List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širolkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KO MII IS IS TIČA E PARTIJE S.T.O. STO se da rešiti, ako ustvarimo enotno fronto vsega prebivalstva obeh con OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 237 TRST - SOBOTA, 16. IVI A J A 1953. CENA 20 LIR krinka je padla v >ii lfhončno bi bil to edinstven tler v zgodovini vseh na ‘, bv, da matična država svo-"arcdno manjšino' prostorno in celo z dopadanjem P^lja v narodno smrt». Tako S°Varja v bistvu Agneletto-družina na izdajstvo in kup. ki jo titcfašisti že več vršijo na škodo Tržaškega tolja in Slovencev in ki je fovmo prišla odkrito na dan Ranem Babičevem govoru Ljublja-ni in članku «Pri-Nkega» od 1. maja t. 1. ‘«rielettovi «Demokraciji» 3 že povedali, da vodstvo 2 v sedanji dobi ne predli® vlja n|č drugega kot nada-'anje hlapčevanja tujcu lin ajstva slovenskega naroda, 6 Sa je slovenska buržoazlja ajala v Vsej svoji zgodovi-,» Zato ljudje okrog vodstva Z nimajo nobene pravice 6 bajati danes na dan s pro-‘andnimi gesli — na papirju, eda — o obrambi nacional-1 Pravic Slovencev. o ta vsak način je vredno, [. Se slovenska javnost opozo-f.Pa v zadnjih časih potrjeno . Pvsk-o stališče glede STO in demagoiški poskus sloven-r nacionalističnih skupin in n r kozmopolitskih «indipen-”tistični:h» zaveznikov. Saj celo italijanski nacionalisti !*to svojega glasila «Ultime ,izie» za to vprašanje zani-jn misleč, da je med 'venci nastala zmeda, po-,aio Slovence,, naj pristana njihov način rešitve sškega vprašanja. To je 'a usluga, ki sta jo Babič in fletto ter njuni priveski lavili italijanskim naciona. ,0rn in njih politiki. jda ta zmeda, o kateri se '°ri, ni nastala med Sloven. ternveč ..edinole med tit-ov-in SDZjevskimi prista-ki se danes upravičeno ašujejo, ali smo komunisti 'Oično- imeli venomer prav, smo govorili, da ti dve sku-skupno s ostalimi njima Roženimi skupinami vodijo ‘tiko izdajstva tržaških Slov fv jn STO. 'ajnovejša izjava Babiča de STO ni nič drugega kot rditev mešetarskega stali-1' 'ki se ga beograjska vlada od ustanovitve STO. In :Jte, sam g. Agneletto. je to lstv,o pp;znal 12. aprila t. L, Jl Pred zadnjo Babičevo iz- »o. Od Babiča, Beltrama, Janiča, Regenta, Kardelja do vsi so v zadnjih letih 3 povedali, da je stališče fašistične klike glede STO . mešetarjenja, baran-la in izdajstva. Ni treba, Snovno privlečemo na dan f v originalu. O tem, da it: vci proti STO, mi lin ve-? slovenskega prebivalstva Ozemlja nismo dvomi-i ^ tudi vodstvo SDZ, po-J?°v pa J. Agneletto, ki je r ^ «asom skupno z Babičem Ival v London, kjer se je navijalo o usodi STO, je ) Kpbro vedelo. Kljub temu so 4 'ih ostale naciionalistične bilie pristale na gospoda-,• . ukaz in ob lanskem veli-i>em ponedeljku sklenile ■ 0 protikomunistično zve-iua Baz°vici, ki je bila praškega značaja, ker je bila f jena proti STO in je zaorala cilj varanja tržaških f Ilcev. fes se je ta zveza (tako ifka gnojnica posuši!) raz-j' Zakaj se je to zgodilo? ffo morda na predvečeru elitve Tržaškega ozemlja, } 'se morala izvršiti takoj Julijanskih volitvah? Ali Jftelji SDZ od svoj-ih go-iev, ki so bili vedno i5J sTO..in glavni krivci zabijanja Slovencev, obve-tj* '0 etnični delitvi in so djJ1 nalogo, d,a spremenijo stališče do titovcev ter si ^Umijejo roke, ki so si jih u.f izdajstvi umazali? flirtlo, da je tako. Zato re am° te ljudi, da jasneje jjf Vorijo -o zadevi. «Sveta f5a», ki je bila skrpucana i6f :i'Viei po nalogu -an-glo. 5 *akih okupatorjev in je žifBaj po n j'ho vem ukazu tj ta- bo zapisana v zgodo-flg.ft eno izmed največjih [)V tev nai škodo tržaških ( . Pcev. in sedanje tekanje delitvijo našega Ozemlja, smo priča važnih mednarodnih dogodkov, ki nam po zaslugi voditeljev ZSSR resno- vžigajo upanje v sporazum med velesilami in ureditev nerešenih vprašanj in ,s tem v možnost ohranitve miru v svetu. Zato lahko podvojimo svoja upanja. V tem novem mednarodnem ozračju imamo prebivalci STO večje možnosti za v smislu naših želja povcljno rešitev našega vprašanja. Dr. Agneletto je 12. aprila dejal, da je «proti vsaki delitvi in proti vsakemu barantanju Tržaškega ozemlja». Mi komunisti, demokrati, Slovenci in z nami večina Italijanov v coni A in B sm;o tudi proti vsaki delitvi in barantanju. Zato zah>. tevamo — in želimo, da se nam v tej zahtevi pridružijo vsi do sedaj od vodstva SDZ, titov-oev, klerikalcev in neodvisni-kovi zapeljani Slovenci. — -odhod okupacijskih čet, združitev obeh con, imenovanje civilne uprave, d-a s tem preprečimo vsako delitev in barantanje s STO in ustvarimo- pogoje njegove. končne uresničitve, ker smo se odločili. Slovenci, Hrvati, Italijani STO, da živimo v bratstvu in miru, povezani o-kro-g našega glavnega mesta Trsta za boljše življenje in vedrejšo bodočnost. ANGEL BLAZINA NEVARNOST RAZKOSANJA STO POSTAJA VSAD DAN RESNEJŠA Slovenci odločno odklanjamo odrezanje našega podeželja od Trsta Sforzova „linija“ je zločin proti Trstu in STO - Titovski plačanci [že napovedujejo priključitev Trsta Italiji in podeželja Jugoslaviji - Voditelji SDZ, titovski kolaboracionisti so štiri leta s svojim molkom odobravali barantanje - Za uresničenje Vidalijevega predloga ! Vsa dejstva govore, da se s Tržaškim ozemljem nekaj pripravlja. De Gasperi je v intervjuvu ameriškemu listu «United States and World Report» izjavil, da je njegova vlada pripravljena vzeti resno v poštev zamisel v razdelitvi našega Ozemlja na podlagi etnične črte, ki naj določi Italiji čim-večje število Italijanov in Jugoslaviji čimvečje število Slovanov. Beograjski list «Borba» je v svojem odgovoru napisal, da titovska vlada ne misli -vzeti v poštev tristranske note ali ■kompromis na njeni podlagi, da pa je z,a «demokratični -sporazum» med obema državama. De Gasperi je svojo ponudbo še podkrepil, izjavljajoč, da se rimska vlada drži Sforzove «etnične linije» in da bi se vsa zadeva -dala povioiljno rešiti. Sforzova «etnična linija», ki jo je De Gasperi omenil, pa ni nič drugega kot rešitev tržaškega vprašanja na podlagi razgovorov, ki sta jih imela koncem julija 1951 v Rimu sam Sforza in jugoslovanski pooblaščenec Y. T,a linija se glasi: Trst, Debeli rtič in Koper Italiji, cona B, večji del nabre-žinske občine, zgoniška in re-pentaborska -občina Jugoslaviji. Ta «linija» odgovarja tudi besedam, ki jih je Tito izrekel v razgovoru z ameriškim novinarjem S-ul-zbergerjem v prvi polovici novembra 1952: ...Jugoslavija kiljub svojemu zadnjemu predlogu za skupno upravo pokrajine, bi bila popolnoma pripravljena vzeti kot podlago za diskusijo z Italijo možno delitev, ki BI TEME- LJILA NA PREPUSTITVI VEČJEGA DELA CONE A ITALIJI IN VEČJEGA DELA CONE B JUGOSLAVIJI S KAKŠNIM ETNOGRAFSKIM PO. PRAVKOM». Za časa lanskih tržaških volitev je Tito šel še dalje, ko je 12. maja v Zrenjaninu-dejal, da ne gre več za vprašanje STO «TEMVEČ LE ZA MESTO TRST NITI ZA CONO B, TEMVEČ SAMO ZA TRST, TUDI NE ZA CONO A, KER SO TAM SKORAJ SAMO SLOVENSKE VASI». Se nekaj drugega. Titovski aktivisti v Trstu se v svojih razgovorih že odkrito menijo, da bo prišlo do raz,kosanja Tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo. Oni trdijo, da bo prišlo do priključitve Trsta Italiji, a bodo Skedenj, industrij- ska luka med Sv. Ano in Zav-Ijami, Ricmanje, Katinara, Padriče, Trebče, Opčine tja do Stivana ob meji z Italijo pripadle Jugoslaviji, d-očim bo Italija prejela Koper -in P-iran. Naj več ji kri-vci te preteče nesreče, ki bi najbolj prizadela tržaške Slovence, so poleg Angl'0-amerika-ncev .titofašisti in njihova vlada. Babič je 27. aprila zelo jasno iznesel stališče svoje vlade, ko je dejal, da je «STO izgubilo svoj pomen» in da je «jasno in pravilno stališče Jugoslavije... da se to vprašanje reši v okviru sporazuma med Italijo in Jugoslavijo», in 3. maja v «Primorskem», da je «STO, kot ga predvideva mirovna pogodba z Italijo, ne samo nerealen, temveč tudi od vsega začetka, danes pa še prav posebno proti NOV RESEN KORAK NAPREJ K POMIRJENJU V SVETU Tudi angleška vlada podpira predlog ZSSR o konferenci velikih V ponedeljek je Churchill v spodnji zbornici predlagal, naj se čimprej sestane konferenca velesil Francoska parlamentarna komisija za zunanje zadeve poziva Mayerja, naj pristane na Churchillov predlog - Ameriški republikanci napadajo angleški poziv - Odklonilno stališče Beograda in Rima V pon-ede'jek je vladni predsednik Velike Britanije Churchill govoril pred spodnjo zbor. nico ob začetku dvodnevne razprave o vladni zunanji politiki. Churchill se je v svojem govoru dotaknil precejšnjega števila vprašanj, a na j del j se je zaustavil na vprašanju odnosov Zahoda s Sovjetsko zvezo in taborom socializma na- splošno. Po tem vprašanju pa je zavzel stališče, ki predstavij-a nekaj novega za zahodno politik:, in je v -skladu s sv-ojetski-mi poskusi za pomiritev v svetu. Churchill je ob splošnem o-dobravanju -spodnje zbornice izjavi,., da misli da bi se morala brez odlašanja vršiti konferenca med velesilami -na najvišji stopnji. To konfenco ne bi smel otežiti šablonski i;n obsežen dnevni red, se ne bi smela izgubljati v tehnične podrobnosti in se je ne bi smeli udeležiti številni funkcionarji in strokovnjaki. Omejena naj bi bila na najmanjše število vlad in oseb in bi se morala vršiti brez večjih formalnosti. Močno j-e, da se ne bi dosegel nagel -in dokončen sporazum, ampak prisotni hi lahko iz nje odnesi! mnenje, da se lahko napravi nekaj boljšega kot spraviti na koščke človeštvo. «Ne vem — je nadaljeval Churchill — zakaj bi se morali bati tega poskusa». Ce se na vrhu ne morejo -ljudje zediniti, bo tragična odgovornost padla na tiste, ki lahko odločajo. Churchill je priznal, da je biila- njegova vlada opogumilje- t ton-išče kejl slovel S» .cev in Tončičevih ne 7 "'«lisce s strani vodstev Ito’, 'Slovenskih Santinovih tega drugega kot sporazuma in ? l 5dica - . 1 *jst,1)0 nadaljevanju tega ;iz- l ^Va' i 6n umik titovske OiF in lìti ,0rskega» ne -more izbri-‘fašističnega veleizdaj-‘Vgi ,a 'Skod-o slovenskega pre- Vef STO- ih,; lettov poziv slovenskim 'S fele ?r) naj razbijejo vsako ,'s titovci prav tako ne % frisati velike odgovorni ’ *! JO njegova skupina f f načrtih za razdelitev 1 k" temu pozivu ne bo-konkretni K" m Se f Žemo reči Ke f krščansko % (Čeprav I "2 Clnka h >d ukrepi njegovih po- vodstvu socialne vemo, da bo ker predstavlja titovci in Santinom) njegovim snde-- '* Dni- 80 v sv°iem krat-ftčnem življenju inte. V 'ovencev le škodovali. t)e f trenutku, ko se Titu GasperijU mudi z raz- - Po* izdajalcev Tržaški titofašisti so se čutili precej prizadeti od našega članka, v katerem smo jim dokazali, da se povezujejo s somišljeni ki Paladina, tega «pravovernega» vzorca «socialista» in «socialdemokratskega internacionalista». Zato so se v «Primorskem» od 10, maja skušali oprati, češ da se oni želijo povezati le «z iskrenimi pristaši socializma» v PSVU. Naprej bi bilo treba ugotoviti, kaj titovci mislijo pod Oesedo «iskrenost»: ali titovski način «iskrenosti», t. j. višek laganja, potvarjanja dejstev, zakulisnih mahinacij, udbovskih izpovedi itd., ali pa iskrenost, kot jo pojmujejo normalni ljudje, med katere titovci ne spadajo. Ce se hočejo titojašisti nasloniti na «iskrene pristaše socializma» v prvem smislu, tedaj je naj bolje, da stegnejo roko Paladinu in vsem sedanjim voditeljem PSVG, %i so najprej šovinisti, potem vse drugo. Ce pa bi se hoteli povezati z resničnimi pristaši socializma v PSVG, je najbolje, da se obrišejo pod nosom in da gredo spat spanje pravičnega, ker pošteni socialdemokrati ne bodo nikoli hoteli postati zavezniki mednarodnih stavkokazov titovskega kova. Ampak titofašisti se predvsem razburjajo, ker pravimo, da se hočejo povezati s šovinisti od PSVG. Oni želijo, da slovenski ljudje ne bi vedeli za šovinizem socialdemokratov, zaveznikov demokristjanov. Pri tem pa jim ne moremo pomagati: snubijo socialdemokrate, naj jih zato vzamejo kakršne so: magnaslavi, šovinl-S-i, demokristjanski mežnarji in vse prej kot pristaši zbliianja med narodi. Dejstvo je, da titofašisti pojejo podoknico ljudem, ki smatrajo naš mali a junaški narod za brezpravno barbarsko pleme, za katerega se niso in se ne bodo nikoli zavzeli. In s temi ljudmi naj bi se Slovenci povezali? Tem ljudem naj bi Slovenci izročili svoje nade? To se ne bo nikoli zgodilo, ker v vodstvu na od vrste miroljubnih pobud sovjetske vlade. Zato je Churchill mnenja, da je treba po. iskati vsak znak, ki bi mogel izboljšati medsebojne odnose. Indirektno napadajoč vlado Z DA, je britanski «premier» de jat, da bi bilo zgrešeno začeti pogajanja le v trenutku, ko bi bito vse urejeno. Zadostovati morajo- dva ali trije primeri rešitve. Dejal je, da premirje v Koreji ali s-klenitev mirovne pogodbe z Avstrijo bi morala biti znak za pogajanja širšega obsega. Glede Nemčije je Churchill poudari:!, da mora Sovjetska zveza fa'ti sigurna pred vsako možnostjo napada s strani Nemčije in -da mora zato imeti ob svoj! strani prijatelj-sko razpoloženo Poljsko. Dejansko je Churchill s to svojo izjavo priznal, -da bi oborožitev Nemčije pomenila nevarnost za Sovjetsko zvezo in da je zato treba najti način za nevtralizacijo nemške nevarnosti. Glede Koreje je Churchill poudaril, da predstavlja 8 točk gen. Nam Ila konkretno podla., go za premirje. To- priznanje pa je napad na stališče ZDA, ki nočejo -o teh točkah nič vedeti. O tej točki je celo rekel nekaj več: obrnil se je direktno na vlado ZDA in zagotovil, da ni nobenega vzroka za zavrnitev ljudskih predlogov. O Indokini je dejal, da ne verjame v od Kitajske -ali ZSSR organiziran napad in da je nastali položaj najbrže le sad krajevnega položaja, V torek pa je v spodnji zbornici govoril vodja laburistične opozicije Attlee, ki je bil še bolj jasen kot Churchill. Dejal je, da če se hoče priti do pomiritve z ZSSR. se mora o-pustili misel, da mora Nemčija na vsak način postati članica Atlantskega paleta. Glede Kitajske je dejal, d-a mora ta dežela po premirju v Koreji zavzeti svoje mesto med velesilami v OZN. To -izjavo je Churchill potrdil -s svojim m-ok PSVG, kot v vodstvu Saragatov-cev v Italiji so skoraj vsi Pala-1 kom. Vse angleško časopisje j-e z velikim odobravanjem sprejelo Churchillov in Attleejev govor in med vrstami začeto pozivati dini, s Paladini pa Slovenci nočejo imeti opravka. Z njimi naj se zmenijo titovci, saj prihajajo iz enega in istega hleva. vlado ZDA, naj se izreče o iznesenih predlogih. V Italiji je tov. Togliatti izjavil, da je Churchillov govor korak naprej k miru in najboljši dokaz pravilnosti miroljubne politike ZSSR ter želje po miru, ki vlada med- vsemi narodi na svetu. Tudi v Nemčiji je bil Churchillov govor ugodno komentiran. V Franciji p-a je parlamentarna komisija za zunanje zadeve soglasno sprejela priporočilo vladi, naj urgira pri Angležih in Amerikancih sestanek vodite jev ZSSR, Anglije, ZDA in Francije. Zelo negativen pa je bil odmev v vladnih in parlamentarnih krogih ZDA. V-lad-a do sedaj ni izdala -c Churchillovem govoru nobenega uradnega po- ročila, dočim so nekateri skrajni reakcionarji kongresa in senata izustili ostre napade na Churchilla in Attleeja trdeč da njuna gc-vora nista prijateljska, še najmanj pa zavezniška. V ozračje odklonitve -Churchillovih predlogov za sklicanje mednarodne konference, -ki veje iz Wa-shingtona, sta se vključila tudi Rim in Beograd. «Borba» iz Beograda je poročilo o Churchillovem govoru skrajšala na minimum in ga objavila na notranjih straneh, d-očim je na vidnejših mestih začela objavljati negativne komentarje ameriških listov-. Prav tako se vede italijanska vlada. Sovjetsko časopisje j-e pozitivno sprejelo Churchillove izjave V pričakovanju -konkretnejših korakov k po-m-iritvi. interesom naprednih sil. Zato je brezpogojno vztrajanje pri STO, kot ga predvidev a mirovna pogodba z Italijo, protidemokratično». S temi svojimi besedami je Babič le potrdi! dolgoletno titovsko politiko proti STO, -ki -ni nič n-ovega za naše