118. štev. V Ljubljani, v soboto 23. oktobra 1880. Letnik Vili. inseratl «e tDreit-majo in velj» ris-oona vrst»: 4 tče se tisk» !Krut, IQ J ' 1 )| M • " 15 n „ n n J *> Pri večkratnem tiskanji a tudi odraščenim so dajali poduk in jim delili sv. Sakramente. Ali so morda komu kaj pojedli? Oni so živeli večinoma od svojih starih ustanov in posestev, le v manjši meri od tega, kar so si z duhovskim opravilom ali podukom mladine zaslužili. Kaj so toraj zakrivili? Ako bi jih sodil Pilat, rekel bi: , Jaz ne najdem nobene krivde na teh pravičnih." Pa Pilat je Krista Jezu.-a vendar Judom izročil, tako je tudi predsednik francoske republike, Grevy, prepustil muihe Judom in liberalcem, pa ne more reči, da bi bil na njih kako krivdo našel To je svoboda in pravica liberalcev! Čudno se nam le to zdi, kako je bilo to mogoče v deželi, ki je od nekdaj slovela kot najbolj katoliška. Še ni dolgo, kar je Bog Frauozom bvojo posebno milost skazal in jim vero oživil, ko se je blažena Devica prikazala v Lourdes. kjer se je potem zgodilo toliko čudežev. Tudi svoje blagostanje in bogastvo, ko je drugod povsod revščina, morali bi Fran cozi smatrati kot posebno milost Božjo. Na-mesto tega pa zapuščajo Boga, tako da so liberalni elementi čisto ua površje prišli. Jud Gambetta , in drugi judje, prostomavtarji in liberalci bodo v svojem Bovražtvu do katoliške |cerkve še naprej šli, če se jim kaka krepka roka ue bo ustavila. In to se morda prej in lože zgodi, nego mi mislimo. Ni nobene dvombe, da ima francoska dežela še na miljone zvestih katoličanov. Volilne zmage republikancev izvirajo le od tod, ker je vlada radi polnih blagajnic davke nekaj znižala; na temu je pa kmetu uajveč ležeče, in on je republikanec, ker vidi, da zdaj menj plača in laže živi, nikakor pa ne bo odobraval liberalnih brutalnosti zoper cerkev in duhovščino. Kak dobiček bo imela Francija od tega, če mnihe prežene? Povsodi, kjer so bile mni-ške šole, bo treba zdaj nastaviti posvetne učitelje, ki bodo hoteli biti dobro plačani. To vidimo pri nas v Novemmestu ali pa v Kamniku. Ko so ua novomeški gimnaziji podučevali še sami oo. franč škani, dobivali so vsi skupaj od države komaj toliko plače, ko eu sam posvetni profesor. Iz tega se vidi, za koliko se državni budget obteži, če se mniška šola v posvetno spremeni. Tudi .v Kamniku hočejo mnihom šolo vzeti, pa šola je dobra , in meščani se branijo, da bi morali 2000 gld. na ieto za učitelje plačevati, med tem ko jih zdaj učitelji menda nič ne stanejo. Tako bodo tndi Francozi debelo gledali, ko bodo šolski stroški strašansko narastli, iu če bodo morda šole še slabše, ko so bile mriiške. Tačas se jim bodo prvič oči odprle. Ako bi pa Bog poslal kako kužno bolezeu, česar nas in tudi Francoze Bog varuj, kaj bi se zgodilo v tem slučaji? Mnihov ne bo, po svetnih duhovnov pa ni toliko, da bi mogli povsod biti ; če bodo ljudje mrli, ko muhe, ali je mogoče, da bi pri tako majhnem številu duhovnov zamogel vsak umirajoči upati, da bo potolažen s sveto popotnico ? Tačas se bodo Francozom vdrugič oči odprle. Duhovščina ui nesreča za deželo , ampak nesreča za deželo je pomanjkanje duhovščine, kar vidimo v sedanji Nemčiji, kjer morajo verniki po en dan in tudi po več dni daleč romati, da k maši pridejo in milo, milo prositi za zakrament sv. pokore, ktera prošnja pa se jim le težko