Murska Sobota, 7. junija 1990 • Leto XLII • Št. 21 • Cena 7,70 din JUBILEJ SODELOVANJA S Sob! r vzP°stavil tesne stike — Slavje bo od 26. do 28. junija Plod tega sodelovanja je tuc bC — v. I —n ■ z» zv nt zv zlrsKi mn^nr in ovfn ta colclfA TIH rt Tl PF^tVO med IVllirSKO SODO Embalaža za jutri FIRMO AUDI center dobi motor in avto za šolske Posnemati uspešne tudi v turizmu Iz dosjeja 5. JUNIJ vanje. Pri tem je imel pomembno vlogo tudi soboški sindikat, ki je skrbel za zaposlovanje naših delavcev v firmi Audi, njihovo materialno in socialno varnost, z obiski pri nemških kolegih pa so uredili še druga vprašanja, povezana s sindikalnim področjem. VfSTNIHDV VIAH '90 MCnnilTA - CF7ANA uUDU In DEJLnDA Veliki javni finale KVIZA 10 sekund Nedelja, 24. junija 1990, na letališču Rakičanu centimetrov z direktnim vbrizgavanjem in avtomatskimi prestavami, ki ju bodo uporabljali izključno v učne namene. Za svetovni dan varstva okolja gre in časnikarsko silo spomina; za uvid v arhiv, ki je pravzaprav dosje. 1985 — Nazaj k naravi! — Toda kakšni? Zdi se, kakor da bi nam namera, postaviti niz osmih hidroelektrarn na reki Muri, jela odpirati oči. Izobilje v naravi je dediščina, ki je ne moremo zapravljati nekaznovano. Je neka meja, prek katere niti sam kapitalizem zaradi svojih interesov ne more dopuščati onesnaževanja! 1986 — Kratko vedno potegne večina Gibanje za varstvo okolja, ki postopoma prerašča svoje otroško obdobje, vrednostno nevtralnih besedišč v svojih nastopih ne pozna. S tem ko ima širše, novo časovno obzorje (njegove kategorije segajo čez kratkoročnih pet ali deset let) in novo partnersko obzorje (išče zaveznike v naravi, drugih deželah sveta, prihodnjih generacijah, pri čemer mu ne gre za zadovoljevanje posameznega ali skupinskega egoizma), odpira nove razvojne smeri in pota, z vsemi pastmi in slepimi ulicami. Z upanjem, da vsaj preživimo. 1987 — Ekološka ura bije dvanajsto V središču ekološko-energijske problematike Pomurja trčimo ob več vprašanj. Najprej na pretirane aglo- Ob koncu tedna bo še vedno oblačno z občasnimi padavinami. I ____ „ . J'“ jv iz. i u- kovalo 2? Je v minulih 20 el° Pristno sodelo- Plod tega sodelovanja je tudi partnerstvo med Mursko Soboto in Ingolstadtom. Letošnji 20-letni jubilej bodo, kot so povedali na petkovi listkovni konferenci, dostojno proslavili. Slavje bo od 26. do 28. junija v Murski Soboti, udeležila pa se ga bo 6-članska delegacija iz Ingolstadta. Ta bo vodstvu soboškega srednješolskega centra izročila dve veliki darili, namenjeni učencem mehanične in av-toelektrične usmeritve. To sta 4-cilinčirski motor s 113 konjskimi močmi in avtomobil Audi 100, prostornine 2300 kubičnih Turizem, ki je najbolj »čisti« izvoznik, še vedno ni enako spodbujan kot izvozniki v drugih gospodarskih dejavnostih. Alojz Behek, pomočnik generalnega direktorja Radenske, odgovoren za trženje, pa je opozoril na neurejen položaj lastnine, ki je še vedno glavna ovira pri pridobivanju tujih sovlagateljev. bbp Kot je poudaril ravnatelj Srednješolskega centra tehniške in pedagoške usmeritve Ozvald Tucič, ki je podpi- „ sal dve pogodbi s firmo Audi, je to zanje zelo dobrodošla pridobitev. Sodobni učni sredstvi bosta omogočili še boljše rezultate v učno-vzgojnem procesu. Na tiskovni konferenci so spregovorili tudi o včlanjevanju oz. obnavljanju sindikalnega članstva, za kar se je v soboški občini odločilo že okrog 12 tisoč zaposlenih delavcev, predvsem v gospodarstvu. Milan Jerše meracije velikih živali na farmah z vsemi posledicami, podcenjevanje uvajanja malih, okolju prijaznih in prilagodljivih proizvodnih enot in celic, zanemarjanje široko zastavljenih ukrepov za povečano regionalno avtonomijo in zadrževanje prebivalcev na robnih, mejhnih delih pokrajine. Opravka imamo z nesposobnostjo, da bi zaščitili propadanje gozdov in onesnaževanje tekočih voda, vodnih virov in podtalnice, ter z odlaganji končnega dogovora, kam z odpadnimi, zlasti strupenimi ali drugače nevarnimi odpadnimi snovmi. 1988 — Klic v sili Ugotovili so, da hektar normalno razvitih logov filtrira iz zraka do 68 ton prahu, en sam listavec pa pokriva potrebo po kisiku za osem do deset ljudi letno. Vsako večje drevo odda več kot sto litrov vode na dan. Kisik potrebujemo, vodo tudi, in še kaj, da preživimo. Kaže pa, da tistim — predvsem vodnogospodarskim in agrarnim lobistom — osnovne preživetvene potrebe niso pomembne. 1989 __Poglejte ekološki somrak nad srednjeevropskim predpražnikom! — Kdo in kako naj nas okoljevarstveno razsvetli na popku Evrope? Ljudstvo na obrobju srednjeevropske deželice z eno najvišjih stopenj pismenosti na svetu in hkrati enim najvišjih količnikov samomora začenja ravnati v skladu z lastno mu »čezmejnostjo« in »srednjeevropskostjo«. Prepričano je namreč, da se nasilje nad naravo slej ko prej sprevrže v nasilje nad ljudmi. 1990 — Ob mrtvi reki s profilom krste — LE DAVA — Svinjske posledice milostnih udarcev — Poglejte na 5. STRAN! VESTNIKOVA zelena retrospektiva V Gornji Radgoni odprli sejem embalaže in strojev za pakiranje — Največja tovrstna sejemska prireditev v Jugoslaviji z mednarodno udeležbo — Vse večje zanimanje za ocenjevanje embalaže, embalažnih materialov in strojev V ponedeljek dopoldne so s krajšo slovesnostjo v posebej urejenem prostoru hale C na sejmišču v Gornji Radgoni odprli mednarodni sejem embalaže, transporta in tehnike pakiranja INPAK 90. Poleg domačih razstavljalcev se predstavljajo tudi iz sosednjih držav, ogleda vredni pa so nagrajeni izdelki (oskarji) iz Avstrije, Italije in Švice. Strokovna žirija, ki ji predseduje prof. dr. France Cegnar, je podelila 14 jugoslovanskih Oskarjev za embalažo in 15 jugoslovanskih priznanj za embalažo. Najvišje priznanje sta prejela tudi Slovin, KK Jeruzalem Ormož za prodajno embalažo za vino (o,25 litra) Jeruzalem ter GEP Kartonaža Murska Sobota za prodajno stojalo iz valovitega kartona. Slavnostni govornik na otvoritvi je bil zvezni sekretar za gospodarske stike s tujino Feri Horvat. Poudaril, je da je sedaj pravi trenutek za predstavitev in primerjavo novih izdelkov in dosežkov v trženju in oblikovanju embalaže: »Ko rečem pravi trenutek, imam tehtne razloge za to: smo v času intenzivnega uveljavljanja tržnega gospodarjenja in sproščanja poslovne iniciative, to pa pomeni okolje, v katerem se uveljavlja potreba in možnost kakovostnega razvoja embalaže; smo v času intenzivnega odpiranja v svet, v obdobju naše največje izvozne ekspanzije in internacionalizacije poslovanja; srečujemo se z vse ostrejšimi konkurenčnimi razmerami na svetovnem trgu in končno tudi na domačem trgu in prav v takih razmerah je embalaža vse pomembnejši, često odločilen dejavnik uspešne prodaje izdelkov. In končno — embalaža je bila doslej ena naših glavnih slabih točk ali omejitev v izvoznem trženju in je nasploh velika omejitev za dežele v razvoju v svetovni trgovini.« (nadaljevanje na 3. strani) 0rodje UMOR CENEJŠE v tehničnih prodajalnah VELETRGOVIN E Republiški minister za turizem Ingo Paš prvič obiskal Pomurje - Vodilni pomurski turistični delavci so ga seznanili s problemi turizma ob Muri Glavne omejitve razvoja so infrastruktura, PTT, nepravična davčna politika, In še vedno nepravilno razumevanje pomena turizma. V ponedeljek popoldne so se na krajšem posvetu sestali vodilni iz pomurskih družbenih turističnih organizacij (žal so manjkali zasebniki), predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc, zvezni sekretar za gospodarske odnose s tujino Feri Horvat ini republiški minister za turizem Ingo Paš. Turistične delavce je predvsem zanimalo, kaj bo v prihodnje s sredstvi »razvojnega dinarja«, kdaj se bo spremenila nepravilna obdavčitev (prometni davek se računa na prodajno ceno in je pravzaprav davek na kakovost) in kako spodbuditi tudi druge gospodarske dejavnike, da bodo sodelovali na primernejši način v zunajpenzionski ponudbi. evilko in še ^c' PREGOVORA ZA TA TEDEN Ako na Medarda deži, se grozdje do brente skazi. Ako na Medarda vreme je le- a ■■■ B B po, najlenejši kosec pospravlja V R C IVI E Srednješolski P>sani dve pogodbi svetom Zveze sta,]?1 'n firm^1^atov v Murski Vtu^er^ A^i iz Ingol-žari Precej na-?35”61" delu »lUf^^ih DoHn,iSl^ delavcev — -iih Je 'z Po’ 1 > ČC 1P H ™ :_____1'1 r>r\ cih^LBHM EKOLOŠKIH KATASTROF — Kaj naj bo pod naslovno »fotko«, nastalo pri Šadlovem mlinu na Ledavi na Ivan-»bou a’bo Z9°U voščilo ob 5. juniju, svetovnem dnevu varstva okolja, in priporočilo, da pogledate našo zeleno retro-pe«ivo in tematsko besedilo. B- Z' II1 i . ”1 \ 11 i $ i 11 । । । । i i ■ 11 ii 11। \ ii ii liii s I i Ii i I [ 1 L™ L_ 11 | I &MnME»«ag | 11 S | | i | K \ aktualno doma c Razveseljive so novice o umikanju sovjetske vojske iz Madžarske, Češke in Slovaške, se pravi iz naše neposredne bližine. Razveseljivo je tudi to, kar vidimo na sliki: iz sovjetskega tanka je nastal nekakšen »pori-vač« na smetišču blizu Budimpešte. Ampak, pri vsem tem ne smemo pozabiti, da so nekaj kilometrov za jugoslovansko (slovensko)-italijansko mejo še vedno raketna oporišča pakta NATO. Varnost neke dežele je pač nedeljiva. NARODNOSTI V DEMOKRATIČNI MADŽARSKI KDO PIJE IN KDO PLAČA? Sredi maja je bila v Budimpešti ustanovljena Narodnostna manjšinska unija. Vanjo so se vključile različne narodnostne zveze — med njimi tudi Demokratična zveza južnih Slovanov — pa tudi druge narodnostne organizacije, ki so začele nastajati v zadnjem obdobju demokratizacije madžarske družbe. Med temi organizacijami je tudi Slovensko društvo Lipa, ki je bilo uradno registrirano šele pred tedni. Narodnosti so se zavedle, da bodo svoje probleme, ki so velikokrat podobni, reševale uspešno le, če bodo nastopale skupaj. Razvoj demokracije na Madžarskem (pa ne le tam) je namreč pokazal, da se poraja tudi veliko novih problemov, da se še velikokrat ne vem, kdo pravzaprav pije in kdo plača. Vsa ta kaotičnost pa lahko pomeni tudi korak nazaj za po-rabske Slovence. Že vrsto let ugotavljamo; da je Porabje vedno manj slovensko, bojim se, da se kljub novemu sistemu pri tem ne bo veliko spremenilo, da bodo Slovenci še bolj podvrženi procesom asimilacije, kot so bili doslej. Kaj se pravzaprav dogaja? Madžari so dobili novo, demo- kratično, na večstrankarskih volitvah izsiljeno vodstvo. Še vedno pa ni jasno, kako bo z narodnostnimi poslanci, ki naj bi prišli v parlament. Najprej so narodnostim obljubili, da bodo svoje predstavnike v najvišji organ odločanja izvolili dodatno. Sam sistem je bil sicer nekoliko čuden, saj naj bi te poslance izbirala neka posebna parlamentarna komisija in ne narodnosti same. Sedaj pa se je spet začelo govoriti o tem, da naj bi bili ti narodnostni poslanci le nekakšni ombud-smani, bolj svetovalci in nadzorniki, kot pa pravi poslanci. Tako je še precej negotovo, kako bo madžarska družba urejala narodnostne probleme. Udeleženci ustanovnega sestanka narodnostne unije so menili, da je nujno ustanoviti posebno ministrstvo za narodnosti in da tudi osem izvoljenih poslancev ne bi bilo dovolj. Vsi skupaj ugotavljajo, da seje Madžarska v zadnjem obdobju bolj posvetila svojim manjšinam v sosednih državah in pozabila na »domače« manjšine. Takšen je torej odnos med državo in manjšinami. Same narodnosti so zdaj ustanovile uni- jo, vendar s tem vsi problemi niso rešeni. Predvsem je veliko nejasnosti zaradi neodločnosti različnih narodnostnih zvez. Ta problem je še posebno izrazit pri južnoslovanskih narodih, ki so imeli (in imajo) Demokratično zvezo južnih Slovanov. Stanje v njenih vrstah je popolnoma kaotično. Sicer pa, kako naj si razlagamo potezo njenega generalnega sekretarja Marina Mandiča, ki je Slovencem sam predlagal, da izstopijo iz zveze. Tega niso storili. Pa ne zato, ker bi zvezo nujno potrebovali, ampak ker ne vedo, kako bo potem s financiranjem njihove dejavnosti. In kako se v tem direndaju zdaj znajdejo Slovenci? Nekaj narodnostnih politikov iz »stare garde« se je popolnoma umaknilo iz politike, drugi čakajo, kaj bodo prinesle jesenske volitve na lokalni ravni, tretji pa so ustanovili slovensko društvo. V njem so zdaj predvsem mladi izobraženci, ki bodo prav gotovo morali iskati podporo med celotnim slovenskim življem v Porabju. Menim, da morajo prav oni postati center slovenstva in borbe za slovenstvo v deželici ob Rabi. In da bi laže opravili to pomembno nalogo, bodo potrebovali pomoč iz matične domovine. Najbrž so imeli v zadnjih letih dovolj različnih delegacij, ki so velikokrat prišle, videle in šle. Upajmo, da bo zdaj pomoč bolj VROČA ISTRA Iz nedavnih predvolilnih bojev na Hrvaškem so nam še v ušesih ostre reakcije Istranov v Pazinu in nekaterih drugih krajih ria zahteve voditelja Hrvatske demokratične skupnosti Franja Tudmana, sedaj že dober teden dni predsednik SR Hrvaške, ki je takrat trdil, da morajo biti Istrani najprej Hrvati in šele nato Istrani. V zadnjih dvajsetih letih je postala Istra nekakšen poligon turističnega zanimanja predvsem iz Slovenije. Vikendi, stanovanjske hiše, parcele, ki so v lasti »nehr-vatov,« naj bi bile vredne — kot ocenjujejo — preko 30 milijard DEM! Hazedejevski funkcionarji so ob različnih priložnostih izjavljali, da bodo v Istro v naslednjih treh letih naselili 200 tisoč Hrvatov iz drugih predelov republike in 50 tisoč romunskih Hrvatov. Tako naj bi bil eden prvih ukrepov novih hrvaških oblasti nacionalizacija teh nehrvaških nepremičnin. Kot je pred dnevi zapisalo Delo, bi takšen ukrep prizadel poleg lastnikov vikendov in hiš, tudi preko 10 tisoč lastnikov parcel iz Slovenije. Najbolj protislovensko so razpo-loženi menda v Bujah, kjer so že pred desetimi leti podirali vikende tistim lastnikom, ki so bili iz Sloven ije. strokovna in predvsem konkretna. Tudi Porabci so se že naveličali praznih obljub. Upajmo torej, da se bo tudi novoizvoljena slovenska oblast zavedla, da smo tudi v domovini še marsikaj dolžni Porabcem. Optimizem je zdaj toliko večji, saj smo dobili ministra brez listnice, dr. Janeza Dularja, ki je zadolžen za Slovence po svetu in za narodnostne manjšine v Sloveniji. Doktor Dular namreč ve, kakšen je položaj v Porabju, saj je sodeloval tudi v nekaterih raziskavah. Več pa bomo morali storiti tudi Po-murci, saj smo nazadnje mi prvi sosedje Porabju. Sj|va E6-y OB MOČNI MARKI (MOČNI?) TERORISTI Po mnenju funkcionarjev najvišje zahodnonemške policijske ustanove so postali tarče terorizma tudi nekateri vzhodnonemški politiki, še zlasti tisti, ki so si v kratkem času naredili ime v javnosti in ki so se angažirali za nemško združitev: premier de Markovičeva stranka Predsednik zvezne vlade Ante Markovič je spet poskrbel za senzacijo. V intervjuju za britansko časopisno agencijo Reuter ter za televizijsko družbo BBC je potrdil, o čemer se je v Jugoslaviji že nekaj časa šušljalo: zvezna vlada bo ustanovila svojo stranko. To bo sicer nekaj, na kar svet ni navajen: stranke namreč izbirajo, predlagajo, volijo vlade, ne pa obratno. Ampak, v Jugoslaviji je vse mogoče. Lisjak Ante Markovič je sposoben, da to napoved udejani. Cela vrsta razlogov govori njemu v prid. Je prvi predsednik zvezne vlade, ki se izraža stvarno, ne aktivistično. Kar je napovedal o inflaciji, se uresničuje: dinar postaja konvertibilen, čeprav komu v tej jugozmešnjavi to niti ni najbolj všeč (za »blagor naroda«?). Markoviču uspeva dobiti posojila, povečevati devizne rezerve, s katerimi utegne zvezna vlada odločilno poseči v gospodarstvo, ko bodo za to zrele razmere (psihološke, po Markovičevi taktiki in strategiji?). To je pravzaprav že preveč hvale Markoviču in njegovi vladi! Ampak, poglejmo, kaj se dogaja na tej politični sceni med izvirom Save in Vardarjem. Nastajajo nove stranke, stare odmirajo. Makedonska partija je tako rekoč brez prebite pare in ljudje v njenih organih že tri mesece niso dobili plač. Občinska partija v Baru je odpovedala pokornost (in seveda denar) centrali v Titogradu. Je v Sloveniji drugače? Markoviču in njegovi vladi poteče mandat konec leta. Če se v Jugoslaviji do tačas ne zgodi kaj (ne)predvidljivega, bo to še hec: I Markovičeva stranka, ki bo imela denar, in kar je prav tako zelo verjetno, tudi podporo, ne glede na republiške (beri: strankarske) i meje, utegne pač vnesti nekaj novega v ta jugoslovanski politični I pašnik. Maiziere, zunanji minister Mec-kel in tudi notranji minister Die-stel. Vzhodnoberlinska policija zdaj že razpolaga s tiralicami in drugim gradivom za lov na najpomembnejše zahodnonemške teroriste, ki žive v ilegali; ob tem pa je dobila policija sočasno s procesom demokratizacije vrsto anonimnih groženj in groženj z nasilnimi dejanji tako na račun starih politikov iz Honeckerjevih časov kot seveda tudi na račun novega političnega razreda. V drugačno luč je rušenje meja postavilo tudi problem RAF, saj se je »bojnim celicam« te teroristične.organizacije zdaj odprla prosta pot vse do Rostocka in Wein-marja: nadzor na mejnih prehodih komajda še zasluži to ime, nenadzorovano pa je tudi najemanje počitniških hišic v Fichtel-gebirge ali ob Vzhodnem morju. Po oceni sestavlja poveljniško raven zahodnonemškega RAF-a kakih 15 do 25 ljudi. Pod to ravnijo so bojne skupine, ki štejejo kakih 50 ljudi. Militantne skupine (sem štejejo še zlasti tiste, ki na demonstracijah zakrinkani povzročajo nerede) naj bi štele okoli 200 ljudi, ob tem pa naj bi imel RAF še kakih 2000 simpati- zerjev, katerih funkcija je v prvi vrsti ta, da dajejo terorističnemu jedru zaščito. O tem, da je ponikanje v goščavo simpatizerjev učinkovito, pa priča vrsta tiralic, na katere policiji ni uspelo dobiti. Iz Beograda piše----------------------------------- Srbija pripravlja zase novo ustavo. Napovedujejo, da bo kratka in jedrnata. Z njo naj bi se znebili ideološkosti prejšnjih ustav in vsega, kar v ustavo pravne države ne sodi. Človek da bo izhodišče vsega. Republika bo imela vso moč državnosti in je ne bo več delila ne s pokrajinama ne z občinami. Pokrajini zatorej ne bosta imeli več svojih ustav, temveč samo statute... Hkrati pa slišimo, da volitve v Sloveniji in Hrvaški niso bile ustavne, čeprav dosedanja ustava Jugoslavije slovi kot »zloglasna ustava iz štiriinsedemdesetega leta«, kakor jo razglašajo na mnogih shodih in vsakovrstnih govorih in diskusijah. Kritika vsakdanje prakse govori tudi o zvrhani meri neustavnega početja vsepovsod, a v zvezi z reformami je vedno več govora o protireformskem obnašanju, nasprotovanju uresničevanja reform, zlasti zaradi navajenosti na tako imenovano »odgovorno gospodarjenje«, v resnici pa gre bolj za nepripravljenost za polaganje računov in za razčiščevanje lastninskih in podobnih odnosov. Najbolj zgovorno je menda (ne)uresničevanje novega zakona o kmetijskih zadrugah. Žemlje, ki so jo nekoč od zadrug prevzeli kmetijski kombinati in drugi dejavniki, zdaj, nihče noče vrniti, češ da ni potrebnih podzakonskih aktov in drugih tolmačenj postopkov, ki so v zvezi s tem nujni. Podobno je kajpak tudi z uresničevanjem drugih reformskih zakonov, tako da gospodarske reforme pravzaprav ni in da imamo samo privid velikih in naglih sprememb. USTAVNOST Seveda je res, da velikih gospodarskih sprememb nihče nikjer ne more narediti čez noč, kakor se tudi partija ne more kar tako zlahka prenoviti in se duši v lastni pat poziciji že tako dolgo, da so tudi povsem apolitični občani razočarani nad tem. kar se dogaja v tako in drugače nastalem praznem prostoru. Tudi najbolj vročim zagovornikom reform in tržnega gospodarjenja zmanjkuje gorečnosti, ko nanese beseda na praktična vprašanja o zaposlovanju, socialni varnosti in drugih skrbeh občanov. Tržno gospodarjenje pač ne more biti samo politična fraza, najmanj za nekakšne slavnostne govore, če vemo, da se s takim gospodarjenjem tudi v najbolj razvitih deželah, saj ne morejo dovoliti surovega delovanja zakonov trženja, ki nikomur ne prizanašajo, najmanj pa ubogemu človeku. Ob vesteh o možnosti odpuščanja tudi do 2,5 milijona zaposlenih in o stečajih vedno več podjetij, ki so se doslej vzdrževala s sanacijami ali životarila na robu rentabilnosti, gredo delavcem lasje kvišku in premnoge je vse bolj strah, da tudi oni ne pridejo na seznam presežka delovne sile. Hkrati pa smo še vsi navajeni živeti od danes do jutri, iz rok v usta in gledamo le svoje interese in smo zategadelj vse bolj socialni... Kljub vsej reformističnosti, ki je in ni reformska, ravnamo še preveč starinsko. Združevanje najrazličnejših bank, vključno z nekdanjo Ljubljansko banko v Beogradu, pravijo poučeni, je podobno nekdanjim tako imenovanim gospodarskim integracijam preprosto zaradi tega, ker ni temeljilo na ekonomskih interesih, temveč fuzijah, s katerimi so dobro stoječe organizacije reševale slabe. Pravijo, da je Beobanka kot naj močnejša v tej združbi, že prav nesrečna zaradi tega, ker ji zdaj sposobnost dobrega poslovanja peša. Koliko je tega in takšnega v gospodarstvu nasploh in njegovih delih posebej, je v tem času politične razburkanosti težko ugotoviti in še težje predvideti posledice še premočno kriznega obdobja pri nas. Jasno pa je. da ljudje začenjajo globlje razmišljati o svoji prihodnosti in da se nič kaj ne zanašajo na obljube številnih političnih strank in da si želijo, da Markovičev program uspe, tudi če bomo plačali še višjo ceno, se pravi ob morebiti še manjših plačah, samo da se časi galopirajoče inflacije ne vrnejo. Ljudje se pač najmanj zanimajo za papirnate ustavne spremembe. deklaracije in napovedi ter razglase političnih in drugih programov. Njim je pri srcu vse. kar lahko konkretnega doživljajo kot materialno rast gospodarjenja, in če tega ni videti, začno primerjati sedanjost s preteklostjo, in če bodo v bližnji prihodnosti ugotovili, da so tega ali onega že trajno prikrajšani, bodo temu primerno tudi reagirali. Ta trenutek nas najbolj moti, da je pomembneje biti te ali one narodnosti kot pa človek. Veliko hrupa — za nič! Pretiravanje je pač ena od človeških lastnosti, ki nam je lahko »v krvi«, ali si jo prisvojimo, da bi i. njo dosegli določen učinek. Velikanska razlika je. če kdo pretirava pri gostilniškem omizju ali pa če pretiravajo politiki, pa tudi novinarji. Končno je pretiravanje tudi ena od govorniških zvijač. Do sem je vse enostavno. Zaplete se seveda v konkretnih primerih. Teh je bilo že veliko; omenimo pa samo dva najbolj sveža. Prvi je tisti, ki je govoril o čisto določenem dnevu, ko naj bi v Črni gori zaklali 600 ljudi. Od tistega dneva so minili že trije tedni. Drugi primer je nastopni govor novega predsednika Predsedstva SFRJ dr. Borisava Joviča. Bil je popopran ta Jovičev govor in še bolj so ga popoprali komentatorji. Tako. Potem smo — z malce fantazije — že videli, kako korakajo po naših cestah vojaki. Po dvodnevnem zasedanju zvezne skupščine in po »drugi izdaji« Jovičevega govora, kot bi lahko rekli, je bilo veliko hrupa — za prazen nič. Vemo, da naši južnjaki radi veliko »pričajo«. Verjetno tudi Jovič ni izjema. Komu, ki to sicer ve, je prišlo prav, da je naredil papirnatega zmaja. Kaj pa vznemirjanje javnosti? No, tu se zadeve zameglijo. Tu je veliko »resnic«. Težko je biti potrošnik informacij v pluralistični družbi. Viktor Širec globus CELOVEC - Avstrijsko Kor* burijo priprave na bližajočo tnico koroškega plebiscita, kij? , zaznamovali s številnimi pn I od 6. do 10. oktobra letos.h nik, glasilo Narodnega sveta Slovencev se v zvezi s tem »j dotika tudi nedavne izjave P ,(|it ka slovenske vlade Lojzeta zvezi z morebitnim oprav,{ .mu cem »odvedenih« Korošce .(|j. vojne. Koroški Slovenci na * žima. MOSKVA - Novi prejel hovnega sovjeta Ruske I ■ Jelcin je izjavil, da se uteg odcepiti tudi Rusija. BUDIMPEŠTA - P° jetske vojske iz Madžar* Američani »počistil«1 Jjbilii1 Zemljišča bodo očistili m primesi kemičnih in drug Jur posebno skrb pa najbi n krivanju radioaktivnih s ■ nje bo stalo okoli 90 mihj rjeino' jev, financirala pa ga bo celoti ameriška vlada. , PRAGA - Češko in do prejšnjega tedna zap * ^011 sovjetskih vojakov, kar j manj, kot je bilo določen ^(timom, odpeljali pa so precej ja in druge opreme, kot J . ^lo#' vorjeno. Iz ČSR je več kot 11 tisoč članov d skih oficirjev. DUNAJ - Novi mardvaieJ'' nji minister G. JeszensKy jem prvem potovanju_y . ra;lo skovni konferenci na Du"aJ kj za^ nekatera madžarska stah ’ vajo tudi našo državo, ga nacionalizma v Vojvod'" J^l da bodo predvsem tokovi v Sloveniji in n JjadžM® ugodno vplivali na P°l°.3J.,a uk'4 pri nas. Glede povračil"6« na našo odločitev 8led.e .stopij°l dolarjev za Madžare, k' P nSky P0': goslovansko mejo, je Je. . ne dal, da Madžarska odpira raav°Je-je- BUDIMPEŠTA ‘ inistr« madžarskega zunanjega |aSovlU Horna so z veliko večin® lili za novega predsednika ice« socialistične stranke . kdanje komunistične pa DUNAJ - Predsedn'k vlade L. Peterle je za d"" jel nik Kronen Zeitung Mij goslavija v tem stoletju bi pp zgrešila cilj, po katerem do prostovoljne zdruzit Z flgin skih narodov. »Upam0- eter|e. tretje uspelo,« je dejal . globus Razčiščevanje preteklo^ Predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte k opredelil do izjave ministrskega predsednika Lojzeta Pe!6jn sA treba razjasniti vprašanje ljudi, ki so jih odgnali bila krivda dokazana, opravičiti. Janez Wutte-Luc se v i ^1*'.,. organizacije zavzema za ustanovitev dvostranske strokov ^itU ki bi brez zadržkov proučila vsa vprašanja, povezana z na .^ji1 seljevanjem koroških Slovencev in politiko nasilja na Ko Sloveniji. - Koroški Slovenci pričakujejo tudi razjasnitev vpraša je bil na Koroškem odgovoren za izselitev številnih sloven oy S“.( pa tudi za poboje slovenskih družin. Zveza koroških Pa .« rfO da je dozorel čas, da bi kritično in samokritično razčleni posledice dogajanja v letih 1938, od »anšlusa« Avstrije oo .^ vl^, »Koroški politiki naj si vzamejo slovenskega P!"e3sejho o za zgled in naj sami pogumno in samokritično izrečejo so nalistični vladavini nasilja na Koroškem,« je poudaril J Luc. MMMMHnMM Ministri na rentgei Mladina je pod zelo zgovornim naslovom: Cerkvene * vila premoženjske razmere novih slovenskih ministrov, se P iajo,’. ’ predsednika vlade in vseh treh podpredsednikov. Tako n® ima prvi minister, Lojze Peterle, golfa iz leta 1981, j« e?’ • z d.r raže, z očetom pa imata čebelnjak s 15 panji. V primeri®*^ ostalimi člani pa ni navedeno kam hodi spat. Ministrske Pi,adiii* f bile do 2000 DEM, kar ne bo zadostovalo — kot navaja ■” niti za nakup boljšega avtomobila. Mladina postavlja da naj bodo osebni dohodki državnih funkcionarjev javni- > bi morala ugotoviti premoženjsko stanje ministrov že tom in prav tako po njegovem izteku. Za razliko, ki ne bl, rezultat osebnega dohodka, naj bi bili ministri na neka**1 kaznovani. JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Trditev, da tuji kapital noče v Jugoslavijo zaradi političnih trenj ne drži, kajti: zakaj je bilo tako tudi pred dve j | letji, ko je bila naša država najbolj stabilna in najbolj farn ogdT I xxx (Bl,rba " JI Na Hrvaškem se bodo riti menjale na kakšnih šesttis (Danas S prostim formiranjem cen in plač se je doslej vedn° visoko rastjo inflacije. Kako bo pa sedaj? C(N (Dnevnik VESTNIK, 7 ei m Vi m P n' K sl n: ii C L n P P P e d Šl d d STRAN 2 aktualno doma Embalaža za jutri u Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (pokrovitelja) t ; Bulc je poudaril, da bomo morali biti konkurenčni (če ne na Jl1”,'?11’ Pa doma, kajti konkurenca bo prišla tudi domov), in prav mn h nain 'ahko pri prodaji veliko pomaga. Zavedati pa se mora-vn« 3 e tr® 'z dneva v dan bolj zahteven. Danes je pomembna kako-’ Praktičnost in ekonomičnost embalaže, jutri bo pomembnejši ^»slovanski oskarji za embalažo 90 ki ji je predsedoval prof. dr. France Cegnar, je med 83 KTI k3V J611'™ na natečaj, z Oskarjem nagradila 14. Prejeli sojih: KK Jeruzal °naza .Rakek (skupina kartonskih zloženk Semenarna), Slovin, Portorož ki'" ^rm°ž (prodajna embalaža za vino (0,25 1) Jeruzalem), Droga MursRa Soh t lna Pro<^aJne embalaže za izdelke maestro), GEP Kartonaža 'hj (kaširan0tVPr°bajno st°jal° >z valovitega kartona), D. P. Istragrafika Ro-"“PMeloral6 S. e za peneče se vino Valvasor in lozovačo ragusa), Kras Mes-Kartonaža i ?a'^“Strija Sežana (darilne kartonske zloženke za pršut), KTL ^zloženi J.ana (kartonska škatla za sir), KTL Valkarton Logatec (karton-® ŠkatlaFroo«?av"e dele), Embalažno grafično podjetje Škofja Loka (palet-nik iz sede |BO$00X600X700 mm), D. P. Kombinat Natron Maglaj (zaboj-C1H), Kemijo .tne8a kartona in natronski kompleksni embalažni materiali heiart (cerJ । 'ndustrija Kamnik (naravno razgradljiva folija PE), Centrovod Pije (stroi z roP ast 100 L, stroj za pihano plastično embalažo) in Liplast Grosu- Jza avtomatski 4-barvni sitotisk L1PMIR 5). ^010s|q H ’ ••• Vlažni svetovnem trgu so vse bolj pomembni tisti em- "'kspremp b ne onesnažujejo okolja. INPAK bo odprt do 8. ju-^embne "3 ^a ^rsta strokovnih seminarjev in posvetovanj. Naj-r’nja in JS"trajata več dni, sta seminarja na temo Pomen paki-M2. Za ji ■■ i?e za. optimalni transport blaga ter Pakiranje in Evro-zanimivrS1 kr°® hi jim ni vseeno, kaj se dogaja z okoljem, pa Ptof. dr Fr° Peth°vo posvetovanje Embalaža-ekologija. Vodil ga bo J11 nove emhn|"eTegnar' hi bo predaval o Strategiji zbiranja in razvo-^^lažneg'3 azk’ ^re^ko Brus iz Dinosa pa o predelavi odpadnega Bernarda B. Peček MURSKA SOBOTA Kdo so še kandidati za občinske funkcije Od volitev najodgovornejših funkcij v Skupščini občine Murska Sobota je preteklo že nekaj časa, znano pa je, da kandidata za podpredsednika občinske skupščine niti v drugem krogu nista dobila potrebne večine glasov delegatov. Podobno se je zgodilo v zboru združenega dela, kjer niso mogli izvoliti podpredsednika. Zato bodo volitve za obe funkciji opravili na zasedanju zborov skupščine občine, ki bo 12. junija. Znana so imena novih kandidatov. Za podpredsednico občinske skupščine ponovno kandidira Zinka Farič iz Murske Sobote, kandidirata pa tudi Franc Horvat s Tišine in Edvard Mihalič iz Rogašo-vec. Podpredsedniški kandidati za zbor združenega dela pa so Ludvik Nemec, Bojan Ščav-ničar, Andrej Kuhar in Štefan Šeruga. B. B., M. J. Tudi narodnost z novim vodstvom vodstvo bo moralo čimprej poprijeti za delo, saj je še mnogo odprtih vprašanj na vseh področjih, ki so pomembna za obstoj in razvoj narodnosti. Še posebne pozornosti bo deležno gospodarstvo, saj brez trdne gospodarske osnove ni mogoče čakati boljšega jutri ali — kot je dejala Jolan Novak Csšzar (bila je izvoljena tudi za predsednico izvršnega sveta pomurske narodnostne skupnosti); »Če se bo izboljšal gospodarski položaj, se bo dvignila tudi zavest, saj menim, kjer se človek dobro počuti, se dobro počuti tudi kot Madžar.« Nekaj besd so namenili tudi problemom lendavskega studia Radia Murska Sobota. Delegati se pridružujejo zahtevi novinarjev po čimprejšnji rešitvi položa. ja edinega madžarskega narodnostnega radijskega programa v Sloveniji. Zato pa je nujna tehnična posodobitev, saj ima sedanja studijska oprema bolj muzejsko kot praktično vrednost. ^avsk^1 dve »K novoizvoljenih delegatov narodnostnih samoupravnih skupnosti izJenka ■ k.lnsoboške občine — Poslej tudi pomurska narodnostna skupnost Predsedm- Vrsnih svetov sta bila najprej mandatarja večstrankarskih rVobodnihd?mj’ prvih Povojih ltVah so o 'n demokratičnih vo-? ^stavni?6'6®316 V01iH tU' hgposit nikl narodnosti. Po-^PublišiJ”-^’ kl .so j'h izvolili v ■ 'vlendJni°^‘nshe zbore, sta Sojeni tu?' 'n s°hoški občini “ni. V M. aar°dnostni skup-y°'jenih $°hoti je bilo iz->ov v \v Lendavi pa 20 de-Hi vemo, sta obe ob-t°'0{enih dnostni skupščini v Z0'3 ob«??merih tudi četrta ^ri odločn. ske shupščine, in to štabne?? vPrašanjih,'ki so n? Manih3, razv°j narodno-d ^a Ustanh °bmočij-<0^r°Vniškp°Vnj sep’ hi je bila v ? najprei hulturnem domu, kuPščine lzv°iili predsednika J^dtiostP^utske madžarske 7?’'- To r samoupravne skup-?Pali d'unheijo so delegati lovske Sedanji predsednici Feriji p^dnostne skupno-s>b stJa ^°Zsonec. Na ločenih dr ^ni izvoUr °be občinski R' ^'klos t ! sv°ja vodstva: Zaha Ker?^ka (Lendava) in smar (Murska So- bota) sta postala predsednika; Maria Dragosics je dobila največ glasov za podpredsednico lendavske narodnostne skupnosti, za to funkcijo pa je bil v Murski Soboti na drugi seji izvoljen dr. Istvan Palancsai. S tem pa volitve niso bile končane. Določena sta bila namreč le mandatarja občinskih izvršnih svetov narodnostnih skupščin. Jolan Novak Csaszar in Istvan Molnar sta v tednu dni sestavila svoji »vladi«, ki so ju delegati na drugi seji nato na tajnih volitvah soglasno podprli. Izvolili so tudi petčlanske delovne komisije, ki jih bodo vodili strokovnjaki s posameznih področij: vzgoja in izobraževanje (Julia Mod), založništvo (Sandor Szunyogh), kultura (Ilona Zver), politična, gospodarska in druga vprašanja (Aleksander Varga) in informiranje (Ella Pivar). Delegati so spregovorili tudi o začasnem statutu narodnostne skupnosti. Ker bodo do konca leta še številne spremembe zakonskih aktov, ne bi bilo smotrno, da bi že zdaj sprejemali neki dolgoročni akt. Novoizvoljeno Silva Edry Moravo do skupnih ciljev Ch*i ra'»v* ■ Kad SeJ’ Iiutomerske Socialdemokratske zveze sodeloval tudi dr. Jože Pu- s^nkar 0(lpraviti strankarske razprtije — Ob reševanju problemov uveljaviti “^ki interes stajic01’111*11 aktivno-zveza in Pno, se ■ zveza nasto-strani p°hazalo, da ?.ziroma nji-n kršijo republi-S rivai:eniosa Sn ^o®3- Pod plaš-k^tva >Ud' nekaSte v Ljutomeru kjoba3sMS-Lii,teri č,ani pred-°lilv‘^6^ 7 beralne stranke. N So?1 >ahkota,nj; pa smo z h'v Vs»az,)1ern0 ^dovoljni, saj k’ št? °bfi'na tak Urno Poslavljanje. Po njegovem skromna. Ob tej ^o'saks^a praznovanja bogatejša in ne la s" so namreč izvedli le klavirski recital in recita j ^Uin,°innia občinska priznanja z denarno na^ray^'r> direktor Kri-z0Skik oBrkSarneznikom. Prejeli so jih: Branko / .'^^^alnega a Peržei .n gelca Fras, rav obrtnik 'iz Babinec. 