Poštnina plačana t gotovini Leto 1X1. itev. Z86 u LiuDitoni. v soboto 15 decembra 19Z8. Ceno Din i Izhaja dan popoldne, HrzemU nedelje in praznike. — Inaerati do 30 petit fl Din 2.—. do 100 vrst 2-50 Din, reč)* fnaerati petit vrsta •Slovenski Naroda velja letno ▼ Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din, Din. Popust po dogovora Lnsermtru davek posebej Rokopisi se ne vraćala NaSe telefonske številke so 3122, 3123, 3124, 3125, m 3126. Nase telefonske Številke so 3122, 3123. 3124, 3125, m 3126, Demokrati zopet odlagajo odločitev Vedno novi ultimati, vedno novi umiki - Odgoditev sklicanja demokratskega kluba - Posvetovanja obeh taborov vladne koalicije — Beograd, 15. decembra. Dogodki včerajSnjega in današnjega dne znova dokazujejo, da je zavladala v vrstah četvorne koal:ciie radi zagrebških dogodkov in znanih demokratskih zahtev taka napetost, da se v beograjskih političnih krogih zopet splošno govori o neizbežni krizi vlade. Vs: današnji listi pišejo, da bo v kratkem prišlo do izpre-me*m b. Politika« zatrjuje, da je Davi-dovič na včerajšnjih konferencah čet-tvorne koalicije ultimativno zahteval takojšnji CKlpoklic vseh aktivn'h oficirjev z velfkožnpanskfh mest. Radikal? in klerikalci so se tej zahtevi uprli, radi česar nameravajo demokrati izvajati konsekvence in izzvati krizo vlade. Tn-df Marinko viceva »Pravda«, ki je doslej vedno zastopala tezo. da morajo ostati demokrati v četvorni koaliciji, po-ndar'a danes, da so postale razmere nevzdržne in da morajo demokrati kren:ti na nova pota. Ker so vse včerajšnje konference in posvetovanja ostala brezuspešna, je Ljuba Davidović za danes dopoldne sklical sejo vodstva demokratske stran- ke, ki naj sklepa o nadaljnih korakih Seja se je pričela ob 11. v predsedstvu demokratskega kluba in ob 12. še traja. Značilno je, da seji prisostvuje dr. Marinkovič. Istočasno se vrši v vladnem predsedstvu konferenca med dr. Korošcem. Veljo Vukičevičem in pomočnikom notranjega ministra Ziko Lazićem. V radi-kalskih krogih poudarjajo, da pod nobenim pogojem ne morejo pristati na demokratske zahteve, ne glede na to, ali bodo demokrati izvršili svoje grožnje in izzvali krizo vlade ali ne. Beograd, decembra. Konferenca vodstva demokratske stranke je kon= čala, kakor običajno, brez pozitivnih sklepov. Vodstvo stranke je samo skle= nilo, da skliče sejo poslanskega kluba šele za 22. december. Prvotno so na= povedali, da se sestane poslanski klub že v torek 18. t. m. To ponovno odla* ganje tolmačijo v političnih krogih kot znak novega popuščanja demokratov, ki se ne morejo odločiti za prelom sedanje nevzdržne in od njih samih naj* bolj kritizirane situacije. Za državnimi uradniki še duhovniki Korošcev režim je začel preganjati tudi duhovnike, ki ne trobijo v hegemonistični rog. — Karlovac, 15. decembra. V zadnjem času je KDK priredila v Liki serijo večiih in manjših shodov, med katerimi je najbolj znan veliki shod v Gospiču. Ti zbori so imeli za neke udeležence težke posledice. Tako ie bilo n. pr. župniku Milošu Nandiču iz Gračca in čupnl-ku Vujnoviču po tem shodu nenadoma odtegnjeno izplačilo dodatkov na obleko, in sicer po brzojavnem naročilu iz Beograda z dne 30. novembra- Ti dodatki so jima W!i odtegnjeni zaradi tega. ker sta prisostvovala shodu KDK v Gospiču in ker sta pristaša Kmetsko-de-mokratske koalicije. Ob enem ie, kakor zatrjujejo, ministrstvo ver z dopisom zahtevalo od eparhijskega konzistorija v Plaškem, da proti navedenima župnikoma disciplinarno postopa z motivacijo, češ da sta se udeležila protidržav-nega shoda. To postopanje režima je bi io tu sprejeto z velikim ogorčenjem, tem večjim, ker sta bila oba župnika preganjana že v Avstriji zaradi nacik>naHzma Rezini hoče popolnoma zadušiti opozicij tisk Pripravlja se novela tiskovnega zakona, ki predvideva drako-nične kazni in s katero hoče režim po fašističnih metodah uničiti vladi nenaklonjen tisk. _ Zacreb, 15. decembra. >Hrvatc poroča pod naslovom >Preganjanje hrvatskega tis-ka<, da je odgovorni urednik »Narodnega Vala< Krešimir Devčič še vedno v zaporu. Čeprav je sodišče ugotovilo, da se po tiskovnem zakonu nikdar ne more odrediti preiskovalni zapor. Svoje poročilo zaključuje >Hrvat< tako-le: Poostritev tiskovnega zakona, ki se pripravlja v Beogradu, bi obstojala v tem, da bi se uvedel za tiskovne delikte obligatoren preiskovalni zapor. Z drugimi besedami pomeni to, da se bodo spravili v zapor v«i režimu nepotrebni novinarji. Ra- zen tega se imajo znatno povišati postavke ki se tičejo kaznovanja na podlagi zakona o tisku. Te kazni naj bi bile za vsak najmanj ši prestopek naravnost drakonske, tako da bi bila onemogočena vsaka kritika režima Vlada hoče zadušiti zadnje ostanke svobol^ tiska, da bi lahko vlastodrici brez kontrole tiska delali, kar bi hoteli. Novela tiskovnega zakona se v Beogradu že izdeluje Proti poizkusu definitivnega uničenja tiska bi morala nastopiti vsa javnost z mnogo večjo odločnostjo in složostjo. kakor pa je nastopila ob spreietju sedanjega tiskovnega zakona. Ustanovitev velike jugoslovenske paroplovne družbe V Splitu je bila včeraj osnovana nova družba »Jugoslovenski Lloyd« d. d., ki je največja paroplovna družba v naši državi. — — Split, 15. decembra. Davi se je vršilo zborovanje Jugo slovensko - ameriške plovidbe in Atlantske plovidbe, na katerem je bila sklenjena fuzija obeh družb v Jujrosloveniski Llovd d. d. v Splini«. Predsedoval ie dr Miho Kolin ki je v svojem govoru najrlasil važnost te trgovske operacije in novega grupiranja pomorskih gospodarskih organizacij. Sporočil je. da ie družba te dni naročila dva nova parnika po 10.000 frvn. Vnva dmžba ima 26 transocearoških Kriza v zvezi mest? — Za*reb. l5. decembra. Danes dopoldne bi se imela vršiti seja poslovnega odbora zveze mest v naši državi. Izvoljen bi moral biti nov predsednik, ker je dosedanji predsednik bivši zagrebški župan Heinzl Odstopil Beograjski župan se je opravičil. 1a ne more prisostvovati seji zaradi bolezni, napovedal pa je prihod podpredsednika beograj občine dr Koste Jovanoviča Za danes napovedana seja poslovnega odbora pa se ni rao ;:la vršiti, ker so došli nanjo samo štirje člani poslovnica odbora in ni prišel niti na- parnikov s skupno 215.000 ton nosilnosti. »Jugoslovenski Llovd« se more po svoji organizaciji, plovnim parkom in kapitalom danes šteti med velike svetovne pomorske družbe Izvoljena je bila uprava ki jo tvorijo Nikola Miha-nović kot predsednik. Roško Baburica kot podpredsednik Božo Ranac. Franio Petrinović. dr. Mihajlo Kolin in Niko Malinović kot člani Generalni direktor podjetja je Bežo Banac. povedani bsograjelri podžupan. Uprava bo zato sklicala drugo m jo. kadar bo to smatrala za priroenio. Zdi se, da se tudi zveza jugo--loven»kib mest nahaja v krizi zaradi no *ranjepo!ItiČnih razmer. Radi crnih zastav Zagreb. 15 dec. »Hrvat< poroča, da je polfdte pričela kaznovati v Za«rebu mehčane, U so L decembra in kasneje rzohe-siH črne zastave Tako st? bifa gostimicarja Cerovski in Zenic rz Vlaške trtice dane? pozvana na policijo ter obsojena na globo 500 Din, Schumijev proces proglašen tajnim Razprava bi morala pojasniti, kdo je finansiral nemško revolto v Mariboru. Zagreb, 1 -L decembra, p. Nocojšnje «Novosti» poročajo iz Beograda, da imajo lamošnj. gospodarski krogi informacije, po katerih bi imela sedanja vlada v kratkem razpustiti Narodno skupščino in izvesti nove volitve. V srbijanskih gospodarskih krogih je vzbudila ta vest veliko vznemirjenje, ker smatrajo, da bi bi.a to nepopravljiva provokacija prečanov. Pripoveduje se o pripravah za posebno akcijo srbijanskih gospodarskih krogov, ki bi skiicali velik . protestni shod. na katerem bi se za- [ vzeli za sporazum z Zagrebom in zahtevali odstop sedanjega režima. »Jutarnji h\s>t« pa poroča, da pripravlja vlada nov nevarni eksperiment S spremembo zakona o zaščiti države hoče Vukičevićev režim uničiti vse svoje nasprotnike. Sprememba zakona naj bi omogočala režimu, da bi na veliko preganjal opozicije List obenem opozarja na dejstvo, da se dr. Korošec zadnje dni posvetuje z načelnikom oddelka za zaščito javne varnosti, da bi formuliral spremembo zakona o zaščiti države na način, ki bi odgovarjal tendencam režima. Odlikovanja Beograd, 15. dec. Z redom Sv. Save III. stopnje sta odlikovana generalni direktor carin dr. Konrad S m i d. finančni delegat v Ljubljani dr. rvan R u p n i k, z redom Sv. Save rV. stopnje pa dr. Hubert S o u v a n. ?r»mkiiraroT fina-rt-čne p <-i ura ture v Ljub-'jam. General Uzun-Mirković upokojen Beograd, lo. dec. Kralj je podpisal z 11. decembrom datiran ukaz. s katerim je upokojen brvši divizijski general v Zagreba dragoljub Uzun-Mirković. General je obenem preveden v rezervo s pravico nošenja •niforme — Zagreb, 15. decembra. Novi divizijski komandant general Vojislav Tomič in novi mesmi komandant general Danilo Be-limarković sta dane« prevzela svoje posle. Brezpredmetni protesti — Beograd. 15. decembra. Povodom znanega incidenta med ministrom Cvetkovićem in niSko oblastno skupščino ie oblastni odbor v Nišu apeliral na ostale oblastne skupščine, naj nastopijo v obrambo proti terorju ■ lastodržcev Travniška oblastna skupščina ae je na svoji včerajšnji $ej\ bavila s tem it>elom ter odposlala niškemu oblastnemu »dboru pismo, v katerem naglasa, da uima -misla protestirati proti takemu po^topinju pri vladi, v kateri sede isti ljudje, ki kršijo /.akone in terorizirajo oblastne samouprave. paČ pa naj vse oblastne skupščine nastopijo skupno, da na ta način čimprej dosežejo - premem bo sedanjega režima Ex lex v zagrebški zbornici — Zagreb, 15 decembra. Od danes se nahaja zagrebška trgovska in obrtniška zbornica v ex !ex stanju £e pred meseci je naprosila ministrstvo trgovine, naj podaljša -lanom zbornice mandate, ki so jim potekli koncem septembra. Obenem ie predsedstvo zbornice poslalo v odobritev tudi novi vo-Hni red. Iz Beograda Pa do danes 15. decembra še n1 prišel noben odgovor. Prepovedan shod v Zagreba — Zagreb. 15. decembra Za jutri Je bila napovedana javna skupščina hrvatske stranke prava za spodnji del mesta. Policija ie danes to takozvano skupščino Vlaške ■l:ce Prepovedala. Neurje in potres v Grčiji Beograd, 15. dec. Iz Aten poročajo da -azsaja v Grčiji od sinoči strahovito neurje Vso noč je lilo kakoT iz škafa, vrhu ?ega pa je divjal strahovit orkan, ki ie povzročil ogromno Škodo. V Herakleonu je bil zabeležen močan Potres, ki ie porušil tudi več hiš Dali ie katastrofa zahtevala rudi človeške žrtve, zaenkrat še ni znano Atentat na Hooverja Buenos Alres, K dec Semkai je snočl ^rispeđ Hoover. Aretirani študent Stearsom Je fzjavfl. da Je on sam potožil bombo na tračnice, po katerih W bil imel priti vlak. v katerem se ie vodi Hoover. Odstop predsednika newyorške policije Newyork. K decembra g. Tukajšnji policijski predsednik Warreti le poda' >stavko 0£HaH so mu. da ni mogel razjasniti umora gledališkega igralca in tihotapca z carjem Rotsteina. Celovec, 15. decembra. Včeraj se je pričela pred tukajšnjim sodiščem sen? zacijolna tiskovna pravda, ki vzbuja veliko pozornost v Avstriji in sosed« nem inzemstvu. Bivšemu koroškemu deželnemu glavarju Schumiju so nje* govi nasprotniki očitali pred leti, da je porabil za sebe velike vsote denarja, ki bi jih bil moral oddati deležni blagajni Kampanja proti Schumiju je dosegla, da je bila uvedena preiskava, v kateri pa je Schumi izjavil in baje tudi doka* zal, da je porabil one vsote za financi* ranje plebiscitne propagande in nem* škega pokreta v Mariboru in okolici v prvih letih po prevratu. Schumi je bil takrat oproščen, nje* govi nasprotniki, med njim zlasti bivši italijanski oficir Vinci, pa so še vedno nadaljevali svojo kampanjo proti njemu. Zato je Schumi vložil proti njim tiskovno tožbo, o kateri je začela vče« raj razprava. Včerajšnji dan ni prine* sel nikakih razkritii, danes pa je bil zaslišan glavni obt. Vinci kateregn za* govarja sloviti dunajski odvetnik Giirtler. Takoj v začetku razprave je državni pravdnik predlagal, naj se vrši razprava tajno, ker bi bili žnio lahko ogroženi ugled in interesi avstrijske re* publike. Senat je po kratkem posveto* vanju na ta predlog pristal in proglasil razpravo za tajno. „Temps" o situaciji v Jugoslaviji Vplivni francoski list naglasa, da prevladuje v Beogradu želja po sporazumu, da pa ni avtoritativnih ljudi, ki bi mogli izvesti potrebno akcijo. — Pariz, 15. decembra. V včerajšnji številki objavlja »Temps« obširno sicuacijsko poročilo svojega beograjskega dopisnika. Omenjajoč v uvodu 1. december 1918, poslanico Narodnega Vijeća v Zagrebu m odgovor tedanjega prestol naslednika regenta, prehaja na dogodke, ki so se odigrali v Zagrebu na desetletnico tega dneva, navaja zahteve KDK in pravi, da je Stjepan Radič pnznal dinastijo Karagjorgjeviče\ in ujedinjenje s Srbi v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nadejal se je, da bodo prizadevanja za pravične od-nošaje s Srbi prinesla sadove, ali dogodki zadnjega časa so dokazali, da je nemogoče uresničiti iskreni sporazum s srbskimi političnimi strankami. Zaradi tega je Radič prišel do misli, da ju-goslovenska država ne more dalje obstojati v svoji >edanji obliki in da se mora preurediti Po mišljenju dopisnika zahtevajo Hrvati formiranje neodvisne države, ki bi ne bila z ničemer vezana s Srbijo razen z osebo vladarja. Zagreb bi moral dobiti parlament in svojo civilno in vojno upravo Vojvodina. Bačka (?). Dalmacija, Bosna. Hercegovina in Slovenija (pisec pravi Slavonija) bi imele pravico izjaviti se za unijo ali s Srbijo ali s Hrvatsko. Govoreč o sedanjem predsedniku KDK Mačku pravi da ta evoluira v smeri frankovščine, dočim je frakcija. ki pripada »rodbini«, in ki ji ie na čelu zet (?) Stjepana Radića, Predavec. še intransigenmejša v svojih zahtevah. Ta avtonom i stični program se ne sklada z integralnim jugoslo ven stvom drugega voditelja koalicije Pribičevića in mi li dopisnik »brez prejudica za bodočnost«, da se tu s časom lahko razvije točka za čim dalje večje razlike med voditelji KDK. V drugem delu članka prehaja pisec na srbijanske voditelje; omenja politiko Davidoviča in Korošca, prizadevanje Miloša Savčića za sporazum in dozdevni načrt bivšega ministra Srškiča. po katerem se ima država razdeliti na pet velikih ozemelj mesto dosedanjih oblasti Članek končuje: »Vsi poskusi, da se poravna spor srb-sko-hrvatski. se morajo registrirati, ker pričajo da obstoji resnična volja za sporazum. Treba se je vsekakor nade-iati. da se bo končno našel na eni in drugi strani tak šef, čegar avtoriteta bo zadosti močna, da se priznajo učinjene pogreške, da se določijo sredstva za njih izboljšanje, ki postaja z vsakim dnem vse bolj pereče in potrebno ter da se tako grupirajo vsi oni mnogoštevilni, ki mislijo, da nikaki očitki med političnimi strankami, naj so še tako močni, ne smejo izzvati borbe brez par-dona med dvema plemenoma enega naroda, ki mu je določena najboljša bodočnost« Sporazum med Francijo in Nemčijo Uspešni razgovori med Briandom in Stresemannom v Luganu Vorašanje izpraznitve Porenja v načelu rešeno« — Lagano. 15. decembra. Razgovori med Briandom. Chamberlainom in Slresemannom so se zaključili, kakor je amzlelfka diplomari ja že včeraj najavila s pozitivnim uspehom fire za pop^l^n sporazum o načelu o celotnem okviru locarnske politike in evakuacije Porenja Opu5c>na je misel, ki je bila po-vdarjena na septemberskem zasedanju, da se izvoli poseben odbor za konstituiranje ter je mesto tega Briand predlagal drug odbor za likvidacijo V njem bosta zastopani obe zainteresirani velesili Nemčija in Francija, njegova naloga pa bo. da likvidira vsa vprašanja iz versaileske pocrodbe. ki bodo preostala po L 1935 Podrobnejšega še ni ničesar rnaneca o tem odboru, toda dr. Strese-mann je zastopnikom tiska oblHjbil. da jim bo popoldne dal podrobnejše informacija. Dv3. vloiHlIca Dn 161& 1 H*nelWfcL V obeh primerih ie znašala ško- da po 5000 Din Sedaj je policija oba vlomilca zaprla prihodnje dni pa hi bo temeljito zaslišala ker sumi. da imata Še več masla na glavi, zakai potrkala sta se po Lhnbiiani skoro tri mesece in sta bila ves čas brez posla Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZZA. Lhrblranska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali Ounai «01 in, Berlin 13 5625 Budimpešta 9 922 Milan 297 92. London 276.26 Neu'vork 56.75. Pariz 222.38. Praga 168.60 Curih 1095.6. ZAGREBŠKA BORZA Zagrebška borza danes m* poslovala. V prostem prometu so notrrali- Dunai «01.10. Berlin 13.5625 Budimpešta 9 922 Milan 297 92 London 276 26 Nevvvork 56.75. Pariz 222.38, Praga 168.60 Curih 1095.6. Efekti- Voina škoda A?5 INOZEMSKF BORZE. Curih: Beograd 9 1275 Duna: 73.15. Budimpešta 90 60. Berlin 123 75 Praira 15 39 Milan 27.18. Pariz 20 285 London 25.19 Pozor na nove tehtate številke »Slovenskega Naroda" LJubljana. 