00488

12. SNOPIČ.

(IV. zvezka pola 1.—5.)

LD


IZDALA-IN-ZALOZI LA-
SLOVENSKA /V\ATICA
V LJUBLJANI, 1908.

NATISNILA UČITELJSKA TISKARNICA.

Pripomnja.

S tem snopičem se začenja IV. zvezek „Narodnih pesmi 11 .
Na vrsto prihajajo najprej pesmi o vojaškem stanu. Zastran
njih vredbe primerjaj, kar je povedano na str. 3 in 4.

Od zadnjega poročila so mi poslali nove zbirke, posamezne
pesmi in drugo narodno blago ti-le gospodje: Dr. Rudolf pl.
■Andrejka, c. kr. okr. komisar v Pustojni, 11 pesmi; Franč. Berlec
v Kandiji, 10 pesmi, 3 vraže; Jožef Cejan, uradnik južne želez¬
nice v Gorici, 17 pesmi; Janez Dobravec, stud. iur. v Češnjici v
Bohinju, 49 pesmi; Jožef Glonar, cand. phil. v Gradcu, 67 pesmi
(med temi zbirko Fr. Kosa od Sv. Lenarta v Slov. goricah);
Jak. Kelemina, stud, phil. v Gradcu, 3 pesmi; Stevan Kuhar v
Bratoncih pri Beletincih na Ogrskem svojo zbirko jVkuper spo-
brane staroslovenske narodne pesmi“, obsegajočo 183 številek
in pa nekaj pravljic in vraž; Davorin Lesjak, učitelj v Rušah,
20 pesmi; Martin Malnerič, cand, iur. v Črnomlju, 3 pesmi;
Izidor Modic, stud. phil. na Dunaju, 7 številek vraž, besed in
pregovorov; Nikolaj Omersa, cand, prof. v Gradcu, 3 pesmi;
Ludovik Poka, realec v Idriji, 13 pesmi; dr. Ivan Prijatelj,
adjunkt v c. in kr. dvorni knjižnici na Dunaju, 4 prepise pesmi
iz Primčeve ostaline v lic. knjižnici ljubljanski in 3 starejše roko¬
pise, v kupe 21 pesmi; Loj z Reggi, železniški uradnik na Gra¬
hovem, 23 številek pesmi, otroških iger, oponašeb itd,; Frančišek
Stele, stud. phil. na Dunaju, VIL in VIII. zbirko (vkupe 153 pesmi);
Jožef Strgar ml. v Celovcu, 2 pesmi, poslani Slov. Matici;
dr. Jožef Tominšek, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani, 144 številek,
namreč: zbirko Jurija Rajha, gimnazijca v Celju (27 pesmi),
Ivana Meška, gimnazijca v Ljubljani (7 pesmi), 2 stari pesma¬
rici in 43 starih posameznih listov z 90 pesmimi, molitvami,
Šembiljinim prerokovanjem in razodetjem sv. Brigite; Nikolaj
Vrabl, stud, iur. v Gradcu, 2 pesmi, in Jožef Wester, c. kr. gimn.
prof. v Ljubljani, 18 pesmi, namreč: zbirko gimnazijcev Ivana
Boleta (8 pesmi) in Filipa Uratnika (10 pesmi).

Vsem tem pomočnikom se prisrčno zahvaljujem za njih
trud ter se njim kakor drugim rodoljubom priporočam v pod¬
poro tudi v bodoče.

V Nemškem Gradcu,  i 6. oktobra 1908. i.

Prof. dr. Karel Štrekelj

(Graz, Univ er sit Ut).

13. SNOPIČ.

(IV. zvezka pola 6.—12.)


• IZDALA-1 IM-ZA LOŽI LA

SLOVENSKA /V\ATICA
V LJUBLJANI, 1909.

NATISNIL DRAGOTIN HRIBAR.

S

Pripomnja.

Ta snopič obsega nadaljevanje prvega dela stanovskih, to
je vojaških pesmi. O njih vredbi sem povedal potrebno že v
12. snopiča na str. 3. in 4.

Od zadnjega poročila so mi poslali ali izročili nove zbirke,
posamezne pesmi in drago narodno blago ti-le gospodje: Dr.
Rudolf pl. Andrejka, c. k. okr. komisar v Postojni, 4 pesmi;
Jožef Glonar, kand. prof. v Gradca, 1 pesem; dr. Fr. Ilešič, c.
k. profesor na učiteljišču v Ljubljani, 2 j otroških pesmi (naga-
jivek), troje napeljevanj in dvoje uganek, ki jih je zapisal v
Belih Kranjcih Oton Zupančič, in 7 pesmi iz ostaline dr j a. Jo¬
žefa Pajka; Anton Kosi, gimn. profesor v p. v Celju, zbirko
79 pesmi; Števan Kuhar v Bratoncih pri Beletincih na Prekmur¬
skem, 17 pesmi; Izidor Modic, kand. prof. na Dunaju, 1 pesem
iz ostaline J. A. Zupančiča; Frančišek Praprotnik, nadučitelj v
Mozirju, svojo novo zbirko 19 pesmi in pa zbirko Fr. Kocjana
iz Preseke (69 pesmi I); Julij Slapšak, nadučitelj v Vodicah, 113
pesmi in narodnih molitvic; Frančišek Stele, stud. phil, na Du¬
naju, 57 pesmi in legend, in pa Jožef Wester, c. k. gimn. prof.
v Ljubljani, eno starejšo pesmarico  (last K■ Jamnika).

Vsem tem pomočnikom se prisrčno zahvaljujem za njih
trud ter se njim, kakor drugim rodoljubom 'priporočam v pod¬
poro tudi zanaprej.

V Nemškem Gradcu, 23. septembra 1909.

Prof. dr. Karel Štrekelj

(Graz, Universitat).

SLOVENSKE

NARODNE PESMI

IZ TISKANIH IN PISANIH VIROV

ZBRAL IN VREDIL

f DL KAREL ŠTREKELJ

PROFESOR SLOVANSKE FILOLOGIJE NA VSEUČILIŠČU V GRADCU
ČLEN DOPISNIK CESARSKE AKADEMIJE ZNANOSTI V ST. PETERBURGU IN ČEŠKO-
SLOVANSKE NARODOPISNE DRUŽBE V PRAGI

^3 ZVEZEK IV. £==-

IZDALA rN ZALOŽILA SLOVENSKA MATICA

V LJUBLJANI

NATISNILA TISKARNA J. BLASNIKA NASLEDNIKOV

1908—1923

Vrt (  S.T. l/kb f  t

03000 ^^'


PREDGOVOR

Ino tak je oslobodeno, kaj bi kres pet¬
deset ali sto let ze vsim trudom žmetno,.

• ali ne več najti bilo.

»Posvetne pesmi med slovenskim na¬
rodom na Štajerskem,« 1827, str. VI.

S pričujočim 16. snopičem je zaključen IV. zvezek Štrek¬
ljevih »Slovenskih narodnih pesmi« in ž njim njih glavni del,
kakor mu je bil Štrekelj določil zasnovo v predgovoru I. zv.,

V — VI. Težkoče, ki tiče v gradivu samem, posebnosti sloven¬
skih kulturnih razmer in sila časa so zakrivile, da se je tisk
tega dela vlekel celih osemindvajset let. Prvotnemu uredniku,
ki je delo zasnoval in ga z velikim trudom in samozatajeva-
njem pripeljal do konca 14. snopiča, ni bilo dano videti tudi
završetka. Zato mora njegov naslednik ob sklepu četrtega
zvezka poročati o zgodovini celega dela — ki najlepše razloži
njega sestavo in notranji ustroj — dati račun o svojem »hiše-
vanju« in načrtati program bodočega dela na tem polju.

I.

Tradicijonalna praksa našega kulturnega udejstvovanja
je Matici kot nekakemu osrednjemu kulturnemu zavodu že
v prvih letih prinesla v dar tudi zbirke narodnih pesmi. Že
začasni odbor, ki je vodil vsa pripravljalna dela za I. občni
zbor 11. maja 1865. leta, poroča (LMS, 1867, 8), da je prejel z
zapuščino Mafije Ravnikarja-Poženčana, ki mu jo je izročil
dr. J. Strbenc, tudi njegove zbirke narodnih pesmi. »Pri na¬
rodnih pesmih je večkrat zapisano, kako se to ali to po ne¬
katerih krajih drugače prepeva, nego je bilo do zdaj znano.«
Ravnotam je (str. 49) podan pregled rokopisne zapuščine Po-
ženčanove in omenjen nje podrobnejši opis v Matičinem zapis¬
niki! za 1. 1865, št. 338. Prvi, ki je Matici med drugim, toda na j
prvem mestu nasvetoval »izdavo najlepših narodnih pesem in
pripovedek slovenskih,« pa je bil A. Janežič.  Njegov pred- r
log se je v seji 19. XII. 1867. leta sicer bral (LMS, 1869, I, 15),
toda odbor ga je zavrgel sumarično ž njegovim predlogom, da
naj Matica izda kak »krasen roman« in s predlogom drja Št.
Kočevarja,  naj Matica izda tudi kako knjigo, v kateri
bi se nahajale »prijetne povesti, novele in romani«, češ, da
»se godi to po časnikih, društvenem letopisu in drugih knjigah

*4 Predgovor.

(ravnotam, str. 17).« To so bili pri Matici časi, ko je priprav¬
ljala prevod Sckodlerjeve »Knjige prirode« in se pečala s pro¬
jektom »naučnega slovnika«!

Bolj sistematično in energično je vzel v roke vso stvar
Ferdo Kočevar,  ki je imel zato ž njo tudi več sreče. Naj¬
prej je v mariborskem »Slovenskem gospodarju« (21. maja
1868) obširno poročal o Vrazovi ostalini (VO), ki mu je v Za¬
grebu slučajno prišla v roke. Nje hrvaškega dela sicer ni videl,
slovenskih rokopisov pa je nesel štirikrat po poln robec domu.
Narodno blago je zavzemalo približno tri četrtine vsega. Y
abecednem redu je naštel imena Vrazovih pomočnikov in tudi
pregledal, kateri kraji so manj obrani. Ti so po njegovem: »na
Koroškem Pliberška in Velikovška okolica, na Štajerskem
šoštanjski in Planinski okraj (Gajrak), na Kranjskem zasavske
strani, na Goriškem gornja Soška dolina. Domorodci, ki ste v
teh pokrajinah, podvizajte se ter poberite narodno blago, da
po nemarnosti konec ne vzame. Posebno bi se pa do naših du¬
hovnih, in do naših dijakov obrnil, naj se lotijo nabiranja
narodnega blaga«. [Nato daje zelo dobre praktične nasvete:
naj se nabiratelji iip-drže sanio »mladih deklet«, ampak tudi
starih bab«, naj nabirajo, tudi pripovedke, ki so- često samo
porušeni ostanki narodne epike in naj zapisujejo tudi napeve.
Sedaj se je zgenila tudi Matica. Njenemu odseku za izdajanje
knjig je poslal Kočevar nasvet, naj pozove Matica na nabi¬
ranje narodnega blaga. Odsek je v svoji seji 27. junija sklenil,
predložiti ta nasvet bodoči odborovi seji. Poročilo o odborovi
seji dne 9. julija 1868 (LMS, 1869, I, 30) pravi: »Ko se je iz¬
vedelo po slovenskih časnikih, da je med Stanko Vrazovo lite¬
rarno zapuščino mnogo spisov v slovenskem jeziku, ki so last
Matice Ilirske, ktera jih ne namerava izdati, obrnil se je tajnik
najprej do g. Ferd. Kočevarja, ki je v časnikih sporočal o teh
spisih, in potem 15. junija do ilirske Matice same z vprašanjem:
ali ona ne bi hotela posestnimi svoji v last izročiti Vrazovih
spisov ali vsaj pripustiti, da jih natisne. Uradnega odgovora
še nismo prejeli; a iz zasebnega pisma (Kočevarjevega), danes
došlega iz Zagreba, izvedamo, da je Matica ilirska naši odsto-
pjla Vrazovo zapuščino. Povpraševanje po tej zapuščini je g.
Kočevarju dalo povod, da se ponuja za uredbo te zapuščine in
pri tej priliki še nasvetuje: naj bi Matica jela nabirati in za¬
poredoma izdajati narodno blago.  (Prebere se Kočevar¬
jev list in odbor sklene, ta nasvet in Stanko Vrazovo zapuščino,
ko dojde, izročiti posebnemu odseku, v kateri se volijo odbor¬
niki Svetec, Šolar in Praprotni  k).«

Odslej je Kočevar sistematično delal na to, da zanimanje,
ki je bilo zbujeno, ni pojenjalo. Istega dne, ko je Matičin odbor
sklepal o njegovem predlogu, je »Slovenski gospodar« začel
priobčevati njegov drugi članek: »Naše narodne pesmi«. V njem
govori o njihovi lepoti, ki je našemu razumništvu neznana (zato

Predgovor.

se zanje ne zanima!), ker še nimamo celotne izdaje. Svoje podatke
črpa iz dotlej natisnjenih izdaj, v glavnem pa iz VO, ki jo
»kani ilirska Matica v Ljubljano poslati... Pred nekimi leti
sem sprožil v listu v Ljubljano adresovanem misel o vsotni
izdaji slovenskih narodnih pesmi; pa odgovorilo se mi je: saj
se še Koritkovo izdan je spoprodalo ni! — Tedaj bi mi, če bi
na Ljubljanskej gospodi stalo, morali z novim izdanjem čakati
do tačas, da se Koritkovo izdanje do zadnjega eksemplara
spoproda. Koritkovo izdanje pa nikjer drugod na prodaji
ni izvan v Ljubljani. 0 literarni vrednosti Koritkovega
izdanja je St. Vraz v predgovoru svojega izdanja sloven¬
skih narodnih pesmi palico na trikrat prelomil. V ostalem
tudi ni verjetno, da bi danas naš svet po knjigi leta 1839 v
bohoričici tiskanej hlastno segnil. Iz tega bi pa sklepal, da se
cela Koritkova naklada javaljne spoprodala ne bo, in naš svet
tudi voljen ni zaradi te izprodaje na novo izdanje čakati.« Nato
obširno piše o življenju narodne poezije — 1. 1861, je na Vidmu
čul peti slepca epično pesem o siroti — o nje formah, epitelih,
pticah, rastlinah, ljudeh, o njih pomenu itd. To je prva obšir¬
nejša in za ono dobo nenavadno razumna analiza naše na¬
rodne pesmi, ki jo je 10. XII. sklenil z apelom, naj gre kak Ma¬
tičar iz Ljubljane naravnost v Zagreb po slovensko VO, če je
Matica ilirska še ni poslala. Ob enem pa je zanimanje za na¬
rodno pesem in posebe za VO podžigal tudi od drugih strani.

V »Slovenskem glasniku« je 1. ju ni ja 1868 priobčil iz VO epično
»Kaj se po svetu godi« (SNP, št, 60), poslal pa je nekaj pri¬
merov tudi »Novicam«. Urednik Bleiweis mu je v uredniški
listnici 15. jul. 1868 hvaležno potrdil prejem poslanega blaga, /
v prihodnji številki pa so že začele izhajati »Narodne pesmi iz
St. Vrazove zbirke. Priobčuje F. Kočevar.« »Novice« so priob¬
čile tri pesmi: 22. jul. »Sv. Marjeta in sv. Jurij orožnik« (št. 627),

5. avg. par pastirskih (7766, 7840) in 19. avg. »Bernekarjev
grad«, ki je Štrekelj v svojo zbirko ni sprejel, saj je že F. Ko¬
čevar podvomil o nje pristnosti z opombo: »Jaz pa še to-le pri¬
stavim: Če bo ravno kritika predstoječo pesem za umetno
in ne za narodno  spoznala, vendar je njena oblika, kar se
dikcije tiče, znamenje velike starosti in zato važne znameni¬
tosti.« Med tem časom so »Novice« 29, jul. prinesle tudi tekst
Kočevarjevega predloga, s katerim se je bil dober mesec prej
že pečal Matičin odsek za izdajanje knjig. »Podpisani stavi
sledeči predlog: Naj blagovoli Matica slovenska zaklučiti, da
se ima razpisati proglas, v kterem naj se pozovejo slovenski
rodoljubi na nabiranje narodnega literarnega blaga, v ktero
spadajo: 1. narodne pesmi, 2. narodne pripovedke, 3. narodni
pregovori, 4. narodni običaji, vraže, vganjke, igre in plesi,

5. osebni in topografični imenik.« Nato govori o dotlej natis¬
njenih zbirkah (Korytkovi in Vrazovi), o tiskanem gradivu po

Predgovor.

*6

razuili knjigah in časopisih in o rokopisnem, med katerim pred
vsem omeni »St. Vrazovo literarno zapuščino, in baje zelo bo¬
gato zbirko, ktero gosp. Matija Maj ar hrani, in kakor sem
osebno od njega izvedel, že za natis narejeno ima. Pa tudi o
tern ni dvomiti, da še marsikater drug naših rodoljubov hrani
zbirko ali zbirčico raznih narodnih pesmi. In vse to že nabrano
narodno blago naj si Matica slovenska priskrbi, in vsotno iz-
danje naših narodnih pesmi v svoje roke vzame. Razim že
nabranih narodnih pesmi jih pa še gotovo mnogo nezapisanih
v našem narodu živi, in te je treba kakor hitro mogoče zapi¬
sati, in tako pogube rešiti, kajti neovrgljiva prikazen je, da
so se narodne pesmi v našem narodu posebno od tistega časa
sem pogubljevati začele, od kar je naše slovstvo jelo našemu
narodu umetno stvorjene pesmi podajati.« Nato govori po¬
drobno o narodnih pripovedkah (o Valjavčevem zbiranju),
pregovorih, običajih, vražah, igrah, medicini, osebnih in kra¬
jevnih imenih in o velikem pomenu vsega tega blaga za filo¬
zofe, psihologe, zgodovinarje, juriste (slovansko pravo!), kri¬
tike in estetike. Os vsega njegovega razlaganja je v stavkih:
»V narodnem literarnem blagi leži sto in tisočletna tradicija
našega naroda, ki se nikoli pretrgala ni. In kdor hoče preteklost
našega naroda do korena razviditi, ta mora premozgati vso
njegovo ustmeno tradicijo, ki jo je v tolikem izobilju od za¬
roda do nas danas živih ohranil.«

Na odborovi seji Matice 15. okt. 1868 se je preeitalo pismo
Matice ilirske, v katerem je izjavila svojo pripravljenost, iz¬
ročiti VO. Odbor je sklenil izročiti pismo odseku za nabiranje
narodnega blaga, ki hode pozneje sporočal o njem (LMS 1869,
II, 3). V isti seji se je naznanilo, da je O. _CaJLs pismom z dne
25. IX. poslal dva sešitka narodnih pesmi in ji obljubil vso
svojo rokopisno zapuščino, V imenu odseka za nabiranje na¬
rodnega blaga pa je Šolar nasvetoval sledeče: 1. Matica ilirska
naj se naprosi, da slovenski del Vrazove slovstvene zapuščine
po pošti pošlje slovenski Matici v Ljubljano; 2. Slovenska Ma¬
tica naj sprejema nabirke narodnega blaga, t. j. pesmi, pripo¬
vedke itd. Za nabiranje naj se odločita 2 leti. Blago naj se
slednjič pregleda, pristojno natisne, nabiralcem, ako zahtevajo,
da primerna nagrada. Tudi je odbor sprejel Bleiweisov nasvet,
naj se v liste da primeren poziv (ravnotam, str. 7). Tak »po¬
ziv« so prinesle »Novice« 4. nov 1868 . V njem je važen sledeči
odstavek: »Važnost in potreba take zbirke je tem očividnejša,
čem bolj so se dandanašnji lepe stare šege bistroumnega in
čilega našega naroda, toliko narodom mejaka, jele zlasti iz
mest in viših stanov umikati in pozabivati in čem manj se
dozdaj s takimi, vse družbinsko gibanje naših rojakov vpodab-
ljajočimi zbirkami ponašati zamoremo. Zatorej Matičin odbor
vabi vse častitljive rodoljube, naj po svojih krajih in prebiva¬
liščih zasledujejo vse narodno blago, spadajoče v zgoraj orne-

Predgovor.

*7

njeno področje, ter naj je zapisujejo z dostavkom, v kterem
kraji, in ako je moč, kako daleč na okoli se ta ali oni običaj
nahaja. Da pa taka zbirka tudi za jezikoznanstvo ne bo brez
uspeha, naj se pesmi, pripovedke, prislovice in imeniki napi¬
šejo, kolikor je mogoče, z vsemi posebnostmi ljudske izreke,
cel6 besednih povdarkov ne izvzemši. Pesmam pa naj se dodajo,
če je moč, tudi napevi«. Poleg tega se je ta poziv razposlal
tudi vsem gimnazijam po slovenskih krajih. V odborovi seji
11. marca 1869 je tajnik Lesar poročal (LMS 1869, II, 9), da
Matica ilirska še ni poslala VO niti odgovorila na pismo z dne
16. okt. 1869. Pač pa se je oglasil M. M a j a r, na katerega se '
je bila Matica obrnila zaradi njegove zbirke narodnega blaga:

.. »jaz imam ne malo takega slovstvenega blaga, pa sedaj
ga še poslati ne morem, ker ješče neprestano svoj spis dopol-
nujem i uredujem — dogotoviti ga nameravam blizo v jednom
leti, to je, blizo do konca septembra 1869... V veliku čast si
štejem to, da bi želeli zvedeti moje misli i skušnje o nabiranji
i izdavanji narodnega blaga. — Pred vsem bi bilo dobro, da
Matica sklene, kako misli te reči izdati; ali kakor knjigo slov-
stveno-učeno za ljudi učene, ali za priprosto ljudstvo, p. pesma-
ricu. To je najprvo vprašanje pri vsakoj slovenskoj knjigi, sicer
tudi najučenejši človek ne ve, kako knjigu spisati ali urediti. —
Kada svoj spis dogotovim blizo v jednom leti, oglasim se spet
pri Matici.« V isti seji je Šolar poročal o prvih pošiljateljih
gradiva (str. 13).

Ves projekt je počasi dobival konkretnejšo obliko. V seji
24. jun. 1869 se je čital Macunov  predlog: »Ali se ne bi
slov. Matica odločila, da ., na svetlo da bolje StankoVra-
z o v e slovenske pesmi in dopise. Jaz je imam v rokah, kar jih
je imela saj na početku tek. leta tukajšnja Matica; al te reči
hranijo se tak slabo, da je n. pr. ravno slovenskih dopisov do
sedaj se izgubilo kaj veliko: zato sem ko j rekel g. Jagiču, da
vsaj slovenske umetne pesmi Vrazove z njegovim znanjem dr¬
žim jaz v rokah, dokler se ne odloči, ali bodo prišle v natis
ali ne. Prosim, poročajte v sledeči odborovi seji o tem, ali bi
slov. Matica dala meni nalog, da to reč morebiti za sledeče leto
priredim.« Na to pismo je odbor odgovoril Macunu: »Nazna¬
njamo Vam, da je ilirska Matica obljubila »sve slovensko
g rad je Vrazovo prodati Matici naši«,  toraj tudi
to, ktero imate Vi v rokah. — Kako se izda Vrazova zapuščina
slovenska, o tem o*dbor še ni sklepal, sklep je le, da se nabira
blago; ko sklenemo nabiranje, bode govor kako in kaj; torej
Vam že zdaj nič gotovega ne moremo pisati. O istem času se
s svojimi predlogi oglasite pri odboru (LMS 1869, II, 15).«

Med tem je Matica iz Zagreba prejela VO, seveda brez
dela, ki je ostal v Macunovih rokah. Sklenilo se je izročiti
zbirko Šolarju, da o nji poroča, Maeuna pa pozvati, da tudi
mn pošlje, kar ima Vrazovih spisov, Matici, kjer se naj »shra-

Predgovor.

*8

nijo do ugodnega časa.« V odborovi seji 1. avg. 1870 je odbornik
prof. Krek vnovič opozoril na zbiranje narodnega blaga in
na VO, nakar ga je odbor naprosil, naj jo prevzame, na tanko
pregleda, morebiti za natis vredi in v prihodnji odborovi seji
o njej poroča (LMS 1870, 14). Ob enem se je podaljšal rok za
nabiranje narodnega blaga do meseca maja 1870. Zahtevano
poročilo je podal Krek šele črez dohro leto, v odbdrovi seji
31. avg. 1871 (LM5TI871, 27—31). Prepričan je, da je »našemu
literarnemu društvu sveta dolžnost, ga v kritični izdaji prej
ko prej spraviti na svetlo, in čem bolj sem se bil udomačil s
celim tu nahajajočim se materijalom, tem veča je postala moja
prepričanost, da bi bilo neodpustljivo, še dalje shranjati to
ostalino nenatisnjeno, tedaj slovenskemu učenemu in neuče-
nemu svetu neznano. .fe iJodaja, je, čisjQ, JMilodno

blago,  ne umetno stvarjeno ali ponarejeno, kakor se često zgodi,
ampak iz ust naroda samega vze to, z vsemi prednostmi, pa tudi
slabostmi, ki so enačim proizvodom lastne. To sovsema velja o
pesmih, po Vrazu samem nabranih, ki je že za one dobe spoznal
pravi način, kako ravnati z narodno - slovstvenim blagom,
dobro spoznavši, da narodno-pesniškim proizvodom uzameš po
etično ceno, ako jim ne pustiš oblike in značaja, jim po narodu
danega. Tudi metoda nekaterih pomagalcev Vrazovih v nabi¬
ranji narodnih slovenskih pesmi ugaja tem tirjatvam, a nekaj
jih je pa tudi med njimi, kteri še niso tedaj imeli o tem pra¬
vega pojma, čemur se ni čuditi, ako pomislimo, da se je, razim
malo izjemkov, šele uprav po sej dobi pričelo ne le pri sople-
rnenih slovanskih, ampak tudi pri druzih kulturnih evropskih
narodih kritično izdavanje narodnih pesmi.« Nato govori o
Vrazovih pomagačih, ki so pripomogli, da se je nabrala taka
obilica pesmi, »v kterih, kot naravnem duševnem zrcalu, na
tenko ogledujemo slovenski narod, kakor je bil in je še.« Ob-
• širno govori o vsebini in predmetih narodne pesmi, njih vred¬
nosti za »narodni ethos, slovensko bajeslovje (mitologijo), za
narodno običajno pravo, posebno tudi za slovensko dialekto¬
logijo, kteri še dosedaj niti temelja postavili nismo, pa tudi za
narodno godbo, kajti St. Vraz vešč godben izvedenec ni le
besede, ampak tudi napeve narodnih pesmi zapisoval ter po
tem načinu tudi narodnemu spevu marsikak tipičen motiv
rešil.« Med pesmimi so »nektere res klasične vrednosti, tako po
izjavu nježnih čutil, kakor po pristojnosti oblike in dovršenosti
izpeljave, — a naletimo tudi na druge, kterim realizem pregole
plastike dosta vrednosti vzame in se slednjič izgubi v nespo-
dobo (Zerrbild) mnogo četverovrstnih, ki duševno vrednost
narodovo bolj kratijo, nego povspešujejo. Da slednjim ne bode
smelo biti mesta v tiskanem izboru, se umeje, mimogrede
opomnjeno, samo ob sebi, ker ga ni niti najmanjšega vzroka,
ki bi njihovo izdavo priporočal.« Zato stavi predlog: »slavni
odbor naj sklene jo prej ko prej dati kritično vrediti in na

Predgovor.

*9

društvene stroške izdati.« Izdaja sama bodi »kritična« in siste¬
matično vsebinsko urejena. Vanjo se naj sprejmejo tudi one
pesmi, ki jih je bil Vraz izdal že I. 1839, »ker je ta zvezek med
slovenskim občinstvom zelo redek in bi brez ponatisa vsa zbirka
tembolj pomanjkljiva ostala, ker se v tem zvezku nahajajo
narodne pesmi, brez kterih si sploh nobene tudi plitve zbirke
narodnih pesmi niti misliti ne morem. Dalje je bil dobil St.
Vraz kesneje od nekaterih pesmi, na priliko »lepa Vida« in dr.
— varijante, ki so bolj dovršeni po obliki od te natisnjenih;
bilo bi tedaj žal, ako bi se zarad tega več ne smele priobčiti, ker
so bile že 1. 1839. tiskane. Povsod, kjer se nahajajo varijanti,
bi bil za to, da se porabi ne le St. Vrazova zbirka, ampak tudi
Kastelčeva »Čebelica«, Koritkov izbor slovenskih narodnih
pesmi, Janežičeva knjižica »Slovenske nar. pesme, prislovice in
zastavice« (s tem misli Janežičevo »Cvetje slovanskega naroda«
iz 1. 1852), razni tečaji »Novic«, v kterih je zabilježeno mnogo,
tudi v Vrazovi ostalini se nahajajočih narodnih pesmi in sled¬
njič »Slov. glasnik« Janežičev. Vselej bi bil tisti tekst temeljni,
kateremu gre ta prednost po njegovi notranji in zunanji do¬
vršenosti in razlike bi se vestno zaznamovale pod črto, ako so
v kacem oziru spomina vredne.« Pri debati se je nasvetovalo,
naj se vse dotlej zbrano narodno blago strne z Vrazovim in izda
v enotni publikaciji. Pri glasovanju pa se je soglasno sklenilo
izdati Vrazovo zbirko, dopolnjeno z dotlej nabranim narodnim I
blagom, po načelih, ki jih je razložil dr. Krek, v več primernih
zvezkih. Krek  je prevzel izdajo in obljubil, da bo za 1. 187 3
pripravil prvi zvezek. Zato se mu je izročilo ostalo narodno
blago Matičine zbirke.

Sedaj je vsa zadeva mirovala dve leti, dokler se ni zopet
oglasil F. Kočevar.  V »Slovenskem narodu« je 30. aprila
1873 začel opisovati svoj »Lov na narodne pesmi v zagrebškej
okolici« in je takoj v uvodu opomnil Matico: »V spoznanji ve¬
like slovstvene vrednosti narodnega blaga priporočevalo se je
zmirom njegovo nabiranje. Škoda je pa, da večji del teh na¬
branih zakladov še denes samo v rokopisih leži. »Matica
slovenska« je sicer že zdavnaj sklenila, Stanko
Vrazovo zbirko narodnih pesmi izdati, izdala
jih pa še do danes  ni  j,  ter jih valjda tudi še tako hitro
izdala ne bo. Cela ta stvar je nekako zadremala. (Kdo pa kaj
o tem umeje v z dan jem odboru? Uredn.). Če bi jaz o deja¬
nji in nehanji slovenske »Matice« katero reči smel, bi bila ta,
da ne izda samo Stanko Vrazove rokopisne narodne pesmi, nego
da priredi vkupno izdajo vsega do sedaj nabranega narodnega
blaga, in sicer v prvem redu pesmi, ter da za to izdan j e tudi
Ihistorično-filozofični in mitologični komentar priskrbi. Tako
tlelo bi bilo pač vrednejše slovenske »matice«, nego izdajanje
botaniških knjig, katere gotovo polovica njenih udov niti ne
prereže, kamo-li bere.« Nekak uspeh tega opomina je bilo Ne-

*10

Predgovor.

koliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesmi«, ki jih je
Krek  začel priobčevati v »Slovenskem narodu« 18. junija 1873
in ki so izšle tudi v ponatisku (Listki, Uredil in izdal J. Jurčič.
IV. zvezek. V Ljubljani. 1873. Str. 96—140). »Med najvažniše
publikacije, kar jih bode sploh »Matica slovenska« kedaj iz¬
dala, smemo prištevati slovensko J narodno duševno blago in v
prvi vrsti narodne pesmi, seveda le, ako bode izdaja taka, da
zadostuje zahtevam, katere stavi sočasna učenost na enake
knjige. Ker je vse naše razumništvo prepričano o imenitnosti
te stvari, se ne čudim, da se tu pa tam po časopisih, zdaj nekaj
osorniše, zdaj zopet spodbujaje in svetovaje vzlasti često
spominja Vrazove zbirke narodnih pesmi, ki bode temelj in
glavno gradivo knjigi, katero je matični odbor izdati sklenil,
izročivši pisatelju naslednjih vrstic vredovanje s pristavkom,
da se za 1873. leto ako bode mogoče, za natis pripravi prva
knjižica. Ker se je pa v dotični seji želja izrekala, naj bi vre-
dovalec časi kaj poročil o svojem delovanji in časopisne opazke
več ali manj na isto stran merijo, si izprosim od slov. uredni¬
štva besede za nekoliko opomb, katerim utegnem o priličnišem
času še drugih dodati.« Nato poroča o svojem dosedanjem
preučevanju gradiva, ki ga ima v rokah, in o načelih, katerih
se bo treba držati, da bo taka izdaja res kritična. Primerjanje
gradiva v VO in onega, ki so ga Matici poslali novejši nabi-

I ratelji, mu je pokazalo, da narodna pesem gineva in da pravo
narodno pesem vedno bolj izpodrivajo slabši proizvodi. »Ne le,
da so v estetičnem oziru skoro brez veljave, posvetijo še prav
rade v take oddelke narodovega življenja, kjer je figovega pe¬
resa najbolj treba. Nazori, ki so tu izraženi o družinskih, člo¬
veku svetih rečeh, dalje o predmetih, kateri so govorici na¬
vadno nepristopni itd., so tako surovi, da me obhaja misel, da
nijso narodova lastnina, ampak proizvod tiste pesniške šole
med Slovenci, ki je s svojim duhom zakrivila pesmi, katerih
se pri nas na cerkvenih shodih po božjih potih kot navržek na
vsakokrat slaščice prilepljene največ spravi med čitajoči
kmečki svet.« Nato govori obširno o notranji uredbi take kri-
• Učne izdaje, o iskanju in rekonstrukciji »temeljnega teksta«, o
( ravnanju z vari jantarni (vse s primeri), o porabnosti posameznih
že do tedaj natisnjenih zbirk, o zanesljivosti posameznih za¬
pisov in o celotnem sistemu, v katerega bo treba spraviti vso
zbirko. Zelo si je otežil svojo namero s tem, da je s svojo pu¬
blikacijo hotel ob enem tudi že »pokazati na eni strani, kaj je
izključljiva lastnina slovenskega naroda, na drugi pa določiti,
kaj ima z drugimi v prvi vrsti s slovanskimi narodi vzajemno.«
Pri tem je namreč treba že v gradivu samem ločiti skupne, iz¬
posojene in analogične snovi, ki so lahko samostojno nastale
pri vsakem narodu, kjer so n. pr. izražena ista, vsem narodom
skupna čiistva. Analiza naše št. 62 mu da priliko za lep ekskurz
v komparativno indoevropsko mitologijo, ki mu je nazadnje

Predgovor.

*11

dokaz, da »naša narodna poezija ne le posveti v narodno slov¬
stvo sorodnih narodov, ampak utegne tudi merodajna
biti pri rešitvi važnih vprašanj.«  Ob enem se mu
pri tem pokaže, da ni mogoče na ta način razbirati samo moti¬
vov narodne pesmi, ampak da je treba v enomer vpoštevati
tudi narodne pripovedke. »Po tacem primerjanji slovenskega
ustnega slovstva z drugimi, se bode pokazalo, kaj ima slovenski
narod z drugimi narodi lastnega, kaj je njemu samemu pri¬
števati in kaj si je v poznejših časih od svojih s osedov  izposodil.
Z naučilo porabo vsega gradiva pa bom skušal kolikor toliko
pripomoči onim, katerim bode nalog, nam spisati slovensko
kulturno zgodovino, katera nam je ravno tako potrebna, kakor
kritična obširna splošna zgodovina našega naroda.« Neznane
in manj znane besede se bodo raztolmačile, estetična ocena pa
opustila. Za študij naših narečij in podnarečij zbirka zaradi ne-
dostatnosti zapisov ne bo porabna, tudi je obžalovati, da je pri
veliki večini pesmi domovinski list tako površno označen.

Kočljivega vprašanja, ki ga je v uvodu omenil samo mi¬
mogrede, se v zadnjem odstavku energično loti: »Do zdaj smo
samo o tem besedovali, kako  bode treba gradivo urediti; ne
bode odveč, ako odgovorimo še na vprašanje, kaj se bode iz
vsega gradiva v zbirko vzelo? Odgovor je kratek: Vse, kar je
nedvomljivo narodova lastnina, in je vsaj tako, da duševne
vrednosti narodove ne_omadežuje. Ni treba, da je pesem este¬
tično dovršena; da le posveti v kakov oddelek narodovega živ¬
ljenja in njegove zgodovine, ali nam osvedoči njegovo mišljenje
o stvareh, ki ga obdajajo, o natornih prikaznih, o religijoznih,
pravnih nazorih itd. itd. Tu se vam ni treba ustrašiti mo¬
tivov, ki n. pr. ljubezen  opevajo; tudi ni nam prikrivati,
da narod s svojim zdravim humorjem nobenemu stanu
ne prizanaša; pustimo mu besedo tudi v kočljivih stvareh, nje¬
govo modrstvo je vendar-le pravo, če se tudi ne sklada z onim,
ki je y salonu navadno. Z eno besedo, pokažimo mu v tem
zrcalu, kakov je, ne le v svojih prednostih, ampak tudi v sla¬
bostih. Saj poleg jezika narod nič bolje ne označuje, kakor nje¬
govo duševno blago. Ako hočemo podobo vso in celo imeti, ne
smemo posameznih potez iz nje brisati in tudi ne na njej krpati.
Narod pa tudi sme pričakovati, da mu zopet damo, kar smo od
njega dobili. — Čemu vse to tukaj omenjam? Zaradi tega, ker
smo v nekaterih sem spadajočih vprašanjih s svojimi nazori
še v povojih. Pri vseh drugih slovanskih narodih bi imel vredo-
valec lahek posel v tem slučaji, samo pri nas ga še denes nema,
ker je prepričanje večine proti njemu. Spomini iz polprete¬
klega časa so jako poučni in kažejo, kako daleč se v slovstvu
zagazi z otročjo bojaznijo pred navadnimi človeškimi čutili.

*12

Predgovor.

Pred sabo imam spis slovenskega pisatelja, n e d u h o v n i k a, 1
od 1.1856 o slovniškem predmeta. Ker je razmere poznal in ve¬
del, da je pri nas ljubezen le imenovati že velik greh, si je z
nekim citatom tako-le pomagal:

»Kdor pa če vedit‘,

kaj je lj.,

Mene naj vpraša,

Jaz mu povem.«

Pesmi kr. n. I. 38.

Ce bode uredovalec slovenskih narodnih pesni si tudi moral s
pikami pomagati, onda bodemo imeli cele strani samih
pik. A ne le to, treba bode tudi skrbeti, kako takrat ravnati,
ko se kaj bolj kočljivega opeva in utegnejo
tudi že pike biti pohujšljive?  Ti moj Bog! naro¬
dovo  nrav pokvariti z narodnimi pesnimi,  — ali smo
res Abderiti 19. stoletja 1 ? 2  Moralna statistika  nam
mnogo uzrokov pogube nravnosti našteva, a še nikjer nijsem
med temi uzroki dobil navedeno: č i t a n j e narodnih

pesni.  Svojega stališča mi nij treba tukaj obširniše razvijati;
držim se načel, kakoršna so pri kulturnih narodih denes sploh
navadna. Terjatvam časa tudi na slovstvenem polji se le oni
ustavlja, ki napredka narodov ali ne vidi ali neče videti. Da ne

1  Navratil  I. Beitrag zum Studium des slavischen Zeit
vortes aller Dialekte... Wien. 1856. Str. 97!!! — »Novice« (1856,
406) šo v svoji recenziji »Pretres Navratilovega dela o glagolih
to nevarno »ljubezen« pogumno natisnile.

2  Teorijo tega problema in iz nje izhajajoče praktične za¬
hteve je že petnajst let prej precizno formuliral Luka Jeran  v
»Zg. danici«, 1858, 136: »Pesemska kuga.  Kako nevarne de so
nesramne in sploh počutnost zbudujoče pesmi, kaže zlasti tudi to,
ker pesem ko med ljudstvo pride, se tako težko pozabi. Včasi se
valja umazanka cele stoletja v kakim kraji, potem jo pobere še
kak nespremišljenež, jo zopet na svitlo da in še bolj razširi. Ka¬
kor iskra, ki je že dolgo pod pepelom tlela, potem ko je bila že
poprej velik oginj napravila, naenkrat spet dobi sapo in vnovič
začne še hujši požigati; tako delajo tudi mnoge pohujšljive tako
imenovane narodne pesmi, pravljice  itd., ki so strup ti¬
stim, ki jib poslušajo in meč v srce nedolžnosti. In če so take reči
boB tenko spredene, bolj globoko srce ranijo, kakor nabrušeni meč
hujši reže. Torej so tenke počutnice velikrat nevarniši kot debele
kvante, kakoršne tudi zamašene ušesa žalijo. Kakor en sam škri¬
paš celo- hišo ljudi ošemi, tako utegne marsikdo z debelimi bu¬
kvami spodtikljivih berklarij eelimu narodu ušesa šegetati in
ob enim pod klobukom »narodnosti« njegov pravi blagor podko-
povati. Svetujemo torej pobiravcam in raizširjavcam narodovnih
reči., de naj se varujejo zaljubljenih sanjarij, ako nočejo biti me¬
sarji ter rabeljni nedolžnosti in si težkiga zadolženja na. svojo
vest nakopati.« — Na tem stališču je stal tudi Marn,  ki je ves
ta pasus ponatisnil v jsvojem »Jezičniku« (XXVII, 24); odtod je
umljivo njegovo stališče, ki ga je glede izdaje narodnih pesmi za¬
vzemal kot Matični predsednik! Jeranu nasprotno stališče pa je
zavzel v »Novicah« istega leta, str. 344 Gr. Krek,  ki je naravnost
pozval dijake, naj nabirajo narodno blago, in na str. 293—4 pri¬
občil obširen članek »Cena pesem narodnih«.

Predgovor.

*13

bode nobene dvombe, pa že tukaj očitno izrekam, da me nij ni¬
kakor volja odmakniti se od svojih načel; ako je tedaj večina
matičnega odbora« drugih misli, naj bi je objavila, da še o
pravem času uredovanje drugemu prepustim.«

S tem svojim člankom, ki bo v naši folkloristični literaturi
vedno ohranil svojo vrednost ne samo kot dokument časa, am¬
pak tudi vsled svojih umnih, vseskozi pravilnih, znanstvenih
nazorov, je bil postavljen trden temelj, na katerem se dviga vse
poznejše delo. Krek je odločno zavrgel estetično načelo izbere,
pedagoško stališče moralističnih pomiselkov pa je skušal vsaj
omajati, dasi je pri tem prišel s samim seboj v protislovje.
Kako bi naj narod videl v zbirki samega sebe, »kakor je«, če
bi se naj v njo vzelo samo to, kar »duševne vrednosti narodove
ne omadežuje«! V tej precej nejasni'formuli se krije nekaj sle¬
dov romantične navdušenosti za »nepokvarjeni« narod; v boju
zoper narodne pesmi pa je dobro služila oni duhovščini, ki je v
njih hotela videti narod, kakoršen bi po njenih mislih naj
bil!  Krek skuša omajati bojazen duhovščine pred »ljubeznijo«
in njenimi pojavi; tudi si je nekoliko v skrbeh zaradi pesmi,
,v katerih se je narodni humor polotil celo — duhovskega stanu.
Ves ton, posebno pa javni poziv na dvakrat povdarjeno »ve¬
čino« Matičinega odbora, nam je dokaz, da so se že za časa Kreka
začele spletke, ki so se ponavljale potem od časa do časa, in ki
so vsakokrat merile na to, da se izdaji narodnih pesmi vzame
znanstveni značaj ali pa, da se naravnost onemogoči.

Po Krekovem mnenju je manjša vrednost novejših zbirk —
če primerjamo ž njimi Valjavčevo ali Baudouinovo — nekaka
posledica premajhne vneme in poučenosti nahirateljev. Zato je i
na koncu članka nasvetoval, naj bi Matica nabirateljem trud
nagradila in jim dala v roke nekako navodilo, kako in kaj naj i
zbirajo. Ta predlog je pismeno poslal tudi Matici. Nje odbor je
v svoji seji 17. jul. 1873 — ki se je Krek, dasi sam odbornik, ni
udeležil — nagrade odklonil, za sestavo takega navodila pa
sklenil naprositi Kreka samega (LMS 1872/73, 60). V sledeči
odborovi seji 6. dec. 1873 se je prebral Krekov pismeni odgovor,
»da mu ni mogoče glede sostavljanja vprašanj iz tradicijonalne
literature odborovi želji za zdaj vstreči, ker je z drugimi deli za
več časa obložen.« Vendar pa ga je odbor vnovič naprosil za
to, češ, da je ravno on stvar sprožil, ima itak narodno blago v
rokah in je najsposobnejši za ta posel; zato naj o priliki sestavi
vsaj glavna načela (LMS 1874, 9). Prošnje Krek ni izpolnil,
menda vznevoljen je celo naslednje leto sporočil Matici, da za¬
voljo mnogih opravkov za prihodnja tri leta ne more več spre¬
jeti odborništva. Matičin odbor je v seji 6. maja 1874 vzel to
njegovo odpoved na znanje in ga ob enem pozval, naj vrne Ma¬
tici VO in ostalo narodno blago. Med tem sta se odsek za na¬
rodno blago in odsek za.izdajanje knjig spojila in namesto Co¬
ste je prišel v ta razširjeni odsek W i e s t h a 1 e r. Njemu se je

*14

Predgovor.

v odborovi seji 10. jun. 1876 izročilo vse narodno blago »v pre¬
gled in poročanje o priličnem času« (LMS 1876, 223).

Vsa zadeva je sedaj zopet tri leta mirovala, dokler ni pri¬
lila nova pobuda iz Zagreba. Ker sta »Obzor« in »Politika- Ma¬
tico dregnila, da je »nekoliko vnemama glede na Stanko-Vra¬
zovo ilirsko zapustnino«, je odbor v seji 29. nov. 1879 sklenil,
»naj se poišče in pogleda, v čigavih rokah in kolike vrednosti
je, in naj se tudi o tej ostalini v kateri prihodnji skupščini po¬
roča (LMS 1879, 244).« Kavno leto za tem se je v seji 10. nov.
1880 na Marnov predlog sklenilo, da se bode naprosil B. R a i č ,
naj pregleda in uredi VO in pove, ali bi se mogla izdati (LMS
1880, 353). Na občnem zboru 14. jun. 1882 se je L. Žvab pritože¬
val, da na dnevnem redu ni točke »Posamezni nasveti« in pri¬
poročal odboru, naj že skoraj pregleda nabrano narodno blago
in ga spravi na svetlo (LMS 1882/3, 452); predsednik je odgo¬
voril, da bo o tem sklepal novi odbor. Ta je v svoji seji 5. jun.
1882 izvolil v odsek za izdavanje narodnega blaga Kluna, Ple-
teršnika, Praprotnika, Svetca in Šukljeta (454). V seji 21. okt.
1882 se je sklenilo posoditi narodne pesmi Vrazove nabere
drju Jož.  P a j e k u v Mariboru kot gradivo za njegove »Čr¬
tice iz duševnega Žitka štajerskih Slovencev« (462); Pajek je
zbirko kmalu A r rnil in ob enem nasvetoval, naj Matica izda VO
z napevi vred. Predsednik književnega odseka, Marn, je rekel,
da je ta predlog sicer vse hvale vreden, ali »kdo uredi Matici
Vrazovo zapuščino?« (467). V seji 12. nov. 1884 se je sklenilo po¬
slati VO drju Šketu  v pregled kot pripomoček pri nabiranju
tvaiine za slovensko berilo 5. in 6. gimnazije, ki ga je priprav¬
ljal, ker je Janežičev »Cvetnik« pošel (LMS 1884, 322). Šket je
Matici obljubil posebno poročilo o Vrazovi zbirki (LMS 1885,
416). Še ko jo je imel v rokah, je Matica v seji 23. dec. 1885 do¬
volila prof. Scheiniggu,  da jo lahko pregleda tudi on.

II.

Da se VO nahaja v Sketovih rokah, je izvedel K. Štre-
kelj  pač od Levca, ker mu piše 24. dec. 1884: »Šket je torej
dobil v roke Vrazovo zapuščino. Ne verujem, da je mož za to.
Najbrže jo bo tudi on le »poduhal« in potem vrnil v Ljubljano.«
Ob enem pa nam ta pasus dokazuje, da jo je Štrekelj sam name¬
raval kaj več ko samo »poduhati«. Z izrečno prošnjo za A r O pa
se je na Matico obrnil šele dve leti kasneje. Knjižni odsek mu
je odgovoril 9. nov. 1886: »Vrazovo zbirko, ki jo želite dobiti od
Matice izposojeno, da bi jo pri svojem delu primerno uporabili,
ima sedaj dr. Šket; nanj se tedaj blagovolite obrniti in ž njim
dogovoriti, kedaj in kako Vam jo lahko odstopi. Vašo misel na¬
birati narodno pesniško blago in je dati potem na svetlo, je knji¬
ževni odsek pozdravil z veseljem in radostno Vas bo gotovo Ma¬
tica podpirala v vsem, kar bi vtegnilo Vašo idejo pospeševati.

Predgovor.

*15-

Matica sama hrani jako malo narodnega blaga. Ako se pri pri¬
liki pomudite kaj v Ljubljani in si želite nabrati kaj primer¬
nega gradiva, Vam je zbirka na razpolaganje.« Podpisan je
predsednik odseka, Levec.

Med tem se je odigrala v javnosti mala literarna afera, ki
je bila signal za bodoče boje okoli izdaje slovenskih narodnih
pesmi. Kavno tedaj je izšel XXIV. zvezek »Jezičnika«, v kate¬
rem je Marn,  predsednik Matice, opisal Vrazovo življenje
(str. 45—48). V njem je (str. 45) zapisal o njegovih NPI sledeče:
»Da II. razdelka ni bilo na svetlo, uzrok je povedan v predgo¬
voru (»Ahacel svoju svarilu postigo« str. XVI), kajti Slo¬
venci  — čisti in resni — prezaljubljenih niso marali tedaj in
jih v istini ne marajo sedaj... Matica Hrvatska je poslavila
njega in sebe, da je izdala »Dela Stanka Vraza« v V. zv. od 1.1863
do 77, prepustivši nekatere slovenske zbirke Matici Slovenski,
katera je teh stvari nekaj že tudi priobčila (vid. Letopis 1875,
1877; Črtice, sest. dr. J. Pajek 1. 1884) nekoliko jih o priliki še
bode, nekoliko jih pa ne bode, ker jih ne more — iz povedanega
uzroka.« Na to se je oglasil A. Fekonja  v »Slovanu« 5. febr.
1887 z jedko kritiko »Stanko Vraz v »Jezičniku« XXIV.« Po¬
kazal je vso neutemeljenost Marnovih trditev v citiranem od¬
stavku, kritiziral Matičino izdajateljsko prakso in vprašal, ke-
daj neki misli izdati Matica VO, kar je obljubila že 1 1871. »Ali
je more biti drugič »,Ahacel' svoju svarilu postigo«!!... V od-
borovi seji 12. febr. 1887 je predsednik Marn na to kritiko od¬
govoril sledeče: »S Stankom Vrazom je ista kot s Cafom. Naj¬
prej veliko hrupa in krika, kolika da je vrednost literarne
zapuščine, potem pa preverjenje, da ni trditev osnovana.
Hrvatska prevelika obetanja se niso vresničila. Sicer je pa  ,
Matica storila svojo dolžnost in poslala celo zbirk o najprej' tir?
Kreku v Gradcu, naj jo uredi, ali on je spisal glasovit sesta¬
vek o_naxoduih.-.g£smaJr- in po dal c el načrt; prošnje same pa.
društvu ni spolnil. Pozneje je rajnki Božidar Raič društvu
oponašal, da zbirke ne objavi; Matica mu jo je dala v ta namen
na razpolago, storil pa ni ničesar. Potem je dobil zbirko na
lastno prošnjo dr. Pajek v roke in je nekoliko porabil. Za njim
je prosil dr. Šket, rekoč, da hoče o svojem času odboru predlo¬
žiti načrt, kako naj bi se zbirka objavila. Kmalu je pa pisal,
da je veliko več pričakoval. Sedaj se je oglasil dr. Štrekelj
zanjo, Matični odbor mu jo je prepustil z dostavkom, naj jo
pri drju. Šketu išče. Ako bo iz te zbirke sploh kaj narediti, bo,
menim vsaj, sedaj vendar jedenkrat v pravih rokah.« Ta pasus
iz zapisnika ni sprejet v oficijalni komunike, priobčen v LMS
1887. Tam stoji (str. 330) samo sledeče: »Predsednik daje stvarne
popravke o zadevah Cafove in Vrazove literarne zapuščine,
kolikor se tičeta Matice. Povod pojasnilu z dejanskimi razme¬
rami mu dajo po nekem lepoznanskem listu razglašene napačne
opazke. Pri tej priliki graja neosnovane ponavljajoče se na-

*16 Predgovor.

pade dotičnega lista 8  na Matico slovensko« in njen odbor,
rekoč, da so vsi drugi časopisi njegovi v lanskem rednem ve¬
likem zboru v tem smislu stavljeni prošnji ustrezali. Javnih
lastnih zavodov nikarte brez uzroka javno smešiti ali sumni¬
čiti. Uprav sedaj ni umestno prvega slovenskega znanstvenega
zavoda grditi v lastnem taboru, ko delovanje in napredovanje
društveno priznavajo že drugi slovenski narodje, kakor n. pr.
Cehi in Hrvatje. Kdor ima kako pritožbo, obrne naj se do od¬
bora; in kedar se mu pravična prošnja krivično reši, takrat
naj odbor zatoži pred svetom ter javno pograja.« Marn se je
v tem slučaju poslužil dveh formul, ki sta se v boju zoper na¬
rodne pesmi v naslednjih letih samo varijirali: v odboru samem
je skušal zmanjšati A r rednost YO\ v oficijalnem komunikeju
pa se je skril za hrbet Matice in njenega odbora. Značilno je,
da reklamira za Matičin odbor pravico, da bodi »iudex in pro-
pria causa« in da signala, ki ga je bil dal v »Jezičniku«, niti
z besedico ne omeni. Marnova užaljenost odseva iz poročila o
odborovi seji, ki ga je prinesel »Slovenec« 16. febr. 1887. Tam se
kot Marnove besede navajajo tudi še sledeče: »Kteri so videli
omenjeno zapuščino, vedo, da ni tolike vrednosti, da bi bila
»Matici« in Vrazu na slavo... Priporočiti bi hotel gospodoma
izdajateljema in lastnikoma, da dopovesta uredniku, naj takih
psovk zoper »Matico« v slovenski list ne sprejema!« Ravnotam
je pripomnjeno: »Po zahtevi odborovi se predsednikove besede
priobčujejo a -  pričujočem poročilu.« Isto poročilo je izšlo isti
dan tudi A r  »SloA T enskem narodu«. V notici »Pro domo« je »Slo-
van« (str. 63) razložil, da se drži kritike, ne pa osebnih napadov
in skušal Marnu dopoA r edati, da recenzent »Jezičnika« vendar
ne sramoti Matice in da odborniki Matice A r endar niso nedotek-
Ijivi. VnoA'ič je A. Fekonja ponoA T il in podčrtal stvarne očitke
MarnoA-emu sestaA T ku o Vrazu a t  »SloA-anu« (str. 77), A. Trste¬
njak pa je a-  notici »SloA T enski pisatelji in njih kritiki« pod¬
črtal, kako se Marn skriva za Matico in za hrbet TaA*čarja in
Hribarja, stvarnemu pomenku pa se izogiblje. Nato se je dal
Marn od uredništva »Slovenca« interA’ieAvati. V SA»ojem inter-
vieAVu pa se je zopet skril za Matico, s prstom pokazal na
svečenika«  Fekonjo, Trstenjaku podtaknil trditve, ki jih
ni izrekel, končal pa s splošnim pomilovanjem A r seh svojih
protivnikoA r  in s porogljmm dovtipom.

Projektu celotne izdaje slo Atenskih narodnih pesmi, ki bi
jih naj založila Matica, s katerim se je baš te dni pečal Štrekelj,

" »Slovan« je že prejšnje leto a-  življenjepisu B. Raiča mi¬
mogrede in indirektno kritiziral Matičino založniško delovanje.

v _. 1  1Je metoda Blehveisa, ki je a t  poročilu o Prešernovi za¬
puščini (LMS 1875, 154) zapisal: »Taka pač je pogostoma z literar¬
nimi zapuščinami; marsikak pisatelj A-elja za Kreza literarnega —
ko pa umrje, morajo se razlogi iskati,- s katerimi se zakriva spod¬
letela nada!«

Predgovor.

*17

torej niso svetile ravno najugodnejše zvezde. Da se je Štrekelj
tudi sam tega dejstva zavedal, posnemamo iz pisma, ki ga je
2. apr. 1887 pisal Levcu: »Ta mesec Vam mislim poslati malo
oglasilo, v katerem mislim povabiti naše rodoljube, naj bi mi
blagovolili doposlati in zbirati narodne pesmi. Jaz sem zdaj,
ko imam Vrazovo zapuščenino v rokah, za trdno sklenil, zbrati
in urediti vse do zdaj uže natisnene in nenatisnene ali zapisane
slovenske narodne pesmi. Žalibog, da se zdaj ne morem se vso
silo lotiti dela, ker mi je prej pripraviti k tisku fonologijo kra-
škega narečja, ktero podam dunajski akademiji, in morfologijo
crkljanskega narečja, katerega je sicer Baudouin v Archivu
popisal, ali tako vihravo, da se kar čudim. Ta stvar bo precej
velika in meseca maja bom moral celo za nekaj dni v Cirkno
skočiti, da stvar bolj natanko preštudiram. Meseca julija bi za¬
čel podrobneje študirati narodne pesmi. Ali bodo črni gospodje
pri »Matici slovenski« moj predlog sprejeli, ne vem. Kolikor
morem zdaj vso stvar pregledati, bi se dala vsa zbirka natisniti
na kakih 800 straneh (v dveh stopah na vsaki strani; 8o). Kar
se tiče ljubezenskih pesmi,' ne mislim se »gospod nuncem« v
ničemer udati; da brezmiselnim, nepoetičnim, umazanim ali
»klafarskim« ne bo prostora, razume se ob sebi. Po moji misli
ne gre izdajati samo St. Vrazove zapu^enine, ampak je naj¬
bolje, ako se še vse druge pesmi pridenejo. St. Vraz hrani sicer
v sebi dosti uže znanega, tudi nekaj neporabnega, vendar je
zbirka neprecenljiva in ne sme se dalje zapirati slovenskemu
svetu in slovanskim učenjakom. Pesmi se ve ne mislim po¬
pravljati, ker je tako delo jako problematične vrednosti in proti
vsi kritiki. Obdrže naj lice in obliko, v kateri jih je zajel prvi
zapisovavec iz vedno tekočega in spreminjajočega se potoka
narodnega duševnega delovanja. Po moji moči bom skušal
vsaki pridejati podobne iz drugih, posebno slovanskih literatur,
da se tako olajša njih učenje in se tudi ustreže primerjajoči
literarni zgodovini. — Ako bi jih Matica ne sprejela, upam, da
dobim kakega založnika ali kak slovenski list, ki bi jih proti
manjši vsoti svojim naročnikom, proti večji nenaročnikom v
mesečnih ali dvomesečnih zvezkih prinašal.« S »slovenskim
listom« v zadnjem stavku je Štrekelj mislil pač le samo »Ljub¬
ljanski zvon«. To je čutil menda tudi Levec, ki je Štreklju
12. aprila odgovoril: »Namera Vaša zaradi narodnih pesmij je
izvrstna. Kar na delo. Samo teh iluzij ne smete gojiti, da bi
knjigo založila Matica. Tukaj gospodari Marn s svojimi so- i
mišljeniki. Izboren mož je, nič se mu ne more reči, samo pre-
tesnosrčen in narodnim pesmam ni prijatelj. A to naj Vas ne
skrbi. Bamberg gotovo rad založi knjigo Vašo in naredi ž njo
dobro kupčijo.«

Svojo namero, da vse pesmi uredi, je Štrekelj vztrajno
zasledoval. Že v seji 27. apr. 1887 je Matičin odbor naročil taj¬
niku, da naj »pregleda in s kakšnim odbornikom uredi roko-

n

Predgovor.

* 18 '

piše v društveni knjižici ter da, ustrezajoč želji drja Štreklja,
pošlje omenjenemu gospodu, kar se med njimi nahaja iz na¬
rodnega pesništva.« (LMS 1887, 336). To naročilo pa se iz
neznanih vzrokov očividno ni izvršilo. Energični Štrekelj je v
tem dobil nov povod, da se obrne s prošnjo na javnost. V ta na¬
men je v poletju 1. 1887, ko je bival kot hišni učitelj otrok
vdove bivšega poljedelskega ministra v Auerspergovem kabi¬
netu, grofice Mannsfeldove, v Dobrišu na Češkem, sestavil ono
»oglasilo«, ki ga je bil obljubil Levcu v pismu 2. apr. 1887. Se¬
daj je iz tega oglasila nastala obširna, programatično zasnovana
»Prošnja za narodno blago«, ki jo je poslal Levcu 16. sept. 1887
in ki jo je priobčil Levec v »Lj. zvonu« na str. 629—632:

»V zadnjih letih se je po naših novinah in v naših društvih
med vsemi slovstvenimi potrebami malokatera naglašala tako
pogostoma in glasno, kakor se je rado govorilo o potrebi, da
zberemo, ocenimo ter vredno izdamo svoje narodno blago. To
spoznanje je rodilo željo, poprijeti se tega posla kar najhitreje.
Ni moj namen preiskovati in razlagati, zakaj nismo do da¬
našnjega dne prišli dlje, kakor samo do želje. Koliko je tega
kriva borba za narodni obstoj, koliko drugi faktorji sploh, to
se bo pretresovalo o svojem času drugod.

Kakor marsikateri drugi Slovenec, tako je tudi podpi-
sanec že več časa gojil to željo. Pa zastonj je čakal, da bi se
bil tega tako potrebnega posla lotil kak mož, ki tako delo
razume in zna. Zdi se, da je čakanja že dovolj. Pisalec teh
vrstic je torej sklenil, sam se oprijeti te važne naloge in jo
rešiti po svojih močeh, kolikor mogoče kmalu. Nikakor mu ni
neznano, da je treba za to ogromnega znanja, katerega njemu
manjka; ali razmere naše so že take, da se korenjaki z moč¬
nimi pleči radi umikajo in da morajo šibkejši pomagači napeti
svoje sile. Ako ne bomo mogli podati obširnega, dovršenega
slovstvenega komentara vsaki pesmi, pravljici, pripovedi,
vraži..., izkušali bomo vsaj s kritično izdajo raziskovanje in
učenje našega ustnega slovstva kolikor toliko pospešiti in
olajšati.

Podpisanec namerava torej urediti in izdati vse narodno
blago, kar ga more dobiti po tiskovinah in rokopisih. Pri tem
se noče omejiti na kako posamno deželo, kjer bivajo ljudje
našega jezika, ampak razprostrl je svoje mreže na vse kraje,
koder živi narod slovenski. Oziral se bo na beneške, ogrske in
hrvaške Slovence ravno tako, kakor na kranjske, štajerske
koroške in primorske. Nekaterim seveda ne bo po volji, da
narodno blago kajkavsko porivam k blagu drugih Slovencev.
Ali s tem še nikakor ne zahtevam, da bi opustili Kajkavci hr¬
vaščino, katere so se danes več ali menj poprijeli in ž njo po¬
mešali tudi svojo domačo govorico. Saj je vkljub velikemu
vplivu hrvaščine kajkavski govor vendar ostal do današnjega
dne v svoji strukturi še zmerom slovenski! To zadoščuje, da

Predgovor.

*19

vemo, kako nam je v tem primeru ravnati. Ustnemu slovstvu,
hrvaških Slovencev ne smemo torej zapirati vrat v naše zbirke,
posebno če še pomislimo, da se Hrvatje sami dandanes nekako
izogibajo vsemu, kar je kajkavsko in bi se pri bodočih hrvaško-
srbskih zbirkah narodnega blaga Kajkavcem utegnilo v tem
oziru goditi tako, kakor se jim godi glede jezika pri velikem
a k a demi j skem »r ječniku «.

Kaj pa si mislimo z besedo n a r o d n o bi a g o f To,
čemur sicer pravijo tudi ustno ali tradicijno slovstvo, ki ob¬
sega vse, kar pomaga spoznavati in preiskovati »dušeslovje«
kakega naroda, ali kakor današnji radi pravijo, »demopsiho-
logijo« njegovo. V novejšem času se rabi za narodno blago
in učenje o njem pogostoma beseda folklore, nauk ali vesti o
narodu/ Folklorista ne zanima samo narodna pesem, pravljica,
pripovedka, uganka, vraža, narodni pregovor, rek in zagovor,

— on pazi tudi na šege in običaje, na narodno pravo, narodne
igre, narodno medicino in vremenska pravila kmetova; tudi
kletvin in narodnih anekdot ne zameta.

Veliko tega blaga je pri nas že zapisanega, nekaj že na-
tisnenega, ali še mnogo več ga je v narodu skritega. Vsakatera
zbirka takih stvari, naj se dozdeva še tako popolna, nikdar se
ne bo mogla imenovati dovršene. Naša dolžnost pa je skrbeti
za to, da jo dopolnimo.

Program, katerega si je podpisanec napravil, je po tem
takem grozno obširen; ali popolnoma si je v svesti, da se z
dobro voljo in pomočjo svojih rojakov da srečno izvesti po¬
sebno glede realne strani ustnega slovstva, to je, glede pesmi,

— pravljic, pripovedi, anekdot, — pregovorov in rekov, — vraž,
zagovorov in kletvin. Formalna stran narodnega blaga, obse¬
gajoča šege in običaje, katerim smemo v nekih obzirih prišteti
tudi narodno medicino, narodne igre in seveda narodno pravo,

— ta stran je težavnejša in potrebuje več časa za opis, kakor
prva. Daši si jo hočemo ohraniti za poznejši čas, upamo vendar,
da bomo v kratkem času mogli stopiti pred svoje rojake z
navodom, kako imajo take stvari zapisovati in popisovati.

Izdaja vseh teh raznovrstnih . oddelkov narodnega slov¬
stva mora biti kritična, to je taka, kakoršno zahteva metodika
filologične vede. Temu načelu se pač noben trezno misleč člo¬
vek, ki ve, kaj je narodno blago in čemu se zbira, ne bo protivil

8  Tukaj se ibeseda »folklore« prvič pojavi v slovenščini. Štre-
kelj jo rabi v širšem pomenu, ki ga je dobila šele na kontinentu.
Beseda sama je nastala 2. avg. 1846, ko jo je Mr. T h oni a s na¬
svetoval v londonskem listu »The Athenaeum« (prim. »Muret Ed.
Ency«lopaedic english-german and german-englisli dietionary«,
I. 1891 s. v. in »Neue Ja hrib. f. d. K las s. Altertum, Gesch. u. d. Spr.«
5, 465). Prvotno je v nasprotju z »book-lore« pomenjala samo ono
»narodovo modrost«, ki se širi od ust do ust, torej Štrekljevo »ustno
ali tradicijno slovstvo«. V razširjenem pomenu »nauk ali vesti o
narodu« pa se že tudi danes rabi na Angleškem.

n*

*‘20

., Predgovor.

in mu ugovarjal. Žalibog se posebno pri starejših zapisih in
prepisih to načelo ne bo dalo strogo rabiti, ker so ga zapiso¬
valci zanemarjali in nam dandanes ni več mogoče, kontro-
lovati jih povsod. Pred vsem drugim se zahteva, da je vsak zapis
kolikor se da natančen in vesten. Zapisovalec naj napiše vse to
in samo  to,  kar se mu pripoveduje ali poje, naj ničesar ne
prenareja, prideva in izpušča, gleda nadalje, da se kolikor mo-
gpče poslužuje tudi tistih besed in oblik, v katerih se mu kaj
pripoveduje; narečju posebne glasove naj zaznamuje s posebnimi
znamenji. Pazi naj na naglas in zaznamuje naj vsaj zlog, kateri
,je naglašen, ako sicer ni vajen, naglas podrobneje razločevati.
Pesmi naj se zapisujejo, kader jih kdo poje; ako le mogoče, naj
se tudi melodija izkuša ujeti. Naše pesmi se vsikdar pojo, nik¬
dar ne recitujejo. Sam sem se prepričal, da mi je pevka, na ¬
rekovaje  neko pesem, pet verzov prevrgla in dva izpustila;
ko sem jo pa prosil, naj mi isto pesem zapoje,  je tistih pet
i verzov prav pogodila in tudi izpuščena dva mi je zapela.

Marsikomu se bo čudno zdelo, zakaj tirjamo tako na¬
tančne zapise, da hočemo najti v njih celo vse dijalektične po¬
sebnosti zaznamenovane. Vsak proizvod narodnega slovstva
smemo imeti v resnici za narodnega le tedaj, ako ga ohranimo
i v tisti obliki, v kateri smo ga zajeli iz bistrega potoka narod-
I  nega življenja. Tega ne zahtevamo zategadelj, da bi morda
pripravili dijalektologom slovenskim nekaj gradiva. Spreme¬
njena oblika, le malo prenarejena vsebina nam brani, proizvod
do dobrega spoznati in oceniti; taki proizvodi so podobni hi¬
navcem v življenji. Dozdevajo se nam prijetni, dobri in vendar
naposled, —- žalibog navadno prepozno spoznamo, da smo jih
napak sodili, da smo jim preveč verjeli. Vestni zapisi pa nam
lahko pomorejo, sestaviti zgodovino tega in onega proizvoda,
morejo nam pokazati pot, po kateri je prišel v kraj, kjer ga je
zajela zapisovalčeva roka; morda nam tudi povedo, odkod je
in kedaj je začel svoje potovanje po naši domovini, v našem
narodu.

Kakor o pravljicah, pripovedih in drugih v nevezani besedi
sestavljenih stvareh, velja to seveda tudi o pesmih, in sicer v
še večji meri; njim je gibčnost, vsem proizvodom svoja, neko¬
liko omejena, vendar ne popolnoma odvzeta; [oblika jim je z
metrom in melodijo več ali menj okamenela in se ne spreminja
tako zlahka  kakor na primer v pravljici. Ravno zato nam
bo natančen zapis včasi znal namigniti, kam naj krenemo, da
najdemo početek pesmi. Dialektolog ne bo pesmi za svoje raz¬
prave nikdar brezobzirno porabljal, in kakor mene skušnja
uči, stori najbolje, ako jih popolnoma pušča na strani, če ima
drugega gradiva na razpolaganje. Zahtevanje natančnih za¬
pisov torej ni nikaka muha jezikoslovcev, češ, to hočejo, da
dobe spet par orehov za svoje čeljusti, — osnovano je mariveč
:na pojmu narodnega blaga sploh. To se mi je zdelo potrebno

Predgovor.

*21

povedati, ker vem, kako napačne misli imajo pri nas nekateri,
ki bi se tudi radi glasili v stvareh, katerih ne umejo.

Kar izmed narodnega hlaga najprej pride na vrsto, to so
narodne pesmi.  Zbirka bo obsegala vse, kar mi je pri¬
stopnega. Da nesramnih stvari ne bodem vsprejel, mislim, da
ji ne bo nič škodilo; saj so šele nedavno s tujine prinesene in
so navadno tudi tako oblečene, da Bog pomagaj! Dobro sicer
vem, da mi strogi moralisti bodo očitali, da preveč podajam.
Ali zbirka ne bo za otroke in ne za mlečnozobo mladino; tudi
narod naš ne poje vseh pesmi pred otroki. Da v tem oziru ne
bom vsem ustregel, vem torej že naprej, ali to me ne moti!

V pesmih pridejo najprej na vrsto tiste, ki so pripovedne
vsebine: balade, romance, legende; pravih  junaških pesem
žalibog nimamo. Objavile se bodo za temi lirične pesmi z ozi¬
rom na razne strani njih mnogovrstnosti: take, ki jih poje mati
otroku pri zibeli; take, v katerih si izražata mladenič in dekle
svoje hrepenenje in želje, veselje in žalost, ljubezni sladkosti
in bridkosti; take, v katerih toži človek svojo izgubo. Tudi tiste
bodo vsprejete, ki se pojo o posebnih prilikah: na ženitovanji,
pri plesu, v veseli vinski družbi — o raznih letnih časih, n. pr.
o božiči, o novem letu, o sv. treh kraljih, o pustu, o veliki noči,
o sv. Juriju itd. Ne bodo pozabljene tudi pesmi, ki se pojo pri
delu, o žetvi, o trgatvi, — take, ki jih pojejo razni stanovi:
kmet, delavec, pastir, rokodelec itd. Otročje pesemce, ki jih
pojo ljubi otročiči pri igri in sicer, se ne bodo prezrle; tudi
tiste, katere je sprožil narodni humor, dobe svoje mesto.

Za pesmimi se upam lotiti narodnih pregovorov
in ugank.

Da ustreženi želji, naj bi bile vse te zbirke kar se da po¬
polne namreč: zato se obračam s temi vrsticami na vse rodo¬
ljube, naj mi pošljejo, kar imajo zapisanega, — naj zapišejo,
kar morejo, ako se jim priložnost ponuja! Še se najde marsi-
kako lepo zrno, kakor sem se sam prepričal letos v cirkljanskih
gorah na goriško-kranjski meji. Res je sicer, da vpliv velikih
in manjših mest s .svojimi napravami in zabavami, in omika,
dandanes vedno bolj prodirajoča v nižje stanove, — da ta dva.
faktorja vse, kar se je porodilo iz narodnega duha, od dne do
dne bolj porivata v stran. Med narodom se širi vedno bolj neka
nesposobnost, da bi v spominu hranil in dostojno čislal, kar je
našim starim prijalo. Zbiranje narodne slovesnosti je zato
dandanes tem nujnejše, čim težavnejše je. Zbiralec si pridobi
zaslug ne-le za slovensko slovstvo, ampak tudi za vedo. Seveda
bo našel med narodom dandanes več umetnih, nego resnično
narodnih pesmi. Nekak moderni duh se je narodnega slovstva
poprijel, omejil je narodno fantazijo, vzemši ji vero v čudeže,
narodu pa ponuja take literaturne oblike kakoršnih se poslu¬
žuje umetna literatura. Ta duh je le po stopinji, ne pa tudi po
vrsti različen od tistega duha, ki navdihuje olikane, višje

*22

Predgovor

kroge, kateri so s tem vede ali nevede začeli narod vzgojevati.
Toda ni še za naše namere vse izgubljeno, še se najde lepih
stvari, vzniklih iz cisto narodnega duha. Samo poiskati jih je
treba!

Ta in oni mi utegne reči: To je vse prav; ne tajim, da

bi se ne našlo nekaterih pesem, ki so vredne, da jih zapišem.
Ali prehiteli so me že drugi pridni poberači pred mano!« Ta
ugovor izgubi svojo moč, če p omislimo-kai ie narodna poezija.
Ali se pesem, čeravno ukleniena v metrum in  melodijo, ne
spr eminja od krala do kraja , od dežele do dež ele! Ali ie vs ak
p evec ne zavije nekoliko do svoje in je on sa m ne poje zdaj
tako, zdaj tudi drugače” Le primerjajmo med saboj ene in ista
pesmi, potem docela spoznamo resnico besed Steintlialovili, ka¬
teri primerja narodne pesmi valčkom v bistrem potoku; zdaj
jih vidi tvoje oko v tej obliki, ali naslednji trenutek pokaže ti
jih drugače, o katerih ne moreš več reči, to je tisti valček, ki
sem ga videl prej. Prigodilo se je, kakor Steinthal pripoveduje,
da je na Laškem ista pevka prav isto pesem zaporedoma pela
drugače. Ko so jo opomnili na to, je rekla: Kaj morem jaz za
to, »mi vien cosi«. — Zato mislim, da je vredno še vedno zapi¬
sovati, ako se sploh kaka narodna pesem poje, naj je tudi že
drugod pisana in morda tiskana. Saj nam šele varijante prav
pokažejo, kako gibčen je narodni duh. Kdo ve, ali nam včasi
ne pomorejo zaslediti prvotno obliko, v kateri jo je nepoznani
narodni pevec izročil svojini bratom? Daši so včasi te vari-
t  jante le fragmentarične, imajo v sebi neredkoma lepote in črte,
katerih ne nahajamo v zapisih, nam že znanih.

Toda dovolj! Kdor se hoče poučiti o teh stvareh bolj na¬
tančno, tega zavrnem na lepo knjigo našega učenega rojaka,
profesorja Kreka: »Einleitung in die slavische Literaturge-
schichte«, in tudi na sestavek njegov »Nekoliko opazek o izdaji
slovenskih narodnih pesmi« (Listki IV. 96—140); tam izrečenih
načel hočemo se z malimi premembami držati tudi mi.

Komur je mari, da Slovenci pokažemo svetu bogastvo
našega tradicij nega slovstva; komur je na tem ležeče, da sto¬
pimo tudi mi v tem oziru v vrsto poleg drugih kulturnih na¬
rodov, ki dandanes z občudovanja vredno marljivostjo gojijo
svoj »folklore« in odkrivajo, kar je narodov duh rešil in ohranil
iz davne preteklosti: tega vabim in prosim, naj se mi pridruži,
naj mi pomaga, naj me podpira. Dopošlje naj mi, kar je njemu
zapisati mogoče. V tem . oziru mi morete največ pomoči vi,
učitelji slovenskega naroda v cerkvi in šoli, katerim je dana
prilika, da vedno živite med njim: na vas se torej še posebno
obračani!

Kar mi kdo pošlje, temu naj pristavi kraj, kjer je stvar
zapisal, in ime pevca ali pripovedovalca; včasi bo dobro, po¬
vedati tudi, kako star je ta pevec, in je-li tam tudi rojen, kjer
je kaj pel ali pripovedoval.«


Predgovor.

.="23

Modifikacije Krekovega načrta, ki se ga Štrekelj v glav¬
nem drži, pa vendar niso tako »male«, kakor pravi v tej prošnji.
Fnndamentalna je pač sledeča: Krek je nameraval obenem s
tekstom narpdnih pesmi podati tndi še druge paralele, torej do¬
vršeno razpravo z vsemi možnimi izsledki — pri čemer bi se
bil po svojem lastnem potrdilu moral ozirati tudi na narodno
prozo — Štrekelj se je umno omejil na urejeno in za znanstve¬
nika porabno edicijo tekstov narodnih pesmi. Druga, nič manj
važna sprememba pa je v obliki publikacije: Krek je dopuščal
pri tekstu filološke konjekture, s čemer bi bil na široko odprl
vrata raznim »popravljačem« in je hotel vse tekste natisniti
»v sedanji pfsovni slovenščini«.  Štrekelj pa se je
sklenil držati načela, da bodi vsa edicija veren ponatisk kolikor
se da vernih zapiskov. Popraviti je nameraval samo. očitne na¬
pake zapisov ali tiskov, in še te poprave bi se naj pod črto v
znanstvenem aparatu zabeležile. Vsled vsega tega se je moral
Štrekelj tudi odločiti za drugačno formalno razvrstitev vse
zbirke. V tukaj priobčenem osnutku se v glavnih potezah že
kaže ona razdelba, ki jo je Štrekelj pozneje določil za vse svoje
delo. V bistvu je za enkrat še prikrita, toda jasna odpoved me¬
todam »mitološke« šole, po katerih je zasnoval vse svoje delo
baš Krek. Sploh se v vsem Štrekljevem načrtu v primeri s Kre¬
kovim ne kaže samo razloček v psihičnem ustroju obeh mož,
ampak tudi napredek v umevanju narodnega blaga in njega
znanstvene porabnosti, kakor tudi napredek v pojmovanju filo¬
loških nalog in njim primernih metod.

Na koncu »prošnje« je Štrekelj še pristavil: »Slovenskim
časopisom, ki bi radi ta poziv priobčili, bodem jako hvaležen.
Ta prošnja je ostala brez uspeha. »Dom in svet« je začel iz¬
hajati šele prihodnje leto, »Slovenskemu narodu« se je menda
zdela predolga, a da jo bo priobčil »Slovenec«, tega pa menda
niti sam Štrekelj ni pričakoval. Pač pa so mu na ta prvi poziv
poslali svoje zbirke takoj razni rodoljubi. Sedaj je menda mo¬
gel upati, da se bo zgenila tudi Matica in se spomnila svoje
obljube. Ker ni bilo pol leta nobenega odziva, je svojo prošnjo
ponovil. In tako se je Matičin odbor 25. apr. 1888 zopet pečal s
Štrekljevo prošnjo, naj se mu pošlje v vpogled narodno blago,
omenjeno v LMS 1879, 233. Njegovo ime je tokrat namenoma
zamolčano v oficijalnem komunikeju o seji, ki se je poslal ljub¬
ljanskim listom in tudi v onem, ki se je natisnil v LMS 1888,
248. Tam stoji samo: »Prošnji nekega društvenika, naj bi mu
»Matica« poslala vse rokopise iz svoje knjižnice, da jih pre¬
gleda in primerno uporablja pri zbirki narodnega blaga, odbor
ne more ustreči, dokler dotičnih natanko ne zaznamuje in se ne
zavarujejo.« Da gre res za Štreklja, izvemo iz pisma, ki mu ga
je pisal odbor 30. aprila 1888 in ki je enako odklonilno: »Pretc -^
čeno  sredo je imel odbor svojo 80. sejo, v kateri je prišla na
razgovor tudi Vaša zadeva. Njegova misel je, da je Vaša proš-

*24

Predgovor.

nja preveč splošna; ne ve prav za prav, česa posebej želite, ker
vsega gotovo ne boste potrebovali. Najbolje mu vstrežete, ako
se o priliki sami semkaj potrudite, v knjižnici sami pregledu¬
jete in porabite, kar se Vam zdi porabljivega. Opravilnega
reda § 40. izrecno odboru naroča, da rokopisi in take knjige,
katere se redko dobe, ne smejo nikdar priti iz matičine knjiž¬
nice.« Podpisana sta Marn in Praprotnik. Tako piše oni odbor,
ki se je zoper citirani paragraf opravilnega reda pregrešil, ko
je pošiljal VO, svoj najdragocenejši rokopis, v Haloze, Celovec,
Maribor in Gradec in nazadnje samemu Štreklju na Dunaj;
Štreklja vabi k študijam v matičini knjižnici, dasi ve, da je
Štrekelj po svojem poklicu takorekoč stalno navezan na Dunaj.
Začela se je metoda oviranja in zavlačevanja, metoda pasivne
rezistence.

Iz vsega tega je Štrekelj moral sklepati, da pri Matici
stvar zaenkrat ne pojde z lahka. Njegovo delo na narodnih
pesmih pa so potiskale v stran tudi druge skrbi onih let: skrip-
torske službe v ljubljanski licejski knjižnici, za katero se je po
Levstikovi smrti potezal, sicer ni dobil, pač pa je največ z Win-
klerjevo in Miklošičevo pomočjo prodrl proti juristu Babniku
pri kompetiranju za službo uradnega prevajavca državnega
zakonika. Prevajanje zakonov in docentura sta mu v začetku
jemala preveč časa. In publikacija bi bila brez dvoma čakala še
nekaj let, da se ni v Matici izvršila značilna sprememba:
27. jan. 1. 1893. je umrl tedanji predsednik Matice, Marn, in

9  njemu je v predsedstvu sledil dotedanji podpredsednik, F r.
Levec ,  nekdanji Štrekljev učitelj. Sedaj je Štrekelj mogel
upati, da bo v Matičinem odboru našel bolj naklonjena ušesa.
Znova se je lotil dela in še isto leto je Matičin odbor v svoji
seji 21. dec. sklenil načelno pritrditi njegovi ponudbi, da »Ma¬
tica izdaj njegovo zbirko »Narodnih pesmi«; toda v zmislu
opravilnega reda mora Matica rokopis prej dobiti v pregled in
presojo. Narodno blago, katero hrani Matica, se mu na nje¬
govo prošnjo posodi v porabo« (LMS 1894, 349). In v pismu, s
katerim mu je tajnik 28. dec. sporočil ta sklep, stoji takrat, da
je odbor njegovim predlogom »prav rad pritrdil«.

Novo gradivo, ki ga je Štrekelj dobil na ta način v roke,
je redakcijo prvega snopiča nekoliko zavleklo. Rokopis zanj je
lahko poslal še le spomladi 1895. 1. Pismu, v katerem mu tajnik
Matice 4. apr. 1895 potrjuje prejem in naznanja, da dobi rokopis
troje ocenjevavcev v roke, je Levec pripisal, da so ti ocenje-
vavci Hubad, W i e s t k a 1 e r in dr. Fr. Lampe.  »Dr.
Lampe se bode spotikal najbrž ob tista »dva lepa bela cuzika .
To je bil prvi signal bodočih viharjev in bojev. Štreklja je ne¬
koliko zaskrbelo. V pismu, ki ga je pisal Levcu 9. jul. 1895,
prosi, naj vpraša župnika Aljaža, ali ima kaj pripovednih
narodnih pesmi; »naše lirične so žalibog precej umazano seme,
da je res težavno, prerešetati, kaj je vredno objave, kaj ne; bo-

Predgovor.

*25

jim se, da mi bodo očitali preširoko vest v tem oziru. Vendar
pa so se vsi trije ocenjevavci brez posebnih pridržkov izrekli
za natisk rokopisa in tako je v prvem snopiču mirno izšel verz,
ki je delal Levcu skrbi (štv. 53 b, 54 a, v. 95—96). Prave skrbi pa
so se šele začele. Ob natisnjenem verzu se je spotaknil urednik li¬
sta za otroke, »Vrtca«, K r ž i č, ki je načela, katerih se je moral
držati pri urejevanju svojega lista, mehanično raztegnil črez i
vso slovensko književnost. Levec piše Štreklju 9. febr. 1896:
»Zaradi Vaših narodnih pesmi imam pri Matici veliko otepanja
s črnuhi. »Pokaže črni kiti dve, dva lepa bela cuzika...« To je
Kržiču & comp. javno pohujšanje.« Zato se je Štrekelj po-
žuril, da pošlje Levcu orožja in argumentov za obrambo
svoje knjige. Tako mu piše že 11. februarja: »Da »Narodne
pesmi« ne bodo vsem ugajale, to sem vedel že naprej, ali vsem
ni ustreči! Potolažite gospode, to leto ali drugo dobe cel koš
pobožnih! Pa morda bodo zopet nos vihali, da so apokrifne.
Sicer pa zbirka ni za narod in mladino, ampak za znanstvo;
če mi Bog da zdravje in življenje, da jo srečno dokončam, na¬
pravim potem iž nje izdajo za narod, v kateri ne bo nič pohuj-
šljivega. To bodo tudi Vrtčevim bravcem in otrokom v zibeli
lahko dali v roke... »Zvon« je postal nekam preveč »zolski«:
kaj so uboge narodne pesmi proti temu! Kako trapast je že da¬
našnji svet, da že besede s e s ali c i z e k ne more slišati. In
v evangeliju se vendar bere: »blaženo črevo noš’ šee te i s’s’ca
eže si s’sal«; prašiči pri sescu  = Saugferkel. In kake
besede rabi sveto pismo (Vulgata!!), Job 10 n. p. Cizek  je
ravno tako nedolžna beseda kakor noga, roka,  itd.; ali je
s to besedo povedano kaj indecentnega ? Vsaka doječa mati naj
bi bila nekaj pohujšljivega?! Čudno, da je smela letošnja živi¬
noreja na svetlo, in celo cum permissione superiorum!« Dva dni
kesneje pa se je v seji književnega odseka Matice vzdignil
K r ž i č, češ, »da je čul o nekih robatostih v letošnji »Knezovi
knjižnici« 6  in prosi v svojem in v imenu svojih ožjih somišlje¬
nikov, da se taka pisava v interesu društva in dobre stvari
opusti. Načelnik in več odbornikov, ki so povest brali, odgo¬
varja, da ni nobenega povoda kakim pomislekom, da ima povest
marveč prav blago tendenco, sicer pa da knjiga ni namenjena
nezreli mladini.« To je bil organiziran opomin in prvi signal
onih bojev okoli publikacije narodnih pesmi, ki so ravno ob
sledečem, 2. snopiču dosegli svoj prvi višek..

Rokopis drugega snopiča so dobili v oceno Wiestha ler, Fr.
Lampe in Pleteršnik; o njegovi usodi se je sklepalo na seji knji¬
ževnega odseka 2. maja 1896. Wiesthaler je predložil, da se naj
rokopis natisne v celoti, kakoršen je, če je tudi v njem mogoče
nekaj spotekljivih mest. Lampe je zahteval, naj se iz rokopisa
izloči 15 pesmi, ker je njih vsebina pohujšljiva. Pleteršnik se

Prinesla je Po d limbarskega »Gorske potoke .

*26

Predgovor.

je v principu strinjal z Wiesthalerjem, z ozirom na to pa, da so
spotekljive pesmi le inačice in da celoti ne škoduje, ako se
opuste, ni imel nič zoper to, da se opustijo. Zato se naj rokopis
pisatelju v svrho spremembe vrne. V debati je \Viesthaler po-
vdarjal znanstveno svrho publikacije. Krvoskrunstvo, ki se v
nekaterih pesmih opisuje, ni po njegovem v tej obliki med
ljudstvom navadno. Najbrže tiči v vsem neko mitološko jedro.
Tudi so ravno te pesmi napisali duhovni, dokaza torej dovolj,
da pesmi niso obsojali. Mladina tu ne more biti odločevalna.
Predlogu Lampeta, ki »gotovo ni prestrog«, se je pridružil
Kržič s povdarkom, da morajo biti ravno zaradi tega inkrimi¬
nirane pesmi zares pohnjšljive. Če tudi pesmi mladini niso
naravnost pristopne, pride pa po ovinkih do njih. S pedago¬
škega stališča se stvar nikakor ne da zagovarjati. »Mislimo na
spravljivost in jedinstvo, držimo se nazorov pokojnega pred¬
sednika Marna.« Ker je za dotične pesmi več inačic, se neka¬
tere tudi že zategadelj lahko izpuste. Wiesthaler je opozarjal
na Sveto pismo in Vodnikovo »Babištvo«. Stvar presoja kot
pedagog. Oziri do mladine in ozkosrčnost znanstva ne smejo
omejevati. Pri glasovanju je bil sprejet predlog Pleteršnika in
Štreklju rokopis vrnjen.

Kako je poziv knjižnega odbora sprejel in koliko ga je
upošteval, vidimo iz pisma, s katerim je 1. jun. 1896 drugič
poslal rokopis. Izvirnika sicer doslej v Matičinem arhivu ni
bilo mogoče najti, vendar pa je ohranjeni koncept pristna slika
njegovega razpoloženja in njegovega dela. Štrekelj piše: »Slavni
odbor! Vračam Vam rokopis II. snopiča »Slovenskih narodnih
pesmi«, Izpremenjen je v tem-le:

I. Dodal  sem mu stran 9a, 48a, 49a, 139a, b, 226a, 289a;

II. Odvzel sem mu pesmi pod temi naslovi:

1. Brat umori sestro (št. 168—173) 7 ;

Katere pesmi je Štrekelj takrat na novo dodal, ni mogoče
dognati, ker rokopis ni ohranjen; pač pa je ohranjen rokopis, v
katerem so združeni tukaj izvrženi kosi. Ti so (v onem redu, kakor
jih je naštel Štrekelj v tem pismu): 1. Brat umori sestro, ker mu
noče storiti volje, v sledečih zapisih: a) Cafovem, iz CO, III, 30 (št,
168), b) Vrazovih treh redakcijah (št. 169), iz VO. XIX. G. XLVT
(z melodijo, ki se nahaja tudi pri Kuhačiu IV, 1538), iz VO, I. 7
(precej popravljena je natisnjena v NPI. 84—87), in Kastelčev
prepis v KO (list 84a). Št. 170 (brat umori sestro, ki je ž n jim devetič
noseča, a je vse otroke zapravila) je vzet po zapisu na Gorenjskem
iz VO. XX. 52 in ima pripisane verze nemške pesmi z enako vse¬
bino, ki jo pojo. otroci na Dunaju. Številk 171—173, ki jim je Štre¬
kelj dal skupni naslov »Greh bi bilo sestro ljubiti«, danes ni v
zbirki. Kadojčičevi prepisi, v ostalem tudi nepopolni, imajo pod
teni naslovom prepis iz Plohla HXP. I. 41 in opozorilo na I. Ku-
kulnevica zbirko str. 223 in Kuhača I. 4. Pač pa se nahaja danes v
zbirki od Strekl.ja sestavljena, a ne omenjena skupina varijant iste
vsebine pod naslovom »Sestra ubije brata« v dveh zapisih: a) ne¬
znanega zapisovavca v Beli Krajini, iz Barletove zbirke, in b) Št.
Kuharja (iz Bratonac), ki je varijanta današnje štv. 163. — 2. štv.

Predgovor.

*27

2. Nezakonska mati otroka zavrže (št. 191 — 192);

3. Brat najde sestro (št. 193—194);

4. Mati prevar jena (št. 250);

5. Meniha (št. 279);

6. Študent ob glavo dejan (št. 281—283).

Iz tega zaznamka je razvideti, da sem izpustil celo več,
kakor se je zahtevalo in to zato, ker bi bil sicer kot vesten po¬
ročevalec moral pod črto povedati, kje se nahajajo še enake va-
rijante, ter razložiti, zakaj jih v moji zbirki ni najti. A da bi
bil tako delal, ne vem, kako bi to bilo po volji možem pedago¬
gom, kakor je gospod, ki ga odborovo pismo imenuje drugi
član. * * * * * * * 8

Ocenjevavcu II. se upiram samo glede dveh pesmi, katere
zbirki zopet prilagam; v odborovem pismu namreč je pisano,
da on zahteva, naj se izpustita tudi pesmi št. 174 in 175. Ker z
najboljšo voljo in najhujšim naporom nisem mogel v teh pesmih
najti nič hudega, in ker mislim, da je ona številka po pomoti
zapisana za 173 (s katero številko neha ciklus pesmi »Greh bi
bilo, sestro ljubiti«) prosim, naj odsek ti pesmi še enkrat pre¬
gleda. Če se motim, pove naj se mi, kaj se ocenjevalcu zdi v
njih pohujšljivo. Saj se v št. 174 iz besed boga žvaw 9  še vendar
ne more sklepati, da so Gorenjci kaki darwinisti, ki štejejo člo¬
veka med živali; ti besedi namreč ne pomenjata ,armes Thier’.
ampak ,armes Wesen’. In kaj je v pesmi slabega sicer? Je-li
pohujšljivo to, da grešna oseba, ki obupa, najde kazen v peklu?
Ne uči li istega tudi cerkev? Še bolj nedoumno mi je, zakaj se
je proskribirala pesem pod št. 175. Snov ji je popolnoma ista,
kakor nastopnim številkam od 176 — 183, proti katerim nima
tudi ocenjevavec II. nič ugovarjati. Morda ga moti — drugega
ne najdem — ta-le verz: »Dete mlado ter kar nago«! 10  Nagota
detetova mu morda ni po volji? Toda komu bo pregrešna mi¬
sel silila v glavo, ako bere v svojem časniku, recimo v »Slo¬
vencu« med domačimi vestmi to-le: (I z p o 1 o ž e n o dete.)
Pred vrati šenklavške cerkve so našli včeraj mlado, popolnoma
nago dete ženskega spola. Brezsrčno mater zasleduje policija.«

191 je iz Valjavčevega zapisa, ki je pair verzov iz nje citiral že

1. 1858. v programu varaždinske gimnazije, zapisana na Gorenj¬

skem, št. 192, pa je v Rožu na Koroškem zapisal M. Majar, in dal

Vrazu, ki jo je prepisal v VČ. XVI. F. 11—12. — 3. št. 193 je priobčil

Jos. Levičnik v »Npvicah«, 1859, 302, št. 194 pa je prinesel »Goriški
letnik za leto 1864, str. 218—219. — 4. št. 250 je ibila vzeta iz »Slo¬

venskega glasnika«, 1864, 352. — 5. št. 279 (Meniha novica utečeta,

ker sta zapustila noseči ljubici) je vzeta iz Valjavčevega rokopisa.
— 6. št. 281 do 283 so posnete po zapisih Smoleta, Ravnikar jaiPo-
ženčana in novejših.

8  Dr. Fr. Lampe; razume se samo po sebi, da je Matica
Štrekljn naznanila mnenja ocenjevavcev, ne ipa tudi njih  imen.

" Danes št. 170, v. 9.

10  Danes št. 171 v. 4.

*28

Predgovor.

Kdo bo v ti nagoti iskal kaj pregrešnega? In je-li v naši
pesmi povedano kaj drugega! Kdor tu kaj napačnega misli,
temu že lahko rečem: Honny soit! Potem bi smeli z veliko
večjo pravico iz vsakih zgodeb svetega pisma od Ravnikarje¬
vih do Lampetovih iztrgati strani, kjer se govori o nagem
Adamu, nagi Evi, o nagem Noetu itd.; iztrgati bi morali iz
bukev »Življenje svetnikov in svetnic božjih« strani, kjer se
pri tolikih mučenikih piše, da so za mučenje bili do nagega
slečeni. Pravi razuzdanec mora biti, komur bi pri takem berilu
grde misli silile v glavo, kdor bi v takih okolnostih nago osebo,
če tudi ženskega spola, gledal z nasladno strastjo. Ali se bodo
nečiste misli mogle komu vzbujati, kateri nago dete vzame v
roke, da je odene in reši? — Pretehtavši te stvari, vračam torej
ti dve pesmi (št. 174—175) in prosim, da ju preberi in presodi
ves književni odsek. On naj skuša izluščiti pohujšljivost iz njih,
če jo more. Ako se mu to posreči (— a posreči se mu samo z
Mahničevo metodo —), vrnejo naj se mi pesmi št. 174—183, ker
me ni volja, izdajati dotični naslov le okrnjen.

Kar se tiče drugih »pohujšljivih« pesmi, nam je vprašati
najprej, so-li res pohujšljive. Kate ro berilo mimo takega, v
katerem se skušajo verske resnice omajati ali upor proti avto¬
riteti zbujati, j e po hujšljivo? Jaz mislim oziraje se na lepo¬
slovje, da tako, katero v bralcu vzbuja grešne, navadno ne¬
čiste misli in želje, ki vnema v njem nasladno strast tako, da
se on z veseljem zakopava in zazibava v dotične grde misli.
Da more ta učinek imeti, mora dotično berilo grešno dejanje
ali greh ali strast, ki mu služi v podstavo, bravcu prikazovati
in opisovati dramatično v posameznih podobah in prizorih,
natančno opozarjajoč ga na vršitev dejanja, na razvnemajočo
se strast in nasladnost, ki jo pri tem dejanju ali stanju občuti
dotičnega dejanja ali stanja junak ali junakinja. Berilo mora
bravca vneti za to strast tako, da si on takorekoč želi biti na
mestu junakovem, uživati njegovo naslado in da ga ta strastna
misel ne more zapustiti tako hitro. Imajo-li naše dotične pesmi
le približno enak učinek? Kratko nikar! Kateremu bravcu bo
incest, prešeštvo, uboj, razboj, detomor, ki se mu v naših pe¬
smih kaže le kot fait accompli,  kateri se mu ne opisuje v
pripravljalnih fazah, kateri najde svojo zasluženo kazen, vzbu¬
jal misel, da bi rad sam tako grešil, rad sam izvršil incest, pre-
šestvo, bil povod uboju, razboju, detomoru? Kateri narodni pe¬
vec bo zarudel ali se v naslado zazibal, ko bo pel pesem o kazno¬
vanem incestu? Kateremu poslušavcu bo ob petju ali branju
naših incestnih pesmi prihajala želja, grešiti s sestro ali sploh
grešiti; komu bo taka pesem vzbujala grde, nečiste misli in
strasti? Komu se bo, ko bo bral pesem o zblaznelem študentu,
ki v blaznosti trdi, da je »pri vseh ljubljanskih fravah spal«,
v duši vnela mohamedanska misel ali želja: »Da bi bil jaz
na tvojem mestu!« Nikomur, kdor ima zdrav razum in zdravo

Predgovor.

*29

srce. In vendar samo tak more polmjšan  biti!! Sploh se
med narodnimi  pesmimi težko utegne najti kaka po-
hujšljiva, zato ker je priprost narod naraven, zdrav na duši
in telesu. Še nikjer in nikdar se ni slišalo in bralo, da bi bil kdo
zavoljo poslušanja ali branja narodnih pesmi padel v greh ali
bil pohujšan. Naših pesmi, ki so produkt naroda, zdravega na
duši in telesu, pač ne gre primerjati s takozvanimi pesnimi
»Volkssangerjev« in »Bankelsangerjev«. Tam že utegne biti
kaj strupa, a med pravimi narodnimi ga ni. Res se med slo¬
venskimi narodnimi pesmimi nahaja nekaj umazanih, nekaj
grobih in surovih, a ,umazanost 1 , grobost in surovost, vendar
ni isto kakor pohujšljivost; v umazani pesmi je predmet ope¬
vanja, poetičnega izraževanja popolnoma neprimeren za po¬
ezijo, a zato še ni treba, da bi koga pohujševal. Sploh utegnejo
med slovanskim narodnim blagom pohujšljive biti samo tako-
zvane z a v e t n y j a s k a z k i, kakor jih Rusi imenujejo, to
so povesti in pravljice, v katerih se s pikrim humorjem opisuje
po Boccaccijevem načinu, kako se je izvršila ta ali druga ne¬
spodobnost. Mi Slovenci imamo takih stvari, hvala Bogu, le
malo; še kar jih je, je večinoma vojaška in študentovska roba.

Eadar torej hočemo presojati narodne ali druge pesmi,
so-li pohujšljive ali ne, se nam je postaviti na stališče pripro-
stega, naravnega človeka, ne na stališče že pokvarjenega, blazi-
ranega gigerla, ki se o vsakem kakršnemkoli pogledu kakor
mrjasec zakopava v kalužo naslade. Ako takemu že šine kri
v glavo, da n. pr. le zagleda spodnje žensko krilo ali žensko
srajco, ki se suši na plotu, vendar ne bomo rekli, da ga krilo
ali srajca pohujšuje, ali da je njegove nečiste misli zakrivil ali
kdor je krilo ali srajco naredil, ali perica, ki jo tam suši, ali
nositeljica krila ali srajce, katere on morda še nikoli ni videl
v življenju. Tega ni kriv pač nobeden od teh, ampak nasladnik
sam. Kateri pametnik bo mogel zahtevati, da naj se zategadelj,
ker se je v tem človeku rodila nasladna misel, ne smejo več
klekljati čipke, ne več nositi lepše ženske srajce nego jih nosijo
kmetice, ne več prati ali sušiti lepa spodnja krila? A isto
velja, ako bi v takem blazirancu morda enako misel vnela naša
narodna pesem (malo napripravna je za to); kdo bo potem hotel
narodno pesem dolžiti krivde? Kdor to stori, bo delal pesmi isto
krivico, kakor bi jo delal ženskemu krilu ali ženski srajci, iz-
datelju pesmi isto, kakor bi jo delal perici, ki je krilo razobe¬
sila sušit. Kdor bi zarudeval pri naših omenjenih pesmih, si
z nečistostjo naslajal domišljijo,‘tak je strasti udan in pohuj-
šati ga ne more nihče več; on si bo z nečistostjo napajal svojo
domišljijo tudi, če bo bral » z dovoljenjem visokočastitega kr¬
škega knezoškofijstva« izdano Dularjevo živinorejo ali kaj ena¬
kega.

In incest, jeli v poeziji res nemogoč? Komu bodo priha¬
jale nečiste misli, ako izvzamem ljudi, kakor ravnokar omenje-

*30

Predgovor.

nemu m rja sen, ako bere Sofoklejevega Kralja Ojdipa (ki menda
tudi z ljubljanske gimnazije še ni odpravljen) ali pa Hartmana
von Ouwe lepo pesem »Gregorius uf dem steine«, katere vse¬
bina se pač tudi na ljubljanski gimnaziji pripoveduje v zgodo¬
vini nemškega slovstva)? Incest, prešestvo sta res veliki pre¬
grehi, ako se v življenju zgodita, ali pesem o izvršešni pregrehi
—o f a i t accompli  — ki nam ne riše z namenom, da ugodi
nasladnosti, kako se pregreha šele godi, ampak kako se kaz¬
nuje; to ni nič hudega in pohujšljivega; pohujšljiva utegne
biti dotična kazenska razprava, ki mora vse posameznosti spra¬
viti na dan. Ker sta se incest in prešestvo dogajala in se doga¬
jata še vedno povsod, je celo dobro, v pesmih kazati, da ju do¬
seže kazen; pesem more to storiti še lože, kakor duhoven na
prižnici, kateremu ni zlahka o teh stvareh govoriti kar tako
naravnost. 0 veliki razširjenosti incestnih, a nikakor ne po-
hujšljivih pesmi se je moči poučiti iz maloruske zbirke narod¬
nih pesmi Antonovyča in Dragomanova: Istoričeskija pesni
malorusskago naroda s oVjasnenijami. Kijev. 1874. I. zv., proti
koncu zbirke, ki je šla skozi strogo rusko svetovno in versko cen¬
zuro.

A čemu razkladam vse to, ko naše razmere vendar tako
poznam in vem, da bo vse — bob ob steno! Ker mi znanstvena
vest brani, pesmi prenarejati in okrnjevati (kar od mene za¬
hteva večina odseka), ker posameznih naslovov ne maram pri¬
občevati polovičnih, a ker dotičnih pesmi vendar ne smem zna¬
nosti odtezati! Ne ostaje mi torej drugega, kakor zgoraj pod II.
naštete naslove vzeti iz zbirke in počakati ž njimi, da jih po
dovršenem delu natisnem na svoje stroške drugod. Ker v zbirki
ni o njih omenjeno ničesar, ne bo jih za sedaj pogrešal nihče.

Da pa sem, ker sem dotične pesmi sprva sprejel v svojo
zbirko, hodil res po pravi poti, ne po poti tesnosrčnosti, to mi
potrjuje učenjak prve vrste, nikak razuzdanec, profesor Jagie,
kateremu sem vse spotakljive pesmi in tudi odborovo pismo
prebral. On celo meni, da je stališče ocenjevalca II. ih pritrja-
jočega mu člana drugega, ki pesmi še videl ni, naravnost
smešno! Jedinstvo 11  etc. nima z narodnimi pesmimi opraviti
ničesar, prav čisto ničesar; le ne vrivati te proklete politike (po¬
sebno kranjske) v vsako stvar, kateri se pristoji tako, kakor
neki snažni živali — sedlo!

Toliko v svoj zagovor!«

Odbor ni imel kaj več spreminjati in tako je 2. snopič
(pole 13b—25a) izšel 1. 1896. V decembru istega leta je Levec
naprosil Štreklja, naj mu pošlje odtiske ocen, ki so jih o pu¬
blikaciji napisali Jagič (tega je Levec naprosil tudi sam za to),
Polivka in Murko, da se lahko shranijo v Matičinem arhivu.

” To meri na Kržičev poziv, izraz takratnega političnega
»slogastva«. Stavek je pripisan s svinčnikom.

Predgovor.

*31

Tudi 3. snopič (pole 25 b—37) je brez posebnih težkoč izšel

I. 1897. Rokopis za 4. snopič je najprej pregledal Levec sam, nato
pa ga dal v pregled drju Fr. Lampetu, ki je o njem 1. avg. 1898
napisal sledečo oceno: »Po načelu, katero sem označil v oceni

II. snopiča, sodim o IV. snopiču tako-le: 1. Nekatere pesmi se
nam ponujajo v premnogih redakcijah ali oblikah. Za znan¬
stveno porabo bo zbirka pač jako dobra, a za večino Matičar¬
jev ne. — 2. štev. 110. in 128. 12  nista narodni, kar izdajatelj
skoro da celo priznava; torej naj se izpustita. — 3. Ni vse lepo
in estetično, kar je prirodno; ni vse lepo, kar je narodno. Na¬
rod ima tudi svoje izvirne kletve, surove šale, umazane dov¬
tipe, t. j. »kvante« itd. Te spadajo v psihologijo ali morda pa¬
tologijo narodovo, ne pa v lepo knjigo. Nekatere narodne burke
v vezani besedi utegnejo vzbuditi v prvem hipu malo smeha, a
estetične cene nimajo nikake. Tudi v tej zbirki je nekaj »pe-
smij« trivijalnih, n. pr. 307, 369, 377; malo vrednosti pridevam
štev. 95—99. Zaradi prerealističnih, bolje neprimernih izrazov
mi ne vgajata štev. 183 (n. pr. kurba!), 189; štev. 198 ni za knji¬
ževno rabo, štev. 290, v. 21, 22 ne bo brez graje v kritikah; št. 136
naj bi se izpustila, ker je iste vsebine dovolj drugih boljših,
nespotikljivih. Čeprav se nekatere neprimerne izpuste, bo
IV. zvezek obilen.«

Lampetova ocena je kvintesenca nesporazumljenj in za¬
blod, ki so Štreklja venomer ovirale pri njegovem delu, naj¬
jasnejša slika onega začaranega kroga, v katerem so se vedno
gibali Štrekljevi kritiki in nasprotniki. Lampe je pozabil, da
je sam Marn imenoval Matico »prvi znanstveni zavod sloven¬
ski« (v »Slovencu« 12. marca 1887) in na občnem zboru 18. apr.
1888 povdarjal, da je namenjena »razumništvu« in »omikanim
krogom«, da je Matičin odbor v seji 27. maja 1896 sprejel Wies-
thalerjev nasvet, da »neguj Matica poleg leposlovja, v tretjini
knjig, zlasti pa v Letopisu, znanstvo, za katero drugod ni med
Slovenci nikjer prostora, ter povabi priznane strokovnjake k
sodelovanju« (LMS 1896, 217) in da je v oceni 2. snopiča v svo¬
jem listu (»Dom in svet« 1897, 605) sam obširno podčrtaval in
pohvalil znanstveni značaj Štrekljeve publikacije. Toda že tam
je bil napisal: »Res je, da bi se bila zbirka v tem snopiču še po¬
večala s teni, da bi bil urednik sprejel nekaj pesmi spotikljive
vsebine; toda, da tega ni storil, to zbirki nikakor ni v škodo,
ker je v sedanjem obsegu obče rabljiva, kar bi sicer ne bila.«
Lampe priznava znanstveno porabnost knjige, pa graja število
'inačic, ki šele daje publikaciji znanstveno lice. Povrh pa impu-
tira znanstveni izdaji zgolj estetično merilo! V,obojem se me¬
šajo romantični nazori in narodnovzgojni oziri, ki so skriti v
»obči rabljivosti« in oni »večini«, s katero je tudi Marn A»edno

12  Katere pesmi meni Lampe s tem, danes ni več mogoče iden¬
tificirati.

*32

Predgovor.

operiral in s katero edino je Kržič podprl svojo formulo. To je
jasno pokazal Lampe v oceni 3. snopiča (DiS, 1898, 189), kjer je
za pohvalo »natančnega kritičnega dela urednikovega« zapisal:
»Tu vidiš, kaj je poezija! Naši mladi pesniki, ki omahavajo sem
in tje in povprašujejo, kaj naj bi brali iz dobrega pesništva, lo¬
tijo naj se teh-le narodnih pesmi, da bodo umeli, kaj je poezija.
Ob enem se lahko prepriča vsakdo, ki globlje misli, kakšno moč
ima krščanska vera na pesniškega duha narodovega. Da, vera
je poezije gorko solnce, ki pokliče iz tal najlepše cvetke in jim
da najprijetnejšo vonjavo. Zato smo uredniku za ta snopič iz¬
redno hvaležni in želimo, da bi ta oddelek narodnega pesništva,
namreč legendarnega, v obče, verskega značaja, podal v obilni
meri, ker s tem bo njegova zbirka mnogo pridobila in bo uga¬
jala tudi preprostemu ljudstvu.« V tej oceni ni nobene besede
o »znanstvu« in »znanstvenosti«; bilo bi prečudno, če bi odbor¬
nik Matice zapisal, da bo kaka »znanstvena« publikacija Ma¬
tice ugajala »preprostemu ljudstvu«, torej oni »večini«, s ka¬
tero je oviral pri Matici izdajanje znanstvenih publikacij.

Na ovitku 1. snopiča je Štrekelj priobčil »Začasni pred¬
govor«, v katerem je pojasnil obseg svojega dela, naštel porab¬
ljene natisnjene in rokopisne vire in obrazložil načela, katerih
se je držal pri urejevanju. Glede obsega pravi, da bodo sprejete
vse one narodne pesmi, ki so »brez dvoma narodova lastnina,
ali vsaj take, da duševne vrednosti narodove ne omadežujejo.
Ta formula je povzeta iz Krekovega članka; Štrekelj jo je že
sam postavil v narekovaje, da bi s tem pokazal citat in opra¬
vičil od Matice, ki je Krekov projekt odobrila, takorekoč pred¬
pisano pot. Enako je postavil v narekovaje tudi razne besede
v 6. odstavku, kjer govori o načelih svojega uradovanja. Ves
odstavek z vsemi citati, ki so posneti iz Krekovega spisa, je
enaka polemika zoper Krekova načela in metodo, kakor svoje-
časno Štrekljevo vabilo na nabiranje narodnih pesmi. Ta za¬
časni predgoA r or se je z malimi spremembami ponovil tudi na
ovitkih 2. in 3. snopiča. Ko je pa 1.1898. bil s 4. snopičem do¬
vršen I. zvezek, mu je Štrekelj napisal daljši predgovor, v ka¬
terem so posnete vse glavne misli začasnega predgovora. 13  Do¬
dana — v IV. oddelku na str. VI . — polemika zoper ozkosrčne
cenzoi\je v Matičinem odboru je tokrat povzročila nove debate
v javnosti o Matici in njenem delovanju. Prvi se je v »Ljub¬
ljanskem Zvonu« (1899, str. 312) oglasil Aškerc  z očitkom, da
je Matičino delovanje brez pravega programa, in z zahtevo, da
naj bodo vse njene publikacije take, da jih razume vsak  slo¬
venski izobraženec. Merilo za višino poučnih spisov Matičinih
bodi moderni feljton.  Konkretni predlogi, ki jih je Aškerc
stavil pozneje v teku debate, kažejo, da si je želel od nje spisov
s tendenco, primerno naprednemu izobraženstvu; da je odkla-

Polemika proti Kreku je v prvem odstavku XI. str.

Predgovor.

*33

njal čisto znanost katerekoli vrste, se najbolj jasno vidi iz nje¬
govega stavka: »Naj se slavni knjižni odsek vendar že okani
ponosne misli, da je Matica poklicana, da Slovencem nekoliko
nadomesti — znanstveno akademijo. To je tisti fantom, ki men¬
da še vedno slepi mnogo glav mnogoglavega književnega od¬
seka ter mu brani, da si ne more ustvariti trdnega, ponižnej-
šega, a zato tem dosežnejšega programa.« Še predno je mogel
Aškerc prinesti obljubljeno nadaljevanje svojega poročila, se
je (DiS 1899, 319) oglasil dr. Fr. Lampe z odgovorom, da so taki
»nasveti«... čisto nepotrebni. Knjižni odsek je vesel, da more
poslati kako dobro knjigo med narod; da bi Matica nadomesto-
vala znanstveno akademijo, tega si nihče ne domišljuje. Le po¬
kojni predsednik Marn je enkrat izrekel to lepo frazo, ki je pa
tako neškodljiva, da jo sme še kdo drug rabiti, ako hoče o Ma¬
tici prijazneje pisati kakor ,Zvon’.« Takoj za tem odgovorom
Aškercu pa je priobčil oceno 4. snopiča. Oblika, kritični aparat
in sploh ves način izdaje daje delu po njegovem veliko, nemin¬
ljivo ceno. Manj pa je. zadovoljen s predgovorom — ki ga oči-
vidno ni bil dobil v cenzuro! — in Štrekljevim zagovorom v
njem. »Besedo o estetiki v III. odstavku naj bi bil izpustil: uga¬
jala ne bo ne prijatelju ne neprijatelju. Še manj je na svojem
mestu pojasnjevanje v IV. odstavku. Ker g‘ovoi'i g. urednik do¬
volj umevno, moramo svojo misel povedati tudi mi. Odbor ni
sprejel prav vseh pesmi, katere mu je predložil g. urednik. Ko¬
likor vemo, izločil jih je prav malo  in le take, ki niso pri-
m e r n e za obširno občinstvo. S tem ni stopil odbor na ome¬
jeno stališče, tudi ni izrekel, da so tiste pesmi »kvante«, »klafar-
ske« ali »kosmate«, kakor misli g. urednik: temveč oziral se je
na to, da mora Slov. Matica delovati (čim največ more) med
vsem Slovenstvom,  da mora vpoštevati tudi mladostne
čitatelje, da je večina  bravcev takih, ki ne rabijo knjige »v
znanstvene namene«, ki ne umevajo, kaj je »psihologija sloven¬
skega naroda«, vendar pa jako radi čitajo narodne pesmi. Onim,
ki si žele popolne izdaje, ustregel bo urednik lahko — ako bo
hotel —- brez Slov. Matice. Ali gu. uredniku ni prav, da število
Matičarjev dosledno raste od leta do leta, da delajo za Matico
soglasno domoljubi brez razločka, da se je oklepa ves omikani
narod, da imajo in cenijo njene knjige tudi dijaki po šolah? Ali
naj se to stališče omeji in naj se knjige izdajajo samos  strogo
znanstvenega stališča? Da, tudi mi smo popolnoma za to, da je
bolje izpustiti kako malo stvarco, katero kdo ponudi odboru,
ki pa ni za splošno občinstvo, kakor zapirati Matici pot med
širni narod. Zato naj nam g. urednik oprosti, da ga vljudno
prosimo v imenu našega napredka, naj opušča take zagovore,
ki so popolnoma nepotrebni, in so celo v nasprotju z društvom,
*  ki »Narodne pesmi« izdaja.«

Tako je ob zaključku I. zvezka član književnega odseka pro¬
glasil Matičino znanstveno prizadevanje za »lepo frazo« in na

m

*34

Predgovor

Štrekljev zagovor znanstvenega stališča javno odgovoril s
slabo prikritimi grožnjami. Odgovoril mu je Aškerc (LZ 1899,
446—450), ki je v naglici pograbil »večino« Kržiča in Lampeta, ki
je ni prav razumel, ter udaril ž njo po Matici in njenem pred¬
sedniku, da bi dokazal absurdnost, neskladnost in protislovje
Matičinih programov in razvil »doktorjem in profesorjem«
njega književnega odseka svoj načrt bodočega dela Matice.
Lampetu pa je prav obširno ilustriral protislovje, v katero je
zašel, ko je, govoreč o različnem pravopis  u Matičinih knjig
zapisal stavek: »Saj odgovoren za knjigo je pisatelj, kakor za
vsebino, tako za obliko« — in na isti strani oštel Štreklja za¬
radi predgovora v I. zvezku. Iz vsega tega je Štrekelj lahko
videl, da težave še dolgo ne bodo premagane. Prišle so ob enem
zanj tudi nove. Aprila 1897 je bil prišel za izrednega profesorja
na univerzo v Gradec, kjer je pod Krekom živel neverjetno
težke čase. Vmes pa je prišel še Levec s svojimi šolskimi po¬
trebami, ko mu je 10, marca 1899 pisal: »Ali bi ne bilo dobro,
ko bi v enem prihodnjih zvezkov zbrali otročje narodne
pesmi in igre,  ki bi se eventualno lehko tudi posebej
natisnile ter uglasbile in uvedle v otroška zabavišča, ki jih
zdaj pitamo samo z nemškimi prevodi?« V Matičinem odboru
je naraščal odpor proti nemškutarju Miliču, ki je dotlej tiskal
pesmi, izdajo 5. snopiča je Matica odložila 1. 1899. na 1. 1900. In
povrh bi naj sedaj na vrsto prišle »zaljubljene«! Tako nam je
umljiv ton Štrekljevega, pisma, s katerim je poslal 22. dec. 1899
Matici rokopis 5. snopiča: »Najtežavnejši posel je pri vrejeva-
nju razvrstitev; ta me je tudi zadržala, da nisem mogel poslati
rokopisa prej. Po večkrat sem namreč izpremenil načelo raz¬
vrstitve in to mi je pri tolikem številu listov in lističev nako¬
palo vsakikrat po poldrugi mesec novega sitnega dela. Dalje je
pri liričnih pesmih, kjer imamo opraviti z občutki in ne z de¬
janji, ki jih narod lože ohrani v spominu, oblika mnogo bolj
porušena kakor pri pripovednih, in češče je vsled meglene vse¬
bine po več pesmi spojenih v eno, tako da se da prvotni tip le
stežka spoznati, kar seveda ne olajšuje razvrstitve ... Slavni
odbor prosim, da naj blagovoli presojati to delo edino le z znan¬
stvenega stališča; »lepoknjižec ne bo našel v njem, česar pri¬
čakuje; tvarina je enolična, dolgočasna, le tu pa tam zelena
oaza v peščeni puščavi. Stvari, ki ne sodijo v zbirko in so kot
pojavi duševne patologije narodove pripravne k večemu za
xQV7iTiiSia , sem že sam odstranil in jih v porabo učenjakom
prepustim po dovršbi dela kaki knjižnici. t'e se nadeva v kri¬
tikah Matičini zbirki naslov »Thesaurus der slov. Volkslie-
der«, 14  bodi ona v resnici tak zaklad, in ne kaka »epitome« —-
izdaja za srajčnike!« Peti snopič, ki je izšel 1. 1901, ni naletel na

14  Tako je imenoval zbirko A. Briickner v »Zschr. des Ve-
remes tur Volkskunde« 1899, 218.

Predgovor.

*35

noben odpor, niti pri oeenjevavcih v knjižnem odseku, niti v
javnosti. Dr. Evgen Lampe  je o njem celo (v Di S 1901, 634)
napisal eno najlepših ocen, kar jih je kedaj Štrekljevo delo do¬
živelo med nami, oceno, ki kaže izredno umevanje življenja
narodne pesmi in značaja Štrekljevega dela. Najprej citira iz
uvoda I. zvezka odstavek, s katerim Štrekelj odklanja estetično,
merilo in zavrača one, ki hočejo iz njegove edicije napraviti
»lepo knjigo«, na to pa nadaljuje: »Tako sodi dr. K. Štrekelj
sam — in po pravici. Ko sem listal to knjigo, imel sem res ob¬
čutek, kakor da listam po lepo urejenem, z etiketami skrbno
oblepljenem herbariju, kjer je vse na svojem mestu, vsaka
bilka raztegnjena, vsak listič razgrnjen, lepi in grdi, debeli in
tanki, vsi razporejeni po vrstah in razredih. Da, nekdaj so bile
žive te rože in vijolice, ti trni in koprive — zunaj so duhtele in
bodle, razveseljevale in opekale; a ljubezen botanikova jih je
nabrala in preparirala — in ta skrbna ljubezen jih je posušila.
Kdor se hoče veseliti cvetic, se izprehaja med gredicami, kdor
jih hoče proučevati, poišče jih na določeni strani herbarija.
Kdor hoče uživati narodne pesmi, posluša jih na travnikih, v
gozdu, ob luninem svitu, pri žetvi, pri ženitbi; kdor hoče iz njih
proučevati jezik in zasledovati njih snovi in razlike, bo pa vzel
v roke Štrekljevo zbirko. Ko je pred leti izdal Scheinigg ko¬
roške narodne pesmi, se je proti njemu dvignil precejšen odpor:
zbirka je imela značaj beletristične knjige in se je zato sodila
po zakonih leposlovja. Dr. Štrekelj pa se je že naprej zava¬
roval zoper tako umevanje svojega znanstvenega truda. In res:
najbolj strastna erotična pesem postane mrzla in krotka, ko
pride izpod secirskega noža znanstvenega anatoma. Ta zbirka
»zaljubljenih« pesmi ni erotična zbirka, ravno tako, kakor nje¬
gova knjiga pobožnih pesmi ne bo molitvenik, ampak folklori¬
stičen zbornik v znanstvene namene. — Če pa knjigo sodimo z
znanstvenega stališča, moramo izreči g. profesorju vse prizna¬
nje za velikanski trud in za občudovanja vredno natančnost, s
katero je uredil tako obširno tvarino... Ne glede na večjo ali
manjšo vrednost pesmi samih, moramo to zbirko imenovati naj¬
natančnejše in znanstveno najpopolnejše delo v slovenskem na-
rodoznanskem slovstvu.«

Zato pa se je ob 6. snopiču vzdignil pravcat vihar. »Slo¬
venec« je 8. apr. 1902 intoniral: »Te pesmi po svoji vsebini spa¬
dajo pač med najslabše narodno blago. G. pisatelj jih je uredil
po s,vojih dosedanjih načelih.« Na to se je oglasil pri Štreklju
Simon Gregorčič  s sledečim pismom (22. apr. 1902): Ne
spominjam se več, kako so prišle narodne pesmi, od mene za¬
pisane, g. Rutarju v roke. Vsekako pa nikomur nisem dovolil,
podpisati moje ime pod pesmi. Torej ne želim in nočem tega v
bodoče, ko hi morda prišla še kaka »mojih« na vrsto. Menim,
da mladina včasi še preveč gleda na Stritarjevo (oziroma Re-
gulovol) »Sveto domovino«, misleč, da je res vse sveto, kar pove

m >

*36

Predgovor.

kak naroden mladič. Ne škodilo bi, ko bi se eliminirale kake
nečedne »pesmi«, t. j. izpustile.« V odborovi seji dne 14. maja
1902 pa je podpredsednik Matice, kanonik Ivan Sušnik prečital
sledečo izjavo: »Med slovstvenimi publikacijami za 1. 1901 je
tudi 6. snopič »Slovenskih narodnih pesmi«, uredil dr. Karel
Štrekelj. Ta publikacija je vzbudila v širših krogih Matičnih
udov veliko nevoljo. In ,po pravici! Pesmi, priobčene v tem
snopiču, se namreč izvečine več ne morejo imenovati narodna
poezija,  namreč so žalostni izrodki moralne pokvarjenosti
in čuvstvene sirovosti posameznikov. — Daši naj je ta publi¬
kacija »prispevek k slovenskemu folkloru in hoče torej biti
pred vsem znanstvena«, bi se moral odbor Matice Slovenske
vendar ozirati na to, da velika večina Matičnih udov pričakuje
od Matice estetično in moralno čistih knjig. — Podpisani so kot
odborniki »Slovenske Matice« soodgovorni za njene publikacije.
Ker so prepričani, da bi se pesmi, žaleče vsak čut, ne le moral¬
nosti, ampak tudi dostojnosti, brez vsake posebne škode za znan¬
stvo lahko izpustile in ker podpisanim ni bila dana prilika,
presoditi rokopis zadnjih dveh in zlasti še zadnjega snopiča,
obžalujemo, da je 6. snopič »Narodnih pesmi« izšel v tej obliki
ter protestiramo proti temu, da bi se v nadaljnji publikaciji
tako žalil estetični in nravni čut, kakor se nedvomno žali v
snopiču za 1. 1901.« Izjavo je napisal in prvi podpisal dr. J o ž.
Lesar,  za njim pa dr. I. J a n e ž i č , Ant. Zupančič, dr.
M. Opeka, Ivan Sušnik, dr. A. Ušeničnik, Fr.
Finžgar.  Odbor je na Lesarjev nasvet sklenil to izjavo do¬
besedno zabeležiti v zapisniku in objaviti v sejnem izpisku, ki
se je pošiljal dnevnim listom. Ob enem pa je bilo sklenjeno, po¬
slati tudi Štreklju prepis in ga pozvati, naj zanaprej svoje roko¬
pise omejuje in predlaga v takšnej obliki, da ne bodo povzročali
pomislekov iz nravnega in estetičnega stališča in da bodo brez
nepotrebnih inačic. Ker je rokopis za 6. snopič začel pošiljati
tako pozno, da revizija ni bila več mogoča, so ga pozvali, naj
bodoče rokopise vloži o pravem času, da jih bodo presojevavci
lahko pregledali. Besedila protesta odbor sicer ni priobčil v
izpisku seje, ki je bil namenjen javnosti, dasi ga je »Slovenski
narod« 31. maja pozval na to, pač pa je v njem konštatiral, da
je vzel »izjavo na znanje in ji pritrdil. Pritrdil je pa tudi od¬
borniku dr. Požarju, rekočemu, da proti knjigi ne govore samo
moralični in estetični pomisleki, ampak tudi finančni, ker se v
njej nahaja tudi jako veliko število inačic, ki ne kažejo med
seboj prav nobene bistvene razlike in bi se bile zategadelj prav
lahko opustile. S tern bi se bila knjiga lahko za tretjino skraj¬
šala, kar bi ji bilo le na korist.«

Tik pred občnim zborom je takrat dr. Evgen Lampe (v
Di S 1902, 372) zapisal sledeče: »Že zadnji zvezek se je gibal prav
ob meji dopustne poezije, a gradivo, ki je zbrano v tem snopiču,
je pod vsako kritiko. To niso več pesmi, ampak nekaj drugega.

Predgovor.

*37

To tudi ni več narodno, ampak je nerodno in grdo. Z nravnega
in estetičnega stališča moramo vsebino te knjige najodločneje
grajati. Izgovarjati bi se dala edino-le s folklorističnega sta¬
lišča, češ: vse narodno blago se mora zbirati. A tudi to načelo
ima svoje meje. Ni vse pesem, kar je rimano; nekje je meja,
ko tudi rima izgubi značaj poezije. Tudi ni vse narodno, kar
narod govori, ker inače bi morali med narodno blago nabrati
tudi vse kletvine in psovke. Meja se ne sme prekoračiti. Če opa¬
zujemo, kako drugi narodi zbirajo svoje narodno blago, vidimo,
da se drže meje, katero jim kaže, če ne nravnost, pa vsaj do¬
stojnost. Zakaj se je začelo nagibati pesništvo v romantični
dobi na narodno stran! Ker je videlo v narodni poeziji krepko
pesniško silo. S takimi pesmami, kakor jih vidimo v tem
zvezku, pa pač ne bomo osvežili niti umetnega pesništva niti
izkazali znanosti kake usluge. Kateri omikani Slovenec bi se
upal s tem zvezkom v roki stopiti pred Francoza ali Nemca
ter reči: Moj narod prepeva take pesmi! Ne, to ne gre! Kjer
se začenja podlost, tam preneha poezija. Zbirka narodnih »Pe¬
smi« se mora ravnati po tem načelu.« Na občnem zboru 4. ju¬
nija se je o celi zadevi vnela burna debata. Prof. M. M urko
in dr. Ivan T avča r  sta branila znanstveni značaj Štreklje¬
vega dela in njega svobodo zoper zahteve estetov in ozkosrč-
nežev, v imenu katerih so se oglasili E. L a m p e, M. Opeka,
E. Perušek in dr. Fr. Ilešič.  Sploh se je na tem občnem
zboru pojavil zoper Štrekljevo delo organiziran in sistematičen
odpor ljudi iz najrazličnejših taborov in strank: onih, ki so
tičali še v romantičnih sanjah o nepokvarjenosti preprostega
»naroda« in o »lepoti« narodne »poezije« in ki niso mogli ali
pa niso hoteli razumeti, d a  so narodne »pesmi« v najširšem
pomenu besede predmet znanstvenega^šfudijardn ne samo este¬
tičnega uživanja; »Phylloxera vastatrix« in njen v bojnih sred¬
stvih nikakor ne izbirčen in skrupulozen krožek, s katerim sta
imela dobro leto prej predsednik Levec in urednik Štrekelj
ljute boje zaradi »Slovenskega pravopisa«; last, but not least
pa skupina naših javnih delavcev, ki je — zdaj odkrito, zdaj s
pasivnim odporom, jemala naši inteligenci razvojne možnosti
in skušala za inteligenco ustvarjeno Matico potisniti na nivo in
meriti z merilom Mohorjeve družbe, pri kateri je sama imela
neomejen vpliv. Ta tendenca zveni jasno iz predloga, ki ga je
na občnem zboru stavil dr. Evgen Lampe: »Občni zbor skleni
prositi prof. Štreklja, da nadaljuje svojo zbirko, da pa z ozi¬
rom na splošno kulturni namen Matice izpusti nektere stvari,
ki ne ustrezajo temu namenu.« Proti temu je stavil dr. Tavčar
predlog, da se občni zbor »ne strinja z mnenjem, da je 6. snopič
povzročil veliko nejevoljo, ter izreka ob enem prof. Štreklju
polno zaupanje, pričakujoč, da se tudi v bodoče s tisto vnemo
in ljubeznijo posveti izdaji omenjene zbirke, kakor se je zgodilo
to do sedaj. Obenem se pričakuje, da odbor prof. Štreklju ne

*38

Predgovor.

bode kratil svobode pri urejanju zbirke.« Tavčarjev predlog
je obveljal z 19 proti 12 glasovom, ostali zborniki, vseh je bilo
okrog 50, so se glasovanja vzdržali. Ta »splošno kulturni po¬
men« je posebe povdarjal še »Slovenec« v svojem poročilu o
občnem zboru (5. jun.), v katerem je podčrtal, da se je vršila
vsa debata samo o stvareh, katere kaže objavljati Matici kot
splošnemu književnemu društvu,  namenjenemu
najširšim slojem našega ljudstva.« Na enako stališče se je —
po tem poročilu — postavil tudi dr. E. Lampe, ko je rekel: »Dr.
Murko je rekel, da je knjiga za učenjake, ne pa za dekliške šole
in salonske mize. Tega mnenja smo tudi mi. A mi smatramo
kot svojo dolžnost proti Matici, da njene knjige razširjamo v
najširših ljudskih slojih in ji pridobimo povsod članov, in pri
tem nam je taka knjiga napoti, ker je ne moremo ljudstvu pri¬
poročati. Za znanost bi pač ne bila nikaka škoda, ako bi se
kaka stvar iz knjige izpustila, in tudi ugled Slovencev ne bi
V6led tega ničesar izgubil.« In v posebni notici je še pripo¬
ročal vsem, da se »zadeva prav trezno in jasno premisli s sta¬
lišča, na katerem stoji Matica in ogromna večina njenih
članov.«

Šesti snopič (20.—37. pola II. zv.), ki je bil vzdignil toliko
prahu, je obravnaval vasovanje in njega razne posledice, v 7.
so imele priti na vrsto nič manj kočljive poskočnice. Vendar pa
Štrekelj rokopisa ni mogel kmalu končati, ker je v poletju 1902
tako nevarno obolel, da je dobil 3 mesece dopusta. Poslal ga
,ie šele v novembru. Ob enem pa se je poslužil nove metode:
z rokopisom je poslal 106 prav robatih in kosmatih poskočnic,
ki jih je bil že sam izločil, ki torej niso bile namenjene za tisk,
da bi lahko presojevavci primerjali. Izmed ocenjevavcev se je
Wiesthaler brez kakega pridržka izrekel za natis, Pleteršnik
pa je Štreklja opozoril, naj izloči iz rokopisa vsaj one štirivr-
stične, v primeri s katerimi so nekatere, že od njega samega
izločene »robate in kosmate« naravnost krotke. Obširno je mo¬
tiviral svoje odklonilno stališče Opeka. »Obžalujem, da od obč¬
nega zbora lanskega leta glede izdavanja tako kočljivih knjig
nisem mogel izpremeniti svojih načel. Ko bi »Slov. Matica«
bila p o vse znanstvena akademija,  katere dela bi
prihajala le v roke znanstvenikov,  bi s folkloristič¬
nega stališča mogel pridružiti se načelom, po katerih ureja d)'.
Štrekelj svojo zbirko. Ker pa je priznano dejstvo, da »Matične«
knjige zahajajo promiscue  med ljudstvo, in se »Matica«
celo prizadeva, da bi si pridobila čimveč članov med narodom
sploh:  zato izjavljam, da sem proti natisu predlo¬
ženega rok 0 pi sa  Pesnii-poskočnice, tu zbrane, so namreč
za širše občinstvo, zlasti za mladino, po svoji prevesni večini
spotikljive. Predmet jim je skoro izključno le »vasovanje« v
svoji najbolj izkvarjeni obliki. Res da je dr. Štrekelj priložil
nekaj »robatih in kosmatih« ki hoče ž njimi dokazati, da so

Predgovor.

*39

druge »solnenooiste«. Toda tak dokaz je vendarle malo nesre¬
čen: med popolnoma gnojnico in med bistrim gorskim stu¬
dencem je pač še mnogo malopitne, z raznimi kužnimi miazmi
inficirane vode... Moje prepričanje, da Sl. m. kot dru¬
štvo, kakršno  je sedaj, po večini svojih udov, ne more
objavljati tako kočljivih del brez največje moralne škode naro¬
dove — je tako trdno, da po svoji vesti nikakor nisem priprav¬
ljen biti soodgovoren za tako publikacijo.« Rokopis in obe oceni
je Levec še isti dan poslal Lahu s prošnjo, naj vse skupaj pošlje
Štreklju in ga naprosi, da naj odstrani vsaj to, kar je zahteval
Pleteršnik. Pri tem je pripomnil: »Kakor vidim, bodo tudi
letos narodne pesmi povzročile velik razpor v »Matici«. Jaz sem
teh večnih prepirov in tega abderitskega naziranja tako sit —
da premišljujem, če bi ne bilo najbolje, da bi se vse to v Ma¬
tici opravilo brez mene.« Tajnik Lah pa je v pismu štreklju
5. jan. 1903 pripomnil: »Kot Vam bo morebiti znano, je nastal
na lanskem občnem zborn radi Vaših pesmi v društvu oster
konflikt med dvema velikima strankama v društvu. Ta razpor
se ni nikakor polegel in preti, kot vse kaže, postati še hujši, kar

seveda društvu ne bo koristilo.« _ __

Že 7. jan. 1903 je Štrekelj odgovoril na kratko: »Vrnjeni
rokopis 7. snopiča »Narodnih pesmi« vračam, odvzemši iž njega
vse tiste pesmi, katere so se g. prof. Pleteršniku zdele nepri¬
merne in popravivši, kar mi je nasvetoval on za poprave
vredno; zato mu izrekam prisrčno zahvalo. Da bi se ravnal
po »oceni« g. drja M. Opeke, bi moral pač pridržati sebi ves
rokopis in si zakuriti ž njim peč; toda »prej suh bo žleb
Drave«, kakor poje narodni pesnik, kakor pa jaz ž njim in nje¬
govimi somišljeniki enih misli o narodnih pesmih. Izgubljati
besede o tem, se mi zdi odveč, ker bi res nosil samo kamenje
na Kras. Zato zahtevam samo, da odbor izpolni to, kar mu je
naročil zadnji občni zbor.« Vnovič se je pečal z rokopisom
knjižni odsek 16. jan. Rezultat, ki se je Štreklju oficijelno na¬
znanil, je bil sledeči: 7. snopič se letos ne izda, ker je že precej
pozno s časom in ker je za društvenike tako že določenih šest
knjig, tako da bi se s sedmo prekoračil proračun, ki tega ne
prenese. Pravo sliko dogodkov na tej seji pa dobimo iz Levče-
vega pripisa temu pismu. »Že nad 14 dni leži pričujoče pismo
na moji mizi. Zadrževal sem njegovo odpravo, ker sem Vam
hotel pojasniti nekatere stvari, id niso omenjene v oficialnem
pismu. — Zoper Vaše »Narodne pesmi« je nastal upor od dveh
strani. — Duhovniki v Matičnem odboru (Dr. Opeka, dr. Uše-
ničnik, Lesar, Dr. Janežič, Sušnik etc.) so zoper natisk zaradi
njih vsebine,  ki je baje kvarna naši mladini. Vendar so
po svojem govorniku dr. Opeku izjavili, da nimajo nič zoper
Vašo osebo, da vedo ceniti Vaše delo pri urejevanju Narodnih
pesmi. Ne bili bi zoper natisk, ko bi pesmi izdala kakšna aka¬
demija za znanstveni svet. So pa zoper to, da bi se pesmi dale

*40

Predgovor.

v roke slov. narodu brez ozira na stan in starost posameznih
bralcev. Njih nasprotstvo ima moralne pomisleke. 15  Druga
stranka, ki Vam je nasprotna in ki je hujša od duhovnikov, je
po mojem mnenju čisto osebna. Dr. Požar  je izjavil, da
je knjiga »n e e s t e t i č n a in svinjska«;  zato naj se ne
imenuje »Narodne pesmi«, ampak »Narodne kvante«.
Dr. Ilešič  mu je sekundiral, da je »svinjarija inter¬
na  c i o in a 1 n a« in da tedaj te kvante nimajo nobene specifično
slovensko-narodne vrednosti. Nabiranje narodnih pesmi ni no¬
beno znanstveno delo in nobena zasluga.  Sploh
se je narodno pesništvo že davno preživelo; čemu bi mi post fe-
stum spravljali take ostanke na dan. Ko sva s Pleteršnikom
citirala Jagičeve kritike o Vašem delu, je dr. Ilešič repliciral,,
da so take kritike naročene in šablonske. Saj vemo,
kako se pišejo kritike!  — Predlog, naj se rokopis pri¬
poroči odboru v natisk, je padel s 7 zoper štiri glasove (jaz kot
predsednik nisem smel glasovati). Za Wiesthalerjev predlog,
naj se pesmi natisnejo, so glasovali samo W i e s t h a 1 e r , P 1 e -
teršnik, Šubic  in stari prof. Vilibald Zupančič.  Od¬
sotnih pa je bilo več gimnazijskih profesorjev, ker so imeli
konferenco. — Stvar pride zdaj še pred odbor. Moje in mojih
prijateljev mnenje je, da se pesmi morajo natisniti ali kot dru¬
štvena ali kot založna knjiga. Zmagamo li ali ne — to je ne¬
gotovo, negotovo zategadelj, ker nekateri naprednjaki vlečejo
z duhovniki iz štreberstva, drugi so Vaši osebni nasprotniki
(Perušek, Ilešič) in jih vsak nekaj neodločnih (Orožen, profesor
Tavčar) potegnejo za seboj. Mislim pa, da pri tej peki tudi
dr. Gregorij testo gnete. Jaz počakam odločilne seje, potem
se lepo cifrasto zahvalim za predsedstvo in odborništvo.« Na
odborovi seji 30. marca 1903 sta se pred glasovanjem o rokopisu
7. snopiča dva profesorja izmuznila, od ostalih 21 jih je za Ple-
teršnikov predlog, ki ga je obnovil' dr. Tavčar, glasovalo 13;
proti so bili vsi duhovniki in še dva profesorja. Požar in Ilešič
sploh nista bila navzoča. Duhovniki so hoteli imeti zadoščenje
za občni zbor in so se jezili na Murka, češ, da je preprečil izvr¬
šitev sklepa knjižnega odseka. Grozili so celo, da bodo Matico
zapustili. Na občnem zboru 22. jmn. 1903 (LMS 1903, 14) je tajnik
v svojem poročilu konštatiral, da je število društvenikov »po
preteku* dveh desetletij zopet za spoznanje nazadovalo. Kriv je
temu neljubemu dogodku razpor v društvu radi dr. Štrekljevih
pesmi.«

S 7. snopičem, ki je izšel 1. 1903., je bil zaključen drugi
zvezek. Po vseh bojih, ki jih je imel Štrekelj zaradi njega, je
umljivo, da je ponatisnil na njegovem ovitku krajše in daljše

11  Opeka je na sledeči odborovi seji izjavil, da približna
tretjina, sprejetih pesmi ni za tisk in je povdarjal, da izdaje ne
nameravajo »ubiti«, ampak jo samo »purgirati«.

Predgovor.

*41

kose ocen, ki so jih o njegovem delu napisali: Jagič  (Archiv
f. slav. Ph. XVIII, 618; XXIV, 623); A. Bruck  n er  (Zs. des
Ver. f. Volkskunde IX, 218); J. Polivka  (Listy fil. XX V.
35; Zs. des. Ver. f. Volkskunde XIII, 238); K, J i r e č e k (Osveta
1901, 650); Fr. Pastrnek  (Listy fil. XXVI, 158; XXIX, 304);
G. A. Iljinskij  (Živaja starina IX, 381). Predgovor je napi¬
san z mirno rezervo, ki gleda hladno nazaj na prestane boje;
iz njega diha nekaka zavest, da so največje težkoče premagane
in da poslej ne bo več posebnih nasprotstev. Obširno je odgo¬
voril nanj E. Lampe  (DiS 1904, 304—306), ki je deloma porog¬
ljivo ponovil stare očitke: »Knjiga je torej pisana za ozki krog
znanstvenih folkloristov, kakor n. pr. kako fiziološko delo za
strokovnjake. Vendar nosi knjiga naslov »Narodne pesmi«,
in zato mislimo, da bi se morala ta knjiga tam ustaviti, kjer
neha »pesem« in se začenja — »blago«. Dokler nosi knjiga pes¬
niško ime, bodo »estetični — sladkosnedci« seveda sodili knjigo
tudi z drugačnega stališča, kakor pa gg. Jagič, Murko itd. Jako
smo se začudili, da se gospod urednik zahvaljuje dr. Ivami
Tavčarju, ki je pomogel, da je »Matica« izdala te pesmi. Mi¬
slimo, da nikake krivice ne delamo nikomur, če konstatiramo,
da se odgovorni urednik »Slovenskega naroda« ni potegoval za
te pesmi z znanstvenega stališča, ampak ker je instinktivno
čutil sorodnost med takimi pesmimi in svojo politiko ... Gospod
urednik zasluži brez dvoma vse priznanje kot nabiralec, regi-
strator in primerjalec. On ima vse prednosti natančnega folklo¬
rista. Drugo vprašanje pa je, če je odbor »Slovenske Matice«
modro ukrenil, ko je izdal te pesmi kot društveno darilo, name¬
njeno za najširšo javnost. Ko bi bil izdal te pesmi le za one, ki
»znanstveno preiskujejo narodno dušeslovje«, seveda ne bi ni¬
hče proti temu ugovarjal. A ako se razširjajo duševni produkti
tako nizke vrednosti v masah med ljudstvo, ki je željno višjega
užitka in širše izobrazbe, tedaj se naj nihče ne pritožuje, ako
se proti načinu takega izdajanja slišijo opravičene pritožbe. Naj
nam nihče ne pride več z jako cenenim očitkom, da stojimo na
malenkostnem stališču in da ne vemo ceniti znanosti! Rado¬
vedni smo, kak »znanstven napredek« bodo rodile take pesmi
zlasti med mlajšim občinstvom! Sicer pa čujemo, da je gospod
urednik sam že uvidel, da se ne da izvajati v tem izdanju na¬
čelo, da se naj natisne vse, kar se nabere, ampak da je sam iz¬
ločil neko zbirko kot »kosmato«. Pri tem ga niso mogli voditi
drugačni, nego estetični ali moralni nagibi. Prepričani smo, da
mu znanstvene korifeje, katere tako laskavo ocenjujejo njegovo
delo, v tem ne bodo dale prav. Mi pa vprašujemo le, zakaj ni
»Matica« pri pesmih, ki se imajo razširiti med narod, nasta¬
vila višjega, res pesniškega merila? Sicer pa upamo, da je ta
tvarina sedaj končana in da pridejo skoro na vrsto pesmi, ki
bodo bolj ustrezale smotrom — »Matičinim«.«

*42

Predgovor.

Res nad 8. snopičem, ki je kot prvi del III. zv. izšel 1. 1904
in prinesel koledniške in kresne pesmi, ni bilo nobene spotike.
Tik pred njim pa je A. U š e n i č n i k v članku »Slovenske
narodne pesmi« (Kat. obz. 1905, 84 — 89) poskusil precizirati
stališče »moralistov«. Kar je deloma porogljivo storil že
E. Lampe, je opravil Ušeničnik tukaj z vso resnobo: obrnil je
raženj in pokazal Štreklju protislovje, ki je tičalo v tem, da
je Štrekelj kot znanstvenik izdajatelj govoril tudi o moralni
plati narodne poezije, ko je sklenil v znanstveno edicijo spre¬
jeti le vse one pesmi, »ki ne omadežavajo duševne vrednosti
narodove« in ko je dokazoval, da so »slovenske narodne pesmi
popolnoma nedolžne«. S tem je — pravi Ušeničnik, in po pra¬
vici! — Štrekelj sam »zapustil svoje  znanstveno stališče«.
Pač zato, ker je »sam čutil, da vkljub vsem znanstvenim na¬
menom, ki jih on ima, občinstvo ne bo sprejelo njegovega
dela znanstveno, ampak pač le kot »lepo knjigo«.« Njegovo
delo je po celi svoji zasnovi vseskozi znanstveno in brez ne¬
moralnih tendenc, ki bi ga naredile neznanstvenega. Toda
založnica njegova ni znanstveno društvo in nje člani po svoji
veliki večini od nje ne pričakujejo znanstvenih publikacij. »Mi
se torej popolnoma ujemamo z dr. Štrekljem, da folklorist
znanstvenik ni ne leposlovec ne nravoslovec, toda tega ne
uvidimo, da bi morah vedno vse objaviti,  najsi bo pri-
lično ali neprilično, tega ne uvidimo, da bi moral vse objaviti
ne glede na to, kje in za koga;  tega ne uvidimo, da bi
moral vse objaviti za občinstvo, ki bo imelo malo prida, a
morda veliko kvar!«

Historična perspektiva nam danes kaže, da je Ušeničnik
tukaj nevede odkril tragično krivdo Štrekljevo, ki tiči v tem,
da je skušal v kolikor mogoče veliki meri ohraniti znanstveni
značaj svojemu delu s tem, da je dajal javnosti neznanstvene
koncesije. V ta namen je bil dobesedno  prevzel »morali¬
stično« formulo, po kateri bi se naj pesmi za publikacijo iz¬
birale,  ki jo je davno pred njim za časa Marna formuliral
Gregor Krek, sprejel pač zato, ker je bila že od Matice spre¬
jeta in aprobirana! Poslej je iz tega izhajala zanj bridka
naloga, da jo spravi v sklad z znanstvenim značajem, z znan¬
stveno metodo in znanstvenimi potrebami svojega dela. Iz
tega so izhajala vsa dolga prerekanja glede »meje«: občut¬
ljivci iz Marnove in Kržičeve šole so jo stavili seveda kolikor
se da blizu, dočim jo je on moral staviti kolikor se da daleč.
»Moralisti« pa so v svoji nervoznosti prezrli, da je vsa edi¬
cija tako po svojem formatu, kakor po znanstvenem aparatu
in po svojem obsegu nesposobna za funkcije »lepe knjige« in
da so s svojim ropotom sami opozarjali na to, da je v nji
vendar marsikaj, nad čemer se človek lahko pohujšuje: kazali
so naravnost s prstom, kje je ugodna prilika za — greh! Na
obeh straneh pa je nejasnost v prineipijalnih stvareh: bistvo

Predgovor.

*43

narodne poezije, naloge Matice etc., izhajajoča iz naših spe¬
cifičnih kulturnih razmer, ovirala izdajanje dela in včasih
producirala naravnost smešne kurij ozitete. 10  Da je vsled tega
trpela znanstvena plat Štrekljevega dela, o tem ne more biti
dvoma: obseg motivov je manjši, nego ga obljublja naslov!

Pri nadaljnjih snopičih se je v Matici uvedla nova metoda
cenzuriranja: referenti so v seji književnega odseka predložili
inkriminirane pesmi in potem se je glasovalo o tem, ali se naj
natisnejo ali opuste. Tako je bilo v gradivu za 9. snopič 20. okt.
1905 obsojenih osem in 14. nov. 1905 trinajst pesmi. Snopič je
izšel z letnico 1905 in prinesel pole 14b—27 tretjega zvezka.
Odslej so posamezni zvezki izhajali brez posebnih težkoč ali
ovir. Niti projekt »Avstrijske narodne pesmi«, ki ga je po ini-
cijativi Pommerjevi zasnovalo avstrijsko naučno ministrstvo,
ni bil publikaciji v oviro, ker je bil popolnoma drugače za¬
mišljen. Ko je bilo treba sestaviti slovenski delovni odbor za
to oficijelno publikacijo, je Štrekelj 22. maja 1905 pisal Levcu,
da bo zaradi tega prišel v Ljubljano na sestanek, na katerega
naj Levec pozove par odbornikov »Slovenske« in »Glasbene
Matice« in je zraven pripomnil: »Duhovnikov po mojem mne¬
nju ni vabiti, ker bi vtegnili hitro porabiti priliko, da se Ma¬
tična izdaja prekini, preden nam ministrstvo zagotovi,  da
res izvrši svojo.« 10. snopič (pole 28—41a) je izšel z letnico 1906,
11., ki je prinesel konec III. zvezka, z letnico 1907.

Pri IV. zvezku pa so se že začele težave, ker je začel Štre¬
kelj bolehati. V letih 1908 in 1909 sta sicer izšla dva drobna
snopiča, 12. in 13. (pole 6—12), 14. snopič pa je izšel z letnico

1911 in prinesel pole 13—30. Razširjen Matičin program in
Štrekljeva bolehnost sta povzročila, da se je nadaljevanje od
obeh strani odlagalo vse dotlej, da je Štrekelj umrl (7. jul. 1912.)
Umrl je še pravočasno, da mu ni prišla pred oči »Pismena
anketa o Matičnih knjigah« (LMS, 1912, 13—26), v kateri je
naravnost »uničujočo« obsodbo njegovega dela, izrečeno od
anonimnega lajika, predsednik Matice in urednik nje letopisa
postavil na prvo  mesto.

II .

Po Štrekljevi smrti je Matičin knjižni odsek v seji 30. sept.

1912 sklenil izdajo nadaljevati in pozvati M. P Le t e r š n i k a
in Otona Župančiča,  da delo skupno nadaljujeta. Če

16  Matičina cenzura je Obsodila in vrgla iz Štrekljeve pu¬
blikacije pesmi, ki so prebile predmarčno cenzuro in pri 15. sno¬
piču n. pr. zahtevala, naj se v tekstu neka splošno znana in vse¬
skozi nedolžna slovenska beseda nadomesti ali s tremi pikami ali
vsaj z začetnico in dvema pikama, takole: »...« ali »r..«! — No, v
XX. stol. je »liberalen« ljubljanski založnik odklonil »liberalnega«
pisca spis o vseskozi »liberalnem« predmetu, ker se je v njem —
v nekem citatu! — nahajala beseda »kurba«!

*44

Predgovor.

bi se eden teh dveh odrekel, naj se poveri nadaljevanje drju
Joži Gl o nar ju, takrat vseučiliškemu bibliotekarju v Nem¬
škem Gradcu. Ker je Pleteršnik odklonil, je postal Štrekljev
naslednik pisec teh vrstic. Prevzel je gradivo in aparat ter
pripravil toliko nadaljevanja za tisk, da je 15. snopič Ipole 31
do 43a) lahko izšel z letnico 1913. Po gradivu, ki ga je takrat
imel v rokah, bi za tem snopičem sledili sledeči: 2 snopiča, s
katerima bi bil zaključen IV. zvezek, in V. zvezek, sestoječ iz
vsaj dveh snopičev dodatkov in obsežen snopič z literarno
zgodovinskim uvodom in vsemi onimi kazali in registri, ki jih
je bil obljubil Štrekelj.’Toda dogodki 1. 1914—1918 so nadalje¬
vanje zaenkrat onemogočili s tem, da so v septembru 1. 1914.
avstrijske oblasti ustavile delovanje Matice. Po prevratu pa
je Matica z novim odborom vred takoj mislila na to, da ni¬
kakor ne kaže puščati Štrekljevega dela kot nekak torzo. Silni
tiskarski stroški in Matice majhno premoženje je sililo v to,
da se ob Štrekljevem delu opravi vsaj to, kar je zaenkrat
nujno potrebno in kar je v danih razmerah možno. Tako dobijo
Matičarji s 16. snopičem zaključek IV. zvezka in ž njim za¬
ključek prvotnega dela, kakor ga je bil zamislil Štrekelj sam.
Zunanji in notranji razlogi so prisilili založnika in urednika,
da sta zaenkrat odložila marsikaj na ugodnejše čase. Priču¬
joči predgovor je samo del obljubljenega literarnozgodovin¬
skega uvoda, priloženo kazalo začetkov, samo po sebi nujno
potreben in že davno zaželjen ključ za porabo celotnega dela,
pa je samo eden onih mnogih registrov in kazal, ki jih je Štre¬
kelj obljubil v predgovoru I. zv. str. VI. Ta omejitev izhaja
deloma iz gmotnih razlogov, deloma pa iz izkušenj, ki so se
pokazale pri celem delu v dolgem času njegovega nastajanja.
Jasno je namreč, da se — ne glede na silne stroške — delo v
tem obsegu in na ta način, kakor ga je opravljal Štrekelj, ne
more nadaljevati. Njegova znanstvena zasnova datira iz časov,
katerih stališče v stvareh folklora je že dolgo premagano;
Štreklja samega so izkušnje ob bogatem materijalu, ki je šel
skozi njegove roke, poučile o marsičem, kar se ni strinjalo z
njegovo prvotno zasnovo. Poleg bolehnosti je bil tudi ta vzrok,
da so poznejši snopiči izhajali vedno bolj redko: Štrekelj je
moral iskati kompromisne poti med prvotno zasnovo in novim,
boljšim spoznanjem.

Ko je pošiljal med rojake svoj poziv za narodno blago, se
je sicer zavedal, da je njegov projekt »grozno obširen'« (gl. zg.
str. 19), ko je začel urejevati samo prvi del tega projekta,
pesmi, se je moral prepričati, da je tako obširen, da ga po-
edinec niti ne zmore. Njegov namen je bil izdati vse narodne
pesmi, ki bi mu bile pristopne. V pismu Levcu piše 22. okt. 1895,
da bodo lahko izšle v enem zvezku, ki ne bo mnogo debeleji od
»Pravne terminologije«. Mogoče je res, da je tukaj obseg ne¬
koliko znižal, da bi se Levec ne prestrašil; v uvodu prvega

Predgovor.

*45

zvezka, ki obsega 51 pol, pa že prizna, da je izkraja mislil na
šestdeset do sedemdeset pol. Ko je umrl, je naraslo njegovo
delo nad 200 pol in še mu ni bilo videti ne konca ne kraja!
Tukaj mu je njegovo delo že samo praj. »ad oculos« demon¬
striralo njegovo prvo, temeljno zmoto. Ta zmota je pri njem'
izhajala iz takratnega, toda napačnega naziranja, da je na¬
rodna poezija nekaj starega, samo v sebi zaokroženega, celotr
nega, kar je tako staro in celotno zaokroženo, da stoji na po-
četku vsake »umetne« poezije, ki se šele iz »narodne« razvije. 1T
Narodna poezija pa ni nič zaokroženega, ampak nepretrgan
tok, ki spremlja narodovo življenje in dobiva iz vedno novih
virov vedno noA r e pritoke. Izdati vse narodne pesmi — pa bile
tudi slovenske! — v eni knjigi, je ravno tako početje, kakor
ujeti tekočo reko v en sam, bodisi še tako velik sod!

Iz tega temeljnega načela je pri Štreklju nujno izhajala
delitev slovenskih pesmi v tri kategorije: 1. umetne, 2. pona¬
rodele in 3. narodne. Po naslovu so bile za njegovo publika¬
cijo določene samo prave »narodne«, poleg umetnih, kar se
razume samo po sebi, so bile od publikacije izključene tudi
one, ki so jih imenovali »ponarodele«. To razlikovanje je za
dobo, ko'ie Štrekelj začel svoje pesmi izdajati, umljivo in
značilno. Toda baš ob enem s Štrekljem je začel svoje teore¬
tične spise o bistvu narodne poezije izdajati John  M e i e r ,
ki je na podlagi podrobnega študija bijologije »narodne« pesmi
prišel do drugačne, pravilne definicije. Bistvo njegovega na¬
zora — ki ga od Štreklja izdano gradivo sijajno potrjuje! —
je sledeče: Vsaka pesem je kot izraz umetniškega hotenja
posameznikovega u metna ; je li njen oče šolan pesnik ali neuk
pevec, je za definicijo nje bistva ravno tako brez pomena,
kakor dejstvo, da mogoče slučajno ni znan. »Ponarodelih«
pesmi torej ni; razlika med njimi in »narodnimi« je samo gra-
duelna. Med »umetno« in »narodno« pesmijo je mogoča samo
sledeča razlika: »umetna« je ona, v kateri narod (v najširšem
pomenu besede) rešpektira tvorbo umetnikovo na ta način,
da ji pušča vso njeno nrvotno.  od nmetnika-.ji-de^^-nbti-kn
»Narodna pesem« pa kot konkreten individuum ni nič dru¬
gega, ko samo ena, slučajna oblika, zajeta iz splošnega rezer¬
voarja pesniških izraznih sredstev, ki ga venomer množi in
spreminja baš »umetna« poezija. Uinetmr. jmezija—filoji— pocL
varstvom avtorskih pravic, narodna poezija ni nič drugega
ko večni in neprestani plagijat, kar je nje edina bistvena
poteza! Umetna poezija ustvarja vedno nove elemente in ob¬
like poetičnega izražanja, narodna poezija pa naravnost samo
ob tem živi, da to tuje blago s suverenostjo, ki je narodu
lastna, po svoje kombinira in vedno znova varijira.

17  V tej zmoti tičijo piisci naših šolskih knjig še danes!

*46

Predgovor.

Pri tem lahko živita obe obliki mirno druga poleg druge.
Naši pevci — vse eno je, ali so kmečki fantje ali inteligenca —
ki zapojo znano Gregorčičevo »On po svetu šel od nje«, dru-
gokrat pa po drugi melodiji »On pa je rajžal po svetu od nje«,
so prvič zapeli umetno, drugič narodno pesem. 18  Ravnotako
kakor pevec, ki čuti potrebo, da mora znano Gregorčičevo za¬
okrožiti z novo, sklepno kitico:

Zakaj bi ne vriskal,

Zakaj bi ne pel,

K’ je mlad’mu dekletu
Nedolžnost uzel!

Nadaljnih primerov bo na kupe vedel našteti vsak, kdor
količkaj sledi tekstom, ki se pri nas pojo; enoten tekst pojejo
pri nas pevci samo pod taktirko pevovodje, in še takrat ne
vedno! Vse prav, bo rekel kdo, toda to so »ponarodele« in ne
»narodne« pesmi! Ta ugovor ne drži. Izhaja namreč iz tradi-
cijonelne definicije, po kateri je narodna pesem delo anonim¬
nega, neznanega pesnika iz naroda, ali celo nekako »narodovo«
delo. Zgolj slučaj je, da v tukaj obravnavanih primerih po¬
znamo avtorja prvotnega teksta in da ta tekst še 1  ni tako
spremenjen, porušen in kontaminiran z drugimi teksti, da bi
se mu prvotna zasnova več ne poznala. Razlika med ponaro¬
delo in narodno pesmijo je zgolj graduelna: ponarod ela pesem
je samo mlajša  oblika narodne .

Vse to se da prav lepo dokazati z gradivom same Štrek¬
ljeve zbirke. Njegova štv. 2532 je Vodnikovo  geslo »Ljub¬
ljanskih novic« za 1. 1797, št. 2530, 2534, 2536, 2537, 2706, 2825,
3175, 4368, 4710 pa so K n o b 1 o v e , vzete iz njegove pesma¬
rice, ki je izšla 1. 1801. Še bolj značilna pa je skupina 1007 do
1020 (»Samec si želi ljubezni«), ki jo je Štrekelj postavil na čelo
drugemu zvezku. Nje zgndovina je prav poučna. Prava matica
te pesmi je nemška pesem, ki jo je priobčil Ig. Fr. Castelli
1. 1822 v »AViener Zeitschrift fiir Kunst, Litteratur, Theater
und Mode.« Rila je prva njegova pesem v dijalektu in se je
tako priljubila in razširila, da je Castelli postal naravnost oče
in ustanovitelj šole avstrijskih nemških pesnikov, ki so pisali
v nemških narečjih. Prva kitica njegove pesmi — primerno
transskribirana — se glasi:

I hon enk a Haisl am Roan,

Dos Haisl is sauber und not kloan,

Ober ol maini Zima
Do gfoln ma liolt nima:

Den i bi in den Haisl aloan.

1  Da ne bo kakega nesporazumijen.ia: razlika melodije nima
tukaj nobenega pomena. Drugačna melodija je lahko povod
spremenjenemu tekstu ali pa njega posledica.  Podrobnejše
o tem ne spada sem. Glavno in bistveno je sprememba teksta.

Predgovor.

*47

Pojasnilo, kako je ta pesem dobila slovensko obliko, dobimo
v korespondenci M. Lendovška, ki je za izdajo Slomškovih
in Orožnovih pesmi izpraševal njune vrstnike, katere pesmi
so res Slomškove, oziroma Orožnove. Tako mu je H a š n i k
odgovoril 19. dec. 1876: »Ko je leta 1837. Felician Globočnik
pri Sv. Hemi kaplanil, ga njegov nekdanji sošolec Jerne Ma-
rovšnik, rojen v Sulebahu, nemški in slovenski pevec objiše,
in ko ga vpraša, kako se mu kaj godi? mesto odgovora šaljivi
Felician zapoje: »Ich hob halt a Hauserl am Roan, doch bin
i im Hauserl aloan« — Marovšnik misli, da Felicianu ta pesem
tak dopade in jo v slovensko prestavi, češ, da bi se njemu pri¬
kupil; pesem je obče dopadla in več ko deset krat je bila po
raznih okoliščinah od mnogo gospodov predelana, vmes tudi
od Orožna.« Ripšl  pa mu je pisal 13. I. 1877: »Samec«_ je
Felician Globočnikova »I hab a kloans Hauserl am Roan«, ko
je bil kaplan pri Sv. Hemi, pa ima 9 kitic.« Pesem je morala
biti svoje dni zelo razširjena, ker je M a r e š i č zložil k nji
duhovno kontrafakturo »Vesel samec, ali vesel sim le prav,
če sim sam«, ki jo je prinesla »Zgodnja danica« 1. 1853., str. 105
z Jeranovo pripombo: »Naj bi se prepevala namesto neke druge
neslane  od samca«. — Avtorja Štrekljeve skupine št. 7377 do
81 izvemo iz Hašnikovega pisma Lendovšku 31. nov. 1876:
»Veselje Štajarca zložena 1. 1837. po neki pesmi za tobakarje:
»Prirajžali smo fantje mi korajžni z našmi punklami... Ge-
dichtet von Maria Simoneti, Lehrerstochter in Laufen, beriich-
tigte Demimond der Tabakschwarzer: Grosses diehterisches
Genie! Škoda duše izvrstnih lastnost!« In 2. sept. 1878 mu
zopet piše: »Zarad pesme »Veselje Štajerca« mi je znano, da
pervo misel omenjene pesmi je sprožila že večkrat omenjena
pevka na Ljubnem Maria Simoneti, hči bilšega izverstnega
ueitela ondotnega... Skladala je pervo po znani viži pesem
za svoje šocelne: Prirajžali smo fantje mi...  Ko sim bil ka¬
plan na Ljubnem, je konec leta 1835. Micka S. zložila po ti
meri in priljubljeni viži pesem cesarji Ferdinandu; in leta
1836., ko je zopet dobro vino bilo, pesem: To je veselje Šta¬
jerca ... Moj naslednik za kaplana na Ljubnem v jeseni 1836
je bil Orožen, njemu je viža in pesem od tobakarjev gotovo
dobro znana bila: ko bi bil on na priljubljeno vižo bil pesem
Veselje Štajerca zložil, bi se bil gotovo tudi mere, ktero je viža
tirjala, tudi natanjko deržal, kajti on je imel čudovito ob¬
čutljiv in natanjeni muzikalni sluh in um, a pesem v Drob-
tiriceh ima v šterti versti en jambus preveč, neveden poeta je
mislil kaj popraviti, pa je kazil.« — Št. 845 je Vrazova, slovo
od oboževane Anjčike Megličeve; »Japec« (Jakec) je Vraz
sam! Isti »Japec no Anjčika se obinjata« v št. 1362, kjer se je
Vraz poslužil pravice  narodnega pevca, da si po svoje
prikroji tekst.

*48

Predgovor.

Vse te pesmi bi bil Štrekelj moral sledeč svojemu načelu
izločiti, če bi jih bil spoznal kot »nenarodne«. Njegova opazka
k št. 351 (I, 386) kaže, da je Štrekelj že spoznal, da je lahko
kaka umetna preloga tuje umetne pesmi »postala narodna
pesem«, toda ravno zaradi dokazane tuje provenijence jo je
, bil — po nepotrebnem! izločil. Na pravo pot umevanja narodne
pesmi so ga pred vsem silila opazovanja ob naših narodnih
| »slovesih«. O njih pravi (III, 527): »Čim starejša so, tem bolj
! narodno je njih lice. Proizvodi zadnjih let so že popolnoma
nenarodna roba, da ne rabimo o njih izraza ,umetni’.« Zadnji
stavek bi se moral pravilno glasiti: »Proizvodi zadnjih let,
torej mlajši, so še popolnoma nenarodna roba, namreč umetne
pesmi.« Štrekelj je fino opazil, kako nastajajo iz narodnih
»sloves« pesmi, ki ne veljajo več umrlemu posamezniku, ampak
na sploh epično opisujejo kak tragičen slučaj, ustrašil pa se
je konsekvenc, ki bi iz tega izhajale za njegovo delo. Iz za¬
drege se je rešil s polovičnim kompromisom: v svoje delo je
»iz obilnega gradiva« sprejel alfabetične začetke takih sloves
in natisnil celo par celotnih vzorcev pesmi, ki po njegovi
lastni teoriji niso narodne, ampak naravnost umetne. Da je
imel prav, se vidi že na zunaj. Njegov prvi primer (III, 633)
nosi pravilen naslov, kakor gre za pravo narodno pesem:
»Vtopljena deklica«, in ne več n. pr. »Slovo od pokojne Mi-
cike...«, kakor ga je imela prvotna, umetna predloga. Sledeči
naslov »Deklica pride pod voz« pa nam še daje možnost re¬
konstrukcije naslova njegove umetne predloge; glasil se je:
»Slovo od pokojne Alojzije Štebih«. »Vtopljena deklica« je v
priobčeni verziji že splošna tragika osebe, ki je brez imena;
samo to izvemo, da ji je ime Micika, toda baš to ime pri nas
že ni več osebno ime, ampak naravnost apelativ (= dekle).
Seveda je še vedno možno, da se najde zapis, ki nosi v svojem
naslovu še celotno ime vtopljenke. Značilno pa je, da se je
pesem, ki je očividno nastala v vzhodnji Štajerski, zapisala
tudi že v Stični in Višnji gori.

Drugod se Štrekelj niti za tak kompromis ni mogel odlo¬
čiti, kar je prava škoda. Tako piše (IV, 4): »Povsod znana
kratka pesem o fantih »tam za turškim gričem« je bila v dobi
trideset let polagoma presukana iz enake o fantih »tam za la¬
škim gričem«, ki je le medel posnetek zelo dolge umetne pesmi
o vojski zoper rimske revolucijonarje 1. 1848.« Tako se v nje¬
govi zbirki ne nahaja baš ena naših najznačilnejših narodnih
pesmi! Enako ni v zbirki nobenega »zaljubljenega pisma«, ki
je bolj ali manj ritmizirana proza, sestavljena vseskozi iz
elementov ljubezenske narodne lirike. Vsa ta roba se je Štrek-
lju zdela umetna, sestavljena od podjetnih založnikov in nji¬
hovih pisačev. Izločil jo je torej iz razlogov, ki jih podrobno
ilustrira v predgovoru I. zv. (str. XII—XIII) in III. zv. (str.

Predgovor.

*49

IV—V). Toda že dejstvo, da je narod Repeževi pesmi pristavil
»nov motiv«, govori zoper njega.

Kriteriji pri njegovem presojanju »narodnosti« so včasih
zgolj subjektivni: »veliko težavneje je zasačiti tujko v na¬
rodnih pesmih, če ima ta primeroma še dosti tistega duha,
kakoršnega sploh kažejo narodne pesmi (I. zv. V).« Tukaj
imamo nevarno metodično anticipacijo: kakšen je »duh« na¬
rodne pesmi, bomo lahko dognali šele na podlagi študija cele
zbirke, ki naj da za ta študij dovolj zanesljivega gradiva; kaj
sploh vanjo sodi, pa moramo skušati določiti s pomočjo pre-
ciznejših kriterijev! Koliko res narodnega »duha« pa imajo
n. pr. Žepičeve  štirivrstične, ki jih je Štrekelj vseskozi
brez pomisleka natisnil, recimo št. 3017, 3031, 3042, 3043 ali
n. pr. št. 3059:

Ko brezdomna meglica
Bil sem jaz gnan,

Prem s tabo, ljubica,

Nisem bil znan —

ki vse tako močno dišijo po literaturi? Duha narodne pesmi
bomo spoznali šele iz podrobnega študija načina, kako narodna
pesem izbira, zameta, spreminja in kombinira elemente izra¬
žanja, ki jih ustvarja umetna poezija, in kako rabi izraževalna
sredstva, ki so lastna našemu jeziku. Vse to pa je široko, še
popolnoma neobdelano polje za filologijo in teorijo umetnosti!
Dokler nimamo na tem polju še prav nič, temelji vsako go¬
vorjenje o »duhu« narodne poezije samo na subjektivnem ču¬
stvu brez vsake realne spoznave.

Za take študije imamo v Štrekljevi zbirki — kar je nje
singularna in trajna cena — skrbno zbrano dragoceno gra¬
divo. Baš dejstvo, da se mu vkljub vsemu naporu ni posrečilo
natisniti samo »prave« narodne, ampak da je v zbirki tudi mnogo
ponarodelih in naravnost umetnih pesmi, nam daje možnost,
da v zbirki sami lahko opazujemo postanek narodne pesmi v
nje najrazličnejših fazah. Taka zbirka je za bijološki študij
neprimerno boljša in porabnejša, ko pa bi bila n. pr. zbirka,
v kateri bi bile zbrane samo narodne pesmi v svoji zadnji fazi.
V tem tiči vrednost obilice priobčenih varijant! — Težava je
samo v tem, da je zbirka težko pregledna. To izhaja deloma
iz njene obsežnosti, deloma iz neenotnosti zasnove, ki jo je
torej treba dobro poznati, če se hoče človek v njej orijentirati
in jo s pridom rabiti.

Neenotnosti zasnove ni zakrivil Štrekelj sam, vsililo
mu jo je gradivo. Kakor sam zatrjuje, je vse gradivo razdelil
na šest  delov po njegovi vsebini.  Pri tem pa sta se mu
pripetili dve nezgodi: 1. ko je sestavljal razpredelbo dela, še
ni imel toliko gradiva v rokah, da bi bil lahko določil tak si¬
stem, ki bi izčrpal vse, kar lahko tvori vsebino narodne pesmi;

iv

*50

Predgovor.

2. deloma vsled tega se je poslužil tudi neenotnih kriterijev,
po katerih se ravna njegova razpredelha.

1. Ko mu je prihajalo vedno več gradiva v roke, je dobival
vedno' več pesmi, katerih vsebina je bila taka, da jih ni bilo
mogoče vtakniti v nobenega izmed že določenih oddelkov. Čim
bolj je delo napredovalo, tem več je prihajalo takega blaga in
tem manj je bilo še praznih oddelkov na razpolago. Zato so
se morale vse te pesmi shranjevati za publikacijo v »dodatku-.
Viden izraz te zadrege je opazka k št. 7269, priobčeni v sta¬
novskih pesmih: »Pesmi tega naslova so po pomoti uvrščene
med pivske v zvezku III. pod številkami 6084—6090. Primerjaj
med krajevnimi tudi pesmi »Na planinci solnčice sije«! Toda
kje naj iščemo »krajevne« pesmi v razpredelbi, ki jo je določil
v predgovoru I. zv. str. V — VI?

2. Kriteriji, ki določajo razdelitev gradiva v šest delov,
so pri Štreklju zelo različni: vsebinski, formalni in slučajni.
Kaj vse se lahko poje »o  posebnih prilikah« in kaj vse lahko
vtaknemo v oddelek, stanovskih pesmi, ki so po Štreklju (I,
str. VI) »take, ki jih pojo razni stanovi (n. pr. vojaki itd.) ali
katere se pojo o raznih stanovih.« Ti različni kriteriji se ne¬
prestano križajo in delajo urejevavcu težkoče, kam naj prav
za prav vtakne kako pesem. Ta zadrega je Štreklja pripeljala
do tega, da je n. pr. pri št. 5002 in 5003 dal koncesijo mitologu
Trstenjaku,  ki ga je sicer odklanjal; obe številki sta pre¬
prosti otroški pesmici (besedni igri) in spadata med otroške,
ne pa med — obredne! Zgolj zunanji kriterij je kriv, da je
n. pr. št. 5460 ločena od št. 1244, kateri bi morala kot nje mlajši
izrastek neposredno slediti!

Vse te neprilike se lahko odpravijo s primernimi konkor¬
dancami, ki opozarjajo na pesmi, priobčene v zbirki na raznih
oddaljenih mestih, ki pa spadajo skupaj, ker imajo iste ali so¬
rodne vsebinske in formalne elemente. Deloma je na to pazil
že Štrekelj sam, toda on je lahko opozarjal samo nazaj in ne
tudi naprej. Tako bi pri št. 2248, če je že ni priobčil nepo¬
sredno za pripovedno št. 187, katere porušeni ostanek je, moral
vsaj opozoriti nazaj na njo; po pravilnem pa bi tudi pri št. 187
moralo stati, če je druga, porušena verzija od nje ločena,
opozorilo na št. .2248. Da se to ni zgodilo, je lahko umljivo in
popolnoma opravičljivo. Kako važne pa so take konkordance
za umevanje bistva in življenja narodne poezije, o tem se lahko
prepriča vsak, kdor razen doslej opisanih dveh pazljivo pri¬
merja še sledeče: 2—133, 71—8605, 442—4975, 494—6402, 501—5131,
657—5845, 848—5015, 1181—5028, 1459—6752, 1754—2867, 1782 do
1809, 1877—2867, 2033—3454, 2272—3724, 2649—4232, 2711—2935 in
2299, 3246—5789, 3383—4560, 4048—4449, 4192—6015, 4716—8356,
4975—5027, 5292—8341, 5369—5750, 5489—7610, 7477—7504, 8226 do
8259. Seveda se jih bo s časom našlo še mnogo več.

Predgovor.

*51

Znanstvena vrednost vsake posamezne pesmi v okviru
zbirke je odvisna od pevca, in zapisovavca. Pri nas, kjer poje
takorekoč ves narod, in nimamo pevcev po poklicu, ki bi na¬
daljevali tradicijo kake šole ali bili sami učitelji in specijalisti,
je treba še prav posebno paziti, ali je zapis vzet od dobrega
ali slabega pevca, jeli zapisovavec v kaki zvezi ž njim in v
kateri. Njegovo ime je navsezadnje precej postranska stvar.
Kaj nam pomaga, če vemo danes, da je pred bogvekolikimi
desetletji Cafu toliko in toliko pesmi zapela Marinka Bobniča!
Pač pa bi'nam bilo zelo ustreženo, če bi vedeli za kronologijo
vseh v Štrekljevi zbirki zapisanih pesmi. Na to pa Štrekelj
sploh ni mislil ali le mimogrede kedaj. Kronološki podatki so
mu samo nekako opravičilo, češ, če ni pesem že narodna, je pa
vsaj — stara. In vendar: koliko hi nam poleg krajevne dolo¬
čitve, ki je v bistvu izvedena, pomagalo, če bi vedeli, kakšno
je časovno razmerje posameznih varijant, ki jih gledamo pred
seboj. 19  Tako pa si mora človek v vsakem slučaju sestaviti pri¬
bližno kronologijo šele sam!

Pač pa je Štrekelj porabil mnogo truda za delo na apa¬
ratu, ki je večkrat brez posebne koristi. Kaj nam koristi, če
n. pr. oh štev. 1398 pod črto izvemo, da je Vraz 1. verz, ki mu
ga je zapisal Sparavec in ki je danes natisnjen (po VO. XIX.
r. 290) v obliki »Ljubi pa ide k ljubici«, enkrat (VO. VI. 23.)
napisal »Lubi pa ide. k lubici« in drugje (NPI, 125) natisnil
»Liibi pa ide k lubici«! Vse to je vendar značilno za Vraza in
ne za narodno pesem! V tem se kaže pretirana filološka akri-
bija, ki je zgrešila svoj cilj; tako se izdajajo jezikovni teksti
starega in srednjega veka! To bi očividno naj dajalo pomočke
za rekonstrukcijo prvotnega teksta! Taka namera, v filologiji
sicer umljiva, pa je ravno v narodni poeziji naravnost brez¬
upna! Vse to izhaja kajpada tudi iz kronologije Štrekljevega
dela: recenzijo svojih virov, kjer bi Vrazov način zapisavanja
lahko označil v dveh stavkih, kar bi bilo za ta namen popol¬
noma dovolj, je nameraval Štrekelj napisati šele po dokončani
ediciji. In tako vleče prav po nepotrebnem skozi celo edicijo
dokazilni materijal za ona dva stavka! Seveda je na ta način
opreme izdaje precej vplivalo tudi Štrekljevo naziranje o po¬
stanku in bistvu narodne poezije.

Naloga, ki jo je prevzel Štrekljev naslednik, po vsem tem
nikakor ni bila lahka. Ker je bila večina dela že natisnjena,
se njegova oblika, na katero so bili raziskovavci že vajeni, ni¬
kakor ni smela spreminjati; novi urednik je moral molče pre¬
vzeti vso motečo dediščino Štrekljevih kompromisov. Za 15. sno¬
pič, ki je 1. 1913 prinesel pole 31—43/A IV. snopiča, je bil pre-

19  Pri tem bi bilo treba na vsak način upoštevati tudi pre¬
vode. Imamo namreč prevode, ki «o starejši od ohranjenih zapisov
ali tiskov, in prevode, katerih predloge danes sploh še niso znane.

*52

Predgovor.

vzel od Štreklja pripravljeno in kolikor toliko urejeno gra¬
divo. Pri 16. snopiču pa je že iz zunanjih vzrokov bilo treba
kreniti na popolnoma samostojno pot; gl. o tem pripomnjo na
str. 683! Tako je s 16. snopičem zaokrožen »corpus« izdaje,
kakor jo je bil zamislil Štrekelj. Nadaljnje delo se bo moralo
gibati v dveh smereh: 1. misliti treba na izdajo že od Štreklja
projektiranih in pripravljenih dodatkov in pomožnega aparata
za rabo edicije, in 2. urediti nadaljnje zbiranje in študiranje
naših narodnih pesmi.

1. Dodatki so nujno potreben suplement glavni* izdaji, ki
bo šele ž njimi vred dajala celotno sliko naše narodne pesmi
do pod konec XIX. stol. Vanje morajo priti kot dopolnilo cor-
pusu najprej vse nove varijante, urejene po številkah glavnega
dela. Za tem vse ono blago — novi  motivi — ki ga Štrekelj
ni mogel sprejeti v svoje delo, ker mu je došlo ob času, ko je
bil dotični oddelek že natisnjen, ali pa zato ne, ker zanj po
prvotni zasnovi sploh ni bilo primernega oddelka. Ta del bo
treba urediti popolnoma samostojno po načelih, ki odgovar¬
jajo današnjim nazorom glede edicij narodnih pesmi; pri njem
bo treba uporabiti tudi vse izkušnje pri glavnem delu. Ali se
naj v oba ta dela celotno sprejmejo tudi vse one nove varijante,
ki so bile med tem časom že kje drugje natisnjene, bo v prvi
vrsti odvisno od denarnih sredstev, ki bodo za izdajo na raz¬
polago. Mogoče bo dovolj, če se ponatisnejo v celoti samo one,
ki so natisnjene v težje dostopnih tiskih — n. pr. provinci-
jalnem časopisju! — ostale pa samo citirajo.

Razen tega spada k tem dodatkom še vse, kar je potrebno
za orijentacijo v celotnem delu in za njega rabo. Na to je mis¬
lil že Štrekelj sam, ko je na str. VI. v prvem zvezku zapisal:
»Za temi šestimi deli pride še nekaj prilog, da dopolnim že pri¬
občeno tvarino, olajšani rabo vsega dela in razjasnim, kar se
v zbirki sami da na kratko razjasniti glede na unanjo zgodo¬
vino pesmi, kakor tudi glede na njih razumljivost.« Izmed teh
prilog je »Kazalo začetkov« za glavni del že tukaj natisnjeno,
ker je že davno potrebno in nikakor ne kaže, čakati ž njim —
kakor je nameraval Štrekelj —- dotlej, da bi izšli tudi dodatki, ki
bodo seveda imeli tudi svoje posebno kazalo. Vendar pa bo
treba od Štreklja projektirano število prilog nekoliko reduci¬
rati; že površen pogled na njih nam namreč pokaže, da so med
njimi mnoge neumestne ali naravnost nepotrebne. Priloge (ka¬
zala, registri etc.) imajo samo to nalogo, da naj olajšajo porabo
izdaje, med Štrekljevimi pa jih je nekaj projektiranih, ki bi
se nujno morale razrasti v samostojne monografije, ki z edi¬
cijo samo nimajo več prave zveze. To je pri Štreklju še ostanek
načina, kako si je Krek zamišljal vso edicijo!

»Popravki in opomnje k že priobčenim pesmim« bodo do¬
segle svoj pravi namen le tedaj, če se ga bodo res zavedale.
Popravki — tiskovnih napak — so brez dvoma potrebni, pri

*53

Predgovor.

opombah pa je že nevarnost, da se razlezejo v samostojne štu¬
dije, ki bi jih moral urednik delati ob vsaki številki! To pa ni¬
kakor ni njegova naloga. »Pregled ponarodnelih pesmi in važ¬
nejše njih varijante« kajpada odpade; urednikova naloga bo
pred vsem v načinu, kako bo to za študij naše narodne pesmi
tako važno gradivo, v katerem se naša narodna pesem kaže
naravnost »in statu nascendi«, porabil za drugi del dodatkov.
»Literarno-zgodovinski pregled o slovenskih narodnih pesmih
in zaznamek njih virov« je tudi priloga, ki prav za prav ni v
pravi notranji zvezi z edicijo tekstov. »Pregled« je monografija
zase, »zaznamek virov« pa sili preko preproste biblijografije
posameznih izdaj v golo ponatiskovanje in ponavljanje tega,
kar tako že edicija sama po sebi v vsakem potrebnem  slu¬
čaju podaja.

Posebno poglavje zase je od Štreklja projektirani »Slo¬
varček manj navadnih besed in oblik«. Kdor pozna našo na¬
rodno pesem v Štrekljevi izdaji in ob enem tudi našo leksiko-
grafijo, bo takoj spoznal, da bi iz tega »slovarčka« nastal prav
debel »slovar«. Ta nikakor ni naloga izdajatelja narodnih
pesmi, pač pa se mora od slovenskega leksikografa po pravici
zahtevati, da bo z njegovim slovarjem omogočeno umevanje
narodnih pesmi. Štrekelj je tu in tam v opazkah k posameznim
pesmim že sam dodejal razlage neumljivih besed in oblik, toda
ne dosledno, ker se mu je pač projekt »slovarčka« izcimil šele
v toku dela. Tako bi bil moral kar v 1. št. pri v. 39 omeniti pod
črto, da stoji tam »meriš« po stari grafiki namesto današnjega
»miriš«. Ali naj njegov naslednik ta dovolj važni slučaj sprejme
v »slovarček«? Da bo treba pravo leksikalično blago odriniti
leksikografu in tolmačiti samo težje umljive »oblike«, torej
dijalektične tvorbe, je jasno, težavno je samo odločiti, v kate¬
rem obsegu. Tukaj bo menda boljše storiti kaj več ko pa manj.
Da je treba razložiti »besi« v št. 2661 (»Besi biva moja«), »za¬
tulila« v št. 327, »senter« v št. 3346, »seter« v št. 3347, »či keka«
v št. 5177, je jasno, toda ali treba komu razlagati,*kaj je n. pr.
»cmavo« v št. 2662 ali »šocoj« v št. 2653? V koliki meri bo treba
tolmačiti dijalektične oblike v konjugaciji in deklinaciji? Ali
je res naloga izdajatelja  slovenskih narodnih pesmi, da
sestavi iz tega gradiva že tudi slovenski »idijotikon«?

Na eno skupino besedja narodne poezije, ki je ravno zanjo
značilna, na katero pa Štrekelj očividno niti mislil ni, bo pač
treba obrniti prav posebno pozornost: na besede, ki jih narod
sicer poje, toda ne razume. To dejstvo samo je med nami skoro
neznano in vendar je ravno za narodno pesem  tako zelo zna¬
čilno. Če pojejo n. pr. Š t a j e r c i :

Žena. tuja  raka
skrbi za otroka,
kadar mene več ne bo —

je pač jasno, da pojejo logično nesmiselnost, ki je nastala na

*54

Predgovor.

ta način, da so brez pomisleka prevzeli napačno razumljeni
kranjski  dijalektični »tuj« nam. »tvoj«! Pobožni Simon Ci-
renski je na Štajerskem postal junak krčmarjeve jeze, ker se
njegovo ime akustično enako glasi z imenom Brumen Senar¬
ski« (kar se izgovarja tudi »Sinarski«); ta zamena se je izvršila
v kraju, kjer Senarski Brumen ni bil znan, pač pa Simon Ci-
renski (gl. 8666—8)! Prvi trije verzi št. 7465 so enako poučni:

Derom, derom, Barbara,

tratata, vinom skrinja.

mladi so Serjanci, tralala!

Prva dva verza pomenita ravno toliko, kolikor v tretjem tra¬
lala«. Namestu »Barbara« bi z vso pravico lahko zapisali tudi
»barbara« ali »bar bara«! Za pravi »slovarček« bo treba tukaj
samo razlage, da se »Serjanci« imenujejo Stanovniki Središča!
Vse ostale besede bo treba v slovarčku nerazumljenih narav¬
nost proskribirati že zato, da ne bo kdo kdaj iskal v njih mo¬
goče ostankov kakega poganskega rituala in doneskov za slo¬
vensko mitologijo. Kdor hoče že danes imeti kaj več dokazov
za dejstvo, da narod poje nerazumljene tekste, si oglej n. pr.
št. 395, 557, 950, 1568, 4988, 6597, 6664, 7840, 8473, ali pa obširno
skupino otroških pesmi, ki hrani v sebi toliko nerazumljenih,
ker porušenih ostankov starih narodnih pesmi. Toda: kje je v
skupini »izštevalnic« (št. 8128—481 meja med razumljenimi in
nerazumljenimi besedami! Če je n. pr. Malovrh  (v Kresu,
III, 64) pokazal italijanski vir za št. 8135 in Ilešič  enako
(Zbornik za narodni život i običaje južnih Sla vena, VI, 220
do 5) za razne druge latinskega, poznavavec te skupine lahko
pokaže, kaj je matica izprevrženemu besedilu slovenske izšte-
valnice, toda to še prav nič ne spremeni na dejstvu, da so po¬
samezne besede tega teksta nerazumljive otroku, ki jih repro¬
ducira. In bas to je za nas odločilno! Prim. tudi v istem »Zbor¬
niku« (XXII, 101—2), kako se je Milčetič  trudil z razlago
pripeva »viqje« v hrvaških kolednicah, ki pa ga je na zadnje
moral označiti kot nerazumljivega! Z enakim uspehom se je
trudil Ilešič  z razlago verzov 41 in 42:

Tam so pampo pampah,

Tam so pumpo pili —

v naši št. 6672 (isti Zbornik, VII, str. 210). Prim. k temu še
C. Kappusa  »Ein unverstandenes Wort« v Arch. f. slav.
Philol., 1923, 279—80 in Šorlije  v e opazke »O narodni
pesmi« v »Domu in svetu«, 1922, 414.

Vrsta »kazal«, ki jih je projektiral Štrekelj — po njego¬
vem bi jili bilo najmanj  sedem — je ravno tako potrebna
revizije. Da je kazalo vseh začetkov potrebno, je brez vsakega
dvoma; potrebno je tako zelo, da smo ga dodali že temu za¬
ključnemu zvezku glavnega dela, ki bi bil brez tega ključa

Predgovor.

*55

takorekoč neporaben. Način, kako je urejeno in kako ga treba
rabiti, razlaga pripomnja na str. 750—1., Poučno pa je že samo
po sebi, ker nam prinaša urejeno gradivo, ki kaže pregledno
sliko načina, kako se naše narodne pesmi začenjajo. — Kazalo
važnejših in razvidnejših motivov bi naj po Štreklju temu ka¬
zalu sledilo. Toda to je zopet eno onih kazal, ki segajo preko
nalog in bistva edicije;  iskanje »motivov« je že naloga
r a z i s k o v a v c a in sili v monografično študijo. Na grobo
so motivi že določeni po skupinah, v katerih se dotiena pesem
nahaja in po naslovih skupin, ki jih pregledno kažejo vsebinska
kazala, dodana vsakemu zvezku. Pri tem pa je treba pomisliti
še sledeče: nositelj motiva je vedno izražen v substantivu, ki v
naših pesmih stoji večkrat že v prvem verzu, celo naravnost
na prvem mestu. Mislimo si n. pr. nekoga, ki ga zanimajo mo¬
tivi, ki jih naša narodna pesem veže z Jezusom in Marijo. Temu
se danes ni treba ravno preveč žaliti, da še nimamo takega re¬
gistra motivov; treba mu je samo odpreti kazalo začetkov in
tam bo na prvi pogled zajel veliko množino teh motivov. In
če količkaj pozna tehniko začetkov naše narodne pesmi, bo po¬
gledal še začetke z »O« in »Oj«! Enaka je s svetniki in imeni
krajev, oseb in reči. Tako bi bilo tako kazalo motivov, ki bi kaj¬
pada moralo biti urejeno po alfabetu, v velikih partijah ne¬
ekonomičen ponatisk alfabetičnega kazala začetkov. In tretje
Štrekljevo kazalo, »kazalo v pesmih imenovanih oseb in kra¬
jev« bi bilo naravnost dubleta tega kazala motivov!

Kazalo deželanstva vseh pesmi, kazalo zapisovavcev, pev¬
cev in pevk so vse kazala, katerih znanstveni sad bi ne bil v
prav nikakem razmerju z velikim delom in stroški, ki bi jih
bilo treba porabiti za njih. Povrh pa zadevajo vsa ta kazala
samo zunanjo plat naše narodne pesmi, ki je v večini slučajev
brez kakoršnekoli zveze z nje bistvom. Namestu kazala zapiso¬
vavcev teh pesmi bi bila potrebna razprava o njih, v kateri bi
bilo njih delo ocenjeno:  za človeka, ki študira narodno pe¬
sem, je važno, ali je kaka varijanta iz dobre ali slabe roke. In
za to vendar v prvi vrsti gre; gol alfabetičen register zapiso¬
vavcev je samo surovo gradivo za »zgodovino nabiranja naše
narodne pesmi,« torej za temo, ki je s problemom narodne pesmi
same v prav rahli zvezi. Ce bi se pri vsakem zapisovavcu ob
enem navedle še številke pesmi, ki jih je on zapisal, kar je
Štrekelj menda nameraval, bi se po nepotrebnem ponavljalo
to, kar je v vsakem slučaju itak navedeno; dobili bi samo me¬
rilo za pridnost kake osebe, ne pa gradiva ali sredstva za spo
zna vanje narodne pesmi! In kaj nam naj pomaga register vseh
pevcev in pevki Smisel ima pri Hrvatih in Srbih, kjer je pevec
po poklicu naravnost strokovnjak in umetnik, pri nas pa, kjer
poje »ore rotundo« takorekoč ves narod, bi s takim kazalom
dobili samo kopico gluhih imen, ki so popolnoma slučajno pri¬
šla do tega odlikovanja in nam, posebno če so že davno mrtva,

*56

Predgovor.

ne vedo nič več povedati. Povrh je med našim in srbohrvaškim
petjem še ena kardinalna razlika: naše petje je zborovo, pri
nas ne poznamo recitativa ali rapsodičnega petja. Zato ne
smemo slepo kopirati znanstvene tehnike, ki je prikrojena in
primerna za popolnoma drugačne razmere.

Sedmo Štrekljevo kazalo bi naj kazalo, »kje je kaka drugje
tiskana pesem natisnjena ali omenjena v naši zbirki.« Če prav
razumem, je mislil menda na slučaje, v katere pride človek, ki
dobi v roke n. pr. Korytkovo ali Vrazovo zbirko, ali pa naleti
recimo v »Novicah« na kako narodno pesem, pa bi rad vedel,,
katere varijante ima za njo Štrekljeva zbirka. V tem slučaju
pa ni potreba nobenega posebnega kazala, ker bo to popolnoma
lahko dognal s pomočjo alfabetičnega kazala začetkov. Mogoče
pa je mislil na register, v katerem bi bili sestavljeni začetki
onih pesmi, ki se v zvezi z narodnimi tu in tam po zbirki ome¬
njajo, pa vanjo niso sprejete. Tak register — celoten — bi bil
res potreben, dasi imamo danes že velike kose, ki pa bi jih bilo
treba strniti v eno celoto (prim. III, 633—46, 819—51; IV, 210—7,
295—307, 744—9)! K temu bi bilo treba dodati še začetke onih
pesmi, ki se omenjajo po raznih uvodih ali pri posameznih šte¬
vilkah pod črto, pa v zbirko samo v celoti niso sprejete. Da bi
bil Štrekelj pri tem mislil na kake vrste »konkordanco« med
posameznimi pesmimi (gl. zg. str. *50), je iz njegovega bese¬
dila težko posneti.

Po vsem tem bo torej v dodatke, ki bi obsegali V. zvezek
zbirke v običajnem obsegu, trebalo sprejeti sledeče: a) nove
varijante k že natisnjenim naslovom, urejene po številkah
glavnega dela; b) nove naslove, urejene samostojno; c) kazalo
začetkov vseh v dodatni zvezek sprejetih ipesmi; d) enotno ka¬
zalo začetkov vseh v celotnem delu sicer omenjenih, toda ne
tudi natisnjenih pesmi; e) namesto od Štreklja projektiranega
»registra motivov« mora stopiti alfabetično urejeni, v širših
odstavkih s pododdelki opremljeni »realni  s 1 o v a r«, iz ka¬
terega se bo mogoče lahko hitro poučiti, kje se v zbirki o čem
govori in kaj; f) slovarček dijalektičnih oblik in besed, ki v tej
zbirki nimajo nobenega pomena; g) kolikor mogoče izčrpen
register »konkordanc«; h) v toku dela samega bi se, kar je um¬
ljivo samo po sebi, najbrže pokazala potreba še kakega drugega
kazala ali registra.

Realni slovar bi nam naj nadomestil dvoje  od Štreklja
projektiranih kazal, namreč kazalo motivov in v pesmih ime¬
novanih oseb in krajev. Da obojega ne kaže ločiti, smo pokazali
že zgoraj. Ta sloriar bi naj omogočal rabo zbirke v onih sluča¬
jih, pri katerih nam samo kazalo začetkov ne more več poma¬
gati (gl. str. *55). Najpreprostejše in najboljše sredstvo bi bil
sploh specijalen slovar zbirke, v katerega bi bilo sprejeto vse
besedje tekstov glavnega dela in dodatkov, torej slovar,- kakor
ga imamo n. pr. za razne grške in rimske klasike. Človek bi

Predgovor.

*57

n. pr. pripravljal kako disertacijo o »vinu v slovenski narodni
pesmi«; če bi tak slovar imeli, bi ga kratkomalo odprl in našel
pod besedo »vino« skrbno navedene vse številke Štrekljeve
zbirke, v katerih se beseda »vino« nahaja, pa bi bila stvar
opravljena. Če bi poleg te mehanične spretnosti imel tudi še kaj
filološke soli v glavi, bi se mogoče domislil, da treba pogledati
tudi še druga gesla, ki so z vinom v ožji ali oddaljenejši zvezi,
n. ipr. »kapljica«, »piti«, »zlato«, »krčma«, »birt«, »oštir«, »kel-
narca« itd. Če si predočimo vse to, bomo kmalu uvideli, da bi
tak slovar bil v veliki meri neekonomičen; poleg pomembnega
gradiva bi prinašal tudi popolnoma brezpomembno statisti¬
čno  gradivo in bi kljub veliki potrati dela in stroškov bil slabo
poraben. Edini možni izhod iz te zagate je »realni 6lovar«, s
katerim bi se z razmeroma najmanjšimi stroški dosegel največji
efekt. Seveda bo glavno delo pri tem moral opraviti sestavlja¬
vec, ki bo moral sam presoditi, kaj spada kot pomembno
v ta slovar in nazadnje vse gradivo urediti pregledno in ekono¬
mično po realnih skupinah v alfabetičnem redu. Kako približno
bo šlo to delo in kakšne težkoče tičijo v njem, naj razloži sle¬
deči primer.

Mislimo si človeka, ki je prevzel nalogo, da sestavi obe od
Štreklja projektirani kazali, kazalo motivov in v pesmih ime¬
novanih krajev in oseb, in ki je zgodaj, še predno se je dela
lotil, spoznal, da bo teh dvoje kazal zaradi ekonomije treba
strniti v eno kazalo. Svoje delo začne slučajno s skupino »Luci-
peter ban« (št. 915—8). Naslov sam je že motiv. »Lucipeter« bo
treba povrh posebe notirati kot ime, ob enem pa še paziti na to,
da se imenuje tudi »Tucipeter«, »1 juti Peter«, »Duci-Peter« in
da je v nekaki še ne pojasnjeni zvezi s hrvaškim »Dojčinom
Petrom«! Tako dobi že v tej skupini sami za svoje kazalo gesla
»Lucipeter«, »Tucipeter«, »Dueipeter« in sledeče naloge za raz¬
mišljanje: a) ali naj v kazalu vsa ta imena, kar mu jih kaže ta
skupina, postavi skupaj pod »Lucipeter«, ali pa b) postavi vsako
ime na svoje mesto v kazalu in uotira 1. pri »Petru« tudi »lju-
tega« Petra z opozorilom na »Lucipetra«, in »Dojčina« z opo¬
zorilom na »Ducipetra« ter 2. pri »Dojčinu« z opozorilom na
»Petra« in- »Ducipetra«. Novo težkočo pri ureditvi vsega tega
gradiva bo moral premagati tedaj, če bo našel v zbirki kje »Vu-
cipetra«, »Lueiperja« in »Luciferja« in se domislil, da so vsa
ta imena v prav ozki medsebojni zvezi. Vse to so tehnični pro¬
blemi, na katere naleti urednik že ob enem samem osebnem
imenu, ki je nositelj motiva razmeroma majhne skupine. Za
enkrat zanj ni druge rešitve, ko določiti, jeli geslo za katalog
dovolj pomembno in ga v tem slučaju res tudi katalogizirati.
Čim bolj bo delo napredovalo, tem bolj jasno se bodo kazale
zveze med posameznimi gesli, ki jih bo v končni redakciji gra¬
diva treba ekonomično grupirati v realne skupine.

*58

Predgovor.

Ravno ta razvrstitev v pododdelke pri posameznih geslih
bo za končno obliko tega realnega slovarja odločilna in bo tvo¬
rila njega pravo vrednost. Tako n. pr. urednik nikakor ne bo
notiral v svojem delu vseh številk, v katerih se. nahaja beseda
»Jezus«, ampak samo ,pomembne; medmeta Jezus« ne bo no¬
tiral, tudi tedaj ne, če nastopa v tako izraziti obliki, kakor n. pr.
v št. 6960:

O Jezus, IM arija, vas prosim lepo.

Tolažita mene v težavah vedno!

Varujta le me,

In vodita me.

Da pridem gor v sveto nebo!

Tudi bi bilo onemu, ki bo hotel ta slovar rabiti, zelo malo po-
magano, če bi v njem za geslom »Jezus« našel naštetih samo
par sto golih številk; pri njih bo povedano, kaj se o njem go¬
vori: n. pr. »Jezus in učenci« (z navedenimi številkami), »Jezus
in riba faronika«, »Jezus in Židje«, »Jezus med pivci«, »muke«,
»vstajenje«, »Jezus in sv. Tomaž«, »Jezus in Marija« itd. Pri
geslu »Marija« ipa ne bodo vse številke navedene, ki stoje pri
tem tudi pod »Jezus in Marija«, ampak bo samo opozorjeno na
to skupino. Vse »ptice« bodo sprejete pod eno geslo, v katerem
bodo najprej naštete številke, ki govore o pticah sploh, nato pa
bodo obravnane posamezne ptice v abecednem redu. V glavni
abecedni vrsti pa bo stalo samo: »kos gl. ptice« ali n. pr. »sohen
gl. ptice s. v. sokol«! Na ta način bo realni leksikon podajal
samo oni aparat, ki je nujno potreben za znanstvene raziskave,
in se ne bo sam že spuščal v monografične študije, kakor jih
je nameraval Štrekelj.

2. Zmotno bi bilo misliti, da bo z izdajo »dodatkov« pri
nas že dovolj storjenega za izdajo narodnih pesmi. Ž njimi bomo
dobili samo zaokroženo izdajo naše narodne poezije, v kolikor
gre do pod konec XIX. stol. in kolikor je je prišlo v Štrekljeve
roke. Narodna pesem pa živi svoje življenje naprej. Misliti je
torej treba še na nadaljnje zbiranje naših narodnih pesmi. V
tem oziru so vse pohvale vredni listi na naši vzhodni in zapadni
meji, ki stalno priobčujejo narodne pesmi, dasi pri tem delu
ne mislijo v prvi vrsti na potrebe znanosti. Odkar je Slovenska
Matica oddala vse svoje narodopisno blago državni licejski
knjižnici v Ljubljani, smo za nadaljevanje te akcije dobili nov
zavod, na katerem se vse gradivo lahko strokovno shranjuje
in urejuje za znanstveno porabo. 20

Pri tem bo tudi treba misliti na usodo gradiva, ki ga je
nabral slovenski delovni odbor za »Avstrijske narodne pesmi«, ki
šteje po izjavi odbornika vseuč. prof. dr. M. Murka (Neue Jahr-
biicher f vir d as klassische Altertum, Geschichte
u n d deutsche Sprache und fiir Piidagodik,  Bd. 43,
274 str. oip. 2 pod črto) nad 11.000 (enajst tisoč) tekstov z melodijami,
in ki je danes v Ljubljani shranjeno bogvekje in bogvekako!

Predgovor.

*59

Za študij naše »narodne« pesmi pa je po vsem, kar smo
dosedaj videli, neobhodno potrebna podlaga študij naše »umetne«
pesmi! Ta študij bo moral v enaki meri obsegati posvetno ka¬
kor cerkveno pesem in se najprej gibati v dveb smereh. Pred
vsem nam je potreben zanesljiv in čim bolj obsežen inventar
naše poezije. Treba bo dognati obseg pesniškega dela onih na¬
ših pesnikov, ki so po imeni; znani. Pesniška vrednost je tukaj
postranska stvar. Za to delo potrebujemo ravno tako pregled
vsega pesniškega dela Prešernovega — ki ga še vedno nimamo!
— kakor pregled pesniškega dela kakega Hašnika, Volkmerja,
Lipolda, Slomška, Grizolda, Staniča, Skuhale, Drabosnjaka,
Vodovnika, Krumpaka itd. Sicer bo pri tem še ostala velika
množica vseskozi umetnih pesmi, ki jim zaenkrat ne bo mo¬
goče določiti očeta; s podrobnim zgodovinskim študijem pa
bodo počasi prišla na dan imena danes neznanih ljudi, ki so
»zlagali« umetne slovenske pesmi in ki jih zgodovinar in
teoretik  naše poezije ne more in ne sme prezreti, ker so in¬
dividualen izraz našega umetniškega stremljenja, odsev in re¬
fleks teorije in prakse kakega svetovnega toka umetnosti in ker
so vsi skupaj pomagali ustvarjati oni inventar izražalnih
sredstev, s katerim po svoje operira naša narodna pesem. Zgolj
estetično stališče je pri tem študiju popolnoma neumestno. Raz-
iskovavca pa bo to delo vedno vodilo k važnim problemom, ki
zadevajo našo narodno pesem, n. pr.: v kakem razmerju je
Jenkov  »Knezov zet« do našega »Mornarja« (št. 70) ali čigava
sta verza

»Bo eden novo mašo bral

In mater svojo ‘z vic jemal«
na koncu naše št. l‘29b itd.

Ta inventura je neizogibno potrebna priprava za nadaljnje
delo, ki ga potrebujemo, t. j. za h i s t o r i č n o poetiko.  Zal
študij naše pesmi — narodne kakor umetne — nam je potreben
kritičen im pregledno sestavljen inventar naših pesniških oblik,
ki nam naj da možnost pogleda na formalno stran naše poezije.
Od tod bo potem tudi možen vpogled v globlje ležeče elemente
naše poezije, mogoč bo psihološki razbor umetniških funkcij
teh oblik in omogočeno bo zgodovinsko primerjanje s tujimi
vzorci. Tako bomo lahko dognali, kako so se tuji formalni ele¬
menti pri nas sprejemali in spreminjali, omogočeno nam bo
presojanje, kaj je tujega, prevzetega, in kaj je domače, samo¬
raslo.

Enako potreben in važen je nadalje študij tradicije,
po kateri prehaja narodna pesem od roda do roda. Ta pot je
trojna: 1. tisk, 2. rokopis, 3. petje. Tiskana tradicija nam je za
študij najlažje dostopna, po večini je razvidna že iz naše zbirke.
V veliki meri pa sega tudi v rokopisno tradicijo, saj so one ne-
številme »pesmarice« ali »poje« (kakor se imenujejo na vzhod-
njem Štajerskem) večkrat tudi posnetki tiskanih predlog. Štu-

*60

Predgovor.

dij teh rokopisov je za spoznanje življenja narodne pesmi fun-
damentalnega pomena. Ne samo da spoznamo iž njih naravnost
historične etape posameznih varijant, v njih je vedno shranjena
določena oblika narodne poezije, ki nam v nekakem prerezu
kaže določeno umetniško dobo in nje konkreten izraz, ob njih
lahko naravnost opazujemo proces nastajanja narodne poezije.
Majhen primer nam bo to pojasnil.

Pred seboj imam dve rokopisni pesmarici iz vzhodnje Šta¬
jerske: prvo, obsežnejšo, je v 1. 1863—8 napisal sedaj že pokojni
Franc Š a j t na Grlovi pri Ljutomeru, ki je tudi sam zlagal
pesmi, druga, kako desetletje mlajša, je delo Kranjca,  biv¬
šega nadučitelja pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Obe ob¬
segata samo gole tekste brez melodij. Sestava vsake posamezne
je značilna za interese njenega pisca, posebno poučni za nas pa
so teksti onih pesmi, ki jih imata obe skupno. Vzemimo onega,
ki se da brez posebnega aparata kontrolirati, iker je splošno
znan, Prešernova »Luna sije«. Šajt, pri katerem stoji ta pesem
na drugem mestu — za vojaško odhodnico — je napisal z zelo
neenotno bohoričico natanko tako:

»Pod oknam. ^

Luna sije hladno bije
Trudne pozne ure še (že?)

Pred neznane iserčne rane
Meni spati ne pusti.'.

Koliko teh »napak«, ki jih »vešče« oko v tej prvi kitici takoj
opazi, je stalo že v njegovi predlogi, koliko jih je zakrivil sam,
ali je pesem zapisal deloma po spominu ali pa vestno kopiral
predlogo od črke do črke, vse to je tukaj za naše vprašanje brez
pomena: nas briga samo problem, odkod  taka oblika. V na-
stična; ker je beseda »kladivo« Šajtovemu jeziku bila tuja, jo
lika, ki nas tukaj ne briga toliko, ker stoji v naslovu,  ki je
za narodno pesem brez pomena; očividno je prepisana iz pred¬
loge. »Hladno« je ravnotako lahko optična pomota kakor aku¬
stična; ker je beseda »kladivo« Šajtovemu jeziku bila tuja. jo
je on ali njegov prednik po asocijativni, ne logični metodi na¬
rodne pesmi premenil v »hladno«: »luna« je konkretno zname¬
nje noči, za katero je enako karakterističen »hlad«. Singular
je v četrtem verzu nastal zato, ker je Šajtu ali njegovemu pred¬
niku oblika »puste« bila tir ja; veže se s konkretno »luno« in ne
z abstraktnimi »srčnimi ranami«. Vse te »napake« izhajajo iz
tendence narodnega pevca, da daje tekstu, ki ga ima pred seboj,
samovoljno novo vsebino. Povodi za tako ravnanje, način, kako
se ta sprememba vrši, vse to pa je ravno karakteristično za
postajanje narodne poezije in za nje bistvo. V tem slučaju
imamo dvoje značilnih črt: prva je plastika konkretnih simbo¬
lov, druga pa je asocijativno, ne logično spajanje formalnih
delov.

Za Kranjca pa so poleg naslova »Pod oknam« značilne sle¬
deče vrste:

Predgovor.

*61

Luna sije Kladvo bije
Trudne pozne vure že;
Predne znane, Serene rane,
Meni spati ne pusti.

Se perkaži, Alj sovraži
Me, srce povej alj ne j?

Po njej zgubi, Ako ljubi,

Druzga, počTo bo srce.

Pisava razodeva tiskano predlogo, obliki »vure« in »nej« pa
sta obe koncesija lokalnemu narečju! Toda odkod izhajajo
ostale napake, posebno v interpunkciji! Meni se zdi, da sta jih
zakrivila ritem in melodija: ta imterpunkcija ni logična,
ampak markira muzikalično  pomembna mesta. Lepo se da
ta trditev ilustrirati na napakah, ki so se primerile Aškercu
ob izdaji Prešernovega teksta. Aškerc se je postavil na sledeče
stališče: »Kar se tiče interpunkcije, se ravnam od nekdaj po na¬
čelu, da morajo veljati v pesmih ista iz naravne logike
rezultujoča pravila kakor v prozi. Po tem načelu sem korenito
uredil tudi Prešernovo interpunkcijo.« Pintar pa je Aškercu z
bridko ironijo dokazal, da je grešil zoper naravno logiko in Pre¬
šernovo prakso, ko je v njegov tekst uvedel sledeče interpunk¬
cije: »Pokopat k tolovajem, biričem ga dade«, »Pravljica po
Ezop’ od vas zapeta, več nima slasti kakor jed »pogreta«, »Al
ko si je 'zvolila, mladenča druzega« (Ljublj. zvon, 1907, 630).
Ironija tukaj ni umestna. Vsa ta interpunkcija v teh slučajih
ni logična, gramatična, ampak je muzikalična; ločila so tukaj
samo znaki za metrične presledke! Iz tega pa izhaja za nas nova
zahteva. Splošno se trdi in splošno priznava, da zapisovavec ali
izdajatelj narodnih pesmi nima pravice popravljati teksta. Se¬
daj lahko to zahtevo še preciznejše formuliramo: izdajatelj ni¬
kakor ne sme spreminjati interpunkcije (kar je Štrekelj do¬
sledno delal!). Če jo spremeni, zabriše eno naj dragocenejših
sredstev za spoznavo bistva narodne poezije: direktne dokaze
za ritmični čut prvotnega zapisovavca!

Historična vrednost teh pesmaric tiči tudi v tujejezičnem
gradivu, ki je v njih shranjeno, n. pr. nemške pesmi. Njih se¬
stavljavci so bili po večini dvojezični, poleg slovenskih pesmi
so popevali in prepisovali tudi nemške. V nekoliko manjši meri
velja to za naše pesmi na hrvaškem vzhodu in italijanskem
zapadu. Taka simbijoza seveda ni mogla ostati brez posledic:
nele da so se tuje predloge prevajale, ob njih se je šolal umet¬
niški čut in iz njih so se prevzemala poleg vsebinskih motivov
tudi formalna sredstva, večkrat samo goli, nerazumljeni re¬
freni. Tudi s te strani sta obe opisani pesmarici zelo poučni.

Da bodo v nadučiteljevi pesmarici, ki je bila sestavljena
v sedemdesetih letih preteklega stoletja, tudi nemške pesmi, je
brez vsega verjetno in umljivo. Frapamtno pa je njih število in

*62

Predgovor

zanimiva je njih izbera in zgodovina. Kranjčeva pesmarica
ima sledeče: »Uberall bin ich zuhause, iiberall bin icb bekannt«.
(z naslovom »Ubi bene, ibi patria«), »Es gibt kein schonres Le¬
ben Als das Studentenleben Wie es Bach us und Gabrimus (!)
sehuf« »Ein Grobscbmied sass in siisser Ruh’«, ki je predloga
znani slovenski »Kovač si je zažgal tobak«, »Warum soli in Le¬
ben icb nach Bier nicht streben«, ki se v okorni slovenski pre-
logi najde po drugih pesmaricah, »Hinunter mit dem letzten
Rest Und immer fort gesungen«, ki je predloga znani slovenski
»To žlahtno vinsko kapljico Zdaj hočemo popiti«, »Ich nehm
mein Glaschen in die Hand Viva la compania Und falir damit
ins Unterland«, »Liebe, lebe, trinke, schwarme Und erfreue dich
mit mir«, štiri vrstična, katere zveza z našo »Piva j, vživaj in
prepevaj In veseli se z menoj« je jasna, pivsko »Lasset die feu-
rigen Bomben erschallen« in parodijo znane nemške balade »In
einer Kneipe trunken Sassen viel Halunken«. Najbolj zanimivi
pa sta ostali dve: Dvojezična pesem s štirimi kiticami in napi¬
som »Veselica«, katere prva kitica se glasi:

Seid liustig ihr Briider
Dokler na sveti živimo,

Singt luistige Lieder,

Zdaj Ibomo pili vsi vino,

Freund nimim das Glas «

Da bo nam kratek čas,

Und trinket nnr ialle

Da bjo nam skerbi dol pale —

ki je bila znana že za Vrazovih časov (prim. VO. XVI. E. 7.)
Druga pa je celotna pivska scena z naslovom Horvaški Edel-
man«, v kateri poje najprej zbor slovensko in poživlja k pitju
vsakogar, »naj bo Kranjec al Hrovat«. Nato zapoje hrvaški ple¬
mič sam nemško trokitično pesem z začetkom:

Ich bin kroatiisch Edelmann
Rešpekt mir pasja noga,

Ich trinke nicht mit Ba.uensmann
Hab studiert in Jena itd. —

ter toži nad ubogo Štajarsko in hvali bogato Hrvaško. V prepir
med zborom in Hrvatom se vmeša slovensko Kranjec, ki vse
združi v hvali: »Dober kraj je v Štajari«.

Popolnoma drugačno lice kažejo nemške pesmi v Šajtovi
pesmarici. Prva je »Wenn mir der Sommer anfangt Da bliiben
die Rosen im Garten«, nemška predloga naši »Po polju že rožce
cvetejo« (št. 7005). Za to sledijo: »Madel willst du einen Mann
haben Musst du dir ibesinnen«, nemška nagajivka onega tipa, ki
ga kažeta naši št. 193, 194, »Das Jagen, das ist ja mein Leben,
Daru m habe mich ganzlich ergeben«, »Ist denn das volil wirk-
lich wahr Was er dann hat vernommen« (o Napoleonu), »Der
l ag bricht auf Die Sonne scheinet schon« (»Rekrutenlied«),
»Zehn Madchen sehnten nac.b Mannern sicb sehr Sie liessen die
Karten sich schlagen« (»Der Baum der Liebe«), »Einmal eins

Predgovor.

*63

ist eins Gil) dein Herz fiir meins«, »Es gehet der Jager wohl ja-
gen Ein Viertelstund vor den Tagen«, »Am Sonntag, am Sonn-
tag geht jeder mit der Seinen Und wenn es etwa Priigel gibt,
dann geht’s mit Schemmelbeinen« (»Sekneiderwoche«). Očividno
je, da kažejo od Šajta zapisane nemške pesmi popolnoma dru¬
gačni značaj ko Kranjčeve: Kranjčeve so pivske, dijaške, Šaj-
tcve so vojaške. S tem sta tudi že označeni obe glavni in najzna¬
čilnejši strugi, po katerih se je nemški element stekal v našo
pesem: pri inteligenci v veseli dvojezični družbi, pri preprostem
narodu v treh letih vojaške službe, navadno med Nemci.

Ti slovenski zapisi nemških pesmi pa so v enaki meri važni
tudi za nemški folklor. Prav lahko je namreč mogoče, da se med
njimi nahajajo taki, ki so starejši od znanih zapisov med Nemci,
ali pa celo teksti, ki med Nemci sploh niso zapisani. Ker je naša
dvojezična inteligenca prevajala na obe strani in sama tudi zla¬
gala nemške pesmi, je prav verjetno, da se med nemškimi pes¬
mimi nahajajo originalne tvorbe Slovencev ali pa nemški pre¬
vodi slovenskih predlog, prevedeni od Slovencev. Srečen slučaj
nam je pred leti omogočil naravnost z dokumenti podprt dokaz,
po kateri poti je tik pred svetovno vojno naš »Regiment po ce¬
sti gre« postal nemška narodna pesem. 21

Tretja pot, po kateri se vzdržuje tradicija, je petje  samo,
ki je torej za spoznavanje bistva narodne poezije fundamen-
talnega pomena. Kako in v koliki meri je melodija sama udele¬
žena pri nastajanju narodne pesmi, katere bistveni del je, bo
treba s podrobnim opazovanjem šele dognati. Tragika posebne
vrste za publikacijo naših narodnih pesmi je, da doslej nobeden
urednik ni bil muzikalično izobražen in da sta se torej oba mo¬
rala omejevati pri ediciji in pri študijah v prvi vrsti na izdajo
in opazovanje tekstov. Štreklja samega so številne melodije v
Vrazovi zbirki že zgodaj postavile pred problem, ki ga sam ni
mogel rešiti. Zato se je obrnil na prijatelja Ivana Koko-
šar  ja  s prošnjo za nasvete in pomoč. Ta mu je 20. nov. 1894
odgovoril iz Šebrelij:

»S tem Ti vračam Vrazovo zbirko — prepisal sem si toliko,
kolikor se mi je zarad napevov zdelo potrebno. Napeve sem pre¬
pisal vse — in razun dveh ali treh se mi dozdeva, da bi bilo mo¬
goče dognati — kakošen, da je napev v resnici. Vraz ni bil mu¬
zikalno izobražen do cela, »Taktgefuhl« se mu mora skoro odre¬
kati — (oprosti frazi!). Po tem, kako je napeve zapisoval, bi
sklepal jaz, da je rabil vijolino (škant) — na vijolini je poiskal
glasove in iz vijoline jih je zapisoval, odtod so napevi skoro vsi
za celo oktavo previsoko zapisani. Pri marsikateri pesmi se spo¬
zna pravi ritem še le iz napeva n. pr. str. 8 »Stante, stante de¬
kliči« je zaznamovan ritem —o—o—oo(—), a iz napeva se raz¬
vidi, da bi moralo biti o—o—o—o; str. 15 (četrte pole tretja

21  Gl. »Ljublj. zvon«, 1917, 390—392.

*64

Predgovor.

stran) »Da bi mi Bog to milost da« je zaznamovan ritem
o—o—o—o— a iz napeva se vidi, da mora biti: —oo — o — o—. Pri
XXXIV. pesmi (str. 17, pete pole prva stran): »Oj ljubte, ljubte
kdo ma kaj« je napev pisan v 2 A taktu, a mora biti absolutno ali
v 3 /i, ali v 5 /» taktu. Po Vrazovi ritmizaciji pridejo polkrat na-
glašeni zlogi na lehko dobo, a nenaglašeni na povdarjeno! Ravno
tako okorno je pisan napev XXXV pesmi (Nocoj so pajbe lo¬
vili), ki mora biti absolutno v 5 /« taktu pisan. — Pri 61. pesmi
(3. pola, 3.str.) »Kaj je tebi vtiča, siva golobica« je zaznamovan ri¬
tem: —o—o—o—o—o—o(—), a napev kaže: — o—oo—o/o—oo — o/—
Pola 10. stran 3. »Vtiča poje, vtiča poje« ima napev ritem

—o—o—-o—o

—o—o—o

a je zaznamovano, kakor bi bila druga vrstica prvi v ritmu
enaka itd.

Ali veš kaj bi bila moja misel! Ako bi hotel Ti izpustiti
vse ono, kar je »grešno« — in pri tem nisem rigorist. »Ljubca
me rada ima« ni še greh — ali »od ljubce bom slovo jemal« tudi
ne! Kar je pa greh, to izostani! Še to ne vse! Kjer se greh graja,
je prav! Kjer je greh prikupljiv —- to izostani in potem prevza¬
mem jaz nalogo, da dodamo še vsem, vsaj po večem t. j. kolikor
je mogoče, tudi napeve (enoglasno). Dosedanje zbirke narodnih
napevov imam vse, dodam vse napeve, kolikor jih imam sam
nabranih — a onim pesmim, ki bi morda napeva še ne imele za¬
pisanega, bi se lahko dodal napev kake narodne istega ritma in
podobne vsebine — ki bi pa vsled stilizacije morale odpasti, a v
opazki bi se pojasnilo, da je bil napev prvotno za drugo pesem
namenjen. Napevi bi se dodali ali v tekstu samem, ali pa kot do¬
datek, kakor je v »Šola vesela lepega petja«. Ako bi bila pa
zbirka taka, da bi me moralo biti kot duhovnika s r a m sodelo¬
vati, bi pa kesneje sam izdal še ne izdane napeve popolnoma po¬
štenih narodnih pesni j.

Glede napevov Vrazovih moram priznati, da jih je več
karakterističnih, mnogo zelo zanimivih in, ako želiš, ti pošljem
tudi vse napeve, kakor se meni dozdeva, da bi se morali glasiti,
za sedaj nisem imel časa še enkrat za Te prepisati.« —

Do danes še nimamo nobene znanstvenim  svrliam
ustrezajoče izdaje melodij naših narodnih pesmi, in znanstvenih
razprav o njih komaj par. Prvi je začel to ledino sistematično
orati Dav. Bera  nič  s svojim člankom »Vrazovi zapisi narod¬
nih melodij« (Časopis za zgodovino in narodopisje, 1910, 232 do
270) in z obširno razpravo »O slovenski narodni glasbi« (»Čas«,
1. 1910), toda dr. Fr. Kimovec,  ki se je v svoji študiji »Zu¬
nanji vplivi na slovensko narodno pesem« (»Dom in svet«
1. 1917) trudil ob istih problemih, ni — tako se zdi — poznal ne
enega ne drugega. N. Štritof,  ki je z vsemi pomočki znova
preštudiral Vrazove originalne zapise, pa za svoje delo ne more
najti založnika!

Predgovor.

*65

Glede nadaljnje poti pri študiju naših narodnih melodij
menda ne bo odveč neka metodična opazka. Dosedaj so se vedno
zapisovale in študirale konkretne melodije, kar je popolnoma
razumljivo in pravilno. Še več in dragocenejšega gradiva pa
bomo dobili s študiranjem spontanega  petja, kakor se raz¬
vija in teče v družbi. Muzik, ki posluša, kako v cele ure traja¬
jočem popevanju sledi melodija melodiji, kako se ravna po
tekstu ali ga spreminja, bo naletel na ravno taka zanimiva od¬
kritja kakor oni, ki bo opazoval samo spremembe teksta. Oba
Pa si morata biti vedno svesta, da tičijo baš za dejstvi, ki se
jima zde »neumljiva« ali »napačna«, problemi, ki odpirajo pota
do spoznanja bistva narodne pesmi: te »neumljivosti« in »na¬
pake« je treba razložiti,  ne pa jih po shematičnih pravilih
kakšne koli teorije zabrisati!

Štrekljev program bo v eni smeri treba razširiti in poglo¬
biti: kajkavske pesmi je sicer prevzel v svojo zbirko, premalo
pa je povdaril dejstvo, da gredo preko kajkavcev slovenske
pesmi na vzhod. Ob takih mejah je stalno dajanje in prejema¬
nje popolnoma naravno in umljivo. Kako prehajajo hrvaški
motivi in elementi v slovensko narodno pesem, je Štrekelj sani
že opazil, lepo je en tak slučaj opisal in analiziral Milčetič
v zagrebškem »Zborniku za narodni život i običaje južnih Sla-
vena« (XXII, 70 — 8). Toda baš v tem »Zborniku« vidimo, kako
gre slovenska pesem preko kajkavcev proti vzhodu, proces, ki
se bo v sedanjih časih seveda še pospešil. Tako je loborska št. III.
(XXIII, 313) naša štv. 7534 in št. IV. (ravnotam) gre v našo
skupino 7443—67. Samoborska cerkvena pesem (XVIII, 290) je
naša št. 4946, pri nas že 1. 1607 natisnjena; »Slovenska Samo-
boru« (str. 356) ni edina, treba pogledati samo tam natisnjene
zdravice! Kdor odpre katero koli izdajo Deželičeve »Hrvatske
pjesmarice«, bo z začudenjem konštatiral, da so se pri Hrvatih
ohranile slovenske narodne pesmi, ki pri Slovencih niso niti
natisnjene, niti zapisane! Vse to odpira perspektive v nebroj
znanstvenih  problemov, ki se jih bo treba brez ozira na
kakšne koli politične  nervoznosti — ki so v tem primeru
popolnoma nepotrebne in neumestne — z vso odločnostjo lotiti.

IV.

Odkar je bil zaključen III. zvezek, so urednikoma izročili,
oziroma poslali novega narodopisnega gradiva sledeči gospodje:
Rudolf pl. An dr e j ka, okr. komisar v Postojni; A. V., dijak
v Ljubljani; dr. Ivan Arne  je,  gimn. prof. v Mariboru; Fran¬
čišek Berlec  v Kandiji; Valentin Brandstatter,  stud.
gimn. na Ziljski Bistrici; Jožef Cejan,  uradnik južne želez¬
nice v Gorici; Janez Dobravec,  stud. jur. v Češnjici v Bo¬
hinju; Milan Dolinar  iz Trsta; stud. gimn. Ciril D r e k o -
nja s Temljin; Ivan Gostiša  v Logatcu; stud. med. Jože

*66

Predgovor.

Gostiša v Gradcu; Ivan  Grafenauer, prof. na gimn. v
Ljubljani; Iv. Grbec,  učitelj v Ščednju pri Trstu; Janko H a -
cin,  abs. jur. v Češnjevim pri Cerkljah na Gorenjskem; dr. Fr.
Ilešič,  prof. na učiteljišču v Ljubljani; Fran Jesen  e k v
Celju; Jak. Kelemina,  stud. phil. v Gradcu; Ivan Koci¬
jančič,  nadučitelj v Bučeči Vasi pri Krškem; Milko Kos,
stud. phil. v Gorici; Anton Kosi,  gimn. prof. v pok. v Celju;
Fran Košir,  učitelj na Hajdinu; Janko Kotnik,  dr. phil.
v Gradcu; Maks Kovačič,  cand. phil. v Gradcu; Franjo
Kranjc,  nadučitelj pri Sv. Barbari v Slov. goricah; Franc
Kramar  iz Matene pri Igu; Alojzij Kramaršič,  kaplan
na Remšniku; Števan Kuhar  v Bratoncih pri Beletincih;
Milka Ledenik  pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu; Davorin Les¬
jak,  učitelj v Rušah; Josip Lončarič,  kaplan v Št. Jurju
ob Taboru; Malgaj  Franjo od Sv. Jurja ob juž. žel.; Martin
Mal n eri č, cand. jur. v Črnomlju; Izidor Modic,  prof. na
učiteljišču v Ljubljani; Nikolaj Omersa,  kand. prof. v
Gradcu; dr. I. Pirnat,  vzgojitelj v Gradcu; Jernej Pod-
b e v š e k , kaplan; Ludoviik Poka,  realec v Idriji; Fran Pra¬
protnik,  nadučitelj v Mozirju; dr. Ivan Prijatelj,  vseuč.
prof. v Ljubljani (Jurčičevo zbirko); Valentin P u 1 k o , nad¬
učitelj v Dolenju; dr. Nikola Radojčič,  vseuč. prof. v Ljub¬
ljani; Lojz Reggi,  žel. uradnik na Grahovem; dr. Fran Si¬
monič  v Gornji Radgoni; Julij Slapšak,  nadučitelj v Vo¬
dicah; Fran Stele,  stud. phil. na Dunaju; Jožef Strgar  ml.
v Celovcu; Pavel Strmšek,  cand. phil. v Gradcu; Maks Š n u -
deri,  gimnazijec v Mariboru; dr. Josip Tominšek,  gimn.
ra v. v Mariboru; Stanislav Vauda  od Sv. Marjete na Drav¬
skem polju; Jožko Velikonja,  učitelj na Strmcu pri Lo¬
geh v Soški dolini; Nikolaj I. Vrabl,  stud. iur. a t  Gradcu;
Ivan Vrhovnik,  župnik v Ljubljani; Alojzij Vuga,  uči-
teljiščnik v Gorici; Josip W ester,  gimn. prof. v Ljubljani.
Bodi vsem tudi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala! Bole¬
zen prejšnjega in dolgoletna odiseja sedanjega urednika sta
mogoče zakrivili, da je tukaj izpuščeno ime kakega pošiljatelja;
naj bo prepričan, da ta zahvala velja tudi njemu in da je gra¬
divo, ki ga je poslal, dobro shranjeno.

S to zaključitvijo Štrekljevega dela si je »Slovenska Ma¬
tica« stekla eno najlepših zaslug na našem kulturnem polju.
Izrekam ji iskreno zahvalo za veselje in čast, ki mi jo je storila
s tem, da sem smel pri tem tako pomembnem delu sodelovati.

V Ljubljani,  ob Ilgovem 1. 1923.

Dr. Joža Glonar,

biblijotekar na drž. lic. iknjižnici.


Del V.

Pesmi stanovske.

Razdelek I

Pesmi vojaške in take, ki se nanašajo na no¬
vejše zgodovinske osebe in dogodke.

Pripomnja.

V ta razdelek so posnete take pesmi, ki govore o vojaškem stanu,
radovoljnem ali prisiljenem vstopu v vojaško službovanje, o naboru
in stavi, slovesu od svojcev in znancev, pesmi o težavah in ve¬
selju vojaškega stanu, slovesu pred odhodom na vojsko in o boje¬
vanju. V prvem dodatku so zbrane zgodovinske pesmi, ki so
navezane na modernejše zgodovinske dogodke in osebe^

Ravno v tem oddelku je ločitev med ponarodnelo ali umetno
in med pristno narodno robo posebno težavna. Vsa ta tvarina
je v primeri s pesmimi I. ali lil. dela razmerno zelo mlado blago.
Temu se ni čuditi, če pomislimo, da je razvoj vojaštva v mo¬
dernem zmislu kesdn in se da o njem govoriti še le od začetka
18. stoletja, ko je prenehalo mezdntšlvo. Zategadelj bo le malo-
kteri tu objavljenih pesmi pripisati večo starost kakor dobo dveh
stoletij. Ker izra ža, pe snik v njih večinoma občutke, se te pesmi
dado le težavno zapomniti ter so zato strašno porušene in zve-
rižene v eno celoto celo s takimi, ki imajo popolnoma drugačen
metrum, le za silo vklenjen v oklep melodije. Tudi je. v njih
nepričakovano mnogo jokavosti in solza. To okolnost si moremo
razlagati največ iz socijalnih razmer našega naroda. Pomisliti
nam je namreč, da je moral prej ravno ubožec dati svojega sina
na vojsko, š čimer je bila vzeta na dolg čas večkrat edina delovna
moč  domu, in d.a mnoge vojske in večni boji tudi niso bili po¬
sebno vabljivi za navadnega prostaka, kakor morda za gospodo in
plemenitnike, ki so se v njih povspeli lehko v kratki dobi do
visokih časti in do blaga.

Vrejene so te pesmi tako, da prihajajo najprej tiste, ki go¬
vore o veselju do vojaškega stanu in o radovoljcih, potem o

l*

4

Pripomnja.

vojakih, zajetih nekaj šiloma po lovcih-biričih ali županih-lovičih,
nekaj pa po zakonito ukazanih naborih in stavah. Tako s pr¬
vimi, kakor s temi je skoraj vedno združeno jemanje slovesa
od roditeljev, bratov in sester, znancev in prijateljev, pa tudi
od ljubice, vsled česar se zadnje pesmi zelo bližajo zaljubljenim,
med kterimi je tudi že več objavljenih (št. 1296 — 1316, 1462 — 1468,
1474—1483, 1494—1632, 1640—1643, 1649—1699, 2379—2380),
ki bi se dale prav lehko uvrstiti tudi v tem razdelku. Slovesa
so deloma ločena po tem, je-li vojaku odriniti v službovanje
takoj po potrditvi, kar je bilo prej v navadi, ali pa še le po
določeni dobi. Po teh sicer zelo mnogobrojnih, pa malo zna¬
čilnih slovesih prihajajo pesmi o nastopu službovanja, ki se riše
v zelo črnih barvah. Došli novinec se mora najprej uriti v vo¬
jaških stvareh; prva doba je posebno težka, odtod toliko zmerjanja
zoper vojaški stan, zlasti ker novinec ne more več nadaljevati
prejšnjega življenja. Pa naposled se večina privadi tudi neugod¬
nostim; za doma puščeno ljubico najde vojak drugo, ki ji zvestosti
kajpada ne prisega v taki meri in tako vroče kakor prvi. Spozna se
z drugega orožja tovariši, in če ni vojske, srečno dosluži odpust.
Toda do tega časa ga mnogokrat obide otožnost po domu, marsikaj
neprijetnega mora doživeti tudi v mirnih časih, in pozdeva se mu,
da so ga vsi pozabili. Nekteri celo pobegne, drugi pa oboli. Zapu¬
ščenemu prenaša ptica pisma v domovino, zlasti ko se začne
pripravljati vojska, kjer mu bo vojaški boben veliki zvon. To¬
laži se z vero in še ranjen ne pozabi svojcev.

Izmed pesmi, ki se nanašajo na zgodovinske osebe in do¬
godke, sem mogel porabiti le malo, ker ima večina njih tujo
obliko in nenarodni način pripovedovanja in obrisov. Največ je
še pesmi o francoskih vojskah in o vrevah pred šestdesetimi leti.
Povsod znana kratka pesem o fantih „tam za turškim gričem“
je bila v dobi trideset let polagoma preslikana iz enake o fantih
Jam za laškim gričem“, ki je le medel posnetek zelo dolge
umetne pesmi o vojski zoper rimske revolucionarje l. 1848.

V dodatku II. podajem, kakor pri delu III. in IV. abecedno
vrejene začetne verze tistih pesmi, ki bi spadale sicer v ta raz¬
delek, pa se mi zde še menj narodne, kakor večina prijavljenih.

V. Pesmi stanovske. I. 6733, 6734, 6735, 6736.

5

Če vojakov pomanjka, pojdemo mi.

6733 .

(Od Vrhnike.)

„Kaj maramo mi,

K’ smo fantje mladi;
Soldatov primanjka,
Pa pojdemo mi.

5 Puško na ramo,

Sabljo za pas,

Tri kugeljce v varžet,
Pa gremo skoz vas! —

„„Če s’ fantič ti moj,

10 Zavriskaj, zapoj,

Zavriskaj, zapoj,

De bom vedla, de s’ moj!“ “

6734 .

(Iz Podzemlja.)

5 Kaj porajtamo mi,

K’ smo fantje mladi,
Ko Soldatov pomanjka,
Pa pojdemo mi!

6735 .

(Iz Motnika.)

Ni gorših ljudi,

10 Ko smo fantje mladi,
Soldatov premanka,

Pa pojdemo mi.

Puško na ramo,

Pa sabljo za pas,
Tri kugelce v aržet,
To ni noben’ špas!

Ni gorših v  ljudi,

Ko smo Štajarci mi,
Soldatov primanka,

Pa pojdemo mi.

5 Le puško čez ramo,
Sablo za pas,

Pa pojdemo k cesarju
Za en špas.

Le puško čez ramo,

Sablo čez pas,

15  Poskusli se bomo

Z Francozam za en špas.

6736 .

(Kropniška.)

Ni gorših ljudi, 5 Le puško čez ramo,

K’ smo fantje mladi, Pa sabljo za pas,

Vojakov primanjka, Pa tri krugljice v aržet,

Pa pojdemo mi. Pa k ljubici v vas!

6733. Zapisal  Jožef Samotorčan. — Iz njegovega rokopisa. Prve štiri
verze citira tudi že Fr. Erjavec v .Hudem breznu“ (Zbrani spisi 1.139), pišoč
le  ki za  k’. Konec spada k št. 3223 in d.

6734. Zapisal  Janko Barle. — Iz njegove zbirke.

6735. Zapisal  GašparKrižnik. — Iz GK.  /. 34. S koncem prim. deloma
tudi št. P330.

6736. Zapisal  Fr. (R a d i v o j) P o z n i k. — Iz NB. 23.

6

V. Pesmi stanovske. I. 6737, 6738, 6739, 6740, 6741.

6737 .

(Iz gorjanske okolice pri Bledu.)

Ni levših ludi, 5 Kugelco v varžat

K’ smo fantje mladi, Pa sabljo čez pas,

Pa Soldatov pomanka, Pa pojdemo v marš!

Pa pojdemo mi.

6738 .

(Od Bleda.)

Pa ni levših ljudi, Pa žonirjov pomanka,

Kot smo fantje mladi, Pa pojdemo mi.

6739 .

(Iz Hudojužne.)

Kaj maramo mi,

K’ smo fantje mladi,

Soldatov premanjka,

Pa pojdemo mi. —

5 Puško čez ramo,

Pa sabljo za pas,
Tri kugle v aržet,
Pa pojdemo v vas!

6740 .

(Od Boljunca.)

Kaj maramo mi,

Smo fantje mladi,

Soldatje premankajo,

Pojdemo mi.

5 Kaj maramo mi,

Če hiša zgori,

De kamberca vostane,
Kjer lopca leži!

6741 .

(Iz goriške okolice.)

Kaj maramo mi,

K’ smo fantje mladi,
Soldatov premanjka,
Pa pojdemo mi.

5 Puško na ramo,

In sabljo za pas,
Drevi pa pojdemo
K ljubici v vas.

6737. Zapisal  Ivan Kunšič; pela mati.  — Iz njegovega rokopisa, ki
ga je hranil Vlad. Levec.

6738. Zapisovavca neznanega.  — Iz VO. XVII.  7. 5, kjer je pisana s
pesmimi  „Kosama nemarna ", „Terdovraten oskerba", „V kosamo gremo" in
..Pojdem čez pvanine" na prvem mestu.

6739. Zapisal  Janez Kokosar. — Iz njegove zbirke.

6740. Zapisovavca neznanega.  — Iz rokopisne zbirke, ki mi jo je poslal
vojaški župnik Ivanetič. Konec spada k št. 3081 d.

6741.  Zapisal  Ant. Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica,
str. 256 in 257.

V. Pesmi stanovske. I. 6742, 6743, 6744.

7

Ljubica moja,

10  Daj mi slovo!

Pred ko še pojdem
Jest na vojsko.

Ljubica joče,

K okencu stop’,

15 Gleda na luno,

Joče še bolj.

(Iz

Lepšega ni,

Kot smo fantje mladi;

„Moj ljubček predragi,
S’ me skojnal zares,
Ženiti nis’ pustil
20 Se meni poprej!"

Čakaj me, ljubca,
Pridem nazaj,

Zdaj grem na vojsko,
Pridem nazaj!

6742.

Koborida.)

Ko Soldati premankajo,
Pa pojdemo mi.

6743.

(Iz Borovelj.)

Borovčiči mi Žovnirjov primenka,

Smo dro ušni l’di: Pa pojdamo mi.

Skesani radovoljec.

6744.

(Kranjska.)

Pjanost je zares nemarnost,
Oh, nikoli prav ne stri:
Mene ona zapeljala
Ino več druzih ljudij!

5 Bil sim se sromak vpijanil,
De sim se zapisal vžold;
Svoji ljub’ sim kljubi storil,
Seb’ k veliki žalosti.

Jez bi ne tel nič žalvati,

Ko bi bil na leta dan,

Pa sim dal se zapisati
Večno u soldaški stan.

Nisim hotel pobeč bogat’
Oča ino matere,

15 Zdaj pa moram pobeč bogat’
Boben kralja španskiga.

6742.  Zapisovavca neznanega.  — Iz zbirke, ki mi jo je dal J. pl. Kleinmayr.

6743.  Neznanega zapisovavca. ■— Iz Scheiniggovih NPKS. št. 935.

6744.  Zapisal  M. Ravnikar-Poženčan.  — Iz njegovih MP. I. 51 — 53:.
Pesem je natisnjena v SPKN. I. 53—55 s temi premembami, ne glede na
naglaske in apostrofe:  1 P. j. z.] Res pijanost je — 3 M. o. z.] Ta je mene z.

— 4] In še druzih več ljudi — 5—8] Bil se siromak vpijanil, * Bil zapisal sim
se v šold; * Ljub to sim v kljub’ napravil, * Sebi, da bom žaloval — 9 J. b.
n - t. n.] Treba b’ ne bilo — 10 Ko] Ak — 12 u soldaški] jez v vojšaški —
13 hotil pobič — 14] Mater’, oča svojiga — 15 pobič — 16 Bobna — 17] Domš
nisim 'tel ležati — 18 postelji — 19 mi je na str.] na straži moram — 20 vo-
gerski — 23 pa moram pobič — 24 Iz te s.] Ga iz . . . soršice — 28] De slovo
od vas bi vzel — 29] Glejte tu soldaške šolne, - 30 primerzujejo — 31 Tri] In

— 34 moj ta] meni — 35 Ob-nj — 36 umeral — 89 risane — 41] Ino černi
pa vranovi — 42] Bodo pogrebci moji — 43] Z mojmi pasli se kosovi — 46 vas]
jih — 47] Bodo za mene molili — 48] Ko bom v černo šel zemljo.

8

V. Pesmi stanovske. I. 6745, 6746.

Nisim 'tel doma ležati
V svoji beli posteljci,

Zdaj mi je na straži stati
20 Na pokrajni ogerski.

Nisim hotel kruha jesti
Iz pšenice rumene,

Zdaj ga morem pobeč jesti
Iz te turške sorčice.

25 Lesem, lesem, oča, mati,

De vas bom lepo objel,

K vam ne morem se podati,
Tukej bom slovo uzel.

Tukaj mi soldaški šolni
30 K nogam permerzujejo;
Tri dekliči, žalost’ polne,

Me doma zabljujejo!

Oh, le ta opisan boben
Bode moj ta velki zvon,
35 Bodo mi zvonili obenj,
Kadar jez umiral bom.

Mene sveče posvetile
Bodo svitle sablice,

Puše risance kadile
40 Bodo mi kadilnice.

Le ti čemi uranovi
Bodejo pogrebci mi,

Me raznesli na kosove
Na pokrajni ogerski.

45 Vsaj tovaršov Bog se smili,
Varuj vedno vas zvesto,
De za me bote molili,

Ko v černo grem zemljo!

6745 .

(Iz okolice škocjanske na Dol.)

Oh ti, neumna glava,

K’ tako daleč zapeljaš,

K’ si tako daleč zapeljala,
Da jaz moram bit’ soldat!

5 K nisem hotel doma vbogat’
Svojih očeta in matere,

Le tu pa moram vsacega
vbogat’,

Nar tega mlajiga frajtarja.

Ki nisem hotel doma ležati
10 Na ti mehki postelci,

Le tu pa moram na vahti stati
Na ti grenci vogrski.

Pa le ta soldaška sablja,
Le ta je moja postelca;

15 Kadar me bo doli djala,
Nikdar več ustal ne bom.

Pa le ta soldaška flinta,

Ta je moja svečica:

Kedar mi boš ti posvetila,
20 Nikdar več ustal ne bom.

Pa le ta soldaški boben,
Ta je moj ta vePki zvon:
Kedar mi boš ti zazvonil,
Se bo slišal’ na moj dom!

6746 .

(Iz Senožeč.)

Oh, kaj bi jast pobič maral,
Ka b’ bil na leta ’zdan,

Pa sen se sam zapelal,

Da sen se na večno ’zdal.

5 Nejsem tel doma poslušat
Očeta, matere,

Zdaj moram poslušat’
Ofcirje, hautmane.

6745. Zapisal  A. Zorec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica.
— Glede drugega dela te in nastopnih pesmi primerjaj spodaj naslov  „ Vo¬
jaški boben bo moj veliki zvon".

6746. Zapisal  Fr.Meden. — Iz njegove zbirke v ostalini Sim. Rutarja št. 13.

V. Pesmi stanovske. 1. 6747, 6748.

9

Nejsem ’tel doma ležati
10  Na ti bejli postelci,
Zdej moram stražo stat
V ti deželi ogrski.

Le ta ta svetla sabla,
To je moja lubica,

15 Ker ona mene spremlja
Po deželi ogrski.

Le ta ta velki boben,

To je moj ta velki zvun,

K mi on trikrat bo zazvunii,
20 Jast zagvišnu mrtev bom.

Le te te drobne tič’ce
Bodo moje pogrebnice,

Me bodo raznašale
Po deželi ogrski.

6747 .
(Iz Ihana.)

Lepo moje, dragi, vince,

Di b’ te jast nikol piu na biu!
Sim se pubič up’janu,

P’jen sim se zapisu v žout.

5 P’jen sim se zapisu v žout,
Dej morim pa trezn ti bit’,
Di muaje rajtarske škorince
H nudgam pirmirzujijo.

Le-moj vače, stara mati
10 Pa name pozablujijo:

Pa me vjo uhka pozabili,

K’ me n’kol več nazaj na bo.

K’ nisim vatu doma ležati,
Na muaj’ beli postilcj,,

15 Dej morim pa na vahti stati
Na pokrajni vigirski.

K’ nisim vatu doma bogat’
Ne vačeta, ne matere,

Dej morim pa tuki bogat
20 Vobir tega sudaškiga.

Le-ti tič’ le ti virliči
Bojo pogrefci moji:

25 Ker mi bojo knnkoteli
Le na moj posledm čas,
Ker me bojo pokopali
Za to leskavo mejo.

6748 .

(Iz Motnika.)

Obe, pijanost je nemarnost,
Ena zapeliva stvar,

Ker je mene zapelala
In zmerom drugih več.

5 Jaz nisem hotel ubogat
Moje mater, ne oče,

Nisim hotel doma ležat
Na svoji beli posteli,

Zdej morem na vahti stat
10 Na pokranji vogerski.

Moje rajterske škorne
Na noge pertnerzujejo,

Moje tri perve ljubice
Na me pozablajo:

15  Bojo lahko na me pozable,
K’ me več nezaj na bo!

Te široke gmanje
Bojo moji žegnan britof;
Ta soldaški boben
20 Bo moj veliki zvon;

Le ti černi orlici
Bojo moji pogrebici!

6747. Zapisal  Anton Breznik; pela  Korezova Jera.  — .
zbirke V. št. 6.

6748. Zapisal  Gašpar Križnik. — Iz njegove zbirke GK■ H-

10

V Pesmi stanovske. I. 6749, 6750, 6751.

6749 .

(Iz Motnika.)

Kaj bi biu jaz fantič marov
Kob’ se biv na lete dau,
Zdaj sem se pa sam zapisov,
Za na večno sem se dau.

5 Ko nisem hotel poslušati
Svojga očeta, matere,

Zdaj pa morem poslušati
Ofecerje, hauptmane.

Ker nisem hoteu doma spati
10 Na te beli postelci,

Zdaj pa moram tukaj stati,
Na deželic’ ogarski.

Ker nisem hoteu vina piti
Van s te pisane majolčice,
15 Zdaj pa moram vodo piti,
Van s te konjske stopinice.

Ti si srce zamodila,

Ki za te gorelo je,

Si ošabno govorila,

20 Zdaj pa jokaš se za me.

O, kako so mene rane sklele,
Ko sem hodil za teboj;

Zdaj so pa zopet cele,

Ko grem k drugi necoj.

6750 .

(Iz Motnika.)

Oh,kajbibiujaz fantič marou?
Ko bi biu na leta dan:

Dra, la, la, la! drala, la, la, la!
Ko bi biu na leta dan!

Ker nisem otu dvomaj spat,
Na ti beli postelci;

Ker nisem otu dvomaj bogat
10 Svojga očeta in matere:

5 Zdej sem sam zapisou,
Na večnost sem se dau:

Zdej pa moram vsakiga
Oficerja in hauptmana.

Oh, ta presvetla sablica,
Ta bo moja večna luč!

6751 .

(Iz Predvora.)

Nisim hotel slušati
Svojga oča, matere,

Nisim hotel ležati
Na svoji beli posteljci:

5 Zdaj morem pa na straži stati
Na pokrajni ogrski.

Nisim hotel nositi
Lepih čevljev usnjatih,

Zdaj pa moram nositi
10 Čevlje rajtarske:

Pa ti čevlji rajtarski
K nogam primrzujejo;

Pa vsi moji bratici
Mene pozabljujejo:

15 Me bodo Jehko pozabil,
Ker me več nazaj ne bo.

Ktere bodo moje sveče?
Lete puše risance:

Te bodo mi svetile
20 Na ta moj poslednji čas.

6749.  Zapisal  G.  Križnik.  — Iz njegove zbirke GK . III.

6750.  Zapisal  Gašpar Križnik. •— Iz njegove zbirke GK- III. Drugi
verz vsakega para se ponavlja, kakor je naznačeno pri prvi kitici. Konec
spada k umetni zaljubljeni.

6751.  Zapisal  M.  Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil
Miklošič. Pesem je Valjavec zelo prenaredil ter ji dal celo drugo mero.

V. Pesmi stanovske. I. 6752, 6753.

11

Kteri bodo moj zvonovi?
Leti vojaški bobnovi:

Ti bodo men’ zvonili,
Kadar mrtev ležal bom.

25 Ktera bo moja posteljca?
Ta zelena tratica.

Ktera bo moja odejica?
Ta zelena vejica.

Kter’ bodo moji pogrebci?
30 Lete drobne tičice:

Te me bodejo spremile
Na ta moj poslednji čas!

6752.

(Iz Ljubljane.)

Ta pijanost je nemarnost, 5 Doma nisem hotu spati
Ki n’kol’ dobrega ne st’ri; Na mehki posteljci,

Jest sem se biv pobič vpjanu, Zdej pa moram na vahti stati

Pa sem se zapisov v žovt. Kralja španskega.

6753.

(Iz Cerkna.)

Ta pijanost in nemarnost,
Nikol dobrega ne stori.

Sem se pobič upijanil,
Zapisal se k Soldatom.

5 K nisem otu oču bogat
Ino mater ravn taku,

Pa zdej morem pubič ubogat
Tega krale španskega.

K nisem tel dama ležati
10 Na moji beli postljici,

Zdaj morem na vahti stati
Na tem kraji ogrskem.

Moje rajterske štabale
K nogam premerzujejo;

15 Doma imam tri ljubice,

Po men žalujejo. _

Le žalvajte al nehajte,

Mene več nazaj ne bo!

Ta cesarska svetla puška,

20 Ta bo mene pokadila
Na moj poslednji čas.

In tud ta cesarska sablja,

Ta bo moja svetla luč,

Ta bo meni posvetila
25  Na moj poslednji čas.

In tud ta cesarski boben
In tud zgunovi sovdaški
Bodo men pozvonili
Na moj poslednji čas.

30 Vsi orliči in vraniči

Tudi teli bodo moj (pogrebci),
Ker me bodo zagrebili
Tam za turško mejo.

6752 .  Zapisal  Vladimir Levec. — Iz njegovega rokopisa, kjer je ta
opomnja: „To pesem mi je povedal l. 1898 g. prof Lrid. Žakelj. Slišal jo je
v začetku štiridesetih let peti v Ljubljani od neke stare ženice-predice. Opomnil
mi je tudi, da se morebiti besedila ne spominja več čisto natančno."

6753 .  Zapisal  Fr. Sedej. — Iz njegovega rokopisa.  — Zapis v Koko-
šarjevi zbirki iz istega kraja se loči v tem:  1 Ta] Leta — 4 se k] k — 5 K
nisem otu] Nisem hotel — 7] Pa zdej morem pubič ubogat — 8 kralja —
9] Nisem hotel doma spati — 10 postelci — 11 moram — 12] Nad tem krajem
ogerskim — 13—18 manjka,  19—21 prihaja po  22—25 ter se toči:  Tud ta ce¬
sarska puška * (Bo moja kadilnica?) — 20 men — 22] Le ta moja svitla sabla
— 23 svitla — 24 pa svetila — V. 26—29 manjka.

12

V. Pesmi stanovske. I. 6754, 6755, 6756.

6754 .

(Iz Roža.)

K’ nisem ’otel Špane bogat’ 5 K’ nisem ’otel jaz ležati
In pa mojo mamico, V tej beli postelci,

Zdaj bom mogel jaz marširat’ Zdaj bom mogel vahto stati
V to deželo vogersko! Na tej gran’ci vogerski.

6755 .

(S Pohorja.)

Ta pijanščna, ta nemarščna,
Ta človeka zapeljal
Ta je mene zapeljala,

Da sem se podpisat dal.

5  Jas nisem hotel doma spati
Na moji beli posteljci:

Zdaj moram pa na vahti stati
Na ti zemlji ogerski.

Jas nisem hotel doma ubogat’
10 Svoj’ga očeta in matere,
Sedaj pa moram tukaj
Moj’ga velk’ga avtmana!

Ti moji cesarski solni
K nogam primerzujejo,

15 Le te moje lanske ljub’ce
Name pozabljujejo.

6756 .

(Iz Frama.)

Moj oče ino mati
So m§ učili lepo,

Jaz nesem pomenol
Ne porajtal na to.

5 Nesem v postenji gor rasel
Ne služil Bogu.

Zdaj pa moram soldat biti
Ino v’ dalne kraje iti.

Tam pa morem na vahti stati
10 Na ti granici francozoski,
Ker že men’ moje bele uhe
Od mraza sive gratujejo,
Ker že moj oča ino mati
Skor na me pozabijo!

15 Tam jaz moram na vahti stati,
Ker že men’ moje bele roke
Od mraza plave gratujejo,
Ker že moji brati ino sestre
Skor na me pozabijo:

20 Le naj, le naj pozabij ,

Vsej me v§č nazaj ne bo!

Ker jaz tu moram na vahti stati,
Na ti granici francozoski,
Ker men’ moje bele noge
25 Od mraza gor pokajo,

Ker ti moj ljubi znanci
Na me pozabij :

Naj da, naj pozabijo,

Vsej me več nazaj ne bo!

6754. Neznanega zapisovavca.  — Priobčil J. pl. Kleinmayr v Kresu L 276.

6755. Zapisal  Filip Miklavec. — Iz njegove zbirke I. št. 42.

6756.  Zapisal  Oroslav Caf. — Iz CO. I. 35—36.

Op o mnja.  Pesem „Ta pijanost in nemarnost" (»Skesani radovoliec")
se nahaja tudi kot prvi del pesmi pod št. 1459.

V. Pesmi stanovske. I. 6757, 6758.

13

Biričem-lovcem srečno ubegli samostanski hlapec.

6757 .

(Kranjska.)

Zmiram sim pobič v klošter želi
Kakor bi bil z očmi trenil,

V en klošter auguštinarski,
K je hvale vreden noj časti.

5 Če si ti vreden časti in hvale,
Vunder so mene kače klale:
Ravn’ v’ adventni šmarni
dan

Sim bil skoraj z kloštra djan.

Perva pošta perletela,

10 Me je glavca zabolela,

Tak je rekel sam prelat:
„Ti boš mogel bit soldat!“

Ko sim drugo pošto zvedel,
Sim se hitro z kloštra zmedel:
15 Na špitalske ul’ce, fuk!
Skoz polanske vrata, smuk!

Ko bi bil z očmi kdo trenil,
Sim po polji jo okrenil,

Tje pret’ božjim grobi zdej,
20 Oj zadna noga le naprej!

, Omarijo že zvonejo,

Že krog kloštra straže stojejo,
Krog napenjajo vervi,

Pa jim močno spodleti.

25 Per d’vic Marii b’ imel ostati
In ji čast in hvalo dati,

Pa sim bil prestrašen ves,
Tekel sem v šembisko vas.

Kaj vam pravim, vi fantiči,
30 Za kterim hodijo beriči!

Naj pride simkaj pred ta
peld,

Ki je Marija dober svet!

Dober svet vam bode dala,
Vam prav čudno ga skazala,
35 Kjer kraljica je zares
Cele zemlje in nebes.

Jest sim šel na sinje morje,
Kjer se ribice lovejo:

Tam sim ribice lovil,

40 Sem fige jim nazaj molil!

Mežnarski fant iz Moraveč — radovoljec.
6758 .

(Iz Moraveč.)

Prelepa moravška fara,

Ti na Kranjskim nimaš para,
Cerkev je svetga Martina,
Dva rudeča turna ima,

5 Dva rudeča turna ima.

Pobeč sim v’Moravčah služil,
Per moravškim mežnarji.
Mene so ljubil neznan’
Fajmošter ino kaplan,

10 Ino tudi mežnar sam.

6757 .  Neznanega zapisovavca  (A. Smoleta?). — Iz ostaline Mih. Ka¬
stelca; pisal jo je najbrž Smole.

6758 .  Zapisal  Matej Ravnikar-Poženčan. — lz MP. I. it. 20
(str. 54—56). Prepis v VP. II. it. 97 (str. 94—96) se loči, ne glede na naglasna
znamenja, apostrofe in metelčico, v lem:  11 Tud me] Tudi mene — 29] Iz
tih prelepih M. — 31] Ino v žido te obl. — Drugi prepis je v MP. III. št. I
(str. 1—3); loči se od zgoranjega natiska:  20 sim v Lj. se] sim se v Lj. —
29] Iz prelepih Moravč. — Pesem je natisnjena v SPKN.  //. 96—97 s temi
predrugačbami zgoranjega natiska, ne glede na naglasna znamenja in apo¬
strofe:  3 svetiga — 6 Pobič — 7 Pri mežnarju — 13 ljuči — 17 Ko — 18 Vselej

— 19 pri Škafarju — 20 sim v Lj. se] sim se v Lj. — 25 primirjali — 26] De
sim v žold se zapisal — 27] Pod banderco konjiško — 29] Iz prelepih Moravč

— 30 koljkrat — 31 v židano krilo — 37 k’ . . priteč’.

14

V. Pesmi stanovske. I. 6759, 6760.

Tud me je močno ljubila
Škafarjova Micika.

Kadar luči sim prižigal,
Vselej sim dekletam migal;
15  Drugim migal sem tako,
Micko sim imel svojo.

Ko smo biro pobirali,

Vselej smo za vino dali
Za zidam per Škafarji.

20 Potlej sim v’ Ljubljani se
vdinjal

Za fanta pekovskiga.

Krog Žolnirji so hodili,

Pa na pisan boben bili,

Men veselje so dajali,

25 Gvant žolnirski permerjali,
Da sim se v’ žold zapisal,
Pod banderce rajtarsko.

Oh, preljuba mati božja
Iz prelepih ti Moravč!

30 Kolkrat sim krog tebe tekel,
Te u Židan kril’ oblekel,
Osem luč sim ti peržgal,
Jezusa v’ naročje dal!

Zdaj te moram zapustiti,

35 V daljne kraje potegniti:
Kdaj bom od Soldatov preč
Mogel h’ tebi spet perteč!

Prišli so k meni štirje rumeni.
6759 .

(Štajerska.)

Gnes pa je tisti dan;

Kaj sem ja k soldakom dan;
Prišli so, prišli
Štirje romeni,

5 Soldaki so bli.

Puške dol devlejo,

Meni tak pravijo:

„Kaj boš se mika?

Saj se ti sika
10 Soldački stan!“

Puške gor jemljejo,

S seboj me ženejo,

Gor k Ljubljani
Proti kapitani
15 Soldačkemi.

Kapitan na plači stoji
No si fante gledi:

„Pajbje so lepi,

Pajbje so mladi,

20 Fajn ljudje!“

Kapitan pa tak veli:

„Bog daj dosti pajbov še.
Kaj bi se štimali
Proti negelari
25 Cesarskemi!“

Keri bo to pesen pea,
Nibedne reči vun pustia:
Žiher jo poje
Do ljubice svoje,

30 Dere gre k njoj spat!

Dnes je eden takši dan,
Gda sem za Soldata dan.
Prišli so, prišli
Štirje junaki
5 Soldati so bili!

6760 .
(Prekmurska.)

Flinke doli dejvajo,
Meni etak pravijo:
„Ka boš se mikao?
Vejm se ti šikao
10 Soldaški stan!“

“ 6759. Zapisal  St. Vraz.  — Iz VO. XIX. u. 315. Prepis v VO. VII. 15 se

l°ci v tem ne glede na naglaske:  1 den — 7 mene — 11 jetnlejo — 121 Mene
P rož 9n  -;i° f  . 13 Lublam 14  kapetani — 16, 21 Kapetan — 17 No] Mlade
20] Vsi fanj ludje — 22 sij(?). Zadnje stroje manjka, pripisano pa je to:
.Sravnaj pesen: Slunecko zachazi * Panenka wychazi itd. Stala nanf sie no-
wina, - Pam pana zabila. Waclaw z Oleska 503“. S

6760. Zapisal  Ferenc Novak. — Iz prepisa St. Vraza v VO. VII. 12.

V. Pesmi stanovske. I. 6761.

15

Flinke gori jemljejo
Mene dale spravlajo
Tiha do Liiblane
Pred kapitana
15 Cesarskoga.

Kapitan pa tou veli,

Ka smo edni fanj Uidi,
Kaj se štimali
Pred njegjerali
20 Cesarskomi!

Njegjerao viinej stoji,
Svoje dečke on gledi:
„Oni so lejpi
Ino so mladi,

25 So fanj dečki!

Vi ste dečki že moji,
Bojte včeni zdaj k boji.
Z vami obladem
Ino pobijem
35 Franca orsag.

Poroblenje vaše bou,
Moja dika de celou.

Či te mi verni
Tak vojivali
40 Za casara.

Cesar nam lepou plati,
Svoje dare razdeli:

Eden de majour,

Drugi kapitan
45 Regimenta.

Tote bodem jaz niicao, Te te vejnec zeleni

Gda pred Franca bom kliicao! Nesli vsaki si k ženi:
Vsakomi dajte Te do veleli,

Zlate ostrogle Kaj ste veseli

30 Gor na čižme! 50 Z boja prišli!"

6761 .

(Iz Puščen ec pri Ormožu.)

Prišo je tisti dan,

Da bom jaz Soldatom dan.
Prišli so k meni
Štirje rumeni,

5 Soldati so bili.

Puško dol polagajo,

Mene gor opravljajo:

„Kaj boš se umiko?

Saj se ti šika
10 Soldački gvant!"

Puško gori jemlejo,
Mene doli ženejo,

Noter v Ljubljano
Pred kapitana
15 Soldačkega.

Kapitan tako veli:

„Bog daj več takih lidi,
Da bi se štimali
Pred generali
20 Cesarskimi!"

Keri toto pesem zna,

Naj teh reči viin ne zda:
Žiher si jo poje
Do lubice svoje,

25 Kda gre k joj spat!

6761.  Zapisal  Alojzij Trstenjak; narekoval  Ivan Koradi. — Iz Trste¬
njakove zbirke.

16

V. Pesmi stanovske. 1. 6762, 6763, 6764.

6762 .

(Od Št. Jurija na ŠC.)

Danes je prav isti dan, Puške dol postavijo,

Ko sem bil k vojakom zbran: Meni tako pravijo:

Prišli so k meni »Kaj se boš umikal?

Štirje rumeni, Saj se ti bode sikal

5 Soldaki so bli. Soldački stan!“

6763 .

(Iz Frama.)

Dones je tajsti dan,

Ker bo fantič k’ Soldatom dan.
Prišli so po mene
S’ štirjemi remeni,

5 Soldati sq bli.

Na vojsko me vabijo,

Močno me zgrabijo.

Zdaj me že ženejcj.

Vsej so me že gnali
10 Proti kapitanu,

Proti kapitanu
Cesarskemu.

Kapitan tako govori:

„Bog daj dosta kakih ljudi!
15 Vsej bi se štimali
Proti generali
Cesarskemu!“

Zdaj pukšcj pred me postavijij
No mi tako pravijo:

20 „Kar se nam ne zmikaj,

Vsej se ti šika
Soldački stan!“

Zdaj me že preoblečejo,

Zdaj m§ v’ kosamo vlečejo,
25 Zdaj remenje mi devlejrj,

Gor me opravlajtj,

Zdaj sablo mi davlejo.

Zdaj me z’ remenjem prepa-
šujejij,

Pa se mi posmehujejo:

30 „Kar se ne boj nadlog,

Vsej bqš ni fajn gospod!"

Na vojsko me ženejo,

Na vahti bom mogel stat’,
No s’ fajntom se vojskovat’.

35 Vsej si sablo bom nabrusil
No tude s’ fajntom se poskusil.
Če jaz fajnta premagal bom,
Tude cesarjev služabnik bom.
Svetlega cesarja bom še branil
40 No njegovo čast še bom
ohranil,

Da pri njemu v gnadi bom
No tude božji prijatelj bom.

6764 .

(Iz junske doline.)

Nesrečen je bil tisti dan, Muškete dol’ postavljajo,

K’ stopil sem v vojaški stan! Noj mene s seboj spravljajo:
P on | e . P r išli „Kaj se boš umikal?

So štiri, Saj se ti bo šikal

5 Soldatje so bili. io Soldaški stan!“

6762. Zapisal  Jožef Kranjc;  narekoval  Franc Lupša. — Iz Kranj¬
čeve zbirke.

6763. Zapisat  O r o s 1 a v C a f; narekoval  Blaž Bedenik. — Iz CO. 1.60—61.
i^petj^ Ze  ° ^ oru ^ ena ' ^ er  j° i e  Ca/ za pisal gotovo iz narekovanja in ne

, 6764 - Zapisovavca neznanega.  — Priobčil Jul. pl. Kleinmapr v Kresu

V. Pesmi stanovske. I. 6765, 6766.

17

Muškete na ramo denejo
Noj mene s seboj ženejo:
Proti Libelan’,

Viši kapetan’

15 Cesarskemu.

Tak’ nam Lib’lan govori:
„Bog nam daj takih ljudijl
Mi bi se štimal’

Proti general’

20 Cesarskemu."

Fantič moj, bod’ ti vesel,
Vojaški kruh si že prevzel:
Ti ga boš vživljal,

Po svetu se vbijal,

25 Dokler boš živ!

6765 .

(Iz Borovljan in

Nesrečen je bil tisti dan,

Ko sem bil k žovnirjam zbran.
Prišli so k meni
Štirji rumeni,

5 Soldati so bili.

Muškete dol postavljajo
Noj mene seboj spravljajo:
„Kaj se boš vmikal?

Saj se ti bo šikal
10 Soldaški stan!"

Muškete na ramo denejo,

Noj mene seboj peljejo,

Ta proti Ljubljani
K temu kapitanu
15 Cesarskomu.

Podjunskega.)

Kaj še kapitan govori:

„A1 imate več takih ljudi?
Kako bi se mi štimali
Proti generalu
20 Cesarskomu!"

Fantič moj, bodi ti vesel!
Vojaški kruh si že prevzel.
Ti ga boš vživljal,

Po svet’ se pobijal,

25 Dokleder boš živ.

Mi pa pomarširamo
V deževo Francozavo:

Kaj bojo začele
Naše babinele,

30 Ko nas ne bo?

6766 .

(Iz Cerkna.)

Danes je ta osmi dan,

Ker sem bil soldatom dan.
Prišli so k meni
Štirje rumeni,

5 Soldatje so bli.

Puške dol pokladajo,

Meni tako pravijo:

„Kaj se boš umikal?

Saj se ti bo šikal
10 Soldaški stan!“

Puške gor vzdigujejo,

Mene sabo peljejo:

Proti Ljubljani,

Proti kapitanu
15 Soldaškemu.

Kapitan tako govori:

„Dajte nam dost takih ljudi,
Da se bomo štmali
Proti generalu
20 Cesarskemu."

6765. Neznanega zapisovavca.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 849.

6766. Zapisal  Fr. Sedej. — Iz njegove zbirke.

2

18

V. Pesmi stanovske. I. 6767, 6768, 6769.

Vzel’ r.o me beriči,
Peljal’ proti Gorici
Po travniku zelenimu,
Proti mestu
25 Goriškemu.

Zdaj bodi pubič vesel,

Ker boš sovdaški kruh prejel:
Sej ga boš vžival,

Zanjga kri prelival
30 Na vojski tam.

Kdor hoče to pesem pet,
More dost koraže imet:
Vsaki jo žiher poje
Od ljubice soje
35  Za en kratki čas!

6767 .

(Iz Cerkna.)

Danes je ta osmi dan,

Kir sem bil k Soldatom zbran:
Prišli so k meni
Štirje rumeni,

5 Soldatje so bli.

Puške gor pokladajo,

Mene sabo vabijo:

„Kaj se boš vmikal?

Saj se t’ bo sikal
10 Soldaški stan!“

Ujel so me beriči.
Peljal’ proti Gorici
Po travniku zelenemu,
Proti mestu
15 Goriškemu.

Zdaj bodi pobič vesel,
Si soldaški kruh prijel
Zdaj ga boš vžival
In kri prelival
20 Na vojski tam!

6768 .

5

(Z Banjšic.)

Peršel je leta dan,

Da bom jest na vojsko dan:
Peršli so h meni
Štirje rumeni,

Soldati so bli.

Puške dol denejo,
Mene sabo ženejo
Proti Ljubljani
H temi kaputani
10 Soldaškimu.

Kaputan tako prav’ jen govori:
„Bogdej zadost tej’šnih ljudij!
Sej bi se štimali
Proti nejerali
15 Cesarskimu!' 1

6769 .

(S Krasa.)

Pršu je taisti dan, Puško na ranico stavijo,

Ko sem bil k soudatom zbran: V Ljubljanco me prpravijo:

Pršil so, pršli Pred kapitaniga,

Štirje romeni, Pred tega višiga

5 Soldat i so bli. 10  Soudaškiga.

6767. Zapisal  Janez Kokosar. — Iz njegovega rokopisa.

6768. Zapisal  Ivan Humar. — Iz njegove zbirke št. 40.

6769. Zapisal  Lovro Žvab. — Iz njegove zbirke. Konec spada k drugi
pesmi, najbrž pivski. Nekoliko soroden metrum jo je pridružil prvi.

V. Pesmi stanovske. I. 6770, 6771.

19

Ljubca mi na stran stoji,
Prav žalostno se mi drži:
„Kaj se bodeš umikov?
Saj t’ se bo pršikov
15 Soudaški stan!“

Ljubca mi na stran stoji,
Prov žalostno se mi drži:
..Hodi le srečno,

Saj ne bo za večno
20 Soldaški stan!“ —

Ura že bije,

Sonce mi sije:

Jest morem jit’,

Jest morem jit’,

25 Jest morem j iti proč.

Pršli so k meni
Štirje rumeni,

Soldati so bli.

Gvire gor’ pokladajo,
5 Meni tako pravijo:
„Kaj se boš umikov?
Saj ti se bo šikov
Soldaški stan!“

Ljubca se joče,

Ljubca se joče:

Jest morem jit’,

Jest morem jit’,

30 Jest morem jiti proč.

Proč od mojih tovaršu,

Proč od mojih prjatlu
Jest morem jet’,

Jest morem jet’,

35 Jest morem jeti proč!

Brate, ostani tukej,

Da ga spijeva en glažek skupej:
Nikar ne hod’,

Nikar ne hod’,

40 Nikar ne hodi proč!

Kapitan pa prav’ taku:

„Ko b’ kej takih fantu blu!
15  Mi se bi štimali
Proti generali
Soldaškimu!“

6770 .

(Iz Ilirske Bistrice.)

Mene sabo peljejo
10 Gori po Ljubljani
Proti kapitani
Soldaškimu.

6771 .

(Iz Št. Jerneja na Dol.)

Danes je tejsti dan,

Ko sem bil k Soldatom zbran:
Peršli so peršli
Trije rumeni,

5 Soldati so bli.

Puške dol pokladajo,

Mene sabo spravljajo:

„Kaj se boš vmikal?

Saj se t’ bo šikal
10 Soldaški stan!“

Puške dol pokladajo,
Mene sabo spravljajo:
Gor v Ljubljano
Pred kapitana
15 Cesarskiga.

Kapitan pa pravi, govori:
„Ko bi bilo dost ljudi,
De b’ se vojskovali,

De b’ premagali
20 Sovražnika!"

6770.  Zapisala  Josipina Furlanijeva. — Iz njene zbirke.

6771. Neznanega zapisovavca.  — Iz zbirke S. Rutarja.

2 *

20

V. Pesmi stanovske. I. 6772, 6773, 6774, 6775, 6776.

6772.

(Iz Metlike.)

(Razen več drugih, ki jih pa ne pomnim, so popevali (novinci) tudi pre¬
lepo in možko narodno pesem:)

Prišli so k meni 5 Mene sabo vabijo:

Štirje rumeni, Pojmo v Ljubljano

Soldatje so b’li; Do kapitana

Puške dol pokladajo, _ Soldaškega i. t. d.

6773.

(Kranjska.)

Danes je taisti dan, Puške dol’ postavijo,

Ko sem bil za vojsko zbran. Meni tako pravijo:
Prišli so k meni „Kaj se boš umikal?

Štirje rumeni, Saj ti bo dopadal

5  Vojaki b’li. to Soldaški stan!

6774.

(Bloke pri Cerknici.)

