Leto V., štev. 179 Ljubljana, četrtek, 31. julija 1924 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din Izhaja ob 4 »jutraf. Stane mesečno 20-— Din n inozemstvo 30*— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernov, ul. št 54. Telef. št. 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ul, 1 Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čeko?, zavodu štev. 11.542. Ljubljana, 30. julija. V Beogradu je biia te dni položena slovesna prisega na najvišjem mestu. Šef naše SLS je, prevzemajoč mesto ministra prosvete in ver, položil kralju to-le svečano z.akletvo: »Stapajuci u dužnost zaklinjam se Bogu Svemogučemu. da ču biti verau Kralju i da ču se savesno pridržavati Ustava i zakona. Tako mi Bog po-mogao!» Pri tem je vodja SLS položil tri prste na križ in se nato podpisal v zapisnik. Prisega tačasneg-i ministra prosvete nas zanima tem bolj, ker kot duhovnik Ln minister za vere mora poznati resnost prisege z verskega in državljanskega stališča. Ustava predpisuje v svojem čl. 16. načela, na katera prisega minister prosvete, da se jih bo vestno držal. Peti stavek člena 16. veli: »Sve škole rnoraju davati moralno vaspitanje i razvijati državljanska svest u duhu narodnog jedinstva i verske trpljivosti.» Na lanskem katoliškem shodu je službeni govornik pobijal po njegovem mnenju »pretirano oboževanje* države, če nacionalni krogi zahtevajo, da se med nami razvija državljanska zavest. Ecclesia militans je po svojem bistvu versko nestrpna in nasilna. Zaradi njene nestrpnosti so tekli ne potoki, am-riak veletoki krvi in naši državi najopaznejša je ta bistvena poteza katoliškega klerikalizma. Ravno vsled te -r,eze je prišla zahteva odgoje v duhu ■verske strpnosti celo v ustavo. Se mnogo težja pa je bila voditelju SLS prisega, da se bo vestno držal v vsem svojem delu načela narodnega edinstva, za katero treba da se v vseh naših šolah vzgaja mladina. G. Korošec je na to načelo enkrat že prisegel. To .je bilo leta 1918. v veliki borhi za narodno svobodo in pa po, osvobojen ju. ko se je proglasila edinstvena Jugoslavija. Ko so se bližale leta 1020. volitve, je spomin na pred Bogom prevzeto obvezo oslabel. Tedaj .je bilo treba poljudnih gesel in poiskal je avtonomijo. Po teh volitvah je prisega iz leta 1918. temnela bolj in bolj. Vedno strastneje je SLS napadala narodno edinstvo. Začela se je iz njega norčevati in lani na V. katoliškem shodu je bilo narodno edinstvo Srbov. Hrvatov in Slovencev zaničljivo zavrženo. Borba je šla naprej. Letos smo doživeli nečuveno gonjo separatizma proti dr. Žerjavu. Proglasili so ga za Kajna in Judeža Iškarijota z utemeljitvijo, da je ideja narodnega edinstva izdajstvo Slovenstva. Vsi, ki so rekli, da smo Srhi. Hrvati in Slovenci eno. so izda jice. Ni še minul en mesec in SLS .je položila prisego na Kajnova načela. G. Korošec je postal s to prisego zopet enkrat Kajn ali celo Judež ISkarijot, kajti on mora kot minister prosvete neprestano gledati, da se vsa vzgoja mladine vrši v »duhu narodnega edin-stva». Klerikalci se cinično smejejo: kaj prisega! in se branijo, da ni treba v je. ti resno vsake besede, pa četudi jo slovesno reče in obljubi katoliški duhovnik s prstom, položenim na razpelo. Mi se tem komentarjem ne čudimo. Klerikalne moTale in stare resnice, da klerikalize~a in vera nimata ničesar skupnega, nasprotno, da se drug drugega moralično izključujeta. Ta nazor pa je treba še posebej pribiti pred vso javnostjo baš v predmetnem slučaju. Kajti za vsakega poštenega človeka je jasno, da se na mestu, kjer bi trebalo vzorov mladini, to vrste komedije in strahovita nasprotstva med prisego in delom ne dajo braniti in se držati ne morejo. Pred rekonstrukcijo vlade ODPOR JAVNOSTI PROTI DR.IU KOROŠCU IN PROTI ZASEDBI FINANČNEGA MINISTRSTVA. - VELJKOVIČ ZOPET FINANČNI MINISTER? — RADIČEVCI V KABINETU. — ODSTOP MINISTRA IIRAS- XI CE? Protidržavne demonstracije v Zagrebu Beograd, 30. julija, r. V javnosti narašča ogorčenje nad dejstvom, da je rc-sort prosvete, ki ima po ustavi in po zakonih še posebno dolžnost, da čuva nad vzgojo nacijonalnega podmladka v duhu narodnega jedinstva, izročen izrazitemu zastopniku plemenskega separatizma doktorju Korošcu. Zlasti dobivajo davidovi-čevci .telegrame, in proteste svojih pristašev. Tudi državna organizacija narodnega učiteljstva pripravlja ostre korake. Afera je pričela delati žc sedaj vladi ne-prilike in je v toku akcija, da se dr. Korošcu odvzame portfelj prosvete, ld bi ga naj zamenjal za resort gradjevin ali pa pošte. Klerikalci se zaenkrat ljuto branijo, vendar se bodo morali udati, če hočejo rešiti vlado razpada. Ravno tako so davidovičevci nezadovoljni, da je dr. Spaho prevzel finančno ministrstvo. Pritiskajo, da bi se Spaho umaknil in da bi prevzel bivši finančni minister dr. Veljkovič finančni resort. To so muslimani odklonili. Izgleda, da je zaenkrat dosežen kompromis, da bo za državnega tajnika v finančnem ministrstvu postavljen Veljkovičev zaupnik znani «redukcijonator:> slovenskih proračunskih postavk dr. Slavko Šečerov. Jako mučno postaja tudi vprašanje no- vega ministra pravde dr. Hrasuice, ki ga obtožujejo, da je za časa avstrijske okupacije kot avditor v Kragujevcu dal streljati Srbe. V Kragujevškem okrožju so uvedle vse stranke, ne izvzemši so-cijaliste, protestno akcijo, ki zahteva takojšen odstop dr. lirasnice. Danes se jc tudi govorilo, da bodo vstopili v kabinet radičevci. Ta vest se ue potrjuje. Radičevci se nočejo »kompromitirati:;-, da služijo kralju in državi. Pač pa zahtevajo, da se nekateri resorti zasedejo z ljudmi, ki so njim blizu. Zahtevajo predvsem ministrstvo agrarne reforme, ki deli zemljo in ki se jim zdi s strr.ukarskega stališča najvažnejše. Stvar je ostala zaenkrat še nerešena. Odstopil bo tudi minister gradjevin Dragutin Pečic, ki postane predsednik parlamenta ter pride na njegovo mesto davidovičevec Žika Rafajlovič. Danes zjutraj sta prispela v Beograd nova ministra Hrasnica in Vesenjak. Imela bi dopoldne položiti prisego, toda nista bila sprejeta. Beograd. 30. julija, r. Jutri odpotuje v Sarajevo finančni minister dr. Spaho, v Banjaluko pa minister dr. Behmen. Koncem tega tedna se povrneta v Beograd. POVODOM POGREBA M. ZOVKA. OBLASTI MIRNO GLEDAJO V Zagreb. 30. julija, r. Danes popoldne je bil pogreb Hanaovca Marka Zovka. ki je umrl za rano dobljeno pri predvčerajšnjem spopadli z Orjunaši. Današnji pogreb se ,ie razvil v radičevsko-frankovsko proti-i;ržavno manifestacijo. Ob grobu so govorili pjdnačelnik Kočelič, pristaš hrvatske zajedniee. več Hanaovcev, urednik Slobodnega Cujmo«, Oršanič, urednik bivšega »Hrvatskega borca« Joe Mato->ič. urednik »Slobodne hrvatske sviesti«, bivši frater Slovič in več drugih. Vsi so j govorili o potrebi, da se Hrvatska »osvobodi«, in da postane »samostojna država«. 1 ihlast ni intervenirala. Po pogrebu so se udeležneci strnili v >prcvod in korakali nazaj v mesto. Ker je davi naročil notranji minister Nastas Petrovič načelniku zagrebške policije, da ;e osebno odgovoren za vzdrževanje reda in miru, ni dovolila policija manife-stantom dostopa ca Jelačičev trg. De- . — DEMOLIRANJE IN POBIJANJE ELEIZDAJMŠKE POJAVE. — morstranti pa so-se vseeno po ovinkih petoikli na Jelačičev trg in napadli Veliko Kavarno, ki so jo deloma demolirali. razbili sipe in ogledala in povzročili lastniku škode nad 60 tisoč Din. Polici..« ie nastopila in razpršila manifestaute, ki so pa kasneje hoteli priti na vogel Gun-duličevo in Kukovičeve ulice, kjer se je predsinočnem vršil spopad, in tam priseči osveto za umor Zovka. Policija pa je preprečila poskus iu razpršila demonstrante. Redarji so bili ves dan v pripravljenosti in ojačeni z vojaštvom. Značilno je. da trde manifestantje, da niso hoteli razbiti Veliko kavarno na škodo lastniku, ampak le zato, ker se v njej shajajo Orjunaši. Lastnik kavarne že več časa dobiva grozilna pisma, v katerih mu prete, da bodo razbili kavarno. To se smatra kot posledica hujskaške pisave Hrvata« proti njemu. Kompromisni predlogi v Londonu /OPETNA ODGODITEV POVABILA NEMČIJE. - PRIHOD REPARA-CIJSKE KOMISIJE. - OPTIMISTIČNO PRESOJANJE V BERLINU. Priprave na skupščinsko zasedanje VLADA IN OPOZICIJA SE POSVETUJETA O TAKTIKI. - JOVANO-VIČ ODKLONIL PREDSEDNIŠTVO. Beograd, 30. julija, p. Za predstoječo sklicanje narodne skupščine vlada povsod veliko zanimanje. Obe stranki zbirata svo je moči in se posvetujeta o taktiki. Zvečer so konferirali Davidovič, Korošec, Spaho in Pera Markovič. Nocoj so bili br.zojavno pozvani vsi poslanci vladnih skupin, ki se ne nahajajo v Beogradu, da sc povrnejo v prestolico, najkasneje do 5. avgusta. V vladnih krogih se boje, da se velik del njihovih poslancev ne bi udeležil seje parlamenta. Dopoldne je posetil Davidovič g. Jova-noviča in ga je obvestil, da je kralj podpisal ukaz o izrednem sklicanju zbornice za 6. avgust ter da bo stavljena na dnevni red prve seje določitev dnevnega reda prihodnjega sestanka. Jovanovič je sporočil, da bo odstopilo dosedanje predsed-ništvo parlamenta. Davidovič je ponudil Jovanoviču, naj ostane še nadalje predsednik, kar pa je ta odklonil. Za novega predsednika narodne skupščine bo naibr-že izvoljen minister Dragutin Pečic. Beograd, 30. julija, p. Minister Nastas Petrovič razglaša v današnji , j kan> je bil zaplenjen. Prva kapitulacija vlade pred Radicem da izstopa iz kluba poslancev NRS. in da ni več član glavnega odbora radikalne stranke. VLADA VABI ZEMLJORADNIKE. Beograd, 30. julija, r. Popoldne je povabil Davidovič k sebi predsednika zem-ljoradniškega kluba Vojo Laziča in mu je predlagal, naj vstopi v njegovo vlado, ali pa da jo vsaj podpira. Lazič ni mogel dati nobenega odgovora, češ da morata poprej o tem odločati njegov klub in glavni odbor zemljoradniške stranke. RAZKOL V DŽEMIJETU. Beograd, 30. julija, r. ugotoviti, da mir ni bil kršen. Vodstvo stavke .ic v rokah socialuo-demokratskih, nacionalističnih in krščan-sko-demokratskih strokovnih organizacij. Poljski večerni listi pišejo, da bo mogoče stavko končati ic tekom tega tcJna. Levičarski listi ostro napadajo industrijalce. dočim drugo časopisje obdolzuic dclavcc, da dajejo s takim postopanjem Dotuho komunistom. Obisk angleške mornarice Angleško brodovje kot gost naše mornarice. Kotor, 30. julija, r. V Boko Kotorsko je priplulo predvčerajšnjim angleško sredozemsko vojno brodovje, obstoječe iz štirih velikih ladij. 13 torpedov, ene pomožne ladje in ene ladje za pomorska letala. Ob 4. popoldne so zavozile ladje v zaliv in se zasidrale pred Tivtom. Jugoslovanski minonosec rjastrebs je pozdravil Angleže s 15 topovskimi streli, nakar se je angleška admiralska ladja, dreadnought •rlron I)uke:>, zahvalila za pozdrav tudi s 15 streli. Na obali se je zbralo veliko število prebivalstva. Postavljena je bila tudi častna četa mornarjv z godbo. Razen drugih visokih častnikov so pričakovali goste poveljnik druge armije general Smiljanič. poveljnik Boke Kotorske ge-neral Milojevič, kontra admiral VVicker-hauser in poveljnik tretje pomorske oblasti Vučer. ki so ]>ozdravili Angleže na admiralski ladji. Gostje so vrnili y>oset na I; strelni . nakar so naši častniki šli na Iion Duke>. Zvečer se je vršil v Oficir-sVem domu bank"! na čast angleških častni'r v. Angleško brodovje ostane v Boki Kt.ir.rski tri dni. ]x>tem pa odpluje v Du-br vnik. KRALJ ODPOTOVAL NA BLED. Beograd, 30. julija, p. Od režimskega časopisja naznanjena važna seja ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom se ni vršila. Kralj je zvečer odpotoval na Bled. PROTIBOLJŠEVIŠKA KONVENCIJA MED JUGOSLAVIJO IN BOL-GARIJO. Sofija. 30. julija, r. Vladni list -no sovraštvo do Srbov in krva« vi vojni bes, pohlep po krvi, obenem pa želja udariti po slovenskih naprednjakih in jugoslovenskih nacionalistih. V Zemu nu n. pr. so tako«!c praznovali pričetek vojnih operacij. Na enem monitorju z nemškim moštvom je oficir govoril nem« ški govor in moštvo je klicalo «Hoch», na drugem pa enako Madžari. Da so tudi Hrvatje dobili pravico, jc hrvatski topovski mojster sprožil prvi strel. Zad« nji stavek je v .Slovencu« debelo tiskan. Okrog porušenega mosta med Zetnunom in Beogradom jc bilo nekaj streljanja. «Srbi so imeli ogromne i/gube, naše iz« gube so malenkostne«. Tudi ta stavek jc debelo podčrtan. V listku bereš .pesem slovenskega ju« naka», ki je pravo bludilo pijanega huj« skača, ki misli, da je pesnik: skega sabora Srb MeiThkovič, zaprti so trije bratie P.ibičeviči, tudi poslanec Trbovlje, kjor so se dogodki, ki jih Sveto/ar Pribičevič. Priie'i so jih na Rc- .Slovence* pripisuje Baltiecvi upravi, cd-igiali rod upravo g. Sporna, ki ji- bil takrat kot veliki župan eksponent SLS in ki. ko so u':o/i mesto bežali«. «Pos'.inec Trglav je pripeljal v Cclic k sfra/i ne« kega fant:-, ker jc klical: Živela Srbija! »Pri Ptuju jc vojaška straža našla pri mostu nek zavoj in 200 škatc'j vžigalic, .stalnosti vtueti sns a-nzi,u »ee. umu - Ijivosti, ampak največ suspenzijo ne- * sedaj zopet nje« Kandidat za to mesto. , remestliivosti. razen tega pa tudi raz- ! fW historičnega dejstva nobeno se ta-nih drugih s stalnostjo vezanih ugodno vellko lovstvo skoiovskega lista nc last župana I-eopoMa \ ul-,aea z Go. nosti. Ne more se tajiti, da bi se dalo n.t. utajiti, niti upreinemti renjskeg.. vrha pn Ptuju. Moza so zaprl, v suspenzi :o .stalnosti* položiti tudi Dr. Baltica spostujejo tudi vs, kienM- ^. . ; .