2eh m Avgust Filipič, samostojni obrtnik M j Slovenije. Po njegovem mnenju je sodelovanje v občini bistvenega pomena, pri čemer kaže upoštevati lokalne posebnosti. »Pri tem pa se ne sme zanemariti splošnih ciljev političnega dela, s katerim smo hoteli spremeniti razmere v Sloveniji. Vemo, da vsega ni mogoče in tudi ni potrebno spremeniti, kar se je pokazalo za pozitivno. Ker je prišlo do določenih političnih premikov pri razdelitvi oblasti, so razumljivi zapleti v vaši občini. Zavedati pa se moramo, da so na ravni občine konkretni problemi, ki jih je potrebno reševati. Teh problemov ne more reševati nobena stranka posebej in tudi ne strankarska koalicija, ampak se morajo zavzeti vse politične stranke v ljutomerski občini, ki se morajo združiti, ko gre za konkretne probleme. Tu pa se pravzaprav postavlja načelo nadstrankarskega interesa. Takrat je treba pozabiti na vsa nasprotja. Torej, kadar gre za nekatere strokovne probleme in za neki kompromis med strankami, je pametno, da smo na ravni občine takrat spravljivi,« je med drugim poudaril dr. Jože Pučnik. Predlog, da bi sprte stranke v ljutomerski občini čimprej našle skupni jezik, je naletel na odobravanje. Predvsem pa bo moralo priti do sprave med posameznimi člani vodstev strank in se dogovoriti za poglavitne vsebinske cilje njihovega dela, ki jih lahko združijo. Upajmo, da bo tudi v tem primeru prevladal zdrav razum in da bodo prepiri postali preteklost! Milan Jerše Izvolili okrnjeno vlado V Ljutomeru končno izvolili vodstvo zbora KS — Dvema kandiatoma za občinski IS niso dali podpore — Terjajo ugotavljanje odgovornosti poveljnika republiškega štaba TO — Nepotrebnost funkcije družbenega pravobranilstva samoupravljanja? Petkovo skupščinsko zasedanje v Ljutomeru se je začelo z ločeno sejo zbora krajevnih skupnosti, saj so morali najprej izvoliti novo vodstvo, ker na prejšnjem zasedanju nobeden od kandidatov ni dobil zadostne podpore. Predsednik je postal Alojz Štuhec, kmet iz Boleh-nečic, podpredsednik pa Jože Kramar, obrtnik iz Mekotnjaka. Temu je sledilo skupno zasedanje zborov ljutomerske občinske skupščine, kjer so največ pozornosti namenili predstavitvi programa in nalog kandidatov za nov izvršni svet, ki so jih volili s tajnim glasovanjem. Potem ko je mandatar za sestavo občinskega izvršnega sveta Franc Štrakl nanizal svoje poglede na reševanje perečih gospodarskih, družbenih in drugih problemov, pri čemer je dal pomemben poudarek tudi kakovostnemu razvoju podeželja, razmahu industrije in urejanju razmer v družbenih dejavnostih, so se predstavili tudi posamezni kandidati. Večbarvni občinski parlament ni bil prav nič prizanesljiv do predlogov za sestavo izvršnega sveta in izhodišč za njegovo prihodnje delo, saj so sledile številne replike. Delegati občinske skupščine so končno vendarle podprli predloge predsednika Franca Štrakla in se odločili za 6 kandidatov. To so: Silvo Potočnik, poklicni podpredsednik izvršnega sveta, ki bo skrbel za gospodarski razvoj, nepoklicni člani pa so Franc Šonaja (kmetijstvo in vodno gospodarstvo), Jerica Mlinarič (urejanje prostora in varstvo okolja), Angelca Fras (družbene dejavnosti), Boris Šunko (delo in socialna politika) in Anton Hvalec (krajevne skupnosti). Pri tajnem glasovanju pa dva predlagana člana, to sta Marija Gjerkeš-Dugonik, ki naj bi odgovarjala za javne finance, in Stanko Klemen, za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, nista dobila zelene luči. Tako bo delal ljutmerski izvršni svet do naslednje skupščine v okrnjeni sestavi. »Nič ni trajnega! Če bomo videli, da nam določene stvari ne gredo dobro, bomo drugače delali. Seveda pa veliko pričakujemo od sprejema nove ustave in poenostavljanja raznih upravnih postopkov, kar naj bi prispevalo k večji učinkovitosti našega delovanja,« je med drugim poudaril Franc Štrakl. Na skupnem zasedanju je bilo slišati precej vročih besed na račun tistih, ki so odgovorni za nezakonit odvzem orožja enotam TO. Poveljnik občinskega štaba je skušal pojasniti razloge za premestitev orožja iz ljutomerskega skladišča v Mursko Soboto, delegati pa so menili, da bi o tem moral obvestiti občinsko vodstvo. Hkrati so terjali ugotavljanje odgovornosti poveljnika republiškega štaba teritorialne obrambe. Pri imenovanju delovnih teles Skupščine občine Ljutomer ni bilo nikakršnih zapletov, edinole pri imenovanju Franca Kolariča za ponovnega družbenega pravobranilca samoupravljanja so bila mnenja deljena. Pa ne zaradi osebe, ampak zaradi funkcije, ki se jim zdi v prihodnje nepotrebna, o čemer bodo obvestili tudi republiško skupščino. Milan JERŠE LENDAVA Končno predsednik izvršnega sveta V torek je končno tudi lendavska občina dobila predsednika izvršnega sveta občinske skupščine. Potem ko je ZSMS-Liberal-na stranka umaknila svoja kandidata Emila Bukovca in Ferenca Tivadarja, sta ostala še dva: Štefan Gjer-keš, ki ga je med drugimi predlagala Socialistična zveza, in Alojz Jerebic, ki je bil kandidat Demosa. Izid glasovanja je zelo tesen: glasovalo je 54 poslancev (vsi zbori sicer štejejo 60 poslancev), od teh jih je 28 oddalo svoj glas za Alojza Jerebica, 26 pa za Štefana Gjerkeša. Zmagovalec je torej Alojz Jerebic, star 44 let, doma iz Velike Polane, diplomirani ekonomist, trenutno zaposlen v Ina Nafti, medtem ko je bil prej direktor Indi-pa. Do 22. junija, ko se bo skupščina znova sestala, bo pripravil predlog kandidatov ža člane izvršnega sveta, vendar bo pri tem najbrž imela besedo tudi družbena opozicija — Demos. Š. S. Dopolnilo in popravek V preglednici imen občinskih odbornikov je pri ljutomerskem zboru združenega dela izostalo ime Alojza Osterca (Demos), v preglednici soboških odbornikov zbora krajevnih skupnosti pa je Štefan Horvat naveden kot neopredeljen. On to ni, ampak je kot član Kmečke zveze v skupščini Demosov človek. Nasprotno kot on pa Edvard Mihalič zagotavlja, da je neopredeljen, čeprav je pri njegovem imenu pripisana oznaka SZ. Torej to v vednost in še to, da smo podatke, vključno z opredelitvami in neopredelitvami, dobili na občinskih upravah. Uredništvo SLOŽNO IN BREZ PRESENEČENJ V Demosovem klubu poslancev Na prvi pokonstitutivni seji kluba poslancev v M. Soboti je bil poudarek na predstavitvi programa in kandidatov za člane občinskega izvršnega sveta, kar je opravil mandatar Ivan Obal. Posebej tenkočutno so prisluhnili napotkom in analizi stanja, o kateri se je ob koncu triurnega srečanja razgovoril vodja slovenske združene opozicije Demosa, dr. Pučnik. Povedal je, da je moč le v slogi in enotnem nastopanju zmagovalcev minulih volitev, ki se zaradi manipuliranja tako imenovanih prenoviteljev, ne smejo čutiti nemočne ali celo poražence ter sklepati odvečne in škodljive kompromise. Čeprav še vedno na obrobju ali pa celo z negativnim prizvokom v medijih, je združena opozicija močna, in ker je izvoljena po volji ljudstva, se mora truditi predvsem v smeri zadovoljevanja pričakovanj svojih volilcev, ne pa slabeti v medstrankarskih razprtijah in neustreznem paktiranju v boju za oblast. Ker se je tisti, ki so občutili nje slast, oklepajo in jo stežka ižpuš-čajo iz rok, pri tem pa ne izbirajo sredstev za diskvalifikacijo svojih političnih nasprotnikov, se jim je v pomanjkanju tovrstnih izkušenj potrebno postaviti po robu z modrostjo, in ta je v tem trenutku združitev sil, da bomo lahko šli naprej, ne pa (kot že nekaj let) nazaj. B. B. »VZELO MI JE ŠARM POSLANCA!« ' Tako je dr. Jože Magdič, republiški poslanec, nazorno prikazal svoje občutke v parlamentu — S podobnimi izkušnjami smo se seznanili na prvem zasedanju kluba pomurskih poslancev, organiziranem na našem Zavodu — Poslej vsako zadnjo sredo v mesecu Kot vemo, je namen kluba poslancev, da v njem usklajujejo, sprejemajo, se dogovarjajo in razpravljajo o predlogih, pobudah in stališčih, ki naj bi jih potem zastopali na sejah parlamenta in v javnosti. S tem načinom povezovanja pa bi zagotavljali večjo učinkovitost delovanja poslancev, enotnejše in boli organizirano nastopanje v parlamentu. Zato smo v uredništvu Vestnika in Radia Murska Sobota sprejeli odločitev, da bi poslej vsako zadnjo sredo v mesecu organizirali t. i. poslanski klub, v katerem bi se dobivali poslanci za republiško skupščino ter tudi za občinsko skupščino; pač glede na problematiko in interes javnosti oziroma volilcev. K sodelovanju pa smo povabili tudi predsednike skupščin občin, ki naj bi pomenili pomembno vez z republiko. Na prvem srečanju, ki ga je vodila direktorica ZČRD Irma Benko, smo skušali govoriti predvsem o dosedanjih izkušnjah republiških poslancev, o tem, kako si zamišljajo stik občine z republiškim parlamentom, delovanje takega kluba poslancev, kaj pričakujejo od njega in pripravljenost za sodelovanje v njem. Vsi po vrsti so pohvalili zamisel o takšni ustanovitvi kluba poslancev Pomurja, ki ni strankarsko enoznačen in bodo tako lahko prišla do izraza različna mnenja ter beseda javnosti, saj pričakujemo številna vprašanja volilcev. Kot je dejala republiška poslanka Zdenka Vidovič, bi v Pomurju morali še v večji meri sodelovati pri posameznih vsebinskih vprašanjih. »To je nuja in nekdo nas mora držati skupaj!« je še dodala. Pa še misel predsednika Skupščine občine Murska Sobota Andreja Gerenčerja, ki pravi: »Ta pobuda je vsekakor dobra, ker vemo, na koga se obračati, zelo pomemben pa je tudi stik med občino in republiko. Zato morate biti republiški poslanci dejansko predstavniki pomurskih občin, morda bolj kot predstavniki strank, ker bomo v Pomurju imeli enake probleme, ki se kažejo že zdaj, kot so kmetijstvo, infrastruktura in zlasti gradnja cest, kjer se bomo morali dogovarjati. Razmišljam, da bi na vse seje občinskih skupščin vabili republiške poslance, ki se bodo lahko tako neposredno seznanili s problematiko in bodo dobro »oboroženi« za nastop v republiškem parlamentu. »Podobnega mnenja je bil predsednik lendavske občinske skupščine Ciril Pucko, in poudaril, da je pri delovanju poslanskega kluba najpomembnejše odmisliti vsakršno strankarsko pripadnost in se povsem enačiti s problemi Pomurja, ki so pereči. »Zato je treba navzven nastopati kot en subjekt in upam, da bodo določeni rezultati čimprej vidni!« »Stolčki so zdaj porazdeljeni in se je vihra polegla. Upam, da bodo naslednje seje dosti bolj kulturne in se bodo sprejeta pravila igre za obnašanje poslancev dosledno upoštevala!« je bil odločen republiški poslanec iz Ljutomera Ljubo Jakelj. Značilna je tudi misel republiškega poslanca iz Velike Polane Jožeta Jaklina: »Vsi smo žrtev te nove demokracije! Ali vodstveni v podjetjih lepo gledajo na ljudi, ki odhajajo z delovnega mesta? Za to delo bi morali biti stimulirani, ne pa, da poslušamo očitke.« Karel Franko, republiški poslanec iz Puconec, pa je pripomnil: »Motijo me predolge seje, saj bi se o marsičem lahko dogovorili že prej, pri čemer pozabljamo na majhne stvari, ki so za določene ljudi velikega pomena.« In kot je poudaril republiški poslanec iz Murske Sobote Božo Kuharič, »zelo pomembno je, kako se dogovoriti o enotnih ciljih, ki zadevajo regijsko gospodarstvo, zato se v skupščini s politiko ukvarjajmo manj kot doslej!« Milan Jerše u. ] 990 STRAN 3 KO SINDIKAT SPOTIKA SINDIKAT Stavka uspela, rezultatov Draga potegavščina na Centru Pred kratkim se mi je v naslovu aktualne teme zapisalo: Komu zaupati, beseda pa je bila o sindikalnem pluralizmu, ki se pojavlja tudi v Pomurju. In res: komu zaupati? Sindikalno gibanje se je z uvajanjem večstrankarstva, ukinjanjem monopartizma, skratka, v zadnjem času osvobodilo nekaterih spon preteklosti. Začeli so vznikati najrazličnejši sindikati in vsak od njih hoče biti svoboden, neodvisen, samostojen, vsak -se hoče osamosvojiti. Možnosti za sodelovanje med njimi je minimalno. Razlogov za to je več: Svobodni sindikati so obreme- KOMENTAR njeni s svojo preteklostjo in jim delavstvo ne zaupa. Čeprav so v zadnjih meseich, še posebej pa po L kongresu, pokazali, da mislijo resno s svojo svobodo in samostojnostjo. Res pa je, da se še iščejo, da še niso potrdili svoje identitete med bazo. Drugi sindikat (vsaj po številčnosti) je Zveza neodvisnih sindikatov Neodvisnost, ki ga vodi Tomšič. Ta sindikat je apriorna negacija vsega in hkrati apriorno odbijanje vsakršne povezave s prejšnjimi sindikati. Vsaj v Pomurju se je pokazalo, da po številčnosti še zdaleč niso tako močni, kot bi se hoteli pokazati. V nosti (švedski), ki je vprašljiv, še posebno zato, ker dvomim, da ga lahko prenesemo v slovenski prostor. Ob tem pa še to, da v tem sindikatu, kljub zagotovilom, da so nestrankarski, svojo strankarsko pripadnost izkazujejo skoraj v vsakem svojem dejanju, torej so ustanovili sindikat samo zaradi opozicije. Opozicije pa zato, ker so se v preteklosti kakorkoli čutili opeharjene za svoje sindikalne pravice. Tretji sindikat je Neodvisni, ki ga vodi Plohl. Ta je številčno še najšibkejši, čeprav njegovo članstvo narašča iz dneva v dan. Nima trdne orgnizacijske sheme, povezuje le samostojne in neodvisne poklicne in panožne sindikate, ki se bodo združevali pri določenih projektih in nalogah, ki bodo vsem skupne. Ob vsem tem se iz dneva v dan pojavljajo novi poklicni in samostojni ter panožni sindikati. Takšna sindikalna razbitost bo slej ko prej škodila delavcem, saj bodo številčno oslabljeni in tako torej nemočni v boju za svoje pravice pri podpisovanju kolektivne panožne, podjetniške in individualne pogodbe. Čeprav obstaja besedna pripravljenost na skupno sodelovanje med sindikati, pa dejanj do danes še ni. Bliža se 1. julij, ko naj bi bila kolektivna pogodba podpisana. Svobodni sindikati so v pripravi te kolektivne pogodbe že precej naredili, drugi še nič, ali pa le kritizirajo in ne sodelujejo tvorno pri pri- programskih izhodiščih prihaja . . . . do razlik z Ravnikovim sindika- pravi te pogodbe. Zapitek bo v tom, a te razlike so le besedne (zakaj recimo trditve, da je izhodišče za pogajanje za najnižjo plačo 1000 DEM, ko pa na sestanku odkrito povedo, da se bodo borili za 600—700 DEM izhodiščne plače), naslanjajo se le na en model sindikalne organizira- končni fazi plačal delavec, ki bi od vseh sindikatov, ki jih je danes kar precej na slovenskih tleh, moral dobiti tisto svoje — zagotovljene njegove osnovne pravice do poštenega plačila za pošteno delo. Dušan Lopatnik pa se ni Opozorilna stavka delavcev tekstilne in usnjarskoprcdelo-valne industrije Slovenije, ki je bila 15. maja in v kateri je sodelovalo čez 69 tisoč zaposlenih (skoraj vsi delavci) v obeh dejavnostih, zaenkrat še ni prinesla kakšnih ukrepov za izboljšanje njihovih razmer. Ne republiška ne zvezna vlada namreč zaenkrat še nista ukrepali. V prvem primeru je bila njihova osnovna zahteva, da se jim znižajo davki in prispevki za najmanj 40 odstotkov, in to bodo njihovi delegati terjali tudi v republiškem parlamentu. Zvezna vlada pa še naprej dovoljuje uvoz tekstila in obutve, da bi se znižale cene domačih tovrstnih izdelkov, pri čemer pa gre za nelojalno konkurenco iz uvoza in neenakopravne pogoje gospodarjenja naših podjetij s tujimi. S takimi ukrepi pa zvezna vlada dejansko ne spodbuja proizvodnje in zniževanja cen, temveč kvečjemu omogoča, da postaja jugoslovansko tržišče odlagališče nekurantnega blaga s svetovnega tržišča. Zato je stavkovni odbor poslal te dni v Beograd posebno protestno izjavo in zahtevo po odpravi nelojalne konkurence. Te zahteve podpira tudi okrog 8 tisoč delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije v Pomurju. Sedanje razmere namreč ogrožajo njihovo materialno in socialno varnost. Če njihove zahteve ne bodo upoštevali, so že napovedali tudi splošno stavko, ki jo odločno podpira tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Jože Graj Te dni smo imeli namen pisati prispevek o dokaj številnih uspehih učencev Srednješolskega centra tehniško-pedagoke usmeritve Murska Sobota, za katere so seveda v mnogočem zaslužni tudi njihovi profesorji mentorji. Ampak o tem zaenkrat še ni zbranih podatkov. Še vedno pa seveda hočemo to namero uresničiti, ker je prav, da se v zvezi s Centrom slišijo tudi dobre novice. Medtem smo na žalost prisostovali razčiščevanju neke druge, neprijetne zadeve, ki so jo učenci vzeli kot potegavščino, nekateri pa kot žalitev. Gre za aprilski dogodek, ko je učenec 1. letnika D. B. profesorici Titanovi nastavil na njeno delovno mizo listek oziroma ciklostiran tekst s humoristično-žalji-vo vsebino, ki pa ga ni napisal sam. Dejanje je tudi takoj priznal in se prizadeti profesorici tudi brž opravičil? In morda vse skupaj ne bi prišlo na dan, če bi ostalo tako, kot je kasneje sklenil učiteljski zbor naravoslovno-ma-tematične in pedagoške usmeritve, ki je >nagajivemu< učencu izrekel ukor pred izključitvijo. Mnenja o tem, kakšno kazen si je zaslužil, pa so bila sicer deljena, ampak večina je glasovala za takšen ukrep. Po enem tednu od tega pa je prizadeta profesorica zahtevala od učenčevih staršev (Belinger) plačilo za materialno zadoščenje, v protivrednosti 1000 nemških mark in javno opravičilo. To pa se je zdelo staršema nemoralno in tudi protizakonito, zato sta začela iskati pravico pri vodstvu šole in še drugje. Zdaj je zadeva že tudi v rokah delavcev organov za notranje zadeve v Murski Soboti. Ukrepov pa do minulega petka, ko smo bili na Centru, še ni nobenih, in tud se zdi staršema nepravi ln°,s -1 proti učencu takoj ukrepali-natelj Centra Ozvald Tuačp J na pogovoru dejal, da ne7 rediti napake in da bo u ' ko bo prišel pravi trenutek, res vnaprej ni nihče kriv, se mu ne dokaže, da je za ril kaznivo dejanje. Takšne liste pa učenci nastavili še so me«'13 nekateri® ucenci nastavni » ■ drugim profesorjem, ki p niso delali posebnih pr In to je bilo prav g°Wv° " L| Ije, čeprav ne kaze: za nekoliko predrzne pote učencev. Kazen je up . w(jj lahko pa se takšna stvar 0(j. po mirni poti - P1^ jh kritim pogovorom, ki leže več kot kazen. gfaj Medicinska sestra gotovo ne bo spodrinila zdravnika Timski pristop je sicer splošno sprejet kot način obravnave bolnika, a o vlogi medicinske sestre v timu so mnenja deljena. Medicina vidi vlogo medicinske sestre v hierarhičnem modelu kot pomočnico, ki je lik ženske, požrtvovalne, pripravljene na najglobljo uvidevnost in samoodrekanje ter deluje pod nadzorstvom zdravnika, ki je vodja tima. Sindikat družbenih in državnih Medicinske sestre pa poudarjajo, da je zdravstvena nega nekaj drugega kot medicina in se zato zavzemajo za zdravstvene time z decentralizirano avtoriteto in fleksibilnim vodenjem. Nova metoda dela medicinske sestre je proces zdravstvene nege, ki z usmerjenostjo in individualno nego usmerja celotno skrb za varovanca, v psihološkem, biološkem in socialnem smislu, in osnovni cilj je zagotavljanje, ohranjanje. ali izboljševanje zdravja zavarovancev, kar zagotavlja večjo humanost in nove oblike dela. S tem so se strinjale medicinske sestre Pomurja, članice svoje stanovske organizacije, na srečanju, tako jih razmišlja veliko v Sloveniji. Posledica takega videnja svoje vloge in mesta nege bolnika so zahteve po možnosti nadaljnjega izobraževanja medicinskih sester na visokošolski ravni. Vemo, da so pred časom javnosti tudi povedale, kje so poskušale dobiti svoje mesto za nadaljnji študij, in sicer na Medicinski fakulteti ali na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Tako na enem kot na drugem so (zaenkrat) naletele na zaprta vrata, ki naj bi jih dodatno zapi- rala medicina, ki Potres« t3 nalni lik medicinske sestr , naslikale v zgoraj zaplS^ boinikai0 Prepričane so, da se neg vsa|ca bi medicina ne izključujeta |a vi-lahko na svojem podro J jopol-soko strokovno znanje, 1 njevalo v prid človeka, a au nik in medicinska sestra po enaka po ničemer rug mjujoi* stopnji izobrazbe dve ^tev« se ved. Gotovo pa je, da ^jel rušijo, načenjajo ukalup družbe®11 izobraževanja in seve Jo- predstav o posameznem p .^jugi v družbi in njegovem^ Ha1* ODGOVOR NA OPOZORI^ STAVKO PRELOŽEN organov Pomurja V INI NAFTI ZA BOLJŠE INFORMIRANJE Na čelu 12-članskega regijskega odbora Ladislav Tušar — Sedež v Murski Soboti — Tesnejša povezava s strokovnimi društvi Na ustavni skupščini Sindikata dejavnosti družbenih in državnih organov Pomurja, ki je bila v Murski Soboti, so se dogovorili, da bo regijski odbor sestavljalo 12 članov iz vseh štirih pomurskih občin. Ti bodo zastopali uprave skupščin občin in inšpekcijskih služb, Zavod za ekonomiko in urbanizem, delovne skupnosti in društva, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Pokrajinski štab teritorialne obrambe, Zavod za šolstvo, Na osnovi določil Statuta občine Murska Sobota, Poslovnika skupščine občine ter odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicuje predsednik Skupščine občine Murska Sobota 2. SKUPNO SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA. Seja bo v torek, dne 12. junija 1990 ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota. Za skupno sejo predlaga naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev prisotnosti delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora 2. Potrditev zapisov ločenih sej zborov občinske skupščine in zapisa skupne seje z dne 15. maja 1990 3. Volitve podpredsednika Skupščine občine Murska Sobota 4. Volitve predsednika, podpredsednikov in članov Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota 5. Sklep o imenovanju članov izvršnega sveta, ki bodo vodili upravne organe občine Murska Sobota 6. Sklep o imenovanju sekretarja Skupščine občine Murska Sobota. Po končani skupni seji bodo zbori nadaljevali -z delom na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora in bodo obravnavali: 1. Imenovanje predsednika in članov komisije za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja Skupščine občine Murska Sobota 2. Imenovanje družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Pomurja 3. Imenovanje upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč občine Murska Sobota 4. Osnutek odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Murska Sobota za leto 1989 (SKRAJŠANI POSTOPEK) 5. Predlog odloka o sprejetju lokacijskega načrta za izgradnjo kabelske TV 6. Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. Gradivo za obravnavo so prejeli delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Po končanem skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine sklicuje predsednik Zbora združenega dela 2. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA Delegati zbora združenega dela bodo opravili volitve podpredsednika zbora. Carinarnico Gornja Radgona in Avto-moto društvo Murska Sobota. Za predsednika regijskega odbora so izvolili Ladislava Tušarja z Zavoda za ekonomiko in urbanizem, za podpredsednico pa Mimico Mulec z uprave Skupščine občine Ljutomer. Sedež novoizvoljenega sindikata dejavnosti družbenih in državnih organov bo v Murski Soboti, kjer je največje število teh organizacij in ustanov, Ob tej priložnosti so sprejeli osnutek pravil o notranji organizaciji in načinu delovanja tega ukslajevalnega telesa v Pomurju. Tako je naravnan tudi program aktivnosti, ki posega v družbeni položaj teh dejavnosti, ki ga pretežno določa država. Zato se bodo z državnimi organi pogajali o ceni dela zaposlenih v družbenih in državnih organih, katerih sindikat bo terjal večjo varnost delovnega mesta in stalnost zaposlitve. Ker gre za različnost problematike, specifičnost zahtev in potreb, bodo za reševanje posameznih problemov poskrbeli pododbori ožjih dejavnosti zno-trajsindikata, pri čemer računajo tudi na tesnejšo povezavo s strokovnimi društvi. Navsezadnje razmišljajo tudi o prekvalifikaciji delavcev in dvigu sindikalne članarine, da bi se delavska organizacija resnično osamosvojila, kajti s tem bi omogočili hitrejše ustanavljanje sindikalnih hranilnic in posojilnic ter stavkovnih skladov. Milan Jerše Spremeniti uredniško politiko Pred nedavnim so v Ini Nafti ocenili svoje glasilo NAFTA, ki izhaja enkrat mesečno in v katerem delavci v glavnem najdejo vse potrebne informacije o dogajanju v delovni organizaciji. Glede na vsebinsko zasnovo glasila je obveljala ocena, da so zajeta vsa področja, ta pa so bila pokrita tako, kot so bili na voljo viri informacij. V Ini Nafti so veseli tudi dejstva, da so o delovni organizaciji pisala tudi druga glasila in časopisi. Po oceni uredništva so pogrešali informacije o dogajanjih zunaj delovne organizacije. Takšne informacije, seveda pomembnejše, bodo objavljali v letošnjem letu, saj želijo, da bi bili njihovi delavci čim bolj obveščeni. V glasilu morajo najti mesto tudi kritični komentarji, zgledovati pa bi se morali po zahodnem sistemu, kjer je v enako velikih firmah, kot je Nafta, v glasilih poudarek predvsem na marketingu in krepitvi imidža firme. Temu so dejali pri Nafti do nastopa tržnega gospodarjenja premalo pozornosti. Vsebino uredniške politike bo potrebno korenito spremeniti in dati poudarek marketinški usmeritvi za krepitev ugleda firme in ustvarjalno vzdušje zaposlenih v kolektivu. Jani D. 17. maja 1990 je bila v madžarski redakciji Radia Murska Sobota 10-minutna opozorilna stavka. Z njo so novinarji madžarskega radia skušali opozoriti na nemogoče delovne razmere. V stavkovni izjavi, ki sojo naslovili na najodgovornejše v Skupščini, Izvršnem svetu Slovenije in RTV so zahtevali, da odgovorni zago- do 4. junija, sicer bo o madžarske redakcije -n0 stri' ska Sobota začeli s sp> ko. ■* • so se.,’ V četrtek, 3L maJidstaVllik! Lendavi sestali P odbff ZČRD-ja, stavkovneg in odgovorni z K ,ničar,111 (Jože Knez, Boris Dol Ne, posnetek ni nastal v kakšnem pomurskem podjetju, kjer se u v^ žarni ali podobnimi deli. Različni kabli, ki visijo sem ter tja, s .-ar§k^fl lendavskega studia Radia Murska Sobota. Kolegi iz našega ma štva že leta in leta opozarjajo na nevzdržno stanje, saj je nJ/ho\astudijsfce.a že zdavnaj odslužila, studio pa je postal odlagališče odpisane varnega • Okvare se nenehno vrstijo. Tudi sedanje popravilo ne zagotavlja tenega delovnega procesa. tovijo enakopraven položaj madžarskega programa Radia Murska Sobota z uresničitvijo sprejetega razvojnega koncepta in da takoj rešijo problem snemanja in oddajanja madžarskega narodnostnega programa, torej, da radijski studio v Lendavi primerno tehnično opremijo. Z razmerami so bili odgovorni v vodstvu RTV-ja in Republike Slovenije dobro seznanjeni. Stavkovni odbor zahteva od odgovornih ustrezne odgovore Več kot polovica zaposlenih Pomorcev v ZSSS Aktivnosti glede potrjevanja oziroma obnavljanja članstva v Zvezi svobodnih sindikatov v Pomurju potekajo dokaj različno. Kot kaže, so še najdlje v soboški občini, kjer je do sredine minulega tedna podpisalo pristopne izjave 10.500 delavcev, kar je več kot polovica zaposlenih v občini. Pri tem je treba upoštevati, da še nimajo vseh dokončnih podatkov, zlasti iz večjih delovnih organizacij, kot je tovarna Mura, kjer akcija še tra- ja. Tudi v radgonski občini se je za vpisovanje v Zvezo svobodnih sindikatov doslej odločila več kot polovica zaposlenih ali okrog 3200 delavcev. Med drugim pričakujejo tudi podatke iz Radenske, od koder javljajo, da akcija poteka. V ljutomerski občini se je včlanilo 41,5 odstotka zaposlenih ali 2285 delavcev, pri čemer menijo, da je akcija najslabše stekla v državnih in družbenih organih. In kako je v lendavski občini? Pristopne izjave je podpisalo že 62 odstotkov zaposlenih, kar pomeni v številkah: 4464 od 7200 delavcev. Ker so se včlanili že vsi delavci občinske uprave in šolstva, pričakujejo pa še dokončne podatke iz nekaterih večjih podjetij, kot so Gorenje Imo, Gradbenik in Gi-dos, pričakujejo, da se bo v Zvezo svobodnih sindikatov vključilo približno 80 odstotkov zaposlenih v lendavski občini. M. Jerše Peter Mori), Urada z3 za '%)• (Geza Bačič), Kornit L. miranje (Mirko FaPcjrj| stavnik SO Lendava tan^ in drugi. Čeprav J vseb'n p jal skoraj tri ure, I? ppjt , premikov ni bilo. ■ ja ,a, ^ivo, kar so sklen-J, četrtek, 7. junija, P • s pr' nejo, tokrat v LjubiI ble^ nimi za reševanje P^ost madžarskega JH programa. bodo sK, f Na tem sestank fJ-a b0 ugotoviti, kohko dinarju0 trebnih 6 milijon do^^vef’ možno zagotoviti ureditev razmer sjn studiu, izvršni odbor s novinarjev P°mU J dov0'-!6^0' rešitvijo le delno jgOvof3 dja' to so sklenili, da o v rajo na sestanku, -i; o® ni, dati ustrezne ^revedVa1 " J"1* govore, se bo 1n da Je ja« naprej. Dejstvo pa J ’ v 1^ godi neurejenih raz j^urS^ pO' skem studiu ^^sten J/ bota ogrožen KaKOJ ga pr kovni razvoj slov ‘ bota-ma Radia Murska^ VESTNIK, 7. STRAN 4 aktualna tema Portreti iz diaspore — dr. Frank Bukvič Ni ne bel ne rdeč, napadajo OB MRTVI REKI S PROFILOM KRSTE pa ga eni in drugi! Dočakali smo ga, da po sed-""h ali osmih letih ponovno Pnde v domovino. V njegovem Hjnovejšem, neke vrste etap-"tm življenjskem delu, naslovnem Vojna in revolucija (Roman v štirih delih), bere-"to' »Rojen I. septembra 1923 ' “koncih pri Murski Soboti. . i' tečajni izpit opravil na 8'mnaziji kneza Koclja v Mur-»i Soboti leta 1941. Med leti .'(^j študiral medicino na univerzi, od koder je po-pred gestapom na Mad-in nadaljeval študij na-'^čilišču v Pecsu. 20. oktobra je madžarska oblast retl?'a, zaprla in pozneje in-'ern'rala. Bil je v več kakor 20 ječah in skentin n na Madžar-Pobe2ni|V Nemčiji in kar trikrat War l Februarja 1945 ga je ,Kd vojaška oblast kot ieče. ( Ja obsodila na pet let v°jni. si e-n b' odsedel po sko azib 'e moral madžar-^in n n’ Venriar brez unifor-V ?Zomk Aprila je dočakal do. p0 ajhelyu Rdečo arma-dicino n°J,n' Je nadaljeval melišču v a 'jubljanskem vseuči-°blast . ar.mu komunistična ^kiiiJ' Poznala študija na k°mun:J(erz'- Razočaran nad NŽfe diktaturo je . Pobegnil čez že-d«. V p e(° 'n si izbral svobo-^virai dcu Je 'eta 1951 pro-(ed, u, Za doktorja državnih i ga 'eta se je izselil v ?69.si je na newy-rz' priboril doktorat Stacii h^rature. Doktorske ■ e'luns v' Die staatsrechtliche JuoLi ^riens im Konigre-^rativen a*len und in der fb-^ien0/^0 ksrePublik Jugo-s!e'lunB ; jaz) Menschendar->ne< j- (NVr? des Gesamtwer-? Za nemlPisatelj je Profe-Sturomskl. Jezik in nemško o ^irfipma jezuitski univerzi t (kuectir U v zvezni državi v ZDA.« še pisa-dela: roman rec Far'x°Vele Upanje, Be-i?pirničar * Jetniški brivec, "jen i £AH Svaka- Hana spd°lfinJ Tnik’ Napredovanje, k',izPit R ?Jana> krtice Šofer-Pov Strašit sv J- pokoJni Camp-O21la Z a J,° Zeno’ ki ga je ^arič ?mobil°m. Po-St^^na ’ ^OV1 sosedje, Ve-dr?st’ Če? sPoved, Marduk, t^^ika Med brati, nj&’ ^k°niS^ drugega kot N^kest We p V treh deja' ki ra? Forget (TV film bij?' (sovjet^6 Ptiči pevci v T, v° S a m?0 Podtalno pes-Shsi^^^ Abram Alek Sk,: Lenja Tiho-'bz’ |kakovktXd?r L So,zeni-Mir akobs- ndelek’ Karl He-Wea Eliaaas 8rune Land, M«* The old Man SlNan?eauc™s- 1983 izda,a »V> AirtUrna akcija v lilže? inrevm - Ar&entini. '"dl6 v bre?d 0'ucije sem se lo-da| ? druji^^cib in se potem V^jtemi^hdelihvra-Mjeh. Pačin 'a roman je na 'zb^ g'avno ži- mni’ m°J.a življenjska SeJ °Sebni v .P^rični nazor, Sero §a Pisat e-'k’ tekst- Pričel zave?bil (j 1 selo po tem, ko že ^‘»o pd a8' doktorat. Pod-takrat 'i"’ ga nosil v srcu V« k ko sem zamenjal '"dn u je d d°movino. V vW°relo ci'° raslo> zorelo d<® vojnp.avni temi iz slo-’er \nanstvoln- rev°lucije sta s°di in n 'P. komunizem v Ze v ?DFa,rbja. Prva tema 8 dovino, medtem —---------------" 1990 ko je druga še vedno aktualna. Kar na Nikaragvo pomislimo, kjer so nekateri revolucionarji, ki so se še včeraj borili proti Somozi, zdaj borijo proti marksističnim oblastnikom. O domobranstvu sem slišal že med vojno, resnico o njegovem protikomunističnem boju in komunističnem pokolu pa šele v zdomstvu. Krajinski Slovenci z domobranstvom nismo imeli nobene zveze, zato mi ta tema ne leži, čeprav problem ni preveč zapleten, ker gre za dva ideološko in politično strogo opredeljena tabora, krščanstvo in materializem, in je pisatelju na razpolago dovolj zgodovinskih podatkov in virov. S tem rabo b“-»MS~ gost na in''’'?’0 dovolj « m'v vojak i, armade „ lz 'Njenih S'h """likov * e k Z , Ogovarjali ? L &mei1 problemom se bo nedvomno ukvarjalo še veliko slovenskih literatov. V svoji Vojni in revoluciji domobranstva nisem mogel podrobneje obravnavati, ker sem se osredotočil na drugo temo in bi svojo zgradbo z domobranstvom razbil. Dotaknil sem se ga pa le, ker komunistične revolucije brez domobranstva ni mogoče napisati. Druga tema je bolj hvaležna in tudi bolj komplicirana. Moji junaki, nacionalist in liberalec Živko, krščanski socialist Vol-kun in drugi, so se pridružili NOB iz domoljubja in ne iz političnih razlogov in v dobri veri, da partija ne laže, in bili razočarani. Na kraju spregleda tudi partijec Niko. Samo Vol-kunu ni bilo dano, da bi bil do kraja razočaran, ker ga je partija že prej likvidirala. O komunističnem nasilju in zlaganosti se je že mnogo pisalo, velikih romanov s to temo je vendar v svetovni literaturi malo, v slovenski naj bi bil moj roman Vojna in revolucija prvi večji tekst te vrste. S svojim delom sem želel prikazati trpljenje našega naroda pod okupacijo, h kateremu so komunisti veliko pripomogli, ko so dolivali bencin na ogenj; izdajstvo komunistične partije; in marksistično kulturno, politično in gospodarsko perverznost. Če bi obdelal prvo temo, boj med belimi in rdečimi, bi se kot neodvisen človek, ki misli z lastno pametjo in življenje trezno presoja, moral opredeliti za svobodo in demokracijo. V tem primeru bi me slovenski komunisti z lahkoto ožigosali, če že ne za klerofašista, pa vsaj za reakcionarja in farškega podrepnika. Zaradi Vojne in revolucije pa bodo morali zaigrati na kak drug inštrument. Vendar mislim, da me bodo tudi tokrat ignorirali. Mojih del doma doslej niso tiskali. Sem zanje persona non grata in komunisti bi bili najbolj srečni, če bi me lahko zamolčali, če bi ostal za slovenski narod kulturno mrtev. To pa je čisti stalinizem. Ali zares hočete vedeti, kako bodo sprejeli moj roman ljudje v domovini? Po tolikih letih zatiranja svobodne besede bi se ljudje doma za moj roman ruvali, če bi ga dobili v roke. Mladina, ki ji noč in dan perejo možgane, bi po branju tega romana odprla oči in sprožila kontrarevolucijo.« Tako je precej po izidu romana v pogovoru za Glas SKA (Slovenske kulturne akcije) v Buenos Airesu besedoval rojak dr. Frank Bukvič, ki je sicer te dni na obisku v domovini. Tedaj ga je eden od njegovih znancev takole označil: »Ni ne bel ne rdeč, napadajo pa ga eni in drugi. »Ž dr. Biikvičem pripravljamo daljši pogovor za naš časnik. Branko Žunec Foto: Nataša Juhnov LENDAVA - SVINJSKE POSLEDICE MILOSTNIH UDARCEV Lahko bi se sicer najprej in nekoliko podrobneje »pozabavali« z vsem tistim, kar se je napletlo okrog Bu-kovnice, kamor soboška Komunala že lep čas odvaža vsakovrstne živalke oz. klavniške odpadke iz Mesne industrije, seveda na nelegalno odlagališče, vendar z »blagoslovom« inšpekcijskih organov in soboškega občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora. Prav tako bi se mogli spraviti nad vse tisto, kar se vnovič dogaja z odlagališčem komunalnih odpadkov — edinim tovrstnim legalnim, občinskim, v Pomurju — in glinokopom v Puconcih. Končno imamo opraviti še s tretjim »dosjejem«, ki se zdi najbolj katastrofalen, vsaj po posledicah sodeč, namreč zasvinjana, samočistilno povsem nesposobna Lendava, ki je na milost in nemilost prepuščena posledicam odplak, zlivajočih se v potok od vseh mogočih in nemogočih onesnaževalcev. Zadnja dva meseca je najhuje, saj je pokvarjena soboška čistilna naprava. NAKLJUČNA OKVARA IN KRIZNI ŠTAB »Do okvare čistilne naprave, ki je tehnična, je prišlo po naključju,« zatrjuje Mirko Šabjan iz soboške Komunale. »Tako ali tako jo moramo vsaki dve leti generalno pregledati oz. sprazniti in letos na pomlad je šlo za tak remont oz. tako rekonstrukcijo. Vzdrževanje redno opravljamo, po programu. Resda je gradbeni del čistilne naprave star 20 let in da gre za delno zastarelo tehnologijo v primerjavi s podobnimi napravami ali sistemi v svetu, toda problem ni tu. Problem je v tem, da naprava ni bila nikdar do kraja zgrajena,« pojasnjuje. »Je preskromnih zmogljivosti in uspeva čistiti samo kakšno polovico odpadne vode. Zakaj ni bila dokončana? Ker se niso uresničile določene predpostavke, na katere smo računali na začetku gradnje. Predvsem naj bi blato, ki ostane po čiščenju, uporabljali v kmetijstvu za gnojenje. Vendar ga kmetje nočejo vzeti, prav tako ne Kmetijsko gospodarstvo Rakičan. Najbolj zato ne, ker je gnojenje predrago oz. so prevozni stroški previsoki, poleg tega pa smo nekoliko skeptični, kajti bojimo se vsega tistega, kar je v blatu.« Čemu ne bi opravili laboratorijskih analiz? Vodja medobčinske sanitarne inšpekcije Jože Fras pravi: »Kolikor vem, smo jih opravili, vendar gre za več vprašanj: pretok vode, razgradljivost snovi (kemična sredstva, detergenti in podobno) in drugo. Težko je to pojasniti. Uporabnost tega blata v kmetijstvu je sporna, saj je pred leti, ko so ga v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan poskusno uporabljali na nekih površinah, vse drugo raslo, samo tista kultura ne, ki je bila posajena.« Mirko Šabjan dopolni razlago o nezgrajeni čistilni napravi: »Ko bi jo morali dograditi, se je pojavil nov problem. Je namreč v neposredni bližini klavnice in nihče si ni upal sprejeti odločitve, da bi na tem mestu širili oz. dograjevali čistilno napravo. Njena selitev na novo območje pa je seveda povezana z ogromnimi stroški. Ocenjeno je, da bi morali za novo odšteti okrog 200 milijonov dinarjev.« Na ponedeljkovi seji (28. maja) soboškega občinskega izvršnega sveta so imenovali krizni štab, ki ga vodi prvi človek Vodnogospodarskega podjetja Murska Sobota Oto Tušar. Pripravil je strokovne osnove za odpravo okvare, medtem ko je komunalno podjetje že pognalo mehanski del čistilne naprave, tako da je onesnaženje Ledave znatno manjše. Po zagotovilih izdelovalca opreme naj bi okvaro na napravi v celoti odpravili v 30 dneh. Ka|fo in za kakšno ceno? Mirko Šabjan: »Imamo podpisano pogodbo za nakup pokvarjenega dela. Dobavni rok je sicer 45 dni, vendar bo na našo prošnjo verjetno vse skupaj opravljeno že prej. Spremenili smo zasnovo dela; ne bodo več verige, ampak posebno strgalo, kar bo omogočalo, da se ob vsakem času popravi čistilna naprava — brez praznjenja. Cena je 800 tisoč dinarjev, pri čemer v znesek niso vračunane morebitne predelave; skupaj bi znalo priti milijon dinarjev.