■ .. . SeM K;
.., ,.,;v.	v.;,--,-.

GLA

List slovenskih delavcev v Amerik*.
H The only Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays« 01	50.000 Readers.	{||
^lEH
TXUfOM FUABNS: 4687 OOBTLANDT. BnUred as Ieo»nd-01ase Matur, ■sptemlm 21, IMS, at the Poet OCfiee at Hew York, V. Y, under the Act of Congress of March S, 1«T»,
SraUTON PISIXNI: 4687 OOBTLAND^
NO. 187. — fiTEV. 187.
NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 10, 1916. — ČETRTEK, 10. AVGUSTA, 1916.
VOLUME
ITALIJANSKE CETE SO VČERAJ ZAVZELE GORICO.
Avstrijci se umikajo. Prodiranje proti Trstu.
AVSTRIJCEM NI PREOSTAJALO DRUGEGA KA KOR UMAKNITI SE. — MESTO JE POPOLNOMA RAZDEJANO. — PREDVČERANJEM GA JE CEL DAN OBSTRELJEVALA TEŽKA ITALJANSKA AR TILERUA. — STRELNI JARKI IN ZAKOPI SO BILI POLNI TRUPEL AVSTRIJSKIH VOJAKOV. — ITA LIJANI SO PREMOSTILI SOČO TER PRODRLI NA LEVI BREG. — ITALJANI VJELI 10,000 VOJAKOV.
Že ta kuj po izbruhu vojne med Avstrijo in Italijo, so si postavili Iialjani kot cilj. svojih operacij Gorico. Mesto so oblegali skoraj petnajst mesecev in žrtvovali na tisoče in tisoče vojakov. Posrečilo se jim je prodreti do višin zapadno od mesta, kjer so razpostavili svojo težko artilerijo, s katero so Gorico neprestano obstreljevali. Na fronti med Predilom in Trstom so bili razpostavljeni večjidel slovenski in hrvaški vojaki, katerim je poveljeval hrvaški general Borojevič.
Ta armada ni bila stalna. Kot je bilo razvidno iz raznih poročil, so Slovence in Hrvate večkrat nadomestili Ogri ali pa razni tirolski polki. Ko so začeli Rusi z novo ofenzivo proti Karpatom, je poslala avstrijska vlada s soške fronte večje število slovenskih in hrvaških vojakov na vzhodno bojišče. Na njihovo meato so stopili Madžari.
Lahi so izrabili rusko ofenzivno prodiranje ter začeli ljuto napadati na celi primorski fronti. Že pred par dnevi je bilo jasno, da Avstrijci ne bodo mogli vzdržati vročih italjanskili napadov. Posledica tega je bila, da so prepustili Gorico in par bližnjih vasi sovražniku ter se lunaknili na, levi breg Soče. Gorica je čisto razdejana. Zadnja natančnejša poročila smo dobili iz starega kraja pred štirimi ali petimi mesci. Tedaj je bilo rečeno, da je v Gorici še par sto ljudi, med njimi tudi nekaj slovenskih trgovcev in duhovnikov. Zatem so natančnejša poročila. prenehala.
Rim, Italija, 9. avgusta. — Generalni štab italjanske armade je izdal danes sledečo izjavo:
Danes zjutraj so vdrle naše čete v mesto Gorico. Včeraj zjutraj je vprizorila naša infanterija splošen napad.
S svojimi težkimi topovi smo pregnali sovražnika z višin zapadno od mesta. Strelni jarki in zakopi so bili polni mrtvih avstrijskih vojakov.
Sovražnik, ki se je začel kmalo zatem v divjem begu umikati, je pustil na bojišču velikanske množine munici-je, orožja in drugega vojnega materiala.
Ko se je znočilo, so prekoračili oddelki brigad Casale in Pavia Sočo ter dospeli na levi breg reke.
Neka naša kavalerijska kolona ter močna četa ber-saljierjev je začela zasledovati sovražnika onstran reke.
Istočasno so popravili naši pionirji mostove preko Soče katere je bii sovražnik razdejal.
Na Kraški planoti so odbili naši vojaki več avstrijskih protinapadov na goro sv. Mihaela.
Po vročih bojih so zavzeli tudi nekaj strelnih jarkov v okolici vasi sv. Martina.
Zadnje tri dni smo vjeli vsega skupaj deset tisoč avstrijskih vojakov.
Koliko vojnega materiala in orožja smo zaplenili, se dozdaj še ni moglo natančno dognati.
Rim, Italija, 9. avgusta. — Ko je bilo danes oficielno razglašeno, da so Italijani zavzeli Gorico, je zavladalo po celi Italiji velikansko navdušenje. Vsa mesta in vasi so bile v zastavah. V Rimu so se odigravala prizori, kakor -šnih še ni bilo izza napovedi vojne.
časopisje poroča, da so začeli italjanski vojaki prodirati proti Trstu. Najvažnejše avstrijsko pristanišče bo že tekom par dni v laskih rokah.
Pariz, Francija, 9. avgusta. — Iz Rima poročajo, da je zavihrala nad Gorico italijanska zastava. Mesto je padlo po silnih, tri dni trajajočih bojih.
Poveljnik italjanskih čet, ki je vodil napad na strelne jarke pri sv. Mihaelu, je mrtev.
Dunaj, Avstrija, 9. avgusta. — V okolici Gorice divjajo obupni boji. Včeraj se je posrečilo sovražnim oddelkom dospeti do mesta.	*
(Značilno je, da avstrijski generalni štab ne omenja zavzetja Gorice in prihoda italjanskih čet na levi breg Soče, Da je Gorica res v italjanskih rokah, ni zdaj nobenega dvoma več. Del italjanske armade bo začel prodirati po soški dolini proti severu, drugi del proti Trstu, tretji del pa proti vzhodu. To prodiranje bo zelo težavno, ker imajo Avstrijci strelne jarke prav do Postojne. Op. ur.)
Zapadna fronta.
Vroči boji ob Thiaumontu. — Obstreljevanje tovarne za smodnik. Napadi severno od Somme.
Pariz, Francija, 9. avgusta. — Vojni urad jre izdal danes popoldne sledeče poročilo:
Včeraj popoldne je vprizoril sovražnik veliko napadov na pozicije, katere smo mu odvzeli včeraj in predvčerajšnjem severno od gozda Hem. Naša artilerija je pognala sovražnika z velikimi izgubami v beg. Samo na enem mestu se jim je posrečilo nekoliko napredovati, toda to nima uikakega pomena na splošen položaj.
Ob Sommi so izvojevali francoski letalci več zračnih bojev. Šest nemških zrakoplovov se je moralo težko poškodovanih spustiti na zemljo.
Večerno poročilo se glasi: — Severno od gozda Iiem smo zasedli neko važno sovražniško pozicijo. Pri tej priliki smo vjeli 50 nemških vojakov.
Vroča bitka, ki se je vnela ob Thiaumontu, še ne bo tako kmalo končana. Sovražnik je včeraj nekoliko napredoval, danes smo ga pa pognali v beg.
Pri vasi Flerury se vrše boji z ročnimi granatami. Nemški napad na gozd pri Vax-Chapitre smo u-spešuo odbili.
Zeppelini.
London, Anglija, 9. avgusta. — Nemško zračno brodovje je vprizo-rilo danes nov napad ua angleško vzhodno obal. Napada se je udeležilo kakih 10 zrakoplovov Zep pelinovega sistema, iz katerih so vrgli letalci več kot 150 bomb. — Zračne križarke so prvipot operirale z žarkometi, da je bilo lažje zadeti cilj. — Vojno ministrstvo naznanja, da je bilo šest oseb mrtvih, sedemdeset pa ranjenih.
Povzročena škoda je precejšnja. Neka vas je začela goreti, toda vojaštvo je požar kmalo pogasilo. — Del železniške proge je poškodovan.
Zeppelini so se umaknili, ko so jih začele*obstreljevati ang^ške ob režne baterije.
Zob za zob.
London, Anglija, 9. avgusta. — Lord Lansdowne je rekel danes v zbornici lordov, da bo angleška vlada najbrže konfiscirala vse premoženje Nemcev v Angliji, ker so Nemci ustrelili kapitana Fryata.
Če se bo to v resnici zgodilo, se dozdaj še ni moglo dognati.
DENAR SE LAHKO ODPOŠLJE V 8TABO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVK
Cena kronam je i.sta kot pri navadnih pošiljatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali na zaj ali pa sporočili, da se nam še doposlje.
Zdaj je mogoče poslati le okrogle svote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000.
Brezžične posiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zad nje mesto.
Natančno smo poizvedeli, da take posiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgo di se pa kaj lahko, da poiiljatev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake prt brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako se urine kje kaka napaka.
Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: poilje naj se po brezžičnem brzojavn.
7S1HK 8AKSXS,
82 Oorttead*, ftt, New York, T,
Boji v Kavkazu.
Tnrki poročajo, da so se morali Rusi v Kavkazu nekoliko umakniti. Poročila o zmagah.
Petrograd, Rusija, 9. avgusta. -Generalni štab ruske armade v Kavkazu poroča, da sta Bitlis iu Muš zopet v turških rokah, ter da so bili Rusi prisiljeni umakniti se nekoliko bolj proti severu.
Na desnem krilu so pregnali Rušo sovražnika z neke višine ter so navzeli v okolici Kcgi dve vasi.
Berlin, Nemčija, 9. avgusta. — Iz Carigrada poročajo: — Turška ofenziva proti levemu krilu ruske armade v Kavkazu se zelo dobro razvija. Turške čete so bile čisto poražene na fronti med Mušem in Bitlisom. Obe mesti se nahajata zopet v turških rokah. Rusom je potemtakem enkrat zav selej prekrižan račun, da bi dospeli v dolino reke Evfrat.
London, Anglija, 9. avgusta. — Vrhovni poveljnik angleških čet v Egiptu naznanja, da je turška kolona. ki je prodirala v petek proti Sueškemu prekopu doživela grozen poraz.
Zadnje straže turške armade se nahajajo 15 angleških milj zhod-no od Katije.
Epidemija.
Washington, D. C., 9. avgusta. Generalni zdravnik zvezne zdravstvene službe je sklical vse državne in teritorialne oblasti h konferenci, ki se bo vršila 17. avgusta v Washringtouu. Pri tej priliki se bo razpravljalo, kako bi se dalo omejiti razširjenje otroške paralize.
Če bolezen ne bo pojenjala, ne bodo šole odprte pred prvim oktobrom.
Včeraj se jo pojavilo v New Yorku in okolici zopet več novih slučajev. Zdravniki in zdravstvene oblasti so neprestano na delu, doseči pa ne morejo veliko. — V Greater New Yorku je bilo včeraj 57 novih slučajev. Sanitetni komisar dr. Emmerson ni več tako optimističen kot je bil prej.
Pomanjkanje premoga.
Pariz, Francija, 9. avgusta. — Časopisje naznanja, da se bo vkratkem določilo maksimalno ceno za premog. — To se bo zgodilo najbrže takoj po desetem avgu stu.
Luter anske šole.
Melbourne, Avstralija, 9. avgusta. — Vlada Victorije je sklenila zapreti vse luteranske šole. — Tozadevno povelje bo izdano v najkrajšem času.
Poplava.
Hutington, W. Va., 9. avgusta. V okrajema Coal River in Cabin Creek je nastala strašna povoden j. Več kot sto oseb je baje utonilo, kakih 5000 družin je pa brez strehe. V omenjena okraja sta se že podali dve stotuiji vojakov 2. polka westvirginske narodne garde. Škoda je ogromna.
Pri St. Albans so obstala na progi dva vlaka in ne moreta ne naprej ne nazaj. Železniški promet je vsled tega prekinjen. — Danes je dospel sem governer Hatfield.
Sazanov.
Berlin, Nemčija, 9. avgusta. — Iz Petrograda poročajo, da se je vsled odstopa ruskega zunanjega ministra Sazanova spri ruski ministrski predsednik Stuermer z angleškim poslanikom Buchanom.
Wilsonovo pismo.
Berlin, Nemčija, 9. avgusta. — Ameriški poslanik Gerard bo danes odpotoval v glavni stan nemške armade, kjer bo izročil nemškemu cesarju lastnoročno pismo predsednika Wilsona glede pomožne akcije z Poljsko.
POMAGAJ TRPEČEMU _ BRATU!
Madžari.
Zahteve ogrske opozicije. — Ministrski predsednik Tisza in vodja opozicije grof Andrassy.
Budimpešta, Ogrsko, 9. avgusta. Začetkom tega mesca se je na O-grskem marsikaj zanimivega pripetilo. Pred kratkim je imel v parlamentu ministrski predsednik grof Tisza govor, v katerem je rekel, da se bo odzdaj zanaprej posvetovala vlada tudi z voditelji o-pozicije. Kaj takega se dozdaj se ni pripetilo lia Ogrskem.
Grof Tisza se je posvetoval z voditeljem opozicije, grofom An-drassyjem, ki mu je pojasnil sledeče želje opozicije:
1.	Voditeljem opozicije naj se pojasui vse podrobnosti o ciljih vojne, o delovanju za mir itd.
2.	Vlada naj se o vsaki sporni oziroma važni zadevi posvetuje tu-z voditelji opozicije.
3.	Voditelji opozicije naj imajo prost dostop do kralja, s katerim se lahko posvetujejo o položaju.
Z eno besedo rečeno: — Vodje opozicije naj imajo isto pravico kot jo imajo vodje vladne stranke.
Ko je grof Tisza izjavil, da bo vlada ugodila tej želji, je nastalo v dvorani silno navdušenje.
Situacija na vzhod, bojišču. Rusom se je izjalovil načrt.
V KURLANDIJI SE JE HOTELO IZKRCATI VEČJE ŠTEVILO RUSKIH VOJAKOV, TODA NEMCI SO ŠE PRAVOČASNO OPAZILI NJIHOVO NAMERO. — AVSTRIJCI POROČAJO, DA SO NJIHOVE ČETE NEKOLIKO NAPREDOVALE V KARPATIH. — SPO PADI OB REKI SERET. — OB KOROPIECU SO POGNALI RUSI NEMCE IZ UTRJENIH POSTOJANK.
VELIKO ŠTEVILO JETNIKOV.
Angleži napredujejo.
London, Anglija, 9. avgusta. — General Haig, vrhovni poveljnik angleških čet na francoskem bojišču, poroča, da so si priborili Angleži zadnje dni precej lepih uspehov.
Nemcem so dvzeli Angleži precej strelnih jarkov, ki so zelo velike strategične važnosti.
Eksplozija.
Na nekem motornem čolnu v Harlem River je eksplodirala včeraj petrolejska peč. — Patrick Callahan in njegova žena sta bila zelo nevarno ranjena. Ko so ju pripeljali v bolnišnico, je žena umrla. Zdravniki upajo, da bo njen mož ozdravel.
Pozor pošiljatelji denarja!
Valed negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerika v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, ■prejemamo denarne poiiljatvedo preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAB NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za-morejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno poiiljatev toliko Saša, da se izplača na določeni na-slov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v «ve» radi vojneta, ke uapade> radi popolne sigurnosti pri poii 1	1
Ijanju denarja.
Petrograd, Rusija, 9. avgusta. — .Vrhovno poveljstvo ruske armade naznanja:
— Pri Svinjulii so zavzele nase čete nekaj nemških strelnih jarkov ter vjele 600 nemških vojakov in dvajset častnikov.
Ob Koropiecu smo pognali sovražnika iz njegoviLi utrjenih postojank. Levi breg reke je do Dnjestra v naših rokah. Čete generala Lešiekija, ki operirajo južno od reke Dnjester, so pregnale sovražnika z raznih višin iu vasi ter se približale pritoku reke Dnjester Tlumaču.
Dne 8. avgusta smo zasedli mesto Tismejeuieo. Levi breg reke Varone je v naših rokah.
Čete generala Lešiekija so vjele do 8. avgusta 88 častnikov in 7,400 mož. Zaplenile so pet topov, 63 strojnih pušk in več drugega vojnega materiala.
Berlin, Nemčija, 9. avgusta. — Rusi so poskušali na kurlandski obali, severno od Vuidove, izkrcati nekaj svojih vojakov. Ta poskus se jim je temeljito izjalovil. Te čete, ki so se bile približale na transportnih parnikih in jadrnicah obrežju, so se imele izkrcati pod varstvom ruskih torpednih čolnov ter napasti levo krilo Hindenbur-gove armade.
Ladje so se takoj umaknile, ko so jih začele obstreljevati nemške obrežne baterije.
Ob fronti bavarskega princa Leopolda se vrše vroči artilerijski spopadi.
Berlin, Nemčija, 9. avgusta. — Uradno poročilo se glasi:
Fronta generala Hindenburga: Izpred kurlaudske o-bale smo pregnali več ruskih jadrnic in transportnih par-nikov, ki so hoteli izkrcati vojaštvo. Ruske čete, ki so si bile priborile vzhodno od Friedrichstadta prehod preko reke Dvine, smo pognali v beg.
Ob jezeru Naroč smo odbili vse sovražniške napade.
Vroči boji so se vršili pri Stobihvi, vzhodno od Kov-la in severno od Kiselina.
Pri Porskaji Voljki se je vršilo več bajonetnih spopadov, v katerih so bili naši vojaki zmagovalci.
Fronta avstrijskega nadvojvode Karla F. Jožefa: Pri Zalošču ob reki Seret severozapadno od Tarnopola smo vjeli 12 ruskih častnikov in 966 ruskih vojakov.
Južno od reke Dnjester neprestano napredujemo.
Berlin, Nemčija, 9. avgusta. — Vrhovno poveljstvo avstrijske armade je izdalo v pondeljek sledeče uradno poročilo:
Fronta avstrijskega nadvojvode Karla F. Jožefa: V
vzhodno galiških Karpatih smo zavzeli včeraj par važnili ruskih pozicij pri Jablonici in Vorolitu.
Čete generala Koevessa so odbile pri Delatvnu vse
K
5.. • • tO....
15----
20.... 25•• 30.... 35....
45.... 00.... 55.... 00.... 55.. . .' 70.... 75.... 80.... 85.... 00»••• 100.... 110....
Oene
9
.00 I 160 2.30 8.00 3.70 4.40 6.10 5.80 0.50 7.20 7.85 8.55 9.25 9.05 10.65 11.35 12.05 12.75 14.G0 15.40
K
120....
130____
140.... 150.... 160.... 170.... 180.... 190.... 200.... 250.... 300.... 850....
450.... 500.... 800.... 700.... 800.... 112.00 900.... 128.00 1000.... 139.00
s
16.80 18.20 19.60 21.00 22.40 23.80 25.20 26.60 28.00 35.00 j 42.00 49.00 56.00 63.00 70.00 84.00 98.00
Ker se sdaj cene denarju skoraj vsak dam menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo sgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Ust dospe na sapad ponavadi par dni kasneje in nad tem, ko doM naslovnik Ust ▼ roke, se pri
Fronta generala Hindenburga: Pri Vertelki in Zalošču se vrše za vsako ped zemlje izvanredno vroči boji. Obe stranki imata precejšnje zgube. Rusi ne bodo veliko dosegli, ker smo mi v premoči in ker smo z vsem potrebnim izborno preskrbljeni. Zadnje dni je dobil sovražnik nekaj ojačenj, ki pa še niso stopila v akcijo.
Berlin, Nemčija, 9. avgusta. — Vrhovno poveljstvo nemške armade razglaša:
— Zapadno od Lutska smo premagali sovražnika v vseh bojih. Hrabre avstrijske čete so izgubile vzhodno od Scelova del strelnega jarka. Ko so vprizorile protinapad, so ga zopet zavzele. Pri tej priliki so vjeli Avstrici 350 ruskih vojakov.
Vroča artilerijska bitka, ki se je vnela ob reki Ščari^ še ne bo takokmalo končana.
Petrograd, Rusija, 9. avgusta. — Iz vseh poročil tukajšnjega časopisja je razvidno, da ruske čete na celi fronti od Rige pa do rumunske meje prav dobro napredujejo, in da jim je končna zmaga zagotovljena.
Avstrijci in Nemci so že začeli pešati. Na rusko fronto so spravili vse vojaštvo, kar so ga mogli pogrešati/in pomisliti je treba, da je tega vojaštva vsak dan manj.
Ko se bo nudila Rusom ugodna prilika, bodo prestavili svojo glavno operacijsko bazo v južni del Galicije in Bukovine. Odtam bodo začeli prodirati preko Karpatov y ogrsko nižino. Avstrijska poročila o uspehih avstrijskih: čet v podnožju Karpatov, so neresnična. Rusi so še vedno '/tam, kamor so bili prodrli v začetku svoje ofenzive. ,;.,.
""""-T*
■

