetit, brani hrane in jo odklanja, bomo tudi to imeli za znak bolezni. Često tožijo otroci, da imajo bolečine v tem ali onem delu telesa, v trebuhu, v glavi, tilniku, ušesih, prsih, udih in sklepih. Nadaljnji znaki so, če postane otrok zaspan, če ima drisko, če bruha, če je hripav ali pa če ima nahod, obloženo grlo, itd. Tudi kašelj je pri otrocih mnogo pogosteje kakor pri odraslih eden od začetnih znakov obolenja. Vse naštete spremembe moramo imeti za znake obolenja in moramo biti nanje pozorni.
Kako preprečimo prehladne bolezni? Povzročitelji prehladnih bolezni prihajajo skozi nos in grlo, torej z dihanjem, če okužena oseba govori, kiha ali kašlja v otroka. Prehlad lahko otrok tudi naleze, če uporabljamo kozarec, žlico ali druge predmete, ki jih je rabila prehlajena oseba.
Umivanje rok — pred jedjo in preden se dotikamo obraza — bo veliko pomagalo, če se hočemo obvarovati prehlada.
Otrok se rad prehladi, če je preveč ali premalo oblečen, tako, da se telo preveč ohladi ali preveč ugreje in oznoji. Kadar otroka kopamo, ga moramo politi s postano vodo in ga nato dobro zbrisati, da telo bolje reagira na spremembo temperature. Ne pozabimo na izdatno bivanje na svežem zraku in to pri vsaki temperaturi. Če je otroku mrzla voda prve dni preveč neugodna, naj se začne umivati z mlačno vodo, ki pa je lahko vsak dan nekoliko hladnejša.
Otroka moramo oblačiti tako, da se počuti udobno. Pozimi, če je v toplih prostorih, ga ne smemo oblačiti preveč. Če mora večkrat iz sobe, je bolje, da ga tedaj ogrnemo s plaščem, kakor da bi bil stalno pretoplo oblečen. Pozimi mora nositi tople nogavice in dobre čevlje.
Pretopli prostori so pogosteje vzrok prehladov kakor pa hladnejši prostori. Okna moramo pozimi večkrat odpirati, da prostor prezračimo in je zrak v njem čist in svež.
Dihanje skozi nos preprečuje prehlad. Zrak, ki prihaja skozi nos, je segret in očiščen. Če dihamo skozi usta, pridejo klice neposredno v grlo. Če ima otrok težave z dihanjem skozi nos, se posvetujmo z zdravnikom zaradi morebitne odstranitve mandeljnov, polipov ali povečane žrelnice. To lahko opravimo tudi v zimskih mesecih.
Najvažnejše pa je, da imamo otroka ločenega od prehlajenih ljudi. To velja posebno za čas ob epidemiji gripe. Z otroki se izogibajmo večjih skupin ljudi, Zlasti v slabo zračenih prostorih. Odrasli, če je prehlajen, naj se ne približuje otrokom, posebno ne dojenčku, če ne gre drugače, kot na primer pri materi, naj si prehlajena oseba naveže čez nos in usta masko ali robec. Na splošno velja pravilo, da moramo imeti ob času nalezljivih bolezni otroke bolj izolirane.
Vsa ta pravila, kakor se zde preprosta, naj nam ne bodo odveč! Saj vemo, da se za zdravljenje prehladnih bolezni porabi mnogo več sredstev kakor za druga obolenja. Pa tudi velika izguba delovnih dni, izostankov iz šole je v zvezi s prehladom, da ne pomislimo na razne komplikacije, ki lahko resno ogroze zdravje in življenje.
0 pretirani skrbi za vitko linijo
Sodobna žena je žrtev psihoze, ki izhaja iz skrbi za vitkost postave. S tem problemom se bavijo zdravniki že nekaj časa, kajti dognali so, da si mnogo žena pokvari tok, ker vedno mislijo na svojo vitkost in prostovoljno dobesedno stradajo. Nekega ■dne pa se potem začudijo, ko čutijo bolečine v želodcu. Strah pred jedjo, psihoza vitkosti in domišljija prinašajo duševne in fizične Obremenitve, ki imajo za posledico želodčna obolenja.
Zdravniki so tudi ugotovili, da zaradi stalnega stralhu pred debelostjo tudi žleze ne delujejo normalno. Še Sčitne žleze reagirajo na tako psihozo skrajno negativno. Tako se lahko nekega dne zgodi, da postane že kos slaščice težko prebavljiva jed.
Antibiotiki proti kokošjemu nahodu
Nalezljivi nahod pri perutnini povzroči perutninarjem pogosto velike izgube. To nalezljivo (infekcijsko) bolezen, ki jo povzroča neka bakterija, v veliki meri prenašajo miši, divji ptiči, pa tudi z mehaničnimi posredniki se lahko razširja. Najbolj neprijetno pa je to, da živali ostanejo v jati tudi po učinkovitem zdravljenju. Te pa so, čeprav niso same bolne, stalni nosilci bakterij in tako preprečujejo popolno iztrebljenje bolezni.
Za učinkovita so se izkazala različna ke-moterapeutična sredstva, n. pr. snlfonami-di. Lahko pa pride med zdravljenjem s temi raznimi zdravili do smrtnih slučajev, preden je bolezen popolnoma pod nadzorstvom. Pri daljših zdravljenjih so se pojavila 'tu in tam zastrupljenja, da je bilo treba za nekaj časa prenehati z zdravljenjem. Med tem odmorom pa se bolezen še močneje pojavi.
Pred kratkim so v Ameriki izvedli uspešne poizkuse z antibiotičnimi sredstvi proti tej bakterialni infekciji. Preiskovali so, če je moč zmanjšati svoj čas ugotovljene najmanjše učinkujoče količine antibiotika
terramycina, ki so ga dajali živalim primešanega piči ali pitni vodi, s povečanjem antibiotičnega učinka. Ti poizkusi so pokazali, da je antibiotik, ki so ga živalim dajali v piči ali pitni vodi, močno zmanjšal umrljivost in hujšanje pri 4 do 5 tednov starih pohancih, katere so umetno okužili z bakterijami kokošjega nahoda. Najbolj učinkovit je bil antibiotik, če so ga injicirali živalim pod kožo. Ena sama podkožna injekcija, ki so jo dali živali v •trenutku okužbe, je zadoščala, da žival ni poginila.
Obiščite mojo stalno razstavo o gospodarstvu, poljedelstvu, gospodinjstvu in tehniki (prispeli novi kmetijski stroji, pralni stroji, radioaparati Ud.)
