Anton Lenich 609 Jones St Sveleth, Min]
MARC
10	N Tiha nedelja
11	P Koleta
12	T Gregorij
13	S Evrazija 255
14	C Matilda
15	P Longin 25
16	S Marija, spok.
17	N Cvetna ned"
18	P Ciril Jeruz.
19	T Jožef
20	S Patricij SS
STEV. (NO.) 52,
Konec "imperialistične nevarnosti" or
ZLATO SE SI PL JE V AMERIKO
Washington, D, c. — Do-čim imajo Zed. države že zdaj daleko več zlata kakor ves ostali svet skupaj, pa dohajajo še vedno nove pošiljke iz tujezemstva. Tako je trgovinski department zadnji torek objavil, da je v tednu, ki se je končal s 6. marcem, prišlo zlatih zalog v vrednosti skoraj 43 milijonov dolarjev. Glavne pošiljke so prišle iz Unije Južne Afrike, Švice, Anglije, Indije iu Avstralije.
iz Jugoslavije
NEMČIJA
SE VESELI
Huda zima na Gorenjskem in drugod v Sloveniji se po slavlja, pa je njeno slovo od sile mkrzlo. — Pri segrevanju odtočnih strešnih žlebov eksplodiral parni kotel. — Smrtna kosa in drugo.
SNUJEJO EKONOMSKI BLOK
Gospodarska zveza za skoraj vse evropske države.
Mir na Finskem dvignil njen prestiž, pravi.
Sovjeti povdarjajo, da bodo v naprej vladali prijateljski odnošaji g Finsko. — Rusija dobi od Finske nekaj kosov zemlje. — Finska trdi, da je bila osamljena. — Zapadni državi razočarani nad mirom.
Berlin, Nemčija. — Tukajšnje časopisje povdarja, da je mir na Finskem takorekoč docela preokrenil evropsko situacija, in sicer v prid Nemčiji. Zlasti vnevtralnih državah to pomeni, pravi, da bo prestiž Anglije in Francije globoko padel, v enaki meri pa porastel prestiž Nemčije. Velika možnost obstoji, trdi neki list, da bo tudi Turčija pre-okrenila svojo smer, da bo o-brnila hrbet zapadnima zaveznicama ter upostavila zopet svojo '"naravno, tradicijo-neino prijateljstvo" s sovjetsko Rusijo.
Zima počasi odhaja
Ljubljana, 17. febr. —Mraz polagoma upada, a izlepa še ne bo toplih dni; še vedno imamo 18 stopinj pod ničlo. Vlaki na daljših progah imajo še vedno velike zamude. Orient-ekspres je imel danes nad dveurno z a m u d o, beo-gradski brzovlak pa dobro poldrugo uro. V Ljubljani primanjkuje premoga in kdor ga naroči, mora čakati po nekaj dni, pa tudi po več tednov.
Radovljica, 17. febr. — U-darci poginjajoče zime so hujši kakor se je pričakovalo. Stari gorenjski vremenoslovci, ki trdijo, da zima vsako leto okoli sv. Valentina sleče rokavico in podaja v slovo zelo mrzlo roko, ne pomnijo, da bi bila ta roka tako salamensko mrzla kakor letos. Neki 80 u Uii " ocanei' /z'" radovljiško okolice trdi, da se spominja iz otroške dobe pred več kakor 70 leti kako je na Šmaren pred Veliko nočjo zapadel debel sneg in pritisnil hud mraz. Toda takšnega mraza, kakršen je letos v tako imenovani predpomladi, še ni bilo. Ve« potokov je zamrzlih po dnu in vsa voda teče v opoldanskih urah, ko se potok nekoliko od-taja, čez 1 e d, kar povzroča marsikod precejšnje neprilike. Neprijetno, precej grozotno je poslušati ponoči v krajih ob vodah neprestano pokanje ledu.
je še ponovno opozoril delav-ce, da bodo previdni. Ko sta delavca prenesla parni kotel za nekaj korakov na pisarno avtobusa mesta Celja na prostor, se je zamašil ventil in v tem trenutku je parni kotel s strašnim pokom eksplodiral. Pritisk je bil tako močan, da ie popokalo na dvorišču hiše palače M e s t n e hranilnice okrog 50 šip. Kotel je imel 6 atmosfer pritiska, ventil pa je držal le 4 atmosfere. Bil je iz 2 mm debele močne pločevine in ga je raztrgalo na drobne kosce. Pri eksploziji sta bila težko ranjena 35 letni pomočnik Je.vse.nak Ivmi in 23 letni pomožni delavec Viljem Vrus-nik, oba iz Celja. Jevšenaka je vrglo z vso silo ob tla, kos pločevine pa mu je razmesaril desno nogo v stegnu in mu jo .dmkrut zlttiml■ tako, da se je noga le še komaj držala. Na srečo nista oba delavca poškodovana na očeh. Viljem Vrtis-nik je dobil opekline po obrazu in prsih. Oba so takoj pripeljali v celjsko bolnišnico in jima mjdili prvo pomoč. Jev-šenakova rana je bolj nevarna. ker je polna nesnage.
KRIŽEM SVETA
—	Vatikan. — posebnimi slovesnostmi se je obhajala zadnji torek obletnica, kar je bil kronan sedanji papež Pij. Ob tej priliki je prejel sv. oče čestitke iz vseh delov sveta in eno tudi od Hitlerja.
—	Pariz, Francija. — Oblasti so zadnji torek izdale ponovno svarilo, da smejo prodajati plinske maske samo taki trgovci, ki imajo za to posebno dovoljenje. ^ Za prestopek so določene	kazni.
" - Ottawa".....Ont*— IjBjavČ
lo se je, da se bo nemudoma pričela v Parry Sound, Ont., graditi' nova tovarna za eksplozivni materijah ki bo stala 20 milijonov dolarjev. Pričakuje se, da "bo graditev tako nagla, da bo tovarna koncem poletja že začela obratovati.
OBLJUBLJA STROGOST GLEDE PLAČ
Chicago, 111. — Novi administrator za izvajanje določb zakona o mezda!: in delovnih mah, Ph. Fleming, je v govoru, ki ga je imel zadnji torek
škili industrijalcev, podal obljubo, da bo z vso strogostjo pazil na to, da se bo zakon upošteval. To bo v' dobro, je povdaril, ne samo za delavstvo samo, ker se bo preprečila revščina in zatiranje nacl njim, marveč tudi za delodajalce, ker se bo končala nepoštena konkurenca ter se odpravile ovire za gladko poslovanje trgovine.
nem iz odej in obleke. Prihodnji teden pa bo šla še ena pošiljka, in sicer razne potrebščine za bolnišnice in zdravnike.
POMOČ POLJSKI OD RDEČEGA KRIŽA
Washington, D. C. — Vodstvo ameriškega Rdečega križa je objavilo zadnji torek, da je bilo pretekli teden odposlanega na Poljsko raznega re-lifnega blaga za $100,000. Pošiljatev je obstojala v glav-
Nesreča
Ko se je 80 letni kaplan g, Franc Kranj c iz Braslovč vračal iz šole v Letušu, je na poledenelih tleh padel in si na-lpmil nogo, da je moral v celjsko bolnico.
Hude posledice zime na Hrvatskem
Zagreb, .17. febr. — Po Hrvatskem je v stajah zmrznilo mnogo drobnice. Opazili so tudi tolpe volkov okrog Topu-skega in Cetinjgrada. V Dravi in dravskih rokavih pri Osi-jeku je nastala pravcata katastrofa med rib j m zarodom. Led je ponekod debel 70 cm. Baranski ribiči ugotavljajo, da so ogromne mnažice rib, ki so se prišle v rokave Drave drstit, pomrle, ker pod ledom niso imele zraka. Led je ponekod tako debel, da ne morejo napraviti dovolj odprtin za pristop zraka. Pri vseh odprtinah so se pojavile mrtve ribe.
Smrtna kosa
Na Viču pri Ljubljani je umrl Franc Gorju p, krojač in hišni posestnik. — V Ljubljani je umrl Rudolf Dougan, železniški uradnik in posestnik. — V celjski bolnici je umrla Julija Stopinšek, mati mestnega grobarja stara 65 let. — V Ljubljani je umrl Ivan Les-jak, poštni odpravnik v pokoju. — V Loškem potoku je umrl Miroslav Rus, gostilničar star 33 let.
HIŠE SE POGREZAJO
Dijak streljal na profesorja
Na gimnaziji v Ohridu je dijak 6. razreda Hasan Ahme-dovič dvakrat s samokresom ustrelil na profesorja Josipa Kralja in ga hudo ranil, da so ga morali takoj odpeljati v bolnico, kjer zdravniki upajo, da ga bodo ohranili pri življenju. Dijak, ki je bil aretiran, je povedal, da je streljal na profesorja, ker je dobil slab reci, po njegovem mnenju seveda po krivici.
Kap ga je zadela v gostilni
V gostilni "Resi je v hram" v Ljubljani je sedel med drugimi gosti tudi Mirko Zargaj. Naenkrat se je od kapi zadet jgrudil na tla. Poklicani reševalci so bili kmalu na me-jtu, toda med tem je Zargaj že izdihnil.

k
Nevarna eksplozija
Celje, 16. febr. — Danes popoldne ob pol 5. se je po vsem mestu slišal silen pok, ki je spravil na ulice občinstvo, ljudje so se spraševali, kaj se je zgodilo v mestu. Po mestnih ulicah je pridrvel celjski rešilni avtomobil in zavil na dvorišče Mestne hranilnice, kjer so delavci segrevali s pomočjo parnega kotla za-mrzle odtočne strešne žlebe. Z delom so že včeraj pričeli,. Pomočnika in delavca je nadzoroval pri delu sam mojster. Danes ob 4. popoldne je šel na postajo, pred odhodom pa
——O	j
Rim, Italija. — Eden glav- | nim predmetov razgovorov,ki jih je imel nazijski zun. minister Ribbentrop z Musso- ' linijem ob svojem obisku v ; Rimu, je bila, kakor se je iz- j vedelo, ustvaritev ogromne 1 gospodarske unije, katera bi obsegala vse države srednje in vzhodne Evrope ter bi vključevala tudi Rusijo in Finsko. V to svrho, namreč, da1 J izdelajo podrobnosti, je ostalo! v Rimu par nemških izvedencev, ki so prispeli z Ribben-tropom. Baje so se ob tej pri- j liki tudi odstranili razni spo- ( ri, ki so se. pojavljali med ■ obema državama zaradi jugovzhodne Evrope.
