ornimi P RIJ4 TEU— POUČNO ZABAVNI UST ZA SLOVENSKE DRUŽINE. Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi In č trti petek ^\( Doidse, naročnino, oglase in rek umaeije je pošiljati pod (&\ v tn«a«pn naslovom: Uredništvo (ozir ma uprava) ,.Druž. Prijatelja1* v Trstu, ulica S. Francesco ši. 15, 1 n Postno - hranilničnega računa štev. 04.139. v mesecu. Naročnina je za vse le*o .‘1 krone, za pol leta 1 krono f>o stot. Posamezne številke po tobakarnah stanejo 10 st ,tink. na rodni grudi. (Povest iz neilavnih časov. — Siiisol Fr. Ks Steržaj.) II. Zg daj zjutraj jo bilo Solnce se jo komaj polazalo izza Srnjaka in obsipalo vso vas z raz-košnim zlatom. Vse stvari, hišo, drevje, plotovi so se svetili kakor pozla eni. Po Kelinovem dvorišču je že korakal visok petelin, tuintam postal, zaluputal s perotmi in za kikirikal, da se je njegov močni glas raznesel po doljnjem koncu vasi. Drugje pa so se mu odzivali mlajši in starejši tovariši Na drevju so ščebetali vrabci in nemirno čakali kdaj da se odpro vrata pri Kelinu, da se Vs>ijejo kakor toča na pšenico. HRvna vrata so se odprla in Janez je sto-P*1 iz njih. Nato je odprl skedenj in prinesel le-senega kozla in žago in začel rezati. Njemu nasproti, tam pri plotu pa se je po kazalo osemnajstletno dekle polnega, rdečega o-*)ra/.a. z dvema malima jamicama na licih a pri-Prosto, skoraj revno oblečeno. Kdor bi jo videl, s kakim veseljem in no-tfanjo zadovoljnostjo je opazovala pridnega in zgodnega delavca, bi bil tudi takoj uganil, da ga *ada vidi. Dolgo časa je stala tam in parkrat ko-1Uaj slišno zaklicala : Janez ! A oni je bil preveč zamišljen, da bi jo bil slišal, ali pa je mogoče žaga preveč škripala. Deklica ob plotu se je sklonila in pobrala nezrel češpljev paberk in ga zalučala v Janeza, akoj nato pa se je skrila za gostim plotom. Janez je pogledal gori, ozrl so kvišku in ko •K' opazil na drevesu tropa vrabcev, je mirno nadaljeval svoje delo. Tam za plotom pa se je začulo pritajeno hihetanje. In Janezovo resno obličje se je za trenotek razjasnilo. Ozrl se je naokolu, kakor da bi se hotel prepričati, je-li v bližini tako nepotrebno, radovedno uho, potem pa je skočil h plotu. »šli si ti Marjeta ?“ Ko pa je pogledal za plot ni bilo nikogar. In neko razočaranje se mu je bralo na obrazu, ko je stopil zopet nazaj k delu. A komaj je potegnil žago parkrat gori in dol mu jo iznova priletel paberk na klobuk. In ko se ozrl je stala ob plotu Oštirj< va Marjetica in mu živahno migala s prstom naj stopi bbžje. „Kaj je?“ je vprašal navidez malomarno. »Mm —“ se je namrdnila Marjetica. ,.Kaj pa si tako nekam jezen ?“ „Beži no — kaj bi - “ ,No, snoči je bil pri nas oni Krovček iz Sela, udovec — saj ga poznaš?* »Poznam — in kaj je ž njim, kaj je 1 otel?“ »Mene, hi — hi — ** »Kako to?* »I, no, boš že uganil. Za ženo me hoče - hi.* »Tebe?* »Mene, mene —* »Kako jo pa prišel do te misli?* »Kaj vem !* »In kaj si mu odgovorila —' »Tako sem mu jo zasolila, veš da ne bo nikoli več prišel k nam, veš.* »Kaj pa so mati rekli ?“ je poizvedoval Janez. »Da naj se premislim — veš.* »Tako ?* „Mhm !“ mu je prikimala Marjetica in dela prst na brado pri tem pa pogledala Janeza tako nagajivo, da bi bil najrajši kar črez plot skočil No a ta je bil precej visok in trnjev. Tedaj pa se je culo na oni strani pri Oštirju škripanje vežnih vrat in: »Marjetica!- — je zaklicala ma i deklico. Očeta Marjetica že dolgo ni imela. Umrl je bil, ko je bila stara komaj sedem let. Prihodnja številka izide 22. februvarja. Ta pa se je sklonila in začela pri drvarnici nabira i drv v naročje. Totem pa je odzvala : »Kaj pa je ?“ Kje pa si zopet ? 1 po drv sem šla, da bom zakurila Mej tem pa je Janez že zopet rezal drva in razmišljal. Čudne misli so mu rojile po glavi, a ne ravno neprijetne, zakaj smeh, ki mu je plaval krog usten, je pričal o tem. Nad njim pa so ščebetali vrabci, solnce je sijalo vedno topleje — potem pa je zaklicala Franca na pragu s zategnjenim glasom : Janez, France, Andrej — kosit !“ In odprle so se vrata pri hlevu in France je stopal za Andrejem v hišo. Potem pa je tudi Janez odložil in šel — —. 111 Že okoli osme ure je vstal gospodar Kelin, kar je bilo pri njem zelo redko. Dogajalo se je navadno takrat, kadar prejšnji večer ni popival. No in snoči jo je bil kmalu potegnil spat — glava ga je bolela, in popoldne se tudi ni naspal. Potem pa mu je žena [prinesla zajutrek in obstala pri mizi ter čakala, kaj poreče. Nekaj časa je molčal, potem pa je vprašal : ,.Kje je pa Korlina ?* , I kje bo, spi še —“ „Kaj tako dolgo, to je vendar že preveč !* je vzrojil. .Pusti jo no — mlada j‘ še — in mladost rada spi —“ .Saj je Janez tudi mlad —“ ♦ Zmerom Janez, pa Janez —“ .Da, da Janez! Po njem naj se zgleduje. Sram jo bodi, lenobo*. .Oho — lenoba —‘ ,.No, ali ni ?' .Saj je tvoja hči.* .Naj bo. Jaz sem tudi delal, ko sem bil mlad, sedaj pa mi ni treba, da veš.“ ,No, saj te nihče ne sili kaj pa režiš* — se je rezko odzvala žena in odhaj da skozi vrata. Danes mož ni pri volji. Najboljše je, da ga pusti pri miru, si je mislila in šla klicat Korlino ki jo spala v sobici nad izbo Kelin pa je molče spil kavo, zagnal žlico jezno na mizo in se pokril. Potem pa je odšel „na Pošto . Jezen je bil in tedaj — je treba jezo splahniti. Ko je stopil na vrata je prihajal Dagar mimo in se vstavil . Bo ;daj sosed ! . Bo daj !“ je zagodrnjal Kelin in hotel mimo. Kam pa greš V 1 kam, gori imam nekaj opravka " ..Počakaj no, sa grem tudi jaz.“ In Kelin ga je počakal, pa sta potem složno in počasi stopala pa poti mimo Ablerja .na PoMo“. Ljudje, pa, ki so ju srečavali, so ju pogledovali pc strani. Eni iz ncvošljivosti, če , ker se jima ni treba truditi in ubijati za vsakdanji kruh, drugi pa so se jezili nad njuno brezdelno.