Št. 39 (2511), leto XLVIII • Novo mesto, četrtek, 2. oktobra 1997 • Cena: 200 tolarjev
ISSN 0416-2242
Boj za preživetje seje začel
V Fari je v soboto Kostelsko društvo pripravilo prireditev “Za Kostel”, na kateri je sodelovalo več politikov, poslancev državnega zbora in strankarskih prvakov
9 770416 224000
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
FARA - Pred tremi meseci ustanovljeno Kostelsko društvo je v soboto v dvorani OŠ Fara pripravilo prireditev, ki sojo poimenovali “Za Kostel”. Med vidnejšimi predstavniki slovenskega političnega življenja so se prireditve, na kateri seje zbralo preko 300 ljudi, udeležili tudi državni poslanci: Bogomir Špiletič, Lojze Peterle, Pavle Rupar in Janko Veber.
ILEGALCI “SPRAVLJENI” V GARAŽI
BOJANCI - V četrtek, 25 septembra, so hoteli policisti na podlagi odredbe okrajne' ga sodišča v Črnomlju opra viti hišno preiskavo pri B. K iz Bojancev. Ker ni bilo nikogar doma, so policisti domače iskali okoli hiše. Ko so bili na dvorišču, je neznanec odprl vrata garaže, v njej pa je bilo 12 ilegalcev iz Egipta in Bangladeša. Ti so prišli v Slovenijo istega dne v bližini Podklanca pri Vinici. Ker so morali prebroditi Kolpo, so bili še vsi mokri. Policisti še zbirajo obvestila in ugotavljajo, kdo jim je pomagal pri ilegalnem prestopu.
BAN V POLFINALU
NOVO MESTO - V finalu regijskih prvenstev v tenisu za igralce do 12. leta so v Portorožu od igralcev novomeške Krke nastopili trije dečki in dve deklici. Igor Ban se je uvrstil v polfinale, Nejc Župevec v četrtfinale, 10-letni Matic Antončič je izpadel v prvem kolu, medtem ko sta Katja Bec in Kaja Vukšinič prišli do drugega kola.
Namen prireditve je bil predstaviti delo KS Kostel in Kostelskega društva ter opozoriti na resno pripravljenost Kostelcev, da ustanovijo svojo občino. O tem sta zbranim, med katerimi sta bila tudi predsednik DS Tone Peršak in sekretar SDSS Tone Krkovič, spregovorila predsednik KS Franc Vršnik in predsednik Kostelskega društva dr. Jože Jurkovič. Slednji je poudaril, da podpirajo vse napore, da bi zagotovili podlago za nadaljni obstoj Kostela. Domačini jo vidijo v ustanovitvi samostojne občine, zato so vsi napori društva usmerjeni v to, da bi tudi ta demografsko ogroženi obmejni predel Slovenije, kot je dejal Jurkovič, “postal ustrezno razvojno podprt s strani države”.
Kostelci utemeljujejo upravičenost svoje zahteve po samostojnosti tudi s primerom sosednje osilniške občine in tem, da je Kostel nekoč že bil občina. Da ima
ALI VESTE,
DA ZAMRZOVALNE SKRINJE
starejše od 10 let, porabijo do 200% več elektrike?
V dveh letih lahko zapravite na elektriki za novo skrinjo. Najugodnejše kupite v trgovini TIKA Trebnje, 068/44-940!
DRUŽI JIH VESELJE DO PETJA - Vokalno-instrumentalna skupina Zarja in Sonce je letos dopolnila četrto leto, odkar pod prizadevnim vod-stvom Irene Rešeta prepeva in nastopa. V tem času se je v skupino vključilo več kot petdeset otrok šmihelske župnije, opravili so precej nastopov in posneli tudi kaseto. Četrto obletnico so počastili s koncertom, ki je bil v soboto, 27. septembra, na predvečer birme, v šmihelski župnijski cerkvi. Letošnji gost skupine na koncertu je bil Šenčurski dekliški kvartet. (Foto: MiM)
DOBER ZAČETEK POLŠJEGA LOVA - Topla sobotna noč je privabila v ribniško Veliko in Malo goro veliko polharjev, ki so bili več kot zadovoljni s plenom. Čeprav je sprva kazalo, da bo zaradi slabšega pridelka gozdnih sadežev teh majhnih kožuharjev manj kot sicer, so bile ponekod že ob desetih zvečer škatle polne. Pri drugem pobiranju opolnoči je število naraščalo, zjutraj, po neprespani noči ob ognju in jedači ter pijači, so Urban, Jože, Roman in Dušan imeli na mizi kar 70polhov. (Foto: Milan Glavonjič)
veliko možnosti, to ponovno postati, pa so jim zagotovili tudi na prireditvi prisotni državni poslanci, ki so ravno na parlamentarni seji dan poprej, kot je povedal Bogomir Špiletič, zavrnili predlog, da bi ustanovili samo 20 novih občin.
Prireditev, na kateri so nastopili Prifarski muzikanti, igralec Radko Polič - Rac ter Vasilij - Vaško Polič z reciatalom v spremljavi Matije Krkoviča na harmoniki, je dr. Jurkovič sklenil z ugotovitvijo, da se je boj za preživetje Kostela
M. LESKOVŠEK-SVETE
“ZA KOSTEL’ - Na priredili, ki jo je pripravilo Kostelsko društvo, je nastopil tudi slovenski igralec Radko Polič - Rac.
Martin Strel je povezal Afriko in Evropo
Po Rokavskem prelivu plaval še med Qelibio in Pantelerijo
PANTELERIJA - Mokro-noški vztrajnostni plavalec Martin Strel je letos dosegel še en velik uspeh. Potem ko je julija kot prvi Slovenec v zgodovini in do sedaj preplaval Rokavski preliv, je v petek v tunizijskem mestu Oelibia zaplaval v Sredozemsko morje in kot prvi zemljan plavalno povezal Afriko in Evropo. 29 ur, 25 minut in 57 sekund kasneje se je po 86 km namreč dotaknil pomola na italijanskem otočku Pantelerija, kar je do sedaj neuspešno poskušalo šest vztrajnostnih plavalcev.
Martinu je šlo tokrat na roko tudi vreme. Najprej so morali štart zaradi slabega vremena prestaviti za en dan, potem pa je dočakal za to območje nepojmljivo mirno morje. Martinov uspeh ima mednarodne razsežnosti, saj so bili tokrat organizatorji njegovega plavanja izključno Italijani, nehote pa je dobil podvig tudi politično razsežnost. Več o tem na športnih straneh.
I. V.
•Mahne se niso
'Tit ^ T
nove sole
m/ii. t jrx
•Obeta se odlična ' vinska letina
stran 10:
•Zasluti si pomembnejše mes
stran 11:
•Hiša končno pripada
Novomeščanu
stran 19:
•Zagrožene visoke
kazni za prekrške
stran 21:
•Okno v novomeško prazgodovino

PADLA POD TRAKTOR
KRŠKO-44-letni Franc P. z Lomnega je šel v petek, 26. septembra, popoldne s sinom Vilkom v gozd pripravljat drva za zimo. Sin in sosed sta v gozdu podirala gabrova drevesa, 49-letni Anton R. pa je drva vozil domov. Ko je prišel ponovno po drva, je pri obračanju na koncu gozdne poti zapeljal na rob poti, zaradi česar je traktor zdrsnil navzdol ter se prevrnil. Pri tem je pod traktor najprej padel voznik Franc, nato pa še njegov sin. TVaktor se je nato prevračal po pobočju navzdol in se ustavil po 26 metrih med drevesi, prevrnjen na bok. Poškodovanca so odpeljali v brežiško bolnišnico.
TRIMO MED NAJVEČJIMI - Plošče, ki jih bodo pod blagovno znamko Trimoterm prodajali tudi na tujem bodo lažje tržili tudi zavoljo novega dizajna, prožnejši bodo do kupcev pri izpolnjevanju njihovih zahtev, krajši bodo roki dobav in s tem seveda tudi gradnje. V Trimu računajo, da bodo letošnje poslovno leto spet uspešno zaključili. Svojih izdelkov naj bi prodali za več kot 60 milijonov mark, približno polovico od tega v tujino, največ pa v Nemčijo, Rusijo in države Cefte. Na posnetku: direktorica Trima Tatjana Fink v družbi z uglednima menedžerjema, Bernardom Coursatom iz Revoza in Milošem Kovačičem iz Krke, ter državnim sekretarjem za industrijo Borisom Šuštarjem med ogledom nove linije. (Foto: P. Perc)
THmo razvil najsodobnejše plošče
Lahkih ognjevarnih gradbenih plošč bodo na novi liniji lahko izdelali celo 1 milijon m2! __________• Naložba 1,4 milijona tolarjev, največja v zgodovini podjetja
TREBNJE - Direktorica Trima, Tatjana Fink (MBA) in državni sekretar za industrijo dr. Boris Šuštar sta pretekli petek, potem ko se je Finkova v prazničnem razpoloženju pred proizvodno dvorano, v kateri je našla streho nova proizvodna linija lahkih ognjeodpornih plošč gradbenih plošč, zahvalila sodelavcem in večjim kupcem, simbolično prerezala trak in tako povabila na ogled največje enkratne naložbe v vsej 36-letni zgodovini Trima, vredne skoraj 1,4 milijarde tolarjev.
proizvajalce v Evropi.
P. PERC
Gobarjenje z omejitvami
Tildi pri nabiranju gob veljajo pravila
Gobarji sicer to poletje in jesen niso ravno navdušeni nad količino gob, ki jim jih je letošnjo sezono namenila narava, kljub temu pa velja opozorilo, da še vedno velja poostren nadzor nad prometom z gobami. Da bi preprečili masovno nabiranje gob in s tem zaščitili to naše naravno bogastvo, bodo pristojne službe v času jesenske gobarske sezone poostrile nadzor nad prometom z gobami. Poostren nadzor in ustrezno ukrepanje bosta namenjena zlasti odkrivanju in preprečevanju nelegalnega trgovanja z glivami ter nelegalnemu iznosu tega naravnega bogastva iz Slovenije. Za kršitelje uredbe so predvidene denarne kazni: najmanj 10 tisočakov za posameznike in najmanj 500 tisočakov za podjetja.
Sicer pa je v Slovenij prepovedano nabirati kar 70 vrst gob, med njimi so na primer karželj, vot-ioglavi gobanček, črni gobanovec, žolta trobenta, dišeči, preprosti, žolti, kraljevi in težki goban, vse vrste gomoljevk in druge. Posameznik lahko dnevno nabere le dva kilograma gob, z izjemo štorovk, ki jih lahko nabere največ pet kilogramov. Pri nabiranju gob je prepovedana uporaba vseh priprav, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje. Nabrane gobe morate grobo očistiti že na rastišču, prenašate pa jih lahko le v trdni embalaži, ki omogoča širjenje spor.	T
V 428-članskem kolektivu so posebej ponosni, ker je nova, sodobna avtomatizirana linija plod razvoja domačih Trimovih strokovnjakov in da to pomeni največji dosežek na področju podobnih tehnologij v svetu. S postavitvijo nove linije zagotavlja Trimo tudi spremembe v industrijski kulturi samega podjetja, zagotavlja boljše delovne razmere in okolju prijazne izdelke. Proizvodni proces je računalniško podprt tudi z vi-deonadzorom, opremo pa je dobavila ugledna nemška tvrdka Si-empelkamp.
Prav to, da nova proizvodna linija zagotavlja ekološko prijazen
VREME
Do konca tedna bo deloma jasno in nekoliko hladnejše vreme.
proizvod, je bil razlog, da je ta prizadevanja z milijonom dolarjev nepovratnih sredstev podprla tudi Svetovna banka, in sicer v okviru slovenskega projekta za zniževanje freonov v zraku. V ta projekt je vključenih le 6 uglednih slovenskih podjetij, med njimi tudi Krka.
Ta prispevek EKO sklada SB pomeni v tako veliki naložbi desetino vrednosti, 55 odstotkov potrebnega denarja je prispeval Trimo sam, ostalo pa predstavlja dolgoročno posojilo. Novih lahkih gradbenih plošč z izolacijo iz mineralne volne, namenjene za strehe, fasade, stropove in predelne stene, bodo lahko izdelali za tretjino več, letno bo to kar milijon kvadratnih metrov, kar uvršča Trimo med največje tovrstne
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
Učenje za vse življenje
Svet se strahovito hitro spreminja, razmere pa ljudi silijo, da si že pridobljeno znanje, pa naj bo še tako veliko, povečujejo in dopolnjujejo z novim. Le tako so kos zahtevam časa in, kot je dandanes Še bolj jasno kot poprej, tudi konkurenčni na vse bolj zahtevnem trgu delovne sile. Nič ne pomaga: učiti se je treba vse življenje! Uresničevanje tega temeljnega spoznanja pa ne zadeva le posameznika, ampak družbo v celoti, saj je znanje edino resnično zagotovilo napredka. To je med drugim vodilo Evropsko skupnost, kamor Slovenci poželjivo pogledujemo ib upamo, da bomo prej ali slej tudi njeni člani, da je lansko leto razglasila za leto vseživljenjskega učenja, vsakoletne tedne, posvečene temu, pa poznajo v več državah.
V tem pogledu Slovenci nismo narod zamudnikov. Andragoški center Slovenije ježe lani pridružil Slovenijo tem državam, ko je pripravil prvi teden vseživljenjskega učenja pri nas. Letos prav te dni ponovno poteka, pestrejši in bogatejši, s 700prireditvami in več kot 130 izvajalci, ter prvič tudi pod pokroviteljstvom slovenske vlade, kar se, upajmo, ne bo končalo le s simbolično prisotnostjo in zgolj z moralno podporo pri nadaljnjem razvijanju in uveljavljanju koncepta učenja za vse življenje pri nas. Slovenija mora postati učeča se dežela še toliko bolj, ker se s sedanjo strukturo izobrazbe prebivalstva ne moremo postavljati pred svetom, vsaj pred tistim ne, v katerega menimo, da spada-
MILAN M ARKE L
av dolenjka d.d.
NOVO MESTO
V vseh prodajalnah z živili:
•	jabolčni sok FRUCTAL 1/1 po ceni 98,40 sit
•	pralni prašek O MO, 3 kg, po ceni 745,40 sit
•	kmečki pršut KRAS Sežana, VP 0,5 do 1 kg, po ceni2.772,40sit
•	toaletni robčki 10/1 PALOMA po ceni 149,10 sit
•	cvetlični med MEDEX, 900gr., po ceni 632,00 sit
Z delnicami in brez njih
Pred leti so nekateri predavatelji v želji, da bi bili kar najbolj praktični, razumljivi in blizu ljudskim množicam, govorili pri razlagah kapitalizma, da je kapital denar, ki ima mlade. Primerjava visokega denarniškega pojma z dogajanjem npr. v vaškem svinjaku ali leglu bolh, niti ni tako slaba, bi na tihem utegnil priznati marsikateri Slovenec, ki se uspešno vključuje v posocialistične finančne tokove in ki ima kapital in z njim odprto pot do dobička.
Na vprašanje, kaj je uspešno vključevanje v finančne tokove,
zagotovil kapitala in koliko se bo le-ta sčasoma povečal. Neka-teri so videli pravo pot do take sreče v oddaji certifikatov v sklade, drugi so certifikate oddali neposredno v podjetja, mis-J leč, daje to boljša možnost. Za mnoge iščejo pot k sreči najeti borzni posredniki, ki pri teh storitvah delajo z mislijo na izdatnost svojih lastnih finančnih tokov. Finančni tokovi zdaj bolj kot kdaj prej odločajo o tokovih življenja. Kako obvladate različne načine ravnanja z denaijem v času tržnega gospodarstva? Ste vpliven delničar? Ali morda prisegate na bančno knjižico, mogoče na denar v nogavici? Bi radi povedali, da ste bogati in da boste kmalu še bolj bogati, ne da bi se za to posebej trudili?
MATEJA JAZBEC, samostojna svetovalka v GZS Območni zbornici Posavje: “Delničarstvo in podobne zadeve sicer poznam, ekspert za to pa nisem. Delničarstvo je pametna zadeva z vidika pridobivanja kapitala, saj na primer imaš pravico upravljanja, če si lastnik kapitala. Vložila sem certifikat, in to v sklad. To se mi zdi manj tvegano, kot če vložiš delnice neposredno v podjetje.”
MARTIN GRAMC, svetnik v občinskem svetu Brežice, doma v Gazicah pri Cerkljah ob Krki: “V kmetijstvu, ki z državo vred hiti v zahodno Evropo, ni možnosti za vlaganje kapitala v delnice. Ni česa vlagati. Država kmetu ni naklonjena, zato ni dobička in je udeležba v kakšnih finančnih poslih iluzija. Posebej se nisem poglabljal v finančne zadeve, v delničarstvo in podobne reči.”
IVAN ČERNJAK, upokojenec s Sinjega Vrha: “Že v Nemčiji sem bil pred leti delničar, zato me delničarstvo zanima, predvsem pa, kako bodo certifikati postali delnice. Delnice imam v Krki in spremljam, kako niha njihova vrednost prav tako pa tudi dogajanje na ljubljanski borzi, ter redno prebiram Delni-.čarja. Zanima me tudi, kako ljudje kupujejo in prodajejo delnice.” ALENKA MIŠJA, kustodinja v Belokranjskem muzeju v Metliki: “V glavnem gredo vsa dogajanja v zvezi z delnicami mimo mene. Res imam nekaj delnic pri Petrolu in Kmečki družbi, a me posebej ne zanima, kaj se z njimi dogaja in kako kotirajo. Preberem le obvestila, ki mi jih pošljejo. O kakšnem koli nakupu delnic pa ne razmišljam. Za to bi moral imeti človek veliko denarja.”
BERTA Ž1ČKAR, upokojena učiteljica iz Sevnice: “O kakšnih finančnih transakcijah na slovenski borzi nisem niti razmišljala, ker bi bile to z učiteljsko plačo oziroma pokojnino lahko le sanje. Veseli pa me, da sem svoj lastninski certifikat, kot vsaj zaenkrat kaže, dobro plasirala, saj sem bila že deležna dividend dveh podjetij, kamor sem ga vložila.”
PAVEL GROZNIK, sekretar družbe Maximarket, Ljubljana, diplomirani pravnik, iz Višnje Gore: “Sam niti nimam možnosti za kakšne borzne špekulacije, saj za to nimam niti denarja ne kaj dosti afinitete. V svojem podjetju sem se finančno močno angažiral tudi pri notranjem odkupu. Zato pa ima moj sin, diplomirani ekonomist, veliko veselje tudi kot broker na borzi v Ljubljani.”
JOŽE BOJANC, uslužbenec Krke iz Novega mesta: “Moja generacija ni vajena delnic in vrednostnih papirjev. Edino, kar smo mi prej poznali, je bila kuverta s plačo in hranilna knjižica. Kdor se je ob lastninjenju in privatizaciji znašel, je lahko na hitro in brez truda obogatel. Veliko ljudi pa tem stvarem ni zaupalo, ker so bili že prevečkrat opeharjeni.”
ANDREJA MLEKUŽ, logopedinja iz Kočevja: “Sodobno finančno poslovanje z obveznicami, delnicami in vrednostnimi papirji pri nas še ni dovolj utečeno. Ljudje borzno poslovanje zelo slabo poznajo, razen seveda peščice, ki je na ta način že precej zaslužila. Med vzroki, da se ljudje v to ne vključujejo, sta ne-poznavaje in denar. Le-tega ljudje nimajo.”
Držpozaawii°Sfa Maline se niso “zgodile” naključno
Črnopotokarje?
Župan Janez Novak obljubil rešitev
ČRNI POTOK - Težave, ki jih imajo prebivalci ČrnegavPotoka in še nekaj zaselkov ob Čabranki, niso od danes, stanje pa se je drastično poslabšalo, ko jih je državna meja ločila od zaledja.
V	soboto, 27. septembra, so vaščani sklicali sestanek, katerega sta se udeležila tudi župan občine Janez Novak in Viljem Vesel, ki ima v okviru občine na skrbi te zadeve. Sestanek je kot rdeča nit spremljal problem cestne povezave po slovenskem ozemlju in priključitev k regionalni cesti pri Podplanini, ki je tudi vzrok, da se stvari ne premaknejo z mrtve točke. Pri tem velja poudariti besede župana, kije zagotovil, da bo cestna povezava prednostna naloga občine, krajani pa naj se takoj odločijo za eno izmed mnogih variant trase in zberejo ustrezna soglasja lastnikov.Vaščani imajo še nekaj zahtevkov. Nujno bi potrebovali javne luči, kontejner za škodljive odpadke, javno telefonsko govorilnico in popravilo mostu čez Čabranko. Radi bi, da bi v vas lahko pripeljal kombi - trgo-
Vlna'	A. KOŠMERL
Najbolj žulijo ceste
Težave bodo zaradi pomanjkanja denarja reševali postopno
LOŠKI POTOK - V septembru je kar nekaj vaških skupnosti sklicalo zbore krajanov, kjer so govorili o načrtih za prihodnje leto. Potrebe so podobne v vseh skupnostih, prednjačijo pa asfalt, kanalizacija, javna razsvetljava, vodovod, vzdrževanje gozdnih poti, cest in drugo. Gre pretežno za naloge iz prejšnjih načrtov, ki še niso bili realizirani, predvsem zaradi denarja.
V	naselju Retje, ki je največja vas v občini, je bilo na zboru krajanov največ pozornosti namenjene gradnji ceste proti Ložu, kjer so dela v teh dneh v polnem zamahu in bo cesta kmalu dobila prve kilometre asfalta. Ker teče večji del ceste skozi gozdove, je bilo kar nekaj pripomb glede nekaterih priključkov in ureditve platojev za skladiščenje lesa, lastniki gozdov pa so negodovali nad uničenimi potmi v gozdovih in po poljih, zato so predlagali, da se
Črnomaljski in metliški svetniki prepričani, da grosupeljski način romskega reševanja ni pravi - V Malinah dežurstva, ker ne zaupajo nikomur, Romov pa v vas ne bodo pustili
ČRNOMELJ, METLIKA, MALINE - Dogodki, ki jih je sprožila napovedana preselitev Romov iz grosupeljske občine v belokranjske Maline pri Semiču, so bili medijsko zelo odzivni, razburili pa so tudi številne Belokranjce. Malinska afera zato ni šla niti mimo črnomaljskih in metliških svetnikov, ki so zasedali pretekli teden.
Črnomaljci so menili, da način, na Uradu vlade RS za narodnosti
ki gaje izbrala grosupeljska občina za reševanje romske problematike, ni pravi. Romska vprašanja naj bi reševali hkrati v vseh občinah, kjer živijo Romi, pri tem pa naj bi pomagala tudi država. Pri tem pa naj bi vsaka občina poskrbela za svoje občane. Metliški svetniki, ki so razmeram v Malinah namenili kar precej časa, pa so grajali zapis pogovora o urejanju bivalnih razmer za Rome v Beli krajini, kije bil 22. septembra
v Ljubljani. Menili so, da so sprejeti dogovori preveč deklarativni in polni floskul. Obsodili so početje bogatejše občine, ki romsko vprašanje rešuje tako, da Rome pošilja na revni jug. Kot vse kaže, se Maline tokrat niso “zgodile” slučajno, saj je prav grosupeljska občina pred dvema letoma že kupila hišo na Vrčicah pri Semiču, kamor je naselila 14 Romov. Ker ji je takrat uspelo, je poskusila znova.
V Malinah so prebivalci sicer umaknili vaške straže in tudi poklicnih varnostnikov ni več. Vendar pa pravijo, da nikomur ne zaupajo in tudi tega, da do 10. oktobra velja moratorij na preselitev Romov v njihovo vas, ne verjamejo. Zato so v stalni pri-
VLONČARSKI DELAVNICI - Udeleženci etnoloških počitnic z naslovom “od antičnega vrča do majolike”bodo imeli tudi lončarsko delavnico pri znanem lončarju Stanku Pungerčarju z Gruče pri Šentjerneju. Mojster Pungerčar, ki nadaljuje družinsko lončarsko tradicijo, je na predstavitvi novih programov Krkinih Zdravilišč svoje znanje in veščino pokazal zbranim novinarjem in drugim gostom. (Foto: A. B.)
SPORNA HIŠA - Hiša v Malinah št. 5, ki zaradi napovedanih novih stanovalcev Malinčanom ne da spati že od začetka septembra, je ograjena s plankami. Prav tako so zabita glavna vrata, na njih pa napis: “Pozor, mine!” Pred hišo je privezan velik pes, ki srdito laja na vsakega prišleka. (Foto: M. B.-J.)
pfavljenosti in imajo dežurstva. Vendar pravijo, da ne priznavajo nikakršnega moratorija in da tudi po omenjenem datumu ne bodo pustili Romov v vas. Ne predstavljajo si, kako bi sploh lahko živeli v sožitju z njimi, ko pa so v časopisu prebrali, da jim Romi že sedaj grozijo, da bodo, če se jim kaj zgodi, vse vaščane postrelili, hiše pa polili z bencinom in zažgali. Tudi zaradi tega vaščani vztrajajo pri svojem, hkrati pa se zavedajo, da bi, če bi popustili, Maline lahko postale vzorec
M. BEZEK-JAKŠE
Počitnice s kulturno vsebino
Novi programi Krkinih Zdravilišč v sodelovanju z Dolenjskim muzejem
OTOČEC - Ob svetovnem dnevu turizma 27. septembru so Krkina Zdravilišča predstavila nove programe počitnic z arheološko, etnološko in kulturnozgodovinsko vsebino, ki sojih pripravili v sodelovanju z Dolenjskim muzejem, s katerim ta Krkina Firma tudi sicer dobro sodeluje in je skupaj z matično družbo Krko, tovarno zdravil, pomemben sponzor njegove redne razstavne dejavnosti muzeja.
prepove vleka lesa Vaščane še vedno teži več problemov, ki se vlečejo že leta in se bodo očitno še vlekli: cesta Hrib -Retje, cestna signalizacija, javna razsvetljava, vodovod, ki pušča, in kanalizacija. Problem nevzdrže-vanih poti je skušal pojasniti občinski svetnik in član vaškega odbora Ivan Anzeljc, ki je menil, da država nima sistemskega načrta za podobne probleme, zato bi morali več storiti občina in krajani sami. Na večino predlaganih rešitev in investicij je odgovoril ing. V. Vesel, ki je na občini poverjen za gospodarstvo in infrastrukturo. Vseh načrtov ne bo možno izpeljati zaradi denarnih omejitev, dejal pa je, da država sicer dopušča dodaten davek za ceste, vendar ga občina trenutno ne namerava uvesti.
A. KOŠMERL
“Dosedanje dobro sodelovanje z Dolenjskim muzejem želimo nadgraditi z novimi turističnimi produkti. Osnovni namen novih programov je povečati obisk tako v Dolenjskem muzeju kot v naših hotelih na Otočcu,” pravi Vlado Petrovič, direktor Krkinih Zdravilišč. Udeležencem teh programov - gre za tri- in petdnevne programe oziroma počitnice z etnološko in kulturnozgodovinsko vsebino - bodo podrobneje predstavili ne samo razstavne eksponate v muzeju, ampak tudi delo na terenu in prizadevanja za ohranitev ljudskega izročila; etnološki programi vključujejo tudi delavnice, v katerih se bodo udeleženci učili lončarjenja, tkanja na statvah, izdelovanja značilnih belokranjskih vezenin in še česa. Prvi, tridnevni program je Arheološka razstava Kapiteljska njiva, tekel pa bo od letošnjega decembra do
aprila prihodnje leto; drugi, petdnevni program vsebuje ogled iste razstave, muzeja, ogled krajev izkopavanj in sodelovanje pri delu arheologov; ene petdnevne počitnice bodo obiskovalce popeljale “od antičnega vrča do majolike”, druge pa “od lanu do platna in žlahtnih vezenin”.
“Pričakujemo zahtevnejše goste iz sosednjih držav, kjer se za
take programe močno zanimajo zlasti zgodovinska društva in klubi ljubiteljev stare zgodovine, katerih člani gredo v desettisoče; v zahodni Evropi se s tako ponudbo ukvarjajo specializirane turistične agencije. Računamo pa tudi na odziv domačih gostov, ki pa ga bo gotovo potrebno še spodbuditi. Zavedamo se, da bodo prav zadovoljni udeleženci teh programov najdragocenejši promotorji naše kulturne dediščine, in smo prepričani, da turizem in kultura ne samo da lahko hodita skupaj, ampak da je to nujno,” pravi
Petrovič.	. _
A. B.

KRKINI REHABILITACIJSKI DNEVI - Slovensko zdravniško društvo je s Krko Zdravilišči že tretjič pripravilo Krkine rehabilitacijske dneve. Tokrat so bili zadnji petek in soboto na Otočcu. Udeležilo se jih je okoli 150 splošnih zdravnikov in specialistov fiziatrov iz cele Slovenije. Obravnavali so tri tematske sklope: zunajsklepni revmatizem, kontinuirano skrb za srčno-žilnega bolnika in kronično obstruktivno pljučno bolezen. “Te dneve pripravljamo z željo po tesnejšem sodelovanju med zdravniki splošne prakse, kliničnimi specialisti in specialisti v naših zdraviliščih, "pravi direktor Krke Zdravilišč Vlado Petrovič. Na fotografiji: prof. dr. Dražigost Pokom govori o vlogi prehrane pri preventivi bolezni srca in ožilja. (Foto: A. B.)
“Štihova puščava”
500 podjetjem grozi stečaj - Na protest 1.100 Mariborčanov
MARIBOR - V teh dneh je znani Mariborčan dr. Vlado Sruk dejal, da so v Sloveniji vse javnosti, od strokovne in kulturne do politične in drugih, tako rekoč ljubljanske. Izven Ljubljane se ne dogaja skoraj nič (ah bore malo) odločujočega. Še politične stranke zares žive samo v centru Slovenije, v Ljubljani. Po mnenju dr. Sruka, ki je v Mariboru eden redkih humanističnih mislecev, bo Slovenija bržkone ostala podobna tistim malim državam, kjer gre za eno veliko mesto in za okolico.
Kako prav ima, je mogoče v Mariboru ugotoviti na vsakem koraku. Ko so pred nedavnim družboslovci primerjali zmogljivosti Maribora in Ljubljane na družboslovnem in humanističnem področju, so prišli do frapantne številke: razmerje je 1 proti 16 - v škodo Maribora, seveda. Samo na sedežu slovenske radiotelevizije deluje več novinarjev, režiserjev, kulturnih in drugih ustvarjalcev, kot je v Mariboru vse humanistične inteligence skupaj.
Zato pa se Maribor, ki ga je Bojan Štih nekoč označil za “industrijsko puščavo”, nenehno otepa z gospodarskimi in socialnimi problemi. Tako je tudi to jesen. Delavci 13 podjetij, ki so zrasla na lokaciji bivšega Tama, trepetajo, kdo bo kupil Tam v stečaju. Ker imajo omenjena podjetja vse svoje poslovne in proizvodne prostore ter strojno opremo v najemu, je od tega, kdo bo kupil nepremično in premično premoženje bivšega Tama, odvisna usoda 1400 delovnih mest. Zakrbljenih je tudi več kot 500 delavcev Jekloteh-ne Trgovine. Mati tega podjetja je morala namreč v stečaj. Zato so v teh dneh za 15 milijonov mark začeli na dražbi prodajati največjo trgovsko hišo v mestu. Tudi v tem primeru je od kupca odvisno, kakšna bo usoda Jeklotehne Trgovine, ki ima sedaj veleblagovnico v najemu. Še bolj kisle volje so delavci Pathosa, ki že od marca brez plač čakajo na stečaj podjetja, kjer so še vedno uradno zaposleni, čeprav so že od pomladi doma na čakanju.
Na te in številne druge probleme so mariborski delavci šli opozorit tudi na Trg republike v Ljubljani. Na omenjeni shod se je odpeljalo kar 1100 Mariborčanov. Opozorili so, da grozi v Podravju, kjer je že 33 tisoč brezposelnih, stečaj več kot 500 podjetjem. Koliko bodo njihova opozorila zalegla, pa bo prav hitro pokazal čas.
TOMAŽ KŠELA
Novomeška kronika
BTC - V bršljinskem BTC-ju je okoli 40 trgovin in tako je to največji trgovinski kompleks v Novem mestu. Ampak ta gostota v jesenskih dneh prodajalk in prodajalcev prav nič ne varuje pred mrazom. Cele dneve preživljajo v mrzlih prostorih in mraz se jim zaleze do kosti. Temu se da odpomoči na zelo enostaven način: z začetkom kurjenja. To so najemniki tudi povedali, a so dobili odgovor, da še niso opravljena vsa dela, ki bi to dovoljevala. Od konca kurilne sezone spomladi do sedaj se to očitno ni dalo urediti. Se pa zato človek, odgovoren za te stvari, medtem ko ljudje zmrzujejo, greje v topli Grčiji.
UNIVERZA - Po mestu visijo plakati, ki vabijo k vpisu v nekakšno duhovno univerzo. Obljubljajo sistematično usposabljanje za luč večne modrosti, moč prebujene ljubezni, globine notranjega človeka, življenje v ritmu zodiaka in še kaj. Pustimo ob strani dejstvo, da to ne diši ravno po kakšni znanosti, s katero naj bi bila univerza tesno povezana. Kljub temu pa bi na tej “univerzi” le lahko vedeli, da se samostalnik ura, če ne stoji na začetku stavka, piše z malo začetnico (to sodi v prve razrede osnovne šole) in da se trebanjska knjižnica imenuje po slovenskem pesniku Pavlu Golii, ne po nekakšni Pavli Golia (to sodi v srednjo šolo). Od tod naprej se šele lahko začne pogovor o kakšni univerzi.
KAMPANJA - Otvoritev prenovljene šole v Podgradu je novomeški župan izkoristil za svoj zgodnji predvolilni EPP. V govoru je nekajkrat poudaril svoje zasluge in odločnost, ko je šlo za obnovo te stavbe, in na koncu ljudi naravnost pozval, naj ne pozabijo na to, kako zelo so on in njegovi v službi ljudi. Niti besede pa o tem, da bi lahko bila ta šola obnovljena že pred leti, pa prav občina pod njegovim vodstvom ni dve leti zapored zagotovila polovice za obnovo potrebnega denarja.
JMt I Z_M ASIH O B C 1 M
tttii
Ena gospa je rekla, da v Podgorju zato tako hitijo s trgatvijo, ker jim že kritično primanjkuje tekočih zadev.
Suhokmjski drobiž

mmm
MARATONEC IN BRENTE- V soboto, ko je bila v Suhi krajini trgatev šmarnice na višku, je bil gost na trgatvi pri Lovšetovih iz Pod-gozda tudi maratonec Milan Zupanc, prijatelji mu pravijo tudi Kunta. Doma je iz Mislinje, sicer pa že več kot deset let hodi s taborniki v ta del Dolenjske. Njegova specialnost je ultramaraton na 100 km, sicer pa se lahko pohvali s prvim mestom na državnem prvenstvu Maraton 3 src v Radencih v letu 1995; takrat je osvojil tudi 2. mesto v skupni uvrstitvi. Z lahkoto je premagoval tudi strmine z brento na hrbtu in za spomin je nastala ta fotografija (na sliki Milan Zupanc).
V ŽUŽEMBERKU MARIJA - V četrtek ob 19. uri bo sprejem Marijinega kipa iz Fatime v Baragovi ulici, odkoder jo bodo v procesiji ponesli v cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Marijin kip roma-rice bo ostal čez noč v Žužemberku, naslednji dan ga bodo odpeljali v Dobrnič.
PESNIŠKI VEČER - Ljubiteljem lepega sveta poezije sporoča TD Žužemberk Dvor, da bo v petek, 3. oktobra, ob 18. uri v vinski kleti pesniški večer z naslovom: “Sence čez tančico suhega cvetja” s pesniki Antonijo Bakso-Srnel, Jurijem Marussigom ter znano igralko in pesnico Milo Kačič.
S. M.
Stari in bolni so tudi odrinjeni
Ob mednarodnem dnevu starejših - V Sloveniji čaka na dom 1500 starih in bolnih, v Novem mestu več kot 200 - V Krškem pa je nov dom še vedno prazen ■ Kaj pa nove oblike pomoči starejšim?
NOVO MESTO - Včeraj je bil mednarodni dan starejših, ki so ga leta 1992 razglasili Združeni narodi z namenom, da bi opozorili na staranje prebivalstva, ki je značilno predvsem za razviti svet, in na probleme, kijih prinaša s sabo. Med narode, ki se starajo, sodimo tudi Slovenci. Vendar, kot vse kaže, temu problemu še ne posvečamo velike pozornosti.
DEBATNI VEČERI DRUŠTVA NOVO MESTO - Društvo Novo mesto začenja z jesenjo z debatnimi večeri, ki jih bodo vsak mesec pripravljali na vnaprej določeno temo. Prvi tak večer je bil prejšnji torek, na prvi jesenski dan, v Piceriji Tratnik na Glavnem trgu, beseda pa je tekla o mestni sramoti - propadajočem Narodnem domu. Po osvetlitvi tega vrašanja z različnih zornih kotov so številni prisotni pozvali vse odgovorne, naj vendar rešijo Narodni dom in mu določijo novo namembnost v dobro in korist mesta in širše. (Foto: A. B.)
		
Kako bi sicer lahko razumeli, da novi dom za starejše občane v Krškem še vedno sameva prazen, ker se občina in ministrstvo ne moreta zmeniti, kdo bo dal denar za opremo doma. “To kar se dogaja v Krškem, je obsojanja vredno, saj čaka v Sloveniji za sprejem v dom kar 1500 najstarejših in bolnih ljudi. V Novem mestu imamo takšnih vlog več kot 200,” je povedala direktorica novomeškega doma starejših občanov Lojzka Potrč. Ko je bil zgrajen novomeški dom, je bilo rečeno, da bo v njem lahko bivalo okrog 260 stanovalcev, danes pa zaradi tako velikega povpraševanja v njem biva že kar 340 starejših, ki so večinoma zelo bolni.
“Nujno potrebno bi bilo razmišljati o podeljevanju koncesij zasebnikom, ki bi sprejeli v varstvo manjše skupine ostarelih, takšen način oskrbe pa bi bil zanje tudi prijetnejši, vendar na žalost o tem, kljub pobudam nekaterih posameznikov, ministrstvo še ne razmišlja,” pravi Potrčeva. V novomeškem domu starejših imajo že več let razvito tudi pomoč na
domu, ki jo izvajajo s pomočjo delavcev javnih del pa tudi s pomočjo njihovih zaposlenih. Mnogi ostareli, ki jih obiskujejo,
HIŠE NA KLJUČ - V treh vrstnih hišah v Žabji vasi je šest stanovanj z nekaj manj kot 100 m2 površine. Podjetje VIA S je to gradnjo za trg končalo v 10 mesecih in prejšnji teden so se prve od šestih mladih družin že vselile v nove domove. (Foto: A. B.)
KLEMENTINA GOLIJA V KRKI - Prejšnji torek zvečer so v Galeriji Krka v Novem mestu odprli razstavo del akademske slikarke Klementine Golija iz Kranja. Avtorico je predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov, ki je med drugim dejal, da pri njej skorajda ni več slike brez vsebinske napetosti in da je slikarka razvila vrsto povsem izvirnih likovnih rešitev. Na otvoritvi je nastopil Slovenski sekstet klarinetov. Razstava bo odprta do 5. novembra. Na fotografiji: umetnica pred svojo sliko. (Foto: A. B.)
v
Vrstne hiše v Žabji vasi
Podjetje VIAS zgradilo šest stanovanj v vrstnih hišah - Blizu 100 m2,140 do 150 tisoč mark
NOVO MESTO - Prejšnji četrtek je novomeška firma VI AS na priložnostni slovesnosti predala ključe lastnikom šestih stanovanj v vrstnih hišah na Drejčetovi poti v Žabji vasi. Tako je to prodorno podjetje, ki se ukvarja z gradbeništvom, inženiringom in trgovino, stopilo tudi na pot gradnje za trg.
“Misel o taki gradnji se je v našem podjetju porodila konec leta 1995,” pravi lastnik podjetja Stane Vidic. “Za prvo gradnjo se nismo odločili zaradi dobička -končali smo jo s pozitivno ničlo -pač pa je bil v prvi vrsti to za nas nov izziv, še posebej pa smo veseli, da so zadovoljni naši prvi kupci, s katerimi smo ves čas tesno sodelovali.” Tržne raziskave so pokazale, da je zanimanje za stanovanja, ki bi tako po standardu kot po površini presegala tradicionalna blokovska, veliko, zlasti
LABODOVA MODNA REVIJA - Na slovesnosti ob podelitvi certifikata med mlajšimi družinami, ki tako ISO 9001 novomeškemu Labodu so prejšnji torek na Otočcu pripravili tudi j? tak° najbolj iščejo stanovanja. modno revijo Labodove kolekcije za to jesen in zimo. Revijo so izvedle	so *	zf Sr^n^° y.rs ,;
manekenke in manekeni Reklam stud.a Iz Novega mesta, gostje, med ka- S^a^lSmetrov J terimi je bil tudi minister za gospodarstvo Metod Dragonja, so revijo sprem -	Ko sq na 0t,robjU Novega me-
Ijali z zanimanjem. V Labodu - ta firma je s L 700zaposlenimi drugi največji	sta v žabjj vasi dobili primerno
slovenski konfekcionar - so izdelali in prodali že kolekcijo za naslednjo	zemljišče, je bilo kupcev kmalu
pomlad in poletje, pripravljajo pa že jesensko-zimsko kolekcijo za nasled-	dovolj in’še več. “Graditi smo
nje leto. (Foto: A. B.)	začeli konec lanskega leta za
Iz Močviija voda za vso občino?
V Škocjanu asfaltirajo še zadnje odseke cest • Iščejo vir pitne vode za vso občino - Letos naredili vrtino v Močvirju - Priprava na gradnjo čistilne naprave in kanalizacije
ŠKOCJAN - Odkar so Škocjanci leta 1995 dobili svojo občino, so še bo (j zagnani. V tem času so bogatejši kar za nekaj pridobitev, nazad-nje so za občinski praznik slovesno odprli prostore lekarne, ki so si jo vrsto let tako želeli. TVenutno pa asfaltirajo cesto od Goriške vasi proti Zagraški Gori, Klenoviku in Malim Poljanam, iščejo vir pitne vode, od koder bi lahko z vodo oskrbovali celo občino, v izdelavi pa imqjo tudi projekte za čistilno napravo in kanalizacijo.
odsekov cest, med drugim Stara Bučka - zaselek Resa, Dolenja
znane kupce in za fiksno ceno med 140 in 150 tisoč markami, celotna vrednost naložbe pa je okoli 80 milijonov tolarjev,” je povedal direktor podjetja VIAS inž. Miran Tomljanovič Torkar. Zanimanje za gradnjo na ključ je v Novem mestu precejšnje, saj bi, pravijo, lahko takoj prodali še najmanj 10 takih stanovanjskih enot. Tako gradnjo načrtujejo še na nekaj lokacijah, za eno se ozirajo v bližini sedanje v Žabji vasi, drugo imajo ogledano v Bučni vasi. “Računamo, da bomo v naslednjih letih za prodajo na trgu zgradili okoli 30 vrstnih hiš,” napoveduje Vidic. “Glede na veliko zanimanje kupcev in potrebe ljudi pričakujemo tudi pomoč občine, še posebej pri pridobivanju ustreznih zemljišč.”
A. B.
čakajo na sprejem v dom in potrebujejo tako rekoč celotno oskrbo; ta pa je zanje ponavadi predraga in sije ne morejo privoščiti. “Tudi zato bi morali v občini razvijati prostovoljno delo, predvsem pa bi morala občina, tako kot so sklenili spomladi na okrogli mizi o problemih starejših, ki jo je organiziralo novomeško društvo upokojencev, poskrbeti za koordinacijo pomoči starejšim na domu in tudi za finančno pomoč, kot je to storila cerkniška občina, ki je sprejela pravilnik o merilih za določanje olajšav in oprostitev plačil pomoči na domu,” je dejala Potrčeva.
Glede na to, da je v Sloveniji zelo veliko ostarelih, ki potrebujejo zavodsko pomoč ali pomoč na domu, bi se morala družba na te probleme odzivati hitreje.
J. DORN1Ž
MOLEIROV TARTUFFE
NOVO MESTO - V ponedeljek (za abonma A) in torek (za abonma B), 6. in 7. oktobra, bo v domu kulture ob 19.30 na sporedu gledališka predstava Molierovega Tartuffa v izvedbi Mestnega gle-dalšča ljubljanskega. Na voljo je še nekaj prostih vstopnic.
PREDAVANJE O TM
NOVO MESTO - Danes in jutri, 2. in 3. oktobra, bo ob 19. uri v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca predavanje in razgovor o transcende-talni meditaciji, tehniki globinskega sproščanja, s pomočjo katere si lahko sami pomagate iz stisk, se znebite stresa in dosežete višjo kakovost življenja. Vstop je prost.
STISNILO MU JE NOGO
NOVO MESTO - 23. septembra popoldne je 42-letni Ž. J. iz Gabrja s tovornjakom pripeljal strešno opeko na dvorišče nedograjene hiše v Dolžu. Z dvigalom, ki ga ima na tovornjaku, je dvignil paleto opeke in jo nameraval odložiti na drugi etaži hiše. Ko je paleto z dvigalom zlagal na betonski pod, je z najvišjim delom dvigala zadel ob prečno betonsko pregrado, ki seje odlomila in padla na tla. Del betonske pregrade je padel na nogo 28-letnega M. J. iz Novega mesta, ki je stal v prvi etaži. Hudo poškodovanega so odpeljali v novomeško bolnišnico.
V letošnjem letu so dali v načrt asfaltiranje 5 km dolgega odseka na cesti Goriška Vas, Zagraška Gora, Klenovik, Male Poljane. Do sedaj je že asfaltiranih 3700 m ceste, 1200 m v Zagraški Gori pa še čaka na dokončanje zaradi obnove vodovodnih cevi. Omenjena posodobitev ceste bo stala okrog 60 milijonov tolarjev, nekaj malega bodo za sfaltiranje prispevali krajani, vse ostalo občina. Letos načrtujejo asfaltiranje še odseka ceste v Stari Bučki in Dolenjih Raduljah, kjer so zemeljska dela in tampon že narejeni. Na asfaltiranje pa čaka še nekaj manjših
Radulja - Raški vrh in Močvirje.
“V naši občini imamo več lokalnih vodovodov, ki pa niso najbolje urejeni, zato smo se lotili iskanja vira pitne vode, ki bi zadostil potrebam po vodi za celotno občino,” pravi župan Janez Povšič. Letos so v Močvirju naredili vrtino, ki jih je stala 10 milijonov tolarjev, sedaj pa čakajo na rezultate analize vode in sporočilo, ali je bo tudi dovolj.
Ker v škocjanski občini nimajo ne kanalizacije ne čistilne naprave, jih na tem področju čaka še
vse delo. Gradnjo čistilne naprave in kanalizacije imajo že nekaj časa v programu, letos pa so dali v izdelavo tudi prve projekte za čistilno napravo. “Najprej načrtujemo izgradnjo kanalizacije Zloga-nje - Škocjan- Zavinek - Stara vas, potem pa še Grmovlje - Dobruška vas,” pove župan Povšič. Ko bodo imeli pripravljeno dokumentacijo, se bodo javili na republiške razpise; od tega, koliko denarja bodo dobili, pa je odvisno, koliko in kako hitro bodo kanalizacijo gradili.
Naslednje leto imajo v načrtu tudi zamenjavo telefonske centrale in telefonskega omrežja, saj imajo sedaj zaradi zastarelosti in dotrajanosti telefonije zelo slabe telefonske zveze. Vendar v občini ni vasi, ki ne bi imela telefona.
J. DORNIŽ
Za boj z mamili
Novomeški župan imenoval posebno skupino
NOVO MESTO - Pred pe: timi leti so v piranski občini ustanovili prvo lokalno akcijsko skupino za boj proti zasvojenosti z drogami, pred kratkim pa je lokalno akcijsko skupino za preprečevanje zasvojenosti z drogami za novomeško občino imenoval tudi novomeški župan Franci Koncilija. Priprave za ustanovitev omenjene skupine je vodila pristojna referentka Suzana Vire.
“V naši občini na srečo ni tako veliko zasvojencev s trdimi drogami, kot jih je na obali, je pa med mladimi toliko večja zloraba alkohola in tobaka ter mehkih drog,” pravi Suzana. V anketi, ki so jo septembra napravili med dijaki iz naključno izbranih oddelkov na novomeškem Šolskem centru, seje pokazalo, da je med njimi zelo veliko kadilcev: v drugem letniku jih je že 38 odst., vsako leto pa se jim pridružijo novi; v četrtem letniku jih kadi že skoraj 70 odst. Da bi preprečili širjenje drog med mladimi, se je Suzana povezala s predstavniki šol, zdravstvenimi in socialni delavci, policijo in drugimi organizacijami,
Suzana Vire
kjer se ukvatjaio z mladimi in skupaj so se odločili, da bodo poskušali z organiziranim preventivnim delom.
Preventivo naj bi prvenstveno izvajali na osnovnih in srednjih šolah, predavanja pa naj bi namenili posebej učencem in dijakom, potem učiteljem in profesorjem ter staršem. “Starši, otroci oz. vsi, ki bodo imeli kak problem ali vprašanje, pa bodo lahko poklicali strokovnjaka naše skupine, ki bo eno uro tedensko dosegljiv na posebnem telefonu - Klic v sili,” pove Suzana. Ko bo omenjena telefonska številka znana, jo bodo objavili v medijih.
J. D.
MŠŠ > 2 M A Š I H Q 8 > | M MM
Zapora ceste odganja romarje
Rosalničani se pritožujejo, ker je zadnja leta avtomobilistična dirka na Gorjancih na isti dan kot znano žegnanje pri TVeh farah - Bodo končno le našli sogovornika?
ROSALNICE PRI METLIKI - TW fare v Rosalnicah so znane romarske cerkve, kijih obišče veliko ljudi zlasti na prvo nedeljo po jemejevem, torej konec avgusta, ko je tam daleč naokrog znano žegnanje. Vendar pa so zadpja leta prav na tisto nedeljo na Gorjancih avtomobilistične dirke, zapora republiške ceste, ki vodi iz Novega mesta proti Metliki, pa povzroča negodovanje tako romarjev kot Rosalničanov.
FATIMSKA MARIJA V METLIKI - Letos mineva 50 let, kar je iz Fatime krenil na pot po svetu kip Marije romarice, da bi ob njem molili tudi tisti, ki ne morejo v Fatimo. V Slovenijo je prispel Marijin kip 29. avgusta ter bo do 17. oktobra potoval po ljubljanski nadškofiji, nato pa še po mariborski in koprski, slovenski verniki pa se bodo od njega poslovili 16. decembra, predvidoma na Sveti gori pri Gorici. Na svoji poti se je minuli teden kip Marije romarice ustavil tudi v Metliki (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.)
50 LET POZNEJE - Na dvorišču metliškega gradu, v katerem so pred 50 leti kot prva generacija na novo ustanovljene nižje gimnazije v Metliki opravili malo maturo, se je minulo soboto zbralo 15 od takratnih 22 učencev. Čeprav se ti prvi metliški mali maturanti sestajajo ob vseh okroglih obletnicah mature, pa je bilo srečanje tokrat zopet nadvse ganljivo. Ob tej priložnosti so pripravili v Ganglovem razstavišču tudi razstavo stenčasov, ki so jih pred več kot pol stoletja pripravljali “zakopani talenti”, kot so se imenovali, sedaj pa jih hrani v svojih depojih Belokranjski muzej. Večina nekdanjih sošolcev sedaj živi v Ljubljani, vsi pa so v življenju dobro uspeli. Od sedmih njihovih učiteljev je danes živ le še prof. Jože Dular, na katerega jih vežejo lepi spomini, saj je prav zanje napisal tridejanko iz življenja četrtošolcev “Padel je”, ki jo je sam tudi režiral, njegova soproga Silva pa je pomagala pri glasbenih točkah. Vodil je recitatorski krožek, pod njegovim vodstvom pašo izdajali tudi glasilo “Metliška gimnazija". (Foto: M. B.-J.)
Gasilsko društvo Rosalnice je zato aprila letos poslalo na ministrstvo za promet in zveze zahtevo, da dirke na Gorjancih ne bi pripravili na isti dan kot žegnanje. “Po dveh mesecih so nam sporočili, da so predali zadevo naprej, a še do danes nismo dobili odgovora. Še več, letos je zapora ceste trajala še dlje kot sicer, saj je bila v soboto in nedeljo zaprta od jutra do večera,” potarna predsednik
TEDEN OTROKA V METLIKI
METLIKA - Tukajšnja občinska zveza prijateljev mladine, ljudska knjižnica in otroški vrtec so v sodelovanju z osnovnimi šolami Metlika, Podzemelj in Suhor za letošnji teden otroka, od 6. do 11. oktobra, pripravili program, ki bo potekal ves mesec. Pripravili bodo razstavo knjig, knjižne uganke, ure pravljic, lutkovno igrico, otroško gledališko predstavo Klovn Bing Bang Bong - prijatelj sveta; mladim knjigobubom bodo podelili priznanja, župan bo sprejel osnovnošolarje, sodelovali bodo na ekstemporu mladih likovnikov Bele krajine, organizirali bodo družinski kostanjev piknik in podobno. V tem času bo potekala akcija otrokom prijazna trgovina, ko bodo v nekaterih metliških trgovinah igrače, knjige in oblačila za otroke prodajali s popustom. Oktobra bosta literarna večera s predstavitvijo knjig Anice Macele Kolar in Jožeta Dularja.
sveta krajevne skupnosti Rosalnice in rosalniškega gasilskega društva Martin Slane. “Zanima nas, kdo lahko zapre državno cesto kar za dva dni. Slišali smo, da je organizator prireditve celo iz Domžal. Zakaj torej ne pripravi dirke na Gorenjskem?” se sprašuje Slane.
Rosalničani opažajo, daje prav zaradi omenjene prireditve na Gorjancih na žegnanju veliko manj ljudi kot nekdaj. Včasih jih je bilo celo 5 tisoč, sedaj pa je že 2 tisoč veliko. Medtem ko se tisti z druge strani Gorjancev, ki bolje poznajo kraje, pripeljejo k Trem faram po stranskih cestah, pa drugi raje ostanejo kar doma. “Žegnanje ni pomembno le kot romanje, ampak je tudi za rosalniške gasilce velik dogodek. Takrat
Martin Slane
PRIJAVA BIVANJSKIH POVRŠIN
SEMIČ - V minulih tednih so vsi lastniki bivalnih površin v semiški občini po pošti dobili formular, v katerega naj bi vpisali velikost stanovanjskih in poslovnih površin ter njihovo komunalno opremljenost. Zbrani podatki naj bi služili kot osnova za odmero dajatev od stavbnih površin za komunalne potrebe. “Nekateri to že plačujejo in tem se opravičujemo, da je priščo do ponovnega vznemiijanja. Nekaj pa je takih, ki so se poskusili plačilu izogniti, zato je sedaj stekla ta akcija, s katero bi stvari radi pripeljali na čisto,” pravi semiški župan Janko Bukovec. Tistim, ki se tudi tokrat ne bodo odzvali na poziv, je zagrožena denarna kazen.
Romi ne pustijo nikogar za hrbet
V črnomaljski občini bodo pomagali rešiti najbolj pereče stanovanjske probleme romskih družin - Inšpekcijske službe morajo temeljiteje ukrepati - Kovnica znanja in zaposlovanja
ČRNOMELJ - V črnomaljski občini v štirih strnjenih naseljih in v mestu Črnomlju živi 441 Romov. 40 je takšnih, ki živijo v črnomaljski občini, prijavljeni pa so drugje, medtem ko jih 35 živi v drugih občinah, prijavljeni pa so v črnomaljski. Število Romov se hitro povečuje, saj je bilo samo letos evidentiranih 6 mladih družin in 8 novorojenčkov, kar 85 odst. Romov pa je mlajših od 45 let.
Resje, da se črnomaljski Romi vse bolj socializirajo in se jih vse več tudi zaposluje. Vendar pa v Lokvah prihaja tudi do vse večjih trenj in sporov med njimi, zlasti v delu naselja, ki je močno prenaseljen. Občini in Centru za socialno delo se je zdela najboljša dolgoročna rešitev: nakup nove
parcele, na katero bi preselili Rome. Tako so odkupili parcelo, a ko bi morali opraviti obodno parcelacijo, so se Romi, ki živijo pred to parcelo, uprli in niso dovolili, da bi geometri opravili svoje delo, češ da ne pustijo nikogar za svoj hrbet. Po omenjenem dogodku so na občini po pos-
Zaščita ne sme omejevati ljudi
Semiški svetniki po nekajletnem usklajevanju le sprejeli osnutek odloka o zaščiti reke Krupe in Judovske hiše - Vaščani prepričani, da so bili sami najboljši varuhi
MOVERNA VAS - Po nekajletnih pripravah in usklajevanju je semiški občinski svet pretekli mesec na predlog novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine le sprejel osnutek odloka o razglasitvi reke Krupe za naravno znamenitost in kraške jame Judovska hiša za kulturni spomenik. Krejani Krupe, Moverne vasi, Praproti in Stranske vasi, torej vasi, ki ležijo ob reki Krupi, so imeli glede odloka veliko pomislekov, zato je bil njegov sprejem večkrat odložen.
Junija letos so vaščani sestavili natančen seznam svojih pripomb, ki so se nanašale predvsem na parcele, ki naj bi jih zaščitili. Te pripombe so bile v nedavno sprejetem odloku v glavnem upoštevane. Kot je dejal Janez Malnarič iz Moverne vasi, predsednik vaškega odbora omenjenih štirih vasi ter Vinjega Vrha in Brstovca, se krajani dobro zavedajo, da Krupo kljub onesnaženosti s PCB zaradi geomorfoloških, hidroloških in zooloških vredno‘t velja zavarovati. Judovska hiša pa je edina znana paleolitska postojanka v Beli krajini, ki je bila poseljena v eneolitski in bronasti dobi. Vendar pa si vaščani želijo, da bi kljub omenjenemu varstvu njihovo življenje potekalo kot doslej.
V obrazložitvi k odloku je za-
Janez Malnarič
pisano, naj bi se začel ob Krupi razvijati predvsem naravoslovni in kulturni turizem ter raziskovalno in vzgojno-izobraževalno delo. “Kar se prihodnosti naših vasi tiče, vemo le, da naj bi mimo peljala kraška učna pot. Predvidevam pa, da bodo imeli nekateri od zaščite tega območja tudi koristi. Zlasti tisti, ki bodo znali znamenitosti prav ponuditi turistom. V naših vaseh doslej nismo bili obremenjeni s turisti, zato bo, če bodo začeli turisti množično prihajati k nam, za nas velika sprememba.
Zato moramo z odlokom zagotoviti, da bodo vsi ljudje tudi v prihodnje zadovoljni z življenjem v teh vaseh. Sicer pa sem prepričan, in to mnenje delijo z menoj tudi drugi krajani, da smo bili vedno najboljši varuhi naravne in kulturne dediščine vaščani sami. Če bodo imeli od zaščite koristi tako krajani, semiška občina in širša družba, potem je prav, da kanjon reke Krupe in Judovsko hišo zaščitijo,” meni Janez Malnarič.
M. BEZEK-JAKŠE
vetu s Centrom za socialno delo in policijo opustili namero o razselitvi Romov, iskali pa so drugo parcelo. Našli so jo za bivšo gostilno Plava laguna, ki je sicer v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Občina seje s skladom že dogovorila za zamenjavo parcele. Tako bi rešili stanovanjski problem 13 družin. Parcele bi jim sicer poceni prodali, Romi bi dobili občutek za lastnino, hkrati pa bi s tem preprečili njihove medsebojne spore zaradi zemljišč. Uredili bi jim tudi skupinsko lokacijsko dokumentacijo ter s tem zajezili množične črne gradnje, verjetno pa določili tudi tipsko hišico. Naredili bi jim temelje in zidove, potem pa bi hiše dokončali sami. Na ta način bi se izognili postavijanju barak in podobne navlake.
Precejšnje težave so imeli tudi z Romi, ki so si postavili šotore okrog deponije komunalnih odpadkov pri Vranovičih in brskali po smeteh. Pri tem so smetili okolico, zaradi česar so se Vrano-vičani pritoževali. Ker zgolj ukrepanje policije ni bilo dovolj, so se dogovorili o varovanju deponije z zasebno agencijo, ki ji je uspelo,
• Od aprila do julija je s pomočjo Zavoda za zaposlovanje potekala v Črnomlju kovnica znanja in zaposlovanja za Rome, ki se je je udeležilo 15 mladih, ki so prvič iskali zaposlitev. Program so dobro sprejeli, z njegovo pomočjo pa so se jim povečale tudi možnosti za zaposlitev. Doslej je trem uspelo n^jti zaposlitev za določen čas.
da so Romi odšli z deponije. O romski problematiki v občini so na zadnji seji razpravljali tudi črnomaljski svetniki, ki so sklenili, da bo njihova občina reševala problematiko v njihovi občini živečih Romov, ki so v njej prijavljeni že več kot 10 let.
M. BEZEK-JAKŠE
namreč pripravimo veselico, ki je hkrati edina priložnost za zaslužek v vsem letu. Zato bi radi vedeli, s kom bi se lahko dogovorili o prestavitvi prireditve na Gorjancih. Doslej nam tega še ni uspelo ugotoviti, saj vsak, na katerega se obrnemo, pravi, da za to ni pristojen,” pravi Slane.
Resje do naslednjega žegnanja še slabih 11 mesecev, a Rosalniža-ni napovedujejo, da bodo šli že te dni zopet v akcijo in bodo zahtevali prestavitev prihodnje dirke, da jim ne bi morda kdo očital, da so prepozni.
M. BEZEK-JAKŠE
ZAHVALA
METLIKA - Mednarodne poletne kulturne prireditve z naslovom “Pridi zvečer na grad” so omogočili: občina Metlika, Beti Metlika, zavarovalnici Triglav in Tilia, ZKOS, Dolenjska banka, Iskra Semič, gostilna Peter Badovinac, SKB banka, Komet Metlika, Ikebana Brine, Mercator-KZ Metlika, Gostinstvo in turizem Metlika, Ghetto- diskoteka, Dnevni bar, Casino, modni atelje Dead line, Kolpa Metlika, Krka, tovarna zdravil, Mercator-STP Metlika, Don donats-Manja, Partner, trgovsko in storitveno pod-jetje, Meta, modna konfekcija, Območna obrtna zbornica Metlika, Tehnounion d.d.-trgovina Muc Metlika, Grajska točilnica Tina Judnič, Elektroinstalaterstvo Marjan Judnič, Konfekcija Julija Metlika, butik Dadi-mex, Pletilstvo Marjan Cer-janec, Slikopleskarstvo Černič, Komunala Metlika, osnovna šola Metlika, Domača obrt Vera Vardjan, Društvo kmečkih žena Metlika in Belokranjski muzej Metlika. Obveščanje in poročanje o prireditvah so omogočili: Dolenjski list, Radio Krka, Studio D, Radio Sraka, Radio Univox in TV Vaš kanal. Vsem sponzorjem, ki so pripomogli, da se je metliško kulturno poletje zaključilo z vsestranskim uspehom, se iskreno zahvaljujemo.
ANICA KOPINIČ, predsednica prireditvenega odbora
TEDEN
VSEŽIVLJENJSKEGA
UČENJA
ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik) Črnomelj pripravlja od 29. septembra do 3. oktobra teden vseživljenjskega učenja. V tem tednu so že pripravili predstavitev izdelkov in dejavnosti Zika, računalniškega programa za vrtce, slikarsko ustvarjalni«) za odrasle. Pokazali so, kako predvajajo film in kako poteka tečaj nemškega jezika, kakšna je prehrana v Velikem Nerajcu, ter zaključno prireditev mednarodnega knjižnega kviza “Hrana”. Danes, 2. oktobra, bo od 10. do 19. ure v knjižnici predstavitev izobraževalnega programa za turistične vodnike po Beli krajini ter knjižnega in neknjižnega gradiva o Beli krajini. Zvečer pa bo v kulturnem domu ustvarjalna delavnica za učitelje. V petek, 3. oktobra, bo ob 17. uri v knjižnici okrogla miza o knjižnici kot izobraževalnem središču v lokalni skupnosti, ob 19. uri pa v kulturnem domu družabna prireditev “Pokaži, kaj znaš -slušatelji slušateljem”.
TEDEN OTROKA
ČRNOMELJ - V okviru tedna otroka pripravlja tukajšnji Zavod za izobraževanje in kulturo od 6. do 10. oktobra vrsto prireditev. V ponedeljek, 6. oktobra, bodo na igrišču osnovne šole Mirana Jarca obujali otroške igrice, naslednji dan pa v knjižnici ustanovili bralni klub “Knjižni molček”. V sredo in četrtek bodo otroci v knjižnici ustvarjali s semeni žit in stročnic, kijih bodo prinesli s seboj, v petek, 10. oktobra, pa bo v dijaškem domu dramska skupina “Jurček” z osnovne Šole Mirana Jarca uprizorila igrico “Prebrisani trgovec”. Vse prireditve se bodo pričele ob 17. uri.
Sprehod po Metliki
MATJAŽ RUS, ČLAN PRIREDITVENEGA ODBORA mednarodnih poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad, je dopisniku Dela povedal, da so hotelske usluge za prenočevanje in prehrano nastopajočih nižje, kot če le-ti prespijo in pozajtrkujejo v šolski telovadnici oziroma v šolski menzi. Prizadevni in delovni Tjaži je ob tem pozabil pripomniti, da sta metliška in podzemeljska osnovna šola ustanovi, ki različnim organizatorjem največkrat priskočita na pomoč z brezplačno izposojo ozvočitve, igrišč, prevozov, telovadnice... Vrag ni nikoli tako črn, kot bi ga nekateri radi naslikali.
SESTALO SE JE PREDSEDSTVO PRIJATELJEV MLADINE in razpravljalo o organiziranosti svoje zveze, o tednu otroka ter o prireditvah v okviru veselega decembra. Prizadevnim članom pod predsedstvom Vladimire Škof dela ne bo
manjkalo, toliko bolj pa denarja. OZPM se nikakor ne more odpovedati novoletnemu obdarovanju predšolskih otrok in učencev razredne stopnje. Tako naj bi bilo tudi letos, zato bodo podjetja, obrtniki in podjetniki kmalu prejeli pisemca s prošnjo za pomoč.
METLIČANI NISO PRAV NIČ zavidni Črnomaljcem, ker se ti ponašajo s slovensko lepotico. Prepričani so, da bo tako in tako prej ali slej prišla v Metliko, saj izkušnje kažeio, da so postala najlepša črnomaljska dekleta metliške snahe. Redki črnomaljski zetje, ki so prisiljeni zaradi usodnega “da” živeti v Črnomlju, resno razmišljajo o ustanovitvi kluba “zakonske rešitve”. V še nesprejetem življenjskem delovnem načrtu imajo tudi člen, ki govori o vrnitvi v Metliko, pa četudi šele k cerkvici svetega Roka. Tam je namreč metliško pokopališče.
Črnomaljski drobir
OGREVANJE - Toplo jesensko vreme je gotovo kot naročeno za prebivalce črnomaljskega blokovskega naselja na Čardaku, ki se sicer ogrevajo iz bližnje skupne kotlovnice. Čeprav je kurilna sezona tako rekoč pred vrati, se stanovalci in Apegas, ki upravlja s kotlovnico, nikakor ne morejo dogovoriti o ceni ogrevanja. Stanovalci so celo zaprosili za pomoč občinsko upravo, da jim pomaga pri dogovorih. Upajo lahko le, da Občinarji pri svetovanju ne bodo imeli pred očmi ogrevanja občinskih prostorov, kamor še vedno v pletenem košu nosijo drva, s katerimi nalagajo kamine...
IZOLACIJA - Eden od svetnikov ! je na zadnji seji občinskega sveta predlagal, naj bi pristojni premislili, kako bi ob mestnih vpadnicah s semiške in viniške smeri postavili zvočno izolacijo. S tem bi preprečili, da gost promet ne bi preveč vzne-miijal prebivalcev romskih naselij v j Lokvah in Kanižarici (da o zakri- j vanju pogleda mimopeljočim na romski nered niti ne govorimo), i Postavljalci izolacije bi morali 1 upoštevati predvsem, da izolacija ne ! bi bila iz materiala, primernega za j Dinos ali za kurjavo.
MLIN - Precej bolj zanemarjen j kot marsikatero romsko domovanje pa je Flekov mlin v samem, starem j mestnem jedru Črnomlja. Žal zanj j ne bi zadostovala le zvočna stena, da bi ga ubranila pred pogledi zgraža-jocih se občanov, predvsem pa j obiskovalcev mesta.
Semiške tropine
TRGATEV - Čeprav so vinograd- | niki na semiškem koncu znani po tem, da se jim mudi s trgatvijo, lah- | ko pričakujemo, da bodo imeli letos prebivalci Malin najmanj pozno trgatev, če ne celo izbor, jagodni izbor, suhi jagodni izbor ali ledeno j vino. Črnomaljski župan Fabjan je j namreč predlagal moratorij na preselitev Romov iz Grosupljega v Maline do 10. oktobra, da bi ljudje v miru potrgali grozdje. Ker pa novi prebivalci v Malinah niso dobrodošli, je logično, da bodo Malinčani v trgatvi, ki se lahko glede na prej omenjene posebne trgatve zavleče j tudi do novega leta, našli dober izgo- i vor za zavlačevanje preselitve.
ROMSKO VPRAŠANJE - Dober | dokaz za to, da se v beli Ljubljani naši I ljubi oblasti niti ne sanja, s kakšnimi problemi se srečujejo v občinah, kjer živijo Romi, je primer dveh študentov, ki sta “prijadrala” v Maline in povedala, da so ju iz Ljubljane poslali v to podgorjansko vas raziskovat romsko problematiko. Tudi najstarejši Malinčani jima pri tem niso mogli j pomagati, saj v Malinah ne le da nikoli niso živeli Romi, ampak se ni zgodilo niti, da bi prišli le na obisk.
OBISK - Po izredni seji semiškega občinskega sveta sredi septembra, namenjeni priseljevanju Romov v Maline, ,sta zagnani novinarski moči z radia Študent povpraševali, kje je romsko naselje pri Štirih rokah. Na vsak način sta namreč novinarki želeli obiskati prebivalce tega vse bolj razvpitega naselja. Poklicni kolega, ki dobro pozna belokranjske razmere, ju je komaj prepričal, da “civili” v to romsko naselje ne zahajajo niti podnevi, kaj šele ponoči. Njegov nasvet sta sicer upoštevali, vprašanje pa je, če sta ga povsem dojeli.
Drobne iz Kočevja TUJA VLAGANJA - Tako kot	MM :	12 MAŠI	1 rl	OBČI	M MM
še o marsičem drugem si Kočevarji tudi o tujih vlaganjih na Kočevskem še zdaleč niso enotni. Direktor kočevskega gradbenega podjetja Gramiz Brane Oberč je na nedavnem razgovoru o regionalnem razvoju kočevske občine v zvezi s težavami pri prodaji prostorov v obrtni coni Breg potarnal, da vlagateljev od drugod nikakor ne morejo privabiti na Kočevsko, pa čeprav je tu najcenejša zemlja v Sloveniji in bi imeli nižje stroške dela, ker so tudi plače delavcev tu nižje kot mar-sikod drugod. Vendar pa dejstvo, da z izjemo Hunvitsa tujih vlagateljev na Kočevskem ni, za nekatere sploh ni slabo. Sprejemanje tujega kapitala naj bi bilo celo sramotno in dokaz, kako se na Kočevskem razprodajamo -kot se je na istem razgovoru, na katerem je direktor Gramiza obžaloval, ker v Kočevje ne moremo pritegniti tujega kapitala, izrazil direktor M - KG Janez Žlindra ob oceni nedavne Re-cinkove poslovne poteze. Recin-ko je od tujega vlagatelja resda prejel samo borih 100 tisoč mark kapitala - zaradi česar je ves rompompom, ki gaje pripravil Recin-ko ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov, za Žlindro že kar pravo sramotno dejanje - vendar pa mu je Hurwits zagotovil tudi stroje, program in trg ter nenazadnje omogočil mu je tudi zaposlitev nekaj novih delavk. Prav slednjim pa, če že nič drugega, ni pomembno, kdo jim daje plačo, marveč, da jo sploh dobijo!
OBČAN SPRAŠUJE-MEDVED ODGOVARJA
-	Sem slišal, da so tudi Francozi podobno kot Kočevarji 27. septembra začeli praznovati letošnji praznik občine Kočevje.
-	Drži. Na ta dan so odstrelili v Pirenejih kočevsko medvedko.