-o--]
IZ ŠALE PRIŠLA RESNICA 1
i
Warren, N. II. — Mrs. Do- i rothy Clark je lansko leto <. kandidirala za policijsko ni- | vnate-ljieo -v thka,rsnjem~Bife-stu. Na kandidatno listo se je | dala vpisati le za šalo, toda v j svoje nemalo presenečenje je } bila tudi izvoljena. Ko pa je j videla, da je iz šale postala • resnica, se je tudi z vso res- ] nostjo spravila na delo ter j pričela energično čistiti mesto. ] Pri tem je pokazala take zmožnosti, da je bila pri volitvah zadnji torek ponovno izvoljena z veliko večino glasov.
-o--------,
TELEVIZIJO SKUŠAJO
RAZŠIRITI
New York, N. Y. — Radio ; Corp. of America je zadnji to- ■ rek objavila, da se bo cena 1 televizijskim sprejemnim aparatom, s platnom za slike v velikosti 10 x 8, znižala od sedanjih $600 na $395. S tem pričakuje družba, da bo tekom prihodnjih 12mesecev postavila v newyorškem okrožju v obrat 25,000 aparatov, dočim jih je zdaj le od 1,500 do 2,000.
-o-
DRUŽBE POROČAJO I O DOBREM BIZNESU
K 1 j u b "neznosnemu pritisku" od strani vlade, glede katerega se m a g n a L i vele-biznesa stalno pritožujejo, pa morajo družbe v svojih letnih poročilih nehote priznati ravno nasprotni učinek tega vladnega "zatiranja." Druga za drugo namreč objavljajo velike dobičke, kar se vidi na finančnih straneh dnevnih časopisov. Večina dobička pa gre seveda delničarjem, ne delavcem, ki so k njemu pripomogli.
Domneva, se zdaj, ko se je Angliji in Franciji izjalovil načrt, da po miru na Finskem ne boste mogli preko Skandi-■ navije udariti na Rusijo, ute-1 gnete izvršiti napad na južno 1 Rusijo, in za to možnost se ' sovjetska vlada očividno pri-• pravi j a.
Iz enega dela mesta Shenandoah, Pa., je moralo pobegniti okrog 40,000 prebivalcev, ko so se začele pred nekaj dnevi hiše nenadno pogrezati. Vzrok I temu je, ker so pod tem delom mesta zapuščeni premogorovi, ki bržkone ni-I so dovolj podprti. Gornja slika kaže, ko je vsled pogrezanja počil zid neke \iišc.
amerikanski Slovenec wi
priljubljen
PRVI SLOVENSKI OST E 2MERXKI
list v
ETa vere in narod » pravico in resnico — od boja do tmagtj	združenih
KLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJS S državah CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., FN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENHI DRŽAVAH.	ameriških.
__(Official Organ of four Slovenian Organizations),	.
CHICAGO, ILL., PETEK, 15. MARCA — FRIDAY, MARCH 15, 1940__~~~	LETNIK (VOL.) XLIX.
HA PROSLAVLJA MIR 8 FINSKO KOT VELIKO ZMAGO
Moskva, Rusija. — Sirom cele Rusije so se vršile to 1 . sredo velike proslave, ko se je objavilo, da se je vojna s 1 Finsko končala. Govorniki in listi so povdarjali, da po- * meni sklenitev miru veliko zmago za Rusijo, ne toliko nad • Finsko, marveč nad "imperialistično" nevarnostjo od v strani obeh zapadnih držav, Anglije in Francije, katerim s se je s tem izjalovil nameravani napad na sever.	i
Na finsko-ruski fronti so se končale sovražnosti ob 1 11. uri dopoldne, 13. marca, ko se je zjutraj istega dne v 0 v Moskvi sklenil in podpisal sporazum med zastopniki sovjetske vlade in med finsko delegacijo, ki se je v to svrho skozi tri dni mudila tukaj. Po določilu pogodbe se bodo fin- *
ske čete začele umikati za no-	___
ve državne meje, v krajih, ki jih dobi Rusija, ta petek dopoldne.
Po izjavah sovjetskega časopisja se b odo lahko zdaj upostavili trdni, in prijateljski odnošaji s finskim narodom,ko je to končno prišlo izpod vpliva Anglije. Istočasno so se s tem, pravijo, zasigurale Rusiji varne meje, s čimer se je izognila nevarnosti, da bi bila potegnjena v spopad z "im-perijalističnimi velesilami." In namen sovjetske vlade, tako povdarjajo, je, da se ne zaplete v vojno.
Glasom sklenjene pogodbe bo morala Finska prepustiti Rusiji razne kose zemlje. Glavna med temi je karelijska ožina, od koder je bila Rusija najbolj ogrožena, Finska pa najbolj utrjena, kajti v tem kosu je bila zgrajena znana Mannerheimova linija. Vse te utrdbe padejo zdaj Rusiji v roke, poleg tega pa na eni strani tudi mesto Viborg, na drugi strani pa celo jezero Ladoga z obrežnimi kraji ter kosom zemlje na njega severni strani. Na severu dobi Rusija pas zemlje ob meji, in sicer od Polarnega morja do mesta Kuolajarvi. V Finskem zalivu ji p r i p a d e j o razni manjši otoki, otok Ilango, ki ga je imela Finska tudi močno utrjenega, pa dobi Rusija za 30 let v najem proti odškodnini $120,000 na leto.
Helsingfors, Finska. — Da-si je bilo finsko prebivalstvo na eni strani veselo, da se je končala neenaka vojna z mogočno Rusijo, vendar so ga pogoji, pod katerimi se je sklenil mir, globoko pretresli. Uvidelo je namreč, da je bila cela vojna, ki je tako resno izčrpala narodove moči, bolj kakor brezuspešna, kajti država bo izgubila več, kakor bi bila v novembru, ako bi bila tedaj pristala na ruske zahteve.
V uradni objavi o sklenitv: miru je zun. minister Tannei povdaril, da Finska ni imel* drugega izhoda, češ, da je bi la takorekoč Osamljena in j je primanjkovalo potrebni! sredstev, a tudi vojaštva. V o .laki, je dejal,so se hrabro bo rili, toda vsled malega števil;
so morali biti na fronti skoraj vedno eni in isti, vsled česar so jim moči omagale. Zato je bila vlada prisiljena, da se je podala. Povdaril pa je, da bo Finska tudi v naprej ohranila svojo • samostojnost, in, da se Rusija ne bo vmešavala v njeno notranjo politiko.
London, Anglija. — Dočim je ostali svet bolj ali manj z odobi-avanjem pozdravil vest, da se je klanje na Finskem prenehalo, je pa novica o tem Anglijo in Francijo naravnost razočarala. Takorekoč do zadnjega trenotka ste ti državi nagovarjali Finsko, naj se ne poda, hiteč ji obljubovati izdatno pomoč z vojaštvom in vojnim materijalom. Da se je kljub temu odločila Finska k miru, smatrate ti državi, da ste v pravem pomenu besede poraženi,na diplomatskem polju vsaj. Zdaj jim je popolnoma jasno,da nimate upanja,da bi mogli preko severa udariti na Nemčijo, in si boste morali zato iskati kak drugi dohod do nje. Istočasno bi bili imeli na Finskem lep izgovor,začeti vojno tudi proti Rusiji, dočim boste morali zdaj šele iskati kak vzrok, da udarite na njo na jugu; z Rusijo pa, kakor razvidno, hočete Anglija in Francija na vsak način začeti vojno, kajti drugače veste, da bo njuna blokada proti Nemčiji dokaj brezuspešna, ker dobi ta iz Rusije skoraj vse, kar potrebuje.
V Angliji niti ne skušajo prikrivati, da je finski mir poraz za obe zaveznici, in, da se nekoliko opravičijo, mečejo krivdo na skandinavski državi, češ, ako bi bili ti dovolili , prehod zavezniškemu vojaštvu, bi bil rezultat popolnoma drugačen.
-o-
. NA VZHODU PRIČAKUJEJO VIHAR
Ankara, Turčija. — Iz ob-i mejnega ruskega in e sta Ba-r tum se poroča, da oblasti iz-* kljujejo od tamkaj vse otro-- ke in ženske, iz česar se skle-i pa, da pričakujejo tukaj mož-■i nost spopada. Batum je ruske '• oljno pristanišče ob Crnerr morju ter je velike važnost: a za rusko oljno industrijo
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 15. marca 1940
Setničar, ima še več 'surprizes' za nas. . . Toraj pridite vsi. . . Stari in mladi! Nasvidenje'

UNITED FEATURE SYNDICATE, g frg
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
|849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto —------------------------
Za pol leta .----------------
Za četrt leta —------------
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto---------------
Za pol leta---------3.00
Za četrt leta ------------------------- 175
Posamezna številka----------------------- 3x
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year .....................
For half a year ------....«.,
For three months
Chicago, Canada and Europe:
For one year -------------------$6-00
For half a year _.. For three months Single copy-------------
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredniško »saj dan In pol pred dnevom, ko izide list. - Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. - Na dopise brez podpisa se ne ozira. - Rokopisov ured-niitvo ne vrača. ____________—
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__-
Po rusko-finskem sporazumu
Balkanu je večina slovanska in če slovanska kri potegne skupaj, bi to močno pretreslo, in vrglo iz ravnotežja Romane in Germane." Čudna so pota božja, pravi pregovor. Pa morda božja Previdnost le vodi slovanstvo k svojemu cilju preko raznih Kalvarij in nerazumljivih potov. Yes, če je v Moskvi kaj slovanskega duha, pa kaj prevdarnosti, bodo zdaj uvideli, da ko se Germani in Romani koljejo med seboj, da ima slovanstvo najlepšo priliko, da pride do svojega. E^alkan je slovanski razun malih izjem. Kaj imajo azijatski Turki opraviti na Balkanu? Kdo jih je postavil za stražnika v Carigradu in Dardanelah. Ista protislo-vanska politika, kakor je hotela zapreti ruskega orjaka v Baltiku. Kakor je Baltik važen za slovansko Rusijo, tako je za njo važna tudi morska ožina pri Carigradu, Bosporu in Dardanelah. Ako Angleži skrbijo, da imajo v svojih rokah morske ožine kot so Gibraltar, Suez, rokavski kanal in še mnogotere druge strategične morske ožine, zakaj ne bi Slovani poskrbeli, da bi imeli pod svojo kontrolo ona morska pota, od katerih zavisi njihovo gospodarsko in politično življenje v svetu.
Rusija prihaja na plan! Bolana je še od groznilf notranjih bolezni. Ampak dviga se! Bolezni bodo izginile prej ali slej, ker morajo izginiti in na površju bo ostala le slovanska Rusija in kadar Rusija ozdravi od raznih idejnih navlak, takrat bo vstalo okrog nje tudi ostalo slovanstvo. Ali se ne zdi da prihaja k uresničenju klic in upanje slovanskih src: Bodočnost je slovanska!