„ ,, ,-... „ iu uradniki, ki čutijo v seoi uradniške: Nada! e na javlja Hov-nec- t ims.juo. a " ; 2 Sol •T , ei , ost" ^ dostojanstvo in človeško poštenje, in kdo je v ustn-Le.i itd. Končno kega cmovmka ^oko* mi»J«®^ ; .sloveneCv je s svojim ciničnim napadom zopet »Poriv,»e opetorano ljudstvo, naj zagresena od ^ nianj sedaj k znova dokazal, da škofovi ! ..ri ztt.de.I„c:,.,•„ Jtml ivih os-b oh- more it t prišle em.t v Uai^ ^ klikj ni uiti poštenje, uiti za pravica las« nn roko.. Obe,«*, j.oroca .Slov,-omejitev občega v l«'^'.-« Slovenec, obrekovanja ua svoji prvi Lc . katera društva -o razpnš.v,.,. §e- Ui S -- --tU - da bi zan, kakor Skah, P,,- na £M. ar/l -i«"-«- » 1 i ) « r I sameka sebe na tretji strani nc lopnil po svetna it.!, in na sen.ali-tifnm. Zato pa vicam uradništva, kakor jo to vt> /.a- i ^ Tamkaj „amreč 0 trbovdj. „,M. ipnMvo pnk...ia[n lakot vedno. ^on do »Prcnounin otiruio^. k do8odkih m 0 orožniškem poveljstvu tadl sedaj ebčn.lovanja vredfca požrtvo- Penzioniranje državnih uslužbencev! . . . . .... k o ji t Sicer rla mu bo po •meru upravičene upokojitve priznana pokoinina na podlagi poslednje plače t. j. pla^e. ki jo prejema po novem zakonu. Tudi v tem primeru poskrbi, ee ne gre drugače, za remeduro pritožba na. Državni savet. Ravno tako je izključeno, _ da se .uradniki staviio ^na razpoloženih:. ako j uujb.uii. . .... .........................................— niku Ah «Slovenec» ne ve, da je s to . jostna slika klerikalno-avstiijsko Slove-pohvalo dal priznanje baš g. dr. Baltiču? j njje- ostane nailx>lj temna in sramot-Pa kaj naj šc polemiziramo s steklino v ml tna bo boljševiški denar seveda najizdatneje služil akciji Todora Aleksandrova. Vzpričo tega je zelo mogoče in zelo verjetno, da podpira to sovjetski cmisar.ii komitsko akcijo Todora Aleksandrova, v , kolikor je naperjena zoper Jugoslavijo.' dasi su njegovi nasprotniki, kar se tiče razmer v Bolgariji sami. Saj navsezadnje : ni brezpogojno treba, da sc obe skupini sporazumeta najprej doma v Bolgariji: tudi pred eventualnim taktni sporazumom , morejo boljševiki podpirati Aleksandrova j žc samo iz namena, da poskusijo oslabiti j najmočutjšf balkansko državo —- lugo-; slavijo. Tako postopanje bi odg- valjal' današnjim, povsem negativnim težnjam j : sovjetske Rusije napram razmeram v > I; v ropi __ Politične beležke f- Službeni c'eniaiiti «Slovei čevih« ; fantazij. .Slovenec, in tudi dru^i režimski listi so naznanjali, da bo nova \.t„.t pričela tudi v zunanji politiko hodit: povsem nova pota. Klerikalci so se trkali na prsa. češ pred nami bodo vcuaj uooui Angleži respekt in Italijanom bomo že pokazali. Skoraj istočasno jc da! ?. _Macdonald v Beogradu izročiti praviti nlti-matum glede lausannske mirovne pogodbe. Sirokoustcnje glede Italiie, pa je dal" zunanjemu ministru povod, da ic označil vse vesti, kaker da bi nova vlada hotela zapustiti linijo dosedanje politike naprtm Italiji, kot izmišljotine. Pri tem jc zapro-; sil časopisje, naj si bo svesto svoje cd-I govornosti v pogledu zunanje politike ter .te v ostrem nasprotstvu z gobezdanjem ' režimske klerikalne štampe povdaril, da se naša zunanja politika tic bo preinenila Kar se odnošajev napram Italiji tiče, ie nova vlada pozdravila g. Mussolini ia s ! posebno brzojavko, na katero je tudi že prispel prisrčen odgovor italijanskega ministrskega predsednika Dr. Korošee je ! torej, kakor izgleda, glede g. Mussolinija ' povsem drugačnega mr.enja nego .Slovc-I tiec*. Enodušnega mnenja pa je vsa po-l ttena javnost o klerikalcih. 4- Tra-tra-tra pršta se pelin ... Tako piše včerajšnji »Slovenec*, kakor bi za večne čase bi! vpeljan režim Bre.iecv, Remcev, Korošcev, Nastasov Petrovičev in uodubnih veličin. In tako nesolidne in nesigurne vlade, kakor jc današnja in inorda še jutrišnja, Jugoslavija še ni imela. Vsa politično trezna javnost ji prerokuje skorajšnji žalostni konec. Blok .ir dobil vlado samo zato, ker je obljubil, da bo pod njegovo vlado skupščina dela!.<. To delo se bo pa sestojalo — po <-Slo-vciičevem • napovedovanju — v tem, da se bo razbijalo nacionalne organizaciji, ustvarjalo korita — poseben ministrski komitet je bi! za to ustanovljen! —, preganjalo politične nasprotnike itd. Ne. .Slovenec*, v Jugoslaviji ne bodo avstrijski ostanki preganjali organizacij in oseb. ki so privrženci narodnega in državnega edinstva! Ti ostanki so postali preveč predrzni in se trkajo na prsi, češ, mi smo vlada! Smo radovedni kaj porečejo potem, ko — ne bodo več vlada. + Davidovičeva vlada hoče volitve? Predno ie dobil iederalistični blok vlado, so se klerikalci, davidovičevci in drugi blokaši bali volitev, kakor hudič križa. Na vse mogoče načine so dokazovali delazmožnost parlamenta in g. Davi-dovič je dobil od kralja sestavo vlade šele potem, ko je izjavil, da bo imela nje-gova vlada dovolj zaslombe za trajno delo v parlamentu. Ako bi iederalist: kralju povedali, da hočejo volitve, bi vlade nikdar ne dobili. Zato pa je tembolj zanimiva vest, ki jo oficijelni tednik SLS, ,-Domoljub), priobčuje koncem članka, v katerem razpravlja o novi vladi. .Domoljub* poživlja namreč pristaše SLS k vztrajnosti, češ. da .vse kaže, da borna kmalu klicani pred volilne skrinjice.. -Domoljub* ie v takih stvareh navadna točno informiran in njegovo pisanje dovoljuje le dve možnosti: ali SLS sama čuti, da je Davidovičeva vlada na tako šibkih nogah, da ii je odmerjen le zelo kratek čas življenja, ali pa nova vlada skuša izigrati krono ter s primernim! ma-hinacijami doseči razpis novih volitev in volilni mandat za njih provedbo. Vsekako je «Domoljubova» pisava o tem, -da vse kaže, da stojimo tik pred novimi volit-vami* zelo "interesantna. HO. julija: ZAGBEB. V eicktil) tendenca zelo slaba. Promet zelo slab. — V devizah jo bila tendenca spočetka čvrstejša, a jo proti koncu oslabela. Tečaji posameznih deviz pokazujejo neznaten porast in t" deviz na Italijo, Dunaj in London, dočim se je deviza ua Švico dvignila na svojo višino, ki jo je imela pred nekaj dnevi, in jc zaključila s tečajem 1560. Blaga je bilo dovolj na tržišču. Narodna banka j' intervenirala v čekih na Italijo, London in Švico. Kljub koucu meseca je bil promet slab. Trgovalo se je največ v devizah na London in Švico. Notirale so devize: Amsterdam 3200 do 3230, Dunaj 0.118'J do 0.1199. Bruselj 8S2.5 do 367.5, Budimpešta 0.097 do 0.117, Bukarešta 35.15 do 38.15. Italija izplačilo 3» 83.6, aK 0.1182 do 0.1202, belgijski frank 0 do 375. Kč 246.5 do 249.5. francoski franki 422 do 427. tnK 0.11 do 0.12, lira 361.5 do 364.5; efekti: bančni papirji; Primorje 70 do O, Trgo 33 do 34. Hrvatska 41 do 43. Eskomptna 122 do 123. Kreditna Zagreb 123 do 127.5. Hipo 62o d.i Ii3.5. Jugo 110 do 114. Ljubljanska kr«iil-ua 220 lo 250. Praštediona 915 do 925. Ftno 123 .io 126, Slavenska 108 io 110, Srpska 139 io 140; industrijski paptrj.; Eksploatacija 0 do 112. Dubrovačka 0 do 740. Goranin 0 do 150. šečerana 995 do 1005. I.is 71 do 74, Narodna šumska O io S2.5. Nih a g 0 do 90. Gutmann 705 -'o 770. Slavonija 92 do 93, Strojne 150 'o jO. Trbovlje 0 do 500. Vevče 0 do 140, žavni papirji: 7 o-lst. posojilo 65 oo 15.5. 4 odst. .itrrarne 25 do 26, Vojna škoda 121 .lo 122.5. r.KOGRAD. Poslovanje na curiški bazi 6.-125. Tendenca v splošnem nespremenjena, edino v devizi na Švico nekoliko čvrstejša. Narodna banka je intervenirala v devizah na Italijo >20.000), L .Hoti (400.000) in Švico (30.000). Pluga je bil-» dovolj. Po borzi je bila tendenca nekoliko čvrstejša. Notirajo deviz«-: Amsterdam 3__') do 3240. Dunaj 0.118 do 0.1187. Bru- - '.j o do 38H. Budimpešta 0 do 0.11. Bu-' karešta 36.25 do 36.75. Ženeva 1556 dc 1557. London 370.5 do 374.4. Milan 364." lo 365. Nevv-Vork 81 do 8425. Pariz 42C d 427, Praga 249.5 io 249.75. Sofija 61 do O; valute: !ejl 37 do 37.5: termini: London za 31. avgusta 375.4, Nevv-Vork za 9. avgust a 84.15. Praga za 15. septembra 249; elek-i: 7 odst. posojilo 67 njer. Umetnica se seveda odloči za slednjega, maharadža pa jo usmrti s pikom strupene kače, ki jo jc vtihotapil v njen avto. Mladi inženjer je bil v tem izna« šel stroj, s katerim je mogoče mrtvece zopet oživeti, pa seveda reši svojo obo«^ ževanko in si jo s tem pridobi. Baje so ravno tc zadnje slike najlepše in vpliva«' jo naravnost veličastno. Pariški kritiki menijo, da pomenja film novo ero v raz« voju ne le filmske, ampak sploh vse umetnosti. Kulturni pregle< Ferruccio Busoni Po večmesečnem boletumju jc te dni v Berlinu umrl pianist in skladatelj Ferruccio Busoni, profesor na državni akademiji za glasbo. Podlegel je kronični srčni slahosti, na kateri je trpel več let. ^c pred kratkim se je raznesel glas, da so ga. morali prepeljati v bolnišnico: nato se je poroačlo, da sc mu zdravje obra-'•» na bolje, in končno je prišlo naznanilo 0 sntrfi, ki je nastopila dovolj nopričako-v:irm. Kojstfl« kraj Busonija je Empoli poleg • Florc.ricr, 1,-jer je pokojnik zagledal luč sveta !. aprila 186«. Muziki se .jc posve-/i 1 že i ;: iVse zgodaj, šestnajst let star je že bil • 'an Filharmcnične Akademije v Eologni. Nato je študiral pri graškem glasbenem pedagogu Wilhelmu Maverju, Učitelju K.i.>nzla, Heubergerja in Wein-gartneri.i. ter na Dunaju pri Nottebohmu, Havertu in Goldmarku. Kmalu je pod-Vzei več dobro uspelih koncertnih turnej po evropskih mestih. S temi nastopi si je pridobil glas dobrega pianista in očarljivega improvizatorja. L. 188-8 ;■• bil imenovan za učitelja na glasbeni šoli v Ilel-singfor.-n: dve leti nato je bil odlikovan Z* l?t:l :!:.-';-iroi-o nnirrado. Slin o cl.nshr;- nega pedagoga pa mu .'«■ pridobilo šele imenovanje za glasbenega učitelja v Moskvi ir, Bostonu. L. 1894. se je Busoni nastanil v Berlinu, 1. 1907 in 1908 pa je pievzel učiteljsko mesto na dunajskem konsen atoriju. Vodil .je oddelek za klavir kot, naslednik Sauerja. Pred sve/ovno vojno, 1. 1913. so ga pozvali za ravnatelja na Ličen musieale« v Bologno. Končno se ji. vrnil prod štirimi leti v Berlin, kjer si je kupil hišo ter prevzel na državni glasbeni akademiji ptmk na mojstersk! šoli za klavirsko izobrazbo. Busoni, ki je videl svojflga vzornika v Lisztu, je bil maikanlna postava med novodobnimi glasbeniki in je vzgoji! mnogo talentiranega podmladka. Posebno v čisiiii je bila njegova tehnična veščina, s katero je znal poslušalce frapirati. — Uvaževan pa je bil tudi kot skladat--Ij. Ustvaril je celo vrsto kompozicij: sinteza orkester, več godalnih kvertetoc. sonate za violino, večji koncert za klavir z zberom, opero »Izbira neveste«, glasbeno spremljavo k Gozzijevemu komadu •tTurandot - mnogo pesmi itd. V Bologm j<; 1. 1917. napisal ederski capriccio Ar-lecchino«. Njegovo najpomembnejše delo na polju teoretične muzike je Osnutki: nove crlasbene estetike«, kniiira. Li I si je pridobila mnogo pristašev, a tudi j ! dokaj nasprotnikov. V glasbenih šolah j pa se često uporablja njegova pri ; ,-oditev Bachovega ■ Temperiranega kla- j ! v-irja • Ta mu bo med glasbenim tiara- I i ščnjem ohranila največ hvaležnega -po , mina. Koncert dveh pevcev na Bledu. Danes v četrtek zvečer priredita g5. Leopold Kovač iz Ljubljane in g. Drago Hržič i/. Zagreba koncert na Bledu v veliki dvorani Kazine. Na programu so skladbe 1 Smetane. Puccinija. Čajkovskega, Verdi-' ' j:,, Prohaziv, llatze.ia, Wagnerja, Sachsa. Konjoviča in Adamič:-. Pevca spremlja na klavirju g. prof. Jeraj. Pot moških zborov jc. založil Šentjakobski pevski zbor v Ljubljani, m sicer: E. Adamič Naročilo*-a 450 Din ter , I. Pavčičeve »Dekle v rdečih lulpah a 3.50 Din;. Kmečka balada- a 3.50 Dim Dekle med rožami- a 2 Din in Nagrobnima a 3 D. Zbori, o katerih se je kritika prav pohvalno izrekla, se dobe v šentja-j kobski knjižnici v Ljubljani. '/.imanji na- -1 ročniki naj pošljejo denar naprej ter za | ! porto 50 p. še en glas o Stolrerju. Prager Tng-blatt prinaša iz peresa svojega referen-' ta Paula Štefana poročilo o glasbenih svečanostih v Donaueschingenu in zaključuje članek s sledečimi vrsticami: j ■tJosip štolcer. mladi Hrvat, ie bil oravo 1 odkritje na svečanostih. Njegov kvartet je dobro delo, ki priča o dovzetnosti skladateljevega ušesa za ljudske motive.» Ta Štolcerjev uspeh nas lahko tembolj veseli, ker je štolcer prvi jugosiovenski skladatelj, s katerim -mo stopili pre l mednarodne poslušalce. Stari srbski mojstri Tudi Srbi so — polagoma začeli zanimati za stare mojstre svoje slikarske umetnosti. Začeli so zbirati slike mojstrov Daniela, Atan:i.-ija hi .love 'Vipoviča, kptere nameravajo razstaviti še letos. Notni stavek v Beogradu. Upravitelj Državne štamparije; v Beogradu g Ha-dimovič odpotuje prihodnje dni v Berlin in Lipsko, kjer si ogleda in naroči potrebni notni stavek za državno tiskarno. Na ta način se bodo mogle že v najkrajšem času pri nas doma tiskati potrebne skladbe, ki smo jih doslej morali oddajati v inozemstvo ali pa cstavljati v rokopisu. Prošnja za madžarsko gledališče v Miliotiii o(i!.i titularju, «Regimentsinhaberju:> ali perjanici, ugotovi, kako je prav za prav. Torej nič z zgodovino, prejšnjo in bodočo! Lokomotivo «titemi>/ (postavim), drugače pa ostanem Domo-; ljubar! ! Kvalifikacijo treba torej imeti. Ce : ima Sušnik «Domoljuba», je pa Vese- j njak svak g. Remca. Ni čuda, da jim | v Beogradu občinstvo meče rože in ! preproge pod noge iti jih navdušeno -— U-a! — aklamira! M. A. C. * * Cenjenim naročnikom smo poslali v- zadnjih dneh izpolnjene položnice. Prosimo jih, da takoj v prvih dneh avgusta poravnajo svojo naročnino. — Upravništvo «Jutra». * Promocije Na dunajski univerzi je bil due 26. julija g. Vilko Rupnik promo-viran za doktorja vsega zdravilstva, na veterinarski visoki šoli v Zagrebu pa Matko Marolt iz Velikovca za veterinarja. I * Smrtna kosa. V Spodnji Šiški je umrla včeraj dopoldne v starosti 63 lel posestnica gospa Marija Stopar, vdova Jelene, vulgo Gričar. Pokojnica je bila skrbna mati in vsled svojega blagega značaja splošno priljubljena. Pogreb bo v petek, dno 1. avgusta ob 3. popoldne iz Celovške ceste št. 63 na pokopališče k i Sv. Kržu. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Za Jugoslovensko Matico je nabral agilni krožek za odpravo tujk , Odvada:- v| Sovodnji ponovno 51 Din. Hvala nabiralcem iu darovalcem. * Mornariški dnevi na Bledu. Povodom proslave mornariškega dne na Bledu, lo ga priredi ^Jadranska Straža-/ dne 2. in ;>,. avgusta, vozi v soboto dne 2. avgusta ! poseben vlak od Ljubljane glavni kolodvor do Bleda. Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor ob 13. uri, prihod njj Bled ob 15. tiri 40 minut. Za povratek udeležeu-rev iz Bleda vozi poseben vlak v noči od nedelje na ponedeljek, t. j. od 3. ua 1 avgusta, z odhodom iz Bleda ob polnoči in prihodom v Ljubljano glavni kolodvor ob 3. uri. * Tisoč in ena noč na Bledu bo ena najlepših točk razsvetljave, kar jih zmore pirotehnična umetnost. Videli bomo med drugim tudi živo sliko, predstavijajočo narod, ki se poklanja vladarju, čigar slika z lavorjem ovenčana se bo zabliščala v tisočerih lučicali in ognjih. Živa slika se bo pokazala" v bajni bengalični luči. Izvajana bo od domačinov. Vladarjevo s I iko pozdravi slo strelov iz topov, ki bodo v to posebno svrho pripeljani na Bled. Slavnost se otvori z 20 častnimi, pozdravnimi streli. Na Bledu je že danes vse živo in zavedni Gorenjci se pridno pripravljajo na slavnosti, kakršnih Bled še ni videl. * Lastnike vrtov, nasadov in cvetličarje opozarjamo, da ima Jadranska Straža balončke in sveče, kakor ludi sveče za razsvetljavo oken, v lastni režiji in se bo vse to prodajalo od petka naprej na Bledu v Zdraviliškem domu, kjer bo imela .ladraiiska Straža svojo centralo. Glavni odbor Jadranski* Straže. * Izpreinembe v diplomatski službi. — Minister vnanjih zadev je bil predvčerajšnjim popoldne sprejet pri kralju v avdi- i jenci. Predložil je kralju v podpis ukaz o važnih izpremebah v naši diplomatski službi. Dosedanji pomočnik ministra vnanjih zadev g. Panta Gavrilovič ter šef presbiroa g. Miša Ivkovič sla upokojena, šef albanskega odelenja g Branko Lazarevič je kot odpravnik poslov premeščen v Beril. Dosedanji šef kabineta ministrskega predsednika g. Boško Kistič je premeščen k našemu poslaništvu v Rimu. Kazen tega so se izvršile znatne izpreinembe tudi pri ostalih poslaništvih. Nova piemeščenja uradnikov iz ministrstva vnanjih zadev so bila že predvčerajšnjim izvršena ter so mnogi uradniki že isti večer morali odpotovati na svoja nova službena mesta. * Srbski planinci, ki se udeleže izleta Srbskega planinskega društva na naše planine, prispejo v Ljubljano v ~<-lioio 2. avgusta iu lic v nedeljo, kakor smo včeraj pomotoma poročali. Natančen spored njihovega potovanja še objavimo, ?,.i danes le opozarjamo naše planince in iz' letnike, da bodo bratski gostje prenočevali: v nedeljo ua Golici, v ppnedeljek v Kranjski gori, v torek v Aljaževem lomu, v sredo v Triglavskem domu. v četr- tek v koči pri Triglavskih jezerih, v pe tek v Zlatorogu in v soboto v Orožnovi m Malncrjevi koči. SPD prosi domače turiste, da v teh dnevih ne zasedejo ome njenih koč in tako omogočijo srbskim izletnikom, da si morejo po dnevni oseu'-urui turi primerno odpočiti. * Cigarete ^Jadranske Straže. — Glavni odbor Jadranske Straže je dobil 10 ti-soč komadov cigaret .-Jadranske Straže./.' ki se bodo prodajale o priliki morna-j riških dni na Bledu. * Lasnike vrtov, nasadov iu cvetličarje v Sloveniji prosimo ponovno za cvetlice | in zelenje za Bled. — Glavni odbor Jadranske Straže. * Francoski dijaki v Jugoslaviji. Te-1 kom prihodnjega meseca pride okoli HO francoskih visokošolcev na ekskurzijsko | potovanje v našo državo. * Koledar «Buduenostv. G. Milan Rajic bo izdal koncem septembra koledar - Bu-dučnosb/ za leto 1925., ki bo nekako ogledalo naše prave demokracije. Med drugim bodo objavili v tem koledarju prvaki i demokratske stranke zanimive članke, od katerih naj omenimo nastopne: Sveto-. zar Pribičevič" 0 narodnem in državnem edinstvu. dr. Edo Lukinič: O hrvatsko- , srbski koaliciji, državni podtajuik \Vil- j der: O Radiču, minister Grisogono: Poli- ! lični boj v Dalmaciji, bivši pokrajinski namestnik v Zagrebu Juraj Demetrovič: •Jugoslovenska ideja pri Hrvatih, dr. Žer- i jav: Politične razmere v Sloveniji. Poleg političnega dela bo imel koledar tudi kulturno socijalui in književno zabavni' del. V koledarju bo tudi nad 30 slik ua- j šili najodličnejših kulturnih Ln političnih j delavcev. Vsem prav toplo priporočamo, j da se naroče na ta koledar, oni pa. ki hočejo nabirati naročnike, se naprošajo, da pošljejo svoje naslove na uredništvo Bu-dučnostb Beograd. Jevremova ul. 22—24. * Nova železniška proga. Železniški most pri Veržeju za novo železniško pro- j go Murska Sobota-Ljutomer-Ormož bo v; nekaterih tednih dograjen in do oktobra ; izročen svojemu namenu. Inženjerji so mnenja, da se bo proga početkom novembra lahko izročila prometu. * Gospodinjske šole v Bosni. V svrho pospeševanje ljudske uaobrazbe je ministrstvo prosvete sklenilo, da se početkom meseca septembra otvori v Bosni in Hercegovini večje število gospodinjskih šol iu ■analfabetskih tečajev. V isto svrho se ustanove prosvetni zavodi tudi v drugih pokrajinah' Jugoslavije. * Ljudsko šolstvo v Dalmaciji. Ministrstvo prosvete je nedavno odobrilo znaten kredit za gradnjo novih šolskih poslopij v Dalmaciji. * Za filateliste. Splitska poštna direkcija je dovolila, da se na dan dohoda au-gleške eskadre v Dubrovniku in Gružu vse pisemske pošiljke žigosajo z rdečim pečatom v znak svečanosti. Ta redkost j* j zlasti važna za filateliste. * Hrvatski list v Buenos Airesu. V argentinskem glavnem mestu Buenos Aires izhaja že deveto leto Jadran , glasilo Jugoslovanske narodue obrane, ki posreduj; duševno vez med Jugoslavijo in na- i šimi rojaki, naseljenimi v južni Ameriki. Zaradi tehničnih ovir je bila v izhajanju lista nastala pavza; sedaj izjavlja uredništvo da bo ^Jadran./ odslej zopet redno izhajal. List prinaša tudi ilustracije. Izhaja dvakrat inesečuo. * * Stenogralski kongres v Lausanne. — Predvčerajšnjim je bil v Lausanne otvor-jen trinajsti mednarodni kongres steno-grafov. Na kongresu sodelujejo tudi jugoslovanski stenografi. * V Središču aretirana lepoglavska kaznjenca. V Središču ob Dravi sta bila aretirana te dni nevarna kaznjenca ki sta pobegnila iz znane kaznilnice v Lepogla- vi na Hrvatskem. Pišeta se Ivan Stanko-vič in Auton Markovič, ki sta bila po prevratu obsojena radi ropa vsak na 15 let ječe, kasneje vsled amnestije pomiloščena na šest let. Pred nekaj tdni sta bila na delu blizu kaznilnice, odkoder sta pobegnila iu se potem potikala okoli Drave. * Justifikaeija našega rojaka v Ameriki. Dne 22. t. m. je bil v mestu Sacramentu v Kaliforniji obešen Martin Sliskovič iz. Slavonije, ki je dne 23. novembra iz ljubosumnosti zaklal gospodično Radmann in ubil s\'ojega brata, ki jo je hotel braniti. Sliškovič je pred svojo smrtjo izjavil, da gre veliko raje na vešala, kakor pa v dosmrtni zapor. * Roparski napad. Na cesli med Kresnicami pri Litiji iu Šmarjem je bil izvršen pretekli ponedeljek drzen roparski napad. Ko se je posestnik Jernej Štrukelj vra&il s sejma v Šmarju, mu .ie pri- i šel nasproti neznan moški, ki je Štruklja pozdravil, nato pa ga udaril s koiom po glavi, tako da se je mož zrušil in nezavesten obležal. Ropar mu je vzel denar 1 Napadeuca, ki je nevarno ranjen, so pre-; ! peljali v ljubljansko bolnico. * Zagoneten zločin. V Slatini pri Brodu so prošlo soboto ponoči^ doslej neznani zločinci vlomili v stanovanje gostilničarja I Vasilija Koseka. Vlomilci so ustrelili go-stilničarja, ženo njegovo pa mučili tako ■lolgo, da je umrla. Trpinčili so tudi pet-I mesečnega otroka, ki pa je ostal živ. Ko I so izvršili zločin, so storilci odšli, od-' nesli pa niso niti najmanjše stvari, če-|lu'i bi bili lahko izronali celo hišo. Do- j 1 mneva se, da so izvršili grozni zločin It. iz maščevanja. Za zločinci ni nobenega ! sledu. * Rop ra železniškem t ra. Posestnica Ana Bezjak i/. samobors';e okolice se je ! v ponedeljek iz Zagreba z vlakom vračala domov. Izstopila je v Podsusedu ter ho-I dila do tiru samoborske železnice. Neua- 2186/a doma jo je napadel starejši mož ter ji s silo iztrgal ročno torbico, v kateri je imela 30.000 dinarjev, s katero vsoto je nameraval kupiti neko zemljišče. Se istega dne so orožniki ujeli roparja — nekega Jalžabeliča i/. Huma. Vozil se je v istem kupeju kakor Bezjakova. Opazil je, d ima mnogo denarja in sklenil, da jo oropa. Iz Ljubljane u— Jugosiov. novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana. Danes v četrtek, popoldne ob 4. uri odborova seja in član* ski sestanek v restavraciji KoSak, Kre» kov trg. Zaradi važnosti razgovora so vabljeni vsi v Ljubljani sc nahajajoči člani. — Odbor. u_ Pogreb dr. Lavrenčiča. Včerajšnji pogreb je pričal, kako priljubljen in spo* štovan je bil pokojni dr. Josip Lavren« čič v uašem mestu. 2e dolgo pred petA uro se jc zbra.a velika množica pred i.eoniščeni. Iz rodnega kraja pokojnikom vega, iz Postojne, prihitelo je obenem z nesrečnimi starši in drugimi bližnjimi so* rudniki tudi več drugih meščanov, da spremijo dragega rojaka na zadnji poti. Ko so prinesli krsto do voza, je pevski zbor Gospodarskega in političnega dru* štva za dvorski okraj, kateremu jc bil pokojnik p;edsednik krasno zapelo dir* ijivo žalostinko «Vigred se povrne», na kar se je razvrstil sprcvocf. V njem smo zapazili poleg pokojnikovih bližnjih in daljnih sorodnikov in njegovih ožiih pri* jateljev, zastopstva vseh korporacij in zavodov, pri katerih je pokojnik sode* lova!, g velikega župana, g. komisarja mestne občine, g. predsednika odvetni* ške zbornice z zelo mnogimi stanovski* mi tovariši, dalje zastopnike višjega in državnega pravdništva, mnogo gg. svet* r.ikov deželnega in okrajnega sodišča, notarske zbornice, odbornike društva tiskarnarjev, zastopnike strokovne or* ganizacije tipografov ter dolgo vrsto po* kojnikovih prijateljev, znancev in somiš* Ijcnikov. Izredno številno zastopana ie bila dem. organizacija dvorskega okraja. Sokol je poslal žalno deputacijo v kroju, narodno ženstvo se je pogreba in zad* nje časti udeležilo v zelo velikem števi* lu. Občinstva se je po Martinovi cesti nabralo v tolikem številu, da je mestoma tvorilo sprevodu špalir. Pred mostom so pevci zapeli še turobno žalostinko in voz s smrtnimi ostanki je krenil proti Sv. Križu. Sledila mu je dolga vrsta žalne* ga spremstva, ki jc v gostem krogu ob* dalo prerani grob. Ob pretresljivih pri« zorih žalosti so se zgrnile nad krsto čr* ne grude. Večni mir in pokoj blagi dus ši pokojnikovi. u— Utnrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Fran Goršc, bivši mizar, zasebnik, 77 let. — Marija Stopar, posestnica, 62 let. — Fran Mrhar, novorojenček, sin mizarskega po* močnika. u— Tragična smrt. V torek popoldne ie prala Marija Prime, stanujoča v Tr* novski ulici št. 5, na dvorišču perilo. Med delom sc ji je zazdelo, da sliši iz stano* vanja sestre Marije Fajgel in Katarine Kisovec, roj. Fajgel. ki je sedaj vdova, bolestno stokanje. Poizkusila je najprej odpreti vrata v stanovanje, ki pa so bila zaklenjena. Nato jc pogledala v notra* njost pri pritličnem kuhinjskem oknu in opazila velik dim. Sluteč nesrečo, je opozorila na slučaj mimo došlega bančnega uradnika Vojteha Burgerja, ki je nato s silo skozi kuhinjsko okno vdrl v stano* vanje. Nudil se mu je strašen prizor. P "eg mize je ležala na tleh, ožgana od kolen do vratu, v nezavesti Katarina Ki* sovec. S pomočjo služkinje Marije Per* čeve in Alojzije Kozakove je g. Burger odnesel Kisovčevo na dvorišče, jo zavil v inokro rjuho in po'ožil na žimnico. Po« nesrečenko so sicer takoj prepeljali v splošno bolnico, kjer pa je kljub takoj« šnji zdravniški pomoči podlegla težkim poškodham. u— Pozor interesentom, posetnikom in industri'skim podjetjem ob Gradašči* ci. Komisija o uravnavi Gradaščice od vtoka Glinščicc do izliva v Ljubiianico bo nadaljevala svoj ogled v petek dne 1. avgusta t. 1. Sestane!: komisrc točno ob O. uri na mostu ob izlivu Glinščicc v Gradaščico. — Vodja komisije: Okraj* ni komirar Ve'ikonia. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili pri:av!jcni policiji sledeči slučaji: 2 prestopka kaPenja noSn-.-M miru, 10 prestopkov ccstnc-ga policijske« ga reda, 4 pre-.topki p-ts'eg.1 kontumicu, 1 nezgoda. 