GLAS NARODA, 10. AVG. 1916.
"GLAS NARODA"
I i' ' fHtafild« Dally.)
VLOVMHIO PUBUBHOta OO. ■b.	t« tarponCUm.)
LODU BENKDIK,
Ooctlaadt Btiwt,
Mew Tort Ottjr.
v^Ja ISafc m
»AEODA- lsfaaja mk i Md«U In prunlkor.
I L A I NARODA*
("Vote* of d» Peopto")
tfay except Bsndajl Holiday«. BobeerlptiUn yearly $S.08.
la
prlobtejej«. M m blaaoroU paBJafl H wm
Order, kraja DirotaflUr pre-da h aain fcodl prejtaj« M-«■—nI, da lil tre je at>i
ta ponjatram aaredllv Mi
"6LAS NARODA"
Oertlandt 81,	New Tort Otty.
4697 Oortlandt.
Bitroumnost avstrijskih diplomatov.
Avstro-ogrsko monarhijo obdajajo sledeče države: Crnagora, Srbija. Rumunska, Kusija Nemčija iti Italija.
Najbližji sosedje teh držav so v Avstriji sledeči narodi; Hrvati, Madžari in Rumuni, Rusini, Poljaki. ve h i, Nemci in Slovenci.
Ker je treba imeti mejo zavarovano ne samo s topovi in trdnjavami. pač pa tudi na drug način, je avstrijska vlada v svoji veliki modrosti odredila takole:
Narodi, ki prebivajo ob mejah Avstro-Ofjrske, morajo sovražiti narode, prebivajoče v njihovi bližini izven meje Avstro-Ogrske.
Med Srbe in Hrvate je znala na premeten način zasejati sovraštvo.
Hrvatje govore i^»ti jezik kot Srbi, razlikujejo se samo po veri in pisavi.
Ta dva vzroka sta po mnenju Avstrije popolnoma zadostovala za sovraštvo. Avstrija se je smatrala varno napram Srbiji, ker Hrvat so vraži Srba in Srb Hrvata.
Rumuni v Avstriji so iste krvi kot Rutnuni v Romunski. Ker je narod težko razcepiti, ni hotela Avstrija Rumunov preveč upoštevati, vedo«', da bi že Madžari v polni meri rešili svojo nalogo, ee bi prišlo do skrajnosti.
Rusini so del ruskega naroda.
Da bi preveč ne simpatizirali i s svojim mogočnim in močnim bra torn. je Avstrija odredila, da Rusini »liso del Rusov, ampak da so narod zase. tla govore čisto poseben jezik ter da ni med Rusi in njimi prav nobene skupnosti.
Po navodilih avstrijske vlade s« je sestavil rusinski književni jezik. V tem jeziku se morajo poučevati rusinski otroci, katerim je odprta pot tudi na ru.sinsko univerzo.
Sprva je šlo težko, toda polagoma so se Rusini res začeli smatrati za poseben narod. Na ta način je nastal med Rusi in Rusini prepad, nastal je spor, od katerega je vlekla edinole Avstrija dobiček.
Poljski narod je razdeljen v tri dele.
Nekaj ga prebiva v Nemčiji, nekaj v Rusiji, nekaj v Avstriji.
Avstrija je dala Poljakom marsikatere ugodnosti. Lahko rečemo, da je Poljakom v Avstriji stokrat boljše kot pa Poljakom v Rusiji.
To je bila izvrstno preračunana jK>teza. jgl
i'e bi prišlo do tega, da bi se stavilo Poljakom vprašanje: —• Kam hočete? — Pod Avstrijo ali pod Rusijo! — bi vsi enoglasno odgovorili: — Če res ua noben način ne moremo postati samostojni, smo rajše j>od Avstrijo kot pod Rusijo.
Čehi mejijo na Nemce. — Niti od Nemčije niti od Avstrije ne morejo pričakovati ničesar dobrega. — Ker sta Avstrije in Nemčija prijateljici, in ker so Čehi sredi med njima, si podajata preko Čehov . - — - - -
Ker Avstrija in Nemčija prav dobro vesta, kako ju Čehi sovražijo, znata ob ugodni priliki izkoristiti to sovraštvo.
Ko so bili pred nedavnim časom po nemških mestih nemiri, niso poslali Nemci na razburjeno nemško prebivalstvo nemških vojakov, pač pa češke.
Na Italijo mejijo Slovenci.
Avstriji ni bilo treba vcepljati v Slovence sovraštva do Italijanov, ker je to sovrašt/o že oddav-na obstajalo in je bilo upravičeno.
Avstrija in Italija sta bili zaveznici.
Avstrija je bila kolikortoliko odkritosrčna, Italija pa skrajno
zahrbtna, da je gospodarila po naših primorskih krajih kakor doma.
Italijan je imel vse pravice. Slo venec je bil zaprt, če se je pritožil. ali če je zahteval, kar mu gre po postavi.
Razen Slovencev ni nikuo v Avstriji poznal italijanske politike. Slovenci so hoteli pojasniti vladi, kaj se dogaja, hoteli so jo opozoriti na njenega največjega sovražnika — Italjana.
Toda vlada se ni zmenila za te nasvete, ni hotela razpravljati o njih in ni hotela videti resnice, kljub temu, da so jo ji pokazali Slovenci pri vsaki priliki in v kolikor mogoče jasni luči.
Nastala je vojna med Avstrijo in Italijo.
Ljubi zaveznik se je mahoma iz-premenil v zahrbtnega sovražnika in izdajalca.
Ako bi vlada hotela poslušati Slovence, bi se ta vojna morda ne končala z zmago italijanskega o-rožja.
In v tem slučaju bi bili Slovenci kakor tudi Avstrija veliko na boljšem.
—k.
West Newton, Pa. — Ker že
dalj časa ni bilo čitati dopisa iz tukajšnje naselbine v Glasu Naroda, sem se jaz namenil napisati nekaj besed. Žal, da nimam nič veselega sporočiti. Tukaj je utonil pri kopanju v reki Yohogha-ny rojak Vincenc Vidergar, doma iz vasi Drtija. okraj Kamnik na Kranjskem. Star je bil 22 let. Dne 2. avgusta se je šel ranjki ter več drugih rojakov, hoteč se ohladiti od silne vročine, v zgoraj imenovane reko kopati. Ko so prišli na izbrano si mesto, je Vider gar hitro obleko odložil in ves razgret planil v vodo ler se potopil pod vodno površino. Naen krat, ko je zopet 'prišel na površje vode. je dal nek tuj glas od sebe ter se začel potapljati. Njegovi tovariši, opazi vši, da se je žarel potapljati, so hiteli na pomoč, a je bilo že prepozno, zaradi kalne in globoke vode ga jim ni bilo mogoče živega rešiti. Po eni uri trudnega iskanja z drognii .se jim je posrečilo truplo potegniti iz vode. Ker umrli nima tu v Ame riki sorodnikov, da bi skrbeli za pogreb, mu je preskrbelo društvo "Orel"' št. 40 S. 1). P. Z. v West Newtonu za dostojen pogreb. Po kopali smo ga 4. avgusta v West Newtonu. Razen društva "Orel"' se je pogreba udeležilo tudi Slo vensko pevsko društvo iz Collins burga. Pa polnoštevilno in položilo krasne vence na grob. Ranjki je bil mirnega značaja in splošno priljubljen nnnl tukajšnjimi roja ki. Počivaj v miru v tuji zemlji, nepozabni nam tovariš! — Josip Jovan.