JOHAN LOMŠEK
ŠT. LI P Š, TIH O J A, P. Dobrla ves
Te trpi kaka žena zaradi bolezenske de-bekišnosti, ji bo ilahko vsak zdravnik predpisal pravo prehrano. Zato ni treba 'umetnih sredstev. Prof. J. Bendar svari žene: »Nikar ne stojte vsak dan pred ogledalom im ne vzdihujte: Kako sem debela. Psihologija uči, da se ženam, ki se čutijo debele, ividi, da hočejo postati bolj vitke; in zanimivo je, da se večina mož ne smeji ženini debelosti, pač: pa njenemu prestrašenemu obrazu!«
(Snetujfnio in pomaqumo
RUMENE MADEŽE
ki nastanejo na tkanini od pretoplega likalnika, odstranimo z 'boraksovo raztopino, toda le tedaj, če ni madež tako močan, da so načeta vlakna posameznih niti.
VOLNENO BLAGO IN PLETENINE
se pri pranju manj uskočijo, če primešamo vodi nekoliko glicerina.
OMEL IN KRTAČ
ne smemo sušiti pri vroči peči, ker se zmehča smola, ki veže ščetine na hrbtni strani in začno izpadati.
Šoferski kofiček
■■■■■■■naHHOiinaanBraBHMHHH
de se stekla rosijo in zamrznejo
Niso redki avtomobili, ki jih sedaj v mrzlih dneh vidimo z zamrzlimi stranskimi in zadnjimi šipami, dočim na vetrobranu de-froster omogoča vozaču, da vsaj nekoliko vidi. Vise to pa se da preprečiti, če znamo prilagoditi ogrevanje in dovajanje svežega zraka zunanji temperaturi in če imamo zadnje steklo vsaj 3 cm odprto. Zavoljo kli-matične naprave se kopiči segreti zrak v avtomobilu tako močno, da že pri hitrosti 60 km na uro zavlada v njem večji pritisk kot je zunaj. Zato tudi ne prihaja v avtomobil mrzli zrak in se preprečuje, da bi nastajal v avtomobilu prevelik pritisk. Da preprečimo orosenje stekel tudi pri vožnji po mestu, ko ne vozimo hitreje kakor 50 km na uro, je treba vključiti puhalo, da na ta način izenačimo pritisk.
Imamo pa tudi razna kemična sredstva, ki preprečujejo, da bi se stekla orosila.
•
Glede čistilcev vetrobrana si pa zapomnite naslednje: če zmrzuje, nikdar ne vključimo čistilcev vetrobrana prej, da se prepričamo, če niso primrznili nanj. če (tanke (gumijaste lističe čistilca s silo odtrgamo s stekla, se kaj radi potrgajo. To ima za posledico, da ne brišejo več dobro šipe. Če pa so tako močno primrznili na vetrobran, da se niti ne odtrgajo, potem pa je lahko škoda še večja, kajti v tem slučaju se more pokvariti motorček, ki žene čistilce vetrobrana. Zapomnite si torej: primrzle čistilce vetrobrana, je treba najprej odtaliti. To je mogoče napraviti na več načinov; ali vključimo grelec za vetrobran, ali pa položimo na šipo tople krpe. Seveda pa se je moč izogniti tej nevšečnosti vselej na ta način, da vtaknemo med gumijaste lističe in šipo čistilca pas časopisnega papirja, da ne morejo primrznili.
Če boste sedaj, ko je na cestah snežena brozga, ki lahko primrzne na vozilo, kdaj slišafi kakšne tuje glasove na svojem vozilu, se vam ni treba preveč ustrašiti. Največkrat nastanejo taki tuji glasovi zato, ker so zamrznile šipe ali vrata. Če se bo voz ogrel, bodo ti glasovi izginili. Če pa vaše tankočutno uho spozna, da prihajajo čudni glasovi od vzmeti oziroma od amortizerjev, je to znak, da je vozilo potrebno masti. Čudni glasovi pa lahko pridejo tudi iz smeri tahometra. Navadno je povzročiteljica teh žica, ki žene tahometer. Tudi ta zahteva strokovnjaško nego.
PREVIDNOST NI BOJAZLJIVOST -LAHKOMISELNOST NI POGUM!
Pa si zabeležite danes še nekaj o žarometih. Pomnite, da lahko vozi ponoči varno in dobro le tisti, ki vidi dovdlj daleč in dovolj dobro. Električna naprava je življenjsko važna.
Niti ni tako redko opaziti vozil, 'katerih žarometi svetijo neenako svetlo, ali zavorne luči in luči za osvetlitev evidenčne tablice ne gorijo. Navadno se da tem okvaram od po m oči na enostaven način. Da žaromet sveti manj svetlo, je včasih kriv slep reflektor, ki je prišel iv dotik z umazanijo, prahom ali vodo. V tem slučaju je treba reflektor izmenjati in poskrbeti, tla je dobro zavarovan pred prahom in vodo. V večini slučajev pa je napetost žarnic predaha. Temu so krive dodatne izgube napetosti na spojnih mestih v električni napeljavi. Tu je nujno treba pregledati priključke ter posamezna stikala, ki jih moramo pravočasno izmenjati. Očistiti moramo od časa do časa tudi kontakte v žarometu in pa varovalke in njih ležišča. Skrbeti je treba tudi za to, da imajo vsi električni aparati dobro električno zvezo s karoserijo oziroma z maso, ker se po teh vrača tok. Pogosto pa rja prekinja stik z maso. Zaradi upora, ki ga mora električni lok premagati in porabe (napetosti, se seveda precej zmanjša svetlobna moč žarometov.
Taka tlela naj opravijo dobro opremljene delavnice, ker sami verjetno ne boste imeli vsega potrebnega orodja pri rokah. Za ugotavljanje jakosti toka, dodatnega upora in podobnih stvari, je treba imeti potrebne instrumente.
Posvečajte torej od časa do časa pažnjo tudi elekitričniL napravi svojega avtomobila, da vas ne bo pustila luč na cedilu sredi noči. Tega vam res ne privošči nihče.
P # I # S * /\ * N * O * B * R * /\ # N # J # E
Karl Rojšek:
Krompir stražil,
Tam, kjer se dolina cepi v dvoje, malo in veliko reko v smeri Sv. Pavel—Trbovlje, leži za dva streljaja na desno, v hribček prislonjena 'kmetija Veliigovsek. Posestvo, težavno za obdelovanje, je bilo za časa prve svetovne vojne z malimi presledki brez prave moške moči. Sredi poletja, v najhujši vročini, me je zaneslo tja, da pomagam podpirati četrti vogel hiše, saj tri ]>odpira itak gospodinja. Tako vsaj pravi ljudski izrek, kateremu povsem pritrdim. Mladi Veligovšci, doma iz Velike Reke, ki se je tik pred vojno primožila na to posestvo, bi še ne šlo preslabo, da ni .vmes prišlo vojno gorje, ki ji je vzelo moža, in ga gnalo po vseh vojnih frontah.