« ŠADLOVA MALA ELEKTRARNICA IN ONESNAŽEVALCI LE- DAVE Struga potoka Ledava do nekdanjega Sadlovega mlina in sedanje male vodne elektrarnice je neke vrste mehanski usedalnik, kje* se odpadne snovi usedajo in gnijejo; v glavnem aerobno brez zraka, kar ustvarja strašen smrad. Fras meni, da v potoku od mlina oz. elektrarnice do Murske Sobote ni več življa. »Z izpustom tako ali drugače obde lane usedline po Ledavi navzdol bo verjetno do izliva potoka v reko Muro le-ta mrtev,« je prepričan prvi mož medobčinske sanitarne inšpekcije. Šabjan ponavlja dejstvo, da so soboški komunalci pognali mehanski del čistilne naprave, in predpostavlja, da se je onesnaženost bistveno zmanjšala in s tem tudi obremenjenost Ledave. Pripominja pa, da bi bilo potrebno temeljiteje čistiti Pu-conski potok, kajti pri Šadlovi zajezni zgradbi je veliko usedlin iz separacije kremenčevega peska v Puconcih. Kaj če tega jezu ne bi bilo tamkaj in bi se svinjarija sproti zlivala po Ledavi proti Lendavi? Fras: »Verjetno ob normalnih vodnih pretokih to ne bi bilo opazno. Računajmo s tem, da gre polovica ali tretjina soboških odplak mimo čistilne naprave, torej neposredno v potok. Če torej naprava deluje ali ne deluje, onesnaženje je tu. Verjetno pa bi bilo razredčenje tako, da posebej akutnega vpliva na življenje v Ledavi ne bi moglo biti. Še o zapornici in razpravi, koliko je za onesnaženje kriv Šadl in zakaj. Na že omenjeni seji soboškega občinskega izvršnega sveta je bilo ugotovljeno, da mu je občinski upravni organ izdal uporabno dovoljenje oz. dovoljenje za odvzem vode za potrebe elektrarnice. Torej je bila zadeva obravnavana in o njej se je sklepalo.« Kdo vse pa sploh svinja svoj-čas čist, samočistilno sposoben potok? »Mesto Murska Sobota z vso industrijo vključeno z bolnišnico Rakičan ter posamezni njegovi pritoki. Predvsem je obremenjen že naveden Puconski potok iz separacije, prav tako Mesna industrija z delom odplak. Resda ima na svojem dvorišču prečiščevalne naprave, zlasti kaf. zadeva mehanski del, medtem ko gre vse drugo na mestno čistilno napravo,« ugotavlja Fras. »V preteklosti so bile tovrstne naprave koncipirane tako, da se gradi centralna čistilna naprava za vse dejavnosti v mestu.« Se za onesnaževanje okolja plačuje odškodnina ali davek ali kaj podobnega? »Po zakonu o vodah so vsi tisti, ki onesnažujejo vodotoke, dolžni plačevati določene prispevke.« Je bil kdo od večjih onesnaževalcev v zadnjih letih prijavljen? »Prijavljala jih je vodnogospodarska inšpekcija, največ zato, ker niso imeli uporabnih oz. vodnogospodarskih dovoljenj. Teh pravzaprav nihče nima in bi jih lahko v slovenskem prostoru prešteli na prste ene roke. Bistvo problema je predvsem v nepopolnih čistilnih napravah ali, točneje, nepopol nem tretmanu odplak.« Šabjan: »Če bi imeli kompletno čistilno napravo in z njo čistili vse odpadne vode, bi se znesek za čiščenje moral povečati za kakih 40-krat. Gre seveda za ogromne zneske, visoke cene in tudi z onesnaževalci bi se bilo treba dogovarjati, kako v prihodnje razvijati naše gospodarstvo in posamezne gospodarske panoge. Prepričani smo, da tako ne bo šlo več naprej in bo treba določene dejavnosti tudi ukiniti. Da ne bo pomote: mislim na kanalščino in čiščenje.« Fras: »Nekaj drugega je vodni prispevek, ki ga plačujejo onesnaževalci, ker spuščajo odplake ali ne dovolj očiščene odpadne vode v vodotoke.« Kljub vsemu naj bi bila — po sodbah poznavalcev — najbolj utečena prav soboška čistilna naprava. Veliko skromneje je v Radencih, v Ljutomeru ima samostojno napravo Konus, v Lendavi predvsem INA-Nafta. ČISTEJŠE OKOLJE ALI VEČ DELOVNIH MEST? Dilema je kajpak navidezna oz. ponuja lažnost izbire, s katero se je razvit svet (po ZDA, zahodni Evropi in drugje) srečeval ze pred dvema, tremi desetletji. K nam očitno šele zdaj prihaja in ne preseneča pogostnost spraševanja, če ne bo treba zavoljo, milo rečeno, skrb zbujajočih, razmer pri varstvu okolja zapreti katero od tovarn, ki na veliko svinja. Fras odgovarja: »Seveda bo treba. Ne samo zaradi volitev in spremenjenih odnosov, ampak na splošno. Gre za načrtovanje, za odgovornost in odnos upravnih organov na občinskih in republiških ravneh na področjih, za katera so ustanovljeni; Tu je bilo doslej marsikaj nejasno.« Se potemtakem napovedujejo sistemske spremembe pri ekologiji? »Že dolgo jih pričakujemo in v tem okviru bomo najbrž dobili v roke drugčano orožje in drugačne možnosti za ukrepanje. Zdaj smo — če malo poenostavim — zelo uspešni pri šiviljah/medtem ko pri gigantih formata ABC Pomurka odpovemo,« pravi vodja inšpektorjev. Priznanje je tem zanimivejše ob spoznanju, da so sistemske spremembe nedvomno privlačna reč, vendar ne kaže pozabiti na ljudi, ki naj bi njegove zahteve izpeljevali. Še zlasti velja to ekologijo in gotovo ni mogoče v nedogled pristajati na to, da bi večina gospodarstva normalno obratovala, četudi je brez potrebnih ekoloških dovoljenj za normalno delovanje. Si bomo torej upali biti radikalni in kakšen obrat tudi zapreti? Koliko že bi jih morali v svetu ob Muri, ki so dodobra omajali naravno ravnotežje? Pri tem najprej pridejo na misel svinjske posledice prašičjih farm in »smrdiihla« sredi Murske Sobote — kafilerija. Lahko pa bi še in še naštevali. Ker pa smo pri potoku Ledava — mogli pa bi biti tudi pri Črncu, Ščavnici, Lipnici, Bistrici, končno reki Muri —, se splača načeti še en vidik, na katerega opozarjajo okoljevarstveniki, namreč krajinski vidik. »Ledava je dejansko in v naravi kanal, ki ima profil krste. Predlagam, da bi jo bilo smotrno — v skladu z novimi razmerami in usmeritvami na ekološkem področju v Sloveniji — usposobiti kot naravni potok, ki bi mu vrnili vsaj del naravne samočistilne sposobnosti. Zdaj je brez nje, kot je nima marsikateri drugi regulirani vodotok,« razmišlja krajinska arhitektka Stanka Dešnik s soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem. Najbolj neposredno se z zasmrajeno in zastrupljeno ledav-sko vodo srečujeta zakonca Šadl v Ivanjcih, ki sta nekdanji mlin preuredila v malo elektrarnico, za to, da sta jo lahko pognala, pa je bilo treba zajeziti potok. Storila sta to, čeprav še brez vseh potrebnih dovoljenj in soglasij. Mimogrede nekaj dobesednih iz dokumentacije: »V primeru nastopa visokih voda po reki Ledavi, ne moremo odgovarjati za škodo, ki jo bo povzročila hidromehanska oprema, vgrajena na zajezni zgradbi lastnikov Šadl. Hidromehanska oprema je tehnično nepravilno vgrajena na jezo-vni zgradbi, ki pa v sedanji fazi, ko je centralna čistilna naprava mesta Murska Sobota v remontu, to stanje bistveno poslabšuje in ogroža življenje v reki Ledavi nizvodno od jezovne naprave. »Pred dobrim poldrugim mesecem se je za jezom začela nabirati vsa mogoča svinjarija, strahovito je zaudarjalo, na gladini potoka se je trdila nekakšna skorja, bilo je prav grozljivo, se spominjata Ludvik in Marija Šadl. »V vodi lahko najdete vse, kar imajo v Murski Soboti. Klical sem celo delavce milice, pa so rekli, da vedo za to, vendar bi moral ukrepati kdo drug. Ponoči ob luči se je — če sem dregnil v vodo — videlo kot pleve ali >žaganca<, ko leti v zrak. Gotovo je onesnažena tudi voda v domačem vodnjaku, ki je v bližnji kleti v hiši. Nekoč sva že uspela, da so opravili analizo vode, vendar še danes ne veva, če je zdrava ali ne. Za gospodinjske potrebe jo vedno prekuhava, pijeva pa ne več«, pripovedujeta zakonca. Sicer pa sploh nista vedela, da je soboška čistilna naprava v okvari tako kot tudi nekateri pristojni organi ne. V tem času se je za elektrarniško zapornico nabralo že toliko gnijoče se usedline iz odplak, da bi spust svinjarije po potoku pomenil pomor vsega življa v spodnjem toku Ledave, ob taki koncentraciji pa je seveda resno ogrožena podtalnica. Bil je to alarm za vse pristojne — od Vodnogospodarskega podjetja do Vodnogospodarske skupnosti, inšpektorjev, komunalnega podjetja in drugih. Dogovorjeno je bilo, da se opravi analiza vode za jezom in na osnovi izidov analize bi ugotovili, koliko sveže vode bi morali zajeti iz akumulacijskega jezera na Goričkem (Le-davsko jezero) ter z njo mešati onesnaženo vodo, ko jo bodo postopoma ipuščali iz zajezenega zbiralnika pri mlinu. Vsekakor se znatni gospodarski in siceršnji škodi ne bo mogoče izogniti, vendar očitno drug poseg ni mogoč. Mogoča je le trajnejša rešitev: že navedena dograditev čistilne naprave v Murski Soboti. Tistega dne, ko smo se mudili pri Šadlovih, niti ni zgledalo tako zelo katastrofično. Takrat sta se tamkaj znašla tudi strokovnjaka z Živinorejsko-veterinarskega zavoda in pobrala nekaj vzorcev mulja za analizo (na sliki), medtem ko smo se mi pomenkovali z zakoncema. Kako se bo »operacija« posrečila, bomo vsekakor spremljali in poročali, samo da se ne bi ponovno zapletlo. Kot se tako rado! Branko ŽUNEC STRAN 5 CE SO CILJI JASNI, BODO TUDI REZULTATI Radgonska občinska skupščina bo predvidoma sredi junija med drugim-potrjevala tudi nov izvršni svet. Podporo za mandatarja, ki bo tako tudi predsednik nove občinske vlade, je na prejšnji seji dobil Anton Tropenauer, ki je sicer vodja prodaje inženiringa v radgonskem Elradu. Kaj ga je vodilo pri odločitvi, da je prevzel kandidaturo mandatarja za sestavo vlade, je bilo prvo vprašanje, ki smo mu ga zastavili. ANTON TROPENAUER: Morda je zdaj, ko smo v ob-bodju pluralizma mnenj, na to vprašanje nekoliko lažje odgovoriti. Ze od nekdaj me je motil enostrankarski sistem, v katerem se pač tisti, ki se z marsičem nismo strinjali, nismo mogli uveljaviti, pa tudi naših in mogoče celo rešitev nihče ni upošteval. Zdaj, ko smo to dosegli, bi bilo nepošteno do samega sebe, če svojih mnenj ne bi skušal izraziti v javnosti in s 16-letnimi izkušnjami, ki jih imam v gospodarstvu, ne bi prispeval k razvoju naše družbe oziroma naše občine. In če so se tudi volilci odločili za mene, bi bilo prav tako nepošteno, da bi jih izneveril in ne bi prevzel tistega, za kar sem se prej tudi boril. Izbrali so vas verjetno na osnovi programa, ki ste ga predstavili. Čemu ste dali osnovne poudarke v vašem programu, ki bo hkrati tudi program novega občinskega izvršnega sveta? ANTON TROPENAUER: Ne morem reči, da je moj program dokončen, konkreten in podroben, saj to v tem trenutku tudi ni mogoče. Dokler nisem bil izbran za mandatarja, nisem mogel iskati informacij o tem, kakšno je stanje, s takšnimi zahtevami se nisem mogel pojaviti v starem izvršnem svetu. Podroben program bomo zato izdelali takrat, ko bomo naredili temeljito analizo obstoječega stanja v občini. Takrat bo ta moj program in program novega izvršnega sveta tudi bolj konkreten in seveda podprt s strokovnimi analizami. Moram pa že zdaj omeniti nekaj smernic, iz katerih bomo izhajali. Najpomembnejše področje, na katerem bomo morali graditi, je gotovo gospodarstvo. Težave, ki ga pestijo, so znane, saj skorajda ni podjetja, ki ne bi imelo takšnih ali drugačnih problemov, od nelikvidnosti, izgub, presežkov delovne sile do neprimenih programov in še bi lahko našteval. Zato bo najprej potrebno narediti temeljite in premišljene korake, sprejeti takšne smernice, ki bodo omogočale, da bo pred gospodarstvom svetlejša prihodnost. Če hočemo to doseči, pa moramo ob nepravilnostih in nestrinjanju, ki ga imamo, denimo do Markovičevega programa, najprej te nepravilnosti poiskati tudi doma, pri nas samih, saj je nesmiselno pričakovati, da nas bo kdo drug potegnil iz težav. Tudi doma so še notranje rezerve, trenutno pa imajo največ težav velika podjetja s togo organiziranostjo, z zastarelo tehnologijo in z neustreznimi kadri v razvoju in trženju. Rešitve za te bo treba poiskati, pomagati pa moramo predvsem tistim podjetjem, ki imajo jasno zastavljene in ekonomsko učinkovite pograme. Da bo še naprej prihajalo do stečajev, je znano in skoraj neizbežno. Pojavljali se bodo presežki delovne sile in s tem povezani tudi socialni problemi, ki jih bo izredno težko reševati. Menim, da bomo morali poseben poudarek dati zasebni iniciativi, razvoju drobne obrti, ki bo z hitrimi in učinkovitimi ukrepi in s prilagodljivostjo pozneje sposobna prevzeti tudi presežek delovne sile, ki se pojavlja na trgu. Ob tem se moramo zavedati, da bo že kmalu še težje, kot je danes, vendar, če so cilji jasni in pričakovanja ugodna, potem nam tudi volje ne sme manjkati. Za dosego zastavljenih ciljev bosta potrebni strpnost in enotnost. Predvolilno obdobje je bilo obdobje strankarskih bojev, strankarsko pa sta sestavljena tudi parlament in vlada. Bo pri delu izvršnega sveta prihajala do izraza strankarska opredelitev? ANTON TROPENAUER: Če kje, potem nam je enotnost zdaj potrebna v izvršnem svetu. Če v položaju, v kakršnem smo, ne bomo skupno in enotno, z najboljšimi nameni, težili k skupnim ciljem za boljšo prihodnost, potem ta vlada ne bo mogla biti uspešna. Zato me pri sestavi nove vlade ne vodijo interesi o neki strankarski ali ideološki pripadnosti, pač pa v prvi vrsti strokovnost in pripravljenost posameznikov za delo. Usposobljenost je osnovni pogoj za izhod iz nastalih težav. Zal pa se marsikje še vedno srečujejo s kadrovskimi težavami in to velja verjetno tudi za radgonsko občino? ANTON TROPENAUER: Brez dobrih kadrov se resnično ne da delati, da so kadri problem, pa opažam že pri sestavi vlade. Te težave so prisotne tudi v podjetjih, vendar trditev, da kadrov ni, ne drži. Žal nam je mnogo strokovnjakov odšlo iz občine in še odhajajo, zato je treba najprej odpraviti vzroke za to. Vzpostaviti moramo takšen način nagrajevanja, da bomo strokovnjake primerno plačali, vendar je potrebno to vprašanje enotno urediti na ravni, republike. Že nekaj časa veliko govorimo o razbremenjevanju gospo darstva. Mimo teh vprašanj ne bo mogla tudi nova občinska vlada. ANTON TROPENAUER: V občini levjega deleža k temu ne bomo mogli prispevati, saj bo potrebno marsikaj razčistiti v zveznem in republiškem proračunu, vendar pa nekaj lahko naredimo tudi na občinski ravni. Na področju družbenih dejavnosti moramo najprej razčistiti, kaj potrebujemo, saj se šele nato lahko lotimo racionalizacije. S tem, da smo ukinili sise, ves aparat pa prenesli v občinsko upravo, gospodarstva nismo razbremenili. Novi izvršni svet se bo verjetno veliko ukvarjal tudi z vprašanji gospodarske infrastrukture? ANTON TROPENAUER: Infrastruktura, povezana s prostorom, bo gotovo ena od naših pomembnih nalog, vendar je poseganje v prostor planska naloga in se je ne smemo lotiti brez razčiščenih in usklajenih programov. Pri tem se bomo morali bolj povezati tudi s krajevnimi skupnostmi, saj mora biti gradnja infrastrukture enotna na območju celotne občine. Vse programe posameznih krajevnih skupnosti bo potrebno uskladiti na nivoju občine, saj se ne sme dogajati, da bi se eno območje v občini hitreje, drugo pa počasneje razvijalo. Načrtujete kakšne organizacijske spremembe v sestavi izvršnega sveta? ANTON TROPENAUER: Ker pričakujemo novo ustavo, ki bo prinesla spremembe tudi na tem področju, zaenkrat ne nameravam spreminjati sedanjih resorjev. Že zdaj pa za izvršni svet izbiram takšne kadre, ki se bodo pozneje lahko prilagodili vsem spremembam. Gotovo pa bo treba v prihodnje v delu izvršnega sveta več pozornosti nameniti področju ekologije in ureditve prostora, kar pomeni, da bo program zelenih potrebno v večji meri vključiti tudi v program dela našega izvršnega sveta. Ludvik Kovač Nič več pomoči manj razvitim? Slovenski izvršni svet bo skupščini na njeni naslednji seji predlagal začasno ustavitev vplačil v sklad za pospeševnaje razvoja manj razvitih. Na tiskovni konferenci po četrtkovi seji republiške vlade v Ljubljani so predstavnike medijev seznanili z nekaterimi njenimi odločitvami. Med najpomembnejšimi je ta, ki govori o začasni ustavitvi pomoči nerazvi nikakor ne sme pretopiti ne dohodke zaposlenih,« vladni predstavnik za tisk B* ko Podobnik. Ustavitev plačevanja v sklad za manj razvite 1» povzročila težave, saj je Slove®' ja tretji najboljši plačnik v “ sklad, njen delež v družbene® proizvodu pa je po domači o«® za 20 do 25 odstotkov previsok Slovenska vlada ni podprla er nutka predloga ZlS-a, naj bi * Naša republika je od zvezne vlade v prvih treh letošnjih mesec' program socialnega skrbstva 7,5 milijona dinarjev. To je le 18,7 ods 0 ^jjjjo«! ki jo je zaprosila. Denarja ne bodo razdelili občinam, temveč bo vlada dinarjev namenila za pomoč otrokom, 2,9 milijona dinarjev pa za s stvo. V drugem trimesečju so zahtevali 57 milijonov dinarjev in ko jim odobrili, bodo občine dobile celotni delež za socialno skrbstvo. ___ tim. Slovenija naj bi v petih obrokih v sklad za manjrazvite vplačala skoraj 324 milijonov dinarjev lanskega dolga. Zaradi sklepa, ki ga je slovenska skupščina sprejela februarja, da zaradi srbske blokade ne bo poravnala obveznosti za Kosovo, se je dolg skoraj prepolovil. Zaradi likvidnostnih težav našega gospodarstva in politične odločitve, da mora vprašanje pomoči nerazvitim postati sestavni del pogajanj čani za predmete, ki ji« p-- ,• jo iz tujine, v prihodnje pWv prometni davek v višini 1®“ stotkov za luksuzne in 30 o® kov za ostale predmete. K , suznim pa se prištevajo tobafc kohol, vžigalniki, igralne/?"' krzno, parfumi, kozmeti®1 toaletni izdelki (tudi zobni P sta), usnje, zlato in plemen|[e vine, dragi kamni in'P°d°rl. Uvoz avtomobilov ostaja nesp menjen, le nadzor nad uv ” ' rednjib k1 Slovenska vlada je dala soglasje k omejevanju vpisa v prve le*n'5^nj|l, N>* in fakultet, saj zaradi prostorskih težav ne morejo sprejeti vseh vpis . slovenski univerzi se je namreč za redni študij prijavilo kar 40 ods |4žndi f uvoznikov vina na P. po’ boste zagotovo imeli K Glede na to, da so / skih in ’ slovenskogon Dr. Kristina Miiller: »Duša avstrijskega kupca je kompl|CI slovna in problematična . . .« šunke, lahko pa italijanski pršut, ki po njegovem ni nič kakovostnejši. Zakaj mu ponujajo neznano avstralsko vino, ne morejo pa mu ustreči, ko prosi svetovno znana ljutomerska in ormoška vina. V odgovoru so ga naši tržniki opozorili na zaprtost Avstrije pred uvozom, na blagovne kontingente, prelevmane ... pa se je po židovsko izvil: predstavi- gradov oskrbovali z pjt j ski dvor na Dunaj jj in več leti, si lahk°por° šalo v naslovu tega r v e«1> res, da smo takrat J vi in ni bilo tolikšn . poS'J a kakovost in sp0' d^ danes ne priznav meja- Kaj je novega v Pladnji V zadnjem času je bilo slišati v zvezi z Lesno indu/ jpiel" / Murska Sobota takšne in drugačne novice. V javnosti F sjc«f V večji odmev predvsem odhod direktorja Jožeta Vourija> ’ odpi^ji* sebnemu podjetju DAB (Žižek); še prej pa je Platan« I Dabom pogodbo za oddajo praznih prostorov. Zadev« J, ju p drugačna, kot se govori, saj je pogodba sestavljena ' najemnik izprazniti prostore (390 kvadratnih metrov) v j j/1' bo Platana tako hotela. In bolje je, da medtem vsaj n kot pa da vse skupaj propada. vaR, if Vodenje podjetja pa je medtem prevzel Miroslav N paj z drugimi pripravlja novo strategijo razvoja Platane-di to, da so s l?junijem prešli na 40-urni tednik in ^a."eD|it p"f , na podpis pogodbe o ustanovitvi mešane firme z avstr>Js jem in banko. joie STRAN 6 VESTNIK, 7. Dresurno jahanje je bilo ena od atrakcij Vestnikovega vlaka. Lipicanci so se izkazali kot resnično elegantni, lepi, veličastni in sploh enkratni konji, ki so navduševali s svojim znanjem. Dogodek, ki bo marsikomu ostal v najlepšem spominu. $ |č v KljubV^3 v narodni n°-Kfasu na ■ 3e!?u življenju na nj'h°v obraz ved- kan'1 ^fedlti IZbkamna ne mo-hj> n La^ । sc?,aden? v Š‘a' toh’v‘akTn;P da se ’ ki Mča nVaS' de' CaJ° o nasprotnem. S v M Z M * s ■ r- ■' ■ ” iititriu T 4 . O ---.——. K -Ji Vtisi z Izleta 800 Pomurcev na Kras ne morejo biti popolni in zaokroženi. To bi lahko storili ie, če bi vsak od potnikov povedat svoje, zato je celotna slika le mozaik posameznih drobcev, ki so se vtisnili v spomin. Tako je drobec iz spomina pozne večerne ure (lahko je tudi rane jutranje), ko smo se že vozili proti končni postaji: sprehod po hodnikih 13 vagonov. Nekje na sredini kratek pogled v kupe. Noge vsepoprek in tik ob vratih možakar, ki zadovoljno dremucka in si kar v tem stanju med budnostjo in dremežem masira trebušček. Upajmo, da ie od lepih spominov in vsega dobrega, česar se je naužil na izletu. Že smo v bifeju. Gneča je takšna, da marsikdo od potnikov stoji ie na eni nogi, pa še ta največkrat ni njegova. Ob vsem tem pa se — o groza — še vedno najde prostor, da dva v divjem ritmu erotične lambade najdeta prostor za vse tiste mogoče in nemogoče vragolije, ki se počnejo v tem plesu. Spomin seže tudi nazaj, ko se z vrečkami in vrečami obloženi potniki zadovoljno vračajo z izleta v Italijo. Nekateri se šele doma (v Sežani seveda) zavedajo, da so bili morda v Italiji (kljub nizkim cenam) celo opeharjeni. Pa kaj za to, glavno je, da smo v Italiji tudi bili. Zabavno je bilo tudi v avtobusu, ki je popeljal potnike najprej v Lipico. Vodnica nikakor ni mogla ukrotiti mikrofona. Vedno, ko ga je prijela v roke, je umolknil, iz zadrege ji je skuša! pomagati šofer in glej ga zlomka: takrat je bilo z mikrofonom vse v redu. Zlobna pripomba enega od potnikov: »Tako je, če ženska prime stvar v roke. Takrat vse crkne!« AH pa tisti avtobus, ki je odpeljal v pršutarno. Res je, da kakšen narezek ni bil predviden, a Pomurci ne bi biti Pomurci, če se ne bi znašli. Na hitro ustanovljen pevski zbor je tako milo ubirat prekmurske narodne, da so v pršutarni takoj načeli cel pršut in ga ponudili obiskovalcem. Seveda ne vemo, ali zato, ker jim je bilo prepevanje tako všeč, ati pa zato, da bi nehali prepevati. Vsi po vrsti pa so bili navdušeni nad prekrasnimi lipicanci in vsem tistim, kar so ti čudoviti konji pokazali v dresuri. In še bi lahko obujali spomine, vendar mozaik ne bi bi! nikoli popoln. Ocene izleta ne bomo dajali mi, to mora vsak potnik, ki je potoval na Kras (seveda za špas) storiti sam zase. Mi pa se že ukvarjamo z mislijo, kakšen špas bomo vam ponudili prihodnje teto. Sej je z nami vsakokrat lepo, mar ne? Dušan Loparnik Foto: Nataša Juhnov Silva Edry Lidija Kosi D. L. ■ N P, Čeprav je skoraj polovica izleta že za potniki (pravkar je vlak pripeljal v Sežano), pa je obraz glavne organizatorke in sploh Spiritus agens Vestnikovih vlakov Erike Hertl že v skrbeh. Tedni trdega dela so za njo in oddahnila si bo šele takrat, ko bo vlak pripeljal na želežniško postajo v Murski Soboti. K Fantje se na tokratni veselici res niso izkazali. Vodnice, ki so nas vodile po Krasu, so morale plesati kar same. Krive pa so si čisto same. Zakaj pa niso direktorice. Z njimi vsakdo rad pleše, tako da se včasih morajo otepati plesalcev. Helena Berke (Šalorci): »Letos sem prvič na Vestnikovem vlaku. Na izletu je bilo zelo lepo. Najbolj všeč mi je bil izlet v Italijo. Tam smo nakupili kar precej stvari: bluze, kavbojke, mila . .. Preveč je, da bi naštevala. Lepo je bilo tudi pri tistih malih ponijih (saj se jim pravi tako, ne?) in tudi dresura je bila krasna. Če boste prihodnje leto izbrali kakšno zanimivo mesto, se bom naslednjega vlaka tudi udeležila.« • « ■: Boris Lončar (Murska Sobota); »Tokrat sem drugič na Vestnikovem vlaku. Menim, da je ta drugi izlet dosti boljši, lepši in zanimivejši, kot je bil prejšnji. Lahko rečem, da je bil moto izle-T ta — za špas na Kras — tisti ta pravi in da je bilo špasa kar precej. Vestnikovega vlaka se bom še udeležil, saj je to krasna priložnost, da spoznaš ožjo domovino. Če so dobri vodniki in če je izlet vsebinsko dobro zastavljen, potem se takšen izlet resnično izplača. Res moram reči, da mi ni žal.« znan^°^ra desetina Vestnikovih izletnikov si je ogledala kraško jamo Vilenico. Čeprav je veliko manj l^k°‘druge, smo bili presenečeni nad njenimi lepotami: nenavadno oblikovanimi stalagmiti, sta-s,0Pn' >>zavesam'«, stebri.. predvsem pa nad prečudovitimi »dvorani«, do katere je le nekaj deset Prosil' vs' drugi pa so se podali nekaj sto metrov globoko — do poslednjega večjega podzemnega oz‘roma dvorane. Čeprav je bilo v jami hladno, še bolj pa, ko je komu padla za vrat ledeno Pa re ^Plja (kaplje so ustvarile tudi jamske lepote!), se najbrž nihče ni prehladil, pa tudi padel ni. Je biia s’ da so bile stopnice spolzke. Drži pa tudi, da s hojo navzdol sploh ni bilo težav, naporna pa je iame. Vestnikovci so jo seveda premagali. Zlasti starejši, ki si doslej še niso ogledali pod- °Sleč^a sve,a' bodo imeli o čem pripovedovati svojim vnukom in jih tako najbrž navdušili prav za kot v Plenice, ki ima sicer vedno več obiskovalcev, vendar ni skomercializirana (ne vozijo vlakci Pisat„,°sl°jnski jami), pa je zato toliko bolj naravna. Znana je tudi po tem, da imajo v njej pesniki in J‘ svoja srečanja. , D. »J- F Največ občudovalk je bilo v botaničnem vrtu, kjer so res lahko napasle oči. Barvitost kra-ške flore in seveda tudi rastlinskih vrst od drugod je tolikšna, da so bile obiskovalke na koncu čisto zmedene. Kdo bi si zapomnil toliko vrst rastlinja? v 5 4 n ja’ kak<> enostavno je: ti me pri- w ih । ^rati zaženem in skočim čez dve MS br^?10 P°čakai’ l,at0 grem jaz ^i. ^i?« za roko in ti boš skočila z Pa se vprašajmo, kdo koga jUNIJA 1990 Štanjel: kontrasti na enem mestu; zelenje in kamen, kamen in zelenje. Enkratna arhitektonska podoba kra>a, ki . ohranja prvobitnost Kraševcev in ki jim je vodilo pri oblikovanju. Stefan Železen (Bodonci); »Špasa je bilo kar precej. Še naj-bolj veselo je bilo v hotelu, kjer smo imeli kosilo. Dobra glasba, špasen humor in vse vzdušje je bilo primerno. Naš avtobus nas je odpeljal v botanični vrt, konjušnico in še marsikaj drugega smo si ogledali. Sam nisem poskušal jahati, saj se bojim, bilo pa je kljub temu lepo. Tokrat sem sedmič na Vestnikovem izletu in ni mi žal. Vestnikovih vlakov se bom udeleževal, dokler bom le mogel.« ■ s 8 Seveda si je marsikdo zapel: »Šoping šoping in ...« seveda ne v Gradcu, temveč v Italiji. Če bi potniki vedeli, da so se Sežane! dogovorili s cariniki, da ne bodo komplicira-li pri obmejnih formalnostih, bi marsikdo kupil še kaj več. A tudi ta oblože-nost, ki je na sliki, je dovolj zgovorna. Brigita Barbarič (Sebeborci) »Na vlaku sem tretjič in moram reči, da mi je bil izlet v Ljubljano bolj všeč kot ta v Sežano. No, tudi na Krasu se nisem imela slabo, le pot je dolga in utrudljiva, zato smo že vsi malo utrujeni. Seveda moramo k temu prišteti še naporne izlete po Krasu in nato ples v hotelu. Ogledala sem si botanični vrt, vinsko klet. .. Najbolj všeč mi je bilo prav v vinski kleti. Upam, da bom še kdaj šla na izlet.« Marija Hari (Bodonci); »Čeprav sem stara 65 let, sem se Vestnikovega vlaka udeležila prvič. Na izletu mi je bilo zelo všeč, samo žal mi je, da nisem obiskala vinske kleti. Tega mi je pa res žal. No, res pa je, da smo videli kar precej tega: konje, botanični vrt, dresuro v Lipici in zabavo v dvorani. Vse to mi je bilo zelo všeč in če bo zdravje takšno, kot sedaj, bom z Vestnikovim vlakom na vsak način še potovala.« Albina Taljan (Veržej); »Špasa je bilo veliko, še več pa je bilo fantov. Najbolj všeč mi je bi! izlet v Italijo. Tam sem si kupila trenirke, nekaj minikril... Na Vestnikovem vlaku sem že šestič in vsekakor se bom udeležila tudi naslednjega. Vagona, ki bi- bil posebej namenjen mladim, niti ne pogrešam, saj je dovolj zabavno v bifeju. Zabave je bilo dovolj tudi v hotelu Maestozo, kjer je igral odličen ansambel Magnet. Mislim, da je to dobra poteza organizatorjev.« STRAN 7 odprta stran pisma, mnenja, stališča V EVROPO Z »NEODVISNOSTJO« -NOVIM SINDIKATOM V tem burnem času globokih družbenih sprememb smo priča tudi odmiranju zastarelih in dogmatskih pojmovanj o delovanju sindikata. Začelo se je obdobje sindikalnega pluralizma, ki pa v ničemer ne ogroža enotnosti sindikalnega gibanja. Za prisilno enotnostjo žalujejo tisti, ki so še do včeraj uživali sindikalni monopol. Vsi vemo, da bivši sindikat ni bil sindikat v pravem pomenu besede in da so bile njegove glavne naloge organiziranje nakupa ozimnice ter sindikalni izleti in letovanja. Kako pa se je in se bo preimenovan zavzemal za pravico zaposlenih, je razvidno iz osnutka in zadnje verzije Generalne kolektivne pogodbe, ki naj bi zamenjala dosedanje samoupravno urejevanje pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja. Sklenili naj bi jo le Zveza sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. Nikjer na svetu ne obstaja taka »generalna« kolektivna pogodba oziroma tako centralističen način urejanja omenjenih pravic. Celo na Švedskem ne, kjer so bila do nedavna pogajanja med sindikati in združenjem delodajalcev zelo centralizirana. Podpisan sporazum med določeno sindikalno konfederacijo (ali pogajalskim kartelom več branžnih sindikatov) ima tam samo status priporočila, ne pa obveze. Posamezni sindikati pa se ob vsakih pogajanjih ponovno odločajo, ali bodo pogajanja usklajevali na ravni konfederacije. Omenjena generalna kolektivna pogodba določa glede reševanja kolektivnih sporov v obligacijskem delu pomirjevanje in arbitriranje. Nič pa ne omenja stavke kot osnovnega borbenega sredstva sindikata, s katerim dosega svoje cilje. Normativni del določa, da sindikat v podjetju oziroma organizaciji uporablja za organiziranje in vodenje stavke sindikalna stavkovna pravila, razen če zakon ne določa drugače. Takega zakona pri nas ni in ga ni tudi marsikje drugje po svetu. Sindikalna stavkovna pravila, narejena v Beogradu in v Ljubljani, pa stavke bolj omejujejo kot pa omogočajo. Tako naj bi sindikat imel še naprej vlogo prenašalca ukazov in »pomirjevalca« delavcev. Kot član vodstva Zveze neodvisnih sindikatov Slovenije — NEODVISNOSTI lahko zagotovim, da bomo aktivno sodelovali pri oblikovanju kolektivnih pogodb. Ne bomo le podpisniki nečesa, kar bodo naredili drugi. Pogodbe, ki jih bomo podpisali, bodo narejene po načelih sodobne pravne znanosti in bodo upoštevale dosežke evropskih sindikatov na tem področju. Tistih pa, ki jih ne bomo podpisali, ne bomo priznavali. Kolektivne pogodbe so sicer eno izmed glavnih področij boja sindikata za pravice zaposlenih. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da nove družbene razmere omogočajo ZNSS - NEODVISNOSTI, da bo delovala v korist zaposlenih še na mnogih drugih področjih. Na področju gradnje stanovanj bomo podpirali in sodelovali s kooperativnimi stanovanjskimi zadrugami. Lahko bomo lastniki delnic v gradbenih družbah in bankah za stanovanjsko varčevanje. Prav tako pa bo-''mo imeli lahko delnice v potovalnih agencijah in na ta način omogočali zaposlenim ugodnejše ZAKAJ TAKO? (Mladim v razmislek) Že več kot desetletje je v našem mestu delovala šola za poklicne voznike motornih vozil v okviru AMZ Murska Sobota. Veliko mladih generacij iz Pomurja si je tako moglo pridobiti željeno strokovno kvalifikacijo in si zagotoviti poklicno prihodnost, ki si je sicer ne bi mogli. Šola je bila namreč podružnica matične šole Ljubljana-Ježi-ca, kjer bi se mladi iz naše pokrajine iz materialnih in drugih razlogov težko poklicno usposobili. Podružnica šole za poklicne voznike v Murski Soboti je bila vsa leta dobro obiskovana; v njej se je kvalificiralo veliko vzornih voznikov in tudi sicer je šola kadrovsko-strokovno in pedagoško vestno sledila navodilom oziroma kriterijem matične šole. Predpisani učno-vzgojni programi za mlade poklicne voznike motornih vozil, po katerih so delali sicer honorarni, a strokovno in pedagoško usposobljeni kadri, so se tudi dosledno izpolnjevali. Čeprav se je podružnica šole za poklicne voznike motornih vozil v glavnem vzdrževala sama — iz prispevkov kandidatov — je vsa leta uspešno delovala. A šolske reforme oziroma reorganizacije, s katerimi ni bilo prizaneseno tudi podružnici šole za poklicne voznike v Murski Soboti, so le-to pred nekaj leti postavili pod »okrilje« enake šole iz Maribora. Treba je sicer priznati, da je imela ta nova matična šola za delovanje podružnice v Murski Soboti veliko posluha, čutiti pa je bilo v mnogočem, da je še vedno nekak »privesek« matične šole Ljubljana Ježica, vsaj kar se je tikalo učno-vzgojnih programov, strokovnih kriterijev, vseh mogočih šolskih predpisov ipd. Pa tudi vse to v ničemer ne bi onemogočalo nadaljnjega uspešnega delovanja podružnice v Murski Soboti. Ker pa šola deluje oziroma je delovala v okviru AMZ Murska Sobota — ki ima sicer odlične šolske možnosti za letovanje. Na področju izobraževanja bomo organizirali različne izobraževalne tečaje. Starejši ljudje se mogoče še spomnijo npr. trgovin za uslužbence, kjer so se izdelki prodajali po nižjih cenah, dobiček pa se je vračal kupcem v teh trgovinah. Lahko bi ponovno obudili tudi to dejavnost. Torej lahko strnem, da na nobenem področju ne bomo zaostajali za evropskimi sindikati. ŠTEFAN SKLEDAR, dipl. inž. arh. član predsedstva ZNSS-NEODVISNOSTI prostore, avdovizualna sredstva in vse druge možnosti za delovanje šole za poklicne voznike — je postal z njenim povezovanjem oziroma poskusi le-tega z drugimi, oddaljenimi kraji v Sloveniji (Ljubljana, Celje . ..) obstoj podružnice v Murski Soboti negotov. Torej bodo mladi kandidati za poklicne voznike, ki bi se jih ob večji zavzetosti AMZ Murska Sobota gotovo našlo dovolj za nadaljnji obstoj podružnice, morali »romati« v oddaljene kraje »s trebuhom za kruhom« . . . To me kot dolgoletnega pedagoga močno spominja na predvojne čase, ko se je mlad Človek iz Prekmurja lahko šolal le, če je imel dovolj petičnega očeta, da ga je poslal bodisi v Maribor, Ljubljano ali še dlje . . . Mislim, da so današnji , časi za šolanje mladih ljudi iz Prekmurja — širše vzeto Pomurja — vse prej kot rožnati. A jim je torej treba vzeti še tisto, kar so doslej imeli — in tu mislim na podružnično šolo poklicnih voznikov za motorna vozila v Murski Soboti? Kdo lahko odloča o prihodnosti mladih v naši pokrajini? Ta članek sem — ne da bi si obetal od njega kakršnokoli »korist« — napisal prav zaradi njih. V razmislek. Vilko Bežan, dolgoletni pedagoški vodja podružnične šole za poklicne voznike v Murski Soboti NEODVISNOST - ZNSS 0 STAVKI NOVINARJEV Na svoji seji predsedstva je sprejela Zveza neodvisnih sindikatov Slovenije v zvezi s stavko novinarjev Slovenije naslednjo izjavo za javnost: Glede zamenjave novinarjev s pomočjo politikov menimo, aa je to miselnost polpreteklosti. To je še tista vztrajnost, inercija, ki živi med nami, ko so očetje naroda in nasploh vladajoča avtokracija uporabljali rošade. Mislimo, da ie za to naše mnenje nešteto zgledov iz preteklosti, zato se od tega dela brzojavke gospoda J. Halba iz Murske Sobote na skupnem zasedanju novoizvoljenega parlamenta ograjujemo. Nasploh pa menimo, da bi morali imeti mediji bolj korekten odnos do novo nastale politike m novih politikov, ki niso tako vešči kot njihovi predhodniki. Mi »stavke« novinarjev (šlo je bolj za javni politični protest v novonastalih političnih razmerah kot za stavko s klasičnega sindikalnega stališča) ne podpiramo iz vec ra-zlogov. , . • N a mesto da bi novinarji iskali odgovor, ali so zaplete v novem parlamentu prikazovali v javnosti, ki jo po novem predstavlja parlament, pošteno in nepristransko, so si na to odgovorili kar sami. Delodajalci in delojemalci skupaj pod isto streho so nas s stavko opozorili, da ne bodo več delali za nas, nas ob veščali in izobraževali, ce se pritiski na njih ne bodo nehali. Taka reakcija nam jasno govori, da je TV Slovenija za; cela jemati novi slovenski parlament zares in da se je zavedla, da se bliža neizbežni konec njene dosedanje (ne)odvisnosti. . . Ni pa nam jasno, kaj je no-tel doseči stavkovni odbor, ko je našteval vse jugoslovanske radijske in TV centre ter Svobodne sindikate Slovenije ki da podpirajo stavko. Verjetno je bil njihov namen pustiti vtis in prepričati javnost, da s.e je zgodi a krivica in da se prizadeti borijo za »pravo stvar«. Menimo, da so s tem razkrili, da so in da še vedno vso igro vadijo isti družbenopolitični delavci iste partije. , Vemo pa in za to se bo zavzemal tudi naš sindikat v skupščini, da ie treba vrniti novinarjem ugled v službi, ki ga v povojnem obdobju niso bili deležni. Naš sindikat se nikoli ne bo zavzemal za stavko za vsako ceno. Vedno si bomo najprej prizadevali za tvoren, strpen in konstruktiven dialog, šele nato pa bomo uporabili’ druge metode. Na koncu pa se v zvezi z obnašanjem novinarjev sprašujemo, kako bi tisti, ki so se v republiški skupščini tako ironično in cinicno smeja h neveščnosti vodenja, zaorali Sekretarka NEODV1SNO-STI-ZNSS Alenka Orel Zemljičeva vila, nafta, voda ali pa še kaj? t Ljutomer je bil v času, ko je poskušal postati središče pomu. Slovencev na desnem bregu Mure, še prav neznaten trg. Vsi r običajno govorili samo nemško. . Vsakr- Za načrtno poslovenitev takšnega nemštva, ki je bilo bre . šne narodno politične ideologije, je od leta 1854 skrbel ro župnik Anton Klemenčič, doktor teologije. 