Kaj se buoš pa tuolku skrivou, Leta, leta, leta vojaški, stan.
Sej se t'b buo šikou, -

6775.

(Od Bleda.)

Danes je taisti dan, Puške dol postavijo,

Ko sem bil za vojsko zbran: Meni tako pravijo:

Prišli so k meni „Kaj se boš umikal?

Štirje rumeni, Saj se ti bo sikal,

5 Vojaki so b’li. 10 Vojaški stan!“

Prišli so k meni
Štirje rumeni,

Vojaki so b’li.

Puške dol’ pokladajo,

6776.

(Dolinska.)

5 Mene saboj spravljajo
Proti Ljubljani,
Kapitanu
Soldaškemu.

6772. Zapisal  Ivan Navratil  (A)- — Iz Slov. Gl. II. (1858.) 110: Ja
pesem je iz tiste dobe, ko so nabirali (kupovali) Španci pri nas novince za
vojsko. Njihova oprava je bila namreč rumena (žolta).“

6773. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke K. Rudeta III. št. 58.  Do¬
padal (9) je pač samovoljno predrugačeno.

1  6774. Zapisal  Iz. Modic.  — Iz njegovega rokopisa. Naprej je pevec

6775. Zapisal  Janko Žirovnik.  — Iz njegove zbirke  /., št.  7, kjer

je tudi melodija. J

6776. Zapisal  Radivoj Pozni k. — Iz NB. 25.

V. Pesmi stanovske. I. 6777.

21

Pri ljubici ulovljen.

6777.

(Iz Cerovca.)

Nicoj so pajbe lovili,
Nobenega ne dobili.

Samo le mene vlovili,

Pri mladoj micki dobili.

5 Premočno so me zvezali
No v Ormož me odegnali,
Na kola me naložili
No v Marprug me odpelali.

„Počakaj da me, forman moj,
10 Todsej že gre moj ljubi brat,
Todsej že gre moj ljubi brat,
Kaj bi z menoj pregolča rad.

Jaz neč mu mam povedati
Od ljube moje cartane,

15 Naj da pride ona sej gor,
Kaj mi poda merzle vode,
Kaj mi poda merzle vode,
Kaj si jaz razhladim serce.

Tri leta sva se ljubila,

20 Kaj nišče drug za to ne zna,
Kak sam Bog no Marija
No tota drobna vtičica.

Na tota drobna vtičica,

Ki je nad nama letala,

25 Ki je nad nama letala
No hladno senco delala!"

Z kolej so nas devali
No višim v roke dali,

Vsim nam so slekli ti obleč
30 No oblekli soldačkega.

Nam vsem so slekli ti “obleč
No oblekli soldačkega,

Svetlo sabljo pripasali,

Černo puško v roke dali.

6777. Zapisal  St. Vraz. — Iz VO. XIX. E 34, kjer je pisano s prva:
19 ljeta, 25 ljetala, 27 zedevali, ter predrugačeno kesneje to-le:  13 mam mu
neč — 18 Kaj se mi razhladi s. (pozneje na strani varijante  Ki nikdar več
zdravo ne) — 21] Kak Bog no sveta M. — 27 S — Verza 33 in 34 sta med sabo
zamenjena. Tam je tudi tale melodije načrt:

Vraz je prepisal pesem, ki jo je poslal tudi Auerspergu, v VO. VII. 1,
s  temi premembami ne glede na zlogotvorni  r za  er: 3 Samo le] Le — 4 Per
— 8 Marbrog — 9 moj] mlad — 12 pregouča — 13] Jaz mam mu neč p. —
14 lj. m.] moje lube — 15 sej gor] sej — 17—18] Kaj mi poda mrzle vode, * Da
mi razhladi srce, * Kaj mi razhladi srce, * Ki nikdar več zdravo ne — 19 lubila
~ 20] Kaj je nihče drugi zato ne zna — 21] Kak Bog no divica Marija —
22—23 In — 26 No] Nama — 27 koli — 28] No višišim sporočili — 30—31] Vsim
s o slekli nam obleč — 33 sablo. Z verzi 19—26 prim. št. 1352.

22

V. Pesmi stanovske. I. 6778, 6779.

6778 .

(Iz Cerovca.)

Premočno mi je germelo,
Premočno se je bliskalo,
Mene pa so vlovili
Per mojoj mladoj miciki.

5  Premočno so me zvezali
Ino me odegnali
V Pranek, v Pranek, v beli grad
Pred mladega ferboltara.

Ferboltar na prag stopijo,

10 Namilo fante gledajo:

,,Lep je, lep, premočno lep,
Z njega bo en fanj soldat!“

Premočno so me zvezali
Ino me odegnali
15 V Marbrog, v Marbrog, v beli

grad

* I^red mladega hotmana.

Hotman po ganjki šečejo,
Namilo fante gledajo:

„Lep je, lep, premočno lep,
20 Z njega bo en fanj soldat!“

Toti gvant so mi slekli,
Soldačkega mi oblekli,
Černo puško mi dali,

S keroj bom na vahti sta.

25 Ja pam si cegelc piša,
Svojoj ljubi ga posla,

Ta gori na nemški (kraj)
Lepoj mladoj kelnarci.

Kelnarca na ganjki stala,
30 Drobno pismo je brala:
»Oje, joje, no prejoj,
Soča ne bo več nazaj!“

Nikaj, nikaj, ljuba ma,
Tri leta še počakaj
35 Tri leta še počaj,

Te ti pride šoc nazaj!

6779 .

(Od Cerovca.)

Nicoj so pajbe v žud lovili, 5 Al mene so nicoj vlovili,

Po toti fari se vsi poskrili, Pri moji ljubi me dobili,

Ci se enkrat poskrijete, Premočno so me zvezali,

Pa drugokrat prav pridete. V en beli grad odegnali.

6778. Zapisal  St. Vraz.  — Iz VO. XIX. m. 258, kjer je v verzu 32 za
Soča pisano sprva  ljubga in je pripisan ta le melodije načrt:

Viaz je prepisal pesem vnovič v VO. VII. 19 s temi predrugačbami
f f * "j 2  zfogotvomi  r za er: 1 mi je] je — 2 Premočno] Prestrašno —
3 Mene pa] Al mene — 4 mojoj] enoj — 6 Ino] ’No daleč — 7 v belil v en
beli — 9 prag] linje — 10 Namilo] V dvorišči — 12 en] le en — 14] Na kolah
me odpelali -18 Nemilo - 20 en] le en - 21 Toti] Moj pravi - 25 pam] pa
b ° m  T ^VL ub ! ] lub ' bo ™ ,T U 27  S 01 ' - 28 K lepoj - 29 stala] stala je -
1  n™ 1  z  )e , « ' )uba m °i a  ‘“biča - 34] Počakaj še me, šocika.

6779. Zapisal  St. Vraz.  - Iz VO. XIX. B. 479 (III), kjer so pozneje
pripisane na strani te le predrugačbe:  11—12 Dali mi lepo puškico (sprva  Lepo

V. Pesmi stanovske. I. 6780, 6781.

23

Tam toti so obleč mi slekli,
10 Soldačkega so mi oblekli,
Belo sukno oblečeno,

Svetlo sablo pripasano.

Tam mogel sem na vahti stati,
In svoj život premišlovati.

15 Tam mogel sem na vahti stati,
In svoj život premišlovati.

Za menoj pa so prišli pajbi,
So v drugem me obleči najšli:
Belo sukno oblečeno,

20 Svetlo sablo pripasano.

Jas pa bom drobno pismo pisal
In svojemu ga oči poslal,
Ja, svojem oči, materi,

In mojoj ljubi cartanoj.

25 Al da so oča pismo brali,
Nemilo mati se jokali.

Ne jočte, mati, se zato,

Naj seka mojo se telo!

„Ah kaj se ne bi jaz jokala!
30 Kak neko nočko sem ne spala,
Žalostno mojo je serce,

Da ne znam, kam mi dete gre! *

Zajeti novak se priporoča Mariji.

6780 .

(Gorenjska.)

Ljuba kranjska dežela,
Ostani zdrava in vesela!

Prišli so koroški briči,

Trdo so zvezali me s striči.
5 V Kranjsko goro me peljali,
Zupanu me čez so dali.
Zupan me je pa ogledal,

Me je pa v Ljubljano peljal.
Mislil sem, da sem v kamri,
10 Sem bil pa v svetli kosami.

Mislil sem, da sem odenjen,
Sem bil pa trdo uklenjen.

O vi moja ljuba mati,

Moje sestre ’n moji brati;

15  Pojte v cerkev spodgorjansko,
Prosite devico Marijo,

Da pojde z nami v kompanijo:
Da nam bo na strani stala,
Da nam bo pomoč dajala,

20 Da nam bo na strani stala,
Da nam Francoza bo odgnala!

6781 .

(Iz Podgorjan.)

Prišli so humperšči beriči, Lubi moji Špani, pojte z nami,

Zvezali so me trdu s striči. Da hremo v Podhorjani!

V Celovec so palali me, Prosili bomo tam Marijo,

V kosamo tam so djali me. io Da pride v našo kompanijo:

5 V kosami sem jas pranjhov, Da bode tam na strani stava,

Ko svoje Špane sem spoznavlov. Da bode'nam pomoč dajava!

belo suknjico) * No lepo svetlo sabljico — 13—14 Te moga sem na vahti stati, *
Tam čas sem mel premišlovati (pozneje  spominjati) * Vse (pozneje  Na) moje
lepe vesele dni, * Ki sem jih vžival v mladosti. * Te moga sem na vahti stati, *
Čas sem mel razmišlavati * Moje zdajne tožne dni, * Za kterih voljo me sardce boli.

6780. Zapisal  Podkorenčan.  — Iz „Dom in sveta" IV (1891) 429.

6781. Neznanega zapisovavca.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 856.

24

V. Pesmi stanovske. I. 6782, 6783, 6784.

Ulovljen, ko se je prišel gret.

Vakol šiše
Neki briše,

Gvišni so brič’!

Dam sim pršov,

De b’ se pogrov,

Koj sim zavahtan biv!

6782 .

(Iz Ihana.)

Pretirdo me zvežejo,

U belo Iblanco pelejo,

Tam sim biv pod mero djan,
10  Za dobrbga sim bil spoznan.

Velik zadost’

Pir soj mvadost’,

Falen’ga nič ni bo.

Špitalski fant mora za druge k vojakom.

Piršou ja lonščoupot,
Sedu za mizo u kot.

Boh nam pomagi,

Bogo se usmil’!

Šegu ja pod guant,

Vin ja uzeu potent.
Fajmištri ga ja podau,
Fajmištir ja toko djau:

6783 .

(Iz Ihana.)

„Jast ga ’m pa kopvani dau,
10  Jast na grem na vajsko,

Jast na grem na vajsko!“
Kopvan ja toko djau:

„Jast ga ’m pa huafci dau,
Jast na grem na vajsko,

15 Jast na grem na vajsko!"
Kopvan ja toko djau:

„Nace, špitauski fant,
Vablec’ sudaški guant,

Di. pojdiš na vajsko,

20  Dl boš jezdu ritko kojnsko!"

Kmet je siromak, ker mora biti vojak.

6784 .

(Od Cerovca.)

Priša cesarski pot, Pismo na mizo dja;

Sea za mizo v kot —- 5  Ker bo to pismo bra —

Bog nam pomagaj! Bog nam pomagaj!

6782. Zapisal  Anton Breznik;  pela  stara Tavčarica. — Iz Breznikove
zbirke II. št. 4.

6783. Zapisal  Ant. Breznik;  povedala  Korezova Jera. — Iz Brezni¬
kove zbirke V št. 8.  Lonščoupot = Landschaftsbote

6784. Zapisal  St' Vraz. — Iz VO. XIX.  E. 39, kjer je pripisan, pozneje
pa prečrtan ta le načrt melodije:

V. Pesmi stanovske. I. 6785, 6786.

25

Ker bo to pismo bra,

Bo za soldaka ša —

Bog nam pomagaj!

10 Pot je to pismo bra,

Kmet de za soldaka ša —
Bog nam pomagaj!

Krajnc pa je tako dja:
Kmet de za soldaka ša —
15 Bog nam pomagaj!

Kmet je velk siromak,

Da more bit soldak —-
Bog nam pomagaj!

Slabiči gredo domov, junaki k vojakom.

6785 .

(Medjumurska.)

Došlo na me pismo
Vut gizdavi Prilog,
Vut gizdavi Prilog,
Priločkomu sudcu,

5 Priločkomu sudcu,
Mladomu rivtaru:

Da moramo iti
Junake loviti,

Junake loviti,

10 V Čakovec dognati.
Tam so je gledala
Čakovska gospoda;
Tam so je gledala,
Tam so je zbirala.

15 Koji gorši bili,

Dimo so poslani,

Ki verleši bili,

V Jegerseg dognani.
Jegerseg, Jegerseg,

20 Oj nesrečni varaš!

V kojem si prebiva
Vnoge majke sinek,
Vnoge sestre bratec,
Vnoge lube lubi. —

25 Junaki, junaki!

Lepo se deržete,
Spametno hodete.

Ve bote jahali
Vo slavojnsko zemlo,
30 Svoje narodjenje
K svoji stari majki,

K svoji mladi sestri.

Le tisti je junak, ki cesarja služi.

6786 .

(Iz Bisaga.)

Snočka mi je pismo došlo spod beloga grada
Od svetloga čara, od hrvatskog’ bana.

Da se svaki junak mora sada popisati,

Za Soldata iti i čara braniti.

5 Nije svaki dobar junak, koji škrljak nosi,

Neg’ je ono junak, koji čara služi,

Nije svaka lepa puca, koja kitu nosi,

Neg’ je ona puca, koja bistro gleda.

Nije svaka dobra sneha, koja peču nosi,

10 Neg’ je ono sneha, koja mirno živi.

Vraz je prepisal pesem v VO.  /. 97, s temi predrugačbami ne glede na
naglaske:  1 Priša] Priša je — 4 na] je na — 5—7 Keri — soldaka — 16 velki.

6785. Zapisal  Ivan Kukulj e vi d. — Iz njegovih .Pismi" str. 230, 231.

6786. Zapisal  Franjo Kuhač.  — Iz njegove zbirke Ul. 825, kjer je
tudi melodija. V v. 2. je tiskano  svjetloga, v v.  7. liepa.

26

V. Pesmi stanovske. I. 6787, 6788.

Skriva! se več ne bom, ker vem, da me ujamejo.

6787 .

(Z Gorjanskega na Krasu.)

Pršli s« mekšni potenti,
Da boju sovvdatb 'brali:
Nsj bo biižtc al božat,
Wsaki mudre bet sow.dat!

Č«rna pyša je zdej moja ljyba,
Tista le, wobena dry/a,

K<^r m« bu za wrat zejiela
20 Jen s kervvju zelievala.

5 Du/o cajta San s« skriwow,
Dosti mraza sren zowžiw;
Zdej s« skriwow več n « bon,
Kd>r vien, d« w r«k'b p«ršu bon.

Bielb raki s« m« wlowih,,

10 Wbielu Ljebljancu s« m«peljali
Tan s« \vžej tisti žrepani,

K b«. liepš r b fantb zbireju.

Malo cajta smo še tan stali,
Biekb syknj'i) s« nan dali,

15 Bieli) syknj r b s6wdašk'i>,

Sukli smo syknj'b paw'i>rsk r b.

Svatla sabla je zdej moja žena,
■ Štbrnajst liet sva poročena:
Č« m« wona zepesti,

Muj žiw -/rop m« /or zbedi!

25 Ano pismo čen pisati,

>. Sojin staršan čen poslati.
Wočka pismo rezbireju,
M.lmca s« milo juočeju.

Mati moja, na  jokajte,

30 Za nu svietu mašu dejte:
Mašnjik bu tu mašu braw,
Vaš sin, Buh vej, či bu staw!

Al n« pulji al ne ciesti,

Sam Buh vej, v ketierin miesti!
35 Ta, ki spremisle wse letu:
Jiežuš je niesu kriš tresku!

6788 .

(Iz okolice škocjanske na Dol.)

Prišli so novi patentje
Za može in mlade fante:
Vsak bo moral bit’ soldat,
Star al pa mlad.

5 Eni so se močno skrivali,
Dost mraza so zavživali;
Prav močno se skrivajo,

Pa vendar v roke pridejo.

Jaz se pa ne bom nič skrival,
10 Tukaj mraza ne bom užival,
Saj vem, da ne bom odšel,
Saj vem, da bom v roke prišel.

Zdaj so nas v roke vdobili,
Prav trdo so nas uklenili,

15 Prav trdo nas uklenejo,

V belo Ljubljano peljejo.

V belo Ljubljanco so nas pri¬

peljali,

Na vestirengo so nas djali,
Prav močno vestirajo,

20 Pa vendar malo zbirajo.

Bele suknje smo dobili,

Pa nesmo bli kontent ž njimi:
Le te suknje kmetiške
So še zmiraj, naj bolj trdne.

6787. Zapisal  Karel Štrekelj;  pela  stara Kraljica. — Iz moje zbirke.
Mnogo oblik ni kraških (n. p.  3 bo/at — 12 K — 16 paw l,rsk r b - 25 pisati itd).
Glede konca prim. naslov ..Vojak pošilja pismo po ptičici “.

6788. Zapisal  A. Zorec. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica.

V. Pesmi stanovske. 1. 6789, 6790.

27

25 Svitla sablja bo moja žena,
Ta bo z mano zaročena:
Tako me bo objemala,

Da me bo kri oblivala.

Svitla puška bo moja ljuba,
30 Saj ne bo nobena druga;
Tak’ me dol’ položi,

Saj me več gor ne zbudi.

En pisemce bom jaz pisal,
Očetu in materi ga pošiljal;

35 Oče pisemce prebirajo,

Mati se milo jokajo.

Oče so pismice prebrali,
Mati so se milo jokali:

„Oh preljubo dete moje,

40 Od mojega srca gor zrejeno,
Bog ve, kje boš umorjeno,
Na polji al’ na cesti,

AT Bog ve, v kterem mest’!“

6789 .

(Iz Motnika.)

Prišle so nove postave,

De vsak bo mogel bit sovdat,

De vsak bo mogel bit sovdat, 15
Naj bo star ali mlad.

5  Neč več se ne bom skrivov, >.
Pa tud’ ne tolk mraza uživov,.
Saj dobro vem, da odšov na bom,
Da gvišno v roke paršu bom. 20

Zdaj so me pa že dobili,

10 Prov trdo so me oklenili.

Zdaj me pelejo pa v Ibljanico,
Gor bom ljubo drugo ljubico.

Mladi hauptman tako pravi:
„Ti boš že soldat:

Zdej boš pa v Ibljanici,

Boš ljubu drugo ljubico!"

Sabla ta je moja ljuba,
Zagvišno nobena druga.

Ta me bo objemala,

S krjo pa polivala.

Puška ta je moja žena, -
Kj je z mano zaročena:

Če me ta dol položi,

Me nihče več gor ne zbudi.

6790 .

(Iz Št. Pavla v Savin, dol.)

Pršle so nove novice
Za te mlade vse fantiče:
Naj bo fantič star al mlad,
Vsak bo mogu bit sovdat.

5 Dolgo sem se jim prikrivau,
Dosti mraza sem si vživau,
Tist tak vem, da všou ne bom,
De v roke jim pršu bom.

Zdaj so me pa že dobili,

10 Prav trdo so me vklenili,
Prav trdo me vklenejo,

Me v Ljubljanco ženejo.

Me v Ljubljanco prpeljajo,
Tam me pa v kasarno dajo,
15 Dajo svetlo sabelco
In pa puško ladano.

6789.  Zapisal  G a š p a r Križnik.  — Iz njegovega rokopisa III., kjer je
imenovana „rasenirska" (deserterska).

6790.  Zapisal  Anton Potočnik. — !z-njegovega rokopisa.

28

V. Pesmi stanovske. I. 6791, 6792.

6791 .

(Iz Podlipovice

Prišle so nove novice
Zavol tih mladih fantičev:
Nej bo reven al’ bogat,

Sej letos more bit soldat.

5  Mene so že bli dobili,

Prov trdo so me vklenili,
Močno so me zvezali,

V mesto Celje tirali.

Sam kresavkman je veztiru,
10 Sej on ni veliko zbiru:

Če mu ni falila desna stran,
Sej on ga ni dejav na stran.

pri Izlakah.)

Puško so mi v roke dali,

K regamentu me segnali.

15 In ta sukna kmetovska
Se je s soldaško menjala.

Puška ta bo moja žena,

Ki bo z manoj zaročena:

To bom zraven sebe djav,
20  Pa nič več brez skerbi zaspav.

Sabla bo pa moja luba,

Sej ne bo nobena druga:
Ko me bo objemala,

Kri me bo oblivala.

Čudno se ti bo zdelo, ko pridem v suknji beli.

6792 .

(Kranjska.)

Peršli so potenti taki:

Bod’ reun al bogat,

Vsak bo mogu bit soldat.

Po hribcih smo se skrivali,

5 K’ smo se na voisko bali,
Po hribcih se skrivamo,

Pa vonder v pest pridemo.

Kaj sim si še jest domislou,
Sam se bom v’ žovt zapisou:
10 Če mi Bog srečo da,

Čez tri lejta bom doma.

Lubca, se t bo čudno zdele,
K bodem peršu v’ sukni bele,
S’ sabelco perpasano,

15 Glavico poštupano:

Lubca, ti bo kaj težku djali,
K’ bom nosil popir v’ glavi?

Sabelco bodem nabrusu,

■ Saj jo bode Prajs pokusu:
20 Se bo svetila koker luč,
Prajs bo klicou na pomuč.

Tam bomo na vahti stali,

S’ Prajsam se vojskovali:
Enmu pojde glavca preč,

25 Drugmo pa v’ serce meč.

Prelepa kranjska dužela,

Ti si brumna in vesela,

K’ sim se pobič not rodiu,
Bog dej, de b še smert sturiu!

6791. Zapisal  Ivan Lovrač.  —■ Iz njegove zbirke I. št. 9.

6792. Neznanega zapisovavca.  — Iz V(J. XXI. A. 10-II,  kjer pisavec
ne loči med mehkimi in trdimi sikavci in šumevci ter piše  ai za  aj. Pesem
je prepisal A. Smole v VO. XX. 4 s temi premembami:  2 Bod revn — 3 mogel...
sovdat — 7 vender v pest — 8 že — 9 zapisov — 11 lčta — 12 Ljubca, se t’..
zdeli — 13 K’ bom peršel v s. beli — 14 Z’ — 15 poštepano — 16 Ljubca, te..
teško — 18 nabrusil — 19 bo..  poskusil — 23 Z’ — 24 Enmo — 25 u —
26 dežela — 27 vesela — 28 pobeč .. rodil — 29 sturil. Prepis St. Vraza v
VO. XVIII. 11 se loči od našega natiska v tem:  2 Bod — 3 mogo — 5 Ki —
7 u — 9 u žoud — 10 srečo daj to srečo da — 11 doma — 12 Ljubca — 13 w

— 15 Z glavico — 16 djale — 23 Z...  vojskovali — 24 Enmo — 25 v serce

— 26 Prelepa — 28 Ki... not — 29 Bog...  b’ še smert storiu.

V. Pesmi stanovske. I. 6793, 6794, 6795

29

Svinčene kroglje nam pod srce pridejo.

6793 .

(Kranjska.)

So prišli novi patenti,

De jih moramo bit’ kontent:
Kateri ostanete doma,
Prosite za nas Boga!

5 Ti lepa krajnska dežela!
Ona je brumna in poštena,
Mi smo se v nji rodili,

Bog daj, de bi še smert storili!

Se bo miciki milo zdelo,

10  Ko bom hodil v sukni beli;
Klobučič privihan na pol —
Al’ ti bo, ljuba! kaj težko?

Oh! vsi grozni fantje,

Vsi bodo mogli bit’ soldatje!
15 Naj bo bogat al sromak,
Vsak bo mogel biti soldat.

Oh! svinčene kugle,

One bodo naše ljube:

Jih Francozi vlijejo,

20 Nam pod serce pridejo.

Kaj boš zdaj, micika, začela,
K’ ne boš nobeniga imela?
Oh, o joh, joh, sprejoh!

Ker me več nazaj ne bo!

Vse skrivanje ni nič pomagalo.

6794 .

(Kranjska.)

Oh ve lubeznive matere,
Kok ste ve žalostne,

K vaši fantji v’ žovt gredo,
Oh sej jih več nazaj na bo.

5 Kaj sim jest enga mraza užiu,
Kolkukrat brez jedi biu;
Vonder se ni moglu to reznidt,
De sim mogel na vojsko pridt.

Bog vas obvari, oče moj,

10 Bog vas obvari tud, mati moja,
Žiher zahvalite Boga,

Kir ostanete doma.

Zajc Mateuž je trikrat v’ boju
biu,

Le ga poglejte, še zdej je živ’;
15 Katir je u taisfmo glidu stau,
Ta ve povedat od težau!

Le malo Soldatov primanjka, pa spišejo cegljecev toliko!

6795 .

(Kranjska.)

O fantje, vi moji kameradi, 5 Koker se u deželi zdej sliši,

Kaj vam jest sadaj poveim: Gvišno de bode hudu:

Eno peisem vam hočem zapeiti, Naš cesar bo nucou soudate,

Na veim, al vam bode ušeč! Mu jih očmo sercirat lipu.

6793. Neznanega zapisovavca.  — Iz SPKN. IV. 141 — 142.  Grozni (v. 15}
= lepi.

6794. Zapisovavca neznanega.  — Iz VO. XXI.  A. 15, kjer pisavec ni
ločil med mehkimi in trdimi šumevci in sikavci. Vraz jo je prepisal v VO.
XVIII. 912 s temi premembami ne glede na naglasna znamenja:  1 Oj vy lju¬
beznive — 2 vy — 3] Ki vaši fantje v žoud gredo — 4 saj — 7 raznih —
8 mogo . . prit — 9 moj oča — 10 tud mati] mat — 15 tajstmu . . . stao —
16 vej povejdat.

6795. Neznanega zapisovavca.  — Iz Jzbera kranjskih pesmi“ št. 10.

30

V. Pesmi stanovske. I. 6796, 6797.

Kadar jeh sercirat navadmo,
10 On jim poreče toku:

„Zdej poite vi drugi na fainta
In tam se voiskujte strašnu!"

Nikar se mi tega ne ustrašmo,
Če bode glih cegelc peršu,
15  Naš cesar na bode neč zbirou,
Ga bo dal vsakmu možu.

Oh žene se bodo jokale,
Kadu jih previdu zdej bo?
Dekleta tud bodo zdihvale,
20 Kdu jih pa lubu zdej bo?

Zlod’ vzami teminsko go¬
spodo,

Kaj so vdobili z’ en pont:
Enmalu soudatov permanjka,
Pa spišejo cegelcu tolk!

25 Engazauberfantičasemimela,
Na voisko so vzeli mi ga,
Kaj bodem jest reiva začela,
K’ sim toku navajena bla.

Enu pismu jest hočem spisati
30 Noter do lub’ce moje,

Sama ga more prebrati,

De vedla bo, kok meni gre.

Ona je to pismu prebrala,

In so ji pertekle souze,

35 Ona se je milo jokala,

K’ je zvedla koku meni gre.

6796 .

(Iz Cerkna.)

Oj bratje, moj kameratje, 5 Le kar se v deželi zdaj sliši,
Oh kaj jest vam povem! Zagvišno da bode hudo:

Eno pesem vam hočem zapeti, Naš cesar bo klical Soldate,
Al bodi povšeči al ne. Našteljetmujihmormozvesto.

Le kar jih došteljet ne morrno,

10 Naš cesar pa reče tako:

Le pojte vi drugi na Laško,

Tam se vojskvajte močno.

(Pevec dalje ne zna).

Ko sem odhajal, nisem od solza videl steze.

6797 .

(Okoli sv. Bolfanka na Pesnici.)

V’ žalosti sem se naroda
Na toti zvoleni svet,

Se le vekše sen se včaka
Krez dvenodvajsti let.

5 To sen en cegel doba
Z’ grejšine negovske;
So k’ štelengi pozvani
Vsi mladi pojbiči.

6796. Zapisai  J. Kokošar.  — Iz njegovega rokopisa.

6797. Zapisal  Ivan Macun.  — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica
10—13.

Zapis v pesmarici matere dež. sodri, svetnika drja. Jož. Kronvogla od
Sv. Lenarta v Slov. goricah (št. 9) se loči neglede na dijakritična znamenja
v tem:  1 se naroda) jas rojeni — 2 zvolen — 3 Še le) Še — 4 Kres — 5 sen)

V. Pesmi stanovske. I.

31

Ednajst so nas poslali
10 Gor v’ mesto marporško,
Trije smo tam ostali,

Ovi pa so šli domo.

Da sem jas z’ domi rajža,
Ne vida sem steze,

15 Da so meni moje oči
Zalevale sklojze.

Naj sem jaz kam hte priša,
Ali gi sem koli bia,

Mea sem iiiblene znance,

20 Ž njimi sem se veselil

Zdaj pa sem moga oditi
’Z dežele štajarske,

Sem moga zapustiti
Liiblene znance vse.

25 To pesem sem jas piša
S’ sklojznatimi očmi,

Da mene mojo serce
Nezgruntano boli.

Kelkokrat sem jas zakrikna,
30 Da še sem doma bil
Telkokrat se zdaj razjočen,
Kaj sem dom zapustil

Liibleni moji znanci
Ino perjatari,

35 Iz mojga serca nikol
Ne bote pozableni.

Če sen kerega gda razžala,
Da še smo vkup bili,

Zdaj prosim jas ponižno,

40 Naj meni odpusti.

Tak kak je Jezus odpusta,
Na križi visejoč,

No je očeta prosa
Za grešnike rekoč:

45 Oča moj nebeški,

Ne vzemi to za greh,

Kajti oni ne vejo,

Kaj z’ menoj delajo.

To pesen zdaj dokončan
50 S’ sklojznatimi očmi,

Iz žalosti več nemre
Moja roka pisati.

Da bi . me smert vmorila
Že celo v mladosti,

55 Bi ne bi zdaj preterpa
Jaz telko žalosti.

Srečno vsi liibleni znanci
Ino perjatari,

Nemrem vas pozabiti,

60 Vas man skoz pred očmi.

Tak rad bi zdaj k van prišA,
Da bi mogočno blo,

Kak te po moji smrti
V’ nebeško kralestvo.

65 Či pa se ne bomo
Na sveti vidli več,

Či mene pred prehodne
Ti grozni smertni meč:

Te pa srečno vsi živ’te
70 Na tem zvolnem sveti;

Bog daj vsem vktiper priti
V’ nebeškem kralestvi!

sem jaz — 6 Z’ g.] Od greišine — 7] Da k’ štelingi smo, p. — 8] Vsi ti m.
pajbiči — 10 marbroško — 12 Terje — 12 domu — 13 z’] od — 17 jas —
19 lube — 20] Sem se z njim veselia — 21 sem moga] morem — 23] Ino
morem zapustiti — 26 S skloiznatimi — 30 Kdare . . domi — 32] Kaj dom sem
zapustia — 33 Lubleni — 34 prijateli — 35 Z . . nikoli — 37] Či kerga sem
razžala — 38 Da . . vkup] Te kda . . . vkup — 39] Jaz prosim zdaj ponižno —
40 odpusti — 41 odpusta — 45 Oča] Oča ti — 46 to] njim to — 47 Kajti]
Zakaj da — 48 delajo] včinli so — 50 Skloiznatimi — 51 Iz] Od — 54 zelo

— 56 Jas — 57 lubleni — 58] Ino tudi prijatli — 59] Ne morem na vas pozapti

— 60 skoz] sploh - 61 rat — 62 bi] bi meni — 63 mojoj — 65 se] se mi —
66 Na] Na tem — 69] Tak srečno vsi vkup živte — 70] Na tem volnem sveti
zdaj — 71 vsem vkiiper] nam vkuper — 72 kralestvi] sveti raj.

32

V. Pesmi stanovske. I. 6798, 6799.

6798 .

(Iz Cerovca.)

V velkoj žalosti sem se rodio
Na ti nevoljni svet,

Še velkše sem se včako
Za dvenodvajsti let.

5 Al meni pa je cegelc prišo
Od grajšine ormoške,

Da smo na štelingo pozvani
Mi mladi fletni pajbiči.

Trinodvajsti se nas pelalo
10 V to lepo mesto marpruško,
Trinajst pa nas je tam ostalo,
Ovi pa so šli domo.

Kelkokrat sem si zahuško,
Da sem ja v belem gradi bio,
15 Al telkokrat sem se razjoko,
Da sem ja z domi šo.

Da sem mogo z domi iti,
Nesem vidio te steze,

Da so meni moje oči
20 Oblevale sive soze.

To pesem sem si spiso
Soznatimi očmi,

Da mene mojo serdce
Nezmerno zlo boli.

6799 .

(Iz Frama.)

V žalosti sem rojen,

V žalosti na te svet,
V^čo sem učakal žalost
Krez enoindvajset let.

5 „ Srečno oča, srečno mati,
Srečno mati no sestre,

Vsej se ne b’mo nikoli v§č
Videli v stanu, kom sem zdaj.

Če uže pak ni drugače,
10 Da morem bit soldat,
Jezus no Marija,

Dejta mi srečno prestat!

6798. Zapisal  St. Vraz. — Iz VO. XIX. m. 257, kjer je popravljeho s
svinčnikom to-le:  1 V velkoj] V — 5 meni pa] men — 7 na št.] k štelingi —
8 mladi fletni] mladi — 10 to lepo] to marborško — 14 v belem] v — 15 Al t.]
Telkokrat — 20 sive soze] soze in pripisan ta-le načrt melodije:

Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. VII. 18 s temi predrugačbami
(prim. popravke v prvem zapisu):  1 V velkoj] V — 3 vekše — 5 pa je] je
— 6 Ormožke — 7 na štelingo] k štelingi — 8 fletni pajbiči] vsi pajbje —
10 to lepo m. m.] to mesto marborško — 11 pa nas je tam] nas je — 14 sem
ja] sem — 15 Al telkokrat] Telkokrat — 16 ja] si ja — 20 sive (pač napaka
za  sire)] grenke — 21 pesen — 22 S soznatimi.

6799. Zapisal  Or os lav Caf. — Iz CO. III. 76.

V. Pesmi stanovske. I. 6800, 6801.

33

Jutri ob devetih moram biti v Marprugi.

6800 .

(Iz Cerovca.)

Slušajte, kristjani,

Kaj za glas po sveti gre:

Pajbje so pozvani

Vsi k žalostnem vandranji.

5 Prišlo mi je pismo,

Pismo drobno pisano,

Pa što mi ga je posla?
Lokaški komisar.

V persah me zabolelo,

10 Pa vem še me zdaj boli,
Da sem ja čua pravit,

Kaj ž njimi se godi.

Vujtro ob devetih
Morem biti v Marprugi
15 Per svojoj kompaniji,

Per mladem hotmani.

Srečno, srečno, oča, mati!
Jaz vas morem zapustiti,
Jaz vas morem zapustiti
20 No cesara služiti.

Srečno, srečno, ljuba moja!
Jaz te morem zapustiti,

Jaz te morem zapustiti
No cesara služiti.

25  Jezoša no Marijo
Bom si soboj vzea,
Jezoša za pajdaša,

Da bom v bataljo šž!

„Po gorah smo se skrivali, smo se na vojsko bali.“

6801 .

(Kranjska.)

Po gorah smo se skrivali,
Ku smo se na vojsko bali:
Od germuja lete veje
Kir so ble naše roduje;

5 Gor v’ luftu oblaki,

Tu so bli naš perjadi,

Na nebu lete zvezde,

Tu so ble naše sosede.

Enu pismu bom pisal
10 Do očka inu matere,

Očka bojo pismu bral’,
Mamca pa zraven stal’

In se bojo milu jokal:

„Oh perserčnu moje dete,

15  Pod mojim sercam si rojenu,
Sam Bog ve, kej boš umorjenu,
Sam Bog ve, u ktirim mestu!“

En pisem bom napisal
U ta nemški clouški plač
20 Do ene mlade kelnarce.

Kelnarca je na pragu stala,
Leta pisem preberala,

Zraven se milu jokala:
»Žalostno je moj serce,

25 Kir šocel na voisko gre!“

6800. Zapisal  St. Vraz. — Iz VO. XIX. k. II. Prepis v VO. VII. 20 se
loči v tem:  6] Drobno pisano — 9 prsah — 12] Kaj se ž njimi tam godi —
14 Marborgi — 18, 19 zapistiti — V. 25—28 manjka, za zadnjo besedo  služiti
je pristavljeno  „itd.“

6801. Neznanega zapisovavca.  — Iz VO. XXI. A 18—19, kjer pisavec
ne loči dosledno mehkih in trdih šumevcev in sikavcev.

3

34

V. Pesmi stanovske. I. 6802, 6803.

Dvajset let sim bil v’ ti fari, 30 Še so se taki znesli,

Sej so me imeli radi De so bli sovražni k’ meni,

Sosedje in drug’ljudje, Zdaj jih bom pustu pa na stran,

Zdaj pa pojdem z’dežele. Podau se bom vsoldaškistan.

Marijin romar ne bom več, ker grem iz tega kraja preč.

6802 .

(Iz Adlešič.)

Prišle so z Graca cajtinge 5 Jaz bom pobič najpoprej,
Od cesarja do mene, Ki nimam očeta in matere,

Da bo mogel bit vsak soldat, Nimam očeta in matere

Naj bo reven al’ bogat. In te druge žlahte nič.

Marija ti s Šmarne gore,

10 Potroštaj zdaj moje srce!

Dokler sem v tem kraju bil,

Sem večkrat tvoj romar bil.

Zdaj grem ’z tega kraja preč,

Pa ne bom tvoj romar več!

„Hudi glas iz Gradca gre.“

6803 .

(Iz Cerovca.)

Hudi glas iz Gradca gre, 5  Naj je vbožec al bogat,
Žalostno mi je srce: Vsaki more bit soldat.

Kaj s’je svetli cesar zmisla? Vsi hotmanje-puntariči

Vse fantiče je podpisa. Hujši so kakti hujdiči.

6802. Zapisal  Ivan Šaše!j. — Iz njegovih „Bisernic“ str. 170.

6803. Zapisal  St. Vraz l. 1832. — Iz VO. XIX. O. 103(51), kjer je pri¬
pisan ta-le melodije načrt:

Kuhač I. 121 ima melodijo iz Vrazovega rokopisa.

Vraz je prepisal pesem v VO. VII. 3 s temi predrugačbami ne glede
na naglaske in zlogoivorni  r za  er:  1 iz] nam z — 2 mi je] je mojo — 3 si

V. Pesmi stanovske. I. 6804.

35

Lepe fante v žold dali,

10 Ker’ so najbolj fletni bli .. .
Mi smo fantje prav veseli,
Nove puške smo prijeli.

Puške lepe risance,

To so ljubce fantovske . . .

15 Ljubica na pragi stala,

Prav namilo se jokala:

»Joči, joči, joj no jaj,

Mene nede več nazaj:
Sablico bom si nabrusa,

20 Nad Francoza bom se skuštl

Če premaga bom srečno,
Priša šem nazaj domo.

Zdaj pa pijmo, bratci, vince,
Dokler mamo še petice,

25 Celi dan no celo noč,

Prid nam Jezus na pomoč!

„S Francozom se je vojska začela."

6804 .

(Kranjska.)

Kaj si je naš cesar zmislil,
De je vse fante popisal v žold?
Neoženen’ ino mladi,

Vsi bodo mogli bit’ soldatje.

5 S Francozom se je vojska
začela,

Sam Bog ve, kdaj bo konec
vzela!

Oh, o joh, kaj pa za nas bo,
Ki bomo mogli iti na vojsko!

Preljubi moj oče in mati!

10 Oh ti lepa krajnska dežela!
Zdaj vas jez zapustil bom,
Vas nikdar več videl ne bom!

Ljuba se je milo jokala,

Ino je še tako djala:

15 Oh, moj ljubi, kaj pa za-me bo,
Ker tebe več nazaj ne bo?

Francoz, ta mi že posluša,
Kadaj bo počlacesarska puška.
Če Francoza premagal bom,
20 Gotovo nazaj primarširal bom.

Tam na vojski bomo stali,
Mlado kri bomo prelivali:
Enim’ pojde glavica preč,
Enim’ drugimuskozserce meč.

25 Zdaj te kušnem, te objamem,
In od vsih vas slovo vzamem,
Adijo! od vas preč!

Saj se ne bomo vidli več!

„En pušljic ti bom naredila,
30 S černo žido ga bom povila,
Kadar ti skoz Kranj marširal
boš,

De se na me spomnil boš!

En Čerin flor ti bom kupila,

De se bodem va-nj povila,

35  Kadar ti skoz Kranj marširal boš,
De me ti poznal ne boš!“

— 6 mora — 7 hotmani — 9 v] so v — 10 Ki . . . bili — 12 perjeli —
14 lubice — 15] Lubica na pragi je stala — 16 nemilo.

6804. Neznanega zapisovavca.  — Iz SPKN. IV. 139 — 140.

3 *

36

V. Pesmi stanovske. I. 6805, 6806, 6807.

V Kranju smo ogledani, v beli gvant oblečem.

6805 .

(Kranjska.)

Kaj si je zmisliv cesar mlad,
K’ oče vse fante v žofd pobrat!
Zdej je pa nam cegelc dau,
De moremo mi jit u Kran;

5 Tamkej smo pa ogledani,

U beli gvant oblečeni.

Mene bo pa
15 Pa me bo gro

Srečen ostan ti, lju^i^a,

Ne bova se več vidila.

Oh joh sprejoh, kaj bo pa tam!
10 Meštrati se do povne mam,
Meštrati se po povne mam.
Srečen ostante, ljubice,

Dejte nam za slavo pušelce.

ta Turk dobio,

:no dovg morio.

Kdor se s Francozom bije, ta v nebesih likof pije.

6806 .

(Kranjska.)

Peršli so potenti novi,

Te ledeg fante mlade
Ti žepani inu briči,

K’ so hujši koker hudiči,

5 Mlade fante v’ žovt love,
Hauptmani jih čez dade.

Hauptman so tud prou veseli,
Kir so njim take fantje ujeli,
Krajnske inu štajarske,

10 Ti so narbel zauberski.

Fantje so tud prou veseli,
Kir so lep’ nov gvir dobili,
Sable, puške risance,

Tu so ble lubce fantouske.

15 Socka je na pragi stala,

Inu se je mil’ jokala:

„Jokaj, jokaj, al nehaj,

Mene na bo več nazaj!

Sabelco si bom nabrusil,

20 NadFrancozam jo bom skusil,
Če ga srečnu premagou bom,
Potlej pridem spet nazaj.

Se kušneva, se objameva,
Obedva se z’jokava,

25 Kdor se ’s Francozam bije,
Ta v’ nebeseh likof pije
Celi dan in celo nuč,

Prid nam Jezus na pomuč!“

Soldaško remenje — to je moje veselje.

6807 .

(Od Sv. Bolfanka v Slov. gor.)

Zdaj so prišle cajtinge
Krez ledik pajbiče:

Naj bo bogat al sermak,
Vsaki more bit soldak.

5 Jas sem pač en jaki fant,
Saj mam soldački gvant;
Soldačko rebelje,

To je moje veselje.

6805. Neznanega zapisovavca.  — Iz VO. XVIII. 15.

6806. Neznanega zapisovavca.  — Iz VO. XXI.  A. 22—23, kjer pisavec
ni ločil mehkih in trdih sikavcev in šumevcev.

6807. Zapisal  Ivan Macun. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica,
str. 16 — 17.

V. Pesmi stanovske. I. 6808.

37

Jas pa eno micko mam,
10 Saj ne lubim je jaz sam;
Saj drugi k’ njoj hodijo,
Močno jo liibijo.

Jaz si sablo nabrusa bom
No se s Turkom sktisa bom,
TUrka oblada bom,

20 Saj pridem jas domo.

Tota černa pukšica
To je moja micika;

15 Tota svetla sablica,

To je moja brambica.

Saj pridem jaz domo
Ta, gi sem perle bia,
Ta, gi sem perle bia,
Svojo mater zapustia.

25 Či pa tan bom glavo do,
Permočno bom zazvo:
Lubi Jezus no Maria,
Pridi meni na pomoč!

„Meni že vahto stavijo, da mi k ljubici branijo."

6808.

(Od Cerovca.)

Meni že vahto stavijo,

Da meni k ljubci branijo:
Čej’svetlanoč,jazlehko grem,
Če j’ temna noč, brez skrbi
grem.

5 „Dober večer, ti ljuba ma,
Jaz sem zdaj priša k tebi spat!“
„„Leži si k meni v posteljco,
Leži si k meni v posteljco!““

„K tebi bi si lega v posteljco,
10 Al Jantov druzih se bojim.“
„„Če druzih fantov se bojiš,
Zakaj pa doma ti ne spiš?““

„ Jaz pa le nernrem doma spat,
Da mene ljubca rada ma.

15 Necor še bom pr tebi spa,
Jutro pa bom že slovo vzea;

Jutrom od tebe slovo vzeS,
Te pa bom daleč odiša,

S totega kraja v drugi kraj,
20 Ka. mene nede več nazaj!

Oj zbogom, zbogom, oča, mat’,
Morem cesara služit it,

Mort se več nemo vidili,
Neti se več zgučavali!

25 Oj zbogom, zbogom, sestra,

brat!

Mort se več nemo vidili,
Mort se več nemo vidili,
Neti se več zgučavali.

Oj zbogom, zbogom, ljuba ma!
30 Jaz te zdaj morem zapustit,
Jaz te zdaj morem zapustit
Ino cesara služit it.

Oj zbogom, zbogom, svet Lovrenc!
Pri tebi sem ba krščeni;

35  Jaz pa bom zdaj pokopani
Na lepem polji turovem.“ v

6808. Zapisal  St. Vraz.  — Iz VO. XIX. X. 144. (38). Prepisal jo je
Vraz v VO. VII.  7 s temi predrugačbami:  2] K lubici iti branijo — 3] Svetla
je noč, j. 1. g. — 4] Temna je noč, b. s. g. — 5 ti ljuba ma] moja lubica —
6—16] Priša sem k tebi nicorsko noč, *  Priša sem k tebi nicorsko noč, * Da

38

V. Pesmi stanovske. I. 6809, 6810.

Žalost mi srce greje, ker moram iti odtod.

6809 .

(Od Maribora.)

„Snočkaj pa je slanca pala
Po zelenem travniki,

Gvišno da je pomorila
Vse te drobne rožice.

5 Žalostno pač res je videt
Po zelenem travniki,

Kako mahajo jim glave,

Ko jih slanca pomori.

Men nič nej za drobne rožce,
10 Če njih slanca pomori,

Men je le za moje dekle,
Ker je moram zapustit.

Cesar mi je dal povelje,

Da me hoče k sebi vzet,

15 Žalost moje srce greje,

Ker jaz moram it odtod.

Zvečer pojdem k svoji lubci,
Morem od nje slovo vzet,
Žmetno zlo mi je pri srci,
20 Ali kaj ti čem začet.

Dobro večer, ljubca moja,
Kaj si tako žalostna?

Tebi se na očeh pozna,

Da si se gnes jokala.“

25 „„Zake bi se ne jokala,

Ker oditi moraš zdaj
V dalne kraje, strašne gaje,
Ki te nede več nazaj!““

Meni že drugo ljubico izbirajo.

6810 .

(Od Cerovca.)

Posluhni, ljuba, toti glas,
Kerg^m ti poveda jaz:
Necor, necor oj zadnjokrat
Bom priša ja slovo jemat.

5 Mene pa že vahtajo,

M’ drugo ljubco zbirajo:
Tota črna puškica,

To bo moja ljubica.

Tota črna puškica,

10 To bo moja ljubica,

Ki bo z menoj v krčmo šla,
Derem nad Francoza šl

Tota svetla sablica,

To bo moja brambica,

15 Ki bode me branila,

Dam s Francozom bojovl

bom odišS zutra proč — 17 Zutrim — 21 oča, mat’] mati vi — 22—24] Ino
moj oča prelubleni! * Jaz vas zdaj moram zapustit * Ino cesara služit it —
26—28] Jaz vaj zdaj moram zapustit * Ino cesara služit it — 29 ljuba ma] lubica
— 30—33] Morti se neva več vidila, * Morti se neva več vidila, * Neti od
lubezni zgučavala — 35] Pri tebi sem b3 krščeni * Al pa nem pokopani, * Jaz
pa si bom pokopani — 36 poli.

6809. Zapisal  Jož.  Gl  on  ar.  — Iz njegovega rokopisa. Prim. II. št. 1224
in pa II. št. 1497 d.

6810. Zapisal  Stanko Vraz.  — Iz VO. XIX. f. 203 (101). Vraz jo je
prepisal v VO. VII. 22 s temi predrugačbami:  2 Kergam ti] Ki ti ga bom —
4] Bom priša, ljuba, k tebi spat — 6 Mi . . . ljubico — 11] Ki bo skoz zred
mene šla — 12 Derem] Da bom - 13 sabljica — 16 Dam . . . bojuva.

39

V. Pesmi stanovske. I. 6811, 6812.

Spati ne morem, ker vidim strašen blešč.
6811 .

(Od Cerovca.)

Pa kaj to more biti,

Kaj spati nemrem jaz,
Kaj telko si previdim
Prevelke strahote?

5 Glej, to je velka zvezda,
Mali blesk kol nje stoji,
To pa je mala zvezda,
Velki blesk kol nje stoji.

To pa druga ne pomeni
10 Kak strašno velki boj,

Ta šli do vsi pajbiči,

Ta še odidem jaz.

O zbogom, oča, mati,
Vas morem zapustit’,

15 Vas morem zapustiti,
Cesara služit it.

Oj zbogom, sestre, brati,
Vas morem zapustit’;

Vas morem zapustiti
20 Cesara služit it.

Ta lepa črna puška
Bo moja ljubica,

Ta lepa svetla sabla
Bo moja brambica:

25 Ki bo me ona branla
Po noči no po dne,

Ki bo me ona branla,
No bo mi grenka smrt.

Sabljiča mi bo nevesta.
6812 .

(Iz Podgorja.)

Lepa je zagorska fara,

Kjer sem bil fantič gor zrejen,
Kjer sem se fantič gor zredil,
Al sam Bog ve, kje bom smrt
storil:

5 Al na polju al na cesti,

Al sam Bog ve v kterem mesti:
O Marija zagorska,

Le prosi ti za nas Boga!

Zdravi ostanite, očka, mati,
10 In tudi drugi kamerati;
Zdrave ostanite, sestre ve,
Oh jaz pa grem prelivat kri.

Sabljiča pa mi bo nevesta,
Ker ona mi je še najbolj zvesta;
15 Koder kol se ovila bo,
Rudeča kri se vlila bo.

6811. Zapisal  St. Vraz. — Iz VO. XIX. Z. 57 (160, 163), kjer je v v.
6 in 8 prvotni  kol predrugačen v  od. Tam je pripisan ta-le melodije načrt:

Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. VII. 8 s temi predrugačbami ■
6, 8 blesk kol] Šajn od — 7 To] Tara — 9 druga — 11 Ta] Kam — 12 Ta]
No — 13 Oj — 25] Ki bode mene branila — 27 branila — 28 bo] bo še.
6812. Zapisal  Franc. Stele. — Iz njegove zbirke 1. št. 29.

40

V. Pesmi stanovske. I. 6813, 6814.

„Ko je ura bila edenajst, postal sem že soldat."

6813 .

(Od Sv. Jurija na Št.)

Preltiba fara petrovska,
Veseli se na vekomaj!

Al jaz se morem žalostit,
Ker tebe morem zapustit.

5 Kda vtira bila edenajst,

Te posta sem že jaz soldat,
Al posta sem že jaz soldat,
Za smrt pripravlen siromak.

Kde ste, ltiba mati vi?

10 Kaj se tak milo jočete?

Ja, neko noč ste ne spali,
Kaj ste se z menoj trtidili.

Kde ste, ltibi oča vi?

Kaj ste tak močno žalostni?
IS Na mojem srci tak leži,

Da nemrem z vami gučati.

Kde si, lubi bratec moj?

Kaj si tak močno žalosten?
Posodi mi to zadno pot,

20 Ostani zvest mi vekomaj.

Kde ste, ltibe sestre ve?

Kaj se tak milo jočete?
Podajte mi' te rokice
In živte kakor rožice.

25 Kde ste, lubi pajdaši vi,
Keri dostikrat smo vktip bili,
Keri dostikrat smo vktip bili,
Igrali no prepevali?-

Kde si, ltiba lubca ti
30 Z mojga srca zaltiblenga?
Podajma si te rokice
In milo se razjokajma.

Zdaj vzemem od vas jaz slovo
In vam podam desno roko:
35 Srečno ostanite od zdaj
In Bog vas živi mnogo let!

Šel bom med Taljane neznane in še dalje.
6814 .

(Z Mirne

Peršlu je k nam eno pismo,
Žalostne so cajtunge:

Da bodo šli vsi mladi fantje
K’ tej soldaški muštrungi.

5 „Majhenga sem te rodila,"
Pravi mati žalostna,

„Zdaj te bom pa že zgubila,
Ker te vidla več ne bom."

Zdaj bom šel iz tega kraja,
10 S tega kraja v drugi kraj,
Med Taljane in neznane,

Sam Bog ve, kam še naprej.

peči.)

Kadar jaz bolan bom ležal,
Kdo se zame zmenil bo?

15 Ne moj očka, tud’ ne mam’ca,
Ne moji bratje, ne sestre.

Kedarpa jazbom moral vmreti,
Sabeljca bo moja luč,

Kedar ona bo svetila,

20 Klical bodem na pomoč.

Kedar me k’ pogreb nesejo,
Z bobnom bojo mi zvonil’,

S sabeljco mi pa svetili,

S črnim prahom pa kadil’.

6813.  Zapisal  Jožef.Kranjc; narekovala  Fr. Perša. — Iz Kranjčeve

zbirke.

6814.  Zapisal  Janko Barle. — Iz njegove zbirke.

V. Pesmi stanovske. I. 6815, 6816, 6817.

41

Na videž vesel, vendar vsak občuti v srcu žalost.

6815 .

(Kranjska.)

Žalostni so časi bli,

Povelje cesarsko to stori,

Da fantič ceglič vsak dobi,
Če glih se špota in smeji.

5 Malo teško mi je za prestat,
V tuje kraje se podat,
Povabljeni smo gvišno vsi,
Nedolžno kri prelivati.

Srce je obupavalo,

10 Od žalosti zastajalo,

Zapustil bom prijatelje,

Bom šel iz dežele štajerske.

Pozabil bom na vse reči,
Ker za pomagati več ni,

15 Ker fantič ceglič sem dobil,
Povelje cesarsko bom storil.

Ljubca, ne žaluj preveč,

Saj fantov drugih je še več,
Podal se bom jaz daleč preč,
20 Ne boš me vidla, ljubca, več.
„Zlat prstan ti podala bom,
Da zvesta ti ostala bom,

Pa prstan bo spomin za te,
Da fantič spomniš se na me!“

„Kaj se boš ti jokala, saj boš doma ostala!“

6816 .

(Kranjska.)

Kaj se boš, Rezika, jokala,
Saj boš ti doma ostala,

Saj še jaz jokal ne bom,

Ko na Laško marširal bom.

5 Cesar ukazal je nabirati
Vse krepkejše in vse mlajše,
S kuštravimi lasmi,

Pa s svetlimi očmi.

Na svetu lepših ni Soldatov
10 Kot so Spodnještajerci,

Kot junaški in lepi Kranjci
In huzarji ogerski.

Kaj se boš, Rez’ka, jokala,
Saj boš ti doma ostala,

15  Saj še jaz jokal ne bom,

Ko na Laško maširal bom!

Morda se vrnem na berglah siromak.

6817 .

(Borovlje, Podkrnos.)

Ano žavostno pesem vam hočem zapet,

Saj ja vaselah ne morem več pet:

Cesar me kliče, je kvarto mi dav,

Sedaj bom pa svovu jamav.

5  Atej in mama, dva luba srca,

Viem, da sem razžalov večbarti oba,

Griva me, griva, odpustite vse,

Pros’jo vas moje sovze.

6815. Zapisal  Pečevnik. — Iz prepisa v zbirki M. Rodeta IX. št. 72,
kteremu jo je dal Prebil.

6816. Neznanega zapisovavca.  — Iz zbirke M. Rodeta IH. št. 57. Prim. II.
št. 1511 d.

6817. Neznanega zapisovavca.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 848.

42

V. Pesmi stanovske. I. 6818.

Sestre in bratri, prelubi moji
10 Znanci, sosedi, prijateli vsi,

Zdravi ostanite, Bueh vas obvar,

Se vidimo k’dej al pa kar.

Na Vaško, na Vaško požanejo me,

Čir huda je hica pa snieg nča gre,

15 Al to je moj trošt, da kna pojdam koj sam,
Nas bo ja na tavžente tam.

Kuglica vbije, zadene srce,

Kri se polije, rudeče so tle,

Grem mrtov v grob al pa ranjan v špitav,
20 Se v volo bom božjo podav.

Smrt na bojišči nebese odpre,

Tudi v špitali ne vstrašim se je,

Pojde dušica, bo dobro za njo,

Žovnirjov več v vicah ne bo.

25 Znabit, da priliezam po berglah sromak,
Znabit, da pridirjam še zdrav korenjak,
Znabit s svetinjo na prsah vasev,

Tedej bom drugače zapev.

6818 .

(Od Železne Kaple.)

Žalostno pesem zapojte z meno,

Veselih pesem več peti kne mo:

Cesar me kliče in kvarto mi je dal,

Zdaj bom pa slovo jemal.

5 Oče moj, mati, dva ljuba srca,

Sem gvišno več krati razžalil oba:

Oh griva me, griva, odpustite vse,

Dans prosijo moje solze.

Bratje in sestre, preljubi moji,

10 Znanci, sosedi, prijatelji vsi:

Bog vas obvari in daj vam pomoč,

Se vidimo kdaj al pa nič.

Srečen ostani, predragi moj dom,

Grem vojski naproti noj branil te bom:

15 Al grem mrtev v zemljo al ranjen v špital,
V božjo voljo se bom pač podal.

Krogla me troti, zadene srce,

Kri se polije, rudeče bo tle:

Kaj se bom branil, kaj se bom bal,

20 Saj jih je stotavžent tam!

6818.  Zapisal  Štefan Singer. — Iz njegovega rokopisa.

V. Pesmi stanovske. I. 6819.

43

Al pa jaz pridem en star korenjak,

Al pa jaz pridem po berglah siromak,
Al pa jaz pridem prav frišen, vesel,
Tedaj bom pa juckal in pel!

6819 .

(Iz Borovljan.)

Žalostno pesem zapojte z meno,

Saj jaz vesel več peti ne mo’.

Cesar me kliče in karto mi dav,

Saj gvišno bom slavo jemav.

5  Oče in mati, preljuba srca,

Ako sem kaj večkrat razžalu oba,

Greva, me greva, odpustite vse,

To prosijo moje solze.

Brate in sestre preljubi moji,

10 Žlahta, soseda, prijatelji vsi,

Zdravi ostanite in Bog vas obvar,

Se kaj vidmo al’ pa kar.

Z Bogom ostani, predragi moj dom,
Vojska preti, da branil te bom,

15  Gre nas veliko, saj ne bom sam,

Saj nas bo na tavžente tam.

Luštno se bomo poskusli za dom,

Z bliskom, z orožjem, s strelom in grom.
Kri nam poteče, iz rožic krvi,

20 Ko se nam spleta krona časti.

Kugeljca troti, zadene srce,

Kri, ko se polije, rdeče je vse.

Grem mrtev v grob, al’ ranjen v špitav,
Se v voljo bom božjo podav.

25 Smrt me poišče, nebesa odpre,

Saj tudi v špitalu ne vstrašim se je.
Pojde dušica, bo dobro za njo,

Saj tudi Žolnirjev v vicah ne bo.

Znabit’ prilezem po bergljah siromak,

30 Znabit’ pridirjam še zdrav korenjak,
Znabit’ v zlatinjah na prsih vesev,

Potem bom drugače zapev!

6819. Zapisal  J. Strgar  ml.; narekovala  70 let stara Borovljanka (Bohatta),
Zložil po njeni pripovesti okoli 1848—1850 neki župnik, rodoma Štajerec.  —
Iz rokopisa Strgarjevega.

44

V. Pesmi stanovske. I. 6820, 6821.

6820 .

(Od vrbskega jezera.)

Atej pa mama, preluba srca,

Jes s’m že velkokrat razžalov oba.

Me dro griva, dro griva, m’ odpusfte vse,
To pros’jo moje sovze.

5 Nas pojde veliko, saj na bom ko sam,

Nas bode ja tavžente tam.

Strielov ko bodem in bliskov ko gruem,
Pa sreč’n ostan’, moj duem!

10 Znabit’ da pridam še zdrov noj vasev,
Znabit’ da pridam po berglah s’romak,
Znabit’ da pridam na prs’h zvatin.

6821 .

(S Suhe.)

No žalostno pesem zapojte z menoj,

Ker za žalosti deli jaz peti kne morm:
Cesar me kliče in cedelč mi dav,

Da bom gvišno jaz slovo jemav.

5 Od očeta od mater sem slovo že vzev,

Pri bratih in sestrah se jokat začev:

„0 bratec ti moj, nikar ne žaluj,

Veselo zajuckaj ’no poj!“

Do kosarne sem prišov prav zdrav in vesev
10 Sem puško zagledov, se jokat začev.

Zdaj sem zapopaden cesarskem stanu,

Bom moral služiti zvesto.

6820. Prepisal  Pavel Koschier  iz rokopisne pesmarice.  — lz njegove
zbirke ši. 45.

6821. Zapisal  Jurij Lulek,  pel  Miha Panhauser. — Iz Lulkove zbirke
št. 32, kjer sta pripisana pred v. 5 dva nova:  Očka in mamka sta srčka oba, *
Dostikrat sem pa razžalu oba in k v. 12:  Bom pa nosil na prseh zlato. —
Lulek je zapisal k nji to-le melodijo:

No ža - lo - stno pe - sem za - poj - te zme - noj, Ker

za ža-lo  - sti de - li jaz pe - ti kne morm, Ce - sar me kli - če in

ce-delč mi dav, Bom gvi-šno jaz slo - vo je - mav.

V. Pesmi stanovske. I. 6822, 6823.

45

Tam doli bo (!) prišov en fest korenjak,
Morbiti pa pride po berglih sromak.

15 Če boš pa na prsih prav dober in zdrav,
Boš veselo zajucko in pev!

6822 .

(Iz Male vasi pri Ljubljani.)

Vi ljubi prijatli in znanci vi vsi,
Podajte mi vaše ta prave roke,

Podajte mi vaše ta prave roke,

Če se vidmo še kdaj al pa ne.

5 Očka in mamca, dva mila serca,

O kolkrat sem fantič razžalil oba,
Prosim jes vaji: odpustita mi vse,

Saj vas prosjo tud moje solze.

Če me krogla zadene v to moje serce,
10 Oh kri mi zalije kervave solze,

Al pa če pojdem u revni špital,

U voljo božjo se bodem udal.

Ko pa jaz pridem nazaj korenjak,

Al pa če pridem po bergljah sromak,

15 Če pa jaz pridem korajžen, vesel,

Oh kako bom zavriskal, zapel!

6823 .

(Torovo.)

Eno pes’m veselo vam hočem zapeti,

Pa jmam žalostno srce, na morm začet’.

Cesar me kliče, mi ceglc daje,

Zagviš’n bom slovo jemav.

5  Očka j’n mamca sprelubi moji,

Če s’m vas žalu, odpustite mi.

Sosedje in prjatli vsi, vam vošim lahko noč,
Boh dej vam pomoč.

Mene nazaj več na bo:

Al morbit de pridem brez rok u ramah,

10 Al pa po berglah sromak;

Al mor’b’t de pridem korajž’n, vesev,

Bom zopet pr’ lubci zapev!

6822.  Zapisala  Marija Pavlič. — Iz prepisa v zbirki M. Rodeta
IX. št. 31.

6823.  Zapisal  Franč. Stele. — Iz njegove zbirke VII. 6.

46

V. Pesmi stanovske. I. 6824, 6825.

6824 .

(Iz Črnomlja.)

Kaj si je zmislil naš svetli cesar,

Da je vse fante k Soldatom pobral,

K Soldatom pobral, k Soldatom pobral,
Dekletam pa žalost zavdal.

5 Oj starši preljubi, zahvalim srčno,

Da ste me vzredili, zgojili lepo,

Zredili lepo, zredili lepo,

Saj me ne boste več nikdar tako.

Eno pesem žalostno zapojte z menoj,

10 Cesar nas kliče, nas hoče imet’,

Landkarto m’ je dal, zagvišno slovo bom,

Da zagvišno slovo bom jemal.

Oj žlahta preljuba in znanci moji,

Oj bratje preljubi in moje sestre,

15 Podajte vi meni ta prave roke,

Bog ve, al’ se vidmo še kdaj al’ pa ne.

Zvonovi, zvonovi prelepo pojo,

Ker vidijo fantiča, kter’ jemlje slovo,
Preoblečeniga, preopravleniga,

20 Pa za vojsko pripravljeniga.

Gvantič pa tvoj doma v škrinjci leži,

Oj v škrinci leži, oj v škrinci trohni,

To žalosti moje srce,

Če me kugla zadene, mi rani srce,

25 Kri se vlije, krvave solze.

Bom šel v ta revni spital al pa v črno zemljo,
V voljo božjo se bom podal.

Znabit’ da pridem nazaj korenjak,

Znabit’ da pridem po berglah s’romak,

30 Če pridem nazaj korajžen, vesel,

Oh kako bom pa takrat zapel!

„Oj Tonček, moj bratranček, boš moral biti soldat."

6825 .

(Od Slov.

Oh Tonček, moj bratranček,
Boš mogu bit soldat,

Po dnevi boš sekcirav,

Po noč na vahti stav.

6824. Zapisal  Janko Barle.  !z
k naslovu  ,Pobič sem star šele 18 let".

6825. Zapisal  Martin Laznik.
izročil J. Glonar.

Gradca.)

5 Če kugla me zadene
Al sabelca zdrobi,

Prijatli lubeznivi,

Spolnite se name.

njegove zbirke. Kitica 5. in 6. spada

— Iz njegove pesmarice, ki mi jo je

V. Pesmi stanovske. I. 6826, 6827.

47

Oh brati in sestrice,

10 No kaj povedau bom?

Ta cajt se perbližuje,
Pisanke talol bom.

Oh jast jeh bom potalol
Marijo Jezusa,

15 Oh jast jeh bom potalol
Marijo Jezusa.

Oh lubo dekle mojo,

Nico j ta zadno noč,
Žaluje serce moje,

20 Ker morem od tebe proč.

Oh tičke lubeznive,

Tud vi ste slišale
Slovo mojga dekleta,
Tud vi ste žalostne.

25 So rožce razcvetene,
Čem pušelc naredit,

De ti ga saboj vzemeš,
Kadar boš mogu jet.

Oh ate ino mama,

30 Zahvalim vas lepo,

Ker ste me gor zredili,
Učili tok lepo.

6826 .

(Iz Ribnice na Poh.)

Oj Tonček, moj bratranček,
Boš mogo bit soldat,

Po dnevi boš maširov,

Po noči na vahti stav.

5 Jaz bom za kanonirja,

S končkom sekciral bom,
Na mojih mladih prsih
Lep zelen pušelc mam.

Brati ino sestrice,

10 Nekaj vam povedal bom,

Ta čas se približuje,

Pisanke talev bom.

Oj jaz jih bom potalev,

Z Marijo in Jezusom,

15 Oj jaz jih bom potalev,

Z Marijo in Jezusom.

Preljubo dekle mojo,

Nocoj to zadno noč
Žaluje srce tvojo,

20 Daj grem od tebe proč.

Roko si mi podala,

Obljubla mi srce,

Zravn mene si ljubila
Te druge fantiče!

25 Ve te drobne ptičke,

Tud ve ste slišale
Slovo mojga dekleta,

Tud ve ste žalostne.

Ne morem več zaspati,

30 Ne da mi več miru
Zavolj mojega dekleta,

Ko me je ljublo tak zvestu.

„Fantič sem po svetu hodil, lepi črni klobuk nosil.“

6827 .

(Okolo Sv. Bolfanka na Pesnici.)

Jas sem fantič po svetu hoda,
Lepi čemi klobuk sen nosa;
Jas sen čiija pismo brat,

Kaj de ledik vse soldak.

5 Fajmester mi je tak prava,
Solmajster mi je oznana:
„Nič ne bojte se, pojbi vi,
Saj ne bote soldaki vsi!“

6826.  Zapisal  Lavoslav  Cul  k. — Iz njegove zbirke II. št. 16.

6827.  Zapisal  Ivan Macun. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani
Matica.

48

V. Pesmi stanovske. I. 6828, 6829.

K’ štelingi sem zdaj pozvani,
10 Za soldaka sem zebrani:

Kaj pa bom si zdaj začea,
Od vseh slovo bodem vzea.

Srečno, srečno, stari oča!
Kelkokrat ste mi kruha dali;
15 Zdaj pa grem po svetli meč,
Nazaj me nede nigdar več.

Srečno, srečno, mati moja,
Kelkokrat ste meni stanili,
Zdaj pa grem po svetli meč,
20 Nazaj me nede nigdar več.

Srečno, srečno, micka moja,
Kelkokrat si per meni zaspala;
Zdaj pa grem po svetli meč,
Nazaj me nede nigdar več.

25 Micka je na gajnki stala
No se milo jokala:

„0 joj, joj, joj, fantič moj,
Nazaj te nede nigdar več.“

„Ti boš fantič po sveti hoda,
30 Druge liibe za roko voda;

O joj, joj, joj, fantič moj!
Nazaj te nede nigdar več."

6828 .

(Od Sv. Bolfanka v Sl. gor.)

Jas sem fant po sveti hoda,
Lepi černi klabuk sem nosa:
Jas sem čuja cegel brat,

Da kaj je ledig, bo vse soldat.

5 Šolmajster mi je tak prava,
Fajmašter mi je tako znana:
„Ne bojte se, fantje vi,

Saj ne bote soldatje vsi.“

Cesar se nam posmehuje,

10 Ker nas fante v žolt dobuje,
Cesari se dobro zdi,

Ki same fante v žolt dobi.

Srečno ostante, oča stari,
Kelkokrat ste mi kruha dali:
15 Zdaj pa gren pod svitli meč,
Nigdar me nede nazaj več.

Srečno ostante, mati moja,
Kelkokrat ste vi gor vstanili:
Zdaj pa gren pod svitli meč,
20 Nazaj me nede nigdar več.

Srečno ostani, micka moja,
Kelkokrat si pri men zaspala,
Zdaj pa gren pod svitli meč,
Ti me ne bodeš vidla več.

25 Lubca je na gajnki stala,

No ^se milo je jokala:

Oh joj, joj, joj, joj, joj joj,
Saj tebe fantič nazaj ne bo!

Ti boš fantič po sveti hoda,
30 Druge lubce za roke voda,
(Oh joj, joj, joj joj, joj joj,
Saj tebe fantič nazaj ne bo!)

6829 .

(Iz Frama.)

Fanti so po sveti hodili,

Sq  klobuk na stran nosili. io
Slišali smo pismo brat,

Kar je ledik, bo vse soldat.

5 Bog vas obvari, moj oča stari,

Ko ste telikokrat za me skerbeli,
Zdaj pa ne bote nikolj več,

Ko poidem pod presvetli meč.

Bog vas obvari, mati stari,
Telikokrat ste mi kruha dali,
Zdej mi ne bote nikolj vqč,
Da poidem pod presvetli meč!
„ O mo j sin, to si iz glave ispusti,
Bogu, cesarju zvesto služi,

15 Vsej je volja božja to,

Da mora biti tako!"

6828. Zapisovavca neznanega.  —
svetnika drja. J. Kronvogla.

6829. Zapisal  Oroslav Caf. —

Iz pesmarice matere više dei. sodn.
Iz CO. III. 147.

V. Pesmi stanovske. I. 6830, 6831.

49

„Velika noč se približuje, fantom žalost oznanuje."

6830 .

(Iz Oplotnice.)

Velka noč se približuje,
Fantom žalost oznanuje,
Velka noč minila bo,

Za fante žalost in slovo.

5  Fajmošter že oznanuje,
Diner pa že preklicuje;
Slišal sem no pismo brat:
Kater je ledik, bo solda!

Srečno, mamka, ste me rodili,
10 Na svojih prsih ste me dojili;
Zdaj se mor’te pa jokati
In svojga sinka zgubiti.

Puškico bom djal na ramo,

V roke pa to svetlo sabljo,

V desno roko pa oster meč,
Ker se ne b’ma vidla več.

25 Srečno, srečno, tota fara,

Tej le fari sem rojen bil,

V tej fari sem se gojil,

Sam Bog ve, kje bom le smrt

storil!

Al na polji al na cesti,

30 Sam Bog ve, na kterem mesti,
Oh Marija lebičenska,

Le prosi za nas Jezusa! —

Kolkokrat ste k meni vstali,
Svetlo luč ste mi prižgali;

15 Zdaj bi vam pomagal rad,
Pa moram biti le solda!

Solnce se m’ je začelo nižat’,
Rajža se mi je začela bližat,
35 Moral bom slovo jemat
In v dalne kraje se podat.

Sablja bo moja nevesta,
Ktera mi bo naj bolj zvesta;
Kolkokrat me objela bo,

20 Rdeča kri se vlila bo.

Spomnim se še na vas, deklete,
In na moje mlade lete,

Ker smo večkrat skupaj bli
40 In se več kaj pogovarjali.

Zdaj pa ne bo nobena druga,
Sablja ta bo moja ljuba,
Tista mi bo za ženo,

Ker se bom zasukal ž njo.

6831 .

(Iz Braslovč.)

Spomladanski cajt nam ve¬
selje daje,

Al mladi fanti ga malo imajo:
Hitro pride velka noč,

Al fanti pa si grejo proč.

5 Velka noč se perbližuje,
Fantam žalost oznanuje,
Velka noč minila bo,

Za fante žalost in slavo.

Fajmašter ži oznanuje
Ino fantam preklicuje:

15 Slišav sim ži pismo brat,

V katirmu času bom solda!

Srečna štajarska dežela,

Kok si vendar ti vesela!

V ti dežel sim rojin bil,

20 Sam Bog ve, kje bom smrt
storil:

6830. Zapisal  Jož. S o m rek.  — Iz prepisa v Ant. Kovačiča pesmarici
II. str. 78 — 80.  Lebičenska = iz Ljubičine pri Poljičanah

683! Zapisal  Anton Dobnik. — lz njegove zbirke št. 11.

4

50

V. Pesmi stanovske. I. 6832, 6833, 6834.

Velko žalost si je cesar zmislil,
10 Kir je fante vkop poklical,
De more bit vsak soldat,

Iz tega kraja se podat.

Al na potu al na cesti,

Sam Bog ve, v katerim mesti,
Naj bo truplo, kir kol če,
Bog daj le duši sveti raj!

6832 .

(Podjunska.)

Velka nuoč se prib(l)ižuje,
Fantom žavost oznanuje:
Velka nuoč minuva bo,

Za fante žavostno svovo.

5 Mati, vi ste me rodili,

Na svojeh prseh me dojili,
Zdaj bi miav vam pomagati,
Bom muorov vas zapustiti.

Kejko barti ste gore vstali,
10 Svetvo vuč ste mi prižgali,
Zdaj se vehko jočete,

Ko vašga sina zgubite.

Svetva mušketa bo moja ne
vesta,

Ona mi bo narbolj zvesta,
15 Kamor se oviva bo,

Rudeča kri poliva bo.

6833 .

(Selce pri Savi.)

Jesenski čas nam že prihaja,
Ko grejo fanti s tega kraja,
In ko pa pride velika noč,
Vsi ti mladi fanti grejo proč.

5 Oj adijo, kranjska dežela,
Bodi zdrava pa vesela,

Kjer sem se jaz fantič redil,
SamBogve,kjebomsmrtstoril.

Ali na polju, al’ na cesti,

10 Sam Bog ve, v kterem mest’.
Tam bo tekla rudeča kri,

O ljubica moja, usmil’ se ti.

Naj bo fantič star al mlad,
Vsak ima svojo ljubco rad,
15 Prej sem bil res zavber fant,
Al zdaj pa moram bit vojak.

6834 .

(Z Blok pri Cerknici.)

Hladim večier mi. žie prhaja,
Po dolincah slanca pada;
Cajt m r b je slavu jemat,

V druge kraje se podat. —
5 Cajt je žie ožieni,t se,

Pa nejmam zbrane lubi.ce.

Mien nej nič ze ruožce muoje,
Če se učne posušie;

Mien je več ze dukle muoje,
10 Če me uona zepusti.

6832. Neznanega zapisovavca.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 845.

6833. Zapisal  Jož. Ceian;  pravila  Micka Beja. — Iz Cejanove zbirke
III. 10.

6834. Zapisal  Izidor Modic;  narekoval  Tine Hiti iz Ravnike.  —
Iz Modčevega rokopisa. Samo začetek spada med vojaške.

V. Pesmi stanovske. I. 6835, 6836, 6837.

51

„Kaj si je naš cesar izmislil?"

6835 .

(Od Maribora.)

Eno si je cesar zmislo,

Da bi fantom škorne zbikso:
Naj bo bogat al srmak,
Vsaki mora bit soldat.

5 Kam bi se jim fanti skrili,
Da jih ne bi polovili?

Kam se koli skrijejo,

Tam njim v roke pridejo.

Ta nas bodo pripelali,

10 Nam kaništre na ramo djali,
Tam dobimo svetlo sablco
No nabito puškico.

Pred cesara mo mogli iti,
Tam mo mogli pokorni biti,
15 Tam dobimo soldački gvant,
Kam pa pojdem jaz srmak!

Prita Graci smo se peljali,
Od očeta slovo jemali,

Od očeta in matere,

20 Od dežele štajerske.

Oh ti štajerska dežela,

Kak si luštna in vesela!
Tukaj sem se narodil,

Bog vej, kje bom smrt storil:

25 Al na poti al na cesti,

Val Bog vej, v katerem mesti!
Naj bo le, kje koli če,

Bog pa duši dobro dej!

6836 .

(S Pohorja.)

Kaj si je naš cesar zmislil,
Ko je vse fante v žold zapisal:
Naj bo vbožen al’ bogat,
Vsak mora bit’ soldat.

5 Kaj nam je ta žold storila,
Toljko fantov pomorila,
Poškropila tla s krvjo,

Kak dežič na zemljo.

Ljuba štajerska dežela,

10 Kak si mirna in vesela;
Tam sim jas gor rojen bil,
Bog ve, kje b’m smrt storil:

Al’ na polji, alj na cesti,

Sam Bog ve, na kterem mesti!
15 O Marija, ti pomaj,

Da pridem v sveti raj!

6837 .

(S Pohorja.)

Ena tička je perletela,

Verh kasarne se je vsedla:
Ona poje, žvrgoli,

Te mlade fante gor budi.

6835. Zapisal  Jož. Glonar.  —

6836. Zapisal  Filip Miklavec.

6837. Zapisal  Filip Miklavec.
spada drugam.

5 Fanti so pa zgodaj vstali,
Eni prifič napisali,
Spomnili očeta, matere,
Tud’ babice cartane.

'z njegovega rokopisa.

— Iz njegove zbirke I. št. 17.

— Iz njegove zbirke I. št. 49. Začetek

4*

52

V. Pesmi stanovske. I. 6838, 6839.

Oče so ga doli brali,

10  Mati milo se jokali,
Babica so tud’ zraven bili
ino milo se solzili. —

Puške smo na ramo djali,
Pulfer boj’ za nam peljali;
15 To ja vemo sami mi,

Da b’mo mogli streljati.

Oh ti štajerska dežela,

Ti si mirna in poštena:

Tam sim jas gor rojen bil,
20 Sam Bog ve, kje’m smrt storil:

Al’ na polji, al’ na cesti,

Sam Bog ve, na kterem mesti!
O Marija zagerška,

Le prosi za nas Jezusa!

6838 .

(Iz celjske okolice.)

Kaj si je naš cesar zmislu,
Gor na listke je zapisou:
Vsaki mora bit soldat,

Naj bo reven al bogat!

5  V Celji smo se skupaj zbrali,
Proti Marburg se podali.

To že vemo mi sami,

Da bmo mogli marširati.

Pukše bomo na rame djali,
10 Purfl bodo z nam pelali;

To že vemo mi sami,

Da bmo mogli strelati.

Pukše nam bojo v roke djali,
S sablami nas opasali;

15 To že vemo mi sami,

Da bmo mogli sekcirati.

Ljuba ti si, celjska fara,

Ker si fante gor zredila,

Kjer si fantič rojen biu,

20 Bog ve, kje boš smrt storiu:

Če na potu al na cesti,

Al morbiti v kakem mesti!
Oh Marja zagorska,

Prosi za nas Jezusa!

6839 .

(Kranjska.)

Kaj se je naš cesar vmislov?
Dost fantov je zapisov:

Naj bo revni al bogat,

Vsak mora biti soldat.

5 Srečno oče ino mati,

Zdaj se moram od vas podati
V ptuje kraje se podati,

„Postelce sem gor postlala,
10 Na mojga fanta spominjala,
Tekle so mi solzice,

Kakor iz megle dežek gre.

Ker tekle so mi solzice,

Kak moj fant ma rudeče ličice:
15 Zalublena sva si bila,

Al zaročena si ne bova!“

Oh preljuba ti ljubezen,

Kjer si hujši kak bolezen:
Bolezen človek prestoji,

20 Ljubezen se ne spremeni.

Če železo v ogen deneš,

Se gotovo razgori,

Al ta ljuba njena ljubezen,
Na Štajerskem se ne spremeni.

25 Srečna si, štajerska dežela,
Ker si luštna in vesela,

V kateri sem jas rojen biv,
Bog ve, kje bom smrt storiv:

Če na poti al na cesti,

30 Bog ve, v katerem mesti!
Jezus in Marija, pomagaj zdaj,
Da pridem gor v sveti raj!

6838. Zapisal  Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke IV. str. 69 — 70.

6839.  Zapisal  (?)  Pavel Laznik. — Iz zbirke Ivana Lov raca A.
str. 117—119.

V. Pesmi stanovske. I. 6840, 6841, 6842.

53

„Oh moj fantič, ti premisli, Kolkokrat sva skupaj spala,

Ker moraš vandrat iti. Oče in mater sva golfala,

35 Tudi jaz sem žalostna doma, Zdaj pa ne bova nikdar več,
On pa druge lubce ima.“ 40 Ker jas grem pod ojster meč!

6840 .

(Iz Boljunca?)

Kaj se je naš cesar zmislov, 5 Vsi ti hribčki naj zelenijo,
Vse te fante noter stisno: Vse te rošce naj cvetijo,

Nej bo božec al bogat, Naj bo človek star al mlat,

Se vsaki more bit soldat! Se vsaki mora bit soldat!

„Dolgi so cesarski marši.“
6841 .

(Iz Bočne.)

Ljubi starši, kaj mi je storiti,
Zdaj vas morem zapustiti,
Mogel bom mašerati,

V Marburgi jit sekcerati.

5 Ljuba mama, ne žalujte,
Svoje srce potroštujte:

Saj vite, da drugači ni,

Da jaz moram bit soldat!

Kaj bi kaj, mamca, tak žalovali
10 In svoje srce uničvali?

Bog bo vam to gnado dal,
Da nazaj bom prišel frišen,
zdrav.

Sabljce bomo v roke vzeli,
Puškice na ramo djali,

15 In zdaj bomo mi makšerali,

V Marpurki sekcerali.

Dogi so cesarski marši,
Sponel se bom pri vsaki sveti
maši,

Za taizdka, k me je zdav,

20 Da bi mu Bog spoznanje dal!
Tukaj bodo fanti pri lubcah
spali,

Mi bmo tam na valiti stali:
Sovdačne se vsak boji,

V tem ko ga mat na svet rodi.

Kmalu bo iti v službovanje.

6842 .

(Kranjska.)

Žalosten cajt se perbližuje, 5 Kej ste vi, mladi fantiče,
De pojdemo fantje na vojsko, Kličte gor lepe dekliče:
Gor’, gor’ na gorensko stran, Vstante gori, pište luč,

K eni vojstri muštrengi. Pil’ga bomo celo nuč!

6840. Neznanega zapisovavca.  — Iz rokopisne knjižice, ki 'mu jo je
poslal vojaški župnik Ivanetič.

6841. Zapisal  J.  Volovšek; narekovala  Jož. Vodušek. — Iz Volovšek-
ovega rokopisa , ki mi ga je poslal Fr. Praprotnik (št. 6). V v. 19. je  taizdka =
taizdga = taistega.

6842. Neznanega zapisovavca.  — Iz VO. XXI.  A. 19 — 20, kjer pisavec
ne loči strogo med mehkimi in trdimi šumevci in sikavci.

54

V. Pesmi stanovske. I. 6843, 6844.

Vse se spomladi veseli, le jaz sem žalosten.

6843 .

(Celjska okolica.)

Spomlad se že približa,

Vse drevje zeleni
In vsaka drobna ptičica
Prijazno žvergoli.

5 Za mene je pa druga;

Če glih sem fantič mlad,

Od žalost’ me srce boli,

Ker moram bit’ soldat.

En cegeljc mi je zapisan,

10 Za pisanko poslan:

»Odpravljaj se, oj fantič mlad,
Da greš v soldaški stan!“

Še očet’ bi se rad zahvalil,
Ker so me gor zredil’,

15 Al’ solzne so moje oči,

Ker očka v grob’ leži.

Še mamci bi se rad zahvalil,
Ker so me gor zredil’,

Al’ solzne so moje oči,

20 Ker mamca v grobu spi.

Še ljubci b’ se rad zahvalil,
Ker sva si dobra bla,

Od zdaj naprej pa nikdar več,
Ker grem pod ojster meč!

25 Vse to zdaj premišljujem
Od svojih mladih let,

Vse to zdaj moram zapustit
In rajžat delj po svet.

6844 .

(Iz Razbora.)

Spomlad je razcvetena,
To mene veseli,

Da vsaka drobna ptičica
Veselo žvrgoli.

5 Vse drugo je za mene,
Sam eno to pa ne:

Od žalost me srce boli,
K bom mogu rajžati.

6843. Zapisal  dr. Jo ž. K o 1 š e k. — Iz njegovega rokopisa, kjer je
pripisan ta načrt melodije:

Spodnje note se „naprej pojejo", po gornjih pa se „£rez daje":

6844. Zapisal  Blaž Jurko. — Iz njegove zbirke št. 30, kjer je pri¬
pisana teč melodija:

Počasno

Spo-mlad je

i

C!

raz-cve - te - na,


To me - ne ve - se - li,

V. Pesmi stanovske. I. 6845.

55

Velika noč prihaja, Mater bi rad zahvaliv,

10 Kaj bo za pisanko? Ki so me gor zredil,

Oj fantič mlad, pripravi se, 15  Pa sovze me polivajo,

Boš mogu bit soldat! Ker so že v grob strohnel!

Cejgelček bom napisav,

Domu ga bom poslav,

Da bojo doma vejdeli,

20 Le kako se men godi!

„Spomlad prihaja, vse živi.“

6845 .

(Iz Mozirja.)

Spomlad prihaja, vse živi,
Tudi vsaka ptička žvrgoli,

Le moj’ srce je žalostno,

Bo moglo vzet slovo.

5 Če ptička poje, žvrgoli.

Se m’ zdi, da srce se m’topi;
Če ona poje žalostno,

Jemle od mene že slovo.

Če ozrem se na rožice,

10 K’ so časi veselile me,

Zdaj ž nimi se venčam ža¬
lostno

Za mojo dolgo rajžico.

Srce od žalost’ se topi,

Solze zalivajo oči,

15 Kir ura reče: „Fantič, zdej
Na rajžo se podej!“

Oh srečna ostani, hišica,

K’ je tekla moja zibelka!
Semtolkratvnjitakmirnospav.
20 Kje bom pa posihmav?

Le srečno ostanite, ljuba mat’,
Kolkrat ste mogli k meni ostat’;
Ste mi prižgali belo luč,

K’ mi je svetla celo noč.

25 Oh ljubi očka, ljuba mat’,
Zdaj moram se od vas podat’,
Zdaj menil bi za vas skrbet’,
Pa moram jet’ po svet’!

Le srečno ostante, očka, mat’,
30 Zdaj moram slovo od vas
jemat’,

Vam kušnem še desno roko,
Zročite me Bogu!

Ljubi znanci in prijateli,
Kolkokrat smo skup prepevali:
35 Saj zdej ne bomo nikdar več,
Ker grem pod ojstri meč!
Igral’ si bote skupaj vi,

Z rudečmi lepmi pisanki;
Meni jih pa cesar talev bo,
40 To svetlo sabelco.

Oh Jezus, poln usmilenja,
Ljuba Marija žalostna,

Zdej vamaj se bom v roke dal,
K’ se bom na pot podal.

45 Če me prebode ojstri meč,
Da se ne bomo vidii več,

Pa proste: „Ljubi Jezus, daj,
Da bi užival sveti raj!“

m

•  •?

»»


E L'

£

t

Da vsa - ka dro-bna pti - či - ca Ve - se - lo žvr-go-li.

I

6845. Neznanega zapisovavca.  — /z prepisa Fr. Praprotnika. Ali je ni
zložil J. Lipold-Rečički ?

56

V. Pesmi stanovske. I. 6846, 6847, 6848.

6846 .

(Iz gorenje savinske do!.)

Spomlad je prišla, vse cveti,
Vsaka ptička žvrgoli;

Al’ ena poje žalostno
Za mojo rajžico.

Zdrava ostani, hišica,

Kjer m’je tekla zibelka!
Kol’kokrat sem se v njej
naspal!

Al’ kje bom posihmal?

Zdravi ostanite, mati vi,

10 Kolikrat ste m’ gor vstajali!
Al’ zdaj bi mogu za vas skrbet,
Pa rajžat moram, it’ po svet!

Zdravi ostanite, oče vi,
KoPkrat kruha ste m’ vrezali!
15 Zdaj bi moral za vas skrbet,
Pa iti moram dan’s po svet.

Zdrava ostani, ljubica,

In tvoja bela postelj’ca!

KoPkrat sem se v njej naspal,

Bog ve, kje bom posihmal!

6847 .

(Iz Št. Jurija na južni žel.)

Spomlad je prišla, vse živi
In vsaka ptička žvergoli,

Ali ena poje žalostno
Za mojo rajžico.

5 Oh prisrčna moja mat,
Kolkokrat ste mogli k men
gor vstat,

Al zdaj ko b’ mel za vas skrbet,
Pa morem jit po svet.

Oh ljubi oče ino mat,

10 Podajte mi svojo roko!

Čem kušnoti vašo roko,
Zročiti vas Bogu.

Oh ljubi brati in sestre,
Podajte mi svoje roke.

15 Mene polivajo solze,

K’ morem pustit vas vse.

Oh ljubi znanci, prijatelji,
Kolkrat smo vkup prepevali,
Al zdaj ne bomo nikdar več,
20 Jaz grem pod oster meč!

Oj srečno, srečno, hišica,

K je z menoj tekla zibelka!
Kolkrat sem noter mirno spal,
Bog ve, ki ’m posehmal!

25 V tem kraju sem pa rojen bil,
Sam Bog ve, kje bom smrt
storil.

Pa naj bo truplo, kir kol čej,
Bog daj duš’ sveti raj!

De b’ v miru tam počivala,
30 In svet’ga raja vživala,

Sam Bog ji daj, sam Bog ji daj,
De b’ prišla v sveti raj!

6848 .

(Od Sv. Lenarta v Sl. gor.)

Spomladi vse se veseli, 5 Oj vi, preljuba moja mat,
Ker vsaka ptička žvrgoli. Kolkrat ste mogli k meni vstat,

Srce je mojo žalostno, Zdaj moral bi za vas skrbet,

Bo moglo vzet slovo. Pa moram iti v svet.

6846. Zapisal  Janko Časi. — Iz njegove zbirke HI. št. 3.

6847.  Zapisala  Zinka Kavčičeva. — Iz njenega rokopisa.

6848. Neznanega zapisovavca.  — Iz pesmarice nekega Fr. Kosa (št. 16).
ki mi jo je izročil Jožef Glonar.

V. 'Pesmi stanovske. I. 6849, 6850.

57

Oj ti presrečna hišica, Preljubi bratje in sestre,

10 Ker tekla mi je zibelka, Podajte svoje mi roke,

Kolkrat sem v tebi jaz sladko 15  Podajte svoje mi roke,
spal, Ne jokajte za me.

Bog ve, al bom še kmall

Al vi se boste doma igral
Se to rudečo pisanko,

Al men pa bode cesar dal
20 To svetlo sabljico!

6849 .

(Iz šmarskega okraja na Staj.)

Pomlad vesela že živi,

Vsaka ptička žvergoli,

Le ena poje žalostno
Za toto mojo rajžico.

5 Srečno, moj ljubi oče, mat,
Koljkokrat ste mogli k meni ostat,
Zdaj, ko b vam mev pomagati,

Pa moram po svetu rajžati.

Srečno, bratje in sestre,

10 Podajmo desne si roke:

Ah, me obljivajo solze,

Ker bom zapustil drage vse.

Srečno, znanci, prijatelji,
Koljkrat smo skupaj lušni bli,
15 Srečno, srečno, vsi ljudje,

Le nič mi ne zamerte kaj.

Ko pridem gor na verh gore,
Ozrem se milo še damo,

Oj srečno, srečno, hišica,

20 Ko j’ z menoj tekla zibelka!

Srečno, srečno, hišica,

Ko j’ z menoj tekla zibelka,
Ker sem v njej tak mirno spal,
O kdo ve, kje bom pa posihmal!

25 Če bom na poti alj na cest,
Alj. kje v kakem velkem mest,
Naj bo truplo, kjer kolj če,
Bog pa le duši dobro daj!

6850 .

(Od Sv. Eme.)

Prišla je vesela spomlad,

Se vsaka ptička veseli,

Se vsaka ptička veseli,
Veselo žvrgoli.

5 O preljubi prijatlji vi,
Kolkrat smo skupaj lušni bli
Od zdaj, od zdaj pa nikdar več,
Ker grem pod ojster meč.

O preljubi oča vi,

10 Podajte mi desno roko,
Podajte mi desno roko,
Zročite me Bogu!

Preljubi bratci in sestre,
Podajte mi desne roke,
15 Podajte mi desne roke,
Da jaz odrajžam že!

6849. Zapisala  M. S t o k 1 a s. — Iz njenega rokopisa.

6850. Zapisal  Ant. Kovačič. — Iz njegove pesmarice II. str. 71.

58

V. Pesmi stanovske. I. 6851, 6852.

6851 .

(Iz Gorenjih Radolj.)

Spomlat parhaje, use cveti,
Usaka tička žvargoli.

Moje sarci je žalostno,

Kir mora užit slavo.

5 Preloba moje mamca vi,
Kokrat ste ustali use noči;
Zdeji bi men za vas skarbet,
Pa moram jet po svet.

Prelube bratje jen sestri,

10 Podejite men bele roki:
Zdej se na borna vidli več,
Zdej grim pod vostri meč.

Srična ostani, hišica,

Kir not je tekla zibika,

15 Kolkrat sam not zaspau,
Bog veji, ki bom posmau!

Prelobi moj parjatli vi,
Kokrat srna skop prapevali;
Zdeji na bom nigdar več,

20 Zdej grim pod vostri meč!

Vi, ki boste doma ostal,
Visili s pirham se tajlal:
Men jeh pa cesar tajlo bo
S to svetla sablica.

25 Srična ostani, fara ti,

Kir sam se u neji radiu,

Kir sam se u neji radiu,
Bog vej, ki bom smart storiu!

Če me prabode vojs(t)ri meč,
30 Na boš me vidla, lobica, več:
Le prosi ti zami Boga,

De še skop pridema.

Ti Marije zaplaška
In ti Mat božje žalastna:
35 Teb se bom u rokje dau,
K se bom na pot podau!

6852 .

(Iz Podlipovice pri Izlakah.)

Pomlad prihaja, vse živi
Tud vsaka ptička žvergoli,
Moje serce je pa žalostno,
Bo moglo vzet slovo.

5 Še se ozrem na rožice,

K’ so veselile men’ srce,

In ž nim se venčam žalostno
Za mojo rajžico.

Že tička vsaka žvergoli,

10 Se mi zdi, da srce se topi;
Le ena poje žalostno
Za mojo rajžico.

Oh, prišev je že tisti čas,
Da moram rajžati od vas.

15 Torej podam vam vsejm roko,
Vzamem od vas slovo.

6851. Zapisal  Jožef Androjna; pela  Marija Androjna. — Iz njegove
zbirke I. št. 5.

6852. Zapisal  (?) Pavel Laznik. — Iz zbirke Iv. Lovrača A, str. 95 — 97,
odkoder jo je prepisal Lovrač v zbirko I. št. 5 s temi premembami:  2 Tud
vsaka] Veselo — 4 Bo] Ker bo — 9—10] Veselo tičke žvrgole, * Da meni se
topi srce — 16 Vzamem] Jemoč— 17 sestrice — 18 desne roke] desnice — 20]
Ker morem zapustiti vse — 22] KoTkrat . . . pevali — 24 Ko] Ker — 27 imel. .
skerbet — 29 Zdrava] Srečna — 30] Kjer je tekla moja z. — 31 nji — 31 bom]
bom pa — 35] Se kužnem vašo vam roko — 37 Igral] Radoval — 38 S tem —
39 talu — 40 To svetlo] Puško in — 43 bom jaz v roke dav] jaz zdaj v roke
dam — 44] Ko se na pot podam — 46 nič] nikdar. Melodijo gl. v Malenšekovi
zbirki III. št. 5.

V. Pesmi stanovske. I. 6853, 6854.

59

Preljubi bratci in sestrice,
Podajte svoje mi desne roke!
Mene polivajo solze,

20 Morem pustiti vse.

Preljubi znanci in prijatelji,
Kolkokrat smo skupaj pre¬
pevali ;

Zdaj pa ne bomo nikdar več,
Ko grem pod ojster meč!

25 O luba moja srčna mati,
Kolkokrat ste mi mogli kruha
dat;

Zdaj bi jemu za vas skrbejt,
Pa moram it’ po svet!

Zdrava ostani, hišica,

30 Kir je tekla z menoj zibelka;
KoLkrat sem v njej sladko
spav,

Kje bom posehmav?

Oh lubi oče ino mati,

Zdaj moram se od vas podat:
35 Vam kušnem še vašo roko
In vzamem od vas slovo.

Igral se boste tukaj vi
Iz tejm rudečim pirhami,

A men’ jih cesar talov bo:
40 To svetlo sablico.

Oh Jezus, poln vsmiljenja,
Ljuba Marija vsmiljena,

Le vam se bom jaz v roke dav,
Ko se bom na pot podav.

45 Če me predere ojster meč,
Da se ne vidimo nič več,
Nam lubi Jezus enkrat daj
Vsim vživat sveti raj!

6853 .

(Iz Adlešič.)

Spomlad prihaja, zeleni,

Pa vsaka tička žvrgoli,

Jena mi poje prav žalostno
Na mojo rajžico.

5 Zbogom, adijo, očka vi,
KoLkokrat ste m’ kruha dajali;
Sem mislil zmir’, da bom pri
vas,

Pa moram rajžati od vas!

Zbogom, adijo, mam’ca vi,

10 KoLkokrat ste m’kruha dajali;
Sem mislil zmir’, da bom pri
vas,

Pa moram rajžati od vas!

Zbogom, adijo, sestra, brat,
Mor’bit se vid’mo zadnjikrat:
15 Če me zadene oster meč,
Nazaj ne bo me več!

Zbogom, adijo, hišica,

U njej je bela postelj’ca,

KoLkokrat sem se na njoj naspal,

20 Zdaj bom pa v kosami stal!

6854 .

(Bloke pri Cerknici.)

Spomlad se bliža, zeleni,
Kir vsaka tička žvrgoli,
Kir vsaka puoje pejsmco
Ze muojo rajžico.

5 Adijo, dijo, uočka, mat,
Kuolkrat ste muoglt kruha dat;
Oh, zdej ktb mogu vam po¬
magat,

Pa moram bi>t sudat!

6853. Zapisal  Ivan Šašelj.  — Iz njegovih ..Bisernic" št. 169.

6854. Zapisal  Izidor Modic;  pel  mlad fant od Lužarjev na dolenjski-
notranjski meji. — Iz Modčevega rokopisa.

60

V. Pesmi stanovske. I. 6855, 6856.

Adijo, dijo, sjestra, brat, Adijo, dijo, hišica,

to N r bcuoj se vidmo zadirbkrat, Kuolkrat je tjekla zibika,
Mjene buo prebuodu ujster 15 Kuolkrat s r bm se sladku ne-
meč, spau,

Pa se ne vidmo več! Zdej buom slovu jemau!

Adijo, dijo, ljubica
In tvuoja bejla puostlca:

Kuolkrat s r bm se sladku nespau,

20 Zdej buom na vahtb stau!

6855 .

(Kranjska.)

Spomlad se bliža, vse rodi,
Že vsaka ptička žvergoli,

Al moje srce žalosti,

K bo moglo rajžati.

5 Srečni ostanite, očka vi,
Kolkrat ste mi kruha vrezali;
Zdaj bi misliu vam pomagati,
Pa moram rajžati.

Srečna ostanite, mamca vi,
10 Kolkrat ste k meni ustajali;
Al zdaj bi misliu za vas skrbet,
Pa grem pod ojster meč.

Srečni ostanite, bratje vi,
Kolkrat smo skupaj prepevali;
15 Al zdaj pa zdaj pa nigdar več,
Jaz grem pod ojster meč.

Srečno ostani, sestra ti,
Kolkrat smo skupaj veseli bli;
Al zdaj pa moram slovo vzet
20 In it pod ojster meč!

Srečno ostani, ljubica
In tvoja bela posteljca:
Kolkrat sem se v njej naspav,
Al kje bom pa posehmav!

25 Srečno ostani, hišica,

Kjer je tekla zibelka:

Kolkokrat sem se v njej naspav,
Bok ve, kje bom pa posehmav!

6856 .

(Kranjska.)

Spomlat prihaja, vse živi,

In vsaka ptička žvergoli.
Tička mi poje prav lepo
Za moje srce žalostno.

5 Če mi tička poje prav lepo
Za moje srce žalostno,
Havtman sablico derži,

Se mi srce v solzah topi.

Oj zbogom, oče in tud mati,
10 Zdaj moram se od vas podati;
Ko imel bi za vas skrbet,

Pa moram rajžat po svet.

Oj zbogom, bratje in sestre,
Kjer smo si prav dobri bli;
15  Mene omoril bo vojaški meč,
Se ne bomo vidli več.

6855. Zapisal  (?) Pavel Laznik. — Iz zbirke Ivana Lovrača A.
str. 43 — 45.

6856.  Zapisal  Jakob Jakša. —Iz njegove zbirke zaljubljenih vojaških
pisem in pesmi, ki mi jo je izročil R. Murnik.

V. Pesmi stanovske. I. 6857, 6858.

61

Oj zbogom, ljubica,

Zmet celga sveta zarjica,
Od tebe vzamem še slavo,
20  Zročim te večnemu Bogu.

6857 .

(Iz ljublj. okol.)

Pomlad prihaja zelena,
Vsaka ptička žvrgoli,

Vsaka mi poje pesmico
Za mojo rajžico.

5 Adija, dija, hišica,

Kolkrat je tekla zibelka,
Kolkratsemse sladko naspal,
Zdaj bom slovo jemal.

Adija, dija, očka in mat,

10 Kolkrat ste mogli kruha dat;
Namest da b moral za vas
skrbet,

Pa moram na vojsko jet.

Adija, dija, brat, sestre,
Podajte desne mi roke;

15 Če me predere ojster meč,
Nazaj me ne bo več!

Adija, dija, ljubica,

Kolk je bla mehka posteljca,
Kolkrat sem se sladko naspal,
20 Zdaj bom slovo jemal!

6858 .

(Z Vrhpolj nad

Spomlad prihaja, zeleni,
Vsaka ptička žvrgoli,

Ona mi poje prav žalostno
Za mojo rajžico, za mojo
rajžico.

5  Oh adijo, hišica.

Kolkrat je tekla zibelka,
Dostkrat sem se v nji naspav,
Zdaj bom pa slovo jemav.

Oh adijo, očka in mati,

10 Kolkrat ste mi mogli kruha dati,
Sedaj bi mogel za vas skrbet,
Pa moram jet po svet.

Oh adijo, bratje in sestre,
Podajte mi vaše desne roke,
15 Če me predere ojstri meč,
Nazaj ne pridem nikdar več.

Kamnikom ?)

Za ljubo brambo domovine
Vzame cesar staršem sine,
Sveta božja volja je,

20 Da vsak mlad fant k voja¬
kom gre.

Bobni bojo ropotali,

Bojo krvavo naznanvali,
Takrat, oh, spreljub moj dom,
Se na te spomnil bom.

25 Če jaz v boju padel bom,
Videl ne bom več svoj dom,
Oh adijo, očka in mat,
Sestrice in spreljub moj brat,

Kadar boste vi molili,

Da b’ se mene še spomnili,
30 Da b jaz zveličan bil,

Se v nebesih veselil.

6857. Zapisal  F r. K u s t e r. — Iz prepisa v M. Rodeta zbirki VIII.

št. 93.

6858. Zapisal  (?) L e o p o 1 d Trobevšek. — Iz prepisa v M. Rodeta
zbirki V M. 84. Drugi del spada k drugi vojaški. Prim. št. 6862.

62

V. Pesmi stanovske. I. 6859, 6860, 6861.

Oh, spreljubi očka in mati,
Spolnite mi poslednje želje:

35 Vem, da sem naroden bil,

Pa to boste pozabil,

Ko bodem jaz v zemlji trohni!!

6859 .
(Z Otlice.

Adijo, dijo, uočka, mat,

Kolkrat ste mi mougli kruha io
dat;

Oj zdej, ko bi mougu za vas skrbet,
Morem k soudatam jet.

5 Adijo, dijo, hišica,

Po nji je tekla zibuka; 15
Kolkrat sm se jaz v nji naspau,

Zdej bom slavu jemati

)

Adijo, dijo, sestra, brat,

Zdej se vidmo zadnikrat;

Če me pobere svitli meč,

Ne bomo se vidli nikdar več.

Adijo, dijo, ljubica,

Ti jen tuoje pouslca:
Kolkrat sem se jaz pri teb
naspau,

Zdej bom slovu jemav!

6860 .

(Goriška.)

Vsaka jesen rumeni,

Vsaka ptička žvrgoli,

Vsaka mi poje žalostno
Za mojo rajžico.

5 Zbogom, zbogom, hišica,

V nji je tekla zibelka;
Kolkokrat sem se sladko naspal,
Zdaj pa bom slovo jemal.

Zbogom, zbogom, očka in mat’,
10 Kolkokrat ste mi mogli kruha

dat;

Zdaj ko b’ vam moral jest dajat,
Pa moram k vojakom jet.

Zbogom, zbogom, sestra in
brat,

Nocoj se vidimo zadnjikrat;
15 Če mene predere ta ostri meč,
Ne bomo se videli več!

Zbogom, zbogom, ljubica,
Kolkokrat s’ mi dala pušica;
Nocoj mi ga moraš tudi dat,
20 Morebiti ta zadnjikrat!
Zbogom, zbogom, prijatli vsi,
Kolkokrat smo se zabavljali;
Nocoj se moremo še enkrat,
Morebit ta zadnjikrat!

„Pomlad se nam bliža, vse se je veseli."

6861 .

(Od Sv. Jurija na Šč.)

Sprotletje se nam bliža, 5  Človek pa je mlad, veseli,
Vse se njemu veseli, Malo dni še on živi;

Vsaka ptica lepo poje, Komaj še je v dvajstem leti,

Ki po ltifti tam leti. V srci njega žalosti.

6859. Zapisal  Janko Bratina.  — Iz njegove zbirke št. 36.

6860.  Zapisal  JožefCejan. — Iz njegove zbirke VI. št. 20 (tudi v
V. št. 21).

6861.  Zapisal  Jožef Kranjc; Narekoval  Jakob Kurja. — Iz Kranjčeve
zbirke. V verzu 10. je za  Tudi pač brati  Toti.

V. Pesmi stanovske. I. 6862.

63

Resen bode vse veselo
10 Tiidi sprotoletni čas.

Mi pa bomo vendar mogli
Zdaj odvandrati od vas.

Kak vse hudo se nam kaže,
Strašen glas nam proti gre,
15 Lehko človek si obriše
Svoje žalostne oči.

Mi smo vam roke podali,
Kda mo v dalne kraje šli;
Vi pa prelubleni starši,

20 Nič ne bote žalostni.

Bog vam lepo naj poplati
Vaše triide in skrbi,

Kaj ste vi nas izredili,

Neko noč ste ne spavali.

25 Če mo mi v soldačkem stani
Kama v dalne kraje šli,

Te, preliibi naši starši,

Nemo se več videli.

Kelko fantov je odišlo,

30 Kaj jih nega več nazaj,

Ker so od sovražne roke
Mogli iti pod zemlo.

Tak se z nami zna zgoditi
V totem leti, ravno zdaj,

55 Da ne pridemo nikoli,

Liibi starši, k vam nazaj.

O, vi fantje in dekline,
Srečno zdaj ostante vsi:
Kelkokrat smo vkiiper prišli,
40 Lepo smo prepevali.

Lepo smo zdaj slovo vzeli,
Vsi odpuste nam srca:

O Marija, božja mati,

Ona pa bo z nami šla!

Ko pomlad ozeleni, mladim fantom žalost stori.

6862 .

(Kranjska.)

Ljuba si, pomlad zelena,
Kako si lepo razcvetena!
Brž ko se ozeleniš,

Ljubim fantom žalost striš.

Za to brambo domovine
10 Vzame cesar staršem sine,
Božja sveta volja je,

De lep fant k Soldatom gre.

5  Ko se drevje ozelenuje,
Ljubim fantom napov’duje,
De je prišel tisti čas,

Ko jih kliče vojske glas.

Mater, očeta zapustiti,

Se od hiše posloviti,

15 Mlad oditi, Bog ve kam,
To je britko fantam nam,

6862. Neznanega zapisovavca.  — Iz zbirke Franc. Steleta II. 23. Nekaj
verzov spominja na Virkovo  „ V obrambo slavne domovine * Kliče cesar svoje sine"
(Razlag, Pesm. 1863. str. 17); prim. tudi it. 6858.  — Zapis na posamnem lističu,
ki miga je poslal Fr. Praprotnik iz savinjske doline, ima le to-le drugači:  2] Kak
si z drevjem r. — 4 Ljubim] Mladim — 7 Da — 8 vojskin — 10 Cesar vzame —
12 Da — 16 fantom — 17 se] se bomo — 19 pa ... domu] še...  domu —
21 kje] kje da — 24 krogle — 28] Zadnič na te misliv bom — 29 švigat —
31 zadnič — 32] Pozdravilo moje gre — 33 duh’ — 39 jedel] južnal —
40 soldaški] vojaški — 46 bratje. — Verza 47—48 sta zamenila mesto z
51 — 52.  — 49 oboduje — 54 j’ mogla] mogla — 56 Očetu — 60] Zame dajte
m. b. — Zapis  Jožefa Kranjca  od Sv. Jurija na Ščavnici (na reka la  M. Kle¬
menčič iz Selišč) se loči od zgoranjega natiska v tem:  1 Luba — 2 Kak —
4 Lubim — 5 ozelenjuje — 6 Lubim ... napoveduje — 7] Da — 8 vojskin —
10 Vzeme — 12 Da — 17 se] mo se — 19 pa] še — 24 krogle — 29 b. ž.] žvižgat

64

V. Pesmi stanovske. I. 6863.

Ne vemo, kam se podali,
Kam nas bodo zdaj pognali
Al pa pride kdo domu,

20  To je skrito vsakemu.

Ne vemo, kje smrt je bela,
Kdaj al kje nas bo objela,
Al bo mirna naša smrt,

Al bo kdo od kugi e strt.

25 Bobni bodo ropotali,

Pot krvavi oznanovali,
Takrat, oj preljubi dom,

Na te zadnjič mislil bom.

Krogle bodo žvižgat jele,

30 Bombe in granate pele,
Takrat zadnjič čez gore
Pozdravljalo bo moje srce.

Zbogom, bratje in sestrica,
Puška bode mi družica,

Z vami jedel več ne bom,
40 Kruh soldaški jedel bom.

Zbogom, rojstna ti vasica
In domača ti cerkvica,
Zadnjič vam podam roko,
Če me več nazaj ne bo.

45 Juhej, cesarski vi vojaki,
Zdaj mi boste novi brati:
Fant lep mora bit soldat,
Bog in cesar ga ’ma rad.

Boben nas že obuduje,

50 Božja volja se spolnuje:
Puško, sabljo, bajonet
Mora vsakdo zdaj imet!

Mater, očeta v duh objamem, Starš’, nehajte žalovati,
Zadnjikrat slovo še vzamem, Tud Marija j’ mogla dati
35 Desno roko jim podam, 55 Svojga božjega Sinu
Kam sirota grem, ne znam. Gor Očet’ nebeškemu.

Jaz vas prosim lepo milo,

Če se bode razglasilo:

Mrtev sin je vaš soldat,

60 Dajte zanjga mašo brat!

6863 .

(Iz Ijublj. okol.)

Lepa si, pomlad zelena, 5 Ko se drevje ozelenuje,

Kak lepu si rasvetljena, Mladim fantom oznanuje,

Ko se ti ozeleniš, Prišel je zdaj tisti čas,

Vsem mladim fantom žalost striš! Ko cesar kliče v vojsko nas.

bodo — 32] Pozdravilo mojo gre — 39 jedel] južnal — 40 sold.] vojaški. —
V. 47 — 48 sta zamenila mesto z 51- 52.  — 48 ga ’ma] ma ga — 53 Starši —
54 je — 60] Za me dajte meso brat! — Zapis  F. B. iz Kostanjevice (št. 32
njegove zbirke) se loči od zgoranjega natiska v tem:  1 spomlad —• 2 Kak —
6] Mladim f. oznanuje — 7 Da je pršu — 8] Da jih bo klicov vojskni glas —
9) Iz te brumne (1, pozneje  ljube) d. — 10 Jemle — 12 Da . . vojakom —
15 Mlad] Moram — 17, 18] Se ne vemo kam podati, * Kam nas hočejo pognati
— 19] Al še pridem kdaj domu — 21] In ne vem, k. s. j. b. — 23 Al bo mirna
naša] Ali bo morebit našel — 24] Ali bo kje od krogle strt — 25 bojo — 26
oznanjevali — 27] Oh preljubi ti moj dom — 28 zadnjič m.] se še zmislil —
31 zadnič — 32] Naj moj pozdrav gre — 33 duhu — 34 še slovo — 35 jim]
vam — 37 sestrice — 39 jedel] južnal — 40 sold.] vojaški — 42] Ki domača
si sestrica — 43 Zadnič — V. 47—48 sta zamenila mesto z 51—52.  47 soldat]
vojak — 48 ima — 51 Puška, sabla — 52 vsak — 53 Starši — 54] Marija je
Sina, m d. — 55] Svojemu božjemu stvarniku — 59 sin je] sin — 60 zanjga]
zaine. Narodnost pesmi je zelo sumljiva.

6863. Zapisal  Fr. Ku s ter. — !z prepisa v M. Rodeta zbirki VIII. št. 92.

V. Pesmi stanovske. I. 6864, 6865. 65

6864.  Zapisal  Davorin Petelin. — Iz njegove zbirke I.št.8.

6865.  Zapisal  Janko Barle. — Iz njegove zbirke.

5

66

V. Pesmi stanovske. I. 6866, 6867.

25 Ne bode smrtna roka vedla,
Kdaj al’ kje nas bo objela,
Al’ bo mirna naša smrt,

Al’ bo kdo od kugle strt.

Bobni bodo ropotali,

30 Boj krvavi napov’d’vali,
Takrat, o preljub moj dom,
Zadnjič nate mislil bom!

Ko kugle žvižgat’ bojo jele
In bombe raniti začele,

35 Takrat naj čez vse gore
Moje pozdravljenje gre.

Oj zbogom, bratje in sestrica,
Flinta mi bo tovaršica:

Z vami več jaz jel ne bom,
40 Kruh soldaški vžival bom.

Zbogom, rojstna ti vasica,
Tudi farna ti cerkvica,
Zadnjič ti podam roko,

Če me več nazaj ne bo.

45 Tud cesarski vi soldatje,

Vi mi boste novi bratje,
Flinto, sabljo, panganet
Mora vsak soldat imet’.

Ko boben nas vkup sklicuje,
50 Naj božja volja se spolnuje:
Mlad fant mora bit’ soldat,
Bog in cesar ga ’ma rad!

Vi starši, nehajte žal’vati,
Marija tud’ je mogla dati
55 Svoj’ga božjega Sinu
Gor Očetu nebeškemu.

Jaz prosim vas lepo in milo,
Če se bo vse to zgodilo,

Da je vmrl vaš soldat,

60 Oh pustite zanj maš’vat!

6866 .

(Iz viniškega okraja.)

Ljuba spomlad in zelena,
Kako si lepo razcvetlena,
Kako se lepo zeleniš,
Dečleta zaljubljena veseliš!

5 Kako se drevje zelenuje,
Tam mlade fante napolnuje,
Ker vsak fant mora bit soldat,
K’ ga ima cesar rad.

Ljuba bramba, domovina
10 Jemlje staršem svojga sina,
Ljubcu pa mi žalosti,

Ker jo za večno zapusti.

Zbogom, sestra, draga ljuba,
Vam podajam zdaj roke:

15 Več pri vas ostal ne bom,
Soldaški kruh zdaj jedel bom.

6867 .

(Iz Podlipovice pri Izlakah.)

Srečna si, pomlad zelena,
Kak si lepo razcvetena!
Prej ko se ti zeleniš,
Mlade fante žalostiš.

6866. Zapisal  Ivan Antončič,
je dal dež. š. nadz. Levec.

6867.  Zapisal  Ivan Lovrač;
zbirke II. št. 5.

5 Ko se pomlad približuje,
Ljubim fantom oznanjuje,
De bojo mogli se ločit’,
Svoje drage zapustit’.

— Iz njegovega rokopisa, ki mi ga
narekal  Fr. Lovrač ml. — Iz njegove

V. Pesmi stanovske. I. 6868, 6869.

67

Bog ve, kam se ’mo podali, Tamkej bojo kugle pele,

10 V dalne kraje nas poslali; Okol nas bojo letele,

Ko na dom se 'mo spomnil’, 15 Težko, težko še kedaj,
Žalostno se'mo solzil’. Bomo prišli vkup nazaj!

6868 .

(Kranjska.)

Preluba pomlad zelena,
Kako si lepo razcvetlena!
Brž, ko se narediš,

Mlade fante žalostiš.

S Ko drevje že ozelenuje,
Mladim fantom napovduje,
Naj bo bogat al sromak,
Da mora biti vsak soldat.

Ko se drevje vsahnuje,

10 Mladim fantom napovduje,
Vse vte mogel zapustit
In svoj soldaški stan storit.

Proti grad smo se peljal,
Od očeta slovo jemal,

15 Od očeta, matere,

Od svoje lubce zalublene.

Srčna kranjska ti dežela,
Kak si luštna in vesela,
Tukaj sem se narodil,

20 Pa Bog ve kje bom smrt storil.

6869 .

(Podgorje pri Kamniku.)

Ljuba si, pomlad zelena,

Z lepim cvetjem razcvetena,
Ko ta spomlad ozeleni,

Že ljubim fantom žalost st’ri.

5 Ko ta pomlad ozelenuje,
Mladim fantom napov’duje:
Prišel je zdej tisti čas,

Ko kliče fante vojskin glas.

Juhe, juhe, oh vi soldati,

10 Saj ste naši ljubi brati.
Puško, sabljo, bajonet
Pa mora vsak soldat imet’.

Ljuba bramba domovine,

Ki vzame staršem sine:

15 Saj to volja božja je,

Da ledik fant k soldatam gre.

Očeta, mamco zapustiti,

Od rojstne hiše se ločiti,

Se podati Bog ve kam,

20 Oh to je žalost fantom nam.

Adijo, bratec in sestrica,
Puška mi bo tovaršica;

Z vam večerjal več ne bom,
Soldaški kruh pa jedel bom.

25 Bog ve, kam nas bojo gnali,
Bog ve, kam nas bojo peljali,
Al’ še pride kter’ domu,

Oh to je skrito vsakemu!

To vas prosim srčno, milo,
30 Ko se bode razglasilo,

Da je umrl vaš sin soldat,
Pustite zanjga maše brat’!

6868.  Zapisal  Pečevnik. — Iz prepisa v zbirki M. Rodeta IX. št. 71,
katerega mu je dal Prebil.

6869.  Zapisal  Franc. Stele. — Iz njegove zbirke I. št. 37.

5*

68

V. Pesmi stanovske. I. 6870, 6871, 6872, 6873.

Bog postave zapovduje,
Cesar vojsko napovduje,

35 Lepi fant mora bit Soldat,
Bog in cesar ga ’ma rad.

6870 .

(Selca pri Železnikih.)

Lepa špomlat si zelena, 5 Bojo bumbe ropotale,

Ko si lepo rascvetlena! Nam krvavo naznanjale,

Brž ko se uzeleniš, — — — — -— — —-

Lub’m fantam žalost striš.

6871 .

(Torovo.)

Luba si, spomlad zelena, 5 Kr’h soldaški jedu bom,
Koko si lepo rascvedena! Kugle bojo ropotale,

Ko se hitro uzeleni, Fantom žalost napovdvale,

Mlad’m fantam žalost stri.

6872 .

(Kranjska.)

Ljuba pomlad je zelena,
Prav lepo je razcvetena,

Ko se pomlad razcveti,
Veliko žalost fantom st’ri.

5 Ko se pomlad razcvetuje,
Zalim fantom zapov’duje:
Prišel je zdaj zadnji čas,
Ker nas kliče vojskini glas.

Bobni bodo ropotali,

10 Ko nam bodo zapov’d’vali;
Oj takrat, preljub moj dom,
Kje se na te zmislil bom!

Oj prestrašna roka bela,

Kje me frodeš ti zadela!

15 Al’ bo srečna moja smrt?

Al’ na veke bom zatrt?

Očo, mater še objamem,
In od njih slovo uzamem,
In od bratov, od sestra,
Zbogom, moja žlahta vsa!

6873 .

(Iz Ihana.)

Lepa s'i,, pomvad zelena, 5 K’dar se drevje rascveduje,
Prov l’po s'h rascvedena, Mvad r i>m fantom naznanujer

Kadtr se vazeleniš, Zdej ja že taista, čas,

Mvad'i.m fantam žavast striš! K'i> kliče fante vojskam gvas.

6870. Zapisal  Franc. Stele.  — Iz njegove zbirke VII. 26.

6871. Zapisal  Franc. Stele. — Iz njegove zbirke V/1.25.

6872. Zapisal  Anton Koblar. Iz zbirke Dav. Petelina II. št. 16.

(kamor je prepisana iz „domačih vaj" alojzijeviških).

6873. ZapisaI  Anton Breznik;  pela  Stričkova Neža. Iz Breznikove-
zbirke III. št. 42.

V. Pesmi stanovske. I. 6874, 6875.

69

O preluba domovina, O ti, prelub-t. fanti.č mvad,

10 Kera vzameš staršatn sina! De boš mogu bit’ sudat!
Zdej ja že taisti, čas. . 15  Boš mogu tam bit’,

Kt>  kliče fante vojskim gvas. Boš mogu kri prelit’.

Sam J'bŽT>š bo na strani, stav,

K’ boš gvav’co dav.

Ajngi,lč'i,k moj, sej pojdiš z tni.noj!

20  Ta me bo vabvaru pred vso navžrnostjo!

6874 .

(Iz Nakla

Lepa si, spomlad zelena,

Ko si lepo razcvetena:

Hitro ko se zeleniš,

Mladim fantam žalost st’riš.

5 Ko se drevje zelenuje,
Mladim fantam napov’duje:
Zdej bo pršu tisti glas,

Ko bo pršu vojsk’ni čas.

Za brambo ljube domovine
10 Vzame cesar star’šam sine,
Sveta božja volja je,

De lepi fant k soldatam gre.

Očeta, mater zapustiti,

Od rojstne hiše se ločiti,

15 Mlad podam se Bog ve kam,
Šrota, kam da grem, ne znam!

na Gor.)

Očeta in mater še objamem,
Zadnjičslovood njih vzamem,
Svojo roko jim podam,

20 To je bridko fantam nam.

Zbogam, bratec in sestrica,
Flinta bo mi tovar’šica;
Južnov z vami več na bom,
Kruh soldaški lomu bom.

25 Ko vdo kuglje žvižgat’ jele,
Granatbombe bodo pele,
Takrat, o spreljub moj dom,
Na te zadnjič mislu bom!

Ko vdo kuglje ropotale
30  In krvavo napov’d’vale,
Takrat še čez vse gore
Moj pozdrav naj k domu gre!

Ko se bode razglasilo,

Da je vmru vaš sin sovdat,
35  Prosim vas prav lepo milo,
P’stite zame mašo brat!

6875 .

(Iz begunjske okolice na Gor.)

Spreljuba si, spomvad zelena, 5  Ko drevje se ozelenuje,
Kako lepo si razcvetena, Mladim fantam napovduje,

Brž ko se ozeleniš, De pride njih zadnji čas,

Ljubim fantam žavost striš. Ker jih kliče vojskini glas.

6874. Zapisa!  Ivan Vrhovnik;  pela  Uršula Dacar. — Iz zbirke Vrhov-
nikove str. 35—36.

6875. Zapisal  Anton Jeglič. — Iz njegove zbirke , ki jo hrani Matica,
str. 31—32.

70

V. Pesmi stanovske. I. 6876, 6877.

Za brambo ljube domovine
10 Vzame cesar Staršam sine,
Božja sveta volja je,

Da lep fant k sodatam gre.

25 Ne vem, srote kam peljali
Ali kam nas bodo reve gnali,
Al še pride k’ter domu,

To je skrito vsakemu.

Očka, mater zapustiti,

Od rojstne hišce se ločiti,

15 Mvad podat se Bog ve kam,
Oh to je žalost fantam nam.

Zbogom, fantje in sestrice,
Puška mi bo tovaršica,

Z vami več južnov ne bom,
20 Kruh sodaški lomu bom.

Ne vemo, smrtna roka veva,
30 Kdaj in kje nas bo zadeva,
Al’ bo mirna naša smrt,

Al’ bo kter od kuglje strt.

Ko bobni bojo ropotali,

Boj krvavi napovdvali,

35 Oj takrat čez vse gore
Moje pozdravljenje gre.

Srečna ostani, ti vasica
In tudi ti farna cerkvica,
Zadnjič vam podam roko,
Če me več nazaj ne bo.

Ko kuglje bodo žvižgati jele,
Jih pobijat okrog mene,

Oj takrat, preljubi moj dom,
40 Zadnjič na te mislu bom.

Vi starši, nehejte žal’vati,
Tud Marija je mogva dati
Sojga božjega Sina
Gor Očet’ nebeškemu.

6876 .

(Z Oorij pri Bledu )

Lepa si, pomlad zelena,

Kak si lepo razcvedena:

Brž ko ozeleniš,

Že mladim fantom žalost striš.

5 Drevje se ozelenuje,

Mladim fantom napovduje,
Da je prišu tisti čas,

Ker kliče fante vojskni glas.

Za brambo lepe domovine
10 Vzame cesar staršam sine,
Sama sveta volja je,

De mladi fant k Soldatom gre.

Luba si mi, ti vasica,

Mila farna je cerkvica,

15 Lubi je očetov dom,

Od njega jest pozablen bom.

6877 .

(Cerkno.)

Lepa je pomlad zelena,
Kedar je lpo razcvetena:
Berž ko se obzeleniš,
Ljubim fantom žalost striš.

5 Ko se drevje obzelenuje,
Ljubim fantom napovduje,
Da je prišel tisti čas,

Kir jih kliče v vojskni glas.

Bodo kugle žvižgat jele,

In bronaste bombe pele,

10 Takrat, o spreljub moj dom,
Se jest nate zmislil bom.

O za brambo domovine
Vzame cesar staršem sine,

15 Božja sveta volja je,

Da ledigfant k Soldatom gre.

6876. Zapisal  Josip Žirovnik. — Iz njegovega rokopisa.

6877.  Zapisal  Janez Kokoš ar. — Iz njegovega rokopisa.

V. Pesmi stanovske. I. 6878, 6879, 6880.

71

Bratje moji ’no .sestrice,
Vam podam moje ročice;

Z vami več južnal ne bom,
20 Kruh soldaški lomil bom.

Očetje, nehajte žalvati,

Saj je Marija, božja mati,
Mogla dati svojga Sinu
Gor Očetu nebeškemu.

25 Prosim vas prav lepo milo,
Kedar se bo razglasilo,

Da je vmerl vaš sin soldat,
Le pustite zanj mašvat!

6878 .

(Koroška.)

Oj spomlad, kak s’ ti zelena,
Z bel’mi rož’ci razcvetena;
Ko vse drevje zeleni,
Mladim fantom žalost stri.

5 Zbogom, oče, zbogom, mati,
Zbogom, sestre ino brati;

Z vami južnal več ne bom,
Kruh vojaški jedel bom.

Zbogom, zbogom, ljubica,
10 Zbogom, fara in cerkvica;
K maši hodil več ne bom,
Svitlo puško nosil bom.

6879 .

(Iz Obriža pri Središču.)

Ljuba si, pomlad zelena,
Kak si lepo razcvetena!

Brž ko se ozeleniš,

Ljubim fantom žalost striš.

5 Ko se drevje ozelnuje,
Ljubim fantom napovduje,
Da je prišel tisti čas,

Ko jih kliče vojskin glas.

Zbogom, rojstna ti vasica
10 In domača ti cerkvica;
Zadnjič vam podam roko,
Če me več nazaj ne bo.

Zbogom, bratec in sestrica,
Puška bode mi družica;

15  Z vami južnal več ne bom,
Kruh soldački jedel bom.

Zbrani, da zapojo žalostno slovo.

6880 .

(Iz Frama.)

Da bi se vsi skupaj zbrali,
Vsi ti ledik fanti tu,

Da bi si enkrat zapeli
To žalostno slovo.

5 Vesela aleluja
Je zdaj med nami bla,

Ker našega cesarja
Je prišla pisanka.

Cesarski orel pravi,

10 Je gor zapisano,

Na osem let nas vabi,
Da služit pojdemo.

Od ljubih naših staršev
Odvzememo slovo,

15 Zdaj žalostnega serca
Se vsi razjočemo.

6878. Zapisal  Jan. Mermolja. — Iz zbirke Jožefa Cejana. V. št. 50.

6879.  Zapisala  Franč. Trstenjak. — !z prepisa Alojzija Trstenjaka.

6880.  Zapisal  O r o s I a v Caf. — Iz CO. IV. 19.

72

V Pesmi stanovske. I. 6881, 6882.

Od ljubih bratov, sester
Odvzememo slovo,

Saj žalostnega serca
20 Se vsi razjočemo.

Če pa le ni dergači,

Da moram bit soldat,

O le Jezus no Marija,
Le dajta mi prestat!

25 O ljubi.moji fanti,

Kteri tu ostanete,

Le ponižno se nosite,

De za nami ne pridete.

Zdaj no na zadnjo rajžo
30 Naj pije vsaki ni glaž,
Da bota Jezus in Marija
Po poti naš tovarš!

6881 .

(Iz Puščenec pri Ormožu.)

Nocoj pa smo se zbrali
Sami mladi fantiči,

Da bi še enkrat zapeli
To žalostno slovo.

5 Prešmentana kasarna,

No prešmentano pero,

Ki je mene zapisalo
K vojaškemu stanu.

Al kdo bo travco kosjo,
10 Al kdo bo jo sušil,

Al kdo bo dekle lubjo,
Ko jaz k vojakom grem?

Vesela aleluja,

Ki skoraj prišla bo,

15 Od presvetlega cesarja
Vesela pisanka.

Oče so že stari,

Al jaz pa sem še mlad,
Kmetijo bi mi dali,

20 Oženil bi se rad.

Oblaki so rumeni,

Al kaj pomenijo?

Da še ti mladi fantje
Na vojsko pojdejo!

6882 .

(Od Svetinj pri Ljutomeru.)

Mi smo se skupaj zbrali,
Vsi ti mladi fantiči,

Da b’ še enkrat zapeli
To žalostno slovo.

5 Vesela aleluja
Med nami je bila,

Od presvitlega cesarja
Je prišla pismica.

Cesarski orel pravi,

10 Je gor zapisano,

Na osem let nas vabi,
Ga služit pojdemo.

Rudeči so oblaki,

No kaj pomenijo?

15 Da vsi ti mladi fantje
Na vojsko pojdejo!

6881.  Zapisal  Alojzij Trstenjak; narekoval brat  Ant. Trstenjak. —•
Iz Trstenjakove zbirke. Verz 5—12 pač ne spada k ti pesmi; tudi predzadnja
stroja bo od drugod.

6882. Zapisal  d r. F r. M o h o r i č iz zbirke Eve Datniševe, ki je pela
pesem po tej-le melodiji  (zap.  Domic. Serajnik):

Mi smo se sku - paj zbra - li, vsi ti mla - di fan - ti - či, Dab’

±r

J J  1=3


-i

&

še en-krat za - pe - li to ža - lo-stno slo - vo.

V. Pesmi stanovske. I. 6883, 6884.

73

Če pa nam hudo pojde,
Bomo pisali domu,
Prosite za nas, dekleta,
20 .Kaj bomo vslišani!

Na toto srečno rajžo
Ga spijmo vsak en glaž,
Naj bo Jezus no Marija
Prelubi naš tovarš!

25 Prešmencane kosarne,
Prešmencano pero,

Ki je mene zapisalo
Vojaškemu stanu.

Je barka zaplavala
30 Na široko morje,

Se je močno zazibala
Ko otročja zibelka.

6883.

(Od Sv. Lenarta v Slov. gor.)

Mi smo se skupaj zbrali
Vsi mladi fantiči,

Da bi si mi zapeli
To žalostno^slovo.

5 Cesarski odlar pravi,

Na njej zapisano:

Na leta tri nas vabi,

Da služit pojdemo.

Vesela aleluja
10 Je prišla dans do nas,

Od svitlega cesarja
Je prišla pisana.

Če pa nam hudo pojde,
Bomo pisali domo,

15 Le sproste nam, dekleta,

De nam bode boljše šlo! —

En kosec koso brusi
Na zelenem travniku,

En fant pa dekle ljubi
20  Na beli postelji. —

Moj oče so že stari,

Al jaz pa sem še mlad,
Kmetijo mi bodo dali,
Oženil bi se rad.

25  Le ženi se, le ženi,

Al to me veseli,
Mestjanke kar ne jemli,
Le zemi kmetsko hči.

Kmetica zgodaj
30  Na delo že hiti,
Mestjanka poležava
In noče delati.

6884.

(S Pohorja.)

Mi vsi ti ledig fanti
Se skupaj zbiramo:
Bomo eno zapeli
Za žalostno slovo.

5 Vesela aleluja
Je tu med nami b’la:
Od svetlega cesarja
Je prišla pisanka.

Cesarski orel pravi,

10 Stoji zapisano:

Na osem let nas vabi,
Pa služit pojdemo.

Če nam pa hudo pojde,
B’mo pisali nazaj;

15  Le prosite, dekleta,

Da pridemo nazaj.

Še sabljo si bom zbrusil,

Se bo svetla kakor luč:

S Francozom se bom skusil,
20  Da bo klical na pomoč.

Ta svitla sabljica
Bo moja ljubica;

Kjer me bo poljubJa,

Bo kri se vlivala.

6883.  Zapisovavca neznanega.  — Iz zbirke Fr. Kosa (št. 45). ki mi jo
je izročil Jož. Glonar. Konec spada drugam.

6884.  Zapisal  Filip Miklavec. — Iz njegove zbirke I. št. 14.

74

V. Pesmi stanovske. I. 6885, 6886, 6887.

25 Zdaj pa ga bomo pili
Še vsaki jeden glaž:
Da bo Jezus in Marija
Na poti naš tovarš!

6885 .

(Iz Bočne.)

Vesele aleluje
Med nam prebivajo,

Od našega cesarja
So prišle pisanke.

5 Cesarski vodler pravi,

Nam piše tak naprej:

Na osem let nas vabi,

Da fanti služit gremo mi.

Če nam tam pro ne pojde,
10 Pa pišemo nazaj,

Da za nas Boga proste,

Da pridemo nazaj.

Če pa pismo do vas do j de,
Da zdravi smo še mi,

15 Veselja oznanujte
Po vsi deželi vi.

Preljubi očka in oj mamca,
Fanti in deklete vi,

Ako se(m) kirga kej razžalil,
20 Le odpustite mi.

Mi gremo s tega kraja,
Pojdemo v drugi kraj,

Če krogla nas zadene,

Ne bo nas več nazaj.

6886 .

(Kranjska.)

Oblaki so redeči,

Kaj nek pomenijo?

Da vsi ta mladi fantje
K soldatom pojdejo.

5 Prešmentana kosama,
Prešmentanu peru,

K’ sta mene zapisala
K soldaškemu stanu.

Skrivati sem se nehal,

10  Ne bom se skrival več,

Raj pojdem sam v kosamo,
Če pridem glih pod meč.

Vojaški boben poje,

In fantje vriskajo,

15 In vsi prijatlom svojim
Roke še stiskajo.

Oj, fantje, le korajžo,
Maširajmo naprej!
Sovražnik nas že čaka,
20 Oj, fantje, kaj bo zdej ?

6887 .

(Iz Cerkna.)

Mi smo se ukupaj zbrali, 5  Žalostna aleluja
Usi mladi fanti mi, Je zdaj pri nas bla:

Da bi še enkrat zapeli Od našega cesarja

To žalostno slovo. Je prišla pisanka.

6885. Zapisal  J. Volovšek;  narekovala  Jož. Vodušek.— Iz Volovšek-
ove zbirke, ki mi jo je poslal Fr. Praprotnik, št. 4.

6886. Zapisa!  M. Rode;  pov.  Ant. Mrak. — Iz Rodetove zbirke V M.
št. 27. Glede 3. stroje gl. pesem o dezerterju.

„ 6887. Zapisal  J. Kokošar;  pel  I. Kosmač. — Iz Kokošarjeve zbitke.

Zupani  = Špani (tovariši).

, V. Pesmi stanovske. I. 6888, 6889.

75

Cesarski odlar pravi,

10 Je gor zapisano:

Na osem let nas vabi,
Ga služit pojdemo.

Preljube ve dekleta,

Ne jočte se za nam,

15 Veselje si naredite,

Če od vas pojdemo.

Če nam pa hudo pojde,
Vam pisat hočemo:
Proste za nas, dekleta,
20 Da nas Bog rešil bo!

Na nas se še spomnite
Na vsaki dobri volj’,
Veselo razglasite
Po cel dežel’ okol.

25 Preljubi vi župani,

Kir tu ostanete,

Le modro se nosite,

Da za nam ne pridete!

Za eno srečno rajžo
30 Ga pimo vsak en glaž,
Da bo Jezus no Marija
Po poti naš tovarš!

6888 .

(Z Grahova na Tolm.)

Mi smo se skupej zbrali,
Vsi ti mladi fantini,

Da b’ enkrat še zapeli
To pesem žalostno.

5 Žalostno ’n veselo
Pri nas zdaj je b’lo,

Od našega cesarja
Prišla rekrutirenga.

Cesarski orel pravi,

10 Je gor zapisano:

Na osem let nas vabi,

Ga služit pojdemo.

Preljube vi dekleta,

Ne jokajte se za nas,

15 Vesele se nar’dite,

Ko pojdemo od vas.

Če nam po godu pojde,
Vam pisat hočemo;

Prosite, dekleta vi, za nas,
20 Da nam kaj pomagate!

Na nas se še spolnite,

In vsaki dobri glas
Veselo razglasujte
Po cel’ dežel’ okolj.

25 Preljubi vi župani,

Ki tu ostanete,

Le dobro se nosite,

Da za nam’ ne pridete!

Za eno srečno rajžo
30  Ga pimo vsak en glaž,

Da Bog bo zmiraj z nami
Po poti naš tovarš!

Novinca se poslavljata.

6889 .

(Od Sv. Jurija na Šč.)

Veseli sprotoletni čas, 5 Oh vboga dva pajdaša pa

Ker’ priša si celo do nas, Se žalostno nam tožita,

Ker’ svojim cvetjom veseli Da ravno sprotoletni čas
Te luštne vse 1 udi. Odideta od nas.

6888. Zapisal  Ant. Črv. — Iz njegove zbirke. V v. 17 je  po godu pi¬
sano namestu  pa hudu (hudo).

6889. Zapisal  Jožef Kranjc;  narekoval  Janez Rožman. — Iz Kranjčeve

zbirke.

76

V. Pesmi stanovske. I. 6890.

Gnes vso veselje ofrata,

10  Le čujte, kaj nam pravita :
„Veseli dnevi, srečno zdaj,
Da greva v lučki kraj!

Kak vživala sva toti svet
Veselo že krez dvajsti let!
15 Al zdaj na rajžo žalostno
Gnes jemleva slovo.

Lubleni najni materi,

Za naj ne bota žalostni;

Za vajne triide no skrbi
20 Naj Bog vama plati.

Liiblene sestre, brati vi,

Zdaj bomo se razločili;

Če naj prehodne smrtni meč,
Se nemo vidli več.

25 Zdaj srečno, vsi Peršetinci
No pajbi lahonski vi vsi;
Zdaj srečno, lubi svet Tomaž,
No najni vsak pajdaš!

Pajbari no dekline vi,

30 Ker’ vkup veseli smo bili;
Zdaj srečno, srečno vživajte
Vso vašo veselje.

Očetje ino matere,

Za naj le nič ne jočte se;

35 Če glih odideva od vas,

Zna bit na vsaki čas.

Liiblene sestre, brati vi,

Zdaj bomo se razločili;

Če smrt nam starše pomori,
40 Na naj ne zabte vi.

To pesem zdaj dokončava,
No vsem vam v roke segneva :
Zdaj srečno, srečno, lehko noč,
Bog nama daj pomoč!“

Novinec jemlje slovo od svojcev in znancev.

6890 .

(Iz Berkovec v Slov. gor.)

Srečno, štajarska dežela,

Ker si luštna in vesela,

Ker sem jaz tir rojen bil,

Bog ve, kde bom smrt storil.

5 Al na polji al na cesti,

Bog že zna, na kerem mesti,
Liiba Marija, ti nam pomaj,
Da pridemo vsi nazaj!

Dvajsti let smo bli med vami,
10 Vsigdar luštni ino zdravi;

Al zdaj vas moremo zapustit
No v dalne kraje it.

Da bi Marija za nas prosila,
Da bi nas kroglica nebitrofila,
15 Jezuš Kristuš, naš gospod,
Usmili se, večni Bog!

Srečno oča ino mati,

Srečno, sestre ino brati!
Zdaj vas moremo zapustit,
20 No v dalne dežele it.

Vi pajbari no dikline,

Kak veselje hitro mine!

Al zdaj ločitve pride čas,

No v razne kraje žene nas.

6890. Zapisal  Jožef Kranjc; narekoval  Janez Rožman. — Iz Kranjčeve

zbirke.

V. Pesmi stanovske. I. 6891.

77

25 Srečno moži ino žene,

To vas naj pri srci gene,

Či glih je človek zdrav, vesel,
Pa vendar enkrat prah, pepel.

Oh srečno, fara jiirjoška,

30 No tiidi ves berkovska vsa!
Jaz težko zapiistil vas bom,
Znabit vas videl več ne bom.

Še gda smo mi na štelingo šli,
Kak težko mi smo z domi šli,
35 Ker zapoved naša tak veli:
Da moremo biti zvesti vsi.

Vi lublena, draga mati,
Kelkokrat ste ne mogli spati,
Al to vam naj sam Bog plati
40 V nebesih tam pri Jezusi!

Dekleta že jemljejo prstane z rok.

6891 .

(Od Braslaveč.)

Eno žalostno tičko zaslišav sem pet,

Na zelenmu griču na vejci sedet:

(So) fanti tako
Jemali slavo

5 Od staršev, perjatlov lepo.

Ti žalostni fanti se skupej zbero,

V dalno deželo po zimi gredo.

Zdej tiho so spet,

Nehali so pet,

10 Ni taj ga vesela na svet.

En žalosten deklce v kamerci spi,

Vse to premišluje, kir sama leži:

„No kaj bom pa zdej
Jez srota naprej,

15  De prideš, moj fantič, v ta krej!“

Diklete že jemlejo perstane z rok,

In delajo pušelce gor za klobuk,

In pravjo tako:

„To naj bo za slavo,

20 Kir vas več nazaj ne bo!“

6891. Neznanega zapisovavca.  — Iz pesmarice Jož. Vocilak I. št. 21.

O Jezus preliibleni ti,

Ti bodi nam vsem smileni,
Da bomo prišli vsi nazaj
V ti lep slovenski kraj!

45 Za to tam pomoči nega,

No tudi večkrat kruha nega,
Zato stariši in žlahta vsa
Nam bodi vsmilena.

Srečno zdaj vi vsi ostante
•50 No na nas nikoli ne pozabte,
Da je prišla ura nam,

Da moremo iti zdaj!

Zdaj pa pesmico bomo skle¬
nili,

Da bi ostala vam v spomini!
55 Nam pa bodi smileni Bog
In Jezus Kristus, naš gospod.

78

V. Pesmi stanovske. I. 6892, 6893.

Eno žalostno dekle v gartel stoji,

Prav milo zdihuje, kir fantov več ni.
„Le zdrava ustan,

Nikar mi na bran,

25 Sej veš, da m je odločen ta stan!“

Le bodmo vesel’, dokler smo mladi,

Le naj se vsa žalost v vesele spremeni,
Saj to je vsak let
Tim fantam na prid.

6892 .

(iz celjske okolice.)

Slišal sem tičko prav žalostno pet,

Na visocemu hribu na vejci sedet,

Je pela tako,

Jemala slovo

5 Od fantov, dekletov lepo.

Deklete že jemljejo prstane z rok,

Fantom pripenjajo pušelc za klobuk
In pravjo tako:

„To je naše slovo,

10 Ker fantov več videt ne bo.“

Fanti podajajo bele roke,

V očeh se jim strinjajo mile solze:

„„ Srečno ostani,

Zdaj ljubica ti,

15 Mi mormo pa rajžati!“ “

Žalostno dekle pa v kamrico gre,

Prav milo zdihuje: „Vsi fanti so šli,

Kaj bomo začele
Deklete sedaj,

20 Dokler ne bo fantov nazej?“

Kje bo posehmal moja postelja?

6893 .

(Od Sv. Jurja na južni žel.)

Ure, dnevi kak bežijo, Men se zdi, da sim na svetu

Kak hitro leti minejo! Komaj le začev živeti,

Solza mi igra, Prač je dvajset let,

Iz oči kaplja, Moram it po svet,

5 Kaj bo zame vbozga fantiča! 10  Svitli cesar me že hočjo met.

6892. Zapisat  Janko Šlebinger.  — Iz njegove zbirke IV. str. 62.

6893. Zapisal  Jožef Koželj. — Iz njegove zbirke št. 8.

V. Pesmi stanovske. I. 6894.

79

Žalostno jez premišlujem,

V dalne kraje popotujem,
Kje bo posihmav
Moja postelca?

15 Tam bo tista moja terda tla.

Narprej, oče, vas objamem
In za vse lepo zahvalim:

Bi mev pomagat kaj
Vam na starost zdaj,

20 Pa zdihvat bom mogu v
drugim kraj!

Zdaj pa srečno, mamca mila,
Zdaj se borna razločila,

Jaz razpnem roke,

Vas objamem še,

25 Bo ve,čemagdaj več vidlase?

Srečno, brati, sestre moje,
Vam podam tud roke svoje:
Če sim kterim kaj
Se zameru gdaj,

30 Prosim, de mi odpustite zdaj!

Mi na bo nikol (šov s) spo¬
mina

Ljubi rojstni kraj Planina,
Tista hišica,

Kir je takala

35 Negdaj z menoj moja zibelka.

Cajt veleva mi nehati
In se berš na pot podati:
Zdrav ostanite,

Srečo vošte me,

40 Da b se zdrav in veseli vidli še.

Pojd z menoj, Jezus, Marija,
Bota moja tovaršija!

Sveti križ, na te
Milo ozrem (se),

45 Bog ve, če bom gdaj več
videl te?

Če me kugla zna zadeti,

Al sovražni meč predreti,

Ko bom vmirav že,

Klicav bom na te,

50 Sveti križ, pred večnost pelaj

me!

6894 .

(Iz Žejan.)

Meni pa ne gre s spomina
Tisti kraj Planina,

Tista hišica,

Kjer je tekala

5 Nekdaj moja majhna ziblka.

Očka, vas popret objamem,
Predn ud vas slovo vzamem,
Zdaj na stare dni
Kaj pomagati,

10 Zdihovati moram dalni kraj!

Pa tud’ mamca vi,

Tud midva se bva ločila:
Jas prostrem roke
In objamem vse,

15  Bogve,česevidimozdajvečne.

Rajžat morem v dalne kraje,
Zapustiti starše svoje,

Al je to teško
Srci mojem o,

20 Zdihovati moram dalni kraj.

Čas mi zdela je nehati
In na rajžo se podati:

Sarčno lubleni
Moji prijatelji,

25  Men’ pa srečno rajžo vošte vi!

6894. Zapisal  F r a n č. Stele. — Iz njegove zbirke VI. št. 10.

80

V. Pesmi stanovske. I. 6895, 6896.

6895 .

(Od Svetinj pri Ljutomeru.)

O prelepa domovina! Srečno, zbogom, oča, mati,

Tam na oni kraj Planine, Ino tudi sestre, brati:

Tam je hišica, Vas objamem še,

Kjer je tekala Vam podam roke,

5 Z menoj negda moja zibelka. io Srečno, zbogom, ti mojo dekle!

Če me krogla bo zadela,

, Več se ne’ma rada 'rnela :

Če bom smrt štorija,

Zemlo bom pojija,

15 Svojoj krvjoj črno zemlico.

Težave gredo črez moje srce ko megle črez solnce.

6896 .

(Iz šmarskega okraja na Staj.)

No žalostno pesem vam hočem zapet,

Od svojega kraja čem slovo vzet.

So prišle povelje
Cesarske po me,

5 No kaj bo za vbogega fantiča le!

Težave grejo črez moje serce,

Glih tak kak gre solnce črez temne megle;

Kaj m’ je za striti,

Soldat moram biti,

10 Prisege prelomit ne smem.

Prej ko se fantič na vojsko podal,

Od očeta, od mater bom' slovo jemal:

Le nič ne žalujte,

Marij me zročujte,

15 Saj jaz bom vse voljno prestal.

Poglejte, vi fantje, ti žalostni stan,

Glih tak kakor jagnje sem h smerti peljan:

Turk bo zasuknil meč,

Vergel bo glavco preč,

20  Ne bomo se videli več!

6895. Prepisni  dr. Franc. Mohorič iz pesmarice Eve Damiševe, ki
je pela pesem po tej melodiji (zap. Dom. Serajnik) :

6896. Zapisala  Mar. Stoklas. — Iz njenega rokopisa.

V. Pesmi stanovske. 6897, 6898.

81

6897 .

(Iz Višnje gore.)

Eno žalostno pesem vam hočem zapet’,

Od ljubljanskega mesta slovo hočem vzet’.
Cesarsko povelje
Je prišlo po mene:

5 Kako bom jaz fantič prestal?

Gredo težave čez moje srce,

Glih kakor čez solnce te temne megle;

Vsa žalost je tukaj,

Bom pustil blago:

10 Kako bom jaz fantič prestal?

Moje žalostno srce ne more prestat’,

Ker vidim, da fantič moram bit’ soidat.

Oh kaj mi je za striti,

Soldat moram biti,

15 Prisege prelomit’ ne smem!

Od matere moje hočem slovo vzet’,

Marija, te prosim potroštaj jih ti:

Nikar ne žalujte,

Le k Bogu zdihujte,

20 Dt  vam bo ložej za prestat’.

Zdaj se jaz hočem na vojsko podat’,

O Jezus, te prosim, daj mi za prestat’:

Da bi srečen na vojski bil,

Za vero kri prelil,

25 Bogu pa dušico zročil!

6898 .

(Iz Podlipovice pri Izlakah.)

Eno žalostno pesem vam hočem zapet,

Pa od svojih prijatlov čem slovo uzet.
Cesarsko povelje
Je prišlo po mene:

5 Kaj hočem jaz fantič začet?

Nič druz’ga nem prosu ko samo le-to:

Če sem kter’ga razžalu, da odpustu mi bo.
Sej veste, de ura,

De smrt nam že žuga,
io Ne smemo v sovraštvu živet.

6897.  Zapisal  Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke.

6898.  Zapisal  Ivan Lovra č. — Iz njegove zbirke I. št. 2.

8

82

V. Pesmi stanovske. I. 6899, 6900.

Zdej pa od matere svoje vzel bom slovo,
Ti Marija jih troštaj, ko sinka ne bo!

Mat’, ne žalujte,

K Bogu zdihujte,

15 Dost’ ložej vam bo za prestat’!

Zdej pa fantič se moram na vojsko podat’,
Ljub’ Jezus, te prosim, dej mi za prestat’,
Da b’ na vojsk’ srečen biv,

Za vero kri preliv,

20 Dušo pa Bogu 'zročiv!

Zdej pa, fantič, premisli ta žalostni stan,

K’ si kakor jagnj v mesnico peljan:
Sovražnik ne jenja več,

Vrgel bo glavco preč,

25 Ne bomo se vidli n’kol več!

6899 .

(Z Banjšic.)

’No žalostno pesem jest očem zapet’,

Od svoje dežele slovo jest čem uzet:
Cesarsko povelje
Je peršlo po mene,

5 O ki bom jest pobič začel!

Na vojsko jest pojdem, ne pojdem le sam,
Pojde več drugih in tud’ moj kompanj:

Oj kaj m’ je za strit’,

Zdej zvest moram bit’,

10 Persego perlomit oj več jest ne smem!

Od stariših svojih uzamem slovo:

Nikar ne žalujte,

K Bogu zdihujte,

Saj bo le ta svet za prestat’,

15 Se bom jest vbogi pobč na vojsko podal,
O lepi moj Ježuš, daj mi prestat’,

Da bi srečen na vojski bil,

Za vero kri prelil,

Dušo pa Bogu zročil 1

6900 .

(Iz Volčan.)

Žalostno pesem hočem zapet,

Od te dežele slovo vzet:

6899. Zapisal  Ivan Humar. — iz njegove zbirke št. 56.

6900.  Zapisal  Jožef Kragelj. — Iz njegovega rokopisa.

V. Pesmi stanovske. I. 6901.

83

Žalost je prišla čez mojo srce,

Lih kaj ki čez solnce temne megle.

5 Kaj prišla je ura,

Se m smrt približuje.

V sovraštvi ne smemo živet,

Se moram pobeč na vojsko podat.

Jezus Marija mi dajte pomagat,

10 De b’ srečen na vojski bil,

Za vero kri prelil,

Dušo Bogu zročil!

Žalostno solnce me hoče kraj sebe imeti.

6901 .

(Od Sv. Roperta v Slov. gor.)

Dnes žalostno solnce gor gre
No mene če meti kre se.

Oh žalost je velka,

Za me pa telka,

5 Da skoro vam nemrem zapet’.

Ah naj bode še den ali noč,

Za me je skoz žalosten joč:

Jaz grem od grajšine,

Grem od domovine,

10 No lehko nikdar več nazaj!

Oča, sem dajte roko,

No mati, vas prosim lepo:

Zahvalti vam nemrem,

Slovo od vas vzemem,

15 Oh kak Ion vaš sin zdaj da?

Tak dolgo sem pri vas živel,

Kaj dvajsti let sem si naštel;

Vam nič sem ni gveral,

"Le dosti zamudil,

20 Od zdaj pa več časa ga ni!

Oj kje so te svetle noči,

Materne velke skrbi,

Ki so me zredili,

Večkrat povili:

25 To naj njim sam Bog naplati!

Oh sestra, en gla's ti pustim
No starše ti v roke zročim:

690!.  Zapisal  JankoŠlebinger. — !z njegove zbirke. HI. str. 25—23.

6 *

84

V. Pesmi stanovske. I. 6902, 6903.

Kda bodo v nevoli,

Te stopte okoli,

30 Z ljubezni postrečte njim vsi.

Nikdar ne pozabte to kri,

Tam sabla k redi stoji,

No puška me čaka
Jaz grem za vojšaka
35 No tega brata (?) vmorim!

Oh kaj mi pomaga moj joč!

Obrnem se žalosten proč,

Vsi sosedi znani,

Vsi moži z ženami,

40 Vsem vkup vam želim lehko noč!

6902 .

(Iz šmarskega okraja na Staj.)

Kak žalostno solnce gor gre,

Ker žalostno je moje serce !

Oj žalost velika,

Za me je pretežka,

5 Da skora zapet si ne smem!

Od očeta zdaj vzamem slovo,

Od mamce tud ravno tako.

Da ste me zredili,

Tak lepo učili,

10 Sam Bog naj vam poverne to!

Oj sestra, veš, kaj ti povem,

Da staršev zapustit ne smeš,

Le lepo jih ubogaj
In jim še pomagaj,

15 Da tebe bo Jezus vesel.

Od bratcev zdaj vzamem slovo,

Od znancev glih ravno tako. ,

Zdaj grem s te doline
Do bele grajšine,

20 Bog ve, če kdaj pridem nazaj!

6903 .

(Iz Št. Lovrenca na Dol.)

Žalostno mi solnce gor gre,

Žalostno je moje srce.

6902. Zapisal  Marija Stoklas.  — Jz njenega rokopisa,

6903. Zapisal  Ivan  S a š e 1 j;  Povedala  Fr. Lavrič — Iz Šasijeveg.i
rokopisa.

85

V. Pesmi stanovske. I. 69'4,

Kako bom jest revež
Prehodil ta pota,

5 Ker vidim veliko zemlje!

Oh očka, podajte roko,

Od mam’ce zdaj'vzamem slovo:

Ker ste me zredili,

Prav lepo učili,

10 Za vse vas zahvalim lepo.

Zdaj se bom pa na pot podal,

Od prijatlov bom slovo jemal,

Od bratov, sestrice,

Od moje ljubice:

15 Vam zadnjikrat roko podam.

Nekdaj so šli na štirinajst, zdaj gredo na osem let.

6904 .

(Iz Borovljan.)

Sedaj je prišel tisti čas,

Ko svetli cesar kliče nas!

Juhe, juhe, le pojmo le,

Saj ni ga vbranit se!

5 Kdo se bo branil v te stan,

Koj ima križ. kdor se vgane v stran.

Stanu na svetu brez križa ni,

Križ vsakega tišči.

So bratri sestre pustili,

10 Od starišev se ločili,

So šli, ko so poklicani b’li,

Zakaj bi mi ne šli!

Veselo prepeva vsak fant,

To je nam Šenka! Ferdinand,

15 Na štirinajst let je dolgo b’lo,

Zdaj pa ni več tako!

Potroštana bodi dekle,

Da moram zapustiti te,

Juhe, juhe, zad pridem spet,

20 Grem koj na osem let.

Ko bo te osme leto forbaj,

Al’ bodem živ, pridem nazaj,

Al’ me pa trofi kugljica,

Bo pa ta smrt moja!

0904. Neznanega zapisovanca. — Iz Scheini^govih NPKS. št. SO.

86

V, Pesmi stanovske. I. 6905 — 6907.

6905 .

(Od Železne Kaple)

Sedaj je prišel tisti čas,

Ko svetli cesar kliče nas.

Juhe, juhe, le pojmo le,

Saj nič ni za ubranit se!

5 Radecki ima sivo glavo,

Pa pred ja pomašira ž njo.

Juhe, juhe, le pojmo le,

Saj nam nič ni za ubranit se!

Sedaj pa spevlja vsaki fant
10 Ko je nam šenkal Ferdinand:

Na štirnajst let je b’!o hudo,
Zdaj pa ne bo več tako.

Prej je bilo dro hudo bit,

K’ je b'lo na štirnajst let,

15 Zdaj bo pa ja ložje bit’,

Ko bo koj na osem let.

Ko bo teh osem let ferbaj,

Pa pridem bubič spet nazaj,

Al me pa zadene kugelca,

20 Bo pa tam smrt moja!

6906 .

(Torovo.)

Čas so šl’ na šternajst let,

Zdej pa grejo na vos’m let.

Oj kaj bo to za’n lep soldat,

K’ bo hodu na vahto stat!

5 Oj kaj bo to za’n lep soldat,

K’ bo hodu iz kuškam na šp’ncer!
Oh kaj se boš tolk’ bal,

Th vos'm let boš hmal prestal! . . .

6907 .

(Cerkno.)

O zdaj je prišel tisti čas,

Ko cesar k sebi vabi nas,

Juhe, juhe, zapojmo le,

Saj ni za ubranit se!

6905.  Zapisal  Štefan Singer. — Jz njegovega rokopisa.

6906.  Zapisal  Franc Stele. — Iz njegove zbirke VIJ. 31.

6907.  Zapisal  I.  Kokošar; pel  Kosmač. — Iz Kokošarjeve zbirke.

V. Pesmi stanovske. I. 6908.

87

5 0 zdaj bo lepši in boljši cajt,

Ko nam je šenkau Ferdinand:
Prej je blo na štirnajst let
In zdaj je le na osem let!

Poprej je blo na štirnajst let,

10 In zdaj je le na osem let:

O zdaj bo vsakemu lože bit,
Ko je za no majhno let.

Z božjo voljo se bom podal,
Stopu bom v soldaški stan.

15 Juhe, juhe, saj ne bom sam,
Jih je sto tavžent tam!

Z božjo voljo se bom podal,

Šel bom v vojsko to,

Če me pa trofi kugelca,

20  Je pa tam smrt moja!

„Solnce se je začelo nižati, meni čas odhoda bližati.'*

6908 .

(Iz Mirne

Solnce mi se doli niže,
Zadnji čas mi se že bliža:
Treba bo slovo jemat’,

V daljne kraje se podat!

5 Bom zapustil vas dekleta,

In tud’ svoja mlada leta,

Ker smo večkrat skupaj b’li,
Lepe pesmi prepevali.

Sabljiča bo moja ljuba,

10 Saj ne bo nobena druga,

Ker jo bom vzel za ženo
In se bom zasukal ž njo.

peči.)

Samo dekle še žaluje,
Žalostna me objokuje;

Ta ljubezen zdaj bo preč,
20 Se ne vid’mo nikdar več!

Zdaj se moram na pot podati,
Zvestega tovarša zvati:
Ljubi angelj varh ti moj,

25 Rajžaj, prosim te, z menoj!

In Marija, prečista d’vica,
Bodi moja pomočnica,

Da me kugla ne dobi
In me sabeljca zgreši!

Očka so me pozabili,
Mamica so me zgrešili,

15 Bratje in sestre moje
Se name več ne zmislijo.

Ljubi moji kameratje,

30 Mi smo vsi, ko*da b’li bratje :
Naj bo vsa zamera preč,

Se ne vid'mo nikdar več!

Zdaj m’ pa vsi roko podajte,
Za prijatla me spoznajte,

35 Me zročite l’po Bogu.

Saj še pridem kdaj domu!

6908. Zapisal  Janko Barle. — Iz njegove zbirke.

88

V. Pesmi stanovske. I. 6990—6911.

6909 .

(Kranjska.)

Solnce začel’ se je nižat’,
Men’ začev čas se je bližat’,
Da moram slovo jemat’,

V dalne kraje se podat’.

5 Ko pa pojdem črez dolince,
Gledam nazaj na planinc p ,
Spomnil se bom, kje ste vi,
Ljubi moj’ prijatelji.

Zdaj pa petje je nehalo,
Drugo solnce je posjalo;
io Sablica se svet ko luč,
Ta bo meni za pomoč.

Sabla ta bo moja ljuba,

Pa ne bo nobena druga,
Kedar me bo vbjemala,
20 Kri me bo oblivala.

Spomnil se bom na dekleta
10 In na moja mlada leta,
Kak’ smo včas’ veseli bli,
Lepe pesmi pevali.

Puška bo pa moja žena,
Ta z menoj bo zaročena,
Njo bom imel za ženo,

Da se bom tam sukal ž njo

25 Ko bi se pa to zgodilo,

Da bi me tamkaj umorilo.
Kedar pride zadna noč,
Prid’ Marija na pomoč!

6910 .

(Bloška iz Bohinja)

Ano samo sam se zmislu,

Pa naredu bom ta špas,

Ko ta star.e vs.e zaspijo,

Pa jaz pojdem h ljubic.e vas.

5 Bom mašeraj čez p ( lanin’co,
Se-m oziraj na doiin’co,
Ljubljen s.e m.e, miljen’ dom,
Ke te vidu več ha bom.

Sonce se je že ponižaj,

10 Zadnje čas se je približaj;
Treba bo sovo jemat’,

V daljne kraje se podat’.

Bom zapustu vas, dekleta,
Jin tud’ vaša mjada leta,
15 Ko smo večkrat skupej bili,
Lepe pesmi pevali.

Sabljiča se bo sutija,

De nas bode poškrofija
Lih nocoj to zadnjo noč
20 Pride, Marija, na pomoč.

Sabljiča se bo sutija,

De nas bode tam morija,
Wona nas bo bjemaja,

De kri nas bo oblivaja.

6911 .

(Iz Podlipovice pri
Solnce se je začelo nižat’, ;
Men’ pa cajt začel se bližat’,

Da moram slovo jemat’.

V dalne kraje se podat’.

Izlakah.)

Žalosten grem čez dolince,
Gledam nazaj na planince,
Znabit danes zadnokrat
Gledam te, planinska mat’!

6909. Neznanega zaf isovavca.  — Iz zbirke Ivana Lovrača I. št. 7.

6910. Zapisal  Ivan  K u n š i č. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je izročil
Skrabec. Drugi zapis, ki se bistveno ne loči od natiska, je hranil v Kunšičevih
rol opisih Vlad. Levec.

6911. Zapisal  Ivan Lovrač. — Iz njegove zbirke št. 8.

V Pesmi stanovske. I. 6912. 6913.

89

Kedar pridem v dalne kraje,
10 Spomnim se na svoje ljube,
Kak’ smo včas veseli bli,
Lepe pesmi pevali.

Zaj se nam je pet’ nehalo,
Drugo solnce je pos’jalo,
15 Sablica se svet’ ko luč,

Oj ta bo meni za pomoč!

Ko b’ se tako prigodilo,

Da b’ me tamkaj smrt trofila,
Kadar bo ta zadna noč.

20 Prid’, Marija, na pomoč!

6912 .

(Iz Braslaveč.)

Z v ačel se solnce nam je nižat,
Čas začel se nam je bližat,
Treba bo slavo jemat,

V dalne kraje se podat,

5 Prej ko grem v kraje tuje,
Spovnem se na svoje lube,
Kak je včasih luštno blo,
Zdaj ne bo neč več tako.

Pred ko se podam s te fare,
10 Oziram se na vse kraje,
Morebit to zadno krat
Vidim te, braslovška mat!

Spovnem se na vas, deklete,
In na vaše mlade lete:

15 Dostikrat smo skupaj bli,
Smo lepo prepevali.

Spovnem se na vas tud,fantje,
In na mlade veselance:
Dostikrat smo skupaj bli,
20 Smo zdravičke napivali.

Zdaj se mi je pet nehalo,
Drugo solnce mi je zasjalo;
Sabelca se svet ko luč,

Ta bo meni za pomoč.

25 Ko bi se pa to zgodilo,
Da b’ me tamkaj vmorilo:
Mater božji v Braslovčah
Svojo dušo izročim!

6913 .

(Iz Št. Pavla v Savinski dolini.)

Solnce jel’ se nam je nižat,
Čas se jeu je nam že bližat,
Treba bo slovo jemat,

V daljne kraje se podat.

5 Ko pa pridem vrh planine,
Ozrem se nazaj v doline:
Vidim te, petrovška mat,
Morebit te zadnjo krat.

Ko pa pridem v kraje druge,
10 Spomnem se na svoje ljube:
Brate, sestre, stariše,

Drage vse prjatelje.

Spovnem se na vas, deklete,
In na svoje mlade lete:

15 Kak je včasih luštno blo,

K’ skupej peli smo lepo!

Zdaj pa petje je nehalo,
Drugo solnce je prsjalo,
Svetlo sablo kakor luč
20 Bom imeu iaz za pomuč.

Sabelca bo moja ljuba,

Ta in ne nobena druga,
Kogar kol objila bo,

Rdeča kri se vlila bo.

6912. Zapisal  Anton Dobnik.  — Jz njegove zbirke št. 10.

6913. Zapisal  Anton Potočnik. — Iz njegove zbirke.

90

V Pesmi stanovske. I. 6914—6916.

25 Pušica bo mja nevesta, Jo bom jemeu za ženo,

Ona mi bo narbolj zvesta, Kadar se’m zasukniu ž njo.

6914 .

(S Pohorja.)

Ta čas se mi začne bližati,
Sonce se mi začne nižati,
Moral bom slovo jemat’

In v daljne kraje se podat’.

5 Kadar pridem v kraje druge,
Spomnim se na moje ljube,
Ker smo včas’ tak lušni bdi,
Veselo si prepevali.

Kadar pridem gor na planine,
10 Ozrem nazaj se v doline:
„Oh preljuba dolinska mat’,
Vidva se to zadno krat!“

Zanaprej pa nimam druga,
Sabljiča bo moja ljuba,

15 Njo bom jaz za ženo vzei,
In se bom tam sukal z njoj.

Spomnim se na vas, dekleta,
Ino moja mlada leta,

Ker smo včas’ tak’ lušni b’li,
20 Veselo si prepevali.

6915 .

(Iz šmarskega okraja na Staj.)

Solnce se že ponižuje,

Serce moje pa žaluje:
Moral bom slovo jemat,

V daljne kraje se podat.

5 Šel bom ta gor v planine,
Gledal bom nazaj v nižine:
„Oh preljuba si. šmarska fara,
Znabittevidim tozadnjikrat!"

Vzamem slovo od vas dekljet
10 In od svojih mladih let,

Ker smo skupaj lušni bli,
Vesele pesmi prepevali.

Moja svitla sabljica
Bo zdaj moja ženica,

15 In ta svitla puškica
Bo pa moja ljubica!

Nocoj bom še prišel k tebi, potem bo puška ljubica.

6916 .

(Iz gorjanske okolice pri Bledu.)

Še nocoj b’ pri tebi spau,
Jutri b’ že v kosami stau.

Če bom lih v kosami stau,
Saj s’ bom drugo dekle zbrau,

5 Da se bo svetila kakor uč,
Da ne bo nikoli temna noč.

Kadar jo’m v roke sprejeu,
Vselej se’m jokat začeu;

Da bodo tekle grenke solze
10 Koker dež od lufta gre. ’

Ljuba kranjska dežela,

Ki s’me gor izredila!

6914. Zapisal  Filip Miklavec.  — lz njegove zbirke J., št. 8.

6915. Zapisala  M. S t o k 1 a s. — Iz njegovega rokopisa.

6916. Zapisal  Ivan Kunšič. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil
Vlad. Levep. V I. in 2. verzu je  b’ pač napaka za  m.

V Pesmi stanovske. I. 0917. 9618.

91

Veter preganja črne megle.

6917 .

(Iz Makol.)

Oh slišov sem cajtenge brat,
Da naš cesar se čevojskovat:
Naj bo bogat,

Reven al kmet,

5 On pomlov bo letošnjo let.

Naš cesar na vahti stoji,

Pa krono na rokah drži:
Vse fantiče zbira
Na vojsko pela,

10 Deklete, ostante doma!

„En veter po lufti leti,
Preganja mi črne megle:
Preganjaj, preganjaj
Mi črne megle,

15 Da bom vidla, kod fantič
moj gre!

Ko bi fantič moj vedel za to,
Ko je mojemu srci težko:
Nazaj bi se vrnil
Čez ti dežele

20  In potroštov bi moje srce!

Al men se pa vidi noj zdi,
Da se srce od žalosti topi,
Da se je začelo,

Le naj se topi,

25 Pa saj ne bom živela tri dni.“

Marija v nebesih sedi,

In Jezusa v rokah drži,

Ga ziba v nebesih,

Ga prosi lepo,

30 Da bi vzel grešnika v sveto
nebo.

5 Pogledni še skoz okno,
Da soza mi mine,

Idi v ograd po pušelc,
Po zelen rožmarinec.

Skozi okno še poglej, da me solze minejo.

6918 .

(Iz Cerovca)

Srečno, srečno tota ves,

Graba žaravinska: .

Srečno, srečno, ljuba ma,

Moja draga Minka!

Rožmarin se zeleni,
10 Na persah bo veno,
Lice se ti romeni,
Pa še bo ti bledo!

6917. napisal  Jurij Lulek;  pela  Micka Cvetko, — Iz Lulkove zbirke
št. 84. Melodijo je Lidek začrtal tako:


vat:

Naj bo bo-gat, Re ven al kmet, on poni-lovbo le toš-njo


let.

6918. Zapisal  Stanko Vraz. — Iz VO. p, 278., kjer je v v. 8. zelen
pozneje popravljeno  v cvet.

92

V. Pesmi stanovske. I. 6919. 6920.

Ne jokajte, saj me smrt umori, kjer hoče.

6919 .

(Štaje-ska.)

Kaj si čem začeti za božjo voljo.

Da morem pa vzeti od svojih slovo!

Lubi oča no mati, ne jočte za me,

Če smert me če klati, me najde, ge šte.

5 Le srečno ostante, pajbari vi vsi.

Ki smo dostikrat vkiiper veseli bili:

Da pridete na pole, na vinske gore,

Tam bote veseli, ne zabte na me.

V toj vesi smo bili, veselo je blo,

10 Veselo smo se liibli s to žetvo, košnjo:

Strahota me išče, strahota me zna,

Da mene že išče trobentarski glas!

Najlepši je domače cerkve zvon, ki ga slišal več

ne bom.

6920 .

(Iz Ihana).

Preluba krajnska dtževa,

Bod’ zrava jn veseva!

Jast se bom vad tebe preč podav
In tebi. bom slovo dajav!

5 Na kojn’ča se bom usedu,

Soj pvajš’ st bom ugrnov;

Zapisu s’ bom na bev popir:

„Moj loncman, dobtr večer!“

Sov bom gvar na T’role,

10 Pogledu bom na pole.

Poglej, poglej, moj loncman sam,

Če bo že skori bela. dan!

Prelepa, jblanska. mest’,

Se levš ihanska  vas,

15 Še levš ja svet’ga Jur ja zvon,

K’ ga slišu več na bom!

6919. Neznanega zapisovavca.  — Iz prepisa Vrazovega vVO. VII. 11.
69 20. Zapisal  Anton Breznik;  pel  Lovrenčev Jože. — Iz Brezni¬
kove zbirke II. št. 134. V zadnji stroji imenuje vsak pevec svojo vas in
patrona svoje farne cerkve.

V. Pesmi stanovske. '6921 - 6924.

93

6921 .

(Iz Velike Loke na Dol.)

Lepa je kranjska dežela, Pa še lepši je sv. Pavla zvon,

Se lepša je šišenska vas, Ki ga več slišal ne bom!

V studencih mi solze teko.

6922 .

(Iz Borovljan.)

Kaku se zdaj na tam svietu godi:

Sem zrastov med vami, vas teška pustim!

Še vode ana drugo ne zapusto,

Se vse kupe v to muerje stačo.

5 Od očeta in matare vzamem svovu,

Zdej se bo mene godivo h’du:

V tej Rožnej dolini sem zrastov hore,

Se bom zmiram spominjov do nje.

Tiče pod niebam vasevo pojo,

10 Rože na pueli pražvahtno cvato,

Hribi, doline žavostno stojb,

Studenci sovzice tečo.

„Od Borovljancev težko rajžam.“

6923 .

(Iz Borovljan.)

Od Borovljancev težko rajžam, V sredi Humperskega kvanca
Od vas se .eško poslovim, Zad na vas se razsovzim.

„Devica Marija nas troštala bo.“

6924 .

(Od Vrbskega jezera.)

5  K’ je bil sin odvzet,

Gor na križ razpet,

Žalostni čas,

Ko bo troštala nas!

6921. Zapisal  Aleks. Hudovernik.  — Iz njegove zbirke str. 41.
V zbirki istega, ki jo hrani Slov. Matica, je pesem pisana na str. 28. z raz¬
ločkom:  3 Paula.

6922. Zapisovavca neznanega. — Iz Sdieiniggovih NPKS. št. 921.
Na mestu prvih dveh verzov se pod Krnosom poje:

Zapustim vas, prijatelj, znanci vsi,

Med vami sem zrastov, vosiev sem jaz biv.

6923. Zapisovavca neznanega.  — Iz Sdieiniggovih NKKS. št. 938.

6924. Zapisal  P. K o s c h i e r. — Iz njegove zbirke št. 52 A.

Devica Marija
Nas troštala bo,
Devica Marija
Nas troštala bo.

94

V. Pesmi stanovske. I. 6925—9627.

Kaj mora pustiti doma.

6925 .

(Iz Podkraja nad Vipavo.)

Deželco jest moram pustiti,
Od nje se moram ločiti:

Jaz grem, jaz grem
Od moje deželice preč.

5 Mojo ljubco moram pustiti,
Od nje se jaz moram ločiti:
Jaz grem, jaz grem
Od moje ljubice preč.

O mamco moram pustiti,

10 Od njeh se jaz moram ločiti:
Jaz grem, jaz grem
Od moje mamice preč.

O brata jaz moram pustiti,
Od njega se moram ločiti:
15 Jaz grem, jaz grem
Od mojega brata preč.

Očka, zdrav mi ostani.

6926 .

z Ihana.

Vačka, zravi mt vastani,
Jast pa grem v sudaški stani.
De b’ bli zravi jn veseli,

De bm dovgo let živeli!

5 Mamca, zrava mm vastani itd.

Bratec, zravi mm vastani itd.

Sestra, zrava mm vastani itd.

Prepeliška prepeluje,

Srce moje zveseluje.

Po dolinci sonce sije, po bregovih dež rosi.

6927 .

(Okrog Kanala.)

Po dolinci solnce sije
Po bregovih dež rosi.

Z Bogom, z Bogom oče, mati,

Jaz vas moram zapustit:

5 Jaz vas moram zapustiti,

Ker jaz moram na vojsko it.

Z Bogom, z Bogom bratje, sestre,

Jaz vas moram zapustit.

Z Bogom, z Bogom ljub’ca moja,

10 Jaz te moram zapustit.

6925. Zapisal  M.  Rode;  pov.  Al. Kobal. — Iz zbirke M, Rodeta IX.

št, 25.

6926. Zapisal  Anton Breznik: povedala  Siučkova Neža. — Iz
Breznikove zbirke IV. št. 12. V kitici 2. 3, in 4. se ponavlja verz 2— 4. v
kitici 5. le verz 3. in 4. Zadnji i v  stani je zdaj tako zvani samoglasnik
krpač (flickvokal ); prvotno se je verz najbrž glasil:  Ko jaz bom v sodaškem stani.

6927. Zapisal  Jan. Berlot.  — Iz njegovega rokopisa. V petju se ponav¬
lja od kitice4. dalje drugi verz vedno z refrenom:  „Ker jaz moram na vojsko it “

V. Pesmi stanovske. I. 9628.6931.

95

Z Bogom, z Bogom, vsi moji znanci,
Jaz vas moram zapustit.

Z Bogom, z Bogom, vsi prijatli,

Jaz vas moram zapustit.

„Jaz sem fantič mlad, pa moram biti soldat."

6928 .

(Bleška)

Preljuba dekle ti,

Al’ te kaj srce boli,
Ker sem fantič mlad,
Pa moram bit’ soldat?

5 Preljuba vi mamka,
Zakaj niste stril tega,
Da bi b’li zavili vrat,
Da ne bi bil soldat?

Preljubi očka, mat’,

10 Naj bom, saj sem rad:
Prosil bom Boga,

Da naj vam zdravje da!

Preljubi sosedje vi,
Odpustite meni vi,

15 Če sem vas razžali! kdaj,
Odpustite meni zdaj!

6929 .

(Iz Tomaja.)

Oh jest sem sinček mlad,
Imam dekleta rad,

Jest sem ta mlajši bil,
Sem s’ jo dobil!

5 Preljubi očka vi,

Al’ vas srce boli,

Ker jest sem sinček mlad,
Pa moram bit’ soldat?

Preljuba ljubca ti,

•10 Al’ te srce boli,

Ker jest sem sinček mlad,

Pa moram bit’ soldat?

6930 .

(Iz Ihana)

Lubi vačka  vi, Pa morami bit’ sudat,

Vas kaj srce boli? 5 Žavostno slavo ja,mat.

J_ast su,m fantam mvad,

Pesem se nadaljuje, da se namesto 1 u b i vačk  a poje 1 u b a mam ca,
luba  lub’ca, lubi brati,, lube sestre  itd.

6931 .

(Od Kapele pri Brež.)

Ljuba mati vi, Pa moram bit’ soldat,

Vas kaj srce boli? 5 Žalostno slovo jemati.

Ker sem fantič mlad,

(Dalje se poje tako; da se namesto mati  vstavlja s primerno preme-
njenim prilogom sestra, dekle  itd.)

6928. Zapisal  Fr. (Radivoj) Poznik.  - /z iVB. 62—63.

6929. Zapisal  Lovro Žvab. — lz njegove zbirke.

6930. Zapisal  Anton Breznik,  pel  'Lovrencev Jože. — Iz zbirke
Breznikove II. št. 131 .„

6931. Zapisali.  Žmavc. — Iz prepisa v A. Kovačiča pesmarici II. str. 102.

96

V. Pesmi stanovske. I. 6932—6937.

6932 .

(Od Sv. Eme.)

Preljuba inamca vi, Ker sem jaz fantič mlad,

Podajte mi roko: 5  Pa moram bit Soldat,

Nazaj me več ne bo, Žalostno slovo od vas jemat!

6933 .

(Iz Slov. goric.)

Preljubo dekle ti, 5 Kanoni pokajo

Alj te srce boli? No kroglje žvižgajo,

Pa kdaj je fantič mlad? Soldati javkajo

Je moral biti soldat!

In kri pretakajo . .

Klobuk snamem, slovo vzamem.

6934 .

(Kranjska.)

Klobuk bom snel, Od brata, od sestrice,

Slovu uzeu Od cele kranjske dežele!

Nositi bom zdaj moral tornister.

6935 .

(Izpod Melec.)

Zakaj b’ se na joku, K’ bum magu nasiti

Jest ubugi mladenč, Kaništra na plejč?

Nositi bom moral puško sam.

6936 .

(Kranjska iz Trzina.)

Moral bom pobič masirat, En ceglc mi je prišel,

Puško nositi sam; Kaj mi je začeti zdaj ?

»Kolikokrat sem gori vstala, nisem spala celo noč!“

6937 .

(Kranjska.)

Fantje, veseli bodimo,
Zapustimo vsak svoj dom !
Ki na vojsko zdaj pojdemo,
K’ nas več nazaj ne bo.

5 V lepe suknje oblačijo
Od tal pa do verh glave,
Z lepo puško obložijo,

Le matere jokajo.

6932. Zapisal  Ant. Kovačič.  — Iz njegove zbirke.

6933. Zapisal  J. Z. — Iz „Slov Gosp .“ 1881. 157.

6934. Neznanega zapisovavca.  — lz VO. XXI.  A. 15, kjer je pisana
kot pričetek druge  ( umetne) vojaške pesmi  („joh, joh, joh, sprejoh, kaj bom
zdaj začel”) tako, da pisavec ne loči med mehkimi in trdimi šumevci in sikavci.

6935. Zapisal  Ivan Murovec. — lz njegovega rokopisa.

6936.  Zapisal  M. Rode. — lz njegove zbirke I. št. 89. 9.

6937.  Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. IV. 137—138.

V. Pesmi stanovske. I. 6938. 6939.

97

„Koljkokrat sim ustajala,
10 Sim pihala svitlo luč,
Tebe, sinek, previjala,
Nisim spala celo noč!

Zdaj pa pobič si odrasil,
Pa boš mogel bit’ soldat,
15 Za življenje, domačijo
Kri' boš mogel prelivat’.“

Sabljo si bom pa nabrusil,
Se svetila bo ko luč,

Se s Francozombodemskusil,
20 Bom klical vas na pomoč.

Francoz bi rad deželo dobil,
Pa je ni in je ne bo!
Francoz b’cesar rad bil rimski,
Pa ne verje prav v Boga.

25 Na svet lepših ni sodatov,
Ko so spodnji Štajerci
Ino ko junaški Krajnci
In uzarji ogerski.

6938 .

(Kranjska.)

Celo noč sem gori vstajala,
Sim pihala svitlo luč,

Sim te, pobič, previjala,
Nisim spala celo noč.

5 Zdaj, ko pobič si odrasil,
Boš pa mogel bit’ soldat,

In boš mater ti zapustil,

Se boš mogel it’ vojskvat.

Z belim tam te bodogvantal’
10 Od nog pa do verh glave,
Ino s puško te obkladal’:
Naj le mati toč’ solze!

Fantje, mi vesel’ bodimo,

Ki na vojsko pojdemo,

15 Vsaki svoj dom zapustimo,
Ki nas več nazaj ne bo!

Sabljico sim že nabrusil.

Že se sveti, kakor luč,
se s Francozam bodem skusil,
20 Krajnska kliče na pomoč!

6939 .

(Iz Krope.)

Kolkokrat sem ustajala,

Sem pihala svetlo luč,

Tebe, sinek, povijala,^

Nisem spala celo noč.

5 Zdaj ko pobič si odrastel,
Boš pa mogel bit soldat,

In boš mater ti zapustil,

Se boš moral it’ vojskvat.

Z belim tam te bodo gvantal
10 Od nog pa gor do vrh glave,
Ino s puško te obkladal,

Naj le mati toč’ solze!_

Fantje, mi vesel’ bodimo,

Ki na vojsko pojdemo,

15 Vsaki svoj dom zapustimo,
Ki nas več nazaj ne bo.

Sablico sem že nabrusil,

Da se sveti kakor luč,

Se z Francozom bodem skusil,
20 Kranjska kliče na pomoč.

Lepših ni na svet Soldatov,
Kot so spodnji Štajerci
In kot so junaki Kranjci
In huzarji ogrski.

6938.  Neznanetja zapisovavca,  — Iz SPKN. IV. J21—122. Zadnji ki¬
tici sta ločeni tam od prvih dveh. s črto. Očividno sta  (vsaj četrta) prvotni
začetek vse pesmi, ki je porušena tudi v nastopnih zapisih.

6939.  Zapisal  Ivan Mladič. — /z njepove zbirke.

1

98

V. Pesmi stanovske. I. 6940—6943.

6940 .

(Iz Ihana.)

Kollcbkat stm mogva vstati,
Stm pržgava svetlo uč,

Sa.m tebe, pubi>č, previjava,
Nistm spava cevo noč.

5 Zdej s’ pa puba>č, vela>k zrasu,
Pa boš mogu bit’ sudat!

Boš sabtlco nabrusu,

Se bo svetva koka.r uč,

Pa se boš s Francozam skusu
10  Prid’ Marija na pomoč!

6941 .

(Kranjska.)

Snoči je biv tak oblak,
Da še ni biv nikdar tak,
Za gvišno to pomeni,

Da moj fantič bo soldat.

5 Moj oče žalujejo,
in mati glih tako:

Ne žalujte tak zlo,

Saj nazaj me več ne bo.

Moja lubca že žaluje:

10 Oh kak žalostna boš ti,
Kadar bom maširov
Proti Donavi.

Kolkokrat sem gor ustala,
Šla sem pihat svetlo luč,
15 Da sem te sprevijala,
Nisem spala celo noč.

Spucav si bom svetli meč, .
Da se bo svejtev kakor luč:
S Turkam se bom vojskovav,
20 Francoza bom vzev na pomoč!

6942 .

(Iz Gorenjih Radovelj.)

Fanti, vesil bodima,

Ki na vojsko pojidema,
Kir zdej na vojska grima,
Kir nas več nazaj na bo.

5 Nej lepšiga sodata,

Kakor sa Ubarštajerci
In ti mladi Krajnci
In uzari ugarski.

„Kolk večirau nesam spala,
10 Sam pihala svetla luč,

Kir sam sinka povijala,

K nesam spala cela noč!“

Bom sabelca nabroso,

Da se sveti kokar loč,

15 Z Fracozem se bom skoso,
Boga klicau na pomoč.

6943 .

(Iz Suhorja.)

Kolkorkrat sem gor vstajala, Sem te sinka sprevijala,

Sem pihala svetlo luč, Nisem spala celo noč.

6940. Zapisal  Anton Breznik; pela  mati Terezija. — Iz njegove
zbirke JI. št. 154.

6941. Zapisal  Pavel Laznik.  — Iz zbirke Ivana Lovrača A.
str. 119—120.

6942.  Zapisal  Jožef Androjna. — Iz njegove zbirke I. št. 14.

6943.  Zapisal  Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani
Matica.

V. Pesmi stanovske. 6944—6945.

69

5 Sinek moj je gor odrasel,
Zdaj pa mora bit soldat.

Sablico si bom nabrusil,

10 Se bo svetla kakor luč,

S Francozom se bom skusil,
Prid’ Marija na pomuč!

Francozki kralj bi rad izvedel,
Kje te fanti rastejo,

15 Al na Kranjskem al na Pem-
skem,

Al na Oberštajarskem?

Nismo Pemci, nismo Nemci,
Nismo Oberštajarci:

Mi smo tisti kranjski fantje,
20 K’ smo zrejeni v Ogrskem.

6944.

(Iz Bočne)

Kolkokrat sem zgodaj vstala,
Da sem tebi zizka dala,
Zdaj pa greš od mene preč,
Da se ne borna vidla več.

5 Eno mašo bom plačala,
Pred mater božjo se bo brala:
Mašnik bo sveto mašo bral,
Moj sinek bo na vahti stal.

Patruntošnjo mi bodo pred
pasati,

10 Pukšico črez ramo djali:
Me bo objela kakor ti,

Da me bo polila kri.

Sablca bo moja luba,

Saj ne bo nobena druga:

15 Kadar me bo objemala,

S krvjo me bo oblivala.

6945.

(S Pohorja.)

„Celo noč sim gor vstajala,
Sim pihala svitlo luč,

Sim te pobič, previjala,
Nisem spala celo noč.

5 Zdaj ko pobič si odrastek
Boš pa moral bit soldat,

In boš mater ti zapustil,
Moral se boš it’ vojskovat.

Z belim gvantom te bojo
gvantali

10 Od nog pa do vrh glave,
Ino puško ti obkladali,

Naj le mati toči solze!“

Fanti, mi veseli bodimo,

Ki na vojsko pojdemo:

15 Vsaki svoj dom zapustimo,
Nazaj nas več ne bo!

Sabljico sem že nabrusil,

Se že sveti kakor luč;

Se s Francozom bodem skusil,
20 Kranjsko kličejo na pomoč!"

6946.

(Iz Cerkna.)

Z belim gvantom nas klaj- „Kolkikrat sem gori vstala,
draje, Sem vpihala svetlo luč.
Matere se jokajo. 5 Jen sen. tebe sprebivala,

Nisem spala celo noč!

6944.  •Zapisala  Mar. Jeraj. — Iz njene zbirke št. I, ki mi jo je po¬
slal Fr. Praprotnik.

6945.  Zapisal  Filip Miklavec. — Iz njegove zbirke I. št. 46.

6946.  Zapisal  Fr. Sedej. — Iz njegovega rokopisa.

1.00

V. Pesmi stanovske. I. 6947 — 6949.

Zdaj s’ pa pobič, gori zrasel, Iz Francozom se bom skusil,
Boš pa mogel bit soldat, Ga bom klical na pomoč.

Boš pa sabljico nabrusil,

10 Se bo svetla kakor luč.“

6947 .

(Iz Štandrež

Sem fantič mlad,

Morem bet soldat.

Oh, ko me greva grozno,
Ma mi je prepozno!

5 Kaj se bom umikau,

Ker se mi bo šikau
Soldaški stan!

pri Gorici.)

Srce v meni poka,

10 Solze se mi zalivajo,
Zlasti ker se spomnem
Na težave materne.

Kjer je ona gore ustajala,
Pihala tu svetlu luč,

15 Mene je previvala
In zibala čelu nuč!

6948 .

(Iz Dutovljam)

Mamca je zgodaj vstala
In užgala svetlo luč,

Je sinka sprevivala,

Ker ni spala celo noč.

5 Ta sinček gori zraste,
Mogel je Soldatom it’,
sam cesar je to prašal:
„Kje ti fantje rasejo?

Al na Nemškem, al na Laškem,
10 Al na Oberštajerskem?“

Ne na Nemškem, ne na Laškem
Ne na Oberštajerskem.

Ljubljana, prodana za vse vesele fante.

6949 .

(Od Cerovca.)

Oj stoj mi, stoj, Ljubljana!
Za drago si prodana,

Za vse mlade junake,
za vse vesele fante,

5 Za vse vesele fante,

Za lepe vran-konjiče.
Konjič je obsedlani,

Meni pripravljeni.

V Ljubljani bom sercera,

10 V Ljubljano bom makšera,
Puško dja na ramo,

Sabljo si pripasa.

Z Ljublane bom makšera,
Sam Bog ve v kero mesto.

6947. Zapisal  Jožef Cejan. — pela  M. NemecLutman. — Iz Ceja-
novs. zbirke II. št. 48. Vv. 1—11. so iz treh drugih pesmi.

6948. Zapisal  Lovro Žvab. — Iz njegove zbirke.

6949. Zapisal  St. Vraz. — Iz VO, XIX.  i. 7. s pripomnjo ,Auersperg
Vraz jo je prepisal v VO. VII. 21. s temi predrugačbami:  7 obsedljani —
8 perpravljeni — 9 Ljibljani — 10 Ljibljane — i2 perpasa — 13 Ljibljane.

V. Pesmi stanovske. I. 6950.

101

„Pobič sem star še le osemnajst Iet.“

6950 .

(Od Bleda.)

Pobič sem star šele osemnajst let,

Cesar me hoče k Soldatom imet.

Kako bom soldat,

K’ sem pobič premlad,

5 K’ ne morem še puške držat!

Pri fari zvonovi že milo pojo,

Od fantov, dekličev jaz jemljem slovo.

Pa jemljem slovo,

Da Bog ve kako,

10 Nazaj me nikol več ne bo!

Očka in mamka pa jokata se,

Ker vid’ta fantiče preblečene vse,

Preblečeni so,

Na vojsko gredo,

15 Nazaj jih nikol več ne bo!

Bratec in sestra pa jokata se,

Od bratca preljubga ločujeta se.

„Oj bratec ti moj,

Nikar ne žaluj,

20 Saj prideš tud’ ti za menoj!“

V kasarni sem hodil korajžen, vesel.

Sem puško zagledal, sem jokat’ začel,

„0 srček ti moj,

Nikar ne žaluj,

25 Z veseljem zavriskaj, zapoj!“

6950. Zapisal  J. Žirovnik. — lz njegove zbirke I. št. 3„ kjer je tudi
melodija.  — Zapis  Prostoslavov v „Dom in Svetu “ IV. 414. se loči v tem:
1 Pobič] fantič — 2 imet] vzet’ — 4 Jaz fantič premlad — 5 Ne — 9 Da]
Sam — 10, 15 nikdar — 16 Sestrica jnkata — 21 vesel] sem bil —22 sem:
se — 25 Z ves.] Veselo. - Zapis  M. Rodeta ( pov. Ant. Mrak, v Rodetovi
zbirki VIII. št. 35.) se loči v teni:  4 pobič] fantič — 6 še] prav — lt mamca

— 20] Veselo zavriskaj, zapoj —21] V kosamo sem prišel korajžen, vesel—
23 srček] fantič — 25 Z ves.] Veselo. — Tudi zapis (prepis?)  Neže Sierc
v zbirki, ki mi jo je dal Jurij Lulek, se naslauja na Žirovnikov tekst, od ka¬
terega se loči v tem:  4 K’ sem] Sem — 5 K’ ne] Ne — 7, 8 jemlem — 15 nikolj —
17 prelubga — 20 Saj prideš] Prideš —21 kosamo — 22 zagledav. — Zapis
Jožefa Kranjca (narekoval  Fr. Lupša) od St. Jurija  na Ščavnici se ločiod
zgoranjega natiska v tem:  2 soldaton — 3 soldat] vojak — 4 Sem — 5 Ne...
piikše — 7, 8 jemlem — 12 vidita ... preoblečene — 13 Preoblečeni — 16 pa]
tud — 17 prelubga ločujeta — 20 tud’ ti] ti tud' — 21 V kosamo sem prišel k. v.

— 22 pukšo — 22 sem] se — 23 Oj — 25 Z ves.] Veselo. — Zapis nezna¬
nega zapisovavca v pesmarici nekega  Fr. Kosa (št. 14.), ki mi jo je dal Jožef
Glonar in je najbrž od Sv. Lenarta v Slov. gor., se loči od našega natiska v tem:
1 Pojbič.. . osenajst — 4 Sem pojbič — 5 Ne — 6 že milo] nemilo — Od
bratov in sester j. j. s. — 8 Pa] Jaz — 12 vidita... preoblečene — 12 Pre-
zoblečeni — 16 pa] tud — 17 Ker težko ločujeta brateča se—11] V kasarno
sem stopil k. v.

102

V. Pesmi stanovske. I. 6851. 6952.

6951 .

(Bleska.)

Pubič sem star še komaj osemnajst let,
Pa hoče me cesar k Soldatom imet’.
Kako bom soldat,
oem pubič premlad,

5 Ne morem še puške držat’.

Očka pa mamka pa jokajo se,

Ko vid’jo fantiče pre’blečene vse:
Pre’blečeni so,

Zastraženi so,

10 Sprosteni ne bojo nič več.

V kosamo sem stopil korajžen, vesel,
Sem puško zagledal, se jokat začel.
Srček ti moj,

Nikar ne žaluj,

15 Z veseljem zajuckaj, zapoj.

Gotovo bom jutri na vojsko peljan,
Gotovo bom jutri ob glavico djan.

Oh Jezus ti moj,

Te prosim nicoj,

20 Vzemi mojo dušo v nebo,

Oj dušo v nebo, oj dušo v nebo,

Truplo pa v černo zemljo.

Farni zvonovi prav milo pojo,

Jaz jemljem od fantov, dekličev slovo:

25 Jaz jemljem slovo,

Jaz jemljem slovo,

Gotovo me nikol več ne bo!

6952 .

(Iz Luže na Gor.)

Sem pobič le star še le sedemnajst let,

Pa cesar me voče k sovdatam imet’.

Me voče le imet, me noče pustit’,

Dekletam pa žalost storit’:

5 Ja vzev bom slovo
Od fareTod zgonov,

Ker ih več slišov na bom 1
Ja vzev bom slovo, ja vzev bom slovo,

Ja de še »nikoli tako 1
10  Ja vzev bom slovo
'Od fantov, deklet,

Ker ih več vidu na bom!

6951. Zapisal  Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 60—61.

6952. Zapisal  Jožef Kržišnik. — Iz njegovega rokopisa.

V. Pesmi stanovske. I. 9653. 6954

103

Ja vzev bom slovo, ja vzev bom slovo,
Ja de še nikoli tako!

15 V kosamo stn peršu korajžen, vesev,

Soj gver stn zagledov, stn jokat’ začev,
Stn jokat začev, si>n jokat’ začev,

Soj gver si»n u roke sprejev.

Vočka in mati prav žalostni so,

20 Ker vid’jo fantiča spreoblečenega,
Spreoblečenega, zavahtanega,

Ker sfrajan nikol’ več na bo !

6953.

(Podgorje.)

Fantič sem star šele 18 let,

Cesar me ’oče na vojsko imet’.

Kako bom soldat,

K’ sem fantič premlad,

5 Ne morem še puške držat’!

V kosamo sem stopil korajžen, vesel,
Sem gverček zagledov, sem jokat’ začel:
Oj fantič moj,

Nič se ne boj,

10 Veselo zavriskaj, zapoj!

Farni zvonovi prav milo pojo,

Od fantov te fare jemljejo slovo.

Jemljejo slovo,

Sam Bog ve kako,

15 Nazaj jih nikol več ne bo!

Tud’ očka in mati sta žalostna bla,

Ker vidita sina preoblečeniga,
Preoblečeniga,

ZavarVaniga,

80 Za vojsko pripravljeniga.

6954.

(Iz Doba pri Domžalah.)

Komaj sem pobič star osemnajst let,

Pa me že hoče cesar imet.

Pa sem premlad,

Prešib’k soldat,

5 Ne morem še gvera zmagvat!

6953.  Zapisal  Franc Stele. — Iz njegove zbirke I. 57.

6954.  Zapisal  H. Sevar; pel  Frančišek Videmšek. — Iz Sevarjeve
zbirke I. str. 3.

104

V. Pesmi stanovske. I. 6955.

Pri fari zvonovi prav milo pojo,

Od fantov, dekličov jest jemljem slovo.
Ker jemljem slovo,

Sam Bog ve kako,

10  Ker nazaj me nič več ne bo!

Očka in mamca prav žalostna sta,

Ker vidijo fantiča preoblečenega,
Preoblečenega,

Zavahtanega,

15 Pa za vojsko pripravljenega.

V kosamo sem pršu korajžen, vesev.
Sem puško zagledal, sem jokat začev:

Kako bom sovdat,

K sem fantič premlad,

20 Ne morem še gvera strahvat!

Bratje in sestre pa jokajo se,

Od brata preljub’ga ločujejo se:

Oj bratec ti moj,

Nikar ne žaluj,

Veselo zavriskaj, zapoj!

6955 .

(Iz Male vasi pri Ljublj.)

Sem fantič še komaj star osemnajst let,
Sam cesar me hoče k soldatam imet:
Kako bom soldat,

Sem fantič premlad,

5 Ne morem še gverca deržat!

Očka in mamca, dva mila serca,

Oh kolkrat sem fantič razžalil oba!
Prosim jest vaj,

Odpustita mi vse,

10  Saj vaj prosjo tud moje solze.

Očka in mamca prav žalostna sta,

Ker vidta fantiča preoblečeniga,
Preoblečeniga,

Zavarovaniga,

15 Za vojsko pripravljeniga.

V kosamo sem stopil korajžen, vesel,
Sem gvirček zagledal, sem jokat začel:

Nikar ne žaluj,

Oj fantič ti moj,

20 Le rajši zavriskaj, zapoj!

6955. Zapisala  Marija Pavličeva. —Iz prepisa v zbirki M Rodeta
IX. štev. 35.

o

V. Pesmi stanovske. I. 6956. 6957.

105

6956 .

(Ir Zagorja ob Savi.)

Fantič sem star še le osemnajst let,
Cesar me hoče na vojsko imet.

No kak bom sovdat,

Ki sem fantič premlad,

5 Ne morem še puške držat!

Pri fari zvonovi prav lepo pojo,

Od fantov, dekletov jaz jemljem slovo.
Jaz jemljem slovo,

Sam Bog ve kako,

10 Nazaj me nikol več ne bo!

V kosamo sem stopu korajžen, vesel,
Sem puško zagledal, sem jokat začel:

Oj srček ti moj,

Nikar ne žaluj,

15 Saj prideš tud ti za menoj!

Oče in mamka tud jokata se,

Ker vidita sina preoblečenega,
Preoblečenega,

Zavahtanega,

20 Za vojsko pripravljenega.

6957 .

(Iz Podlipovice pri Izlakah.)

Sem fantič star komaj osemnajst let,

Me hoče že cesar na vojsko imet:

Kako bom soldat,

Ker sem fantič premlad,

5 Ne bom mogel še gvira zmagvat’!

V kosamo sem prišel korajžen, vesel,
Svoj gvir sem zagledal, sem jokat začel.

Kako itd.

Moja sabla je lahka, moj gvir je težak,
Moje dekle se joka, k’ sem fantič soldat.
Kako itd.

10 Pa očka in mamca se jokata oba,

Ko vidita sinka preoblečenega,
Preoblečenega,

Zavahtanega,

Za vojsko pripravljenega.

. Zapisal  H. Sevar. — lz njegove zbirke II. 6.

6957. Zapisal  Ivan Lovrač. — Iz njegove zbirke I. št. 10.

106

V. Pesmi stanovske. I. 6958—6906.

6958 .

(Iz Radeč pri Zid. mostu.)

Fantič sem star še le osemnajst let,
Cesar me hoče k vojakom imet.

Kako bom vojak,

K’ sem fantič premlad,

5 Ne morem še puške držat!

Pri fari zvonovi že milo pojo,

Od bratov preljubih jaz jemljem slovo.
Jaz jemljem slovo,

Da Bog ve kako,

10 Nazaj me nikol več ne bo!

Po kosami sem hodiv korajžen, vesev,
Sem puško zagledau, sem jokat začeu:
Oj bratec ti moj,

Nikar ne žaluj,

15 Saj prideš tudi ti za menoj!

6959 .

(Dolenjska.)

Pri fari zvonovi prav milo pojo,

Ker zemljejo ljubce od fantov slovo,
Jemljejo slovo,

Da nikoli tako,

5 Nazaj jih nikdar več ne bo.

V kosamo sem prišel korajžen, vesel,
Sem puško zagledal, sem jokat začel,
Oj srček ti moj,

Nikar ne žaluj,

10 Z veseljem zavriskaj, zapoj!

Gotovo jaz tudi na vojsko bom dan,
Gotovo jaz tudi ob glavco bom djan:

O Jezus ti moj,

Te prosim lepo,

15 Vzemi mi dušo v nebo!

6960 .

(Iz Adlešič.)

Sem komaj star osemnajst let,

Že hoče me cesar na vojsko imet’.

Saj jest sem premlad
Za biti vojak,

5 Ne morem še gvera nosit’.

6958. Zapisal  Jožef Cejan.  — Iz njegove zbirke VIII. št. 20.

6959. Neznanega zapisovavca.  — Iz prepisa v zbirki M. Rodeta IX.
št. 102. kteremu jo je dal R. Holeček.

6960. Zapisal  Ivan Šašelj. — Iz njegovih .Bisernic"  /, str. 171 — 112.

V. Pesmi stanovske. I. 6961.

107

Oče in mati prav žalostni so,

Ker vidijo fantiče, preoblečeni so:
Preoblečeni so,

Zavahtani so,

10 Za vojsko pripravljeni so.

Oče in mati, vas prosim lepo,

Nikar ne zamer’te, bom jemal slovo,
Bom jemal slovo,

Podal vam roko,

15 Saj nisem še nikdar tako.

Vi bratje in sestre, vas prosim lepo,
Podajte mi svojo desno roko,

Da vzamem slovo,

Da vzamem slovo,

20 Saj nisem še nikdar tako.

Od fantov, deklet bom jemal slovo,

Od fantov, deklet, od ledik stano:

Bom jemal slovo,

Bom jemal slovo,

25 Saj nisem še nikdar tako.

Od farnih zvonov bom jemal slovo,

Ker so mi tak dolgo zvonili (lepo):
Bom jemal slovo,

Bom jemal slovo,

30 Saj nisem še nikdar tako.

O Jezus, Marija, vas prosim lepo,
Tolažita mene v težavah vedno!

Varujte le me,

In vodita me,

35 Da pridem gor v sveto nebo!

6961 .

(Iz Podzemlja.)

Moj očka in mamca prav žalostni so,
Ker vidjo fantiče, k’ preoblečeni smo:
Preoblečeni smo,

Preoblečeni smo,

5 Za vojsko pripravljeni smo.

Kako bom soldat,

K’ sem fantič premlad?

Ne morem še gvera držat!

Moja sablja je težka, moj gver je težak,
10 Ne morem ga v roki držat’.

6961 . Zapisal  Janko Barle. — Iz njegove zbirke.Zverižena iz 5 pesmi.

108

V. Pesmi stanovske. I. 6925—9627.

V Ljubljanco sem marširal korajžen in vesel,
Sem sabijico zagledal, se jokati začel.

Kaj maramo mi, k’ smo fantje mladi,

K’ Soldatov pomanjka, pa pojdemo mi!

6962 .

(Sv. Križ poleg Turna-Podpečjo na Dol.)

Star sem šele osemnajst let,

Cesar me hoče na vojsko imet.

Me noče pustit,

Me hoče vmorit,

5 Mojmu srcu pa žalost storit.

Očka, mamica žalostna šta . . .

6963 .

(Iz Višnje gore.)

Fantič sem star šele osemnajst let,

Me hoče že cesar k Soldatom imet’.

Kako bom soldat,

Sem fantič premlad,

5 Kerne morem še puške držat’!

Očka in mamca prav žalostni so,

Ker vid’jo fantiča preoblečenega,

Preoblečenega,

Pa zavar’vanega,

10 Za vojsko pripravljenega.

Preljubi moj’ bratje in sestre tud’ ve,

Ljubi prijatlji in znanci moji:

Zdaj jaz vam podam
To pravo roko,

15 Morebit me nazaj več ne bo.

Če me krogla zadene, mi rani srce,

Kri^me polije, krvave solze;

Šel bom v zemljo,

V to črno zomljo,

20 Podal se bom v božjo voljo. —

Morebit še pridem nazaj korenjak,

Morebiti po berglah al’ siromak;

Morebiti pa pridem
Korajžen, vesel,

25 Oh, kako bom zavriskal, zapel!

6962. Zapisal  Drag. Miklavčič. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani
Matica.

6963. Zapisal  B. — Iz prepisa v zbirki Alojzija Kralja II. štev. I.
Glede 5. kitice primerjaj naslov  „Morda se vrnem na berglah siromak"
(6817-6824.).

V. Pesmi stanovske. 6864, 6865.

109

Moj očka in mama sta mifga srca,

Oh kofkrat od mene razžaljena sta b’la!
Zdaj prosim jaz vas,

Da odpustita mi vse,

30 Saj prosijo vas tud’ moje solze.

Dekle na hribč’ku prav milo stoji,

Milo posluša kak’ krogle brenče;

Pa le naj brenče,

In le naj lete,

35 Saj fantič že mor’bit’ leži.

Da, škoda je fanta, k’ na valiti stoji,

Al’ gvantič njegov pa v skrinji trohni;

Le naj stoji,

Le naj trohni,

40 Saj cesar za druzga skrbi!

6964 .

(Bloke pri Cerknici.)

Al očka in mamca so milga srca,

Ker vidjo fantiča preoblejčeniga,
Preoblejčeniga,

Pa zavahtaniga,

5 Pa za vuojsko prpravleniga.

6965 .

(Iz Ilirske Bistrice.)

Oh komej sem posou osemnajst let,

Cesar me hoče na vojsko imet,

Pa sem premlad
Za biti soldat,

5 Ne morem še gvira nosit.

Oh kaj hoče naš cesar storit!

Vse fante te mlade nas hoče imet,

Nas hoče imet,

Nas noče pustit,

10 Dekletam pa žalost storit.

Po noči in po dnevi
Mi srce toni,

Mi srce toni,

Mi so solzne oči,

15 Ker gvir mi pripravljen stoji.

9964. Zapisal  Iz. Modic.  — lz njegovega rokopisa. Dalje je pevec
pesem pozabil,

6965. Zapisala  josipina Furlani jev a. — Iz njene zbirke. Glede
5. stroje glej št. 6824.

110

V. Pesmi stanovske. I. 6966.

Moj očka in mamca prav žalostni so,

Ker vidjo, da preoblejčeni smo:
Preoblejčeni,

Ogvantani,

20 Ki ne bomo več frajani.

Oj škoda velika za gvante moje,

K’ jih morem pustiti, de v skrinji trohne.
Oh žalost le ta,

Oh žalost le ta
25 Ne pojde od mojga srca.

V srci jo bom nosu celih štrnajst let,

Od mene bo vzela najlepši cvet:

Nikol’ ne več,

Nikol’ ne več,

£0 Ne pojde ta žalost preč!

Zdaj bomo jemali prav lepo slovu
Od fare, zgonovu, od ledih stanu,

Od fare, zgonu,

Od ledih stanu,

35 Ki ga nejsmo še nikdar taku.

Z Bogom, dežela, kjer sem se rodiv,

Sam Bog ve, kje bom dušo pustiv:

Al’ na polji,

Al’ na cesti,

<o Al’ Bog ve, v katerem mesti.

In kadar glavco na vojski bom dav,

Te prosim, moj Jezus, pri meni boš stav:
Te prosim lepo,

Te prosim lepo,

45 Vzem’ dušo gor v sveto nebo!

6966 .

(Iz Podkraja nad Vipavo )

Zagorski zvonovi prav milo pojo,

Ker fantič pa jemlje od dekliča slovo:
Oh jemlje slovo,

Sam Bog ve kako,

5 Ker nazaj ga več nikdar ne bo!

Očka in mamca prav žalostni so,

Ker vidjo fantiče, preoblečeni so:
Preoblečeni so,

Na vojsko gredo,

10 Ker nazaj jih nikdar več ne bo!

6966. Zapisal  M. Rode;  pov.  Al. Kobal. — Iz zbirke Rodetove IX.
štev. 24.

V. Pesmi stanovske. I. 6967.6968.

111

6967 .

(Iz Rihemberga.)

Pobič sem star šele osemnajst let,

Cesar me hoče k Soldatom imet’.

Kako bom soldat,

Sem pobič premlad,

5 Ne morem še puške držat’!

Pri fari zvonovi prav milo pojo,

Od prijatlov zdaj mojih, zdaj jemljem slovo,
Jemljem slovo,

Nazaj me ne bo,

10 Nazaj me nikol’ več ne bo!

Pa očka in mamica jokajo se,

Kjer vidijo fantiče preoblečene:

Preoblečeni so,

Na vojsko gredo,

15 Nazaj jih nikol’ več ne bo!

6968 .

(Z Gorjanskega na Krasu.)

Še ntsn jemu w6snnajst bet,

Kir sa mos tleli h sovvdatam jemiet,

San biw prosmlat
Zs bet sowdat,

5 Še s nisn wypow puški nosit.

Muj wbče, moja mati prow žalostni sos,

Ku videju fentiči, pravvobliečeni smo:
Pravvobliečeni,

Pravvanteni,

10 Kar nammo več sfrajeni.

Po noči in po dni jiman sovvzne wočf,

Ker mi wžej yvir prpravljen stoji.

Nosu ya bon
Cielih wuosn 116t,

15  Wodwziet mi je te Hepši cviet.

Zdej bom jermivv preliepo slavvii
Wod f;intow, dekliet, wod Hedih steny,

Wod fantow, dekliet,

Wod liedih stany,

20 K’ ya nisn še niydar takti.

Lučen san wod wočieta inuj matari,

Wod moji ljypci cartani:

Oj žalost je ta,

Oj žalost je ta,

25 Ki na pujde wod mojya srca!

6967.  Zapisal  Fr.  Anderlič.  — Iz zbirke Jož. Cejana V. it. 43.

6968.  Zapisal  K.  Št rekel  j;  pela  Kat. Buda 1.1878.  —Iz mojih zbirek.

112

V. Pesmi stanovske. I. 6969—6971.

6969 .

(Iz Gor. Vrtojbe.)

Moj šocelj ima komaj šestnajst let,
In cesar ga hoče k vojakom imet’:
Kako bo soldat?

Je fantič premlad,

5 Ne more puške držat’!

Oče nu mati prežalostna sta,

Sta vidla fantiča preoblečeniga;
Preoblečeniga,

Prepasaniga

10 In za vojsku prpravljeniga!

6970 .

(Gor. Vrtojba.)

Kako bom soidat,

Ker sem fantič še mlad,

Ker ne bom mogu še pušku držat.

V ti fari zvonovi prav milo pojo,

5 Od fantov dekleta jemaju slovo.
Jemaju slovo,

Sam Bog ve kako,

Ko nas nazaj več na bo!

O bratec ti moj,

10 O neč ne žaluj,

Veselo zavriskaj z menoj!

6971 .

(Čepovanska.)

Saj nisem še star ko osemnajst let,
Sam cesar me 'oče na vojsko imet.
Sem še le mlad
Za biti soldat,

5 Ne morem še gvira v roki držat.

Saj nisem vzet ko za osem let.
Pobrali so mi ta lepši moj cvet:

Oj žalost le ta,

Oj žalost le ta

10 Ne pojde ven z mojga srca!

6969. Zapisal  Jožef Ceian; pel  Ivan Čučič. — Iz zbirke Cejanove
IV. št. 52.

6970. Zapisal  Jožef Cejan; pel  Loviž Černe. — Iz Cejanove zbirke
IV. št. 32.

6971. Zapisal  A. Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica,
str, 76—78.

V, Pesmi stanovske. I. 6972.

113

Moj oče, tud’ mat’, prav žalostni so,

Ker zvedeli so, preoblečen’ da smo,

Preoblečeni
In obvahtani smo,

15 Ne bomo mi nikdar.ofrajani.

Po noč in po dnev mam solzne oči,

Ker gvir prpravljen stoji.

Zdaj začnem jemat slovo, o lepo slovo,

Od fantov, dekličev, od lejdih stanu,

Bom jemal slovo,

20  Bom jemal slovo,

Da nikdar še nisem tako.

Zdaj bom klobuček z glave vzel,

Od kranjske dežele slovo bom vzel:

25 Ostanite z Bogom jeno zdravi!

O srečna dežela, čjer sem se rodil,

Sam večni Bog ve, čje smrt bom storil:

Ali na polji,

Ali na cest’,

Sam Bog ve, na kterem de mest’.

30'Zdaj bom glavico na vojsko podal,

Usmiljen moj Jezus pri meni bo stal:

Te prosim lepo,

Te prosim lepo,

Da vzameš mojo dušico v nebo.

6972 .

(Z Obloke.)

Sem pobič star še le osemnajst let,

Pa me že čejo h Soldatom uzet;

Kako bom soldat,

K’ sem fantič premlad,

5 K’ ne morem še gvera deržat!

Pri fari zvonovi že milo pojo,

K’ jemljejo od fantov ljubice slovo,

Jemljejo slovo,

De nikol ne tako,
to Nazaj jih nkol več ne bo!

6972. napisal  Jan. Kokoš  ar. — Iz njegove zbirke. Natisnil jo je S.
Rutar v  „ Ljub. zvonu" IH■ 1883.5S9. s temi premembami:  2] Pa hočejo me že k
Soldatom vzet — 5 gvera] puške — 6 če] prav — 7] Ker jemljejo ljub’ce
od f. s. — 9 nkol ne] nikoli — 11 jaz pridem] sem prišel — 12] Sem puško
z., j. z. — 16, 17 Zagvišno tud jest] Gotovo jaz tudi — 17 glavco — 18 O
— 20] Vzemi mi dušo v nebo!

8

114

V. Pesmi stanovske. I. 6973. 6974.

V kasarno jaz pridem korajžen, vesel,

Svoj gver sem zagledal, jokati začel.

„0j srček ti moj,

Nikar ne žaluj,

15 Z veseljem zavriskaj, zapoj!"

Zagvišno tud’ jest na vojsko bom dan,

Zagvišno tud’ jest ob glavo bom djan:

Oh Jezus ti moj,

Te prosim lepo,

20 Vzem’ mojo dušo v nebo!

6973 .

(Borovlje, Škofiče, St. Jakob, Podjunsko.)

Sem pobič jaz mlad še le osemnajst let,

Me cesar že hoče k soldatom imet;

Kako bom soldat,

Ko sem pobič premlad,

5 Muškete ne morem držat!

Farni zvonovi prav milo pojo,

Jaz jemljem od doma, od fantov siovo:

Jaz jemljem slovo,

Da nikoli tako,

10 Nazaj me nikoli več ne bo!

V kosamo sem stopil korajžen, vesel,

Sem puško zagledal, se jokat začel:

„Oj bratec ti moj,

Nikar ne žaluj,

15 Veselo zajuckaj, zapoj!"

Oče in mati pa jokata se,

Ko vidita fante preblečene vse;

Preblečeni so,

Zavahtani so,

20 Nazaj jih nikoli več ne bo!

6974 .

(Iz Spodnjega Roža.)

Sem pubič še mlad, še le osemnajst let,

Cesar me hoče k soldatom vzet’;

Kako bom soldat,

K’ sem še premlad?_

6973.  Neznanega zapisovavca.  — lz Scheiniggovi/i NPKS. št. 815.

6974.  Neznanega zapisovavca.  — Priobčil J. pl. Kleinmayer drugače
porazdeljeno na verze v »Kresu" I. 276. Nahaja se tudi v junski dolini.
Mesto prvih vrstic zadnje kitice se tam poje:

V kosamo sem stopil
Sem žalosten bil;

Mušketo zagledam,

Se jokat’ začnem . . .

V. Pesmi stanovske. I. 6975.

5 Oča noj mati pa jokata se,

K’ vid’ta fante preblečene vse;
Preblečeni so,

Nazaj jih nikoli ne bo!

V kosamo sem stopil grozno vesel,

10 K' gver sem zagledal, se jokat začel;
Oj, brat’c ti moj.

Nikar ne žaluj,

Veselo zajuckaj, zapoj!

6975 .

(S Pohorja )

Fantič je star šele osemnajst let,

Cesar ga hoče k Soldatom imet.

Oh kako bom soldat,

Ker sem še premlad,

5 Ne morem še gvera držat!

Po hribih, dolinah oj vse zeleno,

Po hribih, dolinah oj vse zeleno:

Vse je zeleno,

Vse veselo,

10 Žalostno je le moje srce.

Od očka in mater slovo sem jemal,

Pri sestri, pri bratu že sem se jokal:

„Oj bratec ti moj,

Nikar ne žaluj,

15 Znabiti še pridem za t’boj!“

Oče in mati žalujeta oba,

Ko vidita sinka preoblečeniga,

Preoblečeniga,

Zavahtaniga,

20 Za vojsko pripravljeniga.

Je škoda za gvantec, ki mi v škrinci leži,

Je škoda za gvantec, ki mi v škrinci leži:

Le naj mi leži,

Le naj mi strohni,

25 Strohnelo bo moje srce!

Zagorski zvonovi mi lepo pojo,

Zagorski zvonovi mi lepo pojo:

Le naj mi pojo,

Le naj mi pojo,

30 Zdaj jemljem jas fantič slovo.

V kosamo sem stopil korajžen, vesel,

Al’ dekle zagledal, se jokat začel.

6975. Zapisal  Filip Miklavec. — Iz njegove zbirke  /. št. 19.

116

V. Pesmi stanovske. 'I. 6976. 6977.

„0j pobič ti moj,

Le nič ne žaluj,

35 Veselo si žvižgaj in poj!“

Če pa mene iz vojske nazaj več ne bo,
Oh ljuba Marija, sprejmi dušo v nebo:
O Jezus, Marija,

Sprejmi dušo v nebo,

40 To truplo pa v črrfo zemljo!

6976 .

(Iz Št. Jurija na južni železnici.)

Sem fantič jaz star še le osemnajst let,
Me cesar že hoče k Soldatom imet.
Kako bom soldat,

Sem fantič tak mlad,

5 Ne morem še puške držat!

Je škoda za suknjo, da notri leži,

Oj škoda, oj škoda, da v škrinji trohni:
Pa naj le leži,

In naj le trohni,

10 Vsaj cesar za druzga skrbi!

6977 .

(Od Sv. Eme.)

Sem pobič zdaj star še le osemnajst let,
Pa hočejo me že k Soldatom uzet.

Kako bom soldat,

Ker sem še premlad,

5 Ne morem še puške držat!

Pri fari zvonovi prav milo pojo,

Ker jemljejo ljubce od fantov slovo;
Jemljejo slovo,

Da nikoli tako,

10 Nazaj jih nikolj več ne bo!

V kosamo sem prišel korajžen, vesel,
Sem puško zagledal, se jokat začel.

„Oj srček ti moj,

Nikar ne žaluj,

15 Z veseljem zavriskaj, zapoj!“

Gotovo jaz tudi na vojsko bom dan,
Gotovo jaz tudi ob glavo bom djan:

O Jezus ti moj,

Te prosim lepo,

20 Vzemi mi dušo v nebo!

6976. Zapisala  Zinka Kavčičeva. — Iz njenega rokopisa.

6977. Zapisal  Anton Kovačič.  — Iz njegove pesmarice I. str. 50 — 51.
kjer je pri prvem verzu pripisana varijanta  Jaz sem še komaj osemnajst let.“
Prim. št. 6972.  ( natisekv ,Zvonu“).

V. Pesmi stanovske. I. 6978. 6979.

117

6978 .

(Od Sv. Eme.)

Jaz sem še komaj star osemnajst let,
Cesar me hoče Soldatom imet.

Kako bom soldat,

Ker sem še premlad,

5 Ne morem še puške strahvat!

Oča in mati sta žalostna,

Ker vidita sina preoblečenega,
Preoblečenega,

Zavahtanega,

10 Za vojsko pripravljenega.

Bratec in sestra sta žalostna,

Ker vidita brata preoblečenega,
i. t. d.

Prijatli in znanci so žalostni,

Ker vidijo znanca preoblečenega,
i. t. d.

6979 .

(Od Makol.)

Še nisn več star ko osemnajst let,

Pa cesar me hoče k Soldatom imet.

Ja ko bom soldat,

Ja ko bom soldat,

5 Ne morem še gvira deržat!

Pri fari zvonovi premilo pojo,

Ker od lubih prijatlov jaz jemlem slovo,

Ker jemlem slovo,

Ker jemlem slovo,

10 Nazaj me nigdar več ne bo.

Očka in mamka pa jokata se,

Ker vidita fante preblečene vse.

Preblečeni so,

Na vojsko gredo,

15 Nazaj jih nikol več ne bo.

Bratec in sestra pa jokata se:

Od bratov prelubih lučujejo se!

„Oj bratec ti moj,

Nikar ne žaluj,

20 Saj prideš tud ti za menoj!“

6978. Zapisal  Anton  K.ovačič. — Iz njegove pesmarice II. str. 29.

6979. Zapisala  Loj za Šalamun. — Iz njene zbirke (št. bi.) ki mi
io ie izročil Jurij Lulek. Primerjaj zapis Žirovnikov (št. 6950.).

118

V. Pesmi stanovske. I 6980. 6981.

V kasarni sem hodil korajžen, vesel,
Sem pukšo zamerkal, se jokat začel.
„Oj srček ti moj,

Nikar ne žaluj,

25 Korajžno zavriskaj, zapoj!"

6980 .

(V Slapeh pri Ptujski gori.)

Sem fantič še mlad, star osemnajst let,
Me cesar že hoče k Soldatom imet’.
Kako bom soldat,

Ker sem še premlad,

5 Še gvira ne morem vstrahVat!

Oče in mati sta žalostna bla,

Sta vidla fantiča spreoblečeniga,
Spreoblečeniga,

Zavahtaniga,

10 Za vojsko pripravljeniga!

6981 .

(Od Sv. Tomaža v Slov. gor.)

Fantič sem star še osenajst let,

Cesar me hoče k soldaton imet.

Oh, kak bon soldat,

Ker še sen premlad,

5 Ne moren še gvira strahovat.

Oča in mati sta žalostna bla,

Kda vidita sina prezoblečenega,
Prezoblečenega,

Zavahtanega,

10 Za vojsko pripravlenega.

Po hribih, dolinah veseli je bil
No tudi si lehko veselo je pel,

Al gnes pa on v žalosti
Joče na glas,

15 Da more odvandrat od nas.

Zdaj v žalosti lehko srce ga boli,

Kaj doma vu škrinji mu gvantič prhni:
Vu škrinji leži,

Vu škrinji prhni,

20 Oh žalostno mojo srce!

6980.  Zapisal 1887.1.  Rok D rofenik-Gorski. — Iz njegovega roko¬
pisa. Natisnjena je v „Koroških bukvicah“ str. 346. s temi predrugačbami:  2] Al
cesar že hoče me k vojski imet’ — 5] Še puške in sablje ne morem strah’vat
— 6] sta oče in mati ž. b. — 7 Ko vidita fanta preblečen’ga — 8] Preble-
čen’ga — 8 In zavahtanega — 10] Za vojsko že pripravljenega.

6981.  Zapisal  Jožef Krajnc;  narekovala  M. Raušlova. — Iz Kranjčeve

zbirke.

119

V. Pesmi stanovske. I. 6982, 6983.

Pri fari zvonovi zvonijo lepo,

Kda jemlejo pajbi s lega kraja slovo:
Jemlejo slovo,

Nazaj jih ne bo,

25 Ne bomo jih čuli več pet.

Al či pa nas več ne de domo,

Pa Jezus, Marija vzemi dušo v nebo:
Te Jezus, Marija
Vzemi dušo v nebo,

30 Telo pa gre v črno zemlo.

V kasarno sem prišel korajžen, vesel,
Sen puško zagledal, sen jokat začel.
„Oh fantiček moj,

Le nič se ne boj,

35 Veselo si žvižgaj no poj!“

6982 .

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)

En pajbič je star osemnajst let,

Pa cesar ga hoče k Soldatom imet.

Pa kak bom. soldat,

Da sem še premlad,

5 Da gvira ne morem strahovat!

Oča no mati sta žalostna bla,

Da sina sta vidla preoblečenega,

Preoblečenega,

Zavahtanega,

10 Za vojsko pripravlenega.

V kasarno sem priša soguren, vesel,

Sem piikšo zagledal, se jokat začel.

„Oj fantiček moj,

Le nič se ne boj,

15 Veselo si fiičkej no poj! “

„V kosarno prišel sem vesel, pa tam se jokati začel.“

6983 .

(Z Vrpolj nad Kamnikom.)

Približujejo se časi,

Kjer nas močno, močno straši,

6982.  Zapisal  Jož. Krajnc;  nar.  Jož. Kvasova. — Iz Kranjčeve zbirke.
Opomnja.  O pesmih tega naslova je pisal Fr. R-a v „Slovanu“ V.

(1907) 318: „Kje živi 18-letni fant, ki bi ne mogel še puške držat, ki bi jav¬
kal in obupaval, da mora v vojno in ki bi ,puško zagledal, se jokat začel’ ?“
Jaz mislim, da so te pesmi nekoliko starejše od pogumnega in čvrstega pi¬
satelja navedenih vrst in da takrat, ko so nastale, ni bilo o poznejših wern-
dlovkah, mannlicherovkah itd. niti sledu. Da so bile stare puške res težke in se
jih je smel komaj dorastli mladenič res bati, razvidi vsakdo lehko, če po¬
gleda v kako orožnico.

6983.  Zapisal  Leop. T rob e v.še k. — Iz prep. v M. Rodeta zbirki VI. št. 43.

120

V. Pesmi stanovske. I. 6984. 6984.

Kjer bom moral jest k vojakom jet,
Od svoje ljubce slavo vzet.

5 Preljubi brati in sestre,

Podajte mi ta desne roke,

Ljubili smo se vsaki čas,

Al zdaj pa cesar kliče nas.

V I. pridem prav vesel.

10 Al tam sem jokati začel,

Kjer sem videl fante preoblečene
In močno zavahtane.

V kasarno prišel sem vesel,

Al tam sem drugi stan sprejel,

15 Odložil sem obleko preč
In pripasal vojaški meč.

Na vojsko pridem tud vesel,

Tam sem streljati začel,

Izderem tud svoj ojster meč
20 I:i sekam drugim glavce preč.

6984 .

(Iz Dol. Vrtojbe.)

V Ljubljano ko pojdem korajžen, vesel,
In tam bom jokati začev,

Videl bom fante preoblečene,

Na vojsko pripravljene.

5 V kasarno ko pridem, še tudi vesel,
Tud tam bom jokati začev,

Odvrgel bom mojo obleko preč,
Prepasal bom vojaški meč.

Na vojsko ko pridem, še najbolj vesel,
10 Ker tam bom streljati začev,

Prijel bom za svoj ojstri meč,

Sekal bom kar glavce preč.

6985 .

(!z Moravec

Soldaški stan prihaja že,

Oj grozno straši me.

Pa le ker sem fantič premlad,
Pa moram bit sovdat,

5' Pa od doma se podat.

ri Litiji.)

V kosamo pridem še vesel,
Da sim svoj stan sprejel,

Pa sem vrgel svojo obleko
preč,

Pripasal sovdaški meč.

6984. Zapisal  Jožef Soban. — Iz zbirke Jož. Cejana V. št. 62.

6985. Zapisal  H. S e var. — Iz njegove zbirke II. 5.

V. Pesmi stanovske. I. 6986—6988.

121

10  Po Ljubljanci že spaciramo,
Parade delamo,

Pa le avtman nam ojstro
govori,

Ki se mu sabelca svetli.

V kosami vsak svojo ljubco
ima,

Ki jo ljubi, kar se da,

15 Ona se kakor luč blišči,

In tudi dobro ustreli.

Preden puško na ramo dene, hoče poročati ljubici.

6986 .

(Iz Hraše pri Pustojni.)

V Ljubljan’co pridem čez goro,

Od doma vzamem še slovo.

Od svoje ljub’ce žalostne,

Od svoje mam’ce nesrečne.

5 V Ljubljan’co pridem še vesel,

Al tam sem jokati začel,

Raztrgam svojo obleko preč,

Pripašem svoj soldaški meč.

Z Bogom, !jub’ca, kol’kokrat
10 Sva skupaj b’la do polnoči,

Al’ zdaj pa urce štela boš,

Ker mene vid’la več ne boš!

Puška mi na zid' visi,

Solzne so b’!e moje oči,

15 Poprej k’ jo bom na ramo djal,
Bom tebi, ljubca, vedit dal!

6987 .

(Kranjska.)

5 V kosamo pridem še vesel,
Potem sem jokati začel,
Raztrgam svojo obleko preč,
Prpašem ta soldaški meč.

V Ljubljano pridem čez goro,

Od doma jemljem že slovo,

Od svoje ljube žalostne,

Od svoje mamce presrčne.

Puška pa že tam vejsi,

10 Oh, meni pa solze v oči,

Pa pred kom puško na ramo djav
Botn tebi, ljubca, vedet dav!

6988 .

(Iz Brunka pri Radečah na Dol.)

V Ljubljanco pridem čez goro,

Od doma jemljem že slovo,

6986. Zapisal  M. Rode : pov.  Jan. Bajc. — Iz Rodetova zbirke V. št 16.

6987. Zapisal  Pečevnik. — Iz prepisa v zbirki M. Rodeta IX. št. 70a,
kteremu jo je dal Prebil.

6988. Zapisal  F. B. — Iz njegovega rokopisa št. 14.

122

V. Pesmi stanovske. I. 6989—9691.

Od svoje mamce žalostne,

Od svoje ljubce prav srčne.

5 Raztrgal bom svojo obleko preč,
Prepasal bom vojaški meč,

Predenj bom puško na ranico djal,
Bom tebi, ljubca, vedit dal.

O zdaj pa dekle spomni se,

10 Kolikrat sva bila do polnoči,

Zdaj pa urce štela boš,

Ko mene vidla več ne boš!

6989 .

(Z Blok pri Cerknici.)

V Ljublanco pridem čez goruo,

Od duma vzamem še slovu.

V kosarno pridem še vesjeu,

Oh tam pa jokati začeu.

5 Pa gvier na ganku tam vtsi,

Dukle pa briše si oči.

Pa prejd ga buom na ramco djau,

Jest tiebi. buodem vejdi>t dau.

Oh, ti pa urce štejla buoš,

10 Kler mlene vidla več ne buoš,

Odijo, dijo, lubca ti,

Kuolkrat sva bla do punoči!

Odijo, dijo, uočka vi,

Zekaj ste toku žalostni!

Puške se prestraši.

6990 .

(Kanalsko na Kor.)

V kazarno sem stopov, Sem pukšo zagledov,

Prestrašov sem se, So mi sovze dov šle.

6991 .

(Iz Koborida.)

Pred kasarno sem prišel, Sem puško zagledal,

Prestrašil sem se, So mi tekle solze-

6989. Zapisal  Izidor Modic. — Iz njegovega rokopisa. V začetku so
se pesmi tega naslova naslonile na znanega Strelovega  „ Popotnika “ :

»Popotnik pridem čez goro,

Od doma vzamem še slovo.”

6990. Neznanega zapisovavca.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 832.

6991. Neznanega zapisovavca.  — Izzbirke, ki mi jo j e dal J. pl. Kleinmayr.

V. Pesmi stanovske. I. 6992—6996.

123

6992 .

(Staroselo pri Koboridu.)

V Gorico sem prišel Sem puško zagledal,

Korajžen, vesel, _ Jokat’ sem začel.

6993 .

(Iz Koborida.)

Koražen, vesel
Sem za puško prijel,

Ko sem v rokah jo imel,
_ Sem se jokat’ začel.

6994 .

(Goriška.)

Z bogom, z bogom, ljubca
moja,

Zdej se mor’mo zapustit’,
Zdaj se mormo zapustiti
Noj cesarja jet služit.

5 Pred kasarno sem prišeu
Korajžen, veseu,

Sem pušku zagledau,
Sem jokat’ začeu.

Moja puška je svetla,
10 Moj prstan je zlat,
Moja ljubca se joče,
Ker jest sem soldat!

V vojaka ga preoblačijo.

6995 .

(Kranjska?)

Klobuk mi doli denejo,

S kap’co me pokrijejo:

Oj ljubica, oj ljubica,
Juhej, zdaj sem soldat!

10 Iz čevljev
V coklje i

5 Rekelc mi izslečejo,

V pluzno me oblečejo:

Jermen mi odpašejo,
Sabljo mi pripašejo:

: sezujejo,
obujejo.

Ko v kosamo gredo, jim klarineti pojo.

6996 .

(Torovo.)

Presneta kosama,

Koko ti smrdiš:

Kok novincov,

Pa not pomoriš!

5 Zapisali so ga na poper,

De mora biti kananer.
V kosamo grejo,

J’m klaneti pojo,

Is kosarne grejo
10  J’m pa bobnajo-jo!

6992. Zapisal  Mih. Skočir. — Iz njegove zbirke.

6993. Zapisal  Jožef Kenda. — Iz njegove zbirke Kokošarjeve, kjer
je  imel premenjeno kesneje v  ’mel.

6994. Zapisal  Jožef Cejan. — Iz Cejanove zbirke IV. št. 31. Prva
stroja je pač iz ponarejene iz poskočne.

6995. Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke II. II.  Coklje.
(■v 14) je pač napaka.  — Verz 3. in 4. se ponavljata za vsako kitico.

6996. Zapisal  Franc. Stele. — Iz njegove zbirke VII. 49.  Iz. Modic je
v Blokah pri Cerknici zapisal ta le dva verza:  „Lan sem pisou ne popir,
Pa lejtas stm žie kanonir", s kterima primerjaj zgoraj verz 5—6.

124

V Pesmi stanovske. I. 6997—7Q0 A .

6997 .

(Od Bleda.)

V kosamo gremo. Iz kosarne gremo,

Nam klanetje pojo, Nam pa bobnajo!

Novinci se vadijo.

6998 .

(Kranjska.)

Pa puške se svetijo,
Jih sučemo mi.

Ta boben brenči,
Ker muštrat vtiči,

6999 .

(Borovlje.)

V Celovci na Lenti To nove žovnirje

Tri pavče pojo, Muštrati učo.

Le urite se, da boste dežele branili.
7000 .

(Od Cerovca.)

Stoji, stoji polje,
Polje široko,

Na polju pa drevce,
Lipa zelena.

5 Lipa je zelena,

Še lepše cveti,
Lepo nam precveta,
Še lepše diši.

Pod lipoj zelenoj
Princ Johan sedi,
Lepo si namilo,
Sve fante gledi:

6997. Zapisovavca neznanega.  — Iz VO. XVII.  7. 5, kjer je pisana v
zvezi z pesmimi  „Pa ni levših ljudi”, „Kosarna nemarna”, „Terdoratenoskerba“
in  „Pojdem čez pvanine.“

6998. Neznanega zapisovavca.  — Iz zbirke Al. Rodeta VII. št. 31 h,
kamor je prepisana iz zbirke Franc. Gimpelna iz Toplic na Dol., pisane
L 1867.

6999. Neznanega zapisovavca.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 833,

7000. Zapisal  St. Vraz. — Iz VO. XIX. C. 21, kjer je izprva bilo
pisano 6, 8  ljepše 7 ljepo, to zadnje je naposled premenjeno v  Lipa. V v.
19. je  štajarsko (ali je povdarek  štajarsko le izprva bil na besedi, se ne da
določiti) premenjeno v  Slovensko. Zadnja kitica je tako korenito prečrtana,
da se ne da več brati, le zadnja beseda je pač bila  štajarska zato sem jo
gori pustil, dasi je gorenje besedilo pozneje do te besede pripisano na strani
in je tudi še v v. 22. sprva bilo  „No lepa je Nemška", v 23. pa je zgoranje
besedilo premenjeno v  „ Ali lepša in lubša," v 24. pa  „Le naša Slovenska".
Tam je pripisal Vraz tudi ta-le melodije načrt:

=e-i:

■ - I-

PS



4 =


m


Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 98 s temi premembami, ne-
glede na naglasna znamenja:  1 pole — 2 poli — 3 poli —7 Lipa — 8 lepše]

V. Pesmi stanovske. I. 7001. 7002.

125

„S’cerajte, scerajte
Se, fantje moji,

15 Da bomo si bran’li
Te dežele tri; ;

Da bomo si bran’li
Te dežele tri:
Vogersko, štajarsko
No nemško zemljo.

Vogerska je lepa,
No nemška ljuba,
Ali najlepša
Je naša štajerska."

„Oj regruti, kaj ste tako žuti?“

7001 .

(Iz Adlešič.)

Lipo ti je rano uraniti
Suprot’ zori, kad’ siavički pojo.

Slavič vice i na vojnu kliče,

Pred na vojnu, potlej u livadu.

5 U livadi trava povaljena.

Niso mi je vile povalile,

Povalili mladi regulaši

Dugom puškom, svitlim baganetom.

„Oj regruti, kaj ste tako žuti ? il
10 „„Kako neč’mo aj mi biti žuti,

Kad su naši oficiri ljuti!

Rano gone, ručevat’ ne dado.

Da je blizu naša mila majka,

Ona bi nam vsako doba dala,

15 V jutro rano i u dobo kasno.“

Oprava je edino, kar vojak ima.

7002 .

(Iz Vrbovca.)

Rasla trava kraj Zemuna grada,

Nje ne pasu konji nit volovi,

Več ju gaze mladi regulaši.

Z borka idu v črni pontrotaši,

5 Z dogom puškom, s kratkim banganetom,
Z borka idu, ovako govore:

„Oj puščica — verna ženka moja,

Oj sablica — verna pajdašica,

Oj pantrotaš — meko zglavje moje,

10 Oj torbica — moja komorica,

Oj mošnjica — hambar i pivnica,

Kabanica — kuča kamenitaU

lepše nam — 12 Svoje — 13] Secerajte, secerajte — U] Fantje moji —
15] Kaj bomo si branili — 16, 18] Dežele tri— 17 Dal Mi — 17 branili —
19 — 20] Vogrsko no nemško * No slovensko zemlo — 21 Vogrska — 22—24] No
nemška je lepa, * Al lepša je, lepša * Naša slovenska.

7001.  Z opisal  Ivan Sašelj. — Iz njegovih , Bisernic" I. str. 173.

7002.  Zapisal  Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih MNP. I. 63. kjer je
opomnja k v. 4. in 6.:  „Z borka, bork od njem. rieči  Burg.“ Melodijo glej
Knhač II. 593.

126

V. Pesmi stanovske. I. 7003 —7005.

Tambur bije marš naprej.

7003 .

(Iz Ihana.)

Kaj me bo skrbov sudaškt stan,

Sej uhka skrbim za dušo zrav’n!

Tam ni treba drujga devat — skicirat,
Zauber puške nucat.

5 Hautman nam piše regtlce,

De mor’mo znat skicirat’;

Skicirati, marširati,

Zauber puške nucata>.

Tambur nam bije marš naprej,

10 Mi gremo nad Francoza zdej,

Cesarj'B nad Francoze,

Nad Francoza nad Prajza.

Če nas bojo Francoz’ pobil’,

15 Zagvišam bote pošto dobil’,

Zagvištn bote pošto dobil’:

Za nas Boga prosite — molite!

Zdaj ko sem vojak, je vse drugači.

7004 .

(Kranjska.)

Kako mi ptički peli so, 5 Kako rožce cvetele so

Dokler sem bil še mlad!

Oj zdaj pa moram bit soldat,

Cesarski kamerad! Kako mi fantje rastli so . . .

Dalje se poje tako, da se za prvi

verz vstavlja po vrsti: Kako mi fantje peli so . . .

Kako mi dekleta rastie so ..

Razloček med drugimi in med vojaki.

7005 .

(Iz Raven pri

Po polju pa rošce cvedejo,
Oja, cvedejo,

Ker fantje na vojsko gredo.
Kako bom jaz sama ležala,

5 Oja, ležala,

Ker fanta navajena sem!

Kamniku.)

Po travnik’ pa kosci kosejo,
Oja, kosejo,

Ker fantje na vojsko gredo.

10 Po logu pa tičke pojejo,
Oja, pojejo,

Ker fantje na vojsko gredo.

7003. Zapisal  Anton Breznik; povedala  stara Kajžnica. — Iz njegove
zbirke II. št. 135.

7004. Zapisal  M.Rode; pel  Anton Mrak. — Iz Rodetove zbirke VIII. št. 51,

7005. Zapisal M.  Rode; pov.  Fr, Stele. — lz Rodetove zbirke V.
št. 49. „Pesmi se prideva še veliko kitic o različnih letnih časih , samo te
tri se zmirom prve pojo, na katere se potem druge pritikaj'o.“ Vsaki kitici
se prideva verz 4—6.

V. Pesmi stanovske. I. 7006—7010.

127

Prokleto pero, ki

Prešmentan petelin,
Prešmentan pero,

me je zapisalo v vojaški stan.

7006 .

(Iz Podgorja.)

K' je mene zapisal’
Soldašk’mo stanu !

Oblaki so rumeni,

Oj kaj pomenijo?

Da vsi ta mladi fantje
Na vojsko pojdejo.

7007 .

(Iz Šiške.)

5 Prešmentana kosama,
Prešmentano pero,

Ki s’ mene zapisalo
K’ soldaškemu stanu!

7008 .

(Iz Podzemlja.)

Prešembrana kosama,
Prešenbranu peru,

Je mene zapisalo
K soldačkemu stanu.

5 Smo lepi, smo mladi,
Smo zauber fantje,
Smo z luštnega kraja,
S kranjske dežele.

Smo lepi, smo mladi,
10 Smo zauber fantje,
Smo puške spucali
Za turške vojske.

So kuglje brenčale
Do Šmarne gore,

15 So milo jokale
Ljubljanske gospe!

„ Prešembrana kosama,
Zakaj s’ tako temna,

K ne morem notri najti
20 Preljubga šoceljna!"

7009 .

(Nd Bleda.)

Terdoraten oskerba Ki sta vkupej pisava.

In tud ti oficir, De bodem žonir!

Kosamo bom zapustil.

7010 .

(Gorenjska.)

Presneta bod’ kosama, K si mene zapisalo

Presneto bod, pero, K vojaškemu stanu!

7006. Zapisal  Franc Stele. — Iz njegove zbirke.

7007. Zapisal  M. Rode; pov.  Bojan Holeček. — Iz Rodetove zbirke
VIII. štev. 79.

7008. Zapisal  Janko Barle. — Iz njegove zbirke. S koncem (17—20.)
primerjaj št. 3963—3966; v. 13—lb. glej spodaj v pesmi o Ljubljani v fran¬
coskih vojskah.

7009. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVI. 7. 5, kjer je pisana v
zvezi z pesmimi  „Pa ni levših ljudi", .Kosama namarna", „V kosamo gremo"
in  .Pojdem čez pvanine" na tretjem mestu.  Oskerba je najbrž popravil za-
pisovavec sam iz  frboljtar.

7010. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Fr. Steleta II. št. 20.

V. Pesmi stanovske, i. 7011—7013.

128

5 Oblaki so rudeči,

Oh kaj pomenijo?

Da vsi ta mladi fantje
K Soldatom pojdejo.

Petelinček lepo poje,

10 Kmal’ bo beli dan:

Zdrava ljub’ca moja ostan,
Jaz grem v soldaški stan.

Kosamo bom zapustu,
Domov se bom podav,

15 Doma bom ljubco ljubu,

Še nocoj bom pri njej spav!

7011 .

(Kranjska.)

Kosamo bom zapustil, 5 Na valit’ so dolge urce,

Na dom se bom podal, Težko jih je prestat,

Doma bom ljubco ljubil, Doma dekle žaluje,

Sladko pri njej zaspal. Kjer more sama spat.

Res dolge so tri leta
10 V tem vojaškem stan’,
Ko bom jih jaz odslužil,
Bom prišel k tebi sam.

Oblaki so rumeni,
Oh kaj pomenijo?
Da ti te mladi fanti
K soldatom pridejo.

7012 .

(Kranjska.)

5 En kosec koso brusi
Na zelenem travniku.

En fant pa eno dekle ljubi
Na mehki posteljci.

Na vaht so dolge urce,
10 Težko jih je prestat;
Doma dekle žaluje,

Ker mora sama spat.

Vabvaki so rudeči.,

Pa kaj pomenijo?

De vsi ta mvadi fantj
Na vajsko pojdejo.

7013 .

(Iz Ihana.)

5 Prešmentana kosama,
Prešmentani piro,
i Da ste me zapisali,

K sudaškimo stano.

Petelinčik lepi poja
10 Na zelen’mo travniki,
Moj fantič slavo jemle
Na ti beli postilci.

7011.  Zapisal  Pečevnik.  — Iz prepisa v zbirki M. Rodeta IX. št. bS,
kateremu jo je dal Prebil.

7012.  Zapisal  Pečevnik. — Iz prepisa v zbirki Al. Rodeta IX. št. 79.
kateremu jo je dal Prebil. Drugo kitico primerjaj s podobno v št. 1862— 18b4,

7013.  Zapisal  Anton Breznik; pel  oče Anton Breznik. — Iz njegove
zbirke II. št. 41.

V. Pesmi stanovske. I. 7041—7016.

129

Če maraš kaj za me, pridi me obiskat.

7014 .

(Iz Gor. Vrtojbe.)

Če maraš kaj za me,

Pridi v kasarno obiskat me:
Pred kasarno boš stopila,

Se boš milo jokala!

5 Kadar boš vid’la mene puško
nosit’,

'zameš toju ljubezen proč!
Sedem let smo se ljubila,
Zdej se mor’mo zapustit’.

Zbogom, zbogom, ljub’ca moja,
10 Uže se ne borna vid’la več!
Morebet se bomo vid’la,
Morebet nikoli več.

Vojaškega stanu svetle in temne strani.

7015 .

(Od Cerovca.)

Kaj pa soldati fali?

Soldati pač nič ne fali:

Po plači šprancera,

Na micke štondera,

5 Cesar pa mu colingo da.

Al vbogi je kmetički stan,
Celi tjeden je v roboto dan:
Roboto odslužuje,

Si žito kupuje,

10  V soboto je v kajho segnan.

Al vbogi je v zimi soldat,
Celo vuro na vahti ma stat:
V perste ga zebe,

Serdce mu trepeče,

15 Al vendar le more prestat.

Na Laškem je lepo dekle,
Kaj pomaga, da ne mara za me!
Ja nesem s tega kraja,
Tud nesem s te fare,

20 Al ja sem s Petuja doma.

7016 .

(Iz Frama.

Kaj pa soldatu fali?
Soldatu pa nič ne fali:
Po plači šprancira,
Ljubce si zbira,

5 Še cesar mu colengo da.

Prevbogi si pauverski stan,
Cel^ teden je v roboti sam:
Še žito kupuje
In štibro plačuje,

10 V soboto je v kajho zapret!

7014. Zapisal  Jožef Cejan; pel in pravil  And. Čučič. — Iz Cejanove
zbirke III. št. 3.

7015. Zapisal  St. Vraz. — Iz VO. XIX. L 25. 1215), kjer je za v. 5.
pripisana na strani varijanta  No cesar za to ga plati in v v. 20.  Petuja po¬
pravljeno v  Petava. Prepis v VO. XIX. Y. 81 je prevzel te predrugačbe in
poleg tega ima dragati še to:  15 vonder— 18 Jaz — 20 jaz, — Drugi Vrazov
prepis v VO VII 17 se od zgoranjega natiska loči, neglede na naglasna
znamenja, v tem: 6  kmetiški] paverski —7 raboto — 8 Raboto — 10 zegnan
— 11] Al v z/mi je vbogi soldat — 13 zebe] peče — 15 venda — 20 Petova.

7016. Zapisal  Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 33.

9

130

V. Pesmi stanovske. 1. 7017. 7018.

Omoženi ljubici bo pisal.

7017 .

(Kranjska.)

Pušico na ramo djal,
Sablico pod pazd’ho djal,
ln daleč se na pot podal
Bom v deželo Mantuo.

5 Moja svltla sablica
Bo zdaj moja ljubica,

Ki me bo objemala,

De bo kri se vlivala.

Moja svitla pušica
10 Bo pa moja ženica:
Kogar ona položi,

Ga nobeden ne zbudi.

Pismo hotel bi pisat’,
Ljubici ga dam poslat,
15 Pa me pozabila je,

Se že omožila je.

Pismo moje brala bo,
Sinčika zibala bo,

Mož per nje bo sladko spal,
20 Jest pa bom na straži stal.

Polagoma pozabi vojak prejšnje ljubice.

7018 .

(Iz Frama.)

Ali kaj čujete, dekliči,
Kako vas kličejo fantiči?
Hitro vstante, vpište luč,
Da ga mo pili celo noč!

5 Lepših ljudi ni na sveti,
Ko smo mi ti ledik fanti,
Cesar nas pa najrajši ima
In nam bele denarce da.

Dekle si je an to vzelo,

10 Da sem dobil suknjo belo,
Suknico zavihano,

Sabeljco prepasano.

Pojdmo pa v druge kraje,
Druge dekleta za roke vodimo,
15 Na te perve ne mislimo,

Na te perve ne mislimo.

O ti štajarska dežela,

Ko si lepa no vesela,

Pa taljanska ni tako,

20 Je lutriš ljudi več ko na pol!

7017 .  Zapisal  Andrej Smole. — Iz rokopisa za 4. bukvice „Kr. Čebelice“;
naglaske je pripisal Prešeren, ki je v v. 2. premenil tudi  pod pazd’hovkrog
pasa. — Drugi prepis nahajaš v rokopisu nar. pesmi, ki jih je Smole pri¬
pravil za natisek (VO. XX. 32 a). Loči se od našega natiska v tem:  2 pod
pazd’ho] krog pasa — 4 deželo Mantovo (sprva  Mantuo) — 12 nobeden —
16 In že omožila se (sprva-,  se že omožila je) — 19 nji. — Pesem je na¬
tisnjena v SPKN. I. 50 s temi premembami ne glede na naglasna znamenja:
1—4 manjka — 8 vlivala — 12 nobedin — 13 hotil — 14 ga dam] domu —
19 pri nji — 20 Jez — Iz SPKN. je ponatisnjena v Gor. letniku str. 210 s
tenu premembami:  5 sablica — 6] Bo moja lubica — 8 vlivala — 12 nobeden
— 20 straži] valiti.

7018 .  Zapisal  Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 22.

V. Pesmi stanovske. I. 7019—7021.

131

Tudi pri vojakih najde ljubico.

7019 .

(Gorenjska.)

Vsi kralji in cesarji
So vojsko peljali,

Jest pobič sim sam,

Pa bom mogel bit zraven!

5 Nesrečna je roka,

Nesrečno pero,

K’ je mene zapisal
K soldaškim stano.

Nesrečna je tinta,

10 Nesrečen papir,

K je mene zapisal
Soldaški Žolnir.

Kdar pridem v bel Gradec,
Pa grem na kvartir,

15 Me keljnarca vpraša:

„A1 si tud ti Žolnir?"

Sim bila vesela,

K sim imela žovnirja,

Pa je farant dobil,

20 Pa per meni je bil.

Poglejmo Žolnirja
Na vsoke peči,

Ima sivo suknačo
Pa Černe oči.

7020 .

(Iz Podgorja.)

Sem v Clovc primarširal
Na prvi kvartir,

Me kelnarca vpraša:

„A1 si fant inžinir?

5 Če s fant inžinir,

Al boš jedel krompir?"
„0 jedel b’ ga ja,

Pa mam štruklje doma!"

Če pojde na vojsko, prepusti ljubico drugemu.

7021 .

(Kranjska.)

Ni lepšega časa na svetu,

Kakor je ta bela spomlad:

Spomladi mi rož’ce cvetejo,

In fantje na vojsko gredo.

5 Oj kaj se zdaj sliši na svetu,

Da eno dekle dva fanta ima;

Jaz bom mojo ljubo zapustil,

In v tujo deželo bom šel.

Naj jo bode en drugi fant ljubil,

10 Dokler bom nazaj jaz prišel;

Naj jo bode en drugi fant ljubil,

Dokler bom nazaj jaz prišel!

7019. Neznanega zapisovavca.  — Iz ostaline  Mih. Kastelca. Prva ki¬
tica spada k pesmim o vojski; 2. in 3. k naslovu  „ProkIeto pero; ki me je
zapisalo v vojaški stan” (7006—7009) in d.

7020. Zapisal  Franc. Stele. — Iz njegove zbirke.

7021. Neznanega zapisovavca.  — Iz zbirke M. Rodeta II. št.  7.

132

V. Pesmi stanovske. I. 7022 —7024.

Ko bo marširal, se bo oziral nazaj na Kranjsko.

7022 .

(Kranjska.)

Prav frišno je jutro
Pomladanskega dne,

Se moj fantič sprehaja
Čez zelene trave,

5 In lepo prepeva,

Si kratek čas dela,

Ker mora on biti soldat.

Sam na zelenem
Hribčku stoji,

10 Pa z belim facolčkom
Si briše solze:

Zaradi nedolžnih ljudi,
Ki so močno korajžni,
Pa tudi srčni.

15 Bo marširal čez hribček,
Čez hribček jen plan,

Pa nazaj se oziral
Na kranjsko to stran.

Bo vetrčk popihal,

20 Meglice segnal,

Se bo fantič pri meni
Prav sladko naspal!

Lovska.

7023 .

(Iz Primostka.)

Mi smo štiri fantje, 5 Proti Novem mesti

Vsi v zelenem gvantje, Pred haltmana,'

Pa mi, pa mi smojegrivsi: Pred oberstantmana!

Pojdemo po cesti

Vsi smo cesarjevi.

7024 .

Iz Slamne vasi.

Prisegli smo tako,

Nazaj nas več ne bo:

Saj smo mi, saj smo mi,
Saj smo cesarjevi vsi.

5 Ljubljanski regiment,

Ta pa more bit kontent
Saj smo mi, saj smo mi,
Saj smo cesarjevi vsi.

Krompirček regiment,

10  Ta pa more bit kontent,
Saj smo mi, saj smo mi,
Saj smo cesarjevi vsi.

Dekleta slamenska,

Nikar ne jokajte,

15 Saj ste nam, saj ste nam,
Saj ste nam pri srcu vse.

7022. Neznanega zapisovavca.  — Iz zbirke M. Rodeta IX. št. 14a.
kateremu jo je da! Andrej Prebil po prepisu J. Pečevnika, ki jo je prepisat
pri vojakih v Pulja.

7023. Zapisal  Janko Barle; pela  Tome Katarina. — Iz Barletovmzbirke.

7024. Zapisal  Janko Barle. — Iz njenega rokopisa. V v. 5 se imenu¬
jejo drugi regimenti, v v. 9 imenovani pa je vedno zadnji.

V. Pesmi stanovske. I. 7026—7029.

133

Domobranec nima novcev.

7025 .

(Iz Grma.)

Moja mati budala, Za Soldata domobranca,

Kaj je mene udala Koji nema nič novaca!

Žvižgal bom in pel, da me bo ljubica slišala.

7026 .

(Iz Podzemlja.)

Mi smo štiri muzikanti,
Naredimo en marš,

Da nas bodo spremljali,
Kedar pojdemo čez vas.

5 Kedar pridem v Ljubljanco,
Bom žvižgal in pel,

Da bo ljubca slišala,

Da sem jaz vesel.

10 Takrat me bojo spremljevale,

Jaz pa na Kranjskem stojim,
Ljubca pa na hrvaško stran.

Kdo bo listje grabil, ko bom vojak.

7027 .

(Iz Hrašč pri Postojni.)

Kdo bo listje grabil, Kdo bo ljubco ljubil,

Kdo bo praprot žel, Ko bom jaz k Soldatom šel?

„Tri cele dni smo rajžali."

7028 .

(Iz Spodnje Idrije.)

Tri cele dni smo rajžali, Tri cele dni smo rajžali,

Ko nismo kruha jedli, Ko nismo vinca pili.

Poskočnice o vojakih.

7029 .

(Iz Breznice na Gor.)

Po Gorenjščem je luštno, Pa vsaka le hoče

K je dosti deklet, Sovdata imet.

7025. Zapisal  Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa.

7026. Zapisal  Janko Barle. — Iz njegove zbirke.

7027. Zapisal  M. Rode; povedal  Jan. Bajc. — Iz Rodetove zbirke VIII.
št. 63. a  (5.

7028. Zapisal od svoje matere  Davorin Tratnik. — Iz njegovega
rokopisa.

7029. Zapisal  H. Se var; pel  J. Zupan. — Iz Sevarjeve zbirke I,
str. 28, kjer je pripisano, da se namesto  sovdata more postaviti tudi vsaki
drugi stan:  študenta itd.

134

V. Pesmi stanovske. I. 7030—7036.

Saj vojak nisem sam.

7030 .

(Od Tržiča.)

De s’ lih puško imam, Sej jih je več,

Saj nimam je sam, K’ jo nos’jo na ram’!

7031 .

(Št. Jakob v Rožu.)

Presneti sovdati, Mate bile jermene,

Kaku ste lepi, Pa črne oči!

7032 .

(Kanalsko, Podkrnos.)

Kaj je lepša na svieti, Po pvacu mašira,

Ko en frišen žovnir: Vse gleda za njim!

7033 .

(Kanalsko na Kor.)

Mati je bovna Pa posvava bo zvate

Zavolo mene, Ven na Dujne!

7034 .

(Iz Koborida.)

Koražno veselje, Sem pobič še mlad,

Na vojsko me pelje; 'mam puškico rad.

7035 .

(S Slemena na Kozjaku.)

Na šeni mi ležimo, Se trdo vkup tišimo,

Ker slame čimamo, Ko odeje čimamo.

Oče mi pravi, naj ne jemljem meščanke.

7036 .

(Z Rožičkega vrha.)

Kosamo bom zapiista, Bom drugo dekle ljuba

Se bom poda domo, In tebi bom da slovo.

7030 . Zapisal  Seb. Žepič, — Iz njegovega rokopisa, ki mi gaje dal
Miklošič.

7031.  Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 822.

7032.  Neznanega zapisovavca.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 823.
I antanta k prvemu verzu slove  „Nči lopša na svieti.”

7033.  Neznanega zapisovavca.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 626.

7034.  Zapisal  Jožef Kenda.  — Iz njegove zbirke, ki mi jo je dal
J. pl. Klemmapr.

7035 . Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegovega rokopisa.

7036.  Zapisal  Avg. Cajn ko. — Iz njegovega rokopisa.

V. Pesmi stanovske. I. 7037. 7038.

135

5 Moj oča so že stari,
Al’ jaz pa sim še mlad,
Kmetijo do mi dali,
Ožena bi se rad.

„Oženi se, oženi,

10 To mene veseli,
Mestjanke si ne jemlji
Raj eno kmečko hči.

Mestjanka poležava,
Do bel’ga dneva spi,
15 Kmetica zgodaj vstaja,
Na delo že hiti."

Pri vojakih sabljico, doma bo sukal ljubico.

7037.

(S Pečnice na Kor.)

Še prej v mvadah lijtah
Je dro kaj fletno bu:

K dakletam sem ves hodov,
Noj sladko vince piv.

5 Kumaj sem si dekle zbrav,
Je mi že cesar pošto dav:
Moram dakie zapustit,
Cesarju služit jit.

Tri lieta so minule že,

10 Je havptman meni djav:

„Ti si biv an zviest solcfat,
Jaz ti bom abšid dav!

Ja si biv an zviest soldat,
Zdej se boš mogov ’mov
podat;

15 Tukaj si sukov sabelco,
Tamej boš pa ljubico."

Te stara moja žvahta
Me nič več ne pozna,

Je glih ko ’na stara balda,

20 Še herperg mi ne da.

Zdej se bom morov v sviet
podat’,

Na sviete dost prijatlov’mam:
Prijatli moji dobri so,
Poiskat’ je mor’m6!

7038.

(Iz Avškega \

Nekdaj v zdaunih časih
Je res prau luštno blo:

V gostilno sem zahajal
In sem sladko vince pil.

5 Komaj sem fantič dekle zbrau,
Že cesar mi je puško dau.
Moral sem dekle zapustit
In cesarja jet služit.

ri Ročinju.)

Tri leta so minile,

10 In hautman mi je djau:
»Domov boš moral iti,
Jest urlaub ti bom dau.

Oh, fantič mlad!

Ti si bil en zvest vojak:
15 Tukaj si sukau sabljico,
Doma boš ljubico."

7037. Zapisal  Jakob Wang. — Iz njegove zbirke I. 55.

7038. Zapisal  Emil Bizjak; narekoval  Anton Dreščik. — Iz Bizjakovega
rokopisa št. 20.

136

V. Pesmi stanovske. I. 7041.7042.

7049 .

X (Z Blok pri Cerknici.)

Fantič mlad, fantič mlad, V kosami sukou sablico,

Koku st> biu ti lejp soldat!“ Doma buom sukou lubico!

Vojaška služba se končuje.

7040 .

(Kranjska.)

Moj vojaški stan,

Kterega sem skusil sam,
Zdaj pa že h koncu gre,
Veseli se mi srce.

5 Zdaj bom preoblekel se,
Od prijatlov poslovil se,
Težko ločil’ se mi,

. Leta služil’ skupaj smo tri.

Ko domu jaz prišel,

10 Ljubco srčno objel;

Ljubca vesela vsa
K men bo prišla:

„Ljubca, vesela bod,

Jaz bom pa hodil tod;

15 Ljubiš me ti tako,

Jaz tebe močno!"

Dnevi so šteti že,

Urce pa zrajtane,

Zdaj bom nosil že
20 Srajce pošterkane.

Zdaj pa fant nosil je
Srajce vse umazane,

Hlače raztrgane,

Tako vojakom gre.

25 Dnevov še tolk imam,
Kolkor prstov na rok,

Potlej pa rekel bom:

Fantič, trop, trop!

Ure pa že malo je,

30 Veseli se mi srce,

Zdaj boš ti enkrat frej
Od supaža, kacelmoharja(?).

Vse je prestal čvrst in zdrav.

7041 .

(Ir

Taljanke prav lušne so,
Rade bi rnele nas,

Pa naše serca so
Pozable na nje.

5 Bil sem na Štajerskem,
Gledal, kaj delajo,

Še tam sem jaz videl
Oj ljubice tri.

na.)

Pukšo nabil si bom,
10 Pojdem ta v Padovo,
Še tam sem jaz videl
’no zavber dekle.

Oča no mati vi,

Sestri no brati vi,

5 Ali vaše serce so
Pozabila na me?

Minulo je dvanajst let,

Bil sem k Soldatom vzet,
Še zdaj se pa vse prestal,
20 Cerstev no zdrav!

7039. Zapisal  lz. Modic; narekala  Pepa Šive iz Štorovega.  — Iz
Modčevppa rokopisa.

7040. Zapisali?)  Leop. Trebevšek.  —Iz prepisa v M. Rodeta zbirki
II. št. 35 b.  I drugem prepisu manjka stroja 3., 4. in 8. in druge so po¬
razdeljene v drugačnem redu.

7041. Zapisal  Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 20. Zverižena iz več pesmi.

V. Pesmi stanovske. I. 7042. 7043.

137

Vrnem se k svojemu dekletu.

7042 .

(Iz Gorenj

Neji lepšiga kraje,

K’ je krajska dežela,

Kir sam rojen,

Bog veji, ki bom umorjen!

5 Al na varti al na cesti,

Al u kakšnemu mesti:
Soražnek ži gri
Čez moje sarci!

h Rad olj.)

Šu bom u kraje
10 U soje dežela,

Do sojiga deklita,

Kir ga več neji.

Če se je možila,

Ob glauca je bom djau,
15 Če smart je storila,

Za maše bom dau.

Le neji se možila,
Le smart je storila,
Na žignanem britaf
Ži martva leži!

Nekdanjega veselja nikoli več ne bo.

7043 .

(Kranjska.)

Oj ljubo dekle, kako je kaj, Ti si me spominjala,

Jas spominjam večkrat se Da moš in žena bi bila,

nazaj, 15 Pa puška me spominja,
Kako je včasih luštno blo, Da ona me umorila bo.
Al zdaj več nikol ne bo!

5 Včasi bil sem zlo vesel,

Ko sem dekle tebe imel,
Zdaj pa nosim bajonet,

In varjem tukaj drugi svet.

Srna se pogovarjala,

In bila srna serca veselega:
Puška mi pa le molči
20 In moje serce žalosti.

Kadar sem pri tebi bil,

10 Zmiram sem se veselil,
Zdaj sem žalostnega serca,
Puška je moja lubica.

Prav žalostnega sem serca,
Ne vejm, če bom več doma:
Tu minol mi bo kratek čas,
Domov pa prinesel sivi las.

7042 .  Zapisal  Jožef Androjna; pela  Frančiška Androjna. — Iz nje¬
gove zbirke I. št. 4.

7043 .  Zapisal(?)  Pavel Laznik. — Iz Lovračeve zbirke A. str. 98 — 99;
prepisal jo je vnovič v zbirki I. št. 37. s temi premembami:  2] jaz se sp.
v. n. — 3 včasi — 4] Zdaj pa nikoli več ne bo — 8 drugi] tuji — 10] Sem
se zm. ves. — 15—18 manjka — 22 vem — 22 več] še k’daj — 23 m. m. b.]
minil bo — 24 Domov pa] Dam bom — 25] Ce nazaj še pršu bom — 26 našu

— 28 ljubca druzega. — Prepis istega Laznika v Lovračevi zbirki str. 121 — 122
se loči v tem:  1 Oh luba dekle, kak — 2] Jas se spominjam večkrat nazaj

— 4 več n.J nikol več — 5 vesev — 6 imev — 8 varjeni... — 8 drugij tuji

—  9 bil] spav — 10 veseliv — 13 si — 15 spominja zdaj — 16] Da me
vm. bo — 18 bila sma] bila — 23 meniv me bo — 24 pa prinesel] pa bom
prinesev — 25] Ce nazaj še prišel bom — 28 drugiga] že drugiga.

138

V. Pesmi stanovske. 1. 7044—7046.

25 Če maj domov še prišel bom, Ti boš že žena zakonska

Brez tebe našel bom tvoj dom: Al pa lubca drugiga!

7044 .

(Štajerska.)

Oh moje dekle, kak je kaj,
jaz spomnim večkrat se nazaj
Kak je včasih lušno blo,

Pa zdaj je vse že žalostno.

Ti me si spominjala,

Da mož in žena bi bila;

15 Pa puška me spominja to,
Da ona me vmorila bo,

5 Včasih bil sem zlo vesel,

Ko sem tebe, dekle, mel,
Zdaj nosim puško, bajonet
In varjem tukaj drugi svet.
Vsel kadar sem pri tebi bil,
to Sem zmiraj se razveselil.
Zdaj sem srca žalnega,

Ker puška je moja ljubica.

Srna se pogovarjala,

Da sem bil srca veselega;
Puška mi pa le molči,

20 In moje srce žalosti.

Prav žalostnega sem srca,
Ne vem, či bom kedaj doma,.
Tu minol mi bo kratek čas,
Pa domu bom prinesel sive las’.

25 Če nazaj še prišel bom,
Brez tebe našel bom tvoj dom,
Ti boš že žena zakonska,
Alj boš po ljubla drugega!

Otožnost po domu.

7045 .

(St. Jakob v Rožni dol.)

Tam čiz jizaro noj čiz hmajnico
Je t5 pravi dum moje zibale.

Zibali so me mamica moja,

Poli so mene hija, hajaja!

Sem pubič rasov tam,

10 Sem dro biv vesov,

Da sem včasih še
Kako posmico zapov.

Vojak na tujem. I.

7046 .

(Iz zagorjanske okolice pri Bledu.)

Kod je moj mili dom, Kod je moj mili dom,

Mili dom, mili dom? Mili dom, mili dom?

_ 5 Čer sem jest rojen biv?

7044. Neznanega lapisovavca.  — Iz zbirke A. Kovačiča III. 4. V v. 4'
stoji  je vse že lušno za  je vse že žalostno ali  več nikol ne bo.

8045. Neznanega zapisovavca..  — Iz Sdieiniggovih NPKS, št. 912, kjer
so prvi štirje verzi tiskam razdeljeno na osem verzov, s čimer se pak ne
strinja kitica druga.

7046. Zapisal  Ivan Kunšič. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je
poslal  I lad. Levec. Kitica 2. in 3. se pojeta kakor prva, to je prvi verz se
ponavlja kakor pri prvi kitici.

V. Pesmi stanovske. I. 7047—7049.

139

(Če je moja mamica? ... Če je moj rojstni dom . ..)

(Ke je vidu več ne bom?) Ko ga vidu več ne bom!

Vojak na tujem. II.

7047 .

(Iz Celja.)

Ptička veselo nad hiškom žvrli,

Tak de mi fanta od spanja zbudi:

„Le balej, le balej! ti fantič z menoj,
Tam boš videl svojo mam’co nicoj’.“

5 Fantič se stane, na pot se poda,

Daleč, tak daleč od doma sta šla,

Tak daleč, tak daleč od doma sta šla,
Do velke vode pa prirajžala sta.

Fantič se zmisli, se ozre nazaj:

10 „Ki sem zdej jes, no (pa) ki je moj dom!
Nesrečna ti vtička, kaj s’ strila z menoj,

Ki bom jes fantič (pa) počival nicoj?“

V kosami zaprti vojaki.

7048 .

(Iz Moravec.)

Drugi ldje k maši hodijo,

K’ so lepo napravljeni,
Sovdati pa so v kasarni,
Prav močno žalostni.

5 Ko b zdej moja mamca vedli,
Kako se meni zdej godi,

Bi me bili vtopili
V ta prvi kopelci.

Mamca so mene izredili
10 V ti deželi vogerski,

Zdaj so me pa zapustili
V naročju žalosti.

Ko bi moja ljubca vedla,
Kako se meni zdaj godi,
15 Ne bi pila, ne bi jedla,
Samo jokala bi se.

Rožice pa lepo cvetijo,
Pa j^h le za videt ni.
Mi sovdati pa v kosami
20 Smo močno žalostni.

Vojaški stan — boren stan.

7049 .

(Št. Jakob v Rožu.)

Mojcoj, mojcoj, jes ti povim,

Da bom mohov biti žovnir.

7047.  Zapisal  Fr.  S.  Kuhač.  — Iz njegove zbirke 1.167, kjer je tudi
melodija.

7048. napisal  Niko Jamšek.  —Iz prepisa v zbirki M. Rodeta IV. št. 48.
Prim. št. 7050.

7049. Neznanega zapisovavca.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 850.

140

V. Pesmi stanovske. I. 7050. 7051.

Al bom žovnir, al bom žovnir,
Saj bom hvišno oficir.

5 Mojcoj moja, pojdaš z meno?
Tabe bom v viši cimre djav,
Boš šivava noj štrikava
Noj moje hvante cirava.

,.Jes mojcoj kne hrem s tebo,
Knočem biti žovnirčica,

10 Knočem biti žovnirčica,

Sem rajši dokva paverska.

Žovniršči stan je buren stan,

V batalijo hre, je tam stralan,
15 Potle ma žovnirčica svovu,
Kaku, kaku je joj h’du!“

Od vseh zapuščen in pozabljen.
7050 .

(Iz Nakla na Gor.)

Moja mat’ me je rodila

V tej deželi kranjski.

Zdej me j’ ona zapustila

V tej veliki žalosti.

5 Moja postlja trda slama,
Moja špiža črni kruh.
Dobrotljiv vsmiljen Jezus,
Pomagaj meni Bog!

Ne odkupijo me, da si so obljubili.
7051 ,

(S Pohorja.)

Eno dete je rojeno,

Sam Bog ve, kje bo vmorjeno:

Al’ na polji, al’ na cesti,

Sam Bog ve, na kterem mesti?

5 En cegelč bom napisal,

Domu staršem ga bom poslal.
Oče so na pragu stali
Ino pismo doli brali.

Mati pa so zraven bili,

10  Ino milo so solzili.

-Brat je meni prej obljubil,

Da bo mene proč odkupil.

7050 .  Zapisal  Ivan Vrhovnik.  — lz njegove zbirke. Prim. št. 7048.