Težko je bilo življenje gospodinje Neže. Klicala je njiva, klical senožet, živina je nemirno stopicala, če ni dobila v pravem času klaje. Otroka Justi in Jožek sta se držala maminega krila in stavljala v svoji otroški radovednosti sto in sto vprašanj. Na ta vprašanja je pa povečini mogla odgovarjati babica, mati gospodarja, ki je skrbela v hiši za snago, pa tudi kaj malega pozašila; skratka, skrbela je za dom, medtem ko so bili drugi na polju, in s tem razbremenila gospodinjo Nežo.
Najhuje je bilo ob košnji, saj ni bilo moč nikogar dobiti. Kar je bilo zdravih in močnih moških, jih je požirala vojna, ostali, starejši in mlajši, so bili itak doma dosti vpreženi. Tako so morale tudi ženske prijeti večkrat za orodje, ki je sicer sodilo samo v moške roke, da rešijo domačijo propada, če je kmet hotel dobiti ljudi v dnino, je pač moral računati, da bo treba vse to plačati z živežem.
Največkrat je prihajala v dnino, ali kakor smo takrat pravili v taberh, Govekar-jeva Francka iz Grape. Rila je res pridnih rok, stara kakih 22—24 let, da ji nisi našel enake daleč naokrog. Rdeča v lice in zastavna se ni ustrašila pri košnji nobenega dedca. Meni je vzela marsikatero breme s pleč, in še danes sem ji močno hvaležen za njeno pomoč, kjer v resnici je bila ona nosilec četrtega vogla, če še živiš, Bog ti daj zdravje, sicer pokoj tvoji duši.
Neža me ni nikdar preoblagala z delom, jaz pa sem sam dobro vedel, da je dela čez glavo in sem se temu tudi primerno ravnal. Delal sem, kar so mi dale mlade moči, zadovoljen, da sem sit in mi ne kruli po želodcu, kot tistim, ki so navezani samo na živilske karte. Ko je Neža neko nedeljo obiskala svoj dom v Veliki Reki, se je gredoč oglasila v Kranjčevem mlinu in se z mlinarjem dogovorila, da nam zmelje nekaj »na črno«. Kot povsod pri kmetih so imeli tudi pri Veligov-šku za časa vojne kar dve kašči ... javno,
Visoška kronika
29.	Dr. Ivan Tavčar
(M tedaj se pričenja moja nesreča! V ta rumeni denar sem se zagledal in polastila se me je lakomnost. Teh petdeset rumenjakov sem spravil v usnjato mošnjo in jo n°sil na vrvici okrog vratu, tako da je bila skrita in varna pod mojim kirasom. Kavno zategadelj mi je tako dobro ostalo v spominu, da je bila batalja pri vasi, ki S() jo imenovali Jenikov. Mošnja je od te-(laj s plenom in ropom postajala težja in težja, in obilokrat mi je ožulila kožo, ko smo se v skoku podili nad cesarske.
Pa tudi Torstensona sva se z Lukežem nasitila. Prestopila sva v vrste Baniera, ki tudi ni bil dosti prida. Zatorej sva jo prav kmalu od njega odkurila ter se zopet vdi-njala pri cesarskih, kjer je bilo manj štra-paca in več menaže. Prej sva se vojskovala za sveti evangelij, sedaj zopet za sveto katoliško stvar. Ne s posebno srečo. Kjer smo trčili na Švede, so nas naklestili, in tu in tam smo izgubili generale in topove.
V tistem času se je meni in Lukežu pri-tlružil kamerad, ki je trdil, da se piše za Jošta Schtvarzkoblerja in da je doma iz Pyrishouna, nekje tam, kjer leži mesto Passau. Govoril je, da je oženjen in da je pustil v domači vasi ženo in otroka, hoteč s‘ pridobiti v vojski kaj denarja. Ni pil, ni igral, in gotovo je tudi on nosil pod kirasom težko mošnjo. Bil je človek, sta-
fižol pa kradel
ki je bila dostopna oblasti, in tajno, ki je držala delavce pokonci. Prva je stala med hišo in hlevom, druga je bila zadaj za hlevom v steljniku. Tam mi je nabasala Neža poln meh (vreča iz ovčje kože) pšenice. Rilo je oblačno, ko sem tisti večer ob deseti uri stopal po bregu navzdol na cesto. Pogosti bliski so napovedovali, da se bo v kratkem vlilo, in res nisem bil še deset minut na cesti, je začelo deževati in me je pralo skozi do mlina. Moker kot miš, da je od mene teklo, in zelo utrujen, vendar vesel, da me niso med potjo zasačili takozvand »feldžandarji«, ki so takole ponoči okrog hodili in vohali, kod so kmetje skrivali svoje žito in druge poljske pridelke, podvržene vojnim dajatvam.
Neža je že vedela kdaj me mora poslati v mlin. Saj v taki deževni noči ne hodijo dosti okoli. Ljudstvo pa tudi ni bilo takrat tako zastrupljeno kot danes. Vsak kmet je vedel, kje ima sosed skrito žito, meso in mast. Kot trapisti (molčeči menihi) so bili v tem oziru takrat kmetje. Vse, kar je bilo storjenega takrat proti postavnega v družini, vasi ali trgu, je ostalo prikrito, še celo orožniki, ki so bili dalj časa nastanjeni v kraju, so večkrat zamižali z enim očesom ali pa kaj preslišali. Seveda ne zastonj. Tudi za vrečo, katero sem nosil jaz, sta vedela samo Neža in mlinar. Našel sem ta mlin po »zemljevidu«, ki mi ga je Neža narisala na zaprašeni skrinji, kljub temu, da nisem bil nikdar preje tam. Mli-
Kako jih je čakal! Prihajali so iz. Amerike na obisk. Po dolgih letih. Sin, ki je bil še deček, ko je odšel s stricem, snaha Američanka, ki je nosila klobuk, trije otroci, podobni očetu kakor krajcar krajcarju. Vs'tal je, držeč v eni roki sliko, v drugi pismo, v katerem je sin pisal, da pridejo. Pridejo! Eden je šel in vrača se jih pet. Pisali so, da se pripeljejo. Pripeljejo kakor velika gospoda! V resnici mu je bilo tesno pri srcu. Kaj bodo rekli njemu, starcu, kaj bo rekla snaha Američanka njemu in hiši in vasi. Vsega dobrega je vajena v daljnem velikem mestu in bo prišla na kmete in se ji ne bo znal prav obrniti! Nerodno se mu je zdelo in prestopical se je vrh hriba in čakal voza; skoraj bi se bil vrnil, da bi jih čakal doma, da bi ne padalo tako v oči, kako jih pričakuje.