ljudstvo. Zato je tem bolj čudno stališče vodstva SDZ, ki je ob tej Babičevi izjavi zagnalo vik -in krik, češ da so titovci izdali tržaške Slovence, dečim je dn sedaj načrtno pozabljalo obveščati svoje somišljenike, da titovci vodijo to politiko že od ustanovitve STO, ko je Kardelj ob podpisu mirovne pogodbe z Italijo izjavil, da se Jugoslavija ;ne bo odrekla o zemlju. ki je pripadlo STO. Stališče v-od-stva SDZ postaja zel-: razumljivo in jasno, ako pomislimo, da se je ob lanskih volitvah povezalo s titofašisti, šlo z njimi v Bazovico, jim izročilo županstvo v Zgoniku in Repentabru, da je šel dr. J. Agneletto v London skupno z Babičem itd. Ko so se Agneletto in njegovi ljudje ljubeznivo objemali s titovci, smo jih opozarjah, da se vežejo s sovram'-ki STO. kar doka. zujejo uradna stal šča titovskih voditeljev, k smo jih navedli v posebni izdaji našega lista od 11. m-aja t, L, t. j. od ponedeljka tèga tedna. Vodstvo SDZ si hoče s svojim kričanjem «primite tatu» ustvariti alibi za trenutek, ko bi Tito in De Ga-speri pod pritiskom Ang-lo-amerikcncev izvedla «etnično barantanje». Agneletto in družba si hočeta umiti roke. a naši ljudje niso pozabili, da vodstvo SDZ n: zagnalo sličnega hruparko -so se začeli prvi stiki za izvedbo barantanja, t. j. pred štirimi leTti. ko bi bil ta hrup. mn'go učinkovitejši. Sokrivda vodstva SDZ je dokazana pra-v od tega dejstva, kar mora služiti čla-n-om te -organizacije, da pokličejo na odgovor svoje voditelje, ki -so jih -vodili in j.ih še danes skušajo vod-iti za nos. Na vsak način pa je danes poglavitne važnosti, da se prepreči razkosanje našega Ozemlja, da se prepreči izvedba «etničnih» načrtov, da se rešijo Slovenci pred kremplji Tita in De Gasperija, da -se -onemogoči ločitev našega podeželja od Vojni zločinec piše za „Kaf.glas"‘ Vsakemu protifašističh4*au in jrotinacisiičnemu borcu, vsaki partizanski siroti in vdovi, vsaki nateri, ki ji je sin padel za osvo-jojenje, slehernemu Slovencu, ki je s puško ali besedo, s tveganjem življenja ali vsaj z mislijo pripomogel k uničenju nacifašistič-nega in kolaboracionističnega barbarstva bi bila kri zavrela, kot je zavrela nam, ko smo-v «Katoliškem glasu» od 7. maja t. L. brali pod uvodnikom podpis bivšega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana, dobro znanega vojnega zločinca. Vsak pošten Slovenec, komunist ali nekomunist, ako ni bil odkrit pristaš Hitlerja in Mussolinija kot škof Rožman, ako li ni umazal roke z bratsko krvjo, ako ni bogokletno moril Slovence •'V imenu sedmih Kristusovih ran», kot nekateri duhovniki škofa Rožmana, ne more drugače kot ogorčeno protestirati proti ne-lalijevega predloga -o- združitvi sramnos i «Katoliškega glasu», ki Trsta in obratno. Vsi Slovenci skupno z Italijani moramo ustvariti enotno fronto proti em načrtom, ker nočemo molčati cb trenutku, ko se nam grozi z gospodarsko in narodno propastjo. Najboljša podlaga :a rešitev pred sedanjo pretečo nevarno-stjo je uresničenje Vi- sbeh con. umiku okupacijskih čet, odpoklicu vojaških uprav n imenovanje komisije Varno-tne :/ Sram naj bo urednike «Ka'olilkega glasu», sram naj bo vsakega, ki odobrava to provokacijo proti slovenskemu narodu, proti desettisočem padlih Slovencev. PARTIZAN TITOVCI PROTI STO V svojem poročilu, ki ga je imel dr. Josip Agneletto na občnem zboru SDZ. je med drugim dejal, da «niso bili vodje titokomunistov nikoli za STO. Tega pa niso nikoli ljudstvu priznali». Trditev predsednika SDZ je groba laž, s katero hoče varati svoje pristaše in se izmikati sokrivdi, ki jo nosi tudi SDZ za stopnjujoče se barantanje Kaj pa izjave, ki jih je dal Branko Babič pred odhodom iz Londona? «Mislim, da bi sp dala najti možnost za neposredne razgovore in za rešitev tržaškega vprašanja... treba pa je upoštevati etnično načelo». Ali ni Babič takrat dovolj jasno in brez ovinkov povedal, kako si pač zamišlja... ustvaritev STO? In kljub temu je dr. Agneletto napisal v «Demokraciji» z dne 2. maja!952: «V tej obrambi STO-ja se je znašla SDZ... ramo ob rami z Italijansko stranko Blocco Triestino... ter s Fronte dell’Indipendenza in v zadnjem času tudi z Italijansko-slovansko ljudsko fronto, ki se je postavila na stališče ohranitve vsega STO-ja v smislu in obsegu mirovne pogodbe». Že takrat je vodstvo SDZ varalo svoje pristaše, ko jim ie skušalo vtepsti v glavo, da je titovska «fronta» na «stališču ohranitve vsega STO». In še nekaj. Dr. Agneletto se lioče delati naivnega, češ da so šli na volitve skupno s titovci, ker -so slednji tik pred volitvami izjavili, da so za STO. Znano je. da so bile volitve v coni A 25. maja. Poglejmo sedaj kaj je dejal Tito 11. maja.v Zrenjaninu: «S tega mesta izjavljam, da ni mogoče diskutirati... o tem. da je prejudicirano vprašanje STO. temveč le. o mestu Trstu, niti o coni B. temveč samo o Trstu, tudi ne o coni A, ker so tam skoraj samo slovenske vasi». VOLILNA KAMPANJA NA GORIŠKEM SLOVENSKI KLERIKALCI agitirajo za demokristjane GORICA — V titovskih vrstah vlada še vedno velika zmeda. Nihče ne ve, katere linije naj se drži: ali linije, ki jo je nakazalo vodstvo goriške podružnice in ki veleva, naj slovenski volivci oddajo bele glasovnice, ali linije, ki jo je začrtal propadli gaulei-ter tržaških titovcev Babič na kongresu takoimenovane «Socialistične zveze Slovenije» in ki poziva Slovence, naj podprejo italijansko «napredno gibanje». (Babič smatra za «napredno gibanje magnaccucchijevce in saragatov-ce. Op. uredn.l Iz titovskih listov je razvidno, da se voditelji DFS zavzemajo za oddajo belih glasovnic. O tem so govorili tudi na sestankih v Doberdobu in v Sovodnjah. Vendar pa ljudje z baze niso istega mnenja kot «voditelji». Na sestanku v Doberdobu je prišlo do pravcatega upora. Neki občinski svetovalec je vstal in povedal «voditelju» iz Gorice, da je njegovo sta- STRAH AG-NELETTA Na občnem zboru HDZ od 3. maja t. I. je Josip Agneletto med naštevanjem stikov njegove skupine z drugimi strankami dejal: «Do kominformističnega komunizma... je ostalo naše an-tikomunistično gibanje na bojni nogi. Od Vidalijevih komunistov nas ne loči samo nepremostljiv prepadi..» — Ne glede na to, ali je Agneletto ostal do nas na bojni ali bolni nogi, kot mu je bolj všeč nas njegov «nepremostljiv prepad» med nami in njim ne vznemirja preveč. Najbrže ta «prepad» vznemirja mnogo bolj njega, ki je že fašističnemu notranjemu ministrstvu zagotavljal, da ni in ne more biti revolucionar in da se zato ne bo spravil v boj s fašizmom itd. «Prepad» ga vznemirja, ker se boji, da ne bi ga njegovi pristaši, katerim se v njegovi organizaciji stalno mašijo usta, prezrli in videli, da ga sploh ni in da so ga ustvarile le bolne fantazije ie preživelih jantastov Mahničevega kova Vse se nam zdi, da ta «prepad», ki naj bi nas ločil od pristašev SDZ, je mnogo bolj podoben pobožni želji kot pa ugotovitvi obstoječega stanja. Prav posebno velja to v seda-niem trenutku, ko je Agnelet~ ?o & Co začel kričati o izdaj-stvutitofašistov v zvezi s Slu, dočim smo mi, «kominformovski komunisti začeli razkrinkovati to izdajstvo že pred štirimi leti in na katerega smo Agneletta & Co opozarjali zelo glasno in na podlagi konkretnih dokazov ob lanskih volitvah, ko je Agneletto bival in se dobro imel z Babičem v Londonu, ko je njegov žlahtni sinček govoril s titovci v Bazovici, ko so njegovi podrejeni agitirali po podeželju za titovce in ko so prav tako na zlati blazini izročali ti-tovcem županski fotelj v Zgoniku in Repentabru. Agneletto mora pridigati «prepad» med nami in njegovimi pristaši, ker bi drugače zašel v nevarnost, da bi člani SDZ razumeli, do kam jih je privedlo slepomišenje vodstva organizacije v pogledu titofašistov, in bi se približali k nam, ki smo jih na to večkrat opozarjati, Iz Agne-lettovih ust govori strah; strah pred članstvom, ki je začelo ra. z umevati, da Agneletto ni Alah in njegov sin ni Mohamed. LAŽNIVCI NA KVADRAT Tista revščina, ki se imenuje «Katoliški glas», je 7. maja objavila -pod uvodnikom znanega vojnega zločinca Rožmana članek o sovjetskih plačah. Najbolj zanimivo j-e, da je iste budalosti oddajala mreža italijanskega radia dne ti. maja ob 20.30. Rekli bi: isti lonec, ista smrdljiva kaša. No, ti razvpiti sovražniki delavcev in oboževalci Francove -«resnice» (kot je dokumentirala «Demokracija») nam pravijo, da navaden sovj-etski delavec zasluži 250 rubljev na mesec, da odbitki znašajo 31 odst. plače, da za meblirano sobo mora plačevati 150 rubljev na mesec, t. j. od 23 do 43 odst. čiste plače, da še obstaja prosta in vezana prodaja, da za delovno srajco se mora delati 5-6 dni, za dobro 1011 dni, za nogavice 1-1 Vz, za kravato do 3 dni, za par gumijastih čevljev 20 -dni itd. Ti gospodje prijatelji in oboževalci tretjega Rajha, Rupnika in Rožmana so najbrže vzeli v poštev razmere carske Rusije, v katere želijo -povrniti vse narode Vzhodne Evrope, ko bi jih «osvobodili» s pomočjo «atomske bombe», ki jo vojni zločinec Rožman poveličuje kot sredstvo, ki «pelje do Boga». Dejstvo je, da so številke zlagane od prve do zadnje, ker povprečna sovjetska plača znaša okrog 1000 rubljev, v ZSSR obstaja le en trg: prosti, sovjetski delavec plačuje za stanarino maksimalno do 5 odst. plače, za srajco mora delati 4 ure in 37 minut (v vatikanski Italiji 26 ur 36’), za obleko 76 ur (v Italiji 184), za par čevljev 36 ur (v Italiji 50), za nogovice nylon 5 ur (v Italiji 14 ur 20’) itd. Ali je dovolj? Naj bi prijatelji «Provincia di Lubiana» pri slovenskem_ klerikalnem listu povedali -rajši svojim bralcem-, kako se živi v Španiji pobožnega m vernega «idealista» Franca. Sele potem bodo lahko primerjali življenj-ske standarde dežele, ki jo imajo njihovi somišljeniki v rokah, in dežel, kjer je ljudstvo zapodilo za vselej Rožmane in «compagnie sporco». lišče zgrešeno in škodljivo interesom delavskega razreda. Med drugim je tudi izjavil, da bo volil, kot vedno, t. j. za stranko delavcev. Istega mnenja so vsi doberdobski in sploh goriški delavci. Ze od vsega začetka smo dvomili, da bi slovenski klerikalci bili pripravljeni oddati bele glasovnice na volitvah. To bi bil vsekakor velik greh, ki bi ga niti Vatikan ne mogel spregledati. In prav gotovo se nismo motili! Zadnji «Katoliški glas» poroča med drugim o nekem sestanku, na katerem je govoril goriškim katoličanom msgr. Marzari iz Trsta. To je za slovenski časopis, ki je vseskozi prežet z nebrzdanim nacionalizmom zelo svojevrstna notica in nam daje marsikaj slutiti. Toda tac teden so prišla na dan še druga dejanja, ki neizpodbitno potrjujejo, da klerikalci agitirajo za to, da bi slovenski katoličani volili za demokristjan-sko listo. O tem se šepeta celo po spovednicah. Zadnja «Demokracija» pa pojasnjuje, zakaj ne 'oodo Slovenci volili. (Koliko to drži bomo še videli. Op. ur.). Ne bomo na tem mestu polemizirali z njenimi ugotavljanji; kajti o tem bo bolje posebej spregovoriti. Toda mimo ene trditve pa ne smemo iti, ne da bi jo ožigosali le danes. «Dokler Slovenci v Italiji ne dosežemo enakopravnosti — tako piše «Demokracija» — da bomo lahko volili svojega poslanca, nismo dolžni glasovati za tuje kandidate!» Vsekakor svojevrstna ugotovitev. Po tej logiki bi bilo najbolje, da držimo križem roke in čakamo... Toda na žalost je tudi v ozadju dejstvo, ki smo ga večkrat poudarili, namreč, da vodstvo goriške SDZ hoče na vsak način podpreti demokristjane. Pretiran šovinizem in antikomunizem mu ne dopuščata, da bi to storilo javno, zato pa se poslužuje drugega načina, vedoč, da je prav tako ugoden za De Gasperija, Vsak glas, ki bi bil odvzet naprednim silam v Italiji bi koristil De Ga-speriju Pa še nekaj glede slovenskega poslanca. «Demokracija» hote pozablja, da KP1 kandidira tudi slovensko kandidatko, ki ima mnogo možnosti, da bo izvoljena v parlament. Dejstvo, da kandidatka ni kakšna «doktorica» v tem primeru nič ne pomeni; kajti vsem je dobro zno.no, da je tov. Seličeva požrtvovalna in zaslužna sindikalna voditeljica in da se je kot taka že neštetokrat zelo dobro izkazala. To je dobro znano vsem ganskim delavkam Zaman se skrivajo vodstva SDZ in DFS za raznimi krinkami. Niti skrivnosti spovednic ne b odo ostale v nedogled skrivnost. Zato na dan farizeji in goljufi! Povejte resnico. Povejte, da podpirate De Gasperija na škodo interesov zatiranega slovenskega življa! Slovensko, trezno ljudstvo vas j: itak že obsodilo! MILIVOJ DOLANC OD TEDNA PETEK, 8. maja: Štirje levi- čarski poslanci iz pakraj-ne Marche so tožili vse Škote pokrajine, ker so objavili izjavo, v kateri opozarjajo vernike, da ne smejo voliti komuniste in socialist,e, kar nasprotuje 71. členu volilnega zakona — Britanski minister Butler je v Parizu ostro kriti- ziral ameriško gospodarsko politiko, ki onemogoča enakopravno trgovinsko izmenjavo med zahodnimi deželami — Francoska vlada je odstavila dosedanjega vrhovnega poveljnika v Indokini Satana in imenovala na njegovo mesto gen. Navarrea. SOBOTA, 9. maja: Da bi prikril težko notranjo situacijo, napada De Gasperi v svojih volilnih govorih ZSSR, češ da je bila najbolj trda proti Italiji; tov. Togliatti pa je v neki izjavi listu «Paese Sera» dokazal nasprotno; isto je dokazal sovjetski list «Izvest j a», ki .pravi, da je Italija piačala reparacije tudi zahodni-kom, da je izgubila kolonije, da ni oila sprejeta v OZN zaradi stališča za-hod-nikov — Na angleških volitvah so laburisti znatno napredovali na škodo konzer-va;ivcev in liberalcev — Pravosodni minister ZDA je zahteval od Kongresa, naj dovoli tajni policiji (FBI) uvedbo cenzure nad telefonskimi razgovori — «Kralj» Laosa je zapustil prestolnico m se podal v mesto Vientiane; vojaških operacij proti ljudski vojski Amerikanci sabotirajo pogajanja za premirje PAN MUN DZOM — Kot smo že poročali, je geti. Nam 11 v imenu korejskega poveljstva preložil prejšnji teden 8 točk, na podlagi katerih naj bi končno prišlo do -sporazuma -o kočljivem vprašanju u-jetni-kov, ki se ne bi hoteli vrniti domov. Nam II je -sprejel ameriško zahtevo, n-aj ti ujetniki ostanejo v Južni Koreji, in je predlagal, naj jih v varstvo sprejme komisija predstavnikov Švedske, Svice, Češkoslovaške, Poljske in Indije. V soboto je gen. Harrison zah. tevail nekaj pojasnil, ki z bistv-om vprašanja nimajo nobenega opravka. To- je storil vsak dan do torka. Odgovora na korejski predlog pa ni bilo z ameriške strani, čeprav ga je ves svet pričakoval kot odločilen korak dalje k premirju. V torek je Harrison predložil Nam Ilu protipredlog-e gen. Clarka, ki predstavljajo korak nazaj v pogajanjih, ker vsebujejo zahtevo, naj se takoj po sklenitvi premirja ujetniki, ki ,se nočejo vrniti domov, spustijo n,a svobodo v Južni Koreji, kar je bilo že pred časom z ; beh strani izključeno. Gen-. Nam II je dejal, da je ta proti, predlog Amerika-ncev nespre jemfjiv, ker se s tem hoče vsiliti ujetn kom rešitev, ki nima nobenega opravka s toliko oi gvans demokracijo. se udeležujejo tudi ameriški piloti. NEDELJA, 10. maja: Tov. Paimiro Togliatti je govoril volivcem Ancone in jih pozval, naj volijo za mir in narodno slogo proti sedanjemu režimu voi ne in nesloge — Zaradi sovražnosti delavcev De Gasperi ni spregovoril v Genovi ob splovitvi ladje «Colombo», kot je nameraval — Vojni zločinec Kesselring, ki SO ga Amerikanci spustili na svobodo, je prevzel predsedništvo nacistične organizacije «Stalhelm» in pozval zahodno Evropo v boj proti «boljševiški nevarnosti». PONEDELJEK, 11. maja: Francoska vlada je razvrednotila indo-kitajski denar, ki je služil o-g abbimi špekulacijam visokih funkcionarjev; proti temu sta protestirali kvislinški vladi Laosa in Vietnama; zaradi razvrednotenja so se cene skokoma povišale — V Zah. Nemčiji se je ustanovila nova stranka, ki se bo predstavila na prihodnjih volitvah; za predsednika stranke sta bila izvoljena bivši kancler Wirth in župan Monakovega EKes — Člani sovjetskega poslaništva v Parizu so odkrili bombo v poslopju poslaništva, ki jo je potem odstranila francoska policija — V Kt>o je prispel zunanji minister ZDA Dulles, ki ga je nacionalističen list «Al Mis-i» takole pozdravil: «Vedite, da vas sovražimo!» — Mesto Chemnitz v D. R. Nemčiji je bilo preimenovano v Karl Marx Stadt. TOREK, 12. maja: V Parizu kljub stališču De Gasperija in Adenauerja, ki sta hotela sprejeti statut o evropski skupnosti, so ostali evropski ministri odločili, da se bodo ponovno sestali 12. junija po podrobnejši preučitvi statva — Angleški vojaki ob sueškem prekopu so začeli graditi utrdbe po Nagibovih izjavah, da lahko p-ide do spopada m-e-t Egiptom in Anglijo — Ameriška vlada je nadomestila sedanjega poveljnika atlantske vojske Ridgwaya z gen. Gruen-therjem, načelnika vseh štabov Bradleya z Rad'ordom in načelnika štaba vojske Collinsa z Ridgwayem: vsi to pristaši napada na Kitajsko SREDA. 