15. decembra. LJubljano sta zadm'e čase strahovala dvs nevarna vlomilca. Morda iih ie bilo rudi več. Velikih vlomov sicer nista tvegala Pn sta železne *Werthc"merice« raie puščala pri miru. pač pa sta se specijalizirala na mantše vlome Toda vsake stvari fe enkrat konec in ta'ko >e bMo te dni tudi konec pu-stolovščinam obeh vlomilcev zakat poMcria jima ie stopila na prste in sedai že sedita na varnem Eden po!dci?skih agentov, ki mu je bila poveriema naloga poizvedovati za rožno-dolskim vlomilcem, ie namreč te dni opazoval nekega moškega, Id je ponujal po gostilnah gostom tobačne izdelke na prodaj Ponujal Hh ie tudi gostom Agent mu ?e v primerni razdali sledil fn lemam ie opazil, da ie sumi rivi neznanec krenil v Kotni-kovo tiHoo. Tam }e mrrreč imel stanovanje V to gnezdo ie sfnoči posegla ooFcifa im prilega dva brezposelna poteptrha Josipa S in Marcela Z Oba sta doma ne-V^e iz trža-šlre okolice, v svojem »poklicu* temeltto podVovatra. Pol i etra ie namreč našla zadostne doka-ze. da rma dva prava in že dolgo 'sfleana vforrrflca v rokah V stanovanju je našla večjo zalogo too-aka steklenic razgleditic in druge robe Ugotovala ie. da izvirajo vse te stvari od vlomov v trafiko v Rožni dolini in od vloma v barako med » Stran X •SCOVEMSK) NT AR O D» dne 15. decembra 1928. Nadaljevanje porotne obravnave proti Klemenčlču Danes te je nadaljevalo zasliševanje prič. — Obravnava se bo zavlekla najbrž do poznega večera. Pisane zgodbe iz naših krajev Tajinstvena smrt Švicarskega trgovca. — Tragedija maturantke. — Strašna rodbinska tragedija, — Prpić bo obešen. — Najboljši plesalci v naši državi. Zasliševanje prič Ljubljana, 15. decembra. Po odmoru se je včeraj popoldne nad«' ljevala senzacijonaina obravnava proti Jas* ku Klemenčrcu. Za»H§ane so bil« priče ob* tožene« v a natakarica Fani Jenke, vratar Peter Janke, Jože Fila* šofer Andrej Figar, poštni upravnik Vujčič, trgovec Peter Pet* sche, stražnik Jurij MauroviČ, mesar Alojz Hdnigmann, mesar Moscher, njegova so* proga, šivilja Ana Plut, šivilja Rezina, ho* telir v Rogaški Slatini KJešič. kretničar Depar, trgovec s kožami Kalin, Peter Sitar, Mikličeva uslužbenka Fani Mencin, Karel Rosenwirth in Se več drugih, ki so prišli kakorkoli v stik z obtožencem. O zasliše* vanju prič poroča obširno današnje *Ju» tro». Po zaslišanju k razpravi pozvanih prič so bile prečitane pismene izpovedbe prič. Kokalj Rudolf je navedel v zapisniku, da ga je obdolženec s svojim nastopom toliko premotil, da je pristopil kot tih družabnik. Kokalj je dal kapital, obdolženi ie pa vo* dfl podjetje. Kokalj je vložil 1,200.000 Din, zemljišče je stalo 139.000 Din. — Ker je pa sprevidel, da se obtoženi malo briga za za* devo, se je potrudil, da je prišlo do likvi* dacije. V službenem vozu kočevskega vlaka se je vozil železniški uradnik, ki nI med voŽ* njo zapazil nič sumljivega Za vojaško bol* nico je vlak na signal obstal in tedaj se je zazdelo uradniku, da se čuje jo od nekod zamolkli glasovi, kakor od nekoga, ki mu je slabo. Sel je za glasovi in se prepričal, da v ambulančnem vozu ni nekaj v redu, ker je glas prihajal od tam. Ambulančni voz jc bil tik voza, v katerem je bil urad* nik. Ravnateljica »Mladike* je navedla, da je bila obdolženčeva hči Albina zelo pridna učenka. Čeprav ni redno plačevala, je rav* nateljica zalagala za njo. Pozneje je oče plačal. Z Ivanom Rustjo sta bila skupaj pri vo« jakih. Zadnji čas je bil zamišljen, zvečer je hodi na vlak, čemu, pa priča ni vedel. Kajfež iz Kočevja je dobavil obtožencu nad 300 I vina, ki mu ga pa še ni plaČaL Družabnik tvrdke Matatias Barbi, je iz* povedal, da je ostal Kiemenčič po nakupu žage njih poslovodja in dali so mu 100.000 dinarjev in 5000 lir kot predujem, ne pa za provizijo. Ivanu Kalanu se po postavi zdi obtoženec sličen roparju, izjavi pa da ae mu do* * zdeva mnogo starejši. Cudermann, ki sta ga nameravala napa* sti 11. oktobra leta 1926 dva roparja, se zdi obtoženec enemu po postavi dovolj velik, sicer pa ne ve o kaki sličnosti. En ropar je bil pa mnogo manjši. Železničar Prek Jakob je dejal v zapis* niku, da je hodil obtoženi večkrat na kolo« dvor gledat vagone. Tako je namreč Prek slišal. Obtoženčeva svakinja je povedala da je ranjki brat posodil obtožencu 75.000 kron. Razprava je bila o polnoči prekinjena in se je zjutraj ob 9. uri nadaljevala. Zagovornik dr. Sajovic, ki je predlagal ogled na licu mesta, če se more v ambulan* čni voz dospeti brez pomoči od znotraj, ako je isti zaprt — je ta svoj predlog kasneje umaknil. Orožniki v Kočevju so poročali, da je bil obtoženi tamkaj ugledna oseba, gospo* darsko je bil šibek in mu je pretil polom. Nepričakovano hitro si je pa opomogel. — Zvedelo se je. da je večkrat potoval po Go* renjskem in na mnogih krajih pustil svoje dolgove. Da je bi! v gospodarskih zadregah, je verjetno tudi, da 13 avgusta lani v Ljub* Ijazni ni plačal 136 Din za prenočišče. Od onih 27 oropanih bankovcev, ki so se našli, je izhajalo 14 tisočakov iz Kočev* ja, izmed katerih je bilo 10 tisočakov od strank, s katerimi je imel on kupčije Hčerka je v zapisniku izjavila, da ji je oče prinesel iz Prage ducat robčkov, v Ljubljano jih je vzela 8 v «Mladiko» Obtoženi je v preiskavi tudi omenil, da je o vlomu zvedel takoj naslednji dan m priznal da je res plačal po 1. septembru večjo vsoto trgovcem in obrtnikom v Ko* čevju m sicer v tisočakih, dobil jih je od sobarice in natakarice. Preiskava je pa do* gnala da je plačeval že 26. avgusta, to je dan po ropu. Predsednik je pokazal in prebral droben listek. Ta listek je obtoženec zvii med prsti m ga hotel dati ženi, ko ji je ponudil roko, pa je listek padel na tla. Na listku je obtoženi pisal: «Naj natakar dobro premisli dan m uto.» — Obtoženi je mislil natakarja pri «šestici». Ko ga je predesdnik vprašal, zakaj je to storil, je odgovoril, da zato, ker ve, kako se gostilničarji, ki imajo mnogo prometa, težko na kako stvar spomnijo. Predsednik je ugotovil, da je obtoženi med preiskavo trdil, da je bil tudi v kinu «Ma» tica, od tam je šel k «Sestici» večerjat, a od tam naravnost v kavarno «Slon», drugič Je pa dejal, da je bil v kinu ^Ljubljanski dvor». Obtoženec: «Saj sem tudi dejal v pre» krkavi, da se za vsak korak ne morem snom* niti. Predsednik je prebral poročilo, da se je Širila po Kočevju govorica, da pred ropom obtoženec ni mogel kupiti niti sod vina, na tipanje mu pa nihče ni hotel dajati, ker je bilo splošno znano, da je povsod dolžan. Predsednik je dalje ugotovil, da je Kle* menčičeva letos januarja ponudila upnikom poravnavo, in sicer 10 odstotkov proti 13* mosečnim obrokom Romanje uropanih tisočakov Potem je prebral zapis, kje so se našli uropani tisočaki. Našli so se 3 ali 4 v Ljub« Umi, 14 v Kočevju, 1 v Radovljivl, 2 v Škofjeloški dolini, 1 v Zagrebu, 1 v Senju na Hrvatskem 1 na Jesenicah, 1 v Radečah pri Zidanem mostu, 1 v Železnikih, 1 v So* dražici. 1 v Dobrem polju, 1 v Kočevski Reki. Zadiji tisočak je prtsel v Kočevsko Reko iz Kočevja Obtoženi je pri krčmar ju Schleimerju dobave pive še dokaj redno plačeval Klemenčičevi so premalo pazili na Čev* i je in so se dobre čevlje odmetavali, pravi neki dopis ter zvrača krivdo na Ženo. Predsednik je ugotovil, da plačila ob« dolženca do septembra nikdar niso prese* gala zneska 8000 Din, a lani je plačal 30 ti* moč 755 Din, oktobra 18.200 Din, a novem* bea zopet normalno. Dalje je omenil predsednik, da je moral biti storilec v svezi ■ postes da jo je oropal tedaj, ko je ambulaoca vozil* denar, saj ni vedno imela denarja Z druge strani bi se pa dalo sklepati, da ropar zvez ni taaei, ker je včasih poeta vozila rudi višje zneske Potem razloži predsednik, da je glede kočevskega vlaka neka pomota, da je prišel ob 21.35 ali pa z zamudo ob 21.47, kar pa na stvari ne izpremeni, ker bi bil obdolženi do 22. are lahko z električno železnico do tedaj pred posto, peš pa nikakor ne. Zadnji tramvaj pelje ob 21.41 z dolenjskega kolodvora Vlak, ki je vozil 9 seboj ambu* laneni voz, ki je bil oropan, vozi z brzino 40 do 45 km na uro. Bratovž je prejel leta 1926 pismo, da bo v ambulanco vlomljeno dne 14. oktobra, nato je posta ukrenila varnostne odredbe, a vlomljena pa ni bilo. Neki Pavel Penko je pisal nekemu orožniku in ga vprašat, kaj delajo v Kočevju, da se vrše taki ropi. Pisal mn je. da ga je Kiemenčič razne stvari vprašoval, pa mu ni zaupal in ni nič povedal. Ko je etri o ropu, je takoj sumil, da ga je izvršil Kiemenčič. Ko je bil Penko nato zaslišan, je dejal, da mu je »neki notrani čut« narekoval, da je krivec Kiemenčič. Glede naropanih tisočakov je predsednik pripomnil, da se po aretaciji ni noben tak bankovec več pojavil. Predsednik je prebral razne račune o dobavah, ki jih je plačal obtoženec. >Hipote-karna banka< mu je 31. avgusta lani odpovedala kredit. Obtoženec je glasom izkaza, kj ga je sestavil preiskovalni sodnik, imel od 26. avgusta do 31. oktobra lani dohodkov 126.379 Din, a izdatkov 250.148 Din, torej je primanjkljaj 123.768 Din. Preds.: — S čem ste krili primanjkljaj? — Z zaslužkom in denarjem, ki sem ga imel. Drž. pravdnik: — Z železno rezervo? — Da. Belega vina je obtoženi kupil do konca decembra lani 1455 litrov, a prodal ga je le 46 litrov manj, nekaj Je prodal tudi rdečega vina in mošta. Na dan ropa je bil obtoženi dolžan skupaj 427.000 Din, odplačal je 116.000 dinarjev. Na stroSkih in obrestih je obtoženi plačal 65.000 Din. Obtoženčeva preteklost Janko Kiemenčič je nekaznovan. Županstva Jesenice in Kočevje omenjata, da je bil vedno na dobrem glasu. Isto trdi županstvo Bled. Publika vztraja in zasleduje z zanimanjem razpravo, največ je nežnega spola Na obrazih porotnikov se bere utrujenost, nekateri povešajo glave. Glede verodostojnosti Bratovža predlaga drž. pravdnik zaznamek. Drž. pravdnik je tudi trdil, da je obtoženec leta 1926 po izvršenem ropu mnogo izplačeval in je plačal od februarja do aprila 1926 kar 65.000 Din in omenil, da bo preiskavo ropa iz leta 1926 obnovil. Češ, ia se je oni večer obdolženi pojavil v Grosupljem in izginil ter pozneje iskal prenočišča v Za-tični. Zagovornik je prosil, naj se ugodi vsem predlogom drž. pravdnima, ki zahteva tudi ponovno zaslišanje Petriča, češ, da se ne protivi, ker njegov klijent sam želi, da se ropi razkrijejo. Sodišče je vse dokaze zavrnilo kot nepotrebne. Razprava se ob zaključku lista še nadaljuje in bo zaključena najbrž šele pozno zvečer. Po opoldanskem odmoru se prične nadaljevanje ob 15. uri. Fant dvoril hčerki, da je ljubimkal z materjo Hrastnik, 15. decembra. V neki tukajšnji vasici doline >sentflor-janske« se je zaznalo o čudnem ljubavnem razmerju. V samotni hišici zunaj kraja je stanovala mlajša vdova s svojo hčerko-edin-ko. Za hčer se je začel zanimati fant Zadeva se je zadovoljivo razvijala in je delal pozneje (udi posete na njihovem domu. Mladeniča sta obe gostoljubno sprejemali in ni manjkalo na obiskib ne jedače, ne pijače. Trojica se je morala prav imenitno zabavati, ko je korajžni mladenič, sedeč med hčerjo in materjo, znal tako lepo pripovedovati, da je zmehčal sčasoma srce obema: hčerki in materi-vdovi. Hčerka pa je morala biti kaj naivna, ker ni opazila, da se plete tudi nekaj med njenim kavalirjem in njeno materjo. Prav nič se ji ni zdelo sumljivo, če je njen ljubi podvoril tudi materi, ali pa jo je celo opremljal kam po poslih Njej je bilo pač ljubo, da je fant tudi materi všeč. Mislila je pač, da ji zato ne bodo delali & i L nos t i pri poroki. Ljubavna storija pa se je razpletala bolj kakor bi kdo pričakoval in je čudno, da je kazal mladenič kmalu več simpatij za mater nego za hčer. Neverjetno, pa vedar resnično 1 Vdova je zmešala fantu glavo in srce, in ko so pred dnevi napravili skupen izlet, je izbilo sodu dno. Družb i ca se je vračala veselo razpoložena in polna življenskih dobrot. Fant je korakal, precej nasekan seveda, v sredi, za vsako roko pa se ga je držal zepeljiv privesek. Pa ni maral mladenič dosti za svojo zaročenko, ampak se e le bolj zanimal za njene mamico. Ki pa so prifili vsi trije domov, je morale Jekle samj v svojo rrobo, fant pa je dobil >jerpergo< pri vdovi. Dekle je užaljeno protestiralo in udrlo v ijub-čkov harem, pa jo je ta odpravil in postavil kaj hitro pod kap. Dekle je povedalo Čudno dogodivščino sosedom, mamica so zdaj v veliki zadregi in trde, da je hčerin fant velik nasilnik, ki se ga niso mogli ubraniti kljub vsej svoji kreposti... Kako se bodo zdaj pobotali vsi trije in kam bo krenil mladi prefri^anec, je veliko vprašanje, ki zanima vse sosede. Kakor smo že poročali, k bil francoski kapetan Raymond Garher, ki je bil osumljen, da )e umoril v beograjske hoteUi svojega tovariša, švicarskega trgovca Jeana Iselia, žrpoSCen iz zapora, Kralj ga je po-'nifostil že drugič* Kapetan je bil obsojen na 201etao tezToo ječo. Ko Je bil prvikrat ponrfk>5cen, mu je btta kazen znižana na 10 let. Tedaj je Cartrer tudi zapustil fcaz-rrilrrieo v Požarevcu in Sel v kazni klico v Sremski MitrovicL Po naših zakonih se namreč lahko oprosti vsakemu kaznjencu največ polovico kami. Carfler je odsedel v kaznilnici 5 let. Moral bi sedeti torej še 5 let. Uprava kuznihrice mu Je pa z dovoljenjem ministrstva pravde odpustMa ostalo polovico kazni in Carlier je bil te dni izpuščen. Ravmond Carlier je bil aktivni francoski kapetan. Dodeljen Je bil generalnemu štabu v Parizu in sicer informativnemu oddelku. V neki misiji ga le generalni štab posJa4 v Beograd. Tu se je seznanil s trgovcem Iselijem, s katerim ie stanoval v istem hotelu. Sprostio se sodi, da je Carlier vendarle morilec trgovca Tseita; umoril ga je pa najbrže v izvrševanju svoje službene dolžnosti. Tako je vsaj javno mnenje. Kakor znano, kapetanu niso mogli do« kazati niti najmanjše krivice. Celo unura-jočf trgovec Tseh* je iz ta vil. preden je izdihnil, da je izkrjuoeno, da bi zadete njegovega prijatelja Carliera najmanjša krivda Trgovec je naglo umri in kar ie najbolj zagonetno, ne od rane od revotverske krogle, temveč od arzena, ki ga ie nekdo polagoma prid a jal n tegovi hram. To je bfl glavni povod za sum. da ga je zastrupi jeva! kapetan Carlier, ki je stanoval z njim v isti sobi in ki se je trgovcu sam ponudil za s-trežmka. Razen tega ie imelo sodišče še druge Indicije, ki so upravičevale sum, da Je Carfier zastrupil trgovca. S pomito-šoentern kapetana CarHera je oživela v spo-mfnu pravnih krogov, pa tudi v Javnosti ta zagonetna afera, ki je še vedno nepojasnjena. * Nedavno so zagrebSId MstJ objavili, da Je Sava naplavila pri ResnJku truplo mladega, lepo oblečenega dekleta. Na to vest se Je včeraj zjrlasil pri srezkem poglavarstvu v Zagrebu Nikola Radojčfć. posestnik Iz Prvča pri Novi Gradffki. Prosfl je, naj mu pokažejo truplo mlade utopljenike, ker sumi, da je to njegova hčerka Jelena, ki Jo že več dni pogreša. Utopljenka Je bite že pokopana na pokonafe'sou v Sesverah. Pod nadzorstvom komisije so truplo izkopali in RadojSč Je v njem spozna! svojo pogrešano hčerko Jeleno. Truplo so prepeljali v rodbinsko grobnico v Novo Gradiško. Pokojna Jelena je obiskovala v Novi Gradiški realno gimrrazik>. Lami je maturi rala. toda imela Je smolo in izpita ni položila. Ponavljati razreda ni več hotela In zato se ie odločila. še ministrstvu prometa v Beograd. Bil ie prepričan, da bo njegova hčerka tu dobila primemo shržbo. Toda tudi prometno ministrstvo je prošnjo zavrnilo. Jeleni ni preosta-ialo drugetra. nego da gre v aZgreb in si poišče zasebno službo. Jeiena je res odpotovala v Zagreb in stanovala skupno s svo^o prijateljico Ruipčfčevo na Savski cesti. Rupčičeva je iz'avila. da Je Jelena takoj po prihodu v Zagreb začela iskati slu. žbo. Vrnila se je pod večer vsa obupana domov in rekla, da so Jo povsod odbili. Pri Rtročičevi ie spala samo eno noč. Rekla ti je nasTednie jutro, da se bo vTnila k staršem. Jelena *e ta dan res odšla in od tedaj so *> pogrezali Oče to Je iskal s po-močto z? srebške polici ie. toda brez uspeha Pred dnevi fe pa črtal v zagrebških listih da ie Sava pri Resrrfki vrgla na breg truplo mladesra deklet a in po onisu utopljenke spoznal, da frT-° za njegovo hčerko. Včeraj se Je pred sarajevskim sodiščem začela zanimava razprava proti Hletnemu Milovanu Veljoviću iz Zivaljenic pri Rogatici. Državni pravdnik ga je obtožil očeto-mora. Deček Je ustrelil svojega očeta, ki je oble-žal na mestu mrtev. Deček ie priznal zločin, trdi pa. da Je očeta umoril v silo-branu. Oče Lazar ga ie pregama! odkar se zaveda. Sovražil ga je iz duše. ker Je sumil, da ni njegov sin. Ko je bilo Mflovanu 7 let, ga je oče nekega dne zapodil iz hiše Deček se je potepal nekaj dni po vasi in po gozdu. Sipal je v hlevih z živino In stradal. Ko ga je glad naposled prignal pod domačo streho, ga je oče zopet zapodfl in mu pretil, da ga ustreli, če se še vrne. Milovan Je moral zbežatj v gozd m Je živel odslej od miloščine. Nekega dne se >e zopet vrnil. Pred hišo je našel puško, ki jo je oče pozabil na kupu drv. Počakal je očeta in ga ustrehU. Nato je pobegnil v gozd. kasneje se je sam prijavil orožnikom. Zagovornik je zahteval, nai se deček na podlagi te izpovedi oprosti, ker ie izvršil delanfe v silobrarra. Sodišče Je pa razpravo prekinilo, da zasltrši še dečkovo mater, ki je osumljena, da je srna na-govorira. naj očeta ustreli. Iz Zagreba poročajo, da je stol sedmorice po petdatevueii) posvetovanju potrdil obsodbo Prof da m njegovih tovarišev. Posvetovanj a so trajala nofnfc pet dni. kar se še ni zgodilo pri nas v nobenem procesu. Smrtna kazen vseh na smrt obsojentih članov Pnpićeve tolpe Je torej potrjena Včerai je stol sedrmorice protokoliral svojo odločbo. Te đnj bodo odposlaM vse akte nrivnsrrstvu pravde v potrdilo Začetkom prihodnjega leta bo pa Prpič s svoiimi tovariši jnsttflciran, V pravnih krogih se ob- ravnava sedaj vprašanje, kdo bo justifici-ral Prpdćevo tolpo, ko ni več krvnika Maus-nerja, ki ga je pred meseci zadela kan. »Jugoslavenski list« poroča, da se ie te dni zglasfl v uredništvu bivši Mausnerjev pomočnik Drasotin Hard ki pokazal dekret, s katerim je imenovan od 15- novembra za naslednika umrlega krvnika Mausnerja. Tako Ima Sarajevo še nadalje krvnika v svoji sredi. Sarajevčani pa žele, da bi ravno v Sarajevu ne imeli preveč poste. ★ Kakor je znano, je tovarna gramofonov Edison Bell priredila predsmočnjim v hotelu »Esplanade« v Zagrebu plesno tekmo za posebno nagrado. Čeprav je knel plesni turnir reklamni značaj, je dvorano napolnila izbrana zagrebška publika. Turnir je bil tudi zanimiv, ker se Je vršil ob godbi dveh velikih električnih gramofonov m ne ob godbi »jaaza« kakor je bilo doslej ob takih prilikah Vsi sedeži v dvorani so bili že v ponedeljek razprodani Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Zanimanje za plesno tekmo je bilo še večje kakor za volitev najlepše Jugoslovenke. Bilo Je mnogo gospodov, še več pa dam In go-spodičen, ki so nestrpno pričakovale izid tekme. Tekma je začela z majhnim umetniškim programom. Sodelovali so zagrebški umetniki. Po 10. url se je tekma pričela. Udedežlli so se je za Zagreb trije pari, Me lanka Margetić z Zdenkam Kopisto, Kon-kušek Milka z H. Rombergom in gdč. Kauf-man z bratom, iz Beograda so bi H trije pari: Jelica Kabadajić z Miljutinom Obradovi-ćem, Marica Gjorgević z Brankom Bogda-novićem in Tamara Korintse z Radmilotm Gjurgjevićem. k Osijeka sta bila Eta SzOs s Samtom MonrJglio, iz Subotice Getka Klo-blčatić" z Arpadom rforovrtzem, Iz Splita Anita Fatorini z Vekoslavom Tomićem in iz Ljubljane Elza Stojković s Stanetom Seu-nigom. Pari so bili numerirani. Tekma je začela z angleškim foksom. Nastopili so štirje pari. Nato so se vrstili vsi pari in vsak Je imel prilfflko, da zapleše angleški valček, angleški fox, tango in foxtrot. Prva nagrada ni bila prisojena nobenemu. Delfli so si jo pari Margetić^—Kopista (Zagreb), Kaba-da-jić*—Obradović (Beograd) in Stojkovič— Seunig (Ljubljana). Hitro in zanesljivo deluje pri vseh katarih gleichenberški KONSTANTINOV VRELEC Glavna zaloga: A. ŠARABON, LjUBLjAftA Sokol Vsem bratskim društvom Pred nami so božični prazniki, dnevi miru, dnevi, ki so popolnoma posvečeni družini. Dosti naših bratov in sester bo praznovalo te dni v zadovoljstvu, blagostanju in izobilju, a še več jih bo, ki bodo preživeli te dni v siromaštvu, prepuščeni sami sebi, brez blage očetove in materine roke, brez krova in brez miru. Ne pozabite takih bratov in sester v teh dneh! Skušajte jim nadoknaditi to, česar jim ni prisodila kruta usoda. Priredite po svojih društvih boži čni oe po običaju svojega kraja. Ce vam dovoljujejo sredstva, pribavite jim najpotrebnejšo obleko, perilo, obutev. Omogočite jim, da prežive vsaj nekoliko ur v bratskem sokolskem krogu ob božičnem drevescu. To velja za članstvo, naraščaj in deco. Se je čas, da pripravite vse potrebno, zato na delo I Zdravo! Socijalni odsek JS3. Poljski vseslovanski sokolski zlet Leta 1929. bo v Poznanju velik;i splošna poljska razstava v cilju, da pokaže razvoj Poljske v prvem desetletju njenega življenja. Ob priliki te razstave, ki se otvori 15. maja 1929, bodo v Poznanju različni poljski in vseskrvanski kongresi in Poljski veslovansk! sokolski zlet in sicer 29.. 