Sonce je stalo že precej nizko nad Čavnom in velike sence so se počasi plazile v nasprotno reber.
Starec je napenjal, da bi kje uzrl voz na cesti, ki se ije vzpenjal v ridab na gorsko
rejši od naju, sam zase in manj odkritosrčen, da ti ni rad pogledal oko v oko.
Pri Dachauu na Švabskem smo navsezadnje zopet enkrat Švede potolkli. Z Lukežem in Schvvarzkoblerjem smo zajahali, ko smo podili sovražnika, v njegovo baga-žo. Tam smo u.pleniili vojno blagajno, katero smo s težavo prikrili tovarišem. Vendar se nam je posrečilo, da smo jo spravili na varno in da smo jo zakopali v zemljo. Ravno ko smo bili z delom pri kraju, je sprožil neki Šved, ki je ležal ranjen pod polomljenim vozom, svoj samokres na nas ter Lukeža težko ranil. Da sva s Schwarz-koblerjem strelca takoj zadušila, mi lahko verjameš!
Nekaj dni pozneje je prišlo sporočilo, da so cesar in kralj sklenili mir in da je končana vojna, katera se je vlekla menda trideset let in pri kateri sem imel sam opravka skoraj osemnajst let.
Tudi nam je bilo prav, da ni bilo več vojne. Gospodje generali so hiteli, da nas odpravijo, ker sedaj, ko se ni smelo več krasti in ropati, soldat ni mogel več živeti. Dobili smo potrebne spise, tla nas med potjo gosposke niso zadrževale. Jezdecem, ki so plačali malo odškodnino, so se prepustili konji in še celo vojaška oprava z orožjem.
Lukež je še vedno ležal v lazaretu. Izročil sem mu nekaj denarja in mu naročil, da naj pride pozneje v Škofjo loko, kjer že zve, kje me je dobiti. S Schvvarzkoblerjem pa sva se brez odloga odpravila na potovanje. Kupila sva si tovornega konja
nar, bolj majhen, čokat možiček, me je razkomatal, pokazal mi peč, ki je bila vroča, saj se je malo prej pekel kruh. Fant, kar zlezi gor, da se posušiš, jaz bom pa ob tem času zmlel, nakar te pokličem, je dejal. Ko je bila ura pol dveh, me je zbudil. Oblekel sem se, oprtal meh, in vprašal, kako je z računom. On pa mi je stisnil v roko zagozdo sveže pečenega kruha, in dejal, da bosta že z njo poračunala. Po teži vreče pa sem preračunal, da je račun že |xwavnan. Takšne prepovedane pohode iz kašče številka dve v Kranjčev mlin sem opravil še večkrat iin vsakokrat posrečeno.
Tudi trboveljski knapje (rudarji), ki so bili oproščeni vojaške službe, so delali ponočne pohode z vrečo na rami in »feld-špatno« (majhna vojaška lopatica) za pasom. Obiskovali so njive, posajene s krompirjem, 'koruzo in fižolom, da zadostijo vedno lačnim želodcem. Na živilske karte takrat ni bilo veliko, in težko delo v globokih rovih zahteva močne hrane. Tudi otroci so bili bolj potrebni kruha kot palice. Sicer so njihovi očetje in mamice v jeseni, ko je bil poljski sadež že goden, prihajali na kmete ter dobro plačevali te božje pridelke. Ker pa vsem tem potrebam ni mogel kmet zadostiti, so pa začeli z »re-kvizicijo« ponoči. Tu je zmanjkalo nekaj krompirja, tam koruze, fižola in tako dalje. E, ko bi znale njive govoriti. V ponedeljek je bilo pred kosilom, ko pride Francka nazaj z njive, kamor jo je poslala Neža po krompir in pove, da so tu in tam na njivi osvobojene zaplate krompirja.
(Dalje prihodnjič)
planoto. Na cesti so šli obloženi vozovi z lesom nizdol, dva voza sena sta se počasi pomikala navzgor, avtomobil je prašil in obiral ride in doline, kakor da drvi po steklu, le voza ni bilo na cesti nobenega.
»Morda pa so bili trudni in ne pridejo nocoj!« je ugibal. »Kako si nepočakljiv in nestrpen!« se je karal. »Trudni so in zvečer se ne bodo vozili«. Ozrl se je na cesto, avtomobil je že davno izginil na planoti nad rebrjo in goličavo proti gozdu, voza, ki ga je pričakoval, ni bilo od nikoder.
Že se je dvignil, da bi se vrnil, ko je prisopihal in skoraj padel čez ozidek Tonček, najstarejši sin sina gospodarja.
»So že prišli!« je dahnil v eni sapi. »So že tu! Vsi!«
»Ali so prišli peš?«
»Ne!« si je obrisal fant z rokavom potno čelo.
»Nobenega voza nisem videl!«
»Z avtomobilom!«
»Z avtomobilom!« je ponovil starec. »Vidiš, da nisem pomislil!« Skoraj sram ga je
ter ga obložila z vojno blagajno in z drugo šaro, ki je človek sam nositi ne mara.
Od Dachaua naprej je mrgolelo po cesti in po poti znancev in kameradov, ki so — ta na konju, oni peš — hiteli proti svojim domovom. Srečevali smo se s tujci, ki so prihajali od severa in od izhoda. Ogovarjali so naju v najrazličnejših jezikih; ker pa nisva govorila ne španskega, ne francoskega, nisva dajala odgovorov. Veliko jih je gledalo na tovornega konjiča, in čutila sva, da je v teh pogledih tičala nevoščljivost. Posebno pešci so bili nadležni ter so poudarjali, da dva človeka ne potrebujeta treh konj in bi torej vsaj enega lahko odstopila, tako da bi včasih tudi pošten pešec zlezel v sedlo ter se oddehnil. Te pripombe so se združile s temnimi pogledi, a sile delati si ni upal nihče, ker sva tičala v močnih kirasih ter sva takoj v rokah imela napete samokrese!
