Zorka in mati. ^§S®ljS&'''ffi J^n n* Je ^''° ve^ one zlatokose Zorke, one dobre in po- ^i^^Jilltf^V^ slušne hčerke pri raateri. pri katerej je do.slej vedno bila. ^M^B^MV^J Koder koli mati, onod tudi Zorka. Mati ni smela poraisliti, )/^^^1wIA^ ^a *" moB"'a ^ ^rez svoje Zorke, a takisto tudi Zorka, da bi (iFwJlliiic m0S'a biti brez svoje dobre raatere. In tako je tudi pravo. Sta- jL^(j2ig|!§y riši Ijubijo svoje dobre otroke 5ez vse, a dobri otroei Ijubijo čez ^SpvSI|)> vse svoje stariše. ^^fli^rv oH A zdaj, kakor pravim, zdaj one inile in ljubeznive Zorke, J^pfi&^M onega ljubeznivega angeljčka z onimi lepimi niodrimi ofiesci ni '^o^sjT^§|G^ bilo več pri njenej dobrej raateri. ^^» J|l Qj, koliko solza je vže prelila dobra mati po svojej Zorki, ( y*p\ a Pre'>' bi jih bil izvestno tudi njen oče, ako bi ga ne krila vže ~~~~ * davno črna zemlja. Dobrej in skrbnej materi bilo je vse pusto in prazuo brez njene Zorke. Onega stolčka, na katerem je Zorka po sto in stokrat sedela s knjigo v roci, mati niti pogledati ni smela, ker se je takoj spomnila svoje hčerke; na ono mehko posteljico, v katerej je raalo svojo hcerko tolikokrati zazi-bala v sladke sanje, vrgla se je inati jokajoč vsaki dan ter vzdihovala po svojej dobrej Zorki; oao priprosto košarieo, v katerej je Zorka sto in stokrat priuesla raateri sladkega sadja iz vrta, spravila je mati v najdolenji omarin predal, sarao zaradi tega, da bi je ne videla prevečkrat; Zorkine šolske knjige, katere so njene nodolžne ročiee tolikokrat prebivale ia rijena modra očesca tolikokrat zrla, poraz-delila je mati njenim prijateljicam, želeč jim, da bi tudi one tako pridno čitale knjige, kakor jih je čitala njena dobra Zorka. Zna se, da se je dobra mati vselej razjokala, kadar koli se je sestala z Zorkiuim učiteljem. ker se je pri tej prilož-nosti vselej spoinnila svoje dobre Zorke. A kaj bi vain še dalje pripovedoval o materinem čuvstvu in o plemenitem srei te dobre raatere! Dosti je, da vam povem, da je vedno mislila le na svojo Zorko in da jo je vsaka stvarea spominala njene dobre Zorke. Pa take vam so, otroci Ijubi, vse matere, in tudi vaše, zatorej ljubite in spoštujte jih. Mogoee, otroci Ijubi, da tudi vi žalujete po Zorki, ko eitate te moje vrstice; mogoče, da si jo raislite pokopano v zeralji; mogoče, da si vže mislite, kako njena — •¦< 139 >¦¦•— mati britko joee nad njenitn grobom, kako sadi in zaliva cvetice nad njeno po-steljico na onem priprostem vaškem pokopališči! Ne, zlati moji otročiči. ne. Ni osoda Zorkiue matere tako žalostna, kakor si vi mislite, ne — Zorka živi, Zorka je zdrava, Zorka je v družbi dobrih in plemenitih. duš, ki za njo skrbe, ki z vsemi svojimi močmi delajo na to, da bode Zorka danes ali jutri izobraženo ia pleraenito d«kle, dobra gospodinja, dobra in plemenita kakor je bila takrat, ko je še doraa veselo skakala okolo svoje dobre matere. Zorka se nahaja v samostanu častitih usmiljenih sester v nekem večjem mestn, kjer se uči in za svoje bodoče življenje pridno pripravlja. In kako se je vse to zgodilo? Ob koneu Ianjskega šolskega leta je Zorka pri šolskej poskušnji vse poslu-šalce s svojiui znanjem, pridnostjo iu lepim vedenjem tako iznenadila, da so se vsi pri poskušnji navzoči jednoglasno izrazili, da se ta pridna in vzorna deklica mora: poslati v višje šole v samostan. In ker je raati bila ubožna in ni iraela po-trebnih pripomočkov, da bi jo mogla vzdrževati v samostanu, obljubili so navzoči gospodje pri poskušnji, da bodo vsak mesec po nekoliko skupaj zložili, in tako se je nabrala ona potrebna vsota, s katero se je mogla Zorka povsem spodobno vzdrže-vati v samostanskih šolah, kder je dobivala pouk in vse, česar jej je bilo treba za njeno odgojo in življenje. Lepo, plemenito je bilo to dejanje pri poskušnji navzoče gospode. A vender se je dobra Zorkina mati začela britko jokati, ko jej je doinači gospod učitelj po-vedal, kaj so gospodje sklenili in ko je videla, da se bode raorala za dlje časa ločiti od svojega angeljčka, od svoje dobre hčerke Zorke. ,,Zorka pride o šolskih počitnicah zopet k vam in ostane dobra dva meseca pri vas doma". tolažil je jokajočo se mater gospod ueitelj. Ali deset mesecev ločena biti od svoje Zorke, to je bilo materi kakor deset poluih let, raorda tudi kakor cela večuost! Dan ločitve bil je za ubogo muter zelo žalosten. Mislila si je, da se za vselej poslavlja od svoje Ijube Zorke, in ko jo je pri slovesu poljubila, zazdelo se jej je, da je to poslednji poijubek, ki ga daje svojej dobrej hčerki. Zorka jo je tolažila in rekla, da koče biti vedno dobra, pridna in poslušna, da jej bode vsak teden vsaj po jedeukrat pisala, da bode deset mesecev kmalu lniuulo, ali vse to je bilo za užaljeno materiuo srce slaba tolažba. Da, da, otroci Ijubi, vse matere so vara take. * Mati je dobivala o svojej heerki Zorki iz samostana najpovoljnejša poročila. 