7051 .  Zapisal  Filip Miklavec. — Iz njegove zbirke I. št. 21. Konec
je ponarejen.

V. Pesmi stanovske. I. 7052—7054.

141

Sestra mi je obečala,

Da mi bo tu proč poma’la.

15 Ljubca mi je tudi zvesta,

Rekla, rada da b’ bila nevesta!“

Vojak-begun.

(Iz

Ke ja moj vesele,

K a, ga 'ko mav’ imam?

Ke so moj’ prjatte,

Ka. ’ben’ga na poznam?

5 Komi sa,m davčakov,

De sa.m da na,h pršov;
Zdej se pa mil’ jokam,

K’ sa>m ja,m v roke pršov.

Pršov ja nedel juter,

10 V cerkte ja božja čast,

Jast pa po gmajna, hoda,m
Prov žavasten ta čas.

7052 .

Ihana.)

U cerkte se vafruje
Ja>ža>š, na>bešk r r> sin,

15 Jast pa po hribca, hodtm,
Janak dovte’ zva>rin’.

Če ja glih vola božja,

De mora,m bit’ sudat’,

Pa pojda,m sam v kusarno,
20 Če sa,m glih pod meč djan.

O Ja,ža>š nazarenska,,

Lub’ Ja.žtš usmilejna,
Vadvarn’ te težave,

Potrošti men’ srce!

7053 .

(Iz Domžal.)

Oblaki so rudeči,

Pa kaj pomenijo?

Da vsi ta mladi fantje
Na vojsko pojdejo.

Pride nedelo juter,

K’ je v cerkvi božja čast,
15 Jaz pa po gmajni hodim,
Sem žalosten ta čas.

5 Prešmentana kosama,
Prešmentano pero,

K’ je mene zapisalo
K soldaškemu stanu.

Cesar je dal povelje
10 Ta mladim fantičam:
Če le ni šov z dežele,
Dobit’ ga morate!

V cerkvi se daruje
Jezus, Marijin sin,

Jaz pa po gmajnci hodim
20 Kakor ena divja zver.

Jaz sem se naveličal,

Ne bom se skrival več,

Jaz pojdem sam v kosamo,
Če pridem glih pod meč.

7054

(Iz Tunjic.)

Vzga sem se naveličov, Jest pojdem sam v kosamo,

Skrivov se na-ni več, Če pridem prav pod meč.

7052. Zapisal  Anton Breznik;  pela  Lovrenčevka. — Iz njegove
zbirke II. št. 133.

7953. Zapisal  M. Rode;  peli  Iv. in  Fr. Janežič. — Iz Rodetove zbirke
IX. št. 3. Začetek spada k št. 7006 d.

7054. Zapisal  Franc. Stelč. — Iz njegove zbirke I. št. 45.

142

V. Pesmi stanovske. I. 7055—7057.

5 Vse me je zapustilo, Jest hodim tam po gmajnah,

Bogu žalim preveč: 10 K’ sem žalosten ta čas:

est hodim tam po gmajnah, Jest iščem tam zavetja,

<’ je v cerkvi t>ožja čast. De prestojim noči.

Usmiljeni Jezus ti,

Usmili se čez me,

15 Prelož’ mi zdaj težave,

Potroštaj moje srce!

7055 .

(Torovo pri Vodicah.)

Jutam bo sveta nedela,

Bo v cerkvi božja čast,

Jest pa po gmajna hodtm,
K sem žavosten tačas.

5 Grmovje in gošave,
Oh to je men za cer
Britkosti in težave
Od jutra do zvečer.

Skrivat s^m se naveličov,
18 Ne bom se skrivov več:
Pojdem sam v kosamo,

Če pridem prav pod meč!

7056 .

(Od Loškega potoka.)

Kje so moji prijatli,

Ker jih tak mal poznam?
Kje so moji prijatli,

Ker jih tak mal imam?

5 Sem tega komaj čakal,

Da bi k vam prišel;

Prav milo bi se zjokal,
Ko bi vam v roke prišel.

Nedelja v jutro pride,

10 V cerkev božja čast:

Jaz pa po gmajni hodim,
Sem žalosten ta čas.

Te gmanjce in bukovje,
To so moje reči;

15 Po dnevi zavetja išern.
De prestojim le noči.

7057 .

(Z Blok pri Cerknici.

Pride nedejla jutru,

Je v cirkvi. buožja čast;

Jest pa po gmajnct huoctem,
oa,m žalosten vas čas.

5 Tu muojo sladku pejtje
Ima suznie oči,

Kir išče zavejtja,

De prestoji noči.

Ciesar ji dau povielje,

10 Puške naladati:

Če je v naši dežiete,

Dobit ga muoremo.

Oh, kam se ča>m obrnit,
Bejžat ne muorem več;

15 Rajš puojdem sam v kosamo,
Če pridem glih pod meč.

7055. Zapisal  Franč. Stele. — Iz njegove zbiike IV. št. 34.  —Konca
pevka m vedela.

7066. Zapisa1  Janez Vesel. — Iz „Novic‘ XIX. (1861.) 120.  Za božja
pa ie tiskano tam  božjo, za  bukovje kukove.

7057. Zapisal  lz Modic; narekal  Tine Hiti iz Ravnika. Drugo je po
zabit.  — Iz Modceve zbirke.

V. Pesmi stanovske. 1. 7058, 7059.

143

7058 .

(Bloke pri Cerknici.)

Dtrits nedejlo jutru
Je v derkvT. buožja čast.

Jest pa po gmajne'!, huodi>m.
Stm žalosten ta čas.

5 D^na.s je frišku jutru,

Tički. lejpu pojilo.

Tički. lejpu pojejo,

Fantje pa vriščejo.

Vstga sn>m se naveličou,

10 Ne buom se skrivou več,

Še rajši, griem v kosamo,
Če pridem glih pod meč- —

Oblaka so rumjeni,

Kaj tu pomejnijo?

15 De vsi ta mladi fantje,

K suldatam pojdejo.

Tidrajla-la, tidrajla-la,

Tidraj, tidrajla-la! _

Oblaki so rudieči,

20 Kaj ti pomenijo?

De vsi ta stari fantje
Ne uojsko pojdejo. —

„Kedu buo listja grabu,
Kedu buo praprot žeu,

25 Kedu buo dukle lubu,

Bom jest ne uojsko šu?“

Na vahti so douge urce.

De nej juh ze prestat
Dukle doma žaluje,

30 Kjer muora sama spat.

Kosamo buom zapustu,

Ne dum se buom podau,
Buom drugo dukle lubu,

Še n’coj buom prt ni. spali

Vojak-žandar.

7059 .

(Od Sv. Jurija na juž. žel.)

Ta širok svet spričuje mi,

Kak daleč smo razločeni,

Oh ljuba mamca, jaz no vi,

Oh ljuba mamca, jaz no vi.

5 Ko b’ mogu jaz pokazat vam,

Kak za ’n lep fedarpušelc mam,

Saj to bi veselilo vas,

Saj to bi veselilo vas!

Od regomenta pemskiga
10 So vzel fanta slovenskiga
Čeglili na znam nič neinškiga,

Čeglih na znam nič nemškiga.

Od regomenta sim odbran,

In tam sim za štandarja dan,

15  Svoj stan le moram dopolnit,

Cesarja moram odslužit.

7058. Zapisal  Izidor Modic. — Iz njegove zbirke. Zložena iz več
pesmi; prim. št. 7010—7013 in 7027. Pojo se tudi te le varijante:  14, 19] Oj
kaj pomenijo — 16—17] Oj fantič, oj fantič mlad, * Buoš muorou bit sovdat.
To pristavljajo nekteri tudi za v. 21.

7059. Zapisal  Jožef Koželj. — Iz njegove zbirke št. 9.

144

V. Pesmi stanovske. I. 7060—7062.

Soldaški stan je že tako,
Naj pride dobro al hudo,
Naj pride dobro al hudo,
20 Saj serce naj korajžno bo!

Vojak bolan. I.

7060 .

(Iz Vipave.)

Dokler sem vnemškemGradci
bil,

Oh tam je lušno bilo!

Pisal sem večkrat domu,
Sem žlahto razveselil.

5 Zdaj pa dol na Laško grem,
Tam dol bom mogu umreti.

Oh ti mesto Mantova,
Kako si ti nezdravo:

Si nam požrlo Franceljna,
10 Vsak soldat nam pravi.

Oh kako je bil bolan
Revež v spitali:

On bil je mrzelčen,

Je ležal med Taljani!

7061 .

(Iz Toplic.)

Grenka pošta prileti
Tam z laške dežele:
Noter pisano stoji,

Prav žalostno se bere:
5 Le ta Francelj Kaliger,
Le ta nemški kanonir,

Dokler je v nemškem Gradcu
bil,

Oh kaku se je veselil:
Večkrat pisemce dobil,

10 Vso žlahto razveselil.

Kadar je na Lašku šel,

Preč je moral bit mrtev!

Vojak bolan. II.

Ljubi očka vi,

Vas kaj srce boli,
Ker vaš sinček mali
Tam na vahti stoji?

7062 .

(Kranjska.)

Ljubi bratec ti,

10 Te kaj srce boli,

Ker tvoj ljubi bratec
Tam na vahti stoji?

5 Ljuba mamca vi,

Vas kaj srce boli,

Ker vaš ljubi sinček mali
V špital bolan leži.

Ljuba sestra mi
Te kaj srce boli,

15 Ker tvoj ljubi bratec
V špital bolan leži?

Ljuba ljubca ti,

Te kaj srce boli,

Ker tvoj ljubček zali
20 Tam na vahti stoji?

7560. Zapisal  Lovro Žvab. — Iz njegove zbirke. Pesem diši po šmar-
mškem šomoštru.

'l a i >,sa ^  .l an k 0  Barle. — Iz njegove zbirke.

n  ■ 10b b^a^ Sal  Pečevnik - - 'z prepisa v zbirki M. Rodeta IX. 70.
Pmn. št. 6928 in d.

V. Pesmi stanovske. 1. 7063. 7064.

145

Ptica prenaša vojakovo pismo.

7063 .

(Kranjska.)

Fantje so skupaj stopili,
Sprelepo ker so se menili
Od tega žolda hudiga,

Od te vojske francozovske.

5 Drobna tiča perletela,
Sprelepo ker je zapela,
Sprelepo poje, žvergoli,

Da vse Soldate gor’ budi:

..Soldat, beli list napiši,

10 Kamor daleč ga pošli,

Do svojiga očeta, matere,
Do svoje ljub’ce cartane. “

Soldat je beli list napisal,
Kamor daleč ga je pošilal,
15 Do svojiga očeta, matere,
Do svoje ljub’ce cartane.

Oče so pismice brali,
Mamca so pa zraven stali.
Ko oče pismice prebero,

20 Materi se pa solze vlijo.

„Eno mašo hočem plačati,
Pred mamko božjo se mora
brati;

K’ bo mašnik sveto mašo
bral,

Bo moj sin na vahti stal!"

25 Bog te obvari, krajnska de¬
žela!

In tud tebe, bela Ljubljana,
Zdej grem od tebe preč,
be ne bomo vidli več!

Tukej smo imeli ljube,

30 Tamkej bomo imeli druge:

K’ me objame, kakor ti,

Pa ’z mene špricne rudeča kri.

7064 .

(Kranjska.)

Puškico bom na ramo djao,
Sabljico bom pod pazdho djao,
Kamer deleč bom maširao,
U to deželo Mantuo.

En pisem bi teo pisati,

Pa ne vem ga kamo poslati;
15 En pisem bi teo pisati,

Pa ne vem ga komu poslati.

5 Ta moja svetla sabljica,

Ta bo zdej moja ljubica,

Kir me bo objemala,

De bo se kri ulivala.

Ta moja svetla puškica,

10 Ta bo pa moja ženica,
Kadar me ona položi,
Nikdar me gor ne sprebudi.

En tičca je perletela,
Sperlepo kir je zapela:
„Piši, piši, mlad soldat,

20 Do svojga očeta no mat’!“

Oča pa pisem prebera,

Mat je pa zravno stala
Jinoj je milo jokala,

Za svojga se je sinka bala.

7063.  Zapisal  M.  Kastelic.  — Iz njegove zbirke, hranjene v ostalini v
ljubljanski licejski knjižnici.

7064. Neznanega zapisovavca.  — Iz prepisa St Vraza v VO. XVIII.
Ib. f'rve tri strofe glej tudi zgoraj v naslovu  „Omoženi ljubici bo pisal*
št. 7016.

10

146

V. Pesmi stanovske. I. 7065. 7066.

25 »Kolkokrat sem te povila,
Kolkokrat sem te položila,
Zdej bo pa moglo dober bit,
Da se ne bova več videla.

7065 .

Ena maša bom plačala,

30 Pred Maria bo se brala;
Mašnik bo sveta maša brav,
Moj sin pa bo na vahti stav/

(Kranjska.)

Ena tiča je perletela,

Verh kasarme obsedela:
Vstani gori, bel soldat,

Poid’ mi cegelc leip spisat!

5 „Saj b’ ga hotel napisati,

Ce b’ ga komu imel poslati:
Oču, stricu, materi,

Ti narleipši ljubici. “

Vonder hitro gor vstane,

10 In pero v roke vzame,

Da na znanje oču le,

Kok’ mu per soudatih gre.

Tudi lubca objokuje
Reve lubga in zdihuje,

In za žalost nje skazat,

20 Černi gvant si stri deilat.

Čern pandelc je vkupila,

Inu glavo z’ njim obvila,

De se zmisli lub’ na njo,
Kadar šal bo na voisko.

25 „Srečnu, srečnu, deite moje,
Bog obvarj zdravje tvoje,

Al jest morem se podat
Prut Francozu se voiskuvat.

Oče so na pragu stali
Inu pismu prebirali,

15 In potem k’ ga zberejo,
Se prou milu jokajo.

Če b’mo voisko vdobili,

30 Še se bomo veselili,

In kir k’ lubcam poidemo,
Serčno k’ seb jeh stisnemo."

7066 .

(Od Bleda.)

Ena ptičca je priletela,
Vrh kosarne se je vsela;
Ona poje, žvrgoli,

Vse mlade fante prebudi.

5 »Mladi fantje, le vstajajte,
Eno pisemce spisajte
Do očeta, matere,

Do svoje sestre žalostne."

Očka so na pragu stali,

10 Pisemce so prebirali.

Očka pisemce bero,

Se mamca milo jokajo:

„Kolk’ noči že nisem spala,
Ko sem tebe previjala,

15 Kolk’ noči pa še ne bom,
Ker tebe vidla več ne bom!"

»Eno mašo bom plačala,

Da se bo za sina brala;

Mašnik bode mašo bral,

20 Moj sin bo pa na straži stal."

Neznanega zapisovavca..  — Iz ,Izbera kranjskih pesmi" št. 8
7066. Zapisal  Janko Žirovnik.  — Iz njegove zbirke  /. št. 10, kjer
je tudi melodija. Od zapisa Mirovnikovega se loči več drugih zapisov le
v malenkostih , kar se mi zdi znamenje, da se je pesem mnogotero razširila
se le po .Mirovnikovi pesmarici. Tak zapis je zapis  JožefaTušeka od  sv. Antona
v Slov. gor., ki se loči v tem-.  2 kasarne — 3 Onal Ptičca — 4 preb 1 eor
zbidi - 5 le vst.] ustanjajte - 6 pisemco — 9 Oča ... pragi — 12 jočejo

V. Pesmi stanovske. I. 7067.

147

7067 .

(Iz Radomljan.)

Ena tička je priletela,

Na vrh kosarne se je vsedla,
Al’ ona nam poje, žvrgoli,
Vse mlade fante gor budi.

5 Mladi fanti, le gor ustajajte,
Vsak svoj’ deklet pismo pi-
sajte,

Do očeta in matere,

Do svoje sestre žalostne.

— 13 nesen — 14] Ker jaz tebe sen zibala — 15, 16 bon — 17, meso bon

— 19 meso — 20 bo pa] pa bo. — Zapis  Jož,- Kranjca od  Sv. Jurija na Šč.
(narekal  Fr. Lupša),, se loči v tem:  1 ptica — 2 kasarne —3 Ona] Ptica —
4 prebidi — 5 le vst.] ustajajte — 6 Jedno — 9 Oča... pragi — 11 Oča —
13] Kolko noči n. sp. — 15, 16 bon — 17 meso bon — 18] Se bo za s. b.

— 19 Mešnik. .. meso — 20] Moj sin bo na vahti stal. — Zapis  Šlebingerjev
(II. 59—60.) iz  Slov. gor. se loči:  2 Vrh kas.] Na kosamo — 4 prebudi] gor
budi — 5 le] gor — 6] In si pisma napisajte — 8] Do sestre svoje ljubljene

— 9 pragi — 10 Pis. so] No so pismo — llMati pa so zraven bli— 12]No
se milo jokali — 13 Kelk noči sem že ne spala — 14 Ko] Ki — 15 Kelk’ —
16 Ker] Ki — 17 meso — 18] De za sinka bo se brala — 19] Mešnik meso
bode bro — 20] Moj sin pa tam na straži sto. — Zapis  Stanka Kelemine od
sv. Miklavža pri Ormožu (narekala  Terezija Kelemina) se loči v tem:  1 ptička

— 2 si — 4 preb.] gor budi — 5 le] gor — 6 pismo napisajte — 7 Do oče,
do m. — 8 žal.] lublene — 10 Pis. so] In so pismo — 11] Oča pismo berejo

— 12 mamka.. .jočejo — 13 že] jaz — 14 Ko] Da 16 Ker] Ko — 18 sinka

— 19 Mešnik... meso — 20 Sin pa bo na str. stal. — Zapis  Alojzija Trste¬
njaka iz  Puščenec pri Ormožu (narekoval  brat Anton) se loči v tem:  1 ptička

— 3 Ona] Ptička — 5 le vst.] ustajajte — V. 9—15 manjka — 18 sinka —
20 bo pa] pa bo. — Zapisal  Lojze Šalamunove (št. 52) iz  Makol se loči v
tem:  1 ptička — Vrh kos.] Na kasarno — 4 Vse] Te — 4 preb.] gor. budi

— 5 le] gor — 6] Eno pismo napisajte — 7 mat.] do matere — 8 sestre]

lubce — 10] Pismo v rokah so deržali — 11 pismo berejo — 12 mamka...
jočejo — 14] Ko sem na sinka zmišlevala — 15 pa še] še pa — 16 tebe]
sinka — 17 mešo — 18 sinka — 19 Mešnik... mešo — 20] Moj sin pa bo
na vojski stal. — Zapis  Jož. Cejana iz  Selec na Savi (narekala  M. Beja) se
loči v tem:  1 ptička — 2 Vrh k.] Na kosamo — 3 Ona] Ptička — 4 preb.]
gor zbudi — 5 le] gor — 6—8 Vsak svoje pismo napisajte * * Očetu, materi,

* Vsak svoji ljubici — 10] So pismo sinka brali — 11, 12] Mamca so pa
zraven stali * In so se prav milo jokali — V. 13—16 manjka — 17] Za eno
mašo bom jaz dala — 18 De... sinka — 20] Sinek bo na vojski stal. —
Zapis  Nika Jamšeka iz  Moraveč (Rodetovezb. VII. št. 45.) se loči v tem:
Lepa je spomlad zelena, * Z lepim rožcam razcvedena * In kedar se po¬
zeleniš, * Že mladim fantom žalost striš. Na to  1 ptička je — 2 vsedla —
4 Vse] Te — 4 preb.] gor budi — 5 le] gor — 8 sestre] lubce 9] Očka so
pa pismo brali — 10] Mamca so pa zraven stali — 11 berejo — V. 13—16

manjka — 17] Za eno mašo bom jaz dala — 18 sinčka — 19 bojo ... bral'

— 20] Moj sinček bo na vahti stal. — Zapis  M. Rodeta iz  Domžal (peli
Ivanka in  Frančiška Janežič) se loči v tem:  1 ptička — 2 Vrh] Na vrh —
2 vsedla — 3 Ona] Ona mi — Vse] Te — 4 preb.] gor budi — 5 le] gor—
6 pisajte — 7 matere] in mamice — 11 pismo prebero — 12 zjokajo —14 Ko]
Ker — 17 Za jedno mašo bom še dala — 18 sinka — 19, 20 Sinek bo na
vahti stal, * En mašnik bode mašo bral, * Ljubi starši, ne žalvajte, * Saj je
tud Marija dala * Svojga ljubega Sinu * Bogu očet’ nebeškemu. — Zapis
Jožefa Sobana iz  Dol. Vrtojbe (Cejanove zb. V. št. 47.) se loči v tem:  1 ptička

— 2 Vrh k.] Na kasarno — 3 Ona] Lepo — 4 preb.] gor zbudi — 5 le] gor

— 6 pisajte — 8 Do] In — 8 sestre] ljubce — 9, 10] Očka pismo so pre¬
brali, * Mamka so pa zraven stali — 11 pismo berejo — 12] Mamka milo

jokajo — 14 tebe] sina — 14 previvala — 16 Ker tebe] Kjer sina — 18 sinka

— 20] Sin pa bo na vahti stal.

7067. Zapisal  J. Majhen. — Iz zbirke Fr. Steleta VI. št.  7.

148

V. Pesmi stanovske. I. 7068—7070.

Očka so na pragu stali,

10 Drobno pisemce so prebrali,
Očka pisemce prebero,

Oj mamci se solze vdero.

„Za jeno mašo bom dar’vala,
Da se bo za sineka brala;
15 Mašnik bo sveto mašo bral,
Pa moj sinček bo na vahti
stal!' 1

7068 .

(Žeje pri Komendi )

Ena tička j’ prletela,

Vrh kosarne se je vsedla,
Prinesla j' tinto in pero,

Da bi pisal prav lepo.

5 Šterje vojaki so se skupaj
zbrali,

To pismo so pisali
Do soj’h očka in mamice,
Do soje sestre žalostne.

Očka pismo prebero,

10 Mamca se milo jokajo.

Pa tudi sestra je zraven stala
In se je milo jokala:

, Očka, očka, kaj pa bo,

Če moj’ga bratca več nazaj
ne bo?"

7069 .

(Iz Ihana.)

Jana tička ptrleteva,

Na varh kosarne se ja vsedva,
Lepo poje, žvrgoli,

Ta mvade fante gvar budi:

5  „Mvadtfantjt, gvar ustajajte,
Bele pisma napisajte
Da vačeta ’n matere
In da sestre žavastne."

Vačka pisemce dobejo,

10 Močnt se ga zveselejo,
Vačka pisemce bero,
Mam’ca se mil’ jokajo:

„V mojmo sarct st rojena,
Sam Boh ve, ke ’vš umor¬
jeni,:

15 Boš na polt, al’ na cest’,

Al sam Boh ve, v kater’mo
mest’.

Za jano sveto mašo ’m dava,
De se bo za sinka brava,
De se bo za sinka brava
20 In za deževo vogtrsko.

Kt bo maštnk mašo brav,
Sintk bo na vajskt stav,

Kt bo maštnk mašo zbrav,
Sintk bo pa gvav’co dav."

7070 .

(Iz Ihana.)

Kaj si>m jast tt pub tč rnislu, Zdej pa vem, da ni drgač,

De sim se jast u žovd za- Mortm bit' pubtč sudat.

___ pišu?

7068. Zapisal  Franc. Stelž.  — lz njegove zbirke VI. st. 22.

7069. Zapisal  Anton Breznik;  pel  Lovrencev |ože.— Iz Breznikove
zbirke II. št. 27.

7070. Zapisal  Anton Breznik;  pel  lože Gregorin. — Iz Breznikove

zbirke IV. št. II. b

V. Pesmi stanovske. I. 7071.

149

5 Moj vačka, moja mamca
'Majo res velike grunte,
Vabdelvat jih nima kido,
Jast pa na smem več damo.

V kosami, sim jast stavu;
10 V kosami, prt vakni stojim,
Tok6 pravtm 'n govarim:

„An’ pistm b’ vatov pisati,
Pa ga nimam s kom posvati
Da vačeta 'n matere
15 In da sestre žavastne.

Drobna tiča pirleteva,

Vrh kosarne se ja vsedva,
Vrh kosarne vabsedi,

Še tako pravi 'n govari:

20 „Piši, piši, mvad sudiiti,
Piši, piši, mvad sudat!
Piši, piši mvad sudat
Da vačeta 'n matere
In da sestre žavostne."

25 Mvad sudat ja pisitn napisu,
Drobni tički ga je podav.
Tička pisim v klunc uzeva,
In prevsok ja jžnim zleteva
Da vačeta 'n matere
30 In da sestre žavastne.

Vačka so na pragi stali,
Tička pisimce podava.

Vačka pisimce berejo,
Mamca so zravin stal’.

35 Vačka pisim prebero.
Mamca se mil’ jokajo:

„Kolk’ noči jastnisim spava, 1:
K’ sim tebe, sinik, sprevi-
java,

Kolk’ noči pa še na bom,

40 K’ nate misilva zmeram bom.

Ano mašo b’ vatva najeti,
De b’ še inkat ž ntm go¬
voriva:

Mašink bo sveto mašo brav,
Moj sin bo na vojski stav.
45 Mašink bo svet’ vengelja

brav,

Moj sin bo gvavco dajav!“

Oh presarčm. moji starši,
In vsi moji tovarši,

Zdej se na ’mo vidli več,
50 Umoru me bo vojstir meč.

„Oh ti presarčni moje dete!
Pod mojim sarcam s biv
rojeno,

Sam Boh ve, ke boš umor¬
jeno,

Al’ boš na pol’, al’ boš na
cest’,

55 Sam Boh ve,vkatermo mest’.“

7071 .

(Iz Podgorja.)

Ena tička j’ prletela,

Na vrh kosarne j’ obsedela,
Tička poje, žvrgoli,

Te mlade fante zveseli.

5 Mladi fantje skup se zbrali
Eno pismo so pisali
Na očeta in matere,

Na svoje sestre žalostne.

Očka mi to pismo bere,
10  Materi se solza vdere,
Očka pismo prebero,

Se mamca milo jokajo.

7071. Zapisal  Franc. Stele. — Iz njegove zbirke I. št. 61.

150

V. Pesmi stanovske. I. 7072—7074.

(Iz Tu

Ena tiča j’ prletela,

Je v linco sela,

Ona poje, žvrgoli:

Za svoje brate in sestre
5 En pisemček v klunčku drži.

jic.)

Očka so pismo prebirali,
Mati so pa na pragi stali.
Očka pismo prebero,

Mater se pa solze vdero:

10 „Zdaj pa vidmo soldata,

S težkim križem obložen’ga!“

7073 .

(Iz Krasinca.)

Fantje se skup zbirajo,

Za hribce se poskrivajo:

Al’ se skrivaj al’ pa ne,

Se glih boš mogel bit soldat!

5 Zdaj se pa več ne bom skrival,
Zapisal se bom v velke
bukve:

Stopil bom v soldaški stan,
Ki ga izvolil Jezus sam! —

Še eno pismo mam pisati,

10 Al’ ga nimam po kom slati
Do očeta, matere
In do svoje sestrice.

Ena ptica priletela,

Vrh kasarne se je vsela:

15 „Piši pismo, soldat mlad,

Ja ti ga bom nesla brat
Do očeta, do matere
In do tvoje sestrice."

Očka so to pismo brali,

20 Mamca so pa zraven stali
In se milo jokali.

„Precartano dete moje,

Kadi boš ti smrt podjel?

Al’ na polju al’ na morju,
25 Sam Bog večni najbolj ve!“

Še eno mašo 'mam plačati
Za svojga ljubga sina:
Mašnik začne mašo brat,
Moj preljubisin na vahtistat!"

7074 .

(Osilnica.)

Ena tička priletela,

Vrh kosarne se je vsela,
Ona poje, ž.vergoli,

Da mlade fante gor zbudi:

5 »Mladi fanti, gor vstajajte,
Eno pismo napisajte
Do očeta, do matere,

Do svoje ljubce zaljubljene.

Štiri fanti so se zbrali
10 In to pismo napisali,

Do očeta, do matere,

Do svoje ljubce zaljubljene.

Očka so mi pismo brali,
Mamka pa so zraven stali,
15 Ljubca je poslušala
In milo se je jokala.

7072. Zapisal  Franč. Stele. — Iz njegove zbirke I. št 68.

7073. Zapisal  Peter Črnič;  povedala mu mati  Ana Črnič. — Iz nje¬
govega rokopisa, ki mi ga je poslal Ivan Sašelj.

7074. Zapisal  J. Malnar.  — Iz njegovega rokopisa. V v. 15 mora
za  ljubca stati  mamka.

V. Pesmi stanovske. I. 7075—7077.

151

Kolko noči nije spala,

Ker je sinčka previjala,
Kolko jih pa še ne bo,

20 Ker sinčka vidla več ne bo.

Sveto mašo bom plačala,
Da se bo za sinčka brala;
Mašnik bode mašo bral,
Sinček bo na straži stal."

7075 .

Cerknici.)

(Bloke pri

Jena tička prletejla,

Ne kosamo se je vsejla,
Lejpu puoje, žvrgoli,

Oh, mlade fante guor budi.

5 »Mladi fantje guor vstajajte,
Druobnu pisumce pisajte
Do uočjeta, [do] matere,

Do svuoje sjestre žalostne."

Mladi fantje guor vstajali,

10 Jednu pismu nepisali
Do uočjeta, matere,

Do svoje sjestre žalostne.

Uočka pismuce dobijo,
Mamca pa zraven stuopijo.
Uočka pismuce berjejo,

20 Mamca se milu juokajo:

„Kuolk noči nejsm zespala,
Kjer s’m tjebe previjala,
Kuolku noči pa še na buom,
Kjer zate jest skrbejla buom.

25 Kulkrat s’m te jest previla,
Večkrat pa še podojila,

Zdej grješ pa pod uojstr meč,
De te na ’m vidla nikdar več.

Tista tička pismu vzjela,

Pod perutn ga je skrila, 30
15 Je zletejla čez gorje,

Uondt kjer sounce duoln grje.

Za ’no mašo buom še dala,
Pr D’vic Mariji, se buo brala;
Mašnik buo tuo mašo brau,
Muoj sin buo pa ne valiti
stau."

7076 .

(Od Loškega potoka.)

Ena tička priletela,

Nad kosamo obsedela;
Tička poje, žvrgoli,

Ker se mlad’ga (dneva) veseli.

5 „Le sem, le sem, mlad’ sol-
datje,

Bo(mo) pisali svoje pisemce
Svoj’mu očku in materi:

Zdaj pa bomo s Šturmom
vstali,

Bomo vročo kri prelivali,

10 Enemu pojde glava preč,
Drug’mu pa skoz srce meč-

Očka bodo pisemce brali,
Mamca bodo zraven stali:
Kaj pa ideš od mene preč,
15 Ne bom te vid’la nikdar več!"

7077 .

(S Krasa.)

Eno pismo bom zapisov,
Iz solzami ga bom zrisou
Do očeta, do matere,

Do svoje ljubce cartane.

5 Karsern pisou.sem pravpisou,
Eno samo sem faliu,

Ljubco mojo sem jo zbrisou,
De ne bom nikdar vesel.

7075. Zapisal  Izidor Modic.  — Iz njegovega rokopisa.

7076. Zapisal  Ivan  Vesel-Vesnin.  — Iz „Novic‘ XIX,  (1861) 121.

7077. Zapisal  Lovro Žvab. — Iz njegove zbirke.

152

V. Pesmi stanovske. I. 7078. 7079.

Zbogom, zbogom, kranjska „Eno mašo bom plačala,

dežela, Per mater božji se bo brala;
10 Ker si brumna in poštena, !5 Mašnik bo sveto mašo bral,

Ker sem noter rojen bil, Moj sinek bo na vabti stau.

Bog ve, kje bom smrt storiu.

Kolkokrat sem te dojila,

Še večkrat sem te povila.

Zdej pa greš od mene preč,

20 Pod francoski ojstri meč!“

7078 .

(Z Gorjanskega na Krasu.)

Ana tičca prletiela
Iz dežela. štajerska.,

Na kasarnu je wobsiela
Jen lapu zežvižyala:

5 „Wstsni, wsteni, mlat sowdat!
Boš muoyu jet na vahtu stat. “

Ano pismce bon ptsow
Mojmu wočku, materi;
Wočka boju pismo brali,
10 Mamca sa bu juokala:
,.Anu mašu bon plačala,

Ki s« bode tikst brala,

Ku bu sin na vahti staw.“

7079 .

(Po vsem Goriškem.)

Pismo hotel bi pisat,

Ko b’ ga mogel odposlal’,
Moj’mu oču, materi,

Moji ljubi sestrici.

5 Tičica je priletela,

Na kosami obsedela:

„Piši, pismo, mlad soldat,
Daj po meni ga poslat!«

Piše pismo mlad soldat,

10 Predno gre na vahto stat:
„To vem, kjer sem rojen bil.
Ne vem, kje bom smrt storil:

Al na polji, al na cesti,

Bog ve, na katerem mesti!
15 Jutre bomo s Šturmom vstal’,
Bomo vročo kri prelival’:

En’mu pojde glava preč,
Drug'mu skozi srce meč!“ —
Oča mi to pismo bere,

20 Materi se solza udere:

„Koljkokrat sem jaz vstajala,
Da sem njega prekladala:
Zdaj pa gre od mene preč,
Da ne bom ga vidla več!

25 Eno mašo čem plačati,
Pri Marij’ se more brati;
Mašnik bo to mašo bral,
Sin pa bo na vahti stal!‘

.,.‘^8- Zapisal  K. Št rekel  j. — Iz njegove zbirke. Mnogo oblik ni
kraskih, ker je pesem zanesena na Kras od drugod.

7079. Zapisal  Simon R u t a r (?) — Iz  „ Ljublj. Zvona " III. (1883)529.
Tudi v Rutarjevi zbirki.

V. Pesmi stanovske. I. 7080. 7081.

153

7080 .

(Z Grahova

Slišal sem eno pismo brati,
Da bomo mogli biti soldati,
Bodi si ubožec al bogat.

Saj boš mogel biti soldat!

5 Po vsih boških se skrivajo,
Po vsih hribih se vgibajo,
Pa le v roke pridejo,

Pa na vojsko pojdejo.

Jest se pa ne bom več skrival,
10 Se bom zapisal v žolnirski

stan,

Ki ga je zvolil Jezus sam...

Puška bo moja težava,

Sablja bo moja oprava:
Taista meni svetila bo,

15 Mojo kri prelila bo. —

Eno pismo bi tel pisati,

Ko bi ga mel po kom po¬
slati,

Oču ino materi
In moji ljubi sestrici.

na Tolm.)

»Piši pismo, mlad soldat,

Pa daj ga meni naprej poslat."
20 Tičca je prletela,

Nad kosamo je obsedela:

,,0ču ino materi
25 In tvoji ljubi sestrici!"

Oče mi to pismo bere,

Mati se milo jokajo:
„Kol’kokrat sem gori vstala,
Da sem njega prekladala:

30 Zdaj pa gre od mene preč,
Da ga ne bom vid’la več,

Še eno mašo čem plačati,
Pri mater božji se mora brati;
Mašnik bo to mašo bral,

35 Moj sin bo pa na vahti stal."

To vem, kje sem rojen bil,
Al to ne vem, kje bom smrt
storil:

Ali na polji, ali na cesti
Bog ve, na kterem mesti.

7081 .

(Z Oblok.)

Moja mati so v črni zemlji,
Ki so mene gor zredili,

Bolje bi blo, ko b’ se bil en
kamen zvalil,

Kot ko sem se jest pobič
porodil.

5 Zdej sem pobič gore zrasel,
Vse to hudo sem učakal,
Bom mogel Žolnir biti,

Do kaplje vso kri preliti.

Zdaj bom mogel daleč rajžat
10 S tega kraja v drugo deželo. —

Ko b’ imu en mal papirja
In enmalo črne tinte,

En cigelc bi tel pisati,

Oču, mater ga poslati.

15 Oče so cigelc prebrali,

Mati so se milo zjokali:

„Oh jav dete zgubljeno,

Pod mojim srcem zrojeno;
Oh ne ve, kje bo vmorjeno:
20 Al na polji, al na cesti,

Sam Bogve. vkaterem mesti!"

7080 .  Zapisal  Anton Črv. — Iz »Slov. Glasnika" VIII. (1862) 111, kjer
je v v. 29. tiskano  prikladala. Prvi del spada k drugi pesmi.

7081 .  Zapisal  Janez K o koš ar. — lz njegove zbirke.

154

V. Pesmi stanovske. I. 7082—7084.

7082 .

(S Temljin.)

Lepa si, spomlad zelena,
Nar lepši si ti razcvetlena,
Kakor hitro obzeleniš,

Tem mladim fantom žalost
striš.

5 Očeta in mater zapustit,

Od rojstne hiše se ločit,

Se podati Bog ve kam,

To je britko fantom nam.

Za vero, domovino
10 Vzame cesar staršem sina,
To pa božja volja je,

Da mladi fant k Soldatom
gre. —

Ena tičca je spreletela,

Na vrh kasarne obsedela,

15 Lepo poje, žvrgoli,

Te rulade fante gor budi.

»Mladi fant’, vstanite gore,
Eno pismo tud spišite
Na očeta, matere,

20 Na svoje sestre žalostne."

Očka pismo berejo,

Mamka tam zraven stoje,
Očka že pismo preberejo,
Mamka milo jokajo.

25 „Kolko noči že nisem spala,
Ko sem tebe, sinek, zibala!
Kolko noči pa še ne bom,
Dokler tebe videla ne bom!

Še ’no mašo bom plačala,

30 Pri mater božji se bo brala;
Mašnik bo pa mašo bral,
Moj sinkpa bo na vahti stal."

7083 .

(Iz Kožentavre
Ana tiča prlateva,

Na kosarnco se je vsedva,
Ona poje, žvržgoli,

Te mlade fante gor budi:

5 „Mladi fantje, gor vstajajte,
Ano pismo napisajte
Od očeta, matere,

Vsak od svoje lubice!“

Oča so pa pismo brali,

10  Mamca pa so zraven stali,
Oča pismo prebaro,

Mamka se milo jokajo:

Rožni dolini.)

„Kolk noči jes knisem spava,
Ker sem sinka povijava!

.15 Kolk noči pa še kna bom,
Ker ga vidva več ne bom!
Ano mašo bom plačava,

Da se bo za sinka brava,
Jaz ne vem al še živi,

20 Al pa že v črni zemli spi!“
Tu vas prosim, oče, mati,

Al bi votli zame žbrati,

Ker sem biv jes prej vaš sin,
Zdaj pa že davno vgrobu spim.

7084 .

(Borovlje, Št. Jakob, Podjunsko.)

Ena tiča priletela,

Na kasarno se je vsedla
Ona poje žvrgoli,

Mlade fante gor budi:

5 »Mladi fantje, ustajajte,
Eno pismo si spisajte
Na očeta, mataro,

Vsak na svojo ljubico."

7082. Zapisat  Jož. Kenda.  — Iz Kokošarjeve zb. Začetek spada drugam-

7083. Zapisala  Rož. Janc.  —Iz njene zb. št. 4, (izr. jur. Jož. Wieser)-

7084. Neznanega zapisovavca.  — Iz Sdieiniggovih NPKS. št.  6 55.

V. Pesmi stanovske. I. 7085

155

Mladi fantje gor so vstali,

10 Eno pismo so spisali
Do očeta, matere,

Vsak do svoje ljubice:

„Zdaj mi bomo s Šturmom
vstali,

Bomo vročo kri prelivali,

15 Enemu pojde glava preč,
Drugemu skoz srce meč. '

Oče pa so pismo brali,
Mamka pa so zraven stali,
Oče pismo prebero,

20 Mamka milo jokajo:

„Koliko noči nisem spala,
Ko sem sinka povijala!
Koliko noči še jaz ne bom,
Ko sinka videla več ne bom!

25 Eno mešo bom plačala,

Da se bo za sinka brala,
Ali moj sinek še živi,

Bel že davno v grobu spi.“

. 7085 .

(S Suhe.)

Ena tička priletela,

Vrh kosarne se je vsedva.
Ona poje žvrgoli,

Te mlade fante gor budi:

„Kaj si je naš cesar zmislov,
Da je fantom pismo pisal,

15 Da vsaki mora bit soldat,
Naj bo bogat al siromak! —

5 ..Mladi fantje, poslušajte,
Eno pismico pisajte
Do očeta, matere,

Do svoje ljubce ljubljene!"

Eno mašo bom plačala,

Da se bo za sinka brala,
Jaz ne vem, al še živi,

20 Bol pa že davno vgrobu spi!“

„Lubček moj je tud odiše),
Mene je doma zapustil,

Jaz sem žalostna doma,

On pa drugo ljubco ma.

25 Svojo postijo bom postlala,

Svojga fanta bom pozdravla,

Tekle bodo dol solze,

Tak ko z megle dežek gre.“

Ko so oče pismo brali,

10 Mamca so na pragu stali:
Oče pismo berejo,

Se mamca milo jokajo: —

7085. Zapisal  Jurij Lulek; pel  Miha Pepevnak, kitico  5. Micka Sokol
— Iz Lulkove zbirke št. t>6. Lulek je zapisal tudi tole melodijo:

tič - kaper-le - te-la, Vrh ko - sar-ne se je vse-dva, O-na

li, Mla-defan - te

po-je, žvr-go-

V. Pesmi stanovske. I. 7086. 7087.

166

7086.
(S Suhe.)

Ena ptica perletela,

Vrh kosarne se je vsedva.
Ona poje, žvrgoli,

Te mlade fante gor budi.

5 „Mladi fantje, gor vstajajte,
In to pesem popisajte
Od očeta, matere
In vsak od svoje ljubice.“

Očka so na pragu stali
10 In to pesem preberali,
Mamka pa so ravno bli
In se milo jokali.

„Ljubi oče, ljuba mati,

Ljube sestre inoj brati:

15 Zdaj se kne bmo vidli več,
Jaz pojdem pa pod ojster
meč.“

Kelnarca na pragu stala,

'Noj te zvezde preštevala:
„Zdaj pa puabča več ne bo,
20 Ojoj, ojoj, ojojhaham!

Eno mašo bom plačvala,

Da se bo za puaba brala,
Ko ne vem, al kaj živi,

Bol pa že davno v grobu spi! “

v  7087.

(Štajerska.)

Ena ptička je priletela,

Na kasarno se je vsela,

Ona poje, žvrgoli,

Te mlade fante gor budi,

5 Fanti so že gor vstajali
In so pismo zapisali
Do očeta, matere
In do ljubce žalostne,

Oča pismo so prebrali,

10 Manica so se pa jokali:

„Oh preljubi sin moj ti,

Kak se tebi zdaj godi?“ —

Kaj si je naš cesar zmislu,
Ko je fantom cegelc piša:

15 Naj bo bogat al sromak,
Vsaki more bit vojak!

Kam se fantje bomo skrili,
Gdaj nas bodo vkup lovili?
Kamor kol se skrijemo,

20 Povsod jim v roke pridemo.

Rihtari so pa loviči,

Ker so hujši ko hudiči,

Ker nas notri devljejo,

Svoje duše zanravljajo. —

7086. Zapisal  J. L u I e k ; pel  M. Kališnik. — Iz Lulkove zbirke St. 22.
Lulek je zapisal k nji to-Ie melodijo:

E - na pti - ca per le - te-la, Vrh ko - sar - ne se je vse-dva, Pti-ca


% — !-« — i


po-je, žvr-go - Ii,Mla-defan - te gor bu - di.

7087. Neznanega zapisovavca.  — Iz zbirke A. Kovačiča III. 9. Srednji
del pesmi spada k drugi vojaški.

V. Pesmi stanovske. I. 7088—7030.

157

25 Srečno, štajarska dežela,

Kak si lušna no vesela,

V kterej sem se jaz rodil,
Bog ve, kje bom smrt storil.

Al na polji, al na cesti,

30 Sam Bog ve, v katerem mesti,
Kod bo tekla moja kri,

Oh smili se Marija ti!

7088 .

(Od Sv. Tomaža pri Ptuju.)

Ena ptička priletela,

Vrh kasarne obsedela,

Milo poje, žvrgoli,

Mlade fante gor budi.

5 Fantje so prav zgodaj vstali,
In so pismice pisali
Oče ino materi,

Ino tud’ ljubi sestrici.

Oni so ptičko notri zvali,

10 In joj pismo v kljunček djali,
Da bi ga nesla krez širno
polje,

Kakor tud krez visoke gore.

Oča so na pragi stali
In so pismice prebrali.

15 Oča pismice berejo,

Mati pa milo jočejo.

Matere, le nič ne jočte.
Svoje sine Bogi zročte!

Oni do šli pod ojster meč,
20 Mor’bit’ nazaj jih nede več.

Starši so zdaj mešo plačali,
Da bi mešnik mešo brali,
Mešnik je zdaj mešo bral,
Sin je pa na vahti stal.

Naša kri se preliva, da se travica zeleni.

7089 .

Oz

Vabvaki trdeči so,

Pa kaj pomentjo?
Vabvaki pa pomen’jo to,
De na vajsko pojdtmo.

5 Rodecka ’ma sivo gvavo,
Pa le gre na vajsko ž no.
Fantjn., korajžo vz’mimo,
Zap’stimo vsak svoj dom!

Ihana.)

Oh adijo, vačka vi.

10 Oh adijo, mamca vi,

Oh adijo, luba sestra jn brat,
Zdej se vid’va zadtnkat.

Dval se bomo skušala.
Sabtlco sukala.,

15 Dval se naša kri preliva,

De se trav’ca zadeni.

Fanti se zbirajo, daleč marširajo.

7090 .

(Iz Razbora.)

Fanti se zbirajo, Deleč maširajo,

Deleč maširajo; 5 V grenco francozovsko.

Fanti se zbirajo

7088. Zapisal  Andrej Pavlinič.  — lz r njegovega rokopisa,

7089. Zapisal  Anton Breznik;  pela  Stučkova Neža, — Iz Breznikove
zbirke III. št. 40. Prim. št. 7010, 7012 ' in d.

7090. Zapisal  Blaž Jurko. — Iz njegove zbirke št. 26, kjer je pripi¬
sana ta le melodija:

V. Pesmi stanovske. I. 7091. 7092.

158

Grenca francozovska,
Bodi pozdravljena!

Tukaj sem rojen biv,

Kje bom pa smrt storiv?
10 V grenci francozovski ?

Mi smo fanti mladi,
Mormo masirati;

Mi smo fanti mladi,
Mormo masirati.

Is Grence bezecati!

Truplo že tam leži,
Glavce nkir videt ni;
Truplo že tam leži,
Glavce nkir videt ni:
20 Vsmili se, Jezus ti 1“

Prišlo je povelje, da morajo fanti iz dežele.

7091.

(Iz St. Vida ’
Prišlo je, prišlo povelje,

Da morjo fantje it z dežele,
Le tje, le tje prot turški stran,
Da bo kraljestvo varovan!

5 Tud cesar in naš najvikši
Je pripravljen že za rajžo,
Fantje korajžno in srčno
Za serčno rajžo molimo!

ipavskega.)

Hitro smo se skup zbirali
10 In kaništer nase djali,

Gvere smo imeli po tleh,
Milo gledal po ljudeh-

Zdaj prijezdi naš najvikši,

Je pripravljen tud za rajžo :
15 Fantje korajžno in srčno
Za srečno rajžo molimo!

Pojmo, pojmo čez te ravnine
Noter dol’ v laške doline,
Tam že kranjska kri leži,

20 Le žalujmo fantje mi!

Vsak bo prav rad z Jezusom soldat.

7092.

(Iz Št. Vida nad Ljubljano.)

Rad b’ to vedu, kako za naprej bo,

Če bodo pelali ti krali vojsko.

v k s

=6z

- 8 -

-V~ k—s

EEE

ffzhz

3

iizL


f

Fan-ti se zbi-ra - jo,

P  ^


b b b

b

^ T  jN

=P-P—P-4

f

■f-r -

W9f


De-leč mar - ši - ra-jo,

J. j

Lin

7 /, v v

Fan-ti se


• •

zbi-ra-jo, De-lečmar-ši-ra-jo, Vgren-co fran-co-zov-sko.

_ ^  7091. Zapisal  Zmag. Ko p ati n. — Iz prepisa v M. Rodeta zbirki VII.

7092. Zapisala  I. K., kmečko dekle. — Iz „Dom in Sveta “ XI. 12. št.

V. Pesmi stanovske. I. 7092.7094.

159

Le vsi se zapište, le nič se ne bojte,
Vsak bodi prov rad z Jezusam soldat.

5 Marija devica bo naša kraljica,

Svet’ Jožef ta star bo naš general.

Vsi nedolžni otročiči vsak v svoji ročici
Nesejo en meč, in teh je narveč:

Sveti Silvester, ker on je prov bešter,

10 Zabobnej nam zdej, de gremo naprej.

„Turki, zamorci so grdi ijudje.“

7093 .

(Št. Jarnej na Dolenjskem.)

Jekajte, jekajte, deklieta mladie,

Ki buoste astale samie,

Fanta-č, oaj fantič u voajskoa grie.

Tourki sa u dežieli žie,

5 Sam ciesar zamurski ž njim grie,

De našga cesarje na Dounaj’ dabie.

Tourki, zamurci sa gardi aldie,

Buh varij, če fanta našga u ruoke dabie.
Nič ne poamagaje proašnje, sauzie.

10 Koadir ti huodije, saunce stimnij,
Nabena trauca tam več ne zelenij,

Hiše jin cierkve, use pogarij.

Zatou pa prasima Maroije, Buoga,

De nam fante sriečnu nazaj pirpela
15 Cesarji dežiela nazaj spiet da.

Bog ne daj vam videti pruske dežele!

7094 .

(Iz Cerovca.)

Kera hruška lepša, 5 Stante, molte Boga,

Bolša je: Pajbiči,

Kera ljuba lepša, Kaj vam Bog le bolšo

Hujša je. Srečo da:

Kaj nete boja vidli
10 Ni vojske,

Neti te dežele
Prajzovske.

7093.  Zapisal  Fr.  Hudoklin.  —Iz njegovega rokopisa.

7094.  Zapisal  St.  Vraz. — Iz VO. XIX. a. 167 (170). Prepisal jo je
Vraz vnovič v VO. VII, 9. Z začetkom 'primerjaj konec št. 845.

160

V. Pesmi stanovske. I. 7095—7098.

Po polji širokem gre vojska pruska.

7095 .

(Iz Cerovca.)

Stoji mi gora visoka, 5 Na sredi mi moj ljubi gre,

Pod goroj polje široko: Sam Jezoš mu ime:

Po polji širokem vojska gre, Pušelc pa mi tak svetli ma,
Oj vojska prajzovska. Kak je kol zvezda jutrna.

Vojaški stan je kakor dež, ki pade na zeleni trš.

7096 .

(Od Preddvora.)

Soldaški stan je kakor dež, 5 Soldaški boben zabobni,

Ki pade na zeleni trš: Mi mor’mo bit pripravljeni,

Vetrič popihne, pa ga ni, — Da varjemo prelepe mesta,

Lih taki smo soldatje mi. Dežele kranjske pa najbolj.

Sedaj pa pomarširamo
10 Na Prajsa hudiga:

Ko Prajsa pa pobijemo,

Pa zopet nazaj pridemo.

V boj.

(Odlomek.)

7097 .

(Borljani na Žili.)

Sabljico sem že nabrusil, Ednim bom djal glavico preč,

Da se bom na fajnta skusil, Drugim pa skoz srce meč.

V boj za vero.

7098 .

(Iz Rožja.)

Ana konjča bom si kupu, Daleč, daleč ha pojezdim,

Ana konjča šimlasta; Ta dou na mejo voherško.

7095. Zapisal  St. Vraz.  — Iz VO. XIX. V. 32. (138) s pripisom
.Auersperg"; v v. 3. je pozneje  šrokem prečrtano. Tam je pripisan tudi ta
le načrt melodije-.

... Vraz je prepisal pesem v VO. VII.  6 s temi premembami: 2]  pole
siiroko — 3 p. šrokem] poli — 5 lubi — 6 mu] mu je — 7] Pušlec pa tak
s. ma — 8 juterna.

7096. Zapisal  Matija Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je

hranil Miklošič.  5

7097. Neznanega zapisovavca (najbrž M. Majorja).  — Iz Scheiniggovih
N P KS. št. 74. Prim. št. 7097 (v. 15—18), 7084 (v. 13—17).

7098. Zapisal  M. Maj ar. — iz njegovega rokopisa v VO. XIII. 47.
Natisek Sdieiniggovih NPKS. št. 71, ki jo 'ima iz Hermanna I, 261, se loči

V. Pesmi stanovske. I. 7099—7101. 161

v tem, neglede na naglaske : 1, 2 Ena — 1 kupil — 3] Oj pa daleč ga po-
jezdim — 4 dol — ogersko = 5 eno . . . vzamem pukšico — 6] v drugo
svetlo sabljico — 7 frišno . . . skusil — 8 vero katoliško. — Prepis v VO.
XV. se loči od našega natiska v tem:  1, 2 kojnča — 4 dol . . . Vohersko
— 5 vzamem — 6 svietlo — 7 frišno . . . skusu — 8 viero.

7099.  Neznanega zapisovavca.  — Iz Sdieiniggovih NPKS. št. 71 inač.

7100.  Zapisal  Anton C r v. — Iz njegovega rokopisa.

7101.  Zapisal  Karel Štrekelj;  pela  stara Kraljica. — Iz moje zbirke.

11

162

V. Pesmi stanovske. I. 7102—7104.

Vsi Turki in kralji so se vzdignili na nas.

7102 .

(Iz Frama.)

Vsi Turki ino kralji
So se vzdignili krez nas,
Ta černa kraljica
Pošila po nas.

Pa bo vemda prepozno
Vslišan ta glas.

5 Še kam se mo skrili
Vsi ledik fanti?

.Se le ljubi ti moj.
Še le nič se ne boj!

Še skrili se bomo
Vsak k’ svoji ljubci.

15 Če boš kaj kri prelil,
Vsej boš smert zadobil:

Oj ljubce, oj ljubce
10  Bajo prosle za nas,

Skoz ogenj, skoz meč,

Pa skoz Turka nejveč!“

S pulfrom je bom pokadil,

25 Svinčenkami počastil.

Še mož je ženo moral zapustiti, zakaj bi te jaz ne!

7103 .

(Kranjska.)

Zapustil je še mož ženo,

K’ je šov na vojsko prajzarsko,

K’ je šov na vojsko prajzarsko,

K’ ne vem, če je živ al mertev!

5 Adijo, adijo, ljubica,

In tvoja bela postelca:

Kolkrat sem jest per tebi biv,

Zdej bom pa v černi zemlji gnil!

Odbila je kugla glavo,

10 K’ je šov na vojsko prajzarsko;

Odbila je kugla glavo,

Nazaj ga nikdar več ne bo!

7104 .

(Kranjska.)

Mož je zapustil svojo ženo,

Je šel na vojsko rusovsko.

Kugla odbila mu je glavo,

Ga nikdar več nazaj ne bo.

7102. Zapisal  Oroslav Caf;  pel  Blaž Bedenik. — Iz CO. I. 59.

7103. Zapisal  Fr. (Radivoj) P oz ni k. Iz njegove zbirke.

7104. Neznanega zapisovavca.  — Iz zbirke M. Rodeta II. št. 25.

V. Pesmi stanovske. I. 7105—7107.

163

Fant je zapustil svoje dekle,
Je šel na vojske ogerske.
Kugle odbile so mu roko,
Ga nikdar več nazaj ne bo.

7105 .

(Od Cerovca.)

Oj nesrečna moja pamet, 5 Ne bi si vida Marpruga,

Kaj sem se že oženia ja!

Da nebi se oženia ja,

Ne bi si vida Marpruga;

Neti mladega hotmana.

Da bi moja žena znala,
Kako se meni tu godi,

Ne bi pila, neti jela,

10 Al’ samo bi se jokala!

Sami možje gredo na Francoza, ž njimi velika žalost.

7106 .

(Od Cerovca.)

Prelepi lokaški grad,

V tebi sem ba dostikrat,
Zdaj pa ja odidem proč,
Lehko me ne bo drugoč.

5 Drugo se mi tak ne mili,
Kak ti ljubi sveti Križ,
Cela fara križovska,

Ki jo moram zapistit:

Moja žena zakonska,

10 Moja drobna dečica,

Moja drobna dečica,

Cela moja rodbina.

Pogledte, Lokavčanje,

Kaj tosem od grada gre?
15 Gremo mi sami možje,

Z nami velka žalost gre.

Francozi mu proti šli
K svojoj grenkoj smerti,
Mi življenje sklenemo,

20 Bogi ga gor oframo.

Soldačke puške pokajo,
Križovske žene jočejo:

Le se jočte ali ne,

Zdaj vam že drugači ne!

25 Soldačke sablje bliskajo,
Križovske žene se brišejo:
Le se brište ali ne,

Zdaj je že drugači ne!

Vedno misli, kam kugljica prileti.

7107 .

(Podjunska.)

Dons je že ta tretki dan,

Kar sem jaz odrajtovan.

7105. Zapisal  St. Vraz.  — lz VO. XIX. s. 295. Zapis v VO. XVII.
4. b se loči v tem:  3—4 manjka — 5] Ne bi vida je M. — 8 Kak — 9 neti]
ne bi — 10] Samo jokala bi.

7106. Zapisal  St. V raz. — Iz VO. XIX.  p. 283,

7107. Neznanega zapisovavca.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 846. Prva
kitica spada k drugi pesmi.

11 *

164

V. Pesmi stanovske. I. 7108.

Prav vesiev si bom zapev.

Ko bom od znancov svovo vzev. —

5 Mamca, ne žalujte vi,

Fanti smo cesarjevi:

Za Cesarstvo, za kralestvo
Gremo mi prelijat kri.

Jaz sem frajtar, bolj kaprol,

10 Bolj sem mvadi kajnonir
Buoh nam daj ta ljubi mir.

Sem v Celovci na valiti stav.

Sem mislov, da bom brez skrbi spav:
15 Povna gvavica skrbi,

Kam kej kuglica prileti.

Vojaški boben bo moj veliki zvon.

7108 .

(Od Bleda.)

Oj, ta vojaški boben,

Ta bo meni velki zvon,

Oj ta mi bo zazvonil,

Kadar jaz umrl bom,

5 Bom, bom, bom, bom . . .

Oj ta vojaška sablja,

Ta bo meni svitla luč;

Oj ta mi bo svetila,

Kadar jaz umrl bom,

10 Cin, cin, cin, cin . . .

Oj ta zelena trata,

To bo meni zadnji dom,
Oj tukaj bom počival,
Kadar jaz umri bom,

15 Di, dredi, redidon . . .

Oj ti gorenjski fantje
Bodo pokopali me,

Vsi bodo me spremili
Na zelene travnike.

20 Brborn, brbom . . .!

7108. Zapisal  Janko Žirovnik.  — Iz njegove zbirke I. št. II, kjer
je tudi melodija.  — Zapis v zbirki  Mat. Rodeta III. št. 59 se loči v tem'.
2 meni velki] moj ta zadnji — 3 Oj] Le — 6 voj.] soldaška — 7 svetla —

— 12 meni zadnji] moj poslednji — 16 Oj] In — Zapis  M. Rodeta iz  Domžal
{Rodetova zb. VII. št. 2.) se loči v tem:  2, 12 meni] moj ta — 3, 8 Oj ta] Ta

— 6] Oj ta soldaška puška — 11 Pa] Oj — 13] Tu me bjo položili — 17,
18] Ti bojo spremili me, * Ti me bojo položili. — Zapis  Jožefa Cejana s
Save na juž. žel. se loči v tem:  1, 3, 6. 7 Oj ta] Ta — 1 soldaški —2 meni]
moj ta — 4, 9 jest vmerel. Na mesto v 5., 10. in 15. se poje : Saj tičice
pojo,In  rožice cveto, * Mojga veselja pa * Nazaj več ne bo! — 6 voj. s.]
soldaška sabla — 7 meni s.] moja svetla — Kitice tretje manjka.  — 16 — 19]
Ta soldaška puška, * Ta bo moja ljubica * Ta me bo spremila * Keder jest
vmerel boni. — Zapis  Jožefa Kranjca od  Sv. Jurija na Ščav. (narekal  Fr.
Lupša) se loči v tem : 2 meni] moj ta — 4, 9 umiral — 6 sabla — 7 svetla

— 4, 9, 13, 14 bon 14 umrja — 15 gorenski — 18 Vsi] Ti. Pesmi tega
naslova je primerjati z drugim delom pesmi  ,Skesani radovoljec“ št. 6746 d

V. Pesmi stanovske. I. 7109—7111.

165

7109 .

(Iz Ihana.)

Oj ta sudaška. bobnrn,

Ta bo moj ta velkn. zvon;
Oj ta mn. bo zazvonu,
Kadn&r jast umaru bom.

5 Oj ta sudaška, sabla,

Ta bo moja svitla uč;

Oj ta mt bo svetiva,
Kadn.r jast umaru bom!

Oj ta sudaška puška,

10 Ta bo moja lubica;

Oj ta me bo vabjemava,
Kadtr jast umaru bom.

Taket jokale bote se,

Ve nadovžne deklice,

15 Taket jokale bote se
Za vaše fante slavlene.

Ke so te čarne vrane?
Vane b’jo pogrebca moj:
Vane me v’jo znašale
20 Po zn,len’mo travnkn,.

Taket jokale bote ve,

Ve nadovžne deklice,
Taket jokale bote se
Za vaše fante slavlene!

7110 .

(Iz Motnika.)

Oh ta presvetla pušika,

Ta bo moja lubica.

Dra, la, la, la! dra, la, la, la!
Ta bo moja lubica.

5 Kader ne uona duol položi,
Me nikdar guor ne zbudi.

Dra, la, la, la! dra, la, la, la!
Me nikdar guor ne zbudi.

Oh ta prevelki boben,

10 Ta bo moj mertvaški zvon,
Kader on trikrat udaru bo,
Tedej gvišno mertu bom.

Oh te predrobne tičice,

Ti bojo moj pogrebčeki,

15 Uor.e me bodo spremlale,

Po deželi vogerski.

7111 .

(Štajerska.)

Na vahti so dolge ure, Doma pa ljubca žaluje,

Mogoče jih ni prestat: Ne more sama spat.

7109. Zapisal  Anton Breznik;  pel  janče Kropčev. — Iz Breznikove
zbirke /II. št. 37.

7110. Zapisal  Gašpar Križnik.  — Iz njegovega rokopisa. Kitica 2. in
3. se pojeta kakor prva.

7111. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice Antona Kovačiča 11
str. 15 — 16, kamor je prepisana iz pesmarice nekega vojaka, kije  služil v
Gradcu.  — Začetek spada k drugi voj. pesmi.

166

V. Pesmi stanovske. I. 7112. 7l'3.

5 Kosamo bom zapustil,
Naprej se bom podal,
Bom drugo dekle ljubil,
Katero si bom zbral.

Tota moja sablja
10 Je moja ljubica,

Ona me bo objemala,
Kadar glavca pade proč.

Ta moja puškica,

To bo moja svetla luč,

15 Ona bo meni svetla,

Ko bo kri z mene špricala.

Še ta vojaški boben
Bo moj mrtvaški zvon,

Ta bo meni zazvonil,

20 Jaz ne bom več živ.

Še ti črni orli bojo
Moji pogrebniki,
Mene bojo raznosili
Po deželi štajerski.

7112 .

(Podgorje.)

Doma pa nisem mogel spati
Na ti beli posteljci,

Oh zdaj pa moram v šildvah
stati

Na ti zemlji ogrski.

5 Le ta soldaški boben,

Ta bo moj veliki zvon,

Oh ta mi bo zazvonil,

Kadar jaz umrl bom.

Le ta soldaška sablja,

10  Ta bo moja svetla luč,

Oh ta mi bo svetila,

Kadar pojde glavca preč.

Le ta soldaška puška,

Ta bo moja ljubica,

15 Oh ta me bo spremljala
Do zelenega grobička.

Oh te črne vrane,

Te bojo moj’ pogrebniki,
Te me bodo raznašale
20 Po ti zemlji ogrski.

Le ta soldaški montelj,

Ta bo moj ta pravi dom,
Oh ta me bo pokrival,
Kadar jaz umrl bom!

7113 .

(Kranjska.)

Le ta soldaški boben,

Ta bo moj ta velki zvon,
Ta bo men zazvonov,
Kadar jas umeru bom.

5 In ta presvitla puška,

Ta bo moja svetla luč,

Ta bo meni svetila,

Kadar jaz vmerl bom.

Tud ta preprosta sablica,
10 Ta bo moja lubica,

Ta mene bo objela
Okoli vrata belega.

In ti gorejnski fanti
Bojo pokopali me,

15 Vsi bodo me spremili
Na zelenem travniku.

7112. Zapisal  Fr. Stele.  — Iz njegove zbirke I. št, 72.

7113. Zapisal{?)  Pavel Laznik. — Iz zbirke Iv. Lovrača A. str. 73.

V. Pesmi stanovske. I. 7114—7116.

167

7114 .

(Iz Slamne vasi.)

Ta cesarski boben,

Ta bo moj ta velki zvon,
Ta mi bo zazvonil,

Kadar jaz umrel bom.

5 Ta Cesarska flinta,

Ta bo moja ljubica,
Ta me bo spremljala
Po deželi ogrski.

Ta cesarska sablja,

10 Ta bo moja svetla luč,
Oj ta mi bo svetila
Po deželi ogrski.

7115 .

(Bloke pri Cerknici.)

Leta soldaški buben,

Ta buo muoj ta vielki zvun,
Leta buo mien zazvunu,
Ka>dr jest umirou buom.

5 Le ta soldaška sabla,

Ta buo muoja svitla luč,

Le ta mi buo svejtila,

K^dr jest obliežou buom.

Pa se buodo juokale
10 Vse slovejnske dejklce,

Vse slovejnske dejklce
Za nas fante urlaubarje.

Leta soldaška puška,

Ta buo muoja lubica,

15 Leta me buo varvala,

Kuodr jest marširou buom. —

Nejsm huotu doma spati
Na ti bejli puostelci,

Zdej rnuorem na vahti stati,
20 Na ti dežieli vuogrski.

Soldaška banda je špilala,
Mi smo pa marširali.

Al buben pa dejla:

„Oh fantje, le naprej!“

25 Soldaška banda je špilala,
Mi smo pa marširali:

Sej me buojo reznejšali,
Po leti dežieli vuogrski.

7116 .

(Iz planinske okolice.)

Svitlo sonce gre za goro,

Treba bo slovo jemat,

Prišla bo taista ura,

K’ se bo moral vsak jo bat’.

5 Eno dekle sem jest ljubil,

Zdej sem žalosten zares;

Ker jo moram zapustiti,

Dam jo drugim fantom čez.

7114. Zapisal  Janko Barle.  — Iz njegove zbirke.

7115. Zapisal  Izidor Modic.  — Iz njegovega rokopisa,

7116. Zapisal  Jvan Kremešek. — Iz njegove zbirke št. 4. Začetek
spada k različnim pesmim.

168

V. Pesmi stanovske. 1. 7117.

Nič druz’ga ji ne bom zapustil,
10 Kakor zlati prstan ji bom dal,
Da bo ona en cahen ’mela,

Da sem bil jaz fantič sam.

Doma nisem hotel ležati
Na tej beli posteljci,

15 Zdaj pa moram na šilboht stati
V tej deželi ogerski. —

In tud’ ta soldaška sabla,

Ta bo moja ljubica:

Ta bo mene objemala,

20 Kri bo z mene špricala.

In tud’ ta soldaška flinta,

Ta bo moja svitla luč:

Ta bo meni posvetila.

Ko ne bom jaz videl več.

25 In tud ta soldaški boben,

Ta bo moj ta velki zvon.

S tem bodo meni zvonili,

Kedar jaz umrl bom.

In tud vi černi vrani,

30 Boste moji pogrebniki,

Vi me boste raznašali
Po deželi ogrski.

7117 .

(Iz črnovrških gozdov.)

Vsaj vojaški boben
Lepše poje kakor zvon,
Trikrat mi bo zvonil,

Ko na vojski umeral bom.

10 Svetla kakor solnčice,
Meni bo svetila
Še na mrzlo serčice-

Moja ojstra sablja.

5 Moja ljuba puška
Zvesta mi je, kamor grem;
Stala m’ bo na strani,

Ko na ptuji zemlji umrem.

15 Na zeleni travnik

K belim rožcem me neso!

Tič’ce z drobnim kljunčkom
Grob mi naredile b’do,

Pa na grobu rožce
Žalostno b’do gledale,
In nad grobom tič’ce

20 Milo bodo pevale.

7117.  Zapisal  J.  Volkov.

Iz Besednika VII. (1875) 63.

V. Pesmi stanovske. I. 7118—7120.

169

7118 .

(Iz Vrtojbe .j

Ta vojaška sablja,

Ta bo moja svetla luč,
Ta mi bo svetila,

Kadar jest vmirov bom.

5 Ta vojaška puška,

Ta bo moja ljubica,

Ta me bo spremljala,
Kadar jest vmirov bom

Ta vojaški boben,

Ta bo moj mrtvaški zvon,
10 Ta mi bo zazvoniv,

Kadar jest vmirov bom.

7119 .

(Iz Kanala.)

Doma nisem mogu spati
Na ti beli postlci,

Zdaj pa moram stati
Na deželi ogrski.

5 Ta soldaška puška,

Ta bo moja ljubica,

In ta me bo milvala,

Kri bo ’z mene špricala.

In ta soldaški boben,

10 Ta bo ta veči zvon,

In ta mi bo zazvoniv,
Kadar jaz umirav bom.

In ta soldaška sablja,

Ta bo moja večna luč,

15 In ta mi bo svetila,
Kadar pojde glavca proč.

In te le črne vrane
Bojo moji pogrebci,
Ti me bojo pogrebli
20 Na deželi štajerski.

2120 .

(Iz Podmelca.)

Ta saudaški tambur,
Ta je en velik zun,

Oj ta ba mene zunuw,
Ko jest umerel bom.

5 Ta saudaška sablja,
Ta je ’na svetla luč:
Ona bo men’ svetila,
Ko jest umerel bom.

Oj ta saudaška puška,
10 Ta je maje žena,

Po meni bo žaluala,
Ko jest umerel bom.

7118. Zapisal  Jožef  Soban.  — Iz Cejanove zbirke V. 86.

7119. Zapisal  Jožef  Soban;  pravil mu  brat. — Jz Cejanove zbirke
V. 92, kjer je za prvi verz pisano pomotoma  doma ne morem spati.

7120. Zapisal  Janez Murovec. — Iz njegovega rokopisa.

170

V. Pesmi stanovske, i. 7121—7124.

Priporočanje Mariji.

7121 .

(Iz Lukovice.)

O Marija s planinskih gor, Ki za mano jokajo:

Ti mi moreš pomagat’! 5 Ne jokajte, ne žalujte,

Sem zapustil starše  moje, Saj nazaj me več. ne bo!

Pesem se nadaljuje tako, da se namesto besede starše  poje brate,
sestre, prijat’I j e, znance.

7122 .

(Iz Ihana.)

O Marija s pvaninske gvare, Ka, žalujejo po men’.

Ti zamoriš pomagat’! 5 Ne žal’vajte, oh, ne jokajte,

Sa>m zapustu * soje Ker nazaj me več na bo!

V v. 3 se pri znamenju * poje: prijatlje, znance, brate, sestre itd.

7123 .

(Z Vrhpolj nad Kamnikom.)

O Marija iz planinske gore, Ker za mano žalujejo.

Ti zamoreš pomagati; 5 Oh, ne žalujte, ne zdihujte,

Doma sem pustu očeta, mater, Sej nazaj mi še pridemo!

Ostale kitice so enake prvi, izpreminja se le v. 3. tako, da se za
očeta-mater poje 2. brate soje, 3. sestre soje, 4. prijatle soje, 5. žlahto sojo,
6. znance soje, 7. tri lubce soje.

7124 .

(Z Izlak)

O Marija s planinske gore,

Ti nam hočeš pomagati,

Doma sem pustu očeta jen mater,

Ki za mnoj žalujejo.

5 Na žalujte, na zdihujte,

Sej nazaj nas več na bo!

Druge kitice so take kakor prva kitica, samo da moraš v 3. vrsti na¬
mesto „očeta in mater" postaviti: za 2. kitico brate soje, 3. sestre soje,
4. žlahto sojo, 5. parjatle soje.

Nekdo drugi mi jo je pa tako povedal:

7121. Zapisal  M. Rode.  — Iz njegove zbirke I. št. 57.

7122. Zapisal  Anton Breznik;  pela  Ana Breznik. — Iz njegove
zbirke III. št. 61.

7123. Zapisal  Leopold Trobevšek. — Iz prepisa v Mat. Rodeta
zbirki VI št. 11.

7124. Zapisal  F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke /.št. 3.

V. Pesmi stanovske. I. 7125. 7126.

171

O Marija s planinske gore,

Ti nam hočeš pomagati.

Sem zapusto starše soje,

Ki za mnoj žalujejo.

5 Naj le žalujejo,

Naj le objokujejo,

Sej nazaj me neč več na bo!

Za 2. kitico brate soje, 3. sestre soje, 4. parjatle soje, 5. znance soje.

7125 .

(Bloke pri Cerknici.)

Oh ti, Marija s planinske guore,

Ti mr muoreš pomagat.

Doma srn pustu očieta svuojth,

Kt>  ze mano žalujejo.

5 Le nej žalujejo, le nej se juokajo,

Nezaj nas več na buo!

Dalje se poje tako, da se za očieta v v. 3. postavi 2. mat«, 3. brate,
itd. Za vsakim omenjencem se končuje prošnja tako:

Oh ti, Marija s planinske gore,

Jez se tieb’i. prporočim,

De ti me buodeš obvarovala,

10 Jest pa tiebe ne zapustim !

Če pojdem na vojsko, pojde tudi Jezus z mano. I.

7126 .

(Ziljska.)

Al jes pubič v vojsko pojdan,

Saj ne pojdan ko jes sam,

Z meno pojde pa Maria,

Ježuš bode pa moj Špan.

5 Al jes pubič v vojsko pojdan,

Saj ne pojdan sam za se,

7125. Zapisal  Izidor Modic.  — Iz njegove zbirke. Za  rrn, se poje v
v. 2. tudi  mien.

7126. Zapisal  M. Majar.  — Iz njegove zbirke v VO. XIII. 46, kjer
je pristavljena opomtija  „u nekojej drugej zilskej davoriji se tudi poje:

Sabelco sen že nabrusu* Jenan bon djou guavco preč,*

Da se bon na fajnta skusu,* Drujan pa skuz serco meč.“

Prepis v VO. XV. 50. se loči ne glede na  ie za  e in  t za  u v tem:  1, 2, 5
jez — 3 Marija — 6 san — 8 sve v. 9—12 manjka:  16 Vogersko. — Natisek
v Scheiniggovih NPKS. št. 72  (kjer se citira Hermann I. 259) se loči, ne
glede na naglaske iti apostrofe, v tem:  1,2 5, 9 jaz — 1,2, 5, 6, 9, pojdem
— 3 pa] še Marija — 4 Jezus — 7 Pojdem . .. žlahto — 8 Noj — 11 Al’ jas
v nebesa pridem — 12] Bom pa prosil za vas vse — 13 Belo suknjico —
14 sabljico ostro — 15] Da pobič frišno pomarširan — 16] Daleč v deželo ogersko

172

V. Pesmi stanovske. I. 7127. 7128.

Pojdan le za svojo žuahto
No za svoje bratre vse.

Al jes pubič v vojsko pojdan,
10 Prosite Boga za me,

Al jes u nebese pridan,

Prosu bodam za vas vse.

Beuo sukenca mi dajte,

Dajte sabelco ojstro,

15 Da frišen pubič pomaširan
Deič v dežeuo vogerško.

7127 .

(Kranjska.)

Oh le ta današnji dan
Od Boga mi je poslan:
Gor nad mano zdaj megle
Vse rudeče obstoje.

5 Kaj pomeni druz’ga to,
Kakor prestrašilo vojsko!
Ah kako soldat čem bit.
Jez že pobič kri prelit!

Al, če sa.m v Soldate dan,
10 Saj ne pojdem pobeč sam
Ne žalujte oča, mat’,
Zvedeti, de sim soldat
Pobeč jez tako še mlad!

Ah ker sim v soldate dan,
15 Saj ne pojdem tjekaj sam
Z mano pojde Jezus moj,
On meni na strani stoj,
Tud Marija bo z manoj.

Ko umerlo bo telo,

20 Vzemta dušo u nebo:

Oh moj Jezus, sveti raj
Vsim dušicam skupej dej!

7128 .

(iz Motnika.)

De b’ vola božja b’la,

De b’ noč nigdar ne b’la;
Za tim rumenim soncam
En rudeč oblak je.

5 Pa druzga ne pomeni,

Ko to silno vojsko.

Mamca žalujejo,

Očka klagujejo.

Tudi jest pubič
10 Sim žalosten močno,

Kir bom mogel bit soldat.

Če bom, saj ne bom sam,
Pojde tudi Jezus z mano,
De mi bo na strani stal,

15 De jest ročno pokov bom,
De duško varval bo.

Marija Stinske gore,

Ne pozabi nigdar na me,
De mi boš na strani stala
20 In mene varvala.

7127.  Zapisal  Matej  Ravnikar-Poženčan. — Iz M P. J. 53-54'

7128.  Zap sal  Ciašpar  Križnik. — Iz G K- L 57.

V Pesmi stanovske. I. 7129—7131.

173

7129 .

(Iz Gorenjih Radovelj.)

Tam je an strešen oblak,

De nej[i] biu še nigdar tak.
Tu drozga ne pomeni,

De bom mogo bit soldat.

5 Mamca se jokaje,

Očka želojeje.

Jokaj[i]te al nihaj[i]te,

Se me nikdar več nazaj na bo!

O Marija z dinske fare,
10 Na pozabi ti za mi.

Če pojdem na vojsko, pojde tudi Jezus z mano. II

7130 .

(Iz planinske okolice.)

Danes ta dan
Nam je ven dan,

Oh žalost velika,

Do srca sem bolan.

5 Danes tako,
juter glih tako,

Oblači so rudeči,

Kaj nek’ pomenijo?

Kaj pomenijo?

10 Na vojsko pojdemo.

In jest sem pobič mlad,
Pa moram bit soldat’.

Nič ne jokajte,

Nič ne žalujte,

15 b>aj pojde Jezus z mano,
Mi bo na strani stal.

Ljubi angelčk’ moj,

Le pojdi ti z menoj,

Sej ti me boš obvaroval
20 Pred vso nevarnostjo.

Ljuba mati božja ti
Sedem žalosti,

Sej s’ tudi ti prestala
Veliko žalosti!

7131 .

(Iz Podlipovice.)

Danes ta dan
Je en žalostni dan.

Rudeči so oblaki,

Ki plavajo nad nam.

5 O kaj pomenijo?

’No vojsko strašno!

O fantič moj, o fantič mlad.
Boš mogel bit soldat.

Mogel boš daleč it’,

10 Na vojsko boš mogel it’,
Mogel boš zapustit’
Prijatle, znance vse!

So očka zdihval’,

So mamca jokal’,

15 Vsa žlahta mi žaluje,
Vojšak sem ogrski.

7129. Zapisal  Jožef  Androjna; pela  Mica Bregar. — Iz zirbke J.
Androjne II. št.  6.

7120. Zapisal  Ivan Kremešek.  — Iz njegove zbirke št. 6. Primerjaj
zgoraj 6880 in d.

7131. Zapisal  Ivan  L o vrač. — Iz njegove zbirke I. št. 6. Prim. v
Malenšekovi zbirki {Glasb. Mat.) III. št. 16.

174

V. Pesmi stanovske. I. 7132. 7133

Ni treba žalvat,

Pa tud ne jokat,

Saj pojde Jezus z mano,
20 K’ mi bo na strani stal.

Tud angelček moj,

Bo rajžal z menoj,

In on me bo obvarval
Pred vso nevarnostjo.

7132 .

!z Razbora.

Oj kako strašno
Je vendar le to:

Rudeči so oblaki,

Katir nad nam stojo!

5 No kaj pomenjo ?

Na vojsko strašno!

Jaz fantič mlad, jaz fantič
mlad

Bom moral bit soldat!

Očka žalujejo,

10 Mamca se jokajo,

Vsa žlahta premišljuje,

No kaj nek z manoj bo?

Ni treba se bat,

Ni treba žalvat,

15 Saj pojde Jezus z manoj,
Mi bo na strani stal.

Tud angeljček moj
Bo rajžal z menoj,

Ker on bo mene varval
20 Pred vsoj nevarnostjoj!

7133 .

(Iz Šmarskega
Oh danes ta dan,

Kater nam je dan,

Oh žalost me sprehaja,

Na sercu sem bolan.

okraja na Staj.)

No kaj pomenijo?

10 Na vojsko pojdemo.

O fantič, o fantič mlad,
Boš moral bit soldat.

5 Oh denes tako,

Alj jutri glih to,
Rudeči so oblaki,
Kater nad nami so.

Mamca žalujejo,

Očka zdihujejo,

15 Vsa žlahta spremišljuje,
No kaj bo zdaj z menoj.

7132. Zapisal  Blaž Jurko. — Iz njegove zbirke št. 4, kjer je pripi¬
sana tudi ta-le melodija-.

Zmerno, milo

Oj ka ko stra-šno Jeven-darle-to

* * , f,

Ru - de-či so .ob - la, Ki ka -

tir nad nam sto-jo!

7133. Zapisala  Mar. S tek la s. — Iz njenega rokopisa.

V. Pesmi stanovske. I. 7134—7136.

175

7134 .  Zapisal  Anton Potočnik.  — Iz njegovega rokopisa.

7135 .  Zapisal  Janko Šlebinger.  — Iz njegove zbirke IV. str. 61.

7136 .  Zapisal  Anton Dobnik. — lz njegove zbirke št. 15.

176

V. Pesmi stanovske. I. 7137. 7138.

Bojo očka žalval,

10 Bojo mamca zdihval,

Vsa žlahta premišljuje,
No kaj bo zdaj z menoj.

Ni treba se bat,

Pa tud ne žalvat,

15 Saj pojde Jezus z mano,
Mi bo na strani stal!

Tud angelček moj
Bo rajžal z menoj,

Saj on me bo varval
20 Pred vsoj nevarnostjo !

7137 .

(S Pohorja.)

Danes ta dan,

Jutri glih tako:
Žalost me sprehaja,
Pri srcu sem bolan.

No kaj pomenijo ?

10 No rajžo mojo:

Oj pobič mlad, oj pobič mlad,
Boš moral bit’ soldat.

5 Danes ta dan,

Jutri glih tako:
Rudeči so oblaki,

Ki gor nad nami so.

Oče žalujejo,

Mati glih tako,

15 Vsa žlahta premišljuje,
Oh kak še za me bo.

Oj angeljček moj,

Na strani ti mi stoj!

Ti me boš obvaroval
20 Pred vso nevarnostjoj!

7138 .

(Iz Stoparec.)

Al nič se ne bom bal,
Korajžen bom tam stal,
15 Saj mi Jezus je obljubil.
Da mi bo na strani stal.

Al’ danes je ta dan
Je z žalostjo obdan,

Al žalost je velika,

Na srčki sem bolan.

5 Al’ danes je tako,

Bo jutre glih tako,
Oblaki so goreči,

Al kaj pomenijo?

Al’ kaj pomenijo?

10 Da na vojsko pojdemo.
Že boben glasno poje,
Al fantje, kaj zdaj bo?

Ljubi angeljček ti moj,

Ti mi na strani stoj,

Ti me boš prevaroval
20 Pred vsoj nevarnostjoj.

Zdaj srečno, ljubica
In tvoja posteljca,

Kolkokrat sem k tebi prišel,
Zdaj pa nikdar več!

7137 .  Zapisal  Filip  Miklavec. — lz njegove zbirke I. št. 4.

7138 .  Zapisal  L. Cvirn; pel kmečki fant  Janez Gobec. — Jz Cvir¬
nov epa rokopisa št. 2.

V. Pesmi stanovske. I. 7139. 7140.

177

25 Zdaj pa vzamem jaz slovo Na vojsko moram iti,

In podam vam vsem roko: Nazaj me več ne bo!

7139 .

(Od Frama.)

Oj solnce stemni,

Luna luč izgubi,

Erdeča bandera
Na oblaku stoji.

5 Kaj pomeni to?

Oj prestrašno vojsko.

Oče, le kam se bom dejal,
Da bom slovo jemal
Od mojih ljubih oči,

10 Kterih morem zapustit?

„Le ne žalite se kar,

Vsej ne pojdem jaz sam
Vsej gre moj Jezus z meno,
Ki bo meni na strani tam.“

15 Kam se bom dejal,

Da bom slovo jemal
Od mojih ljubih mater,
Kterih moram zapustit?

„Le ne žalite se kar,

20 Vsej ne pojdem jaz sam,

Vsaj gre Marija z menp,

Ko bo meni pomagala tam!"

Se le kam se bom dejal,
Kda bom slovo jemal
25 Od mojih ljubih bratov,
Kterih morem zapustit?

„Le ne žalite se kar,

Vsej ne pojdem jaz sam,
Vsej gre moj angel z meno,
30 Ki bo mene varoval tam!"

Kam se bom dejal,

Da bom slovo jemal
Od mojih ljubih sester,
Kterih moram zapustit?

35 „Le ne žalite se kar,

Vsej ne pojdem jaz sam.
Vsej gre vsa nebeška družina
z meno,

Ko bo meni pomagala tami“

„Kanoni že grmijo, se trese celi svet.“

7140 .

(Iz šmarskega okraja na Staj.)

Sijaj, sijaj, solnce, tam dalječ za goram,

Da polje bo obsjano s tem drobnim rožicam.
O žalostno je za moje srce,

Bom mogel zapustiti prijatelje, znance vse.

5 Oh žalost me sprehaja no kam se čem podat,
Da prišle so povelje, da moram bit soldat.
Franc Jožef cesar, njegovi general
Se z Prajzom če vojskvati in boj od sebe dat.

Ponižajte se gore, doline višajte,

10 Stori se ravno polje, da videl bi dakle.

O videl bi jo rad pred smertjo še enkrat,

Pri sercu mi je vedno, pozabit je nikdar.

7139.  Zapisal  Oroslav Caf.  — Iz CO. III. 74.

7140. Zapisala  M. S to klas. — Iz njene zbirke.

12

178

V. Pesmi stanovske. I. 7141.

Ljubi moj oče mati, zahvaljim vas lepo,

Da ste me gor zredili, učili tak lepo,

15 Zdaj vzamem slovo in roko vam podam,

Na vojski bom ob glavco, nazaj me več ne bo.

Kugle križem letijo, ko dež od lufta gre
Soldatje tam ležijo, vse sorte ranjeni.

Ti eni so brez rok, ti drugi so brez nog,

20 Ti tret so v smertnih revah, da vpijejo h Bogu.

Kanoni tam germijo, da trese se cel svet,

Soldatje tam ležijo, da vstat ne morjo več.

Tam tekla bo kri nedolžnih ljudij,

Ljub Jezus, daj jim gnado, po smert pa sveti raj!

7141 .

(Od Selišč pri Sv. Juriju na Šč.)

Sunce mi rajža ta doli za gore,

Po polji je obsijalo vse žlahtne rožice.

Žalostno tudi je moje srce,

Ker morem zapustiti prijatle znane vse.

5 Kaj mi je storiti, oj kam se čem podat,

Cesarsko povelje pravi, da moram bit vojak,

Franc Jožef cesar in njegov general

Začel se je vojskovati zdaj s Turkom prav močno.

Očka no mamca, zahvaljam vas lepo,

10 Ker ste me gor zredili, učili prav lepo.

Naj vam zdaj roko podam še za slovo,

Nemara v vojski zgubil živlenje bom mojo.

Kje si, dekle, da se posloviva še?

Pogled na me obrni, ne jokaj liiba se.

15 Kot solnce greje me skozi megle,

Tako težave grejo črez moje to srce!

Vidim, ko gre zdaj sovražnik na me,

Ker vidim, da se bliža mi zadna ura že.

Teče zdaj kri tam nedolžnih ludi,

S krvjo se to napaja in travo to rosi.

7141 . Zapisal  Jožef Kranjc;  narekovala  M. Klemenčič. — Iz Kranj¬
čeve zbirke.

V. Pesmi stanovske. I. 7142. 7143.

179

7142 .

(S Pohorja.)

Sonce milo rajža,

Mi rajža za goro;

Nikolj ne bo več prisjalo
Na moje srčice.

Kanoni tam grmijo,
10 Se trese celi svet,
Ljudi po tleh ležijo,
Strašne martre trpet.

5 Sonce mi še sije
Skoz temne megle,
Meni žalost dela,

Ko zmislim jaz na vse.

Ti prvi nima roke,

Ti drugi ne noge,

15 In tretji nima glavce,
Ki mrtev tam leži.

Če si dekle mojo,

Tej pridi k men’ nicoj:
Od tebe slovo vzamem,
20 Potem pa grem naprej!

7143 .

(Iz Teharji pri Celju.)

Solnce mi izhaja
Gor izza gore,

Po polju je obsjalo
Vse žlahtne rožice.

5 Oh moje srce,

Kak žalostno je,

Ker mora zapustiti
Prijatle, zpance vse.

Kaj mi je storiti,

10 Le kam se čem podat?
Cesarsk povelje pravi,

Da moram bit soldat.

Franc Jožef cesar,

Njegovi general
15 Se z Prajzom če vojskovati,
Vojskovati prau močno.

Oča ino mati,

Zahvalim vas lepo,

Ker ste me gor zredili,

20 Učili prau lepo;

Podam vam roko
In vzamem slovo,

Na vojski dal bom glavco,
Nazaj me več ne bo.

25 Krogle tam letijo,

Ko dež iz neba gre;

Fantje po tleh ležijo,

Vse sorte ranjeni:

Eden brez roke,

30 Drugi brez noge,

In tretji v smrtnih ranah,
Sam Bog se vsmil čez nje!

Kanoni že grmijo,

Se trese celi svet,

35 Fantje po tleh ležijo,

Morjo martre trpet.

Tam teče zdaj kri
Nedolžnih ljudi;

Ljub Jezus, daj jim priti
40 Taj k tebi v sveti raj!

7142. Zapisal  Filip Mjklavec.  — Iz njegove zbirke I. št. 33.

7143. Zapisal  Janko Šlebinger. — Iz njegove zb. IV. str. 59—60.

12 *

180

V. Pesmi stanovske. I. 7144. 7145.

7144 .

(Iz Razbora.)

Oj solnce mi izhaja
Gor izza gore,

Po polju je obsjalo
Vse žlahtne rožice-
5 Oh moje srce,

Kak žalostno je,

Ker mora zapustiti
Prijatlje, znance vse!

Le kaj mi je storiti,

10 Le kam se čem podat,
Cesarsk povelje pravi,
Boš mogel bit soldat!
Franc Jožef cesar,
Njegovi general,

15 Se s Prajzi če vojskvati
Vojskvati prav ojstro.

25 Oj oče ino mati,

Zahvalim vas lepo,

Ki ste me gor zredili
Učili prav lepo.

Podam vam roko
30 In vzamem slovo,

Na vojski dal bom glavco,
Nazaj me več ne bo.

Kugle tam letijo,

Kot dež iz lufta gre,

35 Ljudje po tleh ležijo,

Vse sorte ranjeni:

. Ti eni brez roke,

Ti drugi brez noge,

Ta trek na smrtni postlji
40 Na ranah tam leži.

Dolinice in hribi,

Vi se ponižajte,

Storite ravno polje,

20 Da vidim svoj dekle.

Oh videl b’ jo rad
Pred smrtjo enkrat,
Potem pa prav korajžno
Se v vojsko čem podat.

Kanoni že grmijo,

Se trese celi svet,

Ljudje okol ležijo,

Morjo martre trpet.

45 Tam teče zdaj kri
Nedolžnih ljudi:

Ljub Jezus, daj jim priti
Po smrti v raj sveti!

7145 .

(Iz Brasloveč.)

Solnce mi gori rajža
Tam gori za goro,
Po polju bo obsjalo
Vse rože žalostne.

5 Oj moje serce,

Kak žalostno je,

Kir moram zapustiti
Perjatle, znance vse!

7144 . Zapisal  Blaž Jurko.  — Iz tijeg.zb.št.3.,kjer je prip.ta-le mel .:
Milo, tužno ^

žlah-tne ro-ži ce.Oh mo-je sr-ce, Kak ža4ost-no je, Ker mo-ra za

pu-sti-ti Pri - jat-lje, znan-cevse!

7145. Zapisal  Anton Dobnik. — Iz njegove zbirke št. 13.

V. Pesmi stanovske. I. 7146. 7147.

131

Oh kaj mi je za striti,

10  Noj kam se čem podat,
Cesarsk povelje pravi,

Da moram bit soldat.

Franc Jožef cesar
In njegov general
15 Začel se je \ojskvati
Iz Turkam premočno.

Oh kje si moja sestra,

Le pridi h meni zdaj,

Slovo od tebe vzamem,

20 Potem pa grem naprej.
Najdražji je kri,

Ki v sercu kipi,

Za njo b’ jo hotel dati,

K’ jo moram zapustit.

25 Hribi in doline,

Ponižajte se vse,

Da se bo vidla moja sestra,
Da vse bo ravna pot.

Objel b’ jo še rad
30 Pred smertjoj enkrat,

Vedno mi je pri sercu
Ne morem jo pozabt.

Kakor čez solnce grejo
Černe temne megle,

35 Tako težave grejo
Vedno čez moje serce.
Zdaj vidim, da gre
Sovražnik čez me,

Zdaj vidim, da se bliža
40 Mi zadna ura že.

Kugle nasprot letijo,

Ko dež od lufta gre,
Ludje po tleh ležijo,
Vse sorte ranjeni;

45 Eni brez glave,

Drugi brez noge,

Tretji v smertnih ranah
Martran na tleh leži.

Kanoni tak gromijo,

50 Se trese celi svet,

Ludje po tleh ležijo,
Morjo martre terpet:
Tam teče zdaj kri
Nedolžnih ludi,

55 Al lubi Jezus jim daj
Po smerti svet raj!

7146 .

(Torovo.)

Franc Jožef cesar 5 Tam teče zdaj kri

In njegov general Nadolžnih ludi,

Začel’ so se vojskvati Tam se kri preliva,

S Francozom prov močmi: Zemla se friša ž no.

7147 .

Oh kaj mi je za striti,

10 O kam se čem podat?
Cesarsk’ povelje pravi:

De morem bit’ soldat.
Cesar Franc Jožef,
Njegov general
15 Začela sta vojsk’vati
Se s Prajzam prav močno-

solnce že zahaja
Gori za gore,

Po polji je obsijalo
Te žlahtne rožice.

5 Oh moje srce,
Prav žalostno je,
Ker morem zapustiti
Prijat’lje svoje vse.

7146. Zapisal  Fr. Stel  e. — Iz njegove zbirke MII. 21.

7147. Zapisal  Ivan L o vrač.— Iz njegove zb. II. št. 4.

182

V. Pesmi stanovske. 1. 7148. 7149.

Hribci in doline,
Ponižajte se ve,

In rataj ravno polje,

20 De vidu bom dekle.

B’ jo vidu še rat
Pred smrtjo enkrat,
Je deleč preč od mene,
Ne morem več do nje.

25 Kanoni brenčijo.

De se ves trese svet,
Ljudje po tleh ležijo,
Mor’jo rane trpet.

Eni brez roke,

30 Eni brez noge,

In trek je smrtno ranjen,
Mrtvi po tleh leže.

Preliva se kri
Nedolžnih ljudi,

35 O Jezus jim daj priti
Po smrti v sveti raj!

(Iz

Solnčice mi rajža,

Tam za goro,

Po polj’ mi obsijalo
Vse žlahtne rožice.

5 Kam se čo djat,

Kam se čo podat?

Cesarsk povelj mi pravi,
Da moram bit soldat.

Očka in mamca,

10 Zahvalim vas lepo,

Ki ste me odredili,

Učili prav lepo.

Podam vam roko,

Vzamem slovo,

15 Na vojski bom dal glavco,
Nazaj me več ne bo.

7148 .

Suhorja.)

Oj ti dete moje,

Pridi ti k meni,

De od tebe slovo vzamem
20 In grem potlej naprej.

Tam kugle brenčijo,

Kot dež od lufta gre.

Tam kanon’ grmijo,

Se trese celi svet.

25 Soldat’ po tleh ležijo,

Vse sorte ranjene.

Tam teče kri
Nedolžnih ljudi;

Tam se kri preliva,

30 Se zemlja friša ž njo.

Solnce mi rajža
O tam za goro,
Ker mi je obsejalo
Vse žlahtne rožice.

7149 .

(Iz Krasinca.)

Podam vam roko,

10 De vzamem slovo,

Na vojsko z glavo projdem,
Nazaj me več ne bo.

5 Najpoprej zahvalim
Očeta, matero,

Ki so me gor zredili,
Učili prav lepo.

Tam kanoni grmijo,

Se trese celi svet,

15 Soldat’ po tleh ležido,
Vse sorte ranjene.

7148 .  Zapisal  Anton Žlogar.  — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica.

7149 .  Zapisal  Peter Črnič;  pela mu mati  Ana Črnič. — Iz njegovega
rokopisa, ki mi ga je poslal Iv. Šašelj.

V. Pesmi stanovske. I. 7150—7152.

183

O tam teče kri
Nedolžnih ljudi,

O tam se kri preliva,
20 Se zemlja friša ž njo.

7150 .

(Iz Podzemlja.)

Oh kam se čem jest djati,
10  Al kam’ s? podat’,
Cesarska povelja prav’jo,
Da moram bit soldat.

Sončice mi rajža
Tam čez goro,

Da mi bo obsijalo
Vse žlahtne rožice,

5 Že bombe mi brenčijo,
Da se trese celi svet,
Kamerat’ po tleh ležijo,
So močno ranjeni.

Preljubi očka, mamca,
Zahvalim vas lepo.

15 Ki ste me gor’ zredili,
In zučili prav lepo!

Podam vam roko
In vzamem slovo,

Na vojski bom dal glavo,
20 Nazaj me več ne bo!

Kugle brenčijo,

Dež iz lufta gre,
Ljudje po tleh ležijo,
Vse sorte ranjeni.

7151 .

(Gorenjska.)

Očka in mamca,
Zahvalim vas lepo,

10 Ker ste me gor zredili,
Učili prav lepo.

5 Enemu manjka roke, Vi hribje in doline,

Ta drugemu noge, Ponižajte se,

Ta tretji je smertno ranjen, 15 Da bode ravno polje,
Nazaj ga več ne bo. Da bom videl še dekle.

Oh videl bi jo rad
Pred smrtjo še enkrat,

Potem na vojsko pojdem,

20 Nazaj me več ne bo.

7152 .

(Iz Spodnje Idrije.)

Hribi doline, To ravno polje,

Ponižajte se, 5 To ravno polje,

Da se bo vidlo Kodar moja dekle gre.

7150. Zapisal  Janko Barle.  — lz njegove zbirke.

7151. Zapisal  F. B. — Iz njegovega rokopisa št. 3.

7152. Zapisal od svoje matere  Davorin Tratnik. — Iz njegovega
rokopisa. Zložena iz več pesmi; prim. glede 1. stroje št. 1566 (v. 15 ns.) itd.

184

V. Pesmi stanovske. I. 7153—7155.

Še videl bi jo rad
Pred smrtjo še enkrat,
Vedno m’ je pred očmi,
10 Je ne morem zapustit.

Nikdar ne bom pozabil
Na tisto prvo ureo,

K’ sva jela ljubit se.

Solnce m' gori rajže,

15 Tam doli zad gore,

Po polj’ m’ je obs’jalo
Vse žlahtne rožice.

Moj očka, moja mamca,
Zahvalim vas lepo,

20 Ker ste me gor zredili,
Učili prav lepo.

Zahvalim vas lepo,
Vzamem od vas slovo,
Nazaj me nikol več,

25 Nikol več ne bo!

7153 .

(Vipava.)

Franc Jožef cesar
In njegov general
Se hočta vojskovati
Z Lahom prav močno.

5 Kugle zdaj brenčijo,

Se trese celi svet,
Ljudje po tleh ležijo,
So smertno ranjeni.

Franc Jožef, naš cesar,

In njegov jeneral
Se bosta vojskovala
S Francozom prav močno.

Tam teče kri
10 Od nedolžnih ljudi,

Oh tam se kri preliva,
Se zemlja friša ž njo.

Kam se čem obernit,

Oh kam se čem podat?
15 Povelje men to pravi,
De morem bit’ soldat!

5 Šter urca je odbila,

Se srce veseli,

K’ moj šocelj k meni pride,
Se sablja mu svetli.

7154 .

(Vipavska.)

Bom sabljico nabrusil,

10  Se bo svetla kakor luč,

S Francozom se bom skusil,
K’ me kliče na pomoč.

7155 .

(Z Gorjanskega na Krasu.)

Suneš js wžej posalo zat, Naš cesarje poslowan mandat

Naš cesar jep6slow«n mandat, Ds muoren bet sovvdat.

7t53. Zapisal  Lovro Žvab. — Iz njegove zbirke.

7154. Zapisal  Anton Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica
str. 158. Druga kitica spada k pesmi 1298 d.

7155. Zapisal  Karel Štrekelj;  povedala stara  Kraljica. — Iz moje
zbirke. Več stroj spada k drugim pesmim {prim. št. 6759 in d.)

V. Pesmi stanovske. I. 7156. 7157.

185

5 Naš cesar takuj prave:
Ws't wojsk r B bon dobiw,
Ze Jlezusavvu vieru
Bon jest kri preliw: —

Kej se boš umikovv,

10 Sej se ti bu šikow,

Sej se ti bu šikovv
Osarski stan!

Si bomo rak , i. dali,

Sa bomo prou štamali
15 Naspruti jeneralju
C«sarskemy!“

25 S«n yrum januj bliskanje,

Z lyfta d«ž dol yrej;

Kar jih tankej viden,

Sa k^rvavi wsi.

Čl' je tu moje deklje?

30 Nej pride sankej h mene,

Da vvodnj'!. slawu vvzamen,
Prej ku yran naprej;

Da slawu vvodnj^ wzamen,
Prej ku yran neprej.

35 Sej tu moje s^rce
Pozablo ju ni še!

Wojska m’ je zečmela
S Tyrkan, kraljan prow moč¬
ni n:

Srieč^n tisti bode,

20 Kir ju bu dobiw. —

Ky'(Yb  mi brenčiju,

Ledjie po tleh ležiju,

Ledjie po tleh ležiju,

Ws 'b  subrti. ranjeni.

Tam za goro
Prisjalo solnčice
Na tiste rožice,

Ki cvetejo lepo.

5 Moj očka, moja mati,
Zahvalim vas lepo,

Ker tu ste me zravnali,
Učili prav lepo.

10 Podam vam roko,

Da vzamem slovo,

Na vojsko pojdemo,
Nazaj nas več ne bo.

Muj woča, moja mati,
Zahvalen vas lapu,

Kar ste ma yor zredili,
40 Wočili prow lapu.

Muoren na vvojsku jiti
Jen martnB tan trpiet,
Muoren jes kri preliti
Za vas, ze deli svlet.

Podam vam roko,
Da vzamem slovo,
Da grem na vojsko:

20 Tam teče kri,
Nedolžnih ljudij,
Zemlja se friša,

Rose treba ni.

7156 .

(Podsabotin.)

Franc Jožef cesar
15 In njegov general
Se hočeta vojskovati
S Francozom prav močno

7157 .

(Iz Kanala.)

Prisijalo je solnčice, Prisjale tejste rožce,

Tam gori za goro; Ki cvetejo lepo.

7156. Zapisal  Albin Radi  ko  n. — Iz zbirke Jožefa Cejana IV št. bi

7157. Zapisal  Alojzij Goljevšček. — Iz mladinskega lista „Lipa“.

186

V. Pesmi stanovske. I. 7158. 7159.

5 Moj oče, moja mati,
Zahvalim vas lepo,

Da ste me gor zredili,

Izučili prav lepo.

Podam vam roko,

10 Uzamem slovo,

Na vojsko zdaj pa pojdem,
Nazaj me več ne bo.

Franc Jožef cesar,
Njegov general
15 Se hoče vojskovati
S Francozi prav močno.

Tam kuglice letijo,

Ko dež iz lufta gre,
Ljudje pa tam ležijo,

20 Vse sorte ranjeni.

Tam teče kri
Nedolžnih ljudi,

Oj da se zemlja friša,
Da rose treba ni!

7158 .

(Iz Podmelca.)

Kanoni gromijo,

10 Se trese celi svet,

Ljudje po tleh ležijo,

Vse sorte ranjenih.

Major zavzdigne glas:

,.Fantje, naprej še ’n čas!“
15 Kugle gredo na nas
Kakor spod neba dež.

Preljubi moj sosedi,

Prosim vas lepo:

Troštajte mojo mater,

20 Ki žalostna leži!

Solnce mi zahaja
Tam gore za goro,

Vse poljce mi obsjalo,

Te žlahtne rožice.

5 Prišel je zdaj čas,

Cesar pokliče nas,

Zapstit bomo mogli znance
In ta zelena pomlad.

7159 .

(Iz Temljin )

Solnce mi zahaja
Tam gori za goro;

Vse poljce mi je obsijalo
In vse te žlahtne rožice.

5 Sem v drugič zaslišal glas,
Ljubce! zapustimo vas,
Naprej pa bomo rajžali,
Nazaj nas več ne bo.

Ljubi moj starši,

10 Zahvalim vas lepo,

Ker ste me zredili,

Učili služit Bogu.

Ljubi moji znanci,
Prijatelji vsi,

15 Troštajte mojo mater.

Ki žalostna na tleh leži.

7158. Zapisal  Janez Murovec. — Iz mladinskega lista „Lipa“.

7159. z.apisal  Jožef Kenda.  — Iz njegovega rokopisa. Drugi prepis
v zbirki Kokošarjevi s temi premembami : 4 vse te] te — 6] Cesar kliče nas
— 19 Fantič — 22—23] Podaj desno mi roko* Od tebe slovo vzamem.

V. Pesmi stanovske. I. 7160. 7161.

187

Kugeljca me trof,
Se strese celi svet,
Fanti po tleh leže,
20 Vse sorte ranjenih.

Ljuba, ljuba, ljubica,
Desno mi podaj roko,
Od tebe vzamem slovo,
Ker nazaj me več ne bo

7160 .

(Z Vršna.)

Zdaj je prišel čas,

De cesar kliče nas,

Zapustiti bom mou vse znance
In to zeleno spomlad.

10 Preljuba moja ljubca,

Podaj mi desno roko,

Od tebe slovo vzamem,

Vidla se ne bova več.

Preljubi moj’ sosedi,

10 Moji vi prijateli,

Tolažte mojo mater,

K’ od žalost na tleh leži.

Hautman zavzdigne glas:
„Fantje, naprej še ’n čas!“
15 Kugle na vas letjo,

Kot od neba dež.

Topovi tam germijo,
Se trese celi svet;
Fantič po tleh ležijo,
20 Vse sorte ranjenih.

7161 .

(Iz Gor. Vrtojbe.)

O ljubca, povej mi,

Kam se čem podat?
Cesarska postava pravi,
De morem bet soldat!

5 Naš cesar Franc Jožef,
Njegovi generali,

Začel se je vojskovati
Sez Lahom prav močno.

Stotnik že zaupije:

10 „Oj fanti, marš naprej!"
Sovražnik nas že čaka,
O Boh ve, kaj bo zdej!

Bombe že grmijo,

De zemljo, tresejo,

15 Ledje po tleh ležijo,

So smrtno ranjeni.

Adnemu manka roka,
Temu drugemu pa noge,
In tam se kri preliva,

20 De zemljo frišajo.

Oj očka, oj mamka,
Zahvalim vas lepo,

Ker ste me gor zredili,
Zučili prav lepo.

25 Oj očka, oj mamka,
Prosim vas lepo,

De ne boste pozabili
To lastno vaše kri!

7160.  Zapisal  S.  Rutar?  (S. Gregorčič ml.) — Iz Rutarjeve zbirke.

7161. Zapisal  Jožef Cej an; pel  Andrej Čučič. — Iz Cejanove zbirke

188

V. Pesmi stanovske. I. 7162—7164.

7162 .

(Podgorje.)

Oblaki so rudeči,

Kaj nek’ pomenijo?
Da vsi ta mladi fantje
Na vojsko pojdejo.

5 Že bobni ropotajo
In puške pokajo,
Dekleta fante svoje
Na srce stiskajo.

Oh hautman pa zavpije:

10 „Moj’ fantje, marš naprej!
Sovražnik nas že čaka.“
;,„Moja lupca, kaj bo zdej?““

„Nocoj je lep večer, jutri bo zavber dan.“

7163 .

(Iz Cerovca.)

Puškice pokajo,

10 Ljubice jočejo,

Sablice bliskajo,
Matere vriskajo-

Sablice bliskajo,
Glavice sekajo,

15 Naj je le sekajo,
Drugač zdaj ne bo!

Nicoj mi je lep večer,
Vojtro bo vesel deni
Pajbiči hujškajo,

Srdce je žalostno.

5 Todsej en pajbič gre,
Venda na vojsko gre;
Zdaj do na vojno šli,
Glave do ta dali.

7164 .

(Od Slov. Gradca.)

Nocoj je na luštna noč,
Mesene svet celo noč,
Fanti se skup zbero,
Lepo pojo.

5 Skupaj se zbirajo,

Lepo prepevajo
Gledajo v gartel,

Koko rožce cveto.

Najgol nargorš cveti,

10 Dekle se mi smeji,

Okol se zasukne,

Lep pušelc naredi.

Hribi so zeleni,

Rožce razcvetlene,

15 Tičke po borštah
Prav lepo pojo.

Vse je vesel na svet,

Ja bom pa mogu umret,

Iz žalostnim sercam
20 Zapustit ta svet.

V Marpurg jaz rajžav bom,
Vas pa zapustiv bom.
Dekletu pisav
En cegelček bom.

25 Cegelček brala bo,

Tud se jokala bo,

Tekle je bojo
Po lici solze.

„Dekle, ne jokaj se,

30 Vidla ne boš me več,

Mog bom umreti
In jeti pod meč.

7162 .  Zapisal  Franč. Stele. — Iz njegove zbirke V. št. 45.

7163 .  Zapisal  St. Vraz. — Iz VO. XIX. I 195. {93.)

7164 .  Zapisal  Martin Laznik. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je iz¬
ročil J. Glonar.

V. Pesmi stanovske. I. 7165—7167.

180

Bodi potroštana, 35 De bi v nebesih

Prosi Boga za me, Se vidla oba!“

7165 .

(Iz

N’coj ja ’na fletna noč,
Jutr&r bo ’n zaufr&r dan,
Sonce že doli. gre,

Silni, ja žavastni..

5 Kaj b’ na bo žavastni,

K’ more na vojsko jtt.

Ihana.)

Po cesti, pa vojska gre,
Vajska francozuska,

10 Narnaprej gre major,

Za jni.m gre brati-c moj:
Se jzmed vsi>h spozna,
Pušilc ziden ima.

Si.m ga mo dava jast,

15 K’ ja sov vad mene preč:
Puščic za šejnkimgo,
Dnarce za cen&ngo!

7166 .

(Bloke pri Cerknici.)

Fantje se zbirajo, 5 „Kam grieste, fantje vi,

Dieleč marširajo. Kir ste tok žalostni ?“

Marija ji>h je sriečala, „Guori na Štajersku,

in ji.li je vprašala: Duol ne Francuozarsku.“

Sablice brusijo,

10 In se poskusijo.

7167 .

(Gor. Vrtojba.)

Nocoj je en prav lep večer, Fantiči jockajo,

Jutre bo en zavber dan, Daleč marširajo,

Jutre bo en zavber dan. Dol na Francozovsko.

Slišau sem tičke pet,
5 Fantiče jockati,
Fantiče jockati.

Tam se vojskujejo,
Sabljiče sukajo,
Sabljiče sukajo.

Sabljiče sukajo,
Kri pa prelivajo,
Kri pa prelivajo.

7165. Zapisal  Anton Breznik;  pela  Štučkova Neža .—Iz  Breznikove
zbirke III. št. 33. Z začetkom prim. št.

7166. Zapisal  Izidor Modic.  — Iz njegovega rokopisa.

7167. Zapisal  Jožef Cejan;  pel  Ivan Čučič. — Iz Cejanove zbirke
IV. št. 50.

190

V. Pesmi stanovske. I. 7168—7170.

Puabč’ se zbirajo,
Dalč pomarširajo,
Dovtej v Dalmacijo,
Tadle se skušajo,

5 Sablce sučlajo,

Kri pa prelivajo.

7168 .

(Koroška.)

Kuglca pr’leti,

Mojga puebča oslepi.

Dečva je miemo šva,

10 Mivo pogledava,

Gledava dotej na . ..

Oh kaj je to zan riven stan!

Ranjeni fantič hoče še domov pisati.

7169 .

(Od Cerovca.)

Ena pošta meni prišla,

Pošta jako žalostna,

Ka bom ja makšera
Iz dežele štajarske.

5 Kak bom ja makšera,

Ki nemrem od žalosti.
Perbriznola svinčena krogla,
Fantiča je vmorila:

„Dajte da mi černo tinto
10 Ino beli list papira,

Kaj bom si ja piša
V deželo štajarsko!"

„Kako boš ti fantič piša,
Da ti teče frišna kerv?“
15 »Naj mi teče, če mi teče,
Moja lepa frišna kerv!

O moj oča, moja mati,

Na me da pozabite;

Oh pozabte, če vam moči:
20 Mene ne de več nazaj 1“

7170 .

(Od Sv. Trojice.)

En fantič bo makšira Drobno pero, bel papir."

Z dežele štajarske. „Kak pa boš, fantič, piša,

— — _ — — — Da ti teče vroča kerv?“

— — — — — — »Ja morem še slovo pisati

5 »Dajte da mi černo tinto, 15 Mojoj dragoj ljubici."

7168. Prepisal  P. Koschier  iz rokopisne pesmarice.  — Iz njegove
zbirke št. 54. Konec je pač iz pesmi o  Mariji in pobiču.

Opomnja:  S pesmimi tega naslova primerjaj naslov .Marija kliče
ranjenega fantiča za Jezusom' 1  v 1. zv. št. 680—697.

7169. Zapisal  Stanko Vraz.  — Iz VO. XIX. p. 215, kjer se je verz
10. glasil izprva:  Belega papira list.

7170. Zapisal  Orošlav Caf.  — Iz VO. XIX. k. 17 (243) (od g.  Jurja
Cafa) ; toda zadnja dva verza je Vraz pripisal najbrž pozneje, ker je tinta
drugačna. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. VII. Ib s temi premembarni;
7 pa boš] boš ti — 8 kri — Tu sta vtaknjena dva verza:  Neg mi teče, če
mi teče,* Moja lepa vroča kri* — 10 Svojoj.

V. Pesmi stanovske. I. 7171. 7172.

191

Dekle, dekle neusmiljena, ne pozabi ljubega.

7171 .

(Belokranjska iz Krasinca.)

Take puške pukajo,

Se sable sučejo.

Presejkau ga je ojster meč,
Ker živlejne ima že preč.

5 Na zelenem travniku
Leži soldat mertvo:
Presejkano ima glavo,

Eno rajneno nogo.

Dekle ga je zagledala,

10 Se prau milo jokala,
Sklenila je bele roke,
Točila je souze.

Fantič bolan na tleh leži
In tak milo govori:

15 ,,'Dekleč, dekle neusmilena,
Ne pozab za lubega!“

Na zelenem travniku leži mertev vojak.

7172 .

(Z Vrhpolj nad Kamnikom.)

Tam na zelenmo travniku
En mlad fant leži,

Presekano ima glavo,

Iz ran mu teče vroča kri.

5 Ni človeka nobenega,

Da bi se usmilil reveža,

Da bi tega vojaka v trugo djal
In ga v zemljo zakopal.

Bil je fantič pred vesel,

10 Od očeta, matere je slovo vzel,

Od očeta, matere
In od ljubce žalostne.

Fantič je moral na vojsko jet
Daleč ke v tuji svet.

15 Povrnil se on več ni
K svoji mili ljubici,

On je bil ustreljen,

Bo v grob zelen položen.

7171 .  Neznanega zapisovavca.  — Pisana okorno na lističu v Barle-
tovi zbirki. Vsaki strofi se pripeva  Ojla lela! Janko Barle jo je prepisal s
temi predrugačbami:  1 Tako . . . pokajo — 2 sablje — 3 Presekal—4 Ker
življenje je preč — 6 mertu — 7] Glavo ima presejkano — 8 In ranjeno —
10] In prav milo zajokala — 12 souze] grenke solze — 15 neusmiljena —
16 pozabi . . . ljubega.

7172 .  Zapisal  Leopold Trobevšek. — Iz prepisa v Rodetovi zbirki
VII. št. 43.

192

V. Pesmi stanovske. 1. 7173. 7174.

Dodatek f.

Pesmi, ki se nanašajo na zgodovinske osebe in dogodke.

7173 .

Kremljica.

(Odlomek.)

(Železna Kaplja.)

Oj ti preljuba Kremljica,

Ki si naša zabranica.

7174 .

Davki za turško vojsko.

(iz Mengeša.)

Smo učakal’ cajtov tacih,

Kdor jih sliš, more se zjokati.

Nej pove en človek to,

Če je bvo kedaj tako hudo!

5 Kdir dan pride, več so davki,

Bore kmet nema, ki jemati;

„Uzemi, kirkolj veš in znaš,

To voče imeti cesar naš!“

Za cesarja res mora biti,

10 De b’ se imu us’ga znebiti,

De b’ imu glih vous peklati,

Per bogi gnada, mora ga dati.

Otroci so se jokali,

Kir bojo za naprej stradali;

15 Matere se jokajo,

Kir se njim otroci smilijo.

Let ’n dan okol preteče,

Kir se kruh per hiš’ ne peče,

Ki nema toljk’, de b’ u malin dau,

20 De b’ jedu enkrat sok na dan. —

Kaj se je svetli cesar zmislu?

Use fante je v’ žold popisov;

Bodi star al bodi nivad,

Sej mora bit usak soldat!

7173. Neznanega zapisovavca (Majarja).  — Iz Sdieiniggovih NPKS.
št. 73, kamor je prenatisnjena iz Hermanna I. 256.

7174. Neznanega zapisovavca.  — Iz VO. XVII.  7. 7; i se piše za pol¬
glasnik ; namesto  u v deležnikih se piše tam  6. Pesem sestoji pač iz dveh
delov. Str. 1—5 in 9—10 spadajo skupaj; v nje je vtaknjena pesem o
slovesu vojakovem, ker se v njem omenja  turška puša, ki je pesem spojila
s pesmijo o turški vojski, za katero velja davek.

V. Pesmi stanovske. I. Dod. I. 7175—7176.

193

25 Mat pravi: „Sim te gor zrediva,
Sedej te bo turška puša vbiva!"
Oče pravi: „Sim skerbu zanj,

Na starost bom pa delov sam!“

Sestra se joka, čud, de ne caga,

30 Kaj nuca, ki nič ne pomaga!

„Boh te obvari, bratic moj,

Angelj varh ti na strani stoj!“

Zdej je peršvo v krajnsko deževo,
De bojo dajal’ Špeh in kisvo žele,
35 Morebit’ de še pride leto,

De bodo dajali suho meso.

Oh nesrečna turška vojska,

Ti s’ nam uržah tacih davkov!

' De b’ Boh požegnov cesarjev meč,
40 De b’ ne bvo tacih davkov več!

Stari Bog nam pomore zoper Francoza.

7175 .

(Iz begunjske okolice na Gorenjskem.)

Clovec ima štiri vrata,

Na vseh štirih je dvojna vahta;
Zdaj ni vrat in ni mosta,
Čez ringmauer je pa steza.

5 Na cagajmo, nacagajmo,

V voljo božjo se podajmo!

Saj je tu še stari Bog,
Pomogu bo z nadlog.

Če nam bo Bog pomagov,
10 Bozagvišen Francoz scagov,
Ga ponese božji strah,

K’ veter droben prah!

Francozi prihajajo na Kranjsko.

7176 .

(Iz Ihana.)

Ano pesim čim zapeti.,
Pa ne vem, koko začeti.:
Vad jane strašne vajske,
Di še nkol take ni bo.

Matere se na jokajte,
10 Suaje sinke tam imate,
Sej še ledik važi gre,
Ker nima doma žine.

Krajnski, tehant so t’ko
5 djali,

Vse fantiče u žojut pobrali.:
„Sej še ledik važi gre,
Ker nima doma žine.“

Sestrice so na puaci stale,
Vad bratcu so svavo jemale;
15 Mogle so adijo rjačt,

Hitri pred Francozam stjačt.

7175. Zapisal  Anton Bonav. Je g li č. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani
Matica, str. 12. Glede konca primerjaj nastopne pesmi kitico peto.

7176. Zapisal  Anton Breznik;  pela  Marija Kvas. —Iz Breznikove
zbirke V. št. 42.

13

194

V. Pesmi stanovske. 1. Dod. I. 7176—7178.

Francoz ni ta prave vere,
Ja p^ršov s tuje dežele,
Vzev ga bo ta buažja. strah,
20 Lih kokir veti>r ta prah.

Pravica je že umarva,
Lubeztn pa bouna liži,
Dej pa tjače rdeča kri,

Lih koktr ta di>š rosi.

25 Ncoj stm vidu an vavbak'
že zdauni ni biu tak,
Ta vabvak ni>č drujga na
pomen’

Ka>t vajsko, ktrvavi. žafr.

Jast se pa tega ni>č nabojim,
30 Dt le duše ne zgrbim:

O Marija s pemske guare,
Tebi. jast dušo jzročim.

Svet Jožof nu. bo na strani. stav,
Jan meč mi. bo u roke dav.

35 O Marija s pemske guare,

Ti me boš pa varvava!

„Vrh Ljubelja šance stavil."

7177 .

(Kovorska.)

Vrh Ljubelja šance sem stavil,

Od ljubce slovo sem jemal,

Pa nisem imel časa zbogom reči,
Moral sem nad Francoze teči.

Francozi v Ljubljani.

7178 .

(Poljanska na Gorenjskem )

a)  Redakcija 1.

Jeblana, Jeblana,

O kej se godi ?

Okuol jen okuol
Germada lejži.

5 Sa liepi, sa plavi,

’S hrovaškje zemlje,

Sa v službi cesarja,

Nad Frencuoza gredua.

Frencuoz njim je piso,
10 Se jih nič na baji,

V Jeblani na gradu
Perpravlja gosti:
Boumbe in štuke,

Več drujgih reči.

15 Kadar boumbe letie
Spad Šmarne gorje,
Se boja jokale
Jeblanske gaspje.

Prejjuba mat’ božja
20 Iz Šmarne gorje,

Ti meni pomagaj
lz strašne vojskje:

Preljuba mat’ božja,
Ki v truanu sediš,

25 Pa smiljen’ga Jaška
Naruočji daržiš!

7177. Zapisal  Simon Zupan .—Iz NB.52. Prim. prejšnje pesmi v. 13 — 16.

7178. Neznanega zapisovavca (najbrž Kastelca, gl. nastopno številko).
Redakcija I. je iz VO. XVII. 6. 3, redakcija II.paizSPKN. III. 125—125.

V. Pesmi stanovske. I. Dod. I. 7179—7180.

195

b)  Red ak cij a II.

Ljubljana, Ljubljana,
O kaj se godi?

Okol’ in okoli
Armada leži.

5 So lepi, so plavi
’S horvaške zemlje,
So v službi cesarja,
Nad Francoza gredo.

Francoz jim je pisal,
10 Se jih nič ne boji,

V Ljubljani na gradu
Pripravlja gosti:
Bombe in štuke,

Več drugih reči.

15 Kedar Jbombe lete
Spod Šmarne gore,
Se bojo jokale
Ljubljanske gospe.

Prejjuba mat’ božja
20 ’S Šmarne gore!

Ti meni' pomagaj
’S te strašne vojske:

Preljuba mat’ božja,
K’ v tronu sediš,

25 Pa smiljenga Ježka
Naročej’ deržiš!

7179 .

(Kranjska.)

V Ibljani na gradi
Perpravlja gosti:

15 Te bombe in štuke
In druge reči.

Iblana, Iblana,

O kaj se godi?

Okol in okoli
Armada leži.

5 So lepi, so plavi,

Z horvaške zemlje,

So v službi cesarja,
Nad Francoza ki gre.

Francoz jim je pisao,
10 Se jih nič ne boji,

V Ibljani na gradi
Perpravlja gosti.

Bojo bombe letele
Spod Šmarne gore,
Se bojo jokale
10 lbljanske gospe. ,

Prejjuba mat božja
Iz Šmarne gore,

Ti mene pomagaj
Z te strašne vojske!

7180 .

(Iz Kamnika.)

Okoli po poli
Pa vahte stoje
Za fante, za fante,
V žovd jih love.

5 Ta lepe, ta mlade
Poberejo že,

Za službe cesarske
Pripravljajo že.

7179. Zapisal  Matija  Kastelic. — Iz VO. XVI. A. 15. Vraz jo je
prepisal v VO. VII. 13 s temi predrugačbami. ne glede na naglasna zna¬
menja:  8 Nad ... [Ki nad — 24 S.

7180. Zapisal  Frč.  Stele. — Iz njegove zbirke X. 2.  ,Povedal urar
Janko, ki se je je naučil od svoje matere. Ta je pravila, da se je je naučila
kot mlado dekle, ko je hodila za starejšimi ženami v gozd, ki so vedno to
desem pele.'

13*

196

V. Pesmi stanovske. I. Dod. I. 7179—7181.

Ta velk’ kapetan
10 Pa tako govori:

„V Iblani na gradi
Pripravla gosti.“

Bojo kugle letele
Spod Šmarne gore,
15 Se bojo jokale
Vse iblanske gospe.

Prejuba Marija
Iz Šmarne gore,

Te prosmo, premagaj
15 Te strašne vojske !

7181.

(Iz Višnje gore.)

Poglejte, kristjani,

Te strašne vojske:
Okoli Ljubljance
Armade leže.

5 So lepi, so mladi
Iz hrvaške zemlje,

So v službi cesarski,
Nad Francoza gredo.

Francoz jim je pisal,
10 Da se jih ne boji:

V Ljubljani na gradu
Napravlja gosti:

Vse štuke, kanone,

Več drugih reči,

15 Cesarske soldate
Gostiti želi.

Bodo bombe letele
Od Šmarne gore,

Se bodo jokale
20 Ljubljanske gospe.

Prejjuba Marija
Iz Šmarne gore,

Obvar" m’ne ter vsac’ga
Te strašne vojske:

25 Preljuba mat’ božja,
Ki v tronu stojiš,

Pa usmiljenga Ješčka
V naročej držiš!

7182.

(Iz Tribuč.)

Poslušajte, kristjani,

Te strašne vojske v Ljubljani,
Na grado armada stoji:

So lušni, so mladi,

5  So kranjske zemlje.

V Ljubljani na grado
Pripravlja jim gosti:

Sa štuki, kanoni,

Več drug’mi rečmi,

10 Na Francoza gredo.
Francoz jim je pisal,
Da se jih ne boji.
Tak’ v  kugle letijo
0'd Šmarne gore,

15 Da so se jokale
Ljubljanske gospe.

7181 .* Zapisal  Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke I. št. 20.

7182. Zapisal  lv. Sašelj; pela  Mar. Horvat. — Iz „Bisernic“ II. 170.

V. Pesmi stanovske. I. Dod. 1. 7183—7185.

197

7183 .

(Iz Slanine vasi
Na ljubljanskem puli
Armada stoji:

So lepi, so mladi,

So s kranjske zemlje,

4 So v službi cesarski,

K Francozom grejo.
Francoz jim odpiše,

Se nič ne boji.

Na to se jokajo
10 Ljubljanske gospe:
Pomagaj Marija
Iz Šmarne gore,

metliški župniji.)

Iz Šmarne gore,

Ki v tronu stojiš
15 In svojega sina
V naročju držiš! —

Ljubljanski zvonovi
Prav milo pojo,

Ker mojo dekle
20 K pogrebu neso.

Zvoniti bom pustil,
Kropiti pa ne;
Kropile jo bodo
Le moje solze.

7184 ..

(Iz Slamne vasi.)

Na polju ljubljanskem
Armada stoji:

So lepi tam fantje,

So s kranjske zemlje,

5 So v službi cesarski,
Na Francoze gredo.
Francoz jim odpiše,
Da se nič ne boji.

Na to se jokajo
10 Ljubljanske gospe:
„Pomagaj Marija
Iz Šmarne gore,

Pomagaj Marija,

Ki v tronu sedi,

15 Preljubega Sina
V naročju drži!"

7185 .

(Iz Suhorja.)

Ljubljanca, Ljubljanca,
Kako se tamkaj godi?
Okoli Ljubljance
Armada leži.

5 So lepi, so mladi,

S hrvacke zemlje;
Cesara služijo
Na Turka grejo.

Turek jim piše,

10 Da se jih ne boji.

Na to se jokajo
Ljubljanske gospe:

»Pomagaj Marija
S Šemarne gore,

15 Pomagaj Marija,

Ki v tronu sediš,
Preljubga svoga Sina

V naročju deržiš!

Pomagaj, Marija
20 S Šemarne gore,
Pomagaj, Marija,

V te grozni vojske!"

7183 .  Zapisal  Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim
jaz. Konec spada k št. 1980.

7184 .  Zapisal  Janko^ Barle. — Iz njegove zbirke.

7185 .  Zapisal  Ant. Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica.
Vsaki par se v petju ponavlja.

198

V. Pesmi stanovske. I. Dod. I. 7186—7188.

7186 .

(Z Blok pri Cerknici.)

Luba mat buožja ti spod Šmarne gorie,
Obvar me ti tie hude vojskie.

Pa bjo kugle letejle spod Šmarne gorie,
Pa buojo jokale jublanske gospie.

5 Turek je pisov, de se na boji,

Tam guor& ne gradi buo dejlov gosti.

7187 .

(Z Blok pri Cerknici.)

Ena tička mi poje, pa še sam ne vejm kej;
Ne zelenimu borštku ne vejci sedi.

„Oj tička, oj tička, nikar mi ne poj,

30  mi rožce pozeble, ni pušlček moj.“

5 Ena tička priletejla z visoke gorie,

Mi pismu priniesla od lubce moje. —

Oh kaj si je zmislu naš desar, naš kralj,
Deviet rogomientu sudatu nebrau. —

Marija, Marija spod Šmarne gorie,

10 Oh vari nas strašne vojskie.

Bodo krogle letejle okol Šmarne gorie,

Bodo strašno jokale lublanske gospie.

7188 .

(Iz Cerkna.)

Ljubljanca, Ljubljanca,
Oh kaj se godi,
Okol in okol tebe
Armada leži.

5 So stari, so mladi,

So drugih dežel,

So laškega cesarja,

Oh kaj bo za nje!

Naš ta vikši general
10 Tako govori:

V Ljubljani na gradi
Napravljajo gosti.

Bombe brenčale
Zpod Šmarne gore,
15 Se bodo jokale

Ljubljanske gospe.

Marija,^ Marija
Na Šmarni gori,
Odvrni, odvrni
20 Te strašne vojske.

Marija, Marija
Že v tronu sedi,

Pa vsmiljenga Jež’ška
V naročju drži.

7186. Zapisal  Izidor Modic;  , Pevec, ki ne zna pisati, pač pa brali,
mi je trdil, da se je pesem, zložila, ko so šli vojaki v Bosno ‘  — Iz Mod-
čeve zbirke.

7187. Zapisal  Izidor Modic;  „narekala mlada dekla, ki je pohajala
šolo in menda precej brala, da je govorila deloma književno, a zavila včasi
po bloško .* — Iz Modčeve zbirke. Začetek spada k št. 7186 in 1528.

7198. Zapisal  Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. Vsaki drugi par
se v petju ponavlja.

V. Pesmi stanovske. I. Dod. I. 7189. 7190.

199

„Spod Francoza gredo povelja."

7189 .

(S Ponikev na Šentviški gori.)

Spuot Francuoza greduo pavejle
Nuotre w naše cesaršče dežele:
Wsak ba magu na vvajska jet,

Če ba magu le puška nest.

5 Neč m' hujžga na temu svietu,

Wse ba maglu na vvajska jeti:

Za lutrš viera vvajska buo,

De ni blu nkul takub,

Deklieta sa dama vvastale,

10 Za nas fanbe prow milu jakale :

Me druj pa tow žalujema
Jen kri prelivvama.

Ki basta ače jen mat zaaela,

Ka basta ajnkat waslabiela ?

15 Dielat na basta magla weč,

Mene nazaj na buo!

Ki pa je nam fantiem stariti?

Baga za srejče n zdrawlie prašiti:
Srejče n zdrawle Buoh nam dej,

20 Francuoza sprajt u krej!

Rajši gremo iz Ilirije, kakor da smo pod Francozom.

7190 .

(Kranjska.)

Kaj si je zrnislu Bonapart?
Junake hoče v žowd pobrat.

Nije vtegnuo popisati,

Začeo je fante zbirati.

5 Nam cegelce pošilajo,

Mi pa v Estrajh vhajamo.

Kaj pa nam v Estrajh’ fali?
Dobre volje smo do zdaj bli

Rajši smo šli iz Ilirie,

10 Koker nositi suknje višnele.

Doma Francoz' jedo in pijb,
Nam pa nobeden plačou na bb.

Rajši zapustimo dom mi,
Koker de b' pod Francozam bli

15 Le pijmo ga iz majolčice,

K’ imamo koroške mojčice.

7189. Zapisal  K. Štrekelj; pel  Janez Laponja. — Iz moje zbirke

7190. Neznanega zapisovavca.  — Iz Vrazovega prepisa v VO. XVIII. 13.

200

V. Pesmi stanovske. I. Dod. I. 7191—7193

Štajerska deželna bramba in Francozi.

7191 .

(Od Frama.)

Landsmalici no Hervati —
To so ni prefajn soldati:
Francoza zagledajo,

Pa gver zavržejo!

5 Landsmalici so tako dejali,
Da bojo gvir taj pometali,
Sablje si nabrusili,

S Francozom se izkusili.

Landsmalici so tako dejali,

10 Na Boga se bojo spomenjovali:
„Če še si ti naš stari Bog,
Pomagaj nam iz nadlog!"

Francoska vojska.

7192 .

(Kropniška.)

Je že minilo dvaindvajset let,
Kar smo mi s Francozi v štrit.
Za naprej se pa ne ve,

Za naprej pa sam Bog ve.

Sabljiče se bliskajo,

10 Puše močno pokajo,
Ljudje po tleh leže,
Kakor rož’ce pod koso.

5 Jezus je kelih nalil,

Po vsem svetu je ž njim napil;
Kelih pa še ni izpit,

Je še prav z vrhom nalit.

Eni so močno ranjeni,
Drugi so pa cel’ mrtvi:
15 Naših bratov gorka kri
Črno zemljo poji.

Lepa rož’ca Marija,

Hrani dušo ti mojo
S svetim rešnjim telesom
30 In s sveto rešnjo krvijo!

7193 .

(Iz goriških gor.)

Je posalo dvajsti let,

Ko smo imel s Francozom
štrit,

To pa ne vemo mi,

Kaj nam za naprej stoji.

5 Turške puške že pokajo,
Sabelce se bliskajo,

Moji brati dol po tleh ležijo,
Kakor rož’ce pod koso.

7191. Zapisal  Oroslav Caf. — Iz CO. Ul. 150—151.

7195. Zapisal  Fr. (Radivoj) Pozni  k;  pela  Mica Štuler. — Iz NB.

7193. Zapisovavca neznanega.  — Iz zbirke, ki mi jo je izročil Julij
pl. Kleinmapr.  1 verzu  7. je v oklepih (torej najbrž varijanta) k besedi  brati
pripisano  kameradi. Pesem je zelo porušena, morda celo pivska.

Francozi so tudi sicer omenjeni v vojaških in drugih pesmih.

V. Pesmi stanovske. I. Dod. I. 7194.

201

Eni so že ranjeni,

10 Ti drugi so na pol mrtvi:
Okoli njih leži frišna kri,

Ki kakor dež dol rosi.

Pomagaj, pomagaj nam Bog,
Da bi prišli iz nadlog,

15 Če mi grehe, zapustmo,

Tud Bog nam pomagal bo.

Kaj vam pravim fantje zdaj,
Pustite ženstvo fraj,

Delajte pokoro zdaj,

20 Dokler imate še cajta kaj.

Jezus je kelih nalil,

Po celem svetu ga razlil,
Vrhan je bil kelih nalit,

Po celem svetu je še napit.

25 Zahvaljen bodi večni Bog,
Oče, Sin in sv. Duh!

Čast Marije device,

Ki nam je zročila za vince!

Vojska na Laškem 1.1848.

7194 .

(Iz Torčeca pri Koprivnici.)

Jezero osemsto i četrdeseto,

Kad se vezda piše to tekoče leto :

Zapoved je dana od svetla cesara,

Da se svaki junak popisati mora-
5 Za to je turoven dober i pak hudi,

Ar sam svetli cesar bode zbiral ludi.

Nigdo nemre znati na koga red dojde,

Stavi oca majko, pak u vojnu pojde,

Brača i sestrico, milo rodbinico,

10 Ostavit bo moral i tovarošico.

Vnoga stara majka kak za sinkom plače,

I mlada sestrica kak za bracom javče !

Vnogi otac sina milo pogledava:

Ja jaj! kam mi pojdeš? Sozice zbrisava.

15 Soze milo toči vu dne i vu noči,

Ovak milo prosi od Boga pomoči:

»Milostivi Bože, ti nam patron bodi,

Ti nas dragi čuvaj vu ognje i vodi,

I ove žalosti ti nas oslobodi!"

20 Vnogo divojčico velka žalost lada,

One težko čuju zapoved cesara,

Misle, da ne bude ovo zimo para.

Možd bi koja bila sada sneha mlada?
Premlade snešice stiha spominjale:

25 Bog sam zna, kaj bude? Tak su govorile:

„Mi mu damo čimer zlatom pozlatiti,

A pak mu ga damo, gda bu moral iti.

7194.  Zapisal  T.  Sataič. — Iz R.  /. Plohlovih HNP. I. 85—87.

202

V. Pesmi stanovske. I. Dod. I. 7195.

Kada dojde denek i ta tožna vura,

Kad bu mladi junak napred iti moral,

30 Žalostno bo gledal medjimorske sine.
Medjimorski sini čimer su orsaga,

Čimer su orsaga, to je lepo ime.

Tak du govorili, da du odhajali:

Zbogom nam ostante, drage domovine,

35 I vi tulikajše, drage divojčice,

S kemi smo mi išli večkrat od zornice,

Lepe razgovore skupa smo imali,

Ve se z vami tožni bomo razhajali.

Gde nas godi zrije ta rumena zorja,

40 Zmislimo se radi z lepog Medjimorja.

Drago Medjimorje, kak jako toguje,

Vu njem svaki človek junaka žaluje.

Nikaj, brača, nikaj, naša mlada leta,

Vu deseteh letah sprevidimo sveta,

45 Samo nek segurno srce svaki ima,

Da se i sam svetli cesar z nami Štirna.

Vu ljubavi naši naj bo svaki stalen,

Bog nas se skup čuvaj na se veke. Amen.“

7195 .

(Iz Torčeca pri Koprivnici.)

Mili Bože, čuda velikoga,

Od ovoga časa nesretnoga,

Na hiladu i osem stotina,
Četrdeset i osen godina, 20
5 Kad zavikne o prebela vila
Vu cesara Ferdinanda krila:
„Bogom tebe u Beču cesare,

Ti zvišuješ cuge, generale
Iz tamnice, svoje kuče prave! 25
10  Ja sem vila vu Milanu bila,

I kod lepe kod milanske cirkve :
Kuliko je u godini dana,

Tuliko je na cirkvi turnova.

Tam se slaze grofi i trgovci, 30
15 I bogati drugi Talijanci.

Oni su se skupa spominjali;
Hodi vila tam do Beča grada,

Pak tam kaži što nam srcu
spada,

Pak nam kaži cuge, generale*
Pak ti kaži Ferdinandu čaru,
Da čemo mi na njeg navaliti.
Odgovara Ferdinande čare:
„Ne bojim se ja drugoga krala,
Jer ja imam dobroga junaka,
Generala staroga Radecka,

A krajina Jelačiča bana.

Ja jim pišem knigo, liste bele:
Naj mi kupe prevelike vojske,
Naj ne kupe stare i betežne,
Neg naj kupe mlade i čitave:
Ki nemaju japeka ni majke,
Koji so se zaželili rata,

Kakti sestra jedinoga brata/

7195.  Zapisal  T.  Sataič. — Iz R. F. Plohlovih HNP.  /. 87—88.

V. Pesmi stanovske. I. Dod. I. 7196—6198.

203

Bitva pri Kustoci 1848. 1.
7196 .

(Iz okolice škocjanske na Dol.)

Jaz ti hočem razodeti,

Kje ta beli grad stoji;

Od Verone do Peškiere,
Tam leži ravno polje.

5 Tam so šle sovražne trume,
Da jih komaj zemlja drži.
Prva krogla priletela,

Mi smo za enem hribu bli.

Prav strašno je nad nami
grmelo.

10  Mi smo le korajžni bli;
Druga krogla je priletela,
Odbila mi je desno roko.

Jaz pa na ves glas zaupijem:
„Jezus Marija, kaj bo zdaj!*

15  Kamerad kamerada kliče:

„Pridi meni na pomoč,

Da bova slovo jemala,
Zakaj nocoj bo zadnja noč!“

7197 .

(Kranjska.)

Od Verone do Peškere
Tam ravno polje stoji;

Tam so pa sovražne trume,
Da jih komaj zemlja drži.

5 Prva kuglja j’ priletela,

Mi šmo pa ne 'nem hribčku b’li
Mi se pa nijsmo tega nič bali,
Mi smo pa le korajžni b’li.

Druga kuglja j’ priletela,

10 Odbila mi je desno roko;

Jest pa na ves glas zavpijem:
„Jezus Marija, kaj bo to!“

Kamerad kamerada kliče:

„Le val, prijatelj, na pomoč,
15 Da bova slovo jemala,

Nocoj bova ja ta zadno noč!“

Tam na tem zelenim travnik’,
Tam en bel front stoji;

To mi druz’ga ne pomeni,

20 Da bom prelival svojo kri.

7198 .

(Iz Podzemlja.)

Pogruntati ne morem, Druga kugla prletela

Kje ta beli grad Stoji, Odnesla m’ desno je roko;

Od Verone na tej desni strani. 10 Jaz pa na ves glas zavpijem:

O prijatelj, prid’ mi na pomoč!

Ta prva kugla prletela, Tretja kugla priletela,

5 Mi smo pa za hribom b’li, Odnesla desno je nogo;

Strašno je nad nami zagrmela, Jaz pa na ves glas zaupijem:
Mi smo pa korajžni b’li. 15 O Marija, prid’ mi na pomoč!

7196. Zapisal  A. Zorec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica-

7197. Zapisal  Fr. (Radivoj) Poznik.  — Iz njegove zbirke. Namesto
do Peškere pojo nevedniki že  do Vipave, namesto  stoji pa tudi  leži.

7198. Zapisal  Janko Barle. — Iz njegove zbirke.

204

V. Pesmi stanovske. I. Dod. I. 7199 7202.

7199 .

(Iz Podkraja nad Vipavo.)

Sveta maša se je brala
Na zelenmo travniku,
Sovdaška banda je špilala,
Mi smo pa v logarji bli.

5 Prva kugelca perletela,
Odbila m je desno roko;
Jest na ves glas zavpijem:
»Jezus Marija, kaj pa bo?“

Četrta kugla
Odbila m je
20 Jest na ves
»Jezus Marij

Druga kugelca prileti,

10 Odbila m je desno nogo;
Jest na ves glas zavpijem:
»Jezus Marija, kaj pa bo ?

Tretja kugelca prileti,
Odbila mi je levo roko;

15 Jest na ves glas zavpijem:
»Jezus Marija, kaj pa bo ?„

prileti,
levo nogo;

^as zavpijem:

. kaj pa bo?“

7200 .

(Češnjevek.)

Jaz ne morem razumeti,
Kje ta beli grad stoji:

Al na Nemšktm, al na
Kranjskem

Al na Oba.rštajarska»m?

5 Na en marš smo se podali
Proti mest ljubljanskemu:
Za jno mašo smo darvali
Na zelenmo travničku.

7201 .

(Iz Leš.)

Prva kugla priletela, Tretja kugla priletela,

Oj jest sem pa na hribčku biv, 10 Odbila mi je levo roko;

Prav močno je zagrmela, Jaz pa na ves glas zavpijem:

Oj jest sem pa korajžen biv. »Jezus Marija, kaj bo to?

5 Druga kugla priletela,

Odbila je desno roko;
jest pa na ves glas zavpijem :
»Jezus Marija, kaj bo to?“

Četrta kugla priletela,

Odbila mi je desno nogo;

Jaz pa na ves glas zavpijem:
»Jezus Marija, kaj bo to?“

7202 .

(Iz Kamnika.)

Prva krogla priletela, Jez s^m pa na glas zavriskov:

Vzela mi je desno roko; »Marija Jezus, kaj še bo!“

7199.  Zapisal  M. Rode; povedal  Alojzij Kobal. — Iz Rodetove
zbirke IX. št. 18.

7200.  Zapisal  Janko Hacin;  povedal  Janko Kosem. — Iz Hacinove
zbirke št. 52.

7201. Zapisal  Julij Slapšak;  pela  Neža Urbanova. — Iz Slap-
šakove zbirke II. 37.

7202. Zapisal  Frč. Stele. — Iz njegove zbirke VIII. 87. „Pevka je
pripomnila, da so pesem prinesli vojaki iz Bosne. Tudi nelogičnost zadnje
kitice je opazila, češ: Rako si ljudje malo zrajtajo!'

• V. Pesmi stanovske. I. Dod. I. 7203. 7204.

205

5 Druga krogla priletela, Treka krogla priletela,

Vzela m’ je levo roko; 10 Vzela mi je desno nogo,
jez stm pa na glas zavriskov: Jez stm pa na glas zavriskov:

»Marija Jezus, kaj še bo!“ »Marija Jezus, kaj še bo!“

Četarta krogla priletela,

Vzela m’ je mojo glavo;

15 Jez s^m pa na glas zavriskov:

»Marija Jezus, kaj še bo!“

Radecki. A.

7203 .

(Kranjska.)

Oj zdaj na Laško pojdemo, Fantje, bodimo zdaj vesel’,

Bog ve, če kdaj se vrnemo. Ki smo ta lepa mesta vzel’!

Banda nam bode špilala, Bila so mesta Lahova,

Lepo nam bo muscirala. 20 A zdaj so pa Radeckova.

5 Radecki pa na konj’ sedi, Vlan’ so b’la Sardinčeva,

Nas, mlade fante, on dobi. Letos so pa Radeckova.

Radecki ’ma sivo glavo, Verona je tud’ laška b’la,

Pa vendar gre na vojsko ž njo. A zdaj je pa Radeckova.

Radecki pa na konj’ sedi, 25 Radecki je pa prav vesel,

10 Pa roženkranc v rokah drži. Ker je milansko mesto vzel.

Radecki je en prav’ gospod, Radecki je pa žlahten mož,
On bo premagal zmir povsod. Je vojsko peljal skoz in skoz.

Radecki pa korajžo ’ma, Radecki je pa fin gospod,

Ker same mlade fante ’ma. 30 Žulaj je pa največ’ falot!

15  Radecki pa na konj’ sedi, Le zahvalimo vsi Boga,

Pa oster meč v rokah drži. Ker nam še Bog Radecka da!

Radecki j’ bil pravičen mož,

Je bil cesarju na pomoč.

7204 .

(Iz Podgorja.)

Redec^k ima sivo glavo, Zdej gremo, zdej gremo,

Pa v'i>ndr gre na vojsko iž no. Nazaj nas več ne bo!

7203. Zapisal  F. B. — Iz .Dom in Sveta “ (1892) 325.  — Iz svoje mladosti
se spominjam še teh vrst:  Radecki je na konji staw, * Wsem fantam je ko-
rajžu daw.

7204. Zapisal  Fr. Stele. — Iz njegove zbirke V. št. 58. Za drugo in
tretjo kitico se ponavljata verz 3. in 4.

206

V. Pesmi stanovske. I. Dod. I. 7205—7208.

5 Redect&k pa na kon sa>di,

Krvavi meč v rokah drži.

Redectk pa korajžo ’ma,

Ker same mlade fante jma

7205.

(Torovo p. Vodice.)

Redectk je pa jn fajn gospot, 5 Redectk na kojn sedi,

Pele vojsko skos in skos. Svitli meč v rokah drži.

Zdaj gremo, zdaj gremo, Verona pred je laška bla,

Nazaj nas vec na bo. Zdej je pa Redeckova.

Dežela Sardinčeva
Glih skorej bo Redeckova.
Zdej gremo, zdej gremo,
Nazaj še pridemo!

7206.

(Iz Podloga v Sav. dolini.)

Radecki sivo glavco ma, Sldati pjemontezarski

Pa vendar še na vojsko gre: Tri dni so mogli bežati:

Al’ zdaj gremo, 10 Nad nje gremo,

Al’ zdaj gremo, Nad nje gremo,

5 Nazaj nas več ne bo! Nazaj nas več ne bo!

Radecki gor' na konjč’ sedi,
In sablco v rokah drži. —

Ta štrti dan ustavjo se,
Nobeden z mesta več ne gre.

7207.

(Iz Čepovana.)

Fantje se skupaj zbirajo,

Na Laško zdej maširajo.

Radeck’ že sivo ma glavo,
Zdaj mora jet na vojsko ž njo.

5 Radeck’ na konjiču sedi,
Se sablja lepa mu svetli.

Radeck’ se žalostno drži,
Ker nima moke noj soli.

Radecki. B.

7208.

(Iz Kolovrata.)

Ljuba novoštiftna fara,

Ko si v dalne kraje znana!
K tebi pridejo pomoč iskat,
Oh Marija, polna gnad.

5 Mladi fanti, ne žalujte,
Če soldati morte bit:
Cesar nuca zdaj ljudi,
Da kraljestvu ne zgubi

7205. Zapisal  Fr. Stele — Iz njegove zbirke IV. št. 32. Verz 3—4 se
ponavlja za vsakim parom.

7205. Zapisal  Filip Uratnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je
izročil Jos. W'ester. Verzi 3—5 se ponavljajo za  7,. verzi 10—12 pa za 14. verzom.

7207. Zapisal  Ant. Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica,
str. 76. Konec je hudomušni nar. pevec prevrgel v šalo.

7208. Zapisal  Fr. Kocjane: zapel  BI. Grabner. — Iz Kocjančeve
zbirke št. 13.  Pimontezarski za pijemontezarski v zadnjem verzu po vplivu
napačnega nemškega narodnega izgovora.

V. Pesmi stanovske. I. Dod. 1. 7209—7210.

207

Mladi fanti, ne cagujte,

10 Če Soldati morte biti;
Jezus mu bo na stran,

Kir stopi v soldaški stan.

Velka žalost mora biti:
Dva sodata od jedne hiši!
15 Očka, mamca jokata,

Sina sta soldata oba.

General Radecki pa regira,
Svete vere dol ne tira,
Svetla svetinca blesketa,

20 Žegnan paternošter ima.

Bog nam daj voljno prestati,
Šunterje pa premagati,

Da bodo mogli bežati
Soldati pimotezarski.

Radecki. C.

7209 .

(Iz Podzemlja.)

Poglej že Radeckiga, že na belem konju sedi
In svetli meč v roki drži!

Žaluj, žaluj, pa zakaj?

Glej že Radeckiga, že na belem konju sedi
5 In sveti roženkranc v roki drži.

Poglej že Radeckiga, že na belem konju sedi
In zelen pušeljc v roki drži.

Radecki ima že sivo glavo,

Pa še daleč je on bil šel z njo.

10 Mantova je Radeckova,

Verona pa Sardinova.

Verona je zmagana,

Mantova se je vstavila.

Radecki pa še korajžo ima,

15 Ker vse ta mlade fante ’ma.

Tam po Laškem teče rdeča kri,

Da b’ gnala mlinske kamne tri.

Po Laškem bombe pokajo,

Po Kranjskem pa dekleta jokajo.

7210 .

(Iz Leš.)

Zuvlaj pa ma sivo glavo, 5 Štuki, bombe pokajo,

Zagvišno nas predajal bo. Se sovdaške žene jokajo.

Žuvlaj, Zuvlaj, Žuvlaj Žuvlaj, Cesarica pa solze toči;

Zuvlaj, Žuvlaj, pa zakaj. Ker t 0 jk 0  prelite krvi.

7209. Zapisal  Janko Barle. — Iz njegove zbirke. Verz 3. (prevržen iz
Žulaj, Žulaj, pa zakaj) se ponavlja za vsako kitico.

7210. Zapisal  Julij Slapšak;  pela  Neža Urbanova. — Iz Slapšako-
vega rokopisa II. 35. Verza 3. in 4. se ponavljata v petju za vsako kitico.
Zadnji verzi te in prejšnje pesmi so iz pesmi o Lavdonu jprim. št. 29, 30).

208

V. Pesmi stanovske. I. Dod. 1. 7211—7214.

Na Laškem teče rdeča kri,

10 De b’ gnala mlinske kamne tri.

Džulaj (Gyulai).

7211 .

(Iz Krope.)

V Ljubljan’ci flinte pucajo,

Na Laškem jih pa nucajo.

Žulaj, Žulaj, zakaj?

Žulaj, Žulaj, pa zakaj ?

5 Naš cesar je pa zraven stal,

K’ je Napoljon fantom glavce jmal.

Dekleta se pa jokajo,

K’ na Laškem fante nucajo.

V Ljubljan’co jih pripeljejo,

10 V kosamo jih podevljejo.

7212 .

(Cerklje pri Kranju.)

Na Laškem puške pokajo,
Se kranjske dečle jokajo:
Žulaj, Žulaj, Žulaj,
Žulaj, pa zakaj?

5 Radecki j' biv en fajn gospod,.
Žulaj je pa en grand falot!
Žulaj, Žulaj, Žulaj,

_ Žulaj, pa zakaj?

7213 .

(Od Ljutomera.)

Džulaj, Džulaj, Džulaj, Džulaj, 5 Džulaj pa bijo velk falot.
Košut, Džulaj, Košut, Džulaj! Džulaj, Džulaj, Džulaj, Džulaj,.
Radecki bijo en fajn gospod, Košut, Džulaj, Košut, Džulaj!

7214 .

(Od Ljutomera.)

Radecki je bio en fajn gospod, fajn gospod,

Radecki je bio en fajn gospod, fajn gospod, —

Pa zakaj?

7211 .  Zapisal  Mat. Kokalj. — Iz NB. 90—91. Izraz  pucajo v 1.
verzu ni n.  putzen ampak slov.  pocati ( iz  *pokcati); zategadelj je izraz
„Na Laškem“ drugih pesmi premenjen v ,V Ljubljanci'. Ta izraz kaže na pri¬
morski izvir te varijante.

7212.  Zapisal  Janko Hacin: pela  vesela družba. — Iz Hacinove zbirke
št. 143.

7213.  Zapisal  Jos. Štuhec. — Iz Pesni. II. 103. kjer je za  falot
dozneje pisano  vojak in še pozneje  kokot.

7214.  Zapisal  Jos. Štuhec. — Iz njegove pesmarice VII. 124. Drugi
prepis (v pesmarici III.) se loči v tem:  1 gosp, fajn] gospod, en fajn. —
2, 5 nianjka v — 6 velk . . . velk, en velk, en velk. Končni pripisek v zadnji
pesmarici  .Živila zastava naša ta prava, * Živila svoboda slovenskega na¬
roda" je le srčni izliv rodoljubnega veseljaka.

V. Pesmi stanovske. I. 7215—7216.

209

Ki vino čislal je povsod, je povsod —

Pa zakaj?

5 Džulaj pa je gledal le skoz plot, le skoz plot,
Džulaj pa je bio velk koKot, velk kokot —

Pa zakaj ?

Džulaj, Džulaj, Džulaj, Džulaj, Džulaj, Džulaj —

Pa zakaj ?

Ban Jelačič pred Budimom.

7215 .

(Od Varaždina.)

Da m’ je projti do Budima grada,

Do Budima, Bože moj, vugerskoga grada,

Videl ja bi nebrojenu vojsku,

Videl ja bi, Bože moj, nebrojenu vojsku:

5 Konj do konja, junak do .junaka,

A pred njome Jelačiča bana.

On mi jase svoga belog konja,

A još k tomu srebrnatu sablju.

Kam on sabljum, tamo momci mahom,

10 Kam on z okom, tamo momci skokom!

Eji, bane, vesela ti majka!

Živi bane, Bože moj, vesela ti majka,

Koja tebe na svet porodila,

Svojim belim mlekom odkojila:

15 Veseli se, ti krajina slavna,

Bože čuvaj Jelačiča bana,

1 njegovu vojsku od mejdana!

7216 .

(Iz Središča.)

Bože živi, Bože živi 5 Evo ti ga na, evo ti ga na,

Jelačiča bana, Rožca bela,

Ki nam daje, ki nam daje Rožca bela no rodeča,
Kruha no duhana! Travica zelena.

7215. Zapisal  Mat. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je
poslal v porabo  Fr. Levec. Verzi, ki se pojo kakor L, 2. in 3., niso izpisani
z refrenom.

7216. Zapisal  Nik. Ivan Vrabl. — Iz njegove zbirke II. št. 3.

14

210

V. Pesmi stanovske. I. 7217. Dodatek II. A.

Vojska v Bosni.

7217 .

(Iz Tribuč.)

Turska majka plakala,
Kad je Bosna propala.
Austrijanska banda svira,
Regiment napre maršira.

Sedi sultan pa plače.

Aj bula mu suze briše:

5 Austrijanski topovi
Navek jeso gotovi.

Baš v petak na večer

10 „Oj ti sultan, rode moj,
Filipovič je zlotvor tvoj;
Njega brani vsa Austrija
I vsa silna Bosnija."

Dodatek IX.

Mimo zgoraj objavljenih pesmi poje naš narod še obilico drugih, ki
bi jih bilo po vsebini uvrstiti med vojaške ali pa med zgodovinske pesmi,
kakoršnih obsega nekaj dodatek I. temu razdelku. Ker pa niso niti po duhu
niti po obliki zares narodne, sem jih moral odločiti od prijavljenih. Da jih
preiskovavcem in zapisovavcem oznamenim kot take in si morejo ti sami raz¬
bistriti, zakaj te ali druge, ki bi jim prišle pred oči, ni med zgorenjimi  — ka¬
terih bi pač marsiktera spadala gotovo sem, kakor sem omenil v predgo¬
voru  —> zategadelj hočem v nastopnem navesti vsaj njih začetne verze. Raz¬
porejene so po abecedi tako, kakor je to povedano o pobožnih v III. zvezku
na str. 819, in to v dveh oddelkih, kterih obsega prvi vojaške, drugi pa zgo¬
dovinske pesmi.

1. Alo v Ljubljano, * Fantje, saj znamo: * Svitli naš cesar * Vojakov

želi...

2. Bliža se nam jesen spet, * Veselje vsakemu človek’, Al za nas je ža¬
lostno, * Kjer moremo jemat slovo . . .

3. Čas je prišel, morem iti * Ino zapustiti vas, * Tam v Trienti se zglasiti *
v In ostati dolgi čas. * Za vojaka ...

4. Če (Ci) pogledem jaz po sveti, * Zame več veselja ni, * Če začujem

(glih slišim) ptiče peti, * Zlo me pač srce boli. * Ali mene (Roža lepo,
„ Tudi rožice)...

5 Človek na svetu res malo ’ma mira, * Kadar odraste ’ma dosti skrbi
(Od zibelke k grobi 'ma dosti stopinj); * Njemu se svet vedno dalje
„ odpira.

6. Človek na ti sv.et je rojen, * Že si zvoli kaki stan ; * Ne pa tii je vselej

stalen, * Tudi to ni njegov dom. * Komaj pa . . .

7. Čujte prijatelji vsi, * Kak se zdaj meni godi. * Moram jaz bit’ soldat. *

Bister vojščak krepak, * brečno ostan’te tu vsi . . .

8. Daleč tam na konc’ Ljubljane, * Tam stoji poslopje mi ; * Tukaj vidiš

fante zbrane, * Krepki, zdravi so usi. . .

— Današnji dan, * bom k Soldatom dan, * Pa bom za kanonirja . . . (glei
št. 49.)

9. Dekleta, nikar ne jokajte, * Če vzame vojska fante vse, * Če odseče

glavco svetli meč ... Ta firmament spričuje nam .. .

Dekleta štajerske, * Bodte. pozdravljene: * Kolko tavžentkrat * Bi jaz
vas ljubil rad . . . (glej št. 49.)

10. Dnes Jezus jemlje si slovo * K očetu gor v sveto nebo. * Bi mogel
.. kaj k veselju pet, * Pa žalost moram razodet... _ _

II 170 217 ' Zapisal  lvan  Sašelj; povedala  Kata Adleši č. - Iz .Biserni?

A.

V. Pesmi stanovske. I. Dodatek II. A.

211

11. Domovina, ti en zlati kraj, * Ne vem, če pridem kdaj nazaj, * V kateri

sem se jaz rodil, * Bog ve ...

12. Dragi časi, zlati časi * Vedno meni so bili, * Al preljubi mili glasi, *

Zapustili ste me vi! * V dalne kraje ...

13. Eno pesem jaz tukaj popišem zdaj vam, * Spomin vsem prijatljem na
znanje vam dam: * Kaj jaz premišljujem, * Iz srca. . .

14. Eno pesmico novo vam hočem zapet, * Kako sem preživel v arestu dni

pet. * Ko pridem jaz noter . . .

15. Fantič v tuji deželi sem rojen, * Mnogo gospodskih ljudi ne poznam, *

Od revnih tam staršev bil sem vzgojen .. .

— Fanti, na rajžo * Memo korajžo, * Cesar nas kliče v svojo službo, * Nič

se ne bojmo, * Glasno zapojmo . . . (gl. št. 25.)

16. Fantje, poglejte ljubezen mojo, * Kako moram žalosten bit’: * Še roko

ji podam, * Potem jo moram zapustit. . .

— Fantje, prosmo vas, * Potroštajte vi nas; * Nas kliče vsaki dan * Naš

soldaški stan . .. (gl. št. 74.)

17. Fantje urbajski k vojski so šli * Ino od doma slovo vzeli. . . (prim. III.

str. 640, pes. O.)

18. Iz puške je zagrmel strel, * Mladenč od nas slovo je vzel. * Prašaj

človek ga zakaj, * Odgovora ni več nazaj . . .

19. (I)zvoljeni znanci, kak srečni ste vi, * Kateri na štajerski zemlji živi! *

Kak mili in strašen je žalosten glas, * Vam morem . . .

20. Jaz hočem zdaj popisati, * Kako je soldaški stan:* Slabo se nam godi, *

Ne morem vam popisati . . .

21. jaz sem ano luštno dekle imel; * Sem ji obljubil, * Da jo bom vzel. *

Zvesto mi je obljubila, * Da zvesto me bo čakala . . .

— Jest pa nejsem vejdu, * Da bom k sudatam dan,. * Zdej pa vsaki dan

... (gl. št. 49.)

— Jast sam (pa) mislo (sem mislov) sam, * Gdar (Da) bom k Soldatom

dan . . . (gl. št. 49.)

22. Jest sem se pa amrt premislov, * Da sem se sam k Soldatom zapisov: *

Sužov sem ane krače dni, * Pomislov, da drhače ni . . . (Begun.)

— Ja f kasarnaj spin, * Sa rano prabidin, * Te pridajo gospodi . . . (glej

št. 49.)

23. Jesenski čas nam veselje dela, * Ko grejo fantje s tega kraja, * Al ko

pride velka noč . . .

24. Joh, joh, joh, sprejoh, * Kako sem jaz falil (Kaj bodem jaz začel): *

Žalost mi srce topi, * Kako bodem jaz vesel (Ja ja, da b tga nikol
mislil ne bil). * Prišel sem v soldaški stan, * Prostost zdaj moram
djat na stran (Vsa frajost more bit’ na stran), * V strahu živeti, * Umreti
(V pokorščini moram živeti, * Cio umreti)! . . .

25. Kaj bo (je) začeti (mo začeli), * Fantom (Pajbi) na sveti? * Cesar nas

zove (meti če, vzeme) v svojo službo. * Nič se ne bojmo (bojte) *
Glasno zapojmo . . .

26. Kaj pa regira na svetu? * Goljfija in denar! * Bogat si zna pomagat, *

Sromak pa le trpi: * Poglejte ga rekruta . . . (po nemški: Wasstreitet
auf der Welt? * Die Falschheit und das Geld: * Der Reiche kann
sich helfen, * Der Arme muss ins Feld (Schlossar, Volkslieder aus
Steierm. 312.)

27. Kaj veselega sem jaz meja * Pri svojih lubih stariših; * Zdaj sem jaz

moga vzeti slovo * V leti štiriinšestdeset...

2S. Kak . solnce po nebu * Nam hitro beži, * Glih tak tud’ življenje * Člo¬
veško hiti. * Kamkoli na svetu . ..

29. Kak solnce gor gre * Kak žalostno je moje srce! * Prehodil sem dost

sveta in pota * Videl sem

30. Kak žalostno mi solnce gre, * Čez velke hribe , in dole, * Ki jemlje že

slovo od nas, * Tak morem tudi jaz, * Ki leta . . .

31. Kam fantič mlad se čem podat * In si veselje poiskat, * Da b’ srce

moje žalostno * Še blo olajšano . . . (morda narodna).

14*

212

V. Pesmi stanovske. I. Dodatek il. A.

32. Kam gledam po sveti, me vse žalosti, * Da v letošnjem leti * Mi to

se zgodi: * Vse drugo si poje .. .

33. Kanoner je en test soldat, * Ki hodi k dekletom spat. * Dekleta špran-

cerajo, * Se po Soldatih ozirajo . . . (morda narodna.)

34. Ko luna bo sijala, * Pod oknom bom stal, * Od mojga dekleta * Slovo

bom jemal. * Zdaj ljubca preljuba . . .

35. Komaj je potrjen * In za vojaka zbran, * Ves je že drugačen, *  V

misli zakopan. * Arct mu reče ,tauglih‘. ..

36. Ko pridem k vojakom vesel in čislan (čvrstan), * Sem misla, da bodem

kmalu z zvejzdam venčan (silovit slikan); * Al ko stopim . . .

37. Ko v noči na straži stojim, * Jaz v misli se svoje zgubim, * Tedaj pre¬

mišljujem le to, * Če dekle še zvesto mi bo . . .

38. K vojakom sem prišel, * Veselje zgubim. * Na raport sem prištiman *

In špange dobim. * Nisem si misiil . . .

39. Lepa je spomlad zelena, * Rožce začnejo cvetet, * Drobna ptičica

lublena * Pa veselo žvrgolet. * Tudi kukavca . . .

40. Lepa, vesela je naša dežela, * Ge nam materna zibika gre; * V njoj

kratko živeti, * Pred kak še vmreti, * Deno se ločiti. . .

41. Lepi mlad vojak * Začel se milo je jokat: *Oj adijo domovina, * Adijo

ljuba mati, * Adijo sedaj celi svet, * Jaz moram . . .

42. Le prite, vi štajerski fantje, * Kaj bomo zapeli na glas, * Dekleta iz

spanja budili, * Kaj bojo poslušale nas. * Oktober se že . . .

— Lepših fantov jih pa ni, * Kakor smo mi zibcinari . . . (gl. št. 61.)

43. Leto za letom kak naglo beži, * Mesec za mescem kak hitro meni! *

Kar pod suncam živi, * Vse le en čas terpi . . .

44. Leži, leži ravno polje, * Po polji bela cesta gre, * Po cesti krepko

stopajo * Prelepi mladi fantje so . .. (zložil Slomšek, Pesmi št. 86).

45. Leži, leži ravno polje, * Tam pod goro ravno polje. * Na sredi polja

lipce tri, * Sred’ lip’ pa hišica stoji . . .

46. Leži, leži ravno polje, * Ravno polje kriške fare. * Po polju hodi Len-

čica. * Prelepa . . . (Objavljena v „Dom in Svetu" IV. 428, kamor je
prepisana iz „Novic“ 1855. 400, kjePje pesnik podpisan s —k  [Kurnik?])

47. Ljubi je na valiti stao * Milo se ozirou, * Kir bi raj per ljubci spao *

Jin jo lepo cirou; * Ah kaj bo zdaj djala, * Sama bo . . .

— Micika, zdrava ostani, * Podaj mi’to desno roko. . . (prim. št. 42.)

48. Mile solze moje bledo lice * Polijejo, ko spomnem se na vas; * Oh

prijatli inu tovaršice, * Kam je zginiv ...

49. Mislil sem vsaki dan, * Da bom k Soldatom dan, * Da bom h kano-

nirjem djan, * Zdaj pa sem vsaki dan * Dragoner imenovan, * S
konjičkom sekcirat znam . . .

— Misliv sem jez sam, * Da bom Soldatom dan . . . (glej št. 49.)

50. Naj gledim cvetečo pole * Al nakinčane gore, * Vse se kaže dobre vole*

Vse ma svoje veselje. * V hladnem ...

51. Nas fantov je devet, , K Soldatom tnormo jet: * Solnce rumeno nas

bo spremljalo, * Večerna lunica . . .

52. Negoden (nov hoden!) v noči se varuje, * Sramotno starše zaničuje, *

Tovaršov ima tud dovol, * Zato se plazi zmir okol . . .

53. Oh čujte, dragi zvoleni, * Ker toga ste se zognoli: * Kerega doleti, *

Ga dom nič ne derži, * Srečno . . .

54. Oh čujte, lubi vsi, * Kak žalost se glasi: * Zdaj pajbom pride glas, *

Odidejo od nas. * Dva pajba žalost ma . . .

55. Od mojih kamaratov * Hočem slovo vzet’, * Znabit’, da sebomovidli*

Kje tam na onem svet’ . . .

56. Oh dragi lubi zvolen čas, *  Kaj je veselja tu pre vas 1 *  Vse lubo ve¬

selje * Po serci meni gre, * Zdaj morem iti jaz od vas . . .

57. Oh dragi znanci preliibleni, * Čujte tote pesmi glas, * Kak je lani se

godilo * Tan v Talijansken toti čas .. .

58. Od (Woh) tod (tukaj) se bom loču, * Perjadi, vam povem, * Serce

moje spričuje, * De težko od vas grem . . .

V. Pesmi stanovske. I. Dodatek II. A.

213

59. Oh fantje mi, zdaj gremo vsi * Svojo kri prelivati: * Oj draga kri, oj

draga kri, * Ker za naš narod gori. . .

60. Oj hišica očetova, Bog živi te ! * Zdaj se ločiti moremo! * Al tega

nihče ne pove. * Al te kedaj bom videl še!. . .

— Oh jov, mislil sem, da b ne bil, * Mislil sem na soldaški stan .. . (gl.

št. 24.)

— Oktober se že približuje, * Kdaj k Soldatom bodo šli, * Al mamca po¬

gačo že snuje, * ki bodo nam sobo dali . . . (glej št. 42.)

61. Oh lepših fantov ni na svetu, * Kakor smo fantje zibcinari: * Dolge

marše dejlamo, * Pa tud malo rostamo . . .

62. O prekrasna domovina, * Moral bom te zapustit, * Ker me cesar k sebi

kliče, * In k vojakom če me met.. .

63. O preliibleni znanci vi, * Kaj se meni zdaj godi, * Da skoro jaz od

žalosti * Nemrem vam povedati: *  Let dvajsti sem jaz tu . . .

64. Ostanite starši zdravi, * Iti moram v boj krvavi, * Kliče me trobente

glas, * Zapustiti moram vas . . .

65. Oj tema je nocoj, * Grmi in bliska se; * Težavno imam pot nocoj, *

Do drage moje ljubice. * Kakor hoče naj grmi . . .

— Oh zvoleni znanci, kak srečni ste vi, * Kateri na štajerski zemlji živi...

(glej št. 19.)

— Paj to ži dobro znan, *  K soldakom bom zabran, * Ci ravno kalaneron,

1 gnas . ... (gl. št. 49.)

66. Pa vojska je pričala, * Nad nas je prigromela, * Povsod se čuje bojnov

glas, * Ker cesar kliče nas . ..

— Podal sem se v vojaški stan, * Zapisal sem se pobič sam, * Oj joh,

me greva grozno — * Prepozno . . . (gl. št. 24.)

67. Polnočna že ura bije, * Ostra, mrzla burja brije, * Mlad vojak, puško

na rami, * Stoji na straži v nočni tami ...

68. Poslušaj ljuba mladost vsa, * To žalost mojega srca: * Še ni preteklo

dvajsti let, * Pa moram že (it) pokušat svet.. .

69. Poslušajte, dekleta, * Preljubi fantiči, * Kok men’ se je godilo * Do

dne današnjega. * Ko sem jaz v šolo hodil, * Sem majhen fantič bil...

70. Poslušajte, kristjani vi, * Kako Soldatom se godi, * De moramo selcirati*

In abtahtšrit marširati . . .

71. Poslušajte, prijatari * No drugi korenjaki, * Prelepo pesem, kak godi *

Na sveti se soldaki: * Jaz stari zlamani falit (,= invalid), * Vas čem
kristjanski podučit . . .

— Po sveti pogledam, * Me vse žalosti, * Da v letošnjem leti * Se to mi

zgodi ... (gl. št. 32.)

72. Preljubi kristjani, * Smo skupaj vsi zbrani * V ti žalostni stan, * S

sovragom obdan. * Preljubi fantiči, * Smo le mi sami . . .

— Preljubi tovarši (prijatli, vi znanci), * Kak srečni ste vi, * Kateri na šta¬

jerski zemlji živi . , . (gl. št. 19 )

73. Presvetli cesar kliče spet • K vojakom fante vsako let. * Tud jaz za¬

pustil bom ljub kraj * Znabiti za vselej ...

— Prid’te vsi štajerski fantje, * Kaj bomo zapeli na glas . . . (gl. št. 42.)

74. Prijatli, prosmo vas, \  Potroštajte vi nas, * Ker kliče vsaki dan, * Nas

že soldaški stan. * Žalostno slovo . . .

75. Prijatli, troštajte * Vi moje srčice, * Kedar bo prišel čas, *  Da bom

mogel zapustiti vas, * Ljubi starši . . .

76. Ptič(ik) rad poje * Nam oznanuje, * Da se začenja spomlat; * Rošce

vesele * Cvist so začele, * Vse želi Bogu čast dat. . .

77. Ptičke v logu žvergolijo, * Se med sebo veselijo. * Fantje, tudi mi *

Le zapojmo si, * Dokler smo še skupaj . . .

78. Sem prišel k Soldatom, • Sem točil solze, * Zdaj pa nič ne porajtam, *

Saj dobro mi gre . . .

„79. Sem se vedno veselil, * Da bi enkrat vojak bil, * Zdaj si moram po¬
skušat, * Pri regimentu tukaj stat. . . (Pesem 87. polka.)

— Sem si mislil sam, da bom k vojakom dan . . . (gl. št. 49.)

214

V. Pesmi stanovske. I. Dodatek II. A.

— Sem zmiraj misla sam (mislil zmeraj sam), * Da bom k Soldatom dan, *

Da bom za kanonirja (kalanirja, pivonirja). . . (gl. št. 49.)

80. Smo mladi (hrabri) vojaki, * Nam nič ne tali, * Ker cesar preblagi *

Denar nam deli. * Če glih siromaki. . .

81. Srce žalost mi obdaja, * Kir zdaj pojdem iz tega kraja. * Zdravi bod’te,

tovariši vi, * Znanci in prijatelji . . .

82. Srečni so časi lube spomlad’ (vesela spomlad), * Nje veseli se stari

ko (al) mlad: * Kak ptički žvrgolijo * Vesele ptičice . . .

83. Srečno, dekline sejančke, * Posebno bratonečke še! * Zdaj pride meni

glas, * Kaj odrajžam od vas . ..

84. Srečno oče ino mati, * Dobro se vam naj godi, * Srečno bratje in
_ sestrice, * Zdravi ostanite znanci vsi. * S težkim srcem .. .

85. Šest dolgih mesecev že bo, * Odkar je vzel odtod slovo . , .

86. Težko se je ločiti * Od moje matere * In očka zapustiti, * Pa daleč

vandrati. * Ker smo lepo živeli ...

— To jaz dobro znan, * Da bom k soldakom dan,* Čeravno kanonerom...

(gl. št. 49.)

87. Tuji kraji so nezdravi, * Slišal sem že fantič mlad, * Pa ker nisem

hotel verjet, * Skušal sem jih dostikrat ...

88. Tukaj v Tersti smo mi vsi, * Ker lani smo bli odrajtani: * Obleko

plavo nosimo, * Doma pa černo štufasto . . .

89. Tu, predraga, si slonela * V dnevih sreče kratek čas. * Ter mi srce

tiho grela, * O ljubezni čula glas .. .

90. Vesel je v soldaški stan, * Al žalosten, če je bolan: * Vsak mora žalosten

bit, * Če ga morjo v špital nosit. * Ker noter župa redka je . . .

91. Vsaka ptica milo poje, * (In) Se zime žalosti, * Tudi rožica rumena *

Se na bledo spremeni. * Kera ptica mlade vodi . . .

92. Vsedem se k svoji postelji, * Žalostno pri njej sedim, * Svoje serce

premišljujem, * Ker po njej zdaj hrepenim .. . (Samomor vojaka.)

93. Vse je tiho’ vse počiva, * Vsa narava sladko spi, * Bleda luna krasno

plava, * Zvezdic še prešteti ni . . . (Zaprt vojak.)

94. Vse se veseli, * Ker vse zeleni; * Vesel je star al’ mlad * Ljube spom¬

lad. * Prileti kukovca, * V kljunu pismo ima . . .

95. Vse veselje nam spremine, * Nigdi nega stalnosti, * Skoro pride tista

viira, * Kaj mo mi od doma šli. * Lepo slovo mo zapeli . ..

96. (V)sl fantja pojdmo mi zaj se! * Adan no dvajsti let nan doli pračtet’, *

AT casar naš šče za solddka imet’. ..

97. Zdrav ostante, ljub prijatli, * Zdaj morem slovo jemati: * Jaz vbog fantič

mlad * Moram bit soldat, * V dalne kraje se podat.. .

98. Zima tiha je minila, * Prišel je pomladni čas, * Z rožcami zemlja se
„ pokriva, * Vse razveseljuje nas. * Pa veselje . . .

99. Žalosten regrut je takrat, * Kadar pride v toti stan. * Zdaj je v zmotah
„ vsaki fantič, * Ker ta dinst mu je neznan . . .

100. Žalostno je moj življenje, * Zoper tožit ni terplenja, * Oh prijatelj, men
v  povej, * In srca žalit se ne daj.

101. Žalostno pesem regruti pojo, * Kadar banduro fasajo. *  Zdaj smo tak

fantič obdan, * Ker mu je kraj neznan. * Feldvebel vpraša, če kaj
. nemško on ve . . .

102. Žalostno si čem zapeti * Še ti lubi zadnji čas * Ino tudi slovo vzeti *
„ In odvandrati od vas. * Med vojake so me vzeli. .. (Vina Munda 1890.)

103. Življenje lepo je vojaka, * Ki ne manjka mu tobaka ; * Če denarja kaj

ima, * Vse veselje je doma . . .

B.

1. Antikristjan je gori vstal, * Svoje jogre venkaj poslal (o Jakobincih)..*

2. Bližajo^ se tisti časi, * Ktere sem jest želil sam, * Prešli (peršli) bodo

tisti špasi, * K’ jih je Francoz  dejlou nam. * Bog bo . . .

V. Pesmi stanovske. I. Dodatek II. B.

215

3. Bog preloži te nadloge! * Gledaj, kaj se tam godi: * V tej franco-

zovski  deželi * Zdaj že več svete vere ni. * Saj so bli narboljš
kristjani . . .

4. Cug proti Iblanci je zažvižgov, * Jen prou milil zabrlizgov. * Cug v
v Iblani se je ustavu . , . (Mobilizacija 17. polka 1. 1878.)

5. Če premislim črno vojsko * Tam iz ogrske zemle, * Grata mi od groze
„težko, * Kaj trepeče mi srce. . . (Madžarski punt v Banatu 1. 1848.)

6. Čudni modrijani * So neršli na svet, * Od vseh krajov zbrani, * Kdo

jih hoče štet?.. . („Od tega razsvetljenega sveta — Janzenistov.)

7. Dokler je Napoleon  regerov, * |e še kakšen krajcer gverov...

(samo ta verza).

8. Dve lejti (Tri leta. Pet let, Dvanajst let) je že minilo, * Kar se je le to

godilo: * Ludvik  kralj je bil en dan * V Parizu ob glavo djan . . .

9. Firština patente piše, * Kaj more poment leto ? * Inu ukul fantiče iše, *

To nam ja staji lepo . . . (Sedemletna vojska.)

— Jest navbore Martin Luter,  * Kir zdej jest na ognju gorim... (gl. št. 28)

10. Jest viriam vraga Samogovtniga, lačniga . . . (Dianie te vire Napo-

ljonove,  v prozi, tu omenjeno, da se spravi vsa tvarina o franc,
časih vkupe.)

11. Kaj so sturli Jakobinarji  * V Parizu no na Dunaji ? Francoskega

kralja so ob glavo djali ... (Papež na Dunaju.)

12. Kar se zdaj pri nas godi, * Daleč po svet’ slovi: * Močno se puntajo

vsi, * Veselja na svet’ več ni . .. (Vojska 1. 1848. zoper Sardinijo.)

13. Kje ste leta ve pokoja. .. (Franc, vojska  1. 1798; Andreaš-Ahacelj,

98-99.)

14. Ko smo Bozno  čez jemal-B, * Pa se nejsmo Turka bal-B. * Turku

Bozna je zgubljena, * Za nas, za nas je dobljena. . .

15. Krainc, obhajai vesele * U miro in složnosti. * Proste so naše dužele, *

Rešen si iz služnosti . . . (Padec Napoleona.)

16. Lansko leto naša armada * Doli na Ogerskim leži, * Al nobedin Beliga

grada * Se lotiti upal ni.. . ( L a v d o n.)

17. Lavdon,  general častiti, * Hotel je nazaj dobiti * Lepo mesto Beli-

grad . . . (prim. SNP. 31 op.)

— Ljubi znanci in prijatli, * Kaj vam hočmo mi zapet: * Kak se nam zdaj

godi...  (Bitva pri S o lf e ri nu 1. 1859.; gl. št. 35.)

18. Mene močno serce boli, * Začnem premišlavati * Od vsake sorte

slabih reči, * Ker se jih zdaj na svet godi... (Francozi  na Laš¬
kem 1798.)

19. Mi smo fajn (fejst) ljudje (soldati), * Meksikajnarje (Mestekajnari, Ame-

ksikanari, Meksikajnarji), * Mi se oč’mo vosk’vat (vočmo vojskovat), *
Tamkaj v Meksiki (Tam v M., Noter v M., Ameksiki, Mestiki) . . .
(1. 1864.)

20. Na dan, na dan! * Katir je z orodjem obdan! * Aku še v žilah čuti

kri, * Za svojo čast 'kaj' rad sturi .. . (Staj. brambovci zoper Fran¬
coze  1. 1814.)

21. Napoleon Bonaparte!  * Najvikši cesar vsih rodov * Si sam se

imen’val, * Zdaj na Elbi stanuješ * Črez en otok kraljuješ . . .

22. Naše srce nima straha (trošta)! * Če glih kanoni pokajo, * Podajmo se

v božjo voljo, * Marija nam pomagala bo . . . (Kraljevi gradeč
1. 1866.)

— Na šestnajsti dan avgusta * Je začela vojska, * Ker so jagri noter šli...

(gl- št. 42)

23. Nesrečen hrib Sv. Mihela,  * Ki se je tamkaj vojska začela, * Prvič

poldan zazvoni, * Tavžent fantov na tleh leži . . .

24. Nič luštnejga cajta, nič lepšega ni, * Ko pride pomlad, da se vse ve¬

seli: * Fanti mladi smo pa žalostni, * Ker daleč ... (Novara  1859).

25. Oj Bosna,  oj Bosna, * Kje ti zdaj ležiš? * Kako si prej kralj’vala, *

S kom se zdaj veseliš? . ..

27. Od tretje ure popoldan * So naše trupe z meje šle * Vojskvati se na
Piemont, * Za nas je bil krvavi pot .. (Bitva 23. III. 1. 1849.)

216

V. Pesmi stanovske. 1. Dodatek II. B.

27. Od vsih mojih prijatlov * Hočem dan’s slovo vzeti, * Znabit se ne

bomo vidii * Pred, kakor na unim svet. .. (Kustoca  1866.)

28. Oh jaz (jest) bore Martin Luter,  * ki zdaj tolikanj trpim, * Rad

sim jedel sir in puter, * Zato zdaj v peklu gorim. S sirom... (Satira.'

29. Oh zvoleni znanci, kak rečni ste vi, * Kateri v Koroškem ste rojeni

bli * Cel noter v D al m ati o prišli smo mi . . . (Upor 1. 1869.)

30. Oj kje, oj kje je Sarajevo, * Oj kje je naš ti slavni dom? * Dete svojo

mater praša . . . (Okupacija Bosne  1. 1878.)

31. Oj kristjani moji, * Dnes (Gnes) naj vsaki moli * Boga klečejoč na

glas; * Najsi vsakšizmisli * Ker je v strašnoj stiski, * V boji tam trpi za
nas ... (Rimska vojska  1. 1848., podstava pesmi „Tam za
turškim gričem".)

— Oh mi smo fajn ljudje, * Meksikajn arje  . . . (gl. št. 19.)

32. O prelubleni starši vi (Štajarci), * Če večni Bog še vas živi (Moj trošt

je še, da živim), * Jaz čem vam zdaj (Zato vam čem) na znanje dat, *
Kak jaz se znajdem totokrat. . . (N o vara  1849.)

— Osemnajstega avgusta * Je bila v Bozni  vojska . . . (gl. št. 42.)

33. Oj strašno je zdaj na sveti, * Kaj dočakali smo tu! *  Nam ne bo nič

več živeti, * Oj usmili se Bogu! * Vse težave . . . (Staj. dež. bramba
v franc, vojskah:  gl. Dom in Svet 1904. št. 4.)

34. O ti žalost prevelika, * Ti se ne moreš izreč’ * Cel od noben’ga člo¬

veka, * Ker si velika preveč. . . (Iz časa francoskih  vojska.)

35. Oh znanci in prijateli. * Kaj hbčmo vam zapeti mi ? * Kak z nami se

tli godi * V deželi pimontezarski . . . (Solferino  1859).

36. Poslušajmo vsi ljudje, * Kaj tam na Ruskem se godi. * Tam nobenga

smilenja ni, * Na Ruskem teče rdeča kri... (Rusko-j ap onska  vojska.

37. Poslušajte, kristjani, * Kaj se je zgodilo blo * Tukaj na gorenjski

strani * Pri d’vic Marij na jezero . . . (Blejska Mati božja oropana po
Napoleonovem  povelju.)

38. Poslušajte, ljudje, * Te besede moje; * Kaj imam vam povedat’ * Ino

vam razodet... (Izgon sitiških ranihov.)

39. Poslušajte, vsi znani moji, * V kaki žalosti smo mi: * Da b’ si roke)

vsi podali * In k vam prirajžali . . . (Okupacija Bosne  1. 1878.)

40. Pred sovražnika doh’teli, * Sveti žegen smo prejeli, * Častitljivi gospod

kaplan * So dali nam korajžo, Vošili srečen dan . . . (Kustoca  1866.)

41. Prišli so vun patentje * Te nove regirenge, * Od svetlega cesarja Na¬

pol j o n ar j a ...

— Slišali smo eno novico, * Da bomo mogli jet v vojsko, * Domovino

zapustiti * In uzet od nje slovo ... (Kustoca  1866, gl. št. 40.)

42. Smo prišli v Sarajevo, * Smo prišli v Banjaluko, * Vsi Turki so nas

gledali, * Oj fantje kaj bo zdaj? ... (Bosna  1. 1878.)

43. Prelepa štajerska dežela * Najpred se je od lutrov začela; * Po Ko¬

roškem je tud tako, * Da je lutrov več kot pol . .. (Cesar Jožef  II.)

— Stari Turčin s sivo brado, * Dela drugim vsim parado, * Drži v roki

svetel meč . . . (glej št. 17.)

— Šestnajstega avgusta * Je bila v Bosni  vojska; * Tam so dragonci
- P rv * b’li, * So za Turki hodili . . . (gl. št. 42.)

44. _Štirdaset osmo leto * Ne nas je fčinilo sračno, * Kaj sirota naša leva...

— Štiri leta je že preč, * Kar je blo slišat’ reč’, * De vsi kloštri nemški...

(gl. št. 38.)

— Tam na vlaškem  grički * Fanti kakor tički * Se za nas vojskujejo...

(gl. št. 31; eden zapis je iz 1. 1872., torej izpred okupacije.)

— Tam v Bosni zlati, * Tam so naši brati, * Na pomoč nas kličejo . . .

(gl. št. 31.)

— Tam za laškim (turškim) gričem, * Tam je dost fantičev (Fantov kot

hudičov, Tam se nič ne vidi) . . . (gl. št. 31.)

45. Ti 'Orvat, ka bi rad * Vu magjarskoj zamli? * Jaz bi rat, jaz bi rad *

Magjarsko korono . . . (Boji z Madjari  1. 1849.)

— Tri leta je minilo, * Kar se je leto godilo . . . (gl. št. 8.)

V. Pesmi stanovske. I. Dodatek II. B.

217

46. Veselite se, Ljubljanci * In vi tud drugi znanci: * Konec je pršu teh

nadlog, * Ker je mir storjen s cesarjem . . . (Massena.)

47. Veselo novico * Naznanjam zdaj vam, * Ta stara pravica * Napruti

gre nam: * Vse smo dobili . . . (Konec francoskih  vojsk.)

48. Vivat Laudon,  vivat Kupurg,  * Vidva sta velka vojšaka * Čez

Turka sovražnika. * Vidva sta to skerb imela . . . (po nemški.)

49. Zdaj dokončali smo vse boje * S temi Turki divjimi; * Zdaj pa gremo

v naše kraje, * Le veseli bodmo vsi . . . (Bosna.)

50. Zdej, zdej bodem že * Blizu smerte moje, * Zdej bom mojo kri preliv, *

Gnade ne bom več dobiv ... (Kralj Ludovik  XVI.)

— Zgodilo se je kmali, * Krala so venkt pelah. . . . (gl. št. 8.)

51. Žalostno jest premišljujem, * Ko Bozno spregledujem, * Kako daleč,

sem jest mogu prit * In doma vse zapustit .. . (Jajce, Livno,
Travnik.)

— Žena ljubeznjiva, * Ti mi nisi kriva, * Da jaz moram bit vojak . . . (gl.

št. 31.)

Razdelek II.

Pesmi o raznih stanovih nevojaških in o

njih delu.

Pripomnja.

V ta razdelek so zbrane pesmi o raznih graj tinskih (ci¬
vilnih) stanovih in njih opravkih. Take pesmi so pri nas le redke,
ker je naš narod prav za prav edino le kmetiški. Poje se jih
sicer, zlasti na Štajerskem in Koroškem nemalo, toda na prvi
pogled se jim vidi, da so umotvori umetnih pesnikov in pes¬
nikov samoukov, ne pa prava narodna last. Nastale so največ
po težnji duhovnikov in drugih naših narodnih vzgojevavcev,
kakoršni so bili razni izdatelji in pisatelji »Drobtinic*, ki so mi¬
slili, da bodo z obrtno in letnih časov poezijo izpodrinili na¬
rodno pesem. Celo o kmetiškem stanu ne poje narod rad, ker
mu je preveč enoličen, premalo premenljiv, navzlic menjajočemu
se poljskemu delu. Mimo tega je pomisliti, da je znal naš kmet
prej tudi razna nokodelstva opravljati sam : sam je tesaril, ko-
laril, mizaril, zidaril, za silo celo črevljaril in šival. Zategadelj
je večina pesmi o teh naposled imenovanih stanovih bolj hu¬
moristične in satirične vsebine.

Narod tudi ne pozna dolgočasne in osladne poezije o letnih
časih; glede nje se drži nevede Prešernovega nauka, da ne kroži
o njih. Vse kar imamo v tern oziru, je večinoma s Štajerskega
in Koroškega, in celo to, kar sem spodaj objavil, je precej sum¬
ljiva roba. Kakor je narodu zoprno opevanje letnih časov, pom¬
ladi, poletja itd., tako mu tudi ne ugajajo tožbe o slabih časih,
dasi ga more. Se najbolj ljubi s humorjem navdahnjeno ope¬
vanje posledkov prevzetnega in nemoralnega življenja, udanega
modernim ali  — če hočemo  — tudi nemodernim nasladam. Tudi

V. Pesmi stanovske. II. 7218.

219

pesmi o ujimah in boleznih, ki tarejo človeški rod, spadajo
semkaj. Zastran humorističnega in značilnega risanja in opiso¬
vanja jih je težko ločiti od narodne poezije.

Stanovske nevojaške pesmi sem vredil tako, da prehajajo
od kmetiških in od pesmi o raznih delih na polju in v vino¬
gradu k pesmim o drugih stanovih, ki so kmetu najbližl in jih
on najbolj potrebuje. Sem so vrinjene pesmi o ponočnih čuvajih ,
pesmi o lovcih in sploh stanovih, ki jim ni treba posebne ,ve-
like“ šole. Za temi prihajajo pesmi o rokodelcih in o prijetnostih
ali težavah tega in onega stanu. Naposled sem za obrtnimi
uvrstil tiste, ki se tičejo več ali manj poštenih in celo nepoštenih
obrtov  — roba, izmišljena v novejši dobi morda v ječah samih
ali pa v zvitih bučah, katerih nosivci so pač tudi nekaj časa
čepeli v njih in gulili morda celo šolske klopi.

V dodatku sem zbral, kakor k razdelku I. in k razdelkom
III. zvezka začetne verze umetnih pesmi, ki se večkrat zapisujejo
za narodne in so živ pokaz, kako zelo preplavljajo ti umotvori
vse naše narodno življenje.

:

Kmet spomladi.

7218 .

(Trebelno pri

Škrjanček poje, žvrgoli,

Se befga dneva veseli:

„Le pojd’ orat, sejme sejat,
Pa boš mel žita enkrat!"

5 En stari mož je prav vesel,
K’ je 'n glažek zrelega vinca
spil:

Mokronogu.)

Dočakal je polet gorko,

Ne ve, kam bi u senco šov.

Je stara žena za pečjo,

10 Kar zmeraj vedno zebe jo>
Dočakala spomlad gorko,
Čeprav sivo ima glavo.

7218. Zapisal  Jul. Slapšak; zapel  Piškurjev oče. — Iz Slapša-
kovega rokopisa II. 49, kjer je ta melodija:

Mi

m

=&=

“N I w ** m  I m.  S

*• *

v—«

s-«

Skr-jan-ček po-je, žvrgo - li,

Se bel’-ga dneva ve-se-li:

Le pojd’ o-rat, sej-mese-jat, Pa boš mel ži - ta en-krat!

220

V. Pesmi stanovske. II. 7218. 7219.

Škrjanec zbuja na delo.

7219 .

(Iz šmarskega okraja.)

Škerjanček poje žvergoli,
Ker tebe, kmetič, gor budi:
„Le vstani in pa pojd orat,
Ker čas je žito sejat.“

■5 Škerjanček poje, žvergoli,
Ker tebe, fantič, gor budi:
„Le vstani in pa pojd kosit,
Ker dela se že svit.“

Škerjanček poje, žvergoli,

10 Ker tebe, deklje, gor budi:
„Vzemi šerp, pa pojdi le,
Ker žito zrelo je.“

Škerjanček poje, žvergoli,
Ker tebe, pastirček, gor budi:
15 „Levstan, pa pojd zživinico
Tje dol na tratico."

Škerjanček poje, žvergoli,
Ker tebe, gornik, gor budi:
„Le vstani in pa pojdi brat,
20 Ker vince piješ rad.“

Kmet gornik. A.

7220 .

(Trebelno.)

Kadar mi režemo,
Žvižgamo, pojemo:
Žvižgajo in pojo,

K’ vince pijo.

Trta velik’ trpi,

10 Kadar pod snegom spi;
Kadar pa sneg skopni,
Trta cveti.

5 Kadar mi kopamo,
Žvižgamo, pojemo:
Žvižgajo in pojo
K’ vince pijo!

Kmetič velik’ trpi,
Kadar trta^obrodi;

15 Kadar pa grozdja nej,
Žalost je zdej 1

7219. Zapisala  Marija Stoklas.  — Iz njenega rokopisa.

7220. Zapisal  Julij Slapšak; povedal  Fr. Piškur. —Iz Slapšakove
zbirke I. 48a, kjer je tale melodija:

Žviž-ga - jo in po-jo,

Ka-dar mi re-že-mo,Žviž-ga-mo,po-je-mo,

K’vince pi-jo.

V. Pesmi stanovske. II. 7221. 7222. 7223.

221

Kmet gornik. B.

7221.

(Od

Jaz pa v gorico grem,

V gorico grem,
jaz pa v gorico grem,

V gorico grem.

' Kaj boš pa delal tam?
Rezal bom sam.

Jaz pa v gorico grem.
Kaj boš pa delal tam ?
Grobal bom sam!

Mokol.)

10 Jaz pa v gorico grem.
Kaj boš da delal tam?
Kopal bom sam!

Jaz pa v gorico grem.
Kaj boš pa delal sam?
15 Prekapal bom sam!

Jaz pa v gorico grem.
Kaj boš pa delal tam?
Vezal bom sam!

7222

(Od Sv. Petra na Medv. selu.)

juhe, jaz pa v gorico grem, Juhe, kaj pa boš delal tam?
Juhe, jaz pa v gorico grem ! Rezal bom sam!

Nastopne strofe so popolnoma enake, samo da se za četrti verz poje
po njih vrsti dalje:

5 11. Kopal bom sam! VI. Bral bodem sam!

III. Prekapal bom sam! 10 VII. Prešal bom sam!

IV. Trekičal bom sam! VIII. Pretakal bom sam!

V. Vezal bom sam! IX. Pil ga bom sam!

Kmetiško leto.

7223.

(Od Ljutomera.)

Preljuba si, ti pomlad, kak si vesela
Tebi bo ptičica skoro zapela.

Prva je kukovca,

Ki nas bo klicala:

5 »Kmetič le pojd orat, ženka sijat!“

7221 . Zapisala  Lojza Šalamun.  — Iz njene zbirke št. 215. Prvi
verz 2-4 strofe se ponavlja kakor v 1. stroji. Po njenem petju je zapisal
J. Lulek to-le melodijo :

7222.  Zapisala  Mica Dolšak.  — Iz njenega rokopisa, ki ga imam
iz ostaline nadučitelja Al. Strmšeka. Prim. št. 5473.

7223.  Zapisal  Josip Štuhec. — Iz njegove „Pesmarice V. 489,.

590 a.

222

V. Pesmi stanovske. II. 7224.

Škorjanček pa prileti iz polske ravnine,

Kmetiče gor budi: »Pojte na njive!"

Škorjanček se v zrak sousti,

V zraki na glas kriči:

10 „Kmetič, le pojd orat, ženka sijati"

Prepelička se glasi, pšenička rumeni,

Deklice gor budi v jutri ob eni.

V jutro pa, ko je pet,

Prišlo njih je devet,

15 Mele so vse srpe, začele so žet.

Prišel je sveti Vid, črešnje zorijo,

Fantje po travniki rošce kosijo.

Vsaki ima koso,

Si njo nabrusil bo,

20 V jutro, pa ko je svit, grejo kosit.

Prišel je svet Mihal v naše gorice,

To bomo prešali, pili mo vince.

Prišel je svet Martin,

Z mošta je grata vin,

25 Žegna ga svet’ Martin, jas bom ga pil.

Prišel je svet božič pred novim letom,

Tedaj se bo ženil fa it svojim dekletom.

Krikal bo na glas:

»Zdaj je veseli čas,

30 Zdravje nam daj še Bog vživat ednok!"

7224 .

(Iz Stoparec.)

Oj ti ljuba spomlad, kak’ si vesela!

Prišla bo kukovca in bo zapela:

»Kmetič, zdaj pojd orat, ženka pa sjat."

Škrjanček tud’ prišel bo s polske ravnine,

5 Klical bo: »Kmetič, zoaj pojdi na njive."

Na brazdo se mu spusti ino zažvrgoli:

Kmetič zdaj hiti orat, ženka pa sjat.

Prepelička se tud’ glasi v pšenički rumeni,

Dekleta pa gor budi zjutraj ob eni.

10 Zjutraj, ko bode pet, prišlo jih bo deset,

Vsaka ima srpek svoj, začnejo žet.

7224.  Zapisal  L.  Cvirn;  pel  Janez Gobec. — Iz Cvirnovega roko¬
pisa št. I.

V. Pesmi stanovske. II. 7225.

223

Prišel bo sveti Vid, črešnje zorijo,

Fanti na travniki rožce kosijo.

Vsaki ima koso in si jo nabrusil bo,

15 V jutro, ko bode svit, grejo kosit.

Božič bo tud’ nfinul pred novim letom,
Ženit se bo začel fantič z dekletom.

Paver bo furež mel, zram si bo krikal pel,
Lušno bo: juha-ha-he!

7225 .

(Iz Cvetkovec.)

Preluba si ti pomlad,
Kak si vesela!

Ptičica vsaka že
Skoraj bo pela;

5 Prva je kukovca,

Ki nas bo klicala:
»Kmetič, le pojd orat,
Ženka sejat!“

Škorjanček pa prileti
10 S polske ravnine,

Ino nas gor budi:

„Pojte na njive! 11
okrjanček se gor spusti,
Nam pa zažvrgoli:

15 »Kmetič, le pojd orat,
Ženka sejat! “

Prišel bo sveti Vid,
Črešnje zorijo,

Fantje na travniku
20 Rožce kosijo.

Ima že vsak koso,

Kaj si nabrusil bo,

V jutro pa, ko je svit,
Grejo kosit.

25 Prepelička se oglasi

V pšenički rumenoj,
Dekleta pa gor budi

V jutro ob enoj.

V  jutro pa, ko je pet,
30 Prišlo jih je deset,

’Mele so vse srpe,
Začnejo žet.

Prišel bo svet Mihal

V naše gorice,

35 Grozdje 'mo prešali,
Pili 'mo vince.

Prišel bo svet’ Martin,
Z mošta postal je vin,
Žegnal ga bo Martin,
40 Jaz ga bom pil!

7225. Zapisal  F r £. Tušek,  igrec,  — Iz prepisa v drja,  Franc. Mo¬
horiča zbirki II. št. 12. Po petju Tušekovem je zapisal  Domicijan Serajnik
melodijo (I. mel. št. 11) tako-le:

224

V. Pesmi stanovske. II. 7226 -7227.

7226 .

(Iz savinjske doline.)

Luba si ti spomlad,
Kak si vesejla!

Skoraj bo ptičica
S parne zletejla.

5 Prišla bo kukoca,

Ki nas bo klicala:

O kmetič, le pojd orat,
Žjena pa sjat.

Pride pa sveti Vid,

10 Črejšne zorijo,

Fanti po travnikih
Rošce kosijo.

Fantič ima koso
In jo nabrusil bo,

15 Potlej pa gre kosit,

Prej ko bo svit.

Prepelička že prepeli
V pšenički rumeni,
Deklete pa gor budi
20 Zjutraj ob jeni.

Prej ko bo ura pet,
Prišlo jih bo deset,

Vzele bojo srpe,

Začnejo žjet.

25 Pride pa svet Mihel
Z vinske gorice,

On nam bo grozdje dav,
Sladko tud vince.

Pride pa svet Martin,

30 Z mošta bo gratal vin,
On nam ga bo krstil,

Jaz ga bom piv.

Pride pa svet božič
Pred novim lejtom,

35 Začnejo se ženit
Fanti z deklejtom.

Sosed bo furež mev,
Zram si bo piskov, pev,
Ohcet pa lušna bo:

40 Juhej, juhej!

Vino zopet obrodi, kmet bo lehko plačeval.

7227 .

(Od Brasloveč.)

Tička na vejci sedi,

De cev svet veseli.

Lepo prepeva
Jen se ogreva,

4 Stvarnika svojga časti.

Kmetič se joče na glas:
^Kaj bom počev jes te čas!
Štibro moram plačvat,
Davke vse skoz dajat,

10 Nimam pa kej za prodat!“

Kmetič, neč tolk ne žaluj,
Jezus je stvarnik tvoj:

Terta s; zeleni,

Vince na nov rodi,

15 Vinca bo več kakor lan!

Vince prodajov boš,

Boš pa bogat moš:

Štibro boš lehk plačvav,
Davke vse skoz dajav,

20 Zravn ga boš piv an bokav-

7226. Zapisal  stud. med. M. V. Brezovnik.  Pela  Oštatarjeva Mina.
Dal  Jos. Glonar. — Iz Brezovnikovega rokopisa.  — Prim. št. 2305 in sorodnice
in pa spodaj naslov „Košnja“.

7227. Zapisal neznanec.  — Iz pesmarice Jožefe Vodlak, I. št. 9.

V. Pesmi stanovske. II. 7228—7230.

225

7228.

(Iz Kolovrata.)

Ptička mi sedi na veji,

Naj se celi svet veseli,

In se ogreva,

Prav lepo prepeva,

5  Stvarnika svojga časti.

Kmetič pa žaluje na glas:
„Kaj bom počel*jaz ta čas?
Štibro moram plačvat,
Davke vse skoz dajat,

10 Nimam pa kaj za prodati"

Kmetič, nikar ne žaluj!
Jezus je stvarnik tvoj:

Trta se zeleni,

Grozdje na novo rodi,

15 Vinca bo več kakor lan.

Vince predajal boš,

Pol boš pa bogat mož,
Davke boš lehko plačval,
Dolge vse skoz dajal,

20 Pil ga še boš sam en bokal!

7229.

(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.)

Tička na vejci sedi,

Lepo prepeva
In se ogreva,

Stvarnika svojga časti.

5  „Oh zdaj je pač žalosten čas,
Štibro moram plačvat,
Davke vse skoz dajat,
Nimam pa kaj za prodat!"

Tička na vejci sedi,
Da se cel svet veseli.
Lepo prepeva
In se ogreva,

5 Stvarnika svojga časti.

Kmetič, nič tolk ne žaluj,

10 Jezus je stvarnik tvoj:

Trta se zeleni, vince na nov
rodi,

Vinca bo več kakor lan’.

Vince prodajal boš,

Štibro boš lahk plačval,

15 Davke vse skoz dajal,

Še sam ga boš pil en bokal!

Kmetič, nič tolk ne žaluj,
Jezus je stvarnik tvoj:
Trta se zeleni,

Vince na nov rodi,

10 Vinca bo več, kakor lan’.

7230.

(Iz Mozirja.)

Vince prodajal boš,

Pol boš pa bogat mož:
Štibro boš lahk plačval,
Davke vse skoz dajal,

15 Še sam ga boš pil en bokal!

7228. Zapisal  Fr. Kocjan; zapel  BI. G rab n er. — Iz Kocjančevega
rokopisa št. 19.

1229. Zapisal  Frč. Praprotnik (Jo pesemco so moj oče kaj radi po¬
pevali').  — Iz Praprotnikovega rokopisa,

7230. Zapisal  Frč. Praprotnik. — Iz njegove zbirke.

15

226

V. Pesmi stanovske. II. 7231—7132.

Stiskani kmet hoče med vojake in se maščevati gospodu.

7231 .

(Iz Gorenjih Radovelj.) '

Dakler sam biu fanteč mlat,
Nej blo tacga fanta:

Zdej sam postau ta riuni
kmet,

Nemam več tacga gvanta!

5 Gospod mi pošlje vapita
In tega hud(ob)nga briče;
Me žene ke u ta pisan grat,
Tam me hudu prapriče.

Gaspot me glida kokar rak,
10 Kir jemam sukna utla:

Še s palca me adeva,

Še vici lukna dela.

Še ana sa bom umislo,
Sodaški stan podpisau:

15 Bom nošo za par lejt klabok,
Me bo sričo mo(j) gaspot.

Pa mu sej jest bom dau tud po glau,
De bodi komaj nošo!

Kmetu mito nič ne pomaga.

7232 .

(Iz Belih Kranjcev.)

Kosac kosi v dolili,

Junak peva v planini,
Popeva in dopeva,

Več od glada jedva zeva.

5 On kolne svoju majku:

*Da ne.r.ila moja majka,
Koja si me poro.ila,

Da me nisi zagutila,

Ne bi terpel truda, pota,

10  Ja sirota!

Gazim blato vse po mraku
Dan deveti i deseti,

Kad dolazim h kuči svoji,
Da ču sesti, da ču jesti
15 Sira ino kruha:

Večmistojižupanpredvratmi,
Na novo mi zapoveda,

Da idem berž na tlaku 1
Kaj ču jaden učiniti,

20 Da ču ja tožit pojti?

Svaka tožba na me spada:
Šta ču ja učiniti?

Bo mi treba močno prosit 1“
Još mi dosta nije bilo,

25 Ulovil sam ja letno prase,
Da ga nesem gospi zase.
Gospa vzela tožbo nase,
Jošče mi ni dosta bilo,
Ulovil sim letno puru,

30 Metnio sam v svoju torbu,
Nesal sam krivosudcu.
Krivosudac pogleduje,
Pogleduje, pomiguje,

V moji torbi puru vidi,

35 Puru vidi ter govori:

„Daj ulovit tega Špana,
Denite ga v tamnico,

Neka tuli, neka cvili,

Nama nek se brada masti!"

7231. Zapisal  Jožef Androjna.  — Iz njegove zbirke I, št. 28.  Za j
se piše vselej ji.

7232. Zapisal  neznanec.  — Iz SPKN. V. 111—112.  V v. 14. je narobe
tiskano  sesti za  jesti in  jesti za  sesti, v. 23. mošno, v. 36. Špana.

V. Pesmi stanovske. II. 7233—7237.

227

Kmetiska revščina.

7233.

(Staroselo pri Koboridu.)

Sem bauer velik,
Mam veliko nadlog:

7234.

(Borovlje

Ktir an par junčjov ma, ;
Ta se še žiher Štirna: ‘

Bo pa vole pradav,

Bo pa z babo orav!

V hlev’ 'mam ’no kravo,
Še ta ’ma en rog.

)

i Ana konjija kupi,
Ha šitro potrupi,
Potlej ha pa
Šintarju da.

Pšenica je falava,
Rž sem podorov;

7235.

(Timenica.)

Čoj bom jas sedoj
Le finfarje duebov?

7236.

(Žabnice.)

Sem rutič predav, Al ejdica gratava,

Sem ejdico sjav; Al falava bo?

Kmet pred eksekucijo.

7237.

(Od Sv. Tomaža.)

Hočem vam zapeti,

Kak je zdaj na sveti:

Glava je pri piški,

No pete na kviški.

5 Gospodar se toži:
„Nemrem biti v koži,

Sploh m m mošnjo v roki,
Lehko sem tak sloki.

V jutro rihtar pride,

10 ’Z hiše pred ne ide,
Pravi: „Plačaj dačo,

Al pa greš v kobačo!“

Konje mi prešteje,
Kravam pa se smeje;

15 K svinjam se mu vnoža,
K’ jih je kost in koža.

7233.  Zapisal  Mihael Skočir. — Iz njegovega rokopisa.

7234.  Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 816.

7235.  Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS, št. 816.

7236.  Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 809.

7237.  Zapisal  Peter Majcen. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je
izročil  Anton Kosi. Zapis  Nikolaja Ivana Vrabla iz Zamenec se loči, ne
glede na naglasna znamenja in e  pred r- om, v tem: 4 No pete na] In pete
so — 7 mošjo — 8 Zato] Lehko — 9 Zjutraj — 16 Jih — 18 št. k.] davčna
knjiga — nosa] dal iz — 21 teško —22 veka — 23] Raj se v krčmo skr. —
24 hvojko — 25, 26] Gosto hodim v krčmo * Oštarjaš pa v krčmo (!) — 25]
Got mi ne da m. — 29 nadlogi —30 ’bogi — 31 vročoj — 33 strah] glas —
35 s. v d.] siromaka tudi — 38 črnoj — 39] Zdaj vse ’z misli p.

15*

228

V. Pesmi stanovske. II. 7238, 7239.

Te še mi pomiga:

„Kje št ! brena kniga?

/e tri leta nesi

V grad je dal iz vesi!“

20 V grad se težko plača,
Sploh je velkša dača;

V krčmo raj se skrijem,
Tam za hojko pijem.

25 V krčmo hodim gosto,
Oštarjaš pa v’ hosto:
Naj se les podira,

Da golt ne da mira!

Kmet je res v nedlogi,
30 Tud gospod je vbogi.
Vsi smo v’ vroči kaši,
Vender smo si naši.

Toti strah zaveržmo,
Glaž pa v roki deržmo,
35 Saj sirmaka v duhi
Bog derži pri kruhi.

Še mo menje meli,

Kda mo v černi zemli:
Z misli zdaj to pustmo,
40 Rajši vince skusmo!

7238 .

(Iz Noršinec.)

Hočem vam zapeti,

Kak je zdaj na sveti:
Gda šakucja tu stoji,

Te kmet se kisilo drži!

5 Gospodar se toži,

Kaj nemre biti v koži,
Mošnjo ma skoz v roki,
Zato je tak sloki.

V jutro rihtar pride,

10 S hiže pred ne ide,
Pravi : „Plačaj dačo,

Al pa greš v kobačo!"

Zdaj konje mi prešteje,
Kravam pa se smeje;

15 Svinjam se mu vnoža,
Da njih je sama koža!

Zdaj še mu pomiga:
„Gde je štibrena kr.iga?
Že tri leta nesi
20 Plačal v grad iz vesi!"

V grad se težko plača,
Sploh je vekša dača;

Raj se v krčmo skrijem,
Tam za hujko pijem.

25 V krčmo hodim gosto,
Oštarjaš pa v hosto;

Naj se les podira,

Da gut ne da mira!

To pesem zdcj zapustmo
30 No rajši vince skusmo:
Še mo menje meli,

Gda mo v černoj zemli!

7239 .

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)

Hočem vam zapeti, 5 V jutro rihtar pride,

Kak je zdaj na sveti: Pred od hrama ne odide,

Glava je pri zemli Pravi: »Plačaj dačo,

No pete so kviški. Al pa greš v kobačo!"

7238 . Zapisal  Josip Štuhec. — Iz njegove Pesmarice II. 105—106.

Prepis v njegovi Pesmarici V. 299 se loči:  6 ne more — 22 velkša — 26
Ošterjaš — 32 zemlji.

7239. Zapisal  Jožef Kranjc;  narekal  godec F. Kocbek na Vanetini. —
Iz Krajnčevega rokopisa.

V. Pesmi stanovske. II. 7240, 7 241.

229

Kunje mi prešteje,

10 Kravam pa se smeje,

K svinjam se mu vnoža,
jih je kost in koža.

Sukna se mi para,
Nimam nič denara;

15 Rajši grem v kobačo,
Kak pa plačam dačo.
Raj se v krčmo skrijem,

Tam za hojko pijem :

Naj se les podira,

20 Saj gut ne da mira!

Poljsko delo.

7240 .

(Poljane v Belih Kranjcih.)

Kadar Poljanci orjejo, pojo ali žvižgajo živini in živina pohlevno orje.
Nekteri pojo tako:

Dolga mi je njiva,

Huda mi je gospodinja.
Hej, hej, hej, hej, hej!
Volek, hej, hej, hej!

5  Pomagaj nama Bog
In Marija iz nadlog!

Od kraja do kraja,

Mati potico vsaja.

Od kota do kota,

10  Mati peče kokota.

Ljubi moj rogina,

Midva bova pila vina.

Lepi moji štirje voli,

Ki niste nobeni moji:

15 Eni ste svete Trojice,

Drugi ste Marije device.

Eni ste svet’ga Antona,
Drugi ste druz’ga patrona.

Solnce mi gorko seje,

20 Naj po plečah dobro greje.

Nama bo odtodi iti,

Se muham v senco skriti.

Vročina je velika,

Naj že muha pika.

Košnja.

7241 .

(Iz Podgorja.)

Fantič je prav vesel
Žvižgal in lepo pel,

V hladnem on jutru
Kosit je začel.

5 Videl sem pet deklet,
Pet prav lepih deklet,

V hladnem jutru
Začele so žet.

Škrjanček prav’: Sek’, sek,
10 Jaz grem pa tud sušit
Na zeleni travniček
Pod jasno nebo.

Škrjanček se že glasi,
Dekleta gor budi,

15 Vsaka naj urno si
Srp naojstri.

7240 Zapisal  Ž. — Iz Novic XIV (1856) 166 v spisu  .Usmiljen go¬
spodar z živino, dober gospodar zase“. Verz 3. in 4. se ponavlja za vsakim
parom. Zapis v zbirki  Marije Lisjakove (str.  7— 8) je le prepis iz Novic.

7241. Zapisal  Fr. Stele— Iz njegove zbirke I. št. 18. Prim. tudi na¬
slov  „Rože sem trgala, dokler sem nedolžna bla“ (2288 in d.) in pa naslov
zgoraj  „Kmetiško leto“ (št. 7223—7226).

230

V. Pesmi stanovske. II. 7242 —7242.

Tičica prileti,
Lepo mi žvrgoli:
Vsaka urno si
20 Srp nabrusi.

Zdaj pa, golobček moj,
Eno mi še zapoj:

Vsaka naj varje si
Krancelček svoj 1

7242 .
(Iz Ihana.)

Fantič ja biv vesev
L’po je žvižgu, pev.

U hvadinmo jutn
Kosit je začev.

5 Šinkuc poja Šink, Šink, Šink,
Jast pojdim pa kosit
Na zelen trav^nk
Pod jasni. nibo.

Prepelica prepeli,

10 Dekleta guar bi>di,
Dekle pa vsaka
Soj sarp navajstri.

Petelinčki. 1’po pojo,
Fantje pa z vas gnido,
15 Dikleta guar ustajajo,
Na pole grido.

7243 .

(Iz Doba pri Domžalah.)

Fantič je bil vesel,
Žvižgal in lepo pel,
V hladnemu jutru
Kosit’ je začel.

5 Tičke mi pojejo,

Srce pozdravljajo:
»Fantič, le hit kosit’,
Me pa sušit."

Bilo je pet deklet,
10 Jele so pesem pet’,
V lepem jutru
Začele so žet’.

Škrjanček zažvrgoli,
Dekleta nagovori:

15 »Vsaka naj urno
Soj srp nabrusi!"

7244 .

(Dobrije pri
Moj puobič je v Črni doma,
Vse ga prav rado ima;

Moj puobič je liap no mvad,
Pije ga rad.

5 Puobič je zguoda vstav,
Koso na ramo djav,

K frišnemu jutru
Kosit je začev.

Guštanju.)

Solnce že gori gre,

10 Travnik pokošen je,
Solnce se lep’ svetli,
Travca suši.

Prišvo je pet deklet
To travco sušit,

15 Prišli so furmani
S štirmi vozmi.

7242. Zapisal  Anton  Breznik;  pela  Zelnikarjeva Micika. —Iz Brez¬
nikove zbirke II. št.  77.

7243. Zapisal  Jožef Osredkar.  — Iz prepisa v v Mat. Rodeta zbirki
V. št. 30.

7244. Zapisal  Frančišek Kotnik;  pel  Fr. Navodnik-Leskovče\. —
Iz Kotnikovega rokopisa.

V. Pesmi stanovske. 11. 7245—7247.

231

7245 .

(Štajerska.)

Fantič je bil vesel,
Zmiraj je lepo pel,
Zjutraj za časa,

•Kosit je začel.

5 Tičke mi p-jejo,

Srce mi zdravijo:
Fantič, le pojd’ kosit,
Gremo sušit!

Prepelica se oglasi
In poje petpeti,
Dekleta, vabi vas:
„Rumen je klas!“

25 Dekleta, prosim vas,
Zapojte prav na glas,
Zdaj je veseli čas,
Lušno za nas.

Kosič se tud’ zviži,

10 V srce me veseli,

On tud’ k nam hoče prit’
Koso ojstrit-
Siničica pravi,

Spravlja se tud’ kosit
15 Na to ravno polje,

Jasno je vse.

Gimpeljček zažviži,

Z boršteca ven zleti,
Stvarniku poje čast,

20 K’ zemlji da rast.

Bilo jih je skupaj pet,
30 Mladih, lušnih deklet,
V hladnem jutru
Začele so žet.
Škrjanček v zrak zleti,
Lepo zažvrgoli,

35 Vsaka si urno naj
Srpek ostri.

Golobček, ljubi moj,

Ti jim pa tud’ zapoj:
Vsaka si varje naj
40 Krancelček svoj!

7246 .

(Iz Bratonec v Prekmurcih.)

Prišla ja, prišla
Spomlad vasela.

Prva ja kukujca,

Ka ja zakukala.

5 „Kmatičak, stani gor,
Pojdi na njiva!"

Saki ja zeo koso,

Ka jo nabriiso bo,

Pa čeo ja kosit’.

10 Druga ja kukujca,

Ka ja zakukala:
»Deklica, stanta gor,

Pojdita na njiva!“
Stana jij se davet,

15  Saka ja mela srp,

Pa čela so žat.

Kakor se koscu streže, tako mu kosa reže.

7247 .

(Iz Cerovca.)

Štirje kosci mi kosijo, Jaz pa le odzajah

Premočno mi hitijo: Kimam no kosim.

7245 .  Zapisal  Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke IV, str. 31—33.

7246 .  Zapisal  Števan Kuhar; pela  Lagenova Kata. — Iz Kuharjeve
zbirke št. 136.

7247 .  Zapisal  St. Vraz. Iz VO. XIX. e. 92 (194, 198). Verza 3. in 4.
se ponavljata za vsakim parom.  — Vrazov prepis VO. I. 116 se loči v tem:
1 Kosci mi] kosci — 2 P.] Al močno — 6] Mimo mene ga odnese — 8. 10]
Mimo mene odnese — 11 piti] vino — 12] Mimo mene ga odnese — 16
zato] pa le.

232

V. Pesmi stanovske. II. 7195—7249.

5 Dekla zajtrk nese,

Pa ga mimo mene nese-

Hlapec piti nese,

Pa mimo mene nese.

Gospodinja pogače nese,
10 Pa je mimo mene nese.

Gospodar pa piti nese,
Pa ga mimo mene nese.

Kak se meni streže,

Tak mi kosa reže.

15 Velka vam je trava,

Kosa pa arjava:

Jaz zato odzajah
Kimam no kosim.

7248 .

(Iz Središča.)

Kak se meni streže,
Tak moja kosa reže:
Jaz pa le odzaja
Kimam in kosim.

5 Dekla zajtrk nese, ’
Mimo mene nese:

Jaz pa le odzaja
Kimam in kosim.

Kosa je erjava,

10 Trava pa žilava :

Jaz pa le odzaja
Kimam in kosim.

Koso mam na rami,
Vodir opasan na strani:
15 Jaz pa le odzaja
Kimam'in kosim.

Gazda piti nese.
Mimo mene nese:
Jaz pa le odzaja
20 Kimam in kosim.

7249 .

(Dragotinci.)

Keri kosec naj ti zadnji kosi, da z drugimi nemre kositi, te se on na koso

zgovarja:

„Kosa je arjava, Jaz pa le odzaja

Ona je neprava, Kiman no kosin.“

Če keri mujmo jega piti nese, te on poje:

5 »Franček piti nese, Jaz pa le odzaja

Mujmo mene nese, Kiman no kosin.“

Meni nič ne da;

7248. Zapisal  Ivan Kolarič. — Iz Pajekovih .Črtic iz duševnega
Žitka Staj. Slovencev' 72— 73.

7249. Zapisal  Mat. Valjavec. — Iz „Vestnika‘ 1873, str. 45.

V. Pesmi stanovske. II. 7250—7252.

233

7250 .

(Iz Podgradja pri Ljutomeru.)

Kak se meni streže,
'Fak mi kosa reže;
Jaz pa le odzaja
Kimam no kosim-

5 Mat’ pogače nesejo,
Meni nič ne rečejo.

Dekla vino nese,
Meni nič ne nese.

Kak se meni streže
10 Tak mi kosa reže.

7251 .

(Iz Slovenskih goric.)

Virt nam piti nese,
Mimo mene nese;
Jaz pa le odzaja
Kimam no kosim.

5 Virt naprej kosijo,
Močno zlo hitijo.

Dekla fruštik nese,

Oj mimo mene nese:

Oj jaz pa le po malem
Šmajsano kosim!

g Kosa je rujava,

Trav’ca ni prava.

Kak kosec kosi streže,
Tak mu kosa reže.

Dekla jesti nese,
Mimo mene nese.

Kosa je rjava,

10 Trava ni ta prava.

Dekla južino nese,

10 Oj mimo mene nese.

Oče radi trosijo,

Men’ firkel vina nosijo.

Mat’ po hiši kišejo,

Ko nam klobase išejo.

Kak se meni streže,
Tak mi kosa reže.

7252 .

(S Pohorja.)

7250. Zapisal  dr Fran Mohorič  — Iz njegove zbirke IV. št. 4. Po
njegovem petju je zapisal  Domic. Serajnik tole melodijo (II. mel. št. 48):

7251. Zapisal  Niko I. Vrabl.  — Iz njegovega rokopisa. Verz 3—4 se
ponavlja za vsakim parom. V verzu 10. se za  ta prava poje tudi  je žilava.

7252. Zapisal  Filip Miklavec.  — Iz njegove zbirke I. št. 26  Šmaj¬
sano kosim je pač izptevrženo iz  Jo šmajsam in kosim. Konec spada h ko¬
lednicam (št. 4734).

234

V. Pesmi stanovske. II. 7253—7255. .

7253 .

(Iz ljubljanske okolice.)

Mat potico pečejo,

Pa meni nič ne rečejo:
Jaz pa le počas
Režem in kosim, kosim!

5 Kosa je rujava,

Pa žena ni ta prava:

Jaz pa le počas
Režem in kosim, kosim!

Kak se koscem streže,

10 Za njim se trava reže:
Jaz pa le počas
Režem in kosim, kosim!

7254 .

(Kropniška.)

Kadar se mafca nos’,
Takrat se kosa brus':
Jaz pa le počas
Režem in kosim,

5 Jaz pa le počas kosim.

Kadar se prata peče,
Kosa prav rada teče:
Jaz pa le počas
Režem in kosim,

10 Jaz pa le počas kosim.

7255 .

(Iz Suhorja.)

Mat’ kapuna pečejo,
Meni nič ne rečejo.

Mat’ potico pečejo,
Meni nič rie rečejo:
Jest pa le počasi
Režem in kosim.

5 Kak se kosci streže,
Tako kosa reže.

Mati po lojtrah lezejo,
10 Meni speha režejo.

Mati gosko pečejo,
Meni nič ne rečejo.

7253.  Zapisal  F.  F.  Lužar;  pela  njegova soproga, katera jo je po¬
gostokrat slišala od neke dekle z ljubljanskega barja.  — Iz Lužarjevega
rokopisa, kjer je pripisana tudi tale melodija:

Moderato.

n • " -e- -o-

* V V  P

Mat potico pečejo Pa meni nič ne reče - jo; Jaz pa le po

Kosa je ru-java Pa žena ni ta prava; — — —

Kak se koscem streže Za njim se trava reže ; — —■ —

čas Režem in kosim kosim, Jaz pa le po čas Režem in kosim.

7254. Zapisal  Franč^ (Radivoj) Poznik.  — Iz NB. 14.

7255. Zapisal  Ant. Žlogar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Ma¬
tica. Pomešana s pesmimi kolednimi.

V. Pesmi stanovske. II. 7256—7259.

235

7256 .

(Vrhovska.)

Kosa je rejava,

Trava ni ta prava:

Ja sim vse po časi,

Da si nisim kose sterl.

5 Četiri so kosili,

Osem je sušilo.

Oče vino toči
In mimo koscov nosi.

Reži, reži kosa,

Dokler je frišna rosa!

Kosca niče rezati,

Moja ljubca plesati.

5 Jest pej le počasi

Jo režem in kosim, kosim!

Kosca je erjava,

Moja ljubca ni ta prava.
Jest pej le počasi
10 Jo režem in kosim, kosim!

Kako se koscam streže,
10 Tako kosa reže-

Kosa je rejava,

Trava ni ta prava.

Mati povitico peče,
Memo koscev nese.

15 Kako se koscam streže,
Tako kosa reže.

)

15 Moja kosca je planjiva,
Moja ljubca je lažnjiva.

Jest pej le pcčasi
Jo režem in kosim, kosim!

Moia kosca je šplevtasta,

20 Moja ljubca je švertasta.
Jest pej le počasi
Jo režem in kosim, kosim!

7257 .

(Iz Vrtojbe.)

Po čem hoče kositi.

7258 .

(Z Blok pri Cerknici.)

Ne gr em kosit, 5 Pa še tobak, pa še tobak,

Ne griem kosit Pa še tobak nej da!

Po plet in štierdesiet; Tidrarara! Tidrarara !

Po piet in štierdesiet pa ja,

7259 .

(Iz Ščednja.)

Ne grem kosit, Po petinštirdeset

Ne grem kosit Ino tabak!

7256.  Zapisal  neznanec.  — Iz njegovega rokopisa v VO. XVI. Č.35.
Verz 3—4 se ponavlja za vsakim parom.

7257. Zapisal  Jožef Cejan.  — Iz njegove zbirke IV. št. 30.  Planjiv =
top. Prva dva verza se pred vsako strofo ponavljata.

7258. Zapisal  Iz. Modic.  — Iz njegovega rokopisa. ,Pevec je pripo¬
vedoval, da so zložili to pesem, ker harmonika prav tako poje, preden začne
s pravo polko."

7259. Zapisal  Ivan Grbec. — Iz njeg. zb. 61.

236

V. Pesmi stanovske. II. 7260— 7261.

Žetva.

7260 .

(Beli Kranjci.)

V okolici metliški so popevale ženjice pred kakimi 50 leti nekako takole:

Grom. grom, grom,

Jak’ se zemlja trese!

Druge so odpevale:

Ne grom grom, Bije svojo ženko

Nit se zemlja trese, Z betom šestoperim.

5 Neg’ kraljevič Marko

Danes pojo ženjice v Drašičih:

Nažele smo kopo in in razstavooooj,
Požele smo šenico golicooooj !

Ko se praprot žanje.

7261 .

(S Pohorja)

Prišle so ženjice,

Požele so pšenico,

Ko je že praprot zrela
Okoli grada zajčjega.

5 Ta perva je ženjica
Z imenom pa je Mica,
Tista je narbolj šikana,

Pri delo narbolj bicik bla.

Ta druga je hitela prav,

10 Prav zgodaj priletela.

Vidi, delu se mudi,

Ker se fruštik že hladi.

Ta tretka je Johana,

Prav zgodaj je poslana.

15 Ona je tak bicik b’la,

Da je v farovž v tabrh šla.

Ta šterta je pa Liza,

Je šeroka ko na miza.

Je žeseljne postavljala,

20 Žlice je restalala.

Franc jih je naprosil,

Je praprot skupaj znosil.
On si je žvižgal ino pel,
Ker je bil ženjic vesel.

25 Sončice je s’jalo,

Ženjicam dobro d’jalo,

Žele so kak ’ni bernik,
Priganjal jih je sam jezik.

Tisti dolgi Juri
30 Stopil je za duri:

Glažek vinca je nalil,

Od ženjic je slovo vzel:

„Čujte, Micke, Ančke!

Al’ boljše je it’

35 Vun s trnja praprot žet,

Kot pa star’ga vdovca vzet!"

Praprot se poženja,

Se od dela jenja:

Starga vdovca ljubiti,

40 Naj ga ljubi, kdor ga čil

7260. Zapisal  Jinko Barle. — Iz „Letopisa slov. Matice" 1893. 7—8.

7261. Zapisal  Filip Miklavec. — Iz njegove zbirke I. št. 48.  šikan =
lep; bicik = brzen; bernik = berič. ,Okoli Zajčjega grada ali Zajčjega
kloštra (Žič) imajo navado, veliko slavnost obhajati, kadar se žanje praprot."
■Glede konca primerjaj začetek št. 1071.

V. Pesmi stanovske. II. 7262—7265.

237

Gorniška.

7262.

(Iz Dramelj

Ptič se gorci približuje,
Kmet vinograd obdeluje
In mu poje prav na glas,
Ker je tak prijeten čas.

5 Kmet pogleda črez gorice,
Tudi polne vse živice.

Prav močno se veseli,

Ker trgatev dozori.

pri Celju.)

Zdaj sosedi skup stopijo,
10 Pa iz soda pit dobijo
In si eno zapojo,

Oj k’ je vince tak sladko.

Tud mi kupice nalijmo
In zdravičko to napijmo;
15 Pijmo, pijmo ga tako,

Da le glažek prazen bol

Ob kožuhanju.

7263.

(V Središču

Zdaj že gre, zdaj že gre
Za našo lubo najgo. —
Zdaj smo že skožuhali
Pri totem gospodari,

5 Zdaj pa gremo k drugemu,

okolici.)

Kjer bodo kozo klali. —•
Nit’ je riba, nit’ je rak,
Ki po vodi plava,

Vsaki nima lubce rad,

10 Ki jo zapelava.

Ko se maslo dela.

7264.

(Nedeljanci pri Varaždinu.)

Da žena redi (puter dela), pak ju kdo gledi, boječ se, da ji ne bi vreket

maslo, reče mu:

5 Drek mu bu!

Redim, redim,

Maslo bu,

Koj me gledi!

Vezilo.

7265.

Bil sem kacih deset let star fantič, ko sem videl na gumnu pri mla-
tičih to navado:

Ko pride po maši mlatič Avguštin na gumno, zgrabita ga dva somla-
tiča in ga s povreslom zvežeta, govore: Danas je god tvoj, zato te vežemo
s slamnatim povreslom, in tebe prvlje ne odvežemo, dokler nam ne plačaš
mastne pečenke in črlenega vina.

7262. Zapisal  Jurij Rajh.  — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je iz¬
ročil dr. Jos. Tominšek. Narodnost sumljiva.

7263. Zapisal  Nikolaj Ivan Vrabl.  — Iz niegove zbirke I, št. 12.

7264. Zapisal  M. Valjavec.  — Iz Vestnika I. 156 št. 119.

7265. Zapisal  Davorin Trstenjak.  — Iz Slov. Glasnika 1862  ( VM )
269—271. Trstenjak sodi (—pač po krivici —) da je ,Meta ena iz sojenic  =
meja. Pri sv. Petru blizo Marburga je vas Meta. Ljudje pravijo, do sem so
Turki mogli, dalje ne :  — tu je bila zanje  meta, za to ime vasi. 11

Štrkovica redi
Na popovi’ gredi’,
Štrk doleti,

Maslo se razleti:

238

V. Pesmi stanovske. II. 7266—7267.

Potem stopite mlatičevke okoli njega in mu zapojete:

Meta, Meta, Meta! Ona naj ti spleta

Ljuba mila Meta! Srečne zdrave leta!

Več vrstic si nisem zapomnil. Mlatičevke tudi več ne živite, da bi za
celo pesem poprašal. Vezanje je še sedaj navadno in vezilo se veli dar,
kterega kdo za godovno dobi.

Nočnega čuvaja petje.

7266 .

(Dolenjska.)

Ura je enajst odbila, Var’te ogenj, var’te luč,

Gospodarjem naročila: Bog vam daj svojo pomoč!

7267 .

(Dolenjska.)

Poslušajte, vi purgarji, Buh vam daj svojo pomitč

Rešetarji in lončarji, In svet’ FloFjan!

Varte agej, varte luč,

7266. Zapisal  E. Ju rje v. — Iz »Slov. Večernic “. zv. 36., str. 3,

7267. Zapisal  J os. Kocijančič. — Iz njegovih SNP. I. 24—25 s to
melodijo:

Sam. ad. lib.

Poslii-šajte, vi piir-garji,

P  h h

Reše-tarji in lon-čarji,


mr-*


-•-•-'H

:U

Ul

ra,

‘l-l-

39z

tra-ra-tra

v« 0.9 I m

V« *-« I 1

tra-ra-tra-



— :c= -F


i§

srti

Varte agej, varte luč, Buh nam daj svojo po-muč Insvet’Florjan

f  h h I _ PP


» »r




j -

e a-s ra —r

-0-0+0—  -0 - Z


£


-V-tH

trara-tra-ra


* O?

‘ l

fV\>i  i

tra-ra-tra-ra

I

0  (9  «<£7  0

!' zz} v-

pp

V. Pesmi stanovske. II. 7268—7271.

239

7268 .
(Iz Ihana.)

Ura je di-set,

Varite vi»n fantu ’n deklet.
Jas vam vi>ši>m vahko noč,
Vahko noč,

Sej bom vahtu cevo noč.
Če bom vahtu, na bom
sam,

Sej bo Boh 'tn svet’ Fler-
jan!

Ura bije anajst,

Varite vagna ’n vatrok,

10 Po ti>m pride veltk jok!

Ura je že punuči,

Vahtar upije na sred’ vasi.

Ura ja že poli jane,
Greštnk, pobolši soje živ-
lejne!

15 Ura ja že jano preč,
Greštnk, ne devi greha več!

„Pastirica krave pase."

7269 .

(Iz ljubljanske okolice.)

Na planincah luštno biti,

Tam je dosti mleka piti:
Pastirc pa pravi: „Juhe,juhe!
Na planincah luštno je!“

10 Na planincah solnce sije,

Po dolincah še megla krije-

Pastarica kravce pase,

Ona ima svoje špase.

*

7270 .

(Od Ljutomera.)

Pastarica krave pase
In si dela vesele čase,
Pastirc pa pravi: „Juhe,juhe!
Na planinci pa luštno j e! “

5 Na planinci je luštno biti,
Tam je dosti mleka piti,
Pastirc pa pravi: „Juhe, juhe!
Na planinci prav luštno je!

Juh! “

Hlapčevska.

7271 .

(Iz ziljske doline.)

Paver je rekot, Ko zavolo tega,

Da bo hlapca otepol, Ko ne ostane doma.

7268. Zapisal  Anton Breznik;  pela  mati Terezija. — Iz Breznikove
zbirke IV. št. 17. Verzi 3—7 se pojo za vsako .uro".

7269. Zapisal  M. Rode.  — Iz njegove zbirke XI. št. 6. Verza 3—4 se
ponavljata za vsakim parom.  — Pesmi tega naslova so po pomoti uvrščene
med pivske v zvezka III. pod številkami 6084—6090. Primerjaj med krajev¬
nimi tudi pesmi: .Na planinci solnčice sije “.

7270. Zapisal  JoS. Štuhec.  — Iz njegove „Pesmarice' V. 653.

7271. Zapisal  Mat. Maj ar. - Iz MR. 412.

240

V. Pesmi stanovske. Ii. 7272—7276.

Drvarska A.

7272.

(Borovlje.)

Se an holcar lih vsieka, Ko an paver ohavž’je,

Se že ozdravi, Pa žavbe nč ni.

Drvarska B.

7273.

(Iz gorjanske okolice pri Bledu.)

Tb golcarjB v fratB Tb javorskB knapje

Prov lpo zapojo, Pa ravno tako.

Drvarska C.

7274.

(S Pohorja.)

Sum olcarja ’mela, Zdej mlinerja ’mom,

Sum tolerje štela: Pa moko petlom!

Lovska A.

7275.

(Žabnice.)

Jager ma čievlje prajd’šne,
Hajsa, hopsasa, faladri,
faladro!

Jager ma štumfe purgaršče
Jager ma hvače jelenave,

Čudi pa nema šnolice ne.

5 Jager ma kvobčič liep zelen
Jager ma pukšo risano,
Jager ma sabvo pisano.

Lovska B

7276

(Podjunsko.)

Jagra se vse boji, „Strielov bom jaz,

K’ nikoli brez puške ni: Štu bo an špas.“

7272. Napisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih N P K S. št. 879,

7273. Zapisal  Ivan Kunšič. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pisana
v zvezi s pesmijo  ,Tista bo moja“ in .Pri mrzlem studencu * na prvem
mestu.

7274. Zapisal  Fil. Miklavec. — Iz njegove zbirke II., poslane Ma¬
tici, št. 9.

7275. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 879.

7276. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 875.

V. Pesmi stanovske. II. 7277—7279.

241

Ko se love pijavke.

7277 .

(Kranjska.)

Kadar love pijavke, pojejo:

Pii me pjauka,

Pii me pjauka!

Tesarska.

7278 .

(Borovlje.)

Dočva, mene ti moj,
jas sem an Cimperman:
Ti bom naredov šišico
Inoj pa streho gor.

5 Ti bom naredov zibiko
In pa diete cue,

Ti boš moja dakle,

Jas pa tvoj pueb.

Trljinska A.

7279 .

(Od Svetinj pri Ormožu.)

Mi smo trije bile, Kak krava seno:

Smo vino pile, 5 Še bi pojele mačka no psa,

Smo jele meso, Če ne bi kosmata bila.

7277. Zapisal  Weikhard Valvasor. — Iz njegove knjige s Ehre des
Herzogthutnbs Krain‘ I. 632, kjer poučuje nevernega Tomaža, svojega ko¬
rektorja Erazma Franciscija, da pijavke to res razumejo, in skuša dokazati
to takole:  „Und was will man hiezu sagen, dali in Croatien, in theiis Orten
die Leute gleich anfangen zu tanzen oder zu hupffen, sobald man ihnen ein
gewisses Lied singet? Der Gevossheit desen bin ich genugsam versichert;
als der ich es, etliche Mal, selbst gesehen. Wofern aber Jemand dieselben
Worter in einein anderen Thon oder Melodey ausspricht, so wird gewiss
keiner darnach hupffen, springen oder tantzen. Das Lied lautet aber also :
Tonanina, tananana na etc.“

7278. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 882,

7279. Zapisala  Eva Damiš. — Iz prepisa v dr ja Fina  Mohoriča
zbirki III. 25. Po petju Damiševe je zapisal  Dom. Serajnik to-le melodijo
(II. mel. št. 19):

Enak zapis besedila ima v svoji zbirki II. št. 12. A. iz  Središča
Nikolaj Ivan Vrabl  ( povedala  Marija Seinkovičeva); loči se samo v tem:
Mi smo . . . bile — 2 pile — 3 meso — 3 krave seno — 6 bila.

Opomnja. Trljani (tericam) se očita, da strašno mnogo snedo in po-
pijo: to biča tudi druga daljša satirična ponarodnela pesem.

16

242

V. Pesmi stanovske. II. 7280—7284.

Smo trlja bile,
Smo vino pile;
Smo jela maso,

7280 .

(Iz Bratonec.)

Kak krava sino:

5 Psa pa mačko obadva,
Či naj kosmativa bila!

Trljinska B.

7281 .

(Iz Središča.)

Da bi skoro den bijo,

Da bi skoro den bijo
Kde bi jele, jele no pile!

Trljinska C.

7282 .

(Iz Ljutomera.)

Če kdo mimo terilj pride, se ž njim pošalijo in mu zapojejo:

Toti lepo gre, lepo gre,

Lepo, lepo, na finge, na finge,

Ima hlače do pete!

7283 .

(Iz Središča.)

Če gre kdo mimo trlj, mu pojo:

Pa toti lepo gre, Pa toti lepo gre,

Pa toti lepo gre, Lepo, lepo na fingle!

5

Trljinska D.

7284 .

(Iz Bratonec.)

Tam mi stoji beli grat,
Tam mi stoji beli grat,
Tam mi stoji beli grat;
Na irasak, naopak sak,
Tam mi stoji' beli grat.

Tan v gradi dekla so.
Naš pojb ži f šolo gre
blaš pojb ži dekla ma.
Naš pojb sa ža no bo.

7280. Zapisal  Števan Kuhar: narekal  Hajdukof Joži. — Iz Kuharjeve

zbirke št. 146.

7281. Zapisal  Nikolaj Ivan Vrabl; povedala  Marija Seinkovičeva. —
Iz Vrablove zbirke II. št. 12. C.

7282. Zapisovavca  neznanega. — Iz Pajekovih ,Črtic iz duš. Žitka
št. Slov." 235.

7383. Zapisal  Nikolaj Ivan Vrabl; povedala  Marija Seinkovičeva. —
Iz Vrablova zbirbe II. Jt. 12. B.

7284. Zapisal  Števan Kuhar;  spevala  Lagenova Kata. — Iz Kuhar¬
jeve zbirke št. 145. Verzi 2—5 se ponavljajo za vsakim.

V. Pesmi stanovske. II. 7285—7289.

243

/

Prediška.

7285.

(Iz Ihana.)

Kdo je b’va predfca?
Sama Marija d’vica,
Vana predva, štrikava
Za božje dete Ji>’zosa,

5 Taka dekle kej vela,

K’ z domač’ga pvatna gvante
jma.

Nej gre vakol ’n ’kol,

Nej bo po božji, vol’!

Tkalska.

7286.

(Iz Bratonec.)

F krčmo bižfn,

5 Za kupico ličin,

Pa vino dobin,

Mlinarska.

7287.

(Drašče na Žili.)

Mlinar, mov, mov, „Saj je mojca doma,

Glej, kamen gre dov! Ki zasipati zna!“

v  7288.

(Št. Lenart.)

Mlinar, mov, mov, „Je dro Uršej doma,

Raz kamen je dov! _ Da zasipati zna.“

Drn, drn, sak, sak,
Tri dni zan žlak!
An krajcar dobin,

Plavičarska.

7289.

' (Iz okolice Št. Ruperta na Dolenjskem.)

Dežek se že kadi, V Račej pritečemo,

Flosar se veseli, 70 Flose skup zmečemo,

Rajže pripravlena, Tam pri Zoret

Prot Mitrovcu gre. Smo za ljubo gor vzet.

5 V Celi ta perv štacion,
Hlapec dobi svoj Ion,
Mi pa odrinemo
Dalej naprej.

Kelnarca vpraše nas:
„Kolk’ je pa vendar vas?
15 Flosarje vse poznam,

Rada jih mam.“

7285. Zapisal  Anton Breznik;  povedala  mlada trika. — lz Brezni¬
kove zbirke IV. št. 4L

7286. Zapisal  Števan Kuhar;  narekal  Ziižak. — Iz Kuharjeve zbirke
št. 147.

7287. Zapisal  Jak. Wang.  — Iz njegove zbirke II. 46.

7288. Zapisal  neznanec.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 886.

7289. Zapisal  I. Bercer. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Ma¬
tica str. 36.

16*

244

V. Pesmi stanovske. II. 7290.

Flosar ima tak kredit,

De mora pijan bit,

Pride mu postle prav —
20 Klop ali pa stov.

Hrovatiče tud pravije,
Ker nas pozdravije:
»Dokler gre še kak flos,
Nismo še skoz!“

25 Flosar se vsak pozna,
Ker štrek čez ramo ima,
Sveder in kov,

Je pa antverh njegovi

7290 .

(Iz Kolovrata.)

Dežek se ži kadi,

Veseli smo flosarji,

Iz rajži pripravljeni,

Proti Mitrovci gre.

5 V Celji je te prvi štacijon,
Hlapec dobi svoj Ion,

Mi se odrinemo,

Gremo na prej.

V Račej pritečemo,

10 Deski vkup zmečemo:
Dvajset ljudi,

Pa se flos vkup naredi.

Kelnerca praša nas:

»Ali je kej dosti vas?

15 Usak pri Zoret

Za ljubo je gor vzet!“

Na Ljublanco k Moklavžu
Vsak floser prirajža,

Na Ljublanci je pa tako,

20 Smo postreženi zlo.

V Kerškem na remici
Smo flosarji iz pravici;

Nas prašeta dva:

»Od kot ste dama?“

25 V Zagrebu pri Savskem birti
Nam strežejo birti,

Kelnerce pa pravijo:

Le pijmo ga zdaj, ko gre le
naprej!

Saj prišel bo Hrovat,

30 Prašal: »Al maš dosti lat?“
„„Kolko prečev lat
Boš nucal, Hrovat ?““

Na Roglco pridemo,

Dol vince pijemo,

35 Vsak kolikor ga hoče,

Ali pa za celo noč!

Flos ži vkup narejen,

Proti Mitrovci bo poslan,
Srečni ste vi
40 Ino usi Mitrovčeni!

Tam dol tam na Brodu,

Pri novmo gospodu,

Ko skupit nam da
Enga hundrtrja.

45 Gospoda Rjavca
Njih modra je glavca,
Ko za toliko ljudi
Pa tok lepo skrbi.

Flosarski posel je tak,

50 Vsak mora pejan bit,
Postla je pa vsakmo prov,
Naj bo klop al pa stol.

7290. Zapisal  Frč. Kocjan  c; 'pel  BI. Grabnar. — Iz Kocjančeve
zbirke št. 30.

V. Pesmi stanovske. II. 7291—7293.

245

7291 .

(Iz Levca v Sav. dol.)

Dežek se že kadi,
Flosar se veseli:

Rajža gotova,
Pripravljena je.

5 V Cjel je prvi štacjon,
Hlapec dobi svoj Ion,
Mi jo pa odrinemo
Pa gremo napfej.

V Račih przankamo,

10 Deske dol zlagamo.
Veliko ljudi
Na flos prleti.

Dežek se že kadi,
Flosar se pa smeji,
Za rajžo pripravlja,
Prot’ Mitrovci gre.

Dekleta pa pravijo:
„Pimo na zdravje,

15 Dokler še gre en flos,
Nismo še skus!“

Flosarski prefenist
Vsak mora pejen bit,
Postla mu je vsaka prov,
20 Naj bo klop al pa stov.

Flosar se lahk pozna,
Vrvo čez ramo ma,
Sveder in kov,

To je antverh njegov.

V Račej prijadramo,

10 Deske prekladamo,
Tam pri Zoret
Smo za ljub’ gor uzet.

25 Kelnarca vpraša nas:
„Kelko je vendar vas?
Flosarje vse poznam,
Ljubit jih znam!“

7292 .

(Iz Podlipovice pri Izlakah.)

5 V Celji je prvi štacjon,
Hlapec dobi svoj Ion,
Mi pa odrinemo,

Gremo naprej.

Marička je kmetska hči,
Ona za vse skerbi,

15 Njeni obraz
Je za flosarje nas.

Flosar se lahk’ pozna:

Vrv čez ramo ma,
Sveder in kov,

20 Je pa antverh njegov!

Plavičarska B.

7293 .

(Iz vzhodnega Štajerja.)

Nigdi ga jakših iudi ne, Ki mi brode vozijo;

Kak so ti brodari, To so gospodari!

7291. Zapisal  Ivan  Pilih;  narekal  Franc. Hlačer. — Iz Pilihovega
rokopisa št. I.

7292. Zapisal  Ivan Lovrač;  narekal  Anton Klobčič. — Iz njegove
zbirke II. št. 6.

7293. Zapisal  Vekoslav Sparavec. — Iz Vrazovega prepisa v VO.
IV. 26. Konec spada drugam (prim. št. 1539 in sorodnice).

246

V. Pesmi stanovske. II. 7294—7295.

5 Šostari so smolnati,
Kovači so zamazani,
Žnidari štimanci,
Mlinari pijanci. —

Ja sem šo na kraj potoka,
10 Tam se(m) čiiožalostenglas:
Svojo dekle jokati,

Jokati no plakati.

Micka je pila črn kofe,
Jaz pa sladko vinčice.

Plavičarska C.

7294 .

(Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.)

Tri si jesu brateči,

Si tri jesu flojsari —
Golubovi sini.

Tam si flojs nalagaju,

5 Žmehko cente vagaju —
Golubovi sini.

Išli so po vodi ž njim
Proti mestu Varažlin —
Golubovi sini.

10 Bog jim je tu sreču dal,
Flojs jim je pod vodu šel —
Golubovim sinom.

Hitro nekaj zrajtaju,
Svetu mesu piačaju —
Golubovi sini.

Bog jim je tu sreču dal,
Ffojs jim je na vodu šel
Golubovim sinom.

Išli so po vodi ž jim,

20 Proti mestu Varažlin —
Golubovi sini.

Srečno fara zavračka,
Maš patrona takšnega,
Svetoga Miklavža 1

15

Voznik.

7295 .

(Od Sv. Tomaža.)

Na sveti lepših ludi ni,
Kak so ti mladi formani:
Naj bo ponoči al podne,
Ponoči al podne!

5 Teške mi voze vozijo
No drage Ione služijo;
Naj bo ponoči al podne,
Ponoči al podne!

V saken bircauzo kerajo,
10 Da dosti dnarjov imajo;
Naj bo ponoči al podne,
Ponoči al podne!

Da lagvi že na vani so,
Te že z vodoj napunijo;
15 Naj bo ponoči al podne,
Ponoči al podne!

7294.  Zapisal  Rik. Ferd. Plohl.  •— Iz njegovih HNP.  77— 79.

7295.  Zapisal  Peter Majcen. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je
izročil Anton Kosi.

V. Pesmi stanovske. II. 7296

247

Črevljarska A.

7296.

(Iv Cvetkovec.)

Zdaj, šoštari, kopita denite iz rok,

No vzdignite vuha, kak jelen svoj rog!
Od vaše meštrije zapeti želim,

Nič hudega reči o vas ne pustim.

5 Vi lehko zdigujete smolnati nos,

Ker vete, kaj človek nem’re bit’ bos.
Vam sneg ino sever denarje rodi,

Ki v zapečjak goni vse bose ljudi.

Bog 'oča je stvaril vse bose ljudi,

10 Da črevlji so dragi, smo krivi sami:

Zdaj z biksom si vsaki obutelj črni,

Kak da bi več svinje ne 'rnele masti.

Zdaj šoštar nakupi si dosti ščetin
Peto ’no podplate vse dela na klin,

15 Na kol’nah ’ma hampos, na stolči pa rit,
Te stane, gde ide si drete voščit.

Pa šoštar ’ma tudi dve jezeri muh,

Če prosim ga šivat, je slep ino gluh,
Gda palec iz starega čevlja gledi,

20 Te pride, da nekaj za — silo stori.

On pravi: „Pri kvedri se dolgo mudim,
Le kupi si rajši prav svetli čagrin I
Napravim ti lepo špičasto peto,

Gda muziko čuješ, se pleše samo!“

25 Ja, lehko so šoštari svoje glave,

Da njihva meštrija najbolje zdaj gre:

Kaj v koži je zraslo, najrajše on je,

No hiša premrzla mu biti ne sme!

7296. Zapisal  Frč. Tušek. — Iz prepisa dr ja. Frana Mohoriča (v
zbirki I. št. 3) ki ga je napravil iz pesmarice Tuškove, Po pelju Tuškovem
je zapisal melodijo  Dom. Serajnik tako-le (I.nsl.št.5):

248

V. Pesmi stanovske. II. 7297.

Da jaz bi bil devet al’ deset let star,

Bi šoštar štel biti pa drugo nikdar.

30 Čem več ’ma na rokah, na prstih smole,
Hitreje se prime ga — mlado dekle.

Kaj jaz sem od vaše meštrije zapel,

Mi šoštar nobeden za zlo ne bo vzel;
Gda vas ino mene poklical bo Bog,

35 Vsem bodo potegnoli črevlje iz nog!

7297 .

(Iz Slovenskih goric.)

Zdaj, šostari, dente kopita iz rok
In napnite uha kot jelen svoj rog.
Od vaše meštrije zapeti želim,

Nič hudga rečti od vas ne pustim.

5 Vi lehko vzdignete svoj smolnati n'os,
Ker veste, da človek ne more bit’ bes.
Vam sneg ino sever denarje rodi,

Ki v zapečjak goni vse bose ljudi.

Bog oče je stvaril vse bose ljudi,

10 Da čevlji so dragi, smo krivi sami.
Zdaj z biksom si vsaki obutev črni,
Kot da bi več svinje ne mele masti!

Zdaj šoštar ne kupi več tolko šetin,
Pete in podplate, vse dela na klin.

15 Na kolnah ’ma ambos, na stoli sedi,

Le vstane, kedaj si spet dreto voši.

Pa šoster ma tudi dve jezero muh;

Če prosiš ga šivat, je slep ino gluh.

Ko palec že z starega čevlja gledi,

20 Te pride, da nekaj za silo stori.

7297. Zapisal  J. Strelec. — Iz njegovega rokopisa it. 4, kjer je pri¬
pisana tudi tale melodija:

Zdej, šostari, dente ko-pita iz rok In napnite uha kot jelen svoj rog.

trt?

! S  b h N |S

* *  J J:


PP

Od vaše meštrije zapeti želim, Nič hudega rečti od vas ne pustim.

V. Pesmi stanovske. II. 7298—7299.

249

On pravi: „Pri kverdi se dolgo mudin,
Le kupi si rajši prav svetli čagrin.
Napravim ti lepo špičasto peto,

Če muziko slišiš, se pleše samo.“

25 Če bil bi v tem času le deset let star,
Bi šostar htel biti, kaj druzga nikdar.
Kaj v koži je zrastlo, najrajši on je,

In hiša premrzla mu biti ne sme.

7298 .

(Od Ljutomera.)

Šoštari, zložte kopite iz rok,

Napnite vuha kak jelen svoj rog:

Od vaše meštrije zapeti jaz čem,

Da dosti lepega od vas jaz vem.

5 Šoštar ma v glavi sto jezero muh,
Šivat ga prosi, je slep ino gluh.
Sneg ino sever mu dnarje rodi,

Da v zapečnjak goni vse bose ljudi.

Šoštar ne kupi več telko ščetin,

10 Da dekle si kupi ti svetli šagrin;

Te njoj napravi špičasto peto,

Gda muziko sliši, se pleše samo!

7299 .

(Od Sv. Tomaža.)

Zdaj, šoštari, kopita dente iz rok,

No vzdignite vuha, kak jelen svoj rog:

Od vaše meštrije zapeti želim,

Nič hujdega rečti krez vas ne pustim.

5 Vi lehko vzdigujete smolnati nos,

Da vete, kaj človek ne more bit bos.

Vam sneg ino sever denarje rodi,

Ki v zapečnjak goni vse bose ludi.

Bog Oča je stvoril le bose ludi:

10 Da črevli so dragi, smo krivi sami.

Zdaj z biksom si vsaki obutel črni,

Kak da bi več svinje ne mele masti!

7298. Zapisal  Jos. Štuhec. — Iz njegove Pesmarice V. 489,

7299. Zapisal  Jožef Krajnc; narekala  M. Baušl od Sv. Tomaža. —Iz
Krajnčevega rokopisa.

250

V. Pesmi stanovske. II. 7300—7301.

Zdaj šoštar ne vpraša za dosti ščetin,
Pete in podplate, vse dela na klin.

15 Na kolnah ma hampas, na stolči pa rit,
Te vstane, kda ide si drete voščit.

Pa šoštar ma tudi dve jezeri muh:

Če šivat ga prosim, je slep in gluh.

Kda palec že starega čevla gledi,

20 Te pride, da nekaj za silo stori

On pravi: „Pri kverdih se dolgo mudim,
Le kupi si rajši prav svetel čagrin.
Napravim ti lepo špičasto peto,

Če muziko čuješ, se pleše samo.

25 Ja, lehko so šoštari svoje glave,

Da njihva meštrija najbole zdaj gre:

Kaj v koži je zraslo, najrajši on je
No hiša premrzla mu biti ne sme.

Da jaz bi bil devet al deset let star,

30 Bi šoštar htel biti, le drugb nikdar.

Če več ma na prstih, na rokah smole,
Hitrej se ga preme prav mlado dekle.

Kaj jaz sem od vaše meštrije zapel,

Mi šoštar nobeden za zlo ne bo vzel.

35 Kda vas ino mene poklical bo Bog,
Vsem pred do potegnoli črevle iz nog.

Čevljarske B.

7300 .

(Iz Slamne vasi.)

Ti si šoštar, Ti si šoštar sam po dnev’,

Jaz sem šoštar, 5 Jaz pa cele noči! Hop!

Šoštarja smo obedva:

Slabo postrežen črevljar.

7301 .

(Iz Novakov pri Cerknem.)

En šoštar je pršou Polente le ni.

Z unanjih dežeu, Župa je kot Sava,

Kopita j prnesu, Zelje kot trava,

Je šivat začeu. Kruh kot greben,

5 Je šivau tri dni, io Spravim šara, — pa grem.

7300. Zapisal  Janko Barle.  — Iz njegove zbirke,

7301. Zapisal  Emil Bizjak;  narekoval  Martin Peternel. — Iz Bizja¬
kovega rokopisa str. 16.

w. /

V. Pesmi stanovske, il. 7302—7303.

251

Šuštar je prišel
Iz vnanjih dežel;
Je šivou tri dni,
Polente še ni.

7302 .

(Iz idrijske okolice.)

5 Župa kot Sava,

Zelena kot trava,

Kruh kot greben,

Pospravim kopito — pa grem.

Kovač.

7303 .

(Od Sv. Tomaža

Če mi kteri dobro plača,

Te zapojem od kovača;

Jas od njega dosti vem,

Črni je, kakor voglen.

Kuje, kuje: Bum, bum, bum!
Kuje: Bingl, bangl, bum!
Dnar mu v mošnjo vsak
den gre,
Lehko pije, kelko če!

Če ma glih po lici saje,
Iskre meče na vse kraje,

0  Vender ženskam je lublen,
Če vam to povedat smem,

Kmet brez njega nemre biti,
Ne gospod se kam voziti,
More meti ga orač,

0  Vsaki mešter, še kopač.

pri Ormožu.)

Vsako reč on zna vkovati,
Je na suhem ali v blati:
Vsaki delavec od te
20 Ma potrebno orožje-

Da bi pel od vsega dela,
Ne bi pesem konca mela 1
Le, kovač, si glaž nalij,
Kelko moreš, telko pij!

25 Še si ročko k ognji nesi,
Zurč pa si na klin obesi:
Kda boš mokro čelo mel,
Pa se ga napij vesel.

Jas bom juter k tebi priša,
30 Cveka nema cela hiša,

Tudi vsaki mehki klin
Jas ognaditi pustim.

7302.  Zapisal  Ludovik Poka;  povedala  Katarina Košpirc. — Iz P6-
kove zbirke II. 33.

7303.  Zapisal  Peter Majcen.  — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je
izročil Anton Kosi.  — Drugi Majcenov prepis se loči v tem:  3 ven —Ml
ženskan — 12 van . . . smen — 14 kan — suhen — 23 nale — 24 pi —
25 ogji — 27 Gda — 28 napi — 29 bon jutro — 32 pustin — 33 baka (!)•
— 36 Dan — 38 ne smi — 43 pret.

262

V. Pesmi stanovske. II. 7304—7305.

Tudi babka že mi škriple,
Da se skoro ne rasiple:

35 Od glave do černih pet
Dam jo prekovati spet.

Tebe na nevolnem sveti
Noben človek nesme kleti,
Ti zaslužiš, kaj poješ,

40 Zato tudi piti smeš.

Le kovaj, kak ti je drago,
Poznaš delo, poznaš blago:
Samo prej se vrniti daj,
Kak boš šel v nebeški raj!

7304 .

(Štajerska.)

Če mi kateri dobro plača,
Jaz zapojem od kovača;

Jaz od njega dosti vem,

On je črni kot oglje n.

5 Če ravno ma po lici saje,
Iskre meče na vse kraje,
Ženskam vendar je ljubljen,
Če vam to povedat smem.

Kmet brez njega ne mor’ bit’,
10 Ni gospod se kam vozit’.
Mora 'meti ga orač,

In tudi vsak kopač.

Ysako reč zna on kovat,

Če je na suhem al’ na blat’.
15 Vsak delavec ’ma od te
To potrebno orožje.

Da bi dalje od njega odpeva,
Ne bi pesem konca mela.
Kovač, si glaš nalij,

20 Kolk moreš, tolko pij!

Ti kovaj, kak ti je drago,
Poznaš delo, poznaš blago:
Prej se umiti daj,

Ko boš šel v nebeški raji

7305 .

(Od Svetinj pri Ormožu.)

Keri meni dobro plača, Jaz od njega dosti vem,

Jaz mu pojem od kovača; On je črni kak voglen.

7304. Neznanega zapisova\ca. — Iz pesmarice Ant. Kovačiča II'
str. 17 — 18, kamor je prepisana iz pesmarice nekega vojaka, ki je služil v
Gradcu.

7305. Zapisal  dr. Fran Mohorič; pela  Eva Damiš. — Iz Mohori-
čeve zbirke IV. št. 17. Po Mohoričevem petju je zapisal Domic. Serajnik tole
melodijo (II. mel. št. 41):

#

T=

=F=F

-t — 1L


I




V. Pesmi stanovske. II. 7306—7307.

253

5 Kuje, kuje: bom, bom, bom!
Kuje, kuje: bom, bom, bom!
Dnar mu vsak dan v mošnjo
gre,

Pije iehko, kelko če!

Vse po lici ima saje,

10 Iskre meče na vse kraje,

On je ženskam vsem lublen,

Če vam to povedat smen.

Kmet brez njega nemre biti.
Ne gospod se kam voziti,
15 Njega rabi vsak orač,
Vsakši mešter no kopač,

Puno ročko k ognji nese,
Džurč pa si na klin obesi;
Kda boš vročo čelo ’mel,

20 Te se ga napij vesel!

Vsak kovač zveličan bodi,
Delo dobro z rok mu hodi,
Samo prej se vrniti daj,
Kak boš šel v nebeški raj!

7306 .

(Iz Puščenec pri Ormožu.)

Keri meni dobro plača,

Jaz mu pojem od kovača,

Jaz od njega dosti vem,

Če povedati vam smem.

5 Kuje, kuje bim, bam, bom,
Dnar mu mu vsak dan v
mošnjo gre,
Pije lehko, kelko če.

Čeravno ma po lici saje,

10 Iskre meče na vse kraje,
Vendar ženskam je ljublen,

Ki je črni kak voglen.

Kmet brez n jega nemre biti,
Ne gospod se kam voziti,
15 Jega niica vsak orač,

Vsaki mešter no kopač.

On si ročko k og n ji dene,
Šiirc pa si na klin obesi;
Da bi vročo čelo mel,

20 Te se ga napije vesel.

Poveličan bodi vsak kovač,
Poznaš delo, poznaš blago,
Samo pred se vrniti daj,
Kak boš šel v nebeški raj!

7307 .

(Iz Cvetkovec.)

Ce mi keri dobro plača,

Vam zapojem od kovača;

Jaz od njega dosti ven,

Črni je kakti voglen.

5 Kuje, kuje: burn, bum, bom,
Kuje, kuie: pil ga bom!
Dnar mu vsak dan v mošnjo
gre,

Pije lahko, kolko če!

Po vsem licu ima saje,

10 Iskre meče na vse kraje:
yendar ženkam je lublen,
Če vam to povedat smen.

Kmet brez njega nem’re biti,
No gospod se kam voziti,
15 Mora meti ga orač,

Vsaki mešter, še kopač!

7306. Zapisal  Alojzij Trstenjak;  narekal  Ivan Koradi. — Iz Alojzij
Trstenjaka, rokopisa.

7307. Zapisal  Frč. Tušek.—/« njegove pesmarice prepisal dr. Fr ant.
Mohorič  (/. /).

254

V. Pesmi stanovske. II. 7308—7309.

Da bi pel od vsega dela.
Ne bi pesem konca ’mela;
Le kovač, ti glaž nalij,

20 Kelko moreš, telko pij!

Še si k ognji ročko nesi,
Žurč pa si na klin obesi;
Kda boš mokro čelo ’mel,
Te se ga napij vesel.

25 Tebe na vesolnem sveti
Noben človek nesme kleti;
Ti zaslužiš, kar poješ,

Zato tudi piti smeš.

Ti kovaj, kakti je drago,

30 Poznaš delo, poznaš blago,
Samo pred se vrniti daj,
Kak boš šel v nebeški raj!

7308 .

(Iz Slov.

Če mi keri dobro plača,

Bi zapel mu od kovača;

Jaz od njega dosti vem,

Če vam le povedat smem.

5 Kuja, kuja: bim, bam, burni
Kuja: bingl, bangl, bum!
Dnar mu vsak dan v mošnjo
gre,

Pije lehko, kelko če!

Če ’ma glih po lici saje,

10 Iskre meče na vse kraje,
Vendar ženskam je lublen,

Da je črni kak voglen.

goric.)

Kmet brez njega nemre biti,
Ne gospod se kam voziti,
15 Njega nuca vsak orač,
Vsaki mešter, še kopač.

Ročko si on k ognji nese,
Džurč pa si na klin obesi;
Kdaj bo mokro čelo ’mel,
20 Te se bo napil vesel.

Če bi pel od vsega dela,
Ne bi pesem konca ’mela;
Lepo pred se vrniti daj,
Kak boš šel v nebeški raj!

7309 .

(Od Ljutomera.)

Če mi kteri dobro plača,

Jas zapel bi od kovača,

Jas od njega dosti vem,

Černi je kak vogel:

5 Kuje, kuje. bum, bum, bum!
Kuje: bingl, bangl, bum!
Dnar mu vsak den v mošnjo
gre,

Pije lehko, kakor če!

Kmet brez tebe nemre bit,
10 Niti gospod se kan vozit,
Tebe nuca še orač,

Vsaki mešter nekovač.

Či ma glih po lici saje,
Iskre meče na vse kraje,

15 Vendar ženskam je ljublen,
Či vam to povedat smem.

7308 .  Zapisal  Niko I. Vrabl. — v  Iz njegovega rokopisa.

7309 .  Zapisal {prepisal?)  Josip. Štuhec. — Iz njegove Pesmarice II.
■61—62. Prepis v istega Pesmarici V. 203—205 se loči v tem:  1, 13, 16 Če

4. voglen — 8 kakor] kolko — 10] Nit se gospon kam voziti — 12 nek]
oj kovač — 20 Ma — 21 Če — 22 Pesen — 26 Sure pa si] Pripas pa —
28 napij — 29 vesolnem — 35 pred.

V. Pesmi stanovske. II. 7310.

255

Vsakšo reč on zna skovati,
Je na suhem ali v blati,
Vsaki delavec od te
20 Ima potrebno orožje-

Či bi pel od vsega dela,
Pesem ne bi konca imela:
Le, kovač, si glas nalij,
Kelko moreš, telko pij 1

25 Še si ročko k ogni nesi,
Šurc pa si na kline obesi:
Oda boš mokro čelo mel,
Te se ga napi vesel!

Tebe na vesolem sveti
30 Nesmi noben človek kleti,
Ti zaslužiš, kaj poješ,

Zato tudi piti smeš!

Le kovaj, kaj ti je drago,
Poznaš delo, poznaš blago,
35 Samo pret se vrniti daj,
Kad boš šel v nebeški raj!

7310 .

(Od Sv. Jurja na Ščavnici.)

Če mi kteri dobro plača,

Mu zapojem od kovača;

Jaz od njega dosti vem,

Črni je, kak ti voglen.

5 Kuje, kuje, bum, bum, bum,
Kuje, kuje, binglbum!

Dnar mu v mošjo vsak den
gre,

Pije lehko, kolko če!

Či ma ravno po lici saje,

10 Iskre meče na vse kraje,
Yendar ženskam je ltiblen,

Či vam to povedat smem.

Kmet brez njega nemre biti,

Ne gospod se kam voziti;

35 More meti ga orač,

Vsaki mešter, še kopač.

Vsako reč on zna skovati,
Je na suhem ali blati;
Vsaki delavec od te
20 Ma potrebno orodje.

Da bi pel od vsega dela,
Ne bi pesen konca mela.
Le, kovač, si glaš nalej,
Kelko moreš, telko pi!

25 Še si ročko k okni nese,
Žurc pa si na klin obesi:
Gda boš mokro čelo mel,
Pa se ga napi vesel!

Tebe na vesolnem sveti
30  Noben človek ne sme kleti;
Ti zaslužiš, kaj poješ,

Zato tudi piti smeš!

Ti kovaj, kak ti je drago,
Poznaš delo, poznaš blago.
35 Samo prej se vrniti daj,
Kak boš šel v nebeški raj!

7310. Zapisal  Jožef Kranjc;  narekal  Fr. Čagran. — Iz Krajnčeve

zbirke.  Žurc je lesena posoda za vino; toda vprašanje je, ni li na našem
mestu to n.  Schtirz (poglej druge varijante); gotovo se sme reči, da se je ž
njo pomešala.

256

V. Pesmi stanovske. II. 7311—7312.

7311 .

(Od Sv. Antona v Slov. goricah.)

Ker de meni dobro plača,

Mu zapojem od kovača:

Jaz od njega dosti vem,

Črni je, kako voglen.

5 Kuje, kuje: bom, bom, bom,
Kuje: bingl, bangl, bom!
Dnar mu vsak den v mošjo
gre,

Pije lehko, keko če!

Čeravno ma po lici saje,

10 Iskre meče na vse kraje,
Vendar ženskam je ljubljen,

Če vam to povedat smem.

Kmet brez njega neriire biti,
Ne gospod se kam voziti;
Mora meti ga orač,

15  Vsaki mešter, še kopač.

Vsako reč on zna skovati,
Naj bo v suhen ali v blati;
Vsaki delavec od te
Ma potrebno orožje.

20

Da bi pel od vsega dela,
Nebi pesen konca mela.

Le, kovač, si glaž nali,
Kelko moreš, telko pi!

25 Še si ročko k oknu nesi,
Žolč pa si na klin obesi;
Kda boš mokro čelo mel,
Pa se ga napij vesel!

7312 .

(Od Sv. Antona v
Či mi keri dobro plača,

Bon zapeja od kovača:

Jaz od jega dosti ven,

Črni je kakor voglen.

5 Kuje, kuje: bum, butn, bum!
Kuje : bingl, bangl, bum !
Dnar mu vsaki dan v mošjo
gre,

Pije lehko, kelko če!

Če ma glih po lici saje,

10 Iskre meče na vse kraje, '
Vendar ženskan je lublen,

Če van to povedat’ smen.

Slov. goricah.)

Vsako reč on zna skovati,
Je na suhen, al’ na blati,
Vsaki delavec od te
15 Ma potrebno orožje.

Kmet brez jega nemre biti,
Ne gospod se kan voziti;
Jega niica še orač,

Vsaki mešter in kopač.

20

Ročko si k ogji nesi,

... pa si na klin obesi;
Kdo boš mokro čelo meja,
Te se ga napij veseja. '

25 Le kovaj, kaj ti je drago,
Poznaš delo, poznaš blago;
Samo pred se mujti daj,
Kak boš šo v nebeški raj!

7311.  Zapisal  Jožef Tušak.  — Iz njegove zbirke I. V v. 9—10 je
saje pomotoma izpuščeno, v v. 22 pa ni izpisan nepoznani  žurč.

7312. Zapisal  Josip Klemenčič. — Iz njegove zbirke št. 18.

V. Pesmi stanovske. II. 7313—7316.

257

7313 .

(Od Sv. Ane na
Če mi keri dobro plača,

Mu zapojem od kovača,
jaz od jega dosta vem,

Kak je črni, kak voglen.

5 Kuje, kuje: bum, bum, bum!
Kuje: bidl, badl, bum!

Dnar mu vsak dan v mošnjo
gre,

Pije lehko, kelko če!

Ge ma glih po lici saje,

10 Iskre meče na vse kraje,
Vendar ženskam je lublen,

Ce vam to povedat smem.

Kmet brez jega nemre biti
In gospod se nej voziti,

15 Mora imeti ga orač,

Vsaki mešter in kopač.

Krembergu.)

Vsako rejč on zna kovati,
Naj bo v suhem, al pa v blati,
Vsaki delavec to vej,

2Q  Da potrebno je orodje.

Ročko tje si k ogni nesi,
Žuč pa si na klin obesi;
Kda boš mokro čelo mel,
Te se ga napij vesel.

25 Tebe na vesolnem svejti
Noben človek ne smej kleti;
Ti zaslužiš, kaj pojejš,

Zato tudi piti smejš!

Ti le delaj, kak ti drago,

30 Poznaš delo, poznaš blago;
samo prej se umiti daj,

Kak boš šel v nebeški raj!

Kovaška.

7314 .

(Iz Trbovelj.)

Kovači ukači Pa majo škorne na biks,

So lušni ljudje, _ Pa tud v aržetu niks-

Rudarska.

7315 .

(Od Zagorja na Savi.)

Oh, kaj ste vi mamca storili, 5 Premisli en človek na sveti,
Da me niste študirat pustili, Kaj more en knapič trpeti:

Da sem mogel jest knapič postat, Ko kople pod zemlo zlato,
Pod zemlo štajnkolen kopat! Svinc, rudo, tud živo srebro!

7316 .

(Iz Podlipovice pri Izlakah.)

Oh, kaj ste mi mamca storili, 5 Noben človek tega ne verjame,
De m’ niste štedirat pustili, Kolk knapič na svet pretrpi,
De mogu sem knapič postat, Ker kople svinc, rudo, srebro,
Pod zemlo štajnkolem kopat! Štajnkolem in čisto zlato!