Iz Gorice: Razdejana poslopja.
Dobro bi pa bilo, da bi se vsta-novil še en posmrtni razred, namreč za if*250, o čemer so že drugi obširnejše razpravljali, toraj mi ni treba še enkrat navesti vsega.
Naj še omenim glede članov in članic, ki so v starem kraju. Moje mnenje je, da bi bilo grdo. da bi jih zdaj ne sprejeli več nazaj, ko so že tako dolgo plačevali.
Konvencija naj bi se vršila vsakih šest let. kajti pri tem bi se prihranilo lepo svoto denarja. Ako bi se med časom kaj važnega prigodilo, naj bi se dalo pa na splošno glasovanje.
Tudi naši glavni uradniki imajo malo prevelike plače.
Delegatje, ukrenite kaj ga za našo organizacijo!
John Remic, zastopnik društva štev.
Delmont, Pa.
stran Anglije. Francije in Rusije, bi to ne imelo na splošen položaj drugih posledic kot te, da bi se vojna mogoče za nekaj mesecev podaljšala.
Senat je sprejel "otroško predlogo".
Otrcci ne bodo smeli več delati v rudnikih in kamnolomih. Vsled tega bo 400,000 otrek na boljšem
se bilo dezdaj napravilo z Nein-'-ijo kak sporazum, kako bo Nemčija to plačala Združenim državam.
Dasi ni zagotovo znano, se vseeno v vseh krogih govori, da ima državni tajnik Lansing že v rokah predlog nemškega zunajnega urada glede te zadeve, toda predsednik Wilson in njegov kabinet dozdaj še nista posvetila toliko razpravljanja, da bi prišlo do tega, da bi Združene države nemški predlog zavrnile ali odobrile. Ta predlog je nemški poslanik von Bernstorff že meseea februarja izročil državnemu departmentu. Baje se je tajnik Lansing že iz-
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
Uprmvnl odbor ] Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5. St., New York. Podpredsednik: Ignac Zaje, 1497 I»e Kalb Av<»., Brooklyn. N. 1. ( Tajnik: Vinko Zevnik. 29 Gamma Place, (Jlendale. N. Y. Blagajni*: Ivan Maček, 2801 Catalpa Ave., Rldgewoud. N Y.	i
Zapisnikar: Ivan Gerjovleh, 442 Union St., Brooklyn, N. X.
I
Radaoml odbori	»
Jortp Pogachnlk, (Ml Tea IDyck St., Brooklyn, K. X, Anton Cvetkovlch, «40 Union St, Brooklyn. N. I. Viktor Volk, 68 Maujer St. Brooklyn. N. X,
Droštrenl »lravnlE!	"j J
Dr. Httrj U. Xoblnaoa, «8 7th St, New York. ft. Y,
Bedne drnfttvene nje se Trie vsako Č1TTRTO SOBOTO t m^eecti v drt-
razil napram Bernstorffu, da " jeleni dvorani "BEETHOVEN-HALL". 210 E. sth nt. bUt^B^A^ v New
predlog na prvi pogled zadovo-. Torku, N. Y. in se prlCno točno ob 8. ari »večer. Ijiv". Enkrat pozneje je pa Lansing izjavil, da se bo celo stvar
nekaj časa pustilo pri miru, da bo vlada videla, ako bo Nemčija dr-
116,
Z zimo bo konec vojne, -pravijo v Budimpešti.
Ogrski politični voditelj pravi, da bedo zavezniki kmalu uvideli, da ne morejo ničesar doseči.
Washington, 1). C., !>. avgusta dobre- ^čera j popoldne jt> senat sprejel otroško predlogo; rezultat jHaso j vanja je bil aH—12.
Ta takozvana otroška predloga določa, da otroci izpod šestnajst let ne smejo delati v rudnikih in kamnolomih.
Otroci izpod štirinajst let ne smejo delati v delavnicah, tovarnah. kakršnekoli vrste.
Otroci med štirinajstim letom ne smejo v nobeni tovarni ali delavnici delati več kot osem ur na dali in ne več kot šest dni na teden.
Postava bo stopila v veljavo čez eno leto.
Nekoliko drugačno predlogo je William Bayard Hale. dopisnik sprejela zbornica. Razliko se bo 11 International News Service"', je I poravnalo pri posebni konferenci, poslal sledeče brzojavno poročilo' Zastopnik Edward Keating iz iz Ogrske: ^	Colorada, ki je sestavil predlogo
Budimpešta, 8. avgusta. — za administracijo, je izja\il, da Splošno mnenje v ogrskem glav- j,, izračunal, da bo s tem od nem mestu je, da vojna ne bo tra- :;00,000 do 400.000 otrok na bolj-jala dalj kol do prihodnje zim«*.
iv. izkaz darov
(naročnine na "Avstrijske vojne slike") zala svojo obljubo, da bo prekini- zfa avstrijske — posebno sloven-la z nepostavnim vojevanjem s ske — vojne^ jetnike v Sibiriji: podmorskimi čolni.	$1-00:
Zdaj se je dokazalo, da Nemci- Jo,m Dok'nc' Widen, AY. Ya. ja drži svojo obljubo in zato je r'ToIm Borštnik Cheat Bridge, pričel von Bernstorff nadlegovati! ^ a*
državni department, da ne zadr- Louis Golobiifh. Ramsey, Ohio, žuje več te stvari, temveč, da se Tonv (ltm> Bowie, L'olo. jo že enkrat reši, bodisi na ta ali1 J- Hoc lie v ar. Pueblo, Colo, na oni način.	:
Nekateri dobro informirani po- ;Toh" Oglihen. Martin, Pa. litični krogi so mnenja, da ima Toll-v Krašovec. Hynstett. t'olo. predsednik Wilson glede "Lnsi-I Mih:l Uri>k- Ridgewood, N. Y. tanije" že popolnoma vse ureje- A'tons Hoehevar, Pueblo. Colo, no, treba je le podpisa; z drugo' Geo- Hribar, Cleveland. Ohio, besedo: cela stvar je lahko rese-' F- Flash. Cornucopia, Oregon, na v par minutah. Predsednik!	Marušič, Pittsburgh. Pa.
Wilson le čaka ugodne prilike, ko' Fr- Valenčič, Cairnbrook, Pa. bo imela rešena zadeva glede po-j Ton-v Žagar. Trout-Creek, Mich, topa "Lusitanije" na njegovo Karel TanŠek, Boswell, Pa. politiko, zlasti kar se tiče pred-1 Toiiv Udovič, Cheat Bridge, sedniško kampanje, največji ^ ■ ^ a-
vpliv. Demokrati pravijo, da,' Skupaj $10.30. — Svota I. izka-ako bo -predsednik Wilson res to za $10.00, svota II. izkaza $y.r,0. storil, bo zanj zelo ugodno.	j svota III. izkaza $19.00, svota IV.
Na drugi strani pa trdijo re- izkaza $10.50; skupna svota publikanci, da bo to zanj največji $40.00. polom, kajti iz zanesljivih strani so zvedeli, da
zelo nizke svote za" izgubljena rc) JlaJ s<; blagovoli poslati na: ameriška življenja. Baje ponuja' _ VICTOR d. KI BKLKA. za življenje vsakega moškega sa- 1" I'^tteiy PL, New York, N. \ mo pet tisoč dolarjev, za žensko J nekoliko manj, za otroke pa še manj.
Republikanci pravijo, da. akoi bo predsednik Wilson zado v o- j ljen s temi svotami, ki jih ponu-j ja nemški zunajni urad, bo na-J stalo ljudsko mnenje proti Wil-sonu. Vsled tega so republikanci tudi mnenja, da Wilson in Lan-
Naročila na brošuro in denar ponuja Nemčija.' centov za vsaki zvezek brošu-
VABILO na
plesno Veselico,
ki jo priredi društvo '"Napredni Slovenci št. 2~»4 N. S. P. J. v soboto dne 12. avgusta
Dr. KOLER,
638 Penn Ave., Pittsburgh4 Pa.
slovenski zdravnik
Dr. Koler Je nal-stiirejši slovenski zdravnik, Specialist v Pittsburghu. ki Ima 131otno prjtk so v zdravljenju tajnih moških bolezni.
Sifilis a!l zjFlru-pljeiij«- krvi zdrav! - a glxiftuvltim	ki
/j ga J«- i/urnel dr. prof Erlich C« 1-maie mozolje al' mehurčke po telesu, v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčistii vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se nalaze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali trl-per In tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja namega ae-be. Kakor hitro opazite, da vam po-nehuje mnika zmožnost, ne čakajte, temveč pridite in jaz varn Jo bom zopet povrnil.
Sušenje cevi, ki vodi lz mehurja ozdravim v kratkem -'asu, llydrocelo ali kilo ozdravim v 2o urah In sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu in v'-asih tudi pri spuščanju vode. ozdravim a gotovostjo.
Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, škrofle in drupe koine bolezni, ki nastanejo \ sled nečiste krvi ozdravim v kratkem času ih ni potrebno ležaU.
Uradne ure: V porv-deljklh, sredah ln petkih od S. zjutraj do 5. popoldne V torkih, četvrtkih ln sobotah od 8. ure zjutraj do 8. ure zve-'er. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne.
S pošto ne delani. — Pridite osebno — Ne pozabite ime in Številko!
Rojaki!
Columbia granufou« ln slovensko ploMo Jo dobiti Ji ve<Iuo i>rl:
IVAN PAJK, *U ( k/-«I run St.,	Con 'tnanrk. Fm,
Plfilte po cei "c*
naznanilo in peipoeo-čilo.
: V
Ji Si Ki Ji
Bliža se deseto glavno zborova nje J. S. K. J. Vjec članov je že izrazilo svoja mneaija. Z nekaterimi se strinjam, z drugimi pa zopet ne; strinjam se z delegatom št. 107, nikakor pa ne z onimi, ki žele, da bi društva sama plačevala 'bolniško podporo.
Seveda pri takeih sisrtemu se lahko izrečejo ona društva, ki imajo veliko članov in lepe .svote denarja v svoji blagajni; premislimo pa. kako bi izhajala društva s 2;">imi ali 30iuii elaini. Recimo, da bi bila pri kakem takem društvu dva člana bolna cel me-see. plačati bi j trna rooraili $60.00, uotri pride pa polovico ali pa št
sem.
Dr. A. J. Mclvelway, tajnik Na-ndneira delavskega otroškega oilbora. je izjavil, da kažejo številke zad/ije-ga ljudskega štetja, da je bilo leta UHO zaposljenih v ameriških rudnikih, premogo-rovih itd. ter kamnolomih nad 18.000 otrok me«! desetim in petnajstim letom. 117.000 jih je bilo zapcsljenih v različnih tovarnah in 176,000 'od deset- do petnajstletnih otrok je bilo pa zaposijenih v drugih sličnili napravah.
Pist'e te^ga jw»ročila j«- govoril z mnogimi vodilnimi politiki in drusrimi možmi, ki imajo različna politična prepričanja, toda skoro vsi so se izrazili k'»t je gori navede m».
Izmed teh se je grof Albert Appojivi. ki je najbolj znan v Združenih državah, izrazil takole: —
"Ne vrjamem. da bo vojna trajala še eno leto. Ne vrjainem. da bo še ena zimska kampanja. Jaz sem prepričan, da bodo Angleži. Francozi in Rusi uvideli, da ne morejo s svojimi ofenzivami, ki niso drugega kot sami polomi, ničesar napraviti.
"Ozirati se mora na to, da so zavezniki, ko so pričeli s to ofenzivo, porabili vso svojo eneržijo,
toda dosegli niso ničesar..." j Te dnj se je vrnil v Wa^liing-M<'dtei)i ok ogrski državniik'ton iz svojih počitnic državni taj-hladnokrvno gledajo, kako se za- nik Robert Lansing. Iz Wa.>hing-vezniške sile trudijo, da bi dobile! tona se poroča, da je I„ansing ta-Romonijo na svojo stran, vlada^ koj pričel reševati zelo važne in splošno mnenje, da bo Romunija j resne mednarodne in domače probleme. s katerimi imajo zdaj opra-
E&stopnik
dvorani društva '4 Bona irski
Šlovem*i" v Bon Air, Pa. | Cenjenim rojakom v Clevelan-
3	i Začetek ob 7 »> zvečer	O^io in okolici naznanjamo,
sing najbrže ue bosta zadovoljna	Jt.	"	; , . da iih bo obiskal naa notovalni
z nemškimi ponudbami, temveč^'Vstopnina za moške je $1, ženski,^ ^	potovalni
bosta stvar še naprej gnala, do-| Tr s»>,°1 vstopnine prost ^ kler ne bo Nemčija pripravljena' ^ost>liea Priredi v splosno; odšteti kake večje svote.	I zabavo vseh obiskovalcev, igrale
Kar se tiče glede Anglije, bo se,1 ° 7T poskocnice in na-adniinistraeija najbrže poiskala! tak?rjl,	pl[ld™
dobra pota. potom katerih bo prisilila angleško vlado, da se bo kaj( ozirala na ameriške zahteve, zla-
pristnimi kranjskimi klobasami
sti kar se tiče ^ plenjevai^a ne v-	drugi,tl izvrsUlim Pri'
tralne pošte in "črne liste'". To-
da slede "liste" tajnik Lansing! .^ato rojaki in rojakinje iz Bon najbrže ne bo posebno odločno! f ^nklin Conenmugh, Mox-nastopal, kajti to ie po mnenju-j,am ter OStabh ^^ Pridite večine preveč malenkostno, pač'™ 111 užlJte z nami Par vesel,h pa bo vlada Združenih držav po-!U!ie* j>olnoina gotovo še enkrat z vso
odločnostjo zahtevala od Anglije,
Zaeno pa naznanjam vsem članom omenjenega društva, da bo
da prekine z zamenjevanjem po- ?oraI vsak plačati $1 v blagajno
Politika sedajne administracije v Washingtonu,
Ste, ki je na potu iz nevtralnih držav v nevtralno države. Administracija je mnenja, da je v kon-traverze med Anglijo in Združenimi državami glede zaplenjeva-nja pošte vsak državljan in ne-državljan interesirau in želi. oziroma je mnenja, da morajo Združene države Anglijo pripraviti do tega. da bo prekinila s tem nepostavnim počenjanjem.
Glede mehiške politike bosta tajnik in predsednik najbrže brez obotavljanju pričela z resnimi koraki, da se bo stvar v najkrajšem času rešilo v zadovoljstvo obeh držav. Mnenje je, da se bo vse rešilo z načrtom, katerega je zasnoval mehiški predsednik ('ar-ranza. Najbrže bodo *'boys" iz Mehike kmalo doma.
Da<lje je vlada v Washingtonu tudi opozorila avstrijsko vlado, da se požuri z odgovorom glede napada ua ameriški p?«mik **Pe-trodite", in še nekaj drugih slučajev, ki še nkso docela rešeni.
e se veselice vdeleži ali ne, ker čisti dobiček je namenjen v bla-d>"> katere smo vsi enako
Mr. FRANK MEH,
gaju o. opravičeni.
Na veselo svidenje 12.
Anton Jakobe, tajnik. (7&10—8)
kateri je pooblaščen pobirati n*-a vgusta ! ročnino na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posla
_i ter izdajati pravovcljavne potr-
darujte par centov slo- dil,i viled česar *a r°jakom venskim trpinom v stari topleje priporočamo.
domovini!	! Upravniatvo "Glas Naroda".
ostala nevtralna.
Nek vladni uradnik mi je rekel: —
"Nevarnost, da bi Romunija stopila na stran zaveznikov, je
viti Združene države.
Haje bo administracija porabi-
Par&liza zahteva vedno več žrtev.
Tekom včerajšnjega dne se je pojavilo 183 novih slučajev obole-
la čas, katerega ima še n-a razno- i *-	- u i -	-i -
i 1 • ,	s ,	Ilosti na grozni bolezni — otroški
lago do jesenskih predsednrskih
V/ . ... T- u - " \ tu	111 i-.cu^umsM i paralizi
odstranjena. Mi ne bi bili prese-j volitev, da bo zavezala vsem kri-' c • ,
nočen i, ako bi bila stopila, ko sojtikom predsednika Wilsona in -
Epidemija je zahtevala 52 novih
Importirane Franz Lubasove harmonike
so razprodane. Imel bom zalogo zopet po končani vojni, ter se za pozneje rojakom priporočam.
Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovoru; izdelujem nove kovČKE po $6.00 ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno m zanesljivo.
Alois Skulj,
323 Epsllon Place,	Brooklyn, N. Y.
padl^ Črno vice, toda zdaj ru^kij njegove politike r-jezike. Tajnik'.*1'^ ll<ilPreč talik° j<? bilo_sim'ti-t položaj ni bliščeč, da bi bila Ro-j Lansing in predsednik Wilson bo- Iščem svojega brata JANEZA
pozornost in( ala mehiškim
več manj; odkod po-tem vzeti de- miuiija toliko nespametna, da bi'sta zdaj največjo r nar! Gotovo so v takem slučaju stopila v zavezo s svojimi največ- razsodnost posvečali člani primorani, da posežejo v' jimi sovražnik!..."	[zadevam, angleški blokadi in
svoje žepe in plačajo. Plačevanje J Ogri so zdaj s položajem na nemški situaciji, bolnikov je res težko; toda zakaj vzodni fronti čisto zadovoljni,) Nemška situacija obstoja na<m-bi se cepili, ali nismo vsi bratje, kljub temu. da budi boji nada-' reč v zadevi potopa angleškega ki spadamo v Jugo^ovansko? ljujejo.	parnika '"Ltrsitanije"J, pri kate-'
Jaz sem za to, da ostane centra-j Nekateri so se izrazili, da, ako rem je izgubilo preko sto Amcri-* Ij^aeija. Do^ro bi b^Jo,	bi Romunija »lueajno «topil» o ji kancev sfA-oja življenja, ue d§
KOZLEVCAR. Doma je iz Za-tične, vas Rupe št. 33, Dolenjsko. Pred 'J. meseci je šel iz Pueblo v Leadville, Colo. Prosim ga, da se mi javi, ker mu imam poročati nekaj važnega iz stare domovine. .— Prank Kozlevear, 509 Moffet Avenue, Vv&lo, golo,	(9-11—8)
y udogi imjLmo iz starega kraja importirant
S R R E.
Cena 60 centov s poštnino.
FRANK SAKSER,
12 Oortlandt Street,	New York, N. T.
Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali ie od prejšnjih zalog.