Ribniški zobotrebci
STRANKARSKA PRISTRANOST - Ribniški župan Jože Tanko je na zadnji seji sveta poravnal svoj dolg do svetnikov, ki ga je imel v zvezi z udeležbo ribniške občine pri organizaciji prireditve “Srečanje v moji deželi”. S poročilom o prireditvi je, kot so to od njega zahtevali svetniki že pred pričetkom prireditve, položil vse karte na mizo in - presenetljivo -ni bil deležen kritik ne glede same prireditve ne porabe občinskega denarja zanjo, pač pa glede svoje strankarske pripadnosti. Občinski svetnik in državni poslanec Benjamin Henigman mu je namreč očital pristranost, ki naj bi jo zakrivil, ko je predsedniku SDSS Janezu Janši dovolil, da je stopil na govorniški oder. Henigmano-vo utemeljitev očitka, da Janšetov govor ni bil v programu prireditve, je župan zavrnil s pojasnilom, da so imeli vsi prisotni gostje na prireditvi možnost, da kaj povedo. Ne glede na to, ali je župan izkoristil svoj položaj prvega moža v ribniški občini v strankarske namene ali ne, pa ostaja neizpodbitno dejstvo, daje Janša prisotne lahko pozdravil v slogu “dobrega starega znanca”, medtem ko za Henigmana ne vemo, če bi to lahko. Svoj nagovor nekaj tisočglavi množici zbranih Slovencev iz domovine in tujine je Janša namreč začel z besedami: “Veseli me, da danes med vami vidim mnogo znanih obrazov...”
Dobrepoljski krompirčki]
V OBČINI LE DVA PREHODA ZA PEŠCE - Na cestah v občini Dobrepolje sta označena z “zebro” le dva prehoda preko ceste, in sicer na Vidmu in Ponikvah. V Vidmu bi bilo treba označiti vsaj še dva prehoda na regionalni cesti v središču pri cerkvi. Pri Cestnem podjetju pa se izgovarjajo, da tu pešci v premajhnem številu prehajajo, zato zebra ni potrebna. Očitno prehode pešcev niso šteli ob pravem času ali pa se boje dodatnih stroškov, saj je pri takem prehodu potrebno postaviti luč in prometni znak.
TEŽKAJEŽUPANOVA- Za jutri ima dobrepoljski župan dvoje vabil: ob 18. uri naj bi bil na pikniku ob zaključku posodabljanja ceste v Hočevju, ob 19. uri pa na proslavi občinskega praznika v Kočevju. Pa se naj razcepi na dva dela, da bo vsem prav. Podobno se mu je zgodilo minuli petek, ko je bil vabljen ob 17. uri na turjaški grad, kamor je povabil pek Blatnik iz Pedstrug svoje “komitente” (in jim priporočil, naj se toplo oblečejo, saj bo verjetno ob dveh zjutraj že precej mrzlo), ob 19. uri pa naj bi bil na otvoritvi razstave del slikarja Postla v Novem mestu, saj je ta slikar ustvaril precej del, ki krasijo tudi Dobrepolje, predvsem cerkve.
Za kakšno ceno do nove šok?
Pobudd kočevskih gradbincev, naj bi občina za izgradnjo nove šole namenila denar od odprodaje dela svojega premoženja, je povsem jasna: V Kočevju bi na ta način prišli do prepotrebne nove šole že v letu dni ali morda nekaj kasneje - vsekakor pa dosti hitreje kot po sedanjem županovem predlogu financiranja izgradnje šole, po katerem bodo novo šolo začeli obiskovati otroci, ki so sedaj komaj dobro zlezli iz plenic. Jasne pa so tudi namere gradbincev in tu ima kočevski župan Janko Veber v neki meri prav, ko s sicer z zelo ostrimi besedami pravi, da želijo nekateri izgradnjo nove šole “izkoristiti”, da bi poceni prišli do občinskih nepremičnin.
Gradbincem kot poslovnim ljudem namreč interes kočevskih osnovnošolcev ni najpomembnejši. Obnašajo se kot dobri gospodarji in četudi v ozadju tega ne bi bili ali niso samo njihovi ozki interesi, ampak dobrobit za celotno kočevsko občino, jih ne gre povzdigovati v “odrešitelje kočevskega osnovnega šolstva”, kot se vse pogosteje pojavljajo v očeh tistih, ki so že naveličani dolgoletnega čakanja na novo šolo. Vprašanje, na katerega si morajo poprej v Kočevju odgovoriti, je namreč, za kakšno ceno želijo priti do nove šole!
S prodajo nepremičnim “pod prisilo "za potrebe izgradnje šole bi občina iztržila precej manj, kot če bi denimo za to imela na raz-
polago več časa - če bi jih seveda sploh lahko podala. Za prodajo bi namreč potrebovala soglasje osilniške in loškopotoške občine, saj delitvena bilanca med občinami še ni narejena. Četudi bi ta soglasja imeli, pa bi si v občini še vedno morali odgovoriti kar na nekaj vprašanj, denimo: ali so se pripravljeni odpovedati že dogovorjeni preselitvi knjižnice v nove prostore? So ljudje za to, da se reševanje stanovanjske problematike v občini preloži še za nekaj let? Ali se zavedajo, da bo modra morala nekoč občina za svoje potrebe najemati prostore v stavbah, ki naj bi jih sedaj prodali? Vse to bi se zgodilo, če bi za potrebe šole sedaj proda li nekdanji Zidarjev samski dom pa nov stanovanjski blok v Turjaškem naselju in stavbo bivše kavarne v centru mesta.
Iskanje odgovorov na ta vprašanja pa bo za kočevske ljudi izredno težko. Čeprav so se Kočevarjem razne “kratkoročne rešitve” že ničkolikokrat krepko maščevale in se zato ne bi bilo težko postaviti v bran ohranitve obstoječega občinskega premoženja, pa je problem v tem, da se v Kočevju nikoli niso lotevali “dolgoročnih rešitev" in da tudi še danes nimajo izdelane strategije razvoja, ki bi ljudem vlivala zaupanje, da sicer že leta prazni in propadajoči objekti ne bodo docela propadli.
■ M. LESKOVŠEK-SVETE
Prevelika pričakovanja do države
Kritična ocena županove priprave proračuna - Rebalas skoraj kot nov proračun
RIBNICA - Na zadnji seji ribniškega občinskega sveta minuli četrtek so svetniki umaknili z dnevnega reda županov predlog obravnave polletnega poročila proračuna za letošnje leto, ker ga predhodno niso obravnavali ustrezni občinski odbori. Niso pa umaknili predloga obravnave osnutka rebalansa proračuna, čeprav so nekateri menili, da bi se tudi pri tem morali držati statuta in poslovnika.
• Napadati novinarje je nesmiselno, tako kot boriti se proti ženskam. (Lebed)
V NAMI SPET RESTAVRACIJA -Po več kot štirih letih je v zgornjih prostorih kočevske poslovalnice Nama od prejšnjega petka ponovno restavracija: 220kvadratnih metrov gostinskih površin je vzel v najem zasebnik Marjan Blatnik iz Kočevja (na posnetku), ki poleg prijazne postrežbe obljublja tudi obilo zabave s plesi in drugimi prireditvami za večje ali manjše skupine gostov. Uredil bo tudi kuhinjo, v poletnih mesecih pa bodo goste postregli tudi na terasi. (Foto: M. L.-S.)
POSLOVNO SREČANJE IN POLHARJENJE
RIBNICA - Tradicijo srečanja s poslovnimi partnerji iz domovine in tujine nadaljuje tudi sedanje vodstvo ribniškega ITPP. Potem ko so lani pri Francetovi jami pripravili odmeven shod - “pol-hanje”, katerega sta se udeležila tudi gosta s Koreje, je ob koncu tedna v Ribnico prišlo 60 gostov iz Nemčije in Avstrije. Po sprejemu v Miklovi hiši so si ogledali suhorobarsko delavnico Franca Jakliča v Sajevcu, zvečer poslušali koncert pri Novi Štifti, zaključna prireditev pa je bila tako kot lani pri Francetovi jami z lovljenjem polhov. Ob kozarčku rujnega in čakanju na jutranji plen, je beseda stekla tudi o poslovnih stikih.
M. G.
Državni poslanec in občinski svetnik Benjamin Henigman je poudaril, da so v proračunu nekatera odstopanja, ki so nedopustna. Kot primer je navedel izgradnjo športnih igrišč, ki bi jih po njegovem mnenju lahko že zdavnaj uredili, če bi v preteklosti pravilno ocenili, da Gorenjske ceste ne bodo urejali. Menil je, da bi morali investicije voditi pametno in po nekem zaporedju, odstopanja od tega pa bi morala biti realna in v skladu z zakonodajo. Ob tem je poudaril, da se vse investicije v osnovno šolstvo v državi letos odvijajo neplanirano ter da je se je očitno ta praksa z državne ravni preselila tudi v občine.
PREDSTAVITEV “MAVRICE NAD SKUPŠČINO”
KOČEVJE - V torek, 7. oktobra, ob 19. uri bo v kočevski Knjižnici Vasilij Polič predstavil svojo knjigo “Mavrica nad skupščino” ali “zgodbe malega zakonodajalca”, ki govori o ljudeh iz pravosodja, kulture in politike.
STISKA PREDVSEM V VRTCU
LOŠKI POTOK - Ravnatelj osnovne šole dr. Antona Debeljaka, profesor Janez Mihelič, meni, da je bil začetek šolskega leta v mejah normale, zagate, ki so jih poskušali reševati že v vrtcu, pa so ostale. Nujno bi namreč potrebovali še vsaj en oddelek, res pa je, da načrtujejo rekonstrukcijo šole, kdaj bo to, pa nam ravnatelj ni mogel povedati. Potoško šolo obiskuje 200 učencev. V prvem razredu je letos 28 začetnikov, v mali šoli pa 29. V vrtcu je 41 varovancev različnih starosti. Podružnična šola v Podpreski ima letos 15 učencev od 1. do 4. razreda, medtem ko se učenci višje stopnje vozijo v Loški Potok. Vrtec v Podpreski ima 7 varovancev in dva otroka v mali šoli, torej ima v primerjavi s potoškim sorazmerno dovolj prostora, poskusi, da bi Potočani otroke vozili v Podpre-sko, pa se niso najbolj obnesli.
A. K.
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
Romi vneto pospravljajo letino
Jeseni obiskujejo Romi občino Dobrepolje - “Puškarnica” je padla ■ Nič nesreč otrok
DOBREPOLJE - Romi so tako rekoč le prehodni gostje občine Dobrepolje, s^j na njeno območje prihajajo samo jeseni, ko je čas spravila poljskih pridelkov. Po svojih močeh vneto pomagajo pri spravilu letine, pozabijo pa pobrane pridelke oddati pravemu lastniku.
policijski okoliš Dobrepolje. Tako ima policijski okoliš Dobrepolje iste meje kot občina Dobrepolje.
Vodja policijske pisarne Dobrepolje Matjan Vlašič (tel. 787- 213) je povedal, da policijski okoliš Struge, kije donedavna sodil pod policijsko postajo Kočevje, že vključen v območje policijske postaje Grosuplje (tel. 763-122)
Tildi občani Strug naj se v manj nujnih primerih obračajo na zgo-
VRTINA JE RAZOČARALA
DOBREPOLJE- Poročali smo že, da bodo na območju Kompolj v Dobrepolju vrtali, da bi prišli do zadostnih količin pitne vode. Pričakovali so, da bodo naleteli na vodni vir, ki bo dajal okoli deset litrov vode na sekundo, vrtina pa daje le en do dva litra vode, čeprav so vrtali kar 250 m globoko, se pravi precej globlje, kot je bilo prvotno predvideno. Zdaj bodo v bližini opravili še eno vrtanje, saj je tam blizu precej izdaten izvir.
“PUŠKARNE"NI VEČ-Strugeso ob eno svojih “zanimivosti". Pred kratkim so podrli tole dotrajalo stavbo, ki jo je krasil napis “Puškar-na ”, njeno okolico pa večje število dotrajanih in neregistriranih avtomobilov.
raj omenjeni telefonski številki, v nujnih primerih pa naj pokličejo 113.
Med razveseljive novice za Stružance gotovo sodi tista, da je pred kratkim lastnik razpadajoče hiše z napisom “Puškarnica” to hišo podrl in da se je njen stanovalec odselil, pravzaprav “pociga-nil”. Tako je Stružancem prihranjenih kar precej nevšečnosti.
Najbolj intenzivno varovanje šolskih otrok je že ukinjeno, a se bo v milejši obliki nadaljevalo. Med to akcijo ni bil noben otrok poškodovan. Za šolarje bodo policisti pripravili v sodelovanju z vodstvom šol učne ure o prometu in že to jesen tudi kolesarske izpite.
V zadnjem obdobju so bile na območju občine le tri manjše prometne nesreče, vse zaradi neprimerne hitrosti. Na domovih so opravili tudi dve intervenciji, in to zaradi nesoglasij v družinah. Navzoči so bili še pri napovedani prisilni izselitvi, ki pa ni bila opravljena, saj je tožiteljica svojemu bivšemu možu podaljšala bivanje v svojem stanovanju.
J. P.
Župan Jože Tanko je povedal, da se proračun z rebalansom v celoti zmanjšuje za 8 odstotkov. Poudaril je, da se je občinski svet ob sprejemu proračuna za letošnje leto odločil, da bodo kandidirali pri vseh državnih razpisov, kjerkoli bo to možno. “Na nekaterih smo uspeli in ponekod dobili celo več, kot smo računali, drugod manj ali celo nič,” je dejal, s tem
Delijo premoženje
Kočevje, Dobrepolje, Osilnica in Loški Potok tik pred podpisom
DOBREPOLJE- V nadaljnjih postopkih pri delitvi premoženja med občino Kočevje in občinami Dobrepolje, Osilnica in Loški Potok bodo upoštevali le dvoje meril za delitev, in sicer število prebivalcev in lokacijo, kjer nepremično premoženje stoji. Če bo nepremičnega premoženja v posamezni občini več ali manj, kot naj bi znašalo po delitveni bilanci, pa bo treba opraviti izravnavo v denarju ali v naravi. Tako so sklenili na seji predstavnikov komisij za delitev premoženja iz omenjenih štirih občin, ki je bila 23. septembra v Vidmu v občini Dobrepolje.
Sklenili so, da bodo do naslednjega sestanka, ki bo 13. oktobra v Loškem Potoku, preverili še nekatere podatke glede premoženja. Predvsem je treba upoštevati tudi podatke o stavbnih zemljiščih, ki so zdaj nepopolni; v Osilnici pa je treba ponovno oceniti vrednost nekdanjega obrata Tekstilane, ki ga je odkupila občina Kočevje po razmeroma nizki ceni, v delitveni bilanci po mnenju Osilničanov pa ga je ocenila previsoko.
J. P.
pa tudi odgovoril na kritične ocene nekaterih svetnikov, da zaradi prevelikih pričakovanj do države rebalans pomeni skoraj nov proračun. Po nizu vsebinskih pripomb na posamezne proračun ske postavke, za katare je Benja min Henigman dejal, da jih poda jajo v želji, da bi lahko za prihod nje leto pripravili čimbolj kvalite ten in uspešen proračun, so svet niki osnutek rebalansa sprejeli Pred ponovno obravnavo na sej sveta bodo morali predlog rebalansa pregledati vsi pristojni odbori skupaj z že pripravljenim polletnim poročilom o realizacij letošnjega proračuna.
M. LESKOVŠEK-SVETE
ŠKRABČEVO HIŠO OBNAVLJAJO - Jezikoslovec pater Stanislav Škrabec je pomemben mož evropske, slovenske in seveda tudi ribniške preteklosti. Leta 1994 so s številnimi prireditvami v Ribnici in Kostanjevici počastili 150-letnico njegovega rojstva. Na patra je najbolj ponosna družina Skrabec iz Hrovače, ki z lastnim denarjem obnavlja patrovo rojstno hišo-muzej. Podjetje Grafit bo dela zaključio predvidoma do junija 1998. (Foto: M. G.)
UREJAJO VAŠKO SREDIŠČE
KOMPOLJE - Včeraj so začeli urejati vaško središče v Kompoljah v občini Dobrepolje, dela bodo končana v 40 dneh, veljala bodo 3,7 milijona tolarjev, izvajalec del pa je kočevsko podjetje KOGRA. Gre predvsem za dela okoli cerkve in gasilskega doma. V tej občini nameravajo postopno urediti vsa vaška središča. Ure-dili so jih že v vaseh Ponikve, Zagorica in Podpeč. V Podpeči so odstranili tudi bivše odlagališče odpadkov v nekdanji vaški luži in to območje spremenili v travnik.
EDINO ULICA TALCEV BREZ ASFALTA
RIBNICA - Za nekdanjimi kasarnami v Ribnici je Ulica talcev, v kateri žive v glavnem upokojenci in le dva redno zaposlena. Njihova ulica je edina v Ribnici, ki še nima asfalta, je pa tudi brez kanalizacije in javne razsvetljave. Če je lepo vreme, se za avti dviguje prah, ki duši prebivalce; če pa dežuje, drveči avtomobili obrizgajo fasade hiš z blatom in jih morajo stanovalci oziroma lastniki hiš nato čistiti (prati). Za nameček na to območje ob deževju pritisne še podtalnica. Prebivalci te ulice, ki se nad vsem tem pritožujejo, menijo, da bi skupnost le lahko nekaj naredila zanje, kot je že za prebivalce drugih ulic.
J. P.
Ribniška mladež bo le dobila streho nad glavo
Iz odprtega pisma
RIBNICA - Iniciativni odbor za ustanovitev mladinskega doma v Ribnici, zanj so podpisani Andrej Kovačič, Miha Klun, Zdenka Mihelič in Aleš Škaper, so na občinski svet naslovili pismo v katerem opozarjajo na nezaviden položaj mladih, predvsem pa na pomanjkanje primernega prostora.
V anketi, ki sojo pred kratkim izvedli med naključnimi občani, starimi med 10 in 45 let, so prišli do vsem znanih in hkrati zaskrbljujočih ugotovitev. O alkoholu in drogah je občinski svet pred dvema letoma že razpravljal, so spomnili v pismu, a jih skrbi, da o tem javnost ni izvedela nič. Hkrati svetnike sprašujejo o namenu te razprave. Ali gre zgolj za poskus osebne promocije predlagateljev.
To pa ni bil edini primer, ko so svetniki narobe sklepali. V mislih imajo sklep OS o prepovedi uporabe dvorane DČ-16 v Dolenji vasi za prireditve, ki pritegnejo pozornost mladih, predvsem koncerti. Lahko pa bi se zabavali v dvorani TVD Partizan, a za zdaj tja ne morejo, ker ni zagotovljena požarna varnost, dvorana nima zasilnih izhodov. “Ko to vse veste, zakaj spoštovani svetniki ne zagotovite le teh”, se sprašujejo podpisniki.
Upajo, da bodo odgovorni prisluhnili željam za ribniško glasbeno ustvarjalnost, saj se vse več mladih preizkuša v novih skupinah. Kraj njihovega druženja naj bi bil ribniški grad. Hkrati predlagajo, da bi v prihodnjem mladinskem domu, organiziran naj bi bil kot Javni zavod, imeli koncerte, predavanja, mladinske delavnice, debatne klube in drugo. Navsezadnje so imeli mladi v prejšnjem sistemu družbene domove in namenske prostore za shode in zabavo. Oblast je znala prisluhniti potrebam takratnega časa. Kaj pa zdaj?
“Na osnovi odprtega pisma iniciativnega odbora sem dal pobudo za pričetek urejanja zadev okoli odprtja mladinskega doma,” pravi Andrej Mate, predsednik občinskega sveta.
M. GLAVONJIČ
M&i I Z M A Š 1 H_O & Č I N
MŠŠ
Zakaj je “obglavila” Čebelico?
Ravnateljica ivanškega vrtca na petkovi seji ivanškega občinskega sveta opozorila na vse hujšo prostorsko stisko - Zakaj je “odrezala” vodjo vrtca Čebelica v Šentvidu pri Stični?
IVANČNA GORICA - Petkova seja ivanškega občinskega sveta seje za poznavalce ivanških razmer, kjer bi nekateri najraje uprizarjali parlament v malem, končala celo približno dve uri pred polnočjo, kot kaže zaradi tega, ker so z dnevnega reda vrgli osnutek odloka o javnem redu in miru v občini, ker je menda čisto blizu nov zakon o prekrških, pa nima smisla prehitevati po desni. Tako je bil na petkovi seji skoraj prav svetniško blažen mir.
SELE KONČNO DOBILE ASFALT - Pred ledje bila nekategorizirana cesta Zabjek-Sele bližnja povezava med mestom Sevnica in Zabukovjem. To je bila slaba, neutrjena kolovozna cesta, namenjena predvsem za pešce in vprežno živino. Ko so posodobili cesto do Zabukovja preko Metnega vrha in Trnovca, so prej omenjeni odsek vse bolj zapostavljali. Leta 1992 so cesto razširili, za asfalt pa ni bilo denarja vse do letos, ko sta 5 gospodinjstvom in 2 lastnikoma vikendov, ki so prispevali po približno 2.000 mark, priskočili na pomoč tudi krajevna skupnost Sevnica in občina. Marljivi predsednik gradbenega odbora Sele, Milan Kozole, se je zadnjo nedeljo v septembru popoldne za pomoč pri asfaltaciji 550 m ceste zahvalil složnim sovaščanom, še posebej pa tajniku KS Sevnica Vinku Radišku (na posnetku reže vrvico), županu Jožetu Peternelu, direktorju CP NM Krško, Francu Povšetu, predsedniku KS Sevnica Zvonetu Tuhtarju, Radu Umeku in Janezu Radeju. (Foto: P. P.)
Načelnici Upravne enote Grosuplje Nevenki Goreč ni uspelo prav pojasniti svetniku Pavlu Grozniku (SKD), zakaj tako kasno obravnavajo poročilo o delu te enote v lanskem letu in zakaj ni problematika, podprta tudi s številčnimi podatki, obdelana po občinah. Prihodnje leto bo moralo priti to poročilo precej bolj kakovostno, kot je bilo letošnje, na mize ivanških svetnikov v prvi polovici leta, s tem so soglašali tudi Groznikovi kolegi.
Ravnateljica ivanškega vrtca
Branka Kovaček je poročala o začetem delu vzgojno-varstvene-ga zavoda Vrtec Ivančna Gorica, preslišala pa je vprašanje, ali je res, daje svojo nedavno protikandidatko za ravnateljski stolček vrtca, Marino Koščak iz Vira pri Stični, vzgojiteljico z 20-letniumi izkušnjami, v začetku septembra “odrezala” kot vodjo vrtca Čebelica, in to brez sleherne pisne obrazložitve. Kovačkova je opozorila, da bo v šolskem letu 1998/ 99 gotovo še večja prostorska stiska kot doslej, zato bi bilo nujno
pričeti z gradnjo novega vrtca v Ivančni Gorici.
V ivanški vrtec je letos vključenih 266 otrok, kar je 47 več, kot znaša prostorski normativ, in kar 58 več kot predvideva pedagoški normativ. Letos je komisija o sprejemu otrok prejela 141 vlog, odklonila pa jih je kar 75. Zlasti v vrtcih Marjetica, Čebelica in Miška je že več let povpraševanje mnogo večje, kot so možnosti za sprejem. Prihodnje leto bodo razmere še težje, saj je Jože Smolič iz VVD Sonček Krka obvestil vodstvo ivanškega vrtca, da bo prenehal z zasebnim vrtcem po tem šolskem letu. 11 otrok naj bi prerazporedili v vrtec Marjetica.
Zdrava voda za Zagrič iz Dušice
Nov vodovodni sistem Zagrič pomemben za kmete in lastnike zidanic iz trebanjske in litijske občine • Krajani veliko prispevali sami, največ pa trebanjska občina
ZAGRIČ - Voda, ki je po novem vodovodu pretekli petek tudi simbolično pritekla na Zagrič, je izjemno kakovostna, saj gre za globinsko vodo iz črpališča Dušica na območju litijske občine. Kot je poudaril direktor trebanjske Komunale Pavel Jarc, v 12 letih obratovanja starega vodovoda ni bil nikoli negativen niti en sam vzorec vode. Jarc je zagotovil krajanom, da bo Komunala skrbela za nemoteno vodooskr-bo na vodovodnem sistemu Zagrič tudi v bodoče.
Tako kot Jarc se je tudi trebanj-
FRANČIŠKA STARC DOBILA IZGNANSKO IZKAZNICO PRI 90 LETIH! Predsednik koordinacijskega odbora sedmih krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije v sevniških občini, prof. Jože Bogovič, je s predsednikom KO Studenec Jožetom Žibertom (na posnetku izroča rože) in referentko za vojne veterane in žrtve vojnega nasilja na Upravni enoti Sevnica, Božidaro Žužek, nadvse prijetno presenetil tik pred 90. rojstnim dnevom Frančiško Starc iz Gorenjih Radulj 21. Bogovič je pohvalil ažurnost sevniške enote, Žibert je še zelo čili in vitalni Francki izrekel kompliment, da je še za 9 deklet, Žužkova pa ji je izročila izgnansko izkaznico, s pomočjo katere bo uveljavila svoje pravice. Francki, vajeni trdega dela in skromnega življenja, so po licih spolzele tudi solze radosti, ker je “na občini niso pozabili. ” (Foto: P. P.)
ski župan Lojze Metelko, ki je
PONAREDIL
DOBAVNICO
SEVNICA - Kriminalisti UNZ Krško so zaradi suma zlorabe položaja ali pravic in ponareditve oziroma uničenja poslovnih listin v začetku septembra državnemu tožilstvu v Krškem ovadili R. K. iz Sevnice. Ta je osumljen, da je pri opravljanju gozdarske službe ponaredil dobavnico o prodaji lesa, ki ga je iz svojega gozdnega revirja prodal letos spomladi. Tako sije poskušal zadržati nekaj čez 200 tisočakov, ki jih je prejel pri prodaji lesa in bi jih moral položiti na blagajni gozdnega gospodarstva Brežice.
Imajo smeti, a se izogibajo odvozu
V sevniški občini je le dobra polovica prebivalstva zajeta v organizirano zbiranje in odvoz odpadkov - Komunala nemočna kljub odloku? - Nič denarja od države?
SEVNICA - V sevniški občini je v zbiranje in odvoz komunalnih storitev vključenih 9027 prebivalcev. Krajevna skupnost Boštanj to storitev opravka sama. V občini pa seje zaustavilo večanje števila uporabnikov, ker se ljudje na razne načine ogibajo plačevanju, kljub temu da jih k organiziranemu odvozu zavezuje občinski odlok. Občinski svet je na zadnji seji sklenil, naj Komunala pripravi pregled problematike in predlog ukrepov.
Direktor sevniške Komunale, Bojan Lipovšek je na prvi seji sevniškega občinskega sveta po poletnih počitnicah seznanil svetnike, kako (ne)uspešno je bilo to majhno javno podjetje - njegova ustanoviteljica je občina - pri pridobivanju republiških sredstev. Nepovratnih sredstev (gre za blizu 2 milijona tolaijev) za sanacijo zajetja pitne vode Dolna niso dobili na tem javnem razpisu, medtem ko je ministrstvo za okolje in prostor o zaprošenih 9 milijonih za dograditev razbremenilne kanalizacije in odvajanje meteornih voda v Prvomajski ulici v Sevnici, odogovorilo, da je zadeva odložena. Nič ni bilo tudi z ugodnim posojilom pri skladu za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, s pomočjo katerega bi lažje nabavili smetarsko vozilo. Z iste-
DIM JE BIL ŠESTI
ZABRDJE - Na državnem prvenstvu v smučarskih skokih na plastični skakalnici za kategorijo dečkov do 11. leta so se v Račni pri Grosupljem izkazali tudi mladi skakalci iz Zabrdja. Med 97 tekmovalci iz 21 slovenskih klubov se je devetletni Blaž Dim uvrstil na 6. mesto.
ga ministrstva pa se še dogovaija-jo glede porabe letošnje republiške takse za obremenjevanje voda za izgradnjo razbremenilne kanalizacije v Šmarju (4,2 milijona), za sanacijo kanalizacije Cesta na Dobravo v Sevnici (5,5) in za dograditev razbremenilne kanalizacije v Prvomajski ulici v Sevnici (12 milijonov tolarjev).
Direktor Komunale Lipovšek je opozoril še na nekatera vprašanja, ki zaradi nedorečenosti po nepotrebnem zapletajo ali otežujejo izvajanje sicer običajnih postopkov in posredno vplivajo na
poslovanje. Predlagal je, naj organi, ki odločajo o problematiki, ki zadeva tudi dejavnost in odgovornost Komunale, pridobijo vsaj strokovno mnenje o izvedljivosti posameznih ukrepov. Opozoril je tudi na neplačevanje komunalnih storitev nekaterih socialno zelo perečih posameznikov oz. družin. Občinski svet je sklenil, naj za take uporabnike Komunala pošlje obračune kar na Center za socialno delo.
P. P.
NAJVEČ NAREDILI Z OBČINSKO TAKSO
SEVNICA - Prihodki sevniške Komunale so v letošnjem polletju presegli načrtovane za 6 odstot-
odprl vodovod, zahvalil gradbenemu odboru in še posebej njegovemu požrtvovalnemu predsedniku Matjažu Mikliču. Krajani so prispevali s svojim delom in
3.225.000	tolarji, občina Trebnje je dala za dokumentacijo in za material za izgradnjo rezervoarja levji delež - 11.487.000 tolarjev, trebanjska Komunala pa je iz amortizacije primaknila k naložbi še 985.000 tolarjev. Primarni cevovod vodovodnega sistema Zagrič od rezervoarja na Zaplazu do kmetije Mikličevih je dolg kar 1943 m. Rezervoar ima prostornino 50 m3, s tem pa so zagotovili tudi dovolj požarne vode. Večjo požarno varnost zagotavljajo’tudi trije hidranti. Rezervoarje zgradilo novomeško Vodnogospodarsko podjetje, gradbeni odbor pa je prevzel nase izkop trase cevovoda, izgradnjo dostopne ceste do rezervoarja Zagrič in izkop gradbene jame za rezervoar.
Gradnjo so pričeli maja letos, naložba pa se je pričela pravzaprav že konec leta 1995, ko sta trebanjska občina in gradbeni odbor pooblastila Komunalo Trebnje za vodenje investicije. Lani so uskladili traso vodovoda, lokacijo rezervoarja, pridobili odstopne izjave vseh lastnikov zemljišč in nato še vse potrebne papirje. Več zdrave pitne vode so si želela tako kmečka gospodinjstva, ki premorejo okrog 50 glav
I DOLENJSKI UST i
okogi
Bojan Lipovšek: direktor Komunale Sevnica
čilo, da so zelo zgodaj pričeli : deli. Zaradi novih vlaganj v višini 30,9 milijona tolarjev, ki so jih zaključili m predali objekte v uporabo ob koncu preteklega leta, tudi amortizacija in revalorizacija obračunane amortizacije presegata planirano za 9 odstotkov. Skoraj 16 milijonov tolarjev občinske takse za obremenjevanje okolja in racionalno rabo dobrin so pretežno porabili za obnovo voaovoda na Glavnem trgu v Sevnici, ostalo pa za odplačilo obeznosti bankam in za deponijo občini Krško. Zaradi pomanjkanja vode v sušnih zgodnjih spomladanskih mesecih so skoraj poldrugi milijon tolarjev porabili še za izvedbo globinske vrtine pri Stillesu.
RAZSTAVA IZDELKOV VAROVANCEV - Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca je na razstavi svojih varovancev prikazal tudi velik kozolec, ki so ga šele letos dokončali, in še mnoga ročna dela, skratka izdelke, ki so nastali v delovni terapiji. Večino izdelkov bodo prodali.
živine, kot tudi lastniki zidanic oz. vikendov. Zdravo pitno vodo iz Dušice pa so si močno želeli tudi krajani Čateške Gore, Okroga in Križišč iz sosednje litijske občine, ki so bi bili odvisni od kapnice. Gre za skupaj 37 odjemnih mest. Ti krajani so od rezervoarja Zagrič do predvidenega odjemnega mesta položili 150 m napajalnega cevovoda in tako prispevali okrog
450.000	tolarjev. Na slovesnosti je vodovod blagoslovil duhovnik iz Razbor, med gostije bil tudi predsednik trebanjskega občinskega sveta dr. Marjan Pavlin, za praznično razpoloženje pa je poskrbel še občinski pihalni orkester Trebnje.
1	P. P.
Gospa poslančeva in Rdeča kapica na sevniškem odru
Gledališki abonma za odrasle in otroke
SEVNICA - Zveza kulturnih organizacij Sevnica je tudi za letošnjo sezono 1997/98 pripravila gledališki abonma za odrasle in otroški abonma s po petimi predstavami. Ponudba je boljša, zato računajo, da bodo abonmajske vstopnice (za odrasle je cena
6.000	tolarjev, plačljivo tudi v dveh obrokih s čeki, za otroke pa so vstopnica 1.500 tolarjev, tudi plačljiva v dveh obrokih), ki so naprodaj v občinski knjižnici, kmalu pošle.
Gledališki abonma bodo pričeli z monodramo Zijaha A. Sokolo-viča, “Glumač...je glumač...je glumač”, ki je lani doživela več kot 100 uprizoritev v razprodanih dvoranah. Predstavo, kije imela v 19 letih že 1400 ponovitev, pa so toplo sprejeli tudi na odrih po svetovnih metropolah. Zaradi majhnosti sevniškega odra se še najbolje primerne postavitve komedij. Kulturni dom španskih borcev iz Ljubljane bo tako gostoval z odlično komedijo izpod peresa Mira Gavrana “Iščem moža s kulturo srca,” Gledališče Tone Čufar Jesenice s Partljičevo “Gospa poslančeva,” Drama SNG Maribor s “Črno komedijo” Petra Shafferja, Slovensko ljudsko gledališče Celje pa s Cooney-jevim “Ministrom v škripcih”.
Lutkovna predstava bratov Grimm “Rdeča kapica” lutkovnega gledališča Fru-fru iz Ljubljane Bo nasmejala otroke in odrasle. Z lutkovno predstavo za otroke “Hopa hop!” se bo predstavil lutkovni studio Drvarnica Ljubljana, Gledališče Tone Čufar iz Jesenic z muziklom za otroke “Kosmata žabica”, Lutkovno gledališče Maribor bo uprizorilo Pekarno Mišmaš Svetlane Makarovič, Gledališče Ptuj pa bo v okviru otroškega abonmaja za sezono 1997/98 gostovalo z otroško igro Paula Maara “Čudežni zaboj.
P. P.
Krjavljeve iskrice
GRAJAN IN HVALJEN ŽUPAN - Ivanškega župana Jerneja Lampreta so v Zagradcu grajali, ker ga ni bilo na sestanek krajevne skupnosti glede naseljevanja Romov. Neuradno smo zvedeli, da bi bil Rom Miha Strojan pripravljen takoj prodati parcelo za dvakratno višino akontacije, ki jo je on plačal za zemljo. Župana Lampreta pa močno hvalijo Višnjam, ker jih je osebno zelo podprl, ko so zahtevali od policije, da takoj izseli iz zapuščene hiše, bivšega mlina v Višnji Gori, romsko družino, ki jo je semkaj poslal grosupeljski župan Rudolf Rome. Rome je tako znova jasno dokazal, kako nenavadno bi reševal “cigansko vprašanje” na plečih svojih bližnjih in malo bolj oddaljenih sosedov, zato je lahko vesel, da nima doma zlomljenega še kaj drugega poleg garažnih vrat. Skoraj tako, kot so besni na Rometa, so Višnjani jezni na grosupeljske policiste, kajti, če bi reševali deložacijo Romov po njihovem receptu, tega ne bi opravili niti v enem letu, kaj šele v enem dnevu, kot so morali možje v modrem postoriti tokrat pod pritiskom ogorčene javnosti in župana.
JEVNIKAR-LAMPRET - Na petkovi seji ivanškega občinskega sveta so za prvo direktorico Zdravstvenega doma Ivančna Gorica imenovali zobozdravnico dr. Jano Jevnikar - Lampret. Brata, svetnik Lovrencij (SDS) in župan Jernej Lampret, prav tako pa svetnik Milan Jevnikar (SLS) odločno zanikajo, da bi bili kaj v sorodu s šarmantno direktorico...
Trebanjske iveri
PIVO IN ROCK - Da je Rock delavnica Mirna 97 zelo dobro uspela, je prepričan njen organizator Janez ilnikar in z njim menda deli mnenje večina izmed okrog 600 obiskovalcev te prireditve s 13 nastopajočimi ansambli. Na novinarski konferenci pri Cugljevi na Odrgi se je Ilnikar zahvalil vsem za sodelovanje in obisk, zvedeli pa smo, da prihodnjič sicer pivo, kot obvezni spremljevalec rock fešt, seveda spet bo naprodaj, toda v bolj praktičnih pločevinkah. Ilnikar je moral namreč okoli doma TVD Partizan počistiti nekaj avtomobilskih prikolic plastičnih kozarcev, posebno mučno poglavje pa je bilo večkratno čiščenje tal v dvo-
da bi policisti v civilu in v uniformi s posebej za odkrivanje mamil šolanim psom odkrili kaj več kot dvoje “haši-sarjev”. Ljubeznivi možje postave so takšna primerka ročno dostavili na izhodiščno železniško postajo.
UGLEDNEŽI - Direktorica Trima Tatjana Fink je, potem ko je postala članica sveta Banke Slovenije, s petkovo otvoritvijo najsodobnejše tovarne ponovno doživela zvezdne trenutke, saj so pridrveli v Trebnje številni uglednezi in ji čestitali za dosežek. Na izvrstni pogostitvi, ki jo je pripravil mojster Veselič s sodelavci Srednje gostinske šole Novo mesto kar v novi proizvodni dvorani Trima, tako sploh niso pogrešali napovedanega ministra Metoda Dragonjo, ki se je opravičil zaradi obveznosti v parlamentu.
Sevniški paberki
NE RAČUNAJO NA ELEKTRARNE - Svetnica Breda Mijo-vič (ZLSD) je na zadnji seji sevniškega občinskega sveta vprašala župana Jožeta Peternela, kakšno je stališče občine do gradnje verige spodnjesavskih elektrarn. Pe-
bo koncesija za gradnjo te verige HE podeljena do 25. julija, postal nedosegljiv in “neulovljiv1* celo po telefonu, ravno tako njegov državni sekretar Radovan Tavzes. Peternel je še dodal, da je krškemu Savaprojektu, ki izdeluje razvojni projekt občine Sevnica, naročil, naj ne računa na te elektrarne...
TORTA ZA 1NPLET - Prikupen poslovni partner iz Češke je ob zaključku gola prireditve, ki se je liščanom zamerila, ker je Inplet delal reklamo za njihovo konkurenco, presenetil direktorico Inple-ta Marijo Jazbec s torto, za katero je dejal, da ima “v nogah " že 800 km. Jazbečeva je imela dovolj sape, da je strastno poljubila čednega mladeniča in upihnila vseh 15 svečk...
Krške novice
PLOŠČICE - Ni nujno, da bi v Posavju upravljalci dajali na pokopališče neke kovinsko ploščice z ostrim robom, ki ti mimogrede raztrga kožo. Vseeno so na krškem pokopališču take ploščice. Na njih sije pred časom neka oseba porezala nogo. Zdaj, ko so ostre ploščice že so tam, se ljudje sprašujejo, zakaj so jih nastavili. Menda ne zato, da bi si na njih čimveč ljudi porezalo noge, si na tej podlagi zastrupilo rano in tako prispevalo k povečanju prometa s pokopališkimi storitvami?!
RAZLIKA - Skoraj je bolje stanovati v Kerinovem grmu kot delati v Krškem v tovarni. Krški tovarniški delavci se vozijo s stoenkami in fički, brezposelni Romi iz omenjene ciganske kolonije pa z omegami.
DOM UPOKOJENCEV - Novi krški dom upokojencev je res lep. Tako je lep, da se ga bojijo naseliti s stanovalci in je še zdaj videti prazen. Če v resnici ni prazen, potem njegovi prebivalci zapuščajo objekt in hodijo vanj skozi mišje luknje, stranske vhode ali kako drugače na skrivaj, saj pri stavbi in v njej ni videti nikogar. Sicer pa župan ni obljubljal, da bo do letošnje pomladi kdo že stanoval v domu, napovedal je le dokončanje zunanjosti objekta in ta najava seje uresničila. Dom je torej dokončan, da bo še opremljen, pa se bo moral v Krškem zgoditi Rop.
Novo v Brežicah
MOBILNI TELEFON - Pri blagovnici ob brežiški vpadnici je pred časom izginila neznano kam slušalka telefonskega aparata javne telefonske govorilnice. Izginotje ima lahko dva vzroka. Ali je slušalko kdo iztrgal in jo odnesel s seboj ali pa slušalke v brežiških telefonskih govorilnicah hodijo in je torej tudi obravnavana odšla sama. V vsakem primeru gre za mobilno telefonijo po brežiško.
PLOSKANJE - Na nedavni seji brežiškega občinskega sveta, kjer so razpravljali o bodoči avtomobilski cesti Obrežje-Krška vas, je bilo živahno, kot že dolgo ne. Za tako vzdušje so poskrbeli predvsem domačini z območja Čateža ob Savi, ki so bili na seji navzoči kot gostje. Kadar jim je bilo kaj všeč, so burno ploskali, kadar se z razpravljalcem niso strinjali, so ga izžvižgali, tako da je bila seja občasno podobna nogometni tekmi. Pljuvali pa niso, to pa res ne.
PODPISI - Trasa bodoče avtoceste pri Čatežu ob Savi je pomembna zadeva, zato se okrog nje že vnemajo prepiri, da je kaj. Hudih besed je tudi zaradi podpisov. Odbor za gradnjo avtoceste na Čatežu ob Savi zatijuje, da so mu ljudje s podpisi potrdili, da so prejeli vabilo za javno razpravo. Med domačini se sliši, da so morali podpisati odboru, da so proti avtocesti skozi Čatež. Če se v eni vasi ne morejo zmeniti med seboj, kako se bodo pogovorili z ljubljanskimi načrtovalci avtoceste?!
HITRI IZ KOBIL
KOBILE - Na šolskem krosu, ki so ga učitelji osnovne šole Leskovec pripravili za učence iste šole in podružnične osnovne šole Veliki Podlog, so uspešno nastopili tudi I Učenci vasi Kobile, kjer je med 30 : prebivalci iz 12 hiš le 7 šoloobveznih j otrok. Osvojili so tri druga mesta -Klavdija Božič med tretješolkami, Barbara Šribar med petošolkami in Jernej Božič med osmošolci. (A. S.)
POSAVSKI MUZEJ V ZGIBANKI
j BREŽICE - Posavski muzej iz Brežic je pripravil zgibanko o | svojih zbirkah in ponudbi. Infor-I Uiativno gradivo je poslal vsem gospodinjstvom v občini in jih je ob tej priložnosti tudi povabil na Ogled vsega, kar hrani muzej, j Zgibanka pomeni del pedagoške I dejavnosti Posavskega muzeja, ki io je ustanova okrepila v zadnjem Času, hkrati pa je tudi poteza za Popularizacijo muzeja.
I • Huje kot biti lačen in bolan je, če nimaš nikogar. (Mati Tereza)
•	Hotel sem ji pasti v objem, pa ! sem padel v njene roke. (Jurič)
•	Brodolomec se boji tudi mirnega morja. (Ovid)
•	Glavna nevarnost odprte družbe ni več komunistična, ampak kapitalistična nevarnost. (Soros)
UMIŠ . I 2_N..A 1.1.H..6 3 Č l
m
'
V Podbočju nova telefonska centrala
150 novih naročnikov
PODBOČJE - Telekom Slovenije poslovna enota Novo mesto, je 23. septembra vključil v promet novo, sodobno digitalno telefonsko centralo. Nova centrala je nadomestila dotedanjo, ki so jo leta 1994 prenesli v Podbočje od drugod in je bila takrat v nekaj mesecih po vključitvi skoraj popolnoma zasedena in je sčasoma tudi tehnološko zastarela.
Na območju KS Podbočje bo Telekom Slovenije, PE Novo mesto, dogradil razvodno naročniško omrežje za približno 150 novih telefonskih naročnikov, ki jih bo vključil v omrežje do konca leta. Kolikor bodo dopuščale tehnične možnosti, bodo na podboškem območju odpravili dvojične priključke, ki jih je bilo v dosedanji centrali kar dve tretjini. Do konca leta bodo povečali število telefonskih priključkov na 100 prebivalcev od sedanjih 23,6 na 32,5, s čimer bo novomeška poslovna enota Telekoma Slovenije dosegla načrtovano povprečje.
Nova telefonska centrala sistema Iskra SI 2.000 z zmogljivostjo 480 naročniških priključkov, ki so jo postavili v obstoječih prostorih, zagotavlja hitre in zanesljive ko-
* Ob tem, ko so v Telekomu vključili centralo v Podbočju, so povečali tudi število medkrajevnih zvez do nadrejene telefonske centrale v Krškem, in to na 60. V ta namen so zgradili digitalni optični sistem. Vrednost celotne omenjene naložbe v Podbočju znaša 22 milijonov tolarjev.
munikacije ter vrsto dodatnih storitev, kot so preusmeritev pozivov, zapis klicanih številk in porabe impulzov, ugotavljanje nezaželenih klicev ipd.
Novo telefonsko centralo je dobavila in vgradila Iskra Tel, Telekomunikacijski sistemi Kranj, novi prenosni sistem pa je dobavila in montirala družba Fotona iz Ljubljane.
NATEČAJ ZPM ZA ŠOLSKE SPISE
KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško v sodelovanju s Slavističnim društvom Posavja tudi letos razpisuje literarni natečaj za šolske spise o odnosih med sovrstniki. Kot sporoča Zveza prijateljev mladine Krško, naj učenci pišejo v tednu otroka od 6. do 12. oktobra in jih do 12. oktobra
Lutke in rafti
ZPM ob tednu otroka
KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško bo v tednu otroka jutri ob 17. uri v Kulturnem domu Krško v okviru drievov slovenskega izobraževanja v sodelovanju s Posavskim centrom za permanentno izobraževanje Krško predstavila organizacijo in svoje načrte. Opozorila bo na pomen neprofitnih organizacij, ki pripravljajo programe za otroke in mladino. Nanizala bo tudi svoje predloge za opaznejšo dejavnost svetov javnih zavodov, svetov staršev v vrtcih in šolah ter za večjo dejavnost občanov in oblasti pri zagotavljanju boljših možnosti za dobre odnose med otroki in mladino.
V	sodelovanju z društvi prijateljev mladine Krško, Dolenja vas in Zdole bo ZPM Krško izvedla 3 enourne predstave za predšolske otroke in mlajše šolarje. Predstave bodo 9., 10. in 11. okrobra v Krškem v gasilskem domu, v Sp. Starem gradu v športno-rekreacij-skem centru in na Zdolah; če ne bo na Zdolah, bo v Podbočju. Ob tej priložnosti bosta Petra Urek in Tatjana Škafar izvedli lutkovno igrico Čarovnička Betka.
V	petek, 10. oktobra, organizira ZPM v sodelovanju z mentorji na šolah 12-kilo-metrsko vožnjo z rafti in vzpon na 2.679 m visoki Man-grt, in sicer za najuspešnejše “fazane” in ostale srednješolce. ZPM Krško, katere predsednik in sekretarka sta Robert Kerin in Vida Ban, želi s tem programom nagraditi najboljše srednješolce, povezati vrstnike dveh sosednjih srednjih šol v Posavju in jih vzpodbuditi k medsebojnemu druženju in sodelovanju.
“Imamo dovolj znanja in izkušenj”
V Posavju dobro leto združenje seniorjev Slovenije - managerjev in strokovnjakov -E. Komočar povsod tja, kjer nas potrebujejo - Gospodarska zbornica sodeluje
KRŠKO - “Izvršilni odbor Združenja seniorjev Slovenije managerjev in strokovnjakov je na avgustovski seji, kjer sem sodeloval, poudaril,
H '1 in Kilo n/llnoUnir /> IlcInnnifUlll Žn	.. Cl„_:::_
da je bila odločitev o ustanovitvi te organizacije v Sloveniji povsem pravilna. Združenje danes namreč šteje 300 članov. Od teh jih ima 195 status eksperta, med njimi pa je 30 doktorjev znanosti, 15 magistrov, 121 strokovnjakov s fakultetno diplomo in 29 višje izobraženih,” pravi Edo Komočar, predsednik območnega združenja seniorjev Slovenije managerjev in strokovnjakov za Posavje.
Območno združenje "Posavja je začelo delovati maja lani in je od
• Brodolomec se boji tudi mirnega morja. (Ovid)
pošljejo na naslov: Gimnazija Brežice, Trg izgnancev 14 (za M. Požun-Milekič), 8250 Brežice.
SREČANJE DELAVCEV ZAVODA ZA ŠOLSTVO
KRŠKO-Jutri in v soboto bo v Krškem 12. srečanje delavcev Zavoda RS za šolstvo. Prvi dan bo med drugim ob 11. uri srečanje v Kulturnem domu Krško, pol ure zatem bodo predstavili letni delovni načrt Zavoda. Popoldne ob 14.30 bodo delali v skupinah v OŠ Jurija Dalmatina v Krškem, ob 17.30 bodo podelili priznanja. V soboto dopoldne si bodo udeleženci med drugim ogledali kulturno dediščino in naravne posebnosti Posavja.
Edo Komočar
4 začetnih članov naraslo na 25 posameznikov in 3 kolektivne člane, s tem da so na vidiku še trije kolektivni, kot je prepričan Komočar. “Združenje se je že dejavno vključilo v dogajanje. Območni zbornici smo dali pobudo, naj številčno in strokovno okrepi nekatere svoje operativne organe, saj ugotavljamo, da bi bilo to nujno ob pričakovanih spremembah na našem območju. Prepričani smo namreč, da bo posavski prostor že jutri doživel velik poseg, ki ga predstavljajo savske elektrarne, hitra žaleznica, plinifikacija, avtocesta, prenos električne energije. Navedeno bo pomenilo poseg stoletja, ki se ne bi smel zgoditi brez dejavne navzočnosti posavskih strokovnjakov,” pravi Komočar.
Zduženje je dalo soglasje k ustanovitvi sveta posavskih občin, županom vseh treh občin pa je sporočilo, da je na voljo za delo v različnih komisijah, nadzornih svetih in podobnih ustanovah. Predsednik Komočar pravi, da se združenje, ki ga vodi, ne želi nikomur vsiljevati, želi pa sodelovati tam, kjer bo občutilo, da je sodelovanje v obojestranskem interesu.
Po Komočarjevih besedah čuti združenje podporo Gospodarske zbornice Slovenije, območne zbornice Posavje, in zanimanje slednje za delovanje seniorskega združenja. “Znanja in izkušenj je pri nas v združenju še dovolj, zato bi se lahko zbornica v prihodnje v
Do vode z matematiko in politiko?
Občinski svet Brežice zavrnil predlog odloka o oskrbi s pitno vodo - “Oderuški” odlok - Pravičnost pri dobavi vode - Kaj bo, če bo iz brežiške nastalo več novih občin?
BREŽICE - Občinski svet Brežice je v ponedeljek zavrnil predlog odloka o oskrbi s pitno vodo. To se je zgodilo potem, ko so svetniki obširno razpravljali o vsebini dokumenta, in kljub temu da je tajnik občine Ferdo Pinterič nekajkrat pojasnjeval za govornico posamezne člene predloga odloka.
Peter Skrivalnik, kije k predlaganemu odloku oddal amandma, je menil, da je odlok naravnan oderuško proti uporabnikom. Pri tem je menil, da je predlagana vsebina odloka krivična do prebivalcev občine, ki so v preteklosti gradili vaške vodovode. Skrivalnik je pokazal na primeru pišečkega krajevnega vodovodnega omrežja, da so domačini vodovod sami plačali in zgradili in da je v tej kra-jevni skupnosti moral plačati določeno vsoto vsakdo, ki se je nanovo priključil na obstoječe omrežje. Skrivalnik je v razpravi izhajal iz prepričanja, da bi glede na vsebino predlaganega odloka brežiško komunalno podjetje dobilo obstoječe vaške vodovode brezplačno.
Skrivalnika je vsebinsko podprl Marjan Hladnik, ki je glede oskrbe s pitno vodo zahteval pravično razdelitev denarnega bremena.
Za pravično plačevanje vode se je kot že večkrat doslej zavzel tudi Miha Škrlec, ki je menil, da bo odlok o oskrbi s pitno vodo lahko zaživel, ko bodo vse stvari v zvezi z vodooskrbo znali spraviti na skupni imenovalec.
Najti skupni imenovalec, h kateremu je usmerjal Škrlec, bi med drugim pomenilo pravično obračunati ves denar, ki ga je prebivalstvo do zdaj tako ali drugače vložilo v vodooskrbo. Če sodimo po vseh razpravah na ponedeljkovi seji sveta, se bodo v Brežicah še dosti pogovarjali, preden jim bo uspelo to obračunati v splošno zadovoljstvo. Nenapisano ali deloma zabeleženo zgodovino nastajanja vodovodov v brežiški občini bodo namreč težko prelili v za vse ustrezne številke, saj so si vsaksebi in v laseh celo pri branju in razlagi zapisane vsebine omenjenega predlaganega odloka o
večji meri povezala z nami, saj bi z našimi strokovnjaki verjetno v Posavju lažje dorekli marsikatero zadevo. Ena takih je oblikovanje regije Posavje. Ker določeni krogi že razpravljajo o bodoči regiji, se bo tudi naše območno združenje v naslednjih tednih strokovno vključilo v te pogovore in oblikovalo svoje stališče o regiji,” napoveduje Komočar.
Predsednika posavskega območnega združenja seniotjev po malem skrbi, da si nekateri v Sloveniji razširjajo znanje in poglede z vključevanjem tujih, tj. dejansko konkurenčnih seniorskih združenj; lani je tako delovalo v naši državi 30 članov nemškega združenja seniorjev. Valentin Dvojmoč, direktor GZS Območne zbornice Posavja je na vprašanje
o možnem sodelovanju s slovenskimi seniorji - menedžerji in strokovnjaki odgovoril, da “ocenjujemo, da je v Sloveniji in Posavju malo kadrov in daje zato potrebno dati določeno vlogo kadrom, ki imajo izkušnje in so se v preteklosti uveljavili”. Direktor Dvojmoč je ob tem povedal, si bo območna gospodarska zbornica prizadevala vključevati člane združenja seniorjev v različna delovna telesa. Obenem bodo dobrodošla tudi morebitna strokovna
• Območno združenje seniorjev Slovenije managerjev in strokovnjakov za Posavje ima sedež v prostorih GZS Območni zbornici Posavje v Krškem, v Bohoričevi ulici 9.
in izvedenska mnenja, ki bi jih lahko zagotovilo združenje. Direktor Dvojmoč je izrazil veselje nad oblikovanjem posavskega območnega združenja seniorjev Slovenije.
M. LUZAR
USLUŽBENCI NA IZLETU - Zadnjih sedem let se redno zbiramo nekdanji delavci okraja Krško, za kar se imamo zahvaliti odlični organizatorici, tudi nekdanji uslužbenki krškega okraja Mimici Avsec. Tokrat nas je povabila na ogled etnografske zbirke pri Mariji Sušnik na Bizeljsko. Sušnikova nas je lepo postregla, potem smo nadaljevali pot po vinski cesti in si ogledali bizeljski grad. Na izletu smo pogrešali Gvida Grabarja in Franca Kovačiča; upamo, da bosta ob ob naslednjem 8. srečanju zdrava. (Milan Žuraj, Krško)
oskrbi s pitno vodo.
Odlok, ki bo nastal, bo verjetno kombinacija matematike in politike. Matematično bodo skušali vključiti v določbe odloka vsa različna dosedanja vplačila. Politično bodo, če bo razmerje sil temu naklonjeno, šli na roke ljudem v odročnih delih občine, in sicer v duhu ponedeljkove razprave dr. Alojzija Slavka Sušina. Slednji je priporočil, da bi se ljudem v manj razvitih krajih zaračunalo pri vodooskrbi sorazmerno manj kot prebivalcem razvitejših, mestnih okolij. Socialni poudarek je bilo moč razumeti tudi v razpravi Ivana Živiča, kije pozval: “Imejmo izostren občutek za vsebino odloka!”
Ali sedanji zamisli, kot jo v splošnem ponuja sicer še nesprejeti odlok, grozi poleg svetniških pomislekov še kaj? Mogoče. Tone Zorko je na seji npr. vprašal, kako bo z oskrbo s pitno vodo tedaj, če bo sedanja brežiška občina razpadla na več novih občin.
M. LUZAR
Lahko v miru napolniš bisago
Romska problematika
KRŠKO, BREŽICE IN OKOLICA - Človek bi se smejal. Pogine mu prašič, žival se boji otipavati, kaj šele jo dati v lonec, Rom pa ti pride in svinjče ročno odpelje, in to verjetno ne zato, da bi se učil svinjske anatomije. Človek bi se torej smejal, kako si nič ne upajo tisti, ki niso Romi. Res kako si ti nič ne upajo, medtem ko si Romi v okolici Krškega, Brežic, Kostanjevice upajo narediti skoraj vse, kar jim le pade na pamet.
Peljali so se, namreč Romi, po poljski poti po kmetovi njivi, in ker je bil traktor kmeta-lastnika njive pri tem napoti romskemu avtomobilu, je čmkasta posadka skočila iz vozila, kmeta pretepla, traktor razbila in nadaljevala pot. In zadoščeno je bilo pravici. Romski, seveda!
V	gozdu, ki ima lastnika z dokazili o rednem plačevanju davkov, je raslo drevo. Ali ti ni pognalo v preteklih desetletjih mogočnega debla prav tam, kjer so si gaziški Romi lani ali predlani zakoličili razširjeno pot do svojega zaselka?! Je, zato so ga Romi v sveti jezi podrli. Kmet, lastnik hoste, je raje molčal, kot da bi še njega.
V	Kostanjevici je klavnica. Romi, pismeni ali nepismeni, so vzeli napis nad vrati “klavnica ” čisto zares, saj prihajajo prosjačit v klavnico - z noži v rokah. Naj Slovenci takoj izgubimo urad za narodnosti, če Romi v Kostanjevici vsaj enkrat na teden z noži
ne strahujejo tega ali onega klavniškega delavca ali šoferja, ki pride s tovornjakom po klavni-ške ostanke. No, ne bodimo čudni: zdravstveno neoporečen klavniški odpadek v kontejnerju je vendarle nekaj čisto drugega kot merjasec, za katerega nikoli ne veš, zakaj je poginil! In še tako praktično je nabavljati mesnine v klavniškem kontejnerju: če si dovolj nasilen, ti bo namreč sam neznani šofer svetlega kamiona blagovolil odkleniti klavniški kontejner in bo čisto tiho počakal, da v miru napolneš bisago, pljuneš v zahvalo in greš kamorkoli, torej domov. Res, če si dovolj nasilen, in, bogme, si Rom dovolj in preveč nasilen, bodo namesto tebe danes vse naredili civili, ne bo ti treba niti odtrgati danes zamenjane ključavnice na klavniških vratih, kontejnerjih in drugod.
In ker je tako, je streljaj od Kerinovega grma, lučaj od romskih Gazic, ki jih zidajo na nikogaršnji in lastnikov zemlji, po malem že izredno stanje. Ustanove pa nič! Policija raje z radarjm nad zapoznelega delavca. Urad za narodnosti na sestanek kam v Budimpešto. Inšpekcije pa ob dveh domov, kar je včasih celo dobro, da bomo lahko še mi malo svobodno, po domače, po cigansko.,
Človek bi se smejal še dobro, dokler se še lahko smeje. Kajti streljaj od Kerinovega grma, lučaj od romskih Gazic, ki jih zidajo na nikogaršnji in lastnikov zemlji, je po malem že izredno stanje ali pa že potekajo priprave na osvoboditev Neromov izpod romskega jarma.
MARTIN LUZAR
logija, ni ekologija, ampak ideologija. (Maček)
TESTNE VOŽNJE
RAZSTAVA VOZIL
KIA
pred Blagovnico Brežice
11.10.1997 od 9.ure
25 let Renaulta v Novem mestu
Od obrtniške sestavljalnice do sodobne avtomobilske tovarne - V četrtstoletju v Novem mestu izdelali blizu 1,2 milijona Renaultovih avtomobilov - Nov model
NOVO MESTO - Te dni je minilo 25 let, kar je francoski avtomobilski gigant Renault prisoten v Novem mestu. To sodelovanje je še posebej tesno od začetka 1989, ko je začel poslovati Revoz, v katerem je Renault slabe tri leta kasneje povečal svoj lastninski delež na 54 odst. V četrtstoletju so v Novem mestu izdelali blizu 1,2 milijona Renaultovih avtomobilov. Največ je bilo priljubljenih “katrc”, skoraj 576.000, ki so jih v novomeški tovarni izdelovali od leta 1973 do 1992; R-5, tako imenovane “petke”, so izdelovali v letih 1989 -1996 in jih naredili več kot 292.000; od leta 1993 do konca letošnjega avgusta pa so proizvedli malo manj kot 290.000 cliov.
Pred 25-imi leti je generalni direktor novomeškega IMV-ja Jurij Levičnik podpisal sporazum o prenosu pogodbe o dolgoročnem proizvodnem sodelovanju med IMV-jem in Renaultom; do takrat je Renault sodeloval z ljubljanskim Litostrojem. Proizvodnja “katrc” je stekla slabega pol leta
Po novem letu še nova firma
Mešano podjetje Hunvits Kočevje uspešno posluje že četrto leto - Kmalu še petnajst novih delovnih mest
KOČEVJE-Pred štirimi leti ustanovljeno podjetje Hunvits Kočevje je v kočevski občini še edino mešano podjetje z vložkom tujega kapitala. Od skromnih začetkov z vsega le 9 zaposlenimi in letno proizvodnjo 700 tisoč parov nogavic so z uspešnim poslovanjem letos prišla na 43 zaposlenih in blizu pet milijonov parov nogavic letne proizvodnje. S tem pa njihovih načrtov za širitev še ni konec.
Vsa štiri leta so v Hunvitsu poslovali uspešno, ves dobiček pa so vložili v nakup strojne opreme in razširitev proizvodnih prostorov. Ker si tudi njihov tuji partner še ni vzel ničesar, so vrnili v proizvodnjo okoli 40 milijonov tolarjev, s čimer pa so izkoristili tudi vse možnosti za širitev v obstoječih prostorih.
Robert Gašparac
“Zunanjo rešitev za širitev smo našli v okviru podjetja za zaposlovanje invalidov Recinko, da ne bi mešali našega poslovanja z znanimi kupci pa bomo že kmalu po novem letu ustanovili tudi novo firmo,” pojasnjuje direktor Hurwitsa Robert Gašparac.
Skupaj z Recinkom kateremu so poleg programa, nekaj denarja in strojne opreme zagotovili tudi trg za njihovo proizvodnjo dodelave nogavic, bodo sprva izdelali okoli 6,5 do 7 milijonov parov nogavic letno, še pred koncem prihodnjega leta pa naj bi dosegli že 9 milijonov parov letne proizvodnje, s tem da bo moral Recinko svojo proizvodnjo povečati za 100 odstotkov. Nadaljnje možnosti za širitev bodo v Hunvitsu iskali v dograditvi poslovnih prostorov. Ravno sedaj se pogovarjajo o možnosti nakupa proizvodnih prostorov Opreme v stečaju, in če bodo uspeli, bo kmalu po novem letu v Kočevju začela poslovati tudi nova proizvodno-komercialna firma.
“Večinski lastnik v novi firmi bo Hurvvits, partnerstvo pa bomo ponudili tudi Recinku,” pravi direktor Gašparac. V novem podjetju bo zaposlenih okoli 15 delavcev, ukvarjalo pa se bo s pletenjem in prodajo nogavic za znanega kupca.
M. LESKOVSEK-SVETE
BORZNI KOMENTAR
Preobrat enkrat na teden
V četrtek so tujci napadli delnice Krke in Leka - Na borzo tudi delnice pivovarn Union in Laško
Tudi minuli borzni teden se ni bistveno razlikoval od vseh ostalih v septembru, kar pomeni, da je promet še vedno skromen, tečaji pa v povprečju stagnirajo ali pa nekoliko padajo. Zanimivo je, da se skoraj praviloma en dan v tednu zgodi preobrat, obseg trgovanja se najmanj podvoji, cene delnic pa porastejo približno toliko, kot so v prejšnjih dneh padle. Takšen dan je bil prejšnji četrtek, ko sta obe borzni hiši, ki naj bi kupovali za tuje investitorje, usmerili glavnino svojih nakupov v delnice Leka in Krke. Tečaj prvih je dosegel 35.000 drugih, pa 24.200 tolarjev. Skupni promet je ta dan presegel 500 milijonov. Povečano trgovanje z Lekom in Krko je opogumilo tudi kupce drugih delnic, kar je sicer malenkostno popravilo tudi njihove cene, vendar je bil promet z ostalimi papirji zanemarljiv. Kljub temu se je borzni indeks ponovno približal 1500 točkam.
Nekoliko bolj kot običajno je zaživelo tudi trgovanje z obveznicami Slovenskega odškodninskega sklada druge izdaje, ki so jih njihovi imetniki dobili iz denacionalizacijskega naslova. Z njimi se trguje na OTC trgu. Tečaj se giblje okrog 70 odstotkov njihove nominalne vrednosti, kar kupcem omogoča približno 10-odstotni
letni donos na nemško marko.
Med napovedanimi novinci na borzi so prve začele kotirati delnice Zdravilišča Moravske Toplice. Knjigovodsko je delnica vredna 1.856 tolarjev po stanju 31. decembra 1996, njena trenutna borzna cena pa je okrog 1.200 tolarjev. Vendar je začetno trgovanje tako skromno, da bo ta cena gotovo doživela še veliko popravkov. V naslednjih dneh v A-kotacijoprihajajo tudi delnice družbe Aerodom Ljubljana (knjigovodska vrednost 31. decembra 1996 je 2.288 tolarjev) in na OTC trg delnice Hoteli Palače Portorož.
Na sivem trgu se je v zadnjem času z delnicami Aerodroma trgovalo po 1.160 tolarjev in s Hoteli Palače po 1.200 tolarjev. Čeprav uradno še niso sprejete, bodo verjetno kmalu uvrščene na borzo še štiri privatizacijske delnice, ki so bile že doslej na sivem trgu med najbolj iskanimi. To so delnice Gorenja, ki dosegajo cene okrog 1.000 tolarjev, Save Kranj 6.500, Pivovarne Union 32.000 ter Pivovarne Laško 3.600 tolarjev.
IZTOK PLUT
Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o. Glavni trg 10, 8000 Novo mesto Tel. (068)37-18-221 in 37-18-228 fax: (068)323-552
kasneje. “V četrtstoletju je iz nekdanje skoraj obrtniško-delav-niške avtomobilske sestavljalnice v Novem mestu zrasla sodobna in mednaroSno konkurenčna tovarna z letno proizvodno zmogljivostjo okoli 100.000 avtomobilov,” pravi Bernard Coursat, predsednik Revozove uprave.
Zadnja leta Revoz skoraj 90 odst. svoje proizvodnje izvozi na zahodnoevropske trge, predvsem v Francijo, Italijo in Nemčijo, in je največji slovenski izvoznik. Letošnje leto bodo končali z novim proizvodnim rekordom, saj naj bi izdelali več kot 90.000 avtomobilov Renault Clio, hkrati pa tečejo priprave na proizvodnjo novega modela s tovarniško ozna-
ko X 65, ki ga bodo pričeli izdelovati prihodnje leto in bo nadomestil clia. “Tako bo Revoz 25 let po izdelavi R-4 prvič v zgodovini avtomobilske industrije v tem delu Evrope pričel izdelovati nov model ističasno kot druge tovarne matičnega podjetja,” pravi Coursat. Revoz je po besedah industrijskega direktorja Callouda med najboljšimi tovarnami v sistemu Renault. Danes je v Revozu zaposlenih 2.200 delavcev, izdelajo 420 cliov na dan, firma pa ima 150 milijard tolarjev letnega prometa. “Prepričan sem, daje bil Renault najboljši partner za IMV in za Slovenijo, in obratno, da je imel Renault srečno roko, da je našel svojega partnerja v Sloveniji, najrazvitejši republiki nekdanje Jugoslavije. Danes Revoz ustvari več kot 6 odst. skupne slovenske trgovinske menjave in kar 60 odst. trgovinske menjave med Francijo in Slovenijo,” je še povedal Bernard Coursat.
A. B.

RENAULTOV JUBILEJ - Ob 25-letnici prisotnosti Renaulta v Novem mestu so spomine na prva leta sodelovanja te francoske firme z IMV-jem in na njegovo rast obujali tudi Tone Šepec (prvi z leve), Pavle Valentič (drugi z leve) in Ivo Ferkolj (drugi z desne). (Foto: A. B.)
Nezaposlenim kaže slabo
v
Število brezposelnih v Kočevju je že leta približno enako - Prevladujejo ljudje z nizko izobrazbo
KOČEVJE - Na uradu za delo v Kočevju je bilo konec prejšnjega meseca prijavljenih 1621 brezposelnih oseb, kar je 22 odst. števila aktivnega prebivalstva. Poleg velike brezposelnosti pa vzbuja skrb predvsem podatek, da med brezposelnimi prevladujejo ljudje z nizko izobrazbo, starejši od 40 let in težje zaposljivi.
“Velik problem je predvsem nizka izobrazbena struktura, saj ima le 3 odst. vseh prijavljenih VI. ali VIL stopnjo, medtem ko je kar 933 oseb oziroma 58 odst. takih, ki so brez izobrazbe ali imajo samo I., II. ali III. stop-ida
njo,” pojasnjuje vodja urada Branka Kajtna in dodaja, da se podjetja praviloma izogibajo zaposlovanja takšnih delavcev in se zato dogaja, da kljub veliki brezposelnosti v Kočevju ne morejo dobiti delavcev. Prav tako se podjetja izogibajo tudi zaposlovanja težje zaposljivih oseb. Teh pa imajo v Kočevju veliko, saj je samo Romov 110 in invalidov več kot 200.
Naslednja ovira pri vključevanju v zaposlitev je starostna struktura brezposelnih. “Delodajalci danes v razpisih postavljajo zgornjo starostno mejo 30 do 35 let, pri nas pa imamo kar 700 brezposelnih, ki so starejši od 40 let, kar je posledica tega, da ie največ brezposelnih ostalo brez dela zaradi stečajev,” pravi Kajtnova. Skupno so zaradi stečajev, ki so se začeli s stečajem Zidarja in delnim stečajem Tekstilane leta 1991 in se nadaljevali preko stečaja Itasa leta 1992 in Opreme 1994 do dokončnega stečaja Tekstilane in Inkopa 1996, izgubile delo 1404 osebe. Poleg tega sta na porast števila brezposelnih,
Branka Kajtna
ki jih je bilo še leta 1990 samo 438, vplivala tudi opredeljevanje tehnoloških presežkov in iztek dela za določen čas, ki je, kot pravi Kajtnova, ravno v zadnjem času prevladujoča oblika zaposlovanja, zato česar imajo
* Dodaten razlog, da imajo v Kočevju že nekaj let skoraj nespremenjeno število brezposelnih, ki se po kratkotrajnem skokovitem porastu leta 1993 na 1944 brezposelnih giblje okoli števila 1600, je, da je v Kočevju uspešnih samo še nekaj večjih podjetij, kot so denimo Lik, M-KG, Melamin, TVi-kon in Snežnik iz Kočevske Reke.
na kočevskem uradu za delo tudi zelo veliko število povratnikov.
M. LESKOVŠEK-SVETE
V NOVIH PROSTORIH DO PODJETNIŠKEGA ZNANJA
RIBNICA - Novi prostori ribniške območne obrtne zbornice bodo poslej omogočili tudi kakovostnejše izobraževanje 500 članov iz ribniške občine in občine Loški Potok. Uidi zaradi tega bodo 12. novembra v sodelovanju z GEA Collegeom, d.d., začeli z večerno šolo podjetništva. Izobraževanje podjetnikov in obrtnikov je stalnica, brez katere ni več mogoče uspešno delovanje nekega podjetja. Območna obrtna zbornica je ponudila tiste programe, kijih podjetniki ta čas najbolj potrebujejo. Gre za celovit pregled poslovanja podjetij, ki je sestavljen iz petih modulov, in sicer: podjetniki in vodenje podjetja, marketing, podjetniški manag-ment in organizacija, ekonomika in finance ter kadri. Programe bosta sofinacnirali obrtna zbornica Slovenije in območna obrtna zbornica Ribnica.
M. G.
Inplet čez krizo z malimi kupci
15 let Inpleta Sevnica - Nepotrebnih stroškov kupec ne plača - Nagovor predsednika GZS Jožka Cuka - Pozdravno pismo Milana Kučana - Modna revija firme Du Pont
SEVNICA, ČATEŽ - Ko so pred 15 leti ustanavljali Inplet Sevnica, tovarno (ne)elastičnih pletenin na Dolnjem Brezovem, so vlagatelji konfekcijska podjetja Lisca in Jutranjka iz Sevnice ter Komet iz Metlike pokupili preko 80 odstotkov celotne proizvodje, preostalo petino pa so prodali na domačem trgu. Postopoma so pričeli pridobivati še druge kupce.