'i tako* Po daljših pripravah, ki so mobilizirale vse narodne trgu kakor na podeželju, je končno prišlo do prve besede v J ru. Ta veseli praznik je bila nedelja, 6. septembra 1863, ko J Klemenčičevi vili (pozneje Zemljičevi) zbralo okrog 4 tisoč J 1.^. bi javno počastili spomin na tisočletnico slovstvenega delova j la in Metoda. Kornpichl Zbrano družbo sta pozdravila ljutomerski župan Jozei jvelnik in pobudnik slavja dr. Klemenčič. Potem jih je nagovoru se Jakob Ploj, rekoč: »Poglejte kraj naše krasne domačije: Iuk g^ehlja jema gorica — mati sladkosočnega grozdja; na eni strani se srebrobela Mura, objemajoča žitnonosna polja, zelene trav stno mesto Leopolda Volkmerja — veselega pevca iz slove ric . . . Da! Vašim očem se tukaj odpira zemeljski raj.« (Svet ro in Dravo.) . aredilik Vendar, ljudje ne bi bili ljudje, če ne bi iz zemeljskega >>raJaprna reffl?1 meljskega »pekla«. »Srebrobela« Mura je postala Black River — objema vedno bolj zastrupljena polja. Veselih pevcev (ptic) iz Slo' ^uo-je čedalje manj, saj smo jim z nadvse uspešnimi melioracijami p |£jeyst<' ve« za njihovo »ustvarjanje«. Bujni gozdovi pa najdejo svoje mes rih zgodovinskih zapisih. - razisk°va Hrib, na katerem stoji danes Zemljičeva vila, pa so pustili P..((Ve{W nem »bušenju« tako razkopan in naluknjan, da ga nobeni »doktorj ne bodo krpajo, pa čeprav so pred »operacijo« zagotovili, da se »brazgoti videle. ■ ■ občani st Trenutno je »rana« odprta in izpostavljena času, da jo z?ces0 danes ne vedo, kaj je s to vrtino. Na jasno postavljena vprašanja, r{jageO" bivali le meglene odgovore. Ali je v njej nafta ali le zemeljski plin, 0(jg0von* termalna voda (kar bi bilo najugodnejše)? Vse je skrito v akti oseb. m odgnat Kaj bo sedaj z vrtino? Vse je v pristojnosti Republike — nam DUbliški pr° Menda so raziskovalna dela ustavili za dve leti, ker imajo drugi rep grami prednost. Po odstranitvi vrtalnega stolpa so okoliški prebiva in nočnih urah opazili v zaščitne obleke oblečene ljudi. Le kaj b' /sredib^ ljudje ob taki uri počeli na tistem mestu? Videli so tudi avtomobile ^ voZj]j se|1' dne) z opozorilnim znakom za prevoz jedrskih snovi. Pa ja ne bo odpadke iz JE Krško? Ali pa so jih morda že kaj varno shranili v »bjZc Okoliški prebivalci opozarjajo, da se ob hujših nalivih krha -^asa la h* na«, v katerega so spravljali mulj in še marsikaj iz globine. Vsa ' obg’. ' spolzi v dolino, na polja in vrtove ter onesnaži potok Kostanjevih • skem miniranju se je utrgal zemeljski plaz, popokale so stene biiz . marsikaj bi lahko našteli. h»ovome. Odgovorni v občini se vedno sklicujejo in zgovarjajo na odg poro^t publiki. Odgovorni, odgovorni? — Kakšen konkreten odgovora l,prejV|.|j. javnost pa bi le lahko dali, da ne bi prihajalo dp raznih govoric, kl do kot korist. Kljub domnevni nadaljnji raziskavi bi lahko vsaj de sto območje, ki resnično kazi podobo krajine. .. S problemom vile se bomo Zeleni Ljutomera resno spoprijeli- ^va|j bo meglenih izjav odgovornih ljudi, ki nam ne dajo mirno spati. Za ye,K vse dokumente o opravljenih delih in vztrajali, da se jasno in glasn s to vrtino. dila le n115^ »Gora« seje že stresla — upamo, srčno upamo, da KlernC^er® °Zeleni Lju'° NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA PONUDBO ZA VSAKEGA KUPCA Murska Sobota Mladinska ulica 48 h od Delovni čas vsak dan od 7. do 21. ure, ob sobot 7. do 17. ure in ob nedeljah od 8. do 14. ure. • UGODNE CENE • PESTRA PONUDBA PRIJAZNA POSTREŽBA • PRIDITE, USTREGLI BOMO VAŠIM Gnojenje z dušikom VELIKI ODMERKI POVEČUJEJO STROŠKE IN ZASTRUPLJAJO NARAVO Zaradi pretiranega in nepravilnega gnojenja z dušikovimi gnojili pri intenzivni pridelavi hrane v »sodobnem« kmetijstvu nastajajo vodotopni nitrati, ki prenikajo v podtalnico in zasturp-Ijajo zajetja pitne vode ter življenje v rekah in jezerih. V prispevku bom predstavil nekaj ugotovitev, ki jih je objavil dr. Tom Addiscott iz Velike Britanije v New Scientistu 8. 10. 1988, in svoja razmišljanja. Britanski strokovnjaki ugotavljajo, da pri intenzivni pridelavi hrane na poljih srednje in zahodne Evrope uporabljajo veliko več dušikovih gnojil, kot je optimalno potrebno. Pridelek se povečuje ie do približno 90 kg dušikovih gnojil na hektar, potem pa se učinki gnojenja hitro zamnjšujejo. Tamkajšnji kmetje vseeno niso upoštevali opozoril strokovnjakov in so povečali gnojenje že na 190 kg na hektar. S tem so povečali svoj pridelek le za 10 odstotkov, kar pa je bil njihov čisti dobiček in adut za boljšo prodajo na trgu. Posledice poznamo. Stroški pridelave so večji, nitrati se izpirajo v podtalnico in reke, tla zavračajo dušik iz gnojil in postajajo vse manj rodovitna, pridelana hrana pa je vse bolj nezdrava. Preveč nitratov v pitni vodi povzroča bolezni otrok in verjetno trebušni rak pri odraslih. Zaradi povečane vsebnosti nitratov v rekah in jezerih vodno rastlinje bujno raste in pojavi se »cvetenje« alg. Ko razbohotene alge na površju voda odmro, porabijo pri gnitju toliko vodnega kisika, da ga zmanjka za druge vodne organizme, ki zaradi tega poginejo. Dušik je ključna komponenta aminokislin v proteinih, ki jih potrebujejo rastline za razvoj. Njihovo pomanjkanje lahko močno zmanjša pridelek. Rastline vsrkajo dušik, ki ga dobe iz amonijevih ali nitratnih spojin. Nitratne spojine se močno izpirajo, amonijeve pa manj, saj jih talni delci zelo privlačijo. Vendar talni mikroorga nizmi ponavadi tudi njih zelo hitro raz-grade v nitrate. S tem postanejo dostopnejše rastlinam, obenem pa tudi bolj občutljive za izpiranje. Tako se izpere ves dušik, ki ga rastline ne vsrkajo. Nobenih razlik ni, če nitrati v zemlji nastanejo iz kemičnih gnojil, iz hlevskega gnoja ali iz razgrajenih organskih snovi v tleh. Količina nitratov, ki prihaja v podtalnico, je odvisna od letnega časa in količine gnojenja, obraslosti tal z rastlinjem, prepustnosti tal in globine neprepustne matične kamnine. Dušik iz gnojil je neuporabljen, če ga dež spere prej, kot ga rastline lahko vsrkajo, ali če ostane v tleh, potem ko ga pridelek neha vsrkavati. Raziskave so pokazale, da se z mokroto v spomladanskem dežju izgubi v zrak več kot 30 odstotkov dušikovih gnojil. Izguba nitratov spomladi je bolj posledica denitrifika-cije, kjer mikrobi spremenijo nitrate v plinasto stanje, kot pa izpiranje iz tal. Jesensko gnojenje Je potrata Največ nitratov se izpere pozimi, ko je veliko padavin in so tla razkrita ali pokrita le s posevkom ozimnih žit, ki imajo le malo korenin in potreb po dušiku. Britanski strokovnjaki so spremljali dušikovo pot z označevanjem rudninskih gnojil s težkimi izotopi dušika. Raziskave so pokazale, da pri ozimni pšenici ob standardnem gnojenju s 190 kg dušikovih gnojil ostane v tleh le od 1 do 5 kg dušika na hektar, ki ga vsrka posevek. Večji del preostalega dušika iz gnojil se izgubi ali veže v organsko snov. Tako vsebujejo tla le malo nitratov iz gnojil. Vrhnja plast oranih tal (25 cm) vsebuje na hektar okoli 5000kg dušika, vezanega v organskih snoveh. Ta dušik je rastlinam nedostopen, vse dokler ga ne sproste mikroorganizmi z razkrojem. Talni mikroorganizmi so zelo številni - vsak hektar tal jih vsebuje okoli 10 000kg. Žal nastanejo nitrati iz organskih snovi takrat, ko so talne razmere ugodne, ne pa takrat, ko jih rastline potrebujejo. To je jeseni po žetvi, ko so tla še topla in je veliko vlage. Ti nitrati povzročajo večje onesnaženje voda kot neposredno izpiranje iz kemičnih gnojil. Zaradi tega tudi gnojenje s hlevskim gnojem jeseni ni učinkovito. Na raziskovalnih površinah, določenih leta 1870, kjer niso gnojili in sejali pridelka, so britanski strokovnjaki ugotovili, da so tla v prvih šestnajstih letih z vodo prepuščala povprečno okoli 45 kg dušika v obliki nitratov na hektar vsako leto. Samo 3 do 5 kg tega dušika je po zraku prinesel dež, preostali dušik pa je nastal z organskim razkrojem. Poskusi so pokazali, da je izpiranje nitratov dolgotrajen in neizprosen proces, saj se je po 41 letih začetna vseb- - i za P01"' nost nitratov v tleh zmanjšala $ vico, po 100 letih pa upadla desetino. JF Ministrska svetovalnica_ V e11 tanije ADAS je zaradi pretirane jen ja kmetom že pred trem* ^gjU' priporočala uporabo le 75 do " so, šikovih gnojil na hektar. ^goIj dJ da pridelek sprejema dušik iz »minira« dušik iz gnojil. Porasle površine zavirajo izpiranje nitratov Vprašanje nitratov je dolg°r jtu0' težko rešljivo. Čezmerna agr° trOgov' zacija je po menju britanskih s je njakov močno spremenila Ev posebno Veliko BnU.ujo. Ena od možnosti za rešitev ojpJar stva ter zmanjšanje dušikovih v podtalnici bi bila lahko, če . intenzivne kmetijske proizvod ' se šane njivske površine pustili, ,sjjjliO''1 rastejo s pašniki ali gozdovi- jl> koreninski sistemi bi prečiš11 posrkali odvečne nitrate. obstaja nevarnost, da bi . pt{” pašnike kasneje nenadzorova m orali ali gozdove posekali n S tem bi povzročilii nenaden p« velikih količin organskih novno izpiranje nitratov v pod‘ vpF' Druga možnost za rešitev teg šanja bi bila, če bi zmanjšali P pridelka. Toda pri tem s (nadaljevanje pr' STRAN 8 VESTNIK, 7 kmetijska panorama KORja LET USPEŠNEGA dela ormoške tovarne slad- V TZO MURSKA SOBOTA Zložbi v Domanjševcih in Križevcih Z roko v roki s pridelovalci Pridelova?r|l0?nOStn' s'ovesnostb na katero so povabili tudi najboljše ,n'co delo^ .dk?rne pese, so konec minulega tedna proslavili desetle-ti, da i ' med 1 do 2,8 odstotka posevkov. Še posebej velja letalo^Zn PrePrečitev bolezni potrebna pravočasna (hitra) za- Iktn ■ ?Pil por- A 25 PAWNE, s katerim je pilot Maks Vavpotič te (bre?.1' hela’ z?seJana s pšenico v Pomurju, je možno dnevno po-°d m ^kropjVa.ktarjev. Z letalom poškropi hektar V 15 sekundah, cena ^let'1?’ki jih šk 3 Je dinarje, če letalo vzleta najdlje 4 kilometre vob^ ^etalitMr°P*' V Pomurju imajo zato v ta namen več prirejenih Gorm i>n s'cer v Lakošu pri Lendavi in Črncih pri Apačah te st ■ Mursv3 v Krapju v ljutomerski občini in seveda le- Mj°>r'tve Pon,b°d- V Jugoslaviji opravljajo za potrebe kmetijstva AGROsv DNA AVIACIJA ZAGREB, PA OSIJEK, PA iti Soh or»- ■ OPJE in še nekaj manjših organizacij. Seveda piloti ^(V^jejo 7,at"Zac>j škropijo tudi sadovnjake, vinograde, gozdove ja'Raa v Slo un.'.čevanJu insekticidov. PRIVREDNA AVIACIJA a^°ne, MVen'j' s°de!uje s kmetijci s Ptuja, z ormoškega območ-Urske Sobote, Lendave in Ljutomera. Boris Hegeduš K, *adostu*' na ^5, ki lahko ob vzletu ponese 500 litrov škro-P 1,5 » ^>žek Je Za škropljenje 10 ha posevkov. Maks Vavpotič, ob v°V' Ž A\ c škro^ 'eti ‘udi na AN 2 (Antonov), ki lahko ob vzletu dvi-t P.V, 2, s kJ?Va’ kar zadostuje za škropljenje 30 hektarjev posev-bitnimi sr*a m škropijo predvsem večje površine, je možno dne- se vendarle polnijo »Vzela sva ju od kmetijske zadruge, čez pet let pa bova vrnila dve živali enakih lastnosti,« je povedal starejši Ivan, s katerim sem se dlje pogovarjal, kajti mlajši Ivan je hitel v službo. Oče Ivan mi je pripovedoval, da je zaposlena tudi snaha Dragica, pri hiši pa so še žena Terezija, njegova starejša sestra, pa tri navihane vnukinje: Dragica, Sonja in Monika, od katerih se bo prva, ki zdaj končuje šolanje, šla učit za kuharico, druga je v šestem razredu, tretja pa bo šele na jesen prestopila osnovnošolski prag. »Saj ne rečem, da nimamo dohodkov: nekaj zaslužita sin in snaha, jaz dobim starostno kmečko pokojnino, žena pa je bila zavarovana v 4. razredu delav-' to pa je tudi visok odstotek tolš-če, ki jo ugotove ob analizi vzorcev mleka. Ce je pri Rajevih vedno toliko dobre volje, kot je je bilo ob mojem obisku — o tem pa ne kaže dvomiti — potem lahko zapišem, da gre za družino, kot si jih lahko samo želimo. Namreč tam, kjer so družinska razmerja urejena, tam je tudi ne le mir, ampak napredek. Pri Rajevih na Gornji Bistrici tega ni mogoče prezreti! Videl sem dva traktorja, ki bosta še dolgo služila, saj sta vzorno vzdrževana, veliko drugih strojev in pripomočkov. Tudi nisem prezrl urejenosti dvorišča, verande .. . Oče Ivan je vseskozi hvalil sina Ivana, da je mojster za vse in da ga ni dela, ki ga ne bi znal. Rajeva Ivana z Gornje Bistrice nista le oče in sin, ampak pristna sode- lavca. Foto : Š. S. skega zavarovanja in tudi nekaj dobi. A kaj, ko pa je vse tako drago! Pri nas zemlje nikoli nismo zanemarjali, ampak si prizadevali, da bi dobili kar največ dohodka. Ker smo preusmerjeni v živinorejo, imamo seveda največ koruze, sejemo še pšenico, sladkorno peso, nekaj krompirja in krmno peso. Vsega skupaj imamo dobrih 5 hektarjev zemlje, od tega 3,5 njivskih površin in 1,5 hektarja travnikov. Krave molznice so v kontroli A, dnevno pa oddamo po 60 litrov mleka,« mi je pripovedoval starejši gospodar in še dodal, da se oddaja mleka ta čas še izplača, vzrok za Tako je — po potrebi — zidar, mizar, mehanik . . . Rajev goveji hlev je zdaj, ko so »dodali« dve plemenski telici, še bolj poln. Pripeljali soju s sejma plemenske živine, ki je bil pred kratkim v Murski Soboti. Telici so tam ocenili na 14,5 oziroma 15 tisoč dinarjev. Zanju niso plačali, nič, ampak bodo čez 5 let, kot že rečeno, vrnili živali z enakimi lastnostmi. Na ta način v občini Lendava spodbujajo razvoj živinoreje. To pa je nujno, kajti iz dneva v dan je (vsaj doslej) manj kravjega mleka. Š. Sobočan li e. pivut^vin tvvjv redstvi poškropiti 1000 hektarjev. S* š S !ši — Kakšna sreča, da se čebele ne spoznajo na politiko, saj bi sicer ostal brez medu Zadružniki — kaj pa zdaj? V Uradnem listu SFRJ, št. 3/90, je bil dne 19. 1. 1990 objavljen Zakon o zadrugah, ki je začel veljati osmi dan po objavi, torej že 27. 1. 1990. Pomembno je, da bomo na podlagi tega zakona po daljšem presledku od 1.7. 1953 spet dobili zadruge, ki bodo imele popolnoma svojo vrsto premoženja, torej zadružno lastnino, in ki jih bodo upravljali izključno le zadružniki. Glede na to, da obstoječe »zadruge« (na področju kmetijstva predvsem zadružne organizacije, organizacije kooperantov itd.) niso zadruge v smislu novega zakona, jim isti zakon nalaga, da se do konca leta 1990 organizirajo v skladu s tem zakonom. ' Zato je potrebno predvsem poudariti, da zadrugo po novem zakonu lahko ustanovijo (najmanj tri) poslovno sposobne osebe, ki postanejo s tem zadružniki in potem tudi upravljajo svojo zadrugo izključno zadružniki sami (neposredno ali po izvoljenih organih). Zadruga torej ne more imeti nobenih drugih ustanoviteljev, razen zadružnikov (v zadrugi zaposleni delavci še niso zadružniki, če ne izpolnijo pogojev, ki se zahtevajo za člane zadruge). Zakon tudi določa, da za ustanovitev zadruge ni potrebno nobeno soglasje (4. člen). Jasno pa je, da bodo novoustanovljene zadruge morale izpolnjevati vse pogoje, ki so potrebni za vpis v sodni register. Zato zakonska določila, da se obstoječe zadružne organizacije skladno temu zakonu organizirajo do konca leta 1990, ne pomenijo nobene reorganizacije, kot smo bili navajeni do sedaj, ampak pomeni jo dejansko v pravnem smislu, da se je potrebno na novo ustanoviti. Kontinuiteta med sedanjimi zadružnimi organizacijami in prihodnjimi zadrugami bo lahko le dejanska, kajti tudi dejansko delovanje teh zadrug bo moralo biti ustrezno 1. členu zakona, ki določa: zadruga je prostovoljna organizacija zadružnikov, ki uresničujejo s skupnim poslovanjem ekonomske interese oziroma izboljšujejo svoj družbenoekonomski položaj in samostojno odločajo o skupnih vprašanjih. Seveda pa nobene ovire ni, da še pred koncem leta 1990 (lahko bi to bilo že od 27. 1. 1990 dalje) pride do ustanovitve novih samostojnih zadrug, ki bi bile oziroma bodo od dosedanjih zadružnih organizacij povsem neodvisne. Pomembno je določilo 15. člena Zakona o zadrugah, ki določa, kaj je zadružna' lastnina. Zadružno premoženje so stvari (zemljišča, zgradbe, stroji itd.), pravice in denar. Sestavljajo pa zadružno lastnino deleži zadružnikov, sredstva, ustvarjena s poslovanjem zadruge, in sredstva, ki jih je zadruga kako drugače pridobila. Za lažje razlikovanje je potrebno vedeti, da je zadružna lastnina tista oblika lastnine, ki ima že ustavno podlago in ni družbena lastnina in ne zasebna lastnina. Na to, da bomo razlikovali zadružno lastnino od družbene in zasebne, se bomo morali šele navaditi, kajti že nekaj deset let prave zadružne lastnine nismo ne imeli in ne poznali. O pojmu in vsebini zadružne lastnine bo prav gotovo še mnogo napisanega; znanje o tem pa bo zelo potrebno, da bo lažje in pravilneje opravljen prenos premoženja sedanjih zadružnih organizacij na nove zadruge. Jožko Časar REZERVNE DRUŽINE Sodobnega čebelarja si ne moremo zamisliti brez rezervnih družin. Z njimi lahko odpravi vse pomanjkljivosti, ki nastanejo po vsakem prezimovanju. Rezervne družine si lahko napravi iz naravnih rojev in iz narejen-cev — umetnih rojev. Med te sodijo naletenci, ometenci in sestavljene!. Naravne družine lahko obdrži kot rezervne. Če so močni prvci, jih lahko vsadi v normalne panje, sicer pa le v polovičarje in druge panjiče. Manjše roje (drujce in trejkovce) pa vsadi v prašilčke. Po sprašitvi matic jim bo lahko pomagal z godno zalego. Tako se bodo do jeseni razvili v živalne družinice, ki bodo lahko dobro prezimile. Narejence dela le z mladimi oplojenimi maticami ali godnimi matičniki. Ni pa priporočljivo, da narejenec vleče matičnike. Bili bi preslabotni. Umene roje lahko pripravi, ko so družine na vrhuncu razvoja. Pri družini, ki se pripravlja na roj, počaka, da potegne matičnike. Vzame ji tri zalezene sate, na katerih podre vse matičnike, razen najlepšega, in jih vstavi v prazen panj. Ob vsaki strani mu doda dve satnici ali pa pbnožinska sata. Preostali prostor zapolni s praznimi, lahko pa tudi z zaleženimi sati iz drugih panjev, ki ne smejo biti brez čebel. Narejenec mora imeti dovolj čebel. Ker se bodo stare čebele vrnile v svoj panj, mu mora dodati vsaj 1 del vode, ki jo bodo potrebovale mlade čebele za nego zalege. Mladice nekaj dni ne bodo izletavale, tako bo dobila družina izletne čebele šele po nekaj dneh. Manjkajoče sate v starem panju nadomesti z izdelanimi iz mediš-ča ali pa s satnicami. Tak roj imenujejo naletenec ali prestavljenec. Pri ometencu naredi čebelar umetni roj z ometenimi čebelami iz več panjev, ne pa z zaleženimi sati. Ometenim čebelam doda v mati-čnici sprašeno matico, začepljeno s sladkornim testom. Vse skupaj prenese za tri dni v hladno klet, potem jih vsadi v panj, opremljen s sati in satnicami. Lahko pa ometene čebele prepelje v najmanj 4 km oddaljen kraj in jih tam vsadi v prazen panj. Ker v tem primeru ostanejo v panjih pašne čebele, je priporočljivo ometence pripraviti šele po paši. Sestavljence pa dela najlažje pri prestavljanju v medišče. Zlasti je to priporočljivo med pašo, ko začne primanjkovati prostora za nanašanje medu. Panja ne bo prav nič oslabil, če mu odvzame en sat godne zalege in ga skupaj s čebelami postavi v pripravljen panj. Za to uporabi najmanj tri ali štiri zaležene sate, potem pa takemu narejencu doda še obnožinski sat, po potrebi lahko tudi satnico in 1 del vode. Stare čebele se bodo do večera vrnile v svoj panj, zato ti ne bodo oškodovani pri količini medu. Take vseljene čebele nekoliko poškropi z medeno ali sladkorno vodo, da se ne bi spopadle. Zvečer doda mladim čebelam (ki ostanejo v panju) sprašeno matico v matičnici, ki je zadelana s sladkornim testom, ali pa pokrit ma-tičnik. Umetni roj lahko napravi tudi iz družine, ki je tik pred rojenjem, tako da napravi iz nje tri do štiri prašilčke in v vsakem pusti lep mati-čnik. Doda mu obnožinski sat in vodo. Seveda v naših pašnih razmerah od takega panja v tem letu ne more pričakovati medu. Najbolje je, da narejene — umetne roje prepelje v drug kraj, ki naj bo oddaljen vsaj 4 km. Vsem narejencem mora pokladati vsaj prve tri dni sladkorno medeno raztopino v razmerju 1:1. S tem~se zvišuje tudi toplota v panju. Take družine morajo biti dobro odete s slojem papirja za okenci. Vse napravljene rezervne družine (naravni roji ali narejenci) morajo imeti sprašene matice vsak do kostanjeve paše. Da bo imela družina jeseni dovolj mladih neizčrpanih čebel za prezimovanje, jih mora zlasti ob brezpašni poletni dobi krmiti. Tako bo rrfatica zalegala in družine bodo šle v zimo dovolj močne z odpornimi dolgoživimi čebelami. Če jih bo za zimo primerno nakrmil, bodo uspešno prezimile. Ivanka Lebar L jUNIJA 1990 STRAN 9 RAJE POMOČ OTROKU KOT VZGOJNI ZAVOD Centri za socialno delo morajo po zakonu obravnavati mladostnike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene osebe ter mladostnike, ki jim je bi! izrečeni vzgojni ukrep. Pravno nedorečena pa je skrb za otroke in mlade, ki niso storili kaznivega dejanja, njihovo vedenje pa postaja odklonilno in je v ogroženosti oblikovanje njihove osebne strukture. Težko je naprej povedati, kateri otroci bodo postali vedenjsko moteni, saj je vedenje kombinacija različnih vzrokov, psiholoških, bioloških, socialnih, pa vendar ugotavljajo, da otroci z motnjami v vedenju pogosteje izhajajo iz slabših socialno-eko-nomskih razmer. Ti otroci so. bolj na prepihu in če so slabe družinske razmere v povezavi s slabšimi otrokovimi umskimi in drugimi sposobnostmi, z občutkom manjvrednosti, nepsrejema-nja, pomanjkanjem varnosti, obstaja velika nevarnost, da bo otrok postal vedenjsko problematičen v odnosu do vrstnikov, odraslih, s slabim odnosom do dela, napadalen, bo pohajkoval, begal. Ti otroci bi morali biti deležni večje pomoči. Sedaj jih obravnavajo Centri za socialno delo ter svetovalna služba v osnovnih šolah, vendar pa je taka individualna obravnava premalo, saj tako le za kratek čas pogasijo problem, kasneje pa otrok običajno zaide v velike težave, kar ga lahko vodi v vzgojni zavod. V svetu in tudi pri nas že poznajo skupinsko delo s takimi otroki, ki žanje tudi zelo dobre rezultate, saj se je število otrok v vzgojnih zavodih zmanjšalo, manj pa je tudi kaznivih dejanj mladostnikov. S skupinskim delom z otroki s težavami v odraščanju bi jeseni začeli tudi v soboškem Centru za socialno delo. Vanjo bi za začetek vključili do dvanajst otrok, ki bi jih predlagali v šoli, na Centru ali starši sami. Sodelovanje v skupini pa je seveda povsem prostovoljno, njen cilj pa bi bil dati podporo otrokom, usmeriti njihovo vedenje v pozitivnem smislu, doseči notranjo čustveno ravnovesje, ustreznejše socialno vedenje ter otrokovo vključitev v ožje in širše okolje. Na Centru so pripravili predlog, vendar pa ga mora odobriti še občinski izvršni svet, ker pomeni tudi nekaj denarja, predvsem za najem prostora. Na mesec bi potrebovali 2 tisoč 700 dinarjev. Majda Horvat Mateja Bohinec prva med srednješolskimi strojepiskami Na tradicionalnem republiškem tekmovanju srednješolcev v strojepisju in stenografiji, ki je bilo tokrat v Kranju, so se znova izkazale učenke Srednje družboslovne in ekonomske šole Murska Sobota. Učenka četrtega letnika Mateja Bohinec je zasedla prvo mesto med strojepiskami s hitrostjo 359 udarcev na minuto. Greta Andrejc je bila 13., Suzana Litrop pa 22., medtem ko je ekipa Srednje družboslovne in ekonomske šole iz Murske Sobote v konkurenci 10 srednjih šol iz Slovenije zasedla 5. mesto. Med stenografskimi ekipami so soboške srednješolke pristale na 6. mestu. M. J. Tudi v Porabju so letos že podelili bralne značke. Tokrat so se prvič mladi bralci z vseh treh porabskih osemletk zbrali na skupni sklepni prireditvi. V monoštrskem gledališču jim je najprej spregovorila pisateljica Karolina Kolmanič, nato pa so se predstavili šolarji s črenšovske osemletke s Partljičevo igro: Taki smo, taki ste. Sicer pa bo tudi v Porabju kmalu konec šolskega leta. 8. junija se bodo za dobra dva meseca zaprla šolska vrata. Poleg počitka čakajo nekatere šolarje tudi različni poletni tabori. Bralni tabor bo letos v začetku julija na Debelem rtiču, učitelji pa se bodo, kot po navadi, zbrali konec junija v Mariboru. se Pohištva vam ne bomo samo prodali, pomagali vam ga bomo kupiti Obljubljene pocenitve so pri nas že dejstvo! LIPA JE VZBRSTELA Boj za narodnostne pravice bo še zelo težak I orabski Slovenci so praktično vsa povojna leta živeli brez kake svoje organizacije demokratične zveze južnih Slovanov, v katero so bili vključeni, nikoli niso sprejeli za svojo. Menih so, da se iz Budimpešte ne da reševati njihovih problemov. Z demokratizacijo madžarske družbe so se pojavile možnosti za večjo svobodo posameznika in razil; enih skupin. In tako se je že lansko jesen začelo šušljati, da mladi porabski izobraženci ustanavljajo slovensko društvo. Sedaj smo dobili LIPO, slovensko društvo v Monoštru S rpedsednikom Jožetom Hirnokom smo se pogovarjali o nalogah društva in sploh o P°' lozaju porabskih Slovencev. Društvo ste ustanovili z željo, da bi poslej lahko sami odločali, kaj boste pravzaprav delali in s kom boste sodelovali. Gotovo vas čaka veliko dela, saj je problemov veliko. Kot predstavnik mlajše generacije niste neposredno doživljali vsega, kar se je v Porabju dogajalo po drugi svetovni vojni, pa vendarle, kako bi ocenili položaj in razmere, v katerih so živeli Slovenci? »Mislim, da prejšnja komunistična garnitura ni rešila mnogih naših problemov in da nismo imeli zadovoljive narodnostne politike. Čeprav se je v javnosti velikokrat govorilo, da živimo v idealnih razmerah, nam dejstva kažejo, da ni bilo tako. Poglejmo samo, kakšna je danes asimilacija pa vidimo, da narodnostna politika ni dosegla svojih ciljev. In če jih ni dosegla, ni bila dobra.« Če sva se že dotaknila asimilacije — kateri dogodki ali dejanja so še posebej pospešili te procese? »Če gledam kronološko, je bil tu najprej informbiro, obdobje, ko je Madžarska pretrgala odnose z Jugoslavijo. Takrat pravzaprav noben Slovenec m smel biti ponosen na to, da je Slovenec. Mnogo družin so tudi internirali. Vse to je trajalo do leta 1954, nakar sta prišli dve leti upanja, da se bo položaj spremenil na bolje. Po letu 1956 smo sicer dobili določene zakone, ki pa so v glavnem ostali le na papirju. V zadnjih nekaj letih so se možnosti, da kaj storimo, spet povečale, toda problem je zdaj v tem, da m več zavesti. Zdaj, ko bi lahko brez strahu govorili materin jezik, tega Porabci večinoma ne počnejo. Izgubilismo eno, če ne dve generaciji. Žalostno je, da moramo zdaj starše prepričevati, da bi morali otroke učiti slovensko.« Je sploh kakšen način, da se ta zavest povrne? Ze sami ste se o nastopu v Cankarjevem domu spraševali, če vam zvoni poslednja ura in obenem nekako sklenili z mislijo o hrastu, ki lahko obstane le, če se bo zavedal svojih korenin. Kako doseči to zavedanje? »To je zelo težko, saj mislim, da asimilacije ni mogoče ustaviti upam pa da bomo s svojim delovanjem vsaj ublažili te procese. Obenem pa moramo nekako ustaviti razmišljanja, ki so v zadnjem obdobju ponovno zaživela v Porabju. Nekateri hočejo prepričati večino, da tukaj ne živimo Slovenci, ampak Vendi, ki nimajo skupnih korenin s Slovenci Mislim, da nimajo zadosti znanstvenih argumentov za to svojo teorijo. Sicer pa sta že v preteklosti Avgust Pavel m zdaj dr. Vilko Novak kot strokovnjaka ugotovila, da so tukajšnji »Vendi« prav tako Slovenci kot so to Prekmurci.« Rekla sva že, da je sedanja madžarska družba veliko bolj IZREDNO UGODNI NAKUPI! IZREDNO UGODNI NAKUPI! odprta in da daje možnosti za razvoj, pa vendarle, ali ni to hkrati tudi obdobje, ki je eno najtežjih v vsej zgodovini porabskih Slovencev? Jože Horndk, diplomant ljubljanske Filozofske fakultete, zaposlen v monoštrskem kulturnem centru, je postal predsednik novoustanovljenega Slovenskega društva LIPA v Monoštru. »Najbrž je res tako. Kakršnakoli narodnostna politika je bila v preteklosti, to je bila neka politika. Demokracija je prinesla več možnosti, ampak za pravice se bo treba boriti. Najbrž bo tu tudi vloga društva pomembna, čeprav menim, da nas je premalo. V Porabju imamo petkrat več izobražencev; kot nas je sedaj vključenih v to aktivistično delo.« Vaše prvo konkretno delo je bilo organiziranje gostovanja v Ljubjani, sedaj je pred vami srečanje na tromeji. In če že govorimo o njem, lanskoletno prvo srečanje je najbrž vsem pokazalo, da je mejni prehod na Gornjem Seniku nujnost, saj bi vsakodnevni neposredni stiki med sosedi, sorodniki in prijatelji ublažili asimilacijo. Bomo letos dočakali odprtje meje, ki vas ločuje od vaše matične domovine? »Čeprav so v Ljubljani madžarski predstavniki dejali, da ni več nobenih načelnih ovir, moramo vprašanje prehoda še naprej postavljati v ospredje. Tudi na tem srečanju ob tromeji bomo najbrž podpisali posebno skupno izjavo, da pospešimo vso zadevo. Sam pa bom o prehodu prepričan šele takrat, ko bom prvič prestopil mejo.« Ob vprašanju mejnega prehoda so tu še druge pereče zadeve, ki teže porabskega človeka. Prav gotovo bi želeli male obrate, ki bi zagotovili delovno mesto v domačem kraju, potrebno je urediti položaj cerkve, najbrž kaj postoriti tudi na šolskem področju in še kje .. . »Sam prehod bi po mojem mnenju rešil več problemov, tudi problem slovenskega duhovnika na Gornjem Seniku, saj bi lahko župnik iz Slovenije prihajal vsak dan ali vsaj večkrat na teden prek meje. Ze za radi tega^. prehod »splačal«- njjzak0’ mo, kaj bi prehod pom« r',aki)Z municiranje Porabce matične domovine.- -g po-... saj je najbrž dnj stik-memben prav ta neP° tjlni, "? Če se ti srečas v S° tisto fr športnem igrišča jeko. vljenjsko pristno, člo »To je tisto. Ge se teyni. dje na veselici, nog lahko naredijo hkra'1 P j koli politiki. To stane tudi motivacija^ maternega jezika i eSt,« se lahko povrne tudi kliote»> Kaj pa bi še lahko re^ D„-stiku z matično dom slej smo kar nekaj - j)a n li, da je Slovenija g jeb porabske Slovence- Ne sa) seveda objektivnih tez vprašanje, kako šavanje oblasti dopustile vm daj je svoje notranje zad^ položaj vendarle drug inlSt -V Sloveniji smodobd>n^ dr. Janeza !}ularH’ Oziroma $ ■ bel za narodnosti oa vence, ki žive zunaj m meja domovine. bi zdaj najbolj pot e otreb »Pomoč prav ^lim, jemo. Poleg tega P ■ pijani P. mnogi politiki v J na jan tem ne mislim oseb tukajst*Ič Dularja - ne poznajo nekate^ razmer, kot jih P°^n Ijhaj^U Pomurci, ki redno £>0 J Porabje. Seveda p živet'- e moralne pomoči ned dvOjez^ nam ne bo žago ovila „ J šole, industrijskih ob j zel drugega. Vem,, da je to . težko zagotovim Upa se bo tudi madžarsko b da fl stvo izkopalo iz kn bo tudi v Porabju bo'J^čt' darskim razvojem bl " stne P' li tudi mnoge narodno bleKmaj lahko pd^^« hodnosti. Bo P*?^ naročji lahko tudi PO^aa bodai ali se lahko z|°d',’-arsken’ P manjšine na Madžara* gnile krajši konec. vlad>’!.. »Če govorimo o no ta zdaj veliko P."h in J rom v sosednjih držav narOdn so nekako Pozab' ufarsken1^ pi sti, ki živijo na M^dnost^ di med samimi naron vse razčiščeno. UP^g daj, ko smo ustanov sicef P, stno unijo, kaj bo js §e ve smo Slovenci ob ^okra^ vključeni tudi v za^U. zvezo južnih Slovan ’kelp f pa mislim, da bo v : Padla- , Tako nekako z dam na novo vlado, bQjjh 5 volilnih strankarskih dar|eo^, pokazalo, da smo v jeni. Teoretično je s'c«adi -j. nosti, vendar pa s' * mot^Stalnih problemov ne bl p®, boriti vsega tistega. arad' UtU* bovali in želeli. In z^dn^ tega bo naš boj za pravice zelo težak. gjjva POPUSTI IN NIŽJE CENE RAZLIČNIM POHIŠTVENIM PROGRAMOM V VSEH NAŠIH SALONIH. ZA GOTOVINSKO PLAČILO 10% POPUSTA IZREDNO UGODNI NAKUPI! Kmetijsko trgovsko podjetje Marko Slavič Ključarovci št. 19 VAM NUDI: • gradbeni material • kmetijsko mehanizacijo • umetna gnojila • izolacijske materiale, vse strešne kritine in drugo blago ODPRTO VSAK DAN OD JUTRA DO VEČERA! Pokličite nas po telefonu: (069) 87-731 IZREDNO UGODNI NAKUPI! STRAN 10 VESTNIK, 7 kulturna obzorja negovski grad N PROPADA? »srednient^ta naj bi obnovili du i °bJekte negovskega gra-PogodbT določil iz Vršni sve; so ra J° P°dPisala Iz' °brtna , a GornJa Radgona in bel odLt d?Uga VIZIJA, bo skr-, ^ovar«n'^ ^av°d za spomeni-Vatorski V° Pripravlja konser-zaJel;, Program. Jeseni bodo o"z operativnimi deli. starih^0 j?1’ graščinah in vilah, VrednOstiradbah večJe ali manjše govori],' ■’ Sm.° zadnja leta veliko nem v kb P*sal*- Vsi so v glav-°b«ni c aVrnem stanju. Tudi v vršni svM°trnjj..RadS°na se je iz-tev za v« našel reši- Vrste J. aj dva večja objekta te grad, Po .radgonski in negovski bo dane« etU-in po1 priprav lah-^biti kj^mo, da so uspeli Sovski P kIetne rešitve le za ne-^dstavnit;' ■ Mi.nuli teden so °bnovit»ii- lzYršnega sveta in vili svoip novinarjem predsta-^drugJ^.b^rte- Poleg Obrtne Van LovJZ'Jk’ katere direktorje de'Ovala .S. do pri obnovi so- gim k ruga manJša P°d‘ F|NEA n bo Prevze> prodajd, v®, PAL na.ndno vodenje obno-°dv«nišLr°Jektiranje in Dežman stavj| idei .P°s'e- Lovec je pred-.. »Po r ?'P,rojekt obnove: ’’ da :e 'sleku smo se odloči-' ^rezneišA negovski grad naju- ideLi?'5'1?03 Ponudba. Po hotei? , .naJ bi bila v njem LOf'je) tiv a k de lux A kate-% tri restavracije, m111’ butiv ni i°kal z mini kazi-vina'’ ateljeji’ vinoteka, tajski de|tVd ter športno-re-- i?11!