usliši, ker pride na tisoče ljudi k enemu duhovniku in jih on ne more kar tako hitro v enem dnevu vseh spovedati. Na vsak način je francoska republika s tem postopanjem mnogo simpatij zgubila, iu zna Be jej zgoditi, da se enkrat čez noč v katoliško kraljestvo prerodi. Politični pregled. V Ljubljani 22. oktobra. Avstrijske deiele Veliko zenzaciie dela bivanje dr. Itie-ifcrja v Pešti. On se je nalašč za to tje podal, da izvč, če bi se dalo doseči porazumljenje med Madjari in Čehi. Proti nekomu se je Rieger izrazil, da je našel pri Tiszi iu madjarskih voditeljih dovolj simpatij , da pa vendar nekteri naglašajo, da je Madjarom potreba, da so Nemci v Cislajtaniji gospodarji. To Rie-geru ni šlo v glavo. Rekel je Madjarom: „Ali mar mislite, da bi vas Nemci ne podjarmili, če bi nas Čehov in Poljakov ne bilo?" Nemški listi Be hočejo iz Riegerjevega potovanja norčevati, pa vendar ne morejo skriti svoje velike skrbi, kaj bi bilo, če bi se Riegerju res posrečilo, Madjare za češko pravo pridobiti. Baron Filipovič je v svojih dogovorih z ogersko vlado zarad vtelcticiija vojne Krajine s Hrvatsko podal izkaze premoženja in dohodkov granice. Misli se, da se bo vtelesenje sklenilo vsaj v enem letu ; prej ko se v istini združi, pa bo preteklo še en par let. Madjarom cela stvar ni všeč in oni bi jo radi zavlekli; pa videti je, kakor bi bila želja cesarja, da se granica s Hrvatsko združi. Na Dunaji 8e je osnovala nuva hanli», Albine, poroka je imela biti čez štirnajst dni. Albina se ui več jokala. Štirnajst dni pa je zopet precej doigo čana, med tem se utegne marsikaj zgoditi. Mi porabimo ta čas za to, aa pojasnimo bralcem nektere dogodbe, ki so se jim do zdaj nenaravne ali vsaj čudne zdele. Kako je Janez zvedel, pod kakimi pogoji je direktor svojo hčer Albino judu Izaku Bar-telesu prodal? Ali je bil ta jud res ponarejevalec bankovcev ali vsaj izdajalec ponarejenih desetakov , ali je bil pa po nedolžnem zaprt, kakor je on sam trdil? Najprej odgovorimo na prvo vprašanje. Kakor zuano, je Janez postal znanec in celo hišni prijatelj pri direktorjevi rodoviui. Tu se je seznami in celo pobratil z ženinom Albine, Izakom Bartelesotr, kteremu se še sanjalo ni, da Janez tudi steza roko po Albini, da sta tedaj tekmeca. Izak je marveč mislil, da Janez zahaja v hišo zarad Ivane, da bosta tedaj kmalu svaka, kar mu je bilo jako všeč, ker je bil po direktorji zvedel, da je Janez bogat. Vsled tega ga je tudi na dom povabil, — ob kratkem: postala sta prav dobra prijatelja. Janez je obžaloval, da v mestu, ker je le za kratek čas tu, nima pripravnega lastnega stanovanja ; v gostilui pa ni pravega doma; zato pjvabi necega dne Izaka Bartelesa, naj bi se ž njim peljal iz mesta na prav prijeten kraj, kjer je naročil za oba majhno večerjo. Izak je pripravljen in f rav dobro se mu zdi, da ima koga, s kterim se pelje iz mesta, ker vkljub bogastva si ui mogel nikdar pridobiti poštene druščine, ampak le ljudi, ki so se mu pridružili iz Bamopridnih namenov. Peljeta se tedaj proti večeru skupaj iz mesta v okolico in se vstavita pred gostilnico, v kteri je bil Janez večerjo naročil. Podasta se v majhno sobico, kjer je miza že pogrnjena. Večerja je prav dobra, okusna, obema se dobro prileže ; tudi pijača je izvrstna , to čuti posebno Izak, kteremu se kmalu začno oči sprehajati. Janez je jako dobre