-tjo. A ona dva se nista dosti menila za nje. Zlasti Kelin ne, ki je imel v sebi ponos bogatega visokega posestnika Navadno se ni nikoli dosti menil za nje. Če so sedeli v gostilni polzemlja-karji pri eni mizi, je sedel sam k svoji in precizno bobnal s prsti po mizi. Tuintam pa jih je pogledal tako z visokega, kakor bi jih preziral. In možje delavci, poštenjaki, ki so se v potu svojega obraza trudili za vsakdanji kruh, so težko prenašali le poglede. Ta in oni je robato zaklel, drugi zopet po tihem zabavljal. Na glas pa si nihče ni upal, češ, bogve ne bo li potreboval kdaj v življenju njegove pomoči Kolina in Dagarja je pozdravil glasni halo v mali, posebni sob ci na Tošti . , Kelin kod pa si bodil včeraj V mu je zaklical iz kola mesar Pesek Doma sem bil', mu je čemerno odgovoril Kelin. „Ali to koža srbi ali kaj 'r“ ,No da bi te ! Srbi me rad bi te ogrnil po hrbtu — smrt koščena*, se je že bolj dobrovoljno smejal Kelin, ko je sedel poleg dolgega in suhega rnešetarja ,za vse* Toničarja. »E menda ne bo hudega, je dejal ta in se umikal. Zraven pa je Dagarju pomežiknil. Ali ta ni videl ali pa ni hotel videti. Živahno se je že razgovarjal z gostilničarjem, ki je sedel pri onih dveh. .Ti. Kelin —' No, kaj boš povedali'* .Nekaj imam za te, pa samo za te “ jo potihoma odgovoril Toničar. .Kaj pa tako posebnega — r" je vprašal tiho potem pa se je obrnil k gostilnic rju : Gospod Seni kar — en vrček, pa segedinskega golaža danes sem lačen*. „Si pa že na vse zgodaj lačen » ga je podražil Dagar. ♦ Takega golaža, kakor ga naredi Senikarjeva gospa, sem vedno lačen , mu je odvrnil Kelin. .Kelin ali bomo ?» je vprašal mesar Pesek, ki je komaj čakal in ki so ga že prstjo srbeli za karte. .Čakaj saj še k sapi nisem prišel", se je smejal Kelin. .Saj je še oni padel, ki je s hruške padel«, je zagonil Toničar Pesku, zraven pa pomembno stisnil oči. .Hej, ti smrt koščena, saj je moral*. „Si pa zvit danes; sicer pa smrt kar pri miru pusti.' ,.No, no, saj "a ne boš! A zdi se mi, da si na koprivah spal, zakaj jezen si“, je podražil Dagar Toničarjn. „Kjor hočem, Dagar, da veš, a tam ne, kakor ti» je pristavil Toničar zlobno. Dagar je planil po koncu ; kmalu bi bil mizo prevrnil. Daši je bila gola in čista resnica, vendar ni rad slišal, ako mu je kdo očital. Zagrabil je vrček, in da ga nista Kelin in Pesek prijela, pa bi jo bil Toničar dobil. Tako pa ga je samo jezno pogledal in dejal: »Veš, ti strelska smrt koščena, veš — tebi nič mari je nazadnje zinil. Nič drugega se ni domislil, da bi mu vrgel v obraz. Tebi tudi nič , je zagodrnjal Toničar in srebnil globok požirek piva. Pesek pa je potegnil iz žepa zamazane in oguljene karte tor začel deliti. „Vsaj toliko počakaj še toliko da po,e. Še en »Štefan* g Senikar', je zaklical Kelin s polnimi ustrni. Potem so pa začeli. Nekaj časa so marjašili. Potom ja ko je Senikar odšel iz sobe, je Pesek pobral karte in začeli so »eno in dvajset«. Igra za ‘gio se je vrstila. Izprva je dobival Kelin. „Srečo imaš danes!“ „Saj je čas“. »Čas, čas«, ga je oponašal mešefar. „Kaj pa se tebi pozna, če zaigraš dvajset kron !“ Toničar je dobro poznal Kelinovo slabost : bahaštvo. In rad ga je nekoliko podrezal, da se je Kelin segrel in dajal za pijačo. «No, tisto pa, tisto. Pozna se mi pa res ne“, je legal Kelin, ki ga je igra in 'pijača že precej udobrovoljila. ..Takega premoženj i pa nima kdo zlepa, kakor je moje. Ej, ne bo še zmanjkalo ne, kar dajmo g . Danes sem jaz plačnik". In steklenica za steklenico se je praznila, ^ila je ura poldne, bila tri, štiri — prihajal je nit'ak, a oni so še vedno pili na Kelinov račun. Pijača jim je stopala v lase, obrazi so jim rdeh, Jeziki so se oplitali — oči so postajale kalne brez-•ziazne. in potem so prenehali z igro ; zadnji je pobral denar Toniča šest. bankovce ’ po 20 kron. Mesar Pesek ga je diegnil z nogo pod mizo in ioni'ar mu je stisnil tri v roko, druge tri pa je sPra\il sam v žep. Potem pa so začeli popevati. Glasovi so po stajah vedno bolj hripavi, hreščeči, neubrani; vmes Pa so pridno segali po pijači. — Prišel je ta in 1 n‘ in se jim pridružil , Ee pijmo, saj plača Kelin*, je godrnjal To-aičar in poskusil pomigniti z očesom, no a že ni mogel. Ko je Kelin vstal, se je opotekel — in se oprijel za mizo. »Kam pa te nese, hoj —' je zakričal Pesek in sunil Dagarja, ki je slonil na mizi iu je smrčal. Do-m—ov“ je jecljal Kelin. ..Plačaj ! ‘ ..Aha -- mhm — plačaj —•* je godrnjal Kelin in potegnil z žepa denarnico. Dva nova stotaka sta se videla in nekaj papirnatega drobiža. Ko je poravnal račun in mu je Senikar spravil denarnico v žep, — je odhajal proti domu našlo njen na Toničarja. Nad njima pa so sijale zvezde bleda luna je razlivala rumenosrebrnkasto svetlobo po vsej okolici in vetila Kelinu in Toničariu po poti Kolin ?’ »Oba - Kam pa greš V • S teh j domov —“ »Oha — mhm —• Kelina se je lotila neka jokavost, ki jo opažamo večkrat pri pijancih. ' , Vič —ti, n-u —ti si zla - la duša — oh - in solze so polzele Kelinu po licu, ko se je opiral na mešetarja. Tam na vas p so zapeli vaški mladeniči ono; ,0 Marija s planinske gore*. Jasno in čisto se se raznašali njih glasovi po vasi. Tuintam se je odpn-lo okno na vas , tuintam je mlado srce trepetajoče poslušalo petje, tuintam je votlo zalajal pes — — - . (Pride šo.) SV, GERMANA, Igrokaz v štirih dejanjih in s sklepnim prizorom. — (Prevedeno iz nemškega.) OSEBE: Germana, pastirica. — Ana, njena mačeha. - Kata, Mar, jota, Germanini polsestri. -- Žefa, Polona, sosedi. — Jerica Nežika, Tončka, Zofka, Lenčka, pastirice. (Igra se vrši m južnem Francoskem v 16. stoletju.) (Dalje.) DRUGO DEJANJE Pot v gozdu. Prvi prizor Germana sama.1 Germana. Nelikokrat mi je pravila r.mjka mati, kako da Bog skrbi za vse stvari; da on ne pozabi ne lilij na polju ne ptic pod nebom. Bolj ko rastem, bolj spoznavam to re nico. Kako pa še le skrbi za nas ljudi svoje olroke ! Ah, kako sladko je biti otrok božji! Zato pa se hočem tudi z otroškim zaupanjem obračati do Njega v vseh križih in nadlogah. Saj je pa tudi naj večja tolažba za me, če moram iz ljubezni do Boga nositi križ. Drugi p r i z o r. Germana, Jerica, Nežika. Nežika. Dober dan Germana. -- Danes sem pripeljala tudi svojo sestro Jerico s seboj. Pravila sem ji, kako lepe povesti znaš pripovedovati; tudi ona bi rada katero slišala, pa je tako boječa, da sem jo komaj spravila sem Germana (Jerici ) .Mene uboge deklice se vendar ne boš bala. - Pridita semkaj, sedimo tukaj: si bomo kaj lepega povedale; od tukaj imamo tudi zmirnj ovce pred očmi, da se nam katara re izgubi. Nežika Sedaj le pazljivo posluša Jerica ! Germana. Kaj naj vama pripovedujem — Jaz mislim vedno na Boga. Ali vama hočem govoriti o Bogu ? — Ali si bila že kedaj na paši Jerica 0 Jerica. Da enkrat sem že bila s sestro pa sem se kmalu vrnila domov. Nežika O naša Jerica nima veselja do paše. Germana. Večkrat se mi kar milo stori, kadar gledam svoje ovce, ker tako rado ubogajo. — Vidita, tudi me smo ovčice Kristusove črede. Naš pastir je dober in on pozna svoje ovce in ovce poznajo njega. Jerica. Kdo je naš pastir V Germana. Jezus Kristus! Kako sladko je ubogati njegov glas. Jerica. Ali si ti že slišala kedaj Jezusa govoriti ? Germana. Vidiš, Draga Jerica, Jezus nas kliče po duhovnikih, staiiših in tudi po naši vesli. In njegovo srce se raduje, če vidi, da ovčice rade slušajo njegov glas. Nežika. O jaz rada ubogam svojo mater, toda ubogati tvojo mačeho, Germana mora biti res težko, ker je tako trda s teboj. Germana. O, ona me le skuša in zame je dobro, če me drži strogo. Nežika. Pa tudi tvoji sesiri te tako slabo sodita ! Germana. Kaj zato ; to ne škoduje nič moji duši. Saj me bo Bog sodil, ue ljudje. Jerica. Ali ti moraš vendarle dosti pretrpeti. Germana Ne govori tako, ljuba Jerica, trpeti moramo pač vsi. Nežika. Ali, povej nam vendar, kdo ti daja toliko poguma, da vse to tako lahko pretrpiš ? Germana. To moč mi daja dobri pastir. — Vidi, vidi, kaj pa je mojim o cam da so | oslalc tako nemirne ? Moram teči pogledat kaj je. Pridem kmalu nazaj, počajkata me ! (Proč.) T r e t j i p )■ i z o r. Prešnji potem, Tončka, Zofka, Lenčka. Jerica. Kako dobro srce ima Germana ! Nežika. Res, prava svetnica; ona živi samo za Boga. Da bi bile le tudi me take ! Lenčka. Vam je pa že zopet govorila o kakih svetnikih in svetnicah, ta hinavka! Se bojim, da bo tudi vama kmalu glavo zmešala. Tončka. Zakaj se nočeti več z nami igrali? Soj smo bile v časih velike prijateljice. Nežika. Me smo bolj vesele, če smo v družbi z Germano. Zofka. Ce ste vesele, kakor ste v družbi z Germano, ki se še smejali ne zna, potem je bolje, da gremo proč (Prime Lenčku za roko, kakor da jo hoče odpeljati.) Lenčka se nam vsaj stori smejati. Jerica. Gle te, da se ne bodete kakšen dan jokale, če bodete dosti ž njo občevale. Tončka Seveda, če bi hodile z Germano kakor ve dve, bi se še smejati ne smele in še tudi malo zaplesati ne bi smele Nežika. Pošteno se že smemo veseliti, da, toda z Lenčiko bi pa jaz že ne bodila, ker govori včasih lako umazane besede in poje ognusne pesmi. Lenčka. Kaj govoriš, hinavka 1 Mar je meni, če ti nisem zadosti sveta. — Tončka in Zofka, pojdimo pojdimo ; kaj bomo poslušale te neumnosti. — Ti boš meni ukazovala, kaj naj govorim ali delam! Mene nič no briga, če ti opadejo moje besede ali ne ; samo da je meni prav. Četrti p r i /. o r. Prejšnje; Germana. Germana. Ka j pa že zopet kričite ? — Lenčka, Lenčka ! Kako si li hudobna in pokvarjena ! Tončko si že pokvarila, sedaj bi pa še Zofko rada spravila na svojo stran Ah, Bog se usmili. Lenčka. Kaj se ti mešaš v moje stvari ; jaz lahko delani, kar hočem, kaj tebi mar? Pojdimo, pojdimo proč od tukaj. Germana. Tončka in Zofka ostanita tukaj, ne hodita ž njo. Dobri past r vaju kliče poslušajta njegov glas ! Lenčka Kakšen dobri pastir? Čakaj, bom splašila tvoje ovce, potem bomo videli kako ti bo pomagal dobri pastir? Tončka in Zofka pojdita s mano. (Odidejo vse tri in Lenčka splaši ovce ) Germana. Ob, uboge moje ovčice (Odide hitro ) Nežika. Jerica, glej, glej, kakšno debelo kamenje meče hudobna 1 enčka mod ovce! Jerica. Glej, glej, kako jih je razkropila,.... in glej beži... Z laj, ob, ena je padla v brezdno! Nežika Meni se smili uboga Germana. Knj bo počela zdaj njena mačeha ž njo ker bo prišla zvečer brez ovce domov. Ta Lenčka je pa res hudobna! Jerica. Res nikogar ne pusti pri miru ! Nežka. Jaz se čudim le Germani ; ker vse tako rada pretrpi. Germana, (jokaje) Uuoga moja ovčica! Nežika Ti, ti uboga Germana ! Germana. Oh, kaj jaz, uboga, ovčica, ovčica! Jer,ca, Sedaj je pa Lenčka gotovo tekla povedat tvoji mačehi, da si ti kriva, ker se je ubila ovca. Germana. Naj le zvali krivdo name, to rada potrpim, samo, da bi se po' oljšala, ta nesrečna Lenčka. Pa sedaj hoče pokvariti še Tončko in Zofko. Te je prava škoda, ker je sicer tako dobra deklica. Molimo k d brernu pastirju, da bi se rešile vsaj njih duše. (Poleknejo in molijo) Peti p r i / o r. Prejšnje. Ana. Ana. Ti hinavka ti ! Zdaj pa moli in se dela, kakir da bi se ne bilo nič zgoddo — Kje so ovce 'i — Kaj misliš, da ne vem. da je padla ona zaradi tvoje nemarnosli v brezdno ? Sem že vse zvedela Uboga žival! Na ovce ovce bi morala gledati, ne pa zmiraj m liti ! To boš pla-eala, čaka;. Mi nimamo denarja za metati proč. Germana. Odpustite mati! Ne jezite se, pro sini vas, ne bodite huda. Ana. Kaj pa misliš, da se bom smejala. To škodo boš morala povrniti. Ti bom že utrgala vsak dan pri kruhu, dokhr bo ovca plačana. Nežika, Jerica. Soseda Ana, saj ni Germana kriva. Ana. Kaj, vedve jo hočeti še za ovarj ti sedaj. to hinavko, ki ne zna drugega kot lenobo Pasti. O lenoba, to ni nobena pobož ost. To bi biio lep,! Germana, spravi ovce skupaj in žene jih h tro domov. A to ti rečem, ne prikaži se nd vi č pred moje oči; tvoj prostor jo o;l sedaj naprej v hlevu pri ovcah. (Odide proč.) Šesti p r i z o r. Prejšnje. Nežika in Jerica. Uboga Germana ! Germana. O jaz nisem uboga ne. Kdor ra-radov, Ijno trpi, ta ni ubog pred Bogom. Nežika. Toda ti trpiš po nedolžnem. Germana. Kaj hočeš; velikokrat sem res za služila kazen, pa ni nihče kaznoval, zato pa sedaj rada potrpim, čeprav nisem nič kriva. Jerica Zakaj pa nisi povedala materi, da je Lenčka kriva nesrečo. Germana. Pa že rajši ja< sama trpim, kakor da bi njo tožila. Nežika. O, kako si ti dobra ! Še preveč dobra si ; sedaj boš morala še lakoto trpeti zaradi tvoje prevelike d brote. Germana. Ne bom ne, ne hoj se ; moj živež je nositi križ po zgh du našega Odrešenika. Le v Njem najdem up in tolažbo Samo da bi se hotela Lenčka spreobrniti, pa vse rada pretrpim — Pojdimo ! (Odidejo). Zagrinjalo pade. (Dalja prib.) Slovenski otroci na tujih šolah. Vcrončitelj — in učni jezik. Stariči — in učni jezik). Slovenci imamo na mejah velike težave, velike križe. Boli nas posebno to, da nimamo povsod svojih šol. Nekateri stariši ne marajo dati svojih otrok v tuje šole, ker se boje. da e ;im v teh narodnostno ne izgube. Vendar je žalostno, če raste mladina brez šolskega poduka. Če dandanes ne zna človek ne pisati, no brati in ne računiti, je velik revež. Sram ga je povsod in škodo ima povsod. Kaj tedaj storiti ? Stariši in narodni zastopniki imajo dolžnost, sveto dolžnost potegovati se za slovenske šole. Oblasti ne smejo biti gluhe na opravičene prošnje. Toda le a in leta minevajo in še nimamo šol v zadostnem števili. Z velikim trudom si komaj vzdržujemo ob-toječe šole Sv. Cirila in Metoda. Mn« go krajev je, kje- bi bila po trebna taka šola a ni možno je ni sezidati, ni vzdiževati, kjer pa že stoje, so vse prenapolnjene. S, lošno je pa vendarle bolje da otroci v šolo zahajajo, kakor da so brez nje. Če so naši