-« Da k- i možnostjo vzreje tu • 1 'ahk° zagotovili ce-b°V|jenem P°nudbo v ob-W morali11 in okr°g njega, tra, m naJkrajšem času b ki so gozdove in vr-in^Sfadn a'1 v^35'!1 pod okri- '^Orišja ,anes pa jih upravlja To metijski kombinat. jek, tako aPrav ®radnJa za da. Po Dns bodo poskušali ob-^p^meznih etapah pro- ’ Ki bodo na ta način financirali obnovo. Seveda je lahko tudi tvegano, kajti ni gotovo da bodo kupce našli. Vendar pa so v Viziji optimisti in pravijo, da so imeli nekaj interesentov že pred letom in pol, ko so se šele začeli pogovarjati o obnovi. Med njimi so tudi Kompas, Radenska, Mura in drugi. Z nekaterimi so stike že obnovili. Jeseni bodo začeli obnavljati gospodarski del osrednjega grajskega Ivan Lovec je prepričan, da bodo kmalu našli kupce in financerje. objekta, kjer se ponuja ogromno možnosti za uporabo prostorov. Ko bodo obnavljali osrednji stanovanjski objekt, naj bi vsa dela potekala pod strogim 'nadzorstvom Zavoda za spomeniško varstvo, saj bo potrebno ohraniti številne detajle, gotska okna in portale, renesančne portale, dobro ohranjen leseni renesančni strop, kamin itd. Do 1993. leta naj bi opravili 75 odstotkov vseh potrebnih del. Čeprav o ceni danes še težko govorimo, ker se lahko pri starejših zgradbah pojavljajo vedno novi stroški zaradi potrebnih dodatnih del, pa računajo, da bodo za obnovo potrebovali najmanj 50 milijonov dinarjev. Kdo in kako bo lahko vzel v najem prostore ali sodeloval pri sofinanciranju obnove, bo soodločal tudi Izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona. Tako je tudi prav, saj je končno objekt na njegovem območju. Zapletlo se je le glede sodelovanja etnologa, saj je dr. Janez Bogataj prezaposlen. Verjetno pa bo tudi primerneje, da bodo povabili k sodelovanju domače strokovnjake. Bernarda B. Peček MALA LONČARSKA DELAVNICA 90 V Filovcih, ki imajo svojo lončarsko tradicijo, bo v prvih dneh letošnjih poletnih počitnic mala lončarska delavnica 90. Tako jo je poimenoval in se za organizacijo odločil Aktiv likovnih pedagogov Pomurja, informacijo o tem, kako bo delavnica potekala, pa nam je posredoval likovni pedagog Jože Gutman. Osrednji poudarek bo po njegovih besedah na spoznavanju vrednot (poleg samega postopka nastajanja lončarskih izdelkov), odmevno pa bo po pričakovanjih tudi predavanje dr. Janeza Bogataja, etnologa s Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ter zanimiv družabni večer ob peči za žganje gline. Pomurski likovniki se organizacije male lončarske delavnice v Filovcih lotevajo z željo, da bi prerasla v tradicionalno obliko dela in nadaljevanja pomurskega lončarstva. bb Unikatni keramični izdelki Poleg unikatnih voščilnic lendavske umetnice — akademske slikarke Suzzane Kiraly-Moss smo v agenciji Solartursa v Lendavi zasledili tudi unikatni nakit (uhane in broške) Kristine Kar-doš. V pogovoru z njo pa zvedeli, da že dlje časa oblikuje prefinjene glinene izdelke iz lendavske gline, ki je po njenih besedah ena najboljših v Evropi. »Tako tanke in kakovostne gline, ki jo imamo v Lendavi, ni veliko po svetu, posebej pa ne tod okoli,« nam je zatrdila oblikovalka, ki svoje keramične unikate dela tudi za tovarno oblačil in perila Mura ter tovarno pletenin Rašica. Z modnim nakitom dopolnjuje kolekcije, pri delu ji pomaga mož kemik, keramični izdelki pa so ročno izdelani. Postopek je dolgotrajen, ker se mora glina trikrat peči in seveda vmes sušiti. Najprej se peče tako imenovani biskvit ali surovec, potem (nad 1100 stopinj Celzija) glazura, kar daje visoko kakovost in pestro izbiro barv, in nato še pozlata. Obstojnost je zadovoljiva, izdelki kakovostni, posode ne puščajo, barve za jedilno posodo niso strupene, saj jih uvažajo in imajo za sabo ateste. Pozna se, da je pri hiši strokovnjak, ki se spozna na substanco, oba pa sta obrtnika. Seveda pomursko ni edino tržišče, po prefinjenih keramičnih izdelkih je povpraševanje tudi drugod, naprodaj pa so po raznih butikih v slovenskih središčih in tudi na Hrvaškem. B. Bavčar ZJLMbvem objektivu K a" 'n ~ Svojčas smo imeli motorne dirke po glavnih soboških ulicah, zdaj jih ti.a. da ne govorimo o cestah, na katerih so mladi motoristi kamikaze, ki ne ogrožaj ^Jskr« d'dr“8e. - v “jil L.ie<»il’v„“.so b'*® v Murski Soboti prave motorne dirke, je bilo vznemirljivo na drugačen način. »bik. k pri. "J P° gorivu, pa tudi prah, ki se je dvigoval s takrat še makadamskih ulic, je P"**1* 8 L '"i in1”0 zbral g”' 0 množico. Tekmovanje so prišli spremljat od blizu in daleč; največ opazov . Cern “? ovi"kih, pa tudi ravni del (kot je tale na glavni soboški ulici pod Vcstnikovimi p sarn Sedi Jetrni nr ja °m) je bil kot štart sila zanimiv. Cilj je bil največkrat pred kinom I ark, kjer je P Pred mahm Stavami živahno tudi brez dirk, medtem ko zdaj gre za veliko platno vedno manj m bot r/rgani»ir„1 ekrani vedno več ljudi. Ljaniika — Uršika, ^ne motorne dirke so kot mestna posebnost sčasoma izginile iz soboškega vsakdanjik ar ostaja le na dokumentarnih fotografijah mojstra Kološe. Bavčar 7> JUNIJA 1990 Lončarski izdelki na sliki so delo pečarovskega lončarja Franca Zelka, nastali pa so na dnevih keramike septembra lani v Rogaški Slatini. Ti postajajo tradicionalno srečanje lončarjev in kiparjev in naj bi bili vez med tradicionalnim oblikovanjem uporabne keramike in med individualnim umetniškim oblikovanjem male plastike. Lončarski mojster od 1968. ob lončarskem vretenu spoznava skrivnosti in zakonitosti te stare ljudske obrti. Njegova uporabna keramika z značilnim prekmurskim posodjem najde kupce na mnogih sejmih širom po Sloveniji. Sodeluje na razstavah domače in umetne obrti doma in v tujini. PREDŠOLSKA KULTURO LOŠKA VZGOJA Vrtec v Mohorjevi je bil sredi maja prizorišče posveta o kulturni dejavnosti in organiziranosti za predšolske otroke. Ker velike družbene spremembe, ki jih doživljamo, zahtevajo nove in sodobnejše oblike dela z otroki, predvsem pa zagotavljanje možnosti za nemoteno sproščanje njihove ustvarjalne energije, je pomembno, kdaj začeti in kako sproščati neusahljiv otroški potencial. Tema posveta je bila kulturna dejavnost predšolskih otrok, organizirala sta ga medobčinski svet in občinska Zveza kulturnih organizacij Lendava, med petindvajsetimi udeleženkami pa je bila tudi Dora Gobec z republiškega inštituta za vzgojo in izobraževanje. Raziskovalka iz Ljubljane je imela subtilen in svetovljansko obarvan nastop; neobremenjena z ideologijami in strokovno prepričljiva je navdušila vzgojiteljice in varuhinje. Svoj delež pa je srečanju dala tudi Ana Danč, sodelavka na interesni skupnosti madžarske narodnosti, ki je študirala v Budimpešti in je posredovala vzorčni prikaz tamkajšnje organiziranosti v vrtcih. Kot kaže, so Madžari že dovolj zgodaj začeli posnemati švedske vzore načina in organiziranosti kulturološke predšolske vzgoje. Ob tej priložnosti je bil govor tako o malih varovancih v vrtcih kot v organizirano vzgojno varstvo nezaje-tih otrocih. ___JOŽE VUGRINEC bb kulturni koledar p LENDAVA — V galeriji Lendava bo ob 19.00 otvoritev stalne razstave OLORIS — bronastodobne naselbine pri Dolnjem Lakošu, ki jo pripravljata Pokrajinski muzej iz Murske Sobote in delovna enota Galerija — Muzej Zavoda za kulturo lendavske občine. razstave MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je še vedno na ogled razstava Likovna ustvarjalnost mladih 90 in Likovni svet mladih v knjigi. V prostorih študijskega oddelka Pokrajinske in študijske knjižnice je razstavljeno pesniško delo Cirila Zlobca. LIKOS SPET RAZSTAVLJA V Likovnem razstavišču Ljubljanske—temeljne pomurske banke so na ogled olja in akvareli soboških likovnih ljubiteljev, združenih v LIKOSU. To so dela Jožeta Puhana, Lojzeta Rousa, Vlada Sagadina, Lojzeta Vebe-riča, Jožeta Vidonje in Vilka Grleca. Slednja sta se na skupni razstavi lani predstavila v Razstavnem salonu hotela Radin v Radencih; Vilko Grlec, novi vodja LIKOS pri kulturnoumetniškem društvu Štefan Kovač ( in v predsedstvu občinske Zveze kulturnih organizacij zadolžen za likovno dejavnost), pa je pred kratkim razstavljal v Mariboru. bb LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak bo do nedelje, 10. tega meseca, na ogled 7. razstava turističnih spominkov, domače in umetne obrti. Odprta je od 9.00 do 15.30. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljene slike Ferija Poredoša, likovnega pedagoga na osnovni šoli 17. oktober v Beltincih. PASJE ŽIVLJENJE Avtor radijske igre Pasje življenje, ki so jo minuli petek zvečer predvajali na ljubljanskem, v četrtkovi oddaji o kulturi pa posredovali na soboškem radiu, je Jože Rituper. Radijsko izvedbo njegovega dela so pripravili dramaturg Pavel Lužan, tonski snemalec Jure Cu-liberg, asistentka režije Filipina Jerman in režiserka Elza Rituper (ki ni v sorodu z »Dodojem«.). Interpreta sta bila znana slovenska igralca Majda Grbac in Jurij Souček, trinajstminutna radijska igra pa vredna predvajanja. bb knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Berta Golob — ŠOLSKE RAZGLEDNICE (založba Borec), Franc Pibernik — TEMNI ZALIV FRANCETA BALANTIČA (Slovenska knjiga) in John Jakes — NEBESA IN PEKEL 1/2 (založba Obzorja)- IZ ZAPUŠČINE PORABSKEGA ČEDERMACA Med slovenskimi ljudmi v Porabju je žive! in deloval duhovnik, ki bi ga lahko imenovali sodobnega porabskega Čedermaca, a to zato, ker si je skoraj po! stoletja prizadeval s slovensko besedo, vzgojo in vzgledom ohranjati Porabje slovensko. To je bi! Janoš Kuhar, gornjejeseniški župnik, za katerega pisatelj Lojze Kozar v Stopinjah 1988 pravi, da je bil »zvest in dober stražar slovenstva«, do svoje smrti še »edini stoječi steber slovenskih vernikov v madžarskem Porabju« ... »edini, ki je z ljudmi govoril v domačem jeziku, pridigal v njihovem narečju, in pozneje, ko je bil v svete obrede uveden narodni jezik, natipkal sto in stotisoče listkov, na katerih je knjižno slovenščino naših obrednih knjig nekoliko približal porabskemu narečju, da bi ljudje vsebino maše laže razumeli in svoj jezik z ljubeznijo sprejeli«. Rodi! se je leta 1901 v Gradišču (vas, ki sodi v ti-šinsko župnijo), umrl pa na Gornjem Seniku leta 1987, kjer je tudi pokopan. Počiva na istem pokopališču kot njegov nekdanji prednik na službenem mestu in rojak — prekmurski -pisatelj Jožef Košič (1788—1867) Pokrajinski in študijski knjižnici iz Murske Sobote je s pomočjo dveh v Porabju uglednih in spoštovanih osebnosti — dr. Vaneka Šiftarja in svetovalca za slovenski jezik na porabskih šolah Janeza Kerčmarja — tako rekoč zadnji trenutek uspelo rešiti del zapuščine Janoša Kuharja. Zadnji trenutek zato, ker je bilo župnišče, kjer so bile stvari spravljene, prodano, novi lastnik pa je zahteval takojšnjo izpraznitev, ker stavba, za katero od župnikove smrti sem nihče ni posebej skrbel, hitro propadala (vlažnost, neprezračenost), na ta račun pa je propadal tudi inventar in vse drugo v njej, npr. knjižno in drugo gradivo, in ker je bi! del tega gradiva (po besedah domačinov) že odnesen ali celo uničen. Del rešene zapuščine v knjižnici že z vso vnemo urejamo, saj smo z njo pridobili (in tako nam in našim zanamcem ohranili) ne le zgoraj že omenjenih veliko Kuharjevih tipkanih listov in lističev, pisanih v narečju njegovih vernikov, temveč tudi precej dragocenih knjig starejše prekmurske književnosti, katerih vsaj večji del soboška pokrajinska knjižnica doslej še ni imela, nekaj knjig osrednje slovenske du- hovne tvornosti, ki že tudi postajajo raritete, potem nekaj pridig in nagovorov, nekaj korespondence in drugega gradiva, vendar pa vsega na tem mestu ne bomo omenjali. Med najdragocenejše najdene stvari prav gotovo sodijo knjižne enote, zato se bomo v tem našem informativnem prikazu pri nekaterih od njih najprej in najdlje pomudili. Najstarejša sodi v leto 1841, in sicer so to Szvčti evangye!iomi... Mikloša Kuzmiča (1737—1804). Knjiga je ponatis (5. natis) Kuzmiče-vega dela iz leta 1780, prihaja pa iz knjižnice prekmurskega rojaka škofa Rogača, kar sklepamo iz dodatno privezanega lističa za naslovno stranjo (knjigo je dal namreč nekdo — verjetno Kuhar — nanovo vezati), na katerem je odtis »Felsdszdlnoki plebaniahivataltol« in s pisalnim strojem zapisane besede: »Dr. Rogacs Ferenc pešci puspok konyv-veibo! — 1961. IV. 19.«. Na osnovi tega drobca je mogoče domnevati, da je v župnišče na Gornji Senik prišlo tudi nekaj stvari iz zapuščine dr. Franca Rogača (1880—1961). — Že na tem mestu moramo prav tako omeniti še 12. natis Szvetih Evange-Homov iz leta 1780, ki so izšli v Radgoni 1906, potem 11. natis drugega njegovega dela iz istega leta (1780), to je izvod knjige Kratka šummma velikoga katekizmuša in pa 21. natis njegove Knige molitvene ... iz leta 1783. Natis pridobljene Kratke šummme velikoga katekizmuša je iz leta 1883. Ob njem je bi! najden še en primerek navajenega Kuz-mičevega prevoda, najbrž 5. natis iz leta 1845, vendar je, žal, nepopoln. Vse tri knjige (ne računajoč zadnje, nepopolne, in pa Knige molitvene, kije izšla leta 1909 ali malo prej in katere en primerek knjižnica že ima) Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti veliko pomenijo, saj jih le-ta doslej še ni premogla. Naslednji veliki pridobitvi pa sta dve deli že v uvodu omenjenega pisatelja Jožefa Košiča. Prvo je knjižica z naslovom Zgodbe vogerszkoga kralesz-tva iz leta 1848, nekakšna zgodovina ogrskih dežel, ki pa upošteva seveda tudi prekmurske Slovence, druga pa 13. natis molitvenika Jezus moje poželenje, ki je prvič izšel leta 1851. STRAN 11 ne zgodi se vsak dan Po končani zadnji vojni se je neki ameriški vojak vrnil iz Evrope z nenavadnim spominkom — z veliko staro knjigo lepih in z dragulji okrašenih platnic in » vino se je pravzaprav začela že napisano z zlatim črnilom. Sko- pred nekaj leti, ko je njen ame- raj 35 let je knjiga počivala v lastnikovi pisarni v manjšem podeželskem mestu vzhodnega Teksasa. Vsi v mestu so vedeli za staro knjigo, nihče pa ni vedel, da je knjiga velika zgodovinska in kulturna dragocenost. Nekdanji ameriški vojak, kasnejši poslovnež, je namreč na svoj dom prinesel srednjeveški ilustirani rokopis Evangeliji, knjigo, ki je bila napisana in zvezana v 9. stoletju in je torej 500 let starejša od Gutenbergo-ve Biblije. Njena vrednost se po oceni strokovnjakov giblje okrog 30 milijonov dolarjev. O dragoceni knjigi se je razvedelo šele te dni. ko je nemška vlada sporočila, da je odkupila Evangelije za 3 milijone dolarjev od neimenovanega trgovca s Beatlesi na nebu Mednarodna astronomska zveza se je odločila, da bodo po članih nekdanje skupine The Beatles poimenovali štiri asteroide. Zahtevo po takšnem poimenovanju sta poslala oboževalca slavne četverice, znanstvenika Brian Skiff in dr. Edward Bowell, ki sta te asteroide odkrila v začetku osemdesetih let v observatoriju Lowell v Arizoni. Asteroidi so majhna nebesna telesa, nekakšni ostanki iz zgodnjega obdobja nastajanja sončnega sistema. Doslej sojih odkrili 4461. Največji med njimi ima premer 960 kilometrov, najmanjši pa komaj 220 metrov. Največ jih kroži okoli Sonca med Marsom in Jupitrom. Skiff in dr. Bowell sta doslej »krstila« že 250 asteroidov. Tako so med njitni že Shakespeare, Michelangelo, Sagan (po astronomu Carlu Saganu) in Hopi (po indijanskem plemenu). Beatli bodo prišli v sebi primerno glasbeno družbo. Obnova notredamskih Velike orgle v notredamski cerkvi v Parizu so konec aprila. takoj po veliki noči, začasno utihnile. V nekaj naslednjih letih jih bodo restavrirali in modernizirali. To naj bi inštrumentu. ki so ga izdelali med letoma 1864 in 1867. vrnilo prvotni zvok. Najprej naj bi očistili 7.800 piščali, za kar bodo predvidoma potrebovali 28.650 ur. nato pa bodo zamenjali lesene dele. Orgle bodo ob pomoči elektronike tudi posodobili. Čeprav so orgle iz prejšnjega stoletja, pa so ohranjeni še nekateri deli iz 17. stoletja. Ohišje orgel je izdelano \ slogu I udvi-ka Petnajstega in je nadomestilo prejšnje \ gotskem slogu. najverjetneje iz 15. stoletja, ki so ga postavili za pr- katerimi pa ni več sledu. Zadnjič so orgle v notredamski cerkvi obnovili ob koncu petdesetih in v začetku šestdesetih let. ko so jih elektrificirali. Poštne kočije VRNITEV EVANGELIJEV starinami. Skrivnost starodavne dragocene knjige se je začela razgrinjati. Vrnitev knjige v njeno domo- riški »lastnik« umrl in so jo njegovi dediči sklenili prodati. Knjiga se je pojavila na seznamu starin. Diapozitivi njenih strani so v tem času prišli v roke tudi nekemu strokovnjaku v New Yorku, ki je knjigo prepoznal, vendar pa se kljub temu zanjo uradno ni izvedelo. Knjiga je šla naprej na mednarodni trg starin. Nazadnje sta jo dva zasebna trgovca s starinami ponudila v odkup zahodnonemški vladi za 9 milijonov dolarjev. Nemška vlada je najprej odkup odbila. Ko pa so se trgovci začeli pogajati z Japonci, je le pokazala več pripravljenosti. In tako je bila knjiga nazadnje le prodana za 3 milijone dolarjev. Prodajo so opravili v Švici. Toliko se ve. Ni pa znano, ka- UBOJ IZ STRASTI Te dni čaka na končno obsodbo 38-letni Didier Calmels, znani francoski voznik formule 1, soustanovitelj avtomobilskega servisa za F 1 Larrousse— Calmels in uspešen pravni zastopnik več francoskih podjetij v tujini. V vsem uspešen poslovnež je marca lani z lovsko puško ubil svojo ženo Dominique, ker je imela ljubimca. Kot pravijo prijatelji, je Didier živel na videz srečno življenje, ovenčano s slavo, v resnici pa je bil otrok, ki ni nikoli dorasel vlogi zakonskega moža in očeta štirih otrok. Posrečilo se mu je vse, česar se je lotil, in tako tudi ni mogel razumeti, kako ljudje lahko sprejmejo poraze, kako lahko živijo z njimi. V evforični obsedenosti z avtomobili ni niti pomislil, da se je Dominique morda naveličala njegovega mondenega sveta, dolgih pogovorov o denarju, poslih in avtomobilih. Ko je spoznal, da ima ljubimca, jo je skušal znova in znova osvojiti: vodil jo je na potovanja, jo zasipal z dragimi darili, vendar zaman. Ogorčen nad spoznanjem, da je (prvič v življenju) prevaran in dokončno premagan, je sebično ubil žensko svojega življenja in mater štirih otrok. KONČNO RESNICA 0 RATANSKEM GOZDU Še ena bela lisa na straneh zgodovine zadnje svetovne vojne je precej manjša, kot je dolgo bila. Piš sprememb, ki veje po Vzhodu, je pridvignil nekaj zastorov nad temačnimi dogodki, ki so jih prikrivali ali pa jih vsaj skušali predrugačiti. Eden takih je poboj poljskih oficirjev v Katynskem gozdu. Na nedavnem sestanku Gorbačova in Jaruzelskega v Moskvi je prišlo do prelomnega trenutka pri obravnavanju tega dogodka. Sovjetska država je »prevzela odgovornost za poboj zajetih poljskih oficirjev v Katynskem gozdu aprila in maja 1940. leta« glasi poročilo Tassa. Nad tragedijo v Katynskem gozdu je skoraj pet desetletij uradno vladal molk. Priznanje sovjetske države, da so poljske oficirje pobili enkavedejevci po ukazu Be-ri/e, za Poljake in zgodovinopisje veliko pomeni, ni pa to prava novost. Ta resnica je, kljub temu da so jo skrbno skrivali, že dolgo znana. Kako so tekli dogodki? Septembra 1939 je Rdeča armada vdrla v vzhodne dele Poljske. medtem ko se je poljska vojska na zahodu ogorčeno borila s Hitlerjevimi oklepnimi enotami. Sovjeti so v hitrem prodoru zajeli okrog 220.000 poljskih vojakov, med njimi kakih 15.000 oficirjev in 12 generalov. Aprila 1943, ko je minilo kratkotrajno sovjetsko-nemško prijateljstvo in so nemške čete prodrle globoko v sovjetsko ozemlje, je v okupirani Poljski pri- ko je ameriški vojak prišel do take dragocenosti. Domneva se, da je bila knjiga ukradena. Nemci so namreč pred koncem vojne, ko so v tretji rajh z vseh strani vdirali zavezniki, poskrili številne kulturne in zgodovinske dragocenosti. Tako so dragocenosti iz samostana Qu-edlinburg spravili v več zabojev in jih skrili v bližnjo jamo. V času ameriške vojaške zasedbe je iz skrivališča izginil zaboj št. 13, v katerem so bili med drugim shranjeni dragoceni Evangeliji in glavnik iz zlata iz slonove kosti Henrika I. Ameriške zasedbene oblasti so sprožile preiskavo, vendar so jo prekinile, ker je zasedbeno obmnočje leta 1949 pripadlo Vzhodni Nemčiji. Kje so ostale dragocenosti iz zaboja št. 13? So milijone dolarjev pobrali dediči ameriškega vojaka ali spretni trgovci? Na ta vprašanja ni odgovorov. šla na dan tragedija v Katinskem gozdu. Razglasili so jo Nemci in jo spretno izrabili za ustvarjanje protisovjetskega razpoloženja. Svet je zvedel, da so v Katynskem gozdu odkrili osem množičnih grobišč in v njih posmrtne ostanke več kot 4000 pobitih poljskih oficirjev, med katerimi so bili številni mobilizirani profesorji, zdravniki, inženirji. pisatelji, skratka intelektualna elita naroda. Po teh odkritjih sta od mednarodnega Rdečega križa tako predsednik emigrantske vlade v Londonu Wladislaw Sikorski kot nemški Rdeči križ zahtevala preiskavo. Opravljen je bil izkop žrtev. Vendr je sama razlaga dogodka v kasnejših letih postala vprašljiva. Nemci so krivdo za pokol takoj zvalili na sovjetsko oblast, ta pa kasneje na Hitlerjevo. Posebna sovjetska komisija je namreč tudi raziskala pokol v Katynskem gozdu in leta 1944 dala poročilo, zna-, no kot Burdenkovo poročilo. V njem se krivda za pokol pripisuje Nemcem, predvsem na podlagi dejstva, da so bile žrtve ustreljene z nemško municijo. Ugotovitve v tem dokumentu so vse do pred kratkim veljale za uradno stališče Moskve in Varšave. Še leta 1985. ko so na varšavskem pokopališču Powazki postavili spomenik žrtvam iz Katynskega gozda, so nad ploščo pod velikim granitnim križem napisali: »Poljskim vojakom — žrtvam hitlerjanskega fašizma, ki počivajo v katynski zemlji.« Povsem drugačno resnico razkriva poročilo poljskega Rdečega Kot povsod drugje po svetu, so tudi v Nemčiji v 17. in 18. stoletju poštne pošiljke razvažali s kočijami. Ponekod so bile v rabi še vse do začetka našega stoletja. Nemčija jih je imela okoli deset tisoč. Najlepše primerke teh kočij hrani poštni muzej v Berlinu. Ruski pes in ameriški grizli V slovitem Yellowstonskem naravnem parku, ki ga vsako leto obišče na milijone turistov, imajo težave s tamkajšnjimi domačimi prebivalci, velikimi medvedi grizliji. Te drugače redke in zaradi ogroženosti zaščitene zveri so postale hudo nadležne in vse pogosteje ogrožajo obiskovalce parka. Ko so odgovorni premišljali, kaj narediti, so zavrgli rešitev, ki je bila najbolj pri roki — preseliti zveri v bolj odmaknjene predele parka. Preseljevanje grizlijev se ne bi obneslo, saj kosmatin mimogrede prehlača sto kilometrov do prebivališča, ki si ga sam izbere. Kot edina sprejemljiva rešitev se je pokazala zanimiva in nanavadna možnost, da se grizliji svobodno klatijo okoli po Yellowstonu, naučili pa naj bi jih, da na nekatera območja ni dobro zahajati. Za tovrstni »pouk- medvedov pa naj bi poskrbeli uvoženi psi iz Sovjetske zveze. Gre za karelijske pse, ki slovijo kot izvrstni in pogumni borci z medvedi. Karelijčan je manjši od nemškega ovčarja in ni videti kaj prida borec zoper 200-kilogramskega kosmatina. Vendar pa okretni in stoletja trenirani pes obvlada zverino z napadanjem in vztrajnostjo, torej kar prava stvar za nadležne grizlije. Toda Američani bi se lahko obrisali pod nosom za karelijčane, če ne bi bilo glasnosti. Karelijski psi so v svoji domovini zelo cenjeni in jih imajo za narodni spomenik. O njihovem vzgajanju se ni vedelo kaj dosti. Šele ko je sovjetska zaprtost popustila, je lahko prišlo do obiska ameriških strokovnjakov pri gojiteljih in trenerjih karelijskih psov. Američani se zdaj učijo ruske pasje šole, da bodo mladiče karelijskih psov lahko vzgojili v od-ganjalce nadležnih medvedov. NEUPORABEN DENAR Šved Gunnar Persson, nekdanji direktor podjetja za varen prevoz denarja, vrednostnih papirjev in drugih dragocenosti, je izumil sistem prevoza denarja, pri katerem se v primeru roparskega napada denar uniči. Sistem za varnostno osebje, ki spremlja pošiljko, ni nevaren. Primeren je predvsem za prevoz večjih količin denarja ali vrednostnih papirjev od banke ali pošte do trgovine in v nasprotno smer. Najbolj tvegan del takega prevoza je pot od jeklenega trezorja v • banki do vozila, še zlasti takrat, ko vozila ni mogoče parkirati čisto ob vhodu. Sistem naj bi predvsem na tem delu poti povečal varnost prevoza in že vnaprej odvrnil križa. Ta dokument je odkril zgodovinar W. Koncilski v britanskem Foreing Officeu, kjer so ga hranili kot največjo skrivnost, da bi z njim ne škodovali Sovjetski zvezi, zavezniški državi v boju proti Hitlerjevi Nemčiji. V poročilu komisije Rdečega križa, ki je pod nadzorom nemških oblasti leta 1943 opravila izkop žrtev iz množičnih grobišč, piše, da so v osmih grobiščih našli 4.243 žrtev. Komisija je ugotovila, da so oficirje pobili v obdobju od konca marca do začetka maja 1940. Žrtve so streljali z nemško municijo, vendar so bile vbodne rane narejene z značilnimi sovjetskimi bajoneti. Nemško municijo so uporabili. da bi krivdo pripisali Nemcem. Teh pa v času pokopa sploh ni bilo na tem območju. Grobišča v Katynu ne razjasnjujejo do konca usode poljskih oficirjev. V Katynu so posmrtni ostanki samo tretjine od 12.000 poljskih oficirjev, tistih iz taborišča Kozielski. Doslej pa zgodovinarjem še ni uspelo ugotoviti, kakšna usoda je doletela internirane oficirje iz ostalih dveh taborišč. »Ni nikakršnih dokumentov, so samo sumi,« pravi dr. Jerzi Hal-zer. »Domneva se, da so jih namerno potopili ali pa so umrli kot žrtve pomorske nesreče na Belem morju. Morda so bili postreljeni blizu Harkova. Informacija o streljanju izvira od prebivalcev teh krajev, ki govore, da je bilo tam taborišče oficirjev, ki so bili oblečeni v tuje uniforme. Oficirje naj bi na istem mestu tudi likvidirali.« TATOVI Tatovi so vdrli v korintski arheološki muzej sredi aprila. Onesvestili so nočnega čuvaja in ga pustili zvezanega. Kot kaže, so bili odlično pripravljeni, poznali so razpored muzejskih prostorov. Očitno je tudi, da so dobro vedeli, kaj iščejo. Odnesli so vsega skupaj 165 predmetov, mnogi med njimi so neprecenljive vrednosti, saj izvirajo celo iz 9. stoletja pred našim štetjem: glava boginje usode, Afroditina glava, 45 keramičnih vaz, plošče z napisi .. . Krajo so odkrili šele po štirih urah, ko je prišla zame- morebitne napadalce. Dragocenosti je treba položiti v škatlo, podobno diplomat-Škatla je skemu kovčku. opremljena z elektronskim uro. Ta sproži vezjem in alarm in oblak dima, ki sprosti mehanizem za razprševa-nje barve v notranjosti škatle, če ga v naprej določenem času ne izključijo. Obarvani bankovci seveda niso več uporabni. Sistem preprečuje, da bi roparji stražarje pridržali kot talce, kajti varnostno osebje uničenja bankovcev ne more preprečiti. Varnost škatle je izumitelj patentiral na Švedskem, v ZDA in v Avstraliji, za patentiranje pa je svoj izum prijavil še v 16 državah. Zdravniki okužili dojenčke Ko se je v Romuniji zrušila socialistična diktatura voditelj2 9. sesca, so izza porušenih pisanih kulis privrele na dan dolgo Pr' j(jj ne grdobije in mizerije. Med najbolj pretresljivimi so gotovo o o žalostnem davku, ki so ga morali plačati nedolžni romunski ® Na dan je namreč prišlo, da je v Romuniji veliko otrok oko aidsom, čeravno je pred padcem komunistične diktature ura . Ijalo, da te bolezni dekadentnega Zahoda v socialistični Romu J Svetovni zdravstveni organizaciji, ki so ji vse države sveta do ročati točno število obolelih za adisom, je Romunija dolgo p laž. Zato je resnica toliko bolj pretresljiva. piljen2 Po pričevanjih romunskih in tujih zdravnikov je aids neus vdrl v prenapolnjene zavode za sirote in v pediatrične oddelk®; z v bolnišnicah Bukarešte in pristanišča Canstantsa so od kri na aidsom okuženih otrok. Strokovnjaki menijo, da je dejanska veliko večja. Govore o epidemiji aidsa med romunskimi otro • Najbolj zgroža dejstvo, da je za okužbe krivo romunsko zd samo, ker je uresničevalo skorumpirano Ceausescovo zdra^^^£ politiko. Romunski novorojenčki se z aidsom niso okužili od kot se to dogaja drugod po svetu, temveč so jih z virusom HI ^j, li zdravniki, ko so jim po rojstvu dali transfuzijo. Dajanje trayendni Nemčiji stane gram platine precej več kot gram od zlai.^’ Peline stane 33 mark; to pomeni, da je šestkrat dražja । k scvt‘da hud udarec za vaš žep. a naj vas takoj potola-'azlat . >s,lu> novico: na platino ni nobena alergična, medtem ko je št. |)( vvbro tega ni mogoče trditi. Za našo zadolženo deželo pa bolj , । sPpdbudno spoznanje, da je glede alergije pravzaprav naj-' rno, če nakita sploh ne nosiš. Svetloba po men ZARADI HRUPA ZBOLIMO Kura za pernico ,oPi°ta in sončni žarki ne denejo dobro samo ljudem. Tu-^°bro 0 P°,rebuje svežega zraka, saj je v sivih zimskih dneh ne mo-ti^nah a^ezrac‘'i- Zaradi tekočine, ki jo koža izloča ponoči, se perje ' Pernicah sprime, posteljnina pa začne neprijetno zaudarja- p na^0' sve,ujejo naj odeje in vzglavnike zračimo vselej eno uro sonc'rlU' balonu oli odprtem oknu. Pernice ne smemo pustiti na postei-Se za^ne PerJe na vročini drobiti. Tudi kadar je ozračje h /e' da raJe ne zračimo, da se perje ne sprime. Zelo pomemb- st r' če to ° ^?steijnino vsake tri ali štiri leta očistiti in oprati. Najbo-lnine oneS °r'mo med spomladanskim čiščenjem. Nekatere vrste po-emo sami, pernice pa raje prepustimo strokovnjaku. P[I|!LEJMO, POTIPAJMO Prava mera svetlobe je za sobno rastlino življenjskega pomena. Če je svetlobe preveč ali premalo, roža takoj pokaže, da ji nekaj ne prija. Spomladi in poleti, ko skozi šipo na rastlino sije močno sonce, začne rastlina takoj povešati liste. Pozimi pa, ko je svetlobe premalo, dobi dolge odganjke in listi so čisto majhni. Kaj lahko storimo? Rožo prestavimo bolj v notranjost sobe, s tem jo zavarujemo pred premočno neposredno svetlobo. Ali pa Spustimo na-vojnice, da sonce ne more do rože. Kaj povzroča hrup in kako močan je? Najrazličnejši zvoki nas obdajajo kot kakšna kulisa, na katero se sčasoma tako navadimo, da se je niti ne zavedamo več. Toda mnogi sploh ne vedo, kako nevaren je hrup za zdravje. Hrup merimo z decibeli. Lestvica sega od ničle do sto štirideset decibelov. Zajema čisto tihe zvoke, ki jih naše uho še zaznava, in hrup, ki je tako mo- čan, da povzroča bolečino. Poglejmo nekaj primerov: Šelestenje listja Normalen pogovor Pisalni stroj Hrup motorja v avtu Hrupna cesta Tovarniška dvorana Diskoteka Vrtalno kladivo Reaktivno letalo 20 decibelov 50 decibelov 65 decibelov 78 decibelov 80 decibelov 80 do 90 decibelov 90 do 111 decibelov 100 do 120 decibelov 140 decibelov kakšni so komolci? A k„ n i_. K<>moU;k . . . ... NEGOVAN ŠTEDILNIK Štedilnik uporabljamo vsak dan, pa ga vsak dan tudi skrbno očistimo? Le z redno in pravilno nego dosežemo, da ostane dolgo lep. Na električnih ploščah se ne sme pojaviti rja. Ko se plošča ohladi, odstranimo ostanke tekočine in jedi. Obrišemo najprej z grobo mokro gobo ali krpo nato še s suho. Pazimo, da voda ali čistilo ne zaide v mehanizem štedilnika. Pri plinskih štedilnikih pazimo predvsem na gorilnike. Pokrov gorilnika od časa do časa snamemo in zdrgnemo z vročo vodo in žično gobico. Emajlirane dele štedilnika čistimo s pomivalnim sredstvom in takoj obrišemo s krpo, namočeno v čisti vodi. 'v -petah skoraj h, 0zat kozo ohranjale trinPaVa- M;?0Stane k°ža na nJ'h stran-e P°maea?e Z oljem in kre' teh h”10 Plasti V6 prej ne od’ tPi odmrle kože. Na k Potreben od Poseben peeling, da koža laže vpije kremo. Peeling nanesemo vedno na vlažno kožo; učinek je še boljši, če obenem masiramo s ščetko. Komolce umijemo z mlačno vodo in namažemo s kremo. Kožo zmehča in obeli tudi drgnjenje s sveže iztisnjeno limono. Kuhajte z nami ^010 MURSKA SOBOTA 5 NAJ 2. HaidT— Toto Cotugno 2- tajni« da ludujem<> — Tajči c’ ^°thinoa’ P^mo ~ Magne* S’ '-'teki ^mpares 2 U — Sinead O’Connor so lajali name — Don Juan ~ dopisnice — pošljite na naslov: Radio z, 5 Titova 29, 69000 Murska Sobota, s pripi- 9 kV 87aJa»?J 232 je na sporedu Radia Murska Sobota re. ’ lv>Hz, ali SV 648 kHz) ob petkih, od 18. do 19. JUNIJA 1990 ENOLON ČNICA Enolončnice so samostojne jedi, ki vsebujejo vse sestavine potrebne za en obrok. Zato v njih mešamo meso z različno zelenjavo testeninami, krompirjem, stročnicami. V vročih poletnih dneh jih lahko pripravljamo celo brez mesnih dodatkov. Poleg tega jih poleti najlaže pripravljamo, saj imamo na voljo mnogo različne mlade zelenjave. Za 4 osebe potrebujemo: 60 dag kumar, 50 dag krompirja 2 čebuli, 2 večja stroka česna, 40 dag perutninskih prsi, ščepec ostre paprike, sol, 3 žlice drobtin, 2 žlici olja, noževo konico popra I žlico goste paradižnikove mezge, 2 žlici kisle smetane, 1 žlico sesekljanega peteršilja, eno bolj drobno jajce. J Priprava: Kumare olupimo in po dolgem razpolovimo Če imajo večja semena, jih odstranimo. Pri bolj mladih kumarah to ni potreb no. Narežemo jih na rezine in zelo malo pokapljamo s kisom Krompir olupimo in narežemo na kocke. Čebulo in česen olupimo in sesekljamo. Perutninsko meso zmeljemo na mesoreznici, solimo doda mo jajce, drobtine in ščepec ostre paprike. Dobro pomesimo in počakamo 15 do 20 minut, da se drobtine prepojijo. Nato oblikujemo za droben oreh velike kroglice. Na razgretem olju rahlo popražimo čebulo. K popraženi čebuli dodamo česen in kumarice, ki jih med mešanjem malo popečemo Dodamo še krompir in zalijemo toliko, da ni popolnoma pokrito’ Jed pokrijemo in na zmerni temperaturi kuhamo 30 minut Na zelenjavo naložimo cmočke iz mesa in še počasi vremo 15 minut Nato dodamo paradižnikovo mezgo in kislo smetano. Po potrebi še solimo in popramo. Preden serviramo s kruhom, jed izdatno potresemo s sesekljanim peteršiljem. V šopku peteršilja se ne skriva le prijeten okus za dodatek jedem, ima tudi veliko moč za zunanjo uporabo, zlasti za kože, prepredene z vidnimi kapilari (rdeče žilice). Opran šopek peteršilja namočimo za 12 ur v kozarcu vode. S kosom vate, ki ga večkrat menjavamo, zbrišemo obraz. Sok opranega in nastrganega mladega korenja čisti kožo in pore. Kumarični sok prav tako dobro čisti kožo, daje pa ji tudi svežino. MOLJI Molji so radi na toplem, male ličinke so slonokoščene barve, hranijo se z volnenimi blagi, svilo in krznom. Obleko in tkanine pogosto ščetkamo in zračimo. To je najboljša zaščita proti moljem. Molje preženemo si sivko, kafro ali orehovimi listi. Močno načete kose oblačil uničimo, ali pa jih temeljito preperemo, da uničimo ličinke in preprečimo razmnoževanje moljev. SESTAVIL MARKO NAPAST OČESNA NAPAKA TOALETNA POTREBŠČINA POZDRAV STARIH RIMLJANOV KOLEC ZATRTE LONDONSKI NOGOMETNI KLUB STISNJENA MNOŽICA LJUDI IZRAELSKI GENERAL IN POLITIK (MOŠE) TEMNO ZELEN DRAGULJ OBRAT ZA ULIVANJE KOVIN SOVJETSKI DRŽAVNIK KOSIGIN AM. FILM. IGRALKA DEREK OPTIČNO TELO TVARINA KISIK POLITIK IN PISATELJ HASANI BEBKA KRAJ PRI BEOGRADU Z ZNANIM INSTITUTOM UŠESNO VNETJE ŠPANSKI PISATELJ (PIO) NEKDANJI MEDNARODNI JEZIK TENIŠKI UDAREC GL. MESTO JORDANIJE ZELO SLAVNA IGRALKA ALI PEVKA TANTAL NEKDANJI JAPONSKI TELOVADEC NOBELU IZRAELSKA POLITIČARKA (GOLDA) IT. RTV OBALNO MESTECE V ITALIJI, V APULIJI KEMIČNA PRVINA. REDKA KOVINA (Sc) TUJE IME ZA TAJSKO ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIKA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: stadion, Cotu-gno, epigram, No, Hana, Olten, D, gostja, RV, Ems, Ajka, OA, ferment, I, papir, Juanita, Ann, kip. STRAN 13 utrip življenja POGOV OR S STAREŠINO REFORMIRANE CERKVE V MOTVAR-JEVCIH GYLLO NEMESEM RODOVITNA POLJA UNIČUJEJO TUDI Gospodova večerja z rdečim vinom Ena od cerkva, nastalih po reformaciji, je reformirana ali Kalvinova cerkev. To je švicarska protestantska cerkev, katere ustanovitelj je bil tudi Jean Calvin (1509—1564). Bil je francoski reformator in teolog, ki je večidel živel v Ženevi, kjer je vpeljal strogi cerkveni red. Jedro kalvinizma je predesti-nacija oziroma nauk, da posameznik je ali ni izvoljen od Boga že od rojstva, kar se kaže v delovnih uspehih, bogastvu in podobnem. Kalvinizem je imel (tedaj) podporo pri posvetnih oblasteh, zato se je razširil v zahodnem delu Nemčije, na Nizozemskem, Franciji, čez lužo v Severni Ameriki, prišel pa je tudi na jugoslovanska tla, čeprav se tod ni tako razmahnil kot luteranstvo. Prof. Franc Perko omenja v knjigi Verstva v Jugoslaviji splitskega škofa Markantona, ki je živel v 16. stoletju (nekaj časa na Angleškem), in ki je iz tujine napadal katoliško cerkev, vendar ni bilo pravega odziva. Bolj pa se je širil med madžarskim in hrvaškem prebivalstvom v Baranji, Slavoniji in Medžimurju. Ža časa Turkov se je kalvinska skupnost razpršila. Ko pa je Avstro-Ogrska zopet vzpostavila svojo oblast nad Slavonijo in Vojvodino, je ponovno začela delovati, in sicer v okviru madžarske kalvinske cerkve. Po ustanovitvi Jugoslavije se je 1920. leta sestala kalvinska cerkvena sinoda v Novem Sadu. Prekmurski kalvinci, ki so prej spadali v madžarsko škofijo v Sentgybzvogyu, so se po sili razmer priključili jugoslovanski škofiji v Pačiju v Bački. »Največ pripadnikov reformirane oziroma Kalvinove cerkve je z območja-Slovenije v Motvarjevcih, so pa še v Središču, Krplivniku, Čikečki vasi. in na Hodošu. O številkah ne bom govoril, ker se nikoli nismo preštevali. Res pa je, da imamo v Motvarjevcih zelo staro matično knjigo, v katero zapisujemo osebna stanja naših članov: rojstva, poroke in smrti.