30. junija ter 1. julija 1929 Poljski Sokoli se pripravljajo z največjo pridnostjo za ta zlet, ki jih bo prvič v zgodovini polj Sokolstva postavil pred predstavnike poedimh narodov, včlanjenih v Mednarodni telovadni zvezi. Razen Sokolov iz Poljske bodo prisostvovali na zletu jugoslovenski. češkoslovaški, ruski Sokoli v emigracij1!, lužiški Srbi, nadalje poljski Sokoli iz Nemčije, Belgije, Hoiandske. Francije. Brazilije in v posebno velikem številu (2000) iz Severne Amerike Omenja se tudi udeležba bolgarskih Junakov. Protektorat nad zletom je prevzel bivši minister in sedanji »Prezident rrriasta« (župan) Poznamja, brat Ciril Ratajski, ki ie tudi sam Čfan poznanjskega Sokola. Ratajski je bil inicifator za veliko poljsko razstavo, s katero je vezan sokolski zlet. — Sokolska zborovanja v LJubljani. Vsem bratom In sestram Iz vse Jugoslavije, ki so dospeli danes k seji zbora župnih načelnikov In odobrov! se)| JSS — bratski Zdravo v beli sokolski LJubljani! — Prireditve ČOS v letu 1929. Leta 1929. se bodo vršile prve medzletne tekme naraščaja ČOS in sicer po župah. Nadalje se bodo vršile smučarske tekme ČOS v Novem Mestu na Moravskem. Češkoslovaško Sokol s t vo se udeleži vsesokolskega poljskega zleta v Poznanju. Večji zlet ČOS bo Ste v :>86 J v Pbnu 5^ 6. in 7. JuHja. Razen tega bo prisostvovala GOS svečanostim francoskih gimoai,tov v Cognacu in na zletu belgijskih gimnastov v Antverpnu. — Japonska se zanima za Sokolstvo. Sokoistvo je vzbudilo tudi na Daljnjem Vzhodu — na Japonskem — živo zanimanje, češkoslovaška Obec Sokolska e stopila v trajne zveze s poedinci v Tokiju in v drugih mestih Po zadnjih vesteh se ie obrnila Japonska oficijelno na C OS s prošnjo, da bi se >i poslalo sokolske ca inštruktorja, ki bi vzgojil japonski vojski dobrih in zdravih častnikov. ČOS se ie odločila, da predloži brata Fr Pechačeka za to mesto ki je leta 1922. z bratom $umi.;em dosegel prvo mesto na mednarodni tekmi v Ljubljani. železnica KOLEDAR. Danes: Sobota, 15. decembra 1928; katoličani: Irena; pravoslavni: 2. novembra, Uroš. Jutri: Nedelja, 16. decembra 1928; katoličani: Evzebij; pravoslavni: 3. novembra, Sofronije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Ob 15.: »Modri osliček Miško«. Opera: Ob 15.: >Bajadera<. Kino Matica: >širazx. Kino Ideal: »Prvi poljube PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: Ob 15.: >Krog s kredo«; ob 20.: >Lepa Vida«. Opera: Ob 15.: >Boccaccio«; ob pol 20.: >Tosca<. Kino Matica: >širaz«. Kino Ideal: »Prvi poljub«. Tekma Ilirija : Viktorija ob 14.30 na igrišču Ilirije in Primorje : Železničar ob 14.30 na igrišču Primorja. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Bahovec, Kongresni trg, Ustar, Sv. Petra cesta. Hočevar, Sp. Šiška. ★ — Ilirija — Viktorija (Zagreb). Naši klu» bi letos radi razmeroma ugodnega in mile« ga zimskega vremena pridno izkoriščajo čas in igTajo nedeljo za nedeljo tekme. Teren je sicer precej težak, je pa za trening ko« ris t en. In kakor vse prejšnje nedelje in praznike, priredi Ilirija tudi v nedeljo za* nimivo tekmo. V gostih ima zagrebško Vik* tori jo, simpatičnega in Ljubljančanom že izza prejšnjih let znanega gosta. Letos je Viktorija v izrazito dobri formi Spomladi je prišla v prvi razred, in si takoj utrdila položaj, a v jesenskem prvenstvu je igrala važno vlogo in posrečilo se ji je, da se je plasirala za Haškom in Gradjanskim na tretje mesto, pred Concordijo, železničarji in dr. Viktorija igra lep in fair nogomet in velja za opasuega nasprotnika. Tako je v Zagrebu delala hude preglavice i Hašku i Gradjanskemu. Zato obeta njeno nedeljsko gostovanje zanimiv sport, zlasti ker nastopi kompletna. Tudi Ilirija postavi svojo prvo garnituro, ojačeno z Verovškom. Tekma bo ob 14.30 na igTišču Ilirije. Litijska žeparica pride pred ljubljansko poroto Litija, 15 decembra. Danes je odpeljala v Ljubljano litijska orožniška eskorta Katarino LeČkovo iz Čakovca. 401etno ženico so aretirali na zadnjem ponedeljkovem sejmu, kmalu po tem, ko je bila ukradena posesUiici Rakovčevi iz Moravč večja vsota denarja. Oblasti so že v prvem trenotku domnevale, da tiči v areti-ranki nevarna tatica, pa se je hotela Leč-kova na vse načine izviti iz pasti. >Jaz sem nedolžna. Le slučaj je hotel, da ste našli pod mojim krilom Rakovčino denarnico.« Čez nekaj dni se ie sumljiva ženica udala in je priznala, da ima že več žeparskih tatvin na vesti. Zaradi sličnih deliktov je že tudi večkrat sedela, pa jo kazen ni spametovala, da bi krenila na poštena pota. Na sejmu je bilo izvršenih več tatvin in ni izključeno, da je delovala ta dan večja žeparska tolpa. Ljudje so bili zaradi tatvin močno razburjeni. Imeniten je bil njen zagovor pred kmeti, ki so hoteli v prvem trenotku navaliti nanjo. »Pustite me, jaz sem prišla le kupovat rute za svoje domače in ne krast 1< Čudno, da je prišla po svojo robo — na živinsko sejmišče, in ni ostala na glavnom trgu pri stojnicah, kjer je bila dovolj slične robe na prodaj. Katarina Leček pride zaradi tatvin pred poroto, ker je njen zadnji poizkus tatvine presegal 10.000 Din, kar sodi že porota. Fant, ki je droril hčeri, da je ljubimkal c materjo.__ Humoristični kotiček Lahka pomoč. — Moja nevesta ni lepa, pač pa ima notranjo mikavnost — Dajte si jo torej obrniti. Nedostojen ženin. — Avo že čaka, ženina pa še ni. — Saj mu že spočetka nisem zaupala. Prejšnji so bili vsaj toliko dostojni, da so odpovedai telefonično Razlika. — Moja lutka je mnogo lepša nego mamica — Kako to? — Lutka ima vedno rdeče ustnice, mamica pa samo kadar gre na izpre-hod. Galanten pesnik. Neka dama se ie čudila da nosi njen prijatelj pesnik vedno dve uri. -— Ena prehiteva, druga pa zaostaja — je pojasnil pesnik in pripomnil galantno: Na prvo pogledam kadar grem k vam, na drugo pa, če moram oditi od vas. Stm 3 eSroVFM^ic? M A R H 0, dne 15. decembra 1928. Stev '»6 Povojna socijalno-politična stremljenja Zanimivo predavanje ravnatelja OUZD dr. Bohinjca v demo-kratskem akademskem klubu «Jugoslavija». V četrtek zvečer je predaval v okviru debatnih večerov demokratskega akademskega kluba » Jugoslavija < ravnatelj OUZD dr. Joža B o h i n j c o povojnih socijaino-poJitičnih stremljenjih. Objavljamo vsebino tega izredno zanimivega predavania o naj-bol.i perečih vprašanjih našega časa. Socijalna politika že sama na sebi je zmaga nad tako zvanim gospodarskim libe-rclizmorn, ki je raztrgal! suženjstvo fevdalizma in postavil načelo pravne enakopravnosti vseh ljudi. To je bil v začetku novega veka velik napredek, toda nepopoln in m" popolnoma osvobodil človeka. Francoska revolucija je postavila načelo svobode, enakosti in bratstva, ki pa še niso izpolnjena in še dolgo ne bodo, vendar gre ves razvoj človeka v smeri osv obojen ra in nihče tega razvoja ne more več ustaviti. Načelo svobode in enakopravnosti se je razumelo po francoski revoluciji preveč rrdfvidualno. Iz tega enostranskega in napačnega pojmovanja se je razvil gospod ar-sfcf Ifbera*izem, ki pa ni prinesel zaielje-nega blagoslova, temveč je delavno ljudstvo še bolj zasužnjil. Kot reakcija na ta gospodarski sistem je nastalo gibanje socijalizma, ki je kot politično gibanie zahtevalo v prvi vrsti gospodarsko svobodo in gospodarsko demokracijo Zahtevalo je zaščito gospodarsko slabejšega. kajti gospodarski liberalizem je praktično sankcijoni-ral izkoriščanje gospodarsko slabejšega. Delavec ie tako postal popoln suženj delodajalca. Njegova svoboda, da dela, če he-če. za tako ali drugačno plačo in ta ali oni deiovrrf čas. ie bila le navidezzna. kajti delavec je moral delati, če ie hotel preživljati sebe in družino, za dobro ali slabo plačo, za ugodne ali neugodne pogoje. Z razvojem indusrrf e se je pa razvil tudi konkurenčni boj, čigar bremena Je moral nositi delavec. Število proletarijata je naraščalo. Gospodarski liberalizem je bil še slabši v tem pogledu kakor fevdalizem. Stanje, ki je nastalo, je označil najbolje neki pruski nrarister, ki je rekel, ko so mu popisali bedo delovnega proletarijata: Če je to res, potem ie najbolje, da propade vsa mdustTiia. S tem je hotel reči. da bo industrija v takem razmerju do delavcev uničila gospodarski, kulturni in socijalni napredek naroda. Kot reakcija na to razmerje med delodajalcem in delojemalcem je nastalo socijalno gibanic, ki ga je najostreje in najbolje foTrnuliTal Kari Man. Cilj vseh teh gibanj je omogočiti gospodarsko osamosvojitev in napredek vsakomur v okviru splošno veljavnih prirodnjih zakonov in uveljaviti načelo: Brez dela m* jela. Iz tega gibanja se bo izkristaliziralo načelo posebnega delovnega prava, ki bo zaščitilo delo. kakor je zaščitena vsaka druga pravna ali gospodarska dobrina. Saj je delovna moč edina zasebna dobrina delovnega človeka. Gospodarsko močni faktori? so si izvoievah' marsikateri zakon za zaščito svojih koristi, delavci so pa ostali do zadnjega časa brez zaščite po zakonu. Sam Bismarck, ki je hotei najprvo s silo zarreti vsako delavsko gibanje, je pozne?e spoznal, da bi to bila smrt nemške industrije in je pričel z energično politično zakonodajo. Tako je socijalna politika iz prvotnega kurativnega značaja prešla v preventivni značaj. Nje cilj ta namen je bil preprečevanje preteče socijalne krize m socijalnih krivic. Pred vojno je bila vsa socijalna politična zakonodaja v vseh evropskih državah ze-Jo revna a3i pa je sploh m bilo. Razen zakona za zavarovanje delavcev ni bilo no- benih drugih globljih socijalno - političnih zakonov. Socijalno - politična zakonodaja se je razmahnila šeđe po vojni. Masarvk je ob prihodu v domovino po prevratu najprvo naglasih Če hočemo močno državo, moramo skrbeti v prvi vrsti za delovni narod, ker je ta za državo največ žrtvoval. Po vojni se je poskušalo spremeniti družabni red s silo, z revolucijami in na ta način zboljšati položaj deflavca. To se je posrečilo v Rusiji, kjer se je uvedel državni socijalizem. ki pa sam na sebi še ni gospodarsko osvobodil delavca. Vpliv ruske revolucije na ostalo Evropo je bil pa ogromen. Brez nje bi ne bilo še danes v evropskih državah marsikaterega zakona, ki urejuje napeto razmerje med delavcem in delodajalcem. Tako ie pa prišel v Evropo nov duh v pogledu gledanja in vredno-čenia človaka in še posebno delovnega človeka. Kapitalisti so spoznali, da je v njih interesu, da se ublaže nasprotia med kapitalom in delom in začeli so z obsežnimi reformami. Ustanovil se je »Mednarodni urad dela«, ki proučuje zakone, ki naj bi izravnavali socijalna nasprotstva. Sodelovanje med MUD in gospodarskim odborom DN je velik korak k ustvaritvi tako zranega soci-jalnega miru. ki nam je danes najbolj potreben. Na Angleškem je delavstvo samo spoznalo, da je sporazum s kapitalom večji uspeh za delavstvo kakor ostra razredna borba. Tako se ustvarja posebno delavsko pravo, ki bo urejevalo vse socijalne probleme Izmed prvib socijalnih reform je treba orne-niti zavarovanje delavcev za bolezen, nezgode, starost, onemoglost, smrt in brez-poselnost; posredovanje dela z državnimi borzami dela. pogodbeno pravo in vprašanje kolektivnih dovnih pogodb, vprašanje delovnega časa, nadurnega dela. zaščita žensk in mladoletnih v industriji, vprašanje nedeljskega počitka, delavskih dopustov Reševanje sporov, izvirajočih iz delovnega razmerja, naj bo poverjeno posebnemu delavskemu sodstvu. Obratni sveti naj bi imeli vpogled v administracijo in proces produkcije. Vedno večja je tudi skrb za prepreče-vanje obratnih nezgod. Nova sociialnoprav-na zaščita potrebuje pa tudi reorganizacijo inspekcije dela. h kateri naj bi se pritegnile rudi ženske in zdravniki. Ta naj bi skrbela, da se novi socijalni zakoni rud; prav izvajajo. V duhu teh socialnih reform se giblje tudi državno UTadrvišTvo Povojni čas 1© uveljavil tudi idejna stremljenja, kakor so sindikalna svoboda, zaščita dela po dTžavi itd. Nove ustave se bistveno razlikujejo od ustav pred vojno ravno po določbah, ki ščitijo delo. Te določbe so celo te-melji vsake modeme državne ustave. Razvoj gre svojo pot naprej k cilnj za duhovno in gospodarsko osvoboditev človeka. In gorje tistim, ki stoje ob strani tega veličastnega gibanja ali ga morda še zavirajo Čas jih bo prehitel in jih zdrobiL Akademska omladina, ki se zbira v de-mokratskem klubu »Jugoslavija«, s takimi predavanji dokumentira svoje živo zanimanje za najbolj kočljiva sociialna vprašanja, ki pretresajo povojno človeštvo. To je mladina, ki gre s časom in ki je zato niena tudi bodočnost. Prevzeta je s pravim demokratičnim duhom v najširšem pomenu besede Zato vidi tudi v predavatelju svoiega vodnika in učitelja, ki mu bo stala zvesto ob strani rudi po študijah, ko bo stopila v življenj in zarezala svoie brazde v nivo kulture slovenskega naToda. Ljubljanski kolodvor se mora povečati Premestitev kurilnic iz mesta. -Preureditev postaje. — Kaj Nekako pred dobrim mesecem smo čitali v »Slovenskem Narodu«-, kako mnogo možnosti ima Ljubljana, da postane središče vsega tujskega prometa v Sloveniji. In ne samo središče, ampak nekako osrednje zdravilišče. Pisec dotičnega članka je podčrtal mnogo dejstev, ki v resnici tovore za izpolnitev vsega najavljenega. Pri tem na je potrebno, da bi se povdarilo še nekaj, kar spada prav gotovo v krog raznih problemov, ki se tičejo razvoja našega mesta Predvsem pa je velike važnosti za uspešen razvoj tujskega prometa rešitev vprašanja ljubljanskega osrednjega kolo-dvora O tej zadevi se je sestala že 1. 1919. širša anketa, ki je tedaj vsestransko obravnavala to vprašanje in je storila tudi nekaj zaključkov, ki so vsi rezultirali v tem. da je za sedanje razmere ljubljanska glavna postaja v vseh ozirih premajhna za potniški in tudi tevorni promet. Izdelanih je bilo tedaj tudi nekaj različnih splošnih načrtov v nekolikih varijacija h — vendar do danes ni bilo storjenega še ničesar. Ljubljanski glavni kolodvor je ostal še vedno neizpremenjen. Mogoče je, da se je pred leti računalo nekoliko preširoko saj se je nameravalo preložiti izven mesta celo nekaj prog. ki oklepajo $ireč> se mesto kot železen obroč; toda člani ankete so imeli pred očmi razvoj Ljubljane v daljni bodočnosti, zato so generalno skušali rešiti celotni problem. Danes, po skoraj desetih letih imamo na razpolago Že mnogoletne izkušnje, ki pravijo, da se Je ves promet preko ljubljanske posta »c v resnici po prevratu v vseh ozirih močno povečal ter so sedanje naprave le z težavo in ob izredni pazljivosti in požrtvovalnosti osobja prenesle izredno veliko prometno obremenitev. Slej ko prei pa obstoja bojazen, da ob sedanjih tesnih prostorovnm prilikah v tem pravcu ne bo več mogoče — Zgraditev novih kurilnic. — početi s kurilnico v Šiški? dolgo vzdržati. Čujejo se vedno bolj realni glasovi, da bo po otvoritvi dvoinega tir2 med Beogradom in Novsko sledila dograditev drugega tira od Zagreba do Zidanega mosta in da je tudi gradnja drugega mosta oreko Save in Savinje v posta i Z'dani mosi že sklenjena in v proračunu predvidena stvar. Po uresničenju teh načrtov se mora vsekakor računati, da se bo celo dvignila propustna moč prve jugoslovenske proge Beograd - Ljubljana in bo temu dejstvu sledil tudi povečani izvozni promet preko Ljubljane Tudi v tem primeru bo nastopila potreba povečanja ljubljanskega osrednjega kolodvora v odločilno stanje in to tembolj, ker ie Ljubljana izvozno razhodišče za Italijo na jugu in Avstrijo in Švico na severozapa-du. Ako se pri tem vpošteva rudi naraščajoči potniški lokalni in tranzitni promet, bo tekom nekaj let nastala v Ljubljani skrajno opasna prometna situacija Dolžnost cele Javnosti in tukaršniih me-rodajnih gospodarskih in železniških krogov je, da ob vsaki priliki prodočijo železniškim centralnim uradom v Beogradu kako nevzdržno je stanje že sedaj in kakšno bo pri sedanjem tempu razvoja v bližnji bodočnosti. Anketa I. 1919. je sklenila v splošnem načrte glede pregradnje. ki so v današnjih gospodarskih razmerah žalibog neizvedljivi radi pomanjkanja tolikih razpoložljivih sredstev. Vsekakor pa bi se lahko našla kaka srednja pot, ki bi celo vprašanie skušala rešiti v etapah. V tem pogledu se nudi strokovnjakom mnogo vzgledov, kako so se obravnavala in končno tudi razvozljala slična vprašanja v drugih evropskih mestih. Iz strokovnih knjig in revij Je razvidno, da so slični problemi ovirali razvoj velemest, raz- vijajočih se provincijalnih mest v velikosti in s pomenom kakor ga ima tudi Ljubljana. V Heidelbergu v Nemčiji je vprašuje prostora na potniškem prostoru slično ljubljanskemu obstojalo že pred vojno. Tudi tamkaj je svetovni metež onemogočil vsako reiormo postajnih naprav. Izdelani so biii sicer že vsi načrti za popolnoma nov potniški kolodvor na povsem drugem zemljišču, radi pomanjkanja denarja za izvršitev vseh predvidenih