7313. Zapisal  Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke II. str. 2i>—27.

7314. Zapisal  Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke IV. str. 17.

7315. Zapisal  Lavoslav Jerin. — Iz njegove zbirke, št. 62 b.

7316. Zapisal  Ivan L o vrač. — Iz njegove zbirke III. št. 5.

17

■258

V. Pesmi stanovske. I. 7317—7318.

Rokodelec popotnik.
7317.
(Kranjska.)

Dve leti in pol
Sem vandral okol,

Čez dve leti in pol
Sem prišel domov.

Kterim stanovom se dobro godi,

7318.

(Iz Zagorja na Savi.)

Našmu fajmoštru se dobro godi,

Oh njemu ni treba mlatit;

Od cele fare on biro dobi,

Iz tem si pa trebuh redi.

5 V nedeljo se spravi, pa predga naprej
Glih tako, kakor mi mlatimo zdej:

Poli pa pinkati, pinka, pink ponk,

Oh poli pa tinka, tink, tonk!

Tud našmu šomeštru se dobro godi,

10 Oh njemu ni treba mlatit;

Okoli po fari si vžitek dobi,

In s tem se prav lahko živi.

V nedeljo se spravi, pa orgla naprej
Glih tako, kakor mi mlatimo zdej:

15 Poli pa pinkati, pinka, pink, ponk,

Oh poli pa tinka, tink, tonk!

Pa našmu mlinarju se dobro godi,

Tud njemu ni treba mlatit;

Da le gleda, da se mu kamen verti,

20 Oh s tem se tud dobro živi.

Če se mu zlubi, gre pa za peč,

Če se mu zdremle, gre lahko tud leč:
Poli pa pinkati, pinka, pink, ponk,

Oh poli pa tinka, tink, tonk!

25 Oh ve mlade dekleta, saj veste same,
Katere te leta spolni,

Da včasih se lehko pri mlačvi dobi,
Da se poli prav težko trpi.

Vsaka enga za lubo ima,

30 Katerega prav za resno štima:

Poli pa pinkati, pinka, pink, ponk,

Oh poli pa tinka, tink, tonk!

7317. Zapisal  M. Rode. — Iz njegove zbirke VIII. št. 97.

7318. Zapisal  Lavoslav Jerin. — Iz njegove zbirke, št. 34.

V. Pesmi stanovske. II. 7319.

259

7319 .

(Iz Bitinje vasi.)

Naš fajmošter so en bogat gospod,
Njim pa ni treba mlatiti:

Na prižnico stopjo, pa prid’gajo naprej
Glih tako, kakor mi mlatimo zdej:

5 Zdaj pa le tinkale, tinkale, tonk!

Zdaj pa le tinkale tonk!

Naš kaplan so tud’ en bogat gospod,
Njim tud ni treba mlatiti:

Na prižnico stop’jo, pa pridgajo naprej
10 Glih tako, kakor mi mlatimo zdej:

Zdaj pa le tinkale, tinkale, tonk,

Zdaj po le tinkale tonk!

Naš šumaster so tud’ en bogat gospod,
Njim tud ni treba mlatiti:

15 Za orgije se usedejo ’n orgljajo naprej
Glih tako, kaker mi mlatimo zdej:

Zdaj pa le tinkale, tinkale, tonk,

Zdaj pa le tinkale tonk!

Naš mežnar je tud’ en bogat gospod,

20 Njem tud’ ni treba mlatiti:

On pa po celi fari leti,

Samo da le merco dobi:

Zdaj pa le tinkale, tinkale, tonk,

Zdaj pa le tinkale tonk!

25 Naš šribar je tud’ en bogat gospod,
Njem’ tud’ ni treba mlatiti:

Pa pero peršpiči, pa piše naprej
Glih tako, kakor mi mlatimo zdej:

Zdaj pa le tinkale, tinkale, tonk,

30 Zdaj pa le tinkale tonk!

Naš malnar je tud’ en bogat gospod,
Njem’ tud’ ni treba mlatiti:

Pa vodo nakoplje, da kamen vrti,

Samo da le merco dobi:

35 Zdaj pa le tinkale, tinkale, tonk,

Zdaj pa le tinkale tonk!

7319.  Zapisala pokojna  Cvetanova. — Iz rokopisa Julija Slapšaka

St, 36.

17*

260

V. Pesmi stanovske. II. 7320—7322.

7320 .

(S Št. Viške gore.)

En fajmošter na svetu najlepše živi,
Njemu ni treba mlatiti:

Se vsako nedeljo sprehod,

Pride na kacel serdit,

5 Na kanci’ pa tuče s pestmi
Glih tako, kakor zdaj mlatimo mi:
Drajtidri rirarajrom,

Riraraj rajrirarom!

Kaplanček na svetu najlažje živi,

10 Njemu, ni treba mlatit:

Zjutraj vstane, spovedavat (maševat) hiti,
Da precej svoj froštek dobi.

Puško na ramo, za zajcem hiti
Glih tako, kakor zdaj mlatimo mi:

15 Dajtidri rirarajrom,

Riraraj rajrirarom!

7321 .

(Št. Viška gora.)

En Žnidar na svetu najlepše živi,
Njemu ni treba mlatit:

Za mizo se vsede, pa šiva naprej.
Glih kakor mlatiči mlatimo zdej:

5 Pinkapok, pinkapok, pinkapikpom!
Na zadnje pa cinkate tam!

En šribar na svetu najlepše živi,
Njemu ni treba mlatit:

Za mizo se vsede, pa piše naprej,
10 Glih kakor mlatiči mlatimo zdej :
Pinkapok, pinkapok, pinkapikpom!
Na zadnje pa cinkate tam!

7322 .

(Od Frama.)

Pauer pa tude prav lehko živi,

Jemu pa tude ne treba mlatiti:

Plug si napreže, orje naprej,

Skoro glih tako, ko mlatimo mi.

7320. Zapisal  Janez Kokosar.  —Iz njegove zbirke. Prim. nastopno
številko.

7321. Zapisal  Janez K o koš ar. —Iz njegove zbirke. Prim.prejšnjo;
o obeh dvojim, da bi se pele res na Št. Viški gori.

7322. Zapisal O.  Caf;  pela  Uršula Kotnik. — Iz CO. I. 3.

V. Pesmi stanovske. II. 7323.

261

5 Žnidar pa tude prav lehko živi,
Jemu pa tude ne treba mlatiti:
Platno si vzeme, reže naprej,
Skoro glih tako, ko mlatimo mi.

Šoštar pa tude prav lehko živi,

10 Jemu pa tude ne treba mlatiti,
Leder si vzeme, šivle naprej,
Skoro glih tako, ko mlatimo mi.

Kuharca tude prav lehko živi,

Njej pa tude ne treba mlatiti:

15 Župo zmeša, kuhlo oblezne,

Skoro glih tako, ko mlatimo mi.

Šribar pa tude prav lehko živi,
Jemu pa tude ne treba mlatiti:
Tinto sem vzeme, piše napre,

20 Skoro glih tako, ko mlatimo mi.
(itd. itd. itd.)

Katerega stanu ljudje so najlepši.

7323.

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)

Lepših ludi na svetu ni,

Kot pisači so mladi.

Za mizo se vsede, pa piše naprej,

Pisemce spisal je zdaj-
5 Tinka tink, tinka tink, tinka tink tank,

Pisemce spisal je zdaj.

Lepših ludi na svetu ni,

Kot mizarji so mladi.

Mi škrinjico dela, pa hobla naprej,

10 Škrinjico dodelal je zdaj.

Lepših ludi na svetu ni,

Kot krojači so mladi.

K mašini si vsede, pa šiva naprej,

Hlačke narjene so zdaj.

15 Lepših ludi na svetu ni,

Kot čevlarji so mladi.

Mi čevelčke dela, pa tolče naprej,

Čevlji narjeni so zdaj.

7323. Zapisal  Jožef Krajnc;  narekala  M. Klemenčič iz Selišč. —
Kakor 1 . strofa se pojo vse drage,

262

V. Pesmi stanovske. II. 7324—7325.

Lepših ludi na svetu ni,

20 Kot kovači so mladi.

Na nakli razbija, pa tolče naprej,
Kakor mi mlatimo zdaj.

Lepših ludi na svetu ni,

Kot ključarji so mladi.

25 Lep ključek mi dela, pa pili naprej,
Ključek dodelal je zdaj.

Lepših ludi na svetu ni,

Kot zidarji so mladi
On hišice dela, pa meri naprej,

30 Hišco zezidal je zdaj.

Kaj delajo razni stanovi.

7324 .

(Iz Vipave.)

Kaj črevljarji delajo? Kaj cigani delajo?

Delajo tako: 10  Delajo tako:

Tam no malo, tam no malo, Po leti skire brusijo.
Pride celo obuvalo! Po zimi kruha prosijo.

5 Kaj oštirji delajo ?

Delajo tako:

Na mizco vince nosijo,
Da fanti kronce trosijo.

Kaj moškaci delajo?

Delajo tako :

15 V oštariji: bum, bum, bum,
Doma po ženi: rumpum-
pum!

Kateri stan imam na rajši.

7325 .

(Iz Cvetkovec.)

Dobro jutro vam Bog daj,
Jaz kolara 'mam najraj!
Delaj taka nam kolesa,

Kaj do nesle nas v nebesa;
5 Te boš ti prav priden mož,
Vreden več kak goli groš!

Dobro jutro vam Bog daj,
Jaz sabola 'mam najraj!
Igla, tibla, cviren, škarje,

10 To vas pri živlenju varje;
Lehki ste kak v zraku dim,
Če v nedeljo vas gledim-

Dobro jutro vam Bog daj,
Pokrivača 'mam najraj I
15 Pokrivač nas deža brani,

V lepem časi je na hrami;
Gda pa dež z neba curi,

Pa za pečjoj rad sedi!

7324. Zapisal  Ivan  Grbec.  — Iz njegove zbirke 53. Na konci se poje
povsod refrain:  Delajo tako, oj delajo tako!

7325. Zapisal  Franc. Tušek. — Prepisal iz njegove pesmarice dr.
Fr. Mohorič (II. 3).

V. Pesmi stanovske. It. 7326—7327.

263

Kaj bi rad bil.

7326 .

(Od Frama.)

Da bi jaz en pauverc bil,
Bi svoje grunte mel,

Oj grunte, oj grunte:

To bi bilo moje veselje.

5 Da bi jaz en kučej bil,

Bi svojo kučijo mel,
Kučijo, kučijo:

To bi bilo moje veselje.

Da bi ja en Žnidar bil,

10 Bi svoj piglajzel 'mel,
Piglajzel, piglajzel:

To bi bilo moje veselje.

Da bi ja en lerar bil,

Bi svoje študente 'mel,

15 Študente, študente:

To bi bilo moje veselje.

Da bi ja en mešnik bil,

Bi svoje svete meše bral,
Oj meše, oj meše,

20 Bogu bi jih gor ofral

Za vse moje ovčice:

Bog daj jim nebesa, sveti raj,
Nebesa, sveti raj,

Oče nebeški ga vsem daj!

Kaj neče biti. A.

7327 .

(Kranjska.)

Naš cesar v’ vsako mesto
Potente vun je dal,

Na vsako teržno mesto
Za terjat jih postavil.

Kak Šuštar b’ hotel ratat,
Je antverk dober spet,

15 Al kaj, 'če leto meni,
Nosit tolkanj kopiti

5 Jez kramo bom zapustil,

Ne bom je nosil več,

Kupč’vat sim se naučil,

Pa zgube je preveč.

Kak Žnidar b’ hotel biti,

10 Ta antverk je lohak,

Pa sim prevelik zrasil,

Bi smejal se mi vsak-

lJ167ŽapisaTOros,\a\  Caf;  pela  Jera Falantan. — Ip CO. I. 83.
7327. Zapisal  Matej Ravnikar-Poženčan.  — Iz njegovih N P. III.
str. 45—47 (št. 19). Prepis VP. V. št. 271 (str. 120 nasl.) se loči, neglede na
naglasna znamenja v tem:  2 vun jej vunkaj — 4 postav’ — 9] En Žnidar b’
hotel ratat — 11 zrasel — 12 smejal se mi] se m’ smijal — 13 Kak] Jez

— 14 Je a] Antverh je — 17 orodja] pokaže — 19 V’ ktero — 20 kundšaft

— 21 TkavcJ Jez tkavc — 25 grej terpi — 27 jela] pela — 42 cukata] tre¬
seta — 43 var. — Pesem je tiskana v SPKN. IV. 102—104 s temi predru-
gačbami, neglede na naglasna znamenja in apostrofe:  2 Patente — 4 tirjat

— 9 Žnidar] krojač — Šuštar] čevlar — 14 a. d.] delo dobro — 15 le to — 20
kunšaft — 21] Tkavec bi tel biti — kukat’ — 30 ljuštni berhki — 36 priduša

— 40] kak’ bi se pregrešil — 45 Za enga] Li samo — 48 Preskerbljen.

Velik orodja pride,
Tolkanj prenašanja
V katero mesto pride,
20 Za kundšoft barajo.

Tkavc bi hotel biti!
Tkavc zapravljenci,

Po zimi in poleti
Z volno poštupani.

264

V. Pesmi stanovske. II. 7328.

25Dalj ne gre to delo,
De rožnik odcveti,
Kukovca kuku jela,
Pa vse domu spodi.

Mesar bi hotel ratat,
30 Ti ljuštni so ljudje;
Imajo dosti dnarjov,
Koražno pa serce.

Li ena zlo jih pači:
Imajo duš ko dlak,

35 Tud znajo kupčovati,
Saj se perduša vsak.

Še eno sim si zmislil,

De b’ se oženil bil,

Pa sim se spet premislil,
40 Kak deleč bi falil,

Kdar se mož in žena
Za lase cukata,

Bog varuj tistga mene
Ino usaciga!

oZa enga profontpeka
Se hočem it’ učit’,

Za kruh svojga življenja
Oskerbljen hočem bit’!

7328 .

(Z Vrhnike.)

Jaz se iz dežele pojdem
Antverha učit.

Al en Šuštar nečem biti,
Čemu mu je tolkanj kopit?

5 Imajo preveč pokaže
, Za nesti, ko vandrajo.

Tud jih v vsakem mesto
Za kunštof barajo.

An Žnidar bi lahko ratal,

10 Ta antverh ni težek,

Pa sem prevelik zrastel,
Ter b me zašpotal vsak.

Žnidarji so pripravni
In cagovga srca,

15 Tud zadost nesramni
Za obleko vsacega.

Vse kar od mize pade,

Ne bom daleč falil,

Vsak pravi: to je vse moje,
20 Ko bi glih en kozel bil!

Stan tkavski ni preoster,
Njih delo ni težko.

Saj iz fanta rata mojster,
Če ima dobro glavo.

25 Al njih delo dalj ne gvira,
Ko do rožnega cveta,

Ko enkrat kukovca jenja,
Vandrajo vsi domov.

Oh en tkavc jaz nečem biti,
30 So vsi zapravljenci,

Po zimi in po leti
Kot puran hodijo.

Mislil sem biti en flajškar,
To so en galant možje,

35 Dnarca dosti majo,

In korajžno srce.

Al ena sama reč jih pači:
Imajo duš kakor pes dlak,
To njih čast doli tlači,

40 Ker se priduša vsak.

Za eno tele pridušiti
Stokrat mu dosti ni,

Če oče kaj kupiti,

Se mora zlo rotiti.

45 Tri leta bi se moral učiti,
Vendar bi en fretar bil,
Tega men ni treba storiti,
Sem rajši en Žolnir.

7328. Zapisala  Ivanka Javornikova .—Iz prepisa v zbirki M. Rodeta
IX. št. 56, kateremu jo je dal Andr. Prebil.

V. Pesmi stanovske. II. 7329—7331.

265

Za enga prefijontpeka
50 Se jaz pojdem učit,

Do smrti tega kruha
Si hočem preskrbet.

Kaj neče biti. B.

7329 .

(Št. Jurij ob j. ž.)

Šoštar nočem bit’,
To je težek stan,
Stare škarpe flikat,
Tega jaz ne znam.

5 Žnidar nečem bit’,
To je težek stan,
Stare hlače flikat,
Tega jaz ne znam.

(Tako se naštevajo dalje drugi stanovi.)

7330 .

(Iz Slamne vasi.)

Sošter nočem biti, Stare krpe krpat,

To je reven stan, To je mene sram.

5 Kaj pa to velja, kaj pa to velja,

Ker me dekle rada 'ma!

(Potem se poje: Žnidar, kovač  in vsi drugi rokodelci.)

7331 .

(Iz Ščednja.)

Šuštar nečim biti, 5 Kaj pa to velja,

Ker to je revni stan, Kaj pa to velja,

Stare šulne flikati, Ker to je revni stan!

To je meni sran.

Nezadovoljni menih A.

7332 .

(Iz Guštajna.)

Na svetiga Urbana dan
Som biu pubič v klošter djan,

Noter h tem černem maniham
Ino h te globukem štapiham.

5 Na svetiga Urbana dan
Som se postiu cieli dan,

Da bi le vun s kloštra prišiu,

Da bi dekle razvesialiu!

7329. Zapisal  Valentin Jarc.  — Iz njegovega rokopisa.

7330. Zapisal  Janko Barič.  — Iz njegove zbirke.

7331. Zapisal  Ivan Grbec.  — Iz njegove zbirke 73.

7332. Zapisal  Jurij S m e 1 c a r okoli l. 1815. — Iz njegove pesmarice
St. 4.  (Peisom od moniške[gaj stano) z ohranjenim pravopisom, izvzemši šu-
mevce in sikavce.  Oran = orden.

266

V. Pesmi stanovske. II. 7333.

Zdai mi kna bo venč tako,

10 Kak mi ia poprei balo,

Da bi gor no dov po plače hodiv
No iomfrove za roke wodov.

Zdai morem na kor hodit
Ino rožinkrinc modlit.

15 Tita se mane pak na sika,

Ko mi pada po pukli palica.

Ferpantani maniški stan,

Ko morem ležet pubič sam !
Ferpantani maniški oran,

20 Kak mo morem bit pokoran!

Ferpantani maniški tati,

Daite mi nazai moia lasi,

Da k ne bom za vami hodiu,
Kakor an ostrižen kozou.

25 Daite mi nazai klabuk no meč,
Par uas ne bom ostou več;

Jaz bom zdirašiv štrikam vazle
Ino stepou s kloštra kazle!

7333 .

(Od Cerovca.)

Na svet’ga Urbana den
Bom se postia celi den,

Da bi moga s kloštra priti,
Z ljuboj se razveseliti.

5 Nesrečni barački stan!
Vse leto mam spati sam
Net po zimi, net po leti
Nemam koga jaz o č eti.

Nesrečni nemški tatje!

10 Puste men moje lase,

Da ne bom med vami hoda
Kakti prav podbrita koza.

7333. Zapisal  Stanko Vraz. — Iz VO, XIX. M. 36 (88), kjer je pri¬
pisana ta-le melodije načrt:

je prepisal pesem vnovič v VO. I. 69. s temi razlikami, ne glede
na naglasna znamenja:  1 svetega — 4 luboj — 5 N.] Nesrečni ti —6] Celo
leto morem sp. s. — 7. Neti... neti — 9 N] Nesrečni vi — 10 Pust’te meni.

V. Pesmi stanovske. II. 7334—7336.

267

Nezadovoljni menih. B.
7334 .

(Iz Dobrunj.)

Zakaj ste me v klošter dali,
V ta klošter frančiškanarski,
O Jezus in Marija,
Potroštajta moje serce!

5 Doma sim nosil škorne,

Oj škorne biksane;

Tukej morem pa nosit’

Te cokle frančiškanarske.

Doma sim nosil kamžolo,

10 Kamžolo žametovo;

Tukej pa morem ndsit’

To halo frančiškanarsko.

Doma sim nosil pasico,
Pasico židano;

15 Tukej pa morem nosit’
Te štrike spledene.

Doma sim nosil ruto,

Oj ruto pisano;

Tukej pa morem nosit”
20 To flato zbrisano.

Doma sim nosil kapo,
Oj kapo žametovo;
Tukej pa morem nosit’
Kuto špičasto.

25 Zakaj ste me v klošter dali,
Vta klošter frančiškanarski?
Oj Jezus in Marija,
Potroštajta moje serce!

7335 .

(Od Predvora.)

Kaj ste mene v klošter dali,

V  klošter frančiškanarski ?
Pred sim nosil svitle škorne,
Zdaj imam lesene cokle.

5 Kaj ste mene v klošter dali,

V  klošter frančiškanarski?
Pred sim nosil tenko suknjo,
Zdaj imam debelo kuto.

Kaj ste mene v klošter dali,
10 V klošter frančiškanarski?
Pred si.r. nosil drage kape,
Zdaj klobuk imam iz žime.

Kaj ste mene v klošter dali,
V klošter frančiškanarski?
15 Pred sim nosil pas iz Žide,
Zdaj ga imam pa iz žime.

Kaj ste mene v klošter dali.
V klošter frančiškanarski?

7336 .

(Iz Krope.)

Zakaj ste me v klošter dali,
V ta klošter flečkajnarski?
Oh Jezus inoj Marija,
Potroštejte moje srce!

5 Poprej sem nosil suknjo,
Oj suknjo žametasto:

Oh zdaj pa moram nositi
To suknjo flečkajnarsko!

7334. Neznanega zapisovavca. — Iz ostaline M. Kastelca v ljubljanski
licejski knjižnici. Verzi 1—4 se pojo pred vsako slrofo.

7335. Zapisal  Mat. Valjavec.  — Iz njegovega rokopisa, ki mi gaje
dal v uporabo Miklošič. — Valjavec je predrugačil celo metrum.

7336. Zapisal  Ivan Mladič. — Iz njegove zbirke, kjer se nahaja še
ena stroja, ki je pa ne kaže objavljati..

268

V. Pesmi stanovske. II. 8337—7339.

10 Poprej sem nosil škornje, Oh zdaj pa moram nositi
Oj škornje zbiksane: Te cokle flečkajnarske!

7337 .

(Iz ljubljanske okolice.)

Zakaj ste me v klošter djali,
V ta klošter flečkajnarski?
Poprej sem nosil klobuček,
Za klobučkom pa pušeljček
zal;

5 Oh, zdaj pa moram nositi
To kap’co flečkajnarsko:

O Jezus ino Marija,
Potroštajta moje srce!

Zakaj ste me v klošter djali,
10  V ta klošter flečkajnarski?
Poprej sem nosil štefletne,
Štefletne nabiksane;

Oh, zdaj pa moram nositi
Te opanke flečkajnarske:

15 O Jezus ino Marija,
Potroštajta moje srce!

Zakaj ste me v klošter djali,

V ta klošter flečkajnarski?
Poprej sem nosil flezuro,

20 Flezuro dunajsko,

Oh, zdaj pa moram nositi
Tonzuro flečkajnarsko:

O Jezus ino Marija,
Potroštajta moje srce!

25 Zakaj ste me v klošter djali,

V ta klošter flečkajnarski?
Poprej sem ljubil dekliča,
Dekliča precartan’ga:

Oh, zdaj pa moram ljubiti
30 Tercjalke flečkajnarske:

O Jezus ino Marija,
Potroštajta moje srce!

7338 .

(Iz Ihana.)

Lubi Jižiš inoj Marija,
Potroštite moje srce,

Ker so mene dali v klošter,
V ta klošter flečkajnarski.:

5 Popreh stm nosu kobučik,
Kobučik lep, žilen;

Oj zdaj pa morim nositi
To kapo flečkajnarsko!

Popreh sim nosu sukinco,
10 Oj sukno pisano;

Oj zdej pa moiim nositi
To halo flečkajnarsko!

Popreh sim nosu škorn’ce,
Oj škorne biksane;

15 Oj zdej pa morim nositi
Te cokle flečkajnarske!

7339 .

(Kranjska.)

O Jezus Kristus, Marija, Poprej sem nosil cilinder,
Potroštajte moje srce! Cilinder v štuka dva,

5 Sedaj pa moram nositi
To kapco flečkajnarsko!

7337.  M. Rode: povedal  R. Podkrajšek. — Iz Rodetove zbirke V-

št. 47.

7338.  Vendelin Sadar, učitelj. — Iz zbirke Antona Breznika VII.
št. 59. Prvi štirje verzi se pojo pred vsako strofo.

7339.  Zapisal  M. Rode;  povedal  Ant. Mrak. — Iz zbirke Rodetove
♦ VIII. št. 53. Prva dva verza se pojeta pred vsako strofo.

V. Pesmi stanovske. II. 7340—7341.

269

Poprej sem nosil muštace,
Muštace navihane;

Oj zdaj pa moram nositi
10 Te žnable polbirane.

Poprej sem nosil frizuro,
Frizuro dunajsko;

Oj zdaj pa moram nositi
Tonzuro flečkajnarsko!

7340 .

(Iz Kranja.)

Včasih stm nosu frizuro,
Frizuro dunejsko;

Oh, zdej pa nosMi tonzuro,
Tonzuro flečkajnarsko.

5 Včasih stm nosu cnlinder,
CBlindtr u štuka dva;

Oh, zdtj pa mortm nositi
To kapco flečkajnarsko.

Učasi.h snm nosu-

Oh, zdaj pa morBm nositi
To kuto flečkajnarsko,

Učas^h SBm nosu, oh, škornje,
Oh, škornje nabiksane;

20 Oh, zdej pa moram nositi
Te cokle flečkajnarske!

Godci.

7341 .

(Od Sv. Tomaža.)

Jas godcom zapeti želim,

Zamere se nič ne bojim!

Če tudi bi škripal’ nad mano z’ zobmi,

Resnica bo tekla iz mojh besedi. —

5 Kdo vrtal je vaše golte,

Da glažek za glažekom gre?

Nobene posode še glažar ne stril,

Da ne bi nje godec na enkrat izpil.

Kdo brusil je vaše zobe,

10 Da nič vam preterdo je ne?

Je suho al mastno, je kost al meso,

Vse zdrobi no zmele, da iskre leto.

7640. Zapisal  Janko  Hacin;  pela  Fidrova natakarica Franica. — Iz
Hacinove zbirke 184.  — „Zapisal po spominu. Besed za - se ne spo¬

minjam več."

3741. Zapisal  Peter Majcen. — Iz njegovega rokopisa, ki mi gaje
izročil Anton Kosi.

170

V. Pesmi stanovske. II. 7342.

Še eno je tudi prav res,

Ki nemate dobrih ušes;

15 Vas vabijo godci, da godii jim bi:
Ležite po koteh no spite kak psi.

Vsak krajcar ma proti preštet,

Pobirat za vsako če jed;

Je masten no sploh ma krvave oči,

20 Poln buh ino vuši, da daleč smrdi.

O kaj bode deno iz vas!

To rad še bi včakal se jas,

Še godec nobeden zbogatil se ne,

Naj nosi trompeto alj boben kre se.

25 Preojstro dozdaj sem vam pel,

Zdaj hvaliti vas bom začel:

Brez vas bi bli malo kda dobre volje,
Je mladi al stari, za vami rad gre.

Jas Davida v misel bom vzel,

30 Ki lepo je igral no pel;

S pastirskega stana povikša ga Bog,
Da kralovska krona ga kinči enkrat.

Z vas nede kaj takega — znam!

Pa vsaki mej v časti svoj stan,

.35 Saj šale nedolžne ma tudi Bog rad
Zdaj pa zaigrajte nam lepo enkrat!

Berač — revež.

7342 .

(Iz Bednja.)

Prošnja: Zahvala:

Žalostno je srce moje,

Kada vidi roke svoje.

Poglejte vi roke vaše,

Da ne bo trdo srce vaše.

5 Marija vam zdravlje dala,

Marija vam srečo dala.

Aj ta dobrotnica,

Aj ta jaboka! —

Hvala duše Kristusove!

10 Hvala duše Jezusove!

Bog očuvaj zdravlje vaše!
Bog očuvaj blago vaše!
Sveti Anton Padovanski,
Vam naj zdravlje podeli!

7342. Zapisal  Iv. Šaše  1 j; zapela  Mar.Črnič. — Iz „Bisernic" II. 183.

V. Pesmi stanovske. II. 7343—7343.

271

Berač — slepec.

7343 .

(Okolica metliška.)

Trifarški slepci pojo:

Gbdite mi, goslice.
Pomagajte prositi,

Ne možem vas nositi!

Ubožec.

7344 .

(Podjunsko.)

Sruetej sem jaz, Je zima in mraz,

Moram kozike past; , Nemam čolejov jaz.

Berač — potepuh.

7345 .

(Kranjska.)

V Celovc sem bil, v Celovc
sem bil

Na tej veliki gasi,

Nič nisem jedel, nič ne pil,
Sem taval krog počasi;

5 Le rauhtabak in čiktabak

Je bila moja špiža.

Začel sem kljuke pucati
In paternošter nucati:

Sedaj mam kruha dosti,

10 Da proč ga mečem v hosti.

Beraška potica.

7346 .

(Od Zagorja na Savi.)

Ti preljuba ajdova prosjača, Ko b vedla, kako je to dobro,
Oh prosjača ajdova, Nardila bi večkrat tako!

Toje glihe ni nobena, Zdaj padenimoenkošknaramo,

Drgač ko bi ušenična bla! 10 U koš tri zagozde,

5 Ko b vedla, kršanska duša, Tri zagozde pa en bet,

Kako se Špeh na žgance spuša, Pa gremo k Gabronu krave dret.

7343.  Zapisal  Anton Žlogar.  — Iz njegove zbirke  „Tri fare so tri

cerkve v Rosalnicah blizo Metlike. “

7344.  Zapisal  neznanec.  — Iz Scheiniggovih NPRS. št. 870.— Isto
zapisal  Julij pl. Kleinmayr  z razločkom:  1 s’rotej — 4 Čolejev.

7345.  Zapisal  V—v. Za p laški.  — Iz ,Biivca " 1809. št. 29. {M. Rode
VI. št.  67.)

7346. Zapisal  Lavoslav Jeri  n, — Iz njegove zbirke št. 76.  Prosjača=

potica.

272

V. Pesmi stanovske. II. 7348—7352.

Lehkomiselni veseljak in lehkoživec.

7347.

(Od Ljutomera.)

Vse zapijeva,

Vse zalumpama,
Penes več nemava,
Pojdma domo.

5 Jas dam groša dva,
Ti daš enega,

Te pa va pila
En masel oba.

Jas sem berjavec,
15 Ti si cotavec:
Rajdidam dajala,
Dajala la! Juhe!

Puebi, le lumpojm’
Vsako n’dolo,

Puebi, le lumpojm’
Vsači n’diev,

7348.

(Borovlje.)

Da bojo sosodi
Koj k marinjam moli!

7349.

(Borovlje.)

Da bomo zalumpoli
Vsači svoj diev.

7350.

(Rodkrnos.)

Kduer zalumpa svoj diev, Kduer pa dnarja nčima,
To bo zuedoj vosiev; Toha pa že ima.

7451.

(Celovška okolica.)

Kar sem prifur’vov, Kar mi je vuezoj dav,

Vse sem zaludr’vov; Vse sem zahnav.

7352.

(Borovlje.)

Moj atoj pa pravijo: Sedem rajniš zasuži,

Moj sin je to pravi, Pa osem zapravi!

7347. Zapisal  Jos. Štuhec.  — Iz njegove  „ Pesmarice “ F. 455.

7348.  Zapisal  neznanec.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1016.

7349.  Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS, št. 1017.

7350.  Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1028.

7351.  Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1033.

7352.  Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1023.

V. Pesmi stanovske. II. 7353—7358.

273

7353.

(Borovlje, Radiše, Podkrnos.)

Tak dovho bom spievlov Da me bojo minule

Noj motov te sviet, Te Štiradi liet.

7354.

(Iz Rožne doline.)

Mam lajbičev osem, Če se hočem prebleč,

i a le enega nosim: Ga moram narobe obleč’!

7355.

(Sv. Anton v Slov. gor.)

Črno mam sukno, V žepi priftošl,

Na sukni pa žep, V priftošli pa drek!

7356.

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)

Mam suknjo zeleno, V žepi privtošl,

Na suknji en žep, V privtošlni pa drek!

7357.

(Št. Jakob.)

Pa pravijo l’di, So pa knofi pri hvačah

Da dnarja nči! Presneto draji.

7358.

(Žabnice.)

Po strehi bom mvatov, Bom puebič jas lihto

Pod kapam bom bov, Vehko živov.

7353.  Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1011.

7354.  Zapisal  neznanec. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja.

7355. Zapisal  Avg.  Lah. — Iz njegove zbirke.

7356. Zapisal  Jožef  Krajnc;  narekoval  Al. Kump. — Iz Krajnčeve
zbirke, kjer je pisana v zvezi z drugimi poskočnimi.

7357. Zapisal  neznanec.  — Iz Scheiniggovih NPKS. st. 1034.

7358.  Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1034.

18

274

V. Pesmi stanovske. II. 7359—7364.

7359 .

(Medborovnice.)

Je pa snueči svanca padva
Na zaliene travenče,

Je vso travco pomoriva
In v Celovcu šmeršteharje.

5 Kaj se boš čudov,

Saj ni taka siva!

Saj je tud tvoja kajža
Zamarjašena biva.

7360 .

(Borovlje.)

L’di me pa baroj’, Jas sem na Dobrovi

Č’ha bi jas biv? Ana šintarja sin.

Lehkoživčev del — pleve.

7361 .

(Drašče na Žili.)

Moj oča so djali: So mi dali v an žakelc

»Tu ’maš ti tvoj div!“ Mav vovsenih plev.

7362 .

(Izpod Jepe.)

Oče so djali: So v Žakelj nabasali

„Tu 'maš ti tvoj dev!" Ajdovih plev.

7363 .

(Iz junske doline.)

Moj atej so djali: So mi v aržet nasuli

„Tu 'maš ti tvoj del!“ Teh ajdovih plev.

7364 .

(Borovlje.

Moja marnca so djali:

„To maš ti tvoj diev!“

So mi pa v haržat nasuli
Mav' hojdavah pliev.

Žrelec.)

5 „„Le sami vi mojte
Tom’ te diev,

Le dnarja mi dojte
Namesti tah pliev.““

7359. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št.988.

7360. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 973.

O p o m n j a. Primerjaj tudi oddelek E  (.Pivec bahač, veseljak in revček*)
med pivskimi (III. posebno od št. 6030 dalje.)

7361. Zapisal  Jak. Wang. — Iz njegove zbirke II. 28.

7362. Zapisal  Jul. pl. Kleinmayr. — Iz njegove zbirke.

7363. Zapisal  Jul. pl. Kleinmayr. — Iz njegove zbirke.

7364. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 745.

V. Pesmi stanovske. II. 7365—7367.

275

Natakariška. A.

7365 .

(Iz Bratonec.)

Li prita po navadi, No vam piti dan.

Li prita radi k nan! 5 Tak kag inda saki dan.

Da vaz rada man,

Natakariška. B.

7366 .

(Od Ljutomera.)

Kclnarca sama, sama, sama, Ni kelnarca sama, sama, sama,

Kelnarca sama z vinom gosti! 10 Ni kelnarca sama, ki v zmoti leži.

jr - . .  . Potem sosit k vinu korači,

Kelnarca pjana, pjana, pjana Da har poln si natoči .

Keinai-ca pjana pod pipoj lezi! Dolgo pije> da mu je zadosti)

5 Usterjas na to priskoči, j n zmo tnjava še njega vlovi:

In na pragu se potakm, Bum!

Pa naglo tedaj ob vratih, 15

Oj strašno se zaleti: Bum! Zdajobadva pjana, pjana,pjana,

Še kelnarca sama pod pipoj leži.

Kelnarca bolna, gut njo boli,

Kelnarca vstala, pa druge budi!

Krčmarji so zviti.
7367 .

(Iz poljanske doline.)

Vsi birtje so kunštni,
Sem pes jih uči,
Prešiča zakolje,
Klobase nar’di!

5 Mu kožo odere,

Jo dene sušit,

Da vidjo pijanci.

Da pridejo pit.

Pijane pride v hišo,

10 Ga kliče bokal:

Xe j kaj za prigriznit,
Še za enga bom dal.“

Pa birt se vsede tje k njemu
In z njim ga serklja,

15 Zdaj birt pa prinese
Klobas in mesa,

Pa župo pred jesti,

Dokler je gorka.

Pijane le pije in je,

20 Dokler le še dnarca

V mošnjici kaj je.

Kadar denarca

V mošnjici več ni,

Fa birt več ne sliši,

25 Ga glava boli.

6365. Zapisal  Števan Kuhar;  spevala  Kolblinova Geta. — Iz Kuhar¬
jeve zbirke št. 148.

7366. Zapisal  Josip Štuhec.  — Iz njegove Pesmarice II. str. 113, 114.
Prim. št. 1758.

7367. Zapisal  Luka Pintar. — Iz njegove zbirke.

18*

276

V. Pesmi stanovske. II. 7368.

Ga prime za roko,

Ga z hiše pelja,

V durih ga cabne
In tud’ oklofta.

30 Pijane pa druz’ga ne reče,
Kakor zakriči:

„Ti zlodi prekleti,

Kako me boli!“

Pijane le še to govori:

35 „Le daj ga še n frakelj,
En mernik t’ jo dam,

Če nočeš verjeti,

Pa pojd’ po njo sam.“

Zdaj birt ga prime za roko,
40 Ga v hišo pelja,

Zdaj brez izgovora
Spet vina mu da.

Zdaj pjanc je že pijan,

Da komaj sedi,

45 Zdaj hoče ustati,

Pa ni več moči.

Za mizo se vleže
In tamkaj zaspi,

Pa kar se obrne,

50 Pod mizo zleti.

7368 .

(Iz Lipnice pri Podnartu.)

Ta črn t’č poje
V vinograd lepo,

Za znanje nam daje,

Da j’ vince sladko.

5 Pa žena me krega,

K’ sem se ga napiv,

Me špičasto gleda,

Kokr b’ njen ne biv.

„Večerjo t' bom dala,

10 De sladko zaspiš,

Na zdravje t’ bom pila,

Da še tako bolezen dobiš."

Naš birt je pa nov,

Ma žganje pa vov,

15 Pa mesene klobase,

K’ je vola pobov.

Pa kožo obesi
Na preklo na zid,

De p’janci jo vidjo,

20 Ga pridejo pit.

„Le brž ga prnes’

En povn bokav,

Če bo kej za prgriznt,
Za druzga bom dav!"

25 Ta birt pa prnese
Mesa in klobas:

„Le hitro jemajte,

De mrzlo ne bo;

Če pa mrzlo postane,
30 Zdravo več ni,

Pa bolezen se vname.
Rad trebuh boli."

Dokler tem pijancem
Po mošnji žvrglja,

35 Pa ta birt s pijanci
Prijaznost ima.

Pa ta mošnja postane,
Da nima srca,

Ta birt tega p’janca
40  V’n ’z hiše cefra.

7368. Zapisal  Ivan Kocjančič  22. januarja 1901.  — Iz njegove zbirke
ti. 10.  Mošnja nima srca = je prazna.  Črn teč = Čirič, čriček.

V. Pesmi stanovske. II. 7369—7371.

277

7369 .

(Iz Bitnje vasi.)

Ta bert so res kunštav,
Sam pes jih uči!

Eno ž’vinče zakolje,
Prav kunštno to stri!"

5 Pa kožo obesi
Na štango na vrt,

Da vejo pijanci
In pridejo pit.

„Oh lesem, oh lesem,
Prijatlji moji!

15 Saj tukaj se zadosti
Za jesti dobi:

Je prata, solata,
Kuhano meso,

Le hitre ga jejte,

20 Dokler je gorko."

Poglejte ga berta,
10 K’ na pragu stoji,
Pa kliče in vabi
Tja k sebi ljudi:

Potem pa še en firkelj
Vina prineso;

So pjanci veseli,

Se jim dobro godi.

25 Oj mošnja je s’rota,
Ker jet’ko dobi.

Oj mošnja je s’rota,
(Ker) bert nima srca,
Pa p’janca čez vrata
30 Na piano sceslja.

(Od

Birtje so kunštni,

Sam pes jih uči,
Prešička zakolje,
Klobase nar’di:

5 Mu kožo uzame
To nese na zid,

To vidijo pjanci,

Pa pridejo pit.

10 Pjanc se smeji,

K' ma srajco ’za hlač:
„Ah, zdaj bom pa dav
Še jast za en bokav.

Če bo kej zaprigriznit,

7370 .

Kamnika.)

15 Za druzga bom dav."

Al pjancova mošna
Nima več dnarca,

Birtova prjaznost
Precej neha.

20 Birt pjanca razgrabi,

Ga vonki zrafla,

Če se mu kaj ustavlja,
Pa ga še oklofta.

Pjanc prav: „Jast imam
25 Še en mernik pšenice

doma!"

In na tisto besedo
_ Se mu birt pršmehla.

7371 .

(Iz Ihana.)

Ta bert ja pa kumšttn, Prešička zakole

Sam vrag ga navči: _ Kobasce nardi. _

7369. Zapisala umrla  C v e t a n o v a. — Iz rokopisa Slapšakovega it. 29.

7370. Zapisal  dr. jožef Kolšek.  — Iz njegovega rokopisa.

7371. Zapisal  Anton Breznik;  pel  godec Kropeč. — Iz Breznikove
zbirke III. št. 3.

278

V. Pesmi stanovske. II. 7372—7337.

5  Kožo vabes^

Zuni na zid,

De vid’mo pijanem,
De pridemo pit.

„„Imam prato, sovato,
Pa tenstan meso:

15 Le hitri segajte,
Dakler ja gorko!"“

To p’jančik not pride:
10 „Prnes’ ga an bokav!
Če v’ kej za prgrizmnt,
Za drujga bom dav!"

Ta mošna se znuca,
Nima srca:

Ta bert pa d’ga p’janca
20 Vin s hiše scefra.

Ta mošna se znuca,
Nima srca:

Pjan’c jo zagrabi,
Za dur jo zavči,

25 Pis jo povoha,

Pa v vajno se všči.

7372 .

(Iz Suhodolj nad Mengešem.)

Šiškarski birtje so kunštni, 5 Birtovska prijaznost
Sam pes jih uči. Tol’k’ časa trpi,

Prešiča zakolje, Dokler po mošnji zvoni.

Klobase nar’di. Ko mošnja opeša,

Pa nima srca,

10 Birt p'janca čez dur’ cefra!

7373 .

(Iz Podlipovice pri Izlakah.)

Na svetu se birtom
Narbolši godi,

Od jutra do večera
Na žesel sedi;

5 Po cimr’ špencira,

Okrog se ozira:

„De b’ tacga Bog dav,
Ki b’ za vince dajav."

Po cest pride kramar,

10 Na hrbtu ma koš,

In birt se mu bliža:
»Prjatu moj, boš?"
Kramar se izgovarja:

Da nima nič dnarja.

15 »Tovariš moj bod,

Pa t’ ga upam cev sod!"

Kadar birt p’janca

V hiši ima,

Saj tac’ga neslanca
20 Vsak lahko pozna :

»Oj p’jan si ko krava;
Ne dam ti ga več!"

Birti, ste modri
In modri mor’te bit,

25 Če očte še pip’ce

V bariglah imet.

Včasi ga imate,

Včas’ ga ne date;

Za gnarce, za gnarce,

30 Se vse lohk’ dobi!

7372. Zapisal  M. Rode. — Iz njegove zbirke I. št. 41.

7373. Zapisal  Ivan Lov rac. — Iz njegove zbirke I. št. 49.

V. Pesmi stanovske. II. 7374—7376.

279

Železničarski delavec.

7374 .

(Obloke.)

Jesen se v zimo spremeni, Zvečersevležem, sladkozaspim,
Veliko žalost nam stori: 10 Zjutraj me tambor gor zbudi,

Pri tem neskončnim ajzenpon Na froštek zmislim se, solzim,
Tam je zagvišen Ion. Ker v aržet dnarcev ni.

5 Cez teden zaslužim forinte tri, Jest imam še enga druzega,

V nedeljo se razveselim, Prijatla svojga ljubega,

Prav luštno je, ne greva me, 15 Saj on me že dobro pozna,
Zapiti dnarce vse. Na puf mi tudi da.

»Saj t’ jest zagvišno plačal bom,

V nedeljo Ion potegnil bom,

Saj sem že z mojstrom govoril,

20 Pri njem bom del dobil. “

7375 .

(Iz Kolovrata.)

Jesen se v zimo spremeni, Zvečer se dol vležem,

Vsim fantom žalost stri:

Pa le te ajzenpon
Tam je gvišen Ion.

5 Čez teden zaslužim forinte tri,
V nedeljo se z njimi veselim,
Prav luštno je, ne griva me,
Zapiti dnarce vse.

sladko
zaspim,

10 Zjutraj se gori sprehodim.

Na froštik mislim, se solzim,
Ker dnarcev v varžet ni.

Saj vem za eniga prijatla mojga
lubiga,

Ko mene prav dobro pozna,

15 Na puf mi da,

Mam dnarce al pa ne.

„Saj sem si ži izgovoril,

Da bom pri njem delo dobil,
V nedeljo Ion potegnil bom,
20 Pa gvišno vam plačal bom.“

7376 .

(Iz Radomelj.)

Zdaj je prov en fletn čas! De je ajzenpon storiv,

Kaj s’ ja zmislu cesar naš, De nas bo preživiv!

7374. Zapisal  Janez Kokošar;  pel  Juri Drolcev, ki je hodil na Ko¬
roško in Štajersko v les (JiolcaP).  — Iz Kokošarjeve zbirke. — Pesmi tega
naslova so seveda iz novejše dobe; priobčujem jih tu v znamenje, kakovšna
je moderna naša narodna pesem.

7375. Zapisal  Fr. Kocjane;  zapel  BI. Grabner. — Iz Kocjanieve
zbirke št. 32.

7376. Zapisal  J. Majhen. — Iz prepisa v Steletovi zbirki VI. št. 6.

280

V. Pesmi stanovske. II. 7377—7378.

5 Čez teden služ’ forente tri, Ajzenponar, to je mož,
Nedelje se že zveseli: 10 Če nima dnarja, pa ma uš:

„Ne greva me, prav fletn je, Ne greva me, prav fletn je
Zapit’ denarce vse! Zapit denarce vse!“

Tihotapec — tobakar.

7377 .

(Od Celja.)

Perrajžali smo fantje mi
Korajžno z naš’m punkelni:
Juhe, juhe z Hrvaškga,

Zdaj bomo pili ga!

Punkel tam v hosti leži,
Gorjača pa per njemi spi;
Liblajtar jiše, da s’ poti,

20 V’ndar ga našo ni.

5 Počin’mo si, saj mamo čas
Komanda še ne vej za nas:
Poti gremo v hribce gor naprej,
Dobimo dnarcou kaj.

Tud se nam večkrat pergodi,
Da nas komanda pohiti,
Juhe! juhe! ne maram’ neč.
Saj še tobaka več.

Tobak prodamo, poti gremo
10 Počasi prot Hrvašk’mo:
Korajžno gor, korajžno dol,
Da bomo pili pol.

Liblajtar per Sotl’ stoji,

Za nami strelati hiti,

15 Tobakar se t’ga ne boji,
Vesel se mu smeji.

25 Birt Močavak je že bogat,

S tobakam nas zalaga rad,
Če dnarcou ni, se zna dobit
Na krajdo al kredit.

Zdaj nas po hribih jišejo,

30 Da že prou težko dišejo:
Pite, hrvaške ljubce zdaj,
Poti gremo mi naprej!

7378 .

(Od Kapele pri Brežicah.)

Perajžali smo fanti mi Librajtar per Sotli stoji,

Korajžno z naš’mi punkelni, Za menoj strelat mi heti,
Johe, joho s Hervackiga, 15 Tobakar se ga ne boji,
Dej bomo pili ga! Veselo se m’ smeji.

5 Počinmo se, zdaj mamu čas,
Komanda še na ve za nas:
Pol gremo v hribce zanaprej,
De dobimo gnarcou kej.

Tobak predamo, pol gremo
10 Počasi prot Hervackimo;
Korajžno gremo gor no dol,
De ga bmo pili bol.

Punkel tam v’ hosti leži,
Gerjača poleg nje leži;
Librajtar jiše, de se poti,
20 Pa vonder našo ni!

Tud se večkrat pergodi,
De nas komanda polovi.
Johe, mi na maramo neč,
Se je tobaka več.

7377. Zapisal  neznanec. — Iz VO. XIX. t. 308. ,Ova pesen mi

nadislana iz Celske županije kloštarskog kotara g. H . em.‘

7378. Zapisal  Franc Berthole, finančne straže nadzirate!;, 1. 1849,—

Iz njegove zbirke sir. 70 — 71.

V. Pesmi stanovske. II. 7379—7381.

281

25 Močavat je še bogat, Zdej nas po hribcih jišejo,

S tobakam nas zalaga rad. 30 De že prou težko dišejo;
Če gnarcou ni, se zna dobit Pite hervaške lupce zdej,
Na kraido no kerdit. Polej gremo mi naprej!

7379 .

(Od Zagorja ob Savi.)

Zdaj smo mi perrajžali
Korajžni z našmi punkelci,
Juhe, juhe s Hrvaškega,
Zdaj bomo pili ga!-

Po hribcah nas že išejo,

10 Prokleto teško dišejo;

Le pijte kranjske micke zdej,
Polej gremo naprej.

5 Počijmo fantje, zdaj mamo čas, Iblajtar za Sotlo stoji,
Komanda še ne ve za nas; Za mano strela in leti;

Polej gremo po hribcah naprej, 15 Tobakar se tega nič ne boji,
De dobemo dnarcov kej. Veselo se smeji.

Punkelc tam v goš leži,

Gorjača pa zraven stoji;

Iblajtar iše, da se poti,

20 Vendar ga našu ni.

7380 .

(Kranjska.)

Ta rajža je nesrečna bla,
10 Straža nas je vjela bla.
Juhe, juhe, ne maram nič,
Sej je tobaka več!

Cula v goši tam leži,
Zraven nje gorjača spi.
Iblajtar iše, se poti,

Nič vundar ne dobi.

5 Tu imamo kratek čas,
Dekleta rade jmajo nas,
Po hribih in na dolni kraj
So nam vse ljub’ce frej.

Pa se tako tud pergodi,
De me straža dohiti:
i5 Juhe. juhe, ne maram nič,
Sej imam dnarcov več!

7381 .

(Iz Kamnika.)

Juhej, juhej, horvaški krej, 5  Juhej, juhej, horvaški krej,

Ker je'tobaka kej! Ker je tobaka kej!

Birt Mačifat je pa bogat, Če pa dnarcov ni, se pa dobi

On nas zaklada s tobakam rat. Na kredo in kredit.

Juhej, juhej, horvaški krej,

10 Ker je tobaka kej!

7379. Zapisal  Lavoslav Jerin.  — Iz njegove zbirke št. 83.

7380. Zapisal  neznanec,  — V rokopisih Kastelčevih, ki jih je objavil
Iv. Grafenauer (str. IIP).

7381. Zapisal  Fr; Stele. - .z njegove zbirke VIII. 56.  „Pevka je
pripomnila, da je to nontrabantarska pesem.'

282

V. Pesmi stanovske. II. 7382.

Jetniške. A.'

7382 .

(Od Sv. Tomaža.)

O predragi, poslušajte
Mojga petja mili glas:

V temnoj ječi zdaj zdihujem,
Ker ne morem prit do vas.

5 Al vi dragi, preliibleni,
Trdno verte, kaj poven,

Jaz vam hočem zdaj zapeti,
Kak na resti se godi.

Moja mati me je rodila
10 Na toj zemli štajarskoj,
Zdaj pa me je zapustila

V najtojvekšoj žalosti.

Naša postela je trda slama,
Naša špiža je slab kriih,

15 Naša hiša je temna jama,
Oh pomagaj nam večni Bog!

Krtih imamo slabe mele,
Malogda prav pečeni,

Tudi sol se pekom mili,

20 Da ga bi osolili.

Jesti nam ne dajo dosti,
Ker si v strahi so za to,

Če bi ker se preveč naja,
Kaj bi hudo mu bilo.

25 V jutro mamo malo kruha,
Za obed kašo ali rajs,

Za večerjo gremo ležat,

To vam je hujdičov špajs!

Za pijačo tu je dobro,

30 Tote mamo do vole:

Zaj za zajtrk al za obed
Ročko puno vsak vode.

Ker brez dela nemre biti,
Tud zadosti ga dobi,

35 Če ne čoha se po riti,

Te pa kole si viši.

Tu imamo dosti križov,

Pa da vsi so brez Boga;
Najtihujši so na oknah,

40 Ker se strt noben ne da.

Tu nič rože na cvetejo,
Ptičke mi ne pojejo,
Solnčni žarki k nam ne smejo,
Ker smo močno zaklenjeni.

45 Drugi ludi grejo k meši,
Lepo se nacirajo,

Mi pa v kajhah tu ležimo,
Milo si zdihujemo.

Kda gospod restanta žene,
50 Močno hujdo ga gledi,

On od straha ves trepeče,
Kak hujdiča se ga boji.

Če -skoz vozko okno gledam
Na ti svetli firmament
55 Slišim ludi govoriti,

Jaz pa močno sem zaprt.

To je hiša resen puna
Samih križov no težav,
Notri vsakši lehko pride,

60 Či le kaj ne stori prav.

Da bi moja luba znala,

Kak se meni zdaj godi,

Ne bi pila, ne bi jela,

Samo jokala se bi!

65 Da bi moja mati vedli,

Kak se meni zdaj godi,

Bi me bili potopili
V najtojprvoj kopeli!

Mojo pesem si zapomte,

70 Znanci no prijateli,

No v bitje nikdar ne hote,
Kaj ne bote v kajho šli.

7382. Zapisal  Jožef Krajnc;  narekala  Marija Raušl. — Iz Krajnčevega
rokopisa.

V. Pesmi stanovske. II. 7383.

283

Pa restanti preltibleni,

Ne pozabte na Bogal
75 On nas bode enkrat resa,
Sladki mir nam bode da.

Tudi prosmo vsi Marijo
Iz žalostnega srca zdaj:
Ona bode nam k pomoči,
80 Kaj mo prišli v sveti raj.

Zdaj pa srečno vsi ostante,
Znanci no prijateli,

Prav veseli vsi zapojte
No se varte kajhe vsi!

7383 .

(Od Sv. Jurja na Ščavnici.)

O kristjani, poslušajte
Našga bratca mili glas!

V temnoj ječi on zdihuje,
Ker ne more več do nas:

5 Moja mati me je rodila
Na ti zemli štajerski,

Zdaj pa me je zapustila

V najtojvekšoj žalosti,

Da bi moja mati znala,

10 Kak se meni zdaj godi,

Bi me gvišno potopila

V moji prvi kopeli!

Tii mi rožce ne cvetijo,
Ptički nič ne pojejo,

15 Sunčni žarki ne svetijo,
Močno smo zaklenjeni.

Moja postela je trda,

Moja špiža suhi krtih.

Moja ječa je temna jama,
20 Oh pomagaj mi sam Bog!

Krtih imamo z lepe mele,
Malokda je pečeni,

So bli menda peki slepi,
Ki so kebre zmešali!

25 Špiže mamo vsake sorte,
Kaj si srce poželi,

Mamo tudi take sorte,

Kaj je ječmen ophani.

Kolko nas je tii restantov,
30 Vsaki mamo leto dni:

Pol nas pač je po nedužnem,
Ovi pa so krivi ne.

Drugi liidi k meši grejo,
Lepo so oblečeni.

35 Kaj pa bogi mi restanti?

V ječi tii vzdihujemo.

Jaz skoz malo okno gledam
Na ti svetli firmament,
Slišim liidi govoriti,

40 S tremi vrati sam zaprt.

Če nam keri vtin ta pride,
Vsaki prst za njim drži:
„Glejte, glejte, to je tisti,
Kak je slabo zrejeni!"

45 Da bi človek to premisla,
Kaj restant prestati ma,

Bi se hujdega ogiba
Kak jezika kačjega.

Da bi moja lubca vedla,
50 Kak se meni zdaj godi,
Bi ne jedla, bi ne pila,
Samo jokala se bi!

7383. Zapisal  Jožef Krajnc;  narekala  Frančiška Cvetko. — Iz Krajn¬
čevega rokopisa,

284

V. Pesmi stanovske. II. 7384—7385.

7384 .

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)

Gda restant iz resta ide,
Vsaki pest za njim tisi
In: „Poglejte to je tisti!
Kak je hujdo zrejeni!"

5 Lehko hujdo zrejen pride.
Vsaki, keri tam živi:

Malo jesti, malo piti,

Pa še tisto za nje ni.

Mati so me narodih
10 Na ti zemlji štajarski,

Zdaj pa so me zapustili
V najtojvekšoj žalosti.

Kriih mamo pač z lepe mele,
Malogda prav pečeni:

15 To so naši peki slepi,
Kebri so notri zmešani.

Grem na malo okno gledat,
Na ti svetli firmament;
Ciljem druge liidi pravit,

20 S tremi vratmi sem zaprt.

Pošteni ludje k meši grejo,
Lepo gor se cirajo,

Mi pa tu v smradi ležimo,
Milo si zdihujemo.

25 Naša postela je slama,
Naša špiža slabi kriih,

Naša hiša temna ječa,

Oh pomagaj večni Bog!

Špirar pride pa odide,

30 Z menoj nič ne govori,
Kliič obrne, pa zaklene,
Spet me samega pusti.

Da bi moja mati vedli,
Kak se meni tti godi,
33 Ne bi jeli, ne bi pili,
Samo jokali se bi!

7385 .

(Od Sv. Lenaria v Slov. gor,)

O, preljuba mama vi,
Mojga srca žalostni,

Le poglejte svoje dete,

V temni ječi se solzi.

5 Mene mamca so rodili
Na ti zemli štajerski,

Zdaj so mene pozabili

V nartiveči žalosti.

Ko bi moja mamca vedli,
10 Kak se meni zdaj godi,

Bi me bili utopili

V moji prvi kopeli!

Ko bi moja ljubca vedla,
Kak se meni hudo godi,
15 Bi ne pila, bi ne jedla,
Samo jokala bi se!

Oh preljuba moja žena,
Mojga srca ljubica,

Ti si bila men zročena,

20 Zdaj si sama žalostna.

Jaz pogledam na malo okno,
Na ti svetli firmament,
Slišim drobne tičke peti,
Ker mi delajo testament-

25 Drugi ljudi v cirkev grejo,
Lejpo se opravljajo,

Mi restanti tu ležimo,
Močno smo zaklenjeni.

Ko bi si en človek mislu,
30 Kaj restant prestati ma,
Tega djanja bi se zogibao
Ko jezika kačiga.

7384. Zapisal  Jožef Krajnc; narekal  godec Fr. Zorman. — Iz Kraji

čeve zbirke.

7385. Zapisal  Janko Slebinger. — Iz njegove zbirke IV. str. 33—

V. Pesmi stanovske. II. 7386—7387.

285

Naša hiša — temna ječa,
Naša spiža — černi kruh,
35 Naša postla — aržena slama,
Oh, pomagaj nam, večni Bog!

Oh, preljubi moji bratci,
Kjer za nas tako trpite,

Le nehajte žalovati,

40 Saj še Bog za nas skrbi!

On na tičke ne pozabi
In za rožce tak skrbi,

On bo nam tud pomagal
Z naše velke žalosti.

7386 .

(V središki okolici.)

Oh kristjani, poslušajte
Našga brata mili glas;

V temnoj noči on zdihuje,
Ker ne more več do nas.

5 Mati pa me je rodila
Na toj zemli štajerskoj,
Zdaj pa me je zapustila

V naj toj večjoj žalosti.

Kruh imamo ’z lepe mele
10 Malokdaj je pečeni:

To so vendar peki slepi,
Ki so kebre zmešali!

Špiže 'mamo vsake sorte,
Kaj nam srce poželi;

15 'Mamo tudi takše torte,

Ki je ječmen ophani.

Da bi moja mati znali,

Kaj se z menoj zdaj godi,
Bi me bili že vtopili
20 Vu toj prvoj kopeli!

Jaz skoz’ malo okno gledam
Na ti svetli firmament,
Postel tudi trda skala,

S tremi vratmi sem zaprt.

25 Zdaj gospod reštanta žene,
Strašno hudo ga gledi,

On pa milo se zdihuje,

Ker se štrafinge boji.

Drugi ludi k meši grejo,

30 Gor in dol šprancerajo,

Mi pa v tihej temni ječi
Milo si zdihujemo.

Da bi moja žena znala,

Kaj se z menoj zdaj godi;
35 Sinki zizeka ponuja,

Jaz pa solze točim tu.

Da bi moji brati znali,

Kaj se z menoj zdaj godi,
Bi se bili že jokali,

40 Nigdar ki> nesreči šli.

Ko bi človek si premislo,
Kaj reštant prestati ’ma,
Bi se hudega zogibo
Kak jezika kačjega!

7387 .

(Štajerska.)

Čujte, čujte, o kristjani, Ker v temni ječi on zdihuje,

^ Naš’ga brata mili glas, Ker ne more več do n as.

7386. Zapisal  Nikolaj Ivan Vrabl. — Iz njegove zbirke I, št. 4.

7387. Zapisovavca  neznanega. — Iz pesmarice Antona Kovačiča II.
str. 16—17, kamor je prepisana iz pesmarice nekega vojaka, ki je služil v
Gradcu.

286

V. Pesmi stanovske. II. 7388—7390.

5 Naša postlja črna slama,
Naša špiža črni kruh:

To je res najboljša minaža,
Ker so tudi knedelni.

Le eno majhno okno gleda,
10 Noter več svetlobe ni;

Vidi mimo ljudi iti,

Močno ga srce boli.

Mamca so me porodili
Tej deželi štajerski,

15 Zdaj so mene zapustili
U veliki žalosti.

Ko bi, mama, vi to vedli,
Kaj se men godilo je,

Bi me bili utopili,

20 U tej prvi kopeli!

Oh preljuba moja žena,

Si presrčno ljubila,

Ti si bila zaročena,

Zdaj sirota žalostna!

25 Tam od daleč ti zdihuješ,
Jaz pa dosti tu trpim;

Ti sinki ziska ponuješ,
Jaz po solze tu točim.

Pri nas rožce ne cvetijo,
30 Ptičke nič ne pojejo;
Solnčni žarki se smejijo,
Ker nas zaničujejo.

7388 .

(Od Svetinj.)

Da bi človek to premisla,
Kaj restant prestati ’ma,
Djanja hud’ga b’ se zogiba,
Kak jezika kačjega.

5 Kda gospod restanta vzeme,
Strašno jezno ga gledf,

On pa v strahi ves trepeče,
Kaj kaštige se boji.

Drugi ludje k meši grejo,
10 Lepo so oblečeni,

Mi pa v ječi tu ležimo,
Milo si zdihujemo.

Kruh imamo z lepe mele,
Nikdar še prav pečen ni:
15 To so vendar peki krivi,
Kaj so kebre zmešali!

7389 .

(Iz Slov. goric.)

Moja mati me rodila Ino me je zapustila

Je v deželi štajerski V velki, v velki žalosti.

7390 .

(Iz Ihana.)

Lubi bratje, pošušajte
Moj’ga brata mili gvas:
Koko van v ječ’ zdihuje,
Kt>  na more z nam’ na vas!

5 Tam nič tički na pojejo,
Tam tud’ rož’ce na čudo,
Sončni žarki se skrivajo,
Bel’ga dneva nimajo.

7388.  Zapisala  Eva  Damiševa.  — Iz njene pesmarice prepisal dr. Fran
Mohorič v zbirki III. 8.

7389. Zapisal J.  Z. — Iz »Slov. Gosp.“ 1881. 158.

7390. Zapisal  Anton Breznik;  pela  Zelnikarjeva Micika. — Iz nje¬
gove zbirke II. št. 32.

V. Pesmi stanovske. II. 7391—7393.

287

Moja postla trda svama,

10 Moja špiža suhi. kruh,

Boh me re’ši> s temne ječe,
Jz usth moji>h nadvoh.

O ti dekle lubizniva,

S celiga mojga srca,

15 De s’ ti mene zapustiva
V ti veliki žavasti!

7391 .

(Iz Domžal.)

Ljubi bratje, poslušajte
Mojga brata mili glas,
Kako on v ječ zdihuje,

Ker ne more z nam na vas.

5 Moja postla trda slama,
bpiža moja suhi kruh;

Bog me reši s temne jame,
Iz vsih drugih nadlog.

Tam nič tičk’ ne pojejo,
10 Tud nič rožce ne cveto,
Solnčni žarki se skrivajo,
Belga dneva nimajo.

Dol čez vrhno lino gleda
Na ta plavi firmament,

15 Sliši drobne ptičke peti,
Delajo mu testament.

Ko bi mam’ca moja vedTi,
Kak se meni tu godi,

Bi ne jedli, bi ne pili,

20 Zmeraj bi se jokali!

7392 .

(Iz Domžal.)

Dragi fantje, poslušajte
Mojga brata mili glas,

Kako v ječi on zdihuje,

Ker ne more z nam na vas:

5 „Tukaj rožce ne cvetejo,
Tudi ptički ne pojo,
Solnčni žarki se skrivajo,
Belga dneva nimajo."

Jetniške. II.

7293 .

Od Sv. Marjete niže Ptuja.)

Jaz navola sen se kleti,
Skušal si bon zdaj zapeti,
Kak restanton se godi,

Da v tej liikji sploh leži.

V jutro dinar gor odpere,
10 Se mu zlo pod uho zdere,
Reče: „Nesi kiblo doj,

Če si kida kaj nicoj."

5 Milo si restant zdihava,
Svoje grehe premišlava
V temni liikji noč in dan,
Zmirom bled je in zaspan.

Kadar ura osen bije,

Te mu v ročko vode vlije,
15 Kruha pa dobi kolač,
Kakor vsaki drug kovač.

7391. Zapisal  M. Rode;  peli  Iv. in Fr. Janežič. — Iz zbirke Rodetove
IX. št. 4.

7392. Zapisal  M. Rode;  pov.  Vinc. Janežič. — Iz Rodetove zbirke
VIII. št 66.

O po mn ja: Pod ta naslov spadata prvotno pač tudi naslova  „V ko¬
sami zaprti vojaki' (št. 7048) in  ,Od vseh zapuščen in pozabljen" (št. 7050).

7393. Zapisal  Val. P ul k o. — Iz njegove zbirke št. 1.

288

V. Pesmi stanovske. II. 7394.

Česat moreš se po glavi!
Potli kolen do poldne
20 Vuši, kebre noč in dan.

Gledan proti milen nebi
In si mislin san pri sebi:
Oh nedolžne ptičice,

Kak lepo prepevate!

25 Jaz sen včasi tudi peja
Ino ša sen, kar: sen hteja,
Če k deklinam al na ves
Ali v krčmo kan na ples.

Zdaj pa moren mirno spati,
30 Sem zaklenjen s tremi vrati,
Žejen man vodo,

Kočo pa za ljubico.

Prav na tenko sen posluša,
Trebuh tudi je poskuša,

35 Če de skoro že poldan,

Da bi prišel ričet k nan.

Kadar čiijen jaz zvoniti,

Te me žalost če vmoriti,
Zdaj bi moga k meši iti,

40 Pa ne moren vunta priti.

Vsaki praznik in nedelo,

Te je zunaj vse veselo,

Mi pa tu žalujemo,

Milo si zdihujemo.

45 O preljubi vi pijanci,
Deklice in drugi znanci,
Men se slabo že godi,

Vina no žganice ni.

Srečno fanti in vse dekline,
50 Vse na svetu enkrat mine,
Priša bode tisti čas,

Da mo rest dosliiža jaz.

Da po redi bi živeli,

Nikdar ne bi tu sedeli,

55 Tu že mamo plačano,

Kaj še pa po smrti bo!

Oh nesrečna tovaršija,

Kda sen raufat se viičija,
Vsaki greh in vsaki punt

Da bi človek pred premisla,
Kaj restant prestati ma,

Bi se hudega ogiba,

Kak jezika kačjiga.

7394.

(Kranjska, prvotno štajerska.)

Zdaj sem se navolov kleti,
Skušal si bom še zapejti,
Kok restantam se godi,

Ker v tej lukni sploh čepi.

5 Restant pa milo si zdihuje,
Svoje grejhe si premišluje,
Noč in dan

Ves prebled in pa zaspan.

Ko nam ura osem bije,
Takrat vodo v ročke vlije,
15 Kruha pa vdobim kolač,
Kakor vsak drugi pač.

Eden mi pa tako pravi:
Česat se moraš rejs po glavi!
Zdaj pa bijem do pol dan
20 Uši, bolhe noč in dan.

Vsaki praznik in v nedeljo
Je zunaj vse veselo,

Mi vsi žalujemo,

Milo si zdihujemo!

Zjutraj, ko nam gor odpira,

10 Se nad nami že zadira,

Reče: „Nesi kiblo dol,

Če si kidav kaj necoj!“

7394. Zapisal (?)  Pavel Laznik. — Iz zbirke Ivana Lovraca A. str.
104—107.

V. Pesmi stanovske. II. 7395—7396.

289

25 Jaz sem tud korajžen bil,
Šov sem, kam sem hotel:
Če z dekletam kam na ves
Al pa kerčmo kam na ples.

Zdaj pa moram mirno spat,
30 Sem zaklejen s trejm vrati,
Za večerjo mam vodo,
Zmislim se na lubico.

Ko bi vsaki človek vedev,
Kak restantam se godi,

35 Bi se hudega zogibov,

Ko jezika kačiga.

Jetniške. III.

7395 .

(Od Sv. Jurija

Liidje živijo kratke dni,

Pa kaj se ž njimi vse zgodi?
Večkrat v restnoj žalosti
Al večkrat v slabosti.

5 Eno jezar osemsto
Devetnoštirdesetega
So dinari, restanti vsi,'

Vsi so z Braneka šli.

Podgane, miši so vesele,

10 Kaj bodo v restih mlade mele,
Ena dve al druga tri,

Al to je veseli.

na Ščavnici.)

Oh kaj pa buhe, vtiši vi,

Al kaj te zdaj začele vi ?

15 Gde so restanti, vaši fanti,
Kaj bi kri dali ?

Srake so tak regetale,'

Kaj so nas ta vun pregnale.
Niše nas je pita ne,

20 Al kaj smo dužni mi.

Restanti so slovo jemali,

Z lanci pa so si igrali:

To je takšo veselje,

Gda zlodi s pekla gre.

25 Eni grejo nad Gradec gor,
Ti drugi pa nad Ormož doj.
O žalost gor, oj žalogt doj,
Al to je žalosti!

7396 .

(Iz Bratonec.)

Z Braneka smo slovo jamah,
Z lanci smo si šča’ngatali:
To blo takša vasalje,

Kag dara zlodi s pakla gre.

5 O boga bua no viši,

Pa kaj ta zaj začela ve!
G’e študa’nti, vaši fanti,
Kaj bi krv dali?

7395 .  Zapisal  Jožef Krajnc;  narekal  godec Fr. Zorman. — „Branek
je grad v Ščavniškoj dolini kako poldrugo uro od Ljutomera. Tukaj so bile
P"ed letom 49. ječe za hudodelnike."

7396 .  Zapisal  Števan Kuhar;  pel  Stivanecof Matjaš. — Iz Kuharjeve
zbirke št. 190.

19

290

V Pesmi stanovske. II 7397—7398.

Miši sa ži vasalijo, Adna dve, ta druga tri

Kaj do f postlaj mladamela; Paj to ja vasali!

Jetniške. IV.

7397 .

.(Iz Češnjevka.)

V Ljubljanco sem marširou
Korajžen, viseu;

Sim Žabjek zagledou,

Sim jokati začeu.

5 Pa fantje restantje
Mi pravijo tako:

„Nikar se na jokej,

Sej doug čas t na bo!“

„„Sej na jokam zato,

10 De b doug čas mi blo;
Jest jokam le zato,

K mam košto slabo.

V pondeljek ni drujga
Kot sami fižou,

15 Pa tok mi j pirgrajan,

De skor bi kozlou.

U tork so bli knedlni,

Pa tok so bli trdi:

Če u zid ga zaženem,

20 Nazaj udliti.

U sredo je bla kaša,
Zabeljena z vodo,

V četrtik pa ričet
S to pasjo mastjo.

25 U petik ni blo drujga
Kit sami fižou:

Gdor ga bo jedu,
Gotou mo bo žou.

U zboto ni drujga
30 Kit črn krompir:

U usta ga denem,

Se vleče kit šmir.

U nideljo je župca,

Pa koščik misa
35 In zravin še zelja
Usmrajeniga.

Za vičerjo ni drujga,
Kit sami so brič:
Zapirajo vrata,

40 Kit sami hudič.

7398 .

(Iz Ihana.)

V Iblanco sim paršu
Korajžin, visev, 10

Sim Žabjak zagledu,

Sim jokat začev.

Sej t’ko b’ že na joku,
Tud dovg čes mi ni:
Žalujim zato,

K 'mam košto svabol

5 Pa fantji restantji
Mi prav’jo toko:

„Se bodiš navadu,
Ti dovg čes na bo!“

V sredo - ja kaša,
Zabelina z vado,
15 V četartik ja ričet
Iz pasjo mastjo!

7397. Zapisal  Janko Hacin.  — Iz njegove zbirke 183.  .Pesem sem
čul često peti doma kot otrok, kolikor se spominjam, vedno nepopolno.
Mesto Žabjeka je bila tudi .kosama" in mesto .restantov” .soudafje*. Pri¬
bližno v tej obliki jo je pel moj sošolec v prvih razredih gimnazije g. Mihael
Sch ffrar iz Praprotna pri Selcih. Tako, kakor je tukaj, mi je pesem nareko¬
vala Žumrova Mica iz Češnjevka.”

7398. Zapisal  Anton Breznik;  pel  godec Tine Kropčev. --Iz Brez¬
nikove zbirke III. 55.

V. Pesmi stanovske. II. 7399-7400.

291

V petik ja žele,

Pa čarn firžov:

Se m’ gravža toko,
20 De bi skbri kozvov.

V soboto ni druj’ga
Ki čarn krampir:
Zabelin ja t’ko,

De smrdi ki hudir.

25 V nidelo ni drujga,
Ki* čarni* bertč’:
Zapirajo vrata
Ki sami hudič’.

Fantje restantje
Mi prav’jo tako:

„Ne jokaj, ne jokaj,

Se t’ dovh čas ne bo!“

5 Ne jokam zato,

De b’ dovh čas mi bvo:
jest jokam zato,

Ker slaba košta bo.

V nedeljo ni druzga
10 Kot košček mesa

In zraven mav zelja
Usmrajenega.

V pondeijek ni druzga
Ko štrukli trdi:

15 Ga v steno zaženeš,
Nazaj odleti.

7399 .

(Iz Leš.)

V torek ni druzga
Ko črni krompir:

Ga v usta prineseš,

20 Ti grata ko šmir.

U sredo ni druzga
Ko drobni fižol:

Ko b’ človek ne vedu,
Poznal b’ ga ne bil.

25 V četrtek ni druzga
Ko kaša polita z vodo,

V petek pa ričet
S pastjo mestjo.

V soboto pa pride
30 S kosmato brado,

Prinese mal kruha,

In frišno vodo.

7400 .

(Podgorje.)

Sem šel preke Ljubljanci
Korajžen in vesel,

Sem Žabjak zagledov,
Sem jokati začev.

Ne jokam zato,

10 Da bi dolg čas mi blo;
Jaz jokam le zato,

Ker 'mam košto preslabo.

5 Fantje restantje
Mi pravjo tako:

„Se Žabjaka privadiš,
Ti dolg čas ne bo.“

V sredo je kaša,
Zabeljena z vodo,
15 V četrtek pa ričet
Iz pasjo mastjo.

7399. Zapisal  Jul. Slapšak;  zapela  Ivana Bergant. — Iz Slapšakove
zbirke II. 14.

7400. Zapisal  Franč. Stele. — Iz njegove zbirke I. št. 64.

19*

292

V. Pesmi stanovske. II. 7401.

V petek je zelje
In ta črni fižov,
Človeku se gravža,
20 De b’ skoraj kozlov.

25 V nedeljo ni druzga
K en štikeljc mesa,
Mal kislega zelja
Vsmrajeniga.

V soboto ni druzga
Kot tisti krompir:

V usta ga denem,
Je tak kakor šmir.

Na Žabjak so dolge urce,
30 Težko jih je prestat’,
Doma dekle žaluje,

Ker mora sama spat.

Ta Žabjak bom zapustu,
Na dom se bom podav,
35 Doma bom dekle ljubu,
Pri nji prav sladko spav.

7401 .

(Iz Podlipovice pri Izlakah.)

V Litijo sem pršu
Korajžen vesel,

Litijo sem zagledal,
Sem jokati začel.

5 Frboltar me je vprašu,
Po kaj sem sem pršu ?
„Enga sem udaru,

In tožit me je šu.“

Pa fantje restantje
10 Mi pravijo tako,

Da košta je slaba,

Da jesti je malo.

V pondelek je riča,

Pa druzga ni nič,

15 Moramo jo jesti,

Al biti brez nič.

V torek so knedelni,
Tako so trdi:

V steno zaženem
20 Nazaj mi odleti.

V sredo je kaša,
Zabelena z vodo,

V četrtek pa rep’ca
Z pasjo mastjo.

25 V petek ni druzga,

Ko drobn je fežov:

V usta ga denem,

Bi skorej kozlov.

V soboto ni druzga,

30 Ko črn je krampir:

V usta ga denem,

Se vleče ko šmir.

V nedelo ni druzga
Ko štikelček mesa,

35 In zraven še nmal zelca
Vsmrajeniga.

V Litiji ni druzga,

Ko sami so brič:

Vrata zapirajo

40 K sami hudič.

Oj škoda je fanta,

Ki je tako mlad,

Da mora v Litiji
Tri mesce stradat.

45  Litijo bom zapustu,
Domov se bom podav,
Doma bom dekle lubu,
Sladko pri njej zaspal.

7401 . Zapisal {?)  Pavel  Laznik.  — Iz Lovračeve zbirke B. str. 48—52.
od koder jo je prepisal v zbirko II. št.  7 s temi premembami:  1 pršu]
prmahu — 2 vesel] in vesev — 3 zagledu — 4 jokat začev — 6 sem] si —
12 jesti] jesti je — 16 biti] biti pa — 19 steno] steno ga — 24 Iz — 28 skori
— 34 K’ — 35 Zraven — 37—40 manjka  — 41 Škoda — 23 more — 47
Doma bom] Rajši — 48 nji zaspav.

V. Pesmi stanovske. II. 7402—7403.

293

7402 .

(Kranjska.)

Y  sredo je kaša,
Zabeljena z vodo,

V četrtek pa ričet
Se pasjo mastjo.

V Ljubljano sem prišel
Korajžen vesel,

Sem Žabjak zagledal,
Sem jokat začel.

5 Fantje restantje
Mi prav’jo tako:

„Ne jokaj, ne jokaj,

Saj dolg čas ne bo.“

„»Ne jokam zato,

10 Da b’ dolg čas kaj b’lo,
Jaz jokam zato,

K' mate košto slabo!

Pondeljek je prišel,

Za jest kaj ni b’!o:

15 Prinesel je kruha
In slabo vado.

V torek so knedelni
Prokleto trdi:

Ko v zid ga zaženem,

20 Nazaj odleti.

25 V petek je tisti
Prokleti fižol:

V usta ga deneš,

Bi kmalu kozlal.

V soboto ni druzga,
30 Kot črni krompir;

Kako ga bom jedel,
K smrdi kakor šmir!

V nedeljo je župa
Pa štikelc mesa,

35 Pa zraven mal’ zelja
Usmradjeniga.

Zvečer pa ni druz’ga,
Kot črni so brič’:
Zapirajo vrata
40 Kot sami hudič!

Ljubljano bom pustil,
Domov se podal,

Spet ljubico ljubil,

Pri njej se naspal.

7403 .

(Bloke pri

Ponuoč se m’ je sajnalu,
Patru olca prišla buo,

Pa trejba buo bejžati,

Ce hlač ne rit buo. —

Cerknici.)

Oprou mi je vrata,
Pokazou m' je kuot:

15 „A1 tukej buoš počivou,
Dokler ne grieš od tuod!“

5 V Lublanco sm prišu
Korajžen j^n vesteu,

Pa Žabjek sm zagiiedou,
Sm juokat začieu.

Pa pride star muož
!0 S sivo braduo,

Perniesu je kuos kruha
Pa mrzlo voduo.

Al fantje restantje
Mi pravijo toku:

„Nokar se ne juokej, _

20 Sej doug čas ti. ne buo.“

Al jest se ne juokam,

De dougčas mi buo,

Al jez se zetu juokam,
Kier slaba kuošta buo.

7402.  Zapisovavca  neznanega. — Iz M. Rodeta zbirke I. št. 6.

7403. Zapisal  Izidor  Modic;  pel  mlad fant — Iz Modčeve zbirke.

294

V. Pesmi stanovske. II. 7404.

7404. Zapisal  Jožef Soban;  pravil  njegov brat. — Iz'zbirke Jožefa
Cejana V. št. 82. Zastran domovine je opomniti, da so Vrtojbenci zidarji in
zahajajo po tem poslu daleč okrog; zlasti so po potresu ljubljanskem hodili
radi v Ljubljano, vsled česar se je mnogo kranjskih pesmi zaneslo v Vrtojbo
in na Goriško.  Frojbolnar = frboljtar. .

V. Pesmi stanovske. II. 7405. Dodatek.

295

7405.

(Od Črnič.)

Fantje restantje mi pravjo tako:

„Nikar se ne jokaj, saj dolg čas ti ne bo!“

Ne jočem zato, ker dolgi čas mi bo,

Se jočem zato, ker imam kuošto prav slabo.

5 V tor’k so b’li knidelni, prav močno trdi:

Če v zid ga zaženem, nazaj mi odleti.

V sredo je bla kaša, zabeljena z vodo,

V četrtek pa rišek s pasjo mastjo.

V petek ni blo druzga ko drobni krompir:

10 Če v usta ga denem, je slabši ko šmir.

V soboto ni blo druz’ga ko drobni fižov,

Če v usta ga denem, bi še kmalu kozlov.

V nedeljo je bla župa, pa štikelc mesa,

No malo pa zelja prsmojeniga.

Dodatek.

Razen spredaj objavljenih nevojaških stanovskih pesmi (II. razd.) poje
narod domet ih na polju še več drugih pesmi, ki se tičejo teh stanov, njih dela,
značaja, njih neprilik in letnih časov, s katerimi je zvezano njih delo. Toda
večina teh pesmi je nenarodna. Podajam jih ž njih začetnimi verzi v na-
stopnem zaznamku, o hterem velja zastran razvrstitve to, kar je povedano
v III. zvezku na str. 819.

*• A, a, a — * Sola je henjalaj * Prišel je zdaj že zlati čas, * Čas praz¬
nikov, juhe, za nas! . . . (Šolarska.)

— Al pobaram jaz pavra, * Kako ti kaj gre, * Prav hitro da antvart: *
Prav žalostno je!... (Zložil baje Fr. Lederer-Lesičjak v Klobasnici, glej
154 a.)

2. Al zdaj bom zapeja * Sabolskim ludem, * Saj nesem z Veržeja, * Le

čujte, kaj vem . . . (Krojaška.)

~  Barde nam bvagu n’sejo, * Vino žganje ljubi vsak . .. (gl. 58.)

3. Bod’ češčen, zahvaljen večni Bog, * Za to današnje jutro, * Da zdravi

smo dočakali . .. (zložil Lork.)

4. Bog je mene na svet stvaril, * Da b’ jaz njemu služil prav * Božji

žlak je mene udaril, * Saj ne v  bom nikoli zdrav . . .

5- Bog je nekda tak odloča: * Človek naj za kruh skrbi, * Pa je virtom
to naroča, * Kruh naj mlatcom  se deli . . .

6. Bratec, letos je vesele * Za dolenske dežele, * Letos kter ima ktera

črepina, * Vsaka je bla polna vina . . .

7. Brž ml a tiči  mi vstanite, * Delo brž da gre od rok, * Cepce v roke

kar vzemite, * Vdarte pika pok pok I

8. Budijo (napak v vseh zapisih, oziroma prepisih namesto Rdijo) v svitli

zarji * Se venčane gore . . . (gl. 164.)

7405. Zapisal  Jož. Sokol  iz Šempetra pri Gorici od nekega mlade-

n [ca. To pesem pevajo tudi v Dobravljah pri Sv. Križu vip.  — Iz Cejanove
zbirke IV, št. 66.

296

V. Pesmi stanovske. II. — Dodatek.

9. Cvetijo rožce lepo dišeče * Cveti spominčica ne žabi me . . . (po nem¬

ški: Es bliihen Rosen, bliihen Nelken, Es bliiht.ein Bliimelein, Vergiss-
nichtmein.)

10. Častitliv je moj stan, * Po celem svetu znan. * Veselo srce moje *

Veselo si zapoje: * Od jutra do noči * Kaplan  se veseli . . .

11. Če študent na rajžo (popotvat) gre, * Dosti dnarca imeti če (Penez

nima nič kre se, Dobro pije ino [dobroj je). . . (po nemški: Geht der
Studio auf die Reis’ . . .)

— Da b zidarjev  ne bi meli, * Te po luknjah bi živeli: * Bog te živi

moj zidar.. . (gl. 21.)

12. Da (Te) zvezde na nebu migljajo, * Da (To) solnce in luna sveti;, *

Pred tronom nebeškim igrajo .. . (Slomšek.)

— Dekleta ve ta mlade, * Da ne zamerite, * Če vas pa kaj zadane, * Se

pa poboljšajte . . . (gl. 24.)

13. Deklice, hočem vam zapet’ * Od napačne škodljivosti, * Želim nevar-

šine vas otet’ . . . (zložil Lipold.)

14. Dil cajta sem poslušav glas * Kaj peršov bo za n čas, * Al bu vesel

al žalostni, * Kadar se vigred obrodi .. . b • 3

— Dere terlja scat odide, * Celo vuro tan čepi,? * Gda nazaj k pečnici

pride, * Vse okoli .. . (gl. 66.)

— Gnes (Dnes) dečki le k deli * No v roke smolo, * Mo meli veseli. .

(gl. 15.)

15. Gnes kseli Je k deli, * No v roko smolo, * Mo meli veseli * Plaumontag

za to; * Če zlodi te moti . . .

— Gnes kda bi le z deli * No v roki smolo . . . (gl. 15.)

— Gnes pride še k deli * No smoli roko, * Bomo . . . (gl. 15.)

— Gnes vsedli se k deli * No v roke smolo . . . (gl. 15.)

16. Dober večer Bog vam daj, * Lepo 'zvonček poje, * On nas vabi v sveti

raj, * Vzdigni srce svoje .. . (Slomšek.)

17. Dobro jutro Bog daj, * Od spanja nazaj. * Noč odhaja, * Solnce vstaja, *

Skoraj bode beli dan .. . (Ahacelj 19.)

— Dolgo let so že prerok’vali, * Da bojo ajzenpon narejali, * Karkol dolgo

govore, * Enkrat gvišno narede ... (gl. 88.)

18. Dom imam na gori, * Lepemi prostori . . . (gl. Dainko 18: Nagornjak.)

19. Dragi kristjani (ljubljeni), * Gda začnemo peti. * Vse pred premislimo, *

kak je na sveti * Za eno je^dobro, za eno pa ne . . .

20. Dragi naš kovaški  stan J Že v začetku sveta znan . . (Dainko 31.)

21. Dragi zvoljeni kiistjani, * Čajte, kaj vam jaz povem, * Naj poduk vas

moj predrami .. . (Zidarska.)

22. En nov gostač je prišel v Kranj, * Časti in hvale vreden. *  Pred nekim

letmi tukaj zanj . . . (zl. Knobi.)

23. Eno pesem b’ votu zapeti, * Ki. b’ vedu, de b’ bva prov; * Kdor jo bo

slišov, * Mo ne bode žov . . . (Sitarji.)

24. Eno (Ano, Jeno) pesem čem zapeti * Očitno vsem na glas, * Nekaj v

misel vzeti * Le ta sedanji čas . . . (zl. Jurij Vodovnik.)

25. Eno pesem (za)pojmo mi * O zadržanju (zaderžanju) žleht ljudi: * Od

ponočnih letavcov, * Pijancov no špilavcov . . . (Ahacelj 3  39.)

26. Fantje, dekleta, vstanite *  Hitro nasajat hitite, * Dajmo le pika pik pok *

Snope po štir . . .

— Fantje si kupujejo * Srebrne ketence, * Da zlaglaj zapeljujejo * Ne¬

dolžne deklice . . . (gl. 24.)

— Fantje, vstanite, * Sem slišu tri bit, * Vadarje nalite,* Da gremo kosit...

(gl. 234.)

— Fašenk je prišel, pa hajt se ženiti, * Da bi mi šteja gdo v oglede priti,*

Ja nekoga meštra . . , (Kolarska, gl. 225.)

— Fašenk že blizi gre, cajt se ženiti, * Da bi le hteja . . . (gl. 225.)

— Fletno je na svet, * Luštno je živet. * Kamer pridem . . . (gl. 102.)

— Glej, glej, sneg se že zlo tali, * Nam se že voda zlo perblišči;* Deske

so suhe * Ko zimske muhe . . . (Plavičarska, gl. 34.)

V. Pesmi stanovske. II. — Dodatek.

297

27. Glej, kak svetlo je nebo, * Kako lepo žari se, * On, ki barva ga tako, *

Bog pač dober je . . .

28. Glej, solnce že visoko zahaja * In jemle od zemle slovo, * Se skriva

za vejcami gaja . . .

29. Glej, tiha noč minila * In jutro se rodi, * Lepo cvetijo rožce . . .

30. Glejte, že solnce zahaja * Skoro za goro bo šlo . . . (Slomšek.)

31. Gore so žij vse kopne, * Zalano to puole, * Živina na pvanino gre, *

Mo v žica  cuoda je . . . (Iz nemške: Die Sennerin, prim. Schlossar

št. 115.)

32. Gosli, bas in cimbale, * Žvegle, citre, brnice * Vsaki dnes pri sebi ma*

Ino v nje igrati zna . . . (Dainko ps. 75.)

— Hajcl vi fantje vstajajte, * Vstajajte dekleta, žene * Mlado jutro se budi, *

S cerkve juternco budi . . . (gl. 33.)

33. Halo, halo, fanti vstajajte, * Vstajajte deklete in žene: * Lepo in mlado

jutro se rodi . . . (Slomšek.)

— Hišco imam res na deželi, * Gori na vrh’ mi stoji, * Okoli so travniki

zeleni . . . (gl. 63.)

34. Hit. hit, * Hit, le hit trte vit, * Sneg se že zlo cedi, * Voda s planine

kar curkoma dol leti . .. (zložil Jož. Lipold; plavičarska.)

35. Hitro, hitro, ljuba mati *  Moram piškam jesti dati . . . (Slomšek.)

36. (In nomine patre.* Vzemi jo na kvatre... (Rokovnjaška; Gregor Hrastar.)

37. Iz severne dežele pripelala * Je zima se z viharjem svojim k nam, *

Kraivati hočem tukaj . . . (zl. Arlič.)

38. Jagr.r hodi. tam po pokt, * Po gmajnct vakolu.,* Skoz drage čelu. dan,*

Ali. ali, ala, * Skoz dragi, cel dan . . . (Lovska.)

39. Ja moj palec * V njem je Žalec: * Nit me je zaskalila, * Takše čerge, *

Kaj sem tkalec, * Le še nesem tka . . . (zl. Vrbnjak.)

40. Jaz bi lušten (vesel bi) bia, * Da bi mea štrment, * Ki bi muzko igra

(spila), * Tak kak živi (kak ta pravi) šment... (O raznih instrumentih.)

— Jaz bi rad vedel, * Kako kmetič * Obseje svoj ovs . . . (gl. 161.)

41. Jaz bi se rad oženia, * Mira mi srce ne da; * Pri meni ja dobro bo, *

Kera mene vzela bo . . . (Mizarska.)

42. Jaz čem ti šl aro m zapeti: * Vboga stvar je on na sveti! * Cujte,

čujte, kak živi, * Kruha tud zastonj ne je . . .

43. Jaz pa mam en lepi vertec, * Poln je rožic nasajen: * Pa kaj je men za

tote drobne rožce . . . Zvečer dol ležem ...

44. Ja pa imam verha dva, * Puna vina sladkega . . . (Dainko 13.)

45. Jaz sim en bore ivesej) kmetič,  * Se (Ker) Gašper (paver) imenujem *

Z svojimi rokami * Življenje pridelujem . . . (preloga iz nemščine; gl.
spodaj Vesel sem jaz kmetič, kar je druga preloga.)

46. Jaz sem g or man imenvan, * Pijem vince vsaki dan, * Znam vinograd

obdelvat, * Naj bo rezat al kopat. . . (zložil J. Vodovnik.)

47. Jaz se lušten jager,  * Ki man (Imam) šambora * No eno dekle (Eno

Micko) * Z gorjega pola doma ...

48. Jaz sem mizarski pomagač,  * Takole živim in nič drugač, * Samo

eno napako pa vendar imam, * Da svojo Polonco preveč štimam . . .

— Jaz sim pa oglar fant, * De m ga ni para fant . . . (gl. v 124.)

49- Ja sem ftica kukavica, * Kukavica se dam zvati, * Steri mene nešče
zvati * Ne dam se mu poznati ... (1. preloga.)

50. Jest sem ta tiča kukuca, * Tok se dam imenovat, * Kdor moje ime
zreči ne zna, * Ta me nima poslušati... (2. preloga iz nemščine.)

— Jaz sem si zmiraj mislil, * Da bom kak soldat, * Sem se prav študiral, *

Da bom kamerat. . . (gl. 232.)

— Jaz sem zmirom mislil, * Da še bom soldat, * Ker man ravne noge . . .

(gl. 232.)

~ Jaz sem v šolo hodil * Sem mislil, da ’m gospod, * Skozi zelen gojzd...
(gl. 232.) " - ’

51  • Jaz vem za veselje, najslajše mi je, * Na sveti ni slajšega nikdar za
me. * Veselje, katerega v mislih imam, * Je, kadar s tovarši... (Ve¬
seljak.)

298

V. Pesmi stanovske. II. — Dodatek.

52. Jaz vam čem šteti, * Kak čem začeti, * Kak je po svetu * Zdaj dosti

nevolj. * Res nam je teško * Sedaj živeti . . .

53. Jaz vam čem zapet, * Kak je ^zdaj na svet, * Kak so^zdaj ljudje Ze

privajeni. * Sedaj žalibog * Že od mladik nog . . . (Žganjarska.)

54. Je dro luštno na sveti * Ko mi tičce pojo, * Še le mav zaspim, -■ Me

že gore zbudo . . .

— Jeno pesem čo zapeti * Naravnost vsem na glas, * Kako se dekleta

nosijo : * Okoli se obračajo . . . (gl. 24.)

— ja pred špegvam stava * Čtsava st vase, * Pa seja vagled'vava, Ce

ji. še kaj fali . . . (gl. 24.)

55. Je prišel pomladanski čas, * Vesele velko je za nas, * Da nam je log

dal včakati * Še lube vigredi  . . .

56. Juhe, vigred  začenja se, * Juhe, začne zeleniti se, * Juhe, tičic veseli

glas, * Juhe, je vsem kratek čas. ..

57. Kadar pa jesien  prirajža, * Pojdem pobič kam za jagra, * Strielat se

bom jaz učiv, * Da bi en frišen jager biv . . .

58. Kaj doživel sem na sveti! * Bog se usmil’, kaj se godi! * Vsak neredno

če živeti * In pregrehe kraja ni . . . (zložil Ravnikar-Poženčan 1834 v
obloški okolici, Novice 1863, 392; 1856. 20 in 1845.)

59. Kaj je meni danes striti, * Da b dopolnil svojo dolžnost, * Marije čas

razglasiti, * Tem ljudem pa njih norost . . . (Sedanji svet.)

— Kaj je na svet za ena raba, * Da je pšenica tako draga? * Namest zrna

je pa smet, * Ker je šterke poln svet . .. (gl. 59.)

— Kaj se je enkrat pripetilo, * Ki mi je en krajcar na frankih zmanjkalo, *

Ki nisem mogel frankov plačat . . . (gl. 105.)

— Kaj se mi je prigodilo? * En krajcar na dolg je falilo, * Da nejsem

mogel dolg plačat, * Perpokov je v hišo soldat . .. (gl. 105.)

60. Kaj so prišle za’ne rive čriez me, * Kadar jaz premišlujam, * Taco mi

sovze. * Moram zmiram doma biti, * Se nem’m s kom . . . (Kmet v
stiski.)

61. Kaj vam čem fantič jest nov’ga zapet, * Kak je prevzeten  ta paverski

svet.  '* Bod fantič al dekle, bod kočar ali kmet.  . .

— Koko kmetič seje soj ovs? * Viš tokle, viš tokle * Kmetič seje so

ovs . . . (gl. 161.)

62. Kak lepo (vedro) se dani, *  Že (No) mladi den pozdravlja nas: * Zda

(Da) spati več nam ne pusti, * J<er (Da) delat mor’mo . . .

— Kak liišno je zaj na ton sveti, *  Či človek poštano žive! * Si f ti j  k a no

poja veselo . . . (gl. 63.)

63. Kak luštno (lepo) je pač (zdaj, v naši, bit) na deželi! * Moj hramec

(hramek, Da hiša, Na hiška, Moja hišca) na trati (poli, ravnem) stoji:*
Okoli (Okol) je (so, travnik (travniki) zeleni, * Oj močno (kak(o), A
to (Da, To) me to (nas pač to (me serce, kaj) veseli ... (iz nemške
Wie schon ist das landliche Leben! * Mein Hauschen steht auf grii-
ner Flur, Pogatschnigg H. št. 540.)

— Kako se ludje nosijo, * Po svet pregrehe trosijo, * Žalostno je slišati *

Kaj tacga od ludi . . . (gl. 24.)

64. Kak težek (reven, žmeten) je moj stan, * Katerga jaz imam !“ * Pa deno

še Bogi * Hvalo jaz (Jaz hvalo rad) dam, * Ker me je pozva * V ta
vin c a r s k i stan . . .

65. Kaj(r)koli sem pesmi popeva na glas, * Poslušajte mene no meštre ves

čas; * Pokrivači  so jaki, pošteni ljudje, * Al ti so bedaki ...

66. Kaj ma kolj svet meštrije, * Vsakša nekši hasek da, * Samo terlja naj

se skrije, * Ona dela vsemu kvar. * Pred kak terlica se čuje . . .

67. Karte nove mam, * Kartat bo vsaki šou, * Naj bo za en groš al dva *

Vsakega dam. * Karte speklamo, * Groš pobeksljamo . . .

68. Kar svet mi podeli, * Dopade malo mi: * Perjatle mejti, * Veselo pejti*

Narbolj se mi zdi . . . (Zadovoljnik.)

69. Kdor gre plesat, bom zagodel, * Z mojim plečom vse zbudim * Vsak

lehko bo dečvo vodil . . . (Godec pod lipo, zložil V. Kurnik.)

V. Pesmi stanovske. II. — Dodatek.

299

70. Gdor hoče znati, * Kak zdaj se terpi, * Za mertik naj mlati,  * Se že

naviči. * Kak hitro dokonča, * Že drugoč mora začet . . .

71. Gdo ma' brajde al gorice, * Ma kleti ino pivnice, * Tisti pintar  a ma

rad, On je dober vinski brat. * Pintari, vzemte pogance v roke . . .

72. Gdo malo premisli sedajno mladost, * Tak lehko zna rečti, je sama

norost! * Pijanost in gizdost premamla je vse, * In k tem še pre¬
vzetnost . . .

73. Kdor zdaj čase premišljuje, * Lehko iz srca si vzdihuje. * Malo me

popisat sram, * Opominjal rad bi vam . . .

74. Gdo ic ptiček mali, * Peti je učil, * Kje si tako lepe * Pesmice dobil...

75. Kjer je glas, taj smo mi, * Kjer korižna, tam smo mi...  (Rokovnjaška.)

76. Kje (Ge, Ki) so moje rožice, * Pisane no bele? * Mojga srca Iubice...

(zložil V. Orožen.)

77. K m e ti č, Je bod vesel 1 * Kar si letos prejel, * Bog ti je dal z nebes *

Hval’ ga zares! * En tavžent osemsto, * Zamirkej si zvesto... (Tlaka
odpravljena.)

78. Kmer pa pase kravo, * Na štriki jo drži, * Dekle krade travo, * Fr-

b' mar jo dobi, * Ded pa tepe babo, * Da hrbet joj praši . . .

— Ko dekle k maši pride, * Na pragu (vratih) obstoji, * Ko šoceljna za¬

gleda (in preč ko [hitro], Ko sveta maša mine), * Ta prva (Najprva)
ven leti (Se hitro van spusti). . . (gl. 24.)

— Gda dijak na rajžo gre, * Penez nema nič kre se . .. (gl. 11.)

79. Ko gledam spomladi * Cvetoče drevo . . . (zložil M. Valjavec.)

80. Kda jaz mislim na težkoče, * Na cigajnski zdanji svet, * Mi od jeze

jeste vroče, * Da sem š k o 1 n i k tolko let.  . .

81. Kda od koga klopke mam, * Te se hitro v stol podam . . . (Tkalec, zl.

Dainko 59.)

82 .  Ko se beli dan napoči, * Le Bogu se prporoči, * Vzdigni svojo desno

roko, * Delaj križ čez svojo glavo . . .

— Ko sem v šolo hod(il)‘ * Sem mislil, da bom (kar) gospod, * Po zelenih

gajih (Kod je zelen gozd) * Imel sem svojo (Me je vodil) pot . . .
(gl. 232.) .

— Ko so šentjurske deklete štimane, * Ki imajo fantov zadost, *Majo Čiče,

Hrvate, Taljane, * In to je use ajzenbon kriv . . . (gl. 88 .)

— Ko sveta maša mine, * Ta prva vtn leti, * Med fante se zarine, * Tako

jim govori: * »Preljubi moj, če sva še kej. . . (gl. 24.)

— Kda študent na rajžo gre, * Penez nima nič krog se . . . (gl. 11.)

83. Kovač si je nažgal (nažgo, prižgal, užgal, zažgal) tobak,^ * No vsedel

(seja) si (se) je za (za)pečjak (Skoz okno prašno je mačak, * In žena
(JPa baba) mu je skuhala * Koruznih žganjkov piskra dva . _ . (Kova¬
čev študent.)

84. Ko v samoti smo ga pili, * So žandarji nas vlovili * Tak hitro ko nas

primejo (Hitro nas uklenejo), * Nas u Celje peljejo . . . (Tatinska.)

85. Kukuk, kukuk, kukuk 1 *  Sem z loga guči. *.Zdaj se veselo * Leto

začelo, * Vsaka ptica lepo čverči ...

86.. Kuku, kuku! * V gozdu sem tu! * Zdaj pa le pojte * Mirno ne stojte*
Vigred ... (Iz nemške Kukuk, Kukuk ruft aus dem Wald, * Lasset uns
singen, tanzen und springen, * Fruhling, Fruhling wird es nun bald,
Hoffmann v. Fallersleben.)

87. Lehko noč!  * Dej nam Bog svojo pomoč! * Ker smo delo dokon¬

čali . . . (Slomšek.)

88. Lansko leto štajerski fantje* Smo močno nasrečm bli, * So deklete vse

zmotili * Gerdi ajzenponarji, * Slaba dečliška navada . . .

89- Le hitro tecite, vsi kmetje napre, * Skrbno poslušajte, kaj vam se
pove 1 * Žvahtnejšega stanu * Na svetu nibo*Kjekmetovski
stan...

90. Lep in častitljiv je knapovski stan,  * Od vseh gospodov obrajtan,
poznan, * Časti je vreden, * Še gospod ga časti, * Ker mu . . .

~ Le poglejte vsi ljudje,* Kakor zdaj na svetu je, * Hudo se napuh voj¬
skuje . . .’ (gl. 127.)

300

V. Pesmi stanovske. II. — Dodatek.

— Lepo je pomlad, * Slišmo ptičke pet'. * Oni nas uče, * Kako imamo

žvet’, * Hvaljo stvarnika .. . (gl. 102.)

91. Le predi, dekle (predi), predi, * Prav (Pa) tenko nit naredi, * Da se ne

bo krotičila * In ne trgala . . . (zložil Slomšek 54.)

92. Letos res so vse nadloge: * Slište od živinske kuge,* Pri ljudeh hude

koze * Katere dost ljudi . . . (zložil godec Rupnik iz Novega mesta.)

— Le ženske sem prite, * Te jaz bom vesel * No mi vse poresnite, * Kaj

bom vam zapel . . . (gl. 226.)

93. Lesica že po lesi gre, * Nam kure poloviti če . . . (zl. Dainko 46.)

94. Ljuba (Luba, Lepa) vigred (spomlad) se rodi * In oživlja vse stvari. *

Lepo tičice pojo * Ino rožice cveto . . . (Ahacetj 3  24.)

95. Ljubeznjiva si spomlad,  * Jaz doživel bi te rad, * Skoraj boš obu¬

dila * Rožce'celega sveta . . .

96. Ljubi deček, prosim te, * Pusti moje gnjezdice : * Ptički notri še mladi,*

Slabi so in še nagi . . .

97. Lubi moj mlinar,  napi mi enkrat, * Ti si dober moj brat; K tebi

ja pridem, o kak si vesel, * K tebi... (Dainko 27.)

98. Lubi prijatli, kaj se godi? • Kaj se v dolini zagorski žari? ■ Pejmo,

poglejmo, kaj tamkaj gori. . . . (Apneničarska.)

99. Ludje na sveti si gučijo, * Kdo najboljše zna meštrijo. * Povedat čem

vam jaz, * Pred natočim si en glaž . . . (Kolar.)

100. Ludstvo pije zdaj žganjico, * En bokal že za petico .. .

101. Lušna je vigred,  začnejo tiče pet, * Vse se veseli, kar živi;* Rožice

cvetijo, tiče žvrgolijo, * Oj človek, kaj boš ti začel? .. .

Lušna je po lit, * Ko slišim tičke pet, * Zelene traunke seč (Tičke nas
uče) .. . (gl. 102.)

102. Luštno je na svet * Luštno je živet: * Kamor pridem, sem vesel (Zmi-

rom sem vesel), * Moje pesmi glas (Pa začnem pet). . .

— Luštno je v tej deželi, * Moja hiša na trati stoji, * Okoli so... (gl. 63.)

— Last ?°, J' e z . lve t ” a  deželi, * Kjer hišca na ravnem stoji . . . (gl. 63.)

103. Marinka mi skuha * Jegliče na noč, * Kosmata njuha * Da trudnomu

moč .. . (Delavni kmet.)

104. Mati s polja pridejo, * Okrog ognjišča tekajo. * Sok in kaša... (M.

Kastelec.)

105. Men mi (več, ne bo) mogoče (več za) obstati (več živeti), * Vsak dan

se jm hujše godi; Davk(e) na vse kraje (deset kraju, deset sorti)
Plahto, * Ve. zmešan in povhen (poln) skrbi...

106. Mestrija tvoja, o mesar,  * Je stara kakor svet, * 'No konca joj nebo

nikdar * Do najpoznejših let. * Bog Adami je

— Mi imamo luštne dekline, * Ki imajo dosti ludi, * Ki imajo Čiče no

Lahe, * Zapusem Štajerci mi. . . (gl. 88.)

— Mi ni mogoče obstati, * Davke na deset strani plač’vati, *Ves zmešan

in poln skerbi. .. (gl. 105.)

Mislil sem, da bom enkrat Soldat, * Da bom enkrat še en lep korpral
(Imam ravne noge, bom komandant), * Zdaj sem pa pastir, * Štalca
moj kvartir . . . (gl. 232.) ^ H

mi  P 4-- a,T l na d . eželi A * K l’ er  hišca pri cesti stoji . . . (gl. 63.)

*V St ‘, rj , e b : atec V 0d . ene  matere rojeni. * Ta mati mrla pred ne

— Mi om razd jan ne bo. * v In tota naša. . . (Tatinska.)

108 Mi 5* rip St ‘ r)e b  ‘i t Pl - aV pr h atli vsi ’ * Cas  « a  Pijemo . . . (gl. 157.)

08. Mi štirje smo m lat ci, pa jesti ne kaj, * To zelje je kuhano, pa za-

kobih nVo N kn ° pogledam - en  zmazek to bo, * S kerim virt maže

ss “ ,as - ‘ pe '
#?■  * KatVe idai ,a s,e '


V. Pesmi stanovske. II. — Dodatek.

301

111. Moj pes le pridno iše, * Mi kašno zver poiše, * Pomerim in ustrelim

(Lovska.)

112. Mrak tihotni vas že krije, * Sladki mir na zemljo lije * Mili žar

(Jeriša.)

113. Mrzla jesen noter gre, * Kaj bo pastirček zdaj za te? * Travica se že

suši, ' Sneg se že kadi, * Men pa ovčke v hlev podi... (Plešivčki

ovnar.)

114. Na deželi tu življenje * Dro dopada se mene, * Jaz še s purgarjam ne

ta vsa m... (prim. n. Zufrieden leb ich auf dem Lande, Obgleich ich kein
Edelmann bin, Pogatschnigg II. 540.)

115. ’Na tička mi poje, * Pa sam ne vem kje: * Na uni kraj Drave . . .

Češnja vsa bela * Na griču stoji, * Gleda na breskev. ..

— Na strehi (strejtn.) je zapel (puoje) kokot (mlad kapot [H]), * In v hišo

(šišo) stopil je (stuopa, mlad) gospod . . . (gl. 83.)

116. Na sveta lepšega življenja ni * Quam vita est discipulis, * Veselja dost

in nič terpljenja * Studentibus in feriis , .. (Dijaška.)

117. Na traiico sedem, * Počivam sladko, * Mrak svoje grinjalo * Raz¬

penja ...

118. Na trati zeleni * Preč šum je ljudi, * Je žvinca pri meni. .. (Pastirska,
i  zl. P. H.Jieinger], Drobtinice III. 262.)

119. Ne, jaz ne Jažem, resnico govorim, * Kaj koli čem jesti, to s kuhnje

dobim. * Ce lušt mam do jedi, naj bo kaka hte ... (Kuharska).

120. Nesrečna zima mrazi me * In dolgo proč ne spravi se. * V ledini kri¬

vec in sever še . . .

— ’No pesem hočem (vočim) peti * Očitno vsem na glas (ludem), * In

nekaj v misel vzeti * Le ta sedanji čas . . . (gl. 24.)

121. Nova pesem od z i dara  * Prišla je na beli den: * Kdo za dobro volo

mara, * Naj pritisne viiha sen . . .

~ O če zmislim na težkoče, * Na cigajnski zdajni svet. . . (gl. 80.)

122. O čujte prijatli, kaj jaz vam povem, * Težko pri srci je vsem! * Sem

mlinarsko učen, pa težko živim, * Hodim po svetu . .. (Mlinar cunjar.)

123. Od tobakarjev bom zapel, * Mladenči, vas na misel vzel, * Prav zvesto

me poslušajte, * Pesem resnična je .. . (Tihotapska, zl. Jož. Lipold.)
~  Ogljar je zavber fant, * Ima ves čeren gvant, * Hlače ima . . . (gl. 124.)
1-4. Ogljarjev sin sem jest, * Znam se res moško vest, * Lej, kdor ne verje
t’ga, kaj delam jest/ * Zjutraj, ko se zbudim. . . (po n./ I bin a Koh-
lenbauern-Bua, * Und das a rara Bua itd., Pogatschnigg II. 546.)

125. Oh kako urno čas preteče, * Večnost dolga proč hiti, * Proč z domačih

logi nas vleče . . . (Šolarska.)

Oh luštno, je bit’ na deželi, kjer hišca na ravnem stoji . . . (gl. 63.)

~ Ah men ni mogoče obstati, * Vsak dan se mi hujše godi . . . (gl. 105.)

126. O mlina  ri,  kaj vam jaz novega vem, * Pa vsakemu deno povedat

ne smem, * Bi rekli, da jas sem kde mlinarski brat. . .

127. Oh poglejte vsi ljudi (ljudje), * Ko se zdaj ves svet mladi (Kako zdaj

na svetu gre), * Hudo se napuh vojskuje (Eden z drugim se vojskuje), *
Vsaka stvar (srota) se napihuje (prevzetuje) * Kmečka dekle, kmečki
fant * Nosi že (zdaj) gosposki gvant. . .

— Oj sneg je že vzel tega leta slovo, * Starček je stisnil svoj kožuh vesel, *

Tička zletela . ■ . (gl. 171.)

no O šnajdari dragi, * Kaj pojem vam jaz? * Ce ne de resnica... (gl. 131.)
‘28. Oh ta leta duhovski stan,  * Kako je on grozno težak, * Kako je on
grozno težak, * Zato ga noče držat vsak . . .

— O tamkaj na solnčnem izhodu * Na zvezda prav lepo sveti, * Ona že

nam oznanuje * Da pride . . . Kak lušno je pač . . . (gl. 63.)

— Oj težava in težkoča, * Tožen ti ciganski svet, * Meni je že kečka

vroča, * Kaj sem školnik toljko let. .. (gl. 80.)

O ti mlinar moj pošteni, * Nič mi ti za to ne deni, * Ce te... (gl. 110.)
‘29. Otroci po rože gredo, * Se ž njimi igrajo in venčke pleto . . .

~ Oh to je pač luštno na sveti, * Kjer hišica pri cesti stoji.. . (gl. 63.)

302

V. Pesmi stanovske. 11. — Dodatek.

— O visoko časti vredni * Je duhovni stan, * Ali vendar zlo nesreče:, *

Ako ni je prav držan . . . (gl. 182.)

— Oj zavoljo tega vraga * Je pšenica taku draga, * Namest’ zrna je na

smet, * Ker ma štirke tolk na rit . . . (gl. 92.)

130. Oj^žlahtni čas mladosti, * Kok ti me veseliš, * Ker brezi vse bridkosii, *

Živeti me pustiš . . . (zl. J. Pirkmayer.) „

131. O Žnidarji dragi, kaj pojem vam jaz? * Če ne de resnica, pa dem de

špas! * Saj vašo meštrijo jaz malo poznam, *  Vsaj teko že dene. ..

132. Pastaričica pase ovčice, * Ona začne zvezde štet, * Ona bi rada ve¬

dela, * Kedaj bo treba umret. ..

133. Petje veselo je slišat prav * V goricah teh vaincarov, * Da oznanujejo

skoz to, * Da skoro grozdje bo mehko . , .

— Pijane v krčmi (v)pije, * Razsaja kakor zver, * Pozabi na te svoj., *

Kir jočejo doma. * Otroci ino revna mat. . . (gl. 24)

— Po dve al tri so zbrane, * Včasih pa še več, * Pa imajo take vražt, *

Da jih ni za izreč. * Ta pa gun bo fantič moj! . . . (gi. 24.) v

134. Poglejmo pastirčke, * Ki volke ženo, * Vsak svoje kamižolke * Čez r: no

neso. * Lepo pojejo, * Se veselejo . . . (Pomlad.)

135. Poglej prijatelj moj, * Kak lepo je nicoj: * Firmament zvezdami* L po

je obcirani. * Kak lepo sveti nam . . .

— Pogosto se sliši zdihvati, * Kak slabo se kmetom godi, * Majo štibre

zadost plačevati * Denarjev, denarjev pa ni! . . . (gl. 105.)

— Pomo gledat mi ljudje, * Kaj koko po svetu gre, * Hudo vse se povra-

čuje, *  Vsaka srota . . . (gl. 127.)

136. Pojte mi, pojte, ptičice, * Tam mi veselo vodite, * Vsi mi veseli bo¬

dite, * Zima odhaja, leto dohaja, * Veseli bodimo, da rože cveto . ..

137. Polento je kuhal * V bajti notre, * Je pa medved prismrčal, * Je pa

snedel ovce . . .

138. Poletnega dneva * Toplota ogreva * Mladenčev, dekličev * Veselo

srce. * Se komaj zasvita, * Je glava že zmita . .. (zl. Virk.)

139. Puna snopna glava * Sladko zernje dava ... <zl Dainko.)

140. Pomlad mila odklenila * Svoj veseli . . . (Praprotnik.) Prvo delo prav

veselo, * Pride pomlad na enkrat, * Takrat že nam bo veselo . . .

141. Poprej ko se dani, * Že strelec s pesami leti * V planino ali črni les *

Veselo, ko na ples .. . (Lovska, zl. J. Hašnik, Ahacelj 87.)

— Poprej sem biu ofcir, * Sm huodu na Špane r, * Al zdej pa pastir . . .

(gl. 232.)

142. Poslušam kovača, * Ki kladvo obrača, * Ko tolče, se krega, * Da daleč

razlega: * Bumkati ...

143. Poslušajte me, mladenči vi, * Či je res le to, * Kok smo večkrat sli¬

šali, * Vse je lehko blo : * Od ponočne kuharce...

144. Poslušajte, vi fantiči, * Kaj vam smešnega povem, * Kak berači  in

dekliči * Hodijo za en drugim. * Vam zapojem od Špeharjev . . .

— Poslušajte vsi ljudi, * Kako se na svet godi, * Hudo se . . . (gl. 127.)

— Po svelu kar lazim, * Bogat nisem bil, * Al druzga ne pazim, * Kako

da b’ ga pil . . . (gl. 147.)

145. Po svetu sem hodil, * Sem rožce ogledval, * To rožno lepoto * Sem

(v) srcu šacval. * En vetrc pripiše . . .

146. Potem ko Eva žena je * Nesrečen greh storila, * No ž njo tud Adam
J e  grešil * In angel iz raja je spodil . . . (zl. Stanič, II. Pesme 55.)

147. Povsod me poznajo, * Da tiček sem zvit, * Veselje pa imajo * Med se

me dobit. . . (zl. J. Zemlja, Novice 1848. 33.)

Po zelenmo gojzd sem hodu * In to drobno žvau si.m streljou, * Pršu
je k meni glih en jež, * Flintico sem k lic prtisnu . . . (gl. 57.)

Po zimi, gda je mraz, * Takrat sem v hiši jaz. * Kropače si delam, *
Se grem, razhladim, * Se včasi si . .. (gl. 64.)

~ Praš carji  so ni fajn može. * Pousod so znani že .. . (gl. 184.)

148. Prav veseli, dobre volje * Vsaki mizar navadno je; * Polno ljubezni
n lma serce ’ * Samo ožejen še je ne. * Ktera njega si pozove . . .

149. Prav z veseljem čem zapet, * Ker sem obljubila tret, * Nocoj moram

V. Pesmi stanovske. II. — Dodatek.

303

id kmalu spat, * Jutri bo treba zgodaj vstat . . . (Terica.)

150. Pr-; ko bom šel odtod, * Rekel bom fitigot! * To bo pa vse enkrat, *

To bo moj frajd! . . . (Jetniška.)

151. Pre.-cpo zvoni pojejo, * Večernico zvoni, * Nedeljo oznanujejo * Gospo¬

dove časti. * Večerno sonce . . . (Slomšek.)

152. Pr olj a je nadložna stvar, * Malogda vesela, * V hiži sedi vsigdar, * Pa

nikoli ne brez dela. * Skoz mi pravi gospodar . . .

— P el j a rano stane * No si k peči sede: * Zdaj pa naj le kolovrat *

Sam za durmi prede . .. (gl. 152.)

153. Preljubi praznik, prišel si, * Ker se te veselim, * Počitek si prinesel

d. * Lehko se ohladim . . . (Slomšek.)

154. Preljubi moj mlinar,  zapoj mi enkrat, * Oj ti si moj zvoljeni brat, *

Da pridem jaz k tebi, oj kak si vesel . . . (Prim. št. 97.)

I54a. Premisli (Spremisli) vsak človek, kaj more to bit, * Ko slišiš v tem
easu le to govorit, * Bod kmet ali hlapec a! antverharji . . .

155. Premislite, vi hlapci, * Kaj ro sedoj za ni cajti! * Zdaj se vam že tak

godi, * Da nikol počitka ni. . . (Hlapčevska.)

156. Pri mojem drevesu * Zmir vetrič pihlja * In z listjem šaljivo * Po vejah

igra. * Veselo se ptički . . .

— Pri nas je pa res na deželi, * Jna hišca p-Br cesti stoji. . . (gl. 63.)

— Prišel bo fašenk in čas se ženiti, * Da bi mi kteri htel v snuboke priti, *

Takšnega mojstra bi rada . . . (gl. 225.)

— Prišla bo spomlad * Včakal bi jo rad (Kam se čem podat), * Da bi

zdrav, vesel (Včas tak zebe me) * Sladko vince pil (Da ves tresem
se) .. . (gl. 157.)

— Prišla je zopet (v roke!) vesela pomlad, * Ker so začele spet rožice

rast, * Rožce rumene, * Travnki v  zeleni . . . (gl. 171.)

157. Prišla zima je * Je pobrala vse (Žalostno je vse), * Ptičke zginejo (Kje

so rožice), * In utihnejo (Ino prejdejo, ln ne pridejo, Lepo pisane), *
Grejo v kraj le tam, * Kamer jaz ne znam . ..

158. Prišli so cajti tihe in mirne jesen,  * Pirje po drevji ni več zelen, *

Ptiči podal so se od nas v dalne kraje...

159. Prišlo vroče je poletje, * Da se čelo nam poti, * Fant slovenski koso

kleplje, * Ker se kosit že mudi. * Zjutraj ko se dan zaznava ...

160. Protoletno drago vreme, kaj nam dohodi, * A turobno i žalostno zimo

prehodi, * Dan je duži, noč je krajši ...

— Pukšo mam na rami, * Torbo pod rokami * In za seboj psa... (gl. 196.)

161. Rad hi vedel (videl), rad bi vedel (videl) * Kako (Ko) kmetič poseje

svoj ovs (ovs oseje). * Vidiš tak’le (tako), vidiš tak’Ie (tako) * Kmetič
poseje ... (iz n. Wollt ihr wissen, wie der Bauer seinen Hafer aus-
sat? * A so machts der Bauer, wenn er Hafer aussat.).

162. Raztrgan (zamazan) ves in razcapan, * Iz čevljev palc mi gleda, * Skoz

suknjo sije beli dan, * In knofov nič, seveda. . . (Pijani študent.)

— Rejs lušnu na svejt je živejt, * Kjer človek poštenu živi . .. (gl. 63.)

— Revež sem res ta narveči, * Nimam se skor obleči, * Vsak dan se m'

huše godi, * Povhen sem žavost, skrbi . . . (gl. 105.)

163. Revni no žalostni časi * Se zdaj na svetu gode * Ker ni hiše, fare,

vasi * Brez velike žalosti. * Vsake sorte nadloge * Slednjega stiskajo ..
(Slabi časi.)

164. Rdijo v svitli zarji * Se venčane gore, * Kjer sončice rumeno, * Tak

lepo gori gre . . . (zložil J. Virk; za Rdijo  povsod napak tiskano in
pisano Budijo.)

— Sedanje dekleta so glih take * Kakor tiste polesne srake, * Po tabernah

capajo, * Fante za hlačke cukajo . . . (gl. 127.)

— Sem kmetič  med vami, * Se Franc (Jakob) imenujem, * Ki s svojimi

rokami * Si kruh pridelujem . . . (gl. 206.)

165. Sim šolarček mlad, * Veselo živim * Me Bog ima rad, * Se pridno učim. *

Učiti se moram . . . (Šolarska; zložil And. Praprotnik.)

166. Sem pevec in peti * Je vse mi na sveti, * Saj dani so glasi, * Da pojem

si včasi, * Zakaj bi ne pel? . . . (zložil J. Hašnik.)

304

V. Pesmi stanovske. II. — Dodatek.

167. Se stolpa sem mi zvon doni, * Ko vlega mrak se po vasi. * Le doni,

zvon, iz temnih lin, * Le vzbujaj mi na dom spomin . . .

168. Skoro da ni za verjeti, * Kak se zdaj godi po sveti, * Le premisli vse

stanove, * Tadle najdel boš gotove. * Od tih višjih . . .

169. Slišal(a) sem (eno) tičko (e) pet, * Zapela je kuku, * Kaj more nek za

ena bit * Da poje tak lepo? * To ni nobena ptičica . . .

170. Slište (slišiš) hrup, hrup na hrup? * Strel(c) nas že kliče skup, * Tudi

v skok lovski rog * Slove (o)krog in (o)krog. * Le s postle . . .

171. Sneg (je)' za to leto slovo (je) že vzel, * Starček je shranil svoj kožih

vesel, * Tičca zapela, * S poda (parne) zletela, * Še je ni mrazek pre¬
vzel •. .. (zložil V. Orožen.)

172. Solnce za hribček gre, * Luna pa za gore, * Zvezdice... (zl.M.Vilhar.)

173. Solnce je za goro * Zvezde spet svetijo, * Jaz pa rad sanjam... (zl. J.

Hašnik.)

174. Solnce milo prisvetilo * Lepo nam je čez goro, * In zapeli * So veseli *

Ptički svojo pesmico . . .

175. Solnce se je skrilo, * Zvon je že odpel. * Delo se je strilo, * Dan je

slovo vzel. * Začne se drugoč .,. .

176. Solnčice zlato greje in gre, * Žarke prekrasne svetu podaj, * Naj si

okinča doline in gore . . .

— Spomlad je (res) lušno na svet, * (Ker) Začnejo ptičke pet * In polje

(rožce v gojzd) zelenet; * Tud luštno je takrat . . . (gl. 102.)

177. Spomvas se nam bliža * Jin sneh se topi, * Fijolica spoh garma, * Ze

glavico moli. * Tiči, ki spijo * Po zimi svahko ...

178. Srce v prsih se raduje, * Kadar vidim, da povsod * Vsaka stvar se

oživluje, * Vstaja pomladanski rod. * Sonce zemlo. . . (zl. L. Vošnak,
Drobtin. Vlil. 276.)

179. Srečnejšega pod soncem ni, * Kakor sem šolar  jaz, * Prelepo Bog za

me skrbi, * Me Jezns ima rad . . . (zl. j. Virk.)

180. Stoji učilna zidana, * Pred njo pa stara jablana, * Ta jablana je votel

panj, * Senica nosi gnezdo vanj . . . (zl. Praprotnik-Levstik)

181. Stvarnica je spala, * Pa zopet vstala * In prišla je zala * Pa ljuba

spomlad . . . (zložil Jož. Hašnik.)

182. Svet Frančišek Serafinus * Ni tel bit’ za mašnika, * Ker ni bil po svoji

misli* Zadost čistiga srca.* Oblast res veči imajo... (Duhovni stan.)

183. Sveti Matevž se prbližuje, * Nam ukance oznanuje, * Vesel se s meno,

moj perjatu, * Kmal boš doma hrušče klatu. ..

184. Svinjarji so možje, * v Povsod so znani že: * Znajo kupč’vati, * Dobro
„ (Drago) prodati. * Štajerc jih je vesel, * Pravi: Kaj bi začel . . .

— Še lan m je bla vkazana tlaka, * Naprego sem kojnskega spaka, *
v  Komi strelaj prehodi, * Že trikrat okol se zvali. . . (gl. 105.)

— Šel bi gor na vrbo, * Delal žveglico, * Pa mi je pregrdo, * Da bi piskal

,ž njo . . . (gl. 40.)

185. Šivanka, le urno * Obračaj,se ti, * Šivati, šivati * Se meni mudi. *
„ Nikar me ne zbadaj . . . (Šivilja.)

186. Školnik je pač luštna (vesela) stvar, * Skoro (On si) poje si vsigdar, *

Žalost ga ne spremeni, * Če glih mertvo vse leži . . .

187. Skrjanček poje, žvrgoli * Ker se življenja veseli; * Ko se zasveti beli
, dan, * Pozdravlja hrib in plan. * Iz sna se kmalu zbudi, * Na polje...

188. Šolski zvonec glasno poje, * K sebi vabi mlade roje, * Da bi šli . . •

189. Sraj petelinčka me gori budi. * Fantje, kaj slišite vi? * Vstante in

vzemte vaše . ce P e  * Zutre prav zgodej .. . (Mlatci.)

1J0. lam stoji mi lipa zala, * Zraven lipe hišica, * Prosta hišica je mala, *
Vendar čedna, lepa vsa . . .

im T P am v samot ' smo  § a  P'P> * So žandari nas vlovili . . . (gl. 84.)

191. la pesentca pet jo hočem, * Če glih žalost slišat bo: * Kam se ozremo
mi, * Vse nas veseli, * Vse je lepo videti . . . (Pomlad.)

1J2. la zima je huda mrcina * In vselej koj dolgo trpi * Pa enbart za ven¬
dar koj mine, * Če včasi glih s snegam kadi . . .

V. Pesmi stanovske. II. — Dodatek.

305

193. Ta zima že zapušča nas, * Sedaj bo krajši čas: * Prišla bo ljuba vig¬

red, * Bo stajal se ta led, * Bojo prišle drobne tičice .. .

— Te drobne tičke pojo, * Zapojmo tud mi, * Bogu čast .. . (gl. 234.)

194. Tje v gozd me vse vabi, * Serce si želi, * Posvetnega vrišča * Tam v

gozdu več ni. * Potoček pohlevno. ..

195. Tiha noč na zemljo pada, * Živo bijo mi srce, * Kot spomladi cvetke

miade * Želje v meni se zbude. * Skozi temno noč . ..

196. Torbo mam na rami, * Puško pod rokami * No za sabo pa * Tudi

peseka . . . (zl. Dainko, ps. 59.)

— Tri dekleta skupaj zbrane, * Včasih pa še več, * Pa majo čudne vraže, *

Oh da jih ni za zreč: * Oh ta bo moj, pa un bo moj . . . (gl. 24.)

197. Truden sem in spat hitim, *  Kmalo, kmalo zamežim, * Ljubi Bog, po¬

glej na me, * Zlega vsega vari me . . .

198. Trudna njiva zdaj počiva * Tu pod snegom že sladko, * Ni več petja,

ni več cvetja, * Vse je tiho in golo . . .

189. Ubogi je kmetiški stan: * On žito kupuje * In dačo plačuje, * Vsak
dan je v roboti sam, * V petek je v kajho nagnan . . .

— Uhup! Uhup, tudi slup, * Strele nas že kliče vkup! * Tudi hup, lovski

rog * Slove okrog, okrog . . . (gl. 170.)

— Včeraj se mi je prav čudna godila, * Davka nisem mogel plačat . . .

(gl. 105.)

200. Večerno solnce blisketa, * Po hribih se ozira, * Nas pomni zvečer na

Boga, * Ki vse tak čedno čira . . . (zl. Krumpak.)

— Ve(l)kši del (Večji del) so že (tu, tud) med nami,* So povsodi, (k) novi

hrami, * So pivnice no kleti, * So pečnice no reči . . . (gl. 21.)

201. Veliki kovači smo, * Železo pa kujemo, * Jeklo izdelujemo, * Reže ko

strup. * Vrli smo sajavci. * Nikdar postajavci ...

— Vesele dekleta na Laškim, * Ko imate dosti ljudi,*Imate Čiče in Lahe, *

Vaš pušelc smo Štajerci mi . . . (gl. 88.)

202. Veselite se, prijatli, * Ljube sestre ino brati, * Da smo včakali * Ljube

vigredi. * To me v srce veseli. * Huda zima je minila . . .

203. Vesel je ptičji rod, * Prepeva vse povsod, * Veliko pred skrbi, * Ko

sneg se že tali ...

— Veselo je pač (tu) na deželi, * Moj hramec (hramek) na trati (ravnem)

stoji. . . (gl. 63.)

— Vesel pejtje je slišat prou * U nograd od teh vincerlou, * K oznanujejo

skoz letu, * De bo grozdje skorej mehku . . . (gl. 133.)

204. Veselo pobožno u grudnu živimo, * Poštenje stanuje naj vedno pri

nas, * Hvaležno, prelubi, Boga mi slavimo, * Dočakal’ da . . .

205. Veselo spet slavček prepeva, * Ker solnce prijazno prigreva * In po¬

mlad prijetno stori; * Škrjančki lepo žvrgolijo . ..

206. Vesel sem jaz kmetič, * Se Jur imenujem, * Srce zadovoljno (S srcam

zadovoljnim) * To jest potrebujem (poželujem, Si kroh pardelujem)...
(Iz nemščine preložil J. Maroušnik : Bin a lustiger Bauer, * Hafi Gasch-
per mit Nam, Pogatschnigg II. 543, Schlossar št. 213)

207. Veter sem, veter, * Naglo letim, * Drevje podiram, * Strašno bučim . . .

— V gorah imam svoj dom, * Punce dero za m’noj:... Voglar  (gl. 124.)

— Vidiš takle, * Kako kmetič, * Kako seje * svoji oves . . . (gl. 161.)

208. Vinčice sladko je, * Pijmo vsak en glaš ga še: * Kdor bo zdrav, * Jez

bom dal * Sam za se en bokal. * Flosar  vinčice Štirna. . .

209. Visoko na nebu nam lunica sveti, * Nam žarke dol daje, k’ so kratke

noči: * Se zebca ogreva in vse zeleni, * Popotnik pod lipco zaspi...

— V mestih gospoda * Me včas’ zaničuje, * Si prav ne premisli, * Kdo

kruh prideluje .. . (gl. 206.)

210. Vršič ’ma za klobčičem, * Gorjačo ’ma v rokah, * Kaj manjka zdaj

fantiču, * Če zdravje ima ga. . . (Potujoči rokodelec.)

211. Vsak go rman  je (bo) letos vesel, * K’ je vinograd trgat začel, *  K’je

grozdje dognano, * Bo vmee štimano . .

— Vsaki kmetič lahko * Zveličan bi bil, * Da bi le ob nedeljah * Tolkanj

ne grešil: * V cerkev le pride .. . (gl. 215.)

20

306

V. Pesmi stanovske. II. — Dodatek.

— Vsakši mešter, vsakši mešter * Od svoje meštrije dobiček ima, * Samo

terlja  naj skrije, * Ona dela vsakemu kvar. . . (gl. 66.)

212. V samotnem doli in pod skalo, * Cez ktero beli slap praši, * Tožujem,

ker nebo mi kali, * In trikrat se m’ odgovori . . .

— Vse dekleta so se smejale, * Deklice gričevske, * Ker so ajzenponarje

štemale, * Zdaj so jih pa site vse . . . (gl. 88.)

213. Vselej se pri vin’ * Največ stvari zve, * Zato pa zdaj nekaj * K -'am

govorim : *.Vsak človek na svet * Mora svoj antverh imet. . .

214. Vsel’ tukaj ne more tak biti, * Kar človek človeki želi . , . (zl Slom šek.)

215. Vsi stani na svetu * Potrebni so nam, * Posebno (Pred vsemi) pa kmet¬

stvo, * Gospostvo z maštvam. * Gospostvo nas \iža . . . (zl. L-op.
Volkmer.)

216. Vsi že ptički tukaj so, * Ptički vsi preljubi, * Kako pojo in godejo *

Žvižgajo in čivkajo... (iz nemšč., zl. Hoffmann v. Fallersleben: Alle
Voglein sind schon da, Alle Voglein, alle, Welch ein Zwitschern, Mu-
sicieren itd.)

217. V spomladi mene veseli, * Da ptički lepo pojejo, * Mi dobro voljo

delajo. ..

— Vstajajte, vstajajte gori (se gor, vsi) ljudje, * Razveseljujte se beuga

dne, * Čujte, juternico" že zvoni, * Jezus, Marija se s tem časni. *
Glejte slovo . .. (gl. 33.)

218. Vstanite, cvetlice, * Oživi spomlad, * Prepevajte ptice, * Čas pridi oj

zlat . ..

219. Stante gor, mlatci, saj se deni, * Hitro le vzemte čepel*Zdaj vas kokot

že en trikrat budi, * Zorja že visoko gre . . .

220. V vigredi preuštno je, * Začnejo ptice pot; * Za vigred pa pojo ta

drobne tičice, * Ti štingelc.i, cajzlci inoj senice, * Med njimi . . .

221. V vrtec ljubi hodim rad, * Cvetice tam lepo diše, * Rudeče, bele in

modre. * Po travi rosa lesketa...

222. Zapoj, zapoj, * Oj tiček moj, * Mi pesem še enkrat, * Prej ko zletiš...

223. Zapustil klopčice, * Domače polje, * Kaj manjka fantiču, * K’ ma zdrave

noge!. . . (zl. Ravnikar-Poženčan, Dijak na potovanju.)

— Zaslišala sem ptičko pet, * Zapela je kuku, * Kaj more za ena . . .

(gl. 169.)

224. Zdaj bom jaz zapeja * Vam žnidarom vsem, * Saj nisem z Veržeja,*

Le čujte kak vem. * Naj Žnidar ne šnofa, * Naj zraven stoji, * Je
jakši od grofa, * Le lamp jen fali..  .

— Zdaj mlaci že grejo, kaj kuhala bom? * Perušnja nareže, Ge začimba

bo? * Poglej na okno, še zmazek je to, * Ki japa je maža kobili
nogo . . . (gl. 108.)

— Zdaj poglejte, vsi ljudje, * Kako zdaj po svetu gre: * Vsaka srota . . .

(gl.. 127.)

225. Zdaj skoro bo (de) fašenk, bo čas se ženiti, * Da bi le hteja kdo v

ogledi priti, * Ja nek(šn)ega meštra (mojstra) rada bi mela, * Pa ta-

k(šn)ega . . . (Kolarska.)

226. Zdaj ženske sem prite, * Te jaz bom vesel, * In vse poresnite, * Kaj

bom vam zapel, * Ker vselaj na sejmi (Ob sejmi na plači) * Jaz videl
sem že . . . (Lončarska.)

227. Zeleni gozd je lovčev raj, * In krasen res je gozd, * Frče tam ptice s

kraja v kraj * In hvalijo svoj gozd. .

228. Zguedaj ustani, * Po pueli poglej, * V prazničah roženkranc * V ročah

imej! * Al bodeš to spovnov ...

229. Zima je huda bla, * Res je blu tu, * Človek lahk vsak spozna, * Smil

se  ®.°S U  • * Srečno^ smo preživel, * Bomo vesel zapel . . .

230. Zimo in pomlad počivale ste, * Grabljice moje, oh zdaj pa več ne 1 *

Kosa že poje, hajd, hajd na goro . . . (zl. Mir. Vilhar.)

Zjutraj, zjutraj, ko se zorja dela, * Vzdigni, človek, svojo glavo * In to
desno roko ; * Spomni se (Pa delaj križ) . . . (gl. 82.)

231. Z menoj pojte in zigrujte, * Vse stvorenje te zemle: * Najpred drevje

sem si zebra * V svojo vel’ko imenje. * Hrast ti jaki . ..

V. Pesmi stanovske. II. — Dodatek.

307

232. Zuiirom sem si mislil, * Da bom vel’k gospod (jaz soldat, oficir), * V

črno šolo hodil, Nosil črn klobuk (Ker mam ravne noge, * De bom
1  .rnendant), * Zdaj pa ko kovač, * Čern sem kak rogač (Zdaj sem pa
pastir, * V štalci mam kvartir), * Pa mi pride vse drugač (Šiba, gajžla
je moj g vir) . . .

233. Zmislijo se vsega vraga, * Nova mera, nova vaga: * Literček-in kilo-

gramj * Na to (se) jest nič ne (s)poznam . ..

234. Ž- drobne tičice pojo, * Zapojmo tudi mi, * Bogu naj čast in hvala bo, *
„ Kater nas vse živi . . . (Kosci, zl. Jož. Lipold.)

235. Ž%ii, žtli usak maštnk nou * Zaveta., dt bo, bivt prou; * Srečo vršili.
v  e st m tldem, * Kt so dans ptr nov svet mast bli... (Duhovski stan.)

236. Že spomlad oblagruje nas, * Narlepši letni čas, * Povsod veselje se
v  glasi, * Vse v novo oživi. ..

237. Že zima minila, * Nas bo zapustila, * ln prišel zopet prijetnejši čas. *
„ Zdaj vigred veseli * Smo spet . . .

— Ziher je starček svoje kučme vesel, * Tič’ca zletela, * Lepo zapela: *
Mrazek, saj nis me še vzel. . . (gl. 171.)

238. Zivlenje kni vse glih: * Na gore al na tlih * Se svojah um drži. * Naj-

iepši stan se pa mtna * Za kratek čas ta živlenja * Samu ta jagra
zdi . . . (Lovska.)

20*

Razdelek lil.

Pesmi otroške.

Pripomnja.

V ta razdelek so posnete pesmi, ki jih pojo (včasi tudi le
pravijo ali recitirajo) otroci in pastirji, tupatam tudi odrastli
ljudje nasproti otrokom. Marsikaj je v njih, cesar bi od mladega
človeka ne pričakovali in kar je zoprno moderni laži-omiki in
pruderiji, ki so ji naturalia nekaj nezaslišanega. Toda preprosti,
nepokvarjeni narod ne sodi tako, in zategadelj se tudi ne smemo
obregavati ob pesmih, ki stresajo modernika, sicer udanega vsem
grdobam.

Te pesmi prehajajo od pobožnih k nedolžnim šalam o sicer
svetih rečeh in k nedolžnemu izpremetanju znanih molitvic. Za
njimi se vrste pesmi vpraševalne in njim sorodne, pesmi o
mnogoletnih službah in prislužkih, o snedeni gospe, potem
pesmi, ki vedejo bravca polagoma k posmehovanju in zabav¬
ljicam o raznih osebah, znanih le v dotičnih krajih ali vezanih
na različna imena. Sem so uvrščene potem otroške zabavljice o
raznih krajih  — obširnejše pridejo med satirami  — in o raznih
deželjanih, pesmi o narobe svetu, potem pastirske šale  in o tem,
kar se na paši godi in dela.  Potem prihajajo pesmi, ki se pojo
o raznem vremenu, in ake, ki jih pojo ali pravijo odrastli
otrokom in nato seveda tudi otroci med sabo. Ti nam  dalje
pripovedujejo ». k ake Jedi jim. ugajajo, katerih ne marajo. Druge
nam kažejo, kako dajejo “  otroci srečo, kako koga zavračajo,
ki jim kaj reče ali jih opsuje, kako drug drugega „napeljujejo'',
kaj pojo  o živa lih^jako jih og ovarj ajo, če jih vidijo ali slišijo,
m kako  jih oponašajo. Slika sc, kaj sc sliši iz zvonjenja ali iz
cviljenja raznega orodja. Na to so uvrščene igre otroške, ki so

V. Pesmi stanovske. III. 7406—7409.

309

zvezi z besedilom v verzih in sicer prihajajo najprej izšte-
valnice, s kterimi se igre pričenjajo , nazadnje pa nekaj iger
tigibalic. V dodatku sem pristavil pesmi, s katerimi se otroci
uspavajo in jih je pri nas čudovito malo.

Umetnih stvari ni v tem razdelku skoraj nič; naš otrok
je vendar le  — naš, in dasi so izštevalnice celo po besedah
tuje, vendar so po svoji zvenečnosti, dasi nerazumljive, postale
naša last. Le eno umetno pesem sem na koncu pridejal, da se
razvidi poetična sila narodnega pesnika Kančnika, ki ga ni malo
čislal Levstik, sam velik mojster v pevanju otroških pesmic.

Tičice letajo, venčke spletajo.

7406.

Tičice letajo,
Venčike spletajo,
Dilice žagajo,
Tružice malajo;
5 Ovbe, provbe,

(Kranjska.)

Jokal se bom.
Pojdem na goro
Delat pokoro.
Pojdem v kot,

10 Bom molil svoj pot,

„Delajmo, delajmo nova kolesa!"

Delajmo, delajmo
Nova kolesa,

Da se popeljemo
V sveta nebesa:

7407.

(Češnjevek.)

5 Angeljci godejo.
Duše pa rajajo,
Da se vse trese.

7408.

(Kranjska.)

Delajmo, delajmo Da se popeljemo

Nova kolesa, _ V sveta nebesa.

7409.

Oča, naredite
Štiri, kolese,

Da se popelamo
V svete nebese.

(Iz beljaške okolice.)

5 Tori pa rajajo,
Da se vse trese,
Angelci piščajo,
Duše pa rajajo.

7406. Zapisal  neznanec.  — Iz ,Vertca" 1871. 138 št. 1.

7407. Zapisal  Janko Hacin;  pel  ded. — Iz Hacinove zbirke št. 108.

7408. Zapisal  neznanec.  — Iz „ Vertca“ 1871. 138. št. 2.  — Fr. Krek
jev „Dom in svetu“ 1888. 17 objavil v pesmi „Veliki voz" isto z razločkom:
2 Nova] Zlata.

7409. Zapisal  L. Regi. — Iz njegovega rokopisa št. 28.

310

V. Pesmi stanovske 111. 7410—7416.

7410.

(Podjunsko, Borovlje.)

Delajte, delajte 5 Angelci trobijo,

Nove koliesa, Duše pa rajajo,

Da se popelamo Da se vse trese.

V svete nebiesa: _

Štrukelj po grlu potočil.

7411.

(Kranjska.)

Tam gori na gori 5 Ga v maslo pomočil,

Pri sv. Mohori Po gerlu potočil,

Sem tekel, sem padel, Je rekel: šterbonk!

Sem štrukelj popadel, _

7412.

(Iz Bohinjske Bistrice.)

... _ . — ^ iivKiiua ve.

7411. Zapisal  neznanec.
v  , Brivcu" 1901, 30. oktobra  (At.
tem:  5 namočil — 6 Pa v grlo —

7412. Zapisal  Fr. Kramar
Kramarjeve zbirke.

7413. Zapisal  M. Rodč.  -

7414. Zapisal  M. Rode.  —

7415. Zapisal  Anton Brez
zbirke II. št. 144.

7416. Zapisal  M. Rodč.

— Iz Scheiniggovih NPKS. št. 673.

— Iz „Vertca‘ 1871. 138, št. 6.  — Natisek
Rodetova zbirka VIII. št. 12) se loči le v
7] Je reko — štrbunk

povedala petletna  Ivanka Stare. — Iz

Iz njegove zbirke IV. 24. 4.
Iz njegove zbirke IV. 24. 2.
nik;  pela  stara Tavčarica. —

Iz njegove

— Iz njegove zbirke I, 39,  7.

V. Pesmi stanovske. III. 7417—7424.

311

■ 7418 .

(Št. Lenart.)
Sveti Juri, sveti Jop
Sta djava: hop! hop!
Ko sta rajava vani
Pri svetoj Šnt-Ani.

7419 .

(Kozjak nad Mariborom.)

Sv. Filip in Jakob
Sta se vrgla pod klop.

7420 .

(Iz Češnjice v Bohinju.)

Tam v Betanji Svet Jernej, svet Hom

So krive plesali, Sta pa rekla: „Hm, hom.“

7417 .

(Iz Motnika.)

Lan pri svet An,

Ko smo b'li vsi pijan,

Je prišel svet’ Jop,

Nas je zmetal pod klop.

7421 .

(Od Ptujske gore.)

Oj sveti trije kralji, Pa niso ’meli štrika;

Ki so nam kravo ukrali! Še radi bi b’ii tele,

Še radi bi b’li bika, Pa se preveč dere.

7422 .

(Kozjak pri Mariboru.)

Sveti trije krali

So pri sosedu kravo vkrali.

7423 .

(Od Zagorja na Savi.)

Po Kranjskem sonce sije,
Po Štajerskem toča bije.
Lub svet Mohor — Fortunat,
Udri še na kranjsko plat!

7424 .

(Iz Novega mesta.)
Svetega Miklavža cerkevca,
Noter je namalana merkevca,
Ona mene gleda, jaz pa njo,
Jezamespopade,smukzanjo.

7417 .  Zapisal  Gašpar Križnik. — Iz GK II. 1.

7418 .  Zapisal  neznanec.  — Iz Scheitiiggovih NPKS. St. 387.

7419 .  Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 83.

7420 . Zapisal  Janez Dobravec. — Iz njegove zbirke št. 43.

7421 .  Zapisal  Rok Drofenik-Gorski.  — Iz njegovega rokopisa.

7422 .  Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 68.

7423 .  Zapisal  Lavoslav Jerin.  — Iz njegove zbirke št. 74.

7424 .  Zapisal  Janko Barle. — Iz njegove zbirke. — Prim. št. 5693

312

V. Pesmi stanovske. 111. 7425—7430.

7425.

(Iz Tomišlja pri Igu.)

Sv‘et’ga Miklavža cirkuca, Ona m e ane gFeda, jestpan n o.

Tam'je namalana mirkuca, J ! eza me popade — snn>k za jn'o!

7426.

(Kranjska.)

Svetga Miklavža cerkvica, cerkvica,
Kuca, kuca, kuca, cerkvica!

Gori je namalana merkvica, merkvica,
Kuca, kuca, kuca, merkvica!

7427.

(Iz Tunec.)

Angelj varh v maslo skočil
In ga je bil prav vesel,

In mu je čefet zrastel,

Bil ga je še bolj vesel!

7428.

(Iz Tunjic.)
Peter in Pavl
Sta vlekva za ’n kavi,
Peter spusti,

Pavel pa preč zleti.

Marinka poskoči,
Pogača gori,

Ni moja, ni tvoja,
Ni druzih ljudi.

7429.

(Iz Kobdilja.)

5 Je prišel svet Jakob,
Je vgriznil jo dvakrat,
Je prišel svet Li,
Pogače več ni!

7430.

(Okoli sv. Bolfanka na Pesnici.)

Ta duga Marinka
Na pragi stoji;
Fantič po dvori
Kokota lovi.

5 Kokot se prestrašo,
Je zleto v’ goro;
Tam v’ gori zagleda
Globoko vodo.

V toj vodi se vozi
10 En javšov čun,

V tem čunu se vozi
Sam sveti Antun!

7425.  Zapisal  Fr.  Kramar;  ima tudi napev. — Iz Kramarjeve zbirke.

7426.  Zapisal  Andrejčkov Jože. — Iz Slov. Glasnika X. {1867) 43.
7421 . Zapisal  M. Rode. — Iz njegove zbirke IV. 24. 16.

7428.  Zapisal  France  Stele — Iz njegove zbirke III. št. 19.  5. Prim.
6106 in 6107.

7429.  Zapisal  Ant.  Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica.

7430.  Zapisal  Ivan  Macun. — Iz njegove zbirke 39.

V. Pesmi stanovske. III. 7431—7436.

313

Otroško izpremetanje molitev in rekel.

7431.

(Kozjak pri Mariboru.)

V imeni — pri Klemeni

Boga očeta — sta dva hleba kruha načeta;

Ino sina — dva firklja vina,

Ino sv. Duha — sta dva deda gluha,

5 Amen — kamen!

7432.

(Kozjak nad Mariborom.)
Oče naš — kruh je naš,
Zelje vaše, meso naše.

7433.

(Iz Kamnika.)

Oče naš, ’Dor ga reže,

Kr&h je naš: Ta ga je!

7434.

(Kozjak nad Mariborom.)

Češena Marija — vzemiva se mija,
Gospod je s tebo — s pal’co za tebo,
Med ženomi —du po ni jomi!

7435.

(Kranjska.)

Amen — Duša pa v lon’c,

Pod kamen, Pa bo tega sveta kon’c.

7436.

(Kozjak nad Mariborom.)

Ki je za nas krvavi pot potio —

Ki je našo kravo po poti podio.

7431. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 17.

7432. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke I. V zbirki
II. 18. slove ista pesem:

Oča naš, kruh je naš,

Ztle vašo, meso ndšo.

7433. Zapisal  Frč. Stele.  Iz njegove zbirke VIII. 14.

7434. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 19.

7435. Zapisal  neznanec.  — Iz zbirke M. Rodeta III, št. 24. V Gorici
smo dečki pravili za prva dva verza:  Amen — Glavo pod kamen!

7436. Zapisal  Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke 11.20.

314

V. Pesmi stanovske. III. 7437—7442.

7437 .

(Kozjak pod Mariborom.)

Odrekanje litanij na krstnico v cerkvi:

Te rogamus, audi nos —
Stara baba zadi noh.

7438 .

(Kozjak pod Mariborom.)

Orate fratres —

Zaprite vrate, rež’te Hrovate.

7439 .

(Kozjak pod Mariborom.)

Ite missa est —

Ite k mizi jest.

7440 .

(Kranjska.)

Ce se reče »Greh je!“, se odgovarja:

Greh — Meh poči,

Gre v meh, Pa greh ven skoči !

Pojdimo pred Boga.

7441 .

Čelica leti
Najviš pod nebo,
Čin više leti,

S tem lepše poje.
5 Čelica moja,

(Zagorska.)

Trudna, neboga:
Hajdmo pred Boga
Boga zmožnoga,
Sodca joštroga.

Zajec Boga moli.

7442 .

Dini, dini, dana,
Vozi baba bana
Na črleni kolči
Šepavemi kojnki.

(Iz Vrbovca.)

5 Ki bi išel gori
Na črlena kolca,
On bi videl čudo:
Puru okovanu,

7418  f ap ‘ Sal ,  c V !i 0S ! av  Hauptmann.  - Iz njegove zbirke  /.. 23.
7410  yf lSa ,  c V ‘!° S ! av  Hauptmann.  - Iz  njegove zbirke II. 22.

■j a  An' ^piSdl  Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke II. 21.
7440. Zapisal  J Ogrinec. - I z  „Pomladanskega cvetja ■ 129.

IVa\'  Z yT ,  p 3 ' 1 , Kukuljevič. — Iz njegovih .Pesmi' 217.
pač =- 7 gavr.iif) P / Ferd Rlk ' Plohl - — Zz njegovih HNP. 1.80-81.  (Krum-

V. Pesmi stanovske. III. 7443—7445.

315

Gusku ose d lanu;
10  Vuk mesu služi,
Lisica ga dvori,

Zajec Boga moli,
Vrana lebom vala,
Krumpač drva kala!

Knjigo Bogu dam.

7443 .

(Od Cerovca.)

Hodi da mi, ica, sem,
Te ja tebi soli dam,

Ti pa meni mleka daš,
ja pa mleko mujci dam.

5 Mujca meni miši da,
ja pa miši sovi dam.
Sova pa mi pero da,

Ja pa pero svaki dam,
Svak pa meni konja da.
10 Ja pa konja popi dam,
Pop pa meni knige da.
Ja pa knige Bogi dam,
Bog pa meni dobro da.

7444 .

(Iz Varaždina.)

Sveti Peter kolendar,
Koj je meni soli da’.
Ja sol beci dam,

Beca meni mleka da.
5 ja mleko mujci dam,
Mujca meni miša da.
Ja miša seti dam,
Seta meni pero da.

Ja pero babi dam,

10 Baba meni robca da.
Ja robca popu dam,
Bog meni sreču da.
Ja sreču mami dam,
Mama meni cicu da.
15 Ja cicu tati dam,

Tata meni šibu da!

7445 .

(Od Varaždina.)

Grličica grče,

Peter konja strče.
Spazila ga majka
S pisanega gajka.

5 ,,Podaj, Peter, palicu,
Da vubijem grlicu!“

„Jaz ti ne dam palicu,.
Da vubiješ grlicu.

Grla meni žira da,

10 Jaz pa žira svijam dam.

Svija meni sala da,

Jaz pa sala orlu dam.
Orel meni pero da,
jaz pa pero svatu dam.
15 Svat pa meni koja da,
Jaz pa koja popu dam,
Pop pa meni knigu da.
Jaz pa knigu Bogu dam,
Bog pa meni sreču da!“

7443. Zapisal  Stanko Vraz. — Iz VO. VO-XIX. n. 26'. Vrazov pre¬
pis v VO. IV. 7. 1, se loči v tem; 2,  4, 6, 8, 10, 12 Jaz — 5, 7, 9, 11 da —
7_pa mi] meni — 13 meni dobro] mi nebesa. Tam je k zadnjemu verzu pri¬
pisana varijanta:  Bog pa meni dobro da.

7444. Zapisal  Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III. 29  Beca se
razlaga za ime  krave, seta ime  pure, cica s  sisa.

7445. Zapisal  M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je
dal Miklošič. Rokopis v Valjavčevi ostalini, ki jo ima Levec , se loči v tem:
2 strče — 11, 15, 19 da, natisek v NP. 3!4 pa v tem\  9, 11, 13, 15, 17, 19
dž — 17, 18 kjigu.

316

V. Pesmi stanovske. III. 7446—7448.

7446.

(Iz Vrbovca.)

Svet Peter kolendar,
Ko’ je meni soli dal.
Ja sol kravi dam,
Krava meni mleka da.
5 Ja mleko maci dam,
Maca meni miša da.
Ja miša orlu dam,
Orel meni pero da.

Ja pero svatu dam,

10 Svat meni čižme da.
Ja čižme popu dam,
Pop meni knigu da.
Ja knigu Bogu dam,
Bog meni sreču da.
15 Ja sreču mami dam,
Mama meni cicu da.
Ja cicu čači dam,
Čača meni šibu da.

Z zvonom v turnu bo vraga strašil.

7447.

(Iz Bitnje vasi,
Jaz ti bom šivanko kupil.

„Kaj bo tebi šivanka nucala?
Jaz ti bom pa Žakelj šival.

„Kaj bo tebi Žakelj nuca!?“

5 Jaz ti bom pa želod pobiral.
„Kaj bo tebi želod nucal?“

Jaz ti bom pa prašiča imel.
„Kaj bo tebi prašič nucal?“
Jaz ti bom pa salo imel.

10 „Kaj bo tebi salo nucalo?

Jaz ti bom pa kola mazal."
„Kaj bodo tebi kola nucala?"

hrvaška".)

Jaz ti bom pa kamen vozil.
„Kaj bo tebi kamen nuca!?“
15 Jaz ti bom pa turn zidal.

„Kaj bo tebi turn nucal? 1 '

Ja ti bom pa dva zvonova obesil.
..Kaj bosta teb’ zvonova nucala? - '
Z enim bom Boga molil.

20 Z enim bom vraga odganjal.
: ,Kaj je vrag velik škode

naredil?"

M’ je šenico pomaršal,

Pa m’ je grozdje postarcal!

7448

(Iz Ihana.)

Jast pa cvirna kupu bom. „Kaj pa ž ževidam činu boš?"

„Kaj pa s cvirnom činu boš?" Žževi>’dam prašičkazredu bom.
S cvirnam žakle šivu bom „Kaj pa sprešičkamčinu boš?"

»Kaj pa z Žaklji činu boš?" S prešičkam kola mazu bom.

5 Z žakli ževad poberu bom. 10 „Kaj pa s kok&m činu boš?"

7446. Zapisal  Rik. Ferd. Plohl.  — Iz njegovih HNP. I.  7/.

7447. Zapisala  pokojna Cvetanova.  — Iz rokopisa Slapšakovega.
Vsakemu verzu je pripisano  Ho, ho, ho I Pri verzu 19. je za  Boga molil pri¬
pisana varijanta  Marijo klical, pri 20. pa za  enim varijanta  drugim, in v v.
21. varijanta  veliko. Tam je tudi ta melodija, ki jo je zapel  Piškur, zapisal
Jul. Slapšak:


. 7448. Zapisal  Anton Breznik;  pela  mlada Kajžnica. — Iz zbirke

Breznikove II. št. 48. Konec, vsakega verza se pristavi:  Hoj, hoj, hoj!

V. Pesmi stanovske, lil. 7449—7451.

317

S koh>m kamne vazu bom. 15 Zvanove guar ubesu bom.
»Kaj pa s kamnam činu boš? »Kaj pa z zvanami činu boš ?“
S kamnam turn zidu bom.“ Z zvanovi vraga poju bom.
»Kaj pa s turnam činu boš?“

7449 .

(Iz Motnika.)

Peter, Peter Žakelj šivou. Kaj pa boš kamnje nucou?

Kaj pa bodeš Žakelj nucou? S kamnja bodem turne zida .

Praše kupu, v Žakelj smuknu. 10 Kaj pa boš turne nucou?

Kaj pa bodeš prase nucov? V turne bom zvončike obesu.
5 Mažo grabu, trage mazou. Kaj pa boš zvončike nucou?
Kaj pa bodeš trage nucou ? Z zvoničkam bom hudičke
S tragam bom kamenje vozu. strašu.

7450 .

(Iz škocjanske okolice

Stari Janko igle kuje,

Stari babi jih ponuje.

Kaj bo bogme igle nucal ?
Bogme bode Žakelj šival. 15
5 Kaj bo bogme Žakelj nucal?
Bogme bode žir pobiral.

Kaj bo bogme žira nucal?
Bogme bo prešiča redil.

Kaj bo bogme prešiča nucal? 2.0
10 Bogme bode koia mazal.

Kaj bo bogme kola nucal?

na Dolenjskem.)

Bogme bode kamen vozil.

Kaj bo bogme kamen nucal?
Bogme bode turn zidal.

Kaj bo bogme turn nucal?
Bogme bode zvon obesil.

Kaj bo bogme zvona nucal?
Bogme bode vraga strašil.

Kjaj ti je bogme vrag načinil?
Bogme mi je pšenico povalil.
Kaj t’ je še kaj druzega načinil?
Bogme mi je grozdje poštrkal.

7451 .

(Dobje pri Planini na Štajerskem.)

Stari Jakob igle kuje. Čemu boš pa kolo niico?

Čemu boš pa igle niico? S kolom bom kamenje vozo.

Z iglam bodem Žakelj štriko. 15 Kaj boš pa kamenje niico ?
Čemu boš pa žakl nuco? S kamenjem bom turn zido.

5 y žakl bom želod pobiro- Čemu boš pa turn niico?

Čemu boš pa želod niico? V tiirn boden zgon obeso.

Z želodom bom prašiče fujtro. Čemu boš pa zgonec niico?

Kaj boš pa prašiča niico? 20 Z Zgoncem bom pa vrage strašo.
Prašiča bom zaklau Kaj ti je pa vrag načino?

10 In bom špehek dol odero. Vrag mi je v koriizo prišo,

Čemu boš pa špehek niico? Tisto mi je vso pomešo.

S Špehom bodem kolo mažo.

7449. Zapisal  Gašpar Križnik.  — Iz Majarjevega „Slavjana“ 1874.
80. Za vsakim verzom se poje  Hoj, hoj, hoj!

7450. Zapisal  A. Zorec. — Iz njegovega rokopisa. Konci vsakega
verza se poje  johoho. V Zorčevem rokopisu je pesem naslovljena „Narodna
pesem  hrvaška".

7451. Zapisal  Val. Pulko. — Iz njegove zbirke ši. 9.

318

V. Pesmi stanovske. III. 7452—7455.

7452 .

(Ir Puščenec pri Ormožu.)

Kaj boš, Janko, ziitra delo? 5 Kaj boš, Janko, zvuni delo?
Ztitra bodem tiirn zido. Z zvuni bodem vraga str šjo.

Kaj boš, Janko, s turni mejo? Kaj je tebi vrak ukrivjo?

V turen bodem zvune vesjo. Vrak mi je karuzo zliiščjo!

Zidal bo cerkev, da bo Boga molu.

7453 .

(Iz Varaždina.)

Maček na peči sedi,
Pušku na pleči drži.

Kaj buš s puškum delal?
Jabuke bum tresel.

5 Kaj buš z jabukami?
Dekli budem daval.

Kaj buš z deklum delal?
Svinje budem pasel.

Kaj budeš svinjami?

10 Salo budem jemal.

Kaj buš salom delal?
Tačke budem mazal.

Kaj budeš s tačkami?
Cigle budem vozil.

15 Kaj buš s ciglom delal ?
Cerkvu budem zidal.

Kaj buš s cerkvom delal?
Boga budem molil.

Kaj buš Boga molil?

20 Djindji jaši,

Konja jaši,

Na nebesi
Koji jesi!

(Iz Cvetlina v
Sveti Peler cvirn prede.

Kaj pa budeš cvirn nucal?
S cvirnom budem žakel krpal.
Kaj pak budeš žakel nucal?
5 V žakel budem želod zbiral.
Kaj pak budeš želod nucal?
Želod bude svinja jela.

Kajpak budešsvinjom delal?
Svinja bude salo dala.

v. Zagorju.)

Kaj pak budeš salo nucal?
Salom budem kola mazal.

Kaj pak budeš kola nucal?
S koli budem kamen vojzil.

Kaj pak budeš kamen nucal?
S kamenom bum cerkvu zidal.

Kaj pak budeš cerkvu nucal?
V cerkve budem Boga molil.

7455 .

(Iz Dutovelj.)

Oček, dajte mi en konček! Žakeljček žival.

Kaj boš tel končki? Kaj boš tel žakeljčki?

7452. Zapisal  Alojzij  Trstenjak; narekal  Ivan Koradi. — Iz zapiso-
vavcevega rokopisa (št. 13). Vsakemu verzu se pristavlja  ja, ja, ja! in se
vsaki s tem pristavkom ponavlja.

7453. Zapisal  Rik. Ferd. Plohl.  — Iz njegovih MNP. III. 27—28.

7454. Zapisal  Rik. Ferd. Plohl.  — Iz njegovih MNP. III. 78-79.

7455. Zapisal  Lovro Žvab.  — Iz njegove zbirke. K poslednjemu verzu
je pripisana varijanta  Da si bom jezik razkolil in pa opomnja:  „To pesem
šem bil dal Levstiku za „Vertec‘; on jo je bil nekoliko popravil ter objavil
v Vertci 1. 1880 v poslednjem ali predposiednjem čisli pod naslovom: .Otročje
igre v pesencah“, katere je sam zlagal." Glej Levstikove Zbrane spise 11.18.


V. Pesmi stanovske. III. 7456-7458.

319

5 jabelčke bral.

Kaj boš tel jabučkam?
Kukci bom dal.

Kaj boš tel kukci?
Salce bom vzel.

10 Kaj boš tel salci?
Vozek bom mazal.

Kaj boš tel vozki?
Kamence vozil.

Kaj boš tel kamencu?

15 Cerkvico zidal.

Kaj boš tel cerkvici?
Nuter bom molil,

Dokler si bom jezik ogolil.

7456 .

(Goriška.)

Tikel Mikel,

Daj mi kon’c!

Kaj bo s konca?
Šival meh.

5 Kaj bo z meha?
Hranil jab’ka.

Kaj bo z jab’ka?
Dekli dam.

Kaj bo z dekle?
10 Pasla svinje.

Kaj bo s svinje?

Ravnal salca.

Kaj bo ’z salca?
Mazal voz.

15 Kaj bo ’z voza?
Vozil kamence.

Kaj bo 'z kamenca?
Zidal cerkvico.

Kaj bo z cerkvice?
20 Molil bom.

Kaj boš molil?

Kar bom znal.

7457 .

(Z Gorjanskega.)

Miau, miau,

Cvirn brau.

Kej bu ’s cvirna?
Jabke brau.

5 Kej bu ’z jaba4c?
Kukcam dau.

Kej bu ’s kukcov?

Kamence uozu.

Kej bu ’s kamenca?
10 Cirkvacu zidou.

Kej bu ’s cirkvacu?
Nuter bon Boga molu,
Dokler bon živ!

7458 .

(Tolminsko.)

Pleši, pleši črni kos! Kaj boš delal z jabčica?

Kak’ bom plesal, ker sem bos. Kočiča bom pital.

Kam si svoje škornje djal? Kaj boš delal s kočiča?
Svoji ljubi sem jih dal. 10 Maščico bom hranil.

5 Kaj t’ je dala tvoja ljuba? Kaj boš delal z maščice?
Sladko jabčice mi je dala. Kolica bom mazal.

7456. Zapisal  A. Pegan. — Iz njegove zbirke 16—17,

7457. Zapisal  Anton Strekelj. — Iz njegovega rokopisa.

7458. Zapisal  Anton Pegan. — Iz njegove zbirke 15—16. Glede za¬
četka le in nasl. številke glej spodaj naslov:  .Pleši, pleši, črni kos.'

320

V. Pesmi stanovske. III. 7459—7461.

Kaj boš delal s kolice?
Vozič bom narejal.

15 Kaj boš delal z voziča ?
Kamnice bora vozil.

/

Kaj boš delal s kamnica?
Cerkvico bom zidal.

Kaj boš delal s cerkvice?
20 Mater božjo bom notri hranil.

7459 .

(Goriška.)

Pleši, pleši, črni kos!

Kako bom plesal, ko sem bc
Kam si svoje škornje djal?
Svoji ljubi sem jih dal.

5 Kaj ti je dala za-nje?

Prav lepo zlato jabelko-
Kaj boš delal ’z jabelka?

Prešiča bom kupil.

Kaj bo ’z tega prešiča?

10 Voziček bom mazal-
! Kaj boš delal z vozičkom?
Kamence bom vozil?

Kaj boš delal s kamencom?
Cerkvico bom zidal,

15 Kaj pa počneš s cerkvico?
Molit bom noter hodil,

Da si bom sreče sprosfl.

7460 .

(Iz Bednja.)

Sova sedi žalostna na panju.

Kaj ti je, da si tak’žalostna ?
Iglico sem zgubila.

Kaj če tebi iglica?

5 Torbico bi štrikala?

Kaj če tebi torbica?

Žira bi si brala.

Kaj če tebi žira?

Gudicam bi davala.

10 Kaj če tebi gudica?

Kolč’ca bi mazala.

Kaj čedu tebi kolč’ca?
Cigelj bi vozila,

Cerkvico bi zidala,

15 K maši bi hodila,

Bogca bi molila:

Vuk bo mašo bral,

Lisica bo stregla,

Zajc bo Boga molil.

Kožuh se pridobi, da bo v cerkvi Boga molil.

7461 .

(Od Sv. Lenarta v Slov. gor,)

Kaj boš, maček, drota niica ?

Žakl bom si flika.

Kaj boš, maček, žakl niica?

Želod mu si zbira.

5 (Kaj boš, maček, želod zbira?)

_Prašička bom si reda.

7459.  Zapisal  neznanec. — Iz Goriškega letnika 1864, str. 212—213'

7460.  Za o is a l  Iv. Sašelj; zapela  Kata Petek. — Iz Bisernic II. 178 •
Prim, glede konca zgoraj naslov  »Zajec Boga moli" (št. 74421

7461.  Zapisal  Fr. Kos. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je izročil J-
ulonar, št. 40. Za vsakim vprašanjem in odgovorom se voie  Cimcamcimbole
cimbolcimbole.

V. Pesmi stanovske. III. 7462—7463.

321

Kaj boš, maček, prašička, niica?
Masti de mi dalo.

Kaj boš, maček, masti niica?

10 Kole mu si maža?

Kaj boš, maček, kola niica?
Deco mu si voza.

Kaj boš, maček, deco niica?
Kozo de mi pasla.

15 Kaj boš, maček, kozo niico?
Kožuh de mi dala.

Kaj boš, maček, kožih niica?

V cerkvo mu ga meja.

Kaj boš, maček, v cerkvo hoda?
20 Bogeca mu mola.

Kaj boš, maček, Bogeca mola?
Da bi v nebesa priša.

7462 .

(Iz Bratonec.)

Pleši, pleši, čaran kos! Kaš pa ti z dicof!

Kag bom plesao, da sam bos! Birka do mi pasla.

Kama si pa šolca djao?
Staroj babi san ja dao.

5 Ka si ja pa baba za nje dala
Adnoga praščička.

Kaš pa ti s praščičkon ?
Kola bon si mazao.

Kaš pa ti s kol a mi?

10 Ža'no bon si vozo.

Kaš pa ti žanof?

Deco da mi mela.

15 Kaš pa ti z birkami?

Bundo bon si redo.

1  Kaš pa ti s biindof?

K ma'ši bon jo nošo.

Kaš pa ti pr ma'ši?

20 F prvon koti Boga molo,

V driigon koti kebra plodo,
F tretjan koti stinica stražo,
F štrton koti bom pa spao!

Ubožcem hoče pomagati, da bodo prosili zanj.

7463 .

(Od Sv. Antona na Pohorju.)

Peter, Peter cvirn prede. Kam pa tebi moka bode?

Kam pa tebi cvirn bode? Z moke bom pa kruhec spekel.
S cvirnom bom pa žakle šival. 10 Kam pa tebi kruhec bode?
Kam pa tebi žakli bojo? Kruhec bom pa bogim talal.

5 V žakle bom pa zrnce sipal. Kam pa tebi bogi bojo?

Kam pa tebi zrnce bode? Bogi bojo za me prosili.

Zrnce bom pa v mlinec nesel.

7462. Zapisal  Števan Kuhar;  /?<?/ Kuhar of Miška. — Iz Kuharjeve
zbirke št. 193. Glede začetka glei naslov na str. 327.

7463. Zapisal  J. Štibler. — Iz njegove zbirke št. 6. Glede začetka
prim. zgoraj drugo pesem v naslovu  „Zidal bo cerkev, da bo Boga molil."

21

322

V. Pesmi stanovske. III. 7464—7465.

„Išel maček v kovačiju."

7464 .

(Od Varaždina.)

Išel maček v kovačiju. Bude maček salo imel.

Kaj bu maček v kovačiji? Kaj bu maček salom delal?

Bude maček iglu koval. Bude maček kola mazal.

Kaj bu maček z iglum delal? Kaj bu maček s koli delal?

5 Bude maček vreču šival. 15 Bude maček v senjem išel.
Kaj bu mačekzvrečom delal? Kaj bu maček v sejmu delal?

Bude maček žir nabiral. Bude maček Ženu kupil.

Kaj bu maček žirom delal? Kaj bu maček Ženom delal?

Bude maček svinju hranil. Bude maček Ženu ljubil:

10 Kaj bu maček svinjom delal? 20 Cin, cin, cimbole!

„Derom, derom, Barbara."

7465 .

(Od Cerovca.)

Derom, derom, Barbara!
Tratata, vinom skrinja,

Mladi so Serjanci, tralala!
Želodek bom si povala.

5 Kaj pa boš z želodekom? 15
Prašička bom si kermila.

Kaj pa boš si s prašičkom?
Salecem mu krožila.

Kaj pa boš ti s salecom?

10 Kolecam si mazala.

Kaj pa boš ti s koleci?
Konjiča bom k jim pripregla.

Kaj pa boš ti s konjičom?
Na senjem bom se pelala.

Kaj pa boš ti na senjmi?
Suknjico m si kupila.

Kaj pa boš ti s suknjicoj?
Kaj bom si jo nosila,

Da bom jaz k zaroki šla.

7464. Zapisal  M. V a 1 j a v e c. — Iz njegovega natiska v NP. 314—315.
J 465. Zapisal  Stanko Vraz;  pela  Trezika Megličeva. — Iz VO.XIX.
u. 313. Tam je pripisan tudi precej pomanjkljiv načrt melodije, pa ne vem,
ali spada k tej pesmi ali ne. Slove pa tako:

I razov prepis v VO. IV. 3. se loči v tem od zgoranjega natiska ne-
glede na  e pred  -om in naglaske : 6 prašička — 7 prasičom — 12 k jim]
si — 15, 17 ti] si — 18 Kaj] Ju — 19 Dere bom k zarokam šla. — Verz
1 3 se ponavlja pred vsakim verzom, razen pred zadnjim.

V. Pesmi stanovske. III. 7466—7467.

323

„Kurentova pesem."

7466 .

(Štajerska.)

Sveti Kurent cvirn prede.

Kaj pa bodeš s Cvirnom včinil?

S cvirnom bodem žakle šival.

Kaj pa bodeš z žaklom včinil ?

5 Z žaklom bodem žir pobiral.

Kaj pa bodeš z žirom včinil?

Z žirom bodem svinje pital.

Kaj pa bodeš s svinjo včinil ?
Svinsko meso kuhal, pekel.

10 Kaj pa bodeš z mesom včinil?

Z mesom bodem ljudi hranil.

Zakaj bodeš ljudi z mesom hranil?
Ljudi mi bodo hišo stavli.

Kaj pa bodeš v hiši včinil?

15 Po zimi bom za pečjo sedel.

Zakaj boš pa za pečjo sedel?

Za pečjo bom pogačo hrustal.

Kaj pa bodeš za tem včinil?

Vince bodem žejen pival.

20 Kaj pa bodeš za tem včinil?

'Z knjižic bodem pesmi peval.

Kaj pa boš po pesmih včinil?

Po pesmih bodem sladko spaval:
Angel bodi varih moj — nocoj!

Zajec bo vozil popa v Zagreb.

7467 .

(Iz Vrbovca.)

Zajec ima iglu.

Kaj buš z iglum delal?
Bum si žakel krpal.

Kaj buš žaklum delal?

5 Bum si žitek nosil.

Kaj buš Žitkom delal?
Bum si prasca ranil.

Kaj buš s prascom delal?

Budem si ga zaklal.

10 Kaj buš salom delal?
Budem kola mazal.

Kaj buš s koli delal?
Budem popa vozil.

Kam ga budeš vozil?
15 Bum ga vozil Zagreb.

7466. Zapisal  Lovro  Stepišnik.  — Iz njegovega spisa  „Miha Limi,
zmagovit vojak v turški vojski' (spisal L. Št.) v Slov. Gospodarju IX. {1875)
117. Naslovljena je tam  ^Kurentova pesem.' Prim. št. 7454 in 1463.

7467. Zapisal  Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 79—80.

21*

324

V. Pesmi stanovske. III. 7468—7470.

,DošIa jeje huda vuka.“

7468 .

Došla jeje huda vtika

5 Došli jesu dromni črvi,
Rastočih žejne ovce,

Ke popile bistru vodu,
Ka polila žarek ogenj,

(Zamladinec.)

(Odlomek.)

Ki podušil ostre bo(d)ce,
10 Ki preboli Petra jagra,

Ki je vubil hudu vuku,

Ka zaklala deklek kozla,
Kaj ga jeje Čača kupil —
Vuradunadana —

15 Za krajcer dinara.

„Sova sedi na panjicu."

7469 .

(Iz Bednja.)

Sova sedi na panjičku
Frkum, drkum, dana.

Kaj si zgubila?
Igliču sem zgubila.

5 v  Kaj bi tebi iglica?
Žakelj bi si šivala.

Kaj bi tebi Žakelj?
Žirek bi si brala.

Kaj bi tebi žirek?

10 Špehek bi si redila.

Kaj bi tebi špehek?
Kola bi si mazala.

Kaj bi tebi kola?
Kamen bi si vozila.

15 Kaj bi tebi kamen?
Gradec bi si zidala.

Kaj bi tebi gradeč?
Šetala bi se u njem
Od kuta do kuta.

7470 .

(Iz Adlešič.)

Sova sedi na panjiču.

Kaj bi sova rada?
Iglico na nadra.

Kaj bi z iglom delala?
5 Žakljico bi šivala.

Kaj bi tebi žakljica?
Žira bi si brala.

Kaj bi tebi Žiri?

Gudice bi hranila.

10 Kaj bi tebi gudice?

Salce bi si vadila.

Kaj bi tebi salce?
Kola bi si mazala.
Kaj bi tebi kola?
15 Cigelj bi si vozila.
Kaj bi tebi cigelj?
Grade bi si zidala.

Kaj bi tebi gradi?
Po njih bi se šetala.

7468. Zapisal  A. p. Š at ra k (?) — Objavil Mat. Valjavec v  „Radu

jug. akad." XLIII. 19 - 2(1

7469. Zapisal  Iv. Šašelj; zapela  Urša Požek. — Iz Bisernic II. 176.
Verz 2. se ponavlja za vsakim odgovorom.

7470. Zapisal  Iv. Šašelj;  pov.  Ana Skube. — Iz  „ Bisernic * II. 176.

V. Pesmi stanovske. III. 7471—7474.

. 325

Kosovi črevlji v grm zakopani.

7471 .

(Iz Preddvora.)

Pleši, pleši, černi kos! 10 Voda ga je potopila.

Kak bom plesal, ker sem bos! Kje je tista voda?

Kam si pa žbale djal? Golobje so jo popili.

Mici sem jih dal. Kje so ticti golobje?

5 Kam jih je pa pa Mica djala? Gospoda jih je postrelila.

V germ jih je pokopala. 15 ^ Kje je tista gospoda?

lije je tisti germ ? Čez prelaz je skočila,

Je pogorel. Si je rit in krevelj zlomila!

Kje je tisti ogenj ?

7472 .

(Kranjska.)

Plješi, plješi, črni kos!

Kak bom pljesu, ki sem bus !

Kam si soje čreulce du ?
Soji lubci sem jih du.

5 Kam jih je lubca dejla?

V grmiček jih je zakopala.

Kej je tisti grmiček?
Grmiček je pogoru.

Kej je tisti pepio?

10 Voda ga je vzela.

Kej je tista voda?
Golobci so jo popili.

Kej so tisti golobci?
Gospoda jih je pojejla.
15 v  Kej je tista gospoda?
Črez prelaz je skočila,
Ritko si razpočila.

7473 .

(Iz Bednja.)

Pleši, pleši, črni kos!

Kaj bom plesal, ki sem bos!

Kadi so ti škornjice?

V grmek sem jih spravil
5 Kadi je ta grmek?

Sikira ga posekla.

Kadi je ta sikira?

Kovač jo je skoval.
v  Kadi je ta kovač?
10 Črvi so ga stočili.
Kadi so ti črvi?
Kokot jih je pozobal.

Kadi je ta kokot?
Svati so ga pojeli.

7474 .

(Iz Ljabljane.)

Pleši, pleši, črni kos! Kam s dal čeveljčke?

Kak bom plesal, ko sem bos! V grmovček sem jih spravil.

7471.  Zapisal  M.  Valjavec.  — Jz . Slov. Glasnika“ 1860. I. 122.

7472.  Zapisal  St.  Vraz.  — Iz Šafarikovega ,Slow. narodopisa “ 166,
kjer je napak tiskano  1 črni, 13 goloba. Tudi sicer je marsittaj nekranjskega
v pesmi. V VO.je nisem našel.

7473. Zapisal  Iv. Š a š e 1 j; zapela  Urša Požek. — Iz Bisernic II. 179.

7474. Zapisal  F. F. Lužar. — Iz Lužarjevega rokopisa I. št. 19.

326

V. Pesmi stanovske. III. 7475—7477.

10 Kje je tist grmovček?
Voda ga je vzela.

Kje je tista voda?
Golobčki so jo popili.
Kje so tist golobčki?
15 Gospa jih je vzela.

Kje je tista gospa?

Čez planke je skočila.

Kje so tiste planke?
Skira jih je posekala.

5 Kje je tista skira?
Pod mizo tam leži,

Pa smrt na njej kleči.

7475 .

(Gornji grad.)

Pleši, pleši, črni kos! Kje je pa tist’ kovač?

Kako bom plesal, ker sem bos! Proso je šel na polje sejat.

Kam si svoje čeveljčke dal? Kje je pa tisto proso?

Stari babi sem jih dal. Golobčki so ga pozobal’.

5 Kamjih je pa stara baba dala? 15 Kje so pa tisti golobčki?

V brinjev grm jih je zakopala. Gospoda jih je postrelila.

Kje je pa tisti brinjev grm? v  Kje je tista gospoda?
Sekira ga je posekala. Čez ene peči je skočila,

Kje je pa tista sekira? Si je vrat (rit) in glavo podvila.

10 Kovač jo je vkoval.

7475 .

(Iz Podgorja.)

Pleši, pleši, črni kos! Ke so tisti golobčki?

Kako bom plesov, ker sem bos!

Kam s’ pa čevle djav?

Stari babi s^m ja.h dav.

5 Kam j^h je pa baba djala? 15
V en grm ja»h je zakopala.

Ke je tisti grm?

Voda ga je vzela.

Ke je tista voda?

10 Golobčki so jo popili.

(Vsi tišče usta s'
tisti

V trne so zleteli.

Ke je tisto trne?

Sekira ga j’ posekala.

Ke je tista sekira?

Pr kovač pod mizo leži,
Pa bela smrt na na. kleči!

Kdor bo pred b’ie zobe pokazov,
„ . . Bo mrtvo žabo žtru.

(Vsi tišče usta skupaj in kažejo drug v drugega. Kdor se prvi zasmeje,
pravijo — žre mrtvo žabo.)

7477 .

(Iz beljaške okolice.)

Rajej, rajej, črni kues! Voda ga je uzeva.

Kaku bom rajov, ka. s’m bues: Čej je tista voda?

K jestarababama-črievleuzeva! Golobi so jo popil’.

Baba, kam s^ jih djava ? io Gej so tista, golob’ ?

5 Not r. pod an grm. Baba jih je postreliva

Cej je tiste grm? in se je zrav’n ubiva.

7475. Zapisal  Nikolaj Omersa;  povedala  M Glešičeva. — Iz Omer-
sovega rokopisa.

ZfZ9' Napisal  Franc. Stel  č. — Iz njegove zbirke V. št. 56.

7477. Zapisal  L. Reggi.  — iz njegovega rokopisa str. 6 in  7, kjer se
razlaga,  kues s kos, zrav’n s pri tem.

V. Pesmi stanovske. III. 7478—7480.

327

7478 .

(Iz Vrbenj.)

Pleši, pleši, črni kos! Kje je tista voda?

Kako bom plesov, ki sem bos! 10 Golobčki so jo popili.

Kam si čevlje d’jav?
Stari bab’ sem jih prodav.
5 Kje je tista baba?

V hrib sem jo pokopav.

Kje je tisti hrib?

Voda ga je vzeva.

Kje so tist golobčki?
Gospoda jih je pojedva.

Kje je tista gospoda?

Skoz oken dol je padva,

15 Na sred morja pa ven kuklja:
Juhuhu!

Kosovi črevlji ali njih izkupilo v slami ali v hiši

zgoreli.

7479 .

(Iz Ljubna pri Podnartu,)

Pleši, pleši, črni kos!

Kako bom plesal, če sem bos!

Kam si čevlje dal?

Stari babi sem jih prodal.

5 Kaj ti je za nje dala?
Lepega mastnega prašiča.

Kam si ga djal?

V slamo sem ga zakopal.

Kje je tista slama?

10 Pogorela je.

Kje je tisti pogorevček?
Voda ga je vzela.

Kje je tista voda?

V grmovček je stekla.

15 Kje je tist grmovček?

Kovačeva sekircaga je posekala.
Kje je tisti kovač?

V šenico se je podelal.

Kje je tista šenica?

20 Golobje so jo pojedli.

Kje so tisti golobje?
Gospoda jih je postrelila.

__ Kje je tista gospoda?

Čez gank je poskočila,

25 Si je v rit reber odlomila.

7480 .

(Železniki.)

Pleši, pleši, črni kos!

Kako bom plesal, ker sem bos
Kam si svoje čevlje dal?
Svoji ljubci sem jih dal.

5 Kje je tvoja ljubica?

V slamci je zakopana.

Kje je tista slamica?
Ogelček jo je požgal.

Kje je tisti ogelček?

10  Voda ga je vzela.

Kje je tista voda?
Zamorčki so jo izpil’.

Kje so tisti zamorčki?

V hrib so letel’ palce sekat,
15 Da bodo mostiček ravnal’

In stare babe čez metal’.

7478. Zapisal  Jul.  Slapšak;  povedala  Jerica Pogačar. — Iz Slap-
šakove zbirke II 42 a. V v. 5. in 6. je  hrib pač pomola za  grm.

7479. Zapisal  F. F. Lužar.  — Iz njegove zbirke II. št. 6. 11.  po¬
gorevček = pepel. Z začetkom primerjaj spodaj Trstenjakov zapis v na¬
slovu  »Pleši, pleši, črni kos“ in št. 7462.

7480. Zapisal  Nikolaj Omersa;  povedala  M. Smidova. — Iz Omer¬
sov e ga rokopisa.

328

V Pesmi stanovske. III. 7481—7482.

7481 .

(Iz ribniške doline.)

Pleši, pleši, črni kos!

Kako bom plesal, ker sem bos!

Kam si svoje črevlje djal?
V svojo hišo sem jih djal!

5 Kje je tista hiša?

Pogorela je.

Kje je tisto pogorišče?
Voda ga je vzela.

Kje je tista voda?

10 Golobci so jo popili.

„ Kje so tisti golobci?

Črez plot so poskakali.

Kje je tisti plot?
Frlanka ga je posekala.
15 Kje je tista frlanka?
Kovač jo je razkoval.

Kje je tisti kovač ?

V zemljo se je zakopal.
Kje je tista zemlja?

20 Volki so jo potacali.

Kje so tisti volki?
Mesar jih je poklal.

Kje je tisti mesar?

Na vojsko se je zapisal!

Grličica grče, Peter konja drče.
7482 .

(Iz Podzemlja.)

Grličica grče,

Peter konja drče.
Peter, podaj palico,
Da ubijem grlico.

5 Meni grla soli da.

Ja sol škopcu dam,
Škopec meni loja da.
Ja loj Bogu dam,

Bog meni nalije
10 Dve latvice mleka.

S čim ste ga meli?
Z mačkino čapico.

Kadi je ta čapica?
Na polici merici.

15 Kadi je ta polica?
Ogenj jo pogorel.

Kadi je ta ogenj?
Bujica zalila.

Kadi je ta bujica?
20 Travica zarasla,

Kadi je ta travica?

Ovčica popasla.

Kadi je ta ovčica?
Vuk jo je odnesel.

25 Kadi je ta vuk?

Skril se je za grmak.

Kadi je ta grmak?
Sikir’ca ga posekla.
Kadi je ta sikirica?
30 Kovač jo je razkoval.
v  Kadi je ta kovač?
Črvi so ga sneli.

Kadi so ti črvi?
Kokoti jih pozobali.

35 Kadi so ti kokoti?
Svati so jih pojeli-
Kadi so ti svati?
Prošli so po mlado.
Kadi je ta mlada?

40 Skrila se je v slamico,
Kcko miš v jamico.

7481. Zapisal  Anton Zobec. — Iz njegovega rokopisa I. št. 17.
Frlanka je majhna sekirica.

7482. Zapisal  Janko Barič, — Iz „Letopisa slov. Matice “ 1889. str
78, k’er je priobčena kot pesem, ki se poje pri svatovščini, in to pač zato,
ker  so naposled omenjeni svatje. Ista pesem je potem priobčena v .Dom in
Svetu  I II {1894) na platnicah 22, kjer so te opomnje:  5 grla = grlica, 6
škopec = oven, 13 kadi = kje, 18 bujica = hudournik, 34 kokot = petelin,
38 mlada = nevesta To zadnji natisek se loči od prvega v tem:  2, 3 Petar

9 nalije — 10 latvici — 26, 27 grmek — 29 sekir’ca. Z začetkom primer¬
jaj št. /444 in 7445.

V. Pesmi stanovske. III. 7483—7485.

329

Čettčare (lešnike) bomo tolkli, mrkevco strgali.

7483.

(Iz Št. Jošta pri Vrhniki.)

Pastirci, domu ženite.
v  Kaj bomo delali?

Činčare bomo tolkli!

Kam jih bomo devali ?

5 Na zlata vrata.

Kje so pa tista zlata vrata?
Sekirca jih je posekala.

Kje je pa tista sekirca?

V prosce je padla.

10 Kje je pa tisto prosce?

Tičica ga je pozobala.

Kje je pa tista tičica?

V grmiče je sedla.

Kje je pa tisto grmiče ?

15 Pogorelo je.

Kje je pa tisti pepelček?
Vodka ga je nesla.

Kje je pa tista vodka?

Trije golobci so jo popili.

20 Kje so pa tisti trije golobci ?
Trije fari so jih snedli.

Kje so tisti trije fari ?
Šlisočez 15gričevinčezl5dolin:

25 Kdor bo prvo besedo pregovoril,
Ta bode konjsko pleče požulil!

Tako si pastirji drug drugemu za kratek čas odgovarjajo'

7484.

(Iz Luže na

Damu ženi.r.o:
t  Koga ’mo delal’?

Čenče 'mo tovki.1.

Kam ih ’mo dal’?

5 Na železne vrata.

Kf so tiste vrata?
S’ker’ca ih i posekala.

Kf j' tista s’ker’ca?

V prosce j’ padla.

10 Ki j’ tist’ prosce?
Tičca ga j’ pozobala.

Kf j’ tista tič’ca?

Na grm i sedla.

Ki j’ tist’ grm?

15 Koza ga j’ objedla.

Gorenjskem.)

Ki j’ tista koza?

Vovk jo j’ snedu.

Ki j’ tist’ vovk ?

Medved ga j’ požeru.

20 Ki j’ tist’ medved ?

V hosto je deru.

Ki j’ tista hosta?
Pogorela je.

Ki j’ tist’ pepev?

25 U vodo j’ padu.

Ki j’ tista voda ?
Morčtki so jo popil’:

So šli čez njo, so rjul’:
Pujs, pujs,

30 Ti mal’ moje dristce pokus’!

7485.

(Tunjice.)

Pasterj’, dam ženimo! Kaj bomo delali?

Še pasimo! Lešnike tolkli.

7483. Zapisal  Josip Samotorčan.  — Iz njegove zbirke 15—16, kjer
se  požulil razlaga s  pojedel.

7484. Zapisal  Jož. Kržišnik.  — Iz njegovega rokopisa.

7485. Zapisal  Frč. Stele. — Iz njegove zbirke VI. 59.

330

V. Pesmi stanovske. III. 7486—7487.

5 Ke je kvadu?

Za grmam.

Ke je tist grm?
Koza ga j’ ubrala.
Ke je tista koza?
10 V vodo je skočila.
Ke je tista voda ?

Golopčki so jo popili.

Ke so tisti golopčki?
Gospoda ih je vzela.

15 Ke je tista gospoda?
Vrh Grintovca je šva,

Je do skočiva,

Si je ritno kost zvcmiva!

7486 .

(S Homca pri Kamniku.)

Dam ženimo!.

Še pasimo!

Kaj mo delali?
Merkevco bomo stergali.
5 Kam devali?

Na mejo. ■

Kje je tista meja ?
Pogorela je.

Kje je tisti ogenj ?

10 Voda ga je vzela.

Kje je pa tista voda?

Golobiči so jo popili.

Kje so pa tisti golobiči?
Gospa jih je vsterlila.

15 v  Kje je pa tista gospa?
Čez planke je skočila
In si je ritni kregelj zlomila.

Kje so pa tiste planke?
Sekirica jih je posekala,

20 Kje je pa tista sekirica?
Smert na njej leži
In bele zobe kaže.

Tukaj pastirji ustnice vkup tiščijo in pervi pastir dalje govori:

Kdor bele zobe pokaže,

Ta bo pa suho žabo hrst.

In če kteri izmed pastirjev zobe pokaže, mu drugi vsi nagajajo: Suho
žabo hrst, herst itd.

Dam ženimo!

Še pasimo.

Kua ’mo deval ?

Sok 'mo kuhal.

5 Kdo gau kuhov?

Stara žaba.

Kdo gau mešov?

Stara baba.

Ke j’ tista stara baba?

Ke j’ tista voda?

Za grmojčkatn teče.

Ke j’ tist’ grmojč’k?

Sok (župo) bomo kuhali.

7487 .

(Suha.)

Kovačova skirca ga j’ po-
sekova.

15 Ke j’ tist’ kovač?

Na pol ušenico seje,

Ke j’ tista všenica?
Govobje so jo pozobal.

Ke so tist’ govobje?

20 Gospoda j’h je postrlava,
Pa čez pvanke poskakava,
Pa riten kntvel zvomiva:
Kdor bo preh bele zobe
pokazov,

Bo žaru kače, žabe, dreče

d imov)^ 6 S£ 23 US * a ’ b' se ne sme i a h- Pojejo pastirji, predno ženo

7486. Zapisal  Martin Zarnik.  — Iz NB. 140-141.

7487. Zapisal  Frč. Stele. — Iz njegove zbirke XI. 19.

V. Pesmi stanovske. III. 7488—7490.

331

7488 .

(Iz Pijavec pri Mokronogu.)

Pastirc’, hitr domu ženite!

Kaj bomo delali?

Zupco boste srkali.

Kje je tista žup’ca?

5 Golob jo je spil
Kje je tisti golob?

Na vejico se je vsel.

Kje je tista vejica?
Sekirca jo je posekala.

10 Kje je tista sekirca?
Kovač jo je razkoval.

Kje je tisti kovač?

V kovačnici je zgorel.

Kje je tisti ogenj?

15 Upepelil se je.

Kje je tisti pepel?

Štrene so ž njim požehtane.

Kje so tiste štrene?

Ob potu visijo.

20 Kje je tisti pot ?

Svinja ga je spodrila.

Kje je tista svinja?

Jager jo je vštrelil
Kje je tisti jager?

25 Čez streho je skočil,

Glavo je namočil.

7489 .

(Z murskega polja.)

Pastirji se zeberejo in dva se začneta razgovarati:

Hod’mo domu.

Kaj 'mo doma?

Žiipico 'mo kuhali-
S čim ’mo mešali?

5 S kiikačikom.

Ge je tista kiihačika?

Na polici je.

Ge je tista polica?
Zgorela je.

10 Ge je tisti ogen?

Pepel je ž jega grata.

Ge je tisti pepel?

Zdaj morajo vsi viista zapreti,
drek požrekne.

Golobi so ga popikali.

Ge so tisti golobi?

15 V trje so zleteli.

Ge je tisto trje?

Sekira je posekala.

Ge je tista sekira?

Kovač je razkova.

20 Ge je tisti kovač?

Prek Mitre, prek Drave!

Keri prvi blekne,

Debeli drek požrekne!
pa keri se prle nasmeje, tisti debeli

Žabe bomo rezali.

7490 .

(Iz Luže na Gor.)

Damu ženimo! Kdo ih bo jedu?

Koga 'mo delal’ ? 5 Tist, ke bo narpred zobe

Žabe 'mo rezal’. * pokazov!

Zdaj tišče ustnice skupaj in se reže drug drugemu, da bi ga spravili,
da bi se smejal in pokazal zobe.

7488. Zapisal  Jul. Slapšak;  zapela  Julka Slapšak. — Iz Slapšakove
zbirke II. 39.

7489. Zapisal  M. Valjavec.  — Iz „Vestnika‘ I. 139—140, št.96.

7490. Zapisal  Jož. Kržišnik. — lz njegovega rokopisa.

332

V. Pesmi stanovske. III. 7491—7493.

7491 .

(Iz Vrbovca.)

Ludi na kupu,

Cucki na Strane.
Zovemo je med ludi,
Da ne budu bludili,

5 Kač — žab gulili,
Zdeličicu nagulili,
Zdeličicu pobuzali.
Ka’ jim je ostalo,

To su prodali.

10  Vidim kaču — žabu f trsju
Z devetimi prstmi:

Ki prvi žugne,

Kaču — žabu srusne.

15 Meni je slobodno pregovoriti,
Kak i onoj tičici.

Ka pod nebom leče:

Rust, rust, rust!

Pisano jabolko za plačilo.

7492 .

(Iz goriške okolice.)

Tujčica, mavčica, V grm je zletela.

Kje si ti bila ?

V Šempetru pri teti.
Kaj si tam delala?

5 Tujčico zibala.

Kaj ti je dala?
Pisano jabčico.

Kam si jo djala?

V pisano skrinjčico.

10 Kje je ta skrinjčica?
Sekira jo je z’sek’la.
Kje je ta s’kira?

Kje je ta grmič?

15 V ognji je zgorel.

Kje je ta ogenj?

Voda ga je pogasila.

Kje je ta voda?

Volek jo je popil.

20 Kje je ta volek?

Volk ga je snedel.

Kje je ta volk?

Tam po gori leta,

K’ se vse za njim premeta.

Kilavo pišče za plačilo.

7493 .

(Iz Gor. Vrtojbe.)

Tinčica, tančica,

Kje si ti bla?

Pr teti v Šempetri.

Kaj si delala?

5 Štrence motala.

Kaj ti je dala?

Nu kilavo peščice.

Kje je tisto kilavo peščice?
Zdol pod ognjiščicem.

10 Kje je tisto ognjiščice?
Odnesla voda.

Kje je tista voda?

Izpiu volek.

Kje je tisti volek?

15 Ubujla sekirca.

Kje je tista sekirca?
Zakoval kovač,

Kje je tisti kovač?

Je skoču črez en zid,

20 Je nejdu v karti denar zavit;
Je skoču črez nu grapu,

Je nejdu nu kosmatu kapu!

7491. Zapisal  Rik. Ferd. P 1 o h 1. — Iz njegovih HNP. I. 78. ,Psu se
kaze, da  buza, a ne da  jede.“

Napisal  Anj. Pegan.  — Iz njegove zbirke str. 24 — 25.

Zapisal  Jože. C e j a n ; peta  sestra Anica. — Iz Cejanove zbirke

V. Pesmi stanovske. III. 7494 - 7496.

333

7494 .

(Z Gorjanskega.)

Štrukelj Mertin,

Či si biu?

V Šempetri
Per ljubi moji teti.

6 v  Kej si cnelou?

Štrene^ viu.

Kej t’ je dala?

Ano golo peščtee.

Kam s' je denu?

10 Zdolej pod gonjišetce.

Či je tisto gonjišč^ce ?
Uost. s’ je razdrla.

Či Si tisti uosi?

Uou jih je snou.

15 " Či je tisti uou?

Sekirca ga je ubila.

Či je tista sekirca?

U grm poskočila.

Ci je tisti grm?

20 Uosi z’ ga pojiele.

Či si tisti uosi?

Uk jih je snou.

Či je tisti uk?

Na Črn vrh je šou pet uodu
25 In ga na bu več nazaj 1

7495 .

(Sčedenj.)

Tonček, či si biu?
Pir teti Šprinci.

Ka si delau?
Štrence viu.

5 Ka t’ je dala?

No čilavo pišče.

Kan s’ ga deno?
Pod ognjišče.

Či je ognjišče?

10 Vodka vzela.

Či je vodka ?

Volik spiu.

Či je volik?

Ščerca ubujla.

15 Či je ščerca ?

Pala v presu.

Či je presu?

Tičce pozobale.

Či so tičce?

20 So šle gor na an hrib,
Boh je—ni dej
Več dol prit!

Sova bo zidala cerkev, da se mačke ubrani.

7496 .

(Iz Pribinec.)

Sova sedi na bukovem panju,
Ima iglico.

Kaj če sovi iglica ?
Vrečico bo šivala.

5 ^ Kai če sovi vrečica?
Žireka bo brala.

Kaj če sovi žireka?
Gudekam bo davala.

Kaj ča sovi gudeka?
10 Salce si bo vadila.

Kaj če sovi salce?
Kolca si bo mazala.

Kaj čedo sovi kolca
Kamen si bo vozila.

15 Kaj če sovi kamen?
Cerkvico bo zidala.

7494. Zapisal  Anton Štrekelj. — Iz njegovega rokopisa.

7495. Zapisal  Ivan_ Grbec. — Iz njegove zbirke 51.

7496. Zapisal  Iv. Šašelj; pela  Kata Kozan. — Iz „Bisernic" II. 177.
c. Prim. it. 7469 in 7470.

334

V. Pesmi stanovske. III. 7497—7498.

Kaj če sovi cerkvica?
Nutri se bo stiskala,

Če jo mačka zrušiti.

20 Kadi je ta mačka?

Na polici sedi.

Kadi je ta polica?

V ognju je zgorela.

Kadi je ta ogenj?

25 Voda ga polila.

Kadi je ta voda?
Po trati se je razlila
Kadi je ta trata?
Ovce so jo popasle.
30 Kadi so te ovce?
Vuk jih je pojel.

Kadi je ta vuk?
Za grmom čeka.

Sveti Ivan v listjiču ves zakopan.

7497 .

(Iz Varaždina.)

Ziba zibalka,

Popova pralka,

Nutri se zible sveti Ivan,
Vu lističu ves je zakopan.
5 De je to lističe?

Vodica poplavala.

De je ta vodica?

Voleki popili.

De su ti voleki?

10 Črveki rezrovali.

De su ti črveki?
Ftičice pozobale.

De su te ftičice?

Po grmiču rezletele.
15 De je to grmiče?
Sekirka posekla.

De je ta sekirka?
Sekirka pri kovaču.
Kuj, kuj, moj kovač,
20 Buš j§l zdigan kolač.

Kje je ključ?
7498 .

(Iz vzhodnega Šiajerja.)

Ge je moj ključ?

Na remeni je.

Ge je tisti remen?
Miš ga je zesekala.
5 Ge je tista miš?
Maček jo je zaklo.
Ge je tisti maček?

Pes ga je bujo.

Ge je tisti pes?

10 Palca ga pobila.

Ge je tista palca?

Ogen jo je požgo.
Ge je tisti ogen?
Voda ga pogasila.
15 Ge je tista voda?
Junec jo je popio.
Ge je tisti junec?

Mesar ga je zaklo.
Ge je tisti mesar?

20 Smert ga je bujla.
Ge je tista smert?

7497. Zapisal  Rik. Ferd. v Plohl. — Iz njegovih HNP. III. 30.

7498.  Zapisal  Vekoslav Sparavec.  — Iz Vrazovega prepisa v VO.
IV 4, kjer se primerja ..Koljada ruska":  „KoIjada,koljada gde byla? Konej
pasla. — Cto vypasla? Konja v sčdle, v zolotoj uzdč. — Koni gde? Za VO;
rota ušli. — Vorota gde? Vodoj sneslo. — Voda gde v ? Byki vypili. — Byki
gdč? Za gory ušli. — Gory gde? Červi vytočili. — Červi gdč? Gusi vykle-
vali. Gusi gde ? V trostnik ušli. — Trostnik gde? Devki vypololi.— Devki
gdč? Za muž ušli. — Mužja gde?Navojnu ušli. — Vojna gde? Na pečivuglu."

V. Pesmi stanovske. III. 7499—7501.

335

Ptičica skozi levo trknila.

7499 .

(Iz beljaške

Čej je tista tičea,

K’ je tu gor čapeva ?
ja skoz lievo f’rk’nva?

Cej je tista lieva?

5 je pogoreva.

Če je tiste pogorenje ?

okolice.)

Ga je Ziladrava poplak’nva.
Čej jejista Ziladrava?

Jo je Črn^b Muri. popiv.

10 Čej je tisti Črni Muri?

Je šov v goro paličce sekat
Da se bomo kical in mižal.

Jarčica in petelinček v leščnikih.

7500 .

(S Srpenice.)

Je bila puljca in petelinčič. Šla sta lešenkiče brat. Petelinčič
je poskočil gor na leskov grm. Djala je puljca petelinčiču: Vrzi
mi dolka ’no bubarco- Vrgel je in ji razbil očice. Pula reče: Le
čakaj, petelinčič-kovršinčič! Kaj si mi razlil očice? Petelinčič je
djai: Kaj mi koza grm objedla? Koza je djala: Kaj me ni pastir
varoval? Pastir je djal: Kaj mi ni dekla južne skuhala? Dekla
je djala: Kaj mi ni mlinar moke zmlel? Mlinar je djal: Kaj mi
je vuk vso vodo popil? Vuk je djal: Kaj mi je sonce v rit sjalo?
bolnce je djalo: Kaj mi je Bog vkazal?

7501 .

(Iz beljaške okolice.)

Čibka in petelinček sta šva v lešenče. Čibka je rekva k pe¬
telinčka: Glej tam gor ano čopco! Petelinč’k je gor zlezov, je
čopco utrgov in čibcoo v očij vrgov. Čibca je vekava in rekva:
Čaj, čaj, jes bom to doma povedava. Petelinč’k je rekov: Zakaj
mi je grm hvače strgov?

Grm je rekov: Zakaj me je koza objedva?

Koza je rekva: Zakaj me je pastir cmav napasov?

Pastir je rekov: Zakaj mi je gospodinja tak mičken kos
kruha dava?

Gospodinja je rekva: Zakaj mi je svinja snedva?

• Svinja je rekva: Zakaj mi je madvad kočiče snedov?

Madvad je rekov: Ja k?>  stm biv v-a-č-^-n.

7499. Zapisal  Lojz Reggi. — Iz njegovega rokopisa str. 3, kjer raz¬
laga:  čapeva s  čepela, sedela, lieva a malo ognjišče v sobi, kjer so v prej¬
šnjih časih treske za razsvetljavo gorele, f’rk’nva z zleteva, Ziladrava z Žila
in Drava, otroški izraz k-BCati in mtzati z loviti in biti se.

7500. Zapisal  neznanec.  — /z ..Goriškega letnika“ 1864. 205—206.
Pulja = ital.-ben.  pola (s širokim o) ptič, kokoš. Ta in naslednja številka ka¬
žeta te po obliki, da sta spadali nekdaj med izpraševalnice, zato sem ju
priobčil iukaj.

7501. Zapisal  Lojz R e ggi.  — /z njegovega rokopisa str. 4 in 5, kjer
se razlaga  v Ieš’nče z lešnike trgat, čop'ca s kepa, več lešnikov ukup, ve-
kati z jokati, Cmav s premalo, mičken z majhen, kočiče s kocke, mlade pre-
šiče, vač’n z lačen.

336

V. Pesmi stanovske. III. 7502—7506.

Kos črevlje ljubici dal za ljubezen.

J502.

(Iz Ščednja.)

Pleši, pleši, črni kos! Moji lubci sen jih dau,

Kako čen plesat, ki sen bos! 5 Da bom dreve sez njospau!
Kan si deno šulence?

7503.

(Miren.)

Pleši, pleši, črni kos! 5 Da bom drevi pri nje spal.
Kako bom plesal, ker sem Šolnce sem nazaj vzal,
bos! Ona se je jokala,

Kam si svoje šolnce dal? Jaz sem se smejal!

Svoji ljubci sem jih dal,

7504.

(S Strmca pri Logeh.)

Raj, raj, raj, črni kuos!

Ku bom raju, ker sem buos!
Sem stari babi čiulje dau,
Buom pa drievi per nji spau!

7505.

(Od Cerovca.)

Pleši, pleši, črni kos! Stari babi sem jih da,

Kak bom plesa, da sem bos! 5 Kaj sem trikrat pri njej spa
Komi pa si črevle da?

7506.

(Borovlje, Ziljsko.)

Rajej, rajej, črni kues! Starej babi črievle dav,

»Kakbomrajov,kosembues! Dabomdrievepri njejspav!"

7502. Zapisal  Ivan Grbec.  — Iz njegove zbirke ^12.

7503. Zapisal  Nikolaj Omersa;  povedal  Ign. Savnik. — Iz Omer-
sovcga rokopisa.

7504. Zapisal  Joško Velikonja.  — Iz njegove zbirke II. 18.

7505. Zapisal  Stanko Vraz;  pela  Micika Mohoričeva, dekle 5 let staro.

~ . VO. XIX. H. 6 (59'. Prepis v VO. I. 118 se loči v tem:  4 nje 5 t. p.

n.] trikrat pri njoj spa. Tam je tudi pripisano to :

»Ditca ovako po ju;  Komi pa si čivje da?

Pjesi. pjesi, čijni kos! Stajoj babi sem je da,

Kak bom pjesa, da sem bos! Kaj sem tjikjat pji njoj spa!

7506. Zapisal  neznanec.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 653. Enako
slove zapis Val. Brandsttttterja z Ziljske Bistrice z razlikami:  1 kos — 2
rajev ... bos — 3 Stari — 4 pr.

V. Pesmi stanovske. III. 7507—7511.

337

Kos vse dal dekletom za ljubezen.

7507 .

(Vrhovska.)

Tancali so Lasiči
Po zeleni tratici.

Govoro Lasiči:

»Tancaj, tancaj, černi kos!“
5 ,.„Neču vere, sak sem bos!
Kar sim imel, to sim dal
Vsim devojkam za ljubav.

Iše imam dva dukata,

Kaj si kupim dva podplata.
10 Iše imam dua cekina,

Dal sem jih za dva škopina.
Iše imam dua goldina,

Kaj si kupim maselc vina!"*

Kos prodal črevlje za prašička.

_ 7508 .

(Štajerska.)

Pleši, pleši, černi kos! Stari babi sem jih dal!

Kak bom plesal, da sem bos! 5 Kaj ti je za nje dala?
Kam pa si črevlje dal? Debelomastnega prašička.

Kos ne more popraviti crevljev.

7509 .

(Iz Varaždina.)

Tancaj, tancaj, črni kos!
„Kak bi tancal.dasem bos!
Nemam drete nit smole,

Da bi krpal cokole.

7510 .

(Varaždin.)

Tancaj, tancaj, črni kos!
„Kakbumtancal,dasembos!
Nimam drete nit smole,

Kaj bi kerpal šavore."

5 Nek ti tanca deklica,
Ka ti ima čižmice;
Kad si ove razdere,
Druge ti si zabere.“

7511 .

(Okoli lvanič-grada.)

Pleši, pleši, črni kos!

„Kak ču plesat, kad sam bos!
Neimam dretve ni smole,
Čim bi krpal cipele!“

7507. Zapisal  neznanec. — Iz VO. XVI. Č. št. 29.

7508. Zapisal  D. Trstenjak. — Iz .Slov. Glasnika“ 1860. I. 77.
Glej zgoraj naslov  .Kosovi črevlji ali njih izkupilo zgoreli v slami ali v hiši *
(zapis  Lužarjev, št. 7479).

7509. Zapisal  Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III , 26. 27; me¬
lodijo gl. v Kuhaču III. 1018.

7510. Zapisal  M. Valjavec. — Iz .Slov. Glasnika * 1860. I. 122.

7511. Zapisal  Gj. Deželic. — Iz ,Arhiva za povj. jugosl." VII. 226.
Tudi sicer med Hrvati je znana ta pesem, n. p. v Kolnofu med ogrskimi
Hrvati, v Karlovcu, v Istri (prim. Kuhač III. pod št, 1018).

22

338

V. Pesmi stanovske. III. 7512—7514.

Bosi kos ne more „rajžati“.

7512 .

(Iz kanalske doline na Kor.)

,,Svetla lunca se sveti, „„Rajži, rajži, črni kuos!““
Čas mi je porajžati." „Kak bom rajžal, kosembuosi 11

Kaj naj mu oče kupi, da pojde na vojsko.

7513 .

(Iz Vrbovca)

Kupite mi, čaček, halicu,

Vu čem pojde’med junake na vojsku:

Minguri, majnguri,

Šprincali, tancali,

5 Povrtel je, zavrtel je
Se loj tam!

Kupite mi, čaček, reklečec,

Vu čem pojde’med junake na vojsku.

Kupite mi. čaček, lačice,

10 Vu čem pojde’med junake na vojsku.

Kupite mi, čače’, kesige,

Vu čem pojde’med junake na vojsku.

Kupite mi, čače', kapicu,

Kaj bum imel med junaki na vojski.

15 Kupite mi, čaček, teleček,

V čem si budem nosil med junaki na vojsku.

Kupite mi, čaček, puškicu,

S čim se budem branil med junaki na vojski.

Kupite mi, čaček, bangalet,

20 Š čim se budem branil med junaki na vojski.

Rad bi dragonec bil, pa rdeče kape nimam.

7514 .

(Iz Bratonec.)

Jaz bi rat cigajnar buu,
Ardeča ’lača noman.
Ardeča ’lača tan dobin,
Piišlaca pa noman!

5 Da bi adna taksa bila,
Ka bi mi ga dala,

Jaz bi njoj pa piti kupo,
Ka bi sa smijala!

7512. Zapisal  Valentin  Brandstatter. — Iz njegove zbirke.

7513. Zapisal  Rik. Ferd.  Plohl.  — Iz njegovih HNP. 1.63 — 64. Verz
3 —6 se ponavlja za vsakim parom.  Kesige = cipele.

7514. Zapisal  Stevan Kuhar;  vel  Kiiharof Martin. — Iz Kuharjeve
zbirke št. 121.

V. Pesmi stanovske. III. 7515—7518.

339

7515 .

(S Pohorja.)

Jas pa bi rad dragoner bil,
Pa r’deče kape nimam.
R’dečo kapo tam dobim,

Al’ pušelc notri nimam!

5 Ko bi jas ’no dekle dobil,
Da b’ mi pušelc notri dala,
Jas bi mu pa piti kupil,

Da bi se smejalo!

7516 .

(S Kozjaka nad Mariborom.)

Jaz bi rad cigajnar bil, 5 Jaz bi rad eno Micko ’mel,

Pa rdeče kape nimam, Da b’ mi pušeljc noter dala,

Rdečo kapo tam dobim. Jaz bi ji pa vinca kupil,

Pa pušlja noter nimam! Da bi se smejala!

7617 .

(Iz Tunjic.)

jaz bi rad lutrajnar bil, Rdečo kapo b’ že dobil,

Pa rdeče kape nemam; Pa pušeljca gor nimam.

Kaj sem prislužil.

7518 .

(Od Sv. Trojice v Halozah.)

I.

Prvo leto služo,

Kokoš sem zaslužo:
Kokoš ima pisano perje,
Pisance zvalila.

II.

5 Drugo leto služo,

Puro sn zaslužo.

Pura reče: dolga ura,
Kokoš ima pisano perje,
Pisance zvalila.

III.

10 Tretje leto služo,

Raco sn zaslužo.

Raca reče: gign gagn,
Pura reče: dolga ura,
(itd. kakor v II.)

IV.

Štrto leto služo,

15 Gosko sem zaslužo.
Goska reče: figi fagl,
Goska reče: gign gagn,
(itd. kakor v III.)

V.

Peto leto služo,

Prašiča sem zaslužo.

20  Prašič reče: koli mene,
Goska reče: figi fagl,
(itd. kakor v IV.)

VI.

Šesto leto služo,

Vola sem zaslužo.

Volek reče: vpreži mene,
25 Prašič reče: koli mene,
(itd. kakor v V.)

7515. Zapisal  Filip Miklavec. — iz njegove zbirke I. št. 54.

7516. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke I.

7517. Zapisal  M. Rodfe.  — Iz njegove zbirke IV. 4.

7518. Zapisal (prepisal?)  Andrej Kralj. — Iz njegove zbirke.

22*

340

V. Pesmi stanovske. III. 7519.

VII.

Sedmo leto služo,

Konja sem zaslužo.
Konjek reče: jezdi mene,
Volek reče: vpreži mene,
(itd. kakor v VI.)

VIII. •

30 Osmo leto služo,

Njivo sem zaslužo.

Njiva reče: orji mene,
Konjek reče: jezdi mene,
(itd. kakor v VII.)

IX.

Deveto leto služo,

35 Babo sem zaslužo.

Baba reče: lubi mene,
Njiva reče: orji mene,
(itd. kakor v VIII.)

X.

Deseto leto služo,

Deco sem prislužo.

40 Deca reče: dajte kruha,
Baba reče: lubi mene,
Njiva reče: orji mene,
Konjek reče: jezdi mene.
Volek reče: vpreži mene,
45 Prašič reče: koli mene,
Goska reče: figi, fagl,
Raca reče: gign, gagn,
Pura reče: dolga ura,
Kokoš ima pisano perje,
50 Pišance zvalila.

1519 .

(Iz Podgradja pri Ljutomeru.)

I.

Prvo leto sem služja,

Si kokoš sem zaslužja.
Kokoš ima belo perje,
Pišence mi rodila.

II.

5 Drugo leto sem služja,

Si reco sem zaslužja.

Reca reče: picom, pacom,
Kokoš ima belo perje.
Pišence mi rodila.

III.

10 Tretjo leto sem služja,

Si gosko sem zaslužja.

Goska reče gigom-gagom,
Reca reče: picom-pacom.
(itd. kakor v II.)

IV.

Štrto leto sem služja,

15 Si puro sem zaslužja.

Pura reče: firkel-farkel,
Goska reče: gigom-gagom,
(itd. kakor v III.)

V.

Peto leto sem služja,

Si tele sem zaslužja.

20  Tele reče: mek, mek, mek,
Pura reče: firkel-farkel,

(itd. kakor v IV.)

7519 . Zapisal dr.  Fran Mohorič. — Iz njegove zbirke IV. št. 13. Po
njegovem petju je zapisal Domic. Serajnik to-le melodijo (II. mel. št. 38):

V. Pesmi stanovske. III. 7520.

413

Šesto leto sem služja,

Si kravo sem zaslužja.
Krava reče: doji mene,

25  Tele reče: mek, mek, mek,
(itd. kakor v V.)

VII.

Sedmo leto sem služja,

Si konja sem zaslužja.

Konj mi reče: vozi z menoj,
Krava reče: doji mene,

(itd. kakor v VI.)

VIII.

30 Osmo leto sem služja,

Si ženo sem zaslužja.

Žena reče: spi pri meni,
Konj mi reče: vozi z menoj,
Krava reče: doji mene,

35 Tele reče: mek, mek, mek,
Pura reče: firkel-farkel,
Goska reče: gigom-gagom,
Reca reče: picom-pacom,
Kokoš ima bele perje,

40 Pišence mi rodila.

I.

Prvo leto služil,

Kokoš sem zasiužil:

Moja kokoš belo perje,
Piliče zvodila.

*

II.

5 Drugo leto služil,

Racu sem zaslužil:

Moja raca blato tanca.
Moja kokoš belo perje,
Piliče zvodila.

III.

10  Trejto leto služil,

Gusku sem zaslužil:

Moja guska vodu pluska,
Moja raca blato tanca,
(itd. kakor v II.)

IV.

Strto leto služil,
l5Puru sem zaslužil:

Moja pura vodu dura,
Moja guska vodu pluska,
(itd. kakor v III.)

V.

Peto leto služil,

Tele sem zaslužil:

20  Moje tele z repom mele,
Moja pura vodu dura,

(itd. kakor v IV.

VI.

Šesto leto služil,

Kravu sem zaslužil:

Krava veli: doji mene,

25 Moje tele z repom mele,
(itd. kakor v V.)

VII.

Sedmo leto služil,

Vola sem zaslužil:

Volek veli: vozi z menum,
Krava veli: doji mene,

(itd. kakor v VI.)

VIII.

30 Osmo leto služil,

Konja sem zaslužil:

Konjek veli: jaši mene,
Volek veli: vozi z menum,
(itd. kakor v VII.)

7520. Zapisal  M. Valjavec  —Iz njegovih „Pripovjedek“ 308—309.
Enak zapis je dal Valjavec Miklošiču; loči se od zgoranjega samo v tem:
12 pljuska — 38 Deseto] Zadnje — 40 ljubi. — Valjavčev rokopis v njegovi
ostalini, ki mi ga r je poslal v vpogled Levec , se loči od zgoranjega natiska:
11 Gosku — 14 Četrto — 72 Deseto] Zadnje —40 lubi mene] verna budem.
Tam je tudi pripisano: „Tako popevajo varaždinske babe za večju“. Pesem
je natisnjena tudi v Novicah XVIJ (1858) 206 s temi razlikami od zgoranjega
natiska:  10 Tretjo — 40 ljubi.

7520 .

(Iz Varaždina.)

342

V. Pesmi stanovske. III. 7521.

IX.

Deveto leto služil,

35 Hižu sem zaslužil:

Hiža veli: stanuj v meni,
Konjek veli: jasi mene, •
(itd. kakor v VIII.)

X.

Deseto leto služil,

Ženu sem zaslužil:

40 Žena veli: lubi mene

Hiža veli: stanuj v meni,
Konjek veli: jasi mene,
Volek veli: vozi z menom.
Krava veli: doji mene,

45 Moje tele z repom mele,
Moja pura vodu dura,

Moja guska vodu pluska,
Moja raca blato tanca,

Moja kokoš belo perje,

50 Piliče zvodila.

(Iz Obriža pri Središču.)
7521 .

I.

Prvo leto, ko sem služil,
Eno koklo sem prislužil:
Moja koklja špiklja, špuklja,
Piščeta vali.

II.

5 Drugo leto, ko sem služil,
Eno račko sem prislužil:
Moja račka zmiraj tačka,
Moja koklja (itd. kakor v I.)

III.

Tretjo leto, ko sem služil,
10 Eno gosko sem prislužil:
Moja goska krivonoska,
Moja račka (itd. kakor v II.)

IV.

Štrto leto, ko sem služil,
Eno backo sem prislužil:

15 Moja backa be be be,

Moja goska (itd. kakor v III.)

V.

Peto leto, ko sem služil,
Eno kozko sem prislužil:

Moja kozka, mek mek mek:
20  Moja backa (itd. kakor v IV.)

VI.

Šesto leto, ko sem služil,
Seni oslička si prislužil:
Moj osliček nosi me,

Moja kozka (itd. kakor v V.)

VIL

25 Sedmo leto, ko sem služil.
Sem konjička si prislužil:
Moj konjiček vozi me,

Moj osliček (itd. kakor v VI.)

VIII.

Osmo leto ko sem služil,

30 Gruntec majhen sem prislužil:
Gruntec mali živi me,

Moj konjiček vozi me,

Moj osliček nosi me,

Moja kozka: mek mek mek,
35 Moja backa: be be be,

Moja goska krivonoska.
Moja račka zmiraj tačka,
Moja koklja špiklja, špuklja,
Piščeta vali-

7521. Zapisala  Frančiška Trstenjak. — [z njenega rokopisa, ki m£
ga je poslal brat njen Alojzij Trstenjak.

V. Pesmi stanovske. III. 7522.

343


(Iz ptujske okolice.)

I.

Prvo leto sem služil,
Sem služil, sem služil,
Sem služil, sem služil,
Sem kokljo zaslužil.

5 Koklja ima belo glavo,
Pisance je zvodila.

II.

Drugo leto sem služil,
Sem raco zaslužil.

Raca veli: ligo lago,

10 Koklja ima belo glavo,
Pisance je zvodila.

III.

Tretje leto sem služil,
Sem gosko zaslužil.
Goska veli: gigo gago,

15 Raca veli: ligo lago,

' (itd. kakor v II )

IV.

Štrto leto sem služil,

Sem puro zaslužil.

Pura veli: karno kamo,
Goska veli: gigo gago,
(itd. kakor v III.)

V.

20 Peto leto sem služil,

Sem tele zaslužil.

Tele veli: kolji mene,
Pura veli: kamo kamo,
(itd. kakor v IV.)

7522 .

VI. •

Šesto leto sem služil,

25 Kravo sem zaslužil.
Krava veli: doji mene,
Tele velji: kolji mene,
(itd. kakor v V.)

VII.

Sedmo leto sem služil,
Sem vola zaslužil.

30 Volek veli: jari mene,
Krava veli: doji mene,
(itd. kakor v VI.)

VIII.

Osmo leto sem služil,
Sem konja zaslužil.
Konjek veli: jasi mene,
35 Volek veli: jari mene,

(itd. kakor v VIII.)

IX.

Deveto leto služil,

Sem ljubco zaslužil.
Ljubca pravi: ljubi mene,
Konjek veli: jasi mene,

40 Volek veli: jari mene,
Krava veli: doji mene,
Tele veli: kolji mene,
Pura veli: kamo kamo,
Goska veli: gago gago,

45 Raca veli: ligo lago,
Koklja ima belo glavo,
Pisance je zvodila.

7522. Zapisal  J. Strelec. — Iz njegove zbirke št. 9. Tam se razlaga\au z
deni me v jarem. Prvi verz o vsakem služabnem letu se poje kakor je pri¬
pisano v začetku. Melodija je tale:

Prvo le-to sem služil, sem služil, sem služil,sem Kokljo za - služil.

Koklja i - ma belo glavo, pi - šan - ce je zvo - di - la.

344

V. Pesmi stanovske. III. 7523—7524.

7523 .

(Iz Zavreča.)

L v  VI.

Pervo leto sem sliižo, sem sliižo, Šesto leto sem sliižo, sem služo,
Sem kvoklo zaslužo.

Kvokla ima belo glavo,

Pisance je zvodila.

II.

Sem kravo zasliižo.
Krava pravi: doji mene,
Tele pravi: koli mene,
(itd. kakor v V.)

VII.

5 Driigo leto sem služo, sem sliižo, 25  Sedmoleto sem sliižo, semsliižo,
Sem reco zasluzo. Sem vola zasluž6i

Reca pravi: ligo lago, Volek pravi: jari mene.

Kvokla ima belo glavo, Krava pravi: doji mene,

(itd. kakor v I.) (itd. kakor v  vi.)

III- VIII.

Tretjo leto sem služo, sem sliižo, Qsmo leto sem služo, sem služ6,
10 Sem gosko zasliižo. 30  Sem konja zasliižo.

Goska pravi: gigo gago, Konjek pravi: jasi mene,

Reca pravi: ligo lago, Volek pravi: jari mene,

(itd. kakor v II.) (itd. kakor v VII.)

IV.

Šterto leto sem sliižo, sem sliižo,
Sem puro zasliižo.

15 Pura pravi: kumo kumo, 35
Goska pravi: gigo gago,

(itd. kakor v III.)

V.

Peto leto sem sliižo, sem sliižo,40
Sem tele zasliižo.

Tele pravi: koli mene,

20 Pura pravi: kumo kumo,

(itd. kakor v IV.)

IX.

Deveto leto sliižb, sem sliižo>
Sem Micko zasliižo.

Micka pravi: ljubi mene,
Konjek pravi: jaši mene,
Volek pravi: jari mene,

Krava pravi: doji mene,

Tele pravi: koli mene,

Pura pravi: kumo kumo,
Goska pravi: gigo gago,

Reca pravi: ligo lago,

Kvokla ima belo glavo,
Pisance je zvodila.

7524 .

(Od Sv. Duha nad Mariborom.)

I.

Prvo leto služo,

No kuro sn zaslužo.
Maja kura douga laška,
Kremple do spustila
5 Na svoje douge gni.

II.

Drugo leto služo,

Niga petelina sn zaslužo.
Moj petelin: kikerliki,
Maja kura douga laška,
(itd. kakor v I.)

7523. Zadišal  Ivan Macun.  — Iz njegove zbirke str. 33—36.

7524. Zapisal  Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke III. št. 33.

V. Pesmi stanovske. III. 7525.

345

III.

VII.

10 Tretjo leto služo.

No reco sn zaslužo.

Maja reca bicabeca,

Moj petelin: kikerliki,

(itd. kakor v II.)

IV.

To strto leto služo,

15 No svinjo sn zaslužo.

Maja svinja: cvik, cvik, cvik,
Maja reca bicabeca,

(itd. kakor v III.)

V.

Peto leto služo,

No ovco sn zaslužo.

20 Maja ovca: striži me,

Maja svinja: cvik, cvik, cvik,
(itd. kakor v IV.)

VI.

To šesto'leto služo,

No kazo sn zaslužo.

Maja kaza: mekeke,

25 Maja ovca: striži me,

(itd. kakor v V.)

To sedmo leto služo,

Niga konja sn zaslužo.

Moj konj: ihehe,

Maja kaza: mekeke,

(itd. kakor v VI.)

VIII.

30 To osmo leto služo,

No kravo sn zaslužo.

Maja krava: muza, muza,
Moj konj: ihehe,

(itd. kakor v Vil.)

IX.

Deveto leto služo,

53 Niga vola sn zaslužo.

Moj vol: voza, voza,

Maja krava: muza, muza,
Moj konjiček: ihehe,

Maja kaza: mekeke,

40 Maja ovca: striži me,

Maja svinja: cvik, cvik, cvik,
Maja reca bicaceca,

Moj petelin: kikerliki,

Maja kura douga laška,

45 Kremple dol spustila
Na svaje douge gni.

7525.

(Od Zagorja na Savi.)

I.

Pervo leto sem služu,
Sem piško zaslužu.

Tista piška bela glavca,
Pišeta vod,

5 Petelinček za njo hod.

II.

Drugo leto sem služu,
Sem račko zaslužu.

Tista raca pica paca,
Tista piška bela glavca,

10 Pišeta vod,

Petelinček za njo hod.

III.

Tretjo leto sem služu,
Sem gosko zaslužu.

Tista goska kriva noska,
15 Tista raca pica paca,
(itd., kakor v II.)

VI.

Četerto leto sem služu,
Sem puro zaslužu.

75.25. Zapisal  Lavoslav Jerin. — Iz njegove zbirke št. 8

346

V. Pesmi stanovske. III. 7526.

Tista pura dovga nura,
Tista goska kriva noska,
(itd. kakor v III.)

V.

20 Peto leto sem sluzu,

Sem ovčko zaslužu.

Ovca pravi: striži me,
Tista pura dovga nura,
(itd. kakor v IV.)

VI.

Šesto leto sem služu,

25 Sem kozko zaslužu.
Kozka pravi: mekeke,
Ovčka pravi: striži me.
(itd. kakor v V.)

VII.

Sedmo leto sem služu,
Sem kravco zaslužu.

30 Kravca pravi: movzi me,
Kozka pravi: mekeke,
(itd. kakor v VI.)

VIII.

Osmo leto sem služu,
Sem vola zaslužu.

Vol pravi: vprezi me,

35 Kravca pravi: movzi me,
(itd. kakor v VII.)

IX.

Deveto leto sem služu,
Sem gruntec zaslužu.
Gruntec pravi: delaj me,
Vol pravi: vprezi me,

(itd. kakor v VIII.)

X.

40 Deseto leto sem služu,
Sem ženko zaslužu.
Ženka pravi: lubi me,
Gruntec pravi: delaj me,
Vol pravi: vprezi me,

45 Kravca pravi; movzi me,
Kozka pravi: mekeke,
Ovca pravi: striži me,
Tista pura dovga nura,
Tista goska kriva noska,
50 Tista raca pica paca,
Tista piska bela glavca,
Pišeta vod,

Petelinček za njo hod.

7526 .

(Iz Doba pri Domžalah.)

I.

Prvo leto, ko sem služil,
Eno kokljo sem prislužil,
Moja koklja špikla špokla,
Pišeta valila.

II.

5 Drugo leto, ko sem služil,
Eno račko sem prislužil.
Moja račka blato tačka,
Moja koklja špikla špokla,
Pišeta valila.

III.

10 Treko leto, ko sem služil,
Eno gosko sem prislužil.
Moja goska vodo ploska,
Moja račka blato tačka,
(itd. kakor v II.)

IV.

Četrto leto, ko sem služil,
15 Eno backo sem prislužil.
Moja backa: mekeke,

Moja goska vodo ploska,
(itd. kakor v III )

■t. 27.

7526. Zapisal  Jožef Osredkar. — Iz prepisa v M., Rodeta zbirki V..

V. Pesmi stanovske. III. 7527.

347

V.

Peto leto, ko sem služil,
Eno krav’co sem prislužil.
20 Moja kravca živi me,

Moja backa: mekeke,

(itd. kakor v IV.)

VI.

Šesto leto, ko sem služil,
Pa oslička sem prislužil.
Moj osliček nosi me,

25 Moja kravca živi me,

(itd. kakor v V.)

VII.

Sedmo leto, ko sem slnžil,
Pa kojnička sem prislužil.
Moj kojniček vozi me,

Moj osliček nosi me,

40 Moja krava živi me,

Moja backa: mekeke,

Moja goska vodo ploska,
Moja račka blato tačka,
Moja koklja špikla špokla,
35 Pišeta valila.

7527 .

(Iz Begunj pri Cerknici.)

I.

V.

Peto leto sem služil,

Sem praščka zaslužil,
nosi, 20 Prašček pravi: redi meni,
Kravca pravi: molzi mene,
(itd. kakor v IV.)

VI.

Šesto leto sem služil,

Sem volka prislužil.

Volek pravi: vozi z mano,
nosi, 25 Prašček pravi: redi mene,
(itd. kakor v V,)

Prvo leto sem služil,

Sem piško prislužil.

Moja piska belo glav’co
Pa piščeta vozi.

\

II.

5 Drugo leto sem služil,
Sem raco zaslužil.

Moja raca v blati tanca,
Moja piška belo glav’co
Pa piščeta vozi.

III.

10 Tretje leto sem služi!>

Sem kozko zaslužil.

Kozka pravi: cingu, bingu
Moja raca v blati tanca,
(itd. kakor v II.)

VII.

•Sedmo leto sem služil,

Sem konjčka zaslužil.
Konjček pravi: furej z mano,
Volek pravi: delaj z mano,
(itd. kakor v VI.)

IV.

Četrto leto sem služil,

15 Sem krav’co zaslužil.
Krav’ca pravi: molzi mene,
Kozka pravi: cingu, bingu,
(itd. kakor v III.)

VIII.

30 Osmo leto sem služil,

Sem gruntec zaslužil.
Gruntec pravi: delaj mene,
Konjček pravi: furej mene,
(itd. kakor v VII.)

7527. Zapisal  Jos. Debevec. — lz njegovega rokopisa, ki mi ga je
dal po prof. Levca ravnatelj Fr. Wiesthaler.

348

V. Pesmi stanovske. III. 7528—7729.

IX.

Deveto leto sem služil,

35 Sem ženko prislužil.

Ženka pravi: leži z mano,
Gruntec pravi: delaj mene,
Konjček pravi: furej z mano,
Volek pravi: vozi z mano,

40 Prašček pravi: redi mene,
Krav’ca pravi: molzi mene,
Koza pravi: cingu bingu,
Moja raca v blati tanca,

Moja piska belo glav’co nosi,
45 Pa piščeta vozi,

Pa piščeta vozi.

7528 .

(Kranjska.)

I.

Sim pervo leto služil,

Putko sim prislužil:

Moja putka
Trese glavco,

5 Piske vodi.

II.

Sim drugo leto služil,

Raco sim prislužil.

Moja raca
Blato tanca,

10 Moja putka
Trese glavco —

Piske vodi.

III.

Sim tretje leto služil,
Kravco sim prislužil.

15 Kravca pravi:

Molzi mene!

Moja raca (itd. kakor v II.)

IV.

Sim čveterto leto služil,
Konjiča sem prislužil.

20  Konjič pravi:

Dirjaj mene!

Kravca pravi (itd. kakor v III.)

V.

Sim peto leto služil,

Ženko sim prislužil.

25 Ženka pravi:

Ljubi mene!

Konjič pravi:

Dirjaj mene!

Kravca pravi:

30 Molzi mene!

Moja raca
Blato tanca,

Moja putka
Trese glavco,

35 Piske vodi.

7529 .

(Iz ribniške doline.)

I.

Prvo leto sem služil,
Sem kokoš zaslužil.
Moj kokiš, pikiš, pokiš
Vodi piske.

II.

5 Drugo leto sem služil,
Sem račko zaslužil.
Moja račka vodi tačka,
Moj kokiš, pikiš, pokiš
Vodi piske-

7528.  Zapisal  neznanec. — Iz SPKN. II. 98-100.

7529. Zapisal  Anton  Zobec.  — Iz njegovega rokopisa l.št. II. Pov
sod stoji v rokopisu  v vodi za  vodi.

V. Pesmi stanovske. III. 7530.

349

III.

10 Tretje leto sem služil,
Seru gosko zasluzil.

Moja goska vodi noska,
Moja račka vodi tačka,
(itd. kakor v II.)

IV.

Četrto leto sem služil,

15 Sem kozko zaslužil.
Kozka pravi: mekeke,
Moja goska vodi noska,
(itd. kakor v III.)

V.

Peto leto sem služil,

Sem ovčko zaslužil.

20 Ovčka pravi: striži mene,
Kozka pravi: mekeke,

(itd. kakor IV.)

VI. ,

Šesto leto sem služil,
Sem bikco zaslužil.

Bikca pravi: reži me,

25 Ovčka pravi: striži me,
(itd. kakor v V.)

XII.

Sedmo leto sem služil,
Sem kravco zaslužil.

Kravca pravi: molzi me,
Bikca pravi: reži me,

(itd. kakor v VI.)

VIII.

30 Osmo leto sem služil,

Sem volka zaslužil.

Volek pravi: vpreži'me,
Kravca prav: molzi me,
(itd. kakor v VII.)

IX.

Deveto leto sem služil,

35 Sem gruntec zaslužil.

Gruntec pravi: obdelaj me,
Volek pravi: vpreži me,

(itd. kakor v XIII.)

X.

Deseto leto sem služil,

Sem ženko zaslužil:

40 Ženka pravi: redi me,
Gruntec pravi: obdelaj me,
Volek pravi: vpreži me,
Kravca pravi: molzi me,
Bikca pravi: reži me,

45 Ovčka pravi: striži me,
Kozka pravi: mekeke,

Moja goska vodi noska,
Moja račka vodi tačka,

Moj kokiš, pikiš, pokiš
50  Vodi piske!

7530 .

(Kranjska.)

I,

Ta pervo leto sem služil,
Sem čipko zaslužil.

Moja čipka beloglavka
Picke vodila,

5 Picke vodila.

II.

Drugo leto sem služil,
Sem raco zaslužil.

Moja raca (v) blati tanca,

Moja čipka beloglavka
10 Picke vodila,

Picke vodila.

III.

Tretje leto sem služil,
Sem gosko zaslužil.

Moja goska dolgonoska,
15 Moja raca (v) blati tanca,
(itd. kakor v II.)

7530. Zapisal  Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegove zbirke.

350

V. Pesmi stanovske. III. 7531.

IV.

Četrto leto sem služil,
Sem volki zaslužil.

Volki pravjo: ori z nami,
Moja goska dolgonoska,
(itd. kakor v III.)

V.

20 Peto leto sem služil,

Sem koniče zaslužil.

Konji pravjo: diri z nami,
Voli pravjo: ori z nami,
(itd. kakor v IV.)

VI.

Šesto leto sem služil,

25 Sem hišo zaslužil.

Hiša pravi: glajštaj me,
Konji pravjo: diri z nami,
(itd. kakor v V.)

VII.

Sedmo leto sem služil,
Sem ženo zaslužil.

30 Žena pravi: ljubi me,

Hiša pravi: glajštaj me,
Konji pravjo: diri z nami,
Voli pravjo: ori z nami,
Moja goska dolgonoska,

35 Moja raca (v) blati tanca,
Moja čipka beloglavka
Picke vodila,

Picke vodila.

(Iz

I.

Prvo leto sem služu,

Sem eno putko perslužu.
Muoja kokla pika špokla,
Pa pišete vali.

II.

5 Drugo leto sem shžu,

Sem eno račko perslužu.
Muoja račka kriva tačka,
Muoja kokla pika špokla,
Pa pišete vali.

III.

10 Treko leto sem služu,

Sem eno gosko perslužu.
Muoja goska dolga noska,
Muoja račka kriva tačka,
(itd. kakor v II.)

IV.

Četrto leto sem služu,

15 Sem ano backo perslužu.
Muoja backa: be-e-e,
Muoja goska dolga noska,
(itd. kakor v III.)

7531 .

Motnika.)

V.

Peto leto sem služu,

Sem eno koziko prislužu.

20  Muoja kozika: me-e-e,
Muoja backa: be-e-e,

(itd- kakor v IV-)

VI.

Šesto leto sem služu,

Sem anga pujska prislužu.
Muoj pujsek: uj, uj, uj
25 Muoja kozika: me-e-e
(itd. kakor v V;)

VII.

Sedmo leto sem služu,

Sem enga oslička prislužu.
Muoj osliček nosi me,

Muoj presiček: uj, uj uj,

(itd. kakor v VI.)

vm.

30 Osmo leto sem služu,

Sem anga konjička prislužu.
Muoj konjiček vozi me,

Muoj osliček nosi me,

(itd. kakor v VIII.)

7531.  Zapisal  G.  Križnik;  pela 1.1897.  Katarina Hribar. — lz Krs¬
nikovega rokopisa.

V. Pesmi stanovske. II. 7532—7533.

351

IX.

35 Deveto leto sem sluzu,
Sem en gruntec prislužu.
Muoj gruntec: delaj me,
Muoj konjiček vozi me,
(itd. kakor v VIII.)

X.

Deseto leto sem služu,

40 Sem eno ženko prislužu.
Muoja ženka: redi me.

Muoj gruntec: delaj me,
Muoj konjiček vozi me,
Muoj osliček nosi me,

45 Muoj presiček: uj, uj, uj,
Muoia kozika: me-e-e,
Muoja backa: be-e-e,
Muoja goska dolga noska,
Muoja račka kriva tačka,
50 Muoja kokla pika špokla,
Pa pišete vali.

7532 .

(Iz Vipave.)

I.

To prvo leto, ko sen služu,
Eno cibko sn si ptrslužu.
Boja cibka jajčka nese
In pišeta vali.

Eno račko sen si prislužu.
Moja račka zlata tačka,

Moja cibka (itd. kakor v I.)

III.

To tretje leto, ko sen služu,
10 Eno guško sen si ptrslužu.
Moja guska kriva luska,
Moja račka (itd. kakor v II.)

IV.

To četrto leto, ko sen služu,
Enga osla sen si p^rslužu.

15 Moj osliček nosi me,

Moja guska (itd. kakor v III.)

V.

To peto leto, ko sen služu,
Enga konjka sen ptrslužu.
Moj konjiček nosi me,

(itd. kakor v IV.)

VI.

To šesto leto, ko sen služu,
Eno lubco sen ptrslužu.

Moja lubca šiva me,

Moj konjiček nosi me,

25 Moja osliček nosi me,

Moja guska kriva luska,

Moja račka zlata tačka,

Moja cibka jajčka nese
In piščeta vali.

II.

5 To drugo leto, ko sen služu, 20 Moj osliček

Snedena gospa.

7533 .

(Iz Podgradja pri Ljutomeru.)

I. H-

Prvo večer gospa večervala Drugo večer gospa večervala
Eno ftico jerebico — 5 Dva goloba,

Tota gosposka ftica ta! Eno ftico jerebico —

_ _Tota gosposka ftica ta!

7531. Zapisal  Ivan Grbec.  — Iz njegove zbirke 85.

7532. Zapisal  dr. Fran Mohorič.  — Iz njegove zbirke IV. 12 in iz
posebnega njegovega pisma, Po njegovem petju je zapisal melodijo  Dom.
Serajnik tako-le {II. mel. št. 37,):

352

V, Pesmi stanovske. III. 7533.

III.

Tretjo večer gospa večervala
Tri grlice, dva goloba,

10 Eno ftico jarebico —

Tota gosposka ftica ta!

IV.

Štrto večer gospa večervala
Štiri reče, tri grlice,

15 Dva goloba, eno ftico

jarebico —

Tota gosposka ftica ta.

V.

Peto večer gospa večervala
Pet gosakov perutnjakov,

Štiri' reče, tri grlice,

(itd. kakor v IV.)

VI.

Šesto večer gospa večervala
20 Šesti kravic s kravicami,

Pet gosakov perutnjakov,

(itd. kakor v V.)

VII.

Sedmo večer gospa večervala
Sedem torbic s torbicami,

Šesti kravic s kravicami,
(itd. kakor v VI.)

VIII.

25 Osmo večer gospa večervala
Osem srnčic s srnčicami,
Sedem torbic s torbicami,
(itd. kakor v VII.)

IX.

Deveto večer gospa večervala
Devet bivol s bivolami,

30 Osem srnčic s srnčicami,

(itd. kakor v VIII.)

X.

Deseto večer gospa večervala
Vse pojela, kaj je 'rnela,

Devet bivol z bivolami,

Osem srnčic s srnčicami,
Sedem torbic s torbicami,

35 Šesti kravic s kravicami,

Pet gosakov perutnjakov,

Štiri reče, tri grlice,

Dva goloba, eno ftico

jarebico —

40 Tota gosposka ftica ta!

Zapis  Jožefa Krajnca  od  Male nedelje se loči v tern:  1 To prvo —
1, 4 8, 12, 16, 19, 22, 25, 28, 31 večerjala — 2, 6, 10, 14, 39 Jedno(oz. jedno)
jerebico — 3, 7, 11, 15, 40 Ta, ta gospocka —-4 To drugo —8 To tretjo —
12 To štrto — 16 To peto — 19 19 To šesto — 20, 24, 36 Šester —22 To
sedmo — 23, 27, 35] Seden srnic srnicami — 25 To osmo — 26, 30, 34]
Osem torbic s torbicami — 28 To deveto — 31 To deseto.

Zapis  Jos. Klemenčiča  od Sv. Antona v Slon. gor. (št. 34 njegove
zbirke) se loči od Krajnčevega rokopisa v tem:  2, 6, 10, 14, 39 eno (oz. eno)
ptico — 3 Tota — 7, 11, 15, 40 gospočka ptica — 7, 11, 15, 40 Ta. ta] Oj,
ta  — 13 race — 17 perutjakov — 20, 24, 36 Šest je — 23, 27, 35] Sedem,
srcic s srčieami — 29, 33] Devet vivol z vivolami.

V. Pesmi stanovske. III. 7534—7535.

353

7534 .

(Iz Bratonec.)

I.

Prvi vačer gospa vačerjala
A'dno ftico jarabico,

To to gospocko ftico to!

II.

Drligi vačer gospa vačerjala
5  Dva goloba, a'dno ftico jarabico,
To 16 gospocko ftico to!

III.

Tretji vačer gospa vačerjala
Tri grlica, dva goloba,

Adno ftico jarabico,

10 To to gospocko ftico to!

IV.

Štfti vačer gospa vačerjala
Štiri raca, trt grlica,

Dva goloba, adno ftico jarabico,
('td. kakor v III.)

V.

Peti vačer gospa vačerjala
15 Pet racakof, parotnjakof,

Štiri raca, tri grlica

(itd. kakor v IV.)

VI.

Šesti vačer gospa vačerjala
Šest srnčic smčicami,

Pet racakof, parotnjakof,

(itd! kakor v V.)

VII.

20 Sedmi vačer gospa vačerjala
Sadan krafčic s krafčicami,
Šest srnčic srnčicami,

(itd. kakor v VI.)

VIII.

Osmi vačer gospa vačerjala
Osan turbic s turbicami,

25 Sa'dan kravic s kravicami,
(itd. kakor v VII.)

IX.

Daveti vačer gospa vačerj ala
Ka ja mela, sa' pojela,
Nazagnja pa po parili šla;
Osan turbic s turbicami,

40 Sadan kravic s kravicami,
Šest srnčic srnčicami,

Pet racakof parotnjakof,

Štiri ra'ca, tri grlica,

Dva goloba, adno ftico jariabico,
45  To to gospocko ftico t6!

Slabo popravljen malin.
7535 .

(Iz Ihana.)

Jtra s Pizderja
Pa mlinarja terja,
Jur’ izpod boršta
Pa mlinarja trošta.

5 Grega "spod brega
Pa mlinarja krega,
jur’ izpod boršta
Pa mlinarja trošta:

„Bova vojtro prstavVa,
10 Bova mak&n poprav’va,
Pa Jtro pvačava.

Ta vnajni. vreteni.

Ni dosti strjeni;

Ta vnajni pvatiše
15 Pa vado gradi še.

Cev tedin že mele,

7534. Zapisal  Števan Kuhar;  pelk  Špilikof Tišak. — Iz Kuharjeve

zbirke št. 184.

7535. Zapisal  Anton Breznik;  povedala  stara Tavčarica. — Iz Brez¬
nikove zbirke II. št, 141.

23

354

V. Pesmi stanovske. III. 7536—7538.

Pa m še za’n žele;

Cev tedam že cica,

Pa še ni za ’no potico!"
20 Jur’ izpod boršta
Pa mlinarja trošta:

„Bo pršva.' vad juga,
Tečeš bo pa druga:

Bo vada prdarva,

25 Bo mahn podarva!"

Hvaptc šantuje,

K’ mo kruha zmajnkuje.
Dekva se krega,

Ka, nima ’n’ga hleba:

30 Še včasih po let’

Nismo jmel’ kej mlet,

Še včasih po zim’

So metna. zvazil’!

7536 .

(Iz Kamnika.)

Jera s Pezderja Boš mlinček popra-u;

Pa mlinarja terja. Sej tist’ kriv ureten’

Pa Jurček spod boršta Ni bo prav narejen;

Pa mlinarja trošta: To krivu platiše

5 „Neč mi na marej, moj mlinar! 15 Okul vode ga iše.“

Bo peršla od juga, Per Kamnek po leti

Takrat bo pa druga; Ni blu kej mleti.

Bo voda perderla, Po zimi so mirne hodili.

Bo mlinček poderla; Mlinar pod klancam

10 Boš lojtro persta-u, 20 Pa mele gorjancam.

Nežica — prežica se bo ženila.

7537 .

(Iz Dobrova pri Kranju.)

Než’ca prešca
Gori na ganku:

V pisanem gvantu,
Gori na kotrci
5 V židanem modrci
Bo se oženila,

K’ je fanta dobila!
Ktera bo teta?
Materna sestra.

10 Ktera družica?
Moja sestrica.

Kter bodo svatje?
Dobravski fantje.
Kter’ bodo godci?
15 Beli golobci.

Kter’ bo pa tulu?
Jožou junc.

7538 .

(Iz Kamnika.)

Ptnk, pa,nk, pa>nk, Nežica, Gori na ganki
Farovška kmetica, 5 V pisanmo gvanti.

Pleše brez krežtlca

7536.  Zapisovavca  neznanega. — Iz VO. XVII. 7. 1. Z  i, e za¬
znamuje zapisovavec polglasnik.

7537. Zapisal  Janko  Benedičič. — Iz zbirke Frč. Steleta IV. št. 5.
Glede zadetka prim. št. 3647.

7538. Zapisal  Frč.  Stelč.  — Iz njegove zbirke VIII. 47.  Krežtlc =
ovratnik.

V. Pesmi stanovske. III. 7539 —7543.

355

Micikina žlahta.

7539 .

(Iz Tomišlja pri Igu.)

Micka, o Micka,

Kaj delaš doma?
AF šivaš, af štrikaš
Za svoj’ga moža?

5 Kdo je tvoj moš?
Petelin Kokoš!

Ženo

Kdo je tvoj oče?
Petelin Kokoče!
Kdo je tvoj brat?
10 Petelin Kosmat!
Kdo je tvoj stric?
Petelin z goric!

bi odrl.

7540 .

(Od Cerovca.)

Digo digo dačka,
Moja žena j’ mačka.
Da bi štela vmreti,
Da bi jo odreti,

5 Kožico predati
Za petdeset dukati,
Peneze zapiti,
Drugoč se oženiti!

Vesela svatovščina.

7541 .

(Iz Lazov pri Planini na Notr.)

Veselo ohcet delamo, Na peči raste praprota,

Pa v hiši kruha nemarno: Po hiši skače lakota!

Delavcev ne dobi, kdor jih slabo hrani.

7542 .

(Gorenjska.)

Jest Andrej Zaplotnek
Kaj bom začel,

Kdaj bom za moj praprotnek
Žnice najel?

5 Ludje nočjo priti,

K niso nikolj siti!

Kar smo jedli preh ta dan,
Še dons me je sram!

Strici na topolici moko sejejo.

7543 .

(Iz Ščednja.)

Cici, cici, cici, Gor na beli topolici,

Či so moji lubi strici? Belo moko sejejo,

7539.  Zapisal  Fr.  Kramar;  povedala  Ivana Kumše, šolarica. — Iz
Kramarjev e zbirke.

7540. Zapisal  St. Vraz.  — Iz VO. XIX. n. 2b2  — Vrazov prepis v
VO. IV. 6. III se loči v tem:  2 žena j'] žena — 6 dokdti — 8 Drgoč.

7541. Zapisal  Ivan Bole;  povedal  Franc Miš. — Iz Boletovega roko¬
pisa, ki mi ga je izročil prof. Jos. Wester. Glede konca prim. št. 3533.

7542. Zapisal  Karel P lesko.  — Iz njegovega rokopisa B.

7543. Zapisal  Ivan Grbec. — lz njegove zbirke SO.

23’

356

V. Pesmi stanovske. III. 7544—7549.

5 Črn krth narejajo. Sen skoču črez an zid,

Miši ga škrnjajo, 10 Sen najdo an drek zavit!

Meni neč ne dajo. Sen mislo, da je klobasica,

Me so poslali po an soud soli, Sen vrgo farje u lica!

Brajdarčku jabolka kradejo.

7544.

(Iz Tomišlja pri Igu.)

Ko so otroci klatili hruške v sosednji vasi pri Brajdarju, je bila zložena

ta le pesem:

Brajdarčka pa nej dama,
Mi pa hruške kradema:
Brajdarčtk je že pršu.
Hruš^k je še dost na tlth.

5 Brajdarčk je gajžla vz'ev,

In je nas strašnu padiv,
Našga Francka je pa vj^ev,

M je klobuk in hruške vz f ev.

Lužar žgance kuha.

7545.

(Iz Vina na Dolenjskem.)

Ta pesm se poje
Ad Lužarjov’ga koja,

Ker mlajce je vkrov,

V Lublana jh cntrov,

5 De m u oke s’ je kupu,
De žgance s’ je skuhov,

(Jarenina.)
Didel, didel, dačko,
Breznik ma no mačko,
Šolmastr rokavico,
Mešnik pa prasico.

7547.

(Dolenjska.)
Tidel, didel, dačka,
Peter jejzdi mačka,
Sumaštr kozlfco,
Fajmoštr presico.

De je biv ba>l sa-t. —

Ta pesm je preč,

Pa na vem je nč več,

10 Kdur ja hoče zapet’,

Je muore od konca začet’.

mežnar.

7548

(Iz Dolenj pri Rovih.)
Didel, didel, daška,
Peter ma doma mačka,
Gospod ma kozlfco,
Fajmošter presico.

7549.

(Češnjevek.)

Dida.1, dida.1, daška,
Peter jedo maška,
Šomošter pn&sica,
Mežnar pa kozica.

7544. Zapisal  Fr. Kramar.  — Iz njegove zbirke.

7545. Zapisal  Fr. Kramar;  pela  Franc. Stražišar. — Iz Kramarjeve

zbirke.

7546. Zapisal  Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke II. 51.

7547. Zapisal  Fr. Kramar;  ima tudi napev.  — Iz Kramarjeve zbirke.

7548. Zapisal  dr. Rudolf pl. Andrejka.  — Iz njegovega rokopisa.

7549. ' Zapisal  Janko Hacin. — Iz njegove zbirke str. 178.

Kaj ima duhovnik, kaj
7546.

V. Pesmi stanovske. III. 7550—7554.

357

7550.

(S Strmca pri Logeh.)

Tidi, tidl Fančika, Fajmošter kozličika,

Far je sniedu mačika, Piš me v rit, Maričika!

Posmehulje osebam različnega značaja.

7551.

(Kamnik.)

Tika taka,

Vženu se je Jaka;
Su je na planinco,
Vzev je Katarinco.

5 Kolk je ’mela dote ?
Jeno bučo vina:
Vince so popili,
Bučo pa ubili!

7552.

(Iz Dolenj pri Rovih.)

Domine patre, Spod’ jo od sebe;

Vzemi jo na kvatre; 5 Domine srebrote,

Ce ni ža tebe, Če se niste, se pa še bote!

7553.

(Iz Matene pri Igu.)

Kiama in Snoj

Sta se te a pla na gnoj’.

Kiama pask u 6č’,

Pa Snoja v rad p u oč’;

5 Snoj pa sk u oč pa ’n palen,

Pa vdar’ Kkimata čes kalen.
Snoj zdej beži,

Kap’ca zga-bi,

Kiama za nim,

10 Kap’ca pa ž nim.

7554.

(Iz beljaške okolice.)

Strgana kalupica, Se na-kolt m&č ne umije.

Sunce nutr sije, 5 Prka, prka peva,

Dakle je pa umazana, Strgana mareva!

7550. Zapisal  Joško  Velikonja.  — Iz njegove zbirke II. 19,

7551. Zapisal  Frč. Stele.  — Iz njegove zbirke VIII.  /. Prim. 1005.

7552. Zapisal  dr. Rudolf pl. Andrej  k a. — Iz njegovega rokopisa.
Prim. poročno formulo rokovnjača velikega Groga  (Gregorja Hrastnarja):
»In nomine patre * Vzem'jo na kvatre: * Ce goršo dobiš, * Pa to zapustiš*
(Novice 1855, 83.)  — Zapis obeh tudi v Hacinovi zbirki štr. 185. Tam se
citira tudi dr. Pernetova Zgodovina Trsteniške fare, kjer se spravlja v zvezo
z rokovnjaškim glavarjem Tomažem Velikonjo.

7553. Zapisal  Fr Kramar;  povedal  Pi,stinski Matic, pastir. — Iz Kra-
marjeve zbirke.  Kiama in  Snoj  sta matenska vaščana.

7554. Zapisal  L. Reggi.  — Iz njegovega rokopisa str. 19, 20. Prim.
Roztrhand chalupa, * Slunce do ni sviti.

358

V. Pesrm stanovske. III. 7555—7559.

7555.

(Iz faeljaške okolice.)

Liepa trava zalana, 5 Tam liepi puebi rajajo

Uža do kolena; Z bielanrt bradama,

Tam dobri godci godajo, Ta liepe dečle vozijo
Nobedin tona nema. Z devetimi krofami!

Tomdidli daja,
Honzoj pa raja
Tam’ pod vopo
Z židano jopo.

7556.

(Borovlje.)

5 Biele ma štumfije,
Sivo suknico,
Rmane vasije,
Bievo kapico.

7557.

(Češnjice na Dol.)

Stara baba, suha cev, De se bo potr'esu hlev.

Pejdi z manej gor’ na hlev, 5 Dila se je vkarhnla,
Jest ti b ll om taku zapev, Baba v lukne parhnla.

Stara baba,
Suha civ,
Pojdi z mano
Gor na hlev:

7558.

(Iz Dolenj pri Rovih.)

5 Gor bom tako
Pesem pev,

Da se bo tresu hlev,

7559.

(Od Cerovca.)

Če gli ne sem tak lepa, 5 V eni senici
Kak si ti, Vsi plešejo,

Že deno mam Da se jim hlačice

Soceke tri: Trosijo.

7555. Zapisal  L. Reggi. — Iz njegovega rokopisa str. 27, kjer se
razlaga  uža z luža.

7556.  Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS, št. 688.

7557.  Zapisal  Fr.  Kramar; ima tudi napev.  —Iz Kramarjeve zbirke.

7558. Zapisal  Rudolf  pl.  Andrejka. — Iz njegovega rokopisa. Gle-
daj spodaj naslov  .Narobe svet" (3. pesem.).

7559. Zapisal  St. Vraz.  — Iz VO. IV. 6.  (3.)

V. Pesmi stanovske. III. 7560—7565.

359

7560 .

(Iz Bratonec.)

Sveti Patar, oča naš, Tan si najdan kratak čas:

Draga dekla, jas san vaš* 5 Pintag vina, kos masa,
Palajta ma f piingrad vaš! Lepa snea, opsasal

7561 .

(Cernik pri Mirni na Dol.)

Ankat je biv an graf, Zdej je pa več grafu,

je imu hlače na ’n knaf, Pa je tud’ več knafu.

7562 .

(Iz Ščednja.)

Vid’ ga tan, ki zdej, kar gre!
Več ke ga gledam, lejpši mi gre.

7563 .

(Kleče na Gor.)

Ha, ha, ha, ha, Is štirimi konji :

Gospa se pelja, _ Poglejte je vi!

7564 .

(Iz studeniške župnije.)

Taka je, taka, Pa se ž njim Štirna;

Da ga nima vsaka; Katera ga pa nima,

Katera ga pa ima. Pa za njim kima!

7565 .

(Belokranjska.)

Dekelca majhena, Rasti brž, rasti brž,

__ Kikla velika, Da bo prav kikla.

7560. Zapisal  Stevan Kuhar;  pela  Kuharova Rozika. — Iz Kuharjeve
zbirke št. 142. Pesem pojo „pozvačini “.

7561. Zapisal  Fr. Kramar;  povedal  Fr. Janežič. — Iz Kramarjeve

zbirke.

7562. Zapisal  Ivan Grb e c; pela  Sancin Cočo,— Iz Grbčeve zbirke 120.

7563. Zapisal  Fr. Kramar;  ima tudi napev. — Iz Kramarjeve zbirke.

7564. Zapisal  Fr. Košir.  — Iz njegove zbirke.

7565 Zapisal  Janko Barle. — Iz njegove zbirke, kjer je pripisan
ta le melodije načrt:

Primerjaj št. 2754. Tudi Vodnikova ,Milica milena" ji je zelo podobna.

260

V. Pesmi stanovske. III. 7566—7570.

5 Če sem prav majhena,
Bom pa velika,

Zemi me, zemi me,
Ljubi moj Miha!

Časih bom zibala,

10 Časih bom pasla,

Da mi boš kruhka dal,
Da bom bolj rasla.

Če sem prav majhena,'
Bom pa bogata.

15 Imam sto tolarjev,

Enga Hrvata.

Kumer Jamer
Ima dve kamer:
Ana je Lukova,

7566 .

(Iz Idrije.)

Tista je bukova,

5 Ana je jelova,

Tista pa ni negova.

Cunder, bunder,
Nikdar set,

7567 .

(Iz Boh. Bistrice.)

Z ovseno moko
Brisov ret.

7568 .

(Iz Gor. Vrtojbe.)

Petelinček, petelanček, Prekratka ti bo:

Boš vidou kaj bo, 5 Strgan rokau,

Boš suk’ncu nosu, Praz’n bokau!

7569 .

(Vipava.)

Petelinček, petelanček,
Boš vidu, kaj bo.

Boš sukenco nosu,

Pa kratka ti bo!

7570 .

(Klobasnica.)

Tranta Marijana,

Kje si duama?

Gorej v pvanini,

V Strgarjovem mlini.

7566. Zapisal  Ludovik Poka;  povedala  Kat. Eržen. — Iz Pokove
zbirke II. 36. Prim. Levstikovo otroško. Ležaj, ninai, Uit ajnač, Naše dete
nema hlač, Jed neima, pa jelove . . . (Zbr. sp. II. 9.)

7567. Zapisal  Fr. Kramar.  — Iz njegove zbirke.

7568. Zapisal  Jožef Cejan;  pravila  Beta Kolačarica. — Iz Cejanove
zbirke III. št. 44.

7569. Zapisal  Frč. Stele, — Iz njegove zbirke IV. 35.

7570. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 691.

V. Pesmi stanovske. III. 7571—7578.

361

7571

(Iz Matene pri Igu.)

Graf —

’Ma hlače na 'n knaf;
Pa štengah leti,

Pa še tist’ga zg^bi.

7572 .

(Z ziljske Bistrice.)
Naš kajzle
Je zvončič zgubiv,

Gor ta po klancu je šev,
Je vse lonce pobiv.

7573 .

(Iz Boh. Bistrice.)

Glej fantka, Bo kruhka zaslužu,

S punklcam gvantka: 5 Bo papat imov.

V službo bo šov,

7574 .

(Torovo.)

Jara kača,
Stek’l povž.
Dovga žena,
Krat’k mož!

7575 .

(Iz Češnjice v Bohinju.)

Jaka skaka,

Stekli pož,

Vel’ka žena,

Majhen mož!

7576

(Iz Boh. Bistrice.)

(Jakatu:)

Jaka, spaka,

Steki moš,

Majhna žena,
Velik moš!

7577 .

(S Kandije.)

Jara kača, stekel polž,
Velika gora, majhen mož!

7578 .

(Od Cerovca.)

Gaje, gaje, gaje, Dile d6 se podrle,

Poune dile jajc: Jajca pa potrle.

7571. Zapisal  Fr. Kramar.  — Iz njegove zbirke.

7572. Zapisal  Val.  Brandstatter. — Iz njegove zbirke.

7573. Zapisal  Fr. Kramar; povedala  petletna Ivanka Stare. — Iz
Kramarjeve zbirke.

7574. Zapisal  Frč. Stel  e. — Iz njegove zbirke VI. 61.

7575. Zapisal  Janez Dobravec. — Iz njegove zbirke šl.ll.

7576. Zapisal  Fr. Kramar. — Iz njegove zbirke.

7577. Zapisal  Fr. Berlec. — Iz njegovega rokopisa.

7578. Zapisal  St. Vraz. - Iz VO. IV. 5. III.

362

V. Pesmi stanovske. III. 7579—7585.

7579.

(Iz Matene pri Igu.)
Mrakoveik, premrakovčtk,
’Ma pisan, pisan slamenč^k,
Za slamnkam pa pavov peru,
Tu je vs Mrakovčkov blagu.

7580.

(Iz Cerkna.)

Berae, cerae,
Kajnae derae.
Japka torya,
Svvejnem dajae.

7581.

(Štajerska.)

Baba Mara
Srajce para,

7582.

(Od Gor. Logatca.)

Čenče Marina Nedre ji počje,

Hruške pobira, 5 Hruške von skočje!

V nedre jih deva.

7583.

(Z Ziljske Bistrice.)

Linga longa, Krape kuhov,

Kajžer vmrv, Ni mev drv.

7584.

(S Suhe)

Mati kuha kozji rep, Bolj ga beli, bolj je rod.

Mačka hodi pisker gvat. 5 Pisicer se potoči,

Bolj ga kuha, bolj je trd, Mačka pa odskoči.

7585.

(Dobrava pri Kropi.)

Jarčova danka Danka j’ že kuhana,

Pa Bendelnov čvo: Čvo pa še vre!

7579.  Zapisal  Fr,  Kramar;  ima tudi dva napeva.  — Iz Kramarjeve

zbirke.

7580.  Zapisal  Fr.  Sedej.  — Priobčil  J. Baudouin de Courtenay v
.Archiv far sl. Phil, VIII. 278.

7581. Zapisal  Dav. T r s t e n j a k. — Iz ,Slov. Glasnika" 1862. 270.

7582. Zapisal  J. Gostiša.  — Iz njegove zbirke št. 9. Namesto Čenče
je pisano izprva  Urše, za  von pa  vn.

7583. Zapisal  Val. Bran  d s t at  t er. — Iz njegove zbirke.

7584. Zapisal  Jurij Lulek;  pela  L. Smolnik. — Iz Lulekove zbirke št.
59 b  p,

7585 Zapisal  Franč. Stele. — Iz njegove zbirke III. št. 19. 1.

Brado giblje,
Dete ziblje.

V. Pesmi stanovske. III. 7586-7593

363

Joža>k Podvožisk,

Ta kaminski, kmet,
Z gospodo je jedu
Ta rehko podmet.

7586 .

(Češnjevek.)

Gospoda j vekava,
5  Za Joškam tekava;
Jožtk je teku,

Na ritko se vpeku.

7587 .

(Iz Matene pri Igu.)

Hrovat je šu na bužja p u ot, Nej bo račka al’ kapun,

Kradu je prov cela p u ot: Vse mi gl'eda s t u orbce vn.

7588 .

(Iz Lazov pri Planini na Notr.)

Račji klun, 5 Šartel bel:

Bel kapun, Sam Bog ve,

Gleda s torbe vun! Kje b’ ga začel!

Kos potice, _

7589 .

(Iz Podzemlja.)

Račji klun,

Pečen kapun
Gleda s torbe vun!
Pride merkula,

7590 .

(Iz Ščednja.)

Vane z Doline
Je pojo kravi vime;
Nej biu še set,

Je pojo osli ret!

7591 .

(Hudojužna.)
Mati je ž Drežence,
Oče je z Bovca:
Snoči smo snedli
’N pečeno ovco!

5 Donese pora i čbula,
Povrtnice i soli,
Gotovo bomo tri.

7592 .

(Iz Ščednja)
Anca 'spod klanca
Oštirjeva hči,

Je mulco pojela,

Ji z riti visi.

7593 .

(Iz Ščednja.)
Čin, čin, čin,

Še ga ne bo več:
Žena jela bleče,
Moži dala dreče!

7586. Zapisal  Janko Hacin.  — Iz njegove zbirke str. 183.

7587. Zapisal  Fr. Kramar;  ima tudi napev. —Iz Kramarjeve zbirke,

7588 .  Zapisal  Ivan Bole;  povedal  Fr. Miš, — Iz Boletovega rokopisa,
ki mi ga je izročil prof. Jos. Wester.

7589. Zapisal  Janko Barle.  — Iz njegove zbirke.

7590. Zapisal  Ivan Grbec.  — Iz njegove zbirke 48.

7591. Zapisal  Janez K o koš ar. — Iz njegovega rokopisa.

7592. Zapisal  Ivan Grbec.  — Iz njegove zbirke 106.

7593. Zapisal  Ivan Grbec. — Iz njegove zbirke 72.

364

V. Pesmi stanovske. IH. 7594—7599.

Aleluja,

Baba piskre kljuja,
Pisker se potoči,

7594.

(Klobasnica.)

Baba za njim skoči,
5 Pisker pravi: črep!
Baba pravi: trep!

7595.

(Iz Ščednja.)

Sonce gre za goro, Baba prime palco,

Baba gre po vodo. 5 P^sek sturi: bek,

Pes^k gre u štalco, Baba prime drek.

7596.

(Iz Matene pri Igu.)

Katarina, Barbara, V Kamvk’ je askubena,

Kaku si dama var’vala? 5 V Lblani je pajejdena.
Nam je čiba vkradena:

7597.

(Iz Hrastnika pri Trbovljah.)

Katarina Barbara,

Zakaj nis doma varvala,
Da t’ je piska vkradena
Na vrh oreha snedena?

5 Prišel je orel,
Vzel je piško,
In je letel,
Kakor zlod.

7598.

(Iz Vipave.)

Štirje voli, pet rogo, Dekla dremlje, hlapec spi,

Naš’ga oči ni domo, Naše delo tam stoji.

7599.

(Kozjak nad Mariborom.)

Nemarni dekli se poje:

Driem, driem, driemala,

Ni rada dielala.

7594. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 671.

7595. Zapisal  Ivan Grbec. — Iz njeg. zb. 42.

7596. Zapisal  Fr. Kramar; povedala  Franč. Grmek, šolarica. — Iz
njegove zbirke.

7597. Zapisal  F. F. Lužar;  „ povedala  moja soproga, katera joječula
od svoje stare matere, ne ve pa, kaj in kam so mislili". — Iz LuZarjeve
zbirke I. št. 16. Prim. spodaj naslov  .Posmehulje krajem" (.Kranjc Kranjico
praša").

7598. Zapisal  Ivan Grbec.  — Iz njegove zb. 91.

7599. Zapisal  Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke I.

V. Pesmi stanovske, lil. 7600—7608.

365

7600 .

(Drašče na Žili.)
Dečva gre krave mlejst,
Sede pod vova:

„Koj je to z’na bušterga,
Ki mlieka ne da?“

7601 .

(Gorenjska.)

En mož je okrog hodil,
Je racmana iskal,

Je trente v koš nosil,
Pa rad bi ga imel.

7602 .

(Iz Vipave.)

Stari Drejec pomočnik Sonce sije, dež kadi,

ima nos ko osovnik. Baba melje, Drejc lovi.

7603 .

(Iz Ščednja.)

Stric, uje kula maže,
Strina, ujna ret pokaže.

Posmehuije starim ženam.

7604 .

(Kozjak nad Mariborom.)
Fige, rožiče za mlade dekliče,
Starim babam pa lorrrbege!

7605 .

(Iz Strahomerja pri Igu.)

Stara baba v škalujej, Ta star pa pravi: „Joj mi. ne j

M e advid pride, pa je vjej, K’ moje babe damii nej!“

7606 .

(Borovlje.)

Stara baba, rom pom pom!
Al knisi tiho, te pa bom!

7607 .

(Iz Vrtojbe.)

Stara baba, rompompom
Če te nisem, pa te bom!

7 600. Zapisal  Jak. Wang.  — Iz njegove zbirka VI. 29 b, Z začetkom
prim. 3354.

7601.  Zapisal  neznanec.  — Iz zbirke  K. Pleska, št. 12.

7602. Zapisal  Ivan Grbec.  — Iz njeg. zb. 41 b, I, II.

7603. Zapisal  Ivan Grbec.  — Iz njeg. zb. 41.

7604. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 4.

7605. Zapisal  Fr. Kramar;  pela  Marjeta Fister. — Iz Kramarjeve
zbirke.

7606. Zapisal  neznanec,  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 670.

7607. Zapisal  Jož. Soban. — Iz zbirke Jož. Cejana V. št. 60.

366

V. Pesmi stanovske. IH. 7608—7615.

7608 .

(junska.)

Dina dina dona,

Boba je pijona,
Gddce so perbunkali,
Bobi ret zasukali.

7609 .

(Kleče na Gor.)
Stara baba, hopsasa,
Liter vinca, kos mesa,
S tem se ritka nabasa.

7610 .

(Češnjevek.)
Ta stara je vmrla,
V nebesa je šla,

Je cokle pozabla,
Nazaj je prišla.

7611 .

(Od Zagorja na Savi.)

Ta stara je umerla,

V nebesa je šla,

Je compate pozabila,
Nazaj je prišla.

7612 .

(Tolminska.)
Ta stara je umrla,
V nebesa je šla,

Je nekaj pozab’la,
Nazaj je prišla.

7613 .

(Iz Banjšic.)

Bolj stara kns je baba,
Bolj dolgo živi:

S jej je duša perrasla,
N’kolj konca je nij.

7614 .

(Iz Ščednja.)
Je pršo Miho Preža,
Je storo juhuhu!

Je pršla Juca Beza,
Je rekla: Ka bo to?

7615 .

(Iz Matene pri Igu.)

Prov vsi std e anc’ sa se posuš’li,
Sam’ luže de še gviraja:

Prov vse dekl'eta sa paspale,
Sam’ stare babe de še gviraja.

7608. Zapisal  St. Vraz. — Iz VO. XI. 5.

7609. Zapisal  Fr. Kramar;  ima tudi napev. — Iz Kramarjeve zbirke.

7610. Zapisal  Janko Hacin.  — Iz njeg. zbirke št. 114.

7611. Zapisal  Lavoslav Jerin.  — Iz njegove zbirke št. 60.

7612. Zapisal  Lovro Žvab;  pesmi je še več, a jaz je nisem čul; samo
nekdo mi je pravil, da jo je neki Tolminec pel. — Iz Žvabove zbirke.

7613. Zapisal  J. Humar.  — Iz njegovega rokopisa sir. 49.

8614. Zapisal  Ivan Grbec. — Iz njegove zbirke 32 a.

7615. Zapisal  Fr. Kramar; ima tudi naoev. — Iz njegove zbirke.

V. Pesmi stanovske. III. 7616—7620.

367

7616 .

(Z Dolenj pri Rovih.)

To : blo v tistem čas, Babe z ritmi mikat.

K’ so šle tri babe prov počas. 5 Kaj je to za na prekleta zver,
Komarji so začeli pikat, K ne da našem ritem mir?