-

glas naroda, 10. avg. 1916.
Razmotrivanje. <
Kakor razvidno iz priobčenih člankov, je pozornost članstva v največji meri obrnjena na centralizirano bolniško podporo in na "•*a*ilo Jednote. Toraj naj bo dovoljeno, da še jaz izrazim svoje mnenje.
I >a Jednota plačuje bolniško podporo, to je potrebno in prak-t ično; nobene nevarnosti ni v tem •tu Jednoto, pač pa v korist Jed-noti in društvom.
Enostavno je, da združeni stojimo in napredujemo, uezdružeiii pa nazadujemo in propadamo. Treba pa je v tem precej preurediti dii bo potem zavladala splošna za-dovoljnosr. V tem sta dve poglavitni »tvari, ki težita članstvo in rodita nezadovoljnost.
Prvič velik asesment, drujgič prepočasna vršitev, t. j.. dn morajo bolniki predolpo čakati na, podporo. Vzrok zato bo težko najden, U<-r zaotan v celi sedajiii poslovni sistem.
Vzemimo naprimer, da se član (bolnik) pritoži, da še ni dobil njemu določene podpore, ki bi jo po vsej pravici iinel dobiti že pred tremi tedni. Kaj se mu odgovori? Navadno se dolži glavni urad, da vso stvar predlogo zadržuje; isti s.M ila /.vrača krivdo na društva. *li< niso ob pravem času poslala denarja za mesečni asesment, ali me sečno poročilo itd., uradniki kra-
v t h društev pa /vračajo krivdo 11,1 člane, da namreč niso predolgo plačali društvu svojih mesečnih prispevkov. To so izgovori, krivda je mogoče pa pri vseh, a po sedanjih pravilih je nemogoče enega ali drugega krivde obdolžiti. ^
Pn sedanjih pravilih se mora čakat « lana za njegov asesment 30 diii. a samo pose bi je umevno, da dokler člani ne vplačajo, da tudi društvo ne more Jeduoti poslati in doki« r Jednota ne dobi denarja • >d društev, gotovo ne more izplačevati bolniške podpore. Ako pa ima .lednota mogoče dovolj denarja v bolniškem skladu, bi vendar nt' bilo umestno izplačevati bolniške podpore, dokler nima od društva mrsečnega poročila in svote /a pokritje asesmenta v istem me-sreii. Kaj lahko se pripeti, da bi .lednota izplačala društvu precejšnjo svoto na bolniški podpori in odškodnini, od društva pa bi ne dobila ničesar, ker društvo lahko izostane in preneha poslovati.
Vs.- te neprilike pa se lahko odstranijo oziroma se jih lahko izognemo z dobrim in poslnim poslovnim sistemom. 1* vedlo naj bi
1. Vsak član ima plačati od uje-ira zahtevani ali njemu pripadajoči asesment ue kasneje kakor pri v>«iki mesečni seji društva, katera se ima vršiti vsaki mesec vsaj pred 20. dnevom v mesecu.
'J. Društva naj bi pošiljala denar za mesečni asesment, mesečno poročilo in zdravniška spričevala ne kasne ie kakor v petih dneh na (Slavni urad Jednote.
J. Glavni urad mora takoj ali %saj \ Ireh dneh od posla t i opravičeno bolniško podporo društvu.
Neopravičene bolniške nakazui-ee se morajo društvu vrniti z o-pomho in za prikrajšane društvo o vzroku obvestiti, društvo pa ue-sme brez gotovega vzroka podpore ali čekov zadrževati nad dva dni.
Na ta način bi vsak bolnik in to pri najbolj oddaljenem društvu prejel svojo podporo v dveh tednih po društveni seji. I mevno je. da bo k temu treba tudi glavni urad nekoliko preosnovati. da bo popoluepši iu zmožen vršiti svoje del«?
Da bi se /amogli mesečni prispevki v bolniški in poškodtiinski sklad znižati, je seveda malo upanja. a vendar tudi v tem se bo dalo nekoliko pomagati, ako se bo pri tej točki ali pri eelem členu v pošte vato potrebe iu zakonitost dostojnega življenja.
•lednota izplačuje se^aj ogrom ne svote za bolniško podporo o-nim bolnikom, ki so bolni po sedem do 12 dni. Po mojem mnenju se pod i sira za prva dva tedna brez vsake škode odtegne, t. j. da član, ki ui bolan nad 12 delavnih dni ne bi dobil podpore, ako pa bolezen traja več kot 12 delavnih dni naj se izplača iHKipora od prvega dne naprej, a za prvi dan naj se vpo-števa oni, v katerem se je bolnik javil zdravniku in društvu pred dvanajsto urm dopoldne.
Ako se javi popoldne, naj se šele prihodnji dan vpošteva za podporo.
Znano je, da član lahko napravi ©elo dnevno plačo, povrhu pa dobi is ti bolniške podpore. Kar se ties podpore sa prva dva
Cerkev na Sveti Gori, katero so porušili Lahi.
tedna, mi bo mogoče marsikdo o-porekal, a vsak naj si predstavi, da naj se podpora plačuje le za potrebo. ne pa za kratek čas. Veliko je malih ali kratkih bolezni, katere si člani nakopljejo z nezmernim delom, posebno kjer so plačani pn njih delu (by piece work). Marsikateri dela več kakor njegovo telo
Ako hočemo, da bo imela Jed nota dobro glasilo, moramo v prvi vrsti zahtevati, da bodo glavni u-radniki objavljali natančno in točno vse mesečno poslovanje Jednote, j »osebno kar se tiče izplačevanja bolniških podpor in sinrtniu. To ue samo koliko se je skupno sprejelo in skupno izplačalo, am
zamore zmagovati. Ako zaslži da-lpak sestavljena naj bi bila tabela, nes $4.00, bo jutri skušal toliko tako da bi bilo ižnje razvidno iin« bolj napeti svoje žile, da bo zaslu- prijematelja, koliko časa je član Čil $5.00 in tako naprej.	j Jednote, koliko je star, kaj je nje
Samo ob sebi je umevno, da po gov poklic, kaj je vzrok njegove
prevelikem naporu potrebuje človeški in vsaki ustroj tudi več počitka. a človek tega samemu sebi ne pripoznava. ampak dela, dokler more. Kadar omaga, je pa bolezen, katera v povoljnem razvoju navadno ne trpi dolgo, kvečjemu kakih 7 do 10 dni. /a take bolezni ni pravilno plačevati podpore. Je še na stotine k temu pripadajočih o-koliščin. katere vse opisati bi bilo preveč izvirajo pa ponajveč iz nerednega življenja,
Clotovo bo pa član. ki je bolan 2 tedna, brez vse podpore ložje prebil .kakor pa oni, ki je bolan dva ali tri meseec in dobi .+1.00 dnevne podpore.
Krčimo sil m o to, da za prva dva tedna ni velika potreba. Jeduoti pit naklada veliko breme.
Velika pozornost se opaža vsled Glasila. Kesniei na ljubo pa je treba povedati, da papir je papir in na papirju bo tndi naše glasilo, dokler te tvarine neb o kaka nova iznajdba izpodrinila. Sedanje glasilo je kot časopis pohvale vredno. kot (rlasilo Jednote je pa dosti slabo.
Temu ni vzrok ne uredništvo, še manj pa papir. Kaj pa vidimo člani Jednotinih stvari v Glasilu? Navadni oglas nam spričuje, da Jednota še vedno živi. kaj pa ko bi ista nekega dne izumrla, bo li gladilo kaj drugačno? Jaz mislim, da ne. Dokler ne bo uredništvu uradno objavljena smrt. bo še vedno o-ili lepi oglas tiskan v listu.
V glasilu moramo reči, da vidimo tudi spreinehmbe članov in čla-iic. a ta stvar prihaja jako pozno. —
Naj se večkrat zgodi, da je recimo član Jednote v tem mesecu vsled neplačanega asesmenta suspendiran, a prihodnji mesee pa pride in poravna svoj zaostali lol«r, tako je seveda nazaj sprejet. A glej ga vragra ! t ez par dni, ko je dotični svojo stvar pri društvu poravnal, pa vidi v glasilu pre-tnembe članov iu na svoje začudenje opazi, da je tudi njegovo ime med suspendiranimi.
Komur je stvar znana, bo seveda takoj spoznal, da je njegova suspeudacija bila že zadnji mesc.* izvršena, a je šele sedaj objavljena. Žal. da je, skoraj bi rekel — večina — članov, ki se prav malo dajo informirati in pri takih nastane seveda navadno ogorčenje za vsako malenkost. Take stvari pa veliko škodujejo društvu in Jednoti. ker za pridobitev novih članov je treba dosti lepih besed in stvarnih dokazov, odvrne se jih pa lahko le z enim slabim izrazom in posebno še če je na dobri do-kazilni podlagi. Takih imamo v sedanjem netočnem poslovanju žal
preveč.
bolezni ali smrti, koliko je Jednoti vplačal na dotični sklad in koliko je od Jednote že skupno prijel. — Ako pa se vpelje pri Jednoti več razredov za bolniški sklad, naj bo na omenjeni tabeli tudi za koliko je prijematelj zavarovan.
Iz takih popolnih in točnih poročil bi si člani lahko kovali pre-sodke in dobivali pojme, zakaj so visoki asesment i in vedeli bi kam gre njih denar, rodila bi se zaup nost in spoštovanje do Jednote. obenem bi i »a odpadlo ono vedno govorjenje — da je preveč za plačati
Cenjeni delegati desetega glav nega zborovanja J. S. K. J., ne mislite, da se je ta \ kar bo mogoče kdo porekel neumna zmedenost) porodila v moji glavi. ne. ampak zasledujem poslovanje drugih večjih organizacij in vidim, da imajo jako bolje urejeni sistem poslovanja, vse to proti številu članstva, mogoče ceneje kakor je pri nas.
Z vestnim in točnim poslovanjem se ho rodilo zanimanje za Jednoto in to bo rodilo agitacijo brez vsega prigovarjanja.
V kolikor sem jaz zmožen stvar prevdariti. je list "Glas Naroda" izmed že obstoječih časopisov naj bolj sposoben za glasilo naše Jednote. Kvečjemu ako bi bilo treba, naj bi izdajal prilogo, naprimer dvakrat na mesec, katero naj bi samo člani Jednote prijemali iu v prilogi naj bi bile samo Jednotiue in društvene stvari. Ako pa list upa zmagovati s svojimi predali, je pa najboljše da to povoljuo vrši.
Lastno glasilo nikakor ne odrekam iz svojega stališča, ampak pomisliti je treba na stroške, kateri hi morali biti pokriti z rednimi mesečnimi prispevki. Ako pa bo konvencija pri poznala potrebo last nega glasila, naj bo pa isto kolikor mogoče naprednega duha. ker narava nas kliče: Naprej! Naravni moči se upirati je brezmiselno in vsem v pogubo.
Kaj pa splošnost?
Glavni urad je glava in duša Jednote, ostalo telo smo člani. K duši telesa prištevajmo tekočo kri. Vzemimo naprimer. da je telo na zunaj bolehno, a kri in duh sta dobra, krvna cirkulacija je v polnem redu. Pri taki bolezni nima dober zdravnik uič strahu, ker ve. da je lahko ozdravljiva. Vse kaj drugega pa je, ako je bolezen vkoreni njena na duhu, v krvi prehaja ta ko v glavo, v možgane, kosti bi bile zdrave, a kako ozdraviti duh in kri?
To je bolj teška stvar tako rekoč smrtna nevarnost ali pa nastane fizična nezmožnost za celo življenje, dokler se ne preseli tja od koder ni vrnitve.
Cenjeni delegati I Priznajte, da najbolj grajanja vredno početje
pri naših konvencijah je tisto navadno barantanje za sedeže v glavnem uradu. Devetkrat se je že ba-rantalo. ne pustite, da bi se deseti-krat. Glejte na dostojnost, na zmožnost in na princi je onih mož. ki jih boste volili iu jim izročili odgovorna uradua mesta. Govorite kadar in kjer je čas iu prostor za to, ker potem bo treba zopet molčati gotovo vrsto let.
Možje, ne bodi vas sram, ako se ne boste mogli pravično prikupiti svojim tovarišem iu s tem propadli pri izvolitvi, ampak bodite si svesti. da ste veršili svojo dolžnost in ponosni stojte poleg onih, ki si bodo morda s strupenim žganjem in pivom pomogli, do nezaslužeuih sedežev, kar se žali Bog obilokrat prigodi.
Kaj pa je z združenjem slovenskih podpornih organizacij?
Vem. da se bo tudi o tem vec ali manj debatiralo. Moje mnenje je. da do združenja bomo prišli prej ali slej, kolikor pozneje to liko težje. Da bi pa kar po sili in nepripravljeni s topili v enoto, to tudi ne gre. Ozira naj se pri tem le na splošno finačno stanje v pri meri s starostjo članstva.
Ta problem ni tako težak kakor si mislimo, saj naše podporne or ganizacije so si v tem pogledu pre cej enake t. j. ako se primerja vi sokost obveznosti, star.ost članstva in imetje organizacije. Po tem po tu bi prišli do združenja popolno ma pravično, tako da bi ue bila niti ena organizacija oškodovana in noben član nič prizadet. Večjo oviro pa tvorijo razni a popolnoma brezpomembni predsodki, kakor naprimer: prvi se izgovarja, da bo morala biti prihodnja združena or gauizacija strogo katoliška, drugi je za strogo napredno, tretji za hteva, da mora ta organizacija za prihoduio zavzemati častno mesto četrti zahteva, da se ime njegove sedanje organizacije ne sme niti za eno črko izpremeniti itd. Noben izmed teh nima za svojo zahtevo oziroma trditev nikake podlage iu dokazila, da je stvar vsaj malo po trebiia, ker pri podporni organiza ciji, bi take in enake fraze ne sme le dobiti niti najmanjšega kotička za svoj obstanek.
Kaj pomaga, ako sem tega ali onega prepričanja, ako ne bom plačeval mesečnih prispevkov, bo-dem kvečjemu le brco dobil. Kaj pomga bolniku, ako mu pride povedat njegov sobrat ali sosestra. da naj le voljno potrpi, češ vse bo dobro, saj si član katoliške ali so eialistične organizacije, denarja seveda za enkrat ni a bo vse dobro, ko boš ozdravel, si boš še lahko prislužil, do tedaj pa samo potrpi. —
Lepa tolažba, ali čašo sveže stu denčnice je v potrebi še dosti bolj ša, akoravuo se jo bolniku poda brez vse tolažbe in nepotrebnih fraz.
Kako lepo iu kristjansko pa je ko bolnik dobi od organizacije njemu pripadajočo podporo, za katero je plačeval potrebne prispevke in mu je v bolezni omogočeno nasititi svojo ljubljeno deco, a to brez obveznosti do nepotrebnih fraz. katere vsak preudaren človek sovraži, ako niso na svojem pristojnem mestu.
Očistimo vest neplodnih rastlin, da bo omogočeno uspevati koristnim sadežem, kateri bodo rodili sad za pomoč nam iu našim potomcem.
Potreba je tudi nekoliko preurediti sistem za sprejemanje novih članov.
Žal. da se čestokrat pripeti smrtni slučaj, katerega vzrok je jeti-ka, a umrli član je bil pristopil k Jednoti komaj kakih šest mesecev pred smrtjo. Zdravniška veda dokazuje, da jetika v navadnem razvoju trpi uo več let predno nastopi smrt, torej gotovo je bil član ob pristopu v Jednoto že jetičen, ker je vsled jetike kmalo po pristopu umrl. Moje mnenje je, da bi bilo dobro, ako bi smrtni slučaji povzročeni vsled jetičuih bolezni pripadali k oni točki, kakor samomori, t. j., da član, ki umre za jetič-uo boleznijo in ni bil še Član Jednote eno leto dobi samo $100, oziroma samo $50, ako je bil nižje zavarovan.
Upam, da se temu tudi državni zakon ne more upirati, ker te bolezni v prvem času pojava zdravniki ue morejo spoznati. Sploh pa so zdraviliške preiskave novih kandidatov tako površne, da v nekaterih slučajih niso. niti vpošteva-nja vredne.
Vse to sem si nabral kot večletni uradnik in sedanji zastopnik društva sv. Mihael, štv. 40. v Cla-ridge.	,
Anton Šemrov.
Vzajemna politična akcija Slovencev.
Slo
"Edinos-t" je 1. julija pod na slovom "Prvi odziv" prinesla sledeče:
"Dr. Josip Vilfan, predsednik uašega političnega društva, je. napisal v številki od 11. junija t. 1. v našem listu članek o vzajemni politični akciji Slovencev. Od takarat je preteklo tri tedue.| Ako ne bi bilo dozdaj nobenega odziva na besede dra- Vilfana, ki jih ni napisal pod vplivom kake tuje struje. temveč jih je napisal, ker mu je to narekovala prava ljubezen Jo prave vzajemne na-J rodne slovenske stvari iji skrb za | bodočnost naroda, — se ue bi bili razburjali, ne 'bi bili obupovali,j kajti za tako stvar j^ treba pre-misleka, tako stvar je treba pre-, udariti.	!
"Zdaj se je oglasil celovški "Mir", ki pravi:	S
" "Med liaiiii Slovenci je ta poziv prebudil misel o enotnosti v narodnem vprašanju. Prišlo je samo do nekaterih izjav v časopisih, katere smo pa z zadovoljstvom zabeležili. Do praktičnih pogovorov in odlokov dozdaj še ni prišlo, ako smo dobro informirani, vendar so izjave, ki se tega tičejo, zadovoljive. Politično delo je vsled svetovne vojne zaostalo, vsled česar nas čaka po končani vojni še večje delo. Političnega premirja se ni v Avstriji noben narod bolj strogo in' točno držal kot mi Slovenci. Priznanja za to še nismo dozdaj dobili, toda tudi to ne bo izostalo, ako prej ne, takrat, ko se bo delalo obračun za vse narodnosti in za one, ki imajo v sedajnem času krmilo v rokah."
"Pozdravljamo ta prvi odziv. Dodajamo pa še iskreno žel.jo, da bi se uresničilo ono. kar pričakuje "Mir*'. Kar se še ni zgodilo, je še mogoče.""
podp. druStvo
svele Barbare
ZA ZEDINJKNE DRŽAVE SEVERNE AMER11
Sed«ž: FOREST CITY, PA.
MwpwIliM da« 21. inuijt 1902 v driavi P«Ms?l*«fila
GLAVNI URADNIKI t
Predsednik: JOŽEF PKTERNEL, Box 95 Willoek, Pa.
1 podpredsednik: K ARO L ZALAR, Box 647, Forest City, Pa.
II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 835, Bock Spring«, Wyfc
Tajmk: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II. tsjnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa.
Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
Poob1aSSenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St. Jollet, HL
▼KHOVNIZDRAVNIKI
Dr. MARTIN IVRC. 900 Chicago St, Jollet Dt	1
NADZORNI ODBOR:
Predseiluik: IGNAC PODVASNIK, 6T525 Station St. E. E., Pittsburgh, Pa.
I.	nadsornlk: JOHN TORNIČ, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PA VLOVClČ, Box 705, Conemaagh. Pa. IIL nadkornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Are.. Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBORI
Predsednik: MARTIN OBRE2AN, Box 72, East Mineral, I. porotnik: MARTIN &TEFANČIČ. Box 78. Franklin, Kana IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Davson Ave.. B. F. D. 1, Gi field, Detroit Mich.
UPRAVNI ODBORI
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. Na 2 Box 11 H, Bridgeport O, I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. LL upravnik: PAVEL OBREGAR. Box 402. Witt UL
Dopisi naj se pošiljajo L tajnika Ivan Tel ban, p. o. Bex 707, fomt
at?.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA'
delegatje za peto redno konvencijo.
Za postajo štv. 1 v Forest City. Ph. Matija Koinin iu Avgust Gostisa. , za postajo štv. 3 v Moon Kun. Pa. Frank Močnik, za postajo štv. 6 v Cleveland, Ohio John Widerwol. za postajo štv. 7 v Lasa I le, 111. Anton Klanšek. za postajo štv. 8 v Johnstown, Pa. Josef Intihar. za postajo štv. 11 v Duryea. Pa. Martin Sore, za postajo štv. 13 v East Mineral. Kans. John Kastelie. za postajo štv. 16 v Willoek. Pa. John Fat ur. za postajo tv. 17 v Broughton. Pa. Mihael Mali in Jakob Dolenc, za postajo štv. 19 v Bridgeport, O. Martin Potnik, za postajo štv. 20 v Claridge. Pa. Frank Zupančič, za postajo štv. 21 v Little Falls. X. Y. Frank Gregorka. za postajo štv. 22 v Imperial. Pa. Louis Teršiuovič. za postajo štv. 23 v Springfield. III. Joe Golob.
nnn A VT warFNA 7RTFV PRE za P°stHj° fitv- 25 v 'K m v LimL Ark" Krauk T^ «»pšič. RODA, NI NOBEN A LtS. 1 i V rit*.- za p0gUj0 -tv 26 v Collimvood. O. John Grošel iu Josef Gubane.
KADAR GRE ZA OBSTOJ NA OBENi VELIKA!
"NASI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle.
Jenny Lind. Ark. in okolica: Mihael Cirar.
San Francisco, CaL: Jakob Lovšin. 1 Denver, Colo.: Frank Skrabec. LeadviUe, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, Frank Janesh in Jobn Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Ca-stello.
Clinton. Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Woodward, la. in okolica: Lukas Podbregar. Aurora, IIL: Jernej B. Verbid. Chicago. III.: Frank J ur jo vec. Depue. IIL: Dan. Badovinac. Joliet, DL: Frank Laurlch, John Zaletel in Frank Bambicb, La Salle, DL: Mat. Komp. Nokomis, DL in okolica: Math. Gal-§hek.
So. Chicago. 111.: Frank Cerne Springfield, Dl.: Matija Barborič. Cherokee. Kaos.: Frank Režlsnlk. Oglesby, DL: Matt. Hribernik. Waukegan. IIL in okolica: Fr. Pet-kovfiek in Math. Ogrin.
Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac. Kans. in okolica: Frank Kerne in Rok Firm. Kin«« City, Kans.: Peter Schneiler. Mineral, Kans.: Jobn Stale. Ringo. Kans.: Mike Pencil. Kltzmiller, Md. in okolica: Frank Vodoplvec.
Calumet Mich. In okolica: Pavel Shaltz, M. F. Kob« in Martin Rade.
Manistique, Mich, in okolica: Frank Kotzian.
So. Range. Mich. In okolica: M. V.
Likovlch.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob
Petrich.
Dnluth. Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže, Jos. J. Peshel in Louis M. PeruSek. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolica: Joe Ada-mlch.
Nashwank, Minn.: Geo. Maurln. New Dnluth. Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank HrovatLch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein. Mont.: Gregor Zobee.
Great Falls, Moot.: Math. Urlch.
Bed Lodge, Mont.: Joseph JeraJ. Roundup, Mont. : Tomaž Paolln. Gowaoda, N. Y.: Karl SternUa. Little Falls. N. Y.: Frank Gregorka. Barberton. O. In ekoliea: Math Kramar.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood* O.: Math. Slapnlk. Cleveland. Ohio: Frank Sakser. J. Marlnčič, Chan. Kar linger, Jakob Bes. John Prostor in Frank Meh. Lenin. O. 1m ekoUea: J. KomSo in Louis Balant. Nile*. Ohio: Frank KogovSek. Yooagstowa. ©.: Ant KikeU-Otr, Oref.: M. Jostta. M. Klartcb.
za postajo štv. 29 v Rock Springs. Wyo. Frank S. Tavčar.
za postaj' štv. 30 v Eveleth. Minn. Jakob Ančan.
za podajo t v. 31 v Calumet. Mich. Josef Srebernjak.	š
za postajo tv. 32 v Braddock, Pa. John Gačuik.
za postajo štv. 33 v Cleveland. O. Joseph Marinčič.
za postajo štv. 34 v Vandliiifr. Pa. Louis Zavrl.
za postajo štv. 35 v Kalphton. Pa. Anton Budna.
za postajo štv. 37 v Radlcy, Kans. John Lekše.
za postajo štv. 41 v Mulbery. Kans. John Homec.
za postajo štv. 42 v Winterquarters, Utah l^iia«' Podvasnik.
za postajo štv. 44 v Franklin. Kans. Anton St-lak iu Jul. Bognar.
za postajo štv 4f> v Pens Sta.. Pa. Frank Demšar.
za postajo štv. •»< v Frontenac. Kans. Kok Fireui.
za postajo štv. 40 v E. Palestine. O. Jakob Isteuič.
za postajo štv. ">0 v Burdine. Pa. Jernej Hafuar.
za postajo štv. 53 v Pittsburgh. Pa. Anton Zbašnik.*
za postajo štv. 54 v Greeusburjr, Pa. Frank Novak.
za postajo štv. 55 v Coiiemau«rh, Pa. Anton Gabrenja.
za postaj o štv. 57 v Homer City. Pa. Frank Onieje.
za postajo štv. 58 v Chisholm, Minn. Ferdinand Živortnik.
za postajo štv. <j8 v Indianapolis, lie!. Josel* S. Zore.
za postajo štv. 70 v Gilbert. Minn. Josef Brajer.
za postajo štv. 71 v Johnstown, Pa. MihaH Celic.
za postajo štv. 72 v Hostetter. Pa. Anton Planinšek.
za postajo štv. 7ti v Detroit, Mich. Charles Gabrovšek.
za postajo štv. 77 v X. Alexandria, Pa. Tony Modie.
za postajo štv. 85 v Bryant. Okla. zastopa John Telban.
za postajo štv.86 v White Valley. Pa. Anton Rozina. ,
za postajo štv. 90 v Gross, Kans. Alojz Vene.
za postajo štv. 92 v Edison. Kans. Fred Konec.
v naznanje delegatom.
Delegat je iz oddaljenih držav najbolje store, da pri nakupovanju vožnjih listkov vprašajo na postaji za listek do Seranton. Pa.. oziroma Carbondale. Pa. ali pa za Susquehana. Pa. ker tamkaj lažje najdejo iste postaje, kakor pa Forest City.
Ko se pripeljejo do omenjenih krajev, lahko vzamejo listek za Forest City, Pa.
Želeti je, da si delegat je uredijo vožnjo tako. da pridejo že v nedeljo v Forest City. Pa.
Za one, ki so namenjeni brzojaviti v času zborovanja, naj pošljejo brzojavke na naslov: City Hall. Kateri pa želi poslati pismo na zborovanje, naj naslovi takole rest City, Pa.
Z bratskim pozdravom
Za peto gi. zborovanje.. Box 707, Fo-
JOHN TELBAN, gl. tajnik.
Ambridge, Pa.: Frank Jakše. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock. Pa.: Ivan Germ. Bridgeville. Pa.: Rudolf PleterSek. Burdine. Pa. in okolica: John Dem-Sar.
Caoonshurg, Pa.: John Kokllch. Cecil. Pa. in okolica: Mike Kočevar. Cooemaugh, Pa.: Ivan Pajk.
Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Broughton, Pa. in okolica: A Dem-
tor.
Darragh. Pa.: Dragotin Slavic. Dunlo. Pa. in okolica: Joseph Sabor. Export, Pa.: Frank Trebetz. Forest City. Pa.: K. Zalar in Frank Leben in Math. Kamin.
FareU. Pa.: Anton Valentlnči«. Greensburg, Pa. In okolica: Frank Novak.
Irvin. Pa. in ekoliea: Fr. Demiar. IsImmI«hi, Pa.: Frank Gabrenja ln John Polanc.
Pa. In okolica: Anton O-
Pa.: Georg Schults.
Moon Bun, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakshe,
I. Podvasnik, I. Magister In U. B. Ja-kobicb.
South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-prlvfiek. Sieelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta., Pa.: Jo«eph gkerlj.
West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willoek, Pa.: Fr. Seme in J. Peter-nel.
Tooele. Utah: Anton Pal&č. Winterquarters, Utah: I* Blaiich. Black Diamond, Wash.: G. J. Po-
renta.
Davis, W. Va. in okolica: J. Broslcb. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan ln A Korenchan.
Kenosha, Wis.: Aleksander Pesdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratalfc ln Aug. Collander.
Sheboygan, Wis.: Hertmim Svetlin In Martin Kos ln John StampfeL West A Bis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs. Wyo.: A. Justin. YaL Staiicb la TatanttB