otroci prisiljeni vsled pomanjkanja slovenskil1, da gredo v tujo šole, bodo imeli več koristi in manj škode, če dobe dobrega vero učitelja in če imajo pametne starise. Veroučitelj zahaja v šolo učit verstva in ne jezika. Za o sme in mora rabili ono sredstvo s katerim lažje doseže svoj namen. Slovenske male i troke, ki ne vedo drugega ezika razven materinskega sme in mora ludi na laških in nemških šolah izjemoma (ne glede na učni jezik v drugih predmetih) poučevati v slovenskem jeziku, dokler je to vpešneje. Seveda, kjer sta dve narodnosti ali tri, mora verouči elj obe ali \se tri upoštevati — Dokler nima tedaj veroučitelj vseh otrok dovolj zrelih za enotni učni jezik, sine in mora razven te a (za one, ki ga umevajo) rabiti slovenski jezik za one ki ga ne umevajo. To načelo ni v nasprotju s cerkveno • b- lastjo. Na ta način vrši veroučitelj sV"je poslanstvo in pomaga otrokom v izobrazbi v mater nščini tudi na tujih šolah. Kolko šol je, v katerih naši Otroci ne slišijo morda slovenske besede razven pri krščanskim nauku. Cerkev je povsod pra vična. Da sc slovenski otroci v tujih šolah ne iz-narode bodi poglavitna Skrb starišev. Ti naj z njimi doma govore slovensko. Kadar znajo otroci že citati in pisati v laškem ali v nemškem jeziku, ne bo pretežavno naučiti jih še tisi ih malih razlik slovenske abecede. To naj stori oče, mati, brat. Sestra, ali kdo drugi. Poznamo našega mo- ža, ki je zahajal v tuje šole in se je zasebno v svojem jeziku tako izpopolnil, da se mu vsi čudijo. Na ta na'in pomagajmo slovenskim otrokom na tujih šolah. Ne bojmo se za svojo mladino toliko raznarodovanja proti kateremu naj sla iši z lepo domačo vzgojo delujejo, kakor verske brezbrižnosti in mlačnosti, katera se po šolali prodaje. Te vrste pa naj še bolj glasno kličejo : „Dajte nam slovenskih sol“ ! t Izseljniška ladija avstro-ameriške parniške družbe v Trstn. — Bratje Ko z ulic i dr. POZOR IZSELJENCI! RAFAELOVA DRUŽB V V TRSTU. - Ul. Giaciato Gallna (i. Na III. kat. shodu v Ljubljani (1906) se je povdarjalo, kako morajo biti previdni izseljenci, da jih slabi svet ne izkorišča. Naglašalo se je, naj naši ljudje ostanejo, če je le možno, doma, v svojej lepi slovenski domovini, ki nas lahko preživlja. Ce pa je kdo prisiljen odpotovati na tuje, naj se da podučiti od Rafaelove družbe, katera mu poskrbi tudi vozni listek. Za blovence je po dosedanji skušnji najugodnejše, če se šele čez Trsi in sicer edino le na ladijah avstro-ameriške plovitbene družbe (Bratje Kozulič in dh). Prednosti: v Trstu 1) smo mi doma, 2) smo pod avstrijskim varstvom, 3) ostajamo pod av-striiskem varstvom do Amerike, 4) ni treba me njavati denarja, 5) si lažje pomagamo v svoji materinščini ( v prodajalnieah, uradih, cerkvah), 6) imamo večinoma slovanske sopotnike. Prednosti: na ladijah avstro-ameriške (Austro Američana) plovitbene družbe: 1) domači "ljudje v postrežbi, .2) doma a kuhinja, 3) uvaževanje slovanskih jezikov, v 'napisih, govoru, v razvr- stitvi (po narodnosti v izseljni-kemu domu in na ladijah), 4) lastni izseljniški dom, obdan z le pim vrtom na samem, izven mesta tik morja. Do poslopja električni tramvaj. Po vseh prostorih električna razsvetljava. Hrana in stanovanje brezplačno pred odplitvijo za 2000 oseb, 5) močne ladije, 6) v izšeljniškem domu nameravana katoliška kapela Govorilo se je tudi o posebnem dušnem pastirju za izseljence, 7) strogo ločenje veroizpovedanja, narodnosti, spola. 8) Vožnja mnogo Cenej a. 9) Zveza tudi v južno Ameriko. (1908) 10. Strogo nadziranje in poduk agentov, ki ne smejo vabiti (še manj siliti) ljudi v tujino. Najbolj zanesljiva pojasnila glede izseljen cev se pač dobivajo v Rafaelovi družbi v Trstu. Druge podružnice (v Ljubljani) morajo delovati sporazumno s tržaško. V zadnjem času se je nekoliko slovenskih izseljencev obrnilo za svet na Rafaelovo družbo še le potem, ko so^i kupili sami listek in sicer žal pri tuji plovitbehi družbi, ki je dražja in po nuja manj udobriosti. Da dogodilo se je, da je več izseljencev moralo potovati z vlakom iz •Trsta v Reko, ker obstoji postava, da ta tuja plovitbena družba ne sme vkrcati v Trstu več nbgo 50 avstrijskih ljudi.’ »Rafaelova družba', ki deluje za blaginjo kat. izseljencev brezplačno in daje potnikom priporočilne listke, katere treba nositi vidno (na klobuku), ima v Trstu in v Ameriki (kakor tudi drugod) svoje zaupne može (znak : sidro), ki iz seljence sprejemajo in spremljajo. Za pokritje stroškov se družba priporoča za podpornino in za dobrovoljne prinose. Uljudno prosimo p n. župnijske urade in županstva, da vzamejo ta oglas na znanje, ured ništva časopisov pa, da ga ponatisnejo. RAFAELO A DRUŽBA V TRSTU. Trst, dne 6. svečana I907. Lud. Dean Aleks Piasecki Iv. Tul predsednik tajnik tajnikov nam. ,,ROŽA SKRIVNOSTNA." (Zložil Starogorski.) Po livadah cvetnih pohajal sem m cvetje I ral ; cvetov pa najlepših Mariji na oltar sem dal . . . Sedaj si pust, oltar s podobo, ti cvetja nikdo več ni trgal, kar bil odšel pod streho tujo, se nikdo zate več ni brigal l.e snežec beli te obdaja, cvetove snežne ti poklanja . . . Le ve snežinke, liho nežno na lahnih krilih, liki sanjam poljubljate podobo njeno, pred kojo bil nekdaj sem vdano ki nil Ria'o, vesel, otožen v vsakem času poklekal k njenemu podnožju. Jaz zabil nisem na cvetove v ujini, zabil nisem na oltar, tud’ tu obračal do Marije se v žalosti in mgi sem vsak dan. Mi bila vedno blaga mati, me ščitila, ko tulil je vihar, ko stal že blizu sem propasti, roko rešilno mi poslala v bran. In če si pust. olta s podobo in cvetja nikdo ti ne nosi, v pršili bije neprestano srce prevdano — tRoži skrivno tni. NA GORJANCIH. (‘Utteijem ~it noro ietn 1907. — D. II. '— (Kon 'ct » jpif L , ■ , m; ’ ' . Po kosilu katerega smo prav slastno po* vž li, pristopil sem pa jaz k ognjišču in med tem, ko sta si šla onedva malo cerkev ogledat, skuhal čaj. Nazaj prišedšima sem postavil pred vsakega na mizo skudelico gorkega čaja, ki je pa vsem še najbolje teknil. Posebno se je morala ta kitajska jed dopasti Božidoru, kajti na njegovo vpijanje : če, ga je še kaj ostalo nalil sem mu ga drugič do vrha v skledico (skudelico.) Nato smo pogledali še malo podrobni zemljevid Dolenjske, ter iskali na njem danes prehojene kraje in točke. Potem pa smo se jeli pripravljati na odhod. Radi bi bili namreč prišli še pred nočjo do prve vasice. Kar je bilo ostalo jedi pospravili srno zope- nazaj o nalirbtn ke ; izposojeno posodo, pa ter vilice n nože smo pa pomili v luži. ki se nab ja za cerkvijo, ter tako očiščine pripomočke k jedi, zložili v h ši na svoje poprejšnje mesto nazaj, .'