V sredo jutro so utihnili topovi na rusko-finskih frontah. Finci so se končno udali ruskim zahtevam, uvi-devajoč, da se kot palček ne morejo dolgo zoperstavljati mogočnemu pritisku velike sosede,, Rusije. Pričakovati je bilo to, kljub temu, da so se Finci borili, kakor levi. Toda številčno so Finci v primeru z rusko številnostjo komaj 3 proti 60.	1 .
Finska bo plačala račun, ki je višji od računa, ki so ga zahtevali Rusi v mesecu oktobru. Takrat so zahtevali le gotove dele finskega teritorija. Zdaj mora Finska prepustiti Rusiji vso karelijsko ožino, vse jezero Ladoga z vsemi obalami, Viborg, gotova otočja in otok Hango z vsemi lukami in gotovim obrežjem celine za otokom Hango mora Finska odstopiti Rusiji v tridesetletni najem. Na severu mora Finska odstopiti dolg pas teritorija zraven pristati na prosti ruski prevoz v Norveško in prosti dostop do luke Petsamo. Pogoji so precej višji od zadnjih
pogojev v oktobru.
Rusija je s tem dosegla veliko politično in z vojaškega stališča veliko strategično zmago. Kajti s tem, da je po stala gospodarica karelijske ožine in dosegla ustanovitev svojih pomorskih baz v ustju finskega zaliva, je to za Rusijo, ki je ji pustil znani versaillski mir, ki so ga izvedli Angleži in Francozi proti Slovanom v Baltiku le malo okno na morje pri Petrogradu (zdaj Leningrad), velikanskega pomena. Rusija je s to svojo zmago stopila zopet s svojim uplivom v Evropo.
Mala Finska, ki se je tako hrabro borila sicer ni poražena v svojem junaštvu. Finci so odložili orožje kot junaki, ne kakor premaganci, kakor so to klaverno končali Poljaki,, ki jih je desetkrat več od Fincev, pa niso Nemcem pokazali skoro nikakršnega odpora. Ampak kakor je pri Fincih vodila hrabrost, jih je obenem vodil tudi razum in prevdarnost. V bran proti Rusiji se niso postavili Finci zadnjo jesen zgolj iz lastnega nagiba, saj so baje bili na tem, da se že udajo ruskim zahtevam. Toda gospoda iz Londona je šepetala nikar! Mi smo z vami, mi vas bomo branili! Ali so jih? Yes, z besedami, kakor Angleži vedno znajo braniti male narode. V dejanjih pa? Hm! Anglež ne umira rad za druge. Finci so to spoznali. Se bolj kot Finci so to spoznali Norvežani in Švedi in ti so v prvi vrsti uplivali na Fince, da je za nje edino pametno da odlože orožje, rešijo še kar se da, ker izhoda ni. Norveži in Švedi so to svetovali seveda iz strahu, za svoj lastni obstoj. Kajti ako bi vojna nadaljevala in bi Angleži in Francozi rabili skandinavski teritorij za svoj prehod do ruske fronte, bi to pomenilo, da bi Nemci planili prej ali slej na Švede in Norveže in vojni teater bi se zanesel v Škandina vijo, ki bi jo razkosala Hitler in Stalin. Iz teh razlogov so Škandinavci ravnali kar previdno in"modro, ker s tem so rešili sebe. Angleži in Francozi pa naj rešijo sebe, si mi-slijo evropski severnjaki in prav imajo.
Mala Finska kot sama ne prihaja pri tem mnogo v upoštev. S tem rusko-finskim mirom je dobila zopet Anglija močno zaušnico od Rusije. Saj je vsak vedel, da ru-sko-finsk;; vojna je bila prav za prav vojna med Anglijo in Rusijo. • Ne Finska, ampak Anglija je premagana v Baltiku, ki je hotela imeti ruskega orjaka izločenega iz evropskega političnega koncerta. Pa je ta orjak zdaj le ddrinil zapah in angleška vrata v Baltiku. Gospodo v Londonu pa radi tega hudo glava boli. Zdaj govorijo, kako so bili pripravljeni pomagati itd. Seveda, seveda, z jezikom, v dejanjih pa naj bi mali narodi izkrvaveli za angleške gospode. Ampak malim narodom se odpirajo oči!
Kam bo krenila zdaj Velika Rusija ugiba ves svet. Stalin je z rusko-finskim mirom vsekakor veliko pridobil. Težave s Finsko so ga hudo potiskale Hitlerju v naročje. S to zmago, pa postaja Stalin zopet neodvisen. Na severu je prost in bo zdaj lahko pogledal za razširjenje svojih interesov na jugu in morda na Balkan. Gotovo bo Rusija potrebovala nekaj časa, da se po tej vojni zopet nekoliko opomore in svoje sile preuredi. Potem pa zna priti na vrsto Balkan. In tu se Anglija še najbolj boji Rusije. Na
LEP USPEH SV. MISIJONA V JOLIETU IN DRUGE VESTI
Joliet, III.
Lepi, božjo milosti polni,so bili dnevi, ld smo jih farani cerkve sv. Jožefa doživeli. v času sv. misijona od 18. feb. do 3. marca, to je dva tedna. Prvi teden je bil sv. misijon v angleškem jeziku, katerega sta vodila misijonarja O.O. jezuita Rev. C. P. Ford, S. J. in Rev. C. W. Clark, S. J. Njih goreče pridige so privabile toliko vernikov v cerkev, da je bila vsak večer nabito polna in je bilo treba še posebnih sedežev, da je bilo vs^ ^ostriženo, dasi je naša cerkev velika. Sijajen uspeh sta dosegla č. č. misionarja med našimi mladini farani. Drugi teden od 25. feb. do 3. marca, je bil pa slovenski misijon, katerega je vodil preč. g. kanonik Rt. Rev. J. J. Oman z Cleve-landa. , Tudi pri slovenskem misijonu je bila cerkev vsak večer do zadnjega sedeža polna vernikov, kar je dokaz, da je v Jolietu še veliko Slovencev ter so še vsi vedno zvesti sinovi in hčere matere in ljubijo svoj materni jezik. Skozi cel teden so se redno udeleževali cerkvenih pobož-nosti in z globokim zanimanjem poslušali misijonske pridige. Preč. g. kanonik, naš misijonar, je pa z njemu prirojeno gorečnostjo za blagor svojih rojakov govoril v svojih pridigah tako prepričevalno in kakor pravimo, po domače, o Bogu, o verskih resnicah in o vzvišenem cilju človeškega življenja, da je slehernemu, vsaka beseda segla prav do srca. Kar naprej bi bili radii poslušali preč g. govornika, ki
nam je tako temeljito razlagal božjo besedo. Marsikdo
dolgo m k).toni. nci\aj imcuiju
veličastnega je bilo skupno petje ganljivih misijonskih pesmi. Ker je Father Oman sam izboren pevec, je s svojim nastopom navdušil vso cerkev in nič ne pretiravam, če zapišem, da v naši cerkvi še ni bilo tako vnetega skupnega petja kar je na vse številne udeležence napravilo nepopisno lep utis. PreČ. g. misijonar, je z gorečnostjo in požrtvovalnostjo dosegel nepričakovano velik uspeh. Farani so pridno prejemali %v. zakramente že med tedildm. A krona vsega misijona je 'bila nedelja dne 3. marca, ko je d'o malega vsa fara, prejela sv. obhajilo. Zla sti je bil pa veličasten,prizor, pri osmi sv. maši, ko je prikorakalo v cerkev, nad 200 mož članov društva Najsv. Imena in je slovesno ob asistenci domačega župnika Rev. Butala, preč.. g. kanonik sprejel G7 novih članov v moško društvo Najsv. Imena ter imel ob tej priliki j ako lepo pridigo o velikem pomenu in koristi te mogočne cerkvene organizacije in priporočal vsem možem i" fantom, da pristopijo v to lepo Kristusovo armado in sledijo svojemu nebeškem Kralju, ki jih bo edini osiečif in pripeljal do zmage. Med sv. mašo je vsa ta armada vrlih mož pristopila k mizi Gospodovi, kar je slovesno piučalo, da ima fara sv. Jožefa zavedne katoliške može. Vsd slovesnost v cerkvi je pa še povečal naš vrli moški pevski zbor, ki je pod vodstvom našega čislanega organista A. Rozmana krasno prepeval na koru.Po sv. maši so naša pridna dekleta priredila za vse za-jutrk v farni dvorani, katere
ga se je v spremstvu č. g. župnika Rev. Butalai, vdeležil tudi preč. g. }kanonik Father Oman in je po zajutrku imel jako lep nagovor. Castital je vsem, zlasti novim članom, ki so tako lepo in odločno izpričali, da se ne sramujejo pokazati, da so katoliški možje. V spodbudnih besedah je priporočal, n a j vedno stanovitno korakajo pod zastavo društva Najsv. Imena, kar bo njim v dušni blagor, fari sv. Jožefa in slovenskemu ameriškemu Rimu v čast in ponos. Popoldne je preč. g. kanonik, sprejel lepo število novih članic v Bratovščino sv. Rožnega venca in tudi imel lepo pridigo o namenu te lepe bratovščine. Zvečer je bil pa sklep sv. misijona, v globoko ganljivi pridigi, o ljubezni naše nebeške Mž.yse, do revnih zemljanov grešnikov. Kot skrbni oče je še enkrat priporočal, da naj o-stanemo vedno zvesti v ljubezni do Boga in Matere Marije. Po pridigi so vsi verniki ponovili krstno Obljubo, na kar je podelil Papežev blagoslov. Po slovesnem blagoslovu z Najsvetejšem je cela cerkev veličastno zapela zahvalno peki je brez dvoma priha-vsem od srca, za tako ve-< iko milost, ki smo jo prejeli farani sv. Jožefa v času sv. misijona. Tako smo dokončali ta sv. misijon, ki je marsikateremu prinesel oni mir, ki ga svet z vsem bogastvom ne more dati. Lepi nauki ki smo jih slišali, pa naj obrode mnogo dobrega sadu za vsakega posameznika in celo faro. Preč. kanoniku Father Omanu
g.