13. moja: Sovjetski zunanji minister Molotov je sprejel ameriškega poslanika Bohle-na, s katerim se ie razgovarjal 20 minut — Ob obisku Dullesa v Iz- aelu je vlada odredila mobilizacijo policije za osebno varnost gosta — V bližini sedanje prestolnice Laosa Vientiane in mesta Paksane na reki Mekong so v teku partizanske akcije) ČETRTEK, 14. maja — Sovjetska «.Pravda» je objavila v celoti besedilo Churchillovega govora — Angleške čete ob Sueškem pokopu so s topništvom streljale na a-absko naselje Kafr Abdou in povzročile več žrtev; Nagui-bova vlada je odredila gospodarsko blokadb Sueškega prekopa, V ITALIJI SE POVRATEK V PRETEKLOST NE BO URESNIČIL Delavski razred zastavonoša nacionalne neodvisnosti in svobode Po petih letih se je položaj iz leta 1948 bistveno spremenil - Stranke delavskega razreda so danes najmočnejša politična grupacija v deželi - Sodobnost Leninovih besed o veljavi buržoazne demokracije Italijanski reakcionarni razred je domneval, da bo na podlagi volilnih izidov aprila 1948 povratek na preteklost docela lahek in možen. De Gasperi in njegova druščina, ki so tesno ps-vezani z ameriškimi imperialisti v blazni politiki priprav za novo vojno in to v taki meri, da so si zaslužili naziv hlapcev vseh hlapcev, so mislili, da je delavsko gibanje popolnoma poraženo in priznati je treba, da so za njegov poraz napeli vse svoje sile. Italijanski reakcionarni razred ne razume, oziroma noče razumeti, da izhaja žilavost italijanskega delavskega gibanja prav iz dejstva, da je tolmač globoko občutenih teženj prebivalstva in italijanskega naroda. Svojo moč in silo črpa prav iz teh potreb in teženj in ni je laži, ki bi mogla dolgo vzdržati, vsaka sleparija pa ostane vedno le sleparija, ki se prej ali slej pokaže v svoji pravi luči tudi tistim, ki so bili prevarani. S pravilnim tolmačenjem teh potreb in teženj ter s tem, da so se postavile na čelo naroda v borbi za mir, napredek in boljše življenjske pogoje, so stranke delavskega razreda stalno razsirja'e svoj vpliv in so danes najmočnejša politična grupacija v deželi. Borba Komunistične partije in socialistične stranke je razbila monopol demokristjanov nad italijanskim političnim življenjem. Ta bcrba je razgalila pred vso deželo vlogo bedastih hlapcev, ki jo igrajo razni Sa-ra-gati, Pacciardi, Villabruna in drugi. Po petih letih ni več v deželi položaja, ki se je ustvaril 1948. leta. Milijoni Italijanov, ki so jih prevarali De Gasperi in njega druščina, so odrekli na upravnih volitvah 1951. leta svoje zaupanje vladi nacionalnega nesoglasja in prepirov-. To je podlaga za zloglasni volilni zakon 50 odst. več eden, potom katerega skuša obdržati krščanska demokracija v italijanskem parlamentu stanje, ki pa dejansko ne obstaja -več v deželi. Borba, ki se je vodila v parlamentu in deželi proti sleparskemu zakonu bo ostala nepozabna. Ni bilo zaman razkrinkanje razlogov, zaradi katerih so hoteli odobritev nedemokratičnega in protiustavnega zakona. Dejstvo je, da so celo v vladni vrstah dvignile svoj glas v obrambo ustave vidne osebnosti, kot demokristjan Terranova, liberalec Cor-bino, republikanec Farri, -socialdemokrat Calamandrei in številni drugi. Akcija komunistov in socialistov v parlamentu in deželi je -služila za objasnitev milijonom Italijanov, kaj se -v resnici skriva za tem zakon-tm in kakšne -posledice bi rodila njegova uveljavitev. Ta zakon prinaša namreč za seboj odkrito -spremembo ustave, zakone proti Svobodi tiska, protisindikalne zakone, prehod v fašistični režim klerikalnega kova ter nadalje popolno izgubo vsake nacionalne neodvisnosti in popolno zasužnjenje tujcu v pripravah za vojno. Najbolj tragično je namreč, da so prav priprave za novo vojno ti-ste, ki zahtevajo «sigurno zaledje», to je, da se zamašijo usta narodu, ki noče vojne. Vojne priprave prav tako ustvarjajo nujno potrebo takega, povsem -krotkega in poslušnega parlamenta, ki je pripravljen izpolniti vse, kar bodo zahtevali Američani. Borba proti sleparskemu zakonu, ki se je vodila v parlamentu, senatu in širom vse dežele, je obenem -dokazala, in to bolj kot tisoči konferenc, globoko resničnost in sodobnost Leninovih besed o -vred- nosti buržoazne demokracije: «ozko omejena, pokvečena, lažniva, hinavska, raj za bogataše; past in prevara za reveže in izkoriščane... res da prevladujoča -stranka buržoazne demokracije jamči zaščito manjšin, toda jamči jih drugi buržoazni -stranki... Cim pa pride na vrsto pohod delavskega razreda, takrat vse to odpade.» To je gola resnica. Ko se je namreč delavski razred povzpel in to preko buržoazne demokracije do višine, da je postal osnovna in -odločilna politična sila -v življenju dežele, takrat vrže buržoazija v morje vsako sled demokracije, svobode, pogazi vsako ustavo in -se proda prvemu tujcu. De Gasperi in njegova klika hočeta korakati naprej po -poti provokacij in priprav za vojno. Zaradi tega vidita v sleparskem zakonu najboljše sredstvo, da se obdržita na oblasti in uresničita svoje načrte. V trenutku, ko se vladajoči krogi pripravljajo da popolnoma prodajo nacionalno neodvisnost, je italijanski delavski razred tisti, ki skupno s svojimi strankami vzame v svoje roke — kot je nakazal tov. Stalin — za-stavo nacionalne neodvisnosti, svobode in demokracije. Ce si je zakon utrdil pot s sleparijo in nasiljem v parlamentu in senatu, ne bo pa prišel do veljave -v deželi. Temu je porok italijanski delavski razred skupno -s svojimi zavezniki. F. G. Naraščanje draginje Pod naslovom: «Kam gremo» piše turški list «Istambul» o blaznem naraščanju cen in pravi- med drugim: V zadnjih šestih mesecih se je kava podražila za 45,7 odst., sir za 91 odst., jajca za 128 odst. in meso zà 50 odst. no narasla beda v vrstah delavskega razreda. Posebno prizadeti so delovni kmetje. V povojni dobi so narasli dolgovi ameriških kmetov za okrog -80 odst. V letih 1945-50 je v ZDA propadlo 718.000 kmetij. Braz.-lsiki list «Diario de Sao Paolo» toži o naraščanju cen življenjskim potrebščinam. Med drugim piše: februarja 1952 je stala vreča riža 181 cruzeiro-•sov, februarja 1953 pa 336 cru-zeirosov, vreča fižola je v tem času naras'ia od 202 na 489 cru-zeirosov, krompir pa se je podražil za 50 cdst. Zaradi tega vlada v deželi veliko pomanjkanje. List «O Popolar» piše, da ni brazilsko ljudstvo še nikoli trpelo takega velikega po. manjkanja kot danes. Prvi maj 1953 v Trstu s m? m •• » v #3 «■VB * vvf ' fr - : l ^ * m , % - ■ 1 1* v - - ” n ' %■ L \ Ifc ' * ■' : I ■ : s- llMl ŠE EN DOKAZ 0 ZGREŠENI GOSPODARSKI POLITIKI DE GASPERIJEVE VLADE Z DELOVNIMI CENTRI NI MOGOČE rešiti vprašanja brezposelnosti Mehaniki in tehniki kopljejo jarke, razbijajo skalovja ali pa opravljajo dela zidarskih pomočnikov, kjer ne morejo doseči strokovne usposobitve - V 43 delovnih centrih na Goriškem so zaposlili le eno desetino brezposelnih - Izkoriščanje delovne sile Sredi 1952 so bila plače v ZDA za 30 odst. nižje od predvojne dobe. Zaradi tega je sil- lavci nič ne pridobijo, temveč GORICA — Da je vodila De Gasparijeva vlada zgrešeno politiko že od vsega početka je že vsakemu znano. O tem smo tudi mi- že mnogo pisali. Objasnili smo tudi posebne primere, ki očitno kažejo to zgre-šenost. Toda izmed vseh teh primerov nedvomno najbolj očitno potrjujejo to, kar trdimo, delovni centri, katere je vlada ustanovila -s posebnim zakonom 29. aprila 1949. V teh delovnih centrih naj bi se brezposelni delavci zaposlili, s čemer bi jim bila dana možnost tudi, da bi se strokovno izpopolnili ter tako pridobili, kar so v času brezposelnosti zamudili. Tako je vsaj predvidevalo besedilo tozadevnega zakona. Toda v bistvu je drugače. V delovnih centrih, ne le, da de v njih izgubijo vso voljo do lovnih centrih so ti mladeniči rala vlada v te namene upo- strokovn-e izpopolnitve. Raz- 1 prisiljeni delati povsem dru-mere so pač take in nič dru- 1 gačna dela. Kopljejo jarke, gačne. Torej, prišlo je do- popolnoma drugačnega učinka, kot ga je predvideval zaikon. Ako pogledamo delovne centre v tržiški okolici, vidimo, da so v njih zaposleni -po večini mladinci, ki so dolga leta hodili v šole zato, da bi postali j dobri mehaniki, tehniki, elek- ’ trotehnki, itd. ter so upali, da I razbijajo skalovje, opravljajo delle zidarskih pomočnikov, po-sipljejo ceste, sadijo drevesa, itd. Povsem jasno, da pri takem delu pozabljajo . na ono, bodo našli zaposlitev v ladjedelnicah. Ce bi bila vlada u-resničila načrt Rovede, ki pred. videva obnovitev trgovske mornarice in če bi bila dala večji1 razmah obnovi železnic, potem bi ti mladeniči prav gotovo postali dobri strokovno kvalificirani de'avci, ki bi kot njihovi' očetje, stremeli za tem, da ohranijo in še povečajo prestiž ladjedelnic. Toda v de- VOJAŠKE OPERACIJE PROTI KUOMINDANOVSKIM TOLPAM ZDA in Cangkajšek krivci napada na Burmo Vlada Burme zahteva obsodbo Čangkajškovega napada 25. marca t. I. je zunanji minister Birmanije zahteval, naj tajništvo OZN vpiše na dnevni red VII. zasedanja organizacije vprašanje napada kuomindanovskih čet proti Birmaniji. V svoji zahtevi je minister navedel podatke o nasilju K uomindanovcev na birmanskem ozemlju. Kuomindanovske čete so se v Birmaniji pojavile v začetku 1950, ko so se Cangkajškovi vojaški ostanki umikali s Kitajskega. Cangkajškov general Li Mi se je s svojimi četami in oficirji umaknil v gorate predele vzhodne Birmanije, t. j. na ozemlje vojvodine Kentun. V začetku je oddelek bil sestavljen od kakih 1000 mož. Birmansko poveljstvo je sporočilo Kuomindanovcem, naj takoj zapustijo birmansko ozemlje ali naj se pustijo razorožiti in internirati, kot to določa mednarodno pravo. Kuomindanovske tolpe pa so odklonile te upravičene zahteve. Zato je Btrmanija \ Lashio / i VtANDALAV PL A TfA 'N-/' ^ Mon g-b rpuinmana sm% fXieng. ' /ji S.C « fxi.eng-M.zn. VX llt T H A I UTA N D Ui N N A M N E [ \ <\ \ V* C—( % Muong-SLng"^ LAOS chine !:«glu;5v <■>,, ■m Goriški Slovenci ! Ne nasedajte lažnivim geslom, ki jih širita vodstvi DFS in SDZ glede oddaje belih glasovnic na volitvah. Ne nasedajte tistim, ki vas pozivajo, da volite za klerikalce. Kdor bo oddal belo glasovnico, ali pa bo volil za DC, bo posredno ali neposredno podprl De Gasperija ter mu pomagal, da se polasti popolne oblasti v državi. Zavedajte se dejstva, da sta De Gasperi in njegova vlada kriva našega zapostavljanja na narodnostnem, kulturnem, političnem, gospodarskem in socialnem polju. Kdor bi tako ali tako podprl De Gasperija, bi podprl silo, ki v sklopu napadalnega vojnonetilskega pakta komaj čaka na to, da zaneti nov požar, ki prav gotovo ne bi prizanesel goriški deželi. Goriški Slovenci, v vašem interesu je, da greste strnjeno na volitve, da volite za tiste sile, ki so vedno bile, so in bodo na naši strani, da volite za stranko delavcev in kmetov. Če boste to storili, boste s svojim glasom dali svoj doprinos v borbi za zmago pravice in za preprečitev uresničitve namenov sleparskega volilnega zakona. Le če boste to storili, ste lahko gotovi, da bomo dosegli vse naše pravice! Zato volite KPI! mo-ata uporabiti proti njim vojaško silo in jih prisilila na umik. Kljub temu so Kuomindanovcl o-stali v Birmaniji, ker so se u-maknili na področje Monhsata vzhodno od reke Saluen. Po sedanjih informacijah se v vzhodni Birmaniji nahaja preko IS tisoč dobro izurjenih, oprem. Ijenlh in oboroženih Kuomtnda-novcev. Prot: koncu 1951 je gen. Li Mi odpotoval na otok Taiuaa in njegovo mesto poveljnika je prevzel gen. Liu Kuočen, Birmanski zunanji minister je v svojem poročilu OZN izjavil, da se kuomlndanovski vojaki vedejo kot okupatorji: ropajo in temizlrajo vasi, posiljujejo ženske, morijo prebivalce in celo birmanske vladne funkcionarje. Zaradi tega birmanske oblasti niso imele dostopa do ozemlja, ki je bilo pod zasedbo kuomindanovskih tolp, in niso mogle niti izterjevati davkov. Do konca 1952 šo se Kuomin-datiovci omejevali na ropanje področij vzhodno od reke Saluen. Decembra 1952 pa so prekoračili reko, uničiti važno birmansko postojanko in se utrdili južno od Bhama. Druga grupa je prekoračila Saluen in si utrla pot v vojvodino Monhsu. Kuomindanovski štab je poveril svojim četam nalogo, naj se spustijo v boje tudi z birmanskimi četami. 13. februarja t. I. so Cangkajškove colpe zasedle in izropale mesto Monpan, v teku istega meseca pa še mesta Muse, Kjubok in Monpin. Med birmanskim ljudstvom je tedaj zavladalo veliko ogorčenje. Ljudstvo je zahtevalo, naj Se Cangkajškovi razvojniki uničijo. V začetku marca so zato birmanske čete začele svojo ofenzivo. Iz izhodišča Kehsimansam so birmanske čete v kratkem prisilile Cangkajškove čete na umik in osvobodile vojvodino Monhsu na desnem bregu reke Saluen. Liu Koučen je dal 'nalogo svojim tolpam, naj za vsako ceno obdržijo levi breg reke in pokrajini Ua in Kentun, dokler ne pridejo ojačenja. Toda birmanske čete so kljub trdovratnemu odporu tolp prekoračile reko, v polovici mar. ca prisilile Kuomindanovce na umik Iz Monhsata, ob koncu marca pa osvobodile. Monpuaun. Birmanska vlada je razkrinkala Cangkajška kot krivca tega stanja. V resnici pa so tisti, ki dajejo orožje Cangkajšku prav tako odgovorni za njegovo težko provokacijo. Značilno je, da Kuo-mindanovci niso začeli ofenzive proti Birmancem, dokler niso prejeli orožja in oprave. Obrambni minister Birmanije je sporočil da so birmanske čete za časa operacij zasegle velike količine najmodernejšega ameriškega orožja, ki je tolpam prihajalo po tailand-skem ozemlju in z letali. Časopis «Rangoon Daily» je pisal, da je 22 ameriških oficirjev vežbalo kuomindanovske čete. Vladni krogi ZDA zanikujejo vesti o ameriški pomoči tem tolpam, a list «New Times oj Burma» pravi, da noben demanti ne more izbrisati dejstva, da brez ameriške in Cangkajškove vojaške pomoči ne bi. bilo prišlo nikoli do tega stanja. Po pisanju lista «New York He-fald Tribune» zgleda, da birmanska vlada namerava obtožiti vlado ZDA, da je moralno odgovorita za napad Kuomindanovcev. Po časopisnih vesteh je Birma-hija odklonila nadaljevanje ame- ZA MIR, DELO IN KRUH VOLI KPI! riške pomoči prav zato, da ne bi Imela vezane roke v svojem postopku proti Cangkajšku in proti ZDA. i Dejstvo je, da je bila birmanska pritožba sprejeta na dnevni red pZN in da je o tem začela razpravljati politična komisija OZN. Drugo dejstvo, pa je, da skušajo Amerikanci spraviti v pozabo to pritožbo in zato zavlačujejo t) ne. dogled diskusijo o tej umazani zadevi, ki odkriva vsemu svetu težko in dokazano odgovornost 'vlade ZDA v napadu kuomindanovskih tolp proti birmanski neodvisnosti. A, PLESAKOV kar so se v šolah naučili, in kar je še -slabše, izgubljajo Voljo do dela in upanje na ustvaritev odgovarjajočega položaja. Kdo se potem še mr.re čuditi, da delavci delovnih centrov niso «rentabilni». Nič bolje ni v drugih delovnih centrih. Podjetja, ki imajo v zakupu dela, si prizadevajo, da bi se čim bolje izkazala pred ustanovo. Stremijo za tem, da bi čim več delta o-pravila v čim krajšem času. Zato prihajajo pogostoma v navado akordna dela. Kdor se protivi siljenju, je v nevarnosti, da ga odpustijo. Ta izgubi tudi pravico do nagrade za o-pravljeno delo, iki znaša 1000 lir. Taki primeri so se dogodili v Krminu, kjer so bili odpuščeni