2 prestopka v z'<'<ševa,nih in 1 prestopek v sanitarnih predp:sih ter 3 nevarna grožnja. u— Dnr 5ine in ve-eVi- si -c r>bntc! v torek zvečer 27--lctni J. P. i/ Jc-enie. stanujoč sedaj v baraki n.i Martinovi ce« sti. Čeprav ie bi! popo'noma ..suh». jc povabil v K - fežovo «osti'no nekega svo iega znanca. Jed'a in pi'a sta. da ie bi'o veselje, ko pa so ju povprašali po de* narju, jc p-vi odkritosrčno izpovedal, da nimata niti vin«''«, ako-avno je ra* čun /niši! okrog 100 Din. Da ->i enkrat za vsc'ei zapomnita, da je obisk "osti n v «suhem» stanju prepovedan, sta bila -,:re ti rami in nožne ;e predana sodišču. u— Beračil ie že nekaj dni po mest nih ulicah in nadlegoval pasante 51»Vt» ni Ivan Likozur iz Cckelj pri Kranju, bivši sodar. V torek zvečer ic obiral po gostilnah tudi goste za milodarc, končno pa ga je v Mencingerjevi kleti na Sv. Petra cesti okrog 19. ure dohitela roka pravice. Možakar se je sicer branil od* iti s stražnikom, vendar pa ni nič pomagalo in je moral iti »počivat« v policij« ske zapore. u— Izsleden krivec. Dne 28. oktobra preteklega leta je bila odnesena iz Dra* ščekove gostilne v Bohoričevi ulici 1500 Din vredna vijolina. Policijske poizved* be za krivcem so bile takrat brezuspešne. Ker pa nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito, se je predvčerajšnjem vendar izsledil tat in sicer v osebi nila* dega delavca, stanujočega v barakah na Martinovi cesti Antona Koruna. Bil je aretiran in predan sodišču. u— Velik sod vina je vozil iz Ljub« ljane v torek popoldne hlapec v mlinu v Radomljah, Mate Mrak. Pri točenju vina pri nekem vfnskem trgovcu pa je postala velika tudi njegova glava, kajti nesrečni Mate sc ga ie naleze! za žive in mrtve. Pustil je vajeti in so konji od* šli ua promenado po mestnih ulicah, za* kar sc na vozu sedeči Mate ui brigal. Si« tuucijo jc naposled rešil stražnik, k" ie sam prijel vajeti v roko in odpeljal celo bogato zalogo z Matejem vred na poli* cijo, koder so čakali, da so vinski duho* vi izhlapeli in jc "late z a m-igel reči svo* jim rjavcem zopet chi!» Seveda pa bo temu sledila tudi kazen. Iz Celja c— Skupna seja podružničnih odto* rov CMD za Celje in Gaberje sc vrši danes dne 31. julija ob 6. uri zvečer v Narodni čitalnici v Celju. Na dnevnem redu je Razprava zaradi skupščine CMD, ki se vrši letos v Celju. c— Deseta carinska konferenca sc vr« š: v četrtek dne 31. julija ob 8. uri zve* čer v prostorih Javne skladiščne in pre* vozne d. d. v Celju. e— Koncert g. Vek. Janka sc vrši v petek dne 1. avgusta v mestnem gledališču. Sodeluje konservatoristka gdč. 1:. Kocuvanova, na klavirju pa spremlja g. C. Pregelj. Na sporedu sta med drugim tudi dva še neproizvajana samospeva ccijskih komponistov Osterca in Preglja. c— Prijave za krojaški prikrojev alni tečaj, ki se zaradi premalega števila pri* giašenih krojaških pomočnikov šc ni mo* gel otvoriti, sprejema do 10. avgusta Urad za pospeševanje obrti v Celju. Istotam se dobijo tudi podrobne intor* macije. e— Kretanje nalezljivih bolezni v Ce* lju od 20. do 27. julija. Škrlatinka: osta* lo 6, ozdravela 2, v nadaljni oskrbi 4. e— Težka poškodba. Josipu Samobo* ru, delavcu v tvornici Vinka Mačka v Št. Petru v Sav. dolini je stroj odrezal tri prste na levi roki. Oddan jc bil v celjsko javno bolnico. e— Iz celjskih zaporov sta pobegnila dva jetnika. To jc v zadnjem času že ponoven slučaj. Zapori celjskega okrož« nega sodišča so pač žc davno potrebni temeljite poprave. Iz Maribora a— Jadranski večer priredi v soboto v Narodnem domu društvo Jadran. Na programu so razne pevske skladbe, katere izvaja društveni pevski zbor. sode* luje tudi orkester glasbenega društva Drava. Za zabavo bo skrbel poročni in razporočni urad, šaljivo keglanje, ples i. dr., v paviljonih pa bo poskrbljeno za ra/ne priboljške. Prireditev bo jako za; nimiva z ozirom na izbrani pevski pro« gram. Skoro vsa narodna društva v Ma* riboru so priglasila svojo udeležbo. a— Društveno gibanje. Glasbena Matica pohiti v soboto na Pohoije, in sicer ob 15. uri iz Maribora z vlakom do Fa-le, od tam pa na Kopni vrh in čez Ku> ško kočo nazaj v Bistrico. — Društvo Primorcev »Jadran« pripravlja za sobo; to zvečer v Narodnem domu večjo narodno slavnost s sodelovanjem godbe «Drave». — Kolesarski klub «Perun» pohiti v nedeljo popoldne v Slovensko Bistrico. — Mariborski Sokol si jc u-»t:i-novil široko zasnovan gledališki odsek, ki je že začel tc dni delovati. Vodi ga br. Kra'i. a— Nacionalistične slavnosti v Mari« boru. Za 7. in 8. septembra pripravlja mariborska Orjuna velike nacionalne slavnosti, ker bo razvila svoj prapor, ki bo baje eden najlepših v Sloveniji. Prar por izdeluje znana strokovnjakinja go* •pa Ašičeva po načrtu umetnika gospoda Stiplovška. Iz Pr"moria " Zakon o obmejni lastnini, s katerim so prizadeti večinoma slovenski kraii, je povzročil med JuKOsloveni v Paliii največje iazburjtn;c in nezadovoljstvo. Tr-ža^ki poslanec dr. Wilfaii je 2e -topil v stik z nemškimi poslanci «ledc akcije pri rimski vladi, da se ta žaljivi zakon čimprej prekliče. • Faiistovski teror v Primorju. Zadnja številka <.Gorie poslovila y teta opazila, da je z nadebudnim nečakom izginil tudi nvn prihranek 110 dinarjev. Ko sta |k> gostilnah zapravila tudi v m nevestine prihranke in sta se naveličala prenočevati po kozolcih in šupah. se je nevesta skesano vrnila nazaj v službo. Ženina pa ie vzela noč. Izsledili so ga končno orožniki. Dognalo se r, da 3<-bil Franc Guštin že sestkrat kaznovan radi tatvine in večkrat radi goljufije i" vlač,uganja. Pri okrajnem sodišču pri s-Lenartu ga čaka zasluženo plačilo. g Babica pred sodišxem. Dne 9. juni a je Mari ia G. poklicala iz Pobrežja pri Ma-ihoru k porodu. 1'orod je potekel noi-•nalno, čez nekaj dni pa so opazili, da ie Otrok zbolel na očeh. Ker s« -tanj' ni zboljš-ilo, so deseti dan nesli otrok:. U zdravniku, ki .je odredil od d a/, v oče-ni od.I i -k mariborske bolnice. Tam 1. 'otovilo. da ,v> otrok oslepel na obeh ofesih okužen pO gonorrhoi. ker mu ha bita taV-ii po rojstvu ni desinficirala o. i s Cred.-i.-viini kapljicami, ali pa >< rav-i n- pravilne- iu ker ni pravočasno opozorila staršev, da morajo oddati otroka t ako i v bolnico, ko se je pokazala bolezen na o.-eh Radi te svo!e neodpu-,.» n: < marno-ti -<■ je babica zaj" .... j.,ia ,lf.i uiarili irskim okramim sod:--.,.p, "j-, ..'vih -v. da i»v- ne zadene no>-in kr;< 'Va ker je ha V ravnata po ■ Ti. i.j v.-liavni za babice m je v.-| ii: , .vala, ! ,-i otil i.a da v. v U • •: •aterni SOtcdniki pa M odločili. !.i iu-.;;. bit, otrok prej krščen in •'• ' .-a. !•;:• f ii«:«- v bolnišnico. Sodišče t .- na p.-O-i.-i poročila bolniškega zdra.-nih» i7i t;io »tri- det "k in jo obsodilo 1 -l--.'t dtii ftii .c. : ir pootrenega Urok 1." iL-ii.i.■■.- i.al-iz ostal slep. . .mliM-iseiu slučaju se mu bo inotda i' -- \ id . i - -H «JUTRO» št. 179 <3 =Cetrtek 31. Vlf. 1924= Ameriška zračna pošta Ena najsijajne.iših institucij mladega tračnega prometa je brez dvoma letalska pošta v Zedinjenih državah severo-ameriških. Dočim se je v Evropi omejilo letalstvo vseh držav samo na obrambo dežele, je bila dne 15. maja 1918. izročena popolnoma na tihem poskusna proga Newyork - Washington zračni pošti. S pravilnega stališča, da je v trgovini najvažnejši moment kolikor mogoče hitra izmena blaga, je šla zračna pošta v Ameriki že od začetka za tem, da se doseže neprekinjena zveza preko vse Amerike. Tako so že leta 1919. uredili progo od Newyorka preko Clevelanda v Chi-eago, ki so jo pa kmalu opustili, ker vlada ni dala zadostnih sredstev na razpolago. Enako sc je godilo tudi poskusnima progama od Chicaga v St. Louis in v Minneapolis. Nasprotno pa so Američani podaljšali prekokontinentahio progo leto kasneje od Chicaga preko Omahe in Salt Lake City v San Francisco. Najprej so se posluževali letal v štafetah. Aeroplan je prevažal pošto po dne-vi, ekspresni vlak pa ponoči. Zato se je moral letalski vozni red prilagoditi vlakom. Na ta način se je doseglo, da se je prevoz pisma od vzhodne na zapadno obalo skrčil od 108 na 72 ur. Kasneje so skušali urediti tudi nočne polete, da zračno pošto popolnoma osvobode od železnice. Premagati je bilo polno težkoč, in končno sc je s podporo raznih činiteljev, ki prihajajo za razvoj letalstva v poštev, uvedla neprekinjena vožnja po zraku preko vse Severne Amerike. Sedaj je služba urejena tako, da prevažajo pošto na progi Newyork-Chicago podnevi, Cliicago Cheyenne ponoči in naprej do San Eran-cisca zopet podnevi. Na ta način traja prevoz pošte samo 30 ur. Rekordne vožnje so znašale v zahodni smeri 29 ur 36 minut, v obratni smeri pa ceio samo 26 ur in 14 minut. Da se zavaruje obrat na 1420 kilometrov dolgi nočni progi Chieago-Cheyen-ne, ie bilo treba smer na tleh dobro zaznamovati. Glavna letališča v Chicagu, Jowa Citv, Omahi, North Plati in Clic-yenni so bila opremljena z močnimi električnimi žarometi, ki sc zavrte po trikrat na minuto, oddajajo svetlobne bliske 160 kilometrov daleč in so močni 450 milijonov sveč. Dobro razsvetljene so tudi vse naprave na letališčih, kakor stavbe, kazalci vetra, ograje in druge zapreke. Razen tega se nahaja v sredini aerodromu močna rdeča luč. Na progi sami je bilo napravljenih v razdaljah cd 24 do 48 kilometrov 43 zasilnih prostorov za pristajanje s 15 metrov visokimi svetilniki, na katerih so nameščeni žarometi po pet milijonov sveč, ki se zavrte šestkrat na minuto. Med zasilnimi letališči se nahaja na vsakih 5 kilometrov acetilenska luč, j Ki oddaja ua minuto 150 bliskov, močnih 5000 sveč. Sedanja zračna transkontinentalna proga sledi večinoma veliki centralni paci-iični železnici in obsega sledeče etape: Ne\vyork, Newyork-8ellfontc, Pensylva-nia-Cleveland, Ohio-Chicago, Illinois-Jo-v.a City, Jowa-Omaha, Nebrasca-Che-yennne, Wyoming-Rawlins, Wyoiniug-Rook Springs, Wyoming-Salt Luke Citv, Utah-Elko, Nevadu-Reno in Nevada-Sau Francisco v Kaliforniji. Vsa razdalja znaša 2680 milj (približno 1600 metrov), lo je 4288 kilometrov. Naravne ovire so izredno velike. Treba je preleteti tri mogočna gorovja in Veliko slano jezero. Razen tega se imajo letalci boriti z velikimi razlikami temperature, snežnimi viharji, meglo in vetrom, močnim do 30 m na sekundo. V nasprotju z vsemi drugimi zračno-iMometnimi podjetti objavlja poštno ministrstvo vsako leto zelo zanimivo poročilo o tehničnih in gospodarskih uspehih obratovanja z zračno pošto. Po tem poročilu je bilo v poslovnem letu od 1. juli- ja 1923. do 30. junija 1923. poslanih z zračno pošto 67,875.840 kosov pošte (pisem, dopisnic in majhnih paketov). Mesečna množina pošte se giblje med 4,793.840 (v juliju 1922.) iu 6,537.720 kosov (v marcu 1923.) Povprečna obratna zanesljivost je znašala 96.72 odst., v avgustu se je dosegel maksimum 100 odst., v decembru 1922 pa minimum od 92.01 odst Od predvidenih 8280 voženj po zrač nem voznem redu ni bilo izvršenih 205, 122 pa ne končanih. Od 8075 začetili poletov je bilo izvršenih 4505 pri jasnem vremeuu, 3570 pa v megli. Za omenjeno poslovno leto je dovolila vlada 1,900.000 dolarjev podpore, pravih izdatkov pa jc bilo le 1,774.151 dolarjev. Izdatki za ureditev zračnega prometa v Ameriki znašajo do 1. julija 1923. — do tega časa je bilo urejenih 15 letališč in 14 brezžičnih postaj — 2,861.492 dolarjev. Obratni stroški znašajo letno 1,897.151 dolarjev. Mesečni izdatki za popravila poslopij, naprav in letališč se gibljejo med 300 in 226.661, za nadomestno gradivo pa med 3223 in 18.055 dolarjev. Originalno izsiljevanje Pred dvema letoma ko so ljudje imeli več denarja ter si privoščiti to in ono drugim v korist iu sebi v zabavo, sc jc pojavil v Beogradu neki fotografski agent. Nosil je pod pazduho par povečanih slik s sladkimi obrazi, hodil od hiše do hiše, trkal na vrata, se povsod prijazno oprostil, nato pa vstopil in šel naravnost v kuhinjo, kjer jc začel vsiljivo razkazovati fotografije in se priporočati za podobrto delo na podlagi kakšne domače slike iz zadnjega časa, Ko mu je uspelo dobiti fotografijo, je načel finančno vprašanje ffcr prosil pri vsakem odjemalcu 100 Din na račun, zakaj vsak fotograf rabi .nekoliko podpore, da lahko nabavi potreb ni materijal, dočim za pravi zaslužek lahko počaka dokler bo slika izgotov-ljena. Tako je dobil agent mnogo naročil, in ker so mu povsod dali na račun 100 Din ta svoji podjetji v eno samo veliko delavnico. Stvar jc bila kmalu sklenjena. Subotičan je izplačal sleparju 3000 Din ua račun in agent jo je nato popihal ter izbrisal za sabo vsako sled. Da sc izogne morebitnemu preganjanju od strani policije, sc jc slepar podal na potovanje križem države. Obiskal je Osijek, Sarajevo, Zagreb in tudi Ljubljane ni zgrešil. Povsod je nabiral fotografije in si dal izplačevati predujme na račun izvršitve. Ko jc obral dovolj žrtev, ie povsod izginil. Klatenje mu jc naposled posušilo mo-šnjiček ter ga prisililo, da se je po dolgih ovinkih zopet vrnil v prestolico. Tu je začel «služiti-< z novimi metodami. Prišel je do fotografij nekaterih dam iz boljše beograjske družbe ter odrezal fotografijam glave. Potem si je nabavil slike nagih žensk, katerim je tudi odrezal glave ter prilepil na njih mesto glave Beograjčank. Te slike jc posnel ter jih spravil v svojo torbo, da bo začel ž njimi novo karijero. Nekega dne sc jc zglasil v stanovanju odboru, da se tako simbolizira, da jc cerkev Sv. Petra last vsega katoliškega sveta. X V žogi preko s-Iapov Niagare. Bobby Leacli, edini živi človek, ki je leta 1911. zaprt v veliko jekleno cev, zdr-čal po slapovih Niagare v Severni Ameriki, 50 metrov globoko, namerava sedaj napraviti isto pot, toda zaprt v veliko žogo. Ker so mu prepovedale i Zedinjene države i Kanada, ponoviti prvi poskus, sc jc sedaj odločil, da se izogne prepove- j pala pod seboj 64 učencev iu enega profe-di, da se da vreči v slapove iz balona. Zoga bo i i gumija, dovolj prostorna in poru v mreži z vrtečimi oporišči, tako da bo ležal vedno navzdol, čeprav se bo seveda vrtela na vse strani. Zoga bo imela več posod z zrakom, ki bo omogočil, d.t bo drzni človek vzdržal v njej eno