volje, pije sam, pa tudi tovaršu ualiva. Temu že jezik zastaja, a žejen je veu-dar neprenehoma, čedalje bolj. „Vrag vedi," prične slednjič sam, „navadno mi vino ne diši. Danes pa je, kakor da bi bil prej gobo snedel." „Dobro vino", opomni Janez, „in zdravo. Le piva ga! Na zdravje!" „Na zdravje, svak," kriči Izak opotekaje Ise, ko je vstal. Oko Janezevo se zasveti čudno, a vendar trkne; a ko sta oba izpila in je |vnovič nalil kupice, prične: „Kaj pa, ko bi menjala za nevesti?" „Hoho, ue bo nič, prijatelj" jeclja. Izak, „ne gre. Alb;ua je moja, jaz ne menjam." ,,Kaj pa, ko bi Albina sama rekla, da sem ji jaz bolj všeč ko ti?" „Ne bo nič, brate — svak," jeclja zopet Izak z zadovoljenim smehom, „ne bo nič, Al-biua ne more." „Kako da ue more?" „Hehe, Izak je tič! Na ženske se ni zanesti, se mora oči prikleniti." „Oče prikleniti?" vpraša Janez in vpre preže oko v Izaka, zdaj ž:; popolnoma omamljenega. „Da, oče! Veš, koliko sem dal jaz za Albino?" „Kaj ? Si jo mar kupil." „Kako pa! Celih 30.000 gl. Bem dal očetu za-njo. Zdaj mi jih ne more več nazaj dati, he he, zato je Albina moja, Ivana naj bo pa tvoja, jaz ne menjam." Janez, vkljub temu, da je mnogo pil ali z imenom „landerbank" (banka dežel). „Na rodu" se je nedavno pisalo, da bo ta banka stala pod uplivom grofa Taaffeja in da je ustanovljena iz francoskega konservativnega kapitala. Tisti „nemško - avstrijski |iartcltag", ki pa bo samo nemško-liberaini, zgubiva vsak dan na simpatijah pri ljudstvu. Ker ob enem hoče zborovati nemško katoliški shod, je že s tem laž ovržeua, kakor bi ustavoverci zastopali vse avstrijske Nemce. S krepkim postopanjem nemškib katolikov je tudi vlada nekaj več poguma dobila, in vladni listi zdaj pišejo, da bo ta parteitag samo shod ene stranke, nikakor pa zastop enega naroda, zato tudi nema nobenega pomena, in se ni treba prav nič brigati za to demonstracijo. — Ustavoverna strauka je mislila, da bo s tem shodom prisilila Taaffeja k odstopu; pa v tem se je zmotila ; Tabffe morda trdneje stoji, ko vsa ustavoverna stranka, in ona naj pazi, da se na njej ne uresn či pregovor: „Kdor druzemu jame koplje, sam vanjo pade." Ustavoverna stranka je sama v sebi razpadena, needina, brez programa, brez novih mož, brez novih idej. Kaj hoče taka stranka še na krmilu , ki je po lastni krivdi vlado zgubila, in si od tega časa svojih peg še ni oprala? Krepek udarec, in ona telebi na tla, in se vzdigne več. Nemški katoliki se hočejo v državnem zboru potegniti za pravice linškega škofa, in za to|, da bi se sedanje šolske postave prenaredile. V prvi zadevi jih bodo gotovo podpirali vsi avtonomisti; v drugi pa Slovenci in Poljaki vsi, Čehi menda večinoma. Vlada je bojda obljubila izvrševalnemu odboru avtonomistov , da hoče počasi izvesti rcsolucijc, ki jih je državni zbor sklenil zaradi ravnopravnosti jezikov v šolah. Da bi le besedo držala I Vnanje države. Zaradi Ulčinja in turške verolomnosti Be bode menda obistinila naša beBeda, da nam reč tudi zadnja turška obljuba ni bila resno mišljena , iu da Turki tudi zdaj ne bodo Ulčinja izročili Črnogorcem. Do zdaj ga še niso, in to je že precej časa. Pod vednimi izgovori si skušajo časa pridobiti, zato pa tudi vojne ladije še niso odšle. Angležki list „l)aily I¥ews" piSe: „To ni nobena nesreča, če Avstrija, Francija in Nemčija nočejo pomagati proti