nekateri delavci z izgovorom, da se niso hoteli «podrediti ukazom». In tako bi lahko naštevali v nedogled. Podobni primeri so se dogajali po vsej pokrajini. V mnogih krajih vodstva delovnih centrov špekulirajo z delovno silo. To se dogaja zlasti v centrih za kvalificiranje zidarjev, kjer uporabljajo tiste, ki so pristopili v delovne centre zato, da se izpopolnijo v zidarstvu. Na tak način vodstva - goljufajo prizadete delavce s tem, da jim ne izplačujejo plače, ki pritiče strokovno izpopolnjenim delavcem in se torej ne drže sin. dikalnega sporazuma. Poleg vsega tega nastaja vprašanje, koliko bodo ti delavci pridobili na znanju. Navadili- se bodo sicer v naglici .skladati o-peko in jo zalivati z betonom ter zidove ometavati, a bodo ostali brez vsakega teoretičnega nauki, ki' je nujno potreben slehernem-j zidarskemu mojstru in tudi -strokovno usposobljenemu zidarju. V sedanji volilni kampanji se demokristjan', zlasti preko svolga tiska hvalijo, kaj vse so napravili za odstranitev brezposelnosti v deželi. Hvalijo se ; tem, da so ustanovili kar 43 delovnih centrov, v katerih je zaposlenih 1170 delavcev. Tudi če vzamemo v poštev 'to, da je 10 odst. brezposelnih delavcev našlo «zaposlitev» v teh centrih, vidimo, da se na ta način ne da niti deloma odpraviti ta rak rana, ki talko strašno razjeda gospodarstvo naše dežele. Zato je vsako hvaljenje že vnaprej obsojeno na propast. Z delovnimi centri in mogoče rešiti tega vprašanja. To vprašanje se da rešiti le z u-vedbo nove gospodarske politike, politike obnove in miroljubnega napredka. Zato bi mo. rabiti tiste fonde, ki jih po ne. potrebnem trati v vojne namene. Od izida volitev bo v veliiki meri odvisno, kako bo vprašanje brezposelnosti rešeno. Ali. bo to rešeno načelno in temeljito, ali pa se bo še nadalje slepomišilo z «delovnimi centri». Na to vprašanje naj pomislijo tudi slovenski delavci, bodisi zaposleni kakor tudi brezposelni. Ce bodo to storili in trezno razsodili, petem, prav gotovo ne bodo nasedli geslom DFS in SDZ glede oddaje belih glasovnic, temveč bodo volili za tiste -sile, ki se v Italiji borijo za rešitev gospodarskega vprašanja, za odpravo brezposelnosti, za miroljubno izgradnjo industrije, za delo in za dostojen zaslužek. Volili bodo KPI! Ljubljanska umobolnici je res prava “norišnica Bolniki spijo na tleh, po hodnikih, v predsobah in na verandah Družina uslužbenca živi v kurniku - Celo štiriletni otroci uslužbencev vedo za seksualne perverznosti duševno bolnih C Spodnji članek je objavil 24, aprila t. I. titovski list «Delavska enotnost», ki izhaja v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja prostora, ga objavljamo v nekoliko skrčeni obliki. Prepričani smo, da bi bil vsak komentar popolnoma odveč; kajti dejstva dovolj zgovorno potrjujejo kakšno je stanje. Tudi to je ponoven dokaz, kako skrbi titovska oblast za ureditev zdravstvenih in socialnih vprašanj v Sloveniji. To je dokaz, kako napreduje takoimenovani «socializem» kljub vsej velikodušni «podpori», ki jo titovska banda dobiva od imperialistov. Seveda je titovski kliki predvsem vojaška, vse drugo pa je daleč, daleč zadaj. «Ko boste prebrali, kaj sem zvedel in videl v bolnišnici za duševno bolne v Polju pri Ljubljani, boste zmajali z glavo in se vprašali: Kaj? Ali je to mogoče? Je mogoče! Toda le delček, prav majcen delček vse resnice, ki je zaprta za bolniškimi zidovi v Polju, je to. Pojdite, prepričajte se sami in dali mi boste prav. Ne! Več prčaku-jem. Na glas moramo povedati to resnico. * * * V bolnici leže bolniki povsod, kjer je le količkaj prostora, po tleh, po hodnikih, v zaprtih verandah, predsobah itd. Tu -spe, žive in -se — zdravijo. Moški oddelek III grejejo s toplim zrakom iz sosednega trakta, vendar se prostori n c morejo ogreti kljub temu, da živi v n j,ih toliko ljudi. Pozimi je povprečna temperatura 10 stopinj, kadar pritisne mraz, pade temperatura v sobi tudi na 3 stopinje. Za 160 ljudi imajo dvoje -stranišč v pritličju, dvoje v prvem nadstropju. Jedilnice so mm: go premajhne. Stolov in miz je premalo, pa dele hrano tudi po hodnikih in jo nekateri bolniki kar čepe použijejo. Tudi umivalnikov je mnogo premalo. Umivajo se v kadeh, improvizirani umivalnikih, brišejo pa se jih po več v eno rjuho. Zdravniki? Na enega psihiatra pride okrog 200 bolnikov. Da bi zdravnik res lahko vsak primer posebej -proučeval, bi jih imel dovolj 50. Štirim psi- 370 bolnikov, -vsi težko b° hiatrom pomaga 6 mlajših zdravnikov, ki se šele specializirajo, tako, da zaradi pomanjkanja zdravnikov še ni bilo hujših posledic. V bolnišnici živi 40 družin. Tega ni menda nikjer na svetu. Kakšno je družinsko življenje med duševno bolnimi, zlasti še, ker so priredij nekaj prostorov za družinska stanovanja poleg bolniških sob? Nekateri morajo hoditi v svo-]e -stanovanje skozi bolniške sobe. Neka tričlanska družina živi celo dobesedno v kurniku. Prostor je velik 2,5 krat 2 5 metra, visok pa dva metra. Kjer je družina, so tudi otroci. Za boinišnčnimi zidovi pre. biva 80 otrok uslužbencev bolnišnice. Lahko si mislite, da -ridejo v stik tudi z bolniki. Starši -se pritožujejo, da že štiriletni otroci vedo za vse seksualne perverznosti bolnikov 'n da tudi sami poskušajo, kar so videli... Uprava bolnice, posebej šef zdravnik dr. Kanoni že od 1946. - eta naprej resna opozarja na razmere v ljubljanski bolnišnici za duševne bolezni 'n sploh na razmere v naši psihiatrični službi. Opozorili so nekajkrat tudi Svet za zdravstvo-. Dekanat medicinske fakultete je sestavil spomenico, ki jo je poslal Izvršnemu svetu LR Slovenije. Posebej pa so o razmerah v naši psihiatrični službi obvestili javno tožilstvo. V časopisih smo brali tale oglas: «...Bolnica za duševno bolne bo odslej sprejemala zaradi prenatrpanosti zgolj take bolnike, ki so nevarni za okolico, a le-te -samo na osnovi izčrpnega zdravniškega spričevala. Sleherni drug primer bo zavrnila...» Nekaj mesecev kasneje so se vrata že popolnoma zaprla: Tud', hujših bolnikov ne more več sprejeti. Dežurni zdravnik je brez moči. Telefon se grozeče oglaša podnevi in ponoči. Ne manjka protestnih pisem, zgražanj, tu in tam tudi odkritih grožnej s kazenski-m postopkom. * * * In zdravnik, kaj naj stori? TITOVCI ZNIŽUJEJO dodatke na otroke Titovski listi, u Jugoslaviji so v dan «suša», ki da je «izčrpala re- teh zadnjih dneh začeli ostudno propagando proti dodatkom za otroke, ki jih delavci dobivajo, da lahko nudijo nekaj hrane svojim malčkom, ki hirajo zaradi pomanjkanja najpotrebnejših vitaminov. Ljubljanski «Poročevalec» od 7. maja datira iz Beograda vest, da Je odbor za socialno in zdravstveno politiko zveznega izvršnega sveta zasedal pod predsedstvom Dobrivoja Radosavljeviča. Seje so se udeležili tudi republiški predstavniki. «Poročevalec» pravi: «Na seji so ugotovili, da izdatki za stalne zerve». Ampak «rezerve» za oborožitev, zgleda, da jih ni izčrpala, čeprav tvorijo 77 odst. vsega državnega proračuna sedanje Jugoslavije. Zato pa, da ne bo manj pušk, tankov, topov, letal, strateških cest, vojakov po želji in ukazih ameriških gospodarjev, bodo morali trpeti otroci, ki jim bodo znižali dodatke, da bodo lahko še bolj bolni na pljučih, da bodo umirali kot muhe, da ne bodo nikoli siti in da bodo že z malih nog zasovražili prokleto življenje, ki jim ga je podaril «Tito-otac». Za dodatke pa bodo kljub temu našli «sredstva» pri «krajevni skupnosti», kar v e. otroške dodatke mnogo hitreje nostavnejših besedah pomeni. re. Plačali bodo morali avstrijski delavci Avstrijska vlada je prevzela, seveda po nalogu Američanov, dobavo električnega toka za vojno industrijo v Zahodni Nemčiji. Tako mora avstrijski potrošnik elektrike plačevati za vsak Kwh sedaj približno trikrat višjo vsoto kot -kateri koli industrijalec v Zapadni Nemčiji. Zaradi teh dobav je utrpelo avstrijsko gospodarstvo že v začetku marca 540 milijonov šilingov, to je približno 18 milijonov dolarjev, škode. S to vsoto bi lahko, priznava časopis «Tagblatt am M-ontag», elektrificirali najvažnejše že. iezniške proge Avstrije, zgradili tisoče stanovanj za brezdomce in tako zaposlili. sto tisoče avstrijskih brezposelnih delavcev. naraščajo, kakor pa je to določe no s sredstvi, ki jih zagotavlja družbeni plan. Do prvega povečanja je prišlo zaradi tega, ker orepisani cenzus ni prinesel pii-čakovanega učinka, tako da je pravico do otroškega dodatka IZGUBILO ZNATNO MANJ ZAVAROVANCEV, kakor pa so pričakovali ob uvedbi cenzusa... Ker ni mogoče zagotoviti potrebnih dopolnilnih sredstev in da ne bi občutno kršil gospodarskega ravnotežja države, pri čemer Je treba hkrati upoštevati, da so posledice lanske suše precej tzčrpale rezerve, je bilo sklenjeno predlagati zveznemu izvršnemu sve-tu določeno znižanje otroškega dodatka... Da bi hkrati zagotovili razvoj drugih oblik varstva otrok, bo odbor predlagal, da bi iz sredstev, namenjenih za otroške dodatke, za sedaj izločili nekaj odstotkov in tako pridobljeni znesek dali na razpolago ljudskim odborom okrajev in mest v obliki, posebnega sklada... Sklenili so, da je treba vskladiti odnos otroškega dodatka z drugimi oblikami varstva otrok, ki jih je treba čimbolj razvijati in katere nosilec mora biti krajevna skupnost». Do tu «Poročevalec». Iz «Poročevalčevega poročila izhajato dve dejstvi: prvič, da je titofaši-stična vlada že uvedla «cenzus», ki je imel namen radikalno znižati otroške dodatke; drugič, da je ta «cenzus» kljub vsej dobri volji oblasti propadel zaradi težkega položaja, v katerih živijo delovni ljudje Jugoslavije, in da se zaradi tega postavlja na dnevni red vprašanje znižanja otroških doklad za vse delovne ljudi. Poleg tega je jasno, da je «družbeni plan» beograjske vlaae določil lani prenizko vsoto dinarjev za otroške dodatke, kar je prišlo do izraza v «hitro naraščajočih stroških», kot se joče titovski list. Tragično in smešno pa je ugotavljanje titovskega «social nega» odbora, da so za to pomanjkanje denarja krivi «zavarovanci», ne pa vlada, ki, zgleda, da ni v svo'em «planu», predvidela nova rojstva in še najmanj pa naraščanje bede med Jugoslovanskimi delovnimi ljudmi. Tudi ob tej priliki je prišla na Na zagrebškem trgu so te dni prodajali solato po 100-200 din. krompir po 40 din, jakolka po 100-110 in pomaranče po 350-400 din. (Ljubljanski dnevnik, 11. aprila 1953). * * * Preko 200 ljubljanskih učiteljev je na zborovanju spregovorilo odločno besedo o krivicah, ki so jih doživeli s pokojninskimi prevedbami. Prevedbeni organi so namreč dosledno uvrstili veži si bodo morali od tistega malega, ki ga imajo, odtrgati še toliko, da bodo lahko iz svojih praznih žepov plačevali nov davek: otroški dodatek, ki bi ga morala po vseh, celo tudi kapitalističnih pravilih plačevati država. To je nov konkretni dokaz titovske «nove poti v socializem brez sovjetskih šablon». Drobne vesti iz titovskih listov v X. pokojninski razred vse, ki so šli v pokoj po 1947 ietu, drugim pa, ki so bili upokojeni pred tem letom, so priznali IX. pokojninski razred, To je vzbudilo med prosvetnimi delavci splošno ogorčenje in nezadovoljstvo. Učiteljsko združenje je na te krivice opozarjalo odgovorne funkcionarje Zavoda za socialno zavarovanje. Ti pa so jim, po izjavi Drobeža, odbovorili: «Vemo, da delamo krivice, toda delali jih bomo še naprej». (Slov. por. 12. aprila 1953). ob Vs, Ve V «P: osi ste tič Pr *a ses bo l:o bi vsi prav tako življenjsko varni, kot tisti, ki še čakajo sprejem. Svet za zdravstvo je lani kljub temu, da je 9 do-bro vedel, kako stoje -st* v bolnici, kljub temu, da brali oglase v časopisih, p> «Prihaja vedno več pritožb, danjemu stanju odklanja težkih in za okolico nevai bolnikov, je treba nujno pomoči s tem, da se pregi sedaj hospitalizirane bolnik' da se primerno število bo kov, ki niso nevarni za ot co, odpusti iz zavodske oj be..» Razumljivo, da so s1 _ bolnici zaradi tega dopisa l|cUi burjali. Zunaj boln šničnih vrat kajo še stotine na s-prejeij bolnišnico za duševno bo Koliko gorja je skritega v ^ kaj besedah go-rečih prošef-.. K. M. je s sekiro napije svojo ženo, jo močno pošk%|a val po glavi. Na pomoč ij g^. pritekel sosed, tudi njega s8 lotil. Odsekal mu je uho presekal ključnico. Bla» bo-ln'k sedi v celjskih zap8 cer ni prostora v bolnišni* Mati dveh otrok je skU- 5! iti uB Ure Poi I V < I bin sa fic: Pol i ni: zadaviti svojega triletneSb troka. Otroka so k sreči p ona pa... te§ K. D. pisari na vsa vod' Iz cmedena pisma, grozi m3 ' in očetu, da ju bo pobil s s Pa] ro. Ljudski da koj odbor prosi. sprejmejo S. R., ker je no'| Pg( na za okolico. S. J. napad3 >sc | ' lesarja, sežge vse, kar -mu ] tilj J t de pod roke. R. iz Posl' k ti, pretepa brata. Dolgo m8! slej brozil, da mu bo zažgal L Ma navsezadnje jo je tudi j Z. iz Rečice morajo trije yre ški stražiti noč in dan. ^.tirr ■o zaprli zaradi poskusa jj>r. ;a. T. F. je odšla z doma Jt0x sami srajci tavala po s” der Našli so jo ' napol zmrzni j rnjj R. K. je uničil vso obleko.Lj hrano zmetal v ogenj, češj s]te je žvep ena. Muči- ženo in laov ke. «Na kolenih vas Pr1ko2 sprejmite ga, uslišite l]?a prošnjo, sicer bom še spre znorela», prosi uboga ženMija «Prosim, da sprejmete v‘n: ženo, ker je življenjsko ne čPo na. S petimi otroki sem ^k žal pred njo k sosedu. F, eaj bo sama storila?...» K. vse Pril >f r 1a, prihaja ponoči d<>r ^oi vznemirja ženo in otrok8 viš; troke vlači slabo obleče^bos '■eboj, grozi s požigi, itd 'Mi, Vsi morajo čakati, čak9 ^ To pa pomeni, da bo be'!ta J zastarala in jim pozneje ( da niti ne bo mogoče ve8 žin: Ha h dn0 doh lij. magati. Vsaka prošnja ie,j g]a velikega trpljenja, mož, je]ej otrok, bratov in sestra. M Tg varnosti so njihova živlJ* «• Kdo odgovarja zanje, zs, ljenja tistih, ki so že bili1 blaznežev, ki jih nismo že poslali v bolnišnico, za nje vseh tistih revežev, ; duševni zmedenosti odide-doma, zmrznejo, se utop8 dejo pod vlak, napravi)8 momor itd? Vse to je le del tega, k8? življajo vsak dan v bolni1 duševno bolne v Polju pr* bljani. To je dovolj, da gar od nas zaboli srce se globoko zamisli. )e r Vse] «loj d>is; '«a Prej 72 otrok se »čin sobi, Minori 20 1(k0( N S h s Ih1* N P Ni! pk p .....— Š?a u». — ^ L ««*** Aj, Sola v Šmarjeških Toplicah ima 60 otrok, «šolska pa meri 4 krat 4 metre in v višino 2 metra. Okna Pe> enojna, bolj podobna linam, ki morajo biti stalno V®1 prta, da se otroci notri ne zadušijo. Zid je razpoPura veža je brez lesenih tal, stranišče je zunaj na dvofi'h,115 pf u - n brez greznice in menda tudi brez vrat klopi so samo zasilne, prav tako tabla. Sola nima "1 bf)] “ (Pe «Slovenskem poročevalcu*1 VSAKOGAR NEKAJ. Vse za kondominij Dragi De Gasperi, mnenja sem, da so naše stalne izjave zelo koristne: le zaganjaj'1 drug v drugega, saj kar bova morala storiti je že toč»o določeno,,, a' 16. MAJA 1958 DRLO STRAN 8 B 1 INTERVENCIJA TOV. POGASSIJA 0 LETOŠNJEM OBČINSKEM PRORAČUNU 10.000 LIR POSREDNIH davkov na vsakega občana Občinska uprava ne dela v interesu večine prebivalstva - Raztegnitev zakona o lokalnih financah na cono A bi bila prava nesreča za prebivalstvo Toča v miljski občini Na četrtkovi seji tržaškega občinskega sveta, iki je bila vsa posvečena razpravi o no-vem občinskem proračunu, je v imenu komunistične skupine spregovoril tov. Pogassi, ki je °stro kritiziral na podlagi dejstev in številk protidemokratični značaj novega proračuna, predvsem je tov. Pogassi dokazal, da je občinska večina sestavila ta preračun v obrambo privilegiranih slojev, ki lahko počivajo brez skrbi, ne da ki se kdo dotikal njihovega 5Pa, dočim so težko prizadeti s' plovni ljudje, ki jim proračun odteguje velik del bornega zaslužka preko novih pc- °rednih davkov na življenjske Potrebščine. Kot je tov. Pogassi dokazal v svojem govoru, bodo morali eli. delovni ljudje kriti večino ob-lpjéìnskih dohodkov. Vsak Trža-šlt(|6an bo moral iz svojega žepa ji Plačati v tem letu povprečno ( 'j °krpg 10.000 lir občini. Proračun kot tak je letos tPnogp bolj negativen kot drusa leta. Kljub temu, da je deficit zelo velik (3 milijprde in Pol .lir) v primeru s stroški (6 ?ilijard in pol), se v prora-jJ opnu ne postavljajo najnujnejša vprašanja, ki jih je treba ■*e$iti v korist prebivalstva. proračuna je razvidno da bo občina dodelila več de-s'!Jarja kot lansko leto za javno |S1' korist, a istočasno se lahko nč' Ugotavlja, da se s temi večjimi dspsotami denarja ne bodo zgra-lUJdili večji in številnejši1 obje-|S kti, marveč da bodo večji stro-ski šli predvsem za mezde in i jdtaterial. ZJ- Točka, ki najbolj vznemirja 1 ^ Prebivalstvo, je način, s kate-tiiti hoče sedanja občinska librava priti do večjih d'hod- ko v kot lani. Letos je predvidno, da bo občina dobila 800 'bilijonov lir več dohodkov kot Za časa prejšnjega proračunskega leta. Od teh 800 milljo-P°v jih bo dobila 400 preko ta-'°Zvanega hiperprispevka, ki d klerikalna občinska uprava, -ni ?ree Iztisniti' na delovne sloje. m Konkretno bi to pomenilo po-ke, ^*šati povprečno za 50 odst. vse :ejPosrcdne davke, t. j. na elek-iv 0 Za domačo uporabo, plin, M °do, olje, sladkor, meso, so-, , - - [["ivje zelenjavo vino itd NV~rrtcpoljtIPtn njlvah,~Se~ne tta~ztah^--se~lamco računa, da je bil a tej način bi prišlo do tega,, da ..................... 