»Od Drave do Mure, ko dalje ne more“.

7617 .

(Iz studeniške župnije.)

Na zdravje naše presvitle cesarice Rozalije,
Ko belga konja jaha,

I s svitloj sabloj maha
Od Save do Drave,

5 Od Drave do Mure,

Ko dalje ne mure.

»Solne mo šivali."

7618 .

(Od Cerovca.)

Šolnje mo šivali, 5 Soinje mo šivali,

S čim pa m6 smolili? S čim mo je voščili?

Mojster nam bere Šolnje mo šivali

Po hujčji smolo. Premladoj gospej.

Čižme mo šivali,

10 S čim mo je voščili?
Čižme mo šivali
Gospodi našem.

Posmehulje osebam po imenih.

7619

(Koroška s Suhe.)

Andrej Pandrej peč podrv, Kruha spekov, babi dav,
Noter zlezov, gor podprv. Baba rekva: tak je prav!

7620 .

(Klobasnica.)

Andrež bandrež Struček spekov,

Peč podrv, Babi dav.

7 616. Zapisal  dr. Rudolf  pl.  Andrejka. — Iz njeg. rokopisa.

7617. Zapisal  Fr Košir. — Iz njegove zbirke.

7518. Zapisal  Stanko  Vraz.  — Iz VO. XIX.  Y. ol (154, 157). Prepis
v VO. V, 19 se loči v tem:  1, 2, 5, 6, 7. 9 mo - 4 hojčji — voščili] smolili
Ali spada pesem sem, ni gotovo. Vraz ima pri zadnjem prepisu to opomnjo:
*Možda se ova pesma pčva od gudacah, kado ;ih vodja pojde medju sva-
love, što sede uz stola, da pobere ponude. Kako z tim poslom postupa.
Branje na kuhaču".

7619.  Zapisal  Jurij Lulek:  povedal  L. Smolnik. — Iz Lulkove zbirke
Si. 59 d.

7620.  Zapisal  neznanec. — lz Scheiniggovih NPKS. št. 687.

368

V. Pesmi stanovske. III. 7621—7627.

Baba djava, K' je Andrež bandrež

Tak je prav, V hvače vsrav.

7621 .

(Kozjak nad Mariborom.)

Hanza panza peč podrv, Kruha speko, drugim dao,

Nuter zlejzo, gar odprv: Gubance speko, sam pojao.

7622 .

(Kozjak nad Mariborom.)
Hanza panza peč podrl,
Notri zlezel, gor odprl.

Janez Banes
Štruklje peku,

. 7623 .

(Češnjevek.)

Peč podi.ru.

_ Sam vse požaru.

7624

(Iz Boh. Bistrice.)

(Janezu :)

Janes Panes,

Štrukle peku,

Peč podtru,

Sam vse požaru.

7625 .

(Iz Sarskega nad Igom.)

(Angeli:)

Angela kadela,

Na kamn sedela.

Je fajfo kadila,

Pa dnarce zapila.

Angela
Je smrdela,

7626 .

(Iz Boh. Bistrice.)

(Angeli:)

Je šla čez most,

Sam’ zato k’ je ’mela post

7627 .

(Iz Dragatuša.)
'Anka — Poljanka,
T’rdičeva šči,

K e se sako noč pošči!

7621. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — !z njegove zbirke II. 10.

7622. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke I.

7623. Zapisal  Janko Hacin  — Iz njegove zbirke sir. 182.  — Zapis
Rudolfa pl. Andrejka iz Dolenj pri Rovih se loči v tem:  1 Banez, — 4 Sam
vse] Sam.

7624. Zapisal  Fr. Kramar.  — Iz njegove zbirke.

7625. Zapisal  Fr. Kramar.  — Iz Kramarjeve zbirke,

7626. Zapisal  Fr. Kramar.  — Iz njegove zbirke.

7627. Zapisal  Oton Zupančič.  — Iz njegovega rokopisa:  šči, tudi
či = hči.

V. Pesmi stanovske. lil. 7628—7634.

369

7628 .

(Iz beljaške okolice.)

Čarej, čarej, Tort na zoba.

Kozo pobarej: V t’rt jej zatrobt.

7629 .

(Iz Češnjice v Bohinju.)

Pa za njo:

5 Kdor jo vjime,
Njega bo.

7630 .

(Iz Boh. Bistrice.)

(Franci:)

Franca tanca pod goro, Kter’ jo vjame, tistga je,

Štirje mački pa za jno, Tist’ je žihr vso požre.

7631 .

(Iz Boh. Bistrice.)

Lovretov Franci Je prosu Boga

Je skoču na krancl, Za ’n fraki žganja.

Franca tanca
Pod goro,
Štirje fantje

Grgoraš,

Kam krevljaš?

V Novo mesto,

Po nevesto;

7633 .

(Kranjska.)
Pikar Grogar
Peč ubil,

Žgance belil,

Sok zvermi.

7632 .

(Iz Dragatuša.)

5 V Nemško Loko
Na poroko;

V nemške Gradce
Po se svatce.

7634 .

(Klobasnica.)
Hanoj mrkanoj,
Turnarjov sin,

Je krošnjo popadov,
Pa trošov na mlin.

7628. Zapisal  L. Reggi.  — Iz njegovega rokopisa str 28.  Tori. =
tam gori.

7629. Zapisal  Janez Dobravec.—  Iz njegove zbirke šl. 4. Prim. 1032
(.Tekica teče*', ki'je pač otroška ter jo je izbrisati v zv. II. str. 18.

7630. Zapisal  Fr. Kramar;  ima tudi napev. — Iz Kramarjeve zbirke.

7631. Zapisal  Fr. Kramar.  — Iz njegove zbirke.

7632. Zapisal  Oton Zupančič.  Iz njegovega rokopisa.  „ V Nemške
Gradce" pač samo zaradi rime plural. Znana tudi v Vinici.

7633. Zapisal  neznanec. — Iz „Vertca" 1871 str. 138. št. 3.

7634. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 689.

24

370

V. Pesmi stanovske. III. 7635—7642.

7635.

(Iz Lesec.)

Joža brnoža B’ bejžov ne biv,

Pr peč je zaspav, 5 Še všisov b’ ga  biv!

Ga j’ mactk oscav. _

7636.

(Iz Boh. Bistrice.)
Jaka sraka
Na dil’ se vkaka;

Dila spodleti,

Jaka pa v skret zagrmi.

7637.

(Češnjevek.)
Jako tobaka
Na dilco se vkaka;
Dilca spodleti,

Jaka pa v — zleti.

7638.

(S Suhe pri Kranju.)
Jaka tobaka,

Na dilc kaka;

Dilca spodleti,

Jaka v drek zleti.

7639.

(Iz Matene pri Igu.)
Jaka,

Na dili kaka;

Dila zdarkne,

Jaka — carkne,

7640.

(Iz Iške loke pri Igu.)

Jaka, tebaka, Za lase ga zgrabi,

Pad mostam ga čaka, Če bejžov ne b u o.

7641.

(Kozjak nad Mariborom.)

Ti si Joka, jaz sn Joka,

Te sma pa Jokeja hobadva.

7642.

(Stara Loka.)

Janez z Jeblane K’ mu pravja:

Ma hlače preklane, 5 Smuk, Smuk!

S popirja klobuk,

7635. Zapisal  Frč. Stelč.  — Iz njegove zbirke IX. 18.

7636. Zapisal  Fr. Kramar;  povedali  otroci. — Iz pjegove zbirke.

7637. Zapisal  Janko Hacin.  — Iz njegove zbirke str. 183.

7638. Zapisal  Frč. Stele.  — Iz njegove zbirke IX. 20.

7639. Zapisal  Fr. Kr a m a r. — Iz njegove zbirke.

7640. Zapisal  Fr. Kramar.  — Iz njegove zbirne.

7641. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 15.

7642. Zapisal  Frč. Stele. — li njegove zbirke IX. 8,

V. Pesmi stanovske. III. 7643—7650.

371

7643.

(Iz Motnika.)
Čander iz Ljubljane
Ima hlače spelane.

7644.

(Stara Loka.)

Janes banes
Bopku sin,

Hiša j’ zidu
S samih čpin.

7645.

(Iz Iške Loke pri Igu.)

Janes banes,

Bige bov,

Cvintn vlejku,

Št u ore srov.

7646.

(Iz Boh. Bistrice.)
Joža Poža
Muco poboža,

Muca nima mleka,
Jože pa veka.

7647.

(Iz Klanca na Krasu.)

Juože — poluože,

Kolila sa> wščije;

Kobila stuore — vek,
Juože pojie — drek!

Jozoj, Jozoj,

Coj maš tvoj nožoj ?
Zadi na riti
Na cvirnastoj niti.

7648.

(Borovlje.)

5 Kaj ha boš nucov?
Svinji rit pucov:
Svinja bo cviliva,
Jozoj pa juckov.

7649.

(Iz beljaške okolice.)

Jozej, Jozej,

Čej maš nožej ?

Zadi na rita.

Na sukanej nita,.

7650.

(Iz Makol.)
Juri podkuri,

Miha podpiha;
Pride Repanc,

Pa skuha žgane?

7643.  Zapisal  G.  Križnik.  — Iz GK. rokopisa III.

7644. Zapisal  Frč. Stele.  — Iz njegove zbirke IX. 7.

7645.  Zapisal  Fr.  Kramar.  — Iz njegove zbirke.

7646.  Zapisal  Fr.  Kramar.  — Iz njegove zbirke.

7647.  Zapisal  K.  Štrekelj;  povedal  M. Zavadlal. — Iz Štrekljeve

zbirke.

7648. Zapisal  neznanec.  — Iz Scheiniggovih NPKS. ši. 686.

7649. Zapisal  L Reggi.  — Iz njegovega rokopisa str. 23.

7650. Zapisal  Jurij Lulek;  pov.  Jak. Steinberger. —Iz Lulkovega ro¬
kopisa št. 81.  /.

24*

372

V. Pesmi stanovske. III. 7651—7657.

7651 .

(Grgarska.)

Nežin Jurij  ves dannjuri
S celim hlebcem po gore,
Če ga načne, ne ve, kaj začne,
Če ga sne, domu ne sme.

7652 .
(Kranjska.)
Katerca Škateljca,
Sreča te išče;
Krajcarjev, vinarjev
Polhno perišče.

7653 .
(Kamnik.)
Počaki, Lovre,

De godla zavre:
Lovre zaspi,

Pa godla skipi!

Mica kašo kuha,
Čapla vodo nosi.

Metla gruške troši,
Lisica gor pobira.

7654 .

(Od Preddvora.)
Matija Mataja
Kobilo napaja,

Kobila poskoči,

Matija v rit poči.

7655 .

(Iz Matene pri Igu.)

Matija Mataja,

Kabile napaja,

Kabila pask u oč’,
Matijeta p u oč’.

7656 .

(Nd Gor. Logatca.)

Matija Mataja.

Kubila napaja,

Kubila poskoč,

Matij ata vpoč.

7657 .

(Od Cerovca.)

(Katiki:)

5 Jazbec kcoj poliiko,
Eno štiico vina kitpo.

Na dvoriši je luknja,
Katika noter luka.

7651.  Zapisal  M.  Ternovec-La'murskij. — Iz  „Čuvajmo svoje
prastarine' 58.

7652.  Zapisal  neznanec. — Iz „Vrtca“ 1871. str. 183 št. 4.

7653.  Zapisal  Frč.  Stele. — Iz njeg.zb. VIII. 21.

7654.  Zapisal  M. Valjavec. — Iz „Rada jugosl. akad. LXXI. 50.
— Zapis  Frč.  Steleta s Suhe pri Kranju se loči v tem:  2 kobile — 3 ko-
biva poskoč — 4 ret poč. — Zapis  Otona  Zupančiča iz Dragatuša  se
loči od zgoranjega natiska, razen v naglaskih, vtem:  Matija Matžja * Kobilo
napdja; — Kobila poskoči * Matija v rit skoči.

7655. Zapisal  Fr. Kramar. — Iz njegove zbirke.

7656.  Zapisal  I. Gostiša.  — Iz njegove zbirke št. 7.

7651. Zapisal  Stanko Vraz;  pela  Ana Markova. — Iz VO. IV. 17.

V. Pesmi stanovske. III. 7658—7664.

373

7658 .

(Iz Sarskega nad Igom.)

Mica, Maca,
Kurja taca!

Kaj s’ nar’diva?

(Micki:)

Mlejk razliva.

5 Kaj s’ dabiva?
Kr'evla v n&t!

Mica — tiča,
Kurja taca!

Kji si bila?
Guor per sinu.

7659 .

(Stara Loka.)

5 Kua s’ nardtla?
Mlik si>m zlila.
Kua s dobila?
Eno barca v ret!

Mica, maca,
Kurja taca!

Če s’ ti bva?
Pr’ sosed’,

7660 .

(Dobrava pri Kropi.)

5 Kua s’ nardiva?
Mlek sem zliva.
Kua s’ dobiva?
Brco v rt.

7661 .

(Iz Boh. Bistrice.)

(Mici:)

Mica potica
Pod mizo leži,

’Ma strganga strica,
Pa ’n kovtr uši.

7662 .

(Iz Tomišlja pri Igu.)

(Micki:)

Mica — patica,

Pad. gradam pašnica,
Pa fantk prt e ače,

Pa hlebčk prn e ase.

7663 .

(Češnjevek.)

Micika naša
Ima dva raša,
Čevljčke doje,

Se gleda pod noje.

7664 .

(Iz Lazov pri Planini na Notr.)

Micika naše
Nosi kamraše,

Čižme s popirje,

Vse za njo dirje.

7658. Zapisal  Fr. Kramar.  — Iz njegove zbirke.

7659. Zapisal  Frč. Stele.  — Iz njegove zbirke IX. 6.

7660. Zapisal  Franc. Stele. — Iz njegove zbirke III.  št. 19. 2.

7661. Zapisal  Fr. Kramar;  povedali  otroci. — Iz njegove zbirke.

7662. Zapisal  Fr. Kramar.  — Iz njegove zbirke.

7663. Zapisal  Janko Hacin.  — Iz njegove zbirke str. 178.

7664. Zapisal  Ivan Bolž;  povedal  Anton Pirc. — Iz Boletovega ro¬
kopisa, ki mi ga je izročil prof. Jos. Wester.

374

V. Pesmi stanovske, lil. 7665—7671.

7665.

(Iz Šempetra pri Gorici.)

Tinčica, Minčica,
Šolence s popirja.

Pup za njo dirja:

Daj za njo, daj za njo

5 Dol po dolini!
Tam dole v dolini
Plašejo svinje
En sami Ogrini!

7666.

Minka — Tinka
Pod goro,

Tista dekle
Moja bo:

(Iz Dolenj pri Rovih.)

5 Črno gleda,
Flajsik gre,
Tista bo pa
Glih za me!

7667.

(Boh. Bistrica.)

(Mina:)

Mina z Bohina
Prdi kakor svina!

7668.

(Od Preddvora.)
Miha Mi>hav
Konje kovav,

Klešče zgubu,

Kvadu predav.

7670.

(Iz Boh. Bistrice.)

Miha

Gleda s petriha,

Pa prav,

De bo žabe kovav.

7669.

(Iz Pijavec pri Mokronogu.)

Ta-ta, ta-ta!

Pošto pelja!

Pošta se zvrne,

Miha prebrne!

7671.

(Iz Klanca na Krasu.)

Miha —

Kašu piha;

Kaša je trda,

Miha poprda.

7665. Zapisal  Jožef Cejan;  vela  Urša Črne. — Iz Cejanove zbirke
IV. št. 19.  Plašejo = plešejo; Ogrini = Ogri.

7666. Zapisal  dr. Rudolf pl. Andrejka. — Iz njegovega rokopisa.

Prim. 1032. 6  a y

7661. Zapisal  Fr. Kramar.  — Iz njegove zbirke.

7668. Zadišal  Mat. Valjavec.  — Iz VI. programa varaždinske gim¬
nazije (185&) str. 11.

7669. Zapisal  Jul. Slapšak.  — Iz njegove zbirke II. 40 b.

7670. Zapisal  Fr. Kr a m ar. — Iz njegove zbirke.

7671. Zapisal  K. St rek el j; povedal  M. Zavadlal. — Iz Štrekljeve

zbirke.

V. Pesmi stanovske. III. 7672—7678.

375

7672.

(Iz beljaške okolice.)

Sveta Neža biče pase, Petelinček štumfče štrika,

Dolgo rueto ma; Cmav vovne ma.

7673.

(Kranjska.)

Dandanašnji mladi paglavci zabavljivo omenjajo žab, ko si nagajajo:

Pavle Paližgal Žabe lovil,

Žabam je žvižgal, Pa nobene dobil!

7674.

(Kranjska.)

Je žabe lovil,

Nobene dobil,

Nobene dobil,

Jih je pred sabo podil!

7475.

(Iz beljaške okolice.)
Petr putr
Mesto kuhov:

Bol je bielov,

Bol je cvielov.

7676.

(Borovlje.)

Peter, Peter,

Ma rit na veter.

7677.

(Iz gorjanske okolice.)

Naša Špela se pa joka, Se je 'stresla moka,

Se grdo drži, Zdaj pa tam solze toči.

7678.

(Ihan.)

„Tomaš, Tomas! „„V bvatno vas

Kam krevlaš!" Po 'n par klobas!““

7672. Zapisal  L. Reggi. — Iz njegov, rokopisa str. 25, kjer se raz¬
laga  biče 0  ovce, cmav s  premalo in  vovna z  volna.

7673. Zapisal  J Ogrinec. — Iz ,Slov. Glasnika' 1868. str. 175.

7674. Zapisal  neznanec.  — Iz SPKN. II- HO.

7675. Zapisal  L. Reggi.  — Iz njegovega rokopisa str. 18, kjer se
razlaga , Petr 2  Peter, putr = puter, surovo maslo, bieliti z  zabeliti jed, z
maslom politi.

7676. Zapisal  neznanec.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 693.

.  7677. Zapisal  Ivan K u n š i č. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil
Vlad. Levec.

7678. Zapisal  Anton Breznik;  povedala  stara Tavčarica. — Iz nje-
.gove zbirke II. št.. 143.

376

V. Pesmi stanovske. III. 7679—7683.

5 „Če ji>h sneš,
Dam na smeš,
Če ph predaš,

Tomaš,

Kam krevljaš?
U Štiško vas
Po pet klobas!

(Iz

„Oj Tomaš,

Kam krevlaš?"

„„V Iška vas,

Pa ’n par klabas:

5 Če jih snem,

Dam na znaš;
Če ja>h spečeš,

10 Dam na stečeš!“

7679.

(Češnjevek.)

5 Če jno sneš,
Dam ne smeš;
Če dve predaš,
Dam ne znaš!

7680.

Matene pri Igu.)

Damu na smem;
Če jih predam,
Damu na znam;
Če jih sp e ačem,
10 Dama st e ačem.

7681.

(Iz Motnika.)

Tomaž, kam pelaš?

V srednjo vas po dve klobas.
Če jih snem, damu ne smem;
Če jih prodam, damu ne znam.

Tomaž, Tomaž,
Kam krevljaš ?

V Srednjo vas
Po en par klobas!

7682.

(Kranjska.)

5 Če je prodam,
Domu ne znam;
Če je snem,
Domu ne smem!

7683.

(Iz Domžal.)

O ti Tomaž, V Depalo vas

_O kam pa krevljaš? Po em par klobas.

7679. Zapisal  Janko Hacin. — Iz njegove zbirke str. 118.

7680. Zapisal  Fr. Kramar; povedal  Čudnov Tonček, šolar. — Iz
Kramarjeve zbirke.

7681. Zapisal  G. Križnik. — lz GK. rokopisa III.

7682. Zapisal  neznanec.  — Iz „Vertca“ 1871. str. 138, št. 5.

7683. Zapisal  M. Rode. — Iz njegove zbirke IV. št. 9. 1.

V. Pesmi stanovske. III. 7684—7688.

377

5 Če jih sneš, Če jih prodaš,

Pa dam ne smeš; Pa dam ne znaš.

7684.

(Kropniška.)

Tomaš!

Kam krevljaš?
V dolino vas
Po pet klobas.

5 Če jih snem,
Domu ne smem;
Če jih prodam,
Domu ne znam.

Tomaž, Tomaž,
Kam krevljaš?
V Dolejno vas

7685.

(Iz Luže na Gor.)

Po ’n par klobas!
5 Kdo jh bo jedu?
„Sam Tomaž!"

7686.

(Iz Matene pri Igu.)

(Tonetu:)

T u one, bar u one, 5 Pa vasi je hodu,

Slibarjov brat, Tobaka je prosu,

Druzi,ga na dela, K' druz’ga nej znov.

K cizov bi rad.

7687.

(S Suhe.)

Tone mone — Črne hvače —

Kozarep, Pisan drek!

7688.

(S Suhe.)
Tone mone —
S kahle jedu,

V niške srov.

7684. Zapisal  Fr. (Radivoj)Poznik. — Iz NB. 24.

7685. Zapisal  ložef Kržišnik. — Iz njegovega rokopisa.

7686. Zapisal  Fr. Kramar. — Iz njegove zbirke.

7687. Zapisal  Frč. Stele. — Iz njegove zbirke IX. 21.

7688. Zapisal  Frč. Stele. — Iz njegove zbirke IX. 22.

378

V. Pesmi stanovske. III. 7689—7694.

7689 .

(Iz Klanca na Krasu.)

Tone Ione kokošar —
Svinja, riti gospodar!

7690 .

(Iz Ščednja.)

(Tinam:)

Katarina Je predala kožo, ^

Je ubujla petelina, Je čupla moži rožo!

7691 .

(Iz Gor. Vrtojbe.)

Tina skopila petelina, Muož ju je zapiu,

Muožu dala ruožu: Tini ret zašiu!

7692 .

(Klobasnica.)

Urša, turša,
Djekšarca, piekšarca.

Posmehulje stanovom.

7693 .

(Iz Dragatuša.)

Kokošarjem  (ki kupujejo jajca in kokoši po Beli Krajini, po navadi od
Velikih Lasič doma), pa tudi vsakemu Petru nagajajo:

Pe’ter, Še ter, kokošar. Ka je žaba tusta,

Goni žabo na vršaj; Peter jo pohrusta.

7694 .

(Iz Dragatuša.)

Mlatičem nagajajo:

Topa — lopa, Deci mlince,

Mlatcem kropa, Babam žgance !

7689. Zapisal  K. Št rek el j; povedal  M. Zavadlal. — Iz Štrekljeve

zbirke.

7690. Zapisal  Ivan Grbec.  — Iz njegove zbirke 47,

7691. Zapisal  J. Cejan  — Iz C. zbirke III. 51.

7692. Zapisal  neznanec.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 590.

7693. Zapisal  Oton Zupančič.  — Iz njegovega rokopisa. Za  na
vršaj se pravi tudi  za oljtdr.

7694. Zapisal  Oton Zupančič.  —Iz njegovega rokopisa;  kropa radi
takta, sicer  kropa.

V. Pesmi stanovske. III. 7695—7699.

379

7695.

(Iz Dragatuša.)

Popoldanjim prdcem,  t. j. šolarčkom prvega razreda (svoje knjige no¬
sijo v torbici, in 'kadar teko, jim .klecajo" [ropotajo] kamenčki [Griffel] in
svinčniki v cevi [Buchse]). Zanimivo, da se izgovarja v tem slučaju rimi na
ljubo kleca  nam. sicer kleca.

De’ca,

Rit vam kle’ca!

7696.

(Iz beljaške okolice.)

Šolarjem nagajajo:

Šuvarji. Tempi pavajo,

Ptdbuvarjt: Z drekam mavajo!

7697.

(Iz Dragatuša.)

Kotličkarju (Slovaku-piskrovezu) nagajajo:

Lonce vezati,

Kotle krpati!

Posmehulje krajem in deželjanom.

7698.

(Suha pri Kranju.)

V Britof so pa kona kval’,

V Kran so pa koline dal.. •

7699.

(Iz Iške Loke pri Igu.)

Zabavljica Loških pastirjev na Matenske:

Bi>zn ga, V luknca,

Bazarja, 5 Jest ga nejsm,

S preklca Ti s’ ga!

7695. Zapisal  Oton Zupančič. — Iz njegovega rokopisa.

7696. Zapisal  L. Reggi.  — Iz njegovega rokopisa.  „Pi.dbuvar mi je
neznan izraz, mislim, da je to:  podbijavec, nevernik."

7697. Zapisal  Oton Zupančič.  — Iz njegovega rokopisa; naroden
naglas  vezati, krpati ni.

7698. Zapisal  Frč. Stele. — Iz njegove zbirke IX. II.

7699. Zapisal  Fr. Kramar. — Iz njegove zbirke.  Bazarji = Matenčani.

380

V. Pesmi stanovske. III. 7700—7708.

7700.

(Ir Male Loke na Gor.)
Od Gorjan do Berklan
Teče tristo podgan;

Ena je beva vmes,

Tista ’ma zvone zares.

7701.

(S Suhe na Kor.)

Če hočeš Grebenčan bit,
Moraš znat žabe drit,
Povže pa podkovat,

To moraš znat.

7702.

(Kozjak nad Mar.)

Didel, didel, dačko, Vsaka baba dete ziblje,

Gremo na Hrovaško, 5 Jaz pa nimam kaj!

Tam je lušten kraj:

7703.

(Češnjevek.)

V Snčurj^

So vsi Jurji>,

En sam je Marka,

Pa še tistmo dnarja manka.

7704.

(Iz Kamnika.)

V Šimčurji
So vsi Jurji,

Sam fajmošter je Marka,
Pa še temo denarja manka.

7705.

(Iz Kobdilja.)
Tam pri Kanali
So s peski orali,
Peske so spregli,
Mačke napregli.

7706.

(Štajerska.)

Tam dol, tam dol na kraji
So s tremi psi orali:

So dober strošek meli,
Brez kruha žiipo jeli I

7707.

(Z Gorjanskega na Krasu.)

Kuomenci buoberici
Koria kovaju,

Sterka si wkypsju,

Nžč nan na daju!

7708.

(Štajerska.)

Glejte, glejte Krajnca,

Kak s našoj Ancoj tanca:
Do kolena hlače raa,

Kak černi pes mostače!

7700.  Zapisal  Fr.  Kramar;  ima tudi napev. — Iz Kramarjeve zbirke.

7701. Zapisal  Jurij I.ulek.  — Iz njegove zbirke št. 16 b.

7702. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 50.

7703. Zapisal  Janko Hacin.  — Iz njegove zbirke str 181. ,Tako na¬
gajajo- Senčurjanom še bolj nevarno pa je govoriti o ,arovci“ ali „godlji“.

7704. Zapisal  Frč. Stele.  — Iz njegove zbirke VIII. 64.

7705. Zapisal  Anton Pegan.  — Iz njegove zbirke str. 296.

>706. Zapisal  neznanec.  — Iz CO. V. št.4a.

7707. Zapisal  K. Štrekelj.  — Iz svojega spomina.  Kuomerici t.j.  iz
Komna.

7708. Zapisal  neznanec. - Iz CO. V. št. 46.

V. Pesmi stanovske. lil. 7709—7714.

3S1

Kranjec je zišel na
Opal je z vrbe,
Nogu si ftrgel.
Odšel je k Bogu,

5 Dobil je novu;

7709 .

(Iz Vrbovca.)

vrbu. Odšel je k severu,

Dobil je debelu;
Odšel je k jugu,
Dobil je drugu.

7710 .

(Iz Vrbovca.)

Kranjec je na vrbi, Cuce’ ga je popal,

Z vrbe je opal, Vudrimo ga svi!

7711 .

(Iz Dragatuša.)

Kranj’c Kranjico praša: Katarina, Barbara,

„Kje bo jutri maša?“ Kak si čib’ke varvala?

„„Gori na Trsati Ena ti je vkradena,

Pri Mariji zlati, 10 V beli peči pečena,

5 Doli na planini V Črni gori snedena.

Pri sveti Katarini.““

7712 .

(Iz Dragatuša.)

Kranjtc re’po seje
Žaba mu se smeje:

Mtuči, žaba re’gata,

Nebuš moje re’pesmre’dela!

7713 .

(Iz Suhorja.)
Kranjec repo seje,
Baba se mu smeje.
„Molči, baba škrbava,
Ne boš repe hrdava!"

7714 .

(Od Cerovca.)

Kranjc pizdopok, Če neče pit,

Ženi kravo na potok. Pa jo piši v —

7709. Zapisal  Rik. Ferd. P 1 oh I. — Iz njegovih H N P. I. 82-83. Kranjec
je Hrvatom vsaki'Slovenec sploh.

7710.  Zapisal  Rik. Ferd. Plohl.  — Iz njegovih HNP. I. 33.

7711.  Zapisal  Oton Zupančič.  — Iz njegovega rokopisa, kjer stoji
opomnja: „Ta ni belokranjska, vsaj ne izpod Črnomlja (južno od Č-), (ul sem
jo in se je navadil od učiteljevih otrok." S koncem prim. zgoraj v naslovu
»Posmehulje raznim osebam', št. 7596—7597.

7712.  Zapisal  Oton Zupančič.  — Iz njegovega rokopisa.  ,Spominjam
se, da sem čul to od dečka iz južne strani dragatuške fare, kjer se govori
mu in ne  me, kakor v Drag.  Smredala ne vem, kaj pomeni-, ker sem bil
takrat sam majhen, sem si kar mislil ,obirala“ in bil s to prestavo zado¬
voljen.“

7713.  Zapisal  Anton Žlogar.  — Iz njegove zbirke.

7414. Zapisal  St. Vraz. — Iz VO. ir. 8. 4.

382

V. Pesmi stanovske. III. 7715—7719.

5 Kranjc jo pergno
Nazaj domo,

Na mizo jo položo,
No p— ji razložo.

7715 .

(Iz Ščednja.)

Franc pika pok,

Pelji kravo na potok,
Ako neče pit,

Piš jo v riti

7716 .

(Iz beljaške okolice.'!

Krajnc pizda pok,

Pele kravo na potok;
Krava neče pite.
Krajnca v rt ulite!

7717 .

(Lesce.)

Lej ga, lej ga Laha,

K’ mo z rit čisva repa maha!

7718 .

(Iz Dragatuša.)

Bojančanom (iz pravoslavne [vlaške] vasi Bojanci)

I. Vlah
Prdi grah,
Seri lečo!
Bogme nečo!
5 Trgaj travo
Briši rit.

II. Otac naš,

Koji jesi
Na nebesi(h)!
10 Pop se obesi
Na vlaški lesi,
Lesa se zruši,
Popa zaduši.

7719 .

(Iz Matene pri Igu.)

L u oka Matena, Pa m u oke nemam.

M u oke nema, 5 M u oka sm že dabiv,

Žgance bi kuhov rad. Se m je pa — Špeh razliv.

7715. Zapisal  Ivan Grbec.  — Iz njeg. zb. 49.

7716. Zapisal  L. Reggi.  — Iz njegov epa rokopisa str. 28. Prim. tudi
spodaj:  Pika, pika pok.“

7717. Zapisal  Frč. Stele.  — Iz njegove zbirke IX. 17.  Čisla = kisla.

7718. Zapisal  Oton Zupančič.  — Iz njegovega rokopisa.  .Zaduši v
II. nagajivki radi rime in menda, da je bolj po vtaško, navadni akcent .za¬
duši."  — Prva dva verza I. nagajivke sta o Lahih (Italijanih in Furlanih)
v rabi tudi po Krasu.

7719. Zapisal  Fr. Kramar;  pel  Janez Fister. — Iz Kramarjev e zbirke.

V. Pesmi stanovske. III. 7720—7724.

383

7720 .

(Iz Matene pri Igu.)

Matenski otroci zmerjajo Loške:

L u oška parda, Če bi prtiska,

Z ritja marda, BI se bliska.

7721 .

(Iz Matene pri Igu.)

Matenska pastirska zabavljica sosednim Ločanom:

L u oške fantiče
Vsak lahko pozna:
Ker žvižga in poje
In s čevlom krevsa.

5 V aštarija gred u o,
Za vince daj u o,

K rajtnga pride,

Se v^n paber u o!

An kurnk bi kupu,

10  Pa n u ot’ bi jh djav,

Na simen bi jih p e alov,
Pa gr u oš bi jh dav.

7722 .

(Mala vas pri Dobrepolju.)

Tam notri u Metliki Ta dva sta le za dnar,

So grešniki veliki: 5 Na varh je pa še Zalokar;

Pizdirc pa Mokar, O Kriste, vsmil’ se nas!

7723 .

(Iz Dragatuša.)

Obršanom (prebivavcem Obrha, občine pri Dragatušu) se nagaja:

Obršani tati Dre’ka na lopati!

Pred na’šemi vrati — 5 Ke ga če’mo zeti?

Kaj jim če’mo dati? V turnskem sekreti.

7724 .

(Iz Ihana.)

’M šov v Šitnpav, ’M cegnarce sužu,

Bom kon’če kovav, Za vince bom dav._

7720. Zapisal  Fr. Kramar. — Iz njegove zbirke.

7721. Zapisal  Fr. Kramar;  ima tudi napev. —Iz Kramarjeve zbirke.
Primerjaj glede srednjih verzov št. 6108.

7722. Zapisal  Fr. Kramar;  ima tudi napev. — Iz Kramarjeve zbirke.

7723. Zapisal  Oton Zupančič.  — Iz njegovega rokopisa.  Tati, vrati
akcent govora,  ddti, lopati samo zato, ker se na pol poje\ sicer  dati, lopati;
našž’mi istotako ritmu na ljubo nam. navadnega  našemi; ke = kje; Turn
star grad v bližini.

7724. Zapisal  Anton Breznik:  pela  mati mu Terezija. — Iz njegove
zbirke II. št. 99. Štmpav (Šent Pavel) je vas blizo Ihana, kjer je več kovačev.

384

V. Pesmi stanovske. III. 7725—7549.

5 Kovači, šttrklači. Iz star’ga železa

So fajm. može; Pa nov'ga narde!

7725 .

(Iz Stare Loke.)

Puštiici — hruštuci Vek, vek, vek, vek,

Žabe love. 5 Maram za Puštuce ’n drek!

Žaba pa prav:

7726 .

(Iz Dragatuša.)

Ribničanom se nagaja:

Franc-Rance z Ribence Renje, pokrivače,

Dela lonce, pi'ski>rce, ’Ma posrane hlače.

7727 .

(Iz Dobrave pri Kropi.)

Joža-boža z Ribence Stara baba maselce,

Nosi lonce, piskerce, On pa ferkelce-

7728 .

(Suha pri Kranju.)

France Tanče z Ribence,
Prodaja vonca, piskrce.

6729 .

(Iz Matene pri Igu.)

Ad Ribnci. da Kamnka Ntben druh k rihtarjov sim

Nema ni,bedn slamnka, Ga n u os’ s pasj’h kasmin-

7025. Zapisal  Frč. Stele. — Iz njegove zbirke IX. 5.  Puštuci = pre*
bivavci vasi Puštal (Burgstall).

7726.  Zapisal  Oton Zup ančič. — Iz njegovega rokopisa. „Tu so
akcenti popačeni, kakor si pač misli belokranjski otrok ribniški naglas. Na¬
vadni govor pozna:  pokrivače, posrane hlžče, ’ma, sicer  ima.

7727.  Zapisal  J. Benedičič. — Iz zbirke Franč. Steleta IV. št. 7.

7728.  Zapisal  Frč. Stele. — Iz njegove zbirke IX. 12.

7729.  Zapisal  Fr. Kramar;  ima tudi napev. — Iz Kramar jev e zbirke.

V. Pesmi stanovske. III. 7730—7736.

385

7730 .

(Češnjevek.)

Janez Škrbelou Je Čudnu smrdu:

Je vonca perpelou, 5 Vre, vre,

Na wato zvrnu, Po Ribane use!

7731 ,

(Iz Dragatuša.)

Seljanom (iz Sel, vas pri Dragatušu):

Seljan, Ljuknje vrtal,

Vrtomeljan, Pičke krpal-

7732 .

(Od Kamnika.)

Ni levših deklet, K’ je jagne krepav,

K’ je torovških pet: Vsth pet je jokav.

7733 .

(Iz Kamnika.)

Tunčane rajajo,

K' hruške predajajo;
Tunčane plešejo,

K’ špingelne tresejo;

5 Tunčane grimajo,

K’ hrušik več nimajo.

7734 .

(Kamniška okolica)
Tunčane rajajo,

Hruške predajajo;
Tunčane grimajo,
Hrušek več nimajo.

7735 .

(Podgorje.)
Tunčane rajajo,
Hruške predajajo,
Po pa grimajo,

K’ j^h več nimajo.

7736 .

(Podgorje.)

Tunčane rajajo,

K’ hruške predajajo,

Kamtlčan grimajo,

Ki Tunčane hrušik več nimajo.

7730. Zapisal  Janko Ha cin. — Iz njegove zbirke str. 182.

7731. Zapisal  Oton Zupančič.  — Iz njegovega rokopisa.

7732. Zapisal  Frč. Stele.  — Iz njegove 'zbirke IX. 43.

7733. Zapisal  Frč. Stele.  — Iz njegove zbirke VIII. 50.

7734. Zapisal  Frč. Stele.  — Iz njegove zbirke III. št. 19. 3. Mesto

ruŠT.k, hrušek se vstavi večkrat  kumare in  kumar.

7735. Zapisal  Frč. Stele.  — Iz njegove zbirke V. št. 65.

7736. Zapisal  Frč. Stele. — Iz njegove zbirke V. št. 50.

25

386

V. Pesmi stanovske. III. 7737 —HM.

7737 .

(Iz Klanca na Krasu.)

Voščičene, pezdičene,
Po naši puoti huodeju,
Naši prdci luoveju.

7738 .

(Matena — Tomišelj,)

Pastirji iz drugih vasi zmerjajo vrbljenske:

V V u orbleni, rastargani, Sa n u otri žabe pisane,

Na srejd’ vasi ana luža staji: VrbPanam v rt zarisane.

7739 .

(Iz Motnika.)
V našem Zgurju
Je bilo letos terdo,
Kosmače smo snedli,
Vrabnač pa ni b’lo.

7740 .

(Iz Vrbovca.)

Čigu čigu vrabec,
Pogorel je Gradec,
Raztrgani Rakovec
1 brbravec Vrbovec.

Išel sem na Bisag,

Hitil me je lisak;

Išel sem h Belevar,

Bil sem dober trgovec;
5 Išel sem v Cerje,

7741 .

Vrbovca.)

Vlezel sem h perje;
Išel sem h Palovec,
Vlezel sem v lonec;
Išel sem na Gradec,
10 Vgrizel me je vrabec.

7742 .

(Iz beljaške okolice.)

V Podturjo

Se babe vkup kurjo;

Na Vočile

So babe že vkup skočile;

5 Na Čave

So vse babe krvave;
Pod Kranjekam
So vse babe šle nekam.

7737.  Zapisal  K. Str ek elj:  povedal  M. Zavadlal. — Iz njeg. zbirke.

7738.  Zapisal  Fr. Kr a m ar. — Iz njegove zbirke.

7739.  Zapisal  G. Križnik.  — Iz GK- rokopisa III.

7740.  Zapisal  Rik. Ferd. Plohi.  — lz njegovih HNP. I. 82.

7741.  Zapisal  Rik, Ferd. P 1 o hi. — Iz njegovih HNP. I. 82.

7742.  Zapisal  L Reggi. — Iz njegovega rokopisa str. 30: Podurje,
Vočilo, Cava in Kranjek so vasi šentlenarške fare pri Sedmih studencih
na Koroškem.

Opomnja. Druge nagajivke in satire krajem nahajaš v posebnem
delu (med šaljivimi in zabavljivimi).

V. Pesmi stanovske. III. 7743—7745.

387

Posmehulje ciganom.

7743 .

(Od Cerovca.)

Ciganice so pitale:

„Kde pa so cigani?"

„„Tam na polju v ovem doli
Brumbice kovajo!

Ciganice po vesnici
10 Kruheca prosijo;

Ena prosi, druga nosi :
Tretja vse proti je.

5 Jeden kuje, drugi fuda,
Tretji vse prodava;

Kaj prodali, vse zapili
No se zapojili.““

Naša dekla je tajila,
Kaj je ne tam bila:

15 Tri je ploti preskočila,
Tak kak prav kobila !

7744 .

5

(Od Sv. Trojice

Ciganica ciganico
Je spraševala:

„A1 ste vidli, al ste vidli
Kje cigane?"

„„Tam na placu,

v Halozah.)

Tam na placu
Iglce prodajajo:

Jeden prosi, drugi nosi,
Tretji celo tehtajo.

10 Tralala itd.““

7745

(Iz Podgradja pri Ljutomeru.)

Ciganice, ciganice.
Kde 'mate cigane?
Hm, hm, ja, ja,
Kde mate cigane?

5 „Tam za škednji, tam za
škednji

Brumbice kovaju,

Hm, hm. ja, ja,

Brumbice kovajo!"

7743. Zapisal  Stanko Vraz.  — Iz VO. XIX. I. (66), kjer je v v, I.  so
pitale pozneje popravljeno  v pitajo in je pripisan tale melodije načrt:


Pod tem načrtom jeiripUano: „ Napev jako: Još Horvatska ni pTopala."

Vrazov prepis v VO.  /. 110 se loči v tem od zgoranjega natiska:  1
so pitale, pitajo — 2 Ke — 3 poli — 6 vse] pa — 10 Kruhec si — 12] Tretja vse je
ploti — 16] Kakti prav kobila. Verz 1. in 2. je popravljen potem v:  Stara
mati Lobočka, * Ge pa itd.

7744. Zapisal  Andrej Hren.  — Iz njegove zbirke.

7745. Zapisal  dr. Fran Mohorič.  — Iz njegove zbirke IV. 7. Poje se
po melodiji, kakor pesmj:  .Kaj na glavi? Trakeci piehečejo", „Jaz sem meia
moža Brankoviča" in  „Čečirom belegirom". — Prim. dodatke k pesmim, št,
5441 in d.


25*

388

V. Pesmi stanovske. III. 7746—7749.

7746.

(Iz Vrbovca.)

Pitali su ciganice: Brunde kujejo:

Gde su cigani? 5 Jeden puše, drugi kuje,

„Tamo gore na marove Tretji prodaje."

7747.

(Iz Grma.)

Cigani se oženido;

Ajme cendu, mendu zeleno!
Drevi so jo poprosili,

V torek so jo poročili;

5 V sredo jim je porodila,

V četrtek so ga okrstili,

V petek so mu svete dali:
Ako neče krasti,

Bog mu ne daj rasti 1

7748.

(Iz Dragatuša.)

Ciganom nagajajo:

Ala, brate,

Na zelene trate!

Ali si videla našega zmršenca (deda dragega)?

7749.

(Iz Ihana.)

Preluba soseda, Srajco jma brez rokava,

Al s kej vidva moj’ga deda?
„Oh vidva stm ga!

Čevle jma bres pohpvata,

5 Ki> vsak drek ušvata:

Oh vidva s^m ga!

Hvače jma jz vovne,

K’ jth vsak’ jut^r kovne.

10 Ki. vsak drek utava.

Kapo jma jz vovne,

Iz Štefine fane vovre

Lajbtč ’ma jz mreže,
Ga vsak juti>r veže.“

7746. Zapisal  Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 81.

7747. Zapisal  Janko Barle  17. IX. 1891; pela  Tkalčeva. Verz 2■ se
pripeva za vsakim.

7748. Zapisal  Oton Zupančič.  — Iz njegovega rokopisa.

7749. Zapisal  Anton Breznik;  povedala  Stučkova Neža. — Iz Brez¬
nikove zbirke HI. št. 49. Vsaki par se poje tako, kakor prvi, t. j. najprej
pride v. 1 — 3, potem dotični par, naposled pa verz 6.

Opomnja. S pesmimi tega naslova primerjaj nastopno številko.

V. Pesmi stanovske. III. 7750—7753.

389

7750 .

Preluba karšenca,
AlVvidvanaš^azmaršenca?
„ Vidva si>m ga ja!

Tam po hribci. tava

5 V an trjav' hav’,

Pa j’ še tista brez rokava
V an’ trjav kofrmc’

Mo maha dol po lic’! “

(Iz Ihana.)

7751 .

(Češnjevek.)

Preljuba moja kršenca,

Al s’ vidla mojga zmršenca ?
„Oh vidia, vidla sa»m ga ja!
Tam gor na lojtn. j- visu,

5 Mo j smrkelj z nosa visu.
Kobuk jt jmu iz popira,

K’ ga zmerej gor pobira.

Srajco jma iz mreže,

Jo zmerej skupej veže.

10  Hvače jma na lingo,

De vse kol njega binga.
Čevlje jtimu brez podplatou,
K je zmerej zanje šlatou."

7752 .

(Kranjska.)

Preljuba moja kršenca,

Al’ s’ kaj vid’la mojga

zmršenca?
„Oj vid’la, vidla sem ga ja,
Ti dralalilala,

5 Oj vidla sem ga ja!

Gor pa štengah je pritekel,
Meni pa ni kar nič rekel.
Čevlje imel je brez podplatov,
Mene je pa kar pošlatov.

10 Tam pri men’ je ’n mal postal,
Kar gor name se j’ pobral."

7753 .

(Iz smlejske okolice.)

Preljuba moja kršenca, Pri svetem Mohori:

S’kaj vidla mojga zmršenca? 5 Štulo ima, krajev ne!“
„Ja gori na gori, Šembrej ga! ta pravi je!

7750. Zapisal  Anton Breznik;  povedala  stara Tavčarica. — Iz Brez¬
nikove zbirke II. št. 142.

7751. Zapisal  Janko Hacin;  povedala  sestra. — Iz Hacinove zbirke
št. 158.  „Zadnjo vrsto sem čal nekoč še lepše, pa zbirka gotovo nič ne iz¬
gubi, če te tudi manjka."

7752. Zapisal  neznanec.  — lz zbirke M. Rodeta I. št. 38. Verz 3-5
se ponavlja za vsakim parom.

7753. Zapisal  Karol Pleš  ko. — Iz njegovega rokopisa A. (.Topesem
in  „Ovbe, oča Čamer“ sem slišal od svoje stare matere Frančiške Pavšlarv
Hrastju pred kakimi 55 letmi. Služili ste, nas otroke, če nismo zaspati mogli,
v spanje pripraviti.“ 3. III. 1896.") Prepis je tudi v rokopisu B.

390

V. Pesmi stanovske. III. 7754—7755.

7754 .

(Iz žužemberškega okraja.)

Preluba muja karšenca, 5 Pri svietm Mohori:

S’ vidlakej mujgazmaršenca? Štulo ima šmientrano!

„0 ja, ja, vidla sm ga ja: Ta pravi je!

Gori na gori, O ja, ja, vidla sem ga ja.“

7755 .

(Od Zagorja na Savi.)

Botra, ste kej vidi našga Jurja?
Mhm pa ja ja, pa vidla sem ga ja:
Srajco ima s hodnika,

Se vsako babo vtika:

5 Mhm pa ja ja, pa vidla sem ga ja!

Botra, ste kej vidi našga Jurja?
Mhm pa ja ja, pa vidla sem ga ja:
Hlače ima s pezdirja,

Ga vsaka baba tirja,

10 Mhm pa ja ja, pa vidla sem ga ja!

Botra, ste kej vidi našga Jurja?
Mhm pa ja ja, pa vidla sem ga ja:
Kapo ima iz gobe,

Per nem je vse narobe,

15 Mhm pa ja ja, pa vidla sem ga ja!

Botra, ste kej vidi našga Jurja?
Mhm pa ja ja, pa vidla sem ga ja:
Fajfo ima bezgovo,

Vsako jutro novo,

20 Mhm pa ja ja, pa vidla sem ga ja!

7756 .

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)

Hm hm ja, mati, este vidli Jurja?

Kakšo kapo ima? — Frajlih da!

Takšo kapo ima, šiita poleg nima.

_ Frajlih da, šiita poleg nima, frajlih da!

7754. Zapisal  Ludovik Poka;  povedal  Andrej Šlogar. — Iz Pokove
zbirke II. 11 ,Tako se šalijo dekleta med sabo, ako zve katera, da gleda
njena tovarišica preveč na moško stran v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata,
katera stoji na gričku, vspenjajočem se kakih 10 minut od trga."

7755. Zapisal  Lavoslav Jerin. — Iz njegove zbirke Št. 6.

7756. Zapisal  Jožef Krajnc;  narekal  Tomaž Kapun. — Iz Krajnčeve

zbirke.

V. Pesmi stanovske. III. 7757—7758.

391

5 Hm hm ja, mati, este vidli Jiirja?

Kakše lase ima? — Frajlih da,

Takse lase ima, gnida gnidi kima.

Frajlih da, gnida gnidi kima, frajlih da!

Hm hm ja, mati, este vidli Jiirja?

10 Kakšo suknjo ima? — Frajlih da,

Takso suknjo ima, rokavov poleg nima.
Frajlih da, rokavov poleg nima, "frajlih da!

Hm hm ja, mati, este vidli Jiirja?

Kakši proslik ima? — Frajlih da,

15 Taksi proslik ima, stana poleg nima.

Frajlih da, stana poleg nima, frajlih da!

Hm hm ja, mati, este vidli Jiirja?

Kakše hlače ima? — Frajlih da,

Takse hlače ima, krpa krpi kima.

20 Frajlih da, krpa krpi kima, frajlih da!

Hm hm ja, mati, este vidli Jiirja?

Kakše črevle ima? — Frajlih da,

Takše črevle ima, podplatov poleg nima.
Frajlih da, podplatov poleg nima, frajlih da!

7757 .

(Iz Puščenec pri Ormožu.)

Liiba moja mati, mhaha,

Ste vidli mojga Jiirja, frajlih ja?
„Tota dol je diinko, frajlih ja,

Meo na hrbti tiinko, frajlih ja!“

5 „Tota dol je rito, frajlih ja,

Meo na hrbti je kopito, frajlih j a! “

„Totadol je rivo, frajlih ja,

Prišo gor na njivo, frajlih ja 1“

7758 .

(Iz Ziljske Bistrice.)

Fajfca (čjedra) brez pokrova,
Ki (jo) vsako jutro kova :
Oj videla, oj videla,

Oj videla sem ga!

5 Hvač’ce ma pa irhaste,
K’ mor’jo biti sprane.

Hvač’ce razcafrane,

K’ mor’jo biti sprane.

7757. Zapisal  Alojzij Trstenjak;  povedal  Ivan  Koradi.  — Iz za
pisovavčeve zbirke št. 12. Verz 1. in 2. se ponavljata za vsakim parom.

7758. Zapisal  Valentin  Brandstatter. — Iz njegove zbirke.

392

V. Pesmi stanovske. III. 7759—7761.

Briištah tna pa štrikan,
10 Ki more biti flikan.

Jank’co ma pa z volne,
Pa vsako jutro kolne.

Črjev’lče so pa ledraste,

Po vrhu so pobiksane.

15 Srajč’ce ’ma pa ves en biev,
In vsak pondeljk ’ma nadiev.

7759 .

(S Strmca pri Logeh.)

Bergieše je miu ta svinskih
dlak,

10 Nutre je miu an puljen krak.

Peršu je z Lublane,

Je mou use hlače sprane:
Tuninica, Tuninica,

Oj videla sem ga!

5 Criulje je miu brez podplatu,
Ki je usaku rad posuatu.

Štunfe je miu ta s pezdirju,
Je biu štman ku stuo hudirju.

Plejče je miu ku ne paze,
Usak tu nje pokaže.

Glauoe je miu ku nuo

striehu

Je blu uriedno smiehu.

Lovrenec je privandral.

7760 .

(Iz Cerkna.)

Lourenc je ptrvvandrau
Z enim punklem ywanta —
Lourenc muj, Lourenc muj,
Sprelipu nn' zapoj!

5 Čiulcae brez paplatou
Usaku jiitre šlatau.

Srajca 'ma z vvorlana,
Skuznskuz preprana.

Stonfe ma won s prejse,

10 Lourenc se'rad smejae.

Gate jma won s tuli,
Usaku jutre puli.

Hlače ’ma pa tače,

15 Usaku jutre skače.

Kapa jma won z woune,
Usaku jutre koune.

Lajbelc ma z židajne,
Lourenc rad pije žyajne.

„Ali si videla mojega dragega."

7761 .

„ (Iz Grma.)

Šara tiča, šara tiča, „Da ga vidim, saj ga ne

S perjem pisana! poznam!"

Si li vidla mojga dragega? 5 Hlače ima, tura nima,

Lahko ga poznaš!

7759. Zapisal  Joško Velikonja. — !z njegove zbirke II. 13. Verza
3—4 se ponavljata za vsakim parom.

7760. Zapisal  Fr. Sedej. — Priobčil J. Baudoin de Couitenay v ,Ar-
chivu fiir sl. Phil." Vlil. 282. Verza 3—4 se ponavljata za vsakim parom,
drugič navadno,  spreliepu.

7761. Zapisal  Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa.  .

V. Pesmi stanovske. III. 7762—7766.

393

Narobe svet A.

7762 .

(Iz Adlešičev.)

Stara baba gube žanje, Samo luže zvirajo.

Muž korenje pleve.

Stari dede žabe pase,

Sin pa puže strelja.

5 Vsi studenci so presahli,

Vsa dekleta so pomrla,
Same babe rajajo.

Primi žabo, vdari babo,
10 Kaj bo baba rajala!

7763 .

(Iz Matene pri Igu.)

Sonce sije, pa dxš gr‘e,
Malnar m‘ele brez vad‘e,
Pet e alen skače brez nag'e,
Dejkla pamejta brez metl'e,
5 Perica p e are brez vad'e.

Kovač tovče brez rak‘e,
Kojnič t e ače brez nag‘e,
Žaba ma dobre zab‘e,
Povš ma pa trd*e rag‘e.

7764 .

(Sava na juž. žel.)

Stara baba gobe žajne,
Mož pa pleve korejne,

Sin pod vrbo žabe strela,
Hči jih pa poberat gre.

5 Stara baba je res suha cev,
Vlekla deda gor na hlev;
Ded je pa eno pesem zapev,
De se je potresel hlev.

7765 .

(Kranjske.)

Baba gobe žanje, Sin polže strelja,

Dedne stnrže korenje, Hči puntee dela.

7766 .

(Štajerska) v

Baba praprot kopa, Cer pa žabe pase,

Ded korenje strtiže. 5 Žabe pase, pajbe meče,

Sin po vražje puže strelja, No je obinjava.

7762. Zapisal  Iv.  Šašelj. — Iz  „ Bisernic ‘ 1. 179.

7763. Zapisal  Fr. Kramar; povedala  Cibrova Nežika, šolarica. — Iz
Kramarjeve zbirke.

7764. Zapisal  Jožef Cejan;  pela  Fanči Ankon. — Iz Cejanove zbirke
VII. 28.  Pod vrbo je  pač pomota za  po vrtu. Glede konca glej zgoraj št. I4b.

7765. Zapisal  Fr. Metelko  — Iz njegovega „Lehrgebdude' 274, kjer
se razlago  „Es sind miissige Leute”.

7766. Zapisal  St. Vraz  — Priobčil Ferdo Kočevar v Novicah XXVI
{1868) 2d4 med ..odlomki slov. nar. pesem, ki so se pri  plesanju kola nekdal
popevale ‘. V VO. je ni.

394

V. Pesmi stanovske. III. 7767—7768.

7767 .

(Sv. Barbara pri Mariboru.)

Stara baba gobe ženja,
Ded korenje pleje,
Gospodinja kvoklo doji,
Gospodar pa repo veja.

5 Hči po vrti žabe pase,

Sin pa polže strelja,

Hlapec v vrti redkev zlaga,
Dekla mu podaja.

Narobe svet. B.

7768 .

(Od Št. Ruperta v Slov. gor.)

Stara baba gobe žanje,
Ded korenje pleje,
Gospodinja kokle molze,
Virt pa repo veja.

5 Hči po vertu žabe pase,
Sin pa puže strela,

Hlapec vertu rethvo zlaga,
Dekla mu podaja.

Verti stoji lipica,

10 Sredi koratama,

Not ji lepa senčica,

Ko zmerom solnce sije.

Not je lepa mizica,

Oj mizica rumena,

15 Okolj stojijo stoleci,

Ko noben noge nima.

Na njih sedijo muškre tri,
Ki nobena igle nima,

Šigajo in digajo
20 Koroško konoplino.

Po cesti prijezdi mlad gospod,
Na rami konja nese,

Za njim pa pride kmetski sin,
Ki v torbi noge nese.

25 Za njim pa gredo tri psi,
Nobeden glave nima,

Pa buhajo in lajajo,
Nobeden pamet nima!

7767.  Zapisala  Micika  Glonarjeva.  —h njene zbirke, ki jo je prepisal

dr, Jos. Glonar, š/. 4.  ->

7768.  Zavisala  Marija  Lisjak  — Iz njene zbirke str.  5—6. Kora¬
tama = Korotana. Nadučitelj Franc. Kranjc od Sv. Barbare v Slov. gor. je
zapisal k nji tole melodijo :

V. Pesmi stanovske. III. 7769—7770.

395

7769.

(Kranjska.

Stara baba gobe žanje,

Mož korenje pleve,

Hči pod oknom kure pase,
Sin pa polže strelja.

5 Biva je pa lipica,

Nobene vejce 'meva ni.
Notri hladna senčica,

Pa blata do kolena.

Noter fantje rajajo,

10 Vse sive brade imajo,
Lepe dekleta vodijo
Po petdeset let stare. —

Rada bi bla tancala,

So rekli, da sem stara,

15 V špegu sem se gledala,
Sem bila lepa, mlada 1

7770.

(Od Cerovca.)

Na stolčekih so Žnidarji,
Nobeden niti nema;

15 Drobno delo delajo,

Kak je konoplina;

Stoji mi, stoji poljece,

Oj poljece široko:

Hala, hala, deklica,

Bog daj da bi moja bla.

5 Na polji raslo drevčece,
Nobenga korena nema.

Pod njim pa lepa senčica,
Nobenga lista nema.

S tenkim Cvirnom šivlejo,
Kak je škrabotina.

Proti njim gre mlad gospod,
20 Sero brado ima;

Pod lipoj stoji mizica,
10 Nobene šranjge nema;

Okoli pa so stolčeki,
Nobeden noge nema.

Za njim gre mlada deklič
Z devetimi otroki;

Za njim jase mlad jonak,
Na rami konja nese;

25 Za njim pa teče stari ded,
V pleterki noge nese.

7769.  Zapisal  neznanec. — Iz zbirke Franč. Steleta 11. št. 18.  —
Konec spada drugam.

7770. Zapisal  Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. P. 84 (106). Za vsakim
parom se poje pripevek 3—4. Tam je pripisan tale melodije načrt:

Vraz je prepisal pesem v VO. XIX.  y. št. 34 s temi razlikami:
4] Bog daj, da boš moja! — 7 pa] je — 9 lipoj] drevcom — 11] Okol stojijo
stolčeki — 14 riti — 18 škrobotinje — 19] K njim pa jase ml. g. — 22 S —
23—24 manjka  — 25 njim] njoj — Drugi Vrazov prepis v VO. I. 105 se loči
od zgoranjega natiska v tem , ne glede na naglasna znamenja:  1 polece —
2] Pole lepo široko — 4 bila — 5 rase — 6 Nibenga - 7 pa] je — 8 Ni-
denega — 10 Niber.e — 12, 14 Nibeden — 13] Na njih sedijo žnidari — 14
riti — 18 škrobitina — 19 gre] ide — 21 gre mlada] pa ide mlad.

396

V. Pesmi stanovske. III. 7771—7774.

7771 .

(Iz Ihana.)

Tamki stoji lip’ca,

Lipica romena,

Ihamente m-lrB-hn.’,
Lipica romena!

5 Pod lipo stoje stovčka. tri,
Nobeden noge nima.

Na stovčk^h sede mojškre tri,
Nobena ritke nima.

P vaten šivajo taka.,

10 S koroške konopnine.

Šivanke jmajo take,

Koka>r železne kole.

Tamki leži cesteca,
Cesteca zelena.

15 Po cest’ pa ’n kuža>k teče,
Pete pa v bisaga, nese.

Narobe svet. C.

7772 .

(Od Cerovca.)

Ja sem hoda jako daleč, 5 Da bom si pa zgovor ima,
Dale kak do Gradca. Kaj bom svojo ljubo vida.

Tam sam pusta svoje hlače, Za menoj šla stara baba,

Gnes pa ponje pojdem. S petami v rit vsekava.

Za njoj pa ša stari ded,
10 V pleterki noge nosi.

Narobe svet. D.

7773

(Iz beljaške okolice.)

Na štor sem se usedov, Ta cievo bom zrezov

Bom mojo sukenco prflikov: In ta strgano ofiikov.

Čudež.

7774 .

(Iz Loke.)

5 Tretji pa hrom.

Slepi je zajca videl,
Hromi ga je vjel,

Nagi pa pod srajco del.

7771. Zapisal  Anton Breznik;  pela  Lovrer.čevka. — Iz Breznikove
zbirke II. št. 146. Vsaki par se poje kakor prvi: Bopripevku  Ihamente m-hi>-
h'i, se ponavlja drugi parov verz.

7772. Zapisal  Stanko Vraz.  —Iz VO. XIX.  r. 286. (5). Prepis Vrazov
v VO. X. 20 se loči v tem, ne glede na naglasna znamenja:  3—6 manjka —
7 šla] pride — 9 ša] pride.

7773. Zapisal  L. Reggi.  — !z njegovega rokopisa str. 29.

7774. Zapisal  Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 24.

V tistem čas’

So šli trije počas
Eden je bil slep,
Drugi je bil nag,

V. Pesmi stanovske. III. 7775—7779.

397

7775.

(Od Zagorja na Savi.)

Sem okol svetga Mohorja hodu,
Sem se čez ramo v peto zbodu:
Ho oremus!

Buh se usmili, ker je bus!

Pastir krave izgubil.

7776.

(Iz Dobrave

Pika, pika pok,

Krave žene na potok:

Krave nečjo pit’,

Jih pa domu spodit’!

pri Kropi.)

5 Žvrga, žvrga, boštenik,
Krave pase zavbrnik;
Lisko zgubu, cike ni,

Pa>s naj vzame še te tri!

7777.

(Iz Češnjice v Bohinju.)

Boštjan, Boštjan Lisko zgubov, mavre ni,

Krave pase za goro, Pes naj vzame še te tri!

7778.

(Iz Bohinjske Bistrice.)

Cinga linga, moj Boštjan, Brezo zgubu, mavre ni,

Krav’ce pasu za vrham, Pts nej vzame še te tri!

7779.

(Iz Idrije.)

Bingl; bongl, beu Boštjan
Je krave pasu celi dan.
Balca zgubu, mavre ni,

Rdečka pa na pot stoji,
5 Vouk je pa za rep drži:
Rep je našu, krave ni 1

7775. Zapisal  Lavoslav Jerin. — Iz njegove zbirke št. 75.

7776. Zapisal  Janko Benedičič. — Iz zbirke Frani. Steleta IV. št. 6.

7777. Zapisal  Janez Dobravec. — Iz njegove zbirke št. 9.

7778. Zapisal  Fr. Kramar; pela  petletna Ivanka Staretova. — Iz nje-
njegove zbirke.

7719 . Zapisal  Ludovik Poka; povedala  Katarina Eržen, prodajavka
sadja.  — Iz Pokove zbirke II. 38.

398

V. Pesmi stanovske, lil. 7780—7784.

7780 .

(Od Novakov pri Cerknem.)

Cigu migu, beu Baštjan Bauho zgubu, breze ni,

Pasu krave do pudan; Beuša pa domou leti.

7781 .

(Homec pri Kamniku.)

Jurček pasel krave tri, Našel kašo v piskrici;

Brezo zgubil, mavre ni. 5 Kašo začne z piskrica jest;

Tekel proti Bistrici, Mavra, breza prot’njemu lezt’.

7782 .

(Verhovska.)

Spaval je, spaval je dopoldan,

Još je pital, če je dan,

Još je pital, če je dan.

Pasal je, pasal je krave tri,

5 Nikdar četire, sikdar tri,

Nikdar četire, sikdar tri:

Čatko, rumenko, žutko, zelenko:
Čatke ni! Žuli ga, žuli ga, brate ti,
Žuli ga, žuli ga, brate ti!

7783 .

(Iz Vrbovca.)

Spaval sem, spaval dopoldan,

Jošče sem pital, bu li skorum dan?
Pasel sem, pasel krave tri,

Negda četiri, negda tri:

5 Žotku, rumenku, piavku, črlenku.

Kje so kozice?

7784 .

(S Strmca pri Logeh.)

Čin, čin, čin, Driežnca, Gore v skalici,

Čie so kuozice? ' Kjier ni vodice.

7780. Zapisal  Emil Bizjak;  narekal  Martin Peternel. — Iz Bizjako¬
vega rokopisa.

7781. Zapisal  M. Zarnik. — Iz NB. 33.

7782. Zapisal  neznanec.  — Iz VO. XVI. D. 12. Konec kaže na
pivsko pesem.

7783. Zapisal  Rik. Ferd. Plohl.  — Iz njegovih HNP. 2. 76.

7784. Zapisal  Joško Velikonja. — Iz njegove zbirke II, 66.

V. Pesmi stanovske, lil. 7785-7889.

399

5 Koza je prdnla, Dajte no net,

Rt se je prtrgala: _Da zašijemo ret!

Pastirske šale.

7785.

(Iz Slov. goric.)
Snočka je prav žmetno blo,
Na mrem pozabiti,

Štirje so bli tepeni
Vsak po svoji riti.

7786.

(Iz beljaške okolice.)

Oča se kregajo,

Mata, tapo,

Hvače dov lezajo,

Kaj le še bo!

7787.

(Iz gorjan. okolice pri Bledu.)

Eva me bara:

„Kaj delaš, Vodam?“
r  „An reber sem skrivil,

Ga gliham cel dan!““

7288.

(Iz Tunjic.)
Sem tekel po trat’,
Sem padel trikrat:
Sem rajtal jokat’,

Pa sem moral nehat’!

Pastirske predige.

7789.

(Slemen na Kozjaku.)

Danes se bere tisti vangel,

Ki ga je popisal bik maternik —

Na bistričkem polji
Na spodnji Polskavi,

5 Na drugi postavi
Na prvi vrsti — na drugem prsti
In se tako glasi,

Ko tebi od nosa visi:

10 V tistem časi,

Ko je bila pšenica v klasi,

V tistem cajti,

Ko je bila pšenica v lajti,

V tistem termini,

7785.  Zapisal  Blaž Jurko  v zvezi z več drugimi pesmimi, ki se pojo
po isti melodiji  (.Snočka sem na vasi biu“, .Mati so mi pravili", .Listič bom
napisala", .Lan sen se oženila' in  .Stara sen, nevoljna sen'). — Iz nje¬
gove zbirke št. 25. strofa 6. Melodijo glej pri  .Lan sem se oženila'.

7786.  Zapisal  L. Reggi. — Iz njegovega rokopisa str. 19.  — Glede
začetka prim. št. 3829.

7787.  Zapisal  Ivan Kunšič. — Prepisal iz njegovega rokopisa Vlad.

Levec.

7788.  Zapisal  M. Rode.  - Iz njegove zbirke IV. 24. 3.

7789.  Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke III. 2.
Na Spodnji polskavi itd. tudi v pesmi o  .Pohorskih kmetih' ki se pripisuje
Jur. Vodovniku.

400

V. Pesmi stanovske. III. 7790—7791.

15 Ko je bila pšenica na mlini:

Šla sma jaz in moj prijatel
Po ni zeleni trati
Do kolena po blati.

Pridema do ne deklice,

20 Ki je pr ni krivi brezi
Trte vijala.

Prašala jo sma:

Ali pridema prav domo?

Deklica bliskne in tresne z nogo dol:
25 „Le pojta naprej in vse lisice polovita!
Preljubi moji poslušavci,

Ko mate vuhe ko ni zavci!

Tam zadi za Urbanom
Ni jeušav štor stoji,

30 Če ga niše ni podrv;

Še gvišno zdaj stoji.

Pri svetem Vrbanu
Je vse grozdje pobrano,

Pri sveti Margeti
35 Vse vino je v kleti:

Keri to ne verjeme,

Naj si ga ni firkel vzeme!

7790 .

(Opače selo.)

Sem šel, sem šel na figov
drev,

fabelka sem doli klatil,
Hruške so same padale.
Prileti ena tičica in pravi:

5 »Čepiš, čepiš, se močno

jeziš!“

Ljubi moji poslušavci,

Ker ste mi zijavci:

Imel sem en sapon,
Toporišče je bilo zlato,

10 Sapon pa srebrn.

Ljubi moji poslušavci,

Ker ste mi zijavci,

Pomajte mi toporišče plačati,
Sapon bom sam vtrpel! “

Na paši.

7791 .

(Holmec pri Kamniku.)

Če pastir prepozno prižene, ga drugi pastirji takole zaničujejo:
Poglodal, polizal, pomil, Še ni dosti imel,

Ta zadnji prignal: Je pa bika ’z hleva erflal!

7790. Zapisal  neznanec.  — lz  ,Goriškega letnika' .1864. 214.

7791. Zapisal  M. Zarnik. — Iz NB. 34.

V. Pesmi stanovske. III. 7792—7796.

401

7792.

(S Poljan.)

Ko se praznuje žegnanje, ali kakor pravijo ..sejemska nedelja", imajo pastirji
cele vasi staro navado, da med seboj tekmujejo, kateri bo bolj .zgoden 1 , da
se skušajo, kateri da prej prižene svojo živino na pašo. Tisti, ki je zadnji,
dobi porogljiv priimek .kurja rit 1 , in ko zapoznel izganja svojo goved, doni
mu z vseh strani od tovarišev nasproti sramotilna popevka:

Lep, lep, lep, kurja ret,

Če te kaj zebe v ret,

Za peč se pejd’ gret!

7793.

(Iz  Matene pri Igu.)

Na Binkoštno nedeljo imajo otroci navado, da ženo na pašo prav zgodaj,
prvi že o polnoči. Kateri pa pozno prižene, posebno še zadnjemu, pa otroci

pojo tole zabavljico;

Ora>m, or&m, 5 Akul hiše t e ače,

Stara kula, prematortml Ga sonce v n>t apeače,

Kdur zjutrej douh leži, V v‘eža prleti,

Se ga slama rit drži, Ga mati z burklam napadi.

2794.

(Iz Gribelj.)

Ko se pastirci mečejo in gazijo na paši, kriči oni, kateri največ trpi:

Jo meni, kameni Još se strti

Tri so bili na meni, Na me prti.

7795.

(S Kozjaka nad Mariborom.)

Prinesi nam šibo in hlod,
Da ženemo Toneta v kot!

7796.

(Iz Kazelj.)

Kadar grozdje zori:

Veseli bodmo, fanti, Kadar bo v brentači,

Dokler je na planti; Bode vse drugači....

7792.  Zapisal  L. Pintar. — Iz  , Letopisa slov. Matice" 1898, str. 168,
kjer se omenjajo podobna tekmovanja na binkoštno nedeljo in o drugih prilikah,

7793. Zapisal  Fr. Kramar ; pela  Uršula Zalar. — Iz njegove zbirke.

7794. Zapisal  Janko Barič. — Iz  „Letopisa slov. Matice1“ 1893, stran
28;  prtiti se — vleči se na kaj, nerodno lezti.

7795. Zapisal  Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke I,

7796. Zapisal  neznanec. — Iz  „ Edinosti" 1886, št. 77. str. 2.

402

V. Pesmi stanovske. III. 7797—7801.

7797 .

(Iz Tolminskega.)

Smo krese kurili, ste jezni zato

Smo dve vam zmolili, Nas gledate grdo.

7798 .

(Kozjak pri
Tejče hosto vlejče,

Toma hosto loma.

Juri gar kuri,

Miha gar piha,

5 Jaka gar kaka,

Mariboru.)

Šima z glavo kima.

Blaže kostanje praže,
Marko peče jarko,

Andreje se pri ognu greje.

7799 .

(S Kozjaka nad Mariborom.)

Matejče hosto vleče,
Toma hosto loma,
Juri gor kuri,

Miha gor piha.

5 Šima z glavo kima,

Jaka zraven čaka,

Blaže si kostanje praže,
Andreje se pri ognju greje.

7800 .

(Iz Loškega potoka.)
Jarnejče drev’ privleče,
Juri podkuri,

Miha podpiha.

7801 .

(Med Ščavnico in Pesnico.)

Pastirji skačejo okoli ognja in kriče:
Živi ogenj, Vse polizavec,

Jari žerec, 5 Vse požigavec,

Kožoderec, Hon, hom, hom,

7797. Zapisal  Ant. Pegan. — Iz njegove zbirke 133.

7798. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 9.

7799. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke I.

7800. Zapisal  P.— /z „Slov. Naroda" 1886. št. 55, str. 3.

7801. Zapisal  Dav. Trstenjak. — Iz ,Nvvic“ XV. (1857) 71. Težko,
da je to res narodno.

V. Pesmi stanovske. III. 7802—7806.

403

7802.

(Iz beljaške okolice.)

Kadar pastirju dim nagaja:

Dimmc, dimtc, Tam stara baba kosti šoba,

Biežt za an hribrc: Ti bo dala mav.

7803.

(Od Varaždina.)

Ogenj zakurijo, sedejo krog njega in, če se zelo kadi, da ne morejo gledati,
tisti, ki tam sede, kjer se kadi, govore:

Ta dim, ta dim,

Tu se pogače pečeju,

Tam se črni cigani mečeju.

Spominjam se, da smo tudi na Gorenjskem nekako dim od sebe odvračali,
ali kako smo ga odvračali, tega sem skor popolnoma pozabil, samo te be¬
sede še vem:

Beži, bež’ od mene, dim!

Saj nisem tvojega kvatrnega
Cvirna kradel!

7804.

pri Mariboru.)

5 Dekla rekla:

„Tak je prao!

Drejve boš
Pri meni spao!“

7805.

(Od Sv. Miklavža pri Ormožu.)

Ziba ziboka, Veki mali,

Na poli je huboka, 5 Stari pa mladi.

Tam se deca ziblejo,

7806.

(Borovlje.)

Dirka, dirka na Hrvate, Biele konje jiezdimo,

Pojmo po rmiene zvate, Rmiene zvate bašamo.

(Kozjak

Krave pašo,

Smalo brao,

Domu neso,

Dekli dao.

7802. Zapisal  L. Reggi.  — Iz njegovega rokopisa str. 31., kjer se
razlaga  šobati z  glodati, mav z  malo.

7803. Zapisal  M. Valjavec.  — Iz .Slov. Glasnika * 1858. II. 18.

7804. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 13.

7805. Zapisal  Jakob Kelemina.  — Iz njegove zbirke št. 3.

7806. Zapisal  neznanec. — lz Scheiniggovih NPKS. št. 672.

26 *

404

V. Pesmi stanovske. lil. 7807 —7812.

7807 .

(Od Kolpe.)

Pastirčki izmed dveh sosesk si zabavljajo na paši, kadar se sestanejo:
Naša paša bolja Naša volom do rogi,

Nego vaša troja: Vaša žabam do kraki!

7808 .

(Tolminska.)

Pasi, pasi kravica, Pri meni je do božiča,

Pri teb’ je lepa travica: Pri tebi je do rožiča.

7809 .

(Vzhodnještajerska.)

Heja, hoja, heja!
Moja ica breja,
Pasi se mi, pasi
Po zelenoj travi:

5 Što bo te tej pasa,

Derem se ja ženila?
Heja, hoja, heja,
Moja ica breja,

Pasi se mi, pasi
to Po zelenoj travi!

7810 .

(Od Cerovca.)

Heja, ica, heja, Dam ja vzela moža?

Moja krava breja, 5 Heja, ica, heja,

Kdo pa de te pasa, Pasi se mi pasi!

7811 .

(Od Varaždina.)

Moja ica duge roge,

Tenke noge,

Čudaj mleka >u 1

7812

(Zagorsl

Oj Hela! Hela! kralica moja, Moja vesela, moja neboga,

Kralica moja vesela, Hela, ti Hela, hladne vode!

(Pevaju zagorske pastirice vodeči stado na vodu.)

7807.  Zapisal  J. Kobč.  — Iz Novic XV. (1857) 371 v spisu Čakavci
po Vuku z ozirom na Kekavce St. 8.

7808.  Zapisal  Anton Pegan.  — Iz njegove zbirke 50.

^ j‘f®g 'jf a P‘ sa l  * van  Draguhn Šamperl.  — Iz - Vrazovega prepisa v

7810.  Zapisal  Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. s. 299.

7811.  Zapisal  M. Valjavec.  — h „Slov. Glasnika “ 1858. II. 18;
ica = krava.

7812.  Zapisal  Ivan Kukuljevič. — Iz njegovih ,Pesmi “ 248.

V. Pesmi stanovske. III. 7813—7815.

405

7813 .

(Iz beljaške okolice.)

Pite, pite, naše biče,

Pa merkejte, da se ne vtopite.
Naše biče pa nočjo piti.,

Bomo jih mol’ kar ostriči..

5 Ta priednji. bidr je najbol cvidr,
Najbol trka, je najbolj cvidr;
Tam čir sunce najprej plika,

Tam je največ špika.

7814 .

(Vzhodnještajerska.)

Trdi lampič,
Trdi rep,

Zdaj le domo,
Hti, ho, hep!

5 Hep, ho, hii,
Ajs no stil!
Djo no djo,

He domo!

Predi riba,

10 Zadi šiba:

Bog med njimi,
Jaz za njimi:

He domo,

He domo!

Kako prosijo za vreme.

7815 .

(Iz Ribnice.)

Redakcija I :
Bog daj vedro,

Bog potoč’ svoje kolo
Na te velke jasli,

De se lejpo zjasni!

5 Petelinčik bejlčik
Skoči na hlejbčik,
Jarčica na gredi,

De se lejpo zvedri.

Redakcija II.

Bog daj vedrd!

Bog potoči svoje kold,
Na te vel’ke jasli
Da se lepo vjasni!

20 Peteljinček, belček,
Skoči na hlevček,
Jarčica na gredi,

De se lepo zvedri!

7813. Zapisal  L. Reggi: - Iz njegovega rokopisa str. 29, kjer se
razlaga  biče z  ovce, merkati s  paziti, bidr z  oven, cvidr z  neporeden, plika
s  pogleda (najprvo osije), špik z  diše v ča rastlina Speik.

7814. Zapisal  Ivan Dragutin S amperi.  — Iz Vrazovega prepisa v

VO. XIX. X. 41 (III, 144, 147). Vrazov prepis v VO. I. 119. I se leči v tem:
1, 2 Terdi — 2 rep — 7 Dje — 8, 13, 14 Hej. ,

7815. Zapisal  Anton Rudež.  — Redakcija I je iz Vrazovega prepisa
v VO. IV. 9  Hlejbčik [v. 6.] je pač pomota za hlejvčik); redakcija II. je iz
SPRN. I. 19.

406

V. Pesmi stanovske. III. 7816—7817.

Dodola.

7816 .

(Štajerska.)

Izbero si deklico in ji na nožni palec privežejo vidino perje (Artemisia). Po¬
tem jo ženo k potoku in jo začno neusmiljeno škropiti, kričeči:

Daj nam deža, Viško,

Daj nam deža, Viško,

Oj dodo, dodole!

Vehtra-baba.

7817 .

Pastirji po planinah imajo posebno igro, pri kteri kličejo:

Vehtra-baba! Deža daj!

Lanu ti dam debel kučaj!

Večkrat oblečejo kakšno pastirico s plaščem, iz sitja spletenim, ter jo z vodo
polivajo, okoli nje plešejo in kriče:

Vehtra-baba, daj pšenice,

Moji kravički travice I

7816. Zapisal  Dav. Trstenjak.  — Iz Novic XV. (1857) 71.

7817. Zapisal  Davorin Trstenjak.  — Iz .Slov. Glasnika" 1859 (III)
78 — 79, kjer piše Trstenjak med drugim: .Že pred tremi leti (t.j. 1856) mi
je pisal naš čislani narodni pevec g. Vojteh Kurnik iz Tržiča, da sredpostno
sredo fantalini tržiške okolice z vodo in kamnjem napolnjen  sod iz kakšnega
hriba skotnejo v bližnji potok, da sev njem raztreši, Tej igri pravijo  Vehtro-
babo kotalicati.

Od one dobe sem popraševal po vseh kotih slovenskih povesti o
Vehtri-Babi in prepričal sem se, da  Vehtro-babo poznajo le od Tržiča prek
kamniških planin tje do Pohorja.

Vehtra-baba je po narodnih povestih  kraljica belih žen. [Po*em Trst.
razlaga bele žene  — zelik žene in jih prav primerja tirolskim  salige Frau-
lein gl. Zeitschr. f. d. Myth. II. 345.]

Vehtra-baba najrajši stanuje v logih in bregovih, do letu tudi v gio-_
bočinah jezerskih. Po zimi dela sneg, tako imenovano  babjo kašo. Po zimi
tudi rada spi v kakšni gorski duplji, in ne trpi pasjega lajanja. Tudi prede
rada po zimi, in če ji po letu pastarice namečejo lanu, jim blagoslovi čredo.
Pastir\i pravijo, da jo večkrat o mraku vidijo o nar viših bregovih: v ro¬
kama drži ali  zlato ročko ali pa  vehtro (kad). Tudi na kravički jo je
vidil nek pastir domu jahati.  Vehtra-baba ima velike siske kakor  dunda.
Dunda se v celski okolici veli močna pločasta in sisasta deklusina (prim.
češko  dundati lactare, goth, daddjan sdugen, stvn.  dutto sisek.)

Kučaj = kolčaj = tolčaj, ker se glasnik  t rad zamenja z glasnikom
k, pomenja snopek lanu, ki ga tolčaj prvlje stolče teriljam, da ga lože
sterejo.

V. Pesmi stanovske. III. 7818—7821.

407

Kadar solnce sije in dež gre.

7818 .

(Vipavska.)

Solnce sije, dež gre, Petelin skače brez noge,

Malin melje brez vode, 5 Mojškra šiva brez igle,

Pometa dekla brez metle, Vse na svet’ narobe gre.

Solnce sije,
Dežič gre,
'Malin melje
Brez vode.

7819 .

(Kobarid.)

5 Oče šteje
Velko let,
Mati šiva
Kozji rep.

7820 .

(Iz Krope.)

Kadar ob dežju solnce sije, otroci pojo:

Solnce sije,
Dež mrli.
Mlinar melje,
Vode ni.

5 Dekla pometa
Brez metle,
Petelin poje
Brez glave.

7821 .

(Iz Hrastnika pri Trbovljah.)

Kadar vidijo otroci, da sonce sije in dež gre, pojejo:
Sonce sije, 5 Dekla pometa

Dežek gre. Brez metle.

Malen mele Petelin poje

Brez vode. Brez glave.

Mati kuhajo
10 Kozje roge.

Kdo jih bo jedel?
Mi trije.

7818.  Zapisal  Ant. Pegan. — Iz njegove zbirke 22.

7819.  Zapisal  Jožef Kenda.  — Iz njegovega rokopisa. Prepis v zbirki
Jan. Kokošarja je drugači:  5 Vel’ko] Mnogo.

7820.  Zapisal  Fr. (Radivoj) Pozni k. — Iz NB. 20.

7721. Zapisal  F. F. Lužar;  povedala  njegova soproga, ki jo je sli¬
šala v otročjih letih. V Pt. Gothardu pri Trojanah sem cul samo prvi dve
kitici in tako, da je namesto „malna‘  „Hlapec pleše * Brez pete/ Glede
konca prim. zgoraj 7584.

408

V. Pesmi stanovske. III. 7822—7827.

7822.

(Vrhovska v Belih Kranjcih.)

Hlapec tanca brez noge, Malen melje brez vode,

Dekla šiva brez igle, Kokot popeva brez glave.

7823.

(Iz Makol.)

Solnce sije, diži gre, Hlapec skače brez pete,

Mlinar melje brez vode, 5 Sivi maček v brezje gre!
Dekla zmeta brez metle,

vreme.

Smešno

7824.

(Iz Borovelj.)

Sunce soje, dižoj hre,

Siva mačka v briezje hre;
Mačka se zadare,

Briezje se podare.

7825.

(S Kozjaka nad Mariborom.)

SoJnce sije, dež gre,

Mačka gre na brezje;

Breza se podere,

Mačka pa zadere: miau!

/

7826.

(Podjunsko, Borovlje, Podkrnos.)

(Kedar v deževji solnce prisije.)

Solnce sije, dižej gre, 5 Zakaj ti bojo šibice?

Siva mačica v brezje gre. »Metlice bom devava."

Kaj boš v brezji devava?
„;>ibice bom rezava.“

Zakaj ti bojo metlice?
„Hiše bom pometava."

Kaj bo ti hiša pometena?
10 »Mlade mucke rajale."

6827.

(Iz Makol, ozir. Koroškega.)

Sunce sije, diži gre, Brezje se podere,

Siva  muca v brezje gre; Muca se zadere:

7822. Zapisal  neznanec.  — Iz VO, XVI Č. 1. j

7823. Zapisal  Jurij Lulek;  povedal  naduč. Martin Šamprl. — Iz Lule-
Jcove zbirke 59 b.

7824. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 595 inač.  —
Zapis  L. Reggija  iz  beljaške okolice (str. 22. njegove zbirke) se loči v
tem:  1 sije ... dižej gre — 2 gre; verz.  4 pred 3.

7825. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke I.

7826. Zapisal  neznanec  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 695.

7827. Zapisal  Jurij Lulek;  povedal  nadučitelj Martin Šamprl, konec
L. Smolnik. — Iz njegove zbirke št. 59 a in c.

V. Pesmi stanovske. III. 7828—7831.

409

5 Mev!—

Kaj je v brezju delala?
Šibe je naberala.

Kaj bo šibo nucala?

Metvo bo narejava.

10 Kaj bo metvo nucava?
Hišo bo pometava.
Jutre v svatje pridejo,
Jaz se bom pa skriva.

7828 .

(Kozjak pri

I, U, e, o, a,

Naše muce ni doma.

Kam je šla?

Na brejzje.

5 Breza se podere:

Mačka pa zadere: miau!

Mariboru.)

Mačka pisker potoči,

Pa za njim skoči.

Smeh! Mačka vleče meh,
10 Meh pokne, mačka štokne.
Pa ni smeha ne meha,

7829 .

(V Konjicah in v Skednju v špitalski župniji.)

Solnce sije, dežek gre,

Mlinar melje brez vode,

Dekla zmeta brez metle,

Hlapec skače brez pete.

V Skednju še pristavljajajo:

5 Gril gode, miš pleše,

Podgana caplja, didj daja hopsasa.
Špicparkelj. Mlinar pa moko pekla!

7830 .

(Jarenina.)

Sounce sije, dež gre, Kozji rep je raho slan,

Mlinar melje brez vode. 10 Kdo de ga jao? Mlinar sam!
Baba kuha kozji rep,

7831 .

(Iz Loparšice na Štajerskem.)

Gda sunce sije pa dešč gre, te popevlejo pastirji toto popevko;

Sunce sija, dešček gre, Dekla zmeta prež metle,

Mlinar mele prež vode, Hlapec skače prež pete.

7828. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 46.

7829. Zapisal  dr. jožef Pajek.  — Iz njegovih  „Črtic iz duševnega
Htka štaj. Slov." 132. Prvi štirje verzi tudi v Loparšici  (prim št. 7831.)

7730. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 47.
7831. Zapisal  M. Valjavec. — Iz „Slov. Glasnika“ 1867. 94 št. 11.

410

V. Pesmi stanovske. III. 7832—7836.

Sonce sija,
Dežek gre,
Mlinar mele
Prež vode.

7832.

(Od Cerovca.)

5 Hlapec pleše
Prež pete,
Dekle zmeta
Prež metle.

Kadar se pokaže mavrica.

7833.

(Lesce.)

Otroci pojo, kadar se pokaže mavrica:

Sonce sije, d^š gre, Dol počene, kupe nardi,

Stara baba v mlin leti, Mlinar pride, vse smrdi.

7834.

(Suha pri Kranju.)

Sonce sije, diža gre, Dol počene, kkp nardi',

Baba nese piskrce, Ukol ne pa vse smrdi.

7835.

(Iz Dolenj pri Rovih.)

Stara baba — ropoti,
V skret leti:

Šlapo zgubi,

Dol počepne,

5 Piska stoji,
Gor vstane
Prov smrdi.

5836.

(Iz beljaške okolice.)

Stara baba ropoti,

Karner počene, vse smrdi 1

7832. Zapisal  St. Vraz.  — Iz VO. IV. 1.

7833. Zapisal  Frč. Stelč.  — Iz njegove zbirke IX. 16.

7834. Zapisal  Frč. Stelč.  — Iz njegove zbirke IX. 24.

7835. Zapisal  dr. Rudolf pl. Andrej  k a. — Iz njegovega rokopisa.

7836. Zapisal  L. Reggi. — Iz njegovega rokopisa str. 27.

V. Pesmi stanovske. III. 7837—7839.

411

Kadar se sonce za meglami skrije. A.

7837.

(Iz Zamladinca.)

Gda se sunce skrije za oblak, pastirci vu Zamladincu  na paši popevajuč

govoriju ovak, da bi

Grej, grej, sunčece 1
Dam ti dve lepe bele jajčece,
Kukorovu dekliču,

Pisanu paličicu.

5 Kaj bom ž njom delal?
Konjeke ti bo pasla.

Gde?

Na Djukovih vračih.

Kaj Djuka dela?

10 Beiomu banu
Ostrožice kuje.

se opet pokazalo:

Beži, beži, beli ban!

Kam bi bežal? nemamkam!
Pod zeleno drevce,

15 Kupi babi venec,

Devojčici partu,

Snešici pečicu,

Dečeci torbicu-
Deca ti se plaču
20 Po ledini skaču,

Bele jajca maču.

7838.

(Iz Vrbovca.)

Grej, grej sujnčece,

Dam ti belo jajčece,
Kukorovu dekliču.

Kaj buš ž jom delalo 2_
5 Bu mi kojnke pasla.

Po čem bu je pasla?

Po Čupani dvori.

Kaj Čupani delaju?
Ostružice kujeju.

10 Za koga je kujeju?

Za belega bana.

Bejži, bejži, Beli ban!

Kam bi bejžal, ka cem sam.
Pod zelene drevce:

15 Kupi žene vence,

1 snešice pamuka,

I deklice zaruka.

7839.

(Od Varaždina)

Grej, grej, sunčice!
Dam ti belo jajčice,
Tebi pol, meni pol,
Bukarovi dekli pol.

5 Kaj burno z deklicom?
Konjiče bu pasla.

Kaj žabe regaju?
Ostrožice kovaju.

7837. Zapisal  A. pl. Šatrak.  — Priobtif Mat Valjavec v Slov. Glas¬
bilu X 11867) 79 z opomnjami:  „Knkor veliju, da je bil protivnik pravega
boga; pisana palica da je = kača; Djuka ali Djuko da je bil prvi kovač i
išče vezda zovu šaleč se kovača djuko i djukmešter." To pesem je skušal
po svoje razloiiti Dav. Trstenjak v Slov. Glasn. X. teč. 1867 265—267,

7838. Zapisal  Rik. Ferd. Plohl.  — Iz niegovih H N P. I. 77.

7839. Zapisal  M. Valjavec. — Iz njegovega pisma D. Trstenjaku v
Slov. Glasniku 1868. 63, 64.

412

V. Pesmi stanovske. III. 7840—7842.

Komu je kovaju?

10 Belomu banu.

Begaj, begaj, beli ban!

Kam bi begal, ne znam kam!
Tam gor na gore,

Nekteri pa ne znajo več,
Sveti, sveti, sunčice,

20 Dam ti belo jajčice,

Kaj tam govore ?

15 Boga si mole:

Bog i Bog i Marija,

Hiti vedro na vedro,

Sunce na nebo i na zemlju,
nego samo tolikole:

Meni pol, tebi pol,
Angeleku pol!

7840 .

(Psarjevo.)

V Psarjevem blizo sv. Ivana na Hrvaškem pojejo pastirji, kadar se k dežju
pripravlja, tole pesmico, hoteči s svojim petjem nebo opet razvedriti:

Grijaj, grijaj, sončece!
Dam ti bele klopčece,
Pisano paličico,
Javorovo dekličico,

5 Pa ti bude pasla
Pod Dučanveh vrateh.

Kaj Dučan diela?
Ostrožice kuje.

Bieži, bieži, bieli ban!
10 Kam bi ti ga biežal?
Pod zeleno drevce,
Kupi žene vence!

A kod Kupe deca, kada kisa udari, ovako pevaju:
Sijaj, sijaj sunčece! Stani, stani, godina,

Dam ti biele jajčece; Mati ti je vtonola!

Kadar se solnce za meglami skrije. B.

7841 .

(Štajerska.)

Kadar solnce megle zakrijejo, pojo pastirji:

Sveti, sveti, vančno solnce! Hleba beloga stradati,

Ne potuj na dalnje svete: 5 Sveti, sveti vančno solnce!

Tam buš moglo robovati,

7842 .

(Med Ščavnico in Pesnico.)

Sijaj, sijaj, solnce, Dala bom ti, dala

_ Zlato srčeke, Rdeče jajčeke.

7840. Zapisal  St. Vraz. — Iz VO. priobčil v Novicah 1868 (XXVI.)
254 Ferdo Kočevar.  — V poslednjem verzu je tiskano  kupi ženo, česar Vraz
seveda ni razumel in si v posebni pripomnji želi pojasnila, ki je v spredaj
stoječih številkah že dano.

7841. Zapisal  Dav. Trstenjak.  — Iz .Novic * XV. {1857) 71.

7842. Zapisal  Davorin Trstenjak.  — Iz njegovega spisa „Triglav.
Mythologično ' raziskovanje. V Ljublj. 1870" str. 21., kjer so te opomni e:
icika = telička; janjček = jagnje; jarica == mlada, jara ovca. Znamenito je,
da se tudi polske narodne pesmi začnejo:  Šwieč, švvieč stoneczko, dam ci
jajeczko (Pauli pag. 33).* Narodnost naše pesmi je pak sumljiva!

V. Pesmi stanovske. III. 7843—7846.

413

5 Kedar bo priletela
Ptica lastovka,
Zemljica zvenela
Hudega snega:

10 Boš ti, milo solnce,
Zlato srčeke,

Melo dosti gostu,
Pridejo svatje:
Janjček in jarica,
Biček, icika,

15 Ciizek in žrebička
Bodta plesala.

Sunce jase na zelenku.

7843.

(Od Kraljevec pri Sv.

Sunce jase na zelenku,

Na zelenku konji,

Jaše zjutra do večera
Na zelenku konji.

5 Zjutra pije hladno roso,
Poldne zoblje pa pšeničke

Jurju na Ščavnici.)

Štrihano drevenko.

Večer pije morsko vodo,
Drobni oves zoblje,

10 Za planino sivo belo
Marko mu postelje.

O raznih časih in prilikah.

7844.

(Štajerska.)

Iztočni veter se veli v otročjih pesmicah mokroš:
Svet Mikloš!

Da bi pihal skor mokroš!

7845.

(Štajerska.)

V jeseni, kadar nas je na paši.zeblo, smo prepevali:

Garbus, garbus, mrzel ptič, Beži, beži, beži doč,

Zakaj ’maš leden klunič? Tam gder škriplje černa noč!

7846.

(Hudojužna.)

Kadar je mraz, pojo otroci:

Pejma na pejč,

Kjer je mačku povšeč!

7843. Zapisal  Davorin Trstenjak  okoli 1860. leta. — Iz  „Novic
1880 (XXXVIII)  70, kjer Trstenjak razlaga to pesem mitologično:  .Zelenkp
je konj, kteremu Nemec pravi Eisenschimme,. sand.hari  iz ghari ,goldgelb‘-
Ime Marko da je postavljeno mesto nočnega boga: na sv. Jurja in Marka so
se v krščanski dobi zložile mitične legende. Dr e ven k a je merica, 4 dre-
y enke dajo vagan (Metzen).“

7844. Zapisal  D. Trstenjak.  — Iz .Slov. Glasnika" 1860. I. 21.

7845. Zapisal  D. Trstenjak.  — Iz .Slov. Glasnika" 1860. I. 21.

7846. Zapisal  Janez K o košar. — Iz njegove zbirke.

414

V. Pesmi stanovske. III. 7847—7851.

7847 .

(Goriško.)

O prvem snegu pojo otroci:

Bele muhe letajo,

Tem vbozem krah zaklepajo,
Bogatim ga odpirajo.

7848 .

(Odkraj Mure.)

Kadar Jožefovo mine, otroci išejo vuzma. Vuzem  se veli velikonočna ne¬
delja, pa tudi rudeč kebriček, prav majčiken, pod zemljo pozimi spavajoč:
Ako ga hitro ne najdejo, prosijo:

Pridi, rudeči vuzem, pridi,

Nima več hudega Vola in Rabojla!

Kadar so otroci takega kebrička našli, ga denejo na kakošno cvetlico in okoli

nje plešejo.

7849 .

(Sčedenj.)

Na veliki teden klopočejo otroci po vasi s klopotci in pojejo:

Peli bomo eno po cigansko —

Oblast ti meči torbico! —

To ie po cigansko (ali furlansko)!

7550 .

(Borovlje, Podkrnos.) -

Kedar fantje piščale majijo, pojo:

Maj, maj, maj, majnika, Da bi se majiva,

V Tuzah Kopajnika. Prov l’pu peva.

7851 .

(Gorjansko, Klanec.)

Jej, jej, jej, koromač,

Da te ne piči pisan kač!

pojejo otroci, ko jedo na veliko noč koromač (foeniculum officinale, Fenchcl),
ki je bil v cerkvi blagoslovljen z drugimi jedmi vred.

7847. Zapisal  Anton Pegan.  — Iz njegove zbirke 105.

7848. Zapisal  Dav. Trstenjak.  — Iz Novic XV.  ( 1857)90. Omenjeni,
keber je očividno .Coccinella".

7849. Zapisal  Ivan Grbec. — Iz njeg. zbirke Dod. 24.

7850. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 683.

7851. Zapisal  K. Strekelj. — Priobčil Fr. Erjavec v- ,Let. Mat.
slovi 1882/83 str. 341, kjer je koromač samovoljno predrugačeno v drugod
navadno obliko komorač. Erjavec ima to stvar od mene.

V. Pesmi stanovske. III. 7852—78o5.

415

Odrasli ljudje z otroki in otroci med sabo.

7852.

(Od Cerovca.)

Plačučemu detetu, ako tko ode, da ga opet na smeh vrati, kaže:

Smeh, smeh, smeh,

Maček vleče dugi meh
Gde zadene, tam pisti.

Ali pa:

Smeh, smeh, smeh,

Maček vleče salo po koteh,

Gde zadene, tam pisti.

7853.

(Od Cerovca.)

I. varijanta: II. varijanta

Smeh, smeh, smeh
Po koteh,

Maček vleče
Dougi meh,

5 Kej zadene,

Tam pisti.

Smeh, smeh,

Po koteh,
Maček vleče
16 Salo po koteh,
Ge zadene,

Tam ga vtrgne,
Mihalek pa
Debelo p.

7854.

(Iz Ljubna pri Podnartu.)

Križ, kraž,
Kralj Matjaž!
Dej mi groš,

Bom kupu nož,
10 Luknjo vrtu:

Poč!

7855.

(Češnjevek.)

Križ, kraž Bom si kupil noš,

Kralj Matjaž! 5 Luknjo vrtal,

Daj mi groš, Poč!

7852. Zapisal  St. Vraz. — Iz VO. XIIf.  87. Prepis v VO. XIX.  n.
264, št. 5. nima tretje stroje 2. varijanle. V VO. N. 5 (V) sloveta obe le:
Smeh, smeh, po koteh! Prim. nastopno številko.

7853. Zapisal  Stanko Vraz. — Iz VO. IV. 7. 2.

7954. Zapisal  F. F. Lužar.  — Iz njegove zbirke II. št. II.  .Taka
pesmica se pripoveduje majhnemu otroku. Pri ,luknjo vrtu' pobeza dotična
mati  s prstom otroku v dlan in pri ,Poč‘ udari v roko. Med nekimi zapiski
mojega pokojnega brata Franceljna sem pa našel takole zapisane samo štiri
vrstice:  Križ, Kraž, * Kralj Matjaž, * Rudeče hlače * Črni plajš. — Poeje  n.
Patsch (Patschhandchen).

7855. Zapisal  Janko Hacin. — Iz njegove zbirke str. 183.

416

V. Pesmi stanovske. III. 7856—7860.

7856.

(Borovlje.)

Križ, kraž, Matijaž,
Mene šnito, tabe nč!
Buča, buča, pač!

7857.

(Iz Krupe.)

Otroke, ki se kujajo (piitijo), dražijo navadno:

Piit, ptit, piit, Meh poči,

Mačka vleče meh: Jožek noter skoči!

7858.

(Od Cerovca.)

Kad si deca što u oko natarpa, kaže dižuč si trepavico, te izpljujuč:

Tfuj, tfuj! V riti hasni,

V rit, ne v oko! V oki škodi.

7859.

(Iz beljaške okolice.)

Kadar se otrok jezi:

Mik, mik, mik, jezca,
Peterčeva Nežca !

7860.

(Iz beljaške okolice.)

Kadar se kdo predolgo joče:

Pišči>, pišči>, torara,

Da bo kolevra rajava!

7856. Zapisal  neznanec.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 668.

^ 7857. Zazisal  Janko Barle.  — Iz  „Letopisa slov. Matice “ 1893, stran

7858. Zapisal  St. Vraz. — Iz VO. XIX. n. 264. št. 3.  — Prepis v VO.
IV. 5. II se loči:  1 Ptuj, pfuj — 2 okč.

7859. Zapisal  L. Reggi. — Iz njegovega rokopisa.

7860. Zapisal  L. Reggi.  — Iz njegovega rokopisa str. 23, kjer se
razlaga  torara s  trobalo, kolevra s krivo drevo, krivonog.

V. Pesmi stanovske. III. 7861—7865.

417

7861 .

(Št. Juri na Ščavnici.)

Če se deca kaj svadijo pa eden te mater zove, te se jemi driigi špotajo:

Mati, . Ka mo viin vleka,

Kobila je v blati, 5 Dajte mi sira,

Dajte mi mleka, Ka mo viin stira!

7862 .

(Iz Kamnika.)

U nebesa prpela;

5 'Dor pa na>č ne da,
Pa v ptku zdrdra.

7863 .

(Iz Ljubljane.)

V nebesa pripelja,
5 Kdor pa nn>č,
Kdor kej da, Pa v peku!

7864 .

(Od Cerovca.)

Petel, petel, 5 Ker pa nič ne da,

Moj regetel: Bo per puci

Ker kaj da, Krvave čonte ja!

Bo per Bogi spa;

Pekad, peka.1,
Margareka.1,
'Dor kaj da,

Petel, petel,
Margaretel!

7865 .

(Iz Bratonec.)

Patli, patli, moj golop,

Prazna skrinja^ prazan kot.

Što mi kaj praviipa dati,

7861. Zapisal  M. Valjavec. — Iz „Slov. Glasnika' 1868. 112, št. 31,

7862. Zapisal  Frč. Stele.  — Iz njegove zbirke VIII. 15. Prim.  .Bettle,
bettle, Margarethle.“

7863. Zapisal  F. F. Lužar.  — Iz Lužarjeve zbirke 1. št. 18. „Otrok
prosi za kako malenkost druzega otroka, stegne roko in zraven miži, da bi
kaj prejel. „Petel“ ima šir. e.

7864. Zapisal  St. Vraz.  — Iz VO. IV. 5. IV.  K verzu 3-4 je pripi¬
sana varij anta:

Keri da v tablico,

Tisti ma glavico.

v  VO. XIX. n. 264 sta napisana le prva verza tako:  Peki, peki * Pogoretel
Isto v VO. IV. o (III.) z razliko  pogoretelj,

7865. Zapisal  Števan Kiihar. — Iz njegove zbirke 198.

27

418

V. Pesmi stanovske, lil. 7866—7870.

Da pri Bogi masna gibanca jo;

5 Što mi pa nikaj našča dati,

Da za dvarami gola čonta lizao.

7866.

Peti, peti, pogoreti, Ker pa meni nič ne da,

Ker de meni kaj da, 5 Tisti pa de na vrbači

Tisti de pr Bogi spa, Na žarečoj kači spa,

Ako je prošnja brez uspeha, se dostavlja:

Skopec, oderi žabi gobec,

Pa si nesi na brv,

Pa poje tak kak črv!

7867.

(Od Sv. Jurja za Ščavnico.)

Ce otrok, ki prosi drugega za košček kruha ali sadja, nič ne dobi, reče:

Skopec, Pa tam jej,

Žabji gobec: 5 Kak dougi črv!

Idi na brv, _

7868.

(Od Cerovca.)

Skopec, sderi žabi gobec!

7869.

(Kozjak nad Mariborom.)

Šoštar šobec,

Mas’n gobec.

7870.

(Iz Kamnika.)

To cesarja,

To mesarji.,

To pa teb’!

Pri 1. verzu se salutira, pri 2. se palec približa nosu, pri 3. pa pokaže osle

7866. Zapisal  Jožef Krajnc;  narekala  Juljana Krajnc. — Iz Krajnčeve
zbirke .— „ Te vrstice smo rabili šolarji in otroci med seboj, kadar smo drug
od drugega prosili sadja, kruha ali pogač."

7867. Zapisal  neznanec.  — Iz Pajekovih .Črtic iz duš. Žitka štaj.
Slov." 188.

7868. Zapisal  Stanko Vraz.  — Iz VO. XIX. n. 264, 2. Prepis v V0‘
IV. 5 (IV)  se loči:  oderi.

7869. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 8.

7870 . Zapisal  Frč. Stele. — Iz njegove zbirke VIII. 82.

V. Pesmi stanovske. III. 7871—7878.

419

7871.

(S Homca pri Kamniku.)

Otroka na postelji:

Oj, bratec, sestrica, Kak skupaj leživa,

Da tega ne veš: _ Ko zaje v luknji in jež!

7872.

(Iz Dolenj pri Rovih.)

Ančka, Marička
Skupaj ležeta,

Lepo pesmico pojeta.

7873.

(Iz Dolenj pri Rovih.)

Sama sem,

Na slamci sem,

Za božjo voljo,

Pejd’ no sem!

7874.

(Iz Dolenj pri Rovih.)
Srček s krompirja,

Z jevšega perja,

Iz bukovih vej,

Ti meni kej povej!

7875.

(Iz Češnjice v Bohinju.)

S’noči smo rajali Ncoj smo pa le sami,

Z našimi majerji, K majarjov ni.

7876.

(Iz Dolenj pri Rovih.)

Jaz pa ti — Luštna brata,

Pa midva oba, 5 Ki dekleta

Oba soldata, Rada mata!

Kakih jedi si otroci žele ali ne.

7877.

(Staro selo pri Kobaridu.)
Lepa moja mamica,

Kaj vam jest povem?

’No buganco mi specite,
Ko rada jest jo jem.

7878.

(Iz Hude južne.)
Mam’ka, poslušajte,
Kaj vam povem,
Štruklice kuhajte,
Tisto rad jem.

7871. Zapisal  M. Zarnik.  — Iz NB. 34.

7872. Zapisal  dr. Rudolf pl. Andrej  k a. — Iz njegovega rokopisa.

7873. Zapisal  dr. Rudolf pl. Andrejka.  — Iz njegovega rokopisa.

7874. Zapisal  dr. Rudolf pl. Andrejka.  — Iz njegovega rokopisa.

7875. Zapisal  Janez Dobravec.  — Iz njegove zbirke št. 41.

7876. Zapisal  dr. Rudolf pl. Andrejka.  — Iz njegovega rokopisa.

7877. Zapisal  Mih. Skočir.  — Iz njegovega rokopisa.

7878. Zapisal  Janez Kokosar. — Iz njegovega rokopisa.

27*

420

V. Pesmi stanovske. III. 7879—7885.

7879 .

(Iz beljaške okolice.)

Krape najrajši mam,

Krape najbol štemam,

Krape ptr srci. zašribane mam!

7880 .

(Staroselo pri Kobaridu.)
Dajte mi kruha,

De lačna ne bom,

Kar mi ukažete,

Vas ubogala bom.

7881 .

(Iz studeniške župnije.)
Hrgolina,

Liter vina,

Kos mesa,

Hopsasa!

7882 .

(Iz Koprive na Krasu.)
Na svatu rajstvu
Bama jeli^masu,

Na sveti Štjefan
Glih taku.

7883 .

(Kobarid.)

Ko bi petek ne bil,
Bi še speha dobil,
Bi grlo namazal,

Bi lože zapel!

7884 .

(Kobarid.)

Ko b’ petek ne bil, Bi grlo namazal,

Saj bi Špeha vdobil; Da bi lepše zapel.

7885 .

(Kamnik.)

Tina, tina, tana, Opovdne krop,

Pr nas je dobra dana: 5 Zvečer pa čarna župa,

Zutrej lop, uoka, čoka, čoka, cok!

7879.  Zapisal  L.  Reggi.  — Iz njegovega rokopisa str. 19.

7880. Zapisal  Mih. Skočir.  — Iz njegovega rokopisa.

7881. Zapisal  Fr. Rojs ir. — Iz njegove zbirke.

7882. Zapisal  Lovro Žvab.  — Iz njegove zbirke.

7883. Zapisal  Jožef Kenda.  — Iz njegove zbirke.

7884. Zapisal  neznanec.  — Iz Kleinmayrjeve zbirke.

7885. Zapisal  Frč. Stele. — Iz njeg. zb' X. 36.

V. Pesmi stanovske. III. 7886—7890.

/

421

7886 .

(Iz Bednja v Belih Kranjcih.)

Sbila, sbila, sbilica, I hajdena babica

je li zrela hajdica? 5 I lanena glavica,

Hajdi, hajdi, hajdica To je budanjska hranica!

7887 .

(Iz Pijavec pri Mokronogu.)

Trara, trara! Slabo življenje;

Pošto peljal 5 Repa še, še,

Repa, korenje Korenje pa ne!

7888 .

(Iz Podzemlja.)

Kako je dobra kisela repa,

Ki sta jo ribala hlapec in dekla:
Repa je skisala, mi smo vesela,

Ki smo se zglihala, bomo se vzela!

7889 .

(Kozjak nad Mariborom.)

Hlapcu in dekli:

Redakcija II.
Dobra je, dobra —
Ribana repa.

Kedo jo je ribal?
Hlapec in dekla.

5 Hlapec je Juri,

Stopi za duri,

Pride en drugi:

Ta je moj ljubi!

7890 .

(Sv. Anton v Slov. gor.)

Dobra je, dobra Ki sta jo ribala

___ Ribana 'repa, Hlapec no dekla. '

7886.  Zapisal  Janko Barle. — Iz  „ Letopisa slov. Matice “ 1893, stran
16:  sbila == hrv. sbilja (res); babica = pleva.

7887. Zapisal  Julij Slapšak.  — Iz njegove zbirke II. 40. c.

7888. Zapisal  Janko Barle.  — Iz njegove zbirke.

7889. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Redakcija I. iz njegove
zbirke II 12, redakcija II. pa iz njegove zbirke I.

7890. Zapisal  Avg. Lah. — Iz njegove zbirke.

Redakcija 1.
Dara je, dara,
Ribana repa!

Duj jo je ribao?
Hlapec no dekla.

5 Hlapec je Juri,
Stopi za duri,
Pride ni drugi,
Tist’ je moj ljubi 1

422

V. Pesmi stanovske. III. 7891—7895.

5 Hlapec no dekla,
To sta človeka,

Virti no gospodinje
To pa so svinje!

Dobra je biva
Ribana repa,

7891.

(Borovlje.)

Ki sta jo ribava
Trap in pa trepa.

7892.

(Iz Podzemlja.)

Hoj, hoj, hoj, 5 V Podzemeljnu, v Podze-

Repa in fažol, meljnu,

Slane ribe in polenta, V Podzemeljnu sem bil,

To je živež moj! Sem ljubil eno dekle,

Se z njo prav veselil!

Hoj, hoj, hoj,

10 Repa in fažol,

slane ribe in polenta
To je živež moj!

7893.

(Iz Ščednja.)

Joj, joj, joj
Kapuci no fažoj!

Slana riba no polenta
To je vse dobro!

7894.
(Iz Šiške.)
Oj, oj, oj,

Repa in fižoj,

Oj, oj, oj,

To je riten boj!

7895.

(Iz beljaške okolice.)
Mesta, metuda,
Našga Petra luba!

7891.  Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 984.

7892.  Zapisal  Janko  Barle. — Iz njegove zbirke. Začetek in konec
je znana istrska zabavljica.

7893.  Zapisal  Ivan  Grbec. — Iz njeg. zbirke  66/7.  Podobno pojo
Istrani okoli Opatije.

7894.  Zapisal  M.  Rode; pov.  Boj. Holeček. — Iz Rodetove zbirke
VIII. št. 76, c.

7895.  Zapisal  L. R e g g i. — Iz njegovega rokopisa str. 18, kjer se
razlaga  mesta z  žganci.

V. Pesmi stanovske. III. 7896—7901.

423

7896 .

(S Strmca pri Logeh.)
Kronpierja sim sadu
Uobiuno z an Ione,
Ponuoči je snih padu,

Je uzieu kronpier konc.

7897 .

(Iz kranjskogorske okolice.)
O dab rastu kramper,

Dab ga jedu paster,

Daba. žvižgav a,n pev,

Da biu zmerom va>sev!

7898 .

(Torovo.)
Kosmačov paster
Je jedu kromper.

Brvarjev pastir,

Je peko kompir,

Je par vogji zaspav,
Se v hlače voscav.

7899 .
(Z Izlak.)

Pa Boh je dav,

5 De je sonček posjav,

De so se mo hlače posšile!

(S

Prišli so fanti z Bisterce,
Snedli so žganke s piskerča
Mati so vzeli veslico,

Gnali so fante v Bisterco,

5 Gar na no dougo štalico,

Nuter na astro slamico.
Zdaj pa pumo v Zgorno ves,
Tam bomo našli več deklet,
Druge sn vse video, svoje
nič!

7900 .

Slemena.)

7901 .

(Iz beljaške okolice.)

Kric, krač, Par konjičov,

Perntac! 5 Bic buc:

Par voličov, Pekni krap’č!

7896.  Zapisal  Joško  Velikonja. — Iz njegove zbirke II. 47.

7897.  Zapisal  Fr. Pečar. Iz „Dom in Sveta “ X (1897) 704, kjer se
za 'h stavi apostrof.

7898.  napisal  Frč.  Stele. — Iz njegove zbirke IX. 45.

7899.  Zapisal  F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke II, št. 20.

7900.  Zapisal  Svitoslav  Hauptmann. — Iz njegovega rokopisa.

7901.  Zapisal  L. Reggi. — Iz njegovega rokopisa str. 1, kjer se raz¬
laga  pekniti 2  udariti, krap’č z  majhen hleb.

424

V. Pesmi stanovske. III. 7902—7908.

7902 .

(Iz beljaške okolice.)

Mati krape kuhajo, Dečle puebe kličajo,

Krapt nočjo vreti, Puebi nočjo priti!

Kako otroci dajejo srečo.

7903 .

(Cešnjevek.)

Boh daj srečo, Belga bajsa,

Kravo rdečo, De v Kranj potrbajsa!

7904 .

(Iz Tunjic.)

Boh dej srečo, Belga pajsa,

Kravo rdečo, Podrbajsa!

Otroka se vstopita drug drugemu nasproti, si tolčeta v roke in upijeta to

pesemco.

7905 .

(Kranj.)

Boh dej srečo,
Kravo rdečo,
Tele bel,

Deu mož vtset!

7907 .

(Iz Dolenj pri Rovih.)
Bog daj srečo,
Kravo rdečo,

Belga telička,

Dva prešička!

7906 .

(Iz Podgorja.)

Bog daj srečo,
Kravo rdečo,
Tele bev,

Moš vesev!

7908 -

(Iz Dolenj pri Rovih.)

Bog daj srečo,

Kravo rdečo,

Nej bo plava,

Da bo mlečka dava!

7902. Zapisal  L. Reggi.  — Iz njegovega rokopisa str. 19.

7903. Zapisal  Janko Hacin.  — Iz njegove zbirke str. 179. „Tako se
,da srečo': Pri vsaki vrsti se dotičnemu, kateremu se ,sreča da', udari v
desnico .*

7904. Zapisal  Frč. Stele.  — Iz njegove zbirke III. št. 20. 2.  pajs =
konj (weiss ?)

7905. Zapisal  Janko Hacin;  povedala  f Meta Pleša. — Iz Hacinove
zbirke str 179. ,Taho se  ,sreča da‘; pri vsaki vrsti se dotičnemu, kateremu
se sreča da, udari v desnico .“

7906. Zapisal  Frč. Stele.  — Iz njegove zbirke V. št. 47. Drugi {št. 48
pojo namesto zadnjega verza  Za nam’ letev.

7907. Zapisal  dr. Rudolf pl. Andrej  k a. — Iz njegovega rokopisa.

7908. Zapisal  dr. Rudolf pl. Andrej k a. - Iz njegovega rokopisa.

V. Pesmi stanovske. III. 7909—7913.

425

Zavrnitev nedolžna in groba.

7909 .

(Kozjak nad Mariborom.)

Pustim ga lepo pogriesat no pozdravit
No k šintaru spravit:

Nič više, nič niže,

Ko mačka rep vzdiže!

7910 .

(Slemen na Kozjaku.)

Bom ti dao eno za vuho,

Da boš meo tri dni za skuho;
Pa še eno cou,

Da boš meo za sou!

7911 .

(S Kozjaka nad Mariborom.)

Bedaku se reče:

Nemec, tepec, bukov kij,
Večjega norca ni kakor si ti!

7912 .

(Mala Nedelja.)

Si s tistega kraja, ko voda vun šraja,
Si s tistega brega, ko se drek krega,
bi s tiste vesi, ko na nji drek visi.

7913 .

(Iz beljaške okolice.)

Ponuja in nihče noče:

Lipu te prosim, V vsačej hiši

Skuto nosim; V rt me piši!

7909. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 6.

7910. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 64.

7911. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke I.

7912. Zapisal  Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke II. 78.

7913. Zapisal  L. Reg gi: — Iz njegovega rokopisa str. 21,

426

V. Pesmi stanovske. III. 7914—7918.

7914.

(Kozjak nad Mariborom.)

Kravji buh!

Na ploti maš kruh,
Pri koriti pa piti!

Oporekanje psovkam in drugim izrazom.

7915.

(S Kozjaka nad Mariborom.)

Če se komu reče:

Mrha!

odgovori:

Po lejši štoare krha!

Nezadovoljno odgovarjanje.

7916.

(Kozjak nad Mariborom.)

Ce kdo praša, kje se je kaj zgodilo, pa se mu neče odgovoriti, se pravi:

V Orači na plači
Pri mačkini taci.

7917.

(Kozjak nad Mariborom.)

A. Duj ?

B. Ti stari Buj, -

Je pilao du po grabi gnuj,
Je zvrno,

5 Pa tebi rit vun obrno!

7918.

(Kozjak nad Mariborom.)

„Čisi video mojga moža,

Duj ga vzeo?“

„„0 pač! Štiri kolobanti

7914. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 65..
To je menda kravi rečeno.

7915. Zapisal  Svitoslav Haup tmann.  — Iz njegove zbirke II. 2.

7016. Zadišal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 71.

7917. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 70.

7918. Zapisal  Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke II. 5.

V. Pesmi stanovske. III. 7919—7922.

427

So ga nesli na ’ni dougi ranti,

5 Pa je zadnji tiga prednjega barao,
Če je še kaj zgar.“

Rimanje i stavki na posamezne besede in vzklike.

7919 .

(Kozjak nad Mariborom.)

Nediia — ni pisker žila;

Pondelenk — skoči čez prelenk;

Tark — pije na park;

Sreda — ni pisker leda;

5 Četrtek — zašivaj si prtek;

Petek — ni pisker zmetek;

Sobota —- stopi sred kota.

7920 .

(Iz beljaške okolice.)

V pondete>k bomo jedli po- 5 Petek — peto,
vajenk, Soboto — coto:

Torek — torko, Sobota otroke pocota,

Sredo — sredico, Nedela otroke poštela 1

Četrtek — četrtnjak,

7921 .

(Iz Vrbovca.)

Tiri tiri tinje,

Jaz sem pasel svinje.
Tiri tiri tore,

Po velike gore.

5 Tiri tiri tuka,

Pak je došla vuka.
Tiri tiri tase,

Odnesla je prase.
Tiri tiri tiči,

10 Ja za njom viči,
Tiri tiri trči,

Ja za njom drči,
Tiri tiri tore,

Po kamene gore.

7922 .

(Od Žužemberka.)

Tidl Tonbč Tjdl Tone

Mejhen puobč; _Zju trej us tane;_

7919. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 72.

7920. Zapisal  L Reggi.  — Iz njegovega rokopisa str. 3., kjer se  po-
vajenk razlaga z  jed iz povajene sirkove moke in kropa, bolj gost močnik.

7921. Zapisal  Rik. Ferd. Plohl.  — Iz njegovih HNP. I. 83-84.

vuka = vučica. - . , _

7922. Zapisal  Ludovik Poka;  povedal  Martin Žnidaršič. — Iz Po¬
bove zbirke št. 12.

428

V. Pesmi stanovske. KI. 7923—7927.

5 Tidl Toli
Lejpu moli;
Tidl Tinka
Žane svinka;
Tidl tura
10 Gor na gura;
Tidl Touka
Pride vouka;

Tidl Tinka
Uzame svinka;
15 Tidl telo
Nar ta belo;
Tidl toukou
Se je juokou;
Tidl tou
20 Se je posrou!

7923.

(Iz beljaške okolice.)

Norcovje!

Seka hovje!

7924.

(Kozjak nad Mariborom.)

Štija — valorju rit zija!

Hajc — valor cima jajc!

Hop — ma valor strgan jop!

7925.

(Kozjak nad Mariborom.)

Belina — teče mimo mlina,
Zelenjok — teče v plnjok,
Muškateo — ’de tebi rit napeo!

7926.

(Kozjak nad Mariborom.)

Tihu — mačka v štepihu!

7927.

(Kozjak nad Mariborom.)

Kri mi teče!

„Tri tečejo?

Eden pa cou gleda."

7923. Zapisal  I..  Reggi.  — lz njegovega rokopisa str. 24, kjer se
razlaga  hovje z grmovje.

7924. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 14.

7925. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 16.

7926. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II.  7. V

zbirki I.:  Tiho — mačka v štepiho.

7927. Zapisal  Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke II.  7/,

V. Pesmi stanovske. III. 7928—7932.

429

7928 .

(Kozjak nad Mariborom.)

O ja jo 1 Kaj še bo ?

Da pač dobra več ne bo!

7929 .

(Kozjak nad Mariborom.)

Ena dve — to drugo vje; Sedn, osn — ti si osi;
Tri, štiri — pb sekiri; 5 Devet, deset — ti si svet!

Pet, šest — pojdmo jest;

Napeljavanje.

7930 .

(Iz Dragatuša.)

»Reci: Kaj?!“ Reci: Kako?l“

„„Kaj?‘“ io „ „Kako ?“ “

„Primi drek za kraj!‘‘ »Primi drek za kvako!“

7931 .

(Iz Dragatuša.)

Reci: Sikerica po duple teče!

(Drugi ponovi.)

Prvi: „Oča ti se ražnje peče.“

7932 .

(Iz Dragatuša.)

Prvi iztegne mezinec:

„Ja bi tebe s tem napeljal."
„„Pa nebi!““

»Mačko jebi!“

7928. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 11. V
Mrki  I: O ja jo, kaj še bo! * Ko pač dobrega več ne bo.

7929. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 44.

7930. Zapisal  Oton Zupančič.  - Iz njegovega rokopisa.  Kvaka =

kljuka.

7931. Zapisal  Oton Zupančič.  — /z njegovega rokopisa. Nam.  oča
Se  pravi tudi  Čača.

7932. Zapisal  Oton Zupančič. — Iz njegovega rokopisa z opomnjo:
.Neverjetno, a resnično! Otroci! In najneverjetnejše je to, da smo bili čisto
nedolžni, če prav smo vedeli, kaj pomenja ta beseda.

430

V. Pesmi stanovske. III. 7933—7938.

Otroške o živalih.

7933.

(Iz Ščednja.)

Bouha če, bouha les, Du jo bo plačau?

Či ste jo ujeli? 5 Drejčik Kovačev!

Nutre v pepeli.

7934.

(Iz Dolenj pri Rovih.)

A, B, C —

Krave so več kot ovce:
Krave bezljajo,

Ovce pa ne znajo.

Kuka poje, kuka poje
Na zeleni bukvi;

Čuda božja, čuda božja,
Da dol ne pade.

5 Mladi fantič, mladi fantič

7935.

(Iz beljaške okolice.)
Ta cikasta krava
In ta bavhast^ vov,
Oba sta bezava,
Nobeden ni znou.

•)

Mimo pride

In popraša, in popraša:
Kolko je ta kuka vredna?
Sto tolerjov, sto tolerjov
10 Je ta kuka vredna.

7936.

(Od Sv. Eme.)

7937.

(Iz Podzemlja.)

Kukovača kukuje, 5 Na jalovi daščici,

Župan žito skupljuje, Daščica se vlegne,

Žena ga prodaje. Mož žene jegne.

Mož ženo tepe

7938.

(Iz Vrbovca.)

Kukovača kukuje, Sirom i pogaču

Peter žito kupuje, 5 Po polici skaču.

Deca mu se plaču

7933. Zapisal  Ivan Grbec. — Iz njegove zbirke 46.

8934. Zapisal  dr. Rudolf pl. Andrej k a. — Iz njegovega rokopisa.

7935. Zapisal  L. R e g g i. — Iz njegovega rokopisa str. 25, kjer se
razlaga  bezava z bežala, letela pred muhami.

7936. Zapisal  Ant. Kovačič. — Iz njegove zbirke.

7937. Zapisal  Janko Barle. — Iz njegove zbirke.

7938. Zapisal  Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 81.

V. Pesmi stanovske. III. 7939—7945.

431

7939 .

(Iz Podzemlja.)

Lisica, lisjak
Sta pila tobak;
Tobaka ni b’lo,

Sta pila vodo.

7940 .

(Iz Tunjic.)

Lisica, lisjak
Sta kadiva tobak,
Tobaka ni blo,
je liskje zato.

7941 .

(Iz Mozirja.)
Lesica, lesjak
Sta žgala tobak,

Lesic ga je zmanjkal,
Lesjak ga je dal.

7942 .

(S Kandije.)
Pa lesica in lesjak
Sta kadila tobak,
Sta jedla meso
In sta imela mlado.

Flinta je nabasana,
Lisica je zbasana.
Kaj nuca mi,

Ki strelat ne smem!

7943 .

(Iz Trnova.)

5 Lisica je lajala,

Volkec je tulil:

Jazbec se je v hlače vsral,
Tak se je čudil!

7944 .

(Kranjska.)

Heja hoj hoj! Zvita lisica

Volk ima loj! Ima meščico!

7945 .

(Iz Podzemlja.

Lesica, le laj, le laj, 5 Ali ima tudi

Saj sem jaz na kozolci! Sivo ret, ^

Zajc ima dolga ušesa, Ali ga piši

Kratek rep Jager v ret!

7939.  Zapisal  Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. Enak je zapis
J- Zupana  iz  Krope (NB. 51) in se loči le v:  1 Lesica, lesjak in pa zapis
L  Reggija  iz  beljaške okolice {str. 26 njegove zbirke), ki se loči le v:
1 Lasiča, lasjak — 2 4 piva. Enak je tudi natisek Fr. Erjavca v spisu .Ena
noč na Kumu “ {Slov. Glasnik 1862. 100) z razlikama:  3 b’lo — 4 vodo.

7940.  Zapisal  Frč. Stele.  — Iz njegove zbirke II. št. 37.  liskje —
listje, kakor  kekna za  ketna.

7941.  Zapisal  Frč. Praprotnik. — Iz njegovega rokopisa.

7942.  Zapisal  Fr. Berlec.  — Iz njegovega rokopisa.

7943.  Zapisal  Janko Barle. — Iz njegove zbirke.

7944.  Zapisal  J. Jurčič.  — Iz pov.  „ Domen * {Zbrani spisi III. 88.)

7945.  Zapisal  Janko Barle. — Iz njegove zbirke.

432

V. Pesmi stanovske. III. 7946—7951.

7946 .
(Kamnik.)
Lsica je lajala
P^s je pa tulu,
Medvod je Lazarja
Ajdo populu.

7947 .

(Od Novakov pri Cerknem.)
Lisica je lajala,

Vouk je pa tulu;

Medved je Lazarjem
Jejda populu.

7048 .

(Iz beljaške okolice.)

Madveda pa prede, Lasiča pa suče,

Madvad pa da>če, Pa špule vije.

Urbanček na Rutah,
Je moder mož biv,
Je skopec nastavov,
Madvoda voviv.

7949 .

(Borovlje.)

5 Madvad je prikocov
Za puetam dovsa,
Mavo leče nasmukov,
Pa mavo ovsa.

7950 .

(Iz žužemberškega okraja.)

Medved tanca,
Medved tanca
Po zeleni trati.
Kom ta mlada,
5 Kom ta mlada,

Ti bom vinca kupu!
Bejž ta stara,

Bejž ta stara,

Ti bom kuožo olupu!

7951 .

(Iz Št. Vida pri Stičini.)

Kako  medvedar medveda plesati vabi:

Tancaj, tancaj, moj Martin, Da te bodo ljudi gledali

Za petice, za cekin, In ti peneze dajali.

7946. Zapisal  Franc. Stele.  — Iz njegove zbirke VIII. 8.

7947. Zapisal  Emil Bizjak;  narekal  Martin Peternel. — Iz Bizjakove
zbirke str. 2.

7948. Zapisal  L. Reggi.  — Iz njegovega rokopisa str. 25.

7949. Zapisal  neznanec.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št.987.

7950. Zapisal  Ludovik Poka.  — Iz Pokove zbirke št. 6.

7971. Zapisal  Nace Štepec. — Iz njegovega rokopisa.

V. Pesmi stanovske. III. 7952—7959

433

7952.

(Od Cerovca.)

Maš maček je šo Zapravo jo bo:

Y Rogatec po so. 5  Tam gor se smodi,

Če ga dogo ne bo,_Ko nema soli.

7953.

(Od Mozirja.)

Naš maček je šou Pri vratih dol djau:

V Ljubljanco po sou; 5 Mijau, mijau, mijau!

Prinesu, pritresu,

7954.

(Bleska.)

Mačka je mijavkala,
Smetano je jedla;
Baba se je kregala,
Ker dolgo ni umedla.

7955.

(Od Št. Ruperta na Dol.)
Mačka je mijavkala
Je smeteno snedla,
Mamca je jamrala,

Kaj bom pa vmedla?

7956.

Od Frama.)

Andrej, če si v hiši,

Le hitro pojdi vun!

Tako te bom nasmukal,
Zaki si mi peč podrl. —
5 No kravo je zašpilal,

No kravo je predal. —
Mačak ga je jezno gledal,
Ker ne bo več verhnje jel;
Zdaj ne bo več latvic lizal,
10 Bi masten gobec imel!

7957.

(Iz Bratonec.)

Naša mujcka mlada mela Časi lepa pisana.

Časi adno, časi dve; 5 Ankrat smo ja zakopali,

Časi bela, časi čarna, Inda smo pa ta dali.

7958.

(Suha na Kor.)
Ena muca mlade mela,
Enkrat štiri, enkrat pet:
Muca bila tak požrešna,
Je pojedla vseh devet!

7959.

(Iz Dolenj pri Rovih.)

Dem, dem, dem daja,
Mucka nagaja,

Kužek pa pleše,

Da se vse trese!

v_

7952. Zapisal  St. Vraz.  — Iz VO. IV. 8. 3.

7953. Zapisal  Frč. Praprotnik.  — Iz njegovega rokopisa.

7954. Zapisal  Fr. (Radivoj) P o z n i k. —.Iz  NB. 68.

7955. Zapisal  I. Bere er. — Iz njegove zbirke str. 44.

7956. Zapisal O.  Caf.  — Iz CO. IV. 33. .

7957. Zapisal  Števan Kuhar;  spevala  Muličova Geta. — Iz Kuharjeve
zbirke št. 197.

7958. Zapisala  Neža Srienc.  — Iz Laikove zbirke št. 81 c.

7959. Zapisal  dr. Rudolf pl. Andrej k a. - Iz njegovega rokopisa.

28

434

V. Pesmi stanovske. III. 7960—7966.

7960.

(Iz Iške loke pri Igu.)

Otroci se zbero v kolo:

Ringaringaraja, Kužek pa zapl‘eše,

Muca pa nagaja, De se vse patr‘ese.

7961.

(Iz Makol)

Ringa, ringa raja,
Micika nagaja,
Gigerl pa pleše,
Da se hiša trese!

7962.

(Iz beljaške okolice.)

Tridl di daja,

Mučeča raja,

Kužej pa pišče,

Mučečo išče.

7963.

(Iz Dolenj pri Rovih.)

Joža koža Kuža pleše,

Mah kosi, Pes prdi!

Ta muha, ta muha
Po poti drncla,

Ta krava, ta krava
V hlievu št’kla.

7964.

(Borovlje.)

5 Htu pojde za njo,

Htu pojde za njo?
Star dodoj, star dodoj
S to krivo noho!

7965.

(Iz beljaške okolice.)

Halomuha, Komar se bo oženov,

Daj komarji, kruha: Bo halomuho jemovl

7966.

(Iz Rojana pri Trstu.)

Muha, dajte kruha,

Če ne daste, pej krepaste.

7960. Zapisal  Fr. Kramar.  — Iz njegove zbirke.

7961. Zapisal  Jurij L ul ek'; pela  Jelica Šamprl. — Iz Lulkove zbirke

59 b  a.

7962. Zapisal  L. Reggi.  — Iz njegovega rokopisa str. 24.

7963. Zapisal  dr. Rudolf pl. Andrej  k a. — Iz njegovega rokopisa.

7964. Zapisal  neznanec.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 578.

7965. Zapisal  L. Reggi.  — Iz njegovega rokopisa str. 23.

v 7966. Zapisal  Ivan Grbec.  — Iz njeg. zbirkeDod. 20, Prim. pregovor
„Ce je leto mušno, je tudi krušno".

V. Pesmi stanovske. III. 7967—7970.

435

7967.

(Od Cerovca.)

Tri stenice ritajo 5 „„Gor po trameki

Gor po beloj steni. V sivoj pavučini,

Ena ovo pitajo: V sivoj pavučini,

„Ke pa maš ti mlade?" V črnoj sajici!““

Tri stenice ritajo
Po sajnatoj steni.
Ena ovo pitajo:

7968.

(Od Cerovca.)

„Kam pa mi ti ideš!“

5 „„Jaz si idem gor na tram,
Ge si svoje mlade mam!““

7969.

(Od Cerovca.)

Stenica pa nam gori gre 5 Paško da meta, kebra dva,
Od edne liste pisane. Kaj se vam hlapec ne skurva.

Za njo pa greta kebra dva, Kebra sta zadrivnela,
Černe suknje mata oba. Hlapeč pa se že skurva.

7970.

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)

O štrku  smo mali otroci peli:

Gera Štrk se skašla,

Strte hlače prela, Baba dete našla.

7967. Zapisal  St. Vraz. — Iz VO. XIX. G. 49, kjer je v v. 4  Ke po¬
zneje pravljeno v  Kde. Prepis v VO. I. 121 se loči v tem: 4  Ge.

7968. Zapisal  St. Vraz.  — Iz VO. XIX. 5. IV. o. 272. Prepis v VO.
IV. 221 se loči v tem:  1 stinice — 3 ovo] drugo — 5 na tram] za tram —
6 Ge...  mam.

7969. Zapisal  Stanko Vraz.  —-Iz VO. XIX. o. 271. Prepis Vrazov
(»pisal u Gradčana us ker s godine 1837“.) v VO. XIX. Z. 88 se loči v tem:
1] Glej stenica gori gre — 2 ene — 3 njoj.  . . dva — 6 vama — 7 zadriv-
nola — 8] Hlapec no dekla se ljubila — Prepis v VO IV. 22. I. se loči od
tega zadnjega v tem:  1 Stinica pa nam gori grč — 3 dva — 6 skurva — 7
zadrifnila — 8 lubila.

7970. Zapisal  D. Trstenjak.  — Iz »Slov. Glasnika * 1859. (III)
SO. V »Slov. Glasniku * 1867, 73 je to drugači:  1 Gera] Neža. Na prvem
mestu piše Trstenjak pod naslovom:  „Ptič Bogdal' tole:

Ko sem bil še malo otroče in sem vprašal, odkod so mamka sestrico
dobili, so rekli babica: ptič Bogdal  jo je iz studenca prinesel, ali pa:
mačka jo je iz repišča prinesla; tudi: kobila jo je iz verbače binenola. Ko
sem vprašal, kakšen da je ptič Bogdal,  so mi rekli, da ima dolg vrat in
visoke noge.

V germanskih mythih štrk ali radu  otroke materam iz s.udenca ali
ribnika prinaša (Kuhn Nordd. Sagen 13. 14) ali pa mater v kost vgrizne
(Rochholz, Allemann. Kinderlied. 127.)

28 *

436

V. Pesmi stanovske. III. 7971 —7976.

0 sraki.

7971 .

(Z Izlak.)

Sraka ima dolgi rep,

Pisano raa perje:

Vari, vari Janez ti,

De se t v glažek ne voserje!

7972 .

(Iz Suhorja.)

Sraka sedi na grančiči (veji)
To je njezin red;

Iz kljuna ji voda teče,

Iz guzice med.

Hoja, hoj hoj!
Volk ima loj,
Sraka je spaka,
Žolna lih taka;

7973 .

(Kranjska.)

5 Sova pa sova,

Od zod je surova,
Kuhal jo bom, bom!

7974 .

(Iz Idrije.)

5 A, O, U:

A, Be, Ce:

Vouk je snidu vse ovce,
Ano je pa pustu,

De bo jemu za o pustu.

Babe ni domu,

Dic je pa dama,

Pa pobu kruha na da!

7975 .

(Okoli Ivanič-grada.)

O vrebcih se veli, da se o Valentinovu žene; o tom je kod nas ova

pjesmica:

Vrabci se žene, Ako ne bum dobar gost,

Zovite mene, Vtrgnite mi rebro-kost!

7976 .

(Št. Jurij na južni žel.)

Zajček je lepa reč, Pesem še rad bi pel,

Repa pa nima neč, v Pa je ni več.

O ptiču Bogdalu pravijo, da varuje otroke kač, kedar v lesu za¬
spijo, in da se v jesen, kedar odide v juterno deželo, tam spremeni v člo¬
veka. Tudi Arabljani so mislili, da je štrk prvlje bil duhovnik, in da ga je
Allah zavoljo njegovih grehov v ptiča spremenil (gl. Rennie, Baukunst 133.)

Iz teh povesti vidimo, da so stari Slovenci o štrku imeli enake misli,
kakor Nemci: ker pa so otroke čislali kot božji dar, so dali štrku, kteri je
po veri starih Nemcev in Slovencev otroke iz vode prinašal, ime Bogdal.

7971. Zapisal  F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke I, št. 21.

7972. Zapisal  Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, kjer je ozname-
njena za hrvaško

7973. Zapisal  J. Jurčič. — iz pov.  , Domen"  (Zbrani spisi III. 95.)

7974. Zapisal  Ludovik Poka;  povedala  Kat. Eržen, — Iz Pokovezbirke

II. 37.

7975. Zapisal  Gj. Deželic.  — Iz  „Arhiva za povj. jugosl.“ VII. 225.

7976. Zapisala  Žinka Kavčičeva. — Iz njene zbirke.

V. Pesmi stanovske. III. 7977—7981.

437

7977 .

(Iz Ljubljane.)

Žaba gre v luknjico. Prim jo za zadnji cvek!

Prim jo za suknjico! 5 Žaba če t kej poreče,

Žaba prav: vek, vek, vek Prim jo za pleče!

7978 .

(Od Preddvora)

Žaba pravi: vek, vek, vek!
Primi jo za zadnji skrčk.

Nagovarjanje živali in pa odgovarjanje kadar se glase.

7979 .

(Štajerska.)

Kedar čuk poje, se mu odgovarja:

Čuk, čuk, čuk, Po me smerčnjakov paj

Dam ti star klobuk, 5 Da me ne pelja v kraj!

Da še ne pride zdaj

7980 .

. ' (Štajerska.)

, O goski  pojejo otroci:

Gagaj, gagaj, gos! Babica ga zula,

Dedek hodi bos: Sama se obula!

7981 .

(Štajerska.)

Upraševali smo otroci, kadar se nam je božja kravička (Coccinella) na perst
vsedla, koliko let nam je živeti, in sicer tako-le:

Božja kravička, Kol’ko jet

Ljuba stvarička, Mi bo živet?

Zraven smo šteli: eden, dva, tri itd. Do kterega števila smo našteli, preden
je odletela, do onega smo mislili, da bo trpelo naše življenje.

7977. Zapisal  F. F. Lužar;  znala  njegova soproga. — Iz njegove
zbirke 1. št. 17.

7978. Zapisal  M. Valjavec.  — Iz .Rada' XLV. 75.

7979. Zapisal  Dav. Trsten  j a k. — Iz .Slov. Glasnika * 1860. I. 21;

1  7980. Zapisal  Dav. Trstenjak.  — Iz .Slov. Glasnika “ 1860. I. 78

7981. Zapisal  Davorin Trstenjak. — Iz .Slov. Glasnika * 1862.2ob.

438

V. Pesmi stanovske. III. 7982—7987.

7982.

(Ziljska.)

Najde otrok vrazeja  (ein rothes, mit schvvarzen Piinctchen gezeichnetes
Kateri, gewohnIich Sprienzel genannt; — vrazej  der Wahrsager von vraziti
vvahrsagen), ga pusti po persti gor in dol laziti in reče zraven:

Vrazej, vrazej, vraži,

Kan se bon Ženu!

I tako dolgo, da stvarca odleti; na tisto stran — na ktero zverca leti, na
tisto stran se človek oženi.

7983.

(Borovlje, Podkrnos.)

Šibrica, mavrica,

Pokaži mi v nabose pot.

7984.

(Torovo.)

Polonca,^polonca, Prnes nam dnarja,

Zlet na Šmarno goro, Ino povhno mošno!

7985.

(Torovo.)

Božji volik. božji volik,

Pokaž nam toj dorr.ik,

Če ne bom tebe m pa tojo mater ubov!

(Vjamejo pikčasto polonico (božjega volka, Coccinella), denejo jo na roko in
ji pojo, dokler ne zleti,)

7986.

(Iz Dragatuša.)

N

Boži volk, ke ti mlada?

(Kamor odleti, tam mu je mlada = nevesta.)

7987.

(Odkraj Mure.)

(Spomladi) posebno pozdravlje se kukovica  ko ptica, ki toploto prinaša.
_ Otroci pojejo:

7982. Zapisal  Mat. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XIII. 75'

Natisek v Scheiniggovih NPKS. št.  6 62 slove:  Vrazej, vrazej, vrazej * Kan
se bom oženuv?

7983. Zapisal  neznanec.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 664.

7984. Zapisal  Frč. Stele,  — Iž njegove zbirke VIII. 2.

7985. Zapisal  Franč. Stele.  — Iz njegove zbirke VIII. I.

7986. Zapisal  Oton Zupančič.  — Iz njegovega rokopisa.

7987. Zapisal  Davorin Trstenjak. — Iz Novic XV (1857) 90.

V. Pesmi stanovske. III. 7988—7991.

439

Oj kuku kukovice,
Proč zdaj rokovice!

7988.

(Odkraj Mure.)

Kadar se perva lastovica prikaže, jo pozdravljajo kričeči:

Lastovica, topla ptica,

Al’ romena bo pšenica?

7989.

(Od Cerovca.)

Kad se izpuknu detetu zub, motri ga te ga baci u zapečnjak rekuč:

Miš, to maš zob!

Ja ti dam kostenega,

Ti pa meni železnega!

7990.

(Štajerska.)

Pastirji vtikajo slamico v grilovo (murnovo)  luknjico in cepetaje kriče

Čuri, muri,
Gospon gril,
Hodte vun!

Vaši konji
5 So v popovi
Pšenici!

Gospon gril
Stante da,
Hodte vun:
Vaši voli,

7991.

(Od Cerovca.)

5 Vaši konji
So v popovoj
Šenici!

7988. Zapisal  Davorin Trstenjak.  — Iz Novic XV. (1857) 90.

7989. Zapisal  Stanko Vraz.  — Iz VO. XIX. n. 264, 3. V. 3. se je
sprva glasil:  Pa ti meni ž. — Prepis v VO, IV. 5. 1. se loči v tem:  1 zob

— 2 Ja z  — 3 meni] daj.

7990. Zapisal  Dav. Trstenjak.  — Iz „Novic" XV. (1857) 71. Natisek
Trstenjakov v .Slov. Glasniku * 1860 I. 110—111 se loči : 3 Hodte] Pojd'te.

— Hrvatje v Zdenčaru in v Ploči mu podobno govore:  Tvoji su volovi —

Moju provu pojeli oziroma  Tvoje sive kobile — Moje žito potrle (Drag.
Hirc v Zborniku znž. I. 25.  „

7991. Zapisal  Stanko Vraz.  — Iz VO. XIX. U. 25 (131). Prepis v
VO. IV. 8. I. se loči v tem:  2 da — 4 voli] konji — 5 konji] voli — 6 po-
povej — 7 pšenici.

440

V. Pesmi stanovske. III. 7992—7997.

7992.

(Dobrava pri Kropi.)

Otroci kličejo murna tako:

Mur, mur, pej z luknce,

Bova jedva bele štrukelce!

Pejd v’n, ti bom dav zvat komat,
De greva na polje šenico sjat!

7993.

(Povsodi na Kor.)

Čuri, muri, pojdi ven.

7994.

(Ziljska.)

Kedar polž noče lezti in rogov kazati, rečejo otroci:

Kažej, kažej, kaži roje, V Žilo potisnan,

Bil s čijan te vbijan Kamenje na te zmetan!

7995.

(Ziljska.)

Povž, povž, pokaži roje, V Žilo potisnem te,

Sčijem te, vbijem te, Kamenje na te zmečem!

7996.

(Iz beljaške okolice.)
Povž, povž, pokaž roje,
Kar hišo ti ubijam
In kanmn na te!

7997.

(Borovlje, Podkrnos.)

Povž, povž, pokaži roje,
Kar bom tvojo kajžo vbov!

?nn^' ^ a P\ sa ^  Janko Benedičič. — Iz zbirke Frč. Steletove IV. št. 3.

— /z Scheiniggovih NPKS. št. 663.

— Iz njegovega rokopisa v VO. XIII.  75 .
— Iz Scheiniggovih NPKS. št. 650.

T~ "tnrrnmnrtn r rnhnni C/T str. 31, 1 P

7993. Zapisal  neznanec

7994. Zapisal  Mat. Maj ar,

7995. Zapisal  neznanec

jLapisai  neznanec.  — iz scneiniggovin i\.

7996. Zapisal  L. Reggi. — Iz njegovega rokopisa str. 31, kjer je ra

lagano  roje z roge. .

7997. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. st. 650 inac.

V. Pesmi stanovske. III. 7998—8002.

441

7998 .

(Štajerska.)

Puž — muž, Pokaži roge,

Puž — muž, Drugač ti hižo poderem I

7999 .

(Iz Dragatuša.)

Kadar najde otrok polža:

Puž — muž!

Pokaži mi štiri roge,

Da ti kuče ne razbijem.

8000 .

(I- Tomišlja pri Igu.)

Polžu pojo:

Povžmk n e ase v main,
Na tist deb'eli kamj-
Mat patica p e ače, •

Povža>k s hiše st e ače.
5 Mat patica jej,
Povž^k je na smej.

8001 .

(Podjunsko.)

Poj, poj, poj, tiček  moj, Oh, kako bom jaz pa pev,

Dokler maš kiunček svoj. Ko sem se v štriček vjev

8002 .

(Kranjska.)

Poj, poj, poj, tiček moj!
„Kak bom pel, sim se vjel!“

7998. Zapisal  Stanko Vraz. — Iz VO. IX. 51.

7999. Zapisal  Oton Zupančič. — Iz njegovega rokopisa.

8000.  Zapisal  Fr. Kramar. — Iz njegove zbirke.

„ 8001. Zapisal  neznanec  (M. Majar?). - Iz Scheiniggovih APKS.

št. 661.

8002. Zapisal  Val. Vodnik. — Iz Vodnikovega rokopisa {Kasti 48.
Vodnik jo je prepisal še štirikrat: na l. 96., 97., 98. in 99. s temi premem-
bami: XIII) 5 na listu 98 :1 poj...  moj — 2 pel... k’ sim se v(cl; na listu
96. 97., 99.:  2 bom .. . sim] bi. . k’ sim. — Natisnil jo je Levstik v , Vod¬
nikovih pesnih “ str. 144. {10) s temi predrugačbami:  1 tiček — 2 Kak ..
sem. Natisnil jo je tudi Kastelic v SPKN. 1. 35 tako: , Poj, poj, ptiček moj!*
»-Kak bom pel? Sim se vjel!““ Vraz jo je iz Vodnikovega rokopisa pre¬
pisal v VO. XVI. 1 knj. str. 29 s temi razlikami od zgoranjega natiska . 1 tiček
— 2 peo ... vjeo. Drugi po tem narejeni prepis je v VO. IV. 47121. Prepis v
VC. XX. 53j2 se loči v tem:  Kak bi pel, k’ sim se vjel.

442

V. Pesmi stanovske. III. 8003—8008.

8003.

(Ziljsko.)

Poj, poj, poj, ptiček moj,
Bolj boš pel, bolj boš moj!

8004.

(Iz Boh. Bistrice.)

Tička plev, plev, „Kam bom zletela,

Skoč, na svoj hlev! K’ hleva nimam?"

8005.

(Štajerska.)

Če smo bili na paši in se je nam junec ah krava v gošči skrila, smo kebra
rogača  (Cucanus cervus) na hrastovih vejah poiskali in kričali:

Junček moj, Če poveš,

Jaz bom tvoj 5 Kam je šla

Če zezveš, Kravička.

8006.

(Štajerska.)

Kedar sraka regeče, zapojo otroci:

Sraka regetala, Sraka repatica —

Z repecom mahala, Jurkova tetica!

Pri zadnji verstici se imenuje fant, katerega hočejo dražiti.

8007.

(Štajerska.)

O vdebu pojejo otroci, kedar ga v mladem letu zagledajo:

Up, up, vdeb, Vendar vse veš,

Maš zgnušen rep, Pa nič ne poveš!

8008.

(Z Banjšic.)

Poj, poj, poj, črni vran, Kupi mi rdeči gvant,

Ko bom pel, ker sem usran: Da bom en lejdih fant!

8003.  Zapisal  neznanec  (M. Majar?). — Iz Scheiniggovih NPKS.

št. 660.

8004.  Zapisal  Fr. Kramar;  pela  petletna Ivanka Stare. — Iz Kra-
marjeve zbirke.

8005.  Zapisal  D. Trstenjak. — Iz „Slov. Glasnika" 1862. 25.

8006.  Zapisal  D. Trstenjak. — Iz ,Slov. Glasnika“ 1860, I. 20.

8007.  Zapisal  D. T r s t e n j a k. — Iz ,Slov. Glasnika“ 1860.1.77,
k/er Trstenjak pristavlja, da je udeb tudi starini Egipčanom veljal za pre¬
roka. V udebovem gnezdu se pre kamen najde; če kdo ta kamen dene spe¬
čemu pod glavo, mu speči človek razodene vse skrivnosti.

8008. Zapisal  J. Kumar. — Iz njegovega rokopisa, str. 41.

V. Pesmi stanovske. III. 8009—8013.

443

8009 .

(Štajerska)

Kedar smo slišali vrano-ali kavko, peli smo:

Krah — krah — krah! Nisem v sercu rah,

Mene nič ni strah, 5 Krah — krah — krah!

Nisem nikdar plah,

8010 .

(Vidovci pri Varaždinu.)

Žerjavom, ko se prvič prikažejo:

Na kluč, na kluč, sveta tiča, Vertete se žerjavi,
Meti baba kodelu 5 Kak kolo na rali!

Na tu mladu nedelu,

. 8011 .

(Štajerska.)

Ko se v jeseni žerjavi nazaj v južne kraje vračajo, kriče slovenski fantiči:

Suč’te, suč’te kolobar, Glejte, da vas volk ne vje,

Pol nazaj, pol naprej! Le okol’, le okol’!

8012 .

(Kranjska.)

Zhizhe golobar, to je: Suči, suči kolobar,

Pounaprei, pounalei, Pol naprej, pol nazaj,

Warey de te wouk naujej, Varuj, da te volk ne vje,,

L' okole, 1’ okule, 1’ okule! Le okoli, le okoli, le okol’!

Oponašanje ptičjega petja in drugih živalskih glasov.

8013 .

(Kozjak nad Mar.)

Cik ali cikovt poje:

V’lik narc se dere, Husgahus! huzgahus

V’lik narc se dere: 5 Hudiič! Hudiič!

Hujlejč! hujlejč!

8009. Zapisal  D. Trstenjak.  - Iz .Slov. Glasnika “ 1860. I. 21.

8010. Zapisal  Ivan Kuku  1 j e v i č. - Iz njegovih .Pesmi- 248.

8011. Zapisal  Dav. Trstenjak.  — Iz .Slov, Glasnika * 1861. (VII.)
18, kjer jo hoče razlagati iz bajeslovja;  „Hitro letite, žrjavi, da vas zima ne

vjame!“

8012. Zapisal  Weikhard Valvasor. — Iz njegove .Ehre des Herzog-

thumbs Krain ‘ /. 448, kjer napak zapisane besede  zhizhe (= suči, torej  /e
pesem dolenjska) ni umel.  _

8013. Zapisal  Svitoslav Hauptmann. — lz njegove zbirke II. 26.

444

V. Pesmi stanovske. III. 8014—8017.

8014 .

(Kozjak nad Mariborom.)

Čriček, pred bratvo sladkega grozdja pijan:

Črmm, črmm, črmm,

Jaz vajncrl, kar tiii,
jaz vajncrl, kar tiii!

Po bratvi pa žalosten:

Turk požrv! Turk požrv!

8015 .

(Iz Dragatuša.)

Strički (črički) v vinogradu pojo:

Črn — bel,
Moškotel!

8016 .

(Iz Ščednja.)

Neka ptica poje:

Čeč, čeč, čeč,

Kako se kličejo te tri vasi?
Mimoidoči Čič ji je odgovoril:
Dolina, Ricmanje, Bolunac!

8017 .

(Iz Bratonec na Prekm.)

Hižni golop, vrdbao i golobica, da sa za golobinjak svajiivlajo.
Hižni golop :

To moj kot, to moj kot!

Vrabao:

Či gli, či gli, idi vol

Golobica:

Hihihi!

8014. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 25.

8015. Zapisal  Oton Zupančič.  — Iz njegovega rokopisa.

8016. Zapisal  Ivan Grbec.  — Iz njegove zbirke 45.

8017. Zapisal  Stevan Kuhar. — lz CZ N. VII. I. 65.

V. Pesmi stanovske. III. 8018—8022.

445

8018 .

(Kozjak pri Mariboru.)

Divji golob  gruli:

Tu, tu Bug sedi!
Tu, tu Bug sedi!

8019 .

(fz beljaške okolice.)

Divjega goloba oponašanje:

Si>m kupov kozo, Pa sniedov mi> jo,

Za an krajcar ano; 5 Grdu tku!

Je pršov madvad

8020 .

(Iz beljaške okolice.)

Oponašanje divjega goloba:

Bom skuhov krompir, Vasievo živov.

Da bo jedov pastir, 5 Juhu!

Da bo žvižgov in pov

8021 .

(Podkrnos.)

Gorni golob poje:

Bom kuhu trdil,
Bom kuhu trdu!

8022 .

(Iz Bratonec na Prekm.)

Divji golop spevla:

Pod podon sidtn, Postružnjag dilin,

Pod podon sidtn, Postružnjag diltn.

8018.  Zapisal  Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke I. in

II. 31.

8019.  Zapisal  L. Reggi.  — Iz njegovega rokopisa str. 15, kjer se
razlaga  madvad z  medved, sniedov s  snedel, grdu tku z  grdo tako.

8020.  Zapisal  L. R e g g i. — Iz njegovega rokopisa str. 16, kjer se
razlaga  jedov z  jedel, pov s pel, vasievo z  veselo.

8021.  Zapisal  Jakob Wang.  — Iz njegove zbirke. I, 50.

8022.  Zapisal  Števan K ii h a r. — Iz ČZN. VIII. 65.

446

V. Pesmi stanovske. lil. 5023—8027.

8023

(Štajerska)

O golobu grivniku pravijo, da poje:

Jaz tu sam sedim —

Jaz tu sam sedim,

Jaz tu sam sedim.

O golobu duplarju pa, da poje:
Služim, služim, služim.

8024 .

(Štajerska.)

O garlici pripovedaju, da je nekada Marii bogorodici sina
zibala, nu igrajuč se sa drugom svojim usnu, te joj medju tim
Pesjani, nekakovi divji ljudi (Piinijevi Bessi?) čado ukradoše. Nu
Maria došad kuči udari ju za vrat te odtera u puštavu. I od ono
doba poznade se garlicam parsti Marijini za večni bileg grešnosti,
te pjevaju još dan današnji, kanoti matere i dojkinje ljuljajuče
detcu „tjuja, tjuja, haja“  (tako pevaju gornjoilirski detci, da
ju ljuljaju); izmedju toga pevanja je takojer čuti, da je človek
bliže sluša, kotarlanje koli kotarlanje od kolevke.

8025 .

(Kozjak nad Mariborom.)

Kos poje:

Šoštar bio,

S pesjega dreko dreto šio,
Pa drži, drži ko hudiiič!

8026 .

(Iz beljaške okolice.)

Oponašanje kur:

Kokodajc!

Ano merco ajc!

8023. Zapisal  St. Vraz.  — Iz VO. XVII. 9, d, kjer opozarja zapiso-
vavec nato, kako pojeta po Vuku duplar in grivnik Srbom (gl. Vukov Rječnik
str. 154, v drugi izdaji pod besedo  golub, str. 93; prvi poje:  Sij luk - sij
luk, sij luk! drugi pa:  šta ti tu čintš prokleti pope kod tugje žene, kod tugje
gjece 1)

8024. Zapisal  St. Vraz.  — Iz V O. XVII. 9 e.

8025. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 27.

8026. Zapisal  L. Reg  g i. — Iz njegovega rokopisa str. 15, kjer se
razlaga  merca z  mera za žito (20 L).

V. Pesmi stanovske. HI. 8027—8031.

447

8027 .

(Iz beljaške okolice.)

Oponašanje petelina:

Kikeriki!

V liiw> capi!

8028 .

(Ziljaki.)

La s ta vi ca, kedar u vigredi u naše kraje perleti, takole poje:

„Sem raz Uašče perleteua, Le tiho bodi, tiho bodi.
Sem velku snaga našua: Se bo dro sflahiču!"

8029 .

(Ziljska.)

Lastavica  zbuja takole:

„Dekua, dekua,

Vstani hori, vstani hori:

Škafec vzemi, pa po vodo jidi;

Huapec pruti pride,

5 Ne marnjej ž njim, ne marnjej ž njim,

Je nevarno!"

8030 .

(Podkrnos.)

Lastovka poje v vigredi:

Sem šva, sem šva, Ko sem zad prišva,

Sem pustiva povhne košiče 5 Je štorov paver po koštu:
Pa povhne hramiče. Šlabrk!

8031 .

(Glinje.)

Lastovka pravi:

Ležiš, smrdiš,

Ležiš, smrdiš,

Kakor ena gnjila klada!

8027. Zapisal  L. Reggi.  — Iz njegovega rokopisa str. 14,

8028. Zapisal  Mat Maj  ar.  — Iz njegovega rokopisa v VO. XIII. 76.
Natisek v Scheiniggovih NPKS. št. 655 se loči ne glede na \ za  U in na¬
glasna znamenja v tem:  2 sniega - 4 sflahičov.

8029. Zapisal  Mat. Maj ar. — Iz njegovega rokodisa v VO. XIII. 76.
Natise k v Scheiniggovih NPKS. št. 656 a) se loči, ne glede na v za u in na¬
glasna znamenja v tem: 4  prueti - 5 marnvej — marnvej.

8030. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 657.

8031. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 658.

448

V. Pesmi stanovske. III. 8032—8037.

8032.

(Iz beljaške okolice.)

Lastovko oponašajo:

Zjutrej si>m ustava, S^m pranje nardiva,

Si>m krave pelava- Riba, riba!

8033.

(Borovlje.)

Žliga, žlaga, Čriez dva praga,

Žliga, žlaga, Lej sem se pa prakucnov.

8034.

(Od Kapele v Slov. gor.)

Lastavice pojo otrokom:

Dečici šibico,

Mamici gibico
Oči pa celo četrrrf!
(Besede je izreči naglo!)

8035.

(Kozjak nad Mariborom.)

L iš ček poje:

Vzdigni rit, vzdigni rit,

Če boš ležao, boš zagnjio!

8036.

(Kozjak nad Mariborom.)

Mačka prede:

Kruh bi rad peko, pa drrrv ni,
Kruh bi rad peko, pa drrrv ni!

8037.

(Kamnik.)

Spomladi poje (neki ptič):

Marino,'") Le polejzem,

Greš u goro? 5 De le s postle zlejzem.

' Le polejzem,

8032. Zapisal  L. Reggi.  — Iz njegovega rokopisa st. Ib., kjer se
razlaga  ribati s prati. Pranje = Brein.

8033. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 656 b ).

8034. Zapisal  K. Št rekel  j;  povedal  J. Poljanec. — Iz mojih za¬
piskov.

8035. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 28.

8036. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 29.

8037. Zapisal  Frč. Stele. — Iz njegove zbirke VIII. 70.

V. Pesmi stanovske. II. 8038—8041.

449

Marino,
greš u goro?
Le potečem,

Jeseni pa:

Le potečem,

5 De le potico spečem.

I

^ 8038 .

(Štajersko.)

Ko  prepelica  zapoje, ktera se veli na Štirskem tudi podperda, pum
pernca,  žlabrajo otroci:

Podperda,

Kam boš šla?
Prek morja.
Kaj boš tam?
5 Žela bom —
Žela bom!

Kaj boš jela?
Kruh ’no sir,
Kruh ’no sir.
10 Kaj pa jaz?
Govneca,
Govneca!

8039 .

(Od Cerovca.)

Prepelica peva:

Podprda, podprda,

Kam boš šla, kam boš šla?
„Prek morja, prek morja!"
Kaj boš tam, kaj boš tam?
5 „ŽeIa bom, žela bom!“

Kaj boš jela, kaj boš jela?
„Pet pogač, pet pogač!"
Kaj še drugo, kaj še drugo ?
„S piskra grah, s piskra

grah!"

8040 .

(Kozjak nad Mariborom.)

Prepelica poje:

Barbara! prt pod rit! prt pod rit!

8041 .

(Iz Gorenje Lužnice na Štajerskem.)

Prepelica  rada delavcem na polju za kratek čas prepeva rekoč:

Pet pedi, vele, vele,

Pet pedi, pet pedi itd.

8038. Zapisal  Dav. Trstenjak.  — Iz „Slov. Glasnika" 1860. I. 20.

8039. Zapisal  Stanko Vraz. — Iz VO. XVII. 9. a.  — Prepis v  J O.
XIX. F. 42 se loči samo v tem:  9 Z...  z. — Prepis v VO. 87 pa v tem :
2 Kan - 4 tan - 5 bon - 8 drugo - 9 Z piskra drek. V tem prepisu se verzi
n e ponavljajo.

8040. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 30.

8041. Zapisal  L. Stepišnik,  mlinar. — Iz „Slov. Glasnika' 1866. d/8.

29

450

V. Pesmi stanovske. II. 8042—8047.

8042.

(Podkrnos.)

Prepelica poje:

Me boš, me boš, me boš!
Pet pedi, pet pedi, pet pedi!

8043 .

(Štajerska.)

Kedar senica  poje, otroci zapojejo:

Fuj, fuj, cicifuj, Ter dobiš

Klun si muj Več ko miš!

8044.

(Glinje.)

Sinica poje Borovljancem, gredočim na Višpolje:

Bo pičvo, bo pičvo!

Nazaj gredočim pa:

Si suh, si suh?

8045.

(Jarenina.)

Sinice oporekajo rezače v vinogradih takole:

Fice, fice, fice!

8046.

(Iz Gorenje Lužnice na Štajerskem.)

Sinica spomladi uči ljudi zmernosti rekoč:

Cepli mal, cepli mal,

Da te zlodej ne bo jemal itd.

8047.

(Od Cerovca.)

Slavuj  peva:

8042. Zapisal  Jakob Wa n g. — Iz njegove zbirke I. 50.

8043. Zapisal  Dav. Trstenjak.  — Iz .Slov. Glasnika “ 1860 I. 20;

muj = umij.

8044. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 659.

8045. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 32.

8046. Zapisal  Lovre Stepišnik.  — Iz .Slov. Glasnika “ 1866.378.
SC47. Zapisal  Stanko Vraz. — Iz TO. XIII. 87.

V. Pesmi stanovske. II. 8048—8051.

451

Spi, spi, spi — diklič pod germič,
Pak dojde pajbič, prime jo za p...ič,
Pa veli: cuk, cuk, cuk, cuk!

8048 .

(Iz Gorenje Lužnice na Štajerskem.)

Strnad,  ko ječmen zori, si popeva:

Čuj, čuj, čuj!

Ti kej ječmen diši?

Ko mu otroci mladiče vzamejo, žalosten popeva:

Pod hribcem, nad hribcem itd.

8049 .

(Jarenina.)

Zeba ali ščinkovec:

Či, či, či maš lampič, Bi rada kruhič pekla,

Ko ni pečeokič P Pa nejmaš drožiiic I

8050 .

Činkovec  (der Fink) poje:

Čiv, čiv, čiv! červiče kosiučou!

8051 .

(Od Cerovca.)

Kada seva  (gornjoiiirski škarnjanac)  ili čaparliga pevati stane, kažu, da
je vreme, da se seja. I lispomena vredno jest, da ova tiča zbilja o dobi setavah
t. j. zimske i jare setvi pevati stade. Ona tada seljane ili kmete, kako kažu
Slovenci, opominja na ovaj način:

Seja, seja, seja, seja! Seja, seja, seja,^seja!

Pluži, pluži, pluži! Pluži, pluži, pluži!

a na koncu svake ovake pesni pridene, kažu, reči:

Vrzi v rit! vrzi v rit!

Vrzi v rit!

8048. Zapisal  Lovre Stepišnik.  — Iz ,Slov. Glasnika “ 1866.376.

8049. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 33.

8050. Zapisal  Mat. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XIII.  76.
Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 651 z razliko:  črviče kosivčov.

8051. Zapisal  Stanko Vraz. — Iz VO. IV. 2.

2C*

252

V. Pesmi stanovske. II. 8052—8056.

8052.

(Iz Gorenje Lužnice na Štajerskem.)

Škerjanec prepeva kmetom, kedar na polji delajo in je k delu priganja:

Delaj, delaj, delaj, Sej, sej, sej,

Orji, orji, orji, _ Vrzi, vrzi, vrzi itd.

8053.

(Iz Sošic na Hrvaškem.)

Škrjančevo petje oponašajo:

Sij Sij,

Ori, ori,

Vrzi, vrzi!

8054.

(Štajerska.)

Kedar se škerjanček visoko v zrak povzdiguje in prepeva, kriče otročnjaki:

Sej, sej, sejaj, sejaj, Kdor je lepo plel.

Sej. sej, sejaj, sejaj! 5 Kdo pa bode mlel?

Kdo pa bode žel? Kdor je srage ’mel!

8055.

(Iz Gorenje Lužnice na Štajerskem.)

Sprahovec zgodaj zjutraj v spomladi popeva rekoč:

Vstani, vstani, paver!

Hitro, hitro, hitro
Delat, delat, delat!

Pojdi orat, pojdi orat, pojdi orat!

5 Deni, deni, deni!

Pojdi v planino, pojdi v planino,
Sekaj, sekaj, črstvo, črstvo!'

Skrij sekiro, skrij sekiro,

Vrž jo, vrž jo,

10 Beži, beži, beži!

__ 8056.

(Štajerska.)

Škerjanec poje, ko se v oblake vzdiga:

Jam ša v nebesa — Boga klat-
Boga klat, Boga klat!

Jamšavnebesa —Boga klat,

Boga klat,  Boga klat!

Napisal  L. Stepišnik,  mlinar. .

Napisal  A. Hirc.  — Iz Zbornika znž.  /. 4.

8054. Zapisal  Dav. T rstenjak  Iz Slov Glasna

8055. Zapisal  L. Stepišnik,  mlinar — Iz „$OV. Glas." 1866. 378.

Iz .Sl. Glasniku" 1866. 378

>-• — iz zjoornina zn&.  /. 4.

'rstenjak.  Iz .Slov. Glasnika" 1860. 1. M-

0  „ j v • « . t  d 1  ^ —.. # . / aa  t* / /i/in

8056. Zapisal  St. V r a z.

Iz VO. XVII. 9 c.

V. Pesmi stanovske. II. 8057—8060.

453

To ponavlja dotle, dokler se zopet ne spusti proti zemlji. Tedaj poje:

Sem hamrič spoder pozaba,

Sem hamrič spoder pozaba,

Sem hamrič spoder pozaba!

8057 .

(Štajerska.)

Drugi pravijo, da poje, kadar se vzdiga v oblake:

Bom ša v nebesa luknje vrtat, Bom ša v nebesa luknje vrtat,
Luknje vrtat, luknje vrtat! Luknje vrtat, luknje vrtat!

Ko pada na zemljo, pa poje:

Sem svedrič spoder pozaba,

Sem svedrič spoder pozaba,

Sem svedrič spoder pozaba!

8058 .

(Štajerska.)

O škerjančku pravijo, da poje, kadar visoko pod nebo ferči:

Boga bom ubil,

Boga bom ubil!

Ko pa spet nazaj dol leti poje:

Kij sem pozabil,

Kij sem pozabil!

8959 .

(Iz Gorenje Lužnice na Štajerskem.)

Vdeb  zgodaj spomladi v naših krajih popeva:

Ven, Ven!

Ko ga otroci zaslišijo, reko: Pojdimo le ven, od za peči iz hiše, vdeb nas
že kliče, je iti na veško ledino kratkočasit in razveseljevat.

8060 .

(Podkrnos,)

Vodni  kos  poje: __

8057. Zapisal  St. Vraz 7 Iz VO. XVn7Vc.  ~ ~~

8058. Zapisal  D. Trstenjak.  — Iz .Slov. Glasnika“ 1860.-1. 21. V
Borova pri Vukovaru pojo Hrvati:

Idem bogi, Idem bogi, Da ubijem bogu (kad se uzdiže)

Sikiricu, sikiricu, da ubijem bogi (kad se spusta).

Hirc v Zborniku za nar. živ. I. 5. 7S)

8059. Zapisal  Lovre Stepišnik.  — Iz .Slov. Glasnika * 1866. J/8.

8060. Zapisal  Jakob Wang. — Iz njegove zbirke I. 50.

454

V. Pesmi stanovske. 11.8061—8065.

Si vidov jo?

Mojo kobivo?

Je že kubik vstrielov jo!

8061 .

(Iz beljaške okolice.)

Kobilarja oponašajo:

Stric motovivo, Tam pod goro

Ste kaj vidalt našo kobivo? Jo triji. ženo!

_ 8062 .

(Štajerska.)

Kedar zapoje vuga (Goldamsel), posmehujejo se jej otroci in žlabrajo:

Stric motovilo, Tam na gomili

Si vidil mojo kobilo? So jo gonili.

Kranjci imenujejo vugo kobilarja.

8063 .

(Od Cerovca.)

Vuga peva:

Juri! si vida kobilo? Aha! Lucia! te oči bolijo?

Lovrenc, ge pa si ti bia? S drekom si namaži —Aha.

Kažu, da je nekakav Lovrenc hodio na drčvo po mlade vuge (piliče), te
nesretnik pao s drva, na koju nesredu mu je stara kazala, izsmevajudi se:

„Lovrenc! so dobre vuge? —

Aha!“

8064 .

(Štajerska.)

Vuga pravi:

Vido, el si ti vida mojo kobilo ?

Ansha! (?)

8065 .

(Iz Gorenje Laznice na Štajerskem.)

Foga (volga) se najbolj s pastirji šali, če otroci na pašnikih živino zgubijo
in jo jokaje iščejo. Foga je šaljivo nagovarja in vpraša:

8061. napisal  L. Reggi. — Iz njegovega rokopisa str. 24.

8062. Zapisal  Dav. Trstenjak.  — Iz ,Slov. Glasnika‘ 1860. I. 20.

8063. Zapisal  Stanko Vraz.  Iz VO. VIII. 87.

8064. Zapisal  Stanko Vraz.  — Iz VO. XVIII. 9. f.

8065. Zapisal  Lovre Stepišnik. — Iz „Slov. Glasnika“ 1866. 378.

V. Pesmi stanovske. III. 8066—8069.

455

A, aj — Juri?

Kaj si zgubil? Kobil?
Nisi vidil, ki je bil ?

A, aj, na uni njivi je bil.

5 In ga nisi vidil!

A. aj, cik, crknil ti je kobil,
Ga ne boš več dobil! itd.

8066.

(Jarenina.)

Vuga  poje:

Kje si te ti bio? Ko si črvivo rit dobio?

Ko si sladko vince pio? 5 Drek.

Kje si te ti bio,

8067.

(Iz Tunjic.)

Ko otroci zagledajo kobilarja, upijejo:

Siv kobiv,

Ke s pa biv?-

Al s kej vidu mojo Metko?

8068.

(Iz Bratonec na Prekmurskem.)

Žuna (žolna) spevla:

Sugorec kobilo britu!

Si ti vido mojo kobilo?

8069.

(Iz Gorenje Lužnice na Štajerskem.]

Vrabec  cvrči, kedar ima zrna dosti:
Žito imam, pa Žaklja nimam itd.
in ko mu zrnja zmanjka, pa žvrli:

Žakelj imam, pa žita nimam,
Siten, siten, žleht, žleht,

Črn, črn itd.

8066. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 34.

8067. Zapisal  Franc. Stele.  — Iz njegove zbirke III.20. 1, Zadnjega
verza se zapisovavec jie spominja.

8068. Zapisal  Števan ii h a r. — Iz ČZN. VIII. 65.

8069. Zapisal  Lovre Stepišnik. — Iz .Slov. Glas." 1866. 378.

456

V. Pesmi stanovske. III. 8070—8073.

8070.

(Iz Bratonec na Prekmurskem.)

Hiibasti škorjančak

Kupiš rit?

V-leti man tri,

Pa so sa pitna;

v-ztmi spevla:

V-zimi pa samo adno,
5 Pa tista prazna.

Kupiš rit?

8071.

(Ziljsko.

Vrabec vpije:

Prat, prat!

Otroci mu odgovarjajo:

Le ti idi prat,

Maš črne nogice!

8072.

(Štajerska.)

Vrana (kavrana) posnemajo tako:

Kavran, katran, kavran!

„Kaj? Kaj? Kaj?“

Konj je vmra, konj je vmrž, konj je vmra!
„Gda? gda? gda?

5 V tork, v tork, v tork!

8073.

(Od Varaždina.)

Neka mrcina je vcrkla; šle so ji vrane na .sprevod 11  (za pogrebom) pa so

popevale takole:

1. Kvar, kvar, kvar!

2. Zakaj, zakaj, zakaj ?

3. Vlah je hmerl, vlah je hmerl, vlah je hmerl!

4. Gda, gda, gda?

5. V tor’k, v tor’k, v tor’k!

8070. Zapisal  Št. Kuhar. — Iz ČZN. Vlil. 65.

8071. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 652.

8072. Zapisal  Stanko Vraz. — Iz VO. XVII. 9, b. Prepis v VO. XIII.

88 se loči v tem;  2] Kaj? — Kaj? — 31 Konj je vmra (= vm r a), konj je
vmra — 4] Gda? - Gda? J

8073. Zapisal  M. Valjavec. — Iz „Stov. Glas.' 1858. II. 18.

V. Pesmi stanovske. III. 8074 —8077.

457

8074.

(Iz beljaške okolice.)

Sokolč je pobarov vrano:

»Kam greš?“ »»Konj krepnov, krepkrep-

„  „ V Kranj, vKranj, v Kranj!“ “ nov!“ “

»Kaj boš v Kranja? 11  5 »Grem še jes s teboj!"

„„Kar, kar, kar!““

8075.

(Jarenina)

Žabe  v mlaki kriče:

Pojbič, kam greš, kam greš, kam greš?
Napuh, napuh, napuh!

Kaj vi? Kaj mi? Kaj vi? Kaj mi?

8076.

(Od Cerovca.)

Žabo  posnemajo:

Botra, botra, Štrukle, mugle,

Kaj bomo kuhali? 5 Boab, boab, boab!

Štrukle, mugle, _

Različni godci.

8077.

(Od Sv. Antona v Slov. gor.)

Jaz pa nekaj novga man! Kak pa tiste pojejo?

Kaj pa takega? 5 Cigo-migo, cigo-migo!

Ene gosli! Tak’ pa pojejo gosli moje.

8074. Zapisal  L. Reggi. — Iz njegovega rokopisa str. 17, kjer /e raz¬
laga  sokolč 5  sokolč, sokol, pobarati s poprašati, v Kranj z  na Kranjsko
(naglašaj  a v besedi  Kranj jako raztegnjeno\  krepnov s  crknil (izgovarjaj
bolj hitro),  kar z  nikar (izgovarjaj jako raztegnjeno [da se priliči krokanju/).

8075. Zapisal  Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke II. 3o.

8076. Zapisal  St. Vraz.  — Iz VO.IX.51.  .

8077. Zapisal  Josip Klemenčič. — Iz njegove zbirke št. 30, kje je
pripisana ta melodija:

Solo A. B. A.


Jaz pa ne-kaj no-ve-ga  mam. Kaj pa ta - ce-ga? E-ne go - sli.
B. Vsi

—0 - 0 —* '


* • • \  I

1

Kak pa ti - ste po - je - jo.

Ci-go mi-go. Ci-go mi-go. Tak pa po-

je-jo go-sli mo-je.

NB. Solo pojeta dva, menjajoč vprašanje in odgovor.

458

V. Pesmi stanovske. HI. 8078, 8079.

Jaz pa nekaj nov’ga man!
Kaj pa takega?

Ene citre!

10 Kak pa tiste pojejo ?
Cincrlincincin, cincrlincincin!
Tak pa pojejo citre moje!

Jaz pa nekaj nov’ga man!
25 Kaj pa takega?

Enega peseka?

Kak’ pa tisti pesek poje?
Bešte tatje, bešte tatje!
Tak pa poje pesek moj!

Jaz pa nekaj nov’ga man!
Kaj pa takega?

20 Ene žrmlil

Kak pa tiste pojejo?

Bog nas vari hujd’ga leta!
Tak pa pojejo žrmli moje.

30 Jaz pa nekaj nov’ga man!
Kaj pa takega?

Eno ljubico!

Kak pa tista ljubica poje?
Ljubi moj, bodi moj!

35 Tak pa poje ljubca moja.

Jaz pa nekaj nov’ga man!
Kaj pa takega?

Staro babo!

Kak pa tista baba poje?
40 Lump pijani, lump pijani!
Tak pa poje baba moja.

8078.

(Iz Hrušovca in Kladja pri Št. Juriju na juž. žel.)

jaz pa nekaj mam,

Kaj pa takega?

Ene lepe gosli.

Kok’ pa tiste pojejo?

5 C>ram, čaram!

Tak mi pojejo gosle moje!

Jaz pa nekaj mam,

Kaj pa takega?

Ene lepe citre.

10 Kok’ pa tiste pojejo?

Din, din, din, din!

Tak mi pojejo citre moje.

Jaz pa nekaj mam.

Kaj pa takega?

15 Eno grdo žabo.

Kok pa tista poje?

Rega, rega, rega, rega!
Tak mi poje žaba moja.

Jaz pa nekaj mam.

20  Kaj pa takega ?

Mojo grdo babo!

Kok’ pa tista poje?
Svinja grda!

Tak mi poje baba moja.

8079.

(Od Novakov pri Cerknem.)

Jaz pa imam neki noviga.
Oh, kaj pa taciga?

Ena luštna gajžlica.

Ona tako poje:

5 Pika, poka, pika, pok!

Jaz pa imam neki noviga.
Oh, kaj pa taciga?

Ene luštne harmonike.

One pojejo:

10 Kuaka, kuaka, kuaka, kuak.

8078. Zapisal  Fr.  Malgaj.  — Iz njegove zbirke št. 30.

8079. Zapisal  Emil  Bizjak,  narekoval  Martin Peternel. — Iz Bizjak¬
ove zbirke str, 13.

V. Pesmi stanovske. III. 8080—8082.

459

Jaz pa imam neki noviga.
Oh kaj pa taciga?

Ena luštno dekle.

Oh, ona poje:

15 Ti dreja, ti drom!

8080.

(Tinje.

Jaz mam nekaj novega, Cicideja, cicideja!

Ane nove citre, 5 Tako lepo pojejo.

Tako lepo pojejo: _

Godci iz treh dežel.

8081.

(Iz Krasec pri Moravčah)

Vsi: Mi smo muzikonti,

Smoprišlistrehdežel.

Eden: Jest sem muzikont,

Sem pršu s treh dežel. 10
5 Jest znam igrati!

Vsi: Mi znamo igrati!

Drugič: Dalje vse isto, vstavi se le namesto citre harmonike in zadnji

verz je:

Eden: Jest znam igrati
Na moje citre!

Vsi: Mi znamo igrati
Na naše citre:
Cingaringa, cingara!

Tudil, tudi.!, tudi.1!

Tretjič vse isto, vstavi se za citre le harpe in zadnji verz slove:
Brenka, brenka, brenk.

Četrtič . .. ki a nete:

Tudi.1, tudi.1, tudi.1!

Petič ... piščalke:

(se žvižga.)

Šestič . . . klaver:

Enket tukej, enket tam!

Kdo bo dude hranil?

8082.

(Iz Vrbovca.)

Alaj dude, alaj dude, Negda tata, negda mama,

Ddo vas ranil bude, 5 Negda i mi same!

Da mene ne bude?

8080. Zapisal  neznanec.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 674.

8081. Zapisal  Frč. Stele. — Iz njegove zbirke VIII. 60.

8082. Zapisal  Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 80.

460

V. Pesmi stanovske. III. 8083—8087.

Kako pojo zvonovi o posebnih prilikah in pri nekih

cerkvah.

8083 .

(Podjunsko, Podkrnos.)

Kedar mrtvecu zvoni, pojo otroci:

Bombilom, bombilom! Kdo ga je pokopov?

Kdo je vmrv? 5 Celovški ropov.

Celovški črv.

8084 .

(Iz Matene pri Igu.)

Matenski ali iz drugih vasi otroci oponašajo brskemu (ali matenskemu) mež

narju

Brški (matenski) m'ežnar
S tarta zv‘ezan,

V vuda skoču,

Hlače zmoču,

5 V^>n pakukov,

o zvoni:

Pa zaukov;

V zapeček st'eku,
Hlebček sp‘eku,

Na prah se je vsu,
10 Pa ga je snu.

8085 .

(Gorjansko na Krasu.)

Ivanjegrajski zvonovi pojo:

Butelada,

Riepo kyha,

Zielje jžj!

8086 .

(Iz Klanca na Krasu.)

Na Ivanju gradu zvoni:

Pokri — pokri — pokrivača!

8087 .

(Iz Klanca na Krasu.)

Veliki zvon v Komnu na Krasu poje:

Špeh na uolji cvrt!

8083. Zapisal  neznanec. — lz Scheiniggovih NPKS. št. 667.

8084. Zapisal  Fr. Kr amar. — Iz njegove zbirke..

8085. Zapisal  Anton Štrekelj.  — Iz njegovega rokopisa. Izraza  bute¬
lada ne ve živa duša razložiti.

8086. Zapisal  K. Štrekelj/  povedal  M. Zavadlal. — Iz Štrekljeve

zbirke.

8087. Zapisal  K. Štrekelj;  povedal  M. Zavadlal. — Iz Štrekljeve

zbirke.

V. Pesmi stanovske. III. 8088—8093

461

8088 .

(Iz Klanca na Krasu.)

Na Voščiti zvoni:
Tri kotle, tri povne,
Tri babe so bolne I

8089 .

(Češnjevek.)

V Češ njevku zvoni:

Češnjou drek, Ni za burk,

Vakounjek, Piškou šurk

8090 .

(Iz Kamnika.)

Zvonovi na Žalah v Kamniku:

Deda,c ma tolarje, Le v jamo ž nim,

Dedi>c ma tolarje, Le v jamo ž nim

8091 .

(Iz Bratonec.)

Bratonskiva zvona:

Dušo v nebo, telo' v zemlo,

Dušo v nebo, telo v zemlo.

8092 .

(Iz Bratonec.)

Dokležovski zvonovja:

Lenka mrla, vrč potrla. Deta mela,

Na pragi sidela V5 z lonca kUšo jejla.

8093 .

(Češnjevek.)

Na Trati zvoni:

Mežnar je babo vbu, Pijknlka, pajktlka,

Kdo bo h pogrebu šu? Zadaj je zajkadka.

~8088. Zapisal  K. Št rek el j; povedal  M. Zavadlal. — Iz Štrekljeve

zbirke.

8089. Zapisal  Janko H a cin. — Iz njegove zbirke str. 180. „Cešnjev-
čani imajo češnjo (za patrona): seveda slabo opravi, kdor kaj takega pravi,
kakor se v Višnji gori ne sme vpraševati po polžu".

8090. Zapisal  Frč. Stele. — Iz njegove zbirke Vlil. 32. Na Zalah
ja kamniško pokopališče.

8091. Zapisal  Števan Kuhar.  — Iz njegove zbirke št. 199 d.

8092. Zapisal  Števan Kuhar.  — Iz njegove zbirke št. 199 c.

8093. Zapisal  Janko Hacin. — Iz njegove zbirke str. 180.

462

V. Pesmi stanovske. III. 8094—8099.

8094.

(Kozjak nad Mariborom.)

Vrbanjski zvonovi:

Minka vmrla, Minka vmrla!

8095.

(S Suhe.)

Predoseljski  zvonovi:
Mt»š  pa v umar, moko je:
Vbi jo, vbi jo, vbi jo,

Vbi jo, vbi jo, vbi jo!

8096,

(Češnjevek.)

V D v o r j a h zvoni:
M^š je u mar!
Vtn jo spod!

8097.

(Iz Bratonec.)

Ižakovski  zvonovja:

Mlinar muntao
Samali mani fiintao,
Maj ko, ka da mi iajko!

8098

('Iz  Kamnika.)

L a h o v š k i zvonovi:

Motika, rovi.nca, Štrukle vktp

Lahovška gnojtnca _ Tovčeta, tovčeta!

8099.

(Češnjevek.)

V Cerkljah  zvoni;

Na Gabrou stal Brca, brca,

So mačka kual; _ Še ga vdar’.

8094.  Zapisal  Svitoslav H a u p t m a n n. — Iz njegove zbirke II. 36.

8095.  Zapisal  Fr. Stele.  — Iz njegove zbirke IX. 13.

8096.  Zapisal  Janko Hacin.  — Iz njegove zbirke str. 180.

8097.  Zapisal  Stevan K ii h a r. — Iz njegove zbirke št. 199. b.

8098.  Zapisal  Fr. Stele.  — Iz njegove zbirke VIII. 30.

8099.  Zapisal  Janko Hacin. — Iz njegove zbirke str. 180. Maček' je
namreč cerkljanski vaški ,patron‘.

V. Pesmi stanovske. III. 8100—8105.

463

8100 .

(Cešnjevek.)

Umrlemu otroku zvoni:

Pet angc&lčkou, pet kranceljčkou,
Le v jamco ž njim!

8101 .

(Iz Kamnika.)

Zvonovi na Malem gradu  v Kamniku

Pet pintarčkov, Pet pintarčkov,

Pet angelčkov, Pet angelčkov!

8102 .

(Iz Bratonec.)

M a 11 n č k i zvon:

Pind vina, pind vina!

8103 .

(Cešnjevek.)

V V e 1 e s e 1 u zvoni:

Presnete tarske, Use bi, še bo,

Kok rade gore: Premou jth je bo!

8104 .

(Torovo.)

Predarte trske, Sam' to, sam’ to,

Kok rade gore: Premal jih je blo!

8105 .

(Iz Dragatuša.)

Na Tanči gori  zvoni:

Stari Klemen Kaj me bo za Ion?

Zajca drl: Repa i fažoul

8100. Zapisal  Janko Hacin. — Iz njegove zbirke str. 183.

8101. Zapisal  Fr. Stele. — Iz njegove zbirke VIII. 31.

8102. Zapisal  St. Kuhar.  — Iz njegove zbirke št. 199 a.

8103. Zapisal  Janko Hacin.  — Iz njegove zbirke str. 181.

8104. Zapisal  Fr. Stele. — Iz njegove zbirke IX. 49.

8105. Zapisal  Oton Zupančič. — Iz njegovega rokopisa.

464

V. Pesmi stanovske. III. 8106—8110.

8106 .

(Borovlje.)

Zvonovi  v Zadovljah  pojo:

Šent-Ilovo, potenfano,
Šent-Ilovo, potenfano.

8107 .

(Iz Ščednja.)

Zvonovi pojo:

Tovci Juri, tovci Blaž,

Jest ne morem, ti ne znaš.

ali:

Tovci Juri, tovci Blaž,
Svinja serje, ti gonjaš!

8108 .

(Podkrnos.)

Zvonovi v Hum čah pojo:

Tri pare ror’čov,

Tri pare ror’čov!

8109 .

(Češnjevek.)

V Šmartnu  za Kranjem zvoni:

Za rimi>ljnam, Za lep^m, beb>m

Za bangarjam, Falarj^m.

8110 .

(Podkrnos.)

Šmarješki  zvonovi pojo:

Župa tinka,

Nima cinka.

8106. Zapisal  neznanec.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 665 a.

8107. Zapisal  Ivan Grbec.  — Iz njegove zbirke št. 88 a, b. Namesto
gonjaš (= govnjaš) pojo drugi  hlampaš.

8108. Zapisal  neznanec.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 551 b.

8109. Zapisal  Janko Hacin.  — Iz njegove zbirke 'str. 182.

8110. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 666.

V. Pesmi stanovske. III. 8111—8115.

465

Oponašanje raznega orodja in raznih del.

8111 .

(Kozjak nad Mariborom.)

Kadar Kapeljanci v Lučane na kolabrah  drva peljajo, cvilijo roda kolesa,
počasi navkreber se premikajoča:

Kje so Lučane? Hudiču v rit!

Kje so Lučane? Hudiču v rit!

navzdol po klancu pa:

Je že vidim! Je že vidim!

8112 .

(S Kozjaka nad Mariborom.)

Rodemu kolesu,  kadar počasi gre in škriplje, oponašajo:

Masti ni! Masti ni!

Kadar pa se naglo vrti:

Nič ni kolinil! Nič ni kolini!.

8113 .

(Kozjak nad Mariborom)

Žolnove kolabre:

Že deset let čisn kolino, Še letos ne bom,

Že deset let čisn kolino: Še letos ne bom!

8114 .

(Kozjak nad Mariborom.)

Strnadove kolabre.

Kurudibuc! Kurudibuc!

8115 .

(Kozjak nad Mariborom.)

Čepej  e v voz je cvilil:

Klafunc! Klafunc!

8111. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.

8112. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.
Koliniti = koline napravljati.

8113. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.

8114. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.

8115. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.

— Iz njegove zbirke II. 41.

— Iz njegove zbirke I.

— Iz njegove zbirke II. 40.

— Iz njegove zbirke II. 39.

— Iz njegove zbirke II. 38.

30

466

V. Pesmi stanovske. III. 8116—8119.

8116 .

(Kozjak nad Mariborom.)

Klopotec z 8 kiji:

Tenko janko lehko trga,
Tenko janko lehko trga!

Klopotec s 7 kiji :

Kak je Hanza, tak sn jaz,
Kak je Hanza, tak sn jaz!

ali:

Kunka lunka hozenkak,
Kunka lunka hozenkak!

8117 .

(Kozjak nad Mariborom.)

Habidov klopotec je pravil s 5 kiji (trije so mu izpali) v jeseni 1. 1888:

Habidov —• suh kruh,

Habidov — suh kruh!

8118 .

(Kozjak nad Mariborom.)

Krautov mlin:

Še tako, še tako, še tako!
Jo viiš, da ne morm!

8119 .

(S Kozjaka nad Mariborom.)

Če mlatita  dva, se glasi to:

Cak, cak, jok, snop,

Cak, cak, jok, snop!

Če mlatijo trije, se glasi to:

Krumpast pes, krumpast pes,

Krumpast pes, krumpast pes!

Če mlatijo štirje, se glasi to:

V vsakem koti snop na poti,

V vsakem koti snop na poti!

8116. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 42.

8117. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 43.

8118. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II. 37.

8119. Zapisal  Svitoslav Hauptmann. — lz njegove zbirke  /.

V. Pesmi stanovske. III. 8120—8123.

467

Če pa jih mlati šest:

Se kuha, se peče, se kuha, se peče,
Se kuha, se peče, se kuha, se peče.

8120 .

(Iz beljaške okolice.)

Pifc&ta, pokata, Doklete po krajcarji.,

Dosta po Roži, Puebi po groši!

8121 .

(Od Beljaka.)

Oponašanje tkalčevega  dela:

Tkavc, trm, trm, Ki bi gvale ne mov,

Ma gvavo k’ an grm! _ Bi še trmat ne znov!

„Sibum šibovala."

8122 .

(Iz Vrbovca.)

Bratom bratovala,
Decom decovala,

15 Mater matovala,
Vujcem vujcevala,
Kumom kumovala,
Listom listovala,
Svetom svetovala,

20 Jezuš Ježuvala,

Ludem ludevala,
Možom možovala,
Ženom ženovala,
Batom batovala.

Šibum šibovala,
Kamen kamovala,
Trnom trnovala,
Bičom bičovala,

5 Hižom hižovala,
Klopom klopovala,
Stenom stenovala,
Knigom knigovala.
Grehom grehovala,
10 Božom božovala,
Bogom bogovala,
Sinom sinovala,

8123 .

(Iz Vrbenj.)

Različno poštevanje in rimanje ž njim.

Ena, dve —
Kam pa gre?
Tri, štir —
Po krompir;

5 Pet, šest —

Krape jest;
Sedem, osem —
Lepo te prosem,
Devet, deset —
10 V nebesa vzet!

8120. Zapisal  L. Reggi. — Iz njegovega rokopisa str. 14.

8121. Zapisal  L. Reggi.  — Iz njegovega rokopisa st. 14., kjer se
razlaga  gvava z  glava, trmati 5 tkati.

8122. Zapisal  Rik. Ferd. Plohl.  - Iz njegovih MNP. 1. 84-85.  A«
str. 98 piše Plohl:  „Otu Čudnu pjesmu kazivalo mi je više seljaka. Ja sam
svakoga izpitivao, što znači eta pjesma? kada se pjeva? itd. Al nijedan nije
mi znao nista o njoj kažati, več to, da se pjeva obično na paši."

8123. Zapisal  Jul. Slapšak:  povedala  Jerica Pogačar. — Iz Slap-
šakove zbirke II. 42 c.

30 *

468

V. Pesmi stanovske. III. 8124—8127.

8124 .

(Iz Matene pri Igu.)

K’ je s'edm, se vs'edem,

K’ je v u osm, že k u osm,

K’ je dev‘et, je že trebuh nap‘et,

K’ je des'et, bi rat pa že sp‘et!

8125 .

(Homec pri Kamniku.)

Pastir na paši poje:

Ura je osem, Imam že trebuh napet;

Jaz še nisem kosil; 5 Ura je deset,

Ura je devet, Sem že lačen spet!

8126 .

(Iz Pijavec pri Mokronogu)

Hujsa, drgunca, Trije debeli junci:

Dva debela junca: . En’ga smo zaklali,

En’ga smo zaklali, En’ga pa prodali.

En’ga v punkelj djali. En’ga pa še imamo,

5 Hujsa drgunci, 10 Tega pa ne damo.

Ura je jno,

Mileš ma ženo.

Ura je dve,

Mileš že gre.

5 Ura je tri,

Mileš leti.

Ura je šter,

Mileš gre po šmer.
Ura je pet,

10 Mileš gre že spet.
Ura je šest,

Mileš gre na . . .

8127 .

(Kamnik.)

Ura je sedtm,

Mileš je cev šeltm.
15 Ura je osnm,

Mileš še ni kosu.
Ura je devet,

Mileš gre že spet.
Ura je deset,

20 Mileš gre na . . .

Ura je enajst,

Mileš ma hud gajst.
Ura je dvanajst,
Mileš ma hud gajst.

8124. Zapisal  Fr. Kramar;  povedal  J. Kramar. — Iz zbirke Fr. Kra¬
marja.

8125. Zapisal  M. Zarnik. — Iz KB. 34.

8126. Zapisal  Julij Slapšak. — Iz Slapšakove zbirke II. 40 a.

8127. Zapisal  Fr. Stele. — Iz njegove zbirke VIII. 88.

Pesmi stanovske. III. 8128—8132.

469

Izštevalnice za igre.

8128 .

(Iz Dolenj pri Rovih.)

Ajkolo — pajkolo
Bergoči.

Čiči — biči
Rompani,

5 Raka — spaka
Donaveter,

Čiči — biči
Fora!

8129 .

(Iz Vranje peči.)

A’n, ban Sedem miš,

Pet podgan, V uh’ se piš’!

8130 .

(Češnjevek.)

An, pan, pet podgan,
Štiri miši, vin jo spiši!

\  7131 .

I (S Suhe na Koroškem.)

Andra, bandra, vinčice, Elfa raka tika tak,

Sia, bia, kam pa gre? Sia, bia — ven!

8132 .

(Z Vranje peči.)

Anica, banica, Rada pije, rada je,

Sedma naptanica Kar ji ostane, fantom da.

8128. Zapisal  dr. Rudolf pl. Andrej k a. - Iz njegovega rokopisa.

„ Opomnja:  Velika večina teh stvari je tuja, zlasti laškega, manj nem¬
škega izvira

8129. Zapisal  Jernej Podbevšek.  — Iz njegove zbirke 1.3.Zapis  Fr.
Stelčta iz Kamnika (v njegovi zbirki Vlil. 10.) se loči:  3 Sedem] Pet. Zapis
drja Rud. pl. Andrejka  iz Dolenj pri Rovih se loči:  4 uh’] r’t.

8130. Zapisal  Janko Hacin.  — Iz njegove zbirke str. 184. Na str. 185

piše:

„S pomočjo zadnjih inačič se določajo pri igrah posebne uloge (prvič, ker
pozneje jih določa navadno že igra sama). Katera inačica se vzame, je vse eno,
odvisno od znanja dotičnega ki žreba, vendar mora ostati ves čas pri isti. Otroci
Se vstopijo v krog, najčešče da vsak svoj desni kazalec na koleno žrebalčevo.
Začenši s prvim pri sebi, pokaže to po vrsti v krogu pri vsakem naslednjem
naglašenem zlogu drugi kazalec ali osebo. Kogar zadene zadnji zlog, je rešen
posebne, navadne neprijetne .vloge. Na ta način se žreba tako dolgo, da so re¬
šeni vsi razven enega, ki mu dotična uloga pripade. Rešeni vedno izstopi in pri
naslednjih žrebih ne pride več v poštev."

8131. Zapisala  Neža Srienc.  — Iz Lulkove zbirke št. 81 c.

8132. Zapisal  Jernej Podbevšek. — Iz njegove zbirke. I. 4.

70

V. Pesmi stanovske. III. 8132—8136.

Ar&m, barm,
Pekatarnm,
Tanča, banca,

8132

(Iz Cerkna.)

Nima franca,
10 Puša ime —
Parak!

8133 .

Ana, banja,
Tri konje,
Čiče, biče,
Kumpare!

(Iz beljaške okolice.)

5 Trika, trika,
Mrzva raka,
Ura bije,

Vah gre ven!

8134 .

(Z Vranje peči.)

Andili, bandili, Le skodela, škampolela

Jama, Rona di pure! 5 Špir in dara špecarija:

Kvanto fešti! Vinti tre. Tikiti, takiti, škampavija I

8135 -

(Ljubljana.)

5 Tika taka
Srba raka,

Vija vaja —

_ Ven!

8136 .

(Kamnik.)

Otroci se vstopijo v krog, eden, ki stoji v sredi, poje pesmico, v vsakem
zlogu pokaže po vrsti od desne na levo ali nasprotno na enega, in kogar
zadene z zadnjim zlogom, ta mora ven iz krogn. Otroci tekajo okoli in kdor
je zadnji ostal v krogu, jih mora loviti, dokler kterega ne vjame. Igra se prične

na to iznova:

Un, do, trtano, Tikataka,

Sivi kompani: b  Vija vaja vam!

Srbaraka

8132. Zapisal  Fr. Sedej.  — Priobčil  J. Baudoin de Conrtenay v .Ar-
chiv f. sl. Phil.' VIII. 278.

8133. Zapisal  L. Reggi.  — Iz njegovega rokopisa str. I.  Vah =

Lahon.

8134. Zapisal  Jernej Podbevšek.  —• Iz njegove zbirke 1. 2.

8135. Zapisal  M. Malovrh.  — Iz „Kresa“  ///. (1883) 64, kjer je v
glavnih stvareh dokazal italijanski vir te izštevalnice:  („Un doi * tre fra.
noi, * Si mia * Compagnia * Ti che ti tocco * Šopra la rocca * Va via!'p
primerjaj tudi Schuchardt, Slawo-Deutsches und Slavuo-Italienisches 58.

8136. Zapisal  Fr. Stele. — Iz njegove zbirke VIII. 9.

An, doj,
Trta noj,
Ši vi
Kompani,

V. Pesmi stanovske. II. 8137—8142.

471

8137 .

(Češnjevek.)

An doj trtanoj, Tika taka, srabaraka,

Živa biva kdmpanija, V f j a vaja viža vi&n!

8138 .

(Ljubljana.)

An, duj, druj, 5 Ribaraka,

Trtaluj, Vij a, vaja,

Si, vi, kompanji, Ven!

Tika, taka,

Kogar zadene beseda ven, si mora dati oči zavezati, ali stopiti iz kolobarja.

8139 .

(Češnjevek.)

Ekate, pekate, cukate me, Etkenu, petkenu, kufr stuc,
Abe fabe domine! Kvinte, kvante vtnga fuc.

Drugi štejejo :

Ekate, pekate, cukr, kofe, Etrum, petrum, kufr, štuc,

Ibe fabe Domine, Kvinte, kvante, oti fuc!

„ 8140 .

(Zidovnjak.)

Eketi, peketi, cuketi me,

Abe, fabe, domine,

Ele, rele, dras, tis, tus!

Na kterega „tus“ pride, tisti (pastir) more prašička guniti.

8141 .

(Iz Dolenj pri Rovih.)

Ena lepena,

Lačuto kosi.

Kje si hodil ?

Kje si bil?

5 Po vrtu sem hodil,
Kamničke pobral,

Kruha prosil,
Po rit dobil.
Ajha — pajha,
10  Riten-knedel —
Ravs!

8142 .

(Židovinjak.)

Enega, benega, čičeka, lenka,
Šmiikla, diikla, divola duks
Na kerega „diks“ pride, on more prašička guniti.

8137.  Zapisal  Janko Hacin. — Iz njegove zbirke str. 184. Na mestu
Tika taka tudi  Siva raka, nam.  Živa tudi  Siva.

8138.  Zapisal  — r —. — Iz ,Zore“ I. 196.

8139.  Zapisal  Janko Hacin. — Iz njegove zbirke str. 184.

8140.  Zapisal  M. Valjavec. — Iz  . Vestnika * /. 125.

8141.  Zapisal  dr. Rudolf pl. Andrejka. — Iz njegovega rokopisa.

8142.  Zapisal  M. Valjavec. — Iz „Vestnika‘ I. 125,

472

V. Pesmi stanovske. II. 8143—8148.

8143.

(Iz Kamnika.)

8143. Zapisal  Fr. Stele. — lz njegove zbirke Viti. 12; nam.  inter
pojo tudi  edrum.

8144. Zapisal  Fr. Stele. — Iz njegove zbirke Viti. 13.

8145. Zapisal  Fr. Kramar;  povedala  Brajdarjeva Lojza. — lz Kra-
marjeve zbirke.

8146. Zupisal  Fr. Kramar;  povedal  Fr. Glavan, šolar. — IzKramar-
jeve zbirke.

8147. Zadišal  Fr. Sedej;  priobčil  J. Baudouin de Courtenay v  „ Ar¬
hivu f. sl. Phil." VIII. 278.

8148. Zapisal  Ivan Grbec.  — Iz njeg. zbirke 92 b. Za  cuckov sin
tudi  cucko da me.

V. Pesmi stanovske. II. 8149—8156.

473

8149 .

(Iz Kamnika.)

En kovač hoče sojga konja podkovat;
Kolk žiblov mora 'met?

Edi>n, dva, tri,

Pejd vi.nkej — ti!

8150 .

(S Suhe na Kor.)

Kovač hoče svoje konje potkovati;
Kolko žrebljev mora dati?

Ena, dve, tri —

Pojdi ven — ti!

8151 .

(Z Vranje peči.)

En kovač konja kuje. En’ga, dva, tri:

Kol’ko žebljev potrebuje? Pojdi venkaj ti!

8152 .

(Češnjevek.)

En kovač konje kuje,
Kolk žebljou potrebuje?
En, dva, tri, štlr, pet!

8153 .

(S Suhe na Kor.)
Eva je po vrtu hodla,
Kolko tičev je nalovla?
Ena, dve, tri —

Pojidi ven ti!

8154 .

(Borovlje, Podkrnos.)

Ini, ani, ho!

Kapitani ho,

Cika bela, cika bela
String, strang stro!

8155 .

(Iz Škofije v Istri.)
Tanči, naranči,

Pw sokoti, ptr mokoti,
Ptr zrnci, ptr trnci,
MazJka ven!

8156 .

(S Suhe.)

Ti si krava belka bela
In vesela,

Daj mi mleka, muci dala,
Ti si črni buc!

8149. Zapisal  Fr. Stele.  Iz njegove zbirke VIII, II.

8150. Zapisala  Neža Srienc.  — Iz zbirke Laikove št. 81 b.

8151. Zapisal  Jernej Podbelšek.  Iz njegove zbirke I. I.

8152. Zapisal  Janko Hacin.  — Iz njegove zbirke str. 184.

8153. Zapisala  Neža Srienc.  Iz Lulkove zbirke št. 81 a.

8154. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 681.

8155. Zapisal  Ivan Grbec;  pela  Mar. Pečarič. — Iz Grbčeve zbuke
115.  Mazulka = mazurka (plesna oblika).

8156. Zapisala  Neža Srienc. — Iz Lulkove zbirke št. 81 d.

474

V. Pesmi stanovske. II. 8157—8160.

Otroške igre z vezanim (ritmičnim) besedilom.

8157 .

(Iz Kamnika.)

Čiv — pobodiv: Drže se drug drugega za kožo na roki:

Čiv, čiv, Ni jeda>v,

Pobodiv, 5 Ni piv,

Po svet’ je hodiv, Pa vamder živel!

8158 '

(Kamnik.)

Igra s črtami:

Jest znam brat’ in pisat’, N’č m’n, n’č več,

J’n gor postavlat’; K’t dvejset j’h je!

Pri vsakem zlogu naredi eno črto predse, potem se pa pošteje, če jih je
res 20, ker se navadno za kak zlog zmoti.

8159 .

(Iz beljaške okolice.)

Kadar otroci kaj iščejo:

Škampeh., škampeh.,
To ja hiša gori,

Tabe pa doma mtč ni.

8160 .

(Stupnik pri Zagrebu.)

Lovice:  Rupcem zavežu oči jednom, a on treba, da ostale lovi. Kojega
ulovi, onaj ima mjesto njega zavezanim očima loviti. Tada pjevaju:

Jedan, jedan, saki tjedan,
Jedan, dva, tri,

Potukli se patri
Na crikveni vrati,

5 Jedan drugem viče :

Pomoz’te mi striče!
Kaku ču ti pomoči,
Kad ne mogu sam.
Hop, hop, hop!

10 Na prašiči klop!

. 8157. Zapisal  Fr. Stele.  Iz njegove zb. VIII. 23.  — Prim. uganko;

Silo bodilo * Po svetu hodilo * Ni pilo, ni jelo, * Pa vendar živelo = Gosli.

8158. Zapisal  Fr. Stele. — Iz njegove zb. VIII. 16.

8159. Zapisal  L. Reggi.  — Iz njegovega rokopisa str. 30, kjer se
razlaga  skampete. škrat (misli se, da škrat na tisti reči sedi).

8160. Zapisal  St. Koreni č. — Iz ZNŽ. I. 129.

V. Pesmi stanovske. II. 8161—8163.

475

Pipa — pipalica.

8161 .

(Iz Dragatuša.)

Vsi počenejo, vsak upre po dva prsta (kazalec in sredinec) ob tla, eden
šteje po prstih (na en verz pride en prst).

Pipa.

Pipalica
Na vole,

Na kole
Na strbene
Palice.

Čigi rod?
Tega Franca
Radovanca. —

10 Zov’te mi ga
Na večero,

Ne dajte mu
Večerati
Ni pod kiičo
15 Pogledati.
Žaglovc,
Maglovc,

Ajd na vojsko!

Na katerega se je izteklo, zadene enega na rame, in oni, ki je štel, ga izpra¬
šuje. Pogovor je tak: Mož, kaj nosite? — Vreče. — Kaj je v vreče? —
Klopko. — Kaj,v klopke? — Igla. — Kaj v igli? — Konec. — Kaj v k6nce?
— Vuš. — Vrečite jo ndtla! . . . Vrže jo na tla, če jo more, če ne, vrže uš

njega.

8162

(Iz Kamnika.)

Rinkco  t a la  ti. Eden drži roke kakor pri molitvi; ko drugi stoje v krogu,
gre od enega do drugega in se dela, kakor bi vsakemu nekaj dal In poje:

Rink’co talam,

Dobr skri!

Seveda da samo enemu, Tistemu pa, ki dobi, se veselje bere že na obrazu
in tako ga vsak lahko ugane.

8163 .

(Suha.)

Otroci sede  skupaj, eden pravi:

Jest s’m na sred,

U strden skled:

Drugi se oglasi:

Na kraj,

U svetmo raj!

Tretjemu pa nagajajo:

Na konc
u . . . . vonc!

8161. Zapisal  Oton Zupan  či č. - Iz njegovega rokopisa. Vreče jev
Belih Kranjcih srednjega spola; čudno, da se izgovarja  žaglovec, maglovec,
<ločim se govori v tem primeru navadno  a (paglavec). Besed, ki jih ne razu¬
mete Vi, ne razumem ni jaz.

8162. Popisal  Fr. Stele. Iz njegove zqirke VIII. 20.

8163. Zapisal  Fr. Stele. — Iz njegove zbirke IX. 26.

476

V. Pesmi stanovske. II. 8164—8168.

8164 .

(Kropniška.)

Ko se otroci  skrivanja  igrajo, pojejo:

Sejaj, sejaj solnce!
Kaj pan dela?
Svojo mečo kuje.

V kom jo kuje?

5 V konjski stopinj’,
lajčji lupin’:

Ze belinček belček
Skočil na bel hlevček.

8165 .

(Kamnik.)

Sola.  Eden je učitelj, drugi učenci. Učitelj poje to po zlogih, vsi ponavljajo
za njim, in kakor hitro kdo en zlog več reče, mora nekaj plačati.

Petr peče hlepca dva, Petr se na glas reži,

Petr sam poje oba, Ker za Mico kruha ni.

8166 .

(Kamnik.)

Ančka Bobova,

Jest tečem za no —

S kol’ko držino?

Kaže zaprto pest, nasprotnik pa mora povedati, koliko ima pod palcem.

8167 .

(Iz Pijavec pri Mokronogu.)

Prvi: Jarca ■— kopol

Drugi: Jaz tečem za njo!
Prvi: S kolko držno?

Drugi: Z [dvema] naj bo!

Igre ugibalice.

8168 .

(Iz Kamnika.)

Biba leze, biba ni,

Tovar nese, osu ni,

Roge ima, kozu ni.

81 MT Zapisal  M. Kok alj7 —~Tz NB. 137.

8165. Zapisal  Fr. Stele.  — .z njegove zbirke Vlil. 22.

8166. Zadišal  Fr Stele.  — Iz njeg. zb. VIII. 17.

8167. Zapisal  Julij Slap sak.  — Iz njegove zbirke II. 40. d. 2  držno
= družino.

8168. Zapisal  Fr. Stele. — Iz njegove zbirke Vili. 24.

V. Pesmi stanovske. II. 8169—8172.

477

Leze (otrok) s prsti počasi naprej, potem pa, ko tako pride drugemu že blizu

do obraza, pravi:

Povž je, povž!

ali pa:

bi>c, b^c, bi>c!

To je igra starejših z mlajšimi.

8169 .

(Iz Pijavec pri Mokronogu.)

Koliko reči ima kdo v pesti:

Prvi: Jarca na vej’!
Drugi: Dol jo zavleč!

Prvi: Kolk’ ima v kljuni?
Drugi: [Dve.]

8170 .

(Iz Dolenj pri Rovih; povsod znana.)

Kljuka — pet, Dva pa tri:

Križ — deset, Kolk to stri ?

8171 .

(Kamnik.)

Kolobin, koloban,

V kter’ je pokopan?

Meša roke navzkriž (zaprte pesti) in nasprotnik mora vgeniti, v kateri je
fižol aii kaj takega.

8172 .

(Ziljska.)

Kresnica  (Chrysanthemum leucanthemum) se vzeme v pest i se reče:

Dekelca, ljubica, kurbica —

Dekelca, ljubica, kurbica itd.

per vsakej besedi se rožici jedno pero od cvetja odterga — i poslednja

beseda valja.

8168. Zapisal  Julij Slap  š a k. — Iz njegove zbirke II. 40 d. 1.

8170. Zapisal  dr. Rudolf pl. A n dre j k a. — Iz njegovega rokopisa.

8171. Zapisal  Fr. Stele.  — lz njegove zbirke VIII. 18.

8172. Zapisal  Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XIII.  /6-

478

V. Pesmi stanovske. II. 8173—8177.

8173 .

(Iz Pijavec pri Mokronogu.)
Prvi: Pod podom,

Pod prstom,

Pod kirem?

Drugi: Pod srednjim (tem).

8174 .

(Iz Pijavec pri Mokronogu.)

Prvi: Raca — biča, Drugi: Raca (t. j. na pare)

Stuc — kopun? _ Kopun — pa ne.

Dodatek.

Pesmi zazibalke.

’ 8175 .

(S Pivke.)

Tutaj ninaj, dete mlado, 5 Jest tebe bom zazibala,

Da bi rado zaspančkalo! Marija te bo prekrižala.

Da te bi varval večni Bog, Svet angel varh naj varje te,

Bog oče, sin in sveti Duh! Sveta Trojica vari te! itd.

8176 .

(Iz Loškega potoka,)

Tutaj ninaj, 5 De bi služilo Bogu,

Tutaj, ninaj Divici Mariji in Jožefu!

Dejte mladu! Tutaj, ninaj, nač.

De bi skorej veliko blu! Tutaj ninaj, nač!

8177 .

(Iz smlejske okolice.)

Ovbe, oča Čamer,

V hiš je velik jamer:
Otroci so pomrli,

So vrele kaše žrli.

5 Za pečjo raste praprota,
Po hiši skače lakota!
Oča Čamer!

V hiš je velik jamer!

8173. Zapisal  Jul. Slapšak. — Iz njegove zbirke II. 40 d. 4.  kirem
= kterim.

8174. Zapisal  Jul. Slapšak. — Iz njegove zbirke II. 40 d. 3.

8175. Zapisal  Fr. Dom icel-Pivčan. — Iz  „ Novic“ XIV. (1856) 134v
spisu  „Znamenitosti Notranjskega i popis Pivke.'

8176. Zapisal  neznanec.  — lz VO. I. 120.

8177. Zapisal  Karol P lesko. — Iz njegovega rokopisa A (To pesem
in pesem  .Preljuba moja kršenca“ sem slišal od svoje stare matere  Franc.
Pavšlar v Hrastji pred kakimi 55 letmi. Služila je, nas otroke, če nismo za¬
spati mogli v spanje pripraviti 3. III. 1896). Drugi zapis v rokopisu  B ima
to varijanto:  4 K so vrelo kašo žrli.

V. Pesmi stanovske. II. 8178—8182.

479

8178 .

(Iz Ščednja.)

Tajnonina, tajnona, Kam je šo? V Ižolo,

Mojga moža ni doma. Po no pinco kiselo!

8179.

(Iz Pijavec pri Mokronogu.)

Ajčka, tutajčka,

Čipka nese jajčka!

8180.

(Izpod Šmarne gore.)

Komer se dremle, Kokr je delou

Naj gre spat, Anzer mlad!

8181.

(Iz Tribuč.)

Visoko to sunce žareno,
Još su viša Carigrada vrata.
Na njih sedi majka Dejanova,
Ona sedi i Dejana ziblje:

5  „Tuti, nuni, moj mladi Dejane,

Brzo rasti, jošbrženaznavljaj.
Da otameš kralju kraljevinu,
Da otameš banu banovinu,
Da otameš čaru carovinu,
10 Tega bu vesel oče nebeški."

Zazibalka Jezusa.

8182.

(Iz Šestin

Vsni, moja. rožica,

Vsni, moja vijolica,
Malahna, ah ljubljena,
Vsni, ma gerlica.

blizo Zagreba.)

Vsni, poljski lilium,

10 Vsni, konvalium,
Malahni, ah ljubljeni,
Vsni, sin jedini.

5 Vsni, dragi cvetek nov,
Vsni, kinč vseh cvetov,
Malahni, ah ljubljeni,
Vsni, kinč ljubavi.

Vsni, duše zercalo,
Vsni, kinč i blago,
15 Malahni i ljubljeni,
Vsni, Jezuš željni.

8178. Zapisal  Ivan Grbec. — Iz njegove zbirke 105.

8179. Zapisal  Jul. Slapšak. — Iz njeg. zbirke II. 40 e.

8180. Zapisal  dijak A. V. — Iz njegovega rokopisa 7. Prim. naslov:
.Komur se dremlje, naj gre spat. B." {št. 1761—1703.)

8181. Zapisal  Iv. Sašelj;  pela  Kata Peteh. — Iz .Bisernice' II. 169.
Gtameš = otmeš.

8182. Zapisal  neznanec — Iz MR. 343. Natisek v  .Slavjanu * Ma¬
jarjevem 1874, 74 — 75 se ne loči od zgoranjega, razen pisave  je za  e. Pesem
Je našel Majar najbrž v kaki stari kajkavski pesmarici; že pisava  Vsni za
'-'Sni, kakor terja metrum aže na to.

480

V. Pečmi stanovske. II. 8183.

Bom, bom,
Bom že dal
Zaen bokal,
Posehmal
5 Bomo pili,

Se gostili,

Vin točili,

Pa hvalili
Vsi Boga,

10 K nam ga da
En kozarčik
Ali dva.

Vse stvari
Hvalite ga:

15 Mož, ženica,
Brat, sestrica
Golobica,
Jerebica,
Prepelica,

20 Kukoviča,
Volk, lesica
In kozica,
Tudi vran

8183 .

(Iz Dobrepolj.)

In podgan
25 Boga hvali
Nuč in dan;

Vsi fantiči
In dekliči,

Ribe, tiči,

30 Vsi červiči,

Vsaka stvar
Za ta dar,

Hlapec ino
Gospodar.

35 Vsi molimo
In častimo,
Stvarnika vsi
Zahvalimo,

De od njega
40 Vin dobimo!

Jest tega
Dobriga

Očeta nebeškiga
Bom častil,

45 Dokler živ

Bom, bom, bom!

8183. Zapisal  neznanec. — Iz VO. XVII. S, 3. Pesem je umetna.

Razdelek IV.

Pesmi o samskem in zakonskem stanu.

Pripomnja.

Otroškim  — in pastirskim pesmim, ki so s temi tako ozko
spete, da se ne dado od njih ločiti  — sledijo v tem oddelku
pesmi o samskem in zakonskem „stanu“. Tako je pridržano na¬
ravno sosledje in naravni razvoj dogodkov v človeškem živ¬
ljenju, po katerem so pesmi, kakor v drugih razdelkih, raz¬
vrščene tudi v tem.

Hvali samskega stanu in njenih dobrih strani sledijo
pesmi o želji po zakonu, pomiselki in nasveti samcem pred
zakonom. S hvalo devištva in še marsikje drugje je prišlo
v  narodno pesem precej razmerno mladega blaga, posebno od
strani cerkve. Sprejeto je tukaj, ker je povečini sestavljeno iz
elementov, lastnih narodni pesmi, ker je zelo razširjeno in ker
je privzelo in oddalo v drugo narodno pesništvo toliko narod¬
nega, da se iz narodnega pesništva izločiti ne da.

Med zakonskimi pesmimi je marsikatera, ki bi na prvi
pogled spadala drugam, recimo med pripovedne ali šaljive in
zabavljive. Priobčena je tukaj, ker se je ustvarila in razvila iz
osnutka, ki spada po svojem jedru v ta razdelek. Hvali zakon-^
skega stanu sledijo pritožbe zakoncev, najprej moža nad ženo,
za tem žene nad možem. Z obširno skupino, o možu pijancu so
zakonske pesmi pravzaprav končane. Slede jim še pesmi o
drugih stopnjah sorodstva (tašča, zet) in o vdovcih, ker so te

pesmi v naravni zvezi z zakonskimi.

Na koncu so priobčene pesmi, najbolj šaljive in zabaljive,
v  katerih se opisujejo zakonske scene ali štorije. Ta skupina tvori
zvezo in prehod iz tega razdelka k sledečemu delu.

31

482

V. Pesmi stanovske. IV. 8184—8188.

Ni goršga na svet’,
Ko lejdih umret’;
Kdor lejdih umrje,
Se mu krancu nese.

8185.

(Iz Frama.)
Nič boljše na sveti
Ko je prosto živeti,
Ker ne ima skerbi,
Da bi kupil soli.

Najlepši stan je samski stan.
8184

(Iz Starega sela pri Ogrskem.)

8186.

(Podkrnos.)

Ušnojša življenja na svietu k’ni,
Kakor ga majo ti lodik ljudi,
Kteri še starojše imajo:

Tistim nič ne fali!

8187.

(Iz Kobarida.)

Lepšega ni, Imamo lica rudeča

Kot smo dekleta me, In lejdig oči.

Ledik- fant.

8188.

(Iz beljaške okolice.)

Mam pa lajbič liep rdeč,
Deklet mam pa zmirej več.

Kvobčič mam pa liep zalan,
S krivim perjam je obdan.

5 Čiklč mam pa liepo biev,
Vsak pondielk mam nadiev.

Uro mam calindrarco,
Dakle mam pa čodrco-

Četinco mam srabrno,

10 Dakle mam pa zavbrrro

Hvače mam pa jirhaste,
Ptr kolienah na knofe-

Škorne mam trabuzare,
Notre mam pa čvrkenje.

8184 . Zapisal  Fr. Skočir. — Iz njegove zbirke.

1885 . Zapisal  O. Caf. — Iz CO. III. 42., kjer je zapisana v zvezi 2
dvema drugima pesmima,

8186 .  Zapisal  Jakob Wang. — Iz njegove zbirke I. 31.

8187 .  Zadišal  Jul. pl. Kleinmayr. — Iz njegove zbirke.

8188 .  Zapisal  L. Reggi. — Iz njegovega rokopisa, kjer se razlaga to:
lajbič == telovnik; zalan = zelen-; čiklč = srajca; nadiev imeti — nič delati,
počivati; čodrca = s kodrastimi lasmi; četinca = veriga; trabuzaste škorne
= grbaste škorne; čvrkenje = naprava, da črevlji pri hoji škripljejo.

V. Pesmi stanovske. IV. 8189.

483

8189 .

Sim pobeč mlad v’ samskim
stan’,

Po gojzdu hodim zelenmo;
Po nebu tiče letajo
Prelubo gostolevajo:

5 Oj samski stan
Veseli dan!

Sim pobeč mlad, nezavozlan
Za vodo hodim globoko:

Pod verham ribce plavajo
10 Vse žive mi zjegravajo:

Oj samski stan
Veseli dan!

Sim pobeč mlad in še ne vdan
Po travnik’ hodim pisanmo;
15 Golčice mi precvetajo,

Se m’ sladko nasmehlavajo:
Oj samski stan
Veseli dan!

Sim pobeč mlad neoženvan,
20 Po svetu hodim prostimo;
Me radi povsot imajo,

Očetje, mat’ sprejemajo:

Oj samski stan
Veseli dan!

25 Sim pobeč mlad neporočvan,
Po cesti hodim široki:
Mladenke me srečavajo
Priazne me pozdravlajo:

Oj samski stan
20 Veseli dan!

Sim pobeč mlad in pa sam
, v  svoj:

Če tud me trne obidejo,

Mi zvezde zlate miglajo
Veselo neb’ oznanvajo;

35 Samsvojen stan

Veseli dan.

8189. Zapisal  Val. Vodnik:  —Iz njegovega rokopisa, list 70, kjer je
zaznamovana kot  „stara pesem “ (21J. V tem licu ni popolnoma narodna, še
me n j pa  v prepisu na l. 69. (B) in 68. (Z), potekle iz  21 oziroma  8. Pre-
drugačbe so po vrsti te-le:  1] £ Sim pobeč mlad v’ samskim stan — 2] Po
gozdu hodim zelenmo — 3] £ Po nebu lice letajo (£ ptice letajo) — 4] £
Preljubo gostolevajo — 6, 12, 18, 24, 30, 36 Vesali] £ Veseli — 7 pobeč...
nezavozlan] y pobeč (£ pobeč). . . nezavozlan — 8 globoko] £ globoko — -
9 plavajo! 8£ plavajo — 10 zjegravajo] zjegravajo — 11] 21,8 Nezvezan (£
Nezvezan) stan - 13, 19 pobeč] £ pobeč — 14 pisanmo] pisanmo — loj
£ Golčice mi precvetajo — 16] £ Se sladko nasmehlavajo — 17] 2t, 8, £
Nevdani stan 20] 8 Po svetu hodim prostimo (8 jasnimo), £ Po svetu
hodim jasnimo — 21 povsot imajo] 8 povsot (8 povsod) imajo — 22] 8
Očetje, mat (£ Oča, mati) sprejemajo 23] 21, 8 Neženjen (£ Nezenjeni
stan — 25 pobeč . . . neporočvan] 8 pobeč (£ pobeč) neporočvan 2(>
cesti . . . široki] S cesti . . . široki (£ široki) — 27 £ Mladenke me sreča
vajo — 28] £ Prijazno me pozdravlajo — 29] 21 Nezročen (8, £ Nezročen
B Nejzročen) stan - 31] 8, Sim pobeč mlad ino sam svoj, £ Sim pobec
m jad, samce sam svoj — 32] 21, Me trne če tud obidejo 21- Ce grem po
noč’ omračeni 8 Če grem (£grem) po noč omračeni — 33] 21, Mi zvezde (£
zvezde) bliske miglajo — 34] 21, Nebo vesel’ oznanvajo (8 oznšnvajo;, 1
Nebo vesel’ oznanvajo - 35 Samsvojen] £ Samsvojni. — Prepisu  8 je Vod-
ni k kesneje na koncu pripisal, a zopet prečrtal, še te-le štiri verze.

Sim pobeč mlad se oženil,

Se celmu svejlu odslovil:

Oj samski stan,

Veseli dan!

Najprej je natisnil pesem Kastelic v KČ. IV. 84—86 eklektično po
vseh treh prepisih in davši pesmi oblike svoje ddbe, tako da se n/egov na-
tisek loči od našega ne glede na naglasna znamenja in apostrofe v tem.
h 7, 13, 19, 25, 31 pobič — 1 v’] u - 2 gojzdi . . . zelenim, - 3 nebi -

31 *

484

V. Pesmi stanovske. 8190—8193.

Samca vse pozdravlja.

8190 .

(Iz Ihana.)

Ribica pvavajo,

K’ mene pozravlajo,
Jast pa soj ledtk stan
Dobn& poznam.

Fantji nam pojejo,

10 K’ mene pozravlajo,
Jast pa soj ledik stan
Dobri poznam.

5 Tičke nam pojejo,

K’ mene pozravlajo,
Jast pa soj ledik stan
Dobri poznam.

Dikleta nam pojejo,

K’ mene pozravlajo.

15 Jast pa soj ledik stan
Dobri poznam.

Samec pevec, kakor ptič.

8191 .

(Iz Trzina.)

Luštno je na svet živet’
Ko začnejo tič’ce pet.
One nas uče,

Kak’ moramo živet
5 U temu ledek stan,
Dokler sem še sam.

8192 .

(Radiše, Zvrhnji Rož.)
Tičice so jele peti,
Drevesa lepu cveteti:

Ko se zjutraj zbudim,
Se jaz razveselim
5 In moj ledik
Stan častim.

8193 .

(Z Remšnika)

Mi ptičice prepevajo,

In kratek čas mi delajo;
Zjutraj zgodaj in čez dan,
Vesel je le moj ledik stani

5 Škerjanček v zraku žvergoli,
Se moje srce veseli;
Škerjanček poje mi čez dan,
Vesel je le moj ledik stan!

4 Preljubo — 10 zjigravajo — 11] Nezvezan stan — 14 pisanim — 15 Sem 1 ]
Se — 16 nasmehljavajo — 17 Nevdani stan — 20 prostimo] jasnimu — 21
povsod — 22 Očetje, mat’] Me oča, mat’ — 23] Neženjen stan — 25 nepo¬
ročen — 28 Prijazno . . . pozdravljajo — 29] Nezročen stan — 31 in pa sam
svoj] še samče svoj — 32] Če grem po noč omračeni -- 33 zlate] bliske —
33 migljajo — 34] Nebo vesel' o . . . — 35] Samosvojni stan. — Po KČ. je
narejen natisek v SPKN. II. 90 — 92, ki se loči od njega neglede na naglas
in apostrofe v tem;  2 gojzdu — 3 nebu — 5 samski — 10 zigravajo — 34
veselo. — Iz KČ.je tudi prepis v Mat. Ravnikarja-Pošetičana MP. 1.110—112.
— Levstikov natis se loči od našega z novimi oblikami:  pobič zelenem (2),
vrhom (9), zigravajo (10), pisanem (14), nasmehavajo (16), neoženjvan (19)
oznanjajo (35).

8190.  Zapisal  Anton Breznik, pel  Lovrenčev Jožef. — Iz Brez¬
nikove zbirke III. št. 6.

8191.  Zapisal  M. Rode. — Iz njegove zbirke I. 39, 5.

8192.  Zapisovavca  neznanega. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 710.

8193.  Zapisal  M. Kramaršič.  — Povedal  Martin Štimolak.

V. Pesmi stanovske. IV. 8194—8195.

485

Vse ptičice in rožice,

10 In vse premile pesmice;

Je temna noč, al’ beli dan,
Vse hvali le moj ledik stan.

Veselje zakonskih ljudi
K tem’ stanu za primerjat ni,
15 Si pojem pesmi lahko sam,
Vesel je le moj ledik stan!

Vse grdo petje naj neha,

Ki v strašnem peklu je doma,
Saj pesmic se ne manjka nam,
20 Ki lepe so za ledik stan.

Prepeval bom na vekomaj,
K'dar pridem gor’ v sveti raj,
Prepeval bo tud Jesus sam,
Vesel je le moj ledik stan!

8194 .

(Z Remšnika.)

Jaz sem en fantič mlad,
Vesel sem vedno rad;

In med prijatelji,

Me najbolj veseli;

5 Pa tudi čisto sam
Svoj kratek čas imam,

Saj samga peti me ni sram.

Če nimam kaj začet’,

Si začnem pesmi pet:

10 Prav lepo in na glas,

Da mi je kratek čas.

Vsa žalost naj beži,

Kjer petje se glasi,

Veselje v srcu se vzbudi.

15 Spomlad teh mladih let,
Je meni zdaj na svet:
Cvetljice si sadim,

Le prav lepo živim.
Vsaka lepo cveti,

20 Če jo namaka mi
Studenec Božje milosti.

Če prav živim na svet;
Se ne bojim umret,
Življenje kratko je
25 Na zemlji tud za me.

Po smrti Bog mi daj!
Gor’ priti v sveti raj,
Veselit se na vekomaj.

Vesel,
Ko si
Šel je
Ptičice

5 Vesel,
Ko si
Pel j e
Ribice
Ribice

Z veselim fantom se vse veseli.

8195 .

(Iz Frama.)

vesel je ledik stan, 10 Vesel, vesel je ledig stan,
ga je izbral fantič sam. Ko si ga je izvolil fantič sam.

sel po zelenem travniku,
Rožice prelepo precvetale,
Fantu veselje delale.

po gozdu zelenem,
mu lepo prepevljejQ.

vesel je ledik stan, .

ga je izvolil fantič sam. 15 Vesel, vesel je l^dig s an,

° J  in fantin «

za grpbg vodp,
po vodi preplavljejQ,
mu veselje delajo.

Ko si ga je izvolil fantič sam.
Moje serce je žalostno,

Ne bQde pred ozdravljeno,

Ne bQde pred ozdravljeno,

20 Da bp k Bogu spravljeno.

8194. Zapisal  M. K ra m a r š i č. Povedal  Martin Jeseničnik.

8195. Zapisal  O. Caf. — Iz CO. III- 56.

486

V. Pesmi stanovske. IV. 8196—8197.

Samski stan si je izvolil sam Jezus.

Sem šel po ravni cestici,
Kamence se je vgibalo;
Kamence se je vgibalo
In mi je veselje delalo.

5 Vesel, vesel ta ledik stan,

Kir si ga izvolil Jezus sam.

Sem šel po ravnem poljici,
Pšenička se mi je priklanjala;
Pšenička se mi je priklanjala,
10 Meni je veselje delala.

Vesel, vesel ta ledik stan,

Kir si ga izvolil Jezus sam.

Sem šel po logu zelenem,
Ptiče so mi lepo prepevale;

15 Ptičke so mi lepo prepevale,
Meni so veselje delaie.

Vesel, vesel ta ledik stan,

Kir si ga izvolil Jezus sam.

Sem šel za sivim morjičem,

20  Ribice so po vodi plavale;
Ribice so po vodi plavale,
Meni so veselje delale.

Vesel, vesel ta ledik stan,

Kir si ga izvolil Jezus sam.

8197 .

Sem jaz majcen fantič bil,
Zmirom sem si žvižgal ino pel,
Zmirom sem si žvižgal ino pel:

„ Vesel, vesel je prosti stan,

5 Kterega je izvolil Jezus sam.

Sem hodil po zelenem goizdiči,
Ptičice lepo prepevale,

Ptičice lepo prepevale,

Ker sq men’ veselje delale.

10 Vesel, vesel je prosti stan,
Kterega je izvolil Jezus sam.

8196 .

25 Sem šel proti cirkvi žegnani,
Zvoni so mi lepo prepevali;
Zvoni so mi lepo prepevali,
Meni so veselje delali.

Vesel, vesel ta ledik stan,

30 Kir si ga izvolil Jezus sam.

Sem šel proti crkvenim dveram,
Dveri so se mi odpirale;
Dveri so se mi odpirale,

Meni so veselje delale.

35 Vesel, vesel ta ledik stan,

Kir si ga izvolil Jezus sam

Sem šel v to cirkvo žegnano,
Sveče so se mi vžagale;
Sveče so se mi vžagale,

40 Meni veselje delale.

Vesel, vesel ta ledik stan,

Kir si ga izvolil Jezus sam.

Sem bil v ti cirkvi žegnani,
Svete meše so se prebirale;

44 Svete meše so se prebirale,
Meni so veselje delale,

Vesel, vesel ta ledik stan,

Kir si ga izvolil Jezus sam.

Sem hodil po zelenih travnikih,
Rožice lepo precvetale,

Rožice lepo precvetale,

15 So men’ veselje delale.

Vesel, vesel je prosti stan,
Kterega je izvolil Jezus sam.

Sem hodil za sivim morjičjom,
Ribice lepo preplavale,

20 So men’ veselje delale,

So men’ veselje delale.

Vesel, vesel je prosti stan,
Kterega je izvolil Jezus sam.

8196. Zapisal  O. Caf. — Iz CG. IV. 8. Prim. št. 8194! Enako je pod
naslovom  , Brezzakonstvo“ ponaredil Dainko [Posvetne pesmi, str. 38.)

8197. Zapisal  O. Caf. — Iz CO. X. 146-141.

V. Pesmi Stanovske. IV. 8198—8200.

487

Vari se vsaki človek sam, O li ti prosti stan,
25 Da ne boš ti zapeljan Ko si tak štiman,

Ko je enkrat zapeljan 30 O li ti prosti stan,

Vsej ni nikol vqč  tak štiman, Ko si tak štiman.

8198 .

(Iz Cirkna.)

Oj lejdig stan,

Veseli stan,

Ker ga je izvolil Jezus sam.

Šel sem po gozdu zelenimu
5 Tičke mi lepo pojejo,

Men pa vesele delajo.

Oh lejdig itd.

Šel sem po travnku zelenimu,
Rožce mi lepo codejo,

10 Men pa vesele delajo.

Oh lejdig itd.

Šel sem pr vodi urovni [?],
Ribce mi lepo plavajo,

Men pa vesele delajo.

Oh lejdig itd.

Šel sem po placu novimu,
Deklice mi lepo pojejo,

Men pa vesele delajo.

Oh lejdig itd.

Krancelj zapustila bom,
Dekličem ga izročila bom.

Nar lepš, narbolj lušten je lejdig

stan,

Ker ga narbelj štimam.

8199 .

(Iz Cirkna.)

Oj lejdig stan, veseli stan, Šel sem pri vodi sirovni,
Kir S a  je zvolil Jezus sam! Šel sem pri vodi sirovni.

. Šel sem po travniku zelenemu, Ribce mi lepo plavajo
Šel sem po travniku zelenemu. Men pa veselje delajo.

5 Rožce mi lepo cvetejo, 15 Šel sem po placu novemu,

Men pa veselje delajo. Šel sem po placu novemu.

Sel sem po gozdu zelenemu, Nune mi lepo pojejo,

Šel sem po gozdu zelenemu. Men pa veselje delajo:
Tički men lepo pojejo, Oj lejdig stan, veseli stan

10 Men pa veselje delajo. 20 Kir ga je zvolil Jezus sam.

8200 .

(Iz Ihana )

Šov s&m za hripčkam zelentm, Pa men’ vesele devajo.
TicBce ort l’po prepevajo, Daklar s^m puba>č led'&k biv,

8198. Zapisal  Fr. Sedej.  — Iz njegove zbirke.

8199. Zapisal  I. Kokoš  ar. — Iz njegove zbirke.

8200. Zapisal  Anton Breznik.  — Pel  Jože Gregorin (star /U let).

Iz Breznikove zbirke IV. št. 9.

488

V. Pesmi stanovske. IV. 8201—8202.

Sej strn zadost vesela vžfv.

Oj ledik stan, veseli stan,

Sebi ga ja~jzvalu Jezos sam!

Šov sim po zelenih travincih, 20
Rožice mi l’po precvetajo,

10 Pa men’ vesele devajo.

Daklar sim pubič ledik biv,
Sej Sim zadost vesela vživ.

Oj ledik stan, veseli stan, 25
Sebi ga ja~jzvalu Jezos sam!

15 Šov sim za vado Tonavo,
Ribice po vadi pvavajo,

Men’ vesele dajajo.

Daklar sim pubič ledik biv,
Sej sim zadost vesela vživ.
Oj ledik stan, veseli stan,
Sebi ga ja^jzvalu Jezos sam!

Tičke pojo, roš’ce čudo,
Moj’ga vesela več na bo.
Daklar sim pubič ledik biv,
Sej sim zadost vesela vživ.
Oj ledik stan, veseli stan,
Sebi ga ja~jzvalu Jezos sam.

8201 .

(Iz Bratonec.)

Š6 s?n si po bukovji,

Po bukovji, po zalani.

Tan so mi ftičica spevala,
Nobadna ne ja zamiiknola.

5 Drtigoč san šo po travniki,
Po travniki, po zalani.

Tan so mi roža pracvetala,
Nobadna ne ja povajnola.

Vasaii, vasali ledičan stan,
10 Kaj ga ja zvolo Jezos san,
Kaj ga ja zvolo Jezoš san.

Šo san si po bukovji,

Po bukovji, po zalani.

Sa ftičica so mi zamučala,

15 Nobadna ne ja popevala.

Šo san si po travniki,

Po travniki, po zalani.

Sa rožica so mi povajnola,
Nobadna ne je razcvetala.

20 Žalostan, žalostan zakonski stan,
Kaj ga ja zvolo Jezoš san,
Kaj ga ja zvolo Jezoš san.

8202 .

(Kajkavska.)

Dok sem ja ledig junak bil,
Vaveke sem dobre volje bil,
Kad sem se enkrat oženil,
Više dobre volje nisem bil.

4 Išel^ sem v polje široko,
Rožice mi lepo cvetaju,
Rožice mi cvetaju,

A meni veselje delaju.

Išel sem v vodu gliboku,

10 Ribice mi lepo plivaju,

Ribice mi lepo plivaju,

A meni veselje delaju.

Oj ledig stan, oj ledig stan,
Koga si je zebral Jezuš sam.
15 Išel sem v goru visoku,

Tičice mi lepo pevaju
Tičice mi lepo pevaju,

A meni veselje delaju.

Oj ledig stan, oj ledig stan,
20 Koga si je zebral Jezuš sam-

8201.  Zapisal  Števan Kuhar. — Iz njegove zbirke , št. 178.

8202.  Zapisal  Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke I. 299.

V. Pesmi stanovske. IV. 8203—8206.

489

8203 .

(Torovo.)

Oj led’k stan, vesel s’m sam, 5 Oj led’k stan, vesev s’m sam,
K’ m’ ga je izvolu Jezus sam. K’ m’ ga je izvolu Jezus sam.
D’kleta me dohajajo, Zdej s’m se pa uženu,

Bele roke podajajo. Nikdar več vesel ne bom.

Poštenemu samcu se ni treba ničesar bati.

8204 .

Uštek je na svet’,
Slišim tiče pet’,

One nam prav povejo,
Kak morino živet’.

5 Dokler sem še sam
Jaz v ledek stan’,

Čast noj hvalo
Bogu dam.

Luštno je na svet’,

Ko sliš’mo tičke pet,

One nas učijo,

Kak mormo mi živet’.

5 V svojem ledik’ stan,
Dokler sem še sam,

Čast in hvalo Bogu dam!

(Podjunsko.)

Srečen je ledek stan,
10 Kedar je prav pelan,
Katirega je zvolil
Lubi Ježuš sam.

Kdor tako živi,

Kakor Bog uči,

15 Se nič hudega
Mu ne zgodi.

8205 .

(Štajerska.)

Preljub je ledik stan,
Dokler je prav peljan,
10 Katerga je izvolil
Ljubi Jezus sam.

Kdor tako živi,

Kakor Bog uči,

Se mu hud’ga bati ni.

Samska zdravica.

8206 .

(Od Sv. Mihela pod Goltmi.)

Vesel sem jas na svet,

Ko slišim tičke pet,

One me učijo, kak moram
živet.

Dokler sem še sam
5 V temu ledik stan,

Čast in hvalo Bogu dam.

Ljub je ledik stan,

Kjer je prav peljan,

Saj si ga je izvolil ljubi Jezus
sam.

10 Kdor tako živi,

Kakor Bog uči,

Se nič hudeva ne boji.

8203.

8204.

8205.
■454.

8206.

Zapisal  Frč. Stele. — Iz njegove zbirke Vil. 33.

Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 7H.
Zapisal  Rok Drofeni k-Gorski.  — lz , Koroških bukvic' stran

Zapisal  Peter  Raztočnik. — Iz prepisa Fr. Praprotnika

490

V. Pesmi stanovske. IV. 8207—8208.

i

Fanti, deklete vi,

Veseli bodmo vsi,

15 Ker nas ljubi Jezus tak lepo

uči.

Ker nam je zdravje dal,
Pravo pamet zbral,

Nebesa je za nas pripravil.

Zdravica je leta,

20 Naj jo vsak spozna,

Ker nam ljubi Jezus sladko
vince da,

Da b zahvalil ga
S celega srca,

To vince pil v imen Boga.

8207 .

(Iz Višnje gore.)

Vesel sem bil na svet’,

Sem slišal ptičke pet’,

One nas uče, kak’ mor’mo živet’

Da bi živeli tako,

5 Da bi brez greha b’lo,

Da bi prišli v sveto nebo.

Srečen je ledik stan,

Če je prav peljan,

Zvolil si ga je Jezus sam.

10 Kdor tako živi,

Kakor nas Bog uči,

Se mu nič hudega ne st’ri.

Fantje in dekleta vi,

Bodite veseli vsi,

. 1 5 Ker dobri Bog vas tako lepo uči.

Nam je zdravje dal,

Pravo pamet zbral,

In nebesa nam priprav'.

Saj še dnarce imam,

20 Za ferkel vina dam,

Dost prijatlov imam.

Ker jih rad imam,

Pa ga pil še bom,

In vesel v nebesih alelujo pel.

8208 .

(Iz Mozirja.)

Vesel je ledig stan,
Kjer je prav peljan,
Saj si ga je izvoliv
Ljubi Jezus sam.

5 Kii tako živi,

Ko nas Bog uči,

Se mu nič hudga ne zgodi.

Vesev sem jaz na svet’,
Sem slišav tičke pet’,
to One me učijo,

Kak’ moramo živet.

Dokler sem še sam
V tem ledig stan,

Še lahko Bogu hvalo dam!

15 Če jaz dnarca imam,

Rad za vince dam,

Zavolj prijatlov,

Ki jih tol’k pri sebi mam.

Se ž njimi veselim,

20 Da le brez greha živim
In pa dolžnosti svoje storim

8207. Zapisal  Alojzij Kralj.  — Iz njegove zbirke II. št. 8.

8208. Zapisal  neznanec. — Iz prepisa Fr. Praprotnika.

I

V. Pesmi stanovske. IV. 8209—8210.

491

8209 .

(Cirkno.)

Sem vese! na svet,

Slišim ptičke pet,

Oni nas učijo,

Kak moramo živet:

5 Lep je lejdig stan,

Če je prav deržan,
Bogu čast in hvalo da.

Lep je lejdig stan,

Če je prav deržan,

10 Zvolil ga je
Ljubi Jezus sam:

Kdor tako živi,

Kakor on uči,

Saj se vmreti ne boji.

15 Serce se m’ veseli,

Ko vidim mladi l’di,

Da so še na svetu
Moje glihe bli.

De b’ živel’ tako,

20 Da b’ brez greha blo,

Da b’ prišli v sveto nebo.

Fanti in dekleta vi,

Bod’te veseli,

K vam je dober Bog,

25 Nas vse prav uči,

K nam je zdravje dal,
Pravo pamet zbral,

In nebesa nam pripravil.

Sem vesel na svet,

30 Pa moram umret,

Od tega sveta
Slovo uzet.

Se bom veselil,

Glažek vinca pil,

35 V nebesih alelujo pel.

Sem vesel na svet,
Slišim ptičke pet,

One nas učijo
Kak moremo živet.

5 Lep je lejdig stan,

Če je l’po držan,

Zvolil ga je Jezus sam.
Kdor tako živi,

Kakor on uči,

'o Saj se vmreti ne boji.

Fantini in dekleta,
Vesel' bodite vi.

Ker nam je dober Bog,
Vse nas prav uči.

'5 Nam je 'zdravlje dal,

8210 .

(Grahovo.)

Pravo pamet zbral.

In nebo nam je perprav’1

Srce se veseli,

Kedar vidi mlade ljudi,
20 Ljudje so že na svetu,
Moje starost’ b’li.

Da b’ živel tako,

Da b’ brez greha b,Io,
Da b’ peršli v nebo.

25 Sem vesel na svet’,

Pa morem vmret’,

Od tega sveta
Slovo vzet’.

Se bom veselil,

30 Glažek vinca pil,

V nebesih Aleluja pel ..

8209. Zapisal  I. Ko koš ar. — Iz njegove zbirki

8210. Zapisal  I. Črv. — Iz njegove zbirke

492

V. Pesmi stanovske. IV. 8211 — 8212.

8211 .

(Od Celja.)

Vesev sem jest na svet,

Ko slišim tičke pet,

Kir one me vočijo,

Kok imam živet.

5 Dokler sim še sam
V tim ledig stan
Lehk Bogu čast, hvalo dam!

Srečen je ledik stan,

Kir je prav pelan,

10 Kir si ga je zvolo
Lubi Jezus sam.

Dor toko živi,

Kakor ga Bog vuči,

Se neč hudga na boji.

15 Fanti, deklete vi,

Bodmo veseli vsi,

Kir nas dobri Bog
Tako lepo živi,

K’ nam je lub zdravje dau,
20 Pravo pamet zbrau,

Nebesa tud za nas perprau.

Me u serce veseli,

K vidim mlade ludi,

To so resnično
25 Moje glihe vsi,

De b živel tako,

De b brez greha blo,

Po smart pa šli v sveto nebo,

Še dvajst kraicerjo mam.

30 Zan firkl vinca dam,

Res mam dost perjatlo,

Kir se znim poznam.

Če le brez greha živim,

Se lehko veselim,

35 De le dožnosti svoje strini.

To je zdravička ta,

Kir si jo vsak spozna,

Zakaj nam dober Bog
To sladko vince da.

40 Da zahvali ga,

Za vse, kar nam da,

Le pimo ga u jimen Boga.

Samstvo brez ploda in poroda.

8212 .

Nezakonskoga človeka, brez ploda i poroda, su imeli za brezbožnika
i za brezbožnicu. V tajnoj zakonskoj pesni se poje v ziljskoj doline:

Koj so to za ni drevci, 5 Oni niso vredni,

Ki v zimč, v lete suši stojo ? Da pod nebesah stojo,

To so tiste žene, Oni niso vredni

Ki poroda ne neso; Sonca rumenega.

Najlepši je deviški stan.

8213 .

(Z Vrhpolj nad Kamnikom.)

Po vrtu sem hodila, Paršla je jesen,

Sem rožice sadila. Sem rošce trgala.

8211. Zapisal  neznanec.  — Iz pesmarice Martina Rosarja ir Za
gabra pri Teharjih, ki mi jo je poslal Štefan Singer iz Žel, Kaplje.  — Za
pis Zinke Kavčičeve v Št. Juriju ob juž. žel. se od tega loči le v nekaterih
posameznostih.

8212. Zapisal  M. Majar.  — Iz MR. št. 439.

8213. Zapisal  Leop. Trobevšek. — Jz Rodetove zbirke VI. 14 — 15.

V. Pesmi stanovske. IV. 8214-8215.

493

5 Rožica je bela,

Oj rožica je vesela,
Je bela lilija
Marija usmiljena.

Krancel bom nosila,
10 Devištvo ohranila;

Ohranite tudi ga
Dekleta blazega.

V nebesih bom vesela,
Pri Jezusu živela,

15 Na večno bom pa tam
Z nebeškim jagnetam.

8214 .

(Iz Zreč in Oplotnice )

Eno pesem hočem vam zapi
Ker tako vesel sem na svet,
Od le tega ledik stanu
Jaz mislim popisana bo.

5 Popisat mogoče mi ni,

Ker tolko tud ni besedi,
Kolikor je vreden ta stan,

Če je po vrednosti spoznan.

Prelepo je modro nebo,

10  Kjer sije nam solnce lepo;
Še lepši deviški je stan,

Pa to da premalo spoznan.

Kar zvezde na jasnem nebu,
To fanti in deklice so,

15 Kteri so čist’ga srca,

Tam gledali bodo Boga.

t Naj vzamem tud fante v spomin,
Kolk trpel je zanje Bog sin,
Zavoljo nas je kri prelil,

20 Da vsaki bi zveličan bil.

Device in mladenči vi,

Večkrat le pomislite,

Kolk vreden je vaš ledik stan,
Da bode tudi srečno peljan.

25 Povedat mi mogoče ni,

Kolk za take Bog skrbi,

Ki varjejo čistost lepo,

Poklical jih bode v nebo.

Zatorej prosim vas lepo,

30 Živite na svet’ tako,

Da bode Jezus vas vesel
Gor med nebeške svate vzel.

8215 .

(Od Ljutomera.)

Lepšega nič ne na sveti,
Boljšega ne poželeti,

Kakor od vseh spoštovan
Samsko nedolžen stan,

5 Od fantov, dekličev spelan.

Žalost na samske tud pride,
Vendar pa kmalu odide,
Rožica pisana
Njim še veselje da,

15  Žalost pri mladih kmalu neha.

Zakon vsem veselje kaže,
Dostikrat pa tudi laže.
Solza se v med cedi,
Mnoge se je žalosti,

10 Možem in ženam se deli.

Kadar kol ptica prepeva,

Srce se mlado segreva,

Rade tud pesmice
V serci budijo se,

20 Lehko veselje mladim je vse.

. 8214.  Zapisala  Gračič  in Jož.  Somrek.  - Iz prepisa v pesmarici

Ant - Kovačiča, II. str. 90-91. .  0  .. v

8215. Zapisal  Matija Kociper (?) — lz Jos. Stalieca  „Pesmarice v.

3 87-588.

494

V. Pesmi stanovske. IV. 8216.

Rože nam lepo cvetijo, Deklice glih tako-

Lelje nedolžnost učijo: 25 Veseli še bote v nebesih za to!

Rožice fanti so,

8216 .

(Z Remšnika.)

Kak lepo je gledat gor v jasno nebo,
Med zvezde, ki tamkaj se svetjo lepo.
Še lepši nedolžen deviški je stan,

Če prav je po božji postavi peljan.

5 Kak juterno solnce vse razveseli,

To tebe mladina prav lepo uči;

Tak sveti se prava nedolžnost lepo!
Kot solnce rumeno na jasnem nebo.

Če črni oblak nam solnce zakrije,

10 Bo zopet na novo zasvetilo se,

Pa greh če pokrije nedolžno srce;

Je tvoja nedolžnost zgubljena za vse.

Mladost pač vesela je takrat za te,

Če varješ si svojo nedolžno srce.

15 Nedolžnost zgubljena, kak žalostno je!
In proč je veselje za tvoje srce!

Cvetljice v spomladi spominjajo nas,

In ptička na vejci nam poje na glas:
„Varuj si mladina nedolžno srce!

20 Da ne boš točila kdaj grenke solze."

Kak lepo je slišati mlade ljudi.

Če pesmice lepe prepevajo si-
„Le pevajte pesmice lepe na glas,

Ker to je najlepše veselje za vas.“

25 Dokler vam še lilija v srcu cveti,

Le pazite, da se vam ne posuši!

Obilo vam Jezus poplačal bo to,

Kadar vas pripelje gor v sveto nebo.

8216.  Zapisal  Al.  Kramaršič.  — Povedal  Martin  Jeseničnik.

V. Pesmi stanovske. IV. 8217—8218.

495

8217 .

(Belokranjska.)

Marija, devica devic,

Je v raju na božji desnic’.
K Mariji so vzete
Device vse svete:

5 Devica čem zmiraj ostat!

V devici je sveti duh zdaj,
Bo v raju nad ajgele kdaj:
To priča Marija
In sveta Lucija:

10 Devica čem zmiraj ostat!

Danica čez zvezde je vse
Tudi v raju deviško dekle:

V nebesih kraljuje,

Se v Bogu raduje:

15 Devica čem zmiraj ostat!

Kar bela je lilja pri nas,
Devica tam venčani  čas
Pri Bogu v veljavi,

V nebesih je v slavi:

20 Devica čem zmiraj ostat!

Devica v nebesih povsod
Za jagnetom Jezusom hod:
Prepeva vesela
Vse božije dela:

25 Devica čem zmiraj ostat!

Ker drugi nevarni je spol,
Se znajti jaz nočem nikoi:
Boga bi žalila
In čistost kalila,

30 Devica čem zmiraj ostat!

Sama pač najlepše živini,
Nad Jezusam se veselim,
On v me se ozira,

Me zo gnado podpira:

35 Devica čem zmiraj ostat!

Kaj maram za tebe, o svet,
Ti hočeš le čistost mi vzet,
Raj dam se umoriti,

Ko čistost zgubiti,

40 Devica čem zmiraj ostat!

Devica Cecilja, zapoj
Na orgle prelepo z menoj,
Da čistost čem branit,
Nedolžnost ohranit:

45 Devica čem zmiraj ostat!

Dekleta, živimo lepo,

In Jezusu dajmo roko:

On venča device
V nebeške kralice:

50 Devica čem zmiraj ostat!

8218 .

(Iz begunjske okolice.)

Mladi fantje no dekliči,
Srečen je vaš ledek stan!
Še bolj srečen stan je dviš
Ce bode le prov držan.

5 Velik je scer stan zakonski,
Sveti Pavel sam uči;

De je še veči stan deviški,
Tud svet Pavel govori.

Kar je solnce čez temnice,
10 To rumen’ zlato čez svinec,
i, Toliko veljajo več device,
Koker ta zakonski stan.

Kar so nebesa prot zemlji,
15  Angelj prot človeko,

Tolk lepote stan deviški
Prevzame zakonskimo.

8217.  Zapisal  neznanec.  — Iz okorno pisane knjižice v Barleto

,/l, 8218. Zapisal  A. Jeg lič. - 'moralmi Z pesem z

Pintarja (str. 4 in 5) se nahaja 22 kitic dolga, umetna rnora
enakim začetkom.

496

V. Pesmi stanovske. IV.

Čez vse pozemeljske šace,
Čez vse posvetno blago,

20 Je vsako deviško srce,

Čez srebro in čez zlato;

Ja čez čast ino veselje,

S’ katerem nas slepi ta svet,
Le to so deviške želje
25 Ino ta deviški cvet.

Vsi lušti tega zakona,

Se v žalost spreobernejo,
Tud’ ostanejo brez Iona,
Koker trnje bodejo.

30 Devicam pa vse britkosti
Bog v veselje sprebrne,

Tud jim nebeške sladkosti
Že na zemlji podeli.

Kater tukaj to devištvo
35 Prav popolnoma drži,

Je en angelj v temo meso,

K angelam se perdruži.

Ključe imajo te device
Od srca Jezusovega.

40 Na godi se jim krvica,

Jezus je vsred njih srca.

Bodi žalost al’ veselje,

To jim vselej glih velja,
Nobene načiste želje,

45 Se nalotijo njih srca.

Te posvetni perlizvavci
Per njih kraja ne dobe,
Sladko petje, lepi obrazi
Njih srca na spremene.

50 Nobeden na dobi gnade
Od gospod Boga,

Kaker ta, k njemu dopade
Zavolj’ čistega srca.

Po smrti njih trupla v zemlji
55 Leže brez strohljivosti,.

Čez sto let so trupla našli
Frišne zavolj čistosti.

An lep krancei, nova krona
Je tam gor prpravljena
60 Devicam nar bližej trona
Jagneta nedovžnega.

Novo pesem te nadovžne
Pojejo pred Jezusam,

Le te na more zapeti,

Kter ni biv nedovžen sam.

Oh ko bi ljudje spoznali
Prežlahtni deviški stan,

Rajši b’ te oni držali,

Vse lušte djal’ na stran.

De b’ si tega ohranili,
Device, martrniki,

Kri nadovžno so prelili,

K’ martram so veselo šli.

Bogu se v nebesa smili,

Kok je ta deviški stan,
Kter’ga Jezus narbolj ljubi,
Od ljudi zdaj zaničvan.

Kar našteje na temo sveto
Stan le teh sovražnikov,

Jih ni mogoče šteti-
Redke ga držijo prav.

Nobeden tedaj na spozna.
Dekliči, fantje mladi,

Da ne bote zapeljani,

Varujte se žleht ljudi!

Treba se je vam vojskvati
Za ta krancei deviški,

Še ljubše pa je bežati
Od vseh žleh perložnosti.

Pokoro scer znate storiti,

Če ste enkrat zapeljani,

V nebesa tud’ znate priti —
Al za krancei je že djan.
Varujte se poredne drušne
Navarne so tud noči,

Varite vaše počutke,

Vaš jezik no oči !

Majhen čas vas bo trpelo
Veselje tega mesa!

Tam bo z dušo vred trpelo
Tud meso na dnu pekla.
Kmalo v začetku preženite
Pregrešne skušnjave vse,

V rane Jezusove se skrite,
Dvic Marij zročite se.

65

’

70

75

80

85

90

95

100

105

V. Pesmi stanovske. IV. 8219—8220.

497

8219.

(Kranjska.)

Mladi fantje noj dekliči,
Srečen je vaš ledik stan,
se bolj srečen stan diviški,
Če bo tisti prav deržan.

5 Velik stan je res zakonski,
Sveti Pavel govori,

Še lepš je stan diviški,

Sveti Pavel to uči.

Kolikor solnce čez tamnice
10 Al čez svinc rumeni zlat,
Tolk veljajo več divice
Kakor ta zakonski stan.

Kar je zemlja prot nebesam.
Človek proti angelam,

15 Tolk’ lepote stan diviški
Vzame tem zakonskimu.

Bogu se smili v’ nebesa,
Kako je ta diviški stan,

Ker ga Jezus najbolj ljubi,

20 Od ljudi sploh zaničvan.
Divice imajo ključe
Od serca Jezusovga;

Ne zgodi se jim krivice,
Jezus je v’ sredi njih serca.

25 Naj bo žalost al veselje,
Divicam vse glih velja,
Nobene nečiste želje
Se ne lotijo njih serca.

Ti posvetni perlizvavci
30 Per njih mesta ne dobe;
Sladko petje, lep’ obrazi
Njim serca ne spremene.

En lep krancelj, nova krona
Je tamkej perpravljena,

35 Divice narbližej trona,

Vse, kar je nedolžniga;

Eno pesen: ti nedolžni
Pojejo pred Kristusom,

Te nobeden ne zastopi,

40 Kakor ta nedolžni sam.

Kaj vam pravim, ve divice,
Dekliči, fantje mladi 1
Ne bodite tako zaspani,
Varujte se žleht ljudi.

45 Bojte se poredne družbe
Pa nevarnih tud noči,
Varujte vaše počutke
Ušes, jezika in oči!

Mladi fantje in dekliči!
Srečen je vaš ledig stan,
Pa svetejši stan deviški;
Naj le bode prav deržan.

^ 8220.

(Štajerska)

To so čisti mladi fantje,
To device čiste so.

Kakor angelj od človeka
U lepoti loči se;

15 Toljko lepši je devištvo
Od lepote zakonske.

Lehko zakonsko veselje

j. Se vam v žalost spremeni;

m iv i e sonce  krez vse  zvezde, Serce čisto in nedolžno
Kar črez vinec je zlato, 20 Vselej Jezus zveseli.

št. 45.

Imeniten je svet zakon,
Kar svet Pavl sam vuči.
Imenitnej je devištvo,
Kar svet Pavl govori.

8219. Iz Matevža Ravnikarja-Poženčana .Povasnih pesmi *

ui,5. iz iviuieuzu -mamenia v tem: 12

Prepis v V P. V. št. 236 se loči. ne g le % n “^krivica - 40 kedolžni I k’je
kakor [kolkor  — 19 narbolj  — 21 Device 23

nedolžen.  — 46 Pa nevj Nevarnih. n , n htimc“ I str 225-226, kjer je

8220. Neznanega  zapisovavca . Iz »Drobtinic I. str.

priobčena kot ,stara pesem". ^

498

V. Pesmi stanovske. IV. 8221.

Nima svet dobrote take,
Deb devištva vredna bla:
Nima toljko on lepote,

Tron je ono Jezusa.

25 Imenitnosti in časti
Nima toljke celi svet,
Koljkor njo devištvo ima,
Svete cerkve žlahen cvet.

Kdor devištvo, čistost varje,
30 Je podoben angeljam,
Angeli so mu tovarši,

Nja perjatel Jezus sam.

Njemu je Marija mati,

Duša hčer Marijina;

35 Čista duša in nedolžna
Je nevesta Jezusa.

Kdo bo gledal tako blizo
Enkrat svojiga Boga,
Kakor fantji in dekleta,

40 Ki so čistega serca.

Desiravno izperhnelo
Tud deviško bo telo,
Veličastno in veselo
Črez vse druge ostalo bo.

45 Lepo sije svetlo sonce,
Lune luč nam mila je,
Lepši, kakor sonce zlato
Še devištvo sveti se.

Sonce bode otemnelo,

50 Tudi luna vgasnila;

Alj devištvo bo cvetelo
Tam v’ nebesih vekoma!

Slovo zapeljane.
8221 .

(Od Sv. Jurja na Ščavnici.)

V-/ VI U V>IvllVL V OLj

Kere nedolžne ste,

Ino kak rožce še
K Jezusi cvetete!

5 Jaz, vboga sirota, sem
Tudi rožica bla,

Pa rano osipala.

O Jezus, v srce vsadi
Leljo te čistosti
10 Ino jo škropi

Skoz svojo rešno kri!

Jaz vboga sirota,

Skoz greh zamazana
Ino v zemlo pokopana.

15 Kera Jezusa ma
V srci za ženina,

Tam je veselje doma,

Mir ino slaja vsa.

Jaz, vboga sirota,

20 Povem vam solzami
Kak v srci greh zlo boli.

Kera zognit se zna
Grešne priložnosti,

Tisti Bog milost da
25 Hranit še čistost si.

Jaz, vboga sirota,

Sem bridkosti okusila,

Kar vse zapeljivost zna.

Kera belo obleko še
30 Ima nedolžnosti,

Bo za Jezusom šla
K svojemi ženini.

Jaz, vboga sirota,

Pa mam raztrganega
35 In z grehom zamazanega.

Kak veseli do tam
V nebi prepevali
Ino s kronami tam
Jezusa hvalili!

40 Jaz, vboga sirota,

Pa nimam venčeka
Raztrgal mi ga je ojster meč.

8221. Zapisal  Jožef Kranjc. Narekovala  Fr. Perša. — Iz njegove
zbirke, št. 59.

V. Pesmi stanovske. 8222—8224.

499

Kak lažlivi je svet
Ino skušnjave vse,

45 Kak nas v mrežo vjet,
Dušo pogubit če!

Jaz, vboga sirota,

Vam pričati znam,

Kaj vse zapeljivost da.

50 Kak veselje svet ma,
Srci pa bridkost da,
Poželenje moža
Pa v pogiiblenje pela.

Jaz vboga sirota,

55 Veselje iskala sem,

Pa žalost, smrt najšla sem.

Samo eno še je,

Ki me tolažit zna,

Božja milost za me,

60 Kero mi Jezus da.

Jaz, vboga sirota,

Se Jezusi izročim,

Da v srci mir zadobim.

Primera med samci in zakonci.

8222.

(Od Sv. Urbana pri Ptuju.)

Kje dekline hodijo,

Tam si lepo pojejo.

Kje pa fantje hodijo,
Tam se plajnke lamljejo.
Kje pa moži hodijo,

Tam se dnari talajo.
Kje pa pijanci hodijo,
Tam se v jame kotajo.
Kje pa babe hodijo,

10 Tam se deca jočejo.

8223.

Kod dekleta hodijo,
Tamkaj rožce cvetejo,
Tralala, tralala
Rožce cvetejo!

5 Kod pa fantje hodijo,
Tam pa pesje lajajo,
Tralala, tralala
Pesje lajajo!

Kod pa babe hodijo,

10 Tam pa srake skačejo,

(Od Sv. Eme.)

Tralala, tralala
Srake rkačejol

Kod soldatje hodijo,
Tam pa planjke mečejo.
15 Tralala, tralala
Planjke mečejo!

Kod pa žene hodijo,
Tam otroc’ se jočejo.
Tralala, tralala
20 Otroc’ se jočejo.

Ti rada, jest rada,
Ana druga takti,

Dekliška možaželjnosf.

8224.

(Iz Iga  pod Ljubljano.

Oh vsaka ’ma rada
Tu mošku telu.

8222. Zapisal  Janko  Šlebinger.  — h njegove zbirke str. 50.

8223.  Zapisal  A.  Kovačič.  — Iz njegove zbirke

8224.  Zapisal  Fr.  Krama  r. Povedal  Fr. Š p e 1 a k, klavec. — Iz Kra¬
ljeve zbirke.

32»

500

V. Pesmi stanovske. IV. 8225—8228.

5 Presrečni sa dn'evi
K’ ga ona dabi,
Presladke sa urce
Kt ž nim gavari;

Je lepa in mlada,
Pa nima moža,

Je grda in stara
Pa ima po dva;

In pol pa pa tistem
10 Pa tud’ vse dabi,
Kar s’ ona prsarčn
Paprejti želi.

8225.

(Iz Hotedršice.)

5 Pa po dva, pa po tri,
Pa po štir, pa po pet,
Skoraj še več
Kakor svinja preset!

Staro dekle si želi moža.

8226.

(Slov. Plajperk)

Čoj b’ se kej an tak dohtar dobiv,

Da b’ te stare deklice mvadiv?

Hrem rada po najih kolienah za njim,

Naj navoži mi martro, vso z volo terpim;
Naj vzeme mi kožo in verže jo v poč,

Al hoče, še sama v žerjavco hrem loč!

8227.

(Iz Št. Janža pri Tomišlju.)
B u ogi.r vam punce, k’ ste mlad'e, ojoj!
Dabile b u oste še maž‘e, ojoj!

Oh jest pa ne, k’ s^m stara že!

Ojoj, ojoj, ojoj!

Nej b u o star, puklast, d e abev, suh, ojoj:
Nej b u o pijane al’ patepuh, ojoj!
Vseglih ga b’ hot'la v zakon vzet’!

Ojoj, ojoj, ojoj!

Izbirčna se kesa.

8228.

(Kranjska.)

Sirotica sim zgubljena, Za vselej sim si kriva,

Ah! revno se m’ godi! Pomagati mi več ni,

®^25. Zapisal  Iv. Petkovšek. — Iz zbirke M. Rodeta IX. 8.
^ a pisal  Jakob  Wang. — Iz njegove zbirke I, 45.

8227.  Zapisal  ( 27. septembra 1908.)  Franc Kramar; ima tudi napev.
Pela Neža Ambrož, žena.  — Iz Kramarjeve zbirke.

8228.  Zapisal  neznanec. — Iz SPKN. IV. 89—94.

V. Pesmi stanovske. IV. 8228

501

5 K’ nisim pamet’ imela

V mladosti moji poprej,

To meni škoduje zdej
In bo škodvalo vselej.

To ne bom več dobila,

10  Kar mi je prešlo naprej.

Lepota je zginila,

S ktero sim jez poprej
Žlahtno ozalšana bila;

Prešla je ’z mene zdaj:

15 Moje rudeče lica
So bile gladke, mehke,

So gerbljene, blede
O joj, o joj blede!

Sim kriva si sirbtica,

20  Vselej mi bo gorje!

Kravžar.i lasje so bli
Barve kostanjeve,

Lepoto so tud’ zgubili,
Zmešani so s sivimi.

25 Moje ročice bele,

So bile mehke, volne,

Ino klobase debele
So se pri njih delale.

Kak so se prebernile,

30 So se zgerbljene, terde.

Bolj hitro povedati,

Zdaj obstojim le tu
Vam se nič ne zlagati:

Prešlo mi je vse lepo.

Naj bi bla lepota zgin’la,

Ko b’ moža bla imela,

Moža ali kruljeviga,

Al’ hudiga, al’ dobriga!

O joj, o joj! moža
40 Nisim dobila ga!

V mladosti sim ljubila
Več fantov, kter’ so otli,

De b’ se bla z njimi možila;
Al’ ni bilo pameti.

45 Sreča me iskala,

Dobila bi bla moža,

Dobila bi ga bila,

Lahko, lahko, lahko.

Al pameti nisim imela,

50 Več jih nisim otla.

Eniga nisim otla,

Ki preveč me je ljubil;
Druziga nisim otla,

Ki je nekak’ skop mi bil;
55 Tretji pa ni znal plesat’,
Čvetrti ni tel kvartat’,

Peti pa mi ni rad pil,
Šesti je premajhen bil,

In tako še več,

60 Zdaj nobeniga ni več!

Ak’ sim eniga vidla,

Ki mi je še lepši bil,

K’ ta, ki ga sim ljubila,
Sim otla, de bil moj bil.
65 Večkrat sim se pustila
Zapeljati od oči,

Zapeljati od oči,

O joj, o joj od oči!

Pak tega nisim vedla,

70 Kar se meni zdaj godi.

Mene ljubesin tare,
Ljubesin rhe mori,

Ki jest vidim na pare
Vkupej druge ljudi.

75 Jez sim pa zastarala
Sim postala prezrela,

Minilo me je vse,

Gorka le ljubezin ne,

80 Kar lep'ga je bilo pa vse I

Oh de bi ie Herodež
Mojga mi umoril ne bil,

Med otrocmi nedolžnimi,

De b’ le smeri’ ne bi  1 storil!
85 Tak’ bi 'tla bit’ vesela,
Upanje bi imela,

Če lih merzlo upanje,

O joj, o joj upanje!

Strah me je, de tud’ že
90 Moj ljubi umeril je.

Ako li ni Herodež
Mojga ljubiga umoril,

Tak odšel mi ne bodeš,

De mene bodeš dobil!

Sim še mlada devica,

Nimam še veliko let:

502

V. Pesmi stanovske. IV. 8229—8230.

Ne še več ko šestdeset,
Še le šestdeset in pet,
Kdor pa hoče mene vzet,
100 Ne sme dvajset let imet’.

Leto moje zgodišče
Naj en nauk le bo
Za vse mlade dekliče,
Ktere v letih še cveto,

105 De b’ ne ble zapeljane:
Pogledajte zdaj na me
Ino spremišljujte vse
Britko terpljenje moje,

Spoznajte, kaj de terpf,
lio Ktera sama leži!

Dekliči poslušajte!

V fantih si ne zbirajte,

Roke jim rade dajte,

De le ne zastaraste.

115 Ker hujšiga ni na svet’,
Kakor moža ne imet’,

Jez nimam ga, o joj!

Vselej meni bo gorje!
Mogoče ni le to,

120 De b’ v peklu še hujše blo!

Zbor moža željnih deklet.

8229 .

(Kranjska.)

S’noči sem slišal čudni glas,
Dekleta jokat’ prav na glas.
Prva pravi: „Sem že stara,
Nobeden več za me ne mara;
5 Pa nobenga k men’ nej,
Gorje je men’ na vekomej"-

Druga pravi: „„Sem bogata,
Imam dosti srebra, zlata,

Pa se ne morem omožit,

10 Moram zmirom ledek bit’.““

Tretja pravi: „Sem b’la mlada,
Imela sem vsacga rada,

Zdaj nobenga k meni ni,
Gorje to meni samici. ““

8230 .

(Dolenjska)

Jest sem vidu en čudu
Ino prov en velek špas,

V enim boršt se je godilu,

To nej blu deleč od nas:

5 Dekleta so se skupaj zbrale
Ino so milu jokale,

Skupej jeh je 8 blu,

Jest sem prov poslušov na tu.

Prut eni drugi so tožile,

10  Kok se jem na svejt godi,

Kaj se nejso omožile,

Kaj ktiero nazaj drži.

Ta perva prav: Sem prestara,
Sej sem se zmiram pucala,

15 Pa je blu zmiram toku,

Da nobenga po mie nej blu!

Ta druga prav: Jest sem pa

mlada,

Men se glih toko godi,

Povsot sem se ponujala,

20 Pa me nekir nejso otli.

Jest na vejm al sem prehuda,
Sej še nejsem preodludna,

Pa je en takšni skret na svejt,
Dabommogla brez moža umrejt.

8229. Zapisal  neznanec. — Iz zbirke Mat. Rodeta II. št. 29.

8230. Zapisal  Juri Dolinar (Dolliner) okoli 1840. — Iz njegove pes¬
marice št. 5, ki mi jo je izročil dr. Ivan Prijatelj.

V. Pesmi stanovske. IV. 8231.

503

25 Ta treka prav: Jest sem bogata,
Imam dnarce jen blagu,

Pa imam prehudobno žlahto,
Marveč mjan škodje ta,

K se boje mojga jezika,

30 Rejs je nadluga velika

Kier mož takšno ženo dobi, 55
De ga noč jen dan jezi!

Četertaprau:Jestsem preubožna
Zatu se men toko gadi,

35 Kir imam premejhno doto,

Zatu se me usak boji.

Des imam nejkej popirja
Jen nejsem nekol brez dnarja,
Pa vender nobenga nej
40 1000  krat ga je trejba.

Šesta prau: Nej me v...  piše!
50 Jest doma d(o)šti terpem:
Uzela ga bom, če . . .
Poidem pa v . . .