gradenj pa se je moralo vse opustiti in zgraditi in urediti na stari postaji, kar ie bilo najnujnejšega. Pri ponovnem proučevanju situacije se je izkazalo, da je bila največja ovira baš kurilnica z njenimi pri ti ki i nami in opremiščem, ker je zavzemala toliko prostora. Sklenilo se je, da se zgradi izven mesta novo moderno kurliniško poslopje z najmodernejšimi napravami v poslopju in na opremišču za lokomotive, ves prostor na bivšem kurilničnem svetu pa preuredi za potniški promet. — Stavba kurilnice in pripadajočih objektov in naprav je bila dovršena L 1927 in je stala z vsemi strojnimi napravami skupno okoli 3.9 milijona nemških mark ali okoli 53 milijonov dinarjev. Dobiček je bil dvojen — mesto je dobilo krasen kolodvor železnica pa novo kurilnico Ako na osnovi heidelberškega primera bližje premotrimo ljubljanske kolodvorske razmere, opazimo na prvi pogled veliko sličnost. I pri nas nimamo toliko denarja, da bi lahko nemoteno reševali z veliiko potezo vprašanja bodočnosti. Zadovoljiti se moramo zatorej vsaj z delnimi rešitvami v zmislu celotnega načrta. V Liubliani eTe v pivi vrsti za pridobitev prostora na sedanji postaji, nato se bo dalo Še nekaj desetletij izhajati pri sedaniem razvojnem tempu Prometa. Prvi predpogoj za razširjenje ljubljanske postaje je, da premesti kurilnica na glavnem kolodvoru iz mesta daleč tja doli za selo proti Zalogu nekako med kemično in pločevinsko tovarno in vojaškim vežbališčem. Tamkaj je prostora zadosti za zgraditev posebne, modeme kurilnice štirioglate oblike s premičnim odrom in mnogoštevilnimi vhodi; poleg nje se lahko postavi primerno kuril ni ško delavnico za popravilo lokomotiv in vozov, dalje kompletno opremišče za premog, vodo in pesek, snažilne naprave itd. Ker je Ljubljani potrebna tudi moderna desirofekcijska naprava za razkuževanje potniških in tovornih vozov, se jo lahko priključi omenjenim napravam. Ravnotako je na istem zemljišču še vedno dovolj prostora za deponiranje, čiščenje in pranje raznih vlakovnih pontni-ških sestav, rezervnih vozov itd S preme sti ti vi jo kurilnice iz Ljubljane bi se pridobil ogromen prostor okrog pol milijona kvadratnih metrov, ki bi se jih s pridom dalo porabati za reformo sedanje po- j staje, osobito Pa potniškega kolodvora, 4 Po odstranitvi kurilnice bi ostal na se- i danjem prostoru le potniški kolodvor, tovorna skladišča za lokalni promet in carinska sklad'šča s pripadajočimi carinskimi ti- j ri Pozabiti ne smemo tudi pošte. Sklenjena stvar je, da se bo zidala carinarnica tam ob Dovozni cesti na prostoru, kjer je sedaj velika jama. ki jo zasipi Jejo; je to v bližini zasilne bolnišnice. Sedaj ima železniška uprava tamkaj na eni strani iame svojo vo. zov no poprav I.i a in i co, na drugi strani pa le nekaj provi z ori črn h tirov za zasipanje. Ako r.aj se namesti tamkaj tekom nekaj let carinarnica, se mora odstraniti vozovna delavnica. Kie pa naj bi bil njen bodoči prostor, še nikdo ne ve, saj na glavnem kolodvora že sedaj ni niti pedi prostora. Tudi vprašanje carinarnice je torej tesno spojeno z zadevo odstranitve kurilnice iz mesta. Šele po njeni odstranitvi bi se lahko porabilo vse dosedanje popraviine tire za carinsko poslovanje ter tako razbremenila tovarna skladišča in tiri. kjer se danes na preozkem prostoru moTa vršiti i tovorna i carinska služba. Največji del bivšega kurilniškega prostora pa bi vsekakoT pripadel potniškemu kolodvoru, ki ie danes najbolj stisnjen med postajno poslopie in kurilnico Na razpolago ni niti zadostno tirov za uvozeče in izvozeče potniške in brze vlake; potnik nima na tej posta ii nikakega pregleda vlakov pošra nima dovolj svojih tirov, ni prostora za depomranje potniških garnitur, rezerv-nii potniških vozov, niti za čiščenje in pometanje. Povrh vsega pa so potniki v nevarnosti pri prekoračenju tirov; kar je pravzaprav po oblastnem pravilniku prepovedano. V dežju in snegu ni nikakih zadostnih pokritih peronskth prostorov, prehodov in vstopališč Vzrok vsem nedostatkom je vsestransko pomanjkanje pripravnih čakalnic, restavracijskih prostorov, premajhen glavni peron itd. — Po premestitvi kurilnice bo treba seveda primerno predelati vzprejemno postajno poslopje, pomnožiti blagajne, razširiti čakalnice in na obeh koncih podaljšati glavni peron. Poleg tega pa bo neobhodno potrebno in vsestransko utemeljeno, da se napravi slično Jesenicam, ; Seztalu, Solnogradu itd. 2—3 otočne perone da se tako omogoči potujočemu občinstvu varen vstop v vlak ob vsakem vremenu. Dokler pa teh ne bo, bo vedno obstojala nevarnost da se lahko pripeti nesreča. Za stavbo otočnih peronov bo prostora dovolj po odstranitvi kurilničnih poslopij razen vodstvenega objekta, ki se bo vedno lahko vporabil za druge svrhe, kakor pisarne, skladišča in slično. Vsaj tudi osobje, ki tako požrtvovalno vrši svojo službo rav« no na glavnem kolodvoru, nima nobenih primernih pisarniških in bivalnih lokalov na razpolago. Sedanje barake desno od postajnega poslopja so že na pol razpadle in predstavljajo le zasilne prostore. Za pregraditev postajnih naprav bi bilo seveda tudi potrebno precej denarnih sredstev, ki pa daleko ne dosegajo svote, ako bi se zgradilo vse po načrtu, kot jih je zaznamovala anketa L 1919. Vsekakor bi se • doseglo z manjšimi stroški za dolga leta znatno olajšanje službe in prometa na glavnem kolodvoru. Ako bi se pa tudi ob priliki razširjenja postaje preuredilo vse varnostne naprave, bi bila rentabilnost novih naprav še večja. Glede novih kurilniških in delavniških naprav bi bilo še omeniti, da bi bilo dobro, ako bi se osredotočilo v novi kurilnici na ljubljanskem polju vso strojno službo v Ljubljani, torej opustilo tudi drugo kurilnico v Šiški. Za promet lokomotiv med glavnim kolodvorom in kurilničnimi napravami na ljubljanskem polju bi se moralo zgraditi še tretji tir ki bi služil le prevažanju lokomotiv in po-pravilnih vozov. S tem bi ne bil nikakor oviran redmi promet vlakov po glavni dvo-tirni progi proti Zalogu. — Za koncentracijo vse kurilniške službe govori tudi dejstvo, da bi namišljena velika in modema kurilnica z vsemi svojimi napravami z lahkoto izvrševala vso službo z vse proge Šišensko kurilnico pa se ne bi popolnoma podrlo, temveč bi se dala tamkai z malimi adaptacijami prirediti glavna delavnica II reda, ki bi seveda znatno razbremenila edino direkcijsko glavno delavnico v Mariboru. V Ljubljani (na gorenjskem kolodvoru) bi se lahko izvrševala vsa manjša in srednja popravila na vozovih in lokomotivah, Maribor pa bi prevzel vse velike glav* ne poprave in revizije. Iz tega sledi, da je ves problem rešitve ljubljanskega postajnega vprašanja odvisen od premestitve kurilnice na glavnem kolodvoru tudi v higijenskem oziru. saj je tamkaj vedno polno dima, saj in druge s ku-rilno službo spojene privlake. kakor premoga, lesa, pepela in žlindre Z zgraditvijo nove kurilnice za vso službo bi odpadla tudi kurilnica na gorenjskem kolodvoru in bi se tudi od tam odstranil dim iz sredine novo nastajajočega severnega dela LJubljane. Današnje razmere bi še omogočale predloženo rešitev ljubljanskega postajnega vprašanja, več pa zaenkrat ne bo mogoče doseči. Naloga vseh poklicanih činiteljev je. da omogočijo vsaj to. Viktor Kukovec - 60-letnik Danes mineva gosp. Viktorju Kukovcu, idustnjalcu v Ljutomeru 60 et njegovega plodonosnega življenja. Rodil se ie v Ljutomeru kot sin Ivana Kukovca. ki si ie pozneje s svoio delavnostjo In varčnostjo pridobil veiik ugled, bil dolga leta okrajni načelnik jutomerski. več let vedno odličen slovenski delavec na gospodarskem polju Po gimnazijskih letih je Vektor Kukovec študiral na dunajski univerz: zdravilstvo toda pečal se ie predvsem s socijalnimi in gospoda; skima vprašanji, iz česar izvira socijalna nota v njegovem javnem delovanju Pridobil si ie v tujini široko izobrazbo vendar pa svoiib studii ni dokonča«, ampak prevzel ie oo očetu njegov umetni mlin v Ljutomeru Poslei se ie udejstvoval v veliki meri na gospodarskem polju ter si priboril ugled tudi uri naših narodnih nasprotnikih. Največjo delavnost na te razvil o prevratu Kot predsednik Mutomerskega Narodnega sveta ie koncem oktobra 1918 prevzel od dotakratnih nemških šefov ljut. državnih uradov vso ob'ast ter s svojo av- toriteto dosegel, da se ie v ljut okraju izvršil prehod iz ene državne uprave v druso mirno in brez večiih pretresljaiev V zvezi s češkimi častnik' 98 pešpolka kj ie takrat garniziral v Radgoni ie otei Radgonskim Nemcem veliko zalogo pušk strojnic, municiie monture in druge voiaškt- opreme S tem plenr»m ie najprej opremil ljutomersko namdno stražo, sestavljeno iz domačinov in oribežnikov Prekmu cov ki ie bila čuvarica reda in miru ne 'e za ljutomerski okraj ampak tud' za zapadno Medžimurie Vas ta vojni materija' ie poz-neie porabil genera' Maister za opremo svoie vojske v Mariboru Ko so pozneje nemške tolpe napadle od naših čet zasedeno Radgono ie Viktor Kukovec na čelu nekaterih d^brovolicev prevze' povelistvo v Gornji Radgoni ter prisilil Radg^nčane na mirno kapitulaciio Omeniti treba da je bil v dneh Prevrata večkrat v resni smrtni nevarnosti O prvih občinskih volftvah ga je ljut. občinski odbor izbra' kot naiboli poklicanega roiaka soglasno za orvega slovenskega župana V tem svoistvu ie razvil veliko delavnost: osobito ie deloval za železniško zvezo Liutomera z Ormožem in Mursko Soboto v kateri ie vide' le člen važne prometne žile ki nai bi vezala našo državo s Češkoslovaško. Gradba železnice ie v veliki mer? uspeh nlegovega dela Odstopi? pa ie. žal prerano s svoieza častnega mesta ker so mu nekatemiki očital- v vprašaniu ljutomerskega kolodvora o istranost — seveda po krivici kar dane« vsakdo uvideva. Viktor Kukovec se ie takrat umaknil v za-tišie svoiega poklica in doma. v katerem slavti danes v popolnem zdravju in duhovni čilosti svoio šestdesetletnieo Odličnemu borcu Za narodne in sociialne ideale voditellu ooprevratnega Liutomera. kličemo ob niegovem slavliu: Še na mnoga plodna leta?_ Pozor na nove telRfrnske številke »Slovenskega Naroda" Zan fmivi ,;spcii:ini" V ^Kmetijskem listuc pripoveduje člankar pod šifro _Ij to-le: »Povedati hočem, kar *em zvedel od nekega svojega pri jr.telja. Ta mi je povedal tako-le: ^Novembra meseca L 1fM4. sem se vrnil za par dni iz Galicije na Dunaj. Tam sem obiskal tedanjega sekcij&kega šefa dr. 2oU?*rja. Komaj smo se pozdravili, je bil poklican dr. Žolger k ministrskemu predse-In i ku grofu Sturgkhu. Jaz in še neki moj znanec sva ostala v Zolgerjevi sobi in čakala, da se vrne Dr. Zolger pride nazaj ves rdeč v obraz in udari ob mizo, da so akti kar odskakovali. >Neverjetno, neverjetno! Škandal!* _, vpije 2olger. Potem pa pripevpduje: Sturgkh mi je povedal tole: »Danes dopoldne se je oglasila pri meni deputacija iz Slovenjie. Gospodje so mi zatrjevali z vso vnemo, kako da so lojalni, patriotični in Avstriji in cesarju udani in so me na to prosili milosti, naj vendar >njihovih< ljudi ne dam preganjati, češ, da oni niso nikaki »srbofili« in >protidržavni elementi:, ampak to so «»ni drogi! Ta deputacija ni še dobro zaprla vrat za seboj, se je že oglasila druga, zopet iz Slovenije. Tudi ta deputacija mi je zatrjevala, da so oni patriotični, lojalni, zvesti Avstriji in cesarju in tudi ta deputacija je prosila za milost, naj vendar ne dam preganjati >njtihovih« ljudi, kajti oni niso >srbo-filk in >protidržavni elementih, ampak to so oni drugi! »Čudni ljudje so ti Vaši Slovenci,< je rekel Stiirghk dalje. »AHe bitten um Gnade, aber kein einziger fordert sein Recht _ v§i prosijo za milost, niti eden pa ne zahteva svoje pravice !< Z besedami ^prokleta banda« je zaključil sicer v svojih manirah in besedah silno fini dr. Zolger svoje pripoved ova nje !< Mi to povestico ponatiskujemo, ker je ob lOletnici primerno, da se zbira gradivo za zgodovino Slovencev. Reči moramo, da je vsa stvar tu predstavljena silno neverjetno. Gg. 2olger in Stiirghk sta mrtva. >Kmetijski lisk bo torej sebi in istini storil usligo, če bo povedal imena tega prijatelja in znanca, da moreta s podpisi kaj bolj točnega povedati o teh >deputaoijaru Morda še potom katerega iz samih deputacij zasledimo. Včasih se smrt glavnih prič zlorablja za kritje fantazij, ki so dotičnemu piscu ravno potrebne. Seveda bi bilo previdno. da pisec piše tako, da ima izmišliotinn vsaj nekaj notranje verjetnosti. »Kmetijski liste na bo v svoji želji pravilno predstaviti značaj Slovencev gotovo prav rad dal besedo pričam, ki še žive in tako bomo imeli priliko priti do dna tej zanimivi dosrodivščn Prosveta Ljubljanske nedeljske gledališke predstave. V nedeljo 16. t m. vprizori ljubljanska drama popoldne ob 15. uri pravljično igro, koje snov je zajeta iz kitajskega življenja, Klabundov >Krog s kredo<. Zvečer ob 20. uri pa je prva repriza Cankarjeve dramske pesnitve »Lepa Vida<. Ta predstava se vrši v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. V operi se poje popoldne ob 15. klasična Suppeejeva opereta »Boccaccioc s svojimi lepimi arijami in izredno svežo glasbo in zabavno vsebino. Zvečer ob pol 20. se poje Puccinijeva opera »Tosea« z gospp Vilfan-Kunčevo v glavni in naslovni vlogi. Poleg nje nastopijo še: kot Cavaradossi — g. Marčec. baron Scarpia — g. Primožič. An-gelotti — g. Janko, Cerkovnik — g. Betetto, pastir — ga. Ribičeva, Spoletta — g. Moho-rič, Sciarone — g. Mencin in ječar — gosp. Sekula. Vse štiri predstave so ljudske pri znižanih dramskih odnosno opernih cenah. Ameriški časnik o nagi predstavi >Krog s kredoa«. Največji in najuglednejši ameriški dnevnik iProsveta« je dne 23. okt. t. 1. v poročilu o naših prvih predstavah priobčil tudi daljšo oceno predstave >Kroga ■ kredom, iz katerega posnemamo najznačilnejše stavke: >Tretje, kar smo v tej sezoni že videli, pa bo menda najbolje, kar nam bo dala letošnja sezona. Je to kitajska pravljica, ki jo je nemško napisal Klabund in prevedel Župančič: »Krog s kredo<. Da je doživela drama tako silen uspeh, gre predvsem zasluga režiserju g. Debevcu, inscenatorju g. B. Vavpotiču in glavni vlogi gospe j Šaričevi. To je bil res dogodek v naši drami. Ob tej vprizoritvi smo dobili spet nekak rešpekt pred našim teatrom. Silno lepo je pisano in prevod Zupančiča je kot vedno mojstrski. Režiser Debevec pa je zrežiral do vseh potankosti in je cela predstava silno enotna. Hai-tango igra ga. Saričeva a vso dušo. Njej je zahvaliti za uspeh. Kraljica in poznejšega kralja igra odlično Jan. Silno dober je zvodnik Cesarja. Inscenacija je umetnina zase, posebno prvi akt v čajnici. Skratka: drama je v vseh ozirih brezhibno naštudirana in rsem sodelujočim v odliko. Izmed vsah treh prvih letošnjih premijer nas ta zadeja najbolj prepričuje, da lahko upamo na boljšo sezono, kot so bile zadnje.* »Krog s kredo« pri znižanih cenah. Priljubljena kitajska pravljica »Krog s kredo« (v ŽupanČievem prevodu), ki je dosegla že zdaj nad deset ponovitev, je na sporedu kot ljudska predstava v nedeljo 16. t. m. rb 3. uri popoldne. Delo spada med največje uspehe letošnje sezone. Cene so znižane. Režijo ima g. Ciril Debevec Cankarjeva »Lepa Vida« pri znižanih cenah se bo vprizorila v nedeljo zvečer v dramskem gledališču ob 8. uri. Predstava je namenjena zlasti početnikom z dežele in za manj premožne sloje. Zasedba ista kot pri premijeri. Režijo ima g. Ciril Debevec, »Aida« v ljubljanski operi. V »orek, dne 18. t. m. se poje prvič v letošnji sezoni Verdijeva štiridejanska opera >Aida< pod taktirko kapelnika g. Nehala V vlogi Rada-mesa gostuje odlični tenor beograjske op3re, naš Marij Šimenc Ostala zasedba tega dela je sledeča: naslovno vlogo Aide poje gospa Vilfan-Kunčt^va. Ammeris — ^a. Thierrvje-va, SveČenica — ga Ribičeva. Velikega svečenika Ramfisa poje g. Betett;. kralia. očeta Aide Amonasra — er- Primožič Egiptovskega kralja poje g. Rum pel. Sel je c Ribič. Pri prestavi sodeluje baletni zbor in oddelek vojne muzike dravske divizijske obi isti. Predstava se vrši izven gledališkega abonmaja Stev. 286 SEOVENSri NAROD* dne 15. decembra 1928. Stran 3 Dnevne vesti. — Jubilej cNarodne Galerrje., Dne 18. septembra 1926 je preteklo deset let od ustanovitve »Narodne Galerije*. V tej dobi je zavzela cNarodna Galerija^ pomembno mesto med slovenskimi kulturnim: institucijami in je postala organizatorično središče za tvorbe likovne umetnosti vseh dob na naših tleh. Jubilej svojega obstoja bo društvo praznovalo v nedeljo dne 16. decembra 1928 ob 11. dopoldne s slavnostno sejo v ^Narodnem Domu*. Ob enem s pregledom društvenega delovanja in uspehov bo Slovencem izročena v prenovljenem »Narodnem Domu* stalna streha za stvaritve likovne umetnosti na njihovi zemlji. Odbor »Narodne Galeri- j ie» vabi vse prijatelje društva in vse 1 ljubitelje likovne umetnosti, da omenjenega dne s svoio navzočnostjo pri zborovanju manifestirajo za visoki slovenski kulturni zavod, za našo galerijo lepih umetnosti; vsi so iskreno dobro- )k*og 15 spomenikov padlim vojakom. V maju se ponovi Matičičeva igra »Kalvarija«, ki je vzbudila letos splošno zanimanje. Zveza rada daje Članom in drugim bivšim vojakom razna pojasnila, ne peča se pa ne z uniformami, ne s kolajnami, kar velja tudi za tirolske spominske kolajne. To prepušča posameznikom in občinam. Ogle/te si/ ' Oglejte si: ^Razstava h*. CM prekrasnih božičnih daril dne 16. in 17. t. m. pri P. MAGDIČ, LJUBLJANA — Božično voščilo naših iantov iz Makedonije. Slovenski fantje (orožniki) na službi v južnem delu naše države (v Makedoniji) žele srečne in vesele božične praznike svojim staršem, sorodnikom, prijateljem, znancem, zlasti pa slovenskim dekletom, kakor tudi čitateljem in čitateljicam »Slovenskega Naroda". Franjo J. Kiemenčič iz Zlihlave, okraj Ljutomer, Alojzij J. Grebene iz Turjaka, okraj Kočevje, Alojzij J. Lavriha iz Velike Loke — okraj Novo mesto. Jakob šolar iz Korba, okraj Ptuj, Pavel Kos iz Krškega, okraj isti, Franc Zupane iz Rajhen-burga, okraj Brežice, Anton Baumgartner iz Benkovec na službi v Dalmaciji, sedaj začasno na jugu, Franc Florjančifc, Jožef Der-nevšek, Anton Poberaj, Jakob Svet, Ivan Kerček, Franc Stepignik iz Trnovlja, okraj Celje; nadalje se nahaja tudi v naši družbi nastavnik gimnastike in načelnik Sokola Koča ni, Franc Tel ban iz Borovnice, okraj Ljubljana in Jože Gjanzberg iz Postojne, sedaj starešina oddelka fin. kontrole v Kačanah. _ Sveti večer v slovenski družini. Za sveti večer je v vsaki družini eden najpri-srčnejših v letu. Intimnost takega domačega slavja zelo poživi ubrano otroško petje. Za to priliko je izdala založba >Jug< ljubko Pavčičevo pesemeo >Sveta noč« za dva otroška glasova s spremljevanjem klavirja. Naprodaj je za ceno 7 Din povsod. Naroča se jo pri založbi iJug-z v Ljubljani, šelen-burgova ulica 7/II. — Za božična in novoletna voščila vpo-rabljajmo le trobarvne razglednice Jugoslo-venske Matice, ki so domača umetnina in kojih dobiček je namenjen našemu narodno-obrambnemu delu. Cena razglednici 1 Din. Naprodaj povsod. — Sestanki hišnih posestnikov. Pri sestavi novih davčnih prijav za hišni in obrtni davek je precej nejasnosti in da se da hišnim posestnikom natančna pojasnila, kako je sestavljati le nove davčne napovedi, se vrši za ljubljanske hišne posestnike sestanek v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v >ZeIeni dvorani« hotela >Union«. Takrat se bo zahtevalo tudi znižanje vodarine in go-staščine v Ljubljani. Sestanek za Spodnjo in Zgornjo Šiško bo v torek, dne 18. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Gorenjski kolodvor«, za občino Moste v sredo, dne 19. t. m. ob isti uri v restavraciji g. Janka Rahneta na Selu, za vso občino Vič v četrtek, dne 20. t m. ob isti uri v »Društvenem domu« 4ia Viču. V soboto, dne 15. t. m, ob 20. uri ave-čer v hotelu »Tadinac v Laškem, v nedeljo, dne 16. t m. ob 8. uri zjutraj v šoli v Trbovljah. Isti dan popoldne ob 3. uri v Sevnici v gostilni g. Kovača. Nadaljni sestanki so bodo objavili. Hišni posestniki se v lastnem interesu vabijo, da se vsi brez izjeme udeleže teh sestankov, ker morajo napovadi vsi vložiti, četudi nimajo najemnikov. Važno je tudi za lastnike novih hiš. Na vseh sestankih poroča zvemi predsednik L Frelih. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo menjajoče se oblačno in jasno vreme, brez padavin, pozneje hladneje. Včeraj je bilo lepo samo v Skoplju, drugod pa megleno in oblačno. V Splitu je Mlo včeraj 13, v Skoplju 11, v Beogradu &6. v Ljubljeni 3.4, v Mariboru in Zagrebu 8 stopinje. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 760, temperatura je znašala 0 stopinj. Zjutraj in v dopoldanskih urah je naletaval sneg. Kravata za • gosooda /e MELA1 kravata! #7% - * ~ — Pomoč vsem in vsikdar! Težko je danes živeti vsakomur. Borba za vsakdanji kruh je vedno težja. Vendar je boj za obstanek še lahak, ako nam je usoda naklonila zdravje in srečo. Ce pa se težkim krizam današnjega gospodarskega in solidn?ga življenja pridruži še bolezen in razne druge nesreče, potem gorje prizadetim. Smrt in pogin plavata nad njih in njihovih družin glavami. Ko gledamo take slučaje, mora nas. katerim je od usode prizanešeno, ki pa po naravi današnjega življenja sploh tudi težko delamo in trpimo, presuniti temeljitejše spoznanje in globokejša uvidevnost, kako strašno mora biti šele onim, katere preganjajo bolezni in nesreče, ako je že naše življenje trpko. Blaženi pa oni, ki ne občutijo ne enega in ne drugega in jim je življenje dobro. Društvo Rdečega križa hladi in blaži težke in krvaveče rane, katere so utrpeli in bodo utrpeli sinovi našega naroda. Skuša po svojih močeh zdraviti bolne in lajšati gorje onim, katerim sreča ni mila. Trpljenje posameznika je ponižno in ne hodi »koli. Veliko trpljenja zato ne vidite, kajti ono je skrito in zabeleženo samo v arhivih društva Rdečega križa. Za svoje samaritansko delo potrebuje društvo velikih denarnih sredstev. Teh ni. Kulturni narodi so svoja društva Rdečega križa dvignili v najponosnejše spomenike svoje kulture in 6voje solidne ču-tečnosti. Pri nas tega ni. Skromno je število onih, ki 6e žrtvujejo in cenijo socialno in kulturno delo Rdečega križa. Pa vendar je med nami mnogo takih, ki so obdani od srečnejše usode in kateri bi mogli in morali podpirati stremljenja Rdečega križa. Ali prav nič ne vidite revnih in bolehnih otrok, ki čakajo, da zašije solnce spomladi in da jih Rdeči križ pošlje v solnčni dan po moč in zdravje! Vsak kulturni Slovenec bi moral biti član Rdečega križa! Tako je drugod. Veliko članov pomeni z majhnimi prispevki veliko moč. Krajevni odbori Rdečega križa hočejo in morajo pomnožiti število svojega članstva. Ko potrkajo na Vaša vrata, odprite dušo in srce in bodite član; zgoditi se more, da drugič potrka na Vaša vrata bolezen in nesreča. Slovenci, preštejte vrste trpečih in potrebnih, zato bodite dobri in usmilj mi. Odkupite se za srečo in zdravje s članstvom Rdečega križa! — Za božična darila priporočamo vsem najnovejšo Gradnikovo knjigo »Kitajska lirika«, ki je vsebinsko in po opremi tako lepa, da pomen,ja velik literarni dogodek pri Slovencih. Za božič je najlepše knjižno darilo. Cena vezane knjige znaša Din 55.—, broširane Din 45.—. Naprodaj po vseh knjigarnah. Naroča se jo tudi pri založbi »Jug«, Ljubljana. Selenburgova ul. 7.-IL — Skrivno odvajanje alkoholikov. Zadnje Saše je zbudila pozornost nova znanstvena metoda za pobijanje alkoholizma, ki je pokazala izvrstne in trajne rezultate. Neki človeškemu organizmu popolnoma neškodljivi preparati se skrivaj primešajo v hrano alkoholiku, ki tega ne opazi niti po okusu, niti po vonju, četudi sumi, da bi ga radi odvadili. Postopno delovanje preparata >AROKO I.« povzroča čiščenje organizma od alkohola in obenem odjemlje vsako po-željenje po njem. Bolnik že po 14 dneh ne more več piti alkohola, a po 3 do 4 tednih je zaključeno to blago in ugodno zdravljenje, alkoholik pa ostane zmerom trezen. Firma Arome Companv (dep. 101), Zagreb, Račkoga produžena ulica 20. pošilja pojasnila in cenovnik brezplačno in skrivaj v zaprtih kuvertah. Izdelki zgoranje firme upravičeno zasluzijo, da nanje obračajo pažnjo v prvi vrsti vsi tisti, ki imajo v hiši alkoholike, pa tudi širša javnost bo z odobravanjem pozdravila delo navedene firme za pobijanje alkoholizma v naši državi. Dr. S. — Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani sestavlja svojo bilanco za solarno leto. Zato prosi podružnice, da zaostale prispevke in članarino pošljejo vodstveni blagajni še ta mesec* — Noseče matere naj skušajo z rabo prirodne grenčice »Framz - Josef« odstraniti vsako tetesno zaprtje. Predstojniki vseuči-liških ženskih klinik soglasno hvalijo vodo »Franz-Josef€, ker je lahko zau žitna in ker milo odpirajoči učinek zanesljivo nastopi v kratkem času in brez neprijetnih postranskih pojavov. Dobi se v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. — Srečo In uspeh dosežete, če uporabljate najboljše polnilno pero znamke »Wa-terman« ter zanesljivi in praktični žepni svinčnik »Eversharp«, Oba predmeta sta Izdelek svetovnoziianfh ameriških tovarn z vtisnjeno varstveno znamko, ki zanje garantira. Zalogo v vseh obffkah peres in trdot min priporoča: Ivan Bonač. LJubljana, Selenburgova ulica. 961n — Pristne goherje In droge nepremoč-liive čevlje priporoča A. GORŠE. Star] trs štev. 15. 100T — Krasna izbira bluz. otroških obleke Po nizki cent Krištofič-Bučar, Stari trg 9. Iz Ljubljane —lj Kraljev rojstni dan. V ponedeljek, dne 17. t. m. se obhaja rojstna dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. kot državni praznik. Oblastva, uradi, korporacije in obče vsi, ki žele izraziti k rojstnemu dnevu Nj. Vel. svoje častttke, naj se blagovolijo vprsarJ v knflgo, k! bo po končanem cerkvenem opravihi v stolnici sv. Nikolaja razpoložena v čakahiici sekretarijata velikega župana (županijska palača, Bleiweisova cesta 10, I. nadstropje). —-1J liresite rastave! Ob priliki rojstnega dne Nj. VeL kralja dne 17. t. m. bo razobesila mestna občina na svojih poslopjih zastave ter poživlja tudi hišne posestnike, da okrasijo ta dan svoje hiše z državnimi ali narodnimi zastavami. —lj Gostovanje ge. Vilfan - Kunčeve \ ljubljanski operi. V nedeljo zvečer gostuje v »Tosci« ga. Vilfan - Kunčeva, ki je s tolikim uspehom nastopila na letošnjem no-vimarskem koncertu. Ga. Kunčeva si je s svojim nastopim na novinarskem koncertu pridobila brez dvoma splošno naklonjenost ljubljanske publike, saj je bil njen nastop dokaz, da jo smemo upravičeno prištevati med naše najboljše umetnice. Prepričani smo, da bo ljubljanska publika v nedeljo zvečer napolnila gledališče in s tem najbolj pokazala, kako visoko ceni to odlično pevko. —lj Na GremlJalni trgovski šen v Ljubljani odpade radi božičnih praznikov pouk dne 17., 18. in 19. decembra t 1. —1} Umrli v LJubljani. Smrtna kosa je v času od 5. do 15. neusmiljeno kosila. Pobrala je 29 žrtev, med njimi 11 v ravnd bolnici. Spravila se je pred vsem na stare ljudi, osobito ženske. Umrli so: Marija Tič, žena orožniškega narednika. 53 let, Gregorčičeva ulica 5; Hugon Marjan Delič, zla-tarjev sin, 3 leta, Verovškova ulica 22, Helena Vodnik, zasebnlca, 74. Zaloška cesta 3, Ivan šusteršič, izvoŠček, 87, Salendrova 4; Josipina Kundare, zasebnica, 70. Vldovdan-ska 9, Jera Kiemenčič. zasebnica. 32, F^red škofijo 15; Terezija Pavšič, zasebnica, 48, Unhartova uHca 14, Ana Palčar. bivša kuharica, 87. Streliška ulica 2; Fran Domičar, mesar, 52, Poljanska cesta 51; Meta Skr-janc, zasebnica, 74, Ilovca 7; Marija Bos-chetti, zasebnica, 74, Vidovdanska 9. Milan Michler, učenec, 12, Žitroikova uilica 12; Marija Knavs, zasebnica, 80. Vidovdanska 9; Katarina Sober, zasebnica. Poljanska 16, Josipina BHana, zasebnica, 71. Florijanska uiica 31, Marija Pleško, zasebnica, 62, Gledalska ulica 13, Ana Breceljnik, zasebnica, 83, Opekarska cesta 10. — V bolnici so umrli: Neža TerČek, delavka, 77 let, Vič 15, Ivan Krušič, posestnikov sin. 13, §t. Vid nad Ljubljano, Marija Babic, posestni-kova žena, 38, Prigorica. Franc Mikuž, sin. ogljarja, 2 meseca, Studor, Silva Mlakar, hči mesarja, 7 let, LJubljana. Cvetana Peterka, železmičarjeva hči, Ljubljana, Zofka Sare, hči železniškega uradnika, 14 dni, Martja Zaje, čevljar jeva vdova. Alojzij Korošec, kočar, sin, 11, Ograda, M. Eržen, hči bajtarja, 18 let, Moste 15, Jan Ivana, go-zdarjeva žena, 26 let, Jadna pod Kumom. Schvab nudi vedno najboljše a tudi zelo poceni suknje iz finega double bfaga, dalje double blago vsako množino. — Modne potrebščine itd-DRAGO SCITVVAB, LJUBLJANA. —lj Ljudska kuhinja v DZ. Delavski sloji Že nestrpno pričakujejo otvoritve moderne ljudske kuhinje v Delavski Zbornici na Miklošičevi cesti. Prvotno so razglašali, da bo kuhinja otvorjena že 15. t. m., toda stvar se je zavlekla in bo kuhinja najbrže otvorjena se le 15. januarja prihodnjega leta. —lj Čitalnica DZ. V delavski zbornici ie sedaj nameščena tudi knjižnica oziroma čitalnica, ki prav dobro posluje. Knjižnica razpolaga z najmodernejšimi publikacijami, ki se nanašajo po večini le na socialistično literaturo, dočim kakih popularno pisanih znanstvenih del še ni dobiti. Glede čitalnice prihajajo iz krogov njenih obiskovalcev razne pritožbe oziroma želje. Čitalnica je šele ob 10. dopoldne odprta, dočim bi si marsikateri brezposelni, ki si skuša težke ure brezposelnosti lajšati vsaj s čitanjem, želel, da bi bila že popreje odprta. Zgodi pa se, da jo *>dpro dostikrat šele pozno po 10. dopoldne. Tudi popoldanske ure so zelo neprikladne. Čemu ni čitalnica, o kateri pravijo, da je javna, vse popoldne odprta? Sedaj se odpira šele po 16. uri. Poset čitalnice je v splošnem prav zadovoljiv. —lj Zanimivosti i ljubljanskega trga. Današnji sobotni trg je bil srednje založen z živili. Na trgu ob zidovju semenišča in šen-klavškega župnišča so sedaj postavljene stojnice, na katerih prodajajo jaslice in razne okraske za božično drevesce Prodajalci jabolk so se zato morali nekoliko umakniti od zidu. Na trg je bilo danes prinesenih 52 košar izredno lepih domačih jabolk, zlasti iz Škofjeloške okolice. Cene so nekoliko poskočile in so danes kmetice prodajale lepa jabolka od 5 do 7 Din kg. dočim so bila jabolka prej po 4 do 6 Din. Podražili so se tudi mlečni izdelki Glede podražitve mleka in mlečnih izdelkov se čuje od strani gospodinj ostra, a upravičena kritika. Bližamo se božičnim praznikom. Povpraševanje po mlečnih izdelkih je veliko, a na trgu je malo blaga. Mlečni izdelki so se v zadnjem tednu podražili, tako čajno maslo za 4 Din pri kg. Z Dolenjskega so prinesle kmetice zelo lepo pitane domače purane, ki jih prodajajo po 100 do 110 Din. Krompirja je bilo na trgu prav malo. Pripeljali so ga samo 5 malih vozov. —lj Silvestrov večer na Taboru. Silve-strovi večeri na Taboru uživajo svoj sloves in zaTnorerno že danes opozoriti cenj. ob-činstvo na ta večer, keT bo programski del vzbujal posebno razpoloženje. Dosedanje cirkuške točke so bile zelo zanimive in po-srečene. kar je gotovo še vsakemu posetni-ku v najboljšem spominu. Za letošnji Silve* ster se pripravlja nekaj povsem novega. Prireditveni odsek se pogaja s sve tov n o-zJianimi komiki, artisti, akrobati, plesalkami in s pariškimi kabaretnimi družbami, da bodo sodelovali na Sirvesrrovo na Taboru. Ko bomo zaključili vsa pogajanja, bomo objavili spored vseh točk Sirvestrovega večera. Cenj. občinstvo opozarjamo na naša obvestila. _ Prireditveni odsek. 966n —lj Plesne vaje na Taboru se vrše vsako nederjo zvečer v veliki dvorani Sokolskoga doma. Pričetek ob 20. uri. 965n —H Opozarjamo na današnji oglas novo otvorjenega brivskega In česalnega salona M. GORENC. %2n —lj Izgubil se je srebrn uhan v obliki lire, z granatnfrni kamni obložen. Naproša se anjditelja, da ga vrne proti dobri nagradi v upravi »Slov. Naroda«. 964n —lj V društvu »Soča« predava danes v soboto 15. t. m. ob pol 9. uri zvečer v salonu pri Levu g. prof. dr. Joža L a v r e n -čičo »Gorici v časa mednarodnega preporoda (L 184a—1870)«. Clan: Gorica ni. Vipavci, Kraševci, Tobninci. Istrani in prijatelji dirušrva so vljudno vabljeni k temu za-mmivemu predavanju. Nato sledi deklamacija par pesmi S. Gregorčiča in Pagli-aruzzia. Vstop prost. 963n —lj Otočanl. Primorci iz Hrvatskega Primorja, Kastavcl in Llburn]ant. ki so se zadnjič v tako lepem številu odzvali našemu vabilu in preživeli večer v prijetnem razpoloženju, se pozivajo po dogovoru na zadnjem sestanku na današnje predavanje društva »Soče« v restavraciji pri Levu, Gospo-svetska cesta. Predavanje se prične ob 20.30. Pridite tudi drugi, ki prvemu sestanku raste prisostvovali. — Sklicatelji. —lj Svarilo! Podpisano društvo opozarja, da Lončar Ivan ali kdo drugi ni upravičen prodajati čaj, milo in drugo pod pretvezo »V prid slepim«. Prosimo, da se morebitni sflučaji javijo nam in policij!. — Podporno društvo slepih. 968n —Ij Kolesarsko in motocikllstično društvo »Sava« v LJubljani razdeli Jutri, v nedeljo dne 16. t. m. v satonu pri LozaTjm Sv. Jakoba trg, ob 4. popoldne darila od letošnjih dirk in se ob tej priliki vrši zanimivo predavanje o razvoju bicikla. —lj Najceneje pridete do koristnih in cenenih daril, če posetite rvTdko F. NOVAK na Kongresnem trgu štev. 15. Tam se Vam nudijo razen izredno velike izbere sukna in komgarna tudi manjša darila, n, pr. blago za ženske pflašče 2*A metra za 140 Din, komad Schroll - sifona za 135 ali 178 Din itd. Oglejte si to na vsak način! 453n —lj V Šelenburgovo ulico se je preselila ugledna tvrdka Bergodac & Komp., elektroindustrija z o. z., čire poslovni lokali so se preje nahajali v Kolodvorski ulici. Družba razpolaga z elektrotehničnim materijalom vseh vrst, nanovo je pa tudi uvedla radio tako, da prideta tudi ljubitelji radia na svoj račun. 542n —lj Nov fotografski atelje. V Šiški je ustanovil g. F H u d n i k nov fotografski atelje. Glej tudi današnji inserat. 454n —lj KInb esperantistov v Ljubljani vabi člane in prijatelje esperantskoga gibanja k proslavi rojstnega dne dr. L. L. Zamenhofa. Vršila se bo drevi ob 20. v salonu hetela Lloyd- —lj Potovanje po Atlantskem oceanu in po Ameriki bo predmet predavanju, ki ga bo imel jutri v nedeljo 16. t. m. popoldne ob štirih v veliki dvorani Uniona prof. dr. V. Sarabon. Predavanje bodo spremljale Fkiop-tične slike. Vstopnice v pred prodaji v uni-onski trafiki. —lj Vabilo. Kolesarsko in motociklisrič-no društvo 2>Sava< v Ljubljani priredi v nedeljo dne 16. t. m. v salonu pri s-Lozarju« sv. Jakoba trg ob 4. uri popoldne prijateljski sestanek. Ob tej priliki se bodo razdelila gg. dirkačem darila in diplome od letošnjih dirk in se vrši zanimivo predavanje, kako se je razvil bicikelj. Vsi prijatelji kolesarskega sporta vljudno vabljeni. Odbjr. —Ij Plesne vaje K. 3Grafiko« se >r-Šijo v nedeljo, dne 16. t. m. od 3. do 7. ur« .zvečer v dvorani Ljudskega doma. — Darujte Podpornemu društvu slepih, Ljubljana. VVoliova ulica 12. — Za bcžlč spominjatje se vsi prejemniki položnic št. 14.066 najbednijših. — Podporno društvo slepih. 958n Iz —c Kraljev rojstni dan. V ponedeljek se vrši ob priHki kraljevega rojstnega dne ob 9. uri znitraj v farni cerkvi sv. Daniela slovesna služba božja, kateri bodo prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Mestni magistrat poziva hišne posestnike, da na svojih poslopjih izobesijo državne aH narodne zastave. —c Porota. Kot zadnji slučaj se je pred poroto obravnaval, kakor smo že včeraj rx)TOčaIi. proti 27Ietni Mariji Horvat, njeni materi, 501 etra vdovi Ani Narat, ter 1/letnemu bratu Marije Horvatove Josipu Na-ratu, vsi iz Žetal pri Rogatcu. Dne 7. oktobra t. L so ubili Vincenca Horvata, moža Majrije Horvat. Josip Narat ga je tolkel s kolom, ma-ti Ana Narat ga je držala za roke, da se ni mogel braniti, žena Marija Horvat pa je dejanje gledala od strani in ni priskočita na pomoč svojemu možu. To zverinsko ubijanje je trajalo četrt ure, dokler ni neSTečni Horvat obležal v postelM mrtev z razbito lobanjo. Vzrok temu dejanju so bila nesoglasja v rodbini. Obsojeni so bili: Jože Narat na 7 let težke ječe, ker je star šele 17 let, žena umorjenega moža na 4 leta težke ječe, Ana Naratova pa v smrt na vesalih. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna Pri Mariji Pomagaj na Glavnem trgu. —-c Mlci Kovačevi. 