Po razpadu jugoslovanskega trga je Inplet imel zmogljivosti zasedene le še 60- odstotno, zato so iskali rešitev v povečevanju izvoza. Danes prodajo na tuje trge 60 odstotkov izdelkov in so s svojimi pletivi (ne)posredno prisotni v 11 državah, med drugim v Italiji, Madžarski, Češki, Poljski, Fran--ciji, Švedski, Nemčiji, Nizozemski, Hrvatski; preostala pletiva prodajo doma.
Lisca in Jutranjka sta še zmeraj največja kupca na domačem tržišču. “Krizo smo prebredli z
velikim številom malih kupcev, nekateri od teh so postali že veliki. Iskali smo vse rešitve za preživetje in hkrati pospešili razvoj ter se usposabljali za pridobitev mednarodnega certifikata za kakovost ISO 9001, ki smo ga prejeli leta 1993 kot dvanajsti izmed vseh podjetij v Sloveniji in prvi v Posavju. Konkurenca na tem področju je v Evropi zelo velika,
Obetajoča pot do zaposlitve
NOVO MESTO - Če je v starem sistemu delo veljalo za pravico in dolžnost vsakega član družbe, danes velja, da je delo privilegij. Tega se še kako zavedajo v novomeškem klubu iskalcev zaposlitve oziroma tako imenovanem job klubu, ki gaje lanskega aprila kot enega izmed programov uvedla novomeška območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje na območju dolenjskih in belokranjskih občin.
Po skoraj letu in pol izkušenj ugotavljajo, da je klub zadetek v polno, saj je od okoli 200 članov kluba iz 19 skupin našlo redno zaposlitev približno 45 odstotka nezaposlenih. Povprečna doba vključitve v klub je 6 do 7 tednov. Klub iskalcev zaposlitve ni ustanova, ki bi brezposelnim iskala zaposlitev, ampak se le-ti v klubu naučijo najti zaposlitev sami. Pri tem ne gre za brskanje po oglasih in razpisih, ampak za dejavno iskanje delodajalcev, pri katerih
bo lahko iskalec zaposlitve najbolje uresničil svoje cilje. Zanimivo je, da je klub iskalcev zaposlitve naletel na dober odziv tudi med delodajalci samimi, saj se v klub ponavadi vključijo ljudje, ki dejansko iščejo in želijo najti sebi primerno zaposlitev in so, ko se zaposlijo, za delo zelo običajno motivirani. Mnogi so v času čakanja na delo temeljito izpopolnili svojo izobrazbo in s tem kasneje tudi nadaljujejo.
Zanimivi so tudi načini, kako so nekateri člani kluba prišli do zaposlitve. Tako seje ena izmed članic zadnje skupine odločila, da bo klicala direktorje podjetij, ki v Dolenjskem listu objavljajo reklame. K temu jo je pripeljala predpostavka, da taka podjetja imajo denar, da se širijo in potrebujejo nove delavce. Uspela je in v kratkem bo že začela delati na novem delovnem mestu.
1. V.
INPLET IN DU PONT - Na prireditvi ob jubileju Inpleta je zapel oktet Jurij Dalmatin, nastopila je plesna skupina Mojce Horvat, za povabljene goste pa je bil eden vrhuncev modna revija spodnjega perila evropske kolekcije firme Du Pont (na posnetku). Vpozdravnem nagovoru je direktor prodaje firme Du Pont za centralno in vzhodno Evropo, Paul De Belay, čestital vodstvu Inpleta in še bolj zaposlenim za pripadnost podjetju. (Foto: P. P.)
zato smo se morali soočiti z njihovimi cenami in produktivnost- ! jo. S pomočjo ITEO in ESSOR, , svetovalne institucije iz Francije, j smo se lotili racionalizacije, zniževanja stroškov, organizacije, reda, | discipline, učenja managementa in dviga produktivnosti. Z zadovoljstvom lahko potrdim, da je j odnos vseh zaposlenih bistveno , drugačen, saj vsakdo meri svoje j rezultate v markah ali tolarjih in dojema, da nepotrebnih stroškov kupec ne plača,” je ob jubileju Inpleta na slovesnosti v Termopo-lisu na Čatežu povedala direktorica Marija Jazbec.
Leto 1996 so v Inpletu zaključili s 25 milijoni tolarjev dobička, dosegli so realizacijo 102.515 mark na delavca, to je skoraj za četrtino več kot leto poprej.
Predsednik republike Milan j Kučan je v pozdravnem pismu iskreno čestital Inpletu za vse dosežke, predsednik Gospodar- j ske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk pa je poudaril, da je Inplet glede notranje organizacijske kulture in racionalizacije vseh postopkov in poslovnih procesov zelo napredoval.
PAVEL PERC
ITPP ISS0 9001
RIBNICA - Delniška družba ITPP, industrija termičnih aparatov, žičnih tkanin in plastike, ki zaposluje 125 delavcev, se poleg uspešne prodaje izdelkov na domačem trgu uveljavlja tudi pri zahtevnih evropskih kupcih in na trgih nekdanje Jugoslavije. Čeprav je trg v vojni porušene Bosne in Hercegovine za marsikoga ugriz v kislo jabolko, si v ITPP prizadevajo uveljaviti svojo blagovno znamko tudi v tej državi Ves čas vodstvo družbe in zapos leni skrbijo za kakovost izdelkov. Direktor družbe mag. Andrej Mate je povedal, da bodo triletno poskusno obdobje kakovosti končali 7. oktobra in bodo kot prvo podjetje v ribniški občini prejeli znak kakovosti ISOO 9001.
M. G.
Obeta se odlična vinska letina
V metliški vinski kleti napovedujejo, da bo kakovost letošnjega vina nad dolgoletnim povprečjem - Vinogradniki zopet začeli voziti v zadružno klet več grozdja
METLIKA - V vinski kleti metliške kmetijske zadruge zatrjujejo, da bo glede na kakovost doslej prevzetega grozdja vino letošnjega letnika odlično in precej nad povprečjem. 18. septembra so namreč pričeli prevzemati zgodnje sorte grozdja, kot so portugalka, šentlovrenka in game.
Vinogradniki so ga pripeljali slabih sto ton, sladkorna stopnja pa je bila pri portugalki 77 stopinj Oe, pri šentlovrenki 78 in pri gameju 70 stopinj Oe.
• V naši državi je pogosto lažje denar pametno zapraviti, kot pametno vložiti. (Bojan Berko-'vii, vinogradnik z Bizeljskega)
AGRO d o o
<• NOVO MESTO
UGODNO V OKTOBRU 5% POPUSTA
pri nakupu vseh tipov kosilnic za travo ter ročnih in motornih škropilnic.
Prodajalne:
Sejalec: 7? 068/24-132 Kmetijska apoteka: S 068/ 322-560
Novi trg: Tf 324-583 Popust velja do prodaje zalog.
To je po zagotovilih vodje vinske kleti Toneta Pezdirca precej nad povprečjem v zadnjih desetih letih. Za portugalko-mlado vino, ki bo na policah prodajaln prvi delovni dan po 1. novembru, so
odbrali okrog 20 ton najboljšega grozdja s povprečno sladkorno stopnjo več kot 80 stopinj Oe, kar zagotavlja, da bo letošnje mlado vino odlične kakovosti.
24. septembra so sprejeli v vin-
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so branjevke ponujale: endivijo po 200 tolarjev kilogram, radič po 150 do 200, fižol v zrnju po 400 do 500, korenje, kolerabo in črno redkev po | 150 do 200, česen po 400 do 500, j kronjpir po 50 do 60, ohrovt po i 200, zelje po 80 do 100, bučke po 150, špinačo po 600, feferone po 400, kumare po 100, rdečo peso po 200, stročji fižol po 300, čebulo po 150, papriko po 180 do 200, paradižnik po 200, sirček po 400, 1/21 domače pregrete smetane po 700, liter žganja po 700, med po 700 do 800, stekleničko propolisa po 300, hruške po 130 do 160, jabolka po 80 do 100, večje količine za ozimnico pa po 50 do 60 tolarjev kilogram, kutine po 150, slive po 160, orehe po 1.300 in jajce po 25 do 30 tolarjev.
ZADOVOLJNI VINOGRADNIKI - Letošnja trgatev belokranjskim vinogradnikom privablja nasmeh na ustnice. Kako tudi ne, saj mnogi zatrjujejo, da nekatere sorte grozdja niso bile tako kvalitetne že 20 in celo več let. Zadovoljni so tudi v metliški vinski kleti, a ne le zaradi kakovosti, ampak tudi količine grozdja, ki so ga doslej vingradniki pripeljali k njim. Konec minulega tedna, ko so sprejemali kraljevino in mešano belo grozdje (na fotograjiji), so se pred vinsko kletjo tako kot v dobrih starih časih vile kolone traktorjev s polnimi prikolicami grozdja. (Foto: M. B. -J.)
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 45 do 3 mesece starih prašičev, 60 v starosti 3 do 5 mesecev in 20 starejših. Prvih so prodali 15 po 400 do 420, drugih 45 po 320 do 340, tretjih pa 5 po 250 do 260 tolarjev kilogram žive teže.
Ali vrtnice pokažejo bolezen?
Te lepote imajo v vinogradu le estetski pomen
ZDOLE - Pri Pavličevih v Zdolah pri Krškem so spomladi pred vsako vinsko vrsto trt, imajo jih 61, posadili raznobarvne vrtnice, tako imenovane čajevke. Po besedah gospe Marice niso le zaradi estetskega videza, ampak naj bi kazale in tudi preprečevale bolezni vinograda. “Idejo nam je dala hči, ki je bila v Novi Zelandiji, kjer je to nekaj običajnega. Razširjeno je tudi po Italiji,” je dejala Marica Pavlič. Posebnost njihovega vinograda je še v tem, da je urejen po nemškem sistemu, proti plevelu pa ne uporabljajo herbicidov.
Svetovalka za varstvo rastlin Smiljana Tomše nam je povedala, da na Dolenjskem in v Posavju vrtnice niso pokazatelj pepelaste plesni - oidija. Kajti letos, ko so bile na omenjenem območju vremenske razmere neugodne, se je plesen pokaza-
la na vrtnicah, v vinogradih pa ne. V ugodnih razmerah pa bi se plešem lahko pokazala na obeh. Tako da gre bolj za prepričanje ljudi. Seveda vremenske razmere na Dolenjskem in v Posavjhu ne moremo enačiti z razmerami v Italiji ali Novi Zelandiji. Lahko pa imajo vrtnice, kot pri Pavličevih, estetsko vlogo.
A. JERNEJČIČ
KOT IZ ŠKA TLICE - Lepo urejen Pavličev vinograd.
ski kleti 13 ton šardoneja in belega pinoja s povprečno sladkorno stopnjo 92 stopinj Oe, ter tono sivega pinoja s 94 stopinjami Oe. Minuli konec tedna so v vinski kleti sprejemali kraljevino in mešano belo grozdje. Vinogradniki so ga pripeljali znatno več, kot so v kleti pričakovali, in sicer kar 415 ton, medtem ko gaje bilo lani 152 ton. V ponedeljek so odkupovali sovinjon, v torek rumeni muškat, konec tega tedna bo na vrsti modra frankinja, v začetku prihodnjega tedna pa, če bo le ugodno vreme, rizling.
Pezdirc zagotavlja, da bo vinska letina letos izredno dobra. Pri rdečih sortah bo nad povprečjem, tudi pri belih bo kvaliteta zelo visoka in večina bo dosegla vrhunsko kakovost, še posebej, če bo še naprej lepo vreme. Tudi pri kraljevini in mešanem belem grozdju je kakovost dobra, čeprav tu ni moč govoriti o vrhunski kvaliteti. V zadružnih vinogradih bodo pustili laški rizling za posebne trgatve, razmišljajo pa, če bo seveda
• Kilogram grozdja bo letos veljal 91 do 150 tolarjev, odvisno pač od kvalitete in sorte. Cene za rdeče grozdje so enake lanskim, za belo pa nekoliko nižje, ker se je belo vino pocenilo, predvidevajo pa, da se bo še. Zadruga bo grozdje plačala v treh obrokih: 40 odst. v prvi polovici novembra, 30 odst. konec marca in prav toliko konec junija. Vinogradniki lahko 60 odst. plačila vežejo na tečaj DEM ali na prodajnoxeno vina. Lahko pa dobijo ves denar izplačan že novembra, vendar bo v tem primeru cena grozdja za dobrih 10 odst. nižja.
ugodno vreme, tudi o ledenem vinu. Sicer pa v vinski kleti pričakujejo, da bodo odkupili 1.100 do 1.200 ton grozdja, medtem ko so ga lani 800 ton. Marsikdo se bo raje odločil za oddajo grozdja v klet tudi zato, ker je imel lani težave pri prodaji vina.
M. BEZEK-JAKŠE
kmetijski nasveti
Skladišče bo razkrilo napake
Plod je živ organizem in zato podvržen staranju in propadanju. Sodobna sadna hladilnica s poljubno želeno temperaturo in kontrolirano atmosfero lahko staranje in razkrajanje močno zavre, ne more pa ga povsem preprečiti. Uspešnost skladiščenja je poleg tega odvisna tudi od časa obiranja, pazljivosti in natančnosti tega dela, pa tudi od varstva sadnih rastlin, gnojenja, namakanja itd.
Lahko bi rekli, da se šele v skladišču pokaže vsa strokovnost sadjarjevega dela. Če naši sadjarji računajo z desetodstotnim izpadom pridelka zaradi skladiščnih bolezni, tirolski pa le z enoodstotnim, to pomeni, da so slednji daleč uspešnejši in zato lahko I našim za zgled. Tirolski sadjarji so po strokovnem in tehnološkem ! znanju tudi sicer med prvimi v Evropi, zato je vredno poznati njihove izkušnje.
V Avstriji in Nemčiji štejejo zdaj med najpomembnejše glivične 'skladiščne bolezni: skladiščni škrlup, gleosporium, zeleno gnilobo, sivo gnilobo in mucor gnilobo. Za skladiščni škrlup, ki naknadno iznakazi oz. poslabša kakovost plodov, ob obiranju navidez povsem zdravih, je lahko usodno deževno vreme tik pred obiranjem. V vsakem primeru se okužba opravi že v sadovnjaku, to pa velja tudi za bolezen po imenu gleosporium, ki jo prepoznamo po gnili pegi kot začetku obsežnejšega gnitja. Zaključno škropljenje s fungicidom in pravočasno, ne prepožno obiranje to bolezen lahko prepreči. Tudi vse tri oblike gnilobe je mogoče preprečiti s pravočasnim in pazljivim obiranjem ter transportom, cisto embalažo in seveda pravočasnim in pravilnim zaključnim Škropljenjem.
Poleg glivičnih in bakterijskih skladiščnih bolezni pa poznamo Še tako imenovane fiziološke bolezni, ki nastajajo samo zaradi staranja in normalnih fizioloških procesov. Ti so zelo odvisni od rastnih razmer in oskrbe sadovnjaka, časa in načina obiranja, časa skladiščenja ipd. Kot povzemamo iz avstrijske in nemške strokovne literature, delata tam veliko preglavic grenka pegavost, ki je posledica neuravnotežene mineralne prehrane, in porjavitev kože - scald. Proti prvi bolezni se borijo s škropljenjem s kalcijevimi raztopinami, proti drugi pa z antioksidanti, kakršen je pripravek DPA - diphenilamin - stop scald.
Inž. M. L.
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
PODROBNI REZULTATI KONJSKIH DIRK
LJUBLJANA - Septembrska številka Revije o konjih prinaša prispevke o ameriških pasmah pašo fino in pašo peruviano, o rejskih rezultatih in promociji kasaškega športa, podrobne rezultate o konjskih dirkah v Sloveniji, med njimi tudi šentjernejske, ter še vrsto drugih člankov o konjih, konjski opremi in konjskem športu pri nas in v tujini.
NOV REKORD V ORANJU
Niso se še dodobra uležale brazde po prvem rekordu, ki je znašal 24,56 ha polj, preoranih v enem samem dnevu, žeje tu nov, še nekajkrat večji dosežek. Friderik Fras-Riko je v organizaciji Kmečkega glasa in Agrokombinata Maribor ter strojnega krožka Klas s traktorjem Čase mag-num 7240, na katerega je bil pripet šestbrazdni plug lem-ken-vari diamant 16, v 24 urah preoral 65,29 ha strniščnega polja. Kot novost so pri tokratnem lovu na rekord uvedli “leteče” dotočenje goriva, podobno, kot delajo na avtomobilski dirki formule 1. Svetovnega (nemškega) rekorda, ki znaša neverjetnih 127,8 ha, slovenski tekmovalci sicer še niso dosegli, so se mu pa približali na polovico. Sodeč po znani slovenski strasti za rekordnimi dosežki, naši traktoristi ne bodo odnehali, dokler...
DAN KORUZE - Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek za kmetijsko svetovanje v Novem mestu in Srednja kmetijska šola sta 25. septembra organizirala dan koruze v Srebrničah pri Novem mestu, kjer je na posestvu SKŠ postavljen makroposkus s 50-imi različnimi hibridi koruze vseh semenar-skih hiš, ki se pojavljajo na slovenskem trgu. Poleg tehnologije pridelovanja in vremenskih pogojev v letošnjem letu so bili predstavljeni vsi hibridi, vključeni v makroposkus, kot tudi predstavljeni mikroposkusi. Dneva koruze se je udeležilo veliko število ljudi, saj je koruza glavna poljščina v poljedelskem kolobarju, izbira ustreznega hibrida pa je del poti do visokih in kvalitetnih pridelkov. (M. Uhan)
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Vodenje vrenja
Pri nas se najbolj napredni vinogradniki trudijo, da bi beli mošt fermentiral pri čim nižji temperaturi. Da ni potrebno temperature mošta tiščati preveč navzdol, navajam stališča nekaterih danes najbolj poznanih enologov sveta:
•	Troost (Nemec) priporoča temperaturno območje med 18 in 20° C za visoko kvalitetne mošte,
•	Dittrich (Nemec) navaja mejne vrednosti med 15 in 25° C,
•	Ough (Amerikanec) navaja območje med 15 in 20° C,
•	Ribereau-Gayon (Francoz) priporoča 20° C kot zgornjo mejo,
•	Trogus (Nemec) navaja območje med 20 in 22° C za najprimerneje,
•	Michel (Francoz) ne vidi potrebe, da bi zniževali temperaturo mošta pod 20° C, trdi pa, da se kvaliteta vina zelo izboljša, če znižamo temperaturo, ki je narasla na 25° C,
•	Kohler (Nemec) ugotavlja da se dvigne kakovost pri zelo nizkih vrelnih temperaturah mošta le za sorti traminec in rizvanec.
Za prijetno dišeč rožni značaj vina sta predvsem zaslužni komponenti feniletilni acetat in 2-feniletanol. Večina sevov kvasovk sintetizira te spojine v moštu pri temperaturi 20° C. Dragoceno hlapljivo aromo vina pa je potrebno v vinu tudi zadržati. Več arome se ohrani pri nižji vrelni temperaturi mošta. Zato so za vinogradnike, ki se podajajo sami na trg s svojo steklenico, priporočljive hladilne naprave za prostor, kjer hranijo vino.
Kvasovke pa ne morejo delati čudežev, zato mora biti njihova prehrana optimalna. V odličnem grozdju in moštu je dovolj hrane za kvasovke. Strokovnja-
ki mikrobiologi trdijo, da je z vitamini in minerali bogat mošt jamstvo za kakovostno vrenje mošta. Rok trgatve naj bi bil takrut, ko je grozdje dovolj sladko, toda tudi okusno za zobanje. Kvasovke hvaležno reagirajo tudi na okusnost, ker je to znak založenosti z njim potrebno hrano. S hrano reven mošt lahko popravimo z dušičnimi solmi in vitaminom BI, toda vedeti moramo, da umetno dodana hrana ne nudi kvasovkam takih možnosti za delo kot z naravno hrano bogat mošt. Menim, da je letošnji mošt v pravi meri založen s hrano in mu ne bo treba dodajati niti sladkorja niti hranil. Največ lahko storimo, če pravilno pripravimo kvasni nastavek. Zato navajam kratko recepturo:
•	Odmerimo 15 g/hl kvasovk za mošt iz zdravega grozdja, pri gnilem delno povečamo količino kvasovk.
•	Pripravimo mešanico iz pitne vode (neklorirane) in mošta (nežveplanega) v razmerju 1:1 in dovolj veliko, da se kvasovke z lahkoto raztopijo. Mešanico segrejemo na 30 do 35° C.
•	Suhe kvasovke počasi vsipa-vamo v mešanico, da se omoči vsako zrnce. Ne smejo nastati grudice kvasovk niti ne smemo mešati.
•	Po 15 minutah namakanja kvasovk lepo pomešamo, da nastane lepa tekoča raztopina.
•	Ponovno ugotovimo temperaturo kvasnega nastavka in mošta v sodu. Ob dodatku je razlika v temperaturi lahko le za 5° C. Da bi približali temperaturi, v kvasni nastavek dolivamo, v presledku pet minut, hladno vodo ali hladen mošt. Vse skupaj traja 30 minut.
•	Tako pripravljen kvasni nastavek zlijemo v mošt v sodu in pomešamo.
dr. JULIJ NEMANIČ
ČISTILNA NAPRAVA
LITIJA - Svetniki litijskega občinskega sveta so odločili, da bodo v občini Litija gradili prvo čistilno napravo za območje Graške ceste v Litiji s kapaciteto 1.000 EE, in v ta namen potrdili odkup zemljišča v velikosti 2.000 m2. Ze proti koncu lanskega leta so sprejeli sklep o pričetku pri-clobivanja ustrezne dokumentacije in v začetku letošnjega leta potrdili prednost-
no listo investicij za natečaj za sofinanciranje objektov in naprav obveznih javnih služb, kjer je pivo mesto dobila kanalizacija Graška cesta v Litiji s čistilno napravo. V prvi fazi je predvidena rekonstrukcija dotrajanega mešanega kanalizacijskega sistema, ki ga bodo nadomestili z ločenim sistemom in čistilno napravo. Sedanja kanalizacija ne pokriva celotnega območja Graške ceste, del sistema zaradi ugreza ni več vodotesen. ’
helena mrzlikak; gospodinjski kotiček
Brokoli tja do pozne jeseni
Zaradi ugodnega vpliva na telo so brokole cenili že stari Grki in Rimljani. Danes vemo, da so brokoli predniki cvetače in da vsebujejo zelo veliko vitamina C, A, BI in B2 ter železo, kalij in fosfor. Zaradi polnega okusa in malo kalorij so primerna zelenjava tudi za pripravo dietnih jedi. Iz njih pripravljamo juhe, omake in zloženke. Peclji potrebujejo nekoliko daljši čas kuhanja kot cvetki, zato manjše zrežemo na koščke, večje pa olupimo in olupke uporabimo za zelenjavno juho. Kuhamo jih do 15 minut v rahlo osoljeni vodi. Boljši način od kuhanja je sopar-jenje cvetkov, kijih nato uporabimo za prilogo k mesu ali solato. Brokoli se široko razrastejo in poganjajo vedno nove cvetove, zato jih lahko režemo do pozne jeseni.
Za glavni obrok lahko pripravimo ZLOŽENKO Z BROKOLI IN KROMPIRJEM. Za dve osebi potrebujemo 50 dag krompirja, sol, 50 dag brokolov (samo cvetki), 1/4 litra sladke smetane, 3 jajca, sol, zmlet poper, nariban muškatni orešek, 6 dag naribanega sira, 3 dag suro-
vega masla. Opran in olupljen krompir zrežemo na tanke rezine in ga 5 minut kuhamo v slani vodi. Cvetke brokolov 2 minuti blanširamo, jih odcedimo in skupaj s krompirjem preložimo na pekač. Smetano razžvrkljamo z jajci in začimbami ter z mešanico prelijemo zloženko. Potresemo še z nastrganim sirom in s koščki masla. Zloženko pečemo 35 minut pri 175°. Brokole lahko tudi blanširamo in zamrznemo ter jih kasneje uporabimo za juho.
Kot prilogo k perutnini, teletini, ribam ali krompirju v oblicah ponudimo BROKOLE S SKUTNO KREMO. Za 4 osebe pripravimo 1 kg brokolov, sol, 3 žlice olja, 3 žlice limoninega soka, 2 stroka česna, 20 dag puste skute, 4 žlice sladke smetane, zmlet poper in 2 jajci. Brokole kuhamo 10 minut skupaj z limoninim sokom in oljem. Primerno mehke odcedimo in ohladimo. Za preliv razmešamo skuto, dodamo strt česen, smetano in ostale začimbe. V trdo kuhani jajci olupimo, sesekljamo in potresemo po z omako prelitih brokolih.
Kronika Damlja
Knjižica je nastala po rokopisu Dameljčana Jožeta Fortuna
DAMELJ - Srečanje krajev, ki leže najbolj severno, južno, vzhodno in zahodno v Sloveniji, je bilo letos v Damlju ob Kolpi. Kraj in domačini pa se niso gostom predstavili le s priložnostnimi prireditvami in slavji, ampak so poskrbeli, da se je vas z okolico tudi trajneje predstavila, in sicer v lični knjižici z naslovom Kronika vasi Damelj in okolice. Uredila jo je Natalija Petakovič, ob podpori Ma-tiska Maribor pa izdalo domače turistično društvo.
Jedro knjižice tvorijo zapiski Jožeta Fortuna. V Damlju rojeni Fortun, po domače Zupanov, je imel zanimivo življenjsko pot. Skusil je grozote galicijske fronte in rusko ujetništvo v prvi svetovni vojni, v drugi je z ostalimi slovenskimi rodoljubi trpel v koncentracijskem taborišču na Rabu. Po vojni je bil najprej predsednik črnomaljskega okraja, potem pa sodni prevajalec za ruski jezik pri novomeškem sodišču. Umrl je leta 1974 in je pokopan v rojstnem kraju. Po pripovedovanju domačinov je bil zelo razgledan in razumen mož, ki ga je še posebej privlačila zgodovina Bele krajine, domače vasi in okolice. To zanimanje ga je spodbudilo, da je začel zapisovati kroniko svoje rodne vasi. Pisal je na osnovi različnih virov in ljudskega izročila. Trdo vezeni zvezek damelj-ske kronike hranijo Županovi, v njem pa je zajeto obdobje od reformacije do prvih povojnih let. Urednica Natalija Petakovič se je odločila, da Fortunov rokopis dopolni s prikazom starejše zgodovine in prikazom dogajanja v zadnjih tridesetih letih. Tako je nastala sicer drobna, a zanimiva knjižica, ki stajo s fotogafijami obogatila Boris Fortun in Zvonko Žagar. Ne samo da je tako pozabi iztrgan zanimiv rokopis, knjižica je lahko spodbuda in zgled tudi za druge manjše kraje, da zabeležijo svojo lokalno zgodovino. Najbrž se še kje prašijo podobna rokopisna pričevanja o minulih časih, ki bi jih bilo vredno pogledati.
MiM
Za Cankarjevo priznanje
Tekmovanja v znanju materinščine tudi v tem šolskem letu
Zasluži si pomembnejše mesto
Pregledna razstava del poznobaročnega slikarja Antona Postla iz Šentruperta v Dolenjskem muzeju - Novo vrednotenje doslej malo znanega ustvarjalca, v literaturi komaj omenjenega
NOVO MESTO - S pregledno razstavo petdesetih restavriranih oljnih slik poznobaročnega slikarja Antona Postla, ki sojo odprli v petek, 26 septembra, v galerijskih prostorih Dolenjskega muzeja, in izdajo izčrpnega spremljajočega kataloga seje zaključil raziskovalni projekt, zastavljen v sklopu letošnjih praznovanj ob 500-letnici dograditve šen-trupertske župnijske cerkve. Na pobudo župnijskega urada Šentrupert oziroma župnika Janeza Vidica je namreč stekla raziskava, katere namen je bil strokovno in drugo javnost seznaniti z Antonom Postlom in ustvarjalnost tega dolenjskega slikarja jasneje vključiti v slovenski barok.
Anton Posti je bil doslej v slo- literaturi komaj omenjen pa tudi venski umetnostnozgodovinski viri o njegovem življenju so silno
DOBRO OBISKANA OTVORITEV - Otvoritve Postlove razstave v Dolenjskem muzeju so se udeleželi številni obiskovalci. Na sliki (od leve proti desni): Marko Kapus, koordinator projekta o Postlu, Ferdinand Šerbelj, avtor razstave in kataloga, ravnatelj Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj in predsednik častnega odbora za pripravo petstoletnice šentruperiske cerkve Lojze Peterle.
Podobe Brežic s pozdravi
Podobe mesta ob Savi na petdesetih starih razglednicah so na ogled v galeriji Dolenjske banke
BREŽICE - V galeriji Dolenjske banke v Brežicah so prejšnji četrtek, 25. septembra, zvečer odprli zanimivo razstavo starih razglednic pod naslovom Pozdravi iz Brežic. Pripravila jo je Vlasta Dejak iz tukajšnjega Posavskega muzeja, kije za predstavitev izbrala okoli 50 razglednic z upodobitvami mesta ob Savi iz muzejskega arhiva. Razglednice so iz obdobja od konca prejšnjega stoletja do časa med obema vojnama, najstarejša med njimi pa je iz leta 1899. Otvoritev so popestrili s kulturnim programom gojenci glasbene šole.
Razglednice, ki so kot množično komunikacijsko sredstvo na prelomu stoletja hitro osvojile svet in v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prišle tudi k nam, so pomemben del naše kulturne dediščine. S svojim likovnim in besednim izročilom dopolnjujejo poznavanja nekdanjega življenja, na njih pa je predvsem ohranjena nekdanja podoba našim mest, trgov, vasi in krajine. Razglednice so nastale iz dopisnic (prvo uradno dopisnico je izdala Dunajska poštna uprava oktobra 1869. leta), ko so na prvotno prazno stran, namenjeno naslovu prejemnika in poštni znamki, začeli tiskati risbe in podobe. Že zelo zgodaj so se na njih pojavile podobe mest. Na Slovenskem so prve razglednice nosile še nemške
napise, kot je “Griiss aus...”, vendar so jih ob rastočem narodnem zavedanju zamenjale razglednice s slovenskimi napisi. Ob prelomu stoletja je bil le malokateri večji slovenski kraj brez svoje razglednice, izdajala pa so jih različna društva in trgovci. Stare razglednice imajo še eno vrednost: zaradi žlahtnih tiskarskih in ročnih postopkov so prave male grafične umetnine, česar za prevladujočo večino sedanjih ne bi mogli reči.
MiM
Slavistično društvo Slovenije in Zavod RS za šolstvo tudi v tem šolskem letu razpisujeta tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje. Udeležijo se ga lahko učenci sedmih in osmih razredov osnovnih šol ter dijaki poklicnih in srednjih šol. Mladi se bodo pomerili na štirih zahtevnostnih stopnjah. Šolska tekmovanja se bodo začela 4. februarja prihodnje leto in bodo morala potekati istočasno na vseh šolah. Tfije (pet za šole, kjer je učencev več kot petsto) najbolje uvrščeni učenci na vsaki zahtevnostni stopnji iz posamezne šole se bodo lahko udeležili vseslovenskega tekmovanja, ki bo potekalo 21. marca po območnih organizacijskih enotah. Tekmovanje bo zajemalo naloge objektivnega tipa iz jezika in književnosti ter pisno nalogo, oboje povezano z dano literaturo.
KONCERT V VITEŠKI DVORANI
BREŽICE - V Viteški dvorani brežiškega gradu je bil v soboto, 27. spetembra, zvečer koncert, na katerem sta se predstavila sopranistka Marjetka Podgoršek - Hor-žen in pianistka Darja Stano-vič. Na psoredu so bila dela Schumanna, Wolfa, Straussa in Lipovška.
PREDSTAVITEV KNJIGE ŽIVIMO, LJUBIMO IN SE UČIMO
BREŽICE - Danes, 2. oktobra, bo ob 18. uri v knjižnici predstavitev knjige dr. Lee Buscaglie Živimo, ljubimo in se učimo. Delo bo predstavila prevajalka Nadja Flajs, pogovor pa bo vodil višji knjižničar Drago Pirman.
Unescova šola
Osnovna šola Šmihel prejela certifikat Unescove šole
NOVO MESTO - Osnovna šola Šmihel je kot prva šola na območju širše Dolenjske dobila Unescov certifikat in tako postala članica Unescovih šol. Na Slovenskem je teh šol samo devet. Slovesna podelitev priznanja je bila v soboto, 27. septembra, v portoroškem Avditoriju na sklepni predstavitvi dela letošnjega mednarodnega izobraževalno-raziskoval-nega Unescovega tabora. Letos so se ga poleg osmih osnovnih šol iz Slovenije in šestih iz tujine udeležile tudi srednje šole, med njimi novomeška gimnazija.
Šmihelska osnovna šola z Unescovim taborom sodeluje že četrto leto, doslej kot pridružena članica. Kot je povedala ravnateljica Irena Hlača, sta osnovni temi, ki se jim posvečajo v izobraževal-no-raziskovalnih programih, mir in ekologija. Letos so učenci raziskovali prst v šolskem okolišu in onesnaženost pitne vode, rezultate svojih prizadevanj pa so predstavili na taboru, ki se ga je iz vsake šole udeležilo pet učencev z dvema mentorjema. Šmihelski učenci so za tako imenovano “naj” točko predstavili potrebo po šolski telovadnici, za darilce, s katerim so obdarovali sodelujoče šole, pa so izbrali grafike domačega slikarja Janka Orača, ki zgledno sodeluje s šolo in so ga lani izbrali za “naj” osebnost šmihelskega šolskega okoliša.
skopi. Ve se, da se je leta 1769 priselil v Šentrupert, se tu poročil in ustanovil svojo podobarsko delavnico. Bil je plodovit ustvarjalec, saj je v 40 letih delovanja, kot je pokazala terenska raziskava, ustvaril več kot sto oljnih slik in fresk z več kot 90 različnimi motivi, vsi pa so izključno religioznega značaja. Večina Postlovih slik se nahaja po cerkvah Mirnske in Ribniške doline, nobena, razen votivnih, pa ni datirana ali podpisana, kar je predstavljalo dodatno težavo kustosu Narodne galerije v Ljubljani Ferdinandu Ser-belju pri terenski raziskavi. Šerbelj je zbral obsežno dokumentacijo o Postlu in njegovem delu, odkril številna nova dela, zasnoval pregledno razstavo in je tudi avtor spremljajočega kataloga, v celoti je opravil pomembno delo ter s tem našega baročenga slikarja postavil na mesto, ki mu v zgodovini slovenske umetnosti pripada.
Kot sta na otvoritvi poudarila tako Šerbelj in direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj, po tej razstavi in opravljeni raziskavi Postla ne moremo več okarakteri-zirati samo za provincialnega slikarja Dolenjske in komaj opaznega statista na slikovito razgibanem prizorišču slovenskega baroka, doslej malo znano Postlovo slikarstvo si vsekakor zasluži pomembnejše mesto v zgodovini slovenskega slikarstva. Tega svojevrstnega kronista poznobaročne miselnosti lahko prav zaradi njegovega osebnega izraza in velike produkcije prištejemo k pomembnim predstavnikom poznobaročnega slikarstva v Sloveniji.
Otvoritev Postlove razstave sta glasbeno obogatila mlada in uveljavljena pianista Katalin in Zoltan Peter, ki sta ta čas zaposlena na trebanjski glasbeni šoli. Štiri-ročno in solistično sta odigrala dela Moszovvskega, Chopina, Poulenca in Čajkovskega.
M. MARKELJ
PREDSTAVITEV STARIH INŠTRUMENTOV - Milko Bizjak je na recitalu zaigral na več starih inštrumentov. Na sliki igra na čembalo, v ozadju pa so najmanjše orgle na dva registra na Slovenskem.
Izlet v baročno glasbo
Recital Milka Bizjaka v Domu glasbene dediščine v Globodolu - Predstavitev inštrumentov s tipkami
GLOBODOL - V vrsti koncertov ob svečah, ki letos uspešno potekajo v Domu glasbene dediščine v Globodolu, je bil osmi koncert nekaj posebnega. V petek, 26. septembra, zvečer je pred številnim občinstvom - v dvoranici ni bilo več prostega sedeža - je naš priznani organist in orgelski strokovnjak Milko Bizjak pripravil solistični recital, na katerem ni popeljal poslušalcev v čudoviti svet baročne glasbeje le z izvajanjem skladb starih znanih in manj znanih mojstrov, ampak tudi z besedo. Z glasbo je pravzaprav le nazorno dopolnil pripoved o baročnih instrumentih s tipkami.
V svojem Domu glasbene dediščine je namreč Bizjak zbral dragoceno zbirko baročnih instrumentov s tipkami, nekaj jih je sam obnovil in jih tako rešil propada, nekaj pa je povsem novih, a narejenih zvesto po starih izvirnikih. V prvem deluje predstavil strunske instrumente klavikord, špinet in čembalo ter seveda nanje zaigral primerne skladbe, da je prišel do
izraza značaj vsakega posebej. Igral je na klavikordu, ki spada med najstarejše strunske instrumente s tipkami, narejenem po izvirniku iz konca 18. stoletja, na kopiji angleškega špineta iz 18. stoletja in na kopiji flamskega čembala iz 17. stoletja.
Drugi del recitala je bil posvečen orglam. Posebne pozornosti je bil deležen pozitiv iz leta 1755, to so najmanjše baročne orgle z dvema registroma, najdene na Slovenskem, izdelane pa so bile v orglarski delavnici Janeza Jurija Eisla. Bizjak je hudo uničeni pozitiv, ki mu gaje podaril celjski opat Friderik Kolšek, temeljito obnovil, dodal je samo električni pogon. Posebnost pozitiva je v tem, da je orglarski mojst^; pri izdelavi ohišja uporabil kar predalnik iz 16. stoletja. Zanimivi in poučni večer seje zaključil s predstavitvijo novejših orgel, ki so jih je leta 1993 izdelali v delavnici Antona Škrabla v Rogaški Slatini in strokovno ustrezajo kopiji baročnega instrumenta.
M. MARKELJ
Teden vseživljenjskega učenja
Vrsta prireditev na Dolenjskem in v Posavju opozorila na pomen učenja
Te dni je v mnogih krajih po Sloveniji kar precej živahno. Vrstgo se okrogle mize, razstave, strokovni posveti, delujejo najrazličnejše delavnice, študijski krožki, vrstijo se predstavitve izobraževalnih programov, namenjenih pridobivanju znanja zunaj formalnih šolskih ustanov za vse generacije, od mladih do tistih v tretjem življenjskem obdobju, vse to v znamenju letošnjega Tedna vseživljenjskega učenja, ki bo trajal do 3. oktobra.
Teden so še posebej slovesno začeli v ponedeljek, 29. septembra, zvečer v krškem kulturnem domu. Organizator tedna, Posavski center za permanentno izobraževanje Krško, je pripravil slovesnost, na kateri so nastopili Folklorna skupina Senovo in pevci študijskega krožka Pesmi iz naših krajev. Po govorih direktorice PCPI Monike Novšak, direktorice Andragoškega centra Slovenije
dr. Vide Mohorič Špolar in krškega župana Danila Siterja, vsi trije so govorili o pomenu učenja za vse življenje in sploh o vlogi znanja za razvoj posameznika in družbe v celoti, so odprli še razstavo Umetnost fotografije, na kateri se je z barvnimi in črno-belimi fotografijami predstavilo enajst fotografov letošnjega fotografskega krožka. Skozi ves teden so se in se še bodo v Posavju zvrstile
SLOVESNA OTVORITEV - V krškem kulturnem domu so Teden vseživljenjskega učenja slavnostno odprli. Med govorniki je bila tudi direktorica Andragoškega centra Slovenije dr. Vida Mohorič Špolar. (Foto: MiM)
NAŠI LJUDI NA “HRVAŠKEM" - Razstava pod tem naslovom je odprta v šoli v Trstju (Tršču) v občini Čabar, gradivo zanjo pa je zbral in razstavo postavil Andrija Zbašnik. Razstava je še posebno zanimiva za Slovence in še posebej Dolenjce zato, ker njen avtor v spremnem besedilu (prevedeno v slovenščino) med drugim pravi: “Kasno jeseni, ko so napolnili drvarnice in kleti ter opravili priprave za življenje preko dolgih zim, so naši zdomci (pečalbari) odhajali na ' HRVAŠKO”. "Itd. Že iz tega uvodnega stavka, se vidi, da se prebivalci teh krajev niso imeli za Hrvate, sicer ne bi rekli, da odhajajo na Hrvaško. Tudi sicer v tej danes hrvaški občini govorijo v glavnem slovensko in to v dolenjskem narečju. Na fotografiji je avtor razstave Andrija Zbašnik ob žagah in fotografijah, ki govore o tem, kako so ljudje iz teh krajev odhajali pozimi delat v hrvaške gozdove. (Foto: J. Primc)
številne prireditve: razstava knjig na temo Živimo, ljubimo in učimo se v brežiški knjižnici, dan odprtih vrat v PCPI, okrogla miza o drogah med mladimi v Posavju, predstavitve različnih delavnic, aranži-ranja cvetja, Društva likovnikov Oko, programa izobraževanja, podjetnikov in uporabe računalnika za uspešno podjetništvo in programov Zveze prijateljev mladine Krško ter prikazdikovnih tehnik. Pestro dogajanje bodo zaključili jutri, 3. oktobra, ob 20. uri v kulturnem domu z glasbenim večerom, na katerem bo nastopil Vlado Kreslin.
V Novem mestu je bil organizator tedna vseživljenjskega učenja Razvojnoizobraževalni center, ki je pripravil predstavitev svojih inetrnetskih strani, borzo znanja t v domu starejših občanov in na t Vašem kanalu, predstavitve zani- j j mivih načinov učenja tujega jezi- p ka za najmlajše in programov učenja angleščine za mladino na računalniku, za jutrišnji dan pa še strokovni posvet o problemih socializacije Romov.
Na delu še spretnejši vlomilci
V dveh mesecih so policisti in kriminalisti v občini Novo mesto na vinorodnem območju obravnavali kar 20 vlomov v avte, zidanice in vikende ■ Poskrbite za varnost!
NOVO MESTO - Jesen je običajno čas, ko se poveča število vlomov v zidanice in vikende ter avtomobile, ki so parkirani ob njih. TVidi letošnje leto ni izjema, saj je v času trgatve in pospravila pridelkov pozornost ljudi manjša. Očitno pa je, da so letos na vinorodnih območjih, kot kaže, na delu bolj organizirani in povezani vlomilci in ne gre več le za priložnostne tatvine in vlome. Prav od nedelje na ponedeljek seje takšna tatvina zgodila v Zagradu. Lastnik je bil v kleti zidanice, iz torbice, kije bila v avtu, pa je nekdo ukradel denarnico s 55 tisočaki.
prepodile vlomilce. Enako opozorilo velja tudi lastnikom vikendov in zidanic. Sicer pa naj občani, ki bi opazili sumljive osebe, o tem obvestijo policijo po telefonu 113, pomembne podatke pa naj zapišejo.
T. G.
dežurni
poročajo
Kot pravi komandir policijske postaje Novo mesto Franc Prašni-
UUBITEU MOTORJEV NA DELU - V noči na 24. september je trgovino M - Trgoavto Koper, poslovalnica Krško, obiskal ljubitelj motociklov, vlomil v prodajalno in odpeljal tri kolesa z motorjem: siv metalik Tomos APN 6, siv metalik Piaggio Sfera in rdeč metalik Piag-gio Tajfun. Ugovino je oškodoval za 836 tisočakov.
OB AVTO IN PRIKLOPNIK -Hrvaški državljan M. G. je 21. septembra zvečer na parkirišču pred motelom Petrol na Čatežu pustil priklopno vozilo, na katerem je bil naložen osebni avto VW Golf tur-bo diesel, metalik, sive barve, brez registrskih oznak. Ko je M. G. prišel 24. septembra zvečer do parkirišča, je ugotovil, da je nekdo odpeljal Priklopnik z naloženim avtom. Škode je za 370 tisoč tolarjev.
ODNESEL KAMERO IN AVTORADIO - V sredo, 24. septembra, je neznanec v salonu pohištva trgovine Dolenjka na Ljubljanski cesti v Novem mestu ukradel videokamero in avtoradio. S tem je trgovino oškodoval za 100 tisoč tolarjev.
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
Franc Prašnikar
kar, se vlomi vrstijo po vinorodnih območjih vse od Kamenske gore do Vinjega Vrha, nepridipravi pa
vlamljajo v avte tako, da razbijejo stranska stekla, odnesejo pa vrednejše predmete, denar (v enem primeru celo več tisoč mark), celo pištolo in drugo, kar jim pride pod roke. Storilci niso znani, čeprav je v preteklosti raziskanih okoli 60 odstotkov tatvin in vlomov; ukradeni predmeti, seveda brez denarja, pa so bili v teh dveh mesecih najdeni le v dveh primerih.
K vlomom - največ se jih je zgodilo ponoči - jih privabljajo
TOKRAT KOLO NA OTOČEC - Štirimesečna akcija Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Novo mesto in UNZ Novo mesto “Življenje je v tvojih rokah "se približuje koncu in podeljeno je bilo že tretje kolo. Tokrat je imel največ sreče šestošolec Marko Kravcar z Otočca, ki bo januarja dopolnil 12 let. Kolo mu je podelil predsednik sveta za preventivo Borut Šuštaršič. Kolesarske čelade pa so prejeli: Leon Kastelec iz Starega trga, Tomaž Vrtar iz Dolenjskih Toplic, Uroš Žibert iz Škocjana, Tone Krampač iz Ljubljane, Samo Gorišek iz Grobelj pri Šentjerneju, Robert Ružič iz Črnomlja, Petra Šinkovec z Otočca, Gregor Kovačič iz Mirne Peči, Branka Jerman iz Straže in Uroš Škrbe iz Novega mesta. Prihodnji teden, v tednu prometne varnosti, bo glavno žrebanje, kjer bo poleg številnih nagrad podeljen tudi skuter, darilo Tihe in Tabakuma iz Novega I mesta. (Foto: T. G.)
ZBIL MOTORISTA - V četrtek, 25. septembra, ob 17.05 je 27-letni R. P. iz Biške vasi vozil oseb-
ni avto po lokalni cesti iz Mirne Peči proti Trebelnemu. Ko je pripeljal izpod nadvoza magistralne ceste št. 1 pri naselju Poljane v križišče enakovrednih cest Mirna Peč - Trebelno in Čemše - Trebnje, je zapeljal na neprednostno cesto, ne da bi se prepričal, če lahko varno zapelje. Takrat je iz . Cemš pripeljal voznik kolesa z a motorjem 79-letni A. G. iz Dole-,a nje Nemške vasi. Vozili sta trčili, !' pri tem pa se je mopedist hudo l' poškodoval.
v i TRČIL V BETONSKI ZID - V a j Četrtek, 25. septembra, ob 5. uri je c j 20-letni M. S. iz Loga vozil oseb-)- j ni avto z Mirne proti Logu. Pri ' Volčjih Njivah pri Mirni je zaradi
neprimerne hitrosti zapeljal izven vozišča in trčil v betonski zid. V nesreči se je hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da je imel voznik v izdihnje-nem zraku 1,23 promila alkohola.
PREHITEVAL V ŠKARJE - V nedeljo, 28. septembra, ob 8.35 je 25-letni K. M. iz Škocjana vozil osebni avto po magistralni cesti od Otočca proti Obrežju. Ko je pripeljal v bližino naselja Stranje, je začel prehitevati osebni avto, ki je vozil v koloni vozil. Takrat pa mu je nasproti pripeljal 64-letm F. V. iz Maribora, ki je, da bi se izognil trčenju, zapeljal na skrajni desni rob vozišča. Kljub temu sta vozili silovito trčili. K. M. se je hudo poškodoval, voznik F. V. in njegova sopotnica pa lažje.
vrednejši predmeti, torbice in denarnice, kijih lastniki vozil puščajo kar na sedežih ali armaturnih ploščah, dostikrat pa k tatvini pripomorejo tudi lastniki sami, saj vozil in zidanic ne zaklepajo. Če vlomilci v zidanicah ne najdejo vrednejših predmetov, se zadovoljijo s hrano m pijačo, vsem vlomov v vikende in zidanice pa je skupno to, da je bila s samim načinom vloma povzročena večja škoda, kot so bili vredni odneseni predmeti.
Voznikom velja opozorilo, naj nikar ne pozabijo zaklepati avta in zapirati oken, čeprav ga zapustijo le za trenutek; na sedežih in tudi v prtljažniku naj ne puščajo vrednejših predmetov, prav pa je, da tudi sami poskrbijo za varnost in montirajo alarmne naprave, ki bodo prav gotovo prestrašile in
KONCERT ZA POMOČ ZASVOJENIM
LJUBLJANA - “Up”, društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije, organizira v nedeljo, 5. oktobra, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma dobrodelni koncert “Odprimo vrata upanju”. S sredstvi, ki jih namreč društvu namenja država, ne morejo uresničevati zastavljnega programa, to je pomagati zasvojenim pri njihovi odločitvi za zdravljenje, zdravljenju in njihovi ponovni vključitvi v družbo. Na koncertu bodo nastopili številni vrhunski glasbeni poustvarjalci, pesniki, plesalci in ljudje dobre volje, ki želijo s svojim nastopom ponuditi roko človeku, kije klonil pod življenjskim bremenom. Celoten izkupiček bo namenjen pomoči zasvojencem, prispevke pa lahko nakažete tudi preko telefonske linije 090 90 99 od 4. do 10. oktobra.
POŠKODOVALO MU JE ROKO
ČRNOMELJ - 48-letni Stanko A. z Oskoršnice je prišel v sredo, 24. septembra, v skladišče materiala trgovine Begrad v Črnomlju in plačal mivko. Trgovec Ivan K. iz Metlike je z viličarjem v zajemalki na vilicah pripeljal mivko do avtoprikolice, dvignil polno zajemalko in ob stopanju z viličarja udaril po vzvodu, ki aktivira odpiranje zajemalke. Ta se je obrnila navzdol in z omejevalcem gibanja udarila po prstih kupca, kije stal poleg viličarja in je z roko potiskal mivko, ki se je nabirala na zunanjem delu vilice, v prikolico. Stanku je zmečkalo kazalec in sredinec leve roke, zato so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
PONAREJALA
SPRIČEVALA
MIRNA - 24. septembra so policisti zaradi utemeljenega suma ponarejanja listin pridržali 36-letno M. K. z Mirne. Taje ponaredila več listin in jih prodala 36-letnemd I. P. z Mirne in 34-letnemu I.R. iz Novega mesta. I. P. je ponarejeno spričevalo o končani srednji ekonomski šoli uporabil pri prošnji za zaposlitev na ministrstvo za obrambo, I. R. pa je aprila letos ponarjeno spričevalo o končani srednji strojni šoli uporabil kot dokaz izobrazbe pri zaposlitvi. Zoper vse tri so policisti napisali kazensko ovadbo.
AVTO SE JE VNEL
CERKLJE OB KRKI - V soboto, 27. septembra, ob 21.25 je 25-letni Vili S. iz Črneče vasi vozil osebni avto po regionalni cesti od Cerkelj ob Krki proti Velikemu Mraševemu. Ko je pripeljal na del ceste, kjer vozišče poteka po blagem klancu navzdol in preide v oster, nepregleden ovinek, je zapeljal na utrjeno peščeno bankino. Vozilo je med zanašanjem trčilo v dva prometna znaka, zatem drselo po nasipu, po zaustavitvi pa se je vnelo. Vozniku je uspelo stopiti iz avta, vendar je kmalu padel na tla in obležal nezavesten. 25-letnega potnika Marjana D. iz Podbočja je iz gorečega vozila izvlekel mi-movozeči voznik 28-letni Jože Z. iz Velikega Mraševe-ga, ki je ob tem dobil lažje opekline, voznik in sopotnik pa sta bila hudo opečena.
V
Se premalo pripetih
Predvsem v naseljih prepogosto pozabimo na varnostni pas
NOVO MESTO - Uporaba varnostnega pasu se je na območju UNZ Novo mesto v času akcije “Varnostni pas - vez z življenjem” močno povečala. Na začetku akcije v marcu je bilo v naseljih pripetih 43 odstotkov voznikov in 42 odstotkov sopotnikov, zadnji podatki štetja pa kažejo, daje bilo pripetih 72 odstotkov voznikov in 69 odstotkov potnikov. Izven naselja je bilo na začetku pripetih 60 odstotkov voznikov in potnikov, po zadnjem štetju pa še je delež dvignil skoraj za 10 odstotkov.
Največji odstotek uporabe varnostnega pasu so policisti ugotovili na magistralni cesti Ml, kjer je bilo na začetku štetja pripetih 59 odstotkov voznikov in 75 odstotkov sopotnikov, pri zadnjem štetju pa je bilo privezanih 80 odstotkov voznikov in potnikov. Še vedno se najmanj voznikov in potnikov priveže v naselju. Najslabše je bilo v Črnomlju, kjer je bila na začetku pripeta le petina, na koncu pa tretjina voznikov oziroma sopotnikov. V centru Novega mesta je bilo na začetku štetja pripetih le 16 odstotkov voznikov in tretjina sopotnikov, po zadnjem štetju se je delež privezanih nekoliko povečal.
Uporaba varnostnega pasu še vedno ni zadovoljiva, zlasti ne v naseljih. Tudi podatki o prometnih nesrečah kažejo, da je bil pri lažjih poškodbah odstotek privezanih največji, sledijo hude telesne poškodbe, najmanjša pa je uporaba pasu pri nesrečah s smrtnim izidom. Zaradi neuporabe varnostnega pasu so policisti v osmih mesecih kaznovali skoraj 8 tisoč oseb.
Hiša končno pripada Novomeščanu
Višje sodišče v Ljubljani potrdilo sodbo okrožnega sodišča, da hiša na Bezenškovi pripada Žlajpahovim, čeprav v njej že tri leta biva bivši specialec Končar
LJUBLJANA - Pred tremi leti je hiša na Bezenškovi 14 v Ljubljani v javnosti povzročila precej hude krvi. Nekdanja lastnica Marija Lušin jo je namreč prodala dvakrat: najprej Novomeščanu Janezu Žlajpahu, kasneje pa še specialcu Janezu Končarju. Hišo sta seveda hotela oba, vendar pa je bil nzično močnejši specialec s svojimi prijatelji in tako se je zgodilo, da sta Žlajpahova sinova, ki sta hotela na Bezenškovi stanovati v času študija, ostala na cesti.
Fanta sta se 1. oktobra namreč vselila v hišo, vendar je že naslednji dan Lovšinova poklicala policijo, češ da je nekdo vlomil v hišo. Policisti so ugotovili, da je Žlajpah, ki je že plačal del kupnine, torej 40 tisoč mark, pravi lastnik. S prodajalko se je Žlajpah dogovoril, da bo ostali denar, 120 tisoč mark, nakazal ob vselitvi oziroma 1. oktobra, ko je tudi potekel rok za izpraznitev hiše, tako da je bila ves ta čas kupnina deponirana na sodišču.
Hkrati se je na Bezenškovi pojavil tudi takratni specialec Končar, ki je trdil, da je on kupil hišo, in zahteval, da se hiša v eni uri sprazni. To se seveda ni zgodilo, zgodba pa se je še dodatno zapletla 7. oktobra, ko je v hišo na Bezenškovi vdrl zamaskirani Končar s še dvema kolegoma. Žlajpahova sinova sta bila tepena, v pižamah soju odvlekli na dvorišče, se ju še enkrat lotili, ko sta hotela klicati policijo, za nameček pa so še s plastično maso zalili
ključavnice na njihovem avtomobilu.
TH leta po dogodku je sodišče izpolnilo del svoje naloge. Višje sodišče v Ljubljani je namreč potrdilo sodbo okrožnega sodišča, da sporna hiša res pripada Žlajpahovim, prodajalka pa mora izptolniti pogodbene obveznosti, tako da se bo lahko “novi” lastnik vknjižil v zemljiško knjigo.
S tem se sodna pot Žlajpa-hovih še ni končala, saj tožijo Končarja zaradi odvzema posesti. V hiši na Bezenškovi pa kljub temu še vedno biva Končar. “Obravnava za izpraznitev hiše je bila že 20. septembra, vendar na sodišče Lovšinova ni prišla, kljub temu daje sodišče izdalo odredbo o privedbi. In ker policija ne izvršuje takšnih odločb (mogoče zaradi solidarnosti?), sodišča ne morejo hitro delati. Ponovna obravnava bo 1. oktobra,” pravi Janez Žlajpah, ki mu bo očitno pripadala tudi odškodnina, ker bi morala bivša lastnica, to je zapisano v
kupoprodajni pogodbi, v primeru, da se hiša do 30. septembra 1994 ne izprazni, družini omogočiti uporabo podobnih prostorov.
Zoper specialce je bila tudi vložena tožba zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja, vendar obravnave še ni bilo in se lahko zgodi, da bo zadeva zastarala. Vprašljiva ostaja tudi odgovornost državnih uslužbencev. Zakon o notranjih zadevah namreč pravi, da so “jjooblaščene uradne osebe dolžne varovati ustavno ureditev... ohraniti ali vzpostaviti javni red in mir... ne glede na to, ali so v službi ali ne in ali jim je to naloženo ali ne.” Zoper 42-letnega Končarja je bil sicer uveden disciplinski postopek, izrečen mu je bil suspenz za eno leto, vendar seje pritožil, sledila pa je upokojitev. Eden izmed specialcev je danes v zaščitni enoti policije in je med drugim tudi varoval papeža, drugi je še vedno pripadnik specialne enote, tretji, kije bil prej poveljnik te enote, je danes administrativno upokojen, enako tudi nekdanji pomočnik poveljnika.
Ker je šlo v primeru Žlajpah za očitno kršenje pravic, so se Novomeščani obrnili tudi na varuha človekovih pravic, ven-
po dolenjski deželi
•	Vikend, ki je za nami, sicer ni minil v znamenju polne lune, a kljub temu je bilo nekaj v zraku, saj so morali policisti večkrat miriti razgrete občane. V petek zvečer so morali najprej v stanovanje v Novem mestu, kjer so ugotovili, da je 43-letni Č. D. vinjen prišel k svoji bivši ženi, ki je pred tem na hodnik zložila njegova oblačila in druge stvari. To ga je zelo razjezilo, tako da ji je začel resno groziti s hladnim orožjem. Moža so policisti odpeljali na policisko postajo, kjer je preživel preostanek noči.
•	Družbo mu je delal tudi M. L., ki se je pred spanjem mudil v Prečni. Ta seje namreč v soboto s skupino Romov in prijateljem M. J. mudil v bifeju Pri kostanju, vendar pa njegov obisk gostilne ni bil najbolj srečen, saj mu je B. B. z roke ukradel ročno uro. Ker so bili vsi pod močnim vplivom alkoholnih hlapov, se policisti z njimi niso mogli resno pogovarjati, M. L. pa je začel razgrajati. Roma B. B. je udaril v glavo, ker pa kljub opozorilom ni prenehal s kršitvijo in ker je bilo pričakovati, da bo še naprej razgrajal, so ga policisti pridržali, zoper njega pa bo podan predlog sodniku za p r e krške
•	Miru ni bilo niti v Metliki, kjer je 27-letni S. A., ki je očitno tudi malo pregloboko pogledal v kozarec, kričal na svojo ženo. Ker je kazalo, da se ne bo umiril, si je nedeljski večer moral krajšati v družbi policistov.
HOTEL GAJE TEPSTI
NOVO MESTO - 24. septembra so novomeški policisti do iz-treznitve pridržali vinjenega 28-letnega V. B. iz Brezja, ki je v Malem Podljubnu v prisotnosti policistov grozil občanu in ga hotel tudi pretepsti, vendar so mu policisti to preprečili.
SLED O MAMILIH
Izšla je nova, deveta številka revije Sled. Tokratna številka je posvečena predvsem mamilom. V njej se lahko seznanite s slovensko narko sceno, z vsemi oblikami mamil, dilemah legalizacije drog in z nacionalnim programom.
Janez Žlajpah
* Čeprav hiša na Bezenškovi sedaj ima zakonitega lastnika, se ta še vedno ni vselil vanjo. Očitno pa je, dajo Končar hoče dobiti na vsak način, s^j kot pravi Žlajpahov sin Boštjan, dobiva čudne ponudbe, nqj vendar hišo proda, in to za precej večje zneske, kot je bila prvotna cena hiše.
dar konkretnih rešitev od njega niso dobili. Še več. Ombuds-man se sklicuje na člen zakona o varuhu človekovih pravic, ki govori, da “varuh ne obravnava zadev, o katerih tečejo sodni postopki ali drugi pravni postopki, razen če gre za neupravičeno zavlačevanje postopka ali za očitno zlorabo pooblastil.” Prav za slednje pa v tem primeru gotovo gre.
T. GAZVODA
Krkini dnevi piva in porazov?
Razlika med prvaki in novinci je bila prvelika - Smodiš na klop s petimi osebnimi napakami, Stevič pa v bolnico z zlomljenim nosom - Krčani v soboto doma na prvo zmago
POKALNA ZMAGA KRKE
NOVO MESTO - Košarkarji novomeške Krke so v okviru pokalnega tekmovanja slovenske košarkarske zveze premagali mlado moštvo Uniona Olimpije s 86:76 (35:42).
NOVO MESTO - Žreb je košarkarjem novomeške Krke v tretjem in četrtem kolu namenil moštvi, ki nosita v svojem imenu blagovni znamki obeh največjih slovenskih pivovarn. Očitno je pivovarstvo v Sloveniji precej donosen posel, sqj biti glavni pokrovitelj najboljšega slovenskega in enega najboljših evropskih košarkarskih moštev Uniona Olimpije in ta čas prvouvrščene posadke v prvi slovenski ligi Pivovarne Laško ni poceni. Kaj lahko novomeški “farmacevti” storijo proti najbogatejšemu slovenskemu športnemu kolektivu, se je videlo že v soboto, ko so v Ljubljani sicer zapustili dober vtis, a vseeno izgubili s 13 točkami razlike. Bo bolje to soboto, ko bodo v Novo mesto prišli Laščani?
Tekma med Novomeščani in Unionom Olimpijo je v Ljubljano privabila kar nekaj sto novomeških ljubiteljev košarkarske igre, ki na nji-
hovo žalost niso videli še četrtega poraza Ljubljančanov. Čeprav je Olimpijin trener Zmago Sagadin po tekmi povedal, da naj bi bila le-ta za
Andrej Murn še enkrat rekorden
Brežiški Fit je na novomeškem štadionu pripravil pokalno tekmovanje v atletskih mnogobojih - Novomeščan Andrej Murn prvi čez deset tisoč točk med ml. mladinci
NOVO MESTO - Izjemno prijetno vzdušje, ki ga zna na slovenskih atletskih tekmovanjih s svojo uigrano sodniško posadko pripraviti le oče brežiške atletike prof. Polde Rovan, je najbolje izkoristil veliki up novomeške atletike Andrej Murn, kije za slovo od kategorije mlajših mladincev rekordom, ki jih dosega v teku na 110 m z ovirami, dodal še prvi slovenski dosežek v osmeroboju, Iger je kot prvi presegel mejo 10.000 točk. Uidi sicer so na prireditvi tako po izidih kot tudi po množični udeležbi prevladovali Brežičani in Novomeščani.
Dotedanji rekord Brežičana Ivana Kostevca je Andrej Murn po-
* Brežiški Fit se je kot prireditelj tudi tokrat izjemno izkazal, tekmovanje je oba dneva teklo gladko in brez zapletov, kar so pohvalili tudi tekmovalci, ki so gostoljubnosti Brežičanov že vigeni. Absurd je, da tako tekmovalno kot tudi organizacijsko uspešen klub prireja tekmovanja v Novem mestu, saj doma nima niti steze iz umetne mase, brez katere si sodobne atletike ni moč predstavljati. Vaditi in tekmovati na tekališču iz ugaskov je kot bi vozniki formule 1 trenirali na makadamskih cestah. Kaže sicer, da se v Brežicah na tem področju nekaj premika: projekt za novo tekališče z umetno maso mg bi bil že pripravljen, in če bo šlo vse po sreči, naj bi prvenstvo v mnogobojih naslednje leto lahko pripravili v Brežicah.
Hajnšek izgubil že dobljeno igro
Badmintonist Toma presenetil
MIRNA - Na tradicionalnem badmintonskem turnirju Lendava Open, za katerega so prizadevni Lendavčani pripravili za ta šport izjemno bogat nagradni sklad v višini 5000 nemških mark, seje član mirnskega Toma Kristian Hajnšek po polfinalni zmagi nad zmagovalcem letošnjega tunirja Jonex Open Simonom Hawlino v finalu pomeril z najboljšim slovenskim badmin-tonistom Andrejem Poharjem. Kristian je finalni dvoboj izgubil šele po ogorčenem boju v podaljšani igri petega niza, ko je že dobljeno igro po izidu 10:8 izgubil z 10:11. Zmaga nad Pohaijem, kije minuli mesec vadil in tekmoval na Danskem, bi bila veliko presenečenje. Dvoboj s Poharjem je bil usoden tudi za obetavnega Aleša Murna, ki je na najboljšega slovenskega igralca žal naletel že v drugem kolu.
TUdi v ženski konkurenci so nastopile vse najboljše slovenske igralke razen najboljše Maje Pohar, ki ta čas igra v nemški badmintonski ligi. Urška Plahutnik je namesto Nine Šumi, ki je zaradi šolskih obveznosti zaključila svojo tekmovalno pot, dobila za klubsko partnerico dosedanjo članico ljubljanskega Bita Urško Jovan, sicer četrto na slovenski jakostni lestvici. V igri parov sta Urški izgubili v finalu, med posameznicami pa sta obe prišli do polfinala. V Lendavi so poskusno igrali po sistemu na tri dobljene nize do 9 točk v posameznem nizu.
RIBNIČANI
PRIPRAVLJENI
RIBNICA - Rokometaši ribniškega Inlesa so začeli z pripravami veliko prej kot drugi člani L B-lige. Trener Marko Šibila je poldrugi mesec največ delal na telesni pripravi. Odigrali so več prijateljskih tekem, največ s prvoligaši. Ob koncu tedna so bili na štiridnevnih pripravah v Izoli, kjer so z Izolo izgubili s 24:25, pro^ drugemu primorskemu prviligašu, Jadranu iz Kozine, pa igrali 23:23. V prvem krogu novega prvenstva se bodo v soboto v Ribnici pomerili z Ajdovščino. (M. G.)
pravil za 141 točk, novi najboljši slovenski dosežek v osmeroboju za mlajše mladince pa sedaj znaša 10.107. Thko je 17-letni atlet novomeške Krke še enkrat potrdil pravilno usmeritev svojega trenerja Andreja Jerička, ki, kot to sicer počno tudi Brežičani, mladih ne obremenjuje le z vadbo ene same discipline, ampak s takoimenovanim mnogo-bojskim načinom vadbe skrbi za
raznolikost treninga in čim širši temelj, na katerem lahko športnik kasneje gradi uspehe v izbrani disciplini.
Na prvenstvu je nastopilo 62 tekmovalcev iz osmih društev. Žal je med njimi manjkalo kar nekaj večjih klubov, res množično pa so se pokalnega tekmovanja udeležili le Brežičani, Novomeščani in v ženski konkurenci Novogoričanke. Temu primeren je tudi izkupiček posameznih klubov v ekipni konkurenci, kjer je pri ženskah in moških premočno zmagal brežiški Fit, prav tako pa tudi ni bilo dvoma o drugem mestu, ki gaje v obeh konkurencah osvojila novomeška Krka.
I. VIDMAR
njegove igralce dober trening v metu, Novomeščani niso bili prav nebogljeni. Tehtnica seje dokončno nagnila v korist domačinov šele sredi drugega polčasa, ko je moral zaradi petih osebnih napak na klop Matjaž Smodič in ob njem še edini pravi center Krke Stevič, ki je bil, dokler mu niso zlomili nosu, za Olimpijine obrambne igralce nerešljiva uganka. Ljubljančani so zatem hitro povedli z 22 točkami razlike, ki pa sojo Novomeščani predvsem po zaslugi Plevnika, Simona Petrova in Jevtoviča do konca srečanja krepko zmanjšali, medtem ko je bila za kaj več kakovostna razlika med prvakom in novincem v ligi le prevelika.
V soboto bo v novomeški športni dvorani gostovala vodilna vrsta slovenske prve lige, Pivovarna Laško, ki je v tretjem kolu premgala zmagovalce nad Olimpijo, košarkarje Kovinotehne Savinjske Polzele. Gostje so z ostrostrelcema Lisico in Tovornikom, ki že nekaj let kraljuje kot najnatančnejši slovenski košarkar, sicer favoriti, a Novomeščani imajo tokrat bistveno več možnosti za presenečenje kot v Ljubljani, saj je igrati v domači dvorani pred nabito polno tribuno vsekakor lepa prednost.
Krčanom pred začetkom sezone glede na vse težave, ki so jih imeli, da so sploh zbrali moštvo za tekmovanje, nihče ni pripisoval možnosti za obstanek, ki pa jih glede na prve tekme imajo. Kljub temu da sedaj igrajo glavne vloge v moštvu igralci, ki so v zvezdnih časih krške košarke le sedeli na klopi, Krčani le niso tako nebogljeni.
V
ATLETIKA
Atletski pokal Slovenije v mnogobojih, člani - 1. Zlatnar (ŽAK Ljubljana) 6.484... 3. Novak (Fit Brežice) 5.329; članice -
1.	Blatnik (Krka Novo mesto) 3.536, 2. Kos (Fit) 2.909); st. mladinci -1. Čurčič 5.089,2. Pan-grič (oba Fit) 4.169; st. mladinke - 1. Planinc 4.014, (obe Fit) 2. Levar 2.963, 3. Kočevar (Krka) 2.135, 4. Preskar (Fit) 1.990; ml. mladinci - L Andrej Murn (Krka) 10.107 (državni rekord za ml. mladince), 2. Divjak 9.204, 3. Pavlič (oba Fit) 8.557, 4. Nikolič 8.011, 5. Bradač (oba Krka) 6.649; ml. mladinke - 1. Črnigoj 6.756... 4. Kiladinovič (Krka) 6.141; pionirji -1. Jamšek 6.868,
2.	Žerjav (oba Fit) 6.862,3. Kapš (Krka) 6.515, 4. Smukovič (Fit) 6.289,5. Lužar (Krka) 6.112; pionirke - 1. Voršič (Triglav Kranj) 5.918, 2. Čepin (Fit) 8.810... 5. Klakočer (Fit) 5.529; ekipno, moški - 1. Fit Brežice 46.150, 2. Krka Novo mesto 30.745 itd; ženske -1. Fit 46.150,2. Krka 30.745 itd.
ODBOJKA
l.A liga, moški, L kolo - KRKA : ŠOŠTANJ TOPOLŠICA 0:3 (-13, -14, -12); V soboto, 4. oktobra, bo Krka igrala v Murski Soboti s Pomgradom.
1.A liga, moški, 1. kolo - KE-M1PLAS KOPER : TPV NOVO MESTO 3:0 (8,12,12); V soboto, 4. oktobra, bodo Novomeščanke igrale v Murski Soboti s Soboto.
l.B liga, moški, L kolo - HOTELI SIMONOV ZALIV IZO-
LA : ŽUŽEMBERK 0:3 (-13, -2, -3); BREZOVICA : KOČEVJE 3:1 (13, 8,-11, 10); V soboto, 4. oktobra, bodo Žužemberžani igrali doma s Kočevjem.
KOŠARKA
l.A liga, moški, 3. kolo -UNION OLIMPIJA : KRKA 91:78 (54:38); SMELT OLIMPIJA: Tušek 19, McDonald 15, Daneu 14 itd.; KRKA: Jevtovič 14, Samar 2, S. Petrov 13, Smodiš 14, Plevnik 13, Stevič 16;
ZM MARIBOR OVNI : KRŠKO 86:80 (41:35); ZM MARIBOR OVNI: Oček 15, Bošnjak 14, Novak 13 itd.; KRŠKO: Miller 23, Butorac 13, Krajcar 17, Zaturoski 2, Rozman 2, Vukič 23; LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 6,2. Slovan 6,3. Idrija 6... 6. Krka 4... 11. Krško 3 itd.
NAMIZNI TENIS
1.	liga, moški, L kolo - MAXI-MARKET OLIMPIJA : KRKA 4:3; 2. kolo - KRKA : PETOVIA 6:1 (Hribar: M. Zafošnik 2:0, Komac : Grbič 2:0, Retelj: G. Zafošnik 2:1, Komac - Hribar: Grbič -G. Zafošnik 2:0, Hribar : Grbič 2:0, Retelj: Janžekovič 2:0, Kralj : G. Zafošnik 0:2; LESTVICA 1. Selda pack Preserje, Radgona in Maximarket Olimpija po 4 točke, 4. Krka, MTS, Vesna inlšadlje po 2 itd.