De bom le u . . .

K se bo . . .

60.

Ke b’ znala tacga dobit,

De b’ dajau s palco po r...,
To bi otla še vse prebiti,

De b ga le blu moč dobiti.

Tapetaprau: Jestpanascagam,65Osma prau: Ke b se zgudilu,
Tud nubeno nuč na spim, De b en takšen smajen dan biu,
Jestsezmiromsnupcoutroštam, De b si jest moža kupila,
Zmiram se jeh veselim. De b .za dnarje dobit biu.

45 To me že en mal strezuje, . . bi se otla vsejga znebit,

Kir se že Pust perbližuje. 70 . . b ga le blu moč dobit.

O nasrečen pusten dan, .

K bo zaperu snupce nam! .

8231 .

(Z Izlak.)

Jez sem slišo jeno čudo
Jen tud jen velik špas.

Tam o boršt se je godilo,

To ni prov deleč blo od nas.

5 Osem joh je skupi blo,

Jez poslušo sem zvesto.

Dekleta so se okop zberale
Jen so se pogovarjale,

Kako se jem na svet godi,

10 De se obena na omoži.

Prva prav: jez sem prestara.

Zmeram sem se ponojala.

Pa je že bilo tako,

De po me obenga ni blo.

8231. Zapisal  F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke, št. 40. Verzi 51—60
69—72 so tako obledeli, da se ne dado citati.

504

V. Pesmi stanovske. IV. 8231

15 Druga prav: jez sem premlada,

Pa se m glih tako godi.

Posod sem se že ponojala,

Pa nkir me niso hoteli.

Je že jen takšen škrat na svet,

20 De mogla bom brez moža omret.

Treka prav: jez sem bogata,

Pa se m glih tako godi.

Moja žlahta je prehuda.

Narveč mi še to tali:

25 Boje se mojega jezika.

Res nadloga je velika,

Če mož tako ženo dobi,

De ga noč jen dan jezi.

Četrta prav: jez sem obožna,

30 Narveč mi je oržah to,

Ker imam premejhno doto,

Godi se mi glih tako.

Pa sej imam še jenmal popirja,
Tud nkol nisem brez gnarja,

35 Pa le po me obenga ni,

Tavženkrat ga je treba mi.

Peta prav: jez še na scagam,

Tud obeno noč na spim.

Zmeram se še snubcov troštam,

40 Zmeram se joh veselim.

Pa me že jenmal pretresuje,

Ker se pust že parbležuje.

Ta nesrečni pustni dan
Bo zaparl snubce nam.

45 Šesta prav: nej me o ... piše,

Sej že same dost tarpim.

Vzela b ga, če nima hiše,

B šla pa o petlarijo ž njim.

Be šla pa o taisti krej,

50 Kjer ni najnih znancov kej.

Sedma prav: jez sem starost strila,
Mela nisem nkol moža.

Zdej se na bom neč več gnala,

Nej le pride al neha.

55 Znala be tacga dobiti,

De b dajav s palco po r...

Pa ose to be tla prebit,

Ko b ga blo le moč dobit.

V. Pesmi stanovske. IV. 8232.

■05

Osma prav: deb se zgodilo,
60 De b jen takšen semen biv,
Votla be moža kupiti,

Ko b ga blo za gnar dobiti,
jez b na votla zberat neč,
Nej b biv Hrovat al pa Čeč.

8232 .

(Iz Toplic pri Novem mestu.)

Jest sim eno čudo vidov,

En prav velik špas,

Tam v enim borštu, .

To ni daleč preč od nas,

5 Dekleta so se vkup zbrale
In so se prav milo jokale.

Osem jih je skupaj blo,

Jest sim pa poslušav to.

Prot ena druge so tožile,

10 Kaj se na svet godi,

Zakaj se niso omožile,

Kaj jih nazaj derži.

Ta perva prav: Jest sim prestara,
Saj sim se smeraj ponujala,

15 Pa je blo zmiram tako,

De po me obenga ni blo.

Ta druga pravi: Jest sim pa mlada,
Se m glih tako godi,

Povsod sim se ponjuala,

20 Niker me niso hotli vzet.

Jest ne vem, če sim prehuda,

Saj še nisem preodluda,

Pa je en tak smad na svet,

De bom mogla brez moža umret.

25  Ta treta pravi: Jest sim bogata,
Imam tud’ blaga,

Pa imam prehudo žlahto,

Nar več škodje mi le ta;

Vsak se boji mojega jezika.

8232. Zapisal  Fr. G im p el.
VII. št. 35.

Iz njegove pesmarice v prepisu M.

506

V. Pesmi stanovske. IV. 8232.

30 Res je nadloga velika,

Kter tako ženo ima,

De noč in dan jezi ga.

Ta četerta pravi: Jest sim pa božna,

Se mi glih tako godi,

35 Ker imam premehno doto,

Zato pome nobenga ni.

Res imam nekaj popirja,

Tud nisem nikol bres denarja,

Pa vendar pome nobenga ni,

40  Rada bi ga, če bi hodu glih po birglih.

Ta peta prav: Jest pa ne čakam,

Tud nobeno noč ne spim,

Se zmiraj veselujem,

S tem jo še narbol štrafujem,

45 Ki se pust približuje,

Ker ta prestrašni dan
Bo zaperu fante nam,

Kir morem spat brez moža sama.

Ta šesta pravi: Naj mi v ... piše,

50 Jest zmiraj dost terpim,

Vesela ga bom, če nima hiše,

Pojdem pa v petlerijo ž nim,

De bom v zakon stopila,

Saj popred ne bom vesela,

55 Pojdeva pa v taki krej,

De bo petlerije frej.

Ta sedma pravi: Verha sim dorasla,

Pa nisim imela moža,

Zdaj pride al pa ne,

60  Bi znala takega dobit,

De b mi dajav s palco po ...

To bi hotla vse prebit,

De b ga blo le moč dobit.

Ta osma pravi: De le se zgodilo to:

65 De b en tak semen bil,

De b si moža kupila,

De b za dnar dobiti bil,

Sej bi se rada vsega znebila,

De b moža kupila,

70  Naj bo Hrovat al pa Čeč,

Saj bi ne hotla zbirat neč.

V. Pesmi stanovske. IV. 8233.

507

8233.

(Iz Kobdilja na Krasu.)

Slišov sem eno štimo
Jen tud velik špas,

Ke-s-je (v) enmu bošku godilu,

Tu ni blu deleč vod nas,

5 Duklete so se vkup zbrale
Jen milu jokale:

Dvanajst jeh je skupaj blu,

Jen jes-em poslu(ša)l na tu.

Ena prut drugi so se tožile
10 Kaku se na sveti godi,

Zakaj se niso voženile,

Kaj ktiro nazaj derži.

Ta perva pravi: Jest sem že stara,

Sem se vsele pucala,

15 Ma je en tašen hudičov svet,

De morem prež moža vmret.

Ta druga pravi: Jest sem paj mlada,

Meni se taku godi:

Povsot sem se ponujala,

20 Nobenga pume nej.

Ta tretje pravi: Jest sem bogata,

Imam denarje blagu,

Štumala sem enga soldata,

Narveč mi škode le tu.

25 Četrta pravi: Jest sem pej boga,

Mene se vsak boj(i),

Ker imam prema(jh)no doto,

Nobenga puma nej.

Ta peta prave, zdihuje:

30 Sej doma zadosti terpim,

Vzela ga bom, čej nič nejma,

Pej pujdem petlat ž nim.

Ta šesta pravi: Sem dozdej prestala,

Ker nejsem jumela moža,

35 Zdej se ne bodem več gnala,

Nej pride ali neha

8233.  Zapisal  J.  Fabjan. — Iz njegovega rokopisa v ostalini Simona
Rutarja.

508

V. Pesmi stanovske. IV. 8234.

Ta sedma pravi: Jest pej ne scagam,

Des glih celo noč ne spim,

Ker se snobičo(v) troštam
40 Se močno veselim.

Ta vosma pravi: Ku me peče,

Kelkaj težav morem prestat,

Ker mene nobeden neče,

Na svetu kam se čem podat.

45 Deveta pravi: Ku b’ se glih ne po(ro)čila,
De b eden k meni peršu,

Vse bi mu dovolila,

Ne(j) bi sturu, kar bi tel.

Deseta pravi: M je mamca vuržeh,

50 Da nejsem voženena.

So fantj(e) k me(ni) hodili,

M je v kambru zaperala.

Anajsta pravi: Jest sem molila,

Po božjih potah sem šla,

55 De b bla može vdobila,

Pa nejsem bla vslišana!

Dvanajsta pravi: De b se zgodilu,

De b ki en semin bil,

Votla bi moža kupiti,

60 Ku bi glih za dnarje bil.

Vsiga b se votla znebiti,

De bi ga mogla kupit,

Nej bo že Hrovat al pa Čeč,

Zbirat b si na votla več.

Bolno dekle se ozdravi s hlačami.

8234 .

(Kranjska.)

Sim eno čudo vidil,

To je bil velik špas;

Toljk’ dolg’ ga bom pravil,
De bo gotovo res.

5 Veliko ženskih sim jez vidil
V podobi upodobljene,

So bile stare in mlade
Neke tud’ gosposke še.

8234. Zapisal  neznanec. -

Narpred pri neki stari,
10 K’ je močno bolna bla,
Zdravila so ji dali,

Pa vzeti jih ni ’tla.

Za hlače je prosila,

De b’ se jih dotaknila:
15 „Pa jez pred zdrava ne
De hlače dobila bom!"

Iz SPKN. Ul. 140-142.

V. Pesmi stanovske. IV. 8235.

509

Za hlače je prosila,

Pa jih ni nobeden dal;

Je že prestara bila,

20  Se je je vsaki bal.

Vunder je z zvijačo storila,
De hlače je dobila. —

Kaj se mu enkrat zgodi,
Kadar lokaj zaspi?

25 Glej, stara skoči gori,

V lokajovo spavnico gre.

In tamkaj hlače vkrade,
Nobenimu nič ne pove.
Močno se je smejala,

30 K’ je hlače pregledvala;
Drugi dekliči za to zvedo,
Hitro mi gledat gredo.

Tud kuharca priteče,
Serdito se derži,

35 Za hlače prijet hoče,
Keršenca ne pusti.

Začele so se bojvati
Ino za hlače cukati,

Storile so en velik punt
40 Za ta častitliv gvant.

„Prefjobi vi dekliči,

Kaj pa zdaj za vas bo,

Če ne bote skor’ jenjale?“
„„Pri nas bo ravn’ tako:
45 Bo prišla nadloga taka.
Stokrat je srečna ta,

Ki ga že zdaj ima!““

8235 .

(Iz Škofje Loke.)

Nek’ deklet’ se j’ prigodilo,
Da je močno bolna b’ia;
Recnije so ji dajali,

Pa jih nucat ni hot’la.

5 Za hlače je prosila,

Da bi se jih dotaknila,

Naj bojo stare al’ nove,

Da bi le enkrat na .... b’le.

25 Potem so naredili
Grozno velik punt,

Za hlače so se stepli,

Za ta častitljiv gvant.

Dekleta so se vprla,

30 Ta staro na tla podrla;

Ta st~ra zdaj na tleh leži,
Pa še za hlače fest drži.

Za hlače je prosila,

10 Nobeden jih ji ni dal,

„Oh naj bojo ta najgrši,

Samo da b’ mi jih eden dal.

Potlej se je pa kunštna strila,
Kje da bo hlače dobila.

15 Pa kaj si ji prigodi.

Ko Luka fest zaspi?

Ta stara iz posflje ostane,

V Lukov čimer ona gre,

Hlače mu je vzela,

20  Nazaj jih več ne da.

Grozno jih je kuš’vala,

Z njim se je r’cn’vala.

Ko dekleta to zvedo,

Hitro gledati teko.

Tam od strani pride
Ena gnadljiva gospa
35 In je hlače potegnila,

Nazaj jih več ne da.

Katera rada skače,

Ima vsaka rada hlače;

Naj bojo stare al’ nove,

40 Da so le enkrat na .... bde.

Ta stara se je pa spomnila,
Da hlače sama kupila;

Ona kupi si blaga
In si hlače delat da.

45 Ta novica je šla okol’,

B’la je ženskam prav po volj’;
Zato pa zdaj hlače vsaka ima
In jih moškim še pokazat ne da.

8235:  Zapisal  neznanec. — Iz zbirke M. Rodeta II. št. 50.

510

V. Pesmi stanovske. IV, 8236—8237.

En čudež sem jest vidu,

To biv je velk špas.

Tak dolgo bom govoru,

De bo za gvišno res.

5 Veliko ženskih sem jest vidu
Na enmu pild’ namalaneh,

So ble stare ino mlade,
Zraven še gosposke ble.

Enkrat per eni stari,

10 K je močno bolna bla,
Ercnije so j’ dajali,

Pa nucat ni votla,

Za hlače je prosila,

De b’ se jih dotaknila
15 Jest pa pred zdrava ne bom,
De s’ hlače dobila bom!

Za hlače je prosila,

Pa jih ni nobeden dav,

Ker je prestara bla,

20 K se je vsak smejav.

Pa je s kunštjo to storila,

De je hlače zadobila.

Kaj se pa enkrat zgodi,
Kadar lukaja doma ni.

8236 .

25 Ta stara gor vstane,

V lukajov čimer gre,

Tukaj si hlače ukrade,

K’ nobenmu ne pove.

Kako se je smejava,

30 K je te hlače pregledvava.
Druga dekleta to zvedo,
Hitro gledat tud gredo.

Pa kuharca prteče;

Pa srdito se drži,

35 Za hlače perjet’ hoče,

Pa jih kršenca ne pusti.
Tako sta se bojevale,

K sta hlače pregledvale,

De se je naredu velik punt
40 Za ta častitljiv gvant.

Dekleta ve neumne,

Kaj z vam še enkrat bo?
Če se ne bote možile
Bo z vami glih tako.

45 Bo pršva nadloga taka,

De ga ne bo imela vsaka,
Tavženkrat je že srečna ta,
Ktera ga že zdaj ima.

Pust prihaja.

8237 .

(Iz Bohinjske Bistrice.)

Postni čas se približuje,

K’ ena dekle mil’ zdihuje:

„Kaj, oh kaj je men’ storit’,

Ker zapustu me je svet?

5 Eno mašo bom špendala,

Pri svet’mu Antonu se bo brala:
De b’ se že an moš dobiv,

De b’ biv že puklast ai’ pa kriv!"

^‘-36.  Zapisal  neznanec.  — iz zbirke Franc. Steleta II. št. 8.

8237. Zapisal  Franc Kramar,  ima tudi napev. Pel  Janez Ravnik
(Soberle). — Iz Kramarjeve zbirke.

V. Pesmi stanovske. IV. 8238—8240.

511

8238 .

(Kranjska.)

Ker čas že prihaja, že prišu bo pust,
Me žalost obdaja, pri srcu slabost.

Zaspali so fantje, k’ so krepki mladi;
Držijo se zmrzlo, okoli peči.

5 Držijo se zmrzlo, oh, zmrzlo grdo;
Dekleta trpimo pa martro zato.

Ga iščem, ga čakam, pri oknu sedim;
Solze pretakam pa sline cedim.

A to nam le strijo, hudobne žene;

10 Ker preveč jezijo, nedolžne može.

Saj takega vraga se vsak’ lahk’ boji;
Žensko zagleda, že od daleč beži.

8239 .

(Iz Dravelj pri Celju.)

Fašnik se že približuje,
Vsako dekle se solzi,

Ona milo premišluje,

Kak bo žvela v stare dni-

5 Vsako dekle je veselo,

Če se s časom omoži,

Da se z možem pogovarja,
Dela kratke čase si.

Ti nesrečni kral Herodež,

10  Ti si vsega tega kriv,

Ker si v mestu Betlehemu
Tolko fantov pomoril.

Bodo te deklete klele,
Kadar bode sodni dan,

15 Ker ne bodo možev mele,
Premišlale ledik stan.

Oh, če nimate fantičev,
Vaši upi so že proč:

Le ostante še device,

20 Pisanke za velko noč.

8240 .

(Iz ljubljanske okolice.)

Če drugo leto
Kaj bo.

Ojej, ojej, moža
Nisem dobila ga!

Pa hujga ni na svet,
Kot ne moža imet.

5 Nič druzga na m strila,
Kot počakala bom,

Naša Špela se tko veka,
10 Se tako grdo drži,

Se ji je stresla moka,
Zdaj pa tam solze toči!

8238. Zapisal  Ivan Lovrač. — Iz njegove zbirke I. št. 51.

8239. Zapisal  Jurij Rajh. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je
izročil dr. Jos. Tominšek.

8240. Zapisal  Mat. Rode. — Iz njegove zbirke XI. št. 16.

512

V. Pesmi stanovske. IV. 8241—8243.

Po krajnsk’ se imenuje
Veseli predpust,

Kjer se prav skazuje
Vsa živa mladost.

5 O revce dekleta,

Kako se vam godi!

Od leta do leta
Moža ne dobi.

„ Zares sim jaz reva
to Uboga na svet’,

Ki bom zarjovela,

K’ me nočeš vzet’!“

En tedin pred pred pustam
Vsaka reče tako:

8241.

15 »Letaš bo še tako,

De še moža ne bo!“

Nektera zdihuje
Na tihim počas’,

In milo vzdviguje
20 Za moža svoj glas:

„Oh, kaj bom jokala,

K ne pomaga nič to,

Še eno leto bom čakala,
Če drugo leto kaj bo!

Saj dober bi bil,

De b’ le hlače imel,

Naj bo kruljev al slep,
De b’ le mene ogrel!"

8242.

(Kranjska.)

Dekleta, vprašam jaz vas,

S’rote smo, kaj bo za nas?

Že h koncu gre pust,

Noben’ga nimam, le srce slabo.

5 Dnarje imajo vsi ta stari,

Pa irrajo zmrznjeno kri.

Pri peč držijo se zmrzlo, grdo,

Mi pa trpimo težave zato.

Jaz s’rota se troštam en’ga,

10 Pa vendar se troštam blaga,

Ga vabim, ga čakam, pred linco stojim,
Solze pretakam in sline cedim.

Če bi en’ga dobila, prav vesela b’ ga b’la,
Ki bi prišel po noč, objela bi ga;

15 Da bi le en mal zasopel na urco,

Pa bi zaslužil tri cigare pri tem!

8243.

(Kamnik.)

Minu je, minu je veseli predpust,

Ta starim dekletam pri srci slabust.

8241. Zapisal  neznanec.  — Iz SPKN. IV. 95—96.

8242. Zapisal  neznanec.  — Iz zbirke M. Rodeta III. št. I.

8243. Zapisal  Frč. Stele, vela  Marija Stele .—Iz Steletove zbirke X. 31.

V. Pesmi stanovske. IV. 8244—8247.

513

Pepelnica se bliža!

8244.

(Iz goriške okolice.)

Kako hitro gre zornica. Oh zakaj sem pozabila,
Danas je že pepelnica, De se nisem oženila!

8245.

(Iz žužemberškega okraja.)

Pršla je pepelnica, Škuoda k’ srn ga čakala.

Ostala sim samica: Zludjov ldje fouš so m’ bli,

Žalostna stm brez moža, K navejo, koku se mean godi.

8246.

(Iz Šmarce pri Kamniku.)

Pršva je pepelnica,

Ostala stm s’rotica,
Žalostna brez moža,

Škoda, k’ s^m ga čakala!

5 Vsa žlahta b’ b’la vesela,

K’ b’ b’la jest moža dobila.
Pa zlod’ od ludi,

K’ so fovš mi. b’li,

K’ na vejo, kok’ se men’ godi!

10 Pa ntč druz’ga na ’m storila,
Ko vrat si bom zavila,

Pa spomnim še na lubčeka,

K’ ne vem, koko sevrajmat’zna!

8247.

(Cerkno.)

Prišla je pepelnica,

Ostala sem devica.

Žalostna brez madeža,

Škoda, ko sem čakala.

5 Nič drujga nam storila,

Kakor urat si bom zavila,

Pa zmislim na stare ljubčeke,
Še k letu kaj urajma se.

Zmeram sem se veselila,

10 Da lejt ga bom dobila,

Pa vrag ljudi, k so’mfovšni bli,
K ne vejo, kak se men godi.

Svetega Antona bom prosila
Še lepše bom molila,

15  Za ofer mu mast, kračo dam,
Če glih ostane prazni hram.

8244. Zapisal  neznanec. — Iz zbirke, ki mi jo je poslal A. Pegan.

8245. Zapisal  Ludovik  Poka; povedala  Franca Sprajc. — Iz Pdkove
zbirke II.  7.

8246. Zapisal  Franc Kramar.  Ima tudi napev. Pela  Uršula M a -
r i n š e k. — Iz Kramarjeve zbirke.

8247. Zapisal  Anton Kosmač. — Iz zbirke, ki mi jo je poslal J.
Kokošar.

33

514

V. Pesmi stanovske. IV. 8248—8251.

8248.

(Iz šaleške doline.)

Prišla je, prišla pepelnica,
Ostala sem srota samica.

Vsa žlahta b’ b‘la vesela,
Ko b’ b’la moža dobila.

5 Vrag ljudi, k’ so mi fovšni b’li,
Da nisem moža dobila.

Pa spomnim se še na ljubčeka,
Kdo ve, kaj se še prirajmat zna!

8249.

(Žabnice.)

Pred je peva prapalica. 5 Če bi en star vdovec prišu,

Zdej je prišva papevnica. De bi glih sedmred lietstar biv,

Vse španinje so vdale se, Vse glih bi ga jas vzeva
Jas sem sama ledik še. In ga prav lepo imeva.

Še vedno bo morala nositi parto.

8250.

(Kranjska.)

Moža čakam, pa ga ni,
Kaj bo, kaj bo z mano,
Porto moram nositi,

O nesrečno vreme.

5 Druge se udajajo,

Sama jaz ostajam.

Leta mi prehajajo
Vse dobro pošteno.
Malam, malam, cifram se,
10 Vender je ni sreče,

V kogar sim zaupala,

Veli, de me neče.

Eden cent sapuna
Sim več preskerbela,

15 Eden cent pa mazila,

Sim več potrosila.

Pred oblakam stojim celi dan,
De me ljudi vidijo;

Ljudi se sprehajajo
20 Zaročnik ne ide.

V klošter bi odhajala,

Strah me je samote,

Tamkaj ne bi rajala,

Kakor se mi hoče.

25 Ajdi, ajdi hopsasa!

To je moja radost,

Brez moža ne idem spat,

Bog ne daj te žalost.

8251.

(Kajkavska.)

Partu moram nositi,

O nesrečno breme.

Muža nemrem dobiti,

Kaj bu, kaj bu z mene!

5 Ljeta mi prehajaju,
Seda vre postajem,
Mlajše se udavaju,
Ja svigdar ostajem.

v,  Fr.  Praprotnik. —■ Iz njegove zbirke (,Spominjam

se se, ko sem slišal deklo to pesem peti na pepelnico pri kolovratu').

°249.  Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 727.

8250.  Zapisal  neznanec. — Iz SPKN. V. 60.

8251.  Zapisal  Fr.  Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. 1411.

V. Pesmi stanovske. 8252—8254.

515

je li sam na svietu
10 Najvekša sirota?

Druge za muž ideju,
ja pak vživam spota.

Ja se perem i cifram,
Vendar nije sreče,

15 V koga sem se ufala,
Veli, da me neče.

Sjedim vani cieli dan,
Da me ljudi vide,

Al je meni vse zahman
20 Zaručnik mi nejde.

Pojdi dragi, žuri se,
Budem ti povolna,

Samo hitro pašči se,

Nišam ja oholna.

Vidovske sam ulici
Tri ljeta služila,

25 Jošče spola mužkoga,
Nišam nigdar vlila.

Vele, da sam šantava,
Vendar ne istina,

Akoprem bi mogla ja
30 1 roditi sina.

Trada, rada, hopsasa,

To je moja radost,

Ja brez muza nejdem v grob
Nedaj Bog tu žalost.

8252 .

(Slatnna vas.)

Moža nemrem dobiti, Parto moram nositi,

Kaj bo, kaj bo z mene? To nesrečno breme!

Svarilo izbirčnim.

8253 .^

(Štajerska od Ščavnice.)

V moji rojstni okolici je bila navada, da so fantje ponoči prišli pod
okno dekleta, ktero si je v svojem življenju zmirom ženine zbiralo, kteremu
pa nobeden ni bil prelep in prebogat, in ktero je slednjič v zapečku ostalo,
in so mu zapeli:

Neža Pleterko nosi,

Po bregi ježa, Pa kruha prosi!

8254 .

(Štajerska od Ptuja.)

Puca, doki si mlada
No zato diklič,

Boš ti enkrat stara,
Te boš vsa za nič.

5 Zdaj doki še si fletna
No zato diklič,

Potlam boš kak metla,
Znucana za nič.

8252.  Zapisal  Janko Barle,  — /z .Letopisa slov. Matice“ 1893, str.
25 sub  parta.

8253.  Zapisal  Dav. Trstenjak. — Iz „Slov. Glasnika * 1862. 25.
Danes znana le kot otročja igra.

8254.  Zapisal  neznanec. — Iz pesmarice Fr. Schweigla, ki mi jo
je v porabo poslal dr. K. Ozwald.

33*

516

V. Pesmi stanovske. IV. 8255.

Rožice rumene
10 V leti pogle cvet,

V jesen ti povene,

V zimi bo ž nje smet.

Mlada kakti letno
Cvetje si no vtič,

15 Stara pa se žmetno,
Samoe gre deklič.

Čelo zdaj lubleno
Grata odludno,

Lice vso rumeno
20 Bledo no gerdo.

Oči kermežlive
Vusta pune škerb,

S tvoje lepe glave
Bo en stari šerp.

25 Nadernjak napeti,
Punih ceckov stan,
Bode vkup zacvreti,
S capami naphan.

Roke zdaj okrogle,
30 Lepo truplo vso,
Staro vse na vogle
Kak košara bo.

Zato doki si fletna
No zala diklič,

35 Bodi zdaj spametna,
Stara boš za nič.

Če maš voglednike
Te ne bodi štole,
Drugač boš na veke
40 K špoti stari nore!

8255 .

(Od Zagorja na Savi.)

Žalostno se okol oziram,

Ko stare pravlice prebiram,
Zdaj pride taisti čas,

Ko bo prov slabo za nas.

5 Dekleta začele so zbirati,
Žene po drugih se ozirati:
Mož pa ostane le trpin,

Na zemli le Adamov sin.

Ktera zvesto bo lubila,

10 Ta moža bo že dobila,
Ktera slepila dva,

Bo pa vedno žalostna.

Slišal sem že marsiktero,
Meni se je žal storilo,

15 Ki je rekla tako,

Da mojga več nazaj ne bo!

Nikdar ga več ne bom jezila,
Ko b ga le nazaj dobila;

On pa piše mi tako,

Da nazaj ga več ne bo.

25 Fantje šli so u druge kraje,
Nazaj se ozirali smejaje,
Vzrok sem si sama bla,

Ker sem lubila po dva.

Sem mislila ga le slepiti,

30 Lepšega moža dobiti:

Le zdrava ostani, jaz grem preč,
Ne boš me vidla nikdar več!

Adventni post se že končuje,
Dekletam v sercih žela kuje:
35 Ko peršu bo vesev predpust,
Začeli bodo čevle brust.

Mnogokrat oblubil zakon, Pa kaj ples in veselice!

Zdaj pa šov je on k vojakom; Možile bodo se device,

Tam si drugo bode zbral, Tud postarane žene,

20_Z menoj pa lubezen končal. 40 Ki so že udove ble.

8255. Zapisal  Lavoslav Jerin. — Iz njegove zbirke št.  77.

V. Pesmi stanovske. IV. 8256.

517

Marsktera bo moža dobila,
Da ga bo prov vesela,

Bo zmiraj žvižgal in pa pel,
Da ga bo svet Jošt vesev.

45 Ktera bo se pa kujala,

Ta bode velk ploh pelala,

Ta svete šle bojo za no,
Ktere se možit nočjo.

Nekaj jih bo še ostalo,

50 Deklet morda prov malo,
bami ostanemo le mi,

Ki smo že prestari.

Saj tud vam tečejo leta,

Oj prešmentane dekleta,

55 Pa b vedno rade ble mlade,
Ta starm se pa posmehujete.

Kakor fantom, tud dekletam,
Tako kakor predlanskim letam
De b godilo se tako,

60 Nikogar več po vas ne bo!

Prišla bode pepelnica,

Ti še ostala boš samica,

Jaz se pa ne menim neč,
Vedno pojem kakor teč.

65 Preveč zbirate, dekleta,

Letos hotla ni Franceta,

Zato pa Juri se smeji,

Lahko bolši še dobi.

Mi ne bomo neč godrnali,

70 Če bodemo sami ostali,

Ko b hudo ženo mel dobit,
Bolši se je usmrtit.

Kakor so nektere žene,

Neč ne delajo, so lene;

75 Take vsaki se boji,

Od daleč že pred no beži.

Druga je pa zapravlivka,

Vse po gerlu ji počivka,

Za moža ji nikdar ni,

80 Da le šnopca dobi.

Tretja pije vino rada,

Yedno se ji miga brada,

Če dnarca nima kje dobit,
Hitro gre na kredo pit,

85 Da moža bi bol golfala,

, Kaj bi neki še prodala?
Proda kofe in sladkor:
»Prineste ga še n liter gor!“

Saj meni moš nič ne reče,

90 Če se mi doma prata peče:
Dokler služu dnarce bo,

Men preslabo šlo ne bo.

Ti ta stari, pa le delaj,
Nikdar z mano se ne kregaj,
95 Poglej kako te rada mam,

Za sto forintov te ne dam.

Pustna pesem dekletom.

8256 .

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)

Dikline, al znate, kaj gnes je zen den?

Prav tiho le bote, naj vam povem.

Ste resen vesele, da fašenk je gnes,

Pa vendar tud žalost občutite zmes.

~825671fap/sa7jožef Kranjc.  Narekoval  godec Fr. Kreft. — Iz Kranj¬
čevega rokopisa. — Zapis  Jos. Klemenčiča (od Sv. Antona v Slov. gor.) se
neglede na neznatne dijalektične razlike loči v tem:  1 naj] jaz — 5 skos
brislale — 7 kde] kaj — 8] Ali vendar prav globoko vkanite se — 13 saj]
te — 20 To] Da — 23 ti dan] vi tam — 24 nikol] le tam. — Zapis  Jožefa
Glonarja (od Sv. Barbare v Slov. gor.) pa v sledečem:  1 al] ve — 2 le]
zaj; — povem] dopovem — 7 skače] zruži — 12] Pri peči se greje, skoz
okne gledi. — 13 saj] — 17—20 manjka. — 23 ti dan] tu dol.

518

V. Pesmi stanovske. IV. 8257.

5 Do zdaj ste sploh brisale okna, klopi,
No vsaka prav daleč od peči sedi.

Če miška kde skače, odpirat ste šle,

Pa vendar globoko se vkanile ste.

Vaš lubček vas nori no nima vas rad,
io Či ravno po leti je hoda k vam spat;
Pa zdaj, ko resnico pokaza vam bi,
Koruzo no semen pr peči gledi.

Da toplo postane, saj priša bo pa;
Obrnte jem hrbet, ne poznajte ga.

15 On kriv je, da telko požrle ste slin.
Poglejte, kak norca si dela z deklin.

Či zdaj ste ostale, saj fašenk še bo,

Saj site še bote do grla moža.

Le glejte, da venček ne padne z glave,
20 To velka sramota za deklice je!

Svet Pavel vas prosi, da ledične ste,

V nedolžnosti leži v nebesa se gre,

Ne dajte se meti za norca ti dan,

Saj žal vam ne bode v nebesih nikol.

Ploh,

A.  Vsako leto pred pustom ga pričakuje.

8257 .

(Iz begunjske okolice na Gorenjskem.)

Vsak let pred pustam se troštam anga,

Po Božjih potih hodim in prosim Boga,

In ga tudi iz srca želim.

Pa svetmo Antonu almožno delim.

5 O daj mi ga, večni Bog,

Če bi biv prav polomljen od gvave do nog,

B’ga hotva ljubit,

De b’ biv prov vesev,

Vrag b’ mogu ja bit,

10 Da b’ me tak ne vzev.

Da b’ se an takšen arcat dobiv,

De b’ te stare dekliče omvadiv.

Po najih kolenih grem rada za njim.

Vse, kar mi poreče, prav rada storim
15 Vso kožo dol riz'se si hočem odret,

8257. Zapisal  Ant. Jeglič. — Iz njegovega rokopisa. Konec je vzet
od drugod.

V. Pesmi stanovske. IV. 8258—8259.

519

Če je potreba, v žerjavco se vleč,

Da b’ le zadobiva,

To prvo mvadost,

Pa potem zmotiva
20 Kater’ga drug pust!

Micka in Katra, ve presta od zad,
Vedve sta še mvade, vama se ni bat!
Maruška, ti pojdeš pa sama napre,

Ja, meni in tebi ga je silno trbe!

25 Prešmentani fantje, kako ste trdi,

Če ste glih an še frišen mvadi!

Per peči ležte,

In se mrzu držte,

Dekleta stare
30 Pa martro trpe.

8258 .

(Od Zagorja na Savi.)

Vsak let se jest troštam
Pred pustam enga,

Na božjo pot hodim
In prosim Boga.

5 Že dosti let čakam,

Še letos želim,

In ajmožno svetmo
Antonu delim.

Prešmentani fantje,

10 Kok ste vender trdni,
Saj vendar ste eni
Fletni ino pa mladi.

Pr peči sede,

Se zmrzlo drže,

15 Te uboge dekleta
Pa martro trpe.

Ni fanta ne udovca
Bod star al pa mlad,
Vsledni mi pravi:

20 Piš baba me od...!

Ne maram za tebe,
Sam lehko ležim,

Če pa kaj pišparam,
Pa bolši živim.

25 Ti Katra pa žiher
Na strani stojiš,

Jest nimam te vere,
De kirga dobiš.

Le Urška in Tona
30 O sredo obe,

Porinte s korajžo,

Da pojde naprej.

8259 .

(Od Sv. Lenarta v Slov. goricah.)

Ko bi jaz vedela, Da bi te stare

Kje bi tak dohtar biu^ Dekleta mladiu ?_

8258.  Zapisal  Lav osi av Jerin. — Iz njegove zbirke, št. 24.

8259.  Zapisal  Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke IV. str.
45—46.

520

V. Pesmi stanovske. IV. 8260.

5 Vse kar mi kol rekel,
Vse rada storim:

Po nagih kolenih
Bi vdrla za njim.

Po poti, po cesti
10 Pa pojdem jaz zdaj,
Ve mlade dekleta
Pa pojte naprej!

Se bote s korajžoj
Nosile naprej,

15 Da bote se fantam
Prikupile kaj.

Ti Lenca pa Mica
Ste žiher ozad,

Ve ste še mlade,

20 Ni treba se bat.

Neža pa žiher
Na strani stoji,

Jaz nimam te vere,
Če kterga dobi.

25 Prešmentani fanti,
Zakaj ste li vi?
Zakaj se ne žente,
Dokler ste mladi?

B.  Preljube sestrice.

8260.

(Kranjska.)

Preljube sestrice,

Zdaj vprašam kaj vas:
Uboge srotice,

Oh, kaj bo za nas?

5 Leto in pust
Je vzelo slovo,

Za to pa pri sercu
Občutim slabost.

De b’ šental fantiče,

10 K’ so tako terdi,

Ker vunder so eni
Še zali, mladi.

Pri peči deržijo
Se zmerzlo, gerdo,

15 Dekliči terpijo
Pa martro za to.

Vsako leto pred pustam
Se nadjam en’ga,

Na božjo pot hodim
20 In prosim Boga;

Že dosti let čakam
In tega željim,

Svetim’ Antonu
Almožno delim.

25 Ni vdovca, ni fanta,
Bod’ star ali mlad,
Vsak pravi: Ti baba,
Le piš me od . . .!
Jaz zate ne maram
30 Sam lahko živim,

Če kaj več privarjem,
Pa boljši živim.

To pa vse store
Hudobne žene,

35 Ki preveč martrajo
Svoje može.

Za to se pa vsak
Tega vraga boji,

Kdor žensko zagleda
40 Od daleč beži.

Ko bi se na svetu
Kak dohtar dobil,

De bi nas stare
Dekliče miadil,

45 Po nagih kolenih
Grem rada za njim,
Naj reče. kar hoče
Vse rada terpim 1

8260.  apisovavca  neznanega. — Iz SPKN. III. 136—139.

V. Pesmi stanovske. IV. 8261.

521

Meni pa vunder
50 Se milo to zdi:
Pretekle so leta
In fantje mladi.

De b’ le zadobila
jez svojo mladost,

55 Po tem’ bom zmotila
Kterga drugi predpust!

Ti Micika in Katra,
Ostante od zad,

Saj ste še mlade
60 Vam se še ni bat’,
Maruška, ti pojdeš
Pa z mano naprej,

Oh teb’ ino meni
Ga je sila treba.

65 Vse voljno terpimo
Me take britkost’,

Zdaj terdno zatrimo
Me svoje slabost’!

To leto išimo
70 Še moškim dopast’,

Da srečno ga vjame
Si vsaka v past.

Oh de b’ ga poslal
Men večni Bog!

75 Naj bo ves polomljen
Od glave do nog;

Ga hočem ljubiti,

Da bode vesel.

Vrag mora li biti,

80 De b’ tak’ me ne vzel!

8261 .
(Kranjska.)

■ K’ začnem svet premišluvati,
Kak on zna ljudi goTfati I
Enim žalost stri, britkost,
Drugim veselje, sladkost.

5 So vesele tiste žene,

K’ so o pusti zaročene:

So vesele t’ga narveč,

K’ ne bodo ploha vlekle več.

Dekleta bodo žaluvale,

10 K’ so o pust’ brez mož ostale
Imajo tud strah, trepet,

K’ bo ploh vleči treba spet

Oh, zapustil nas je svet,
Ploh vlačile bomo spet!

35

Skupej so zato se zbrale,

Zavolj ploha svet deržale:

15 Sem zasmejal se ta čas,

Slišal žalostni sem glas.

In narstarši milo zdihne,

Žalostno svoj glas povzdigne, 40 Meni silno k’ sercu gre.
Mlajši jo poslušajo,

20 Spred in zad zdihujejo.

25 Kaj sim, oh, noči stratfla,

K’ gledat k’ oknu sim hodila,
De večkrat noč prošla,

Per vsim tem le ni moža!

To je še posebna gnada
30 Za taisto, k’ je še mlada,
Taka ima še en bošt
Se možlti drugi pust.

Jest sim srota majhno živa,
Vidim, de bom skorej siva:
Vse zaupanje je preč,

Se moža ne nadjam več!

Takrat nimam clo nič gmaha,
Ko domislim se do ploha,

Oh, prestrašno to ime!

Pravi: »Ljube ve sestrice!

Kaj za nas bo zdaj, srotice?

Pred k’ bom vleči ploh začela,
Tavženkrat bom omedlela:

Se bojim, de b’ mi takrat,
Duša ne ušla odzad

h ostaline M. Kastelca, hranjen e

8261.  Zapisovavca  neznanega. -
v ljubljanski licejski knjižnici. V. 31 je imel prvotno ,,en lošt“.

522

V. Pesmi stanovske. IV. 8262.

45 Yse dekleta, gmejn al vsoke, Mlade so se vse jokale,
Čakajo nadloge take: 50 Zavolj ploha v stralii stale,

Ko b’ bil oče ravno grof, Kjer ga vlač’jo že več let

Mogla hči bi vleči ploh. In ga bodo letaš spet!

8262.

(Iz Doba na Gorenjskem.)

Oh ljube sestrice,

Jaz prašam zdaj vas:
Me stare srotice,

Oh kaj bo za nas!

5 Ni fanta ne vdovca,
Naj bo star ali mlad,
Vsak le tako pravi:
»Piš baba me od ...!

Jaz za te ne maram,
10 Sam lahko ležim,

Če kaj si prišparam,
Pa boljše živim.

Boljš’ mi je zgubiti
Na vojski glavo,

15 Kot se pokoriti
S to sitno ženo!“

Oh da bi se vsaj
En tak dohtar dobil,
De stare dekleta
20 Bi zopet mladil.

Po nazih kolenih
Grem rada za njim,
Na vžganih polenih
Če reče, klečim!

25 Potem če odreže
Vso kožo mi preč,
Potlej pa še reče
V žerjavco se vleč:

Da b’ le zadobila
30 Spet svojo mladost,
Da b’ enga zmotila
Se le-ta predpust!

Lasje so že beli,

Mi teče z očes;

35  So zbirat začeli
Bo trda zares!

Ko leto preteče,

Bol stara sem spet,
Oh to me bolj peče,
40 Ko grehov deset.

Ta čas že prihaja,

Že bliža se pust.

Me žalost obhaja,

Pri srcu slabost.

45 Vsaj dolgo že čakam,
In močno želim
In svedmu Antonu
Almožno delim.

To me še vunder
50 Pri srcu hladi,

Da se še ktera
Taka dobi!

Da mi pomagala
Vozit bo ploh,

55 Z mano zdihvala
Oh jejha, oh, oh!

Ve Katra, Marjanca,
Ga rin’te od zad.

Vsaj ve ste še mlade,
60 Ni treba se bat.

Me, Cilka in Špela
S korajžo naprej,
Tako se pa fantom
Prikupimo zdaj!

8262. Zapisal  Janko  Rahne. — Iz njegove zbirke št. 7.

V. Pesmi stanovske. IV. 8263.

523

8263.

(Kranjska.)

8263. Zapisal  L. Žvab.  Povedal  Ant. Žrjal iz Pliskovice i. 1882. — Iz

Zvabove zbiri e.

524

V. Pesmi stanovske. IV. 8264.

8264 .

(Kranjska.)

Preljube sestrice,

Jest prašam zdaj vas:

Me vboge s’rotice!

Oh, kaj bo za nas?

5 Že ura prehaja,

Že h koncu gre pust,

Me žalost obdaja
Pri srcu slabost.

Prešmentan fantiči,

10 Kako so mladi,

Imajo petice,

So šmentran št’mani.

Pri peči sedijo,

Se grdo drže,

15 Dekliči trpimo
Težave zato.

Jest s’rota na svetu,

Ker nemam moža,

Vendar vsako leto
20 Se troštam en’ga.

Ga vabim, ga čakam
Pod oknom stojim,

Solzice pretakam,

Pa sline cedim-

25 Zdaj pa nobeden za me
Bodi star ali mlad;

Vsak pravi: Me piši
Ti baba od . ..

Jest zate ne maram,

30 Sam lahko živim ;

Če kaj več prislužim,

Pa boljši živim.

Le to vse store
Hudobne žene,

35 Ker vedno jeze
Nedolžne može.

Pred tako nadlogo
Se vsak naj boji,

In pred tako babo
40 Naj preči beži.

Je boljši za me,

Če prav sem soldat,

Vrag babo naj vzame
Sam sebi na vrat.

45 Je boljši zgubiti
Na vojski glavo,

Kakor pokoriti
Se s tako ženo.

Če še eno leto
50 Ostanem tako,

Bo ja en velik
Pekel na svet’.

Ne bom se več dala
Z letom goljufat’,

55 Na liceh že začne
Te starost poznat.

Lase so že beli,

Že teče z oči,

So zbirat’ začeli,

60 Bo trda zares !

Da leto preteče
Bom stara ko mah!

Oh to me bolj peče
Kot grehov deset.

65 Oh kje bi se pač
En dohtar dobil,

Da bi te stare
Dekliče mladil?

Po nagih kolenah
Grem rada za njim,
Na^vžganih polenah,

Če hoče, klečim.

Naj tolče alj pere,

^ Na tla se mu hočem vleč,
75 Če tudi odere

Mi kožo vso preč.

Da le se vdobila
Bi moja mladost,

Da bi zmotila
80 Kater’ga ta pust!

ne mara

70

8264. Zapisal  J. Kenda. — Iz njegove zbirke.

V. Pesmi stanovske. IV. 8265.

525

Oh jest sem prestara,
Pa pojdem za njim!
Miad za me ne mara,
Vsaj star’ga vdobim.

85 Srčno bom vozila

Pred drugimi naprej,
Da prikupila

Se fantu bom zdaj.

Oh da b’ iz dobrote
90 Mi en’ga dal bog,
Če prav je krumpast
Od glave do nog!

Obljubim mu zvesta
Ostati vselej,

95 Da le bom nevesta
Pred smrtjo kadej!

8265 .

(Kranjska.)

Ljube sestrice,

Zdaj vprašam vas:

Me uboge sestrice,

Oh kaj bo za nas.

5 Že ura prihaja,

H koncu gre pust.

Me žalost obhaja,

Pri srcu slabost.

Presnete butice,

10 Ki so tak trde,

Kir moje potice
So hladne, mlade.

Pri peč se držijo
Mrzlo grdo,

15 Dekleta trpijo
Težave zato.

Sirota na svetu
Kir nimam blaga,
Vsako pa leto
20 Se troštam enega.

Ga vabim, ga čakam,
Pri linči stojim,

Pa solze pretakam
In sline cedim.

25 Nobeden ne sliši
Bodi star ali mlad.
Vsak pravi: Piši me
Ti baba od . ..

Jaz za te ne maram,
30 Sam lahko ležim.

Če kaj več prišparam,
Pa boljši živim.

Le to storijo
Hudobne žene,

35 Kir vedno jezijo
Nedolžne može.

Pred tako nadlogo
Se vsaki boji,

Kakor pred kugo
40 Vsaki beži.

Pravi: boljši je zares,
Če sem tudi soldat.
Vsak babo naj vzame
Sam sebi za vrat.

45 Bolji je zgubiti
Na vojski glavo,

Ko se pokoriti
S hudobno ženo.

Če še eno leto
50 Ostanem tako,

Pa je že na svetu,
Veliko peklo.

Ne bo se več dalo
Z leti goljufat.

55 Na licu bo začelo
Se ’n malo poznat.

Lasi so beli,

Že teče iz oči.

Začeli so zbirat,

60 Bo trda za vse.

Če leto preteče,

Bolj stara sem spet,
To me bolj peče,

Ko grehov deset.

8265. Prepisal  Fr. (Radivoj) Poznik  iz pesmarice  Andreja Jegliča.

526

V. Pesmi stanovske. IV

V. Pesmi stanovske. IV. 8266.

527

8266 .

(Iz Moravč pri Litiji.)

Preljube sestrice,

Jaz vprašam zdaj vas;
Boge srotice,

Kaj bo za nas?

5 Peršu je pust,

Vzel je slovo,

Dekleta občutjo
Pri srcu slabo!

Prešmentani fantje,

10 Kako ste trdi,

Pri peči se držte
Zmrzlo, grdo.

Dekleta pa trpmo
Martre za to.

15 Dekleta pa trpmo
Martre za to.

Kože se grb’jo
Okoli brade,

Na glavi se m znajdejo
20 Sivi lasje.

Če še en leto
Ostanem takti,

Zame bo gvišno
En velik pekli.

25 „Boljši je (biti)

Dvakrat sovdat,

Se vsacmi vragi
V kremplje podat;

Boljši je, da zgubim
30 V vojski glavo,

Kot se pokorit
S to hudo ženo!“

De bi se še

En tak dohtar dobiv,

35 De b ta stare
Dekleta mladiv.

Po nagih kolenih
Grem rada za njim,
Naj reče, kar hoče,

40 Mu rada storim!

Če mi odreže
Vso kožo že preč,
Potem, če m’ reče,

V žrjavco čem leč,

45 De b’ le dobila
To svojo mladust,

De b’ ga zmotila
En drugi predpust.

Zdej s’ pa navežimo
50  Ta velki ploh na vrat,
Po cesti prot’ mesti
Pa pojdemo ž njim.
Po cesti prot’ mesti
Pa pojdemo ž njim,

55 Jez sem ta stara,

Pa pojdem pred njim.

Urška in Metka
Vozite od zad,

Ve ste še mlade,

60 Se nem ate bat.

Katra ’n Špela,

Porinte naprej,

Vam kot men’

Ga je silno trebej.

65 De b’ mi ga poslov
Večni Bog,

Če je polomljen
Od glave do nog:
Ljubila ga bodem,

70 Da bo me vesel,

Vrag bi mogel biti,

De b’ take ne vzel!

8266. Zapisal  H. S e var. — Iz njegove zbirke 111. 1.

528

V. Pesmi stanovske. IV. 8267.

8267.

(Iz Sav. doline.)

Preljube sestrice, jaz vprašam zdaj vas
Mi boge srotice, no kaj bo za nas?
Veseli pust jemlje
Od nas že slovo,

5 Zato pa občutim pri srcu slabo.

De šentani fanti so tako trdi,

Kir vendar so nekteri prav fletni.

Pri peči držijo
Se mrzlo, grdo,

10  Dekliči trpijo pa martro zato.

Vsako leto pred pustam se troštam enga,
Na božjo pot hodim in prosim Boga.

Že dosti let čakam
In enga želim,

15 Tud sv. Antonu almožno delim.

Ga čakam, ga vabim, skoz okno kričim,
Pa solze prilivam in sline cedim.

Sam Bog mi pomagaj
To leto prestat,

20  Bom z moški začela jaz lepše ravnat.

Ni udovca, ni fanta, naj bo star ali mlad,
Vsak pravi, ne obesim si babe na vrat,
Jaz ženske ne maram,

Sam lahko živim,

25 Kaj več prišparam in boljše živim.

Te žene hudobne pa vse to store,

Ker preveč moštrajo te svoje može,

Zatoraj se vsaki,

Tud slednji boji,

30 Ko žensko zagleda, od daleč beži.

Dost boljše je tud’, da gratam soldat,

Ko pa takemu zlodju se v roke podat,
Rajš hočem na vojski
Zgubiti glavo,

35 Kakor pokoriti se s čudno ženo.

Ce še toto leto ostanem tako,

Za mene bo gvišno en pekel to,

Z lasmi se ne bode
Več dalo goljfat,

40 Na lici bo starost vsak mogel spoznat.

8267.  Zapisal  neznanec.  — Iz prepisa  Fr. Praprotnika.

V. Pesmi stanovske. IV. 8268.

529

Že koža se grbi okoli brade,

Na glavi se najdejo sivi lasje.

Če še dve leti
Noben’ga ne dobim,

45 Goije mi na sveti, že zdaj se bojim.

Kob se kateri tak dokter dobil,

Kateri bi stare deklete mladil(v),

Po nagih kolenih
Grem rada za njim,

50 Naj reče, kar hoče, ko rada storim.

Če tudi vso kožo odere mi preč,

Potem če mi reče v žarjavico leč,

Dab le zadobila
Jest svojo mladost,

55 Potem bi zmotila koj kterga drug pust.

Samo to še mene pri srcu hladi,

Ker vidim, da drugih se dosti dobi,
Katere tud morjo
Ledik ostat,

Nosit z manoj velk kamen na vrat.

8268 .

(Štajerska.)

O ljube sestrice,

Zdaj vprašam jas vas:
Uboge sirotice,

O kaj bo za nas?

5 Veselje odhaja,

Že koncu gre pust,
Zato me obhaja
Že v srcu slabost!

Bo spet kakor lani,

10 Fantje so trdi,

So leni, zaspani,

Če glih so mladi:

Pri peči držijo
Se mrzlo, grdo,

15 Deklice trpijo
Stiskavo hudo.

Jaz srota na svetu,

Ki nimam blaga,

Oh vendar vsako leto
20 Se troštam enga;

Ga vabim, ga čakam
In sline cedim,

Pa solze pretakam,

Se kislo držim.

25 Ostante le same,

Prav star kakor mlad,
Zlod babo naj vzame
Sam sebi na vrat!

Jaz zanjo ne maram,
30 Sam lahko ležim,

Pa kaj si prišparam
Pa bolše živim.

Leto (v)se storijo
Hudobne žene,

35 Ker preveč jezijo
Nedolžne može:

Pred tako nadlogo
Se žlehtni boje,

Ja! Kakor pred kugo
40 Od daleč biže.

8268. Zapisal  neznanec.  — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je iz
ročil vojaški župnik  Frč. Ivanetič, št. 2.

34

530

V. Pesmi stanovske. IV.

Kako smo to leto,
Ostarimo tako.

Se samo na svetu
Bo veliko peklo;

35 Ne bo se več dalo
Z let mi goltat.

Na licu en malo
Se začne poznat!

Lasje so že beli,

50 Ste slabe v očeh,

So zbirat začeli,

Ja trdo bo res:

Ako še dve leti
Tako zastojim,

55 Gorje mu na sveti,

Že zdaj se boji.

Al je še mogoče,

Dob kdo se dobil,
Kater bi deklice
60 Ta stare mladil,

Po nagih kolenah
Grem rada za njim,
Na ostrih polenah,

Če reče, klečim.

65 Naj to(l)če, naj pere,
Na tla se čem vleč,
Če tudi odere
Vso kožo mi preč,
Dab le zadobila
70 Spet svojo mladost,
Tako bi vmotila,
Katerga drug pust.

To samo še mene
Pri srcu hladi,

75 Ker vem, da ste ene
Bogatih ljudi,

Se bodo podale
Voziti tud ploh
In zmano jokale,

80 Zdihvale: Oh, joh!

Jes sem že ta stara,
Pa pojdem pred njim,
Mlad zame ne mara,
Saj starga dobim;

85 Srčno bom vozila
Pred dtugim naprej,
Skoz to prikupila
Bom fantom se zdaj!

Ti Mica pa pusti,

90 Saj nimaš moči,
Merjana porini,

Da brž podrči;

Cilka in Franca
Le v sredo obe,

95 Še Barba in Anca,
Porinte naprej!

O pridi, Marjana,
Perdruži se k nam,
Tud imaš že leta,

100  Ne bodi te sram;
Polona ti grda,

Kaj ti tam stojiš?

Za tebe bo trda,

Da kterga dobiš!

105 Le. teci, Rozina,
Potegni ga ti,
Pomagaj, Marina,

Od druge plati:

Da prav ga držimo,
110 Da z rok ne zdrči,

In urno vozimo,

Če glih vas tiši.

So stare navade,

Kdor hoče, naj bo,
115 Vozimo zdaj rade
Ta ploh za sebo;

To leto začnimo
Bol fantom dopast,
Da srečno dobimo
120 Vsak svojega v past.

Daj ga Bog meni
Da kterga dobim,

Z golmi koleni
Grem rada za njim:.
125 Kaj hočem storiti?
Kater mi bo všel,

Ga zvesto ljubiti,

Tak da bo vesel!

X. Pesmi stanovske. IV. 8269—8270

531

8269 .

(Od Kapele pri Brežicah.)

Preljube srotice
Jest prašam zdei vas:
Preboge deklice,

Nu kaj bo za nas?

5 Ta svet je predpustam
Uzel zdaj slovo,

Zatu se občutmo
Per srcu slabo.

Prešmentani fanti,

10 Nu kok so terdi,

Kir vendar ste fein
No zauber ludi:

Per peč se deržite
Prau zmerzlo, gardo,

15 Deklete terpimo
Pa martro hudo.

Ni fanta, ni udovca,

Nei bo star ali mlad,

Le vsa to poreče:

20 „Piš me baba ud ...!
Na maram za tebe,

Saj lahko sam spim,

Či s več kaj paršparam,
Pa bolši živim!“

25 Zatu me pa vonder
Per sercu hladi,

Kir vem de se takih
Prau dosti dobi,

De morejo z menoj
30 Tud ledig ustat
In sebi pervezat
En velk ploh na vrat.

Po mestih, po cestah
Potečem za nim:

35 Jest sim nar ta stara,
Pa pojdem pred nim.
Skuz to bom fantam
Perkupla jest zdej,
Skorej se vozila
40 Jest podem naprej.

Micka nu Katra
stojita od zad,

Vidve ste še mlade,
Ni treba se bat.

45 Urša, Marina.

Na sredi ste dve,
Porinta s kurajžo
De pojde naprej.

Maruška, ti podeš
50 Pa zmeram naprei,
Teb ga je prau sila,
Nam ga je trebei;

Ti Špela pa žiher
Na strani stojiš,

55 Jez nisem te pamet,
Če ga še dobiš!

Iz voloj terpimo
Vse naše slatkust,

S korajžo dol termo
60 To našo britkost:
Skuš to se poflisamo
Moškim dopast,

Da srečno dobimo
Vsak svojga u past!

8270 .

(Od Ljutomera.)

Oh ljublene vi dekline, Zdaj vozile bote ploh

Ktere se niste oženile, In zdihvale okoli sploh.

8269. Zapisal  Franc Berthole  l. 1846. •— Iz njegove zbirke {str.
97—98).

8270. Zapisal  Josip Štuhec.  — Iz njegove Pesmarice 11. 79— 84.,
kjer je pozneje popravljeno:  16 plesale] tekle — 26 boš] boš v grabo —
40 več ne — 42 vaše v podertine.

34*

532

V. Pesmi stanovske. IV. 8271.

5 Fašenk nam je vsem minio,
Dosti se njih oženilo,

Mi pa smo ostale le sirote,
Spet mo mele velke pote.

Jaz sem čakala cele dni,

10  Če bi prišel gdo mi v ogledi;
Nega blo k men nobenega,
Ploh bom jas pa vozila.

Janke sem si vse oprala,

Kaj bi te leži pri njem spala:
15 Namazala sem si pete,

Kaj bi gladko plesale.

Mojo delo mi je zastojn,
Sama bom spala jaz nicoj:
Znam, da ne bom nič spavala,
20 Da bom spet ploh pelala!

Mojo srce si zdihava,

Oko žalostno pogledava,

Šest nas le vozilo je,

Ki se nismo oženile.

25 Treza, Mica, Liza, Bara,

Le kaj boš prav dirjala,

Liza, Mica, ti naprej
Vleči, da najbolje gre.

O ti Treza, stara Bara,

30 Jas po noči sem kašlala,

Za ploh sem zdihavala,

Da bom ga leži pelala.

Kak žalostna si, jas mislim,
Da ravno dnes pa slive sušim,
35 Če jas še kterga dobim,

Slive rajši tedaj pustim.

Ne pelajmo ga dale mi,

Naj ploh le tu na vek leži,
Hočemo se oženiti mi,

40 Ploha pa ne več voziti.

Oh ljublene vi dekline.
Vzemte si v vaše podrtine
Može kak naj bolje blage,

Saj še niste vi prestare I

C. Želim vam povedat, kako je na svet.

8271 .

(Iz Doba pri Domžalah.)

Želim vam povedat, kako je na svet,

Eno pesem od pusta vam hočem zapet.
Prešmentrani pust že jemlje slovo,

Kako je pa meni pri srcu hudo!

5 Prešmentrani fantje, kako ste lepi,

Zakaj se ne žente, dokler ste mladi?

Pri peči držite se mrzlo, gerdo,

Dekleta trpimo pa martro zato!

Ni fanta, ne poba, naj bo star ali mlad,

10 Vsak prav: Preljuba, piš me v .. . odzad!

Za te več ne maram, sam lahko ležim,

Si kaj več prišparam, pa boljši živim!

In boljš bo za mene, ko gratam soldat,

Naj vrag babo vzame sam sebi za vrat!

825 r l.  Zapisovavca  neznanega. Iz zbirke M. Rodeta VIII. št. 90.
Dal mu jo je neki Kremžar, ki pa je tudi ni sam zapisal.  — V Dobu pri
Domžalah je to pesem zapisal tudi Jožef Osredkar. Ohranjena je (z neznat¬
nimi razlikami) v M. Rodeta zbirki V. št. 25.

V. Pesmi stanovske. IV.

533

15 Rajš hočem zgubiti na voski glavo,

Kakor pokoriti iz hodo ženo.

Sem sirota na svetu, ker nimam moža,

Pa vendar vsako leti jest troštam se ga,

Ga vabim, ga čakam, pri oknu klečim,

20 Pa solze pretakam in sline cedim.

To pa vse storijo hudobne žene,

Ker matrajo preveč nedolžne može;

In take nadloge se vsak mož boji,

Ko žensko zagleda, od daleč beži.

25 Ako pa še k leti ostanem tako,

To bo pač na svetu velik peku,

Ne bo se več dalo iz leti goltat,

Na letih enmalo se začne poznat.

Lase so že bele, že ceste rožec
30 Sivet so začele, bo terda za ples,

Ako pa še dve leti tako zastojim,

Gorje men na svetu, že zdej se bojim.

Al če je mogoče, da b se arcet dobil,

De bi ta stare dekleta nazaj pomladu,

35 Po nazih kolenih grem zadi za njim
ln na ožganih polenih žereče klečim.

Naj me tolče al pusti na tla se vreč,

Če tudi odere kožo mi preč:

Ko b se jaz dobila spet svojo mladost,

40 Morebiti bi zmotila katerega drug pust!

To pa vendar še mene pri srcu hladi,

Ker vem, da so tud ene bogatih ljudi,

Bojo ledek ostale, privlečejo ploh,

In bojo jokale iz inanoj, oh joh!

45 Jaz sem že prav stara, popeljem pred njim,
Mlad za me ne mara, naj starga dobim,
Serčno bom vozila pred drugim naprej,
Skoz to prikopila se fantom še kaj.

Ti Katra in Špela, le rinte od zad,

50 Ti Urša debela, ne boj se ga vrat.

Ti Neža pa vozi ta štor za teboj,

Ti Reza pomagaj, pa Micka za njo!

Ti Lenka, počeni, še nimaš moči,

Ti Franca, porini, da laž podarči,

55 Ti Čila in Ana, po sredi ovij,

Pa še Barba porini, kar imaš moči.

534

V. Pesmi stanovske. IV. 8272.

O pridi, Marjeta, zapiši se k nam
Tud ti imaš leta, o naj te bo sram!
Lojza ta grda, kaj tamkaj stojiš?

60  Za te bo še trda, če kterga dobiš.

Še teci, Krlina, potegni tudi ti,
Pomagaj, Kristina, da z rok ne vbeži!
Le dobro držimo od druge plati,

In ven ne vržimo, če glih nas tiši!

8272.

(Kranjska.)

Želim vam povejdat, kaj je na svejt,

Eno pejsem od pusta vam hočem zapejt.
Prešmejntani pust že jemle slavo,

Oh kak je pa meni pri sercu hudo.

5 Prešmejntrani fanti, kako ste lepi,

Zakaj se ne žente, dokler ste mladi?

Pri peči derže se merzlo, gerdo,

Dekleta terpijo pa martro za to.

Preljube sestrice, vas vprašam tako,

10 Preboge device, kaj za vas bo?

Čas prihaja in hkraju že gre,

Prihaja mi žalost v serce.

Vsak fantič, naj je star ali mlad,

Vsaki pravi: Ti baba, nečem o zad!

15 Za tebe ne maram, sam lehko živim,

Če kaj si pripravim, za se obderžim.

Sim srota na svejtu, ker nimam moža,

Pa vendar vsako jutro troštam se ga,

Budim in čakam, pri oknu sedim,

20 Pa solze prelivam, pa sline cedim!

Pa to storijo vse hudobne žene,

Ker preveč jezijo nedovžne može.

Pa-take nadloge se vsaki boji,

Žensko zagleda, že odaleč beži:

25 „Je boljše mi biti vojak.

__Ženo tako naj vzame živi vrak;

8272. Zapisal  Pavel Laznik.  — Iz zbirke Lovračeve A. 13 — 18, od¬
koder jo je prepisal Lovrai v svojo zbirko I. št. 50 s temi važnejšimi pre-
membami:  8 terpimo — V. 13 — 16 manjka — 20 Solze — Za tem verzom je
izpuščeno 5 stroj, to je do v.  40—44] Tud tebi bo trda, če ga zdaj ne do¬
biš 45—46] Grdo za mene, če ga ne dobim, Oh če še to leto tako za-
stojim (prim. 35—36)  — 47 Da]Ko.

V. Pesmi stanvvske. IV. 8273.

535

Raj hočem zgubiti na vojski glavo,
Kakor pa poskusti hudo ženo!“

Zdaj še ostanem to lejto tako,

30 Da se na svejtu spreobernilo bo,

Ne bom se več dala goltat,

Na licu rudečim nič več se poznat.

Lasje začeli so beli gratvat,

Oh, pa če bom mogla brez moža ostati
35 Gerdo za me, če nobenga ne dobim,

Oh če še dve leti tako zastojim.

Ko bi olja blo mogoče dobit,

Ta stara dekleta nazaj pomladit,

Po golih kolenih grem rada za njim,

40 Na gorečih polenih tud rada klečim.

Le pridi Marjeta, pridruži se k nam,
Tudi ti Micka prihajaš ko stari vran,

Oj Lojza ti gerda, kaj tamkej stojiš,

Za tebe že trda, če kirga dobiš.

35 Oj Bog daj meni. da kirga dobim,

Po golih kolenih grem rada za njim;
Vse hočem storiti, da bi me vzev,
Zvesto bi ga lubila, da biv bi vesev!

Kopanja.

8273 .

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)

Zdaj neka deklina pa žalostna je,

Kda fašenski dnevi se sklenejo že,

Ne ve pa ge šijak si vtrgala bi,

Zato, da se letos oženila ne.

5 Si misli, veselje skor sklene se že,

Pa deno si nikoga nega po me.

Al, kde pa ti dozdaj mi lubček moj spi,
Kaj nikdi mu glasa več slišati ni.

On vogledi hodi pod druge vogle,

10 No od zdaj več marati neče za me-
Mi pravi: Zdaj tebe tak dugo sem meja,
Al zdaj pa si drugo za ženo bom vzeja.

Oj nora deklina, kaj fanti se daš.

No takšo liibezen ti do njega maš!

8273. Zapisal  Jož. Kranjc.  — Narekovala  M. Raušl od Sv. Tomaža-

536

V. Pesmi stanovske. IV. 8274.

£6 Kerkoli ga pozna, mu reče bedak,

Da z večmi dekliči je storil on tak.

Vsi skoro si jemlejo lučke snehe
No pravjo, da fari tu takšnega ne,

Kaj človek na svetlo skoz den bi žnjoj smeja,
20 Kaj ne bi pojdoč jemi kavran je vzeja.

Oj draga deklina, ti žalosten glas
Začujem od zdajnih mladeničev jaz.

To ravno spot dela no zlo ga greni,

Poštenje nam jemle no zlo ga črni.

25 Saj resen so ene kak žarki plamen
Od novega leta do fašenka sen,

Al zdaj pa si vleče svoj kožih na se
No pravi, da zebsti začelo jo je.

Po zimi brez robca je k studenci šla,

30 Za njo je nikdar ne premrzlo bilo.

Al zdaj, ko začelo je biti tople,

Si skrižom vso glavo ovijati če.

Najhujše pa bode še tisto za njo,

Ker letos kopanjo še vlačila bo.

35 Te bode njoj žal, kaj oženla se ne,

Kaj rešila tote težave bi se.

Oj draga deklina, ne reči to nič,

Se skoz ti je bole, doklič si deklič.

Glej, koža ti glih tako enkrat sprhni,

40 Kak tistoj, ki v zakonskem stanu živi.

Svarilo pred moško zapeljivostjo.

8274 .

(Kranjska.)

Preljubi dekliči, povedal vam bom,

Kaj znajo fantiči, jih dobro poznam.

Prav čudno lovijo vas večkrat na lim,

Da bi v tovaršijo podale se z njim.

5 Te kače so zvite, le prav zastopite,

Kar jaz govorim.

On hvalil bo lice, oči in lase,

Noge in ročice in tvoj drobno serce,

Besede in djanje, kar vse ve, bo zbrav,

_10 Tvoj^ hod in gibanje, vsem hvalo bo dal.

8274. Zapisala  (?) A. L. L 1814.  — Iz prepisa Iv. Kocijančiča v nje¬
govi zbirki št. 71.

V. Pesmi stanovske. iV.

537

Pa če boš verjela, ne boš prav naletela
In on se bo pa smijal.

In ko bo zasledil za tvojo slabost,

Bo skusiti vedil sleparsko modrost.

15 Se vsega bo lotil, obetal gore,

Samo da te zmotil in spolnil želje.

Pa s takem kupčevati, pa post ne prodati
Bi mi bilo gorje!

Toraj za dekleta en nauk vam bom dal,

20 Ki imate že leta in dosti skušnjav:

Kerkolj se vam liže in hvali preveč,

Le hitro ga spravi in ne boj se, če pravi:

Ne pridem nič več!

Kdo ne bi Škerjanca po petji poznal,

25 Al pa razuzdanca, ki klafat prav zna,

O deklica mlada, jaz tebi povem,

Če bodeš kaj rada hodila s takim ljudem,

Boš malo poštena bodi dekle al žena,

Iz skušje to vem.

30 Nektere zakonske tudi rade znore,

Posebno gosposke, ki predobro njim gre,

Bi rade menvale vse vprek in počes,

Z dekličem vasvale bi tudi še vmes.

Pred takimi bežite in varno se skrite,

35 Zapeljivke so umes.

Pa pridejo tudi k dekličem v vas,

Ti beli gospodje, da skušajo vas,

Le modre bodite pri takeh ljudeh,

Ušesa mašite, deržite svoj smeh,

40 Ker sicer bodo kmalu vsi (s) perstam kazali
In nosili v zobeh.

Če hočeš nevesta biti srečna kedaj,

Bogu bodi zvesta, na čednosti glej.

Če pride poreden, od deleč se boj,

45 Če pa en vreden, ga prašaj, al si moj.

Že sam bo prtekel, podal ti bo roko in rekel:
Če hočeš, sem tvoj.

Če katera med vami še nima sveta,

Naj malo predrami jo pesem le ta.

50 Le to si vzemite v spomin zanaprej
In pojte, berite tudi drugem naprej.

Čeravno ni novica, je bistra resnica,

Kar poje se v njej.

538

V. Pesmi stanovske. IV. 8275—8278.

Svetniki priprosnjiki.

8275.

(Iz Kamnika.)
Lub’ svet’ Anton,

Vsth fantov patron.
Kera se nemo prporoči,
Ga vsaka dobi.

8276.

(Kozjak pri Mariboru.)
Preljubi sv. trije Krali,

Vi ste tri, jaz sem pa sama!
Sprosite mi ednega od Boga,
Če tudi raztrgane hlače ma!

8277.

(Iz Gorenjih Radolj.)

(K) usem svetnikom iskop bom 10 Pro lepo bom molila:

šla,

Tam bom do pokliknela
In š bom zvesto molila
Za anga lobga žinena.

5 Sviti Vrbaz, Agostin,

Sviti Vincenc, Valentin,

Zame proste od Boga,

Če pro krolave noge ma.

K osem svetnicam iško o bom

šla,

Svita Cecilje, Brabora,

Svita Katarina, Agata,

Za me prositi vi od Boga,
Če pro sivo brada ma.

Kolkokrat sam partekla,
Masla sam parnesla;

Zde pa prosi od Boga,

Če pro rastargana hlače ma.

8278.

(Iz Moravč pri Litiji.)

Vsi svetniki tudi vi,

Prosite le Boga za me:

Svet Brnazi in Protazi,

Svet Dominik in Frtnat:

5 Prosite nam od Boga,

Da za en drugu leto žen’na da!

Vse svetnice tudi ve,

Prosite tud’ Boga za me:
Sveta Rodija, Barbara,

10  Katarina in Agata:

Prosite nam od Boga,

Da za en drugo leto žen’na da!

Oh svet Anton, kje pa s’ ti,
Se ne morem na vsacga zmisliti

15 Kolkrat sem h teb pritekla,
Masla sem prinesla:

Prosi ti nam od Boga,

Da za drugo leto žen’na da!

Kolkrat sem h teb pritekla,

20 Kračo sem ti prinesla:

Prosi ti nam od Boga,

De nam en drug’ leto žen’na da!

Jez sem se že omožila,

Sem že žen’na dobila:

25 Oh ti nesrečni pustni dan,

Ker si zapodu snubce stran!

8275.  Zapisal  Frč. Stele.  — Iz njegove zbirke VIII. 67.

8276.  Zapisal  Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke 11.66.

8277.  Zapisal  Jožef Androjna. —Iz njegove zbirke I. št.  7.

8278.  Zapisal  Hinko Sevar. — Iz njegove zbi r ke III. št. 17.

V. Pesmi stanovske. IV. 8279—8280.

539

8279.

(Od Sv. Barbare
Sveti Anton, kje si ti,

Nemrem na vsakega zmisliti:
Sprosi mi enga od Boga,

Če glih raztrgane hlače raa.

5 Svetim trem Kraljem bom kirfat 15

šla,

En pintek masla gor ofrala,
Sproste mi enga od Boga,

Če že glih sivo glavo ma.

Sveta Neža, Barbara, 20

to Agata, Cecilija,

v Slov. gor.)

Sproste mi enga od Boga,
Če že glih eno nogo ma.

Sveti Štefan in Boštjan,
Sveti Juri, Ciprijan.

Sproste mi enga od Boga,
Če glih le eno roko ma.

Zdaj pa sem že izprosila,
Kar sem tak dolgo čakala,
Druga naj pa tud tak stori,
Če jo še hrbet kaj srbi.

8280.

K Svetim Trijem kraljem na božjo pot bom šla,

Tam bom prav srčno molila.

Sveti Trije kralji bodo meni dali,

Kar moje srce poželi.

5 Vsaka pa naj za se skrbi.

Stara sem že 20 let, brez moža mi je težko živet,
Vidim druge žene, kak’ moža domu žene,

Mož iz oštarije hajd domu,

Eden druzga pa poljubijo.

10 Pred vsem svetnikom jaz klečim,

Pred ne vstanem, da Jrošt dobim.

Juri, Luka in Urban, Štefan, Ropret in Boštjan,
Sproste mi enga od Boga,

Čeravno belo glavo ma.

15 Tud svetnice jaz častim,

Od tistih tudi trošt dobim.

Jera, Lina, Agata, Neža, Urška, Barbara,

Sproste mi od Boga,

Da b’ dobila ga.

20 Oh moja hči, ne, ne tako,

Totim mislim daj slovo,

Ženila bi se rada, pa si še premlada,

Ti ne veš, kaj govoriš,

Zakonski stan je en težek križ.

8279.  Zapisala  MinkaKranjčeva, učit. soproga.  — Iz njene zbirke

št. 8.

8280.  Zapisal  Frč.  Praprotnik. — Iz njegovega rokopisa.

540

V. Pesmi stanovske. IV. 8281—8282.

25 Tega križa se jaz ne bojim,
Samo da moža jaz dobim.
Znam šivat, znam prest,

Znam hišo pomest.

Druge reči me pa mož nauči,
30 Katerega hočem ubogati.

8281 .

(Iz Lučan v Solčavi.)

Zdaj sem stara dvajsti tet,
Brez moža ne morem bit.
Oženiti se mi Bog daj,

Da se enkrat odpre raj!

5 Moja hči, ne, ne tako,

Daj le skušnjavam ti slovo,
Ti ne veš kaj govoriš,
Zakon ’ma ja en težek križ.

Tega križa se ne bojim,

10 Da le jaz moža dobim,

Saj jaz vidim drugi žene,

Z možem okolj hodijo.

Sproste mi enga od Boga,

Če glih raztrgano kapo ’ma.

bveti Anton, kje si kaj ti ?

20 Navsak’gažene morem zmisliti,
Spros’ mi en’ga od Boga,

Če glih raztrgane hlače ’ma.

Svetim trem Kraljem bom kir-
fat šla,

Tam bom ponižno pro:ila:

25 Sveti Kralji boj’ meni dali,
Kaj presrčno zdihujem tam,
Da bom potroštana šla dam!

Luštno v oštariji, veselo doma,
Jeden druz’ga ljubita.

(Tu najbrž kaj manjka.) 30

15 Lena, Jera, Agata,

Katarina, Barbara,

Zdaj sem dobila moža,

Bom juhej zajuckala.

Dolgo sem prosila, vendar sem
dobila,

Kar moje srce poželi, druga naj
za se skrbi.

8282 .

(Iz goriške okolice.)

Ženila bi se rada,

Pa sem premlada.

„Ti ne veš. kaj govoriš,
Zakonski stan je teški križ!

5 Ko sem 'rnela šestnajst let,
Sem imela fantov pet,

Zdaj ko imam dvejset let,
Ni noben’ga za ga vzet.

Aram, aram, ragata,

10  Katarina, Barbara,

Sprosi mi Boga za enega,
Če tudi strgane hlače ima.

Sveti trije Kralji
So mi ga darovali,

15 Kar sem si prosila,

Sem tud’ zadobila.

„Ti ne veš, kaj govoriš,
Zakonski stan je težki križ!“

Znam šivati in plesti,

20 Znam hišico pomesti,

Drugo pa naj me on nauči,
Zvesto ga hočem ubogati.

8281. Zapisal  Fr. Zemljič.  — li njegove zbirke št. 1.

8282. Zapisal  Jožef Sokol. — lz zbirke Jožefa Cejana IV. št. 72.

V. Pesmi stanovske. IV. 8283—8285.

541

(Z

K Svetin Tren kralon
Na kerfanja bon šla;

Tam bon lipo
Jas molila Boga.

5 Sveti Tre krali
Do mani dali
Adnoga moža od Boga,

Ci gli tag duga mustača ima.

Praluba moja čerkica, ne tako!
10 Ti svojin skiišnjavan daj slovo!
Možtla bi sa rada,

Pa si šča pramlada!

Ti naveš, kaj govoriš;

Zakon ja an valki krfš!

8283 .

Lipovac.)

5 Totaga križa sa jas na zbojin,
Naj le moža zadobin!

Znan šivati, znam presti,

Znam pri njan doli lečti;
Druga rid ma moš nafčf,

2Q  Hočan ga lepo bogati.

K Svetin Tren kralon
Na kerfanja san šla;

Tan san lipo jas
Molila Boga,

25 Sveti Tre krali
So mani dali
Adnoga moža od Boga,

Či gli rastrgana ’lača ima.

Ljubeznjiva mati Vi!

8184 .

(Iz podjunske doline.)

Stara sem že dvajset let, Tega križa se pa ne bojim,

Brez moža ne morem bit:j 10 Da jaz le moža dobim:

Le oženit se Bog daj, Saj znam šivat ino prest,

Da se odpre sveti raji Hišo tudi znam pomest.

, , Drugo naj me mož uči,

19 Micika, ne, ne tako, Saj „ a  hočem vbogati!

Meni je pri src hudo;

Ti ne veš, kaj govoriš,

Zakon ima velik križ!

8285 .

(Štajerska od Ptuja.)

Lubezniva mati vi,

Kaj mojo serce oj terpi:

Saj vi najbol vete,

Kak nevolno dete
5 Ne more sedeti, ne more stat,

Če si dol leže, ne more spat.

8283. Zapisal  Števan Kuhar.  — Narekoval Srčikof Števan.

8284. Zapisal  Blaže Rane.  — Iz njegove zbirke, str. 1—2.

8285. Neznanega  zapisovavca. — Iz pesmarice Fr. Schweigla, ki
mi jo je poslal v porabo dr. K. Ozvald.

542

V. Pesmi stanovske. IV.

Moja či, le ne tako,

Ti skušnjavam daj slovo:

Možila bi se rada,

10 Pa še si premlada,

Ti ne veš, kaj ti gučiš,

Zakon je en težek križ.

Preš moža je meni duže ne živet,
Skoro že bom stara dvajset let.

15 Kuhat znam no presti
No lepo hišo zmesti;

Drugo me naj vse mož vuči,

Jaz čem ga lepo bogati.

Totega križa se jaz nič ne bojim,

20 Samo naj jaz moža dobim.

Jaz vidim druge žene,

Kak nje mož lepo preme.

Luštna sta v kerčmi, vesela doma,
Eden tega drugega lubita.

25 K svetim Trem Kralom bom kirfat šla,
Nje bom ponižno prosila:

„0 sveti trije krali,

Vi bote meni dali,

Kaj si jaz serčno zdihavam to,

£0 Kaj bom jas potroštana šla domu!

Sveti Anton, jaz prosim te,

Ti že tako dobro poznaš me,

Dostikrat sem dolta šla,

Nek pintek masla ofrala,

35 Sprosi ti zdaj meni enga od Boga,

Ker bo mojo serce potroštat zna.

Pred vsemi svetniki jaz tu klečim,
Perle ne vstanem, da trošt dobim:
Mihi, Štefan no Fabian,

40 Gregor, Roper. Sebostjan,

Sproste vi meni od Boga,

Da meni skoro enga da.

Sveti Tomaž, gde si ti?

Na vsakega ne morem zmisliti,

45 Šumen, Lenart no Martin,

Peter inu Auguštin,

Sproste vi meni enga od Boga,

Ce že glih arjave mustače ma.

V. Pesmi stanovske. IV. 8286.

543

K vsem svetnicam jas tečem se,

50 Vi mene ne bote zapustile:

Lena, Urša, Barbara,

Gera ino Agata,

Sproste vi meni enga od Boga,

Če že glih rastergane hlače ma.

55 Zdaj sem se deno omožila,

Veselo bom si juhej zakričala,
Dugo sem prosila,

Pa deno sem dobila,

Ena druga pa se naj za se skerbi!

8286 .

(Iz Pušenec pri Ormožu.)

Preljubezniva mati vi,

Kaj mojo srce trpi;

To vi najbole vete,

Pa tak se trošta dete;

5 jaz nemrem živeti,
jaz nemrem umreti,

Meni se je ženit.

Brez moža mi je ne živeti,
Stara sem štirnodvajsti let:

10 Možila bi se rada,

Pa zdaj sem še premlada!

Ti ne veš, kaj ti gučiš,
Zakonski stan je en težki križ!

Brez moža mi je ne živeti,

15 Stara sem štirnodvajsti let:
Znam kuhati no presti
No lepo hišo zmesti,

To drugo me mož naj naviči,
Saj ga vse lepo ubogati čem.

20 K svetim trem kralom
Kirfat šla bom,

Lepo bom je prosila:

O sveti trije krali,

Vi bote meni dali.

25 Kaj jaz prisrčno zdihujem,

Da bom potroštana šla domu!

Pred vsemi svetniki tam klečim
Ne stanem pred, da trošt za-
dobim:

Sveti Lenart no Martin,

30 Sveti Gregor no Guštin,
Sproste mi enga od Boga,
Čeravno raztrgane hlače ma.

Pred vsemi svetnicami tam
klečim,

Ne stanem pred, da trošt za-
dobim:

35 Gerca, Lenka, Barbara
Urška ino Agata,

Sproste mi enga od Boga.
Čeravno že sivo brado ma!

O sveti Anton, kje si ti?

40 Jaz nemrem na vsakega misliti,
Kolkokrat sem k tebi šla,

Sem pintov masla ofrala:
Sprosi mi enga od Boga,

Da mojo srce potroštati zna.

45 Kaj sem že dugo prosila,

Pa denok sem si sprosila,
Dugo sem si prosila,

Pa denok sem dobila.

Ta drugi se naj za se skrbi
50 Če če, da kaj dobi!

8286 .Zapisal  Alojzij Trstenjak, povedala Marija Huis.
Trstenjakove zbirke I. št. 1.

Iz

544

V. Pesmi stanovske. IV. 8287—8288.

8297 .

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)

O lubezniva mati vi,

Kaj mojo srce trpi!

Ne morem stat,

Ne morem spat;

5 Le oženiti se mi daj,

Te se meni odpre raj.

Moja hči, ne, ne tako,

Tem skušnjavam daj slovo!
Omožila bi se rada,

10  Zato še si premlada.

Ti ne veš, kaj ti gučiš,
Zakon je en žmeten križ.

Totega križa se ne bojim,

Da le jaz moža dobim.

15 Jaz vidim druge žene.

Kak mož jo lepo prime;
Luštna sta v krčmi in doma,
In se lepo ljubita.

Brez moža ne morem živet,
20  Zdaj bom stara dvajsti let.
Kuhat znam no presti,

No hišo lepo zmesti,

Druga me naj mož nauči,
Čem ga lepo bogati.

25 K svetim trem kralom kirfat
mo šla,

Tiste bom lepo prosila,

O sveti trije krali,

Vi bote meni dali
Kaj presrčno jaz želim,

30 Da skoro moža dobim.

Sveti Anton, prosim te,

Ti že dugo poznaš me!
Kelkokrat sem gorta šla,
Pintek masla prnesla.

35 Zdaj mi sprosi enega,

Ker de mene potrošta.

Pred vsemi svetniki zdaj kle¬
čim

Tak dugo, da trošt dobim.
Štefan, Mihal no Boštjan,

40 Filip, Roprt no Vrban
Sproste meni enega,

Da skoro dobim moža!

Sveti Tomaž, kde pa si ti?
Ne morem na vse zmisliti,

45 Sveti Lenart no Martin,

Sveti Gregor no Goštin,
Sproste meni enega,

Či glih arjavo brado ma.

Na vse ljube zvolene
50 Svetice jaz sezavam se,

Gera, Lena, Barbara,

Urša ino Agata,

Sproste meni enega,

Či le kočkaj v žepi ma!

55 Zdaj sem se omožila,

Zdaj bom juhe! krikala.

Dugo sem prosila,

Deno sem ga dobila.

Druga pa naj za se skrbi,

60  Či le če, da ga dobi.

8288 .

(Iz Krašinje.)

Preljuba moja mamca Vi, Svet’ Anton, kje s’ pa ti,

Kaj moje srce poželi. K’ že tak dolgo poznaš me,

Vi že dobro veste, Kolk’krat sem k teb’ pritekla,

Da mi trošte daste: io Putra, masla sem ti prinesla,

5 Omožit se mi Bog daj, Spros’ mi en’ga od Boga,

Da se mi odpre svet’ raj! Če tud’ kosmato brado imal

8287 . Zapisal  Jožef Kranjc.  Narekovala Frančiška Perša.  — N
njegove zbirke.

8288. Zapisal  Rok Drofenik. — Iz njegove zbirke.

V. Pesmi stanovske. IV. . 8289—8290

545

Jaz bom pa k trem kraljem šla Kar moje srce poželi,
Tam bom prav lepo molila, Druga pa naj zase skrbi,
15 Sveti trije kralji mi ga bojo dali,

(Od Sv. Trojice v Halozah.)

Mati, vi ne vejte, kaj dejte želi,

Mati, vi ne vejte, kaj se trošta dejte:
Oženiti se mu Bog daj,

Te se bo odprja njemu svet raj!

5 K svetim trem kralom na kirfanje bom šla,
Tam bom prosila za moža.

Sveti trije krali bodo meni dali
Enega moža od Boga,

Če glih rujave baruse ima,

10  Sveti Tomaž, ti me ne poznaš?

Kelkokrat sem k tebi šla,

Pintec masla ofrala,

Da bi mi da enega moža,

Če glih rastrgane hlače ima.

15 Dejte, o dejte, kaj govoriš!

Le gledi, da se ne pregrešiš:

Ti si še premlado,

Ženilo bi se rado.

Zakon je pač en težki križ.

Tistega križa se nič ne bojim,

20 Saj vsako delo delati znam.

Znam šivati, znam presti,

Pa štrukl fajn pogjesti.

Te druge reči mene mož nauči,

Hočem ga lepo ubogati.

8289 .

8290 .

(Iz ljubljanske okolice.)

O preljuba mamca vi,
Kaj moje srce poželi?
Vi še dobro veste,

O preljuba hčerka ti,

Le skušnjavam daj slovo,
Ti ne veš, kaj govoriš,

Pa mi ne poveste,

10 Zakon je en velik križ.

5 Omožiti se mi Bog daj,

Jaz se pa tega ne bojim,
Samo da le moža dobim.

Potlej pa pridem v svet raj.

8289. Zapisal  Andrej Hren. — Iz njegove zbirke.

8290. Zapisal  M. Rode. — Iz njegove zbirke XI. št. 2

35

546

V. Pesmi stanovske. IV. 8291.

Znam kuhati, znam prati, Svet trije kralji,

Znam hišo pometati. Vi ga boste dali,

15 Kar je pa drugih takih reči, Sproste mi enga od Boga,

Me pa še lahko mož nauči. Če glih prav strgano sukno ma.

O preljubi svetniki vi, 35 O preljubi svet Anton,

Sproste mi enga od Boga; Ti pa zame ne skrbiš,

Svet Gregor, svet Boštjan, Kolkrat sem pritekla,

20 Sveti Kozma in Damjan, Masla sem prinesla,

Sproste mi enga od Boga, Sprosi mi jenga od Boga,

Če glih prov strgane čevle ima, 40 Če glih prav sivo brado ma.

O preljube svetnice ve, Zdaj sem ga dobila pa,

Sproste. mi enga od Boga; Zdaj bom pa zavriskala;

25 Katarina, Barbara, Tak dolgo sem prosila,

Sveta Anastazija, Da sem ga dobila;

Sproste mi enga od Boga, 45 Kar moje srce poželi,

Če glih prav strgane hlače ma. Druga naj pa za se skrbi.

O preljubi svet možje,

30 Sproste mi enga od Boga,

8291.

(Iz Bočne.)

Oh preljuba moja mamca vi, Masla sem ti prinesla,

Kaj moje srce močno želi. Sprosi mi ga od Boga,
Oženila bi se rada, Če glih vse vsrane hlače ima.

Pa sem še premlada. „ ,

5 Ti ne veš kaj govoriš, 20  Preljube svetnice prosim vas,

Zakon ima en težek kriš. Sproste T' -^ a  ^ 0 ^ a ’

Sveta Katarina, Agata,

Jaz se križa kej ne bim, Magdalena, Barbara,

Da le enkrat moža dobim. Sproste mi ga od Boga,

Saj znam skuhat in oj spečti 25 Če glih vse strgane hlače ma.
10 In oj shišku vun pomesti. .. „ , .,

Te druge potrebne reči j5/ ra  ^ a  ° Ce  - 1  ’

Mene vse moj mož nauči. More zan ^ a  J™? 0  P r0Slt -

Jaz sem ga dobila,

Preljubi sveti Anton, Jaz sem ga sprosila.

Kje s’ pa ti? 30 Zdaj bom pa zajuckala.

15 Ti mene tudi dobro poznaš. Juhu, juhu, juhu, juhuhu!
Koljko krate sem k teb’ pritekla,

8291.  Zapisal  J.  Volavšek. — Iz njegove zbirke št.  7, ki mi jo je
po Frč. Praprotniku izročil Mat. Dedič.

V. Pesmi stanovske. IV. 8292.

547

8292 .

(Od Sv. Tomaža pri Ptuju.)

O preljuba mati vi,

Kaj moje srce trpi;

O vi najbolj’ vete,

Kak se trošta dete.

5 Jaz nemrem živet’, pa nemrem vmret’,
Puste meni se ženit’.

Brez moža meni ni živet’,

Saj stara sem že dvajset let.

Znam kuhati no presti,

10 No lepo hišo zmesti;

Drugo pa me naj mož vici,

Jaz pa čem lepo bogati.

Moja hči, ne, ne tako,

Ti skušnjam daj slovo!

15 Možila bi se rada,

Pa še si dost’ premlada,

Ti ne veš, kaj si gučiš,

Zakonski stan je težek križ.

K svetim Trem Kraljem bom kirfat šla,

20 Tiste bom jaz poprosila:

O sveti trije Kralji,

Vi bote meni dali,

Zakaj prisrčno zdihujem tu,

Da bom potroštana šla domu.

25 Sveti Anton, prosim te,

Ti že dugo poznaš me.

Kelkokrat sem k tebi šla,

Ti pintek masla ofrala.

Sprosi mi vendar od Boga,

30 Naj Bog meni snubača da.

Sveti Tomaž, pa ge si ti?

Nemrem na vsacega zmisliti.

Štefan, Mihel no Boštjan,

Filip, Ruprt, no Vrban.

32 Spros’te mi en’ga od Boga,

Če tudi raztrgane hlače ma.

Pred vsemi svetnicami tu klečim,

Ne stanem pred gor, gda trošt dobim,
Gerca, Lenka, Barbara,

30 Urška, ino Agata,

8292. Zapisal  Andrej Pavlinič. — Iz njegovega rokopisa.

35*

548

V. Pesmi stanovske. IV. 8293.

Spros’te mi en’ga od Boga,
Če tudi že sero brado ma.

Zdaj sem si že sprosila,

Kaj sem tak dugo čakala.

45 Zdaj sem že dobila,

Kaj sem si prosila.

Druga pa naj le za se skrbi,
Če še gda tudi kerga vlovi.

8293 .

(Od Sv. Antona v Slov. goricah.)

Preljuba moja mati vi,

Kaj mojo srce poželi,

S čem se trošta dete,

Vi ja dobro veste.

5 Oženiti se mi Bog daj,

Da se mi odpre raj.

Moja hči, ne, ne tako,

Totim skušnjavam le daj slovo,
Oženila bi se rada,

10 Pa si še premlada,

Ti ja ne veš, ka govoriš,

Zakon je en težek križ.

Tega križa se nič ne bojim,
Samo da le moža dobim,

15 Znam šivati, znam presti,

Znam hišico pomesti,

Te druge reči me mož navuči,
Hočem ga lepo bogati.

Stara sem že dvajset let,

20 Brez moža ne morem več živet,
Vidim druge žene,

Kak može lepo sprevajajo,

Moža ’z oštarije veselo domu,

In tiga drugiga ljubita tako.

25 Svetim trem kraljem
Bom kirfat šla,

Tam bom pa lepo molila,

Sveti trije kralji bodo meni dali,
Kaj mojo srce poželi,

30 Kaj mojo srce poželi.

8293. Zapisal  Avg. Lah. — Iz njegove zbirke št. 38.

V. Pesmi stonovske. IV. 8294.

549

Pred vsem svetnikom jaz klečim,

Pred ne vstanem, dokler trošt ne zadobim.
Juri, Luka, Urban,

Štefan, Rupret in Baštjan,

35 Sprosite mi eniga od Boga,

Če glih raztrgane hlače ma.

Pred vsem svetnicam jaz klečim,

Pred ne vstanem, dokler trošt ne zadobim.
Jera, Lena, Agata,

40 Uršula in Barbara,

Sproste mi eniga od Boga,

Če glih rujave mustače ma.

Sveti Anton, kje si ti,

Vsakiga ne morem zmisliti,

45 Kelkokrat sem k tebi šla,

Maslo sem ti ofrala,

Ti me pa dobro poznaš,

Ti me pa dobro poznaš.

Zdaj sem se že oženila,

50 Juhej, juhej zavriskala,

Kar sem kol prosila,

Tega sem dobila,

Zdaj naj vsaka za se skrbi,

Zdaj naj vsaka za se skrbi.

8294 .

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)

Oj predraga mati vi,

Kaj zaj mojo srce trpi.

O vi najbol vete, kak trošta se dete,

Jaz nemren živet, pa nemren umret,

5 Pustite meni se ženit.

Moja či, ne, ne tako,

Ti skiišjavan daj slovo 1

Možila bi se rada, pa si še premlada,

Ti ne veš, kaj ti gučiš-
10 Zakonski stan je en žmeten križ.

Brez moža je men več ne živet,

Saj sin že stara dvajset let,

Znan kuhati no presti, no lepo hišo zmesti,
To drugo pa me naj mož viiči,

15 Jaz ga čen lepo bogati.

8294. Zapisal  Jož. Kranjc. — Narekovala M. Ravšl od Sv. Tomaža.

550

V, Pesmi stanovske. IV. 8295.

K svetin tren kralon bon kirfat šla,

Tiste bon lepo prosila.

O sveti trije krali, vi bote meni dali,

Kaj jaz prisrčno zdihujen to,

20 Da bon potroštana šla domo.

Sveti Anton, jaz prosin te,

Ti že dolgo poznaš me;

Kelkokrat sen tebi šla, pintek masla ofrala,
Sprosi mi enega od Boga,

25 Da Bog meni snoboke da!

Sveti Tomaž, pa ge si ti?

Nemren na vsakega zmisliti.

Lenart, Roprt no Boštjan, Filip, Jakop no Vrban,
Sproste mi enega od Boga,

30 Kaj či glih arjave baruse ma!

Pred vsemi svetnicami tir klečim,

Ne stanen pred, da trošt dobin,

Urška, Lenka, Agata, Lucija ino Barbara,

Sproste mi enga od Boga,

35 Naj či glih sero brado ma!

Zaj sin si že sprosila,

Kaj sin tak žmetno čakala.

Zaj sin že dobila, kaj sin si prosila.

Druga pa si naj za se skrbi,

40 Kero še hrbet tak zlo srbi.

8295.

(Od Sv. Barbare pri Mariboru.)

»Liiba moja mati, vejte vi,
Kaj moje srce poželi?

Vi ja dobro vejte,

Da se troštam dejte!

5 Le oženiti se mi Bog daj,
Te se meni odpre raj!“
„„Liiba hči, nej, nej tekou,
Ten skušnjavan daj sluvou!

Ti si še premlada,

10  Oženila bi se rada,

Ti ne veš, kaj govoriš,
Zakon je en težki križ!““

„Totega križa se jaz ne bojin,
Če le moža jaz dobim,

15 Znam šivati nu presti,

Nu kiifjo lejpu zmesti,

Te druge reči me mož naviči,
Či mu ga htejla bougati.

K svetin trijen kralon
20 Mu kirfot šla,

Prav ponižno bom prosila
Za eniga moža.

Sveti trije krali
Ga bojo meni dali,

8295. Zapisal  neznanec. — Iz prepisa Jos. Glonarja II. 7. ki jo je

prepisal iz „poj“ Franca Kamlara. Konec je privzet od drugod.

V. Pesmi stanovske. IV. 8296.

551

25 Eniga moža od Boga,

Či giih rjave baruse ma!

Zdaj pa moža že imam,

Zdaj si pa pojen noč in dan;
Sveti trije krali
30 Ga sojo meni dali:

Eniga moža od Boga,

Či glih raztrgane hlače ma.

„Liibi moj mož,

Saj mi storo nič ne boš!

35 Saj veš, da ženski hrbet
Imade devet kož:

Če eno dve prebiješ,

Si samo palco zviješ,

Nič mene ne skrbi,

40 A tebe žalosti.

8296 .

(Od Ljutomera.)

O ljubezniva mati vi,

Kaj mojo že srce trpi!

Ne morem mirovati,

Ne morem jas zaspati:

5 Le oženiti se mi daj,

Te se meni odpre raj!

Moja hčerka, ne, ne tako,
Tim skušnjavam daj slovo!
Omožila bi se rada,

10  Zato pa si še premlada:

Ti ne veš, kaj govoriš,
Zakon je en težek križ.

Tega križa se jaz ne bojim,
Naj samo da moža dobim:

15 jas že vidim druge žene,

Kak njo mož prijazno sprime,
Luštna sta v krčmi, doma,

In se lepo ljubita.

Sveti Anton, prosim te,

Ti že dolgo poznaš me:
Kelkokrat sem gorta šla,
Pintek masla prinesla.

35 Zdaj mi sprosi ednoga,

Kter bo mene tolažit zna.

Prev vsemi svetniki jas klečim,
Tak dolgo, da ga le dobim:
Štefan, Mihal no Boštjan,

40 Filip, Ropert in Urban,

Sveti Andraš, prosim te,

Daj, kaj dolgo čakam že!

Sveti Tomaš (Juri), gde si pa ti?
Ne morem na vse zmisliti!

45 Sveti Lenart no Martin,

Sveti Gregor in Auguštin:
Sproste meni od Boga,

Če glih erjavo brado ma.

Brez moža ne morem živet,
20 Zdaj bom stara dvajsti let:
Kuhat znam no presti
Ino hižo lepo zmesti,

Drugo naj me mož uči,

Čem ga lepo bogati.

25 Trem kralom bom kirfat šla,
Tiste tedaj lepo prosila:

„0 sveti trije modri kralji,

Vi boste ga meni dali,

Kaj presrčno jas želim,

30 Da skoro že moža dobim!“

No vse ljube zvolene
50 Svetice zezavam še:

Gera, Lena, Barbara,

Urša ino Agata!

Sproste meni enega,

Kteri meni veselje da.

55 Zdaj sem se omožila,

Zdaj bom juhe krikala:
Dolgo sem zajnga prosila,
Deno sem ga dobila;
Druga pa se naj skrbi
60 Ktera hoče, da moža dobi 1

8296. Zapisal  Josip Štuhec.  — Iz njegove  „ Pesmarice‘ V. 485—488.

Verza 53 in 54 s ta pozneje predrugačena tako  53 enoga] od Boga — 54]
Pridnega no vrlega moža.

552

V. Pesmi stanovske. IV. 8397—8398.

8297 .

(Od Ljutomera.)

Ljubezniva mati vi,

Mojo srce kaj trpi, 30

To vi jako dobro znate,

Kaj se včaka vsako dete:

5 Zato bi se rada jas
Toti zlati letni čas
K moji sreči omožila,

Naj bi gospodinja bila. 35

Moja hčerka, ti ne znaš,

10 Kak na opak žele maš.

Že bi se omožila rada,

Se si še preslaba, mlada: 40

Ti ne znaš, kaj si želiš,
Zakon je le težek križ,

15 To jas k tebi, moji hčeri,

K haski rečem, le mi veri.

Križa se jas ne bojim, 45

Naj le moža jas dobim:

Znam že kuhati no presti
20 Ino hižo lepo zmesti;

Drugo me naj mož vuči,

Čem ga zvesto bogati:

V sladkem miru ma živela, o0
Se med seboj rada mela.

25 Ljuba hčerka! da bi ja to,

Kaj je od tebe povedano,

V srci slobodno verjela, 55

Te nič ne bi proti mela:

Znam pa, da mož dostikrat
Proti ženi je kak bat,

Zato s tobo, dete milo,
Mam jas tudi skrb presilno.

Ljuba mati, poznam jas,
Ženiha že dolgi čas,

Serca dober bo on meni,

Naj se z meno le oženi!
Slobodno jas rečti znam,
Kak se ljubi vsaki stan,
Tak so bova midva vseli,
Ljubila pri vsakem deli.

Moja hčerka! pomirjene
Bodo tvoje žele vse.

Moje dovoljenje mata,

V zakon se podati znata:
Bog vaj blagoslovi le,

Naj na zemli dneve vse
Mirno, zdrava preživita
Ino večni raj dobita.

Ljuba mati! Navuke,

Ktere nama dali ste,

Bova zvesto vse zderžala
No za nje hvalo dala!

Dobri Bog naj vsaki čas
Blagoslovi tudi vas,

Da naj bomo vsi veseli
V Bogi večni žitek meli!

8298 .

(Iz Krasinca.)

Oj preljuba mamka vi,

Kaj vaša hčerka poželi?
Možila bi se rada,

Pa je še premlada.

5 »Hčerka, ne veš, kaj poželiš,
Ker je mož en velik križ!“

„Jaz se tega križa ne bojim,
Samo da si moža zadobim:
Štrikat, presti tudi vem,

10 Hišo mesti tudi znam:

Druge reči me mož nauči,
Jaz ga pa čem vbogati!"

8297. Zapisal  Josip  Štuhec.  — Iz njegove ,Pesmarice“ V. 482 — 485.
Melodija:  Sto si srce tako dirno. — Prim. Dainko,  „ Posvetne pesmi “
str. 40.

8298. Zapisal  Janko Barle. — Iz njegove zbirke.

V. Pesmi stanovske. IV. 8299.

553

Žena svari dekle pred zakonom.

8299 .

(Kranjska.)

Dekle:

Sim ena revna deklica,
Žalujem srota noč in dan;

Ta žalost gre mi do serca,
Ker prit’ želim v’ drugi stan.

5 Od joka zmešana vsa,

Zato ker nimam še moža.

Kdo te nadloge bo prestal,
Ker ni ga, da b’ mi trošta dal
In rešil iz letih težav.

Žena:

10 Jez sim zakonska žena že,
Deklicam dober nauk dam:
Ne jamrajte tolk’ za može
In čez vesel vaš ledik stan.
Saj vam dekličam dobro gre,
15 Ženicam nam je pa gorje:

Jaz omožena se kasarn,

Čez svoj veseli ledik stan
Se jokam reva noč in dan.

Dekle:

Pač lahko taka govori,

20 Katera ima že moža,

Ker nima nikdar tolk’ skrbi
Kot taka revna deklica.

Prišla pa starost bo enkrat,
Ker mogla kruhka bo bernjat!
25 Katera kmal' se omoži
Od moža penzjon dobi,

Moj mož je prav’ slepar in tat,
35 Na dan po dvakrat in trikrat
Mi gerbo sroti gre ravnat!

Dekle!

Jez bom drugači kakor ti
Okoli v’ čaker z možem šla.
Jez pojdem v’ oštarijo ž’ njim,
40 Tam glažke bom zvračvala;
Ker bom prijazna ž’ njim zato,
On tudi meni dober bo.

Če pa kterkrat pjana bom,

Me on ponese še na dom,

45 Hodila jez ne bodem ponj.

Žena:

Pojdeš, prašiča, zlodji v’ ...!
Ko bodeš delala tako,

Bo rekel: „Žena, imaj skrb,
Doma mi bodi za pečo!“

50 Se boš smijala vse drugač,
Ker mož bo zgrabil korobač,
Ti bo odpustike delil,

Vpila boš, k’ te bo lovil:
Pomagaj, kdor je koli živ!

Dekle:

55 To men ne more do serca!
Ostala bodem per tem sklep,
De hočem li imet moža,

Al naj bo kruljov ali slep.
Leto bo vse za kratik čas,

Brez skerb do smerti ž’njim živi !60 De li mi bode mož tovarš!

Žena:

Nar bolj per mož’ je men gorje,
K’ sim zmiraj reva v’ žalosti:
30 Moj mož mi v’ oštarijo gre
Mene samo doma pusti.

Smehljala se mu bodem prav,
De drugih on ne bo štemal
In meni bode zvest ostal.

Žena:

Smehljala sim se jez pervič

Če ga kaj kregam al’ svarim 65 Okoli svojiga moža,

Pa dobro na gerbo dobim.

Al to mi ne pomaga nič,

8299 . Iz  Matevža Ravnikarja-Poženčana  „Povasnih pesmi“ št.
54. Prepis v VP. II. št. 71 se loči ne glede na naglasna znamenja in me¬
te Ičico v tem:  26 penzjon] si penzion — 26 presica — 48 imej — 50 vse] ti —
57 le — 69 vstreč — 70 le — 75 prijatlu — 80 more — 82 Potlej ko] Po¬
tlej kadar — 85 Ki — 90 zlodjo — 93 li moža] moža.

455

V. Pesmi stanovske. IV. 8300.

On vender druge zdaj štima.
Počni jez reva še to reč,
Nikol’ ne morem mu ustreč;
70 Če z drugim le pregovorim,
Ne mislim, hud’ga ne storim,
Pa venderli po gerb dobim.

Dekle:

To stri vse tvoje ajfranje,

Ker šale, reva, ne poznaš:

75 Tvoj mož h kakim prijatli gre,
Ti precej tje za njim bezljaš.
In tam ga kolneš pa rotiš,

De dobro na gerbo dobiš.
Pervošim ti: prav se godi,

80 De mora gerba plačati,

Kar jezik hudiga stori.

Žena:

Skušala tudi ti boš,

Potlej ko se omožiš,

Kakova je dobrota mož,

85 Ker ga tako močno želiš.
Nasitil bo te do gerla,
Prepozno boš piegledala,

Ker nočeš zdaj oči odpret’

Na maraš za moj dober svet:
90 Omoži se že zlodju v’ ...!

Dekle:

Tega m’ ne vbrani celi svet,
Per svojim jez ostanem sklep:
Jez hočem li moža imet,

Že bodi kruljov ali slep,

95 Za ljubo jez uzamem ga,
Imela vender bom moža:

Če tepe me, ubil ne bo,
Terpela bom vse voljno,

De pojdem ž njim gor u nebo!

8300 .

(Kranjska.)

»Jez uboga, revna deklica
Žalujem noč in dan, huj, huj!

Žalost meni gre od serca,

Želim prid’ti v drugi stan, huj, huj!

5 Zmeram jokam, žalostna sim,

Za to ker nimam moža."

„„Sim se omožila, se kasarn,

Zmiram jokam noč in dan
Čez moj zakonski stan.““

10 „Ena taka lahko govori,

Ki ima moža, huj, huj!

Nima nikdar take skerbi,

Ko ena deklica, huj, huj 1
Kaj bo pa na starost enkrat,

15 Če bom mogla kruha prosit’!

Ktera se do časa omoži,

Od moža lep penzion dobi
Ino z njim lahko živi."

v- Saj enkrat občutila boš,

_ 20  Če se omožiš, huj. huj!

8300.  Zapisovavca  neznanega. — Iz SPKN. III. 132-135.

V. Pesmi stanovske. IV.

555

Kakšina dobrota je mož,

Ki ga tako želiš, huj, huj!

Ti bo prišla na glavo skerb,

Solze boš imela ti za kruh.

25 Zdaj nočeš ti oči odpret’.

Ne maraš za moj dober svet,

Omoži se zlodju v

„To vse peklenski jezik stori,

Ki zmiram nad možam raglja, huj, huj 1
30 Jez bom drugači z možam
Kakor ti ravnala, huj, huj!

V oštarijo pojdem z njim,

Bodem glažke zvračala z njim.

On bo meni dober za to,

35 Če bom pijana jaz ravno,

Me on nesel bo domu.

Mož bo brez tebe vince šel pit,

K’ boš delala tako, huj, huj!

Mož pravi: žena ima skerb,

40 Bodi doma za pečjo, huj, huj!

Ti se boš smejala drugač’,

K’ bo zgrabil korobač;

Ti bo odpustke delil,

Boš vpila, k’ te bo ž njim lovil:

45 Pomagaj, kdor je živ!““

„K sercu meni ne gre to!

Jez čem imet’ moža, huj, huj!

Ak me lih včasih tepel bo,

Če lih hudoba zgrabi ga, huj, huj!

50 Jez bom vzela vse za špas,

Zato k' bo moj mož moj tovarš,

Se bom prilizvala prav,

De on ne bo drugih štimal,

De bo men’ zvest ostal.“

55 Prilizvala sim se jez preveč
Okolj svojga moža, huj, huj!

Al’ vse ne pomaga nič,

On druge Štirna, huj, huj!

V tajiste je zaljubljen ves,

60 Mene gleda ko stekel pes;

Če pa jez z drugim govorim,

Hud’ga ne mislim in ne storim,

Precej na herbet dobim!““

„To stori tvoje godernanje,

65 K’ ne veš, kaj je špas, huj, huj!

556

V. Pesmi stanovske. IV. 8301.

Če mož h kakimu prijatlu gre,
Precaj za njim bazlaš, huj, huj!
Ga zmirjaš, kolneš no rotiš,
Zato ti na herbet dobiš.

70 Privošim, prav se ti godi,

De mora gerba plačati,

Kar jezik hudiga stori!

Ne pregovori me cel svet,

Jez čem imet moža, huj, huj!

75 Naj bo kruljev al’ pa slep,

Za dobro vzamem ga, huj, huj!
Če se skoraj ne možim,

Jez bodem vmerla, se bojim;

Če me mož vbije, naj le bo,

80 Terpeia bodem vse zvesto,

Če pridem ravno v pekel!

8301 .

(Iz Mozirja.)

Deklica:  Jaz sem na revna deklica,

Žalujem noč in dan,

Vsa žalostna, objokana,

Želim priti v novi stan.

5 Zavol tega, ko nimam moža,

Nimam koga, da bi me varoval,

Nadloge vse za me prestal,

Me rešil iz mojih težav.

Žena:  Jaz sem pa žena zakonska,

10 Vsem dekletam lepi svet vam dam,

Ne jokajte se za možmi
Čez svoj veseli stan.

Oj vam dekletom dobro gre,

Al nam ženicam je gorje:

25 Sem se vmožila, se jokam
Čez svoj veseli ledik stan
Žalujem noč in dan.

Deklica:  Pač taka lahko govori,

Ker moža že ima,

20  Ona ne ve, kaj pač trpi
Na vboga deklica,

In kaj na starost bo enkrat,

Ko kruha mogla bom stradat.

_Če pa se mlada omožim,

8301 . Zapisala  Rezika Pfeifer. — Iz njene zbirke (št. S), ki mi jo
je izročil Frč. Praprotnik.

V. Pesmi stanovske. IV. 8302.

557

25 Od moža lep penzjon dobim,

Lahko se s tem živim.

Žena:  O vidla bodeš tudi ti,

Kadar se omožiš,

Kakšna dobrota je ta mož,

30 Katerga toliko želiš.

Prišla ti bode v glavo skrb,

Hotel te živo bo požret.

Ne maraš za moj dober svet,

Nočeš mojega nauka k dobrem vzet,

35 Le vmoži se, vidim, da kruha imaš preveč.

Deklica:  Jaz pa bi vse drugače šla
Okrog mojga moža,

Bi vseh rečeh ga vbogala
In mu pokorna bla.

40 Oj šla bi v gostilno ž njim,

Bi pila vince tam pri njim;

Če se vpijanim ravn’ tako,

Moj mož pa meni dober bo,

Še nesel bode me domov.

Žena:  Smehljala sem se tudi jaz
Vkrog svojega moža;

To vse pa ne pomaga nič,

Ker druge rajši ima.

V te druge je zaljubljen ves,

50 Mene pa gleda kakor mačko pes;
Če pa jaz z drugim govorim,

Če prav hudega ne storim,

Po hrbtu jih dobim!

8302 .

(Iz St. Jurija ob južni železnici.)

Jaz sem mlada deklica,
Žalujem noč in dan,

Vsa žalostna objokana
Želim prit v novi stan.

5 Vsa žalostna objokana,

Zavol tega, k nimam moža,
Nimam koga, de b troštav me,
V nadlog za me velik prestav
In rešu me težav.

10 Pa ena žena zakonska
Dekletam tak svet da:

Ne jočte se, deklete vi,

Čez soj lep ledik stan!

Oj vam dekletam dobro gre
15  Al nam pa ženam le gorje,
Sem se vmožila, se jokam
Za svoj veseli ledik stan
Žalujem noč in dan.

Saj tako lehko govori
20 Katera moža ma,

Ona ne ve, kaj pretrpi
Na revna deklica;

8302. Zapisal  Jožef Koželj. — Iz njegove zbirke št. S.

558

V. Pesmi stanovske. IV. 8303.

No kaj si pa na starost bo,
Če kruha treba stradat bo.
25 Če se za cajtam omožim,
Od moža lep pezjon dobim
S taistim lehk živim.

Pa jaz bi čist drugačna bla
Okol svojga moža,

30 Za vse bi mu pokorna bla
In vse ga vbogala,

In pila vince tam pri jem.
Če jaz vpijanim se tako

Moj mož pa meni dobar bo,
35 Me nesu bo domu.

Smehljala sem se tudi jaz
Okol svojga moža,

Vse to pa ne pomaga nič,

On le te druge štma-
40 V te druge je zaljubljen ves,
On mene gleda kakor pes;

Če jaz s t§m drugim govorim,
Če glih nič hudga ne storim
Po herbtu le dobim!

8303 .

(Iz Bočne.)

Jaz sem na revna deklica
Žalujem noč in dan
Vsa žalostna objokana
Želim pred novi stan.

5 Vsa žalostna objokana
Zavolj tega k nimam moža
Nimam koga, da bme troštov,
Nadloge vse zame piestav,

Me rešiv od težav.

10 Jaz sem na žena zakonska
Dekletom tak svet dam
Nikar ne jočte za možmi
Čez vaš te ledik stan.

Oh vam dekletom dobro je

15 In nam ženicam je gorje.

Sem se omožila, se jokam
c.rez svoj veseli ledik stan
Žalujem noč in dan.

Poskusla si boš ti enkrat
Če se kdaj omožiš
30 Kaj na dobrota je ta mož
Katerga tak želiš.

Oh prišla ti bo v glavo skrb,
Hotev te bo živo požret,
Namaraš za moj dober svet,
35 'Noč mojih naukov gor vzet,
Le ženi se zlodju v..t.

Jaz bi pa drugače šla
Kol svojega moža,

Vbogala bi ga vse reči
40 Bi mu pokorna bla,

Šla bi v oštarijo žnjim
Bi pila vince tam pri njim.

Če pa vpijanim se tako
Moj mož pa mi tako dober bo,
45 Bo nesel me domov.

Na taka lehko govori
20 Kera že ima moža
Ona neve, no kaj trpi
Na uboga dekeljca.

Oh kaj na starost bo enkrat,
Če mogla bom kruha stradat,
25 Če se zacajta omožim,

Od moža lep pezjon dobim.
Se lahko s tem živim.

8203.  Zapisal  J. Volovšek.
po Frč. Praprotniku izročil Mat. Di

Smehljala sem se tudi jaz
Kolj svojega moža
Vse to pa ne pomaga nič
Te druge rajši ma.

50 Te druge je zaljubljen ves
Mene glida ko en stekel pes.
Če jaz znim drugim govorim,
L,e glih nič hudga ne storim,
Čes hrbet jo dobim.

Iz njegove zbirke (št. 4), ki mi jo je

V. Pesmi stanovske. IV. 8304 —8305.

559

8304 .

(Iz ljubljanske okolice.)

Jaz sera zakonska deklica,

Ker imam že moža,

In vam dekleta tko povem
In lepi nauk vam dam.

5 Nikar ne žalujte za može,
če imate še svoj ledik stan,
Sem se omožila, se kesam,

Za ta prelepi ledek stan
Se jokam noč in dan.

10 Moj mož je tepec in bedak,
Vsakdan mi nagrbo jih nameče,
Če ga kaj kregam al svarim,
Potem jo že po grb dobim,
Ho, ho, po grb dobim.

15 Jaz bom pa zdaj vse drugač,
Ž njim bom v oštarijo šla,

Ž njim bom glažke zračvala,
In če bom pijana glih tako,
Me bo pa nesel v koš domu.
20 Ho, ho, v koš domu.

Jaz se mu šmajhlala bom,

Da ne bo drugih Šternov,

Pa vse glih ne nuca nič,

Me gleda kakor brič,

25 Ha, ha, me gleda kakor brič.

Ktera bo pa ledek ostala,

Na starost bo sama peklala;
Ktera se pa omoži,

Od moža en lep penzjon dobi,
30 Ko jih ke po grb drži.

8305 .

(Iz Mozirja.)

Jaz sem na revna deklica,
Zdihujem noč in dan,

Sem žalostna, objokana,

Želim priti v drugi stan.

5 Zavolj tega, k nimam moža
Nimam koga, da b me troštau
Nadloge vse za me prestau
Me rešil vseh težav.

Jaz sem na žena zakonska
10 Dekletom svet tak le dam
Ne jokajte se za moža
Čez svoj veseli stan.

O jaz mlada deklica
Sem se možila, se jokam
15 Čez svoj veseli ledig stan
Žalujem noč in dan.

Na taka lahko govori
Ktera moža že ima

On ne ve, no kaj trpi
20 Na revna deklica.

Kaj na starost bo enkrat
Mogla kruha bom stradat
Če se za cajta omožim
Od moža kruha dovolj dobim.

25 Občutla boš pa ti enkrat
Če se kdaj omožiš
Kaka dobrota je ta mož
Katerga si tako želiš.

Prišla ti bo v glavo skrb
30 Hotel te bo živo snest

Naukov mojih nočeš gor vzet,
Ne maraš za moj dober svet.

Jez bi pa drugače šla
Krog svojega moža.

35 Ubogala b'i ga vse reči
In mu pokorna bla.

8304. Zapisal  M. Rode.  — Iz njegove zbirke XI. št. 29.

8305. Zapisal  Frč.  Praprotnik , povedala  Ana Čuvan. — Iz Pra-
protnikovega rokopisa.

560

V. Pesmi stanovske. 8306—8370.

Šla bi v oštarijo ž njim
Bi vince pila tam pri njem
Mož moj meni dober bo
40 In ponese me domov.

Smehljala sem se tudi jaz
Okolj svojega moža,

Vse to pa ne pomaga nič,

Te druge rajš ima.

45 V te druge je zaljubljen ves,
Mene gleda kot stekel pes,

Če pa z nim drugim govorim,
Po hrbtu jih dobim.

Ženska zapeljivost.

8306 .

(Kranjska.)

Devica ni stara še sedemnajst let,
Po fantih mi že obrača pogled,

Nori kakor tiča in nima miru,

Je taka bolezen, k’se kliče ljubezen.

8307 .

(Iz Višnje gore.)

Zapeljivga ni na svet’,

Kakor ste ženske ve;

So b’li modri, učen’ možje,
Ste jih zapeljale.

5 Pa še praviš, da res ni,
Počakaj, saj ti povem,

Kako je bil brumen Adam,
Dokler je bil on sam.

Kadar je on druže dobil,

10  Preč se je pregrešil;

Eva ga je zapeljala,

Nas je vse vkup pogubila,
Skoz le ta prepovedan sad,
Sta zgubila dosti gnad.

15 Oh najmodrejši kralj je bil,

Z imenom Salamon;

Kakor je visoko moder bil,
Vendar je pregrešil
Skoz’ le to ljubo žensko stvar.

20 Zgubil je nebeški ta dar;
Druz’ga Boga si je zbral,
Malikom se je podal.

Tudi Jožef iz Egipta,

Saj to vsak dobro ve:

25 Kako g« je zatožila žena Pu-

tifarjeva

Ko se ni hotel nji volj' podat’,
Ki ji ni hotel zadosti strit’

Je bil v železje zakovan,

Bi bil kmal’ ob glavco djan-

30 Samson je tud’ močan bil,

Saj clo se dvomit’ nesme;
Vendar je vso moč zgubil
Ženski je pokoren bil.

Kaj se jeziš čez žensko stvar,
35 Saj vendar je en božji dar;
Če žena kaj falila bo,

Jo mož podučil bo.

8306.  Neznanega  zapisovavca.  — Iz prepisa v zbirki M. Rodeta
IX. št. 42, kamor je prepisana iz zvezka Ele Jerman.

8307. Zapisal  Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke II. št. 4.

V. Pesmi Stanovske. IV. 8308—8310.

561'

8308 .

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)

Oh mladenči, čem vam zapeti
Od zdajnega sveta diklin.

Bo hasek, či čete gor vzeti,
No spomnit na moj opomin.

5 Če čete se vragi ognoti,

Ne hote k diklinam nikdar,
Vasspravle bi v spot no sramoto,
No mošja trpela bi kvar.

Pa ženske so ga zapelale,
Zapravle mu dnarje no čast,
Potem pa ga k srami pregnale,
Da moga je iti svinj past.

25 Ves hasek, če enkrat ti prideš
No v Strahi tam pri njoj ležiš.
Al kaj, če ti prej ne odideš,
Kak kda pred patroloj bežiš.

Oh mladenč, povej ti men samo,
10 Ker hasek diklina ti da.

Ja, saj še eksemplne mamo,
Kak ona te vkaniti zna.

Ti misliš, kaj ona te liibi,

Oh, zakaj se vkaniti daš!

15 Le ona kak vtiča te skiibi,
Kak dugo ti peneze maš.

Glej, znajo te v roke dobiti,
30 Oh kak te le tam bo ti šlo!
Le vari se k ženskam hoditi,
Da leži boš priša v nebo.

Že Adama tam v paradiži
Le Eva zapelala je,

35 No tak po njenoj viži

So ženske zdaj pesaste vse.

Vsem tem ja peldo nam dava O za to pebari liibleni,
Najbole ti zgiibleni sin. Le bote previdni povsod.

On ne bi vse glešti zaprava, Ne verte diklinam, le meni,

20 No k zadnjemi pasa še svinj. 40 Te bode vas žegnal Gospod.

8309 .

(Od Sv. Barbare pri Mariboru.)

Mladenči, jaz čem vam zapeti
Od zdajšniga sveta deklin,

Na hasek či čete si vzeti
No spomniti na moj spomin.

5 Ti misliš, da ona te ljubi,

Al zakaj se ji vkaniti daš,

Saj ona ko ptiča te skubi
Zdaj, dokler ti peneze maš.

Ze Adama tam v paradiži
10 Ga Eva zapeljala je.

Tak zdaj še po njeni viži
So ženske ži šafane vse.

Mladenči vi moji ljubljeni,

Le bote pošteni povsod,

15  Ne verte deklinam, le meni,
Da bo vas požegnal Gospod.

8310 .

(Od Sv. Lenarta v Slov. gor.)

Ko slišiš tičke pet 5 Dekleta lušna so,

In zvečer žargolet, Pa fante zmotijo,

Se mi zdi. da mi pravi: Kteri se jim da, žalost mu bo!

Fantič, varuj se deklet! _

8308. Zapisal  Jož. Kranjc.  — Narekoval  Andraž Čagran.

8309. Zapisal  Josip Gl o n ar. — Iz njegove zbirke I. 26.

8310. Zapisal  Janko Slebinger. — Iz njegove zbirke IV. str. 19—21.

36

562

V. Pesmi stanovske. IV. 8311—8313.

Na svetu je deklet,

Kakor muh polet,

10 Pa ni marsktera vredna,

Da živi na svet;

Nektere take so,

Da le študirajo,

Kje bi kaj več fantov blo.

15 Še dekle vredna ni,

Da b’ krajcarje dav (ri;

Al na životi ofart
Pa ji vsa visi;

Kak hitro krajcar ma,

20 Ga kar za cape da,

Da b’ kterga fanta zmotila.

Dekleta v ofarti,

Se dostikrat zgodi,

Da se jim ofart
25 V plenice spremeni.

Avša razvajena

Na stare dni pekla

In fant nobeden jo ne pozna.

Poštenih pa deklet
30 Prav malo je na svet,

In lehko vsaki vse
Na prste zna naštet.

Pa tista je mi,

Pravi vsa(k) od nje,

35 To je eno pošteno dekle še!

Oj fantič mladi ti,

Mi tička žvrgoli,

Da bi se varvali,

Deklet vse žive dni,

40 In tička vsaki dan
Prepeva tudi nam:

„Oj fantje varte ledih stan!“

Bodite pozdravljene,

Poštene deklice!

45 Od vsih poštenih fantov
Ste obrajtane.

Da bi živel tako,

Da bi brez greha blo,

Da bi šli enkrat v sveto nebo 1

Svarilo pred zakonom.

8311 .

(Št. Jakob.)
Te hohcotne črivle
Dro vohko obuje,
Al potle pa pridajo
Križi nadluje.

8312 .

(Radiše.)

Ko je eden ožonjan,
Je v zakon zaklonjan,
Pa žienkico ma,

More biti doma.

8313 .

(Kranjska )

Oženjen je perkljenjen,
On noč in dan terpi.
Ženice so nevšečne,
Nikdar jim vstreči ni;
5 Zatorej naj zakona
Se vsaki fant boji.

Res voske so stezice,
Res tamne so noči,
Kdor ima lepo ljub’co,

10 Vunder k nji pot dobi.
Od jutra do večera
Noči se veseli.

Pa beli dan sovraži,

K’ od ljub’ce ga spodi.
15 Jest imam lepo ljub’co,
Na svet’ enake ni,

’Ma žnabelce rudeče
Pa lica kakor kri.

8311.  Zapisovavca  neznanega.  — Iz Scheiniggovih NPKS št. 714.

8312.  Zapisovavca  neznanega. — Iz Scheiniggovih NPKS št. 713.

8313.  Zapisovavca  neznanega. — Iz VO. XX. 9.

V. Pesmi stanovske. IV. 8314—8315.

563

Ob kteri uri pridem
20 Me sladko poslovi,
Ob kteri uri idem,
Prezgodaj se ji zdi,
Zaljubljeno me gleda,
Prijazno govori.

25 Tako nobeni ženi
Nje mož per sercu ni;
Oženjen je perkljenjen,
On noč in dan terpi,
Zatorej naj zakona
30 Se vsaki fant boji!

Pazi, kadar se ženiš!

8314 .

(Zvrhnji Rož.)

Jas očem spomniti
Vas te ledik ludi,

Ktir se oče ženiti,

Varej, da kna fali.

5 Se znajde v našam kraju
Dest’ tačah ludi,

Da jih griva, ko se vdajo,
Kaj nuca, k’ je že c’pozdi.

Dečva, ko šelem pride,

10 Le prov ga ti poglej,

Al on r-ntleh prav drži se,
Noj al je za te bol ni.

Al se ti pa kna bo dopadov,
Le vpričo njom povej:

15 Jaz te knočam, ti maš tadov,
Ko po anej drujej glej.

Ana se rada vdaje,

Da jej trieba sužit ni,

Njej an druji se dopade,

20 Na moža jej pa mrzi.

Kaku je norska taka,

Ktira se rada vda,

Potle pa sovze staka,

Ker ma c’burnega moža.

25 Zvečira v temtiej noči,

Ko bi meva jeti spat,

Pa pri mizi sovze toči,

Me kna more venka stat.

Mi je dro dest spoznanja,
30 Da c’buren sem za njo,

Se prekvada in posvanja,
Kna gre rada lejč z meno.

Po noči ves hoditi
Je ja riesen griešen stan..

35 Al brez tega se ženiti,

Je dro veliko zapelan.

Ta veleka vesnija
Riesen je, da kna vola,

Gre dbibarte, je norčija,

40 Saj vie, al ga rada ma.

8315 .

(Iz

Jaz očem opomeniti

Na te ledik ludi.

Kiri se oče ženiti,

Vari se, da kne fali.

8314 .  Neznanega ^zapisovavca. — In Scheiniggovih NPKŠ. št. 715

8315 .  Zapisal  Jurij  Šmelcar okoli l. 1815 .  — Iz njegove pesmarice
št. 17  (Peifon od ženituve) z ohranjeno grafiko, izvzemši sikavce in šu-
mevce.  — Na može = nja možej? — ovset = ohcet — poslaine = po-
slanja.

Guštajna.)

5 Se znaide u našem kraii
Dojsti takeh ludi,

Da ie griua, k se udai
Pomagat im ie cu pozdi.

36*

564

V. Pesmi stanovske. IV. 8316—8317.

Kadar mev ženin priti,

10  Le prau ga poglei ti,

Al se on prav reht derži,
Noi al ie za te bol ni.

Al sa ti kna bo dopadou,
Ko vpriči imo powei:

15 Jes te knučem, ti maš tadou,
Koi po anei druge glei.

Ane se rade udaii,

Da jim služit triba ni,

Poli ie(m)dopadepaendrugi,
20 Na može jei pa marži.

Kaku ie norška taka,

Kira se rada uda,

Potlei pa suvze istaka,

Ko ma burnega moža:

25 ,/Tu menei k ne more z glave,
Čumu si mi biv,

Ko si mihane postave,

Si puklast no vas kriv!“

„„Sai mi pukukni teizrastov,
30 Ko je naina ovset kupei šla,
Sai ga tudei k nišam kupiv,
Sai si ma prei vidua!““

Pa sedai u te tamne noči
Bi mela jiti kupei spat,

35 Pa par mizi suze toči,

Me kne more unka stat.

Mia da doisti spoznanie,
Da cu buron som za no,
Se prekvada nu poslaine,
40 K ne gre rada lič z meno.

Leta velka usnia
Ja risan galfivi stan,

Pa bras tega se ženiti,

Je ja lahko zapelan.

45 Ta uelka vosnia

Risan ie, da kna vala,

Krez dbi barti je norčija
Ja ni a, al ga rada ma.

So dro moži tudei taki,

50 Da sa žin sramuieio.

Sa ji vidi ja prei usači,

Pa koi pustiv bi-o.

So dro tače zapelane,

Kera špilovca dobi,

55 Mož u taberni vse zapravi,
Žena pa doma tarpi.

8316 .

(S Pohorja.)

Huda zima sem prihaja,
Bela slana tudi pada:
Ojejo no ohoho,

Moj’ga pob’ča več ne bo!

5 Če se bodete ženili,
Oženite se tako,

Da se ne boste talili,

Da vas grivalo ne bo.

Jaz sem pa moža dobila,

10 Majhene postave bil,

Je pa majhene postave,

Je ves puklast ino kriv.

„Saj mi ne tej pukl zrastel,
Ko je naj’na ohcet b’la:

15 Saj ga nisem v krami kupil,
Saj s’ me ja prej videla!“

8317 .

(Borovlje.)

Jas pa moja svila Ona pa koj poprieda hila,

Hreva ku p na žohnenje, Ko se cveč sramuje me.

8316. Zapisal  Filip Miklavec.  — Iz njegove zbirke. I. št. 61.

8317. Zapisovavca  neznanega. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 892.

V. Pesmi stanovske. IV. 8318—8319.

565

5 Zakaj bi se te koj kna sram’- Ki si ves pukvast ino kriv.

vava, .. .

8318 .

(Podjunsko.)

Mene pa to ne more z gvale,
Čemu bi ti mi biv,

Si tako mihene postave,

Si ves pukvast ino kriv.

5 „Saj mi ni dočespukovzras-

tuv,

Dokler je hojset kupej šva;
Saj ga knisem v krami kupuv,
Saj si me prej viduva.“

Tista je velka norica,

10 Kira se venč barti vda,

Polej pa močno žaluje,

Ko ma tak burnega moža.

Mož pa zavber v’nkej gleda,
Ko se vinca napije,

15 Žena je kak ’na dera,

Ko se z otroci zgrimije.

Dečva, kedar ženin pride,
Le koj v pričo mu povej:
Jaz te nučem, ti maš taduv,
20 Le ko po ’ne drujga glej.

Pomiselki in nasveti pred zakonom.

8319 .

(Iz Guštajna.)

Maš zmiram pumprane
Si hude vole,

Zravno ...

Nikol • . .

Prelubi moj bratarc,

No prošni jaz mam:
Jaz sa pa sadai
Ženitvu pečam.

5 Prišla je ana,

Ponuiala se,

Naslidno srna
Zlihala se.

Prelubi moj bratarc,

10 Kne ženi se kar,

To ženstvo je cvidar,
Ta plentana stvar:

Se lepo redi,

Ko per vini sedi,

15 Nalise, otroci
Počediš pa ti.

Al se popadeš
Pa ti ne hude,

Maš zmiram pumprane,
20 Si hude vole.

25 Ali vzemeš bogato,

Pa tudi nič ni,

Moraš ziutra gor vstati,
Bruštik perpravi,
Prunckahlo iei sprasni,
30 Pometi hišo,

Ponižen jei bodi,

Kušni jei roko!

Ali uzemeš no božno,
Pa kruha ka ni,

35 Pa večiga križe
Per hiši ka ni:

Sa zmir li otroci,

No tudi žena
Zna bosti, (?)

40 Kadar je ona bovna.

8318.  Zapisovavca  neznanega.  — iz Scheiniggovih NPKS. št. 784.

8319. Zapisal  Jurij  Šmelcar okoli l. 1815. — Iz njegove pesmarice
št. 14. (Pesem od ženitve) z nepremenjeno grafiko, izvzemši šumevce in si-
kavce.

566

V. Pesmi stanovske. IV. 8320—8321.

Ali vzemeš no mlado,
Sai tude nič ni,

Pa švogrov maš dojsti,
Za nič si pa ti.

45 Te druie ma rada,

No tebi pa kar,
Zavargla bo tebi
No tude tvoi dar.

No mlado udov
50 Bi ratov jes ti,

Le ta ie pa pridna
No vse oskarbi.

Prelubi. moj striček,
Koko bo bi>l prov:
Al’ de b’ se važenu,
Al’ b’ ledtk vostov?

5 Če staro uzama>m,
Vesela ntbč ni:

Pi»r start ženici
Tdbezni nič ni!

Le ta ie pa pridna,

Kir ona dobi;

55 Le tu kar iez minim,

Le tu iei diši.

Ali vzeme ženo staro,

Pa tudi nič i,

Na peči sidi,

60 No pa grile lovi;

Na peči sidi
No pa grile lovi,

S tem plentam ma delo,
Ko za niččisaria ni.

8320 .

(Iz Ihana.)

Če mvado uzamim,

10 Kidaj bor: pa spav ?
Po noči bom zibu,
Po dnev’ pa varav!

Če staro uzamim,

Me žuljo kosti;

15 Če mvado uzamim,
Vmare treba ni.

8321 .

(Od Sv. Barbare pod Mariborom.)

Mladenč skrbi, se oženil rad,
Pa nej dobiti mogo,

Veseli bodi vsakikrat, 15

Nič si ne naredi s toga.

5 Dekline so zdaj bistre tak
Kak ribe v čisti vodi,

Poleti pa do šle kak rak,

Le nagi nič ne bodi. 20

Še žal ti naj za škornce bo,
Ker v ogledi jih zblatiš,
Skerbi maš meje sto in sto,
Če babo si prikratiš.

Tak dolgo čake, da se bo
Praf pridna ti namerla,

Da nede po lesičjem šlo,

Ko bo se srce vezla.

Če v ogledi si hodil kam,

10 Ze z nosom je zavila:

Preslab je grunt no tudi hram,
Tou tebi je črnila!

Le s takoj boš veselo šel
Pot zakonsko odejo,

Do smerti žjoj veselje meu,
Da zvama v grop ne grejo.

8320. Zapisal  Anton Breznik;  povedala Štučkova Neža.  — Iz Brez¬
nikove zbirke IH. št.  7.

8321. Zapisal  neznanec. — Iz prepisa Jos. Glonarja  (/. IT), ki jo
ima iz zapiska svoje matere.

V. Pesmi stanovske. IV. 8322.

567

8322 .

(Oe Sv. Miklavža pri Ormožu.)

En tičji lovec sem jaz bia,
No sem si mojga kruha vžia.
Zdaj čem kaj drugega začet,
Da hočem vekšo srečo met
5 Jas čiijem, da samice vse
Vloviti znam preš tičnice-

Jas smem le z žveglo piskati,
Že vse okol mene šumi;

Ne vem al so ocoprane,

10 Ali ovači nje ltibezen žge,
Ena vsaka se mi nasadi,

Da nesem skos se braniti-

So stare, mlade, lepe vred,
Tih čudnih ne mogoče štet,

15 Bogate, božne, labarske,

Na fernk no ples navajene;
Pa kdo- bi telko moje mea,
Da bi njo vsaki vseti htea!

Vse tote me obimlejo,

20 Se ližejo, mi rade so,

Ker vsaka če ta predna bit,
No neče drugih k men pustit,
Se bijejo, se piplejo,

Kak da bi samcov več ne blo.

25 Kaj ena kres to drugo vej,

To pride gladko vse naprej.
Kaj bi v globokem skrito blo
To vse na svetlo spravijo,

Se vsaka driigemi reži,

30 Kak osa jezno naleti.

Kdo bi to moga vediti,

Da mira ne na žive dni.
Samice, jas sem vas že sit,

Bi moga pravi osel bit,

35 Da bi vas vse ohranit htea
Bi živi pekel pri vas mea!

Na mlada žena nič ne ve,

Ne ve nazaj, ne ve napre,
Kak bi te virstvo pelala,

Eni taki drugo v glavo ne gre,
Kak to edino zibanje.

Gdo bi ni stari roko da,

On bi si sam krivico dja;

45 Oda bi pa mlado gledat htea,
Te bi že svojo kurvo mea.
Pri stari maš najvekši križ,

Či nji skos na jajnki ne sidiš.

Največ se moreš lepih bat,

50 Či ona začne sladko djat,

Te te že na zajnki ma,

Kak bi te leži lajhala.

No lepa nič druga ne želi,
Kak moži rogle staviti.

55 Či boš eno gerdo ženo vzea,
Boš v hrami pravo strašilo mea,
Ta gerda vsa nesnažna je
Za mlajše no za delavce,

Vsi vrabli bodo ti odišli,

60 Te k zadnjemu ti delavci.

Bogato ženo nečem vzet,

Kaj hasni mi' denarje štet,

Da bi mi kam na viher šla
No bogastvo oponašala.

65 No rekla: Ti, da si me vzea,
Ti nisi cele hiače mea!

Jaz vem, kak božne žene so,
Se dostikrat prevzamejo,
Pozabijo, kaj pred so ble,

70 Zaveižejo vse poleg se,

Eni taki kaj prepustit,

Bi moga zlo zaliiblen bit.

Gdo bi si zvola labersko
Al eno fernk ali plesarco,

75 Ta gre od hrama v drugi hram
No tere mir med sosedom,

No pleše, kak dugo zna,

Da mož ti sledni krajcar da.

Pa či bi še ena dobra bla,
40 Le sama se prav štimat zna; 80 Pa gdo eno tako najti zna!

8322. Iz starega rokopisa v danjčici, ki mi ga je poslal St. Kelemina
(od Sv. Miklavža pri Ormožu).

568

V. Pesmi stanovske. IV. 8323—8324.

Z veseljom njo bihtea vlovit. Grem rajši moji vtičnici,
Pa kajti to ne more bit, Ke mi ti sladki kruh redi.

8323 .

(Kranjska.)

Za en kratek čas
Vam povem en špas:

Vsak se bo smejal na glas.
Kteri jmajo prav hude žene
5 Jim pod streho toča bije,
Gredo rade v oštarijo;

Če moža goljfa,

Se za to baha,

De dobro gospodinit’ zna.

10 Enkrat sta dve žene se skregale,
Natla sta vergle se.

Ena reče: „Ti gerda s.vinja,

Ti si za nič gospodinja!"
Zdaj pa druga pravi:

15 »»Desetkrat bolji kakor ti!

To čem kmalo skazati:

Ti en maseljc vina dobiš,

Pa tri ure ga cediš,

Da celo svečo si stopiš.

20 Jez sim boljši gospodinja:

V ti hipi tri mere vina
Na eni nogi že spijem,

Potlej pa zopet grem,

Za en perst sveče ne sožgem." “

25 Al bogi mož je ta,

Ki tako babo jma,

De mu le luč varvat’ zna,
Drugo pa vse prednjo v vihargre,
Vse boljši pa sama žre,

30 Sebi prav dobro poklada,
Bogi mož po pasje strada,

Če denarca ne ima.

Pa pečo proda,

De le birtu kaj skupit da.

35 Mož si maseljc vina ne voši,
Žena ga pa cele noči toči;
Kadar pa domu gre
Sopet mu bo gorje,

Bo mogel nosit’ roge.

40 Tudi so pri hiši žene,

De tri vogle kviško derže.
Tiste pa čislam,

K’ imajo skerbi noč in dan:
Kako bi obračvale,

45 De bi prav gospodinile.
Ljubijo svoje može,

Vredne so vse te,

De b’ dolgo na svetu ble.

Katera pa golfa
50 Družino in moža,

Ta prav brez škode krepa.
Tista je prav vredna,

De b’ konjederc prišel,

De bi jo vzel na ramo,

55 De b’ jo nesil v tisto jamo,
Katera nima dna,

De b’ baba nikdar več mi ne
prišla!

Mož bodi mož!

8324 .

(Primorska.)

Leitas je en srečnu leitu, 5 Kai je huišiga na svetu
Ki je dosti vinca na svetu, Nu kdu more več terpeiti
Danas je en srečin dan, Ku ta, kir vince pit ne smei,

Kir pohen bokau vinca jmam. Kir mu žena prepovei.

8323 . Zapisovavca  neznanega. — SPKN. IV. 86 — 88.

8324.  Zapisal  neznanec. — Iz knjižice  Valentina Cekina iz Vatovelj.

V. Pesmi stanovske. IV.

569

Zdei bomo mi vince pili
10 Nu bomo dobre vole bili,

Kir ie en veseu dan
Nu ves z veseliem zmeišen.

Pa ene žene se udobijo,

Da možem vinca pit ne puste,
15 Nu iem gospodarijo,

Nu kluče od hlač nosijo.

' Če mož v oštarijo grede,

Z enim možem vince pije,

Že ga nglih neč ne košta,

20 Tu vendar nič ne vela;

Žena v oštarijo pride,

Močnu nad možem zaupije:
Poberi se mi damu,

Kai misliš, kaj bo le tu?

25 Pa tu je že božja zapuvet,
Tega sam buh ne zepovej,
De žene moži stražte
Nu iem gospodariste.

Kadar ie Buh Evo nu Adama
stvareu,

30 Je neh u paradiž postaveu
nu iem ie reku taku
Nu zapovedau groznu:

De moresta u čistosti živeiti,
Pravi, inu pokorni biti,

35 Moreš Adamu, Eva ti,

Do konca večne smerti.

Še tu se bere u Svetim pismi
Noter u starem teštamenti
Od eniga modriga krale,

40 Eniga sina Dauida.

Tak se ženi u roke postavi;
De ga ob uso čast perpravi
Per teh pametnih ludeh
Pride velik špot nu smeh.

Še pravi, de žene jezik,

Je huiši kot kače jezik,

No de glava ženina
Je huiše kot luntverna.

Oh kai enih eksemplu
Moshe moij, imaste,

Kir so se uže zgodili
U pervih letah u deželi.

Ki so dobri može bili,

Nu so dosti blaga jumeili,
Nive, grunte, travnike,
Poglejmo pa kai zdei je.

Oni so se oženili,

Ženi so vso frajest pustili
Čez se, čez grunte, čez blagu:
Al ufe je kmali zginilu.

Žene jeh so tako vozile
Inu za osle jumele,

De zdei morejo kruha petlet,
Če čijo še živi ostat.

Kai še tok žene strijo,

Še druge norce lubijo,

Ze može neč ne maraio,

Ki jem enkrat kluče uzameio.

Ženi je treba čast dati
Koker sam febe jo štemati,
Ja tu sam buh zapoveij,

Žena može stražit ne smei.

Tok zdei bom skleneu govor¬
jenje

Inu ufe moje stvarjenje
Čez ženo jen čez moža
Leta nei bo čez voba:

De temi, ki žena gospodari,
Z jasniga strejla u voin udari,
Urejdin nej en tak tiran,

De bi biu u žegin zakopan.
Amen.

45

,50

55

60

65

70

75

80

570

V. Pesmi stanovske. IV, 8325—8326.

Grožnje pred zakonom.

8325 .

(Iz Dobrave pri Kropi.)

Joža, če voč moj bit’,
Mislim te jest dobit’:
Tobaka navš smu kadit,
V štarijo tud ne hodit:

5 Če pa to storiš,

Za uh jo dobiš!
Delov boš noč ’n dan,
Jedu enkrat na dan,
Tepen pa vsaki dan,

10 To t’ bo za Ion.

Vse sili v zakon, celo starci in berači.

8326 .

(Od Ruš.)

be nekaj vam čem oznanit,
To more kaj čudniga bit,

Kaj vonder pomeni,

De vsak se oženi,

5 Če more le h pavruku prit.

Pa star ni obeden berač,

Naj gleda mu srajca is hlač:
Če ma desetico,

Dobil bo pravico,

10 Oženi se, zdaj pa je proč.

Veliko je takih ludi,

Ko nimajo drugih skarbij,

Ko bi se ženili,

Deb leži grešili,

15 In drugim pohujšanje bli.

Ne rečem od mladih ludi,

Saj to že nič noviga nij,

Pa staro dedovje,

Neumno trepovje,

20 De vendar tako obnori!

Oj čudna je vender ta reč
Brez dedov nemorjo bit več
Že stare babure.

Ko dalej ne more,

25 Če pride od mize za peč!

Nek dedec že močno pobit,
Ne mure bres palce hodit,
Že torbico nosi
in vbogajme prosi,

30 Pa hoče se še oženit.

Če koga bo proso za kaj,

Le nič mu obeden ne daj.
Če noče moliti,

Le palco po ...i,

35 Poženi ga delj naprej.

O naj ga je baba redi,

In babo naj det preskerbi.
Če revno živita,

Se grenko deržita,

40 Saj uržok to nismo nič mi.

Sta se oženila zato,

Sta misla gvišno tako:

De bota brez dela
Prav dobro živela,

45 Pa vender na vem či bo šlu.

Sevede vsak nore bi jemal,
Do bi le kdo zmiram dajal,
Bi usaki langirov
In dara pobirov,

50 Potem jih pa babom zdajal.

8325. Zapisal  France Francetov.  — Iz njegove zbirke III. št. 11.

8326.  Zapisal  neznanec. — Iz Blaža Laasa pesmarice št. 2, ki mi
jo je izročil Dav. Lesjak.

V. Pesmi stanovske. IV. 8327.

571

Hohpaura vsak dobro pozna,
Že brado vso sivo ima,

Že dolgo berači
Po fari domači,

55 Le včasi se dalje poda.

Ta ded se je zdaj oženil,
Sevede potreben je bil,

Se bote smejali
In me poprašali.

60 No ke pa je babo dobil?

Že dolgo se tak govori,

De baba se lehku dobi,

Če ena se skuja,

Se druga ponuja,

65 Nekol jih še menkalo nij.

Dabiv jo je tudi ta det,
Katero je hotev imet,

Sem doli z Kozjaka
Dobiv je tiga zjaka:

70 Je gerda od glave do pet.

Žerjavka potrebna je bla
Glih eniga tacga moža:

In kak je želela,

Hohpaura je vzela,

75 Zdaj bota berača oba.

Le postavite bajte, ljudje,

Saj čujete, kako zdaj gre.

De srota katira
Že nima kvantira,

90 Pa enkrat še bo le gorje.

Naj koča per koči stoji,

Naj paurič je drago derži,
Saj bode prodana,

Al drago v štant dana
95 Za take posvetne ludi.

Se gmajšnam bi eno zapel
In klicati glasno začel:
Perpravlajte kote
Za take falote

100  In zvesto jih vganjate v hlev!

Če se jim ne brante ženit,
Jjh bote pa mogli redit.

Če jih ne štrafujte,

Pa zanje plačujte,

105 Saj eno se more zgodit.

Veliko beračo je zdaj,

Pa več jih še bode kedaj,
To vam prerekujem,

Ke oklice čujem,

110 Deb resen ne bilu, Bog daj!

Zdaj bota peklala okol,
De bota nabrala dovol
Potrebniga kruha
Za svojga trebuha,

80 Saj nimata dosti nikol.

Berač le berača rodi,

To lehko mi vsak poterdi,
Lenuh pa lenuha,

Falot potepuha
115 To žalostna skušja voči.

Le vsak bi oženo se rat; Zdaj hočem to pesem skončat

Naj bode pa star al pa mlat. In morem še h konco perdjat:

Neumnost, nemarnost Frajhajt je od vraga,

No kaj bo na starost, Nam srovšna nadlaga,

85 Če pojdeš pot košovec (ko- 120  De skorej jo ni za prestat.

žolc) spat._

8327 .

(Od Teharji pri Celju.)

Se nekaj vam čem naznanit, Prestar ni nobeden berač,

To mora kaj čudnega bit; Naj gleda mu srajca iz hlač,

Kaj vendar pomeni, Če ma desetico,

Da vsak se oženi, Dobil bo pravico,

5 Če more k poroki le prit? 10 Oženi se zdaj, pa je preč.

8327 . Zapisal  Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke IV, str. 36—41.

572

V. Pesmi stanovske. IV.

En dedec že močno pobit
Ne more brez palce hodit,

In torbico nosi
In vbogajme prosi,

15 Pa hoče se še oženit.

Ofbavra vsak dobro pozna,
Saj brado že sivo ima,

Že dolgo berači
Po fari domači,

20 Pa včas se še dalje poda.

Zdaj se je ta ded oženiu,
Seveda potreben je biu,

Se bote smejali
In me oprašali,

25 No kje je pa babo dobiu?

Že dolgo se tak govori,

Da baba se lahko dobi,

Če ena se skuja,

Se pet jih ponuja,

30 Nikol jih še zmanjkalo ni.

Dobii jo je tudi ta ded
Taisto, k’ je hotel imet,

Sim dol iz Kozjaka
Dobil je zijaka,

35 Je grda od glave do pet.

Zijaka potrebna je bla
Glih enega tacga moža,

Kar si je želela,

Ofbavra je vzela,

40 Zdaj bota berača oba.

Zdaj bota peklala okol,

De bota nabrala dovol
Plesnivega kruha
Za svoja trebuha,

45 Saj nimata dosti nikol.

Če koga bo prosil za kaj,
Nobeden kar nič mu ne dej!
Če noče moliti,

Pa palco po .. .i,

50 Naženi ga dalje naprej!

Saj, saj bi mu tud nič ne dau,
Če strada, naj, saj mu je prav,
Ce glih je potreben,

Pa saj ni nič vreden,

55 Zakaj ni brez babe ostau?

Zdaj naj ga le baba redi,

Ded pa naj za babo skrbi!

Če revno živita,

Se grenko držita,

60 Saj krivi nismo nič mi.

Seveda vsak nore bi jemau,
Ko b’ jima kdo zmerom dajau,
Bi vsak flangirau
Pa dari pobirau,

65 Potem jih pa babam zdajau.

Kak čudna je vendar ta reč,
Brez deda ne morjo bit več.
Že stare babure,

Ki dalje ne more,

70 Če pride od mize za peč.

Ne rečem od mladih ljudi,

Saj to nič kaj čudnega ni;

Pa staro dedovje,

Neumno babovje,

75 Da vendar tak zlo obnori.

Saj vsak bi oženiu se rad,
Naj bode že star ali mlad,
Neumnost, nemarnost!

Pa kaj bo na starost,

80 Če pojdeš tje v listnico spat!

Občinam bi eno zapeu
In glasno bi klicat začeu;
Pripravljajte kote
Za stare falote,

85 Skrbno jih gonite v hlev!

Berač le berače rodi,

To lahko mi vsak potrdi,
Lenuh pa lenuha,

Falot potepuha,

90 Tak žalostna skušnja uči.

Le stavite bajte ljudje,

Saj veste, kako že zdaj gre.
Da srota marsktera
Še nima kvartera,

95 Pa enkrat še bode gorje!

Naj koča pri koči stoji,

Pa kmet jo naj drago drži,

Bo lahko prodana
Al drugmu v štant dana
100  Za take posvetne ljudi.

V. Pesmi stanovske. IV. 8328.

573

Zdaj hočem to pesem skončat, Nam srovšne nalaga,

Pa k koncu še moram pridjat: Da skoraj jih ni za prestat.

05 Freihert od vraga

8328 .

(Iz Zreč in Oplotnice.)

Eno pesem peti hočem vam na glas,

Kako dobro je na sveti, tako mislim jaz.

Zdaj so rodovitne lete,

Le poslušajte, poglejte,

5 Takih še ni blo pri nas. .

Zdaj pa veliko miljonov ljudi na svetu živi,

Vsa so jih že polna mesta in vasi.

Pa tudi bajte po planinah
Ino koče po dolinah,

10 Že nobene prazne ni.

Zdaj kmetič svojo zemljo na koščeke proda,

In noter jemlje oferja po dva,

Da se na vsakem vogli grunta
Ofar z birtom spunta,

15 Da se včasih stepejo.

Zdaj nobeden služit neče za noben denar,

Vsaki hoče biti svoj že gospodar.

Rajši semtertja prodaja
Ali v koči glad prodaja
20 Al preži na božji dar.

Zdaj sme se uženiti vsak hlapec in pastir,

Nihče branit noče, bo dobil že kvartir.

Vzeme svojo slabo suknjo,

Pojde spat v lesičjo luknjo,

25 Tu bo našel enkrat mir.

Zdaj taka je navada in taka mora bit’,

Da tudi vsaka baba se hoče oženit’,

Če tudi ma ded lesene knofe,

Al pa baba velke krofe,

30 Če le hoče ponjo prit.

Pa kadar je poroka, ni veneča nikir,

Ker baba ma otroka tukaj za svoj cir,

Ker poprej da je rodila .

8328.  Zapisala  Gračič  in  Jož.  Somrek. — Iz prepisa v Ant. Ko¬
vačiča pesmarici II. št. 92—95.

574

V. Pesmi stanovske. IV.

In na vekomaj zgubila
35 Venec, svoje duše cir.

Zdaj taka je navada, taka ni še bla,

Da že vsaka baba svojih otrok ima.

V cerkev pridejo čez teden
Tri po šest, pa še po sedem,

40 Še ta osma pricaplja.

Ponižna nima mira noč ino dan,

Pač cerkev se odpira, da pridejo kaplan,
Bodo zopet krščevali,

Kako mu bojo ime dali,

45 Naj bo Juri al Boštjan.

Povejte, botri, kak bode imenovan,

Ker ta mali deček ne zna govorit sam.
Imenujmo ga Tomaža,

Da ma očeta tovarša Blaža,

50 Saj bo rad za vince dal.

Kako pa dekleta hočmo imenvat’,

Urša al Marjeta ji lepo ime dat,

Kunigunda al Helena
In če tudi Magdalena,

55 Vsaj že noče tiho djat.

Naj ji bo patrona, ki danes se časti,

Agata, Polonja, tak se naj glasi
Saj še bode več katera,

Bo pa Mica ali Jera,

60 Vsaj so vsaki dan po tri.

Če bo dalje tak ostalo še veliko let,

In če zemlje bo premalo in premah svet.
Bojo ga še razkopali,

Kruheka si pridelali,

65 Da bo vsaki v stan’ živet.

Pa naj bi se rodili in množili ljudje,

Če bi le tak živeli, kot pač kristjanom gre,
Da bi bli pravi kristjani,

Ne pa, kakor so Pesjani,

70 Eden druzga pojedli!

In kar si še želimo, čez eno leto bo
Sila drago vino in drugo tud’ tako,

Oh kako revno bo življenje,

Bridko naš strah, trpljenje,

Naša pesem, ajejo!

75

V. Pesmi stanovske. IV. 8329.

575

Ženil bi se, pa ne ve, kam in kako.

8329.

(Od Laškega na Štaj.)

U zdajšnimu cajto je fantam gorje
Vsak b se rat Ženu, pa kam, se ne ve,

Al kam b se pudau,

^Nevesto si zbrau

5 Na Štajersk, na Kransk, na Krošku taku,

De b jemo pro blu.

Nevesta se vendar prau lehko dobi,

Al tu so pa gvišno tri skrivne reči:

Joh, moučet ne smem,

10 Raj glasno povem,

De vsakter bo vejdu, koku se godi,

Kater jo dobi.

Popret mo obeta prou pridne roke,

Prijaznost, dobruto, pohlevno sorce.

15 Kok dobru bi blu,

Či b res taku bu!

No tak(o) nevesto b jes otu jemet,

Za ženo jo uzet.

Kokor hitro dobila ga je u soje roke,

20 Nemoje rekla: „Oh bod ti gorje,

Č(e) me bogu na boš,

Pa nisi moj mož,

Enga druga z bo(tn) zbrala, kater bo me ušeč,
Puber se ti preč!“

25 Če moš voštarije zapije en groš,^

Doma^že ma žena nabrušeni noš.

Če dogu ga ni,

Za nim porleti,

.Ved ura te se vstopi, ga zmerje toku,

30 De sran bu ga blu.

Od kodar kol pride, nad nim zavreši,

Kok čudno ga zmerje, mo s prstom proti.
Zavpije na glas,

De sliš vsa vas:

35 „Oj kot si ti hodu, nasramni lapuh,

Ti pjanc, potepuh!"

Nadluga velika zares je le to
Če mož ano hudo ženo jemo.

8329. Zapisal  Andrej Flisz, vulgo Mačkec. — Iz njegovega roko¬
pisa, ki mi ga je poslal Franc Levec.

576

V. Pesmi stanovske. IV. 8330.

Pomagat ni več,

40 Lobezen je preč,

Na glavi parhajejo sivi lasje
Oh jem je gorje!

Al jez pa na morem, če hudo dobom,
Če hudo dobom, pa tepu jo bom,

45 Ne marem pa neč,

Parsuko bo — meč,

Naj pade pa hart al po glavi, tako
De moučela bo!

8330 .

(Štajerska.)

V sedajnemu času so fantje garje,

Še vsak bi se ženil, pa prav ne ve kam-
Na Nemško ino Koroško
Na Štajersko tako
5 Da bi jemu prov blo.

Nevesto si lehko vsaki dobi,

Na strani so še tri skrivne reči.

Jaz  molčat’ ne vem, jaz hitro povem,

Še kteri bo dobil, bo vedel,

10 Koko se godi.

Zdaj mož gre v’krčmQ
Zapije m' groš.

Žena že doma ima
Nabrušeni nož,

15 Če ga furt domu ni,

Za njim prileti,

StQpi za dvermi,

Zmerja tako,

Da sram b! ga blo:

20 Pijan potepuh, pijan potepuh,

Zakaj tak dolgo v’kerčmi sediš,

Pijan potepuh
Ne maram pač nič,

Zasukal bQm bič,

25 In jo udaril po glavi, po herbti tako,

Da molčala bo.

Jaz pa ti molčala nikoli ne bom,

Zakaj da vem, da vreden si jih,

Pijan potepuh, pijan potepuh,

30 Zakaj tak dolgo v kerčmi sediš.

8330. Zapisal  O. Caf. Peli Uršula Kotnik in Gertrud Falantan
Iz CO. I. 27.

V. Pesmi stanovske. IV. 8331—8332.

577

V današnjemu času
Je fantom gorje,

Vsak bi se rad ženil,
Pa vender ne ve,

5 Kam bi se podal,
Nevesto si zbral,

Na Štajersko al' na
Koroško celo,

Al’ bi na Kranjskem
10 Mu bolje ven šlo.

Nevesta se vender
Prav lahko dobi,
Toda pri tem so
Tri skrivne reči;

15 Molčati ne smem,

Na glas jih povem,
Da veste, kako
Se temu godi,

Ki ženo prešerno
20 U hišo dobi.

Ljubezen obeta,

In pridne roke,

Ko v hišo je vzeta,

Jmožu  gorje.

25 „Ce vbogal ne boš,
Ne boš ti moj mož,
Te bom zaničvala,

Si druzega zbrala,

8331 .

(Gorenjska.)

Ki bolj mi bo všeč,
30 Ti spravi se preči"

Če mož v oštariji
Zapije en groš,

Ga čaka jezika
Nabrušeni nož.

35 Če dolgo ga ni,

Za njim prileti,

Ga zmirja tako,

De je že grdo.

Od koderkolj pride,
40 Nad njim zareži,
Med duri se vstopi,
Mu s prstom preti,
Zavpije na glas,

Da sliši vsa vas:

45 „Ti grdi lenuh,
Pijane, potepuh!"

Nadloga velika
Zares je le ta,

Če mož hudo ženo
50 Pri hiši ima.
Pomagat’ ni več,
Ljubezen je preč,

Do smrti ga sekal
Jezika bo meč.

8332 .

(Od Sv. Jurja na južni žel.)

V sedajnemu cajtu je fantom gorje,

Ženil bi se radi, pa kam se ne ve,

No kam b se podav,

Nevesto si zbrav,

5 Na Kranjsko, Koroško, na Štajersko šov,

De prav bi mu blo.

Nevesta se že zdaj prav lehko dobi,

Ali so tri prav kunšne reči,

K joh molčat ne smem

10 Raj glasno povem,__

8331. Zapisal  G. Križnik.  — Iz  „Koroških bukvic“ str. 451—452.
8232. Zapisal  Jož. Koželj. — Iz njegove zbirke št, 1.

37

578

V. Pesmi stanovske. IV. 8333—8334.

Da vsaki bo vedev, kako se godi,
Kater jo dobi.

Gre mož v oštarijo, zapije en groš,
Ma žena že jezik nabrušen ko nož.

15 Če dolgo ga ni,

Pa njega leti,

Pred vrate se stopi, ga ši(m)fle tako,
Da sram bi ga blo.

Mož že ponižno prot domu zdaj gre,
20 Pa žena ga čaka, na pragu stoji,
Vreši na ves glas,

Da sliši vsa vas:

„No kod si ti hodu, preklenski lenuh,
Pijane, potepuh ?“

8333 .

(Od Zagorja na Savi.)

V današnih cajtah je fantam gorje,

Vsak b’ se rad Ženu, pa vendar ne ve,

Le kam b se podav,

Nevesto si zbrav:

5 Na Kranjsko, Štajersko, Koroško tako,

Sam de b’ nemu prov blo!

Pa popret mu obeta prijazno serce,

Oblube mu dela, de ubogala bo,

Potem k ga dobi v svoje roke,

10 Mu pravi: Gorje ti ga bo!

Če me vbogov ne boš,

Ne bodeš moj mož:

Bom takšnega zbrala, kater mi bo všeč,
Pober se ti preč, potepuh, nesrečen lapuh!

8334 .

(Štajerska.)

V denašnemu času je fantom gorje,

Vsak bi se rad ženo, pa vendar ne ve,

Kam bi se podal,

Nevesto si zbral,

5 V Štajerskim, Kranjskim, Koroškim tako,

De^ b njemu prav blo.

8333. Zapisal  Lavoslav Jerin. — Iz njegove zbirke št. 92.

8334. Zapisal  neznanec. — Iz rokopisa, ki mi ga je dal vojaški
župnik Frč. Ivanetič, št. 8.

V. Pesmi stanovske. IV. 8335.

579

Nevesta se vendar prav lahko dobi,

Med tem so pa tudi skrivne reči;

Res molčat ne sme,

10 Raj na glas povej

Vsak, kater vidi, kak se godi,

Če hudo dobi.

Poprej mu obeta pohlevno srce,

Prijazne dobrote in pridne roke;

15 Res dobro bi blo,

Ko tako bi blo,

Eno tako nevesto bi jaz hoto imet,

Za ženo jo vzet.

Če mož zapije v oštariji en groš,

20 Žena ma doma nabrušeni nož;

Če dolgo ga ni,

Za njim prileti,

Med vrata se vstopi, zavpije na glas,

Da sliši vsa vas.

25 Vsak, kater vidi, kako se godi,

Če hudo ženo k sebi dobi:

Pomagat ni neč,

Ljubezen je preč,

Na glavci prihajajo sivi lasje,

30 Oh, njem je gorje.

Kak hitro ga dobi v soje roke,

Potlej mu pa reče: „zdaj ti bode gorje!

Če ubogo ne boš,

Ti ne boš moj mož,

35 Enga tacga bom zbrala, kater bo men všeč,
Pober se ti preč!“

Jaz pa ne maram, če huda glih bo,

Če huda glih bo, tepena tud bo:

Nemaram pa neč,

40 Zasukno bom meč,

Naj pojde po hrbtu, po glavi tako,

Da molčala bo!

8335.

(Iz Leš.)

V vsakem cajtu je fantom gorje,

Vsak bi se oženu, pa n’kamor ne ve:

8335. Zapisal  Julij Slapšak; zapela Ana Kocjan.  — Iz Slapšakove
zbirke št. 27.

37 *

580

V. Pesmi stanovske. IV. 8336 — 8337.

Na Koroškem, na Kranjskem, na Štajerskem tako,
Da bi njemu prav b’lo.

5 Nevesta mi obeče prijazno srce,

Prijazno srce, pa te pridne roke.

Eno tako nevesto bi jaz hotu imet’,

Za ženo jo vzet’.

Hujšega pač na svetu nič ni,
to Če mož eno hudo babo dobi;

Ljubezen je preč, prijaznost je preč,

Na glavi pa prihajajo sivi lasje,

Oh meni je gorje!

8336 .

(Iz planinske okolice.)

V vsakdanjemu času
Je fantom gorje,

Vsak b’ se rad žen’l,

Pa vendar ne ve,

5 Le kam b’ se podal,
Nevesto si zbral,

Na Štajersk’ na Koroško,
Na Kranjskem tako,

Al’ kje bi glih b’lo-

10 Če mož v oštariji
Zapije en groš,

Žena doma ’ma
Nabrušen že nož.

Če dolgo ga ni,

15 Za njim prleti,

Med vrata se vstopi,

Ga zmerja tako,

Da sram bi ga b’lo.

Zavpije na glas,

20 Da sliši vsa vas:

»Le kod’ si ti hodil, nesrečni
lenuh,

Pijane, potepuh!"

Nesreča velika zares je leta,
Če mož eno hudo ženo infa.
Pomagat ni več,

Ljubezen je preč:

Na glav mu prihajajo sivi lasje,
Da njem’ je gorje!

8337 .

(Od Sv. Antona v Slov. goricah.)

V zdajnem času fantom gorje,

Rad bi se žena, pa san ne ve kan.
Žena bi se rad, nevesto^ si zbrat,

Na Kranjsko, Koroško, Štajarsko tako,

5 Dab za njega blo.

Nevesta obeta prav pridne roke
In prav luštno srce.

_Da bi to blo, te luštno bi blo,

8336. Zapisal  Ivan  Kremešek. — Iz njegove zbirke št. 5.

8337. Zapisal  Jožef Tuš a k. — Iz njegove zbirke III.

V. Pesmi stanovske. IV. 8338.

581

Tako nevesto bi' hteja jaz met,

10 Za ženo si vzet.

Kda pa mož v kerčmi zapije en groš,
Te baba ma zajga nabrušeni nož.

Če dolgo ga ni, za jin prileti,

Pred dveri ta stopi, ga zbivle tako,

15 Da sram bi ga blo.

Kda pa mož pride pijani domo,

Te baba ma zajga hujdo roko.

Na pragi stoji, se mu s perston grozi,
Ge pa si bija, ti grdi iampuh,

20 Pijan potepuh.

Hujšega pač na sveti ga ni,

Če keri prav hujdo babo dobi.
Prijaznosti ni, libezni tud ni.

Na glavo prihajajo seri lasje,

25 Prav hudo mu je.

Jaz pa ne maran nič, žena se bon,

Če baba bo hujda, pa tepa jo bon.

Ne maram jaz nič, zasukal bom bič,
Bom vudral po hrbti, po glavi tako,

30 Da mučala bo.

8338 .

(Iz Celja.)

V zdajšnemu cajtu je fantam gorje,

Vsak b’ se rad ženo, pa kam se ne ve,

No kam b’ se podav,

Nevesto si zbrav,

5 Ne Kransk, na Korošk, na Stajarsk, tako —
Da b njemu prav b’lo.

Nevesta se že prav lahko dobi,

Al to so pa tud’ tri skrivne reči,

Ki jih močat ne smem,

10 Raj glasno povem,

Da vsakter bo vedo, kako se godi
K’ter jo dobi.

Poprej mu obeta pohlevno srce,

Prijazno dobroto, prav pridne roke.

15 Ko b’ dogo tak’ b’lo,

Kak’ lušno bi b’lo!

8338. Zapisala  Mara Stegenšek. — Iz njenega rokopisa, št. 2.

582

N. Pesmi stanovske. IV. 8339—8340.

Ena taka nevesta b’ jaz hoto imet,

Za ženo jo vzet.

Ga enkrat dobila je v soje roke,

20 Se mu je protila, da njem bo gorje:

Če me vbogu ne boš,

Ne bodeš moj mož:

En’ga druz’ga s’ bom zbrala, kater bo men všeč,
Pobir’ se ti preč!

25 Če mož v ostari zapije an groš,

Brusi žena jezik, da reže ko nož.

Če dolgo ga ni,

Za njim prleti,

Pred njega se vstavi, ga zmerja tako,

30 Da sram ga je b’lo.

Tega se pač jes neč ne bojim,

Če glih ana huda žena dobim;

Ne maram pa nič,

Zasuknu bom bič,

35 Naj pade po hrbti, po glavi, tako
Da močala bo.

Premislil se je.

8339 .

(Iz Velike Žaline na Dolenjskem.)

Večkrat s^m jest tu mislu:
De b’ se oženu biv,

Pa stm se spet premislu,
De b’ biv daleč faliv.

5 Večkrat se moš in žena
Za lase tr‘eseta,

Oh, tu je pa strah zame,
In tud’ za vsacega!

Slovo od samskega stanu.

8340 .

(Iz Brasloveč.)

Tičke mi prepevajo — nej bo!

Men kratke cajte delajo — nej bo!

Za dober jutr al čez dan,

Za dobr jutr al čez dan —

5 Nej bo, nej bo, nej bo!

Ledig stan vse časti — nej bo!

Rožice lepo cvedejo — nej bo!

8339. Zapisal  Franc Kramar;  ima tudi napev. Pel  Jožef Fink, kro¬
jač. — Iz Kramarjeve zbirke.

8340. Zapisal  Anton Dobnik,  pela  Marija Čulk. — Iz njegove zbirke

št. 5.

V. Pesmi stanovske. IV. 8341.

583

Če hudo vreme čez leti,

Omamlena več ne diši —

10 Nej bo, nej bo, nej bo!

Se fanti skupaj zbirajo — nej bo!
Dekleta se juh zbirajo — nej bo!

Jaz sem si dobro dekle zbrav,

Desno roko sem ji podav —

15 Nej bo, nej bo, nej bo!

To mojo srce veseli — nej bo!

Ko dekle mojo ledih ni — nej bol
Lepa si moja žena ti,

Prijazno se mi nasmeji —

20 Nej bo, nej bo, nej bo!

Vse rožce letošno spomlad — nej bo 1
Cveto za me to zadnokrat — nej bo!
Za pušelc, kirga sim dobil,

Saj vselej sim ga bil vesel —

25 Nej bo, nej bo, nej bo!

Prijatelj moj, to ti povem — nej bo!
Prijatelj moj, to ti zročim — nej bo!
Lubezen nej med nam živi
Noter do dovge večnosti —

30 Nej bo, nej bo, nej bo!

Zakon ali čudovita glihenga.

8341 .

(Od Ljutomera.)

O čudovitna glihenga,

Gde mož no žena eno sta:.
On vuši išče, ona buhe,

On kebre kole, ona muhe,

5 On vile zgrabi, ona grable,
On srake straži, ona vrable,
On kozo pase, ona kravo,
On zobi toži, ona glavo.

O čudovitna glihenga,

10 Gde mož no žena eno sta:
On praho orje, ona seja,

On snope mlati, ona veja,
On štrenje žehta, ona pere,
On grozdje zoblje, ona bere.

15 On platno zlaga, ona peha,
On travo piple, ona meha.

O čudovitna glihenga,

Gde mož no žena eno sta:
On bob prebira, ona lečo,

20 On kapo gleda, ona pečo,

On Špeh razpuša, ona maščo,
On grah zabeli, ona kašo,

On stol popravla, ona stere,
On vino serka, ona žere!

25 O čudovitna glihenga,

Gde mož no žena eno sta:

On zelje trebi, ona rible,


8341. Zapisal  (?) Jos. S t u h e c. — iz njegove .Pesmarice' V, 301-
P verzu 47. in 52. je  flika popravljeno v  kerpa.

- 305 .

584

V. Pesmi stanovske. IV. 8342—8343.

On lajte snaži, ona kible,

On črevlje blati, ona snaže,
30 On norca spota, ona kaže,
On šalo goni, ona smeha,

On v kerčmi karta, ona Špeha,

O čudovitna glihenga,

Gde mož no žena eno sta:

35 On v peč zakuri, ona kuha,
On krapce peče, ona kruha,
On mačko gtadi, ona draži,
On jajca tučka, ona praži,

On vilce nuca, ona žlico,

40 On dete varje, ona psico.

O čudovitna glihenga,

Gde mož no žena eno sta:
On cviren prede, ona suče,
On perpra kroži, ona tuče,

45 On ogen pluva, ona iskre,

On ročke prazni, ona piskre,
On srakco terga, ona flika,
On korpe veže, ona štrika.

O čudovitna glihenga,

50 Gde mož no žena eno sta:
On glešt zapravi, ona špara,
On sukno flika, ona para,

On breskvo Štirna, ona gruško
On škaf nabija, ona puško,

55 On kuhlo kara, ona pili,

On v griži javče, ona cvili.

O čudovitna glihenga,

Gde mož no žena eno sta:
On ročke veže, ona bike,

60 On like nuca, ona štrike-
On krampe nuca, ona štrigle,
On kolje špiči, ona igle,

On tenko prede, ona kodlo,
On je klobase, ona godlo.

65 O čudovitna glihenga,

Gde mož no žena eno sta:
On štore kala, ona ščeske,
On gobe peče, ona ribe,

On metle veže, ona šibe,

70 On pismo bere, ona piše,

On mošnjo skrije, ona iše.

O čudovitna glihenga,

Gde mož no žena eno sta:
On žge tobaka, ona šnofa,

75 On skubi brado, ona krofa,
On žveglo piska, ona skače,
On kitlo nosi, ona hlače,

On praprot terga, ona rožo,
On palco kaže, ona kožo.

80 O čudovita glihenga,

Gde sveti zakon takšo ma!

Hvala zakonskega stanu.

8332 .

(Slovenski Plajperk.)

Modre bodite, deklete, Saj še v p’kl’ ni hujše martre,

In pa rade vdajte se: Kakor rejtrat kurjače!

8343 .

(Od Sv. Jurja na Ščavnici.)

Kak luštno veselo za mlade ludi,

Keri žvižga no poje, prav luštno živi;
Ali lepše za moža, keri doma leži,

In svojo to staro za šinjak drži.

8342. Zapisal  Jakob Wang.  — Iz njegove zbirke I, 43.

8343. Zapisal  Jož. Kranjc.  Narekoval  Balaž Korošec. — Iz Kranj¬
čeve zbirke.

V. Pesmi stanovske. IV. 8344—8347.

585

(Bloke

Prou luštnu je po zim,

Ki. za pečjo sedim,

In sladku vince pijem,

Al pa ti>bak kadim.

5 Muoje žjenke glas,

Mi dejla kratek čas,

8344

pri Cerknici.)

Pa dur ga slišat če,

Nej pride drejvi uvas.

Prou luštnu je po lejt,

10 Ko slišim tičke pejt,

Pa svuojga lubga slavčka.
Ne buoš ga vidu več.

8345 .

(Kranjska?)

Prav fletno je po zim,
Ko za pečjo sedim,

U oštarijico zahajam
In tobak kadim.

5 Pa moje ženke glas
Mi dela kratek čas.
Kdor hoče slišat ga,
Naj pride v vas.

8346 .

(Kranjska?)

Pa moje ženke glas Kdor hoče slišat ga,

Mi dela kratek čas; Nej pride v vas.

Martin snubi Miciko.

8347 .

(Okolo Sv. Bolfenka na Pesnici.)

Dobro jutro, moja Micka,
Zdaj si ma mija popevala,
Jaz se mislim zdaj ženiti,

In o tebe čen dobiti,

5 Šenkam tebi mojo srce.

Sliši mene, liibi moj Martin!
Ti si zlo bogatih staršev sin;
Okoli mene siromaštvo je,

Le si vzemi bolj bogato čer,
10 Prosimtebe,pojdiodmenevkraj.

Sliši mene, moja Micka
Ti boš moja žena zakonska,
Raj kak tebe ne dobiti,

Rajši nečem se ženiti,

15 Zakaj me ženeš proč od se ?

Mica, vzemi prstan z mojih rok,
No spomni se, da večni Bog
Svoj sveti žegen, ne je šala,
Med te svoje je rastala,

20 Ker je bolši, kak vse zlato.

Martin, či se misliš ti ženiti,
Le poglej na ti velki svet,
Tam bogatih je zadosti.

Mene pa le ’z misli pusti,

25 Tistim šenkaj ti tvojo serce. —

8344. Zapisal  Izidor Modic.  — Iz njegovega rokopisa.

8345. Zapisal  Janko Hacin,  peli  dijaki v Pragi. — Iz Hacinove
zbirke št. 151.

8346. Zapisal  Janko Hacin,  peli  dijaki. — Iz Hacinove zbirke št. 150.

8347. Zapisal  I. Macun. — Iz njegove zbirke str. 24—26.

586

V. Pesmi stanovske. IV. 8318--8349.

Zdaj ti že od Boga gučiš, Moja rožica lepo cveti,

Gvišno ti mojo serce dobiš; Jutri pa njo Ženih moj dobi,

Le pošteno vsigdar bodi, Čen do smerti zvesta biti,

No po kerčmah malo hodi, Dokler nama nede vmreti,

30 Te bo žegen božji skoz pri nas. 40 Te naj anjgel pela v’ sveti raj.

Zdaj boš ti nevesta gratala, Na toti navtik, ludi, sponte se

Jutri borna mija v’ farov šla. Gda se ker ženiti če,

Le zvesta vsigdar bodi, Prav se Bogi priporoči,

Nič za drugimi ne hodi, Kak po dnevi tak po noči;

35 Te bo žegen božji skos pri nas. 45Tudi se Mariji v roke daj.

8348 .

(Iz Savinjske

Dobro jutro, moja Micika,

Kaj si bova midva povedala, 25
Jaz se mislim oženiti
Jeno tebe hočem dobiti,

5 Šenkam ti jaz svoje srce.

Nočeš mene, ljubi Martin moj,

Ti si bogatih star’šev sin. 30
Okoli tebe je bogastvo,

Okoli mene siromaštvo,

10 Prosim tebe, pojdi meni v kraj.

Sliši mene, moja Micika,

Ti boš žena moja zakonska. 35
Rajši kakor tebe ne dobiti,

Rajši nočem se ženiti,

15 Zakj goniš mene od sebe v kraj?

Martin, če se misliš oženiti,

Tak poglej v ti vel’ki svet, 40

Tam bogatih je zadosti,

Mene celo z misli spusti,

20  Tistim šenkaj svoje srčice-

Micika vzemi prstan z mojih rok
Ino spomin, da je večni Bog, 45
Vso bogastvo nisem želel

doline.)

Med te drug vam raztalev,
Ker je boljši kakor žlahta.

Zdaj, da od bogatih govoriš,
Gvišno moje srce ti dobiš.

Le poštena vselej bodi
In po krčmah kar ne hodi,

Te bom žena tvoja zakonska.

Zdaj boš ti nevesta gratala
Jutre bova v farof šla.

Le vselej mi zvesta bodi,

Kar za drugimi ne hodi,

Te bo žegen vselej pri nas.

Moje rožice lepo cvetijo,

Jutre je pa ženin moj dobi.

Ti čem do smrti zvesta biti,
Dokler ne bova mogla vmreti,
Te naj angelj pelje v sveti raj.

Na ta nauk se ljudje spomnite,
Kteri se ženiti hočete.

Prav se Bogu priporoči,

Kak’ po dnevi, tak’ po noči,
Lepo se Mariji v roke daj.

8349 .

(Štajerska od Ptuja.)

Dobro jutro, moja Micika, Ino tebe čem dobiti:

Zdaj ma mija si popevala. 5 Šenkam jaz tebi mojo serce.
Jaz se mislim zdaj ženiti

8348.  Zapisal  neznanec. — Iz preoisa Fr. Praprotnika.

8349.  Zapisal  Fr.  Schvveigl. — In njegove pesmarice , ki mi jo jev
porabo poslal dr. K. Ozwald.

V. Pesmi stanovske. IV. 8350.

587

»Sliši mene, lubi moj Martin, »Zdaj ti že od Boga gučiš.

Ti si zlo bogatih staršov sin. Gvišno ti mojo serce dobiš,

Koli mene je sirmaštvo, Le pošteni vsigdar bodi,

Le si vzemi no bogato, No malo po kerčmah hodi,

10 Prosim tebe, poj od menezdaj!" 30Te bom tvoja žena zakonska."

Sliši mene, moja Micika, Zdaj boš ti nevesta gratala,

Ti boš moja žena zakonska, Zjutraj bova mija farof šia,

Raj kak tebe ne dobiti, Lepo zvesto vsigdar bodi,

Rajši se nečem ženiti, No za drugimi ne hodi,

15 Zakaj ženeš mene proč od se?35 Te bo žegenbožji skoz pri nas,

Martin, če se misliš ženiti, Moja rožica lepo cveti,

Le poglej na toti velki svet, Zjutra pa njo Ženih moj dobi.

Tam bogatih je zadosti, Čem do smerti zvesta biti,

Mene pa le zmisli pusti, Dokler nema mogla mreti,

20 Tistim šenkaj ti tvoje serce!“ 40 Te naj ajngel pela v sveti raj.

Mica, vzemi perstan z mojih rok, Na ti navuk, ludi, sponte se,
Ino zmisli se, da večni Bog Kadar se keri ženiti če;

Svoj sveti žegen, ne šala, Prav se Bogi priporoči,

Med te svoje je raztala. Kak po dnevi, tak po noči

25 Keri je bolše kak vse zlato. 45 Tudi se Mariji v roke daj!

Dobro jutro, moja Micika,
Zdaj bova mija si popevala
Jaz se mislim oženiti,

Ravno tebe čem dobiti,

5 Šenkam jaz tebi svojo srce.

Sliši mene, lubi moj Martin,

8350 .

(Od Sv. Jurja na Ščavnici.)

Mene pa le z misli pusti,

20 Tistim šenkaj svojo ti srce.

Vzemi, Micka, prstan z mojih rok
No se spomni, da je večni Bog.
Žegen božji, ne je šala,

Med te svoje ga raztala,

Ti si zlo bogatih staršov sin. 25 Keri bolši je kak vso zlato.
Okoli mene je siromaštvo,

Ti vzemi bol bogato,

10 Tistoj šenkaj ti svojo srce.

Sliši mene luba moja Micika,

Zdaj, da ti že od Boga gočiš,
Gvišno ti mojo srce dobiš.

Le pošteni vsikdar bodi
No po kerčmah malo hodi,

Ti boš moja žena zakonska. 30 Te bom tvoja žena zakonska.
Raj kak tebe ne dobiti.

Nečem se nikdar ženiti.

15 Zakaj ženeš mene proč od se?
Če se misliš, Martin, ti ženiti,

Zdaj boš ti nevesta gratala,
Jutri borna mija farov šla.
Le mi zvesta vsikdar bodi
No za drugimi ne hodi,

Le poglej na toti velki svet; 35 Te bo sveti žegen sploh pri
Tam bogatih je zadosti. nas.

8350. Zapisal  Jožef Kranjc;  narekovala  M. Raušl od Sv. Tomaža.
— Zapis Andreja Pavliniča od Sv. Tomaža pri Ptuju, v katerem je pesem
označena kot „gustuvanjska“ ima poleg neznatnih sprememb te razlike:  32
farož — 34 drugim mi — 40 Da naj] Naj naj’.

588

V. Pesmi stanovske. IV. 8351.

Moja rožica lepo cveti, Dokler neva mogla vmreti,

Jutri že jo Ženih moj dobi. 40 De naj angel pela v sveti raj!
Čem do smrti tvoja biti,

8351 .

(Iz Radomirja.)

Bodi mi pozdravljena,

Ljuba moja Micikal
Kar srna zadnjič govorila,

Da bi dan’s še ponovila,

5 Da za gvišno vedla boš,

Da bi jaz bil rad tvoj mož.

Je prosta tvoja volja že?

To je men’ neznano še.

Po drugih ti že prašaš,

10 Za mene več ne maraš.
Znabiti jih že več poznaš,

Pač lepših, kakor jaz.

Ak’ za druge veš bolj fajn,
Zato sem že ti jaz pregmajn
15 Ti ledik že ne boš ostala,
En’ga si boš gvišno zbrala,

Al’ bo kmetič, al’ baron,

To pa šele zvedel bom.

Najbolj zato se pač bojim,

20 Če tebe, Mic’ka, izgubim.
Povej mi, kaj pol’ m’ je počet,
Ker ljube druge ne morem 'met?
Vsega tega ti kriva ostaneš
Če v zakon ti me ne vzameš.

25 Koj to se naj zgodi,

Kar se enkrat govori:

Bodi, ljuba, moja žena,

Da b’ ma skupaj zaročena!

V stan’ zakonskem tem,

30 Podajma s’ roke pred vsem!

O, ne poslušaj ti ljudi,

Ker ti hočjo braniti.

O. ne poslušaj ti ljudi.

Ker ti hočjo braniti!

35 Bojo t’ mene zlo tadlali,

Tebe tudi zraven golj’fali.
Bojo rekli vsi tako,

Kar še ni b’lo, pa še bo!

Svetov takih, ljuba mi,

40 Bodo vsi ti dajali:

„Kak si vendar obnorela,
Tam ne boš nikol’ vesela,
Tako boš tam nosila koš,

Da ves hrbet siv imela boš-

45 Vedno boš tam v hrib hodila,
Na plečah težek koš nosiia;
Tamkaj stari ljudje so,
Poskuš’la boš veliko zlo.

Tam ti naj pač Bog pomaga,
50 Le nikar ne hodi draga.

On nima drv ne soli,

Vse mogla bodeš kupiti;

Tam ni vina, tud’ ne kruha,
Se zmerom slaba župa kuha,
55 Belo repo bodeš jedla,

Lačna pol’ se k peči vsedla,

Je res ti to en reven stan,
Ker je dost’ s’romaštva tam;
Zemlja tam je sama paša,

60 Ker le praprot jo preraša,
Tam boš mogla vse kupiti,

Če boš ’otla kaj saditi.

Ima ti on prav mal’ polja,
Zato b’ta glad trpela oba.

65 Zato ti rečem jaz takd:

Le pust’ ga, naj sam lakal bo!
Pač t’ je boljši vsak berač,

Če le ima kol’kaj hlač,

Micka, bodi pametna
70 In ne jemlji takega!

8841. Zapisovavca  neznanega. — Iz zbirke Janka Časla, II, št. 3,
kamor je prepisana iz starega rokopisa.

V. Pesmi stanovske. IV. 8352.

589

Kaj b’ ti tacega jemala,

Ker s’ še mlada, tudi zala,

Ti si tacega dobila boš,

Da bo zauber, bogat mož!“

75 Ah, ljuba mi, to prosim te,
Ljudem nikar verjeti vse!
Vsak tako ti govori.

Ker vse hudo ti sam želi.
Tebi, ljuba mi prijateljca,

80 Ti nič ne voš’jo dobrega.

Res da pride že tako,

Saj le za tebe dobro bo;

Jaz nočem tebe goljufat’,

Vse hočem ti na znanje dat’
85 Da ni vse za verjeti.

Ksr se govori po sveti.

Iz srca srečo ti želim,

Če prav jaz tebe ne dobim!
Res jaz ne bom premožen,

90 Vendar tud’ ne prav ubožen;
Imel bom čedno kajžico.

V njej prav mehko postelj’co.

Celo hiš’co ti zročim,

Če le tebe jaz dobim,

95 Vendar sebe hvalit nečem,

To ti pa za gvišno rečem:

Ti se žiher veseliš,

Če le mene ti dobiš,

In če božja volja bo,
lOONič ti manjkalo ne bo;

Prav nič hudga se ne boj,

Če le jaz bom možek tvoj,
Kakor hočeš vendar ti
Stori, kak’ t’ srce veli.

Godcev zakon.

Škrjanček je rad vesel,
Eno bi vam zapel,

Grlo še dobro ’ma,
Gdor še ni čisto gluh,
5 Toraj posluh.

On je pa lušen fant,
Kakor le muzikant,

Saj že od mladih let
Dela na klarinet,

10 Tudi na piščalko
Piska lepo.

Saj še trompeta res
Dobro mu služi vmes,
Tudi na pomprdon
15 Dela za dober Ion.

Kje je gostija kaj
Tam je najraj,

Zlasti harmonika
So mu priljubljena,

20 V rokah jih rad drži,
Piska na vse strani,

8352 .

(Štajerska)

Da se razlega glas
V deveto vas.

Tudi je organist,

25 V skomerski fari tist,
Služil je nekaj let,

Hodil je k maši pet,

Saj so ga radi vsi
Poslušali.

30 Pa sta se enkrat bla
Z župnikom skregala,
Nista si dobra več,

Šel je pa rajši preč.

V Skomrije slovo vzel,
35  Tam ni več pel.

Dab’ ne bil zmiraj sam,
Zvolil je drugi stan,
Rajši je mož postal,

Si je pa dekle zbral,

40 Vodi jo za seboj

Ni več sam svoj.

8352.  Zapisal  Al.  Kramaršič. — Iz njegove zbirke.


590 V. Pesmi stanovske. IV. 8353.

Želita si mnogo otrok.

8353 .

(Iz Stoperec pri Rogatcu.)

Ne hodi ti k meni ponoči,

Le pridi mi rajši po dne,

Te čakajo fanti na stezi povsod,.

Za tebe nevarna je pot.

5 Ja kaj je zdaj mi storiti,

Da k ljubici po noči ne smem,

Po dnevi okol hodit, to mene je sram,
Jaz rajši zapustil jo bom.

Jaz vprašam zdaj svoje prijatle:

10 Ja kakšen je zakonski stan ?

Moj oče so meni pa rekli tako,

Da k leti me grivalo bo.

Očeta jaz nisem poslušal,

Kaj hitro zdaj v farof letim,

15 Da bojo oznanli pri cerkvi trikrat:

Pri ženi jaz hočem ležat.

Kak lušno je blo na gostiji,

Le pili ’no plesali smo;

So godci zagodli nevesti tako:

20 Da k leti že zibala bo!

Zdaj drugi že grejo vun iz cerkve,

Al mija ostanema tam,

Zdaj pa le molma in prosma Boga,

Da dosti otrok nama da!

25 Oj grda ti, nora norica,

Da tolko otrok si želiš,

Jaz pa le pravim, le prosma Boga,

Da malo, pa pridnih naj da.

Saj tega se treba nič bati,

30 Če k leti že zibala bom,

Še te bom jaz jela kurje meso,

Starino bom pila tud kco.

Kurje meso je res drago,

Starina tud nekaj košta,

35 Presneta baba pa druga ne je,

Starine piti ne sme!

8353.  Zapisal  L.  Cvirn;  pel  kmečki fant Janez Gobec. — Iz Cvirno-
vega rokopisa.

1

V. Pesmi stanovsk9. IV. 8354—8355.

591

8354 .

(Od Sv. Antona v Slov, goricah.)

Ne hodi ti k meni po noči,

Le pridi ti rajši po dne;

Na cesti te čakajo fantje povsodi,
Nevarna je tebi ta pot.

5 Kak luštno je blo na gostiji,

Da peli no plesali smo,

So godci zaigrali nevesti tako,

Da k leti že zibala bo.

Nevesta se je nasmijala
10  In mislila si je tako:

Da v kimpeti jela bo kurjo meso,
Staro vino še pila tild’ bo.

Muzikanti zdaj grejo domu,

Al’ mija ostanema tu,

15 Al’ mija pa pros’ma Boga,

Da dosta otrok nama da.

O ti prešmentana baba,

Ki dosti otrok si želiš,

Al’ jaz bom pa prosa le Boga,

20 Da malo, pa pridne mi da.

Veselo je, če sta oba enega srca.

8355 .

(Iz Teharji pri Celju)

Kak lušno je na svet živet
In eno tako ženo met,

Da mož in žena sta oba
Le enega srca.

5 Tak srečen biti jaz želim,
Zato se tudi veselim,

Da Micka gvišno moja bo,
De bi le res to blo.

Saj jaz ne bom jo zapustiu
10 Še rajši ž njo se poročim,
Bo Micka žena, jaz pa mož
Oj, kaj bo to za en trošt-

Čeravno nisem bogatin,

Pa zalo Micko jaz dobim,

15 Pa mislim, da bom kdaj bogat,
Saj jo imam prav rad.

Če bodem šeu vinca pit,

Bo mogla Micka z mano it,
Da bova pila ga oba
20 En glažek al pa dva.

Je Micka pridna zakonska,
Ker vsako delo dobro zna,

Pa tudi delat jo ni sram,

Ker jo vidim sam.

8354. Zapisal  Jožef T u š a k. — lz njegove zbirke I.

8355. Zapisal  Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke IV, str. 41—45.

592

V. Pesmi stanovske. IV. 8356.

25 Ko prišla ljuba bo spomlad. Zdaj borna dala žito v mlin,
Bom zgodaj ustau in šeu orat, 50 Da ne borna od glada hin;
Bo Micka tudi z mano šla, Boš Micka spekla kruheka
Da bo nakapala. In štrukle skuhala.

Je Micka pridna, jaz pa len,
30 Zato jo pa za ženo čem,

Da večkrat me zbudila bo,
Ko bo se svitalo.

Ko prišel bo poletni čas,

Ker sonce zlo ogreva nas,

35 Pa bova vstala, ko bo svit,
In bova šla kosit.

Ko žito dozorelo bo,

Veselja nama dalo bo,

Ga bova šla prav zgodaj žet
40 In pa korenje plet.

Borna pšeničko zlagala,

Boš Micka ti podajala;
Prodala pač ne bova vse,
Ohranila še za se.

45 V jeseni borna šla na pod
In borna mlatla pikapok,
Pšeničko, ječmen in ovs,

Da borna kmalu los.

Po zim bo mogla Micka prest,
Oj jaz pa snam tud koše plest,
55 Borna sedela za pečjo
' Na toplem midva ž njo.

Oh to bo pa na prava reč,
Če bo kaj rada vroča peč,

Da ne bo treba od glada vmret,
60 Če bo kaj v usta vzet.

Če bom raztrgan ino bos,
Pomagat si ne bom več kos,
Jaz sive lase bom dobiu,

Če ne bom prej faliv.

65 Zdaj borna mogla it po svet
Za eno rajžo oba spet,

Al Bog pomagaj nam tedaj,
Borna našla vsak svoj kraj.

Boš vzela torbo, jaz pa koš,
70 Boš brala moko, jaz pa groš,
Tebi krajcar dober bo
In men pa glih tako.

8356 ,

(Štajerska.)

Veselo je na svet živeti,
Pa eno tako ženo imet,
Da mož in žena sta oba
Le enega srca.

Je dekle pridno, jaz pa len,
Zato jo tud’ za ženo čem,

15 Oj, da me včas’ vzbudila bo,
Kdar bo zasvitalo.

5 Tak srečen biti jaz želim
Zato se tudi veselim
Boš dekle žena, jaz tvoj mož,
No kaj bo to za ’n trošt.

Saj dekle pridne roke ima,

10 In vsako delo dobro zna,

Jo tudi delati ni sram,

Tako sem videl sam.

Boš včasi tud’ užgala luč,

In me boš klicala rekoč:
Preljubi moj, le gor ustan,

20 Ne bodi tak zaspan.

Če bom šel maslc vina pit,
Boš Micka mogla z menoj it’,
Da bova pila ga oba
En glažek al’ pa dva.

8356.  Zapisal  Al.  Kramaršič;  pel  Mart. Štimolak. — Iz Kramarši
čeve zbirke.

V. Pesmi stanovske. IV. 8357.

593

25 Spomlad' bom zgodaj vstajal

rad,

Veselo hodil bom orat,

Boš tudi Micka šla z menoj,
Tak mislim sam s seboj.

Ko prišel bo poletni čas,

30 Bom zgodaj vstajal jaz,

Bom vzel koso in šel kosit,
oe prej ko pride svit.

Pa prišel bo poletni čas,

Ko solnčice ogreva nas,

35 Tedaj b’mo šli pšenico žet’,
Pa tudi korenje plet’.

Bova pšeničko zlagala,

Bo Micka mi podajala,

Če bo pšenička lepa kaj,

40 Bo zelo veselilo naj’.

Se bova pogovarjala,

Kako jo b’ma prodajala,

Prodala tud ne bova vse,
Prihranila si še za se.

45 Dala bova žito v mlin,

Da od glada ne bova hin,
Boš Micka spesla kruheka,

In štrukljev skuhala.

Ti boš po zimi mogla prest’,
50 Saj jaz znam tudi koše plest’,
Da bova na toplem za pečjoj,
Sedela midva ž njoj.

Pa tega se najbolj bojim,

Če bo postala mrzla peč,

55 Tedaj se bo straha trest’,

Ko ne bo kaj v uste nest’.

Boš vzela torbo, jaz pa koš,
Boš brala moko, jaz pa groš,
Še krajcer tebi dober bo,

60 Pa meni glih tako.

8357 .

(Štajerska od Sv. Eme.

Najlepši čas je na tem svet
En mlad zaročen par,

Da mož in žena skupaj sta
Le enega srca.

5 Tak srečen bit tud jaz želim,
Zato se tega veselim,

Da Micka gvišno moja bo,

Da bi le to res blo.

Saj jaz je ne bom zapustil,

10 Kak najpoprej se bom ženil,

Da Micka žena, mož pa jaz,

To bo veseli čas.

Če bom jaz šel zdaj vino pit,
Boš mogla vsigdarz menoj it, 30
15 Da borna ga pila obadva
En glažek al pa dva.

Kdaj prišla bode pa spomlad,
Ma rano vstala in šla orat;
Boš Micka ti tud šla z menoj,
20 Le ti se nič ne boj!

In prišel bo poletni čas,

Da solnce bode grelo nas,
Borna zgodaj vstala in šla žet
In potli domu v klet.

25 Pšeničko bomo zlagala,

Boš Micka mi ti pomagala,
Prodajala ne borna vse,

Ma šparala za se.

Po zimi borna dala v mlin,
Da ne borna od glada hin,
Boš pekla Micka nama kruh,

Da jaz ne bom tak suh!

8357. Zapisal  A. Kovačič. — Iz njegove zbirke, IV. 14.

38

594

V. Pesmi stanovske. IV. 8358-8359.

8358 .

(Iz šmarskega okraja na Štajerskem.)

Kak luštno je na svet živet
Pa eno tako dekle met,

Da mož in žena sta oba
Le enega srca.

5 Tak srečen biti jaz želim,
Zatoraj se tud veselim,

Bo dekle žena, jaz pa mož,
No kaj bo to zan trošt.

Bo dekle pridno, jaz pa len,
10 Zato jo pa za ženo čem,

Pa včasi me zbudila bo,

Ko bo zasvitalo.

Boš včasi tud prižgala luč,
Boš mene klicala rekoč:

14 Preljubi moj, le gori vstan,
Ne bodi tak zaspan.

Ko prišla ljuba bo spomlad,
Takrat vesel bom šel orat,
Boš Micka tud šla z menoj,
20 Si mislim sam seboj.

Kdaj prišel bo poletni čas,
Takrat se veselimo včas,

Ker bomo šli pšenico žet,

Pa tud korenje plet.

25 Borna pšeničko zlagala,

Boš Micka mi pomagala,

Če bo pšenička lepa kaj,

Bo veselila naj.

Se borna pogovarjala,

30 Po čem jo bma predavala.
Ne borna je predala vse,
Prihranla tud za se.

Boš Micka dala žita v mlin,
Da ne borna od glada hin,

35 Boš včas še spekla kruheka,
Tud štrukljev skuhala.

Po zim boš moglo dekle prest,
Alj jaz pa znam tud koše plest.
Borna sedela za pečjoj
40 Na toplem midva z njoj.

Na kmetih je vesel živet,

Pa eno pridno žensko met,
Če maš pa kakga hudga vraga,
Čas naj ti pa Bog pomaga.

8359 .

(Od Sv, Petra na Medvedjem selu.)

Kak lušno je na svet živet
In eno pravo ženo met,

Da mož in žena sta oba
Le enega srca.

5 Tak srečen biti jaz želim,
Zato se tudi veselim,

Da gvišno Micka moja bo,
Da le bi resen blo.

Saj jo ne bodem zapustil,

10 Se raji z njo bom zaročil,
Da Micka žena, jaz pa mož,
Ah kaj bo to zan trošt.

Bom še! so glažek vinca pit,
Bo mogla Micka z menoj it,
15 Da borna pila obadva,

En glažek al pa dva.

Je Micka pridna zakonska
In vsako delo dobro zna,

Pa tudi delat je ni sram,

20 Ker sem jo videl sam.

Ko prišla ljuba bo spomlad,
Bom zgodaj vstal in šel orat.
Bo Micka tudi zraven šla,

In bo nakapala.

8358. Zapisala  Mar.  St o klas.  — Iz njene zbirke.

8359. Zapisala  Marija  Debelak.  — Iz njenega rokopisa, hi ga imam
iz ostaline  nadučitelja Al. Strmšeka.

V Pesmi stanovske. IV. 8360.

595

25 Ko prišel bo poletni čas,

Ko solnce zloj ogreva nas,
Pa borna vstala, ko bo svit,
In borna šla kosit.

Ko žito dozorelo bo,

30 Veselo najno delo bo,

Pa borna šla prav zgodaj žet
Ino korenje plet.

Borna pšeničko zlagala,

Boš Micka ti pomagala.

35 Prodala pa ne bova vse,
Ohranila za se.

Zdaj borna dala žito v.mlin,
Da ne borna od glada in.

Boš Micka pekla kruheka
40 In štruklje skuhala.

Po zim boš mogla Micka prest,
Jaz znam tud koše plest.
Borna sedela za pečjo,

Na toplem midva ž njo.

45 V jeseni borna šla na pot
In borna mlatla pika pok
Pšenico, ječmen ino ovs,

Da borna kmalu los.

Je Micka pridna, jaz sem len,
50 Za to jo bom za ženo vzel,
Da včasih me zbudila bo
Kedaj bo svitalo.

8360 .

(Iz Središča.)

Kak luštno je na svet živet’
Pa eno takšo ženo 'met,

Da mož in žena sta oba
Le enega srca.

5 Tak srečen biti jaz želim,
Zato se tudi veselim,

Da Micka moja gvišno bo,
Da bi le res to blo.

Saj jaz je ne bom zapustil,

10 Se rajši z njo bom zaročil;
Bo Micka žena, jaz pa mož —
Kaj bo to za en trošt.

Če bom šel liter vinca pit,
Boš mogla Micka z menoj it’,
15 Da borna pila obedva
En glažek al’ pa dva.

Boš Micka pridna, jaz pa len,
Zato te pa za ženo čem,

Da včasih me zbudila boš,

20 Ko se bode svitalo.

Boš včasih tudi prižgala luč
In me zaklicala, rekoč:

P.eljubi moj, le stani gor,

Ne bodi tak zaspan!

25 Ko prišla luba bo spomlad,
Borna zgodaj šla orat;

Boš Micka tudi šla z menoj,
To mislim sam s seboj.

Ko prišel bo poletni čas,

30 Ko solnčece ogreva nas,

Te borna vstala, ko bo svit,
Da pojdema kosit.

Ko žito dozorelo bo,

Nam bo veselje storilo,

35 Bom zgodaj vstala in šla žet,
Pa tudi korenja plet.

V jesen pa borna šla na pod,
In borna mlatila pika pok
Pšenico, ječmen in pa ovs,

40  Da borna kmalu los.

Pšeničko borna zlagala,

Boš Micka ti pomagala,
Prodala borna vse.

Borna šparala za se.

8360. Zapisal  Nikolaj Ivan Vrabl. — lz njegove zbirke J. št. 22.

38*

596

V. Pesmi stanovske. IV. 8361—6365.

45 Po zimi borna dala žito v mlin, Po zimi boš mogla, Micka, prest,
Da ne borna od glada umirala, 20 Jaz znam pa tudi koše plest;
Boš Micka spekla kruheka Borna sedela za pečjo,

In štruklje skuhala. Na toplem midva ž njo.

Zadovoljna žena.

8361 .

(Stranje pri Kamniku.)

Moj mož pa po gorah hodi, Ta krive in te ravne,

Drva na ramah nos’, So h pisarčkom prpravne.

Zadovoljen mož.

8462 .

(Podmelec.)

Zdaj sem se aženu, Jem ženka ’n atrake,

Zdaj jemam pa vse, Mi zibka teče.

8363 .

(Hudajužina.)

Zdaj sem se oženil, Mam ženko ’n otroke,

Zdaj imam pa vse, Mi zibel teče.

8364 .

(Z Vršna.)

Tkaj cajta sen hodil Da sem pripeljal

V Drežnico vas, No ljubo v našo vas.

8365 .

(Otoče, Višpolje, Št. Lenart.)

Tak dovho je peva Da je hratava dočva

Ta tiča drobna, Na vsoloj moja.

8361.  Zapisal  Fr.  Kramar — Iz njegove zbirke.

8362. Zapisal  I. Murovec. — Iz njegove zbirke.

8363.  Zapisal  J. K o k o š a r. — Iz njegove zbirke.

8364.  Zapisovavca  neznanega. — Iz zbirke S. Rutarju , kjer je pi¬
sana v zvezi s poskočnicami:  „Tkaj cajta je pela/ „Se je rinka zlomila" in
„Ves raj je pri kraj".

8365.  Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 753.

V. Pesmi stanovske. IV. 8366—8369.

597

Slab zakon.

8368.

(Z Blok pri Cerknici.)

Tam se zmiram kadi, kadi,

Ker muoja žienka prato smodi, smodi.
Uona zmirej kej bulšga ima, ima,

Mien pa mau ričata da.

5 Muoja žiena vsa Židana,

Tu pa miene košta, košta.

K^dr pogliedam zejnud,

Souzie mi duote tekuo.

Muoja žienka ranku ’n baubau, baubau,
10 Tu je pa miene kej sram, kej sram,
K^dr pogliedam zejnuo,

Souzie mien duoli, tekuo.

8369.

(Od Sv. Lenarta v Slov. gor.)

Da sem mlada bila, sem prosila Boga,

Da bi mi Bog naj dal bogatega moža,

Saj mi ga je oblubil, no saj mi ga je dal:

Eno butaro glešta, no cvajarja dva.

5 Pa kaj še le ona ma za ne lepe reči,

Na hiši nima strehe, ne v hiši peči, _

8366.  Zapisal  A. Kenda. —• Iz njegovega rokopisa.

8367.  Zapisal  neznanec. — Iz zbirke S. Rutarja, kjer je pisana v
zvezi s poskočnicami:  „Tkaj cajta sem hodil", „Se je rinka zlomila' in  „Ves
ra J je pri kraj".

8368.  Zapisal  Izidor Modic:  narekoval K.  Zadnik. — Iz Modičeve

zbirke.

8369.  Zapisal  Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke III, štr.45—4b.

598

V. Pesmi stanovske. IV. 8370 — 8371.

Vse klopi so polamane, no špampet fali,

Al kej mi zdaj neki ti šelm leži?

Včasi na trati, no včasi na tleh,

10 Največkrat pa v krčmi na golih klopeh,

Al kda le mi pride ti šelm iz krčme,

Še te mi prinese telečje noge.

Telečje noge no svinsko glavo,

Šel to mi celo pijansko blago.

15 Pa kaj še le on ma za ni lepi gvant,

Ki ga na sveti nima nobeden fant.

Krpica za krpice drži,

Nit njemi kre niti od njega visi,

Ma zaflikano suknjo, pa candrav rokav,

20 Kak se ti šelm obleče, saj tak je nej prav.

8370 .

(Štajerska.)

Pšeničko sem žela,

Sem moža ne vzela,

Žvingel, žvingel Barika,
Manj liber her divojka.

5 Pšeničko sem zmlatila,
Moža ni dobila.

Pšeničko sem mlela,
Moža sem si vzela.

Pogače sem delala,

10 Moža sem jest zvala.

Pogače sem spekla,
Odnekod si je pervlekla.

Pogače sva pojela,

No se grdo mela.

8371 .

(Štajerska.)

Maček se je ženit ša,
Staro babo si je vzea.

Pa toga jaz ne verjen,
Pa to je tudi ne!

5 Kruh sta si pekla;

Po sredi voda tekla.

Bogato se držita,

Na goloj slami spita

»Viišice, stenice —

10 So najne prašiče!

Golovje, bregovje —
So najni gradovje!

8370.  Zapisal  neznanec. — Iz VO. X. 24.

8371.  Zapisal  neznanec. — Iz CO. V. št. 6

X. Pesmi stanovske. IV. 8372—8375

599

8372.

(Okolo Sv. Bolfenka na Pesnici.)

Fašenk se je žena,

Pa boj, da bi se ne bi;
Pa toga jas ne verjem,
Pa to je tudi ne.

5 Kruhec sta si pekla,

Po sredi voda tekla,

Pa toga jas ne verjem,
Pa to je tudi ne.

Kruhec sta si rezala,

10 Po sredi sta ga srebala,
Pa toga itd.

Kebri no stenice,

So njegove prašiče,
Pa toga itd.

15 Grabe no bregovi,
So njegovi gradovi,
Pa toga itd.

Glavine no mekine,
So njegove blazine,
20 Pa toga itd.

Oženjen se kesa.

8373.

(Iz Borovelj.)

Se je španič ožonov On bo povedov,

V to sienčno stran, Kaku je te stan.

So me napravili,
So me vpijanili,

8374.

(Kranjska.)

De sim jo vzel:
Kaj bom začel!

8375.

(Kranjska.)

Oženel sem se Za doto so mi dali

Dol pod Šmarno goro, Eno kozjo brado.

8372.  Zapisal  Iv.  Macun.  — Iz njegove zbirke st. 61.

8373.  Zapisal  neznanec..— Iz Scheiniggovih NPKS. št. 701.

8374. Zapisal  Val.  Vodnik.  — Iz Vodnikovega Rp. (KastJ 66. Na
listu 98. jo je prepisal Vodnik s temi predrugačbami:  1 So . ..  napravili —
2 vpijanili] premamili — 3 sim jo] spako sim (pozneje:  Sim spako vzel)

— 4 bodem začel. Natisnil jo je Levstik v  , Vodnikovih pesmih * str. 146 (21)
s temi predrugačbami:  1 napr.] vpijanili — 2 vpijan.] napravili — 3 Da sem.

— Zapis  ( prepis) Andr. Smoleta v VO. III. a 54 se loči v tem od zgoranjega
natiska:  2 upijanili — 3 uzel; Vrazov prepis tega zapisa (VO. XVIII. 41/23 )
pa v tem:  2 vpijanili — 3 sem vzeo — 4 začeo.  — Nahaja se tudi
v SPK/N. I. 28.  — Pri Sv. Antonu v Slov. gor. jo je zapisal  Avg. Lah.

8375. Zapisal  And. Smole.  — Iz VO. III b. 82. PrepisVrazov vVO.
XVIII. se loči v tem:  1 Ožena — 2  goro — 4 brado.

600

V. Pesmi stanovske. IV. 8376—8379.

8376 .

(Lipalja vas.

Sem hodu po polji, Tako sem jo zbrav,

Sem zbirov po volji, Da bi jo kuj nazaj dav.

8377 ,

(Borovlje,

Sem se oženov,

Kesam se sam,

Za moj te lodik stan,

Se jokam noč noj dan.

5 Al pa jas v oštarijo grem,

An gvažek žganja ven pijem,

Zvrhnji Rož.)

Žena se krega osem dni,

Bol še dal pokoja ni.

Al jas le ano besedo izgovorim,
10 Že v kamrico k njej lejč kna

smim,

Moram jiti v svamco lejč,

Bol pa v šišo gor na pejč.

8378 .

(Iz Ihana.)

Si>m se vženu, se kasarn
Za moj veseli. ledxk stan,
Za moj veseli. ledi>k stan
Žalujem moč ’n dan,

5 Če k' ankat v štarijo grem,
An gvažtk vinca popijem,

Žena me krega vosi>m dni,
Ponoč’ pa gmaha ni.

Če li. jano nazaj povem,

10 Pa ležat, ležat k ni na smem
Al’ bom šov na štal’co leč
Al’ pa u kot za peč?

8379 .

(Iz Loma pri Kanalu.)

Lan sem se oženu, se kesam
Za moj veseli lejdig stan,

Za moj veseli lejdig stan
Se jokam noč noj dan.

5 Če le tje v oštarijo grem,

En glajžek vinca popijem,

Žena me krega osem dni,
Potem pa . . . ni.

Če le na beseda nezaj pobem,
10  Potem pa h ni več ne smem,
Moram jet na slamco lejč
Al pa gor na pejč.

8376.  Zapisal  neznanec. — lz Scheiniggovih NPKS št. 148.

8377.  Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 789.

1378. Zapisal  Anton  Breznik; pela  Štučkova Neža. — Iz Brezni¬
kove zbirke IV. št. 6.

8379.  Zapisal  Fr.  Manfreda. — Iz zbitke Jožefa Cejana, V. št. 29.

V. Pesmi stanovske. IV. 8380—8383.

601

8380 .

(Borovlje, Celovška oholica.)

O puebi, kna žonite se,

Koj tako ves hodite še,
Ženitva je ferpantešna,

Ki griva vsača mvadaha.

5 Dale anbartvtabernohenamse ;
Baba doma že krieha se,

Se pa krieha cale osem dni,
Po dni ko po noči

Da jej le eno zad poviem,

10 Potlej že k posteli kna smiem,
Potlej pravi: jedi v parno lejč,
Bol pa v šišo hor na pejč.

8381 .

(Kranjska.)

Sem se oženil, se kesam,

Za moj veseli ledek stan.

Za moj veseli ledek stan
Se jokam noč in dan.

5 Če kol’ko kaj v oštarijo grem,
En glažek vinca popijem;

Se ženka krega osem dnij,

Po noč’ pa miru ni.

Če kol’ko kaj kam drugam grem,
10 Zvečerpavkamri spatnesmem;
Pa moram it’ na štalico,

Gor na mrzlo slamico.

Zdaj bo pa vse drugač,

V roko vzel bom korobač
15 Krog hiše jo podil,

Odpustke z njim delil.

8382 .

(Kaplišče v podzemeljski župniji.)

Oženil sem se. se kesam
Za svoj preljubi ledik stan.
Za svoj preljubi ledik stan
Sem se jokal noč in dan.

5 J%den mož v bertijo gre,
Ji>n glažek vinca popije,

Da žena krega osem dni,
Pa še po noči mira ni.
Počakaj žena, bo drogač,
10  In mož popade korobač,
Okoli hiše jo lovi,

Lovi, odpustke ji deli.

8383 .

(Bloke pri Cerknici.)

Srn se uožjenu, se kasarn 5 Al fantje vi, ne ženite se 1
Ze ta prelubt lejd^g stan, Ženitve so prepovejdane,

Ze ta prelubt lejdtg stan Ženitve so prepovejdane,

Se juokam nuč jn dan. Dukljeta faulaste.

8380.  Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 788.

8381.  Zapisal  neznanec. — Iz zbirke M. Rodeta I. št. 21.

8382. Zapisal  Janko  Barle l. 1892. — Iz njegovega rokopisa.

8383. Zapisal  Izidor Modic. — Iz njegovega rokopisa.

602

V. Pesmi stanovske. IV. 8384—8387.

8384.

(Iz Kanala.)

Oj le fantje, ne ženite se,
Ženitve so prepovedane,
Dekleta falovske.

Sem se oženu, pa se kesam
5 Čez moj ta lušten lejdih stan,
Če v oštarijo grem,

En glažek vinca popijem,

Že name krega osem dan,

Po noči in črez dan.

10 Če jas besed’co spregovorim,
K nji na posteljco več ne smem,
Potem se moram na slamco

vleč,

Al pa za mrzlo peč.

8385.

Iz Podgorja.)

Sem se oženil, se kesam
Za svoj veseli ledik stan,
Za svoj veseli ledik stan
Se jokam noč in dan.

5 Fantje, ne ženite se,
Ženitve so prešmentane,
Ženitve so prešmentane,
K so dekleta cviderne.

Oh če pa v oštarijo grem,

10 En glažek vinca popijem:
Žena me krega osem dni,

Po noči gmaha ni.

Če eno besedo nazaj povem,
Zvečer pa še k nji spat ne smem:
15 Oh, al pojdem v slamco leč?
Oh, al pa v kot za peč?

8386.

(Iz Radomelj.)

Fantje, ne ženite se,

Ženice so prešmentane,
Ženice so prešmentane,

Ker . . . hde.

5 Sem se oženu, se kesam:

Za moj vesev ta dedek stan,
Za moj vesev ta ledek stan
Se jokam noč in dan!

Če jest mal v oštarijo grem,
10 En glažek vinca tam spijem,
Precej za mano prileti,

Pred njo pokoja ni.

Če ji jeno nazaj povem,

Potlej pa v kamrico ne smem,
15 Pa moram iti na štalco leč
Al’ pa v kot za peč.

8387.

(Koroška.)

Al’ v oštarijo grem. Žena se krega osem dni,

En glažek žganja ven pijem, Al’ pa še delj pokoja ni.

8384. Zapisal  Jožef  Soban.  — Iz zbirke  Jožefa Cejana V. št. 64.

8385. Zapisal  France Francetov. — Iz njegove zbirke I. št. 26.

8386. Zapisal  J. Majhen. — Iz prepisa v Steletovi zbirki VI. št. 4.

8387. Zapisal  K. Pečnik. — Iz njegove knjige „Lehrbuch der slo-
venischen Sprache“ 2, str. 131.

V. Pesmi stanovske. IV. 8388—8390.

603

Toži se mu po samskem stanu.

8383 .

(Podkrnos.)

Kolieder sem puabič jaz lodik biv,
Vsoloj sem havževov prov:

Repo sem vsoloj na petru mov,
Svamo pa v hramu sparnov.

8389 .

(Štajerska.)

Jaz bi ima
Iti spat,

Pa sem ša pod
Okno stat.

5 Tam začujem
Pajbiče,

Kak si lepo
Fučkajo,

Kak si lepo
10 Fučkajo,

V drobne žvegle
Igrajo:

O joj, joj,

Enok prejoj!

15 Da bi še brez
Žene bia!

Da bi še brez
Žene bia,

Lepo dekle

20 Bi si zbra,

Takšo kaj bi
Blo za me,

Meni za pravo srce.

8390 ,

(S Pohorja.)

Dokler sem pobič ledig bil,

Hodil sem po trav’nkih zelenih :

Vse rož’ce so se razcvetale
’no men veselje delale.

5 Oj ledig stan, oj ledig stan,

Ki si ga je zvolil Jezus sam!

Dokler sem pobič ledig bil,

Hodil sem za bistro vodo:

Vse ribice so se mi vklanjale
10 ’no men veselje delale.

Dokler sem pobič ledig bil,

Hodil sem po planinah zelenih:

Vse tičke so men prepevale
’no men’ veselje delale.

8388. Zapisal  neznanec.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 778.

8389. Zapisal  neznanec.  — lz VO. XIX.  p. 10.

8390. Zapisal  Filip Miklavec. — Iz njegove zbirke I. št. 68.

604

V. Pesmi stanovske. IV. 8391—8393.

15 Zdaj sem se pa pobič oženil,
Hodil za bistro vodo:

Vse ribce so se mi skrivale
’no meni žalost delale.

Zdaj sem se pa pobič oženil,

20 Hodil po travnikih zelenih:

Vse rožice so se posušile
’no meni žalost delale.

Zdaj sem se pa pobič oženil,

Hodi sem po planin’kah zelenih:
25 Vse tičke so se mi skrivale
’no meni žalost delale.

Oj ledig stan, oj ledig stan,
Ki s’ ga je zvolii Jezus sam!

Prepiri med zakonskima.

8391.

(Gorenjska)

Jest in moja Špeva, Po noči skup ne prideva,

Oba sva obnoreva, Po dnev’ se pa tepeva.

8392.

(Selca pri Savi.)

Od Save do Litije, Pri nas je pa drugač,

Vsaka baba svojga bije, Jo Janez korobač.

8393.

(Štajerska okoli Svetinj.

Dere sem še pajbiček bia,
Dekliče po krčmi lovia,

Po dnevi sprevaja,

Po ‘noči napaja,

5 Tak veselo meni tej blo!

Zdaj pa sem norček stokrat,
Da sem se ženia enkrat:
Pred menoj se dere
Mi z burklami tere,

10 Sirovo mi zeljiče da!

8391.  Zapisal  Fr.  Kramar;  ima tudi napev.  — Iz njegove zbirke.

8392. Zapisal  Jožef Cejan.  — Iz njegove zbirke IX. št. 13.

8393. Zapisal  Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. p. 8, kjer je napisana
v dveh verzijah (z melodijo).

V. Pesmi stanovske. IV. 8394.

605

Boj za hlače.

8394 .

(Iz Podlipovice pri Izlakah.)

Na svetu je dosti vse sorte norosti,

Koder kol hodim, tok vidim ta špas.

Jest v eni vasi sem slišal te špase,

Gledu od daleč, poslušu en čas:

5 Dva zaročena, en mož ino žena
Sta se rotila, klela, upila,

Koker pav na glas.

Ta mož v ti hiši sedi tam per mizi;

Žena s polenam pred mizo stoji,

10 Ga kolne in pravi: ti šelm stari,

Hlače mi dej, al se ti kej zgodi!

Bom jez možvala, čez te kralvala,

Ker sem poštena, pametna žena,

Kaj hovert stori?

15 En dan ta žena moža nažene,

De mož je mogu jet ribe lovit,

Gre on od hiše, tadej si misli:

Koko bi mogu spet hlače dobit?

Vjame tri ribe, spet damo pride;

20 Žena ga gleda. Koker medveda
Ga začne rotit.

Ta mož ni več špasu, resnico je skazu:

Stolu je odlomu jeno nogo,

Jo enkrat udari; ta žena mu pravi:

25 Tako ti šelim boš delu z menoj?

Ga kolne, upije, pa mož jo nabije,

Ni več reglala, kmal je dol pala,

K’ je toku glavo.

Po tem se učite možje! tako strite,

30 Koker je štoru biv uni poprej.

Če vaše žene so take šleve,

De bojo ratale pametne zdej,

Hlače pokaži, pa s palco jo maži.

Te bo prosila, ti obljubila,

35 De mir bo vselej.

Le taki norci so stari udovci,

Ker mlade žene seb zaroče.

Pravi: mlada meni dopada,

Mi bode stregla, ker jez sem star že.

8394. Zapisal (?)  Ivan L o v r a č. — Iz njegove zbirTee II. št. 8.

606

V. Pesmi stanovske. IV, 8395 — 8399.

40 Tako mu streže, de mu oči zaveže,

Mu vzame hlače, za drugim skače,

Reči ji nič ne sme.

Ne gre am enim ženam poštenim,

Letakim ženam jez vso čast dam.

45 Zvejo to pravo, de mož je glava.

Žene, tak strite, tok dobro bo vam!

Jezična žena.

8395.

(Iz šmarskega okraja na Štajerskem.)

Na citre ne brenkam. Le baba mi brenka,

Ne dajo glasu, Oh da je je ju.

8396.

(Borovlje.)

Sedoj sem pa puebič oženov se,

Saj čisto čomam dora,

Dobiv sem ano krofasto bajbico,

Da mi zmiram na všetah rožva.

8397.

(Kranjska.)

Bom spono si kupil Da gerlo zavežem,

Za svojo ženo, De klela ne bo.

8398.

(Št. Jakob.)

Ano čotno bom kupov Da joj jozik zavežam,

Za babo svojo, Da kleva kna bo.

8399.

(Torovo pri Vodicah.)

Če s’m šu Ta stara

Okol vogla, Je godla, _

8395 .  Zapisala  Marija Stoklas.  — Iz njenega rokopisa , kjer je pi¬
sana v zvezi s poskočnicami :  „Sem citre bil kupil" in  „Prešmentrane citre^.

8396 .  Zapisovavca  neznanega. — Iz Scheiniggovih NPKS. št- 787.

8397 .  Zapisovavca  neznanega.  — Iz SPKN. I. 31. Vodnikovo je
štajerski pevec, ker besede  spono ni razumel, prenaredil tako:  .Ennožbom
si kiipa", potem je seveda moral  zavežem premeniti v  zarežem.

8398 .  Zapisovavca  neznanega.  — Iz Scheiniggovih NPKS št.  7 82.

8399 .  Zapisal  Frč. Stele. — h njegove zbirke VII. 20.

V. Pesmi stanovske. IV. 8400—8401.

607

5 Če s’m šu
Mov d’l,
Godla je
Še b’l:

Od žgancov
10 B’tancov,

Od pogače
Miskače,

Od boba
J’ grdoba,

15 Od frška
Nima zamiška,
Z žela
M’ naštela,

Od leče
20  J’ tlepeče.

8400 .

(Iz Doba pri Domžalah.)

Preljubi svet’ Kurent,
Ti s soj’mi darmi
Babam jezičnim
Polomi kosti.

5 Polomi kosti,

Zavij jim vrat,
Jezike jim deni
V gnojnico, blat’,
Da ne bodo mogle
10 Nad moži reglat.

8401 .

(Kranjska.)

Pojte semkaj, tiste žene,

Ki za jezik dostikrat
Ste od vaših mož tepene,

Jez vam hočem nauk dat.

5 K’ nekim dohtarju je bila
Prišla žlahtna prav gospa,
No ga prosi za zdravila
Za prehudiga moža.

Vsa solzna mu je tožila,

10 Kak per njemu se godi,

Štir cekine obljubila
Dati, če ga ukroti.

Dohtar pravi: Vaša gnada!
Saj za to zdravila ni!

15 Ker pa vganem njih navado,
Naj ta nauk jih zmodri:

Ona so dolžni molčati,

K’ pride domu njih gospod,
Nič ne smejo mu jezlati,

20 K bodo vidli, de je hud.

„Tega“, prav’ gospa, „storiti
Meni pač mogoče ni:

Ko b’ bla kača na jeziki,

Vse povem, kar me teži.

25 Mož mi take vdarce daje,

De sim černa kot urag,

Dajte men zdravila take,

De bo meni mož krotak."
Zdaj ji dohtar berž nalije
30 Poln glaž čiste vode.

Prav: Leto so copernije
Za prehude vse može;

Ktera to jemati hoče
In derži se prav tega,

35 Mislim jez, de ni mogoče,

De bi kdaj tepena bla.

Ko gospod njih domu pride,
LJ usta dejo naj leto,

Če pa kaj iz ust uide,

40 Bo razjedlo vso brado;

8400. Zapisal  Jož.  Osredkar. — Iz Rodetove 2 birke V. št. 38. Os¬
redkar jo pač ima iz SPKN. V. 64.

8401. Zapisovavca  neznanega. — Iz Matevža Ravnikarja-Požen-
čana „Povasnih pesmi “ št. 55. Prepis v VP. II. 72 se loči v tem, ne glede
na naglasna znamenja in metelčico:  19 jezljati — 26 vrag — 82 iHdim —
97 uče.

608

V. Pesmi stanovske. IV. 8402—8403.

St’rilo bode take jame,

De bo groza vidit jih,

De bi lahko kavke, vrane
Gnjezda st’rile si v’ njih.

35 Dohtarju gospa verjame,

In domu pride nje gospod.
Tiste copernije vzame
In je stisnila se v’ kot.

Usta je tako tišala,

50 De gre sapa ven od zad,

U ustih je vodo deržala,

Ni mogla nazaj jezljat’.

V tem gospod se zlo zavzame,
De gospa zmiram molči;

55 Jo je kušnil in objame,

In z veseljam pravi k nji:
„Oh ti moja ljuba žena,

Jez te ljubim serčno zdaj;

Če boš taka, tak tepena
60 Ne boš nikdar več poznej!"

Trikrat ona to storila
In per ti perložnosti
Se je molčat’ naučila,

Mož je tud’ več tepel ni.

65 Morate, jezične žene,

Nad gospo to učiti se:

Če li noč’te bit tepene,
Den’te jezik za zobe.

Jezik pika, pa se skrije,

70 Notri v svoje mesto gre;

Vboga gerba ni nič kriva,
Vendar zlo tepena je;

Ker nektera je ko žvina,

Za peto možu stoji,

75 Če gre pit en polič vina,

Kot en lev za njim derči.

Tam ga kolne in upije,

Kakor sova gleda ga,

Začne molit litanije,

80 Ko de b’ bla obsedena:
„Gerdi volk, peklenska spaka,
Ti pošast ino čadin,

Zmiraj polna tvoja danka,

Jez doma sline cedim!

85 Tvoj vamp mora polhen biti,
Ti požrešni gerdi pjanc!

Boš li dal še hlače ’z riti
Za požrešni tvoj goltanc?“
Glejte, ko bi bil mož angel,
90 Vs’ga ne more on prestat,

Ko b’ bla lepši kakor Rahel,
More jo za to pretepst’!

Mi li serčni vsi bodimo,

K’ take imamo žene,

95 Pa z veseljam jih tepimo
De nam bodejo krotke:

Žene naj se vče molčati,

Mi možje gospodarit’,

Če ne, moremo mahati,

100 Terme prazne jim odbit’1

Huda žena.

8402 .

(Borovlje.)

Kaku je berdija fletna biva, S doj me pa kumšti uči,

Da me je na kvajnk dobiva; Da jo bom puevnov žive dni.

8403 .

(Iz Ihana.)

Zakaj sa>m se važenu, Žena me t’ko tepe,

_Mar b^ se na biv! De stra prov mejham živ,

8402 .  Zapisovavca  neznanega. - lz Sciieinigaovih NPKS. št. 785.

8403. Zapisal  Anton  Breznik; psla  Štučkova Neža. — Iz Breznikove
zbirke tli. št. 4.

V. Pesmi stanovske. IV. 8404—8407.

609

Za kruhka si>m jo prosu, Za vase me tko prime,
Pa nr£ ga na da; K e v&nki me cefra!

Oh oženil sem se,

Oh, da bi se ne bil!
Ta baba tepe,

Majhno sem živ.

5 Doli me j’ vrgla,

Doli na tla,

Pa potlej me j’ tepla,
Da sem bil sit.

Hlač’ce m’ je slekla
10 Doli raz ...

8404.

(Kropniška.)

Oh potlej me j’ tepla,

Da sem bil sit.

Če jest v krčmo garam se,
Oh baba doma krega se,

15 Ona se krega osem dni
Po noči no po dnevi.

Če jest eno nazaj povem,

Že gospodarit več ne smem.
Moram iti v slamco leč
20  Al pa domu za peč.

Lan’ sem se oženil,
Tako da b’ se ne bil;
Sem hudo ženo ušabal,
Da b’ jo bil hudir vzel.

8405.

(Kobarid.)

5 Železen kurenk m’ je nardila,
Pod klop ga je utaknila,
Noter vanj me je zgatila,
Noter bom miserere pel.

8406.

(Iz žužemberškega okraja.)

Koj muorem jest za en revež b’t,
K muorem pr zludi brihtn b’t,

Ko se začenja beli dan,

Pa srn preč v kurjek djan.

Pa me martra še drgač,

Iz jermienčku spleate korobač,
Začjela me je bit po ...,

Jest pa prou na glas upit.

8407.

(Iz Hraše pri Postojni.)

Fantje, društvo bom zapustil, Gor na okno bom potrkal
Šel bcm k ljubici na dom, S svojim zlatim prstanom.

8404. Zapisal  A. Zupan. — Iz njegove zbirke št. 55—56.

8405. Zapisal  Jul.  pl.  Kleinmayr. — Iz njegove zbirke.  — K tej in
sosednim pesmim primerjaj v I. zvezku št. 739 (str. 665)!

8406. Zapisal  Ludovik  Poka,  pela  Margareta Perat. — Iz Pikove
zbirke II. 10.

8407. Zapisal  M. Rode;  pov.  Jan. Bajec. — Iz Rodetove zbirke VI.
116-117.

39

610

V. Pesmi stanovske. IV. 8408—8409.

5 Ljubca okno m je odprla Železen kurnik je odprla,

In po nemško šrajala, 10 Tam v kurnik nek je bil,

Kajti, ljubca, po nemško šrajaš, Da me v kurnik bo zapila,
Ker slovensko dobro znaš? Da bom mizerere pel!

8408 .

(Srednji Globodol na Dolenjskem.)

Huj’ga časa nej na sveti,

Ko pr hudi žen' živeti,

Ona tuli kakor lev,

De člov’k je nej nikol vesev.

5 Če ji kej reačem, se nasmarči,

In se drži, kakor grča,

Grdo cmaka, kakor vovk,

Take var' me večni Bog!

Gor’ pa dol’ po hiš’ klep‘eče,

10 Ke po k u otih smerkle m‘eče;

Grdo tuli kakor „bas“,

Is tem si dela kratek čas.

Če ji kej r e ačem, se napuhne.

K’ je derehtar cejle kuhne;

15 Je derehtar tud’ pomin’,

In frboltar vsih čiepin.

Včas’ jo primem ’nmal za ušesa,

De pogledam gor’ v nebesa;*)

Zdej vidim de na bo drgač’,

20 De b u om vz'ev v r u 6ke korobač!

8409 .

(Iz Črnuč.)

»Res ni hujšiga na sveti,
Kit pir hudi žjan živeti.

Ta ja hujši kokir lev,

Di ni moš nikol’ vesev.

5 Not’ vad jutra pa da mraka
Zmeri kuha jinoj cmaka;

Či j’ kej rjačim, se napuhne,
K’_ja ferbualtar cele kuhne,
Ker je šafar vsih pomij,

10 Ker je rešpehtar vsih čipin.

Zmeri nad minoj klepeče,
Tam po kotih smarkle meče,
Zmeri gode kokir bas,

Di mi deva kratik čas.

15 Prime me tud’ mav za ušesa,
D’ pogledam, kam ja pot u
nibesa,

Sej na bo mi pret mirti,

Di bom zlejzu guar u nibu.“
Toko pravi svet’ Ambroš:

20 Kar je žjana, to ja moš.

8408. Zapisal  Franc  Kramar;  ima tudi napev, pel  Franc Rošelj,
m °ž- *i Pogleda namreč v ustne nebesa. — Iz Kramarjeve zbirke.

8409. Zapisal  Anton Breznik;  pela  Marija Fink. — Iz Breznikove
zbirke V. št. 39.

V. Pesmi stanovske. IV. 8410—8413.

611

8410 .

(Iz Vrbovca.)

Pošto si se podbočila,
Dole glavo oborila?

Srce moje! joči tvoje
Stvorjene su za me.

5 Al ja imam žensku jenu.

Ka mi leži v srcu težko;
Nemogu je ja dozvati,
Nego moram kuči iti,

Pak ju moram ja zuvati.

8411 .

(Štajerska.)

Veseleših dnevov ni,

Kak so dnevi fašenski.

Kde je krčma, tam je ples,
Al pa še gustuvanje.

5 Jaz pa sem se oženia,

Hudo ženo sem si vzea,
Hudo ženo sem si vzea,

Kaj ne morem pri njoj spat.
Žena v kujži v štampeti,

10 Jaz pa zvunej na kumeni.
Vujtro stanem hiše zmest,
Že se žena čemer!,

Kaj ga mrzle vode ni,

Naj bi prala si roke.

15 Vsakšo leto dete ma,

Jaz pa morem oče bit —
Jaz pa morem oča bit
Že očem, kaj ne sem bit.

8412 .

(Drašče na Žili.)

Baba ma škatelce tri, Baba ma nos k en zuonc,

Oh kak se tu možu godi! Kdaj bo ta šnupanja kon’c?

8413 .

(Iz Konfina na Gorenjskem.)

Moja baba je pa s Krasa doma,
Noben’ga špasa na pozna,

Nus pa j’ma k’ en velik lon’c,

O kdaj bo t’ga šnofanja kon’c?

Moja baba gre pa v Kandrše plet,
Voblekla je intrfat lep,

Od spret in zat je biv nabran,

Na teden pa šeskat usran.

8410. Zapisal  Rik. Ferd.  Plohl-Herdvigov, — Iz HNP. I. 48.

8411.  Zapisovavca  neznanega. — Iz VO. XIX.  p. 8.

8412. Zapisal  Jak.  Wang. — Iz njegove zbirke II. 36.

8413. Zapisal  Franc  Kramar;  ima tudi napev; pela  Alojzija Cerar.
— Iz Kramarjeve zbirke.

39*

612

V. Pesmi stanovske. IV. 8414—8416.

8414.

(Iz Vinj na Gorenjskem.)

Baba je suha ket 'ver,

Beva je kakor poper;

Saj vem, de drgač na bo ž no,
Vargu jo bom v Savo.

5 Baba u Žide voblečena gre,
Kadar pogledam za jno,

Oh m'en se pa solze vdero,
Oh m'en se pa solze vdero.

Cev dan se vam v peči kadi,
10 Not’ se pa prata smodi:
M‘en’ pa nmav’ jišprejna da,
Oh kaj še več bolšiga j’ma!

Baba pa škatlico j’ma,

M'ene pa dnarce košta.

15 Baba ’ma nos koktr zvone,

O kdaj bo t’ga šnofanja kon’c?

8415.

(Od Zagorja na Savi.)

Lubi sosed, var se take žene, Kaj m’ je še po smrti strila?
Moja je hujši kot slap vreme, Per svetem Peter me je zatožila.
Če se še prav neč ne oblači, 15 Prav, da sem jest vsega kriv,
Okol hiše treska in grmi. K sem jo draživ in jeziv.

5 Otroke okol hiše suje,

Po hiš stole, mize prebračuje,
Sklede, piskre, latovce,

Vse more jet na štikelce.

Zdej se je še peči lotila,

10 Še to b rada ssula in zdrobila,
Pa se zime preveč boji.

K toko rada gor na peč leži.

Al svet Peter tega ne verjame.
K so mu dober take žene znane:
Bolš je ženo zapustit
20 In po svet okol hodit.

Zdaj ga vsak en glažek pimo
Na zdravje žene,ktakgobecima.
Ona naj pije pa vodo,

Če prav na moževo brado!

8416.

(Koroška.)

Jes sim se sromak oženil Jez sim mislil, de bi počival

Kadar bi pri ženi prebival

15 ' ' ‘

"De ne bi več druge želel,
Pa se men godi krivica,
Meni vboga srotica,

5 Kaj sim nek sireta mislil,

De nisem pred premislil,

Le to revo ino težavo,

Ko je prišla men na glavo. 20

Dokler sim bil jes fantiček,

10 Sem bil kakor frej tiček,

Zdaj muram pa doma biti,

Pri merzli peči se potiti.

c-- i

Pa men zdaj ima ta prava.
Skerb, reva ino težava.

Sim mislil, ko bo žena v hiši,
De bo vse prav pri hiši.

Zdej me pa ima ta tenka,
De mi vsiga pri hiši menka.

Ko se mi žena v postel vdere,
Strašno mi hišo odere,

Precej more bit pšenica
In vina ena vedrica.

napev; pela  Katarina Zu-

8414 .  Zapisal  Franc Kramar;  ima tudi

pančič. — /z Kramarjeve zbirke.  . 7?

8415 .  Zapisal  Lavoslav Jerin. — Iz njegove zbirke, st. ra.  _. er _

8416 .  Zapisal  neznanec. — Iz rokopisa, ki mi gaje aa

V. Pesmi Stanovske. IV. 8417—8418.

613

25 Pa še tega ni en konec, Al ji rečem tri besede,

More tud bit masla en lonec, 50 Tak jo še hudič obsede,

De se bo s tem ozdravlala, Kok začne po hiši rivat,

Svoj popek obežovala. Men pa po herbtu vlivat.

Per tem imam velko zamudo,

30 Kir imam jes ženo hudo,

Hujši je, ko vsi beriči, 55
Naj jo skor kača piči.

Ali čem za vince dati,

Se murem pred ženoj skrivati,

35 Sicer kmal za menoj pridirja
Ino me grozovitno zmirja. 60

Začne dolge pridge brati.

Men strašne artikelne dajati,
Enih pet al šes kajonov,

40 O de bi te rabel z mečam

Ionov.

Po poti pa zmiram godi,

Posihmal pa doma bodi,
Nemaraš, deb dal hlače z r...,
De b le mogel svoj krof
naliti.

45 Ko me že domu perpele,

Njej še jezik zmirom mele,

Ne da pred konca, gmaha,

De meprav po plečeh namaha.

Al jo jas vdarim po plečah,
Pol pa ne vem si kam zbežat.
Ko začne lučat burkle, žlice,
In kliče vkup hudiče.

Kaj pa nuca men pretepsti,
Enga hudiča vunkaj stepsti,
Potem jih pride sedem noter,
Kakor spriča oča boter.

Jes sim zmirom vboga reva,
Žena po dva žgajnka v vuste
deva,

Jes pa po tretkim zevam,

Pa ga niker vzeti nimam.

65 Žena si posebe kuha,

Meni ne privoši kruha,

Ves rastergan ino lačen,

Se tam okoli vlačim.

Zdaj pa godci zagodite,

70 Od veselja poskočite,

Jes bom pa tak dolgo jokal,
De jo bom od hiše spokal.

8417 .

(Medborovnice.)

Šmentana srčnica, Da te je našlenje

Kaku te je biva, S šiše spodiva.

Lenuha.

8418 .

(Iz Ihana na Gorenjskem.)

Mož je že kosilo napravu, Jest imam pa pridno ženko

Ženka je še zmirej ležala: Pridno ženko kmetovsko!

(Namesto kosilo se še vstavlja: južno, večerjo, perilo itd.)

8417.  Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 989.

8418. Zapisal  Franc  Kramar;  ima tudi napev; pela  Neža Pirc.
Kramar jev e zbirke.

614

V. Pesmi stanovske. IV. 8419—8120.

8419 .

(Iz Gor. Slivne nad Vačami.)

Jest mam pa no pridnoženko,
Pridno ženko kmetovško,
Jest sem že po hiš pomedu,
Ona je ležala še.

5 Jest mam pa no pridno ženko,
Pridno ženko kmetovško,
Jest sem že kosilo skuhov,
Ona je ležala še.

Jest mam pa no pridno ženko,
10 Pridno ženko kmetovško,

Jes sem že kravce pomozu,
Ona je ležala še.

Jest mam pa no pridno ženko,
Pridno ženko kmetovško,

15 Jest sem že svene napasu
Ona je ležala še.

Jest mam pa no pridno ženko,
Pridno ženko kmetovško,
Jest sem že gvant požehtu,
20 Ona je ležala še.

8420 .

(Dobje pri Planini. Štajersko.)

25

30

Jaz mam eno pridno ženo,
Pridno ženo kmetovško.

Prvo jutro sem zakuru,

Ko je ona še ležala.

5 Jaz pa mam no pridnoženko,
Pridno ženko kmetovško.

Drugo jutro sem namoču,

Ko je ona še ležala.

Jaz pa mam no pridno ženko,

10 Pridno ženko kmetovško.

Treko jutro som požehto,

Ko je ona še ležala.

Jaz pa mam no pridno ženko, 35
Pridno ženko kmetovško.

15 Četrto jutro sem na pranje nesu,
Ko je ona še ležala.

Jaz pa mam no pridno ženko,
Pridno ženko kmetovško. 40

Ona je tak dugo prala,

20 Da je tamkaj v blat ostala.

Jaz pa mam no pridno ženko,
Pridno ženko kmetovško.

Začel je bliskat in grmeti,

Jaz pa s košom po njo leteti.
Jaz pa mam no pridno ženko,
Pridno ženko kmetovško.

Komaj sem jo domu prnesu,
Okol peči sem jo obesu.

Jaz pa mam no pridno ženko,
Pridno ženko kmetovško.

Ona se je tak dug sušila,

Da se je peči prjela.

Jaz pa mam no pridno ženko,
Pridno ženko kmetovško.

Komaj sem jo od peči odtrgu’
Pa sem jo v špampet vrgu.
Jaz pa mam no pridno ženko,
Pridno ženko kmetovško.

Prnesu sem ji cvirn, šivanko,
Da bi si zašila janko.

Jaz pa mam no pridno ženko,
Pridno ženko kmetovško.

8419. Zapisal  Valentin Kovač.

IX. št. 88.

Iz prepisa v M. Rodeta zbirki

8420. Zapisal  Val. P ul ko. — Iz njegove zbirke št. 5.

V. Pesmi stanvvske. IV. 8421—8423.

615

8421 .

(Štajerska.)

Jaz pa mam ’no pridno ženo,
Pridno ženo kmetovsko;
Zjutraj sem ji froštik skuhau
Ino vode ji pernes.

5 Jaz pa mam’no pridno ženo,
Pridno ženo kmetovsko!

Drugi dan sem ji gvant požehtou
In na perišče sem jo nesu.

Tiste cote je tak dolgo prala ;
10 Da je na perišč ostala.

Ko je začelo bliskati, grmeti,
Moral sem s košem po njo leteti.

Ko sem jo damu parnesu,

Taj za peč sem jo razvesu.

15 Tam pri peč se je tak dolg

sušila,

Se je k peči prismodila.

Gor na peč je tak dolg ležala,
Di si je bedre vse zažgala.

Mog sem jit po grable, vile,
20  Da so se bedre ji zacelile.

Jaz pa mam no pridno ženo,
Pridno ženo kmetovsko!

8422 .

(Iz Tunic.)

Jaz imam pa eno pridno ženko,
Eno pridno ženko cvintarsko.
Jaz sem že kosilo skuhal,

Ona je še kar ležala.

5 Jaz imam pa eno piidno ženko,
Eno pridno ženko cvintarsko,
Jaz sem konjče že nafutral,
Ona je še kar ležala.

Jaz imam pa eno pridno ženko,
10 Eno pridno ženko cvintarsko,

Jaz sem kravce ze nafutral,
Ona je še kar ležala.

Jaz imam eno pridno ženko,
Eno pridno ženko cvintarsko,
Jaz sem kravce že pomolzel,
Ona je še kar ležala.

Jaz imam eno pridno ženko,
Eno pridno ženko cvintarsko,
Jaz sem konjče že napregel,
Ona je še kar ležala!

8423 .

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)

Jaz vam nekaj novega povem:
Mladi kmet se žena sem.

O jaz bogi kmet,

Kaj si čem zdaj začet!

5 Deklo sem za ženo vzel,

Vso nesrečo k hrami splel.

O jaz bogi kmet,

Kaj si čem zdaj začet!

V jutro stane kak majiiha,
10 Viin ne vujpa brez kožuha.
O jaz bogi kmet,

Kaj si čem zdaj začet.

8421. Zapisal  Janko  Šlebinger. — Iz njegove zbirke IV. str. 46—48.

8422. Zapisal  M. Rode. Iz njegove zbirke IV. št. II.  — Cvintarski=
ne kmet ne gospod, sploh za nobeno rabo (n. Zwitter).

8423. Zapisal  Jož. Kranjc.  Narekovala  M. Klemenčič iz Selišč. —
Iz Kranjčeve zbirke.

616

V. Pesmi stanovske. IV. 842-1.

Tri so vitre popoldne,

Prinese župo za svinje.

15 O jaz bogi kmet,

Kaj si čem zdaj začet!

Vsaka hrana je zasmetena,
Vsaka žiipa zasmojena.

O jaz bogi kmet,

20 Kaj si čem zdaj začet!

Kliič mi vkradne, v klet mi gre,
Vino toči (v) vse črpe.

O jaz bogi kmet,

Kaj si čem zdaj začet!

25 Eno še štorija bom,

K svetem Vidi iša bom.
O jaz bogi kmet,

Kaj si čem zdaj začet!

Njega lepo prosa bom,
30 Kaj me šmenta resa bo
O jaz bogi kmet,

Kaj si čem zdaj začet!

(Iz

Lani sem se oženija,

Vso nevolo k sebi spleja,

O joj jaz vbogi kmet,

Kaj si hočem zdaj začet?

5 V jutro stane kak vmajuha,
Vun ne vupa brez kožuha,

O joj jaz vbogi kmet,

Kaj si hočem zdaj začet.

Dol počepne za vogeja,

10 No me pita: „Kaj boš jeja?“
O joj jaz vbogi kmet,

Kaj si hočem zdaj začet?

Štiri vure čez poldne je,

Jesti kuha še za svinje!

8424 .

Cvetkovec.)

15 O joj jaz vbogi kmet,

Kaj si hočem zdaj začet!

Kluče vkradne ’no gre v klet,
Vino toči v vsakšni črep;

O joj jaz vkogi kmet,

20 Kaj si hočem zdaj začet!

Te mi pravi: Kaj 'ma sama?
Vsako leto dete 'mama!

O joj, jaz vbogi kmet.

Kaj si hočem zdaj začet!

25 Kera žena hlače nosi,

Tista moži kruha prosi.

O joj ti vbogi kmet,

Kaj si hoče on začet?

8424. Zapisal  Frč. Tušek. — Iz prepisa v drja Frana Mohoriča
zbirki I. št. II. Po Tušekovem petju je zapisal Domicijan Serajnik melodijo
(/. mel. št. 7) tako-le :

V. Pesmi stanovske. IV. 8425—8427.

617

(Od

Pondeljek se približuje,
Mož svojo ženo štrafuje.

Po hiši gor ni dol jo vlači
In jo pridno korobači.

5 Drem, drem dremala,

Nisem rada delala.

Torek se približuje.

Mož svojo ženo štrafuje.

Po hiši gor ni dol jo vlači
10 In jo pridno korobači.
Drem, drem dremala,

Nisem rada delala.

Sreda se približuje,

Mož svojo ženo štrafuje.

15 Po hiši gor ni dol jo vlači
In jo pridno korobači.
Drem, drem, dremala,
Nisem rada delala.

Četrtek se približuje,

20 Mož svojo ženo štrafuje.

Po hiši gor ni dol jo vlači

8425.

Mozirja.)

In jo pridno korobači.
Drem, drem, dremala,
Nisem rada delala.

25 Petek se približuje,

Mož svojo ženo štrafuje.

Po hiši gor ni dol jo vlači
In jo pridno korobači.
Drem, drem, dremala,

30 Nisem rada delala.

Sobota se približuje,

Mož svojo ženo štrafuje.

Po hiši gor ni dol jo vlači
In jo pridno korobači.

35 Drem, drem, dremala,
Nisem rada delala.

Nedelja se približuje,

Mož svojo ženo štrafuje.

Po hiši gor ni dol jo vlači
40 In jo pridno korobači.
Drem, drem, dremala,

Kdaj sem rada delala.

Pijanka.

8426.

(Iz baljaške okolice.)

Je baba pijana, Ni meva skrbi,

Je župa nasvana: Da b’ kupva soli.

8427.

(Iz Frama.)

Če Micka boiana, Pa ne ima skerbi,

Je župica neslana. Da bi prinesel soli.

8425.  Zapisal  Frč.  Praprotnik.  — Iz njegovega rokopisa.

8426.  Zapisal  L.  Reggi. — Iz njegovega rokopisa str. 18. Zapisana
kot št. 28 tudi v kropniškem narodnem blagu, ki ga je nabral Fr.  ( Radivoj)
Poznik.

8427.  Zapisal  O. Caf. — Iz CO. III. 42.. kjer je zapisana v zvezi z
dvema drugima pesmima.

618

V. Pesmi stanovske. IV. 8428--8430.

8428 .

(Suhor.)

Jest sem ena brumna žena, 5  Otroci me prašajo,
Rada v cerkev grem. Kaj vam mama je?

Zapijem firkelj vina, O kaj bi me prašali,

Pa po cesti grem. Baba pijana je!

8429 .

(Iz Gorenjih Radovelj.)

Jes-am ana svita žena,
Rada u cirko grim,

Nobene nej več take,

To sama dobro vem.

5 Kadar von s cirkve pridem,
Prač uštarije grim,

An firkel vina spijem,

Se barš za drozga dam-

Pokli se odpravem,

10  Mislem, pojdem damo,
Mislem, pro lahko pojdem,
Pa neč po pot ne grim.

Ana noga gri pod bregam,
Ta droga u l(d,)ft leti,

15 Z rakam po blato štotakam,
Mislem de pleti grim.

Atroci le za manaj(i);

„Oh mati, ka je vam?
Marbiti ste vi pjani,

20  Povej(i)te vi to nam!“

Kaj me bote uprašali?
Zagvišno pjan(a) sam vam:
Z blat(a) mi pomagaj(i)te,
Jest lepo prosem vas (kje sila).

25 Z veliko tižavo pridem domo,
Moš se zmisel ta pravo,

De se smil Bogo.

S palco mi posveti,

Kir je močno mračno,

30 Koder me udari,

Grozno je hodo.

Preloba m(o)ja saseda,
Kako se t kej(i) godi?
Povej z ana beseda,

35 Al te kej(i) harbet boli?

Moj harbet je vos voto,

Ži kože proč vesi.

Kadar se me moš loti,

Me dobro ahladi.

8430 .

(Iz Cerkvišča.)

Jaz sem vrla gospodinja!
Celi teden sem skrbela,

Kar bom v nedeljo zapila;
Cel teden nisem preskrbela,
5 Kar bi v nedeljo zapila!

Na visli sem skočila.

Košček Špeha odčesnila,

Sem ga virtu zavalila,

Tako dolgo sem pila,

10  Dasempred’go.mašozamudila.
Sem se damuh prvalila,

Kakor farovška kobila

8428. Zapisal  P. Žlogar. — Iz njegovega rokopisa.

8429. Zapisal  Jožef  Androjna; pela  Mica Bregar. — Iz zbirke An-
drojnove II. št. 2. Za  povej je pisano  bodvej.

8430. Zapisal  Janko Barle. — Iz njegove zbirke.

V. Pesmi stanovske. IV. 8431—8433.

619

Sem jaz mlako razškropila
In sem žabe razpodila
15 In sem pečo, avbo izgubila.
»Kadi si tako tako dolgo bila,
Ki te cel dan damuh ni?

Mož je vzel vile, grablje,

Šel je iskat peče, avbe!

20 Vse mlake je izpucal,

Vse vile, grablje znucal,

Za ritjo je palco prinesel.
„Mož, če boš ti mene tepel,
Kdo bo tebi hlebec pekel?

25 Če boš ti z menoj bufal,

Kdo bo tebi štruklje kuhal ?“

8431 .

(Iz Ščednja.)

Lubi moj sosed Se m’je žena opila,

Posod mi kolo, Ne more domu.

8432 .

(Med Muro in Dravo.)

Med Muro in Dravo je bila šče pred 30 leti navada (ne v vem, je-lije
šče zdaj), da so tri dni pred pustom orači po vaseh hodili. Četvero (tudi
po osem) zalo oblečenih fantov je vleklo plug, na katerem pa nij bilo plužno
železo nataknjeno; tem fantom so pravili konjiči. Za plužno priročje je držal
tudi mlad zal fant, lepo oblečen in nakinčan; temu so pravili p luž ar ali
r ata j ček.  Konjiče je priganjal gonjač, tudi mlad lepo oblečen fant, ki je
z bičem glasno pokal. Orači so pred hišami postajali in popevali pesmi
smešnice. Takih pesem vrstico sem si zapomnil iz svojih otročjih let:

O jaz vbogi kmet, 5 Pa podstavi vei’i<i črep!

Kaj čem jaz začet? O jaz vbogi kmet.

Baba skrije se mi v klet Kaj čem jaz začet? —

No odbije s soda čep,

Vašani so obdarovali orače mesom, klobasami, jajci, dajali vino piti itd.

8433 .

(Kropniška.)

Zraven d’narca j’ nar’dila
Že tolko dolga.

Ta zakonski stan
Mi na glavo sran,
Da revež ne morem
Sramote na dan.

5 Dobil sem že babo,
Zapravljena je.

Od jutra do noč’

Mi ga zmirom pije.

Ta zlodjeva baba
10 Je od sam’ga pekla,

Kmetje k men’ pridejo,
Prav’jo tako:

15 Tvoja hišica
Lectirana bo.

Saj revež ne vem,

. Kaj b’ zdaj počel
Al’ b’ babo pretepal,

20 Al’ molil al’ klel.

8431. Zapisal  Ivan Grbec.  — Iz njegove zbirke 41 b\III.

8432. Zapisal  Dav. Trstenjak. — Iz ,Vestnika' III. 111.

8433. Zapisal  N. Kokalj. — Iz njegove zbirke št. 90.

620

V. Pesmi stanovske. IV. 8434—8435.

To zlodjevo babo
Bom del na penz’jon,
Da p’jana bo zmiraj
Od vode zastonj.

25 V dimnik ’m obesil
Trompeto in bas;
To žalostno pesem
Prepeval na glas.

8434 .
(Iz Ihana.)

Dokler sim ledig biv,
Prov luštna m’ ja b’o,
Sim d’narce poberu
S ta vel’ko mošno.

5 Al’ zdej sim s’ nakopu
Ta zakonski stan,

Vad same sramote
S’ na upam na dan.

Dobiv sim ženo,

10  De zapravlena je.

Vad jutra do vičera
Se naliva jn p’je.

Sosedji pa vkip lete.
Mi prav’jo to ko:

15 „Ta kajžica toja
Zapravlena bo.“

Na vem, kaj bi sturu,
Oh kaj bi počev,

Al’ b’ babo pretepu,

20 Al' b’ molu al’ b’ klev.

An mitel bom sturu,

Jo ’m dav na pinzjon;
Vsak dan bo pijana
Vad vade zaston.

8435 .

(Cirkno.)

Dobil sem na glavo
Zakonski stan,

Da skoraj od sramote
Ne morem na dan.

5 Dobil sem ženo,

Da zapravljena je,

Od zjutraj do večera
Ga zmiram pije.

Začela je birtam
10 Od kraja nosit,

Jest revež bom mogel
Pa kruha prosit-
Dokler je pri hiši
Za krajcar blaga,

15 Ta šmentana baba
Mi gmaha ne da.

Jest revež tolkajn
Stradanja terpim,

Včas za kosilo
20 Še le froštek dobim;
Koj zjutraj se vpijani,
Pa cel dan leži:

Prav žiher se joka,
Kdor tako dobi.

25 Dokler sem bil fantič,
Kak fletno je blo,

Sem nabiral denarce
V to velko mošnjo.
Ta šmentana baba
30 Od samga pekla,

Pri dnarcih je strila
Že tolko dolga.

8434. Zapisal  Ant. Breznik;  narekal  Lovrencev Jože, — Iz Brez¬
nikove zbirke II. št. 33.

8435. Zapisal  J. Kokošar. — Iz njegove zbirke. Zapis Frč. Sedeja
(iz Cirkna) nima zadnjih dveh vrst.

V. Pesmi stanovsk9. IV. 8436—8438.

621

En mitel bom storil
Iz mojo ženo,

35 Namest vinca bo pila
Le samo vodo.

Nič drujga ne’m storil
J’ bom dal na penzjon
Da bo vsak dan pjana
40 Od vode zastonj.

Modna šema.

8436 .

(Iz Zamladinca.)

Oj trnina, trnina, Kupil sem joj pečico,

Moja ženka gizdava, Neče jo nositi.

8437 .

(Zagorska.)

Kakov sem ja huncvut bil,
Da sem se ja ženil,

Mladu ženjku sem dobil,
Mladu i gizdavu-
5 Do desete vure spi,

Ob dvanajsti staja,

Onda k stolu ti seda,
V zercalo se gleda,

Jaj si mene siroma!

10 Tužna ma ženitva!

Do poldneva lišpa se,
Kej b’ na posel išla.

8438 .

(Hrvatska.)

Pasja vera, vrag te vzel,
Kad sam te za Ženu vzel!
Ja ju ljubim svaki dan,

Al je to njoj sve zahman.

5 Pasja vera, vrag te vzel,
Kad sem te za Ženu vzel 1
Ona neče pit kafe,

Neg’ samo čokolade.

Pasja vera, vrag te vzel,

10 Kad sem te za Ženu vzel!
Ja joj kupim kitlicu,

Ona iste krinolin.

Pasja vera, vrag te vzel,
Kad sem te za Ženu vzel!

15 }a joj kupim kapicu,

Ona neče več šešir.

Pasja vera, vrag te vzel,
Kad sem te za Ženu vzel!
Naopak se rodio,

20 Tko bi se sad ženio.

Pasja vera, vrag te vzel,
Kad sem te za Ženu vzel!
Jer je žena svaka vrag,
Koja možu slomi vrat.

25 Volim sada devet let,

Iči u Lepoglavu,

Neg se sada ženiti,

Pasju veru cifrati.

8436. Zapisal  Fr. Kuhač.  — Iz njegove zbirke št. 24.

8437. Zapisal  Ivan  pl.  Kukuljevič.  — Iz njegove zbirke str. 220.

8438. Zapisal  Fr. Š. K u h a č. — Iz njegove zbirke IV, 1407.

622

N. Pesmi stanovske. IV. 8439—8440.

8439 .

(Iz Krasec pri Moravčah.)

Taka, rečem, ni nobena,
Kakor da je moja žena!
Druzga jo ne veseli,

Kot da lepa bila bi.

5 Vsako jutro, ko ustane,
Ogledalo v roke vzame,

Da pogleda, ak je še,

Kot sinoči bila je.

K oknu gre na vreme gledat,
10 De si ve obleko zberat,

Za vsako vreme druga je,
Drugače ona vi>n na gre.

Čevle majhne si obuje,

Da se sama ne sezuje,

15 Kurji oko jo tak boli,

Za lepoto potrpi.

Mudrc mejhen si obleče,
Stisne se. de kar trepeče,
Jerko skorej že dobi,

20 Potem pa mož saj rešen si.

Po mizi škatle razpostavi,

Sam ne vem, kako se kteri pravi,
Se namaže po obraz,

Al ni res to veltk špas?

25 Klobuček še na glavo dene,
Taka je kot pustne šeme,

Na obraz pa pijčolan,

To ni baba, to je puran.

8440 .

(Od Logatca.)

Taka kt je moja žena,
Žihr rečem d’ ni nobena:
Druzga je na veseli,

Kt da lepa bila bi.

5 Zutrej precej ko ustane,
Vagledalu v roke vzame,
Se pogleda al je še,

Kt sinoči bila je.

Škatlu po vrst nastavi,

10 Notr ima vsake stvari,

Pa vabraz namaže se,

Da človeka groza je.

Zdaj kančano je tu delo,
Zdaj se drugo ba prčelo;
15 Brž si vagenj naredi,

Da lase si nasmadi.

Kadr ji kaj primankuje,
Takrat se mi prilezuje:
Ljubi dragi, slišiš li,

20 Tega nimam, kupi mi.

Poti gre na vreme gledat,
Da si ve vableke zberat;
Za vsak vreme druga je,
Drgač pa vana vn ne gre.

25 Čižme mejhne si vabuje,

Da jh sama ne sazuje,
kurje vaku je tolk bali,

Za lepota vse trpi.

Modrc mejhen si vableče,

30 Stisne se, da ki trpeče,
Jedka skorej že dabi.

Poti mož sej rešen si.

Klabuček si na glava dene,
Da je kukr pustne šeme,

35 Čez vabraz pa pajčolan,

Da ni baba, ne paran.

O prlubi moj mažiček.

Kojk trpi ta toj mošniček,
Lubi dragi, čuješ li,

40 Potlej mož sej rešen si

8439.  Zapisal  Frč. Stele.  — Iz njegove zbirke Vlil. 62.

8440.  Zapisal  1. Gostiša. —■ Iz njegove zbirke št. 8.

V. Pesmi stanovske. IV. 8441.

623

Vzor slabe gospodinje.

8441 .

(Kranjska.)

Fantje, če mislite zdaj se oženit’,

Pred prav premislite, kaj vam je storit’:
Al oženit’

Al prostim še bit’?

5 De vas greval’ ne b6,

Ko več popravit’ ne bo,

Popravit stanu!

Slabo sim jez oženil se bil,

Nisim prevdaril, sim močno falil:

10 Nisim prevdaril,

Kak bom gospodaril!

Sem eno dobil,

De se bom pokoril,

Dokler bom živ!

15 Komaj do poldan se iz postlje zvali,
Precej me kolne, oh vest me boli!

Kar v roke dobi,

Vse name zleti,

De me glava boli,

20 Nisim brez skerbi,

De me s hiše spodi!

Kadar kruh peče, se dolgo mudi,

Zravin pa neče imeti ljudi:

De ložej kaj skrije
25 In sama užije.

Na mene nikdar,

Se spomnit’ ni mar.

De sim gospodar!

V senožeti jez res tud terpim,

30 Ljudje se mi čudjo, de mal’ pokosim.

Al’ uzrok je pravi,

Ker žena me davi:

Me stradat uči.

De nimam moči,

35 Ko vse me boli.

Plevela je dosti, de žito mori,

Al ta gnila lenoba brez dela sedi.

Tri dni je plela,

Komaj toljk’ oplela,

8441.  Zapisal  n.eznanec. — Iz SPKN. III. 129 — 131.

624

V. Pesmi stanovske. IV. 8442.

40 Kar je so svojo
Kikljo zasedela.

Revež kaj bom počel ?

Otroke res snaži, de jim je gorje,

Al’ mal’ mi pomaga, bolj dosti snedel
45 Al’ uzrok je pravi,

Ki mat’ jih ne davi:

Napako tudi ima,

Ki kuhat’ ne zna,

Na mizo srovo da!

50 Kdor prešiče če kumerne ’meti,

Naj semkaj priteče, se zna naučiti,

De prešiče,

Kar rejo utiče, —

De b’ boh in meso
Pretežko ne blo —

Treba stradat jim blo!

Žena moža gostuje.

8442.

(Češnjevek pri Cerkljah aa Gorenjskem.)

Poslušaj moja breča,

Kaj moja žena reča!

„Tri milje do Božiča,

Moj mož pa zravja iše.“

5 Pondeljk se približuje,

Zena moža gostuje:

Drema, drema, dremala,
Nerada delala.

U pondeljk oj zaklala raco,
10 .Možu pa dala taco.

Moj mož pogoda kar dobi,
Pa vender debu ni.

Tork se približuje,

Žena moža gostuje:

15 Drema, drema, dremala,
Nerada delala.

U tork j’ zaklala kapuna,
Možu pa dala kljuna.

Moj mož pogoda, kar dobi,
20 Pa vender debu ni.

Sreda se približuje,

Žena moža gostuje:

Drema, drema, dremala.
Nerada delala,

25 U sredo j’ zaklala petelina,
Možu j’ dala brina,

Moj mož pogoda, kar dobi,
Pa vender debu ni-

8442. Zapisal  Janko Hacin,  narekovala  Žumrova Mica, ki mi je
rekla, da jo je pela  Bunčetova Jera. 7 a se je pesem baje naučila na Koroš¬
kem. Da pesem v Češnjevku ni doma, priča beseda  „breča“ in oblika  „reča“,
obe dijalektu neznani. Do zadnjega časa so hodile ženske iz našega kraja
.k Jezer". „u Lofntol“ in „u Rožnpoh‘ žet pšenico in ajdo. Pri tem so se
nekatere tam skoro stalno naselile, ostale pa vedno bolj ptice selivke, ki so
na stara leta pripadle občini. Taka je bila tudi Bunčetova Jera,  — iz Haci¬
nove zbirke št. 24,

V. Pesmi stanovske. IV. 8443.

625

Četrtek se približuje,

30 Žena moža gostuje:

Drema, drema, dremala,
Nerada delala.

U četrtek j’ zaklala zajca,
Možu pa dala jajca.

35 Moj mož pogoda, kar dobi,
Pa vimdtr debu ni.

Petek se približuje,

Žena moža gostuje:

Drema, drema, dremala,

40 Nerada delala.

Potice s^ je spekla,

U kamirco je stekla;

Use je pomecljala,

Možu pa skorje dala.

45 Moj mož pogoda, kar dobi,
Pa vindir debu ni. 2

Sbota se približuje,

Žena moža gostuje:

Drema, drema, dremala,

50 Nerada delala.

Šnite s’ je ocvrva,

U kamro sej zaprva;

Vse je pomecljala,

Možu pa ponu dala.

55 Moj mož pogoda, kar dobi,
Pa vindtr debu ni.

Nedelja se približuje,

Žena moža gostuje:

Drema, drema, dremala,

60 Nerada delala.

U nedeljo je zaklala puto,
Možu pa dala skuto.

Mož uzame korobač,

Drug teden žena bila je

drugač.

Nidela se jmenuje,
Žena moža gostuje:
Hvancete ja scvarva,

V kamirco ja vdarva, •
5 Sama pomtnclava,

Možu ja ponu dava:
„Hrusti, hrusti, lub’ moj
Ti vah ponve debu boš

Nidela se jmenuje,

10 Žena moža gostuje,
Hvancete ja scvarva,

V kamirco ja vuarva,
Sama pominclava,

Možu ja skorje dava:

15 „Hrusti, hrusti, lub’ moj
Ti vad skorje debu boš

Nidela se jmenuje,
Žena moža gostuje.
Kokuš je spekva,

20 V kamirco stekva,

moz

l“

8443.

(Iz Ihana.)

Sama pomtnclava,

Možu ja kremple dava:
»Hrusti, hrusti, lub’ moj moš,
Ti vad kremplu debu boš!“

25 Ntdela se jmenuje,

Žena moža gostuje.

Krih ja spekva,

V kamirco ja stekva,

Sama pominclava,

30 Možu ja skorje dava:

»Hrusti, hrusti, lub’ moj mož,
Ti vad skorje debu boš!“

Nidela se jmenuje,

Žena moža gostuje.

35 Žgančke ja skuhava,

V kamirco ja vdarva,

Sama pominclava,

Možu ja piskir dava:

»Hrusti, hrusti, lub’ moj moš,

40 Ti vad piskra debu boš!“

mos,

l “

8443. Zapisal  Anton Breznik,
kove zbirke III. št 56. a.

pela  Štučkova Neža. — Iz Brezni-

40

626

V. Pesmi stanovske. IV. 8444—8446.

8444 .

(Iz idrijske okolice.)

Je žena štrukle kuhala
Je možu župco dala.

„Le pi, le pi, prelub’ moj muž!

De že skorej debou boš."

5 Račko je zaklala,

Možu je tačko dala.

„Le obfrej, le obirej, lub’ moj muž!
Od račje tace debou boš."

Petelinčka je zaklala,

10 Možu je rožco dala,

„Vesil bodi, lub’ moj muž!

Ker rožco jedu boš.“

Frtale je raunala,

Možu je pounco dala.

15 „Le duhej, duhej, lub’ moj muž!

Da lahko zvečer zaspau boš.

8445 .

(Iz Ihana.)

»Puzobkt, puzoblt,
K’ maš dobre zobe,
Nej bojo kremplt,
Al pa noje."

5 Ja žup’co popiva,
Pojtdva nrBso.

Kremptlce j’ dava
Soj’mo možo.

Hvaležen ja biv,

10 De j^h ja dobiv.
Duabnt ja b’o,
Sam’ dx ja b’o !

Mož siromak.

8446 .

(Št. Lenart.)

Otroci so v rivah, Prepelica mu pleve,
Hliev prazen stoji, Škrjanc mu gnoji.

8444. Zapisal  Ludovik Poka,  povedala  Katarina Košpirc. — Iz Pi¬
kove zbirke II. št. 34.

8445. Zapisal  Anton Breznik,  pela  Zelnikarjeva Neža v zvezi s
"F 0  P van ’ nca h i e  huadu“. — Iz Breznikove zbirke II. št. 37.  — K

št. 8442— 45 prim. št. 8425.

8446. Zapisal  neznanec. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 817.

V. Pesmi stanovske. IV. 8447—8451.

627

8547 .

(Kranjska.)

Hopsasa, risasa! Lan’ sem bil Špeha sit,

Pustna nedelja! Letos pa zelja!

8448 .

(Iz Mozirja.)

Hopsasa, hopsasa, Lan’ sem bil krapov sit,
Pustna nedelja! Letos pa zelja!

8449 .

(S Strmca pri Logeh.)

Hojsasa, hojsasa, Lan sem biu krafou sit,

Dbiela nedielja: Lietos pa zielja!

8450 .

(Iz Krope.)

Delopust, delopust, Vlan sem bil Špeha sit,
Pustna nedelja, Letos pa zelja.

8451 .

(Z Blok pri Cerknici.)

Al hišo imam pa žie staro.

Al strejha buo kmalt duol pala;

Po hi št je pajčovna za cir,

Pr luknah za šajbo papir.

5 Pr hišt nej dnarca, nej druzga blaga,
Krajcarja storiti s koga.

Pr hiši tud nej nobene stvari,

Otruoc so še narbtl nagi.

8447.  Zapisal  neznanec. — Iz Rodetove zbirke UL, str. 98.

8448. Zapisal  Frč.  Praprotnik, povedala  Ana Čuvan. Iz Praprot-
nikovega rokopisa.  — Bcheiniggove NPKS imajo pod številko 91. isto štiri-
vrstično  (zapisano v Borovljah in Porečah ori Velikovcu), ki pa ima:  3 lani.

8449.  Zapisal  Joško  Velikonja.  — Iz njegove zbirke II. št. 6 .

8450. Zapisal  Fr. (Radivoj) P oz ni k. — /z NB 107.

8451. Zapisal  Izidor Modic,  nasekala  Micka Pirman iz Ravnika. —
Iz Modičeve zbirke.

40*

628

V. Pesmi stanovske. IV. 8452—8454.

4052 .

(Gorenjska.)

Streharja sim najel,

Veter gam pa je vzel,
Gojapjo — ga je vzel,
Gojapjo — pjo!

5 Streho imam strgano,

S čepinjam zaflikano.
Gojapjo — flikano,
Gojapjo — pjo!

Hišo imam malano,

10 Ženo pa vmazano.

Gojapjo — vmazano,
Gojapjo — pjo.

Pa jo bom sam opral.

Pa jo bom sam prodal.

15 Gojapjo — sam prodal,
Gojapjo — pjo!

Denarce bom sam dobil,
Pa jih bom sam zapil,
Gojapjo — sam zapil,

20 Gojapjo — pjo!

Hišo imam poldrug grent,
Kruha pa poldrug fent.
Gojapjo — poldrug fent,
Gojapjo — pjo!

8453 .

(Kranjska.)

Mizerere, mizerere,

To bom pel, dokler bom živ
Danas se bo revno godilo,
Kjer bode revno kosilo:

5 Mizerere mi bo župa,

Jok solata, ajmoht skupa;
Vino teče čez oči.

Žena začela močno stokat,
Otroci po hiši jokat.

10 Pride velika družina,

Zmanka žita, kruha. vina.
Otroci zmiraj kričejo:

En otrok prav: mama, papa:

! Drugi prav: mama, kaka!

15 Tretji prav: me boli glava!
Ceterti milo zdihava,

Peti: buba! šesti: lula!
Sedmi: Daj mama cuza!
Kadar bo takšino terplenje,

20 To bo močn > terplenje.

Per ogni se nič ne kuha,

Peč neče pecit kruha.

Vse gre h konci, nič ni v lonci.
V trebuhi pa poldan zvoni!

8454 .

(Borovlje, Spodnji Rož.)

Vse te uštnejše liete moje
So rajžale po Dravi,

Nčiso drujga zapustile,

Ko rive noj tažave

5 Kaku mene sedaj cuegre,
Da knemam za poveti,

Bol potroštati moje srce
Noj ga razveseliti.

8452.  Zapisal  neznanec.  —

8453.  Zapisal  neznanec. —

8454.  Zapisal  neznanec. —

Šišo bom dav otrokam čriez,
10  Vse moje pramoženje;

Od ta svieta bom svovu vzev,
Pelov druje živlenje.

Kaj je za ’nu praviženje
Čriez to rivn’ živlenje:

15 Čir kni velča pramoženja,
Lubezen tudi mine.

Iz zbirke K. Pleška št. 16.

Iz SPKN. V. 62-63.

Iz Scheiniggovih NPKS. št. 792.

V. Pesmi stanovske. IV. 8455—8456.

629

8455 .

(Iz Gornje Savinjske doline.)