1 " ,eč občina z raztegnitvijo tega jč| akona na naše področje mo-ip. Povišati pristojbino na V ^ktriko od 0,90 lir na 15 lir! , oznih sredstev itd., ki me-“cr -rj?revč v no zaslužijo skupno na sto-^ne milijonov lir, prepuščajo ]ta°?te r°ke, ker se jim v te lir. leta vzame le 300 milijonov vzame po leto, malim in ^^netnu revežu ■OOo Ur jJ’dnjim trgovcem, obrtnikom, Udetom, malim industrijcem, Cinikom hišice ali male obrti se prav tako odvzame množeč, kot je v njih močeh. Ihn tega ie razvidno, da ne-1 jg8redni davki ne tvorijo niti ^ odst. občinskih dohodkov eko go odst. Kako naj i^-m posredni davki tvorijo 2 revnejši sloji ne razburjali C-Jadi te vnebovpijoče krivi-yh..' Kako ne protestirati proti «tfLj. !večini, iki se v svojem fari-sklicuje na Kristusa, pL °časno pa krade revežu in J JJi pri miru bogatina? °%i*r0Tažun tržaške občine se v a j. etnur ne razlikuje od ob-jy- Italijanske republike, ki jih '^.''avljajo demokristjani. Veli-r^lika razlika pa se opaža n. "‘bniITle^ Proračunom tržaške in ij Psnske občine, ki jo uprav. h socialisti in komunisti. PRienimo samo, da carin-y,e. Pristojbine predstavljajo v |tlQV0gni 47 odst. od občinskih * St J^dk°v, dočim v Trstu pred-! d*jaj° 63 odst. * 1ite^Je v sedanjem prora-Vuu Pa je dejstvo, da se pred-id0,eva 400 milijonov izrednih kie °dk°v z raztegnitvijo že o- ^ nhnjfenega zakona o krajev-s Vj| .Pancah, ki ga je predsta-Zti» '*alijsnskemu parlamentu tli n‘ m‘Pister Vanoni. ZVU še 0žjjraztegniia tega zakona, a da občinski odbor je gotov, / Vkl;??. raztegnjen, če je že 16l'or « njegove postavke v j na h' .n‘ Rsztegnitev tega za-J-la» 1 bila prava nesreča za na-t trj .JPesto in prav posebno za /j dske delovne ljudi, kot smo I ^ g°raj dokazali. y te -iztegnitvijo tega zakona deiQ 6 bo poslabšal le položaj Pa] ^Pih slojev, marveč tudi J Jih ; srednjih slojev, t. j ma-/ dìitQy 8rednjih trgovcev, obrt-č djib itd., ki bodo zaradi1 ve-v 2etie ^tstojbin morali povišati ' najosnovnejših življenj-^ b^iebščin, kar bo prive-!^aie ° okl^utnega skrčenja provi Ce - t»iavi, vzamemo v obzir že V|jene raztegnitve tega ka preceniti in vsako navajanje številk, dokler ne bo posebna komisija strokovnjakov natančno pregledala vse prizadete vasi, bi bilo danes prenagljeno. Upoštevati je treba namreč — in to velja predvsem za merodajne o-blasti, ki bodo morale nuditi prizadetim izdatno pomoč — da ni mogoče primerjati letošnje strahovite nezgode niti zdaleka s Škodami, ki jih je povzročila toča prejšnja leta o drugih predelih našega ozemlja. To je nedvomno eden izmed najbolj žalostnih primerov nesreče, ki je hudo prizadela uboge kmetovalce. Res, šiba prirode udriha vsako leto hujše po ramenih kmetov; suša, koloradski hrošč in drugi mrčes in sedaj še toča, to so udarci, ki mo- posledice za naše kmetijstvo, ki so tem hujše, če jim dodamo še vedno večji davčni pritisk, stalno podražitev semen, gnojil, krme, razlaščanje zemljišč, vojaške vaje po njivah in travnikih itd. Ze v soboto zjutraj so se podali v prizadete kraje miljski župan tov. Pacco z občinskim svetovalcem. tov. Postogno in predstavnikom Zveze malih posestnikov. tov. Grbcem, ki so do večera obiskati vse vasi miljske občine. Tudi naš list, ki si je zadal nalogo, da upozna široko javnost in predvsem oblasti s straho. vito nezgodo, ki je zadela kmetovalce miljske občine, je bil zastopan na tem obisku. Najprej smo obiskali Plavje, kjer nam je nekaj kmetov pokazalo vinograde in njive. Iz njihovega pripovedovanja in objektivnih ugotovitev na kraju samem vasi uničen pridelek in sicer za grozdje v višini SO odst., grah 40 odst., krompir 20 do 25 odst., fižol SO odst, češnje 25 odst., dočim je bila popolnoma uničena prva žetev radiča, ki ga kmetje niso mogli uporabiti niti za krmo. Prava tragična slika se nam je pokazala, ko smo prišli v Badiho, kjer je toča popolnoma uničila ves pridelek, razen morda nekaj gratta in žita. Da bi kmetje lahko prodali kaj češenj ali drugega sadja, sploh ni govora. Pod drevesi si lahko videl cele kopice obtolčenega sadu in, kar je še ostalo na vejah, pa segnije v par dneh. Kmetje so nas peljali na njive «v drevju», kjer se nam je nudil pravi zimski prizor. V sadikah paradižnikov in drugih rajo neizbežno prinesti usodne povrtnin ni ostalo niti sledu, ____ . ' , ' , 1 Na njivi ni niti sledu o krompirju, ki je, predno se je vsula toča, tam bujno rasel trte pa so gole, kot decembra meseca. Treba bo nekaj let skrb-nenege, da bodo prišli lahko do vinskega pridelka. Medtem ko so si naši tovariši ogledali nekaj njiv, se je zbrala skupina kmetov, ki só iznesli tov. Paccu in ostalim svoje nujne potrebe in zaprosili za nasvete. Občinska upravitelja, kakor tudi tov. Grbec so jim zagotovili vse svoje priza. devanje pri oblasteh, kar so že v ponedeljek zjutraj izvedli. O intervencijah poročamo na četrti strani. Slične naravnost tragične slike, kot na Badihi, so se nam nudile tudi v Elerjih, Božičih, Soničih in Škofijah ter nekaterih drugih manjših zaselkih miljskih hribov, kjer je toča povzročila povprečno 100 odst. škode. Kar se tiče oljk, so n. pr. v Elerjih še na slabšem, kot na Badihi, ker so namreč v Elerjih, kakor tudi v Škofijah te cvetele in je toča uničila ves cvet. V drugih vaseh, kot n. pr. Ra-b ujezit, Sv. Barbari, Hrvatinih, Sv. Kolombanu je toča povzročila povprečno 70 do 80 odst. škode ter v nekoliko manjši meri zadela Campore, Debeli rtič, Beloglav, Barisone, Sv. Brigido ter v tržaški okolici Sv. M. M. Zgornjo, Kolonkovec in Katinaro. Po vseh vaseh, ki smo jih obiskali smo srečali zaskrbljene in večinoma obupane obraze težko prizadetih kmetov, ki so nam v razgovoru potožili svoje veliko gorje in skrb za bodočnost. Tako smo našli v Elerjih kmeta, ki se je zadolžil v banki za pol milijona lir za izboljševalna dela na polju in nabavo semen ter drugih potrebščin. Prepričan je bil, da bo svoj dolg lahko odplačeval z izkupičkom letošnjega pridelka. Toda toča je v nekaj trenutkih uničila vse njegovo delo in prizadevanja ter ga spravila v obup. In to ni edini primer, takih je nešteto. Posebno v miljskih hribih predstavlja poljski pridelek v pretežni večini glavni vir dohodka, ki jim ga je letošnja nezgoda nenadoma iztrgala. Lahko si predstavljamo globoko bolest kmeta iz Hrvatinov, ki je nasadil 2.000 sadik paradižnikov in sedaj vidiš na njegovi njivi samo še okleščena in suha stebelca. Prav zaradi tega se postavlja pred merodajne vojaške in civilne oblasti in seveda predvsem VU resna naloga, da takoj priskočijo na pomoč prizadetim kmetom, bodisi z izdatno denarno podporo kakor tudi z zadostnimi vso povzročeno škodo in na pod- količinami modre galice, žvepla ter sadik poznih kultur. Razen tega so se nam kmetje v soboto potožili zaradi nezanimanja strokovnjakov. ki se do takrat sploh niso prikazali v prizadete kraje, dočim bi bili morali bili na licu mesta med prvimi, da s svojimi nasveti in navodili pomagajo kmetom, posebno kar se tiče reševanja trt. Prav pri trtah se bodo namreč poznale težke posledice toče še za nekaj let. Razen tega je treba takoj imenovati posebno komisijo strokov- lagi te ocene naj se dajo najbolj prizadetim denarne podpore, ki se seveda ne morejo in ne smejo omejevati na male zneske, s katerimi bi se vprašanje ne rešilo niti v najmanjši meri. Vzeti je treba obenem v poštev odpis davkov, ki naj bi veljal za dobo, dokler si kmetje ne opomorejo. Ker gre za izredno težak primer splošne nesreče, je dolžnost predvsem VU, da pokaže do prizadetih večje razumevanje in ve- rovanju industrijcev pomorske skupine: «.... prisiljeni bomo preiti iz popolne aktivnosti iz let 1951-1952 na aktivnost, ki ne bo mogla zaposliti vseh kategorij našega delavstva zaradi pomanjkanja dela na polju o-premanja ladij, .kar nam tudi onemogoča, da bi nudili delo manjšim industrijami, če ne le v najmanjši meri. Delo, ki ga predvidevamo za bodoči dve leti, bo po obsegu in količini nedvomno manjše, kot je bilo delo preteklih dveh let...». Pozneje je tednik DC, «La Prora» z dne 12. aprila opozoril na grozečo nevarnost odpustov v ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev Sv. Andreja, v delavnici mostov in dvigal ter ladjedelnici Sv. Roka, zahtevajoč nujne vladne ukrepe. Sledile so «Ultime notizie», ki so 16. aprila objavile: «V KRATKEH BODO NAROČILA PRI GRDA IZČRPANA». V sledečih tednih so bile na žalost potrjene vse naše skrbi in odločno demantirane izjave inž. Bartolija. Pri GRDA so za. ečli odpuščati vse delavce z začasnimi pogodbami in one, nameščene pri podjetjih, ki so imela delo v zakupu. Razen pri GRDA se je kriza poslabšala tudi v drugih važnih podjetjih in na drugih sektorjih ter povzročila vznemirljivo vrsto napovedi odpustov v podjetjih Kozman, S bocchelli, Sidemar, tovarna ključavnic . Fonda, Frandoli, čistilnica Staodard, Tržaški arzenal, ne vštevši nekontroliranih odpustov v sekt-torjih in tvrdkah, ki se ne držijo sindikalnih prepisov. Pred dnevi je nadalje Zveza industrijcev sporočila, da so štiri mehanične tovarne pohištva vprašale odobrenje za od. pust določenega števila delavcev. Toda, da točno določimo položaj z besedami, ki niso naše, navajamo kar piše «Ultime notizie» od sobote: «... brezposelnost narašča, trgovina- se ne razvija, pomorski in kopneni premeti hirajo, pristaniški promet se zmanjšuje, ladjedelni-ška podjetja nazadujejo, dočim istočasno narašča davčni pritisk, se dela izročajo v izde- čjo širokogrudnost v dodelim po- | ,aVQ netržaškim podjetjem, ker moči, kot se je to dogajalo v pre- njakov, ki naj natančno oceni I teklosti. R. BLAŽIČ Uničen vinograd na Badihi PO SLOVANSKEM SVETU NAJVECJA HIDROELEK-TRICNA CENTRALA V SREDNJI EVROPI ČEŠKOSLOVAŠKA — Na reki Vitavi gradijo češkoslovaški delovni ljudi največjo hidroelektrično centralo v Srednji Evropi. Dela so že precej napredovala. Vsa pripravljalna dela so bila opravljena pred predvidenim rokom in sedaj so se začele graditi naprave. Postavljeni so bili temelji velikanskemu jezu ki bo zagradil vltavsko dolino in ostvaril jezero, ki bo dolgo 49 kilometrov. Hidroelektrična centrala na Vitavi bo dobavljala elektriko številnim mestom, vasem, tovarnam. Prav tako bodo z vodo na hovo nastalega jezera namakali na desettisoče hektarjev zemlje. * * * NOTE GLASBENIKOV SLOVANSKIH DEŽEL MOSKVA — Knjižnica moskovskega državnega konservatorija «Čajkovski» hrani največje število not glasbenikov slovanskega sveta. V tej knjiž. niči je veliko število not čeških, slovaških, poljskih in bolgarskih avtorjev. Zelo bogato zastopane so note velikega poljskega glasbenika Chopina. Poleg njegovih so shranjene tudi note poljskih glasbenikov Monjuška, Venjavskega, Ogin-skega in drugih. Tudi češkoslovaških glasbeniki so dobro zastopani preko Dvoržaka, Smetane, Novaka in drugih. Knjižnica hrani originalno partituro opere «Katja Kabanova» od češkega skladatelja Janačeka. Bolgarski glasbeniki in skladatelji so zastopani od del Vla-digerova, Ziateva-Cerkina, Iko. nomova, Karostojanova, Klin-kovoja ‘itd. * * * PROSLAVE KOPERNIKA MOSKVA — Februarja je potekala 480. obletnica rojstva velikega astronoma-materialista, Poljaka Kopernika. Zveza sovjetskih astronomov je ob tej priliki priredila v moskovskem planetariju razstavo in konferenco a delu vdlmoža. Isto so organizirali v Kijevu ukrajinski astronomi v sporazumu z ukrajinsko akademijo znanosti. * * * TERMOELEKTRARNA NA POLJSKEM VARŠAVA — Zahvaljujoč se pomoči sovjetskih specialistov, je bila zaključena montaža velike turbine v največji' termoelektrarni Poljske «Javo-žno 2». TELEVIZIJA V CSR Na Češkoslovaškem je bil izdelan prvi televizijski sprejemnik za množično uporabo. Tovarne so ga že začele izdelovati. Češkoslovaški televizijski strokovnjaki sc se pri njegovi izdelavi držali sovjetskega televizijskega sprejemnika SOVJETSKA TEHNIKA Sovjetski rudarji iso prejeli pred nekaj leti nove premične stroje za kopanje rude tipa «ES-4/40». Ta stroj se je .sijajno obnesel pri kopanju premoga na dnevnem kopu. Stroj za kopanje «ES-4/40» ima izredno veliko zmogljivost. Dnevno nakoplje povprečno po 3.000 kubičnih metrov premoga. Njegova velika prednost obstaja v tem, da lahko -stabilno -stoji na svojih «nogah» in se premika tudi po manj trdnem terenu. Delovni ljudje Uralske tovarne strojev izdelujejo sedaj nov in še večji tip premičnega stroja za premogovnike. To je «ES-14/65». Zajemalka novega stroja ima prostornino 10 kubičnih metrov. Ta stroj bo nakopal dnevno po 10.000 kubičnih metrov premoga. Stroj bo upravljalo samo 22 delavcev. NA PREDVEČER TEKME Italija - Madžarska Italijanska nogometna reprezentanca -se po težkem porazu, k iga je doživela v Pragi v mednarodnem srečanju z mlado in novo ustanovljeno češkoslovaško državno reprezentanco,.sedaj vneto pripravlja, da dvigne upadli ugled italijanskega nogometa. Javno mnenje namreč pričakuje in to po raznih polemikah, ki so se vrstile po porazu, da bo na jutrišnjem mednarodnem nogometnem srečanju z olimpijskim prvakom Madžarsko zbrisala prejšnji slab vtis, ki ga je pustila posebno med italijanskimi športniki. Težko je danes predvideti izid mednarodne nogometne tekme med Italijo in Madžarsko. Seveda bosta dali obe četi vse od sebe, da napravita čimboljši vtis med gledalci in radijskimi poslušalci. Iz tehničnega vidika pa že danes lahko ugotovimo naslednje: Napadalno Unijo Madžarov sestavljajo večinoma igralci nogometne čete Honveda, ki vodi lestvico -državnega nogometnega prvenstva. Ti so Buda, Kocsis, Hideghuti, Puskas in Czibor. Rezultat tekme je v dobri meri odvisen od gornje oetorice, ker so njihovi napadi, preciznost v podajanju žoge in streljanju v vrata — lahko rečemo — nekaj občudujočega. S svojo brzo igro in preciznim podajanjem žoge spravijo kmalu v zmedo vsakega, še tako rutiniranega branilca. Prav nič seveda ne zaostajajo ostali igralci: Borski, Zakarias, Lantos, Buzonszki, Borzcej in vratar Grosits. Nedvomno je, da prihajajo madžarski atleti v Rim z najboljšo voljo in namenom, da ohranijo visoko dvignjeno zastavo ljudskega športa svoje dežele Tudi zaradi tega bo jutrišnja mednarodna tekma ena izmed najbolj zanimivih, kar sc jih je odigralo v zadnjih letih v Italijanski republiki. Italijanska reprezentanca pa bo skušala od svoje strani zopet dvigniti svoj mednarodni prestiž, ki je še posebno po srečanju v Pragi precej u-padel. Zato pa bo morala paziti, da ne zapade zopet v napake tehničnega značaja, ki so imele svoje pos ecioe pTi srečanju v Pragi. Za iu teltjmo je sestavila -seznam .graicev in sicer: Cervellati, Cervato, Giacomazzi, Giovannini, Neri, Boniperti, Vivolo, Buffon, Amadei, Bortoletto, Galli, Grosso, Pandolfini, Venturi, Sentimenti IV. Od teh -so štiri že odpadli in videli bomo ali so znali tehniki izbrati v resnici najboljše. Madžarski igralci nimajo platealne