2.	liga, moški, L kolo - MELAMIN kOČEVJE : KRIŽE 0:7, MELAMIN: ŠKOFJA LOKA 3:4;
3.	liga, moški, 1. kolo - SLOVAN : KRŠKO 5:2, LOGATEC: KRŠKO 3:4;
Izak Santej dobil zadnjo dirko
Domačin Izak Šantej je, tudi z nekoliko sreče, dobil zadnjo dirko državnega prvenstva in osvojil drugo mesto v skupnem vrstnem redu - Omerzel kljub pritisku mladih še naprej
KRŠKO - Nenadkriljivi 20-letni Lavričan Matej Ferjan sije vroče želel, da bi zmagal tudi na zadnji letošigi dirki za državno prvenstvo v speedvva-yu, ki sojo v soboto zvečer pripravili prizadevni prireditelji iz AMD Krško.
A se mu računi niso izšli, prekrižal pa mu jih je domači predstavnik mladega vala Izak Šantej, ki pa je imel v finalu skupine A tudi srečo zaradi nesreče
PORAZ ZA ZAČETEK - Že prva tekma je bila za Novomeščane izjemno pomembna, saj so se na domačem igrišču srečali z neposrednim tekmecem za obstanek. Krka je bila glede na odbojkarsko znanje sicer boljša, a trije tedni so bili premalo, da bi se moštvo, ki je doživelo kar nekaj sprememb, dovolj uigralo. Kljub dokaj enakovredni igri so krkaši v zaključnem delu vseh treh nizov naredili le preveč napak, tako da je zmaga gostov povsem zaslužena. Tudi novinec v moštvu, visoki Latvijec Edgar Balodis (na sliki med udarcem), je dobil premalo uporabnih žog, da bi lahko pokazal vse svoje sposobnosti. (Foto: I. Vidmar)
V
Za začetek zmagal le Žužemberk
Še neuigrana Krka doma izgubila proti slabemu Šoštanju Topolšici - TPV v Kopru dvakrat na pragu preobrata - Poškodba Vernigove ni huda - Žužemberk proti prvi ligi
tekmecev.
Dirka se je začela povsem po pričakovanju, saj je Matej Ferjan, ki letos na domačih dirkah tako rekoč ne pozna poraza, zlahka osvojil prvo mesto, nato pa so se presenečenja kar vrstila. V tretji vožnji je že pred štartom ponagajal motor domačemu favoritu in do tedaj drugouvrščenemu na državnem prvenstvu Gerhardu Lekšetu. Mehaniki so mu sicer dovolj hitro pripeljali rezervni motor, s katerim pa je bil za mladega klubskega kolega Izaka Šanteja prepočasen. V četrti vožnji je presenetil 18-letni Aleš Dolinar, ki je ug-
Prvo kolo v prvih odbojkarskih ligah razen Žužemberčanom predstavnikom z našega konca ni prinesla pretiranega veselja. Novomeška Krka je tik pred začetkom sezone le zbrala moštvo, katerega cilj je ostati v družbi najboljših,la je bila na prvi tekmi sezone preveč neuigrana, da bi osvojila dragoceni točki proti precej šibki postavi Šoštanja Topolšice. Odbojkarice TPV-ja so se v Kopru sicer dobro upirale, a so naletele na predobro razpoložene nasprotnice. V 1.B moški ligi so Žužemberčani v gosteh premagali moštvo, ki resno računa na uvrstitev v 1.A ligo, medtem ko so Kočevci v gosteh Brezovici odvzeli niz.
Načrti novomeških odbojkaric se precej razlikujejo od želja njihovih moških kolegov, saj povsem realno tudi letos sodijo med najboljše tri slovenske ženske odbojkarske vrste.
To so dokazale tudi že v prvem kolu v Kopru, ko so se pomerile z državnimi prvakinjami. Po besedah trenerja Bojana Verniga so Novomeščanke naredile preveč napak, da bi proti odličnim domačinkam lahko iztržile kaj več. Tako so v drugem nizu vodile z 12:9, a po dveh napakah ostale pri 12 točkah. Ko so domačinke v drugem nizu vodile že z 10:1, so po poškodbi gležnja Jane Vernig (poškodba ni huda in Jana bo v Murski Soboti že igrala) Novomeščanke zaigrale kot prerojene in povedle z 11:10, a potem trikrat zapored zapravile servis in tekme je bilo konec.
Kaj lahko se zgodi, da bodo odbojkarice TPV-ja ostale brez zmage tudi še po naslednjih dveh kolih. V soboto se bodo namreč v gosteh pomerile s Soboto, okrepljeno s tremi Rusinjami, v tretjem kolu pa se bodo domačim gledalcem predstavile na tekmi z Infondom Branikom. Če se uresniči črni sce-
* Čeprav dolgo časa ni kazalo tako, so v odbojkarskem klubu Krka tako rekoč minuto pred dvanajsto le zbrali moštvo in začeli sezono z željo, da kljub vsemu obstanejo v družbi najboljših. Predtem so bili namreč pred odločitvijo: ali po odhodu Povšiča in Petkoviča nastopiti brez tujih igralcev le z mladimi, ali pa se toliko okrepiti, da bi bilo moštvo le sposobno obdržati se v 1.A ligi. V upravi kluba so se odločili za drugo pot, se še za eno sezono dogovorili z odličnim Latvijcem Aleksandrom Šemetovsom, namesto Ilmarja Balodisa, ki seje preselil k Salonitu, pa je drugi tujec v dresu novomeške Krke igun rojak Edgar Balodis. Cifj klubske uprave je, da bi s takim moštvom obstali v ligi in da bi istočasno mladi igralci na prvoligaških tekmah dobili prepotrebne izkušige in napredovali.
narij, bi to utegnilo slabo vplivati na razpoloženje ekipe, kar bi imelo za posledico tudi padec v formi.
Precej drugačno razpoloženje je Čeprav brez
ta čas v Žužemberku, i
obolelega Vlatka Petkoviča, so Žužemberčani v Izoli zlahka ugnali tamkajšnje moštvo Hoteli Simonov zaliv, ki sicer glasno načrtuje uvrstitev v l.A ligo. Domačini so v prvem nizu še vodili s 13:8, a so potem do konca tekme osvojili le še pet točk. Žužemberčani, ki so tako odločno stopili na pot proti l.A ligi, se bodo v soboto prvič v tej sezoni predstavili domačim gledalcem z dolenjskim derbiju proti Kočevju, ki je v svojem prvoligaškem krstu v gosteh pri Brezovici osvojilo niz, prav lahko pa bi dosegli še kaj več.
I. V.
RIBNIČANI
PODPRVAKI
RIBNICA - Na državnem prvenstvu v rugbyju so člani RFC Ribnica nastopili s tremi ekipami. V skupini U-19 so premagali Kolinsko Bežigrad z 22:0 in Rise s 30:11, tekmo proti Emoni pa izgubili s 5:36 in DHL 20:12. Zamgovalec te skupine so igralci DHL Ljubljana, Ribničani so osvojili tretje mesto. V skupini U-17 je bila konkurenca slabša, a to ne zmanjšuje velikega uspega Ribnice, ki je z zmago nad Kolinsko Bežigrad z 19:0 osvojila drugo mesto. Ribničani so imeli predstavnike tudi do 15. leta. Premagali so Emono s 24:5 in izgubili proti Kolinski Bežigrad z 0:19. Ob koncu so zasedli drugo mesto. PeterTanko je bil skupini U-17 razglašen za najboljšega igralca na turnirju.
nal neuničljivega domačega veterana Kreša Omerzela, ki pa kljub hudemu pritisku mladega vala še ne namerava zapustiti peščenih stez.
V nadaljevanju je šlo boli ali manj vse po načrtih favoritov: Santej je edina poraza doživel proti Ferjanu in v svojem zadnjem nastopu še proti Omerzelu, ki sije tako le še zagotovil mesto v A-finalu, kjer pa žal ni bilo Lekšeta. Start A-finala so morali ponoviti kar trikrat, vse pa je šlo na roke Izaku Šanteju. Najprej sije, potem ko je povozil štartno vrvico, zaslužil diskvalifikacijo Matej Ferjan, nato pa se je isto zgodilo še
NINA DO FINALA
NOVO MESTO - Na teniškem turnirju za odprto prvenstvo Slovenije za igralce do 18. leta so v Kamniku nastopili tudi mladi igralci in igralke novomeške Krke. V dokaj močni konkurenci sta se Tomaž Kastelec in Blaž TUrk uvrstila v drugo kolo, Tomaž Budja pa v prvo kolo glavnega turnirja. Med dekleti se je izjemno izkazala Nina Janžekovič, ki se je uvrstila v finale, kjerjojez2:l premagala Grašičeva iz Ljubljane.
s^fL
Matej Ferjan
Krešu Omerzelu. Tako sta o zmagi na zadnji dirki odločala le Ljubljančan Tomaž Šušteršič in Šantej. Zmagal je domačin, ki je tako prehitel Lekšeta in se s tretjega prebil na drugo mesto končnega vrstnega reda letošnje državnega prvenstva. V B-finalu je zmagal Lekše. Končni vrstni red za državno prvenstvo: 1. Ferjan (Ljubljana) 126, 2. Šantej 108, 3. Lekše 102... 5. Omerzel 89 (vsi Krško) itd.; ekipe: 1. Ljubljana 312, 2. Krško 299 itd.
I. V.
ZMAGI NAPROTI - Izak Šantej se je takoj po štartu tretje vožnje takole prebil na čelo in vodstva ni ispustil iz rok vse do cilja. Z zmago na zadnji dirki je v skupnem vrstnem redu prehitel izkušenega klubskega kolega Gerharda Lekšeta. Kljub temu da Krčani letos niso osvojili naslova državnega prvaka, so lahko z doseženim zadovoljni, 50 let kluba in 40 let speedwaya pa so lepo obeležili tudi s tekmovalnimi uspehi. (Foto: I. V)
Pred motokrosisti so le še
stadionske dirke
Motokrositi so z dirkama v Slovenskih Konjicah pred desetimi dnevi in v Orehovi vasi minulo nedeljo zaključili letošnje državno prvenstvo, v katerem so dobro uvrščeni tudi tekmovalci iz našega konca. V Slovenskih konji-cah je bil Jaka Može (Mel) v razredu do 80 ccm drugi, njegov klubski kolega Ludvik Mežnar pa v razredu do 125 ccm tretji. Tretji je bil tudi Brežičan Andrej Čuden, ki tekmuje v razredu do 250 ccm.
V Orehovi vasi je bil Može drugi, Mežnar je sredi dirke zaradi predrte gume z drugega zdrsnil na peto mesto, An-dej Čuden je bil četrti, Damjan Pavkovič (Fun šport) pa peti. Četrto mesto je zasedel tudi Marko Špehar. Med podmladkom je v razredu do 60 ccm zmagal Dejan Ogulin, član Nixa iz Semiča, Tomi Naglič je bil peti in Nik Rovan (Fun šport) sedmi. Ogulin je tudi končni zmagovalec, Tomi je v skupnem vrstnem redu sedmi, Nik pa četrti.
Andrej Hvastja je bil v Orehovi vasi v razredu do 80 ccm tretji, v skupnem vrstnem redu pa je pristal na drugem mestu. Med člani velja omeniti, da je Može tudi v končnem vrstnem redu drugi v državi, medtem ko je Čuden četrti. Novomeščan Matej Žvan je zaradi poškodbe izpustil dve dirki in si deli tretje mesto.
Motokrosiste do konca sezone čaka še prvenstvo v Stadionskem motokrosu. Ker imajo prireditelji v Stanešičih in Novi Gorici težave z dovoljenji za prireditev, bodo vse tri dirke pripravili Brežičani na stezi pri Prilipah 19., 25. in 26. oktobra.
S trmo premagal sol, tokove in valove
Martinu Strelu je uspel še en podvig - Pred njim šest neuspešnih poskusov - Nehote posredoval v ribiški vojni med l\inizijo in Italijo - Spremljala ga je cela flota - Pričakali so ga tisoči domačinov - Vsak bi mu stisnil roko
PANTELERUA - Tudi drugi letošnji podvig je Martinu Strelu uspel. Potem ko je konec juljja premagal klasično progo vztrajnostnih plavalcev Rokavski preliv, je konec prejšnjega tedna preplaval še 42 morskih milj med tunizijskim mestom Qelibia na rtu Bon in italijanskim otočkom Pantelerija ter tako kot prvi plavalec sredi Sredozemskega morja spojil Afriko in Evropo. Pri tem je imel tudi obilico sreče, saj je zaradi slabega vremena štartal dan kasneje, kot je bilo predvideno, ter tako ujel lepo vreme in mirno morje, kakršnega tamkajšnji domačini ne pomnijo. Kljub temu Martinu ni bilo lahko, saj mu je izredno slana in topla voda močno razžrla sluznico v ustih in jezik, tako da se za nada(jevanje poti do Mazara del Vallo na Siciliji po posvetu z zdravniki in organizatorji ni odločil.
NAJMLAJSA NA A
MIRNA - Na badmintonskem članskem B-turnirju v Brežicah, na katerem so nastopile igralke, ki so na slovenski jakostni lestvici uvrščene slabše od 16. mesta, je 11-letna Urška Silvester, članica mirnskega Toma, premagala vse tekmice in se kot najmlajša igralka do sedaj uvrstila na A-turnir, ki bo 18. in 19. oktobra v Trebnjem.
Martin je bil s svojima spremljevalcema, novinarko Mojco Kaučič in potapljačem kluba za podvodne aktivnosti Novo mesto Tre-banjcem Jožetom Uhanom, po GSM telefonu, sponzorskim prispevkom Telekoma Slovenije, ves čas povezan z domovino. Z njim smo se tako pogovarjali tako pred začetkom njegovega podviga kot tudi kmalu potem, ko gaje v soboto na pomolu v Panteleriji pričakalo okoli dva tisoč prebivalcev tega italijanskega otočka. Zanje je Martin veliki junak, saj je do istega pomola poskušalo priti že šest plavalcev, a je vsakič ostalo le pri poskusu. Zato bi mu prav vsak rad stisnil roko, Martin pa je še v ponedeljek delil svoje fotografije in se nanje pod-
TURNIR USPEL
LOŠKI POTOK - Tudi letošnji tradicionalni malonogometni turnir, ki ga vsako leto v Loškem Potoku pripravi gostilna Pri Kapcu, je lepo uspel. Med 10 moštvi je zmagal Adrenalin iz Ljubljane, drugi je bil domači Marin, tretji pa ljubljanski Gradvin. Domači moštvi Pri Birtku in Restavracija Bena sta zasedli četrto oziroma peto mesto. Najboljši strelec je bil Tadej Levstek (Marin), najboljši vratar pa Tomaž Centa (Adrenalin). (A. K.)
TROJNA ZMAGA
KRŠKO - Na mednarodnem plavalnem srečanju v 33-metrskem bazenu v Lentiju na Madžarskem so uspešno nastopili tudi plavalci krškega Celulozarja. Na 100 prosto med mladinci so dosegli trojno zmago, zmagal pa je tudi Jaka Marušič na 100 prsno v absolutni kategoriji. Izidi: 100 m prosto, mladinci - L Tomaž Jevnik 1:02,36,2. Franci Pavlič 1:02,54,3. Dimitrij Subotič 1:05; 100 m prsno absolutno - L Jaka Marušič 1:15,20... 4. Tomaž Jevnik 1:23,13; 66 m hrbtno, deklice - 2. Petra Soldat 52,00... 4. Kristina Klemenčič 54,16; 100 m prosto, deklice - 4. Petra Soldat 1:12,00, 5. Kristina Klemenčič 1:12,10.
pisoval. Taka pozornost mu vedno godi.
Kot rečeno je imel Strel tokrat srečo s slabim vremenom, saj so odhod proti Oelibii prestavili za en dan, namesto v četrtek pa je Martin tako afriško obalo zapustil šele v petek ob dveh popoldne. Pomola v Panteleriji se je dotaknil v soboto pet minut pred pol osmo zvečer. Kot pravi sam, je tako v 29 urah 25
minutah in 57 sekundah dejansko preplaval 86 km, oziroma kar nekaj kilometrov več od po zračni črti izmerjenih 77,8 km. Čeprav so domačini na vso moč hvalili lepo vreme, so Martina kljub vsemu motili močni tokovi, ki so ga ves čas odnašali s poti, in včasih tudi do 3 m visoki valovi. Za razliko od mraza v Rokavskem prelivu gaje tokrat motila skoraj vroča voda, ki je imela ves čas okoli 28 stopinj. To je učinek soli na sluznico še pospešilo in Martin je bil na cilju ves zatečen. Da mu v vodi ne bi bilo dolgčas, so poskrbele številne precej velike meduze, oči pa si je vsake toliko časa spočil na jatah rib.
Takega spremstva kot tokrat Martin še ni imel. Glavni organizator podviga dr. Saverio Safina je zbral pravo floto - za navigacijo je
SEVNICA - Na 3. uličnem teku za pokal Sevnice seje v nedeljo v 15 kategorijah pomerilo 149 tekmoval-
Orientacija, zveri in še obara
Slovenski taborniki so se v Novem mestu pomerili na republiškem orientacijskem tekmovanju - Največ zmag v Ljubljano • Rod gorjanskih tabornikov opravil vse z odliko
Največ zmag ostalo doma
Pri članicah je bila na 3. uličnem teku za pokal Sevnice najhitrejša Helena Javornik
cev iz 17 klubov oziroma krajev. Najmnožičnejša je bila udeležba pri najmlajših, zelo močna pa je bila konkurenca tudi pri članih in članicah. Sevničani so osvojili največ prvih mest.
Izidi: cicibani (700 m) - Blaž Gruden (Špela), cicibanke - Maja Bregar (Sevnica), mlajši dečki - Aleš Kozole (Sevnica), mlajše deklice -Maja Zakšek (Brestanica), dečki (1400 m) - Domen Kralj (Sevnica), deklice - Nika Hudej (Velenje), starejši dečki - Borut Veber (Sevnica), starejše deklice - Jožica Hozjan (Velenje), mlajši mladinci (3000 m) - Boštjan Buč (Velenje), mlajše mladinke - Petra Radišek (Sevnica), starejše mladinke - Kristina Obronek (Velenje), članice (3000 m) -1. Helena Javornik (Comet Zreče) 9.19.36,2. Marijana Zajfrid (Štajerska) 10.06.71, 3. Zvonka Bregar (Sevnica) 11.03.48; starejši mladinci (5000 m) - 1. David Rihtarič (Lenart) 15.32.21; člani (5000 m) -
1.	Igor Šalamun (Maribor) 14.30.00,
2.	Ivan Čelič (Vinkovci) 14.38.03,3. Roman Kejžar (Stop team) 14.43.67,4. Ivan Kukovič (Trgohlad-AK Šentjur) 14.52.50.
Ob družinskem teku, ki ga je dobila družina Virtič iz Sevnice, je organizator AK Sevnica pripravil še množični netekmovalni tek. Lepo vreme, denarne in praktične nagrade ter pokali so marsikomu še ozaljšali nedeljsko popoldne v Sevnici.
P. P.
MEDALJA NASLEDNICI - Mladi in izjemno obetavni sevniški tekačici Petri Radisek je za zmago med mlajšimi mladinkami na sev-niških uličnih tekih podelila medaljo zmagovalka med članicami Helena Javornik, ena najboljših slovenskih dolgoprogašic vseh časov. (Foto: P. Perc)
NOVO MESTO - Rod gorjanskih tabornikov je od petka do nedelje pripravil največje republiško taborniško tekmovanje v orientaciji. Na tridnevnem tekmovanju seje tako v orientaciji in drugih taborniških Veščinah pomerilo preko 200 popotnikov in popotnic ter grč in grčic iz 43 ekip iz vse Slovenije, kot gostje pa še ekipa iz Zagreba in tabornika TVsta.
Razen najmlajših so pripravi zahtevnega tekmovanja sodelovali skoraj vsi oziroma preko 60 novomeških tabornikov, ki so jim pri zahtevni nalogi priskočili na pomoč pokrovitelji Brain, Telekom, Gozdno gospodarstvo Novo mesto pa Osnovna šola Bršljin, Slovenska vojska in Mestna obči-
na Novo mesto. Taborniki iz vseh slovenskih taborniških rodov so se v petek zbrali poleg osnovne šole v Bršljinu, in kot se za tabornike spodobi, tridnevno druženje začeli ob velikem tabornem ognju.
Čeprav seje tekmovanje začelo že v petek, ko so rešili topografske
t 4<
ORIENTACIJA S KOMPASOM IN KARTO je bila, kljub temu da so morali taborniki na 20 kontrolnih točkah izpolnjevati zelo različne naloge in pokazati zelo raznovrstno znanje, tisti element državnega orientacijskega tekmovanja, ki je nastopajočim prinesel največ točk. Takole je ena izmed ekip na štartu zadnje dni tekmovanja v Vavti vasi proučevala pot, ki so jo morali še opraviti do cilja v Novem mestu. (Foto: I. V.)
teste in vrisali progo na karto, so se na teren odpravili v soboto ob petih zjutraj. Prva etapa orientacijskega tekmovanja je udeležence peljala iz Bršljina čez Prečno in Brezovo Reber in Straže do Vavte vasi, kjer so pri nogometnem igrišču postavili bivake in se pomerili tudi v kuhanju - v 43 kotličkih so nad 43 ognjišči skuhali piščančjo obaro. Oboje, ognjišče in jed, so strogi sodniki ocenili in upoštevali pri izidih tekmovanja.
V končni izid republiškega orientacijskega tekmovanja s<4 se štele rešitve nalog na 20 kontrolnih točkah. Tema letošnjega tekmovanja je bilo poznavanje velikih zveri - medveda, risa in volka, ki domujejo prav na območju, kjer je potekalo tekmovanje. Domači taborniki, ki so sodelovali pri postavitvi proge in sestavljanju nalog, seveda niso smeli tekmovati, organizacijsko nalogo pa so po mnenju udeležencev pa tudi načelnika Zveze tabornikov SlovenijeMilka Okorna opravili z odliko, za kar sta ob vseh ostalih izjemno zaslužna tudi vodja celotne akcije Gregor Gutman in starešina Rodu gorjanskih tabornikov Andrej Kotnik. Priprave na tekmovanje so trajale več kot 3 mesece. Med popotniki (od 15. do 20. leta) so zmagali Ljubljančani, med popotnicami Slo-venjgrajčanke, med grčami (nad 20. letom) in grčicami pa prav tako Ljubljančani oziroma Ljubljančanke.
I. V.
PO HUDEM BOJU
NOVO MESTO - Septembrski hitropotezni turnir šahovskega kluba Novo mesto je po hudem in izenačenem boju dobil prvokategornik Robert Rudman, drugi je bil mojstrski kandidat Marjan Kastelic (oba sta zbrala po 9 točk) in tretji prav tako mojstrski kandidat Emil Luzar z 8 točkami. Nastopilo je 18 šahistov.
Pokal Velenjčanom
Zaključek na Kolpi
KOSTEL - Zaključnega veslaškega tekmovanja z rafti, kajaki in kanuji na Kolpi od Potoka do Žage se je v soboto udeležilo blizu 50 tekmovalcev in rekreativcev iz Velenja, Zagreba, Kočevja, Čateža, Škofje Loke in Ljubljane.
Izidi: rafti: 1. Velenje I, 2. Velenje II, 3. Pinus Kočevje, 4. Hotel Valentin Kočevje, 5. Foris Zagreb; kajaki: L Boris Irt (Čatež ob Savi), 2. Martin Grašič, 3. Alojz Žitnik (oba Škofja Loka) itd; kanuji: 1. Marolt-Marinč (KO), 2. Aleš in Vida Vest (LJ).
Tekmovanje, ki je bilo ob zaključku letošnje tekmovalne veslaške sezone na Kolpi, je bilo posvečeno svetovnemu dnevu turizma, mesecu športa in prazniku občine Kočevje. Stanko Nikolič, predsednik TViristično-športnega društva Kostel, kije tekmovanje organiziralo, je ob zaključku tekmovanja in tekmovalne sezone povedal, da so se s tekmovalci, predvsem z Zagrebčani, dogovarjali tudi o udeležbi na akcijah za čiščenje Kolpe pa tudi o organizaciji izposojanja raftov, kar bodo uredili v sodelovanju z Gim-peksom iz Straže.
J. P.
skrbela 16-metrska tunizijska jadrnica Simbad, spremljevalno moštvo je bilo nastanjeno na več kot 40-metrski galeji La Madonina, skupina pantelerijskih potapljačev Green Diversje uporabljala dva gliserja, za vsak slučaj pa je floto spremljala še barka italijanske mornarice. Neposredno po prihodu v Pantelerijo so Martina z rešilcem odpeljali v tamkajšnjo bolnišnico, kjer si je posledice dolgotrajnega plavanja ogledalo več zdravnikov specialistov. Martin je bil kljub toplemu morju
’ Martinov tokratni podvig je tokrat nadzorovala tudi skupina sodnikov mednarodne plavalne zveze FINA, samo dejanje pa je imelo tudi politični prizvok. Italija in Uinizija ta čas zaradi po dveh zaplenjenih ribiških ladij na vsaki strani nista v najbolj prijateljskih odnosih, zato ne čudi čestitka tunizijskega konzula, ki je ob Martinovem uspehu poudaril Slovenčevo vlogo pri otoplitvi odnosov med sredozemskima državama.
nekoliko podhlajen in dehidriran, sicer pa razen močne utrujenosti pri njem niso našli ničesar posebnega. Martin je še nekrat dokazal, kako trdni in trmasti so lahko Dolenjci.
I. VIDMAR
75 LET NOGOMETA
KOČEVJE - S tekmami veteranov Ribnice in Kočevja ter selekcijami prve in druge občinske lige so v Kočevju počastili 75-letnico nogometa v mestu ob Rinži. Kočevski veterani so s 4:2 premagali Ribničane, ki so si morali za sestavo enajsterice “sposoditi” nekaj kočevskih igralcev. Ža gostitelje je tri zadetke dosegel Kozic, enega pa Stopar, za Ribničane sta bila uspešna Rajšel in Kopač. V tekmi dveh selekcij je bil izid 1:1. Predsednik kluba Vinko Fugina je dejal, da so zelo ponosni na nogometno preteklost, upajo pa, da bodo čez tri leta mladi upi vrnili nekdanji ugled. (M. G.)
VITALIS TRETJA
NOVO MESTO - Posadka novomeškega jadralnega kluba je s klubsko jadrnico Vitalis nastopila na mednarodni jadralni regati Lignano - Portorož - Lignano, na kateri sta sodelovali 202 jadrnici. V prvi etapi je bila Vitalis v razredu elan ex-pres tretja, v drugi etapi pa je obstala v brezvetrju pred Bernardinom in cilja ni dosegla. V absolutnem vrstne redu je zmagala sedaj že legendarna Gaia Legend z Mitjem Kosmi-no in Dušanom Puhom za krmilom. Novomeščani se že pripravljajo na eno največjih regat na svetu, barco-lano, ki bo 12. oktobra v TVžaškem zalivu zbrala preko 1.500 jadrnic iz raznih držav.
Po pokalnem uspehu poraz Elana
Edini drugoligaš v četrtfinalu pokala
NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Elana so v 8. kolu tekmovanja v drugi nogometni ligi doživeli drugi poraz v sezoni. Z 1:0 jih je v Trbovljah premagal tamkajšnji Rudar. Elan je po osmih kolih z dvema zmagama, osmimi neodločenimi izidi in dvema porazoma oziroma z 10 točkami na sedmem mestu prvenstvene lestvice.
Kljub temu v Elanu niso nezadovoljni z minulim tednom, saj so v sredo dosegli lep uspeh. Ž zmago z 1:0 nad prvoligašem Potrošnikom iz Belti-nec so se kot edino drugoliga-ško moštvo uvrstili v četrtfinale nogometnega pokala Slovenije oziroma med osem najuspešnejših moštev v okviru tega tekmovanja. V četrtek so na sedežu nogometne zveze Slovenije že izžrebali četrtfinalne pare. Elan se bo za napredovanje v polfinale pomeril s Pro-tonavtom Publikumom, ki je po devetih kolih na 6. mestu prvenstve lestvice prve lige. Prva tekma bo 22. oktobra, druga pa 5 novembra.
BREZ PORAZA
NOVO MESTO - Mladi igralci teniškega kluba Novo mesto so pod vodstvom trenerja Sandija Bradača uspešno odigrali predtekmovanje v slovenskei ligi za igralce do 14. leta. Tadej Pucelj, Maj Jožef, Matevž Kralj in Miha Bende so v skupini C premagali Krško, Galeo Malečnik iz Maribora, Branik II iz Maribora in Žalec ter se tako brez poraza uvrstili na zaključni turnir štirih najboljših slovenskih moštev v tej kategoriji. Tako so na dobri poti, da ponovijo lanski uspeh, ko so na zaključnem turnirju lige osvojili drugo mesto v državi.
BELOKRANJSKI
MASTERS
GRADAC - Belokranjski tenisar-ji so prejšnjo nedeljo s tako imenovanim masters turnirjem najboljših 16 igralcev na Rusovem igrišču v Gradcu zaključili letošnjo sezono. 18-letni domačin Igor Rus je v finalu z 2:0 premagal Črnomaljca Francija Novaka, v boju za tretje mesto pa sta se srečala Črnomaljca Andrej Rems in Klemen Vitkovič; z 2:0 je zmagal slednji. Igor Rus je tudi skupni zmagovalec letošnje lige, ki jo belokranjski tenisarji pripravljajo že četrto leto zapored, sodelovalo pa je 44 igralcev. Razveseljuje, da v ligaškem tekmovanju sodeluje čedalje več mladih obetavnih igralcev, vsako leto pa so igre na višji ravni. Praktične nagrade in pokale sta najboljšim podelila predsednika športnih zvez Črnomelj in Metlika Boris Fabjan in Jože Mozetič.
v
Šport iz Kočevja in Ribnice
•	MORIS PRVAK - Ob koncu tedna so bili zelo uspešni tudi strelci Morisa iz Kočevske Reke. Z dveh tekmovanj s Štajerske se vračajo z pomembnimi dosežki. V Braslovčah so bili na 7. letošnji tekmi v streljanju z puško velikega kalibra v konkurenci 19 ekip priprečjivo prvi in so hkrati ob potrjenem državnem naslovu še sedmič zmagali. Naslov državnih prvkov so v Braslovčah potrdili: Janez Markun, ki je bil 187 krogi najboljši posameznik, Cveto Žorko in Stanko Kovač. V Mariboru je bilo tekmovanje v streljanju s pištolo velikega kalibra (9 mm). Moris je med 22 ekipami zasedel drugo mesto.
•	POR PREMAGAL TRUPEJA - Ob občinskem prazniku je Teniški klub Kočevje na igriščih v Gaju pripravil 7. odprto prvenstvo Kočevja, udeležilo se ga je 23 igralcev. Po pričakovanjih sta se v finale uvrstila dosedanja zmagovalca Marko Por (TK Kranj) in Blaž Trupej (TK Slovan). Slednji je tudi zaradi poškodbe in enomesečne odsotnosti klonil pred borbenim Porom, ki ga je v treh nizih premagal s 2:1 (6:4, 7:6, 6:3). Za najboljšega Kočevca sta se pomerila zmagovalca v skupinah do 45. leta in nad 45. letom. Teodor Dobrič je premagal mlajšega tekmeca Marka Lovka z 2:1.
•	NEPRIČAKOVAN PORAZ -Kočevskim rokometašicam v Ribnici proti M-Degru Piranu ni
uspelo še tretjič zmagati. Tekmo so zgubile z 19:33. Zdi se, da je pomembnost tekme preveč obremenila Mikulinove varovanke, saj so igrale veliko slabše kot ta čas zmorejo. V domači vrsti sta bile boljše od drugih M. Dragičevič in Vukova. Trener Mikulin je povedal, da bi ob boljši igri lahko izgubili z manjšo razliko, gostje pa so vseno bolje organizirana ekipa z večjim številom kvalitetnejših igralk.
•	SINJE GORICE - V 5. krogu Notranjske balinarske lige so igralci BSK Sodražica igraliv Notranjih Goricah in se z domačini razšli z nedoločenim izidom 8:8. Sodražica je pred zadnjim krogom prvenstva že osvojila drugo mesto.
•	KAMNIK - Gorskega teka okoli Tuhinja pri Kamniku sta se udeležila tudi Kočevca Polde Lavrič in Franc Kocijančič. Na sedemkilometrski razgibani progi je Lavrič v svoji skupini zasedel 5. mesto s časom 39,06.
•	LJUBLJANA - V L krogu druge kegljaške lige sta obe kočevski ekipi gostovali. Članice so izgubile proti Slovanu s 5:3, čeprav so imele lepo priložnost, da Ljubljančanke presenetijo.
•	KOČEVJE - Ob koncu prejšnjega tedna je bil v Kočevju tradicionalni odbojkarski turnir Me-do. Prvo mesto so osvojili odbojkarji Žužemberka, ki so premagali prvo in drugo ekipo kočevskega Kana Kovinarja.
Odgovori in popravki po § 9,
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se na-našnjo (13. člen).
zanje čas. Prisrčna, marljiva, kole-gialna in potrpežljiva.
Gotovo porečete, da je niso zato izbrali. Jaz pa vam pravim, da tudi kar se lepote tiče, prekaša marsikatero drugo. Nemški pregovor pravi: Če ne vidiš lepega v sočloveku, pojdi in si umij oči.
Pa še to. Slovenija je majhna dežela. Potrebuje močne zastopnike, prave ljudi, ki jo bodo znali predstaviti. Miss Slovenije mora biti razgledana, znati mora tuje jezike in mora imeti rada to sončno deželico. Maja ustreza vsem tem zahtevam. Sicer pa je bila tako ali tako izrečena zadnja beseda - bila je izbrana. Maja gre na Sejšele. Pa mislite, da se ne bi bolje odrezala, če bi dobila vašo podporo? Čeprav sem prepričana, da je sama zadosti močna, bi ji lahko pomagali.
Srečno, Maja!
NADJA MODER Črnomelj
Kdor seje veter,
Brežiška čestitka žanje vihar
uspesmm ucencem
Dol. list št. 37,18. septembra
Kot člani novinarskega krožka beremo različne časopise in revije. Zasledili smo tudi prispevke o tem, kako župani prirejajo sprejeme za odličnjake osnovnih šol. Ideja nam je bila všeč, zato smo nekaj časa čakali, če se bo tudi naš župan spomnil tega, potem pa smo se drznili županu jožetu Avšiču sami predlagati, da bi tudi on priredil sprejem za osmošolce odličnjake iz občine.
Odgovora sicer nismo dobili, zato pa smo kot pobudniki dobili kar povabilo na sprejem. Zelo smo ga bili veseli, zato pa toliko bolj razočarani, ko smo zagledali v brežiškem posvetnem domu polno dvorano učencev in njihovih staršev. Takoj smo ugotovili, da ne gre le za sprejem odličnjakov, saj je župan očitno hotel ubiti več muh na en mah. Odličnjakom so se namreč pridružili še učenci, ki so dosegli pomembnejše uvrstitve na državnih tekmovanjih.
Lepo, tudi ti so potrebni pozornosti, vendar ne istočasno in na istem mestu. Za vse nadarjene glasbenike in športnike bi se gotovo lahko našel primernejši čas in prostor. Tako pa je tisto srečanje z županom, ki naj bi najboljšim učencem brežiške občine ostalo v lepem spominu, zvodenelo in ni doseglo namena, ki smo ga mi dejansko zaželeli. Zavedamo se časovne stiske, v kateri je župan, a bi bilo kljub temu vredno razmisliti o tem, da so vsi ti učenci in njihovi starši vložili ogromno časa in truda, da so dosegli tako zavidljive rezultate, zato si je zanje vredno vzeti čas in jim v manjših skupinah posvetiti zasluženo pozornost, saj česa velikega in drugega sploh ne pričakujejo.
Zataknilo se je prav pri naši šoli. Katarina Ivanšek, ki je postala državna prvakinja v matematiki, sploh ni bila imenovana. Tudi naš krožek je prejel državno priznanje za izdajo pesniške zbirke učenke Line Ravbar. Prav tako je še nekaj naših članic prejelo državno nagrado ali priznanje na literarnih natečajih. Ne smemo pa spregledati tudi učenke, ki je za svoje likovno delo prejela zlato odličje na Japonskem. Zaradi teh spodrsljajev smo se že potolažili, nikakor pa se ne bi smelo več ponoviti, ker so lahko te stvari za posameznike in šolo zelo boleče.
Gospod župan, hvala da ste sprejeli našo pobudo. Pričakujemo, to ste tudi obljubili, da bo akcija res postala vsakoletna in da bo iz leta v leto bogatejša.
VIDA PETELINC v imenu novinarskega krožka iz Artič
Miss Slovenije
Dol. list št. 37,18. septembra
Bela krajina je ponosna na Majo Šimec, ki je postala miss Slovenije 1997. A nanjo leti kup neupravičenih obtožb. Ob tem se postavlja vprašanje, kako lahko kdo tako razgovori o osebi, ki je sploh ne pozna. Zakaj ne bi za mnenje povprašali koga, ki ve, kakšna je v resnici Maja Šimec?
Maja je vsestranska. Ima smisel za matematiko in obvlada jezike. Socialna vprašanja ji niso tuja, saj si je za izbirni predmet na maturi poleg še enega tujega jezika izbrala sociologijo. Tildi občutek za poezijo ima, zato je uživala pri urah književnosti. V njenem razredu ni sošolca ali sošolke, ki je ne bi imel rad. Z vsemi zna poklepetati, si vzeti
Dol. list št. 34 do 37
Pisanje o pridigah škofa dr. Franca Rodeta je po svoje zanimivo tudi zato, ker se v polemiko aktivno vključujeta tudi duhovnika Andrej Poznič iz Novega mesta in Jože Pacek s Čateža.
Omenjena duhovnika nista bila nikoli (ali morda?) prisiljena prehranjevati in socialno dvigniti družino večih otrok. Po njunem mnenju je samo Bog, torej Cerkev, ta, ki odloča o življenju in smrti človeka, človek sam pa nima pri tem nobene možnosti vplivanja.
Če je tako, bi vaju vprašal, ali se spomnita vzklikanja vaših predhodnikov med drugo svetovno vojno, ko so s pištolo za pasom kričali “V imenu Kristusovih ran naj pogine partizan!” in pred ustrelitvijo talcem delili tolažbo, da bodo zveličani. Vendar Bog ni bil tisti, ki je delil odpustke, to ste bili vi duhovniki in klerikalno usmerjeni Slovenci.
Za te ostre besede se opravičujem duhovnikom, ki ne politizirajo, temveč opravljajo le svoje duhovno poslanstvo. Zato pa toliko bolj obsojam tiste duhovnike, ki s svojim politiziranjem vnovič delijo Slovence in ki trdijo, da tisti, ki na primer drugače mislimo o vračanju gozdov Cerkvi, očitno nismo pravi Slovenci. Verjetno je tudi Cerkev poklicana, da nas odpiše. Pri tem želim spomniti, da dr. Rode ni izvoljen predstavnik Slovencev, ampak ga je postavil Vatikan, ki ima svoje interese. (Izvleček iz daljšega pisma)
JOŽE HRIBAR Gorenje Vrhpolje
Lastninjenje oškodovalo posavsko gospodarstvo
Dol. list št. 34, 28. avgusta
Zaradi tendicioznega članka, objavljenega v časopisu Dolenjski list
28.8.1997,	sem prisiljen dati odgovor za podjetje INO Brežice in INO-International Brežice. Kadar uporabljate izraz “divje lastninjenje”, se morate vedno vprašati, ali to lastninjenje ni bilo dovoljeno po takratnih zakonih. Ustanovitev vsakega podjetja je bila registrirana na sodišču z vsemi dejavnostmi.
INO International Brežice je bila ustanovljena 30.1.1992. Ustanovitelji firme so bili zaposleni v INO Brežice, poslovni partnerji iz Slovenije in tuji partnerji iz Italije in Hrvaške. Za ustanovitev podjetja INO International Brežice smo dobili odločbo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. Temeljno sodišče v Novem mestu pa je podjetje registriralo s predlaganimi dejavnostmi in vpisalo v sodni register 15.4.1992. Z ustanovitvijo firme INO International Brežice smo združili finančna sredstva - ustanovitveni kapital 50.000 DEM. Ta finančna sredstva smo uporabili za financiranje proizvodnje, razvoj novih proizvodov in novih trgov. Firma se je kadrovsko močno okrepila. Ustanovitelji firme so imeli bogate mednarodne poslovne vezi in govorijo osem svetovnih jezikov. Veliko poslov je bilo izpeljanih z jamstvi ustanoviteljev brez dragih bančnih garancij. Po ustanovitvi firme je bil sprejet Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Navedeni retroaktivni Zakon grobo krši demokratična načela in človekove pravice, ki so razglašene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, opredeljene v Helsinški
sklepni listini in v Pariški listini za novo Evropo, kot tudi načela tržnega gospodarstva, izražena v listini Bonske konference KVSE o gospodarskem sodelovanju. Zaradi pritiskov različnih institucij oblasti smo se zaposleni v družbenem podjetju odločili prodati ustanovitvene deleže firmi INO Brežice in s tem omogočili preoblikovati družbeno podjetje v skladu z obstoječimi zakoni.
Zaradi vseh težav pri oblikovanju podjetja so poslovni partnerji iz tujine izgubili zaupanje v planirano medsebojno sodelovanje. Tako sta nam propadla dva velika proizvodna projekta z nemškim partnerjem, firmo HOLDER, za izdelavo in montažo vzgibnih traktorjev in projekt izdelave kompresorjev z italijansko firmo Zanon. Navedeni projekti so bili inštalirani v sosednjih državah. Posavska regija je izgubila najmanj 100 delovnih mest. Podjetjema INO in INO International Brežice pa povzročeno najmanj za 2 milijona DEM škode.
Zato smo že v letu 1994 vložili tožbo na sodišču proti Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Neracionalno porabljen čas za analize minulega poslovanja različnih inštitucij oblasti je zadnja štiri leta onemogočil razvoj naših firm.
Zato trdim, da ni bilo oškodovano družbeno premoženje zaradi ustanovitve INO Intemationala. Če bo potrebno, bomo navedena dejstva dokazali tudi pred mednarodnimi sodišči. Oškodovani pa smo ustanovitelji podjetja INO International.
BRANKO KOS, dipl. inž.
INO Brežice
PRIPIS UREDNIŠTVA - Podatke, ki so bili objavljeni v “spornem” prispevku, smo dobili na UNZ Krško.
je zajebancije konec”, njega pa da ljudje dražijo in ga kličejo predsednik Slovenije. “Ampak jaz se na to ne oziram in grem naprej po svojih potih!”
Če bi po svojih potih hodil tudi Franci Kek, bi lahko “na letošnje predsedniške volitve, ki postajajo žal prava veseloigra” opozoril tako, da bi za predsedniškega kandidata predlagal sebe. Ampak to bi bilo najbrž celo zanj samega in njegovo “sceno” preveč noro. Ali pa je presodil, da ima Bine Klemenčič več možnosti. Trezna presoja.
ANDREJ BARTELJ Novo mesto
SO ROMI VRGLI OBLEKE V GOZD?
V torek, 16. septembra, sva se s kolegico mudili v okolici Mirne. Na njen dom, ki stoji v samoti, so tistega dne zgodaj zjutraj prišli štirje Romi: moški, dve ženski in mlajša deklica, ki bi morala biti v šoli. Prosjačili so, a pri tej hiši niso nič dobili. Očitno so šli potem po isti poti kot medve. Nedaleč od poti so ležale razne še uporabne m čiste obleke; srajce, bluzon, usnjen jopič in drugo. Takrat je mimo naju prišla neka ženska, ki biva na samotni domačiji nedaleč stran, in ugotovila je, da so oblačila morali zmetati taisti Romi, ker jih je tudi ona odslovila. Torej najprej prosjačijo, če pa jim nabrano ni všeč, čeprav je še uporabno, vržejo stran. Očitno so tudi Romi zasičeni. Le denar bi vzeli. Naslednji dan sva šli po isti poti, a so oblačila še vedno ležala na tleh.
JOŽICA GRIVEC Radovljica
•	Težko delo v starosti da mimo starost. (Pregovor)
•	Točnost je čednost zdolgočasenih. (Waugh )

APLAVZ NI OBVEZEN
Nepotrebna kiksa
Jeseni Slovenci radi obiščejo Belo krajino. Po nenapisanem pravilu si obvezno ogledajo Belokranjski muzej v Metliki, domačo obrt Marice Cvitkovič v Adlešičah, kmečko domačijo Borisa Raztresena v Jankovičih, rojstno hišo Otona Župančiča v Vinici ter morda še kakšno malenkost v Črnomlju. Zadnje čase pa je vse več izletnikov, ki zavijejo v Rosalnice, kjer so Tri fare z menda najstarejšimi orglami v Sloveniji. Tu doživijo razočaranje, kajti cerkve so zaprte in nikjer ni nikogar, ki bi jim povedal kaj o tem sakralno zgodovinskem spomeniku. Za nameček je dopoldne zaprta še gostilna.
Pred vasjo Otok pa je dano na ogled letalo, ki je med drugo svetovno vojno prevažalo ranjence v italijansko mesto Bari. Obiskovalci, ki jih letalo privabi k ogledu, ne vedo, čemu je zadeva tam, kjer je. Nobene table, nikakršnega pojasnila!
V prvem in drugem primeru se bo moral pač nekdo zmigati. Najbolj prav bi bilo, da bi bilo to metliško Turistično društvo, morda Župnijski urad ali celo Zveza borcev, če v občini sploh še obstaja. Dogovoriti bi se bilo treba, kdo je oseba, na katero se lahko obrnejo vsi tisti, ki bi želeli pokukati v cerkve pri Treh farah. Tudi pojasnilo k letalu bi lahko kdo sestavil ter ga postavil na vidno mesto, da ne bi neuki menili, da gre za športno-rekreativno letališče v Prilozju.
TONIGAŠPERIČ
V VINSKI KLETI SE IGRA
ŽUŽEMBERK - Kulturno društvo Krka se je v sodejovanju s turističnim društvom Žužemberk-Dvor predstavilo v kleti vinske kleti v petek, 26. septembra, z dvema predstavama pravljiče igre O bogatinu in zdravilnem kamnu, in sicer dopoldne za učence nižjih razredov osnovne šole Žužemberk in njenih podružnic Ajdovec, Dvor in Šmihel, zvečer pa z igro v petih dejanjih za vse druge obiskovalce. Igralska skupina, ki jo vodi vodja gledališča Iztok Zrimšek, se je predstavila z obetavnimi igralci. Igro je režirala Mimica Kodre, ki se je proslavila že z mnogimi predstavami v tem koncu Suhe krajine.
Kje je prijaznost?
Mladina se do starejših pogosto obnaša nespoštljivo
Prav bi bilo, ko bi se v šoli, vrtcu in doma več pogovarjali, da je lepo, če si prijazen do starejših ljudi. Marsikoga namreč razveseli že lep pozdrav. Sprašujem se, zakaj otroci nimajo spoštovanja do starejših. Tako zelo redko se zgodi, da bi na avtobusu mlajši odstopil sedež starejšemu. Zelo redki so otroci, ki pozdravljajo.
Naj kot primer navedem dogodek v Šentjerneju, ko so otroci pobirali star papir. Če si jim hotel dati papir, sijih moral vprašati, ali ga hočejo, in si jim ga moral prinesti do vozička. Zaman pa si od njih pričakoval lepo in prijazno besedo “hvala”. Ko sem fantiča vprašala, kateri razred obiskuje, mi je le s težavo odgovoril, da šesti. 1. oktober je dan starejših in naj bo ta dan tudi priložnost za premislek o odnosu mlajših do starejših.
E. L.
OŽIVLJAJO MRLIČA?
KOSTEL - Da Kostelsko izumira, so začeli nekoliko pogumneje ugotavljati pred desetletjem, dvema desetletjema in več Kostelci in opozarjali, kaj vse lahko Kostelsko reši. Število prebivalstva je po vojni hitro upadalo, zapirali so šole, svoje pa je k temu doprineslo zaprto območje. Kostelci so ugotavljali, da jih bo izumiranja rešila asfaltirana magistralna cesta od Kočevja do Fare oz. meje na Kolpi, da jih bo rešil obrat Itasa pa nova šola itd., a lepa Kolpska dolina kljub vsem tem pridobitvam še naprej izumira. Zdaj ugotavljajo, da bo izumiranje zaustavila in pripomogla k ponovni oživitvi Kostelskega samostojna občina, saj so občino (in celo svoje gospostvo) nekdaj že imeli. Dosedanja prizadevanja za oživitev Kostelskega pa niso zalegla, saj je vse skupaj še najbolj podobno oživljanju mrliča.
P-c
KRKINE SEZONSKE KARTE
NOVO MESTO - Košarkarski klub Krka iz Novega mesta še vedno prodaja sezonske vstopnice, s katerimi si lahko kupci za 10.000 tolarjev ogledajo najmanj še 15 tekem, v primeru, da bo Krka uspešno igrala tudi v končnici prvenstva, pa bo tekem še več. Sezonske vstopnice lahko dobite pri Alešu Čavlo-viču na novomeški agenciji za šport (tel. 322 267), ki ima svoj sedež v novomeški šjx>rtni dvorani. Vstopnica za posamezno tekmo stane 800 tolarjev.
V
Čigav kandidat je Bine Klemenčič?
Dol. list št. 38,18. septembra
Ko je Franci Kek iz Novega mesta Bineta - Jožeta Klemenčiča, doborodušnega, a nemočnega posebneža iz Gorenjega Kamenja, izkoristil in ga predstavil kot kandidata za predsednika Slovenije, je po mojem mnenju storil neetično in moralno zavržno dejanje. S svojim odgovorom na moj prispevek pa je to svojo držo ne samo potrdil, ampak še okrepil.
Brez najmanjšega sramu Kek to, daje s svojo pobalinsko burko Bineta Klemenčiča izpostavil posmehu, zbadanju in zasramovanju, odrine meni in se sprenevedavo sprašuje, “kje so vzroki, daje novinar Dolenjskega lista predstavil Bineta-Jožeta Klemenčiča v taki luči?” In se potem domišljavo sprašuje, če ni bil moj namen očrniti njega, Keka. Pa to ni sveta preproščina, ampak nespodobno sprevračanje in prozorno odvračanje od svoje nečednosti s tem, da jo tako rekoč naprti meni, ki da sem kriv, da bo imelo “Binetovo veselje grenak priokus”, Dolenjski pa se bodo poslej smejali zaradi mene in mojega pisanja, dokler se nisem vtaknil v njegovega kandidata, pa “smo se mi posmehovali prevzvišeni Sloveniji, ki nas ima za Dolenjčke”. Kdo so tisti “mi”? Kek in njegovi? Mi ostali prav gotovo ne!
Po pogovoru z Binetom Klemenčičem prejšnji torek sem prepričan, da med tistimi Kekovimi “mi” ne bi hotel biti niti Bine. Če bi seveda že takrat lahko povsem dojel, za kaj sploh gre. Takrat je, kot je povedal, mislil, da bosta s Kekom hodila okoli in se dobro imela, od Keka pa je Bine v prvi vrsti pričakoval “nekaj gajbe”, kot v svojem žargonu reče denarju. V ponedeljek mi je prišel povedat, da mu je Kek sporočil, “da
Zobozdravnica zaračunala dvakrat
Novomeška območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na zahtevo svetnikov podala poročilo o nepravilnostih pri zobozdravnici dr. Pavičičevi
ČRNOMELJ - Dolenjski list je že pred časom poročal o nepravilnostih zobozdravnice dr. Pavičičeve iz Črnomlja pri zaračunavanju svojih storitev. Na zahtevo črnomaljskih svetnikov pa je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, območna enota Novo mesto, poslal da(jše in precej natančno poročilo o nepravilnostih pri dr. Pavičičevi.
V poročilu je med drugim zapisano, daje ena od zavarovank sredi letošnjega januarja na črnomaljski izpostavi podala izjavo, v kateri je navedla, da je pri dr. Pavičičevi plačala zobnoprotetične storitve, za katere ji je zdravnica zagotovila, da do njih nima pravi-
* O informaciji, ki jo je o nepravilnostih pri dr. Pavičičevi pripravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, območna enota Novo mesto, je na seji pretekli teden razpravljal tudi črnomaljski občinski svet. V razpravi je bilo slišati, da je občinski svet zobozdravnici dal koncesijo, pa ji jo lahko tudi vzame. Ker pa prej omei\jeni zavod spremlja delo dr. Pavičičeve in bo ob koncu leta podal poročilo o svojih ugotovitvah, so svetniki sklenili, da bodo na osnovi tega poročila odločili, kako naprej.
ce iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ker pa je šlo za plačilo kar 140.000 tolarjev, je zavarovanka želela dodatna pojasnila. Zavod za zdravstveno zavarovanje je zato sprožil pri zdravnici nadzor. Ugotovil je, da so bile zavarovanki kratene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ker je imela pravico do
omenjenih storitev. Čakalna doba pri dr. Pavičičevi je od nič do 30 dni, zato ni razloga, da bi zavarovanko obravnavala kot samoplačnico zaradi preskakovanja vrstnega reda, kljub temu pa je bila samoplačnica. Zaradi tega so dr. Pavičičevo kaznovali z 82.000 tolarji pogodbene kazni. Hkrati je morala zdravnica zavodu vrniti še dobrih 136 tisočakov, ki jih je zaračunala tako zavarovanki kot Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Zavod je letošnjega marca na nadzorni pregled poklical pet zavarovancev, za katere mu je dr. Pavičičeva poslala predloge za
zobnoprotetične storitve. Ljudi so povprašali predvsem, ali so storitve plačali in ali so dobili potrdilo
0	plačilu. Ugotovili so, da so bili vsi zobnoprotetični izdelki takšni, kot jih je zobozdravnica zaračunala zavodu. Dva zavarovanca nista plačala ničesar, dva sta upravičeno doplačala, ker sta zahtevala nadstandardni izdelek oz. material, en zavarovanec pa je plačal 190.000 tolarjev. Za slednjega so na zavodu ugotovili, daje bilo plačilo neupravičeno, vendar na željo zavarovanca niso začeli s postopkom. Nihče od pacientov pa ni dobil potrdila o plačilu oz. računa. Kot so napisali v poročilu novomeške enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bi bilo to gotovo zanimivo za inšpektor-ja.
1	M. B.-J.
4*
R

KOPANJE J ARKO V V LOBETO VI -No, pa se je začelo tudi na tej strani mesta! V Lobetovi ulici kopljejo jarke čez hrib proti Cikavi, polagajo cevi za plin in kabel za kabelsko televizijo. Delajo tudi v ulici Pot na Gorjance. Seveda je promet oviran, tudi hrupno je, vendar je glavno, da se dela! Foto: Z. K)
MODNI KOTIČEK
Nove smernice
Temelj jesensko-zimskih modnih smernic je prirejen slog osemdesetih let. Kostimi s hlačami in različno dolgimi krili poudarjajo poslovni slog, ki je usmerjen na moške linije. Ramena so ravna in podložena, tudi pri plaščih in bluzah. Moški stil je prisoten tudi pri izbiri moških materialov, kot je česana volna. Ena od modnih favoritk je svetleča napa, iz katere so kreatorji izdelali različne modele oblačil z agresivnimi dodatki, ki zaznamujejo “agro modo”. Sledi tvid v mnogih različicah, veliko je gladkega in vzorčastega žameta. Med barvami je siva zastopana v vseh odtenkih in za vse priložnosti, črna pa kraljuje med novimi elegantnimi kolekcijami. Veliko je tudi temnih rjavih tonov, žive in temno rdeče. Veliko pozornosti so pri letošnji kolekciji oblikovalci posvetili tudi pleteninam, ki se zelo tanke polagajo na telo v plasteh. Vrača se tudi krzno, naravno in umetno. Nastopa samostojno ali pa kot modni dodatek, ovratnik, manšeta ali obroba ovratnega izreza. Za posebne priložnosti oziroma romantični večer oblikovalci priporočajo tanke, pogosto prosojne materiale, pošite z bleščicami ali kristali v hladnih kovinskih barvah. Priljubljene črne, mat nogavice so se umaknile zelo tankim kožnim barvam. Pri obutvi smo zaznali močan preobrat v primerjavi s preteklim letom. Pete so zelo ozke in visoke. Veliko je škornjev, ki segajo do sredine meč ali čez kolena.
Najpopularnejša dolžina jeseni in zime je mikro. Francoski kreatorji jo kombinirajo s plašči do tal. Prisoten je tudi stil “preveliko”, ki bo navduševal predvsem mlajše.
JERCA LEGAN
Etika v novinarstvu
Bralcem časopisov
S stališča etike, ki je vselej občečloveška ali pa ni etika, lahko problematiziramo splošno smer razvoja novinarstva v medijih, ki sledijo zakonitostim trga. Novinarstvo pač še ni prof e sija in ne kaže, da gre razvoj v to smer. Kako naj se človek v svetu, za katerega se zdi, da v imenu svobode javne besede daje laži in resnici enake začetne možnosti, znajde s tolažbo, da je laž sicer hitrejša, da pa ima krajše noge. Naj mu bo kompas načelno nezaupanje medijem oziroma novinarjem, češ, saj vsak po malem laže? To je do verodostojnosti krivično, do laži pa še preveč velikodušno.
SLAVA PARTLJIČ
OTVORITEV PRENOVLJENE ŠOLE - Prenovljena in dozidana šola v Podgradu ni samo v korist, ampak tudi v ponos temu delu gorjanskega Podgorja. (Foto: A. B.)
Prenovljena šola v Podgradu
Sedaj bo končno pouk lahko potekal v eni izmeni -Nove učilnice, prizidek s telovadnico
PODGRAD - S prisrčno slovesnostjo, ki so jo pripravili učenci, so prejšnji petek odprli prenovljeno in dozidano osnovno šolo v Podgradu, štirijazred-no podružnično šolo OŠ Stopiče. Dela so veljala okoli 68 milijonov tolarjev, opravila pa sta jih črnomaljski Begrad in novomeška Obrtna zadruga Hrast. Obnova tako rekoč ni motila šolskega pouka, saj so pričeli delati konec šolskega leta - le zadnji teden pouka so podgrajske šolarje vozili v Stopiče -novo šolsko leto pa se je že začelo v prenovljeni šoli.
S prenovitvijo in dozidavo so v Podgradu dobili telovadnico, 2 novi učilnici, učilnico za malo šolo, kuhinjo, jedilnico, prenovljene hodnike, uredili so centralno kurjavo na plin in še marsikaj. Šolska stavba, ki sojo zgradili v začetku stoletja iz kamna razvaljenega nekdaj mogočnega mehovskega gradu na hribu nad njo, je danes izkoriščena in urejena od kleti
do podstrešja, dozidali pa so ji še telovadnico.
“Tako sedaj pouk poteka v eni izmeni, dolga leta pa so zaradi pomanjkanja prostora morali imeti pouk dopoldne in popoldne,” pravi ravnatelj stopi-ške šole Lado Brulc. V podgrajski šoli je sedaj 50 učencev v štirih razredih,^vsi oddelki so samostojni, poleg tega 16 otrok obiskuje malo šolo. Tudi v naslednjem šolskem letu bo dovolj otrok v 1. razredu, saj jih je že do sedaj vpisanih 19. Število otrok v tem delu gorjanskega Podgorja ne upada, marveč celo rahlo narašča in tako se za prihodnost teh krajev in šole ni
V Podgradu in na Dolžu, kjer je druga stopiška podružnična šola, bi tudi radi imeli podaljšano bivanje, v Podgradu pa še vrtec. Sedaj vrtec v okviru šole deluje v Stopičah, kjer ga obiskuje kakih 60 otrok, in na Dolžu, kjer jih je okoli 20.
A. B.
Ko Lojze novo pesem Slovencem vije
Slovenski katoliški tednik Družina namesto Pastirskega pisma pred volitvami?
NOVOMEŠKI KRŠČANSKI DEMOKRATI NA TABORU
POSTOJNA - Letošnjega 8. tabora SKD v Postojni, namenjenega druženju članov stranke iz vse Slovenije pod geslom “Z mislijo na jutri”, se je z območja, ki ga pokriva novomeški občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov, udeležilo nekaj nad 250 članov in simpatizerjev. Novomeški krščanski demokrati smo organizirali prevoz udeležencev tabora z avtobusi, mnogi pa so se odpeljali
tudi z avtomobili. Na prireditvenem prostoru pred Postojnsko jamo smo se ob 11. uri udeležili maše, nakar je za zabavo poskrbel ansambel Lojzeta Slaka, organizatorji pa so pripravili tudi družabne m športne igre. Osrednji dogodek tabora je bil govor predsednika SKD Lojzeta Peterleta. Na taboru so se na stojnicah predstavljali regionalni odbori iz vse Slovenije, med drugim tudi Regionalni odbor za vzhodno Dolenjsko. Mnogi udeleženci Tabora so si ob tej priložnosti ogledali tudi Postojnsko jamo.
Občinski odbor SKD Novo mesto
Nočna mora Slovencev s široko razvpito izredno sejo parlamenta je minila. Dvanajstletni sinček sosedove družine, kije s starši do pol enajstih zvečer sledil nakladanju in razkazovanju mišic prenapetih poslancev, je naslednje jutro med zajtrkom vprašal atija, ali so se do štirih zjutraj v skupščini kregali zato, “ker imajo dobre plače, in če bodo za nočno delo dobili še poseben dodatek”. Med nedeljsko trgatvijo mi je fantek na Trški gori med drugim povedal, da je poslanec Peterle v skupščini prebral tudi pesmico, da pa so sicer tisti ljudje tam .smotani’, ker se prepirajo za prazen nič.
Delo je v soboto zjutraj poročalo o “poeziji in prozi iz poslanskih klopi”. Ob televizijskih sprejemnikih se je marsikdo nasmehnil ob nepričakovanem literarnem izlivu predsednika SKD, ki je vnesel v mučne razprave, v komaj skrito maščevalnost, nagajanja, komediantsko hvalisanje, oholost posameznih nastopnikov in predvsem v brezplodno čvekanje o NATU, proračunu, denacionalizaciji in še čem, vsaj sproščujoč oddih, s katerim je avtor rim želel presekati pritlehne očitke in ponekod že kar sluzasto razpravo posameznih znanih prepirljivcev v visokem domu. Prav je, da vidimo v Peterletovih besedah tudi dober namen, saj je mogoče pritrditi njegovemu pozivu:
“Poslanke in poslanci, pred domovino so še dolgi klanci. Ne stojmo pred prihodnostjo kot janci, pa tudi ne kot zajci! Zato, oblast, ne skači brž v besedo, če kdo manj sonca vidi in bolj bedo: za demokracijo gre, za skupno stvar, to zapiši si za uho, oblast, vladar! Komarja ne precejaj, bolj na slone glej, da skupaj pridemo naprej!"
Človeku se stori milo, ko nena-
ZA BOŽJI LON IN NEBEŠKI TRON
TURJAK - “Na Turjaku smo te dni začeli obnavljati na pokopališču kapelo z grobnico Auerspergov, v kateri so grofe Turjačane-Auer-sperge in njihovo najožje sorodstvo pokopavali do leta 1925, ko so na nasprotni strani pokopališča Turja-čani zgradili novo grobnico, "je povedal predsednik TD Turjak Anton Janežič. Pri kapeli bodo zamenjali okna v zvoniku in tudi barvni stekleni okni. Mizarska dela bo opravil Košmrlj iz Žlebiča, pleskarska pa Samec s Ceste v Dobrepolju. Za slednjega je predsednik Janežič zagotovil, da bo dela opravil v glavnem “za božji Ion in nebeški tron ”. Ta dela “spremlja ” Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine predvsem strokovno, finančno pa ne, predstavniki le trepljajo domačine po rami in jim rečejo: “Pridni ste. ”
J. P.
doma začuti, da tiči v mnogih med nami skriti Prešeren ali vsaj košček njegovega umetniškega talenta in buditelja narodnega duha. Seveda Lojze Peterle ni bil prvi, ki se je v vezani besedi oglasil v slovenskem parlamentu.
Ob Peterletovih verzih sem se spomnil pesnika, pisatelja, literarnega učitelja, kritika, urednika in mladinskega poeta Josipa Stritarja. Več kot desetletje je bil prva osebnost naše književnosti. Prvi pri nas je opozoril na nekatere pojave v svetovni literaturi, objavljal je domoljubne pesmi in povesti, pisal dramatske prizore in knjige za mladino. V Dunajskih sonetih (1872-73) je z jedko satiro kritiziral prvaštvo v politiki in kulturi, bil pa je tudi odprt pristaš svobodomiselnih idej. V 37. Dunajskem sonetu je takole obračunal s špekulantskimi poslanci:
Oj vi politiki visoki, slavni!
Kako izborno posel svoj umejete!
Vsklepdvanju na prsih gombe štejete: Pojmd - ne pojmo - pojmo v zbor državni!
V Beč silna moč vas vleče starodavni, modro tam klop širokoplatni grejete: zakaj, to veste vi, a nam se smejete, ker mislimo, da dedci ste veljavni.
Modrost, možje, globoka vaša taka je: Drago je vse, drag živež, draga mrva, težavno zdaj življenje siromaka je.
Prislužka treba je za sol, za drva, ker geslo pravo pravega prvaka je:
“Za vero, carja, dom” -a ta je prva!
Spominska slovesnost v Dobrniču
12. oktobra ob 11. uri
Vsako jesen obudimo spomin na dogodek, ko so se v Dobrniču zbrale slovenske ženske - borke, aktivistke iz vseh slovenskih pokrajin in ilegalke iz zasedenih krajev na L kongres Slovenske protifašistične ženske zveze. Letošnja prireditev se bo začela v nedeljo, 12. oktobra, ob 11. uri. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz. Avtobus, ki bo odpeljal iz Novega mesta ob 9.30 izpred osnovne šole Grm, se bo ustavil pri pokopališču v Ločni, pred občinsko stavbo v mestu in v Bršljinu pri Pionirju. Udeleženci se prijavijo pri območnem odboru Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije Novo mesto na tel. št. 25-111 ali v društvu upokojencev na tel. št. 21-240, in to do srede, 8. oktobra.
Udeleženci iz drugih občin se prijavijo pri svojih organizacijah ZB in društev upokojencev, ki bodo tudi preskrbele prevoz.
Tako Stritar pred dobrimi 120 leti. Zadnja vrstica njegove pesmi je razumljiva za čas, ko je pisal Dunajske sonete. Danes bi se glasila čisto drugače, saj ni težko oceniti nenehne preračunljivosti in koketiranja mnogih sedanjih poslancev z javnostjo. Veljajo pa Stritarjeve skorajda preroške besede za negativni lik tistih naših poslancev, ki so sprožili interpelacijo o vladi (in jih bodo še deset, če bo to po Janševih besedah potrebno).
In glej ga, črnega vraga: z obema rokama bo vsak pošteni Slovenec podpisal prispevek o Novem “donesku” k spravi, ki gaje urednik M. Legan objavil 18. septembra v Dolenjskem listu, kot tudi komentar Janka Lorencija Hoče Bog to? v Sobotni prilogi Dela
27.9.1997.	Katoliški tednik Družina nekaj tednov pred volitvami za predsednika države spet politizira in je s svojimi “ugotovitvami, trditvami in nasveti” vse prej kot del slovenske Cerkve.
Tudi malo premišljujoči Slovenec vidi med izsiljeno m neuspelo interpelacijo v parlamentu ter pisanjem Družine pristne družinske vezi.
JOŽE KAVALAR
ZAHVALE IN PRIZNANJA ZVEZE BORCEV
MIRNA PEČ - Na spominskem dnevu, prirejenem v čast začetka vstaje proti fašizmu na Dolenjskem v letu 1941, so 20. septembra podelili tudi več zahval in priznanj prvim partizanom in aktivistom novomeškega okrožja OE Predsednik Območnega odbora ZB Ludvik Golob se jim je zahvalil za njihov delež v letih NOB ter za zgled vztrajnosti in zvestobe narodu. Zahvale je prejel inž. Srečko Berlič iz Ljubljane, še živeči borec Prve partizanske čete s Frate. Posebni priznanji ob 55. obletnici ustanovitve sta dobila Prvi dolenjski partizanski bataljon in Gorjanski bataljon. Zahvale so za njimi prevzeli znani dolenjski aktivisti: Mara Rupena Osolnik, člana rajonskega odbora OF Mirna Peč Franc Somrak in Jože Petrič, general Lado Ambrožič-Novljan, Bogdan Osolnik, general Stane Poto-čar-Lazar, Adi Osterc, Franc Saje in Janez Vipotnik. Zahvalo s priznanjem so dobili tudi narodna junakinja Albina Hočevar-Mali ter prvo-borki upora proti okupatorju Ljudmila Krese-Maruša in Olga Vipotnik.
Tg.
Janez Jaklič
Tajska - dežela smehljaja
(T) S prijateljem Vladom Gumilarjem sva izmenjaje dremala v prazni čakalnici tajskega letališča. Za nama je bilo že nekaj neprespanih noči, velik časovni skok in veke so se mi samodejno zapirale. Priletela sva sredi noči in najpametneje je bilo počakati jutra, da se nočna koprena dvigne in da luč dneva prežene zle duhove z bangkokških ulic. To je bil tudi edini način, da se izogneva mestnim taksistom, ki so dobesedno prežali na nove, utrujene in zbegane turiste ter na ta način služili dvojno, trojno ceno normalnih prevoznih storitev.
Nekatera mesta so logično urejena in je orientacija po njih lahka, druga spet dajejo vtis, da so narejena naključno, brez prave logike, brez načrta. Eden izmed značilnih predstavnikov te zadnje skupine je Bangkok. Mesto se je začelo razvijati iz majhne vasice, vasice divjih oliv, kar ime dobesedno pomeni, konec 18. stoletja. Semkaj so se zatekli tajski vladatji iz prejšnje prestolnice Ayutthaje, ki so jo zavzeli Burmanci. Nastajalo je na obeh straneh reke Chao Phra-ya, ki se tukaj že debela in utrujena počasi plazi proti bližnjemu morju. Glavne poti mesta so bili rokavi reke in kanali, ki sojih med seboj povezovali. Prvo makadamsko cesto je nova prestolnica dobila po slabih sto letih leta 1863. Mesto se je razvijalo naključno zaradi trenutnih bivalnih in trgovskih potreb. Današnji rezultat je mesto ogromnih razsežnosti, kjer z ramo ob rami stoji staro in novo, vzhod in zahod. Ob starodavnih templjih stojijo moderne zahodne zgradbe, za njimi pa se ob rečnih kanalih in reki širijo revna naselja običajnega Tajca.
Največji naselitveni val je doživelo mesto po drugi svetovni vojni, ko se je vanj zateklo precejšnje število Kitajcev. Imigracijski pritisk na Bangkok je še vedno ogromen, zato niti ni čudno, da so uradne ocene števila prebivalstva precej raztegljive od 6 do 8 miljonov. Prostorska stiska je že takšna, da so nekdaj opevane azijske Benetke veliko skromnejše, saj za gradbene potrebe v mestu pospešeno zasipajo rečne kanale. Ob njih in na njih rastejo siromašna naselja. Ker je za skromno kolibo potrebno odšteti pravo premoženje, je Bangkok poln črnih gradenj, ki jih nihče ne ruši, ker to preprosto ni učinkovito. Zasilna bivališča nastajajo na vseh koncih mesta, najbolj dobrodošli pa so prostori pod mostovi in cestni podhodi.
Mostiščarska naselja na reki Chao Phraya. (Foto: J. Jaklič)
Mesto je že zdavnaj ušlo iz rok načrtovalcem in se kakor samostojen fantomski organizem razrašča po svojih skritih zakonih.