Komaj se je st’rila noč,

Sem stopil na stezico,

Sem slišal drujga fanta glas,
K’ je moje dekle klico.

5 Rožmarin se že suši,

Si drugo farbo zbera;

To dekle se sladko smeji,

Ko drug’mo fant’ odpira.

Jaz in moja ljubica
10 Srna se' tako pomenila:

Pred ko mrzla jesen bo,

Se borna oženila.

Oh, spomni, spomni se že ti
Na mlade dni nazaj,

15 Kak časi je pač lušno blo,
Al’ trpljenje imamo zdaj!

Narboljši leta moja
Po Sav’ni se zgubile,

Le križe in težave,

20 Nič drujga niso pustile.

Jaz cele noči nič ne spim,
Pretačem le solzice,

Saj kamorkol’ obrnem se,

Ko vidim otročiče.

25 Otrokom bom dav bajto čez,
Vse svoje premoženje,

Pol’ bom začev pa jaz peljat
Najbrumnejše življenje.

8456 .

(Iz Novigrada pri Koprivnici.)

Lepe ti su Molivarke, lepe rumene,

Cukur jidu, kavu piju, pak se crvene.

Ljudi idu na oranje, žene u krčmu,

Ljudi idu iz oranja, žene na postelj.

5  „Povedj ženo, ljubo moja, kaj mi te boli?"
„„Glava boli, sve me boli, kaj me se drži!““
„Povedj ženo, ljubo moja, kaj bi ti jela?"
„„Na zidu ti črna kokoš, koja ne nese,

I pevčiča bez repčiča, koj za seme nij;

10 Izpeči mi pogačicu triput sejanu,

Donesi mi polič vina liepog staroga.""

Pojela je crnu kokoš sve do koščice,

I pevčiča bez repčiča sve do perčice;

Pojela je pogačicu sve do korice,

15 Popila je polič vina sve do kapljice.

„Povedj ženo, ljubo moja, kaj ja budem jel?"
„„Na polici siročica tri dana stara."“

„Ženo moja, ljubo moja, al je kisela."

8455. Zapisal  Janko Časi.  — Iz njegove zbirke lil. št. 10.

8456. Zapisal  Fr. Š. K u h a č. — Iz njegove zbirke IV. 1426.

630

V. Pesmi stanovske. IV. 8457 — 8459.

Ukročena.

8457 .

(Iz Tribuč.)

Šetal se je mlad junak,
Sestal ga je pametnjak.

„Kaj se šečeš mlad junak?“
„„Ne pitaj me pametnjak!

5 Oženil sem se mlad, nejak:
Prtenega neče presti,
Prosenega neče jesti,
Suknenega neče nositi,

Po letu neče delati,

10  Ni po zimi vode nositi."

Ne pelji je u pazar,““

Van je vodi u leskar.
Tam si vreži leščič mlad,
Pa pomozi izozad !

15 Pa bo prteno prela,

Bo proseno jela,

Sukneno bo nosila,

Po letu rada delala,

1 po zimi vodo nosila!““

8458 .

(Iz Bednja.)

Oženil se je slab, nejak,
Dopeljal si je mladu murnu.
Ona neče prosenega jesti,
Prtenega presti,

5 Ni po leto delati,

Ni po zimi vode nositi.

Gonil je voli u pazar,

Sestal ga je pametnjak.

„Kam goniš voli mlad junak?
10 „„Ne pitaj me, pametnjak!
Oženil sem se slab, nejak,
Dopeljal sem si mladu murnu,

Ona neče prosenega jesti,
Prtenega presti,

15 Ni po leto delati

Ni po zimi vode nositi." “
„Ne goni voli u pazar,
Neg’ ti pojdi u leskar,

I ti vreži ščapič mlad
20 I po murni izozad!

Unda ti bo proseno jela,
Prtenega prela,

Po leto delala
I po zimi vodo nosila."

A.

8459 .

(Kranjska.)

B.

Mož.

Kaj sim storil jez reva!
Zdaj še li prav spoznam;
Oh prepozno me greva,
Zdaj, kjer te že imam!

„0 kaj sim storil, reva!
O zdaj še li spoznam:
Mene silno greva,

Ker tako ženo jmam.

8457 .  Zapisal  Iv. Šašeli, povedala  Kata Cvitkovič.  — Iz Bisernic
II. str. 187.

8458 .  Zapisal  Iv.  Šašelj,  povedala  Mar. Črnič. — Iz Bisernic  //•
str. 188.

8459. A. je iz  Matevža Ravnikarja „Povasnih pesmi'' št. 64. Natisnjena
je v SPKN. V, 71 — 77 s temi razločki , ne glede na naglaske in apostrofe:
3 mene — 12 ljubit — 14 ljub’ — 15 kesati — 16 hasne — 24  umes --
26] Deb bil ti me uzel — 28 De] Deb — 30 so komajj komaj so — 34
vsaciga — 35 taciga — 37 stare — 40 vrag] Bog — 42 štamasta — 44 kod

V. Pesmi stanovske. IV.

631

5  Ne morem si pomagat,

To mi je za scagat:

O naglost, o neumnost!
Jez tebi uržah dam.

Žena.

Zastonj se t’ je tožiti
10 In misliti na to;

Moj mož moraš biti,

Mene ljubiti zvesto,

Z’ mano križe terpeti,

Vse voljno za ljubo jmeti,
15 Memrati, kasati,

Vse nič ne hasni to 1

Mož.

Spreljuba ženica,

Kar praviš, to je res;

Al tvoja betica
20 Je terda kakor les.

Ne morem te terpeti
In za ljubo imeti.

Ker si čudna, odljudna,
Neumna tudi vmes.

Žena.

25 Saj nisim te prosila,

De bil ti mene vzel;

Moža bi bla dobila,

De me bil prav vesel.

Tak’ so me snubili,

30 Ki so komaj hodili,

Prav zali, perletni,

Si ti mene prevzel.

Mož.

Ah škoda velika
Za vsac’ga moža,

35 Ker tac’ga malika
Za svojo ženo ima!

Še star’ te noče vzeti,

En zbirk si vsih na sveti,
Na ramo to štramo
40 Sam vrag je meni dal.

5 Ne morem s’ več pomagat’,
To je men’ za scagat’:

O naglost, neumnost!

Jez sebi uzrok dam.“

„ »Zastonj se je tožiti
10 In mislit več na to:

Moj mož ti moraš biti,
Mene ljubiti zvesto.

Moj mož ti moraš biti,

Križe z menoj nositi;

15 Kasati, mumrati,

Vse nič ne pomaga to!““

..Preljuba ženica,

Kar praviš, to je res!

Al tvoja butlca
20 Je terda ko les.

Al’ starec te ni hotel vzeti,
Mladim si bla zbirek na sveti:
Odljudna, ostudna,

Neumna tud’ vmes."

25 „„Jez nisim te prosila,

De b’ bil ti mene vzel;
Moža bi bla dobila,

Bi me bil prav vesel!

So me taki snubili,

30 Ki so komaj — hodili,
Prav fletni, priletni:

Zakaj s’me jim prevzel ?““

„Škoda prevelika
Ža vsaciga moža,

35 Ker taciga molika
Za svojo ženo jma.

Govoriš ti vse narobe,

De nima nič podobe:

To šramo na ramo
40 Sam vrag je meni dal!“

— 49 zlodi — 51 učasih — 55 ujedati — 58 V — 65 boš storila — 78 vbi¬
ješ — 80 ljub moj] ljubi — 87 udrihat, permahat — 95 le — 102 kamar]
koder — 113 Ino. — B je iz SPKN. IV. 81 — 85. To je najbrž nov zapis,
ker manjkata dve stroji proti koncu in je na mesto zadnje postavljena nova,
popolnoma drugačna.  — K v. 73—80 prim. št. 8295.

632

V. Pesmi stanovske. IV.

Žena:

Kar hočem, naj bodem,
Gerda al štramasta,

Brez skerbi zdaj hodim
Po hiši kot gospa.

45 Proč me ne moreš dati,
Per men moraš ležati,

Do smerti na sveti
Sim tvoja, hopsasa!

Mož.

Tvoj jezik kot zlode,

50 Ker pika me narveč,

In včasi pa tudi
Ne veš besede reč.

Vse govoriš narobe,

De nima nič podobe;

55 Jezlati, vjedati

To znaš pa, de ni zreč!

Žena

Ha! sim ga že dobila
U svoje kleše zdaj!

Še večkrat jez dražila
60 Ga bodem za naprej:
Vse to hočem storiti,

Kar stri tebe vjeziti,
Razsajat’, nagajat’

In ajfrat’ čem vselej.

Mož.

65 Nič ne bodeš st’rila,

Če si lih kakor vrag,

Po herbti boš dobila
Iz palco, de bo strah.
Tak’ dolgo čem nabijati,
70 Dokler morem gibati:
Čem vedit in vidit,

Al’ boš dala gmah.

Žena.

Tega se nič ne vstrašim,
Ce me lih tepel boš,

75 Kaj to gerbam našim,

Ko imamo devet kož!

Če eno al dve prebiješ,
Si precej palco ubiješ,

Li pusti slabosti
80 Ti svoje, ljub moj mož!

„„Bodi jez kakoršna hočem,
Gerda al štramljasta,

Po hiši brez skerbi hodim
Zdaj kakor žlahtna gospa.
Preč me ne moreš djati,

Pri meni moraš ležati,

Na svetu do smerti
Sim tvoja — hopsasa!““

»Tvoj jezik je ko zlodi,

Ta mene pika narveč,

Včasi pa vunder tudi,

K ne veš besede zreč’.

Ne morem te terpeti
Ali pa ljubo imeti;

Razsajat’, nagajat’,

To znaš, de ni zreč’!"

„„0, kar sim te dobila
V moje kleše zdaj,
se bolj te bom dražila
Tudi za naprej.

Vse ti čem storiti
Kar tebe zna zjeziti:
Razsajat’, nagajat’

Ti očem vselej

„Nič ne boš storila,

Če si lih huda k’ vrag!
Paljco boš dobila
Po herbtu, de bo strah.
Na herbtu al na r.. .

Ti čem do živiga prid’ti,
Čem vdrihat, premahat’
Na enkrat kože tri.

, t „Tega se jez ne vstrašim ,
Ce me ti tepel boš;

Kaj je? Saj gerbo nosim,

Ki ima devet kož!

Če m’ eno ali dve prebiješ.
Saj si paljco razbiješ,

Le pusti slabosti
Ti ženske, ljubi moj mož!““

45

50

55

60

65

70

75

80

V. Pesmi stanovske. IV.

633

Mož.

Jez vender morem spoznati,
De se noč’ poboljšati,

Zato čem poskušati,

Al’ imam kaj moči.

85 Na herbti al per r. ..

Ti hočem do živga priti,
Čem vdrihat, premahat
Na enkrat kože tri.

Žena.

Jez ti čem skazati,

90 De ne maram za te;

Mogel boš spoznati,

De nič mi to ne de:

Če me boš enkrat udaril,
Sam sebe boš razžalil,

95 Nič meni, li sebi
Bodeš storil hudo.

Mož.

Ti raca buzarona!

Tak nič te ne boli?

Zlod’ naj se tac’ga šona,
ioo Ti nisi od ljudi.

Tak dolgo nočem nehati,

Da moreš mi krepati,

Po gerbi, po perdi,

Lop, kamur perleti!

Žena.

los Mož moj ljubeznivi,

Oh, več ne tepi me,

Tako še moj dan živi
Nisim čutila se!

Prosim za Boga, pusti,
no To so ženske slabosti,

Kar delala, lagala,

Popred sim tebi vse.

Jez čem voljo tvojo
Spolniti zdaj in vselej,
us In gerbe svoje

Bolj varvat za naprej.

Rajš hočem vse storiti
Kot več tepena biti!

Zdaj vsaka, k’ je taka,

120  Poslušaj, če ne ve!

„0 ti raca buzarona 1
Tak te nič ne boli?

Zlodi naj se te šona,
ioo Baba, nisi od ljudi!

Tak dolgo te čem mahati
Dokler morem gibati,

Po gerbi, po perdi,

Lop, kamor prileti!"

105 „„0 moj mož ljubeznivi
Oh več ne tepi me!

Tako jez svoj dan živi
Nisim čutila še!

Prosim te za Boga,
no Jez sim zdaj vsa druga:
Kar djala, lagala
Poprej sim tebi vse!““

»Čakaj, nesrečna spaka,
Kaj tvoj jezik stori!
no Kadar bodeš še taka,
Zdravilo se dobi.

Če ne boš dobro storila,
S paljco se boš gostila:
Bo pela, ko strela,

120  Dokler te ne prerodi!"

634

V. Pesmi stanovske. IV. 8460.

8460 .

(Dolenjska.)

Mož.

Kaj sem sturu reva,

Oh zdej še le spoznam,
Prepozno mene greva,
Zdej k’ te že imam.

5 Ne morem si pomagati,
To je men za scagat(i):
O’ naglost
Nevumna.

Jest tebi uržah dam!
Žena.

10 Zastonj je tožiti,

Imaš mislit na to,

Moj mož moreš biti
Mene lubiti zvesto.

Mene moreš lubiti
15 Z mano križe nositi.
Kesati

Vse neč ne nuca to!
Mož.

Preluba ženica,

20 Kar praveš, to je res,
Al toja betica
Je terda koker les.
Namorem te terpejti
Ino za lubo imejti
25 Kir si čudna,
Ostudna,

In navumna tud vmes!
Žena.

Jest nisem prosila,

Deb bil ti mene vzel,
40 Moža bi bla dobila
De b me bil vesel.
Takšni so me lubili,
De so komej hodili
Prov fletni — perletni,
35 Tud krulavi vmes.

Mož.

Je škoda velika
Za vsacga moža,

De tacga malika
Za ženo ima.

40 En stare je noče vzeti,
Ki en zbirk vse nositi:
Na ramo — to štramo
Sam vrah mi jo je dal.

Žena.

Naj bodem, kar očem,

45 Gerda al štramasta,

Po cimre zdaj hodim
Brez skerbi kot gospa.
Preč me na moreš djati,
Per men moreš zaspati.
50 Do smerti — na sveti
Sem toja gospa.

Nož.

Toj jezik ket zlodi
Zdej pika me narveč,
Včasi pa tudi
55 Ne veš besede reč.

Vse govoriš narobe,

De nima neč podobe'
Resajat — nagajat,

To znaš, de ni zreč.

Žena:

60 Oh, k’ sem te dobila
V’ moje kleše zdej,

Še večkrat dražila
Te bom za naprej,

Vse očem striti,

65 Kar tebe zna zjeziti.
Resajat — nagajat
In ajfrat čem vselej.

Mož.

Neč ne boš strila,

Če si glih kakor urah

8460. Zapisal  B. B. 1 . 1828. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je po
prof. Jos. Westru posodil K. Jamnik iz Brankova pri Vel. Laščah. V rokopisu
se slabo ločijo šumevci in sikavci {z—s, ž -š itd.).

V. Pesmi stanovske. IV. 8461.

635

70 Po herbtu.boš dobila
S’ palca, de bo strah.
Tok doug nočim nehati,
Dokler morem gibati:

Čem vedit — no zvedit
75 Al mi boš dala gmah.

Žena.

Tega se pa na vstrašem,
Če me glih tepu boš;

Kaj to stri gerbam našim,
Kir imama devet kož.

80 Če ena prebiješ,

Sej palca precej zbiješ:
Le pusti — skušati
To toje, lubi mož!

Mož.

Vidim, de pobolšat
85 Se na misliš ti,

Za to očem skušat,

Če imam kaj moči.

Na herbti al na r...

Očem do živga priti:

00 Čem vdarjat — premahat
Na enkrat devet kož.

Žena.

Al zdej že vidim,

De na maraš za to;

Mogu boš spoznati,

95 De na moreš za to.

Če me boš enkrat udaru,
Sam sebe boš paru (?)
Neč meni le tebi
Sturu bodeš hudu.

Mož.

100 Ti raca buzarona!

Tok neč ne boli?

Sam zlod nej se te šona,
Sej nejsi od ljudi.

Tok dolg nočem nehati,
105 De m’ moreš krepati:

Po gerbi — po perdi,
Lop! kamer perleti.

Žena.

Moj mož ljubeznivi,

Na tepi me več:

110 Tako moj dan živi
Čutila nisem še;

Prosim, Bog odpusti
Te ženske slabusti:

Kar djala — legala (?)
115 Vse sem tebi dozdaj.

Mož.

Pogledaj ti, spaka!

Kaj toj jezik stri,

Kadar bodeš še taka,
Arcnija se dobi.

120 Če na boš dobro strila,

S palco se boš gostila:
Bo pela — kot strela
Dokler te prerodi.

Žena.

Moj mož, vola toja
125 Čem dopolnit vselej,

Ino gerba moja
Čem varvat za naprej.

Vse to očem striti,

Ket več tepena biti:

130 Zdej usaka — k je taka,
Nej šluša, če ne vej!

8461 .

(Iz Podgorja!

Oh kaj sem sturu reva!
Zdaj šele spoznam.
Prepozno me greva,
Zdaj, ko te že imam.

5 Ne morem si pomagat,
Oj men je za scagat,

Oj naglost neumna.
Sam seb si uržah dam.

8461. Zapisal  France Francetov. — Iz njegove zbirke I. št. 6.

636

V. Pesmi stanovske. IV.

Zastonj ti je tožiti,

10 Al misliti na to.

Moj mož ti moraš biti,
Ljubiti me zvesto.

Z menoj križe nositi,

Vse voljno trpeti.

15 Mrmrati, kesati;

Vse ne pomaga to.

Preljuba ženica!

Kar praviš je res,

Al tvoja butica
20  Je trši, kakor les.

Še starec te hotel ni vzeti,
Ti zbirk si bla na sveti.
Odljudna, ostudna,

Pa tud’ neumna vmes.

25 Saj nisem te prosila,

Zakaj si me pa vzel.

Moža bi bla dobila,

Da bi me bil vesel.

So taki me snubili,

30 Da komaj so hodili,
Priletni, prav fletni.

Zakaj s me jim prevzel?

Oj škoda prevelika
Za vsakega moža,

35 Ki takega malika
Za svojo ženo ma.

Vse govoriš narobe,

Da nima nič podobe..

To štramvo na ramo.

40 Sam vrag je meni dal.

Naj bom kakoršna hočem,
Grda al’ štramvasta,

Brez skrb po hiši hodim,
Kakor bi bla gospa.

45 Preč me ne moreš dati,

Pri meni moraš ostati.

Na sveti do smrti
Sem tvoja, hopsasa.

Tvoj jezik je kot zlodi,

50 Ta pika me narveč,

Pa vendar, včasih
Ne veš kar nič izreč.

Ne morem te trpeti,

Še manj za ženo imeti.
Razsajat’, nagajat’

To znaš, da ni izreč".

Oh, ker sem te dobila
V svoje klešče zdaj,

Še bolj te bom dražila
Še tudi za naprej.

Vse hočem ti storiti,

Kar najbolj zna te razjeziti.
Razsajat, razgrajat
Ti hočem za vselej.

Nič mi ne boš storila,

Če ravno si ko vrag,

Ti s palco boš dobila
Po hrbtu, da bo strah.

Po hrbtu te nabiti,

Da živga čem ti priti,

Čem vdrihat’, premahat
Naenkrat kože tri.

Jaz se to nič ne vstrašim,
Če glih me tepel boš.

Mi grbe stolkel nisi,

Saj ima kož zadost.

Če eno mi prebiješ,

Saj palco si razbiješ.

Le pusti, slabosti
Ti ženske, ljub’ moj mož.

Raca, buzarona,

Tok nič te ne boli.

Naj ti pa zlodi šona,

Nis baba od ljudi.

Tak dolgo čem mahati,
Dokler morem gibati.

Po grbi, po vrati.

Al’ kamor prileti.

Oh mož moj ljubeznjivi,

Oj več ne tepi me.

Tako res svoj ves dan živi
Čutila nisem še.

Oh prosim te za Boga,

Jaz sem zdaj že vsa druga-
Kar djala, legala
Poprej sem tebi vse.

55

60

65

70

75

80

85

90

95

V. Pesmi stanovske. IV. 8462—8463.

637

Nesrečna gledi spaka,
Kaj jezik tvoj stori,

Če bodeš le še taka
100 Zdravilo se dobi.

Če prav ne boš storila.
Jo s palco boš dobila.
Bo pela, ko strela,

Da tebe prerodi.

8462 .

(Iz šmarskega okraja na Štajerskem.)

Revež, kaj sem storil,
Zdaj se že spoznam,
Prepozno sem se zbudil,
Zdaj ko te že mam.

5 Ni mi za pomagati,

Meni je za scagati.
Nezumnost, prenaglost,

Da tebi strah ne dam.

Zastonj ti je žalvati
10 In zmišlati na to,

Moj mož pa moraš biti,
Ljubiti me zvesto.

Križe z menoj nositi,
Žalvati in jokati.

15 Preljuba moja baba,

Kaj praviš resen je.

Palco imam terdo
Kakor drenov les,

Če me ne boš ljubila,

20 Ma mela vražji ples.

Čem ne boš dobro strila,
Se s palco bma gostila.
Bo pela kot strela,

Dokler te ne vkroti.

25 Preljubi moj mož,

Saj storil m nič ne boš,
Saj veš. da ženski herbet,
Ma vsaki devet kož.

Če eno al dve prebiješ,

30 Si palco močno zviješ,

Nič mene, sam sebe,

Le sebi škodval boš.

Škoda prevelika
Za vsakiga moža,

35 Ki takega malika
Za svojo ženo ma.

Toj bla na stvar na sveti,
Koj nišer ni htel vzeti.

To štramo na ramo, .

40 Sam vrag mi jo je dal.

Saj te nisem prosila,

Da si me bil vzel;

B’ si bla moža dobila,

Ki bi me bil vesel.

45 Še taki so hodili,

Me niso dobili,

Prav fletni, prijetni.

Pa ti si me prevzel.

Stara košara
50 B se rada štimala,

Po cimrih bi šprancirala
Kakor na gospa.

Proč me ne moreš djati,
Zraven mene moreš spati.
56 Na sveti do smerti
Sem tvoja, opsasa.

8493 .

(Od Sv. Ane na Krembergu.)

Oh revež, kaj sem storil,
Ta zdaj še le poznam,
Prepozno mene griva,
Zdaj tebe že imam.

5 Ne morem si pomagat.
Alj meni je za cagat.
Oh naglost, neumnost,
Jaz v tebi uržah mam!

8462. Zapisala  Mar. S t o k 1 a s. — lz njene zbirke.

8463. Zapisal  Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke I. str. 12 — 15.

638

V. Pesmi stonovske. IV. 8464.

Zastonj je tebi cagat
10 No misliti na to!

Moj mož pa moreš biti,
Me ljubiti zvesto,

Vse križe z menoj nesti,
V težavah biti zvesti.

15 „Preljuba moja žena,

Kaj praviš, resen je.

Če ne boš zvesta baba,
Ma mela vražji ples.

Če ne boš prav storila,
20 Te bom jaz nuca les.

Če ne boš prav storila,
Ma s palcoj se gostila.
Se tepla kak strela,

Da hrbet spremeni.

25 Preljubi moj mož,

Saj mi storil nič ne boš,
Saj veš, da ženski hrbet
Ma vsaki devet kož.

Če eno ali dve prebiješ,
30 Si palco močno zbiješ,
Nič mene, sam sebe,
Sam sebe žalil boš.

Ti stara košara,

Bi rada se štimala.

35 Si luštna in fletna,

Si fante imala,

So luštne no fletne,

So bolj pametne!

Jaz revež neumni
40 S hudirom le trpim!

Nesreča prevelka
Za takega moža,

Ki takega hudira
Za svojo ženo ma,

45 Je ena stvar na sveti,

Ki je nihče neče meti,
To babo na ramo
Sam vrag mi jo je do!

8464 .

(Suhor.)

Mož. Mož.

Oh kaj sem revež storil,
Ker tako babo imam,

Saj meni je za scagat,

Da ni več za pomagat.

5 Naglost,

Neumnost!

Jest sam sebi uržoh dam.
Žena.

Oh, zastonj se ti je tožiti
In misliti več nato.

10 Saj mi mož ti moraš biti,
Ljubiti me zvesto.

Saj preč me ne moreš djati,
Pri men’ moreš ležati!

Oprti!

15 Do smrti

Sem tvoja, hopsasa!

O ti raca, buzarona,

Sam vrag se te ne šona,
Saj ti nisi od ljudi.

Kadar boš še tak’ storila,

20 S palico se boš gostila,

Bo pela
Kot strela,

Dokler te prerodi.

Žena.

Tega se jest ne vstrašim,

25 Če me ti tepel boš.

Saj jest grbo nosim,

Ki ima devet kož.

Če mi eno ali dve prebiješ,
Saj si palco razbiješ,

30 Le pusti
Slabusti

Ženske, ljub moj mož!

8464.  Zapisal  M.  Žlogar. — Iz njegove zbirke.

V. Pesmi stanovske. IV. 8465—8466.

639

Mož.

Žena.

Oh ljuba ženica,

Kar praviš, vse je res,
35 Saj tvoja glavica
Je trja, kakor les.
Govoriš vse narobe,
Da nima nič podobe.
Odljudna,

40 Ostudna,

Neumna tudi vmes.

Pa naj bom kakšna očem,
Neumna al štramasta,

Saj brez skrb po hiši hodim,
45 Kot v tem žlahna gospa.
Saj preč me ne moreš djati.
Oprti
do smrti

Sem tvoja, hopsasa!

50 Tralala,

Le pijmo ga!

8465 .

(Iz Goriškega.)

Mož.

Oh kaj sem jaz storil,

Le komaj zdaj spoznam;
Prepozno mene greva,

Ker tebe jaz jumam.

5 S’ ne morem več pomagat’,
To meni je za scagati,
Naglost in neumnost,

Jest tebe obdolžim.

Žena.

Zastonj se t’ je tožiti
to Nuj misliti na to,

Moj mož moraš ti biti,

Me ljubit prav zvesto,

Me moraš ti ljubiti,

Za mano križ nositi,

15 Mrmrati in kesati,

Vse nič ne nuca to.

Mož.

Ljuba moja ženica,

Kar praviš, to je res;

Al šentana butica
20 Je trda kot ta les;

Ne more več trpeti,

Za ljubo te imeti,

Si čudna, oh prečudna,
Neumna tud vmes.

Žena.

25 Te nisem prosila,

Da bi bil mene vzel,

Moža bi b’la vdobila,

Da bi me bil vesel;
Takšne so mi snubili,

30 Ki so se komaj shodili,
Fletne in prevzetne
Si meni ti prevzel.

Mož.

Kakšna škoda velika
Za vsacega moža,

35 Kar tacega malika
Za svojo ženo ima.

Te star’c ni hotel vzeti
Na ramo svojo staro
Sam vrag je meni dal.

40 Da žvim zdaj s tako babo.

8466 .

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)

„Oj, revež, kaj sem štora! Prepozno mene griva,

Zdaj te že poznam, Zdaj te že imam.

8465.  Zapisal  A.  Pegan.  — Iz njegove zbirke, str. 188—190

8466.  Zapisal  Jož  Kranjc;  narekoval  Fr. Čagran. — Iz Kranjčeve

zbirke.

640

V. Pesmi stanovske. IV. 8467.

5 Ne morem si pomagat,
Meni je za scagat.

Oj naglost, neumnost!

Jas tebi' uržoh dam.“

„„Zapstojn je tebi jokat
10 No mislit si na to;

Moj mož pač moraš biti,
Me lubiti zvesto;

Vse križe z menoj nesti,
Jamrati. gladovati.““

15 ..Preliiba moja žena,

Kaj praviš, resen je.

„Če ne boš zvesta, baba,
Bova mela vražji ples!

Če ne boš prav storila,

20 Te bom jaz niica les!

Če ne boš prav storila
B ima s palcoj se gostila,
Bo pela, kak strela,

Da hrbet spremeni."

25 „ »Preljubi moj mož,

Se storil nič ne boš,

Ne veš, kaj ženskin hrbet
M a vsaki devet kož?

Če eno, dve prebiješ,

30 St palco močno zviješ.

Nič mene, sam sebe,

Sam sebe žala boš ““

„„Se nisem te prosila,

Kaj bi me mogel vzet,

35 Jaz moža bi dobila,

Ba lušten in vesel.

Še taki so bili,

Kaj k meni so hodili
Prav luštni no fletni,

40 Pa ti si me prevzel." “

„Ti stara košara
Bi se rada štimala,

Da luštne no fletne
Si fante imela.

45 So luštni no fletni,

Pa bole pametni.

Jaz revež neumen
S hujdičom zdaj terpim!"

»Ja, škoda prevelika
50 Za vsakega moža,

Ker takšega hujdiča
Za svojo ženo ma.

Je ena stvar na sveti
Je niše nešta meti.

55 To babo na ramo,

Sam vrag je meni dal.“

„„Ja naj sem kakšna koli
Grda, šternasta.

Po zimi se špranceran,

60 Kak ena fajn gospa.

Proč me ne moreš djati,
Pri meni moreš spati.

Na sveti do smrti
Sem tvoja, hopsasa!““

8467 .

(Iz goriške okolice.)

,.Oh kaj sem storil reva,
To šele zdaj spoznam,
To me srčno greva,

Da tako ženo ’mam.

5 Ne morem si pomagati,
To meni je za scagati,
Naglost. neumnost,

Sam sebi vzorok dam.“

„„Saj nisem te prosila,
10 Zakaj si me pa vzel,
Moža bi bla vdobila,
Da b’ zmirom bil vesel.

Še take s’ mi snubili,
Da komaj so hodili,

15 Fletni, prijetni,

Zakaj si me prevzel." “

8467. Zapisal  Jožef Sokol. — Iz Cejanove zbirke IV. št. 73.

.VPesmi stanovske. IV. 8468.

641

„Je žalost prevelika
Za vsakiga moža,

Za vsakiga malika,

20 Ki taku Ženu ’ma.

Vse govori narobe,

Da nima nič podobe,
Štrambo na rambo,

Sam vrag t’ je meni dal.“

25 „„Najbomtakakakorhočem,
Grda ali štrambasta,

Vse glih v hišo pridem,
Kakor b’ bla gospa.

Na sveti do smrti
30 Sem tvoja, gopsasa.““

„Paklenski jezik babji,

Ne genješ pikati,

Primem eno pafco
Začel bom flikati,

35 Po hrbti al’ po r...,
Do živ’ga mora priti,
Po grbi al’ po prdi,
Al’ koder prleti.“

„„Le tuči inu mlati,
40 Presrčni ti moj mož,
Saj imam devet kož,
Če adnu ti prebiješ,
Ostane sedem kož.

Je pela, ko strela
45 Po grbi, po prdi,

Bom tepel al’ mlatil,
Dokler se prerodiš.

8468 .

(Goriška.)

Oj kaj sem reva storil,
To šele zdaj spoznam,
To me močno greva,

Da tako ženo imam.

5 — Zastonj ti je tožiti
In mislit’ več na to,

Moj mož ti moraš biti
In ljubit me zvesto.

Preljuba ti ženica,

10 Kar praviš, to je res,

Al moja ta glavica
Je trda kakor les.

— Saj nisem te prosila,
Zakaj si me uzel,

15 Moža bi bla vdobila,

Da bi me bil vesel.

Oh škoda prevelika
Za takega moža,

Ki takega malika
20 Za svojo ženo ’ma.

— Govori, kakor hočeš,
Da sem grda, vmazana,
Pri meni moraš spati,

Ko da bi bla gospa.

25 Tvoj jezik je kot zlodi,
To draži me največ,

In kadar se pa moli,

Pa ne znaš besede 'zreč.

Oh, ko sem te udobila
30 V moje klešče zdaj,

Še bolj te bom jezila
Zdaj in zanaprej.

Oh nič ne boš storila,
Čeravno si kot vrag
35 Pa s palco boš dobila
Po hrbtu, da bo strah.

Jaz se tega ne ustrašim,
Saj na hrbtu grbo imam,
Če mi to razbiješ,

40 Gotovo te ne bo sram.

8468.  Zapisal  Jožef Cejan. — Iz njegove zbirke VI. št. 19.

41

642

V. Pesmi stanovske. IV. 8469.

45 Raca buzarona,

Tako te nič ne boli,

Naj te vrag vzame,

Ti nisi od ljudi.

Oh mož ti ljubeznjivi,

50 Nikdar več ne tepi me,
Saj ljudje so tega krivi,
Ki lagali so to vse.

Nesrečna, glej, ti spaka,
Kaj jezik tvoj stori,

55 Če boš zanaprej še taka,
Zdravilo se dobi.

Saj nikoli več ne bom odgo¬
varjala,

Mar od mene ti želiš,

Mar li tebi bom obljubila,
60 Gotovo še vse dobiš.

Kedor hudobno ženo ima,
In jo vkrotiti ne zna,

Naj se po tem ravna,
Gotovo mu bo pokorna vsa.

8469.

(Od Sv. Antona v Slov. goricah.)

Oj človek, kaj sem štora,
Pa zdaj še le spoznam,
Prepozno mene griva,

Pa zdaj te le imam.

5 Nemorem si pomagat,

Oh meni je za scagat,

Oh naglost, neumnost,

Jaz tebi uržoh dan.

Zastonj je tebi javkaje,

10 Ne misli si nato.

Moj mož pač moreš biti,
Ljubiti me zvesto,

Vse križe z menoj prestati,
Se z meno radovati.

15 Preluba moja žena,

Kar praviš, resen je.

Oh škoda je velika
Za vsakiga moža,

Ki takega hudira
20 Za svojo ženo ma.

Si bla ena stvar na sveti,
Pa niše neče meti.

Ta babo na ramo
Sam vrag mi jo je dau.

25 Saj nejsem te prosila,

Da bi me ti vzel ;

Jaz moža bi dobila,

Ki bol lušten no vesel.

Saj taki so že bili,

30 Ki kmeni so hodili,

Bol luštni no flehtni,

Pa ti si me prevzel.

Ti stara košara
Bi se rada štimala,

35 Kak luštne ino flehtne
Je fante imela.

Pa luštni in flehtni

50 tudi bolj pametni,

Jaz revež neumni

40 S to kvoklo kaj trpin.

Prelubi moj mož,

Saj mi storil nič ne boš,
Saj veš, ženski hrbet
Ma vsaki devet kož.

45 Če mi eno ali dve prebiješ,

51 palco močno zviješ,

Nič meni samo sebi,

Sam sebe žala boš.

Če sem glih tako stara
50 In grda gobasta,

Po cimri pa špranciram
Kakor tan gospa.

Pri meni moreš spati,

Se z menoj radovati,

55 Na sveti do smrti
Sem tvoja hupsajsa.

8469 Zapisal  Avg. Lah. —. Iz njegove zbirke št. 10.

V. Pesmi stanovske. IV. 8470—8471.

643

8470 .

(Iz Črnuč.'

„Ti baba — narama,

Ti nis’ uad a.ldi,

T r i. bodmm poluamu
Vse giide ’n kosti.

5 ’Ko douh te čmm mahata,
Da. mi. morn,š v rokah kre-
pata..

Po pardi, po garbi,

Lop, kam^r ptrleti!"

„Če sim glih garda, štram-
vasta,

10 Vamdmr po cimra, hoda>m,
Koki>r jena gospa.

Preč me na mortš djatt,
Ptr mji>n mori>š ležati.

Na sveti.. Da smarta,

15 Si>m tuaja — hopsasa.

Žena.

jaz moža sem dobila
Ja svoje škrample zdaj,
Ne bom ga izpustila,
Ne dam ga več nazaj.

5 Vse hočem jaz storiti
No tebi v jezo priti,
Nasajat no zbadat,

Še dražit čem vseli.

Mož.

M :  nič ne boš storila,

10 Če glih si kak lisjak,
Po hrbti boš dobila
S palcoj, de bo strah.
Čem tebe jaz pretepat,
Da se ne moreš gibat,
15 Čem skusit no zvedit,
Al mam še kaj moči.

Če ne boš vrla žena,
Ma imela vražji ples,

Za vse, kaj bi rada,

20 Bom le jaz nuca les,

Če prav ne boš storila,
Ma s palcoj se mastila.
Bo pela ko strela,

Ti hrbet spremeni.

Žena.

25 Jaz tega se ne vsttašim.
Če glih me tepel boš,

Ne veš, kaj ženski hrbet
Ma vsak devet kož.

Če eno al dve nabiješ,

30 Vseh deno ne prebiješ,

Le pusti slabosti
Te svoje, ljubi mož!

Mož.

Zdaj vidim, da poboljšat
Se kar ne misliš ti,

35 Zato čem poskusit,

Al mam še kaj moči:

Po hrbti al po r...

Ti čem do živ’ga priti,
Čem skušat prebiti
40 Na enkrat kož tri.

Žena.

Jaz tebi čem p kazat,

Da ne maram več zate,
Ker boš ti mogi I spoznat,
Poboljšat mene ne.

45 Če enkrat me boš vudaril,
Sam sebe boš razžalil.

Nič meni, le t bi

Vse hudo priiet !

8470. Zapisal  Anton Breznik;  pela  Marija Fink. — Iz Breznikove
zbirke V. št. 28.

8471. Pomnožil  Jos. Štuhec. — Iz njegove „Ptsmarice“ V. 543—547.

41*

8471 .

(Od Ljutomera.)

644

V. Pesmi stanovske. IV.

Mož.

Ti raca buzarona,

50 Kaj nič te ne boli?

Sam mačak te naj zašona,
Ti nesi od ljudi!

Tak dolgo čem le mahati,
Da znala boš še prositi,

55 Po hrbti, po prdi,

Kam koli prileti!

Žena.

Oj mož moj ljubeznivi,

Kar več ne tepi me,

Skoz celi den moj živi
60 Čem rada vbogat te:

Prosim za Boga, pusti,

To ženske so slabosti,

Kar delala, lagala
Poprtd sem tebi vse.

Mož.

65 Kaj storil sem jaz reva,
Zdaj že te prav poznam,
Prepozno mene greva,

Zdaj gda te že imam.

Ne morem si pomagati.

70 To me še zdaj le prav skrbi,
Oj naglost, neumnost,

Le tebi zrok jaz dam!

Žena.

Zapstonj je tebi tožiti
In misliti na to:

75 Moj mož ti moreš biti,

Me ljubiti zvesto,

Ze vsem me oskerbeti,

Z mano križe nesti,

Mrmrati, kesati
80 Nič več ne hasni ti.

Mož.

Preljuba moja žena,

Kaj praviš, resen je:

L- pamet je taljena,

Pa daj podučit se!

85 Maš tak svoje šege, glavo,
Kakti le kamen trdo,

P i bom njo prekuko,

Da celo mehka bo.

Žena.

Saj nisem te prosila,

Da bi ti mene vzel,

Bi moža že dobila,

Kter bil bi prav vesel,
Takši so me snubili,

Da komaj so hodili,

Prav fletni no luštni,
Prevzel pa si me ti!

Mož.

Ti stara košara,

Bi se rada gizdila,

Da fletne in čedne
Si fante imala.

Ti fletni in čedni

50 bolj bili spametni,

To babo na ramo

Sam Bog mi njo je dal.

Je škoda prevelika
Za vakiga moža,

Da takiga malika
Za svojo ženo ma.

Nobjen te nehta vzeti,
Nobjen za ženo meti,

Le meni k nesreči

51 dana bla mi ti.

Žena.

Naj bom jaz kaka godi,

Al grda, šegasta,

Brez skrbi zdaj jaz hodim
Po hrami kak gospa:

Proč me ne moreš djati,
Pri meni moreš spati,

Do smrti na sveti
Bom tvoja, hopsasa!

Mož.

Tvoj kačji jezik mene
Ja pika me največ,

Vse hudo mi zadene,

Da ne mogoče zreč,

Vse govoriš narobe,

Da ne ti je spodobe,
Jezlati, vjedati,

To je tvoj ženski meč!

90

95

100

105

110

115

120

125

V. Pesmi stanovske. IV. 8473.

645

Jaz čem le voljo tvojo
130 Ti spolniti vselaj,

In grde šege svoje
Popravit za naprej.

Raj hočem vse storiti
Ko več tepena biti,

135 Zdaj vsaka, k je taka,
Poslušaj, če ne veš!

Mož.

Žena.

145 Preljubi mož, prinesi
Ti meni zanko zdaj,
Da jezik moj pregrešni
Držala bom nazaj.

Bom ti pokorna žena,
150 Kak malo ktera je,
Ponižna no gvišna,

Da bo trpljenja v kraj.

Zdaj vidiš, ljuba žena,

Da vbogat moreš ti,

Če ne še palca ena
140 Pripravljena stoji,

Saj lešnje je ne drago,

S tem bom ti že pomago,
Napravo bom tebe,

Da pridna žena boš.

Mož.

Poglejte, ljubi moži,
Kak nektere žene so,
155 Kjer strastne slabosti
Njih rade obdajajo.

Naj spolnijo dolžnosti,
Vsel može spoštovati,
Te v miru živijo
160 Prav zložno v zakonu.

8472.

(Iz Smlednika.)

Mene močno griva,

Da te za ženo mam,
Prepozno mene griva,
Ah zdej, da že te mam!
5 Če noš nič marala,

Ma s palco se gostila,
De bila kak strela,

De herbet spremeni.

O moj moš lubleni,

10 Še tega ti ne veš,

Kaj ma vsaki ženski
Herbet devet koš.

Če eno dve prebiješ,

Si palco vso razbiješ,

15 Nič mene, sam sebe,
Sam sebe žaljo boš.

Ti stara komara
Bi rada štimala,

In grube in mlade
20 Fante motila.

Vsi keri so vletni
So bole spametni,

Jas reven, neumen
S hujderom zdej terpim.

25 Nej sem, kakša sem
Goder hurmasta,

Po cimri španceram
Kak ena gospa.

V krej me ne mreš djati,
20 Pri meni moreš spati
Na sveti do smerti
Sem tvoja, hopsasa!

8473.

(Perovo.)

Sem štramva narava, Oh kaj sem storil reva,

Bi rada moja b’la. Zdaj še se spoznam;

8472. Zapisala  Tereza P o še pl (poslal  M. Slekovec). — Iz njenega
rokopisa, št. 4.

8473. Zapisal  M - Z—. — Iz zbirke Franceta Francetovega IV. št.
37, kjer je k v. 1 pripomnjeno: „Kako se naj to razume, ne vem, pela je
tako.'

646

V. Pesmi stanovske. IV. 8474-8475.

5 Prepozno me greva,

Oh ker te že imam.

Ne morem si pomagat’,
Oh meni je za scagat’.
Oh naglost, neumnost,

10 Sam seb’ si uržah dam.

Zastoj ti je tožiti
In misliti na to,

Moj mož ti moraš biti,
Ljubiti me zvesto;

15 Z menoj križe nositi,
Vse voljno trpeti,
Mrmrati, kesati,

Vse to ne nuca nič.

Oh ljuba ženica,

20 Kar praviš, to je res,
Oh, tvoja butica
Je trda kakor les.
Govoriš vse narobe,

De nima nič podobe
25 Si čudna, odljudna,

Pa še neumna vmes.

Naj bom kakoršna hočem,
Grda al štramvasta,

Pa vendar po cimru hodim,
30 Kokr ena gospa.

Preč me ne moreš dati,

Pri meni moreš ostati,

Na svetu do smrti
Srn tvoja, gopsasa!

35 Saj nism te prosila,

De bi ti mene vzel,

Moža bi bla dobila,

Da bi me bil prav vesel.
Tak’ so me snubili,

40 Da komaj so hodili,

Prletni, prav fletni,

Pa si me jim prevzel.

8474 .

(Gorenjska.)

Oh, kaj je gerbam našim,
K’ imajo devet kož!

Če dve al tri prebiješ,
Gotov si palco zbiješ,

5 Slabosti, norosti
Poznamo od vas moš!

Oj raca buzarada!

Tok te nič ne boli?

Tis ena cela žvina,

10 Ti nisi od ljudi.

Ne morem te trpeti
Inu za ljub imeti,

Si čudna, odludna,
Nemarna tud vmes.

15 Po glavi al po r...,

Ti čem do živga priti:
Bo pela ko strela,

Dokler se ne prenarediš!

8475 .

(Iz Blok pri Cerknici.)

„0 ti vražja baba
St žl|ehntjr& ku vrag.
Palco buoš dobila
Ne hrbtt, de ’b_o strah.
5 Ne hrbte al ne r..t

Ti muorem do živga priti,
Negajat, resajat,

De buo strah.“

/-N i

„Jez se tega ntč ne vstraštm,
10 Kt imam devXet kuož.“

8474. Zapisal  Karel Pleško.  — Iz njegovega rokopisa B.

8475. Zapisal  Izidor Modic;  narekovala  Micka Pirman iz Ravnika
Več ni znala.  — Iz Modičeve zbirke,

V. Pesmi stanovske. 8476—8480.

647

8476.

(Staroselo pri Kobaridu.)

Lepa moja ženica,

Kar ti rečeš, to je res,
Toja trda glabica
Je trda koj ta les.

5 Tkej te bom mogu potukati,
De boš mogla krepati,

Po hrbti, po glavi,

Komer prleti.

8477.

(Z Banjšic.)

Po kambrci španciraš, Neumno, ostudno,

Na druge se oziraš: In še nekaj druzega vmes!

8478.

(Z Banjšic.)

Ti čem drkoj dajati, Po perdi po grdi,

Da storim ti ukrepati, Lih koder perleti.

Ne ve, kam bi ž njo.

8479.

(Iz Cerovca.)

Če jo denem na polico,

Se nameri na stenico.

Oj joj — kam bi z njoj?
Qua, qua quundum
5 Abitare fratres — jucundum.

10 Či jo denem gor na tram,
Tam jo najde černi vran.

Če jo denem pod piskrič,
Tam jo najde sam hudič.

Či jo denem gor na peč, Či jo denem gor za vol,

Ti je nebom meia več. Itd. 15 Tam jo najde grdi thor.

Či jo denem na smitišče, Či jo denem gor za slemen,

Tam pa najde slepo pišče. Tam jo najde mišje pleme.

Či jo denem za otar,

Tam jo najde črni far.

Zamenjal jo bi.

8480.

(Kropniška.)

Oženil sem se, Eno majhno mlado,

Pa priženil nič ne, Pa še tisto bolno.

8476.  Zapisal  M.  Skočir.  — Iz njegove zbirke.

8477.  Zapisal  J.  Humar.  — Iz njegovega rokopisa str. 40.

8478.  Zapisal  J.  Humar.  — Iz njegovega rokopisa str. 40.

8479. Zapisal  Stanko Vraz.  — Iz VO. X. 3.

8480. Zapisal  Fr. (Radivoj) Poznik.  — Iz njegove zbirke str. 66 —67.

648

V. Pesmi stanovske. IV. 8481—8483.

5 Bom pankeljcov kupil, Na Koroško je peljal,

Opankljal jo bom, Zamenil jo bom.

8481 .

(Kranjska.)

Sem se reveš oženio,
Sem malo perženio:

Eno mlado ženo,

Ki ne maram za njo.

5 En bunkelc bom kupio,
Opanklao jo bom,

Jo v Gradec popeljam,
Zatavšao jo bom.

Poglej si, poglej si
10 Na levo roko,

Boš vido, boš vid6,
Kak rajajo š njo.

Le suč jo, le suč jo
Na levo roko,

15 Na desno jo varji,
Da padla ne bo.

Ne suč mi je več,
Podplatje so preč:
Pa bo šostar peršo,
20 Pa bo drugo peršio.

Želi si ženine smrti.

8482 .

(Kobarid.)

San sem se oženil,

Tako, da b’ se ne bil;
'Nogrdo,staro babo sem ušabal,
Tako, da b’ je ne bil.

5 Prodati je ne morem,

Ubiti je ne smem;

Oj ti Bog veliki!

Kaj bodem ž njo začel?

Drug’ možje imajo lepe žene,
10  Jih po semnjih vozijo;

Jaz 'mam no grdo staro babo,
Nikamor ž njo ne smem.

Bom pobič k maši hodil
Vsako nedeljo, vsaki dan,

15 Bom mojga boga prosil,

Da b’ skoraj ležal sam.

8483 .

(Levpa nad Kanalom.)

Študent jest nečem biti tvoj,
Duhovski stan,

Ker ležat ne morem san.
Lanjsko leto sem se vženiu,
5 No grdo babo sem vdobiu.
Prodat’ jo ne morem,

Ubit’ jo ne smem.

Kaj bom ubožec ž njo štoru!

Jest ubogi hodim k maši,

10 Ob nedelj’, vsaki dan,

Jest zdej Boga prosim,

De b’ skorej ležau san,

8481. Zapisal  M. Kastelic.  — Iz VO. XVI. A. 14. 15. V VO. X. 5.
je napisana s temi razlikami;  6 opanklav — 8 zataušov — 12 ž njo — 18
podplati.

8482. Zapisal  Jul.pl. Kleinmayr.  — Iz njegove zbirke.

8483. Zapisal  Jožef C e j a n ; pela in pravila  Marija Šuligoj. — Iz Ce-
janove zbirke IV. št. 58.

V. Pesmi stanovske. IV. 8484—8487.

649

Veseli se, da je umrla,

8484.

(Iz Ščednja)

Moja žena m’ je umrla, Nobeden ne verje,

San Boh jo je vzeu, Kako sen veseu.

8485.

(Od Zagorja na Savi.)

Lansko leto sem se uženu, Letos mi je pa umerla,
Prov no sitno sem dobiv, Oh kako sem zdaj vesev 1

8486.

(Iz podjunske doline.)

Vlan sem se oženiv,

Da bi se kna biv,

Ta baba sem zdaj tepe
Komaj sem še živ!

5 Za kruha jo poprosim,
Saj mi ga ne da;

Za lasi me popade,

S hiše me pelja.

Zunaj mi potegne
10 Hvače dol čez r.

Potlej me naseka,

Sem pa sit.

Peč se mi je podrva,

Oj kaj bom zdaj počev,
5 Baba mi je vmerva,
Kako bom zdaj vesev!

Peč smo zazidali,

Hvala bod Bogu,

To babo pokopali,

20 O juhuhu!

8487.

(Štajerska.)

Al baba mi je umerla,
Zdaj sem pa vesel!

Lansko leto sem se ženil
Pa čist mali sem še bil,
Al baba me pa tepe,

Da enmalo sem še živ.

5 Za kruha njo prosim,

Oh saj mi ga ne da,

Za lase me popade,

Čez vrata me pela.

Al peč se mi je poderla,
10 Oj kaj bom zdaj začel.

Plesali bi radi,

Pa godca ni bilo,

15 Pa godca smo dobili,

Pa plača ni bilo.

V pervim kot’ je brana,

V drugem pa drevo,

U tretjem stara baba,

20 Ki me gleda prav gerdo

8484. Zapisal  Ivan  Grbec.  — Iz njegove zbirke 93.

8485. Zapisal  Lavoslav Jerin.  — Iz njegove zbirke, št. 29.

8486. Zapisal  Blaže  R a n c.  — Iz njegove zbirke št. 4.

8487. Zapisal' neznanec. — Iz zbirke R. Kovačiča III. IS.

650

V. Pesmi stanovske. IV. 8488—6490.

8488.

(Gorenjska.)

Van sem se oženu,
Pred pustom je blo,

Bi radi plesali,
Muskontov ni blo.

5 Muskonte dobili,

Pa kraja ni blo,

V prvem je bla brana,

V drugem pa drevo,

V tretjem moja žena,

10 K je držala se grdo.

Kruha sem jo prosu,
Pa men’ ga ne da,

Za lase me popade,
Ven čez prag me cefra.

15 Peč se je podrla,

Oh kaj bom jaz začel 1
Žena mi je umrla,

O kako sem jaz vesel!

Peč smo zazidali,

20 Oj hvala bod Bogu:
Ženo pokopali,

Oj juhuhuhu!

8489.

(Štajerska)

Lan sem se ženil,

Pred postom je blo,
Pa rad bi bli plesali,
Pa godcov ni blo.

5 Godce smo dobili,
Prostorja ni blo,

Pa godce smo dobili.
Prostorja ni blo.

Vonem kot je brana,

10 V drugem pa drevo,

A v tretjem moja žena
Držala se grdo.

Kruha sem jo prosil,
Pa mi ga ne da,

15 Za lase me potegne,
Čez vrata ven spel ja.

Peč se mi je podrla,
Oh kaj bom začel ?
Pa žena mi je vmrla,
20  Kako sem jaz vesel!

Peč smo sezidali,

Oj hvala Bogu!

Pa ženo zakopali,

Oje! O juhuhu 1

8490.

(Iz Kaplišč.)

Lani sem se bil oženil —
Pred pustom je blo.
Plesali bi b’li radi,

Pa gočkov ni blo.

5 Gočke smo dobili,

Pa plača ni blo,

V enem kotu stoji brana,

V drugem pa drevo.

V tretjem je žena moja,
10 Me gleda prav gerdo:

Kruha sem jo prosil,

Pa mi ga ne da,

8488.  Zapisal  neznanec. —■ Iz Franc. Francetove zbirke It.  7.

8489.  Zapisal  neznanec.  — iz Gj. Stj. Deželica „Hrv. pjesmarice ‘
5. izd. Zagreb, 1903. Str. 742.

8490.  Zapisai  Janko Barle. — Iz njegove zbirke.

V. Pesmi stanovske. IV. 8491—8493.

651

Za lase me prime,
Venkaj me cefra:

15  Res škoda je blo!
Žena je pa umerla,

Čast, hvala Bogu:
Peč smo naredili,
A ženo zakopali!

8491 .

(Iz Mozirja.)

Lani sem se oženil,

Ko sem še mejhen biv,
Baba me tak tepe,

Da sem malo živ.

5  Za kruha sem jo prosil,
Pa saj mi ga ne da,

Za lase me pocuka,

Ven iz hiše me pelja.

Plesali bi radi,

10 Godcev pa ni blo;

Godci so že prišli
Sedaj pa prostora ra blo.

V prvem kotu je bla brana,

V drugem pa drevo,

15  V trikem je bla baba,

Ki gleda me grdo.

Peč se je podrla,

Ojo jo jo!

Baba mi je vmerla
20 Juhuhuhu !

Peč smo pozidali,

Hvala Bogul
Babo pokopali
Juhuhuhu!

8492 .

(Iz

Tri vrane, tri srake,

Tri bele gosi,

So n’coj cepetale,

Krog naše vasi.

V te tretjem
Micke tep6.

ina.)

5  B’le rade plesale,

Prostora ni b’lo,

V enem kot je bla brana,

V ta drugem drevo.

se kuhinjske

Tri srake,

Tri vrane,

Tri bele gosi,

N’coj so letale
5  Ukol’ naše vasi.

Ble rade plesale
Pa goscov ni blo,
So gosc prši’,

Pa prestora ni blo.

8493 .

(Torovo.)

10 Lubi fantič mlat,

Če me plesat uzameš.

En hlancat ti dam;

S’noč’ s’m ga vcvrva,

Tla v varžat ga jmam,

15  V ta parumo kot’ je bla brana,

V ta drug’mo drvo,

V  ta trekmo pa baba
S ta krivo nogo.

8491. Zapisala  Rezika Pfeifer.  — Iz njenega rokopisa št. I, ki mi
ga je izročil Frč. Praprotnik.

9492. Zapisal  M. R o d e. — Iz njegove zbirke I. 39, 4.

8493. Zapisal  Frč. Stele. — Iz njegove zbirke VI/. 38.

652

V. Pesmi stanovske. IV. 8494—8497.

8494.

Tri race. tri pure,
Tri bele gosi,
Sinoči so hodile
Okol naše vasi.

5 Bi rade plesale,
Pa godcev ni blo,

(Selce pri Savi.)

Pa godci so prišli,

Pa plača ni bilo.

V en’m kot je bla brana,
10 V en kot pa drevo,

V t’ trekem je baba
Se držala grdo.

8495.

(Iz Matene pri Igu.)

Tri purce, tri račke,
Tri bele gosi,

Sa s’nuči večaie
Krog naše vasi.

5 Bi rade plesale,

Pa g u odc nej b’lu,

Sa g u odce najele,
Prest u ora nej b’lu.

V anm k u ot je b’la brana,
10 V ta druzm drvu,

V ta tr‘etjm pa baba,

K gl‘eda grdii.

8496.

(Od Zagorja na Savi.)

Tri pure, tri race,
Tri bele gosi
So snoč caplale
Ukol naše vasi.

5 Plesale ble rade,
Pa godca ni blo,

So godca dobile
Pa plača ne blo:

U nmo kot je bla brana,
10 V ta drugem drvo,

S ta trecga me gleda
Na baba grdo.

Tri race, tri kure,
Tri sive gosi
So skupaj hodile
Po grajskej vasi.

5 B’le rade plesale,
Prostora ni b’lo.

8497.

(Bleska)

Ta prvemu brana,

Ta drug’mu drevo,

Ta tretjimu pa baba s to
krivo nogo.

8494. Zapisal  Jožef  Cejan;  povedala  Micka Beia. — Iz Cejanove
zbirke IX. št. 16.

8495. Zapisal  Frč. Kramar;  ima tudi napev.  — Iz Kramarjeve zbirke.

8496. Zapisal  Lavoslav Jerin.  — Iz njegove zbirke št. 89.

8497. Zapisal  Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegovega NB. 20.

V. Pesmi stanovske. IV. 8498—8499.

653

Zapravljivec.

8498 .

(Trnovska okolica nad Gorico.)

Pobič mlad, en ledih fant,

Mlado čečo petnajst let
Si želi za ženo vzet.

Ljubi oče, ljuba mat’,

5 Al’ ji hoč’te doto dat’?

Meni mar ni več zato,

Samo, da jo le dobom. —

Bla ženitva, dan šteman,

Rajalo je, vriskalo,

10 Vse okolj je piskalo.

Pa prešel še mesec ni,

Začneta se praskati,

Praskati in kregati,

Eden, druz’ga zmerjati.

Ona:

15 Ti boš vse zapravil, dede,

Saj nis’ k hiši nič prinesel.

Le en pinkelc b’lo je vse:

Strgane si imel čevlje,

Štufce stare brez pete.

20 Klobuk t’ je visel dol po glavi,

Pri srajc’ so t’ mankali rokavi,

Lajbč je stergan bil na pol,

Drugo ’mel si vse okolj.

On:

Kaj s’ pa ti prinesla, dobro vem,

25 Ki se tak’ štimaš proti ljudem
Kikljo s’ ’mela ven ’z pezdirja,

Burtoh strgan venka s perja,

Rute s’ ’mela dve po pol,

Ni panjav bilo nikolj;

30 Škornje gor s’ b'la pozabila,

Kuhanca je bila gnjila,

Skled’c in kotlov ni b’lo nič,

Ti za delat’ nis’ zanič.

Pijanec.

8499 .

(Podgorje)

Ti prešenčani Jaka Vesuje in skaka,

Rad pije in ji. _ Da baba nče vi.

8498.  Zapisal  A. Pegan. — Iz njegove zbirke, str. 20—22.

8499.  Zapisal  neznanec. — iz Scheimggovih NPKS št. 386.

654

V. Pesmi stanovske. IV, 8500—8505.

8500 .

(Iz Žabnice pri Loki.)

Prešmentani Jaka Razsaja in skače,

Rad pije, rad jej, De baba ne vej.

2501 .

(Kranjska.)

Prehentani Jaka
Rad pije no je,
Vasuje no Skaka,
De baba ne ve.

5 Pojeda klobase,
Pojeda meso,
Včasi pa strada
Da smil se Bogu!

8502 .

(Iz Frama.)

Ko krajcer dobi,

Ko uže v kerčmQ leti,
Še le doma bi bil,

Vsej bi nič ne zapil,
5 Bi krajcar prišparal,
Bi kupil soli.

8503 .

(Kropniška.)

Oh pijan’c je presica, Ta uboga ženica

Ma s.ajco zza hlač, Nazaj mu jo tlač’.

8504 .

(Od Zagorja na Savi.)

Neč ne porajtajte, mamica, Sej dolgo ne bo,

Če imate glih pjanca: De bo peršvedrov domu!

8500.  Zapisal  H. S e var; pel  J. Berčič. — Iz Sevarjeve zbirke  /.,

8501.  Zapisal  Val. Vodnik.  — Kitica 1. je iz Vrazovega prepisa v
VO. XVI 1. kaj. str. 21  (kjer je Vraz pač svojevoljno piemenil  je, ve), kitica
2. je iz Vodnikovega rokopisa (Kast.) 8. Vrazov prepis te kitice v VO. XVI.
1. knj. str. 21 se loči v tem:  5 Pojeda — 6 meso — 7 Učasi — 8 smil . . .
Bogo. Natisnil jo je Levstik v „Yodnikovih pesmih “ str. Id3  (P) s temi pre-
drugačbami:  2, t in 4 Da — 5j 6 Pojeda — 7 Vi časi — 8] Da smil’ se
Bogu.

8502.  Zapisal  O. Caf. — Iz CO. III. 42., kjer je zapisana v zvezi z
dvema drugima pesmima.

8503.  Zapisul  S. Zupan.  — Iz NB. 55.

8504.  Zapisal  Lavoslav Jerin. — lz njegove zbirke, št. 87.

V. Pesmi stanovske. IV. 8505—8509.

655

8505.
(Iz Ihana.)

..Franctletk, tanc&lčtk,
Doma te čakajo
Fantja. terja.!“

„„Nej me le čakajo,

5 Sej me ptrčakajo,

Jast pa še dama. na grem!““

„Franca>lča>k, tancBlča.k,
Doma pa Ančka
Bovna leži!"

10 „„Nej le leži,

Nej le leži,

Sam Boh nej za zravje

skrbi !“*

8506.

(Iz Suhe pri Kranju.) e
Jest pa moja Speva, Ona mene krega,

Sva šva na žegnanje, Ker pijem rad žganje,

Katarina,
Kočka zelena,
Za tiste liidi,
Ki v krčmi

8507.

(Štajerska.)

Doma se perdere,
Z burklami tere,
Ženka beži,

Ka župa kipi.

Pijanec in slab gospodar.

8508.

(Radiše.)

Burno jaz havž’jam,
Žhanje jaz rad pijam,
Dočva pa krieha se,
Da kna vmrjam.

(Podjunsko.)

Jaz sem an star Cimperman,
Žganjce jaz rad pijam,

Baba pa kriga se,

Da kna vmrjam.

8509

(Kranjska.)

Slabo jez kmetujem, Žena pa krega se,

Žganje pa rad pijem, Ko ne vmtrjem.

8505. Zapisal  Anton Breznik;  pela  mati Terezija. — Iz Breznikove
zbirke III. št. 29.

8506. Zapisal  Fr. Kramar.  — Iz njegove zbirke.

8507. Zapisal  Stanko Vraz.  — Priobčil Ferdo Kočevar v ,Novicah *
XXVI (1868) 254 med  , odlomki slov. narodnih pesem, ki so se pri plesanju
kola nekdaj popevale.

8508. Zapisal  neznanec.  — lz Scheiniggovih N P KS št. 1032.

8509. Zapisal  (?) Mat. Ravnikar - Poženčan.  — Iz njegovih ,Po-
vasnih p.‘ št. 19, Verz 1. beri  Slabo jez kmetujem. Prepis v V P. V. št. 239.

656

V. Pesmi stanovske. IV. 8510—8511.

5 Piši me baba v r..,

Jez pojdem žganje pit:
Žganje je merzlica
Naših mošnic.

Birt je po žganje šal,

10 Zraven je pa memral:

Kje bom per tebi
Dobička iskal?

Kadar sim vse zapil.

Birt je pa jezen bil,

15 Me je pa s’ palico
Skoz duri počil.

Prav mi striš, prav mi striš,
Če me lih zapodiš:

Ko b’ doma ležal bil,

20 Bi pa d’narce imel.

„Naj boli (v) božje ime,
Ker sim jaz vzela te.

Zdaj bom pa v’ grimnosti
Starala se!

25 Kje b’ en tak možej bil,
Kje b’ en tak možej bil.
De bi mi kupil
Tri funte soli?

Sol pa že sama jmam,

30 Moko pa že spekljam,

De kaj otročičam
Skuhat imam!"

8510 .

(Iz konjiške okolice.)

Slabo gospodarim,

Žganje pa rad pijem,
Žena pa se krega,

Da tak dolg’ ne umerjetn.

5 Jnz pa grem žganje pit.
Ti me p š, babca, v . . .;
Žganje je mrzlica
Nažih mošnic.

Mošnja mi trese se,

10 Ves. li žganje me,

Mošnja pa birta se
Prav močno ustrašla je.

Birt je po žganje šel,
Drobno je godrnjal,

15 Kje bom pri tebi
Dobitek iskal?

Denarci so dobri bli,
Ktere sem jaz zapil.
Potlej me s palco je
20 Skoz vrata podil.

Ker me je vun podil,
Prav mi je storil,
Denarce bi v aržet ’mel,
Ko ne bi jih zapil.

8511 .

Sam gospodujem, Žena pa krega se,

Ž m  n je pa rad pijem; Ki dolgo ne vmerjem.

se Inči v teni;  12 Dobička] Pretita. Pesem je natisnjena v SPKN. V. 40—41
s te.;i /n edrugačbami, ne glede na naglaske in apostrofe:  5 ret — 6 žganj-
čtk 9 B rt] Oštir — 9 šel — 10 mermral — 14 Birtj Oštir — 5 pal‘co —
20 Bi pa] Bi — 23 grimnosti] žalosti — 25] Kje bi tak može bli (nam. bil)

— 2 može - 29 pa že] če že — 30 spekljam] zbernjam — 31 De kaj] De

- 32 Skuhat] Kaj skuhat. .

8510. Zapisal (?)  Lovro Stepišnik. — Iz njegove knjižice .Ženith,
ali svatb, navade in napita.", 1885, str. 59—60.

8511. Zapisal  neznanec. — Iz SPKN. IV. 97— 98.

V. Pesmi stanovske. IV. 85i2.

657

5 Piši ti me, baba, v r..
Jaz grem pa žganje pit:
Žganje je merzlica
Naših mošnic.

Mošnica mi trese se,

10 Žganja pa veseli me.
Kako je birtna
Vstrašila se.

Birt je po žganje šel,
Drobno je godernal:

15 „Kje bom pri tebi
Dobička iskal ?“

Dobiček je dober bil,
Dnarce sim vse zapil:
Potlej me je s paljco
20 Skoz duri podil.

Prav mi storiš,

Ker me vun podiš;

Ko b’ jez bil doma ležal,
Dnarce bi imel!

Ena pesem je ven poslana.

8512 .

(Iz begunjske okolice na Gorenjskem.)

Ana pesem je na dan peršva Dostkrat sem t’ zašonov,
Iz Dunaja ausem rotempferda,30Zdaj se men’ zadosti zdi;

V Tržič smo jo mi dobili
Od vseh je potrjena.

5 Zdaj vam bom en špas povedov
Od te žene ino moža,

Koko sta se te dva veseva
Ker sta še oba mvada.

Kdor velik po svetu hodi,

10 Marskater špas naleti,

Koker sem ga jest andan siišov
Med dvema zakonskema.
Firbec me je kje perpravu
Poslušat, kaj se godi.

15 Pod oken sem se nastavu,

V hiš pa še vuči ni.

Nocoj ti bom polonov.

De t’ bom zlomu vse kosti.

Gor vstani, vuč naredi,

’no premisli, kaj si ti!

35 Jest vočem večerjo 'meti
Al’ se ti kaj drujega zgodi.

Al sem tojga kaj zapravu,

Al zaslužek toj zapiv?

Doto sem tud vohka spravu,
40 K’ jo nisem nič dobiv,““

»Jest sem pravo reč dobiva,
K’ sem jest h teb’ pršva,
Španpet zvezan, postljagnjiva,
Gvanta ne za ankat obleč’.

45 To je bo pravo gnjizdo,
Pohno bo je snic ’no bovh,
Miza ni bva nobena ceva,
Stol’ so bli vsi brez nog.“

Mož pride z oštarije
Tok p’jan ino srdit,

Komaj so ga noge nosile,

20 Tok ga je bil nalit.

On zasliši to žensko štimo

Nisi mogu tam ležati , ,  k men §va!

Cer s ga dons cev dan zru? x. . p

Oh pijane, al' si pršu?

„„Ti si pravo reč imeva

25 „„Tiho bodi ženska spaka,
Na prepirej se z meno!
Tebe še kaj druzga čaka,
Če m’ na vstrežeš ti nocoj.

Čiklje dve, nobena ceva,

Ta nej lev je s pvatna bva.
Popred si bva še trejavka,
Dokler obenega ni bo;

55 Zdej s’ pa zreva pijanka
In gledaš zmir motno."

8512.  Zapisal  A.  Jeglič. — Iz njegove zbirke str. 13—14.

42

658

V. Pesmi stanovske. IV. 8513.

„„0h, da sem tebe vzeva,

To bo meni venven žov,

K’ sem drugih dost imeva,

60 S’ pa ti mene tol k goljfov!
Tacga pijanca ni na sveti,
Teb se gliha ne dobi.

De ’maš le dosti žreti,

Za drujga nimaš nič skrbi." “

65 Tamkaj en Žnidar prebiva
Na Dunajskem mestu izučen,
Za deset krajcarjev zakuto ima,
Vender je zmiram pijan.
Grozno je biv štediran,

70 Vender je biu še premav;
Korajžen pa k’ vsak Žnidar,
Da se j’ anga poža bav.

8513 .

(Staro selo pri Kobaridu.)

Ta pesem je uen poslana,

Uen iz miesta Dunaja,

Tom v temu nob’mu miestu,

Tom je bla potrdjena:

5 Pjanc pa pride 'z ošterije
Ues pijan in ues srdit;

Noge so ga komi držale,

Tako ga je bil nalit.

Žena se pa s p’jancem krega
10 „To pa gre čez pjansko miero,
Pijane si mogu tam ostati,

Kier si celo noč ga ždru.“

„„Le mouč, le mouč, ti grda baba,
Tebe nieki druz’ga čaka,

15 Stuku ti bom use kosti;

Tojo doto sem lahno zapiu,

Ker jo nisem nič dobiu.““

„Kar sem ist pr tebe dobila,

To pa je 'na praua rieč;

20 Postlja gnila, špampet zvezen,
Gvanta glih zankrt oblejč;
lom je blo 'no prauo gniezdo,
Puhno bouh in pa stanic,

Miza ni bla obedna ciela,

25 Stol so b’li vsi brez nog."

„„Nič ne piješ, nič ne ješ,

V ošterijo tud’ ne greš.

Under se ga tkaj napiješ,

Da sama za se ne veš.

30 Kdor te bu vidu, vsak poreče:

To je rajnk’ga žniderja,

To pa je 'na grda pjanka,

K’ nima dnarju ne blaga.

8513. Zapisal  A. Skočir. — Iz njegove zbirke.

V. Pesmi stanovske. IV. 8514—8515.

659

8514 .

(Kameno na Soči.)

Ena pisma ven poslana
S tega mesta Dunaje,

Notre v temu novmu mestu,
Tam je blo potrdljena.

5 Firbec me je gor postavil
Za vedet, kaj se godi.

Pod okno sem se pobč postavil
Za vedet, kaj se godi.

Ven pride pjanc iz oštarije,

10 Ves je pjan jeno srdit;

Komaj so ga nage držale,
Tako ga je bil nalit.

»Kaj sem t’ jest zapravil,

Kaj sem ti jest zapil?

15 Dotca sem lahko ohranil,

Ker sem en drek dobil."

„„Kaj sem jest pri teb udobila.
To je bila na prava reč;
bpampet zvezan, postlja gnila,
20 Gvanta lih za ’n krt obleč. ““

Le molč, le molč, ti grda spaka,
Ne prepiraj se z menoj-

Tebe te nek druzga čaka.

Če m ne strežeš ti nocoj.

25 To je bla na prava gnezda
Polhna stenic ino bolh,

Miza ni bila nobena cela,

Stol so bli pa vsi brez nog.

Popred s’ hodila kaj na štac-

jajnka,

30 Dokler obednega ni blo,

Zdaj pa hodiš kot na pijajnka,
Gledaš zmeraj kaj metno.

Neč ne piješ, neč ne kradeš,
V oštarijo neč ne greš,

35 Vendar se ga tkaj naliješ,

Da sama za se ne veš.

Zdaj ti bodem jest povedal
S trem besedam ojstrimi,

In ti bodem jest polonal,
4oStukel t bodem vse kosti.

To je pač na grda baba,

Nima dnarjev ne blaga;

Kdor bo vedel vsak poreče:
Ta je rajnkga Žnidarja.

8515 .

(Iz Krope.)

Kdorkoli dost’ po svetu hodi,
Marsiktere šale naleti,

Kakor sem jaz undan slišal
Med dvema zakonskimi.

5 Pod oknom sem se bil nastavil,
Pa še luči v hiši ni.

Prišel je iz oštarije
Mož pijan inoj srdit,

Da so ga komaj noge nosile,
10 Tako ga je bil nalit'

Zdaj zaslišim žensko vpitje:
Oh pijan’c, al’ si prišel,

Al’ nis’ znal ti tam ostati,
Kjer s’ ga cel dan žrel P
15 Le tiho bodi spaka,

Ne prepiraj se z menoj;
Tebe še kaj druz’ga čaka,

Če ne vstrežeš men necoj.
Dostikrat sem ti zašonal,

20 Men’ se tega dosti zdi;

Jaz ti bom necoj polonal,

Ti bom stolkel vse kosti.
Tvojga nisem nič zapravil,
Zaslužek tvoj sem koj zapil;

8514.  Zapisal  I.  Maligoj.  — !z njegove, zbirke.

8515.  Zapisal  A.  Kokalj. — Iz njegove zbirke št. 87.

42*

660

V. Pesmi stanovske. IV. 8516—8517.

25 Doto sem tud’ lahko spravil,
Ker je nisem nič dobil.

»Koga sem pa jaz dobila,

Ko sem k teb’ prišla?
Špampet zvezan, postlja gnjila
30 Polno stnic inoj bolha.

Koga si pa ti imela?

Kikle tri,

Nobena cela,

Ta narbolj je bla iz platna.

35 Jaz pa vince moram piti,

Če hočem, da sem na svet’,
Al’ moram pred časom umreti,
, Kaj pa hočeš ti začet’ ?

Vsak bo rekel, kdor te videl:
40 To je ranjc’ga Žnidarja
Tista grda, huda vdova,

K’ nima d’narja, ne blaga.

8516 .

(Od Kamnika.)

Kedor kaj dost po svetu hodi, »Kaj sem bla pa jest dobila,
Dosti špasov naleti, Ko sem k tvoji hiš’ peršla,

Kakor sem jih jest naletu Ne posode, ne perila

Med zakojnskimi ljudmi. 20 Kakor vbita lonca dva.

5 Velek šum me je pripravu,
Poslušajte, kaj je to:

Ke pod okn me postavu
V hiši pa luč ne blo.

Not se sliši na ženskna štin
10 »Kaj si prišeu, pijane naslan,
Al nis mogu tam ostati,

Kjer s’ ga žeru celi dan?“

Kikle tri, nobene cele
Narboljša je iz platna bla,
Špampet strgan, pojstla hnjila,
Pouhn stnic ino bouha.“

25» »Tih mi bodi, ženska spaka,
Ne prepirej se z menoj,

Tebe še na gorka čaka,

Če ne vstrežeš mi necoj.““

„„Al’sem tvojga kej zapravil, Mož se začne nakopičti,
Al sem tvojga kej zapil, 30 Touče babo po kosteh,
15 Dote sem prav lahko spravil, Jo pretepa in količi,

Ker jo nisem neč dobil,““ Trga, kakor svinja meh.

8517 .

(Iz šmarskega okraja na Štajerskem.)

Kdor kolj po sveti hodi,
Dost špajsa naleti,

Tak sem bil tud jaz naletev
Per neh zakonskih ljudeh.

5 Jaz pa do ne hiše pridem,
Pod oknom postojim,
Žensko štiino sem zaslišav:
Kje si bil zapravljen sin?

T ho, tiho moja baba,

10 Tebe to nič ne skerbi,

Tvojih tal ne bom zapravljal,
Ker jih nisem nič dobil.

Kaj si ti tu sem prinesla,

Ni blo vredno krajcarja,

15 Janke tri, nobena cela,

Vse so ble oflikane.

8516 .  Zapisal  dr. Jožef Kolšek.  — /z njegovega rokopisa.

8517 .  Zapisala  Marija St okla s. — Iz njenega rokopisa.

V. Pesmi stanovske. IV. 8518—8519.

661

Kaj sem pa jaz pri tebi našla,
Ni blo vredno cvajarja:
Špampet zvezan, postelj gnilo,
20  Koča boh, stenic polna.

Ko sem pa še tolko slišal,
Tud men zadost je blo,

Spod okna hitro sem popihal,
Mislil: za nauk naj to ti bo.

8518 .

(Kranjska.)

Kdor velik' po svetu hodi
Marsikterf špas doleti;

Kot sem ga biv jest narajmov25
Med dvema zakonskima.

5 Firbec me je tu prpravu
Poslušat kaj se godi.

Pod oken sem se biv prpravu,
Pa še luči v hiši ni. 30

Pijanec pride z oštarije,

10 De je biv pjan in srdit,

Komaj so ga noge nosile,

Tko ga j’ biv nalit.

Zaslišov je žensko štimo; 35

»Pijane kaj s ti domu pršu,

15 Al’ nisi mogu tam ležat,

Kjer si ga danes cel dan žru.“
»Tiho, tiho, babja spaka,

Ne prepiraj se z menoj, 40

Tebe še ena druga čaka,

20 Ak ne vbogaš me nocoj.

Al’ sem tvojga kej zapravu,

Al’ sem tvojga kej zapiv?

Doto tud lehko sem spravu,
Ker sem jo en drek dobiv.“
»Dedec, koga s pa ti imu,

K sem jaz k teb pršva?
Špampet zvezan, poslja gnjila,
Gvanta pa za 'nkrat obleč.

To je bilo pravo gnezdo,
Povno je blo bovh in snic.
Miza ni bla nobena cela,

Stoli so b’li brez nog.

»Baba, koga s pa ti imeva,

K s ti k men pršva?

Čikle dve, nobena cela,

Ta nar levš je bla iz platna.
Pred si bla ena tercijalka,
Dokler mene k teb’ ni blo,
Zdaj si pa zrela pjanka,

Kadar gledaš zmir mokro."
»Vse predati, vse zastavti
Zavolj’ tega gavnarja,

Vsi mormo kruha stradat’,
Zavolj pjanga Žnidarja.

8519 .

(Kamnik.)

Pijan dedte damu pride,

V’s pijan in v’s srdit’.

Komej so ga noge nosile
Tako je biv nalit.

5 In zasliši žensko štimo:
»Dedtc, kaj s’domu pršu?
Nisi mogu tam ležati,

Ker s’ ga donscev dan žaru?“
Tiho bodi garda baba,

10 Ne šptterej se z menoj,

Tebe nekej druzga čaka,

Ce ne vstrežeš mt necoj.

Kaj pa st ti reveš trnu,

Ko sva midva skup pršla,

15 Pojstlo gnilo, špampet zvezan,
Stoli vst brez nog.

Kaj pa s’ ti revca jmela,

Ko sva midva sktp pršla,
Kikle dve, nobena cela,

20  Ta nar bolš je s platna bla.

8518.  Zapisal  neznanec. — Iz zbirke Frani. Steleta II. št. 6.

8519. Zapisal  Frč.  Stele. — Iz njegove zbirke VIII. št. 55.

662

V. Pesmi stanovske. IV. 8520—8522.

8520 .

(Gorenjska.)

Kdorkolj dostposvetokol hodi
Mar’skak špas še naleti,
Kakor sim ga jest naletu
Med dvema zakonskimi.

5 Firbec me je gnal postati,
Poslušat kaj te godi,

K oknu sim se bil priplazu,
V hiši pa še luči ni!

Slišov sim to žensko štimo:
10 »Pijanec, al’ si zdaj prišov,

Al nis’ mogel tam ostati,

Ker si ga dons cel danžru?

„„Tiho bodi, grda spaka,
jen ne štritaj se z menoj,

,15 Tebe še ena druga čaka,

Če ne vstrežeš mi necoj.

Al sim kaj tvojga zapravu,

Al zaslužek tvoj zapil?

Doto sim tud lohka spravu,

20 Ker je nisem nič dobil!““

„Kaj sim pa tud jest dobila,
Kader k’tebi sim prišla?
Špampet plesnu, postla gnila,
Miza vsa polomnena!“

25 „„Kaj si pa tud ti prinesla,
Kader k meni si prišla?

Kikle dve, nobena cela,

Ta narbolj je z platna bla!““

8521 .

(S Pohorja.)

Kdor kol po sveti hodi,
Dosti špasov naleti,

Kakor sem jih jez naletel
Medvemi zakonskmi ljudmi.

5 Prišel sem do ene hiše,

Dol pod oknom sem postal,
Slišal sem ’no žensko štimo,
Da sem bil zapravljenec.

„Tiho, tiho, moja žena,

10 Ne špitiraj se z menoj,

Jaz ti bom lepo polonal,

Da ne boš čvekala več.

Koga tvojga sem zapravil,
Koga tvojga sem zapil?

15 Tale tvoje sem zapravil,

Ko jih nisem nič dobil!

Koga si ti k hiš’ prinesla,
Koga druzga ti imaš,

Kiklje tri, nobena cela
20 Naj ta boljša oflikana!““

»Koga sem jaz tukaj našla,
Koga druzga ti imaš,

Špampet zvezan, postelj gnilo
Polno bolh ino stenic!

25 Jaz sem 'rnela zlato avbo,
Tudi lepi pas srebern;

Vse si vkradel in si nesel,

Si zalumpal in zapil.

8522 .

(Z Vrhpolj nad Kamnikom.)

Kdor dost po svetu hodi, Kakor sem jih jaz naletel

Dost špasov naleti, Med dvema zakonskima.

8520.  Zapisal  Karel P 1 e š k o. — Iz njegovega rokopisa B.

8521.  Zapisal  neznanec.  — Iz Antona Kovačiča pesmarice I. str,
84-85.

8522.  Zapisal  Leop. Trobevšek. — Iz prepisa v M. Rodeta zbirki
VI. št. 47. V pesem so ušli 4 verzi Prešernovi.

V. Pesmi stanovske. IV. 8523—8524.

663

5 Od daleč sem zaslišal štimo, :
De ferbec me je ke gnal,

Pod okno sem se jaz postavil
In nastavil sem uho.

Zaslišal sem en gost pogovor,
10 Ko še v hiši luč ni blo, ;
Zdaj zaslišim žensko štimo;
„Kje si pa pijane ti bil?

Al nisi mogel tam ostati,

Kjer si ga cel dan pi 1 ?“

Miza ni bla nobena cela,

Stol pa zmirom brez noga."

„„Kaj ti k hiši si prinesla,

Saj to blo je glih tako.

Kikle dve, nobene cele,

Obe sta ble zaflikane!""

Saj pri hiši sem dobila postijo

gnilo,

Spampet zvezan, stara piskra

dva,

15 „„Ne prepiraj se z menoj,
Oh ti spaka,

Če boš taka,

Te še ena druga čaka.

Sem kej tvojga jaz zapravil,
20 Al zaslužek tvoj zapil,

Doto sem jaz lahko spravil,
K jo nisem nič dobil."“

„Kaj pri hiši sem dobila,

To je bilo glih tako.

To je bilo pravo gnjezdo
Polno stenic in bolha.

35 Zato pa hlače bom nosila,
Gospodar bom čez mošnjo,

Ga vabila na kosilo,

Kogar volja moja bo.“

„„Saj kdor te bode videl, vsak
bo rekel;

40 Ta je rankga Žnidarja,

To je tista grda baba,

K nima denarja ne blaga!““

8523 .

(Torovo.)

Tebe še ’na gorka čaka,

Če na vstrežeš m’ nocoj !*“

K srn jest po sveti hodu,
Dosti špasov sm naletu.
Slišov sm jno žensko štimo,
Poslušajte, kaj je to!

5 Ke h vokni sm se prslonu,

Pa še uč u hiš’ ni blo.

„Pjan’c nasvani, al s’se pr-uleku

dam,

Al’ nis’ mogu tam uhstati,

Ker s’ga žaru celi dan?“

10 „„Tiho, tiho, ženska spaka
Na šp’terej se z m’noj,

„Kaj s’m jest prmožila,

15 K s’m h teb’ pršla:

Ne perila, ne kuhila,

Nc k’t lonca vbita dva.“

„„Kaj s’m pa est prženu,

K’ s’m h teb pršu?

20 Postla gniva, špampet stargan,
Povh’n snic ino bovhic.““

8524 .

(Iz Podzemlja.)

Mož iz oštarije pride Gor pa dol po cimru šeta

Ves zapljuvan, zakozljan, Močno kolne in roti.

8523 .  Zapisal  Franč. Stele.  — Iz njegove zbirke XII. 3.

8524 .  Zapisal  Janko Barle. — Iz njegove zbirke.

664

V. Pesmi stanovske. IV. 8525—8527.

Žena:

5 Molči, ti pijana svinja,

Ki te tako dolgo ni!

Mož:

Tvoj’ga nisem nič zapravil,
Tvoj’ga nisem nič zapil,

Tri kikle si mi prinesla.

10  Eno belo, eno črno, eno vso
raztrgano.

Žena:

Tulko sem lehku prnesla,
Kulker tukaj sem našla,

Steno gnjilo, špampet zvezan,
To je tvoje vse blago.

8525 .

(Iz Vrhpolj nad Kamnikom.)

Snoči sem pod oknom stavu,
Pa še ubene luč ni blo;
Slišal sem eno žensko štimo,
Druzga pa še čtit ni blo.

5 „0 ti grda mrha pjana,

Ždaj si se privleku domu!
„„Koga sem pa teb zapravu,
Koga sem pa teb zapiv?““

„Koga si pa ti imu,

10 Ker si tukaj sem prišu?
Špampet bil je ves razvezan,
Poln s’nic ino bolha.“

„„Koga si pa ti imela,

Ker sem tukaj sem prišu ?

15 Kikle tri, nobena cela,

Ta narbolš je iz platna b!a.““

8526 .

(Perovo pri Kamniku.)

Nesrečen stan je pjančov stan,
Ga pije vsaki dan.

Tiho bodi grda baba!

Al sem tvojga kaj zapil?

5 Doto sem prav lahko spravil,
Ker je nisem nič dobil.

Kiklje dve, nobena cela,

10 In nar levš je s platna bla.

Jaz sem pravo reč dobila,
Kadar srn jaz k hiš prišla:
Mizo gnilo, špampet zvezan,
Stole pa vse brez noga.

Ti si pravo reč imela, 15 To je bilo samo gnezdo,

Kadar ti si k hiš’ prišla: Polno snic ino bolha.

Pijanec pride domu.

8527 .

(Iz ščavniške doline.)

Liiba žena! priša sem domo, 5 Samo gnes mi ne klepeči,
Zdaj že skoro punoči bo, Hujdega mi nič ne reči,

Odpri dveri, naj ja y hišo grem, Da me glava močno zlo boli,
Kaj tu vtini stati čem, O ti boga glava ti.

8325. Zapisal  (?) Leop. Trobevšek.  — Jz prepisa v zbirki Mal.
Rodeta VI št. 5.

8326. Zapisal  J. M—z—. — Iz zbirke Franceta Francetovega V. št. 1.

8327. Zapisal  I. Macun. — Iz njegove zbirke, str. 45—48.

V. Pesmi stanovske. IV.

665

Dva dni te že ni blo domo,
10 Kaj to za eno virstvo bo,

Ti napajaš druge tam ludi,
Kaj pa žena doma terpi?

Jaz te nečem v hram spustiti,
Meni se pijanca hreti,

15 Vino že tako od te smerdi,

O ti gnus pijani ti.

Eno še mi skoz po glavi gre,
50 Kaj prinesla si ti krese,

Da si zmislim dostikrat nato,
Vsakokrat se premem za glavo;
Dvajsti tednov srna se mela,
Pa si povoj v roke vzela,

55 Zdaj poglej, kak mene noriš ti,
O nesrečna beštja, beštja ti.

Žena samo odpri, dobro bo,
Kak prestrašno mene zebe to,
Le mi odpri, naj ja v hišo grem,
20 Jutri se poboljšat čem.

Smili se zdaj ti krez mene,

Ali zima mene preme,

Zdaj pa ne bom dugov’ kerčmo

šo,

Dvajsti? Kaj mi boš lopota.
Sej je tudi več bilo.

Tebe hitro jaz previžat znam,
60 Če glih žensko glavo mam;
Da je mastna nedela bila,

Te glih srna se mija vzela,
Nah pa, da je sveti Filip bia,
Te že se je sinek narodia.

Lepo bom doma osto. . ,

65 Kaj pa ti za eno glavo mas,

25 O kak lepo on obečat zna, Kaj ti dvajsti šteti že ne znaš,
Kak bo skerbno dela zdaj doma, Pamet v’tebi že celo perhni,

Pa je guča dostikrat tako,
Nah pa je ne tak bilo.

Jaz te notri čen spustiti,
30 Pa ti moreš nači biti,

Ti si reka, da je punoči,
Glej, glej! da se že dani.

Kak pa le zdaj on guči;

Če še enkrat boš tak luga,
70 Ino k jezi mene suga,

Tede moja nova veselca
Ti po herbti skakala.

O ti bogi, bogi moški ti,

Ja, ti baba, ja bom nači zdaj, Kako zlo branit se on hiti:
Zdaj sem v hiši, zdaj mi jesti daj, 75jaz bom rajši tiho zdaj osto,
35 Či pa ne, te vidla boš, kaj bo, Vsigdar leži bom obsto.

Jas razkolen ti glavo. Raj po tvojem čem pustiti,

Jas sen virt per moji koči, No le vse sam krivec biti,
Kak po dnevi tak po noči, Rajši rečem: baba dobra bo,
Zdaj pa sen tak dugov’ mrazi 80 Kak da bi več svaje bilo.

40 Kai bi lehko konec do S< °’ Žena ’ kera le korajžo ma ’

40 tvaj m lenKo Konec ao. Tista lehko možj antvert da

Jaz pa tebi spričati čen, Dare mož sespalcoj joj grozi,

Kaj bogastva si privlekla sen, Deno pa nič ne včini.

En kolovrat, pa kolce fali, 85  Jezik mam, no vem ga gnati,
No en pisker počeni; To ti more klepetati,

45 Ene črevle pa si vkrala, Da bi jezik ne bi dober bia,

Za štiri groše si je odala, Te bi herbet tepen bia.

To je vse, kaj ti mela si,

O ti bogo premoženje ti.

666

V. Pesmi stanovske. IV. 8528.

8528.

(Od Sv. Tomaža pri Veliki Nedelji.)

Luba žena, priša sem doino,

Saj že skoro polnoči bo:

Odpri dveri, da jas v hišo grem,

Kaj sirmak tu vuni stat morem!

5 Samo gnes mi ne klepeči,

Nič mi hujdega ne reči,

Da me glava močno zlo boli,

O ti boga moja glava ti!

Dva dni saj te ne bilo domo,

10 Kaj te to za virstvo bo?

Ti napajaš druge tam ludi,

Kaj pa žena tu doma trpi!

Jas ti nemrem dver odpreti,

Meni se pijanec hreti:

15 Vino že od tebe zlo smerdi,

O ti gnus pijani ti.

Samo žena odpri, dobro bo,

Kak prestrašno mene zebe to!

Pusti mene, da jas v hišo grem,

20 Jutri se ti že pobolšat čem.

Smili se le zdaj črez mene,

Nači mene zima preme,

Zdaj pa nemo dugo v krčmo ša,

Lepo bom ti tu doma osta.

25 O kak lepo on obečat zna,

Kaj bo dela skrbno on doma!

Paj že guča dosti krat tako,

Potli pa je le tak ne bilo!

Hočem notri te spustiti,

30 Pa ti moreš nači biti:

Ti si reka, da je pol noči
Zjutra pa se že dani!

Ja ti baba, jaz bom nači zdaj,

Zdaj sem v hiši, le mi jesti daj!

35 Če pa ne, te vidla boš kaj bo,

Jaz razkolem tvojo ti. glavo.

Jas sem virt pri svoji koči,

Kak po dnevi, tak po noči,

8528. Zapisal  Vinc. Munda. — Iz njegove zbirke (št. 83), ki mi jo
je izročiI Frč. Ivanetič.

V. Pesmi stanovske. IV.

667

Zdaj pa sem tak dugo vmrazi sta,
40 Kaj bi celo lehko konca da.

O nesrečna si mercina ti.

Kak pobolšat se on zdaj hiti!

Zdaj razklati meni češ glavo,

Jas pa tebi tvojo glih tako!

45 Moreš meni vun spuniti,

Jas od tebe čem oditi,

Kaj sem jas ti koči spravla sem,
Celo jas od tebe lehko grem.

Lehko tebi vun spuniti čem,

50 Kaj bogastva si privlekla sem:

En kolovrat, pa kolce fali,

No en pisker celo počeni.

Ene črevle pa si vkrala,

Za tri groše si odala:

55 To je vse, kaj mela si,

O ti bogo premoženje ti 1

Ja še eno mi po glavi gre,

Kaj prinesla si ti sem kre se,

Jas si mislim nekokrat, kaj bo,

60 Da se primem za mojo glavo.

Dvajsti tjednov sva se mela,

Že si povoj vroke vzela.

Zdaj poglej, kak mene noriš ti,

O nesrečna beštja, beštja ti!

65 Dvajsti, dvajsti! Kaj boš lagal to,
Saj še tudi dvajsti več bilo,

Jas te hitro ven previžat znam,

Da glih samo žensko glavo mam.

Gda je mastna bla nedela,

70 Te glih midva srna se vzela,

Potli gda je sveti Filip bija,

Te se lepi fantič je rodija.

Kaj le ti za eno glavo maš,

Da ti dvajsti šteti kar ne znaš,

75 Pamet v tebi še celo prhni,

Kakti tele on guči.

Še enkrat če boš tak lugal,

Ino mene k joči žugal,

Te bo moja nova veslica,

80  Si po tvojem hrpti skakala palica.

668

V. Pesmi stonovske. IV. 8528.

0 ti bogi, bogi moški ti,

Kak zdaj eno branit se hiti,

Zdaj pa rajši tiho bom jaz diau,
Vsigdar gvišno bolše bom obstau.

85 Raj po tvojem čem pustiti,

No le sam vse krivec biti.

Rajši rečem: baba, dobro bo,

Kak da bi več hujde svaje blo!

Žena, kera le korajžo ma,

90 Tista lehko moži odgovor da,

Gda mož s palcoj meni se preti,
Nič pa vendar meni ne stori!

Jezik mam no vem ga gnati,

Tisti more klepetati.

95 Da bi nebi jezik dober bija,
Dostikrat bi hrbet tepen bija.

8529.

(Iz Cerovca.)

Ljuba žena, priša sem domo,
Venda skoro ponoči že bo.

Odpri dveri, naj si v hišo grem,
Kaj si siromak tu vuni čem.

5 Samo dnes mi ne klepeči,

Nič mi hujdega ne reči,

Da me glava močno zlo boli,

O nesrečna moja glava ti!

Dva dni te že domi ni bilo
10 Kaj to to za gospodarstvo bo.

Tam napajaš druge si ljudi,

Ne zmisliš, kaj ti žena terpi-

Smili da se ti črez mene,

Ali zima me prevzeme.

15 Saj li ja ne bom več v kerčmo ša,
Temoč skerbno dela bom doma.

Ja pa Ti zdaj čem odpreti,

Samo moreš načeš biti,

Ti si reko, da je polnoči,

20 Glej na zvezde, saj se že deni.

8529.  Zapisal  neznanec. — Iz Vrazove ostaline XIX. n. 260.

V. Pesmi stanovske. IV. 8530.

669

O ti baba, jaz bom načeš zdaj:

Ja sem v hrami, zdaj mi jesti daj.
Če pa ne, mi vidla boš kaj bo,

— sem še raskoiem ti glavo.

25  Jaz sem virt per svojoj koči,

Kak po dnevi, tak po noči:

Zdaj pa sem ti tu na mrazi sta,
Kaj še bi ti lehko konca da.

O ti (črez) nesrečna para,

30 Kak poboljšati se stara!

Zdaj razklati meni če glavo —

Jaz pa tebi glih tako.

Ti pa meni moreš viin splatiti,
Kajti jaz od tebe čem oditi.

35  Vse kaj penez sem perpravila,
Potem rada ti odidem skraj.

Jaz ti lehko vun splatiti čem,

Kaj bogastva si pervlekla sem!

En kolovrat, k’ kolivco fali
40 No en pisker včisto počeni.

Eno habico si mi vkrala,

Za tri groše jo odala,

To je blo vse, kaj mela si,

O ti vbogo premoženje ti!

45  Oh še eno mi po glavi gre,

Kaj ti pernesla si kraj sebe;
Nekokrat si zmislim ja na to,

No se primem za svojo glavo.

8530 .

(Štajerska.)

Luba žena priša sem domo,
Venda skoro ponoči že bo:
Odpri dveri, naj si v hišo grem,
Kaj si siromak tu vuni čem?

5 Samo gnes mi ne klepeči,

No nič hudega ne reči;

Da me glava močno zlo boli —
Oh nesrečna moja glava ti!

8530. Zapisal  St. V r a z. — Iz VO. X. 21.

670

V. Pesmi stanovske. IV.

Dva dni te že k domi ne bilo.

10 Kaj to to za gospodarstvo bo;

Tam napajaš druge ti fdi,

No ne zmisliš, kaj žena trpi.

Smili da si ti črez mene,

Nači zima me prevzeme!

15 Saj ti pa ne bom več v krčmo ša,
Temoč skrbno dela bom doma. —

Jaz pa ti zdaj čem odpreti;

Samo morči načeš biti.

Ti si reko, da je ponoči:

20 Glej na zvezdi, saj se že deni.

Oj ti baba, jaz ti bom 'načeš zdaj,
Zdaj sem v hrami.. . Hitro jesti daj!
Če pa ni, že vidla boš, kaj bo,

Resen še razkolem ti glavo.

25 Jaz sem virt per svojoj koči —

Kak po dnevi tak po noči:

Zdaj pa sem ti tu na mrazi sta,

Kaj če bi ti lehko konca da.

Oj ti prenesrečna para,

30 Kak se on poboljat stara!

Zdaj razklati meni če glavo,

Pe je to pobojšanje? pa to?

Ti pa meni moreš viin splatiti,

Kajti jaz od tebe čem oditi;

35 Kaj perpravla sem ti, to mi daj,

Tij ti rada jaz odidem vkraj. —

Jaz te celo viin splatim,

Kaj bogastva si pervlekla sim ?

En kolovrat, ki kolce mu fali,

40 No en pisker včista počeni. —

Pri tem še ena hoba bila,

Ki s petimi si jo kupila:

To je bilo vse kaj imela si!

O ti lubo premoženje ti!!

45 Oh še eno mi po glavi gre,

Kaj si prinesla si kraj sebe;

Nekokrat si zmislim ja na to,

No se primem za sivo glavo.

V. Pesmi stanovske. IV. 8531.

671

8531 .

(Od Sv. Antona v Slov. goricah.)

Oj baba, prišel sen dotno,

Se skoro polnoči bo,

Odpri meni, naj jaz v hišo gren,

Kaj sirmak tli viini stati čen.

5 Jaz ti nečen gor odpreti,

Meni se pijanec hreti,

Od tebe vino hujdo zlo smrdi,

Oj ti gniis pijani ti.

Odpri meni baba, dobro bo,

10 Kaj premočno mene zebe to.

Odpri meni, naj jaz v hišo gren,

Hitro se pobojšat čen.

Jaz ti čen zaj gor odpreti,

Ti mi moreš nači biti.

15 Ti si reka, da je polnoči;

Le pogle, da se že deni.

Tiho baba, jaz sem v hiši zaj,

Idi, meni hitro jesti daj.

Če ne, te vidla boš kaj bo,

20 Jaz razkolen ti glavo.

O presneta ti mrcina,

Keko se pobojšat zaj hitiš?

Zaj razklati meni češ glavo,

Jaz pa tebi glih tako.

25 Jaz ti čen zaj izpovedati
Kaj bogastva mela si:

En kolovret, ki kolce fali,

Pa en pisker počeni.

Eno haubo pa si vkrala,

30 Za pet grošov si prodala.

To je vse, kaj si imela seš,

O ti bogo bogastvo ti.

Dvajset tjednov je, kaj srna se ženila,
Že si povoj v roke vzela,

35 Dvajset, dvajset, kaj boš luga,

Saj je dosti več bilo.

Kda je mastna nedela bila,

Te srna k zdavanji hodila,

8531. Zapisal  Jož.  Klemenčič. — Iz njegove zbirke št. 3.

672

V. Pesmi stanovske. IV. 8522.

Kda je sveti Filip no Jakob bija,
40 Te se nama je sinek rodija.

Zaj mi dosti nič ne reči,

No mi toga ne klepeči,

Vači de ta nova veslca,

Gor po hrbti skakala.

8532 .

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)

„Luba žena, prišel sem domo,

Saj že skoro polnoči bo;

Odpri dveri, naj jaz v hišo grem!

Ker siromak tu vuni stati moren;

5 Samo gnes mi ne klepeči,

Nič mi hujdega ne reči!

Mene glava močno zlo boli;

Oj ti boga moja glava ti! “

„„Dva dni te že ni bilo domo,

10 Kaj pa to za eno virstvo bo!

Ti napajaš druge tam ludi,

Kaj pa žena tu doma trpi!

Jaz ti nečen gor odpreti,

Meni se pijanec hreti.

15 Od tebe vino močno zlo smrdi,

Oj ti grdi gnus pijani ti!““

„Odpri žena, odpri dobro bo,

Kaj premočno mene zebe to;

Spusti mene, naj jaz v hišo grem,

20 Hitro se poboljšat čem;

Smili se zdaj ti črez mene,

Ovači mene zima preme!

Zdaj pa ne bom dugo v krčmo ša,

Lepo bom doma osta.“

25 „„Oh, kak lehko se obečat zna,

Ki skrbno bo ostal doma;

Že dostikrat se je obečalo,

Pa je ne tako bilo.

Jaz ti nečem zdaj gor odpreti,

30 Pa ti moreš načiš biti.

Ti si rekel, da je polnoči,

Glej, zdaj pa se že dani.““

8532. Zapisal  Jožef Kranjc;  narekoval  Fr. Čagran. — Iz Kranjčeve

zbirke.

V. Pesmi stanovske. IV.

673

„Baba moja, jaz sem v hiši zdaj,
Zdaj sem v hiši, zdaj mi jesti daj!
35 Če pa ne, te vidla boš, kaj bo;

Jaz razkolen tvojo ti glavo!

Jaz sem virt pri toti koči,

Kak po dnevi, tak po noči.

Zdaj sem tako dugo viini sta,

40 Kaj bi celo lehko konca da.“

„„0 nesrečna si mrcina ti,

Kak pobolšati se zdaj hiti!

Zdaj rasklati meni če glavo,

Jaz pa tebi glih tako.

45 Jaz od tebe čem oditi,

Ti mi moreš viin spolniti
Kaj jaz k hrami spravla sem!
Lehko jaz od tebe grem!““

„Lehko tebi viin spolniti čem,

50 Kelko bogastva si privlekla sem.

En kolovrat, pa kolce tali,

No en pisker celo počeni.

Ene črevle pa si vkrala,

Za tri groše je- odala.

55 To je vse, kaj mela si.

O ti bogo premoženje ti! “

„Pa še eno mi po glavi gre,

Kaj prinesla si si sen kre se.
Dostikrat pa mislim si na to,

60 No se prirnen za glavo.

Dvajsti tjednov sva se mela,

Te si povoj v roke vzela.

Ti poglej, kak mene noriš ti,

Oj nesrečna beštja ti!“

65 „„Te, gda je mastna nedela bla,

Te sva mija se dobila.

Te, gda je sveti Filip bija,

Te se fantič je rodija.

Zakaj pa češ mi lobotati,

70 Saj si tudi dostifarti.

O ti bogi, bogi moški ti,

Kak se branit on hiti 1““

„„Tebe jaz hitro previžat znam,

Ce glih žensko glavo mam.““

75 „Rajši bodi meni tiho zdaj,

Ovači ti razložim kaj!

43

674

V. Pesmi stanovske. IV. 8533.

Vse po tvojem čem pustiti,

No le sam pa krivec biti.

Rajši rečem, baba, dobro bo,

80  Kak bi svaje gda več bilo.“

„„Kera takso le korajžo ma,

Tista lehko moži antvort da,

Da se s palcoj proti njoj grozi,

Pa nič joj deno ne včini.

85 Jezik mam, pa znam ga gnati,

Tisti more lobotati.

Da bi jezik ne bi dober bija,

Te bi hrbet tepen bija.““

8533.

(Od Ljutomera.)

Mož.

Ljuba žena, priša sem domo,

Saj že skoro polnoči bo,

Odpri dveri, da jaz notri grem, .

Kaj siromak tu vani stat morem
5 Samo gnes mi ne klepeči,

Nič mi hujdega ne reči,

Da me glava močno zlo boli,

O ti vboga moja glava ti.

Žena.

Dva dni že te ne bilo domo,
to Kaj te to za eno virstvo bo?

Si napajaš druge tam ljudi.

Kaj pa žena tu doma terpi?

Jas ti nečem dver odpreti,

Meni se pijanec hreti.

15 Vino že od tebe zlo smerdi,

O ti gerdi gnus pijani ti!

Mož.

Žena samo odpri, dobro bo,

Kak prestrašno mene zebe to:

Pusti meni, da jas v hišo grem,

20 Jutro se ti že pobolšat čem.

Smili se le zdaj krez mene,

Drugači mene zima prime;

Zdaj pa dugo nebom kerčmo ša,

Temoč lepo bom doma osta.

8533. Zapisal  Josip Štuhec.  — Iz njegove Pesmarice V. 79—84, kjer
so pozneje nasvetovani ti popravki:  14 hreti] gerdi — 65 lapa] guči.

V. Pesmi stanovske. IV.

675

Žena.

25 O kak lepo on obečat zna,

Kaj bo skrbno dela on doma:

Pa že guča dostikrat tako,

Potle pa je le ne tak bilo.

Hočem notri te spustiti,

30 Pa ti moreš drugače biti;

Ti si reka, da je polnoči,

Glej zdaj pa se jutro že deni.

Mož.

Ja ti baba, jaz bom drugači zdaj,
Zdaj sem v hiši, le mi jesti daj:

35 Če pa ne, te vidla boš, kaj bo,

Jas raskolem tvojo te glavo.

Jas sem virt pri moji koči,

Kak po dnevi, tak po noči;

Zdaj pa sem tak dugo v mrazi sta,
50 De bi celo lehko konca da.

Žena.

O nesrečna si mercina ti,

Kak pobolšat se on zdaj hiti;

Zdaj rasklati meni češ glavo,

Jaz pa tebi tvojo glih tako.

45 Moreš meni vun spuniti,

Jas od tebe čem oditi:

Kaj sem k ti koči spravla sem,

Celo lehko jas od tebe grem.

Mož.

Lehko tebi vun spuniti čem,

50 Kaj bogastva si privlekla sem.

En kolovrat, pa kolce faii,

No en pisker celo počeni.

Ene črevle, pa si vkradla,

Za tri groše je odala:

55 To je vse bilo, kaj mela si,

O ti vbogo premoženje ti.

Mož.

Pa še eno mi po glavi gre,

Kaj prinesla si ti semgrede:

Jas si mislim nekokrat, kaj bo,

60 Da se primem za mojo glavo.
Dvajsti tjednov sva se mela,

Že si povoj v roke vzela;

Zdaj poglej kak mene noriš ti,

Ah nesrečna beštja ti!

43 *

676

V. Pesmi stanovske. IV. 8634.

Žena.

65  Dvajsti tjednov kaj boš lapa,

Se je tudi dosta več bilo,

Tebe hitro jas previžat znam,

Da glih samo žensko glavo mam.

Kda je bla mastna nedelja,

70 Te glih sva se vzela:

Potle kda je sveti Filip bia,

Te se fantič se je narodija.

Žena.

Kaj le ti za eno glavo maš,

Da ti dvajsti šteti kar ne znaš;

75  Pamet v tebi že celo perhni,

Kakti tele zdaj si on guči.

Še enkrat, če boš tak legal
Ino mene k jezi sugal:

Te bo moja nova veselca
80 Ti po tvojem herbti skakala.

Mož.

O ti vbogi, vbogi moški vi,

Kak le branit ona se hiti,

Jaz pa zdaj bom rajši tiho dja,

Vsegdar gvišno leži bom obsta.

85  Saj po tvojem čem pustiti
No le sam vse krivec biti,

Rajši rečem : baba, dobro bo,

Kak da bi več hujde svaje blo.

Žena.

Žena, kera le korajžo ma,

90 Tista lehko moži odgovor da,

Kda mož s palco meni se proti,

Nič pa vendar meni ne stori.

Jezik mam no vem ga gnati,

Toti more klepetati.

95 Da pa jezik ne bi dober bia,

Dostikrat bi hrbet tepen bia.

8534 .

(Z Bratonac.)

—  — - — - — 5  Zaj ti idan jas otpirat,

—  -—-— O, ti stari pijani gnjiis!

Tagdugosampridvarajstao, Ge si odo, ge si buu,

Ka bi skoro k onca dao! Kaj tag vino s tabe smrdi ?

8534. Zapisal  Števan Kuhar;  narekoval  Ktiharof Miška. — Iz Kil

harjeve zbirke.

V Pesmi stanovske. IV. 8535.

677

Taga mani nič napravi,

10 Taga čuti jas nasmen!
ja san vert pri svojoj kuči
Kak podnevi, tak ponoči.

Nega bola vaselij dnevof,
Kak so dnevi fašanski!

15 Te so bali, te so kolina,
Te sa žanijo lidje.

Da ja masna nadela bila,
Sva sa muva ožanila.

Da ja sveti Filib buu,

20  Te sa fantič naroduu.

Vu bogastvo san sa Žano,
Tuj bogastvo privlekla ja!
Adan korblat bras kola,

Pa adan čabai brazi dna.

8535 .

(Štajerska.)

Ljuba žena, prišel sem domu,
Zdaj skoraj beli dan že bo,

Odpri mi, naj noter v hišo grem,
Al’ pa zunaj ostati čem.

5 Ti boš mogel zunaj ostati,

In se proč od mene podati,
Strašno vino iz tebe smrdi,

O, ti mrha pijana ti.

Kaj boš baba jezik brusla,
io Saj mi nisi nič prinesla,

En kolovrat, še kolesa ni,

Pa en pisker pokjeni.

Saj jaz tud’ nisem druga našla,
Ko no bučo starga masla.

15 Druga blo pa že nič tvojga ni
Vse so hotli prodati ti.

Ljuba žena ne zameri mi,

Če sem kdaj razžalil te,

Zdaj te pa ne bodem nigdar več.
20 Saj se te ne upam več.

Takrat je bla mastna nedelja,

Ko sva se midva uzela,

Potem pa še ni post minil,

Se je že sinček narodih

8536 .

(Slovenske Gorice.)

Kda večer jaz domo pridem, Da mi koča vsa trepeče;

Te je mene velki strah: 5 Jaz pa stisnem v kot na peč,

Baba meni tak klepeče, Tamkaj ni klepeta več.

8535. Zapisal  Al. Kramaršič;  pel  Malija Štimolak, — Iz njegove zbirke

8536. Zapisal  J. Z. — Iz Ulov. Gosp. 1881. str. 158.

678

V. Pesmi stanovske. IV. 8537.

8537.

(Štajerska.)

Zvečer, gda ja s krčme pridem,

To je že en velki strah;

Žena nad menoj regeče,

De mi hiža vsa trepeče.

5 Jaz pa smuknem v kut za peč,

Da je le ne čujem več.

Ženka meni predgo dela,

Vse bogatstvo mi pove:

Nemam mele, niti kruha,

10 Nemam jopce, nit kožuha,

Ekzekucja van stoji,

V piskru nemam nič soli.

Ak si ja to prav premislim,

Ženka res mi govori,

15 Dugi čejo me požreti,

Hiža mi se če podreti,

Peč pa mi se tak drži,

Ke ju primem, skup zleti.

Rano, gda se že probudim,

20 To po glavci mi germi,

Ženko sem za župco proso,

Z veslicoj mi prišla k nosu;

Jaz pa vem za bolji kraj,

Pojdem v krčmu spet nazaj!

25 V jutro me je krčmar prašo:

Al s’ kaj snočka tepen bil?

Malo je po vuhi palo,

Niže bole zregetalo,

Nocoj pa grem pri cajt domo,

30 Moja ženka boljša bo.

Na večer bom goste služo,

Pridte bratci na gosti,

Moja ženka gusku peče,

Mašča zaj po hrbti teče,

35 Pes pa vleče tam črevo,

S kere že klobasa bo.

Klobase bi jas tudi delal,

Pa že pšeno mi fali,

Mati so glavice phali,

8537. Zapisal  neznanec.  — Iz Gj. Štj. Deželiča JIrv. Pjesmarice'
5. izd. Zagreb, 1903. Str. 665—666. V v. 41 je  „stupo“ pomota za  „štupo“.

V. Pesmi stanovske. IV. 8538.

679

40 Kaj bojo v klobase djali,
Maček bo pa stupo pše,

Kaj bo bole žmahno vse.

Krčmar bi jas tudi bjao,

To bi jas prav lujšen bjao,
45 Sem tam bi po kleti skakao,
Pa si glažeke natakao;

Ma se duša veseli,

Da že kapljico dobi.

8538 .

(Okoli Sv. Bolfanka na Pesnici.)

Da jaz zvečer domo priden,
Te je že en velki strah;
Žena že mi tak klepeče,

Da že koča vsa trepeče,

5 Jaz pa smuknem v’ kot za peč
Da je le ne čiijem več.

Te meni ona predgo dela,
Vso bogastvo mi pove,

Nima mele, nima Špeha,

10 Nima jope, ni kožuha,
Sakiicja to leži,

V’ piskri nega več soli.

Z’ večer bom jaz gosti sliiža,
Prite moji brati vsi!

Žena že nam gosko peče,
Vse po r... maša teče,

35 Pes pa vlači tan črevo,

Z’ tiste pa klobasa bo.

Klobase bi tudi jaz rad dela,
Pa pšeno mi fali,

Mati so glavice phali,

40 Ki do nam v’ klobase djali,
Maček pa že štiipo pše,

Ka de bol žmahno vse.

jaz nemilo si zdihavan,

Žena resen to guči;

15 Dugovi čejo me požreti,

Koča se mi če podreti,

Reč se malo vkup derži,

Ke jo preme, vkup zleti.

V jutro, de jaz gori vstanem,
20 Te mi v’ glavi vse berni,
Ženo sem za žiipo prosa,
Veselco mi je poniidla,

Jaz pa vem za bojši kraj,

V’ kerčmo grem drtigoč nazaj.

25 Kerčmar mene viin spitava,
Nesi snoči tepen bia?

’No malo je po koži palo,
Močno zlo pa klopotalo,

Nicoj grem jaz pred domo,

30 Te pa žena dobra bo.

Rihtar jaz več nečem biti,
Žiipan bi pač rajši bia,

45 Žiipan se v kočiji vozi,
Rihtara pa zlodi nosi,
Župani za prav velke skerbi
Še neki tolar perleti.

Žnidar bi jaz rajši bia,

50 Pa le toti šentan srab,

Čoha se po vsakem glidi,
Da vsaki lehko vidi,

Teče mi povsodi kri,

Ge me koli kaj serbi.

55 Šoštarija se mi zdi,

Keri prav luštno perdi,

In se sperdne v enem koti,
Da je v’ hiši vse napoti.
Vsaki si rad nos derži,

60 Da le san ga ne dobi.

8538.  Zapisal  Iv,  Macun. — Iz njegove zbirke str. 71— 77. Primerjaj
štv. 7326—7331.

680

V. Pesmi stanovske. IV.

Toti antverh je smerdliv,

Pa le penezom je rad.

To pertisne ene flike,

Tan naredi ene Štihe,

65 soštar gre večer damo,

Od virta Štih jemle slovo.

Če glih bia bi kovač,

Gvišno grata bi sermak,

Či hamer prav ne kapa,

70 Al meh prav ne paha,

Od ognja jezik se suši,

Či nič vina ne dobi.

Da že kmet k’ kovači pride,
Torbo prav napeto ma,

75 ’Z torbe zlaga ven pogače,
To v’ želodci se namače;
Tan dol vzemi flašo ti,

No hitro le k Vindiši.

Kasnar bi jaz rad bia,

80 Sin no ta po kleti bi skaka,
No si glažeke nataka:

„Moja duša naj živi!

Šaj gospod ga več dobi.

Šolmaštria se mi zdi,

85 Dosta po fari dobi,

Dosta vina no pšenice
No od boterah šestice,

No preš velike skerbi
Še pri ženi se zaspi.

90 Mešnik bi pač jaz rad bia,
No bi rad liidi viičia,

Po delavnikih bi mešiiva,

V svetek pa liidi špotiiva,
Perneste kaj, ker koli ma,

95 Kure, jajce no mesa.

Zdaj pa Premik Grofa vdara,
Za viiho mo je eno do,

Grof pa je Premika siina,

Da se v’ hlače je pogniisa.
Ovbe, Nanikal Kaj bo?

Ves posrani gre domo.

Mlinar Murka kar ne svadi
In prenagle jeze je;

Mlinar pa zdaj Murka preme
No pa noter v’ peč požene,
Kak je Murko zdaj vesea,

Da mlinar ne bo peči mea.-

Mlinar more v’ klošter iti,
Tam jemi prav dobro bo,
Tam je dosti starih dveri,
Tiste naj vkup potere.

Da de tišlar prav vesea,

Ki de dosti dela mea.

Vuk se je za žrebetom pogna,
Ki bi rad teletno jo,

Kobila za njim se je pognala,
Skoro vse vkup ga je poklala.
Kak zdaj bogi viik leži,

Da se vuna mu kadi.

Je lesjak za piškoj leta,

Ki bi rad pečenko jo.

Za lesjakom piikša poči,

Virt ne vidi prav po noči,
Samo v’ rep ga poškropi,

Da jem celo doj visi.

V luknji si je milo zdehna,
Božno bon pečenko mea;
Nemrem Aleluja peti,

Morem velki petek meti,

Kuri majo bridki žmah,

Piikša je en hiijdi strah.

Zdaj smo antverh viin spoznali,
Prosim ne zamerte mi,

Ker pa če čemerni biti,

Ti nesmeš na jezo piti;

Le bodmo veseli vsi
Zvoleni prijatelj.

100

105

110

115

120

125

130

135

Del VI.

V

Šaljive in zabavljive.





Del VI. Šaljive in zabavljive 8539.

683

Pripomnja.

Zadnji razdelek  — šaljive in zabavljive  — je po obsegu
med vsemi najmanjši. Pesmi tega značaja so prvotno name¬
njene konkretnim osebam in krajem in so vsled tega neumljive
po drugih krajih. Zato se je z njimi lahko zgodilo dvoje: ali
so ostale omejene na kraj, ki jih je razumel in so potem, ko
je njih vsebina postala neaktualna, zapadle pozabi', ali pa so
vsled svoje umetniške sile s časom zgubile individualni značaj
in postale tipične in so vsled tega prišle v epični oddelek, kjer
se sedaj tu in tam skrivajo, celo med živalskimi. Zato je marsi¬
katera šaljiva in zabavljiva priobčena že v prvih dveh zvezkih.

Izmed razmeroma mladega blaga je bilo iz umljivih raz¬
logov treba izključiti vse ono, ki še nima dovoljne časovne
distance, ki bi tem produktom jemala neprijetnost žela. Ome¬
jitev je bila potrebna tudi zato, da zadnji snopič ne naraste
nad ono mero stroškov, ki jih založnik v sedanjih časih zmore.

Da zadosti vsem tem notranjim in zunanjim ozirom, je
urednik ubral sledečo pot: priobčil je iz vsega gradiva, ki ga je
imel za ta del na razpolago, samo izbrane tipe, ki so za to
vrsto narodne poezije značilni. Inačice je ponatisnil v popolnem
obsegu samo pri treh, štirih naslovih, da se omogoči študij
bijologije te panoge naše narodne pesmi. Drugod jih je — da
pokaže razširjenost teme  — samo na kratko zabeležil pod črto;
vse take varijante pa so, urejene po številkah natisnjenih matic,
shranjene v rokopisnem oddelku drž licejske knjižnice v Ljubljani.

Krajevne slike.

8539.

(Štajerska.)

Lepo je mesto Bečanjsko,
Visoke so hiše Gradčanske,
Široka je cesta koz Vildon,
Kukmaste so babe v Marprugi,

8539. Neznanega zapisovavca.  — Iz VO. X. 23. Varijanta v VO. XIX.
h. 13. ima na koncu še:  Ritaste dekline ste v Hermanjceh.

43/B*

684

Del VI. Šaljive in zabavi jive 8540.

5 Zamazano je mesto Vuptuško,
Candrave so vrata Ormoške,
Sami so plotovje v Srdišči,
Kurtaste dekline so v Lotmergi,
Sami so gosaki v Veržeji,

10 Špičasti so turnji v Radgoni,
Sami mustafači so v Lendavi,
Sami so čohaci v Rnzkržji,

Sami so čižmarji v Štrigovi,
Cukaste so babe v Cakovci,

15 Sami so vkoplenci v Toplicah,
Same so mlake v Žabnjaku,

Z blatom je taracan Križovec,
Torbice nosijo v Vinici,

Lepi so pajbari v Zagrebi,

20 Lepe so dekline v Samobori,
Same so kurve v Varožlni,

Sami so huncvati igrci.

8540 .

(Iz Selnice blizu Vinice.)

Pisani je turin v Lendavi,

Široka je cesta na Optuj,

Zdrapana so vrata v Ormužu,

Sami so čutaraši v Krapini,

5 Sami so škrinjari v Ivanjcih,

Kratke so gače v Klenovnik,

Sami so lončari v Jerovci,

Široke so riti v Ladanju,

Torba je varaš Vinica,

10 Po nji mi teče Dunava,

Kaj je nemre konjič pregazit,

Ne da bi ju raca preplavat;

Zdrapane so riti v Babinci,

Sami so maslari v Maruševci,

15 Sami so pijanci v Bikovci,

Sami so bogečki v Kikovom,

Sami so kartaši v Belevci,

Sami so tati v Čalenci,

Lepe so snehe v Ladanji,

20 Sami so lačni v Novaki,

Sami so kehlači Svibovci,

Sami so ribaši Vidovci,

Cie devenic v Petrijanci,

V novi vesi koščični kolač,

8540. Zapisal  Rik. Ferd. Plohl-Herdvigov.  — lz HNP. III. 47—49.

V v. 25 je „pod Bele“ =  „Podbele“.

Del VI. Šaljive in zabavljive 8541 —8542.

865

25 Vu pod Bele sam tropini kruh,

Vu Tožnovci sam jabučni prošnjak,
Sami so goglaši v Sračenci,

Sami telečari v Jurketinci.

8541 .

(Štajerska.)

Lepa je cesta gor v Vildon,

Lepi so pajbje Marpruški,

Snažno je mesto Ogračko,

Zamazano je mesto Vuptujsko,

5 Razdrapane so dveri Ormoške,

Spičasti so turni v Radgoni,

Sami so plotovje v Cakovci,

Same so goske v Veržeji,

Kortaste dikline so v Lotmergi,

10 Z blata terac je v Serdišči,

Sami so čižmari v Strigovi,

Sami so čakači v Raskerži,

Sami mostafači so v Lendavi,

Same so kurve v Varožlini,

15 Sami vtopleni so v Toplici,

Same so mlake v Žabnjaki,

Cie devenic je v Krapini,

Sami so hunevoti mlinarji.

8542 .

(Iz Setnika blizu Vinice.)

.Ja sem mlada kaj zelena trava,

Ja sem mlada divojka, kaj zelena trava,

Rada bi si rožmarin saditi,

Rada bi si divojka, rožmarin saditi.

5 Jali neznam, komu bi ga dala,

-Tali neznam divojka, komu bi ga dala?

Bikovcancu nikdar nijenomu,

Bikovčancu divojka nikdar nijenomu.

Bikovčanci sami so pijanci,

10 Bikovčani, divojka, sami so pijanci:

Kaj imaju, se za vino daju,

Kaj imaju, divojka, se za vino daju,

Ja sem mlada itd.

Selničaru nikdar nijenomu,

15 Selničaru, divojka, nikdar nijenomu!

Selničari sami so robčari,

8541. Zapisal neznanec.  — Iz VO. XIX. k. 13.

8542. Zapisal  Ki k. Ferd. Plohl-Herdvigov. — Iz HNP.I1I.49—50.

Nadaljuje se s štv. 8540. Melodijo gl. pri Kuhaču, I. 376.

686

Del. VI. Šaljive in zabavljive 8543 — 8544.

Selničari, divojka, sami so robčari,

Kar imaju, se za robce daju,

Kaj imaju, .divojka, se za robce daju,

20 Ja sem mlada itd.

Gredovčani sami so lukari,

Kaj imaju, se za luke daju,

Ja sem mlada itd.

Maruševčanci sami so maslari,

25 Kaj imaju, se za maslo daju.
itd., itd.

Farani.

8543 .

(Iz Tunic.)

Mekinčana vsak pozna,

10 Špago za pas ima.

Mlačana pa vsak pozna,
Pisker v rokah ima.

15 Gojžana pa vsak pozna,
Volno v rokah ima.

Sentjurčana pa vsak pozna,
Berač v rokah ima.

Kdo, kdo, kdo so pa to?
Kdo, kdo ? Tunčanj’ so to!
Tunčana vsak pozna,
Hruško v rokah ima.

5 Kdo, kdo, kdo so pa to?
Kdo, kdo ? Tunčanj’ so to !

Stranjana pa vsak pozna,
Coklje v rokah ima.

Podgorca pa vsak pozna,
Lečo v rokah ima.

8544 .

(Iz Črnuč pri Ljubljani.)

Ljubljančan se zmed vseh
pozna:

Srajco na seb’ ima!

Kdo, kdo, kdo so pa to?

Crnučan’ so to!

Crnučan se zmed vseh
pozna:

Pušelc na prsih jma!

5 Kdo, kdo?

Crnučan’ so to!

Kamničan se zmed vseh
pozna:

Slamnik na glav’ ima!

Gameljčan se zmed vseh
pozna:

10 Kelo v rokah ima!

Morostar se zmed vseh
pozna:

Ker šoto rezat zna!

15 Ižanec se zmed vseh
pozna:

Ker drva ponujat zna!
(ali: Ker „bigo“ v rokah
ima!)

(itd.)

8543. Zapisal  M. R o de. — Iz njegove zbirke IV. št. 6. Kakor v. 1—6
se pojo tudi ostala dvostišja.

8544. Zapisal  Franc Kramar. — Pel Jurij Močilnikar, vojak. Kakor
v. 1—6 se pojo tudi ostala dvostišja.

Del. VI. Šaljive in zabavljive 8545 — 8546.

687

Dekleta po farah.

8545 .

(Od Sv. Trojice v Hal.)

Velka je fara Svete Trojice,

Tam so dekline pa same device.
Pravijo, pravijo: Tam je svet kraj!

Je lahko svet kraj, ki lubit ni kaj!

5 Bol mala je fara svetega Vida,

Tam so polenke, nobena nič prida.
Pravijo, pravijo: To je svet kraj!

Lahko svet kraj, če lubit ni kaj!

V Leskovci je fara svetega Andreja,

10 Tud tam so dekline, pa vsaka je breja.
Pravijo, pravijo: To je svet kraj!

Lahko svet kraj, ki lubit ni kaj!

Velka je fara svetga Florjana,

Tam so dekline, pa vsaka skorvana.

15 Pravijo, pravijo: To je svet kraj!

Je lahko svet kraj, ki lubit ni kaj!

Podružnica cerkva svetega Duha,

Tam so kozarice, pa vsaka je gluha.
Pravijo, pravijo: To je svet kraj!

20 Lahko svet kraj, ki jesti ni kaj!

V Žetalah je fara svetga Mihela,

Tam so kozarice, pa vsaka debela.
Pravijo, pravijo: To je svet kraj,

Lahko svet kraj, ki lubit ni kaj.

25 Velka je fara Ptujska gora,

Tam so dekline, pa vsaka je nora.
Pravijo, pravijo, da je svet kraj;

Lahko svet kraj, ker lubit ni kaj.

8546 .

(Z Bratonac.)

Lepa ja fara Svetii Trojica; Lepa ja fara Svetoga Jurja;

Lepa so dekla, sa so manjica. Lepa so dekla, sakša ja glua.

5 Lepa ja fara Svetoga Patra;

Lepti so dekla, sakša ma Patra.

8545. Zapisal  Andrej Hren.  — Iz njegove zbirke.

8546. Zapisal  Števan Kuhar. — Pel Tdkarof Miška.

688

Del VI. Šaljive in zabavljive 8547 — 8552.

8547 .

(Z Bratonac.)

Lepa ja fara Svetoga križa; Ledrajlajloja lojala.

Tan sa nobana dekla na križa. Škorjančaki pojo.

5 Lepa ja fara Svetga Vrbana;

Tam mi ja saka dekla skurvana.

Farni

8548 .

(Kranjska.)

Preljubi svet Lenart,
Kako si ti svet —

Maš majhino faro,

Pa dosti deklet.

patron.

8549 .

(Štajerska.)

Sveti Lenart je majhen,
Pa vendar je svet,

Pa ima majceno faro,
Pa pelno deklet.

8550 .

(Iz Hajdina pri Ptuju.)

Sveti Andraš, zakaj si tak svet,
Je majhena fara, pa dosti deklet.
Ohoho!

Deklina je stara po šestdeset let,

5 Pa še če ženiha mladiga 'met.

Naj bo po zimi zima kak če,

V samih rokavčicah v cirkvico gre.

Saj ji ni špot, ’ma kožuh odspot,
Saj ji ni špot, ’ma kožuh odspot.

8551 .

(Koroška.)

Prelubi svet’ Mihoj,
Kaku si ti svet,

Ki maš miheno faro,
Pa volko daklet. Juhe.

8552 .

(Iz Št. Jakoba.)
Prelubi svet Jokoj,

Si vender koj svet,

Ki maš volko farco,
Pa mavo deklet. Avbe

8547. Zapisal  Števan Kiihar.  — Pela Žaligova Orša.

8548. Zapisal  V. Vodnik. — Varijante se nahajajo v VO. IV. 37. 10
in XVI. p. 24. Tisk: SPKN. I. 32. Na Gorenjskem jo je zapisal  O rosi a v
Pire c, v Novakih pri Cerknem  Emil Bizjak

8549. Neznanega zapisovavca.  — Iz CO. III. 40.

8550. Zapisal  Anton Pesek.  — Iz njegove zbirke št. 18. JJhoho!"
se za vsakim dvostišjem ponovi.

8551. Neznanega zapisovavca.  — Iz Scheiniggovili NPKS. št. 965.

8552. Neznanega zapisovavca.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 966.

Del VT. Šaljive in zabavljive 8553 — 8555.

689

Rezija.

8553 .

(Iz predvbrske fare.)

Gdor voče v Rezjo vas jbti,
More metwo seboj nest'i>,
De preh sl>boj preh pomede,
De se v smetje na udere.

5 Pejdemo po Rezjančleo,

Ko jima krahko jančtco,

Kl> jima ranjšov pedeset,

Pa j’no vovčico brez ušes,
Pa j’no kozico krumpasto,
10 Pa j’no vovčico muivasto;

Pa jima rdeče li&hce
Kokr v štacunah šlinžbce;
Pa jima rdeče žnabuce,
Kokr v štacunah pangbljce;

15 K'i> jima tak lep bel urat,
Kokr v Ibljanb beli grath,
Kt>  jima grojzdat bertošT>č,
Kokr Ibljana ’m pa Trž'J>5,
Kb jima lepe črne vči,

20 Kb pr nj'b so krašče noči.

8554 .

(Iz gorjanske

Kdor hoče v Rezijo vas iti,
Mora metlo sabo vzeti,

Da pred sabo pomedli bo.

5 Tonija, naje, nija re,

Tonija naja ne!

Na vrh Osojnice pridemo,
Naše ta mlade vidimo,

Naše ta mlade Rezjančice,
10 Te imajo kratke jankice.

okolice pri Bledu.)

Pojte po našo Vlenčico,

K ima tak lepo dotico:
Ranjšev ima petdeset,

Pa eno ovco brez ušes.

15 Ima kravo mulasto,

Eno kozo štulasto.

Ima r’deče žnabeljce,
Kakor v štacuni pankeljce.

Ima lepe bele roke,

20 Objemale so koj mene:

Ima lepe črne oči,

Pri nji so b’le kratke noči!

8555 .

(Rezijanska.)

Gor na Bistrico pridemo,
Vse te naše vidimo:

Ta ninu naja, ni na na!

Ta ninu naja, hopsasa!

5 V Rezii je hiš sto in devet,
Deklet je pa le samih pet:

Bogate so Rezijankice,

Nar bogatejš’ so brez kiklje.

Pred hišo raste majeron,

10 V hiš’ so babe kot kaštron;

Pred hišo raste bukovje,

V hiš’ se babe cukaje:

8553. Iz „Kresa“ IV. 284. — Zapisal  Matija Valjavec

8554. Zapisal  1 v a n Kun šič. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil
Vlad. Levec. Strofa 2. je pripisana na strani. Drugi prepis nima te strofe in
zadnja je v njem prečrtana. Verza  5 in 6 se za vsako kitico ponovita.

8555. Neznanega zapisovavca.  — Iz „Goriškega letnika“, 1864, str.
214—5. Verza 3 in 4 se za vsakim dvostišjem ponovita.

690

Del VI. Šaljive in zabavljive 8556 — 8558.

Pred hišo raste brestovje,

V hiš se babe treskaje:

15 Kdor hoče v Rezijo vas hodit’.
More metlo seboj nosit’:

De pred seboj pomede,

De se u smeti ne zagrebe:

Kaj hočte nam za doto dat’?
20 Mi hočmo vam za doto dat’:

’No korpo voglja, en star korat,
naj se gre baba buzarat.

Se’no kozo štulasto,

In ’no ovco mulasto!

8556 .

(Iz Verda pri Celovcu.)
Kdor 'oče v Rezjo ves iti,

More matvo sebo nesti:
Ta nija, tanaja, tanajii,
Tanija, tanaja, tanajii!

5 Da se tu smetje pomate,
Da se na noje k'na tape.

Naša ti mvada birtinja,

Še zdej ni hvavtik firteljna.

Ima kratko janjko, vozek
pas,

10 Trebuh jej raste gor pod

pas.

8557 .

(Torovo,

Kdor hoče v rzjansko vas,
more metlo za s’boj nos’t’,
de pred s’boj pomede,
de se v smeti na vdere.

5 To so naše Rezjančice,

Ki 'majo kratke ančice;

Kdor bo našo Rezjanko
vzev,

bo veliko doto dobiv.

Naša ima petnajst sto,

10 pa jno kozo krumpasto.

p. Vodice.)

Naša ima pedeset,
pa jno vovco brez ušes.
Pejmo še za materjo,
de nam kej prmaknejo.

15 „Oh, jaz pa ne prmaknem

več,

sej mate že toko preveč.“
„„Dejte nam še jno snožet,
de pejdemo še ajdo žet.““
„Dala vam bom še ta snožet,
20 de vte jedi’ čarn’ podmet“.

Kamnik.

8558 .

(Iz Domžal.)

Pisana Loka, črn je Kranj,

Z močnikom Kamnik je ves ocmokan,

Beži Ljubljana, Gradec se skrij,

Dunaj tud’ Kamniku gliha nič ni.

8556. Zapisal  H. S e v a r; Pel J. Rac.  — Iz Sevarjeve zbirke I str. 13 — 14.

8557. Zapisal  Frč. Stele. — Iz njegove zbirke X. 4. Prim. št. 5259 !

8558.  Neznanega zapisovavca.  — Iz zbirke M.  Rodeta III. št. 64.
Pesem Je znana že v začetku šestdesetih let.  „ Torbica jugoslovanske mladeži *
II. 1863. str. 103 ima iz peresa Lj. Tomšiča varijanto:  „Bela Ljubljana, Črn

Del VI. Šaljive in zabavljive 8558.

691

5 Kamniško mesto šance ’ma h’de,

Za štuke imajo stare metle;

Cvinger ringmauer s trnjem grade,

Zato da berači po plač ne lete.

Sovražnika bati se v Kamniku ni,

10 En purger prav lačen na vahti stoji;

Po placu špancerata purgarja dva,

Iz repe pa ure imata oba.

In eden popraša: „Kaj kosla sta v’dva,
Al’ kašo, al’ močnik, al’ tud’ kaj mesa?“
15 „„Kosila oba sva en pisel mesa!““
Obema na suknji se močnik pozna.

Dva žlahtna gospoda hod’ta po plač’,
Obema pa mahajo srajce iz hlač.

En paver ju sreča, pozdravi tako:

20 „Kedaj pa plačala mi bosta proso? 11

En purger prav šepast na pragu stoji,

Iz fajfe bezgove suh bukov’c kadi,

Več žlahtnih gospodov je šlo žabe lovit,
Da mogli za močnik so moke kupit.

25 Tud rihtar jih prosi: „Naj grem še jaz z vam!
Verjamete žiher, de žabe poznam!“ —
En purger po placu cigaro kadi,

Za njim pa orehovo listje smrdi.

Tam kamniške frajle gredo na špancer,
80 Po gvantu pa pajčne imajo za cir.
Kamniške frave v Podgorje gredo,

In kislega mleka za en krajcer snedo.

Fantje iz Kamnika nimajo slamnika,

Sam rihtarjev sin ga ima iz pasjih kocin.
35 Se kamniški fantje vsi skupaj z bero,

Vina za en frakeljc za malco spijo.

si ti Kranj, Pisana Loka, Sam Kamnik zaspan “ (Novice 1878. 141 imajo
„vsran“. Enako čveterostišje je zapisal na Gorenjskem  Or os la v Pire c),
verza 3 in 4 citirajo v Novice“ 1.1865, str. 335). V manj ali bolj okrnjeni
obliki so zapisali to zabavljivko:  J. Jurčič (neznano kje), na Gorenjskem
Rad. Poznik, France Francetov in Fr. Berlec, v Tunjicah in Žejali
Franč. Stele, v Motniku  Gašpar Križnik, v okolici Kamnika  I. Hu¬
dovernik, okrog Lemberga na Štajerskem  Anton Kovačič; Janko
Hacin, čegar zapis (na Trati pri Velesovem) je še najbolj podoben tukaj
natisnjenemu, pripominja:  „Sploh je pesem v od kamniških purgarjov * v tej
okolici jako popularna, samo da malokdo ve več od začetnih verzov in
morda še kakega odlomka .“

692

Del VI. Šaljive in zabavljive 8558.

Se kamniški fantje vsi skupaj zbero,

Na rotovž’ za močnik neslan se stepo;

En purgar je žlico u močnik vtaknil,

40 Takoj ga je rihtar v trebuh bacnil.

Pa enkrat je purgarjem teklo trdo,

Ne d’narja ne moke za močnik ni b’io;

Na plači policaj dva berača dobi,

Z velikim veseljem na rotovž podi.

45 So vzeli beračem ves cokompok,

En purger pristavil za močnik je krop,

Ko bilo pa treba je močnik hladit,

Neslan’ga so morali djati hladit.

En’ga purgarja frava je soli šla iskat,

50 Nazadnje spodil’ so jo Špeha iskat,

En purgar je vroč močnik zajel,

In drug mu je žlico iz roke uzel.

„Počakaj, o zlobnež, da se pohladi,

Saj vid’š, da iz kanclije še rihtarja ni!“ v
55 To purgarja zdraži, si plime v roke
In z močnikom drugim okida glave.

So ravfarje našli, da konca ni b’lo,

Po placu je močenka b’lo vse drčno;

Z motikam so drsali ga vsi,

60 Po hlačah lizal’ so dol’ jim ga psi.

So frave t’ko prale vsak’ svoj’ga moža,

Da šajspoh razgostil se je od soka,

In kamniške frave so rekle tako:

„Sam Bog nas obvari pred tako vojsko !'*

65 Pedentar polizal je rihtarja lon’e,

Pa v močniku čika dobil je en kon’c;

Po forštat pritekel eden je bos,

V Stranjah prifehtal je kruha en kos.

Ga v močnik razdrobil, ki redek je bil,

70 Sam bil je od moke skoro mal siv.

En purgar prav nobel pa kofe je pil,
Muštace rujave prav moško je vil.

On cajtenge bere in pravi tako,

Da letos bo zopet za močnik hudo:

75 Tam doli na Turškem je letos suho,

Podgorci na upanje več ne dajo.

Del VI. Šaljive in zabavljive 8559 — 8560.

693

Sam rihtar ga vpraša: „Kje turški je krej,
Al’ to je kaj daleč od Palovč naprej?"
„„AF nisi študiral, da tega ne veš?

80 Glavo imaš nerobe, da tako poveš ?““

„Sem dolgo študiral, kaj misliš, ni špas,
Sem osem let hodil v prvi bil klas !“ —
En’ga žlahtnega purgarja vščipnil je rak,
Kako bi ga štrafal’, jo tuhtajo, spak.

85 En purgar se melda in pravi tako,

Da vrgli naj bi ga v globoko vodo —

Se žlahtni gospodje vsi skupaj zbero,

In raka v paradi na šajspoh neso.

Iblana in Gradi.c
Sta z bvagam vabdan’;

V Kamldk u Podgorje
Ja Kumlr posvan.

5 Kamllškl pudgar
Ja lahk r> bogat;

’Ma tristu beraču,

Se sam gre piklat.

Kaml>lškT> pudgarji>

10 V cerku teko;

Ta zadni pa gre
Iz pu ritjo nago.

Kamllškl pudgar
Na pragi) stoji.

15 Koga sl pa kosu, koga?

8559 .

(Iz Ihana.)

Jast sim pa kosu
An pisllc mi>sa.
Na knofeh se mo
Pa močlnk pozna.

20 Kamllškl pudgar
Na prešičl sidi;
Šetine mu ruje,
Cigaro kadi.

V KamiJk imajo
25 Štacune nove,

Notlr predajajo
Stare metle.

V Kamllk imajo
Iz tarna mejo.

30 Notlr na more
Nobedin z vajsko.

8560 .

(iz

Lepa vas Kamnik,

Kjer glihe nič ni.

Je mesto obširen,

Se greha boji:

5 Notri je čednost ino blago,
Gospod rihtar se pelje s svojo
ženo.

Cerkna.)

Purgarji hod’jo
Po placu trije,

Vsi trije zložijo
10 Za 'n mernik rži:

In se štimajo: mi smo možje,
Zdaj se v Kamnik pogosto
kruh je.

8559. Zapisal  Anton Breznik;  pela Štučkova Neža. — Iz Brezni¬
kove zbirke IV. št. 4.3. Koncem vsake kitice se poje:  „Lik me noš, sam
piršlof Vi.bi.rštajariš imaš, marš, marš, marš, marš.

8560. Zapisal  I. K o k o š a r. — Iz njegove zbirke.

694

Del VI. Šaljive in zabavljive 8561.

En ratn gospod
Pa v pragu stoji,

20 Na rotovž gredo,

Tam se pa precej
Za ’n močnik stepo.

Ta ratn gospod je bil močno

Purgarji pa

15 S slamnatim bilom

Si trebi zobe.

Sosed ga vpraša: Kis kosil,

koga?

Jest sem pa kosil en pislc
mesa!

K je bil z eno žlico pet štru¬

kljev zajel.

vesel,

25 Purgarji so se
Držali grdo.

Zato ker v skledi
Več štrukljev ni blo.

Ta ratn gospod jih pa tožiti gre,

30 Temu cujnastemu rihtarju od boja pove.

(Iz Vinj na Gorenjskem.)

V Kamnik’ imajo oštarijo novo,

Oj noter predajejo samo vodo.

Kotenoh, sta pršla,

Zigme najne, najne, najn,

5 Marš, marš,

Na Štajerskem jo 'maš!

V Kamnik’ imajo štacuno novo,

Noter predajejo samo smolo.

V Kamnik imajo en strgan svinak,

10 Noter zapirajo lumpe večkrat.

Po placu špincira gospod in gospa,

Iz repe pa j’mata zokure oba.

V Kamnik’ na Šutni se kuha podmet,
De ga bo jedu sam purgar in kmet.

15 An vboščlk je biv, k’ je en štrukllc dobiv’
Preč’ ga je purgar ke v trebuh blcniv:

„Vz’mite mu, vz’mite mu žlico novo,

De z močnika štruklov pobirov ne bo!“

Kamniški pudgar je ofcet runov,

20 Tri masllce vovsa je zajno sr>mlov.

8561. Zapisal  Franc Kramar. — Ima tudi napev. Pela Katarina
Zupančič.  — Iz Kramarjeve zbirke. Verzi 3—6 se za vsakim dvostišjem
ponovijo.

8561.

Del VI. Šaljive in zabavljive 8562 — 8564.

695.

Kamnčani se Francoza boje,

Za štuke prpravlajo stare metle.

Kamlnški pudgar ’ma hvače nove,

Mlm cvingarja gre, pa ’ma ptl rit’ nage.

8562 .

(Torovo, p. Vodice.)

Kamniški purgar
Je ofcet rovnov,
Tri maslce ovsa
Je zajno simlov,

10 Tam na Štajerskem jo 'maš.
Na knofeh se mu pozna,

De rad štruklje ’ma.

Zime, najne, vohte,
Unzerke zim,

Štajariš marš, marš, marš,

5 Gute noht,

In feršloht,

8563 .

(Iz Domžal.)

V Kamenk prav lahko se nemšk nauči,
Ker purgarji hod’jo po placu nagi.

Gute naht, samper šlaht,

I’ net štajeriš en marš.

5 Ancate, ancate,

I’ net štajeriš en marš, en marš!

V Kamenk za nič ne prijezdi z vojsko,
Za šance imajo iz trnja mejo.

V Kamenk se Turka prav nič ne boje,
10 Za šance pa imajo ta stare metle.

V Kamenk so res prav zavber možje,
Štirje so vkup vrgli za en mernik rži.

8562. Zapisal  France Francetov.  — Iz njegove zbirke V. št. !2._
Nepopolna.

8563. Zapisal  M. Rode;  peli Iv. in Fr. Janežič.  — Iz Rodetove zbirke
IX. št. 3. Verzi 3—6 se za vsakim, dvostišjem ponovijo. Nepopolna.

8564. Zapisal  France Francetov. — Iz njegove zbirke V. št. 51.
Drugi zapis v njegovi zbirki III. 19. ima: 3 Meh, 4 Pa mrha.

8564 .

(Iz Podgorja.)

Kam niška župa,

K’ se mrha not kuha,

Piskr poč,

Pa kamllška mrha vin skoči

696

Del VI. Šaljive in zabavljive 8565 — 8567.

Kamenika uš
Je ena grda živat,

Ki ma tako debu vrat.
Je kosmata vsa
5 Kakor veverca,

Ne verjame vsak tega.

8565 .

(Iz Kamnika.)

Kdor pa hoče uši poznat,

Ta mora v Kamenk se podat,
Tam j i»h vidu bo,

10 Ker po kovterjr.

Tam po bergljah skačejo.

Zagorska.

8566 .

(Od Zagorja ob Savi)

V Zaguri pri svetem Peter 5 V Zaguri pri tistem most,

Že tri leta niso kruha pekel: Tam je pa kruha zadost.

Sam lan v jesen, So ga romari popstil,

Pa še tist je bil ovsen. K’ so na na svet Kum hodil.

Kamensčanci.

8567 .

(Vzhodniešlajerska.)

Mi Kamensčanci,
Sami pijanci,

Penez več nemarno,
Hodmo domo!

5 Mamo še, mamo
Žabo na lanci,

Žabo oddamo,
Peneze mamo.

Mamo še, mamo
10 Zlato goro;

Suknjar so prišli,
Posrali so njo.

Piitra še tam leži,
Vino še notri;

15 Vinca ga notri ne,
Kaj mo začeli?

Mamo velke noše
No prazne mošnje;
Mamo velke oči
20 No prazne kleti.

Mi Kamensčanci,
Sami pijanci,

Penez več nemarno,
Hodmo domo.

8565.  Zapisal  M. Rode;  pov. Ant. Tominc■  — Iz Rodetove zbirke VIII
štev. 2.

8566.  Zapisal  Lavoslav Jerin.  — Iz njegove zbirke, št. 5.

8567.  Neznanega zapisovavca.  — Iz VO. Vlil. 48. Ravnotam zapisana
(brez v. 21—24) tudi v XIX. p. 28.

Del VI. Šaljive in zabavljive 8568 — 8573.

697

Fantje in dekleta.

8568 .

(Od Vrbe na Kor.)

Pik’ta pok’ta
Dovtej po Rož’ —
Dečle po krajcarj’,
Pueb’ po hroš.

8569 .

(Staro selo pri Kobaridu.)

Bejšte dekleta,

Svinjani gredo,

Kofajno pijo,

Pa po svinjah smrdjo!

8570 .

(Iz Kranja.)

Zagorski fantički
So hujši kot psički:
Zajca vjemo,
Kosmatga požro!

8571 .

(Od Mozirja.)

V St. Radgonski soseski
Je zmirom potres,

Pa zato, ker so fanti
Iz ječmenovih res.

8572 .

(Borovlje.)

Pod lipo l’po,
Pod ferbožarjavo,
Te liepe Salane
Po r . . . tapo.

V koroškoj dežoli
So fanti lepi,

Še sama kralica
Jih dobro časti.

8573 .

(Št. Jakob.)

Še ti, ki so ostali,

10 So ani knofi,

Jih nči druga ko hobec
Te volči krofi.

5 Te lipi, te mvajši
So mohli joti,

Te zanikerni čusmi
Ostanajo tu.

Bom vse kupoj pobrav,
Zanosov v an mlin,

Da bi se zmoli,

Da bi an priden von biv.

8568. Zapisal  Pavel Koschier.  — Iz njegove zbirke št. 9.

8569. Zapisal  Mih. Skočir.  — Iz njegovega rokopisa.

8570. Zapisal  Fridolin Hacin.  — Iz prepisa Janka Hacina v nje¬
govi zbirki 60. .

8571. Zapisal  Fr. Praprotnik.  — Iz njegovega rokopisa. „St.Rad¬
gonska soseska je v mozirski občini in se tako imenuje po cerkvi sv. Rade-
gunde. To cerkev je l. 1875 potres hudo porušil, da so jo morali podreti in
novo narediti  “

8572 Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKSšt. 959.

8573. Neznanega zapisovavca.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 909.

44

698

Del VI. Šaljive in zabavljive 8574 — 8579.

8574 .

(Od Vrbe na Kor.)

Šent - JakobšČT. puebv
Se dro vbhki> štbmajo
K'b svinšče repice
Za pušice majo.

8575 .

(Izpod Jepe.)

Vsi petelini so černi
Ni en’ga bel’ga;

Med vsemi Blačani
Ni en’ga lep’ga.

8576 .

(Gorenjska).

Sprelepa ta Kropa
Pod gorami stoji.

Se lepši so fantje,

Ki jih ona redi,

Pa še lepši bi b’li,

Ko ne bi b’li skrevljeni.

8577 .

(Sv. Jurij ob Ščavnici.)

Nasadila bom rožmarin zeleni, 5 Pa ne vem še, komi bi ga dala.
Nasadila bom rožmarin zeleni, Ormožancem ga ne bodem dala,

Nasadila bom rožmarin zeleni, Ormožanci sami so pijanci,

Holirala, holiralala. Kar imajo, vse za vince dajo.

Dekleta.

8578 .

(Iz okolice škocjanske na Dol.)

Ljubljanske dekleta
So lahko lepe,

Ko solnce posije,

Pa v senci leže.

8579 .

(Štajerska.)

Gorjanska dekleta
So lahko lepe,

Ko si jajce ocvrejo,
Pa v mleko tope.

8574. Zapisal  Pavel Koschier.  — Iz njegovega rokopisa.

8575. Zapisal  Julij pl. KIeinmayr.  — Iz njegove zbirke.

8576. Zapisal  Rad.  Po  z ni  k. — Iz njegove zbirke NB. št. 72.

8577. Zapisal  Jož. Kranjc.  Narekovala Ana Kapun. Vsaka vrstica
se poje kakor prva.

8578. Zapisal  A. Zorec.  — Iz njegovega rokopisa, kjer je pisana v
zvezi s št 1746. s pesmimi  „Gor od Steinbrilcka", „Pri mojem srcu“ in »Ljub¬
ljanske dekleta bi skupaj pobral". V Juršičih pri Št. Petru je enako zapisal o
celovških  H. S e var, v Tunjicah o šiškarskih  M. Rode, na Gorenjskem o tr-
žiških  I. Zupan, o gorjanskih pa na Štajerskem  Fr. Jazbin š ek in na
Bledu  J. Žirovnik  (gl. njega NP. II. št. 8, kjer je z melodijo natisnjena
poleg drugih poskočnic. V. 4 kaže varijante  „beže“, „lete“, „zlete“.

__ 8579 . Zapisal  Fr. Jazbinšek. Iz njegove zbirke št. 33. d. Ima tudi

J. Žirovnik (NP. št. 8.J; zvezo te in prejšnje štev. je na Kranjskem no-
tiral  M. Rode.

Del. VI. Šaljive in zabavljive 8580 — 8585.

699

8580 .

(Iz Temi j in.)
Neža nas Kneža
S te male vasi,

Ko solnce zagleda
Pa v senco zbeži.

Koroške dekleta
So lahko lepe,
Ko solnce zasije,
Pa v senci leže.

8581 .

(Kranjska.)

5 Imajo cicaste krila
Pa avbe zlate,

Za vratam koralde,
Za pestmi penklje.

U Straži so lohka
Dbkleta brhke,

Ko sonce posije,

8583 .

(Iz Tržiča.)

Zupanova hčerka
Je lahko brhka,

Če solnce pripeka,
Pa šiva doma.

8582 .

(Torovovo.)

Pa v senco lete,

5 Za vratam koravde;
Za pestjo pa pentle.

8584 .

(Kranjska.)

Gorenske dekleta
So šmentan’ lepe,
Pa jerhaste hlače
Za pirhe dade.

8585 .

(Z Blok pri Cerknici.)

Laška duklieta
So lahku l - [>pie,

Ki sounce posije,
Pa u seinco zbižle.

5 Imajo jirhaste hlače
Pa štumfe novie,

Ze kruono jo dobiš
Cenejši pa ne.

To je rejs!

8580. Zapisal  Ivan Kenda.

8581. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. III. 128, kjer je tiskana
v zvezi s poskočnico  ,,Ena baba je rekla" na prvem mestu.

8582. Zapisal  Fr. Stele.  — Iz njegove zbirke IX. 44.

8583. Zapisal  Seb. Žepič.  - Iz njegovega rokopisa.

8584. Neznanega zapisovavca.  — Iz SPKN. II, 122. V Tunjicah je  M.
Rode  zapisal varijanto:  4 dobe.

8585. Zapisal  Izidor Modic.  Pel fant od Lužarjev, ki jo je slišal od
fantov iz Velikih Lašč. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pisana  V zvezi s pes¬
mimi  „Če niečte im jo dat“, „Pa v Laščah pr hiš“ in „Je bejla ko mlejku"
na prvem mestu.  Laške = Veiikolaške.

44*

700

Del. VI. Šaljive in zabavljive 8586—8590.

8586 .

(Iz Ravnika.)

Kranjska duklieta
So lahko 1'hpie,

Ko sonce posije
Pa v senjco zbi>žie.

5 Pa krajnska duklieta
Bi skupej pobrau,

Pa v rejzanco zrejzou
Pa kraucam dajau.

8587 .

(Iz Motnika.)

Koroške deklete
Ste lahko lepe,

Si farbo kupujete,
Farbate se!

8588 .

(Gorenjska.)

Tržiške dekleta
Pač daleč slove,
Okol štirnajsfga leta
Že fante love.

8589 .

(Iz Tunec.)

Te fhinske dekleta
So lahko lepe:

Dve kravi s teletom
Za doto dobe!

8590 .

(Iz ljubljanske okolice.)

Ljubljanske dekleta
So lohka lepe,

Ko sonce posveti,

Pa v senco brž gre.

5 Nikoli več, nikoli več
Ne bodem vprašal za nje.

Koroške dekleta
Pa niso lepe,

Ki krofasto zgleda,

10 Pa svedrasto gre.

Nikoli več, nikoli več
Ne bodem vprašal za nje.

Gorenjske dekleta
Tud niso lepe,

15 Pa vendar bogate,

In modre žene.

Oj take že, oj take že,
Bodem vprašal za nje.

8586. Zapisal  Izidor Modic;  pel F. Baraga.  — Iz Modičevega ro¬
kopisa. Prim. št. 8573 !

8587. Zapisal  G. Križnik.  — Iz GK. I. 50. kjer je pisana v zvezi s
poskočnico  „Le malo počakaj" na drugem mestu.

8588. Zapisal  Seb. Žepič.

8589. Zapisal  M. R o d e. — Iz njegove zbirke IV. 9.  7. Varijanta, ki
jo je zapisal v Ljubljani o Gorenjkah, ima:  2 Se lahko može.

8590. Zapisal  Mat. Rode. — Iz njegove zbirke XI. Št. 41.

Del VI. Šaljive in zabavljive 8591 — 8596.

701

8591 .

(Kovorska.)

Tržiške dekleta
Pa niso za kmeta,
Gospoda pa ni,

Da b’ ležal pri njih.

8592 .

(Št. Jakob.)

Vse tace bi ble,

Ko Podgorjančice ste',

Bi žo davnoj pod krave
Nastilali je.

8593 .

(Iz Dobrave pri Kropi.)

Dbkleta jami.nške
So snoč kamplale se,
So jmele tolk uši,

Kot je pr nas smeti.

8594 .

(Borovlje)

Dočva Šmarjoška,
Napij se vode,

Da se sirkava mešta
Kna vneme v tabe.

8595 .

(Iz Podlipovice pri Izlakah.)

Sem šu po dolinci, po ravnemu pol,
Sem sreču deklico veselo po vol’.
Krofasta pa tako, de me je groza blo,
Sem per seb mislu: Vsmil se Bogu!

5 Jo hitro poprašam: Od kod si doma?
Z Rečiške doline — veselga srca.

Take so po Rečic, krofaste kokr kic,
To je navada rečiških deklic.

8596 .

(Iz Rimskih toplic.)

Dekljete so v Rečic’
Kokrb je bukov kic;
Krofaste pa tako.

De me je groza b’lo.

5 Sr>m šou od domina
Tam gortaj po pol’,
Me srječa deklina,

M’ je zaubar po vol’.

Prav hitro jo 'prašam:
10 „Kej s’ pa doma? 11
„„Tam gori v Rečici,
VeseTga srca!““

8591. Zapisal  I. Zupan.  — Iz njegovega NB. št. 52.

8592. Neznanega zapisovavca. - Iz Scheiniggovih NPKS. št. 298.

8593. Zapisal  Fr. Stele.  — Iz njegove zbirke V. št. 11.

8594. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 958.

8595. Zapisal  Ivan Lovrač.  — Iz njegove zbirke III. št. 8.

8596. Zapisal  Maks Žnuderl. — Iz njegove zbirke št. 143.

702

Del VI. Šaljive in zabavljive 8597 — 860?.

8597 .

(Borovlje.)

Brovšče daklete
Nčiso lepe,

Majo vmazane štumfe
Pa črne noje.

5 Brovšče daklete
Nčiso l’pe,

Majo cizije nabulane,
Pa cote notre.

To Brovšče daklete
10 Bom kupe pobrav,

Bom na Bajdiše zapolov
In za žlindro pradav.

8598 .

(Kranjska.)

Ljubljanske dekleta
Bi vkupaj pobral,

Bi v Kamnik jih peljal,
Za žlindro prodal!

8599 .

(Iz okol. škocj. na Dol.)

Ljubljanske dekleta
Bi skupaj pobral,

Po Ljubljancib’ jih peljal
Pa šmirarju dal.

8600 .

(Bleska.)

Teljanska dekleta
Bi skupaj pobral,

V vrečo zavezal,
Konjodercu jih dal.

8601 .

(Iz Tolminskega.)

Goriške fantiče
Vse skupaj bom zbral,
Za kozla jih storil,
Bom Lahu prodal.

8602 .

(Iz Barskega nad Igom.)

Na Sarsktm je luino, je dosti dbkliet.
Sa mlade> sa stare, sa škarbaste vmejs.
Tidreja, tidreja, tidreja, tidrom,

Tidreja, tidreja, tidrom!

5 Se rade mažijq, sa rade li>pie,

Majq špičaste čižme, pa rinke zlatie.

8597. Neznanega zapisovavca.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 967.

8598. Neznanega zapisovavca.  — Iz SPKN. I. 25. Varijanle se nahajajo
v VO. III. a. 30., IV. 37. 5 in XVI. p. 18.; Vodnikov rkp. 98 ima:  1 Ne¬
sramne negbde.

8599. Zapisal  A. Z o r e c. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pisana v
zvezi s št. 1746, in s pesmimi  „Gor od Steinbriicka", „Pri mojem srcu" in
„Ljubljanske dekleta so lahko lepe".

8600. Zapisal  Rad.  P o z n i k. — Iz njegovega NB. 69.

8601. Zapisal  A. Pegan.  — Iz njegove zbirke.

8602. Zapisal  Franc Kramar;  ima tudi napev. Pel J. Petrič;',, riepe“
so trakovi zadaj na krilu.  — Iz Kramarjeve zbirke.

Del VI. Šaljive in zabavljive 8603 — 8604.

703

Huočj^ se zmirej prov nob'1.1 nosit’,

Zatu pa imaja vse „riepe“ na rit.

K’ nedele zdej pride, v aštarija greduo,
10 Kar imaja d’narca, pa vse zapijuo.

Sarške dtklieta b’ vse skupej pabrav,

Pa v kurnlk b’ jih stlaču, pa šintarji dav!

Marko iz Poganca.

8603 .

(Iz stiske okolice.)

Eno pesem bom zapel Žena je umerla b’la,

Od necega pijanca, Svet je zapustila,

Če ga dobro ne poznaš, Marka pa na postelji spi,

Marka iz Poganca. 20 Ko stara kobila.

5 Kter’ ga dobro ne pozna, Še eno staro mrho ima,

Kmalo ga bo videl, Zdaj jo je zapregel,

Koko je on neumen bil, Vse otroke znesel gor

Svojo ženo spridil. In sam se je gor vlegel.

S vsako reč bi jo bil tepel rad, 25 Zdaj pa ne ve, kam bi jo pognal,

10 Se je Marka hvalil, Proti mestu al’ Metliki,

Se sodom bi jo bil rad, V žepu ni denarja nič,

Pa se mu je iz rok zvalil. Na hlačah so pa dve fliki.

Njegova žena je zbolela bla, Marko je mislil, da je grof,
Rada bi imela spovednika, 30 Pa je peklenski osel,

15 Marka pa na postelji spi, Saj bo čez majhen časa

Ložej bi zbudil bika. Rad kruha prosil.

Kdor hoče to pesem pet’,

Pojte jo vsi radi,

35 Kajža pa še zdaj stoji
Pri poganskem gradi.

8604 .

(Iz Moravec pri Litiji.)

Eno pesem bom zapev
Od enega pijanca,

Prav z imenom ga povem,
Marko iz Poganca.

5 Ker ga prav še ne pozna,
Tamkaj ga bo vidu,

Saj namalat se je dav
Pred mostam na zidu.

8603 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke M. Hudovernika, str. 30 —31.

8604 . Zapisal  H. Se v ar. — Iz njegove zbirke III. št. 2. Jako porušeno
varijanto je na Dolenjskem zapisal  Rad. Pozni k.

704

Del VI. Šaljive in zabavljive 8605.

Kako se je skazov le ta
10 K’ je svojo ženo spridu,
Kdorkol bo hodu tam,
Zapisano bo vidu.

Mož pa ženo tepu je,

Kar je v roke dobu,

15 Se iz sodam b’ jo biv,

Ce b’ ga biv le zmogu.

Zena možu zbolela je,

Rada bi spovednika,

Mož pa tam na postlji spi,
20 Pred bi zbudu bika.

Žena možu vmrla je,

Svet je zapustila,

Mož pa tam na postlji spi,
Smrči kot k obila.

25 Marko misli, da je grof,'

Pa je en velik osu,

Saj še čez majhno let
Bo rad kruha prosu.

Se enga starga konja ima,
3'1 Se tistga je napregu,

Vse otroke znesu gor,

Se sam se je gor vlegu.

Zdej pa ne ve, kod bi pognov,
Prot Mejst al’ prot Metliki,

35 V aržet nejma dnarcov,

Na rit pa dvej fliki.

Star Lah in stara Lahinja.

8605.

(Iz Ihana.)

Stari. Lah se ja važeniu,

Vzeu m’ ja staro Lahinjo.

Lah pa 'ma štacune tri.

Jana štacuna pouhna ja
5 puopra, puopra druabi.nga.

Druga štacuna pouna ja
Puatna nemški.ga, oj nemškbga'.

Treka štacuna pouhna ja
Pouhna oj praži.nga.

10 Parvo štacuno guar vahpre:

Pouhni. drjaku miši.lnu.

Drugo štacuno guar vahpre:

Pouhno tejncbh pajčtn.

Treko štacuno guar vahpre:

15 PouhnT. prazi.nga, oj prazMga.

8605, Zapisal  Anton Breznik; pela Korezova Jera. — Iz Breznikove
zbirke V. št. 5. Prim. št. 71 in 72!

Del. VI. Šaljive in zabavljive 8606 — 8607.

705

Neža Štempiharjeva.

8606 .

(iz Predvora.)

Neža Štempiharjeva
Iz Police praprotne
Ima zalega snubca,
ŠImnika z Velesovga :

5 Šimnik je bogat in lep,
Mladi Než’ci le ni všeč;
Ima travnike lepe,

Do Police clo derže.

Neža Štempiharjeva
10 Iz Police praprotne
Ima zalega snubca,
Zormana z Visokega:
Zorman je bogat in lep,
Mladi Než’ci le ni všeč;
15 Ima sedem desetin

Tud sedemsto kron lastin.

Neža Štempiharjeva
Iz Police praprotne
Ima zalega snubca,

20 Jenka gor od Jezera:
Jenko je bogat in lep,
Mladi Nežici je všeč,

Ima sto belih kozic,

Ima sto černih ovčic,

25 Ima dokaj drobnice,

To more bit’ kaj volnice!

Kedar Neža v gostje gre,
Vselej kolne tistega,

K’ jej je hvalil Jezero,

30 K’ se ne vid’ nič druzega
Kakor gore visoke.

Ropret iz Kaplje vasi.

O Ropret iz Kaplje vasi!

Zena mu kosilo naredi,

Opeče mu teleta tri.

Ropret! saj še mernik žgancov
stoji.

5 Še toljkanj kaše se hladi,

K’ se mu premalo kosila
zdi.

Prikupi si še en cent mesa,
Eniga teleta in eniga psa,

On notri v usta zahamta

8607 .

10 Vsak bart en funt mesa.

On ga ne žveči, ga ne žveljka,
Ga prekucne, de velja.

Ropret pa tako strašno ....
De menijo, de za Černivcam
gromi.

15 Ropret ma pa grunte tri,

Pa vse s svojim gnojem gnoji;
Ropret je pa en majhen

možic,

Pa je tudi debelih košic.

8605. Neznanega zapisovavca  — Iz „Novic“, 1855, str. 48, kjer je
dodana opomba: „Štempihar, Šimnik, Zorman, Jenko so bližnji perimki še
dandanašnji v imenovanih vaseh: na Polici — Polici ste pa duš, ena ima
pridavek  „'praprotna“, ena pa  „pŠ3nična“ — v Velesovem, na Visokem in na
Jezeru “. V dialehtizirani obliki je to pesem priobčil  M. Valjavec  v Kresu,
IV. str. 282.

8607. Neznanega zapisovavca.  — Iz SPKN. IV. 68.  Jurčičev zapis, v
katerem je med v. 5 in 6 vrinjen verz  „Roprt se še grdo drži", je moderni¬
zirana redakcija tega tiska. Bolj ali manj porušene varijante sta zapisala
Ivan Kunšič v gorjanski okolici pri Bledu , France Kramar pa v Bohinju in
v Spodnjih Gorjušah na Gorenjskem.

706

Del VI. Šaljive in zabavljive 8608—8611.

Orači.

8608 .

Radmerčanje rano stanjujejo, 5 Z^brezovimi lanci zavirajo,
Konjiče po brezji naganjajo: Z jošovimi plugi se orjejo:

Oni bi nje radi dobili, Zlodi ga je dela, hujdič ga je da,

Kaj bi k srakoni gnojek vozili. Fendrkov sin pa bo ž njim ora.

8609 .

(Okolo sv. Bolfanka na Pesnici.)

Kralovci kunje lovijo,
Kaj do si gnoje vozili,
Kaj do si gnoje vozili,
Da do srakono sejali.

5 Z brezovimi lanci zavirajo,
Z jošovimi plugi orjejo,
Tisto je pač en taki pliig,
Kaj bi ga ne bi sterja jug.

Zlodi njim ga je dela,
10 Vranovi ga njim do;
Kralovski Pfajfar
Pa de znjim oro.

8610 .

Dober večer Senoršanci!

Če ne ste še poginoli . . .
Verjanci že zgoda stajajo,
Krave po dobravi naganjajo,
5 Ki bi nje radi vlovili,

Pa njih dobiti ne morejo
Nedeljko za rogle.

Peklar pa za rep,

Pučko pa že nema
10 Za kaj perjet.

8611 .

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)

Mi smo gnali koze past
Na zeleno bukovje.

Prišlo pa je Krajncov pet;
So prijeli za pete,

5 Štirje za tace, peti za rep;
Franček ne meja ge prijet.

Bogi Franček brnjavi,

Nič pri Micki gvinjeni!

Dve beli kokoši, tri črne gosi,
10 Na sosidovoj štali pa Micike ni.
Pa saj še bi bila, pa njoj neke

fali,

Da Franček k njoj hodi, pa on
jo midi.

On jo najrajši ma,

On jo najbolj štima,

8608. Neznanega zapisovavca.  — Iz VO. VIII. 47. Nova redakcija se
nahaja v VO XIX. i. 4.

8609. Zapisal  Ivan Macun.  — Iz njegove zbirke, str. 53—54. Tam
ji kot 4.-6. kitica sledi tukajšnja številka 8613.

8610. Neznanega zapisovavca.  — Iz VO. VIII. 57. Nova redakcija
ravnotam XIX. k 18. Nepopolna.

8611. Zapisal  Jož. Kranjc. — Iz njegove zbirke št. 14. Narekoval
An drej Cagran.

707

Del VI. Šaljive in zabavljive 8612 — 8613.

15 On jo pri srci zapisano ma.
Kaj je zapisano,

Nede doj zbrisano;

On pa je njeni pajbic.

Mlinarji.

8612 .

Kurecov mlin že v en kraj visi
Se jem že dougo grom preti!

Pust ie mi, grom, en čas moj mlin,
Kaj še keri babi zrnje pogubim!

5 Kurecov mlinar gre prek po vrateh,
Na rami si nese debeli peh.

Kaj ne zamelem, pa opšem,

Da li babam rajtengo dam.

Ostani dekle ti doma!

10 Ti pa boš baba z nami šla,

Ki boš nam jarke koračila.

8613 ,

(Okolo sv, Bolfanka na Pesnici.)

Klokečov mlin se na en kraj derži
Da se njemi grom močno proti;
Pusti da mi! piisti grum, ti mlin!

Še vedno kaki babi zernje pogibin.

5 Klokečov Martin gre doj po vrateh,
Na rami mi nese en debeli peh,

Či ne bon moga mleti, pa bom pho,
Da bom le babam rajtingo do.

Klokec Martin prek krez zajzo stoji,
10 Debelega karfa za gobec derži,

Kart pa sen nota cundra,

Da na njem vsaka bernja bingla.

8612 . Neznanega zapisovavca. — Iz VO. VIII. 51. Nova redakcija (v
v. 1 ima  „Kureekov“) se nahaja ravnotam XIX. A. 18.

8613 . Zapisal  Ivan Macun.  — Iz njegove zbirke str. 54. Krajšo Va¬
rij anto o  „Burdeževem mlinu" je priobčil  Dav. Trstenjak v „Novica/r.
1857. str. 395.

708

Del VI. Šaljive in zabavljive 8614 — 8615.

8614 .

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)

Sejajnčki mlinar na jezi sidi,

No raka za mostače drži.

Rak mu je spusta vso vodo,
Mlinar pa je odiša k babi domo.

5 Piisti mi, piisti malo še mlin,

Naj še eno malo zrnje gibin!

Če nemo ga mlea, pa mo ga pha,
Da le mo leži babam odgovor da.

Sejajnčki kmetje rano vstajajo,

10 Kobile po gnoji naganjajo;

Z josovimi pliigi orjejo,

Z brezovimi lanci zavirajo.

Bolni polž.
8615 .

(Od Zagorja ob Savi.)

Zagorje je na luštna vas,
Zadobil so tud no velko čast:
So povža ulovili,

Ga prklenili,

5 To so bli špas!

Ta povžek se gerdo derži,
Možje ne vdo, kaj mu fali.

So po padarja poslali,

Da b mu pušali,

10 Pa noče tečti kri!

Padarju se čudno zdi,

Zakaj ne teče povžu kri,
„Česna mu stocite,

Flajšter naredite,

15 Dokler živi.“

Povžek se gerdo derži,

Ker mu česen zasmrdi.

Začne pene tišati
In roge kazati ,

20 Padar zbeži.

Ta padar ne pomaga neč,
Poizvejmo, kdo še ve kaj več.
,,U Steinbriik je na baba
Je kunštna od uraga,

25 Vode ji nesmo prec!“

Ta baba tako govori:

„Ta povžek ma čist belo kri;
Kruha mu opecite,

Trijet naredite,

30 Dokler živi!“

8614. Zapisal  Jož Kranjc; narekoval  Janez Rožman.  — Iz nje¬
gove zbirke, št. 45. Sejanca  (= Selnica) je vas v župniji  sv. Tomaža pri Ormožu.
Prim. št. 8608.

8615. Zapisal  Lavoslav Jerin  — Iz njegove zbirke št. 79. „Namestu
„padar“ (v 8, 11, 20) pojejo drugi  „Moršer“, kakor se je zval nekdanji tu¬
kajšnji zdravnik .“

Del VI. Šaljive in zabavljive 8616 — 8617.

709

8616 .

(Iz Rovt na Notranjskem.)

Povžarija, dovga vas,

Od nje se sliši daleč glas.
Ta čast so zadobili,

So povža pirklenili,

5 Ta velik špas.

Povž začne pene tišat’,
Povžarji pa stran bežat’.
Po Jelojovca poslali,

De b’ mu b’li pušali,

10 Dokler živi.

Jelojov’c se hudo modri,
Povžu noče tečti kri:
„Česna mu kupimo,
Flajšter naredimo,

15 Da še živi!“

Nato se je storila noč,
Lokanc priteče na pomoč:
„Le čast mu še skažimo,
Hišo naredimo
20 Nocoj to noč!“

Hiša vendar mora biti’,

S komolcem mora se zmerit’;
Dvanajst komolcev je široka,
Štirindvejst visoka,

25 Bo ja zadost’!

8617 .

(Iz Ihana.)

U Použari j’ velika vas,

Vad ne se sliš jen ve tk guas.
So použa zadobikb,

So ga pbrklenitb
5 Za en vel'bk hrast.

Použ jbm pa močno zboli,

✓•“v

MožjT) na udo, kaj mo fali.
Po dohtarja posvalb,

D't> b’ mo b’li pušalF,
Daklar žbvi.

Dohtar se močno modri:
Použb njače tjactb kri.
To čast mo še nar’dimo,
Hišo ’mo nar’dimo,

15 Nocoj to noč. —

8616. Zapisal  Franc Kramar. Pela  Katarina Žemrhv,  kuharica.
Gorenj e-Vrhničanom pravijo zaničljivo  „Povžarji“. — Novo redakcijo je
Franc Kramar  zapisal v ljubljanski okolici.

8617. Zapisal  Anton Breznik; povedala  Korezova Jera. — Iz
Breznikove zbirke V. št. 4.

710

Del VI. Šaljive in zabavljive 8618.

Krojači pred polžem.

8618.

(Iz Guštanja.)

Ja som videu žnidarie tri, ojo!

Da so pred použim vihali, ojo!

Oni so bli velike skarbi,

Notar zan plut so se skrili.

5 Ojo, ojo, ojo ojo!

Niso videli kai začet, ojo!

Mislili so mo leben vzet, ojo!

Oni so tak spoznali vsi,

Da so v smertnei navarnosti.

10 Ta provi praji: Začni ti, ojo!

Ta druji pak ne upa si, ojo!

Ta tretki sarčno govori:

Pož nas gvišno. požre vse tri!

Kir so ži srce dubili, ojo !

15 Naipre grivigo sturili, ojo!

Pomaj, pomaj na-muečni bo(h),

Da pridemo un s teh nadluh!

Lesam, lesam, ti čudna žiual, ojo f
Ti moreš zdai tvoj leben da(t), ojo t
20 Použ svaia raia pomoli,

Vse tri žnidaria zapodi.

Žnidaria tak strah obleti, ojo!

Da vsak kar ie mogoč biži, ojo!
Adan se je ustrašiu tak zlo,

25 Da mo ie noter v hlače ušlo.

Kai je še veči čudež biu, ojo!

Použ je lušino premakniu, ojo!

Tada padeji dou na tle:

Pomagaite vsi, kar vas ie!

30 Vsak Žnidar more bit kontent, ojo!
Tako viža nih tastameint, ojo!
Dokledar bode ta svit stau,

Vsak Žnidar sa bo použe bav!

8618. Zapisal  Jurij Šmelcar. Okoli l. 1815.  — Iz njegove pesma¬
rice št. 8 (Peisorn od šnidariou, ko so se použe bali) z ohranjeno grafiko, iz-
vzemši šumevce in sikavce. V. 5 se za vsako kitico ponovi.

Del VF. Šaljive in zabavljive 8619 — 8620.

711

8619 .

(Z Oblok.)

Enkrat so bli Žnidarji trije o joj!

50 polža na korajžo klicali.

Preden se žnidari 'na vojsko spuste,

51 žnidari grevengo obude.

5 Žnidari polžu nasproti stoje,

Šivanko za orožje v rokah drže.

Polž pokaže svoje roge,

Vsi žnidari orožje dol polože.

Polž pa začne pene tišat,

10 Vsem Žnidarjem začnejo hlače dišat.

Junger pravi: Jest ne grem,

Kselj pa pravi: Ne upam se.

Mojster je tako zaupil,

Da se je v hlače vsral.

15 Poberi se proč, peklenska pošast,

Saj nijmaš do nas nobene oblast.

Pomagaj nam, ti turški bog,

Se iz teh rev ino nadlog.

8620 .

(Podjunsko.)

Enbart so trije Žnidarji
Pred enem povžam bežali.

Je povž lušino premaknuv,

Je vse tri Žnidarje zapoduv.

5 Kaj mora to za ’n zver le bit’,
Da se je Žnidarji taku bojo ?

Še komej roje pomoli,

Že vse trije zapodi.

8619. Iz  Kokosarjeve  zbirke. Prva vrstica se ponavlja dvakrat,,
drugikrat se pa ne pristavi:  o joj! Pri  2. vrsti se ponavlja samo:  o joj f.
trikrat, ne pa cela vrstica.

8620. Neznanega zapisovavca.  — Iz Scheiniggovili NPKS. št. 890.

712

Del VI. Šaljive in zabavljive 8621—8622.

Jonger je djav: Kne upam se,
10 Ksel je djav: Kne upam se.

Mojster se je prav zadrv,

Smo menili, da je vse tri požrv.

8621 .

(Iz Javorji.)

Žnidarji so fajn možje,

K’ se trije enga polža baje,

A jej, ajej, o kaj bo pa zdej!

Ta polžek začel je sline tišat’,

5 Ta Žnidar začel je z vatlom mahat!

Ta polžek začel je noga stegat’,

Tem Žnidarju začel je ’z hlač dišat’.

Žnidar pokliče zdaj svojo ženo:
„Žena, prinesi žegnano vodo,

10 Da bom pokropil souražnika ž njo.“

Ta polžek je tiho, iz hiše moli,

Ta Žnidar korajžen za mizo sedi.

8622 .

Todsej grejo Žnidarji, hoje!

Žnidarmajster naj napre, hoje!

Oni so polža srečali,

Premočno se ga strašili: hoje, hoje, hoje!

5 Polž začea rogle gnati, hoje!
Žnidarmajster trepetati, hoje!

Kam mo mi po sveti šli,

Ce mo se polža strašili, hoje, hoje, hoje!

Kaj pa mi je to za zver, hoje!

10 Ki na glavi nosi gver? hoje!
i.t.d. i.t.d. i.t.d.

8621. Neznanega zapisovavca..  — Iz zbirke  M. Rodeta  I. št. 42 b.
V. 3 se za vsakim dvostišjem ponovi.

8622. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XIX. 18. ps. 128. Nova re¬
dakcija ravnotam I. 106.

Del. VI. Šaljive in zabavljive 8623 — 8625.

713

8623 .

(Iz Jarenine.)

Použ je na hujda zvir, oh joj!

Na hrbti nese svoj kvantir, oh joj!
Použ je začeo roge tišati,

Žnidari hlače dišati.

5 Použ je začeo kopanjo rašiti,
Žnidaru hlače prašiti!

Oh joj, oh joj, oh joj!

8624 .

(Od Sv. Jurja na Ščavnici.)

Puž začel je gaziti.
Žnidari se praskati.
[Jo, jo joj!]

Puž začel se sliniti,
Žnidari pa viinta iti.

Puž začel je roge gnat,

5 Žnidari pa v hlače s...

Dokič bode svet obstal,

Ta cajt de se Žnidar puža bal.

8625 .

(Iz Bitnje vasi.)

Žnedarji so en’ korajžni možje,
Se tri trije en’ga polža boje.

Polž začne prot’ njim leziti,
Žnedarji začno pa bežati.

5 Polž začne roge kazati,
Žnedarji začno padati.

Prvi pravi druzemu:

„Le beži, le beži ti naprej!“

Se še tretji zdaj oglasi,

10 Ta polžek bo snedel nas tri.

Če še vi to pesem zavzamete,
Pa figov možje ostanete.

8623. Zapisal  Svitoslav Hauptmann.  — Iz njegove zbirke II.

št. 52.

8624. Zapisal  Jož. Kranjc. Narekovala  J. Kranjc.  — O pesmi
„od Žnidarjev in polža “poroča  Fr. Praprotnik  iz Mozirja : „V tej pesmici
se pripoveduje, kako so trije krojači bežali pred polžem. Ko pridejo do neke
breze, spležejo takoj vsi trije na drevo. Ko pa polž do breze prileze ter se
začne spenjati po deblu, prestrašijo se tako, da se kar po vejali spustijo na
tla. Vsled lega še dandanašnji brezi veje proti zemlji visijo. Ta pesem ima
kakih 8 -10 kitic. Imel sem jo v zbirki, katero mi je izgubil prof. dr. Pajk.
Sedaj pa je menda že popolnoma pozabljena, kajti nisem mogel nikjer več
kaj o njej izvedeti."'

8625. Zapisala pokojna  Cvetanova.  — lz rokopisa  Julija Slapsaka.
Za 1. verzom vsakega para se poje  ojej!, za drugim pa  ojej, ojej, ojej! Va¬
rij urita, ki jo je zapisal  R. Poznik  pri sv. Joštu, ima konec  „Ta pesem je
zložena za en špas, kdor jo je zložil, ne mara za vas“, ona, kj jo je zapisal
v Podgorju  Frč. Stele,  pa  »Žnidarji so res pravični možje, Še to uhderže,
kar ji,m na gre.“

45

714

Del VI. Šaljive in zabavljive 8626 — 8628

8626 .

(Dobje pri Planini, Štaj.)

Žnidari so šivat šli, oja
Žnidar mojster narnaprej, oja.

Srečou jih je jari použ, oja
Žnidar mojster se ga vstraš, oja.

5 Žnidarjeu je blo devet, oja
Puža pa na sama ret, oja.

Puža so na vago djal, oja
Odvagu jih je vseh devet, oja.

Puž se z vage zavali, oja
10 Žnidari so komaj všli, oja.

Puž mu rogle zabodi, oja
Žnidar se od straha všči, oja.

Rod in značaj krojačev.

8627 .

(Iz ,Pijave gorice pri Igu.)

Žnidarji so rojeani
Med mašam’ ad kaziti,
Zetu so revčki vsrani
Pr soj mu antverhu.

Ankrat jih je adi.n vidu,
10 K’ jih je an kozu srov,
In an je potlej meani
Glih taklea prpovdvov:

5 Vsak antverh ’ma na svejt
Kej vrejd'l»n suj kredit,
Sam’ žnidarski naben’ga,
Zatu k’ je s kuozje rit’.

„Ta parvi je biv pad vampam,
Ta druh’ na riep’ je biv,

Ta trietji je pa fige
Iz riti v'l>n maliv!

8628 .

(Iz Šmarja na Dol.)

Žnidarji so šli šivat
Tri ure preč hoda.

Na potu jih pa sreča
Ena zverina prav divja.

5 En polž z lpine gleda,
Žnidarji pa beže.

Srečali so enga ježa
In so-reki: „Ta je štacnar,
On ima šivanke,

10 Mi žnedci pa dnar.“

Srečali so enga komarja,

So rekli: „To je rus,

Ta zver bo nas poklala,

Ki ima tako špičast nus.“

15 Srečali so eno žabo,

So rekli: „Ta je naš kapun,
K ima tak rmene noge,

Pa lep okrogev klun.“
Srečali so enga kozla,

20 So rekli: „To je naš buh,

Od tega smo rojeni,

K ima tak žlahten duh.“

8626. Zapisal  Val. P u 1 k o. — Iz njegove zbirke št. 6.

8627. Zapisal  Franc Kramar; ima tudi napev. Pel  Janez Šerjak.
— Iz Kramarjeve zbirke.

8628. Zapisal  Ivan Podržaj. — Iz prepisa v  M. Rodeta zbirki
Vili. št. 70.

Del VI. Šaljive in zabavljive 8629 — 8630.

715

Jest nisem tega vervav,
Nainalane sim vidu:

25 En kozu jih je srav,

En pod gobcam biv,

Tretji pa je kozli z rit maliv.

Zato so srute usrane
S svojim antverhom.

Če kater se med vami znajde,
30 Daste mu slavu,

Naj gre v kozjo ret domu!

8629 .

(Od Zagorja na Savi.)

Ni večjeh huncvetov
Kso Žnidarji trije,

Zagvišno so en kozli
Od tav pa do brade.

5 Nainalane sem vidu,

An kozu jih je mov,
Namalane sem vidu,

An kozu jih je mov.

Jeden je biv pod vampkom,
10 Ta drug je pa sesov,

Ta tret je pa ne škorice
S ta zadne ven bezov.

Ena žaba jeh je srečala,
So rekel: „To je kopun,
20 K ma take rmene tace
Pa tako širok klun!“

Ješ jeh je srečov,

So rekel: To je štacnar,

K ma tako engelš Ivanke,
20 Ni mamo pa soj dnar.

Komar jeh je srečov,

So rekel: To je Rus,

Vse nas bo pomuru,

K ma tako špičast nus.

25 Kozu jeh je srečov,

So rekel: Potepuh!

Ni res, to je naš oče,

K ma tako cartan duh.

8630 .

(Iz Podzemlja.)

Žnidarji so šivat šli,
Dve urce hoda,

So srečal’ zverino,

, Zverina je b’la ta.

5 So srečal’ enga polža,
Ki tul’ke roge ’ma,
Slino za soboj vleče,
Žnidarji pa beže.

So srečal’ eno žabo,

10 So djal’, to je kapun,

K’ 'ma tak’ ermene tace,
Pa tak’ okrogel kljun.

So srečal’ en’ga komarja,
So djali, to je rus,

14 Ta ž’val nas bo še klala,
Ker ’ma tak špičast nus.

8629. Zapisal  Lavoslav Jerin. — Iz njegove zbirke, št. 70. Vari-
janto je zapisal  M. Rode na Gorenjskem,  Maks  Snu  d eri  pa v Rimskih
toplicah.

8630. Zapisal  Janko Barič. — Iz njegove zbirke.

45 *

716

Del VI. Šaljive in zabavljive 8631 — 8632.

So srečal’ enga ježa
So djal, to je štac'nar,
Ta mož ima šivanke,
20 Žnidar ima pa d’nar.

Jest tega nisem verval,
Dokler nisem seznal,
Namalane sem videl.

Da kozel je jih sral.

25 Eden leži pod vampom
Ta drugi pod glavo,

Ta tretji pa še kaže
Iz riti vun glavo.

Tega kozla počastimo
30 To je naš pravi Buh,

On ima dolgo dlako,

In pak tak’ žlahten duh.

Če veste, da je Žnidar
Pa dajte mu slovo,

35 Naj precej se pobere
V to kozjo rit damo.

8631 .

(Iz ptujske okolice.)

Če imate Žnidarje,

Le dajte jim slovo,

Le naj se vam poberejo
S kozjo vred domu, domu, domu. 20

5 Žnidarji so kozli
Od pete do glave,

Le naj se vam poberejo
S kozjo vred domu, domu, domu.

So vidli eno žabo,

10 So rekli, da je kapun,

Ki ima te žolte tace
No tak široki klun.

So vidli enega polža,

So rekli, da je kaprol,

15 Ki ima te štiri sablje,

Na hrbti pa svoj kanjer.

So vidli enega ježa,

So rekli, da štacunar,

Ki ima tak spičaste šivanke,
Gospodi Žnidarji pa denar.

So vidli enega komarja,

So rekli, da je rus,

Ta beštja nas bo opikala,
Nas bo opikala, opikala.

25 So vidli enega kozla,

So rekli, da je volk,

Od tega smo rojeni,

Ki ima tak gibčen duh.

Saj še ni blo čuti,

30 Da bi Žnidarji mater imeli,
Enkrat sem kozla videl,
Devet jih je zasrau.

8632 .

(Iz Slov. goric.)

Če imate kake žnidare, 5 Žnidari so šelmi

Le dajte jim slovo, Od pet no do glave,

Naj hitro se pobirajo Pa naj jih le pogledajo,

Skoz kozji rog domo. Kaki so možje.

8631. Zapisal  o. Bernardin Šalamun  kot dijak.

8632. Zapisal  Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke I. št. 51 — 53.

Del. VI. Šaljive in zabavljive 8633.

717

Srečali so žabo,

10 So rekli: je kapun,

Ker ma tak žlahtne tačice
No tak široki kliin.

Srečali so polža,

So rekli, da je vol,

15 Ker ma tak duge roge,
Kak je v gorici kol.

So srečali komara,

So rekli, da je Rus,

Ker ma tak svetlo kapico
20 No taki špičast nos.

So srečali mačaka,

So rekli: je gospod,

Tak velke ma mustače,
Kak fiirštenfelski grof.

25 Spet so polža srečali,

So rekli: je kaprol,

Ker ma tak svetlo sablco,
Na hrbti svoj kvantir.

Srečali so ježa,

30 So rekli, je iglar,

Ker ma tak dolge šivanke,
Le hodmo si po dnar.

Srečali so kozla,

So rekli, da je duh,

35 To je naš ljubi oča,

Ker ma tak žlahtni duh.

Srečali so vuka,

So rekli, da je Bog,

Ker vbog naš oča kozi
40 Ma strah pred njim povsod.

8633.

(Od Ljutomera.)

Če imate kake žnidare,

Le dajte njim slovo,

Ja naj se vam poberejo
Brez krajcarja dotno.

5 Žnidarji so gizdavi
Od pet no do glave,

Pa deno je poglejmo,

Da so le fajn ljudje.

Srečali so puža,

10 So rekli, da je kaprol,

Da ma tak svetlo sablico,
Na herbti svoj kvantir.

Srečali so ježa,

So rekli, da je iglar.

15 Da ma tak svetle šivanke,
Le pojdmo po denar.

Srečali so komara,

So rekli: Kaj je to?

Da ma tak svetle nogice
20 No špičasto glavo?

Srečali so mravlo,

So rekli: Kaj je to ?

Da m a tak drobno glavico,
No tak prevčeknjen lamp?

25 Srečali so mačko,

So rekli: Kaj je to ?

Da ma tak lepo glavico
No taki dugi rep?

Srečali so zajca,

30 So rekli: Kaj je to ?

Da ma tak bistre vuhice
No tak kratki rep?

8633. Zapisal  Josip Štuhec.  — Iz njegove Pesmarice II. 144—46 ,
kjer je pozneje popravljeno-.  8 le fajn] slabi — 34] So rekli: Ti naš oča je
— 35, 36] Zato nam je tak ljubljen, Da ma tak žlahten duh, duh, duh 1 —
42 Cirkev] To cirkev — 43 kovač je] kovač. Varijanta se nahaja v rhp.
zborniku Cafovih umetnih pesmi pod št. 89.

718

Del VI. Šaljive in zabavljive 8634 — 8635.

Srečali so kozla, Ž njim so se peljali

So rekli: Oča je! Proti Razkerži,

35 Da ma tak žlahten duh, duh, duh, Tam so njega slavili
Vendar je naš patron! 40 Ko velki purgarji!

Prišli so do kovačnice
So rekli: Cirkev je !

Gda kovač je z mehom genil,

Te zvernilo se je vse.

8634 .

(Od Sv. Jurja na Ščavnici.)

So prišli do kovačnice,
So rekli: Cerkev je.
Kovač je z mehom gena
So rekli: Meša je.

5 Srečali so bika,

So rekli, da je vol,

Ki ima tak duge rogle,
Kak je v goricah kol.

Srečali so puža,

10 So rekli, da je kapro!,

Ki ima tak svetlo sablico,
Na hrbtu svoj kvantir.

Srečali so kebra,

So rekli, da je gospod,

15 Ki ma tak črno suknjo,
Naprej pa par barus.

Srečali so mravlo,

So rekli, da je gospa,

Ki ima tak drobne nogice
20 No tak prevčeknjen vamp.

(Z

Al zaj si ja pogleta,

Pogleta si možje!

Al zaj si ja pogleta,

Pogleta si možje!

5 Srečali smo puža,

Smo rakli: To kaprun !

Kaj ma tak svetla suknjiča,
Na ’rpti svoj kvanter, kvanter.

Srečali smo mravlo,

10 Smo rakli ? To gospa!

8635 .

Bratonac.)

Srečali smo ježa,

Smo rakli : To iglar!

15 Kaj ma tak svetla šivanka,
Li pojdmo po dinar, dinar.

Srečali smo žabo,

Smo rakli: To kapiin!

Kaj ma tag žlajtna tačica,

20 I tak široki klim, klim, klim.

Srečali smo bika,

Smo rakli: To ja pek!

Kaj ma tak lepo žamlo,
Napre pa dva rogla, rogla.

Kaj ma tag drogna nogica,

I tak prafčkanjani plam plan.

8634.  Zapisal  Jož Kranjc.  Narekoval  Tomaž Kapun. Varijanto je
(1.1870) zapisal  G. Križnik v Motniku,  Janko Bratina na Otlici in
odlomek  France Francetov  v Torovem pri Vodicah.

8635.  Zapisal  Števan  Kuhar. Narekovala  Laganičova Julika. Odlo¬
mek te varijante je zapisal  Fr. Kotnik v Dobrunjah pri Guštanju.

Del VI. Šaljive in zabavljive 8636 — 8637.

719

25 Srečali smo osla

Smo rakli: To an diij!

To ja naš pravi oča,

Ka ma tag duga vii’, vii’,

Prišli smo do kovačnica
Smo rakli: Cerkaf ja!
Kovač pa z meon gano
vii’. Smo rakli : Maša ja!

8636 .

(Iz žužemberskega okraja.)

Šuštari so š'1.1 šivat
Tri urce preč hoda,
Sriečal so ano žvau,

Ta parva je bla ta:
o Sriečal so ano žabo,

So djal, de je kopjun;

K ima tok rmeane noge
pa toku šruoklast kljun.

Šuštari so šil šivat
10 Tri urce preč hoda
Sriečal so ano žvau,
Ta druga je bla ta:
Sriečal so anga jejža,
So djal, de je štacnar,
15 K’ ima tulk šivank,

Mi pa gotou denar.

Šuštari so ŠH šivat
Tri urce preč hoda,
Sriečal so ano žvau,

20 Ta trietja bla je ta:
Sriečal so anga kozla,
So djal, tu je gspjut,

K’ ima tok lejpo brado
Po tok prjetn djuh.

8637 .

(tz Puščenee pri Ormožu.)

Če mate kakšne šoštare,
Le dajte jim slovo,

Pa naj se le poberejo,
Skoz kajzara domu.

Srečali so bika,

10 So rekli, da je pek,

Da ma tak belo žemlico
No tak košnati rep.

5 Srečali so žabo,

So rekli, da j’ kopun,
Da ma blatne tačice,
No tak široki kliin.

Srečali so komara,

So rekli, da je rus,

15 Da ma tak svetlo kapico
No tak špičast nos.

8636. Zapisal  Ludovik Pdka;  pel kmet  Andrej Šlogar. — Iz Po-
kove zbirke II. 14.

8637. Zapisal  Alojzij Trstenjak;  narekoval  Ivan Koradi. — Iz
zapisov avčeve zbirke št. 10. Varijanta, ki jo je po narekovanju  Jož. Oseta
pri Sv. Juriju ob juž. žel. zapisala  Zinka Kavčičeva,  se razlikuje samo
po začetku:  „Šoštarji so šelmarski Od pet do glave, Pa jih le poglejmo, Kaj
so za n ljudje."

720

Del. VI. Šaljive in zabavljive 8638 — 8639.

Srečali so mravlo,

So rekli, da j’ gospa,

Da ma tak drobno glavico
20 No tak prefčeknjen vamp.

Srečali so puža,

So rekli, da j’ kaprol,

Da ma tak svetlo sablico,
Na hrbti svoj kvantir.

25 Srečali so ježa,

So rekli, da j’ iglar,

Da ma tak svetle šivanke,
Le hodmo si po dnar!

Prišli so do kovačnice,

30 So rekli, da je miš:

Kovač je z mehom geno,
So rekli: Miš, je miš!

8638 .

(Štajerska.)

Vržejčanje so rajžali,

Po svetu hodili,

Če kakšno stvar’co srečali,

So bežali in krikali,

5 Če kakšno stvar zagledali,

So se odstranili.

Prišli so do kovačnice,

So rekli, maša je,

Ker videli so orglarja
10 In tisti vel’ki meh-meh-meh.

Prišli so do mravlje,

So rekli: je gospa,

Ker ’ma lepo glavico,

In tak prevčeknjen lamp-lamp
lamp.

15 Prišli so do bika
So rekli, da je pek,

Ker ’ma tak lepo žemljico
In tak’ dolgi rep-rep-rep.

Prišli so do žabe,

So rekli mežnar je,

25 Ker ima tak drobne tačice
In tak(i) lep(i) glas, glas, glas.

Prišli so do raka,

So rekli: cigan je,

Ker 'ma tak velke škarnjice
30 In nazaj rad beži.

Prišli so do volka,

So rekli: je mesar,

Ker tak bistro gledat zna
In ovco, kozo dol spravlja.

35 Rekli so tedaj oni:

Ves svet je poln norčij,

Ker niso videli nikjer
Vrženjca ino tak, tak, tak,
Kak oni bili privajeni
U svojem varoši.

Rokodelci brez orodja.

Sabola smo prosili,
Nesmo ga dobili,

Cejag je pozaba,

Si ga ne vkup sprava.

8639 .

(Štajerska.)

5 Skarnje ma on v Gradci
Pr svojem lubem bratci;
Iglo ma v Celovci
Njegova sestra v robci.

8638. Zapisal  J. Kociper.  — Iz Kokošarjeve zbirke. Srednje stroje
se ponavljajo kakor prva.

8639. Neznanega zapisovavca.  — Iz VO. I. 104. Varijante ravnotam
XIX. I. 2. ps. 14 (z mel.)

Del VI. Šaljive in zabavljive 8640 — 8641.

721

Hlapca ma v Arnoži
10 Pr enem starem moži;
Fingrot pa ma v Trsti
Pr lubci na prsti.

Tiblo pa ma v Mesti
Pr svojoj nevesti;

15 Škatljo pa ma v Humi
Pr svojoj staroj kumi.

Lake v Varožlini
Pr svojem malem sini;
Volčine pa ma v Beči
20 Pr enoj kelnarci v peči.

Nesrečna žnidarija,

Huda si ti meštrija!

Kdo bom si ja sirotek
Sprava to v en kotek.

8640 .

(Iz Ihana.)

Smo Žnidarja prosili.,
De b’ šivat’ ga dobili.,
„Koko bomo šivali.,

K’ šivanke nimamo!“
Šivanke so v Grasci.
Potresene po pvacl>.
Cvirn ja v Tržičl,
Navit ja na kofčičl..
Škarje so v Grade'!.,

10 Pr žlajfarjl. na pvael..
Met'6r je na Duni,
Vabesi.n ja vadzuni.
Fingret ja u Tarst’,

Pl>r lubic'h na parst’.

15 Kreda ja u Bisti.rc’

Pr stari babi v piskrc’.
„Mušti.r ja v lblani
PT.r ani lepi mami.“

8641 .

(Iz Dol. Vrtojbe.)

Smo Žnidarje iskali,
Saj smo jih dobili,

Kaj pa bodo šivali,
Ker Škarji nimajo?

5 Škarje so v Ljubljani,
Pri moji ljubi Ani.

Igle so tam v Gracu
Pri fajfarju na placu.

Cviren je tam v Gracu
10 Rozstrosen po vsem placu.

Fingrot je tam v Trsti
Moji ljub’ na prsti.

Sukno je tam v Gabriji,
Pri eni babi gabrovi.

8640. Zapisal  Anton Breznik; pela  Smolajdova Franica. —
Iz Breznikove zbirke III. št. 57. Kakor v. 1 — 6. se pojo tudi ostala dvostišja.
Varijante je priobčil  Fi 1 Miklavec v ^Koroških bukvicah“, 313—4.

8641.  Zapisal  Jožef Soban. — Iz zbirke  Jožefa Cejana v. št.
40. Varijante so zapisati:  Filip Miklavec na Pohorju,  Fr. Kos pri Sv.
Lenartu v Slov. gor.,  Val Pulko v Dobju pri (štaj.) Planini , Janko Bra¬
tina na Otlici,  Maks Šnuderl v Rimskih toplicah,  B. Modic na Blokah
pri Cerknici,  J. Scheinigg (NPKS. št. 893.),  Ivan L o vrač v Podlipovici
pri Izlakah, ki pravi v opomnji:  „Tako se nadalje lahko opeva vse roko¬
delsko orodje. Pri nas sem slišal peti še o čevljarjih “. Res je  L. Poka za¬
pisal  v Žužemberškem okraju varijanto:  „Smo Šuštarja prosili".

722

Del VI. Šaljive in zabavljive 8642 — 8643.

8642 .

(Iz Logatca na Notranjskem.)

Šivilje smo prosili,

De b’ šivat nas učile.
Kako bjo nas učile,
Ker š’vanke nemajo ?

5 Jupajdija, jupajdom,

Ker š’vanke nemajo?

Šivanka je pa v Graci,
Pri lubici na plači.
Jupajdija, jupajdom,

10 Oj jupajdijadom !

Šivilje smo prosili,

De b’ šivat nas učile,
Kako bjo nas učile,

Ker cvirna nemajo?
15 Jupajdija, jupajdom,
Ker cvirna nemajo ?

Cviren je pa v Linči,
Pri lubici na klinci.
Jupajdija, jupajdom,
20 Oj jupajdijadom!

Šivilje smo prosili,

De b’ šivat nas učile.
Kako bjo nas učile,

K’ fingrata nemajo?
25 Jupajdija, jupajdom,

K’ fingrata nemajo?

Fingrat je pa v Trsti,
Pri lubici na prsti.
Jupajdija, jupajdom,
30 Oj jupajdijadom!

8643 .

(Iz Ihana.)

An Šuštar je prvandru
Iz zgornbh deževa;

„De b’ se jan vasu znejdu,
De b’ rišt'i>ngo vk i.p znosu!

5 Stov imam na cest'b,

K’ na mon.m nanga sest'i>.

Kopita 'mam v Grasc'i>

P'i>r sojmo lub’mo brasc'i>.

Šila 'mam pa v Iblan'i>

10 Zastavlene vad vanb.

Šetine 'mam pa v Cel’

Ta star’mo prešič’ na čel’.

Drete 'mam pa v Višnb gor’,
Potegnu jo bom gvišnT. dual!

15 Smovo 'mam pa v Rek’

U ta debel’ smarek’.

Šobo 'mam pa v Dob’
Zajedeno na bob’.

Fingret 'mam pa v Tarst
20 Soj’ lubc'i> na parst’.

8642. Zapisal  Franc Kramar. Pel  Valentin Verbič  vojak

8643. Zapisal  Anton Breznik;  pela Lovrenčevka.  — Iz njegove
zbirke II. št 145. Koncem vsakega druzega verza se poje:  Tidrala, tidrala,
lilalam ! Soba  == posmoljena preja, s katero se vdelava dreta. Varijanto je
zapisal v Ihanu  Fr. Kramar.

Del VI. Šaljive in zabavljive 8644 — 8646.

723

8644 .

(Iz Radovljice.)

Šuštar je na Višni gori,
Požvižgal mu bom doli
tedroja, tedroja!

Dreta je na Šmarni gori,
Potegnil jo bom doli.

5 Kako bova čevlje templjala,
Ker nimava priprave.

Smola je na smereki,

Ne morem ponjo zdaj.

Šetine so v Celju,

10 En’mu star’mu prešiču v čelu

Šila so v Ljubljani
Zapita v pivanji.

Kladivo je v Rimu,

Zapito je na vinu.

15 Šoba je pri Tombeljnu

Tam na steni pri kombeljnu.

8645 .

(Kranjska.)

Smola jima v Reki
Na eni krivi smreki.

Šuštarji so možaki,

De nobeni niso taki.

Oj jop, jop, jop, oj dik, pok, pok.

Robe dosti 'majo,

5 Pa dnarca ne poznajo.

Je šaro vso raztrosu,

K’ je p’jen okoli nosu.

Škatlo 'ma na Dunej;

Pl>r stari bajt’ od zunej.

10 Šila 'ma v Planini,

Zapita že na vini.

Kneftro 'ma v Gorici
15 Na 'ni stari polici. v

Kopita 'ma na Dolenskim,
Zapita že pred lenskim.

Stov in kladu 'ma na cesti,
Ne more gori sesti.

20 De b’ se en človek znešu,
De b’ Šuštarjem roba rešu.

8646 .

Šuštar ne maram bit’,
To je reven stan,
Stare coklje flikat,

To je mene sram.

(Kranjska.)

5 Kopita so v Kranj
Nastavljena v žganj,

Klešče so na Šmarni gor’,
Potegnil jih bom z dreto dol'

Kneftra je na Dunaj’

10 Obešena od zunaj,

Smola je pa pa v Lok’,
Zagrebena v mok’.

8644. Zapisal  Rad.  Po  zn  ik.  — Iz njegovega NB. št. 18.  „Tedroja“
se ponovi za vsakim drugim verzom. Varijante sta zapisala  G a Sna r Kri-
žn ik r Motniku (1.1870.) in  France Francetov  v Tunjicah.

8645. Zapisal  Franc Kramar.  — Iz njegove zbirke.

8646. Neznanega zapisovavca.  — Iz zbirke  M. Rodeta I. št. 22. a.

724

Del VI. Šaljive in zabavljive 8647 — 8649.

Dvakrat s’m se vženu,

Pa nis’m n’č prženu
V doline’

Pr moji Katarine’.

5 Stov ima pr cest’,

K’ na more nan’ga sest’;
Kopita ma pa v Kran’,

Pr Škofetarjov Mrjan;
Bertah ma pa v Iblan,

10 Zastavlen’ga še ud van’.
Setine 'ma na Cel’

8647 .

(Torovo.)

Pr stari svin’ u cel’.

Šiva ma u Lok’

Namočene na mok’;

15 Dreto ’ma na Višn’ gor’,
Potegnu jo bo gvišn’ dol;
Kvadu ma pa v Grintovc’,
Star’ bab’ u intrc’;

Šobo ’ma pa v Bistr’c’,

20 Jo kuha baba v piskrc’.
Oh, deb’ biu en vosu,

Deb’ m’ vse vk’p znosu.

8648 .

(Iz Tunic.)

Zidarja smo prosili,

Da b’ zidat’ ga dobili;
Kako bomo zidali,

Ker kele nimamo.

5 Kela je v Ljubljani,

Piam piam piam pom pom.
Piam piam pom pom.

Cimpermana smo prosili,
Da b’ cimprat ga dobili.
10 Kako bomo cimprali,

Ker žage nimamo.

Žaga je v Ljubljani
Pri eni stari babi,

Piam itd.

15 Moškro smo prosili,
Da b’ šivat jo dobili,
Kako bomo šivali,

K’ šivanke nimamo.
Šivanke so v Gradcu,
20 So stresene po placu,
Piam itd.

8649 .

(Iz Logatca.)

Smo Šuštarje prosili,
De b’ šivat nas učili.
Oj jupajdija, jupajda,
Oj jupajdija, dom!

5 Smo Žnidarje prosili,

De b’ šivat’ nas učili.

Smo dragslerje prosili,

De b’ dragslet’ nas učili.

8647. Zapisal  Frč. Stele. — Iz njegove zbirke VII. 43. v Prvi štirje
verzi skoro gotovo ne spadajo sem, ali pa je mej njimi nekaj izpušče¬
nega^ Intrc  = zenska spodnja prsna obleka;  šoba „smola in dreta sta
zmešani v kepo, ki ž njo čevljar maže ali smoli dreto“. Varijanto je ravno-
tam zapisal  France Francetov.

8648. Zapisal  M. Rode.  — Iz njegove zbirke IV. št. 16.

8649. Zapisal  Fr. Kramar; ima tudi napev. Pel  V. Verbič vojak.
— Iz Kramarjeve zbirke.

Del VI. Šaljive in zabavljive 8650 — 8651.

725

Smo tišlerje prosili,

10 De b’ ublat’ nas učili.

Kovače smo prosilil,

De b’ nas kovat učili.

(itd. se naštevajo še vsi stanovi.)

Odrt in zaklan maček.

8650 .

(Štajerska).

Gore v planinci’ se dero,
Starega mačka odero.

Po cekmeštra poslali
5 Zavoljo gostij,

Zdaj že pa postane noč,
Cekmešter prinese ključ;
Cirkveno vino pili,

Z mačkom se gostili
10 Celo noč.

Rihtar trepeta serdit,

Ker je že tih maček sit;
Cikmešter popraša:

Ali je ta mačka vaša,

15 Ki mi je zeznola v rit.

Mačka je prav sladka bla,
Rihtarja je napenjalo,

Žalosten postane,

Hlačke ma posrane
20 Od te masti.

Cekmešter je tako djal:

Kdo bi takga zajca kar ne jal,
Ki je včera iz hiške
Nosil miške
25 Vunta v hlev.

Mesar deli žival.

8651 .

(Od Ljutomera.)

Mesar pa je kravo klal, Glavo de rihtar vzel,

Kam pa de glavo djal ? Kaj de za lehterno imel.

8650.  Iz CO IV. 32.  — Varijante so zapisali:  Janko Barle v Pod¬
zemlju (o Metličanih),  dr. Jož. Kolšek pri Sv. Andražu (o Škaljčanih
— z mel.), neznanec v CO. (o Pranečanih  — v boh.), neznanec  v Rutarjevi
zapuščini (o Štanovcih),  Fr. Kramar v Mihovem v Šentjernejski župniji na
Dolenjskem (o Brusničanih) in v Ihanu (o Moravčanih).

8651.  Zapisal  J os. Štuhec. — Iz njegove Pesmarice IV. 49—53, kjer
je popravljeno to:  8 kep.] podplate — 50 Focman] gobec — 66 Kama njo
bode dal? — 67, 68]. Mestjan njo je kupil, Da se je ž njoj mastil — 73, 78
razdajal — 76. Dokler vse zapil mesar — 78 bode še] je — 79 je] še —
80] Zato je bil ž njim vesel — 82] Z. je ne več imel. potem : Skoro njo za¬
klal. Prepis v Pesmarici V. 434—435. Najprej:  Mesar je Kravo klal, Komu je
(Komade) falate dal? Komade je gospon vzel, Ker žnjimi je bil prav vesel.
Potem:  1, 5. pa je] je — 3 je mežnar — 4 leterno imel] mel — 10, 50 Kam
pa de] komu je — 10 rep ja djal] repa dal — 50 je dal — 12 Da ga za
bičnjak mel — V. 13—48 manjka. — 11 je] je 51 bode] je — 52 Ker je ž
njih orgli mel — Verz 49-52 pred 9—12  — Verz 52 — 64 manjka, 65— 76]
Mesar je kravo klal, komu vse to drugo dal? Vse to drugo je vzel krčmar
Ker dolžen mu je bil mesar. - Mesar je kravo klal, Kam pa je dobiček dal?
Dobiček še krčmar vzel, Zato je bil župan vesel! — Tralala! — Fr. Pra¬
protnik je l. 1875 v Selnici ob Dravi zapisal varijanto, ki opisuje, kako
je tamošnji mesar Gartner razdelil kravo med selniške kmete, imenovane
z imeni.

726

Del VI. Šaljive in zabavljive 8651.

5 Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de kožo djal?
Kožo de hlapec vzel,

Kaj de za kepenek imel.

Mesar pa je kravo klal,

10 Kam pa de rep ja djal?
Rep de kmetič vzel,

Kaj de za bičjak imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de noge djal?

15 Noge de kolar vzel,

Kaj de za ročice imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de herbet djal ?
Herbet de mlinar vzel,

20 Kaj de za gredel imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa te sram je djal,
Sram je šoštar vzel,

Kaj de za smolo imel.

25 Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de rogle djal?
Rogle de krojač vzel,

Kaj da za iglenjak imel.

Mesar pa je kravo klal,

30 Kam pa de šparklje djal?
Šparidje de šivelja vzela,
Kaj de za naprstnik imela.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de vuha djal?

35 Vuha de spet krojač vzel,
Kaj de za šivenjak imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de jezik djal?
Jezik de mizar vzel,

40 Kaj de za skoblič imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de oči djal?

Oči de pisač vzel,

Kaj de za očali imel.

Mesar pa je kravo klal,

Kam bode focman djal?
Gobec de fiškar vzel,

Kaj de za šnofalko imel.

Mesar je kravo klal,

Kam pa de rebra djal?

Rebra hode ikolnik vzel,

Kaj de za orgli imel

Mesar je pa kravo klal,

Kam bode čreva djal?

Čreva je mlinar vzel,

Kaj de za Žaklji imel.

Mesar je pa kravo klal,

Kam bode bleke djal?

Bleke bode školnik vzel,

Kaj de za note imel.

Mesar pa je kravo klal,

Kam bode pluča djal?

Pluča bode cigan vzel,

Kaj de za dudaš imel.

Mesar pa je kravo klal,

Gdo mu je njo razdaval?
Razdaval je njo kerčmar,

Ker za krave pil mesar.

Mesar je pa kravo klal,

Komu bode še dobič djal?
Dobiček je tud kerčmar vzel,
Kaj bode žnjim veselje imel.

Mesar je pa kravo klal,

Kdaj pa je več neima?

Peneze vse zapil,

Zato ves černi bil, Juhe!

Juhe, juhe, juhe, juhe!

Juhe! ju juhe tralalala.

Konec ali bat ali pa nikaj več.

45

50

55

60

65

70

75

Del. VI. Šaljive in zabavljive 8652 — 8653.

727

8652 .

(.Jarenina.)

Noraus je čuka klao,
Kam pa je glavo djao?
Glavo je pauver zeo,

Da jo za macl meo.

5 Noraus je čuka klao,
Kam pa je kljunič djao?
Kljunič je šoštar zeo,

Da je za akel meo.

Noraus je čuka klao,

10 Kam pa je kožo djao?
Kožo je paver zeo,

Da je za odejo meo.

Noraus je čuka klao,
Kam pa je čreva djau?
15 Čreva je šoštar zeo,

Da je za dreto meo.

Noraus je čuka klao,

Kam pa je kremplje djao ?
Kremplje je pauver zeo,

20 Da je za grablje meo.

Noraus je čuka klao,

Kam pa je pizdič djao?
Pizdič je šoštar zeo,

Da je za antleder meo.

25 Noraus je čuka klao,

Kam pa je krofič djao?
Krofič je pauver zeo,

Da je za mošnjo meo.

Noraus je čuka klao,

30 Kam pa je perje djao ?
Perje je pauver zeo
Da je za polšter meo.

8653 .

(Iz Gor. Orehovice na Dolenjskem.)

Eno pesem bom zapev,

Da se bode vsak smejav,

Od šimelna, šimelna,

Šimel, sivno debev!

5 Stari Vovk zrav’n pršu,

On je šimelna zaklov.

Na tu mi pride stari Nace,

On vzame prve tace.

Na tu mi pride Juože Polde,
10 On uzame zadne kolbe.

Da tu mi pride France Homan.
On ga dobi pa hlamon.

Na tu mi pride še Androja,
On ga vzame ane kaduje.

15 Na tu mi pride stari Tonče,
On ga dobi še ena unča.

Na tu mi pride pa še Flega,
On se močnu za šimelna krega.

Na tu mi pride pa še Bakše,
20 On si ga an koš nabaše.

, Na tu mi pride pa Lovšina,
Von vzame podgrlina.

8652. Zapisal  Svit o slav Hauptman.  — Iz njegove zbirke II. 60.
V »Slov. Gosp." I. 1892. 6. je priobčen odlomek varijante, kako je  „lmbra“
čuka klal.

8653. Zapisal  Franc Kramar; ima tudi napev. Pel  Jožef Novak
gostilničar. — S to pesmijo dražijo Št. Jernejčane, češ da so — menda pred
100. leti  — tako razvzeli nekega mrtvega konja, ki je poginil vojakom, ki
so imeli tam vaje. V 3. in 4. se za vsakim dvostišjem primerno ponovita.
— Iz Kramarjeve zbirke.

728

Del VI. Šaljive in zabavljive 8654. — 8655

Na tu priskače pa še Zajc,
On je dobiv pa an jajc.

25 Na tu pa pride še Hrovat,
On vzame pa komat.

Na tu mi pride pa še Majzll,
On ga vzame an krtajz'1.1.

Na tu pa pride še Polanc,

30 On ga dobi pa sarmi za n’ žgane.

Na tu so prišle is faruža dekle,
So od šimelna pa čeva odlekle.

Suha bolha (muha) klana.
8654.

(Gorenjska.)

Šmentana muha,

Kak si ti suha!

Ne boš ti dala
Tri cente sala!

5 Prišli so, prišli
Štirje beriči,

Komaj so šmentano
Muho vlovili.

Prišel je, prišel
10 Miha Kovačev,

Komaj je šmentano
Muho potlačil.

Prišli so, prišli
Štirje mesarji,

15 Komaj so šmentano
Muho zaklali.

Prišli so, prišli
Štirje poljanci,
Komaj so nesli
20 Muho po klanci.

Prišle so prišle
Županove dekle,
Komaj so nesle
Pljuča in jetre.

8655.

(Rimske toplice.)

Kej’ je tista muha,
Muha brez trebuha?

Pi.ršli, so pl.ršli,

Štiri mesar’i
5 In so to muho
Komaj zaklali.

O, ti mu-uha,

Kok’ si ti suha —

Drug’ga te ni,

10 Ko same kosti!

Pi.šli, so pi>ršli.

Štiri pijanci
In so to muho
Vlekli po klanci!

15 Kej’ je tista muha,
Muha brez trebuha?

8654 .  Zapisal  Gašpar Križnik. — Iz „Koroških bukvic“ 322. Va¬
rij ante so zapisali:  Fr. Praprotnik v Mozirju,  Al. Trstenjak v Pu-
šencih pri Ormožu,  Janko Barle v Beli krajini,  S v. H a n p t m a n v Vavcu
na Kozjaku,  Iv. Sašelj v Bednju (Bisernice II. št. 138),  Julij Slapšak
v Bitnji vasi,  Anton Breznik v Ihanu.

8655 .  Zapisal  Maks Šnuderl. — Iz njegove zbirke.

Del VI Šaljive in žaba vij ive 8656.

729

8656 .

(Iz Bohinjske Bistrice.)

Pa prišli, pa prišli so štirje mesarji,

Da so to muho suho zaklali.

Hojladrija, hojladram,

Ta muha suha, kum hrna!

5 Hojladrija, drom,

Ta muha j’ kuinbrna!

Pa prišev je, prišev je Lazarjov Jaka,

De je pogledov, če muha kej skaka.

Pa pride, pa pride Forkelčev Miha,

10 De je pogledov, če muha še kej diha.

Pa prišla, pa prišla je sosedova Mica,

Da je pogledala, če muha kaj Švica.

Pa pride, pa pride Lavdanov Joža,

Da je povprašov, po čim b’ b’la kej koža?

15 Pa prišu je prišu Andreja s Podklanca,
Da je pogledov, če muha kej tanca'

Pa prišev je prišev Lovretov Andreja,

De je poprašov, če j’ b’la muha kej breja.

Pa prišle, pa prišle so faruške dekle,

20 Da so pobrale čreva pa jetre.

Pa prišla, pa prišla je Andrejčkova Pepa,
Da je pogledala, če ’ma muha kej repa.

Pa prišev, pa prišev je Kmetovi Frone,

Da je pogledov, če muhe je kon’c.

25 Pa prišli, pa prišli so štirje pijanci,

Da so spravJi muho gor po klanci.

Prišle so prišle drobne ptice,

De so vlekle muho ke v vice.

8656. Zapisal  Franc Kramar; ima tudi napev. Pel neki deček, ki
se jo je naučil v Kranju.  — Iz Kramarjeve zbirke.

40

730

Del VI. Šaljive in zabavljive 8657.

Ribničan Vrban.

8657.

(Kranjska.)

Sem Rajbenčan Urban,

Po cajlem sveta znan.

Prav brihtne sem glave,

In žlice imam nove.

5 Majnem, kjer so veselice,

Se prodajajo tildi žlice,

Sem semkaj se podal,

Da b’ jih kaj prodal.

Da bom pa jaz Urban
10 Pri vas še bolj poznan,

Le tu vam zdaj povejm,

K nej znanu vsem ljudejm..

Jaz imam sita vsake sorte,
Kakor se jih zmislit morte,
15 Škatlje, škatljice,

In tiid kiihavnice.

Jaz delam škafe in reščeta,
Rajte, brente, vsega šenta,
Sem mojster velikih žlic,

20 Čebru, keblu, keblic.

Poslušajte vsi tedej,

Kar se vam zdej povej,

Od žličnega gradu,

Kje tam pri sklajdenkii.

25 Kak je lepa ta posoda,

Kjer se hrani suha roba,

Le tu je tisti grad,

K je poln krevljastih bab.

Oh žalosten ta svejt,

30 Je bil zares popred,

Ko nej blo teh ljdi,

Deb žlice delali.

S kruhovimi skorjami so jeli,
Sklede na kolejna deli,

35 Od ujst je kapalu,

To je blu prav grdu.

Zatu modri možje
Od svetga Primaže
Si zmislijo narprej,

40 Kar se vam zdaj povej.

Od širocih ust so mero vzeli,
Žlice delati zečeli,

So stiirli robe te,

Za cejle dežele.

45 Potem so šli po svejt,

Po zimi in po lejt,

Pa ne samo možje,

Vse, kar lejze inu gre.

Križem svejt so se podali,

50 Siiho robo ponujali,

Vse mejsta in vasi

50 z žlicami obšli.

Vsak mora bit učan
Prodajat robo sam,

55 Če modro govori,

51 že kaj pridobi.

Kislu mlejku si zgovarja,

V torbo kruha, varžet gnarja.
Ko robo vso proda,

60 Naj gnarja, naj blaga. —

Nej gnarja, nej blaga,

Ker vse za vince da.

8657. Iz  Kokosa rjeve zbirke. — Povedal l. 1882.  Janko Cotelj.
— Varijante so zapisali:  Fr. Stele na Žejah in v Podgorju,  'Fr.  Berlec
na Dolenjskem,  Janko Žirovnik na Bledu (I. 22, z mel.),  Janko Barle
v Metliki,  M. Rode v liubljanski okolici.

Del VI. Šaljive in zabavljive 8658 — 8660.

731

8658 .

(Stara Loka.)

Sr.in Rib'bnčau Vrban,

Po celiiin svet sl>rn znan,
Premodre sim glave,

Pa žlice jmam nove.

5 Jest delam sita vsake sorte,
Kakršne si zmisblt morte:
Škatele, škatlice,

Pa tud’ kuhav’n’ce.

Ta velk’h ust smo mero vzeli,
10 Pa žlice delati zaceli,

Smo storli robe te
Za cele dežele.

U roko robe,

U mošno d’narja.

15 Ko robo uso preda,

Ni d’narja, ne blaga.

Ker tam je tisti grad,

K’ je povno krulovih bab.
Ure, ure, ure,

20 Mi smo Rib’nčane.

Cev tedln smo ukol hodil’,
U nedelo pa Boga molil’,
Deb’ loncov na pobil.

Ure, ure, ure,

25 Mi smo Rib’n’čane!

8659 .

(Kranjska.)

Sem Ribenčan Vrban,

Po celmo svet’ sem znan,
Sem iz tega gradu,

K’ se prav’ pri Žliearju.

5 Smo žlice poprodal,

Smo babe ž njim’ goltal,
Smo carja srečali,

Po nemšk’ se odrezali,
Pa ne samo možje,

10 Kar leze ino gre.

8660 .

(Z Blok pri Cirknici.)

Sm Ribin.čan Urban

Po cejlm svejt sm znan sm znan.

Pa muormo ji.t po svejt,

Po zimi in po lejt, po lejt.

5 Pa ne samu možje, le tudi ženje,

Pa ne samu ženje, kar lejze inu grje. m
Žnidarje smo srječalb,

Smo se po nejmiku odrejzalb.

8658. Zapisal  F r č. S t e 1 6 . — Iz njegove zbirke IX. 32. Samo konec

19—25) je zapisal  H n d. Pozni k na Bledu. Varij anto, ki ima ta konec

za uvod, je zapisal  I Kokoš ar v Sorici.

8659. Zapisal  France Francetov. — Iz njegove zbirke III. 5.

8660. Zapisal Iz.  Modic. Njegov pevec jo je cul v Rutah nad Tur¬

jakom. Vsaka kitica se ponavlja.

40 *

732

Del VI. Šaljive in zabavljive 8661 —8663.

K’ nejmškega njebt znali.,

10 Pa uoslT. b't ostala,

Po ribnlišk h Šprah : vrsk, vrsk.

Od tistga gradu,

Tam guor pr sklejd, sklejdnbku.

Smo strune nepjeli., pa citrat zaojeR.
15 Po ribni.ški šjegi.: vrsk, vrsk.

8661 .

(Iz Šiške.)

Vre, vre, vre,

Mi smo Ribenčanje!

Cel tajden smo akul hodil,
V nedejla sma Boga prašil,
5 De b’ loncev ne pobil.

Vre, vre, vre,

Mi smo Ribenčanje!

Tam doli tam v Rakitenci
Tam dejlajo se piskerci,

10 Tak štautek jen močni.

Vre, vre, vre,

Mi smo Ribenčanje!
Kočevcam glino vkrademo,
De polej piskre delamo,

15 Vre, vre, vre,

Mi smo Ribenčanje.

8662 .

(Iz Rimskih Toplic.)

Oo Ribhnce do Rekitnr.ee
Ne raste drug’ga ko leševje;
Smo leš’evno brali,

Rezanco nar’jali
5 Za Ribni.ško mejsto
vaek, vaek.

O lepi Fantie Ribenshki,

She hujshi fo Rakitenshki;

So fe mi spopali, na Kerki
per fari

Sa volle Marinke Kobenzelnave.

Imejli smo en vel’ki bas
In on je renčal hudo na , glas.
Pa smo strune napeli,

10 Smo citrat začeli
Za Ribniško mejsto
vaek, vaek.

5 She fe mi Fantie reserdie
En lonzhien Bafs mi narade
So krate napieli, fo plefsat
fazheli

po Ribenshkim Meisti
vre vre vre vre vre.

8663 .

(Dolenjska )

8661. Zapisal  M. Rodfe; pon. Boi Holeček. — Iz Rodetove zbirke
VIII. št. 14.

8662. Zapisal  Maks Š n ud eri. — Iz njegove zbirke.

8663. Neznanega zapisovavca. ok. I. 1770-80. — V rokopisu drž. lic.
knjižnice v Ljubljani, štv. 186. fot. 59.

Del Vf. Šaljive in zabavljive 8664 — 8666.

733

Nesrečni gobarji.

8664 .

(Torovo pri Vodicah.)

Polcaj ga j’ dobiv,

Na rotovž podil.

K’ je babe goltov,

Bo pa z ritjo plačov.

Vodiške gobarce
So lohka lepe,

Kar za gobe dobe,

Pa na vofrt narde.

5 Hrvatov ta krulov
Se j’ babam ponujov:

Še jest nej grem z vam’,
Sej gobe poznam!

Po plač se je gugov,

10 K’ je gobe ponujov,

15 Sodvarjeva Lenka
Imela avbo s Tržiča,

Pa furm ’ma zlat,

Pa gobe je brala to celo
[spomlad.

Ma prfelast jezik . . .

8665 .

(Iz Češnjevka pri Cerkljah.)

Pr cerkl, pr far
Usi smo stopal
Za Uršo Škrbenclnovo.
Vre, vre po Ribnc use.

5 Smo vonca peljal,

Smo babe goljfal.

Vre, vre po Ribnc use.

Smo z gobam kpčval,
Smo babe goljfal.

10 Vre, vre po Ribnc use.

Hrovatov ta kruljov
Sej babam ponujov:

Še jest nej grem z vam,
Sej tud gobe poznam!

15 Vre, vre po Ribnc use!

Po plač se je gugov,

K’ je gobe ponujov
Grdo se drži,

K’ mo goba smrdi.

20 Vre, vre po Ribnc use.

Polcaj ga dobi,

Ga na rotovž podi:

„K’ sl> babe goljfov,

Boš s ta zadnjo plačvov.“
25 Vre, vre po Ribnc use.

„Simon Cirenski“.

8666.

(Od Sv. Antona v Slov. golicah.)

Brumen Sinarski Po plači je hoda,

K Svetem Andraži 5 Lačen je grata,

K mesi je šau. K Balohi je šau.

8664.  Zapisal  Franc. Stele. — Iz njegove zbirke III. št. 16. Konca
pevka ni znala. Varijanto iz Tunjic je zapisal  M. Rode.

8665.  Zapisal  Janko Hacin.  — Iz Hacinove zbirke 165. Prim.
št. 8663!

8666.  Zapisal  Avgust Lah. — Iz njegove zbirke št. 49.

734

Del VI. Šaljive in zabavljive 8667 — 8668.

Pija je vino,

Jau je kruh bejli
Ino meso.

10 Tisto spojau
In vilce spobrau
In v torbo si djau.

Balouh je to vida,

K njemu je skoča,

15 K viihi ga poča:
„Kam vilce si djau."

Brumen se vstraši,

S hiše jo sprali
Viin na stezo.

20 Balouh je k njem skoča,
K vuhi ga poča,

V hišo ga gnau.

„Zdaj boš ti veda,

Kam boš ti hoda
25 Na gosti!"

Kožih dol sleče,

Nažgau mu je pleče
Z bikovico:

Svinja svinjarska,

30 Dugi dolanec
Lisasti!

Mošnjo maš prazno
Čista viin snažno
Za viši!"

8667.

(Od Sv. Jurija ob Ščavnici.)

Brumen Senarski
K svetem Andraši
K mesi je šau.

Po plači je hoda,
5 Žeden je grata,

K Balohi je šau.

Tam si je reka
Nesti pint vina
No še mesou.

10 Meso je poja,

Vino je spija,

Nože je vkrau.

Baloh je ovara,

Hitro je bara:

15 „Kama si djau?"

On se je straša,
Vunta je spraša
Na to stezou.

Baloh za njim skoči,
20 K viihi ga poči,

Notri ga je gnau.

Kožiih mu sleče,
Nažge mu pleče
Z bikovcou.

8668.

(Iz Vogričevec pri Ljutomeru.)

Simon Cirenski Po plači špancira,

K svetmu Andraži 5 Lačen je grata,

K meši je ša. K Balohi je ša.

8667. Zapisal  Jož. Kranjc. — Narekoval godec  Fr. Zorman.

8668. Zapisal  Franc. Schneider.  — Iz njegov, rokopisa. Balohi
se še nahajajo v fari sv. Jurija ob Šč. Pesem naslavlja narod  „ Pesem od
Gorenca."

Del VI. Šaljive in zabavljive 8669 — 8670.

735

Tam si je reka
Nesti pint vina,

No še mesa.

10 Vino je sptja,

Meso je poja,

Nože in vil’ce je vkra.

Baloh ga zavara,
Hitro ga bara:

15 „Kam si je dja?“

Kožih mu sleče,
Nažge mu pleče
Z bikovcoj:

„Zdaj boš ti veda
20 Kak boš ti hoda
K Balohi v gosti!“

Čudna zdravila.

Oj seljani seljani!

Moj dragi boluje.

Nesla bi mu ponudbe;
Od mušice jušice,

5 Od komarca rebrce,

Na situ rakije,

Da se dragi napije;

8669 .

(Vrhovska.)

Od ribice vilice,

Od raka okraka,

10 Na rešetu vina,

Od mravinca vinca,
Od konja bubrike,
Od puha uha,

Od lesice klobasice,

15 Od žabce gobce,

Od martinca rivca,
Od gerlice mervice,
Od buhice župice,
Od kopuna kljuna!

8670 .

(Iz Samobora.)

Jelen trči vu goru,

Na rogovi vrhovi,

Na vrhovi gradovi,

Vu palači lepi stol,

5 Za stolom je dragi moj:
,.Kaj boluješ dragi moj?

Bum ti dala jušice,

Jušice od mušice,

Od komarca reberce,

10 Od kobilce stegence,

Na rešeto rakije:

S tem se. dragi krepil buš“.

8669. Neznanega zapisovavca.  — Iz VO. XVI. Č. 17.

8670. Zapisal  I. Stoka n. — Iz ,, Bisera'" I. str. 59.

736

Del VI. Šaljive in zabavljive 8671 — 8672.

Vdovec in kaplanova kuharica.

8671 .

(Od Ljutomera.)

M. Dobro jutro, gospod kaplan!

Jedno prošnjo do njih mam:

K. Kaj pa takšoga?

M. Žena mi je vmerla nicojšno noč,

5 Bog njoj daj eno lehko noč!

K. Bi njo znam pokopal rad?

M. Seveda bi njo pokopal rad

In jeden križni kamen na glavo dja.

K. Ti je kaj huda bla?

10 M. Tud seveda je huda bla,

Pa mi je nocojšnjo noč vgasnila.

K. Mislim, da bi se spet ženil rad ?

M. Ja, ja, gospod, da bi se ženil rad,

Pa si neznam sam neveste zbrat.

15 K. Kaj, bi znam mojo kuharico rad?

M. Seveda da bi jo tudi, gospod kaplan,

Pa njo včasih njim posodit znam!

K. Aj huncvod gerdi, gda sem te prosil zanjo ?
M. Ja! Že so me prosili gospod kaplan,

20 Pa so že pozabili, ker dugo je od tam.

K. Hodi s bogom, tepec gerdi in mi ne zblodi
Mojo kuharico!

8672 .

(Vzhodnještajerska.)

Žena mi vmria
Nicorsko noč.

Daj da njoj, Bog daj
Nebeško luč!

5 Sdaj pa bom prost

Ša šolmeštra,

Ki njo pokopati
Pomaga mi bo.

Na grob bom zavalia
10 En velik kamen,

Kaj ga nede žene
Meni več nazaj.

K. „Če bla je kaj vrla?“ —

Vrla bla, vrla,

15 Gospod kaplan!

Mira mi ni dala
Ne noč ne dan.

K. Če bi se žena drgoč?

8671 .  Zapisal  J o s. Štuhec.  — Iz njegove ..Pesmarice* VI. str. 109
do 110. V Pesmarici IV. 60 se loči prepis v tem : 4 nicoršnjo — 5 B. joj daj
eno lepo 1. n. — 7 jo — 8 No, — 9. 10 hujda — 12 da ... rad kaj bi se
ženil rad — 18 Ajh.] Huncvod — 20 šoj so vse — 21, dalje manjka.

8672 .  Neznanega zapisovavca.  — Iz VO. XIX.  16. ps. 113.  (7.) Vari-
janta ravnotam I. 111.

Del VI. Šaljive in zabavljive 8673 — 8674.

737

Ženia b se, ženia,
20 Gospod kaplan;

Pa nevem si, vboga
Sirota kam!

Naj mi jo dajo,

25 Gospod kaplan!

Vem vam jo jaz pa
Posoditi znam.

K. „Vem ti jaz kuharco dam!“ K. Kdaj sim’ ti jo posodia?

So me prosili,

30 Gospod kaplan,

Vem še ne dolgo,

Blo kumaj še lan’!

8673 .

(Fram.)

Dobro jutro gospod kaplan!
No kaj takega?

Žena mi je umerla
Nicojšnjo noč.

5 Kaj bi rad mežnarja?

Vsej bi ga rad,

Da bi mi pom[ag]al pokopat
No ti velki kamen na grob kotat.
Kaj je tako huda bla?

10 Vsej je huda bla

Ni mela mira noč ino dan,
Bog ji daj nebesa
lno sveti raj!

Da sem le jaz je fraj,

15 Bog nam tud e vsem daj.

8674 .

(Borovlje.)

Dobro jutro, gospod kapvan,
Eno lepo prošnjo do vas imam.

Kaj dora!

Žena mi je vmrva nicoj to nueč.
5 Bog jej daj to nebeško vuč.

Je huda b’va?

O huda, huda, gospod kapvan,
Nisem mov pokoja noč in dan.

Al bi rad drugo mov?

10 Rad bi jo mov, pa še nico,
Prosim za vašo kuharico.

Dajte jo!

8673. Iz C. O. L 22 Pela  GertrudFalantan — Varijante so za¬
pisali:  Fr. Kramar in  Ant. Breznik v Ihanu,  Jož. Kranjc pri Sv.
Juriju ob Ščavnici , Jur. bule k v Makolah (z melodijo),  Tereza Pošepl
v Središču,  heop. Trobevšek v Vrhpolju nad Kamnikom.

8674. Neznanega zapisovavca.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št.  7,93.

738

Del VI. Šaljive in zabavljive 8675.

Pevčevo življenje in usoda.
8675.

(Štajerska.)

Jez sim Vodovnik Juri,

Per Skomri sim doma,

V raztrgani kočuri,

Štiri okence ima.

5 Veselje moje vse je preč,

Ne morem si pomagat več,

S težavami sim ves obdan,
Žalujem noč in dan.

Že golo glavco nosim,

10 Po sveti grem okol,

Vse sorte pesme trosim,

Ne zmenka jih nikol.

Poznajo me sromačeka,
Povsod mi dajo vinčeka,

15 Kadar se z vincem poživim,
Zapojem še ljudem.

V leti tavžent sedemsto
Enadevedeset,

Sim bil položen v zibiko
20 In rojen na ta svet.

V detečjih dnevah skoz bolan,
Kakor sim še današni dan,

Al radovolno vse trpim,

Se s križem veselim.

25 Ta rajni moj oče
So bili Cimerman,

So stavb hiše, koče
Skomerskim farmanam,

Tud marofe in žage v ves,

30 Popravljal so tud mline vmes,
So bili pinter in kolar,

Po verhi še coklar.

So meli kratke hlače,
Kmetiški jopič dolg,

35 Ponižno so živeli
Od svojih mladih nog.

Sedem osemdeset let
Živeli so na tem svet,

Potem so v dolgo večnost šli,
40 Kak bomo enkrat vsi.

Helena cesarica
So moja mamka bli,

Pa božja je pravica,

So tudi v večnost šli.

45 Živeli so na tem svet,

Je ži črez štirideset let,

Mene so podučil lepo,

Kok služu bi Bogu.

Pr svetim Bompertu
50 Sim potlej mežnar bil,

In to devetnajsto leto
Se antverha vučil.

Sim platno nosil in tikal,
Zaslužen dnar za vince dal,

55 Ti čas mi je pač dobro blo,
Pa zdaj ni več tako.

Zdaj pesme komponiram
Na moje stare dni,

Jih noč no dan študiram,

60 Nikol jih dosti ni.

Veliko sem jih že vondal,

Po drugih krajih jih nasjal,
Nar meji pa per skomerskih,
Kir pravijo, de je greh.

8675. Zapisal l. 1849 v bohoričici  Fr. Jan. Poslal  Št. Singer iz
Železne Kaple.  — Prim. „Dom in svet“ 1900, na ovitku 16. št ! Varijante
so zapisali:  Ivan Pilih v Levcu v Savinjski dolini,  Zinka Kavčičeva
pri Sv. .Juriju ob Juž. tel.;  Franjo Malgaj ravnotam  („Jaz sem Vodnikov
Juri", .Gospod Slomšek so me poročali"), Avg.  Lah  pri sv. Antonu v Slov.
Goricah  („Jaz sem Vodnik Juri"), Maks Snu deri  v Rimskih toplicah
(„Jaz sm Vodniku Juri").

Del VI. Šaljive in zabavljive 8676.

739

65 Domača moja žlahta
Ži mene ne pozna,

Je kakor huda plahta
Ži vsa raztrgana.

Ži nima strehe nad glavoj,
70 Ker vse pobere za vodoj,
Perjatle pa povsod imam,
Ker jih obiskat znam.

Devet no trideset let
Sim bil pa tedaj star,

75 Sim mogel vdovo vzet,

Jo pelet pred altar.

Mašnik so poročali,

No meni tak naročali:

To staro žensko prov lubit,
80 Nikol jo zapustit.

Visoko častivredni
Slomšek gospod Anton
So tudi tako rekli,

Če pesme zlagal bom :

85 De moram jih še jim poslat,
Te lepše hočjo drukat dat,

Da hojo brali jih povsod,

Vsak kmetič in gospod.

Nekter pa mene vpraša,

90 Kje se jih jez vučim,

No kje je tista kasa,

Da pesme von dobim.

Jes mam en star ponucan koš,
Kir ži ni vreden šajnast groš,
95 V tem starim koši imam vse
Te pesme zložene.

Jez ži pa komaj nosim
Moj star poloman koš,
Prjatle moje prosim,

100 Deb’ dali vsak en groš,
Kadar ta košek zapustim,
Deb storli zame en spomin,
Al prosit le za vas želim,
Če le svet raj dobim.

8676 .

(Iz Češnjevka pri Cerkljah na Gor.j

Jest sem Donik Juri,
PT>r Skubbr shm doma,
S’l>m v strgani kočuri,
Štir okonce ima.

5 Moj stari, ranjki oče
So bili Cimperman,

So hišne koče stavli
Komarsktm farmanam.

So kratke hlače jmeli,
10 Kmetiški jopič douh,
Ponižno so hodili
Od svoj'f>h mladi.h noh.

Alena cesarica
So moja mamca bli,

15 Al božja je pravica —

So u dougo večnost šli.

Zapustili so leta svet,

Je že p'i>r štirideset let,

K’ so mene podučili,

20 Koko služit Bogu.

Enojnšedeset let

S'F>m biu jest takrat star,

K’ s’!.m mogu staro vdovo vzet
Pa peljat pn.d utar.

8676. Zapisal  Janko Hacin  z opombo:  „Narekovali Mica in Mar¬
jana Žumrovi. V v. 8. se nista mogli zjediniti ali „komarskom“ ali „Ko-
menskom" (Komenda). Nazadnje je obveljalo „komarskem“, češ, da je bolj
„fest“. V drugem v. zadnje kitice mesto  „še en groš" tudi  .šestnajst groš".
Podoben zapisek mi je svoj čas kazal tudi g.  Evgen Vavken, ki mu jo
je narekovala stara pestunja Urša (Cerklje)." — Iz Hacinove zb. št. 11.

i

740

Del VI. Šaljive in zabavljive 8677 — 8678.

25 Mašiunik so poročali,

So meni tok naročali:

Ta staro ženo prou ljubit.
Nikdar jo zapustit.

Jest imam pa 'n znucan koš,
30 Ki ni ureden še en groš,

V tem košu imam use
Te pesmi zložene.

8677 .

(Podgorje.)

Entavžent sedemsto
Ena in devetdeset
Sem bil položen v zibeljko
20 In rojen na ta svet.

Jaz sem ta dolgi Jurij,

Pri škornu sem doma,

Pri strganem kačurji,

Tri okence ima.

5 Veselje moje je že preč,

Ne morem si pomagat več,

Z nadlogami sem ves obdan,
Zdihujem noč in dan.

Oh moj rajni oče
10 So bili Cimperman,

So delal hiše, koče
Smihelskim farmanom.

So pravi žagar bli,
Popravljali so inalne vmes,
15 So bili pintar in kolar,

Po vrh pa še coklar.

Pa saj sem bil vse skoz bolan,
Kakor sem še današnji dan,
Pa z voljo vse trpim,

Da le na svet živim.

25 Že golo glavco nosim
In zmiraj grem okrog,

Vse sorte špase trosim,

Nikol’ jih ni zadost.

Poznajo me sromačka,

30 Mi radi dajo vinčka;

Kedar se z vincem poživim,
Zapojem vsem ljudem.

Moji ta ranjki oče
So bli en Cimerman,

So delal kajže, koče,

8677. Zapisal  Franc. Stele.  — Iz njegove zbirke I. št. 3.

8678. Zapisal  Julij Slapšak,  povedala in zapela  Nežika Miklič. —
Iz Slapšakovega rokopisa št. 2.; Šmihel je fara pri Novem mestu, Malkovee
vas in vinska gora blizu Mokronoga. Melodija je taka '.

Mo - ji ta ranj-ki  o - če So bli en ci-mer - man, So

de - tal kaj-že, ko - če, Šmi - heljskim farma - nam.

So bli tis - ler in ko-lar, Po vrh pa še co - klar.

8678 .

(Iz Mokronoga.)

Šmiheljskim farmanam.
5 So bli tišler in kolar,
Po vrh pa še coklar.

Del VI. Šaljive in zabavljive 8679 — 8681.

741

Jaz sem pa ubogi Juri,
Tam z Malkovca doma,
’z raztrgane kačure,

10 Štir okenca ima.

'mam doma en spleten koš,
K’ je vreden sajast groš,
Noter 'mam pa pesemce,

Vse sorte zložene.

8679 .

(Iz Suhorja.)

Jest sem en 'bogi Jure
Iz Kurjev’ga doma,

Iz ene stare kočave,

Ki štiri okna ima.

5 Moj ranjci oče Cimerman
So delali hiše zares,

So tudi tkali platno vmes,
So bili pintar in kolar,
Povrh pa še kotlar.

10 Jest imam eno staro žlahto,
Ki je kot stara plahta
Povsod raztrgana.

Kaplan so nas poročali
Tako so nam naročali:

15 Ti staro babo morš ljubit’,
Nikdar je zapustit’.

(Nekaj manjka pred to kitico.)

Preljubi moj Jurče,

Oj kje si doma?

Tam s starga Škodurja,
Ki dve okenc ima.

8680 .

(Dolenjska.)

Šest in tri desetga leta
10 Sem jest poročen bil,

Sem staro vdovco vzel po sil
In peljal pred altar.

5 Sam ne vem, kam se obrnit,
Proti mestu al Metlik,

V aržet imam krajcarja,

Na rit pa po dve flik.

Fajmašter so me poročil
In so mi tako naročil:

15 To staro babo moraš ljubit
In njo nikol ne zapustit!

8681 .

(Gorenjska.)

Jaz sem slepi Nejče,

Na Ljubnem sem doma,
V strganem kočurju,

Ki štiri okna ma.

Me vidite sromačeka,

10 Mi radi daste vinčeka,

Jaz pa se z vincem poživim,.
Zapojem vsem ljudem.

5 Tam notri mam an strgan koš,
Ki ni ureden šajnast groš,
Tam not pa pesem viže mam,
Zapojem kakor znam.

Moj ta rajni oče
So bili Cimperman,

15 So delal hiše, koče
Ljubljenskim farmanam.

8679. Zapisal  A. Žlogar. — Iz njegove zbirke.

8680. Zapisal A. L. — Iz  „Brivca“ 1901. št. 12 (M. Rode VII. št. 76
Vlil. št. 5 )

8681. Zapisal neznanec.  — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je izročil
■I. Glonar. Varijante so zapisali tudi  Fr. Praprotnik v Mozirfu.  Št. Singer
v Žel. kapli  m Rad. Pozni k v Kropi.

742

Del VI. Šaljive in zabavljive 8582 — 8684.

Delali so žage res,
Popravljali so mline vmes,
So bli pintar in kolar,

20 Povrh pa še cokvar.

8682 .

(Iz ribniške okolice.)

Od todi dobre ure,

Od Škornja sem doma,
Iz majhene kočure,

Tri okence ima.

5 Moj ata, ranjki oče,

So bli pa Cimerman,

So delal bajte, koče
Raškim farmanam.

Poznajo me sromačeka,

10 Mi radi dajo vinčeka,

In z vinčekom se poživim,
Zapojem ljudem vsim.

Ljudje so me prašali;

„Kje pesmice dobiš,

15 Kje imaš take šole,

Da se jih naučiš?

Doma imam en stergan koš,
K’ ni vreden še en počen groš;
Tu notri imam pesmice,

K’ so tak lepo zložene!

8683 .

(Šmarjeta.)

Jaz sem ta liepi Lipi,

V Šmarjeti sem doma,

S ta strhanom kvobukom,
Ko sedem uknjov ima.

5 Moj to stari atoj

So bili an Cimperman,
So puvali hiše, kajže
Šmarješkam purharjam.

Narejali so žajam riz,

10 Popra violi so mline vinis,
So bili pintar noj kovač,
Našlinje pa berač.

8684 .

(Štajerska.)

Jaz sem Tomažek Grubar,
V Celju sem doma,

Na bregu mam kočuro,
Stir okna gor ima.

5 Me 'majo za Tomažika,

Mi dajo pit iz glažika,

Jest radovoljno vse potrpim
Da le na svet živim.

8682. Zapisal  A. Z o b e c. — Iz njegovega rokopisa II. 5. Prepis  V
zbirki Dav. Petelina II 5 (kamor je prepisana iz domačih vaj alojzeviških)
se loči v tem:  5 atej — 12] Ljudem zapojem vsim — 18 nij — 19 pesnice
— 20 Ki.

8683. Neznanega zapisovavca.  — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1015.

8684. Zapisal  J. Ko košar. — Iz njegove zbirke.

Del VI. Šaljive in zabavljive 8685 — 8686.

743

Štir in dvajset let sem star bil,
10 Sem kramo naredil:

Sem kupil nekaj trakov,

Sem knofe zravn dobil.

Kar sem pri krami prigolfal,
Sem vse za sladko vince dal,
15 Tačas mi je pač dobro šlo,

Ko zdaj ni več tako.

0 moji stari očka
So bili en šnajdermon,

So flikal hlače, srajce
20 Vsem šuskim purgerjem.

Ce so jih lepo naprosil,

So tudi kikle naredil,

So bli en majhen možik star,
Pa hud ko Bog nas var.

25 Nosil so kratke hlače,

Lajblč rudeč,

Prav poštenu so živeli,
Vsaktermu je blu uleč.

Dve in osemdeset let
30 So živel na tem svet,

Potem so v dolgo večnost šli
Ko pojdemo enkrat vsi.

8685.

(Iz Pijavee pri Mokronogu.)

Jaz sem pa ’z tiste hiše doma,
Ki štiri okenca ima;

Pa mene majo za Tomažeka,
Mi dajo piti iz glažeka.

5 Oče so bli žnedrman,

Oče so bli žnedrman,

So znali lepo šivati
Te kape purgarjam.

Mati so bli pa mojškerca,

10 Mati so bli pa mojškerca
So znali lepo prati
In srajce delati.

Hudi so bli po star’ navad’,
Z očetom so se kregal’ rad,
15 Še mi otroci smo se jih bal’,
K’ so nas večkrat nažgal’.

Konec.

8686.

(Iz Rimskih toplic.)

Zajček je lejp rldeč,
Repca pa nima več!
Najraj’ b’ jo še zapeu —
Pa je nej več!

8685. Zapisal  Jul. Slapšak,  zapela  M. Kovačinova.
kove zbirke II. 38.

8686. Zapisal  Maks Snu deri. — Prim. šiv. 7976.

— Iz Slapša-

744

Dodatek.

Dodatek.

Tukaj se navajajo začetni verzi nekaterih onih šaljivih in zabavljivih
pesmi, ki se sicer mnogo pojejo in prepisujejo, a niso prave narodne in zato
niso sprejete v zbirko ; pridejani so tudi začetki onih, ki so izpuščene iz raz¬
logov, omenjenih v pripomnji k VI. delu (IV. zv. str. 683.). Glede obojih velja,
da £ njimi še dolgo ni izčrpano vse bogato gradivo naše narodne humori¬
stične in satirične poezije. Urednik se je omejil na to, da zabeleži tukaj vsaj
vse ono blago, ki je že kje natisnjeno, torej raziskovavcem lažje pristopno.
Daši to kazalo ni tako veliko, da bi bilo težko pregledno, vendar bodi opo¬
zorjeno na to, kar velja o abecedni razvrstitvi celotnega „Kazala začetkov “
(IV. zv. str 750).

1. Aj Korana, ladna voda moja — Ti si mene sinoč prevarila — (Šašelj,

Bisernice, I, 178, 11, 134.)

2. Al v Resnik  ves pojdaš — Vzemi kovter sebo — Te Resenšče

dočle — Koj naje lažo. (NPKS. 970.)

3. Ana novo vam zapojem — Kje je naš mojster rojen — Na gunmo

kraju Save tam — Pršu je on beraški k nam. (Pucek v Lešah.)

4. Ano pesem hočemo zapeti — Od Borovljancev  kaj poveti —

Kako se v Brovljah godi — Kadar pri pilijah deva ni. (NPKS. štev.
994.)

5. Ano pesem očem vam zapeti — Od Štrajskih jagrov kaj poveti —

(Zložil Fr. Lederer-Lesičjek. NPKS. 992.)

6. Beštrova  bajta na kraj' stoji — Notri je povhen prov slabeh l‘di

—Lefont pa Žvižgont pa pr peč sedi.

7. Bia je imeniten Voger — Ki je jako bogat bia — Žito je po sveti voza

— Fal ga drža, lehko trza — (Voger se na obedu pri cesarju pone-
snaži.)

— Blagor tebi, skomerska  fara — gl. Srečna je taista fara, št. 109,

8. Blagor ti ivorska fara — Ni ti glihe ni ti para — (Lovci v Javorju pod

Sv. Uršulo so ustrelili in snedli kuzlo.)

9. Bom šel doli na Vojniče  — Tam bom videl brze Mice. (VO. XVI.

D. 17.)

10. Bote Staršenci  veseli — Kaj te lecetara meli — (Potlan in Turk

kradeta čebele.)

11. Brali bomo marsiktero — Smešno ino prazno vero — Kak se čudno

govori — Kaj se v Lembergu  godi.

12. Brletov Jože iz Žalne tako govori — Od Kašarja  ana liepa pejsm

zlaži.

13. C e v 1 j a n a na Krasu — Poglej in poslušaj ga — Kaj oče on imet' —

Hčer tvojo za ženo.

14. Cezanjovske  dekline se opravlajo — Dere v Lotmerk k mesi

idejo — Gor no dol po plači shajajo — Ena na ovo se zgledujejo.
(VO. XIX. N. 93.)

15. Čička teče — Čič za njo — Ona pade — On na njo.

16. Daleč tam na konc' Ljubljane — K' se po cest' prot' Trstu gre — Tam

deklet je dosti zbranih — Ki nam cigare narede. (Ljubljanske ciga-
rarice.)

17. Dober večer, dragi gazda! — V jutro bia po dvori brazda, — Prašič

kroli po dvoriši (Koline).

18. Dober večer, Gospod Bog nam ga daj — Mi smo zdaj prišli v en zvo-

leni kraj (Koline).

19. Dober večer, ljubi oča, — Dnes bo pri vas huda toča, — Vse nam v

grlo bo zletelo (Koline).

20. Dragi polski pajbje vi — Pametni ste gratali — Da tih kiištrov nečcte

- Či ravno so gizdave vse. (Geriki Cencinovi v Cezanjevcih.)

21. Dva nesrečna Italjana — Trdovratnega srca — Sta na gavge bia pe-

ljana — Sred ljubljanskega polja. (Kuplet.)

Dodatek.

745

22. En Šuštar me prosi — Da b‘ plesat šla ž njim — A1‘ s takim ne grem:
. — Cel teden na stolu sedi — V nedeljo po smoli smrdi. (Plesavka

zavrača rokodelce.)

23. En transport po Ljubljani hod — Popraša- kje je „pri strgan 1  jop‘“?

24. Ena čuda velka je — V kratkom godiva se — Tadle pod Rehpergam —

Pri tistej cesti tam: — Žnidarja oba — Sta vovka vbijava. (V resnici
je bil pes. NPKS. 993.)

25. Eno pesem resnično vam hočem zapet — Ko pravdarski doktor je bil

on popret — Po kanclijah je hodil, cigare kadil — Z vikšim 1  gospo¬
dam 1  prav sladk 1  govoril. (Zakotni pisač in tat Te n g ar.)

26. Eno naj — Pesmico zapojem zdaj! — Nečem staro, rajši novo, — Da

.nam bo za dobro voljo. (Koline. — Lipoldova?)

27. Fantič je lep, kakor najgljčev cvet — Pa še lepši bi bil, ko b 1  tobaka

ne kadil. (Graja kaje.)

28. Fantiči, dekliči — V taberno gredo — Jest vboga srotica — Pa gredem

domo. (VO. XX. 7. b. — Prim. SPKN. I. 42.)

29. Fara Tomašoska  sploh je slovela — Kruha no vina zadosti je

mela — Glejmo vesnice no tudi brege — Vsakemu dobro po srednem
še gre. (Sv, Tomaž pri Ormožu.)

— Fašenk, jaz sem kaj na sveti — gl. Jaz sem, fašenk, kaj na sveti,
št. 40.

30. F a š e n k se je ženit šau — Neje za nibeno znau.

31. Gda enkrat terninska jedra — K mlini nesejo za oli — Se je blo jih

ena vedra — Šetajo po dolgem poli. (Veržejska.)

32. Gnes boš ti enkrat, Marinka, — Deno mogla vtihnoti — Jas sen hoda

po Martinka, — Ke de jezik rinka ti.

33. Gornji del t o m a š k e fare — Rihtarije trnovske  — Si pogledujte

pajbare — Ki nas gor na dvajsti je.

34. Grenka smrt na duri kljuka — Ojstro koso ima s seboj — Ino vpraša:

„Kje si, Luka? 11  (SPKN. IV, 107.)

35. Hlapce, dekle birt zakliče: Danes gremo nad prašiče, — Ženske, v

bano krop pripravte (Koline).

36. Hodi moja, da idemo doma! — Neču moja, zakaj ni me volja — (Ša-

šelj, Bisernice, I. 177.)

37. Hudič Trbovlje  trese — Labum, labum, labum! — Po cest pro-

cesjo vleče —

38. „Hvaljen bodi Jezus Kristus! 11  — Reče sneha farmeštri — „Naj se zide

na vse veke! 11  — Odgovorijo oni. (Devetindevetdesetletna jemlje
devetnajstletnega.)

39. Iz Drežnice  prileten mož — Ima soldov polhen koš — Tri kozliče,

kozi dve — In pa fanta, to se ve.

40. Jaz sem, fašenk, kaj na sveti — Mam koline, vino v kleti.— Vse, kaj

koligde živi, — Se s pečenjami gosti. (Prepir med pepelnico in
pustom.)

41. Jurček  spod gore — Ma pisane vole — Mene za dekle — Me Štirna.

čez use.

42. Kaj je tebi, sivi mujcek Da se tak nemilo jočeš? (Obdolžen maček.)

43. K?,i ma koli svet meštrije — Vsak hasek ma no dnar — Samo t r 1 j a

naj se skrije — Tota dela samo kvar.

44. Kaj novega vam mi povemo — Od G a j o v c e v zapeti čemo — Kaj

se v Gajovcih godi — Da jim skoz tolko fali. (Gajevci tatje.)

45. Kaj se je enkrat zgodila — V starimi mesti v Štanjeli — Dost ludi je

skupaj bila — Švara so preganjali. (Štanjelski fantje izpijejo Švari
vino.)

46. K a m i 1 o v Francelj  pit bi šel — Ko bi le kej dnarja imel -

47. Kda so svinje že debele — Te nas delajo vesele. (Danjko PP. 30.)

48. Kdo je ta, k' ne pije vina — Al je sosed taka svinja? — Vince je zares;

sladko — Teče v grlo prav gladko.

49. Kdo preštima vse težave — Kere gde na sveti so — Le sam Bog no

naše glave — Drugi tak ne nefazmijo. (Kovaška.)

746

Dodatek.

50. Keri če koline meti — More dosti si zadeti — Prle, kak živad zakole —

Si zavžije kaj nevoie.

51. Kje. pa si ti baba bila — Da si se tako zakadila — (VO. X. 14. — XIX.

52. Klobasa vedno je enaka — Naj se je, al naj se kaka.

53. Kropa  je 'n golantn mejst — Not se pride glih po cejst.

54. Krošnjo piskrov sem si kupil — Bom v Celovec se podal - (NPKS.

55. Kuhaj, kuhaj, majka, kašo — Jaz bom Iubo čerko vašo. (VO. XV. 3.)

56. Lan sem se oženu — Sm staro babo vzeu — Še grivalo me bode —

Dokler bom živeu.

57. Le mi veseli bodimo — Ki štirje k enoj hodimo — Lepših deklin ga

nikde ne — Kak so dekline  B r a s 1 a v s k e. (VO. Vili. 50: XIX.
a. 65.)

58. Le škoda za J a k a , za Č n d n o v e g a — K’ sta ga v Gorjah kopala

dva fanta mlada. (SPKN. II. 66.)

59. Lepa je dežela kranjska — Kjer stoji tam vas domžalska  — Prav

prpravna za trgovce — Tu kujejo Tirolci novce.

60. Lepa je, lepa kraška dolina  — Zrastla je, zrastla je lepa de¬

klina — Bog ji je srečo dal, se bo ženila — Vzela bo Krašovca, rašo
nosila.

61. Lepa Kate u Zagrebu — Trgala je majaron — Služila si božji Ion. (Ša-

šelj, Bisernice, II. 193.)

62. Lepa moja štajerska  dežela — Bodi meni zdrava in vesela! Do¬

kler sem jaz po tebi hodila. (VO. I. 123, XV. 13.)

63. Leži, leži ravno polje — Na njemu tam stebri stoje — Petero močnih je

stebrov — Podpore sreče vseh stanov. (SPKN. 1. 67.)

64. Mesar  je priša, tele kupa — Peneze za njega da.

65. Mi knismo Kotmirčani — Knismo Salani — Mi bomo še ceste — Po-

miedoli z vami. (NPKS. št. 975.)

66. Mi smo pa fantje z a ž r s k i — Nosmo drobtince v aržetih — Kisla

lesnika pa v pajkelčkih.

67. Mi Štajarci smo faju ljudje — pa vsi smo preveč gizdavi — Naj je bogat

al srmak — Vsaki je purgari celo enak. — Hrvat  pa ima debele
bize — V tistih je on gospod —

68. Mica, Minka no Marinka — Vete kaj — Martin je prašička rinka, —

No zakaj. (Sodba nad deklami.)

69. Micika zibelko potače — Jožek kviški skače. (VO. XIX. U. 130.)

70. Mihal L o p a r n i k se velim — Že šestnodvajsti let živim — Povsod

sem meja poštenje — Al zaj se mi odvzeti če.

71. Mihal  e k ide gor po grabi — Vse dikline k sebi vabi — O preljubi

Mihalek moj — To ti nede nič nocoj! (VO. X. 4.)

72. Mili Bože, široko je morje — Nitko njega preplivat ne more. (Plohl,

HNP. 1. 24.)

73. Moram iti k mojoj kumi — Ar mi nekaj v glavi šumi — Nesem se dobro

naspala — (Petero pijanih kuni., Cvetkova. Gl. Kres Ih, 522.)

74. Na Mariji Majdalenene — Se v P u e g r e d i jarmak začne. (Podgrad-

ski jarmak. — Zložil Hribelnik v Goričah pri Podgradu okoli 1. 1800.)

75. Na sveti nebon več vesea — Srce me zlo boli — Krčmar mi včera

sukno vzea — Ker penez mi fali. (Pijanska.)

76. Naš maček si je mujcko ziska — Spat k njej ša je vsako noč — Ne se

ba ne groma, bliska Lejpo godi si gredoč. (Zaljubljenemu mačku
rep odsekan.)

77. Naša soseda je zapila ta prvi dan — An mirnik ušenice, k' je bla sama

doma. (Itd. do devetega dne.)

78. Naš mu F a š e n k mal’ je en let’, — Na enem očesu bil je slep. —

Mat' pa se je čudvala — K' sta mu zrastla dva roga. (Pokolenje in
ženitev Pusta. —- Let. Mat. Slov. 1890. 55.)

79. Ne dajte ženam, da bi hlače nosile — Da bi proti vam oblast zadobile.

(Besednik 1870, 60.)

Dodatek.

747

80. Ne dugo, da po noči — Sem z mesta ša domo — Te čiia sem v eni
koči — Se kregati grdo. (Prepir med pijanim možem in ženo.)

<81. Nouta fašenska  je ton: — Naj si pazi na glavou — Vsaki samec
no samica. (VO. X. 2.)

82. Od deset zapovedi (oštirjevih) zapeti — Kdor si.joh hoče k srcu vzeti

— Oh poslušaj pjanček ti — Kaj oštir zdaj govori.

83. Od Dolancov, od Gorencov — Nečem zdaj Slovencom peti — Le od

zvujanih Veržencov  — Milo rahlo čem se zdreti.

84. Od kod v dolino jug perpiše — Od kod nam sever proti briše — Tam

se pač tobak kadi — No se njegov dim časti. (Slava tobaka.)

85. Od pohorskih kmetov vam hočem zapet — Kak P o h o r c živi in kaj

more trpet. (Vodovnikova.)

86. Oh oča nebeški, ki v meglah sediš — Zakaj nas tak malogda z dežom

škropiš. (Suša i. 1834.)

87. Oh, poglejte vi kristjani — Kak so šafani Brezeljani  — Sosed

soseda črti — In poškodvat ga želi. (Vodovnikova iz 1. 1856.)

88. Oh bogi kmet, zapojem ti še — Od tvoje meštrije, od naše šege — Da

vsaki se ti močno prti — M 1 a t i č pa tebe najbole črti.

89. Oj Ivanek, moj borek zeleni, oj — Tvoje ovce pod moj borek hode.

(Kuhač III., 956.)

90. Oj Š t a i e r c bahač — Pa šraja po plač — Ma pet krajcerjev Šajna

— Pa: Firtl bajn auf!

91. Pasja noga, herdeg! Kaj bo s toga — Naš kokot je ša lesici v rit.

92. Plevnik  ima poldrugi grunt — Pa nima kruha za en funt.

93. Po cesti gre en stari mož — Na hrbtu nosi pleten koš. — Sestal ga je

šoštar mlad. (Šašelj, Bisernice, II. 137.)

94. Poglemo v Juleš varaš ta — Kak ena tam se štiinat zna — J u 1 j a n a

Lubec  se veli — Kan gre, tan graja sploh ledi. (Sv. Tomaž pri
Ormožu.)

95. Postojte s tovori — Da vprašal bom vas — Al imate gori — Kak lon¬

čeni bas. (VO. XVI. D. 7.)

96. Potokar je kuzio zaklal — Višnjanom  koline poslal —

96. Povžarija, dovga vas, — Od nje se sliši daleč glas — Ta čast so za-
dobili — so povža prklenili — Ta velik špas. (Gorenja Vrhnika.)

98. Predragi ljubljeni — Čujte za špas, — Či nete zamerli — Zapojem na

glas. (Dekle si želi godca.)

99. Preljubi znanci vi — pomislimo zdaj mi — Kak se kaj godi — Pri naši

avžengi — (Mizarska.)

100. Pri Sv. Jakobu  po opravilu — Mejli so mašniki drago kosilo —

Bli so povabljeni tuji duhovni — K Svetimu Jakobu h koči cerkovni.
(Vodovnikova.)

101. Prišli so do hojkc duge — Mlade majo tamle vuge — Glejte, krikajo,

za ženko, — Sodec, ovo tu pečenko! (Veržejska.)

102. Romarji  in romarce — Ki se na božpot spravlate — Ta prva vaša

misu je — De si potice spečete.

103. S stare vesi Micika — No z Repice Anjčika — Onedve pa sta tam

doma — Kde le pajbič štampet ma. (VO. XIX. d. 191.)

104. Sem deklica mlada, vesela — Sem pravo slovensko dekle (parodija.)

105. Sem jo prašal — Kako se piše — Sem jo peljal — Okol hiše.

106. Sem pa hoduv tam po puli, — Viduv mravlo, muho tudi — Govorile

sta za 'n špas — (NPKS. št. 820.)

107. Sem pravo naredil — Oženil sem se — In precej sem zvedel — Po

čem je kofe. (Vilharjeva.)

108. Smrt mi že na duri trka — In me vpraša: „Kje si bil?“ (SPKN. IV. 105.)
— Snoč je bil pač strah, o brati — Videl sem smrt pred menoj stati —

prim. „Včeraj, brati, kdo bi verval" (druga preloga.) Št. 131.

109. Srečna je taista fara — Tam je še navada stara — Ta vas se pravi

Cokelburg.  (Vodovnikova. — Prim. Koroške bukvice, str. 212 in
Zoro, V., 118.)

47 »

748

Dodatek.

110. Stara Speva je moliva — Da b' moža že enkrat dobiva — Da ji ne bo

potreba spet — Pozimi mrzle kamre gret. (Brivec, 1899, 10. XI.)

111. Stari zavec v grmi fini — Pa trepeče no se slini — Modra vučena je

glava — Vuha trosi no zdihava (gl. Novice, 1857, str. 328).

112. Ste culi, kak eno je zeblo v oči — Gda tan pri Šteheci rezervo stoji?

— Kaj da se drži, Kaj tan ne sedi — Ge pintni glas vina na mizi
stoji. (J ulijana Lubec  — bunka.) Prim. št. 94.

113. Stoji, stoji ta Cerknica  — Tri milje preč od Loža — Tu notri so

en fajn možje — So lauter konjederci. (Enaka se poje o Depalah pri
Mengšu.)

114. Sveti Matevž v nebesih sedi — En pisan legišter v rokah drži. (Šašelj,
_ Bisernice, I 164.)

115. Šetal se je mlad junak — Sestal ga je pametnjak — „Kaj se sečeš, mlad
_junak?“ (Šašelj, Bisernice, II. 135 a.)

116. Štirnajst je vasi — Vas pri vasi stoji — Najlepša med njimi — Je ra-

telska vas. (Hinje.)

117. Tam gor na Koroškem — Črni štor stoji — Na tistem črnem štori

Črna vrana sedi. (VO. X. 19. — XIX. O. 273.)

118. Tam gori na Zelenici — So pasli pastirci — Oh Dros in Matevž — Pa

še Jaka je bil. vmes. (SPKN. IV. 113.)

119. Tam saskega vrha — Iz Šlosperga doj — En vejeni šribar — Se zreda

je gor. (Šribar in kramarica.)

120. Tam u štajerski deželi — Bla ena luštna deklica — Urško so jo imen-

vali — Lepa bla ko gavtroža. (Hautman Gašpar in U. — Kuplet.)

121. Ti si vsa polna krivice — Teb' je znan vsaki kot — Mene in moje se¬

strice — Hočeš zajedat povsod. (Prepir med bolho in ušjo.)

122. Tobak je žlahtna trava — Je slajši kakor med — Od njega ne boli

glava — Če ga kadi sto let. (Kaznovana tobakarica.)

123. Trboljci,  trisolci — So zauber ljudi — So grunte predali — Na

jago so šli.

124. Tr bo ls k e dekleta — So lušne ko joj, — So bele ko saje — Rdeče-

ko loj.

125. Tužni zajec kodaj kišeš — Od nevolje teško dišeš. (Šašelj, Bisernice,

II., 192. d.)

126. V Celovci  je biv en Bebenav — Ki je vse pavre drieti nav. (NPKS.

št. 815.)

127. V Krajcarjavam  bradi — Se lubijo radi — (NPKS. št. 957.)

128. V Mengšu  je zadost ljudi — Vse na kufčij' živi — Jen teletarjo —

Drugi kokošarjo —

129. V soboto se fantje pogovarjajo — Kam koli v nedelo pojdejo — V ne¬

delo pa grejo zibunzibcigar pit — In plesat polko cvajšrit.

130. Včasih sem hodil — Raztrgan in bos — Saj sem tud pasel — Domačih

pet koz — V šolo sem letel — (Vodovnikova.)

131. Včeraj, brati, kdo bi verval — Ravno kak sem v krčmi sedel — Zdaj,

še ves prestrašen sem — Pride smrt, da ž njo naj grem. (Smrt pride
po pijanca; prevedena iz nemškega.)

132. Velike nadloge so prišle nad nas — Takih ni bilo po leti ves čas (Ko¬

line.)

133. Verženci  božjega si hrama — No preš čednosti so pokrili — Za

streho ve je dobra slama — Za cigle kup se dnar jim mili.

134. Veseli čas prihaja — Ko mati zgodaj vstaja — Ma dost skrbi — (Koline.)

135. Veselo si zapojmo — Ta pust  bo kmal minil — K’ se mežnar nave-

čerja — Pa bo mu odzvonil.

136. Vinček moj, vinček moj — Ti si moj, jaz sem tvoj — (Pijančeva.)

137. Vse fare so bile vesele — K’ sa se te vojske začele — Od Turja¬

ških  gornikov (logarjev).

138. Vse, kar gazi po tem sveti — Napni vtiha zlo — Da boš čiilo zdaj za¬

peti — Pesem visoko. (Od študenta.  Brivec, 1898, št. 36 in 1899,
št. 5 in 6. Zlož. Jak. Gomilšak.)

Dodatek.

749

139. Z Brkovec je bila — Belakova kči — Na poteč se gladi — Pred špeg-

lom stoji. (VO. I. 114; XIX. 35. 256.)

140. Za letošni fašenk klobaso nadenem — Margetenškem školniki v tunko

poženem — Kaj nede se jokal za svojo živad — Naj pojejo toto, če
nemrejo spat. (Vasi pod zvonom sv. Marjete  pri Ptuju.)

141. Zapojmo Dolancom  — Na poštenje — Da sosidom, znancom —-

Prva čast gre. (Pesem Goričanov „Doljancem‘‘, prebivalcem južnega
dela Slov. goric.)

142. Zaspala je divojčica — Na lukovej gredi (Kuhač IV. 1470.)

143. Zmirom bi vesela bla — Da bi enkrat tancala — Vse po polsko sakr-

bolsko — Sakojačko po hrovačko — Hajdi dva, Hajdi dva — Hajdi,
Hajdi, ha, ha, ha! (O Hrvatih.)

144. Židov je po vesi ša — Kmet pa ga je notri zva — (Kmet proda Židu

mlatiške domlatke).

145. Žri ga, žri ga, pjanc, po kravje — Žri ga, da se v njem vtopiš! —

Ljuba žena, teb' na zdravje — Da le vem, da pit pustiš.

750

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Kazalo začetkov.

Pripomnja.