Nikomur nisva zaupala, a zaupala tudi nisva drug drugemu. Takoj, ko sva v Dachauu sedla na konje, sta se nama pridružila dva hudiča. Eden je sedel k meni, drugi k Joštu. Že prve dni sva postajala zamišljena in prav malo sva govorila. Ge sem pa pogledal po njegovem zamišljenem obrazu, sem čutil takoj, da šepeta hudič Joštu na uho: »Gemu ti je treba deliti? Samokres imaš, bodalo imaš, in samotnih mest je na vsaki cesti veliko; tudi jarkov je dosti, da vržeš truplo v katerega, kjer ga do sodnega dne nikoli nihče ne iztakne!« Če pa je Jošt Schvvarzkobler opazoval moje zamišljene oči, je tudi vedel, da hu-
bilo in vse ga je zadelo prvi hip neprijetno. Pa ni pomislil! Mimo jih je pustil in ni ga bilo doma, ko so prišli. Iskali so ga, oči so vprašale, kje je, on se jim je umaknil in ga ni bilo. Vprašali so na glas in ga ni bilo. Nič več ni tako, kakor bi moralo biti. čisto drugače je, če ga pričakaš, kakor pa, da te ni, ko se te vsi nadejajo. Za tisti prvi hip gre, za tisti napre-cenljivi hip. Tako pa je vsem nerodno. Vprašajo najprej oči in potem beseda — in tega, ki ga iščejo, ni. Nerodno mu je bilo, ko je pomislil, da se bo moral opravičiti. Tistim vnukom Amerikancem in snahi, ki je vajena, da gre vse gladko. Opravičevati prti snidenju, ki mora biti brez vseh neprijetnosti. Zavedal se je, da pri stvari nekaj ni prav. Ni prav. Da, ni prav!
Počasi, molče in mrko razmišljajoč je stopal navzdol na cesto in nerodno sram ga je bilo. Stvar ni bila, kakršna bi morala biti. Kakor bi lovil zajca in ubiješ mačko. In te vsa družba vidi.
Ni še končal svojih misli in ni še stopil na cesto, ko je puhnil pod njim avtomobil. Ustavil se je in preden se je starec zavedel, je stal pred njim sin Amerikanec.
»Kar naložili vas bomo, da ne boste hodili!« je valil po ustih z nedomačim glasom in krepko poljubil očeta.
»čakaj, čakaj, da si te ogledam!« se je v prvem razburjenju in presenečenju stisnil starec, ki mu je bilo poljubljanje nekam nerodno. »Čakaj, kakšen si! Cel gospod si. Niti spoznal bi te ne!«
Sin se je smejal, potisnil ga v voz in zdrseli so proti domu.
»Da si sc pripeljal z avtomobilom!« je začel oče. »Mislil sem, da kočija — «
»Pri nas vse z avtomobilom!« je samozavestno poudaril sin. »Konji so prepočasni!«
»Da, da prepočasni!« je kimal starec in se počasi domišljal, kako je prav za prav so stvar imenitno speljal. Nič se mu ni treba opravičevati in prvič v življenju se vozi s sinom Amerikancem v avtomobilu. Da, s sinom, ki je prišel iz Amerike! Ponovil si je to misel in nevolja je kopnela iz njegovega srca. Rad bi bil še vprašal ]>o snahi in vnukih, pa so se že ustavili.
Družba je sedela pri mizi pred hišo. Snaha je Imela pristrižene lase in svilene nogavice in kratko obleko. V hipu jo je premeril njegov pogled. Otroci so čebljali okoli nje nerazumljive besede.
»Dober dan!« ji je nekam nerodno jro-nudil roko. Bolj je bil v zadregi nego pri izpraševanju.
Snaha se je glasno nasmejala in zmajala z glavo. Rekla je nekaj, česar ni razumel. Nato so se usuli okoli njega otroci, prožili mu roko in žuboreli v neznanih glasovih.
»Dober dan, dober dan!« jim je segal v roko in otroci so ponavljali:
»Toper tam, toper tam!«
(Dalje prihodnjič)
dič za mano ne molčil in da polni tudi moja ušesa z napetimi samokresi, ostrimi bodali, samotnimi mesti in z jarki, kamor se lahko zakoplje ubit človek. Bila sva prebrisana kakor dve podlasici in vsak hip pripravljena, da bi enega ali drugega ne prehitel strel iz samokresa ali pa sunek z dolgim, ostrim 'bodalom. V začetku sva potovala, če le mogoče, v družbi s kakim konjenikom, ki sc je vračal s francoskega bojišča ali od kod drugod. Ponoči pa nisva nikdar ostajala na cesti; vselej sva si na večer poiskala sel išče, da sva prenočila pod streho, da bi bili ljudje pri roki, če bi iz-kušnjava premotila mene ali Schtvarzkoblerja, da bi posegla po orožju, kakor nama je šepetal hudič na uho.
Tako sva se vlekla od dneva do dneva naprej. 'Mesta, katerim pravijo Ingolstadt, Regensburg, sva pustila za sabo. — Nekega dne je imel Jošt nesrečo, da je padel konj pod njim in da ni več vstal. Sebe sva slabo redila, a še slabše sva pasla spehano žival, ker sva lazila po krajinah, katere sta še ravnokar pustošila general Tiren in Wrangel, dva besna in vedno lačna volkova. Jošt je vzel sedlo, ni ga vrgel proč; vrgel ga je na tovornega konjiča, dasi je bil že itak preobložen. Odtedaj sem tičal en dan v sedlu jaz, drugi dan Jošt. Pa niti eden niti drugi bi ne bil privolil, da bi jezdec vodil konja s tovorom. Če požene jezdec, lahko brez napora vzame s sabo tudi tovor, ker žival že itak rada sledi živali. Zatorej je vselej vodil otovorjenega konjiča tisti, ki je moral hoditi peš.
NARTE VELIKONJA:
Amerikanci
Vzi nas na tCozoikem
BISTRICA PRI PLIBERKU
((Nadaljevanje s 4. strani)
Navedel bi lahko še nešteto čisto enakih, ali vsaj po jedru sorodnih na&ih in ruskih besed, toda naj zadostuje nekaj osnovnih pojmov o življenju.
Torej nehajte že enkrat s psovko »Vin-dišar«, ker, kdor jo rabi, samo dokazuje, da nič ne zna in da je zloben. Pustite nam vsaj naše ime.
F. A.
ŠT. ŠTEFAN V ZILJSKI DOLINI (Voščilo dušnemu pastirju)
Hitro čas beži. To resnico mora vsakdo potrditi. Tudi naš dragi, preč. g. župnik in ikonzistorialni svetnik Anton Pelnaf. 3. marca bodo izpolnili 91. leto svojega življenja. 17. januarja so stopili v 63. leto pastirovanja v Št. Štefanu in 19. julija bo dopolnjenih 69 let, odkar so bili posvečeni v duhovnika. Res redek jubilej. Mirno ga hočejo obhajati, saj smo že v postnem času. Pa vendar jim'tiho in prisrčno izrekamo svoje iskrene čestitke: daj Vam ljubi Bog še moči in zdravja, dragi naš starosta v vinogradu Gospodovem, da bi čez leto dni mogli še obhajati 70-letnioo mašniškega posvečenja. Bog daj! Deus adjuvat!