261etni R. Žohar, mehanik, in kovač Ivan Samsa sta bila na hra. ni v gostilni Jožefa Vovk. Tam sta naredila dolga, prvi Din 752. drugi Din 473, in izginila baje v Srbijo. Gostilničarki sta pisala, da bo njun dolg plačala Zoharieva liubica, ko pride s Primorskega v Celje. Oškinlo-vana na je seveda natakarica. ---Moda--- Napačno }e misliti, da morak) biti o modi poučeni samo krojaču kajti če vedo gospodje vsaj nekaj o tehničnih podrobnostih kroja in obleke, so pri krojaču bolje postrežem, ker dobi pred njimi respekt- Dobro je celo, če znamo dati krojaču sami nekatera navodila in Če mu točno povemo, kako hočemo imeti obleko narejeno. Pri navadni obleki to ne pride tako v poštev, kakor pri fraku. Oglejmo si torej nekatere podrobnosti, ki bi jih moral poznati vsak gospod, če hoče imeti lepo narejen frak. Začnimo od zgoraj. Ramena morajo biti zelo široka, rokavi prišiti ravno in dobro polikani. Šivi na rokavih gredo za s/poznanje nazaj, toda ne preveč. Ovratnik je srednjevisok. Višina ovratnika se ravna pač po dolžini vratu. Za-gibi ovratnika se morajo tesno oprijemati prs. Biti morajo primerno široki in zarobljeni ne samo znotraj, marveč tudi zunaj. Sprednja dela fraka stojita približno 20 cm narazen. Ker segajo zagrbi ovratnika precej nizko, ne smejo biti sprednji robovi predolgi. Spodnji rob gre nekoliko postrani navzgor. Zadnji del fraka zakriva polovico hlačnega žepa in sega točno do pregiba v kolenu- Rokavi morajo biti vrezani nekoliko v obliki steklenice, to se pravi, da so zgoraj nekoliko širši in se proti zapestju polagoma zožijo. To se pa ne sme preveč poznati. Frak ima na vsaki strani po dva odnosno po tri gumbe. Število gumbov na sprednjem delu odgovarja vedno SteviJu gttmbov na rokavih. Gumbi tvorijo pravokotnik. ki je zgoraj nekoliko širši. Spodnji gumb je prišit 10 do 15 cm za sprednjim robom, ker mora biti frak narejen tako, da se vidi postava ožja, nego je v resnici. čez gležnje. Zgoraj so znatno širše nego v kolenih in od kolen dalje. Najnovejša moda predpisuje k fraku hlače, ki imajo ob straneh šivov našita dva ozka traka. Žepi morajo biti zelo globoki, čeprav gospodje ne nosijo v njih razne ropotije, kakor Pri navadni obleki. Zeflo važen je pri fraku telovnik. Lahko bi rekli, da je najvažnejši del fraka- Ker je bel, se najbolj vidi in zato mora biti zelo lepo narejen. Moda pozna celo vrsto telovnikov k fraku, ki se razlikujejo po kroju in obliki. V glavnem se dele telovniki v enovrstne in dvovrstne. Enovrstni telovniki se zapenjajo navadno na 4 ali 5 gumbov, prišitih tesno skupaj tako, da je srednji točno v pasu. Med enovrstm'm in dvovrstnim telovnikom je telovnik, ki se zapenja na tri gumbe, orišite v obliki trikotnika. Zadnja moda so telovniki, ki zadaj nimajo podloge. Dnevi radosti, skrbi in preglavic z darili Na kaj je treba misliti, predno se odločimo za nakup božičnega darila. — Kaj damo prijatelju in prijateljici, kaj papanu ali mamici in kaj deci. Če bi ne bil december mesec daril, bi ga lahko nazvali mesec vprašanj. Kaj podariti? Kaj izbrati? Kaj kupiti? Hodimo krog onih, ki jih hočemo obda* rovati in ogledujmo jih od vseh strani, da bi uganili, kasne želje imajo. Striček ima oguljeno denarnico, teta bi potrebo vala nov kužuh itd. Mimogrede nape* I jemo pogovor na kožuhovino, opozo* rimo teto na modo. strica pa na izložbo usnjenih izdelkov. Potrebna je čim več* ja previdnost, da se ne izdamo, kaj ho* čemo temu ali onemu podariti. Ko ugo* tovimo, da si sami tega ne mislijo ku* piti in ko se nam posreči vsaj približno zadeti njihov okus, se lahko odločimo za nakup božičnega ali novoletnega da* rila. Ne smemo pa biti presenečeni, če dobimo sami novo denarnico ali lisico za vrat. kajti striček in teta utegneta domnevati, da smo ju diskretno opozo* rili na to, kaj sami potrebujemo. Zelo važno je sporazumeti se z dru* gimi sorodniki in znanci strica in tete o tem, kaj jima mislijo dati oni. Zelo mučno je namreč, če dobi striček pod božičnim drevescem pet denarnic, teta pa sedem kožuhovinastih ovratnikov. So rodbine in po-jdinci, ki si medseboj* no zaupajo, kaj bi radi, toda potem da* rilo ni več zanimivo. Če vem, da dobim za božič zlato uro, nove čevlje, radio* aparat ali karkoli, se mi zd, da sem vse to imel že dolga leta, a morda tudi po* mislim, da bi si lahko to reč kupil sam. Poleg tega je povsem naravno, da bom v vseh izložbah ogledoval zlate ure, da jih bom videl sto in stokrat tako, da mi ^n^oh ne bodo več ugajale. In če do* bim pod božičnim drevescem zlato uro, se bom takoj spomnil, da sem videl v izložbi lepšo ail vsaj enako in darilo bo izgubilo svojo mikavnost. Božično ali novoletno darilo mori biti nepričakovano, mora obdarovanca presenetiti, če hočemo, da doseže svoj namen. Dobiti moramo to, kar se je nam prikazovalo samo v sanjah ali na kar nismo nikoli mislili, pa vendar po* trebujemo. Tako res božično presene* čenje je lahko avtomobil prav tako, ka* kor knjiga, ki je še nimamo v svoji knjižnici. Kar pomislite nazaj, kako ste bili presenečeni, da vas sorodniki m pri* jatefji tako slabo poznajo, in da niti pri* bližno niso mogli ustreči vašim željam in okusu. Začnite z otroškimi leti, ko so vam dajali namesto svinčenih voja* kov računice in spomnite se zadnjih bo* žičnih praznikov, ko ste dobili namesto raketa kožuh. Ne zadostuje hoditi samo po mestu, ogledovati izložbe in izbirati, treba je najprej pogledati v dušo onega, ki ga hočemo obdarovati. V splošnem pa velja kakor o vseh darilih tudi o bo* žičnih in novoletnih, pa podarjenemu konju ne smemo gledati na zobe. Seveda igra pri darilih važno vlo* go denar. Oni, ki imajo kaj pod palcem, lahko izbirajo in lahko ustrežejo še ta* ko razvajenemu okusu, drugi, ki so pri nas žal v pretežni večini, se pa morajo pogosto omejiti na najskromnejša da* rila. Prava božično razpoloženje se pri* čne že teden dni pred božičem. V me* stu zavlada živahno vrvenje, staro in mlado se ustavlja pred izložbami, vse My house is my castle! Ni pa Vaša hiša Vaš gradič, kakor pravi Anglež, če ni opremljena z Radio-aparatom tvrdke Bar (Solventne tvrdke uživajo ugodnost plačila ===== na večmesečne obroke) - . LJUBLJANA, Mestni trg t>- m CM premišljuje in ugiba, kaj bi se dalo izbrati in kupiti tako, da bi bil volk sit in koza cela. Živimo v težkih raz* merah in zato ni čuda, da skuša sle* herni izbrati tako darilo, ki bi ne bilo drago, pa bi vendar napravilo obdaro* vancu čim večje veselje. Pri nakupu božičnih in novoletnih daril se seveda nikoli ne obnese geslo, da dvakrat ku* pi, kdor kupi hitro. Treba je izbirati počasi, s premislekom. Zmaga dobrega 2,55 okusa! je, če ima dama poleg modernih toalet tudi nakit zadnje mode. F. Čuden Ljubljana, Prešernova ul. 1 Ni vseeno, koga hočemo obdaro* vati. Treba je strogo ločiti med dama* mi in gospodi, med roditelji in deco, med sorodniki in znanci. Damam lahko damo dežnik po najnovejši modi, roč* no torbico ali čevlje iz krokodilove ko* že, večerno torbico iz tafta moire, trpe* žen žamet za lepo domaČo obleko, ro* kavice iz fine švedske kože, zapestnico ali ogrlico, seveda če imamo dovolj denarja, škatlico finih bombonov, ser* vis krožnikov za kompot ali kozarcev, smučarski dres, tuca t robcev ali noga* vic, šal, večerni pižama, kožuh, stekle* ničico finega parfuma itd. Med darila, ki so izključno za dame, spada tudi gramofon s tucatom plošč, nova knji* ga o modernem gospodinjstvu, košari* ca toaletnih potrebščin itd. Okras toaletne mize je lepo darilo = ki ga dobite v največji izbiri v drogeriji »ADRIA« Ljubljana, Selenburgova ulica 1. Če hočemo obdarovati gospoda, si izberemo dežnik, dozo za cigarete ali cigare, trpežne domače nogavice, šal. ste še ravno faJio lepi a£o se odkrijete? At" se Dojite vzeti klobuk z glave — ali radi storite to, da pokažete svoje lepe lase? Na vsak način je to odvisno od tega kako so negovani Vaši lasje. Ako boste za umivanje las rabili vedno le Elida Shampoo boste brhkejša in lepša, kakor ste bili kedaj popreje. Elida Shampoo bo napravil Vaše lase mehke kot svila ter ohlapne, lahne kot puh, zdrave in lepe. Vi boste vedno rada razoglava, ako bodo Vaši lasje dosledno negovani z Elida Shampoojem. ELIDA SHAMPOO manšetne gumbe, robce, pižamo, kra* vate, senčnik za svetiljko, radio*aparat. električni samovar, polnilno pero, mo* deren pisalni stroj, listnico iz finega usnja itd. lativna. Sicer si pa zna deca pomagati in se zanaša na ljubezen mamice in pa* pana, ki ji oprostita, tudi če se z dari« lom malo zaleti. Tudi roditelji imajo mlado srce in Primerna darila za Božič m 0 fl. Šinkovec nasi K.Soss Mestni trg 18—19 Skoro največ preglavic delajo bo* žična in novoletna darila roditeljem, ki pogosto ne vedo, kaj bi dali deci. Če velja za vsa božična in novoletna da* rila zlasti pri siromašnejših slojih na* čelo, da morajo biti praktična, velja to še posebej pri darilih, ki jih dajejo ro* ditelji deci. Šolski deci napravijo naj* večje veselje, če ji podarijo karkoli, kar rabi za šolo. Seveda ne smejo pre* zreti igrač, kajti brez njih si pravega veselja in rajanja okrog božičnega dre* vesca ne moremo misliti. Odraslo de* co razvesele roditelji z novo obleko, novimi Čevlji, smuči, drsalkami, san* Najlepši poklon napravite dami, če pi podarite TORBICO iz kože morskega volka, a največja radost (j/eC€ so darila in igrače tvrdke Krisper Ljubljana, Mestni trg Stritarjeva ulica kami in sploh z vsem, kar lahko takoj porabi in česar še nima. Tudi deci delajo božična darila hu* de preglavice. Saj ni lahko zadeti okus mamice ali papana. Neprijetno je, če dobi skromna, potrpežljiva in dobra mamica od dece baš nasprotno, kar si želi. Še večji križ je s papanom. Ta menda sploh ničesar ne potrebuje, od* kar spadajo na roko šivane copate v muzej. Ne preostajo drugega, nego ku* piti to, kar nam najbolj ugaja. Čim namreč hočemo zbrati nekaj za resne, priletne ljudi, kakršni so naši roditelji, naletimo na ovire. Mladost je zelo re* mamici se zjasni obraz, kakor mladi ža« bici, če ji podarimo igračo, ki jo je vesela bolj, nego darila, ki bi jo spo* minjalo njenih dolžnosti in njenih let, izbira božičnih in novoletnih daril je zelo pestra in bogata. In kakor lahko izbirajo odrasli, tako imajo široko po* Ije tudi otroci, da lahko napravijo ro* diteljem veselje. Lepa porcelanasta va« za, kaktus v lepo poslikanem lončku, škatljica prvovrstnih cigar, steklenica dobrega vina, blago za domačo obleko, nove gramofonske plošče, svila za dru* žabno obleko, moderen šal, vse to so darila, ki jih lahko dajo otroci rodite* ljem. Ne smeli bi pa dajati roditeljem daril, ki jih spominjajo, da so že stari in da imajo težke dolžnosti. Pod bo* žičnim drevescem ne sme biti ničesar, kar bi motilo oko ali neprijetno za* delo srce. Božična darila so simbol lju* bežni do bližnjega sploh, posebej pa še ljubezni med svojci. Božični prazniki zahtevajo seveda tudi bogato obloženo mizo in zato mo* rajo dobre mamice skrbeti, da pripra* vijo rodbini čim okusnejšo večerjo. Štajerski pulardi in kapuni! 2 56 Za praznike ! Za praznike l Pitani puranil Divjačina! Volovsko in felečje meso! Paštete in konzerve! Vete mesari a P. S amič Gosposve ska cesta 6 Tudi v tem pogledu se ni bati zadrege, kajti izbira najfinejših mesnih izdel* kov je tako bogata, da lahko ustreže* mo še tako razvajenemu gurmanu, se* veda pod pogojem, da nam dovoli fi* nančni minister. AH *te se že naročili na »PONEDELJEK"? Orijentalski narodi že prištevajo Lenina med bogove Med orijentalskimi narodi je nastalo mnogo legend, ki pripisuje Leninu božje poslanstvo -Začetek novega verskega pokreta, ki utegne uničiti evropsko kulturo, kakor je krščanstvo rimsko Skoro fantastična vera v fakta, ki vladajo zdaj v Evropi, izključuje navidez že vnaprei možnost postanka novega mita, odnosno novega verskega pokreta. A vendar Še nobena doba ni bila za postanek novega mita tako ugodna, kakor je naša To dokazujejo zgodovinske paralele- Nikoli ni bil svet tako realen in racijonalen, kakor v času Budhe. Mohameda in Krista. Budna, ki je postal najbolj mistična postava zgodovine, je bil med proroki največji materijalist. Novi mk nastaja tam, kjer je vzni-kel stari — v orijentu, med pastirji, gonjači velblodov in delavci. Proti njemu se nihče ne bori, ker se evropski svet noče in ne more boriti s pravljicami in legendami. Novi mit šele nastaja, posebnega pomena mu ne pripisujejo, a vendar krije v sebi večjo nevarnost za evropsko kulturo, nego vsa toliko razkričana propaganda moskovske internacijonale, ki sama odklanja in zatira ta mit. Ljudstvo bodočnosti se ne bo navduševalo za carje, bodoče armade bo vodil smešni detski mit. V takih primerih je najbolj nevarno negiranje. Tudi nosilci rimske kulture so se smejali mlademu krščanskemu mitu, toda prišli so orijentalski berači in pastirji, ki niti dobro govoriti niso znali, pa so vendar premagali vsemogočno rimsko cesarstvo. Omejeni in fanatični tvorci mita so uničili antični, matematično izpopolnjeni svet. Smejali so se jim. zasmehovali so jih. nihče ni hotel verjeti, da je njihov pokret resen. Toda siromašni orijentalski pastirji so zmagali s silo svoje fanatične mržnje, katere ni h ovi protivniki, nosilci rim-se kulture, niso imeli, kakor je nimajo zdaj predstavniki hiperkulturnih evropskih narodov. Za zapadni svet pa ni noben pokret tako nevaren, kakor je mladi, siln: in fanatični vzhodni mit, ki ruši pred seboj vse zapreke in se ne ozira ne na vero ne na raso. Proučiti novi mit o Leninu ni lahko, ker šele nastaja- Vendar pa lahko že zdaj sooznamo v njem vse tipične zna«, ke mita. Essad Bey se je mudil v raznih krajih orijenta. kjer je mnogo občeval s pastirji, derviši in berači. Pripovedovati so mu razne legende o Leninu, na podlagi katerih je prišel do prepričanja, da orijentalski narodi že zdai prištevajo velikega ruskega soci-ialnega reformatorja med božanska bitja. Arabska legenda Najzanimivejša ie arabska legenda, ki se je razš.rila v Siriji in Palestini, zlasti pa v severni Afriki, — pripoveduje Essad Bey. Po tej legendi je Lenin moskovski emir, džin, nesmrtni duh. Pred mnogimi tisočletji — tako pripoveduje arabska legenda — je poklical Said Sulejman iben Daud (kralj Salomon) k sefci vse duhove gora, podzemskih jam in gozdov. — Kdo izmed vas priznava Allaha in njegovega preroka Mohameda? — ie vprašal Said Sulejman. V odgovor so nekateri džini pokleknili in izkazali čast božanstvu, drugi so se pa upirali priznati Allaha. Prve je Said Sulejman blagoslovil, druge pa proklel in izgnal. Med onimi, ki niso hoteli poklekniti, je bil tudi Ahmar Lena iben Urša z gore Sonar v severni Afriki. Pri tem ie treba omeniti, da po- Henri de Regnier: Priznanje Nimam sina a če bi ga imel, bi ne želel, da bi bil tak, kakršen je moj nečak Jean de Liroir. In vendar, Jean de Liroir je imeniten, ponosen dečko. Malo jih poznam, ki bi tako prekipevali silne in zdrave mladosti, kakor orf. Star je štiriindvajset let. Je visok, krepak in lepo raščen. Ima nekaj več, nego je eleganca in vzvišenost. Je lep. Bil je vedno lep, kot deček, kot fantič in kot fant. Zdaj je krasen mladenič ali bolje rečeno mož. kajti bil je med vojno vojak. In ne samo da je bil na vojni, marveč se je tudi vrnil z bojišča nedotaknjen, brez najmanjše rane. brez vsake praske, a povrhu še s priznanjem hrabrosti. Porečete mi, da sem zelo svojeglav in da imata moj brat in moja svakinja prav, če se ozirata na svojega sina, na svojega edinca z globokim, ljubezni polnim občudovanjem, ki ga v polni meri delita tudi moji nečakinji Jana in Loui-sa. Svojega velikega brata obožujeta. Kakor roditeljema, tako je tudi njima idol. Sicer je pa Jean vedno zavzemal v rodbini položaj, o katerem se ni dalo disputirati. Njegov oče in mati sta bila v svoji zaslepljenosti napram njemu vedno skrajno pristranska. Jean je bil torej zelo razvajen. Lahko bi vam pripovedoval sto in sto groznih anekdot o vzgoji, ki jo je imel. Najboli presenetljivo je pa to, da Jean pod vplivom nekakega prirojenega, zdravega nagona ni postal največji falot. Ostal je razumen, čeprav so ga kovali v zvezde in ustremi vsaki ntegovl ML Ne da se mu I meni Ahmar rdeč, iben Urša pa lahko pomeni Rus. Ahmar Lena je jmel rdeče lase, visok je bil 40 komolcev, imel je črne roke ,koniski rep in kozlovska kopita. — AH veruješ v Allaha. Ahmar? ga je vprašal Sulejman. — Proklinjam ga in večno ga bom proklinjal, — je odgovoril Ahmar Lena-— Stojim tu pred teboj, da ti odkrito povem da se te ne bojim, ker si umr-joč, jaz sem pa džin. — Res si nesmrten, — je dejal Sulejman, — toda svojo nesmrtnost boš obžaloval dolga tisočletja. In zaprl je Lena v podzemno jamo, kjer je bilo njegovo telo vsak dan sežgano, a se je znova dvignilo iz pepela. Cela tisočletja je trpel Ahmar Lena te muke, slednjič je pa prosil Saida Sulej-mana odpuščanja in mu obljubil storiti vse, kar bo od njega zahteval. — Za vedno te ne morem osvoboditi, — ie dejal Said Sulejman, — enkrat pa smeš zapustiti podzemno jamo, da uničiš mosta nevemikov. — Zgodilo se bo po tvoji volji, — je dejal Ahmar Lena. Potem ga ie Salomon za nekaj časa osvobodil in Ahmar Lena je uničil vsa rimska mesta. Ker pa ni hotel priznati ATlaha, ie bil znova kaznovan. Ahmar Lena ie bil osvobojen drugič. Sam Allah se mu je prikazal. Ahmar je pokleknil pred njim in prisegel, da uniči vse neverenike, a med verujočimi uvede enakopravnost, srečo in mir. Nihč ne sme biti več, nego je njegov bližnji, nihče ne sme zapovedovati bližnjemu. Ko bodo uničeni vsi neve rnik i, bodo verujoči enakopravni fn močni brez duhovnikov, brez kraljev in brez policajev. Ahmar Lena je postal emir v Moskvi, uničil je mesta ne-vernikov in zdaj biva v marmornati jami (mavzoleju?), ker je podzemne jame že vajen- In od zdaj vlada vsemu svetu. Ta legenda Je v marsikaterem pogledu zanimiva. Novi mit mora črpati snov jz starega. Koliko momentov mfta o Mirhru je prevzel krščanski mit! Koliko jih preide iz islamskega in budhi-stičnega kulta v Leninov kult! Treba je še omeniti, da ie novi mit narodno-verskega značaja. Moskovski emir je arabski džin, narodni živeli se je tu polastil nadnarodnega življa. Groteskno je tudi opisovanje Lena. Imel je rdeče lase in črne roge. Kakor eksistira rimski, grški in celo kitajski Kristus, tako bo nekoč eksistiral arabski, mongolski itd. Lenin. Mongolska legenda Povsem drugačna je mongolska legenda o Leninu. V nji je Lenin «Lanan Bahadur*, sin tatarskega hana in Rusinje. Dolga leta je potoval Bahadur po svetu, bil ie menih v Urzi in budhistič-ni asket, potoval je kot derviš skozi