0 priliki nekega izprašcvanja iz krščanskega nauka dobila je Zorka od predstojniee samostana vrlo Iep molek v dar. Predstojniea je imela Zorko zelo rada in jo ni uikoli drugače nego Bsvojo hčerko" iinenovala. Po izpraševanji podala se je Zorka takoj k predstojiiici Ixi jo prosila, da bi jej tudi za njeno mater tak molek po-darila, ker bi rijena mati takega moleka zelo vesela bila. Predstojnica je rada ustrogla njenej želji in jej dala tudi molek za njeno mater. 9* —~< 140 *-— Ko je mati prejela lep molek od svoje hčerke Zorke, razjokala se je od ve-selja. Odslej ni nikoli drugače molila nego na ta molek, ki jej je bil najdražji spomin na njeno Zorko. Kadar koli se je žalostila, ali če jej je bilo hudo po njenej Zorki, vzela je molek v roke in je molila — pa jej je takoj odleglo. r^ -----'S l-v—-------------------------^J Še samo nekoliko tednov do šolskih počitnic in Zorka pride doraov k svojej materi. čim bolj se je bližal ta veseli žas, tera težje je pričakovala raati svoje Zorke. Od samega težkega pričakovanja prebdela je mati po cele noči. Neko noe sanjala je o Zorki, kako jej naroča, za koga je treba, da naj moli, kako jej priporoča molek in jej obeta, da bode ona na njene stare dni bramba in ¦ podpora. Drugo jutro potem dobila je mati od Zorke naslednji list: •—•¦< 141 >¦•—*— Prdjuba rnoja mati! Poročam Vam, da pridem s dwoljenjem častitih usmiljenih sester takoj po Jcončanej šoli zopet v Vaše naročje. Bog je uslišal mojo molitev. Bila sem ves čas zdrava in vesela, pa tudi Vaše zdravje, za lcatero sem vedno Ijubega Boga prosila, bilo je povoljno. A sdaj Vam Jiočem odkriti neko taj-nost. Poprej, ho sem se od Vas ločila, šla sem v hapelico matere Božje, poMeknila sem pred oltar, ki je njej posvečen, in jej obljubila, da hočem biti vedno ddbra in poslušna. To svojo obljubo napisala sem na listelc papirja in ga utaJcnila sa poddbo matere Bošje od desne strani zadej sa olcvir. Ko sem prišla v samostan, videla sem v sanjah, Jcah) mati Bošja čita ta moj listeJc in prečitavši ga, dala mi je lep inolelc. In glejte! ssa nehdliko dni potem dobila sem v šoli od naše čestite predstojnice eares lep moleh v dar, leatcrega čuvam hot najdrašjo svetinjo. Kadar Vam dopusti čas, idite v lea-pelico in sahvalite se tudi Vi materi Bošjej sa veliko milost, katero nama izkasuje. Ko pridem domov, videle bove, ali se oni listek še nahaja tam, kamor ga sem pološila. 8 prisrčnim pozdravom Vaša hčerlca Zorka. Od tistih dob, ko je mati ta listek od svoje Zorke dobila, ni ga bilo dneva, da bi ne bila molila z molekom v roci v kapelici pred oltarjera matere Božje za srečo svoje dobre hčerke. In ko je Zorka prišla domov, šla je z materjo in do-mačim gospodom župnikora takoj v kapelieo ter je pokazala kraj, kamor je bila položila listek. Bil je listek še vedno na onem mestu, popolnoma čist in cel, niti jedna črka ni bila zbrisana na njem. Zorka je postala usrailjena sestra, pozneje učiteljica in predstojnica nekega slovečega samostana, kjer je mnogo mnogo dobrega storila za pouk in izveličanje človeških duš. Svojo dobro mater je Ijubila in skrbela za njo do smrti. Umrla je v naročji svoje heerke, predstojnice samostana, kder je dolgo in dolgo živela za-dovoljno in brez vseh skrbi. Danes ni več Zorke niti njene raatere, niti njenih dobrotnikov, niti onih ča-stitih usmiljenih sester, ki so Zorko poučevale in izobraževale. Ni ga vec nobe-nega iz one dobe, ker je tega vže dolgo, dolgo. Samo ona kapelica matere Božje stoji še redno z istim oltarjem in z isto podobo. Kadar koli se v tej kapelici vrši shod ali proščenje, vselej opomni gospod duhovnik ta dogodek v propovedi po-božnemu ljudstvu, a listek nekdanje Zorke z molekom vred se nahaja še danes v posebnej skrinjici pod sliko rnatere Božje na oltarji. Lj. T.