uru. Pričakujejo, da bo nastopil Leacli svoje kratko, a tem bolj nevarno vožnjo začetkom prihodnjega meseca. X Šola pokopala otroke pod seboj. V KeruterutUu pri Madrasu v Indiji sc je vsled silne povodnji podrla šola in pokn- bo imela nad meter debelo steno. Leach j hoče ležati v svojem prostovol.iueni za-; sorta. Mnogo otrok jc bilo ranjenih. Daruite za Slajpahos fond Dijaško življenje Visokošolska vprašanja Rusiji v številka nint organizacijam ter 3 odst. vojaški upravi. Na ostala prosta mesla imajo pra-| vico: 10 odst. izmed kmetov in invali-I dov, 10 odst. jc odplatnih, tako da osta-•Vidovdaua - prinaša neta za absolvente srednjih šol same poročilo o visokošolskem o odst. (350 mest). ašanju v sovjetski TiusijL Tu se nagla-, Tudi sestava sprejemnih komisij gospe N., ki je bila doma sama. Nastopil obliko, kot jih imajo zapadne. Prvotno so je zelo drsko ter očital dami, da počenja bili pripuščeni ua visoke šolo vsi, ki so na to, kako jc slepar ke ter mu je v strahu za svejo čast in svoje dobro ime ponudila 1000 Din, ako ji odstopi sliko. Agent se .ie nekaj časa obotavljal, nato pa je vzel denar in izročil kombinirano fotografijo. S podobnimi nastopi je prišel do, lepih denarnih vsot v raznih hišah. Posel jc prekrasno evoetel in bi se bil nedvomno rentiral, kaj ti mož jc znal uporabljati vse momente, katerih se ženske niso zavedale. Toda ni je sreče brez nesreče. In tako se je zgodilo, da je v agentu nekega dne prepoznal uradnik X. iz finančnega ministrstva sleparja, ki je ogo- "." i linfal nred dvema letoma njegovo ženo tudi mnogo stotakov, k, so se spremenil, j f denarni znc Mož jc končno v lepe tisočake. Ko je oilo dc- i " Zadnji prav zanimivo vprs | ša. da je sedem revolurijskih let v mno- j najboljše jamstvo za to, da sc predvsem i gih ozirih neugodno vplivalo na ruske vi- j izvede proletarizacija visokih šol. V teh ! soke šole, ki so zadobile povsem drugo | komisijah se namreč nahaja po 1 zastopnik komunistične stranke, komunistične mladiuske organizacije, dijaške zveze, visokošolskega sveta in flotifne visoke šole. Proletarizacija visokih šol stremi za tem. da pridejo do visokošolskih študij predvsem delavci in kmeti. Ti dobivajo državne štipendije ter prosta mesta v dijaških domovih. Vsa znamenja pa kažejo, da razvoj vi-V tem pogledu elikili reform. nemoralne reči. Gospa ga ie že hotela za- dovršili 16. leto, ne glede na to, imajo li kako pred izobrazbo ali ne. Posledica tega je bila, da je število slušateljev silno naraslo in da je tudi nivo predavanj poditi skozi vrata in klicati na pomoč, toda lopov je, predno se je to zgodilo, potegnil iz torbe fotografijo nage ženske, ki ie predstavljala gospo, pri kateri je bil ! padel na mejo znanstvenega mmima. baš na obisku. Ženska se jc strahovito I Pozneje je bila i udi organizacija ruskih prestrašila. Dasi se ni dala nikoli slikati : visokih šol temeljito izpremenjena. Pred- v takih okoliščinah, vendar ni pomislila ' vsem so bili ustvarjeni novi visokošolski soke šole še ni zaključen. \ utegnil priti do sli- [ tipi. Vse teološke fakultete so bile uki- ^ priJi0 še do novih in v njene. Ustanovljene pa so bile posebne strokovne visoke šole, ki so v manjših mestih pripravljale mladine na razne praktične pokliee. Tako so nastale visoke šole za medicino, poljedelstvo, rudarstvo, tehniko itd. Sploh je bilo tekom revolu- . , - . . 1 .. 1 ... .. „„„:u v Varšav Prvi kongres tega uaruzcn.i: cije us anovljenih veUko število novih v naria dovolj, pa jc mož odložil svojo pot- . , noIirii Nir hu - ..,,.. j „„ u , na o pa naznanil lopova policiji. Nic nu- r^r^idega sluteč je agent odprl policiji vrata. več s tem poslom. Zastonj so čakali je- , da sc mora veži klijenti na povečane slike, katere , ^uaii p a se • jim je obljubil slepar. Nazaj ni bilo ne goljufa, ne slik, ne denarja. Agent se jc ravnodušno odpeljal iz Beograda v Novi Sad. Denarja je imel polno listnico. Tako podkovanemu mu jc bilo prav lahko sklepati znanja z ženskami. Usoda je hotela, da je v Novem Sadu takoj po svojem prihodu naletel na neko modistko, kateri je začel praviti, da je ta in ta lastnik takega m takega umetniškega fotografskega ateljeja v Beogradu. Pripovedoval .ie ua dolgo in široko kako velika je njegova delavnica in koliko pomočnikov ima. Naposled je šel z modistko v varietc ter naročil steklenico penečega šampancu, za katerega jc izdal 500 Din. Pri čudoviti pijači si je prišel par tako blizu, da se je začel meniti naravnost o ženitvi. Agent je razodel modistki svojo ljubezen, prosil za njeno roko, katero .ie tudi dobil, in nato se je začel končni pome-nck glede svatbe. Sklenilo se je, da se pelje možakar na Dunaj iii da nabavi pohištvo. Modistka je imela 50.000 Diu prihranjenega denarja za doto. Agent je bil v vsem svojem postopanju še dokaj pošten. Dal si jc izplačati od modistke samo 600 Din, nato pa je sedel na vlak ter zdrdral proti Dunaju. prišel. Kaj šc, videla pokoriti postavi in oditi v zapor Na policiji se je njegovo življenje razgrnilo prilično podrobno. Doznale so se vse goljufije in tudi sleparjevo pravo ime. Mož se piše Mita Stojauovič in je doma iz Pančeva. Ker ima na vesti okolu sedem tisoč prevar z denarjem in fotografijami, bo seveda tudi njegova kazen precej občutna. X Petrova cerkev v nevarnosti. Pred par dnevi so pisali listi, da ima slovita kupola cerkve Sv. Petra v Rimu, največje cerkve na svetu, precej nevarnih razpok in da obstoia nevarnost, da se cerkev nc podere. To vest so zanikali cerkveni krogi v Rimu, češ, da trosijo take vesti sovražniki cerkve, posebno, ker bo prihodnje leto sveto. Sedaj pa potrjuje vatikanski gradbeni odsek, ki mu stoji na čelu kardinal Merry del Val, da je v resnici kupola katedrale v zelo slabem stanju, sicer pa ni neposredne nevarnosti, da se podere. S popravili hočejo šc počakati poldrugo leto, da mine sveto leto. Kardinal Merry del Val namerava poveriti preiskanje razpok mednarodnemu Mednarodni dijaški kongres. Kon* gres mednarodnega akademskega udru* ženja «Confederation International des Etudiants» se bo vršil letos okoli božiča visokih šol. tako da znaša sedaj njih število 91, a poleg teh je še 10 visokih šol za umetnost. Njih porazdelba je sledeča: 20 univerz, 27 poljedelskih, 22 tehnično-industrijskih, 15 pedagoških in 6 medicinskih visokih šol. Dalje socijalno- ekonomska akademija in omenjenih 10 visokih šol za umetnost. V tekočem letu so štele vse visoke šole 170.000 slušateljev. Univerze imajo, v nasproju z našimi, gotove posebne poteze, ki so jih zadobile se je vršil leta 1921. v Pragi. Na dnev. nem redu letošnjega kongresa, so zelo važna dijaška vprašanja. Na kongresu bo tudi jugoslovanska akademska omladina častno zastopana. Židje dobe lastno univerzo v Dan= žigu. Poročali smo že, da so sc na raznih evropskih univerzih vršili v zadnjem čas su veliki izpadi proti židovskemu dija = štvu. Nekatere univerze so cclo uvedle ____________numerus clausus za židovsko dijaštvo. vsled" revolucije' in nadaljnjega razvoja. Židje pa seveda s temi ukrepi niso bili Modni oddelek Toda na Dunaj ui ga ni 11 i ti Budimpešta, ker jc izstopil že j "J™ grajce jn perilo, sploh vse v Subctici, kjer je ujel novo žrtev. Sc- ° r - ........ znanil se je z nekim fotografom-začetni-kom, ki je pravkar otvarjal svoj atelje ter imel za to na razpolago 30.000 Din kapitala. 2 njim se je domenil, da strne- .... rezervirana za absolvente delavskih fa- ima bogato izbero vseh potrebščin za kuUeti ^ ostala mesta delegirajo 48 odst. Razdelitev in število fakultet je na posa-! zadovoljni in zato so sc pritožili na Dru* meznih univerzah prav različno. Največja štvo narodov. Posebna komisija pn Dru= moskovska univerza ima samo tri fakulte-j štvu narodov jc vzela to zadevo v pre. te, in sicer medicinsko, fizikalno-matema tično ter fakulteto za družabne vede s sledečimi samostojnimi oddelki: pravo, gospodarstvo, vzgojeslovje, literatura umetnost, etnografija, jezikoslovje, statistika, arheologija in oddelek za diplomacijo. Poseben revolucijonarni pojav je usta novitev delavskih fakultet, šolska uprava je. uvidela, da je treba nadarjenim delavcem omogočiti obisk visokih šol. Zato so bili ustanovljeni na visokih šolah posebni triletni tečaji, ki jih vodijo najboljši pedagogi. Z ustanovitvijo teh tečajev je bila izvršena proletarizacija visokih šol. Sovjetska uprava pa je kmalu uvidela, da so pogoji za obiskanje visokih šol preveč primitivni in zato je krenila polagoma na povsem nova |>ota. Prosti pristop na visoke, šole je bil ukiujen in uvedeni so bili strogi sprejemni izpiti. Te izpite pa so morali polagati samo absolventi srednjih šol. Absolventom delavskih fakultet jih ui bilo treba jiolagati. Tako je bilo dijaštvo razdeljeno v več kategorij, ki so neenako pripuščene na visoke šole. Za šolsko leto 1924.-1925. je določenih 13.000 prostih mest. Tretjina je oblačilne predmete iz na jboljšega blaga, trpežno in po zelo ugodni ceni DRUGO SCHNilB, LlUBLJANH. dijakov politične in strokovne organiza cije. Izined teh je pridržana določitev di- tres in končno privolila v ustanovitev lastne židovske univerze. Le glede kraja, kjer naj tji taka univerza obstojala, so bila mnenja precej deljena. Katoliška Španija je bila pripravljena, da ustanovi tako univerzo na svojem ozemlju. Špan* ski predlog pa ni bil sprejet. Po daljši debati pa se je komisija odločila za Dana zig, ki postane sedež nove univerze. Ta« ko so prišli tudi židje do svoje lastne univerze! Pouk v Ameriki in Evropi. National Education Association jc izdelala na tc< melju primerjave organizacije šol in uč* nih metod v posameznih državah poro* čilo, ki ga je predložila nedavno na kon. gresu v Chicagu. Poročilo pravi, da os= novne nauke ameriški otroci mnogo boli obvladajo nego otroci v Franciji, Švici in Angliji. Fiziko poučujejo na franco= skih in švicarskih srednjih šolah bolj do= vršeno nego na ameriških, pač pa so ameriški dijaki v kemiji in biologiji na isti stopinji z evropskimi. Slabo je za znanstveni študij poskrbljeno na anglc= ških srednjih šolah, dočim so izborne švicarske, kjer imajo bogate laboratorij je in pripomočke. Slabi pa so švicarski pedagogični tečaji, posebno učna meto* da jc oporečna. Kar sc tiče francoskih in švicarskih univerz, so na isti stopnji 7. ameriškimi glede profesorskih moči i;i LIJt. ■ ivu j" I'**—'"----- -...... - | ... . jakov 25 odst. osrednjemu odboru komu- I učnih načrtov. So pa pod ameriškim nu nistične stranke. 15 odst. komunistični i vojem, kar sc tiče stavb in notranjega mladinski organizaciji, 35 odst. strokov-! opremi jen ja. Bled 2 bralo Vaše drobno Milostiva! Kam bam bam! Oprostite mi, kajti sem na Bledu 2! da so poreije Blod 3 jo drugače vrlo uspela točka slikovite' gorenjske strani in gre zanj naklonjenf mate.ri naravi popolno priznanje.' Bohotno zelenje blagodejno objema okO od vseh strani, drzno se vzpenja proti nebu fižol na vitkih prekljah, v bujni rasti pokriva rodovitno grudo človekoljubni krompir. Okoli na višavah v zdravem gorskem zraku pa cvete hvaležna lesna trgovina. »Bled '2. nj dražestni Bled -J, be zate bije mi srce! — Bam brun lram! milostiva! Skrušen prosim Vaše plemenito shimmy-srce odpuščanja — raki prej za vsako željo po!< žiti 5 dinarjev in za rešitev še "20. Bam bani bam! poldne, če se gospo posreči sladoled. Do sedaj se ji ni še nikoli. Ampak jagodo s sladkorjem so so ji prav dobro posrečile in sirovi zavitek tudi in vse drugo tudi. Naša vila ima v vsakem nadstropju stranišče, v restavracij^ sta dve in pri kopaTču eno iu smo sploh jako zadovoljni. Včeraj je prišel še ntrie s teto 'n sta tudi jako zadovoljna. Stric je dejai, rt-, sobarica tukaj veliko lepše čisti č vije odvetnik, ki klenka kakor njihova Pepea v Ljubljani. Dejal je. da le v Beogradu še Ieps.» "-tijo čevlje. Beograd j.- sploh glavno nit slu uaše kraljevine. Stric in teta stanujeta koj mi 1 nami: iu da ga bodo shimmy-oči! Zal mi jo Bleda 2, kajt.i smo s hrano prav zadovoljni. Na Blodu t. pravijo, " veliko manjšo. Zato nima Bled I prav nič povoda, da nam venomer klenka na. ušesa, iu je tukaj jako odličen odvetnik, usta ima polna zlatih zob in v.-i so puncirani — lahko bi stanoval na Bledu 1, pa nalašč stanuj- : a Bledu 2, in ta odvetnik takisto pravi Bam bam bam! O, milostiva, ui bam bam bam, nego zvon tako pravi, odvetnik pa je dejal, da je tako kle,tikanje zoper taksni zakon in bi - taksa :n na mi lepši verzi. Toda sem na Bledu 2 vsak hip klenka semkaj z otoka Bledu 1 romarski zvonec «bani 1 , . bam S in imam še par živcev in če na Hišam pravijo tukaj vile. Bledu l klenka jo: «bam bani bamb, ne j žel atok. ker ni umazan. Mor biti morem nič, pametnega pisati. zatr Ki arkoli pripelje u>!užnl čoln ua ni!. Ljuba gospa! Jaz sem namreč sin našega atka. pa je a tek ukazal, naj jaz naprej m Ker j-- bil jako razburjen in si ; - t: ušesa iu je iz hiše planil proti jezeru Kopat s • n planil proti jezeru, da se bo uto-V jezeru se večkrat k lo m.j.e otok li Kraljici nebes, nikdo ui brez iToda -o do sedaj še vsakega r želja in vsak misli, da mora klenkati.! ne isti dan, pa drugi alt trotu ^ potem ta se mu bodo izpolnile vse želje. Ne vem, ali ustreza krščanski ponižnosti, ako se čisto zasebno Želje obeša io na zvon: bani bani bain! Bam bam bam! O. milostiva, bojim se, da temu pis-nut ui usojeno, da ira sil-' m do konja je dež. Gospod restavrater ni zadovoljen in je rekel, da bo barometer poslal v popravilo. Ampak jo rekel, da bi zjutraj moralo biti lopo, da pridejo izletniki, potem, je reke], lahko dežuje vos dan, v rcstavrueiji je prostora za vse. Teta je nad spodnjo hlače oblekla še ene Spodnje hlaee. ker jo želu-. Atek hodi spat v copatah, da lie dobi ozeblin. Danes smo opazovali eno lastovko, ki se je zbirala, da odleti na gorki jug. Lastovka je ptica selivka. Poleg 'Bleda 2 leži Bh d 1. t.llll je Vse jako gosposko, na e.