•-ploh smo, celo kočo zopet lepo pospravili in kolikor se je le dalo tudi osnažili. Predvsem poskrbeli smo da je ogenj v ognjišču popo noma pogasnil, zaprli še vsa okna in duri v hiši, zaklenili vežna vrata in ob štirih začeli uno slediti našim poprejšnjim stopinjam. Namenili smo se. da gremo po isti poti, po kateri smo gori prišli, ludi domov. V začetku naj se nekoliko zeblo, toda hitra hoja po hribu navzdol, ogrevala nas je vedno bolj. Prišli smo kmalu do že poprejimenovanega studenca „Gosdodična,“ ter tukaj zopet malo juži-nali. Ravno ko božemr oditi, dogodilo se jo pa meni nekaj, kar bi raje zamolčal, la studenec nima nič kaj urejene struge in se zato poljubno razliva po košenicali, ki se le tu naha ajo. Ker je pa bilo nazaj grede veliko bolj mrzlo kakor pa zjutraj, zmrznila je vsa ta razlita voda in meni, ubogemu revežu, je spodrsnilo tukaj vsled neke palčice. Padel sem na hrbet n hitel z brzo-vlakom daleč, daleč v dolino. Ustavil sem se se le v nekem jarku, malo korakov od tLtega velikega blata, v katerem bi zjutraj kmaln notri ostal. Opazil sim tudi na svojo veliko žalosl. da sem se pripeljal le-sem brez nahrbtnika, klobuka in potne palice. O žre m se okrog sebe. Popolnoma sam ! Pokličem Vladimira ! Nobenega odgovora. Pokličem Božidara ! Tudi nič 1 Sedaj sem se šele spomnil, da še ne moreta biti za menoj ; kajti onedva prideta najbrže z kakim drugim vlakom, ki gotovo počasneje vozi, kakor pa moj brzovlak. In res je bilo tako ! Urez nekaj minut zagledam u zopet ves vesel ki prihajata s tovornim vlakom. Vladimir je v sel, namreč dva nabrbnika Božidar pa je imel na glavi dva klobuka. Še sedaj ju vidim, kako se mi iz srca smejala, Ur mi oddajata mojo lastnino, katero sem jaz vsled prehitre vožnje, zgubil. Le o gorjači nisem nič zvedel, na kateri postaji, da je izstopila. Po preteku pol uro prišli smo na nam že znano kolo ozno pot mimo Gaberjev in Hrušice, ter dospeli do sv. Justa Ker |a nismo bili nazaj grede namenjeni iti skozi gozd, ostali smo na cesti, ter se še | recej urno, vendar ne tako kakor jaz prejo, pomikali dalje | roti svojemu domu-Čim bolj smo se bližali mu, tem veselejši smo postajali. In ko sem enkrat vprašal Božidara, če je še kdaj pripravljen narediti po zimi izlet na Gorjance, vrnila bi se oba najraje takoj. Seveda sem jima na to rekel, da letos ne pojdimo več in tudi to žimo ne ; pač pa hočemo sv. Miklavža in sv. Jedert obiskati drugo leto, če ne preje vsaj meseca maja, ko nas Vlah povabi na blagoslovljenje z.znano ljudsko pesmico: „ Pridi na Gorjance, Boš je 'el pečene janjce ; Tam se sv. Miklavž časti, Vlah pa Kranjca pogosti !“ . Takrat torej pojdimo ; da bos a videla kako se peko janjci, ter opazovala obilo množico ljudi, posebno Belokranjce v različni noši, katerih pride vedno po par sto ob tej priliki sv. Miklavža obiskat. Te blagoslovljenje ponovi sc še enkrat meseca septembra ali avgusta, kakoršno je že ravno vreme, toda drugič ne pride toliko ljudi gori kakor prvič. Med takim pogovorom, razkladanjem in . modrovanjem prišli smo ob desetih v (i.ooi zopet domov, bili mo kolikor toliko vsi utrujeni od dolge poti, katero srno d nos naredili, zato smo legli kmalu k p.dčilku, , _ Tako, dragi čitatclj, to je konec današnjega izleta in mojih vrstic. V mesecu maju ali juniju ti pa zopet ka sporočim od Gorjancev ; ko bodem namreč z blagoslovljenja prišel.- Povedal ti bodem kako smo pekli in vrteli nad ražnjem janjeca, pili belokranjsko črnino itd." itd Takrat zvedel boš tudi kaj več zgodovine od celili Pogled na Irkutsk (mesto v Sibiriji na Ruskem). Gorjancev, kakor tudi od posameznih točk; n. pr, od studenca Gospodičina in krvavega kamna. Dalje od cerkvice sv Miklavža in koče, (er — kar te bode posebno zanimalo - od razvalin cerkve sv. Jedert (od kato iške in staroverske.) znamenito še izza turških časov, ter kdaj in zakaj sta bili zidani in kdo je bral zadnj mašo v njih. Povedal ti bodem seveda tudi. kako ro mantično je opazovati spomladi zgodaj v jutru celo prirodo z vrb visokega hriba, ko se pravkar vzbuja iz svojega spanja, v naročju veličastno se žarečega sobica ; ko izgublja inesec svojo svit-iobo in bledijo zvezde; ti pa stojiš razočaran med žvrgolonjem ptičev nad priro Ino lepoto in hvališ Gospoda, ki je vse to iz nič naredil Ali ako isto opazuješ v mraku, ko solnce tone in celo prirodo zaspava. Ne bodeš se li spomnil nekega vi-jega, nadnaravnega bitja! Da! Prav gotovo se ga bodeš ! V diš, 'se to opisal in povedal bi bodem omenjena meseca, kolikor mi bode le mogoče natanko, še bodeš ostal celo leto zvest »Družinskemu Prijatelju 1« Želim ti še srečno in veselo novo 1907. leto, ter kličem : Ostani zdrav ! dotlej, da se zopet vidiva. POLITIKA. Avstrija Ogrs-a. Vladni list je prinesel ce sarski patent, s katerim je bil razpuščen državni zbor. Isti list pa prinaša tudi nekak proglas vlade na volivce, v katerem jih vabi, da si izberejo za zastopnike take može, ki bodo imeli .veselje, zmožnost in voljo za delovanje; v prid i ljudstva, kepe besede, prašanje je le, če bodo našle po slušna ušesa Že sedaj se opaža povsod' živahno gibanje kot priprava na e važne volitve. Zlasti pa moramo biti katoličani oprezni, ker naši sovražniki bodo napeli vse sile, da spravijo v novo zbornico kolikor mogoče več somišljenikov, po katerih hočejo naše zakonodajstvo utihotapiti protiverske postave. Dolžnost katoličanov je torej, da dajo glas le takim možem, ki stoje odločno pa krščanskem stališču. V novem drž. zbonl hočejo ustanoviti vsi jiberalni poslanci vseh, avstr, narodnosti in barv mogočno stranko z namenom pobijati krščanstvo. Njim nasproti pa se morajo postaviti krščanski poslanci. Da bo njih število večje kot ono nasprotnikov, zato naj vsak katoličan stori svojo dolžnost.— Odstopiti je moral ogrski minister Poloni, kakor smo javili -zadnjič. Njekov naslednik je Ginter. — V hrvaškem saboru obstruirajo Starčevičanci; zahtevajo namreč, da se iz adrese izloči ime srbski", česar pa koalicija noče privoliti. Bile sp tudi v Zagrebu 'demonstracije za in proti Starčevičancem. Drugi kraji. Na Ruskem se vrše volitve volilnih mož še dokaj mirno. Vendar še dosedaj ni moč reči,,katerg stranka bo najmočnejša v novi dumi. — Na Nem-kem so kom ane volitve v drž. zbor. Cesar ni nihče pričakoval se je zgodilo. Soc. demokratje so izgubili skoro polovico mam datov navzlic vsej organizaciji in divji agitaciji. 