« Gyula Nemes iz Motvarjevec, naš sogovornik, je starešina reformirane cerkve. Svojčas, ko so imeli v tem kraju duhovna, je bilo versko življenje veliko bogatejše, zdaj pa se (navzven) kaže le ob obiskih duhovnika Lajosa Csatija, ki pride med prekmurske kalvine letno štirikrat. Nazadnje je bil pred prvim OBISK PRI VAS DOMA Bosta Marija in Franc Pahor ostala na idilični domačiji v Pince-Marofu (blizu Lendave) ali pa se bosta preselila k sinovom in hčeram v (neidili-čni) Maribor? Zdaj sta na razpotju: oba sta upokojenca in mir, ki ga »moti« le petje ptic, tako dobro de. Tudi meni, zato sem posedel dlje, kot je bilo potrebno za tale zapis. Tudi njuni otroci: pet sinov in troje hčera, pa vnuki, ki jih je deset, radi pridejo v Pince-Marof. Celo črni kuža je ostal. »Kolonisti smo. Rodil sem se v Opatjem selu pri Novi Gorici. Oče Franc in mati Ljudmila sta mene in dva otroka pripeljala sem 1932. leta. Najprej smo bili najemniki, nato — ko se je oče vrnil iz Amerike — pa smo sezidali hišo, medtem ko smo zemljo dobili brez plačila. Med vojno je bila naša družina v izgnanstvu v Šarvarju na Madžarskem. Sam sem hodil na delo na veleposestvo, spal pa sem v taborišču,« je pripovedoval Franc Pahor. Po vrnitvi 1945. leta je moral za tri leta v jugoslovansko vojsko, nato pa na obvezno udarniško delo, ki je bilo pogoj za zaposlitev. Zelo so mu zaupali, saj so ga poslali v šolo za kriminalistiko, vendar v tem poklicu ni dolgo delal, ampak se je rajši zaposlil v mariborski livarni, kjer je delal kot livar do 1980. leta, ko se je upokojil. Nekako hkrati je zapustila delovno mesto še žena, čeprav še ni imela veliko delovne dobe, in iz Maribora, kjer sta preživela pretežni del skupnega življenja, sta se preselila v Pince-Marof. majem, ko je bila v prej omenjenih krajih Gospodova večerja in tako poskrbel v neki meri za versko obnovo. »Po nastanku Jugoslavije, ko so nas odrezali od naše madžarske škofije, smo v Motvarjevce dobili (1927. leta) duhovnika Karola Pota iz Subotice. Bil je seveda poročen. Po drugi svetovni vojni, ko oblasti niso bile naklonjene veri, še zlasti pa ne Kalvinovi, nas je duhovnik (1947. leta) zapustil in od takrat skr-be za nas gostujoči duhovniki iz Bačke ali pa kar sosednji evangeličanski duhovniki, zlasti za krstne in pogrebne obrede,« je spet povzel besedo Gyula Nemes, ki seveda ni teološko izobražen, tudi pridigar ni, ampak je le neke vrste vez med škofijo in domačo cerkvijo. Po poklicu pa je kmetovalec. »V vseh vaseh, kjer so pripadniki naše verske skupnosti, imamo verske objekte. Pri nas, v Motvarjevcih, smo cerkev zgradili 1957. leta. V njej nimamo podob, saj nimamo nobenih svetnikov, kot na primer verniki rimskokatoliške cerkve. Naše bogoslužje je preprosto, brez razkošja. Od zakramentov poznamo le dva: krst in Gospodovo večerjo. Krst je za nas znamenje zveze z Bogom, Gospodova večerja pa ponuja človeku sodelovanje s Kristusom v znamenju kruha in (rdečega!) vina.« Tako cerkveni starešina Gyula Nemes. Mi pa nadaljujemo z že omenjeno predestinacijo, ki je ena od dogem te cerkve. Prof. Franc Perko piše, da »v nauku o opravičenju (predestinacija) poleg zaupne vere in delovanja Kristusove milosti poudarjajo tudi potrebo popolne pokorščine božji besedi. Živi Bog se razodeva po Svetem pismu. Človek Oh, ti vnučki! Marija in Franc Pahor iz Pince-Marofa sta na razpotju: ostati v mirnem kotičku sredi zelene narave (in misliti na vnuke) ali pa se vrniti v Maribor (in skrbeti za vnuke). Foto: Š. S. »Moj oče je bil zelo navezan na ta kraj. Čeprav je tudi on delal v Mariboru, in sicer v tovarni vozil in toplotne tehnike. Menda ni bilo konca tedna, ko se ne bi vrnil domov, kjer je pomagal opraviti dela, ki jih ni zmogla mama; če pa mu je ostalo še kaj časa, ga je porabil v priročni mehanični delavnici. Žal je na stara leta ostal sam — bolezen pa je tudi to vzrok, da sva z ženo prišla za nedoločen čas sem.« Nedoločen čas! Bosta Marija in Franc ostala na tej idilični domačiji, ali pa se bosta preselila v Maribor? Na odgovor bo treba čakati, saj za zdaj še ne vesta, kako bo. Če bodo v kratkem v Pince-Marofu dobili telefon, potem bo strahu za vnuke manj, saj jih bosta lahko poklicala (ali pa oni njiju). Škoda bi bilo kar tako po svetem Duhu sprejema božjo besedo z vero in se tako opravičuje oziroma zveličuje. Vendar je tudi v nauku o zveličanju oziroma odrešenju v kalvinizmu jasno poudarjena absolutna božja suverenost, kar se kaže v nauku o predestinaciji. Vse je odvisno samo od božje volje: ne-Ikateri so vnaprej določeni za zveličanje, drugi za pogubljenje.« Kot vsa prejšnja pisanja o verskih skupnostih v Pomurju (ostajajo nam še Jehovove priče!), tudi to nima namena razglabljati o pravovernosti, ampak zabeležiti utrinek iz življenja in verovanja. Kar zadeva Motvarjevčane, kaže poudariti, da so ostali zvesti svoji, verski skupnosti, čeprav so odrezani (oddaljeni) od svojega cerkvenega vodstva. Lepo je tudi, ker so ekumensko odprti in pripravljeni na pogovor. Tako kot.mnogi drugi so tudi pripadniki Kalvinove cerkve iz Motvarjevec vzpostavili dobre stike z evangeličani. Dokaz za to je tudi »buča« (cerkveni praznik), ki jo skupaj praznujejo prvo nedeljo v juniju. Tedaj so v isti cerkvi obredi po pravilih obeh cerkva, odveč pa je poudarjati medsebojno druženje, ko pa tudi poroke med pripadniki ene in druge cerkve niso redkost. Naš sogovornik Gyula Nemes se je proti koncu pogovora že dodobra razgovoril. Dejal je, da je osnova, iz katere izhaja njegova vera. Sveto pismo, ki je božja beseda in božji zakon, kateremu se mora človekovo življenje absolutno pokoravati. V ospredju je tudi božja slava, ki jo mora človek izkazovati Bogu. To pa je možno na več načinov, vsekakor tudi s petjem. Pokazal nam je pesmarico z več kot tristo uglasbenimi pesmimi. Pojejo jih seveda tudi v Motvarjevcih, še posebej pa tedaj, ko je za to določen vzrok (verski obredi). Pa tudi v vsakdanjiku se človeku nehote zgodi, da kako zabrunda. Morda še tale zanimivost: V Motvarjevcih imajo sicer skupno vaško pokopališče, vendar je iz lesenih nagrobnih znamenj razpoznati, kateri verski skupnosti je umrli pripadal. Nagrobno znamenje (po madžarsko fejfa) pripadnikov Kalvinovega nauka je lesena ploščica, pritrjena na kol, na kateri je poleg imena še datum rojstva in smrti. Pozneje, ko svojci dajo narediti nagrobne spomenike, pa so seveda vsi enaki. In prav je tako: zakaj bi se ločili na pokopališču, ko pa v življenju (ne glede pripadnost tej ali oni veri) hodijo skupaj. Štefan Sobočan oditi, kajti tu je Francev dom, ki ga je pomagal graditi. Zelo se je vživela tudi Marija, sicer Štajerka, saj je vse pospravljeno, čisto .. . Tudi sedem metrov globok vodnjak ni preraščen, čeprav je pri hiši vodovod, o čemer sem se prepričal, ko je Franc z ve-dromzajel svežo in čisto vodo. Škoda, ker s posnetka ni razvidna vodnjakova streha, ki jo je skrbni gospodar pred kratkim obnovil. So ljudje, ki jim ni dano, da bi se učakali pokojnine. Pahorjeva sta imela srečo in zdaj jima je v mirnem kotičku lepo. Tega niti ne zanikata. Toda ti vnučki... Zdi se jima, da jih že celo večnost nista videla . .. Š. Sobočan V Pomurju je vse več »divjih« gramoznic. Občinski inšpektor Venčeslav Smodiš je povedal, da koriščenje gramoza na pašnikih, za katere koristniki nimajo lokacijskih dovoljenj, preganja po uradni dolžnosti. Samo v občini Murska Sobota so brez dovoljenja odprli gramoznice v KS Černelav-ci k. o. Kupšinci, KS Gederovci k. o. Sodišinci in k. o. Gederovci. Vaščani kljub prepovedi izkoriščajo gramozno jamo tudi v Teša-novcih. Zanimivo je, da v zadnjem času vaščani izkoriščanje gramoznic prepustijo cestnemu podjetju, ki jim za protiuslugo asfaltira vaške ceste. Inšpektor Smodiš je povedal, da ima v zadnjem času težave tudi v občini Gornja Radgona, kjer EE Kmetijstvo Črnci KK Radgona pridobiva gramoz na kmetijskih površinah. Gramoz zajemajo na velikih površinah le 2 do 3 m globoko, kar naj bi pozneje zagrnili in s tem rodovitno zemljo približali talnici. Tako trdijo v KK Radgona. Sicer pa so velik problem opuščene gramozne jame, ki najpogosteje rabijo za odlaganje najrazličnejših odpadkov. Inšpekcijske službe zato predlagajo, da bi gramoznice veljalo izkoriščati v globino, saj so v opuščenih jamah gramoz ročno kopali le do globine nekaj metrov, danes pa ga s stroji izkopljejo tudi 20 metrov in več. Tudi v večjih gramoznih jamah se zatika z dovoljenjem, pa vseeno delajo. V Krogu pri Murski Soboti je gramozna jama, iz katere za potrebe gradbeništva tačas pridobivajo gramoz na površini okoli 12 hektarjev. Gramoznica je na rodovitni zemlji. Zaradi protestov krajanov, ki so pred leti zaradi gostega prometa tovornjakov, ki so prevažali gra- Marsikdo sploh ne ve, da je tudi na drugi strani grajskega hriba v Gornji Radgoni cesta, ki je speljana tik ob reki Muri. Še danes je neasfaltirana, kar je nerazumljivo iz dveh razlogov. V osemdesetih letih so asfaltirali skoraj vse vaške ceste, kaj šele mestne ulice. Poleg tega pa si ta cesta zasluži, da bi bolje skrbeli zanjo. Gubčeva cesta je bila nekoč glavna vpadnica v mesto Gornja Radgona. Po njej je potekal ves promet naprej proti Murski Soboti in Ljutomeru, prav tako pa prek mednarodnega mejnega prehoda (takrat je bil stari most, bližji Jurkovičevi ulici in Gubčevi cesti). Odkar so asfaltirali Apaško cesto in speljali ves promet na južni strani grajskega pobočja, je življenje na Gubčevi cesti zamrlo. Danes se le redkokateri avtomobilist spomni in zapelje na glavno cesto po Gubčevi. Zakaj le, ko pa je makadamska, pa še ta slabo vzdrževana. Prav zares — ko je z Gubčeve ceste izginil promet, je kar naenkrat izginila tudi vsa skrb in odgovornost zanjo. Prej je bila ob Muri lepa lesena ograja, kamnite utrdbe ob grajskem hribu vzdrževane, trava in koprive pa pokošeni. Danes ni znano, čigava je ta cesta. Republiška že dolgo ni več, vaška tudi ne, na občini seje prav tako otepajo. Komunalnim delavce se ne splača, da bi tudi ob tej cesti pokosili koprive in mogoče še uredili poti do grada. Alojz Hamler je dolga leta kosil te koprive, ki so zrasle tudi do dva metra visoko, zdaj pa več ne zmore. Ko ljudje vsaj ne bi vozili sem smeti in jih metali z grajskega hriba, poreče žena Ljudmila. Kako lepo se je po tej cesti spre- BREZ DOVOLJENJ moz skozi veliko naselje Krog — s traktorji zaprli cesto, pa so od gramoznice prek rodovitnih njiv speljali novo cesto, ki rabi le transportu grmaoza. Tudi s cesto so uničili več hektarov rodovitnih polj. Posebej velja poudariti, da gramoznica, iz katere vozijo gramoz že od leta 1982, sicer ima dovoljenje za izkopavanje, obratovalnega za separacijo pa ne. Slednje je izjavil KV strojnik težke mehanizacije zaposlen v gramoznici Krog, Štefan Ferbežar, ki je med drugim še povedal, da iz gramoznice pridobijo 1.200 kubičnih metrov gramoza na dan. Vse leto so izpostavljeni vremenskim neprilikam, visoko kvalificirani strojnik pa zasluži le 3.200,00 dinarjev, čeprav večkrat delajo več kot 8 ur. Tudi pitne vode ob gramoznici ni, zato pijejo mineralno vodo, ki jo plačujejo iz svojega žepa. Gramozna jama v Krogu je GUBČEVA CESTA hajati, ko cvetita bezeg in akacija, ob šumenju Mure pa prepevajo ptiči, najbolje vedo naši sosedje Avstrijci, pravi Terezija An-žel. Večkrat se kdo ustavi pri njihovi hiši in sprašuje, kako bi prišli do grada, toda poti že dolgo niso vzdrževane. Tudi Jože Muhič živi ob Gubčevi cesti. Pozna njeno zgodovino in je že marsikaj naredil za tistih nekaj hiš ob njej. Tudi zadnje čase se je oglasil na več naslovih, vendar je že skoraj obupal. Navozili so gramoz, vendar ga niso zravnali in ko se je pritožil, mu je eden od odgovornih dejal: ja če se ne moreš voziti po cesti, pa hodi peš. Nekoč glavna cesta si prav gotovo ni zaslužila, da je postala slabša kot najslabša vaška pot; brez lastnika ter odlagališče smeti. Redno jo uporablja le Kmetijski kombinat Gornja Radgona, saj ima ob njej vinsko klet. Seve- liri1’11' Alojz in Terezija Hamler z Gubčeve ceste že dolga leta živita ob grajske"’ ena od treh, s katerimi uprayOa SGP Pomurje. Gramoznice namreč še ob Bakovski cesti m«" Mursko Soboto in Bakovci in si Ivanci. Boris Heged“s V času »mojega« obiska vg(a' možni jami so se v Prekm^Ju mudili delavci prometne 12 Ljubljane. Slednji so tehtal’ naloženost (osni pritisk) towr "jakov zato seje pred gramoz^ co takoj nabrala kolona tovor111 vozil. Ni mi znano, ali so bila/"' žila preveč naložena ali tehnično nepopolna, ali pa je bilo kaj robe« z vozniki. Velja le ugo^' tev, da se med seboj dobro in tro informirajo, kot dejstvo, bilo ta dan brez dela tudi Iz lavcev gramoznice. Na fotografiji: Separacija * Sra možni jami Krog. »Če se ne moreš voziti s k hodi peš, mi je odvrnil e"« vornih,« pripoveduje J®ze • .nio^ da tudi ta ne skrbi zam . »redno« kakor jo unicuj®_ Pa bi bila lahko ta^°sta i” sprehajalna pot, ponos ^t# njihov majhen košček na reki Muri! Bernarda B- ■bišk' V Gradišču so odpri’ ^jn^' dom RD Radgona, TE Pridni ribiči so ga v S ^1-zgradili prostovoljno, n”1 ^l(. no so jim pomagale tudi ne re delovne organizacije. "a pf|-pa so zelo ponosni. tek ložnosti so izvedli ribiš.°]e>žil0 movanje, ki se ga je u okrog 120 ribičev. Zmag so bili pionirji: Kuzma, Panike: Dolanič, člani: ce: Vreča; rekreativci: rekreativke: Flisar. Foto: Feri STRAN 14 __________— VESTNIK, 7. JUNIJ* utrip življenja Kdaj bo spet priplula barka P° Bakovec. ki «n Sobote Mr' ki So od Murske pride „S" streljaj, se ni, obda ' Panonski ravni-'J1 travniki. As-ta, nas Je ze precej nače-kjer s- P 'b lza dokaj veliki vasi, ^eku?1^0 viiugaste poti, titlienii! i spremenil marsikaj v ^obrnil alan°V: kakor da V te. Da rokavico, je vse druga-straktn "apredek ni nekaj ab-Bakovci Se Pozna tudi tukaj, o i? ,ravno blagozvočna ’adi. jLJ :aka> da se je uho na-k rala je 'zPeljanka iz menila 1 besede’ kar naj bi po-pripe' M na sb • niso mogl' dalje. zapisih^ 'ime Bakovec pojavi- ‘P® Malih Bakovcih, 1 ’ ki je bilo včasih zase. N°VO ŠOLO Alkeni snre Zat?’ ker bodo v .^»Prispevekmali nov krajevni , za naslednje Mi druer, °bdobje in bodo » ob l4n0e0de'j°vjnniju(10. V Jub>leinem i bo Proslava ob prazni-nove i 3SJe za na? ,vcl'ko Prireditev, vezano nekaj, kar ?Or Pozna n 1kmetL A ne tod-?n.°gočem akovce, ve> da so v X,kiP,.dVezan' na Mursko nam?0 našH zaposlitev. °V sem doh?embnejših P°da-1? krajevn» ,Pr' Predsedniku d Km i skuPnosti Alojzu nama P"-i^rati tud"lk Stefan Kaučič, ki X osn ' raČu.novodja na ba-D^tavo- Ra? grobo J? P^bivak?701 imaj° dan?s učenih l ev’ od tega jih je NiL? 83°’ vekoma Jv N': kamor se vsak ni M? j'h dela v to-sj^itot??11 kmetij je le še ea p^tije F??0 .usmerjene pa P?ert°ciia inC? kukaca, Fran-Meolica. 'az? s° tudi Jektov v kraju ni, V v° 'Cm že večkrat Hillov; 2id a.SI Je tudi nekaj Jev, vodovodar- ^novc? Bak°včani po-0 osnovno šolo, ki E - Alojz Lukač (desno) in Štefan Kaučič, vodilna predala VsKe krajevne skupnosti, sta si prijetno okolje rekreacijskega Sn°vanje novih načrtov. (vse bolj) vračajo MARKE ZA HLEV £ Mn Audi V avt°mobilski i lsbicn?, Vrnil v d8°lstadu se je Dolnjo Sv ^^ec. Kaže, da saJje v nUS°’ 'am pa še far- X cP^čancev. S°b°to kihskoraj kljub temu pa sem Mevo,? zdai farmar Martin Kustec z Dolnje Bistrice, pred ’ v katerem ima 14500 piščancev. Foto: Š. S. ^■"j' zd OBNAVLJANJE VAŠKO-GASILSKEGA DOMA - Ob bližnji otvoritvi novega šolskega poslopja si je »nadela novo obleko« tudi osrednja zgradba v središču Bakovec. Foto: M. Jerše. so jo predali namenu konec letošnjega februarja. To je namreč velika pridobitev ne le za šolski kolektiv, ampak tudi za celoten kraj in njegovo okolico. »Na to pridobitev smo v Bakovcih čakali od leta 1958, ko je bila zgrajena šola s štirimi učilnicami. Večkratne obljube o nujnosti nove šolske zgradbe so se končno uresničile, s tem pa možnosti za sodoben učno-vzgojni proces in enoizmenski pouk. Vrednost vseh del z opremo vred je 2 milijona dinarjev, s šolo, katere površina je 2166 kvadratnih metrov, pa smo pridobili 16 učilnic, večnamenski prostor, knjižnico itd.,« nam je povedal ravnatelj Štefan Antolin. Ker so gradnjo šole sofinancirali tudi v Dokle-žovju, hodijo njihovi učenci od 4. razreda naprej v Bakovce, ki premorejo tudi otroški vrtec. ZELENA LUČ ZA SAMOPRISPEVEK? Ko govorimo o Bakovcih, ne moremo mimo sodobnega rekreacijskega centra, ki je v ponos krajanov, saj so tam številna igrišča za razne športne zvrsti, nedaleč od tod pa je čebelarski dom, kjer so našli svoje mesto tudi ljubitelji psov. Alojz Lukač mi je povedal, da se lahko pohvalijo tudi jz bogato društveno dejavnostjo (17 si močno želel stalne vrnitve. Lani na pomlad sem se odločil za gradnjo farme 40 krat 10 metrov, v kateri je v (pritličju in nadstropju) prostora za 14500 piščancev. Gradnjo objekta sem financiral jaz, za opremo pa je poskrbel Agromerkur. Doslej sem piščance oddal šestkrat; vsako- društev in TVD Partizan), imajo gasilski dom (društvo so ustanovili leta 1924) in veliko gasilcev, pa številna asfaltna igrišča. Njihovi rokometaši in nogometaši so kar dobri, krajani so jih hvalili, in njihovi navijači se ne pobijajo med seboj, kakor Angleži, so se pošalili. Na stopnicah trgovine — v kraju je še ena zasebna — nas je prestregel pleskar, ki je s kolegi opravljal še zadnja dela pri obnovi vaško-gasilskega doma v središču Bakovec. Tam je tudi katoliška župnija s cerkvijo, pa kar štirje mostovi prek usahlega potoka Mokuša, ki bi ga radi čimprej uredili. Podobno kot ulično razsvetljavo, ki je ena poglavitnih nalog v naslednjem srednjeročnem obdobju. »Konec letošnjega junija bomo imeli referendum za uvedbo novega krajevnega samoprispevka. Ker smo uspeli posodobiti večino vaških ulic in jih tudi asfaltirati, urediti avtobusno postajališče, mrliško vežo in nekaj drugih objektov, bo poslej v ospredju boljša oskrba z vodo, telefonija, kjer doslej nismo mogli najti skupnega jezika s ptt podjetjem, gradnja telovadnice, ulične razsvetljave, priprave na gradnjo kanalizacije in uvajanje kabelskega tv omrežja, za kar imajo že 210 prijav. Krajani pa niso zadovoljni tudi z zazidalnim načrtom, ker je možnost nadaljnje gradnje omejena, in odlagališčem odpadkov, ker jih že pesti problem, kam z njimi. S krajevnim samoprispevkom bi v naslednjih petih letih zbrali 4 milijone 200 tisoč dinarjev. Zaposleni bi plačevali 2 odstotka od neto OD, obrtniki 3 odstotke in kmetje 3,5 odstotka od katastrskega dohodka,« poudarja Alojz Lukač. Še in še bi lahko govorili o Ba-kovcih. Ob tem se mi je utrnila misel: postoj popotnik, ki prihajaš od daleč. Naj ti pogled splava tudi po naši širni panonski ravnici. Tudi v eni izmed štirih bakovskih gostiln, med katerimi ' je najbolj znana Rajhova, se je vredno ustaviti in odvezati mošnjiček. Pa seveda uživati ob pogledu na cvetlične nasade vrlih Bakovčanov. _ Milan JERŠE krat okrog 25 ton. Zaslužek sicer ni tak kot v Nemčiji, kljub temu pa se splača. Za kilogram žive teže piščanca dobim I dinar. Zaslužek je predvsem zato, ker imam veliko piščancev,« je v telegrafskem slogu povedal Martin. Zdi se, da je še kar zadovoljen z delom in zaslužkom. Še bolj pa je vesel, ker pred njim niso več vsakotedenske vožnje več sto kilometrov domov in nazaj v Nemčijo. Tako je doma pri ženi Manji in dveh otrocih. Povedal je, da pri piščancih vsakodnevnega dela ni veliko, le ko jih »vgnezdi-jo« in tedaj (po 45 dneh), ko jih spitane lovijo in nalagajo na tovornjak, je treba pljuniti v roke. In seveda, ko čistijo hleve. Martin Kustec pa nam je tudi zaupal, da vseh prihrankov le ni vrgel v farmo in da je nekaj mark še ostalo za zlato rezervo. Rezerve! Marsikomu bi bile dobrodo- Š. Sobočan UTRIP V MESTU OB MURI Mesto Gornja Radgona je najbolj znano kot obmejno mesto, kjer je mogoče tudi peš priti do najbližje avstrijske trgovine. Je tudi sejemsko mesto in vse bolj (tako kot nekoč) obrtniško in podjetniško. V Gornji Radgoni lahko opazite marsikaj novega, še več pa je ostalo nespremenjenega. Cesta skozi središče je še vedno glavna ovira za pravo mestno življenje, stare hiše in ulice propadajo, kanalizacija je potrebna obnove, prav tako pa bodo morali poskrbeti za čistilno napravo. V ospredju so torej komunalni problemi. Kamnita ograja v Jurkovičevi ulici jel v enako klavrnem stanju kot pred leti. Danes je še bolj porušena, grmovje pa se je še bolj razraslo. No, vsaj nekaj dobrega je v tem: zdaj se vsaj ne vidi uničena reklamna tabla za gostilno. Prav lep pogled na stari del mesta Gornja Radgona. Lahko bi bil še lepši, če bi bilo v starih hišah tudi kaj življenja. Nekaj pa se bo le spremenilo, in to po zaslugi podjetnih trgovcev. Kompas in Histrya načrtujeta razširitev trgovske in gostinske dejavnosti tudi v teh zadnjih hišah v Kerenčičevi ulici. Nove garaže so predrage, da bi jih kdo kupil, zato jih 15 še vedno če’ a na kupce. Odgovor za tako v: jko ceno gre najverjetneje iskati . graditelju garaž OZ 14. oktobru iz Gornje Radgone, ki pa ima spet svojo ra-čunico. 47.500,00 dinarjev za eno garažo je res precej, zato dajejo možnost obročnega odplačevanja. ŠPORTNE IGRE PERUTNINARJEV Konec preteklega ledna se je na 7. športnih igrah Penitninarjev Slovenije zbralo 250 delavcev, zaposlenih v Perutnini Ptuj, Jati iz Zaloga, Pivki in Agro-merkurju iz Murske Sobote. Ženske in moške ekipe so se pomerile v odbojki, streljanju z zračno puško in kegljanju, moški pa so igrali tudi mali nogomet. Največ točk so zbrali delavci Pivke, drugo mesto so zasedli delavci Jate iz Zaloga, tretje Perutnine s Ptuja in četrto zaposleni in kooperanti Agromerkurja iz Murske Sobote. Boris Hegeduš Prizor s podelitve priznanj najuspešnejšima v športnih igrah penitninarjev Slovenije- Železnici ločuje Trate od preostalega uela mesta in zaradi premikanja vagonov je prehod često onemogočen. Krajani negodujejo zlasti v jutranjih urah, ko odhajajo na delo ali v šolo. Čez dve leti na bi bilo negodovanja in nevarnosti konec, ker bodo železniško postajo preselili v industrijsko cono. Kaj vse se izteka v reko Muro, ne bomo zvedeli nikoli. Med največje onesnaževalce spadajo mesta, ki nimajo urejenih čistilnih naprav. Mednje spada tudi Gornja Radgona. Namesto raja za sprehajalce in ribiče pa imajo Gornjeradgonča-ni ob reki Muri kar nekaj smrdljivih odtokov. Kako dolgo še? Lidija Kosi, Bernarda B. Peček Srečanje dijakov in profesorjev V avstrijski Radgoni je bilo športno srečanje dijakov in profesorjev SCTPU Murska Sobota in gimnazije v avstrijski Radgoni. V nogometu so zmagali Radgončani, v šahu Sobočani in v odbojki Sobo-čanke. Tudi soboški profesorji so bili boljši od gostiteljev in zmagali v nogometu in šahu. Pripravili so tudi kulturni program. dan pa je minil v prijetnem razpoloženju. N. Bale jUN|ja 1990 STRAN 15 križemkražem po naših šolah Biki so pasli ljudi in ... Moje sanje so vedno lepe. Neke noči se mi je sanjalo, kako sem šla v Nemčijo. Tam sem videla opice, žirafe in čisto majhne ljudi. Na travniku, so se sončili sloni in kopale so se kamele. Miši so lovile mačke. V hiši se je lišpala krava Lojzka. Bik pa je pasel ljudi. Ko sem prišla domov, sem zagledala hišo majhno kot jabolko. Zbudila sem se in videla, da je vse to bilo v sanjah. Zato rada sanjam o takšnih stvareh. Tjaša Jureš, 3. raz., OŠ Veržej Pridne čebelice za zdravje Čebele so zelo koristne. One so naše prijateljice. Moramo dobro skrbeti za njih. Dajejo nam naravno zdravilo, da bomo dolgo in zdravo živeli. Na cvetju nabirajo med in cvetni prah, ki ta zelo dragocena pridelka za človeško prehrano. Ko sadno drevje cveti, ga ne smemo škropili, ker zastrupimo tudi čebele, ne le škodljivce. Otroci, vsak dan pojejte žlico medu! Naravo moramo čuvati in je ne neodgovorno uničevati, saj bomo s tem največ škode narediti sebi. Terezija Horvat in Drago Kerčmar, 4. a OŠ Prekmorske brigade, Murska Sobota Ste se morda že kdaj izgubili? Nič zato, tudi mi smo Najdenčki — živahna in prijetna ritmična skupina na OŠ Kuzma. Ob pomoči naše mentorice Ingrid Pojbič vas bomo kaj hitro spravili v dobro voljo. Pridružite se nam! Foto: F. Matko najboljša ta hip Mladost je kot mošt, mora zavreti, prevreti... Človek. Kako velika beseda.že za pravkar rojenega otroka! In potem odrašča, iz dneva v dan, leto za letom. Mladost je najpomembnejša prelomnica v človekovem življenju. In zakaj jo potem izpostavljajo, predajajo žalitvam. Marje to pot, ki vodi do zrelega življenja? Ne, ni! Mladost je kot mošt, mora zavreti, prekipeti... Zato pomagajte človeku, ki odrašča! Ne dovolite, da bi padel, padel v brezno pogubljenja. Saj je mladost kot ivanjščica sredi polja. Bele, venčne liste obrača proti soncu in le-ti odsevajo mehkobo in toplino drugim travam. Mladostnik pričakuje vsaj malo spoštovanja. In ne bojte se, saj ga bo vrnil. In kaj je mladost drugega, kot hrepenenje po neznanem. Življenje kar kipi od veselja, sreče ... Tudi vi, tudi vi ste bili mladi. Ne pozabite! Saj dobro veste, da sedaj v njih vlada ljubezen. Ljubezen do vsakega človeka, do vsega, kar živi, kar hoče živeti. Pustite nam jo v pravi luči! In potem bo mladost še lepša, še bolj podobna moštu, ki mora zavreti, prekipeti ... .. . kaj pa prijateljstvo? Da, tudi prijateljstvo veže mlade ljudi, da lažje najdejo svoj kažipot življenja. Vodiča nimajo, saj jim ga niste dali. In vendar ne obupajo, hodijo po blatu in iščejo pot do sreče. Energijo morajo izkoristiti, zato kipijo od sreče, hrepenenja in radovednosti. ... vendar, miniti bo moralo zelo veliko časa, preden se srce in razum zedinita in bo spregovoril le molk. In kaj meje vzpodbudilo k temu pisanju? Razmišljanje o tem času, koncu teh dolgih osmih let navajenih svobode in radosti ter nenadnem začetku nečesa novega, še nepoznanega ... Karmen Sočič, 8 a, OŠ Dane Šumenjak, M. Sobota OPERACIJA Vse skupaj se je začelo, ko so se v soboto ponoči pojavile bolečine v bližini slepiča. Ker bolečine niso ponehale, smo šli k zdravniku v Mursko Soboto. Ko me je zdravnica pregledala, je napisala napotnico za Rakičan, kjer so preiskali kri in na koncu seje pokazalo, da imam vnet slepič. Ostal sem v bolnišnici. Nekaj ur pred operacijo sem dobil v sobo soseda iz Gančan, ki je imel zlomljeno nogo. Ura je bila 21, ko meje sestra odpeljala s posteljo v operacijsko sobo. Operacija je trajala le dobre pol ure, kot je rekla sestra. Iz narkoze sem se zbudil po polnoči. V ponedeljek zjutraj pa se je začelo mojih pet dni bivanja v bolnišnici. Vsako jutro nas je ob petih zbudila sestra, nam izmerila vročino; ob sedmih pa smo morali vstati, da so nam sestre postlale postelje; potem zajtrk, ob devetih vizita, opoldne kosilo, ob pol treh obiski — vendar samo v torek in četrtek — ob šestih večerja, ob osmih pa spat. Tako se je ponavljalo vseh pet dni. V torek me je sestra že pustila gledat televizijo. S fantom sva se hitro spoprijateljila. Prišla sva in odšla sva isti dan. Vsak dan sem bral knjige, prelistaval revije in poslušal glasbo s kaset. Sestre so bile z nami zelo prijazne. V četrtek sva dobila novega soseda, ki je imel vnet slepič in je še bil isti dan operiran. Končno je prišel težko pričakovani petek. Spet sem bil na svežem zraku., Tako seje končalo mojih pet dni »pekla« v bolnici. DAMJAN PERŠ, 7. b, OŠ ŠTEFAN KUHAR-BOJAN, PUCONCI fPOGOVOK ANA: »Kaj boš delala danes?« MAMA: »Na vrtu bom okopavala.« ANA: »Ali naj ti pomagam?« MAMA: »Seveda! Prinesi motiko, grablje in košaro!« ANA: »Joj, solata je že pokukala iz zemlje!« gl MAMA: »Vidiš, tukaj raste petršilj. Dolgo je bilo seme v ze Posejala sem ga že februarja. Tudi korenček že kali. • ■« ANA: »Zakaj pa imamo gredico pokrito s polivinilom.« MAMA: »Tako seme v zemlji hitreje kali. Zemlja pod p'as streho ostane vlažna in topla.« ANA: »Ali naj okopljem cvetlice?« . MAMA: »Cvetlično gredo bova okopali pozneje. $e । ■* P renj. jo rasti vrtne cvetlice. Morda bi jim z motiko poškodovala niče.« ANA: »Le kako toliko veš o vrtu?« .. r: jelu MAMA: »Poučila me je moja mama. Pomagala sem Ji P na vrtu in jo veliko spraševala.« ANA: »Tako se bom od tebe naučila tudi jaz!« . . RAZISKOVALA SVA L Bilo je lani na morju, ko sva se s prijateljem Sandijem zmeni a, sprehodila po kampingu. . zdise®'' ? Hodila sva po plaži, metala kamne v morje in se pogovarjala. . skal* sva že kar dolgo hodila, ko sva pred sabo zagledala stolp sskaka gort niče sva se zelo razveselila, zato sva pohitela, da si jo pobliže ogle zdaj sva spoznala, da se skakalnica nahaja na koncu kampinga- na)j)ad|1' Ko sva se vrnila, sva o najinem odkritju poročala staršem, K M volili, da bova lahko hodila skakat s skakalnice. . n^jipsel, Damir Podi« OŠ E. Kardelj, M \ Izlet Na izlet srno šli v četrtek. Ob šestih zjutraj smo je nili proti Titovemu Velenju. Na avtobusu nibilo prijetno. slab zrak. Lakoto sem začutil v Mariboru. 'l am smo se tuI Videl sem reko Dravo. Ob njej smo se peljali vse do zadnje jili ne. Na Dravi sem videl mnoge zanimivosti; tako tudi jiroM-malokdaj vidim. Reka, je na enem koncu ozka, na drugem P Končno smo prišli do Titovega Velenja. Tam smo si ogle«। s|1|(l j V njem je bilo zelo zanimivo. Zatem smo šli v Šoštanj. M nUi"*” ogledali tovarno usnja. Videl sem, da delavci delajo v tez rah. Na koncu izleta smo si vsi želeli nekaj kepic sladole smo se vrnili srečno. , ,_r 4. Tompa DOŽIVETJE Z MADŽARSKIMI NOVlNA^ Nekega dne, ko sva se s prijate- šanja postavljala večinoma meni, ko se madžarsko P0^1^* Ai f Nekega dne, ko sva se s prijate- Ijico vračali iz šole, sta naju ustavila na cesti stric in teta. Bila sta madžarska novinarja. Spraševala sta naju, v kateri razred hodiva, kako nama je ime, če sanjava v slovenskem ali madžarskem jeziku, katera pesem nama je najbolj všeč, in še in še. Seveda sta vpra- kajti prijateljica ne obvlada madžarskega jezika. Pogovorili smo se in se poslovili. Ko sva odhajala, naju je stric fotografiral. V pozdrav sem zaklicala: »ZDRAVO«. Novinarja pa sta se nasmehnila in vprašala, ka- nila sem se, da Je madža‘- .( zdrav »SZIA«, se poz potico in čokolado. »Ivan, jutri moraš priti k nam na kosilo!« pravi Kurti « »Ocvrto piško z rižem in kumarično solato bomo imel’ /gor. "In šampanjca in torto,« doda Kurti. 'pncai^' »Recita materi, da ne pridem! Ko sem bi! pri vas za vate ^itiP1 teta niti suhega kruha ni privoščila, zdaj bi me pa pitale z ^je piščanci in pojita s šampanjcem. To je zelo podlo pri njej-g sl vedno gledala na lastne koristi, stric pa nič manj. Da, da, ca spremenili.« »Tudi Sobotinovi pridejo. Irena bo pri nas,« reče lg°r , "Irena!? Ivan se zamisli. »Da, da, ta rdeča tovarišic sem jo, ji dokazoval, da je njeno gledanje na svet zmotno. J z njo bi bito nadvse zanimivo, o marsičem bi se pomenile- ^0-ne pri Glattsteinovih. Še bo priložnost.« Ivan se obrne k lg°d nriie^' vej materi, da ne utegnem! V Maribor pojdem. Naš fihrero Fuhrer pride po vsej verjetnosti tudi v Murin. Samo prej se I ^sOK0-znebiti vseh Judov. HeH Hitler!« Ivan stegne desnico tako /j-da udari z njo v podboj, se zavrti na petah in naglo odide na šo. kj od^' Igor in Kurti prisluškujeta njegovim težkim korakom, * suvajo po veži, in ko se na onem koncu veže z glasnim tresko putnejo vrata, zamrejo, kot da bi odrezal 0Kt^ »Kaj je to, arijec,« vpraša Kurti svojega brata s sladoleden ust. ■ . »Ne vem, mislim pa, da bo v zvezi s svastiko.« A »S tisto, ki jo je Šarolta zažgala? Apušu je treba P°ve. postane arijec. Apuš lahko vse naredi,« drobi Kurti za Igor/ Stari ka varni.« ,grg S^j. Očeta najdeta v družbi dveh vinjenih vojakov. V odpe‘ ^ili' knjiču in v zelenem telovniku, iz katerega visi debela sre^uie ca za uro, apuš vojakoma nekaj na dolgo in široko pripovedL pipo stari navadi suče brke. Ko zagleda svoja sinčka, jima ve maha in ju pokliče k mizi. k0( »Gospoda vojaka lepo podzravita, lepo po nemško- k vaju naučil!« 9 Otroka stegneta desnici in rečeta -hajhitlar- pti^l »Meine Sohne,« reče poln ponosa in poboža Kurta P° vih laseh. , naplbe "Gospod GJattstein, kaj bi vi napravili, če bi se pred' nadoma pojavili Nemci?« vpraša Lončar na vsem lepem- »Če bi imel strojnico, bi streljal nanje.« j »Karabinko imate na vozu.« Lončar pokaže z roko na ko med vrečami s kruhom. "Te se niti zajec ne ustraši.« J »S strojnico bi pa streljali?« . jod1' »Bi. Kot travo bi jih pokosil« reče prepričljivo, a tak / »Raje ne govoriva o volku; navsezadnje bo zares prišel" »Dvomim, da bi upali streljati na Nemce. Na Italijane P na Nemce«, se zasmeji Lončar. . I »Predvsem na Nemce, ki so izvor vsega zla.