-tah gori elektrika tudi podnovi in j«>\-< I vhod prepovedan'. Na Bledu 1 ima Prešel en skromen nagrobni kamen. Prešeren j" velik pesnik in je pokopan v Kranju. Ce gremo na Bled L H morali - -t krat na dan preobleči. Vse gospe it: leta pravi, da je naše str;': išč" m-ti sijajnejše od stranišča v r m li/. I stropju iu smo jo povabili ua naše. . , Brez stranišča jo ves dan beli glava-jgosoo hčne unajo lepo po>!.ku,ie ,4,m in trpi njena naravna lepota. ! w m v rokah debele palice. Atek V restavraciji imajo tudi psa. ime ■ ker gotovo. Tukaj je jako lepo, posebno r-oUlnt-in zvečer, ker imamo pri gospe v restavraciji protekciio. Ker jej at-k ;'še....... jedilne liste. Atek pravi, da "so j;; lilni | sede na .-olncit: ena J«' fe M« M listi najbolj piunet.ua stvar, kar jih je do seda i sitUal. V časi ie leno tudi 00- niu je Pasi. toda je še či-to mlad ima na trebuhu polno bolh. Sploh jo Bled 2 polu poezije, n. pr. «p0 jezeru bife' Triglava čolnič plava -iii stane vožnja do otoka 20 dinarjev. Ljudie so tukaj zelo priia/.!:;. zmeraj na> vabijo, da nas prepeljejo iuv otok za 2<; di-arjev. Kdor je ua umazan. s< lahko kopa v jezeru. Nekat-ri >e kopajo \stk dan dvakrat iu jc vca.-i jezero <"•:-!<» nu ;no. Nekatero se sauio ,-ln'jo in petem ze in v rekel, či l»i ga u pokvaril Zbogom, ljuba atek. gotovo se n l.j jih kdo hotel poljubiti, p. arile - palico, da jim i'e 1': slikarije na obrazu. L-o-pa: utopil Z-1 aj p »ezeru. rina i I ima tudi še drugod iu drugega opravila. ln red mor.i biti! Moja želja je bila iskrena iu silna, skoro se mi jo utrgala ura. i In zdaj čakam, kdaj mi bo- želja, j uslišana. Bam bam brun! — O, milostiva! i Bude se mi bridki dvuni: Ali ima t.i zvon ono čudežno moč, ki mu jo pripisuj.- verna množica? .-Mi m- mu je kaj prini« rilo in jo'jo izgubil? N. pr. da je - gospoda od sedanjega režima -krivaj I ugrabila pravi čnde/tii zven iu ga prr-i peljala v Beograd., da ji je jM>ni.tgal 'kli iikati, da ji je šlo vso po volji?! Kaj i v sik dar in povsod leti šlehern' i sum na vsakokratni režim! V cerkev na otoku pa da je režim oik-H drug /.von br« /. moči?! In 110 uslišana nuja želja?! In ne bodo uslišane želj , _ih, ki klenkajo. in je vse orazno in odveč?! Grozno! Bam bam bam! O. milostiva. bojim -V v'liva' Poljubljam Vam k vseh kleni dru-anji- da -himinv-r Milostiva! Bil sem ua želel. In sem -i .-. ljudje ne bi zvoni zvonili \ c-s ljubi in se Vam Vaš skorfi Vaše1 drobi,, klan jam ■ni zvonil iu -i sem zvonil, da Fr. Ž. uiiia. s-.-daj ue se. Vreme ie jako i več. ua soliu-u. stanovitno. v..ak i uradne ur I uro dopoldne, i po moji paui j Kitno zaradi l izletnikov in pa naj bi b :t vsaj i e 'o v - od im: 600 do 610: <0» 590 do 600; <2> 540 do 550; <5» 491 (ponudba); • 6> 440 do 450; <7» 390 do 400. Otrobi: 205 do 215. Skupni promet 90 vagonov: od teea 51 nšenice in rži. Tendenca slabša. — Ogromen padec cene pšenici. Iz NovegaSada poročajo (30. julija): Dočim se je pšenica še včeraj v svobodnem prometu plačala tudi do -130 Din. je sinoči v tendenci nastopil nagli preokrot in cene so začele hitro padati. Žitnih trgovcev se je" polastila panika. Blago se v velikih količinah ponuja v nakup, toda kupcev ni. ker se pričakuje nadaljnje padanje cen. Zjutraj so je pšenica ponujala že po 380 Din za 100 kg. Uradni tečaji za avgust: 1 napoleon1-dor 304, 1 turška zlata lira 348, 1 funt šterlihg 364, 1 dolar 83. 100 f rane. fr. 426, 100 švie. fr. 1520, 100 grških drahem 150. 100 italijanskih lir 359, 100 Kg 246, 100 niK 0.107. 100 lejev 37, 100 levo/ 61, 100 peset 1107. 100 holandskih goldinarjev 3164. 100 danskih kron 1340, 100 aK 0.1175, 1 milijon poljskih mark 9. 100 belgijskih frankov 380 Din. ■■- Jugoslovanski informacijski biro v Newyorku že posluje dalje časa. Bavi se s posredovanjem med ameriškimi in jugoslovanskimi trnovskimi, bančnimi in drugimi poslovnimi firmami glede izvoza j raznih jugoslovanskih produktov v Ame-! viko. V poštev pridejo predvsem: kože ' raznih domačih živali in razne divjačine, salie čcSplje. pekraez, razne trave, korenine, cvetje in listje za drogerijske in mlekarriške uporabe, goveje in druge dlake za razne industrije, sodi, pleteni jerbasi za pakovanje raznega blaga, pasovi za brušenje britev, razni mlekarski I proizvodi itd. Biro daje zadevne infor-I macije jugoslovanskim in ameriškim fir-j mam. — Konferenca o eksploataciji reškega 1 aazena. Prometno ministrstvo bo sklica-i lo tc dni konferenco predstavnikov vseh I zainteresiranih ministrstev glede rešenja ' vprašan;, ki se nanašajo na eksploatacijo našega bazena v reški Inki. = Razstava v Yrbasu. V Vrbasu se vrši I. obrtna trgovinska in kmetijska razstava letos od 10. do 20. avgusta. — Posvetovanje glede izdelave zakonskega načrta v gospodarskem svetu. Te dni so se sestali v Rimskih toplicah tajnika beograjske Trgovske industrijske zbornice Svctislav Marodič in. dr. Ste v.i Pcpovič, tajnik ljubljanske Trgovske in obrtniške zbornice Ivan Mohorič ter generalni tajnik zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice dr. Adolf Čuvaj v ivrho, da na podlagi dobljenih predlogov in mišlj-n.: raznih zbornic in gospodarskih orsranizacij izdelalo načrt zakona o gospodarskem svetu. Ta načrt bo služil kot baza razpravi na kongresu zbornic in izvozniških udruženj, ki se bo vršil v Beogradu 30. in 31. avgusta. _ Dobave in prodaje. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila 21. avgusta ofertalna. licitacija glede dobave tračnic (»feniks«). — Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila -'6. avgusta ofertalna licitacija glede dobave 28,000.000 komadov okroglih spojnic za stroj. — Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila 18. avgusta ponovna ofertalna licitacija glede dobave 300.000 kg krušne pšenične moke (tipa 80 odst.). — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu je bo vršila 25. avgusta ofertalna licitacija glede dobave večje količine smirko-vega, platna in papirja, steklenega papirja iu karburundum-praška in 13. avgusta ofertalna licitacija glede dobave 21 brusnih lamenov za brušenje orodja. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila 19. avgusta ofertalna licitacija glede dobave rajnega orodja in inventarja ter dne 18. avgusta ofertalna licitacija glede dobave raznega inventarja za postaje. Zavod za izradu vojne odeče v Skop-lju bo piodal 17. avgusta na drugi javni dražbi razno staro vojaško opremo. — Predmetni Oglasi so na vpogled v Trgovski in obrtniški zbornici v Lubljani. = Stanje hmeljskih nasadov v žate-škem okrožju v Cešlosiovaški. (Poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu). Žatec, 26. julija. Danes smo v novic pregledali večino naših nasadov in se prepričali, da ji njihovo stanje večinoma prav zadovoljivo. Vieme je bilo prav spremenljivo. Nekaj je bilo vročih dni in toplejših noči. Dne 22. t. m. je bila nevihta z burjo. Od navedenega dneva se je pa zrak ohladil in so noči prav hladne; toplomer kaže večkrat le 5 stopinj toplote. Hmelju to ne prija in se tvorjenje kobul lo počasi izvršuje. Sploh je stanje rastline v enem in istom nasadu prav različno. Takšni nasadi ne bodo dajali toliko pridelka, kakor se je pričakovalo. So pa tudi nasadi, ki bodo dali polno letino. Rabili bi nujno toplejše dneve in tople noči, da bi mogel ves cvet prehajati v kobule. Z obiranjem bomo pričeli še le koncem avgusta. Upanje na dobro letino je precej ugodno in bo ta precej presegala lansko. Cene za lanski pridelek od 3800—4000 čeških kron za 50 kg. — Mednarodna konferenca srednjeevropskih hmeljarskih organizacij se bo vršila dne 15. avgusta t. i. v Žatcu. — Save z hmeljarskih društev. — Novi nemški denar. Iz Berlina poročajo: Zakonite mere za novo nemško valuto, bodoči bančni zakon in novi nov-čani zakon so v načrtu izgotovljeni. Najvažnejši rezultat novih zakonov je, da Nemčija dobi zopet čisto zlato valuto. Bodoči nemški državni denar bo obstojal iz zlatega denarja, iz državnih novčanic, iz srebrnega in bakrenega denarja. Zakonito plačilno sredstvo ostanejo zlatniki in državne nivčaniee. Sokol Renata Tvrševa Danes, dne 31. julija praznuje v Pragi 70. oblctnico svojega rojstva ena najbolj znanih in spoštovanih čeških žena. sestra Renata Tvrševa, hči Jindricha Fiignerja in vdova po dr. Miroslavu Tyršu. Vse slovansko Sokolstvo danes spoštljivo in s ponosom zre na najstarejšo in najvestnej-šo pričo početka in razvoja češkega Sokolstva. S. Kennta Tvrševa je stala vse svoje življenje v najožjem stiku s Sokol-stvom, zlikaj v obeh rodbinah — Fiigner-jevi in Tyrševi — je bil položen temelj Sokolstvu, in ona je preživela s Sokol-stvom vesele in žalostne dni ter sočustvovala z njim in mu stala vselej s svojim delom in nasvetom ob strani. Rodila se je 31. julija 1854. v Pragi in je bila ljubljenka svojega očeta, ki je delil očetovsko ljubezen med njo in prvim Sokolskim društvom. Veseli so spomini s. Renate na dobo od leta 1862. do 1865., ko so se v hiši njenega očeta zbirali navdušeni Cehi. ustanovitelji Sokolstva. Žal, da je njena sreča trajala le malo časa, zakaj že 15. novembra 1865. ji je kot enajstletni deklici umrl oče. 28. avgusta 1872. se je poročila z Miroslavom Tyršem. Bila je v začetku zakona njegova učenka, pozneje pomočnica in to-lažnica pri njegovem težkem a uspehu polnem življenju. Tudi te sreče ni uživala dolgo. Po 121etnem zakonskem življenju jc leta 1884. zgubila svojega ljubljenega soproga, ki je tragične smrti umrl v Oetzu na Tiiolskem. koder si je iskal okrepčila za svoje bolno živčevje. Toda vsi ti težki življenski udarci ji niso uničili njenih idealov. Hotela je s svojim delom za narod nadoknaditi prezgodaj umrlega očeta in soproga. Tiho in neopaženo je delovala kot pisateljica in sotrudnica raznih časopisov in revij, v katere je poročala kot referent in jn za narodno umetnost, za kar si je pridobila znanje pri svojem soprogu, ki je bil strokovnjak za umetnostno zgodovino To svoja umetniške znanje je pozneje uporabila v praktičnem življenju. Zbirala in ■ proučevala je češko narodno umetnost in io uvedla kot ravnateljica dekliške obrt-' nc šole v ta zavod, ki je pod njenim i skrbnim vodstvom visoko napredoval [ zaslovel nreko Seskih mei. Kot telovadkinja je delovala do svoje poroke in je bila tudi članica ženskega prednjaškega zbora pod vodstvom sestre Hanušove. Bila je sotrudnica sokolskih listov in priobčevala zlasti spomine iz prvih let praškega sokolskega življenja, o čemer je točno poučena, ker že dolgo vrsto let stanuje v prvem sokolskem domu v Pragi. Pozneje je vse svoje moči posvetila ljudski dobrotvornosti. Bila je soustanoviteljica društva .Češko srce>, ki ima namen v češkem narodu vzgojiti smisel za vzajemno pomoč med kmetiškim in mestnim ljudstvom, podpirati revne matere, v prvi vrsti pa skrbeti za češko revno in zanemarjeno mladino doma in v tujini. S svojim neumornim delom je znala vzbuditi zanimanje za to človekoljubno društvo tudi med češkim Sokolstvom, ki ie zbralo velika sredstva za mladino. Pri '-Češkem srcu./ deluje s. Renata Tyrševa še vedno z veliko vnemo in veseljem. Ob svoji sedemdesetletnici lahko z mirno vestjo gleda nazaj na preteklost, zakaj v svesti si je lahko, da je vse svoje življenje posvetila v blagor svojega naroda in domovine. — Jugoslovansko Sokolstvo ji je ob današnjem jubileju poslalo vdane čestitke z željo, da jo usoda ohrani še dolgo let češkemu narodu in Sokolstvu. IX. zlet novomeške župe 2. in 3. avgusta v Novem mestu. S ponosom pripravlja novomeško sokolsko društvo letošnji veliki župni zlet v rodnem kraju svetovnega prvaka br. Leona Štuklja. Vse priprave so v polnem teku. Dvigajo se že tribune, godbeni paviljon, veselični paviljoni, telovadišče itd. S ponosom bo sprejelo Novo mesto našo zmagovito mednarodno vrsto, saj ie bas naše mesto mnogo pripomoglo k lepemu uspehu. Pod okriljem novomeškega društva sta vzrastla -.prvak med prvaki« br. Leon Štukelj in br. Miha Oswald. Onadva sta bila med prvimi, ki sta ponesla jugoslovansko ime po celem svetu. Lahko je razumeti, da so prijave vseh društev naše župe, kakor tudi sosednjih ogromne.. Ugodne zveze z vlaki bodo omogočile udeležbo tudi onim, ki se še niso odločili, da nas po serijo. Razven rednega vlaka v Karlova« ob 21.20 odhaja druga garnitura istega vlaka ob 24. uri. Proti Ljubljani je zelo ugodna zveza ob 22.25. Vsakemu u deležniku bo tudi mogoče prisostvovati akademiji in beneški noči v po čaščenje naših olimpijcev. Z grmenjem topičev, raketami, umetnim ognjem in lampijoni se bodo prikazali vsem po-setaikom ponočni čari naše divne krške doline. Informacije: Zletna pisarna, Narodni dom, Novo mesto. Polovična vožnja za udeležnike kakor običajno. Vsakdo si nabavi legitimacijo pri pristojnem društvu. Po vrnitvi češkega Sokola iz Pariza. češki listi navajajo nekatere podrobnosti glede rezultatov sokolskega društva v Parizu. Češki Sokoli so dobili te-le cene: Prvo ceno: .