se pa najsrčnejše zahvaljujemo za njih trud in lepe nauke, ki so jih nam tako očetovsko peldadali na srce. N;e bomo jih pozabili, ohranili jih bomo v naših srcih in poskušali po njih živeti. Pa tudi Vas, Fa-. ther Oman, ne bomo pozabili. V molitvah se vas bomo spominjali. Naj vas Bog ohrani še mnogo' let na delu v svojem vinogradu za dušni in telesni blagor Slovencev v novi domovini. To so iskrene želje vam hvaležnih Jolietskih rojakov. Naj vam izrečem še posebno zahvalo v imenu moškega društva Najsv. Imena, za lepe navduševalne govore in priporočila, ker smo prepričani, da ste s temi mnogo pripomogli, da je naše društvo doseglo tako sijajen uspeh. Na tem mestu izrekamo tudi iskreno zahvalo preč. g. župniku Rev. M. Butala za tako vneto sodelovanje in pomoč pri delu za napredek društva. Naše priznanje in zahvalo zaslužijo tudi vsi oni možje, ki so tako navdušeno šli na delo v kampanji za nove člane, zlasti sta se v tem odlikovala naš novi za društvo z vsem srcem vneti tajnik Mr. Louis Zeleznikar in naš dolgoletni društveni maršal Mr. Frank Terlep. Vršili ste blago delo, ki je obrodilo krasen uspeh in Bog bo enkrat vaš plačnik. Končno pa vsa čast in priznanje vrlem možem novim članom, ki so se tako številno pridružili društvu Najsv. Imena in stopili v to lepo
Kristusovo Armado. Lepo število teh je naših javno čislanih in poznanih odličnih mož in trgovcev ter obrtnikov. Vaš nastop je vam v čast in gotovo v dušno korist, kakor tudi v ponos cele fare sv. Jožefa in društva Najsv. Imena. Upamo, da bo ta veličastna manifestacija zavednih katoliških mož, ki se je vršila v nedeljo 3. mar. 1910 v naši cerkvi, v nadaljnjo spodbudo še ostalim možem faranom, da se bodo odločili za pristop in pri prihodnjem sprejemu meseca junija, stopili v naše vrste, pod zastavo društva Najsv. Imena, da bomo lahko rekli, da imamo v Slovenskem ameriškem Rimu, največjo armado mož društva Najsv. Imena. To bo najlepši spomin na letošnji sv misijon. Vem da so naši mož je, večinoma že naročeni na naš edini katoliški list dnevnik Am. Slovenec. Kateri pa mogoče še niso, bi jim toplo priporočal, da si ga sedaj v tej kampanji, ki se vrši naročijo. Vsak resnicoljuben kat, Slovenec mora priznati, da ima Am. Slovenec neprecenljive zasluge za napredek verskega življenja med našim narodom v Ameriki. V tej dolgi i d o b i, kar je nastopil svojo vzvišeno pot in prevzel nalogo voditi Slovence v tujini po pravi poti, do časne in večne sreče, je vedno neustrašeno branil in se boril za naše najdražje svetinje, ki smo jih prinesli s seboj iz stare domovine. Premalo se zavedamo, kako velike važnosti je za nas, da imamo svoj katoliški dnevnik. Ze iz ponosa do svojega lista,bi ga morali po vseh svojih močeh podpirati in mu dajati pogum, da bi se še lažje boril za naše principe in deloval za korist našega naroda. Ker je vse njegovo delo za našo lastno korist in dobrobit, je neobhodno potrebno in je naša dolžnost, da ga z vsemi močmi podpiramo. To pa storimo, če si ga naročimo in sprejmemo v naše hiše kot stalnega zvestega prijatelja Rojaki, ohranimo Amerikan skega Slovenca in vse naše ka toliške liste, dokler bo mogoče, kajti, le ti so naši pravi in za naš časni in večni 'blagor vneti časnikarski vodniki. Vse žrtvujejo za nas. Tako tudi mi pokažimo, da smo pripravljeni nekaj žrtvovati njim v pomoč. Saj s tem le sebi in svojemu narodu pomagamo.
Vsem naročnikom Am. Slovenca in Novega Sveta ter-vsem čitateljem in podpiral-cem kat. listov, želim prav veselo Alelujo. Vsem agitatorjem v kampanji pa mnogo uspeha in lepih pirhov v obliki novih naročnikov. S pozdravom,
M.
-o-
Hochevar
VABILO West AIHs, Wis.
Vabljeni ste vsi na "Vocal Concerto" v ned. 17. marca ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani Marija Pomoč Kristjanov. Solistinja Miss Marie Samonig, bo pela razno vrstne pesmi v korist "Building Fund." Naš župnik, 'Rev. Dr.
Mrs. John Košir postala državljanka
Chicago, 111. — Mrs. John Košir, ki stanuje na 1836 So. Throop Street, je te dni dobila ameriško državljanstvo. A-merika je dobila s tem novo volilko. — Rojakinji častita-mo!
Nesreča rojaka
Cleveland, O. — Rojak Frank Mihelič z East 61st st. je na hodniku padel in se tako nesrečno pobil, da so ga morali odpeljati v Mt. Sinai bolnišnico.
Mr. John Grum ozdravel
Chicago, 111. — Mr. John Grum, ki se je nahajal deset dni na bolniški postelji, je te dni ozdravel in se je zopet podal na delo. — Želimo rojaku, da bi ostal še dolgo pri trdnem zdravju!
Slovenci v vodstvu Kolumbovih vitezov
Eveleth, Minn. — Katoličani, ki so organizirani in včlanjeni v ugledni ameriški katoliški organizaciji Kolumbovih vitezov, so imeli zadnjo nedeljo skupno sv. obhajilo. Nato so imeli zajutrek. Na velikonočni ponedeljek pa bodo imeli veliko prireditev v mestnem auditoriju. Tukajšnje lokalne podružnice te oi'ganiza-scije je načelnik Slovenec Mr. Edward Zakrajšek. Slovenec, odvetnik I. Golob je bil zadnjo nedeljo glavni govornik p r i velikonočnem sestanku članstvu te organizacije. Slovenci se pojavljajo vedno bolj v vodstvih organizacij, kar je častno ža naš mladi rod. Le tako naprej!
Nov grob na Elcorju
Elcor, Minn. — Tukaj je preminul Mr. John Bambich,. Jr., star 35 let. Pokopan je bil iz slovenske cerkve sv. Jožefa na Gilbertu. Pogrebne obrede je opravil slovenski župnik č. g. Rev. Francis Schweiger. — Naj mu bo večni mir in pokoj!
Vile rojenice Joliet, 111. — Pri družini Mr. in Mrs. Edward Agnich so se te 'dni zglasile vile rojenice in jim pustile za spomin čvrstega fantka. — Naše častitlse!
Vesel družinski dogodek
So, Chicago, 111. — Ta teden so se v naši naselbini mudile prijazne vile rojenice in obiskale mlada zakonca Mr. in Mrs. Dan in Pavla Stua na Ewing Ave. ter jim za spomin pustile krepkega fantka prvorojenca, ki so se ga prav razveselili. — Castitke!
TARZAN IN OGENJ V THORU
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
2-73
Toda Ukali ni prišel daleč s težkim bremenom, kaj kmalu so bili za njim nočni stražniki s svojimi sloni in ko so ju obkolili, so poskakali s slonov k njima. Tako sta bila Ukali in D'Arnot kmalu zvezana na nogah in rokah. Stražniki so ju posadili na slona in z njima odšli k Ahtei.
Ko sta bil* enkrat D'Arnot in Ukah
pred kraljico, jc nad njima kaj hitro
izrekla *vojo ('bsodbo, ki ni bila posebno 4olga; "iakoj sta oba obsojena
na smrt!" je sodih AlitCii; "odpeljana bota pojUeiiiski most in vržena
v strašni aKc«J* v Thoru. Straže, z vezite ju skupaj! Odpeljite ju stran!" ...
. . . Istočasno, ko je A h tea izrekla svojg obsodbo nad D'Arnotom in Ra-thoriancein Ukali, so bili Tarzan, Jan-liette in Major Burton zelo zaposleni s Perryjcni. Dr. Wong jim jc zagotovil, da rana ni nevaiyia. Vročekrvni Perry O' Rourke je bil samo v globoki nezavesti. Kmalu je odprl oči.
"O, počasi se prične zavedati! Hvala Bogu!" vzklikne vsa vesela Jannet-te. V tem jc Perry zares odprl svoje trudne oči in se zagledal v Jannette. Njen obraz, se mu je zdelo, je kazal več kot prijaznost. Njene roke, ki so ga objemale če* rame so ga grele in čutil je udarce njenega srca.
Dogodki
m8 Starend p*
...............................*-------------\
DIVJAD! Poglej na številke poleg naslova in \ i UlUK! imena- Ako tj naročnina potekla, | ^^^^ obnovi jo in pomagaj listu I
Petek, 15. marca 1940
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S
i^<KXK><><KH}<XK><>0<>00-^^
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Vstanovljena 29. novembra 1914.
i
v Zedinjenih Državah	Inl:Af 111 Inkorp. v drž. Illinois
Severne Amerike. ^dCZ. JOS1CI, M. 14. maja 1915,
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111.
1.	podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111.
2.	podpredsednik- Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul Launch, 414 No. Broadway St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis. Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar,
OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Ncmanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111.
Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $191,663.22.
Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.53% solventna. Rojaki(inje) 1 Pristopite v njeno sredo.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., Joliet, Illinois.
XKX>O-OO-O OOO O O-OO-ooooooooo OOO OO0000000-00O OO O OOOOOOOOO-O-d
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA D. S. D.
Juliet, Illinois.
CENJENO ČLANSTVO:—
V	prvi izdaji po letnem zborovanju glavnega odbora z dne 2. februarja smo brali v našem glasilu z velikimi črkami označeno, da DSD napoveduje veliko jubilejno kampanjo za svoto $250,000 ali četrt milijona dolarjev zavarovalnine. Ta kvota je določena za jubilejno leto ali 25 letnico obstanka Družbe sv. Družine. Od takrat smo v vsaki petkovi izdaji čitali lepe članke, priobčene po sobratu glavnem tajniku in drugih agilnih osebnosti, da nam tako utisnejo pravega duha in dobre volje, da v tem jubilejnem letu napolnimo določeno kvoto, odobreno po glavnem odboru. — Čitali smo v zapisniku seje glavnega odbora, da se bo letos vršila konvencija. Prav gotovo se bomo tudi iz tega namena s podvojenimi močmi vrgli'na agitacijo, da se določena kvota tudi v resnici do konca letošnjega leta doseže.
Torej predragi sobratje in sestre. Glavni odbor je z največjim premislekom odobril to veliko nalogo glede jubilejne kampanje v letošnjem konvenčnem letu, ko naša DSD praznuje obenem tudi 25 letnico svojega poslovanja, kot prava bratska podporna katoliška organizacija. Koliko dobrega je v teh 25. letih ta organizacija storila na društvenem polju, tega se ne more popisati. Radi tega je ravno sedaj naša sveta dolžnost, ko nas ob svojem jubilejnem letu kliče, da ji podarimo novo članstvo vizvanrednem številu. To je dolžnost glavnih uradnikov, uradnikov in uradnic posameznih društev, kakor tudi dolžnost celokupnega članstva.