igre in nihče ne zavlačuje z driblingi. Dejstvo je, da je to ena izmed najboljših nogometnih čet v svetu in zato ni nikakor izključeno, da bo jutrišnje nogometno -srečanje prineslo novo zmago ljudskemu športu. L. M. stanejo manj, vedno počasneje se razvija produktivni ritem». Nanašajoč se na težko krizo, ki je zadela Tržaški arzenal, smo na zadnji petkovi seji ponovno zahtevali dejansko in energično intervencijo občinske uprave in vseh mestnih aktivnih -sil, ki so poleg delovnih ljudi- neposredno prizadete ali ogrožene. Toda župan se je ponovno le razburil in vznemiril ter skušal- zmanjšati pomen težke ikrize in končno odbil: našo zahtevo. Ali je potrebno v tej situaciji ponavljati, da tržaški delavci kljub vsemu nimajo namena pasivno sprejeti obsodbo na brezposelnost? Dejstvo je, da se enotnost v borbi za obrambo dela in zaposlitve spontano uresničuje med delav. ci vseh struj in ideologij, kljub vsemu kar govorijo in delajo antikomunisti- in poklicni razbijači. Z druge strani sili skupnost interesov vedno širše plasti malih trgovcev, profesio-nistov, uradnikov, obrtnikov, mailih industrijcev, da podpirajo borbo delavcev. Zato je želeti, da tudi župan in stranke takozvane večine ter vsi, ki so doslej ostali gluhi na vse zahteve in pozive prizadetih in ogroženih kategorij, -spremenijo svoje stališče in da se končno uresniči enotna fronta, ki je tako potrebna za reši-tev naših podjetij in o-brambo našega gospodarstva. ERNESTO RADICH TAKO SE «NAVDIHUJEJO»... Predsednik «Udruženja proti alkoholizmu» v Združenih državah Amerike je izjavil, da «so uradniki državnega depart-menta (zunanje ministrstvo) ZDA popili v zadnjih devetih letih šk-oro 122 milijonov steklenic -koktajla». Res lep vzor za tako važen državni sektor. i/pìchocl po podeželju Do Po več mesecev trajajočem suhem vremenu, ki je izsušilo tenko plast zemlje na kra-ški planoti in povzročilo občutno škodo našemu gospodarstvu, zlasti na pridelku sena, žita in češenj, smo v zadnjem času pričakali dež, Katerega je danes v resnici že preveč. Tudi- toča nam ni prizanesla-. K sreči ni povzročila občutne škode. Mnogo večjo škodo pa nam je prizadela -slana, ki se je nepričakovano pojavila v nizkih predelih polja. Težje je prizadela zlasti trle, krompir .n drugo posetvino. Zato tudi letos ne pričakujemo kdo-vekaj od poljskih pridelkov. Ker je narava tako zelo ne. hvaležna za naše trudapolno delo in nam ne ostaja od njega, skoraj bi rekli, nič drugega nega samo žuljave roke in pa izčrpana telesa, je tem bolj pričakovati zaposlitve pri drug.h delih. Zato naj bi poskrbele merodajne oblasti. V prejšnjih letih je občinska uprava pod vodstvom tov. Pirca v-edno skrbela zato, da je bilo čim več ljudi zaposlenih. S tem smo si ne le pomogii, temveč smo tud. laže plačevali davke. Za to .e treba poskrbeti tudi v bodoče; kajti v nasprotnem primeru bodo naše revne kme-tijce ponovno zašle v take dolgove kot za časa fašizma. V zadnjem času se v naši občini, z.asti pa v vrstah naprednejših občanov precej šušlja o takoimenovani- «Slovenski skupnosti», ki so jo pred lanskimi občinskimi volitvami skovali liparji '.n ti-tovci. Ze tedaj so zelo redki jud,e verjeli takoimenova-nemu zavezništvu med temi strujami. Preveč jasno je bi-.o, da je to zavezništvo povsem nenaravno. Za njim pa se je skrivala sleparija. Toda sklenjeno je bilo zato, da bi z njegovo pomočjo iztrgali ljudskim silam iz rok občinske uprave. No, sedaj je prišlo do bridkega razočaranja. Skupnost se je razbila Zato -so -tisti redki možje, ki so se zanjo navduševali, v veliki zadregi in hodijo po vasi s povešeno glavo. Vaščani pa se jim smejejo. Smejejo se zlasti L par jem, ki so b:l tako naivni, da so nasedli na titovske limanice in da so jim prepustili celo županski stolček. R1CMAXJE Se vedno so zelcPstevilne pritožbe proti avtobusnemu podjetju «Autovie Carsiche» zaradi neredov na progah. Te so skoroda vsak dan na dnevnem redu. Avtobusi vozijo neredno 'in z velikimi zamu-iami, povrh tega pa so čestokrat taki, da ni varno se z njimi voziti. Vaščani iz Rie.. manj so že večkrat protestirali proti podjetju zaradi velikih neredov na progi in zaradi podražitve vožnje. Izgle-dalo je že, da se bodo zadeve uredile, toda kar naenkrat so se pojavile druge neugodnosti. Lepega dne je podjetje, ki je sicer dolžno voziti do vasi sklenilo, naj avtobusi vozijo le do Loga. Seveda so ostale cene nespremenjene. Spočetka so bili zaman vsi protesti. Sele po odločni intervenciji delegacije prizadetih potnikov je podjetje ponovno vzpostavilo zvezo z vasjo. Delegacija je zagrozila, da bo zahtevala, naj prevzame linijo kakšno drugo resnejše podjetje. Zanimiv- je bil prizor, -ki se je nekega dne dogodil v Logu. Deževalo je in sprevodnik je na ne ravno olikan način spodil iz avtobusa potnike namenjene v Rlcmanje. Vsi so izstopili, četudi zelo nevoljni., le eden -se ni hotel zganiti s svojega mesta. Bil je to neki funkcionar prometne policije. Ta je zahteval da ga popeljejo v Ric- manje. Seveda so to morai' storiti. Pravijo, da je potem sestavil zapisnik o vsem, kar je videl. Zelo bi nas zanimalo vedeti, če bo ta Zapisnik res poromal na pravo mesto. Bojim-o pa se, da se je k t številni- drugi zapisniki in protesti potnikov enostavno izgubil brez vsakega sleau. V ponedeljek je bila ponovno vzpostavljena zveza z vasjo. Tako je bilo pač zagotovljeno. Toda že v torek se je avtobus ustavil v Logu. Uslužbenca podjetja -sta se .izgovarjala, da ne moreta dalje zaradi spolzke cesie Ta izgovor pa nikakor ne mere držati, Da pa -se ne bodo več «opravičevali» s takim, izgovori, bi bilo prav, da bi občina poskrbela zato, da bi po cesti, ki je sedaj posuta z laporjem, posuli vsaj nekoliko gramoza. Tako bi cesta ne bila več «splozka». MAČKOVEJ E V naši vasi se govori, da so s cerkvenih zastav izginili slovenski trakov-.. Po drugi strani se sliši da sta bat prejšnjega zvona in usnjen pas splavala po vodi. Novo vrv za zvonove, ki je bila shranjena v cerkveni omari, baje nekdo uporablja pri vo. zu za povezavo sena. Ljudje se sprašujejo kako je morale do tega priti, saj so vendar v vasi cerkovnik in starešine. Z druge strani je ta stvar zelo sramotna, kajti ves čas fašizma so naši zavedni in pošteni ljudje hranili slovenske trakove in drugo cerkveno opremo, da je niso fašist1 uničili. Sedaj pa ravno L ljudje, ki se na vse nač ne bahajo in trkajo na prša češ, da so zavedni Slovenci, so praktično sokrivi zgoraj navedenih dejstev. Morda je pa prišel ukaz iz škofijstva. da se morajo slovenski trakovi odstranit: iz cerkve? — O tem bi prav gotovo znal kaj povedati duhovnik, ki tako rad tudi v cerkvi napada delovne ljudi. Seveda gesk Vatikana in škofa Santina je: borba proti slovenskemu in naprednemu življu za razkosanje STO med Italijo in Jugoslavijo. NABREŽINA V zvezi z dodelitvijo -stanovanj v novi hiši blizu postaje, ki bo v kratkem dokončana, se opaža v vasi precejšnje nezadovoljstvo. Govori se namreč, da so bila stanovanja že dodeljena in da se niso vzele s strani IACP dovolj v poštev družine, ki so v resnici potrebne stanovanja. Občinska -komisija, ki je bila izvoljena z nalogo, da pregleda prošnj-e In preuči posamezne slučaje prosilcev ter jih priporoča ustanovi IACP, je sicer izvršila svoje delo. V tej komisiji je tudi komunističn:- svetovalec tov. Gratton, ki pa je bil postavljen v določenem trenutku s strani drugih članov komisije nekako v ozadje. IACP je namreč vprašala, naj pošlje ■komisija dva člana v Trst, kjer bi podrobnejše obrazložila stanje poedinih prosilcev ter priporočala najbolj potrebne. Dejstvo pa je, da so določili enega zastopnika za večino in enega za manjšino in pri tem izbrali titovskega svetovalca, ki stanuje v Medji vasi In gotovo ne pozna stanovanjskega problema Nabrežine, kot ga pozna tov. Gratton. Prj tem se moramo tudi vprašati, s kakšnim ■kriterijem je bil izločen nrš tovariš, ki zastopa v občinskem svetu zdaleka večje število volivcev kot titovci. Vsekakor se bomo o tem vprašanju zopet oglasili, čim bomo zvedeli, komu so bila nakazana stanovanja. Iz tega bo pač razvidno, kak sta izpolnila svojo nalogo člana komisije, ki sta poročala IACP. Nabrežinec -Tavčarjevo “Cvetje v jeseni,, češčino in v nemščino. Vendar pa klicu odvetnik, Vrsto let je bil Prihodnji teden bomo pričeli objavljati nov podlistek. Tokrat smo izbrali domačo povest «Cvetje o jeseni», ki jo je napisal dr. Ivan Tavčar. Povest sicer ni nova, saj je izšla prvič leta 1916. v «Ljubljanskem zvonu», zatem v prvi knjigi avtorjevega Zbranega dela in v raznih ponatisih. Leta 1929. jo je objavljal v podlistku soriški «Novi list». Razen tega je doslej prevedena tudi v smo gotovi, da bo za veliko večino naših bralcev popolnoma nova. Prepričani smo, da jo bodo brali z velikim zadovoljstvom Saj to tudi po vsej pravici zasluži. «Cvetje v jeseni» je poleg zgodovinske povesti «Visoška kronika» najlepše in hajbolj posrečeno delo Ivana Tavčarja. Tega se je on tudi zavedal, saj ittu je bila prav ta povest najljubša. Razen tega je «Cvetje v jeseni» povest, ki je vseskozi prežeta z ljubeznijo do domače grude, do domačih običajev, do življenja na deželi in vsega, kar je z njim združeno. Blesti se v očarljivosti opisov in podob. Zaradi tega je še zmerom nova, sveža, sočna in človeku vsakokrat, ko jo z užitkom prebira, odkriva novo lepoto, ki jo vsebuje. V njej pisatelj primerja pokvarjeno buržoazno družbo iz mesta s še zdravo deželo, v njej se srečujejo pomehkuženi malomeščani s kremenitimi hribovskimi kmeti; u njej se prisatelj takorekoč vrača v priprosto življenje na vasi, ki ga je ljubil od nekdaj. Povest je ena sama pesem prirodi, ljudski nepokvarjenostl, mladosti, zdravju in moči. zvestobo cesarju m se kot pravi i in Dr, Ivan Tavčar je bil po po- | Hribar «topil od ljubezni In odo- ju jeseni». tudi ljubljanski župan. Pisal Je že kot dijak, vendar pa dela iz njegove mladosti niso nikaka u-metnina. Precej so Izmaličena, preveč romantična. Vse preveč so posneta po tujih avtorjih. Sele kot zrel mož je dosegel tisto mesto, ki ga še danes ima v slovenski literaturi. Dr. Tavčar Je bil tudi velik politik tedanje dobe. Pripadal je liberalni struj. V njej je imel zelo vidna mesta. V času njegovega političnega delovanja sta prevladovali na Slovenskem v glavnem dve politični struji: liberalna In klerikalna. Medtem, ko se je klerikalna starokopitna, konser. vattvna struja navduševala za av-strijakantstvo pod geslom: «vse za vero, dom, cesarja», je bila IL beralna struja dokaj napredna in se je potegovala za uresničitev gesla: «narod, svoboda, napredek». Popolnoma jasno je. da ni bilo niti v krogu liberalcev vse v redu in da je premarslkateri izmed voditeljev večkrat zdrknil na položaje klerikalcev. Disciplinirani liberalci so očitali ta greh tudi pisatelju Tavčarju. Tudi on je sla- nosti do habsburške hiše». Sredi najboljše moške dobe se je Tavčar umaknil s pozorišča slovenske literature. Star je bil komaj 45 let, ko je izjavil, da že globoko tiči v jeseni življenja In da so mu politični boji in viharji izsušili vir pisateljske fantazije. Umaknil se je tu dl iz kroga, ki se je zbiral okoli «Ljubljanskega zvona». Možje, ki so prišli na njegovo mesto v uredništvu, ga niso zatem niti povabili k sodelovanju. Zaradi tega se je Tavčar čutil osamljenega. Vendar pa je z neverjetno pazljivostjo zasledoval literarni razvoj na Slovenskem. Opazoval je zlasti njegove slabe strani, vedno večje podleganje tujemu vplivu in zanemarjanje vsega, kar je domačega in zato bolj lepega tn izvirnega. Zgodovinski dogodki, ki so se odigravali sredi prve svetovne vojne, so zelo pozitivno vplivali nanj in ga še bolj okrepili v njegovi ustvarjalni volt. In tedaj je sklenil, da odgovori na razne očitke o zastarelosti. Spet se je čutil mladeniča. Ponovno je prijel za pero in napisal dela, ki še vedno stoje na častnem mestu v slovenskem slov- sti kot ljubljanski župan prisegal stvu. Tedaj sta nastali tudi pove-zvestobo cesarju in se kot pravi isti «Visoška kronika» tn «Cvetje m TAM. DOSTI SI NI BELIL GLAVE —Titovski svetovalec Dekleva si za sestavljanje svoje dolgovezne intervencije, ki jo je imel v torek v tržaškem mestnem svetu, gotovo ni dosti belil grave. Ce primerjamo pretežno večino njegovih pripomb k proračunu, ne bo težko ugotoviti, da so za las podobne temu, kar je iznesel na prejšnji seji vodja naše skupine tov. Rogassi. Titovskemu svetovalcu je bilo torej dovolj, da je poslušal, kaj je dejal naš svetovalec, v kolikor je kaj preslišal, si je pomagal s članki z «Unità» Tudi. kar se tiče problema slovenskega šolstva, ni titovski Jožek povedal v bistvu nič novega, ker je o tem «Delo» pisalo že večkrat na dolgo in široko. Zgleda torej, da so mu bili tudi v tem primeru «v slabi slovenščini pisani članki kominformističnega «Dela» precej dobrodošli. Kaj se hoče, če koza ne najde dovolj paše na gospodarjevi njivi, smukne rada tudi na sosedovo. Sicer pa je Deklevovo grmenje v občinskem svetu, ki ga je «Primorski» za to priliko pomaknil kar na prvo stran, nekak obliž na rano, ki jim jo je usekal predolgi jeziček bivšega tržaškega firerja Babiča. Babičeva «ugotovitev», da je STO «izgubilo svoj pomen, da je nerealno» itd. je zrahljala prav do temeljev že itak trhlo kolibo tržaške titovske agenture. Zato so začeli tržaški titovski hjerarhi v vsej naglici mašiti luknje in med to «mašenje» spada brez dvoma tudi dema-goško potegovanje njihovega svetovalca za slovenske šole. Zapirati vrata hleva, ko so voli že ušli, je pa prepozno. In tokrat jim je razgnal vole sam Branko Babič in v titovskem, hlevu je ostala le... prazna slama, ki jo bodo tržaški titovci še nadalje «udarniško» mlatil'. SDZ ALI ZDA? — Kakor poroča «Demokracija» je podal na njihovem zadnjem občnem zboru glavno poročilo predsednik dr, Josip Agneletto. In predsednikovo ime, priimek in celo poklic so navedeni z mastnimi črkami. Isto tako zvemo iz «Demokracije», da je podal blagajniško poročilo «v blagajnikovi odsotnosti odbornik A-lojz Kalc». Navedeno .je celo ime člana nadzornega odbora, le po imenu in priimku tajnika smo zaman brskali po celi strani. Ne duha ne sluha! Pač pa vam ve liparski listič povedati, da «so navzoči prav tako z odobravanjem vzeli na znanje tajniško poročilo». Sicer pa je že v navadi, da se «edino slovensko glasilo» skrbno izogiblje tajnikovega imena in priimka. Vsaj psevdonim bi uporabilo, toda niti tega ne. Ali je to morda redek primer skromnosti s strani človeka, ki noče, da bi bilo njegovo ime zapisano z zlatimi črkami v knjigo zgodovine slovenskega naroda za vse «zasluge», ki si jih je pridobil v vršenju svojega «tajniškega poslanstva»? Kar se tiče skromnosti moramo resno dvomiti. Bolj verjetno je, da se «Demokracija» sramuje povedati, da je podal tajniško poročilo... dr. Branko Agneletto, polnoletni in nadebudni sinček predsednika dr. Josipa Agne-letta. Nikar ne mislite, da se sramuje, ker se je Agneletto mlajši v zadnji volilni kampanji javno pobahal s svojimi četntškimi epopejami. Dejstvo je eno samo in sicer, da skuša čimbolj zakriti dejansko monopolizacijo vodstva SDZ od strani dinastije Agne-lettov. Oče predsednik, sin tajnik — to je pač najvišja in najbolj popolna oblika «demokracije», seveda «made ZDA». In prav zaradi tega svetujemo očetu in sinu naj spremenita sedanji naziv SDZ v ZDA — «Zvezo dinastije Agne-lettov», bo vsaj bolj odgovarjal bistvu. SLABO SE «PEREJO» — Titovci so v veliki zadregi, ker smo razkrinkali njihovo Iju-bimkovanje s socialdemokrati. Najbolj jih je zbodlo, ko smo jim servirali socialdemokratskega občinskega svetovalca Paladina in njegov sramoten šovinistični izbruh proti Slovencem, ki ga je «Primorski» v poročilu o seji načrtno zamolčal. Takrat so bile Paladinove žaljivke za tiiovce samo «nesocialistične». Sedaj se seveda skušajo «prati», češ da so «prvi ostro obsodili Faladi-novo sramotenje Slovencev». Kaj še! Ce ne bi naše časopisje navedlo Paladinovih besed, bi slovenski «Piccolo» gotovo molčal, da ne bi razbil