Šupčik v plezanju. Tri druge cene: Pražak na bradli, Pražak na krogih in Koutnv v preskoku konja v dalja jo. Dve tretji: Vacha na krogih in Morkovskv v preskoku konja v daljavo. Razen tega so dobili pri celotni umestitvi posameznikov češki tekmeci od petih prvih mest tri kajti Praždk je drugi, šupčik tretji in Vicba peti. Po pariškem uradnem poročilu so po rezultatih posameznikov prvi Čehoslovaki iu Švicarji s 7 in pol točkami, drugi Jugoslovani s 1 točkami, tretji Francozi s 3 točkami, četrti Italijani z 2 točkami, Amerika ima 1 točko, ostali so brez umestitve. Naraščajski dan na Bledu. Gorenjska sokolska župa priredi letošnji naraščajski dan na Bledu dne 3. avgusta. Dopoldne so vrše tekme moškega in ženskega naraščaja, popoldne pa javni nastop vsega naraščaja in docc. Nastopilo 1» po dosedanjih prijavah sodeč okrog 400 dece in nad 150 naraščajnikov. Pri tej priliki razvije sokolsko društvo na Bledu svoj naraščajski prapor, ki bo tretji v župi. Tekma kakor tudi javni nastop se vrši v Žak: v neposredni bližini blejskega kolodvora Za naraščajski dan vlada veliko zanimanje, ter se pričakuje številna udeležba ne le iz Gorenjske, tudi iz dru-rrjh krajev. Ravnateljstvo državnih železnic je dovolilo za 'a dan polovično voznino. potrebne izka-nioe sc dol« pri tajništvih sokolskih društev Odbor sokolskega društva na Jesenicah pozivjja članstvo, naraščaj ter prijatelje sokolske misli, da se udeleže v kar največjem številu II. nnraščaiskega zleta goienjske sokolske župo, ki so vrši dne 3. avgusta 1924. v nedeljo na Bledu. Odhod iz Jesenic s turistovskim ! vlakom, ostali z osebnim vtakne, ki odhaja iz Jesenic ob 9. uri 20 minut. — Zdravo! Sokolsko društvo na Polzeli priredi dne 3. avgnMa svo.i pivi javni nastop v prid listnemu domu. Kot po-.-bnn točka I pri prostih vajah nastopijo vojaki - telovadci iz Celja, deloma prosto, deloma v polni bojni opremi. Polovična vožnja po železnici za članstvo Sokola je do- voljena. Železniški zvezi Celje—Pokela in Polzela—Šoštanj in obratno sta prav ugodni. Sosedna bratska društva ponovno pr >simo, da se naše prireditve polno-številno udeleže. Na veselo svidenje! Šport PLAVALNA TEKMA ZA PRVENSTVO SLOVENIJE - se vršijo, kakor objavlja službeno Ljubljanski Plivački Podsavez, v soboto in nedeijo, 2. in 3. avgusta na Bledu ob priliki Mornariškega dne, ki ga priredi Jadranska straža. Spored .je nastopni: 2. avgusta ob 9. dopoldne: 1.) 100 m, senior.ii, sprint; 2.) 400 m prsno; 3.) 100 m hrbtno; 4.) 50 m sprint, seniorji; popoldne ob 14.30: 5.) 4 X 100 m staieta, gospodje, prosti stil, 6.) 200 m prsno; 7.) potapljanje; 8.) 50 m juniorji, prosti stil; 9.) waterpolo. 3. avgusta dopoldne ob 9. uri: 10.) 100 m stransko, 11.) 50 m, dame, 12.) 4 X 50 m, predpisana staieta gospodje, 13.) 4 X 100 m, dame, prosto, 14.) \vaterpolo. Popoldne ob 14.30: 15.) 1500 m gospodje, prosti stil, 16.) 300 m dame, prosti stil, 17.) skoki seniorjev, 18.) skoki juniorjev. 19.) \vaterpclo. Novi svetovni plavalni rekordi. Pla« valni rekordi, ki so sc na olimpijadi dosegli. je FINA pripoznala kot svetovne rekorde, in sicer: Gospodje: i000 m prosti stil: Cliarlton (Avstralija) 13:19.6; 1500 m, prosti stil: Cliarlton 20:06.6; štafeta 4 X 200 m: Amerika 9:53.4. Danic. 100 m prosti stil: \Veshelan (Amerika) 1:12.2, 100 nt hrbtno: Baucr (Amerika) 1:23.2; staieta 4 X 100, prosti stil: Amerika 4:58.8. Ilašk ua Poljskem. Moštvo Haška odpotuje danes v četrtek na turnejo na Poljsko. Prvo svojo tekmo bo igralo v nedeljo v Lvovu proti poljskemu prvaku Pogon. LLAP. Seja tehničnega odbora sc vrši v petek 1. t. m. ob pol 9. uri zvečer v damski sobi kavarne flmuna. — Tajnik H. Ljubljanski plivački podsavez. Obvezen sestanek sodniškega zbora za prvenst veno tekmo na Bledu, se vrši danes v četrtek 31. t. m. Kavarna Emona, datnska soba ob pol 9. Prosijo sc vsi določeni gospodje, da sc sigurno udeleže, iu sicer: G. Bašin, Betetto, Ccrne, inž. Debelak, V. Kramaršič, Sancin D., Pelau, ing. Mencinger, dr. Vučina. dr. Majer, kap. Gre-gorič, Saksida, Rybaf, Mg. St. Kmet, dr Fr. Zupane, ing. Zupane, Vodišek 1., Vodišek II. iu od posameznih klubov predlagani \vaterpolo sodniki. Tajnik i. Lchkoatletična sekcija S. K. Primor-jc. Danes točno ob 18. uri sestanek celokupne sekcije na igrišču. Razporedba treningov. — Načelnik sekcije. Plavalna sekcija S. K. Ilirije ima v četrtek, 31. t. m. točno ob po! 20. nujni sestanek v sobi Športne zveze, Narodni dom. Z ozirom na predsto.iečo plavalno tekmo je neopravičljiva dolžnost vsakega člana in članice, da sc sestanka udeleži. — Odbor. Športni dan v Celju. Za propagandni staietni tek, ki ga priredi S. K. Celje ob priliki svojega športnega dne v nedeljo, dne 3. avgusta, se ic doslej prijavilo pet štafet s 30 tekači. Ob 17. uri sc vrši nogometna tekma med S. K. Rapidom iz Maribora in S. K. Celje, ki obeta postati prav zanimiva. Prijave za tenis sekcijc sc radi številnega odziva sprejemajo samo šc ta teden. Pristopnina znaša 100 članarina za sezono pa 150 Din. Izjava. Ivan Biterc. p. d. Lukov preklieujem. in obžalujem besede, s katerim sem obdolžil Antona Bastl nepoštenega dejanja. Kokarje. 12. julija 1924. Bitenc Ivan. Častna izjava Podpisana s tem preklicem iu obžalujem v j c svoje besede, s katerimi sem v nedeljo. 20. t. m. v vinogradu v Curnov-cu zalila g. Franca šepev. odvetniškega uradnik; v Brežicah. Izjavljam, da sem žaljivke izustila le v razburjeim.-ti ter se zato s tem g. Šepec-u zahvaljujem, da mi jc vso odpustil ter me ni izročil k3 ženskemu sodišču. P i c žice, dne 2-. j'i!i>. 1924. Ana Ban. Maesfoica Dečsfc Sela 44. pri Brežicah. Vremensko Ljubljana 30. julija 1924. f Kraj I opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura I Ljubljana . ■ Ljubljana . j Ljubljana . 1 73greb . . Beograd . Dunaj . . Praga . . InomoEt 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 7510 752-1 754-6 ,"49 2 r 15-9 183 16-0 170 Lastnik in izdajatelj Konzorcij <,lutra>. Odgovorni urednik- Fr. Brozovič. lisk Delniške tiskarne, d. d. v L.' tljani. poročilo Ljubljana 306 nad morjem Veter brez vetra sev. vzh. Oblačno 0—10 Padavine nini dež 4-0 ! večin. obl. — jasno — več. jasno 0.3 """" V Ljubljani barometer višji temper. nižja Soloee vzhaja ob 4'38. zahaja ob 1933 Dunajsko vremensko poročilo: Oblačno, deževno in hladno vreme. Zapad. □i vetrovi iiploh jr -irjčakovati šc dalj časa slabega vremena. Stane »»»ka b«s«(1a 50 Ka u> plaOul T oapr«) Plat« M noptaovanje- It. x rafuna vsaka beseda 1 Din. - PrlohtSuJeJo se le mali oglasi, ki faftko ludlon.mktb N» vprašanja odgovarja uprava le. fte Je vprafiaoju priložena zoftmka ta odgovor tar manlpulacl]«ka prlatojblna 12 Din). Kdor se zanima | Z3 izvoz suojih izdsihu v Solun uaj vpošlje oferte in pogoje pod šifro »Solun« na uprav-ništvo «Jutra». 4on3a kosta vukasinovic palača Ljubljanske kredit, banke Priporoča veliko izbiro modernih moških, žen-•---skih in otročkih čevljev Sampprodaja tovarne „PET0VI A", ,.F. /. „P01TER", .TIP TOP- ' Slike za legitimacije Izdeluje najhitreje fotograf Hugon H I d S e r. Ljubljana. Valvasorjev trg 7. 1828 Podkvice in kapice /a čevlje, Izdeluje po najnižjih cenah Josip Š t i r u, ključavničarstvo ln kovinar-ftvo, Kranj. 15405 (dobe) Sluga Kuharica ln guspodinja, se ^prejmejo. Ponudbe z navedbo starosti, je poslali na upravo ..Jutra" pod šifro .Vesten 18". 15121 Edino krepčilo hrane nadomesti in prekosi okus in redi lno s t mesa v hrani. Mlado kobilo neplašl jivo, Brednje postave, vitkega stasa, se proda. — j Ponudbe na upravo „Jutra" | pod šifra „Uobra tekalka' Wertheim blagajne priporoča ..Ljubljanska ko-mercljalua družba'. Ljublja na, Bleiweisova cesta »t. IS. 1061) Strojnik popolnoma samostojen ln irezen, po možnosti samski, s*., sprejme za 1-akojšnji nastop k lokomobili v parni agt na deželi. Pojasnila daje tovarna parket Ivan -iška, Ljubljana, Metelkova ulica 4. 15103 Pekovskega vajenca jtarega 15 let, krepkega in noštenega, se sprejme. — Naslov pove uprava „Juira" 15396 Kuharica r finem kuhanju izurjena, se išče k boljši rodbini. — Naslov pove uprava „Jutra" 15386 Otomane in drugo blazinasto pohištvo, ima vedno v zalogi po najnižji ceni Rudolf Radovan, lapetnlk, Krekov trg štev. 7. 15312 Lep jedilni porcelan (servis) sestoječ iz 67 komadov, se proda. — Nasiov pove uprava ,,Jutra". 1£,-188 Motorno kolo j UKW špoclal, dobro ohranjeno, prodam. Naslov pove uprava ..Jutra". 15176 !___________ i i Klavir in lovska puška j r o <1 a se klavir znamko 1 ..Ehrbar" t,p.r lovska puška ! dvocevka (Buchsflintel. kal. 9 X 12 — Naslov v upravi . „Jutra". 15137 Prodajalka se sprejme takoj. Ponudbe na: Kocbek. Kranj. " Učenca tfobro razvitega in poštenega sprejme za strojarsko obrt Mihael Strah, Mirna Dolenjsko. 15333 Kontoristinjo tudi začetnico, zmožno nemščine in ki je dobra računa-rica, sprejme takoj lesna trgovina v Ljubljani. Znanje italijanščine daje prednost. Ponudbe pod „Les" na upr. ,,Jutra". 15322 Izobražena vzgojiteljica ft anujoča v Ljubljani, se Išče za petletnega nadarjenega dečka. Predpoldne in popoldne 2—3 ure Izprehoda ln pouka. Ponudbe se prosi ■od ..Vzgojiteljica S. K." na upravo ,,Jutra". 15215 Za lahko hišno delo ft> sprejme v boljšo hišo možno, zdravo, pošteno de staro do 20 let. Naslcv v upravi „Jutra". 154S5 Pisalni stroj Kemlngt.on Scholes z vidno pisavo, preša za prešauje sena, več vagonov osi ia in 1534'J več vagonov bukovih drv i proda Pukl Filip, Šoštanj. 15143 Manjšo hišo novo aii dobro ohranjeno, v bližini tramvaja, s takoi prostim stanovanjem, kupim — Lastnik obdrži event. dosmrtno stanovanje. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod šifro ,,Gotovina takoj". 15418 F. "zno sobo z uporabo kuhinje, v mestu. Išče mirna stranka. — Plača dobro In tudi drugače gre v vseb ozirlh oa roko. Ponudbe pod ..Soba 1111" na upravo „Jutra". 14805 Iščem 2—3 sobe prazne s souporabo kuhinjo, plačam na željo za delj časa naprej. — Ponudbe nn upravo ,, Jutra" pod šifro ,,Kapital". 15421 Za dopust od 1. avgusta do 15. septembra, iščem opremljeno sobo s posebnim vhodom. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Snažnost, elektrika". 15388 Javna prost, dražba se vrši dne 6. avgusta t. I. ob 9. uri predpoldne v Ljubljani. Zvonarska ulica št. 1. Prodajalo sc bo 15 različnih motorjev (motoclltljevi novih in že rabljenih, več dvo-koles in motorčkov /.a montirati ua dvokolesa. 16 šivalnih strojev za šivilje, krojače in čevljarje, 3 pisalni stroji, več otroških vozičkov, 1 avtomobili, 2 stružnici za železo, pripravne za manjše mehanike, 2 električna motorja Hd. 15244 Uslužen očividec. Pisec dopisnice z gornjim podpisom naj se v zadevi po škodbe izlozbcnega okna zgla-si v pisarni ,,Svetla", d. d.. Hilšarjeva ulica o. 15174 uode na telo, znamke j „12 fleur de froice" priporoča 400"a P8f{ii!H8rii9„8!riiioli" Ljubljana, Pod Traiičo 1. Glede kakovosti in finosti ima blago svetoven slooves. •^Cene strogo solidne! 1072a Poatrežba. točna 3%5a Razpisana je služIla občinskega tajnika v občini Sv. Vid nad Cerknico. Oglasiti se je v občinski pisarni najkasneje do 10. avgusta t. 1. — Plača po dogovoru. (iščejo) Trgovski pomočnik fiieš&ne stroke, zeli premeriti službo. RefleKlira na mesto poslovodje kake po-firužnice ali skladiščnika v Ljubljani. Pismene ponudbe; od „Mešauo" na Aloma ?ompany, Ljubljana. 1543U Suhe gobe, brinjevo olje in fižol kupuje po najvišjih cenah ter prosi za po-vzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj. 1117 Krajcev vsako množino, brez lubja, od samic, kupim. Ponudbe z navedbo cene franko Medvode, na upravo „Jutra" pod ,,Lubje". 15475 Trg. špecerijska oprava sc kupi v bližini Kranja, oziroma na Gorenjskem. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,,Takoj St. 5". 15469 I Lepih smrekovih desk 25 in 20 mm, kupim vsako množino. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ,.Izvoz". 15455 Želod (žir) od Quercus peduncolata ln Qu sessiliflora, zdrav, feti-I plm kakšna 2 vagona. Dobava v oktobru. Ponudbe z navedbo cene za h/ franko vagon, na upravo ,.Jutra" pod ..Semenski želod". 15449 1000 Din nagrade dobi oni, ki mi odstopi tnalo stanovanje, aii prazno sobo s souporabo kuhlnje. Naslov pove uprava ..Jutra" 15329 Opremljena soba mirna, snažna in *z elckt.r. razsvetljavo, se takoj odda. Naslov pove uprava ..Jutra" 15467 Stanovanje 2 sob s kuhinjo in pritikli-natni, išče za takoj ali 1. oktober mirna stranka brez otrok Naslov povo uprava „ Jutra". 15452 Dobre mastne pomije se oddajo. Kje, pov« uprava ..Jutra". 15171 Zobno pasto i Ito, Kalodont, Odol, Elldo, Oibbs ter Botot, priporoča parfumerija Strmolt, Ljubljana. Pod Traučo 1. 15477 Delavnico pletenin i iBtrojno) prodam kompletno po nizki ceni, event. oddam j v najem. Ponudbe pod šifro ..Stroi" na upravo „Jutra" v Celju. 15162 DAMA 667/a se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo Jermena za cepe gože, biče (gajžle), jermena za čevlje, tržaške bičevnike. motvoz (špa-ga). šmis, Čevljarsko prejo, čopiče za beleuje in pleskanje ter razue krtače kupite najceneje v veletrgovini OSVALD DOBEIC LJUBLJANA Sv. Jakoba trg št. 9. 109" I ».A.« W W Pesniški zbirki Fr. Zbašnik Priporočamo knjigo: Stojanovič fl.f Humanouska bitko. Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja s poštnino vred Din 31"— ter se nproča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Vez. 21 Din, broš. 0 Din po&t. 1'50 Din A. Debeljak SOLNCE Vez. 15 Din, broš. 9 Din pošt. 1 25 Din TISKOVNA ZADRUGA Ljubljatia Opremljena soba s posebnim vbodom, so odda mirnemu gospodu. Naslov v upravi ..Jutra". 