« oiičat1^; »Zato, ker ste Jud? Zakaj pa ste prestopili v evanS-lierje,1]'' vero? Ljudje pripovedujejo, da iz samega strahu pred Hm (nadaljevanje prit10 y VESTNIK, 7 STRAN 16 sPort SNI ^arlJV) 24 15 6 3 37:10 36 H ' wanLii 24 13 6 5 48:22 32 K 1 1 taiii 24 10 10 4 35:32 29 l*i|Ii| 24 12 4 8 33:26 28 Hrt 24 9 7 8 28:30 25 Sik 24 8 8 8 22:28 24 24 8 7 9 36:35 23 24 6 11 7 18:26 23 24 7 8 9 21:24 22 klad 24 7 7 10 22:23 21 NiAFn 24 7 6 11 28:30 20 Stil 11 24 6 9 9 22:29 20 24 5 10 9 23:31 20 24 0 11 13 7:34 11 ■ odbojka m nam ■■■ mh ■■■ POMURJE USPELO 1 V Ljubljani so bile kvalifikacije za vstop v prvo republi- E ško moško odbojkarsko ligo. Sodelovala so tri moštva: Triglav E iz Kranja, Celje in Pomurje iz Murske Sobote. Sobočani so premagali Triglav s 3:1 ter z 1:3 izgubili s Celjem in zasedli drugo mesto. To pa je bilo dovolj, da so se uvrstili v prvo republiško odbojkarsko ligo. V naslednji tekmovalni sezoni bosta tako v prvi republiški ligi tekmovali dve pomurski moštvi — Agroplod Ljutomer in Pomurje. ONI vzhod var Sišče Sl-^ekre tr 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 15 10 12 10 8 8 6 7 2 8 3 5 44:22 32 ^lestvica iS z z '9 = 14 in h "Sob “Vrstip ’ zasedli prvo rs Ih v fin med k k,pe v Sloveniji. Mladinca [^1^ druge republi-S v kftne ''ge vzhod 'SljVe grških črncih JUNIJA 1990 Zanimivo tekmovanje parov Odbojkarski klub Veržej je pripravil turnir mešanih dvojic v odbojki. Sodelovalo je 21 parov. Zmagala sta Mitja Šumak in Urša Fečur (Ljutomer—Ljubljana) pred Dejanom Fujsem in Darjo Forjan iz Murske Sobote, Jankom Roudijem in Sabino Roudi iz MS ter Simonom Puklavcem in Jelico Fekonja iz Veržeja. Med rekreativci in veterani pa sta bila najboljša Zdravko Kučuk in Mitja Kolbl iz Veržeja. Tekmovanje si je ogledalo okrog 400 ljudi.. _ BORS--------------- ZLATA ROKAVICA JAMARJU Boksarski klub Ptuj je v sodelovanju z Boksarsko zvezo Slovenije pripravil v Murski Soboti tradicionalno tekmovanje za ZLATO ROKAVICO SLOVENIJE. Sodelovalo je 18 tekmovalcev iz 5 klubov Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Zlato rokavico je dobil Gorazd Jamar iz Slovenske Bistrice. Pokale pa so prejeli: Merc s Ptuja, Novakovič iz Gradca, Horvat s Ptuja in Crnčič iz Varaždina. JADRALNO LETENJE Uspešen štart Pfeiferja Na letališču aerokluba Murska Sobota se je začelo enotedensko republiško prvenstvo v jadralnem letenju za mladince in člane, ki ga doma organizira klub pod pokroviteljstvom Agromerkurja Murska Sobota. Sodeluje 33 tekmovalcev iz 11 slovenskih klubov in tekmovalec iz Madžarske. V imenu prireditelja je udeležence prvenstva pozdravil predsednik organizacijskega odbora Anton Ravnič, v imenu pokrovitelja pa direktor Agromerkurja Jože Šiftar. Na tekmovanju sodelujejo tudi štirje domači tekmovalci. Najbolje je štartal Vlado Pfeifer, ki je prvi dan tekmovanja, to je v preletu 200 kilometrov (Murska Sobota—Ptuj—Varaždin—Murska Sobota) prišel najdlje — 152 kilometrov in zasedel drugo mesto. Prvi dan tekmovanje je bil soliden tudi mladinec Kolarič, zasedel je peto mesto. --HOKEJ NA TRAVI ------------------------------ ŠŠD KREMEN PUCONCI PRVAK V Murski Soboti je bilo republiško pionirsko prvenstvo v hokeju na travi. Sodelovale so štiri ekipe. Največ uspeha pa so imeli mladi hokejisti, člani ŠŠD Kremen iz Puconec, saj so osvojili naslov prvaka Slovenije. Rezultati — Radgona:Lipovci 1:0, ŠŠD Kremen:Svoboda (Lj.) 2:1, Svobo-da:Lipovci 1:0 in ŠŠD Kremen :Radgona 2:1. Vrstni red: L ŠŠD Kremen, Puconci, 2. Radgona, 3. Svoboda, Ljubljana in 4. Lipovci. Najboljša strelca sta bila Ker-man in Časar (oba Kremen), po 2 zadetka. Iz --KOLESARSTVO----------------------“ ŠOOŠ ZMAGAL V GUSSINGU V Giissingu v Avstriji so sodelovali tekmovalci KK Pomurje iz Beltinec in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Najbolje se je odrezal Simon Sooš, saj je pri ml. mladincih na kronometer zasedel prvo mesto. Pri st. mladincih je bil Gumilar drugi, Hajdinjak tretji in Robert Šooš peti. Na dirki okrog Giissinga je pri ml. mladincih S. Sooš zasedel drugo, pri st. mladincih pa Hajdinjak četrto mesto. Med pionirji je bil Alač sedmi, Drvarič pa deveti. Na kronometer je bil Alač peti, Drvarič šesti in Dervarič sedmi. --ROKOMET-----------------------------—------ POSLOVILI SO SE OD ROKOMETA Za sklep rokometne sezone je bila v Murski Soboti prijateljska mednarodna rokometna tekma med avstrijskim zveznim ligašem Wagner Birojem in Pomurko Bakovci. Srečanje se je končalo z zmago gostov z 31:30. Strelci za Ba-kovce so bili: Žugelj 6, Meolic in Petek po 5, Lebar in Lovenjak po 4, Buzet« 2 ter Smodiš, Kozel, Horvat in Titan po enega. Sodila sta domačina A. in J. Veres. Na tekmi so se od aktivnega igranja rokometa poslovili: najboljši strelec ekipe Kozel, Katona, Antolin, Smodiš, Buzeti in Bogdanovič. --KEGLJANJE................................. LENDAVČANI NA MADŽARSKEM Kegljavci lendavske Nafte so gostovali v Monoštru na Madžarskem in se v prijateljskem dvoboju pomerili s kegljavci Monošta. Lendavčani so bili boljši m zmagali s 2322:2275 podrtimi keglji. Posamezno: Kerman 356, Zupanec 362 Radakovič 393, Peric 397, Horvat 374 in Žalik 440 podrtih kegljev. M. Žalik — KONJSKE DIRKE V LJUTOMERU----------------- NAGRADA OBČINE LJUTOMER ASKANU B Ob občinskem prazniku je Konjeniški klub Ljutomer pripravil tradicionalne kasaške dirke za veliko nagrado občine Ljutomer, osmih dirkah je sodelovalo 60 kasačev iz Slovenije in Hrvaške, osrednji dirki za nagrado občine Ljutomer je zmagal Askan B (Crnkovič, Brdo). Pokal mu je izročil predsednik skupščine občine Mir o Prelog. Od domačih kasačev je med dveletniki zmagala Lahta (Seršen) s kilometrskm časom 1:28,7 pred Alfo MS (J. Slavič) m Aido (M. Slavič mlajši). V drugi dirki je Letja (Kukolj) zmagala v prvem teku s kilometrskim časom 1:20,6, v drugem teku pa je bila tretja ter skupni uvrstitvi zasedla drugo mesto. Atika MS (Slavič, mlajši) je 1 v drugem teku četrta. Omeniti velja še drugo mesto Leostine (Oster j v sedmi dirki in tretje mesto Trijana II (Šoštarič) v osmi dirki. — KARATE------------ Baranja drugi v Rušah V Rušah je bil mednarodni karate turnir. Med tekmovalci iz Madžarske, Avstrije, Češke in Slovaške, ZR Nemčije, Italije in Slovenije so bili tudi soboški karateisti. Najbolje med njimi se je odrezal Boris Baranja, ki je z dvema zmagama in neodločenim izidom pri mladincih v katah zasedel drugo mesto. Pri starejših pionirkah je bila Sabina Jakovljevič četrta, med mlajšimi mladinkami pa Tatjana Terner tretja, Gabika Bo-čkaj pa četrta. Ekipno je Murska Sobota v borbah zasedla tretje Režonja in Dobrovnik prvaka SD Jezero iz Dobrovnika je pripravila finale občinske strelske lige Lendava v streljanju z malokalibrsko puško. Ekipno je zmagala SD Jezero Dobrovnik s 4.912 krogi pred Varstrojem, 4.214, in Lendavo, 3.346 krogov. Pri posameznikih pa je bil najboljši Režonja s 1292 krogi pred Cimermanom, 1263, in Vargo (vsi Dobrovnik), 1182 krogov. A. Zver — KOŠARKA------------ Turnir v Radencih V soboto, 9. junija 1990, bo ob 13.30 na igrišču ob bazenu v Radencih tradicionalni mednarodni košarkarski turnir veteranov. Sodelujejo ekipe: Zalaegerszega, Nagykanizse, Lendave in Radenske. — BADMINTON---------- Petkovičeva in Krambergerjeva prvakinji V Žalcu je bilo republiško pionirsko in mladinsko prvenstvo v badmintonu. Sodelovalo je 60 tekmovalcev in tekmovalk iz 5 klubov. Lep uspeh so dosegli mladi Lendavčani. Najbolje sta se odrezali Petkovičeva in Krambergerjeva, ki sta pri mlajših pionirkah zmagali v dvojicah. Krambergerjeva pa je bila med posameznicami druga. Tretja mesta pa so zasedli: Sonja Nagy in Kepele pri mlajših pionirkah, Maja Nagy in Horvatova pri starejših pionirkah, Horvat in Koprivec pri pionirkah ter Tbrbk in Pahor v mešanih dvojicah. tg ---NOGOME1----------------------------------- VISOKA ZMAGA MURE V tekmovanju slovenske nogometne lige je soboška Mura z visokim rezultatom 4:0 premagala Medvode. Srečanje je bilo v prvem polčasu izenačeno in brez posebnih priložnosti za gol. V nadaljevanju pa so Sobočani zaigrali izvrstno ter dosegli štiri gole. Strelci so bili: Črnko, Kardoš, Bencak in Kutuš. Mura, ki se še vedno ni rešila nevarnosti izpada, igra v predzadnjem kolu s Slovanom v Ljubljani. VISOKA ZMAGA BELTINKE, PORAZ NAFTE V zadnjem kolu tekmovanja v območni slovenski nogometni ligi vzhod sta pomurska ligaša igrala doma. Nafta je gostila mariborskega Kovinarja, Beltinka pa Šmartno. Srečanje med Beltinko in Šmartnim so dobili domačini z visokim izidom 6:2. Strelci za Beltinko: Škaper 3 ter Radikovič, Novak (avtogol) in Mertilk po enega. Kovinar pa je nepričakovano premagal Nafto z 1:0. Zmagoviti gol so gostje dosegli v drugem polčasu. Nafta je tako postala prvak in se uvrstila v slovensko ligo, Beltinka pa je zasedla solidno peto mesto. — NAMIZNI TENIS------------------------------ Prvoligaši le z enim porazom Zadnje kolo tekmovanja v drugi zvezni ligi so Sobočani pričakali mirno, saj so si že prej priborili uvrstitev v prvo zvezno ligo in se tako v srečanju z Mundosom iz Varaždina niso posebno naprezali, a kljub temu dosegli prepričljivo zmago. Le odlični mladi igralec gostov, kandidat za državno mladinsko reprezentanco, Redžep, je bil za domačine premočan, najbliže zmagi je bil Unger, ki je po dobljenem prvem setu izgubil na razliko. Drugega srečanja z ekipo Partizana iz Bjelovarja ni bilo, ker gosti iz neznanih razlogov niso prispeli na tekmo. Sobočani so s 34 točkami prepričljivo osvojili prvo mesto in le enkrat izgubili — s sarajevsko Bosno. Sedaj se bodo morali ozreti naprej in prva skrb jim mora biti, da obdržijo ekipo skupaj, saj smo skoraj prepričani, da ta igralski kader ob dobrem delu lahko ostane v prvi zvezni ligi več kot leto dni. Ker so igralci napravili svoje, je sedaj na vodstvu kluba, da jim zagotovi primerne materialne razmere, ker brez tega vrhunskega športa ne moremo imeti. Rezultati: SOBOTA—MUNDUS 6:3 (Benkovič—Jukič 2:0, Benko—Belaj 2:0, Unger—Redžep 1:2, Benko—Jukič 2:0, Benkovič— Redžep 1:2, Unger—Belaj 2:0, Benko—Redžep 0:2, Unger—Jukič 2:0, Benkovič-Belaj 2:0), SOBOTA-PARTIZAN 9:0 b.i. M. U. JUDO Cikajlo drugi v državi V Trebinju je bilo državno prvenstvo v judu za pionirje in mlajše mladince. Sodelovali so tudi mladi judoisti iz Murske Sobote in dosegli nekaj lepih uvrstitev. Najboljši med njimi je bil Imre Cikajlo, saj je v kategoriji do 59 kg zasedel drugo mesto in dobil srebrno medaljo. David Čuk in Ladislav Cikajlo sta v kat. do 34 kg zasedla šesto in sedmo mesto, Danijel Vehab pa v kat. do 42 kg deveto mesto. Pri mi. mladincih je Mario Brozovič v kat. 64 kg zasedel deveto mesto. T. K. MALI NOGOMET VANČA VAS DRUGA Na igrišču na Tišini je bil drugi pozivni turnir v malem nogometu za slovenski pokal, ki ga je pripravil Klub malega nogometa Vanča vas pod pokroviteljstvom SD Tišina. Sodelovalo je 12 ekip, med njimi štiri iz Pomurja. Največ uspeha so imeli gostitelji, igralci Vanče vasi. Zasedli so drugo mesto — šele po izvajanju kazenskih strelov. Finalno srečanje med Petovio in Vančo vasjo seje namreč končalo brez golov. Tako je zmagala Petovia s Ptuja pred Vančo vasjo, Tekstilom Dekorjem Maribor in Križevci pri Ljutomeru. Za najboljšega igralca je bil izbran France Celec (Vanča vas). — ŠAH ----------- ZA POKAL KS BAKOVCI V Bakovcih bo v soboto, 9. junija 1990, ob 16. uri tekmovanje v šahu za pokal KS Bakovci. Ekipe štejejo štiri člane. Prijave bodo zbirali pred tekmovanjem. PREDSTAVLJAMO VAM Turnišče prvič v območni slovenski ligi Nogomet ima v Turnišču dolgoletno tradicijo, saj bodo prihodnje leto praznovali petdesetletnico organiziranega igranja. Nogometaši Turnišča sodijo med najboljša moštva v pomurski nogometni ligi, večkrat pa so bili tudi na samem vrhu. Prvič so postali pomurski prvak leta 1976, vendar niso imeli možnosti za višje tekmovanje. Naslov pomurskega prvaka so osvojili tudi naslednje leto, ko je bila pomurska liga najmočnejša, saj so v njej tekmovali prejšnji slovenski oziroma conski ligaši Nafta, Beltinka, Bakovci, Rakičan, Tišina. Žal tudi tokrat nogometaši Turnišča niso mogli v slovensko consko ligo, ker je bilo zaradi portoroških sklepov reorganizirano nogometno tekmovanje v Sloveniji. Pomurski prvak je .Turnišče postalo zopet leta 1985, ko je tudi igralo kvalifikacije za vstop v slovensko consko ligo vzhod. V prvem NOGOMETAŠI TURNIŠČA, PRVAK POMURSKE NOGOMETNE LIGE — Stojijo od leve: S. Lebar, Zver, N. Koveš, Dominko, D. Lebar, Ropoša, Zadravec, Rous, A. Dogar (trener) in Markoja (pom. trenerja). Cepijo: Toplak, G. Koveš, Lutar, Prša, Mujdrica, Horvat in T. Dogar. Manjkata Jaklin in Kleindienst. Foto: F. Maučec krogu so dvakrat premagali Akumulatorja iz Mežice, v drugem krogu pa nesrečno izpadli. Izločil jih je Papirničar iz Radeč, ki je v zadnji minuti povratne tekme uspel rezultat izenačiti iz prvega srečanja v Turnišču, po streljanju enajstmetrovk pa je zmagal. Po petih letih je Turnišče zopet postalo pomurski prvak po hudem boju z moštvom Bakovec. No, tokrat se je Turniščanom izpolnila dolgoletna želja. Brez kvalifikacij so se uvrstili v območno slovensko nogometno ligo. To pa predvsem zaradi razširitve lige od 12 na 14 članov in pa ker bo moštvo Proletarca iz Hrastnika v prihodnje tekmovalo v območni slovenski lig* zahod. V novi ligi čaka Turnišče zahtevna naloga, saj bo potrebno več organiziranega in strokovnega dela, moštvo pa bo potrebno tudi kadrovsko okrepiti. O vsem tem v Turnišču tudi razmišljajo in upati je, da bodo z vztrajnim delom, tako kot doslej, uspešno štartali v višjem tekmovanju ter se tudi obdržali v ligi, kar je tudi edina njihova želja. Tako bi tudi najlepše proslavili pomemben jubilej — petdesetletnico kluba. Feri Maučec STRAN 17 _PSIHOONKOLOGIJA- samozaščita, varnost, obramba OBRAVNAVA w PRELOŽENA Minuli četrtek je bila na Ptuju prva glavna obravnava med tožitelji (vodstveni delavci Perutnine Ptuj z Aloj-zem Gojčičem na čelu) in 11 novinarji ptujskega aktiva. Le-ti naj bi po besedah tožiteljev kršili II. odstavek 108. člena kazenskega zakonika Republike Slovenije. Za kakšno zasebno tožbo gre? Alojz Gojčič in sodelavci tožijo novinarje, da so v najrazličnejših časopisih razglašali neresnične podatke o Perutnini Ptuj in vodstvu tega podjetja in s tem naredili premoženjsko škodo zaradi zmanjšanega poslovnega ugleda. Novinarji seveda trdijo nasprotno in so ogorčeni, ker jih je Alojz Gojčič na proslavi dneva žena imenoval za lažnivce. Tako tožniki od obtoženih zahtevajo, da se jim nasprotna stran opraviči. Sodna obravnava je doživela zelo nenavaden konec, saj tožnikov zaradi službene poti na obravnavo ni bilo (potne naloge so si podpisovali kar med seboj), obtoženi pa so vabila sicer dobili, nekateri le dan pred glavno obravnavo, nekateri pa sploh ne, zato je morala sodnica Biserka Rojic glavno obravnavo preložiti. V tem procesu pravzaprav ne gre toliko za tožbo med Perutnino Ptuj in novinarji, pač pa med svobodo novinarskega pisanja ter samovoljo in oblastniškim nastopom vodstvenih delavcev. D. L. ODVOZ SMETI NI V OBLAKIH Pripombe na občinski odlok. Gre za širše družbene interese — Za natančen red in kaznovanje kršilcev — V Puconcih ni živalskih odpadkov. V javni razpravi o osnutku odloka o odvozu in odlaganju komunalnih odpadkov v soboški občini je Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora (prejšnji komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve) pri SO Murska Sobota prejel nekaj pripomb iz Krajevnih skupnosti Grad in Puconci ter iz Obrtnega združenja. Tako so ugodili pripombi, da se omenjeni odlok vneseta tudi naselji Ko-vačevci in Motovilci. Največ pripomb in predlogov pa je prišlo iz Krajevne skupnosti Puconci, kar je po svoje razumljivo, saj je v bližini tega kraja večje odlagališče komunalnih odpadkov. V Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora se zavzemajo za natančen red pri odvozu in odlaganju odpadkov, saj gre za širše družbene cilje, ki naj bi omogočili varovanje človekovega okolja. To mora biti ekološko sprejemljivo, hkrati pa tudi v skladu z materialnimi možnostmi. Zato se jim zdi nesprejemlji- vo, da načina odvoza komunalnih odpadkov ne bi natančno določili, ker drugače ne bi mogli kaznovati kršilcev. Niso pa ugodili zahtevi za brezplačen odvoz komunalnih odpadkov za naselji Puconci in Vanečo. Prav tako ne sprejemajo stališča, po katerem bi posamezniki svoje odpadke sami vozili na odlagališče. Takšna predaja komunalnih odpadkov na odlagališču bi namreč stala več kot organiziran odvoz. Ugodili pa so zahtevi KS Puconci glede vzdrževanja odlagališča, ..kar je že opredeljeno v odloku. Nesporno je, da mora vzdrževalec skrbeti za to, da papirji ne bodo ležali po okolici. odvoz smeti pa se bo opravljal po republiški cesti Murska Sobota—Vaneča. Poleg tega se voda iz zbiralnika ne bo spuščala v jarek, ampak jo bodo odvažali na čistilno napravo. Prav tako odklanjajo govorice, češ da se na odlagališče v Puconcih vozijo odpadki živalskega izvora, kar budno nadzoruje inšpekcija. Omenimo še to, da so načelno ugodili pripombi soboškega Obrtnega združenja, da lahko to dejavnost opravlja tudi zasebnik, vendar tudi zanj veljajo vsa določila občinskega odloka in drugi pogoji, ki se določijo s pogodbo. Milan Jerše Tabla z imenom kraja je pred časom takole obležala v travi in preteklo je kar nekaj tednov, preden so jo zopet privili. Mogoče je tabla zdrsnila na tla od »sramu«, ker že več let stoji na napačnem mestu, še globoko v vasi in ne na njenem začetku, kot je to navada drugod. Tega krajani očitno ne opazijo ali pa jim je vseeno, saj zaradi tega življenje še vedno teče svojo pot. Sami vedo za začetek in konec vasi tudi brez oznake, drugi, ki kraja ne poznajo, pa naj se pač znajdejo po svoje. r LIK Ni za verjeti, pa je res, kar priča fotografija Renate Lešnik iz Lendave. To, da živijo prebivalci blokov ob Zupančičevi ulici v čudni simbiozi s smetnjaki. Smeti v njih občasno (po besedah prič) prevračajo Romi, sanitarci pa mižijo in tako dopuščajo nesnago. V vročih dneh bo vse skupaj tudi smrdelo in v tem okolišu gotovo ne bo priložnosti za svež vdih; dokler ne bo tako zaudarjalo, da bodo za odvoz smeti le ukrepali. Pametno bi bilo, če bi prej! bb ---LENDAVA------------ Gasilci brez Gasilska društva uporabljajo dandanes sodobna gasilna sredstva in naprave. Vse več je nevarnih, lahko vnetljivih snovi, ki ogrožajo ljudi in lastnino. Zaščita zahteva od gasilcev čedalje več znanja, sicer še tako velika volja ne pomaga nič. V lendavski občini prav zaradi tega občinska gasilska zveza daje veliko pozornosti izobraževanju in usposabljanju gasilcev. Plod nekajletnega izobraževanja je viden, saj v gasilskih znanja ne pomenijo dosti vrstah že deluje 15 gasilcev z visoko izobrazbo, 79 gasilcev z višjo, 586 gasilcev s srednjo izobrazbo, dva gasilska inženirja, 7 gasilskih tehnikov in 30 kvalificiranih gasilcev. Gasilska zveza skrbi tudi za usposabljanje gasilskega članstva prek različnih tečajev in rednih gasilskih vaj oziroma tekmovanj. Usposabljanje članstva iz -----Tehnična kultura------------- specializiranih gasilskih veščin (reševanje nevarnih snovi, potapljači), pa poteka na republiški ravni. V gasilskih vrstah je vedno več žena, nekatere gasilke so si že pridobile naziv nižje gasilske častnice. Izobraževanje gasilcev bo tudi letos ena od pomembnih nalog občinske gasilske zveze v Lendavi. Jani D. NASA SREČANJA, NAŠA PRIČAKOVANJA Oglašam se iz Pomurja z željo, da nam prisluhnete in nam P0*: šate v okviru sedanjih možnosti pomagati. Na območju Pomurja n več, ki smo potrebni razumevanja in človeške pomoči. Leta 1983 so mi odrezali levo dojko, istočasno so^ imam sladkorno bolezen, takoj sem začela z insulinom, že prej P $ vedela, da imam visok krvni tlak in daje nekaj narobe tudi 5 sr k 1. 1. 1982 sem se upokojila. O kakšni resni bolezni med zapo nikoli nisem razmišljala. Bolniških dopustov skoraj nisem Poz 3-krat sem rodila, porodniški dopusti pa tudi niso bili dolgi-. . Odšla sem v pokoj, 18 mesecev sem preživljala lepe dnii p jenskega življenja, septembra 1983 pa se je pričela moja trn° i. Srečala sem se z boleznijo, ki je bila in je še vedno najbolj n® na. Zdravila sem se najprej v Mariboru, hodila redno na konti učila sem se živeti z vsemi že naštetimi boleznimi, glavo se dvignila pokonci. Zdravnik, ki me je operiral v Mariboru, ® veliko pomoč pri vsem tem okrevanju kot človek, kot sveto j|( nenazadnje kot dober strokovnjak na svojem področju. sem se mu lahko le z upoštevanjem njegovih nasvetov, ub0® pjuih ga in bila prepričana, da mi lahko pomaga le on. Nešteto nep noči je bilo in pretočila sem veliko solza. Danes sem še vedno tu, o raku ne razmišljam veliko, ve povzroča sladkorna bolezen. Nisem se zaprla med štiri sten , sem se med ljudi. Še danes imam nekatere funkcije in J, hj sposobnostih poskušam dobro opravljati, toda preživljam tu ke, ko se počutim samo, ko nisem zadovoljna z organizacij .jj. stvene službe v kraju, kjer bivam. Zavedam se, da ne morem bene protekcije zato, ker sem bolnik, toda želim si malo vec ga razumevanja. Sama težje hodim, recepte in zdravila mi PsvOjci. svojci, tudi na kontrole v Maribor in Ljubljano me spremIjaj Pa vse to ni dovolj. Sama osebno se večkrat želim pogovori jjata zdravnikom v splošni ambulanti, mu povedati o težavah m P r sem, da bi me zdravnik razumel. Toda kako priti do zdrav® ^jjjjjil nimam potrebne številke. Številke se v zdravstvenem domu$, ^ji zgodaj zjutraj, jaz pa tako zgodaj ne morem priti do tja, dati najprej zjutraj injekcijo, imeti zajtrk in se lahko šele po du odpravim v zdravstveni dom. . nregledi' To je prvi problem. Drugi problem pa so kontrolni p Ljubljani. Jaz moram na dan kontrole vstati zjutraj ob 4. U pravočasno v Ljubljani, pot je dolga in naporna, naporna z?.|-ain. N’ človeka, kaj šele za starejšega bolnika. O tem veliko razmi JuStai,°' odboru za boj proti raku sem že večkrat predlagala, naJ. । feto’* vil v M. Soboti za območje Pomurja dispanzer za take bo ^gfji i11 brez uspeha. Odgovor je bil vedno, da ni možnosti, ker ni kefs0 ne potrebnega zdravnika. Mene o tem kdo bolj težko prcPC potni stroški do Ljubljane in nazaj precej visoki, pa tud' obetazy' pregledi v Ljubljani niso zastonj. Ne želim, da bi me kdo najnjtitutu' mel, ker sem z delom zdravstvenega osebja na Onkološkein . Ljubljani zelo zadovoljna ter se jim vsem, ko se že oglasa zahvaljujem za'njihovo pomoč, s svojim predlogom želim napore bolnikom iz Pomurja. Edino, kar imamo mi v Pomurju, to lahko trdim za o' Sobote, je skupina bolnic, ki se srečujemo vsak prvi četrt stvenem domu, tam si povemo svoje težave, druga drugi p medi' kakšnim nasvetom, največ pomoči pa dobimo pri zdravih cinski sestri, ki vodita in usmerjata delo skupine. . poskP? V upanju, da se bo kaj premaknilo in da nas boste vs^ jji razumeti tisti, ki nas lahko razumete, se vam v imenu skuPVL^juje®'. je v okviru odbora za boj proti raku že vnaprej najlepše za'7.^ pQk lek OJojbOjacraa tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, p.o. Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V M. SOBOTI Zapeljala pred lokomotiyo Zadnji teden maja je za nami, pred nami pa mesec junij in z njim začetek turistične sezone. Promet bo večji, naše ceste pa žal ostajajo takšne kot lani, če ne še slabše. Previdnost je potrebna na vsakem koraku. TRČILA V LOKOMOTIVO 29. maja se je zgodila prometna nesreča pri Hrastje-Moti. Voznica traktorja Viktorija Flisar z Murskega Vrha je vozila po lokalni cesti iz Hrastje-Mote proti Murskemu Vrhu. Ko je pripeljala do nezavarovanega železniškega prehoda, ni uspela pravočasno zaustaviti pred bližajočim se vlakom. S prednjimi kolesi je zapeljala na progo in trčila v lokomotivo. Lokomotiva je potiskala traktor dobrih 100 metrov, voznica pa je padla ter se hudo poškodovala. ZAUSTAVILO GA JE DREVO OB CESTI 30. maja se je zgodila prometna nesreča pri Nemčavcih. Voznik osebnega avtomobila Geza Gergar iz Kruplivnika je vozil iz M. Sobote proti Martjancem. V bližini gostilne Horvat je prehitro zapeljal v blagi levi ovinek. Najprej gaje zaneslo na bankino, nato pa v drevo in vozilo se je zaustavilo. Gergar se je hudo poškodoval. Pri vozniku so ugotovili znake vinjenosti. IZSILIL PREDNOST 1. junija se je zgodila prometna nesreča pri Gjlavi. Voznik osebnega avtomobila Vjekoslav Modrušan iz Ludine (ŠO Čakovec) je vozil iz Ljutomera proti Banovcem. Ko je pripeljal v Grlavo, je na ravnem delu ceste prehiteval traktor. V tem trenutku je z desne strani pred traktor zapeljal voznik kolesa z motorjem Vojmir Kolarič iz Bo-rejec. Kljub izsiljeni prednosti se je Kolarič uspel izogniti trčenju s traktorjem, pri tem pa je čelno trčil v osebni avtomobil in se hudo poškodoval. Voznik kolesa z motorjem ni nosil varnostne čelade. • NI USPEL PREPREČITI TRČENJA 2. junija se je zgodila prometna nesreča v Lendavi. Voznik osebnega avtomobila Siniša Karakatič iz Lendave se je peljal po Kranjčevi ulici proti Pincam. V bližini Kranjčeve 43 mu je nasproti po levi strani pripeljal kolesar Marjan Drk iz Pince-Marofa. Voznik osebnega avtomobila je zaviral in zavil v levo, da bi preprečil trčenje, vendar je tudi kolesar zavil, sredi ceste trčil v avtomobil ter se hudo poškodoval. Pri kolesarju so ugotovili znake vinjenosti. TRČIL V PRIKLOPNIK 2. junija seje zgodila prometna nesreča pri Podgradu. Voznik kolesa z motorjem Dušan Kolarič iz Miklavža pri Ormožu je vozil iz Apač proti G. Radgoni. Ko je pripeljal v križišče z magistralno cesto v Podgradu, je izsilil prednost belgijskemu državljanu, vozniku tovornega avtomobila. Kolarič je trčil v zadnji del priklopnika in se hudo poškodoval. J D ZLATE MEDALJE SOBOČANOM V Makarski je bilo srečanje mladih tehnikov Jugoslavije. Med 40 mladimi tehniki iz Slovenije jih je bilo tudi osem iz soboške občine. Odrezali so se odlično, saj so se vsi vrnili z zlatimi medaljami. Najboljši model stružnice CNC z manipulatorjem na področju avtomatizacije — robotike sta predstavila učenca Osnovne šole Daneta Šume-njaka iz Murske Sobote Imre Cikajlo in Sašo Štivan ter tako prislužila šoli nagrado. Posebno nagrado je dobila Osnovna šola Edvarda Kardelja iz Murske Sobote kot najmnožičnejša in najboljša na srečanju. Prav tako so posebna priznanja dobili mentorji Osnovne šole Edvarda Kardelja Murska Sobota na čelu z Jožetom Horvatom za predstavitev visokofrekvenčnega rezionatorja na področju elektronike. Zlate medalje pa so še dobili Borut Barbarič — računalnik, Horvat in Kučan (OŠ EK) — elektronika, Mitja Klemenčič (OŠ EK) — avtomode-larstvo, Simon Nemeš (OŠ EK) — razstava in Janez Habjanič (SCTPU MS) - informatika. F. Maučec GASILSKO DRUŠTVO BRANOSLAVCI RAZPISUJE TEKMOVANJE ZA MEMORIAL DANIJA SLAVIČA TEKMOVANJE BO V NEDELJO, 10. JUNIJA 1990, PRI JEZERU NA GRABAH. PROGRAM: — 8.30—9.00 — sprejem in zbor enot. — ob 9.00 — začetek tekmovanja, razglasitev rezultatov pol ure po končanem tekmovanju. — ob 15.00 — VELIKA ATRAKCIJA — prijateljska tekma v curkometu. Tekmujejo samo: člani A teritorialne enote člani A industrijske enote TEKMOVALNE DISCIPLINE: - IV/5 VAJA S PMB (CTIF), stran 44, letnik 1987. — METANJE REŠEVALNE VRVI V ZAČRTAN KORG - enota opravi žreb, trije izžrebani opravijo delo pod točko 2, stran 84, let. 1983. NAGRADE: Prehodni pokal, za prva tri rpesta pokali ter praktične nagrade in za vsako enoto diploma. Startnine nii Prijave sprejema tajnica GD, IDA FILIPIČ, BRANOSLAVCI, 69240 Ljutomer, ali po telefonu št. (069) 82 640. Podrobnejše informacije po telefonu št. (069) 82 842. TEKMOVANJE BO OB VSAKEM VREMENU. Igra ansambel Magnet Zaradi priprav je prijava zaželena vsaj po telefonu. 61107 Ljubljana Verovškova 57, p.p. 81 VABI DELAVCE ZA DELO V OBRATU ZA PROIZVODNJO ANTIBIOTIKA LlNK CIN V LENDAVI na področjih: I. PROIZVODNJE za fermentacijo in izolacijo: TEHNOLOGA za izolacijo Pogoji: — VIL st. izobrazbe kmetijske tehnologije . — 1 leto delovnih izkušenj v procesni industrij — poskusno delo je 6 mesecev VEČ TEHNIKOV Pogoji: — V. st. izobrazbe kemijske oz. strojne smed — 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko začetni — delo je organizirano v štirih izmenah nj pO' — poskusno delo je 5 mesecev (za pripravnik® skusnega dela) VEČ DELAVCEV uStf« Pogoji: — IV. st. izobrazbe kemijske, strojne ali drug zne smeri — 6 mesecev delovnih izkušenj — delo je organizirano v štirih izmenah — poskusno delo je 5 mesecev .p. II. MIKROBIOLOŠKE IN ANALITSKE KONTROL' TEHNIKA slTieri Pogoji: — V. st. izobrazbe kemijske ali farmacevtske — 6 mesecev delovnih izkušenj — delo je organizirano v več izmenah — poskusno delo je 5 mesecev LABORANTA Pogoji: — IV. st. izobrazbe laborantske smeri — 6 mesecev delovnih izkušenj — delo je organizirano v več izmenah — poskusno delo je 5 mesecev III. VZDRŽEVANJA STRUGARJA Pogoji: — IV. st. izobrazbe kovinarske smeri — 2 leti delovnih izkušenj — delo je organizirano v več izmenah — poskusno delo je 5 mesecev ELEKTRIKARJA-ELEKTRONIKA k Pogoji: — IV. st. izobrazbe, smer eliktrikar, elektron' — 2 leti delovnih izkušenj — delo je organizirano v več izmenah — poskusno delo je 5 mesecev DELAVCA-HIGIENIKA Pogoji: — končana osnovna šola — 1 leto delovnih izkušenj — delo je organizirano v dveh izmenah — poskusno delo je 3 mesece kta nf Kolikor vas zanima naša ponudba, oddajte vlogo s opisom delovnih izkušenj na naslov: Kadrovsko-ptaV va5'j> podjetja LEK LJUBLJANA, 61000 Ljubljana, VerovsKu Dodatne informacije lahko dobite po telefonu , 340 161, int. 406. STRAN 18 VESTNIK, 7 8BALHI LJUDSKI OBIČAJI NA DOLINSKEM Za kabelsko TV še do 15. junija vb BIH SO TUBI SOPI LOPI ^sosekVha*1 -1 °k°l«c* — na Dolinskem so številni ljudski običaji, Pravne v tl/ ^žberriru spremembam v večini ohranili vse do danes, če-in znova odk "e™ ol*s^u’ kot je bilo to nekoč. Te v zadnjem času znova vanja star k.^Mu/luralci ljudskega blaga, najpogosteje iz pripovedo-Posameznih k ’ .zaP>sanega ni ostalo veliko. Ljudske običaje so v jih zasUa- krajih prilagajali krajevnim potrebam in generacijam, zato Med r V ?z.liei«h- do danes s r j-m.' ob*ča ji na beltinskem območju, ki so se ohranili vse imenu’ • 1 .r’s^ski ljudski običaji. Binkošti ali. kot ga na Dolin- joali viizm °so drugi največji cerkveni praznik, za Veliko noč-lega duha v' ”'saH so rojstni dan svete cerkve in pomenijo prihod sve-a ta praznik se cerkev pripravlja z devetnico. S KORBAČEM ljudskimi obi-nje z biče^T P°znaJ° P°ka-ah korbačem, kurje- bačem v zgornjem delu naselja, v parku; tradicijo so ohranili zaposleni na kmetijskem posestvu. Pokali pa so tudi v Gančanih in še v nekaterih krajih. Pokanje pomeni preganjanje hudega duha ob prihodu svetega Duha. ^»ju in n???8 ®el**nčanov v gozdičku Tilošu na risalovo po jutranjem tec, Helena kruha leta 1962. Na fotografiji: Janez Voriiš, Tanja arotar, Ivan Marič, Martin Horvat in Janez Baligač. °gnja jem113’ Vse’PaSpHJ6 ‘n mazanJe Petjem^ Jxe povezano s pit-3 mp,Se®ain‘- Korbačje i ?izd«ra dolg bič, ki se-ba UkTp11štranca’ DA ni tako kukanje s kor- U. rJen|e enostavno, saj je dolgi pl-od^'n’i biči i?a P°kajo tudi z Pa "e J lncih je T,?* pri korbaču. V n'ku največ® °v 'etošnjem J ec Pokanja s kor- KURJENJE OGNJA, PAJANJE IN MAZANJE KRUHA Kurjenje ognja na risale simbolizira prihod svetega Duha, ki seje prikazal v ognjenem plamenu. Kakšen namen ima pajanje in mazanje kruha, pa nismo uspeli odkriti, kakor tudi ne, zakaj pijejo in pojejo. Prav gotovo pa je vse to povezano z boljšim razpoloženjem ob rojstvu svete cerkve. Zanimivo je, da so se v Beltincih nekako izoblikovala tri območja, kjer se na risale v zgodnjih jutranjih urah zbirajo skupine ljudi. To so prijetna zavetišča: Tiloš, ki ga nekateri Beltinčani imenujejo kmečki park, Sloporca — prijeten gozdiček in pa sam beltinski park. To so vsekakor dobro organizirani shodi manjših ali večjih skupin, o čemer smo se lahko tokrat sami prepričali. Zgodaj zjutraj na risale, ko se je komaj začelo daniti, smo se z malce bojazni podali na eno od zbirališč — v Tiloš, kjer je bilo nekoč znano zahajališče velikega ljubitelja narave Mirka Baligača-Dimeka, kajti rahlo je deževalo. Toda dogovor je dogovor, čeprav se ga vsi niso držali. Ob napovedani uri so se ob prijetnem petju slavčkov, ščinkavcev, kosov, žun, grilčkov, čižkov in drugih prič zbrali Joco, Gusti, Joži in Ivek. Joco je poskrbel, da je kmalu zagorel ogenj, po šilčku domače žganice pa smo že lahko preskusili pajani, s česnekom in salom namazani kruh. Potem smo žganico zamenjali z domačo kapljico, Ivek pa nam je tudi začel ponujati svinjska viija, ki jih je spekel na ognju. Potem pa je zadonela domača, dobro ubrana viža. Kako tudi ne, saj je bila v skupini večina članov moškega pevskega zbora beltinskega ku-da. Ob tem prijetnem razpoloženju pa so ušesa budno pričakovala zamudnike. Sopi lopi, se kar naenkrat zasliši kot strela z jasnega, posveti mu, da ne bo zablodil. Tistemu, ki dolgo spi na risale in zamudi na jutranji shod, namreč pravijo sopi lopi. Sicer pa ob tem cerkvenem prazniku sopi lopo ali sopi lopi stare piitre zatik ali žabo dregec pravijo tudi tistim, ki dolgo spijo. No, teh ki jih je postelja dalj časa zadržala, pa tudi tokrat v Beltincih ni manjkalo. Pogodbe za kabelsko televizijsko omrežje je na sedežu mestnih krajevnih skupnosti v Murski Soboti možno podpisati še do 15. junija. Prvotni rok so zaradi objektivnih težav podaljšali. Tako so sklenili v odboru za napeljavo kabelske televizije, ki skuša pridobiti čim večje število naročnikov. Doslej so grad- bene odbore že ustanovili v Krajevnih skupnostih Bakovci in Krog, kjer imajo dovolj naročnikov in bodo s to naložbo lahko kmalu začeli. Več težav pa je v blokovskih naseljih v Murski Soboti, kjer pričakujejo večje angažiranje hišnih svetov, stanovanjska skupnost pa je pripravljena sofinancirati delež v višini skupinske antene. Trenutno že urejajo pogodbo za nakup glavne postaje in kablov, dober odziv v podjetjih, saj se je večina odločila za priključek na kabelsko televizijsko omrežje, pa omogoča, da bodo hitreje uresničili načrtovano naložbo. Poštar na konju ig dragonar bo star 100 let nS^ na mene spomnili,« je presenečeno zabrundal v brado Franc Kosi z Mur-in odpajSta.rejši občan vgornjeradgonski občini. Kljub temu pa je bil vesel; hotel nam je *anteša'arjat!na vPra^anJar l°da kab ko Pa se spomin tu in tam zgubi, ali pa se letnice ne-'n ni„ Jo' Pr' pogovoru sodelujeta tudi sin Maks (ki ima za sabo tudi precej zanimivih doba, l gova ^na Marija. v 1^87 ' i 96^,F'anc živel sam (žena mu je umrla t. Pa je biia v°do, pa še pol pol ure. Ja ja, '^klS0^n 8a-duga-” keretaJe bn ze odpotovale v vojne čase. v J j.e med/ ^ncan, da bo odslužil vojaški rok. .ntforrni začela prva svetovna vojna, je li^ bil v d sem j/ d° leta- In česa se še spo-z 'v h ^aHciii agonar v regimentu. Celo vojsko vendaa P°‘js^m Enkrat so nas odpe-> Km . v p, r S.ni° po enem mesecu že bili na-^>1 . ”0 je US,J° ■ ■ • PaŠeh Rusija 1 p Pa n Kavnica. ravnina. Tako kot tu-Posestva. Ja, Rusija je bila velika, LJUNIJA 1990 Feri Maučec SERVIS VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE LJUTOMER p.o. 69240 Ljutomer, Kolodvorska c. 16 a, tel.: (069) 81-063, 81-535, 81-505, 81-515, 81-525 Kakovostne, hitre in poceni storitve nudi SERVIS VOZE LJUTOMER: — nastavitev vžiga — nastavitev luči — nastavitev izpušnih plinov — zamenjava olja in čistilca — zamenjava svečk — optična nastavitev koloteka prednje preme — uravnoteženje vseh petih koles Delo na osebnih vozilih stane samo 450,00 din in je opravljeno v najkrajšem možnem času. V ceni ni zajet porabljen material V mesecu juniju poseben popust na delo • 10 % za osebna vozila # 15 % za tovornjake in traktorje Pred odhodom na dopust ne pozabite: Kakovostno, hitro in poceni na SERVISU VOZIL V LJUTOMERU. Delovni čas od 7. do 15. ure, razen sobote in nedelje. Priporočamo se! Čeprav je Franc Kosi priklenjen na posteljo, se rad avtotehna spominja svojih zanimivih doživetij. Seveda so v ospredju vojaška! samo da smo mi prišli le dva kilometra v Rusijo, potem pa so nas že tirali.« Tako je bilo. Franc je »einriika« (je bil vpoklican) 1913. leta, domov je prišel 1919, na »urlaubu« (dopustu) pa je bil le enkrat leta 1915. Po končani vojni je najprej delal na »Ciglencah«, nato se je 1920. leta poročil, se učil za krojača, delal v rudniku v Leobnu... Za točen vrstni red vseh dogodkov iz njegovega življenja ne moremo dati roke v ogenj, res pa je, da je vse, kar je kdaj naredil in pridobil (spravil otroke do kruha in sebi streho nad glavo), naredil z golimi rokami. Dober in priden delavec je povsod iskan in se mu ni treba ničesar sramovati. Kljub temu je bil Franc Kosi eden prvih naročnikov Domovine, zaradi česar je bil med drugo svetovno vojno skoraj interniran, po vojni pa eden prvih naročnikov dnevnika Delo. Želimo mu zdravja in dobre volje še naprej! _ Bernarda B. Peček BORIS KIDRIČ p. o. MARIBOR CM 82000 Maribor, Lanirrgrajaka 27. takrfon: (082) 302-32* talafax: (062) 303-990 talax: 33-16t TVT MB YU Sarvis in prodaja razarvnih daiov tetafon: (062) 39-711 M. J. UGODNA PRILOŽNOST - NISSAN - HIBA DOBAVA NISSAN SUNNV 1,6 SLX NISSAN TERANO TURBO DIESEL 139.000 din + 34,5 % davka 274.400 din + 36,5 % davka AVTOMOBILI NISSAN SE ODLIKUJEJO PO MODERNI OBLIKI, Z MOČNIM MOTORJEM, VARČNO PORABO GORIVA IN Z BOGATO DODATNO OPREMO IN S KAKOVOSTNO IZDELAVO Informacije daja salon AVTOTEHNE V VARAŽDINU, ulica Brače Radiča 16 ali po telefonu: (042) 49-466 ali 49-423. UGODEN NAKUP V ČASU POPUSTOV KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE - OLJNI KOTLI - GORILNIKI - SOLARNI BOJLERJI - BOJLERJI - TOPLOTNE ČRPALKE — OKENSKI KLIMATIZERJI SKUPAJ S TRGOVINO VELIK POPUST SAMO ŠE DO 20. JUNIJA! STRAN 19 PETEK Radijski in televizijski spored od 8. do 14. junija SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO . nnDnTi MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOB^ 5.30 Prebujajte se z nami! (Lepo je v naši domovini biti mlad, pravijo propagandisti države. Kaj pa, če si star? Med drugim lahko poslušaš jutranji val RMS!), 8.00 Konec jutranje, oddaje, 16.00 Uvod, 16.15 Petkova reportaža — utrip življenja. Tokrat posebnost: življenjske usode nekdanjih zapornikov, ki zdaj živijo med nami, v Pomurju, 17.00 Aktualno, 18.00 21 232 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Reklame, obvestila, glasba, 17.00 Aktualno s sobotno anketo, 17.20 Strokovnjak odgovarja, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, '? TV SLOVENIJA 9.00 Nedeljska kuhinja (humor Džuožija, Srečanje na pomurskem valu, polfinale kviza 10 sekund), 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Novice, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi TV SLOVENIJA 9.00 Mozaik: Spored za otroke — 1555 Igorjevih dni; Boj za obstanek; Dežela smehljaja. 12.20 Vnovič v Bridesheadu, angl, nadaljevanka. 15.05 Žarišče. 15.35 Poletna noč, ponovitev nadaljevank. 17.40 Tv dnevnik 1. 17.45 SP v nogometu — Argentina:Kanada, prenos. 19.45 Risanka. 20.00 Tv dnevnik 2. 20.24 Zrcalo tedna. 20.45 Rumena reka, japonska serija. 21.40 Zakon v Los Angelesu. 22.25 Tv dnevnik 3. 22.35 Oči kritike. 23.15. Poletna noč: Murphy Brown, amer, nanizanka; Glas srca, amer, nadaljevanka; Črni gad, angl, nadaljevanka. Program LJ 2: 17.00 Satelitski programi. 19.00 Alpski večer. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert Slovenske filharmonije, prenos. 2L00 Vprašajte ZIS. 8.30 Nemščina. 9.00 Spored za otroke. 10.05 Ovčar Hobo, zadnji del amer, nanizanke. 10.30 Ex li-bris. 11.25 Zgodbe iz školj-~ke. 11.55 Večerni gost.12.40 Oči kritike. 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Mednarodna kuhinja. 18.40 Cvetlične zgodbe, angl, nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.54 Utrip. 20.15 Žrebanje 3 x 3. 20.30 Kolo sreče. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.20 Poletna noč. Program LJ 2: 16.40 SP v nogometu — SZ: Romunija, prenos. 18.55 Kako biti skupaj. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 SP v nogometu — Italija Avstrija, prenos. 23.50 Satelitski programi. TV SLOVENIJA 10.40 Grehi, amer, nadaljevanka. 11.30 Ansambel Ivana Ruparja. 12.00 Kmetijska oddaja. 14.45 Kolo sreče. 16.15 Formula 1, franc, nadaljevanka. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.10 Asfaltna džungla, ameriški film. 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 SP v nogometu — Jugoslavija :ZRN, prenos. 22.50 Tv dnevnik 3. Program LJ 2: 13.10 Salzburg: 500 ccm. 13.50 Prerod. 14.25 250 ccm. 15.05 land Garos — Motodirke Ansambel Motodirke Pariz: Ro-Tenis (m), TV ZAGREB 9.00 Poletni spored, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Glas srca (n), 21.00 Oddaja ZlS-a, 22.00 Zabavna oddaja, 22.45 Dnevnik, 23.05 Kultura, 0.10 Barva noči TV ZAGREB prenos. 16.40 Sp v nogometu — ZDA :ČSFR,prenos. 18.55. Satelitski programi. 20.00 Te presenetljive živali, angl, serija. 