započete idile s socialdemokrati. Kako mora vendar zaljubljenec «o-stro obsojati» svojo ljubico, če pa ji poje vsak večer podoknice, kot jih poje slovenski «Piccolo» tržaškemu PSVG? Zato naj bodo titovci v bodoče v laganju vsaj nekoliko spretnejši. ES so (azil o perečih problemih Te dni se je sestala izvršna komisija Zveze enotnih sindikatov, k: je podrobno razpravljala o vseh perečih problemih našega mesta. Po živahni diskusiji je bila sestavljena resolucija, v kateri je prikazano sedanje stanje naše industrije, s posebnim ozirom ladjedelnice, Arzenal, ILVO ter druga manjša podjetja mizarske in mehanične stroke. Prikazano je tudi postopno nižanje trgovskega prometa in dela v pristanišču, kar je posledica likvidatorske politike, ki jo vodi okupacijska oblast na gospodarskem polju. V resoluciji postavljajo ES vrsto konkretnih zahtev za preprečitev splošne krize, '////Af///š/////sss/syssssss/sjrs//frfsfs/////f/ss///////////////* DELO POTREBNA JI NUJNA POMOC.OD TOČI PNIZADITIM KMETOM PREKO 130 MILIJONOV ŠKODE samo v vaseh miljske občine Takojšnje intervencije miljskega župana in Zveze malih posestnikov pii VU in Kmetijskem nadzorništvu - Intervencija tov. Marine na tržaški občinski seji - Delegacija kmetov iz Milj in tržaške okolice pri VU - Množični sestanki - Včeraj so začeli vpisovati za razdelitev sadik Dosledna zagotovilom, ki sta jih dala od teče prizadetim kmetom miijski župan tov. Pacco in zastopnik Zveze malih posestnikov tov. Grbec ob priliki sobotnega obiska prizadetih vasi, sta že v ponedeljek zjutraj podvzela prve korake. D očim je tov Pacco interveniral ustmeno in pismeno pri conskem predsedstvu in VU, se je tov. Grbec takoj zglasil na kmetijskem oddelku VU in Kmetij-skem področnem nadzorništvu, kjer je podrobno obrazložil naravnost obupno stanje, ki ga je povzročila teža v miijski občini a n tržaški okolici. Naslednji dan pa je povzročene škode razdeljene na tri skupine. Izneseni so o-benem stvarni predlogi za takojšnjo in izdatno pomoč prizadetim, bodisi v denarju, davčnih olajšavah, modri galici, žveplu, sadikah kot v strokov, nih nasvetih. Poročilo, naslovljeno V’U, še posebno podčrtuje nujno potrebo izdatne denarne pomoti najbolj prizadetim -kmetom, ki jih je strahovita nesreča spravila na rob propasti. Razen tega je tov. Grbec že v ponedeljek priporočal, naj bi strokovnjaki Kmetijskega nadzorništva takoj obiskali prizadete kraje in ocenili povzročeno škodo ZMiP poslala kmetijskemu -od- ter dali kmetom potrebne na- jelku VU obširno poročilo, sestavljeno na podlagi ugotovitev in predlogov za pomoč, -ki so jli-h dali prizadeti kmetje. / poročilu so navedene vse prizadete vasi, ki so po višini svete, posebno- kar se tiče trt. Njegovo posredovanje je bilo vsekakor učinkovito, ker so -s lit izvedenci že naslednjega dne v miljske hribe in lahko vsaj približno ugotovili, koli- USPEH KONFERENCE agitacije in propagande Prisostvoval je tudi tovariš Negarville V četrtek se je vršila v Kinu ob morju napovedana konferenca agitacije in propagande, katere se je udeležilo veliko število tovarišev, odgovornih za to polje dela, voditeljev centrov za širjenje tiska in raznašai.cev. Glavnemu poročilu, ki ga je imel tov. Cre-vatin so sledile neštete koristne intervencije prisotnih tovarišev. Konferenci je prisostvoval tovariš Osvaldo Neg-arville, odgovorni za urad agitacije in propagande pri listu «L’Unità», •ki je prinesel pozdrave italijanskih tovar.šev in opisal njihove izkušnje na polju širjenja demokratičnega tiska. Zaključno besedo je imel tovariš V-idali, kije med- drugim govoril tudi o važnosti bodočega meseca tiska. Na konferenci je bila sprejeta resolucija o nalogah na polju širjenja tiska. •Podrobnejše poročilo o pote. ku konference bomo objavili v prihodnji številki našega lista. Ogled izboljševalnih del na kmetijah V nedeljo je priredilo Področno kmetijsko nadzorništvo prvi poučni izlet po tržaški okolici. Skupina -kmetov, novinarjev in drugih oseb, ki se zanimajo za kmetijska vprašanja, si je ogledala vzorno urejene vinograde in vinske kleti v Smdisu pri Miljah, pri Hrvatinih. v Plavjah, -na Katina-ri, v Saležu In v Stivami; cvetličarske nasade v Devinščini pri Proseku, postaj-o za umetno oplojevanje v Boljuncu, sodobno opremljene hleve v Sindi-su, pri Orehu, in v Saležu; svinjak pri nabrežinskem sanatoriju ter naprave ribiške postaje v Stivanu. Izlet je bil zelo zanimiv in poučen. Prav izlete lovinarstva, bi bilo tudi zelo pametno; kajti živimo v dobi, .co to po vsem civiliziranem svetu izginja! M. K. Obvestilo za kmetovalce Obveščamo zainteresirane živinorejce, da se bo vršil zadnje dni tega meseca in prve dni junija pomladanski pregled za potrditev bikov. Zakon ne dovoljuje držati nepotrjenih, nad 10 mesecev sta- «• i h hilz.’P.M oli vih bikcev ali za katere -ni v teku prošnja za potrditev. Vsi lastniki bikcev, kateri bodo prihodnjega junija stari 10 mesecev, morajo predložiti do sobote 23. maja t. 1. prošnjo na kolkovanem papirju za lir 24, naslovljeno na komisijo za potrditev bikov, pri Področnem kmetijskem nadzorništvu — ulica Ghega št. 6, I. Istotako morajo predložiti prošnjo lastniki že potrjenih bikov, katerih potrditev poteče junija l kmete za brezplačno razdelitev ko šk de je povzročila toča. Iz njihovih prvih ugotovitev izhaja, da znaša skupna- škoda samo v miijski občim povprečno 130 milijonov lir. Za prizadete kmetovalce pa se je že v torek zavzela v tržaškem mestnem svetu naša svetovalka tov. Marija Bernetič, ki je predlagala takojšnjo intervencijo cbč. odbora pri VU za pomoč v denarju in narave. Predlagala je obenem, naj bi tržaška občina oprostila kmete iz tržaške -okolice, ki so utrpeli -škodo po trči, plačevanja trošarinskeg-a davka na -vino. V sredo dopoldne se je zglasila na kmetijskem oddelku VU lin Kmetijskem nadzorni štvu delegacija kmetov miljske občine in tržaške -okolice. Spremljal jo je zastopnik ZMP. V poldrugi uri trajajočem razgovoru. iso prizadeti kmetje podrobno razložili težko stanje ter s konkretnimi podatki in predlogi nakazali merodajnim -organom vso nujnost takojšnje pomoči. Dr. Piccoli -in dr. Ca-prin, ki se jima je pridružil ravnatelj Kmetijskega nadz-. r-ni štva, sta zagotovila svoje zanimanje, posebno kar se tiče kompetence tega organa. Telefonirali so tudi v Gorico in Furlanijo, kjer imajo možnost da dajo na razpolago gotovo količino sadik paradižnikov in sicer brezplačno. Funkcionarja kmetijskega oddelka sta zagotovila delegaciji in tov. Grbcu, da bodo prejeli kmetje za -vpisovanje razdelitev paradižnikov, čez par dni točna navodila potom radija in časopisja. V četrtek zjutraj so bili v raznih vaseh miljske občine dobro obiskani množični sestanki prizadetih kmetovalcev. Pred-, stavnik ZMP tov. Grbec je poročal udeležencem o intervencijah pri oblasteh in zagotovil, da bo ta stanovska organizacija tudi v bodoče vsestransko podprla njihove težnje in potrebe. Včeraj so bili v prizadetih vaseh zastopn;ki Kmetijskega nadzorništva, ki so vpisovali naj se zglasijo takoj na sedežu Zveze maiih posestn kov, ul. Zonta 2, ki bo poskrbela v tem smislu. URNIK PODRUŽNICE ES v Nabrežini meseca. Vsa potrebna pojasnila se dobijo na sedežu komisije ali telefon ično, na št. 86-73. sadik paradižnikov. Spremljal jih je predstavnik ZMP. Kmetje, ki se niso še vpisali, Urad podružnice Enotnih sindikatov v Nabrežini je odprt vsako soboto od 15. do 19.30 n vsak peti torek in četrtek v mesecu od 15. do 19.30. Podružnica ES je na razpolago ìe’avcem vseh kategorij za sestavljanje rekurzov, prošenj za pokojnino, družinske doklade, brezposelnost ter za urejevanje drugih zadev. Razen-tega bo zastopnik ES ns licu mesta v poedinih kamnolomih v naslednjih dneh v mesecu: Vsak prvi torek poroto n-e: kamnolom SMAT, Gorato, Marangon, Catalan. Prvi četrtek pcp-oldne: delavnica SMAT, SELAD, apnenica Sem-pol-aj. Prečnik, Praprot, Trnovca, Sv. Križ. Vsak drugi torek popoldne: delavnica Coniato, kamnolom Africa, Ogrin Casale, Devin, Stivan, Medja vas. Vsak drugi četrtek popoldne: Sesljan, Cerovlje, Mavhinje, Slivno. Vsak tretji torek popoldne: Brišče - kamnolom Ca-harija. Samat rea, Salež, Gabrovec. Vsak tretji- četrtek popoldne: Zgon k, Mali Repen, Repentabor, Briščiki. Vsak četrti torek popoldne: Repentabor. kamnolom Caharija, Son-zo-gn-o, Gor ato. Vsak četrti četrtek popoldne: kamnolom Montecatini, Radovich, SELAD. Cava- Romana. Vodstvo SDZ ima precej masla na glavi Glasilo Agnelettove družine s; prav v isti številki, v kateri «Demokracija» od 15. t. m. se zelo . nam. očita «podobnost» načrtov s razburja, ker smo v svoji zadnji ] titovci, ognjevito zavzema za na- številki orisali nečedno vlogo, ki daljevanje anglo-amer'<ške okupa-}o vodstvo SDZ igra med Sloven- cije v dolgem članku, v katerem ci. V odgovor nam je posvetila je rečeno: «Ce pa Združeni naro-kar uvodnik ki pit ni nič drugega di toliko tisočev milijonov dola-kot nespretni poskus naprtiti dru- rjev žrtvujejo za Korejo, se pač Okrajni odbor ES se sestane vsak četrti četrtek v mesecu ob 20.30 na sedežu v Nabrežini. gim lastne grehe. «Demokracija» nas obtožuje, da so naši načrti v zvezi s STO «podobni» titovskim. Fantje, ne bod’mo šalobarde! Nismo mi tisti, ki so šli v Bazovico s titovci, ki so sklenili volilno prešuštno zvezo z Babiče m, ki so šli v London z njim in ki so titofašistom izročili županstvo v Zgoniku in Re-pentabru. O tem naj rajši govorijo svojim pristašem in naj jim povedo, kako so prišit do spoznanja, da so titovci verolomci, le po volitvah in prav posebno sedaj ob Babičevi izjavi glede STO. Voditeljem SDZ je maslo začelo tako smrdeti na glavi, da ga skušajo vsaj po kapljicah najti na glavi svojih nasprotnikov, ki že štiri leta opozarjajo vso javnost na mešetar-slce načrte Tita, De Gasperija in Anglo-amerikancev, Linija «komlnformistov» je vedno ena in ista: ustanovitev STO proti vsakemu barantaškemu poskusu s strani prijateljev vodstva. SDZ. Ali more kaj takega dokazati tudi «Demokracija», ki TRŽAŠKI OBČINSKI SVET ŠE VEDNO RAZPRAVLJA 0 PRORAČUNU Zahteva po zapori sodnih izgonov do 30. junija 1954 Intervencija tov. Radicha glede krize v Arzenalu - Tov. Rogassi iznesel kritike o proračunu - Druge intervencije naših svetovalcev Tržaški -občinski svet je imel v tem tednu štiri seje, ki so bile v glavnem posvečene diskusiji o predloženem občinskem proračunu za tekoče leto. V četrtek sta imela svoja govora vodja demokrščanske skupine odv. Harabaglia in vodja komunistične skupine tov. Poga-ss'. Iz njunih govorov je bilo jasno razvidno stališče obeh strank, od katerih se komunisti zavzemajo za ljudske interese in zdravo-, občinsko- po-itiko, dočim demokristjani odločno branijo privilegirane kroge in se niti malo ne ozirajo n-a težkoče tržaškega prebivalstva. Odv. Harabaglia je odločno zagovarjal vse postavke prorau NARAŠČAJOČE NEZADOVOLJSTVO PREBIVALSTVA CONE B bi bilo, da bi podobne pogosteje prirejali. Toda na ne- Bel kruh je na razpolago samo titovskim oblastnikom Žene fašističnih privilegirancev ne čakajo vrste za kruh - Za prebivalstvo kruh iz posevkov in smeti - Podražitev sladkorja kaj pa moramo inšpektorat o-pozoriti. Med udeleženci je bilo mnogo Slovencev, obiskali smo po večini slovenske kraje, zato pa bi morala priti do veljave tudi slovenska beseda. Razlaganja dr. Percola in Galanteja bi morala biti prevedena v slovenščino. — In če bi malo manj poveličevali sistem po- ze par tednov primanjkuje kruha v coni B. Se predno napoči dan, se pred pekarnami zbirajo žene in v dolgih vrstah čakalo, da jih odprejo. Toda vsak dan se mora dober del teh žena vrniti domov praznih rok in otroci zaman čakajo košček kruha. V nekaterih krajih, kot v Umagu, ostaja večji del prebivalstva že par mesecev brez kruha. Kruh pečejo iz nepresejane moke z vsemi otrobi; zato je črn in težko prebavljiv. Toda, kar najbolj razburja prebivalstvo je dejstvo, da imalo dame raznih funkcionarjev, žene pred vsemi. Predrzno stopajo mi-udbovcev in častnikov prednost mo čakajočih žena in mirno odnašajo svoj kruh. Godi se, kot se je godilo, pred- no so «lepi Laurenti» in njego- katerimi je bila tudi žena Jhje-vi pajdaši proglasili, da se jim 1 rarha Gobba ter so končno navo- je posrečilo zajamčiti stalno prejemanje belega kruha za vse prebivalstvo cone B. Tudi takrat so iste gospe odnašale polne torbe belega kruha, dočini so siromašne žene ure dolgo čakale na košček koruznega kruha za svoje lačne otroke. To je prisililo številne žene, da so šle služit k navedenim gospem za košček belega kruha ali nekaj drugih živil, ki so jih ojicirske žene prejemale v izobilju, tako da so jih lahko prodajale na črni.borzi. Prav to brezobzirno izzivanje bede in pomanjkanja je privedlo do demonstracij prejšnjega tedna v Izoli in Kopru. V Izoli so ogorčene žene skušale preprečiti dostop privilegiranim damam, med Danes, v soboto 16. t. m. ob 19. uri bo v Ljudskem domu tiri Sv. Barbari važen sestanek prosvetnih delavcev za poživitev slovenskega prosvetnega delovanja v miljskem okraju. Vabljeni so vsi prosvetni delavci in tisti, ki jim je pri srcu prosvetno aelovanje pri Sv. Barbari, v P.avjah, žavljah, Škofijah, Hrvatinih, Božičih, Elerjih, Miljah in drugih krajih tega okoliša. Skupščini oo prisostvoval zastopnik SHPZ. v Podionjerju uprizorili mladinci iz Križa štiridejansko i-gro z godbo in baletom «Jurček». Kulturna prireditev v Stivanu Na pobudo PD «Albert Peric» Stivati Medjavas bomo i-meli jutri, v nedeljo 17. t. m. v Stivanu na prostem kulturno prireditev. Nastop.li bodo domači otroci z recitacijami pri-ložmh pesmi, dramska skupina «Cebulec» iz Trsta z Nušičevo zabavno -.comedijo «Analfabet» in znani proseško-kontoveiski pevski oktet, ki bo z ape! svoje lepe pesmi. Ob začetku bo kratek oris kulturnega in političnega delovanja. Obeta se lepa in zanimiva prireditev, ki bo nedvomno privabila obilo domačinov in okoličanov. Začetek ob 15. uri. Mladinska igra «Jurček» j Podlonjerju Drugo nedeljo 24. t, m. ob 18. uri bodo v' Prosvetnem domu Seja glavnega odbora SHPZ V ponedeljek 18. t. m. z začetkom ob 17. uri bo seja glavnega odbora SHPiZ, na kateri bomo razpravljali razen o tekočih prosvetnih problemih tudi o sedanjem položaju Slovencev na STO. Člani G. O. so naprošeni, da pridejo vsi in točn-o. Občni zbor prosvetnega društva v Nabrežini Prihodnji četrtek 21. t. m. bo ime.o prosvetn-o društvo Nabrežina -svoj redni občni zbor v prostorih gostilne Stefana Gruden. Vabljeni vsi člani, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže. Začetek ob 20. uri. Lep uspeh koncerta v Podlonjerju Pevsko glasbeni koncert r Podlonjerju, ki so ga priredili prejšnjo nedeljo združeni zbori Sv. Ivan-Podlonjer, Skedenj, Rocol skupno z mandolinistično skupino Ivana Cankarja, je izredno lepo uspel ter privabil mnogo, glasbe in petja ljubečega občinstva. Najprej so nastopili mandolinisti, ki so s svojim lepim in ubranim i- granjem na mah osvojili številno občinstvo. Želeli bi si še več točk mandolinističnega sporeda zato u-pamo, da nas bodo vrli Sentja-kobčani kaj kmalu spet obiskali. Lep spored je nudil tudi domači pevski zbor Sv. Ivan-Podlonjer, ki je nastopil s skoraj samimi novimi pesmimi ter pokazal izredno lep napredek. Višek večera pa je bil skupen nastop zborov in mandolinistov, ki so zapeli štiri ruske, kakor tudi odlomek «Prodane neveste» in «Padca Berlina», ki ju je spremljal ob klavirju dirigent Pertot, Ljubitelj glasbe «Jurček» na Opčinah, ki ga je uprizorila prejšnjo ne- deljo pri nas mladinska dramska družina PD «Vesna» iz Krito, je dosegel prav lep uspeh. Vsi, mia. dina in starejši, so se od srea zabavali in ob koncu vsakega dejanja so mladi igralci želi obilo odobravanja za svoje vloge in obenem za zgledno in važno prosvetno delovanje, ki ga opravljajo s svojimi nastopi. Posrečen je. bil tudi nastop mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Frančka Žerjala. O pomenu prosvet- lile na pekarno. V Kopru so žene glasno protestirale proti tem ženam in titovski oblasti, ki