15151 Pekarno vzamem v najem v kakem trgu aH na deželi. Cenjene ponudbe na upravo ,,Jutra" ped številko 87. 15409 Gostilno ali šp. trgovino (najljubše obojno skupaj) v Ljubljani, vzamem v najem. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Gotovina 100". 14700 Strojnik-ključavničar trezen in zanesljiv, išče flužuo kjerkoli. Nastopi lahko lakoj. ponudbe na upr. ..Jutra" pod ..Razumljiv". 153S4 Kontoristinja ^ a slovenskega in nem-i- Jezika, strojepisja in 1 i-ovedstva, želi službe — i. topi lahko takoj. Naslov k .podružnici „Jutra" v Mariboru. 10199 Biagajničarka in kontoristinja f službeno prakso 7 let, se-' . uslužbcua pri lesni in-> :-'riji, zeli iz družinskih v' :n,r premeniti službeno l-'''•■:! (i h kakemu podjetju kot i.cstojna moč. Starost 25 — Vešča jo slovenščine, i::e, italijanščine in i. .-r i ne. — Ponudbe z na-1 'i bo pi»če in ostalih po-ev poslati ua upravo ..Jutra" pod štev. 15323. 15323 Motorno kolo s priklopnim sedežem — Indian, Harley - Davidson, Rex ali Trlumf, zadnja tipa, saino zelo dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe z natančnim popisom na upr. .Jutra" pod ..Motorno kolo" 15457 Pisarniški lokal 1 ali 2 sobi na Aleksandrovi cesti, a elektr. in inventarjem, se takoj : zelo ugodno odda. Ponudb« ! na upravo ..Jutra" pod št. 15473. Dobro idoča pekarna se proda radi selitve v Sa-vinski dolini, zraven postaje. Naslov pove podružnica ..Jutra" v Mariboru. 15500 Vedoo velika izbera vpletk (kit). Priporočam ae za vsa lasna dela kakor tudi za \ barvanje sivih las z «L'Oreal | Hene»,tudi vmodnib barvah j m. Fodkrajšek frizer za dame ia gospode, 3v. Petra cesta 32. Dinemo nroizvod Pichler & C o. Weiz, r»vnostru ni stroj 115 Volt 33 Atnp. 1580 kilo-\vattov, 61/. konjskih sil z uapouskimi šiuami, mra-morno pločo, zvudnim stikalom, regulator ' m, volta-metn m, kakor tudi paro-stroj, ležeč, 6 koniskih sil, oba stroja jako dobro ohranjena, se ceui primerno proda sta. — Vprašanja pod ,.Zamenaza presnoolj-ski motor 30 konjskih sil IV - 55 b" ua iuter-reklam d. d., oglasni zavod, Zagreb I—7t>. 3093/a Trgovska hiša | Kot družabnica v lepum trgu Slovenije, ta- želim vstopiti v trgovino z koj naprodaj Ponudbe na mešanim, ozir. man.ifaktur-upiavu Jutru' pod oglasno ni m blagom. — Ponudbe pod št. 153-14. ( ,,Družabnica 134" na upravo ---- ----------; ,,Jutra". 15465 437/a i prvsvrsfnl Bukov gozd lep. ca 120 ha, dobro za- 1.000.000 Din kanitala lašOen, se proda za izstkuli. investira v dobra industrij-Ponudbe na upravo ..Jutra podjetj i Gc.spodarska pi-pod „Bukev". 15260 sarna Josip Tribuč, Ljub-_____________ljana-Gllnce. , 15438 Službo kočijaža 17Ieten fant. Ponudbe 3" 'Pravo .Jutra' pod šifro ■ -iiea in pošten 17". 15453 Mlinar ' rejrr.e mesto v valjčnem rilinu. svent. vzame rolin v ' :|Jvni. i a ;dbe pod ..Pridtn ln pošten" na upr. ..Jutra" 15517 Er.oncdstropna hiša z vrtom In zemljiščem se po jako ugodni ceni t:.koj proda. Poizve se v Ljubljani, Opekarska cesta 10. 15102 Hiša z gostilno iu pet oralov zemljišča, s« z vsemi pridelki po n::ki ceni proda. Leži ob glavni cesti Treinarje pri Celju. — Jožefa Kancler. 13480 Lepo posestvo obstoječe iz polja, sadmos-nika. travnikov in gozda, vse skupaj meri približno 11 oralov ; hišna in gosp dar Lska poslopja v najboljšem stanju, vse z opeko krito, tri četrt ure od žel. postaje, na cesti ležeče, sc po ugodni ceni proda. Naslov se izve Hotel kolodvor', Dravograd-Mcža. 1520S BgsjSfiSp Boj s peresom uapovem samo luštnim gospodičnam ! Naslove jo poslati, Čc mogoče s sliko na uprave ..Jutra" pod Šifro ,,Bojevit Stajerc". 15-1S4 'ar cement i svetovne znamke iint Plačilni natahar se takoj sprejme v hotel v Ljubljani. Pismene ponudbe na upravo „Jutra" pod „Hotel". Ivan Košak sobni in dekorativni slikar Ljubljana, Bleiweisova cesta 15 črkoslikarska in pleskarska delavnica Vič-Nova vas 47 izdeluje vsakovrstne moderne reklamne napise po konkurenčnih cenah. 3958/a ss? Insgriraffg Jj^ v „]uiru"! Naročajte in širite Naročajte in iirite LJUBLJANSKI ZVON mesečnik za kulturo in prosveto, ki prinaša povesti, pesmi in članke naših najboljših pesnikov in pisateljev. Celoletna naročnina Din 120'-. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani -—- Prešernova ulica 54. (Tour) nudi po najnižji dnevni ceni promptno tvornica , SPLIT", del. lir. za j Portland cement iz ■ i skladišča v Ljubliani j < — |2. I inteligenten in značalen posestnik iu gostilničar v Ljubljani, z gospodično, ki bi imela veselje do večj^n obrata ne pod 26 let staro, s premoženjem uajnianj Oin 200.000. v svrhe ženitve. — Ponudbe pod šifro ..Lastni dom 19 ' ua unravo ,.Jutra" 15491 g Kdor tioče kal prodati | Kdor hoče kal kupiti } Kdor išče službe iti s naj inseilra y Julrii" i Potrtega srca naznanjamo v s run sorodnikom, prijateljem in znancem žaFostno vest, da je naša nadvse ljubljena in skrbna soproga, inama, stara mama, tašča in teta, gospa i vd.leleic MU posestnioa danes dne 30. t. m. ob 9. uri dopoldne v 69. letu svoje starosti, po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspala. , , „ Pogreb drage pokojnice bo v petek dne 1. avgusta ob l.x un popoldne" iz hiše žalosti, Celovška cesta štev. 63, na pokopališče i; Sv. Križu. i • . Vsem, ki so pokojnico poznali priporočamo v blag sponnnl Spodnja š-iška, dne 30. julija 192-1. Anton Siopar. soprog. — Jože Jelene, sin. — Anica Jelene, Tončka Felber roj. le!enc. hčere. — Pepca Jelene, roj. Wa'gaj, snaha. ' Leo Felber, zet. — Lea, fflirica, vnukinje. 18 fiSi ti mM if'mi: im :it*"*--"1 t {-jkr—ms.-tfr' ^gl-ilr..^ wnlifill lil MM% I.h afi&u ............ I LJUBLJAHAj Prešernova ul. 50 (v iasinem poslopju)- Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papiijev, deviz in v.lut. borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nal-i.i v tu- in inozemstvo, safe-depos;ts it d. itd. Brzojavke: Kredit Ljubljana - Teli-lon 40. A'u in 048 411/a Aleš Zorman: Ljubezen Širok in kosmat, z odpeto srajco pod Vratom, z bosimi nogami in z zavihanimi rokavi, pod katerimi so se gibale mišice orjaka, je priplozal mornar Stipe z jam- «Sladke punčke, reci rajši!« se je mrko posmeiai Mile. Ampak, to ti povem. Stipe, če te zalotim z njo, ti bo trda predla.« Samo na pol se je obrnil na lestvi Stipe in njegova prosta desnica je v širokem zamahu začrnela nad glavo tovariša, kakor da se roga in izziva, vse bora, copotal po škripajočih deskah k. obenem. In je tcmn0 zagrgral: prednjemu koncu barke in se momljaje pogrezni! skozi majhno odprtino v spodnji prostor, podoben zaduhli kleti, kjer sta ob brleči svetiljki zleknjena igrala na karte njegova tovariša. »Sta sama, dečka, he? Jc kapitana že vzela noč?» Tako ic vprašal in se debelo posmejai, oziraje sc po temačni luknji. »Kakor vidiš,« se je napol dvignil s kil prvi tovariš Mile in obrnil proti njemu svoj črni obraz. »Noč in ljubica, Stipe... Pa še sama je prišla nocoj ponj, veš, našminkana in napudrana, da je kaj. Ali .ie nisi videl?« cPovezaval sem jadra in bil zaverovan v delo,;> je povedal Stipe in tipal z rokama po kotu, zabasanem s sodčki, vrvmi in drugo tako, po katranu vonja-jočo ropotijo, dokler se ni pritipal do okroglega meha. «Sedaj se mi hoče pa piti... žejen sem.« ln je stisnil meh, napolnjen s črnim »Nekaj moči še čutim v svojih rokah. Ako se danes še nisi dovolj okopal v morju, dečko, kar pridi za menoj na krov, pa ti bom preskrbel kopel jaz — ne pojdem namreč nikamor z barke ...» »Meči se ti z vragom.« jc nagnil Mile glavo pod njegovo krožečo roko, «in pazi, da v kopel, o kateri govoriš, ne štrbunkneš sam!« Široko se je zahohotal Stipe: «Zabaven dečko nocoj, halia, in močan kakor medved — že bežim.« In se je povzpel po lestvi na krov. Soparna julijska noč je bila, ena izmed tistih noči, ki človeka omamljajo, opijanijo, da razen živali v sebi ne vidi ničesar več okrog sebe — da ne misli več trezno. Strasti se razmahnejo — človek, njih suženj, pa se krohota samemu sebi, svoji nemoči. Noči greha, pre-šestev, nbojstev, tajnih zarot, krvavih zablod. Stipe se je zleknil na trde deske pod viškim vinom, pod pazduho in stopil na- j jamborom, nastavil k ustom, meh in pil. zaj k lestvi. I Iz noči je štrlela pred njm obal, vsa »Ne ostaneš tu doli pri nama?« se je i črna. Črno je bilo mesto, črni ljudje, ki zazdehalo drugemu tovarišu Mateju, in so se sprehajali po obali, črne so bile vrgel jc karto natežko na desko. «Bo tudi tebe vzela noč?« barke, zgnečetie v pristanišču — kakor da se pozibava pred obaljo na črnih J valovih črn gozd z visokimi črnimi vrho-] vi. V tej črnini je ugledal Stipe misel, i kako se vije proti njemu iz daljave črna I in sikajoča kakor kača, in prav nič se ! ni zgrozil, ne, še celo nasmehnil se je. | »Kakor muho ga ubijem, samo ako j me pride dražit!« K srcu je stisnil to misel, popestoval jo je in jo pobožal kakor veselopored-nega otroka. Na deski, prislonjeni z obale na barko, so zadrobiii nagli koraki. Stipe sc je ozrl in videl, da se mu bliža ona: »He, Stipe!« ' Da, jaz sem ... Le bliže, Ljubica, lc bliže, punčka moja!« «Si sam?« »Kaj izprašuješ? Semkaj k meni, punčka, za jambor!« j Nizka, čokata in obla je bila, črno-| lasa, črnooka, z ročicami gibkimi, strast-1 nimi, ki so sc tolikokrat ovijale Stipcto-! vega vratu. i »Hu, kakšna tema!« je rekla, ko je stopila za jambor in jo je Stipetova roka objela okrog pasu in jo potegnila k sebi v naročje. ' Boš pila?« jc vprašal on in pristavil meh k njenim ustom. »Hu, ti si pijan nocoj...» je zažvrgo-lela in potisnila meh od sebe. «Pii sam!« »Ne, pijan nisem, punčka moja,« jc | zahropcl on, »ampak jezen kakor gad.« I je povedal Stipe popolnoma mirno in se smehljal. »Njega, ki ti je bil bolj pri srcu kakor jaz, sem poslal na oni svet... zato, da boš poslej samo moja, Ljubica, in nikogar drugega, da veš...» Nič ni rekla Ljubica, samo glavo je sklonila, razprostrla roke in se nagnila čez rob krova. Stipe se ni ozrl, ni videl, kako so izginile v valovih tiste gibke, strastne ročice, tista črnooka, črnolasa glavica. Topo se jc smejal, poiskal meh z vinom, ga nagnil k ustom in pil, pil. In je omahnil na deske in momljal sam zase: »Saj sem rekel, da ga ubijem kakor muho... In sem ga res ubil... ubil za prazen nič, zaradi ene same ničeve ženske stvarce... Hoj. žandar.ii, kje ste?« A nihče v bližini ga ni čul... In še črnc.iša je bila noč nad zemljo, nad morjem — noč greha, prešestev, ubojstev. tajnih zarot in krvavih zablod. Ciril Mayr Dora Mayr, roj. Nagu Kranj poročena 27. julija 1924 — Sv. Jakob ob Stivi 3992 a Modna trgovina ^^iklmuit K. SOSS Ljubljana iossiv Mestni trg 19. Podpisani vljudna kakor cenj. občinstvu. naznanjam p. n. odjemalcem da sem prevzel starozua.no a>x*i.j o Potočnik, Sv. Petra c. 5. Ivan Jakin, pekovski moj3ter Večje tovarniško podjetje v Sloveniji išče takoj ura tovarna nogavic in pletenin Ustanovljena | 1888 i'02,'a M. FRANZL Sc SIN v Ljubljani, Privoz 10. Poštni predal 44 Lastnik: Feliks Franzl. * £evi i Ti'-''.- I avtomobil! tip 50i „Spyder" .... 10 21 PS, 4 cilindri, 2 sedežen okrog 70 km na uro „ 501 „Luxus Torpedo" 10/21 „4 „ 4 , „ 70 , » , „ 501 „Spyder Šport" . I0'2I , 4 „ 2 , „ 100 , „ , „ 501 „Torpedo Šport ' 10/21 „ 4 „ 4 „ , 100 „ „ „ „ 505 ,.Luxus Torpedo ' 15 33 , 4 „ 6 „ , 80 , „ „ „ 510 „Luxus Torpedo" 20/51 ,6 „ 6 , * 90 . , „ „ 519 „Luxus Torpedo" 35 75 „5 „ 6 „ „ 120 „ , , „ 5!0 ,Torpedo Šport ' 35 75 „ 6 , 4 „ „ 135 „ , , Vsi tipi se dobavljajo z zavoro na sprednjem kolesu. y. večletno prakso v trgovskih podjetjih kot ekspedijent, upravnik, oskrbnik, prodajalec, od-;lelni trgovski vodja ali potnik. Važnost se polaga na največjo vestnost in točnost, poleg toga pa tudi na hitro izvršitev svojih dolžnosti. Prosilec mora popolnoma in pod odgovornostjo obvladati pregled svojega delokroga. Prednost imaio samci in po možnosti iz čevljarske, oziroma usnjarske branže. Ponudbe z navedbo izobrazbe, referenc, prepisov spričeval, z zahtevo plače iD sliko iia naslov „Zanealjiv" na Aloma Company, Ljubljana, 3939* Mestno županstvo Kočevje razpisuje službo obrafauodje no mestni elektrarni in vodovodu. Obratovodja mora biti zmožen vseh elekt-o-tehničnih del. Upoznan mora biti z montiranjem u odmontiranjem električnih napeljav. Izučen tnora biti na vsa strojna dela v električni centrali, katere pogon se vrši deloma po vodni turbini, deloma z Dieselovimi motorji in aku-mulatorno baterijo. Vešč in upoznan mora biti ■/. vsemi administrativnimi posli, ki se tičejo elektrarne. Vešč mora biti slovenskega jezika v govoril in pisavi, kakor tudi nemškega. Starost nc preko 40 let, Plača po načinu državnih nameščencev. Prosto stanovanje, kurjava ter uporaba vrta. Prošnje je vlagati do 15. avgusta 1924, katerim je priložiti popis dosedanjega službovanja, izpričevala in staviti reference. Mestno županstvo Kočevje, dne 28. julija 1924. 3 30. avgusta 1.1. pri podpisanem odbor Vso kupnino je plačati takoj v gotovini, ko sprejme ponudnik obvestilo, da je ponudba sprejeta. V:-a pojasnila se dobe pri podpisanem odboru ob delavnikih od 9. do 11. ure dopoldne. Upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma (univerza). V Ljubljani, dne 26. julija 1924. Dr. A. Serko s. r. PODRUŽNICE: | Maribor Novo mesto Rakek Sloveajgradec Slovenska Bistrica O^STA št. 4 (v lastni st&¥fei) KAPITAL in REZERVE Din 18,300.000 Izvršuje vse bančne posle najtesneje in najkulantneje. , r tnn i a r? 4 cd EKSPOZITURE: Konjice Meža - Dravograd tff Brzojavi: Trgovska Telefoni: 139. 146, 458