Sledeče kazalo začetnih verzov posameznih pesmi naj služi
kot pomoček pri iskanju posameznih pesmi. Urejeno je v prvi vrsti
po akustičnih momentih, ker pa se je bilo treba ozirati tudi na
one, ki bodo iskali v njem sorodnih motivov kake kje drugod že
v dijalektični obliki natisnjene pesmi, treba pri porabi tega kazala
pomniti sledeče:

1. številka, navedena pri verzu, ne opozarja samo na ono
pesem, ki je pod njo natisnjena, ampak na celotno skupino, ozna¬
čeno s skupnim naslovom, v kateri ta pesem stoji; v prav posebni
meri velja to še za štirivrstične poskočnice;

2. začetne besede so urejene po naši današnji pisavi; torej
treba pesem, čije verz se začenja v kakem starem tisku z bese¬
dami kakor: černi, veri,  v kazalu iskati pod črni, vri  i. t. d.; enako
so vse pisne varijante kakor n. pr. lubi, Hibi, ljubi  vseskozi uvrščene
pod današnjo obliko ljubi;

3. v ostalem so dijalektične oblike ohranjene; zato treba pri
iskanju po današnjih knjižnih oblikah pomniti, da je marsikaj na¬
tisnjenega tudi pod dijalektičniin začetkom. Sledeči pregled kaže,
katere dijalektične oblike treba pri iskanju upoštevati tudi poleg
knjižnih: torej poleg bilo — blo,  Bog — Boh, Bug,  bom — bani,
brez — braz,  cel — cev,  čebela — h čela, čela, čmelica, žbelica,
če — č‘, či,  danes — denes, dnes, gnes,  dokler — dakler,  eden,
ena, eno — an, na, no, nu,  enkrat — ankat,  hči — čerka,  kadar
— da, der(e),  kdo — doj, gdo,  kdor — čir, tur,  kje — če, čei,
čoj, ge, kej,  kjer — čir, čjer,  ne, ni — kna, kne, kni,  nič — ca,
či, nča, nči,  nocoj -- necoj, necor, nicor,  od — ad,  pri — per,
pr,  ptica — tiča, vtiča,  sem — sim, sum,  sinoči — snoč, v snuvči,
smo — sma,  solnce — sonce, sunce,  v — u, vu,  včasih — čas(i);

4. v alfabetu sledi a-ju a,  o-ju 6,  «-ju ti;

5. besede, ki se v začetnih verzih pete  pesmi ponavljajo, v
tem kazalu niso ponovljene; tako stoji n. pr. „Stoji, stoji Lju-
bljan’ca“ pod „Stoji Ljubljan’ca“;

6. da se prihrani prostor, so številke pesmi navedene okraj¬
šano; primer „1721, 54, 89; 2ol7; 3140, 350, 89“ treba brati:
„1721, 1754, 1789, 2017, 3140, 3350, 3389“;

1—1006 II  7—4720 II  30—6732 II  3—8686

751

7. marsikateri začetek treba iskati med alfabetičnimi vrstami,
ki se začnejo s „Pa“ ali „Oh“, „Oj“:

8. vrsta „1—1006 // 7—4729 // 30—6732 ]/  3—8686“, natis¬
njena nad vsako stranjo, kaže na prvi pogled, v katerem zvezku
zbirke se kaka številka nahaja;

9. v to kazalo niso sprejeti začetni verzi sledečih dodatkov:
1. „Vzorci sloves iz novejšega časa“ (lil, str. 633—42), 2. „Nena-
rodne obsmrtnice z njih začetnimi verzi 14  (III, str. 643—6), 3. „Do-
datek nenarodnih svetih ali pobožnih pesmi ž njih začetnimi verzi“
(III, str. 819—851), 4. nenarodne vojaške in zgodovinske pesmi
(IV, 210—217), 5. nenarodne stanovske pesmi (IV, 295—307), 6. ne¬
narodne šaljive in zabavljive (IV, 744).

A, a, a, inija dva si brata sina
6113

A a a moj Mijo 1394
A, aj, Juri 8065
ABC 7934, 74
Ad Ribnce da Kamnka 7729
Adijo, ljubica 1648
Adijo, dijo, uočka, mat 6859
Adijo, pa zdrava ostani 1821, 2188
Ah kako je to težko 1198
Ah le kaj ti povem, da sem sam
1012

Ah mamca moja 3880

Ah ura bo prišla 6157

Aj lepa mi je, lepa 1776

Aj ljubca, ustan gor 3463

Aj rasi, rasi rožmarin 6263

Aj seljani 8669

Aj ti serborita 2706

Aj, Voljar, Voljar, Voljar 731

Ajčka, tutajčka 8179

Ajkolo pajkolo 8128

Ajte k darom 5386

Ajte spat, koji ste zaspani 1244

Ak nočeš me imeti 4134

Ak sonce ne sije 3401

Ak viši je turen 2489

Al ana liepa dakle 4565

Al bo me dočva pustiva 4390

Al boste koj vstale 3436

Al boš, dočva, ti koj taka 1881

Al boš me polubov 3095

Al boš ti žavostna 3073

Al daleč ves hodim 3784

Al danes je ta dan 7138

Al’ drevi ves pojdem 3334

Al grem po vesi 3341

Al hišo imam pa žie staro 8451

Al jaz knisem za te 4127

Al je tosta šiša 4512

Al jes pubič v vojsko pojdam 7126

Al kej te griva kej 4549

Al k’ ni škoda noj grieli 3995

Al’ me boš kaj rada imela 1368
do 85

Al me maš, bol pa naš 4457
Al me maš misov pustiti 4530
Al me šocej zapusti 4392
Al mi knuačaš oprieti 3425
Al mi tosto kna daste 2725
Al Micka, kaj se kujaš 5771
Al mimo ves pojdeš 4534
Al ne pridaš ti sam 3178
Al ni škoda za pubča 3944
Al pameti majo 2532
Al seješ drobne rože 1286
Al si dečla moja 2660
Al si ljubca ta prava 392(1
Al si ti dečiva dečelca 1588
Al’ ta dočva kna bo 2615
Al te kna bo moj 2617
Al’ v oštarijo grem 8387
Al zaj si je poglete 8635
Al zbran si si jo na svuojo po
muč 5377
Ala, brate 7748
A la, Mato, mamin ta to 2152
Alaj Bože, jasna mesečina 870
Alaj dude 8082

Alala, Jerca, ti si le mlada 195
Aleluja 7594

Ali doli doide sivi soben 950
Ali, k darom pristopljajte 5387
Ali kaj čujete, dekliči 7018
Amen — pod kamen 7435
An, ban 8129
An cagavi šocej 3351
An djeklc sem klicov 2726
An, doj 8135
An, duj 8138

An glažk al pa dva 5555
An hripček bom kupu 5476
An malo sem rekel 4085
An Šuštar ja prvandru 8643
An Šuštar me je prašou 1080
Ana, banja 8133

752

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Ana bovha me ščiple 3767
Ana černa meglica 3564
Ana hodca bom mena 4640
Ana je rajtala 4362
Ana konjča bom si kupu 7098
Ana liepa dakle 2716
Ana liepa me k’ nueča 2463
Ana pesem je na dan persva 8512
Ana, pij, pij 5891
Ana pisma ven poslana 8514
Ana puba jas mam 3844
Ana puba sem mela 3857
Ana pubča sem mova 4591
Ana sama je liepa 2561
Ana tiča pri Dravi 3773
Ana tička parlitela 5483
Ana zapovd je venkaj šva 4772
Ana zapustiva 4336
Anca spod klanca 7592
Ančika Dominkova 91
Ančka bobova 8166
Ančka, Marička 7872
Andili, banditi 8134
Andle, bandle 8145
Andohtljivi kerstjani 6500
Andra b andr a 8131
Andrej, če si v hiši 7956
Andrej Pandrej peč podrv 7619
Andrej, pij, pij 5899
Andrež bandrež 7620
Andrle, bandrle 8146
Angel dobri moj 6606
Angel varh 6608
Angela je smrdela 7626
Angela kadela 7625
Angelci lepo trobentajo 6215
Angelci v nebesih hodijo 6521
Angelj pride noj oznani 4793
Angel varh v maslo skočil 7427
Angeljc varih, naš ta dobri 6605
Ani vartec bom skopala 2233
Anica banica 8132
Anjčika po ganjgi šetala 104
Anjčika pod ganjkom 1254
Anjčika tenko nit delala 124
Anka-Poljanka 7627
Ankat je biv an graf 7561
Ano čotno bom kupov 8398
Ano dakle jaz mam 4514
Ano dakle pustiti 2750
Ano dočvo sem mov 4206, 561
Ano lubco sem lubov 4426
Ano nevesto sem si zbrav 5301
Ano pesem čem zapeti 7176
Ano samo sam se zmislu 6910
Ano uro bol ko j 3527
Ano žavostno pesem vam hočem
zapet 6817
Anton Capon 5246
Anu tašnu devicu se žiher česti
6525

Anzel.ji imel lepo ženo 142
Anzelj je mamke vprašal 1864
Anzer, pobič mlad 221
Areh, ljubi sveti Areh 583
Ar m, barm 8132

Atej pa mama, preluba srca 6820

Atoj so kriehoj’ 3838

Aube, glavca moja 1493

Avb ali, avbale 3972

Avbe kaj koj bo 3080

Avbe, moj kratek čas 3703

Avbeli, avbele 4418

Ave Maria, ti devični cvet 6404

Baba gobe žanje 7765

Baba je suha ket ’ver 8414

Baba ma škatelce tri 8412

Baba Mara 7581

Baba praprot kopa 7766

Balon-baron, mladi gospod 30

Bani kupu n par kujnku 2633

Barbara, prt pod rit 8040

Barbka je lepa Boštonova hči 277

Barčica j’ zaplavala 1584

Barčica je splavala 1504

Barčica je spmvana 2218

Barčica po morji plava 1585

Bčelice letijo 5271

Bejšte dekleta 8569

Beia golobica tri čerke rodila 212

Bela ko mleko 2844, 5

Bela vila grad gradila 5452

Bele muhe letajo 7847

Bele vile kolo vile 5126

Belina 7925

Belo Rušo vodimo 5157
Bere, cere 7580
Besi biva moja 2661
Bezn ga, Bazarja 7699
Bi biua veseua 4012
Bi človek ti vedel 6184
Bi Drava ne bila 3874
Bi me rožice v gartelni 3038
Bi se log ne zelenio 3140
Bi se oženila 4664
Bi še včasi zajuckov 3983
Biba leze 8168
Bingl bongl 7779
Birtje so kunštni 7370
Biser Mare 1173
Biser voda izvirala 909
Blažen sveti Antune 418
Blažen sveti Lovrenec 631
Bližej jezdi Žumer 5277
B’ lo škoda pa greh 3996
Bo dekle zaspala 3517
Bo pa otavlauo se 2481
Bo pa otavlauo se 2481
Bo pa sunce persjauo 4523
Bo pičvo 8044
Bo prišla vigred 2480
Bo roža dišala 3516

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

753

Hod lesica bol zec 4264
Hod’ moja 2620, 55, 6; 3002
Hod’ moja, bod’ moja 2620, 55, 6;
3002;

Hodi mi pozdravljena 8351
Hodi ofrana 6643
Hodi prporočena 6644
Hodite le pridni, ljubi otročiči
997

Bog daj dober večer 4762; 5075,

109

Hog- daj dober večer, deklič mlad
4953

Hog daj dobro jutro, deklič mlad
4924

Hog- daj srečo 7906

Hog daj, svetlo noč 1973

Hog daj van dober večer 4947

Hog daj vedro 7815

Hog ga živi gospodarja 5585 ,

Hog in ta sveti Pavele 4630

Hog je reku do leč 6600

Hog je vstvaril zemljico 6056

Hog je zbral dvanajst moži 4748

Hog je zlat 6631

Hog meni daj le svetlo uoč 1787
Hog mi je stvoril zemlicu 6075
Hog naj živi, Micka, tebe 5630
Hog nam živi gospodarja 5580, 8
Hog pomagaj tonru stanju 5120
Hog poživi, Ivan, tebe 5629
Hog poživi naše hrame 5581
Hog si je zbral možov dvanajst
4749

Hog te živi, bratec moj 5619
Hog vam daj dober dan 4961
Hog vam daj toliko dobrote 4742
Hoga bom ubil 8058
Boga mole turski momki 902
Hogu se prporočimo 6607
Boh daj srečo 7903
Boh dej lek anu pretek 5167
Boh jn svet boži kriš 6611
Boh nam ja reku 6599
Bojite, dekleta 3187
Bol proti jutru gre 3522-6
Bolj mi je it’ po svetu vandrat
1248

Bolj stara k:’ je baba 7613

Hom, bom že dal 8183

Bom čakal pod oknam 3413

Bom fancelj kupila 3626

Bom germovje posekol 4048

Bom godca si vzela 4637

Hom hodil čez goro 2466

Bom holcarja vzela 4644

Bom kupil konjča šimeljna 1796

Bom kupil peresa 3027

Bom lujtre prinesel 3473

Bom mamico barou 3350

Bom pa bandrov na lmre 2468

Bom pa dov pokleknov 2646
Bom pa kelnarce ljubov 2510
Hom pa mizarja dobil 3267
Bom pa pobič povandral 3265
Bom pa rožce vkup pobrava 3176
Bom pa ruteč oral 2611
Bom pa ruteč posekov 2612
Bom pa zlizov na črišnjo 3782
Hom pangelc kupila 3175
Bom peeo pokrivala 3954
Hom rinko prodala 3980
Bom sabljico nabrusil 4363
Hom skuliov krompir 8020
Bom spono si kupil 8397
Bom stopov prad duri 2986
Bom ša v nebesa 8057
Bom šel gor na gore 2984
Bom šel na planince 1980
Bom šel na planino 2961, 3119,
3266

Hom šel v Gorico 3168

Bom šev čez goro 2467

Bom šišo zalumpov 2744

Hom škorne nabiksov 3268

Bom šou na planinca 1978

Hom šov na pvaninco 2962

Bom ti dal eno za uho 7910

Bom travco pokosiv 4053

Bom vodo prebredel 3159

Hom z gajželco počuv 3279

Hom zlezil na češno 3783

Bombilom 8083

Bomo eno peli 5553

Bomo pili Šent.janževcn 5417

Horovčiči mi 6743

Boš, dekle, gor vstalo 1885

Boš li, gospodičina 107

Boš prišel po gasi 3223

Boš prišel, sem sama doma 3204

Boš se pa vdava 4665

Boš videla, ljubca 4397

Boš vpihnila luč 1889

Boštjan krave pase 7777

Botra, kaj bomo kuhali 8076

Botra, ste kej vidli 7755

Bouha če 7933

Bovhe me pikajo 3839

Bože živi Jelačiča 7216

Božja kravička 7981

Božji volek 7985

Brajdarčka pa nej dama 7544

Bratec, glej, glej 5667

Bratec iz Ljubljance 6669

Bratec kosi zelenu livadu 5018

Bratec, le ga pij 5811

Bratec, le pi vince 5690

Bratec, nikar se ne kregiva 5599

Bratec od Lublane 6662

Bratec, ostani, z mano j pij 5668

Bratec, pij, pij 5894

Bratec, poprimi ta glažek 5755

754

1—1006 II  7—4729 II  30—6732 II  3—8683

Bratec prelubleni 6664
Bratec, prim gvažek v ročico 5720
Bratec, prim za kupico 5661
Bratec ti, ven ga spi 5721
Bratec v Ljubljani 6674
Bratci se skupaj snidejo 5572
Bratci, skupaj veselimo se 5602
Bratci tri, sestre tri 5786
Bratci, veseli vsi 5554
Bratje tri, sestre tri 5785
Bratri, pijmo vince 5691
Braz priefa, braz porja 3024
Breda vstane, ko se dan zazori 103
Bredka zgodaj je vstajala 102
Brez bela papirja 2988; 3025
Brez konca na konc na sred vasi
2569

Brez moškega telesa 4495
Brez te nemrem spati 3036
Brez ženskega telesa 4495
Brovšče daklete 8597
Brski mežnar 8084
Brumen Senarski 8666
Brvarjev pastir 7899
Budila inajka Jakopa 169
Bug daj ne dober čes 5212
Buogr vam punce 8227
Burno jaz havžjam 8508
Butelada 8085
Čander iz Ljubljane 7643
Cankova, Cankova 2400
Cedelc bom šribol 3863
Cel den sen jes pubič žvižgol

2104

Cel den smo dobre vole bili 2132
Cel svet se je tresel 6488
Cel teden je na tlaki bil 286
Cel teden sem ležal bolan 3649
Cel teden sem žela 3117
Cele noči oko mi solzi 1654
Celi dan smo sladko vince pili
2134

Celo noč brenka 3669
Celo noč grmi in bliska 1823
Celo noč sem gori vstajala 6938
Celo noč sem mrtev bil 1197
Celovška kosama 3963
Cepli mal 8046

Cerku naklanska prav lepo stoji
6718

Cev povden sem pubič žvižge v

2105

Cibice darkajo 2482
Ciei, či so moji lubi strici 7543
Cigan ima devet gradov 135
Cigani se oženido 7747
Ciganica ciganico 7744
Ciganice, kde mate 7745
Ciganice so pitale 7743
Cigelc je prišel 3889
Cigu migu 7780

Cinga linga 7778
Cula v gosi tam leži 7380
Cunder, Bunder 7567
Cveti, šipek jagoda 1941
Cvilovške piščalce lepo pojejo
1979

Č’ mi jo glih branijo 3831

Č’ očeš moj ljubi bit 2998

Ča bom te več klicov 4380

Ča poj dam več v cirkov 4554

Ča pojdam več ves 3264

Čajte svatiči 5435

Čakaj, bela smert 364

Čal me te puebič noče 2619

Čaran woblak 5180

Čarej, kozo pobarej 7628

Čas po dva, čas po tri 4347

Čas so šl’ na šternajst let 6906

Časi me rada ima 4149

Časi sim jokala 4658

Častitljiv je duhovski stan 4939

Če b’ lepa ne bila 3131

Če b’ moja ne bila 3127

Če bi druga ne mejla 4704

Če bi luštna ne bila 3132

Če bi vedel moj šocelj 3985

Če bo lepa pa mlada 2497, 9

Če bo ta stari hčerko vzev 5259

Če bolj proti jutru gre 3525

Če bom barov ta rata 4629

Če boš me zapustil 3916

Če boš sama ležala 3183

Če Bovčanka ni lepa 2866

Če češ moj bit 2654

Če fletna nič ni 2871

Če glažek polamaš 3439

Če gli ne sem tak lepa 7559

Če gor mi ne odpreš 3439

Če hočeš Grebenčan bit 7701

Če hočeš hoditi 2677

Če hočeš, me ljubi 4141

Če hodiš za mano 2692

Če imate Žnidarje 8631

Če je bolj rajala 3646

Če je jemam, je abjamem 2154

Če je meni ne daste 2724

Če jo denem na polico 8479

Če jo ne daste 2722

Če jo nečte mi dati 2723

Če k meni vas pride 3218

Če kdo hoče zveličan biti 6492

Če maraš kaj zame 7014

Če mate kakšne šoštare 8637

Če mi kteri dobro plača 7303

Če mi lučka ne gori 1760

Če mi solnce ne sije 3400

Če Micka bolana 8427

Če misliš, če rajtaš 4403

Če nisem za tebe 4139

Če nisem za te 4140

Če nisem županja 2753

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8688

755

Če nočeš bit moja 2717
Če nočeš odpreti 3409
Če opravljaš dekleta 4541
Če pa dnarja ča maš 5670
Če pojdem na vojsko 7100
Če prideš le sam 3206
Če prideš na vas 3224
Če prideš ti sam 3213
Če prideta dva 3208
Če pujden v žovd, ne pujden san
1545

Če s’ dečva ta prava 3922

Če s’ ljubca ta prava 3918

Če s’ ljubček ti moj 2680

Če s’ mislu študirat 2435

Če s slišu bolj vidu 3429

Če se dva v ljubezni mata 1204

Če sem glili majčkana 2754

Če sem g-lih’ no dekle 2737

Če sem grlih Zagorjan 2808

Če sem lih čotasta 2756

Če si dekle moja 3001

Če si ljubca moja 2659, 3532

Če si ljubca ta prava 3921

Če si nezvesta 4098

Če si pubič hodu 1842

Če sim ti lih dužen 5592

Če sm šu okol vogla 8399

Če ste vi sliišali 4735

Če ta prvo uro vmrjem 6657

Če te do eajta ni 3566

Če tebe ni misel 3421

Če ti ne boš moj 2618

Če umrjemo prvu uru 6658

Če vmrla mi boš 4598

Čebelica priletela 5927

Čeč, čeč, čeč 8016

Čej si hodi v, čej si bhv 1844

Čej, čej, čej, čej 3114

Čei hodou, čei si biu 1844

Čej je tista tičca 7499

Čej si, Nežica doma 1430

Čela je letela 1181 ^

Čelce so zletele 5273
Celica leti 7441
Čenče Marina 7582
Cerka je molila boga 349
Češčena Marija 7434
Češčena si, Marija ti 6551
Češnica višnica, na kaj si se na-
gnola 4990
Češnjou drek 8089
Čez gore ne morem 3305
Čez goro ne magam 4268
Čez goro je zima 3461
Čez hore, čez vas 3878
Čez keden se fantje pregovarjajo
6i03 ^ „

Čez tri gore, čez tri dole 1791
Čez tri gore, čez tri polja*2180
Čez tri planine jin doline 2972

Čez visoke gore 4002
Či keka, či keka 5177
Či liepši dakliet 2545
Či maš lampič 8049
Či mate kake žnidare 8632
Či mi keri dobro plača 7312
Čiba (jarčica) 5320
Čibka in petelinček 7501
Čigu vrabec 7740
Čim lepše boš živel 6152
Čin, Driežnca 7784
Čin, še ga ne bo več 7593
Čir ča varjeme 3800
Čir je lubca doma 3044
Čisi video mojga moža 7918
Čiv pobodiv 8157
Čjer so kdej ble 4048
Čmelica leče gori pod nebo 1183
Čoj b’ se kej an tak dohtar dobiv
8226

Čoj čoj n čoj čoj 3113
Čoj so toste stezde 4049
Čoj te bom lubov 3788
Črevlar si fučka no šivle 223
Črevljar šiva črevlja dva 222
Črez hribe, črez les 2814
Črez hribe ne morem 4270
Čriez hmajnco ves pojdam 3306
Čriez hribre čriez pojč 3315
Črni, jaz vajncrl 8014
Črn — bel 8015

Črni kos ma — devet dežel 947
Črni košek mi lepo poje 930
Črni košek sad se ženi 980
Črno gleda 2924
Črno mam sukno 7355
Čua sem vtička pet 686, 7
Čudeži so se godili 6711
Čuj, ti kaj ječmen 8048
Čuješ li, Kato 1153
Čujte, pastirci vi 4802
Čujte ljudi vi 6118
Čujte, o kristjani 7387
Čuk, dam ti star klobuk 7979
Čuk sedi na borovem trčku 1001
Čuk sedi na veji 1002
Cula jeseni, da se dragi ženi 2202
Čuri muri 7990
Čuvaj vpije beli dan 2261
Da b’ an voterc pripihov 4040
Da b’ ja ima drobno pero 2246
Da b moja ne bila 3133
Da b’ skoraj (nedeljca mi bla)
4033

Da b’ žveglico imela 1349
Da bi človek to premisla 7388
Da bi gora razumela 1280
Da bi gore ne ble 3864
Da bi gušče vince pil 5826
Da bi ja znala, keri je moj 1027
Da bi jaz en pauverc bil 7326

756

1 — 100 « II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Da bi Juri vedel 704
l)a bi le biwa liepa ura 1799
Da bi le kukuk pov 3293
Da bi li meva tri šiše 2533
Da bi lih havje prad duri 3832
Da bi lili viedVa 2476
Da bi mi Bog' to milost da 1070
Da bi se vsi skupaj zbrali 6880
Da bi si človek premislil 6177
Da bi skoro den bijo 7281
Da bi tud’ vedla 2475
Da bi veter potegnili 4024
Da bi vetrec potognou 4021
Da bi vetrič nastal 4026
Da bi že bia beli den 1630
Da ga lih rada mam 4123
Da ja zvečer domo pridem 8538
Da jo lih trošt’ jam 3940
Da jo tud’ troštejam 3939
Da lepa lih ni 2889
Da lih dnarja nčoma 2748
Da lih dnarjov nič nemam 3051
Da lih nomam denarjov 3050
Da m’ je projti do Budima grada
7215

Da moja si bila 4491
Da sem bio lep no mladi 368
Da sem lih Rutarjan 2807, 965
Da sem mlada bila 8369
Da sem še ledi k fantič bia 1961
Da sem tiča golubica 1639
Da sem znala, ne bi se udala 5205
Da sim lih žavostna 4010
Da te lih dunh’ ni 3361
Da ti gl ih nimam 3051
Daj ma mila znala 1632
Daj mi ti persten svoj 2996
Daj nam deža. Viško 7816
Daj ti meni, deklica 194
Dajmo zdaj čast hvalo Bogu 5591
Dajte mi kruha 7880
Dajte, vbogajme 5391
Dakler sam biu fantič mlad 7231
Daleč okol sem hodil 5759
Damu ženimo 7484
Danas tako, jutro tako 6269
Današnji ta dan 7134 ,

Danes je en sveti dan 6559, 75
Danes je Marija umrla 409
Danes je petek 6577
Danes je prav isti dan 6782
Danes je ta osmi dan 6766
Danes je velik dan 6578
Danes nedejlo jutru 7058
Danes se bere tisti vangel 7789
Danes sem jaz pa le za nič 5597
Danes sem že prav vesel 664
Danes ta dan 6581, 7130
Danes je en lep večer 688
Dar sveti Duh po sveti gre 6506
Dara je ribana repa 7889

Darujte, darujte 5397
Davi je pa slanca pala 1229
Dba Jogra sta v Emaus šua 6503
Dba puaba sta prišva 3237
Dba puebiča moti 4329
De b’ druzga ne imela 4701
De b’ peršel do ljubice 3220
De b’ se skoraj noč storila 1738
De b šentej ročico 3635
De b’ vetrič popihal 4022
De b’ vola božja b’la 7128
De b’ zlodi petelinčka vzel 1855
De s’ lih puško imam 7030
De si, grličica, drago srce moje
1642

Debele nožiče 2730
Deca, rit vam kleca 7695
Dečici šibico 8034
Dečla je mihina 2605
Dečla je mlada 3087
Dečla je v kam’ rei 3450
Dečla mi je rinčico dala 2030
Dečla moja, čej si doma 1431
Dečla, peč, peč 3170
Dečla pere, srajci dve 713
Dečla štolcira 2566
Dečla ti, ti 3012
Dečua mi po ganki pranga 819
Dečua moja 4124
Dečva, čin, čin 3078
Dečva gre krave mlejst 3354, 7600
Dečva je mejhna 4691
Dečva je rinčico nazaj bodrala
.1924

Dečva je rože sejava 4706
Dečva je štajerska 2627
Dečva! kaj ti fali 4189
Dečva, me nisi rada imeva 2061
Dečva na sred morja 2597, 5999
Dečva, ne žaljej 3929
Dečva, peč, peč 3621
Dečva, poslušaj 3369
Dečva, pri pobah lažiš 2276
Dečva prosi ti Boga 1577
Dečva ta mvada 3732
Dečva taji 4386
Dečva, ti daj mi 1891
Dečva, ti glej 3744
Dečva, ti ti 4544
Dečva zgodaj vstala je 1719
Dečve je sred morja 2599
Dečvo bom barov 4267
Dedec ma tolarje 8090
Dekelca, ljubica, kurbica 8172
Dekelca majhena 7565
Dekelca stara lete tri 676
Dekla fruštik nese 7252
Dekla je šikana 3688
Dekla k mlini nese 988
Dekle, al’ s’ kaj poznala pubča
1910

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

757 '

Dekle, delaj pušelc 1598
Dekle izza morja 2591
Dekle je gor vstalo 3440
Dekle je kavrna 3799
Dekle je zavbrna 4287
Dekle, jez tebe prašan 1285
Dekle, ke s’ doma 812
Dekle, ko b’ vedla ti 2250
Dekle, le na okrog' 3636
Dekle, le ostani 1890
Dekle moja 3734

Dekle moja, prines mi vode 2209
Dekle moje 2207
Dekle na g-anjki stalo 1511
Dekle na sred morja 2587, 90, 5989
Dekle na vrtecu rožce sadi 2033
Dekle napajao bom 3686
Dekle, ne maraj nič 3747
Dekle, odpiraj kamrico 2054
Dekle oj, kje si b’ la 1766
Dekle pleničke pral’ 1275
Dekle po plači gre 3730
Dekle po verti letalo 787
Dekle po vrti špaciralo 777
Dekle po vrtu špancirala je 2048
Dekle poglej me prav 4128
Dekle, pogrevaj se 1923
Dekle, povej, povej 2313, 3809
Dekle pred kosarno pride 1681
Dekle, prnes en glas vode 2206
Dekle, se spouneš ti 2355
Dekle špancirat gre 3105
Dekle, te kej skrbi 3787
Dekle v gartelne stuji 2051
Dekle v gartelcu sedi 2045
Dekle v vrtu zelenem sedi 2049
Dekle žalostno postane 1683
Dekleta jamenške 8593
Dekleta se pa jokajo 1689
Dekleta sim ljubil 1972
Dekleta, skuhajte 3185
Dekleta, vprašam jaz vas 8242
Deklica je vtrgala mak 1121
Deklica mete svetli raj 673
Deklica srotica ti 2057
Deklica v ogradi rožce sadi 2034
Deklica v ogradi rožice pleje 1043,
2035

Deklice kresujejo 298

Deklico jest imam 2169

Deklič, zakaj se joče! 2324

Dekljetc so v Rečic 8596

Dekua, vstani bori 8029

Dela se prvi mrak 6531

Delaj, dekle, pušeljc 1593

Delaj, Micka, pušel 2249

Delaj — orji 8052

Delaj pokoro, ljubi kristjan 6225

Delaj spot 3752

Delajmo nova kolesa 7408

Delajte nove koliesa 7410

Dele se, dele, bele dan 4883
Deleč hoditi k nje 3861
Delih je majhina 2873
Delopust, pustna nedelja 8450
Dem daja 7959

Denes imam volju vesel biti 5578
Denes je oj den 6692
Der memo ves pojdaš 4538
Dere sem še pajbiček bia 8393
Derom, Barbara 7465
Devet je že odbila 2086
Devica Marija nas troštala bo
6924

Devica Marija, ti naša gospa 6561
Devica ni stara še 17 let 8306
Device tri kresujejo 297
Devojčica bob sadila 1713
Devojčica brala, su goru prebrala
272

Devojčica cveče brala 2341
Devojčica gorsko cveče brala 1094
Devojčica mila po gore hodila 271
Devojčica mlada moder cvetek:
brala 270

Devojčica na Dunaju prala 880
Devojčica prsten toči 1169
Devojčica rože brala 2340, 45, 6
Devojeice, popevajte 5206
Devojka je prebeliku brala 1113
Devojka zgoda vstajaua 6437
Dežek pada, trava rase 2380
Dežek se že kadi 7289
Deželco jaz moram pustiti 6925
Didel, dačko 7546, 702
Digo digo dačka 7540
Dikle me rada 'ma 3146
Dikline, al znate, kaj gnes 8256
Dimeč, bieži za an hribrc 7802
Dina dona 7608
Dini dini, dana 7442
Dio, dio ljubica 1514
Dirka na Hrvate 7806
Divojčica Dunav gazi 885
Divojčica mlada 5071
Divojka je brala 269
Divojka je sadila 866
Divojka se šeče 206
Dloga je dobrava 3774
Dnarje zaharja bom 3685
Dnes je eden taksi dan 6760
Dnes je lep veseli den 5422
Dnes je ni zauberk dan 6727
Dnes žalostno solnce gor gre 690T
Do cesarja bom pisal 3805
Do uašče gore 3959
Do vaške Gorice 3165
Dober dan, gospod oštir 6110
Dober dan, gospodar 4744
Dober jim večer, gospodari 5122
Dober-večer Bog daj, gospodar-
4940,

758

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Dober večer Buh daj, dekelca 520,
4944

Dober večer, dečva moja 2009
Dober večer, dekle 2007
Dober večer dobri ljudje 445, 4948
Dober večer, gospod oštir 6111
Dober večer gospoda 1295
Dober večer, gospodar 4747
Dober večer, gospodar nu gospo¬
dinja 4732

Dober večer jez vošim vam 6298
Dober večer, Julika 147
Dober večer, ljub moj svatje 5304
Dober večer, lubca mo 5458
Dober večer, ljubea moja 1464
Dober večer, ljubica 4145
Dober večer, Micka moja 1931
Dober večer, moj prijatli 6280
Dober večer Senorščanci 8610
Dober večer stari očka 5253
Dober večer ti voščim 1957
Dober večer vam Bog daj 4734,
980, 5083

Dober večer vam Bug daj 4945
Dober večer, vsi kresniki 5012
Dober večer, zvesti prijatli 6287
Dober večier Bueh daj 4261
Dober večor, luba dakle 2008
Dobil sem na glavo 8435
Dobil sem pismice 6324
Dobra je ribana repa 7889
Dobra kapla pred toboj stoji 5761
Dobro je vince 5538
Dobro jutro, dobro jutro 1909
Dobro jutro Bog daj 2225, 4257
Dobro jutro, gospod kaplan 8671
Dobro jutro, gospod oštir 6109
Dobro jutro, knez Mihel 121
Dobro jutro, ljuba moja 2032
Dobro jutro, ljub’ca moja 1463
Dobro jutro mamica 837
Dobro jutro, Micika 775
Dobro jutro, moja Micika 8347
Dobro jutro, očka vi 5256
Dobro jutro, sneha 5265
Dobro jutro, svati moji 5303
Dobro jutro ti voščim 1958
Dobro jutro, Uršika 1546
Dobro jutro vam Bog daj 7325
Dobro jutro vamkaj, očka 5251
Dobro ti jutro, ljubica 1590
Dobro iitro, mati vi 1332
Dobro večer, dekle moje 1970
Dobro večer, Marinčiča 1591
Dobro zdravje, bratec tebe 5629
Dočakali smo mi ta sveti večer
4790

Doj se bo ženiu 6402
Dojdi, dragi ljubi 1715
Dok sem ja ledig junak bik 8202
Dokič sem mlada bla 4713

Dokler sem ledig biv 8434
Dokler sem majhna bla 1422
Dokler sem mlada bla 4693
Dokler sem pobič ledig bil 8390
Dokler sem v nemškem Gradci
bil 7060

Dokler si moja bla 4472, 89
Dokler sim jast mlada bila 4711
Dokler sm jest pobč rasu 820
Dol po dolini 2486
Dol se vsedi, kaj boš stal 1572
Doletel je sivi sokol 948
Dolga ljubezen 1213
Dolga mi je njiva 7240
Doma nisem mogu spati '7119 »
Doma pa nisem mogel spati 7112
Domine patre 7552
Dones je še tuki 6335
Dones je tajsti dan 6763
Dones ta dan 7136
Dons je že ta tretki dan 7107
Dopovdne lopu žvižgov 3275
Dosti je rožic razcvetenih 584G
Došel je, došel sv. Juraj 4994
Došla jeje huda vuka 7468
Došle su novine 1655
Došlo na me pismo 6785
Došlo nam je protuletje 1106
Dovta po Rožu 2484
Dovta po trate 3143
Dozdaj sem molčala 4672
Dočva je majhena 4341
Dočva je rajtava 3714, 4361, 99
Dočva, kna grivoj te 4528
Dočva, k’ na vdaj se v puele 4670
Dočva, kna vdaj se v Rute 4668
Dočva k’ ne buej se ti fajntšafti
3441

Dočva, koj mne moj 4146
Dočva, mene ti moj 7278
Dočva moja 2874, 4433
Dočva, peč, peč 3171
Dočva, pohloj me prov 4452
Dočva, poj, poj 3074
Dočva, pošušoj 3367, 455, 4542
Dočva, pošušoj me 3684, 4383
Dočva pri studanci 3359
Dočva se joče 3735
Dočva, spomen 4547
Dočva Šmarjoška 8594
Dočva ti ti 2624, 3011
Dočva, tvoje ličice 3699
Dočva v Rožoce 4481
Dočva, zapusti me 4212
Draga dragom piše 1711
Draga Jela kolo vodi 5030
Draga moja obcida 5464
Dragi bratec preljubi jeni 6073
Dragi fantje, poslušajte 7391
Dragi Ive, blagi, mili 5754
Dragi oča starašina 53S9

1—1006 // 7—4729 II  30—6732 II  3—8686

759

Drago mi je cvetice 1361
Dragu prosim, nedragu mi daju
1066

Drava ma vinče 3877
Drem, dremala 1155, 7599
Dremle mi se, ma.jka 1156
Drevi pridi, ti moj ljubček 1718
Dni, drn, sak, sak 7286
Drobna ptičica žernboli 553
Dro meva bi te 3807
Dro sruta je taka 3888
Drobne male lastavičke 881
Drobne so rožice 6532
Drobno kak strunjica 3685
Drugi ldje k maši hodijo 7048
Drugo zdaj ljubil bom 4215
Drukasta čikelca 2794
Drumlica moja 1960
Družica moja 5291
Duga je rajža pa temna je noč
674

Duša j’ šla na rajžo žalostno 380
Duša moja, poj z menoj 6479
Duša, pojdi z menoj 6477
Duša se je ločila 379, 381
Dušo moja, otvori mi vrata 1774
Dušo v nebo 8091
Dva bela goloba 4015
Dva brata pšenico žanjeta 197
Dva fanta sta prišla 3440
Dva puoba sta prišla 3236
Dva su draga u dragosti rasli 246
Dvakrat sni se vženu 8647
Dve let jen pu sva se 1’ biva 1645
Dve leti in pol 7317
Dvema hospodama služiti 737
Džulaj, Košut 7213
Eden je lestvo pristavil 2123
Eden po cesti gre 3398
Eden vrtec bom skopala 2238
Ekate, pekate 8139
Eketi, peketi 8140
En bratec je bil 5802
En cajt bom tajila 3723
En cajt sem žalvala 4042
En časek pr okni 3460
En čudež sem jest vidu 8236
En fajmošter na svetu najlepše
živi 7320

En fantič bo makšira 7170
En fantič je prijahal 1310
En fingrad ljubezen 4232
En glažek bom v roke prijel 5335,
610

En glažek je na mizi 5861
En glažek je natočeni 5704
En glažek mi vandra 5656
En glažek na mizi stoji 5698
En glažek po mizi vandra 5653
En glažek sladkiga vinca 5857
En glažek vinca bom nalil 5325

En hribček bom kupil 5477
En hribček se trese 6489
En hribček bom kupov 5480
En kamček ti verži 3232
En kamen leži 4609
En kmetič je zasadil 6074
En kosec sem biv 2782
En kovač hoče 8149
En kovač konja kuje 8151
En krajcar imam 2787, 9
En kralj je rojen 4974
En lašček bom kupel 5484
En lep gartelc bom skopala 2102
En lepi šac nam je od Boga po¬
slan 6698

En mal si že moja 2626
En’ malo je moja 2625
En malo po trati 3307
En meliir ima zlatov 2535
En mladenč z račičke fare 6705
En mož je okrog hodil 7601
En mucek je prišel 1888
En mvad fant pri moči 2163
En oča, ena mati 1404
En pobič je pritekel 5911
En pušeljček ti dala bom 3946
En soldat z vranske fare 6703
En starček je bil 5797
En šoštar je pršov 7301
En šterc po noči hodi 367
En študent je pismo piša 729
En tegelč rožmarina 'mam 2269
En tičji lovec sem jaz bia 8322
En vetrič je pihal 3427
En vrabič me pika 3765
En vrtec bani kupu 5485
En vrtec bom skopala 2237
En zlatili cedelc je pisan 6568
En Žnidar me je prosa 1082
En Žnidar na svetu najlepše živi
7321

Ena baba je rekla 3860

Ena bolha me pika 3764

Ena dve 7929, 8123

Ena fajfa tobaka 4488

Ena gora sv. Šenpolaja 5166

Ena huda bela žena 6249

Ena lemetiška hči 4339

Ena kupica 5604

Ena lepa deklica 4564

Ena lepa, ena zala 3201

Ena lepa kranjska žena 339

Ena, lepena 8141

Ena lubca je rekla 4230

Ena majhna, ena fletna 3200

Ena muca mlade mela 7958

Ena nova zdravica 5561

Ena ohcet se zgodila 495

Ena pošta je prišla z nebes 6229

Ena pošta meni prišla 7169

Ena (p)tica (p)tička) priletela 546,

760

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

368, 748; 1203, 6; 1834; 4448, 5837,
916; 6837, 7066;

Ena ptička mi je pela 5370
Ena (ptička) tička mi poje 4447;
5369, 966; 7187

Ena roža spomladanska 2006
Ena taka velja 3486
Ena tiča je zletela 5838
Ena tička lepo poje 5961; 6146
Ena urca bo prišla 6155
Ena uš’ca me kolje 3766
Ena vtira te noči 4879
Ena zapoved je ven prišla 4773
Ena zvejzda gori grie 4970
Ena zvezda gre gori 4825
Enajst je ura bila 1750
Enajsta pasala 3537
Enbart so trije Žnidarji 8620
Ene senje sem senjala 407
Ene, tene 8143
Enega, benega 8142
En’ga gamsa sem vstrelil 3276
Enga godca bi vzela 4637
Engl, bengl 8144
Engole, bengole 8148
Enkrat je bil en Soldat 6707
Enkrat je en starček bil 706
Enkrat je bil en bogat mož 370
Enkrat si zapejmo 5544
Enkrat so bli Žnidarji trije 8619
Eno dečlo bi mel 2487
Eno dečlo imam 4516
Eno dečvo sem jaz ljubil 2138
Eno dekle sem ljubu 4178, 485;
Eno dekle sem mea 2974
Eno dete je rojeno 7051
Eno fletno no luštno 4647
Eno flintico kupil bom 931
Eno glihengo sem stureu 5292
Eno gredico bom skopala 2245
Eno gredico skopala bom 4922
Eno je dete rojeno 4850
Eno ljubco imam 2958, 3862,

Eno ljubco sem ljubil 4177, 427;
Eno ljubco sim imel 3859
Eno ljubco sim ljubil 4174
Eno ljubico ljubim 3758
Eno lubco mam 2131
Eno miljo za Ljubljano 550,

Eno noč ura dvanajst bije 6385
Eno pesem bi mi smeli zapeti 5353
Eno pesem bom zapel 5338, 8603, 53
Pino pesem hočem vam zapet 8214
Eno pesem peti hočem Vam na
glas 8328

Eno pesem veselo vam hočem za¬
peti 6823

Eno pesem zdravico vam bodem
zapel 5584

Eno pesmo hočmo peti 6459
Pino pisemce bi pisal 2664

Eno pismo bom zapisov 7077
Eno pošto sem slišal 1920
Pino ring’co m’ je dala 3037
Eno rožco m’ je dala 4176
Eno si je cesar zmislo 6835
Eno si zapojmo 5545
Eno vpitje sem slišal 4805
Eno žalostno tičko zaslišav sem
pet 6891

Erdečo ma lice 2843
Eva je po vrtu hodla 8153
Piva me bara 7787
Evo sučudeža 5170
Fajfca brez pokrova 7758
Kalem bodi Jezus Kristus 5121
Fanta mam z gornega kraja 2094
Kanti marširajo 1570
Fanti se vkupe zberajo 1561
Fanti se zbirajo 1559, 66; 7090;
Fanti se že 'kupej zbirajo 1552
Fanti so po sveti hodili 6829
Poanti, vesil bodima 6942
Fanti žalujejo 692
Fantič je bil vesel 7243
Fantič je prav vesel 7241
Fantič je pršu iz dalne vasi 1894
P'antič je skoz vesel 1419
Fantič mlad 7039
P'antič na vojsko gre 1696
Fantič pojejo 3396
Fantič pride pod okence 5204
Fantič sem star šele 18 let 6953
Fantič ti moj sprelep 4595
Fantiči, beriči 1974
Fantiči čez teden služijo 5524
Fantiči, dekliči 1973
Fantje, bejšte, gremo spat 3422
Fantje bomo zgodaj vstali 2305
Fantje, če mislite zdaj se oženit
8441

Fantje, deklič kresujejo 301
l^antje, društvo bom zapustil 8407"
Phmtje, ostajajte 2288
Fantje marširajo 1692
Fantje mi po polj’ gredo 1808
Fantje mi vriskajo 1937
Fhntje na vas gredo 1917
Fantje, ne ženite se 8386
Fantje ples napravljajo 81
Fantje po cest gredo 3319
Fantje pojo 3397
Fantje restantje 7399
Fantje se skup zbirajo 7073
P^antje se vkupe j zbirajo 83 b;
7207;

Fantje se zbirajo 1691; 7166;
Fantje so djal 3601
Fantje so skupej stopili 7063
Fantje, veseli bodimo 6937
Fantje, zgodaj gor vstajajte 2299
Fašenk se je žena 8372

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  .// 3—8686

761

Fašnik se že približuje 8239
Fice, fice 8045

Fič, fič, trola, trolalalo 5230
Fige, rožiče za mlade dekliče 7604
Flinta je nabasana 7943
Flotno je moti 3695
Formani mi vozijo 5724
Frajla Urška je šla trgat rožice
182

Franc Jožef cesar 7146
Franc Jožef, naš cesar 7154
Franc pika pok 7715
Franc Rance z Ribence 7726
Franca tanca 7629
France tance 7728
Franček, dobro naše 5626
Franclček, tanclček 8505
Franček, o kaj se kujaš 5770
Frišen sem lumpovec 3852
Frišna solatica 4674
Frpantšna lubiezen 4521
Ftica lepo peva 2322
Ftice su se spominjale 1175
Fučkaj mi, fučkaj, črni kos 944
Fuj, cicifuj 8043
Furmani pripeljejo 5729
Ga imam fantiča 3090
Gabrie, gabrie 3277
Gagaj gos 7980
Gaje poune dile jajc 7578
Galjot je vozil galejico 250
Garbus, mrzel ptič 7845
Gda restant iz resta ide 7384
Gda sen jaz mladi bija 5985
Gda slanca prvič pade 1313
Gda vura tri odbije 1315
Gdo, dekle, tebe troštal bo 6283
Ge je moj ključ 7498
Ge koder sem hodla 4468
Gera strte hlače prela 7970
Gerca zible sineka 125
Gjura ima mlado ljubo 907
G jurek nam je kres naložil 1172
Glas sem s’noči jez zaslišal 2200
Glasno klicati 3418
Glavica me boli, srdašce me toži
265

Glaž vinca je na mizi 5859
Glažek je natočeni 5703
Glažek mi na mizi stoji 5697
Glažek stoji na mizi 5858
Glažek vinca 5650
Glažek vpraša 5651
Gledaj, serce mojo 2387
Glej fantka 7573
Glej, kak mimo gre 1754
Glej, ptičca si poje 5968
Glej, ptičica si poje 6149
Glej, radost in veselje 6536
Glejmo, kdu grie tam 4966
Glejte, kaj je to 4968

Glejte Kranjca 7708
Glih dones ta današni dan 6363
Gnes je pač en lepi den 1705
Gnes pa je tisti dan 6759
Godca bom vzela 4639
Godci frišno godejo 1669
Godci godejo na bas 5282
Godci, le godite 5232
Godci lepo godejo 1675
Godci mi godejo 3619
Godci so vkordeni 5234
Godci zagodejo 5236
Godec, le godi 3632
Godite mi goslice 7343
Gole polje, sama detelina 5444
Golob bode Ženih zdaj 983
Golob guče po zelenom logu 1177
Golobe sovraži 4109
Golobek, golobek 3239, 4014
Golub guče, golubica nede 1180
Golub guče vu zelenom jarku 1178
Golub guče vu zelenom lugu 1179
Gor in dol po hiš hodila 1615
Gor in dol po vas sem hodil 5297
Gor na Bistrico pridemo 8555
Gor na leti Šmarni gori 6695
Gor nam gre s firmamenta 6731
Gor od Steinbriicka 3868
Gor po štenkcah je pertapou 1304
Gor po travnku že 4681
God po Žili, dol po Dravi 5224
Gor po Žili štrejne vil 5223
Gor’ v Ljubljanci bolna leži 888
Gore, braterc moj 4812
Gore odvržejo 1475
Gore v planinci se dero 6850
Gore za kotom sedim 1009
Gorenjske, dolenjske 2544
Gorenska je micka 4517
Gorenske dekleta 8584
Gori vsi ljudi 4981
Gori na gorenjski strani 6710
Gori na hribčku ena cerku stoji
6719

Gori za Ziljo 2483
Gorice si režem 5473
Goriške fantiče 8601
Gorjančce so dro lepe 2555
Gorjanska dekleta 8579
Gormani že peljejo 5728
Gorska mati božja 6729
Gosko cveče, ja bi tebe brala 1640
Gorsko cveče mi je pole 1139
Gorše viže na svetu ni 6224
Gorta po štingah 3475
Gospa postavla valite tri 150
Gospa se pelja 7563
Gospod Bog je nam vkazal 6598
Gospod, gospa oba 98 b
Gospod in gospa prosila 313
Gospod je pošlo medveda 969

48

762

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Gospod Zorman per miz’ sedi 233

Gospodar sedi v koti 4733

Gospodična ajdovska 513

Gospon gril 7991

Gozdič je že zelen 2408

Grof ma hlače na en knof 7591

Gre in dol po Bisterci 5221

Gre Janez od doma 3609

Gredico bom skopala 2236

Gredico kopala bom lepo 4923

Gredoč pod goro 3112

Greh gre v meh 7440

Grej, sunčece 7837

Grenka pošta prileti 7061

Greš skuez moste nove 3914

Grešna duša priminola 389

Grešnik, glej žalost Marije 6412

Grgoraš 7632

Grijaj, solnčece 7840

Grlica poje 1265

Grličica grče 7445, 82

Grličica grkovala 5047

Grmovje bom šekel 4054

Grom, jak se zemlja trese 7260

Ha ha ha ha 7563

Hajda spat, koji ste pospani 5460

Hajdi, bratje, piti 5593

Hajdi, draga moja 5203

Halomuha 7965

Hanoj mrkanoj 7634

Hanselj jezdi skoz Furlan 238

Hanza panza 7621

Heja, hoj, hoj 7944

Heja, hoja, heja 7809

Heja, ica, heja 7810

Hinder, honder, žumber 5278

Hiša je materna 2528, 922

Hiša pomedena 4683

Hišca je stargana 2868

Hlače ma zdrajskane 2909

Hladen večier mi žie prhaja 6834

Hladna jesen že prihaja 1851

Hlapčec truca dekelco 193

Hlapec konje napaja 244

Hm ja, mati, este vidli 7756

Hobad po plači šeče 1000

Hoci, le hodite 5231

Hočem ti napiti 5879

Hočem vam zapeti 7237

Hodci, le hodite 3633

Hodi da mi, ica, sem 7443

Hodi da, Micka, zdaj domo 2266

Hodi, Ivan, k nam na kres 5006

Hodi, Ivo, k meni 152

Hodi k nam na kres 5009

Hodi starec po dvorani 1068

Hodi z menom, hodi, 954

Hodil sem po polji, cesti 6408

Hodmo na Štajersko 1732

Hodmo spat 1759; 6591, 618

Hodmo vsi k večerji 745

Hoj, divojka medjimorska 846
Hoj, micika moja 3586
Hoj Micika žalostna hodi 1333
Hoj, micko sem sreča 3586
Hoj na Bregu na Dunaju 920
Hoj, nočka, temna ti si 1831
Hoj, repa in fažol 7892
Hoj starina, starina 213
Hoja, hoj, hoj 7973
Hojsasa, dbiela nedelja 8449
Hole, ljubica 824
Hopsasa, pustna nedelja 8448
Hopsasa, risasa 8447
Horjanca bom meva 4636
Horjanče majo rajdaste janče 4503
Horta pod huro 3254
Horti po Ruži 2559
Hortoj po štincah 3474
Hote, vujne, iz kuhinje 5385
Hotla sem v klošter jet 2360
Hranil sem si vtico 1643
Hranio sam si vtico 1985
Hrgolina liter vina 7881
Hribčki, ponižajte se 1688
Hribi in doline 4029; 7152
Hrovat je šu na bužja pot 7587
Htur oče hoditi 3324
Hud Turek piše v Dunaj lep 22
Huda burja se je svila 1928
Huda kri 5173
Huda zima se je strila 1927
Huda zima sem prihaja 8316
Hudi glas iz Gradca gre 6803
Hujga časa nej na sveti 8408
Hujsa, drgunca 8126
Hvalim te, stvarnik moj 6310
Hvaljen bodi Jezus Kristus 444;

4975; 5084, 466, 564
Hvatajte se kola toga 5194
I, u, e, o, a 7828
Iblana in Gradec 8559
Idi med pečine 5175
Idmo spat 6636
Idu nam snoboki 1783
Igraj, kolce, ne postavaj 5196
Igraj kolo 5187

Igraj kolo, samo da se igra 5211

Igrala se je Jabuka 5276

Igrala se Katalena 1166

Igrala sta se bratca dva 857

Igrale se divojke 1167

Ima ličice rudeče 2828

Ima tanke rokalce 2830

Imam dekle lepo 1125

Imam dva ziza 3752

Imam jo ljubico 3066

Imam krive peresa 3335

Imam volju danas vesel biti 5577

Imel sem ptičico 1694

Imel sem tri ljubice 4227

Imela sem krancel lejp 6317

763

1—1006 II  7—4729 II  30—6732 II  3—8686

Imela sem šoceljna zbraniga 1686
Imela sem ženina 6320
Imela sim ljubčika dva 4714
Imela sim ljubica 4566
Indija komandija 578
Ini, ani, ho 8154
Išel jeje Jankič 216
Išel jeseni pred štacune 1062
Išel jesem širom po polju 1163
Išel maček v kovačija 7464
Išel sem na Bisag 7741
Tšla Marija po svetu 529
Ite missa est 7439
Ivan se šeče 5019
Iz celega srca jaz ljubim tebe 6511
Iz grada jezdi grof na lov 237
Iz groblje en kamen 3331
Iz srca mi rožca raste 4862
Izak, Abraham 5228
Izrasel je lep javorek 5080
Izrasla je bela roža 5100
Izrasla je ena lipa 5116
Izrasla je rosna roža 5079
Izrasla je runka hruška 5077, 105
Izvir voda izvirala 908
Ja bi tebe s tem napeljal 7932
Ja se sečem, tužen hodim 1317
Ja sem hoda jako daleč 7772
Ja sem mlada kaj zelena trava
8542

Ja sem mlada, kak je rosna trava
1174

Ja si pojdem vu tu prvu po drugu
1187

Ja som videu žnidarie tri 8618

Jabuka se potočila 1716

Jager gre v jago 971

Jager ma čievlje prajdšne 7275

Jager mi jaga 1258

Jager prijaga 1257, 62

Jager smo zgodej vstal 5747

Jagra se vse boji 7276

Jagrč je šo v zeleni log 2263

Jagrič mi gre v zeleni log 2265

Jaka lovile rihte tri 703

Jaka na dili kaka 7639

Jaka skaka 7575

Jaka spaka 7576

Jaka sraka 7636

Jaka tobaka 7637

Jam ša v nebesa 8056

Jana se šeče po trati 1357

Janez Banes 7623, 44

Janez ja v puščav’ prebivu 5026

Janez, kaj se kujaš 5773

Janez Škrbelov 7730

Janez, ti, ti 5871

Janez z Jeblane 7642

Janeza tare žejica 5764

Janiča mi suknu rubila 1149

Janiča se šeče 207

Jajnko man, prodala bon 5980
Janjkova majka 894
Jankova majka rano jutro stala
895

Jara kača 7574
Jarca — kopo 8167
Jarca na vej 8169
Jarčova danka 7585
Jarnejče drev privleče 7800
Jast pa cvirna kupu bom 7448
Jaše mlad junak 1784
Jaz bi ima iti spat 8389
Jaz bi ’mel pa dreve ves iti 1587
Jaz bi rad cigajnar biiu 7514
Jaz bi rad lutrajnar bil 7617
Jaz čem pit 5615
Jaz čua sem žalosten glas 717
Jaz daleč pobandram 4234
Jaz godcom zapeti želim 7341
Jaz grem nicoj na špas 1736
Jaz hočem pa zdaj 4044
Jaz imam pa eno pridno ženko
8422

Jaz imam pa konjča šimlasta 1788

Jaz imam pa ljubico 1087

Jaz in moj Špan 2817, 949; 3316

Jaz in moj španič 5774

Ta z in moji brati 5637

Jaz ino ti 2994

Jaz ja sama spoznam 4157

Jaz je ne zapustim 3550

Jaz knuečam taca 2584

Jaz mam dro lubico 2166

Jaz mam eno pridno ženo 8420

Jaz mam nekaj novega 8080

Jaz mam no hišco 1954

Jaz mam pa ljubce tri 1126; 4301

Jaz mam pa no mater 6567

Jaj mam tri ljubce 1728; 4602

Jaz moram it 5831

Jaz moža sem dobila 8471

Jaz navola sen se kleti 7293

Jaz nča pojdam proj mov 3555

Jaz ne mo nikol pozabil 5805

Jaz ne morem razumeti 7200

Jaz ne vem, kaj bi s’ začel 5382

Jaz ne zbiram te druge 3178

Jaz nisem srca tacega 813

Jaz nočem Tolminca 2577

Jaz očem spomniti 8314

Jaz pa bi rad dragoner bil 7515

Jaz pa bom se ženia 825

Jaz pa bom si kupia 1983

Jaz pa daleč pobandram 4233

Jaz pa dekleta mam 2130

Jaz pa en glažič vinca imam 4847;

5872

Jaz pa en lep napitek vem 5839
Jaz pa eno dekle imam 1558; 1751;

2129

Jaz pa eno hišico imam 1017

48 *

764

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Jaz pa mam eno deklico 2133
Jaz pa mam fletno dekle 1188
Jaz pa mam no pridno ženo 8421
Jaz pa mam tri ljubice 1131; 2247
Jaz pa moj Špan 4103, 626
Jaz pa moja švila 8317
Jaz pa morem mreti 6023
Jaz pa nčomam denarjev 2747
Jaz pa ne morem brez gortnarčka
bit 2050

Jaz pa nekaj novega mam 8077
Jaz pa nič druge ne vem 1019
Jaz pa no hiško mam 2752
Jaz pa podam v zelen gozd 2231
Jaz pa pojdem in marširam 1452
Jaz pa pojdem na gore 2964
Jaz pa pojdem na Gorenjsko 1618
Jaz pa pojdem v pvanino 1735
Jaz pa puebča nčomam 2462
Jaz pa sem čua žalosten glas 718
Jaz pa sem zdaj todsej priša 1849
Jaz pa si mam ljubo 2168
Jaz pa ti 7876

Jaz pa v gorice grem 5992 ; 7221
Jaz pa v Poličanah hišico imam
1020

Jaz po pungradi hodim 1111
Jaz pojdam čiz huro 1982
Jaz pojdam pa ves 3263
Jaz pojdem drevi v vas 1964
Jaz pojdem v Leše 2885
Jaz sam bila stai'a 6047
Jaz se bom na pot podal 5416
Jaz se iz dežele pojdem 7328
Jaz se niebom utopu 3247
Jaz sem an star Cimerman 8508
Jaz sem bla lep Marjandel 187
Jaz sem bla en mali mandlc 188
Jaz sem čua pajbe peti 2212
Jaz sem čua vtičke peti 2213
Jaz sem čula 2201
Jaz sem en fantič mlad 8194
Jaz sem en vinski brat 5988
Jaz sem eno dekle zbral 4102
Jaz sem eno pesem skleno 973
Jaz sem fantič mlad 1935
Jaz sem fantič po svetu hoda 6827
Jaz sem gnes rano stala 1902
Jaz sem hodiu k ljubci v vas 1965
Jaz sem misliv, da si kaj 2001
Jaz sem mlada deklica 8302
Jaz sem na revna deklica 8303
Jaz sem na snuači v enem kraju
biv 1336

Jaz sem najmlajši brat 5784
Jaz sem pa eno dekle ljubil 1491
Jaz sem pa Oselčan 4100
Jaz sem pa s tiste hiše doma 8685
Jaz sem pa snuači pri dočli biv
1906

Jaz sem se namenia 2447

Jaz sem se sirota omožila 110
Jaz sem si f letno dekle zebra 1247
Jaz sem slepi Nejče 8681
Jaz sem snoči v vesi bil 1538
Jaz sem snočkaj domou prišeo
2117

Jaz sem snuači eno zvedev 2189
Jaz sem ta dolgi Jurij 8677
Jaz sem ta liepi Lipi 8683
Jaz sem ta starši brat 4324
Jaz sem tekel najnaprej 2167
Jaz sem Tomažek Grubar 8684
Jaz sem v jutro zgoda vstal 6284
Jaz sem vboga šlapca 5568
Jaz sem Vodovnik Jurij 8675
Jaz sem vrla gospodinja 8430
Jaz sem zakonska deklica 8304
Jaz sem zmiraj vesel 5995
Jaz sim tako pesem sklenil 972
Jaz sim te klical 3405
Jaz sn bio ni lejp Marjandl 2248
Jaz te ljubim tako 3018
Jaz te prašam, ledik dekle 1294
Jaz tebi preganjam strup 5169
Jaz ti bom šivanko kupil 7447
Jaz ti hočem razodeti 7196
Jaz tu sam sedim 8023
Jaz vam čem kaj povedati 710
Jaz vam nekaj novega povem
8423

Jaz vedno dekletam 4274
Jaz vidim tvojega gvira ror 5176
Jaz žavosten, žavosten 5977
Je ajngel Mariji češčenje prineso
6406

Je ana tiča prilateva 4250

Je baba pijana 8426

Je bandrou v Celovic 3977

Je barčica od kraja šla 2219

Je bela ko mak 2884

Je bela ko mleko 2852, 4

Je bela, rudeča 2548

Je bila puljca 7500

Je bivčka ko mliko 2853

Je bivo ano 2781

Je b’lo eno hruškovo drevo 968

Je brv čriez vodo 3126

Je dečva pogvajena 4344

Je dečva rdeča 3061; 4511

Je dekle, da, da 2727

Je delo prekleto 4290

Je djekle vesela 4034

Je do vaške Gorice 3961

Je dragi prištampa 1883

Je dragovan ribeč 2803

Je dro ustno hoditi 3311

Je dro ustno polotu 3556

Je drobna ptica priletela 225

Je eno dete rojeno 4851

Je fantič prepeval 3693

Je furov v Gorico 3166

765

1—1006 II  7—4729 II  30—6732 II  3—8686

Je glava zaspana 4568

Je gora visoka 2878; 3869

Je hohcot veseva 4685

Je hrib in pa jama 3186

Je jagnjeta pasla 4360

Je kaša pogreta 4354

Je krava krepala 3358

Je lepa in mlada 8225

Je lepa, je mlada 2820; 4340

Je lepa, je rudeča 3103

Je lepa, je zala 2715; 3199

Je lepa, mlada 2846

Je lepa, rudejče 2570; 3591; 4115

Je liepa dolina 2976

Je ljubca gor stala 4393

Je ljubca zaspala 3515

Je lunica svetila 70

Je majhina kajža 3793

Je mala, je bela 2818

Je Marija rož’ce brala 4755

Je me dečva zapustiva 4410

Je me pubič zapustov 4419

Je mi krajčič posvava 4480

Je minlo sto noči 3062

Je modra, štemana 2860

Je mraz, da vse cengwa 1353

Je na Dravi meglica 3357

Je nova zapoved unkaj šva 4770

Je pa davi slanca pala 1224

Je pa dočva rjava 2568

Je pa dočva zaspana 3377

Je pa hoscejt vasela 4686

Je pa krajčič posvava 4522

Je pa kukelca pela 3406

Je pa majhena kajža 3796

Je pa mihena, mihena 2606

Je pa mirnasta šiša 2759

Je pa pošto posvava 3202

Je pa rinčica padva 4413

Je pa rinčca zvomlana 4456

Je pa rinkca okrogla 4414

Je pa rožica pvava 4507

Je pa snikoj opadov 3999

Je pa snueči svanca padva 7359

Je pa temna nuač biva 3579

Je pa žila noj Drava 3290

Je piske prodala 3967

Je posalo 20 let 7193

Je prišva ta zinm 4184

Je pršo Miho Preža 7614

Je nršu pod oken 3426

Je pršu v hišo 3349

Je pšenica cvetela 4374

Je pubič prijuckov 3295

.Je nubič Žolnir 3952

Je puebič urlavbar 2891

Je rinka okrogla 3034

Je rinčica okrogla 3098

Je rinčica srabrna 4412

Je rozaforb hadrca 4415

Je Rozinka zgodej vstava 1603

Je rožice naberala 61

Je Rožmanu prišlo pismo tak 56

Je Savca, je Dravca 3446

Je suha ku terska 2887

Je še mihena biva 2643

Je še tiča veseva 3069

Je škoda na tebi 4568

Je tičiea prlateva 569, 75

Je toča pobila 3100

Je trudna, zaspana 3378

Je ura pertekla 3538

Je urca menula 3382

Je-v Celovci študirov 2437

Je vse veselo, kar živi 2378

Je zgodaj, je zgodaj 3410

Je Žila no Drava 3289

Je zmirom ko j žavostno 4580

Je zvezdice štela 4372

Je žabe lovil 7674

Je že minilo 22 let 7192

Je žena štrukle kuhala 8444

Je žena živela 4281

Je živel nekadaj gospud 287

Jeblana, o kej se godi 7178

Jedan, saki tjedan 8160

Jeden jager po boršti hodi 925

Jeden po cesti 3399

Jedna briga na Dumnaju 919

Jedna stara majka 210

Jedna stara starica 889

Jedna stara starina 1342

Jej, koromač 7851

.Tekajte, deklieta mladie 7093

Jel je vila 1966

Jel si, Jela platno namočila 872
Jel te, Micika, kaj griva 1318
Jelen pase po zelenoj travi 924
Jelen trči vu goru 8670
Jelena ziblje Jezusa 5027
Jelengar poje sprelepo 138
.Teli so hantirati 1516
Jelka mi zaspala 878
Jemu sem na ljubico 1347
Jena rožca na svet zcvetela 6541
Jena sanja se m’ je sanjala 408
Jena stara mamica 1341
Jeno petje sim slišal 4806
Jera s Pezderja 7535
.Ter‘ca ima hudo mačoho 351
Jeruzalem, kjer sladko vince rase
5541

Jes bi ti črivle dro dava 3943
Jes in moja ljubica 3818
Jes mam fletno navajeno 3484
Jes mam tri ljubice 4600
Jes pa čisto ano miheno 4355
Jes na imam tri ljubice 1130
Jes (pa) ’no šišico 'mam 1008
Jes pa po j dan črez Pred jel 5219
Jes pa pojdan v Kanal 5220
Jes pa žinjam noj mislim 3970

766

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Jes pojdan pubič frišno v žolt
1521

Jes sim se sromak oženil 8416
Jesarn ana svita žena 8429
Jesen se v zimo spremeni 7374
Jesenski čas nam že prihaja 6833
Jest Andrej Zaplotnek 7542
Jest eno hišico imam 1018
Jest gor vstanem 6569
Jest imam no rožco plavo 1510
Jest imam tri ljubce 6100
Jest in moja Špeva 8391
Jest jemljem od mamce slovu

6296

Jest mam pa no pridno ženko 8419
Jest mislim, da greha 3180
Jest ne bom pozabil 3246
Jest ne pajem zato 4724
Jest nečem kovača 2582
Jest nečem pijanca 4645
Jest nečem tebe 2663
Jest nisem več tvoja norica 2101
Jest nisim serca taciga 1148
Jest nočem bogate 2529
Jest nočem zaspane 2534
Jest pa moj brat 4625
Jest pa moja Špeva 8506
Jest pa po svetu hodim 5298
Jest pa pojdem 'noj porajžam
1458

Jest pa uzamem od očka slovo

6297

Jest pojdem čez gore 1977
Jest sem en bogi Jure 8679
Jest sem ena brumna žena 8428
Jest sem vidu en čudu 8230
Jest sim peršu tukaj k vam 5575
Jest srn Donik Juri 8676
Jest sm na sred 8163
Jest z gajžlo bom poču 3282
Jest znam brat in pisat 8158
Jeste li videli moga sinka Janka
896

Jez imam konjče tri 2031
Jez imam pa ljubce tri 6096
Jez pa lepe hlače mam 6240
Jez sem slišo jeno čudo 8231
Jez uboga, revna deklica 8300
Jez vam bom zdravičko zapev
5336

Jez žalujem, tužen hodim 5275
Jezero osemsto i četrdeseto' 7194
Jezus gleda jogre svoje 446
Jezus in Marija po nebesih ho¬
dita 482

Jezus je jogre postavil 571, 3
Jezus je majhen, pa je svet 4786
Jezus je na velkonočno jutro 6590
Jezus je pod trto spal 5877
Jezus je sadil vinograd 5054
Jezus je šel na goro 449

Jezus je šov gori v nebu 6504
Jezus je vsmilen bil 6491
Jezus je za nas krvav pot potiu
6466

Jezus je zjutraj zgodaj vfetal 6587
Jezus je ženin, naš lubi gospod
6714

Jezus jogre stavil 572
Jezus Kristus je v nebesa šel
6505

Jezus Kristus v zelenim verti 6502
Jezus, Marija po gori hodijo 5049
Jezus na svetem križu 455
Jezus, pesem čem zapeti 6458
Jezus po morji plava 492
Jezus po poli hodijo 5055
Jezus po vrti hodi 514
Jezus se je vozil v sveti raj 487
Jezus se po murji vozi 485
Jezus si zbera štiri učence 574
Jezus tam po vrtu hodi 504
Jezus uže pravi, govori 6191
Jezus žalosten po nebesih špan-
cira 403

Jezusa poziblimo 4801
Jezusa so zgrabili v paradiži 452
Jezus se vozi po moru 488
Ježiš je z jutra zgoda vstau 6416
Ježš Nazarenšč, sin teh judov
6651

Ježš po morji plava 484

Ježšov križ, bod moj oča 6650

Ježuš je šou iz jogrim 6586

Ježuš u vrti kleči 6584

Jidu snoboki 1782

Jišla Maria na goni 6C90

Jo meni, kameni 7794

Jojli mama, mila majčice 6346

Jonfrva po vart špancirala 785

Jože j, če j maš nože j 7649

Joža boža z Ribence 7727

Joža brnoža 7635

Joža, če voč moj bit 8325

Joža koža 7963

Joža Poža 7646

Jožef gre z Marijo v Betlehem
4776

Jožef in Marija 4764
Jožek Podvožek 7586
Judje so Jezusa vjeli 6444, 579
Juhej, horvaški krej 7381
Julijanka tancuvala 1157
Junak hranil tri devojke 1700
Junak je zaspal na stezi na travi
1074

Junak sodil vito jalvo 5038
Junček moj 8005
Junfrava je rožice trgala 497
Juože — poluože 7647
Jurček pasel krave tri 7781

767

1—1006 II  7—4729 II  30—6732 II  3—8686

Jure mi leži med dvemi garanti
157

Juri podkuri 7650
Juri se meni z dvema ljubama 156
Juri, si vida kobilo 8063
Jurij po potoku tuli 5004
Juro spava me’ dvemi lubami 158
Juter bo sveta nedela 7055
Jutre se bom zgodaj vstal 6285
K bi pubič moj vedou 3986
K’ je furov po cesti 4071
K’ je micka, k’ je micka 3733
K’ je sedem 8124
K memo ti pojdaš 4539
K mizi ste sedli 5229
K Neži prijahali 111
K’ ni ene tače 2914
K nisem otel Špane bogat 6754
K nuečam te kar 4172
K oknu sem prišel 2090
K’ sim per mamci pobič bil 701
K’ sm jest po sveti hodu 8523
K spovdi vedno sem hodila 2327
K sveti mizi sem prstopu 6211
K svetim trijem kraljem 8280
K tebi sim hodil 3424
K temu letu novemu 4936
K usem svetnikom iskop bom šla
, 8277

K’ začnem svet premišluvati 8261
Ka’ ce dragi Jezuš rodi 4857
Kadar bom jaz umr 5991
Kadar boš ti vandrat šel 1484
Kadar bomo mogli umreti 6566
Kadar gospud v Lublanco gre 79
Kadar jaz umeri bom 6010
Kadar, ljubca, ti vmrla boš 1697
Kadar mi režemo 7220
Kadar mimo ves pojdeš 4535
Kadar mimu griem 2415
Kadar nam je suša 5780
Kadar pubi pojo 3395
Kadar s’ pri meni bil 2204; 4160
Kadar se prebudiš 6554
Kaj bi biu jaz fantič marou 6749
Kaj bi jaz marala 2474
Kaj bi jaz ne bva veseva 833
Kaj bi jaz ti pušelj dala 2103
Kaj bom čakov pod oknani 3414
Kaj bomo možem šenkali 4908
Kaj boš, Janko ziitra delo 7452
Kaj boš, maček, drota nuca 7461
Kaj boš za mano hodil 1337
Kaj boš se branila 2638
Kaj boš za mano hodil 2139
Kaj cajta k’ je pela 8366
Kaj čem možem darovati 6498
Kaj čmo duhovnom potaljati 6497
Kaj črevljarji delajo 7324
Kaj delajo tičce 4190
Kaj delaš, o snešica 1781

Kaj liočVa, kak hoč’va, moj ljubi
sin! 139

Kaj ja majolka striva 5824
Kaj ja to, k’ ja tla mrtvo 6299
Kaj je lepšega na svetu 336; 7032
Kaj je neki zdaj 6132
Kaj je nieoj za ’n lep večer 2073
Kaj je teb’ kršanska duša 6276
Kaj je tebi, Alenčica 827
Kaj je tebi, ljubica 1500, 5
Kaj je tebi Marinka 226
Kaj je tebi, mlada Micika 1203
Kaj je tebi, ptica 1428
Kaj je to 5810
Kaj je vam, bratci vi 5765
Kaj jaz tebi dam 1343
Kaj jez hočem ves hodit 1628
Kaj koj more to biti 4191
Kaj ljub moj šocelj dela 715
Kaj, lubca, tajiš 4385
Kaj ma začela, vandrček moj 1322
Kaj mamka poreče 3725
Kaj maram, če sineka mam 3741
Kaj maram, kaj rajtam 3076
Kaj maramo mi 6733
Kaj me bo grevalo 3745
Kaj me bo skrbov sudašk stan
7003

Kaj meni pvanina 3778
Kaj mi hasni v vas hoditi 2211
Kaj mi je moj oče pravu 5693
Kaj mi je storit 3707
Kaj mi nuca bogastvo 4208
Kaj mi nuca hodit 2444
Kaj mi nuca, k’ nedeljca mi bo
4035

Kaj mi nuca ležati 3389
Kaj mi nuca ljubiti 2648
Kaj mi nuca planinca 3776
Kaj mi nuca tak šocelj 4167
Kaj mi nucajo studenci 4585
Kaj mi nucoj hradi 4170
Kaj mi to za ’na liepa voscejt bo
982

Kaj misliš, kaj rajtaš 2712; 4401
Kaj mor to biti 4807
Kaj na sveti kol živi 2396
Kaj nuca, k’ prideš 4163
Kaj nuca ljubiti 3808
Kaj nuca vasvanje 4171
Kaj pa delaš, dekle moja 1289
Kaj pa, Janez ti 3690
Kaj pa je tebi, divojka 185
Kaj pa je tebi, ljubica 2062
Kaj pa meni planina 4365
Kaj pa mi to more biti 343
Kaj pa misliš, ti grešni človek
6197

Kaj pa moj ljubi dela 1769; 2141
Kaj pa se je zgodilo 705
Kaj pa soldati fali 7015

768

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Kaj pa ti ljubi da 2267
Kaj pa ti misliš, grešni človek
6688

Kaj pa ti pobič 1744
Kaj pa ti pubič godce voziš 1345
Kaj prašaš po meni 2658
Kaj rabi, če pride 4161
Kaj rajtaš, kaj misliš 4408
Kaj raste brez korenja 5152
Kaj s’ ja še zmislva 6315
Kaj s’ je domislila 2784
Kaj s’ mu šla pušelc dajat 3948
Kaj se beli tam uz sinje morje
854

Kaj se boste štrejtali 5601
Kaj se boš hrajnava 4525
Kaj se boš kalila 4527
Kaj se boš, Rezika, jokala 6816
Kaj se je meni nocoj sanjalo 132;
^ 1185

Kaj se je zmislila 2785
Kaj se jono sveti 52
Kaj se mi necoj sanjalo 828
Kaj se tak huješ 4137
Kaj sem goder hodil 1819
Kaj sem jast ti pubič mislu 7070
Kaj sem koli sveta prešel 5050
Kaj sem si jaz za kvar včinia
2108

Kaj sem slišal novega 2185
Kaj sem ti storil, predraga 4116
Kaj sem tužna učinila 2240
Kaj si boš, grešnik ti, začel 6187
Kaj si čem začeti 6919
Kaj si je naš cesar zmislil 6804,
6836

Kaj si je zmisla naš svetli cesar
, 1523

Kaj si je zmisliv cesar mlad 6805
Kaj si je zmislil naš svetli cesar
6824

Kaj si je zmislu Bonapart 7190
Kaj si, Mara, letni dan delala 874
Kaj si misliš človek na sveti 6126
Kaj si, Orša, tak žalostna 184
Kaj si se dušica, name resrdila
1435

Kaj sim storil, jaz reva 8459

Kaj sim storila 3097

Kaj so ti pa za ni maže 4963

Kaj ste me v klošter dali 7335

Kaj ste tak žalostni 5766, 850

Kaj te bo sram 3561

Kaj te bom gledala 4128

Kaj ti bo kajžica 3188

Kaj ti, dekle, tukaj delaš 1612

Kaj ti fali 4154

Kaj ti je, kerščanska duša 6273,
6282.

Kaj točiš solze 3925
Kaj uštak je biti 3079

Kaj vam pravim, fantje mvadi
. 702

Kaj z en trošt jin veselje 6540
Kaj žaluješ, kaj zdihuješ 6279
Kaj žaluješ, ljubca moja 2226
Kajža je kajža 2729
Kajžca pri pot stoji 3393
Kajžica je res majčkena 3792
Kak bodem ljubila 2647
Kak hoče bit’ 1 ? kaj hoč’va strit’?
^ 140

Kak lepo boš živev 6528
Kak lepo je gledat 8216
Kak lepo poje černi kjus 941
Kak lop je bu 4546
Kak luštno je na svet živet 8355
Kak luštno veselo za mlade liidi
^ 8343

Kak se meni streže 7248
Kak so me mati navadili 1048
Kak te lepo ja pozdravljam 1207
Kak trdo je spava 3488
Kak zlo jako germi no bliska
2223

Kak žalostno solnee gor gre 6902
Kako bi ne lubil 3009
Kako bom jest lubil 3411
Kako bom jest rajov 4435
Kako bom soldat 6970
Kako hitro gre zornica 8244
Kako je dobra ribana repa 7888
Kako je Jezus dobr biv 6302
Kako je pa tvoje lepo ime 5682
Kako je prosila 4389
Kako je to mogoče 4823
Kako mi ptički peli so 7004
Kako ozke so stezice 1673
Kako sem vesela 4036
Kakor jo troštam 3938
Kakov sem ja huncvut bil 8437
Kakšne šolne s’ pa ti imu 6434
Kaku bom jas dons vosiev 2124
Kaku bom jaz mlov 4001
Kaku bom jaz siekov 4367
Kaku je berdija fletna biva 8402
Kaku je pou kej hud žerjav 804
Kaku se zdaj na tam svietu godi
6922

Kaku te bom vidov 4000
Kam bi kej šov 4032
Kam bi koj šva 4031
Kam bova vandrala 1319 — 28
Kam greš 8074

Kam se, dekle, čem podati 1679
Kam te popoljam 3789
Kamenška uš 8565
Kamer pohledam 4572
Kamlška župa 8564
Kamlški purgar 8562
Kamoj šečeš, lipa Jane 678
Kamor pogledam 4573

1—1006  II  7—4729  II  30-6732  II  3—8686

769

Kamor pogledam s svojimi očmi
6730

Kamor porajžam 4235
Kamor sim hodil 4087
Kamrica materna 3798
Kamrica veljbana 4673
Ivan čen jest iti 5283
Kaplica mi vandra 5654
Kar je zašribano 3024
Kar je živega na svet 2392
Kar sem koli sveta prošel 5051
Kar sem kolj pisal 1416
Kar sem pobič jaz prirajžal 1472
Kar sem prej djela 2987
Kar sem prifurov 7451
Kar sem t’ prej pravil 4493
Kar so me mamca navadili 1049
Karkoli na sveti živi 2394
Karkoli sem sveta prošel 5053
Kata, Katalena 1366
Katarina 7690
Katarina, Barbara 7596
Katarina, kočka zelena 8507
Kate moja mila 5384
Katerca Skateljca 7652
Katerca teče 4682
Katrca rožce je plela 3754
Katrinčica po vertu hodi 6601
Kavran, kavran 8072
Kažej, kaži roje 7995
Kda sem kodi ljuba priša 2115
Kda večer jaz domo pridem 8536
Kdaj pojdem v žovt 1548
Kdar jejda felf 4623
K’dar pubič pa v pvaninco grem
1709

Kdo bo listje grabil 7027

Kdo bo, dekle, tebe troštav 1441

Kdo je b’va predica 7285

Kdo nam to vince da 4846

Kdo popiše, kdo pove 6538

Kdo so pa to? 8543

Kdo ve mar za plot 2636

Kdor dost po svetu bodi 8522

Kdor hoče furman biti 6095

Kdor hoče hoditi 3323

Kdor hoče mlad furman biti 6101

Kdor hoče plesati 3675; 5249

Kdor hoče v Rezijo vas iti 8554

Kdor hoče vedeti 1208

Kdor ima tri ljubce 2445; 4316

Kdor je lep 2500

Kdor je z Bogom 5213

Kdor ljubice ljubi 3072

Kdor mi hoče romar biti 37

Kdor ne bo te zdravičke pel 5844

Kdor si kaj upa 2284

Kdor velik po svetu hodi 8518

Kdorkoli dost po svetu hodi 8515

Kduer zalumpa svoj diev 7350

Ke bi se greha ne bala 3471

Ke ja moj vesele 7052
Keda se človek na svet rodi 6154
Kedar dižej — dež gre 4155
Kedar me sreča 3101
Kedar miemo ves poj daš 4536
Kedar Žila n Drava 2653
Keder knisem za te 4138
Kedor kaj dost po svetu hodi 8516
Kedr dižoj, snieh hre 4156
Kej je tista muha 8655
Kej sem se encoj senjala 410
Kelnar poj, poj 5648
Kelnarca, hiter 6034
Kelnarca je na pragu stala 6097
Kelnarca sama 7366
Kelnarca se jezi 6115
Ker čas že prihaja 8238
Ker de meni dobro plača 7311
Ker kol se zdere s kota 1071
Ker vozač če dober biti 6091
Kera hruška lepša 7094
Keri je truden, naj gre spat 146
Keri meni dobro plača 7305
Keri mi po noči vandra jo 2319
Keri si ljubo ma 2060
Ki je za nas krvavi pot potio 7436
Ki za kolo 5184
Kikeriki 3573; 8027
Kinčeno nebo zvezdami 165
Kir hoče moj biti 2999
Kir hoče prijatel naš biti 5760
Kir oče plesati 3674
Kiša pada, trava raste 2344, 79
Kitica zelena, rožica rumena 1358
Kje dekline hodijo 8222
Kje je moj rojstni kraj 1122
Kje je o lansko veselje 2285
Kje je tist tič 3336
Kje je tisti Bistričan 5222
Kje si hodil, kje si bil 1845
Kje si te ti bio 8066
Kje so Lučane 8111
Kje so moji prijatli 7056
Kje so tiste steze 4050
Kje so tisti mladi fanti 2416
Klama in Snoj 7553
Klast voličam hlapci šli 291
Kljuka pet 8170
Klobase radi jemo 4736
Klobuk bom snel 6934
Klobuk bom snio 5414
Klobuk mi doli denejo 6995
Klobuk snamem, slavu uzamem
1617

Klokečov mlin 8613
Kmet si namilo 5470
Kna hodi čez Drawo 3247
Kna hodi po cesti 4285
Kna postajaj tovne 2673
Kna postopoj tovne 2674
Kna vdajajte me 4652

770

1—1006' II  7—4729 II  30—6732 II  3—8686

Kna žinjoj, kna misli 3499
Kna žvižgoj, kna puj 2718
Ivne moj mi za zvo 3653
Kni lepša na svietu 2840
Kni moliva, kni moliva 3108
Knigo piše sani Jezus z’ nebesa
636

Ivnisi varjeva 4494
Knočem horjanca 2575
Knočem Rožanko 2571
Knočem Zilanko 2572
Knoete mi jo dati 2721
Knuečam te kar 2662
Knuečaš, pa naš 4238
Ko b’ božja volja bla. 5709
Ko b’ druzga ne imela 4700
Ko b’ luštna ne bila 3137
Ivo b’ grešnik ti vedel 6181
Ko b’ mamka vi vedla 4337
Ko b’ moja ne bila 3128, 34,' 5
Ivo b’ očka to vedli 3717
Ko b’ sama ležala 3184
Ko b’ ti moja b’la 2214
Ivo b’ vedela, vedela 3016
Ko bi človek ti vedeo 6450
Ko bi Dravca kna biva 3873
Ko bi jaz vedela 8259
Ko bi jaz vediva, kteri je moj
1028

Ko bi jaz vejdela, da bi bil moj
1029

Ko bi lepa ne bila 3129
Ko bi liepa kna biva 3130
Ko bi ljubca vedela 3984
Ko bi mamka to vedla 4338
Ko bi mi Bog' dal te perute 5840
Ko bi petek ne bil 7883
Ko bi vedil, ti grešnik 6180
Ivo bi Žila ne biva 3876
Ko boš prišva v Lublanco 3949
Ko brezdomna meglica 3059
Ko dečva še vleže 3364
Ko gledam mrzlo vodo 3962
Ko je eden ožonjan 8312
Ko krajcer dobi 8502
Ko mala sem bila 4692
Ko me rajat popolaš 3623
Ko petelin zapoje 3541
Ko plešem jaz z mojo 3641
Ko pojdeš po polju 6183
Ko pride, ko pride 1877
Ivo pridem jaz k tebi po noč 1878
Ko prideš pod hankelc 3222, 404
Ko ptičica sem pevala 2351
Ko se rodil je sveti Lukež 608
Ko sem bva. dvajsti liet 4697
Ko sem pobič živel 6207
Ko sem v vas hodiv 4052
Ko sem 'v vas peršov 2144
Ko sim per mojej mami biu 699
Ko skoz nejno ves pridem 3574

Ko slišiš tičke pet 8310
Ko struna zapoje 3618
Ko sunce gor pride 3363
Ko štiri urce odbije 1302
Ko ti b’ me ne hotla 4142
Ko u oštariju pridemo 6108
Ko ura tri odbila 1311
Ko urca štir’ odbije 1305
Ko Žila no Drava 2652
Kocman je godel 3672
'Kod dekleta hodijo 8223
Kod je moj mili dom 7046
Kod kodi sem hoda 3971
Kod si hodil, če si bil 1846
Kodar sim hodil, kjer sim bil 1201
Koder jest hodim 3064
Koder sem hodil 2147; 4054, 455
Koj frišno zajuckoj 3226
Koj mi, lip’ca, precwetuješ 768
Koj morem jest za en revež h’t
^ 8406

Koj so to za ni drevci 8212
Koj škoda za črievle 4439
Ivoj tiste vozimo 3682
Ivoj zavrisni na gvas 3225
Ivojnči cenglajo 3688
Kok sem rada h maš hodila 6242
Kokodajc 8026
Kokom pomagava 4074
Kola sem ima 1251
Koledniki sv. Brica 4740
Kolieder sem puabič jaz 15dik biv
8388

Koliko ljudi 4588
Kolk lepih noči 3390; 4441
Kolk taužent noči 3063
Kolk večerov nisem spala 2005
Kolko noči jest nisem spala 1507
Kolko tavžent noči 4437
Kolkobart jas k dočli zajdam
2121

Ivolkoder sem hodil 2148
Ivolkokrat sem ustajala 6939
Kolkor kapljic, tolko let 5616
Kolkorkrat sem gor vstajala 6943
Kolobin, koloban 8171
Komaj se je strila noč 8455
Komaj sem pobič star 18 let 6954
Komaj sem se doli vlegel 4808
Komar in muha plešeta 992
Komar plaši, da se kuča trese 996
Komar se je oženil 989
Komer se dremlje 1763; 8180
Komu, mila, komu, draga 1520
Konjca bom osedlol 192; 1786
Konjča bom kupov 3278
Konjiče mam kamene 3685
Konjiče mam kumrne 3686
Konjički kinglajo 3667
Kopati ne morem 2465
Korajžno zavriskej 3228; 4540

1—1006  ll  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

771

Koražno veselje 7034
Koražno zajuckej 3227
Korel Ko ri i n 4328
Koroška diklina 2704
Koroške dekleta 8581, 87
Koroške planince 1564
Kos je lehko ženin 979
Kosa je arjava 7249
Kosac kosi v dolini 7232
Kosamo bom zapustil 7011, 36
Košek si poje in žvergoli 940
Kosmačov paster 7898
Kou jas ledk umrva bom 6257
Kovač hoče svoje konje 8150
Kovač konja vkava 1741
Kovača že nočem 2581
Kovači in trkljači 6048
Kovači, pikači 3835
Kovači ukači 7314
Kozarčik kozice pase 174
Krali! Mene nič ni strah 8009
Kraj bunara deteljina trava 2332
Krajcar, dober denar 285
Krajnc pizda pok 7716
Kral Matjaž je ženol se 3
Kralj Matiaš, kad se je ženio 6
Kraljevič se Marko na vojnico
spravlja 50

Kraljič gleda iz belega gradu 67
Kraljič konjča napaja 120
Kralovci kunje lovijo 8609
Kramar zjutraj zgodaj vstol 235
Kranjc pizdopok 7714
Kranjc Kranjieo praša 7711
Kranjec je na vrbi 7710
Kranjec je zišel na vrbu 7709
Kranjec repo seje 7712
Kranjska dežela 2990
Kranjska duklieta 8586
Kranjski sin pije vin 6079
Kranjšče dekleta 2542
Krape najrajši mam 7879
Kravarica krave pase 6089
Krave pašo 7804
Kravji buh 7914
Krčmar, odpiraj vrata 1904
Kre Mure sem hoda 2454, 763
Kresič gori na sred vasi 300
Kresničice kresujejo 299
Krhljiček , krhljiček 3437
Kri mi teče 7927
Kric, krač, perntac 7901
Kries le gori 5151
Kristijani, pertečite 6439
Kristjan, današni dan 6364
Kristus je od smerti vstol 6496
Kristus je svoje jogre vkupej
zbral 582

Kriva, lažnjiva 4296

Križ, kraž, kralj Matjaž 7854

Križaj da, mati, dete 295

Krompirja sem sadil 7896
Kruh bi rad peko 8036
Kruha bi ti dala 3532
Ktera ima moža 4712
Kteremu se dremlje 1761
Kteri če romar biti 6682
Ktir oče hoditi 3325
Ktir an par junčkov ma 7234
Kugle brenčijo 7151
Kuka poje 7936

Kukavica, Lado! zakukuvala 4989
Kukovača kukuje 7937
Kukovačica zakukovala 4987
Kukovca kukuje 1142
Kukovca lepo kuka 1862
Kukovca mi nosi beli list 2142
Kukovca mi poje že to prvokrat
5634

Kukovca zapela prvokrat 5636
Kukoviča rano stanola 5264
Kumara j’ po ganku šprangala
99

Kume moj dragi 5468

Kumer Jamer 7566

Kuomenci buobenci 7707

Kupica, le vandri 5655

Kupil boni rutico 3145

Kupite mi, čaček, lialicu 7513

Kupu bom kunjka šimeljna 1792

Kurecov mlin 8612

Kuri pojejo 1865

Kiipiš rit 8070

K var, kvar 8073

Lacko pita svitlo si danico 1031

Lahko noč bi ti jaz vošil 1852

Lahko noč, ljubica 2016

Lahko noč, prijateli 5830

Lajnar pa lajna sprelepo 137

Laku noč naši stari majka 5438

Lan pri svet An 7417

Lan sem se oženil 8379, 405, 82

Lan sem se ženil 8489

Landsmalici no Hervati 7191

Lani mi je slana padla 826

Lani polet 4695

Lani sem plela 2280

Lani sem plela rožmarin 2282

Lani šeni se bil oženil 8490

Lani sem se jez oženo 316

Lani sem se oženija 8424

Lanskenji šocja 2946

Lansko leto sem se uženu 8485

Lastovica, topla tiča 7988

Laška duklieta 8585

Lavdon zbira silno vojsko 28

Ldi me pa baroj 7360

Le berž, od hiše z’ no 5431

Le, bratci, vodno pijmo 5915

Le enkrat sem prišel 4016

Le forajte no pelajte 744

Le frišno jo zarumplite 1030

772

1—1006  II  7—4729  /7  90—6732  II  3—8686

Le furajte, le furajte 743
Le, godci godite 3630; 5238
Le hiti, prideta študenta dva 395
Le hitro mati, sim pojte 131
Le hitro na noge, kdor more nar-
več 4813

Le hod, duša, z mano 6471
Le k meni se stisni 3500
Le kaj je to stajne 3420
Le kljuko perzdigni 3468
Le lesem oča starašina 5392
Le lesem sosedje moji 5556
Le leži mi, leži ravno polje 106
Le leži to ravno polje 5947
Le majhno sim rekel 4075
Le malo počakaj 2709
Le padaj dež 6270
Le pij, sam Bog te naj živi 5551
Le pijmo ga 5660
Le pijmo ga en glaž bol dva 5509
Le pijmo ga, ne glejmo ga 5583,
5642

Le pijmo ga še 5600
Le pijmo ga vsi 5598
Le pijmo ga zdaj 6035
Le pijmo šentjanževco 5828
Le pijmo zdravico vsi skupaj
5351

Le pimo, le pimo 6007
Le plesat me pelji 3624
Le počakaj še en malo 1616
Le poj, duša, z menoj 6473
Le pojdi, duša, z menoj 6472
Le pojdimo, grešnik 6443
Le pojmo spat 148
Le pošljite mi po padarja 832
Le preč od hiše z’ njo 5432
Le presevaj, sevaj, sonce 5149
Le pridi, le pridi 2693; 3209 ; 4271-
Le pridi, soseska maja 5557
Le pridi, moj šocelj 3207
Le primi, Micka, giažek v roke
5866

Le prines mi ga bokal 5603
Le prosi Boga 2714; 4220
Le puško na ramo 3329
Le sam, soseda moja 5558
Le sem, črni menih 369
Le sem, le sem 5393
Le sem, le semkaj, mati vi 131
Le sem, moj grešnik, pridi 6442
Le sem, moja mat 613
Le sim, hišni oče 5389
Le skači za mano 3650
Le stoji gorica 5833
Le škoda bi bilo 6179
Le ta soldaški boben 7113
Le tista bo ljubca moja 2509
Le tista de moja 2502
Le tisti bo moj 2520
Le tisto mi dajte 4648

Le to mesto je planinca 559
Le tota jaz pojdam 2969
Le vozniki, le vozite 746
Le vun z nevestico 5433
Le zlodej vzemi mežnarja 1854
Le žvižgej, le pojej 3819
Lehko noč, lehko noč 3412
Leli ko noč ljuba moja Nana 6331
Leitas je en srečnu leitu 8324
Lej, detelja pada 3116
Lej ga Laha 7717
Lej, kak memo gre 1755
Lej, zala dekle 2934
Lenka mrla 8092
Lep angeljček poje 5963
Lep bel je brezov les 1400
Lep je, lep le brezov les 1401
Lep je vrtec ograjen 1095
Lep, kurja ret 7792
Lep nam Ivo kres nalaže 5013
Lep, saj si lep 2650
Lep si in čeden 4119
Lep tičik je v gojzdu 2471
Lepa cesta vglajena 4913
Lepa j’ Mara plave rože brala
1114

Lepa Jana se šetala 904
Lepa je cesta gor v Vildon 8541
Lepa je cesta vglajena 4920
Lepa je cvangarca 2857
Lepa je fara Svete Trojice 8546
Lepa je gorica 2892
Lepa je kranjska dežela 6921
Lepa je krona vugerška 2
Lepa je Ljubljanica 772
Lepa je plesiška ves 5226
Lepa je prajzerca 2858
Lepa je roža lelija 4979
Lepa je roža najgelnov cvet 4921
Lepa je steza vglajena 1392
Lepa je svatovšna, lubi kristjan
6713

Lepa je zagorska fara 6812

Lepa Kata vu Budimu rasla 864

Lepa Kate u Budimu raste 863

Lepa kranjska žena 338

Lepa moja draga Kate 2153

Lepa moja golubica 1152

Lepa moja gora zelena 868; 1101

Lepa moja mamica 7877

Lepa moja Mare 5383

Lepa moja ženica 8476

Lepa moje Anica 1120

Lepa nič, luba nič 2524

Lepa roža lilija 4855

Lepa roža, majka božja 6456

Lepa roža, mati božja 6480

Lepa, rudeča 3104

Lepa si, pomlad zelena 6863

Lepa si, roža Marija 6543

Lepa tiča lugom peva 937

773

1—1006 II  7—4729 II  30—6732 II  3—8686

Lepa vas Kamnik 8560

Lepa Vida je peljnice prala 74 b

Lepa Vida je pri morji stala 73

Lepa Vida proso plela 76

Lepe moje črne oči 1395

Lepe moje senokoše 1107; 2205

Lepe spanjšice cvetele 234

Lepe su mi sinokoše 1105

Lepe ti su Molivarke 8456

Lepi dve venčeni 5159

Lepi je varaš Varaždin 1150

Lepi Jura j kres nalaže 4985

Lepo ime Janez 5680

Lepo je cesta uglajena 4918

Lepo je mesto Bečanjsko 8539

Lepo je nebo kinčano 166

Lepo meni poje vtiča papiga 952

Lepo moje drago vilice 6747

Lepo moje ravno polje 1103

Lepo poje černi kos 942

Lepo polje je zeleno 670

Lepo ti je rano uraniti 2333

Lepo ti je u jeseni 1252

Lepoj Gjuroj šaltvu igra 5032

Lepoj Tomi kolo igra 5031

Lepš ljubezni ni na sveti 732

Lepše rož’ce ni nobene 1088

Lepše rože na svetu ni 5413

Lepšega na svetu ni 6264

Lepšega ni 6742; 8187

Lepšega ni na svetu 1021

Lepšega nič ne na sveti 8215

Lepšega v nebesih ni 6549

Lepšiga ni na tem sveti 6200

Lepših ludi na svetu ni 7323

Lepu te prosim 7913

Lepu tiče pojo 2954

Lesica je nevesta 976

Lesica, le laj 7945

Lesica, lesjak 7940

Lesičica, modričica 963

Leskova palica 3722

Lešerbo spihnila 3512

Leta vinska kapelca 5753

Letaš je dobro leto 5816

Letos je prav dobro leto 5819

Letos je veselo leto 5817

Letuj mi, siva čelica 426

Ležal sem na beli postelji 2197

Leži doga njiva 447

Leži lepo polje 741

Leži mi, leži eno široko polje 491

Leži mi, leži le to ravno polje

5940

Leži mi, leži polje široko 388
Leži mi leži poljece 400, 796; 6423
Leži mi, leži ravno polje 387, 481.

519

Leži mi, leži vrtec 515
Leži mi ravno polje 643
Leži ’no polje 500

Leži polje 315, 472, 480; 4928 ; 5073
Leži polje, oj polje široko 672
Leži polje, polje široko 224, 228,
365, 456

Leži poljiee 679 ; 810
Leži poljiče široko 798
Leži predolgi most 276
Leži ravno polje 105, 280, 305, 356,
405 512, 604, 617, 625, 648, 657, 9;
667-8, 742, 778, 803; 1194; 4854;
5060

Leži stezičica 53; 961
Leži tam dolga njiva 784
Leži tam polje 507
Leži to polje 5061
Leži vozka steza 302, 651
Ležiš, smrdiš 8031
Li prita po navadi 7365
Li ste kaj vidili našga sinka
Janka 900

Liederlih, liederlih 3696
Liepa je kranjska dežiela 2002
Liepa je krona vogrska 7
Liepa nič, luba nič 2525
Liepa trava zalana 7555
Liepa ura, sunce soje 3595
Liepi pobči rajamo 5243
Liete ko minojo 4717
Linga longa 7583
Lipa Ana oudovila mlada 141
Lipa moja gora zelena 1102
Lipo je polje pogledati 5454
Lipo ti je rano uraniti 7001
Lisica je lajala 7946
Lisica, lisjak 7939
Ljepo poje črni kos 946
Ljub moj fant je jak 5153
Ljub moj Jezus, lub moj sin 6483
Ljub pa h svoji ljubi gre 829
Ljub svet Anton 8275
Ljuba, goj, goj 3850
Ljuba gre pod večer v ograd
1346

Ljuba je luštena 2824
Ljuba kranjska dežela 6780
Ljuba mat božja 7186
Ljuba mati vi 6931
Ljuba moja mati, mhalia 7757
Ljuba moja mati, vejte vi 8295
Ljuba na ispi stala 1836
Ljuba novoštiftna fara 7208
Ljuba pomlad že prišla bo 1501
Ljuba pred kosamo pride 1682
Ljuba roža, Marija devica 6648
Ljuba si, pomlad zelena 6862
Ljuba si ti spomlad 7226
Ljuba spomlad in zelena 6866
Ljuba žena, priša sem domo 8528
Ljiibca, čas prišel je 3896
Ljubca je jokala 3936
Ljubca je v kamrici 3451

774

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Ljubca koj, ko.i 4213
Ljubca, ljubezen skri 2272; 3724
Ljubca maličeva 3561
Ljubca me prosi 2614
Ljubca moja 4689
Ljubca moja, glažek vode 2210
Ljubca moja, kaj si taka 1883
Ljubca moja, kje si doma 1432
Ljubca moja, ne zatavaj 4526
Ljub’ca moja, oj kod s’ pa snoč
hodiva 1767

Ljubca moja, oženi se 4217
Ljubca moja, spiš al čuješ 1473
Ljubca ng sred morja 2589, 92:
6001

Ljubca na zelenem vrtu stoji
2044

Ljubca na vrtiču rožce sadi 2046
Ljubca, ne maraj nič 3746
Ljubca, ne žaluj tako 4524
Ljubca, ne žalvaj nič 3745
Ljubca nezmišljena 3563
Ljubca, poglej me prav 4131
Ljubca, povej mi kaj 1919
Ljubca povej, povej 2026; 3811
Ljubca, sen lačen, lačen 3531
Ljubca, šlek, šlek 4225
Ljubca ta prava 3897
Ljubca ti moja 3535
Ljubca, ti, ti 3010, 192
Ljubca, viš, viš 3756
Ljubca zanikrna 3562
Ljub’ca zaspana 3496
Ljubca, žin, žin 3709
Ljub’čica moja 3627
Ljubčik, ne hodi k nji 4284
Ljubčik se na pot napravla 240
Ljube sestrice 8265
Ljubezen je bila 4718
Ljubezen je grozna reč 4590
Ljubezen posvetna 3697
Ljubezen sva imela 3772
Ljubezniva mati vi 8285
Ljubi brat, jaz kušnem, lubim te
5620

Ljubi bratje, pošušajte 7390

Ljubi Jezus, nebeško dete 6433

Ljubi Ježš inoj Marija 7338

Ljubi, ko pride 1897

Ljubi konja jaše 1809

Ljubi konjča krmi 1811

Ljubi moj sosed 8431

Ljubi moji, skupi zbrani 6303

Ljubi oče starašina 5394

Ljubi očka vi 7062

Ljubi pa ide k ljubici 1398

Ljubi po plači 3749

Ljubi sosed, var se take žene 8415

Ljubi starši, kaj mi je storiti 6841

Ljubi sveti Valentin 620

Ljubi vačka vi 6930

Ljubi ženin Janez ti 5334
Ljubica, daj mi ti facole tri 1133
Ljubica je močno žalostna 1772
Ljubica jokala 4551
Ljubica, ljubica 3045
Ljubica moja 3802, 919
Ljubica moja scartana 1151
Ljubica tam ti 3710
Ljubica v vrteči rožice pleje 1042
Ljubica v verteci 3355
Ljubica, vstani 3495
Ljubiš me, kušni me 5621
Ljubit je res lahko 4324
Ljubljan’, Ljubljan’ca 766
Ljubljana, o kaj se godi 7178
Ljubljanca, kako se tamkaj 7185
Ljubljanca, Ljubljanca 763
Ljubljanske dekleta 8578, 90, 98
Ljubljeni gostuvajšaki 5380
Ljubljeni, kaj danes v cirkvi je
6342

Ljubo domaj imam 1474
Ljubo mam prek morja 2593
Ljubo šenično klasje 5921
Ljudi inarnovajo 3845
Ljudi na kupu 7491
Ljudje živijo kratke dni 7395
Loka Matena 7719
Lonce vezati 7697
Loncogloja, posterglaj 5160
Loška par da 7720
Loške fantiče 7721
Loštno je res na svet 2406
Lovrenc je prvandrau 7760
Lovretov Francelj 7631
Lujtre bom zmaknil 3473
Luk, luk, luk... 5717
Luna pa gori gre 1706
Lušno je res na svet 2402
Lušno na svet živeti 2405
Luštni bote in veseli 5609
Luštni le bodimo 4218
Luštno je na svet 8205
Luštno je na svet živet 8191
Luštno je špiljet 3528
’M šov v Šempav 7724
Ma cicasto janko 4228
Ma guzano janjko 4209
Ma kratke rokavce 2829; 3582
Ma lice rdeče 2883
Ma mline, ma žage 4307
Ma pa lice rdeče 2849
Ma pa rajtarške škornje 2899
Ma pa skravžane vasce 2837
Ma skravžane laske 2838
Ma tenke rokavce 2833
Maček je šel snubiti 5528
Maček na peči sedi 7453
Maček se je ženit ša 8371
Mačka ,je mijavkala 7954
Mačka vleče meh 7857

1—1006  // 7—4729  II  30—6732  ll  3—8683

775

Madele kum 5216
Maj, majnika 7850
Majdalenka j’ pušeljc skvadava
63

Majka hčerka mlado svetovala
2331

Majka j’ rodila jonaka 5763
Majka Maro iza grada zvala 871
Majka Maru izvali grada zvala
876

Majka Maru za Legrada zvala
875

Majol-majol-majolčica 6044
Majolčica, majolčica 2271
Majolka, bod pozdravljena 5822;
6045

Mal mi je vrtek ograjen 1100:
4941; 5070

Mam fantiča iz gornjega kraja
2099

Mam fletno navajeno 3482
Mam kratke rokalce 2832
Mam lajbičev osem 7354
Mam lepo navajeno 3485
Mam miheno kajžo 2760
Mam mline, mam žage 4309
Mam pa lajbič liep rdeč 8188
Mam pa mline pa žaje 4312
Mam pa šimlasta konjiča 2634
Mam pa šimlaste konje 4420
Mam sivka na vojko 2632
Mam suknjo zeleno 7356
Mam žago pa mlin 4308
Mama, vi vi 2644
Manica je zgodaj vstala 6948
Manica, vi, vi 3882
Mamica, hčerko vam peljamo
5437

Mamica, ruho vam peljamo 5436
Mamica, leliku noč 6327
Mamica so djali 4678
Mamica so mi obljubili 5300
Mamka me je kregala 1913
Mamka moja 4471
Mamka, poslušajte 7878
Mamka, vi, vi 3881
Man štiri konjiče 2751
Mara persten pogubila 1170
Maričica, al be rada ti moža 1077
Marija bi rada na ohcat šla 430
Marija, bod poščeščena tolkat
6647

Marija Boga rodila 431
Marija devica 4832; 6563
Marija, devica devic 8217
Marija gre do belga dne 4889
Marija gre na božji pot 471
Marija ide v cirkev 4760
Marija in Jožef sta rajžala 4763
Marija j’ prosila Gospoda za nas
5365

Marija išla nedelu k meši 436
Marija ja popotvava 6426
Marija je barava Ježiša 6661
Marija je bla v štalici 4827
Marija je Jezusa srečala 6432
Marija je na koFce vsela 543
Marija je na pragi stala 548
Marija je po polji romala 6425
Marija je po polju rajžava 6419
Marija je po polju šla 4858
Marija je po svetu hodila 527
Marija je porajžala 538
Marija je prišla do morja 528
Marija je pritekla 4759
Marija je zaspala 477
Marija je zjutra zgoda vstava
6570

Marija Jezusa vprašala 6485
Marija mi je vkazala 6603
Marija na bel’ postelj’ leži 440
Marija po polji romala 6424
Marija po puli prangava 6417
Marija po pulji rajža 475
Marija po stazici teče 5171
Marija po svet šwa 521
Marija po širokom poli gre 6422
Marija popotovala 521
Marija, pošlji men šest ajngelcu
6649

Marija pride bliz morja 526
Marija rajža ino gre 525, 541;
6411, 29, 60

Marija rodila Jezusa 6077
Marija rožce brala 4750
Marija rožce trga 4757
Marija se je selila 531,

Marija se kirfat pobera 463
Marija se majka trudi 4781
Marija se oh nas ravna 530
Marija se šeče 428
Marija se vzdigne ino gre 467
Marija se vzihne z Ježišam 523
Marija se z doma rovna 470
Marija se z domu odpravlja 465
Marija sem pritekla 4761
Marija, svet Jožef v Betlehem
šla 4804

Marija, tieb zročimo se 6565
Marija v nebesih na troni stoji
6560

Marija, vahko noč 6564
Marija z Ogerskega gre 532
Marija zaspala 398
Marija zgodi vstajala 464, 522
Marijanka, mlado dete 1900
Marinka poskoči 7429
Marino 8037

Markec je Turke v gostje pova¬
bil 42

Markec se spravljal vu vojsku
51

776

1-1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Marko je v jutro zgodaj vstal
130

Marko skače po zelenoj travi
5443

Marskatera bi ga rada 3197
Martin donese četuricu 5472
Mašnik povzdigne sveti kroh 6508
Mat je ’mela sinka dva 289
Mat notico pečejo 7253
Matejee hosto vlejče 7799
Matere mi ne žalujte 601
Matere, nikar ne žalujte 591
Mati Ančko budila 198
Mati je bovna 7033
Mati je čerko pitala 1154
Mati je z Dreženee 7591
Mati, kobila je v blati 7861
Mati krape kuhajo 7902
Mati kuha kozji rep 7584
Mati mela čerke tri 209
Mati, poglejte 2616
Mati se kregajo 3353; 3825, 9
Mati si shranila tri čeri 200
Mati, vi ne vejte 8289
Matiček jeziček 3438
Matija Mataja 7654
Matjaž kral se je oženil 1
Mazginov je špampet 3721
Me bolšica pika 3764
Me boš 8042
Me en kamen teži 4608
Me grize, me bode 3068
Me hriva čriez vse 4122
Me je dečla zapustila 4411
Me je dočva pustiva 4424, 9
Me je pubič zapustu 4553
Me je šocja zapustil 4432
Me je šocli zapustil 4422
Me knisi poznava 4451
Me ljubiš, ljubit me ne znaš 4166
Me ni zmotev svet 4499
Me pa dočva zapušča 4283
Me pa hvavca boli 3771
Me šiple, me bode 3067
Med kompanijoj Janez naj pije
5762

Medved tanca 7950

Medveda pa prede 7948

Meglica je dov padva že 3312

Mehlice dov padojo 3313

Mejsec mi svejti 2323

Men je pri src težko 6036

Men pa pri serdci 4613

Men’ se dekle smili 2241

Men se je nocoj sanjalo 411, 2192

Men se zdi, fantje vsi 1410

Men ura bo prišla 6158

Men vse jedno je 5586

Mene boli moja glava 2195

Mene močno griva 8472

Mene močno srce boli 2171

Mene moj prijatel vabi 5560
Mene moja majka kara 1146
Mene moje srce boli 2172, 317;

6325

Mene pa glava boli 186

Mene pa to ne more ’z gvale 8318

Mene prehaja mrzev pot 6193

Mene so sosodi pravili 4738

Mene srce boli 6311

Mene zdaj močno veseli 5491

Meni ljudi vele 1550

Meni pa je cegelc priša 1611

Meni pa ne gre s spomina 6894

Meni se je nocoj senjalo 406:

6216

Meni se je za oženit 1945
Meni so se nocoj sanjale 6217
Meni že vahto stavijo 6808
Merjana je rekla 4231
Mesar pa je kravo klal 8651
Mesarja bom vzela 4643
Mesec seje po noči 2473
Mesta, metuda 7895
Meta, ljuba mila Meta 7265
Meva s’m, ’meva vartec lep 1099
Mežnar je babo vbu 8093
Mežnar se že zgodaj vstaja 539
Mi bi rad dekliča 5199
Mi bi radi mlado hči 5210
Mi ga pa točmo 5970
Mi imamo resnico 4275
Mi je pošto posvava 3203
Mi je pušelc nardila 4173, 395
Mi je rinčica padla 4063
Mi je struna zarjavela 3439
Mi Kamenščanci 8567
Mi ljubco dajo 3816
Mi pa delič perrajžemo 4934
Mi pa smo snoči ljubili 1930
Mi pa smo z Teharja 5972
Mi pojdmo žgajne pit 6005
Mi ptičca zapoje 4446
Mi ptičice prepevajo 8193
Mi se Bogu prporočimo 6640
Mi se vkupe zbrali 6343
Mi se vkupej zbiramo 6515
Mi smo fantji skopi zbrani 1602
Mi smo gnali koze past 8611
Mi smo gnes sem pritirali 6116
Mi smo jagri zgodaj vstali 5740
Mi smo mi 5974
Mi smo muzikonti 8081
Mi smo nocoj k vam prišli 4933
Mi smo pa bratje tri 6000
Mi smo pa le trije bratje 5912
Mi smo pa v zguorni krej 5973
Mi smo pa z Nakeliia 5971
Mi smo pač ene žlahtne krvi 5638
Mi smo prišli od Zelena 4905
Mi smo prišli pred vrata 4731
Mi smo prišli trije kralji 4959

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

777

Mi smo se skupaj zbrali 5379;

6882

Mi smo se vkup zbrali 5742
Mi smo si štirje brateči 4977
Mi smo štirje fantje 7023
Mi smo štiri muzikanti 7026
Mi smo štirje 4829
Mi smo štirje skupej zbrani 5649
Mi smo tej tri kraljitarji 4957
Mi smo trije brati 4984
Mi smo trije bile 7279
Mi smo zato sem prišli 5404
Mi vsi ti ledig fanti 6884
Miau, cvirn brau 7457 .

Mica kašo kuha 7657

Mica Korošica 4153

Mica maca 7658

Mica potica 7661

Mica tiča 7659

Micele, Majcele 2979

Mici, Micika 1078, 703

Micika, gre k mesi 1144

Micika hodi pod goro j 2277

Micika, Lujziki glažeka daj 5767

Micika majova 3647

Micika moja 2275; 3801

Micika, Mojcika 2517

Micika, Mucika 2518

Micika naša 2935; 7663

Micika po plači hodila 2279

Micika pod ganjkom 1253

Micika v ogradi rožice pleje 1041;

3751

Micika v vertecu 3752

Micka bi rada Jurka dobila 1334

Micka je majhna 2822

Micka je mežnarca 2921

Micka je prala srajci dve 711

Micka ma nadria 4289

Micka Matjakova 4504

Micka mrtva leži 6319

Micka na pragi stala 6092

Micka, o Micka 7539

Micka, pij, pij, 5895

Micka, primi za kupičko 5664

Micka šmek, šmek 4219

Micka ti ti 3190

Micka z imenom 5683

Micka, zakaj se tko žavastn držiš

5769

Micka, zin, zin 3077
Micko mam prek morja 2588
Micko najrajši mam 3022
Mičica ti 3191
Midva dva 5779

Midva smo pa že bratca dva 5776
Midva sva tukaj bratca dva 5527
Miha gleda s petriha 7670
Miha kašo piha 7671
Miha Mehav 7668

Mijol-, mijol-, mijolkica 5825
Mila je dragoga v tabor odprav¬
ljala 879

Mila mi dragoga v tabor jod-
pravlala 859

Mili bože, čuda velikoga 5191;
7195

Mili Bože, lepog vinograda 2230
Mili, dragi Bože 1367
Mili sinek, dragi Ivek 161
Mina z Bohina 7667
Minka, Tinka 7666
Minka vmrla 8094
Minu je veseli predpust 8243
Mirno leto h kraji gre 1690
Mislil sem noč in dan 2092
Mislo sem celi dan 1918
Miš pa v umar 8095
Miš. to maš zob 7989
Miška pride ’z mišnice 964
Miška proso pleje pod goroj 967
Mize je ribala 4346
Mizerere, to bom pel 8453
Mjesec kala izza Carigrada 247
Mlad fantič v Ljubljanci na
vahti stoji 1684

Mlad hlevar konjam snaž‘ lepo
243

Mlad jagrič gre na jago 938
Mlad ženim je le v jutro zgodaj
vstal 214

Mlada je Micika travo kosila 1040
Mlada Micka rož‘ce plela 1290
Mlada se divojka rano jutro stala
1026

Mlada sim bila 3198
Mlada Vida je štrence prala 75
Mlade fante v žovh lovijo 1544
Mladene skrbi, se oženil rad 8321
Mladenči, jaz čem vam zapeti
8309

Mladi fantje, gor vstajajte 2297
Mladi fantje no dekliči 8218
Mladi Lamberg se oženil 18
Mladi mlinar se lepo šeče 363
Mlinar hodi po malinu 361
Mlinar, mov, mov 7287
Mlinar miintao 8097
Mlinarja meti 2580
Mo dečva je k na šlamperca 2931
Modre bodite, deklete 8332
Moj Anzelj, kaj tebi se zdi 4820
Moj atej so djali 1948; 3260; 3827;
4679; 7363

Moj atoj pa pravijo 7352
Moj bratec jez Ljubljane 6678
Moj dobranjo 6596
Moj fant je pa lep rudeč 2901
Moj fanteč je fleten 2944
Moj fantič je iz gornjega kraja
2097

•!9

778

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  ll  3—8686

Moj fantič je furman 2796
Moj fantič je lep 2937
Moj fantič je prijezdil 1296, 1314
Moj fantič je Tirolc 2903
Moj fantič je u Trole vandrou
821

Moj fantič je Žnidar 2797
Moj fantič pa po rajži hodi 2116
Moj fantič Tirolc 2902
Moj kristjan, današnji dan 6366
Moj ljubček je holcar 3058
Moj ljubček je lep 2895
Moj ljubček je pa mesar 2809
Moj ljubček je šel v Rim 1569
Moj ljubček je z gornjega kraja
2098

Moj ljubček pa vstaja 3116
Moj ljubček, po čem 3060
Moj ljubček popotnik 2801
Moj ljubi je djal 4618
Moj ljubi je jager 2798
Moj ljubi je lep 1085; 2900
Moj ljubi je Peter 4307
Moj ljubi je ribič 2802
Moj ljubi je zaber 2908
Moj ljubi prštapa 1887
Moj ljubi se je svadia 823; 4221
Moj ljubi se ožena 6246
Moj mili je k nam dojahal 818
Moj mož pa po gorah hodi 8361
Moj oča no moja mati 1405
Moj oča so djali 3676; 7361
Moj oča ta stari 3629
Moj oče ino mati 6756
Moj oče je flajškar 4327
Moj oče, moja mati 6168
Moj oče so mi djali 2113
Moj oče so mi rekli 1946
Moj oče so stari 4599
Moj očka imajo konča dva 2082
Moj očka imajo sinke tri 707
Moj očka in mamca prav žalostni
so 6961

Moj očka in mati 3823
Moj očka ino mamka 1899
Moj očka ma konjička dva 1664,
1797

Moj očka mi pravi 1075
Moj očka se krega 3718
Moj očka so mi rekli 3261
Moj očka so pa djali 2427
Moj očka so ribič 2804
Moj pobeč je lep 2_941
Moj puabič je v Štajre bandrov
2244

Moj pub je dro mihen 2897
Moj pubič dol po puli gre 1791
Moj pubič je bandrou 3978
Moj pubič je fleten 4555
Moj pubič je z horuiha kraja 2095
Moj puobič je v Črni doma 7244

Moj puobič je prišo pod okno
stojat 1884

Moj pušelc je zelen 2890; 4633
Moj pušlic je frišen 2889
Moj pušljic — majeron 3909
Moj rožmarin se že suši 2257
Moj šocej dro pride 3444
Moj šocej je Jaka 3115
Moj šocej je Miha 2951
Moj šocej pa pravi 4197
Moj šocel je lep 2938
Moj šocel je n tak 2945
Moj šocelj je djav 3700, 91
Moj šocelj je lep 2907
Moj šocelj je majhen 2898
Moj šocelj je Trolec 2904
Moj šocelj je z onega kraja 2100
Moj šocelj mi po poljci gre 1813
Moj šocelj rajža z Gradca ven
1571

Moj šocelj Tirol 2905
Moj šocelj v Ljubljani na valiti
stoji 1685

Moj šocelj Žolnir 3953
Moj šocja je lep 2896, 942
Moj šocja si bil 4243
Moj šocja v planinci 2982
Moj šocli je en zelen jager 242
Moj šocli je gulcar 3057
Moj šocli je lep 3870
Moj šocli je tak 2939
Moj šocli ni tukaj 3124
Moj šocoj je flajškar 4326
Moj šocoj je jager 2799
Moj šocoj je Rutarjan 2806
Moj šuocelj prepeva 2978
Moj tovarš je na rajžo šel 6195
Moj tovarši, zdaj gremo v boj
1503

Moj vojaški stan 7040
Moja baba je pa s Krasa doma
8413

Moja dečla je Štajarka 2932
Moja dečla je taka 2920; 3007
Moja dečla je zavbrna 4288
Moja dečla pa raja 3638
Moja dečva je mlada 3088
Moja dečva je rudeča 2862
Moja dečva je Sevka 2930
Moja dečva je šla tret 3121
Moja dečva je svila 4186
Moja dečva je v kamrici 4110
Moja dečva po cerkvah hod’ 3102
Moja dečwa, daj ti meni pušelc
1592

Moja dekle je bogata 4188
Moja dekle je čenča 2929
Moja dekle je fajn 2872
Moja dekle je mlada 4343
Moja dekle 'ma levš’ vači 1091

1 — 1006 '// 7—4729  II  30—6732  II  3—8686

779

Moja djekle je Nežka 6098
Moja dočva je bandrava 3879
Moja dočva je liepa 2927
Moja dočva je na štajarščoj 2973
Moja dočva je projo prastirava
2004

Moja dočva je v rutiču tribva
2003

Moja dočva je žledra 2928
Moja dočva kni to 3122
Moja drumelca je razdrumljena
1959

Moja hueba je smreka 2746
Moja ica duge roge 7811
Moja je lepša kot tvoja 2861
Moja kajžca je zidana 2875
Moja kosa je križavka 4292
Moja kosa keržavka 4291
Moja lanjska ljubica 1339
Moja ljuba je lepa 3785
Moja ljuba je prav mlada 2602
Moja ljuba je z Gradca doma 1348
Moja ljuba si bila 4242
Moja ljubca debela 2882 -
Moja ljubca je bela 2851
Moja ljubca je djala 4198
Moja ljubca je fletna 2850
Moja ljubca je jezna na me 4394
Moja ljub’ca je lepa 2848; 4333
Moja ljubca je majhna 2819
Moja ljubca je taka 2919
Moja ljubca je Tinca 4113
Moja ljubca m’ je pošto poslala
1771

Moja ljubca ma Černe oči 2842
Moja ljubca mi veli 4387
Moja ljubca, počakej 4118
Moja liiba je vmrla 4434
Moja mamca so djali 7364
Moja mat me je rodila 7050
Moja mati budala 7025
Moja mati pa lehko spijo 6329
Moja mati so v črni zemlji 7081
Moja oča, moja mat 3822
Moja pisal je suha 3408
Moja piščalka je suha 2087
Moja puška je težka 3941
Moja rinka je srebrna 3934
Moja rinka srebrna 3979
Moja si, moja boš 2312
Moja stara se grdo drži 6032
Moja šrankca je za plačat 3482
Moja ura bo pa prišla 6170
Moja žena m’ je umrla 8484
Mojcoj, jes ti povim 7049
Moje citre so slabe 4436
Moje dekle je fletno 2847
Moje dekle je mlada 3089
Moje dekle me sreča 3585
Moje dekle se zdi 4391
Moje ličice so blede 3509

Moje rožca je plava 4569
Moje serce zdihuje 4620
Moje srce 4559
Moje srce bolno 6314, 22
Moie srce je ranjeno 2363
Moje srce v men gori 6194
Moji bratje in sestrice 6210
Moji konjčki so kumerni 3687
Moji konjčki škripajo 5487
Moji starši so še doma 6300
Moji starši v grobu spijo 6326
Molimo zvat učenaš 6592
Molmo ta sveti zlati očenaš 6573
Momci mašeraju 254
Mora Dravca vsahniti 3040
Moral bom pobič marširat 6936
Mov že davno doma biti 1876
Motika, rovnica 8098
Mož iz oštarije pride 8524
Mož je zapustil svojo ženo 7104
Mož je že kosilu naprava 8418
Moža čakam, pa ga ni 8250
Moža nemrem dobiti 8252
Možena živi le 4282
Možje ji darujejo 4907
Možje pa glih tako 5526
Možje so se kupej zbrali 4909
Možje so že sklenili tako 4911
Mrakovček, premrakovček 7579
Mrkevca, mrkevca 2283; 3750, 3
Mrkla noč na zemljico pala 124?»
Mrzla jesen že prihaja 1839
Muadi kuseč se Ženu bo 981
Muha, dajte kruha 7966
Muj ače je star 3840
Muj pubeč je djau 3790
Mur, pej z luknce 7992
Muskanta bom vzela 4642
Mvad sem jaz fantič 2442
Na babca je vmrla 5489
Na bolha me kolje 3768
Na bregu mi kučica 1462
Na cestu pejdi 1547
Na citre ne brenkam 8395
Na češnjo bom zlezel 4550
Na Dravci mehlica 3356
Na Dunaj je devet trgov 84
Na Dunajec sem furao 2766
Na duša se ločila 374
Na Gabrou štal 8099
Na ganjku je stala 2140; 4359
Na genku je stala 3908
Na gori drevce zeleno 454
Na gori ena liišca stoji 5949
Na gorici ogenj gori 5014
Na grobu boš klečal 4596
Na hišca na trauniki stoji 5938
Na liribci tam, veš 4039
Na hribr bom stopov 3269
Na hribu visokem mi cerkva stoji
6725

49 *

780

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Na hrbt’ ma drvotan 2728
Na kluč, sveta tiča 8010
Na konci vasi 2538
Na koncu jezika 4294
Na konjča bodem sedel 7099
Na konjičku pridrklja 1246
Na kraj bi si lego 3493
Na Kranjskem, Koroškem 4304
Na Kranjskem 'mam eno 4302
Na Kranjskem na ljubca 4305,
Na Kranjskem, na Nemškem 2734
Na Kranjskem, po Štajerskem

2733

Na Kranjskem prebivam 2740
Na križu je trpeu 6526
Na Laškem prebivam 2739
Na Laškem puške pokajo 7212
Na Laškem so flaške 3683
Na Laško bom šel 3161
Na lepa, na mlada 4179
Na lepa rudeča 3588
Na lepi ravnici 2980
Na lievo, na pravo 2448
Na ljubljanskem puli 7183
Na lov mi pride kraljic mlad 114
Na mizi mi stoji 5341
Na mojem naročji 3510
Na mojimu sercu 4610
Na morju meglica 4364
Na 'n hribec bom stopil 2985
Na našo j v’s’ 3848
Na Niemce bom bandrov 4236
Na ojstro ročico 4649
Na okencih stati 3417
Na persi pošlatam 3479
Na planincah luštno biti 6085;

7269

Na planini me sreča 3111, 715
Na poli stoji lipica 5309
Na polji na liišca stoji 5934
Na polji stoji griiška 1073
Na Poljskem imam eno 4303
Na polju ljubljanskem 7184
Na postapaj tovne 2672
Na poti me sreča 3587
Na poti se srečava 1202
Na pragu je stala 3384, 490, 906
Na pragu sem stal 4478
Na pragu stoji 3385
Na prahu sva stava 4251
Na pranci na hišca stoji 5937
Na pričo tih drugih 3770
Na ptica priletela 5925
Na ptičica priletela 544
Na pvaninco jas pojdam 3110
Na same jutro svečnico 4976
Na Sarskem je lušno 8602
Na selo vaše hodil 4056
Na šeni mi ležimo 7035
Na sred Dičje vasi 3006, 854
Na sred Kobarida 2539

Na sred mojga srca 3029; 4248
Na sred vesi en križ stoji 4915
Na sredi vasi 3004, 853
Na sried pota je stava 4345
Na starem ognjišču 4067
Na steni visijo 4479
Na strenci na hišca stoji 5936
Na strgana suknja 6038
Na studencu je stala 3739
Na svatu rajstvii 7882
Na Sveti gori vkop zgoni 466
Na sveti ne bom več veseja 6050
Na sveti več foušije ni 738
Na svetiga Urbana dan 7332
Na svetu je dosti vse sorte norosti
8394

Na svetu lepšega čira ni 6550
Na svetu lepšega ni drevesa 5521
Na svetu lepši rožce ni 5492
Na svetu lepših ludi ni 7295
Na svetu se birtom 7373
Na svetu take gore ni 6699
Na svit ni lipš stvari wbene 734
Na šorškem polji 2736
Na štor sem se usedov 7773
Na ti sveti Šmarni gori 6696
Na tička si poje 5969
Na tihim u koti 3478
Na to vajnščam ohnjišču 4180
Na trati je rosa 3075
Na trati pa fantje stoje 721
Na travniei sva stala 4262
Na unem kraj mosta 3149
Na uni kraj Šmarne gore 4853
Na uni stran Černe gore 5836
Na valit so dolge urce 2020; 7111;
Na Vašče bom burov 2441
Na vašoj ves 2564
Na vek te 'm ljubil 3043
Na velkem utarji 5883
Na ver h rožmarina 2991
Na verticu roža 2812
Na vrh glave gore 3988
Na vrh hvale hore 3388
Na vse svetnike prošnja gre 5890
Na vsočah pvaninah 2956
Na Vsočem samo vkep zvoni 6493
Na zapoved je venkaj šla 4771
Na zdravje Frančeka 5622
Na zdravje naše presvitle cesa¬
rice 7617

Na zdravje naši kuharici 5400
Na zdravje vas 5632
Na zdravje vseh nas 5633
Na Zdravljice ti bom zapel 5331
Na zelenem polju ena hišca stoji
5943

Na zvezda gori gre 4971
Na žagi bom žagal 4045
Na žalost me sprehaja 1418
Nad zgvavjam sem stav 4358

1—1006  II  7—4729  -II  30—6732  II  3—8686

781

Nadež se opravljajo v foringo
6348

Naj bo stari al pa mladi 6304
Naj pravijo, kar očejo 4064
Najlepši čas je na tem svet 8357
Najrajše po stezi 3106
Najtimlajši pije ga najrajši 5781
Nam so oea pravili 4737
Napaja pubič konjče tri 219
Napravov si bom drumlico 5244
Nas so mati prašali 2278
Nasadila bom rožmarin zeleni
^ 8577

Nasloni se, ljubčik 3510
Naš antverh je dober 5639
Naš cesar v vsako mesto 7327
Naš fajmošter so en bogat gospod
7319

Naš kajzle 7572
Naš maček je šo 7952
Naš zveličar Jezus Kristus 6583
Naša Micka se je vdava 4687
Naša mujcka mlade mela 7957
Naša paša bol ja 7807
Naša Spela se pa joka 7677
Našmu fajmoštru se dobro godi
__ 7318

Natoč vinca en glaž 5696
Nawae nawicae 5362
Nco je biw ’n fin večer 694
N’coj je en lep večer 690; 6288
Ncoj je en s’bot večer 2393
N’coj je prav lep večer 696
Nča bomo mi vstale 3436
Nča die, nča die 2870; 3549
Nča mor’m več plesat 3652
Nčamo, nčamo 3599
Nče bom piva bol jodva 4594
Nči dnarja, nči znanca 3678
Nči hujše boliezni 3757
Nči liepši lubiezni 3912
Nči lipa, nči fletna 2527
N’čisi pvačov mi vinca 3689
Ne bodi štimana 4117
Ne bodi ti huda 4266
Ne bom pila več vinca 3958
Ne bom poslušala 4466
Ne bom se možila 4659
Ne bom se ženila 4661
Ne bom ti odpirala 3426
Ne bote, vy oča 2995
Ne čakam pod oknom 3415
Ne daj mi slovesa 3900
Ne grem domu 5979
Ne grem gor na Svino 4667
Ne grem kosit 7258
Ne hod okol hiše 2676
Ne hodi črez Dravo 3248
Ne hodi na gure 3256
Ne hodi na rote 4286
Ne hodi na Savo 2549

Ne hodi po rutah 3253
Ne hodi po vasi 3230
Ne hodi pred vrati 2681; 3821
Ne hodi ti k meni po noči 8354
Ne hodi ti k njej 2854
Ne hodi vince iz gore 5048
Ne hodi za mano 2685; 3820
Ne hodite, pubiči, k dečlam 6209
Ne jemlji slovesa 3901
Ne jokajte se, vi matere 594
Ne kimaj, ne dremaj 4168
Ne maram, če vse vkup pade 3085
Ne maram Dolenjca 2576
Ne maram, k prideš 4169
Ne maram, ne maram 3083
Ne maram veliko 3084
Ne maram za doto 4222
Ne maram za rožce 4223
Ne maram za te 4459
Ne maram za žlahto 2523
Ne morem, ne morem 3596
Ne morem več čakat 3463
Ne morem zaspati 3046
Ne plač, mila moja 264
Ne pojdem rakov lovit 4628
Ne pojdem ta gora 2554
Ne prašam za plavzne 4450
Ne prašam za žlahto 2493
Ne špasej ti z mano 4199
Ne ustrašjo me burje 3328
Ne večega veselja 2126
Ne vem, jel bi popeva jaz 6349
Ne vem, kaj bi od veselja 1925
Ne veri deklina nikdar 1414
Ne žalujte, vi očeti 587
Nebesa odprte zdaj so 6530
Nebesa so prelepi kraj 6105
Necoaj je ras kaj loušna nouč
2401

Necoj bo (pa) slanca padla 1312
Necoj je pa svetla noč 1502
Necoj je svet večer 691
Necoj je Turk oropov 96
Necoj ne morem spati 4817
Necoj sim jo vprašal 4080
Necoj so me vlovili 698
Necoj ti na odprem 2678
Necor je ena luštna noč 2071
Necor srečen večer 685
Neč ne porajtajte, mamica 8504
Nečem bogatega 2579
Nečem Serpenčena 2578
Nečem te zdaj 4460
Nedela se jmenuje 8443
Nedelja je biela 3487
Nedelja — pisker zelja 7919
Nega lepših deklet 2547
Nej le gre, ne j le gre 3673
Nejčte jo dati 2720
Neji lepšiga kraje 7042
Nek’ deklet’ se j’ prigodilo 8235

782

1—1006  7 / 7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Neka ptička vesela 6153
Nekaj se je pripetilo 346
Nekaj sem zvedel novega 2182
Nekaj si zmislila 2783
Nekaj te bom vprašala 1563
Nekar se ne brani 2640
Nekdaj v zdaunih časih 7038
Nemec, tepec 7911
Nesam ži pramlat 1936
Nesrečen je bil tisti dan 6764
Nesrečen stan je pjančov stan
8526

Nesrečna je bla ura 4508

Nesrečna je tinta 4509

Neumno dekle 2666

Nevarniši od svarne 3182

Nevesta se joka 4688

Nevesta, te baram 4671

Nevestica mlada 1986

Neža je rano stajala 189

Neža nas Kneža 8580

Neža po bregi ježa 8253

Neža Stempiharjeva 8606

Nežca prešca 7537

Nežin Jurij 7651

Ni bov še take 2915

Ni dnarja, ni znanca 3679

Ni dneva ne ure 3054

Ni goršega fanta 2952

Ni goršga na svet 8184

Ni gorši reči 2827

Ni gorših ljudi 6735

Ni lepa, ni zala 2526

Ni lepšega časa na svetu 7021

Ni lepšega kraja 1331

Ni lepši blo stvari 2418

Ni levših deklet 7732

Ni levših ludi 6737

Ni luštnejšiga cajta 2127

Ni nobena pereta 2989

Ni treba hodit 2675

Ni ure, ni minute 3055

Ni večjeh huncvetov 8629

Nicoj je ’no dete rojeno 199

Nico j je pa na lušna noč 2068

Nicoj mi je lep večer 697; 7163

Nicoj sem jaz to zadnjokrat 6340

Nicoj so pajbe lovili 6777

Nicoj še, le nicoj 1483

Nič boljše na sveti 8185

Nič druga nem storia 4619

Nič druzga m’ ne dajte 4705

Nič druzga ne misli 3498

Nič druzga ne striva 3719

Nič lepšega na svetu ni 2255

Nič ne de, nič ne de 3082

Nič ne jamri 3502

Nič ne maraj, grešna duša 6702

Nič ne maram, 3081

Nič ne misli 3502

Nič ne spim 3391

Nič ne spim, ne ležim 3362
Nič se ne jokaj 3926
Niga fanta sem mela 4353
Nigdi ga jakših ludi ne 7293
Ni hčer ne verjame 2417
Nikaj na svetu lepšega ni 5468
Nikar se ne jokaj 3927
Nikdar na svetu lepšega ni 5471
Nikdar ne bom pozabil 5789
Nikol ne bom pozabil 5791
Nikolj več, nikolj več 3872
Nimer sem del 4604
Nisem nikdi dolgo terla 1710
Nisim hotel slušati 6751
Nisim navajena 2936
Niste videli jazbeca 5225
No besedo sem del 4083
No dete se je rodilo 373
No dežico masla 3534
No fajfco tobaka 3172, 314
No, kaj je tebi dekle 1499
No rožco mi je dala 3000
No šalco kofe 3173
No žalostno pesem vam hočem
zapet 6896

No žalostno pesem zapojte z me¬
noj 6821

No žalostno vam hočem zapet
6355

Nobeden ne verjame 6202
Nobena rožca ni brez duha 6175
Nobene lepše rož’ce nij 5500
Nocoj bi imel v vas iti 1804
Nocoj je blo pred polnočjo 1922
Nocoj je en prav lep večer 7167
Nocoj je ’na luštna noč 1704 ; 7164
Nocoj je pa ena svetla noč 2000
Nocoj je pa na luštna noč 2067
Nocoj, nocoj je en svet večer 632
Nocoj, nocoj je lep večer 2063
Nocoj pa smo se zbrali 6881
Nocoj se m’ je sanjalo 1184, 600
Nocoj smo zadobili 4826
Nocojšnjo nočno uro 390
Noč me obhaja 1256
Nočem bogate 2531
Nočem Bovčana 2573
Nočem kovača 2583
Nograd imam ko en vert 5608
Nograd imam v suhem vrhu 5978
Noraus je čuka klao 8652
Norcovje seka hovje 7923
Nosila sem krancel lep 6323
Novi mešnik pismo pošle 727
Novo je leto, veselimo se 4930
No nuove zdrovice 5361
Nščir nča verjame 3504
Nu glihinku sem štoru 5295
Nu zakaj mi rasteš, ti rožmarin
1641

1—1006  II  7—4729  II  30-6732  II  3—8686

783

O bila si vesela 3098
O Bog 1 , večna luč 6641
O či je moj šocelj 4009
O či je tista hišea 4513
O čudovita glihenga 8341
O dab rastu kramper 7897
O duša, pejd z mano 6476
O fantje, vi moji kameradi 6795
O gde si hišni gospodar 2170
O gospod Jezus Kristus 6582
O ja jo 7928

O jager, kod si hodil 5748
O Janez, preljubi sv. Šentjanž
5022

O jaz vbogi grešni človek 6291
O jaz vbogi kmet 8432
O Jeleno, vsa gora zelena 5201
O Jezus Kristus, Marija 7339
O joj, o joj 3705

O Jožep moj, kam pojdema nocoj

4767

O Južev moj, kam pojdeva nicoj

4768

O kaj sim storil, reva 8459
O ki bi jest pobič vesel ne bil 661
O kristjan, današn dan 6365
O kristjani, poslušajte 7383
O križ, o križ, o križ božji 293
O le gizda 6171
O le Micka, glej, glej 6176
O le sim, le sim, bratci 4788
O le ti dete majceno 371
O le ti krščanska duša 6274
O lepa rožca Marija 6571
O lepi fantje Ribenški 8663
O ljubca pogledaj 2629
O ljubca, povej mi 7161
O ljubezniva mati vi 8287
O mamca vi vi 3834
O mamka moja 1084
O Marija, poglej na nas 6691
O Marija, roža beva 6481
O Marija s planinskih gor 7121
O Marija zelen rožmarin 429
O mati narejavka 5398
O Matjaž, o Matjaž 10
O moj Bog 6646
O moj kristjan, denašnji dan
6358

O moj lepi ledig stan 5463
■ O moj ljubi, ti, ti 4597
O moj striček Radonja 1022
O petrinsko ravno polje 1109
O poj, duša, z menoj 6469
O predragi, poslušajte 7382
O prelepa domovina 6895
O prelepi no veseli 6701
O, preljuba mama vi 7385
O preljuba mamca vi 8290
O preljuba' mati vi 8292
O preljuba vinska rozga 5501

O preljuba Zefka 183
O prešmentane so Kranj ice 2543
O prežlahtna vinska trta 5508
O puebi, kna žonite se 8380
O Ropret iz Kaplje vasi 8607
O rumeno vince 5534
O srečna ura ’n čas 416
O stražnik, benečanski stražnik
35

O sveti, sveti, lunica 1777
O Špela, Špela, Špelica 78
O ti dočva, pošušaj 4543
O ti drobna detelja 4952
O ti duša majcena 371
O ti ljubica 4462
O ti mlada sneha 5460
O ti moj večni buah 4483
O ti mrha grda pjana 6119
O ti nawumna dekelca 2274
O ti predrobna detela 4951
O ti preljuba vinska trta 5517
O ti Tomaž 7683
O ti vražja baba 8475
O tvoj oča ino mati 6206
O vi deklice vse 8221
O vi hribci in dolince 2114
O vsmilani Ježuš 6512
O wsmiljen Jezus 7101
O zakaj ne b’ vesel bil 666
O zdaj je prišel tisti čas 6907
Obe, pijanost je nemarnost 6748
Obeden ne verje 3565; 6203
Oblaki so rudeči 6886; 7053, 162
Oblaki so rumeni 7007,

Obršani tati 7723
Oč noj mater’ sem obljubil 735
Oča mi v jutro se ispovedajo 6344
Oča, naredte štiri kolese 7409
Oča se kregajo 7786
Oča so imeli sinke tri 709
Očas spomlad je luštno Ido 6131
Oče je imel sine tri 708
Oče naš 7433
Oče so djali 7362
Oče so mi rekli 1947
Oče so rekli 4675
Oče starešina 5318
Oček, dajte mi en konček 7455
Očeš, čerka, vzet moža 1076
Očetu, mater je obljubil 728
Očka in mamica 5308
Očka, mamca so mi umerli 1968
Očka po štengeah gor 2093
Očka so storili 834
Od Borovi jancev težko rajžam
6923

Od Celovca do Blaka 2864, 88
Od Celovca do Gradca 3992
Od cesarja Augusta 4774
Od Clovca noj do Drave 1875
Od Clovca pa do Marpurga 5260

784

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Od daleč sem privandral 5569
Od dneva do mraka 4013
Od Gorjan do Berklan 7700
Od kod si, dekle, ti doma 815
Od leta do leta 1412
Od ljube mam iti 4255
Od ljubljanskega mesta 2811
Od Lublance bom spievlov 3281
Od pajka, hej fantje 2425
Od posavskih deklet 3615
Od Eibence do Rekitnce 8662
Od Save do Litije 8392
Od snoč pa do dav 3553
Od snoči do dave 4463
Od Svetic Blaž 5406
Od tega leta noviga 4938
Od Tersta do Beljaka 2866
Od Tinina v Goric’ masirala 1671
Od tminskega mesta 2810
Od tod do Beljaka 2863
Od todi dobre ure 8682
Od Traberka do Marborga 914
Od Verone do Peškere 7197
Od zgoraj je jasno 4417
Od zvunej te vidim 4099
Odišao je Jankič daleko na
senje 215

Odpiraj, krčmar, vrata 1903
Odpiraj mi, ljuba, kamrico 2155
Odpri, ljuba, kamro gor 719
Odpri, odpri ti kamerco gor 1487
Odprite naša vratca 5198
Odri n, odrin od kraja proč 2053
Ob bratec preljubi 5663, 752
Oh danes ta dan 7133 .

Oh jest sem sinček mlad 6929
Oh, kaj bi biu jaz fantič marou
6750

Ob, kaj bi jast pobič maral 6746
Oh kaj deklet fali 1509
Oh, kaj je gerbam našim 8474
Oh kaj sem sturu reva 8461
Oh, kaj ste vi mamca storili 7315
Oh kak še kaj emerečica 1578
Ob, kako gromi in bliska 1830
Oh, kakšen je bil ta jager 970
Oh kam bi jaz šua 4030
Oh, kni škoda zate 2628; 4273
Oh kolko tavžent ljudi 4587
Oh kristjani, poslušajte 7386
Oh le ta današnji dan 7127
Oh ljubca, odpiraj kamrico 1911
Oh ljubca ti 3195
Oh ljube sestrice 8262
Oli ljubljene vi dekline 8270
Oh liibi znanec moj 6117
Oh Marija, hartelč ti 4925
Oh Marija! Po nebesih 6535
Oh Marija, pojdi z nami 6562
Oh, mladenči, čem vam zapeti
8308

Oh moje dekle, kak je kaj 7044
Oh očka so mi vmrli 1298
Oh, oženil sem se 8404
Oh pijane je presica 8503
Oh pobeč, ti neč ne velaš 4369
Oh polje ravno 5944
Oh prelepi no veseli 6700
Oh preljuba moja mamca vi 8291
Oh preljuba vinska- rozga 5502
Oh preljubi fantič mlad 6553
Oh preljubi moj gospod 6484
Oh premisli, lubo dekle 1991
Oli revež, jaz revež 3530
Oh revež, kaj sem storil 8493
Oh slišov sem cajtenge brat 6917
Oh spremišljujem noč noj dan
1955

Oh, stoji, vertec lep 788
Oh te tažave 4584
Oh ti Marija s planinske guore
7125

Oh, ti neumna glava 6745
Oh, ti norčava glava 1739
Oh tička vad kod se doma 4444
Oh Tonček, moj bratranček 6825
Oh to buli moj Špan 3310
Oh, ustno je bu 4548
Oh ve lubeznive matere 6794
Oh, zakaj so meni te bistre noge
1644

Oj baba, prišel sem domo 8531
Oj bratec, pij, pij 5900
Oj bratec sestrica 7871
Oj bratje, moj kameratje 6796
Oj človek, kaj sem štora 8469
Oj dečla, čin čin 3708
Oj dečla moja 4097
Oj dečla peč, peč 3620
Oj dečle, oj dečle 3194
Oj dekle, kaj tajiš 4384—9
Oj dekle, kje si doma 811; 1433
Oj dekle koj ti 4388
Oj dekle, le vstani in vužgi si luč
2056

Oj dekle ti ti, 3196
Oj devojčica 1355
Oj devojka, devojčica 5041
Oj devojka, ju grmu ti glava 853
Oj devojka, tako ti lubavi 2338
Oj divojka, divojčica 5102
Oj divojka, divojka 5420
Oj divojko, oj oj divojko 1039
Oj dižite se, gospon starašina 5428
Oj duša, duša pojdi 378
Oj enajsta urca bila 6378
Oj fantič, kaj praviš 4563
Oj fantič, ti praviš 4562
Oj fantiči vstajajte 2303
Oj fantje, le zgodaj vstanite 1090
Oj fantje preljubi, prežalostni čas
5407

1—1006 II  7—4729 II  30—6732 II  3—8686

785

Oj Gjuri Gjurenec 208
Oj Hela! Kralica moja 7812
Oj Indija, oj Indija 577
Oj Ivane, oj Ivane 2339
Oj Ive, k nam na kres 5005
Oj jabuka zelenika 847; 5124
Oj Janez, gospod in Šentjanž 5021
Oj jaz pa eno dečle ’mam 2136
Oj Jelena, jabuka zelena 5445
Oj kaj je tebi ljubica 2227
Oj kaj si zmislu naš svetli cesar
1522

Oj kaj za eno veselje 6537
Oj kako strašno 7132
Oj kod bova vandrala 1326
Oj kole-kole- koledo 4931
Oj kopina, kopina 1633
Oj kopinka, kopinka 1712
Oj kralj Matjaž, 9
Oj kuku kukovice 7987
Oj le fantje, ne ženite se 8384
Oj le pridi, ti moj pobič 3219
Oj le sem, moj kristjan 6697
Oj le ti žena zakonska 341
Oj lejdig stan, veseli stan 8198
Oj leži njivica 314
Oj leži polje 809
Oj leži ravno polje 517
Oj leži stezica 652
Oj ljuba, oj ljuba 2703
Oj ljubca, bod’ moja 2622
Oj ljubca, si boljna 3457
Oj, ljube sestrice 8263
Oj ljubica ti 3193
Oj Ljubljanca, oj Ljubljanca 767
Oj ljubo dekle, kako je kaj 7043
Oj ljubte, kdo ma kaj 1335
Oj mama vi, vi 2645
Oj mamica, oj mamica 836
Oj Marička, k nam na kres 5008
Oj mati, oj mati 2439
Oj mati vi, vi 3883
Oj meseče, nemoj zalaziti 1065
Oj Micika, Micka, odkod si doma
814

Oj micka, kaj zmeraj mežiš 4096
Oj, moja mati 3895
Oj nesrečna moja pamet 7105
Oj planinca, oj planinca 562
Oj poglejte, kaj je tam 4973
Oj predraga mati vi 8294
Oj preljubi španič moj 2075
'Oj prišla je oj grenka smrt 360
Oj ptiček, ti tat 4370
Oj raste, raste detelja 6121
Oj, repa in fižoj 7894
Oj revež, kaj sem štora 8466
Oj romarji se zbirajo 292
Oj rožca rdeča, modra ti 2353
Oj senčica, v kater sva se livadiva
1647

Oj semenj lep, oj semenj nov 806

Oj sijaj solnce 501, 518; 5131

Oj sijaj solnčece 2349

Oj simoj, devojke 5011

Oj sinko Janko 1053

Oj solnce mi izhaja 7144

Oj solnce stemni 7139

Oj spomlad, kak s ti zelena 6878

Oj srečen »ja« 5344

Oj srečne so ribce 1479

Oj stoj mi, stoj, Ljubljana 6949

Oj stojaj Beli grad 31

Oj stoji beli grad 90

Oj stoji klošter nov 309

Oj stoji ledina 443

Oj stoji polje 511

Oj stoji Ribnica 448

Oj svetel grad stoji 60

Oj sveti trije kralji 7421

Oj sveti zakon, zakon svet 69

Oj šentrana šocka 3179

Oj ta vojaški boben 7108

Oj ti dečva, da si taka 1882

Oj ti dečva zapelana 2296

Oj ti dekle, kje s’ ti doma 2367

Oj ti dekle, tajiš 4384

Oj ti lepa, jaz lep 3804

Oj ti ljuba moja dočva 4265

Oj ti ljuba spomlad 7224

Oj ti ljubca, zgoda ustani 1515

Oj ti mala čašica 5652

Oj tička mi poje 5750

Oj ti norska dekle 4125

Oj ti preljuba Kremljica 7173

Oj tičica vijoglavka 848; 5015

Oj tička, odkod si doma 4445

Oj Tomaž 7680

Oj Tonček, moj bratranček 6826

Oj tovarš, poj greva v vas 1506

Oj trnina 8436

Oj ve ponočne vrane 6241

Oj vinček moj 6006

Oj vinček, ljubček moj 5869

Oj vtiča priletela 5926

Oj zakon, ti si svet 68

Oj zdaj na laško pojdemo 7203

Oj zelena šipkovina 5033

Ojej, moža nisem dobila 8240

Ojstra kosa, rosna trava 1427

Okoli je ravno polje 5941

Okoli po poli pa vahte stoje 7180

Okoli se vlači 4349

Okoli sem hoda 2774

Okrogle kolesa 2419

Ona je dolknja 3096

Onudek mi jaše 255

Orate fratres 7438

Orehove dilje 3473

Orem, stara kula 7793

Otroci so v rivah 8446

Otvarjajte nam vrata 5456

786

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Ovbe, glavca moja 2028, 365

Ovbe le, verne dušice 6205

Ovbe, moja glavca 2191

Ovbe, oča Čamer 8177

Ovbe, večnost 6208

Ovce pašo tri čebanci 6637

Ovo se klanja zeleni Juraj 4988

Ožbalt bi se rad oženil 227

Oženil se Janko 218

Oženil se je slab, nejak 8458

Oženil sem se 3990; 8375, 82, 480

Oženjen je perklenjen 8313

Ožmi, bratec, toto čašo 5756

Pa anbart še pojdam 4224

Pa bom travco pokosil 4059

Pa Brnčani pojo 3394

Pa cesta brez tera 2461

Pa če Bog me ne štrafa 3871

Pa eno tako bi rad 2515

Pa gori je vstala 3511

Pa jna nrca bo prišla 6295

Pa kaj si mi priša 2670

Pa ka j ta pisava 3030

Pa kaj to more biti 6811

Pa kni mogov 4690

Pa kt>j ’mela bi te 3806

Pa le, dečva, povej 3813

Pa le majhno sem reku 4084

Pa le škoda za me 4505

Pa ljubi k svoji ljubi gre 829

Pa ma tenke rokavce 2831

Pa moja si bila 4240

Pa moje ženke glas 8346

Pa na bom se možila 4660

Pa na lojterc je stav 3348

Pa ni gorši reči 2841

Pa ni levših ljudi 6738

Pa oj Anzel, Anzel moj 1582

Pa persten mi dala 3035

Pa plinka, plonka 6041

Pa po lojtrci gor 3575

Pa pravjo Idi 7357

Pa pred durmi sva stava 3570

Pa prišli so štirje mesarji 8656

Pa pueba nčomam 2479

Pa puško na rami 2800

Pa rožica plava 4506

Pa se mejnaiva 4226

Pa sem k ji prišo 2145

Pa sem rajtal študirat 2428

Pa sem v šiško v vas hoadu 4060

Pa smo bli pri svet An 7416

Pa smo fantje vasvali 3321

Pa ta pesem je preč 4729

Pa te bele rokavce 2836

Pa ti krota rujava 4484

Pa toti lepo gre 7283

Pa tri urce za Gradcem 3152

Pa una, pa ta 2630

Pa van pr svet An 7415

Pa zakaj se ti pobič 1746

Padar je spustov kri 3713
Pamet, lepa reč 830
Pantlasta, hvačasta 3671
Partu moram nositi 8251
Pasel jeseni širom po polu 1161
Pasel se je pisan jelen 5017
Pasi kravica 7808
Pasja vera, vrag te vzel 8438
Pastarica krave pase 6084; 7270
Pastirc’, bitr domu ženite 7488
Pastirci, domu ženite 7483
Pastirci, poglejte, kaj tam se godi
4815

Pastirci, vstanite 4809
Pastirček je ovčice pasu 172
Pastirčki, nehajte 4965
Pastirčki so na puli 4783
Pasu mi se tri pisani pavi 5034
Pauer pa tude prav lehko živi
7322

Paver je rekol 7271
Pavle Paližgal 7673
Pavra bom meva 4635
Paže izzuva grofa stariga 116
Patli, moj golop 7865
Pedma na Štajersko 6011
Pegam dirja jaderno 15
Pegam jezdi po Duneji 14
Pegam pravi, govori 16
Pejma na pejč 7846
Pejmo če k ljubci u vas 1567
Pejmo na goro k našmu Jezusu
6465

Pejmo spat 6593

Pejmo v Jeruzalem 4898, 904

Pejmo z Bogom spat 6595

Peki, Margarekl 7862

Pelamo divojko 5451

Peli bomo eno po cigansko 7849

Peli me rajat 3622

Pema na T’rol 3956

Penk, Nežica 7538

Per glažki vinca med družbo 1934

Per mojmo sarcu 4606

Per nas je padu velik sneh 956

Per plesi je lehka 2926

Per Savci, per Dravci 2975

Per Svetem križi vkup zvoni 2329

Perneste pelina 4583

Perpoliček poje 1863

Perrajžali smo fantje mi 7377

Peršel je leta dan 6768

Peršel sem pod okence 2089

Peršli so potenti novi 6806

Peršli so potenti taki 6792

Peršlu je k nam eno pismo 6814

Peršov je šentjanžov den 3886

Peršu je z Lublane 7759

Pertekel pod oknice 3407

Pertisni šenterijo 3634

Perva ura te noči 4868

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

787

Pervokrat je Jezus kri prelil 6454

Peski že lajajo 1476

Pet angelčkou 8100

Pet pedi 8041

Pet pintarčkou 8101

Petel, Margaretel 7863

Petelin se je oženil 986

Petelin se je ženit šel 998

Petelin zapoje 3546

Petelinček in čibka 7501

Petelinček je lepo pel 5324

Petelinček je zapel 1477

Petelinček je zgoda vstal 5321

Petelinček lepo poje 1933; 5465;

6516

Petelinček mi lepo poje 6520
Petelinček mi poje 4592
Petelinček prvič poje 1858
Petelinček, petelanček 7568
Petelinček prvobart zapoje 1860
Petelinček se oženo 984
Petelinček šo na drevo spat 5322
Petelinček vže poje 3542
Petelinčki beli dan pojo 4890
Petelinčki lepo pojejo 4891
Peter cvirn prede 7463
Peter in Pavel 7428
Peter ma rit 7676
Peter peče hlebca dva 8165
Peter se je v društvu hvalil 855
Peter, Šeter, kokošar 7693
Peter Žakelj šivou 7449
Petler gor in dol po vasi hodi 366
Petr putr 7675

Pietnajst parov coklov strgu 2150

Pij me pjauka 7277

Pijan dedec domu pride 8519

Pijmo, bratci, vince 5537, 932; 6448

Pijmo ga v imenu Boga 5352

Pijmo ga vsak en glaš 5849

Pijmo, pijmo vince 5856

Pijmo pir, jejmo sir 2260

Pijmo vsak en glaž 5640, 848

Pijte, bratci, vince 6025

Pika pok krave žene 7776

Pikar Grogar 7633

Pik’ta pok’ta 8568

Pil, kar je prav 5559

Pili smo ga celi dan 2137

Pimo, bratci, vince 6024

Pimo, le pimo 5666

Pimo, pimo bratci vince 5658, 914

Pint vina 8102

Pipa pipalica 8161

Pisana Loka, črn je Kranj 8558

Pisana palca, rdeči križ 6660

Pisana tiča 1263

Pisani je turin v Lendavi 8540

Pisemce pisal bom 2084

Pisker rožmarina mam 1116, 2268

Pismo bom pisal 4041

Pismo hotel bi pisat 7079
Pišče, torara 7860
Pitali su ciganice 7746
Pitam tebe, srdce moje 2389
Pite, brača, vince 6026
Pite, jete, mojga bratca konji
5441

Pite naše biče 7813
Pivaj, vživaj in prepevaj 5803
Pjanost je zares nemarnost 6744
Plela, žela luba Jurajeva 249
Plesati, igrati 2741
Pleši, črni kos 7458, 62, 71, 502
Plinka, planka 6040
Po blati je luža 2981
Po borštu pranga mladi jagerček
929

Po bregi je zima 3462
Po brini sim hodil 2770
Po cel Verhenki luč gori 101
Po celmu mestu že vse spi 6431
Po cest pa rajža Marija 6430
Po cesti gresta brata dva 621
Po cesti gresta fanta dva 712
Po cesti gresta študenta dva 393
Po cesti je priša en fantiček
mlad 1282

Po cesti je zima 4271
Po cesti ne znam 4269
Po cesti pa gre en mlad soldat
669

Po cesti pa pride en jagerček
mlad 1283

Po cesti pa pride vandruček
mvad 1284

Po cesti sem tekwa 3142
Po dolincah je slanca 3283 ■

Po dolinci solnce sije 6927
Po dočvo v Taroli 4627
Po gaju hodi 927
Po gbanco je prišel 3581
Po gojzdu sem hodil 3056
Po gorah gre sneg 4006
Po gorah grmi in se bliska 1822
Po gorah je ivje 4003
Po gorah, po gorah 3255
Po gorah sem hodil 2771
Po gorah smo se skrivali 6801
Po Gorenjskim sim hodil 3614
Po Gorenjščem je luštno 7029
Po gori sem hodil 1124
Po gori si sveti 3493
Po gozdu perhajal 2775
Po horicah sem spivlava 4037
Po hribcih je ivje 4004
Po hribcih sneh gre 3288
Po hribih je slana 3287, 464; 4005
Po hribih nastavlal 2769
Po hribih visokih 2551
Po jispi Nežca prangala 97
Po kaj pa k men prideš 4162

788

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Po kambrci španciraš 8477
Po Koroškem, po Kranjskem 2732
Po Koroškim sem hodu 2735; 3158,
611

Po krajnsk se imenuje 8241
Po Kranjskem sem hodil 2772
Po Kranjskem sonce sije 7423
Po let’ je vročina 3177
Po leti rožice cvetijo 2128
Po logu hodi 928
Po loti dežuje 2443
Po mestu je hodil 3694
Po mlinu hodi mlinar mlad 359
Po morji plava mi nova ladja
887

Po morji se vozijo barke tri 65
Po morji se vozijo tri ladje 66
Po morju plava barčica 1549
Po morju sem se vozu 1390
Po nebu že grmi in bliska 1829
Po noči je peršel 3580
Po noči vasvala 3584
Po plači sem hoda 3610
Po planincah gromi in še bliska
1831

Po planinki sem hodil 2773
Po pol germi inu se bliska 1827
Po pol prijahal en soldat 786
Po polji gre fantov dvanajst 1553
Po polji gredo Turkeci 44
Po polji sapica pihlja 1354
Po polji sije sonce 2398
Po polju pa grejo device tri 5072
Po polju pa rošce cvedejo 7005
Po pot’ je šla svetnica 653
Po stezi sem voza 4070
Po strehi bom mvatov 7358
Po svetu je bila tmica 4787
Po širokem plači sem hodila 2328
Po štajerščah ciestah 2916
Po štajerski cesti 2917
Po štincah je šov 3492
Po to štajarščah ciestah 2918
Po vasi sem šel 3604
Po Vaščam sem hodov 3162
Po vert šprancira, 939
Po verti se sprehajala 789
Po verti sem hoda 3594
Po verti špancirava 2177
Po vertu je junfrava hodila 498
Po vrtu bi hodil 6182
Po vrtu je špancirala 62
Po vrtu sem hodila 8213
Po vrtu špancira 932
Pober’ se od mene 2671, 707; 4458
Pobi se vkup zbirajo 1551
Pobič je padel v Bistrico 3603
Pobič je zjutraj zgodaj vstal 171
Pobič, kje si hodil 1841
Pobič mlad, en ledig fant 8498
Pobič po polju prižvižga 2125

Pobič sem star šele 18 let 6950
Pobjai-te se, hduabe 5179
Počakaj me Mina 4624
Počaki Lovre 7653
Počasi ti tat 3326
Počasi zagodite 3651
Pod durmi sva stava 3904
Pod farovž bi v vas hodil 2537
Pod gajnkom sva stala 3902
Pod gankam sem stav 4357
Pod hanjkam sem stav 2815; 3345
Pod humperščim hradam 2805
Pod Humperščim muestam 2613
Pod kolter b’ ga djala 3470
Pod korenom Dunav bije 882
Pod kvancam, pod kvancam 3360
Pod lipico sim stal 4476
Pod lipo l’po 8572
Pod lipo se joka 3731
Pod lipo sim stal 4477
Pod ljubljanskim pa mostom 4038
Pod mostom je voda 3304, 27
Pod Nemškim tam Gradcem 3155
Pod okencam stanje 3416
Pod okence pridem 3497
Pod oknam je mraz 3469
Pod oknam sim stao 3403, 903
Pod pertam potaplam 3480
Pod podom 8173
Pod podom sidin 8022
Pod Prajsam pa ni britofa 714
Pod sedlom je šimelj 2631
Pod streho bom mlatil 4623
Pod visočim Obirjam 4253
Podaj duša, kaj si obečala 1329
Podam ti roko 4254
Podklanška vasica 2565
Podperda 8038
Pogačo bom jedev 4046
Pogledaj, o človek 6178
Poglej mojo Mico 2825
Poglej tega Grogorja 5571
Poglej ti, človek 6451
Poglej ti en človek 6185
Poglej že Radeckiga 7209
Poglejmo vsi ljudi 6440
Poglejte, glejte, kaj je tam 4967
Poglejte, kaj je tam 4969
Poglejte kristjani 7181
Poglejte mi moj kvobčeč 5261
Poglejte mojo 2876, 80
Poglejte ta pueba 2953
Poglejte, vi mamka 3505
Poglodal, polizal, pomil 7791
Pogruntati ne morem 7198
Pohlojte mojo 2879
Pohlojte ta lumpa 6053
Pohlojte ta pueba 3642
Poj, črni vran 8008
Poj, tiček moj 2997; 8001
Pojbič, kam greš 8075

1-1006  II  7—4729  II  30-6732  II  3—8686

789

Pojbiči, domo 3548
Pojdam na rute 3951
Poj dam v rute 3950
Pojdem na Štajersko 1721
Pojdem na Vransko 3781
Pojdem pobič v Kranj 2550
Pojdem tje gori 2558
Pojdem v Gorico 3163; 4622
Pojdem v planince 2963
Pojdi lojč, pojdi lojč 3423
Pojdi mov, kaj boš tukaj svonov
4465

Pojdmo spat 6614
Pojmo, poglejmo, kaj tam gori
delajo 6441

Pojd’va, pa pojd’va 2557
Poje černi kos 943
Pojej mi, črni kos 945
Pojmo le h gostiji 978
Pojmo drebi, fantje 1916
Pojmo spat 6597

Pojte drobne tiče 1867; 2119; 6172,
557

Pojte semkaj, tiste žene 8401
Pojte, tiče 6271
Pojte, tičice 6272
Pokaj s’ šla, ljubca, rožce brat
3947

Pokla puška spod Budina grada
892

Pokrivača 8086
Polc vinca sim kupov 4112
Poleg navade stare 5611
Poletelo golubovo jato 1052
Polje je široko 1360
Polka je vkazana 5227
Polonca, zlet 7984
Polžek leze v ogledi 999
Polžek nese v malin 8000
Pomajte mi pet 2143
Pomlad prihaja, vse živi 6852
Pomlad vesela še živi 6849
Pomoz Bog 4743
Pondeljek se približuje 8425
Ponižejte se, vse gore 1575
Ponuč se m’ je sajnalu 7403
Popotval bom 1629
Popolam pšenico 3164
Poprej ko se bom na pot podal
5415

Posluhni, ljuba toti glas 6810
Poslušaj, Juri ti 4819
Poslušaj moja breča 8442
Poslušaj, poštena nevesta 5285
Poslušaj, preljubi kristjan 6356
Poslušaj, ti verni kristjan 6353
Poslušajte da, vsi ljudje 345
Poslušajte, fantje, ta žalostni glas
5408

Poslušajte, kristjani 348; 7182
Poslušajte, mladi ljudje 6362

Poslušajte, vi purgarji 7267
Postni čas se približuje 8237
Pošto si se podbočila 8410
Pošušej, poštena nevesta 5284
Potipi, potapi 3230
Potočil Ježuš zlatu jabuku 5042
Potovci ha, pomovzi ha 5162
Použ je na hujda zvir 8623
Povej da mi, ljubi 3240
Povem ti, Merjanka 3284
Povsod sem že hodil 2149, 450
Povž, pokaži roje 7996
Povžarija, dovga vas 8616
Pr cerkl, pr far 8665
Pr totoj gostiji 5337
Prapolica poje 3458
Prašiča lažljiva 3439
Prašala ga nisem 3581
Prašmontani pijanček 6052
Prat, prat 8071
Prav fletno je po zim 8345
Prav frišno je jutro 7022
Prav žalostno sem djal 1470
Precartan moj šocja 3094
Precartan moj šocli 3093
Pred altarjem, pred farjem 4615
Pred Dunejam toljko polka leži
23

Pred durmi je češnja 3760
Pred durmi je vahta 3759
Pred durmi sva stava 4263
Pred hišo je lašta 3465
Pred je peva prapalica 8249
Pred pragam je lipa 3285
Pred suh bo žleb Drave 3041
Pred svetim votarjem 4927
Pred tabo en glažek vinca stoji
5718

Pred vratini je stala 4114
Pred vratmi vam jabka zrasla
5103

Predi čerka moja 1196
Predolga je rajža in temna je
noč 6461

Predrte trske 8104
Prehentani Jaka 8501
Prek polja greta fanta dva 2069
Prekrižaj da, mati, dete 294
Prelepa cesta oglajena 4912, 19
Prelepa je cvancgarca 2855, 2893
Prelepa je Micika 2893
Prelepa moravska fara 6758
Prelepa si, pomlad zelena 6865
Prelepa si, roža Marija 6545
Prelepa Vida je pelnice prala 74 a
Prelepi lokaški grad 7106
Prelepi moj kosmačin 3003
Prelepi moj mili mož 6345
Prelepi moji pantelni 5462
Prelepi moji sosedje 5390
Prelepi Tomažč 3231

790

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Prelepo hčer ’ma hauptmanca 38
Prelepo ime Lojzek 5671
Prelepo poje černi kos 957
Prelepo pojeta zvonova dva 1189
Prelepo široko pole 671
Preljuba dekle ti 6928
Preljuba fara petrovska 6813
Preljuba karšenca 7750
Preljuba kranjska dežela 6920
Preljuba mamca vi 6932
Preljuba moja kršenca 7751
Preljuba moja mamca Vi 8288
Preljuba moja mamica 835, 42
Preljuba nevesta 5307
Preljuba si ti pomlad 7223
Preljuba soseda 7749
Preljuba tičca drenova 987
Preljuba vinska trta 5507
Preljuba vinska trtica 5498, 512
Preljube sestrice 8260
Preljube srotice 8269
Preljubezniva mati vi 8286
Preljubi dekliči, povedal vam
bom 8274

Preljubi gostovenci vi 5381
Preljubi kerstjani 6501
Preljubi moj bratarc 8319
Preljubi moj bratec 4821
Preljubi moj fantič 4107
Preljubi moj Francel 2259
Preljubi moj Franček 5878
Preljubi moj Jezus 6468
Preljubi moj Jezus, jest lubim
tebe 6514

Preljubi moj Jurče 8680
Preljubi moj ljubček 2911
Preljubi moj oče 3824
Preljubi moj pajdaš 5658
Preljubi moj puobič 3916
Preljubi moj striček 8320
Preljubi moj šoc 3242
Preljubi moj šocle 3917
Preljubi moj Tonca 3208
Preljubi moj žonin 4106
Preljubi moji brati 4789
Preljubi moji svati 5288
Preljubi svet Kurent 8400
Preljubi sveti božič ti 4741
Preljubi svet Lenart 8548
Preljubi sv. Mihoj 8551
Preljubi sv. trije Krali 8276
Preljubi tovariši vi 1720
Preljubi vi svatje 5286
Preljubo dekle 2657
Preljubo dekle moje 2112
Preljubo dekle ti 6933
Preljubo veselje 4571
Premila dolinca.2859
Premis le, nebesta 5306
Premisli, o človek 6341, 452
Premislite da vsi ljudje 6352

Premočno mi je germelo 6778
Prepelica poje 3459
Prepelička prepeluje 2287
Presneta bod kosama 7010
Presneta kosama 6996
Presneta ljubezen 4518
Presnete trske 8103
Presneti sovdati 7031
Presnieta kasarna 3965
Presveti tri kralji 4955
Prešembrana kosama 7008
Prešmejntran muj šuocelj 4557
Prešmencana Žila 3309
Prešmencane citre 3660
Prešmentan petelin 7006
Prešmentan Tirolc 2906
Prešmentana baba 3858
Prešmentana dečla 4095
Prešmentana ljubca 3472
Prešmentana Marička 1915
Prešmentane babe 2446
Prešmentane citre 3663
Prešmentane lujtre 3473
Prešmentani Jaka 8500
Prešmentani pijanček 5809
Prešmentrene tejšne Kranjice
1609

Preuboga duša, kam boš šla 6201
Preuboga porodna žena 340
Prevozite so stezice 1785
Prezgodej je snoči 3545
Prežvežgujte, drobne ptice 1866
Pri belem gradu Anzelj mlad 2157
Pri brumneh otruečeh 5401
Pri dečli na oknu 3148
Pri durcah je tema 3466
Pri fari zvonovi prav milo pojo
6959

Pri godcih pri vinci 4378
Pri log’ ano hišco imam 1014
Pri mojemu srcu 4607
Pri nas na Gorenjskem 3506
Pri solncu, pri luni 3258
Pri solncu rumenem 3257
Pri studencu je stala 3738
Pri svetim večeri 4824
Pri vodi je stala 2786
Približujejo se časi 6983
Pridaš po noči 3241
Pride nedelja jutru 7057
Pride, pa dol se vleže 3521
Pridem pod hankčič 3402
Pridi, prid’ moj ljubi, k meni
2085

Pridi, rudeči vuzem 7848
Pridi, sv. Juri 5002
Pridušal, prisegal 3042
Prijatelji, koji smo skupa 5624
Prijezdili so Turki tri 145
Priletel je en tič 4831
Priletela je tičica 5333

1—1006 II  7—4729 II  30—6732 II  3—8686

791

Priletite, drobne ptičice 1870
Primi, Micka, glažek v roke 5865
Primorkinja konja jaše 906
Prinesi nam šibo in hlod 7795
Pripeljali so formam 5722
Prisegli smo tako 7024
Prisijalo je solnčice 7157
Priša cesarski pot 6784
Prišel bom pod okence 2010
Prišel je fantič do ljubice svoje
1814

Prišel je pod okno jispino 722
Prišel sem pod okence 1778
Prišla je anajsta ura 6375
Prišla je miška iz mišnice 965
Prišla je neka huda zvir 966
Prišla je pepelnica 8245
Prišla je pošta iz nebes 6221
Prišla je pošta ta 57
Prišla je smrtna ura 6337
Prišla je spomlad vesela 7246
Prišla je štima od nebes 6235
Prišla je vesela spomlad 6850
Prišla je zadnja ura 6339
Prišla sta fanta dva 1403
Prišle so nove postave 6789
Prišle so pisniice 6312
Prišle so z Graca cajtinge 6802
Prišle so žen j ice 7261
Prišli smo, spet pojdemo 5430
Prišli smo vas pohoditi 4932
Prišli so fanti z Bisterce 7900
Prišli so humperšči beriči 6781
Prišli so k meni 6770
Prišli so novi patentje 6788
Prišli so, prišli 4942
Prišli so Turki h’di 94
Prišlo je pismice 843
Prišlo je pismo z Gradca- 6350
Prišlo je, prišlo povelje 7091
Prišo je tisti dan 6761
Prišov sem, našov sem 3481
Prišva bo ura 6165
Pritekel pod oknice 3443
Prjatli skupi pridemo 5777
Prjatu, kaj prašam te 6677
Prjatu, kod si huadu 5749
Prle si me vidla 4194
Prleta je pisan vtič 797
Prleteva ja druabna tičca 5903
Prodiplale diple javorove 922
Prosim te ljubca, ustani mi gor
1486

Prosim vas, svati 5289
Prosite, molite 4707
Proso je omela 3968
Prošel je pisani vuzem 4987
Prošlo je medvedovo 5158
Prošlo jeje devet godin dana 59
Prou luštnu je po zim 8344

Prov vsi stdeanc sa se posušli
7615

Prstan mi je zlati 1050
Pršel sa ldie naznani 4962
Pršla je tajista ura 6377
Pršla je wura 2088
Pršle so nove novice 6790
Pršli sa niekšni potenti 6787
Pršou je lonščoupot 6783
Pršu bo svet s’bot večer 2391
Pršu je taisti dan 6769
Prtekla je Veronika 6186
Prva beseda Ježušova 6588
Prva božja oj zapovet 6683
Prva je ura te noči 4869, 74
Prva kugi a priletela 7201
Prva kupica 5657
Prva ura te noči 6686
Prva ura v noči 6655
Prva urca odbila je 6301
Prva zapoved zapove 6684
Prvi glažek bom naliv 5326
Prvi večer gospa večerjala 7534
Prvo leto služil 7518
Prvo noč je slanca padla 6305
Prvo večer gospa večervala 7533
Prvu uru se prporočimo 6656
Pšenica je falava 7235
Pšenico sem mlatil 3648
Pšeničko sem žela 8370
Ptica je prletela 1241
Ptica lepo poje 6151
Ptice, jaz vprašam vas 2404
Ptice pod nebom lepo žvinglaju
2318

Ptič se gorci približuje 7262
Ptiči so se ženili 974
Ptičica poje, po zraku leti 6148
Ptičice pojejo 1938
Ptičice pojo 1650
Ptičice pojo, rožice cveto 5901
Ptičice prašajo 6308
Ptičice v zraki letajo 1023
Ptičice vprašajo 6309
Ptička mi sedi na veji 7228
Ptička veselo nad hiškom žvrli
7047

Puabč’ se zbirajo 7168
Puabi smo mvadi 2423
Puabič driemle 3597
Puabič je djal 3701
Puabič, kna stuej tovne 3467
Pubi k žolnirjam pojdejo 1676
Pubič je peršol 3347
Pubič mi je k Urši bodil 726
Pubič moj je šol v planina 241
Pubič moj, kada še kej pridaš
4211

Pubič, ne suči me 3637
Pubič seka smreče tri 220
Puca, doki si mlada 8254

792

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Pud svet banderce zapisu se bom
6463

Puebi, le lump o j m 7348
Puebič je liep 2940
Puebič, kna puej taku 4558
Puebič, ko j pi-idi 2694; 3233
Puebič moj fleten je 2943
Puebiča dba 4335
Pun veselja danas dan 5579
Pusti me zmeram 2679
Pustim ga lepo pogriesat 7909
Pustiva me je 4203
Pušelček bi delala 1531
Pušico na ramo djal 7017
Puška je težka 3993
Puškico bom na ramo djao 7064
Puško jaz kupu bom 1939
Puško na ramo 6734
Puštuci, hruštuci 7725
Puzobl, k maš dobre zobe 8445
Puž začel je gaziti 8624
Puž — muž 7998
Pvačov bom možnarja 2023
Pvaninčiea me sreča 3110
Raca biča 8174
Račji klun 7588
Rad b’ to vedu 7092
Rad bi hotel vedit 4964
Rada b’ ga imela 4709
Rada bi dava 2477
Rada bi movkoj šva 4028
Rada bi te mela 4104
Rada bi tukaj bla 4027
Rada bi v klošter šla 2356
Rada me 'maš 4214
Radecki je bio en fajn gospod
7214

Radecki ima sivo glavo 7204
Radecki sivo glavco ma 7206
Radmerčanje rano stanjujejo
8608

Rajat bi šva z meno 4094
Rajej, črni kues 7477
Rajši bom zibava 3728
Rajžej duše 385
Rano stane mladi junak 1063
Rano vstala, tanko prela 441
Rase mi en lepi zeleni bor 1365
Rase rožmarin 2320
Rase vinska rozga 915
Rasi ruožmerin 2390
Rasla mi je trava detelina 5446
Rasla trava kraj Zemuna grada
7002

Raslo mi je jedno drevce 1274

Raste detela 6120

Rasti Kata 865

Rasti mi, rasti 1219

Rasti kropiva 4954

Rasti pomaranča 923

Rasti roža 1112

Rasti rožica rumena 1413
Rasti, rožmarin 1147; 6250, 681
Rasti trava deteljina 5439
Ravnaj mi, moj mili 1399
Ravni, ljubca, pušeljc 1608
Raz cesto an kamen 3332
Razpodite se megličice 1868
Razšajdovonje 3930
Rdeča je res na moč 3536
Rdečo ma lice 2881
Reci: Kaj? 7930
Reci: Sikeriea 7931
Recite, kar očte 3843
Regament po cesti gre 1556
Repa in fažol 7892
Res ni hujšega na sveti 8409
Rešite se, rešite 5155
Revež, kaj sem storil 8462
Reži, reži kosa 7257
Riba po morji plava 493
Rib’ce po murj’ pvavajo 1024, 386
Ribči ribe love 117
Ribica pvavajo 8190
Ringaraja 7960
Rinkco talam 8162
Rinke ropočejo 4684
Rjušca prekratka 3397
Rodila zemlja trseka 6076
Rodno je nebo zvezdami 6078
Romar se spravlja na božji pot
190

Romari jen romarce 6687
Ropret iz Kaplje vasi 8607
Roža cvela blizo Dunaja 1119
Roža je ocvela 1356
Rožica na polji cvedeva 6123
Rožice cvetejo 5272
Rožice lepo cvetejo 2041
Rožice vse cvetejo 6125
Rožmarin se je posušil 2315
Rožmarin tudi man 2757
Rožmarinček se je posušil 1614
Rožmarinovo jutro 3558
Rožo pokažem 4586
Rudeča je bila 4657
Rujno ovo vince 5533
Rump pogostoma v hram 6039
Rumpum, rumpum 5606
S angelci pojem, hvaležno čestim
4797

S Bogom, gospodari 5426
S Bogom, parec i pajdašec 6347
S ciehvam podjane 3071
S črnilom, peresam 4043
S kolči leži cesta uglajena 6418
S trem križem dval ležem 6653
Sabljico sem že nabrusil 7097
Sabola smo prosili 8639
Sadila sam bažulek 5311
Sadila sem -rožmarin 5314
Saj či lopše reči 2826

793

1—1006 II  7—4729 II  30—6732 II  3—8686

Saj dote velike 4646
Saj mamca so djal 4676
Saj ni lepšega na svetu 1765
Saj nisem bogata 3915
Saj nisem koj taka 2460
Saj nisem sam kavža 3748
Saj nisem šel v vas 4377
Saj nobena ni taka 2913
Saj pojem, pa ne z veseljem
4570

Saj s’ lep 2651

Saj sem pravil mnogokrat 2216
Saj sem ti prej pravov 3887
Saj si slišol in vidol 3430
Saj še tiče pojo 3318
Saj še vsoloj proj svita 3539
Saj vem, čigav si 2665
Saj vem, de sem draga 3179
Saj veš, da sem jaz revež 4810
Saki svoje piti kupi 1250
Sam Bog no sveti Peter 622
Sam Bog ve, kako je to 6129
Sam enkrat sim rekev 4078
Sam Oča nebeški 6141
Sam zlodi bi biv 3704
Sama sem 7873
Sama spoznam 4159
Sava ’no Drava 3092
Savca noj Dravca 1749; 3998
Savica m-edere 1747
Sbila, sbilica 7886
Scer pravjo mi mamca 3049
Se an holcar lih vsieka 7272
Se davno mrači 1994
Se dočva Štirna 4315
Se fantje vkupej zbirajo 83
Se je rinka zlomila 4201
Se je španič ožonov 8373
Se je veselo, kaj živi 2375
Se joka, zdihuje 4552
Se kralj Matjaž oženil je 1
Se ljubezen razšajda 4066
Se me dočva sramuje 2912
Se na okno naslanja 3383; 4560
Se pa vpijanim 6042
Se piše jen tud se bjare 6694
Se suče v roc’ 3639
Se svjeti bjeli dan 4885
’Se tičice visok leču 1926
Se začelo že zoriti 1850
Se že davno mrači 1996
Sedaj je prišel tisti čas 6904
Sedaj smo začeli 5402
Sedem kar dni 3449
Sedi loga sredi loga 934
Sekaj smrečico 1580
Sedi luga na kraj luga 960
Sedoj sem pa puebič oženov se
8396

Sej mi kaj ne fali 4216
Sej, sejaj 8054

Sej sim te štemala 4368
Seja — pluži 8051
Sejaj solnce 8164
Sejali smo bažulka 5310
Sejančki mlinar 8614 '

Sejej bejžolek 5316
Seljan vrtomeljan 7731
Sem ajdico žela 3118
Sem an paveršči sin 6054
Sem bauer velik 7233
Sem bil na Štajerskem 5562
Sem bila neumna 4715
Sem biw včera na semenje 1035
Sem bla stara 12 let 6046
Sem citre bil kupil 3613
Sem čriez huro ves hodov 3259
Sem daleč perjezdov 3775
Sem deklica čedna 4332
Sem do laške Gorice 3960
Sem dolgo študiral 2436
Sem fantič mlad 6948
Sem fantič še mlad 6980
Sem fantič urlavbar 2742
Sem foral na Kranjsko 4073
Sem forman, sem formanski zdej
4272

Sem furov po cesti 4072
Sem furman na cesti 4356
Sem furov pšenico 3167
Sem hoda po polji 3053
Sem hodil na trato 3120
Sem hodil okoli 4467
Sem hodo na goro 2469
Sem hodov k tebe 4193
Sem hodov po Selah 2449
Sem hodu na goro 4299
Sem hodu po polji 8376
Sem hodu za njo 2698, 701
Sem jaz majcen fantič bil 700;
8197

Sem ji kupil čevljice 1249
Sem ji miheno rekol 4076
Sem jo prvič poprašal 4079
Sem kajžo zalumpov 2745
Sem kelnarco ljubu 2511
Sem kelnarco pvačov 3692
Sem kugelco vrgel 3761
Sem kupov kozo 8019
Sein lahko vesela 1638
Sem letu. sem padu 7412
Sem ljuba no mlada 3243
Sem ljubico zbrav 4101
Sem majhen fantič 2749; 3333
Sem malo zadremal 3081
Sem mislil snoči v vas iti 1802
Sem na borna dekle 3847
Sem na pvanino v ves hodiu 3339
Sem na selo v vas hodil 4057
Sem okol svetga Mohorja hodu
7775

Sem pa hodov za njo 2700

50

794

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Sem pa mlinec nasuv 3549
Sem pa mogla slišati 4442
Sem pa pobič še mlad 3945, 81
Sem pa pobič z Gorjan 2601
Sem pa poljubil jo 3519
Sem pa puabič mvad 3982
Sem pa puabič pri dečli biv 1908
Sem pa puabiče meva 4352
Sem pa puba pustiva 4443
Sem pa puebič vasev 2778: 4425
Sem pa snuči ves biv 3598, 608
Sem pa snueči pri dočli biv 1907
Sem pa v Kotel v vas hodil 3337
Sem pa včasi ves hodov 2761
Sem pa videl eno 2780
Sem pelal po cesti 4069
Sem pobič d’ vrh glav‘ 2710
Sem pobič star šele 18 let 6972
Sem pobič Steržičev 2492
Sem priša v Štajersko 5563
Sem prišov pod okenco 1743
Sem pubč oženjen 3989
Sem pubeja imela 4351
Sem pubič Kraljičev 2491
Sem pubič še mlad 6974
Sem puebič urlavbar 2743
Sem pušelč nardila 4181
Sem Rajbenčan Urban 8657
Sem rajtal študirat 2429
Sem rajtu te ljubit 3833
Sem raz Uašče perleteua 8028
Sem rutič pred a v 7236
Sem se lahko navadil 3257
Sem se hore prabudov 3518
Sem se mislov žoniti 3262
Sem se oženov 8377
Sem se reveš oženio 8481
Sem se v cerkev napravljala 6243
Sem sinoči pošto dobil 1932
Sem sinoči pri dečli bil 1519
Sem snoč v vesi bil 3602
Sem snuči ves biu 2816; 3340
Sem še komaj kure pasla 2777
Sem še mihen pub biv 2776
Sem šel na.figov drev 7790
Sem šel na ravni cestici 8196
Sem šel preke Ljubljanci 7400
Sem šocja imela 4278
Sem štramva narava 8473
Sem štrukelj popadel 7413
Sem šu po dolinci 8595
Sem šva, sem pustiva 8030
Sem. tekel po trat 7788
Sem tekla po trat 3141
Sem trikrat zrekel 4470
Sem trudna, zaspana 3371
Sem u kamerco peršev 1895
Sem ubogo dekle 3846
Sem v Celovc primarširal 7020
Sem v Celovci študirov 2432
Sem v Gorje v vas hodil 4057

Sem v Šiško vas hodil 4061
Sem v vasi snoč bil 3607
Sem vesel na svet 8209
Sem videl edno 2779
Sem vinca ji kupu 4111
Sem vozo v Tirol 3169
Sem vriskav, sem pokav 3442
Sem vsoloj rad žvižgov 4325
Sem zjutraj zgodaj vstala 1513
Sem zmeraj mislila 1424
Sen bla stara 7 let 278
Sen jo videl per potoce 5218
Sen mi ne pubič perleti 1245
Senjani so lulo podignili 253
Sestra šiva 873
Si biva moja 4144
Si grozno štimana 4453
Si hodiv za mano 2684
Si ja šocel ti moj 4382
Si kuharca stara 4047
Si lepa, si mlada 3786
Si s tistega kraja 7912
Si ti huenaha meva 2669
Sij, ori 8053
Sija sunčice 6639
Sijaj solnce 5136; 7842
Sijaj solnce, tam dalječ za goram
7140

Sijaj solnčiee 2350; 5132
Sijal jeseni jer šenico 1279
Siku, diku damoli 2585
Silna vojska Sremom prod je
918

Sim bla lepa rožica 1999
Sim deklica čedna 4331
Sim ena revna deklica 8299
Sim eno čudo videl 8234
Sim lična, sim mlada 2637
Sim ljubico ljubil 4175, 428
Sim ljubico zbral 4101
Sim peršov pod okno 3453
Sim pervo leto služil 7528
Sim pobeč mlad v samskim stau
8189

Sim pubča imela 4350
Sim rekel, sim djal 4617
Sim se postarala 3654
Sim se s’rota omožila 109
Sim snoči v vasi bil 3605
Sim šel gor na štalca 3476
Sim šel gor po griču 3740
Sim šel na konc brajde 3740
Sim v Mengeš v vas hodil 4059
Simon Cirenski 8668
Sinek Dominek 160 .

Sinek Ferjanek, kaj tebe fali
162

Sinek je na pojstvi vekol 296
Sinek moj Martinek 163
Sinko Marko se je ženia 203
Sinko Vanko 159

1—1006  // 7—4729  II  30—6732  II  3—8686

795

Sinoč sem dobil pismiee 3205
Sinoč sem jest vas biv 1518
Sinoč sem rajtal v vas iti 1532,
801

Sinoč sim pa tako djal 2080
Sinoči je bil lep večer 689
Sinoči sem dobil pismiee 1508
Sinoči sem en glas zaslišal 2196
Sinoči sem na vasi biu 3606
Sinoči sen na vesi bija 2111
Sirmak giinak touži 1159
Sirota je ta 3890
Sirotica sim zgubljena 8228
Sivi sokol leče 851
Skoči kolo, da skočimo 5188
Skopec, žabji gobec 7867
Skor bo večna noč 3271
Skovati ukazal 4621
Skoze wokno bom pokukal 4814
Slabo gospodarim 8510
Slabo jez kmetujem 8509
Sladko je vince 5535
Sladko je vince z visoke gore
5675

Sladko vince, pojdi v me 5880
Slamnata streha 2977
Slana je padla 2560
Slanca je padla 2563
Slaviček poje 6401
Slišal sem bobnati na glas 5279
Slišal sem eno pismo brati 7080
Slišal sem no žensko štimo 2198
Slišal sem patente brat 1541
Slišal sem ta šunder glas 5281
Slišal sem tičke pet 695
Slišal sem tičko prav žalostno
pet 6892

Slišov sem eno štimo 8233
Slišu sem u gojzd kukuco pet
5525

Slušajte, kristjani 6800
Služit me zove 955
Srna prišli prad ne vrate 4730
Srna se braci skop zbrali 5913
Smeli, maček vleče dugi meh
7852

Smeh po koteh 7853
Smerekovim hišnikom 6016
Smiljakom gora jograjena 5453
Smo bili na gori 7414
Smo bratci vince pili 5907
Smo fantje vas’vali 3320
Smo hodili po pueli 3698
Smo kresa kurili 7797
Smo lumpje, smo lumpje 2422
Smo pa na vertu rožce brali 6369
Smo pa puebi kup zbrani 3317
Smo pa puebi mvadi 4276
Smo prišli ino pojdamo 5429
Smo sami tri Špani 2459
Smo sladko vince pili 5904

Smo Šuštarje prosili 8649
Smo trije bile 7280
Smo učakal cajtov tacih 7174
Smo v Kani Galileji bli 5360
Smo Žnidarja prosili 8640
Smo Žnidarje iskali 8641
Smrečica posekana 1581
Smrek’ca je posekana 1583
Smrt je suha, pa je bela 6290
Smrt mi že na duri trka 6247
Smrt mi že na vrata kljuka 6281
Smrt na duri kluka 6135
Smrt na vrata potrkla 6280, 379
Smrt na vrata potrkljala 6374
Smrt pride na dveri klukat 6245
Smrt si neusmilena nekaj storila
6336

Snoč bil sem pri nji 3047
Snoč je bil, dav’ je šel 3299
Snoč je bil, pa je šel 3296
Snoč je bla enajsta ura 6372
Snoč je kaj luštno b’lo 3270
Snoč je obljubil prit 3301
Snoč mat’ so mi rekli 3181
Snoč, okol enajste ure 6368
Snoč sem jo vprašal 4081
Snoč sem mislil v vas iti 1535
Snoč sem slišal eno štimco 2193
Snoč sem šel k moji lubci vas
2106

Snoč sim ljubici poročil 1956
Snoči je biv tak oblak 6941
Snoči je enajsta ura bila 6376
Snoči ob jednajstej uri 6387
Snoči pa je slanca pala 1231
Snoči per lunici 2273
Snoči sem biu prav lušten, vesev
2091

Snoči sem čua glas 4454
Snoči sem čul čudni glas 8229
Snoči sem jaz na vasi bil 1534
Snoči sem jaz z rajže prišel 2120
Snoči sem na vasi bil 2252
Snoči sem pod oknom stavu 8525
Snoči sem slišal kaj novega 2184
Snoči sem stav v enej vasi 1576
Snoči sim na vasi bil 2107
Snoči smo neznano hodili 6140
Snoči smo rajali 7875
Snočka je prav žmetno blo 7785
Snočka mi je pismo došlo 6786
Snočka sem na vasi bil 2251
Snočka sem si ja kvar včinia
2110

Snočka si je Gjuro lubieo dope-
lal 867

Snočka smo na vesi bili 2109
Snočkaj mi je slanca pala 2190
Snočkaj pa je slanca pala 6809
Snočkaj sem se jokala 5263
Snočkaj sem v eni vesi bil 2224

50 '

796

1—1006  II  7-4729  II  30—6732  II  3—8686

Snojka sem na štima slišal 2199
Snuči sem na valiti bil 1533
Snujka je luštno blo 3885
Snujka si ležal 4464
So citre rumene 3616
So dro lepše dekleta 4277
So dro mrzle vode 2968
So durce zaprte 3452
So fantje skup peli 1892
So hribi visoki 2959
So hribi v’soči 2586
So me kelnarce mele 2762
So me napravili 8374
So nam pravili 4739
So pa avbičce rodeče 4293
So pa bli lpi puebi 3435
So pa dunje noči 3392
So pa fantje zgodaj vstali 2289
So pa štololi me 3935
So pa temne noči 3973
So pesmi okrogle 4723
So prišli do kovačnice 8634
So prišli novi patenti 6793
So rekli ljudje 3762
So rotarce okrogle 2546
So še le slišali vriskati me 3600
So še mamca, mamca 2641
So še mimica, mamica 2642
So še rožce v hartelnu 3910
So travniki zeleni 2311
So zvezdice mglale 4495
So žalostni časi 4577
So že rožce v vrtiču 3911
Sok boš klepala 3189
Soldaški stan je kakor dež 7096
Soldaški stan prihaja že 6985
Soldat sem zapisan 3931
Soldati marširajo 1555
Soldatje magširajo 1560
Solnce je žalostno 681
Solnce jel se nam je nižat 6913
Solnce mi gori rajža 7145
Solnce mi izhaja 7143
Solnce mi se doli niže 6908
Solnce mi zahaja 3460; 7158
Solnce milo rajža 7142
Solnce nam doli gre 1707
Solnce se je začelo nižat 6911
Solnce se že ponižuje 6915
Solnce sije, dežek gre 7818
Solnce sije, luč gori 5711
Solnce z za gore gre 2017
Solnce za goro gre 680, 93
Solnce začel se je nižat 6909
Solnce že doli gre 1880
Solnce že za goro gre 2270
Solnce že zahaja 7147
Solnčice mi rajža 7148
Sonce gre za goro 7595
Sonce mi doli gre 2012
Sonce mi sija 3091

Sonce nam doli gre 2011
Sonce sijalo bo 5665
Sonce sije, pa dež gre 7763
Sonce že doli gre 2015
Sonce že gori gre 683
Sončice mi rajža 7150
Sončice za goro gre 684
Sosedi mrmrajo 3842
Sosedov, sosedov 3755
Sova je na vejci 1006
Sova sedi na bukovem panju
7496

Sova sedi na panjičku 7469
Sova sedi žalostna na panju 7460
Sova si krika 1267
Spale lube dve 1034
Spava Janko pod Jablanko 856
Spaval je dopoldan 7782
Spaval sem dopoldan 7783
Spazila sem Janka 2342
Spevala mi Mara, da je gora ču-
la 877

Spi — diklič pod grmič 8047
Spletvaj ljubca, pušeljc 1610
Spod Francoza gredo povelje
7189

Spod javora vu livade 1717
Spomlad je prišla, vse cvete 6846
Spomlad je razcvetena 6844
Spomlad prihaja, vse živi 6845
Spomlad prihaja, zeleni 6853
Spomlad se bliža, zeleni 6854
Spomlad se že približa 6843
Spomladanski cajt nam veselje
daje 6831

Spomladi vse se veseli 6848
Spomni se, oh luba moja 1989
Spomni se, prelubo dekle 1988
Spravljajte se, devojčice 5039
Sprebudite se, kristjani 4828
Sprelepa ta Kropa 8576
Spreljuba mati božja 505
Spreljuba si, spomlad zelena 6875
Spreljubi moj stric 3677
Spreljubi moji fanti 5248
Sprevod mene, draga 5449
Sprevodi me, Gjuro 5448
Sprotletje se nam bliža 6861
Srajčco mam strgano 2910
Sraka ima dolgi rep 7971
Sraka regetala 8006
Sraka sedi na grančici 7972
Srce boli 4582
Srce je žalostno 6306
Srce moje, kaj tuguješ 1646
Srček, koj pridi 3217
Srček s krompirja 7874
Srčice moje 3987
Srčni veseli glas 5567
Srečen večer, srečen dan 5376
Srečna si, pomlad zelena 6867

1—1006 /V, 7—4729 II  30—6732 II  3—8686

797

Srečna štalica betlehemska 4800
Srečno, oča ino mati 5421
Srečno, ljubca moja 2059, 194
Srečno, štajarska dežela 6890
Srečno tota ves 6918
Sred velkega altarja 5884
Srieda, sobota 3303
Sriedi mojha srca 1195; 3005
Sriedi naše vesi 2812
Srutej sem jaz 7344
Sta Sava jen Drava 1748
Stal se jesem v jutru rano 1054
Stala sem se rano ranivo 1165
Stala sem se rano ranjeno 1162
Stante dekliči 1837
Stante gore, mlada gospa 5119
Star dodoj 5242
Star Lah se je važeniu 8605
Star se šeče po palači 1067
Star Vah, stara Vahinja 71
Stara baba gobe žanje 7762
Stara baba, hopsasa 7609
Stara baba, rom pom pom 7606
Stara baba ropoti 7835
Stara baba, suha cev 7557
Stara baba v škalujej 7605
Stara je cvancgarca 6008
Stara je dbajsti liet 4698
Stara je majka justala 1436
Stara ljubezen 4068
Stara majko, hvaljen budi Bog
4991

Stara mi majka šetala po gori
901

Stara mi majka po gori šetala
899

Stara se majka justala 168
Stara sem dosti let 6316
Stara sem ratala 3656
Stara sem, slaba sem 3655
Stara žena prebogata 610
Stari Drejec pomočnik 7602
Stari Jakob igle kuje 7451
Stari Janko igle kuje 7450
Stari Klemen 8105
Stari moži pravijo 5523
Stari oče, stara mati 2164
Starši so me gor zredili 5302
Starši so vaji gor zredili 5327
Stenica pa nam gori gre 7969
Stezica je vglajena 1393; 4914
Stoj’ mi lipika 799
Stoj’ mi ravno polje 665
Stoj mi, stoji zlato nebo 6634
Stoja lepo polje 5855
Stojaj mi ravno polje 5956
Stojaj poljece 795
Stoji bela Ribnica 93
Stoji beli grad 86,112, 118, 123, 129,
310, 311, 312 b, 634, 2156,

Stoji beli gradič 637

Stoji Dolina vas 133
Stoji en klošter nov 307
Stoji en skalen grad 43
Stoji en vertec lep 774
Stoji ena nova vas 134
Stoji gartelc nov 779
Stoji gartelč ograjen 5057
Stoji gora douga 640
Stoji gorica 5868
Stoji gozdič 635
Stoji grad Barbaron 642
Stoji hartelč zahrajan 794; 4926
Stoji hiša Davidova 4792
Stoji hrastov gojzd 623
Stoji jablan 822
Stoji kamr‘ca 1092
Stoji kranjska gora 290
Stoji lep vrtec 509
Stoji lepo pole 903
Stoji lipa 4929
Stoji lipca zelena 758
Stoji lipica. 805
Stoji Ljubljan‘ca 753, 60, 71
Stoji mesto belo 12
Stoji mi beli grad 2159
Stoji mi cestica 4917
Stoji mi en pisani štampet 1288
Stoji mi gora 260
Stoji mi gora visoka 7095
Stoji mi lejpi grad 119
Stoji mi lipa 770
Stoji mi miza rumena 5853
Stoji mi nova ves 355
Stoji mi polje 155, 462, 646, 752,
1193, 1273

Stoji mi polje široko 64
Stoji mi poljece 126, 281, 282, 392,
723, 773, 807; 7770
Stoji mi ravno pole 128
Stoji mi tam visoki hrib 459
Stoji mi vertec lep 774
Stoji mi vertec moj 516
Stoji mi vrtec ograjen 1096
Stoji ’na gora limbarska 618
Stoji na polji beli grad 45
Stoji nam pole široko 5125
Stoji nam poljece 354
Stoji nam pristava 204
Stoji pleninca 558
Stoji polje 7000
Stoji polje široko 639, 45; 6409
Stoji prebeli grad 115
Stoji pusti grad 87
Stoji ravno oj pole 5056
Stoji ravno polje 658, 62 ; 5064, 945
Stoji Ribnica 92
Stoji silna skala 5164
Stoji sivna skala, beli grad 39
Stoji stezica 1288
Stoji stezičica 790
Stoji široko polje 647

798

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Stoji tam beli grad 776, 791
Stoji tam cerkva 545, 561
Stoji tam Dunaj lep 85
Stoji tam hiša malana 358
Stoji tam hrib strman 434
Stoji tam klošter lep 273
Stoji tam lipica 800
Stoji tam malin nov 362
Stoji tam pod goro 274
Stoji tam vertič zagrajen 793
Stoji tam vrtec 510
Stoji tam vrtec nov 5059
Stoji tratica 1702
Stoji turška vojska 32
Stoji vertec lep 780
Stoji vertic ograjen 782
Stoji vertič 817
Stoji Zavogle 756
Stoji zelena lipa 759
Stojte, sveta vrata nebeška 401
Stopil na barčico 3780
Stopimo na lindico 1963
Stopinjee goste 4497
Stotavžent noči 4440
Streharja sim najel 8452
Strelic je zgodaj vstal 80
Strgana kalupica 7554
Strgana kiklja 2731
Stric motovilo 8061
Stric, uje kula maže 7603
Stričič ujčič ovčice pasel 173
Suč jo ti 3645
Sučte kolobar 8011
Sukal jo 3668
Sum olearja mela 7274
Sunce jaše na zelenku 7843
Sunce 'je wžej posalo zat 7155
Sunce mi doli gre 2021
Sunce mi rajža ta doli za gore
7141

Sunce nam je i mesec visoko 164
Sunce sija, dešček gre 7831
Sunce soje 7824
Sunce za huro hre 3273
Sunce že k hnadi gre 2022; 3272
Sunce že hore hre 4348
Sva si pesmice pela 3048
Sva si sredva, s pvaninko 3109
Sva skupaj ležala 3578
Sva z ljubco na jarmark hodiua
1093

Svejtli se oh beli dan 4886
Svet angel Gospodov 6405
Svet Anton ni mev kot leta tri
415

Svet Felkus se je na svet rodil
603

Svet je takšen ko ’n spital 6137
Svet Jernej mi po svetu hodi 615
Svet Lenart je majhen 8549
Svet Mikloš 7844

Svet Miklavž je zgodaj vstajal
605

Svet nam, beli dan 4888
Svet Peter in Pavel 6106
Svet svahk jme Ježeš 6652
Svet šrnarbi oblak 5178
Svet Urban je ovčice pasel 600
Svet Urh je zjutraj zgodaj vstal
201

Svet Zidorjus je ovce pasel 180
Sv. Ana gre na božji pot 422
Sv. Ana je šla na božji pot 420
Sv. Ana se je napravljala 424
Sv. Ana se napravlja na božji
pot 425

Sveta Ana se poberala 421
Sv. Johana gre na božji pot 423
Sv. Katarinca po pulci je šetala
6642

Sveta Kristina bolna ležala 611
Sveta maša se je brala 7199
Sv. Nedelja je zgodaj vstala 460
Sv. Neža biče pase 7672
Sveta Vcija pet let stara 6712
Svetega Jurja vadimo 5001
Svetega Miklavža cerkevca 7424
Sveti Agac 6659

Sveti Andraž, zakaj si tak svet
8550

Sv. Anton 5247
Sv. Anton, kje si ti 8279
Sveti Anton se je rodil na svet
417

Sv. Filip in Jakop 7419
Sv. Ive kres nalaga 5192
Sveti Izidor je ovce pasel 586
Sv. Jožef gre z Marijo 4766
Sv. Jožef in Marija 4769, 75
Sv. Jožef, mož ta stari 4836
Sv. Jožef, stari možek 4834
Sv. Jura kres naložil 4986
Sv. Juri, sv. Jop 7418
Sv. Jurij potrka na duri 4998
Sveti križ, božji križ 6610
Sv. Kurent cvirn prede 7466
Sveti Marka, Marka 4999
Sv. Peter cvirn prede 7454
Sveti Peter je no mlado dete 413
Sv. Peter kolendar 7444
Sv. Peter, oča naš 7560
Sveti Peter vu raj šeče 412
Sveti, lunica 1752
Sveti se, beli dan 4884
Sv. Šent-Juri poterka na duri
4997

Sv. Tomaž se je zgoda vstal 419
Sveti Tomaž v logu leži 581
Sveti trije krali 7422
Sveti, vančno solnce 7841
Sv. Velko, brani mojo belko 5003
Sveti zlati očenaš 6572

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

799

Svetla lunca se sveti 7512
Svetle so zvezde, temna je noč
6464

Sveto nebo odprto stoji 4864
Svi se Grjurgi poženiše 1276
Svi se momki oženili 1277
Svibje, vibje polegalo 5029
Svilarica svilu prede 1737
Svitaj, beli dan 4881
Svitaj se, beli dan 4880
Svitlo sonce gre za goro 7116
Svoj oča no svoja mati 584
Svojimi očetu sim obljubil 733
Swieta Iiendrt je swieta bila 609
Šara tiča 7761
Še bi biva moja 2708
Še en angel k Mariji prleti 6436
Še en vrtec bom kupila 2235
Še enkrat bom prišel 4252
Še je šla deklica po vodo 108
Še je šla mati po vodo 89
Še je urca štiri odbila 1299
Še jutre zgodaj vstala bom 1677
Še kaj mi pravi sin božji 6124
Še le, Jezus, pojdi z nami 6435
Še le klobčič črez gančič leti 3365
Še le nižej sonce uon gre 2058
Še le noč storila se 1967
Še letos me imejte doma 4655
Še mamca, mamca 3576
Še ’na Zdravljica bom zapel 5332
Še nekaj vam čem oznanit 8326
Še n’kol an rahu 3352
Še nocoj b’ pri tebi spau 6916
Še nocoj bo rojen 4791
Še oča in mama 3577
Še prej v mvadah lijtah 7037
Še se je ženio kral Matjaž 5
Še sedem kni 3447
Še snoč sem jo prašov 4082
Še tiča živi 6145
Še tista bo moja 2506
Še včasih sem ki delala 3828
Še više gore 2983
Šeče mi se Nanika 268
Šel bom v pvaninco v vas 2077
Šel bom v Štajerje 4093
Šel sem po enem vrtiču 2262
Šel sem po zelenem travniku 1636
Šent-Ilovo, potenfano 8106
Šent-Jakobšči puebi 8574
Šetajo se dva božja angela 397
Šetal sam se gore dole vuz bašcu
1186

Šetal se je Janko po lugu zelenem
252

Šetal se je Miko mlad 153
Šetal se je mlad junak 8457
Šetala se je devojka 1340
Šetala se je Barba devojka 644
Šetala se lepa Ana 677

Šetala se lepa Jane 5104
Šetala se lepa Mara 905
Šetala se Maria 427
Šetala se mudra Katalena 861
Šetala se Nanika devojka 267
Šetala sem gori doli 1044
Šetala sem za širokim bregom
1164

Šetali se, šetali 740

Šetao se delija 1396

Šetao se Niko mlad 154

Šibrica, mavrica 7983

Šibum šibovala 8122

Šimelna imam šikanga 816

Šip, šap 5154

Šiša je materna 2923

Šiša je strhana 2886

Šiškarski birtje so kunštni 7372

Šivilje smo prosili 8642

Škampel 8159

Škantič ima tajnki glas 5280
Škoda in greh 3994
Škrjanček je rad vesel 8352
Škrjanček poje, žvrgoli 1200; 7218
Šmentana ljuba 4466
Šmentana muha (bolha) 8654
Šmentana srčnica 8417
Šmentrani puabič ti 3711
Šmentrani tišlar 3737
Šmoncana piskovca 4200
Šmontrana dočva 4381
Šo san si po biikovji 8201
Šocej, koj, koj 4196
Šocej, koj pridi 3234
Šocej, zapusti me 4195
Šocel bolan leži 1998
Šocel le lep erdeč 4632
Šocelj po polji gre 1898
Šolnje mo šivali 7618
Šoštar me je prosa 1081
Šov sm za hripčkam 8200
Šocoj, kna hodi 3540
Šocoj, pomaj, pomaj 3712
Šoštar bio 8025
Šoštar nočem bit 7329
Šoštari, zložte kopite iz rok 7298
Šoštar šobec 7869
Španska kraljica je bogata vdo¬
va 36

Šparej ti dnarje 3716
Špego brez glaža 5847
Špeh na olji cvrt 8087
Šta se pripetilo v Zalavarmedjiji
893

Štam dolta na cesta leži 5953
Štija 7924

Štimica vpije, štimica gre 725
Štir strope, štir pode 4091
Štiri je bu 3569
Štirje fanti špilajo 910
Štirje fantje po polji gredo 1962

800

1-1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Štirje jagri so zgodaj vstali 5746
Štirje jo godejo 4556
Štirje kosci mi kosijo 7247
Štirje mi godci godejo 716
Štirje voli, pet rogo 7598
Štrkovica redi 7264
Štrukelj Mertin 7494
Študent jest nečem biti tvoj 8483
Štumfke ima faiii plave 2867
Šu bom na sred vasi 2078
Šu bom v Goriče vas 2081
Šugorec kobilo briiu 8068
Šuštar je na Višni gori 8644
Šuštar me prosi, da b’ rajat šla
ž njim 1079

Šuštar ne maram bit’ 8646
Šuštari so šli šivat 8636
Šuštarji so možaki 8645
Šuvarji podbuvarji 7696
Švaler kuči devojki po vratih
2151

Ta bert so res kunštav 7369
Ta beštja rujava 4147
Ta boben brenči 6998
Ta cesarski boben 7114
Ta cikasta krava 7935
Ta čas se mi začne nižati 6914
Ta črn tič poje 7368
Ta devica je vmarla 6333
Ta dim, tu se pogače 7803
Ta dovta po Roži 3507
Ta dočva je moja 2508
Ta dočva je rivna 3817
Ta dočva pa pravi 44°2
Ta Dravca hre v sriež 4185
Ta Dravca me nč na skrbi 4092
Ta duga Marinka 7430
Ta glašk se sprehaja 5706
Ta je kraljičica 6009
Ta lanski moj pobič 2948
Ta lanski moj šocel 2947
Ta lep ledek stan 2222
Ta Micka de moja 2514
Ta muha po poti drncla 7964
Ta mvada Terezija 3691
Ta noč je minla 4127
Ta noč je polna veselja 4795
Ta pesem je preč 4727
Ta pesem je uen poslana 8513
Ta pesem se poje 7545
Ta pijanost je nemarnost 1459:
6752

Ta pijanščna, ta nemarščna 6755
Ta prva je Trezka 4314
Ta prva kupica 5605
Ta pueba knuečam 2682
Ta stara je vmrla 7610
Ta stara Marulečka 6093
Ta svamca mora drobna bit 5641
Ta svet je tak, ko špitav 6138
Ta sveti dan veseli dan 4849

Ta sveti kruh noj rešnja kri
6507

Ta svetla zvezda, ta ie vzešla
4946

Ta širok svet spričuje mi 7059
Ta tičca lpu pa j e 6142
Ta ura bo prišla 6166
Ta vesela kompanija 5835
Ta vojaška sablja 7118
Ta zakonski stan 8433
Ta zdravca spočeta 5345
Ta žavber dekle 2933
Taba najrajši mam 3020
Tadej boš ti moja žena 1330
Tahor n’ča pojdam 2553
Tajnonina, tajnona 8178
Tak dolgo bom plesal 3644
Tak dougu bom rajžou 3997
Tak dovh je peva 4716
Tak dovho bom spievlov 7353
Tak dovho je peva 8365
Tak drobnega hoda 4314
Tak lepe pesmi pač je ni 1467
Tak lepo gledi 1086
Tak rada bi te meva 2823
Taka je, taka 7564
Taka, k’t je moja žena 8440
Taka, rečem, ni nobena 8439
Take bratce hočmo mi imeti 5646
Take puške pukajo 7171
Take si bratce meti želimo 5722
Tako bom rajov 3643
Tako majhno sem rekov 4086
Tako prav svet Pav 6136
Tako se sukam 3640
Takšne si brate meti želimo 5645
Takšno ljubo bi rad 2490
Tale rinkca je srebrna 3933
Taljanke prav lušne so 7041
Tani beli Dunej mi stoji 13
Tam čiz jizaro noj čiz hmajnico
7045

Tam dol na kraji 7706
Tam dol sem bil, tje gor boni šel
1540

Tam doli mi jeste 357
Tam doli na placu 2556
Tam doli pri Ljubljanci 975
Tam dov’ za Dravo 2540
Tam ena luč gori 4848
Tam gor per kleti 5478
Tam gora limbarska stoji 616
Tam gore je zima 4229
Tam gore, tam gore 2970
Tam gore za Sočo 2485
Tam gori je jasno 4416
Tam gori na gori 4545; 7411
Tam gori po izbi 3477
Tam gori po lojtrah 3245
Tam gori v strmalei no hiš’co
imam 1010

801

1—1006 II  7—4729 II  30—6732 II  3—8686

Tam gori za belo Lublano 2186
Tam gori za hramom vinograd
imam 5475

Tam gori za solnčnim zahodom
1821

Tam je an strešen oblak 7129
Tam je an vartac wogra jen 5058
Tam je en gozdec 560
Tam je garkeljc ograjen 781
Tam, kir sonce gor gre 5801
Tam leži stezičica 54 c
Tam me stoji lipca zelena 11
Tam mi stoji beli grad 7284
Tam mi stoji en klošter nov 306
Tam mi stoji kamberca 2286
Tam mi teče voda Rajna 437
Tam na črni gori 259
Tam na gmajnci 4838
Tam na gunkrej Rima 494
Tam na kanton sem stal 3344
Tam na polj ena hišca stoji 5954
Tam na ravnim poli 151
Tam na Ušarjah ta cerku stoji
6716

Tam na zelenino travniku 7172
Tam noter je ’no lepo polje 432
Tam noter u Metliki 7722
Tam pT mrzelmo st’denc’ 1287
Tam pri bistrem studencu 2397
Tam pri en’ hiš 2567
Tam pri Kanali 7705
Tam pri sosedu sultan zalaja
1815

Tam pri Šmarni gori 6693
Tam se zmiram kadi 8368
Tam stoji en hrib strman 433
Tam stoji ena zvata posteljca
439

Tam staji gara n zelen trawnk
304

Tam stoji ena sveta gora 5163
Tam stoji gora iblanska 6542
Tam stoji gora visoka 136, 656
Tam stoji gorica 5832
Tam stoji gospod Raubar 20
Tam stoji hiša svet’ga Jožefa 458
Tam stoji kapelca 567
Tam stoji lep klošter nov 308
Tam stoji lipa zelena 82
Tam stoji Ljubljanca 761
Tam stoji no lepo ravno polje
404

Tam stoji polje ravno 5068
Tam stoji ravno polje 450: 5063
Tam stoji stezica 386, 619, 654
Tam stoji stezica vglajena 191
Tam stoji velika vas 627
Tam stoji svet tempelj 391
Tam stoji ta Sava 566
Tam stoji vertič ograjen 792;

5062

Tam stoji visok ta hrib 442
Tam stoji vrteč zelen 1434
Tam stoji zlata gora 5168
Tam stoji ni gartel lejp 4867
Tam tehre na hribcu 3797
Tam v Betanji 7420
Tam v garteljnu na roža 6529
Tam v ravnam pueli vojska hre
1573

Tam vokolj polja so bele ceste
5942

Tam za belo Ljubljanico 1089
Tam za goro 7156
Tam za goro so tri rdeče 1033
Tam za gradom so dekleta 2239
Tam za topolom 1013
Tam zad za Ljubljanco 1127
Tani zadaj za belo Ljubljano
1699

Tam zadaj za hramam 5481
Tam zelen gozdič mi stoji 303
Tambor bije, daleko se čuje 2335
Tamej so ceste nove 655
Tamkaj fantje špilajo 913
Tamkaj stoji pristavica 127
Tamkaj, tam stoji planinca 1439
Tamkaj za Čretoj ena cerkev
stoji 6720

Tamkej na planinca 1437

Tamki stoji lipca 7771

Tamle je no puljce 5939

Tamoj v kosarnci 4593

Tan sen viin gre siva megla 5252

Tan stoji ljepo polje 4751

Tancaj, črni kos 7509

Tancaj, moj Martin 7951

Tancaj srdce moje 1495

Tancali so Lašiči 7507

Tanči, naranči 8155

Tanka bo stranica 2603; 3686

Tanka sem srečal dekleta tri 1921

Tankej na polje 5952

Ta-ta! Pošto pelja 7669

Tavžent let je že minulo 6212

Tavžentkrat si ti češčena 6708

Te drobne tičice 3557

Te druje se ženijo 4653

Te hentane citre 3665

Te hohcotne črivle 8311 *

Te lepe daklete 2421, 40:

Te lepe, te ljube 2498
Te nisem poznala 3503
Te nisem prosila 2667.

Te nove novice 5363
Te nove zdravice 5354
Te ptičice lepo pojo 2955
Te puabič je fleten 2604
Te rajši imam 3015
Te rogamus audi nos 7437
Te sviet me kni zmotov 4498
Te šmencane strune 3659

802

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Te fhinske dekleta 8589
Te tičce pod nebom 5964
Te zmrdane jutro 3560
Tebe narbolj štemam 3028
Tebe narrajši imam 3021
Tebi je ime... 5678, 751,

Teče bistra voda 489, 883
Teče mi teče vodica 1498
Teče mi voda in cinglja 1497
Teče Sava, Drava 5036
Tejče hosto vlejče 7798
Tekica teče 1032
Teljanska dekleta 8600
Temna mi je nočka 1051
Temna nam je nočka 266
'Temna noč, dvanajsta vura 6382
Tenka ko stranica 2603; 3686
Terdoraten oskerba 7009
Terezinka zgodaj vstala 1589
Težko se je ločiti 6294
T’ bori pod horo 2966
Ti b rada me spravla 4589
Ti bi ko rajov 3681
Ti čem drkoj dajati 8478
Ti človik živiš na sveti 6128
Ti dekla miš maš 4376
Ti dočva rožiška 4650
Ti dočva šmarjoška 4651
Ti ferpanfš kuku 2472
Ti golcarji v frati 7273
Ti jezna, jest jezen 4375
Ti kurtasti pesek 3366
Ti lepa, jest lep 3803
Ti ljuba vinska trta 5505
Ti ljubi moj sosed, kaj se tebi
kaj zdi 4818
Ti luba, dakle 3023
Ti Martin, zaspani tič 5757
Ti maš lice rudeče 3508
Ti misliš, si lepa 2711
Ti misliš, ti rajtaš 4400
Ti moja djeklina 1775
Ti, moja naumna gvavca 1601
Ti moje dekletce 1775
Ti nedolžna cvetlica 3008
Ti nemarni ljudje 4793
Ti norska dekle 4126
Ti pa strava ostani 4529
Ti praviš, me ljubiš 4371
Ti preljuba ajdova prosjača 7346
li premladi ženin 5305
Ti prepantrana ljubezen 2118
Ti presneta Ljubljanca 4020
Ti presneta vesnija 3720
Ti prešenčani Jaka 8499
Ti prešmentan petelin 3544
Ti prešmentana gorjanka 4502
Ti prešmoncani pubi 4510
Ti prevzetna Tončka 3740
Ti pušterga ti 4474
Ti rada, jest rada 8224

Ti rajtaš, si lepa 4366

Ti rajtaš, si liep 2738

Ti si Joka 7641

Ti si krava belka 8156

Ti si liepa, jaz sem liep 1929

Ti si moja ljubica 2992

Ti si res lep, rudeč 4631

Ti si šoštar 7300

Ti si ta goriši 3014

Ti si tak, pa ti si tak 5217

Ti si zame prešfmana 2705

Ti smietje pomietaš 4135

Ti so bili zgorni vitezi 47

Ti sveti zlati očenaš 402

Ti šembrana moja glava 1680

Ti šembrani petelin 3543

Ti šmencane babe 3856

Ti šmencani ludrovec 3445

Ti šmetrana ljubca 1914

Ti šmentrani šocej 4105

Ti ti tidl hojsasa 5623

Tiča je priletela 564

Tiča peva na te pole 936

Tiča vuga lepo poje 1140

Tiča vuga pa sred luga 935

Tičca le poj, le poj 3274

Tičca lepo poje 6144

Tičca perletela 551

Tičce lepo pojo 1912

Tičce pojo 1653

Tičce prepevajo 483

Tičce v luftu žvergolijo 1833

Tiček leti 958

Tiček, moj slaviček 1987

Tiček tičco vabi 3924

Tičica, golobček 5366

Tičica je priletela 570; 5910, 23

Tičica, poj, poj, poj 1812

Tičica poja 5371

Tičice lepe spevaju 6556

Tičice letajo 7406

Tičice po lofti letajo 1025

Tičice pojo 2221

Tičice so jele peti 8192

Tička je zletela 5931

Tička na vejci sedi 7227

Tička plev 8004

Tičke, jaz prašam vas 2403

Tičke, mi baramo 6307

Tičke mi prepevajo 8340

Tičke že pojejo 3554

Tički, al prašam vas 2414

Tički leno pojejo

Tički lepo pojo 2413

Tički mi lepo pojo 2412

Tički mi pojejo 1940

Tički po luftu letajo 4894

Tidel, didel 7547

Tiho, mačka 7926

Tiho pritapaj 3235

Tika taka 7551

1—1006  II  7—4729  // 30—6732  II  3—8686

803

Tikel Mikel 7456
Tina skopila petelina 7691
Tina, tana 7885
Tinčiea, Minčica 7665
Tinčica, tančica 7493
Tiri tinje 7921
Tiri Tonč 7922
Tirolersk konjički 2635
Tista bo moja 2503, 7, 13
Tista je lepa 4334
Tista je moja 2795
Tista Micka de moja 4246
Tista ni bila 3928
Tista ta majhna 2792
Tista ta mičkena 2793
Tista ura in tisti cejt 6213
Tiste steze 4050
Tisti bo moj 2522
Tisthnu k se dremlje 1762
Tisto dekle je moje 2504
Tkaj cajta bova žingala 4239
Tkaj cajta je pela 8367
Tkaj cajta sem hodil 8364
Tkaj sem hodil za njo 2699
Tkavc, trm trm 8121
To cesarju 7870
To jagne ponesem 4811
To je blo v tistem čas 7616
To je mijolka kriva 6043
To je ’na lepa kupica 5373
To je na zdravička 5815
To me leži stezičica 54
To moj kot 8017
To pesem smo peli 4725
To posem je žvužov 4726
To sama spoznam 4158
To si voli turški paša 19
To s’ je vošil turški baša 19
To vince je za rajžo 5870
Toči, krčmar, pinte tri 1848
Točila sem rušo vince 921
Todsej grejo tri dekline 1117
Todsej grejo Žnidarji 8622
Todsej ide, todsej gre 5250
Todsem grejo moja mati 6293
Tok modre zvijače 2420
Tomaš, kam krevlaš 7678
Tomaž nabiva sodič nov 579
Tomtidli daja 7556
Tonček, či si biu 7495
Tone, barone 7686
Tone, Ione 7689
Tone mone 7687
Topa-lopa 7694

Tošem moja mati grejo 6292
Tota Micka bo moja 2501
Toti bil, toti bol 3513
Toti lepo gre 7282
Totoj bol, totoj bol 3514
Tovarš, Bog ti pomagaj 5627
Tovci Jurij 8107

Tovne stojita dba puebiča 3441
To vajnšči moj šocoj 4143
Tosti bo moj 2519
Tranta Marijana 7570
Trara, pošto pelja 7887
Tratica je že želena 2307
Travco požgal 4056
Travenčki so zeleni 2290
Travnik je že zelen 2407
Travniki mi zelenijo 2306
Travniki so že zeleni 2291
Travniki že zelenijo 2310
Trč, trč, trč 5647
Trdi lampič 7814

Treba ni dečvo mojo ljubiti 4088
Tri Andraša vandrali 1072
Tri babe vkup stopjo 3855
Tri cele dni smo rajžali 7028
Tri dekline po poti gredo 5607
Tri device po polji rajžajo 5074
Tri fante imeti 4297
Tri fanti so prišli 3238
Tri furmančki pripelajo 5723
Tri kotle, tri ponve 8088
Tri kovači, potepači 3836
Tri krajcarje kruha 3174
Tri krajcarje 'mam 2788
Tri kugelce v aržet 3330
Tri leta in pol 2696
Tri leta sem hodil za njo 2695
Tri leta sem vandral 2608
Tri leta sim pisal 2458
Tri leta že služim 2607 ; 3976
Tri lieta cale 4205
Tri lipice zelene 4298
Tri ljubce imeti 4280, 307
Tri ljubce ljubiti 4279, 317
Tri lubce mam zbrane 6099
Tri lubice moti 4318
Tri mi se gradi belijo 5455
Tri pare rorčov 8108
Tri purce, tri račke 8495
Tri pure, tri reče 2562; 3370
Tri race, tri kure 8497
Tri race, tri pure 8494
Tri rožce jaz imam 1896; 3157
Tri rožce so zbrane 6487
Tri si jesu brateči 7294
Tri so ame ble 585
Tri srake, tri vrane 8493
Tri stenice rita j o 7967
Tri su tiče morje preletele 5046
Tri su vtiče goru preletele 849
'Tri tavžent noči 4496
Tri tičice morje obletele 5043
Tri urce sem hodov 3898
Tri ure hoda 3865
Tri vrane, tri srake 8492
Tri vtičice goru obletale 5045
Tri ure od moje hiše 2971
Tri ure za Gradcam 3147, 51, 3

804

1-1006 II  7—4729 7/ 30—6732 II  3—8686

Tridl tli daj a 7962
Trikrat dol, trikrat dol 3456
Trikrat mi se Ana za muž uda-
vala 49

Trinajsti je usmiljeni Jezus 6679
Trinka bajn 5590
Trta je rodila grozda dva 5343
Trtica rodila 6066
Truden sem došel z vinske gore
5573

Tržič, mesto l’po 170
Tržiške dekleta 8588, 91
Tu dol sem gre en mihen fant
4816

Tu dolta jaz pojdem 2488
Tu do vsi je prišov 5241
Tu mi leži stezičica 54
Tu mi stoji beli grad 626
Tu mi stoji gora visoka 6410
Tu mi stoji na tratica 769
Tu sta bila stari oče 196
Tu stoji beli grad 88
Tu stoji mi tratica 288
Tu, tu Bog sedi 8018
Tud mi bomo eno zapeli 5378
Tudi en vertič mam 2757
Tujčica, mavčica 7492
Tukaj stoji Voglajne 757
Tunčane rajajo 7733
Tur je z Bugon 5213
Turči pod gradan dirjaja 46
Turk je bil cesarju pisal 23
Turk je pisov beli list 26
Turk nabere silno vojsko 25
Turk vže zbira silno vojsko 21
Turk zbira silno vojsko 24
Turki so Alenki bratca vbili 55
Turska majka plakala 7217
Turski je baša v Limbuši 27
Tutaj ninaj 8175
Tuži junak vu madjarski vuzi
1160

Tvoje serce no moje 2993
U celi Ljubljani luči ni 1794
LT Celovic je ena 4300
IT Lubnem so cerku zidali 6709
IT Použarij j’ velika vas 8617
U pragu je stala 3386
IT pragu sva stala 3905
U pričo per drugih 3769
IT Straži so lohka 8582
IT ti černi gori 256, 261
U ti uri, u ti noči 6398
U zdajšnimo cajto je fantom
gorje 8329

Uboga duša majcena 372

Umrl Ive, jedini od majke 2347

ITn, do 8136

Up, vdeb 8007

Ura bije dve ali tri 1316

Ura bije štiri 1300

Ura dvanajst je odbila 6386
Ura enajsta bije 4784
Ura je deset 7268
Ura je enajst odbila 7266
Ura je eno 8127
Ura je osem 8125
Ura je prišla te noči 4877
Ura je že dvanajst biva 6394
Ura štir’ m’ že odbije 1303
Ura že bije 4785
Urbaneek na Rutah 7949
Urca bije punoči 6381
Urca štir wadbije 1301, 7, 8
Ure, dnevi kak bežijo 6893
Urlavbarje moti 3892
Urša, turša 7692
Use je veselo, kar živi 2373
Use Kosini, Nikolini 5207
Ustal sem se rano jutro 1061
Ustani, dekle, gor 231
Ustan’, ustani lovec mlad 239
Ušen je lodek stan 4654
Ušnojša življenja na svietu k’ni
8186

Ušno bom lumpov 4187
Ušno je stati 3343
Uštek je na svet 8204
Uštek je špilat 3529
Uštek noj korajžen 2426
Ustno je bu 4431
Uzka steza novi kloštar 461

V Britof so pa kona kval 7698

V Ceblovci lepo pavkajo 5447

V celem mestu luči ni 5902

V Celovc sem bil 7345

V Celovci lepo godejo 1667

V Celovcu imam tri ljubice 1129

V Celovci na Lenti 6999

V Celovcu študiral 2434

V cerku sem zares bodila 6244

V črni gori beli grad 1098

V današnjem času je fantom
gorje 8331

V gartelni rastejo rože lepe 2043

V gartelnu roža 2812

V gartelnu rožce cveto 2042

V Gorico bom pisal 3803

V Gracu na placu 3204; 7916

V gradu se gospod, gospa 98

V gradu so visoka vrata 5197

V Halozah, ki sladko vince rase
5542

V Iblanco sem paršu 7398

V imeni — pri Klemeni 7431

V imeni tega 5375

V jesenski dolgi noči 1145

V judemsko cerkev pridem 6328

V Kamenk prav lahko se nemšk
nauči 8563

V Kamnik imajo oštarijo novo
8561

1—1006  II  7—4729  ■■//■ 30—6732  II  3—8686

805

V kamere mam neveste šter 1128

V kazarno sem stopov 6990

V klošter pojdem, munja bom 279

V koroškoj dežoli 8573

V kosarno gremo 6997

V kwoštr be rada šwa 2357

V Litijo sem pršn 7401

V Ljubljanci flinte pacajo 7211

V Ljubljanci za gradom 3150

V Ljubljancih mam tri Micike
1132

V Ljnbljanco pridem čez goro
6986

V Ljnbljanco sem marširon 7397

V Ljubljani pred mestam 4616

V Ljubljano bom marširal 1512

V Ljubljano bom šla 3955

V Ljubljano ko pojdem 6980

V Ljubljano sem prišel 7402

V logu lepo hišico mam 1016

V logu ’no hišeo imam 1011

V mojem srci 4605

V Motniku imam eno 4301

V našem polju zlata jablan 5108;
5183, 9

V našem Zgurju 7739

V nedeljo bo žegen 3617

V nedelo zjutraj vstala bom 1655

V nizkej dolinici 6726

V ogradi rožice mam 1115

V ogradi sem bila 3107

V ovoj črnoj gori 257

V Podturjo 7742

V pondeljek bomo jedli 7920

V pragu' je stala 3907

V pragu sva stala 3571

V raj šetje presveti Mikula 353

V rožni dolini mi cerkva stoji
6724

V sedajnemu času je lušno na
svet 1281

V sedajnemu času so fantje
garje 8330

V slovenski gorici vinogarček
mam 5474

V snuvei je ona temna nuvč biva
1905  „

V snuvči sem k lubici prišov
2122

V sobotah večierah 3294

V solzah mi plavajo moje oči
6732

V spodni dolinci cerkva mi stoji
6722

V sred naše vesi 2813

V svetem pismu spredomišljujte
6403

V Šenčurji 7703

V Št. Badgonski soseski 8571

V Šmihelu ano kajžico mam 1007

V tab er no jas pridam 6031

V tem kraji lintvern ljudi je 628

V temni noči ob enajsti uri 6383

V temni noči v eni uri 6380

V tistem čas 7774

V unam kraji hrabenča 5403

V unej dobrave 1391

V večer se napijem 6029

V velkem oltarju 5881

V velkoj žalosti sem se rodio
6798

V Vuorbleni, rastargani 7738

V vsakdanjemu času je fantom
gorje 8336

V vsakem cajtu je fantom gorje
8335

V vsem širokom kraji luči ni
845

V Zaguri per sv. Peter 8566

V zdajnem času fantom gorje
8337

V zjuternej deželi je prišla gore
4960

V žalosti sem rojen 6799

V žalosti sem se naroda 6797
Vabvaki rdeči so 7089

Vačka moj so m’ vablubile 5299
Vačka, zravi mi vas tani 6926
Vad Krajna do Šmartna 4120
Vahko nuč 3033
Vakol šiše 6782
Valen bojdi Jezoš 2326
Vanč zelenka jaše 1810
Vane z Doline 7590
Vanek krmi konjiča 724
Vani po leti 3702
Vaša vrata polna blata 5127
Včasi je driemava 3520
Včasih bi žvižgal 2399
Včasih je prav luštno blo 6133
Včasih me rada ima 4150
Včasih sem juckala 4520
Včasih sem nosu frizuro 7340
Včasih spomvad ja res luštn bo-
6130

Včeraj je blu pol enajstih 1678
Včeraj mi, Jano, za majkinim
stolom 5427

Večer je, večer, prvi mrak 6533
Večer me zamudiš 3567
Večerek si pojdem 5450
Večerja je pripravljena 5841
Večerjajmo, večerjajmo 149
Večkrat sm jest tu mislu 8339
Vehtra baba! Deža daj 7817
Vekše mi le žalosti ni 2258
Velbana kamrica 2790
Velik jih je imela 4475
Velika je gora 4019
Velika žalost me sprehaja 1417
Veliko perglih se v tejh pesmih
pojo 5349

806

1-1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Veliko veselje oznanujem 4739
Velika je fara Svete Trojice 8545
Velka noč se približuje 6830
Ven, ven 8059
Vendar že bije tri 3547
Verh planin 3125
Ves frajd sem zgubiva 4108
Ves raj le pri kraj 4581
Vesel hčem biti 5342
Vesel je ledik stan 8195, 208
Vesel se z manoj, moj kristjan
r  6495

Vesel sem jaz na svet 8206
Vesela je tiča, ki v luftu leti 6143
Vesela sem bila 4469
Vesela ti bodi 6453
Vesela zemlja 5834
Vesele aleluje 6885
Vesele so te ptičice 1856
Veseleših dnevov ni 8411
Veseli bodmo, fanti 7796
Veseli bote, fanti vi 720
Veseli čas od nas gredo 6334
Veseli danes skup sedimo 5695
Veseli mi okol sedimo 5694
Veseli se bratec 5689
Veseli se, moj bratec 5688
Veseli se, stara mila majko 5457
Veseli se, zemlja Bosna ravna
t  629

Veseli smo, ki v vas gremo 1708
Veseli sprotoletni čas 6889
Veselimo se, brati, da se vidimo
5684

Veselite se, ljudje 4780
Veselite se zde j vsi čez 4935
Veselje tega sveta 2424
Veselmo se brača 5687
Veselo je bilo 4473
Veselo je, karkolj živi 2374
Veselo je moje srce 1191
Veselo je na svet živeti 8356
Veselo je najno srce 1190
Veselo je skakalo 3494
Veselo ohcet delamo 7541
Veselo združeni 5669
Veseu mora biti 2495
Veter je pihal 3432
Veter podpihne 1270 /

Veter popihne 1269
Veter veja, s snegom seja 1154
Vetrič prililadi 1568
Veži Jelca venčike 1604
Vežte da mi, mati, glavo 113
V’hko nueč 3032
Vi fantiči ste lili taki 5529
Vi ličca rudeče 3065
Vi ljubi prijatli in znanci vi vsi
6822

Vi moški glili taku 5530
Vi norčavi ludi 3849

Vi oča starašina 5324
Vi ste fantje ljubeznivi 2292
Vi študentje, premišljujte 736
Vid ga tan 7562
Vijala se bela loža vinova 858
Vijala se sviba viba 5123
Vila je išla vu goru zelenu 438
Vince je poraslo 5552
Vince je prav za me 3688
Vince je svahko 5827
Vince lejpu farbanu 5707
Vince mi točijo, luč gori 6534
Vince nalivamo 5625
Vince, vince črnelo 1468
Vinček moj 6020
Vindiše, štajriše 3244
Vinka, vanka v Vajnave 5215
Vino je za rajžo 5782
Vino, vino, vinilo 6049
Vinska trta nima grla 5532
Virt nam piti nese 7251
Virta pa mi darujemo 4983
Visoči so liribi 2957
Visoka je gora 4016
Visoka je gora Oblejana 2334
Visoke so gore 1478
Visoko na hribci na cirkva stoji
6723

Visoko pošto nosim 5296
Visoko to sunce žareno 8181
Višje, moje višje 6555
Višnice su obrodile 1069
Vivat kral Matjaž 4
Vkup sva ležala 3098
Vlah, prdi grah 7718
Vlan sem se oženiv 8486
Vlan si še pušelc 4461
Vlik narc se dere 8013
Voča starašina 5317
Voče so djal 4677
Voda! Jaz ti darujem 5156
Voda velika 3380
Vodiške gobarce 8664
Volbenk, zadgej sekirco 630
Voščičene, pezdičene 7737
Vozila se galija po morju 869
Vozila se šajka devojačka 1350
Volka je Drava 3291
Vrabci se žene 7974
Vrazej, vraži 7982
Vre, vre, vre 8661
Vrh Ljubelja šance sem stavil
7177

Vrtec bom razkopala 2234
Vrtec mam ograjeni 1110
Vržejčanje so rajžali 8638
Vsa'drevesa so preslaba 5519
Vsa žvahta me fajnta 3841
Vsa žvahta mi brani 3826
Vsac’ga od kraja 2470
Vsahnite, rožce vse 1670

1—1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

807

Vsaj vojaški boben 7117
Vsak’ jutro, ko vstanem 3050
Vsak let. pred pustam 8257
Vsak let se jest troštam 8258
Vsak srce tako želi 5531
Vsaka je naurnna 3891
Vsaka jesen rumeni 6860
Vsaki dan moram vinee piti 6030
Vsaki služabnik 3743
Vsako nedelo 4244
Vsakrat ko pridem 4207
Vse bo minuvo 3974
Vse bom pobrala, kar 'mam
2362, 6

Vse ciga, vse miga 3628
Vse je minuvo 3729
Vse je pri kraju 4680
Vse je veselo, kar živi 2361
Vse je veselo na svet 1969
Vse nove novice 5364
Vse nove zdravice 5346
Vse po noči rado spi 2395
Vse ptice se možijo li spomlad
1003

Vse rožce bom potrgala 2254
Vse rožce na polju 3912
Vse se gore ponižajo 352
Vse se pozabi 3975
Vse sem zalumpov 6055
Vse sorte priglihe vam pesmi
pojo 5347

Vse sorte zdravice 5350
Vse svetnike počastimo 5885
Vse ta drobne ptičice 1871
Vse tače bi ble 8592
Vse te tičke so vesele 1764
Vse te uštnejše liete moje 8454
Vse tiče sem prenoril 4183
Vse tičice lepo pojo 1134
Vse ure so odbile polnoči 1672
Vse veselje je minilo 1984
Vse vtičice vesele 1490
Vse zapijeva 7347
Vsej je dnes leto minolo 337
Vselaj si lušten 4136
Vselej, ko sem pri tebi bil 2215
Vselej vesel, vesel 5997
Vsem svetnikom bomo zapeli 5887
Vsem svetnikom hvala gre 5889
Vserod sem že hodil 2452
Vsi birtje so kunštni 7367
Vsi božji svetniki Boga časte
5888

Vsi kralji in cesarji 7019
Vsi krivični, vsi pravični 6455
Vsi lidje pa tak velijo 2228
Vsi ljudi sprepevlajmo 6438
Vsi ljudje me grajajo 3851
Vsi ljudje pa tak velijo 2229
Vsi ludje 'v cerkev 4758
Vsi očevi na polju orjejo 2354

Vsi petelini so črni 8575
Vsi se fanti poženili 1064
Vsi so prihajali 2381
Vsi svetniki tudi vi 8278
Vsi Turki ino kralji 7102
Vsmilani Ježuš je v nedelo jutro
451, 3

Vsni, moja rožica 8182
Vso noč je vasvala 3583
Vso noč pod oknam trobijo 3568
Vso trav’co bom pokosil 4062
Vstajaj mlada Katra 229
Vstal se jesirn zgodaj rano 1060
Vstani Jerica 350
Vstani mi, ljubica 3454
Vstani Micka gori 232
Vstani, paver 8055
Vstante gor, hlapčiči 1838
Vtiča lepo poje 1158; 2321; 5967
Vtiča moja vtiča 1971
Vtiča perletela 751
Vtiča poje v zelenoj naranči 951
Vtiča sedi nakraj loga 933
Vtiče so se spominjale 1176
Vtičice pojejo 1266
Vtičice pojo 1649
Vu Halozah to slatko vince 5543
Vn jednom palju 1272
Vu ne gore lepo drvce 1278
Vu ti černi gari 263
Vu toj, vu toj gori 58
Vurok teče po stezici 5172
Viin od morja, 4833
Vzdigni rit 8035
Vzga sem se naveličov 7054
Vzigni gvavico 4245
Vže lunca mrači 1993
Woj, ti svet 6351
Wotok, pojde raz most 5174
Z belim gvantom nas klajdraje
6946

Z Bogom, le zdrava ostani 2187
Z bogom, ljubca moja 6994
Z Bogom ostaj, Zagreb varaš
1047

Z Bogom, Zagreb varaš 1104
Z Braneka smo slovo jemali 7396
Z gajžlo bom puknil 3280
Z jokom sem prišel na svet 6218
Z kraja smo tacega 3322
Z lepimi, mladimi 2496
Za dbibarti sprebleči 3893
Za en krajcar papira 4246
Za en kratek čas 8323
Ze eno malo vem 3830
Za krancelj se je treba bati 1421
Za mizo smo se vseli 5267
Za ’n fingrat ljubezni 2649
Za ’no cbanckarico 2719
Za norca s me imela 4237
Za pečjo m’ rase 3533

808

1-1006  II  7—4729  II  30—6732  II  3—8686

Za plesat peljat 4379
Za rimeljnam 8109
Za Savco sem hodil 2768
Za soldata sem pisan 3932
Za Sotlo sem hodo 2765
Za tabo m’ hrepenel 3031
Za tako ne maram 2536
Za vodo sem hodil 2767
Za vodoj sem hodio 2764
Za vratam koravde 2868
Za vzet si preuboga 4396
Zacvela vinska jagoda 6689
Začel se solnce nam je nižat 6912
Zadnjo jutro luna svetila 1489
Zagorje je na luštna vas 8615
Zagorski fantiči 8570
Zagorski zvonovi 6966
Zahvalimo gospodarja 5582
Zahvalmo (mi našga Boga) 6102
Zaigraj, če ljubček si moj 4323
Zajček je lejp rdeč 8686
Zajček je lepa reč 7976
Zajec ima iglu 7467
Zakaj b’ se na joku 6935
Zakaj bi jast ne bil vesel 660;
5845

Zakaj bi ne juckal 4430
Zakaj bi ne žvižgov 3286
Zakaj mar cvetlice 2552
Zakaj mi je pvaninca 3779
Zakaj se boš branila 2639
Zakaj se ti, dečva, ne udaš 1942
Zakaj se tko lepšaš na svetu 6127
Zakaj sem te lubov 4567
Zakaj si-tak brlava 4492
Zakaj si tko štmana 4121
Zakaj sm se važenu 8403
Zakaj ste me dali 4666
Zakaj ste me v klošter dali 7334
Zakaj te je tebe sram 3562
Zakaj pod oknam stojiš 3433
Zakonski stan si želita sprejeti
5405

Zamarč mi erez Ture bura 143
Zapejmo vsi kristjani 4782
Zapeljivga ni na svet 8307
Zapevala tiča pisanica 953
Zapiraj, krčmar, vrata 1847
Zapiskej, zavriskej 3229
Zapojmo na glas 6552
Zapojmo skupaj zbrani 5340
Zapuejmo ano 2967
Zapustil je še mož ženo 7103
Zapustov sem jo 4204
Zarja mi gore shaja 5129
Zasmeja se milo 3086
Zaspala je Jelka v Semeniški
gori 1123

Zate prelit čem kri 3017
Zato jo bom ljubil 3039
Zato naši zvoni 4597

Zavihan klobukec 4210
Zažvižgam, zapojem 4449
Zbiraj se, zbiraj lepi zbor 5181
Zbogom, ljubca moja 1488
Zbogom ostan 4247
Zbralo se jih je pet 1420
Zdaj bomo pili v imenu tega
5374

Zdaj bomo pili šentjanževca
5419

Zdaj bomo začeli 5290
Zdaj eno pesem bom zapel 5339
Zdaj gredo težave 4579
Zdaj je preteklo taužnt let 6494
Zdaj je prišel čas 7160
Zdaj je prov en fletn čas 7376 •
Zdaj Južki bi pel 5892
Zdaj neka deklina pa žalostna
je 8273

Zdaj pa bomo pili 5631
Zdaj pijemo šentjanževca 5418
Zdaj sem se navolov kleti 7394
Zdaj sem se oženil 8362
Zdaj sem stara dvajsti let 8281
Zdaj smo mi perrajžali 7379
Zdaj smo pili bratci vince 6449
Zdaj so prišle cajtinge 6807
Zdaj, šoštari, kopita denite iz
rok 7296

Zdaj že gre 7263
Zdoj sem povodov 4486
Zdrava ostani, ljubica 2179
Zdravica je leta 5814
Zdravico si zapojmo 5549
Zdravička je leta 5812
Zelenega Jurja vodimo 5000
Zemlja in nebo 3019
Zemljica rodila trtico 6065
Zgodaj sem vstala 3572
Zgodaj v jutru vstala 1901
Zhaja svetla zorjica 1494
Zhajala nam svitla zvizda 5035
Zhizhe golobar 8012
Ziba zibalka 7497
Ziba ziboka 7805
Zibli me, da bom naspava se
3501

Zidana kamra 2791
Zidarja smo prosili 8648
Zidojm trden muest 5208
Žila in Drava 3292
Zilja in Drava 3099
Zima odhaja 1255, 64
Zima prehaja 1271
Zima prikima 4192; 6015
Zišel nam je mjesec 1397
Zišla nam je jasna zvezda 2027^_
Zišla nam je vinska rozgva 917
Zjutraj smo zgoda vstali 5741
Zjutraj zgodaj vstala bom 1666
Zjutrej sm ustava 8032

1 — 3 OO« II  7 — 4729 II  30—6732 // 3—8686

Zlodi vzem tišlerja 3736
Zmen’jo se trije možje 457
Zmeram juhe, juhe 5987
Zmeram prosiš Boga 4710
Zmiraj vesel, vesel 5984
Zmiram sem meva 2758
Zmiram sim pobič v klošter
želil 6757

Zmirom se veselim 5576
Znaš li, mili ka’ cem tvoja bila
2330

Znaš ti, duša, ko si moja bila
2336

Zapoud od cesarja 4775
Zora puca, dan se dela 1461
Zorja je, zorja 1199
Zorja Marja prsten toči 1168
Zorja, moja zorja 1818
Zorja poka, dan se dela 2083
Zorja prstan pogubila 5040
Zorja, zorja, beli je den 4856
Zrasa je zelen bor 1362
Zrasla hruška medovnika 1171
Zrasla mi je lepa jalva 5037
Zrasla mi je vinska rozgva 916
Zrasle so mi, zrasle 5269
Zrasle so, zrasle nam tri konople
5270

Zunikraj potoka 5739
Zutrej zgudej vstanemo 5745
Zvečer, gda ja s krčme pridem
8537

Zvečer si pojdem vu vinske gore
5574

Zvečer se Marko ožeuio 48
Zveda sem, kaj se liiba ženi 2203
Zvedel sem nekaj novega 2173
Zvezde mi sveti ju 399
Zvezdice prišle so 2384
Zvezdice redko prihajajo 1840
Zvira voda iz kamena 2343
Zvolene stvari 1218
Zwizdice se že premakajo 1740
Zwomek wzanii španiča 2232
Žaba gre v luknjico 7977
Žaba pravi: vek 7978
Žalost, le žalost 4574
Žalost velika ,3894; 4575
Žalostni cajti 4576
Žalosten eajt se perbližuje 6842
Žalostni so časi bli 6815
Žalostno je moje srce 1496

809

Žalostno je srce moje 7342
Žalostno mi je popevanje 2325
Žalostno mi solnce gor gre 6903
Žalostno pesem hočem zapet 6900
Žalostno pesem zapojte z meno
6818

Žalostno se okol oziram 8255
Žalostno sim djal 1469
Žaluj, lubica 1517
Zamer mi črez Tura bura 144
Žarko sunce gori shaje 6330
Žavast me sprehaja 5829
Žavasten ja velke teden 6470
Žbelica mi leti čez goro 5028
Že dolgo nismo pili ga 5594
Že dosti jih zmotil 2683
Že lani polet 4696
Že lani pozimi 4694
Že luna zahaja 3381
Že noč se mrači 1992
Že se dela beli dan 3551
Že svita, bo den 3552
Želim vam povedat, kako je na
svet 8271

Žena mi vmrla 8672
Žena zakonjska 342
Ženila bi se rada 8282
Ženio se Janko vajevoda 245
Ženska glava pa je slaba 730
Žigatov Prim oš 2950
Žito imam 8069
Žito žela ljuba Jurajeva 248
Živi ogenj 7801
Življenje je kratko 1694
Žlahtna gospa bolna leži 283
Žlahtna roža, mati božja 6482
Žlahtni gospod, žlahtna gospa
95, 312

Žliga, žlaga 8033
Žnedarji so en korajžni možje
8625

Žnidari so šivat šli 8626
Žnidarji so lajn možje 8621
Žnidarji so rojeni 8627
Žovnirja bom vzela 3957
Žolta. vtiča lepo poje 1158
Žolto korenje 3801
Župa tinka 8110
Županova hčerka 8583
Zuta voga lepo poje 926
Žuvlaj pa m a sivo gla vo 7210

POPRAVEK

Na str. 746. sta pri tisku izpadli dve vrstici. Pravilno se glasi:

51. Kje si pa ti baba bila — Da si se tako zakadila — (VO. X. 14. —
XIX. h. 220.)

54. Krošnjo piskrov sem si kupil — Bom v Celovec se podal — (NPKS.
št. 895.)

VSEBINA

Predgovor.Na strani *3

Del V. Pesmi stanovske.

Razdelek 1. Pesmi vojaške in take. ki se nanašajo na novejše zgodovinske

osebe in dogodke.

P r i p o m n j a . 3

Ce vojakov poman.ika, poidemo mi (6733—0743). 5

Skesani radovoljec (6744—6756) . 7

Biričem — lovcem ubegli samostanski hlapec (6757). 13

Mežnarski fant iz Moravec — radovoljec (6758). 13

..Prišli so k meni štirje rumeni 11  (6789 — 6776). 14

Pri ljubici ulovljen (6777 — 6779) i. .'. 21

Zajeti novak s.e priporoča Mariji (6780—6781). 23

Ulovljen, ko se je prišel gret (6782). 24

Špitalski fant mora za druge k vojakom (6783). 24

Kmet je siromak, ker mora biti vojak (6784). 24

Slabiči gredo domov, junaki k vojakom (6785). 25

Le tisti je junak, ki cesarja služi (6786). 25

Skrival se več ne bom. ker vem, da me ujamejo (6787—6791) ....  26

Čudno se ti bo zdelo, ko pridem v suknji beli (6792). 28

Svinčene kroglje nam pod srce pridejo (6793). 29

Vse skrivanje ni nič pomagalo (6794).. 29

Le malo Soldatov primanjka, pa spišejo cegeljcev toliko (6795) ....  29

Ko sem odhajal, nisem od solze videl steze (6797—6799). 30

Jutri ob devetih moram biti v Marprugi (6800). 33

„Po gorah smo se skrivali, smo se na vojsko bali" (6801). 33

Marijin romar ne bom več, ker grem iz tega kraja preč (6802) ... 34

„Hudi glas iz Gradca gre“ (6803). 34

„S Francozom se je vojska začela" (6804). 35

V Kranju smo ogledam, v beli gvant oblečeni (6805). 36

Kdor se s Francozom bije, ta v nebesih likof pije (6806 . 36

Soldaško remenje - - to je moje veselje (6807). 36

„Meni že vahto stavijo, da mi k ljubiti branijo" (6808). 37

Žalost mi srce greje, ker moram iti od tod (6809). 38

Meni že drugo ljubico izbirajo (6810).38

Spati ne morem, ker vidim strašen blešč (6811). 39

Sabljiča mi bo nevesta (6812).39

„Ko je ura bila edenajst, postal sem že sotdat (6813).40

Šel bom nad Taljane neznane in še dalje (6814).40

Na videž vesel, vendar vsak občuti v srcu žalost (6815).41

„Kaj boš ti jokala, saj boš doma ostala" (6816).41

Morda se vrnem na berglah siromak (6817—6824). 41

,,Oj Tonček, moj bratranček, boš moral biti soldat" (6825—6826) ... 46

„Fantič sem po svetu hodil, lepi črni klobuk nosil" (6827—6829) ... 41

„Velika noč se približuje, fantom žalost oznanjuje" (6830—68,34) ... 49

51 «

Vsebina.

812

„Kaj si je naš cesar izmislil ?“ (6835 6840). 51

..Dolgi so cesarski marši“ (6841). 53

Kmalu bo iti v službovanje (6842). 53

Vse se spomladi veseli, le jaz sem žalosten (6843- 6844 i . 54

..Spomlad prihaja, vse živi" (6845 -6860). 55

..Pomlad se nam bliža, vse se je veseli' (6861). 62

Ko pomlad ozeleni, mladim fantom žalost stori (6862—6879). 63

Zbrani, da zapojo žalostno slovo (6880—6888). 71

Novinca se poslavljata (6889). 75

Novinec jemlje slovo od svojcev in znancev (6890). 76

Dekleta že jemljejo prstane z rok (6891—6892) . . .. 77

Kje bo posehmal moja postelja? (6893 -6895). 78

Težave gredo črez moje srce ko megle črez solnce (6896—6900) . . 80

Žalostno solnce me hoče kraj sebe imeti (6901—6903).. 83

Nekdaj so šli na štirinajst, zdaj gredo na osem let (6904 — 6907) ... 85

..Solnce se je začelo nižati, meni čas odhoda bližati" (6908 — 6915) . . 87

Nocoj bom še prišel k tebi, potem bo puška ljubica (6916'.90

Veter preganja črne megle (6917).91

Skozi okno še poglej, da me solze minejo (6918). 91

Ne jokajte, saj me smrt umori, kjer hoče (6919).92

Najlepši je domače cerkve zvon, ki ga slišal več ne bom (6920—6921) 92

V studencih mi solze teko (6922).. 93

,,Od Borovljancev težko rajžam" (6923). 93

..Devica Marija nas troštala bo“.93

Kaj mora pustiti doma (6952). 94

Očka, zdrav mi ostani (6926). 94

Po dolinci sonce sile, po bregovih dež rosi (6927).. 94

„.!az sem fantič mlad, pa moram biti soldat" (6928 — 6933) ....  95

Klobuk snamem, slovo vzamem (6934).. . . . 96

Nositi bom zdaj moral tornister (6935) . . .. 96

Nositi bom moral puško sam (6935). 96

..Kolikokrat sem gori vstala, nisem spala celo noči" (6937—6948) . . 96

Ljubljana, prodana za vse vesele fante (6949). 100

„Pobič sem star šele osemnajst let“ (6950—6982). 101

„V kosamo prišel , sem vesel, pa tam se jokati začel" (6983—6985) . 119
Preden puško na ramo dene, hoče poročati ljubici (6986—6989) 12’

Puške se prestraši (6990—6994). 122

V vojaka ga preoblačijo (6995)... . . 123

Ko v kosamo gredo, jim klarineti pojo (6996 6997). 123

Novinci se vadijo (6998—6999). 124

Le urite se, da boste dežele branili (7000)... 124

„Oj regruti, kaj ste tako žuti?“ (7001). 125

Oprava je edino, kar vojak ima (7002) .. 125

Tambur bije marš naprej (7003). 126

Zdaj ko sem vojak, je vse drugači (7004). 126

Razloček med drugimi in med vojaki (7005). 126

Prokleto pero, ki si me zapisalo v vojaški'stan (7006—7009) ....  127

Kosftrno bom pustil (7010—7013)  .. . 127

Ce . maraš kaj za me; pridi me obiskat (7014).. . .129

Vojaškega stanu svetle in temne strani (7015--70161.129

Omoženi ljubici bo pisal (7017) . . . . .. , ... . . 130

Polagoma pozabi vojak prejšnje ljubice (7018).130

Tudi pri vojakih najde ljubico (7019-^7020). 131

če pojde na vojsko, prepusti ljubico drugemu (7021). 131

Ko bo marširal, se bo ozira! nazaj na Kranjsko ( 7 022) . . 132

7  ovska (7023)    132

Vsi smo cesarjevi (7024). 132

Domobranec nima novcev (7025). 133

Žvižgal bom in pol. da me bo liubica slišala (7026). 133

Kdo bo listje grabil, ko bom vojak (7027) . '.133

..Tri cele dni smo rajžali" (7028) , , , ... ..... 133

Vsebina.

813

Poskočnice o vojakih (7029). 133

Saj vojak nisem sam (7030—7035). 134

Oče mi pravi, naj ne jemljem meščanke (7036). 135

Pri vojakih sabljico, doma bo sukal ljubico (7037—7039). 135

Vojaška služba se končuje (7040). 136

Vse je prestal čvrst in zdrav (/041).136

Vrnem se k svojemu dekletu (7042). 137

Nekdanjega veselja nikoli več ne bo (7043—7044). 137

Otožnost po domu (7045). 138

Vojak na tujem 1. (7046)  . 138

Vojak na tujem 11. (7047).. 139

V kosami zaprti vojaki (7048). 139

Vojaški stan — boren stan (7049). 139

Od vseh zapuščen in pozabljen (7050). 140

Ne odkupijo me, dasi so obljubili (7051) .. 140

Vojak — begun (7052—7058).. 141

Vojak — žandar (7059).. 143

Vojak bolan I. (7060—7061). 144

Vojak bolan 11. (7062) . .. 144

Ptica prenaša vojakovo pismo (7063—7088). 145

Naša kri se preliva, da se travica zeleni (7089). 157

Fanti se zbirajo, daleč marširajo (7090). 157

Prišlo je povelje, da morajo fanti iz dežele (7091). 158

Vsak bo prav rad z Jezusom soldat (7092).. 158

Turki, zamorci so grdi ljudje" (7093). 159

Bog ne daj. vam videti pruske dežele! (7094). 159

Po polji širokem gre vojska pruska (7095). 160

Vojaški stan je kakor dež, ki pada na zeleni trs (7096). 160

V boj (7097). 160

V boj za vero (7098—7100). 160

Marija devica naj z nami drži (7101).161

Vsi Turki in kralji so se vzdignili na nas (7102).162

Se mož je ženo moral zapustiti, zakaj bi te jaz ne! (7103 — 7105) . . 162

Sami možje gredo nad Francoza, ž njimi velika žalost (7106) ....  163

Vedno misli, kam krogljica prileti (7107).163

Vojaški boben bo moj veliki zvon (7108—7120). 164

Priporočanje Mariji (7121—7125).170

Ce pojdem na vojsko, pojde tudi Jezus z mano 1. (7126 — 7129) ... 171

Če pojdem na vojsko', pojde tudi Jezus z mano II. (7130—7139) ... 173

..Kanoni že grmijo, se trese celi svet" (7140—7162 .    177

,,Nocoj je lep večer, jutri bo zavber dan" (7163—7168). 188

Ranjeni fantič hoče še domov pisati (7169—7170). 190

Dekle, dekle neusmiljena, ne pozabi ljubega (7171).191

Na zelenem travniku leži mrtev vojak (7172).191

Dodatek I.

Pesmi, ki se nanašajo na zgodovinske osebe in dogodke.

Kremljica (7173)  192

Davki za turško vojsko (7174).192

Stari Bog nam pomore zoper Francoza (7175).193

Francozi prihajajo na Kranjsko (7176).193

,,Vrh Ljubelja šanee stavil" (7177).194

Francozi v Ljubljani (7178—7188) _.194

„Spod Francoza gredo povelja" (7189).199

Rajši gremo iz Ilirije, kakor da smo pod Francozom (7190) ....  199

Štajerska deželna hramba in Francozi (7191).200

Francoska vojska (7192—7193).\ ... 200

Vojska na Laškem 1. 1848. (7194—7195). 201

Bitva pri Kustoci I. 1848. (7196—7202). 203

83 4

Vsebina.

Radecki A. (7203- 7207). 205

Radecki B. (7208). 206

Radecki C. (7209—7210) . 207

Džulaj (Gyulaii) (7211—7214) .208

Ban Jelačič pred Budimom (7215—7216). 209

Vojska v Bosni (7217). .210

Dodatek II.

Nenarodne vojaške in zgodovinske pesmi ž njih začetnimi verzi . . . 210

Razdelek II.

Pesmi o raznih stanovih nevojaških in o njih delu.

P r i p o m n j a .218

Kmet spomladi (/218).218

Škrjanec zbuja na delo (7219) . .. 220

Kmet gornik A. (7220). 220

Kmet gornik B. (7221—7222). 221

Kmetiško leto (7223—7226). 22]

Vino zopet obrodi, kmet bo lehko plačeval (/227—7250). 224

Stiskani kmet hoče med vojake in se maščevati gospodu (7231) . . . 226

Kmetu mito nič ne pomaga (7232). 226

Kmetiška revščina (7233—7236). 227

Kmet pred eksekucijo (7237—7239). 227

Poljsko delo (7240).. 229

Košnja (7241—7246) .. 229

Kakor se koscu streže, tako mu kosa reže (7247—7257). 231

Po čem hoče kositi (7258—7259). 235

Žetva (7260). 236

Ko se praprot žanje (7261). 236

Gorniška (7262) . 237

Ob kožuhanju (7263). 237

Ko se maslo dela (7264). 237

Vezilo (7265) . 237

Nočnega čuvaja petje (7266—7268). 238

Pastirica krave pase (7269—7270).. 239

Hlapčevska (7271) . 239

Drvarska A. (7272) .. 240

Drvarska B. (7273). 240

Drvarska C. (7274). 240

Lovska A. (7275). 240

Lovska B. (7276).. . 240

Ko se love pijavke (7277). 241

Tesarska (7278). 241

Trljinska A. (7279—7280) . 241

Trljinska B. (7281). 242

Trljinska C. (7282—7283). 242

Trljinska D. 7284). 242

Prediška (7285) . 243

Tkalska (7286)...243

Mlinarska (7287—7288). 243

Plavičarska A. (7289—7292). 243

Plavičarska B. (7293). 245

Voznik (7295).. 246

Plavičarska C. (7294) . 246

Črevljarska A. (7296—7299). 247

Crevljarska B.' (7300). 250

Slabo postrežen črevljar (7301—7302). 250

Kovač (7303—7313). 251

Vsebine.

815

Kovaška (7314)   257

Rudarska (7315—7316). 257

Rokodelec popotnik (7317). 258

Kterim stanovom se dobro godi (7318—7322). 258

Katerega stanu ljudje so najlepši (7323). 261

Kaj delajo razni stanovi (7324). 262

Kateri stan imam najrajši (7325). 262

Kaj bi rad bil (7326).. 263

Kaj neče biti A. (7327—7328 . 263

Kaj neče biti B. (7329 -7331). 265

Nezadovoljni menih A. (7332—7333). 265

Nezadovoljni menih B. (7334- 7340). 267

Godci (7341). 269

Berač — revež (7342). 270

Berač — slepec (7343). 271

Ubožec (7344)   271

Berač — potepuh (7345). 271

Beraška potica (7346) . .. 271

Lehkomiselni veseljak in lehkoživec (7347—7360). 272

Lehkoživčev del — pleve (7361—7364). 274

Natakariška A. (7365). 275

Natakariška B. (7366). 275

Krčmarji so zviti (7367—7o73). 275

Železničarski delavec (7374—7376). 279

Tihotapec — tobakar (7377- 7381). 280

fetniške A. (7382—7392). 282

Ietniške B. (7393—7394). 287

Jetniške C. (7359—7396). 289

J etniške D. (7397—7405).   290

Dodatek.

Alfabetično urejeni začetki nenarodnih stanovskih pesmi.295

Razdelek III.

Pesmi otroške.

P r i p o m n j a .308

Tičice letajo, venčke spletajo (7406).. 309

„Delajmo, delajmo nova kolesa!" (7407—7410). 309

Štrukelj po grlu potočil (7411—7414). 310

Otroške šalice o svetnikih (7415—7430). 310

Otroško izpremetanje molitev in rekel (7431—7440). 313

Pojdimo pred Boga (7441). 314

Zajec Boga moli (7442)   314

Knjigo Bogu dam (7443—7446). 315

Z zvonom v turnu bo vraga strašil (7447—7452). 316

Zidal bo cerkev, da bo Boga molil (7453—7460). 318

Kožuh si pridobi, da bo v cerkvi Boga molil (7461- -7462). 320

Ubožcem hoče pomagati, da bodo prosili zanj (7463). 321

„Išel maček v kovačiju" (7464). 322

,,Derom, derom Barbara" (7465). 322

,,Kurentova pesem" (7466). 323

Zajec bo vozil popa v Zagreb (767). 323

,,Došla jeje huda vuka" (7468). 324

„Sova sedi na panjiču" (7469—7470). 324

Kosovi črevlji v grm zakopani (7471—7478). 325

Kosovi črevlji ali njih izkupilo v slami ali v hiši zgoreli (7479—7486) 327

Grličica grče, Peter konja drče (7482 . 328

Čenčare (lešnike) bomo tolkli, mrkevco strgali (7483—7486). . . . . 329

816

Vsebina.

Sok (župo) bomo kuhali (7487 — 7489). 330

Žabe bomo rezali (7490—7491). 331

Pisano jabolko za plačilo (7492).. 332

Kilavo pišče za plačilo (7493 — 7495).. 333

Sova bo zidala cerkev, da se mačke ubrani (7496). 333

Sveti Ivan v listjiču ves zakopan (7497) .. 334

Kje je ključ? (7498). 334

Ptičica skoz levo frknila (7499). 335

Jarčica in petelinček v leščnikih (7500 — 7501). 335

Kos črevlje ljubici dal za ljubezen (7502—7506). 336

Kos prodal črevlje za prašička (7508). 337

Kos ne more popraviti črevljev (7509 — 7511). 337

Bosi kos ne more „rajžati“ (7512). 338

Kaj naj mu oče kupi, da pojde na vojsko (7513).338

Rad bi dragonec bil, pa rdeče kape nimam (7514—7517).338

Snedena gospa (7533 — 7534). 351

Slabo popravljen mlin (7535 — 7536). 353

Nežica prežica se bo ženila (7539). 354

Micikina žlahta (7539). 355

Ženo bi odrl (7540). 355

Vesela svatovščina (7541). 355

Delavcev ne dobi, kdor jih slabo hrani (7542). 355

Strici na Topolici moko sejejo (7543). 355

Brajdarčku jabolka kradejo (7544). 356

Lužar žgance kuha (7545). 356

Kaj ima duhovnik, kaj mežnar (7546—7550). 356

Posmehulje osebam različnega značaja (7551 — 7603). 357

Posinehulje starim ženam (7604—7616). 365

„Od Drave do Mure, ko dalje ne more" (7616) ... 367

„Šolne mo šivali" (7618). 367

Posmehulje osebam po imenih (7619—7692). 367

Posinehulje stanovom (7693 — 7697). 378

Posmehulje krajem in deželanom (7698 — 7742). 379

Posmehulje ciganom (7743 — 7748). 387

Ali si videla našega zmršenca (deda dragega)? (7749 — 7759) . . . 388

„Lovrenec je privandral" (7760). 392

..Ali si videla mojega dragega." (7701). 392

Narobe svet A. (7762—7767). 393

Narobe svet B. (7768—7771) . .. 394

Narobe svet C. (7772). 396

Narobe svet D. (7773). 396

Čudež (7774—7775). 396

Pastir krave izgubil (7776—7783). 397

Kje so kozice? (7784). 398

Pastirske šale (7785—7788). 399

Pastirske predige (7789—7790). 399

Na paši (7791—7814). 400

Kako prosijo za vreme (7815). 405

Dodola (7816)   406

Vehtra baba (7817) , .  406

Kadar solnce sije in dež gre (7818—7823). 407

Smešno vreme (7824 — 7832). 408

Kadar se pokaže mavrica (7833—7836). . 410

Kadar se sonce za meglami skrije A. (7837—7840).‘411

Kadar se sonce za meglami skrije B. (7841—7842). 412

Sutice jaše na zelenka (7843). 413

O raznih časih in prilikah (7844 — 7851). 413

Odrasli ljudje z otroki in otroci med sabo (7852 — 7876). 415

Kakih jedi si otroci žele ali ne (7877—7902). 419

Kako otroci dajejo srečo (7903—7908). 424

Zavrnitev nedolžna in groba (7909 — 7914). 425

Vsebina.

817

Oporekanje psovkam it; drugim izrazom (7915).. 426

Nezadovoljno odgovarjanje 1(7916—7918). 426

Rimanje i stavki na posamezne besede in vzklike (7919—7932) . . . 427

Otroške o živalih (7933—7970). 430

O sraki (7971—7978). ._....  436

Nagovarjanje živali in pa odgovarjanje, kadar se glase (7979—8012) . 437

Oponašanje ptičjega petja in drugih glasov (8013—8076). 443

Različni godci (8077—8080).. 457

Godci iz treh dežel (8081) . .'.459

Kdo bo dude hranil (8082). 459

Kako pojo zvonovi o posebnih prilikah in pri nekih cerkvah (8083—

8110)  460

Oponašanje raznega orodja in raznih del (8111—8121).46o

„Šibum šibovala" (8122) .. .. 467

Različno poštevanje in rimanje ž njim (8123—8156). 467

Otroške igre z vezanim (rimanim) besedilom (8157—8160). 474

Pipa — t pipalica (8161—8167). 475

Igre ugibalice (8168—8174).   476

Dodatek.

Pesmi zazibalke (8175—8183). 478

Razdelek IV.

Pesmi o samskem iti zakonskem stanu.

P r i p o m n j a .481

Najlepši stan je samski stan (8184—8187). 482

Ledik fant (8188—8189).   482

Samca vse pozdravlja (8190). 484

Samec pevec, kakor ptič (8191—8194). 484

Z veselim fantom se vse veseii (8195). 485

Samski stan si je izvolil sam Jezus (8196—8203). 486

Poštenemu samcu se ni treba ničesar bati (8204—8205). 489

Samska zdravica (8206—8211).  489

Samstvo brez ploda in poroda (8212). 492

Najlepši je deviški stan (8213—8220). 492

Slovo zapeljane (8221). 498

Primera med samci in zakonci (8222—8223). 499

Dekliška možaželjnost (8224—8225). 499

. Staro dekle si želi moža (8226—8227). 500

Izbirčna se kesa (8282).  500

Zbor možaželjnih deklet (8229 8233). ... 502

Bolno dekle se ozdravi s hlačami ((8234—8236). 508

Piist prihaja (8237—8243). 510

Pepelnica* se bliža (8244 — 8243). 51.3

Še vedno bo morala nositi parto (8250—8252). 514

Svarilo izbirčnim (8253—8255). 515

Pustna pesem dekletom (8256) ... 517

Ploh A. Vsako leto pred pustom ga pričakuje (8257—8259). 518

Ploh B. Preljube sestrice (8260—8270). 520

Ploh C. Želim vam povedat, kako ie na svet (8271—8272). 532

Kopanja (8273).  535

Svarilo pred moško zapeljivostjo (8274).. 536

Svetniki priprošnjiki (8275—8283). 538

Pjubeznjiva mati Vi! (8184—8289). 541

Žena svari dekle pred zakonom (8299—8305). 553

Ženska zapeljivost (8306—8310).-. 560

Svarilo pred zakonom (8311 — 8313). 562

Pazi, kadar se ženiš (8314;—8318). 563

818

Vsebina.

Pomisleki in nasveti pred zakonom (8319—8323). 565

Mož bodi mož! (8324).. 569

Grožnje pred zakonom (8325) . .. 570

Vse sili v zakon, celo starci in berači (8326—8328) . -. 570

Ženil bi se, pa ne ve, kam in kako (8329—8338). 575

Premislil se je (8339). 582

Slovo od samskega stanu (8340). 582

Zakon ali čudovita glihenga (8341). 583

Hvala zakonskega stanu (8332—8346) . . » .584

Martin snubi Miciko (8347 — 8351). 585

Godčev zakon (8352). 589

Želita si mnogo otrok (8353 — 8354). 590

Veselo je, če sta oba enega srca (8355—8360). 591

Zadovoljna žena (8361). 596

Zadovoljen mož (8462 — 8367). 596

Slab zakon (8368—8372). 597

Oženjen se kesa (8373—8387). 599

Toži se mu po samskem stanu (8388 — 8390).  603

Prepiri med zakonskima (8391—8393). 604

Boj za hlače (8394). 605

Jezična žena (8395 — 8401)     606

Huda žena (8402 — 8417). 608

Lenuha (8418—8425). 613

Pijanka (8426—8435). 617

Modna šema (8436—8440). 621

Vzor slabe gospodinje (8441). 623

Zena moža gostuje (8442—8445).624

Mož siromak (8457—8478). 626

Ukročena (8457 — 8478 .  630

Ne ve, kam bi ž njo (8479). 647

Zamenjal jo bi (8480—8481. 647

Želi si ženine smrti (8482—8483). 648

Veseli se, da je umrla (8484—8497). 649

Zapravljivec (8494). 653

Pijanec (8499—8507). 653

Pijanec in slab gospodar (8508 8511). 655

.,Ena pesem je ven poslana 11  (8512—8526). 657

Pijanec pride domu (8527—8538). 664

Del VI. Šaljive in zabavljive.

P r i p o m n j a .683

Krajevne slike (8539—8542). 683

Farani (8543—8544)   686

Dekleta po farah (8545 -8547) .. 687

Farni patron (8548—8552). 688

Rezija (8553—8557)   689

Kamnik (8558—8565   690

Zagorska (8566)    696

Kamenščani (8567)   696

Fantje in dekleta (8568—8577). 697

Dekleta (8578—6802)   698 '

Marko iz Poganca (8603—8604). 703

Star Lah in stara Lahinja (8605). 704

Neža Štempiharjeva (8606)   705

Ropret iz Kaplje vasi (6807). 705

Orači (8608—8611)   706

Mlinarji (8612—8614). 707

Bolni polž (8615—8617). 708

Vsebina. 819

Krojači pred polžem (8618—8628). 710

Rod in značaj krojačev (8627—8638).714

Rokodelci brez orodja (8639—8649) . .. : . . .  720

Odrt in zaklan maček (8650). 725

Mesar deli žival (8651 — 8653). . 725

Suha bolha (muha) klana (8654 — 8656). 728

Ribničan Vrban (8657—8663). 730

Nesrečni gobarji (8664—8665). 733

„Simon Cirenski" (8666 — 8668). 733

Čudna zdravila (8669 — 8669) . . L .735

Vdovec in kaplanova kuharica (8671—8674).  736

Pevčevo življenje in usoda (8675—8685). 738

Konec (8686)   743

Dodatek.

Nenarodne šaljive in zabavljive pesmi.744

Kazalo začetkov .750

Popravek .794

Vsebina .811