if i

OLAfi NABODA. 10. AVO. 1916.
Ni kazalo.
Z naših gora. — Spisal Fr. Koč&n.
Iz doline se je ČMilo zvonenje — toda le, ee je slučajno veter potegnil po strugi gori in še to le v po-lahkih t resa jih, pojemajoč in gu-beč se v ozračju.
Stari Mihol — dosedanji gospodar na Kumrovini — je odmolil, kakor in kolikor je imel navado moliti zadnje čase, ko je moral za radi bolezni celo ob nedeljah ostajati doma. Z jedno nogo — z bolno namreč — je klečal na stolu in s komolci se je naslanjal na mizo. Skozi malo, zakajeno okence pa je gledal prosto doli po kotlini.
Danes ni bila nedelja, tudi praznik ne. — A nekaj drugega je bilo : Kumrov Anže in pa Tirova Po-louica sta se zaročila pred tedni in sc poročila danes, prav tedaj-le.
"Opravilo bi moralo minuti vsak čas", je mislil Mihol. Odprl je o-kenee in pomolel glavo na prosto. Slišal ni več dobro — šlo mu je na šestdeseto —, zato je zasuknil gla* vo gori proti gabrški cerkvici in nastavil levo uho zračnim tresa-jern, ki bi ineli priti iz doline. Pri tem je malce zijal, da se mu je zaradi pomanjkanja zob očrtala krog ust mala doliničasta globina.
"Bo!"
Potem je pomolil še za srečo mladih novoporočencev.
"Tako!"
In nato ga je nekaj gnalo, češ: ven bi šel pogledat, ali kmalu pridejo. ...
V izbi je bilo temačno. A zunaj hc je umikala jutranja megla soln-čnim žarkom.
Sel je.
Od tu se je čulo zvonenje — toda le še v posameznih presledkih.
0	— tje doli si je želel Mihol zopet jedenkrat! Od lanske jeseni — tedaj ga je bila ošenila smreka tam v Lome h — se ni premaknil pol ure od hiše. Celo danes je moral ostati za variha doma.
Hm — a vendar je bil v mislih doli — do-lile. . . . Mislil je na An-žeta, mislil je na Polonico, mislil — no — stalno ni mogel misliti na nič: — veselo nemiren je bil, ali pa nemirno vesel — vse ob jed-iieni....
"Cilej, kdo bi bil mislil!" si je dejal, "kako kmalu se je naredilo! Se kazalo ni tako, a vendar,, na-neslo je tako. In prav je tako!"
Stopical je v hišo po kožuh in potem — ni mogel drugače. — zavil jo je tje na hribček nad ovinkom. Tam mimo je držala pot iz doliue.
Medtem je bila izginila megla do cela in zablisknilo se je sedaj tu. sedaj tam po rosnih vejah.
Mihol je bil vesel. No, iu kako ne! Hm!
"Ali je kaj kazalo?" se je vpra ševal.
"Nič, prav nič! Se tedaj ne, ko je bil odšel Anže k vojakom."
Kaj človeka vs * zadene!
Ono je*cn so mu bili potrdili Anže ta.
Mihol je bil slaboten že tedaj, in Barba priletna; pa samo tega hta imela, samo Aužeta.
To je bil udarce!
"No. župan doli v dolini je obetal, češ: "Izpustili ga bodo; vidva bta slabotna in dom je obširen!"
"Bop daj!" — je želel Mihol.
Odslej se je upiral s posestvom kam. In Barba je delala, moj Bog, jokala, pa molila za Anžeta.
Kolikokrat sta govorila o njem!
1	»a bi pač izdale kake p robi je! ]>a bi prišel res — posestvo bi mu izročila — brc* skrbi iu v dobre roke bi je i/ročila — in potem bi mu pomagala pri delu dotlej, se oženi, ali kar že....
No. oženi! Posestvo na Kumrovini je bilo trdno že od nekdaj. In Anže! Pošten in moder fant je bil vedno. Nihče mu še ni očital ničesar.
Ali izbiral si bo sam — tako sta sklepala — branila mu ne bodeta in prigovarjala tudi ne kdo ve kaj. Izbral si bo pač sam najbolje. Dobro iu pridno ženico bo privedel v hišo, in na starost jima bo še kaj postregla, obema....
In ob takih prilikah so ušle Mi-holu misli kar tako na Tirovo Polonico.
Tirova Polonica je imela tedaj oaemnajst let. Zrastla se je bila vitko in na visoko in v značaju ji je osatlo nekaj iz otroških let: tisto udano in prikupljivo vedenje namreč.
"Glej. Polonica bi bila!" — je dejal Mihol Barbi.
"Ali!" — je ugovarjala Barba — "kakoT Anže in Polonica! Bogat« ne bo in ali je kdaj kazalo kaj potrebnega f"
4 4No posebnega ne, ali —
KJM imu iu mpgtl MiM *
pridom mislit na kako drugo kakor na Pfilonieo. Tudi na Orliko-vo Julo ne.
"A jaz bi mislila, da bo ta."
Barba je imela v mislih. Julo.
"Boš videla, da ne!"
In Mihol je ostal pri svojem kljub temu, da ni kazalo posebne-
Tedaj je nastal obupen krik tam prag in sedel na klopico pred hišo. zgoraj:	j Po kotlini se je že prerivala rjav-
'4 Beži, beži!"	i kasta trava na dan. Solnce se je u-
" Tisti hip ga je že zadelo od za- piralo ob pobočju in hotelo že pe-daj. Naenkrat mu je vzelo zavest, či in žgati. Pred hišo v prahu je Nič ni čutil, nič mislil. Samo neka 1 greblo par kokošij. Barba je že hlastava govorica in pa obupni kli- prekopa vala nekaj tam v bres?u. ci so mu zveneli kakor iz kake da-! Ob takih prilikah sta se polne-
ga prav nič; celo zadnji čas ne, ljava. Nič drugega! In razlagati si.nila s Polonico kaj veselega. Zad-
11 j i čas je prihajala bolj na redko.
p redno je bil odšel Anže k vojakom. Kes. — kakor bi bil nekaj slutil tedaj....
"Polonica!" ji je dejal včasih Mihol prve tedne po Anžetovem odhodu, ko je de-ile odhajalo v dolino, "poglej, poglej na pošti, če ni morda kaj pisma za nas! — Lahko mi storiš to, ko gaeš ravno mimo."
"Bom, bom", je vselej obljubila Polonica.
In proti večeru, ko je navadno
ni vedel ničesar....
Pa to je bilo le za hip. V nasled-jNo, saj tudi treba ni bilo. Se to
njeni trenutku se je zavedel v Lo-vrinovih rokah. ~
Smreka se je bila namreč izpro-žilav led mokrine, zdrčala. ga vrgla v stran iu ga poplazila po levi strani.
Domov so ga prinesli in potem je trpel stati!
malo bolezni bo prešlo, ko se vrnejo tiči in ko ozeleni dolina.
Mihol je gledal z upanjem v pri-hodnjost.
Nekoč je hotel iziicnaditi Polonico z veselo novico. Bilo je v soboto pred novim letom. Auže je uh, tega ni bilo pre-J bil pisal.
Nekaj novega, Poloniea", — je
Barba v prvem hipu ni vedela dejal, ko je prišla zopet, kaj početi.	-	| "Kaj neki?" — je vprašala; ali
prihajala domov, je Mihol običaj-j "Mrzlih obkladkov!" — in iz- je slutila aH ne. kdo ve?" no delal na njivi vrh klansa. Že tikala je po vseh kotih, zagrabila "Nekaj veselega."
od daleč ji je klical na sproti: "No, ali je kaj?"
sedaj to, sedaj ono, pa nazadnje vendarle ni vedela drugega kot:
Nič, čisto nič!" je dejala na- "mrzlih obkladkov, mrzlih obklad-
vadno.
Anže prve tedne ni pisal. Novega menda ni vedel, kaj veselega tudi ne . In tožiti ni hotel.
A stavim, v par tednih bo pi-
kov
Sosedje so svetovali to in ono. Ko se je pa Mihol dobro omislil.
?ga.
"No!"
"Pismo. — Na, beri!" Anže je pisal, da je prost, odpuščen, da je spravil svoje reči, da odrine v kratkem, pa da bo — kakor danes zvečer — za gotovo že je bila njegova prva misel — An- doma. In dalje, da se hoče lotiti že.----j dela in delaati pridno, pa da se mi-
■	--------r |	|----------------V... .1», lui
sal", je dejal Mihol sam pri sebi. "Sedaj mi ga bodo dali — mi sli oženiti kmalu po prihodu: Pozneje je zopet čakal tako ob ga morajo dati" — je dejal iu na- "— stari ste že in slabotni, t
popoldnevih.
stopil včasih__________„____ _____
županu — Mihol je bil še zdrav te-J "Oh, oh, oh ! In kdo bo gospoda-daj — in vselej je tolkel potem ril, moj Bog, sama ne morem vse
— Ob nedeljah je pa 'ročil Barbi, naj gre v kratkem k za trenutek gori kjžupanu.
-I
z veselejšo nado po jarkasti poti navzgor proti Kumrovini.
"Bog daj! Morebiti se bo ven-dar-le kaj naredilo in napravilo."
"No!" — je zopet klical enkrat pozneje Polonici nasproti, ko je prihajala po klancu navzgor. Dekle je bilo videti bolj rdeče tje v lica kakor sicer; stopalo je hitreje in gledalo živeje. — Tedaj je Miholu nekaj reklo, da ne bo brez nič. Hm!
14 Bo nekaj, kaj ne T"
"Pismo, oče! Od Anžeta — ali prav za prav ne vem. Iz Ljubljane je menda."
"Tako! No; lej lej! Čakaj! — Pa preberi: jaz ne vidim več prav bistro. Kaj neki piše?"
Anže ni pisal nič posebnega. — Vse, kar je povedal, je vedel Mihol že naprej.- da se mu je izpočetka hudo godilo, zelo hudo — pa tla se je pozneje privadil.... Hm: kakor vsakdo. In prav. da se je. Mihol je bil vesel, da je vsaj vedeti dal o sebi Anže. Prav! In dalje J
—	da ga žene nekaj ven. ven iz mesta v domače gore, po kotlini gori v domača brda in domače go-ličave. . . . Človek res ne pozabi svojega doma. — Potem: — da je v mislih vjednomer doma, da se sponi i ja. kaj neki delajo domači sedaj, in ali so vsi zdravi itd. ln nazadnje je poprosil, da naj pri županu store, kolikor morejo.... Ta Anže! Miholu so stopile solze v oči.
Potem se mu j»- tožilo za Anže-tom bolj nego doslej.
"Ali bo neki kap — ali ga bodo izpustili?" — je silila Barba vjednomer.
"Ne upam mnogo" — je govoril Mihol — "hribovci smo pri po->-l»odi zapisani nazadnje. In to reč ima gospoda v rokah."
Barba pa je tarnala in molila odslej št' bolj. Stvar se je vlekla res predolgo, da bi bilo upati kaj.
"Malo še upam, prav malo" — je tožil Mihol tudi Polonici, če je slučajno govor nanesel na to — "ne verjamem več dosti".
"Ali res ne?" je vprašalo dekle skoro žalostna, pa povesilo glavi-eo. češ: "Ali se ne da pomoči?"
"Kako? Glej: kako?" — se je ustavil Mihol — "vidiš, to je dandanes težko, hm. težko. ..."
Vendar je upal na skrivnem še vedno.
"Kaj bi! — se hrabril — "bo že kako; kakor je božja volja!"
Potem je molil ob nedeljah še zvesteje in na pol na glas. Ko so drugi odšli iz cerkve, je vselej po-sedel še malo in sc priporočil sv. Miklavžu, ki je imel poleg Miho-love klopi v zidu vdelan svoj tron.
In res!
V tem so se zasuknile reči drugače. kot bi bil kdo mislil. Koliko skrbij si človek dela po nepotrebnem ! Hudo se je bilo storilo
—	res — a vendar dobro.
Lansko jesen je namreč bilo. —
(irajščinski so gori v Lomeh po-*ekavali gozde, in Mihol je bil najet. da je nadziral in pomagal. Žagali so iu sekali vse vprek. Ravno pod njim v bregu sta poseka vala Lovrin in Grapnik; malo više gori so pa drugi klesteli in majili posekano smreko. Deževno je bilo in deblo je ležalo v bregu, z debelim koncem navzdol. In prav tu spodaj je stal Mihol, pag ledal, na katero stran bodeta zvrnila Lovrin in Gratmik svoio ...
Eu -J
\ - -
ga
In tedaj je bila Miholova druga misel — Polonica.
"Glej!" — je dejal — "Polonica naj pride, Tirova Polonica, nobena druga."
In res je prišla. —
To dekle je znalo postreči človeku.
"Ali vam je zelo hudo, oče?" — je vprašala takoj.
"Seveda!"
"Oh — že vem: po Jaklja poj-dem na Voljčo. On vam bo pregledal nogo in prevezal jo. On zna; v par tednih bodete zopet zdravi, če ne prej. Takoj pojdem!"
Se oddahniti se ni utegnila.
"Pa ne hiti preveč, Polonica, da se ne prehladiš po poti; mrzlo je"
—	jej je naročala Barba pri odhodu.
"Nič se ne bojte!"
Proti večeru je prišel Jakelj.
"Hali, zlomljeno! Mgui! Iu pretresel si se; po levi strani! Gm: poravnalo se bo že. — Tako, pa tako____"
-lakel je znal. in Miholu je izdatno pojenjalo. Poslej je mogel vsaj mirnol ežati. Ležati! Da: kaj se pravi ležati in le ležati, to ve tisti, ki je kaj preležal na svetu.
Mihol je preležal celo jesen. In ta čas je ostala Polonica na Kumrovini. On je ležal v čumnati za vrati na postelji. Polonica pa je šivala nasproti pri oknu.
Vreme je bilo slabo. Deževalo je neprestano in jesenska burja se je zgodaj oglašala po gorah. Tedaj je čutil Mihol bolečine huje nego sicer.
Včasih je za izpremeinbo opazoval samotno muho, ki je še v tako poznem času brenžala pod stropom in se, kakor v omedlevici, sukala v vedno manjih kolobarjih.
Postal je otožen pri tem. Težko inu je delo to uiušje brenčanje.
Glej Polonica" — je dejal — "tudi jaz sem oslabel na zimo kakor ta le muha. Kdo ve, če morda ne zaspiin tudi jaz?.... Starost me daje in zima me skrbi".
No, dekle ga je potolažilo vselej. —
'Oh, oče, to se vam le bolj zdi. Ali ne veste, kako trdni ste bili še tam po leti? Delali ste in upirali ste se za dva druga. Kaj tisto: noga se vam počeli — Jakel je obljubil za trdno — in czdraveli bodete črez zimo. Pomladi bo pa zopet dobro."
"Delal za dva druga? Hm!" — je poprijel Mihol — "ne verjamem. Ali odslej ne bom več, to čutim ; čeprav bi komaj bilo, da bi res. Dela bo pri hiši toliko, Anže pa — Anže.... "
Solza mu je prišla v oko.
"Aužeta vam izpuste domov, — prav gotovo. Vsaj sedaj ga vam izpuste."
"Bog daj. res!"
Upal je Mihol, upali so vsi. Saj se je obetalo še nekaj. Prošnjo so bili napravili na glavarstvo in storili sploh vse, kar je bilo treba.
"Kaj, če ležim" — je tožil Mihol. — "da le Anže pride, potem
—	potem bo dobro vse — vse....'
In kako hitro je to. prišlo po
tem!
Zima je nastopila, za čuda mila zima. Po prekopah in na osoju je sicer obležalo nekaj snega, a proti solncu skoro ni bilo videti nobene belote.
Miholu se je obračalo na bolje. | Pred Božičem, ko je bilo posebno
^fiplo. ee je potnwW fit palici £r«
pomladi se začne delo. Mislim, da bodete mojih mislij: izbiral nisem veliko, vendar, zdi se mi, da sem izbral prav. Dobro jo poznate; za naš dom je kakor nalašč. Več se bomo dogovorili, ko pridem. —"
"Torej še danes ima priti", — je dejala Polonica nekam zamišljeno.
"Da", — hotel jo je dražiti Mihol — "in potem, ali si brala proti koncu? Potem se misli ženiti, kaj ne? Odkritosrčen je bil od nekdaj. Anže; zamolčati ne zna. No, in kaj meniš, Polonica, he, katera bo neki?"
Mihol jo je pogledal po strani.
"He!"
Deklet so se menjavale barve na licu in krog ust in očij ji je nekaj utripalo, kakor da hočejo prodreti solze po sili dan. Glavica pa ji je silila ved niže doli do šivanja.
"No, kaj meniš, katera?" "Jula!" — je izustilo dekle hlastno.
Mihol pa se je smehljaje pogla-dil od oči doli proti ščetinasti bradi, češ:
"Glej no: kaj ti še na mari n "Glej no: kaj ti še na mari ne pride! In zakaj ravno Jula?"
"Ker je bogata, ker — "
"O. o, o !" — jo je ustavil Mihol
—	"Bogata gori ali doli; več ali oianj! Toda poslušaj, Polonica! —• Stari Mihol pozna Anžeta, in Mihol ve za neko drugo, ki — no — ki sicer ne bo tako bogata, kakor Orlikova Jula, ki bo pa vendar — lie — in ta je — Tirova Polonica."
Tedaj pa se ji je skril obraz popolnoma v šivanje:
"Ali se je kdaj posebno menil zame?"
V tem samem vzdihu se je javilo glasno in zgovorno vse gorje, ki je morda glodalo do zdaj liki črv dekletu na dnu srca.
Tudi Miholu se je storilo inako ob tem. Solz ni mogel videti brez sočutja.
"Kaj tisto, kaj tisto!" — je hitel in nekaj se mu je mokrilo krog oči. "kaj bi tisto!"
Niže doli se je začuio ukanje, glasno in krepko.
"Anže, moj Anže !" — je vzkliknil Mihol. Oči so mu gorele, ko je gledal po kotlini doli. — "Moj Anže. poznam ga po glasu."
Tresel se je, ko se je opiral na palico.
"Bog vaju blagoslovi, otroka!"
—	so mu šepetale ustnice komaj slišno.
In potem.---
Cvetje je sulo z dreves in pomladni vetrovi so veli iz doline. — Mihol je okreval do malega. Ob sobotah je celo šepal tje na hribček, kjer se je čulo od fare gori; pritrkavanje v polahkih tresajih pojemajoč in gubeČ se v ozračju, j In glej! Glasovi zvonov so se ubi-i rali tako čudno: "Anže — Poloni-J ea — Polonica — Anže." Ali je bi-f lo res. ali je pa le Mihol postal o-tročji? —
Odlašali niso dolgo.
Včeraj so ju bili oklicali v tretje.
In danes------I
Izza ovinka so pripiskali godci in priukali svatje.	'
DAROVI
ZA REVEŽE V STARI DOMOVINI.	| Marija Drolc iz Bvesville, Ohio,1 $1.00.
I [
)0(
Zemlja,kmetje in dom
v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri.
Imam it nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadaja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene ko-
sa zemlje za posebno nizko ceno. v > / -
Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE.	> 1 t
Našel bol tukaj polje, ki ga ni nikjer na sveta lepiš* ga; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vijsto katerikoli dižave v Ameriki Našel bos vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem.
Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in det čl je ter tudi vsakox rstno sočivje, kar si ga sploh kdaj je del. Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvoio, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker jali 6,000 galonov kosmulje (goosberry).	t
Našel boš tudi polne pajne najfinejšega mcidn in d&« felo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali .kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine.
(SE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ.	'
Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter Sole, •Ho do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo bol katoliško prav v bližini. Našel boš vse, p'„«tem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so t*-kaj tako dobri kot kjerkoli drugje.
Videl boš: d* ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko raz-ličnih rastlin z jspehom prideluje, kakor y tukajšnjih krajih.	, j
Pronašel bcS, da Vedo oni ljudje, ki te de žeje nikdar vMeli niso. povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se bas, da Imamo izvrstno pitno vodo.	,
Našel boš solidno slovensko naselbino, ki Be razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ame« riki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega Ue dobiš nikjer.
PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO * FRANK GRAM, NAYLOR, MO.
POSEBNE PONUDBE SO: ~ ~
40 akrov ravnine, Usekan goid, en aker iičiičen, aker $25.00.
80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25.
120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist. aker to $23.00.
200 akrov ravnine, goad izsekan, aker po $24.00. "
160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 9 •krov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00.
Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam y. na* fas ter plačam po $5.00 od akra.
Imam valovite kmetije, deloma čist svet a hišami ti $19.00 do $30.00 aker.
»Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dani Vitoet let časa za izplačati ■ 5 ali 6% obresti z garancije. Ia »vet čisti
JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. *
Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol In železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežfian čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni julija polovico medu kot popolno plačo.
FRANK GRAM. Navloi
ROJAKI, SLOVENCI, SPOMINJAJTE SE SLOVENSKIH RE VSIAMM MMMV1
GLAS NAHODA, 10. AVQ. 1916.
Jigisloianska
5!	=