BLAČE V ZILJSKI DOLINI (Restavracija cerkve)
Leta 1956 je bila temeljito popravljena naša farna cerkev, in sicer njena zunanjščina, posebno stolp, ki je dobil krasno,
Bodoče gospodinj
Jazica Uschnik iz Gospodinjske šole v Št. Jakobu v Roiu:
Zgledni vrstnici!
Tilka, tvoja podoba vstaja pred menoj.
Vedro čelo, živahen pogled, veselo lice.
— Sonca si nam prinašala v šivalno, pa naj je bilo ozračje kdaj še tako megleno.
S poklicno ljubeznijo si delala od jutra do večera natančno in lepo, da je bil vsakdo zadovoljen. Rada si pomagala neukim začetnicam, ki so ti zaupale svojo krojaško nerodnost. Zabavala si nas v prostem času, da je veselje odmevalo od sten. Z vedrostjo si nas tudi vodila k Bogu. Kar nehote smo se ti pridružile, če si v glavnem odmoru obiskala domačo kapelo.
(Pri dekliških krožkih si nam bila duša. Znala si nam dati duhovnega poleta, pa tudi pripraviti prijetno razvedrilo.
Kako dobrodošla si po dovršeni šoli bila domačinom v Visokih Selah! »Zdaj imamo svojo šiviljo«, so govorili navdušeno. In kopičilo se je delo preko tvojih moči, da si prerano omagala in morala iskati zdravniške pomoči. A bilo je prepozno.
Iznenada je došlo telefonsko poročilo o tvoji smrti. Po nedeljski božji službi zaslišimo od zadaj: »Molimo za rajno bivšo gojenko Tilko Kelih! Oče naš...« Selanke smo glasno zajokale, seve tudi molile. Tako rade smo se imele.
tročebulno obliko. Nabavili smo si nove zvonove in tudi župnišče je bilo zelo potrebno renovacije. Vse smo s skupnimi žrtvami izvršili. Sedaj pa je prišel čas, da dobi tudi notranjščina cerkve novo obliko. Oltarji so baročni iz 17. stoletja in že so v nevarnosti, da jih lesni črv uniči. Zato je zadnji čas, za restavriranje, pozlatitev, da bodo tako ostali ohranjeni naslednjim rodovom. Treba bo malo korajže in dobre volje, ko bomo zbirali sredstva, potem bo tudi Bog dal svoj blagoslov. Delo bo prevzel znan istrokovno vešči zlatar in restavrator A. Campidell. Naj bo v večjo čast božjo!
VRBA OB JEZERU (Umrl je zadnji kmet)
Dne 3. februarja smo položili k zadnjemu počitku Matijo Sientschnika, pd. Ore-musa, ob lepi udeležbi ljudstva; posebno je bilo videti mnogo ljudi iz okolice. Z rajnim 86-letnim starcem je legel v grob zadnji kmet Vrbe. čeprav so vse druge družine že pred daljšim časom opustile težko kmetovanje in se pečajo večinoma z lažjim in dobičkanosnejšim tujskim prometom, je pokojni ostal zvest grudi ter jo oral, obdeloval in sejal. To delo, — posebno rad je s konji vozil —- je opravljal do zadnjega časa. Rad se je pogovarjal z okoliškimi kmeti v maternem jeziku, katerega se tudi ni sramoval. Domači g. župnik je označil ob grobu kot vernega katoličana in kot delavnega zadnjega kmeta Vrbe. Naj počiva v miru!
e in šivilje pišejo
Kadar sem prišla domov, mi je bila prva pot k Tilki. Tokrat sem jo našla na mrtvaškem odru. Srce se mi je krčilo od žalosti. Hkrati sem pa blagrovala pokojno vrstnico, ki jo je v hudi zimi obdajalo cvetje in zelenje kot simbol njene neoporečne mladosti.
Zrela je bila Tilka za nebesa, zato jo je Bog odpoklical v večno domovino.
V duhu vidim odprto jamo, iz katere nas kliče v večno življenje.
Sončni mrk fudi v Celovcu
Na pepelnično sredo smo — kot napovedano — zaradi izredno lepega, vedrega jutra mogli tudi v Celovcu opazovati sončni mrk med pol 9. in 9. uro dopoldne. Ko sc je začela vrivati luna med našo Zemljo in Sonce, je svetloba v ozračju postala nekam motno-skrivnostna. Po cestah so se ustavljali ljudje ter s sončnimi očali, motnimi, zadimljenimi koščki stekla in daljnogledi opazovali nenavadni pojav. Pri nas mrk ni bil kompleten, vendar je čudna barva slabe sončne svetlobe za časa mrka ljudi opomnila, da je kljub velikemu tehničnemu napredku človek le pritlikavec med velikimi skrivnostmi vesolja.
Popoln sončni mrk so imeli v severni Italiji ter srednji Jugoslaviji.
Petra snubijo
Lcdik stan je najlepši stan, si bo rekel Ujni-gov Petr, vendar naj pomisli, da traja vsaka stvar svoj čas!
Ljubi Petr!
V začatku mojga šribaja ta lopu pu-zdravm, pa ta prosm, nče zameri mi, da Ti šribjem. Vrem, da ma kne puznoš, jas pa tjabe kor. Tjabe pa zdaj ži gvišnu ciev sviet puzno, ku štk 'lopu šribješ od Komlna pa ud lidi tam g’re.
Kne čudm sa, da bi Ta Minca roda za m’žu dubiva. Ti jo pa še purojtaš kor. Či kaj za te delu, mine je še le pu furmi, da ja kmuvčeš za žianu, zadelu, ku mom jaz tuj ana zija pa namjene. Buj im sa, da bi '1 i še druge šribale pa sa Ti ponujale. Pa če pusušej.
Zdaj 1 i pa kor na. glihu puviem: Mva-ju čieru vz’mi, bo pa prav. Ime ji je pa Lojza. Lidi praviju, da je dbija borti Loj-za - k’dr ne zastopi tk furt, bol pa, da sa za vsak grušov rap smeji. Ko pa bi sa drva? Saj je pr m’ne ne fali kaj!
Bajtu moma movu tota v brieh pustav-lenu. Či je glili lesiena, je pa dvoara koj, da ju črvi jieju. Či mi moke prmajkuje, pa
Lojza s cokvami movu pu stjani putovče, pa sa moka kor vsuje n’tr v spuod nastov-lenu šavflcu.