je odgovorna za to stanje. Policija, ki je prišla na mesto, da razprši razjarjene žene, je skušala prikazati, da je temu stanju kriva nemarnost pekov in ne pomanjkanje umazane mešanice, ki ji piavijo moka. Toda prebivalstvo ne variarne tem lažem, ker so v vseh podobnih situacijah skušali titovski-hjerarhi zvalidi krivdo na druge, ki niso nosili nobene odgovornosti. Tako se je godilo pri polomu kmetijskih kolektivov, pri slabem napredovanju podjetij in pri nazadovanju vsega gospodarstva na splošno, ki povzroča tako težko življenje prebivalstva. Ljudsko nezadovoljstvo se širi tudi zaradi stalnega naraščanja cen potrebščin, ki od časa do časa izginejo s tržiča in se potem pojavijo s silno povišanimi cenami. Tako se je sedaj ponovno pojavil sladkor najslabše vrste po 205 din kg. Razen tega so se delavske mezde silno znižale, v nekaterih primerih do 40 odst. Hoteli in menze titovskih funkcionarjev razgrabijo takoj vse meso, zelenjavo, ribe, tako da prebivalstvo nima kaj kupiti. Temu težkemu stanju se pridružujejo silna davčna bremena in za. tiranje vsakega načela demokratičnih svoboščin in človečanskih pravic titovskega brezdušnega režima. Toda noben režim, ki je slonel na terorju in zatiranju, se nt mogel ohraniti. Tako je tudi vedno večje nezadovoljstvo prebival, siva cone B. upori kmetov, ki jim nasilno odvzemajo sad njihovega truda, da si naplačajo davke, demonstracije žena, tu pa tam kakšna stavka in nešteto drugih izrazov nezadovoljstva znak, da bo moral tudi titovski režim pasti pred ljudskim srdom. Vittorio Poccecai čuna, izjavil, da je preveč občino c ih nameščencev in priporočal zmanjšanje njihovega števila; da se s tem — znižajo stroški. Zanikal je, da bi bilo mogoče spremeniti politiko po. sredmh in neposrednih davkov v korist širokih ljudskih množic ter priporočal raztegnitev zloglasnega zakona o -krajevnih financah na naše Ozemlje. Slediti mu je tov. POGASSI. ki je ostro kritiziral predloženi proračun in se odločno postavil proti zakonu o- krajevnih financah. Njegov govor objavljamo v izvlečku na tretji strani našega -lista. Takoj drugi dan v petek, se je mestni svet ponovno sestal, na svoji redni seji. V vrsti intervencij je tov RADICH opisal -krizo, ki je nastala v Tržaškem arzenalu in pozval o fato resno vprašanje in najde činski svet, naj se zanima za izhod iz težkega stanja. Zupan mu je odgovoril, da je vse kar more cbč. svet storiti to, da. izraz.: «željo», da bi bila kriza le začasna ter skušal zagova>-rjati vodstvo Arzenala, češ da je odpusti'o le odvisne delavce, ki so bili sprejeti, ko je imelo-podjetje mnogo dela. Tov. Radici! ga je ostro zavrnil in dokazal, da delavci niso bili začasno sprejeti, obenem pa je opozoril občinski š-vet na njegove dolžnosti v trenutku, ko grozi vsem.u gospodarstvu težka kriza, katere prva žrtev je Arzenal. Tov, iPOGASSI je ponovno govoril -g stanovanjskem vprašanju in opisal kako se je stanje poslabšalo zaradi vedn-o števil n-ejših sodnih izgonov in zaradi bližajoče se zapadlosti I najemnih pogod stanovalcev v kondominij predanih stanovanj, ki bodo z 20. septembrom prejeli odpoved .Zato je tudi zahteval ukinitev vseh členov ukaza 175 ZVU, nanaša, joči h se na najemne pogodbe sklenjene po 1. marcu 1947. Občinski svet je soglasno sprejel Poga-ssijeve predloge in iz- sklenil, da bo zahteval od VU | vilki podaljšanje zapore s od n- h gonov do 30. junija 1954 in do iste dobe ukinitev omenjenih členov ukaza 173. V torek je predvsem intervenirala tovarišica BERNETI-CEVA, ki je zahtevala pomoč za oškodovane po toči o čemer pišemo na četrti strani našega lista. Zupan je zagotovil, da se bo obrnil na VU za pomoč in da bo tudi občina kot taka po možnostih pomagala. Tov. RADICH je zahteval popravilo neke privatne ceste pri M-ontebellu za katero so pripravljeni prispevati tudi tam kajišinji hišni lastniki. Tovariš GOMBAČ je pozval odbornika za javna dela naj od novega mosta na- Pončam do prvih hiš istoimenske ulice da postaviti žično ograjo ter pojačati električno razsvetljavo v. ul. Orlandini. Po raznih pojasnilih odbornika Carra o bodočih delih se je nadaljevala diskusija o proračunu. Predstavn k indipen. denitistov je kritiziral proračun in se postabil proti raztegnitvi zakona 703 o krajevnih financah; izjavil je da bo njegova skupina glasovala proti. Svetovalec d.c. Stopper je pa poveličeval proračun, ki so ga sestaviti njegovi. “ Diskusija se je nadaljevala tudi v sredo. Svetovalec Cristiani (d.c.) je sicer objasni! težke posledice, ki bi jih prine. sel zakon št. 703, toda ni si upal postaviti se proti njegovi raztegnitvi n-a naše Ozemlje, dočim se je tov Teiner odločno postavil proti temu zakonu. Sledi'a je tov. WEISSOVA, ki je obravnavala postavke za zdravstvo in higieno, .socialno skrbstvo, dobrodelnost in javno izobrazbo. Odločno je kritizirala dejstvo, da so vse te postavke znižane in nikakor ne odgovarjajo dejanskim potrebam prebivalstva. V četrtek so se občinski svetovalci ponovno sestali na redni seji, o katere poteku bo. mo poročali v prihodnji šte vprašamo, zakaj ne bi podobne pažnje izkazali tudi vprašanju našega mesta, ki je ključ dobrega dela evropske celine, ki je domovina belega plemena (tudi rasisti a la Hitler so nam postali gospodiči od «Demokracije». Čestitamo!»)? Ali je nadaljevanje okupacije v znamenju spoštovanja mirovne pogodbe in obstoja STO? Ali se ogrevajo le za cono A STO. cz. mesto Trst dočim sc zadovoljni, da si je cono B že požrl nenasiten trebušnik Tito? Ali je morda to v okviru barantanja, ki ga naši sovražniki mislijo izvesti po italijanskih volitvah na podlagi «etnične» linije? Na vse to bi morala odgovoriti «Demokracija» skupno z J. Agne-lettom, ki se v isti številki vzhičeno ogreva za to, da Anglo-ameri-kanci pošiljajo v svet znamke «FTT-BUSZ», dočim pozablja, da so prav Amerikanci glavni krivci sedanjega stanja in sedanje nevarnosti za STO in da je tudi cona B sestavni in nerazdružljivi del STO. Najbolj značilno pa je, da v tej številki «Demokracija» že ne kriči več tako glasno o izdajstvu titovcev in da se voditelji SDZ nespretno umikajo na pozicije: «lassa correr, che le Iliche le ciapemo lostesso». Zmaga enotnosti v tovarni SAF0G GORICA — Na volitvah za notranjo komisijo, ki so bile te dni v tovarni SAFOG, beleži enotna lista viden napredek. Od 583 veljavnih glasov je prejela enotna lista C'GIL 299, dočim so prejele liste CISL 180 in Ul L 104 glasove. V primeru z lanskimi volitvarni, kjer . je bilo oddanih 554 gla-;ov, beleži letos enotna -lista slavne CGIL 90 glasov več, dojim je CISL zgubila 119 glasov. Na enotni listi so bili izvoljeni delavci Fornasari, To-net in Maturo-. Sindikalna organizacija. CISL ima v novi .tornisiji 2 zastopnika, in UIL enega. Izid volitev je najboljši dokaz, da je začela pogubonosna vladna politika odpirati oči vedno večjemu številu delav-:ev, ki se združujejo pod zastavo : sindikalne enotnosti silavne CGIL in s tem obsojajo hlapčevstvo razbij aških sindikatov. Za teden — dni — Sobota, 16. - Janez Nep. H Nedelja, 17. - Paskal Ponedeljek, 18. - Erik Torek, 19. - Peter Celestin Sreda, 20 - Bernardin (P<[^ krajec) !**■— Četrtek, 21. - Feliks (SrečK0~~— Petek, 22. - Emil (Milan) ZGODOVINSKI DNEVI 21. 5. 1942 so v Ljubljani usti lili sekretarja KPS Tom Tomšiča. 22 . 5. 1886 je umrl slavni fri coski pisatelj Viktor H ul 22. 5. 1813 je bil rojen Ridia* Wagner, nemški roma»1; črti operni skladatelj. ili TRST II. SOBOTA: 13. Šramel -kvintetj>6čič levski due:: - 19, Pogovor z žč-j ii po h •linai ‘vih Pravi Poj 1‘hhv n t hi* k s z- Pito pevski ,ui i - 22.45 Ples za konec tedna. 01-NEDELJA: 8.45 Kmetijska *3' -*aja - 11.30 Oddaja za najmlaM) i 12.15 Od melodije do melodij*Meit •J. Naša mladina pred niikrofljj ^ • iom - 17. Končen zbora «dLi-glav» - 19. iz nunskega sveia Je zi.30 izbrana lirika - 21.40 W*»0’ za, t: «Figarojeva svatba», 1. Hiš.; z. dejanje. , A PONEDELJEK: 14.15 Lahke flfoii -lOdije igra Franco Russ-, - IM Koncert tenoris.a Renaia Kodi ved maca - 19. Mamica pripuveuuji 21. Književnost in umetnost 21.45 Mozart: «Figarojeva svati)!t i 3. in 4. dejanje. „• 'e TOREK: 13. Glasba po želja1’; ,9. Tehnika in gospodarstvo ii. Citamo za vas - 22. Cel1 Voi Franc: Simfonija v d-moiu. 1 SREDA: 19. Zdravniški vede*! 20.30 Sola in vzgoja - 21.30 't -kalrn kvartet - 22. CajkovS ‘1 J Smuonija št. 5. .d Ce i k , EK: 13. Pevski duet 1 *3ki harmonika - 19. Slovenščina Hvr .nove,ice - 21. Rauijski oaer Hov Emil Strauss: «Ženitev» nato 'v . Černe melodije. t V PETEK: 13. Glasba po želja»!;a 19. Kraji in ljudje - 20.30 Trza' M »avi ‘ej sv kulturni razgledi gleških koncertnih dvo-ran. TRŽAČANI GREDO K ik na zborovan.e tov. Togliatti^ Jutri zjutraj odpotuje iz ^ 'Ul-o na večja skupina Slovenskih lalijanskih tovarišev in simp»* zerjev na enodnevni izlet v ? »oču Ravnateljstvo Tržaškega arzenala še vedno vztraja na prvotnem stališču glede najavljenih >0 odpustov. Ker niso intervencije 'sindikatov in razgovori na sedežu Zveze industrijcev obrodili pozitivnega rezultata, je bila zadeva predana Uradu za delo. O problemu so bile obveščene tudi merodajne oblasti, ki se morajo nujno zavzeti za preprečitev gornjih odpustov. Po daljših pogajanjih s sindi kalnimi predstavniki je podjetje Frandoli pristalo na znižanje odpustov. Mesto najavljenih 50 odpustov, bo prišlo sedaj v poštev 30 delavcev, nadaljnjih 10 bodo odpustili po 25. maju. Vodstvo pa se je obvezalo, da bo v primeru novih naročil še znižalo odpuste. Odprto pa ostane še vedno vprašanje odpustov v čistilnici «Esso Standard», tovarni ključavnic Fonda in nekaj drugih manjših podjetjih, ki so v zadnjem času sporočila, da bodo morala zaradi pomanjkanja naročil odpustiti več delavcev. Iz izjav lastnikov tovarne Fonda izhaja, da je podjetje zašlo v težko finančno krizo in bo moralo zaradi v v o, ki je bil organiziran ob TOiti -tki volilnega zborovanja tov. f Ko giiattija. P, edpoldne bodo izie1' ‘b]ja ki obtskali Benetke ter kienjiašj« nato v Padovo, kjer bo okrog in s u, e govor tov. Togliattija. J qs Visoko število udeležencev, f1' S nestrpno pričakujejo trenutka, ftj oodo lahko osebno videli velikey č m ljubljenega voditelja italH11] skega delovnega ljudstva in Jr slušali njegovo prepričujočo »Hod sedo, pa nam istočasno izpričVi var .ut p, oieiarskega internacioti»• i} ^ zrna našega slovenskega in it»1 lehi janskega prebivalstva. Potovati h» v Padovo ni namreč običajni D1 bij ieljski izlet, marveč predvsem ' h v s ^ raz solidarnosti z italijanski'lku narodom, ki se bori za čim uveljavitev na piihodnjih vol'1 tosi j v ah. Ul j iocCl K koi Kz Kej \ >o Iv tega zapreti obrat. Sindikalist organizacije bodo intervenir^ kCl pri V'U, da se najde izhod iz tel \ Ì ii’ služek delavcem. Tudi v pogl6” ^ stanja in se tako Zborovanje miru v Škednju V ponedeljek 18. t. m. ob nega dela je govoril Franc Go m- i 20. bo na športnem igrišču v bač. Prirediteljem in nastopajo- Skednju javno- zborovanje, ki ga organizira škedenjski odbor čim smo Openci iz srca hvaležni, zs:t ,r-vz? bm bm bm bm mm Openc NEDELJSKI VOLILNI ZBOROVANJI v Starnimi! in Podgori pri Gorici Govorniki so ožigosali zgrešeno, stališče vodstev DFS in SDZ Z belimi glasovnicami se ne branijo pravice Slovencev - Počastitev spomina slovenskega komunističnega poslanca Srebrniča miru. Govori-la bosta tovariš Frane Gombač in Salvo Teiner.galo GORICA — V nedeljo sta bili v ,slo-venskem predelu gori-ške pokrajine dve volilni zborovanji. V Standrežu so govorili tov. poslanec Gino Beltrame, Albin Škrk in Marija Seličeva, slovenska kandidatka za nov.: parlament. V Podgori pa sta govorila tov. Alojz Mar-ko-vič-Zvonko in Silvino Polet, to, ki je tudi kandidat za novi parlament. Kljub slabemu vremenu, ki je resno ograža-lo potek zborovanj, so govorili vsi govorniki. Temeljito iso obravnavati vprašanja, ki živo zanimajo zlasti goriške Slovence. Prav tako so obravnavali pomen, -ki ga ima ljudsko predstavništvo v parlamentu. Vsi govorniki so s posebnim poudarkom podčrtali dejstvo, da z oddajo belih glasovnic ni mogoče ščititi interesov slovenske manjšine v Italiji; kajti to dejanje bi samo podkrepilo na-, mene sleparskega volilnega zakona in tako posredno poma-demokristjanom, saraga- tovcem, republikancem .in liberalcem, ki so zakl eti sovražniki Slovencev, da se polastijo oblasti v deželi. Na obeh zborovanjih so govorniki počastili spomin velikega goriškega rojaka in komunist,a Jožeta Srebrniča, ki je bil že leta 1924 kot Slovenec izvoljen za poslanca. na listi Komunistične partije Italije. 2e tedaj je KPI z dejanji dokazala, da skrbi za interese slovenske manjšine v Italiji, Zaskrbljenost kmetov iz Števerjana STEVERJAN — Steverjan. ski kmetje .so zelo zaskrbljeni, kako bo- z izvozom češenj. Boje se namreč, da se tjo tudi letos zgodilo kot prejšnja leta, da zaradi brezbrižnosti vlade ne bod-o mogli češenj izvažati v tujino. Skrajni čas je, da bi merodajne oblasti vzele to na znanje; kajti češnje že zorijo. Ne sme se zgoditi, da bi kmetje pustili sadje isegniti na drevju zaradi pomanjkanja kupcev in pa zaradi prenizkih cen. Volilno zborovanje v Sovodnjah Jutri, v nedeljo, 17. maja ob 11. uri bo volilni shod KPi v Sovodnjah. Govorila bosta tov. Albin Škrk, občinski odbornik iz Nabrežine in Spartaco Zor-zenon, član posoške federacije KPI. ostalih odpustov si gajanja. V v teku P1 L r' K 5 V četrtek prejšnjega tedna . ; pod oboki palače Telve ned1h J$£! ffe H H-ZU vuun.1 pctidV-C 1 CI ve I* .* v, : loma zgrudila na tla 64-1-etna G': Hv conda Celentano por. Spanger »H , ul. F. Severo 161. S policijski" l, 0 iv.tom so jo takoj prepeljali !l)§-bolnico, 'kjer je kmalu zatem '* i;,Y, dihnila. *** Prizivno sodišče je preji*1* .H teden znatno znižalo kazen sk» Pini tihotapcev z mamili, ki * ; H jih tihotapili iz Jugoslavije. P»" Hit šnja kazen 2 let in 2 meseč», %| zapora jim je bila znižana na \ ijr, mesecev in 20 dni, globa pa »! W 1,750.000 na 1,032.000 lir. D; . *** V soboto zvečer so našli 11 nekem grmiču na Reški cesti tl» pio novorojenčka, ki je bilo ** ,2a’ vito v brisačo in papir. ZOra'T» «; niki so ugotovili, da se je M™ -odilo kakih 24 ur pred n ajd»". Policija je uvedla preiskavo, “ 'zsledi nečloveško mater. *** V ponedeljek je izvršila momor 42-letna Giorgina Red»,, vd. Pellegrini iz ul. Vasari 1, se je v domačem stranišču o»» sila za cev vodnega rezervoarJt Truplo je našel par ur pozn»jj njen oče. Domneva se, da jo », privedla do tragičnega korak’ neutolažljiva bolest zaradi ^ zeve smrti. *** Na Opčinah pa je istega d j1' v 'zvršila samomor 48-letna JuS‘, na Tomažič por. Benčina, sta»" -, ioča na Proseški cesti 193, ki 5. Lj je obesila na nekem hrastu izv^ i|6 vasi. Bolehala je že več časa * j raznimi boleznimi. Kakor zgie»' L je bil prav to vzrok, ki jo je P» 1 vedel do tragičnega sklepa. **! Prizivno porotno sodišče • « te dni znižalo kazen Pietru , H bu, 'ki ga je porota obsodila K. » žari umora očeta na 24 let '! ” 10 mesecev zapora. V prizivu H je bila kazen znižana na 12 -, in 10 mesecev zapora. Prizn^ It, ske oblasti so proglasile obsedfT stanje in uvedle strogo cenzuri j,' so mu olajševalne okoliščine 1 fl1 provokacijo s strani očeta. j *»* v sredo zvečer se je L. b S' Hir % ‘«t A St, •A K hi» tei padcu na stopnicah smrtno P0.*1*- Si ivj Šolski izpiti na Goriškem GORICA — Opozarjajo se starši Ijudskošolskih učencev, kateri se namerabajo javiti k izpitom za sprejem v prvi razred nižje srednje šole. da zapade rok za vlaganje prošenj danes 16. t. m. srečila 60-1 e: n a Frančiška P'tj vd. Luxa, hišnica stavbe št. v ul. R. Manna. * * * j» »i V dneh od 7. do 13 t. m. se v tržaški občini rodilo 57 otr^ \ umrlo je 63 oseb, porok je 39. N Sc s »i,č H ZA NAŠ TISK Ob 6. obletnici smrti drage S tere darujeta sinova Anton ~ Metod Rabar v počastitev n.y nega spomina 2.000 lir za demokratičnega tiska Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biag*> _. , Založništvo «DELA» d Tiska tip. RIVA, Torrebianca 1 Dovoljenje AIS ÌVi % *‘8