puščavo in končno je našel v Samar-kandu izgubljeni džazak Džingis hana. (Džazak je izgubljeni moralno socijalni nauk in zakonodaja osvajalca sveta.) Ko je Džingis han osvojil Rusijo, ie izročil džacak svojemu sinu DžagafoTu, od katerega izvira tudi Lanan Bahadur. Lanan Bahadur je Čital džazak zapomnil si je stara mongolska navodna, kako osvoboditi svet in zvedel je, da je Moskva pripadala njegovim prednikom. Znova je zasedel Moskvo in uvedel džazak. Po džazaku morajo biti vsi bogataši oplenjeni in njihovo imetje je treba razdeliti med zmagovalce. Če ni vojne, je treba delati in sadove dela prinašati hanu, ki jih razdeli pravično med vse. Ta legenda je zelo zanimiva, ker naim odkriva vse elemente mita. Najprej vidimo v nji iskanje resnice, potem mistično bitje, ki naveže svojo eksistenco na staro mistično bitje, končno pa bodoče blagostanje človeštva. Tudi tu je Lenin narodni junak, Mongol, potomec Džingis hana. Perzijska legenda Zelo komplicirana ie mistična perzijska legenda. Essad Bevu jo je pripovedoval neki derviš v severni Perziji Za njeno razlago je potreben poznavalec percijskega učenja Sufi (perzijski misticizem). Lenin je po tei legendi inkarnacija Alija Imames Semana, ki je 40 krat vstal od mrtvih in je zdaj Mesija sveta. V prejšnjih časih je bil Lenin svetnik, čigar grobovi so v Italiji, v Gdansku in Hamadamu. Kopa! se je v večnem ognju in od tistega časa ne pozna več razlike med velikaši in berači. Pozna 12 svetih zakonov in razne druge tajne. Legenda sibirskih mužikov Groteskna je primitivna legenda sibirskih domorodcev. V tej legendi nastopa Lenin kot medved. Medved je Tot Sibirjakov. Kot medved je blodil Lenin dolga leta po pragozdu. Ruski general ga je hotel ujeti. Nastavil mu je v pragozdu sod vodke. Lenin je pil in se opijanil tako, da ga je general res ujel- Odpotoval je z njim po svetu in ubogi medved se je moral učiti plesati. Končno se je osvobodil, dobil je človeško podobo in zdaj se hoče osvetiti vsem generalom. Pomen in verjetne posledice Tudi drugi orijentalski narodi imajo najbrž že legende o Leninu- Bilo bi zanimivo ugotoviti, da-K se je bogata fantazija Kitajca sprijaznila z Leninovim pojavom. Važnejše je pa, da se poedine legende o Leninu polagoma spajajo. Tako se pripoveduje, da je Ahmar Lena v Samarkandu našel džazak in od tistega časa priznava Allaha. Tu sta se združili mongolska in arabska legenda. Tudi v Rusiji sam: je postal Lenin kljub III. internacijonali narodni svetnik. V mnogih vaseh vise poleg slik drugih svetnikov že zdaj Leninove slike. Pred njegovo sliko prižigajo ruski mužiki vsako leto 1. maja svečico, kakor jo prižigajo ob praznikih poedinih svetnikov pred njihovimi podobam:. Tudi tu je odnesel rrrit zmago nad resničnostjo. Politik Lenin je postil nosilec novega mita in vse kaže, da bo bodočemu človeštvu veliki ruski reformator to, kar je zdaj krščanskemu svetu Kristus, mo-hamedanskemu Allah odnosno Mohamed, budhističnemu Budha itd. Zgodovina se ponavlja in velika je verjetnost, da bo bodoče človeštvo uvrstilo Lenina med bogove. Če se zgodi to med orijentalskimi narodi, lahko nastane nevaren pokret, ki utegne uničiti zapadno kulturo, kakor je uničilo krščanstvo rimsko. Ni tudi izključeno, da se bo zgodovina ponovila še v drugem pogledu-Krščanstvo je bilo prvotno zamišljeno kot izrazito socijalni pokret, ki z vero kot tako ni imej nič skupnega. Prav lahko potegnemo paralelo med prvotnim krščanstvom in ruskim komunizmom, če upoštevamo razliko med takratno ;n sedanjo strukturo človeške družbe. Kakor je bil Krist za takratne čase največji socijalni reformator, tako je Lenin za našo dobo nosilec nove orijentacije v pogledu popoldne preureditve človeške družbe. In kakor so Krista razpeli na križ. pograbili njegove ideje, jih prikrojili po svoje in skovali iz njih najmočnejše orožje za zatiranje vsakega pokreta, ki gre za zboljšanjem položaja nižjih in srednjih slojev, tako se lahko zgodi, da bodo tudi Leninove nauke »pačili in da bo dosegel njegov epohalni pokret ravno nasprotno, kar je hotel. Vse je odvisno od politične zrelosti, izobrazbe in orga-nizatorične sposobnosti onih. ki jim je Lenin zapustil svojo veliko dedščino. Erdelv pred sodiščem Po daljšem presledku se je v torek nadaljevala senzacijonalna razprava proti madžarskemu pustolovcu Erdelv-ju, ki je obtožen, da je umoril v Mill-stadtu svojo ženo Ano Forgacs. V torek so bile zaslišane prijateljice umorjene Forgacsove, večinoma gledališke igralke, ki so izpovedale, da je mož že pred poroko pretepal Forgacsovo. Baje ni nikoli imela namena izvršiti samomor in po zastrupi jen ju v maju je pripovedovala, da ji je dal Erdelv pokvarjena lekarstva. Ko je prvič vzela ta lekarstva. ji je postalo slabo in začela se je dušiti, potem je pa dobila velik tek do jedi tako, da to je Erdely silil, naj še jemlje lekarstva, češ, da ji pomagajo. Vzela je še dva praška in se onesvestila, na kar je ležala delj časa v sanatoriju. Spala je vedno dobro m nikoli ni prosila moža, naj ji da praške veronala. Pisatelj Štefan Bekeffi je kot priča izpovedal, da je nekoč govoril z Erde-Ivjem, ki mu je izjavil: Ana se mi gnusi kakor garjev pes. Ne morem se je odkrižati." Neka prijateljica umorjene je izpovedala, da je Forgacsova vodila točen dnevnik. Obtoženec o tem noče ničesar vedeti. Nekateri njegovi prijatelji pravijo, da je imela Forgacsova intimno razmerje tudi z drugimi moškimi, kar pa nasprotuje izjavi prijateljic umorjene. Šef-zdravnik zavarovalne družbe dr. Szrlard je preiskal Forgacsovo pred njeno poroko in pravi, da je bila morfinistka in da je redno jemala veronal in medinal, ker ni mogla spati. Morfij je uničil njen organzem in nastopila je s;!na nevrastenija. Sodni zdravnik dr. Minich je polemiziral s pričo in izjavil, da je izključeno, da bi bila Forgacsova morfinistka. Po živahnem prerekanju med pričo in sodnim zdravnikom je dr. Szilard končno popustil in priznal, da si je izjavo o za-strupljenju skonstruiral na temelju pripovedovanja Forgacsove. Včeraj se je nadaljevalo zasliševanje prič. Konec poštne znamke? V Nemčiji so imeli z uvedbo strojev za frankiranje pisem brez poštnih znamk slabe izkušnje. Za ta sistem so pridobili sicer banke in druge slične zavode, uradi si pa niso nabavili teh strojev, ker so predragi. In baš z uradi kot odjemalci so najbolj računali. V celi Nemčiji so prodali doslej 1700 strojev za frankiranje pisem. Nasprotno pa frankirajo v Ameriki s strojem 13% vseh pisem in poštnih pošiljk. Nada na uvedbo strojev na poštah se torej ni obnesla, ker večina ljudi ni točno informirana o postavkah poštnih pristojbin. Potrebna bi bila torej podrobna informativna služba in velika izguba časa, ki bi odtehtala prihranek pri stroju. Treba bo še nekaj let, predno se stroj za frankiranje pisem razširi. Tudi uvedba posebnih prodajaln poštnih znamk v večjih mestih Nemčije se ni obnesla. Občinstvo misli, da v teh prodajalnah ne more dobiti tako točnih informacij, kakor na pošt:. Pač pa se ie obnesla dostava pošte v vasi in manjša mesta z avtomobili. Ta novost Da pomeni konec političnega poklica vaškega psmonoše. Tudi domači poštni nabiralniki, ki naj bi jih imela vsaka hiša, se niso obnesl:. Odpor proti njim ie bil nepričakovano velik. Edina prednost domačih poštnih nabiralnikov bi bila Po mnenju poštnh krogov v tem, da bi pismonošem ne bilo treba hoditi po stopnicah. Enaka usoda je zadela tudi avtomatične poštne nabiralnike v poštnih uradih n dostava pisem potom zasebnikov. Zdi je v Nemčiji samo 180.000 avtomatičnih poštnih nabiralnikov. V Ameriki so pa cele pokrajine, kjer sploh ne poznajo dostave poštnih pošiljk na dom. Vprašanje, aH bo poštna znamka izginila iz prometa, torei še davno ni rešeno. KIJ tč Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! ■ • Striček Sam dobi spomenik Iz Troye v državi Newyork poročajo, da dobi humoristični prototip Se-veroameričana Uncle Sam dostojen spomenik. Malokdo ve, da je Unde Sam res živel. Na njegovem dosedanjem spomeniku je napis: cSamuel VVil-son, umrl 31. julija 1854 v starosti 83 let Betsev, soproga.» Samuel Wilson, po katerem je bila modelirana popularna osebnost SeveroameriČana, pa ni bil visok in suh, niti ni nosil cilindra, marveč je bM srednje, krepke postave- Rojen je bil 1. 1768 v Masonu, država New Hamshire in pri krstu je dobil ime Sam. Med revolucijo je izgubi! njegov oče vse premoženje in 21 lernl Sam se je preseli! z bratom Ebenese-rom v mesto Trove v državi New**ork. kjer sta ustanovila opekarno. Med anglo-ameriško vojno L 1812 je dobavljal Sam z Elbertom Andersonom v trdnjavo Cralo prekareno meso. Meso ie bilo dobro in mož, ki ga je dobav-lial. ie postal kmalu popularen. Tako je nastalo ime Uncle Sam. Legenda pripoveduje, da je nekoč neki vojak vprašal, kaj pomenita na zabojih začetnici U. S. (United Staates). To pomeni Uncle Sam, je odgovoril drug vojak. Ta dovtip se je kmalu razširil in o vsem, kar je bilo označeno z začetnicami U. S., pa naj so bili to konji, vozovi, topovi ali municija, se je govorilo, da je last strička Sama- O Samovem značaju priča sledeča zgodba. Nekega dne je obedoval pri svoji sestri, ki je imela mnogo otrok in zato je prinesla juho na mizo v vedru. Komaj je pa sestra odšla, je postavil striček na mizo namesto vedra z juho vedro vode. Glavna stva»\ — Možiček, na izprehod rojdem in rada bi vzela b se'joj o:ro*.'Ča, pa ne vem, kateri bi spada k tejle obleki. Težak položaj. — Žena mi piše, da ostane še 14 dni na počitnicah, Če ji pošljem denar. — No, to bi bilo imenitno . — Imenitno bi že bilo, toda kaj naj počnom kot slamnati vdovec brez denarja? očitati, da bi si bil dovolil karkoli, kar bi ne bilo v skladu z moralo. In tako je bil domačim vzor popolnost", a lahko si mislite, da ga je vojna v njihovih očeh še bolj po veličala. Ne smete misliti, da ne znam pravilno oceniti sposobnosti svojega nečaka Jeana de Livoir. Sicer pa imam tega fanta rad in med obleganjem Verduna sem preživljal grozne trenutke. Imam ga rad toda to me ne ovira, da bi ga ne sodil. Ah! Kako bi se zgrozil njegov oče če bi mu povedal, kaj mislim o njegovem sinu. če bi mu ga pokazal takega, kakršen ie v resmci! Moj ubogi brat bi tega sploh ne razumel. Sai ne ve. kakšna neukrotljiva volja, kakšna nebrzdana svojeglavost, a morda tudi premišljena brutalnost se skriva za pri-kupljivostjo njegovega sina. A to veselje do življenja, to hrepenenje po moči in užitkih, vse to, kar označuje Jeana kot simpatično, obenem pa strašno bitje v njegovi sili, v njegovem zdravju in prekipevajoči mladosti! Sicer pa nisem jaz tisti, ki ga bo karal zato, da je tak, kakršen je. Trpel sem dovolj s tem, da sem slabič in preveč plah, da nimam tiste volje, ki bi zaoovedovab. meni samemu in drugim. Bratu nisem niti z besedico omenil, kaj mislim o njegovem sinu. Ne verjel bi mi in pa — čemu bi mu kvaril veselje videti Jeana, kako ga zanaša po letih samozatajevanja in izpolnjevanja dolžnosti v vrtinec pariškega življenja. Kajti ima uspehe, ta preklicani dečko, kar je res, je res. Marsikaj laskavega slišim o njem. Pripovedujejo mi o njegovi sreči v ljubezni, česar ml on sam še nikoli ni omenil, ker je skromen. Tako sem tudi zvedel, da navdušeno dvori madame de Lignerv. Pri tem imenu v zvezi z imenom mojega nečaka Jeana de Livoir sem imel neprijeten, skoro bi dejal bolesten občutek. Spomnilo me je nečesa iz nedavne preteklosti. Videl sem znova Dia-no de Lignerv v polnem sijaju njene triumfalne mladosti, isto Diano, ki sem jo pred petnajstimi leti tako vroče in strastno ljubil. Že samo njeno ime je pretreslo srce petdesetletnega moža. Kako davno je bilo. Toda s kruto točnostjo sem si priklical v spomin najino burno ljubavno razmerje. Ah! Kako me je mučila in kako rafinirano je znala ta Diana de Lignerv razgibati v meni vse strune muk zaljubljenega! Kako je izkoriščala moio slabost! Kako se ie igrala z menoj, kakšen vrtinec Čustev je vzbudila v meni! Samo s prstom je pomiga-Ia pa sem bil očaran in obupan, ponosen in ponižan. Bil sem suženi njenih fantazij, sluga njenih kapric, dokler me ni z neverjetno hladnokrvnostjo odslovila. Od tistega časa je nisem več videl, ker sem se mudil zelo pogosto izven Pariza. Pač pa so mi pravili, da je ostala vedno lepa, brezčutna in nevarna. In glej, naenkrat, iz globin preteklosti me ?e zbodla tajna ljubosumnost v srce. To krasno telo objemlie zdai Jean s svojimi mladimi rokami, ta usta, ti bujni lasje, ta prekipevajoča nedrija so zdaj njegova. Mar ni bila ona eno tistih bitij, ki jim čas ne raz je lepote, dočim spomin na nje nikoli ne zapusti onih, ki so se z njimi srečali? Komaj sem se dobro zavedel, česa mi je žal, me je postalo sram in iskal sem opravičila za svojo ljubosumnost. Koliko nevarnost je pomenila taka strast za mladega moža v letih Jeana de Liroir! Diana de Lignerv je bila strašna ženska, a Jean dokaj neizkušen v ljubezni. Tri leta v strelskih jarkih niso posebno dobro vzgojno sredstvo. Jean je bil sicer svojeglav in robat, toda kaj zmore robatost in trma proti prebrisanosti in hladnokrvni pokvarjenosti takele Diane de Lignerv? Pa vendar ne bo Jean pretrpel vseh onih muk, ki sem jih moral nekoč jaz? Mar hoče z njim začsti igro, ki jo je igrala z menoi? Toda kako odvrniti Jeana od preteče nevarnosti? Opozoriti ga na njo? Ne verjel bi mi. in pa, koliko ponižanje odkrivati pred njim stare rane svojega srca! Prositi Diano de Lignerv. na; mu prizanesel? Smejala bi se mi. A ta misel mi je bila neznosna. Gotovo poznate restavracijo Pelle-rinov na otoku Sain-Louis. To je diskretna in udobna hiša, kjer lahko v okusno opremljenih sobah nemoteno pojeste, kar vam nudi imenitna kuhinja. Včerai sem tam obedoval, ko sta vstopila dva za^ublejnca. Kar mraz me je spreletel. ko sem ju zagledal. Diana de Lignerv je šla spredaj hitrih, ritmičnih korakov, moj nečak Jean pa za njo. K sreči me je na pol zakrivala zavesa tako, da me nista opazila. Sedla sta na drugem koncu dvorane, toda od svoje mize sem ju dobro videl. To čudovito naključje me je zadržalo in namesto rW bi odšel, sem naročil še eno kavo. Mogel sem nemoteno opazovati Diano, katere že več let nisem videl. Bila je Še vedno lepa, kakor so mi pripovedovah prijatelji. Zdelo se je, da se je Čas ni dotaknil. Bilo je še vedno isto divno lice, isti bujni kodri, isto elegantno in harmonično telo. Ničesar še nd bilo na nji, kar bi ogrožalo njeno mikavnost. Nihče bi ne verjel, da je med njo in Jeanom tako velika razlika v letih. Diana de Lignerv je bila še vedno Diana de Lignerv, a vendar, a vendar... Oh! Razumel sem. In naenkrat se je razlil po vsem mojem bitju blažen mir, pomešan z neke vrste zlobnim zadoščenjem. Razumel sem: Diana de Lignery je ljubila Jeana de Liroir. Da, da, ljubila ga je, ljubila z žgočo, blodno, suženjsko strastjo katere se ni mogoče ubraniti. To se je videlo iz vsake njene kretnje iz vsega njenega ne-hanja. Ljubila ga je, kajti bi! je morda njena zadnja strast, v kateri vzplamti zadnji plamen mladosti. Oh, kako se bo pokorila in kako postrežljiva bo, samo da ga obdrži, svojega zadnjega IjubČka! Kako bo nremagovala pred mim svoj ponos! Kako rada se bo odrekli a vsem SVorm kapricam! Zdaj se nisem več bal. Ni bil Jean, ki bi trpel. Trpela je ona. O tem sem bil trdno prepričan. Zadostovalo je pogledati, kako jo je Jean ogledoval s sebč-nostjo svoje neukročene silne mladosti, s svojo brutalno poželjivostjo, nas!čeno in že pojemaiočo O tem sem bi! prepričan in biTo me ie malone sram. da sem se veselil tega. kakor nagrade usode. To ni lepo vem dobro i-pr vani (u priznavam, toda človeško srce ima svoie slabe strani in ljubezen je v takih primerih brez moči. Edgar \ValIace: 16 Kdo je morilec ? Roman. — Samo to je nedvomno, da je videl morilca-- — A revolver? — To je bil običajni revolver. Slišal si, kako je Gritt pravil, da ga je odprl. — Mar ni mogoče človeka ubiti z revolverjem? — >e vprašal Stone nestrpno. Sokrates je prikimal. — To je že res, toda Mandle je bil ustreljen z avtomatično pištolo, ki se ne odpira v sredini. A Jetheroe — Sokrates je vstal. — Porabim prvo priliko in še nocoj posetim tega gospoda, da zvem, kaj je videl in slišal pri Treh hrastih v hipu, ko je Mandle umiral. XIII. STREL V TEMNI NOCl. V Scotland Yardu je uradnik, ki živi samo v preteklosti med zaprašenimi letniki novin in z veseljem brska po neštetih pozabljenih dogodkih. Ve točno za vsak dogodek in vsako malenkost, znani so mu izidi vseh preiskav. Popoldne mu je pisal Sokrates dolgo zaupno pismo, ki je šlo takoj na pošto. Molly in njegov brat sta se vrnila s ooseta pri Jetheroeu baš v trenutku, ko je končal pismo. BHa sta tako zaljubljena in zaverovana drug v drugega, da je Bob Stone ves ogorčen odšel domov. Popoldne je prispel Mandlejev odvetnik, ki je Molly zaslišal. Bila je zelo presenečena, ko je zvedela, da ji je Mandle zapustil večino svojega imetja. Oporoka je bila zelo stara. Mandle jo je napisal že prva leta zakonskega življenja. Vse premoženje je zapuščal Mollyni materi. Mandle je prezrl, da preide njegovo premoženje nekoč na pastorko. Za dodatek k oporoki pa tudi pozneje ni poskrbel. Skrivaj je odvetnik Sokratu povedal, da je često govoril z Mandlejem o dedščini, toda mož MoIly ni hotel ničesar zapustiti. — Ne vem točno, kaj je nameraval početi z imetjem, — je dejal odvetnik, — toda kakor mnogi ljudje, tako je tudi on odlašal odločitev. Gospodično Templetonovo je dozdevna plemenitost njenega očma rxmririla in mislim, da je najbolje pustiti jo v tem prepričanju. V resnici pa Mandleju niti na misel nI prišlo zapustiti ji večino premoženja. — Zdi se mi, da bi ne ravnali prav, če bi izdali Mandlejeve naklepe, — je dejal Sokrates in s tem je bila zadeva urejena. Dekle ni niti slutilo, da ji je zapustil premoženje mož, ki jo je sovražil zato, ker ga je spominjala na podlost, ki jo je zakrivil z njeno ma-ter.o. Kajti John Mandle je zakrivil najgršo sleparijo s tem, da je prepričal njeno mater o smrti njenega moža in K> prisilil v bigamijo. Odvetnik ie ostal na kosilu in šele ob devetih se je poslovil in hitel na kolodvor, da se vrne v London . — Zdaj :e že prepozno, da bi po-setil Jetheroea, — je dejal Sokrates. — Kai si bil namenjen k njemu? — je vprašal Lexington začudeno. — Da. Kaj misliš