1 rezno in politično zrelo nemško ljudstvo je spoznalo te harlakine, ki znajo le zabavljati in podirati, pa nič zidati. Če je prišla taka kazen nad nemško soc. dem. stranko, ki je najbolja vseh soc. dem.,strank, smemo upati, da pride sodnji dan tudi za soc. dem. po drugih državah. Seveda zato pa kat. vseeno ne smemo spati, ker SOc- dem. bodo podvojili svpje delo, da zopet piidobijo, kar so izgubili. Centrum pase je vrnil poiačan in pomnožen kot najmočnejša edinstvena stranka v drž. zboru, Tudi Poljaki so prido 4 mandate. Torej vladna zmaga vendar le ni tako sijajna, kajjor kaže nem ks vlada. — Francoski škofje so izdelali načrt, po katerem bodo duhovniki lahko sklepali pogodbe s župani in tako omogo Hi javno službo božjo .v 'cerkvah. Minister Brian je menda zadovoljen sprejeti z malimi sprem^ft^hu ta predlog. S lem pa ni zadovoljen min. predsednik Klemensi, ki bi hotel cerkev kar zadaviti in je zato v zbornici napal Briana, ki je zapustil zborico. Za sedaj sta se sicer pobotala, ali vendar je njih medsebojno delovanje otežkočenp; prej ali slej se bosta morala ločiti. DRUŠTVA. \ ( ■* * Zenska Mar. ■ t Umila je našemu prijatelju č g. M. Hušo, kaplanu v Brezovici; mati. Skromna ih tiha živela je le iza svojega edinca; zanj, je žrtvovala s oje življenje. Ko pa se ji je izpolni e najlubša želj K jo je poklical Gospod k sebi. C. g, Hušo izrekamo naše iskreno sožalje pok. materi njegovi pa naj sveti večna luč ! Sv. Ivan. Tudi pri ponovitvi igre; »Dve materi« dne 3.; februarj > t. leta je bila dvorana našega ..Marijinega doma' polna radovednega občinstva Opazili smo pri veselici tudi iz drugih i količanskih vaši mnogo obiskovalcev, ki so z zanimanjem sledili igranju naših vrlih igralk katere so se tudi lopot dobro izkazale. — Opozarjamo še edenkrat, da priredimo na pustno nedeljo dne' To. t. m. primerno veselice. Na vsporedu sla dve šaljivi igri in sicer; kaznovana radovednost" (še nik er drugod igrana razuu pri sv. Ivanu) in pa: ,.Kmet in fotograf.' Tudi ta igra je nova za okolico Za malo denarcev, se-bo vžilo veliko smeha ; zato pa vsi v nedeljo v svetoivanTi' . Mar. dotik" Na sv. GorO misli napraviti železnico tovarnar pl. Frosihi Ses-ler To bo železnica na zobe ali pa na vrv. Za romarje bo večja komo^-diteta in tnanjše zasluienje,. Zenska tržaška Marijina družba bo imela uro češ en ja dne 10 febr. Dne 17. febr. pa bo mesečni shod za oddelek za žene. — V nedeljo 3. 1. m. je bil pogr«.b Marijine hčerke 19 letne Terezijo Mišmaš. Mnogo udinj je slo za krsto | o-kojnice in molilo zanjo. P. v m. Nova cerkev v Trstu, 'lik javnega vrta (sprehajališča) v Trstu se bo sezidala v proslavo šestdesetletnice vladanja Njegovega Volč. Franc Jožefa I. nova cerkev ki bo posvečeni Preš v. Srcu Jezusovemu. Za kaplana v Hoj a n je prišel č. g Anton Hreščik, dosedaj kaplan v Dolini., Pomanj nuje duhovnikov v naši škotiji je toliko, da išče prev. g. škof včasi mesece in. mesece, prodno more izpolniti kako izpraznjeno mesto. Iz Doline. Našo Marijino Družbo je zadela bridka izguba. Voditeljica od Jelka za .ž-me .Uršula Sancin, pošlai ica v Dolini, se je preselila v večnost. Se nam je v spominu blagi njen pokojni mož, bivši župan Dolinski, ki je bil vzoren mož, poštenjak prve vrste. V najboljših ieiih ga jr pokosila smrtna kosa. Pobožna soproga — u lova je pogostoina hodila molit na njegov grob, zal ivala je po njem zelo, toda ob enem jo je tolažila misel in veisko prepri anje, saj ga bodem zopet videla v večnosti. To se j^ zgodilo neprčakovano hitro. Blaga gospa je sicer delj časa bolehala, a ker je do konca vedno vestno vršila svoja opravila, smo zmiraj upali, da bo le bolje. Bog je Hotel drugače. Previdona z verskimi toladli. katere je zmiraj visoko cenila in dajali vsem lep vzgled, je mirno v Gospodu zaspala. Brat pokojnice, sedanji župan g. I. Pangerc je p skrbel za krasen pogreb. Seveda Marijina družba se ga je tudi mnogo tevilno udeležila. Velika udeležba naroda je bila v dokaz, kako občno čislana je bila naša voditeljic/. Počivaj v miru. Prejšnje poštne nakaznice po 2 vin se sme še rabiti, če se prilepi na desnem odrezku znamka za en vinar. Na poštnih uradih si lahktV Zi 10 vinarjev naročite malo knjižico, ki obšega vso novejše izpretnembe poštnih, .brzojavnih in teldVmskih tarif. Proti ]*»draženju postnih priiMn.jhiii se je vršil na •Dunaju velik shod. Pozvali SO hišno posestnike na Dunaju, naj ^ prvim1 juli.jenv odpovedo poštni u prahi dovoljenje, nasajali 'po u iliovih hišah stojala za telefon. Menda bod‘0 začeli tudi ‘ v‘h • dunajski trgovci raznašati svoja pisma po mestu po, svo.ili .slugah, ne p i • pma kaj darovati. Zato prosi podpisani župni urad brate Slovence, da bi morda utegnili prispevati s kako šnimikoli bodi P aro vi ali v denarju ali starih oblekah itd. Nesrečnim pogorelcetn bo pač vse dobro došlo. — Župni urad Vranja. P. Lupoglava, Istra. - Franc Marčinko župnik. Redni udje po 2 K: Uršula Gulič, Margerita Cvetrešnik, Ana Krebel, Frančiška Hratoš, Uršula Zupanc, Terezija Bizjak, Marija Kariš, Danka Piščanc, Barbara Krapež, Marija Zadnik, Ivana Tomažič, Katarina Koren, Marija Žejn, Katarina Fratnik Karolina Sado, Marija Janšek, Ivan Kastelic, Uršula .Pelos, Neža Besednjak, Antonija Mlekuš Marija Škrinjar, Terezija Kodrič, Malija Kastelic, Katarina Ahačič, Marija Ahačič, Ana Markuci, Magdalena Sturm, Marija Vatovac Katarina Gombač, Marija Ujčič, Katarina Silan. Katarina Vidonla, Marija Škerjanc, Katarina Mlekuš, T(režija Kocijančič, Marija Furlan, Rozalija Čigon, Apolonija Trebeč, Ana Jagodnik. Antonija Darič, Mari a Čehovin, Ernesta Sancin, Marija Kodela Ma ija Cvelbar, Marija Berginc, Jožefa Rožanc, Marija Novak, Valentina Novak, Amalija Krže, Lucija Skrt. Marija Sinčič, Jožefa Saj> vic Katarina Fuk, Ana Zvona, č ntonija Kozina, Justa Gasperčič. Po. 10 K: Agata Perhavec, Jožefa Kave. — Anica Judec 6 K. Po 5 K : Ana Sturm, Terezija Primic, Frančiška Segolin, Terezija Drobne, Neža Medvešček. Po 4 K : Katarina Rak, Ivana Zafred, Te- rezija Wurzer, Neža Sernec, Faganel Jožefa, Ana Bratina, Antonija Jercog, Ema Čampa. Marija Sajevic, M. de B. Pavla Stibilj, Frančiška Benčina. Po 3 K: Ana Žbona, Jerica Prebevšek. P o d p o r n i u d j e p o 1 K : Marija. Ko- zina, Jožefa Bak, Karolina Bernetič, Helena Her-vatin Uršula Ban, Helena Slobec, Rihter Anto i ija, Marija R liter, Antoni ja Vatovec. Darovi K. I. 40 K, N. N 20 K ; -Po 10 K : Eduard SotTner, Ivana Kersten. Po 5 K : ,mogr. Franc Kosec. Jakob Perhavc, Marija Ravbar, Josipa Ravbar. N- N., 3 K 20 stotink Po 2 K: N. N., Katarina Miklavec, N. N. Neimenovana, Antonia Rihter, Alojzija N.. Ma rija Kralj, Jožefa Rončel, Ana Rončel Ivana Rončel, Marija Stangoferro, Terezija V-elkel, Rihter Marija. Po 1 K: Marija Kavčič, Marija N,, Julija Salamon, Emilija Karmeliš, Ivana N., Josipa Jaklič, Mari a Rihter, Antonija Rihter, Marija Opomba u„d„iflva : Toplo t. no in prosimo za ponesrečence blagohotiuh darov.feMarija .Ferluga.