20.30 Kot potovanja — mesta mostovi: Zidani most. 2l.OO Organizacija, ameriški film. 9.00 Poletni spored, 13.00 Družinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.15 Flashpoint (f), 22.00 Dnevnik, 22.15 Potepanja po svetu, 22.50 Barva noči TV ZAGREB 9.30 Mladinski dopoldne, l l.OO Kmetijska oddaja, 12.00 Resna glasba, 13.00 Zaliv nevarnosti, 14.05 Nedeljsko popoldne, 16.15 Bi- ZO ljubljanska banka | Pomurska banka d. d. Murska Sobota^ TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Dom za živali, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick (n), 21.20 Zakon v L. A. (n), 22.20 Filmske novitete, 22.50 Moja volja je zakon (f), Drugi program 12.00 Šport, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Oddaja o tv, 21.20 Kabaret, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport, 22.50 Umetnine Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Srečanje, 18.30 Šport, 19.00 Igre na srečo, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kdor reče A ... 22.20 V mreži nasilja (v), 23.55 Pirati na Mississi-P>ju, tje imenovano človek, 17.10 Bežimo, gre (f), 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vrnitev Arsena Lupina (n), 21.05 Zabavna oddaja, 21.35 Dnevnik, 21.55 Dober posel (dok. f), 22.40 Barva noči TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, TV MADŽARSKA Drugi program 13.00 Iz parlamenta, 14.00 Šport, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport 14.05 19.30 Mladinski spored. Čas v sliki, 20.15 Anna Ka- renina (f), 22.35 Pametni tolovaji (f), 0.05 Rožnata serija (n), Drugi program 9.00 Matineja, __________ Športno popoldne (do 0.15) I3.30 5.30 Prebujajte se z nami! (Kolikor dlje boste bedeli v nedeljo zvečer, toliko težje boste vstali, da bi poslušali jutranjo oddajo z murskega vala. Dobro jutro!), 8.00 Konec jutranje oddaje, 16.00 Uvod, 16.15 Športna oddaja, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.00 Rezerviran čas 5.30 Prebujajte se z nami! (Veliko dobre glasbe, izbor pesmi tedna, tri glasbene želje, kuharski recept. Poslušajte in slišali boste), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod, 16.15 Pogovor v živo, 17.00 Aktualno, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA 5.30 Prebujajte se z nami! (Sredi tedna se nikar ne jezite, ker sta še dva (ali kar trije) delovni dnevi! Poslušajte RMS in si predstavljajte, da je mnogim na tem svetu še teže kot vam!), 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Uvod, 16.15 Gospodarske teme, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.15 Poslušamo vas 5.30 Prebujajte se z na , (Radio Murska SoboB cer ni časopis, da bi g’ li, niti ni televizija, da “ gledali, je pa radietj J lahko poslušate. D. . tro!), 8 00 Konec jut* oddaje a 1AI5 Kuk 16-00 Uvod 16-15 ( turna oddaja, 17-00 no, 17.20 Reklam^' 18.00 Stara nova g°dt’ 9.00 Mozaik: Otroška serija, Utrip, Zrcalo tedna. Mernik, Slovenska ljudska glasbila. 13.40 Sp v nogometu — Jugoslavija:ZRN, posnetek. 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Mozaik: Utrip, Zrcalo tedna. 18.40 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Ž. Jeličič: Luknja, drama. 21.20 Osmi dan. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Poletna noč. Program LJ 2: 16.40 SP v nogometu — Kostarika:Škotska, prenos. 19.00 Korčula — mesto, ki ga odkrivamo samk 19.30 Tv dnevnik.20.00 Žarišče. 20.30 SP v nogometu — Anglija:Irska,prenos. 23.00 Zvezdni prah, zabavnoglasbena oddaja. TV ZAGREB 9.00 Poletni spored, 14.00 Ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Štare meje očetnjave (drama), 21.05 Poldnevnik, 21.35 Dnevnik, 21.55 Barva noči TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 18.30 Hišnica (n), 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hotel Raj, 21.15 Hunter (n), 22.10 Skušnjave, 23.40 Na robu noči (D, Drugi program 17.00 Vinarji (dok. f), I7.30 Lipova cesta (n), I8.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v. sliki, 20.15 Šport, 23.00 Du- . najski praznični tedni 90, 23.50 Benny Hill 9.00 Mozaik: Zgodbe iz školjke, Osmi dan. 15.25 Žarišče. 15.55 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik L 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Oče bom, ital, nadaljevanka. 20.55 Operne zgodbe, angl, serija. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.20 Poletna noč. Program LJ 2: 16.40 SP v nogometu — Belgija :J. Koreja, prenos. 19.00 Naša pesem 90. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 SP v nogometu — Nizo- zemska:Egipt, prenos. 23.00 Satelitski programi. TV ZAGREB 9.00 Poletni spored, 17.30 Mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Otok Ellis, 21.10 Kontaktna odaja, 22.40 Dnevnik, 23.05 Barva noči, TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Hišnica (n), 19.30 Čas v sliki, 20.15 Narodna glasba, 21.07 Julija, 22.10 Nadčutno (0, 23.55 Maska Rdeče smrti (f) Drugi program 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport, 22.45 Zunanjepolitični tednik, 23.35 Nočni studio TV SLOVENIJA 9.15 Luknja, drama. I0.25 Oče bom, ital, nadaljevanka. 15.55 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik L 18.10 Žarišče. 18.40 Spored za otroke in mlade. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Prvi ponedeljek v oktobru, ameriški film. 21.45 Danes v parlamentu. 22.45 Tv dnevnik 3. 23.05 Poletna noč. Program LJ 2: I6.40 SP v nogometu — Urugvaj :Španija, prenos. 19.00 Iz tujih kuhinj. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Johny Logan v Zadru, zabavnoglasbena oddaja. 20.40 SP v nogometu — Argentina :SZ, TV ZAGREB 9.00 Poletni spored, 17.00 Mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Moderni časi (oddaja o filmu), 22.45 Dnevnik, 23.10 Barva noči TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, I8.3O Hišnica (n), 19.30 Cas v sliki, 20.15 Drombuši (n), 21.55 Skrivnost črnega kovčka (f), 23.20 Bela doktorica (f), Drugi program 16.15 Dežela in ljudje, I6.45 SP v nogometu, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Didi vas zabava, 20.45 SP v nogometu, 22.50 Koliko nemška je Avstrija, 23.35 Dvogovori /O ljubljanska banka 9 00 25^ nanizanka. 9-2- nat)i-Los Angelesu, «^11 ' zanka. 11.45 SP v « ® tel. — Argentina.SZ.. P 14.00 Johny Logan poletna ponovitev. 14- P noč, dnevnik L metu - Wsl S Rr lumbija, prenos-sanka. 19.30 Tv 20.05 Vnovič v' « du, angl. na<*22oO T 21.00 Tednik. z p |eliii dnevnik 3. 22.20 noč. 19.30 Tv dnevnik- - uetii rišče. 20.30 - Italija :ZDA, P por goslavija:Kblum J ’ ulji, netek; Kamerun-posnetek. V a 11-” 9.00 Poletni^ ’ Mladinske oddaj J Dnevnik, 20.0 magazin, 21-0 spored, 22.05 22.30 Dnevnik Prvi program . 13.35 Mladm k' K 19.30 Čas v ko umoriš svoj . „,0^ 22.15 Poznate k ce? (dok. 0, 9.10 Pravi zvezdnik, TV film. 10.30 Tele-video ’90. 15.35 Vprašanja kristjanov. 15.40 Za upokojence. I6.10 Teka, uporabni napotki. 16.20 Filmska reportaža. 16.40 Okno, služnostni program. 17.50 SP v nogometu: Argentina— Kamerun. 20.00 TV dnevnik. 20.35 Nekaj minut z Gy. Kabo-šom. 20.50 TV kino, najava. 21.05 Panorama. 22.15 TV kino: Gledajoč drug drugega, madžarski film. 23.55 TV dnevnik. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA [ Pomurska banka d. d. Murska Sobota i a m id Timi itt Drugi program 5o 9.00 Matineja.^ nogometu, v sL danes, 19.30 ^,2» 20.15 SPvnogom Asfaltna džungla 7.00 Sončnica. 9.05 Za otroke. 10.40 Polip, pon. ■ 11.45 Panorama, pon. 12.45 Oddaja za Slovake. 13.30 Formula L, igrana serija. 14.15 Šolski zvon. 15.00 Pesmi dveh stoletij. 15.35 Hišni prijatelj. 15.50 Pravni primeri. 16.50 SP v nogo- metu: SZ—Romunija. 19.30 TV dnevnik. 20.10 Najdaljši, dan, l. in 2. del ameriškega filma. 23.05 Balet. 23.25 TV dnevnik. 23.45 Operetne arije. 8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Za otroke. 9.20 XX. TV srečanje Veszprem. 10.20 Zemeljska postaja Goonhilly. 10.45 Jastrebi — mrhovinarji. 14.00 XX. TV srečanje Veszprem. 16.30 Verske minute. 16.50 S kolesom. 17.40 Delta. 18.10 Kviz. 19.00 Teden; aktualo-sti, reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Madžarska stoletja, verski zakoni. 20.40 SP v nogometu: Brazilija— Švedska. 22.50 Video strani. TV MADŽARSKA 9.10 Ponovitve. 12.30 Telovadba za invalide. 16.30 Video novice. 16.45 Za najstnike. 17.20 Naštevanje mesecev. 17.30 Četrt ure za gospodarstvo. 17.50 Katoliški dnevnik. 19.00 Cimbora. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Poje Mari Tbrdcsik. 20.50 SP v nogometu: Anglija—Irska, prenos iz Calgarija. 22.50 Z roko v roki; varstvo umno prizadetih. 23.15 TV dnevnik. 9.25 Avtomanija, pon. 9.55 Rdeče kače, poljski film. 16.10 Panonska kronika. 16.25 Oddaja za Slovake. 17.00 XX. TV srečanje Veszprem, film s programa festivala. 18.30 Bilanca, četrt ure za gospodarstvo. 19.05 Spored madžarskih Židov. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Polip, 3. del italijanske serije. 20.50 SP v nogometu: Nizozemska—Egipt. 22.55 Studio ’90, kulturni TV tednik. 23.55 TV dnevnik. 9.I0 Bali, otok bogov. 9.35 Tretji kanal. 10.20 Studio ’90, pon. 16.30 Video novice. 16.45 Narodna za orkester. 16.50 XX. TV srečanje Veszprem. 17.40 Imperij DD, kanadska serija. 18.50 Pokrajine, mesta, ljudje. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Risanka. 20.20 Madžarska stoletja, »suženjski« zakon. 20.50 SP v nogometu: Argentina—SZ. 22.55 Novi svet, ilustrirana zunanjepolitična kronika. 23.40 TV dnevnik. tv 1 ■ 9-10 ^rU dha za o/ 10.40 Telovadba de. 16.35 ka. 16.55 Tretji sveta. 17.40 mana. 20.35 Piano rag mUS' nogometu. »a .p« > 22.55 Ozadje ves mnenja o javn;v 23.40 TV dnevni' Ona: Končno se boš uspela sprijazniti z dejstvom, da tvoja čustva niso tako izjemna, kot pa bi si želela ti sama. Je že res, da boš imela spočetka manjše težave, vendar pa se boš kaj kmalu znašla in uspela. On: Šele odkar si začel živeti malo bolj razposajeno in se bolj OVEN gibati v družbi, si spoznal, kaj vse si do sedaj zamujal. Z neko prijateljico boš naredil račun brez krčmarja, a se boš na koncu vendarle uspel izvleči iz neprijetne situacije. Ona: Človeška nevoščljivost nima meja in to boš kaj kmalu skusila na svoji koži. Bilo bi koristno, da bi za nasvet prosila nekoga pametnejšega, saj se boš v nasprotnem primeru kaj hitro zapletla v popolno zmedo. On: Nekomu ne bo čisto prav, ko bo zvedel, kako ugodno si prodal svojo, vendar prvotno njegovo zamisel. Še najbolje, kar lahko storiš je, da pohitiš in čimprej pobereš vsaj svoj del zaslužka ... ali pa še kaj več. Ona: Prijatelju boš naredila ogromno uslugo, ki ti jo bo povrnil na najlepši možen način — najlepši vsaj zate. Toda nikar se ne zanašaj na kakršnokoli trajno_kombinacijo, ampak raje uživaj. On: Nikar se ne prilagajaj trenutnemu trendu, še posebej, če si A prepričan v pravilnost svojega početja. Ljubezenska romanca v DVOJČEK tvojj bližini te bo sicer prizadela, toda kaj hitro si boš našel ustrezno tolažbo ... Ona: Neverjetno hitro ti bo uspelo, da se boš ponovno pobrala :n pokazala v svoji polni moči. In to ti bo prineslo prav presenet-jive rezultate, saj bodo ostali povsem zmedeni. Torej se ti res .plača pohiteti, tako v ljubezni, kot tudi drugje. s „ On: Prišel je pravi čas, da poskusiš zgladiti nesporazum, ki ti je prinesel obilo nevšečnosti. V začetku se bosta s prijateljico v mišljenju sicer razhajala, vendar pa bo konec tisti, ki bo odločal o na-daljni usodi. DEVICA TEHTNICA Ona: Odpovedati se boš morala določeni razvadi, a drugače pač ne bo šlo več naprej. Partner bo tega zelo vesel in to ti bo tudi pokazal. Poslovne načrte pa rajši pusti še nekaj časa na miru, da dokončno dozorijo. On: Zabredel boš v težave in le s pomočjo prijatelja ti bo uspelo vsaj za silo urediti razmere. Zato se nikar preveč ne izpostavljaj, ampak raje poskrbi za primerno zavarovanje svojih interesov. Ona: Čimprej poskusi popraviti krivico, ki si jo storila nekomu, ki ti je doslej še vedno pomagal. In predvsem nikar ne zapostavljal ljudi, ki ti želijo samo dobro, saj se lahko njihova-naklonjenost kaj hitro spremeni v nekaj povsem drugega. On: Sicer boš poskušal poslušati dobronamerne nasvete, vendar pa ti tvoja trma ponovno ne bo pustila ukloniti se. Proti koncu tedna se ti bo odprla nepričakovana poslovna alternativa. Ona: Tvoje ljubosumje bo sicer povsem neosnovano, vendar pa si lahko zaskrbljena zaradi nečesa povsem drugega. Le vprašanje časa je, kako dolgo se boš uspela upirati osvajanju tistega, ki ti je nekoč že veliko pomenil. On: Nikar ne verjemi govoricam, ki jih razširja tvoj samozvani prijatelj, saj je resnica nekaj povsem drugega. Z odkritosrčnostjo ti bo uspelo tudi tam, kjer se je zaustavilo veliko večjim osvjal-cem, kot pa si ti. Ona: Počakaj še nekaj časa in sprevidela boš, da se lahko stvari uredijo tudi brez tvojega posredovanja. Sprejela boš težko pričakovano povabilo, vendar pa bodo rezultati nekaj povsem druge- ga, kot pa si pričakovala. On: Najprej ti cela stvar ne bo preveč dišala, vendar pa se boš ŠKORPIJON kaj kmalu privadil in postalo ti bo celo všeč. Še vedno pa ti ne bo uspelo sprijazniti se z izgubljeno priložnostjo, kar se ti lahko še maščuje. STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: S teboj je pogosto tako, da te šele nePrije.tnraje uspe privesti na pravilno pot do uspeha. Raznusn ^p^9 slednjič poskusi učiti predvsem na tujih in ne svoji poskrbi malo za svoje obveznosti. ... On: Spoznal bos, da je za dober posel potrebno u' X pa samo trdo delo. Še nihče se ni obogatil le z gara J |c£UP no tudi ti ne boš prvi takšen primer. Razmisli raje kot pa običajno. uši1''.^11 Ona: Ničesar ni tako stalnega, da se ne bi mogl° se nikar ne delaj tako neprizadeto, ampak priznaj n3Pza storila, saj' ti bo le na ta način uspelo obdržati tisto, dolgo borila. -jjj bo* On: Naložili ti bodo nove obveznosti, vendar pa J u« koto izpolnil. Prišel boš v obdobje, ko ti bodo še ta ge le prijetno razvedrilo in ti bo vse. šlo kot po masi ■ dols° •• Ona: Sicer se boš odločila za riskantnejšo A, jih ljubezenskih problemov, vendar pa se moraš za ^jlJ tnih posledic. Toda mogoče je tudi prav, da greš n vaji3 pil On: Prepiru s partnerjem bo sledila sladka sprav sebojni odnos bo le še trdnejši. V začetku tedna Pj^sticC trda poslovna streznitev in le stežka ti bo uspelo o . žo. . str^(|i Ona: Pričela se boš zavedati, da ti previdnostjave^S' ne zagotavlja popolne varnosti. In zakaj bi mora pa | le ti sama? Nekdo ti bo sporočil neprijetno novi > bistvu že pričakovala. . nii j On: Ljudje, od katerih si na svojo žalost vse preračunljivi in predvsem popolnoma neodgovorni vSe nadaljeval, se ti bo kaj kmalu zgodilo, da si boš P ve za vrnitev. VESTNIK, 7 STRAN 20 Svet Vzgojno-varstvene organizacije MURSKA SOBOTA razpisuje na podlagi sklepa prosta dela in naloge Ravnatelja ^ravnatelja WO je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje: splošne pogoje, predpisane z Zakonom o združenem delu ter družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politika v občini; Pogoje za opravljanje del in nalog vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38. in 39. člena Zakona o vzgoji in var-steu predšolskih otrok ali izpolnjuje pogoje za opravljanje del in nalog učitelja po določbi 96. člena Zakona o osnovni soli, ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti pri u *9°jiin varstvu predšolskih otrok. Mandat traja 4 leta. som 6 2 d°kaz'li o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepi-.In °Pteom dosedanjega dela, morajo kandidati vložiti v 15 ciia °biavi razPisa na naslov: Vzgojno-varstvena organiza-KanJ^HV^va 6, z oznako »za razpisno komisijo«. idati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisne-8»roka. OSIMU NAFTA LENDAVA,p, 69220 Lendava, Rudarska 1 deh^FTA LENDAVA, p. o., Rudarska c. 1 objavlja po sklepu ske9a sveta podjetja J^NO PRODAJO reg. št. letnik izklicna cena din 37.000,00 26.000,00 26.000,00 28.000,00 9.000,00 43.000,00 43.000,00 42.000,00 52.000,00 mot°rnih v0Zi| sonu^-3^101 4 ;astava 101 101 6. za ava75o 7 Z^ a '28 8 « avai28 9, ?! ava'28 <^avawi gtl MS 616-38 MS 835-16 MS 695-40 1985 1986 1986 GTL MS 724-77 1987 LE MS 806-48 MS 835-90 MS 835-91 MS 835-92 1981 1989 1989 1989 MS 892-35 1989 ^dstorih0?^3 bo v sredo, 20. junija 1990, ob 10. uri v poslovnih Ogle/^ Oddajo igo/ ^ar! pred Prodai° od 10. do 13. ure in uro pred ?red ornH./0 var®čino, ki je obvezna, bomo sprejemali dve uri na kra ® 77g27 M-915I SIP, STROJ za obiranje koru» J redni, kupim. ® 45 439, P« w M-9215 Razno PRSuC^radTp^'^ J enega informiranja P o$. čene besede, s katerim Marijo Klar iz Bratenj moja očala. Izidor Sr M-9080 HRANO S STANOVANJE IN HR* sti f mlajši upokojenh za ma zakoncema. * 2 PREKLIC! . vnisn« Preklicujem veljavno r jaJ ča za mleko od meseca aP v HK št. 8979-7. Jože K0 ci 87. M-9132 , V naP > STAREJŠI MOŠK’ ^sestvo< pravico do Prluz'tkfLPanja Z*il> stroji. Možnost dedo gospod10" je, da bi mu ženska tu u Naslov v upravi lista- ogVfSt j CENJENE STRANKE^ |6jF da bo mlin v TurniS^ ” ollta."J do 1. julija zaprt zaradj^ H-Premoša, Turnišče, IZGUBIL SE JELOoo^“,’$ za nagrado to tudi sPj()elI1 dl1 Kegl, Biserjane 24, p- J niči. GR-13695 v „odelovilM POZOR! Vabimo k s0 K0 je število PODJETNIH s» NIKATIVNIH oseb ° sll<, brez časovnih ovir’ anJkrt0 brez za delo v market.^ nju, starih od 25 do 50.^ odličen. Zaželeno je. zpaltJ >ft vozilo. Zaželeno Pas,,jjarshidJ ga jezika (nemški. . nudbe na upravo l>s j,1 15. junija. M-MM kakov»sU SLIKE za nagrobnike k JalpA deluje s pisno garancij . ke f zbledijo. Vilko Musija.10 Zagreb, Zagrebačka J ® 157 217, Zagreb. jje da)’^ Ogled slike in Vlaso Šlebinger, Ca vejeri>^ I ribor. v jutranjih a zaposlitve DISCO JOCKEYA z glasbo, brez opreme, iščemo. Začetek dela: 22. junij. Cafe bar L1BERTAS, Lipovci. M-9188 SOBOSLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA, barvanje radiatorjev in izdelava fasad dimit — vse to Stefan Gjerek, Martjanci 97 b, ® 48-690. M-9095 KV KUHARJA ALI KUHARICO ZA SAMOSTOJNO DEUO v jugoslovanski restavraciji v Nemčiji, brez ob-1"'*’' veznosti, z najmanj 4-letno prakso, zaposlimo. ® 9949 88 238 325. M-9129 ® 24 480. GRAFIČNO IN EMBALAŽNO PODJETJE KARTONAŽA, Murska Sobota, p.o. Lendavska 1 RAZPISUJE DSp^ v skladu z letnim načrtom izobraževanja in sklepom z dne 9. 5. 1990 kadrovski štipendiji za šolanje na Sre ^gr ska in papirja v Ljubljani, Pokopališka 33, v naslednj mih za šol. leto 1990/91; 1 štipendijo v VIP Tiskarstvo, GRAFIČNI TEHNIK, 1 štipendijo v VIP Tiskarstvo, GRAFIČNI TEHNIK, smet NAŽERSKA DODELAVA Haiem0 p' Zaradi posebne zahtevnosti delovnega procesa 0“! nost moškim kandidatom. Rok za prijavo na razpisani štipendiji je 15. 7. 1990-ki /ik Vse informacije o poklicih in prijavni dokumentaciji« trebno dostaviti, posreduje kandidatom kadrovska Kprtonaža, p.o., Murska Sobota, Lendavska 1, po °se govoru s kandidati. V SPOMIN 9. junija mineva leto odkar nas je zapustila mama, babica in prabab Ana Jakič iz Čepinec 29 bu ali Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem groou’ lepo mislijo počastite spomin nanj0- Globoko žalujoči vsi tvoji najdrazj' STRAN 22 VESTNIK, 7 SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE NENADOMA ZAPUSTILA NAŠA SODELAVKA Marija Kranjc VESTNO IN PRIZADEVNO I DELAVKO BOMO OHRANILI V I lepem IN TRAJNEM SPOMINU. kolektiv pomurskih lekarn ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, želimo tebi danes vsi. Julijana Ciček iz Renkovec 45 Ce®’ ki so Zabva'jujemo vsem sorodnikom, sosedom in znan-Poti) da Jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji Vah vence in cvetje ter za sv. maše, nam pa izrekli Osebna hv sožalje. odn $ ■ g°sP°du župniku za pogrebni obred, pevcem za p e žalostinke ter govorniku za ganljive besede. Renkovci, 24. maja 1990 Žalujoči: VSI NJENI Kadar umre dobri človek, je vedno težko, še težje je pa, če umre dobra mati. Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče in stare mame ZAHVALA Zlatice Vukan roj. Džuban iz Rakičana in feo zahvaljujemo vsem sorodnikom, Pr*Jvat^ za izraženo sožalje, podarjeno cvetje m ^sebe?1’ L’ ste jo pospremili na njeni za nj P , . se zahvaljujemo g. župniku za oprav j ’ ?a °dpete žalostinke, predstavniku VM ^esede> kolektivu internega oddelka b°ln , . j Soboti, kolektivu uprave KG Rakičan ter kolekti vu in učencem OŠ Radeče. Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi 1^ K domu svojemu si hitel, a nas nisi več objel. Vzela te je kruta smrt pred pragom doma našega. Solze padajo nam iz oči, pred očmi imamo tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. ZAHVALA V 39. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat Franc Bohar Ob b । >z Stanjevec veljL Sosedo£Ub’ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni-daro 111 štev?’ pr‘jateljem in znancem, ki so ga v tako 7ali Cv '.u P°sPremili na njegovi zadnji poti, mu Pos? r°vali ln vence, nam pa kakorkoli pomagali, v se zah °br ^ttui*' zena Terezija, sin Danilo, hčerka Joži-Cilj^’ sestra Slavica z družino, svak Karel z ženo ’ *anja in Fredi ter drugo sorodstvo Oh. kako hudo je brez tebe, dobri mož in oče bit’. Pa kako rad si nas imel, čeprav brez slovesa si odšel. V rodni zemlji mirno spiš, a v naših srcih še naprej živiš. V upanju živimo, da se tam dobimo. N SPOMIN dobremu možu, očetu, dedku in tastu Ivanu Pergarju iz Turnišča Boleč je spomin na 31. maj, ko mineva četrto leto bridke žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, dedek in tast. Z žalostjo se te spominjamo! VSI TVOJI Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza. ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustil Karel Lončar iz Bodonec 19a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala gospodu duhovniku za lep pogrebni obred, govornici krajevne skupnosti in pevcem za odpete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu. Vsem in vsakemu še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: ŽENA KATICA IN VSI, KI SMO GA IMELI RADI Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se na mene, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je 22. maja 1990 zapustila naša draga žena, mama, tašča in stara mama Vera Horvat roj. Kar iz Rakičana Ob boleči, nepričakovani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih, ter vsem, ki ste darovali vence, cvetje in za svete maše. Posebna hvala g. župniku iz Murske Sobote in g. župniku iz Vuhreda za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS Francu Kuzmiču za ganljive poslovilne besede, sodelavcem DO Mura M. Sobota, tozd Oblačila, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Naj ji bo lahka domača zemlja. Žalujoči: Vsi, ki smo jo imeli radi Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. ZAHVALA Nepričakovano, boleče in brez slovesa nas je v 87. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in brat Anton Vučko iz Srednje Bistrice 44 Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom in sosedom, posebno Horvatovim, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Posebna hvala g duhovniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke ter vsem ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zad-’ nji poti darovali vence in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi govorniku KS za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Srednja Bistrica, 25. 5. 1990 Žalujoči: otroci Ivan, Anton, Tilka, Marija, Jožef, Olga, Stanislav, Ignac, Rozina in Štefan z družinami ter vnuki in pravnuki dr. Ignac Horvat specialist interne medicine kardiolog Utihnilo je tvoje srce, srce, ki si mu posvetil vse svoje znanje in življenje. Vlaganje lastne energije, dela in človeška vrlina pri pomoči bolnim je bilo tvoje poslanstvo. DELOVNA ORGANIZACIJA PZC M. SOBOTA, TOZD ZD LENDAVA dr. Jože Antonič specialist splošne medicine Je sama beseda hvala dovolj? Za tvoje ustvarjalno življenje, za pristen človeški odnos. Dolgujemo ti svoj način življenja — življenje s strpnostjo, razumevanjem in človečnostjo. DELOVNA ORGANIZACIJA PZC M. Sobota, TOZD ZD LENDAVA Življenje tvoje bilo je težko, za vse si skrbel, le zase časa nisi imel, a v naših srcih boš večno živel. N SPOMIN a sta minili dve leti, odkar tapustil naš dragi mož, oče in ded Štefan Panker iz Peskovec Ko se vrača mesec junij, se vrača tudi tisti žalostni dan, ko je smrt mnogo prezgodaj končala njegovo delovno in za nas žrtvujoče se življenje. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče ali z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem tihem grobu. Žalujoči: VSI NJEGOVI NAJDRAŽJI Si mislite lahko, da strašna je rana, katera zadela je naše srce. Nikdar več na zemlji ne bode izprana, bolela nas bode do zadnjega dne! V SPOMIN 10. junija minevata dve leti, od kar nas je za vedno in brez slovesa zapustila naša draga žena, mama, hčerka, snaha in botra Albina Berden roj. Čemela iz Filovec Globoka žalost in bolečina domujeta v naših srcih, ko ti na prerani grob polagamo cvetje spomina. Nikoli pozabljena naša najdražja. S sabo si odnesla vso radost, za tabo je ostal le grenak spomin na minljivost. Zelo te pogrešamo. Hvala vsem, ki v srcih nosite spomin na njo, prinašate cvetje in prižigate svečke. GLOBOKO ŽALUJOČI VSI NJENI V SPOMIN 10. junija mineva žalostno leto, odkar nas je brez slovesa zapustil dragi sin, brat in stric Marjan Plahut iz Tropovec in 4. julija osem let, odkar nas je nenadoma, brez slovesa zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Jože Plahut Hvala vsem, ki se ju spominjate, prižigate sveče in krasite s cvetjem njun prerani grob. V naših srcih še živita. Žalujoči: vsi njuni Janija 1990 STRAN 23 v besedi in sliki Lani hektoliter in pol krvi Na transfuziološkem oddelku soboške bolnišnice so lani odvzeli 3730 krvodajalcem 1561 litrov kriv. Letos pa jih je obiskalo že 1836 krvodajalcev, kar napoveduje, da bodo verjetno dosegli številko štiri tisoč krvodajalcev na leto, kolikor jih mora darovati kri za potrebe pomurske bolnišnice. Ugotavljajo torej porast števila krvodajalcev, najbolj razveseljivo pa je, da se za to humano dejanje odločajo srednješolci. Srednješolski center je imel 78 krvodajalcev in Srednja družboslovna šola 41. Na transfuziološkem oddelku tudi izražajo željo, da bi več krvodajalcev prišlo iz ostalih treh pomurskih občin, Ljutomera, Lendave in Gornje Radgone, ki sedaj dajejo kri za ljubljanski transfuzio-loški center. mh --TRDKOVA----------------------------------- Dom vaščanov, gasilcev in mladine V obmejni gorički vasi Trdko-va so-imeli preteklo nedeljo krajevni praznik z otvoritvijo vaško-gasilskega in mladinskega doma. Tako so ga poimenovali zato, da bi zadostili vsem, ki so prispevali veliko materiala in prostovoljne-ga dela pri gradnji doma. Za zidavo zelo potrebnega vaškega zavetišča so se krajani Trdkove odločili že pred sedmimi leti, ko so se tudi dogovorili, da bo vsako gospodinjstvo prispevalo poldrugi kubični meter lesa ter seveda prostovoljno fižično delo. Dogovor so spoštovali, ori tem pa jim je pomagala tudi krajevna skupnost Kuzma, ki jih je finan- ZA POKAL AGILITY Kinološko društvo Bakovci prireja v soboto popoldne na nogometnem igrišču tekmovanje psov z vodnikom v premagovanju ovir za pokal agility, ki je tokrat drugič pri nas. Na kinološki prireditvi lahko nastopijo vsi psi, ne glede na pasmo in velikost, vodnik in pes pa morata preteči oziroma preplezati okoli 250 metrov dolgo progo z ovirami. Program bo popestren s prikazom dela kinološkega društva, predstavitvijo štirinožnih lepotcev — pasemskih psov ter prikazom akrobatskih veščin psov. Uradni trening bo na dan prireditve med 10. in 12. uro, popoldne pa se bo začelo ob 14.00 in zvečer nadaljevalo z veselico ter bogatim srečelovom. In še razčlenitev besede agility, ki naj bi bila ponekod v svetu imenovana tudi angleški krog, oboje pa je oznaka za novo kinološko disciplino, za katero ima pri nas zasluge, da se je pojavila kinološko društvo Bakovci. bb ZLATA HARMONIKA Radio Murska Sobota že šestič organizira izbirno tekmovanje ljudskih godcev z diatonično harmoniko za prireditev ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE 1990. Prireditev bo v sodelovanju z brodarskim društvom Mura iz Kroga, 1. julija 1990 ob 14. uri v Krogu. Vabimo vse harmonikarje iz severovzhodne Slovenije, da se prijavijo in pokažejo svoje znanje. V polfinalu se bodo pomerili za zlate, srebrne in bronaste plakete, kipec zlate harmonike, zlato majoliko in nagrado občinstva ter plaketo Avgusta Stanka za najboljše odigrano narodno skladbo. Prijavite se lahko pisno na naslov Radio Murska Sobota, Titova 29, Murska Sobota, ali po telefonu 21 383 ali 21 064 (tajnici radia). Lahko se oglasite tudi osebno. Ob prijavi je treba navesti: — ime in priimek, — datum rojstva, — naslov (telefonsko številko), — tri naslove skladb, ki jih boste izvajali (ena skladba mora biti obvezno narodna), — avtorje skladb. Razpis za tekmovanje traja do 29. junija 1990. Na kraju tekmovanja prijav ne bomo sprejemali. Pričakujemo vas, da na pravi ljudski način popestrite naš vsakdan, mi pa bomo poskrbeli, da bo prireditev obogatena s prodajo domačih izdelkov. Za zabavo po prireditvi bo skrbela skupina Magnet. Zahteve delavcev mineralne vode Organizirano in odločno. Tako bi lahko imenovali ukrepe delavcev Mineralne vode Radenske oziroma prekinitev dela v sredo, 30. maja. Nerodnost je le ta, da prav ta čas generalnega direktorja ni bilo v hiši. Stavka (čeprav je tako nočejo imenovati niti predstavniki sindikata) je potekala organizirano, imenovani stavkovni odbor pa bo moral v desetih dneh poiskati odgovore na postavljene zahteve. Nezadovoljstvo delavcev se kaže že nekaj časa, sindikalna organizacija pa je nanj opozorila že sredi maja. Stane Konrad, ki so mu zaupali vodenje odbora, je dejal: »Kot vsako leto smo tildi letos pregledali priprave na glavno sezono. Na seji neodvisnih sindikatov, ki je bila 15. maja, so delavci opozorili, da so maja in junija delali več ur kot prejšnje mesece, tudi ob sobotah. Vendar se je povečalo le število ur, ne pa tudi plača. Splošno mnenje ljudi je, da so osebni dohodki v Radenski in družbi Tri srca takšni, da se ne da normalno živeti. Zato so zahtevali, da naj dobijo delavci vsaj takšno plačo, da bodo imeli zagotovljeno socialno varnost, primeren osebni dohodek pa naj dobijo tudi strokovni kadri; In tukaj vidim napredek v razmišljanju ljudi, saj ne zahtevajo več uravnilovke, enake plače za vse zaposlene, ampak vsakemu svoje. Do naslednje seje naj bi strokovne službe poiskale možnost, kako kljub omejitvi povečati plače. Ponovno smo se sestali 29. maja in takrat so nam povedali, da ni mogoče nič izplačati in da se bodo lahko osebni dohodki sprostili šele junija.« S tako rešitvijo pa delavci očitno niso bili zadovoljni. Zbrali so se naslednjega dne ob 11. uri, imenovali novi stavkovni odbor in postavili zahteve. Kaže pa, da plače niso osnovni problem, kajti nekoliko večja plača je postranska rešitev. Delavce tudi zanima, zakaj še vedno niso končane zadeve o oblikovanju družbe, saj bi morali v najkrajšem času družbo aktivirati in oblikovati organe. Le tako bo mogoče sprejeti potrebne akte, predvsem pa podpisati kolektivno pogodbo, ki pa je dolgoročnega pomena za vse zaposlene. Ena od zahtev delavcev Mineralne vode je tudi, da imajo vsi zaposleni odgovoren pristop do dela na vseh področjih, zahtevajo pa tudi plačo, ki jim bo zagotavljala socialno varnost. Bernarda B. Peček čno podprla. Tako so po dolgih sedmih letih dobili lep in prostoren dom, ki bo lahko koristno služil za potrebe vseh krajanov. V prostorni dvorani pa bodo lahko prirejali tudi kulturne in druge prireditve. Vaško-gasilski in mladinski dom v Trdkovi je danes vreden okrog šest milijonov dinarjev in krajani so nanj ponosni. Ob tej za kraj ob tromeji pomembni pridobitvi pa si ne morejo kaj, da ne bi potožili čez slabo cesto. Želijo si, da bi čimprej tudi v njihovem kraju stekel asfalt, ki bi gotovo prinesel novo življenje ljudem, ki so bili v preteklosti nekoliko odrinjeni, čeprav so bili sami pripravljeni veliko prispevati tudi za cesto. Asfaltirana cesta bi prav gotovo tudi ustavila odhajanje mladih iz tega prelepega dela Goriškega v centre, hkrati pa tudi prispevala k boljšemu sodelovanju in sožitju prebivalstva na obeh straneh meje. Feri Maučec Samopostrežnica tudi v Turopolju Mesto Murska Sobota je kar dobro »oskrbljeno« s trgovinami, za kar je zaslužen predvsem Potrošnik, zadnje čase pa so ponudbo popestrili tudi zasebniki. Verjetno se vsi občani s to trditvijo ne strinjajo, predvsem ne tisti, ki živijo zunaj mestnega središča. Tudi v Turopolju z dosedanjo oskrbo niso bili zadovoljni. Trgovina, v katero so zahajali tudi kupci iz okoliških krajev, saj je tik ob glavni cesti, je bila mnogo pretesna, izbira v njej slaba. Zato so se tako kupci kot prodajalci razveselili razširitve prodajnih in skladiščnih prostorov. Delavci Marlesa so končali delo v rekordnih treh mesecih, naložba pa je Potrošnik stala 1,5 milijona dinarjev. Poslovodja Ignac Jakšič je dejal, da je bila razširitev potrebna že zdavnaj, da pa so kljub temu veseli prve samopostrežne trgovine. Na otvoritvi, ki je bila v petek, 1. junija 1990, se je zbralo ogromno število kupcev, ki so si želeli med prvimi ogledati »svojo novo trgovino«. V samopostrežnici v Turopolju bodo imeli odslej pestrejšo izbiro blaga, zato se občanom ne bo potrebno zaradi malo večjih nakupov odpravljati v središče mesta. bbp Na otvoritvi prenovljene trgovine v Turopolju se je zbralo veliko število stalnih kupcev, ki imajo trgovino za »svojo«. Foto nj I , —---------------------m Dela mu ne zmanjka, saj dobiva v zadnjem času v popravilo vedno več starih čevljev. Lju J §essf obnovi tudi tako obrabljene, da se na prvi pogled zdi, da iz njih nikoli več ne bodo čevlji za n 8 sednje Avstrije prinesejo na popravilo, Geza pa sešije tudi razparano torbo in torbico. /aPar 'i In če ne dobite pravih čevljev za vašo nogo, vam jih Geza sešije, in to iz pravega usnja. z. jp J porabi tudi do dvanajst ur dela, zanje pa je treba odšteti petsto dinarjev. In zagotovo njegovi zbije s klinčki in na podplate pribije kovinske ploščice, da se podplati tako hitro ne obrabijo, leta. . -pzaea^ Njegov oče pa je izučil petnajst vajencev, imel zaposlenih tudi štirinajst delavcev in ze £jut°nj Jugoslavije je vozil tovornjak. Leta 1929 pa je dobil na Obrtno-industrijsko-kmetijski razst?«aida ru za damski čevelj veliko nagrado. Foto: Nataša Juhnov iv Ko bo utihnil Singerjev in kayslerjev čevljarski šival ^0-bodo zaklenjena vrata delavnice, bomo lahko rekli, zaprla .^li ta za zadnjim čevljarjem na Goričkem, verjetno za zmeraj, letih obratovanja Geza Kisilak iz Rogašovec ni izučil prav vajenca, obrtnik pa je postal že leta 1961. »h. ■ AA A REFERENDUM SAMOPRISPEVK Občani krajevne skupnosti Moravske Toplice se bodo v 1990, od 7. do 15. ure na referendumu odločali za sprejem samoprispevka. V naslednjih petih letih naj bi zbirali. 2 odsto L^ne hodkov, 6 odstotkov od katastrskega dohodka, 3 odstotke 9“ j|ija^° in 2 odstotka od zaposlenih v tujini ter tako zbrali nekaj nad iff**graj^ Sredstva bodo namenili za dokončanje kanalizacije in 8ra°e j prejšnjega referendumskega programa ter komunalne in drug skupnosti. Brez samoprispevka ni mogoče uresničiti progra iz? f I pričakujejo, da bodo občani KS Moravske Toplice samopnsp KONCERT SVETOVN0 znanega Čelista . . . ,v pel.A'^ V kongresni dvorani hotela Radin v Radencih bo jutri ob 20.30 koncert svetovno znanega čelista Floriana Kitta z bi bil moral v Cankarjevem domu v Ljubljani, ker pa je PrlS4favi^W^ skega nesporazuma, se bo moral zadovoljiti s koncertom v z J ob Muri. Gostoval bo v sodelovanju z dunajskim umetnostni^1 greba in upajmo, da bo odziv vreden umetnikovega nastopa- SEZNAM ŠTEVILK POTNlJ^jKC SO BILI IZŽREBANI NA VES* VEM VLAKU IN PREJMEJO UPRAVI VESTNIKA: tP -7? 1^' 1^ 396, 559, 200, 588, 345, 226, 317, 39, 512, 300, |0M 483, 99, 103, 301, 364, 661, 540, 437, 160, 337, 359, 349, 228, 20, 623, 192, 619, 21, 365, 637, 38, 657, 670. 6“ d' 358, 146, 311,460, 124, 520, 46, 579, 173, 34, 614, fr 538, 679, 249, 61, 331, 225, 674, 117, 711, 652, 688, ° 433, 284, 414, 272, 70, 156, 665, 128, 136, 464, 285, 434, 422, 529, 713, 497, 552. 558. Čestitamo! Nagrado lahko dvignete z vozovni00' s niste storili. y j STRAN 24 VESTNIK, 7.