Katal. Jednsta
B
Intorponrani dne 24. januarja 1901 v državi Minnuou.
Sedež v ELY, MINNESOTA
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J A. GERM, 607 Cherry Way o« fcoz f7. Brad
dock. Pa.
Pw^predsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Petri Ave.. Lorain.
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Sanpnik: LOUIS COSTELLO, Bex 583, Salida, Cole.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dir. MARTIN IYEC, 900 N Chicago St., Joiiet, IIL
NADZORNIKI:
■m ZTTN1CH, 421 — 7th St., Calumet, Mick.
PETER SPEHAR. 422 N. 4th St, Kansas City, Kana JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽ1ŠNIK. Rents 2. Bur ley. Idaho.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. ft. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waah.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od druitva sr. Cirila 4n Metoda, »ter. I, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva «v. Srca Jeeusa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st^ od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vai dopisi, tikajoči se uradnih radev, kakor tudi denarn« Mjiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, v«r j.« tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nt bedi oalralo.
Društveno glasilo: "G LAS NARODA"
[gledal ji v oko in iskreno zapro- v blato, katerega sem se navadil;	UGODNA PRILIKA.
.	njej se pa zlažem...	j Xa prodaj imam svojo" liiso s
Vanda, lepo te prosim, nikar Se enkrat je pogledal na lice saloonom in kegljiščem na doline ne muci! Ali res nisi mislila Onega, ki ga je vabil s križa... j breni prostoru. Prodam radi sla me name V'	(Sedaj je videl On mojo dušo, se-(bega zdravja. Kdor se zanima, naj
\&ak dan sem molila za vas!"|daj v tej strašni luči jo je videl pride in si vse ogleda ter se sam Molila! Tako mu še ni govorila in zasovražil. Oh, roko bo snel iz prepriča, kako je. ali naj pa prvo j nobena ženska. Molila! V njem' žeblja, posegel bo za kronano gla- piše za potrebna pojasnila last-j se je zgodilo nekaj nerazumljive- {vo iu tam bo prijel za bič, s ka- niku: Iga. Zdelo se mu je, da je Vanda,terim so njega tepli, in pregnal,	Martin Vinšek
j obdana z glorioio, odmaknil je, me bo iz svetišča, kot njega dni 66M K. 159. St.. Collimvood
— ' --------- • -. — ------» —-
j svojo roko od njene, kakor bi se trgovce iz templja...
bal, da ne omadežuje čistega sne-j Ne! On se ne gane. Vedno še
ga tega limbarja. Drhtel je — pa'razprostira roke, vedno šepeta še
to ni bila strast, to je bil sveti, iste besede...
ogenj Ijubezui.
4'Vanda, jaz te ljubim, bodi moja, vedno moja!"
Skoro jeclja je je izgovoril te proseče besede.
Vandine oči so zaplavale v sol zali, njena lepa glavica se jc sklo uila na njegove prsi...
Na prodaj.
Spisal Fran S. Finžgar.
-. 'i '
(Nadaljevanje).
Ali m> ga izpreletavale barve!
Koga? kako? kje? tako j«' n»*-k.iko balandral. l*«t iu mu hitro zaprla sapo, ko sem imenovala par prav {»osebno nedolžnih bab-i.it*. Le čak me, Žaue, seiu rekla, jaz bom pa vsr Vandi povedala!
Povem ti, da nisem mislila, da ,1«• tako ucuiiicii! (Vlo ]M-st bonbonov je pograbil iz škatle in mi jih porinil v cekarček: "Kali, tiho bodite!"
Rdeč j«- bil, pa naenkrat kakor og»'nj iu kar iz rok mu je vst> 1»'-t«*lo. tako ji* bil neroden.
Nato s»*m >la s eikorjo in bonboni — pa nad staro, nad mater.
No. časi so minoli,
zbežali na potok boječ — — — — nikoli midva se ne vidiva več...
Zdela se ji je pesem, kakor bi čitala pismo Žanetovo: "Nikoli aiidva se ue vidiva več!" Ali ne l>o morda kar v kratkem dobila bel listič iu tam bo Žane citiral to-le pesem..-.
Vanda je bila nesrečna. Začutila je dobro, kaj se pravi vzbuditi in vzdramiti v srcu tisto čuv-stvo. ki je doslej počivalo iu spalo mirno in tiho. pa je bilo naenkrat vzuramljeno, ter je pričelo vstajati iu rasti kvišku, vedno vise in vise. ter se boeiti iu širiti po srcu. dokler ga ni čisto napolnilo. Sedaj bi bila rada vdušila ta •'•ut. rada bi bila majčkena šola-riea, ki >r pestuje punčke iu s tinto umazanimi prstki s silnim trudom spisuje prve naloge. Podprla
8.
Cez dan je deževalo. Zvečer se je izlil o; vendar so bili na nebu j vsepovsod težki, črni oblaki. Po j tlaku so stale lužice, na cesti je br izgalo izpod koles. Proti cerkvi sv. Pavla je hitela moška postava. Pregibala se je s počasnimi, trudnimi koraki. Senca, katero jo slikala električna žarnica na steno. je kazala upognjeno glavo. Klobuk je bil pomaknjen daleč doli na čelo.
Pri železnih, mrežastih vratih, ki vodijo v preddvorje cerkve sv. Pavla, je postava obstala. O-^rl se je človek na desno iu levo, nameril korak skozi vrata — in tako za časek obstal. Treba je bilo še nekaj boja, da je zmagal in zavil v preddvorje. S tihimi, plašnimi stopinjami je izginil skozi velika vrata — v mračno cerkev.
Na kamenitem tlaku je zahre-ščal pod podplati pesek, ki ga je nanosi!o ljudstvo z ulice v cerkev. Po obširnem prostoru je zašušte-lo in se izgubljalo proti kupoli.
Večerni obiskovalec cerkve se zganil in oprezno obstal zadaj za vrati. Ni stopil do kropilnika. da bi pomočil prst vanj Ln se pokro-pil. Tuje, tako strašno tuje in neugodno mu je biLo v cerkvi. Mrak — ena sama svetilka v mogočnem prostoru. Z oltarjev so gledali svetniki v poltemi. Njih roke v različnih gestah so delale dolge. zabrisane sence. Sedaj je počila neka klop. Zabobnelo je pod svodom. Možu je bilo čedalje bolj neugodno. Bežati je hotel iz cer-
Koleno je klecnilo, kes je upog-nil dušo. Ustnice so drgetaje govorile: "Confiteor... " Izza majhne linice je pa odgovarjal glas, kakor bi prišel od Kronanega s križa: "Tvoji grehi so odpuščeni. .."
| (10-12—S)_Cleveland. Ohio.
svojega brata JANEZA T STAR, doma iz Zagorja ob Savi na Kranjskem. Pred tremi leti sva 'bila skupaj v Huntington, Ark., iu od tam je šel v New Mexico. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi javi, ali naj se pa sani oglasi svoji sestri: H. Renko, oziroma svaku Frank Renko, Box 353. Yukon. Pa.
VABILO NA PIKNIK,
ki ga priredi društvo "Sinovi Slave"
št. 168 S. N. P. J. v nedeljo dne 20. avgusta
Tisti večer je pil Žane ob svoji nevesti prvič v življenju iz case, I v katero je natočen mir, ki ga ni' v svetu. Poljubljal je roki svoje!
neveste, poljubljal iz hvaležnosti;' . _______________
in dvoje duš se je spajalo z nepo-j na Woodville Heights nad me
pisno sladkimi vezmi...	(stom Conemaugh, Pa., to je v bli-
~~	— — —I zini domovja Vida Kovanška.
Minulo je pirovanje...	| xa imenovanem mestu smo
Prišle so ure, dnevi in tedni imeli piknik preteČeno leto ter so mladega zakona. Bile so odmevjnas rojaki v obilnem številu po-
NAZNANILO IN VABILO.
(.'lanom društva sv. Barbare postaja št. 81 v Midway, Pa., naznanjam, da je bilo sklenjeno na zadnji seji dne 6. avgusta, da priredimo na Labor Day VESELICO v prostorih našega rojaka Josipa Kalana v Primrose, Pa.
Zaeno vabimo vsa sosednja društva ter ostale rojake in rojakinje iz Midway, Ahdale, Noble-ton, Roger Montur No. 1, Primrose in okolice, da se vdeleže te naše veselice.
Pričetek je ob 1. uri popoldan. Vstopnina za moške jc $1, dame so vstopnine proste. Za sveže pivo. dober prigrizek in vsestransko zabavo bo skrbel odbor.
Članom omenjene postaje pa naznanjam, da bo moral vsakdo plačati .+ 1 v društveno blagajno, ee se vdeleži ali ne; izvzeti so le bolniki.
Torej na svidenje na Labor Day pri rojaku Kalanu!
Anton Škafar, tajnik.
izgubljenega raja.
8.
Iz gostilne je odmevalo bučno življenje. Po megleni ulici, katero je medlo razsvetljeval kolobar
setili. Upamo, da kar slovenskega leze in gre v okolici mesta Conemaugh, bo opaziti tudi letos 20. avgusta na tem prijaznem hrib-eeku. Potrudite se, hočemo, da i postrežemo vsem z izbornimi pi-
drhteče svetilke, so doneli hitri jačami in finim prigrizkom, zato,
pobaram, Kvatbo!
zamerite, sem rekla, če vasi je lepo glavo, po kateri so se vsi
koraki. Glasni so bili, da je odtne- \ valo. Ulice so bile prazne, mraz je zapiral ljudi v gorka stanovanja.
Pred gostilno so onemeli koraki. V havelok zavita postava je prisluškala |>od oknom.
Ganila se je, šla nekaj stopinj naprej, postala in se počasno vračala mimo oken proti vratom. Nočni prišle« je pogledal na uro. Prižgati je moral vžigalico, tako temačno je bilo. Še enkrat se je vrnil pod okno. Pokimal je z glavo. Spoznaval je iglasove. Zapele so citre, zabrenkala je kitara. Aha, oni dve sta tudi!...
še en kratek boj. Žane je prestopil prag v \ eži. Vrata so za-krulila iu šlo mu je skozi mozg, šlo do srca, da se mu je zdelo, kot bi se odprla vrata ječe iu bi ga objeli čudni duhovi ter mu vrgli mrežo za vrat.
N azaj bi bil šel... Ni mogel. Že so se odprla vrata v gostilni
Kazale: Ven. ven — beži odtod, ti nisi za ta prostor! Blato se drži tvojih peta. tvoje ustnice so umazane; beži, ne skruni svetišča! Po-
.	i- , i- i - i : i . . -	r?	lic sai um enseal ro-
kdaj boste ravnali pali bujni lastje, kakor bi sence glej ona zlata vratca, pomisli,
legale na doslej jasno čelo...
Ta me j»* za.-udeno gledala. j V veži so se oglasili motiki ko-1. no, saj celo predmestja sve-J raki. Vanda se je zganila. Srce ji
tof» Pililla cmn - v. farm*kaj je vztrepetalo zaželela je in se ^ strah je bil v srcu. A hkrati Katerea —, da vas Za ne \ ando znala hkrati. Le je ""	—
>»	Z
kdo? Beži, po-
kdo je za njimi beri se!
.Možu je plulo srce. Strah, da,
vzame!
^b. la hkrati Le je on, ce vstopit se strah izprevrže, moško srce V . . „ - .... , ». j «1" j; bo bral da je bila pri] zmaguje. Zazdel se je sam sebi \ ando . Prv„ sl^n,! Ah, v,- njem. da je nanj nudila. Ne, tega! siIno sraežen. j komedija, Ne> ste, Ka . naj jo ].■! s,,,r je sila n- sme vedet. Zatopila se je v	z	(Klt(>d, Jut^ ge .[
mlado di kli' a je pridno in lnsieoj kjijigo. podprla glavo z obema| zlažera. .. Kaj t mala	^
bo ..... ... I Oda naj bo katenisi- rokama ,„ čutila je kako ji ženske, seveda, ženske naj le bo-bod,. da >e k oženi. Mene fant utripi jejo žile na seneeli. Vrocina|do poboine dobro je zallje ^ 2a Mino >krb:. I, p,-k enska družba Ji Je plula v lica.	fnas je	A ^ J >__
in poiUM-evanje ga gotovo pn-j ^nta^ odpro. — Zaue je stal Komedije ne igram...
Stopil je korak nazaj proti vra-
pra\ila ob vse. — Torej zares sredi sobe.
menit
Nič
da Valid o! ii»- menim, saj vem. Tak
"Prosim, kaj želite?" 31 alomarno je zastavila vprašata drug za drugega, kot ustvar- "J*1; kot P»*aša ten-ajka katerega-