Turčiji. Toliko bolj energično bodo potem lahko postopali Angleži in Rusi. Na Irskem so še vedno neredi in uboji na dnevnem redu. Hlapci in dekle grajščakom nečejo več služiti, žito ua polji se jim pokončava, nikdo mu nič ne proda in nič od njega ne kupi. Udova nekega grajščaka hotela je drv kupiti, pa jih za denar ni dobila, hotela je potem drevesa v svojem vrtu posekati, pa se ni našel delavec, da bi bil to storil. — To sovraštvo Ircev do angležkih grajščakov pa je tudi pop luem opravičeno. Kajti zemlja je bila prvotno lastnina Ircev, potem so prišli Anglo-SakBi ali Angleži v deželo kakor tolovaji, podjarmili so narod, in rekli: ,,To je zdaj vse naše, vi pa boste naši hlapci, da boste za nas delali." Veliko so imeli Irci prestati tudi zavoljo svoje zvestobe do katoliške cerkve. Zato se po pravici na Angleže jeze , in danes ali jutri znamo slišati od velike ustaje na Irskem. Izvirni dopisi. Iz lijullljane, 21. okt. Izrekli ste se v Vašem cenjenem listu, da bi se morali Slovenci v opozicijo postaviti zoper vlado, ker nam ona še ni dala narodne ravnopravnosti. Dovolite mi, da tudi jaz o tej stvari en par besedi spregovorim, in ne zamerite, če bo moje mnenje Vašemu deloma nasprotno. Jaz namreč še zmirom mislim , da je Taaffe poštenjak, in da bo držal besedo , (ki jo je dal, ko je namreč rekel, da morajo vsi narodi enakopravni biti in nobeden tlačen. Res je , da se Taaffe le počasi naprej pomika, tako da mi skoraj nobenega napredka ne čutimo; pa on je k temu po okoliščinah primoran, ker se mu stavljajo stoterue ovire in zapreke nasproti. Ustavoverci, ki so toliko časa vlado v rokah imeli, ogradili so se v vseh pozicijah jako močno, in te pozicije imajo vtč noma še v rokah ; Taaffe zamore le počasi naprej. Bor-zijanstvo in judovstvo, ki ima po celi Evropi zaveznike, je velika moč. Da ne prestopi popolnoma k naši stranki, ampak na videz med obema lavira, tudi za to ima Taaffe svoje uzroke, veudar mislim, da z našo stranko simpatizira in ue z ustavoverno; tega pa očitno pokazati neče, ker potem bi se še veče vpitje zagnalo, poBebno pa se je bati pritiska iz Nemčije na korist ustavovercem, kteri pritisk bi gotovo ne izostal, ako bi se Taaffe ne sklicaval vedno na svojo „nevtralnost". Mogoče je pa tudi, da cesar želi bolj nevtralno, med strankami stoječo vlado. če pa pomislimo, v kake nevarnosti bi se mi podali, ako bi Taaffejevo vlado zapustili, potem si bomo to pomislili, in vsaj do tje odložili, da Be popolnoma prepričamo, kako vlada z nami ravnati misli. Ako bi bilo poklicano ustavoverno ministerstvo, — in to je lahko mogoče, ako bo Taaffe cesarju rekel, da je sprava narodov nemogoča, — potem bo to ministerstvo precej sedajni državni zbor razpustilo resp. cesarju razpustiti ga svetovalo, pri novih volitvah pa bo |že znani aparat skrbel za ustavoverno večino. Potem pa smo Bpet pokopani za kakih deset let, če kaj vmes ne pride. Zato bi bila moja misel, da moramo to ministerstvo še en čas podpirati, saj se bo kmalo pokazalo, ali nam želi dobro ali slabo, ali nam misli ravnopravnost dati ali ne. To pa nikakor ne brani, da ne bi {naši poslanci naših teženj energično zagovarjali, in v tem sem popolnoma Vaših misli. Vlada se mora interpelirati, zakaj Be pri nas vse nemški ura-duje, zakaj so srednje šole vse nemške, in še več tacih pritožb, da bodo vsaj tudi Nemci