o njem? L exington se je zamislil. — Ne vem. Dejai bi, da je poštenjak. Kadila sta cigare in se izprehajala po cesti pred hotelom. — Iz Haslemerja je prišla na tvoj naslov pošiljka, — je omenil Lexing-ton mimogrede. — Res? Kje je? — Naroči! sem, naj jo odneso v jedilnico. Sokrates je takoi odšel v jedilnico in našel zavoj na kredenci Dekle se je smejalo, ko ga je razvijal. — Razmišljala sem, kaj neki je v njem. Bože moj, saj to je debela knjiga! — To je seznam vseh mest in naselbin v Angliji, — je dejal Sokrates in začel listati no knjigi — Kaj iščete? — je vprašalo dekle in odložilo svojo knjigo. — Iščem deželo zaspancev, kamor romajo vsi pridni otroci po devetih zvečer. Mislim, gospodična, da bi kazalo tudi vam napotiti se tja. — Prav pravite, gospod Smith. —- Prepričan sem, da me boste kmalu nazivali Sok, — je zamrmral sam pri sebi, toda dekle ga je slišalo. — Zakaj? — je vprašate. — Ti veš, Lexington, zakaj? Lex se je začudeno ozrl na brata. — MolIy, ne zamerite staremu Soku, — je dejal v zadregi. — Spremim vas do stopnic. — Gotovo jo zadene težka nesreča, če je ne spremiš, — je dejal Sokrates hudomušno, toda zaljubljenca sta bila že zunaj in vrata so se zaloputnila za njima. Čez četrt ure se je Lexington vrnil. — Izprehajala sva se malo po cesti, — je dejal in zardel. — To sem si mislil Sokrates ni odvrnil pogleda od adre-sarja. Oba ključa, najdena v obžgani pisalni mizi, sta ležala pred njim. — Močvirje na... Čem? — je dejai in se igral z obžganim lističem. —Morda je to Ime vasi. Sokrates je odkimal z glavo. — Tudi jaz sem mislil. Toda našel sem mnogo imen, kakor Slowe na planoti in Widdicome na blatu in več krajev v gozdu, toda nikjer nisem našel Močvirje ne na planoti, ne na blatu, ne v gozdu. Zato mislim, da gre za posestvo in samo v Devonshldu dajejo posestvom tako čudna imena. Najpri-kladnejša se mi zdi «Močvirje na blatu*. Naglo je zaprl knjigo. Čemu si beliš s tem glavo? — Zakai si je Mandle tako prizadeval, da bi nihče ne zvedel za ta kraj, da je imel celo ključe od njega spravljene v skrivnem predalčku pisalne mize. — Kaj nameravaš storiti? — Brzojavki sera največjemu zemljiškemu posredovalcu v Devonshiru in ga prosil, naj mi sporoči, če mu ie znano posestvo Močvirje na Blatu. Če ne dobim zadovoljivega odgovora, pregledam na ta način Ravnine v Snssexu, a zadnja moja nada bodo Močvirja. Morda gre pa za Močvirje v močvirju. Ne razumem, zakai ne daje ondotno prebivalstvo posestvom svojega imena. Spravil je ključe v žep. — Rad bi te vprašal, če pojdeš z menoj na izprehod. Priznavam, da nisem tako lep in moja roka, ki jo redko kdo stisne, je okorna in trda. — Ni moja navada stiskati ljudem roke, — je dejal Lexington nervozno. — Sok, nehaj že vendar. To mi gre na živce. — Beži no, — se je zasmejal Sokrates in vzel čepico. — Dobro, pojde-va torej na pogorišče fn bova čakala inspiracije. Vsak zase sta stopala po temni cesti. Nehalo je deževati in v luninem svitu so se videli beli oblački dima, ki se je valil iz razvalin VVoodlandsa. Samo trta je ostala nepoškodovana. — Ali res misliš, da Jetheroe vse ve o umoru? — je vprašal Lexington. — Prepričan sem o tem, — je odgovoril Sokrates nepričakovano. Odgovor je bil tem bolj nepričakovan, ker Lexington še ni vedel, kaj je povedal Gritt in kaj je pričala Molly. Sokrates mu je to v kratkem povedal. — Prepričan sem, da je bil Jetheroe priča umora, — je dejal Sokrates. — Popoldanski pogovor z Molry se povsem strinja z Grtttovo izjavo. Jetheroe je šel pogledat, kdo jo je zasledoval Ležala je na preprogi in čitala, okno je bilo odprto tako, da je dobro slišala tudi Grittove korake po stezici. — In misliš, da je slišala tudi strel? ~ Ne, dasi je to nerazumljivo. Okna so namreč obrnjena proti severu, strel se je pa razlegal od juga ali bolje rečeno od jugovzhoda. Vendar pa ... Oba sta se naenkrat ustavila, kajti v tihi nočn sta razločno Čula strel. Nekdo je ustrelil zelo blizu ceste. — Kaj je to? — je vprašal Lexing-ton In srce mu je začelo močno utripati. — Nekdo je streljal z revolverjem. — Ne, z avtomatično pištolo. Poznam jo po strehi, — je dejal Sokrates. — Strel se je čul od Treh hrastov. Vzel je iz žepa svetilko in posvetil v grmovje. — Tu je steza. Hitro na delo. Samo pazi, da drugi strel iz teme ne zadene tebe. In kakor bi trenil z očesom, se Je pojavil v njegovi roki revolver velikega kal:bra. Tiho sta hitela po stezi, ko sta pa prispela skozi grmovje do dre« voreda. je Sok ugasnil luč in počasi sta nadaljevala pot. Za hip sta se ustavila, ko se je pojavila debela veja, ki se je odražala v mesečini na nebu. Slišala sta samo svoje globoko dhanje. Sokrates ie znova prižgal svetilko in stopil naprej. — Ah, da, — je zašepetal. Bil je isti «ah da», kakor takrat, ko sta našla Mandlejevo truplo. Pod vejami je ležal nekdo z razprostrtimi rokami na trebuhu. Izpod glave mu je curljala kri. — Jetheroe! — je vzkliknil Sokrates in hotel obrniti telo na hrbet. Tedaj se je začul v neposredni bližini klic divje radosti ki je pretresel Lexingto-na do kosti Sokrates je naglo obrnil svetilko v ono stran, pa ni ničesar videl. — Pridi iz grmovja, sicer ustrelim! — je zaklical. Bum! Krogla je Sokrata za las zgrešila. Dvakrat je Sokrates ustrelil v smeri, odkoder je prižvižgala kroga, nato je grmovje zašurcielo in vse je bilo tiho. Oba sta plamia v goščavo in slišala, kako se lomijo veje pod nogami ležečega napadalca. Čez četrt ure sta opustila zasledovanje in se vrnila k Trem hrastom. Tam ju je Čaka to silno presenečenje. Truplo Theodorja Kermetha Warda, alias Jetfoeroea je izginilo. Pred sodiščem. — Sram vas bodi, Janez, že 20-krat ste bili kaznovanj. — Kar je res je res, slavno sodišče, poznam pa gospode, ki imajo na vesti nad 20 zločinov, pa niso bili še nikoli kaznovani Iz delovanja SK Ilirije v poslovnem letu 1927-28 Občni zbor SK Ilirije. — Zanimivo poročilo predsednika dr. Dularja* — 17 let agilnega dela za povzdigo našega sporta. Matica vsega slovenskega sporta in vodilni slovenski klub SK Ilirija je p>lagate včeraj na svojem rednem občnem ^^>^^u bilanco svojega delovanja v preteklem poslovnem letu. Občni zbor je bil zel) dobro obiskan, dvorana restavracije pri >T.eruc nabito polna. Zbralo se je polnost evil a-> acilno članstvo Ilirije, navzoči so bih delegati in zastopniki drugih klubov in odlični javni hmkcijonarji. Zborovanje je vodil in otvoril predsednik kluba g. dr. Milan Dular. Uvodoma je toplo pozdravil vse navzoče, izrekel je dobrodošlico delegatom raznih klubov, nato pa je kratko in informativno poročal o klubovem delovanju v preteklem letu. Navajal j©, da se je odbor pogosto sestajal in dostikrat rtz-motrival aktualne zadeve pozno v noč. Razpravljal je tudi o tako zvani »športni politi-kic, ki je rak-rana vsega našega športnega gibanja hi povdarjal, da je pač zadnJS čas, da se sport povrne nazaj v svoje normalno stanje. Klub je sicer živel z vsemi ostalimi klubi v dobrih in prijateljskih odnošajih, do nesoglasij je prišlo samo z ASK Primorjem. Odbor je večkrat iskal sredstev in potov, ki naj bi dovedla do pomirjenja obeh klubov, odkrito in z veseljem pa tudi pozdravlja def-stvo, da se sedanji odbor ASK Primorje zelo trudi, da odstrani te napake. Upati ie, da pride med obema kluboma do sporazuma in da se ne bo več vodila zakulisna borba intrig, marveč da bosta kluba svoje moči merila edino-le na zelenem polju, na vodi in vobče samo v sportu. Temeljita reorganizacija in saniranje teh razmer pa bo doseženo šele takrat, ko bo odpravljen današnji način prvenstvenega tekmovanja, ki ni drugo, nego lov za točkami. Posebno nogometni spori je potreben reorganizacije. Nogometne trk-me naj bodo zbirališče ljubljanskega meščanstva, na zelenem poljn naj se eoji plemenit in fair sport, kakor si ga pač naša publika želi. Z žalostjo v srcu mjra pač ugotoviti, da je danes nogometno igrišče često zbirališče gotove klike in kričačev, ki se radi na prav huronskl način zdivjajo. Razumljivo je, da to porazno vpliva na publiko in posledica tega so prazne blagajne. Največja pridobitev SK Ilirije je bila v preteklem letu zgradba modernega, z vsem komfortom urejenega kopališča. To kopališče je velika higijenska pridobitev za Ljubljano, ki pač ni mesto bogatih penzijonistov in zasebnikov, ki lahko ves božji dan porabijo za kopanje, marveč mesto pridnih in močno zaposlenih meščanov, ki bodo lahko opoldanski odmor izkoristili in osvežili svoje telo. Kopališče je bila inicijativa in ideja inž. gosp Bloudeka, ki je tudi v glavnem pripomogel, da je bil načrt zgradbe realiziran. Zahvala gre obenem stavbeniku g. Zupanu. Oba sta Iliriji in Ljubljani zgradila kopališče, ki ga ne najdemo širom naše države. Ob zaključku svojega govora se je predsednik g. dr. Dular tudi zahvalil novinarjem za njihovo požrtvovalno delo in sploh vsem, ki so klub moralno in gmotno podpiral. Apeliral je na odbor, naj klubu zopet posveti vso požrtvovalnost in ljubezen, dočim je bil zaključek njegovega govora posvetil članstvu, ki naj se zaveda, da zastopa Ilirija barve prestolice Slovenije in da je Iliriju miren in dostojen meščanski klub. Z y -slom »zdrav duh v zdravem telesu!* je zaključil Bfoj ^o-vor, ki ga je vse članstvo vihamo odobravalo. Obširno in pregledno poročilo je podal nato tajnik g. Betetto. Navajal je, da je Ilirija z včerajšnjim dnem zaključila 17. leto svojega obstoja m 17. leto dela za slo« venski sport vobče. Tudi v preteklem letu je bilo klubovo delovanje nadvse agilno in nadaljevano v duhu prevzetih tradicij Ili* rija je tudi v preteklem letu vzgojila v športnem m družabnem oziru mnogo mla--dine, v duhu izpolnjevanja do]žm»ti na» pram državi, narodu, rodbin m šoli. Da ie mogla vse to vršiti, je tudi leto> vzdrže« vala več ign&č in tehničnih naprav. \j ta način je Ilirija izvrševala važen del socijal* nih nalog občine in države, s svojimi številnimi medmestnimi m meddržavnimi prire* ditvami pa obenem predstavlja važen fak* tor v tujsko-prametnem pogledu V sport* nem pogledu je Ilirija tako doma, kakor ši* rom države m v tujini dostojno zastopala barve Ljubljane. Vsi odseki so delovali zelo marljivo, a rudi odbor se je vestno sestajal. Imel je v preteklem letu 62 plenarnih sej, 14 sej predsedstva, številne članske ir. sek-cijske sestanke Lani je štela Ilirija 63 usta? novnikov, 365 rednih. 328 podpornih članov m 204 narašča j nikov, skupaj 951 Nastopov je imela Ilirija lani 197, od teh največ nogo* metnih, dalje hazenskih, smuških, plavalnih, drsalnih in lahkoatletskih. Po blagajniškem poročilu je bil odboru podan absolutorij, nato so podali svoja po* ročila načelniki posameznih sekcij. Po po* ročilih se je razvila zan. debata, v katero je poseglo več govornikov. Sledile so volitve, pri katerih je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. Milan Dular* podpredsedni* ka prok. Ivan Jerman, in dr Ferjančič, tajs nik Ivan Jerala, tajnik II. Mirko Šircelj* tajnik III Božo Kramaršič. blagajnik Rudolf Medic, blagajnik II Ivan Baltesar, Pdschl, Vreček, Hotič, gospodarja Albin Rotar, Jo* sip Verbič. arhivar Ivan Komar* odborniki: kapetan Mirko V iz jak, dr. Martin Majcen, inž. Stanko Bloudek, dr Mirko Kuhe!J, dr. Stanko Lapajne, Evgen Betetto. Načelnik nogometne sekcije: Bel tram in načelstvo: dr. Šarabon, dr. Maver. Zupan in Dramiča* nin, lahka atletika prof. Čop, hazena dr. Majcen, težka atletika Kos Anton smuška Kari Šircelj. tenis Milan Kmet* plavanje Gojko Stof kovic drsalna mž. Stanko Bfous dek zabavna St-ine Seum'g. Revizijski odbor: Etbm Bežek, Julij Deu. Emil Rumpel. Razsodišče: dr. Alojzii Praunseis, dr. Jer* nej Demšar, Zdenko ValaSek, dr. Jože Pret» part primari j dr. Ivan Jenko. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Vsem naročnikom in čitateljem „Slov. Naroda" ila glavna in pooblaščena razpošiljalnica lne dopisnice, da omogoči našim Čita-ovega kola. Žrebanje prične že 7- Jana hranilnica, r. z. z o, z., izplačala vi-čati, z ozirom nato, da so srečke tako obitek, pa prav velika, da si vsak naš z malenkostnim zneskom pridobi pre- Današnji izdaji ,SL Naroda' je prilož srečk državne razredne loterije naroči tel jem da si naročijo pri njej srečke n nuarja 1929. V vseh pretečenih kolih je Zadruž soke zneske na dobitkih in ie priporo poceni možnost, da se zadene večji d državljan kupi eno srečko. Morda si može nje. Srečke naroČite takoj pri domačem zavodu, ker bodo kmalu pošle. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Nemške bokserje 1 psa, 2 psici, Jelenjerjave barve s krasno Črno masko, 4/r mesece stari, z rodovnikom proda Kramaršič, LJubljana, KoJeziJa, Vila Kanaria. 2758 Učenko sprejmem v mešano trzovino na dežen. Lahko je tudi revnih, poštenih staršev Ponudbe nt upravo Slov. Naroda pod cUčeoka*. 2743 P. n. občinstvu vljudno nazna-n|amv da otvorim dne 16. XII t L oa Celovški cesti št 41 (S p. Šiška) svo| ioto atelie Temelfifa strokovna izobrazba in tehnično moderno opremljen atelje sta zadostno jamstvo za brezhibno izdelavo. Z odličnim spoštovanjem F, Hudnik. Cenjenemu občinstvu vljudno ■ nammijam, da tem otvoril na Tor-JsJbam tren it. 2 svoj brivski in Sesalni salon bom vodti točno ki so-fkfao ter po sstOsafJ cetaah. Izvrševal bom vsa v svojo stroko spadajoča dela, t. J. v postrežbi gospodom, striženju bnbJ-fraeor. o-adtiKrseJn ttd. — Se priporočam M. OORENC. 2752 Trg. pomočnik mlad specertet feH premecuta mesto; sre tudi kot psaKsat v ma-enrfaktcro. Po—dba aa opravo Sov. Naroda pod «dober prodajalec/2729. I MM m ■ MIIIMi ■ M i Krušno moko n a J b o 11 S e vrste dobite vedno svežo pri A. A M. Zor man Ljubljana, Stari trg 32. Blago dostavimo tudi na dom. Prevzamemo v mlev tudi vsako množino domače ali banaške ijsenlce — pri manjšib množinah po takoi zamenjamo za moko in otrobe. iinmimniimi Orehe f in orehova Jedrca nodi aatagodoeje M. Oeriak. UobUaoa, Prečna al. 4. _J751 Snežne urile ii galose sprejem a v popravilo rvrdka Matija Trebar. LJubljana Sv. Petra cesta st C 108/T Prodajalka ieli službo v trgovini v mesta alt na deželi. — Poeodbe na opravo Slov. Naroda pod »Prodada tka* 2742 Gostilno dobro kJooo, v prometnem kraju na Notranjskem, ob de£e*S cesti, v bilimi postaje, oddam v najeta a« od Istra. Nastop takoi aH po doeovorn. Ponudbe na opravo H-sta pod «OostMna»/2722. Kupujemo zlato, srebro, platin in plačamo 1 srebrno krono Drn 3.60. 2 srebrni kroni Dte 7.20. 5 srebrnih kroo Dm 18__. Prevzamemo v posateofe ki posrebre-afe. — Tovarna sa locenje dragjb korrtm, Sp. Slika, Sv. Jerneja cesta stav. s. 110-T l! aa Eongresnem trgu OouDi stoti za suknje od . . L)tn 1&£'— Mandarin n črna sukna od .... „ 165*— Marengo in kamgarn1 črni za plesne in večerne obleke od 15 224'-148*— 72-— pri NOVAK-U v spec. trgovini sukna ^A)BOL|t (W|Umadi po Din 23'—, m a Din 13*50 Pnim r*na in praktična Božična rs novoletna davila I Moi novi cenik govori dovoli! (Brezplačna dostava). RADIO FRANC BAR Samo Mestni tro 5/1. Samo Mestni trg 5/1. 1ADRUZNA HRANILK1CA reg. pos* in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI. Sv. Petra cesta 19 r'odeiiuie ^sakovrtne Kredite, esfcomtira menice, InKa- Sprejema Hranilne vloge aa knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec sreč* Državu* razredne ioten ;ir* fakture tei IzvTšnie razen deviznih in vslntnltt vse računu ter ilb obrestuje po dogovoru naiugodneie. vodi poseben oddeie« za niih prodajo, poleg tega proda ; == v hanćnr stroko 19 (poleg nunske cerkve) Ček. račun štev. 12619 Telefon št. 2003. Trgovina in tovarniška zaloga: inštalacrski materijal, motorji, telefonski aparat', moderni lestenci in svetiljke. Rad o aparatt. gff ■ ■ ■ ^TTTTn H B ■ ■ ■ ■ ■ t H m II ■ ■ B ■ ■ ■ H B H H ITTf if II H ■ H B I Doigouhi Jernejček tat Princesa v pomaranči ae imenujeta knjižici, odeti v pestrobokie, nalašč za otroke slikane ovitke :n opremljene z večbarvnimi, otroško domišljijo oživllajočiim sHkami. Knjižici sta zelo poceni m primerni za BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA V»aka velja s poštnino vred broširana le Din 13.50, vezana pa Din 17.50 Naročite jih po dopisnici« denar pa pošljite po položnici, ki Jo dobile na pošti, 'n na katero napišite: Tiskovna zadruga v Ljubljani, knjigarna, poitno-čekovni račun §t. 11.926. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova alfca št. 54, nasproti glavne pošte. ijLXjLXJoaDDDCorjnar^^ Puškama Kaiser Naznanilo se je preselila na Kongresni trg štev. 9 v poslopje Kina Matice (desni lokal) Za Božič! Oglejte sa vsakodnevno večerno razstavo otroških in igračnih vozičkov, hoienderjev, skiro, tricik-Ijev, šivabnih strojev, malih dvo-koles in avtomobilov pri i202č; T0BLER £ahtevaite povsod. Svetovna tovarna čokoSade. bonbonov, kakao-a Patentirane po celem svetu: TOBLERONE: z alpinskim medom in mandlji NIMROD: s sladom in biskvitom. TOBLERIDO- grenka čokolada za gurmane > O S o "TRIBUNA» F. B, L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska c. 4. Za božična in novoletna darila priporoča tvrdka F. M. SCHMITT 2721 cenj. občinstvu veliko zalogo vsakovrstnih igrač, galanterijskega blaga, ročnih torbic, aktovk, šatulj, jedilnega, orodja, športnih predmetov, perila, rokavic, nogavic, kravat, vezenin, toaletnih potrebščin i. t. d. Znižane cene; Postrežba točna! Za dom! za Šivilja, krolače čevljarje ftd STOEWER šivalni stroj Le ta Vub poleg Šivanja estla obšiva), veze (stika), krpa oe-rilo la nogavice. Brea vsakega >remln)anja »loSČ tn drage Je itro» v aitnati prtoruv&en al* sa vezenje to ravno take hitro sope* so navadno sevanje — Poleg vse* prednosti k! Jih za-*t©L.a irvalnj ttrrol 5TOCWER, le tod) aalceael&L Ne camndi** ugodne prilik* ki oglejte to t*redi»s* prJ Lnd, Baraga, LJnbllaaa. Selenborgova 6, \- Brezplačen pouk v reženj u, rat« aparatov ttd, — Ugodnri pLaciiir pogoji — 15-etno tamstvo. ozic in ovo leto! Najprimernejša darila so: volnene in flor - nogavice, triko - perilo, puloverji vestie za dame. gospode in otroke, žepni robci, naramnice, kravate, sraice. ovratniki, ročne torbice, aktovke, dežniki, toaletna mila i. t. . Kreditni zavod za trgovino in industrijo —s=—== 1 HJBIJANA Prešernova ulica SO m K Urejuje: Joaip Zupančifi. —» Za vNarodno tiskamo: Fran Jezerfek. rm Za upravo In msera^ni del lista; Oton Christof. — Vsi v Ljubljani