Prometni kaos
Zapustila sva klimatizirano stavbo letališča in vstopila v težko pričakovano svetlobo jutra. Na mah me je uklenila težka s soparo nasičena tropska vročina, ki je postala najina najina bolj ali manj neprijetna spremljevalka na celotni poti. Najin cilj je bila ulica Khao San, v kateri je knjižni vodič obetal bivališče po meri človeka. Svojo pot sva začela z vlakom do glavne mestne železniške postaje. Pravzaprav je okolje ob železniški progi od letališča pa vse do železniške postaje eno samo strnjeno naselje. V vagonu sem bil deležen nenačrtnega, sramežljivega pa vendar prijetnega stiskanja z brhkimi tajskimi dekleti. Pot od postaje do gostišča sva nadaljevala peš vse do trenutka, ko nama je pod težo nahrbtnikov, utrujenosti, tropsko vročino popustila jeklena volja in sva kljub močnemu sumu, da sva se pogodila za previsoko ceno, najela motorni tricikel. Slutnja, ki se me je polotila na vlaku, da sva se znašla v jutranji prometni konici, se je na mestnih ulicah še potrdila. Ulice so bile ena sama počasna reka avtobusov, avtomobilov, tuk-tukov in motornih koles. Nad vso to hrupno jekleno množičo je ležala strupena vijoličasta meglica dimnih plinov. Kolesar in pešec v tej gneči na kvadrat nimata kaj iskati. Vse ceste, tudi velike šest-
pasovne, ki se nemalokrat vijejo v nadstropja, so najbolj podobne organizirani anarhiji. Ih prevožene kilometre prevaja samo v časovne enote. Dva kilometra ceste v mestu je zato mogoče prevoziti v pol ure ali pa v dveh urah, pač odvisno od tega, kdaj jjotuješ skozi mesto. Vloga slovenskega pešca je bila v tem prometu smrtno nevarna. Vozila vozijo po za nas neobičajni levi strani ceste, prav tako pa redki prehodi za pešce in še redkejši zeleni semaforji tu nikakor ne pomenijo, da ima pešec prednost. Bog ve, čemu služijo. Sreča, da niso Tajci nestrpni in živčni ljudje. Ko sva s prijateljem ugotovila kasneje, je najbolj zgledna bangkokška komunikacija reka Chao Phraya s svojimi kanali. Ta te v normalnem času prepelje iz enega na drugi konec velikanskega mesta. Vendar pa to ni samo vodna pot, ampak tudi bivališče za tri milijone tajskih meščanov, ki tu prebivajo na mostiščarskih naseljih. Edino njihovo premoženje je umazana kanalska voda, ki jo uporabljajo za kuhanje, pranje, umivanje, potovanje,trgovanje.
Za turista je v mestu dobro preskrbljeno. Izbira lahko med mogočnimi eksotičnimi hoteli s klimatsko hlajenimi sobami, številno uglajeno služinčadjo, bazeni, igralnicami, s prav tako eksotičnimi cenami, in pa skromnimi luknjami, kjer kraljuje umazana posteljnina, ščurki in martinčki in tu pa tam kakšna podgana. Še najlepša stran teh zadnjih bivališč je nizka cena, ki je bila v najinem primeru nižja od cene steklenice piva. Resnici na ljubo pa je potrebno povedati, daje pivo na Tajskem tudi za naše razmere drago. Iz tega kraljestva, ki gaje vodila ovenela tajska lepotica (da ji gre dobro, je govorila njena debelost), sva načrtovala in odhajala na obhode v mesto. Že prva dva dni seje vizija celotnega potovanja po jugovzhodni Aziji izkristalizirala. Takoj je postalo jasno, da so tajski sosedje sila negostoljubni in samozadostni. Na burmanski, laoški in
kamboški ambasadi nama niso pustili niti tega veselja, da bi jim pokazala nove slovenske potne liste. Zgodba o dragih vizumih, dolgih čakalnih dobah, skupinskem turizmu, med vrsticami pa ne potrebujemo vas, se je trikrat ponovila. Nekaj upanja je obetal le jug Tajske, Malezija. Po izdelavi globalnega načrta sva začela raziskovati bangkokške znamenitosti. In mesto ima kaj pokazati.
TVgovina z ženskim mesom
Tajska je dolga leta propagirala in simbolizirala prav posebno vrsto turistične ponudbe. Na Tajskem je iskalo zabavo na tisoče ameriških vojakov med vietnamsko vojno. Med peklenskimi bitkami so iskali počitka in utehe v naročjih vročih tajskih lepotic, predvsem pa poizkušali pozabiti, da jih na bojnih poljih neprestano snubi hladna lepotica - bela smrt. Današnje turistično geslo govori o deželi večnega poletja, deželi naravnih lepot in prijaznih ljudi. Kljub poizkusu, da se dežela prikaže v drugačni luči, pa je seksualni turizem še vedno živ. Bangkok je poln diskotek, restavracij, barov, maserskih salonov... Najbolj poznani, tisti po okusu zahodnih turistov in njihovih žepov, se nahajajo v majhni ulici Patpong, ki med seboj povezuje aveniji Suravvong in Šilom. Uspavana trgovina z ženskim mesom zaživi v soju neonskih luči, ko na mesto pade noč. V nekaterih lokalih lahko radovednež non-stop spoznava, kaj vse je mogoče početi z nekaterimi deli ženskega telesa, spet v drugem je deležen erotične masaže, pri kateri tajske lepotice uporabljajo enako učinkovito kot roke vse dele svojega golega telesa. Spet drugje si lahko izbere ljubico za eno noč kar med razstavljenimi, živimi in oštevilčenimi primerki. Res primerno in domišljeno pomisli človek prvi hip, po premisleku pa vse skupaj vse preveč spominja na trgovino s sužnji.
»m ? n m
NOVOMEŠKI UPOKOJENCI NA TRIGLA VU - Skupina 23 upokojencev - Tovšakova skupina in 6 vodičev smo se povzpeli na vrh Triglava, med njimi jih je 7 doživelo svečani krst. Smeha in dobre volje ni manjkalo. Morda se bomo na tak podvig odpravili še kdaj. (Marija Marušič)
TAMBURAŠI, KI IGRAJO BREZ NOT - Lani so tamburaši iz Sodevcev pri Starem trgu praznovali 50 let ustvarjalnega dela. Ob tej priložnosti jim je črnomaljska občina podelila Plaketo, najvišje prizanje. V tej obkolpski vasi na tamburice farkar sistem - štiri žice igrajo že 73 let; sedanji skupini je Jože Kobe zvest kar 60 let, deset let manj pa igrata Jože Mihelič, starejši in Peter Barič. Drugi člani skupine> so: Jure Kobe, Jože Mihelič mlajši, Vilijem Šterbenc in Anton Grahek. Čeprav igrajo brez rtot, po posluhu, tako so jih namreč navadili predhodniki, so povsod lepo sprejeti. Leta 1990 so posneli kaseto; na zgoščenki, ki je izšla v Nemčiji, pa s tremi vižami predstavljajo Belo krajino. Do konca leta jih čakajo številni nastopi skoraj po vsej Sloveniji. (Foto: M. Glavonjič)
AVTOBUSNA POSTAJA IN KAPELICA V RUMANJI VASI- V soboto, 6. septembra, je novozgrajeno kapelico blagoslovil vavtovški župnik Gregor Dolšak. Prejšnja, okrog 100 let stara kapelica je stala pod mogočno vaško lipo in se ni mogla več upirati njenim močnim koreninam. Pri gradnji nove kapelice, ki jo je vodil Branislav Lukič, je za zidarska dela poskrbel Polde Dolinar, za mizarska Franc Kapš, za ostrešje Božo Besednjak, Franc Berkopec mlajši je položil ploščice, zahvala pa gre tudi Francu Berko-pcu starejšemu in njegovi ženi Ani. Kip sv. Marije je obnovil mojster Gerbec ii Novega mesta. Rumanjčani imajo tudi novo avtobusno postajališče s pokritim objektom, gradbeni odbor pa pripravlja tudi lokacijsko dovoljenje za postajališče na drugem koncu vasi, pri gostilni. (Foto: D. Žagar)
Trgovski prostori kažejo pomanjkanje vizije urbanega razvoja Novega mesta
Nekakšen odvod zahodnjaških nakupovalnih središč so tudi slovenski BTC-ji (še posebno ljubljanski z Intersparom in Bauma-xom na čelu), med njimi seveda tudi novomeški ob Ljubljanski cesti, poleg katerega svoje prodajne prostore oblikuje tudi Dolenjka, čez cesto pa ob Petrolovih skladiščih in OŠ gradijo sedež policije. Skratka, zanimiva, pestra m vsekakor rodna urbanistična njiva. Bolj kot ne je vse skupaj le stvar naključij. In naključen je seveda tudi poslovni uspeh tu bivajočih trgovcev, oziroma je ta zadovoljiv le za tiste, ki so zanimivi okoliškim prebivalcem ali pa prodajajo ekskluzivno blago. Ostali prej ali slej izdihnejo.
Fenomen slovenskih BTC-jev se je pričel konec osemdesetih let skupaj s poplavo majhnih in manjših podjetnikov in z odločnejšim korakanjem države v tržno gospodarstvo. Tedaj še zelo neurejeni prostori skladišč so malim podjetnikom služili kot poceni prodajni prostor in bili zaradi pomanjkanja trgovskih prostorov na primernejših lokacijah tudi edini možni prodajni prostor v našem mestu. Lokali v kompleksu, tlorisno urejenem z množico samostojnih tr-
govin v “trgovsko hišo”, so bili precej veliki in podjetnikom hkrati služili kot pisarna, prodajni prostor in skladišče za njihovo tedaj ceneno blago, ki je bilo malo pred tem v glavnem v domeni “švercarjev”. Kvaliteta ponudbe je kasneje v nekem smislu rastla, izginjala pa je tudi začetna organizacijska zmeda. BTC-ji so postajali “mala mesta velikih naku-ov” in so morda celo “pridelali” akšnega zadovoljnega kupca, navkljub temu da je vseskozi hodil, osvetljen kot pišče na farmi, po puščobnem koridorju, na straneh katerega je nekakšno dolgo, monotono izložbeno okno s prav nič okusno predstavljenim blagom za njim. Besed o arhitekturni podobi objekta, na srečo nekoliko maskirani, pa seveda ne gre izgubljati.
Vendar pa z zadovoljstvom kupcev v takih nakupovalnih središčih, ki so nekakšna kuga zdravega mestnega razvoja, izgublja meščan, mestne soseske in seveda mesto kot celota.
Novomeško staro mestno jedro z Novim trgom, ki nosi tudi vsebine BTC-ja, se bo v prihodnost zagotovo preobrazilo, se posebno po ureditvi prometnega režima,
Šest stoletij soteske cerkve
SOTESKA - Cerkvica sv. Erazma na gori v Soteski, h kateri so se nekoč ljudje v trumah hodili tudi po petkrat letno na romanje, je lani potiho praznovala 600 let. Cerkvica je bila zgrajena v času turških vpadov. Okoli nje je bil takrat še večji obrambni zid, zato je imela značaj obrambnega tabora. Cerkev sv. Erazma se v pisanih virih prvič omenja leta 1396, ko je bil njen predstojnik rektor “s. Erazmi magister” Jurij Drekoma iz Kostanjevice, listinsko pa je bila izpričana leta 1444.
Cerkev je bila ustanova Gal-lenbergov, lastnikov Soteske. Arhitektura kaže značilnosti 17. stoletja. Prezbiterij je bil poslikan leta 1693. V 18. stoletju so cerkev povečali še za dva stranska oltaija. Soteška fara je imela svojega župnika še pred letom 1400. Protestanti pa so bili v Soteski od leta 1628 do 1637. Leta 1617 sta Jurij Erazem in njegov stric Jurij Baltha Schevi ustanovila prvo samostojno soteško župnijo in po prizadevanjih in podpori sote-skih graščakov se je ohranila skozi čas. Zvonik so cerkvi prizidali leta 1639. Med prvo svetovno vojno so zvonove odpeljali za topove. Cerkev sv. Erazma je kulturnozgodovinski spomenik in je neprecenljivo bogastvo slovenskega naroda.
T. VIRANT
TUDI NAGROBNIKI ZGODOVINSKI SPOMIN - Ko so Turki leta 1473 napadli Žužemberk, se v Soteski niso prikazali. Izognili so se tudi cerkvice, ki ji tudi kasneje ni nikoli grozila ta nevarnost. Na soteškem pokopališču je ohranjenih še nekaj litoželeznih nagrobnikov (na sliki) iz železarne na Dvoru iz začetka 18. stoletja.
rešitvi problema novomeške tržnice in drugih vsebinskih spremembah. Bil bo (oz. bi lahko) to prostor sprehajalca, ki poseda na stolčkih kavarn in bifejev, prebira časopisje in uživa ob v pekarni kupljenih rogljičih, kramlja z znancem, ki je prišel od bližnjega čevljarja, v nedeljo prisluhne budnici in namoči prst v razburjen vodnjak ter pogleduje turiste, ovešene s spominki izpod rok umetnih obrtnikov, ki občudujejo arhitekturo in mikrourbano opre-
mo,...
Hkrati pa bo Novo mesto v prihodnosti moralo bistveno več narediti za kvalitetno bivanje v okviru stanovanjskih sosesk, ki morajo dobiti več vsebine, ki bo • zadovoljevala različne starostne skupine in človekove vloge ter pomagala ustvarjati ekološko prijaznejše mesto in konec koncev ustvariti možnosti za ekonomsko uspešno mesto.
Ob izgradnji novega centra v okviru mesta, morda celo kom-pleksneje zasnovanega, bo novomeški BTC dobil status, ki mu pripada, četudi tudi v tem smislu izsiljen, to pa je status oskrbnega centra ožjega mestnega predela.
Za konec nam ostane le še ugotovitev, da novomeške trgovske družbe očitno še nimajo toliko kapitala, da bi si gradile poslovno-prodajne prostore na primernih lokacijah, z arhitekturo, ki bi poudarjala njihov status in utrjevala pot do ciljev. Tako se morajo zaenkrat zadovoljiti s prostori nekdanjih skladišč in vojaških hangarjev, na lokacijah pridobljenih ob političnih preobratih. To so torej ob raznih naključjih pridobljeni prostori, ki kažejo tudi pomanjkanje vizije urbanega razvoja mesta s strani oblasti in na nekreativno reševanje problematike oskrbe meščanov, kar vse skupaj onemogoča normalno funkcioniranje mesta in njegovih prebivalcev. Morda kaže na bolje.
TOMAŽ LEVIČAR Novo mesto
ČUDOVIT NOČNI KONCERT
LOŠKA VAS - Jeleni (Cervidae, sodoprstni kopitarji iz Evrope) so se v Rogu zelo razmnožili. Letos so se začeli “ženiti” zgodaj, že konec avgusta, in ves september v nočnih urah traja njihov koncert, ki utihne šele v jutranjih urah. Prijetni glasovi pa so za prebivalce vasi pod Rogom zelo neprijetni, saj se živali ne ozirajo na meje, ampak v jeseni pridejo tudi na njihova polja po hrano. Tako morajo kmetovalci, če hočejo obvarovati pridelke, njive močno ograditi.
T. V.
Ana Drašler
Spomini
Novoteksove
delavke
Stroje očistili ruševin
V	Dolenjskem listu, ki ga med 200 stanovalci našega doma v Grosupljem prebiram le jaz, sem videla moža, še živečega delavca Novotek-sa. Tu pa smo še njegovi sodelavci. Spomnim se, kako sva bila jaz, takrat še Ančka Gačnik, in pokojni Stane Židenik 6. septembra 1945 izbrana za čiščenje strojev iz ruševin v Povhovi tovarni. S sabo sva vzela velik železni lonec za kurjavo, da sva si v njem grela premražene roke. Stane je najprej stroj očistil z nafto, jaz pa sem za njim brisala s krpami. V samokolnico pa sva pobrala odpadli omet in pesek. Ozeble roke sem imela potem vsako zimo kot hlebce in vse rdeče. Potem smo v tovarni začeli delati, nemški ujetniki pa so začeli delati tovarno v Bršlji-nu. Tudi tam sem pomagala polivati katran, da so kasneje položili parket.
V	Povhovi trovarni smo delali v izmenah: na selfak-torju mojster, pokojni Stane Židenik, poleg njega jaz (Ana Gačnik), Vida Jakše in Marica Jakše iz Boričevega, pokojni mojster Janko Kastelic, v predilnici pa Brulc, Jože Zupančič, Milan Zupančič, Jože Rotar, Stane Stih, Jože Štih, vsi iz Regrče vasi. V predilnici so delale še Mimi Župančič in Angela Zupančič ter Marjan Čeles-nik iz Bršljina. Potem smo se leta 1947 preselili v Bršljin.
Toliko se spominjam in pozdravljam vse svoje še živeče nekdanje sodelavce. Ker v novomeškem domu ostarelih ni bilo prostora, sem morala v dom v Grosuplje.
ANA DRAŠLER Dom starejših Grosuplje
FRANCE REZUN: ESEJ
Le vkup, le vkup, uboga gmajna!
Naredili smo zapoznel korak naprej v neznano in dva zelo boleča koraka nazaj v začetni kapitalizem
Smo majhen, vendar prepoznaven narod, potopljeni v prostor in čas, razpeti med korenine in sanje v vejah, ujeti v Naravo in njeno voljo in skregani tako kot večina naših sopotnikov na tem planetu z njeno umirjenostjo in zgledi, kajti še vedno se gremo revolucije in ničesar se ne naučimo.
Preteklost doživljamo kot nekaj, kar je že minilo in je zato nepomembno, ne zavedamo pa se dovolj, da je vsak trenutek v nas tudi vsa preteklost in da smo vsak trenutek življenja že tudi ustvarjalci podobe sveta in življenja v prihodnosti.
Premalo vemo o tem, kako pomembna so naša vsakodnevna odločanja. Če smo pogumni, če se nam zdijo pametna in v njih ni nemira in odgovornosti in zadreg, je najbrž tako zato, ker v zamišljene posledice naših odločitev tudi verjamemo. To je nedvomno dobro. Seveda pri tem v prihodnost vseeno dejansko ne vidimo in zato posledic svojih odločitev v povsem drugačnih okoliščinah razvoja vedno tudi ne oblavla-dujemo, drugačne, kot smo jih predvideli, se lahko obrnejo tudi
proti nam.
Počutimo se svobodne, ne da bi se zavedali, da smo samo kaplje v reki, kot kaplje pa pozabimo, da prav kaplje gibljejo tudi reko. Odnos med svobodo in nujnostjo nam je še zelo zastrt.
V srečnih trenutkih me Neznanka povabi v preteklost in malo tudi v prejšnja življenja. Od tam lažje vidim svojo pot in bolje odkrivam prihodnost.
Razmišljam o pomembnih odločitvah Državnega zbora, o popravljanju starih krivic in sproščanju novih, kraji družbenega premoženja, o denacionalizaciji in privatizaciji, o zadregah in polomijah ob vstopanju v Evropsko skupnost...
Ob popravljanju starih krivic me moti, da prav to, kar očitamo nekdanjemu totalitarnemu režimu t.j. nasilje in enoumje, po prevratu v letu 1990 sproščamo znova.
Spet revolucija in nova polomija
Spet revolucija, ki smo jo tako obsodili, in nova polomija v zelo
vprašljivem demokratičnem strankarskem sistemu. Naredili smo zapoznel korak naprej v neznano in dva zelo boleča koraka nazaj v začetni kapitalizem. Kot da se res zgodovina lahko ponavlja. Vsi vemo, da to ni res.
Čemu znova prevrat, revolucija in kontrarevolucija in zakaj ne priznamo tudi pozitivnih, vsekakor tudi človeških razsežnosti nekdanjega sistema, kije vendarle ljudem zagotovil socialno varnost, streho nad glavo in zaščitil delavca!? Če ga je zaščitil preveč in ga s tem usmeril v lenobnost, namesto v ustvarjalnost, lahko to popravimo, ne moremo pa delavcu vzeti njegovega dostojanstva in ga metati na cesto.
Zakaj izničenje omenjenih vrednot, namesto da bi na njih gradili naprej, nasilje in stranpoti pa odvrgli? Seveda je pri tem pomembno, če za svojo boljšo pot res vemo.
Začetni kapitalizem, ki je s svojim zakonom džungle že zdavnaj obsojen in je danes v večini
sveta že preteklost, oživljamo znova, sanjamo o raju, izbrancih, posebnih pravicah sposobnejših in močnejših..., medtem ko smo proletarsko solidarnost in internacio-nalizem obsodili in razvrednotili.
Ob tem so še mnoge razsežnosti dogajanja v najnovejši zgodovini tudi zastrte in jih vedno ne zagledamo, kajti glavni nosilci dogajanja svoje vloge spreminjajo. Poglejmo samo dva primera.
Sistem socialne varnosti v polstoletnem obdobju socializma je večina ljudi sprejela in ga zase ovrednotila kot napredek. Zdaj odkrivamo in se komaj zavedamo, da ta sistem ukinja prav ista politična skupina, ki ga je uvedla in nas v posmeh vsemu vrača v začetni kapitalizem, v razmerja, iz katerih je pred 50 leti črpala moč za upor in revolucijo!
Podobnemu pojavu smo priča že v NOB. Prav tisti, ki so se postavili na čelo osvobodilnega boja, so ta isti boj spretno izrabili za svoje cilje, t.j. za revolucijo, sovjetizaci-jo in pozneje balkanizacijo.
In prav zato je tudi ob NOB vedno znova dobro vedeti vsaj te-
meljne narodove resnice.
Upor, štiristo let po kmečkih uporihvletu 1941,jebilvzačetku samo ponoven protest proti nadaljevanju socialnih krivic, predvsem pa proti nasilju zunanjih okupatorjev. Ker pa so se v dogajanje vključile za večino naroda neznane zunanje sile in njihova hotenja, se je povsem naraven protest in upor spremenil v polomijo revolucije, ki ni bila v samem narodu nikoli zamišljena!
Nasprotniki NOB v tem dogajanju še danes ne razlikujejo med hotenjem naroda in tistih, ki so prevzeli vodstvo, in obsojajo vse povprek, pri čemer pa se ne zavedajo, da s tem obsojajo večino Slovencev, ki so se odločili za upor.
Kdo naj se spravi in kdo naj odpusti?
Če so iz tega boja skrajno nasprotne ideološke in politične grupacije naredile tudi revolucijo in kontrarevolucijo, za to narod ni kriv. In narod bolj ve kot nosilci zla: obe skrajnosti, tako vsiljena revolucija kot kontrarevolucija in nesprejemljivo sodelovanje z okupatorji, sta bili nepotrebna nesreča in ujma, ki sta zahtevali preveč nedolžnih žrtev na obeh straneh. Ob takem gledanju tudi sprave niso potrebne. Kdo naj se spravi, kdo naj komu odpusti? Najbolj odgovornih za zločin ni več ali pa so povsem odsotni!
Resnica in njene korenine, smo
bili hrasti ali travne bilke? Ukaz Narave je boj za obstanek in obveznost za nadaljevanje življenja.
Ta ukaz je dan slehernemu bitju in vsako ga svojstveno izpolnjuje, nekatera bitja z navideznim nasiljem, druga z begom, nekatera z uporom pa spet z modrostjo in zvijačo. Hrasti npr. s pokončnostjo in klubovanjem, trave z upog-njenostjo. Toda morala hrastov ne izvira iz klubovanja, ampak iz polnega debla, ki se ne more upogniti, medtem ko travam votlo steblo omogoča oboje: rast k soncu in z upogibom obrambo pred najbolj | uničujočim neurjem. Ko je to mimo, se spet vzravnajo in nadaljujejo svoje poslanstvo vse do se- | men in z njimi do nadaljevanja.
Ljudje in narodi nismo izjema. Lahko smo hrasti ali travne bilke ali oboje. Če smo modri in se odločamo sami. Seveda je od tega, katero od obeh vlog sprejemamo v nekem obdobju, odvisno tudi preživetje.
- Slovenci smo bili oboje in ravnali smo modro. Če kdo trdi, da smo bili vedno hrasti, je to samo odmev želje, da bi se zdeli večji in pomembnejši. Seveda smo bili tudi hrasti. Taki smo bili v boju za svoje korenine v času nasilnega pokristjanjevanja, v času reformacije, v času turških vpadov in izjemnih razmerah, ki so sprostile kmečke upore, v času nasilja tujih okupatorjev v letu 1941 in 1990.
To so bila izjemna obdobja, čeprav v časovni razsežnosti našega bivanja niso bila prevladujoča, kajti ves čas smo VEDELI, daje po-
Slovenski gasilci, kam plovemo? - Komu je namenjen nov način evidentiranja gasilskih posegov?
Pred časom sem želel obdelati podatke o sodelovanju in udeležbi prostovoljnih in poklicnih gasilcev pri akcijah - intervencijah gašenja požarov na Slovenskem za obdobje 1981-1995, torej zadnjih 15 let, in sem naletel na nepremostljivo težavo - željenih podatkov iz dostopnih statističnih virov žal ni moč zbrati. V gradivu, ki gaje pripravila Uprava RS za zaščito in reševanje za leto 1994, se je v uvodu pripravljalcem gradiva zapisalo, daje bila dosedanja stara evidenca o požarih pomanjkljiva v tem, da ni zajela vseh požarov - pomanjkljive pa naj bi bile tudi ugotovitve o vzrokih in povzročitvah požarov kot tudi o stroških intervencij; bistvena pomanjkljivost pa so bile škode, ki sojih povzročali požari; zato naj bi za ocenjevanje le-teh pripravili ustrezno metodologijo.
S prevzemom te naloge naj bi se Uprava znašla pred dilemo: ali nadaljevati po starem sistemu zbiranja podatkov ali pa zastaviti delo po novem na podlagi ustrezne metodologije. In povrhu naj bi v letu 1996 vzpostavili informacijski sistem, ki ne bi zajemal le podatke o požarih, ampak tudi naravne in druge nesreče. Med izboljšavami, ki jih je uvedla omenjena uprava pri zbiranju podatkov, smatrajo, daje pomembnejša novost, da so poslej gasilske organizacije glavni vir podatkov o požarih.
In kako jim je uspelo “uspešno” rešiti ta problem? Že kar v Zakonu o gasilstvu (Ur. 1. RS št. 71/93) je v 41. členu določeno med ostalimi obveznostmi vodje intervencije tudi, da je slednji dolžan v roku 5 dni dostaviti poročilo o poteku akcije pristojnemu državnemu organu (regijski upravi za obrambo); če pa tega ne naredi, stori prekršek, za katerega je zagrožena denarna kazen v višini 25.000 tolarjev. O sveta preproščina! Vsekakor izredno “modra” rešitev, saj gasilec - prostovoljec, ki je vodil akcijo zastonj ter pri tem morda celo izpostavil svoje življenje, je torej storil prekršek, če državnemu uradniku ne bo dostavil pisnega poročila!
Vodja gasilske intervencije je moral na starem obrazcu “Statistični list o požaru ali eksploziji” izpolniti samo podatke, ki jih je lahko kot gasilec zbral neposredno ob intervenciji. Th obrazec je nato ustrezno dopolnil še policist kot drugi obvezni udeleženec pri intervenciji - dogodku. Sedanja nova obrazca “Poročilo o intervenciji o požaru” in “Podatki o tehnični intervenciji ob tehnični nesreči” pa mora vodja intervencije izpolniti sam. Ker obraz-
OPOZORILO
Kupca 1.000-litrskega soda iz okolice Šentjanža naprošam, da se v zvezi z nakupom zglasi na telefonski številki (068) 22-020.
.	Prodajalec S. K.
s Potov Vrha
ca vsebujeta tudi rubriko: “Ocena vodje intervencije o preprečeni škodi bi moral le-ta biti takorekoč izvedenec za oceno nastale škode. Ker je tudi po novem ob vseh gasilskih intervencijah oz. dogodkih prisoten policist, se sprašujem, zakaj je potrebno o istem dogodku zbirati podatke v okviru dveh ministrstev.
In da bo ironija še večja: komaj dobre tri leta po uveljavitvi že omenjenega “Navodila o vsebini in načinu poročanja...” je bilo za gasilce pripravljeno novo presenečenje v obliki novega “Navodila za obveščanje o naravnih in drugih nesrečah”, objavljeno v Ur.l. RS št. 54/97 z dne
5.9.1997,	ki stopi v veljavo v petnajstih dneh po objavi. In temu sledi tudi novi obrazec, ki so ga vodje intervencije dolžni izpolnjevati, z naslovom “Poročilo o intervenciji in eksploziji”, da o ostalih obrazcih ne govorim!
Zato so me prav to določilo omenjenega 41. člena zakona o gasilstvu in na njegovi osnovi objavljeni navodili vzpodbudili, da sem si podrobno ogledal podobna določila ustreznih zakonov vse od ustanovitve gasilstva na Slovenskem (pred 130 leti). Pregledal sem torej zakonske določbe iz časov Avstro-Ogrske, kraljevine Jugoslavije, zasledil takšne ali podobne rešitve.
In da je absurd še večji: tisti, ki vsakodnevno poslušajo na radijskih valovih “črno kroniko”, lahko namreč zasledijo, da podatke o tovrstnih nesrečah (požari itd.) objavlja tako OKC (operativno-komunikacijski center) notranjega ministrstva, kot tudi center za obveščanje in alarmiranje obrambnega ministrstva. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so bili vedno in tako je tudi še danes in ne samo pri nas, policisti prvi, ki so poklicani in pridejo na vsakovrstni izredni dogodek (tudi požar!) ter ugotavljajo okoliščine in vzroke nastanka požara ali drugega dogodka skupaj z gasilci in poročajo svojim nadrejenim; medtem ko uradnika, ki pokriva to področje v upravi za zaščito in reševanje, doslej tam še nismo videli; ali pa je bila morda kje
kakšna izjema?
Ali se res obrambno in notranje ministrstvo nista bili sposobni dogovoriti in razdeliti pristojnosti na tem področju?
In še nekaj. Gasilstvo je neupravičeno postavljeno pod resor obrambnega ministrstva (samo Švedska in Slovenija imata takšno ureditev!), tako da bi kazalo ob zavzemanju za našo pot v Evropo vendarle ponovno razmisliti in pretehtati takšno ureditev in na osnovi dosedanjih izkušenj sprejeti drugačno, če hočete, tudi bolj ekonomično rešitev!
Ob tem sem z zanimanjem in skrbno prebral tudi članek z naslo-v°m “Poročanje o gasilskih intervencijah”, ki ga je pripravil Janez Smole, inž. varstva pri delu in požarnega varstva iz Gasilske brigade Ljubljana, kije bil objavljen v
strokovni reviji “POŽAR” št. 3/96. V članku pisec lepo ugotavlja, da bi sistem zbiranja podatkov s tega področja moral zagotoviti zbiranje takšnih podatkov, ki naj ne bi zagotavljali le takšne informacije, ki so potrebne za uspešnejše delovanje gasilskih enot, ampak tudi za izboljšanje stanja požarnega varstva, zmanjševanja škode zaradi požarov in nezgod ter navsezadnje za bolj kvalitetno in varno bivanje ljudi v določeni skupnosti.
Sedanja poročila žal ne vsebujejo takšnih podatkov, gasilci so celo izločeni kot uporabniki tega informacijskega sistema; vseeno pa so dolžni pisati poročila za druge uporabnike. Ob tem še ugotavlja, da sedanji predpisani sistem poročanja o intervencijah ne uporablja tujih standardnih definicij in terminologije, čeprav ti obravnavajo in določajo tudi to področje. Žal sedanji sistem deluje le z namenom evidentiranja tovrstnih podatkov, rezultat pa je vsakoletna opisna statistika, ki prikazuje ne povsem zanesljive informacije. Vodje intervencij so zato nemotivirani za izpolnjevanje poročil, zato je tudi verodostojnost podatkov toliko manjša, sistem pa izgublja svoj pomen, torej je več ali manj namenjen samemu sebi!
Časopisno podjetje DELO, d.d., vsako leto založi in izda zajetno knjigo z naslovom “Slovenski almanah”. To je storilo tudi letos za preteklo leto. V njej so obdelana področja od kriminalitete pa vse do požarnih dogodkov. V posebnem odstavku, ki nosi naslov “Polovična požarna statistika”, pisec ugotavlja, da so s tovrstno statistiko sami križi
in težave, zlasti še, ker se spreminjajo načini zajemanja podatkov. V nadaljevanju ugotavlja, da so še pred nekaj leti konec novembra, ko pripravljajo Almanah, lahko dobili vsaj osnovne podatke, če že ne razčlenjenih o požarih v Sloveniji za 10 mesecev. Sedaj pa teh podatkov niti sproti ne seštevajo (kot n.pr. prometne nesreče, ki jih je mnogo več!) in tudi sproti ne vnašajo v računalniški sistem. Vse to kaže, da bodo morali v obrambnem ministrstvu oz. njegovi Upravi za zaščito in reševanje korenito spremeniti način dela in sproti dopolnjevati zbirko podatkov, ker teh ne zbirajo zase, temveč so namenjeni javnosti. Javnost in ljudje, ki jo poosebljajo, presojajo statistiko in njene uslužbence, kijih tudi sicer plačujejo! In če je kaj na tem svetu, kar brez informacij ne more več funkcionirati, malo ali ničvredno, so to napačni, nepopolni ali zastareli podatki! Javnost pa hoče in mora biti obveščena takoj. Tako so lahko za leto 1996 objavili le dosegljivo polovično požarno statistiko, to je le za prvo polovico leta! Prav pomanjkanje odgovornosti do javnosti pa morda najbolj nazorno kaže nizko stopnjo demokracije v Sloveniji.
Iz tega, kar sem zapisal, lahko ugotovimo: ni bilo vse tako slabo, kar smo doslej imeli, in tudi ni vse tako dobro in bleščeče, kar je sedaj nastalo oz. zraslo. Vsekakor je rušiti neprimerno lažje kot graditi. In v tem je uprava, ki je sedaj odgovorna za to področje, zelo uspešna, zlasti še ker ni dovzetna za predloge in pripombe stroke.
RUDOLF NANGER
RAZVALINE GRADU IZGINJAJO - Dolgo so bile razvaline gradu Stara Soteska zanimivost za obiskovalce, ki jih je pot zanesla v dolino gradov ob Krki. Tudi v Staro Sotesko ali Zeleni grad so zahajali tako domači kot tuji turisti. Na žalost teh ostankov gradu kmalu ne bo videti, saj jih je iz dneva v dan nekateri pridno odvažajo za svojo privatno porabo, s tem pa delajo nepopravljivo škodo. O Stari Soteski je bilo veliko napisanega, ohranjene so tudi nekatere fotografije, a veliko lepše je gledati naše spomenike od blizu s svojimi očmi. Veljalo bi razmisliti o tabli, ki bi prepovedala vsako rušenje in odnašanje kamenja, saj gre vendar za objekt, ki je pomemben za slovensko zgodovino. (Foto: T. Virant)
Glonarjevih 80 plodnih let
Pred dnevi je v Novem mestu praznoval 80-letnico rojstva zaslužni športni pedagog in izvrstni atletski trener in organizator - prof. Jože Glonar. Za svoje uspehe in življenjsko delo v športu je že leta 1974 prejel najvišje slovensko športno priznanje - Bloudkovo nagrado, seveda pa se je z leti nabralo še več drugih priznanj in odlikovanj. Ker ima prof. Glonar res velike zasluge za razvoj šolske telesne vzgoje v Novem mestu in širše na Dolenjskem (vrsto let je bil po opustitvi pedagoškega dela na novomeški gimnaziji inšpektor za telesno vzgojo, za šole dolenjske regije, kasneje pa tudi predstojnik območne enote Zavoda za šolstvo Slovenije za Dolenjsko), prav tako pa tudi za uspešen razvoj atletike v Novem mestu in širše na Dolenjskem, je prav, da obudimo spomin na njegovo delo in dosežemo uspehe.
Nekaj let po vojni (1952) je prof. Glonar ustanovil atletske sekcije pri novomeškem TVD Partizanu, ta pa je rasla in kasneje prerasla v AK Novo mesto in sedanji atletski klub KRKA. Nedavno je praznoval 50-letni-co uspešnega dela na športnem področju, ko se je po prihodu iz Ljubljane (tam se je rodil leta 1917 kot sin znanega jezikoslovca in prevajalca prof. dr. Joža Glonaija) in opustitvi tekmovanj popolnoma posvetil športni vzgoji na novomeški gimnaziji in organizaciji ter trenerskemu delu v atletiki. Ne gre namreč pozabiti, da je bil pred drugo svetovno vojno prof. Jože Glonar tudi vrhunski atlet, saj je uspešno nastopal v tekih na srednje in dolge proge in zastopal jugoslovanske barve na Balkanskem krosu leta 1940 v Carigradu.
Prof. Jože Glonar je bil vsestranski športni delavec, zato se je tudi z njegovo pomočjo šport na novomeški gimnaziji hitro razvil in dosegel pomembne uspehe. V prostem času pa se je povsem amatersko ukvarjal s “kraljico športov” - atletiko in kmalu vzgojil vrhunske tekače in tekačice. Spomnimo se prvih dolenjskih mladinskih reprezentantk takratne Jugoslavije v tekih - Jožefe Goršin, Jelke Hude, sester Močnik pa uspešnih tekačev Slavka Dokla, Franca Lenarta in še nekaterih. Seveda je treniral tudi skakalce in metalce. Ne gre pozabiti odličnih skakalcev v višino, kot sta bila Miro Baudek in Marjan Potrč, zlasti pa državnega reprezen-
tanta in slovenskega rekorderja v metu kopja Mazana Špilarja, kije že leta 1964 na mednarodnem mitingu v Rimu postavil rekordno znamko 73,01 m in premagal med drugimi tudi takratnega svetovnega rekorderja Italijana Lievoreja. Spomnimo se lahko tudi šprinterja Tineta Zaletelja, kije na 100 m tekel 10,5 in nastopil v državni štafeti 4 x 100 m na Balkanskih igrah in drugih tekmovanjih.
Uspehov je bilo res veliko in atletska sekcija TVD Partizana Novo mesto se je takrat odlično odrezala tudi na slovenskih ekipnih tekmovanjih in na prvenstvih Dolenjske, ki so imela velike posledice za razvoj atletike v Črnomlju, Kočevju in še v nekaterih krajih širšega dolenjskega območja. Kot odličen organizatorje prof. Glonar veliko prispeval k izgradnji atletskega stadiona na Loki, ki se je uporabljal tudi za rokomet in druga športna tekmovanja. Leta 1960 (ob zletu “Bratstva in enotnosti” v Novem mestu) pa se mu je uresničila tudi želja po 400-metrski atletski stezi in drugih sodobnih napravah na stadionu Portoval, ki je sedaj sodoben atletski objekt z 8 stezami s plastično prevleko, ki omogoča največja atletska tekmovanja ne samo v državnem merilu.
Mnogi poznavalci novomeškega športa in posebej atletike sodijo, da lahko prof. Glonarja imenujemo “očeta novomeške atletike”, saj je po II. svetovni vojni postavil temelje novomeški atletiki, ki v zadnjih letih dosega izredne uspehe. Veljapa poudariti, daje prof. Jože Glonar deloval v atletiki in sploh v športu kot popoln amater, velik idealist, ki ni nikdar zateval denarja za svoje delo in uspehe. Po letu 1976 se je umaknil iz vrst trenerjev, ker je vzgojil veliko sposobnih naslednikov, ki so nadaljevali njegovo usmeritev. Po upokojitvi je deloval kot podpredsednik AK Novo mesto in član vodstva sodniškega zbora, kjer je kot edini (v takratnem obdobju) mednarodni atletski sodnik na Dolenjskem skrbel za vzgojo novih sodnikov. Kot sodnik je še vedno aktiven, ker je navzlic 80 letom še vedno čil in zdrav. Ob visokem jubileju mu nekdanji dijaki in sodelavci želimo, da bi srečno živel še mnogo let v krogu svoje družine in šel po poti novomeškega rojaka ,!superolimpijca” Leona Štuklja.
FRANC MIKEC
leg protesta in uporov še veliko pomembnejši ukaz Narave, da se ohranimo. Tako so tudi vmesna obdobja upognjenosti pomagala, da smo preživeli.
Bistvo življenja prednikov je bila njihova povezanost z zemljo, zvestoba koreninam in njihov še neokrnjen posluh za naravno pravico. V tem so bili nepremagljivi in vedno zmagovalci. Ob današnji naši nepotrebni upognjenosti bi najbrž protestirali.
Vstopanje v Evropo
V tem dogajanju se ne znajdemo ne v času ne v prostoru. Ko trkamo na vrata Evropske skupnosti, se obnašamo kot tujci in v povsem napačni vlogi. V Srednji Evropi kot pomembnem delu sedanje Evropske skupnosti smo vendarle že več kot tisoč let! Ob tem dejstvu bi lahko, ne glede na sedemdeset let avanture v objemu Balkana, mnogo bolj resnično pripovedovali o tem, da se vračamo.
Seveda v svoji ponižnosti in osnemanju Evrope, kakršna je ila pred dvesto leti, nismo za nikogar simpatični. In še vedno imamo na izbiro: ali se kot narod ohranimo in s tem prispevamo k bogastvu raznolikosti sveta ali pa se vtopimo v spet neki novi “internacionalni” evropski enolončnici.
Radi bi bili posebnost - narod in hkrati podobni ostalemu svetu. Glede tega so celo zadrege, kot da se moramo odločati! Morda je tako zato, ker na pojava enotnosti in raznolikosti sveta gledamo
kot na dvoje različnih med seboj nasprotujočih si hotenj, kot na nekaj, kar se med seboj razlikuje? Če je tako, potem res še ne znamo gledati in videti Narave, ki je med enotnostjo in raznolikostjo že od vseh svojih začetkov zgradila harmonijo, ENO in s tem bogastvo življenja!
Tudi v medčloveških in mednarodnih razmerjih ter medsebojnih odnosih so lahko včasih navidezno nasprotujoča si hotenja ravo presenečenje harmonije, v ateri vse zadrege razpadajo. Če smo zvesti sebi in svojemu narodu, nas bodo sprejeli prav vsi, sprejel nas bo ves svet, ki živi enako zvestobo tudi sebi, in skupaj z njimi bomo kljub različnosti ENO!
Čigava naj bo zemlja in gozdovi in nebo...?
Bomo zemljo in gozdove vračali daljnim potomcem grofov in drugih posvetnih in cerkvenih velika-šev ali bomo spoštovali naravni zakon in boj prednikov, ki so STARO PRAVDO izročili tudi nam!?
Zemlja je nedvomno od tistih, ki jo še obdelujejo in jo imajo radi. In gozdovi so vendarle od vseh, saj samo z njimi in med njimi lahko dihamo. In nebojeodvseh in nedvomno je, daje naravni red in zakon pravičnejši od vseh človeških!
Gozdovi so posebno dragocen del skupnega narodovega bogastva, zato je naša dolžnost, da jih ohranjamo in jih ohranimo tudi potomcem. Potrebujejo dobre
gospodarje; odnosi, pravice in obveznosti med državo, ki je dolžna zastopati interese vsega naroda, in (tudi) formalnimi lastniki gozdov pa morajo temeljiti na obojestranski koristi. In potreben je nadzor in v odnosu med pravicami in obveznostmi ne more biti nihče izjema!
Med podobe preteklosti se mi naseljujejo tudi podobe sedanjosti.
Nasilje in izkoriščanje se nadaljuje. Grozljiv primer so banke. Vemo, da so bile v tisočletjih človekovega popotovanja oderuške, vendar nikoli tako nasilno oderuške, kot so v naši novi državi danes. Sprašujem in sprašujemo: kako je mogoče, da neka v državo organizirana družba to dopušča? Za posojilo, v katerega je bil državljan prisiljen v stiski, mora tem oderuhom vračati skoraj tretjino več, za svoj denar, ki ga prav tako obračajo ti denarni mogočneži, pa dobi od njih sramotno nizke obresti.
Zdi se, da nas je država prevarala tudi pri denacionalizaciji, privatizaciji in delitvi družbenega premoženja.
Spremembe družbenopolitičnega sistema po letu 1990 in odločitve v Državnem zboru so nam obetale veliko. Ena od teh odločitev je bil tudi Zakon o denacionalizaciji.
Zašli v pajkove mreže
Ko smo prejeli certifikate, uradni dokument, v katerem nam
je bilo povedano, da smo solastniki skupaj ustvarjenega družbenega premoženja, smo bili navdušeni. Postali smo delničarji in v spremnem pismu nam je bilo celo naročeno, naj modro gospodarimo. Takrat se še nismo zavedali, da smo zašli v pajkove mreže in da je ista država, ki nas je priznala za delničarje, hkrati poskrbela za ustanovitev pooblaščenih investicijskih družb in s tem zgradila sistem, v katerega smo zdaj popolnoma ujeti. V tem sistemu namesto nas in brez nas razpolagajo in manipulirajo z našo vrednostjo družbenega premoženja drugi. To traja že tretje leto, in kadar sprašujemo in protestiramo, nas skušajo pomiriti z obljubami.
Izgovori s privatizacijsko luknjo so nesprejemljivi, ker preveč zastirajo resničnost. Tako neumni vendar nismo! Če je bila ocena družbenega premoženja v primerjavi s skupnim deležem, ki ga je priznala država svojim državljanom v obliki certifikatov, napačna, so možni tudi popravki, ne moremo pa pristajati na to, da se “največja kraja stoletja”, kot so dogajanje poimenovali tudi nekateri naši politiki, nadaljuje.
Kako sme država s svojo zakonodajo in ustanovami zavesti toliko državljanov? Kar 1,2 milijona Slovencev je zaupalo svoje certifikate investicijskim skladom, v katerih pa so potonili v neznano in se spremenili v pravljico. Morda bo kdaj pravljica postala resničnost, toda v letu 1997 je večina
malih delničarjev še vedno v objemu Neznanke!
Doslej so le redki državljani, samo nekateri od tistih, ki so certifikate vložili neposredno v podjetja, dobili tudi delnice in dividende. Toda temu imamo navado reči loterija.
Zakaj demagogija o uspešnem gospodarstvu, če pa morajo v mnogih podjetjih delavci čakati po tri mesece na zasluženo majhno plačilo. Izognimo se vsaj sadizmu!
Nadaljujemo z magično idejo o vsestransko razviti človekovi osebnosti, ki pa je v nasprotju s hotenjem Narave, kajti Narava je vloge PORAZDELILA! Nad nasiljem na neki naši srednji šoli, v kateri so bili mladi ljudje že štiri leta usmerjeni v umetniško ustvarjanje, potem pa jih je pri maturi zaradi matematike padla skoraj polovica, protestira tudi Narava!
Tudi ideja o enakem vrednotenju fizičnega in umskega dela je mrtva. Na začetku tretjega tisočletja v škodo tistim, ki še razmišljajo in ustvarjajo na duhovnem in umetniškem področju. Cenimo delo pridnih rok, vseeno pa je vse le preveč postavljeno na glavo. Tisto “slep je, kdor se s petjem ukvarja...” v času Prešerna ni bilo mišljeno tako zares, kot je danes.
Na pohodu je predmetni svet in njegov zunanji blišč z vso grozljivostjo ropanja, onesnaževanja in ubijanja Narave, na pohodu je novo nasilje prerojenih starih ideologov... In vsemu temu doga-
janju služi tudi vsa organiziranost družbe in država in mediji. Primeri iz gospodarstva, šolstva in kulture so res samo drobci, toda že eno samo obolelo drevo veliko pove, kako je z gozdom.
Naj povzamem
Nobenih prekucij in revolucij ni treba in nobenih strankarskih raz-
• Smo pesniki res slepi? Nismo in še bomo peli. Morda kdaj celo uspavanko preveč nemirni, že skoraj zablodeli in izgubljeni civilizaciji.
prtij in lažne demokracije, populiti in požgati je treba samo plevel, potem bo lahko tudi več sonca in boljša žetev in zrnje in kruh. To so z naravno pravico počeli naši predniki in to smo dolžni tudi mi. In potrebno je ohraniti dostojanstvo vseh, ki delajo in se trudijo za nadaljevanje življenja. Potrebno je ohraniti svetišče Narave in dati možnost vsem bitjem, ki žive z nami. Vsaj možnost, potem bo bolj pravično od nas izbirala Narava sama.
Potrebno je ohraniti dostojanstvo naroda. Ne klečeplazimo pred Evropo. Demokratična država naj bo na strani večine naroda in naj ne podpira izprijencev in klanov. Ne razprodajajmo tega, kar so nam tisoč let ohranjali predniki, vrnimo se h koreninam in ostanimo del bogastva tega planeta in njegove raznolikosti!
NA PRAZNIK KNJIG SO POJEDLI KNJIGO - Septembra je na dan Zlatih knjig v knjižnici Grosuplje, ki je matična knjižnica za občine Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje, potekala sklepna prireditev mednarodnega knjižnega kviza, ki so ga vse leto reševali mladi po šolah, knjižnicah ali doma. Na naslov matične knjižnice je prispelo skoraj 600 rešitev, prireditve pa se je udeležilo 40 izžrebancev, kamor so prišli tudi ravnateljica mladinske knjižnice iz Ljubljane Tilka Jamnik, mentorice, donatorji in profesor Animas. Ta je knjigožersko publiko animiral v stilu letošnjega kviza. V sobi je bučalo od smeha, potem pa so ob fanfarah na prizorišče pripeljali knjigo iz krušne peči Pekarne Grosuplje. Knjigo so na koncu tudi pojedli in se ob tem spomnili gesla kviza Knjige so duševna hrana. Zvrhan koš prijaznih besed je mladinskemu knjižničarstvu in knjigi namenil župan Rudolf Rome. Glavni nagrajenec kviza je postal Miha Nagelj. (Dopisniki iz OŠ Grosuplje)
"ŽE ČRIČEK PREPEVA!” - nam veselo sporočata mlada trgača z Dobličke gore pri Črnomlju. Trgatev se začenja in bogato obložene, z jesenskim soncem obsijane brajde vabijo. Privabljajo pa tudi nasmeh in zadovoljstvo na obraze vinogradnikov, saj ti predvidevajo, da bo letošnji pridelek zelo dober. (Ana Kolbezen, OŠ Mirana Jarca, Črnomelj)
SUHODOLČAN GOST KNJIŽNEGA KVIZA - Na zaključni prireditvi letošnjega mednarodnega knjižnega kviza v sevniški občinski knjižnici je gost, otroški pisatelj Primož Suhodolčan, razvnel otroke, na koncu pa je izmed 233pravilnih rešitev izžreba! Sabrino Šalamon z Orehovega, učenko 6. d razreda sevniške osnovne šole Sava Kladnika, ki se bo udeležila republiškega zaključneega srečanja 6. oktobra v Ljubljani.
Izbrala sem si pravi poklic
Kramljanje z Olgo Longar, ki vodi vrtec v Žužemberku
“Otrokom želim vrtec, v katerem se počutijo varno, sproščeno in prijetno. Take trenutke dosežemo z lutkami, pravljicami ter toplimi in prijaznimi osebami, na katere se bo malček spominjal s prijetnimi občutki,” je z navdušenjem opisovala delo z najmlajšimi vzgojiteljica Olga Longar. Zaradi težkega otroštva se dobro zaveda, kako pomembni so za otroke prvi stiki s skupino, pravi odnos in spoštovanje do ljudi ter navade, ki jih najmlajši dobijo skozi igro.
Rodila se je v družini devetih otrok, tako da je zgodaj zapustila domače ognjišče in začela poznavati pravo življenje. Težav pri izbiri poklica ni imela, saj si je že od nekdaj želela delati z ljudmi. Željo, da bi ostala medicinska sestra, je malu opustila, ker ni dobila štipendije. Pot do kruha io je tako zanesla na vzgojiteljsko šolo v Ljubljano. Z devetnajstimi leti je prišla delat kot otrok med otroke, zato je še toliko bolj hvaležna vsem, ki so ji takrat pomagali. Danes je vodja vrtca v Žužemberku.
“Srečna sem, daje nastalo toliko sprememb na področju predšolske vzgoje v korist otrokove družine in delavcev vrtca. Iz svojih izkušenj razumem otroke, ki se prilagajajo novemu okolju, in to poskušam razložiti tudi staršem. Hitre spremembe in prezaposlenost
staršev siromašijo medsebojne odnose v družini. Pri tem je pomembno otroka obvarovati različnih kriz, travm ob ločitvah od staršev, strahu in bolečine,” razmišlja Longarjeva.
Pri tem si pomaga z lutkami, ki jih sama izdeluje. V vrtcu imajo zapolnjeno že celo omaro, sposodijo pa si jih tudi iz drugih vrtcev. Močno je povezana z glasbo, saj zelo rada poje, z malčki se jutro pogosto začenja prav s petjem. Igra klavir in malo kitaro, najraje pa se sprošča v naravi.
“Po 24 letih dela z otroki lahko rečem, da sem se odločila za pravi poklic, saj ga z veseljem in odgovornostjo opravljam. Vodenje in delo v skupini je naporno, vendar če delaš z veseljem in s srcem, ni težko.”
A JERNEJČIČ
lHI 0= /3% it5> u
V BENETKE
Bil je lep sončen dan in... “Juhu-hu,” sem zavpila. Z sorodniki sem odšla v Benetke. S katamaranom Prince of Venice smo po kar dolgi vožnji le prispeli tja. Vse mi je bilo všeč, še posebno hiše na vodi. Vozili smo se okrog, da bi videli znamenitosti. Kasneje smo stopili na kopno. Ko smo prišli do stavbe, kjer je mrgolelo golobov, ni bilo zame nič lepšega na svetu. Kupila sem koruzo in jim jo trosila. Kmalu sem jih imela toliko okoli sebe, da jih nisem mogla prešteti. Dva sta mi zletela celo na roko. Domov smo se vrnili v poznih večernih urah.
TEJA GOLE, 6. c OŠ Šmihel, Novo mesto
KONČNO OSMARČKI
Resje, končno smo osmarčki. To si želi vsak osnovnošolec. Spomini me ponesejo nazaj v prvi razred. Bili so res srečni dnevi, polni veselja in veselih dogodkov. Vsa leta imam prijetne sošolke in sošolce. Ko se spominjan svojih nekdanjih tovarišev in tovarišic Ignjatič, Unetič, nepozabne Marjance Kočevar in do vseh teh, ki me učijo sedaj, moram priznati, da so vsi skupaj v meni zgradili lep mozaik, ki ne bo nikdar odstranjen. Še to šolsko leto bomo skupaj, potem pa bomo kot ptički poleteli iz tega lepega gnezda po širnem svetu. Priznam, da sem komaj čakal, da bom končno osmar-ček, sedaj pa vidim, da je to prišlo prehitro.
MITJA VOLČJAK, 8. razred OŠ Bršljin
POTAPLJAL SEM SE
V Strunjanu sem se vključil v potapljaški klub. Prve dni smo vadili v bazenu. Učitelj Dušan nas je učil pravilnega dihanja pod vodo. To mi je kar šlo, več težav pa sem imel s koordinacijo rok in nog. Že naslednji dan sem preplaval pod vodo dve dolžini bazena. Kmalu sem postal pravi potapljač. Okrog pasu smo si pripeli 8-kilogramske uteži, na rame pa 10-kilogramske bombule. To so bombe za zrak. Pod vodo smo bili pol ure. Zadnji dan tečaja smo opravili izpit za priznanje za srebrno zvezdico, kar pomeni, da smo se prvič potapljali v morju. Pod morsko gladino je svet čisto drugačen. Potopili smo se 3,6 metra globoko in tam ostali 21 minut. Drugo leto bom naredil še izpit za zlato zvezdico.
JANEZ MEŽAN, 5. b OŠ Mirna Peč
MOJE POČITNICE
Letos sem bil kar doma. Pomagal sem mamici in očiju. Zelo veliko sem se igral. Bil sem zelo vesel, ko je prišla Suzana. Z njo sem se igral. Tako so minile počitnice in že je zazvonil zvonec.
RAJKO MEH, 1. razred OŠ Krmelj
POLICIJSKI HELIKOPTER PRI NAS
V torek, 9. septembra, nas je obiskala policija in njihov že 10 let stari helikopter. Ob pristanku nas bi zaradi premočnega vetra kmalu odpihnilo. Helikopterje namenjen predvsem reševanju. Prejšnji teden so bili s helikopterjem na Dunaju in rešili dečka, ki ima raka. Veliko so pomagali tudi gorskim reševalcem. Helikopter ima dva motorja in je eden največjih. Na uro porabi 350 litrov bencina. Rezervoar sprejme 2000 litrov bencina. Doseže največjo hitrost 300 km/h. Vozniki imajo med letenjem na ušesih slušalke. Ker so imeli malo bencina, so lahko popeljali le nekatere. Upam, da bodo rešili še veliko človeških življenj in da nas bodo še kdaj obiskali in še druge popeljali v višave.
RUDI KIRAR, 5. b OŠ Mirna Peč
“NAPOLEONI” NA NAŠI ŠOLI
V torek, 16. septembra, smo imeli le dve uri pouka, potem pa smo se zbrali v telovadnici. Deklice smo se postavile spredaj. Potem so prišli na oder ljubljenci vseh mladih Slovenk - Napoleoni. Dekleta iz sedmega razreda so izdelala plakat in imele s seboj plišaste igračke. Pri prvi pesmi še nismo bile tako pogumne, da bi pele, potem pa smo se sprostile in uživale. Pele smo vse punce, nekete-re glasneje, druge tišje. Po koncertu so člani skupine v garderobi dajali slike z avtogrami članov skupine Napoleon. Lahko pa smo kupili tudi kaseto ali CD.
ANJA PLOJ, 6. a dopisniški krožek OŠ Mirna Peč
GOZDA POT
V torek smo imeli naravoslovni dan. Z avtobusom smo se pripeljali do Pišec, kjer nas je čakal gozdar. Peš smo se napotili od Pišec do Orlice. Najprej smo prispeli do domačije Maksa Pleteršnika. Mimojezer-ca smo prišli v gozd. Med potjo je gozdar nabiral vejice, da bi izvedel, ali poznamo drevesa, ki rastejo v naših gozdovih. Prispeli smo do parka, ki je zasajen okrog gradu. Gozdar nam je povedal, da je mogočno drevo sekvoja visoko 53 metrov. Odšli smo naprej in se ustavili pri drevesu, ki smo mu z gozdarskim pripomočkom izmerili debelino in višino. Po obronkih Orlice smo prispeli do lovske koče. Videli smo tudi krmišče za divje prašiče, s katerim lovci preprečujejo škodo na njivah.
JASNA SLEMENŠEK, 4. razred OŠ Blanca
VIDELA SEM PARIZ
Že v začetku počitnic sva se z očijem dogovorila, da bomo obiskala glavno mesto Francije - Pariz. Kmalu je prišel težko pričakovani trenutek. Ž letalom sva z Brnika jn preko Nemčije prispela v Pariz. Že prvi dan sva si ogledala mestne znamenitosti. Največja je gotovo Eifflov stolp. Visok je več kot 300 metrov. Do njegovega vrha pelje dvigalo. Kadar piha veter, se stolp ne vrhu rahlo ziblje. V srednji etaži je tudi originalni kip Eiffla in Edisona, ki sta skonstruirala stolp, od koder je čudovit razgled na okolico. Pariz je pretkan s podzemno železnico. Trgovine so velike in v eni trgovini lahko kupiš vse, od morskega psa do avtomobila. Žal sva bila v Parizu le tri dni. Upam, da se še vrnem tja.
SIMONA FABIJAN, 7.b - _ novinarski krožek OŠ Dolenjske Toplice
ATLETSKI MITING V BREŽICAH
10. septembra je na stadionu v Brežicah potekal atletski miting. Prišlo je kar veliko tekmovalcev, celo iz Hrvaške. Atleti do 8. razreda smo lahko tekmovali le na 60 metrov. Prav na štartu je zapihal veter, a sem bila kljub temu prva. Z uvrstitvijo sem bila zadovoljna, a s časom ne preveč. Moj osebni rekord je 8.21, tam pa sem tekla 8.69. JASMINA KLAKOČER, 7. razred OŠ Koprivnica
• Velik človek je tisti, ki v sebi ohrani otroško srce. (Legge)
Dobili prizidek
Lansko leto je bilo v šoli kar malo pretesno. Nekaj razredov ni imelo matične učilnice ali pa so si jo delili. Imeli smo zelo majhno garderobo, ki nam ni bila všeč, saj je bila pretesna. Malicali smo v učilnicah, ker jedilnice ni bilo. (Anja, 7.e) Med počitnicami sem se večkrat peljala mimo šole in ugotavljala, da prizidek raste. (Leja, 7,e)
Razganjalo nas je od radovednosti, kaj se skriva za zidovi novega dela šole. Moram pa povedati, da bi bila še bolj zadovoljna, če bi zgradili še šolo v Mrzli dolini. Privoščila bi jo vsaj tistim otrokom, ki so še v vrtcu. (Romina, 7.e)
Na nek način sem ponosna, da hodim v šmihelsko šolo, in zdi se mi, da ni lepše šole od naše. (Petra, 7.a)
Moti me bakrena streha raznih oblik, ker vem, da je to zelo zelo drago in si tega ne bi smeli privoščiti. (Urban, 7.a) Mislim, da seje splačalo potrpeti in da so nas lepo presenetili, vendar pa ostaja neizpolnjena želja o novi telovadnici, ki je ne bodo zgradili v času našega šolanja. (Petja, 7.e)
LITERARNO-NOVINARSKI KROŽEK OŠ Šmihel, Novo mesto
Mladina v Stični
Kar 10 tisoč ljudi
V soboto, 20. septembra, je bilo 17. vseslovensko srečanje mladine v Stični. Na odprtem dvorišču pred samostanom se je zbralo okrog deset tisoč ljudi, ki so se hoteli poučiti o veri in krščanskem življenju. Na začetku je imel kratek pozdrav nadškof in metropolit dr. France Rode, program pa je presenetljivo dobro povezoval Jure Sašek. O Fatimi in njenem sporočilu nam je spregovoril opat dr. Anton Nadrah.
Med vsemi pozdravi, govori in mislimi smo vsi skupaj veliko prepevali. S pesmijo, besedo in koreografijo so se predstavile tudi skupina Skala, Skupnost krščanskega življenja, Sončna pesem in Škofijska klasična gimnazija. Nadvse pa nas je prevzel smešni Guy Gilbert. Med mašo so peli Čuki, ki so nas ob koncu celotnega programa zabavali in razveselili še s svojim koncertom. Z njim so vse še bolj popestrili in mladino na srečanju v Stični spravili v vzdušje, ki se ga ne da opisati. To si morate naslednje leto tudi sami ogledati in dožitevi v sebi. MELITA NAŽLOVAR, 8. razred
literarno - novinarski krožek OŠ Veliki Gaber
Zbogom orožje ■ mir za vse ljudi sveta
Nekateri ljudje si težko predstavljajo svet brez orožja in sploh ne vedo, kaj pomeni mir. Življenje brez orožja bi bilo boljše in zanimivejše, še posebej za otroke, ker bi se lahko brez strahu pred bombnimi napadi ali pred drugim nasiljem igrali na dvoriščih ali travnikih. Spoznali bi, kaj pomeni beseda mir.
Svet nima miru samo zaradi človekovega pohlepa po denarju. Človek uničuje naravo samo zaradi denarja, pri tem pa sploh ne opazi, da jo uničuje, ker je preveč zatopljen v svoje misli o tem, koliko bo zaslužil in koliko ljudi pobil. Če ne bi porabil vsega denarja za orožje, bi bili ljudje enakopravni in ne bi bilo razlik med revnimi in bogatimi. Ves denar, ki ga človek porabi za orožje, bi lahko darovali revnim ljudem in revnim državam. Te bi ga lahko podarile posameznim tovarnam, da bi ljudje več zaslužili.
Če bi se vse to uresničilo, bi bili ljudje veliko srečnejši, kot so zdaj. Nekateri tega očitno še vedno ne vedo. Da bi se vse to res zgodilo, ni veliko upanja. Toda upanje ni greh, mar ne?
KLAVDIJA GODLER, 7. a Novinarski krožek, Artiče
S športnega dne
•	Pri Gospodični smo očistili potoček.
•	Všeč mi je bilo, da smo se med potjo veliko pogovarjali.
•	Na vrhu me je pogrel topel čaj. Moram pa priznati, da so nekateri učitelji, kadar niso v šoli, kar zabav-ni.
•	Vse učiteljice so šle počasi.
•	Bilo mi je lepo in mislim, da takšnih športnih dnevov res manjka, saj smo bili sproščeni, ker ni bil tekmovalni dan.
•	Motile so me blatne poti in drseče kamenje, ker nisem imel primerne obutve.
•	Izvir Gospodična nas je pomladil in nam dal nove energije za na pot.
•	Z Erikom sva se zapodila v strmino. Kmalu so se nama pridružili Danijel, oba Kristjana in Darko. To je bil super občutek, ko ti srce kar skače in misliš, da bo š vsak čas padel.
UČENCI LITERARNO -NOVINARSKEGA KROŽKA OŠ Šmihel
<o	A
o
r
o
o **
O
*cev a
® (068) 324-377
Naši lj	ubl	jenci v	poletnem času
Dobro je poznati nekaj osnovnih vedenjskih lastnosti hišnih prijateljev*			
Hišni ljubljenci so prisrčna bitja in njihova bližina nas vse leto spravlja v dobro voljo in nas pomirja. Nešteto je razlogov, da si omislimo ljubljenca: družabništvo, stik, toplina, naklonjenost, zabava, veselje in še veliko več. Pri tem nikakor ni vseeno, s katero živaljo se bomo družili - s psom ali z mačko, s papagajem ali kanarčkom, z morskim prašičkom ali ribo. Dvo- in štirinožci si morajo ustrezati po značaju in izpolniti se morajo obojestranska pričakovanja.
Psi potrebujejo stalno pozornost in če so ves dan sami v hiši, so pravi reveži. Le zelo redke pasme se zadovoljijo s priložnostnimi sprehodi do ceste in nazaj. V nasprotju s psi mački čisto dobro snajajo doma sami. Čas si preganjajo z igro in dolgotrajnim dremanjem. Njihovo potr.ebo po druženju z ljudmi zadovolji že ena ura večernega igranja. Kdor pa niti toliko časa nima, je bolje, da se ne odloči za tovrstnega hišnega ljubljenca.
Tudi po značaju si pes in mačka nista enaka. Pesje s podrejenim položajem čisto zadovoljen, le razmerja morajo biti trdno postavljena. Zato ga je tudi lahko vzgajati in je srečen, če lahko ugodi svojemu gospodarju. Pri mačku pa je ravno obratno. Njihovi ljubitelji v šali pripovedujejo: Ni človek vzel mačka k sebi in ga udomačil, ampak je “sobni tiger” tisti, ki je človeku milostno dovolil, da
živi z njim. No, tako hudo spet ni, nekaterih pravil igre mačko lahko naučimo, seveda če smo pripravljeni upoštevati njena nagnjenja. Medtem ko so psi vedno pripravljeni na igro, so mačke bolj svojeglave in same določajo čas in trajanje druženja s človekom. Če jih pozabimo pobožati, to same zahtevajo in v znak zahvale zadovoljno zapredejo.
Predvsem ljudje, ki živijo sami, znajo ceniti, da je v stanovanju poleg njih še kakšno živo bitje. Kdor poleg tega hoče še čuvaja, potrebuje psa. Pravi lastniki dobro poskrbijo za svojega psa. Vsak dan jim zamenjajo vodo, jih dobro nahra-
nijo in redno pospravljajo pasje iztrebke. Če nimamo priložnosti za sprehode v naravi, moramo psa vzgojiti tako, da opravi potrebo v cestni jarek. Občasno je slišati pozive, da bi v mestih morali postaviti pasja stranišča, kar pa zaradi higiene ne pride v poštev. Lastnik psa je odgovoren za to, da počisti iztrebke, zato naj vzame na sprehod lopatko in vrečko. Na tujem so na razpolago avtomati, kjer za majhen denar lahko dobimo kartonasto lopatko in plastično vrečko. Zgled, ki bi mu bilo dobro slediti tudi pri nas, saj si želimo vsi čisto mesto.
Društvo za odgovoren odnos do malih živali
“FUJ TO, PIKI!” - Veliko pozornosti in igre je treba nameniti zlasti mladim psičkom.
CNA ŠA ZGODBA
ione
bfPflčfv sin
Spomin mi sega tja v davne dni pred več kot 60 leti, ko sem kot otrok obiskoval drugi razred osnovne šole. Kako je bilo takrat, ne bi natanko opisoval, vem le to, da nam je bilo lepo, pa čeprav smo otroci bajtarjev in dninarjev živeli v primerjavi z današnjimi časi v pravi bedi in pomanjkanju. Vaška šola je stala na hribčku zraven cerkve, od koder se je videlo daleč po dolini do mogočnega gradu in čez reko na žago, ki je nekaterim srečnežem dajala kruh, višje pa so bili temni gozdovi, ki so prav tako dajali delo precejšnjemu številu gozdnih delavcev.
Zadnji dan v šolskem letu so delili spričevala. Zelo smo se jih veselili, pa tudi počitnic in brezskrbnih dni do jeseni. Stari učitelj je vsakega izmed nas poklical po imenu, da je prišel h katedru po drobno knjižico, v kateri je bila zapisana šolska uspešnost. Klical nas je po abecednem redu. Bil sem med zadnjimi. Ko sem pogledal v knjižico, sem prizadeto opazil, da sem izdelal le z dobrim uspehom. Pričakoval sem vsaj prav dobrega. Pisal sem najboljše slovenske naloge v razredu, prav dober sem bil v zemljepisu, odličen pri verouku. Katehet mi je pred počitnicami celo dal drobno knjižico, da bi se iz nje učil za ministranta. Vendar moje prizadevanje in znanje očitno nista bila dovolj, da bi izničila usodnost tistih besed v spričevalu, ki so govorile, da je moj oče po poklicu berač.
Kdor ima srce in pozna otroško dušo, ve, kako so me takrat s tem pripisom ranili. Iz oči so se mi ulile solze in tekle v potokih. Da me ne bi videli in slišali drugi, sem se zatekel v gozd pred našo kočo. Tri dni se nisem prikazal materi, ki me je s sosedi vsa zaskrbljena iskala...
Danes so na čakanju, kot pravimo, mnogi Slovenci, ker ni dela. Pa ti dobijo, če ne drugega, vsaj za kruh. V času mojega otroštva tega ni bilo in ljudje brez dela in sredstev za preživljanje so si morali vsakdanji kruh včasih tudi priberačiti. Moj oče med berače ni prišel po svoji krivdi. Odšel je v daljno Ameriko, da bi v obljubljeni deželi obogatel, a so se mu vsa lepa upanja in tudi lepe možnosti sesule, ko se mu je med jezdenjem ubila zaročenka Avgusta, hči bogatega trgovca z živino. Od žalosti je zapustil Ameriko in se vrnil v svojo domovino z upanjem, da bo tu dobil delo, saj je imel močne
roke, velike kot dve lopati. Poročil se je z vdovo, ki je takrat že imela dva majhna otroka, mojo materjo. Za hip se mu je nasmehnila sreča, da je dobil delo pri gradu, vendar to ni trajalo dolgo. Ko še nisem prijokal na svet, je že bil ob delo, ker so ob volitvah delavci volili “napačno"stranko. Delodajalci so se jim maščevali in ure take odpustili. Med njimi je bil tudi moj oče. Za nameček pa je propadla še hranilnica, v katero je oče naložil prihranke iz Amerike. Tako se je čez noč znašel na beraški palici.
In tudi meni so se kot očetu podirali vsi upi. Počutil sem se, kot da sem zaznamovan na čelu in da se jasno vidi, da sem beračev sin. Lahko sem pisal še tako odlične naloge in bil pri verouku za vzgled drugim, ministrant nisem bil nikoli, pa čeprav sem se na pamet naučil vse besedilo iz drobne ministrantske knjižice. Le redke so bile izjeme, ko so beraški sinovi postali kaj več v življenju.
Vsake počitnice sva z očetom nabirala po gozdovih, sadeže narave. Če je bila narava radodarna, se je dalo s tem kar dobro zaslužiti. Komaj je minil en sadež, se je že lotil drugega. Še danes ga vidim, kako si je z različnimi zelišči mazal roke, okrvavljene od smukanja robidovja; žakljevinaste rokavice niso mogle zaščititi rok pred drobnimi trni. Najbolj sem bil vesel, ko sva nabirala borovnice. Za nabiranje teh gozdnih sadežev je oče napravil poseben uspešen nabiralnik.
Oče me je tako učil spoznavati gozd, za ljudi je pa dejal: “Nič ne maraj, moj sin, na drugem svetu čaka vse pravično plačilo!" Ko sem ga vprašal za bogatine, ki nama pri neki hiši niso dovolili, da bi si natočila vode v “putrih” mi je rekel: “Sin moj, tudi ti bodo prejeli svoje plačilo. ”
Vandrovskih potov sva imela dosti. Tudi žandarji so naju včasih ustavili, a je oče segel po knjižico, ki jo je imel zavito v platneno vrečico, in pred njimi sva imela mir. Po številnih dogodivščinah v očetovi družbi sem se moral vrniti domov k materi, ki je ravno tisti čas dobila začasno delo.
Retino sem vsako nedeljo zahajal v cerkev, kjer smo otroci klečali od spomladi do jeseni na golem kamnu okoli oltarja. Leseni pod so dali u cerkev šele na zimo. Kot otrok sem opažal, da še u cerkvi nismo vsi enaki. Če smo pokopali reveža, je bil obred hitro končan, če pa je umrl bogatin - za bogatine smo imeli velike kmete ali uradnike - je bil pogreb nadvse slovesen, da sem več dni bil pod opojnim vonjem kadila. Tako je bilo takrat.