slišali in brali, da niso oni tlačeni, ampak mi, ki še vedno ravnopravnosti pričakujemo. Nemški filister v mestih, tudi če je doktor, niti pojma nima o naših razmerah, in Bi res misli, Bog ve, kako nas vlada protežira, in kako mi „deutschkrainerje" zatiramo. vsaj se delal, kakor da bi pil, še popolnoma| trezen zdaj res strmi. | „Kako, da ti oče ne more dati nazaj onih 30.000 gld.?" vpraša čudtč se. „Hebe I zato, ker jih več nima." „No, prijatelj, brate, svak, veš — no, naj bo, saj sva sama in ti nič ne boš izdal." „Bog varuj 1" „No, veš, Izak ni neumen, ima ušesa in oko in še kaj druzega. In ker ima vse to, je zapazil, da je direktor v hudih denarnih zadregah, ker je zadnji čas veliko na borsi zaigral, toliko, da ni mogel njegov denar biti, ampak denar lastnikov fabrike. To je Izak Barteles naglo zapazil." „O, o," se čudi Janez, potem pa vstane, vzdigne kozarec in nadaljuje: „Na zdravje mojega bistroumnega prijatelja I Da si tak tič, bi jaz ne bil mislil. Bog te živi I Iz tebe bo še kaj več." Izak po teh besedah dobrodejno pošegač-kan, nagne kozarec in ga zlije v sebe, potem pa se zgrudi na stol in skoro tudi pod mizo; da ga Janez ne vjame in posadi zopet k mizi. „No, no, svak, te mar to izvrstno vino meče?" mu potem kriči na uho. „O — o," jeclja Izak komaj razumljivo, „da bi meue kdo metal? O ue, Izak se ne da vreči." Potem se nasloni na mizo in jame dremati. „Vrag te vzemi," godrnja Janez, ko to zapazi, „zaspati mi ne sme, ker se mi še ni popolnoma izpovedal. Kako bi ga neki prebudil in mu razvezal jeziki" Premišljuje nekoliko časa, potem prime Izaka, ki že prav razumno smrči, ga strese in mu zaupije na uho : „Izak, policija!" Kakor bi ga kaj zbodlo, skoči jud kvišku, pa telesne moči ne morejo vstreči volji njegovi, so preslabe; zvrne se ua tla. Janez ga prime, posadi na stol in dalje stresajoč ga, mu upije na ušesa: „Izak, policija išče plošč. Kje pa so, da jih varneje skrijem? Le brž povej, se mudi. So že pred vratmi." Jud odpre na pol oko, usta se mu spačijo v ostuden smeh, pa jeclja: „Nič, uič, Janez, brate, nič se ne boj, saj jih ni doma." „Kam si jih pa nesel?1' sili Janez. „Ile he", jeclja jud, „ti si menda pijan, da ne veš nič več. Kaj nisi videl, da sem jih zakopal ravno pod križem pri morskem kopališči?" (Dalje prih.) Domače novice. V Ljubljani, 23. oktobra. (Tako?!) Včerajšnja , Laibacherica" nam naznauja, da je na mesto dosedanjega nadzornika srednjih šol ne Kranjskem, gosp. Gnada, imenovan profesor dr. Zindler, nekdaj vodja gimnazije novomeške, zdaj v Gradci. Novi šolski nadzornik je „tajčpemc" in „ustavove-rec" čiste krvi, razen tega tudi ne zna in še celo ne mara znati slovenski. Kako Be že glasi dr. Vošnjakova resolucija v državnem zboru, kteri je večina pritrdila? Če se ne motimo, tako, da se bo nekje, menda na Slovenskem, vpeljal nek materni jezik, menda slovenski, v srednje šole ali kam? Pa menda še v prihodnjih stoletjih ne. Ali je imenovanje dr. Zind-lerja prvi odgovor na to resolucijo ? To imenovanje se prav dobro vjema tudi z odgovorom Vesteneckovim kopanjskemu gosp. župniku, ki ga prinašamo v današnjem listu. Palešeupij-mo ,.