Sedaj pa stoji vprašanje, koliko članov potrebujemo, da napolnimo predpisano kvoto zavarovalnine. Recimo, da bi se novi člani ali članice zavarovali po $1000.00, bi potrebovali le 250 novih članov in članic. 500 bi jih potrebovali, če bi se novi člani in članice zavarovali po $500.00. Samo toliko, vidite, pa je kvota napolnjena. Naj torej nihče ne misli, da je to nekaj nemogočega, kajti, ako bi bilo nemogoče, kako je bilo pred 25. leti mogoče ustanoviti novo organizacijo, ko ni bilo članstva, ne blagajne? Pa nam zgodovina vendar priča, da je bila DSD v petih mesecih po svoji ustanovitni inkorporirana v državi Illinois in potem kmalu tudi v državi Pennsylvaniji. Ako je torej bilo mogoče kaj takega storiti v začetku, in to brez vsake finančne podlage, naj bi nam bilo danes igrača prodati za $250,000 zavarovalnine, ko imamo vendar dokazano, po aktuarju, da je DSD 114.5 solventna.
Iz tega namena," jaz, kot glavni predsednik Družbe sv. Družine, apeliram na vsakega člana in članico, da trezno in pazno prečita ta oglas in napravi sledečo resolucijo :
V	proslavo 25 letnice bom pridobil, ali pridobila vsaj enega ali več članov(ic), in to kot dar za 25 letni jubilej naše dične podporne organizacije Družbe sv. Družine!
S spoštovanjem in bratskim pozdravom vam udani
GEORGE STONICH, gl. preda.. -o-
1939 ILLINOIS FRATERNAL BENEFIT SOCIETIES-VALUATION REPORT
Made by The HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U. S. A. as of December 31, 1939, to the Department of Insurance of the State of Illinois.
23.	A synopsis of the forms of certificates and the formulas employed for
valuing the benefits and contribut ions under each form, together with the amount of insurance in force, must be given by the actuary or accountant with answers to the following questions:
24.	State method' of 'valuation used (whether level net premium, full prelimi-
nary term, straight modified preliminary term, Illinois Standard, etc.) Answer: Illinois Standard, Accumulation of Credits.
Has the Society during the past five years for any class of certificates changed its valuation procedure or formulas so as to affect its solvency percentage? Yes. If so, explain fully: Accumulation of credits in accordance with,.by-laws for members who did not transfer.
Did the Society exclude from the valuation required in Schedule A any suspended certificate where the member under the by-laws was eligible for reinstatement without evidence of insurability? Answer: No. 26' (a). Have the negative reserves on individual certificates been eliminated from the Valuation Exhibit. Answer: Yes.
(b).	What is the total amount of negative reserves on individual certifi-
cates? Answer: None	«
(c).	Does the society charge redundant net rates of contribution, i. s„ net
rates in excess of the tabular net rates (on the basis of the mortality table and interest assumptions used in the valuation)? Answer: No.
(d).	If so, stale the amount of the present of such oxcess contributions, and
also state the intended purpose thereof. Answer: None.
(f). Has the requirement of item 26 (e) been complied with? Answer: Yes. If so, on what basis was the deficiency reserve calculated? Answer: None.
'(g). State the amount of such deficiency reserve, if any. Answer: None. & Ah)i The reserves on individual certificates $,1ioij14 jjg-aj least equal to tlig
JUBILEJNA KAMPANJA DSD.
traja skozi vse leto 1940.
Zaključi se 31. decembra 1940
KVOTA JE $250,000.00 ALI EN ČETRT MILIJONA DOLARJEV ZAVAROVALNINE. TA KVOTA SE MORA DOSEČI, PREDNO SE BODO IZDALE POSEBNE NAGRADE.
VAŠA DOBRA VOLJA IN NEKOLIKO POŽRTVOVALNOSTI DO DRUŽBE SV. DRUŽINE, BOTE VAM PRIDOBILE TE NAGRADE:
1. Prva nagrada je brezplačno potovanje v Florido za dve osebe. Če
zmaga žena, lahko vzame moža s seboj; če zmaga mož, pa vzame lahko ženo s seboj.
_ 2. Druga nagrada je krasen Electric Refrigidere.
3.	Tretja nagrada je krasen R. C. A. Consulor Radio.
i i
4.	Četrta nagrada je ženska ali moška ura (Wrist Watch).
5.	Peta nagrada je Electric Mix Master.
6.	Šesta nagrada je lep bicikil, za dekleta ali pa za fanta.
—	Za slučaj da bi kdo mesto nagrad v blagu rajši gotovino, mu je ista 11a razpolago v znesku, kolikor bi blago stalo.
—	Za slučaj da dva dobita enako število, sta oba u-pravičena do enakih nagrad.
NA DELO IN PRIDOBIVAJTE NOVE ČLANE, DA ZMAGATE V JUBILEJNI KAMPANJI! PRILIKA ' JE VAM DANA!
Ako rabite kakih navodil in pojasnil se obrnite na glavnega tajnika sobr. g. Franka J. Wedica, ki jih bo vam z veseljem podal.
37.
values of the non-forfeithrc options available. llaf> this requirement been complied with? Answer: Yes. Have the above requirement's beqn complied with? Answer: Yes.
VALUATION EXHIBIT (Basis other than Accumulation) ASŠETS—Actual Contingent (Excluding assets of expense and special funds) Assets available for payment of death losses determined as follows: Admitted Assets, item 38, page 4 of annual statement (including loans and interest thereon secured by reserves or accumulations actually maintained on the corresponding individual certificates) $57,i461.32, less sum of t general or expense funds $1,243.90, f sick and accident funds when not valued $3,143.64, and t special funds (include all funds other than general or expense funds not available for payment of benefits) .!..,............................................................................................. $53,463.78
38. Assets—Actual and Contingent—sum of items 36 and 37, above $53,463.78 LIABILITIES—Actual and Contingent
(Excluding liabilities of expense and special funds)
40. Death only ........................................................................,'...'.................... $44,305.83
46. Contingent reserve .............t...............................................'.................... 1,000.00
47. Total ...................................................................................:............ $45,305.83
50.	Liabilities or mortuary or benefit.funds determined as follows:
Total Liabilities, except reserve, page 5 of annual statement $1,988.00, less sum of liabilities of feeneral or expense funds, page 5 of annual statement, not in excess of balance, in corresponding funds (item 37, above) $200.00; liabilities of sick and accident funds when not valued, page 5 of annual statement, not in excess of balance in corresponding funds (item 37, above; and liabilities of special funds (funds other than general or 'expense funds not available for payment, not in excess of balance in corresponding funds (item 37, above).... $ 1,788.00
51.	Liabilities—Actual, and Contingent—sum of items 49 and 59,,
above ........................................................................................................ $47,093.83
(Dec. 31, 1939............113.53%
52.	Ratio per cent of Assets—Actual and Con- (Dec. 31, 1938............113.70%
tingent — (item 38) to Liabilities — (Dec. 31, 1937............103.71%
Actual and Contingent—(Item 51)............ (Dec. 31, 1936............ 02.58%
(Dec. 31, 1935.................... %
53.	The above valuation indicates that, on the basis of the Am. Exp. and Std.
lnd. table of mortality with interest at 3'/j & 4%, per cent,, the future payments of the society, at the net rates now being collected, together with the now invested assets, arc sufficient to meet all certificates as they mature by their terms, with a margin of safety of $6,369.95 (or 13.53%) over and above the statutory standards.
SCHEDULE A (a)	(b)	Is Form
In Calculation In Valuation of Form of Ccrtif. Still
of Rates	Certificates	Issued? No. Amount
(a)	A.E. 4% — A.E. 4% —Whole Life	No 2 $ 500.00 Tabular Mid-Terminals, Illinois Standard
(b)	A.E. V/i% — A.E. VAc/o—Whole Life	Yes 740 323,250.00 Tabular Mid-Terminals, Illinois Standard
(c)	A.E. 3H% — A.E. 3'A%—20 Pay Life	Yes 260 138,250.00 Tabular Mid-Terminals, Illinois Standard
(d)	A.E. 3'/.% — A.E. 3!4%—20 Year Endowment Yes - 4 2,500.00 Tabular Mid-Terminals, Illinois Standard
(c) S. I. 4% — S. I. 4% — Tfcrm to Age 16 Yes 360 162,000.00 (f) N.F.C. 4% Society's Exp. Annual Renewable Term	No 17 7,000.00 (C+1') U.x—kx where C==Rescrvc. Credit Dec. kx calculated for Society's experience Am. 31, 1938, P=fl2 x monthly assessment, ux, Exp. 50% qx, 5.35-%. -
Totals .......:....:..,„,.:..................................... 1383 $63J,500.00
EXPECTED AND ACTUAL MORTALITY ON GROSS AMOUNT
AT RISK ....
78.	Expected mortality on gross amount'at' risk"......:..'....'..:............______ $ 9,599.50
79.	Total death losses incurred during the year determined as fol-„,i».' Iswsj .Death lo ws paid -duriua ■ the > year. including. Hie com-
P. Kazimir Zakrajšek:
PO DVANAJSTIH LETIH
(Spomini iz mojega obiska Amerike.)
(Dalje)
Ne izdelujemo jih še v državi, zato jih moramo uvažati in plačati visoko uvozno carino, kar aparate zelo podraži. Kupil sem v New Yorku pred odhodom prav majhen aparat za $7.50. To bi bilo v našem denarju nekako Din. 300. — Pri nas bi stal tak aparatek najmanj Din 1.500. — Izpod te cene ga sploh ne dobite, pa če ne vem, kako je preprost in majhen. Ce je količkaj aparata, stane takoj Din 8.000. —, boljši pa že najmanj 5-10.000, kar je pa že tudi v vaših dolarjih lep denar. Poleg tega je pa tudi elektrika sorazmerno zelo draga. Smo pač majhna in revna država. Revež je pa tudi pri radiu revež.