ZAKON O VARSTVU POTROŠNIKOV
Zagrožene visoke kazni za prekrške
Vse razvite zahodnoevropske države imajo varstvo potrošnikov zakonsko urejeno, v nekaterih državah imajo na tem področju že dolgoletno tradicijo, na primer v Združenih državah Amerike, kjer imajo zakon o varstvu potrošnikov že od leta 1913. Pri nas takšnega zakona še nimamo, če bo šlo vse po sreči, pa ga bomo dobili še letos. Za čimprejšnji sprejem omenjenega zakona pa se še posebej zavzema Urad za varstvo potrošnikov pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, ki je tudi sodeloval pri njegovi pripravi. Do sedaj so pri nas varstvo potrošnikov, bolje rečeno kupcev, urejale splošne norme pri prodaji blaga in storitev, z novim zakonom pa je v ospredje postavljen potrošnik, ki ga hoče v celoti zaščititi. O tem, katere so tiste najpomembnejše novosti, ki jih prinaša novi zakon, smo se pogovarjali z direktorico Urada za varstvo potrošnikov dr. Vido Čadonič - Špelič.
“Pri nastajanju zakona smo se zgledovali po podobnih evropskih zakonih. Letos maja so ga pregledali tudi strokovnjaki iz Evropske skupnosti, ki so menili, da je to eden izmed najbolj usklajenih evropskih zakonov na področju varstva potrošnikov,” je povedala dr. Čadonič - Špeličeva. Zakon pravi, daje potrošnik fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve predvsem za osebno uporabo ali uporabo v svojem gospodinjstvu. V njem pa je tudi zapisano, kar se bo morda komu zdelo samo po sebi umevno, daje podjetje s potrošniki dolžno poslovati v slovenskem jeziku in pri pisnih sporočilih uporabljati celotno ime svoje firme ali sedeža. Znan je primer, ko so v Ljubljani v trgovini Bauhaus na začetku ljudem stregle nemško govoreče prodajalke, pa pravzaprav za sankcioniranje tega nismo imeli ustreznega zakona.
Končno red pri oglaševanju?!
V zakonu je natančno opredeljena odgovornost za izdelek. Za morebitno nastalo škodo je odgovoren proizvajalec izdelka in je dolžan škodo povrniti; če proizvajalca izdelka ni mogoče ugotoviti, pa se za proizvajalca šteje vsak dobavitelj. “Zanimivo je, da je izdelek po tem zakonu vsaka premična stvar, tudi če je del druge premične stvari ali je povezana z nepremično stvarjo vključno z elektično energijo,” razlaga direktorica. Oškodovanec bo moral napako ali škodo dokazati,
proizvajalec pa je za škodo odgovoren 10 let od dneva, ko je izdelek dal v promet.
Zakon ureja tudi do sedaj še popolnoma neurejeno področje, to je oglaševanje, in pravi, da oglaševanje blaga in storitev ne sme biti nedostojno ali zavajajoče in mora biti v slovenskem jeziku. “Pri nas je tako nedostojnega kot zavajajočega oglaševanja precej, zato sta v zakonu ti dve kategoriji posebej obdelani. Nedostojno oglaševanje blaga in storitev pomeni, da oglas vsebuje žaljivo vsebino ali pa bi lahko bila žaljiva za potrošnike, bralce, poslušalce in gledalce, ali sestavine, glede katerih so ali bi lahko bila mnenja deljena. Zavajajoče oglaševanje pa je kakršnokoli oglaševanje, ki na kakršenkoli način zavaja ali pa bi lahko zavajalo potrošnika, pri tem pa izkorišča njegovo neizku-
Dr. Vida Čadonič Špelič
šenost in neznanje,” pove direktorica. Mnenja o tem pa bo dajala oglaševalska zbornica.
Jamstvo tudi za rabljeno blago
V poglavju, ki govori o garanciji za brezhibno delovanje stvari - to področje je bilo do sedaj še najbolj urejeno - je zanimiva novost, ki pravi, da minister, pristojen za določeno področje, lahko s posebnim predpisom določi, da je potrebno izdati garancijo tudi za rabljeno tehnično blago,
npr. za prodajo rabljenih traktorjev ali avtomobilov.
Ker imamo ljudje v vsakdanjem življenju pogosto opravka z najrazličnejšimi pogodbami, je po-mebno poglavje novega zakona o varstvu potrošnikov tudi poglavje, ki govori o pogodbenih pogojih. To pravi, da pogodbeni pogoji zavezujejo potrošnika le, če je bil
*	Urad za varstvo potrošnikov pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj je bil ustanovljen pred tremi leti, do lanskega septembra je naloge s tega področja opravljal sektor za trgovino pri tem ministrstvu. Sedež urada je na Kotnikovi 5 v Ljubljani. Urad je odgovoren za oblikovanje in izvajanje politike varstva potrošnikov, od vzgoje, izobraževanja do informiranja in svetovanja potrošnikom. V program dela pa vključuje tudi zunanje sodelavce: Zvezo potrošnikov Slovenije, Zavod za varstvo potrošnikov, Turistično zvezo Slovenije in Društvo za varstvo potrošnikov iz Celja.
pred sklenitvijo pogodbe seznanjen z njihovim celotnim besedilom. “Podjetje pa ne sme postavljati pogodbenih pogojev, ki so nepošteni do potrošnika, v takem primeru je pogodba nična,” pove direktorica.Zelo podrobno je opredeljena tudi prodaja blaga in opravljanje storitev, ki jo mora podjetje opravljati vsem potrošnikom pod enakimi pogoji. “Cena blaga ali storitve pa mora biti označena v tolarjih, kar je zelo pomembno, saj se pri nas pogosto
*	Dr. Čadonič Špeličeva je še povedala, da seje financiranje svetovalne dejavnosti uredilo, pogodbe so podpisali s tremi že prej omenjenimi zunanjimi sodelavci. Novomeško pisarno, kije bila čez poletje zaprta, pa je v upravljanje dobil Zavod za varstvo potrošnikov, nekdanji Domus. Pisarna na Novem trgu 6 poleg turistične informacijske pisarne je odprta ob ponedeljkih od 15. do 18. ure in ob sredah od 8. do 12. ure. Dosegljivi pa so tudi na telefon: (068) 317-289. Brezplačno pravno pomoč nudijo potrošnikom na uradu v Ljubljani.
dogaja, da je zapisana v tuji valuti,” poudari direktorica. Pomebno je tudi določilo, da mora biti vidno označena cena pred znižanjem in po njem, blago pa mora biti ločeno od ostalega blaga v prodaji, prav tako mora biti ločeno tudi blago, ki mu bo kmalu potekel rok
uporabnosti; da je zaradi tega cena nižja, mora biti jasno napisano. Na potrošnikovo zahtevo je podjetje dolžno blago zaviti ali pa obdržati embalažo, če želi tako kupec. Embalaža mora biti zdravju neškodljiva in ne sme zavajati potrošnika. “Potrošnik ima v prodajalni, kjer je blago kupil, ob morebitni napaki na blagu pravico zahtevati, da blago zamenjajo z novim ali pa da mu vrnejo plačani znesek, predvsem slednjega naši trgovci ne počno, ampak od kupca zahtevajo, da si za ta znesek izbere drugo blago v trgovini,” pravi dr. Čadonič Špeličeva.
Visoke tudi mandatne kazni
Več reda bo poslej tudi pri prodaji po pošti in od vrat do vrat. Prodajalec bo v tem primeru moral s kupcem skleniti pogodbo o prodaji. Kupec oz. potrošnik pa bo imel pravico v osmih dneh odstopiti od nakupa oz. še po 15 dneh blago vrniti, če z njim ne bo zadovoljen. “Zakon določa tudi, da turistične storitve lahko opravljajo za to pooblaščene turistične agencije, ker pa je bilo zelo veliko zlorab s področja časovnega zakupa, še posebej določa elemente pogodbe o časovnem zakupu,” pove direktorica. Uresničevanje tega zakona bo izvajala tržna inšpekcija. Nosilci varstva potrošnikov pa so poleg Urada za varstvo potrošnikov še potrošniške organizacije, ki so njihovi zunanji sodelavci.
Zakon določa visoke kazni za prekrške (npr. če podjetje ne posluje v slovenskem jeziku, če pri prodaji blaga ne zagotovi deklaracije, certifikatov, garancijskega lista, tehničnega navodila...), od
300.000	do 3 milijone tolarjev; za lažje kršitve (npr. če cene blaga ali storitve niso označene v tolarjih, če ne upoštevajo označenih cen, če blaga, ki mu bo v kratkem potekel rok, ne ločijo od drugega blaga, če ne izdajo računa...) pa bo inšpektor lahko izrekel mandatno kazen v višini od 100.000 do
200.000	tolarjev. Potrošniške organizacije bodo lahko vložile tožbo zoper podjetje, ki krši splošne pogoje poslovanja. Ugodilna tožba pa bo veljala za vse potrošnike, ki jih je omenjeno podjetje oškodovalo. Zavrnilna sodba ne preprečuje vložitve nove tožbe druge stranke.
Urad predvideva, da bo omenjeni zakon stopil v veljavo še letos.
JOŽICA DORNIZ
USTAVIMO SPOLNO NASIUE!
Stroka o posilstvu v šmihelski šoli
Novo šolsko leto je zopet odprlo rano izpred nekaj mesecev, ko je bila na stranišču šmihelske osnovne šole kruto posiljena takrat še ne 12-letna učenka, ki se je zaradi poškodb zdravila v bolnišnici. Dejanja je bil osumljen 13-letni učenec iste šole. In čeprav je od tistega 26. februarja preteklo že precej vode, danes tako žrtev kot domnevni storilec (krivda mu namreč ni dokazana) še vedno hodita na isto šolo. Problem torej ni rešen na način, da bi bila žrtev zaščitena.
Primer so najprej hitro in učinkovito obravnavali kriminalisti. Zoper domnevnega osumljenca so podali kazensko ovadbo, a ker je romski fant star “šele” 13 let, je torej po pravni terminologiji še otrok, je bil postopek zoper njega ustavljen, saj otrok sodišče ne more obravnavati in proti njemu niti ne more sprožiti kazenskih sankcij. In pri nas še vedno velja, da osumljenec velja za nedolžnega, vse dokler mu krivda ni dokazana s pravnomočno sodbo sodišča. Novomeški primer spolne zlorabe je očitno tudi v Sloveniji prav zato, ker sta tako žrtev kot osumljenec še otroka, nekaj posebnega in menda prvi tovrstni primer pri nas, medtem ko se v
tujini ukvarjajo s podobnimi zlorabami.
In prav to kruto dejanje je bil nujen povod, da se o posilstvih javno in organizirano spregovori tudi na Dolenjskem. Pobudnica za razširjeni sestanek, ki gaje sklicala nekdanja poslanka Sonja Lokarje bila mati žrtve, udeležili pa so se ga šolniki, predstavnica sveta staršev, uslužbenci novomeškega Centra za socialno delo, predstavniki Urada za žensko politiko, ministrstva za šolstvo in šport in ministrstva za notranje zadeve ter drugi.
Prebolela, a ne pozabila
Deklica danes spet hodi v šolo. Ob podpori staršev, učiteljev in prijateljev ter prijateljic ji je uspelo preboleti travme krutega zločina. Sprva je obiskovala le kakšno uro pouka na dan, postopoma pa se je ponovno vživela, in kot pravi ravnateljica šole, je bilo dekletce motivirano za pouk in se je zelo dobro vključilo nazaj.
Vendar pa kljub temu obstaja dvom. Se lahko spolno nasilje ponovi? Kdo bo naslednja žrtev in kdo bo prevzel odgovornost zanjo? Fant, ki sicer ves čas vztrajno
trdi, da tega ni storil, namreč še vedno guli iste klopi in prav zato bi nekateri najraje videli, da bi ga prešolali. “Vseeno mi je, ali je bel ali črn. Če je to storil, ga umaknite iz šole, žrtvi izpred oči,” je bila odločna dekličina mama, ki se ne more strinjati z možnostjo, da bi prešolala hčerko, saj bi morala tako žrtvovati tudijrfljateljstva, stkana v času večletnega šolanja.
Dvom
“Ker ni dokazov o storilcu, tudi ni možno sprožiti postopka za prešolanje,” je dejala ravnateljica, ki je zato, da bi pomagala žrtvi, sodelovala tako s starši, kriminalisti, s svetovalnim centrom, svetom staršev in centrom za socialno delo, tožilcem pa tudi s pravno službo ministrstva za šolstvo, kjer so bili mnenja, da ni materialnih dokazov, na podlagi katerih bi bilo možno sprožiti postopek prešolanja.
Zanimivo je, da je bil domnevni storilec povabljen na pogovor na Center za socialno delo na podlagi govoric po mestu, medtem ko so dobili uradno obvestilo tožilstva šele konec julija na podlagi prošnje. Pogovarjali so se tako
s fantom, ki je dejanje odločno zanikal kot tudi s starši. Vsem trem so odprli možnost, da se obrnejo nanje, vendar pomoči pri njih ni iskal niti domnevni storilec niti starša.
Še več. Tudi starša fanta ne moreta zgolj tiho spremljati obtožb na račun njunega sina, ki je sicer priden, vesten in sposoben učenec. V primeru, da se izkaže, da tega ni storil on, bodo šli v tožbo. Ker fant ni bil še nikoli obravnavan kot problem ali kot vedenjsko moten, ga niti ni možno dati v prevzgojni dom, kot bi nekateri najraje storili. Tja bi ga lahko dali le, če bi se s tem strinjali tako starši kot on. In spet smo v začaranem krogu. Zakaj bi le šel, če morda tega on ni storil oziroma bi na tak način pravzaprav potrdil dejanje.
Včasih je kak primer tudi nerešljiv in novomeški je tak. Žal. In to zaradi zakonodaje, ki določa mejo odgovornosti pri 14 letih. Vendar pa tudi v primeru, da bi bil storilec že star 14 let, bi bil verjetno deležen zgolj ukrepa strožjega nadzora socialnega skrbstva, čeprav bi lahko še vedno hodil v isto šolo.
Zakonodaja je takšna, kot je, vendar spremembe meje ne bi bile smotrne, saj bi, kot je na sestanku dejala sklicateljica Šonja Lokar iz ženskega foruma pri ZLSD, bi se s tem vrnili v tako restriktivne čase, ko so obešali celo 7-letne otroke. Morda pa bi veljalo razmisliti o predlogu, da bi sodišče kljub nedopolnjenim 14. letom osumljenca ugotovilo krivdo, le da kazenskih sankcij ne bi izvedlo.
Primer ni osamljen
Prepričanje, daje zloraba deklice osamljen primer, je zmotno. Že podatek, da je bilo v Sloveniji v zadnjih 16 letih zabeleženih 1.463 spolnih napadov na osebe, mlajše od 14 let, od tega 81 na območju UNZ Krško in 62 na območju, ki ga pokriva UNZ Novo mesto, kaže, da ne smemo zatiskati oči pred zlorabami otrok. Še huje je to, da večji del zlorab sploh ni odkritih, saj se še do nedavnega o spolnem napadu na otroka skorajda ni govorilo. Nekatere tuje raziskave odkrivajo, daje bilo v otroštvu zlorabljenih kar petina deklic in skoraj desetina dečkov.
Zaradi molka, ki je ovijal ta problem, so dejstva težko prihajala v javnost, zato so se razvile tudi nekatere zgrešene predstave, katerim ni nihče oporekal. A molk je pretrgan, ljudje se vse bolj zavedajo dejstev ter posledic takšnega nasilja in mnoga stara, zgrešena pojmovanja izginjajo. Tako je že dalj časa znano stališče, da je “nevarnost pred bolnim in
perverznim neznancem” v zakotni temni ulici le majhen del problema in da gre kar v 85 odstotkih primerov spolnega napada na otroka za sorodnike, družinske prijatelje ali nekoga, ki ga otrok pozna in mu zaupa. Običajno so storilci povsem navadni ljudje.
Ker se v javnosti o spolnih zlorabah vse več piše in govori, je število odkritih zlorab večje, saj tudi žrtvam uspe premagati strah, zaskrbljenost, občutek krivde in sram ter storilce pogosteje prijavijo kot pred desetletji. In čeprav je opazno, da so se še najbolj osvestili storilci, se tudi predsodki, ki so žrtve običajno zavezali molčanju, razblinjajo. Res, da v Sloveniji nimamo mreže javnih služb za preprečevanje zlorab in se s posameznimi primeri običajno ukvarja vsaka za to problematiko pristojna inštitucija posebej, je pa tudi na tem področju opazen napredek. Na Dolenjskem na primer je bil prav šmihelski primer povod, da se je oblikoval razširjen strokovni tim, ki je povezal strokovnjake, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki posilstva. Delo tima je sicer še v povojih, a premika se vendarle.
Čeprav nobeno kriminalno dejanje ni povezano s tolikšno mero dvomov in natančnega preverjanja kot prav posilstvo in čeprav prav to spada med zločine z najvišjo stopnjo oprostitev, je prav odkrit pogovor, pomoč ter zaupanje žrtvi nujen korak na poti preprečevanja spolnih zlorab.
TANJA GAZVODA
O OTROKOVIH PRAVICAH
Pri nas izhajamo iz pravic staršev
Pri nas so starši skoraj izključni varuhi pravic svojega otroka pa tudi institucije praviloma ne uveljavljajo pravic otroka neposredno zanj, ampak preko staršev. Kaj pa v primeru, ko starši ne znajo, ne zmorejo zaščititi otrokovih interesov, ali v primeru, ko so interesi staršev v nasprotju z interesi otrok? V takih primerih je pravica otroka podrejena pravici staršev. In čeprav je Slovenija dosegla visoko raven varstva pravic otrok, v praksi otrokove pravice niso vedno zaščitene. Kje so največje pomanjkljivosti pri uresničevanju otrokovih pravic, so minuli konec tedna govorili in razpravljali strokovnjaki iz različnih področij, ki spremljajo otroke, na strokovnem posvetu, ki sta ga v hotelu Krka v Novem mestu organizirala Socialna zbornica Slovenije in Slovenski odbor za Unicef.
Posvet, ki se je začel v sredo popoldan, so pričeli učenci iz osnovne šole Salek iz Velenja, ki so uresničevanje otrokovih pravic pokazali z igro. Sledil je pozdravni govor novomeškega župana Francija Koncilije, ki je poudaril, da se prav v odnosu starejših do otrok zrcali civilizacija človeštva. Zbrane je pozdravila tudi državna sekretarka za družino pri ministrstvu za delo družino in socialne zadeve Helena Kamnar, in dejala, da bodo ugotovitve s tega posveta v pomoč pri spremembah in dopolnitvah družinske zakonodaje. Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je posvet na temo otrokovih pravic pohvalil in poudaril, da se mora tudi naša zakonodaja prilagoditi ratificirani konvenciji o otrokovih pravicah, ki v preimerjavi z našo zakonodajo izhaja iz pravic otroka, ne pa iz pravic staršev. Navedel je nekaj primerov,
kjer so otroci pri nas še posebej nezaščiteni, npr. v postopkih ločevanja staršev, v postopkih, ko so otroci žrtve kaznivih dejanj, ko so zlorabljeni, trpinčeni, zanemarjeni.
Na tridnevnem posvetu so poleg predavanj strokovnjakov
• Po zaključku posveta .v petek popoldan so v Novem mestu ustanovili še regionalni odbor Unicefa za jugovzhodno Slovenijo, ki bo na jem območju deloval v dobrobit otroka in družine z raznimi izobraževalnimi akcijami, pridobivanem prostovoljcev, okroglimi mizami ipd. Začasno bo sedež regionalnega odbora na Novem trgu 6, tel.: (068)317-157.
tako s pravnega kot socialnega področja organizirali tudi štiri delavnice na temo rejništva, posvojitve in skrbništva, institucionalnega varstva otrok in
* Konvencijo o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina združenih narodov novembra 1989, je do sedaj ratificiralo že 190 držav. Izhodišče tega dokumenta so človekove pravice. Konvencija obvezuje države podpisnicem, da morajo v prvi vrsti poskrbeti za preživetje, zaščito in razvoj otrok.
razmerja med otroki in starši. Iz zaključkov delavnic so pripravili zaključni dokument strokovnega posveta, ki ga je na koncu posveta predstavila predsednica Socialne zbornice Slovenije Zora Tomič.
“Ta posvet je združil različne strokovnjake in ustanove, ki se srečujejo pri delu z otrokom, pripomogel pa naj bi k učinko-
vitim spremembam družinske zakonodaje v skladu z evropskimi tendencami in s konvencijo združenih narodov o otrokovih pravicah. Otrok mora postati subjekt prava, omogočiti mu je treba sodelovanje v vseh postopkih, ki se tičejo njegovega položaja, zato pa mora biti jasno opredeljena odgovornost posameznih organov. Vnesti je treba nove metode dela, ki spoštujejo otroka in starše in rešujejo krizna vprašanja na bolj human način za otroka. V primeru grobih kršitev njegovih pravic bodo morale zadolžene službe hitro in učinkovito ukrepati. Vsi smo tudi menili, da mora imeti v takih primerih otrok zagovornika, to pa naj bi bila oseba, ki je strokovno usposobljena in neodvisna od institucij in etično neoporečna,” je povedala Tomičeva.
JOŽICA DORNIŽ
Valentin Pečaver
KAJ JE SPORNO - VPodhosti je med Pečaveijevimi in Mihaličevimi prišlo do spora zaradi greznice, ki naj bi zamakala na sosedovo, zaradi sporne škarpe, ki naj bi bila preblizu meje, in zaradi hleva z garažo, ki je menda prav tako preblizu meje. (Foto: T. G.)
Grenka jesen življenja na deželi
Zora Tomič
Iskrice
•	Smo v slepi ulicijn čakamo, da bo spregledala. (Žarko Petan)
•	Beseda je bila dana človeku, da z,njo skrije misel. (Malagrida)
•	Če bi bog živel na zemlji, bi mu ljudje razbili okna. (Zidovski)
•	Največja umetnost je pisati za ljudstvo in inteligenco hkrati. Sto doktorjem govoriti ni težko; sto kmetom lepo govoriti je višek umetnosti. (Finžgar)
•	Prvi pogoj za enotnost je nevednost. (Žarko Petan)
•	Če menjaš prepričanja kakor obleko, jih lahko večkrat uporabiš. (Vauvenargues)
•	Če jih ne moreš prepričati, jih zmešaj. (Truman)
•	Nič ni tako poniževalno, kakor večni strah za vsakdanji kruh. (Maugham)
POSVET O OTROKOVIH PRAVICAH - Začetka posveta sta se med * Ne verjenute besedam ne svo-drugim udeležila tudi varuh človekovih pravic Ivo Bizjak in državna sek- ^jZintlriim 'delom'(TolZj)
retarka za družino Helena Kamnar. (Foto: J. D.)
svojim in tujim delom. (Tolstoj) • Jezik je zelo dobra stvar, samo če ni ženski. (Dickens)
Valentin, Dolenjec po rodu, in Marija Pečaver, sicer Štajerka, sta se po 35 letih bivanja v Ljubljani odločila, da bosta jesen življenja preživela na deželi, v kraju, kjer je bil prej doma Valentin, ki je danes 80-odstotni invalid - v Podhosti. Hišica v Topliški dolini je postajala vse lepša in vse bolj urejena, tudi vaščani so bili prijazni in prijetni.
In potem se je leta 1982 v Dolenjskem listu pojavi nepodpisan prispevek z naslovom Greznica ogrožala vodo, v katerem sta bila Pečaverjeva obtožena, da sta “zgradila greznico, vendar nista upoštevala nobenih papirjev, pač pa sta greznico naredila na nedovoljen način in na nedovoljenem mestu. Nad glavnim vodovodnim ožiljem Podturn - Soteska, ki je krožno povezano po vsej Topliški dolini, sta naredila dolg 2 metra visok oporni zid, na katerega sta prizidala greznico z odtočnimi cevmi. Fekalije so se torej stekale v zemljo in polzele mimo plastične vodovodne cevi naprej v zemljo...” je pisalo v Dolenjcu, kjer je neznani avtor opozarjal, da bi v primeru, da bi počila plastična cev, lahko prišlo do okužbe celotne doline.
Pečaverjeva je takšno pisanje prizadelo, posebno še zato, ker je bilo popolna laž, saj sta imela za greznico vse potrebne dokumente in dovoljenja. Njihova hiša je namreč ena redkih, ki ima celo 2-prekatno greznico, zakonca pa tudi redno skrbita za praznjenje. “Takrat sva takšne obtožbe prebolela, saj sva bila oba bolj pri zdravju, zato niti nisva odgovarjala neznanemu avtorju,” pravi Valentin, čeprav sta že takrat vedela, kdo je zakuhal takšno pisanje.
V tolažbo so jima bile ugotovitve inšpektorjev, ki so napravili natančen ogled kmalu zatem, zaradi česar je bilo potrebno celo ponovno prekopavanje dvorišča. Inšpektorji so ugotovili, da greznica “ni zgrajena na vodovodnem omrežju, da vodovod poteka tri metre nad greznico, na višje ležečem terenu, to je med stanovanj-
sko hišo in greznico, ki je zgrajena na nasipu ob opornem zidu”.
Kako soseda postaneta sovražnika
A zadeva se ni umirila, prav nasprotno. Sosed Jože Mihalič je pod njimi začel graditi hlev na njivi, ki jo je pred nekaj leti še dodatno povečal za garažo, novogradnja pa stoji le dobra dva metra od Pečaverjeve parcele. In takrat se je začelo tudi vztrajno spodkopavanje škarpe (za škarpo ima Pečaver dovoljenje), ki je danes tudi zaradi namernega odvoza zemlje na tleh gleda ven več kot meter, in tako se zgodi, da na Mihaličevo parcelo pricurlja tudi kakšna kaplja vode (ali greznice, kot pravi Jože Mihalič), medtem ko je ob deževju njegova zemlja ob hlevu blatna predvsem zaradi žlebov, ki so speljani kar na dvorišče.
Valentin je bil od soseda Mihaliča deležen hudih ponižanj, težkih in grdih besed, ki so žal pustile posledice tudi na njegovem zdravju. Dvakrat je namreč že preživel možgansko kap in vsako razburjanje je zanj lahko usodno, zato se je tudi odločil, da o težavah s sosedom javno spregovori. Ta mu namreč obljublja, da mu bo zaprl pot do hiše, čeprav ima pravico do uporabe poti, saj v nasprotnem primeru sploh ne bi mogel dobiti gradbenega dovoljenja.
Valentin in Jože sta se sprla tudi pred mesecem dni in takrat je Valentin Jožetu zagrozil, da ga bo ustrelil. “Nekako sem ga moral prestrašiti, čeprav svoje pištole, za katero imam dovoljenje, že več let nisem videl, ker jo je žena spravila,” pojasnjuje Valentin, zaradi česar se bo moral zagovarjati pred pristojnimi službami, prav tako pa tudi Mihalič, saj je objekt res sporen.
Kot je povedal Janez Železnik iz inšpektorata za okolje in prostor iz Novega mesta, je Mihalič dobil dovoljenje le za prvoten objekt, ki je najprej meril 4x6
metrov, za povečanje pa ga nima in bo verjetno dobil odločbo o odstranitvi. Objekt je namreč sporen tudi zato, ker je preblizu sosedu. Če bi šlo za manjšo gradnjo, bi bila lahko ta dva metra stran, tolikšen kot je, pa bi moral biti 4 metre stran.
Po besedah Jožeta Mihaliča je do spora prišlo tudi zato, ker Pečaver zgradil škarpo preblizu; na eni strani je na meji, na drugi pa 7 centimetrov na sosedovi. Moti ga tudi to, da sosedova greznica zamaka njegovo parcelo, ki je nižja, prepričan pa je, da se je na njegovi zemlji zaradi kur, ki pač kopljejo zemljo, torej tudi pod škarpo, njegovo dvorišče pod zidom znižalo kvečjemu za 10 ali 15 centimetrov, sicer pa je zatrdil, da se lahko, saj se je na njegovi parceli.
Zgodba, ko najboljša soseda postaneta največja sovražnika, v naši deželi ni edina in sodbo o tem, kdo ima v opisanem primeru prav, bodo morali izreči za to pristojni državni organi. Pa vendar: najbolje je kazati na nekoga, ki ti gre na živce samo zato, ker nekaj ima, medtem ko mirno prenašaš vse ostale nevšečnosti in dejanja, ki resnično ogrožajo zdravje širše okolice: na primer neurejeno kanalizacijo v tej in sosednji vasi ter zlivanje greznice po okoliških njivah, zaradi česar je po vsakem dežju pitna voda neužitna, ali pa stekanje odplak v bližnji potok. A to je povsem druga tema, ob kateri bi se inšpektorji, vodovarstveniki in še kdo morali zganiti.
TANJA GAZVODA * •
•	Egoist je človek, ki druge vleče za nos, ko sam nekaj zavoha. (Nova revija)
•	Debela koža varuje tudi pred lepimi občutki. (Nova revija)
•	Naše knjige se ne morejo postaviti na noge. Predolgo ležijo na policah. (Nova revija)
Kaj je z otroškim dodatkom Videtovih?
Nedolgo tega je v uredništvo prispelo pismo Janeza Videta, očeta petih šoloobveznih otrok s Potov Vrha, ki sporoča, da vse tri mesece poleti za otroke ni dobil otroškega dodatka, čeprav so mu na novomeškem Centru za socialno delo obljubili, da ga bodo nakazali v trgovino Perko shop na Otočcu. Potožil je, da težko shajajo, saj je zaposlen le on, žena pa je doma. Obiskali smo ga. Janez, ki že 18 let dela kot poštar (po poklicu je izučen strugar in ima že več kot 30 let službe), je povedal, da je iz službe večkrat telefoniral na Center za socialno delo, pa socialne delavke ni mogel dobiti, da bi mu pojasnila, zakaj v trgovino še vedno niso nakazali otroškega dodatka. “Pravijo, daje Slovencev premalo, kaže pa, da to ne drži,” pravi Janez. “Nič nimam proti, če mi denar nakažejo v trgovino, ni pa mi všeč, da tako obljubijo, potem pa tega ne naredijo,” doda. V omenjeni trgovini so na ta račun Videtovi jemali robo, na koncu pa denar, ki naj bi to pokril, ni bil nakazan. Septembra pa so na centru otroški dodatek spet
nakazali na Janezovo knjižico.
Janez je prepričan, da sta se z ženo socialnim delavkam zamerila pred šestimi leti, ko se je rodila najmlajša hči. Prepričevale naj bi ju, naj jo dasta v rejništvo. Janez pravi, da tega ni dovolil, ker je sposoben preživljati otroke, in tudi to poletje, pravi, otroci niso bili lačni, čeprav otroškega dodatka niso dobili. Sprašuje pa se, zakaj njegovi otroci ne bi dobili denarja, če jim pripada. Sicer pa se je pohvalil, da so vsi zdravi in v šoli uspešni, zelo dobri pa so predvsem v matematiki. Najstarejši, Janez, obiskuje drugi letnik agro-živilske šole v Ljubljani, kjer se uči za peka. “Njegovo šolanje precej stane, bivanje v dijaškem domu, ki stane 25 tisočakov, krijemo s štipendijo. Za vse ostalo: pot v Ljubljano, malico in drugo, mu dam jaz,” pravi Janez. To znese še okrog 20 tisočakov mesečno. Martin hodi v 8. razred, Urška v 6., Andreja v 3., najmlajša, Nataša, pa je mala šolarka.
Včasih je bila zaposlena tudi Jožica, in sicer kot strežnica v novomeški bolnišnici. Potem so se
rodili otroci, ki so potrebovali varstvo, zato je pustila službo in ostala doma. Na njenem domu sta si z Janezom zgradila hišo. Janez je poudaril, da je vse to zgradil s svojo plačo in s pomočjo kreditov, ki jih je najel. Zemlje nimajo, nekaj krompirja si pridelajo na njivi skupaj z Jožičino mamo, v glavnem pa živijo od Janezove plače, ki znaša okrog 80 tisočakov. Tako jim nekaj čez 30 tisočakov otroškega dodatka na mesec zelo prav pride.
Zakaj naj bi Center za socialno delo v Novem mestu ukinil Vide-tovim otroški dodatek, smo povprašali socialno delavko Marijo Gril, ki Videtove obravnava že več let. Najprej je povedala, da Vide-tovim niso ukinili otroškega dodatka, ampak so ga po dogovoru z obema staršema namensko določili za nakup hrane in šolskih potrebščin. Povedala je, da je v družini že dalj časa prisoten alkohol in da seje zaradi tega dogajalo, da za otroke nista vedno poskrbela tako, kot bi morala, čeprav se po svoje trudita skrbeti zanje. Marca je na center prispelo tudi
pismo iz Janezove službe, da gaje zaradi kršitve v službi obravnavala disciplinska komisija, ki mu je dala še zadnjo možnost, da ostane v službi, če se bo odločil za zdravljenje. Od marca naprej se je socialna delavka kar nekajkrat pogovarjala z obema in ju prepričevala, naj se vendarle odločita za zdravljenje. Da bi ju pripravila na sodelovanje, so se na centru odločili, da otroškega dodatka (38.690 tolarjev mesečno) ne bodo več nakazovali na Janezovo knjižico, ampak ga bodo namensko nakazali v trgovino za hrano ali šolske potrebščine.
V juliju so z njunim dogovorom plačali starejšemu sinu internat in prehrano, v avgustu pa so plačali šolske potrebščine, ki sojih Videtovi nabavili pri Mercatorju v Šentjerneju, 13. avgusta pa so nakazali dobrih 28 tisočakov tudi v Market Perko. Že tretje leto zapored so Martinu in Urški poleti omogočili teden bivanja v taboru mladih v Dolenjskih Toplicah in tudi v celoti pokrili stroške.
JOŽICA DORNIŽ
VIDETOVI - Na sliki sta oče Janez in mama Jožica z najmlajšima hčerama Andrejo in Natašo, starejši trije otroci pa so bili v soboto v trgatvi. (Foto: J. Dorniž)
PREPREČITEV PROPADANJA - Izmed številnih vzdrževalnih in obnovitvenih del, ki jih letos opravljajo v kostanjeviškem samostanu, kjer s številnimi likovnimi zbirkami domuje Galerija Božidar Jakac, sta tudi obnova in prekritje nastreškov na baročnem pročelju nekdanje samostanske cerkve in očiščenje ter zaščitno premazanje blizu dvesto skulptur, nastalih na mednarodnih simpozijih kiparjev Forma viva. Na vrsto bodo prišle tudi skulpture, postavljene po Kostanjevici. Dela potekajo v okviru javnih del, ki jih financira tudi država. Naj omenimo, da nameravajo prihodnje leto, po desetih letih, znova oživeti delovno srečanje kiparjev Forma viva. (Foto: M. Vesel)
PREDSTAVITEV KNJIGE OBRAZI - Knjigo Obrazi, ki jo je lani pri Dolenjskem listu izdal sedaj že upokojeni novinar Dolenjskega lista Tone Jakše in je v njej zbranih na desetine zapisov o zanimivih, predvsem starejših ljudeh, ki jih je Jakše napisal za Dolenjski list, je prejšnji teden predstavil tudi v novomeškem domu starejših občanov. Na predstavitvi je sodeloval tudi pisatelj in muzealec Jože Dular iz Metlike. A vtorja sta domski knjižnici podarila nekaj svojih knjig. Na fotografiji: Tone Jakše izroča svoje Obraze direktorici doma Lojzki Potrč. (Foto: J. Dorniž)
IZJEMNE ARHEOLOŠKE NAJDBE S KAPITELJSKIH NJIV NA RAZSTAVI
Okno v novomeško prazgodovino
Sistematična zaščitna arheološka izkopavanja, ki že od leta 1986 potekajo na plani vzpetini severno od središča Novega mesta na območju, ki mu pravijo Kapiteljska njiva, so ponesla ime dolenjske metropole, Dolenjske in Slovenije po vsem svetu. Tisto, kar so Imeli kmetje za odvečno nadlogo, ko so orali tamkajšnje njive in so jim v brazdah za plugom večkrat ostajale lončene črepinje, morda tudi kakšen kos zarjavelega železa ali bronast predmet, se je izkazalo za dragocen kulturnozgodovinski zaklad, ki mu ga skoraj ni para na Slovenskem, pomemben pa je tudi v evropskih in svetovnih okvirih.
Plugi so namreč zarezovali v več kot 2.500 let stare grobove, kamor so prebivalci, ki so v davnini živeli na tleh Novega mesta, polagali svoje mrtve k večnemu počitku, za popotnico in pomoč v posmrtnem življenju pa so jim priložili orožje, nakit, posode in druge predmete. Meči, čelade, konjska oprema, kovinski deli ščitov, stekleni biseri, ogrlice, zapestnice, okrašene sponke, pasovi, razkošne bronaste situle in številni drugi predmeti, priloženi grobovom, odvisno pač od imovi-tosti in pomembnosti pokojnika, nam zdaj po mnogih stoletjih nemo pričajo o davno izginulih ljudstvih, o njihovem življenju in omiki. Čeprav niti ne vemo, kako so sami sebe imenovali, pa nam je o njih znanega marsikaj drugega. Okno v davno izginule čase so odprli arheologi, restavratorji in drugi strokovnjaki, ki so sodelovali v več let trajajočih izkopavanjih, med katerimi so doslej odkrili blizu 600 halštatskih in latenskih grobov, s čimer se Kapiteljska njiva uvršča med daleč največje prazgodovinsko grobišče na Slovenskem, izkopavanja pa sploh še niso in še ne bodo tako kmalu zaključena, saj sta doslej obdelani le slabi tretjini najdišča.
Velika razstava v Dolenjskem muzeju
Za širšo javnost in seveda tudi za stroko bo to okno na široko odprla velika razstava, ki jo v okviru vseslovenske razstave Železna doba na Slovenskem za prihodnji mesec pripravljajo v Dolenjskem muzeju. Gotovo bo novomeška razstava Kapiteljska njiva zbudila veliko pozornost, saj bo na nji marsikaj takega, česar drugje ni mogoče videti. Strokovnjaki Dolenjskega muzeja in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto so namreč pod vodstvom arheologa Boruta Križa na Kapiteljski njivi izkopali več
edinstvenih halštatskih najdb, ki so glas o novomeških arheoloških najdbah ponesle v svet, novomeško arheološko najdišče pa vpisale na seznam najpomembnejših evropskih središč halštatske kulture.
Na razstavi bodo ob drugem zanimivem in dragocenem arheološkem gradivu prvič javno predstavili tudi nekaj zares izjemnih
ORNAMENTIRANA SITULA -Ena od šestih, izkopanih na Kapiteljski njivi. Na vsem svetu je podobnih posod le okoli trideset.
najdb, ki so jih močno načete od zoba časa in kemično agresivne zemlje temeljito obnovili v slovitem restavracijskem središču v Mainzu, medtem ko so ostalo gradivo obdelali konzervatorji iz vse Slovenije ter seveda novomeški strojkovnjaki, ki jih ob tako bogatem gradivu občutno primanjkuje. Med njihovimi najdbami izstopajo predvsem bronast pas, figuralno okrašena situla, bronasta zajemalka in grški čeladi.
Novomeški knežji grobovi
124 centimetrov dolgi in 4 centimetre široki bronasti pas iz figuralno okrašene pločevine je sploh nekaj posebnega, saj je edinstven v doslej poznanem svetovnem arheološkem gradivu. Pasje okrašen v situlskem slogu. Na njem so upodobljene različne živali, erotični prizor in ribolov z mrežo, kar je edinstven primer v ikonografiji situlskih spomenikov. Najdbo so izkopali iz groba št. 12 v gomili III. Gre za enega od bogatih tako imenovanih knežjih grobov, ki na Kapiteljskim njivah dokazujejo, da je v prazgodovinski naselbini
BRONASTA ZAJEMALKA - Edinstvena najdba na slovenskih tleh.
Risba detajla z ornamentiranega bronastega pasu.
na Marofu bival tudi sloj pomembnih in imovitih rodovnih veljakov. Pasu je v grobu delalo
družbo še deset grobnih pridatkov, med njimi železna konjska oprema, tulasti železni sekiri, svinčena svastika, lončena posoda in pa dragocena bronasta vedrica, situla, okrašena v značilnem slogu. Ko so jo izkopali, je bila tako kot pas precej poškodovana, vendar je restavratorjem v Mainzu uspelo rešiti precejšnji del posode. Na figuralnem frizu so prepoznavni trije prizori: lovec z lokom, psom in jelenom, človeška figura v obleki, segajoči do tal, in dvoosni voz s štirimi potniki, ki ga vleče vprežen konj. Obe najdbi, pas in situla, sodita v vrh starejše železnodobne situlske umetnosti v Evropi in v svetu.
V drugem od obeh knežjih grobov, ki sojih našli v gomili III, v grobu št. 22, so odkrili še eno dragoceno najdbo, kakršna doslej na Slovenskem še ni bila znana.
Gre za bronasto zajemalko - cedilo z dolgim dvojnim ročajem. V grobu so našli še deset grobnih pridatkov, pozornost pa zbuja pravokotna železna ščitna plošča z bronasto ornamentirano obrobo. Ta ščitna plošča je kot prva tovrstna najdba pri nas omogočila strokovnjakom ugotoviti, kako so bili narejeni prazgodovinski ščiti: ne iz enega kosa lesa, ampak iz množine lesenih palic.
Med tremi bronastimi čeladami, ki so jih doslej izkopali na Kapiteljski njivi, posebno pozornost zaslužita čeladi ilirsko-grške-ga tipa, saj gre za edini te vrste v Sloveniji. Močno uničeni čeladi so izvrstno obdelali v Mainzu in sta prav te dni prispeli v Dolenjski muzej.
Predmeti grške kulture
Halštat, kateremu bo predvsem posvečena novomeška razstava, je čas železnodobne kulture pri nas in v vsej Evropi, medtem ko je v Grčiji v tem času prišlo do razcveta grške kulture, ki velja za temelje zahodnoevropske civilizacije. Oba kulturna svetova seveda nista živela odrezana eden od drugega, kar med drugim dokazujejo tudi najdbe na Kapiteljski njivi. Novomeško arheološko najdišče namreč slovi tudi po tem, da so tu našli kar štiri predmete grške kulture, čeladi in keramični posodici. To je toliko, kot je bilo doslej vseh tovrstnih najdb v Sloveniji, in še od njih je ena, trinožnik, prav tako iz Novega mesta. TUdi ta primerjalni podatek zgovorno priča o pomenu in izjemnosti najdišča Kapiteljska njive.
MILAN MARKELJ
HARMONIKA ZA SLOVENSKE FANTE
Uidi Slak nanjo ne zna igrati!
V času potrebe po dokazovanju narodove identitete in njegove samobitnosti seje nelge na Slovenskem nekomu porodila ideja, da bi izdelal harmoniko s povsem drugačno uglasbitvijo od tedaj in tudi še danes uveljavljene nemške. Eno takšnih harmonik “za slovenske fante”, ki se je pojavila kot protiutež uveljavljeni nemški harmoniki, še danes hrani Matija Krkovič iz Morave na Kočevskem.
Harmonika Matije Krkoviča resda ni taka, kot da bi jo ravnokar prinesli iz trgovine, vendar pa ji nihče tudi po natančnejšem ogledu ne bi pripisal, daje luč sveta zagledala še v prejšnjem stoletju. Njena posebnost pa ni samo v tem, da šteje že 110 let. Za tiste, ki skrbijo za ohranjanje tovrstnih pomnikov iz preteklosti, starinarje in zbiralce, bi bila sicer lahko zanimiva tudi zato, ker je po ocenah nekaterih, takšnih harmonik danes v Sloveniji morda samo še okoli 100, vendar bi morala posebno zanimanje zbujati tudi pri narodopiscih na eni in glasbenih poznavalcih na drugi strani. Njena posebnost je namreč v tem, da ima povsem drugačno uglasbitev od ostalih običajnih harmonik, kar ji daje tudi prav poseben zvok, in nenazadnje:
zaradi tega znajo nanjo zaigrati le redki.
Zahtevnejša kot “nemške”
“Tudi Lojze Slak nanjo ne bi znal zaigrati, če pa bi, bi zelo težko,” pravi za svojo diatonično harmoniko s slovensko uglasbitvijo oziroma “slovensko harmoniko”, kot ji rečejo na kratko, Matija. Sam se je igranja nanjo naučil že kot otrok, vendar pa ne dobro, saj je lahko igral le takrat, kadar mu je harmoniko uspelo vzeti skrivaj, ne da bi oče za to vedel. Uporabljal in ljubosumno čuval jo je namreč njegov oče Matija, gostilničar in znani muzikant iz
Kaptola, ki je nanjo igral na porokah, veselicah in drugih prireditvah. “Harmoniko je naredil Franz Wittine iz Grčaric, kjer jo je oče okoli leta 1953 tudi kupil. Imeli so jo zavrženo na podstrešju, oče pa jo je posušil, razpihal in uredil, da se je nanjo spet lahko igralo,” pravi Matija in dodaja, da je oče nato na harmoniko igral preko 40
let, v Matijeve roke pa je prišla šele po očetovi smrti.
Ker je za harmoniko potrebno ne le to, da se jo hrani v suhem prostoru, marveč da se nanjo tudi občasno zaigrajo Matija, ki sicer igra že preko 30 let, zadnjih pet let pogosteje vzame rpk/f, ^ppdar pa, kot pravi, se tudi danes pri kpkšni melodiji še vedno kdaj ?moti. Zaradi drugačne razporeditve tonov je namreč igranje na “slovensko harmoniko” zahtevnejše kot na običajno diatonično, pri kateri je nast»vi|ev; Jonov za harmonikarja precej lažja in bolj tekoča.
Protiutež nemški izvedbi
O nastanku “slovenskih” harmonik se ne ve veliko, ve pa se, kot pojasnjuje Matija, da so nastale kot protiutež “nemškim” harmonikam. “Nemški muzikanti nanjo niso mogli zaigrati, zato je tudi z vidika nacionalnosti to res prava slovenska harmonika, saj so nanjo znali zaigrati le domači, slovenski muzikanti,” pravi Matija. Čeprav tudi o njenem izvoru ni pravih podatkov, pa nekateri menijo, da izhaja iz Kočevske,
Matija Krkovič
kjer je na sicer narodnostno mešanem ozemlju nekaj stoletij prevladovalo nemško govoreče prebivalstvo. Tu naj bi bila potreba Slovencev po dokazovanju svoje narodne drugačnosti večja kot drugod po Sloveniji in s harmoniko, na katero so znali igrati le slovenski fantje, sojo lahko dokazovali. Prav zato pa je bila tudi Krkovičevim iz Kaptola na Kočevskem njihova harmonika vedno prav posebno pri srcu.
MOJCA LESKOVŠEK-SVETE
Ohranja tradicijo
Jože Kržan ali Pepi, kakor so ga poimenovali že v mladosti, s tretjim rodom nadaljuje družjnsko tradicijo lončarstva. Že kot otrok je ure rad preživel v očetovi delavnici m mu malo pomagal, pri 9 letih pa se je že lahko pohvalil s prvimi izdelki. Delo z glino ga je navdušilo, tako da je naredil še šolo oz. tečaj in z dobrimi 16 leti postal pomočnik lončarja. Začel je s skodelicami, danes pa mu ni težko narediti kakršenkoli lončarski izdelk iz gline, tudi pečnice za peči. Naredil je že vazo, kije merila 1.25 metra.
“Najprej nakopljem glino, za katero je pomembno, da v njej ni primesi. Zato jo očistim preko številnih strojev, potem kepo gline začnem oblikovati na kolovratu. Pri tem si pomagam z kosom usnja, za gladenje pa s klobučevino in deščico. Nato nanesem barvo. Sledi sušenje: majhni izdelki se sušijo en dan, veliki pa več; pri slednjih je pomembno, aa sušenje poteka postopoma. Po čiščenju izdelek popišem ali okrasim z ornamenti. Sledi prvo, dvodnevno žganje, po glazuri pa še drugo. Sele nato je izdelek dokončan,” je med
delom (na sliki) postopek opisal Jože Kržan.
Vsak izdelek je narejen ročno in je unikat. Od barv uporablja zeleno, temno rjavo in svetlo rumeno. Vsak lončar si namreč izbere svoje barve in po njih se tudi razlikujejo. “Lončarstvo dolgo časa ni bilo cenjeno, danes pa se ljudje ponovno zanimajo za naše izdelke.”
A. JERNEJČIČ
Lončar Jože Kržan
DEVETDESETLETNICA - Marija Božič, mati male Francke, ubite med bombardiranjem.
NAŠE KORENINE
Brunarica na vrhu Podgorja
ni stolp, drugi pa se bolj nagibajo k domnevi, da je to zvonik, ostanek porušene ali požgane cerkve. Ena in druga možnost se zdi sprejemljiva, saj je morala biti bogata dolina Krke za plenilska krdela, ki so se s hrvaške strani vzpela čez žum-berški rob, obetajoč plen, visoki krščanski branik v Črneči vasi, najsi je bil to obrambni stolp ali cerkveni zvonik, pa opomin, da do tega plena ne bo tako lahko priti. Stare listine in zapisi gotovo skrivajo resnico o dogajanjih v starih časih, a jaz se ne čutim poklicanega, da bi jih iskal, ko pa imam pred sabo žive priče dogodkov izpred pol stoletja. Tudi takrat je tujčeva požrešnost preplavila dolino zelene reke tam spodaj in se zagrizla v hrib proti Črneči vasi.
Francetu je bilo petnajst let, ko seje pričela vojna. Dodobra je že okusil vse plati kmečkega življenja v gorjanskem pogorju: z živino se je podajal na pašo tja gor do Opatove gore, kosil je, sušil in vozil krmo, obdeloval trtje v Škrbci in Čmeškem vrhu, pa še je našel čas, da se je izmuznil v šolo sredi vasi. Vojna pa nikomur ni prizanesla. Tudi oče Jože, ki seje prvi izognil, je bil zdaj ujet v tem bregu kot v velikanski mišelovki.
Visoko se je dvignil zeleni val in se v Opatovi gori nemo zastrmel v modro nebo. Po slemenih tega vala se je razlezel človeški rod. Od zelene Krke tam v dolini pa po ozkih soteskah ob strugah Studene in Sušice visoko v hrib si je postavljal svoja bivališča. Z gradbenim materialom si ni belil glave. Vzel je pač, kar mu je bilo najlažje dostopno: kamna je bilo dovolj za temelje, zidove v kleteh in okoli kurišč, les je rasel po vzpetinah vsenaokoli, hrastov, kostanjev, bukov, smrekov, kakršnega in kolikor si ga je človek zaželel, in slame za zaščito pred padavinami je bilo dovolj. Vse to je znal človek svoj čas s pridom uporabiti. Še pred dobrimi sedemdesetimi leti so pri Juričinih, tako so po domače rekli Klemenčičevim v Črneči vasi nad Kostanjevico, pele sekire in žage. Grizle so v debela hrastova in kostanjeva bruna iz domačega gozda, le smrekovino je bilo treba kupiti. Mladi gospodar Jože se je vrnil iz Amerike in si postavljal nov dom. Pravzaprav je imel veliko srečo: leta, ko so po Evropi orale fronte prve svetovne vojne in požirale mlada življenja, je on delal v ameriških rudnikih in se vrnil domov k svoji ženi Mariji šele, ko seje evropski vihar polegel.
Bilo je leta 1922, ko je na Juričinovi kmetiji vrh Črneče vasi zaživelo. Gospodarje vlačil krepka kostanjeva debla, tesarji pa so jih žagali na pravo dolžino, nato pa še po dolgem. Dva s spodnje strani, eden z gornje. Žaga je pela dan za dnem in hiša na robu gozda je počasi rasla. Še danes stoji, a Jožeta in Marije že dolgo ni več. Sedaj v njej biva sin Franc z ženo Marijo. Franc se je rodil leta 1926. Bil je eden od sedmih otrok v družini, Marija pa je Kučičeva iz vasi, doma blizu šole. Dve stavbi sta bili že za Marijine in Francetove mladosti v vasi, ki sta se razlikovali od pritlikavih, povečini lesenih in s slamo kritih kmečkih kočmuric. To sta bili šola in pa stari stolp, za katerega nihče več zanesljivo ne ve, čemu je služil. Eni pravijo, da je stari protiturški obramb-
Poleti dvainštiridesetega je močneje zaprasketalo po gozd-
natih grebenih. Velika italijanska ofenziva je zagrizla v svobodne gozdove in si tam lomila zobe. V jezi, ker se ji je plen izmikal, je vojaška zver udarila tudi po Podgorju. Pribrenčali so orjaški obadi in stresali svojo jezo na Črnečo vas. Pred oglušujočim grmenjem letalskih bomb so ljudje begali sem in tja in iskali zavetja v bližnjem gozdu. Njihovi leseni domovi so se razletavali kot trske in suha slama je zlovešče prasketala, ko so se jeklene ptice, osvobojene smrtonosnega tovora, spet izgubile za obzorjem. Česar niso opravile bombe, je dokončal ogenj. Ko so se vaščani vrnili iz skrivališč, jih je dočakal presunljiv prizor: večina bivališč je bila v ognju ali porušena, v svinjakih so cvilili prašiči, v hlevih je obupno mukala privezana živina. Blizu stolpa je ležala razmesarjena čreda, poleg pa dedek in vnukinja, ki stajo zadnji trenutek poskušala spraviti na varno. Dim in smrad po ožganem mesu sta se dvigovala v nebo.
Petinpetdest let pozneje se France spominja tistega časa, kot bi bilo včeraj: “Naša hiša je bila ena redkih v vasi, ki je ostala nepoškodovana, a na poleg nje so pozneje partizani izkopali kar sedemnajst neksplodi-ranih bomb. Pri nas so dobili streho sosedje in sorodniki. A kot da ene nesreče ne bi bilo dovolj, so Italijani po vasi pobrali vse moške, kar so jih mogli dobiti, in nas zaprli v Kostanjevici. Zaprti smo bili na otoku, na mostu pa je bila straža. Dobil sem pomoč in uspelo mi je pobegniti. Druge so potem odpeljali v Novo mesto. Mladoletne so izpustili, ostali pa so se morali odločiti za belo gardo ali pa sojih odpeljali v internacijo. Ja, težki časi so bili to.”
France pripoveduje, žena Marija pa dopolni, kar mu uide. Še vedno živita v brunarici, ki jo je zgradil oče Jože, imata štiri otroke in šest vnučkov, in čeprav je v Juričevem gozdu še dovolj lesa, je njun sin France poleg brunarice postavil zidano hišo. Novi čas pred mlado generacijo pač postavlja nove zahteve, brunarica pa sanja svoje stare sanje in živi naprej s staro generacijo..
TONE JAKŠE
V ČRNEČI VASI - Oba Franceta, sin, oče in mati Marija Klemenčič pred staro brunarico.
GLASBA ZA VSE GENERACIJE - Nastop Zorana Predina in ansambla Šukar minuli petek, 26. septembra, zvečer v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je potrdil priljubljenost obeh, tako legende slovenskega rocka Predina kot “ciganskega ” ansambla, ki si je v sedmih letih svojega delovanja izboril opazen prostorna slovenski zabavnoglasbeni sceni. Nekdanji mariborski roker in šukarji so se dobro ujeli ter Predinovim uspešnicam iz minulih let ter seveda najnovejšemu hitu Mentol bombon (tak je tudi naslov njihove skupne zgoščenke) dali nov izraz; značilni Predinov humor je dobil čutnost in živahnost ciganske glasbene tradicije. Sodeč po sestavi in odzivu občinstva v nabito polni dvorani, lahko rečemo, da je kombinacija Predin in Šukar posrečena, glasba, ki jo izvajajo, pa priljubljena pri vseh generacijah ljubiteljev zabavne glasbe. (Foto: M. Markelj)
NAGRADNA IGRA NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC
LOGATEC - V oddaji Obešanje, ki poteka na notranjskem radiu Logatec ob nedeljah zvečer, so minulo nedeljo zastavili dve nagradni vprašanji, in sicer: Koliko je prodajnih izdelkov, ki so v programu verige Stop 300 tolarjev shop? Nagrada: 10 izdelkov. Drugo vprašanje: Katere znamke gorilnikov najpogosteje servisira Elektrotehnika Puntar? Nagrada: sobni elektronski termostat. Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do sobote, 4. oktobra, na naslov: Daša Košir - za NTR Logatec, Užaška 12/b, 1370 Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Še nagrajenca iz 21. septembra: Tamara Božič, Posavskega 16, Ljubljana, nagrajuje jo Monarh, d.o.o., iz Ljubljane, in Davor Verbič, Levstikove 5, Koper, nagrajuje ga Humko, d.o.o., z Bleda.
KMETIJA POSTAJA MUZEJ
Kozolec dobil slamnato pokrivalo
En kozolec več v slovenski pokrajini je kot pesem očakov iz davnine
ČREŠNJEVEC - Te dni polagajo na novozgrajeni kozolec pri Škofovih v Štrekljevcu zadnje škopnike ržene slame. Prihaja zima in zadnji čas je, da bo leseni lepotec pred dežjem in snegom zavarovan. Zaenkrat bo med latami zavijal samo veter, že v bližnji prihodnosti pa se bo pod novo slamnato streho našlo marsikaj zanimivega, obetata gospodar Jože in gospodinja Sonja.
Že to, da je v tem času, ko večina ljudi hlepi po tehničnih dobrinah in niti bližnje preteklosti ne pozna več, zrasel ta leseni lepotec, je nekaj posebnega. Gospodinja Sonja, tudi predsednica zelo uspešnega društva kmečkih žena v Šemiču, pa pravi, da ima že pripravljeno staro mlatilnico, ki bo dobila prostor pod njim, poleg pa bodo namestili železni gepelj, v katerega bodo zapregli vprežno živino, da ga bo poganjala. Še cela vrsta starih kmečkih strojev in orodij bo nameščenih pod kozolcem in v bližnjem skednju. Kmetija bo postala pravcati muzej v naravi in bo lahko sprejemala obiskovalce, bodisi šole bodisi turiste, ki bi radi spoznali, kakšno je bilo življenje na kmetih včasih in kakšnega orodja se je kmečki človek pri delu takrat posluževal.
Sčasoma bi okoli tega muzeja v naravi lahko zrasel pravi kmečki turizem, saj je Sonja vešča v pripravi pristnih kmečkih jedi, pa tudi pešpot do izvira Krupe in vinske gorice v Gradniku je lepa in sorazmerno kratka. A to so šele načrti. Počakati bo treba pomladi in videti, kako se je obnesla nova streha, potem pa naprej za
novimi cilji.	... .
Besedilo in slike
TONE JAKŠE
Sonja Škof
KOZOLEC - Škofovo domačijo na Črešnjevcu diči nov leseni lepotec, ki sta ga v štirinajstih dneh postavila tesarja Miro Kambič iz Črešnjevca in Miro Kralj z Osojnika. Nosilni stebri so hrastovi, prav tako ogrodje, ostrešje in oboj pa je iz smrekovega lesa.
KROVCI - Slamnato pokrivalo je kozolcu naredil mojster Jože Vranešič iz Črnomlja, eden redkih na tem koncu, ki je še vešč tega posla. Tudi Jože Firm, profesor z grmske kmetijske šole, mu je z nekaj učenci priskočil na pomoč in se pri tem marsikaj naučil.
ŠKOPNIK - Predno gre na streho, je treba škopnike ržene slame lepo ob-sekatiin zložiti. To delo sta opravila gospodar Jože in njegova tašča Milka Šoš. Že prej pa so se na dveh ročnih žetvah s slamo trudile domače žanji-ce. Za tako streho je potrebno 330 škopnikov.
EKO SOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA
Eko šola je sestavni del projektov, kijih vodi Združenje za okoljsko izobraževanje v Evropi. V projekt je do sedaj vključenih 18 držav, med njimi tudi Slovenija. Namenjen je osnovnim in srednjim šolam. V Sloveniji je v projekt vključenih že 50 šol, med njimi tudi osnovna šola Bršljin. Pot do eko šole vključuje sedem korakov. Prvi korak je ustanovitev eko programskega sveta, ki vključuje učence, učitelje, starše, osebje šole ter predstavnike lokalnih oblasti. Glavna naloga je analiza stanja v šolskem okolišu in predlogi ter akcije za izboljšanje stanja na področju vode, odpadkov in energije. Bršljinska osnovna šola se je predstavila z raziskovalno nalogo o odpadkih v šolskem okolišu na sejmu Narava - zdravje in učila, ki je potekal konec septembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Šola se je povezala tudi s Komunalo, ki je prispevala dva kontejnerja za ločeno zbiranje odpadkov in pomagala pri odpravi manjših črnih odlagališč. Sedmi korak do eko šole je podpis eko listine ter pridobitev eko zastave, ki naj bi že v letošnjem šolskem letu zaplapolala na nekaterih slovenskih šolah.
MAJDA DOBRAVC OŠ Bršljin
Valvasor poznal Staro lužo
Zadnje čase je v Dobrepolju spet več govora o znameniti Stari luži, jezercu sredi njiv pri vasi Cesta oz. med vasema Cesta. Luža, ki je pravzaprav manjše jezero, leži na občinski zemlji in zdaj šele ugibajo, če je občinska last ali pa last agrarne skupnosti. Pri županu Antonu Jakopiču se je pred kratkim oglasila delegacija več občanov, ki so predlagali, da bi za gospodarjenje s Staro lužo oblikovali ali Ribiško družino ali pa Društvo za upravljanje s Staro lužo.
Stara luža je zanimiva predvsem zato, ker stoji na manjši vzpetinici sredi polj, v njej pa so krapi in amurji, za katere se ne ve, kdo in kdaj jih je vložil. Luža je nekdaj služila za napajanje živine, z vodo iz nje pa so zalivali tudi polja in vrtove. Zato so jo redno čistili. S čiščenjem so končali, ko je to območje dobilo vodovod. Iz Luže je bil nekdaj speljan kanal, da je iz nje odtekala odvišna voda. Zdaj je zamašen in zato voda pronica na vse strani in zamočvirja polja. Luža se tudi zarašča z vodnim rastlinjem.
Voda priteka v Lužo verjetno po naravni nategi, se pravi z nekega višjega mesta pod zemljo v nižini in nato v višje ležečo Lužo. To je možno, saj je že Valvasor ugotovil, da je Dobrepolje pravzaprav dolenjsko Cerkniško jezero, ki ima to prednost, da je na suhem in se da zato kraškc pojave tu lažje proučeva-
ti. To velja predvsem za bližnjo Podpeško jamo z jezerom, o kateri je Valvasor zapisal: “Tajama je moj ščit in obramba zoper vse tiste, ki o stvari sodijo, čeprav je ne razumejo, in dvomijo o delovanju Cerkniškega jezera, kakor sem ga opisal, in o možnostih, da je v zemlji toliko naravnih jezer, kanalov in nateg, ki tako učinkujejo.”
Jakob Miiller je v sestavku o imenih dobrepoljskih vasi (zbornik “Naši kraji in ljudje”, 1996) ob razlagi imena vasi Cesta, ki daje to ime dobila po rimski cesti, katera je vodila tod mimo, omenil tudi Staro lužo, veliko, nekdaj napajalno lužo, ob katerem je po ljudskem izročilu nekdaj stalo naselje, ki so ga požgali v 15. ali 16. stoletju TUrki, prebivalci so se zaradi večje varnosti preselili pod hrib Drenovec in ustanovili vas Cesto. Dalje Miiller ugotavlja, da to izročilo ni v skladu z resničnostjo, saj je vas Cesta obstajala že leta 1140, se pravi davno pred Turki pri nas.
Stara luža je gotovo ena izmed večjih zanimivosti Dobrepolja. Njena površina po približni in nepopolni oceni ni večja od 50 x 40 m, globina pa znaša le okoli pol metra. Kako je luža nastala, nihče ne ve.
Hvalevredna so prizadevanja, da bi Staro lužo zavarovali, redno čistili in jo uredili kot zanimivost Dobrepolja.
J. PRIMC
V SPOMIN ŽRTVAM - Na fotografiji je spominska plošča na zadružnem in kulturnem domu na Turjaku, na kateri so imena padlih borcev- partizanov, žrtev fašističnega nasilja in v internaciji umrlih internirancev. Prijazni mož s Turjaka pa je pokazal, kje je napisano ime prvega moža Alojzije Lukančič Jožeta Rudolfa, ki je umrl v Buchenwaldu.
ŽIVLJENJE ALOJZIJE LUKANČIČ
Usodni mesec september
Alojzija Lukančič s Turjaka ve največ o Turjaku in njegovi zgodovini. Čeprav šteje že dobrih 75 let in ji nagajajo noge, še vedno opravlja delo turistične vodičke. Tudi sama ima zanimivo življenjsko zgodbo.
Rodila maja 1922 v vasi Klance pri Ložu na Notranjskem. V šolo je hodila v Stari trg, kjer je nabiral prvo učenost tudi znani kasnejši razbojnik Anton Hace. V šolo je hodila z njegovo sestro Vido.
Alojzija se spomni tistih časov. Hacetova hiša je imela vzdevek “Pr’ mežnarji”. Alojziji je Hacetova mama povedala, da ima rada sina Matevža, kasnejšega komisarja 14. divizije, pisatelja in ministra; sina Toneta pa ne, ker da je baraba in noče delati. Kradel pa je bogatim in dajal revnim.
Ko je bila nekoč v Starem trgu birma, so napekli veliko dobrot za škofa, birmance in druge povabljene. Anton Hace pa se je splazil skozi okno in večino pripravljenega odnesel in razdelil ljudem, češ: “Nate, jejte, kaj bodo jedli oni, ki imajo že tako in tako polne trebuhe!”
TURISTIČNA VODIČKA Alojzija Lukančič, ki je poznala razbojnika Antona Haceta.
Leta 1939, ko je imela 17 let, se je Alojzija spoznala s svojim prvim možem Jožetom Rudolfom, ki je bil takrat, ko so gradili Rupnikovo linijo, na orožnih vajah na Notranjskem. Poročila sta se 9. septembra 1941 in takrat seje preselila na Turjak. Naslednje leto je rodila dvojčici in dan po porodu so prišli Italijani in odpeljali moža. Ostala je brez moža in hrane. Prva dvojčica je umrla čez štirinajst dni, druga pa po treh letih. Moža ni nikoli več videla.
Po vojni je spoznala g. Lukančiča, ki je bil tudi v nemškem taborišču. Bil ježandar, a dober človek, tajnik Sokola. Po vojni je bil miličnik in z njim je imela dva otroka. Kot je bilo takrat po vojni navada, so ga na sestanku Zveze borcev določili, da bo na Tbrjaku turistični vodič, čeprav ni ničesar vedel ne o gradu ne o njegovi zgodovini. Alojzija, ki jo je vse o Turjaku zanimalo, mu je napisala nekaj o zgodovini Turjaka in
mož je kar sedem let tisto prebiral izletnikom. Potem ga je zadela možganska kap in za njim je prevzela vodniško službo Alojzija in delo opravlja še danes.
Hči in sin sta se poročila in odselila, sama pa še vedno živi v hiši, v kateri je bila nekdaj žandarmerijska kasarna. Zadnje mesece pa je v žalosti, saj je 9. septembra minilo tri mesece, odkar se je njen vnuk smrtno ponesrečil na rondoju v Tomačevem.
DVE PLOŠČI IN DVE RESNICI - Na turjaškem gradu sta dve spominski plošči, ki pričata o nekdanji in sedanji razdvojenosti Slovencev. Na prvi piše: “19. IX. 1943 je VII. SNOUB Fanceta Prešerna po sedemdnevnem boju zavzela belogardistično postojanko grad Turjak in zajela 695 sovražnikov. Obor VII. SNOUB Franceta Prešerna”. Na drugi (na sliki) pa: “Branilcem Turjaka vojakom slovenske protikomunistične vojske v neenakem in vsiljenem boju od sovraštva bratov in orožja zavojevalcev premaganim od slepote tujega nauka pokončanim v zagotovilo trajnega narodovega spomina v letu gospodovem devetnajstotriinde-vetdesetem v tretjem letu slovenske države za petdesetletnico postavila Nova slovenska zaveza. ”
Alojziji se kar naprej vračajo spomini, predvsem na vojne dni. Med vojno so ji sporočili z občine Velike Lašče, naj pride po mrliški list za moža. Tam je srečala znanko, ki ji je dejala, da imajo v stavbi poleg občine dobrodelno pisarno in naj gre tja, da bo dobila kaj zase in otroka. Tam je bil kaplan. Vprašal jo je, kaj bi rada in ji hitro nabral velik paket življenjskih potrebščin in 10 m blaga. Ko je odmeril blago, jo je vprašal, čigava je, da bo oddano vpisal v knjigo. Ko je zvedel, da je mož umrl v internaciji, ji je vse nabrano odvzel in zakričal: “A veš, kaj je bil tvoj mož? Beži, da se ne bom spozabil!” Žalostna je šla domov. Mož je bil veren in tudi cerkveni pevec. Za politiko se ni zanimal, je pa včasih res ponergal čez Italijane. “Prej sem bila tudi sama verna, od takrat naprej pa nisem šla več v cerkev,” pravi Alojzija in pristavi, da duhovniki ne bi smeli delati razlik med ljudmi zaradi politike.	, p
O TURJAKU IN TURJAČANIH
Prvi graščaki roparji, zadnji pa begunci
75-letna turistična vodička po turjaškem gradu Alojzija Lukančič ve izmed vseh domačinov o Turjaku in Turjačanih največ. Njene pripovedi se včasih v odtenkih razlikujejo od zgodovinskih podatkov, a le bolj redko. Kljub vsemu ji le prisluhnimo.
lUrjak dobil ime po Ilirih
Tam, kjer so danes razvaline starega gradu Turjak, je bila nekdaj rimska trdnjava, ki je varovala rimsko cesto in trgovske karavane.
Ko je rimski imperij propadel, so na tistem mestu neeki grofje, bolje rečeno ropaiji, zgradili stolp in napadali trgovce. Potem je propadla tudi tista trdnjava.
Tedaj se šele začne prava zgodovina Turjaka in Turjačanov-Auerspergov. Oni so pozidali grad, ki stoji tam še danes. Okoli je bil gozd, v katerem so živeli turi. Turjačani so jih lovili in jih iztrebili. Zadnjega so ujeli živega leta 1267 in ga pripeljali na grad. Po turu je dobil ime najprej grad Turjak, ki ima tura tudi v svojem grbu, nato pa še naselje ob njem. Grad so dozidavah 500 let, razrušen pa je bil med drugo svetovno vojno v šestih dneh. Bo spet treba 500 let, da bo ponovno tak kot nekdaj?
Tbrki obglavili dva grofa
Dva grofa sta ropala po Hrvaškem, kjer so bili takrat Hirki. To sta bila Herbart Turjaški in Friderik Višnjegorski. S Turjaka so jima sporočili, naj malo počakata, da jima bodo prišli na pomoč. Bila pa sta mlada in razposajena, pa sta na Turjak sporočila, da bosta kar
sama opravila s Turki in jih pobila.
Sreča pa jima je obrnila hrbet in so ju Turki ujeli in odpeljali najprej v Banjaluko, nato pa v Carigrad. Tam so ju obglavili. Z glav so jima odrli kožo, jo ustrojili in nato nagačili s slamo. Nagačeni glavi so imeli za bojno trofejo in so z njima izzivali Turjačane.
Turjačanom je bilo kaj hudo. Obe glavi so odkupili od Turkov, kar jih je veljalo 30.000 dukatov. S tisto odkupnino pa je dal Ferhad paša v Banjaluki sezidati eno najlepših džamij, vendar sojo med zadnjo vojno v Bosni Srbi porušili.
Glavi sta bili do leta 1943 na gradu Turjak in so ju kazali ljudem. Pred napadom na Turjak pa
TURJAŠKI GRB v kočevski cerkvi. Turjak in Turjačani imajo ime po turih.
la Jurija Dalmatina, kije bil takrat župnik v bližnji škocjanski cerkvi, naj pride na grad, da bo molil za oba pokojna grofa in odganjal strahove. Takrat so grajsko molilnico spremenili v protestantsko kapelo, saj so Turjačani med prvimi prestopili v protestantsko vero. Ker so protestante začeli preganjati, so Turjačani uredili Dalmatinu nad kapelo skrivališče. V njem je Dalmatin prevajal Biblijo in prav tam se je skrival tudi Primož Trubar in pisal prvi slovenski knjigi Abecednik in Katekizem. Kasneje sta Dalmatin in Trubar zbežala s Turjaka. Turjačani so spet prestopili v rimskokatoliško vero in tako je ostalo do danes. Med Turjakom in Rašico pa je danes vas Prazniki. Za časa turških vpadov je bil tam gozd, v katerem so turjaški grofje skrivali živino. Turki so namreč ropali le ob cestah in poteh, v gozd pa se niso upali. Tam pa je bil še en tur, ki so ga ujeli in je poplemenitil grofovo govejo živino. Gospodar je bil rešene in poplemenitene živine tako vesel, da je dal vsako leto na dan svetega Kacijana zaklati bikca. Spekli in pojedli so ga tisti, ki so varovali grofovo živino. To je bil za kmete in hlapce pravi praznik in zato so vas, ki so jo kasneje ustanovili tam, imenovali Prazniki.