živijo" ministerstvu, ki nas tako lepo boža! — 0 tej mikavni reči bomo prihodnjič več spregovorili! (Mikavna stava) se jc pred kratkem naredila v ljubljanski čitalnici za izdaten znesek tako: Nekdo je stavil, da do 1. septembra prihodnjega leta (1881) kranjski deželni zbor še ne bo razpuščen. Kakor se zdaj kaže , bo mož stavo gotovo dobil, mu je že kar naprej gratulirati. („Laib. Ztg.") je v četrtek dobro očesala peščico nemškutarjev na Kranjskem , ki po časuikih napadajo častitega našega deželnega predsednika gosp. Winklerja. Dobro in prav tako I Ali ta „peščica" nemškutarjev ima pri ministerstvu vendar več veljave, kakor „ogromna večina" Slovencev, VBaj se nam mora tako zdeti, če so dejanja res nekaj, kar več velja, ko beBede. (Glej Zindler itd. itd.) Ali si tej „peščici" Taafiejevo ministerstvo ne upa občutljiveje do kože, nego po časnikih? (Kmetijska družba kranjska), ktera je pretekli meBec v deželno razstavo štajarsko v Gradec poslala 9 vrst na družbinem vrtu pridelanega krompirja (šamoinion, Kopsel, Rožni amerikanski, samarian, Paterson, Mar mont velikan, rumeni Holstajnec, Amerikanec in Mehikanec velikan), je prejela za to poslanje veliko razstavno medalijo s pismom, v kterem štajarsko vrtnarsko društvo naznanja družbi naši odlikovanje in se zahvaluje za njeno podporo o razstavi štajarski. Razne reči. — Po z i vkranjskim gospod arjem, kteri ovce redijo. Ker pride kmalo čas, da bo družba kmetijska ovne velikega in čvrstega ukviškega plemena oddajala za polovico tiste cene , po kteri jih družba na Koroškem kupi, opomnimo še eukrat ovčarje, ki si hočejo zboljšati ¿voje domače malo vredno pleme , naj se zadnji čas do vBeh Svetih z besedo ali s pismom oglasijo za takega ovna v pisarnici podpisanega odbora, ki jih bodo brez licitande oddajal za polovico nakupne cene, ki za enega ovna utegne znašati 6 do 7 gld. Centralni odbor kmetijske družbe v Ljubljani 16. oktobra 1880. — Pojasnilo. Nedeljska številka Vašega lista prinesla je vest o smrti drd. med. J. Jarca, ktero je vzela iz dunajskih listov. Kakor je konštatirano, je drd. Jarc, gredoč domov pal ter pri padcu jako mnogo krvi zgubil, nikakor pa ni resnično, da je bil pobit ali pri tepežu ranjen. Prenešen je bil v bolnišnico, v kteri je v soboto 9. okt. dopoldne umrl. Slovenija je zgubila v njem zvestega in navdušenega narodnjaka in jako marljivega pisatelja. Udom slov. liter, društva ostal bo zmeraj v spominu, kajti kot marljiv in za društvo vnet predsednik užival je zaupanje in prijateljstvo VBih. Lahka mu žemljica! — Kadar nam pripuščajo okolščine in čas, priobčiti hočemo njegovo bijografijo, da mu zaradi ustrajnega delovanja za mili naši narod vsaj majhen spominek postavimo. Tržne cene v Ljubljani. Pšenica hektoliter 9 gld. 42 kr.; — rež 6 gl. 66 kr.; — ječmen 4 gld. 34 kr.; — oves 3 gld. 09 kr.; — ajda 5 gl. 36 kr.; — proso 5 gl. 20 kr.; — koruza 6 gld. 34 kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld. 41 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; — masla kilo gram 90 kr.; — mast 74 kr.; — špeh frišen 70 kr.; špeh povojen 72 kr.; jajce po 1'/a kr. mleka liter 8 kr ; — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 54 kr. ; — svinjsko meso 54 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 40 kr. slama 1 gld. 78 kr. 100 kil; drva trde 6 gld 20 kr. mehke 5 gld. Listnica vredništva. Gosp. A. L. v M. Dovolite, da Vaš dopis denemo na stran. Ne utegnemo prepirati se z „Nar." Če ima J. veselje do tega, naj si pa koga druzega izbere. Gosp. P. G. na V. Nismo nič