Ker je pa radio postal mogočna propagandna sila,ni čuda, da so tudi ameriški Slovenci uvideli njegovo korist za slovensko kulturno in narodno propagando, in so se že po vseh glavnih slovenskih centrih Amerike uvedle tako-zvane slovenske ure, ali vsaj jugoslovanske ure, to je skupno s Srbi in TIrvati. V Ljubljani bi te ure financirala sama radio postaja in bi društva in posamezni predavatelji in govorniki, ki bi nastopali v uri, bili od uprave celo za to plačani. Da v Ameriki tega ni mogoče, je vzrok to, ker lastniki radio aparatov ne plačujejo za poslušanje nobenih taks in pa, ker so lastniki radio oddajnih postaj navadno trgovske družbe, ki so se organizirale, da delajo z radio postajo dobičke. Tako mi je v Milwaukee razložil g. Staut, urednik "Obzora," ki vodi vsaki mesec eno nedeljo jugoslovansko uro, da mora upravi radio postaje plačati za uro primeroma zelo visoko ceno, kateri denar pa mora sam skupaj spraviti, kakor pač ve in zna. Najnavadnejši viri njegovih dohodkov so oglasi,
katere mora potem v tej uri prečitati. Zato je naravno, da gre skoraj polovica te ure za oddajo oglasov. Sem pa tja se dobi tudi kako društvo ali kak bogatejši človek, ki prispeva v ta namen. Tako mi je prav g. Staut tožil, da ima zelo velike težave pri financah, da mu ta radio ura povzroča o-gromno dela, ko mora iskati oglase in darove, poleg težav, da spravi skupaj še ostali del programa, ki ga izpolnjujejo slovenska pevska društva, ali privatni umetniki-glasbeniki, solisti itd. Ker je pa premalo zanimanja in premalo čuta slovenske skupnosti, in navad no ne spravi skupaj zahtevane vsote, so mu ravno tisto nedeljo, ko sem bil jaz v Milwaukee sporočili, da bo moral ali celo zahtevano vsoto skupaj spraviti ali pa z uro prenehati. Kakor mi je pozneje pisal sem v domovino, se mu je začasno posrečilo spraviti skupaj zahtevano vsoto, toži se pa, da dolgo tega ne bo zmogel.
V Chicago vodi jugoslovansko radio uro neki Mr. Mar-čan, rodom Hrvat. Zelo simpatičen, mlad človek. Ko je izvedel, da sem v Chicagu, je prišel v župnišče k meni in me naprosil, da bi pozdravil v kratkem nagovoru Slovence v Chicagu in okolici, kakor daječ sežejo valovi radio postaje, kar sem mu seveda storil z veseljem. Vedel sem namreč, da ne bom mogel ve-likorat govoriti v cerkvi, še manj pa hoditi po hišah, da bi jih vse obiskal. Takoj v nedeljo dopoldne, dne 3. septembra, sem' imel ta pozdravni govor. Ker me je na radio slišal le majhen del Slovencev, samo oni v Chicago in okolici, te moje pozdravne besede pa so bile namenjene vsem ameriškim Slovencem, naj mi bo dovoljeno, da tu priobčim ta moj nagovor, ki
muted value of installment death losses $6,972.42 (item 1, page 3 of annual statement), plus such death losses unpaid December 31 of current year $1,788.00 (line 1, cols. 1-4, incl., i page 5 of annual statement), and less such death losses unpaid December 31 of previous year $2,109.42 (line 1, cols. 1-4, incl., page 5 of annual statement for said year), giving actual mortality oil gross amount _pf risk ................................................ $ 6,651.00
80.	Ratio per cent of actual (item 79, above)to expected '
mortality (item 78, above) on gross amount at risk
during ....................................................................................... 1939............69.28%
1938............47.25%
1937............75.89%
1936............90.20%
1935............73.18%
INTEREST INCOME FROM INVESTMENTS (Excluding items belonging to general or expense funds)
81.	Interest, dividends and rents received during the year, per items
16 to 23, inclusive, page 2 of the annual statement (less item 45, page 3, and less $43.75 amortization and plus $5.49 accrual) ...................................................................i...:............................. $ 2,178.51
82.	Add the excess of interest and rents due and accrued over in-
terest and rents paid in advance December 31 of current year determined as follows: Item 18, page 4, less the sum of item 33B, page 4, item 12, page 5, and the interest in item 10, page 5, of annual statement ........................................................................ 1,029.22
83.	Total ..................t..........................................................................* $ 3,207.73
84.	Dcduct the excess of interest and rents due and accrued over in-
terest and rents paid in advance December 31 of previous year determined as follows: Item 18, page 4, less the sum of item 33B, page 4, item 12, page 5, and the interest in item 10, page 5 of previous year's annual statement ............................................ 835.86
85.	Interest earned during the year, item 83 less item 84, above
(4.66 percent of mean ledger assets less one-half of interest earned) . . ................................................................................................. $ 2,371.87
86.	Investment expenses^paid during the year $465.95, plus $— un-
paid December 31 of current year, less $— unpaid December 31 of previous year, giving incurred investment expenses (averaging 0.89 per cdU of mean ledger assets).;?..,.................. 465.95
87.	Net Interest (including rents) in Investments of benefit funds,
item 85 less item 86, above (3.73 per cent of mean ledger assets less one-half of net interest income from investments).... $ 1,905.92
88.	Net rate of interest earned on benefit funds during 1939.................... 3.73%
1938.................... 5.35%
1937.................... 4.01%
1936.................... 3.20%
89.	Instructions for Calculating Expected Mortality on the Gross Amount at
Risk.
(a)	$10,114.00, qx + n times insurance in force Dec. 31 of previous year.
(b)	$,883.00, qx+n times insurance in force Dec. 31 of current year.
(c)	202.00, qx-fn times Death losses incurred during the current year
less reserve liens and interest thereon.
(d)	$19,1^9.00, Sum of items (a), (b) and (c),.above. Divide item (d), by
two to obtain;
(e)	9,599.50, Expected gross death losses during the current year.
(f)	The above calculations were made oil. basis of American Experience table of mortality.
State of Illinois )	„„
County of Cook j
HARRY S. TRESSEL, being duly sworn, deposes and says that lie is the actuary (accountant) who made the foregoing computations and answer's to the questions above set forth concerning the condition of The Holy Family Society of the U. S.-A. as of December 31, 1939, and that the same are correct and true to the best of his information, knowledge and belief.
HARRY S. TRESSEL, Actuary Subscribed and sworn to before me this 27th day of February, 1940. .(SEAL), _ ______________________ . . RUTH WORD A, Notary l'ublic.
naj velja vsem ameriškim Slovencem: "Predragi mi Slovenci in Jugoslovani! Skoro 22 let, in sicer najlepših let mojega življenja, sem preživel tu v Ameriki in posvetil vse svoje , zmožnosti in vse moje življenje tebi, ljuba mi ameriška Slovenija, katero sem ljubil in jo še ljubim iz cele duše. Po 12 letih ločitve, ko sem moral oditi nazaj v domovino s svojo 80 let staro materjo, se mi je stožilo po A-rneriki, po tej lepi "deželi svobode in junaštva," in, ko se mi je ponudila prilika, sem jo takoj z veseljem zagrabil ii. prišel in danes sem tukaj.
V Chicago sem preživel ma lo mesecev manj kot 10 let i: tu zapustil pri odhodu ko' otroke svojega srca in dela farno šolo sv. Štefana, tiskano "Edinost," mesečnik "Av,. Maria" in lepi Lemont.
Tako sem tukaj našel, kr kor preje v Clevelandu i New Yorku, kakor po celi A-meriki, zelo veliko plemeniti/ in dobrih src, s katerimi sei . se združil pri tem delu, d smo delali skupno in doseg, vse to. Brez njih bi bili v moji napori brezuspešni, in jo vse to tudi delo njihovega n vdušenja in njihovih žrtev Zato, kakor ljubim te svoj duhovne otroke, tako ljubi ; tudi vse tiste, ki so mi pri tev delu pomagali. Prav z enai. ljubeznijo ljubim tudi vse c • stale svoje brate in sestre ]• krvi in jeziku, vse Slovence Chicago in okolici, kakor tu po celi Ameriki, pa naj bod > političnega ali svetovno nazc, nega prepričanja kakoršnec ■ koli. Vsi smo si krvni brat. in sestre, vse je rodila slove., ska mati. Vsi imamo isto lej -> sveto slovensko zemljo za sv. jo domovino, vsi isto veliko i.: lepa narodno državo JugosI vijo, ki nam jo je dal Bog i naši skupni napori, naše sku ne gmotne in moralne žrtve varstvo in zaščito našega jez ka, naše vere in naše narodnosti.	(Dalje prih.)
IŠČEM BRATA
Rad bi izvedel, kje se n; haja moj brat Tony Kužni. Pred leti je bival v Fore. City. Pa., nakar je odšel \ stari kraj v Šmarje Sap p ! Ljubljani. — lz parobrodno družbe sem izvedel, da se jc vrnil v Ameriko pred božičei. 1939, z družino vred. Prosi: • rojake šiuom Amerike, ako jo kateremu kaj znano o" njem da mi sporoči njegov naslov, za kar se mu že naprej zahva ljujem. Slučajno, da pa sam čita ta oglas, naj se mi javi. Frank Kužnik, 248 Kathleen St., Sudbury, Ont. Canada.
r^nwwwwwwwwwwwwwwwwwwwi^vww1 *'
1 DENARNE j POŠILJATVE '
se še dostavljajo v Jugoslavijo in < ! Italijo. Prosimo pa pošiljatelje j nakazil za stari kraj, da pošiljajo
>	v takih svotah, kakor tu navedc-j ne, namreč v ravnih svotah po '
>	sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 J | dinarjih. To radi praktičnosti iz- ]
plačil.
Kdor želi poslati pošiljatev po-i tom kabla (brzojavu), lahko sto-| ri po znižani ceni za $1.00, kar je
>	treba namreč dodati k cenam za ! gotove svote dinarjev. (Ta zniža-| na cena za kabeliranje velja le i za Jugoslavijo.)
Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.40................. 100 Din
Za $ 4.60................. 200 Din
Za $ 6.70................ 300 Din
Za $ 8.80__________________ 400 Din
'Za $10.50................ 500 Din
Za $20.50.................„1000 Din
Za $40.00..................2000 Din
ITALIJANSKE LIRE:
Za $ 3.05................ 50	Lir
Za $ 5.90............... 100	Lir
Za $ 11.50............... 200	Lir
Za $ 17.00.............. 300	Lir
Za $ 28.00........-______ 500	Lir
Nakazovati pošiljatve, da bi se izplačale v ameriških dolarjih j zdaj ni mogoče.
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 West Cermak Road. CHICAGO, ILL.
Btraff o
AMF-RtKANSKI SLOVENEC
Petek, 15. marca 1010
Deseti brat ^
IZVIREN ROMAN	-
Po navadnih pozdravilih prime gospodar svojega prijatelja zdravnika za pocl pazduho in ga pelje proti hiši.