-Jbžef Uršič., — Terezija. Pahor 60 stot., Uršula Rihter 60 stot. Jožefa Ferluga 40 stot. Alojzija Mezinec 40 štor. S H, 40 stot. Josip Sranj 50 stot. Marija Godina 20 stot. Antonija Stradiot 20 stot., N. N. 10 stot. KOLEDARČEK. Ftsbruvar. 10. III. predpepelnična nedelja. (Evangelij: Jezus ozdravi slepca.) Školastika, dev.; Viljem, pušžavnik. — 11. ponedeljek: Sedem ustanovitelj servitov; Adolf, škof; Deziderij. — 12. (pustni) torek. Humbsliiia, dev.; Evlalija; Damijan; Modest. Danes je mlaj ob 6; uri 40 minut zve čer. — Obetase še vedno slabo vreme. — 13. sreda; Pppelnica. Začne se štiri d e se t da n ski post Katarina Rici; Jordan; Foška. — 14. četrtek: Valentin. mu§.; Zojil, sp..' — 15. petek: Spomin trnjeve krone N. G,- I. K, Faustin in Javna, muč.; Alfred. — i6. sobotii: Julijani, dev. muč. ; Kvesim, sp. - 17. I. postna nedelja. (Evangelij: Hudobni duh skuša Jezusa.) Donat in tov.; m ič.; Silvin ; Konštan-cija. — 18. pondeljek: Simeon, šk.; Flavijan, šk. — 19 torek: Juljan, sp Konrad; Viklor. 20. K vat r na sreda, Elenterij, šk.; Ermelinda; Evharj. — Danes je prvi krajec ob 5. uri 3' min. zjutraj. — Vreme, kakor prejšnj i tedeti. — 2. č trtek : Maksimiljan, šk.; Ebonora, kraljica. --- 22. kvatrni petek: otol sv. Petra v Antijohiji; Marjeta — 23. k v a, trna sobota. Peter Damijan, šk ; Romana; Milburga. KNJIŽEV IN UMETNOST. Kdor skrbno zasleduje zdravo slovensko leposlovje, je prepričan, da čvrsto napredujemo. Ravnokar smo dobili I. In It zvezek „Ljud>ke knjižnice1' v krasni vezavi. Oba zvezka, skupai vezana v lične platnice celo platno veljatale K 1'80 Kdor dopošlje ta znesek v naprej; dobi knjižnico poštnLe prosto. ,,Kat liska bukvama v I jub jani zasluži 0 tem obziru pravo polivalo. Posebno nam ugaja moderna prikupljiva oblika. Kritična razprava o lur.skilt dogodkih. 1 del. Spisal D.r Jurij Bertrin vseučiliški pro- fesor v Parizu Na prodaj v katoliški b kvarni v Ljubljani za 1 K. 72 vin po pošti. Učenega pisatelja je pohvalil v posebnem pismu sv. Oče Pij X. sam in s tern jo rečeno dovolj. Prvi del obsega v prvem poglavju samo zgodbo prikazovanj, in to tako jasno in priprosto, da čita vsakdo z zaniman eni. V drugem poglavju razpravlja pisatelj strogo znanstveno o resničnosti prikazovanj, v tretjem poglavju, pa o raznn rju med prikazovanji'in cerkvijo. Vsem omikaucem priporočamo to izvrstno knjigo. Kdor ima le količkaj dobre vol,e in odkrito; srce,-.si S takim berilom gotovo utrdi sv. vero in ljubezen . do. Broz-ihadežne Device. . - t; ' . ZA KRATEK ČAS. ■ •.! : Kdo je blHzen? V Parizu živeča zakonska dvojica Seren l se ne razume. Zato se hoče mož odkrižati žene in narobe. Žena je žla k nekemu zdravniku, kj ji je napra il izpričevalo o blazno ti njenega moža. Mož pa je dobil istotako izpričevalo pri drugem zdravniku da njegova soproga ni popolnomi pri pameti. Nato sta tožila oba za ločitev zakono in vložila oba kot obtožnice izpričevala blaznosti. Soliš'e je odredilo, d i se preiščeta oba in da se končno odredi, kateri obeh je blazen Dva moža sta se razgovarjala o svojih ženah. Prvi pravi : „Jaz sem spoznal svojo staro koiko velja že tri mesece pred poroko.- Drugi pa p-istavi žalostno: Jaz sem pa svojo spoznal žalibog tri mesece po poroki, koliko ne velja “ Pravočasno. Nekemu kmetu na vasi je pogorela hiša, predno je mogla priti ognjegasna straža. Da bi se izognili v prihodnje občani sličnim nezgodam, je oznanil župan nastopno nedeljo pred cerkvijo : ,.Od danes naprej jo vsem strogo zapovedano, da morajo vsi pol ure predno jim izbruhne požar v hiši, hlevu ali skednju, naznaniti to županu, da more o priti ognjegasei pravo asno gasiti." UGANKE. Rešitev ugank: Klobasa (mulca). — Pravda (denar). — Žebelj. 1. Kaj delaš kadar na s<>lncu stojiš ? 2. V kateri hiši ni nobene miši ? 3. Kaj ima človek, da sam nerabi. Pr v so jih rešili: Benedik Fr nc, Rovt Sv. Len: rt (Gorenjsko). — Bogomila Vidrih učenki IV. r z. na Opčin h. — Mih. Pusti še k (Kozje St jersko1. Darilo za rešitev ugank se je takrat poslalo Mihaelu 1’ustišku v Kozje. Lep nož pride tudi včasi prav. Prihodnjič tudi ne bo brez darila. Kdo pa bo tako srečen, bodete b. ali v prihodnji .številki. LISTNICA RAZPODIL J AST V A. Kdor ima le posamezne številke lanskega, letnika in ne misli na vezavo, nam zelo vstreže. če nam jih da na razpolago. USTNICA UREDNIŠTVA. Pomota v 2. štev. V prvi kitic pesmice .Krešemiru" je izpuščena besedica »7;m« „Kaj si tako mi turobno Slovenski misijonar v vzhodni Azije je vel. g. P. Turk. Rafaelova družba na Dunaju'(Wien- X Fa-voritenstrase 96 Volkslesehal(e) prosi naj se ji poroča o vzrokih izseljevanja in 6 nesrečnih do-godlja lih izseljencev. Veseli nas da je veliko število naročnikov spoznalo takoj pomen položnic, katere smo priložili zadnji številki. Na ostale, upamo, tudi ne bo treba d Lo č kati. PROSIMO POMAGAJTE! P. n. y.! V Islri pri Buzetu nahaja se slovensko-hr-vaška občina Sočign. Šteje šestnajst vasi in okoli tisoč prebivalcev. 1-judstvo je ubogo, najuliožnejše v vsej Istri. Izmed lt>4 kmetovalcev ni enega, kateri bi mogel živeli od svojih prispevkov. Mnogi iščejo dela in zaslužka v Trstu, drugi beračijo, da se preživijo, ostali pa doma trpijo in pred časom umirajo z i pomanjkanjem. — Flise so take, kak or drugod navadni hlevi. V 57. hišah ni najti ene postelje, ene mize, enega stola. V enih in stih prostorih prebivajo ljudje in živali. — Šole ni. Citati in pisati zna malokdo. Nad 200 otrok je brez šolskega poduka. Tudi ni primernega prostora, da bi mogel dušni pastir za silo podmevati ukaželjno mladino. Župnišče je tako, da ni varno bivati v n eni. —- Pred tremi leti je svetna oblast prepovedala opravljati službo božjo v cerkvi ne da bi poskrbela za popravo iste ali za zidanje nove. Lani se je cerkev pisula. Bila je najlepša in največja stavba v občini: dolga osem, široka tri in visoka dva in pol metra. Zaupajoč v božjo previdnost, začeli smo zidati novo cerkev. Posvečena je presv. Srcu Jezusovemu. Začeli smo, a