jena. Boljše pa tudi ne dobi, tako' koli .Rosta. vam povem. Poštena kakor zlata1 "Cetrtinko v \aga, pridna kot mravlja, lepa j Tudi Zaue je vojeval vojno, da pa tudi kot svetnica v tronu. Pa je takisto malomarno odgovoril, nikar ne /»merite, z Bogom! j Sedel je k mizi, vzel časnik in
Stara j«- še za mano stopila in brt*^ zanimanja listal po njem. mi naroeaia, naj ji le še kaj po-J ^'auda je sedla k drugi mizi in vem, pa d a ne bo zastonj. (Vi; »avidrzuo čitala dalje Ketteja, ♦itok sladkorja mi je obljubila J M,)Ik Iit,kiU treuutkov. kaj Miea,' Cel štok. premisli!" j "Kaj berete, če dovolite, da
Mici je lice žarelo. Bi^t je v Pra«am?" t»krbi samo za Žaneta. Vauda bi "Ketteja. — Ali ste ga vi že morala ubogati; nje še ne bi pra- brali?"
sala ne.	"Deloma. Soneti so zelo lepL"
"Povem ti pa tudi, ee ti ne vi- Zopet molk. diš iu ue veš. da je tudi Vanda Žane je bil razočaran. Tudi že vsa njegova."	j njegova domišljija si je naslikala
K* s •	i Vando še popolnejšo, kakor je bi-
" Ali je ne slišiš, kako poje. ka-( la. in prepričala ga je ta domi-dar je sama? Ko taka le dekleta Šljjja. da bo Vanda razkrilila ro-za. no tako-le popevati. potem je ki in se zjokala na njegovem sr-srce že zapetljano. Parkrat sem' eu, ker ga tako dolgo ni bilo. In jo srečala, ko je šla mimo Žane- sedaj ta mraz, ta ledena zima. tove prodajalne. Kako je kradla v du4i ^ mu je dvigalo zani<;e_
z oet.il okna in nekoga iskala.| Vanje do ženstva, vera v krepost Koga neki? Stare menda ..e? To- je bežala piaijla ^ njcga. Sedaj •J, Miea, Bog daj srečo!"	I naj se odloči.
Pili sta navdušeno, oili več koti
K\e. Ah. tu v tem mračnem in do-	^ ,	- ,
,;il '	, -	. . . " isko sobo Med gosti je stala nata-
trliem prostoru, kjer se cuje last-11.0, ,	- , .
• '	. . \kanca razpaljenegn lica in loka-
iio dihanje, te grozile sence, dvig-	,	® - ...
, •	i	7	. . , . s	oci,	krog ustnic tista znana,
njene roke svetnikov, kot bi mu	+• ■ t	.	'
Ar ti ____ j' ^ J, j V-	irivolna poteza.
"Dober večer!"
Pozdravila je Ln vprla oči v prišleea. Z lic je bilo brati, da vsakdo ne bi bil drag gost. Njegova navzočnost bi lahko zelo motila hrupno družbo.
Žane ni odzdravil. Stopil je par korakov proti vratom. Svetloba luči mu je posijala v lice — natakarica ga je spoznala. "Žane! Žane!"
Z rokami je tlesknila in hitela pred njim v sobo. Družba je prekinila zapričeto pesem, vse je planilo s stolov; hrup, vriše, pozdravi. slabi dovtipi, zbadanje, vse je hkrati objelo Za net a. Krog njega so vrveli stari prijatelji, stiskali mu roko. nekateri — že vinski — so ga objemali in poljubljali, drugi so mu slačili havelok ter stregli po klobuku in palici.
"Na prvo mesto! Mici, stol prinesite!"
Tako je veleval mlad mož, visoke rasti. Obli?je bi lahko imenovali inteligentno, da ni bilo na njem tako čudnih, žalostnih znakov, katere zaseka in pušča — alkohol.
Žane je bil čisto trezen, vsa družba pa kolikortoliko že omamljena in razgreta od pijače. (Dalje prihodnjič).
r»
iieer. Stariei sta »e glasno sme-
li šibe.
"Vanda!"
.....	-	i Mehek je bil ta glas in tresoč,
jali in celo predmestje je moralo) -Vanda, ali vam je bilo kaj mtmo njunih jezikov — kakor(dolgčas po meni?"
"Nič!"
Pod večer tistega ilne je .sedela
Vanda je vprla od knjige po-....... ......r," j- - v.... gled v Z.ineta in to je njemu oeit- guiut« v
Vauda v sobi pred odprto knjigo.] no kazalo, da Vanda laže. Žane' njegova!
n—-- —1— " ■* • ... .. .. — - — - - i
toni. Zopet je zahrešcal pesek pod podplati. Vse podobe, vsi svetniki so ga culi, in kakor bi se ozrli nanj, so vnovič dvigali roke s čudnimi gestami, prosili ga, žugali mu — gonili ga ven...
Se en korak proti vratom.
Njegovo oko je bilo trudno v poltemi. Zopet je prihajal strah; od mikal je pogled od oltarjev — in glej, tain na steni je obtičalo njegovo oko. Kdo je ta? V polu-mraku se sveti njegovo golo telo. Glavo ima nekoliko nagnjeno; prav proti njemu gleda. Svetilka mu motno razsvetljuje lice. Polno bolesti je. Vse je trudno in zmu-čeno. A vendar, ta ga ne goni iz svetišča, rbke krili, v svoj gorki objem ga vabi... Zdi se mu, da so se zganile ustnice, da so po cerkvi prišepetale besede iz teh bledih ustnic: Pridite k meni vsi, ki ste obteženi...
V srcu se je pričelo tajati nekaj mrzlega, ledenega. Gorkota mu je plula v dušo. Vleklo ga je s tisoči vezmi, ki niso bile grenke. vleklo ga je vedno bliže in bliže...
Pogum mu je rastel, srce je vzkipevalo, v duši se je vžigala nepoznana luč, ki je z ostrim svi tom posijala v vse kote, v vse taj ne skrivnosti... In on je gledal svojo or.;»j, gledal v nji svoje življenje... Koliko blata, koliko gnusa v tej duši! Da.in ta duša je
REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE I
Kje sta moj brat JANEZ VER-TOVEC in sorodnik VIKTOR LISJAK? Oba <sta iz Šuiarij na Vipavskem. Prosim, da se mi javita, ali pa če kdo ve za nju naslov, naj ga mi naznani, za kar bom hvaležen. — Anton Vertovec, Box 192, Carrollton, Ohio.	(10-12—8)
BraU je Ketteja; njene misli so je vstal in se ji približal. Rahloj Ne — ne morem več nazaj, ne p D 2 vernic in* drobni peemi^i; I je prijel njeno mehko roko, po- smem! Ven i* cerkve, ven wa j (9-11—3) '
Kje se nahaja moja sestra MAG DA LE NA PODKRAJNIK, o možena VIDRIHAR? V Zdru ženih državah biva že 11 let Prosim jo, da se mi javi, ali pa ee kdo itemed cen j. rojakov ve za nje naslov, da ga mi znazna ni, za kar mu bom zelo hvale žen. — Joseph Podkrajnik, R
Enumcfcaw, Wash.
ojaki, ne pozabite priti!
Vstopnina je samo $1.00.
Vsem članom društva "Sinovi Slave" štev. 168 naznanjam, da kdor se piknika ne vdeleži, plača v društveno blagajno 50^.
Nadalje naznanjam, da se bode društvena seja vršila dne 13. avgusta ob 12. uri opoldne in poziv Ijam člane, da se iste polnoštevil-lio vdeleže.
Na svidenje 20. avgusta! kliče
Odbor
M. J. Šušteršič, tajnik.
GOTOVA ZNAMENJA BOLEZNI.
ALI STE KAJ ZGUBILI NA TE ŽI SVOJEGA TELESA?
II. H. vou Sebliek, slavnoznau naravni zdravnik iu tovarnar Bol garskega Krvnega Laja, kateri j«-s stoinstotisoč bolnimi v stalni zvezi in dobiva od onih. katerim je Bolgarski Krvni Laj vrnil zdravje, cele kupe zahvalnih pisem Vam svetuje, da najboljše in nahitrejše povečate težo svojega telesa z^ Bolgarskim Krvnim La-jem.
Naš rojak Isidor Rarberič. 210 N. James Street, Kansas Lity, Kans.. piše takole o tem čudovitem naravnem zdravilu:
"Iskreno se Vam zahvaljujem za Bolgarski Krvni Laj. katerega ste mi poslali. Ozdravil me je rev-matizina, želodčnih bolezni in glavobola. Zdaj sem zdrav kot dren in deset funtov težji."
Eno veliko škatuljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za pet mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli :
MARVEL PRODUCTS CO.
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Pripomba: Ako hočete pošilja tev osigurati, pobite 10c. več.
POZOR, ROJAKI!
$10.00 dobi nagrade, ki javi o-m-ga uzmoviča, ki mi je dne 4. avgusta v društveni dvorani v Yukon. Pa., ukradel godbeni in-strumeut. vreden $65.00. Pri gumbih je odtis No. 16:i.'}8 King Cornet. H. N. White, Cleveland, Ohio, in lie No.	kakor je bilo
preje prrobčeno.
John Kosec. Box 200,	Yukon, Pa.
_(10-11—8)
Iščem prijatelja JOHNA Ali BAR. Doma je v dolini Vil pri Novem mestu na Dolenjskem. Pred H. leti se je nahajal v naselbini Crabtree, Pa., in zdaj ne vem. kje se nahaja. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam javi. — Andrew Jereb, Box 02, Crabtree, Pa. _(10-12—8)
Rad bi zvedel za svojega prijatelja JOSIPA POTREBUJEj iz va.si Teh a boj na Dolenjskem. Cenjene rojake sirom Združenih držav prosim, da mi nazna nijo njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Jerie, P. O. Box .77, Thomas, W. Va. (2x 10&12—8)
POZOR, ROJAKI!
Proda s«' dobro obratovaua gostilna in boardinghouse. Na stanovanju je vedno od 2."i do -50 ljudi in sprejemajo se pa tudi potniki. (iostilna j*' v bližini Burlington postaje. Proda se radi selitve na farmo. Za pojasnila se obrnite na rojaka:
Joe Šček, -124 W. Main St.. Ottawa. 111.
(10-15—8)
Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji.
Lahko se pošlje denar sorodnikom, prijateljem ln znancem, kateri se nahajajo v ujetništvu ▼ Rusiji aH Italiji Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, da »e priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako csiogott pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja.
TVRDKA FRANK 8AXSE1,
81 Cortlandt St„ New York, N. Y.
POZOR ROJAKI V FOREST^ CITY, PA.!
Vkratkem bo obiskal rojake v Forest City in okolici naš zastopnik
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko.
Uredništvo.
HIŠE N/T PRODAJ
nore na lahka odplačila, kakor tudi prazne lote in farme. Zavarovanje proti ognju.
JOHN ZULICH, 1165 Norwood Rd., Cleveland. Ohio
Rail bi izvedel, kje se nahaja moj bratranec JOHN K RAM Ž A It. Doma j" iz Vodic, pošta Šent Jan/, na Dolenjskem. Nahaja se nekje v Fayette Lo., Pa. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi, za kar mu boni /.»Mo hvaležen. —-. Frank Medvešek, R. F. 1>. Box
111, New Alexandria, Pa. (S-10—8)
IŠČE SE DELAVCE
za si roja run v " Beanhoi.sein "Yard". Plača 2,r)(t na uro, čeprav še nikdar ni delal. Stanovanje se dobi s- hrano in perilom za na mesec. Za oženjene so tudi prazna stanovanja. Oglasite se pri:
H. Miller, Box 2t>G.	Whitehall, Mich.
(7-11—8)
SLOVENSKI HOTEL

p	UNIJSKA BARA.
0	Frank Cvetic, lastnik j
| 5104 BUTLER ST., PITTSBURGH, PA.
^ Najboljše, vedno sveže,pivo, fine unijske smodke, impor ^
1	tirano in domače žganje. Čiste postelje, dobra domača ku- d R hinja. Vsakovrstni časopisi vedno na razpolago.
^ Naše geslo: "Dobra postrežba, nizke cene". ^
NEZANESLJIVI PRODAJALEC.
Ako zapazite človeka, da hodi od hiše do hiše. in vsakikrat. ko ga srečate, prodaja nekaj druzega, namreč: danes vam ponuja jako lepo dot) stavbtSče v Collin-»oodu, in zadnjič, ko ste ga videli pred enim mesecem, je prodajal pa suhe klobase in je vam rekel, da »o najboljše klobase, kur se jih more dobiti v celi Ameriki, ln zopet črez en mesec ali dva pride k vam z urami, s celo bisago zlatih ur; to je blago, vam zopet reče, takega blaga ne dobite nikjer več, kot samo pri njem. Ako pa hočete hišo kupiti, - ste pa primorani iti ali k meni ali pa do kakega druzega, poštenega prodajalca, ker hiSe »e ne morejo v bisagi nositi.
JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, O.
Tel. Central 64.94 R.
M
Rojaki naročajte m na "Gla« Naroda", največji slovenski dnevnik v ZOr, drfevaft.
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
DELO OKUSNO.
:•: >3
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
K aiC€ 33
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:.
Slovenic Publishing Go.
82 Oortlandt St., New York, N. T.

1
^ ^ ^ * ^ - " ' r - i ~ r
y V f
Berta pl« Suttneri
OTROCI MARTE
(Nadaljevali je ruiiiaua "Doli z orožjem I") (Za "Glas Naroda" priredil T.)