Marijan si je sicer prej za trdno namenil, da se bo Manice in Kvasa kolikor moči ogibal in z drugimi* govoril. Ali ko je . videl deklico pred seboj, s katero je prve mladostne igre igral, pri kateri je kakor deček sedeval neskrben in vesel, za katero se je nevede kdaj kakor mladenič vnel in srečen bil v tihi ljubezni, ki si je še sko-ro sam v svesti ni bil: ko jo je videl predi seboj, pozabil je očetove besede in nekako milo se mu je storilo. Zdaj šele je videl, da je Manica lepa, da on lepše ne najde.
Lovreta tedaj še pogledal ni, ko ga je pozdravil.
"No, Marijan, kaj pa je tebi," ogovori ga domača hči, "ali smo se ti kaj zamerili, da te ni več videti? Bala sem se celo, da nas še danes ne boš razveselil, vendar smo tako srečni, da te še enkrat vidimo. Mislili smo, da si zbolel, pa ljudje so te povsodi videli, sanjo na Slemenicah ne."
"Tudi na Slemenicah bi me bili videli, ko bi bil vedel, da ni nikomur neprijetno, če pridem, da najdem ..."
"Veš, da si veliko izgovoril," pravi Ma-nica resnobno. "Mene sicer ne moreš tako naglo razžaliti, vendar opomniti moram na tvoje besede, da si bil v naši hiši zmerom dobro sprejet. Zatorej ne razumem, zakaj tako govoriš."
"Nič bolj vesel bi ne mogel biti, kakor ko bi vedel, da me res ne razumeš. Pa ti bom že še izpovedal se naravnost, tako da se ne boš mogla izgovarjati z nevednostjo. Lej! ta v ... je nama že za petami, rad bi poslušal menda. Tega imam jaz v želodcu. Pa se bova že zmenila, jaz ti bom govoril naravnost in menim, da bom tudi od tebe resnico zvedel."
Predzadnje besede so zadevale Kvasa, ki je, kakor se je videlo, Ml v živem razgovoru z Maričko.
Zdaj šele je Manica sprevidela, da je tudi Marijanu znano, kar bi bila rada vsaj nekaj časa še prikrivala pred svetom. Pomislila je, da bi se prav lahko zgodilo, da bi Marijan #li očetu reč razkril ali pa z Lovretom kaj opraviti imel, in barva po lepem licu se ji spremeni in oči povesi v tla. Sklene pri prvi priliki z Marijanom govoriti.
Prav sreča je bila, da je bil ravno stotnik Grašič k Marijanu pristopil in ga s celo vrsto vprašanj zamotil, da ni zapazil spremembe na dekličinem obrazu. Rad ali nerad, zapleten je bil bil Marijan kmalu v pogovor o zajcih in lisjakih in celo šolmošter Zmuzne je katero vmes zinil, dopovedovaje gospodu stotniku, ki je marsikaj po svetu skusil, da boljšega lovca ni, kakor je Marijan. In kakor je bil ta naš mladi znanec vajen resnobnejše reči hitro obdelati, bil je tudi zdaj kmalu ves v govoru, pozabivši "deklice nezveste" in tekmeca in vseh očetov na svetu* razen starih zajcev, o katerih je veliko pravil, kako mu jo je tukaj pa tukaj kateri upe-ljal kožo in življenje.
Trinajsto poglavje.
Pripovedovavec večje povesti bi se dal primerjati amerikanskemu vdovskemu vozniku, ki ima več voz zapreženih. Ce po-, poganja živino v prvem vozu, zastaja mu
ona v zadnjem in če se povrne k poslednjemu, zaide spredaj rogata neuboglji-vost iz tira, tako da se revež sem ter tja tekaje ves uspeha in mu še ne gre vse po volji. Tako tudi pripovedovavcu zastane marsikak prizor, ki bi utegnil Vsaj za tistega zanimiv biti, ki se je po izreji ali po lastnih načelih navzel lepe čednosti, ki ji v navadnem življenju pravijo natančnost. Vemo sicer, da se s to krepostjo posebno baha mogočen sosed nas Slovencev, trdeč, da je nekatere reči šele on do tal pregledal, do dna premislil. Mi Slovenci pa smo zopet pohlevni možički, ko bi Pav-liha še enkrat na svet prišel, dejal bi morda še več; zato se ne predrznemo svojemu sosedu te samoslave ometati, naj si je vča^ si že tudi neljubezniv proti nam. Znano je, da so slabe, grešne lastnosti nalezljive. Nasproti pa tudi ni niti Platon ni sveti cerkveni očak Avguštin dokazal — vsaj kolikor je nam znano — da ne bi tudi dobre lastnosti, tedaj Čednosti in kreposti, take navade imele, da bi prehajale od enega na drugega človeka; temveč človek ima celo tako malo originalnega na sebi, da vse svoje dejanje in nehanje tako obrača kakor druge vidi. Po tem bi mi sklepali — ne bomo se pa rotili, da je ta naša logika prava, da je že tudi med Slovenci kaj takih natančnežev.
Ti pošteni ljudje bi nas utegnili tedaj pocukati in reči: "Ti, izobražen gospodar mora po stari, dobri navadi seznaniti tujca z novimi gosti, ki je vpelje v svojo hišo. Kako je tedaj to, da se nahajajo v tvoji povesti ljudje in še celo mlada deklica, hči tistega zdravnika, o kateri ne vemo še več, kakor da je na svetu."
Ko bi se kaj takega primerilo, in soseb-no od mlajših bravcev se bojimo enakega ometa, ne vemo drugega boljšega izgovora kakor da rečemo: pisavec ni od Boga tiste potrebne lastnosti prejel, da bi bil ob enem istem času na vseh krajih. Ako to osebo spremlja, mora ono v nemar spustiti; poseganje nazaj pa je morda temu ali onemu prijatelju rednega in pravilnega napredovanja nevšečno. Upati je pa morda oproščen j a, če tu popravimo zamudo, kakor se ravno da, namreč da predo-čimo častitemu bravcu nove goste po njihovi podobi in po značaju.
Venci jeva hči, ki je sedela pri obedu zraven Kvasa in starega gospoda Graši-ča, bila je deklica kakih devetnajst let. Bila je v primeri z Manico majhne postave, vendar, kar se zrasti tiče, ne bi ji bil tudi zaviden sodnik mogel nobene nepravilnosti očitati. Mali, drobni, okrogli obraz z živim očesom je bil zrcalo vedno veselega srca, kakor je tudi neka gibčnost in lahkota v vsem njenem obnašanju o-znanjala veselo, mlado kri, ki svet in ljudi sodi in pozna le od medene plati. Njen oče, gospod Vencelj, kakor v svojem poklicu tako v vseh rečeh praktičen mož, iz-redil jo je bil po napačnem načelu, da ženka ne sme več vedeti, nego kolikor ravno potrebuje kot dobra gospodinja in, da zna v omikani družbi vsaj tako govoriti, da se ji ne more nič očitati.
(Dalje prih.) -&-
Širite in priporočajte list "Amerikanlki Slovenec!"
RAZNE ZANIMIVOSTI
0
PETROLEJKE NA DUNAJU taknil cele vrste neplačanih
Cim je izbruhnila vojna, je v Nemčiji povpraševanje po električnih žepnih svetilkah silno naraslo. Od kar so na Dunaju spet uvedli popolno zatemnitev, je tudi tam narasla potreba po takšnih svetilkah. A ker gredo električne žepne svtetillce in baterije v prvi vrsti za potrebe vojske in policij in tudi proizvodnja ni tako urejena, da bi mogla zmagovati povečano povpraševanje, civilnim osebam baterij sploh ne prodajajo več. Iz tega razloga so začeli Dunaj-čani zlasti v trgovinah in skladiščih uporabljati druga premična svetila, ki svetijo predvsem s petrolejem in svečami. Tudi na cestah se pojavljajo spet svetilke s svečami in majhnimi petrolejkami. Ponoči je videti mnogo ljudi, ki si s takšnimi majhnimi svetilkami u-tirajo skozi temo pot domov.
KOLEDAR
Letošnji velikonočni prazniki predstavljajo posebnost, kakršna je redka. Šele leta 2391 bo Velika noč spet 21. marca kakor letos. 23. marca so imeli Veliko noč v letih 1845. in 1850., 1. 1818. pa že 22. marca. Zadnja velikonočna nedelja 24. marca je bila 1799. in letošnja bo torej edina v razdobju 600 let. Binkoštni prazniki 'bodo letos 12 in 13. maja, torej v dneh lednih svetnikov Pankracija in Servacija.
-o-
IZBIRČNA ŽIVAL
Neprijetne stvari je doživel neki kmet iz bližine Aalborga na Jutlandiji. Nekega večera je stopil v hlev, da bi nakrmil svojih pet konj.' Svoj suknjič je pri tem obesil na neki že-belj. Za kratek čas je odšel, a ko se je'vrnil, je opazil, da si je eden izmed konjev med tem ogledal suknjič, da-li bi ne bila v lijem kakšna posebna slaščfča. Slaščico je žival navšla, pa še kakšno! Našla je namreč listnico in se je z njeno, Vsebino temeljito posladkala. Pri tem pa je pokazala vendarle' neko določeno iz-birčhost- Kar je bilo bankovcev in čekov v listnici je konj namreč požrl, ni se pa do-
računov, poziva davčne oblasti za poravnavo neke vsote in kar je podobnih stvari. Nasprotno je pojedel knjižico znamk, ki jo je bil kmet bas tisti dan kupil, in pa potrdilo, da je dal zlato uro v popravilo. Lahko si mislimo, da je bil kmet svojega izbirčnega konja zelo vesel.
FRANCOSKI ŠOLARJI IN ANGLEŠKI PRINCI
Ko je 1. 1938 obiskal angleški kraljevski par Pariz, so francoski šolski otroci nabrali veliko vsoto denarja. Skoro po vseh šolskih razredih Francije so zbirali in za ta denar so kupili dve prekrasno oblečeni in dragoceno okrašeni lutki, kot darilo francoskih šolarjev obema hčerkama angleškega kralja Jurija VI. princesi Elizabeti in Marjeti.
Cez poldrugo leto nato sta se obe princesi nekaj dobrega spomnili. Sklenili sta, da bosta za novo leto 1910 poslali soprogi francoskega predsednika ge. Lebrunovi velike zaboje daril s prošnjo, naj jih razdeli potrebnim otrokom, predvsem takim, ki so njih očetje na bojišču. Seveda je ga. Le-brunova to takoj izvršila, in marsikateri francoski dtrok je dobil za novo leto veliko škatlo, kjer je bilo tudi napisano: 'Pozdrav od Elizabete in Mai*-jete, od princes Velike Britanije.'