Nezvesta grofica
Tuijaški grofje so imeli pri vasi Laporje vislice (gavge) in tam so obešali tiste, ki sojih zaradi raznih prekrškov obsodili na smrt. Najpogosteje je bilo to zaradi kraje ali
neubogljivosti. “Takrat ni bilo kot danes, če kradeš...” je modrovala vodička Alojzija in prešla na pripovedi o grajskih ljubeznih.
Nekemu grofu je bila žena nezvesta in je ponoči legala v druge postelje. Mož ji je zato dal na nogo obroček z zvončkom. Kamor je šla, je zvonilo, in tako ni mogla neopaženo nikamor. Ko je umrla, so poleg njene slike na hodniku dali tudi tisti zvonček. Potem so ljudje slišali, da včasih ponoči tisti zvonček zvoni, in so dejali da na gradu straši.
Spet druga zgodba govori, daje bil mladi grof Hano Turjaški zaljubljen v kmečko dekle. Oče mu je ljubezen branil, ker punca ni bila grofovskega rodu. Vendar prepoved ni dosti zalegla, zato je oče poslal mladega Hana v Italijo, da bo tam pozabil na svojo ljubljeno. Vendar, ko se človek enkrat zaljubi, je s pametjo konec. V Italiji mladi grof Hano ni mogel zdržati in je napravil samomor. Pred smrtjo pa je še poklical svoje naj bližje in jih prosil, naj mu po smrti vzamejo iz trupla srce in ga nesejo materi na TUrjak, da bo tako bliže svojega dekleta, svoje ljubezni. Prijatelji so mu uslišali željo, vzeli srce ven, ga dali v kozarec, ga zalili s formalinom in prinesli na turjaški grad. Tisto dekle, njegova ljubezen, pa je okoli srca ovila rdeč trak. To srce je še danes v kapeli na turjaškem pokopališču in je svetovna zanimivost, saj je bilo pokazano tudi na razstavi Srce in ožilje, ki je bila pred dvema letoma v Ljubljani, zdaj pa je spet v grajski kapeli.
Skrivnost težke ječe ostaja
■	Neprevidna in grda vožnja - Navzdol se cesto ne zavira nič. Mož opomnil nad Kandio voznika, ki je peljal poln voz opeke, naj zarajsa. Oba vozca gledata debelo, flegmatično reče starejši: E, morda bi bilo res dobro kaj zavreti, ali s čim - ti Jože, drži malo konje nazaj. Včasi dirja se v breg-po malih strmcih ali čisto naravnem zgodile se že včasi prekucije in nesreče, posebno ker konjski hlapci ne premislijo, da se ne smejo upijaniti.
m Zanj bi dala iizn - Od kar se sme vse ženiti, stopajo pred oltar po-gostoma siromaki, ki so se ljubili dolga leta. Par 7, par 13, dva para celo že po 20 let. Ko so se vzeli, niso se prepirali - ljubezen ni bila še snedena. V Jablanu župe Mimopeške žena tistega, s kim je 13 let imela ljubav, ga tako rada ima še zmir, da bi dala zanj žizen. Ko je obolel, je vedno jokala. Sicer ga pa zmirom obira in otiplje: No, kaj se ti je pa tu spet naredilo - glej tu imaš hrastico, kaj ali ti ni nekaj žnabelj otekel?
m Slučaji neprevidnosti - Od vsakod čuje se, da se je ostrelil ta pa ta svat v roko, ali se sicer hudo ranil.
■	Vraža - Iz migljanja sveč o poroki uganile so stare Šinke, da bo ženin pred umrl od neveste.
■	Obnore trikrat v letu - Trikrat v letu obnore ljudje: pravijo Dolenci: o božiču, ko vse smlo, o pustu, ko pojedf in o Veliki noči, ko vsaki s svojim beži (domu z žegnom).
KLOP KNEZOVOZIROMA GROFOV TURJAŠKIH v kočevski župnijski cerkvi.

SRCE GROFA HANA, ki je zaradi nesrečne ljubezni napravil v Italiji samomor.
v enem izmea lurjasKin stolpov je bila na vrhu dvorana, v kateri so plesali mladi grofje in gospodične. Pod to dvorano je bila mila ječa, v katero so zapirali manjše prestopnike, ki so lahko upali, da bodo še videli beli dan. Pod milo ječo pa je bila težka ječa, ki je bila globoka 20 m in je imela na dnu železne rešetke. Kdor je prišel v to ječo, ni nikoli več videi belega dne.
Vendar za obe ječi ni vedel skoraj nihče, gotovo pa ne tisti, ki so plesali v dvorani nad ječama. Vhod v ječi je bil namreč vedno zaklenjen in ključ varno spravljen. Ko je bil stari oče sedanjega grofa še mlad, je bil radoveden, zakaj so tista vrata vedno zaklenjena. Nekoč je vdrl vrata in se spustil noter 20 m globoko. Pristal je na železni rešetki, na kateri je bil kup lobanj in kosti tistih, ki so umrli v ječi. Kasneje, ko je postal grof, je dal ječo 13 m visoko zasuti, da ne bi nihče zvedel, kaj je nekdaj tam bilo.
Prišlo pa je leto 1943, ko so se v grad zatekli domobranci, ki so imeli v mili ječi skladišče streliva. Ko jim je šlo že tesno, so med enim izmed partizanskih napadov zažgali to strelivo v skladišču. Prepričani so bili, da bo eksplozija podrla del grajskega stolpa in da bodo skozi luknjo lahko ušli iz gradu, se spustili v gozd pod gradom in pobegnili. Eksplozija pa ni porušila dva metra debelega zidu, ampak je udarila navzdol in spet odprla jamo v težko ječo. Vendar še vse do danes težke ječe niso raziskali in se tako še ne ve, kaj je
Sp°daj-	Besedilo in slike:
JOŽE PRIMC
Krekova misel
•	Če črnoborzijanec s svojo premetenostjo “zasluži" tudi milijon goldinarjev, ni zavoljo tega niti za en belič vrednosti več na svetu, pač pa je deset, sto ali še več družin izgubilo s trudom privarčevano imetje. (Socializem)
•	Krščanstvo podpira zadružno misel, krščanstvo daje zadrugam višjo moč. (Socializem)
•	Delavski stan propada. Če pojde tako naprej, bomo kmalu delili vse ljudi samo na dve vrsti: v bogate borzijance in špekulante in v delavske proletarce, ki bodo od njih popolnoma odvisni. (Socializem)
•
di
stare sužnje, ker je vdahnilo duha ljubezni v omrzla srca. (Socializem)
•	Materialno je treba utrditi kmeta, ker koder priganja lakota, tam ni mepa niti idealom niti moraliziranju. (pismo Petru Bohinjcu)
•	Ljustvu je treba dopovedati, da s pričakovanjem kralja Matjaža ni nič. Želi bomo samo to, kar si bomo z zavihanimi rokavi sami pridelali in priborili. (Dom in svet)
•	Otroško delo po tvornicah se mora popolnoma odpraviti. (Črne bukve)
Krščanstvo more rešiti uboge Iju-nove sužnosti. Osvobodilo je
GRAD TURJAK, kakršen je danes.
so grofje pobegnili v Italijo, v Červinjan, od koder je bila doma tudi zadnja turjaška grofica. Nagačeni glavi sta tam še danes.
Dalmatin in IVubar na lUrjaku
Ko sta iz Turčije prispeli nagačeni glavi Herbarta Turjaškega in Friderika Višnjegorskega na turjaški grad, je Herbartova zaprosi-
SKRIVNOSTNI SVET ENERGIJE
Prideš z berglami, odideš brez njih
Skrivnostni svet energije, ki nas obdaja, je skrivnosten ne le za tiste, ki ga ne zaznavajo, marveč tudi za tiste, ki ga občutijo na prav poseben način, saj v njem vedno znova odkrivajo nove in nove reči. Ena takšnih je tudi Darinka Suljevič iz Ribnice, ki s prirojeno sposobnostjo nadčutne zaznavne energije že več kot 10 let pomaga ljudem z različnimi zdravstvenimi težavami.
“Pacient lahko pride k meni z berglami in odide brez njih, lahko pa bi se zgodilo tudi obratno,” pravi profesorica slovenskega jezika na kočevski srednji šoli Darinka Suljevič iz Ribnice. O svoji “moči” si namreč ne dela utvar in tistega, kar zna, ne poveličuje. Nasprotno, meni celo, da je svet energije, ki je vir njene moči, sposoben zaznavati vsak človek in da ima vsak človek v v sebi tudi zraviteljske sposobnosti. “Skrivnostni svet energije se odkrije vsakomur, ki je to pripravljen sprejeti, le da nekomu prej, drugemu kasneje. Bioenergijo imamo namreč vsi ljudje, le odkriti jo moramo. Da pa bi lahko z njo pomagali tudi drugim, pa mora človek imeti nekoliko več te energije,” pravi Darinka.
Drobne, raznobarvne pikice
Že v zgodnjem otroštvu so se Darinki dogajale stvari, ki so kazale na to, da zaznava energetsko polje, na katero smo priključeni vsi ljudje. Spominja se, da je bila še v otroški posteljici, ko se ji je zvečer pred spanjem odpiralo univerzalno energetsko polje, ki ga je zanznavala skozi igro drobnih, raznobarvnih pikic, ki so se
Zdraviteljica Darinka Suljevič
prelivale med seboj in tvorile različne vzorce. Ker je pri materi dobila pojasnilo, da tudi ona videva takšne pikice in da to ni nič posebnega, se ni več ubadala z vprašanjem, kaj bi to lahko bilo. Vendar pa razne nenavadne stvari, ki so se ji dogajale, ko je odraščala in tudi kasneje, ko se je že poročila in imela otroke, niso bile tako prijetne, kot je bilo opazovanje igre drobcenih lesketajočih se pikic. Ne da bi vedela za pojasnilo, seje tako denimo že zdavnaj sprijaznila, da ne more pisati z nalivnim peresom, ker se ji černi-lo v njem, ko ga ima v rokah, posuši. Bilo pa je še veliko drugih, bolj motečih stvari, ki so jo silele v to, da odkrije pojasnilo zanje.
Odkritje samega sebe
“Od nekdaj sem imela občutek, da me vsi gledajo v roke in prste. Dostikrat so bile namreč rdečkaste barve, marogaste in tako nabite. Nisem vedela, kaj naj z njimi počnem in to je bil zelo neprijeten občutek,” se spominja Darinka enega izmed vzrokov za to, da je začela iskati pojasnila tudi za to, zakaj je imela večno probleme z urami, ki na njeni roki nikoli niso delale tako, kot bi morale. Pri tem pa je imela srečo. Navezala je stike z ljudmi, ki so tudi sami iskali tovrstna pojasnila, in kot danes pravi Darinka, je “ravno o pravem času spoznala ravno prave ljudi”. To je bilo namreč obdobje, ko so se ji nenavadne stvari dogajale intenzivneje. “Dobivala sem določena znanja, ki jih je bilo potrebno nekam uvrstiti. Tega pa je bilo toliko, da sem se začela s tem ukvarjati,” pravi Darinka.
V notranji potrebi po odkrivanju in spoznavanju same sebe se je pred 12 leti začela ukvarjati z jogo, že več let sedaj pa je tudi vegetarijanka, saj, kot pravi, je za kvaliteto življenja, ki ga živi, pomembna tudi hrana oziroma kvaliteta energije, ki jo ta daje. Ob postopnem odkrivanju same sebe, eksperimentiranju, pri katerem so ji pomagali tudi mož in njena dva sinova, pa je postopoma začela pomagati tudi drugim. Zaradi sa-mopotrditve je opravila atest svojih zdraviteljskih sposobnosti in si na podlagi Kirlijanove fotografije prstov, ki kaže energijo človeka, pridobila certifikat Milanske akademije, ki se ukvarja z izoteriko in parapsihologijo, da
ima sposobnosti in znanje za zdravljenje.
Brezplačno zdravljenje
Danes prihajajo Darinki po pomoč zelo različni ljudje, z večjimi ali manjšimi zdravstvenimi težavami, vendar pa, kot pravi, ne sprejema pacientov, ki jemljejo težka zdravila, in tudi ne pacientov s hudimi psihičnimi težavami. Morda bi jim celo lahko pomagala, vendar pa je tveganje, da bi jim povzročila še večje težave, preveliko in Darinka se tega zaveda. Uspešne pa so njene približno polurne terapije predvsem pri bronhitičnih bolnikih, bolnikih, ki imajo težave z želodcem pa lažje psihične težave ali pa, ko človek čuti, da nima več dovolj energije. V teh primerih dela Darinka s svojimi rokami za mnoge prave čudeže.
“Pri nekaterih težavah je dobro, da pacient sodeluje oziroma da je svoje težave pripravljen odpravljati tudi sam s sprememb-no načina prehrane, razmišljanja in sploh dotedanjega načina življenja in svojega odnosa do drugih ljudi. Pri nekaterih drugih to ni potrebno, vendar pa je sodelovanje pacienta vselej zaželjeno in dobrodošlo,” pojasnjuje Darinka. Svojih uslug ljudem ne zaračunava, vendar pa meni, da tudi ni nič narobe, če nekateri to počno, vendar le, če so pravi zdravitelji in ljudem resnično pomagajo. Darinka namreč opozarja, da se z energijo ne sme igrati in jo izkoriščati v negativne namene. “Tako, kot si lahko z njo pomagamo, nas namreč lahko tudi pogubi,” pravi Darinka. Njeni pacienti pa ji zato tudi zaupajo.
MOJCA LESKOVŠEK-SVETE
DOMAČI RIBNIK - Jože Oblak iz vasi Stope pri Rašici v občini Velike Lašče, ki je bil 25 let član Ribiške družine Ribnica, si je leta 1978 za potrebe svoje (in ne ribiške) družine uredil blizu domače hiše ribnik, v katerega vloži na leto 10 do 15 kgpostrvi-amerikank in nekaj klenov. Do ribnika, ki je v senci pod drevjem, je uredil dotok sveže vode in tudi odtok. Pri Oblakovih je tako poskrbljeno, da petčlanska družina je ribe dvakrat na mesec. Ribnik je ogradil s koli, da se ne podira njegov breg. Več postrvi pa vanj ne vloži, ker bi se poleti zaradi manjšega pretoka vode lahko zadušile, pozimi pa že tako mora prebijati led, če površina ribnika, ki meri 8x4 m, zaledeni. Postrvi hrani s krmili in kruhom, saj pravi, da niso navajene pobirati razne muhe. Odlavlja jih s trnkom. (Foto: J. Primc)
MLADI KOLEDNIKI - Za ohranjanje starih običajev skrbi tudi pet mladih fantov z Rake, ki so pred štirimi leti na predvečera treh kraljev in svetega Jurija začeli koledovati. V tem času so se naučili že veliko starih ljudskih pesmi, tako da sodelujejo na pevskih revijah, različnih prireditvah in srečanjih. Pohvalno pri njih pa je, da večino darov namenijo dobrodelnim ustanovam. Mladi koledniki so (od leve proti desni) Jože Černič, Jože Gorenc, Toni Kerin, Mitja Bakšič in Janez Gorenc, ki ga ni na fotografiji. Pa le pogumno naprej! (A. J.)
DRUŽINA HUMEK
Učitelji in umetniki, sadjarji in čebelarji
Starejši poznavalci so mi pripovedovali, da rodbinsko ime Humek izhaja iz imena Kumek, ki je predvsem razširjeno v Hrvatskem Zagorju. Tako naj bi prvi Kumek-Humek prišel na Kranjsko v začetku 19. stoletja in se zaposlil kot kočijaž pri upravi Cerkvenega fonda v Kostanjevi-škem gradu in se priženil na manjšo kmetijo v Gradišču št. 5 pri Raki na Dolenjskem, kjer sta se rodila dva pomembna učitelja in javna delavca: Martin (1870) in Karel-Dragotin (1877), njihovi potomci pa so obogatili slovensko kulturo.
Martin Humek, učitelj, sadjar, čebelar, pisec in urednik. Dne 16. maja 1970 so pod pokroviteljstvom občine Krško, krajevnega odbora in osnovne šole na Raki odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši v Gradišču in se s tem oddolžili spominu zelo plodovitega strokovnega pisca in organizatorja našega sadjarstva, čebelarstva in učiteljstva. Z odkritjem spominskega znamenja so bili počaščeni njegova skromna hiša, prijazna vasica in Humekov rod. Tega dne so v osnovni šoli na Raki odprli Humekovo razstavo, ki je predstavila krajanom in gostom življenje in delo njihovega zelo delavnega in zaslužnega rojaka. Bil je prvak med pomologi tistega časa, ko so blestela imena, kot so Ivan Belle (ima spominski kamen v Ko-stanjeviškem gradu, 1967), Franc Goričan (ima spominsko ploščo v Višnji vasi pri Vojniku, 1969) in Josip Lešnik (ima spominsko znamenje v Staršah ob Dravi).
Martin Humek se je rodil 13. januarja 1870; nižjo gimnazijo je končal v Novem mestu (1882-1888), učiteljišče pa leta 1890 v Ljubljani. Thm je opravil tudi strokovni izpit za učitelja in pouk na šestrazrednih šolah; na Dunaju je opravil tečaj za ročna dela in mizarstvo (1893), tečaj za učitelja čebelarstva (1906) in tečaj za rigolanje zemlje z miniranjem. Kot štipendist Kranjskega deželnega odbora se je na vseučilišču v Gissnu udeležil tečaja za nadaljevalno šolanje in v Geisenheimu a/ R tečaja za sadjarstvo (1910). Navedeni dopolnilni tečaji so usposobili Humeka za naloge, ki jih je kasneje opravljal v javnih službah. Začel je kot začasni učitelj v rojst-
nem okolju v Raki (1890-1893). Po strokovnem izpitu je bil imenovan za stalnega učitelja v Radečah pri Zidanem mostu (1893-1895) in za nadučitelja v Bohinjski Bistrici (1895-1910) ter nato za sadjarskega nadzornika za Gorenjsko v Radovljici (1911).
Zaradi njegovega uspešnega delovanja in osebnega prizadevanja za napredek ga je leta 1916 Kranjski deželni odbor imenoval za deželnega sadjarskega nadzornika. Ob koncu svetovne vojne gaje Narodna vlada za Slovenijo imenovala za višjega sadjarskega inšpektorja (1920) in za sv.tnika (1924). Na teh položajih je Humek prepotoval vso deželo peš ali s kolesom, obiskal zadnjo zakotno vas, povsod je učil, svetoval, navduševal in pomagal. Starejši rod naših čebelarjev in sadjarjev se ga
SADJAR IN VRTNAR

OB HUMEKOVI SMRTI - Naslovna stran Sadjarja in vrtnarja
spominja kot stvarnega predavatelja in dobrohotnega ter nesebičnega učitelja. Njegov nemirni in ustvarjalni duh je vedno iskal rešitve. Leta 1913 se je odločil, da v samozaložbi začne izdajati strokovno glasilo Slovenski sadjar; v prvem letniku je zapisal: “Kdor hoče napredovati, se mora učiti! Slovenski sadjar bo sadjarjem voditelj in svetovalec.” Hu-
mek je časopis izdajal in urejal sam, sprva sam napisal večino člankov, nabiral naročnino in skrbel za razpošiljanje lista. Pridružili so se mu dr. Catti, admiral Linner, inženir Zdolšek, Ivan Belle in učitelji Pavel Košir, Miloš Levstik, Viljem Rohr-man, Peter Močnik, Franc Praprotnik, Franc Rus, Franc Goričan in pisci iz vseh predelov Slovenskih dežel. To ga je opogumilo, da je po prvi vojni pripravljal ustanovitev društva, in leta 1921 so ustanovili Sadjarsko društvo, ki so ga leta 1923 preimenovali v Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo. Humek je bil vrsto let prvi (poslovodeči) podpredsednik, zadnjih osem let pred smrtjo 1943 pa predsednik. Novo društvo je prevzelo izdajanje glasila Slovenskega sadjarja, ki je leta 1923 začel izhajati kot Sadjar in vrt-
NA DAN ODKRITJA SPOMINSKE PLOŠČE LETA 1970 - Hu-mekova rojstna hiša v Gradišču 5 pri Raki
nar. Humek je bil 30 let urednik tega glasila, ki seje v tem času dvignilo od prvih 2500 na preko 20.000 izvodov in naročnikov. Obenem se je vse življenje pečal s čebelarstvom, pisal članke in urejal časopis Slovenski čebelar (1919-1925). Na njegovo pobudo so ustanovili Zvezo jugoslovanskih čebelarskih društev in njega izvolili za prvega predsednika in nato za častnega člana. Razen tega je bil odlikovan z redom sv. Save IV. razreda. Po upokojitvi (1925) se je Humek posvetil organizaciji SVD, društvenemu glasilu in pisanju. Spisal je in izdal deloma v samozaložbi tele strokovne knjige: Šola in sadjarstvo v šolskem pouku (1911), Sadje v gospodinjstvu (1912), Sadno vino ali sadjevec (1917), Aiberti-Žnideršičev panj
(1922), Breskve in marelice (1922), Praktični sadjar (1924), Domači vrt (1924), Naš panj Vl925 - skupaj z A. Bukovcem in A. Žnideršičem), Sadni izbor za Slovenijo v besedi in sliki (1928) in Boj s sadnim škodljivcem (1930). Večina Humekovih knjig je izšla tudi v drugi ali celo v tretji izdaji.
Humek je zelo cenil domače sorte sadja. Opisal in dvignil sloves zlasti dolenjske voščenke, hruške maselnice in domače slive. Prvi je objavil rajonizacijo sadjarstva v slovenskih pokrajinah ter zastopal idejo o osnovanju ožjih sadnih okoliših s koncentracijo kmečkega pridobitnega sadjarstva.
V Humekovi družini se je rodilo pet otrok, tri hčere in dva sinova.
Alojzjj Humek, slikar p. Gabrijel Humek, se je rodil dne 17. novembra 1907 v Bohinjski Bistrici. Po maturi je stopil v cistercijanski samostan v Stični ter leta 1933 končal teološke študije v Ljubljani. Slikarstvo je v letih 1937-1939 študiral v Krakovu (kot gost cistercijanskega samostana v Mogilevu pri Krakovu). Zaradi nemške invazije je študij prekinil in ga leta 1940-1941 nadaljeval v Zagrebu, kjer ga je doletela enaka usoda kot na Poljskem: nemška zaspdbain ustaši so ovirali tuje študente, zato je Humek doživljal drugo svetovno vojno v težkih razmerah v Stični, saj so se sobratje razkropili po evropskih samostanskih hišah. Gabrijel je študij nadaljeval po končani vojni na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1947 pri prof. Gajmiru Antonu Kosu tudi diplomiral. Izpopolnjeval seje na potovanjih v Avstriji, Italiji in na Poljskem. Samostojne razstave je imel v Ljubljani (1950, 1978 in 1982), v Kranju (1959 in 1963), v Novem mestu (1962), v Kostanjevici na Krki (1963), v Kočevju (1969 in 1977), v Celju (1972) in Mariboru (1973); leta 1959 se je udeležil skupinske razstave absolventov ljubljanske akademije, leta 1962 jugoslovanske razstave Gozd in les v likovni umetnosti v Slovenj Gradcu in leta 1971 skupinske razstave v Moderni galeriji v Ljubljani; sodeloval je tudi na slikarskih razstavah in kolonijah z DSLU v Sičevu pri Nišu (1969), v Bovcu (1975), v Sisku (1976), v Novem mestu (1977), v
Prilepu (1980). Leta 1980 je prejel Odkupno nagrado Extempore v Piranu.
Stalno zbirko slik akademskega slikarja p. Gabrijela Humeka je stiški opat dr. Anton Nadrah odprl v obnovljenih prostorih v samostanu dne 5. novembra 1983; njegovo delo je ob odpiranju predstavil prof. Marjan TVšar, ki je med drugim dejal:... “stojimo zastrmeli v izsanjano resničnost, v odsevih nerealnih svetlob, v čaranju nenavadnih lis, v prepletanju magičnih luči se nam prikazujejo Humekove čudne, v tesnobo budeče hiše, stopnišča, arkade, dvorišča s pogledi skozi neznane gledališke odrske odprtine v neznano...” P. Gabrijel Humek je umrl 26. septembra 1993 v Novem mestu.
Jela Humek Trnkoczy (1905-1957) slikarka in vzgojiteljica; končala je trgovsko šolo in službovala v upravi Tovarne usnja K. Pollak v Ljubljani, kasneje kot vzgojiteljica v zasebnem otroškem vrtcu. Slikarsko znanje si je pridobila v ateljejih R. Jakopiča, F. Pavlovca in Franca Uršiča. V svojem ateljeju je ustvarila številne portrete, tako A. O. Župančiča, Lily Novy, Bogdana Derča, opata Avguština Kastelca, Radojke Vrančič, Lidije Wissiak, ter številne podobe in tihožitja, ki se primerjajo z deli starejše in sodobne generacije slikarjev in slikark, kot so Ivana Kobilca, Alenka Gerlovič, Cita Potokar, T. Stegovec. Jela je prvič razstavljala leta 1939 na skupinski razstavi v Jakopičevem pavili-jonu, leta 1944 v Obrsnelovi galeriji, leta 1952 v Londonu, leta 1955 in 1958 v Moderni galeriji. Pomembna je njena retrospektivna razstava leta 1976 v Kostanjevici na Krki in ista leta 1977 v Kočevju. Naj še omenim, daje njen sin Ubald Trnkoczy priznan filmski in TV snemalec.
Štefanija Humek je končala učiteljišče v Ljubljani ter tečaje za konzerviranje sadja in zelenjave, nato še višjo gospodinjsko šolo v Gradcu. Službovala je na gospodinjski šoli v Marjanišču pod mentorstvom Felicite Kalinšek; po vojni je bila tajnica v kabinetu prof. Eda Mihevca na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. - Tretja hči Mar-tina Humeka je bila učiteljica, najmlajši sin Miloš pa profesor in šolski upravitelj v Kočevju, ki je organiziral slikarske razstave p. Gabrijela in Jele Humek Trnkoczy.
Martinov mlajši brat Dragotin Humek (1877) je v Slovenskem biografskem leksikonu zapisan kot strokovni pisatelj in ilustrator, bil pa je v prvi vrsti šolnik in slikar. V
Krškem je leta 1893 končal meščansko šolo, v Ljubljani pa leta 1897 učiteljišče. Leta 1902 se je usposobil za pouk na meščanskih šolah; obiskoval je več strokovnih tečajev, med njimi leta 1906 tečaj za pokrajinsko slikanje v Miinchnu. Več kot 20 let je služboval v Krškem (1898-1919), sprva na ljudski, od leta 1902 pa na meščanski šoli. Leta 1919 je bil imenovan za ravnatelja meščanske šole v Mariboru, obenem je poučeval risanje in geometrijo na Vinarski in sadjarski šoli in tudi občasno na raznih tečajih za ljud-skošolske učitelje. Humekovo praktično delo je bilo posvečeno organizacijam meščanske šole in učiteljstvu, književno delovanje pa tehniški in umetnostni vzgoji mladine. Objavil je navodila za vsakovrstni rokotvorni pouk, za prostoročno, geometrijsko in projekcijsko risanje in navodila za modeliranje; sestavil je načrt za ustanovitev kmetijske in obrtne meščanske srednje šole. V glasilu Združenja slovenskih učiteljev Popotnik je objavil številne članke o tehniški in umetnostni vzgoji ter o izobraževanju podeželske mladine. Dragotin se je osebno uveljavil kot ilustrator v mladinskih in strokovnih listih, kot so bili Zvonček, Kmetovalec, Sadjar in vrtnar, Slovenski čebelar, in priložnostno. Barvne priloge je izdelal za Macherjev Prirodopis živalstva in 76 barvnih podob za Anteja Bega Naše gobe, ki jih je ponatisnila tudi Kalinškova Slovenska kuharica (1923), ter več barvnih plodov sadnih sort za Martinov Sadni izbor za Slovenijo v besedi in sliki (1928).
Dragotinov rod živi v Mariboru (arhitekt Ljubo), Martinov pa v Novem mestu, Ljubljani in v Kočevju, medtem ko v Humekovi domačiji v Gradišču pri Raki živijo nečak Karel in sorodniki z drugimi priimki. V Kočevju je bil dejaven Martinov sin Miloš.
Pripis: Podatke o podobi Humekove družine sem zbiral več let. Vse predstavljene Humeke razen gospe Jele sem osebno poznal in jih večkrat srečal v Ljubljani, Mariboru, Stični, vse druge pa tudi ob pripravah in odkritju spominske plošče na Gradišču pri Raki leta 1970; točnost časovnih in vsebinskih podatkov pa sem preverjal v pisnih virih, osebnih listinah, Slovenskem biografskem leksikonu, Enciklopediji Slovenije, Zborniku občine Grosuplje in v osebnih zapisih, ki so v arhivu Katedre za sadjarstvo Biotehniške fakultete.
Dr. FRANCE ADAMIČ
v
OD KOD IMENA?
I Kompolje, Vražji vrtec...
Marsikdo se vpraša, od kod izvira njegov priimek ali pa ime njegovega rojstnega kraja, kraja stalnega prebivališča ali kakšnega drugega kraja. Decembra lani je na strokovnem posvetovanju o Dobrepolju in Dobrepoljcih dr. Jakob Miiller najprej predaval o temi “Imena naselij in prebivalcev dobrepoljske občine skozi čas”, nato pa tudi odgovarjal na nekatera vprašanja poslušalcev o imenih krajev in povedal veliko zanimivih reči.
KOMPOLJE je vas v Dobrepolju, na meji med dobrepoljsko in struško dolino. Različni strokovnjaki si to zemljepisno imč različno razlagajo. Vsi se strinjajo, da gre za sestavljenko in da o njenem delu POLJE ni razhajanj. Zaplete se pri KOM. Tako nekateri menijo, da kom pomeni konec in torej naj bi Kompolje pomenilo konec polja. Spet drugi menijo, da naj bi KOM izhajal iz OKOMITO, se pravi za visoko polje oz. polje med hribi. Spet drugi pa so prepričani, da gre po srbskem vzoru za K’(M)PALE, se pravi za majhno polje. Nekatere je presenetilo, da so KOMPOLJE kot zemljepisno ime odkrili tudi v Rusiji, Belorusiji in na Poljskem. Zdaj si še vedno razbijajo glave, če gre za besedo pravoslavnega izvora ali pa za slučajno podobnost s slovenskim Kompoljem. Strokovnjaki si še vedno niso enotni, od kod ime Kompolje.
VRAŽJI VRTEC je kraj tik ob slovensko-hrvaški meji pri mejnem prehodu Prezid-Babno Polje, a na Hrvaškem. Tokrat pustimo ob strani, kako so si po ugotovitvah hrvaških zgodovinarjev to ozemlje prilastili Frankopani, ampak zapišimo zgodbo o imenu Vražji vrtec, kot sem jo zvedel od Prezi-dancev, zakoncev Eme in Josipa Pavlin decembra lani. Zgodbo sem zapisal, kot sta mi jo povedala, se pravi v prezida-nskem narečju, ki se ne razlikuje dosti od slovenskega.
“Tam k’ je dan’s Vražji vrtač je bla ankrat ana hiša. Tam spodaj u tusti hiši je živeua ana punca, dejkle, k’ se nej mogua oženit, pa je rekua, da ga bo vzela pa naj bo kakšon če (kakršenkoli bo). Polej je pršeu aden lejp fant. Črne lasi je jemeu i una ga je gladila po glavi, ke ga je rada mejua. Pa je pršua do rožičkof na glavi. Tako je ved-ua da je vrag. Nej ga več ma-
raua. Se ga je baua. Potem jo je zvau skuzi s tistega hriba, ic’ se zdej zove Vražji vrtec. Uona hiša, k’je stanuaua notri ta punca, se zove Vragofka ali Pr’ vra-gofki. Hiša je pav na današnji meji med Slovenijo in Hrvaško.”
KOČEVJE je mesto, ki povzroča celo med jezikoslovci in tudi prebivalci Kočevja bolj ali manj resne spore. Gre predvsem zato, ali so prebivalci KOČEVARJI ali KOČEVCI, a te dileme ne bom obravnaval. Odkod ime Kočevje? Razlag je več. Po eni naj bi dobilo Kočevje ime od,hoj in je iz HOJEVJE nastalo Kočevje. Po drugi je nastalo iz nemškega imena GOTSCHE, kar naj bi po enih razlagah izšlo iz GUTSEE (Dobro jezero), po drugih novejših, ki jo najbolj zagovarjajo predvsem verni pa iz GOTTSEE (Nebeško jezero). Jezero je tu sicer nekdaj res bilo, saj pokojni Ivan Simonič piše “V mlajšem terciaru, in sicer na prehodu iz miocena v pliocen, je nastalo v Kočevski kadunji enako kot pri Črnomlju jezero, v
OD KOD IMENA KRAJEV? -Na fotografiji dr. Jakob Miiller (stoji) odgovarja na vprašanja poslušalcev, od kod nekatera imena krajev v Dobrepoljski dolini.
katerem so se naložili sladkovodni premogovni sloji.” Ljudi takrat na Kočevskem verjetno ni bilo, gotovo pa ne takih, ki bi govorili slovensko ali nemško.
Zato je (naj)verjetnejše, da gre v primeru Kočevja za besedo (pra)slovanskega izvora. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da KOČEVATI pomeni zlasti v ruskem okolju nekdaj, nomadsko živeti, biti nomad; knjižno pa (redko) zasilno prebivati, taboriti, šotoriti. KOČEVNIK pa je nomad, pastir, spet zlasti v ruskem okolju.
Kočevska je bila malo in redko poseljena že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe. Vendar je beseda KOČEVJE očitno novejšega izvora in slovanska. Po zgodovinskih virih so Kočevsko začeli poseljevati Ortenbur-žani v 14. stoletju. Sicer pa to območje (gre za območje, kjer je danes mesto Kočevje, in okolico) ni bilo naseljeno s stalnimi prebivalci (kot na primer Ribnica z okolico itd.). V kočevske (pra)gozdove pa so občasno prihajali predvsem lovci na divjad od drugod, si tu uredili iz vej, lubja itd. preproste koče, se pravi, da so KO-ČEVALI, začasno prebivali, po končani lovni sezoni pa so se spet vračali v svoja stalna prebivališča. Gre torej za besedo ruskega oz. slovanskega, in ne nemškega izvora.
Sicer pa je Kočevij ali Hoče-vij na Slovenskem več, tudi pri Črnomlju, v Dobrepolju in drugod. Razen tega je tudi na Kočevskem in drugod še nekaj krajev s podobnimi imeni, kjer so nekdaj očitno tudi kočevali. Na Kočevskem so tak kraj na primer KOČE (kjer je bil rojen avtor prvega zemljevida Slovenije z etično oznako Peter Kozler) ali pa KOČARJI pri Livoldu oz. Mozlju. Kočevju torej niso dali ime Nemci, ampak Slovenci. Nemci so verjetno ime Kočevje le prilagodili svoji izgovorjavi.
JOŽE PRIMC
SKUPAJ PROTI KRIMINALU
tel. 080-1200
Uprava za notranje zadeve Ljubljana
»Ne zanimajo nas vati osebni podatki, ostali boste anonimni«
ZDRAVNIŠKA RAZLAGA
prim. mad. dr. TATJANA GAZVODA
Nalezljiv enostavni herpes
To je nenadno nastala nalezljiva bolezen človeka. Povzroča jo virus. Z njim se okužimo običajno že v ranem otroštvu. Inkubacijska doba (to je čas od okužbe do prvih znakov bolezni) znaša tri dni.
Bolezenski znaki
Začetni izpuščaji so mehurčki, napolnjeni s prozorno tekočino, zbrani pa so v herpetično skupino. Razvijejo se zelo hitro, v nekaj urah. Razvoj izpuščaja spremlja občutek napetosti, včasih srbenje in tudi lažje zbadajoče bolečine. Mehurčki se kaj kmalu zagnojijo. Nato se jim razdre stena in se z vsebino spoji v krasto. Spremembe spremlja večja ali manjša oteklina. Področne bezgavke se včasih rahlo povečajo. Krasta po enem do dveh tednih odpade.
Enostavni herpes se sicer lahko naredi kjerkoli na koži, vendar daleč najpogosteje na ustnicah ter okoli ust in nosnic. Posebno na teh mestih ga spremlja dokaj močno zbadanje na dotik, na ustnicah pa pri gibanju. Neredko se enostavni herpes pojavi tudi na drugih delih obraza, na primer na vekah. Zelo neugodno je, če se razvije na roženici, kjer povzroči razjedo. Včasih nastane tudi na ustni sluznici s spremembami, ki rade krvavijo. Bolniki odklanjajo tekočino in hrano. Področne bezgavke so običajno povečane in boleče. Dokaj pogosten je herpes tudi na sluznici moškega in ženskega spolovila. Tu je v glavnem videti razjede, celi mehurčki pa so redki. Nastane lahko celo v sečnici, kar povzroči gnojen izcedek in pekoč občutek pri mokrenju.
Pri prvi okužbi je bolezen navadno neznatna, tako da se večinoma prezre. Pozneje poteka enostavni herpes sorazmerno težje in se nagiba k ponovitvam. Dostikrat se ponavlja vedno na enem in istem kraju. Na ustnici se lahko zaradi tega razvije trajna oteklina. Okužbo na ustni sluznici spremlja močno slinjenje in močan zadah iz ust pa tudi splošna prizadetost.
Zapleti enostavnega herpesa
Najhujša zapleta sta vnetje možgan oziroma možganskih ovojnic in splošna zastrupitev. Zlasti pri oslabelih otrocih se omenjene komplikacije pogosto končajo smrtno.
Kaj pa zdravljenje?
Dokler obstajajo mehurčki s prozorno tekočino, je cinkova pasta dovolj. Ko se naredijo gnojni izpuščaji in nato kraste, so koristna antibiotična mazila za preprečevanje naknadnih infekcij. Mazila obenem omehčajo in odstranijo kraste. Na splošno pa velja, da nobeno zdravilo ne skrajša občutno poteka bolezni. Prav tako ne more nobeno zanesljivo preprečiti ponovitev bolezni. Herpetične spremembe v ustih je treba izpirati s kamiličnim poparkom, pri močnih bolečinah pa so včasih potrebna tudi sredstva proti bolečinam. Bolniku nudimo tekočo hladno hrano. Acik-lovir lokalno samo skrajša izločanje virusa, ne olajša pa bolezenskih znakov niti ne skrajša časa trajanja bolezni. Pri okužbi roženice in spolovil uporabljamo aciklovir lokalno. Zdravljenje herpetičnega vnetja možgan z dajanjem aciklovira pa je močno znižalo smrtnost teh bolnikov.
Preprečevanje okužb z virusom enostavnega herpesa
Ker je virus enostavnega herpesa zelo občutljiv na toploto, svetlobo, milo, vročo vodo in antiseptike, si moramo pri negi teh bolnikov umivati roke ali uporabljati rokavice. Aciklovira v preventivne namene ne priporočajo pri herpesu pri ljudeh z normalno obrambno sposobnostjo, razen če so ponovitve vsakokrat hude ali pa združene z zapleti.
Pri obsežnejših oziroma hudih oblikah herpetične okužbe, zlasti pa pri njenih zapletih, je potrebno zdravljenje v bolnišnici!
Dolenjska je samo ena
Franc Kostrevc o društvenem turističnem reliju
Nenavadna karavana vozil z nalepkami in startnimi številkami se je v soboto dopoldne, 27. septembra, vila od Ljubljane in naprej po stari cesti do Ivančne Gorice, ob slikoviti reki Krki do do končnega cilja - Baze 20. Avto-moto društvo Moste Ljubljana je organiziralo 1. družinsko-turisticni reli. Društvo se ponaša z dolgoletno tradicijo, saj je doslej izšolalo že preko 50.000 šoferjev, poznano pa je tudi karting športu.
'V skrbi za boljšo prometno varnost s poudarkom na varni vožnji skozi celotno traso ter spoznavanje novih krajev in medsebojno druženje elanov društva smo organizirali prvi društveno-turističhireli, je povedal predsednik organizacijskega odbora relija Franc Kostrevc, ki je hkrati tudi podpredsednik AMD Moste-Ljub-ljana in član v AMZ Slovenije, kjer vodi odbor za mednarodno sodelovanje. Komisija je imela pred tekmovanjem na izbiro tri trase, izbrali pa so slikovito dolino reke Krke s ciljem na Bazi 20. Med potjo je 26 posadk (okoli 70 članov) čakalo kar 8 kontrolnih postaj, med njimi radarska kontrola, postavljena v Belem grabnu. Posadke - v njih
Franc Kostrevc
so bili tudi družinski člani - pa so morale izpolniti testne pole iz cestnoprometnih predpisov in na koncu 72 km dolge poti opraviti še spretnostno vožnjo. “Ž odzivom na prvo tekmovanje smo zadovoljni, udeleženci so pohvalili tudi traso tekmovanja,” je povedal Franc Kostrevc, kije osebno še posebej vezan na Dolenjsko. V Sadinji vasi pri Dvoru preživlja konec tedna med drevesi, ki jih je posadil pred enaidvajsetimi leti.
S. MIRTIČ
%
DOLENJSKI LIST
OBLETNICA SKUPINE ZA SAMOPOMOČ-MARJETICA - V novomeškem domu starejših občanov že peto leto delujejo skupine za samopomoč. Zadnja je začela delovati skupina Marjetica. Vanjo so vključeni stanovalci drugega nadstropja doma. Skupino vodi upokojena medicinska sestra Dragica Vidmar, pomaga pa ji tudi Nada Peterle, sicer delavka doma. V času srečanja je vsa pozornost namenjena dobremu počutju stanovalcev, njihovim idejam, željam, spominom, izkušnjam. Na srečanje prihaja 14 do 20 stanovalcev. Nekateri veselo prepevajo, drugi poslušajo. Minuli torek je skupina praznovala obletnico delovanja. Pozdravni govor je pripravila najstarejša članica skupine Štefka Krampelj. Zbrane je pozdravila tudi direktorica doma Lojzka Potrč, ki se je zahvalila Dragici Vidmar za njeno pripravljenost polepšati dneve starejših. Pogostitev članov pa so omogočili štirje sponzorji. (Tekst: Nada Peterle)
KJE SE ZAČENJA GORA ? - “Pri morju, mar ne!?’’ Tako je na navedeno odgovoril Anton Selan od Potoka v Kostelu (na fotografiji) in se podal na dvodnevno pešpot od Jadranskega morja na imenitni razglednik Kuželjsko steno, ki se mogočno dviga nad dolino Kolpe. Precej nenavadno pot je začel v Bakru, jo nadaljeval po starih tihotapskih poteh, po katerih so nekdaj Kastelci tovorili sol, čez Fužine in Delnice, se spustil do Broda in se za konec potil po strmih brezpotjih na vrh 874 m visoke gore, ki je na fotografiji v ozadju. Nagrajen je bil s prelepim razgledom na večji del Gorskega kolarja in jugozahodne Slovenije, pa še na Kamniške Alpe povrhu. V njegovem planinskem dnevniku seveda ni manjkal žig s tega pešačenja, saj tod poteka Kostelska planinska pot. (Foto: Anton Bauer, Vas)
MNOŽIČNO FIT IN KRKA - Takole je zgledal štart boljše skupine pri pionirjih v teku na 100 m z ovirami. Med osmimi mladimi nogobojci so v blok stopili štirje člani brežiškega Fita, sicer organizatorja pokalnega tekmovanja v Novem mestu, in štirje člani novomeške Krke. (Foto: I. Vidmar)
DOLENJSKI LIST
Novo mesto, d.o.o. Glavni trg 24
Novo mesto
tel.: 068/323-606,323-610 fax: 068/322-898
DOLENJSKI LIST
sodoben
vsestranski
zanimiv
HIDRANTOV PREMALO IN PREVEČ!
LOŠKI POTOK - Krajani so z velikim zadovoljstvom spremljali vgraditev novih, nadzemnih hidrantov, ki so jih v preteklem mesecu postavljali v KS Loški Potok. Sedaj se nekateri jeze, da jih je ponekod preveč, ponekod premalo, dejstvo pa je, da je denar za to leto izčrpan in se bo akcija nadaljevala prihodnje leto. Svojevrstno in dokaj poučno zgodbo pa je doživel hidrant, ki so ga postavili v neposredni bližini gasilskega doma v Retjah. Tega ♦morajo hočeš nočeš odstraniti. Zgodba ima namreč več plati. Prva je, da se lokacije za takšna dela postavljajo bolj na pamet, ne da bi se ugotavljalo lastništvo zemlje. Znana solidarnost Potočanov pa včasih tudi odpove. Tako je tudi v tem primeru. Lastnik zemljišča je sicer Potočan, ki pa živi očitno v okolju, kjer se podobne stvari rešujejo drugače in mu je potoška solidarnost očitno tuja. Lastnik torej zahteva odstranitev hidranta, ki ga, resnici na ljubo povedano, niti najmanj ne ovira. Pravica pa je na njegovi strani.
A. K.
pokrajinski tednik
za oglaševalce zanesljiv zadetek
OPERA IN BALET V SEZONI 1997/98
LJUBLJANA - Ta mesec se v Operi in baletu SNG začenja sezona 1997/98. Program je razdeljen na tri dele: na zimsko in poletno sezono ter na malo opero. V zimski sezoni bodo izvedli sedem premier: veliko opero Giacoma Meyerbeera Hugenoti, celovečerni balet Lea Delibesa Coppelia, komično opero Darijana Božiča Lizistrata 75, celovečerni balet Sergeja Prokofjeva Romeo in Julija, opero Giuseppa Verdija Ples v maskah, opero-oratorij Igorja Stravinskega Oedipus rex in scenski koncert Carla Orffa Tri-onfo di Afrodite. V poletni sezoni bo na programu opereta Franza von Suppeja Boccaccio, v mali operi pa Vzpon in padec motela Mahagony po glasbi Kurta Weila, scenariju Tatjane Ažman in ideji Darijana Božiča.
Vašo vlogo rešimo takoj I
'^Nova KBM
Najugodnejša
bančna posojila v Sloveniji!
Najnižje obrestne mere • že od T + 6,8 odstotkov
Najdaljši odplačilni roki -za potrošniška posojila do 5, za stanovanjska do 15 let
Anuiteta pri potrošniških posojilih znaša lahko celo do 50 %, pri stanovanjskih pa do 40 %, vaše redne mesečne plače ali pokojnine.
'. 'K
	■ j
r	H j
	■j
	■fs
Podružnica BREŽICE
Nežka Oblak
Preživela je šest družbenih sistemov
Oblakova Nežka iz Pod-hoste bo kmalu stopila v 86. leto starosti. Njena hišica stoji prav pod vznožjem roških gozdov. Pred šestimi desetletji sta jo zgradila z možem, ki je že nekaj let mrtev. V Nežkini hiši je prijetno tiho in čisto. Iz vsakega kota diha vonj domačnosti in starih časov. S sten zro slike njenih prednikov v nošah tistih časov. Čar starožitnosti dajejo stare svetniške podobe, ki jih danes skoraj ne vidiš več. Svetlobo sten v kuhinji dajejo beli prtički, ki jih je sama izvezla, prijeten je tudi pogled na staro, a še uporabno pohištvo, na litoželezni likalnik na oglje, ki je še vedno v uporabi, pa na leseno smetišnico ali na železne burkle.
Nežka se rada spominja časov, ki so, kot pravi sama, zatonili v večnost. Spominja se, kako so se z družino pozimi zbrali ob peči in niso bili nikoli brez dela. Pravzaprav ga ni ženskega dela, da ga ona ne bi obvladala, pa naj gre za rože v cvetličnih lončkih, vrt, delo v kuhinji ali domače živali, ki jih je imela še do nedavnega. Sedaj pa ji družbo delajo le mačka in ptice, kijih krmi vsako zimo. Kuha si samo domačo hrano, pije pa domače čaje. K zdravniku gre zelo redko. Pove tudi, da spi na blazini, v kateri je koruzno ličkanje.
Oblakova Nežka pogreša stare običaje in še marsikaj iz svoje mladosti. Fantovsko petje na vasi, na primer, pa srečanja na prošcenjih, prijateljstvo med ljudmi. Njena želja pa je, da bi imel mladi rod vsaj takšno spoštovanje do starih ljudi, kot gaje imela ona do svojih staršev.
T. VIRANT
KLIC V SILI
•	Ali ste v stiski, težavah? Želite zaupni in prijateljski pogovor, strokovno pomoč? Pot za to na Dolenjskem oz. v Posavju je klic na številke 068/322-124, int. 229 (v torek in petek med 13. in 16. uro), 21-284 ter 068/20-370 (med 19. in 21. uro).
•	NOVO MESTO - Otroci in mladostniki, če ste zaradi neurejenih družinskih odnosov, težav v šoli, sporov z vrstniki ali česa drugega v stiski in potrebujete nasvet oz. pomoč, pokličite - prisluhnili vam bodo in vam skušali pomagati strokovnjaki Posvetovalnice za učence in starše iz Novega mesta, in sicer na številki 068/ 341-304 od ponedeljka do petka (med 14. do 15. uro).
•	TREBNJE-Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka je 068/44-293.
•	ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro na številko 068/53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8.
•	SEVNICA - Otroci in odrasli, ki imate težave ali ste v stiski, lahko pokličete na številko 0608/41-536 vsako sredo med 15. in 16. uro.
•	LJUBLJANA - Telefon za otroke in mladostnike je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki 061/323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela.
SOGLASJE
BREŽICE - Odločitev svetnikov Združene liste in Socialdemokratske stranke, da protestno zapustijo ponedeljskovo sejo občinskega sveta, so svetniki drugih strank na videz pograjali, češ, kaj se pa greste s to obstrukcijo. Čeprav so torej svetniki koalicije grajali odhod, pa so tudi oni veselo zapustili prizorišče. Kaj se hoče, tudi svetnik je samo človek, ki na trdem stolu zdrži nekaj časa, predolgo pa ne.
KETTEJEV VODNJAK - Novomeška Komunala zgledno skrbi za vodnjak na novomeškem Glavnem trgu, ki stoji na mestu, kjer je nekoč stal vodnjak, ki ga je Dragotin Kette povezal v svojo pesem Na trgu, eno najlepših ljubezenskih pesmi v slovenski poeziji. Sedanji vodnjak, ki so leta 1954 postavili po načrtu velikega novomeškega rojaka, arhitekta Marjana Mušiča, je enake podobe kot prvotni, na njegovem robu pa so v marmor vklesani začetni verzi Kettejeve serenade. Pred leti so vodnjak temeljito obnovili, redno ga čistijo, še posebej sedaj, ko z bližnjih dreves vanjpada listje, čez zimo pa ga skrbno zaščitijo. (Foto: A. B.)
TERMOTEHNIKA PREDSTAVILA TRI PODJETJA - Prejšnjo sredo je Termotehnika na ploščadi pred zavarovalnico Tilia v Novem mestu organizirala predstavitev treh tujih podjetij: podjetja Buderus, ki je v posebnem avtobusu predstavilo kotle za centralno ogrevanje, podjetja Hilti, ki je predstavilo vrtalne stroje in stroje za rezanje betona, ter podjetja Viega, ki je pokazalo najmodernejše tehnološke rešitve za hladno spajanje cevnih inštalacij. Na fotografiji je strokovnjak v Buderusovem avtobusu, ki kupcu razlaga delovanje oljnih in plinskih peči Buderus. (Foto: J. Domiž)
POSTAVEN MAČEK - Ivar je eden od dveh mačkov norveške gozdne pasme, ki ju imajo Hodnikovi iz Novega mesta. Na mednarodnih razstavah, ocenjevanjih in predstavitvah malih živali doma in v tujini sta osvojila številna priznanja in nagrade. Ivar je osvojil tudi šampionski naslov, vse bolj pa se uveljavlja tudi maček jeti. (Foto: M. Vesel)
SOŽITJE ŽIVALI - Nad vasjo Mačkovec turistična kmetija Novak iz Sadinje vasi pri Dvoru nudi slučajnemu sprehajalcu pa tudi gostom pravo idilo. Streljaj od gozda je nekaj poslopij, kozolec in več lešnikovih grmov. Gospodar Franc pravi, da imajo od lešnikov korist le veverice in polhi, ki jih je polno tod naokoli. V ograjen prostor so pred leti Novakovi pripeljali jelena. Družbo jim delajo tudi zajci in purani, s katerimi se jeleni kar lepo razumejo. Franc jih ponavadi krmi v popoldanskem času, takrat pripelje s sabo tudi goste, družino in vnuke. (Foto: S. Mirtič)
Krmne mešanice tudi po naročilu
V poslovni enoti Krmila novomeške zadruge v Bršljinu namešajo na leto tudi po 22.000 ton krmnih mešanic ■ Že skoraj tretjino po naročilu - Od lani tudi v obliki briketov
NOVO MESTO - Mercator Kmetijska zadruga Krka iz Novega mesta ni ie največja slovenska zadruga, ampak je znana tudi po tem, daje ena redkih zadrug na Slovenskem, ki je v času krize zadružništva obdržala lastno proizvodnjo. Že od leta 1978, ko so v Bršljinu nasproti vojašnice zgradili novo tovarno s„skladišči in silosi, uspešno deluje njihova poslovna enota Krmila. Zadnje čase vse več krmnih mešanic namešajo tudi po naročilu.
“Tovarna je bila zgrajena za proizvodnjo 24.000 ton krmnih mešanic letno, sedaj pa letno namešamo v povprečju 14.500 do 22.000 ton krmil,” pove direktor poslovne enote Krmila Iztok Bradač. Proizvajajo krmne mešanice za krmljenje govedi, prašičev, perutnine, kuncev, konjev in drobnice. Na voljo imajo okrog 30 različnih popolnih krmnih mešanic, kmetom pa svetujejo tudi dopolnilne krmne mešanice. Zadnje čase pa vse več, že skoraj tretjino, krmnih mešanic zmešajo po naročilu. “Kmet pove, katero krmo za živali ima doma, naša tehnologinja mu potem izračuna krmni obrok in svetuje, kakšno krmno mešanico naj dodaja doma pridelani krmi,” pove Bradač. V proizvodnji dela 16 delavcev. S krmnimi mešanicami pa oskrbujejo Dolenjsko tja do Ivančne Gorice, potem Belo krajino in Posavje, kjer oskrbujejo s krmili tudi pra-
NOHTI
• Podaljševanje nohtov • Frizerstvo • Ličenje
Tel. 068/78-071 Ivica Marn, s.p. Mirna Peč
šičjo farmo Mercator Agro kombinata iz Krškega na Pristavi.
“Posamezna krmna mešanica vsebuje 10 do 20 različnih sestavin. Vse te sestavine so naravne, med glavne sestavine pa sodijo
* V njihovi poslovni enoti načrtujejo tudi posodobitve. V začetku drugega leta naj bi montirali avtomatsko napravo za uvrečevanje, razširili naj bi skladiščni prostor in sprejemni jašek za žita ter uvedli računalniško povezavo. Investicija bo vredna okrog 35 milijonov tolarjev.
žita: koruza, ječmen in druga žita,” pove Bradač. Tako žita kot tudi beljakovinske surovine - sojo, ribjo moko in sončnične tropine -morajo skoraj v celoti uvažati, cene teh surovin pa se na svetovnem trgu nenehno spreminjajo. Lani na primer je bila koruza zelo draga, po 32 do 34 tolarjev kilogram, letos pa se dobi že po 19 tolarjev. Še vedno pa so najdražje beljakovinske surovine. Prav spremifijajoča se cena surovin povzroča, da nihajo tudi cene njihovih krmnih mešanic.
Lani so uvedli novo linijo za briketiranje krmnih mešanic, ki predstavlja že tretjino celotne
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARJETA
objavlja
JAVNI RAZPIS
za oddajo del: ORANJE SNEGA V ZIMSKI SEZON11997/98
Naročnik: Krajevna skupnost Šmarjeta, Šmarjeta 66,8220 Šmarješke Toplice
Predmet javnega razpisa: ORANJE SNEGA V KRAJEVNI SKUPNOSTI
ŠMARJETA ZA SEZONO 1997/98
Pogoji:
a)	Interesenti za pfevzem del morajo imeti svojo ustrezno opremo za oranje snega ter ostala nujna vzdrževalna dela na cesti v zimski sezoni.
b)	Prednost bodo imeli krajani, ki imajo s.p.
c)	Cena ne sme presegati najnižje cene za tovrstne storitve, ki jo oblikuje tržišče.
Ponudbo s ceno pošljite na naslov: Krajevna skupnost Šmarjeta, Šmarjeta 66,8220 Šmarješke Toplice, s pripisom “Za javni razpis”, in sicer 14 dni od dneva razpisa.
OBVESTILO
Podjetja, organe, organizacije, skupnosti, delovne ljudi in občane obveščamo, da bo po sklepu župana z dne 23.9.1997 v času od 6. oktobra do 6. novembra 1997 potekala
JAVNA RAZGRNITEV
osnutka
sprememb In dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do 2000 ter
srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do 1990 (za območje Mestne občine Novo mesto) zaradi
PROGRAMSKE ZASNOVE ZA UREDITVENI NAČRT CENTRALNEGA DELA BRŠUINA in
osnutka
UREDITVENEGA NAČRTA CENTRALNEGA DEU BRŠUINA
Osnutek dokumenta bo razgrnjen:
*	v izložbi avle bivše upravne stavbe GlP Pionir. Kočevarjeva ulica 1. Novo mesto (ogled je možen 24 ur dnevno, vpis mnenj, predlogov in pripomb v knjigo mnenj pa od ponedeljka do petka, od 7. do 15. ure) in
*	v prostorih Mestne občine Novo mesto. Novi trg 6. pritličje (ogled je možen v ponedeljek in torek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure, v četrtek in petek pa od 7. do 14. ure) od 6. oktobra do 6. novembra 1997.
Do konca javne razgrnitve osnutka dokumenta lahko podjetja, organi, organizacije, skupnosti, delovni ljudje in občani podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na obeh krajih javne razgrnitve ali pa jih pošljejo na Sekretariat za varstvo okolja in urejanja prostora, Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6.
Obvestilo o času in kraju javne obravnave bo naknadno objavljeno v Dolenjskem listu. Na njej bosta naročnik in izdelovalec dokumenta le-tega obrazložila in prisotnim dajala pojasnila. Vljudno vabljeni!	Mestna občina Novo mesto
Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje
Iztok Baradač
proizvodnje. “Gre za toplotno obdelavo krmil s paro; krmila so zato bolj zdrava in tudi živalim prijaznejša, saj se ne kadijo, lažje pa jih je tudi skladiščiti,” razlaga Bradač.
J. DORNIZ
RIBNICA - Med udeleženci nedavnega vzpona slovenskega vrha na Triglav so bili tudi člani Planinskega društva Ribnica. Med Krederico in vrhom Triglava so Ribničani zapeli kaj drugega kot eno izmed številnih znanih pesmi iz suhorobarske doline. Ubrano petje je zvenelo daleč naokrog, zelo prikupno pa se je zdelo tudi predsedniku države Milanu Kučanu, rednemu udeležencu znanih srečanj slovenske gospodarske in politične smetane na Triglavu in nasploh velikemu zaljubljencu v slovenske gore. Pridružil se je Ribničanom in z njimi zapel nekaj slovenskih in obljubil, da bo zanesljivo prišel mednje. Ti so mu povedali, da mu iz Ribnice do sv. Ane ni treba hoditi tako daleč kot iz Ljubljane na Triglav oziroma da se lahko v nekaj urah po razgledu doline in pokrajine lahko vrne nazaj v glavno mesto. Vseeno jih je zaprosil, naj svojo pobudo pisno posredujejo njegovemu kabinetu, da bo bolj držalo.
M. G.
gumi*
SODIČEVAFKAR KRASI DRAMLJE -Afkarso včasih imenovali kaščo za shranjevanje žita in so jo imeli te kmetje z veliko zemlje. Eden od redkih primerkov je ohranjen v Dramljah pri Bizeljskem in je bil zgrajen leta 1907. Kot je dejala Marija Kovačič, po domače Sodičeva Mirna, so nekoč v kašči imeli v srednjem deju štiri skrinje za shranjevanje koruze, pšenice, ovsa in ječmena. Danes so ohranili le še eno, spodaj pa imajo kot nekoč klet. Prostori v kašči so bili v veselje tudi najmlajšim, saj so jim popestrili igro. Fotografija njihove stare kašče za žito je razstavljena v brežiškem muzeju. (Foto: A. Jernejčič)
Dober glas seže v deveto vas.
Rumene strani pa povsod.
Q
mmmmm
Rumene strani Telefonskega imenika Slovenije so se v zadnjih letih
uveljavile kot najbolj popoln seznam ponudnikov vseh vrst blaga in storitev. Ker uporabniki posežejo po Rumenih straneh natanko v trenutku, ko potrebujejo nekaj čisto določenega, je oglaševanje na Rumenih straneh 100 % natančno usmerjeno.
Gotovo tudi sami posegate po Rumenih straneh, kadar potrebujete hitro in zanesljivo informacijo. Zato gotovo veste, da Rumene strani lahko ponudijo precej več kot samo navedbo dejavnosti in vašega naslova ter telefonske/faks številke.
Če želite na Rumenih straneh objaviti bolj obsežno predstavitev svoje ponudbe, pokličite telefonsko številko (061) 159 20 88 in naš zastopnik vam bo podrobno razložil ugodne pogoje oglaševanja v Telefonskem imeniku Slovenije.
Telefonski imenik Slovenije bo izšel tudi na CD-ROM-u, najdete pa ga še na Internetu, na naslovu http://tis.telekom.si. Če se odločite za predstavitev tako v tiskanem kot elektronskem mediju, je cena še posebej ugodna.
ii * 4 »>f/t «rrw	r
■jgjjjg
Telekom Vi)
Slovenije
Nacionalni operater telekomunikacij
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, I. X.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.50 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.05	VIDEORING 10.35 TEDENSKI IZBOR
HOGANOVA DRUŠČINA, amer. naniz., 11/26
11.00 BIGER THAN LIFE, amer. film 12.30 DIVJA AVSTRALIJA, poljudno-znan. oddaja
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. tv igrice
14.15	MADE IN SLOVENIJA
15.00	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
15.30	ČISTO PERILO, dan. drama
17.00	OBZORNIK
17.10 OTROŠKI PROGRAM SPREHODI V NARAVO 17.25 OUASIMODOVE ČAROBNE DOGODIVŠČINE, fran. serija, 24/26
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TEDNIK
21.25 FRASIER, amer. naniz., 17/24
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	OMIZJE
SLOVENIJA t
9.00	Euronews -13.00 Tedenski izbor: Filmski triki; 13.30 Koncert iz Sarajeva z Riccar-dom Mutijem; 15.00 Grace na udaru, naniz., 5/25; 15.25 PPZ v nogometu -17.20 Pacific drive, 59. del -17.40 Tri krone, Šved. nadalj. -
18.30	Očividec, angl. dok. serija, 6/11 -19.00 Resnična resničnost -19.30 Pacific drive, 60. del -19.55 Košarka - 21.30 Pod oljkami, iran. film - 23.10 Angl. dok oddaja - 0.00 Aliča, evrop. kult. magazin
KANALA
9.40	Risana serija -10.05 Srečni časi (ponov.) -
10.30	Dobri časi, slabi časi (ponov.) -11.00 Drzni in lepi (ponov.) -11.25 Oprah show (ponov.) -
12.40	Nenavadna doživetja (ponov.) -14.10 Videnja (ponov.) -15.00 Muppet show -15.30 Alf -15.55 Srečni časi (naniz.) -16.20 Rajska obala (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -
17.15	Oprah show (ponov.) -18.05 Družinske vezi (nadalj.) -18.35 Družinske zadeve (naniz.)
-19.00 Princ z Bel Aira (naniz.) -19.30 Dobri časi, slabi časi (nadalj.) - 20.00 Darilo ljubezni (film) - 21.50 Ellen (naniz.) - 22.15 Lepotica in zver (naniz.) - 23.10 Fawlty Tovvers (naniz.) -
23.50	Remington steele - 0.45 Dannyjeve zvezde
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Program za mlade -12.00 Poročila -12.30 Krivda (serija) -13.15 Santa Barbara (serija) -14.15 Skrita kamera -
14.40	Izobraževalni program -17.40 Poročila -17.50 Obalna straža (serija) -18.35 Kolo sreče -19.10 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Izobraževalna oddaja - 20.45 Kultura življenja - 21.35 Reševalci (dok. oddaja) - 22.25 Opazovalnica -
22.50	Fraiser (hum. serija) - 23.15 Dokumentarni film - 0.05 Filmska noč: Grdo dekle
HTV S
1350 Tv koledar -14.00 Dva kovanca upanja (ital. film) -15.35 Potovanja (dok. oddaja) -
16.30	Karel Veliki (serija) -17.30 Telo in duša (serija) -17.55 Risanka -18.05 Hugo (tv igrica) -18.30 Holliwoodski ustvarjalci akcije (serija) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.35 Dosje X (serija) - 21.30 Mesto žalosti (taj. film)
PETER, 3. X.
SLOVENIJA 1
7.15-2.30 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.00	VIDEORING
10.30	TRI KRONE, Šved. nadalj., 6/13 11.20 POD OLJKAM], iran. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE
14.35	OMIZJE
15.05	KONCERT
15.35	PORTRET JURIJA SOUČKA
17.00	OBZORNIK
17.10 OTROŠKI PROGRAM -18.00 PO SLOVENIJI
18.40	HUGO, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	AGENCIJA
21.40	LAŽJI OD ZRAKA, amer. dok. oddaja
22.35	ODMEVI, VREME, ŠPORT
23.15	MURPHY BROWN, amer. naniz., 22/25
23.40	NOČ ČAROVNIC, amer. film
SLOVENIJA 1
9.00	Euronews -11.55 Tedenski izbor: Mostovi; 12.25 Resnična resničnost; 12.55 Angl. dok. oddaja; 13.50 Aliča, evrop. kull. mag.; 14.20 Zgodbe iz školjke; 14.50 Očka dolgopet, amer. film -16.55 Frasier, amer. naniz., 17/24; 17.20 Pacific drive, 60. del -17.45 Vžigalice, franc, nadalj., 1/6 • 18.35 Kraljičin nos, angl. nadalj., 4/6 -19.00 Humanistika -19.30 Pacific drive, 61. del - 20.00 Revolution, amer. film - 22.05 Parada plesa - 23.05 Koncert Big Banda RTV
KANALA
9.40	Risana serija -10.05 Srečni časi (ponov.) -
10.30	Dobri časi, slabi časi (ponov.) -11.00 Drzni in lepi (ponov.) -11.25 Oprah show (ponov.) -
12.40	Š kolesom po Ameriki (ponov.) -14.10 Remington steele -15.00 Muppet show (ponov.) -15.30 Alf -15.55 Srečni časi (naniz.) -16.20 Rajska obala (ponovi) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Oprah show (ponov.) -18.05 Kuharska oddaja -18.20 Družinske vezi (nadalj.) -18.45 Družinske zadeve (naniz.) -19.10 Princ z Bel Aira (naniz.) -19.40 Dobri časi, slabi časi (nadalj.) ■ 20.00 Nimaš pojma - 20.35 Pravdaiji (naniz.) - 21.00 Tinta (naniz.) - 21.30 Sosedje prihajajo (film) - 23.05 Vražja novinatja (naniz.) - 23.55 S kolesom po Ameriki (dok. oddaja)
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Program za mlade -12.00 Poročila -12.30 Krivda (serija) -13.15 Santa Barbara (serija) -14.40 Izobraževalni program -17.50 Zvezdne steze - 18.35 Kolo sreče - 19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Hrvaška Casablanca (dok. film) - 20.50 Lepa naša - 22.15 Opazovalnica -
22.35	Potovanja (dok. oddaja) - 23.25 Dokumentarni film - 0.20 Poročila
HTV S
13.35	Tv koledar -13.45 Fraiser (hum. serija) -14.10 Mesto dečkov (nem. film) -15.45 Hiše v cvetju (serija) -16.30 Karel Veliki (serija) -
17.30	Telo in duša (serija) -17.55 Risanka -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Holliwoodski ustvarjalci akcije (dok. serija) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.20 Madson (serija) - 21.15 Popolni tujci (serija) - 21.45 Zvezdna zanka (brit. film) -
23.35	Detektivi (hum. serija) - 00.00 Levji udarec (amer. film)
SOBOTA, 4. X.
SLOVENIM 1
7.20-23.30 TELETEKST
7.40	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
8.00	MALE SIVE CELICE 8.45 ZGODBE IZ ŠKOLKE
9.00	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.15	17. SREČANJE TAMBURAŠK1H SKUPIN IN ORKESTROV SLOVENIJE
9.40	TEDENSKI IZBOR VŽIGALICE, fran. nadalj., 1/6 10.30 HUGO
11.00	TEDNIK
12.00	PARADA PLESA
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.05	STRELA Z JASNEGA nem. naniz., 21/28 14.55 OTROŠKI PROGRAM
TABORNIKI IN SKAVTI 15.15 SPREHODI V NARAVO
15.30	PASTIRCI, slov. film
17.00	OBZORNIK
17.10	SVET ODKRITIJ, serija, 3/9
18.00	NA VRTU 18.25 OZARE
18.40	HUGO - TV IGRICA
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP
20.10	PRAVI BIZNIS
21.15	10 LET 3x3
22.00	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
22.30	WYCLIFFE, angl. nadalj, 1/8
SLOVENIJA I
7.30	Vremenska panorama - 8.00 Euronews -
12.00	Revolution, amer. film -14.05 Pomp -
15.05	Pacific drive, avstral. nadalj., 61. del -
15.30	Evrogol -16.30 Šport -19.30 Pacific drive, avstral. nadalj., 62. del - 20.00 Une epoque formidable, fran. film - 21.35 National geographic, amer. dok. oddaja - 22.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke - 23.25 V vrtincu - 23.55 Sobotna noč
KANALA
9.00	Kaličopko -10.00 Risana serija - 10.25 Najstniki proti vesoljcem (ponov.) -10.50 Ala-din, Račje zgodbe (ponov.) -11.40 Nora hiša -
12.05	Brihtnež (film) -14.00 Charles je glavni (ponov.) -14.25 Mantis (naniz.) -15.15 Vitez za volanom -16.10 Očka major (naniz.) -16.35 Nimaš pojma (ponov.) - 17.05 Ta čudna znanost (naniz.) -17.30 Pri zlati opici (naniz.) -18.25 Atlantis -19.10 Miza za pet (naniz.) -
20.00	Ta neverjetni golf II. (film) • 21.45 Bilo ne nekoč v Teksasu (film) - 23.15 Klic dolžnosti (naniz.) - 0.10 Vanessa (erot. film)
HTV 1
9.45 Tv koledar - 9.55 Poročila - 9.40 Program za mladino -12.00 Poročila -12.25 Skrita kamera -12.50 Tudi to je življenje (serija) -13.40 Brian Donors (amer. film) -15.10 Zivlenje za druge (dok. serija) -15.50 Brezkončnost sveta (potopis, serija) -16.20 Živa resnica -16.50 Poročila -16.55 Masada (serija) -17.40 Turbo Limach Show -19.03 V začetku je bila beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.20 Tatvina na Be-verly Hillsu (amer. film) - 21.55 Opazovalnica • 22.15 Svet zabave - 22.45 Nočni program
HTVI
10.15	Tv koledar -10.25 Majhen veliki svet -11.20 Dokumentarna serija -12.15 Obalna straža -15.15 Telo in duša -17.05 Glasbena oddaja -17.35 Madson (serija) -18.20 Dokumentarna serija -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik,
vreme, šport - 20.15 Triler - 21.15 Popular-noznan. serija - 21.50 Hišice v cvetju (serija) -23.35 Populamoznan. serija - 23.05 Vidikon
NEDELJA, 5. X.
SLOVENIJA 1
7.15	- 0.00 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA 8.20 OZARE
8.25 OTROŠKI PROGRAM
ČEBELICA MAJA, risana naniz.