Lojza ži prjaca zno kuhat. Če je v skledi cmovu tjasta za kruh, pa movu prsuje mi movu prlije, je pa kor venč. Nudlne pa blečeje tuj zno skuhat, pa še cvečcje nu brdavzlne. Vse boš dvubu, kor boš vatuv jast. či boš vatuv kuglci pr črnem, ti jih tuj skuha. Čosi sa je dr zgudi, ku kuglce mješa, da ana soma grota, — no, pvale ju pa prerieže, sta pa dbija. Ku bomu triji, ju bomu pa na tri kroja prerezoli.
Pa še nekej. Ana gruška je še tuj pr bajti. |e Čudnu dvara za kvoce. Pa pvuv lesnike. Nupouo ja je voni juh-viha pudrva. Bomu pa štkovje zalili, bo pa mortrnik, tk ku pa pr povreh gre v vrheh.
Troštam sa, di Ti bo mvaja bajta po-furmi, nu pa, da bota z navoju čieru lajn kup pasava, ku je dbijaborti Lojza, ti pa renti.
Pre sa mrmu pa še spravhat. Zatuva pa pridi na naš hribr. Buš ži viduv, tam ku vejku češmilja pa brančurja rosti, vidi sa pa djalč ukvole pu svjiti.
Tejku, da vješ. Pa srečnu, pa le pridi.
Lojz’na moti.
Ljudsko štetje ne bo ugotavljanje manjšine
Austria-Presse-Agenlur poroča:
Zvezno notranje ministrstvo naznanja, da so časopisne vesti, po katerih bi naj ljudsko štetje 1961 po v vprašalni poli vsebovanem vprašanju o občevalnem jeziku, bilo povezano z ugotavljanjem manjšine, brez vsake podlage. Pri ljudskem štetju 1961 bo — v nasprotju z ljudskim štetjem
1951 — vsaka omemba jezikovno mešanih področij odpadla, da ne nastanejo kakršnikoli nesporazumi. Vprašanje pri ljudskem štetju 1961 o družinskem jeziku, ki ni istoveten z materinskim jezikom, torej nima nobene zveze z uradnim ugotavljanjem manjšine. Tudi vse druge domneve v tej zvezi so brez sleherne podlage.
Rusi pogledujejo za Venero
Skrivnost 6.5 tonskega sputnika, največjega med dosedanjimi umetnimi lunami, ki so ga v nedeljo, dne 12. februarja izstrelili iz Sovjetske zveze, je pojasnjena. Ni sicer imel s seboj prvega človeka — vsemirskega potnika, kot so sprva domnevali, ker so na različnih krajih radioamaterji ujeli čudne glasove iz vsemirja — pač pa prvo medplamentarno vozilo, še isti dan je sputnik dosegel svojo predvideno krožno progo okoli zemlje, nakar je druga raketa zapustila svojega nosilca ter ponesla medplanetarno ladjo, ki tehta 600 kg, na pot proti planetu Veneri, ki jo bo dosegla, če gre vse po sreči tako kot doslej, enkrat sredi meseca maja. Leti z brzino 40.000 km na uro. Planet Venera je približno tako velik kot Zemlja in kot naš „najbližji” notranji sosed kroži tudi okrog Sonca. Za eno ob-
krožitev porabi 225 dni, naša Zemlja pa ima nekoliko daljšo pot, za katero porabi 365 dni, to je eno leto.. Svojo površino pa skriva, kot lepotica svoje obličje, v gosto zaveso oblakov. Venera je namreč podobno kot Zemlja, obdana z ozračjem. Zato menijo, da bi ondi mogla obstajati živa bitja.
Medplanetna ladja ima s seboj razne znanstvene aparate in sporoča prek radia svoja opažanja v Moskvo. Po nekaj dnevih molka so v Moskvi objavili valovne dolžine, na katerih oddaja medplanetarna ladja.
Profesor Mihajlov, ki vodi ta podvig za osvojitev” skrivnostne Venere, je izjavil, da bo poskus, ako uspe, odprl zvezdoslovju in vsemirski plovbi povsem nove možnosti. Napovedal je tudi polet proti zunanjemu sosedu, planetu Marsu.
Avstrijsko hokejsko prvenstvo končano
TIROLSKI I. E. V. DRŽAVNI PRVAK
V	nedeljo sta bili odigrani zadnji dve tekmi za državno prvenstvo, ki pa na končni vrstni red nista več vplivali. Najvišjo lovoriko si je osvojil tirolski IEV, ki je zares pokazal najbolj ustaljeno formo in odlično tehniko, povezano s kondicijo. Kvalitetna raven vseh moštev sc je v primerjavi z lanskoletno občutno dvignila. To velja predvsem za IEV in celovške atlete. Vendar ta kvalitetni dvig v celotnem avstrijskem hokeju ne pomeni mnogo, saj smo slej ko prej ostali precej daleč pod vrhom evropske lestvice. Razliko med igro avstrijske in drugih reprezentanc bomo jasneje videli na evropskem prvenstvu: torej v kratkem .
Žal prihaja v avstrijskem hokeju na ledu vedno bolj do izraza profesionalizem. Saj ni nobena skrivnost, da prejemajo igralci od vodstev klubov mastne tisočake, ki proti koncu prvenstva — po zaslugah — narastejo v desettisočake. Za gledalce ima to svoje prednosti, saj se s tem občutno dviga kvaliteta, borbenost in ostrina. Skoraj vsak igralec stremi za mamonom-denarjem, zato često igra tudi z zadnjimi rezervami. Kje je tisti pravi, zdravi duh, ki bi nam naj bil vodilo? Danes smo prišli že tako daleč, da kvaliteto avstrijskih moštev merimo po številu Kanadčanov, ki igrajo v njih.
V	naši deželi še vedno vlada veliko razočaranje nad neuspehi obeh koroških moštev. Beljaški športni klub bo moral zapustiti prvo ligo, vendar se v zadnjem času mnogo razpravlja o razširjenju lige na 8 ekip. V tem primeru bi mu bil obstanek zagotovljen. V Beljaku gradijo novo umetno drsališče. Moštvo je sicer pokazalo izredno borbeno in zagrizeno igro, vendar mu sreča ni bila mila, saj se je ravno pred najvažnejšimi tekmami poškodoval nenadomestljivi vratar VVerkl. Puške vseeno niso vrgli v koruzo. Borili so se do zadnjega, izgubljali s tesnimi rezultati. Vsekakor lep primer pravega športništva.
fihni
Bistrica v Rožu: Sobota, 18. 2.: Das Totcnschiff (IVa). — Pustolovski film. Mornar postane zaradi izgube svojih dokumentov igračka temne usode. — Nedelja, 19. 2.: Sissi, die junge Kaiserin (11). — Prti koraki mlade cesarice na dunajskem dvoru do rojstva prvega otroka in kronanja v Budimpešti. - Sreda, 22. 2.: Grabenplatz 17 (IVa). - Kriminalni film. Na smrt bolnega dečka ugrabijo, ker je bil priča nekega umora.