prejeli. Kam ste pa poslali ? Listnica opravništva. Č. g. V. L., kapi. v M. Da, vse v redu. Č. g. J. L., kapi. v Šm. Ne; s poslanim pa vse vravnano. Č. g. M. K., kapi. v Fr. Pred ne; zdaj vso prav. Č. g. J. K., kapi. v Šm. 21/12 polovico in zdaj četrtletjo. Č. g. O. Š„ kapi. v P. Do 31/12 pret. 1. Upamo, da ni zmote. Č. g. V. A., kapi. v P. Do 30/9 tek. leta. C. g. V. B., kapi. Šm. Še ne. č. g. J. L., župn. v A. Za četrtletje preveč, ker za tri četrt tek. 1. že pred prejeli. č. g. K. C. kapi, v M. za četrtletje naprej vpisali. č. g. J. K. župnik v D. Vse prav. N. B. Vse čast. in blag. gospode naročnlko, ki so z naročnino še kaj na dolgu, lepo prosimo, naj blagovolijo zaostalo vsaj do konca tek. leta poslati, ker za mnogo reči ne vemo, kako bc bode prihodujič zasukalo. f Po najnižih cenah s pravim zlatom pozlačeni jj nagrobni križi se pri nas na izbiro dobivajo. Ilustrirane cen.ke pošiljamo na zahte-vanje brezplačno. Tudi ponujamo po nizkih cenah železo, jeklo, skovanje za stavbe in pohištva, gospodarsko orodje, kamniški ee-Jj iiient, poljski gips itd. Zaloga železnine: Terček & Nekrep, (3) mestni trg št. 10. Poslanica. Slovenci in sploh vsi Slovani, Mažari in Italijani ter drugi narodi, ki zahtevate po §.19 od c. k. uradov, da bi vam le ti sloveuske dopise pošiljali — čitajte, kaj mi je glasoviti gospod c. k. okrajni glavar Vesteneck odgovoril : Dopis moj št. 60 c. k. okrajnemu glavarstvu v Litiji: „Pošljem slavnemu c. k. okrajnemu glavarstvu Litijskemu priložene izpiske 8 ponižno opombo, da podpisani zahteva od 10. okt. t. 1. vse uradne dopise si. c. k. okrajnega glavarstva Litijskega v slovenskem jeziku pisaue mu pošiljati. Kopauje G. oktobra 1880. Ant. Trepal, župnik. Odgovor Vesteneckov: N. 5785. An das löbliche Pfarramt in K o p a j n. Da die Pfaiämter die Matriken im Auftrage des Staates führen, daher in den bezüglichen Agenden als Organe des Staates fun-giren, bin ich umsoweniger in der Lage seitens des löblichen Pfarramtes ein Verlangen, wie die dortämtliehe Zuschrifc von C. Amts Zhl. 60. enthält, zu aeeeptiren oder berücksichtigen zu können, als die Geschiiftssprache der k. k. Aemter im internen Verkehre die deutsche ist. Littai am 15. Oktober 1880. der Bezlrkschauptmann Vesteneck" Tedaj v Avstriji ne sme in ne more biti duhovnik ali uradnik, kdor ne zna edino zve ličavnega nemškega jezika, vendar pa poznam na Primorskem, na Hrvaškem, v Istriji in drugod gospode duhovne in uradnike, ki niso nemškega jezika zmožni in zato v svojih ma-ternih jezikih uradujejo. Presvitli cesar Slovanom slovanski, Mažarom mažarski, Italjauom. italijanski odgovarjajo, le nekteri c. k. uradniki niso nam pravični! Državni poslanci I kaj ste nam letos take pirhe iz Dunaja prinesli! Kopanje 21. oktobra 1880. Ant. Trepal, župnik. Ure za stolpe in gradove izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ue vlite, ampak z roko izdelane, proti polni garanciji in po najnižih cenah. Janez M. Pogačnik. (21) Podnart, Kropa, Gorenjsko. Popravljam tudi starti ure ua stolpih, jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačuo. Priznano izvrstne prave voščene sveče iz garantirano nepokvarjenega čebel nega voska (2) prodaja P &R, Seemann v Ljubljani. «laosocosasososoeaajsKSSc Ausgabe für Oc(lcrrtidj4íngartt. für brt» £aljv 1881. ffinmtt>Bierjifl(lir Oaljmang. 80