8.50 ŽIV ŽAV
9.40 MED VETROM IN VODO, nizoz. nadalj., 8/8
9.55 NEDELJSKA MAŠA
12.00 DIVJA AVSTRALIJA, serija, 5/12
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	POMAGAJMO SI
12.30	NA VRTU
13.00	POROČILA
13.05	LJUDJE IN ZEMLJA
13.35	AGENCIJA, ponov.
15.05	KRISTINA, fran. film
17.00	OBZORNIK
17.10	ZMENKI, amer. naniz., 5/16
17.35	PO DOMAČE
18.35	NA KAMNU NOV GOZD, dok. oddaja
19.05	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA
20.10	ZOOM
21.15	VEČERNI GOST
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.10	PREMIERA, amer. rilm
SLOVENIJA I
8.00	Euronews -11.15 V vrtincu -11.45 Lahkih nog na okrog -12.30 Zlata šestdeseta nostalgija z beatniki -13.30 Pacific drive, 62. del -13.55 La cenerentola, opera -16.25 Šport (motociklizem, rokomet), -19.30 Pacific drive, avstral. nadalj., 63. del - 20.00 Dobrodelni koncert - 21.30 Šedem smrtnih grehov, avstral. naniz., 3/7 - 22.20 Slovenski magazin - 22.50 Prelomni trenutki zgodovine, amer. dok. oddaja - 21.50 Šport
KANALA
9.00	Kaličopko -10.00 Kapitan planet -10.25 Super Samuraj (naniz.) - 11.50 Patrulja B.R.A.T. (film, 2. del) -11.40 Nora hiša (naniz.) -12.05 Ko zapiha severni veter (film) -13.50 Bravo, mestro (ponov.) -14.10 Atlantis (ponov.) -15.00 Daktari (naniz.) -15.55 Snowy (nadalj.) -16.50 Pot v raj (naniz.) -17.40 Črka zakona (naniz.) -18.30 Kung Fu (naniz.) -19.20 Odklop - 20.00 Goli plen (film) - 21.40 Črka zakona (naniz.) - 22.35 Britansko prvenstvo turnih avtomobilov - 23.35 Strašilo in gospa King (naniz.) - 0.25 Avtovizija
PONEDELJEK, 6. X.
SLOVENIJA 1
7.15 - 2.05 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA 9.20 VIDEORING
9.50 TEDENSKI PROGRAM ZMENKI, amer. naniz., 5/16 10.15 PREMIERA, amer. film
12.30	UTRIP
12.45	ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
13.40	ZOOM
14.40	LJUDJE IN ZEMLJA
15.10	VEČERNI GOST
15.55 DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.30	POUKA JE KONEC, niz. nadalj., 6/13
17.45	MEJNIKI, nem. dok. serija, 19/50
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	LINGO, tv igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	PRO ET CONTRA
21.00	TURISTIČNA ODDAJA
NAGRADI V STRAŽO IN ČRNOMELJ
Žreb je izmed reševalcev 21. nagradne križanke izbral Marjeto Franko iz Straže in Frančiško Senica iz Črnomlja. Frankovi je pripadla denarna nagrada, Seni-čeva pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 13. oktobra na naslov: Dolenjski list. Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 23". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 21. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 21. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SLIKAR, PAROLA, ROKOMET, ATONIJA, ŠEKEL, LIKAR, PLUTONIJ, EBRO, ITAČAN, TAJNIK, ETA, OSA, GALALIT, SAVEL, ITALA, TNALA, KAKAN.
21.20	OSMI DAN
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	HUDSONOVA ULICA, amer. naniz., 14/21
23.05 KIKA, Špan. film
SLOVENIJA 1
9.00	Euronews -12.50 Na potep po spominu -13.50 Tedenski izbor: Humanistika; 14.20 Šport; 15.05 17. srečanje tamburiških skupin in orkestrov Slovenije; 15.30 Lažji od zraka, amer dok. oddaja; 16.20 Obzorje duha; 16.50 Sedem smrtnih grehov, avstral. naniz., 3/7 -
17.40	Karina in Ari, fran. naniz., 4/26 -18.05 Lovejoy, ang. naniz., 4/13 -19.00 Recept za zdravo življenje - 19.30 Simpsonovi, amer. naniz., 85/92 - 20.00 Banan ni, angl. nadalj., 4/ 10 - 20.55 Kri na snegu, amer. dok. serija, 6/10 - 21.50 Popmp - 22.50 Brane Rončel izza odra
KANALA
9.30	Risana serija - 9.55 Srečni časi (naniz.) -
10.20	Dobri časi, slabi časi (ponov.) -10.50 Drzni in lepi -11.15 Oprah show (ponov.) -
12.30	Dannyjeve zvezde -14.00 Snowy {ponov.) -14.55 Mupet show -15.25 Alf -15.50 Srečni časi (naniz.) -16.15 Rajska obala (nadalj.) -16.45 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Oprah show -18.05 Družinske vezi (nadalj.) -18.35 Družinske zadeve (nadalj.) -19.00 Princ z Bel Aira (naniz.) -19.30 Dobri časi, slabi časi (nadalj.) - 20.00 Vonj po slavi (film) - 22.05 Šam svoj mojter (naniz.) - 22.35 Nujni primeri (naniz.) - 23.25 Fawlty Tovvers (naniz.) - 0.00 Lovec (naniz.) - 0.50 Dannyjeve zvezde
TOREK, 7. X.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA 9.35 VIDEORING
10.05	TEDENSKI IZBOR LOVEJOY, angl. naniz., 4/13
10.55 UNE EPOOUE FORMIDABLE, franc, film
12.30 NA KAMNU NOV GOZD, dok. oddaja
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
13.50	PO DOMAČE
14.50	PRO ET CONTRA
15.40	TURISTIČNA ODDAJA 15.55 MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10 OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI 17.20 SPREMINJAJOČI STROJ, polj. naniz., 1/7
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TITO, dok. film
21.00	STUDIO CITY
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	KIR ROYAL, nem. naniz., 6/6
23.40	SVET POROČA
SLOVENIJA 1
9.00	Euronevvs -11.35 Tedenski izbor: Sobotna noč; 13.35 Pomagajmo si; 14.05 Recept za zdravo življenje; 14.35 Murphy Brovvn, amer. naniz.; 15.00 Osmi dan; 15.30 Kri na snegu, amer. dok. serija, 6/10; 16.20 Slovenski magazin -15.50 Banan ni, angl. nadalj., 4/10; 17.40 Simpsonovi, amer. naniz., 85/92 -18.10 Havaj-
ski detektiv, amer. naniz., 16/25 - 19.00 Volja najde pot -19.30 Karina in Ari, fran. naniz., 5/ 26 - 19.55 Košarka - 21.40 Tok noč tok - 22.40 Noč angela, dok. oddaja - 23.25 Dekliško sramežljiv, angl. film
KANALA
9.30 Risana serija - 9.55 Srečni časi (ponov.) -10.20 Dobri časi, slabi časi (ponov.) -10.50 Drzni in lepi (ponov.) - 11.15 Oprah show (ponov.) -12.30 Atlantis (ponov.) -14.00 Nujni primeri (ponov.) - 14.55 Muppet shovv (ponov.) -15.25 Alf -15.50 Srečni časi (naniz.) -16.15 Rajska obala (ponov.) -16.45 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Oprah show (ponov.) -18.05 Družinske vezi (nadalj.) -18.35 Družinske zadeve (naniz.) -19.00 Princ z Bel Aira (naniz.) -19.30 Dobri časi, slabi časi (nadalj.) - 20.00 Odklop - 20.45 Macgyver (naniz.) -21.40 Psi faktor (naniz.) - 22.30 Babilon 5 (naniz.) - 23.15 Fawlty Towers (naniz.) - 23.50 Mali bogovi (naniz.) - 0.40 Avtovizija
SREDA, 8. X.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.30 TELETEKST
7.30 VREMENSKA PANORAMA
11.15	VIDEORING'
11.45 TEDENSKI IZBOR
HAVAJSKI DETEKTIV, amer. naniz., 16/25
12.35 PRELOMNI TRENUTKI ZGODOVINE, amer. dok. oddaja, 8/13 13.00 POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.05	TEDENSKI IZBOR PRAVI BIZNIS
15.05 SVET ODKRITIJ, serija 3/9 15.55 SLOVENSKI UTRINKI, oddaja mad-
žarske televizije
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	ČISTO PERILO, dan. drama, 2/2
21.05	PARLAMENTARNA KRIŽPOTJA
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45 GRACE NA UDARU, amer. naniz, 6/25
23.10	GOODBYE COLUMBUS, amer. film
• SLOVENIJA S
9.00	Euronevvs -11.25 Tedenski izbor: Svet poroča; 11.55 Volja najde pot; 12.25 Dekliško sramežljiv, angl. film; 14.05 Hudsonova ulica, amer. naniz., 14/21; 14.30 National geographic, amer. dok. serija, 13/20; 15.20 Studio City; 16.05 Kir Royal, nem. naniz., 6/6; 17.05 Karina in Ari, fran. naniz., 5/26 - 17.35 Hoga-nova druščina, amer. naniz., 12/26 -18.00 Filmski triki -18.30 Karaoke -19.30 Karina in Ari, fran. naniz., 6/26 - 20.00 Šport - 21.40 Koncert
KANALA
9.30	Risana serija - 9.55 Srečni časi (ponov.) -10.20 Dobri časi, slabi časi (ponov.) -10.50 Drzni in lepi (ponov.) -11.15 Oprah shovv (ponov.) -12.30 Dannyjeve zvezde -14.00 Psi faktor (ponov.) -14.55 Muppet shovv (ponov.) -15.25 Alf -15.50 Srečni časi (naniz.) -16.15 Rajska obala (ponov.) -16.45 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Oprah shovv (ponov.) -18.05 Družinske vezi (nadalj.) -18.35 Družinske zadeve (naniz.) -19.00 Princ z Bel Aira (naniz.) -19.30 Dobri časi, slabi časi (nadalj.) - 20.00 Policaj z Beverly Hillsa (film) - 21.50 Drevv Carey (naniz.) - 22.15 Videnja (dok. oddaja) -23.10 Fawlty Tovvers (naniz.) - 23.45 Nenavadna doživetja
DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Heleni Pavlinič iz Gradaca 41. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
(1)
(5) (2) (9) (4) (3)
(6)
(7) (-)
(8)
Spet konjičke so napregli (venček) - ANS. LOJZETA SLAKA Najin srečni dan - ANS. KORENINE Kjer ljubice spijo, so kratke noči - ANS. ROSA Matiček - ANS. VASOVALCI Ljudje, ljubite se med seboj - SALOŠKI FANTJE Pivo - JOŽE BURNIK S PRIJATELJI Ne joči dekle - IGOR IN ZLATI ZVOKI Ne pozabi - ANS. LABIRINT Stare ljubezni - ANS. BOBRI Laboda - ANS. LABOD Predlog za prihodnji teden: Med dolenjskimi griči - ANS. JOŽETA KUPLENKA
Z DOLENJCI
jN----------------------,----------------------------------šs|
KUPON ŠT. 39
Glasujem za:__________________________________________________
Moj naslov:_________________________*_________________________
^Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto^
AVTOR:
JOŽE
UDIR
ZELO VELIKA ŽELJA PO ČEM
POLIESTRNO
VLAKNO
REDNI LETNI PREJEMKI ČLANOV VLADARSKE DRUŽINE
SL FILM IGR (IDA KRAVANJA)
KRAJNA DRAV POUU
DOLENJSKI
LIST
DOLENJSKI
LIST
PARK NA DUNAJU
VRSTA
MENICE
VEČJE SRB MESTO
UDNICA,
SKRNINA
PRESTOL-
NICA
LETONIJE
GLASBENI IZRAZ ZA LJUBEZNIVO
GR BOGINJA PRAVIČNO sn in
REDA
ŽIDOVSKA LOČINA IZ 1 ALI 2. ST. PR. N. Š.
ORAČ
MOŠKI IN ŽENSKA V ODNOSU DO SVOJEGA OTROKA
OSJE
GNEZDO
BRUSNI
KAMEN
KOS
SPRIJETE
PRSTI
DEL
OBRAZA
LUKA V ČILU
VELIK
GORSKI
VRH
KAJAKAŠKA PROGA NA SAVI PRI LJUBLJANI
KOTNI
PLUG
VRSTA,
ZVRST
INDIJSKI
DROBIŽ
NERAZSE-KAN VEČJI KOS DEBLA
JEZIK BANTU ČRNCEV V ROOEZIJI
IVAN
NAPOTNIK
DROBEN
NOVEC
KRAJ NA KOČEVSKEM
JUŽNI
SADEŽ
VISOKA OKRASNA RASTLINA Z VELIKIMI LISTI
DEŽURNE TRGOVINE
N
V	soboto, 4. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Dom Bršljin
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ure: Vita^ trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21, ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. do 14.30: mariret Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7, do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7,30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trpina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trpina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Matka, Mestne njive od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Urina sela: od 6. do 16. ure: Urška
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market
od 7. do 18. ure: trpina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Metlika: od 7. do 21, ure: trpna Prima
V	nedeljo, 5. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos
od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13, ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Budna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8 do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Urina sela: od 8. do 12. ure: Urška
•	Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna Samopostrežba
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Žužemberk: od 8. do 11,30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
•	Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
•	Semič: od 7.30 do 10. ure: Market
•	Metlika: od 7. do 21. ure: Prima
• časopisi v 24 urah • komercialni lisk •knjige >l(l!	• brošure • plakati • oblikovanje • marketing
kopiten' • ngovina • servisiranje računalnikov
1 CT 068/323-611; fax: 068/321-693 |
j E K AR n E
Na podlagi sklepa upravnega odbora in pooblastil nadzornega sveta Uprava družbe DOLENJSKE PEKARNE, d.d., Novo mesto,
' Ločna 2, razpisuje
JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin in premičnin VALJČNEGA MLINA ČRNOMELJ Železničarska c. 8 8340 ČRNOMELJ
in sicer:
•	poslovne stavbe v izmeri 303 m2
•	zemljišča št. parcele 651/7 ZKV 1492 v izmeri 1429 m2
•	opreme valjčnega mlina - last najemnika - cena po dogovoru Izklicna cena za poslovno stavbo in zemljišče znaša 110.000 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
Javna dražba bo v sredo, 15.10.1997, ob 10. uri na sedežu Uprave. Udeleženci si poslovne prostore, zemljišče in opremo lahko ogledajo vsak dan med 12. in 14. uro.
Vse stroške v zvezi z zemljiškoknjižnimi izvedbami plača kupec. Informacije po telefonu 068/372-360, direktor g. Alojz Muhič.
ZAHVALA
Zdaj hiša je prazna, ko tebe več ni, za vedno zaprl si trudne oči.
Ravno na svoj 61. rojstni dan nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, nečak in bratranec
JOŽE MOŽE
iz Dolenjih Lakovnic 11
Ob boleči izgubi našega dragega ata se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za pisne in ustne izraze sožalja, darovalcem vencev, cvetja in za sv. maše. Zahvala velja tudi Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, ŽTP Novo mesto, Sekciji za VV Novo mesto in sodelavcem Krke Novoterm, g. župniku za cerkveni obred, šmihelskim pevcem za ganljivo zapete pesmi, gospodu za zaigrano Tišino ter Komunali za pogrebne storitve. Zahvala velja vsem neimenovanim in vsem, ki so se prišli poslovit od našega ata in nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Terezija, sinova Jože in Dušan ter vnuk Miha
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljubeča mama in stara mama
MARIJA
ŽLOGAR
iz Bereče vasi 4, Suhor
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam stali ob strani, pokojni mami darovali cvetje in sveče, g. Piškuriču za organizacijo pogreba, g. župniku za opravljen obred, ge. Videtičevi za tople besede slovesa in vsem neimenovanim, ki ste jo v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: otroci z družinami
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica in sestra
JOŽEFA
ŠEŠKO
z Razbora
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebna zahvala sorodnikom, g. župniku, pevcem, N. Bergantu za poslovilne besede, sovaščanom, zdravstvenemu osebju, DU Razbor in kolektivom OŠ Krmelj, Ruda Razbor in Tržišče, Kemofarmacija in Pumex Ljubljana in Preis Sevnica.
Otroci Cvetka, Olga, Milena in Janez z družinami ter brata z družinami
Razbor, IVžišče, Ljubljana, Kamnik, Koper
ZAHVALA
Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 63. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric •
ALOJZIJ BREČKO
Jeperjek 4, IVžišče
Ob nenadni izgubi se želimo iskreno zahvaliti dobrim sosedom, prijateljem,sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, podaijeno cvetje, sveče in svete maše ter za tako številno spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku za lepo opravljen obred, Lušina transportu, Avtobusnim prevozom Mrgole, g. Jamšku za poslovilne besede ob odprtem grobu in pevcem iz Mokronoga. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
Ob nenadni izgubi naše drage mame, babice in sestre
MARIJE ZORKO
Pod TVško goro 88
izražamo iskreno hvaležnost vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih žalosti stali ob strani, sodelavcem Dolenjske banke, darovalcem sv. maš, cvetja in sveč, za izraze sožalja ter vsem, ki ste našo drago mamo pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, g. župniku in cerkvenim pevcem za lepo opravljen obred, Društvu upokojencev Škocjan za zapete žalostinke in govor. V trenutku, ko smo dojeli, da je ni več med nami, smo spoznali, koliko prijateljev je imela in jih imamo tudi mi.
Žalujoči: hčerka Mija z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi stric, brat in prijatelj
MILAN
IVANČIČ
iz Družinske vasi 17
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom, Revozu DLI in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Pogrebnemu zavodu Oklešen in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti naše drage sestre in tete
LOJZKE
BERGANT
s Sel pri Semiču
se zahvaljujemo gospodu kaplanu za opravljen obred, ge. Tatjani Štubljar za poslovilni govor, pevcem in vsem, ki ste ji darovali vence in. cvetje ter se poslovili od nje.
Žalujoči: vsi njeni
V Semiču, 21. septembra 1997
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj v 63. letu starosti zapustil naš dragi
VIKTOR ŠLAJKOVEC
Cerovci 11, Novo mesto
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešali ga bomo in se ga vedno spominjali.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega še ne dveletnega dragega sinka, vnučka in nečaka
SERGEJA
VURUŠIČA
iz Stranske vasi 42
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč in tolažilne besede, g. župniku pa za občuteno opravljen obred. Vsem, ki ste malega Sergeja v tako velikem številu ob zvokih Tišine pospremili v prerani grob, še enkrat prisrčna hvala!
Mamica, oči in vsi njegovi
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustila ljuba mama, stara mama, sestra in teta
ALBINA
RAZTRESEN
iz Dobrave 42 pri Škocjanu
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste drago mamo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se g. kaplanu za lepo opravljen obred ter kolektivoma Bramac in 1GM Strešnik za podarjeno cvetje. Vsem skupaj še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
TA TEPEN WAS lANflUA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 2. oktobra - Bogumil Petek, 3. oktobra - Terezija Sobota, 4. oktobra - Franc Nedelja, 5. oktobra - Marcel Ponedeljek, 6. oktobra - Vera Torek, 7. oktobra - Marko Sreda, 8. oktobra - Brigita
kino
BREŽICE: 2, in 3.10. (ob 18.30) ter 4. in 5.10 (ob 18.30 in 20.30) komedija Prijateljici. 2. in 3.10. (ob 20.30) drama Okus po Minnesoti. Od 3. do 5.10. (ob 18. uri) risani film Dama in potepuh. 6.10. (ob 20.30) akcijski film Con Air - letalo prekletih. 8.10. (ob 20.30) akcijski film Peti element.
ČRNOMELJ: 4.10. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Zvezdne steze: prvi stik. 5.10. (ob 20. uri) francoska komedija Smešno.
DOBREPOLJE: 3.10. (ob 19.30) ameriška ljubezenska drama Zelo osebno. 5.10.
(ob 15. uri in 19.30) ameriški akcijski film Batman in Robin.
GROSUPLJE: 3.10. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Batman in Robin. 4.10. (ob 19. uri) ameriška ljubezenska drama Zelo osebno.
KOSTANJEVICA: 4.10. (ob 20. uri) ameriška ljubezenska drama Zelo osebno.
KRŠKO: 3.10. (ob 20. uri) in 5.10. (ob 18. uri) kriminalni film Popolna oblast.
METLIKA: 3.10. (ob 20. uri) francoska komedija Smešno. 5.10. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Zvezdne steze: prvi stik.
NOVO MESTO: Od 2. do 5.10. (ob 16. uri, 18.15 in 21.30) ter 8.10 (ob 18. uri in 21.30) akcijski film Con Air - letalo prekletih.
RIBNICA: 4.10. (ob 21. uri) ameriški akcijski film Batman in Robin. 5.10. (ob 16. uri) ameriška ljubezenska drama Zelo osebno.
ŠENTJERNEJ: 3.10. (ob 20. uri) ameriška ljubezenska drama Zelo osebno.
VELIKE LAŠČE: 4.10. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Batman in Robin. 5.10. (ob 19. uri) ameriška ljubezenska drama Zelo osebno.
w fPreZenidcijd', mcUmBits% oprem?
^T^OOcvU.
Sei*& toča fidmt itott
(StiMooo.5. </. lusuMutiel	^
v TIovok mcatu.
II!
film «
• PETI ELEMENT, znanstvenofantastični spektakel - komedija (Teh Firth element, Francija, 1997,130minut, režija: Luc Bes-son)
23. stoletje, 200 milijard Zemljanov živi v eni sami Federaciji, promet poteka le še po zraku, kajti na tleh je zaradi onesnaženosti gosta in večna megla nebotičniki se zdijo neskončno visoki, ena sama živčna vertikala. Kako živijo navadni ljudje, niti ne zvemo, lahko pa si mislimo.
Bruce Willis, samotni, večkrat ločeni in samski taksist, nekdanji super specialec, vozi svojo špuro, ima svoj mali “boli me za vas” film, ki pa ga s pospeškom prostega pada naravnost v njegov lebdeči taksi pretrga najbolj popolno bitje vseh časov, divje, lepa Mila Jovovich z videzom popolne naivke. Človek je v mno-gočem že blizu boga, tako na primer zna umetno ustvariti hu-manoidno bitje zgolj iz koščka še živega organa - kot Eva iz Adamovega rebra, a ne?- iz telesa su-perpametnih in dobrih čuvajev vesolja, ki nesrečno krahnejo na
Zemljo, še preden utegnejo povedati, kako se rešiti Zla.
Zemljo bo namreč v 48-ih urah zadel goreč meteor, ki uteleša Zlo silo, ki se vsakih 300 let poda na pohod, v katerem uničuje življenje v vseh oblikah. Po mnenju duhovščine jo lahko porazi orožje iz petih elementov, znani pa so le prvi štirje, voda, ogenj, zrak in zemlja. Jasno, uganili ste, peti je človek, toda ne katerikoli. Recimo, da je to mala genetsko kreirana oranžnolaska Leeloo, njen match, edini možni partner pa eks vojak Korben Dallas. In kaj “poganja” peti element je tudi že jasno, ne? Ljubezen, poslednično pa novo življenje. Okej, že v redu, težava je zdaj v tem, kako kamne, ki aktivirajo ostale štiri elemente, skrite na nekem turističnem planetu, lovi pa jih tudi Zorg, hud kapitalist z močnim teksaškim naglasom, sicer pa ena sama zloba, najti in pravočasno spraviti v svetišče v puščavi, kjer je izstre-lišče zoper Zlo...
Stripovski Peti element je v za ta žanr nenavadno tople barve ekscentrično oblekel genialni Jean-Paul Gaultier, uglasbil pa hišni skladatelj klavstrofobičnih ambientov in hipnotično sladkih zvokov Erič Serra. Da je lebdeča kamera hitra kot hudič, montaža pa kot dva, je nerazumljivo samo po sebi. TOMAŽ BRATOŽ
^DOLENJSKI UST ONLINE WI»T - KAZALO ■ NMtcap« jBh Edrt	So Canon«**
rf £
smm. a*	s««,
f 4	/ iioHivt a,'
DOLENJSKI UST
»*«(»*) *• PONOVA
V* hsstZ -
*	W«-13»
*	tasu
Do*top9*
«596
•A. — — — ■— —	-—.......... .....rl -- i jnmSi , m-
'I'-"’" 'H ...........-—p----------------------------------------
°r*i* »■
.....
Taksi j* UiuMi VaiMiMt
-----------------Z.--------------
Krka gradi tovarno n a Poljskem
PckxLli tcmtliui kautat za nv*
S2£isssssa.
med n/uptincjim {mmacctukiui Ca mami n*
Pvlpkem	_______________
► maam
Str mi 9
Kmetije! so ta ztožtio, urbanisti pa so proti njej
>»t k<* utla
PRfgffllTf.
--------------------------- Aptavinl obvezen
Traktor - psujoč* onumut
Stran 3	> »arar&rrf
. Novomeška kronika
Ena g-ijp* ja rekla, <U it Labodov« ....................
delavke po certifikatu o
zafoUvijjnju kakovosti žehj* fe Za4wa man
Vsak teden ena
* ________________ '
[dolenjski u..
► THBtfNTT
Iz zbrke »ekdot Slavka
■MMMM
KMETIJSKI STROJI
KMETOVALCI! Rezervne deleža silokom-bajne Sip Šempeter, traktorje Tomo Vinko-vič, Zetor, Ursus, Univerzal, Torpedo, IMT, gume in akumulatorje, zaganjače UTB, Fiat po 16.190 SIT nudi Agroizbira Kranj, V (064)324-802.	9492
TRAKTOR DEUTZ, 28 KM ter trosilec hlevskega gnoja Mengele, oba dobro ohranjena, prodam. tT (0608)67-732.	9767
TRAKTOR ŠTORE 502, letnik 1984, prodam. B (068)75-144.	9837
TRAKTOR MASEY FERGUSON, 50 KM, letnik 1973, ugodno prodam. 0(068)20-546.
9768
SEJALNICO za žito za 1000 DEM ter ostalo kmetijsko mehanizacijo prodam. B (0608)51-094.	9827
ŽITNI KOMBAJN MC Kormik, starejši letnik, s silosom, 2 m delovne širine, za 2500 DEM, snegobrane iz pocinkane pločevine po 60 SIT/kom, in telico, 220 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. tT (068) 42-654.
9745
BRANE JEŽEVKE Gorenc, nove, širine 205, prodam za 91.000 SIT s prevozom. O (068)45-303.	9847
S1LAŽNI KOMBAJN Mengele, novejši, prodam. B (0601)86-205.	9713
KUPIM
NOVA PODOBA “DOLENJCA” NA INTERNETU - Pred tednom dni je v ljubljanskem Cankarjevem domu potekala že druga prireditev Internet v Sloveniji in ob tej priložnosti so programerji novomeške T’Medie izdelali novo “domačo stran "Dolenjskega lista za omrežje vseh omrežij. Po vsebini Dolenjski list na Internetu nudi toliko kot prej, to je nekaj zanimivih prispevkov iz najnovejše številke, v arhivu starih številk so dostopni prispevki od lanskega februarja naprej, ko se je “Dolenje” prvič pojavil na Internetu, na voljo so osnovni podatki o podjetju in uredništvu, na elektronski način je mogoče posredovati kakršnokoli mnenje ali se na časopis naročiti, iz dostopne vsebine pa je do želenega podatka moč priti s posebnim preiskovalcem. Docela nova je grafična podoba strani, za katero je T’Media uporabila najnovejša internetna dognanja, na tolikanj razgibano in barvno všečno stran pa bo poslej najbrž lažje pritegniti še oglaševalce, kar je navsezadnje eden od ciljev prisotnosti Dolenjskega lista na Internetu.

IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), AndrejBartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.563 tolarjev; za družbeneskupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
NUDIMO NAJVEČ in takojšnje plačilo za delnice Krke B, Petrola B, Pivovarn Laško in Uniona, Save Kranj, Fructala, Droge Portorož in pooblaščenih investicijskih družb. O (064)361-300.	9748
ODKUP DELNIC serije B, C, D, G po ugodni ceni. B (063)482-324.	9756
UGODNO ODKUPIM DELNICE Krke, Petrola, Save, Uniona, Pivovarne Laško, Co-lorja, Gorenja, Heliosa in nekaierih pooblaščenih investicijskih skladov. Nudim gotovino in pridem na dom. B (068)324-297.
9838
KRAVO za zakol, staro do 5 let, kupim, prodam pa jedilni krompir dezire, sante in kenebek. B (068)76-400.	9845
STROJNIŠKI PRIROČNIK, Krautov, kupim. B (068)42-720.	9794
ODKUPUJEMO GROZDJE modre frankinje, laškega rizlinga in žametovke. 8 (068)75-633 ali (0609)628-947.	9840
MOTORNA VOZILA
GOLF D, letnik 1987, bel, ugodno prodam. 8(0609)628-851.	9866
CLIO 1,2 RN, letnik 1995 (december), pet vrat. B (0608)87-551.
ACCENT 1.5 GSI, letnik 1995, 20.000 km, še v garanciji, registriran do 2/98, prodam. B(068)342-096.	9718
ŠKODO FAVORIT 136, letnik 1991, prodam za 4.200 DEM. B (068)322-892. 9749 LADO KARAVAN, staro 10 let, registrirano do 3/98, rdečo, lepo ohranjeno, 95.000 km, prodam za 2200 DEM ali menjam za juga 55 ali Z 101. B (068)81-883.	9753
JUGA 45, letnik 1988, registriran do 5/98, prodam. B (068)23-050.	9754
JUGO 45, letnik 1989, pTevoženih 58.000 km, prvi lastnik, garažiran, in dvoriščna vrata z daljinskim odpiranjem prodam. B (068)42-635.	9765
MITSUBISHI COLT 1.3, KAT, 12V 75 PS, letnik 1991, rdeč, zelo lepo ohranjen, ugodno prodam. B (068)22-861.	9790
ALFA ROMEO 33 1.5 i.e., letnik 1991, z veliko dodatne opreme, registrirano do 11/ 97, prodam. B (068)323-185.	9810
ŠKODO 120 L, prvi lastnik, letnik 1987, registrirano do konca leta, prodam. B (0608) 33-810.	9823
HONDA CIVIC HB sonder model, letnik 12/90, prodam. ® (068)341-431.
HYUNDAIPONY 1,5, letnik 1991,90000 km, prodam za 7.300 DEM. B (068)27-738.
9830
Z 128, letnik 1987, ohranjeno, registrirano do 10/98, prodam. B (068)25-663.	9855
GOLF JX B, letnik 1986, prodam. B (068) 79-558.	9867
R 4 GTL, bel, dobro ohranjen, letnik 1982, registriran do 8/98,115.000 km, vreden ogleda, prodam za 1000 DEM. B (068)27-533.
9868
BT 50, letnik 1988, 7800 km, prodam. B (068)57-830.	9708
GOLFA, letnika 1994 in 1984, registrirana do 8/98, prodam. B (0608)43-375, zvečer.
9770
Z 101 SKALA 55, letnik 1988, lepo ohranjeno, registrirano do 12/97, prodam za 1400 DEM. B (068)40-316.	9807
JUGA 45, letnik 1991, registriran do 4/98, prodam. B (068)85-630.	9860
Z 128, letnik 1989, registrirana do 4/98, dobro ohranjena, prodam. B (068)52-246.
9828
CLIO .12 RN, letnik 1995, kovinsko črn, daljinsko zaklepanje, servo volan, servo zavore, prodam za 12.000 DEM. B (068)65-107.	9839
Z 750, letnik 1983, registrirano do 12/97, dobro ohranjeno, prodam. B (0608)74-349.
9735
JUGO 55 A, letnik 1986, registriran do 12/ 97, prodam. B (068)59-248.	9738
JUGA 45, letnik 1990 ali 1991, kupim. B (068)40-133.	9775
R 5, letnik 1992,4V, rdeč, prva barva, odlično ohranjen, kot nov, registriran do 7/98, prodam. B (068)42-395.	9862
JUGA 60, letnik 1990, prodam. B (068)78-577.	9743
R19 adaggio, letnik 1995/96,28.000 km, zelo dobro ohranjen, prodam. B (068)78-278.
9826
126 P BIS, letnik 1991, prodam. B (068)49-741.	9780
LEPO OHRANJEN 126 P, letnik 1989, registriran do konca novembra, prodam. B (068)89-660.	9804
OPEL VECTRA 1.6 S, letnik 1991, registriran do 9/98, nove gume, prodam za 11.200 DEM. B (068)25-008, Andrej. 9717
um
AVTOSERVIS MURN, s.p.
Resslova 4,8000 Novo mesto tel./fax: 068/24-791
CENTER
$SUZUKI
•	prodaja vozil
•	rezer. deli in dodatna oprema
•	servis
•	kleparske in ličarske storitve
•	ugodni krediti T + 6%
Darilo od 500 do 10001 goriva za kupce nekaterih novih vozil!
*
BALENO 1.6 GIX WAGON _3«riW 25.990 + 5001 goriva + 20% popusta za klimo
*
VITARA VX 3V	od 32.990
VX 5V	od 34.990
+ 10001 goriva + 50% popusta za klimo
DOLENJSKA.
BANKA
OKTOBER -
- mesec varčevanja
V mesecu oktobru smo za vas pripravili posebej ugodno ponudbo varčevanj:
Devizni depoziti v DEM, vezani nad 3 mesece
____________________3,3%
Tolarski depoziti vezani od 31 do 90 dni
TOM + 4r0°/o

Z 126 P 650 GL letnik 1987, registriran do 4.6.1998, prodam za 650 DEM. B (068)27-346 ali 27-763.	9791
ENDURO GILERA ARIZONA 200 ter okoli 10.000 strešnikov bobrovec prodam. B (068)324-246.	9760
JUGO 55 A, letnik 1987,91.000 km, registriran do 7/98, prodam. B (068)326-147.
9799
JUGO 45, letnik 1989, prodam. B (068)89-221, dopoldan.	9852
GOLF JGL D, S paket, letnik 1985, registriran do 2/98, bel, prodam za 3900 DEM. B (068)81-184.	9796
PASSAT 1.8, letnik 1993, registriran do 7/98, kovinsko čm, daljinsko centralno zaklepanje, alarm, prodam. B (0608)87-615.	9858
JUGO 45 AX, letnik 1988, registriran do 5/ 98, prodam za 1400 DEM. B (0608)75-405.
9812
JUGO KORAL 60, letnik 1991, in mulčer prodam. B (068)81-183.	9710
126 P, letnik 1991, prodam. B (068)81-229.
9730
OPEL KADETT 1.3 S, rdeč, letnik 1987, registriran do 6/98, prodam. B (068)41-010.
9763
MOTOR APN 6, letnik 1987, moder, ugodno prodam. B (068)42-782, popoldan.
9699
Z 750, pripravljeno za registracijo, prodam. B (068)76-316.	9762
126 P, letnik 1991, registriran do 1998, in obračalnik Sip 220, dobro ohranjen, prodam. B(068)76-533.	9795
GOLF JX D, letnik 1988, registriran do 21 98, bel, 3V, dobro ohranjen, prodam. B (068)73-105.	9784
TOLEDO 1.6 i, star 3 leta, lepo ohranjen, čm, 57.000 km, redno vzdrževan, prodam. B (068)44-313.	9698
OPEL VECTRO L 6 i, KAT, registriran do 6/98, letnik 1991, drugi lastnik, 120.000 km, prodam. B (0608)80-476.	9776
GOLF, S paket, letnik 1984,130.000 km, 5V, bel, lepo ohranjen, prodam za 3800 DEM. B(0609)627-537.	9805
TOVORNI AVTO Z 8310, letnik 1985, 150.000 km, registriran do 4/98, prodam ali menjam. Andrej Hrastar, Jezero 10, Trebnje.
9702
MOTOR Tomos avtomatic, siv, dobro ohranjen, prodam. B (068)50-452.	9705
POHIŠTVO
KUPUJEMO in prodajamo rabljeno stanovanjsko opremo. B (068)325-523 ali (061) 133-94-54, VVisdom.	9624
ZIBELKO, lepo ohranjeno, rabljeno samo za enega otroka, prodam za 8.000 SIT. B (068)60-460.	9737
SEDEŽNO GARNITURO, omaro za dnevno sobo ter pult (šank) s štirimi stoli, za kmečko sobo, prodam. B (068)321-691.
9772
POSEST
STANOVANJSKO HIŠO Z VRTOM v Krmelju prodam. B (0608)84-057, dopoldan, (0608)84-018, popoldan.	9607
TRAVNIK ob potoku, primeren tudi za ribiče, prodam. Anton Golob, Gorenja vas 56, Mirna.	9697
IZREDNA PRILOŽNOST! V centru Dolenjskih Toplic prodam star objekt s projektom rekonstrukcije za turistično dejavnost. B (061)159-07-90.	9714
POSLOVNI OBJEKT, oddaljen 30 km iz Ljubljane, smer Dolenjska (proizvodna hala 790 m2, pokrito skladišče 431 m2, dvorišče 898 m2), voda, elektrika, CK primerno za vsako dejavnost, prodam. B (061)225-566.
9716
1 HA gozda v k.o.Gotna vas prodam. B (068)25-727.	9720
NJIVO, 50 a, v Leskovcu - Brege, prodam. B(0608)34-753.	9758
HIŠO V NOVEM MESTU, odlična lokacija za obrt, prodam. Kastelic, Trdinova 5 a, B (068)341-912.	9773
PARCELO, 22 a, dva panja čebel in valilnico za 400 piščancev prodam. B (068)51-087.
9740
NJIVO v izmeri 1 ha, na Mali Cikavi pri Novem mestu, oddam v najem. B (068)342-333.	9722
V OKOLICI DVORA zelo ugodno prodam nedokončano hišo ali menjam za stanovanje. B(068)84-011.	9711
PREKLICI
FOTO LUJO, Ludvik Vidrih, s.p., Kandijska 25, Novo mesto, obveščam, da bom z 31.12. 1997 prenehal s poslovanjem.	9757
MARTIN SEPAHER, Podreber 9, Semič, obvešča, da bo z 31.12.1997 prenehal z mi-zartvom kot s.p., na istem naslovu pa z žagar-stvom in mizarstvom posluje sin Jože Sepa-her.	9788
PRODAM
150 m! črne tegole in 50 m2 umetnega kamna za cokel prodam. B (068)321-213.
9729 J
BELO GROZDJE na rastilu in belo vino prodam. B (068)52-603.	9733
GROZDJE laški rizling prodam. B (068)
323-	773 ali 73-775.	9741
GROZDJE šmarnice prodam. B (068)78-277.	9742
SADIKE magnolije, lovorike in ciprese za mejo prodam. B (068)325-272.	9755
NATAKARSKE DENARNICE! B (068)
324-	455.	9811
OPREMO za trgovino, kompletno (police, hladilnik, vitrina, blagajna...), zelo ugodno prodam. B (061)751-432 ali (041)683-190.
9815
ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, ugodno prodam. Možnost dostave in montaže. B (061)751-432 ali(041)683-190.	9816
GROZDJE laški rizling, plaveč in kraljevino pri Raki prodam. B (061)346-819, po 18. uri.	9824
BELO GROZDJE prodam. B (068)21 -039.
9829
BELO GROZDJE, rizling in kraljevino, prodam. B (068)27-158.	9857
20 m MEŠANIH DRV prodam. B (068)57-512.	9777
10 m bukovih drv prodam. TT (068)57-827.
9817
BIZELJSKO belo in rdeče mešano grozdje prodam. Nada Balon, Gregovce 18, Bizeljsko, «(0608)51-729.	9706
JEČMEN ugodno prodam. tT (068)42-016.
Mira Rustja, s.p.
Marjana Kozine 3 Novo mesto *
naročila po
S 068/22-361
V—■	.......J)
OKNA TERMOPAN, 140x140, 100x140, 80x120, 100x120 in 8x230, prodam. tt (068)65-313.	9734
V OKOLICI KRŠKEGA prodam 700 kg žametne črnine. tt (0608)77-064.	9764
RDEČE GROZDJE prodam. tt (0608)32-482, popoldan.	9843
VEČJO KOLIČINO kvalitetnega grozdja žametna črnina prodam, tt (0608)33-339.
9832
JABOLKA, domača, neškropljena, sorte belokranjska reneta, stanovitna, prodam po 30 SIT/kg. tt (068)50-224.	9818
RAČUNALNIŠKE IGRICE na disketah prodam. Naročite si brezplačni katalog na tt (068)59-572, popoldan.	9739
PRIKOLICO 3 t, domače izdelave, keson 270 x 140 x 80 cm, prodam. tt (068)58-213.
9726
INVALIDSKA VOZIČKA, električnega in navadnega, prodam. tt (061)13-30-333.
9721
SUHA mešana drva, žagana, s prevozom, in smrekove deske, 3 cm, prodam, tt (068)78-273.	9786
TRIFAZNI dvotarifni števec ugodno prodam. »(068)24-558.	9841
PIANINO prodam. tt (068)21 -677.	9844
DALIINSKI TELEFON Jaguar 8000, domet do 20 km, vsa dodatna oprema, prodam. »(068)26-680.	'	9715
ZA 5.000 DEM prodam stroj za izdelovanje zobotrebcev, tt (068)321-395.	9731
KORUZO v storžih prodam, kupim pa tele (sivca ali simentalca). »(068)89-676.
9850
DIATONIČNO HARMONIKO KUCLER, d, g, c, obnovljeno, prodam za 1200 DEM. Tine Košmerl, Pelelinjek 33, Novo mesto, tt (068)21-991.	9750
NOVO PEČ za centralno ogrevanje ITPP Ribnica, 35.000 Kcal, prodam 25 % ceneje. »(068)21-224.	9759
BATNI KOMPRESOR Omega Air, 300 litrov, pretok 650 l/min., nerabljen, prodam za 2900 DEM. »(068)326-157.	9864
KOMBINIRAN ŠTEDILNIK, znamke Končar, 3 plin, 1 elektrika, prodam, tt (068) 79-623.	9836
BUKOVA kalana drva z brezplačno dostavo, lahko tudi žagana, prodam po 3800 SIT. »(068)322-754 ali (0609)631-219.	9783
BOJLER ZA KOPALNICO, 80-litrski, na trda goriva, trajno žarečo peč in električni štedilnik na 4 rinke prodam, tt (068)83-709.
9856
30 % CENEJE prodam nov štedilnik kup-persbusch, dvojno posteljo in več jogijev, tt (068)321-203 ali 341-747.	9792
80 AROV KORUZE prodam, tt (068)75-004.	9833
GROZDJE laški rizling, kraljevino in plaveč prodam, tt (068)75-149, zjutraj in zvečer.
9869
JEDILNI KROMPIR sante prodam, tt (068)81-097.	9701
VINSKI MOŠT in staro vino ter 6 m bukovih drv prodam. »(068)68-230.	9806
ŠPORTNI otroški voziček, malo rabljen, in prtljažnik za smuči za juga prodam, tt (068)81-009.	9703
PANT ŽAGO, kompletno z motorjem, prodam ali menjam za belo grozdje z doplačilom. tt(0608)81-895.	9863
KORUZO na rastilu, 43 a, prodam, tt (068)81-457.	9787
ENOFAZNI AGREGAT, 2,5 KW, prodam. Ivan Vivodinac, Cerov Log 13, Šentjernej, tt (068)81-356.	9712
GROZDJE žametne črnine, laškega rizlinga in kraljevine prodam, tt (068)81-752.
9797
GROZDJE žametne črnine in frankinje prodam, tt (068) 42-598.	9769
400 kg GROZDJA PRODAM, tt (068)81-862.	9784
GROZDJE modre frankinje, žametne črnine in kraljevine prodam. V (068)76-262.
9814
V VINJEM VRHU ugodno prodajamo kvalitetno belo in rdeče grozdje, tt (068)76-567 ali 76-001.	9793
JABOLKA za ozimnico jonagold, gloster in idared prodam, tt (068)73-209.	9802
GROZDJE šmarnice, cca 300 kg, prodam, tt(068)44-489.	9842
GROZDJE žametne črnine prodam po 120 SIT. tt (0608)80-523.	9785
GOBELIN, prejica, Konji v galopu z dvema psoma, 70x 50 cm, prodam, tt (0608)80-507.
9778
SENO prve in druge košnje, balirano in razsulo, ter jclševa drva prodam in dostavim. »(061)781-425.	9707
SOD 5001, malo rabljen, ugodno prodam. * (068) 52-761
RAZNO
GRADITELJI, POZOR! Izdelujemo strojne estrihe po konkurenčnih cenah. TT (0608) 41-166, (0609)642-762 ali (0609)623-000.
V	NAJEM oddamo več poslovnih prostorov
na Seidlovi c. 8, primernih za pisarniške prostore. TT (068)321-246.	9704
ONEMAN BAND - igram na porokah in obletnicah različno glasbo (evergreen. narodnozabavno). TT (064)311-509.	9719
STAVBIŠČE na Raki, Cirje 29, okoli 50 m2 urejenega prostora, oddamo v najem. Plačilo vnaprej, možnost prodaje. tT (0608)22-432, dopoldan.	9746
POSEZONSKO ZNIŽANJE cen palčkov, vodometov in okrasnih kipov do 30 %. TT (062)731-259.	9752
V	NOVEM MESTU,na ugodni lokaciji, z možnostjo uporabe večjih parkirnih prostorov, oddamo v najem pisarniški prostor, 25 m2, in poslovni prostor, 10 m2, za trgovinsko ali podobno dejavnost. TT (068)322-159.
GOTOVINSKO posojilo do 3000 DEM, garancija čeki TR. •S (0609)630-013.
UGODNO POSODIM opažne plošče, plohe in kovinske podpore. U (068)342-506.
9808
ODDAM NEDOKONČAN LOKAL, 14 m2, v centru Novega mesta, v Sokolski ulici. TT (0 68)27-248 ali (068)325-248.	9724
POTREBUJEM POMOČ pri sekanju drv. tt(068)323-294.	9865
V	CENTRU Novega mesta oddam poslovni prostor, 25 m2, opremljen, primeren za trgovino. tt (068)21-608, po 16. uri. 9800
Vodim poslovne knjige obrtnikom in podjetnikom. Tel. 068/24-791.
SLUŽBO DOBI
ZA PRIDNE dober zaslužek! Če imate avto in proste popoldneve, pokličite! Prednost ženske! »(066)272-111.	9438
ZA AKVIZITERSKO PRODAJO nagrobnih sveč honorarno ali redno zaposlimo komunikativne moške ali ženske z lastnim prevozom. tt(0609)622-668.	9625
ZAPOSLIM DELAVCA za določen čas. Mavsar, Rumanja vas 36, Straža, tt (068)83-343.	9725
ZARADI ŠIRITVE dejavnosti rolet, žaluzij, rolojev, screenov, iščemo prodajnega referenta za pogodbeno delo. Možnost kasnejše zaposlitve, tt (061)651-247.	9728
KOMERCIALISTA (-KO) za trženje reklamnih oglasov iščem. Nudim zelo dobro plačilo! tt (041)662-870.	9744
V	GOSTIŠČU HRIBAR, Trebnje, zaposli-
mo kuharja in natakarja za izmensko in nočno delo, lahko tudi pripravnika, tt (068)44-018.	9761
DVE DEKLETI za strežbo v gostinskem lokalu takoj zaposlimo. Stanovanje urejeno. »(061)887-368.	9798
ZA 70.000 SIT tedensko pokličite na tt (0609)649-085 .	9809
V	MIZARSTVU takoj zaposlimo delavca.
Mizarstvo Miklič, tt (068)78-066.	9821
DEKLE za delo za šankom v okrepčevalnici honorarno zaposlimo, tt (068)41-355.
9825
OKREPČEVALNICA CUKARO iz Šent-jerneja išče natakarico v redno delovno razmerje. «(068)81-358.	9835
PREDSTAVNIKA za obdelavo podjetij/obrti z izdelki industrijske kemije švicarskega porekla iščemo. Stimulativna provizija, možnost redne zaposlitve. tT (061)1273-502, od 20. do 22. ure.	9848
VEČ KOMUNIKATIVNIH OSEBz lastnim prevozom in časom v dopoldanskih urah iščemo. Nudimo vam lep zaslužek! tt (068) 372-471, od 8. do 9. ure.	9851
NUDIM DELO v okrepčevalnici, tt (0609) 653-773.	9853
DELAVCA za delo v avtopralnici iščemo, tt (068)26-145.	9859
MIZARJA zaposlim! tt (068)89-818 ali (0609)619-834.	9849
SLUŽBO IŠČE
KAKRŠNOKOLI DELO na domu, lahko celodnevno, sprejmem. TT (068)41-228.
9732
STANOVANJA
STANOVANJE, 53 m2, v Šmarjeških Toplicah, CK, telefon, visoko pritličje, prodam, tt (068)73-913 ali 322-282.	9819
ODDAM STANOVANJE v privatni hiši. tt (068)22-003, od ponedeljka do petka v popoldanskem času.	9831
V KRŠKEM prodamo stanovanje 70m2. Cena 65.000 DEM. tt (0608932-660.	9727
ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu in ogrevano sobo oddam dijakinjama. »(068)22-304.	9846
ŽIVALI
5 OVC, zelo lepih, ugodno prodam, tt (068) 21-026.	9774
OVNA, zelo lepega, prodam ali menjam za brejo ovco. tt (068)85-858.	9789
ČRNO-BELEGA BIKCA, starega 14 dni, prodam, tt (068) 65-255 .	9747
TELIČKA, starega 3 mesece, prodam, tt (068)87-398.	9861
KOZO z dvema mladičema prodam za 300 DEM. tt (0608)89-253.	9779
MLADE BELE PETELINE, stare 6 mesecev, težke okoli 6 kg, lahko naročite na tt (068)49-711 ali na naslov: Vera Čož, Slepšek 22, Mokronog.	9771
10 DNI staro teličko pasme šarole prodam, tt(068)25-209.	9854
PUJSKE, težke 20 do 35 kg, prodam, tt (068)75-121.	9801
TELIČKO SIVKO, staro lOdni, prodam tt (068)75-173.	9834
PRAŠIČA, 160 kg, domača krma, prodam, tt(0608)75-200.	9751
VEČ 7 dni starih telet prodam, tt (068)84-247.	9822
KRAVO simentalko s teletom prodam. Janez Cimerman, Dobravica 33, Šentjernej.
9820
KRAVO za zakol prodam, tt (068)81-868.
9803
PIŠČANCE, bele, težke, naročamo ter prodajamo bele peteline, težke 2 kg, po 500 SIT/ kom. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, tt (068) 42-524.	9628
NEMŠKO OVČARKO, čistokrvno, primerno za v stanovanje, oddam. Trlep, Ravnik 83, Šentrupert.	9709
OKNA ZA FIČARE ter vse ostale vrste oken po meri izdelamo in montiramo. Po meri in vaših željah pa izdelamo tudi vhodna vrata in vetrolove in nudimo tudi suhomontažno obnovo oken in vrat. Int 068/75-374.
88,90 MHZ 89,70 MHZ
IZŠLA JE OKTOBRSKA, 68. ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT, MODA, AVTO
V velikem intervjuju Jure Košir govori o svojih pričakovanjih pred novo sezono in še o marsičem. Na športnih straneh se predstavljajo tudi Alenka Bikar, Rudi Istenič, kolesarji Roga Radenske, Petrich Rafter, Diego Maradona in drugi uspešni športniki.
Modne strani so tokrat v znamenju modnih dodatkov, jesenskih barv, usnjenih oblačil in najnovejših smernic v make-upu.
Avtomobilskim stranem dajejo pečat novosti, predstavljene na salonu v Frankfurtu, med njimi prestižni porsche 911. Tokrat so bili na preizkušnji lancia kappa, opel vectra karavan in peugeot 406 break. Oktobrska številka revije E-ŠPORT, MODA, AVTO na 120 barvnih straneh z več kot 300 fotografijami vas že čaka pri vašem prodajalcu časopisov. Povprašajte pa tudi za jesensko številko ugankarske revije ^ E-ŠPORT KRIŽANKE, ki reševalcem spet obeta 100 lepih nagrad.
TELIČKO, staro 10 dni, sivo. prodam tt (068)76-275.	9766
3 LETA starega plemenskega ovna, kupljenega v Logatcu, prodam, tt (061)800-587.
9782
KRAVO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, proda.tt(068)83-632.	9723
O
RzMlO
OGNJIŠČE
Krvavec Kum 104.5	105,9
Finisa - vodenje poslovnih knjig za s.p. in d.o.o. Ragovska 6 a, Novo mesto. Tel. 23-137 od 8. do 18. ure.
Vse, kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti Zaupajte najboljšim!
090/41-29
090/42-381
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v
po s 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 TT 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo.
ULTRAZVOK - prim. dr. Marko DEMŠAR in sodelavci	Pregledov specialističnih ordinacijah v Ljubljani (Center Murgle in Bežigrad) vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Naročanje: ® 061/33-43-88 in 13-29-199.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto	3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na s 068/321-926, g. Zdenko Potočar.
TABAKUM, d.o.o.	VINOGRADNIKI IN KLETARJI velika izbira MLINOV PECLJALNIKOV.
Novo mesto S 068/341-288, 341-810	STISKALNIC, IN0X CISTERN, PVC kadi, PRETOČNIH ČRPALK, enoloških sredstev in opreme. POPUSTI * OBROČNA ODPLAČILA * OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
TRGOVINA NOVOTEKS, d.o.o. OTROKOM PRIJAZNA TRGOVINA	V	času od 6. do 12. oktobra vam nudimo pri nakupu artiklov za vaše otroke v znesku nad 10.000 SIT 25% POPUSTA ZA TAKOJŠNJE PLAČILO. V	svetovnem tednu otroka vabimo v vse prodajalne TRGOVINE NOVOTEKS na zelo ugoden nakup!
AVTOELEKTRIKA KLEVIŠAR. Novo mesto Pooblaščeni prodajalec in serviser arelne tehnike VVEBAST0 in TRGOVINA. Na Lazu 30. S 068/341-155	EBERSPACHER NOVO! Grelec za osebni avto WEBAST0! SERVIS. Prečna 83. 7? 0609/616-151	NOVO! Plinski orelci TRUMATIC. Troovina nudi elektromaterial za osebna in tovorna vozila, kmetijsko in gradbeno mehanizacijo, viličarje, AKUMULATORJE VARTA, SOLITE, avtoradie PHILIPS.	
PANASONIC FAKSI, TELEFONI, GSM FENIX TRADE, d.o.o. Kandijska 20, Novo mesto	faksi na navaden papir 97.900 + p.d. - telefoni žični in brezžični -GSM EB-G500 samo 74.900 + p.d. - vse na obroke -Tt 068/322-126, fax:D68/322-145
VELIKA NAGRADNA AKCIJA za naročnike DOLENJSKEGA LISTA
V veliki “družini” naročnikov in bralcev Dolenjskega lista ni nikoli nihče preveč. Da bi vsak četrtek v letu prejelo vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, še več naročnikov, smo pripravili veliko nagradno akcijo.
Kdor se bo s spodnjo naročilnico (pošlje naj jo na naslov Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, p.p. 212) pridružil številnim naročnikom, bo do novega leta časopis prejemal brezplačno, po plačilu naročnine za naslednje leto pa mu bomo poslali knjigo in koledar, ki si ju bo izbral na spodnji naročilnici.
S tem akcije kajpak še ne bo konec, najbolj “vroče” bo po novem letu, ko bomo med novimi naročniki izžrebali dobitnika hladilnika,
med starimi naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino za letos, pa se bo nekdo razveselil
pralnega stroja.
Ena nagrada ni nobena, poreče kdo, zato za nove in stare naročnike že pripravljamo še več manjših nagrad.
Komu bodo pripadle, bo določil žreb.
^
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
ime in priimek:_________________________________upokojenec:	da ne
naslov (kraj, ulica, hišna številka):_
_____________________________________________pošta:_____________________________________
•
Izjavljam, da naročilo res velja zame najmanj za eno leto, nato pa dokler naročnine ne bom odpovedal. Naročnino bom plačeval osebno ali s položnico, ki mi jo bo poslal Dolenjski list.
Za nagrado v naročniški akciji sem izbral (ustrezno obkrožite): knjigo:	koledar:
•	Tone Jakše: DOLENJSKI OBRAZI	• setveni stenski koledar
•	Jože Dular: SMEH NA PREPIHU	• umetniški stenski koledar
Ln(i:	datum:	podpis:
PORTRET TEQA TEclNA
Tl.^cštivaf
CT^rcšicc’98
18.7.-1.8.
Andrej Kotnik
Živeti v naravi in z naravo je morda danes že precej oguljena fraza, čeprav je čar bivanja v naravnem okolju tudi zaradi ogroženosti le-tega vse večji. Le kateri mestni otrok si ni nikoli želel prenočiti sredi gozda ob reki in pod milim nebom! Novomeščan Andrej Kotnik občutek svobode bivanja v naravi pozna kot le redko kdo. Ljubezen do narave ga je kot 10-letnega mestnega fantiča s prijatelji pripeljala v taborniško četo porečanov, ki so takrat delovali na osnovni šoli Šmihel. Večina njegove tedanje klape je taborništvu ostala zvesta do danes.
Taborništvo je za tiste, ki ga doživijo polno, z dušo in srcem, strup in droga, ki ne popusti celo življenje. Za Andreja velja prav to - taborništvo je odločno zaznamovalo njegovo življensko pot. Kot osnovnošolec se je za vedno “zastrupil” s tabornim ognjem, šotori, popotovanjem po širnih gozdovih. Naučil se je preživeti v naravi. Kot gimnazijec je kot taborniški vodnik s tem že “zastrupljal" druge. Po končani gimnaziji je vpisal študij gozdarstva. Na to odločitev je vplivalo predvsem taborništvo in sedaj, kcs-s skupino mladih sodelavcev kot diplomirani inženir gozdarstva načrtuje razvoj dolenjskih goz-
dovl se tega ne kesa.
Čeprav sam, skromen kot je, tega ne prizna in ob tem našteva še številne taborniške kolege, je prav on tisti, ki ima največ zaslug, da je taborništvo v kotlini pod Gorjanci, ki so ga iz pepela dvignili Marko in Mojca Grein ter Maja Badovinec, doživelo tak razcvet in je Rod gorjanskih tabornikov med najbolj dejavnimi in najbolj organiziranimi v Sloveniji. To so dokazali tudi s pravkar končanim republiškim orientacijskim tekmovanjem.
Pravijo, da človek, ki ljubi naravo, ljubi tudi ljudi. Kdor pozna Andreja, bo temu zagotovo pritrdil. Od kar je pred tremi leti prevzel starešinstvo Rodu gorjanskih tabornikov, je njegovo taborništvo iz ljubiteljstva postalo njegova druga služba, saj mu organizacijsko delo zapolni ves prosti čas. Ni več veliko mladih, ki bi bili pripravljeni tako predano kot Andrej početi nekaj, kar človeku razen zadovoljstva ne prinese nič takega, s čimer bi lahko plačal v trgovini. Angleški taborniški pregovor pravi, da tabornik ne more biti tisti, ki hoče biti za svoje delo plačan, ampak tisti, ki je za svoje delo pripravljen tudi plačati. Andrej smatra taborništvo kot način življenja in ne kot hobi.
Kljub vsemu pa taborništvo le ni edina stvar, ki se ji Andrej razdaja v svojem prostem času. Od malih nog je predan športu, a ne po tekmovalni, pač pa po ljubiteljski plati. Težko bi našli športno prireditev v Novem mestu, ki si je on ne bi ogledal, redno igra badminton in odbojko, hodi v hribe, atleti pa ga že dolga leta poznajo kot natančnega in zanesljivega sodnika. V tej vlogi so ga letos lahko opazili tudi udeleženci mladinskega evropskega prvenstva v Ljubljani. Sojenje je delo, ki zahteva natančnega, doslednega in zbranega pa tudi dobronamernega človeka. In prav tak je Andrej Kotnik.
IGOR VIDMAR
Pričeske za poroke in kar tako
Tehnika in kemični izdelki ustvarjajo “domače frizerske delavnice”, najboljše pa še vedno prihaja od pravih mojstrov - Slovenski frizerji na mednarodne tekme
ARS RAMOVŠ
Po velikem letošnjem uspehu Vas z današnjim dnem pričakuje 3300 vstopnic 11. Festivala Brežice 1998 po ekonomskih in ljubiteljskih cenah. Do konca oktobra še zbiramo naročila za zgoščenko letšnjega festivala, julija 1998 pa se že sedaj veselimo skupaj z Vami.
(061) 125 33 66
Kot na pomlad čakajo težko na Pikico in Hanzija
GABERJE PRI SOTESKI - Vsako leto nam lastovice naznanijo začetek pomladi. Tako tudi Zupančičevim iz Gaberja pri Soteski. Pri njih v majhnem hlevu gnezdijo že več kot 10 let. Včasih so naredile tudi po tri gnezda, letos le eno.
“Že več let zapored nas o prihodu obvestita Pikica in Hanzi, kakor imenujemo dve stari znanki, ki priletita na balkon in crkutata toliko časa, da jim odpremo vrata v njihov prostor, kjer imamo zajčke. Stara gnezda lastovke obnovijo ali pa naredijo no-
Milka Zupančič
va. Mladičke imajo dvakrat in ravno sedaj so vzleteli prvi,” je dejala Milka Zupančič, ki se vsako leto razveseli “dopustnikov”, in nadaljevala: ‘!Če pa vrata zvečer prekmalu zapremo, da katera od lastovic ostane zunaj, nas glasno opozarja nase in ne preostane nam drugega, kot da ji gremo odpret vrata. Pa tudi zjutraj ne spijo dolgo, saj nas kmalu opomnijo, da želijo ven. Če ima mladičke. Pikica prileti v kuhinjo in mi to oznanja z glasnim ptičjim petjem. Opozorijo nas tudi na neznanca, če ta vstopi v njihov prostor. Ko pa lastovice odletijo v tople kraje, imajo pred tem dva dni pravo ptičje žposvetovanje’. Z vsako pomladjo se znova veselimo njihovega prihoda.”
A. JERNEJČIČ
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
Delavci semiške Iskre niso smeli na protestni shod v Ljubljano - Na čigavi strani je sindikat? - Prizadetim delavcem Novoteksa ni za golaž, ampak za pozornost
Zadnje telefonsko dežurstvo je bilo za razliko od prejšnjih bolj tiho in mirno. Sta se pa zato lahko dežurni in delavka iz semiške Iskre pogovarjala dalj časa in bolj podrobno. “Zaposleni v semiški Iskri se nismo smeli udeležiti protestnega shoda, ki gaje naš sindikat pripravil v Ljubljani, češ da je veliko dela. Za poln avtobus nas je bilo, ki bi radi šli na shod. Dovolili so dvema delavkama, v Ljubljano pa je šla le ena. Ampak naj vejo, da smo bili mi, ki so nam preprečili udeležbo na protestnem shodu, v mislih z našimi sotrpini. V Iskri imamo res veliko dela, delamo noč in dan, in to za borih 40 tisočakov. Danes so taki časi, da se delodajalci vse bolj šopirijo in delajo, kar se jim zahoče, delavec pa nima nobenih pravic. Mi bi res imeli za kaj stavkati! Vodilni imajo vsega dovolj in preveč, delavci pa delamo le za plačevanje položnic. Žal je v semiški Iskri sindikat na strani vodstva.” Semiško delavko zelo moti tudi to, da ona po 15 letih delovne dobe dobi za trdo delo 40
jurjev na mesec, romske družine pa za nedelo in pohajkovanje po 70 tisočakov. “Moj mož je tudi brez službe, ne dobi nič, s svojo mizerno plačo pa moram preživljati družino in še vlagati v kmetijo. Potem pa ne samo da se ne smem udeležiti protestnega shoda, niti dopusta ne smem vzeti za trgatev. Moje grozdje lahko zgni-je!”
Štefka Kranjčič pa se oglaša v imenu mnogih prizadetih upokojencev Novoteksa na odgovor vodje pravne službe Novoteks Tkanine gospej Mariji iz Metlike v prejšnjem “Haloju” v zvezi s proslavo Novoteksove 50-letnice in povabili nanjo. “Ta odgovor zavaja javnost,” pravi Kranjčiče-va. “Veliko nas je, ki smo v Novoteks prišli pred 50 leti in bili ob vseh dosedanjih jubilejih deležni pozornosti in se v večini upokojili s polno delovno dobo. Jaz sem delala v proizvodnji celih 35 let, pa nisem dobila vabila na proslavo, tako kot mnogo drugih upokojencev ne. A nam ni za golaž, saj kljub majhni pokojnini za to še imamo, pač pa nam je za pozornost. Povabilo na srečanje bi nam veliko pomenilo, saj smo Novoteks gradili mi, in to z odrekanjem in udarniškim delom.
Gospoda Jakliča bi še vprašala, komu pripada beneficirana delovna doba v tekstilni stroki. Delala
KANADČANI V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu bo v soboto, 4. oktobra, ob 21. uri gostoval kanadski trio Zolty Cracker z izvirno glasbeno mešanico art rocka, pun-ka, popa in ameriške tradicionalne glasbe. Za uvod v koncertni večer bo poskrbela kanadska pianistka in bobnarka Jen Pachec z izvedbo lastnih skladb.
sem v dveh, treh, tudi štirih izmenah, a mi o benefikaciji ni nič znano. V pogovoru z nekaterimi upokojenci sem slišala, da to pripada le tistim, ki so šli v pokoj predčasno. Ali zakon res tako določa?”
A. B.
FRIZERJI IN PRIČESKE - Moda pri laseh in pričeskah res ne pozna meja, kar so dokazali na Čatežu ob Savi tudi mariborski frizerji s frizurami, kot jih imajo mladi na gornji fotografiji. (Foto: E. S.)
VELIKANSKA PESA IN KOREN - Pri Kirnovih iz Goriške vasipnŠkoc-janu, ki imajo le nekaj malega obdelovalne zemlje, da si pridelajo nekaj hrane za prašiča, sta letos pesa in koren tako bogato obrodila kot še nikoli doslej. Tako da so sedaj v zadregi, saj jo en prašiček ne bo mogel pojesti. Največji pesi - najtežja je imela več kot 7 kilogramov - in koren, težak skoraj 2,5 kg, sta prinesla pokazat v uredništvo oče Martin in njegov sin, prav tako Martin. Povedala pa sta, da je za tako debelo peso zaslužna žena oz. mama Marija, ki je njivo obdelovala. (Foto: J. Dorniž)
•	Najlepši okras ženske sta njen molk in njena skromnost. (Evripid)
•	Bo homo sapiens umrl, tako kot so nekoč dinozavri? Čisto mogoče. Možnosti so velike. (Koberl)
ČATEŽ OB SAVI - Prijetno in udobno okolje čateškega kluba Termopolis je v nedeljo popoldne v svojo notranjost zvabilo kakih dvesto slovenskih mojstrov oblikovanja pričesk, ki so se jim pridružili tudi drugi ljubitelji lepega, med njimi je bila očitna premoč nežnejšega spola.
Organizator prireditve “Trenutek mode 97/98”, brežiško podjetje Akord, ki ga vodita Justina in Miro Suša, je želelo na tretjem zaporednem tovrstnem srečanju navzočim frizerjem pokazati nekaj novosti iz sveta oblikovanja pričesk, kar jim je ob radovednih in zadovoljnih pogledih očitno dobro uspelo, pri čemer je vzdušje v diskoteki spominjalo prej na prijetno zabavo z obilico glasbe kot na strokovno srečanje. Skoraj vsi so peli in se v ritmu glasbe zibali. Modeli so resda usta samo odpirali, pravi pevki, Majda Arh in Klavdija Kerin, pa sta zadevo vzeli zares.
Po odru so se sprehajali modeli, ki so na lastnih glavah pokazali, kako si človeška lasišča zamišlja priznani mariborski stilist Vojko Brujič, veliko zanimivih idej pa so predstavili tudi člani Frizerskega kluba iz Maribora, ki v svojih vrstah združuje mnogo tistih mariborskih frizerjev in predvsem frizerk, ki se ne bojijo spopadov z modnimi trendi. Tako smo lahko videli mnogo takega, kar sicer lahko vidimo le na tujih televizijskih postajah. Veliko prikazanega je bilo resda namenjeno mladim ljudem in posebnim priložnostim, saj sije na primer težko predstavljati poslovneža, ki bi posel prišel sklepat z zeleno-rdeče-zlatimi lasmi, polnimi svetlečih se okraskov. Da je do lepih, modnih pa tudi povsem ekstravagantnih pričesk
mogoče priti tudi v Brežicah, je v svojem delu revije pokazala mlada Jožica Škvarč, ki ima v lasti frizerski studio Hair Style. S pomočjo pomočnice Tanje in mladih domačih modelov je prikazala uporabne sodobne pričeske, namenjene obema spoloma, še malo več svobode in domišljije kot običajno pa je uporabila na modelih, ki ju je imenovala Sonce in Mati jesen, vrnila pa seje tudi v davna šestdeseta leta.
Posebno zanimanje stroke sta zbudila strokovnjaka iz Milana, Eugenio in Mirida Somaschini, ki sta pred očmi radovednežev s pomočjo “vozlanja” iz dolgih las ustvarila lepe pričeske, namenjene predvsem slovesnostim in porokam. Eugenio, ki je bolj strokovnjak za tehniko, pa je pokazal, kako je mogoče na enostaven in hiter način na laseh doseči podoben efekt kot pri trajni, dokazal pa je tudi, da je pravi mojster za barve.
Na svoj račun so prišle še ljubiteljice mode, za kar je ob pomoči Inpleta in Jutranjke poskrbela sevniška Srednja šola, ki je prav to jesen prvič uvedla tudi izobraževalni program za pridobitev poklica frizer.
Povezovalka programa Ana Žvorc je ves čas držala vse niti v svojih rokah. Direktor Akorda Miro Suša pa je povedal, da slovenski frizerji podobne prireditve, ki pa jih pri nas ni veliko, zelo radi obiskujejo, saj jim tako ni treba iti ravno na aprilski Cosmo Prof v italijansko Bologno, kateremu pa se dosti njih vseeno ne odpove. Predvsem pa naši frizerji pogrešajo organiziranih tekmovanj na ravni države, preko katerih bi lahko prišli tudi na mednarodna tekmovanja, kjer slovenskih mojstrov
ni bilo že vse od osamosvojitve. In s kakšnimi vtisi so iz popoldanske modne prireditve odhajali “navadni” obiskovalci?
“Bilo je zanimivo, predvsem pa povsem drugače kot na ostalih podobnih revijah. Moderno, za mlade. Zato mi je bilo zelo všeč. Sama od videnega še ne bom mogla nič uporabiti zase, ker imam prekratke lase. Ko mi bodo zrasli, se bom pa zagotovo spomnila tukajšnjih pričesk. Če prej ne, za poroko,” je povedala 18-letna Maja Malus iz Brežic.
Na koncu dodajmo še to, da je bilo med številnimi slovenskimi frizerji videti še najmanj tistih iz Brežic in da so se navzoči imeli zelo prijetno tudi po prireditvi. Na prvem frizerskem pikniku pri Hervolu v Bukošku.
ERNEST SEČEN
CD PLOŠČE IN KASETE - V ponedeljek je Klemen Peček na Sokolski ulici v Novem mestu odprl trgovino Dallas mušic shop s ČD ploščami in kasetami. Klemen, najmlajši v znani obrtniški družini Pečkovih, ki mu je glasba pisana na kožo, zagotavlja, da bo pri njih možno dobiti vse, kar se je dogajalo in se dogaja na glasbeni sceni. Novo trgovino je uradno odprl predsednik gospodarske zbornice Ivan Kranjc. (Foto: Majda Luzar, EPS)
Vsah teden ena
Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja
Zajtrk
Prvo delo, ki sem ga kot pripravnik najprej opravljal, je bilo odkazilo drevja za posek. Že na vse zgodaj sva se zaradi tega s takratnim logarjem Tonetom Vlašičem zglasila pri nekem kmetu.
“Bosta kaj “fruštkala"? naju vpraša gospodar.
Za hip sem pomislil, da to zaradi našega dela najbrž ne bo čisto prav. Tone pa me je prehitet: “Pa res ne bi škodilo."
Tisti dan sem bil še tešč. V torbi sem imel le konzervo za malico. Skodelica toplega mleka in kos domačega kruha bi se mi kar prilegel. Se sam sem sedel za mizo.
Kmet pa je pred naju postavil dva kozarčka in steklenico žganja ter nama natočil do vrha. Tone je kozarček v dušku izpraznil, se malo nakremžil in dahnil: “Uh. ”
Gostitelj je to razumel kot poklon.
Še sam sem z roko napravil isto kretnjo, a bi me kmalu zadušilo. Nikjer ne kuhajo tako močnega sadjevca kot v Topliški dolini.
V ŠPANIJI ODSTRELILI KOČEVSKO MEDVEDKO
KOČEVJE, PARIZ - Poročali smo, da pred dobrim letom v francoske Pireneje pripeljali s Kočevskega medvedko, ki sojo krstili za Mel-bo. To je bil začetek naseljevanja medvedov na to območje, in to kar uspešen, saj je Melba povrgla tri mladiče, ki pa so zdaj že sirote, saj so jim mamo odstrelili 27. septembra, tako rekoč na sam svetovni da turizma. Ironija pa je v tem, da so kočevske medvede začeli tam naseljevati (doslej so naselili tri) zato, da bi privabili radovedne turiste.
P-c
r	1
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovorna vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
NA DELU “STARI MAČKI”
NOVO MESTO - Pred dvema vikendoma je bilo vlomljeno v Dolenjkino trgovino v Ločni. Novomeški policisti in kriminalisti so ugotovili, da so bili na delu njihovi stari znanci: Mico S., Franci M. in mladoletni M. I. Odnesli so 2.850 zavojčkov cigaret, s čimer so trgovino oškodovali za 900 tisočakov.
RAZSTAVA GOB NA MIRNOPEŠKI ŠOLI
NOVO MESTO - Gobarsko društvo Novo mesto bo 3. in 4. oktobra pripravilo razstavo gob v prostorih osnovne šole Mirna Peč. Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 18. ure.