Borovlje: Sobota, 18. 2.: Die zornigen jungen Manner (V). — Trije moški se borijo proti gospodarski in moralni pokvarjenosti svojega okolja. — Nedelja, 19. 2.: Glocken lauten uberall (IVa). — Domovinski film, ki kaže nasprotja med župnikom in njegovimi čisto materialistično usmerjenimi nasprotniki. — Torek, 21. 2.: Hcisse Grenze (IV). — Pustolovščine amerikanskega pilota — junaka v Meksiki. — Četrtek, 23. 2.: Tenor in Texas (II). -Film z divjega zapada, po že znani šabloni.
Pliberk: Sobota in nedelja. 18. in 19. 2.: Natiir-lich die Autofahrer (III). - Veseloigra. V službi vnet policist se izkaže kot lastnik avtomobila kot ne baš discipliniran vozač. — Torek in sreda, 21. in 22. 2.: Rommel ruft Kairo (IV). — Vohunski film iz druge svetovne vojne.
št. Jakob v Rožu: Sobota in nedelja, 18. in 19. 2.: Samson mul Delilah (IV). - Torek, 21. 2.: Das Baby uuf dem Schlachtschiff (Ha). — Veseloigra. Mornarji neke vojne ladje morajo skrivati otroka, ki je bil na ladjo vtihotapljen.
Stare novce po 5. šil. bodo vzeli iz obtoka
Zvezno finančno ministrstvo jc naznanilo, da bodo v času od 15. februarja do 21. marca 1961 vzeti iz prometa stari aluminijasti kovanci po 5.— šil. in bodo tako izgubili veljavo zakonitega plačilnega sredstva. Namesto njih bodo stopili novi srebrni novci po 5.— šil. Tudi stari aluminijasti novci po 1.— šiling in po 0.50 grošev bodo postopoma vzeti iz obtoka. S tem bo dovršena preobrazba našega kovinskega novčnega sistema.
Celovški Atletiki, lanskoletni državni prvak, svojega naslova niso mogli ubraniti. Sloviti Kanadčan-„raketa” Hemmerling, ni opravičil zaupanja, ki so ga stavili vanj. Ob njegovi igri so se razblinili upi na najvišjo lovoriko. Celotno moštvo je sicer igralo tehnično bolj zrelo kot lani in je celo po mnenju njihovih največjih tekmecev, igralcev IEV prvenstvo izgubilo zaradi taktičnih napak trenerja Ed-vvardsa. V prvi ekipi bi naj namesto Hemmerlin-ga igral Lemon. Kdor je Lemona že enkrat videl pri delu na ledeni ploskvi, mirnega, požrtvovalnega in tovariškega, se bo vprašal: zakaj Hammer-ling? Res je, da jc bil Lemon že pred začetkom prvenstva težko poškodovan, vendar je pri pripravah pokazal izredno zrelo igro. Zaradi poškodbe ga trener ni postavil v prvo moštvo. Moral je igrati v B ekipi, ki je postala neporažen prvak v svoji skupini, in med ostalimi dvakrat porazila novega člana I. lige — ekipo Zeli am Sec. Kdor je gledal odločilno tekmo proti IEV (0:1) je videl Hem-merlinga pri delu. „Odlikovala” ga je izredna brezbrižnost. Po tekmi je izjavil, da naslednje leto v Celovcu noče več igrati. Po tem, kar je pokazal, se v Celovcu nihče ne bo jokal za njim.
QLEDALiSČE V CELOVCU
MESTNO GLEDALIŠČE:
Petek, 17. 2.: Das Dreimaderlhaus, opereta( premiera). — Sobota, 18. 2. ob 15. uri: Gliick muli man haben, opereta, zaključena predstava za tovarno akumolatorjev v Bistrici/Rorž. — Ob 19.30 uri: Gliick muB man haben, opereta. — Nedel ja, 19. 2. ob 15. urd: Das Dreimaderlhaus, opereta. — Sreda, 22. 2.: Die Hciratsvennittleriu, veseloigra. — Četrtek, 23. 2.: Das Dreimaderlhaus, opereta. - Petek,
24.	2.: Fast ein Poet, drama (premiera). — Sobota,
25.	2.: Das Dreimaderlhaus, opereta. — Sobota, 26. 2. ob 15. uri: Eugen Oncgin, opera. — Začetek ob 19.30 uri, razen kadar ni drugače naznačeno.
K „TREM MLADENKAM” V MESTNEM GLEDALIŠČU
V petek bo celovško mestno gledališče podalo novo opereto, iti sicer „Pri treh mladenkah” (Drei-maderlhaus). To Bertejevo opereto, v katero so prelite najbolj pevne, vedno sveže Schubertove melodije, je na novo priredil Theo Knapp. Glasbeno plat celovške uprizoritve vodi K. H. Brand..
Politiino piratstvo na morju
Končala se jc 14-clncvna pustolovščina portugalskega kapitana Galvao-a, ki je na odprtem morju s pomočjo svojih oboroženih prijateljev, kii so se bili vsi vkrcali na ladjo kot ‘»miroljubni« turisti, polastil luksuzne potniške ladje »Santa Maria«. Kapitan Galvao je ta svoj podvig, ki spominja na čase morskih razbojnikov v preteklih stoletjih, izvedel ne iz razbojniških, rpaik političnih nagibov, da tako izpriča
arr
svetu, da na Portugalskem vlada diktatura. Po križarjenju je 20.000-tonska ladja, ki je ponos portugalske trgovske mornarice, vl" gla sidro v brazilskem pristanišču Recite ter ondi izkrcala 600 svojih potnikov, ki so se nahajali na ladji na »zabavnem potovanju«. Zabava se je spremenila v zadrego, kajti na ladji je jelo že primanjkovati butne in vode. Kapitan Galvao in njegovi možje so zapustili ladjo, potem ko so jim 'brazilske oblasti prepovedale vkrcanje g011" va, vode in hrane. Sicer pa jim bi vse skupaj nič ne pomagalo, ker sta pri izhodu iz luke že čakali dve portugalski vojni lat-ji, katerima bi se »Santa Maria« ne bi bi a mogla ubraniti.
IZGUBLJEN KLJUČ
Našel se je KLJUČ ob prireditvi v nedelj«, februarja, v Kolpingovi dvorani. Lastnik S® i v upravi našega lista.
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik - Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 7,- šil., letno 80,- šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. - Lastnik m izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.