< Nadaljevanje). XI.
V

Hiidulf iMtzkv je pri državiio/borNkih volitvah propadel. — Njegov protikandidat je iuiel navidez zelo dober program in je iiuagal.
Zaeel s- je baviti z žurnalistiko — Veliko je moral prestati in \eliko jih je moral preslišali. predno je priobčil liek ugleden dunajski časopis sledeči njegov članek:
Mil.iotii vojakov, razdeljeni v dva tabora, so pripravljeni ni ohoro/.eui ter čakajo povelja, da bodo padli drug na drugega. Mir vlada saiuo zategadelj, ker se države druga tru;»e Im»j«- in ker mislijo, da še niso dovolj pripravljene.
•	Vujfio odlašajo in odlašajo. odložiti je pa ne bodo mogli.
Takozvuiiih blagoslovov miru (kot <la bi oborožen mir ne hi! največje prokletstvo> bo vedno manj. — Oblasti no i jo ničesar vedeti o odpravi vojne, o odpravi mednarodnega prineipa sile in o vstanovitvi mednarodnega šoti is« a. Vojna jim je sveto /lo, katerega ni mogoče izkore uiu'ti ore/, katerega si ne morejo misliti življenja. ,	Kakšna |>a je ta nenavadna stvar, ki se noče konča-
ti iu se noče začeti? — Kakšna je ta stvar, katere se ne m«, »e pritrditi, ne zanikati T Večno se pripravljajo na ono, kar bi s pripravami lahko odpravili. ^	To si je treba tolmačiti tako:
<>m način bojevmija kot je bil v starih časih, je zdaj ne-l	tuogiH'. Ljudje so izgubili toliko svoje divjosti. da ne gre
do več veseli in zadovoljni ua to krvavo delo.
S? par let bodo morda vzdržali mir, medtem bodo pa o-
♦	jačdi armade in izpopolnili stroje.
Eksplozija lahko nastane vsak trenutek. L	— Dobro je. da so oni. ki imajo v rokah prižigalno vr-
»	vieo. />■ vsaj nekoliko previdni. — Vedo. kakšne strašne po-
sledice ima taka eksplozija. — Toda smodnika bo vedno več, &	vedro več in enkrat ga bo le treba podžgati.
»	Ali hi n.- bilo boljše zagnati vstran prižigalno vrvi-
co? Ali z drugimi besedami: — Ali bi ne bilo boljše začeti z razoroževanjem T
Iz teg » članka je čitateljem razvidno, da se je oprijel Rudolf čisto Tillingovih idealov.
Pod oni '-lanek se j.- bil podpisal. Posledica tega je bila. da je dobil od /aznih strani cele kope pisem, v katerih so mu ljudje izrekali svoje priznanje.
Z Kudelfoiu s.- j,, strinjal edini plenih*, grof Kolnos. Stari go-*|hmI je bil jH-suik iu izvrsten poznavalec.
Ko je i,.sel ta )'Iunek v listu, je Rudolf obiskal Koluosa.
«Jrof Kolnos m u je veselo stisnil roko in vzkliknil:
—	Dobro. I a sva se sestala.
Kolnos je bil visoke vitke postave, imel je tudi malo špansko bradico, ki je bila nekoliko postrižena in siva.
—	Za si » t bi te rad v prašal je rekel Rudolf.
Na razpolago sem ti. fant. — Sedi. da se pogovoriva. — Tvoj članek sem oral. Karkoli si povedal, ie vse res. toda____
—	< e j" vse res. ni treba nikakega "toda"....
—	To tudi ja/. vem. — Moj "toda" ni bil naperjen proti tebi pač pa proti občinstvu. — Ljudje nočejo slišali resiiieo.
—	Ali bi jim ne bilo povolji. če bi odpravili vojaščino. — Saj vendar vedno zdihujejo. ker morajo plačevati tako visoke davke.
—	To je že v navadi in stara navada je železna srajea. — Kdor pridiguje inir, tisti ga najbolj kali. Prav si napravil. — Tvoj članek me je raz'e>eiil. rimlmlj se drugi jeze. tembolj se jaz veselim.
—	Dober s\et ti dam: Vstrajaj na tej poti. — Vstrajaj do konca. — težko je vst rajat i. toda jaz mislim, da si ti dovolj močan.
-— Hvala. — Toda ne vem. kako bo.
—	Ti dvomiš? — Za govorjenje ljudi se ne smeš brigati.
— Ne. /a tO se ne brigam. — Zdi se mi. da sem začel dvomiti nad samim seboj.
—	Torej ne veruješ v to, kar govoriš?
—	Verujem. Moje prepričanje je ravnotako čisto in globoko Bojim se, da mi ne bo mogoče zbuditi ljudi iz spanja. — Vse to mase. ki so pr-d menoj, se mi zde kot silno pogorje. In če bi imel mino pri roki. ne v. m, kje bi jo najprej zažgal : — Kaj naj začne človek delati, da bi odpravil s sveta največje zlo? — To zlo se ne imenuje sa mo \ojna. pač pa tudi revščina, blaznost, surovost.....Jaz mislim...
Vstopil je služabnik in naznanil svetnika dr. Blanda.
Kolnos mu je stopil nasproti in ga predstavil: — Državnozbor-
ski poslanec dr. Bland.-----grof Dotzky. — Gospoda sta tovariša. —
To se pravi ne tovariša, ampak človeka istih misli.
Kolnos je zate m pojasnil, da je dr. Bland steber liberalne stranke ter da j* osnoval v parlamentu "skupino za mir in razsodišče".
—	Ah. je ;eke! svetnik — vi ste torej oni grof Dotzky, ki je pri volitvah....
—	Propadal, kaj ne? — Da, to sem jaz.
Sedli so. kadili in se pogovarjali.
—	Hm--je rekel svetnik — torej oni članek ste vi napisali?
—	Pravzaprav se ne spominjam dosti.,.. V kratkem bo v Rimu mirovna konferenca in tudi jaz boni šel tja, — Vi se borite proti militarizmu, kaj ne" — Ne. jaz pa ne.
—	Kako to* — Zakaj se pa nameravate udeležiti konference?
—	Da vam prav po pravici povem, jaz nisem še nikdar videl Rima. — ln tudi moja žena še ne. — Na konferenci mora biti prav prijazno----Seveda, pri teui se ne sme pozabiti, da mora biti država dobro oborožena. — Za večni mir iu za druga take neumnosti be ne more zanimati noben pameteu politik.
—	Za božjo voljo, kaj pa potem delajo na mirovni konferenci?
—	se je oglasil Kolnos.
—	Tam se rešujejo razna vprašanja. — Zelo sporna točka je na-primer alzaško lotarinško vprašanje in druge take stvari. — Vsaka država ima dovolj sovražnikov, vsaka se mora ojačiti. da se ohrani mir. — Vsak hip moramo biti pripravljeni ua napad. — Če bi ne biia trozveza....
—	Kakšen napad preti? — Odkod preti napad?
Bland se ni oziral na to vprašanje, ampak je nadaljeval:
-Če
bi ue bila trozveza tako močua, bi jo Francozi že zdavii.i j napadli, pa tudi Rus bi se morda že oglasil.
—Takih nazorov ste torej — je vzkliknil Rudolf — in pravite, da se zavzemate za mir?
—	Jaz i?e zanimam za mir iu za razsodišče, ne pa za razoroževa-nje. — Besede razoroževanje sploh ne smem iz pregovoriti. — To n* patriotično, to ni pametno.
—	Dovolite — se je oglasil Kolnos. — Če se sklepajo razsodiačne jHjgodbe, zakaj je treba nepotrebnega oboroževanja?
Bland je bil nekoliko v zadregi in je »He po dolgem premisleku odvrnil:
GI:AS NARODA. 10. AVG. 1916
—	Razsodišča so še daleč. — Kar se pa tiče nepotrebnega oboroževanja, imata čisto prav, gospoda. — Tudi mi liberalci stojimo na takem stališču.
Kolnos je komaj zadrževal smeh. — Da bi obrnil pogovor na drugo stran, ga je vprašal:
—	Kako st;i pa vaša otroka, gospod svetnik?
—	Dobro. — Moja dva bi slišali. — Ta dva ne vesta ničesar o an-timilitarizmu. — Starejši bo prihodnje poletje dokončal kadetnico. — Mali ga je strašno vesela.
Rudolf ie vstal rekoč:
—	Ljubi pnjatelj. jaz se moram posloviti.
Kolnos ga .ie toliko «"asa pridržal. da je svetnik odšel.
Ko sta bila sama. ga je vprašal Kolnos:
—	Zakaj mu nisi ugovaral? — Videl sem. da si bil jezen. _ Vidiš. taki so naši ljudje.
—	Ravno zato mu nisem ugovarjal. Če sem jezen, ne moreni spraviti noben« besede iz sebe. — Toda kdo bi sc prepiral s takim človekom. — Očividno je, da so se mu zmedli pojmi.
Zatem .ta se poslovila.
XII.
IZ MARTINEGA DNEVNIKA.
•Januarja 1892.
"Ko zajj^b; soluce, j<> konec dne". S temi besedami sem utemeljila sklep, .la ne bom nadaljevala življenske zgodbe.
Kljub t "in u sem pa vzela danes v roko zvezek, da bom nekaj napisala. Ne bom pisala toliko o sebi kot o svojima prisrčno ljubljenima otrokoma. — Zdi sc mi. da moja dva otroka nista prav srečna.
Ko sem zaključila svojo knjigo, sem bila prepričana, da mi bo sreča mojih d\eh otrok ona svetilka, ki mi ho razsvetljevala večer življenja.
(Dalje orihodnjifi).
IŠČE SE GOZDARJI
Za delati drva; $1.^5 od klaftr*
r.a rezati kemični les.
Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah.
Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, ste-bre, tramp, š velar je itd.
Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto.
1. STEPHENSON CO.. Truste»», (11—7 v d)	"Wells, Mich.
HARMONIKE
I tod tal kakrfiuekoll vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a d* lo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje. ker sem *e nad 18 let tukaj v tem poslu Jn sedaj v svojem lastnem doma. V poprave! vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka koršno kdo zahteva brez nadaljnlb vprašanj.
JOHN WEN ZEL. 1017 East 62nd 8t- Cleveland. Oble.
Rojaki naročajte se ua "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Zdr. državah.
Frank Petkovaek j
Javni notar (Notary Public) \ 718 720 MARKET STREET
WADKIOAN. ILL,
PHONE 246
Zastopnik
"GLAS NARODA'
8U Cortlandt Street. New York, N.
^mmmmmmmmmmmmmmmm
PRODAJA fina viua, izvrstvie srnoike, patentirana zdravila.
PRODAJA vožne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spada J joča dela.
mmmmmmmm
*obita "OLAft NAS OD A" ■kod Mrl maaaca dnevno, livnmii nedelj i& po. stavnih pr&xnikov. "QLAJ9 NAHODA'1 Uhaja dnevno na ieetih straneh, tako, da dobita tedensko 86 strani berila, v meseca 158 strani, ali 034 strani v itirik mesecih. "GLAS NAHODA" donaia dnevno poročila s bojišča in rasne sli. ke. Sedaj ga sleherni dan raspoifljamo 1,0001 — Ta številka Jasno govori, da Je list selo razširjen, /te osobje lista Je organizirano in spada v strokovne valje.
POZOR ROJAKI!]
■NaHiip«talJ« msiic n imh lm*r. kakor tudi I"	Od taca Mttila zrastejo *
tednih knnl «t*U id dolgi kuj« kakor tudi ■aoftklm krasni brki in brada In ■■bod« odpadali in osiveli. Revma tisam, kosti bol ali trsnnje v rokah, nos ah in » križn. t osmi k dnnh popolnoma ozdravim. ran*, opeklin«, bolo. tura. kraste in nrinte. potne noire kurie oca*a, ossblios v par dneh co-polnoms odstranim, kuor bi moj* ujravila brez uspeha rabil mu jamčim za tt'00. Pišite takoj po cenik, ki sa takoj poftljam zasloonj.
JACOB WAHOlO.
6702 Bonna Ave., Cleveland. Ohio.
ST. CLAIR AVE. JEWELRY CO.
Joseph Marincič, lastnik. 5805 St. ('lair Ave.. Cleveland. Ohio.
Slovencem in l>ratom Hrvatoui priitororaw na-kup vsakovrstnih finih verižic. priveskov, prstanov. tudi takih z društvenimi in iednotiiiimi z.uaki. V zalogi iiuam v m' kar spada v trgovino /latnine, diamante, stenske ure s kukavico. Imdilkf. Columbia graino-l»h«»ue. sU.veuske iu drugi* plošče. sprejemam v | k »pravo ure vsakega izdelku, gramophone in zlatnino in zti vsako lelo jamčim. I'rip<»ro»-uiu se zj» obilo naroči: jaz boiu vsakemu točno in pošteno jioslregel. Ne pozabite gesla: svoji k svojim.
JOSIP MAR1NČIČ.
DEJSTVA PREHLADA.
GLEDE DOJENCEV.
Ne poljubite svoje dete ua ust iiire. ker mu lahko prenesete kako bolezen.
Z oz i ro m na nežni otroški organizmi. ki prav zlahka sprejme vsako bolezen, ne bo nikdar poljubilo previdna mati svoje dete na ustui-ee in tudi lie ho pustila, da ga kdo drugi poljubi, ker nihče ne ve, ako ni morda te vrste poljub vzrok otroške smrti.
Da okrepiš otroški organizem iu ga obdržiš zdravega, daj mu pomor proti boleznim, daj mu KOPP S BABY'S FRIEND vselej, ako opaziš prehlad ali ako je dete utrujeno da ne more spati, ako ima krče v trebuhu, grižo iti ako trpi pri rasti zob.
Kupi se lahko po 25 ali J30e. steklenica v vsaki lekarni ter tudi izdelovatelj jih pošlje za kolikor steklenic mu pošljete denar.
Kopp's Baby's Friend Co. York,	Penna.
Edino pravi s tem podpisom.
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI*
društvene tiskovine, ee vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno
'Clevelandska Amerika"
Mi isdalujemo tm druitrene, trgovske in privatni tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena iunad vseh slovenskih tiskar en ▼ Ameriki. Pilite za cen« vsaka tiskevine nam. predno se obrarta kam drugam. Pri nas dobite lepie, cenejše in boljia tiskovina
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
«119 ST. CLAIR AVE, CLEVELAND, Oe
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje pri seljence ter jim pomaga, če bo bili osleparjeni, oropani ali če so s njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali dovo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite sc ali pišite: STATE DEPARTEMENT OP LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete tire zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor-gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer.
KRACKERJEV BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
Cena za "BRINJEVEC" je: 6 steklenic $ 6.30
1- stekli uic 13.OU V Z Al. (Kil IMAMO tU'11 Cisti domaČi TROPINJEVEO ii SL1VOV-KA kuhana r naši lastni »listMoriji.
Na&e cene so sledeče: Trojiinjevec i>er gal. $2.25, $2.50, $2.7 i in $:i.00
Slivovltz |K*r gal.................$J .75—$3.00
Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00
Slivovitz zjjbuj ........................$13.00
"WJ" Ilye Whiskey 5 let star, zaboj......$11.00
RuiJeOa Obio vina nor gal.......55e, 75c.
Catawba in lk>laware i»or cal.......7.V. 80e.
Za 5 in lo gal. |kis<m|u računam« $I.IH>, za 25 gal. $2.00, za vooja naroČila je zastouj. Naročilu naj so priloži ilouar ali Mniey (irdor in natančni naslov. Za pristnost pijačr jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
1502-04 ST. CLAIS AVI.. CIEVEUND. 0.
Velika vojna mapa
vojskqocih se evropskih drža?,
V^likLosli )e 21 pri 38 palcih. Cena 15 centoT. flt m
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni str a nijiljedili jene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kufanij stih posestev vseh yelesi)/
Občega 11 rvinih zemljevidov Cena samo 25 can tov
Naročila in denar po al j i Lt na t
Slovenk Publishing Company,
82 CORTLANDT STREET,
NEW YORK, N. T.

Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln drtavnlkl o knjigi Berta M Bottner.
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi« Tolstoj je pisal: Knjigo sem s teliklm nilk.
kom prebral ln ▼ njej na Sel veliko koristnega. Ta knjiga aei« vpliva na Čloreka ln obsega nebroj lepih misli.
Friderik pl. Bodenstedt: Odkar Je umrla /tnadam* Stasl al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot Je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli * orožjem' Je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu bolj51 časi. Kratkomalo; celo dobra kojlga.
Dr. Lad. JakobovskJ: To knjigo bi človek najrajie poljubil. V dno srca me Je pretreslo, ko sem Jo bral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Reda J sera v neke« gozdu pri Grleglach ln sem bral kn^go s naslovom "Doli s oroft-Jcm!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da ata ta dva dneva nekaj posebnega v mojem Življenja. Ko sem jo prebral, sem ssželel, da bi se prestavilo knjigo v vse knltarne Jezike, da b) Jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tadl v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi ee ne moglo ustanoviti družbo, ki bi rasSlrJala to knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jik kdaj bral--
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jik epl-eall ljudje, ki se borijo za svetovni mir.
Hans Land (na ahodu. katerega Je imel leta 1890 v Berlina)! Ne bom slavil knjige, samo imenoval Jo bom. Vsakemu Jo bom posodil. Naj bi tudi U knjiga nafila svoje apostolje, ki bi KU Knja križemsvet ln učili vse narode.
Finančni minister Donajewskl Je rekel v nekem svojem govora v poslaaskl zbornici: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-ikl strokovnjak, noben državnik, pač pa pri prosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur tema dela. Mislim, da as se bo nlkdo ved navduševal ca vojno, če bo prebral to knjiga.
CKNA M CKNTOf.
»aesteJU Ja frtl
Slovenic Publishing Co.,
•2 Cortlandt Street, . Hew York City, V. Y.
a
EV
■ ■

Dr. LORENZ,
Specialist moških bolezni
Jas sem edini hrvadko govoreči Specialist moSUk boleanl t Pittsburgh u. Pa.
DB. LORENZ. •44 Pena Ar. IL asdel mk aBea.
Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do & ara zvečer. V pet-kih od 9. dopolne do 2. popoldne.
Nedeljo nd 1Q. dopi do 2. popoL
— ■ - - - ■
-
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATEB-NEW Y0RKU
ANTON BURGAR
«2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE raakovratna pooblastila, vojaške proinje in daj« potrebna naarete ▼ vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti amerilkidržavljanaki papir, daje potrebne informacija glada datuma izkrcanja ali	pamika.
Obrnite se ganpno na njega, kjer boste točno in solidno po-
trdi—L