dokončati 'ne moremo. Cerkov je brez tlaka, brez oltarjev. Ena mizica, eno razpelo dva svetilnika, to je vsa notranja oprava. I’oleg tega imamo še 17.875 K dolga. C. kr. na mestništvo nam je dovolilo pobirati miloščino. V teku enega letu nabrali smo po vsi Istri 4B5 K. 1'. n. g.' V imenu Jezusovem Vas pr »simo, pomagajte nam, da doviširno zapričeto delo v čast, božjemu Srcu ! Ljudstvo ie ubogo, a dobro, in večinoma še nepokvarjeno. Hvaležno Vam bo za vsak najmanjši dar. Vljudno podpisani bo vsak prvi petek v mesecu opravljal daritev sv. maše v čast presv. Srcu Jezusovemu v a vse dobrotnike. V Sočrgi dne 17. januarja 19u7. Za stavbni odbor: A. J. BUDIN duhovnik. Vabilo družbe sv. Mohorja. D r u ž b a sv. Mohorja stopa pred Slovence s srčnim vabilom k prav obi-lemu pristopu. Kakor kaže „Glasnik“ v zadnjem družbenim koledarju, je število no- vopisanih udov v „zlatih bukvah<; d< seglo častno število 267.194, in družba je od Časa svoje ustanovitve sem razposlala samo svojim redno vpisanim udom 10.800.984 knjig. Slovenci ! Ali nas te številke ne vzpodbujajo k nadaljni vztrajnosti, k vedno novemu napredku ?: Zato veljaj ' za l-0 ’• Kdor le more, pristopi k družbi sv. Mohorja !. Zvesti ji ostanite v s i stari udje, pridobite si pa tudi še pav mnogo novih. Zlasti po mnogih naših društvih naj hi se pričela prav živahna agitacija za družbo sv, Mohorja! Čim ve''je bo število udov, tem uspešneje !o mogla družba izvrševati svoje delo za verski, narodni, ku turni napredek Slovenc .v ! — S posebno prošnjo se zopet ob ačamo do čč. gg. poverjeni k o s da prevzamejo tudi letos svoje sicer toživno, a toli koristno in zaslužno tlelo, ter družbi dovedejo čim največ starih in nov,h udov ! Književni dar za 1. 1907 je ta-le : „Zgodbe sv. pisma,“ 14. snopič. V tem snopiču bo podal Slovencem dobro znani pisatelj dr. J. E. Krek prevod in razlago „D e j a n j e apostolov." — „Zgodbe“ so kakor po vsebini, tako po slikah Slovencem tako dobro znane, da jih pač ni treba več pripročati 1 Naj bi nam ohranile stare, in privabile prav mnogo novih udov ! 2. »Pamet in vera.“ Ul. zvezek. Spisal J. M. S e i g e r s c h m i e d. — Prejšnja dva zvezka tega temeljitega dela sta si pridobila mnogo priznanja. Gotovo bo tudi tretji zadovoljil čitat Ije. Poljudno, znanstvcno-teme-Ijito obravnava vprašanja: ,,Očetova podoba“, ,,Odkod in čemu ? »Nevidni svet1', nPre-važna vprašanja,“ „Osodepolni padec11 3 „Umm čebelar." 1. snopič. Spisal Fr. L a k m a y e r. Ljuba prijateljica je slovenskim oratarjem pa tudi drugim čebela. Čebelarstvo je zadnje leta zelo napredovalo in čebelarji so ob družbe že mnogokrat zahtevali poučno knjigo o tej stroku Letos jo podamo ! Spisal je to delo priznani strokovnjak-čebelar in gotovo bo ustregla š ršim krogom. 4. ,,Življenja trnjeva pot," se imenuje lepa povest, katero po resnični zgodbi iz polupreteklega časa Mohorjanom pripoveduje znani slovenski pisatelj Josip K o s t a n-j 6 V G C. 5. »Slovenske Večernice," 59. zvezek, bodo tudi podale lepega pripovednega berila. Že stara, a vedno priljubljena znanka so „Večernice" Slovencem, in bodo to > stale gotovo tudi za bodoče. 6. Koledar dražbe sv. Mohorja za I. 1908. Koledar je Slovencem istotako že star znanec ! Potrudili se bomo, da bo kolikor mogoče zanimiv, pa tudi kratkočasen. Evo, to Vam je književni dar, ki ga letos podaja družba sv. Mohorja ! Na Vas, dragi Slovenci je, da s čim najobilnejšim pristopom k družbi poskrbite za to, da se te knjige čim največ razširijo med narod ! Nabiralne p o 1 e z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dne 5. marca Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih troškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnino! Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnine (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za opravilne stroške, namreč za zavoj, apremn:co s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati. Isto velja tudi za posamezne pošiljatve. Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo ostani : „N e nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor! V Celovcu, dne 30. prosinca 1907. ODBOR. -;|c- -4s JrnMi Prijatelj" (Mita v zaiiiea« te-Ie liste: I Slovenske : Trst: »Novi list« Gorica: .Gorica-, »Primorski list „P i- morski gospodar44. Ljubljana : „Domoljub“, „Bogoljub“, „Na'a moč4 „Don Boško44. Novo mesto: „I)olenjske novice-4. Maribor : „Slovenski gospodar44 ,NaŠ dom4 „Glasnik44. Celje: „Pi-čalka44. Celovec: „Mu-“. Dunaj: „Zora44. II Hrvaške: Krk : „Pučki Prijatelj44 Zagreb: „Istina44. Sarajevo: „Vrh bosna44. Split: „Dan44. Češki: Brno: „Muscum44. Obvestilo. Knjižica ..Na plest4 ja izšla v prvem natisu v lanski jeseni. \ par mesecih se je popolnoma razprodala. Sledeti e moral drugi natis v večjem s evilu izvodov. Pred božičnimi prazniki se je bil ta začel razpošiljati, toda že kmalu po novem letu je do cela po el Na stotine naročb je pri do že za tretji natis. Ker se naročbe dan za dnevom množe, se bode knjižica na novo pregledala in liskala na lepšem papirju. Da se knjižica razširi tudi med najrevnejše sloje, bode veljala le 30 vinarjev (s poštnino in s čekom 38 vinarjev . Knjižica je pisana za prijatelje in nasprotnike plesa, za stare in mlade, za izobražene in priproste, za obojni spol. Slovensko časopisje je oba natisa pohvalni! ocenilo. Neki veljak nam piše o knjižici: „ne poznam bolj moderne knjižice, kot je »Na ples«. Da sta pa brez posebnega ponujanja tako hitro pošla oba dva natisa, je na lepši dokaz, da je potreben tretji natis še z večjim številom izvodov, Naročbe naj se čim preje pošiljajo Upravni'tvu„Družinskega Prijatelja44 v Trstu S. Fraucesco 15. J. Priporoča se naročanje po več izvodov. „Izdaiiive<;.’4 Zgodovinska povest iz turških časov. Spisal F. V. S I e m e n i k. Str. 130. — L. i 873 je izdala Družba sv. M o h o r j a, ki je lakrat šlela 21 892 udov poljudno povest „ Izdajavec/ ki je pri bravcih našla mnogo pri znanja. Veckra se je izrekla želja naj se knjiga ponatisne, ker bo dobro došla čitajočemu obiin-stvu. Družba je tej žslji ustregla in «Izdajavec» je sedaj izšel v drugem natisku. Povest je lepo zasnovana, polna iskrenega domolubja in zelo zanimiva. Toplo jo priporočam 1 ! Stane mehko vezana za ude 80 vin, za neude in po bukvarnah 1 K, po pošti 20 vin. več — Družba sv. Mohorja bo izdala za naprej tudi druge ponatise prej izdanih, sedaj že redkih povestij itd. Slovenci ir. Slovenke! Spenmite se tli užile sv. Cirila in Metoda