STRELNO OROŽJE — STARA IZNAJDBA
Doslej so menili, da pred bitko pri Crecyju 1. 1346. še niso poznali in uporabljali strelnega orožja. V Oxfordu pa so našli rokopis iz 1. 1326., ki omenja top in ga ima v trenutku strela tudi naslikanega. Še starejši nego ta rokopis, ki se imenuje "De Officiis Regium," pa je "Memoira book," ki obravnava zgodovino mesta Centa. Ta dokument pravi že 1. 1313.: "To leto so iznašli puške in jih prvič uporabili."
-o-
Prireditve, ki so oglasane v "Am. Slovencu" so vedno uspešne.
Pisano polje
J. M. Trunk
^O-O CKKK>000-0<K><K><>«<>00^<>0<><>0
NABAVITE SI ZA POMLAD — NOVO OBLEKO
Vsak moški, ki želi za bližajočo se velikonočno in pomladansko sezono preskrbeti novo obleko, bo v teta ozlru na najbolj zadovoljiv način postrežen pri nas.
AKO SI PRI NAS NABAVITE SVOJO OBLEKO, VAM BO TA NAREJENA PO MERI TER SE GARANTIRA, DA VAM BO PRISTOJALA.
Kdor želi, lahko plačuje obleko na obroke. Mali prvi obrok, preostanek v desetih tednih s prav majhnimi naknadnimi stroški. Sprejemamo tudi stare obleke v popravilo in čiščenje. Z geslom "SVOJI K SVOJIM" se vsem cenjenim rojakom vljudno priporočam.
JOHN PICHMAN
1810 W. Cermak Rd., Tel. Canal 4033 Chicago, 111
L<XKKK><>0<><><><><><KH>^	oooooo-
Zdaj rešen bolečin in lenega občutka
Glasno hvali zeliščno zdravilo. Dosti let je potratil z iskanjem česa, ki bi mu pomagal0-
Nič več ne občuti zdaj omotice in občutne bolečine v njegovih sklepih so izginile, kar se je zaprtje odstranilo. Imenitno zdravilo, pravi.


✓
I
zdeluje vse Trste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
. 1849 West Cermak Road, . CHICAGO, ILLINOIS
"Ne moreni se dovolj zahvaliti Herbtex za čudovito pomoč, ki mi jo je prinesel, vendar se zdi takp enostavno po tako mnogih, dragih zdravljenjih, ki sploh niso nič pomagala," je dejal Mr. Horace F. George, bivši inženir na Pennsylvania železnici, zdaj živeč pa 723 Market St.,' Wheeling,. \V. Va.
...... .	5*«»
Mr. Horace F. George
"Nobenega dvoma ni, da je bilo zaprtje povzročitelj vseh mojih nadlog, toda mislil sem skoraj na vse, kaj bi mi nioglo hiti. Tako me je bolelo, da sem se komaj mogel obdržati na delu,"
Moj hrbet je bi! tako trd in bolečine sem iniel po vsem telesu skoraj vedno. Kadar sem se pripognil, sem začutil tako omotico, da sem se moral česa oprijeti. Moji živci so me držali vzbujenega cele tire vsako noč in prihodnje jutro sem sc počutil popolnoma utrujenega.
"Dostikrat sem se zahvalil nekemu svojemu prijatelju, ker mi je rekel, naj poskusim Herbtex. Ko bi le bil začel jemati Herbtex pred leti! Herbtex je predelal moje drobovje temeljito, vendar brez ščipanja ali Bolečin, in zdaj je popolnoma redno vsak dan. Čutim, kakor bi bil imel notranjo kopel. Zdi se, da se vsi strupi odstranjujejo redno, namesto, da ostajajo tamkaj in povzročajo tezaye. .	, ,
"Odkar,je Herbtex izčis^il moje drobovje, sem rešen bolečin v hrbtu in po telesu, tudi nimam kislega plina, ki se je vedno dvigal po obedu, vsa omotica je izginila in živci so sc mi tako pomirili, da ponoči lahko uživam mirno spanje.
"Za nič bi ne dal dobrot, ki mi jih je prinesel Herbtex. Vem, da je Herbtex v resnici dobro zdravilo. Herbtex nudi odpomoč za navadne bolezni, kakor želodčne težave, lena jetra, slabotne ledvice, boleči sklepi, boleče mišice, kadar je to povzročeno vsled zaprtja."
POSEBNA PONUDBA: Redna cena za Herbtex je $1.25; pošljite samo $1 v Money Order, gotovini ali čeku na Herbtex Co., Dept. A 2, Wheeling, W. Va., in zavoj Herbtex (zaloga za več kot dva tedna) vam bo poslan s poštnino plačano.
Vsi Nemci brez najmanjše izjeme pokazujejo le na mir v Verseilles in trdijo, da je tam korenina vseh sedanjih homa-tij, rojstni kraj hitlerizma. Verseilles je vir vsega zla. Ce na zunaj odklanjajo hitleri-zem, je to le pesek v oči, in to velja o vseh Nemcih, naj so potem komunisti, socialisti, protestanti ali katoliki. Naj zmaga Hitler, pa ne bodo zinili nobene zoper hitlerizem.
Da šo nemški socialisti zoper hitlerizem vsaj na zunaj, je naravno, ampak enako naravno je tudi pri nemških socialistih, da so hudi na mir v Verseillesu. Prvi republikanski predsednik je bil socialist! Kakšna zarja! Ali res ni šlo radi Verseillesa, o tem le Nemec ne podvomi, ker mu pač tako kaže. Vsak pravičen presojevalec pa mora pritrditi, da ni šlo, ker Nemci niso hoteli, da bi morda šlo. Ko bi bilo šlo, in bi bili Nemci hoteli,naj gre, bi bila Nemčija za vedno premagana, in tega noben Nemec, prav noben pravim, ni mogel prenesti. Tako je postal mir v Verseillesu tisti kozel, katerega poriva v ospredje prav vsak Nemec.
Well, Nemcem ni zameriti, ker prenuiganje je težko prenašati. Ampak da Verseilles naprej in naprej porivajo v ospredje in proglašajo za vir vsega sedanjega zla, hitlerizma, vojske, .tudi slovenski socialisti, te^a bi normalen človek ne pričakoval, ker Slovenec se ne bo čmeril, da je bil Nemec premagan. Mr. E. Kristan je sam precej videl, dobro presoja marsikaj pri miru, n. pr. Italijo, Ilumuni-jo. . .ampak tudi njemu je Verseilles izhod hitlerizma. Ali je rdeča kri močnejša od slovenske ? ?
"Za dežjem sonce mora priti," pravi menda neki pesnik. Nihče pri tem ni izvzet. Smen-tana Rusija. Na g. Molka pride včasih precej toče. "Več nevernih Tomažev" pravi A. S u p a n, Nanticoke, Pa., in uredništvo mora priti s — pripombo. kjer mu postavlja glavo zopet na rdeči vrat. Pa je nekaj tudi sonca v isti številki. In Clairtona, Pa., je prise-jalo in M. Čebašek je prižgal sonce. "Se tudi ne strinja," pravi, pa se strinja z Molkom in se ne strinja s takimi, ki se z Molkom ne strinjajo. Sapa napeta. Pripoveduje o Slovakih, ki so se vrnili, ker ni bilo demokracije, le žandar je bil pa so upali na prate. Dalje poroča sončni Cebašek:
"V Pittsburgh Pressu je pri-občeno pismo, katerega je poslal neki baptistični pridigar iz Poljske, ki je sedaj pod Nemčijo. V pismu pravi, da so v mestu Brombergu Poljaki mučili do smrti tisoč Nemcev. In tako so delali tudi po drugih mestih in vaseh. Pravi, da so tudi njega in več njegovih članov zasegli in jih gnali v mučilnico, k sreči pa so jih rešili nemški vojaki.
Kar se Fincev tiče ,izgleda, da Finci streljajo z modernim orožjem, Rusi pa samo fige kažejo. Samo kadar mislijo kako bolnišnico porušiti, kako žensko ali otroka ubiti, takrat rabijo puške."
Well, ako so Poljaki mučili, naj jih bes plentaj, in so bili Nemci mirni ko ovčice. Ali res to verjamete? In bapb-stični pridigar piše, in Polja- J ki so katoličani? Groš, ako 1 verjamete. Pa ne gre za to. Ce so Poljaki mučili in morili J zdaj plačujejo, saj bodo sko-roda pomorjeni, in če Rusi rabijo puške le proti ženskam in j otrokom. ..upajmo, da ji"1 kmalu pušk zmanjka.
N,e gre za to, gre pa za toda naj širši svet izve, kal<° I slovanski Poljaki znajo muci' j ti nemške nedolžne in krotk® ovčice, in kako tudi morda slovanski Rusi pobijajo otroke in ženske, ker na dru- j ge nimajo nobene korajž®' J Slovani so morilci in podleži, to naj svet izve, in Slovene^ Cebašek mora to svetu pove-J dati na vsa usta in to mora biti objavljeno v Prosveti, da | vsaj nekaj Slovencev izve, kakšne brumne ovčice so Nemci in kakšne zverine Poljaki, in kakšni junaki so Rusi, ke? | se upajo le na deco in ženske. In to je le en slučaj, Pil jih je vse polno, ko Slovan pripoveduje svetu, kakšna so-, drga so Slovani. Pobijte jih, in: Nemci so vsi vposleni pri tem pobijanju za danes vsaj Prlj Poljakih, in ako Nemci ne pobijejo vseh Poljakov, bodo že drugi — Slovani prišli in pomagali pobijati slovansko dni' hal. That's it.
Menda pravi Stritar: "Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti." Le pod kopito s Slovani.
-o-
ALI STE VI že kaj storili j za svoj list tekom letošnje kampanje?
400,000. POSETNIK
Leon Zeck, pom. poslovodja nekega restavranta v Chicagi, je obiskal zadnji i^eden razstavo,ki jo vzdržuje Commonwealth Edison Co. pod imenom Home for Electric Living, na 3305 No. Marshfield ave., Chicago, in sicer s svojo zaročenko, Dorothy Bud-yn. Pri tem pa ga je zadela sveča, da je bil ravno 400,000. posetnik te razstave, in zato je prejel od vodstva v dar električni kuhinjski mešalnik. — Omenjena razstava se je otvorila-lani 1. junija in obiskovalci prihajajo na njo iz skoraj vseh delov Zed. držav in mnogi tudi iz tujezemstva. Otvor-jena je od poldne do 10. zvečer ob delavnikih in od poldne do 6. zvečer ob nedeljah-Vstop je brezplačen.
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK in KIRURG
Urada:
1901 West Cermak Road
'1—3 in 7—8 P. M. razun ob,sredah. Tel. Canal 4918
3925 West~26th Street
4—6 P. M. in po dogovoru. Tel. Lawndale 6287 CHICAGO
Rezidenčni tel.: La Grange 3966
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka.
' Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam 1
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787